Avtorji vesti o delitvi Svobodnega tržaškega ozemlja so razkrinkani
Trst, 10. jan. (Tanjug). »Ce ne gre drugače,« piše davi »Gi-ornale di Trieste«, vodilni iredentistični časopis v Trstu, — »je treba uporabiti tristransko deklaracijo vsaj za angloameri-ško cono A. S tem se pravzaprav položaj ne bi spremenil, dosegli bi le ravnovesje med obema conama. Za tak korak ne bi bila potrebna privolitev Jugoslavije in s tem ne bi bila dokončno prejudicirana rešitev vprašanja, ki bi ostalo s pravne točke gledišča popolnoma nedotaknjeno. Izročitev angloame-riške cone A italijanski uprav: bi bilo pravično dejanje, ki bi ga mi sprejeli z zadovoljstvom. Tak predlog bi pustil odprte vse možnosti, ki so sedaj aduti v rokah Italije, čeprav bi bila igra trenutno prekinjena. Ko bo pravnodiplomatska igra ponovno načeta, bodo karte v naših rokah prav tako kot dosedaj, nad Trstom pa se bo že vila italijanska zastava ...«
V najnovejšem hrupu o Trstu nihče ni mogel jasneje spregovoriti o načrtih italijanske diplomacije sedaj pred volitvami kot pisec tega članka v »Gior-naie di Trieste«. Jezik tega lista je tako jasen, da ne dopušča nobenega dvoma več o tem, kdo so pravzaprav avtorji vesti o »umiku angloameriških čet iz cone A in delitvi Svobodnega tržaškega ozemlja«. Ce je še kdo v Trstu do danes dvomil glede izvira teh informacij, po pisanju tega tržaškega časopisa ne more dvomiti več. Poborniki italijanskega imperializma postavljajo take zahteve, kot. jih
Trgovinska delegacija FLRT v Turčiii
je navedel časopis »Giornale di Trieste«: »Trst je treba prepu stiti Italiji, toda to ne bi bila dokončna rešitev. Trst naj bo le podlaga za nadaljnje prodiranje, nov «adut», ko bo ponovno načeta diplomatska igra.«
Ta igra ni malenkost in v Trstu je malokoga presenetila. Po daljšem kriku in hrupu, češ da so vesti o umiku angloameriških čet izvirale iz Beograda in da je želja Beograda, da se STO razdeli, se demokrščanske-mu časopisu, za katerim stoji pravzaprav italijanski politični svetovalec De Castro, ni zdelo potrebno, da bi, milo rečeno, demantiral samega sebe, ko predlaga priključitev angloameričke cone A Italiji, adi kakor
piše sam, »da se uporabi tristranska deklaracija vsaj za angloameričko cono A.«
To razlaganje »pravne strani vprašanja«, je vzbudilo posebno zanimanje v tržaških neodvisnih političnih krogih. Žongliranje z izrazi, sodijo v teh krogih, naj bi skrilo bistvo, bistvo pa je v tistem delu predloga, v katerem je rečeno, »da za ta korak ne bi bila potrebna privolitev Jugoslavije«. Italijanska diplomacija — poudarjajo ti krogi — zvesta svojim imperialističnim tradicijam, vnovič zahteva enostranske korake Poleg izrazito imperialističnih teženj vidijo tržaški neodvisni politični krogi v takem predlogu tudi vse farizejstvo propa-
gandnega hrupa okrog tako imenovanega »predloga o delitvi STO«, kajti naj italijanski imperialisti še tako vpijejo, prihajajo vendar s tem predlogom vedoma oni sami, zahtevajoč Driključitev angloameriške cone A Italiji. Kar nas navdaja s skrbjo, poudarjajo v Trstu, je dejstvo, da je dobila Italija s tem, ' r je vedno pred volitvami izsiljevala zahodne sile, že neverjetne koncesije v škodo tržaškega prebivalstva.
Dosedanji primeri takih spletk niso ravno razveseljivi: pred volitvami 1948 je bila objavljena tristranska deklaracija, pred volitvami v Trstu marca 1SŽ2 pa so bili sporočeni sklepi londonske konference.
Zasedanje zakonodajnega odbora Zveznega sveta
Zasedanje Ljudske skupščine FLRJ
Naša gospodarska delegacija, ki jo vedi Stane Pavlič, je odpotovala v Turčijo.
Cr-igrad, 10. januarja. Vodja jugoslovanske trgovinske delegacije, ki je prispela včeraj v Carigrad, dr. Stane Pavlič, je dal predstavnikom carigrajskega tiska naslednjo izjavo: »Jugoslovanska delegacija Je prispela v Turčijo, da bi nadaljevala pogajanja, ki sta jih začeta v Beogradu jugoslovanski minister Mijalko Todorovič in turški minister Enver Giireili. Jugoslovanska delegacija je prepričana, da bo v razmeroma kratkem razdobju dosežen zaželeni smoter — sklenitev trgovinskih sporazumov, ki oodo pospešili širšo trgovinsko in tehnično zamenjavo med obema državama za daljše razdobje. Naloga jugoslovanske in tur''te delegacije je olajšana s tem, da so glavna vprašanja, ki se nanašajo na bodoče ekonomsko sodelovanje, v širšem smislu žu proučili med obiskom g. Giirellija v Beogradu. Turčija bo puštala s sklenitvijo sporazuma eden izmed najpomembnejših gospodarskih partnerjev Jugoslavije. To pr. bo hkrati najbolj trden temelj za okrepitev političnih in drugih odnosov. To ustreza politiki zbližanja, ki ga izvajala vladi obeh držav, kar je že bilo poudarjeno v skupnem V' munikeju, ki je bil izdan po pogajanjih v Beogradu.«
Nevarnost sovfetske napadalnosti na Balkanu se ni zmanjšala
Iz razgovora veleposlanika FLRJ v ZDA Vladimira Popoviča z ameriškimi novinarji
Washington, 10. jan. (Tanjug') Jugoslovanski veleposlanik v ZDA 'Vladimir Popovič je izjavil na neuradnem sestanku z ameriškimi novinarji, da se sovjetski pritisk na Jugoslavijo ni zmanjšal in da bi bilo nevarno, če bi mislili, da se je nevarnost pred sovjetsko napadalnostjo na Balkanu sploh zmanjšala. Nevarnost pred sovjetsko napadalnostjo ni niti manjša niti večja kot lani, je dejal in pripomnil, da so na mejah Jugoslavije še vedno koncentracije satelitskih divizij, ki so sovražne Jugoslaviji, ter da cbmejni pritisk ne popušča.
Jugoslovanski veleposlanik je odgovarjal na številna vprašanja ameriških novinarjev o Jugoslaviji. Na. sestanek je prišlo mnogo znanih ameriških in tujih dopisnikov v Washingtonu, ki so kazali živahno zanimanje za notranji demokratični razvoj Jugoslavije ter za najaktualnejša vprašanja glede mednarodnega položaja Jugoslavije.
Vladimir Popovič je izjavil, da je Jugoslavija pripravljena proučiti vsak predlog za rešitev tržaškega problema in da je tudi prej izražala svojo pripravljenost, da bi za blagor miru kompromisno rešili to vprašanje, vendar pa je vsak tak poskus doslej propadel zaradi nasprotovanja italijanske vlade. Opozoril je, da je maršal Tito izjavil, da se je pripravljen v ta namen sestati tudi s predsednikom italijanske vlade De Gasperijem.
Na vprašanje nekega novinarja je Popovič omenil velik pomen razgovorov o sodelovanju med Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo glede obrambe pred napadalnostjo na Balkanu, ter dodal, da so imeli ti razgovori popoln uspeh zlasti glede skupne obrambe.
Veleposlanik Popovič je nato obvestil novinarje, da so v teku pogajanja med ameriško in. jugoslovansko vlado o programu vojaške pomoči za prihodnje fi-
nančno leto, ki se začne 1. jul. Na vprašanje, kaj bi lahko povedal o materialu, zaplenjenem na Koreji, ki ga pošiljajo Jugoslaviji, je Popovič dejal, da se da ta material uporabiti v glavnem za popravila, po svoji količini pa je neznaten. Potrdil je, da bodo Jugoslaviji. po programu poslana letala s pogonom na stisnjen zrak.
Govoreč nato o sovražni politiki Vatikana do Jugoslavije, je veleposlanik Popovič omenil, da so po njegovem mnenju pogoji za ureditev odmošajev med katoliško cerkvijo in državo sedaj ugodnejši kot prej. V tem smislu je tolmačil tučki najnovejši sestanek med maršalom Titom in visokimi katoliškimi duhovniki, za katerega so se zanimali posamezni navzoči novinarji. Popovič je poudaril, da je najboljši dokaz za. sovražno politiko Vatikana do Jugoslavije med drugim tudi dejstvo, da z nobeno drugo cerkvijo v Jugoslaviji, razen s katoliško, ni težav glede ureditve odnošajev.
Beograd, 10. jan. Danes ob 17. uri se je začel drugi del šestega rednega zasedanja Ljudske skupščine FLRJ drugega sklicanja. Zvezni svet in Svet naroda sta na ločenih sejah sprejela dnevni red tega dela zasedanja. Glede na pooblastila, ki jih daje poslovnik, so sklenili, da bodo na skupni seji obeh svetov pretresali kot eno točko dnevnega reda predlog
Dve milijardi za graditev stanovanj na Hrvatskem
Zagreb, 10. jan. Republiški družbeni plan za leto 1953 do- _ loča, da bodo letos na Hrvati skem zgradili okrog 100.000 m* novega in dokončali 26.000 m* stanovanjskega prostora, ki je bil že napol dograjen. Za ta dela, ki so po svojem pomenu takoj za ključnimi objekti, sta določeni dve milijardi dinarjev. Samo za zgraditev novih in dokončanje začetih stanovanjskih poslopij v-Žffgrebuj--v katerih “ bo okrog 600 stanovanj, bodo letos investirali milijardo dinarjev.
ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o zveznih organih oblasti FLRJ ter predlog zakona o izvajanju ustavnega zakona. Na današnji seji sta oba sveta Ljudske skupščine pretresala in sprejela predlog zakona o spremembah in^dopolnitvah zakona o vojaški obveznosti državljanov FLRJ.
Po kratkem presledku sta predsednika obeh svetov sporočila ljudskim poslancem, da je bil enak dnevni red sprejet v obeh domih Ljudske skupščine, nakar je bila sklicana skupna seja za ponedeljek ob desetih.
Na današnji seji Zveznega
sveta Ljudske skupščine je bil v diplomatski loži navzoč starešina diplomatskega zbora v Beogradu veleposlanik ZDA g. George Allen.
Maršal Tito boter devetemu otroku Beograd, 10. jan. Maršal Tito je bil po svojem odposlancu generalnem majorju Voji Popoviču te dni za botra devetemu otroku Sabana Gušiča, kmeta iz vasi Piano v okraju Rogatec. Kmetje Plane in bližnjih vasi, ki so v velikem številu prišli, da bi bili priče tega dogodka, so poslali po generalu Popoviču maršalu Titu prisrčne pozdrave.
Plodno mednarodno udejstvovanje
Zveze sindikatov Ju?oslavi?e
Mednarodni stiki sindikatov so mnogo pripomogli, da je prodrla v svet resnica o Jugoslaviji
Italijanska policija preprečila umetniško gostovanje p,er.e^bi»
°	LR SrD je
Potuhnjeni izgovor: predstava odpovedana, ker potrebščine ansambla še niso pt ispele	delo, češ da brez tega dovolje-
Beograd, 10. jan. Državni ansambel narodnih plesov LR Srbije, ki se je vrnil snoši s svojega uspelega gostovanja v Monte Carlu, je imel dogovorjeno gostovanje v Italiji od 7. do 16. januarja. Po pogodbi s koncertno agencijo v Milanu bi morali biti dve predstavi v Genovi, dve v Turinu, tri pa v Milanu. Poleg tega je bilo tudi dogovrjeno, da bo ansambel imel morda tudi tri predstave v Rimu.
Ko je naš ansambel 7. jan. okrog 17 prišel iz Monte Carla v Genovo, so bili na genovskem gledališču, kjer bi moral nastopiti, že nalepljeni lepaki, občinstvo je pri blagajni kupovalo vstopnice, predstavnik ansambla pa je bil od gledališke uprave ljubeznivo sprejet.
V hotel, kjer so bili ostali člani ansambla, pa je prišel policijski uslužbenec in sporočil, d nihče izmed članov ansambla ne sme iz hotela, dokler ne bo pregledal potnih listov. Voditeljico ansambla Olgo Skov-ran je vprašal, če ima dovoljenje italijanskega ministrstva za
Vojaški proračun ZDA Washington, 10. jan. (AFP). Obrambni minister ZDA Robert Lovett je izjavil, da bo vojaški proračun za leto 1953-54 verj_tno znašal 41 milijard dolarjev, t. j. za 20 milijard dolarjev manj od izdatkov v proračunskem letu 1950-51. Dejal je, da bodo ameriške čete izven ZDA ostale na svojih mestih tako dolgo, dokler oe bo nastala sprememba v mednarodnem položaju.
V petek. 9. Januarja t. 1. Je bila v ljubljanskem Mestnem gledališču premiera drame v štirih dejanjih »Gospodar«, ki jo je napisal znani književnik in borec za pravice delovnega ljudstva rttbin Kristan. V glavni vlogi veleindustrijaica Petra Jeklenca je kot gost nastopil Lojze Potokar (desno); — na sliki so še: Polde Dežman kot delavski tajnik Remšek (levo) in Angel Arčon v vlogi Jekienčevega poslovodje Zimšeta (v sredini). Občinstvo je po uprizoritvi »Gospodarja« toplo pozdravilo avtorja drame in igralce. Dramo je kot gost režiral Zvone Sintič,
nja ne more biti predstave. Ker takega dovoljenja ni imela, mu je Olga Skovran pojasnila, kako se je pogodila za gostovanje. Naš konzul Martinovič je takoj posredoval pri prefektu genovske policije, ki pa mu je potrdil, da ansambel ne more nastopiti brez dovoljenja italijanskega ministrstva za delo, in dejal, da to dovoljenje lahko zahteva šele drugo jutro iz Rima.
Računajoč, da bo naš konzul uspel s svojo intervencijo, sta vodja orkestra in en član ansambla odšla nato v gledališče, da bi pomagala pri tehničnih pripravah za predstavo. Na poslopju gledah-"a so policaji že trgali lepake za predstavo ansambla ter lepili tiskano obvestilo, da je predstava odložena za nedeloč“n čas, ker »potrebščine ansambla niso pravočasno prispele«. — Ko sta se konzul Martinovič in menažer Jakšič vrnila od prefekuture v hotel, sta zapazila tudi okrog hotelskega poslopja več policajev.
Prrteneče- in razburjen za-
Obnovljen promet na progi
Sarajevo—Mostar
Sarajevo, 10. jan. Davi je stekel prvi direktni vlak po progi Sarajevo-Mostar, ki je bila pretrgana 12 dni. Direkcija železnic v Sarajevu je odobrila prehod dveh potniških vlakov, in sicer Sarajevo-Titograd in Sa-rajevo-Dubrovnik. Vsak dan bodo vozili v obeh smereh tudi po trije tovorni vlaki. Brzovlak in potniški vlak Sarajevo-Du-brovnik nekaj dni še ne bosta vozila.
Več sto železniških delavcev bo nadaljevalo dela za končno ureditev proge med Konjicami in Jablanico, kjer se je zaradi polzenja zemlje sesulo na progo več tisoč kubičnih metrov zemlje m kamenja. Delavci so zaustavili tudi polzenje neke vzpetine, za katero je bilo ne. varno, da se bo zrušila na progo. Poškodovani deli proge bodo verjetno dokončno popravljeni prihodnji teden.
radi tekega ravnanja je naš ansambel naslednji dan s prvim vlakom zapustil Genovo in se vrnil naravnost v Beograd.
Britansko-burmanski sporazum o obrambi London, 10. januarja, britansko zunanje ministrstvo je včeraj sporočilo, da bosta Velika Britanija in Burma sklenili nov obrambni sporazum, ki naj bi zamenjal sedanji sporazum, podpisan leta 1947. Sedanjo pogodbo imajo za zastarelo gl-de na to, da se je nanašala predvsem na položaj po umiku britanskih čet z burmanskega ozemlja v času, ko je Burma postala popolnoma neodvisna.
Izjava japonskega zunanjega ministra
Tokio, 10. jan. (UP). Japonski zunanji minister Kacuo Okazaki je izjavil, da se bodo v kratkem nadaljevala korejsko. japonska pogajanja, ki so bila prekinjena lani aprila. Dejal je. da ni prevelik optimist glede uspešnega zaključka pogajanj.
Beograd, 10. jan. Na današnji seji predsedstva • Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, ki je bila pod predsedstvom Djura Salaja, so ugotovili, da je Zveza sindikatov v minulem letu dosegla lepe uspehe pri širjenju zvez s sindikalnimi organizacijami drugih držav, zlasti pa s sindikati v Zahodni Evropi. Zelo živahno sodelovanje je bilo navezano predvsem z angleškimi in za-hodnonemškimi sindikati, s sindikalnim gibanjem Danske, Švedske in Indije pa smo navezali lani prve uradne stike. Na kongresih naših strokovnih sindikatov je bilo navzočih tudi 16 sindikalnih zastopnikov iz 7 držav. Tudi naši krajevni sindikalni svfeti so začeli dobivati stike z inozemskimi mestnimi sindikalnimi forumi. — Pričeli smo tudi z zamenjavo delavcev. Več inozemskih delavcev je
Plenum CK Ljudske mladinr Srbije
Beograd, 10. jan. Centralni: komite Ljudske mladine Srbije je imel včeraj v Beogradu razširjeni plenum, na katerem razpravljajo o problemih delavske mladine in o vzgojni vlogi Ljudske mladine v organizacijah, v katerih se zbira mladina. Poleg članov CK Ljudske mladine Srbije so na plenumu tudi tajniki mestnih komitejev Ljudske mladine ter predstavniki Zveze komunistov in Zveze sindikatov.
prebilo svoj letni dopust v naših počitniških domovih. Naši ‘ delavci so odhajali v inozemske tovarne, kjer so se strokovno izpopolnili in naučili jezika. — Navzlic poskusu Mednarodne konfederacije svobodnih sindikatov, da bi ovirala mednarodno delavnost naših sindikatov, prodira resnica o socialistični stvarnosti v Jugoslaviji čedalje bolj v vrste delavcev na Zahodu.
■ Na seji predsedstva Centralnega sveta ZSJ so sklenili, da bo Zveza sindikatov Jugoslavije v smislu sklepov VI. kongresa ZKJ še naprej pojasnjevala mednarodnemu sindikalnemu gibanju naše stališče ter najvažnejše pojave iz sodobnega delavskega in sindikalnega gibanja na svetu, da bo tako čimbolj verno in živo predočila vse dogajanje v naši državi ter razgalila bistvo in značaj države in sindikatov v Sovjetski zvezi in kominformističnih državah.
Na seji so sprejeli tudi sklep, da bodo vsi delavski počitniški domovi, ki jih je do sedaj vodil Centralni svet, izročeni v upravljanje delovnim kolektivom teh domov. Posebna komisija bo pregledala premoženje domov ter izvedla predajo. Konec januarja bo v Centralnem svetu posvetovanje o predlooih za stiremembo zakola o delavskem upravljanju, da bo predsedstvo o tem važnem vpr^ša-niu lahko zavzelo svoje stališče.
Večina katoliških duhovnikov želi dobre odnose med Cerkvijo in državo
Reka, 10. jan. Vest, da je maršal Tito sprejel predsiavnike katoliške cerkve v Jugoslaviji, je sprejela z zadovoljstvom in odobravanjem večina katoliških duhovnikov v Istri, Hrvatskem Primorju in na Reki. Kanonik škofije na Krku in upravitelj rimsko-katoliške župnije na Rabu dr. Ante Mrakovič je izjavil, da iskreno želi, da bi prišlo do ureditve odnosov med katoliško cerkvijo in državo.
»Sodim, da ima večina rim-sko-katoliških duhovnikov v naši državi,« je dejal kanonik dr. Mrakovič, »v tem pogledu enake želje kakor jaz. Vest o tem sestanku me ni presenetila, saj je sedanji položaj takšen, da je ureditev odnosov med cerkvijo in državo obojestranska potreba.«
Kanonik dr. Mrakovič je izrazil prepričanje, da bo skupna
komisija predstavnikov cerkvenih oblasti in vlade pokazala obojestransko dobro voljo, da bi bilo dokončno rešeno to vprašanje.
Profesor zagrebške teološke fakultete dr. Doreški je med drugim dejal, da so vest o sestanku rimsko-katoliških škofov z maršalom Titom nadvse ugodno sprejeli cerkveni krogi in prebivalstvo. Mislim, da bo delo skupne komisije, ki naj bi pripravila potreben elaborat, omogočilo rešitev glavnega vprašanja — medsebojnega odnosa med državo in cerkvijo — in da bodo lahko številne zadeve mnogo ugodneje in nepo-sredneje reševali.
Odmev na Hrvatskem
Zagreb, 10. jan. Sestanek maršala Tita i škofi rimsko-katoli-
ške cerkve pomeni po mnenju hrvaških cerkvenih krogov solidno osnovo za normalizacijo odnosov med državo in cerkvijo. Vest o tem dogodku je izzvala splošno zadovoljstvo v hrvatskih cerkvenih krogih. 2upnik cerkve sv. Marka v Zagrebu Ivan Dukič je izjavil, da ta sestanek kar najtopleje pozdravlja, kajti želja vseh vernikov je, da se končno dosežejo normalni odnosi. Profesor zagrebške teološke fakultete dr. Janko Obreški je poudaril, da je bila vest o tem sestanku v cerkvenih krogih in pri vernikih sprejeta z velikim zadovoljstvom. Osebno je prepričan, da je stvar na dobri poti in da bodo urejeni medsebojni odnosi, kar bo omogočilo, da se bo mnogo stvari ugodneje in neposredne rešilo. Tudi katoliški verniki komentirajo ta dogodek kot nov dokaz želje po ureditvi odnosov med cerkvijo in državo.
LETO XIV., 5TEV.$
SLOVENSKI
Direktor; Ku<n Janini Da — Odgovorni urednik; Sergej Vošnjak — Tiska tiskarna »Slovenskega poročevalca»
— Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5, telefon 0-522 do 23-526 — Uprava: Ljubljana. Čopova ol 50-III., telefon 22-575 in 22-621 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva nlica 6. telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje a-832 — Poštni predal 29 —
Tek- račun NB 601-»T«-163 — Mesečna naročnina 140 din
Oena 6 đlfl
Poudarki neodvisnih političnih krogov v Trstu
So taki ukrepi v interesu miru ?
Ukrepi Velike Britanije in Zdru-icnih držav Amerike, predvsem pa njune vojaške uprave v Trstu proti interesom Slovencev, Tržačanov in Jugoslavije, so premnogo-krat nasprotni načelom, po katerih se ti dve vladi ravnata v vprašanjih mednarodne politike. Obe vladi stalno zatrjujeta, da je njihov glavni cilj ohranitev miru, in to načelo več ah manj dosledno zastopata tudi v OZN. Tudi glede tržaškega vprašanja ena kot druga vlada periodično ponavljata željo, naj bi se Jugoslavija in Italija sporazumeli. Zavestno ali nezavestno pa sla v zadnjem času storili marsikak korak, ki ni samo v nasprotju z izraženo željo, temveč dejansko storjen le v prid tistim, ki si ne žele sporazuma med Jugoslavijo in Italijo; v prid tržaških iredentistov in Moskve.
Prvi tak korak je bila tristranska deklaracija, ki se je sicer kmalu izkazala le kot propagandna poteza, potrebna italijanskim krščanskim demokratom. Podoben je bil tudi cilj lanske londonske konference, le da so bile posledice mnogo hujše. Zadnji tak ukrep pa je storil poveljnik angloameri-ških čet na STO general Winter-ten, ko je potrdil odlok conskega ) dnika dr. Palutana o odst .litin slovenskih napisov v devin J o -nabrežinski občini.
Sklepi londonske konference in posledice ceh sklepov, med katere sodi tudi odstranitev slovenskih napisov, so dejanje, ki vzpodbuja tržaško iredento k še hujšemu razpihovanju narodnostne mržnje v T rstu; torej k ustvarjanju vzdušja, ki je vse prej kot ugodno za sporazum med Jugoslavijo in Italijo. Tako vzdušje je koristno Moskvi, ki si nikakor ne želi, da bi se za Grčijo in Turčijo Jugoslavija sporazumela še z Italijo in da bi bilo tržaško vprašanje odstranjeno iz seznama tistih mednarodnih vprašanj, ki danes še ovirajo dobre odnose med raznimi državami.
Razumljivo je torej, da ti ukre-P‘ niso zadeli samo Slovencev in Jugoslavije, l:t ščiti njihove interese, temveč tudi poštene demokratične Tržačane, ki dobro vedo, da bo Trst lahko svobodno zadihal in se gospodarsko razvil v korist domačega prebivalstva Šele tedaj, ko se bosta Jugoslavija in Italija sporazumeli in ko bo kot posledica tega sporazuma italijanska iredenta izginila iz tržaškega po-zorišča, kjer ne bo imela več svojega raison d’etre. Ti pošteni demokratični Tržačani, katerim je narodnostna mržnja tuja, tudi dobro vedo, da je sporazum med Jugoslavijo in Italijo možen le tedaj, če bo v T rstu vladalo dobro sožitje med italijansko in slovensko govorečim prebivalstvom, če Slovenci dobe enake pravice, kakor jih imajo Italijani.
Nerazumljivo je, da vladi ZDA in Velike Britanije, katerih predstavniki že toliko let upravljajo cono A Tržaškega ozemlja, še do danes niso spoznali, da s svojo policijo v T rstu škodujejo ureditvi odnosov na tem področju Evrope. Nujno bi bilo, da bi to spoznali m popravili, kar se da poraviti. Prvi tak ukrep bi moral biti, da bi general Winterton preklical odlok o odstranitvi slovenskih napisov in ukinil fašistični zakon, na osnovi katerega je bil ta ukrep storjen, ter hkrati tudi vse druge fašistične protislovenske zakone, ki so še v i:Livni na področju cone A Tržaškega ozemlja. V tem smislu je bila storjena tudi jugoslovanska demarša pri vladah v Londonu in Washingtonu.
Če bi angloamerička vojaška uprava razveljavila protislovenske ukrepe, bi vzela orožje iz rok tako italijanski iredenti kakor tudi Kominformu, ki imata edina koristi od sedanjega položaja na Tržaškem oemlju. Šele po takih ukrepih bi obe vladi imeli moralno osnovo za dajanje nasvetov glede sporazuma med Italijo in Jugoslavijo.
Uspeh Slovenskega okteta na Koroškem
Na povabilo Slovenske prosvetne zveze je priredil Slovenski oktet v dneh 14. in 15. decembra lani koncerte narodnih in umetnih pesmi v Celovcu, Borovljah in Žitari vesi. Oktet, ki ga poznamo kot pevsko skupino vis. kvalitet, si je osvojil srca poslušalcev tudi izven naše meje. »Slovenski oktet je za-divil poslušalce,« je naslov kritike v »Slovenskem vestniku«. »Izvajanje obširnega programa je presegalo vsa pričakovanja,« pravi kritika. »Težko je reči, kaj zasluži večji poudarek, ali notranja skladnost zbora' ali lagodnost in neprisiljenost, s katero so umetniško dognano izvajali spored, kar je včasih mejilo že na virtuoznost. Posebna odlika pa je vsekakor v do-živetosti interpretacije, ki človeka naravnost zagrabi. Prav tukaj se je treba posebej spomniti mojstrske sposobnosti dirigenta prof. J. Boleta, ki izvabi iz pevca vse njegove notranje občutenje. Prav tako pa sta pri slehernem članu okteta vzbujala pozornost jasna dikcija in popolna fonetika, da so bili vsi prehodi iz decrescenda v crescendo, od piana do pianissima izvedeni z vso preciznostjo. Tudi v najvišjih legah so zaplavali po dvorani najčistejši naravni glasovi. Poudariti je še treba, da so člani okteta vsak zase tudi dovršeni solisti, ki io zato že zdavnaj prestopili meje navadnih zborovskih pevcev in je njihova posebna odlika v zlivanju glasov v dovršeno harmonično celoto.«
Dopisnik avstrijskega časopisa »Neue Zeit« piše med drugim v svoji kritiki: »Od najmočnejšega fortissima do naj-nežnejšega pianissima zveni vsak ton čisto in lepo, vsak vstop priča o šolanosti glasu, izreden je glasovni material. Vseh osem pevcem — J. Lipušček, G. Dermota, B. Grošelj, M. Kogoj, A. Sulc, R. Petrovčič, T. Kozlevčar in T. Petrovčič — poje z veliko predanostjo, njih naravnost je združena z velikim
Grški zunanji minister o pogajanjih s predsednikom italijanske vlade
Atene, 10. januarja. Grški zunanji minister Stefanopulcs je podal novinarjem izjavo o pogajanjih z italijanskim ministrskim predsednikom De Gasperijem. Izjavil je, da so De Gasperija informirali o obrambnih razgovorih, ki so v teku med Grčijo in Jugoslavijo. Vsak obrambni sporazum na Balkanu bo Grčija predložila v odobritev organizaciji Atlantskega pakta, tako da bo Italija tam lahko povedala svoje stališče. Stefanopulos je zanikal poročilo, da bi Grčija hotela posredovati med Jugoslavijo in Italijo glede tržaškega vprašanja, čeprav želi, da se to vprašanje reši. Izjavil je tudi, da sestavljata -Grčija in Italija načrt za skupno politiko glede Srednjega vzhoda.
znanjem, kajti vsakega od teh
lahko smatramo za solista.«
Spored teh koncertov je obsegal umetne in narodne pesmi iz Bele krajine, Koroške, širše Slovenije, Dalmacije, Makedonije in Srbije.
Slovenski oktet, ki je s svojimi številnimi nastopi dokazal doma in v tujini, da je dostojen reprezentant naše domače pesmi, se odpravlja prav te dni na daljšo turnejo po Ameriki, Angliji in Nizozemski. Pri njegovem nadaljnjem umetniškem delu mu želimo obilo uspehovl
Prva seja
nove francoske vlade Pariz, 10. januarja. Nova francoska vlada je imela danes pod predsedstvom ministrskega predsednika Mayerja svojo prvo sejo. Razpravljala je o vprašanjih notranje organizacije. Minister za proračun je predložil načrt za proračunsko razpravo. Parlament bo pričel razpravljati o proračunu 20. januarja in n bi sprejel proračun do konca meseca. Vlada namerava povečati vojaške pokojnine in rod binske dodatke za uradnike, zmanjšati pa nekatere druge civilne in vojaške izdatke. — Dva degolistična poslanca seinskega okraja sta izstopila iz degolistič-ne parlamentarne skupine.
Begunci iz Vzhodne Nemčije
17sak dan pribeži v zahodni "Berlin po več židovskih družin, ke. preti v Vzhodni Nemčiji uničenjt vsem Židom po nacističnem zgledu
Berlin, 10. januarja. Mestni načelnik zahodnega Berlina Ernest Reuter je zahteval od za-hodnonemškega kanclerja drja. Adenauerja, naj Zahodna Nemčija prevzame 160.000 beguncev iz Vzhodne Nemčije, ki žive sedaj v Berlinu. Od februarja leta 1949 do konca leta 1952 se je v Berlinu nastanilo 225.000 beguncev iz Vzhodne Nemčije.
Med begunci iz Vzhodne
Po preprečeni zaroti v Boliviji
Rio de Janeiro, 10. januarja (Tanjug). Vojska, civilna policija ter delavski in študentovski oddelki so že v kali zatrli poskus vojaškega udara, ki so ga organizirali v Boliviji načelniki generalnega štaba kopnih in letalskih sil ter desničarski elementi v nacionalnem revolucionarnem gibanju predsednika Estensora. Voditelji upora, med njimi tudi nekdanji minister Estensonove vlade in pomočnik ministra za kmetijstvo, so trdili, da udar ni bil naperjen proti Estensoru, pač pa proti »komunističnim elementom« v vladi.
Estenšoro je na posebni seji bolivijske vlade sporočil, da so vojaške voditelje zadušene vstaje odstavili in jih bodo izročili sodišču, medtem ko so civilne voditelje izključili iz nacionalnega revolucionarnega gibanja.
Sedaj je po vsej Boliviji mirno. Upor je bil zatrt, ker je ljudstvo brž, ko je slišalo o uporu, prišlo na cesto glavnega mesta in pomagalo vladnim silam, da so ta upor naglo zadušile.
Bolivijska sindikalna organizacija imela v glavnem mestu La Paz veliko zborovanje,
na katerem so izrazili nezadovoljstvo spričo nedavnega poskusa, da bi strmoglavili sedanjo vlado, in zahtevali, naj uvedejo potrebne sankcije zoper zarotnike. Na zborovanju je govoril član levega krila nacionalnega revolucionarnega gibanja, minister za rudarstvo Jaun Lechin, ki je izjavil, da je odpor ljudstva preprečil protivladne zarote. Lechin je pozval predsednika vlade Estensora, naj izključi iz vlade desno krilo nacionalnega revolucionarnega gibanja in sprejme v vlado delavske predstavnike.
Nemčije in sovjetskega dela Berlina, ki prihajajo vsak dan množično v Zahodno Nemčijo in zahodni Berlin, je zadnji čas čedalje več Zidov. Zahodnober-linske oblasti poročajo, da pobegne vsak dan 4 do 5 židovskih družin iz vzhodnega dela mesta v zahodni Berlin. Begunci izjavljajo, da so zapustili svoje domove zaradi čedalje hujše protižidovske gonje v Vzhodni Nemčiji. Vzhodnonemške in sovjetske oblasti vedno bolj pogosto zaslišujejo Žide. Vzhodnonemška enotna socialistična stranka je napovedala pretekli teden oster boj proti »cionizmu«. Prav tako je bilo sporočeno, da vhodnonemška oblastva ne bodo izplačevala Zidom nikakršne odškodnine za preganjanje v času nacizma.
Brezposelnost v Avstriji
Dunaj, 10. jan. (Tanjug). Po uradnih podatkih se je število brezposelnih zvišalo v decembru 1952 za 72.999, tako da je sedaj v Avstriji 249.160 brezposelnih. Od tega števila je 179.928 moških delovnih moči.
Med zadnjimi begunci je načelnik upravne službe vzhodnonemškega ministra za trgovino in preskrbo dr. Brandes, sodelavec Karla Hamanna, nekdanjega vzhodnonem. ministra za trgovino, ki je bil sredi decembra odstavljen zaradi »sabotaže«.
Predavanje o Jugoslaviji
Bonn, 10. jan. (Tanjug). Profesor Sternberg, ki je pred kratkim obiskal Jugoslavijo, je imel po severozahodnem nemškem radiu predavanje o svojih vtisih s potovanja po Jugoslaviji. Sternberg je posvetil v svojem govoru posebno pozornost delavskim svetom v jugoslovanskih podjetjih in primerjal razmere v Jugoslaviji s prizadevanjem zahodnonemških delavcev, da bi dobili pravico do soodločanja v upravi podjetij. Predavanje je vzbudilo veliko zanimanje in komentarje v zahodnonemških političnih krogih.
Snežni viharji v ZDA
New York, 10. jan. (AFP). Deset ljudi je izgubilo življenje med snežnimi viharji, ki so divjali nad severnim delom ZDA. Več važnejših telefonskih zvez je bilo pretrganih, nekaj manjših ribiških čolnov pa se je potopilo. Neurje je prav tako zajelo tudi južni del ZDA.
Vatikanski grešni kozel
"Kakor je Kremelj žrtvoval Sionskega in mnogo drugih, tako se je Vatikan otresel svojega nekdanjega upravnika f inančnih poslov
vodil velike finančne posle.
Mons. Cip pic o je bil osebni tajnik papeža Pia XII. že tedaj, ko je bil ta še vatikanski državni tajnik — vatikanski zunanji minister. Odkar je leta 1948 izbruhnil škandal zaradi Cippicovih finančnih poslov, goljufij in izdajanja čekov brez kritja, so italijanski in tuji časopisi marsikaj napisali o Cippicu in njegovih nečednih poslih. Opisovali so njegovo privatno življenje, njegove politične zve ze in zasluge, le redki pa so si drznili pogledati za zaveso, pred katero je stal Cippico. Za to zaveso so se skrili sami znani kardinali, vatikanski državni tajnik Montini, rimski vikar kardinal Micara, ameriški škof Griffith, pomočnik kardinala Spellmana, za njimi pa še mnogi drugi s papežem na čelu, ki se imajo zahvaliti le Cippicovemu molku, da so ostali popolnoma v temi.
Msgr. Cippico in Upravnik vatikanskih posestev stan msgr. Giu-detti, ki je na srečo Vatikana umrl pred procesom (starec bi zelo verjetno ne znal tako molčati kot
Med Vatikanom in Kremljem je nešteto podobnosti; isti so cilji in skoro popolnoma iste so metode, ki jih eni kot drugi uporabljajo, da bi svoje cilje dosegli. V zadnjem času smo imeli dva procesa, enega v Pragi, drugega v Rimu, ki sta zopet dokazala, da je tudi odnos do zvestih izvajalcev politike Vatikana in Kremlja s strani njihovih gospodarjev enak. Moskva je žrtvovala Slanskega in njegove sodelavce, ki so verno izpolnjevali njene direktive in s tem povzročili nezadovoljstvo v deže-
li.	Prevzeti so morali nase krivdo za to, kar je nad Češkoslovaško zagrešila Moskva. Dolga obtožnica o njihovem vohunskem delu za tuje velesile je po mnenju moskovskih veljakov prikrila resnične vzroke. Čehi so imeli na oblasti vohune, zato se jim je godilo slabo. Moskva si je oprala roke vsaj pred svojimi vernimi pristaši na zahodu, če že ne pri narodih, ki žive pod njenim okriljem.
Nekaj podobnega predstavlja tudi zadeva papeževega osebnega tajnika mons. Cippica, ki je bil
20.	decembra pred rimskim sodiščem obsojen na 9 let ječe. Cippico je plačal za Vatikan, kakor so Slanshy in drugi plačali za Kremelj. On se sicer pred sodiščem ni obtoževal kakor kremeljski ljudje, toda izdal ni nikogar od svojih predpostavljenih, za katere je
nil tudi škandal z dragulji bivšega tržaškega župana barona Salem D’Angeri, ki jih je med vojno shranil msgr. Cippico. Cippico je trdil, da so mu dragulje ukradli iz njegovega stanovanja v Rimu.
Tisk pa ga je obtožil, da je tatvino v svojem stanovanju izvršil sam, kajti vse druge dragocenosti so ostale nedotaknjene, Cippico pa je bil že tedaj v težavah, ker ni imel kritja za zaupani mu denar,
Vatikan je še pred »tatvino draguljev» objavil, da je msgr. Cippico kot uslužbenec vatikanskega državnega tajništva odstavljen.
Možno je, da je Cippico pri teh vatikanskih finančnih poslih res kaj naredil za svoj žep in tako zašel v težave, iz katerih ga Vatikan ni hotel reševati, da se ne bi sam pri tem umazal, možno pa je tudi,
da so na take' posle ni dobro spo- .	. .
znal, kakor navajajo nekateri listi,	° svojih prvotnih izjavah,
gotovo pa je, da valutnih transak- Zvedelo se je celo, da sta Cippi-cij ni opravljal zase, temveč za co. m_ mejida tudi kaplan v zapo-
>
rimski jetnišnici
Italijanski obisk v Grčiji: Čemu iskati prijateljstvo s sosedi, se mi vendar poznamo že iz leta 1311...
ko
Cippico), sta po zadnji vojni opravljala za Vatikan velike valutne transakcije, vodila sta tiste tajne vatikanske posle, ki jih nikakor ni mogoče vskladiti z duhovnim poslanstvom Kristusovih namestnikov na zemlji. Vatikan namreč razpolaga z velikimi vsotami tujih valut v vseh deželah sveta. V Italiji pa je bilo po vojni veliko pomanjkanje tujih valut, vlada pa je dovoljevala nabavo raznega blaga, raznih surovin v inozemstvu, le če si je industrijec ali veletrgovec lahko sam preskrbel tujo valuto. Ti industrijci so Cippicu in Giudettiju dajali protivrednost za tuje valute v lirah, ta dva pa sta poskrbela, da so tujo valuto dobili nakazano v raznih deželah, kjer so jo potrebovali. Na enak način so tudi mnogi italijanski kapitalisti, ki so se bali nove vojne, prenesli svoje premoženje v dežele, za katere so upali, da bodo ostale varne pred novo vojno. To poslovanje vatikanskih monsinjorjev ni pravzaprav nič novega, saj se ga je posluževala že tudi Mussolinijeva vlada, zlasti v času abesinske vojne, ko je Vatikan poleg tega pomagal Mussoliniju tudi z informacijami, ki jih je dobival od svojih misionarjev. Toda pri msgr. Cippicu se je stvar zataknila. Za nakazane vsote v lirah naenkrat ni bilo kritja v tujih deželah, niti ni bi. c lir, ki so jih industrijci in drugi bogataši izročili Cippicu odnosno Giudettiju. Hkrati je izbruh-
Vatikan
Poleg Giudettiju sta bila v zadevo Cippico najbolj vpletena vatikanski državni tajnik Montini in kardinal Micara. Cippico je sklepal finančne posle s pooblastilom in pismi, ki jih je podpisal msgr. Montini, kateremu pa je Vatikan preskrbel alibi. Pri preiskavi v Cippicovem stanovanju so menda našli ponarejene pečate in papir z glavo vatikanskega državnega tajništva. Na sam proces je Vatikan poslal štiri svoje visoke funkcionarje, ki so obtoževali Cippica in trdili, da Vatikan ni imel nobene zveze s Cippicovimi valutnimi transkacijami ter da Cippico ni imel nobenih pooblastil. Značilno je, da so bili prav ti štirje monsin-jorji, med njimi msgr. Carlo Grano, šef protokola sekcije cerkvenih zadev pri vatikanskem državnem tajništvu, podpisani na raznih pooblastilih, s pomočjo katerih je Cippico sklepal pogodbe. Ti bi morali pred sodiščem izpričati, da so bili njihovi podpisi ponarejeni, zdelo pa se jim je bolj važno, da govore predvsem o tem,
rih Regina Coeli iskala kaznjenca, ki bi za primerno nagrado prevzel nase krivdo. Ta zadeva je imela verjetno od vseh Cippicovih poslov res najmanj zveze z Vatikanom, zato pa so o njem toliko govorili, da ne bi bilo treba govoriti o drugih bolj kočljivih.
Na procesu, kjer je bil Cippico obtožen poleg odgovornosti za izginotje draguljev še za poneverbo 600 milijonov lir, je bilo vsekakor najbolj zanimivo pričevanje vdove in hčera rimskega finančnika Rossinija, ki je Cippicu zaupal nič manj kot pol milijarde lir. (Večji del te vsote je bil v dolarjih). Najstarejša Rossinijeva hči je bila zaročena z nečakom kardinala Micare, ki je tudi sam pogosto zahajal v hišo Rossinijev. Ta nečak je Rossiniju svetoval, naj z Vatikanom s pomočjo msgr. Giud-detija sklene finančni posel, ki mu bo prinesel velike koristi. Za posojilo 96 milijonov lir za 40 dni bi dobil J milijonov lir, pri dolarjih, katerih je posodil 402.000, pa po 18 lir od dolarja. Pri tem bi tudi mladi Micara zaslužil pol-
da Vatikan s Cippicovo zadevo drugi milijon lir. Rossini je pogodbo sklenil in Vatikanu posodil
nima zveze.
Vatikanu je v mučnih letih Cip-picove afere mnogo pomagal buržoazni tisk, ki je skušal pozornost javnosti speljati na stranski tir. Kot osrednjo zadevo Cippicovih goljufij so listi najbolj premlevali tatvino draguljev, iz katere so naredili cel kriminalni roman. Pred sodiščem se je pojavila vrsta kaznjencev, ki so v preiskavi obtoževali nekega kaznjenca Terribilija kot tatu Cippicu zaupanih draguljev, pred sodiščem pa niso nič več
skoro vse svoje premoženje, dobil pa ni ničesar; njegova hči je ob izbruhu skandala izgubila zaročenca in tudi stric, kardinal Micara, se ni več prikazal pri Rossiniju.
Pred procesom je Cippicovo zadevo preiskovala tudi neka vatikanska komisija, pred katero so poklicali tudi Rossinija. Ta je svoji hčeri Aleksandri povedal, da je pri zasliševanju dobil vtis, da komisija ni pokazala nobene vneme, da bi našla krivca za izgubo nje-
J. S.
UPOR V KENIJI
in njegovi vzroki
(Nadaljevanje).
Ze v začetku lanskega leta je postal položaj v Keniji zelo resen, čemur pa tisk in verjetno tudi britanska vlada nista posvečala posebne pozornosti. 2e v avgustu in v naslednjih mesecih se je aktivnost organizacije Mau Mau zelo povečala in napadi na britanske uslužbence in razne evropske farmarje so se vrstili. Najbolj pogosti pa so bili izgredi proti Afrikancem, k: so na kakršen koli način sodelovali s kolonialno upravo.
Velika Britanija je uradno v začetku vse nemire v Keniji pripisovala terorističnemu delovanju organizacije Mau Mau in so bili za*o vsi ukrepi za uvedbo reda in miru popolnoma re-pr’silnega značaja. V začetku cktobra 1952 so bili izdani ukrepi o omejitvi svobode govora, pisanja, sestajanja, združevanja
in sploh vsega gibanja prebivalcev. Konec oktobra je bilo razglašeno obsedno stanje, ki je bile razglašeno verjetno zato, da bi se na zakonit način potrdili ukrepi, ki niso v skladu z običajnim pravnim postopkom. Skoraj ob istem času so v Kenijo poslali nove vojaške sile, tri bataljone, kar je za britanske kolonialne razmere zelo veliko.
Potem so bile aretacije skoraj vseh znanih voditeljev in funkcionarjev Kenijske afriške unije. Med prvimi je bil zaprt Jo-mo Keyata, ki je bil že dolgo znan kot vodja afriških nacionalistov in so mu kolonialne oblasti takoj pripisale tudi vlogo v vrhovnem vodstvu organizacije Mau Mau. Kolonialne oblasti so zaprle tudi šole, ki so bile pod upravo Združenja neodvisnih šol Kikuyu, češ da so
te šole nosilke ideologije gibanja Mau Mau.
Pod pritiskom mnenja naprednejšega dela britanske javnosti, da nasilni ukrepi ne bodo zboljšali položaja, se je britanska vlada odločila za gospodarske ukrepe, ki naj bi izboljšali položaj domačega prebivalstva kolonije. Toda vse kaže, da so izjave guvernerja o zboljšanju življenjskih pogojev v mestih, o industrializaciji in o podpiranju kmetijstva bolj deklarativnega značaja, kajti Kikuyem je potrebna zemlja, ki so jo ugrabili beli priseljenci. Resnost položaja se vidi tudi v tem, da je v začetku novembra lani obiskal Kenijo sam britanski minister za kolonije, britanska vlada pa je objavila sklep o sestavi posebne komisije, ki naj bi proučila problem agrarne reforme, in sploh vse socialne probleme domačega prebivalstva v Keniji.
Kenijska afriška unija je bila v času vseh teh dogodkov precej aktivna in pokazala je veliko življenjsko silo, čeprav so bili zaprti skoraj vsi njeni voditelji.
Zah'evala je 1. konec rasne diskriminacije, ki se je začela kot nalezljiva bolezen širiti po britanski Afriki, ko se je močno uveljavila- v Malanovi Južnoafriški uniji; 2. prepoved nadaljnjega vseljevanja Evropejcev in Indijcev; 3. obvezno šolanje; 4. izenačenje plač belih, rumenih in črnih delavcev; 5. radikalno agrarno reformo v korist domačega prebivalstva in 6. takojšnjo izpustitev vseh zaprtih voditeljev Kenijske afriške unije.
Nikakor ne smemo misliti, da je Velika Britanija hladno sprejela do.jodke v Keniji. Konservativno vlado, ki je vztrajala pri trditvi, da so dogodki samo posledica delovanja Mau Mau, so levi krogi ostro kritizirali. Pojavile so se zahteve, naj uvede vlada v Keniji ustavne reforme ter omogoči prebivalstvu večji delež pri upravi dežele. Laburisti so zahtevali, naj pošljejo v Kenijo delegacijo predstavnikov vseh strank, ki bi natančno proučila vse probleme kolonije. Jasno je, da dogodki v Keniji niso v nobenem oziru
povečali popularnosti britanskega kolonializma, temveč so samo drobec v vrsti udarcev, ki jih je pretrpel v povojnih letih.
Čeprav je prišlo v Keniji do zelo ostrih ukrepov, menijo dobro o-bveščeni krogi v Veliki Britaniji, da na ta način ne bo doseženo pomirjenje. Taki ukrepi so položaj še bolj zaostrili in Britanci se lahko kmalu znajdejo pred drugim — malajskim problemom. Kakor Brig-gsov načrt ni pomiril Malaje, tako tudi Kenije verjetno ne bodo pomirile kolektivne kazni, kajti kaznovanje nedolžnega prebivalstva je vedno samo povećavalo odpor proti režimu, ki je take kazni uporabljal. Streljanje v množice, množično zapiranje itd. so danes v Keniji na dnevnem redu, toda uspeha, ki ga od takih ukrepov pričakuje britanska kolonialna uprava, prav gotovo ne bo.
Kakor kaže, je konservativna vlada pripravljena nadaljevati politiko »močne roke« v Keniji-vendar se že prav močno sliši glas tistih, ki se s tem ne strinjajo. Za Veliko Britanijo so
dogodki, ki so se odigrali v tej skromni koloniji, zelo pomembni, kajti kolonizem umira, umira sicer v krčih, toda umrl bo gotovo. Začel je umirati na Daljnem vzhodu, nadaljevalo se je umiranje na Srednjem in Bližnjem vzhodu, danes pa bije kolonizem krvave boje v Severni Afriki. Doslej je bila vsaj črna Afrika mirna, Kenija pa je pokazala, da se tudi ta prebuja in da želi živeti drugače, koit so ji namenili beli gospodarji.
Dogodki v Keniji «o imeli velik vpliv na celotno črno Afriko. Danes že beremo, da so se razširili tudi na sosednjo Tanganjiko, kjer je prišlo do podobnih neredov. Tudi Britanska zahodna Afrika je že precej budna zadnja leta in njen odločnejši glas lahko pritaju-jejo samo z raznimi koncesijami in z dajanjem večjega deleža Afričanom pri upravi dežele. Kljub temu pa je jasno, da so dogodki v Keniji samo s krvjo zapisali tisto, kar že dolgo živi v potlačenih afriških dušah: več svobode kolonialni črni Afriki.
govega denarja, temveč je le njemu hotela dokazati, da je ravnal protizakonito. Na srečo, ali bolje na srečo, vatikanskih krogov je tudi Rossini umrl pred procesom.
Čeprav je Cippico pred sodiščem v glavnem molčal, je kljub temu padlo nekaj izjav, ki so bile za Vatikan zelo obremenilne. Ko se je izgovarjal, da ima za 2 in pol milijona lir valutnih poslov dokumente v svoji vatikanski pisarni in mu je predsednik sodišča sporočil, da so iz Vatikana javili, da v njegovi pisarni niso našli ničesar, je Cippico odgovoril: »To kaže, da so interesi Vatikana prevladali nad interesi države in državnega pravdništva».
Razni obtoženci, priče in oškodovanci so potrdili, da je Cippico vodil finančne posle za Vatikan. Odvetnik Angelucci, ki je branil enega od Cippicovih soobtožencev, je med drugim izjavil: »Če vprašamo kakega kardinala, ali je vatikansko državno tajništvo kdaj koli opravljalo podobne finančne operacije, nam bo odgovoril, da ne. Vendar pa je gotovo, da se je državno tajništvo s temi operacijami ukvarjalo. Predvsem je iu tudi zgodovinsko dejstvo, saj je sama italijanska država kupovala tujo valuto s posredovanjem Vatikana. Zakaj torej prikrivati devizne transakcije, če so dovoljene in zakonite? Sv. stolica opravlja te stvari v tajnosti pač zato, da se ne bi izpostavljala obtožbam o špekulaciji, skriva to prepletanje trgovskih in finančnih interesov samo zato, ker razglaša, da so njeni cilji duhovni, in se boji, da bi ji take kupčije lahko škodovale». — Vsi ti finančni posli prinašajo Vatikanu milijardne zaslužke in ni čudno torej, da sc v bogastvu pred Vatikanom le še ZDA. Velik dobiček ima Vatikan tudi pri kupčijah z rabljenimi znamkami in stanjolom »za zamorčke». Leta 1939 je rimski filatelist Fasani z Vatikanom sklenil kupčijo znamk za 100 milijonov lir v tedanji vrednosti.
Na procesu proti Cippicu, ki se je začel skoro pet let po izbruhu škandala, so se vsi od predsednika sodišča do javnega tožilca prizadevali, da bi odvrnili vsak sum od Vatikana. Javni tožilec je že v začetku svojega govora poudaril, »da Cippico ni nikdar vodil valutnih operacij, temveč samo genialne prevare s pomočjo ponarejenih pisem in pečatov». Dalje ze tožilec trdil, da izključuje, da bi Cippico kdaj koli imel izrecno pooblastilo Vatikana, češ kakšno korist bi imel Vatikan pri takih finančnih poslih v korist italijanskih državljanov. Kot dokaz teh svojih trditev je navedel, da vatikanske oblasti niso pomagale Cippicu, ko je zašel v težave. Sodišče pa se je skrbno izogibalo vseh tiskih preiskav, ki bi lahko dokazale, da je bil Cippico le vatikanski grešni kozel. Cippico je bil obsojen na 9 let ječe in v Vatikanu jim je odleglo.
Cestno-vzdrževalni službi je treba
vrniti njene obratne naprave
Pred dokončno davčno odmero
'EL članku o cestarskih hišicah in še kaj
Z zadoščenjem smo brali v novoletni številki »Slovenskega poročevalca« članek o cestarskih hišicah na Primorskem, kjer pisec opisuje stanje teh objektov in kritizira, ker se posveča premalo pažnje njihovemu vzdrževanju, kakor tudi cestno-vzdrževalni službi sploh.
Končno se je vendar našel nekdo, ki ga stanje naših cest zanima in ki pravilno gleda na cestno-vzdrževalno politiko. S tem je hote ali nehote načel to zelo važno vprašanje, o katerem menimo, da smo cestarji v prvi vrsti poklicani staviti pripombe in predloge.
Sedanji položaj cestno-vzdr-ževalne službe bi radi vsestransko osvetlili. Zato je potrebno, da si nekoliko prikličemo v spomin, s kakšnimi sredstvi je ta služba razpolagala pred m med vojno ter po njej, in to ob znatno manjšem prometu, kakor je današnji.
Imeli smo 28 okrajnih cestnih odborov in 5 tehničnih razdelkov, ki so zaposlovali skora] 70 tehnikov in inženirjev, poleg nadzornikov, cestarjev in delavcev. Pri tem pa ni všteta Primorska.
Vsak večji cestni odbor je imel enega ali več drobilcev. Vsak večji cestni odbor je nadalje imel svoj parni valjar, skupaj 14, poleg tega Pa še tovorni avtomobil. Prav tako so imeli tedanji tehnični razdelki in odbori po več avtomobilov, vsi nadzorniki pa motorna kolesa s prikolicami. Večina teh odborov pa še tudi svoja upravna poslopja z delavnicami in garažami. Takoj po vojni se je mehanizacija še pojačala z vojnim plenom, predvsem s tovornimi vozili, ki so bila usposobljena tudi za motorno pluženje snega.
Zasedanje Mednarodnega sveta za ribištvo
Split, 10. jan. Včeraj se je v Institutu za oceanografijo in ribištvo v Splitu začelo tretje zasedanje izvršnega odbora Mednarodnega sveta za ribištvo v Sredozemlju. Poleg zastopnikov Jugoslavije je navzoč predsednik izvršnega odbora generalnega sveta g. Jean Legal, ki hkrati zastopa Francijo, zastopnik Grčije g. Hristos Serbetis in stalni tajnik generalnega sveta za ribištvo v Sredozemlju g. Michel Girard.
Na dnevnem redu zasedanja je poročilo o delu izvršnega od-bcra od minulega zasedanja do danes, govorili pa bodo tudi o organizaciji središč za izpopolnjevanje ribiških strokovnjakov ter uvedbi ribiške statistike. Pregledali bodo tudi delo strokovnega odbora te mednarodne organizacije ter proučili ustanovitev raziskovalnih skupin v državah članicah.
V	obdobju številnih reorganizacij in z ustanovitvijo raznih gradbenih podjetij pa je cest-no-vzdrževalna služba izgubila skoraj vso mehanizacijo, razen nekaj zelo iztrošenih drobilcev in tovornih avtomobilov. Ostala je tako rekoč praznih rok, brez strokovnih kadrov, brez valjarjev, brez upravnih zgradb, garaž, skladišč, delavnic in celo brez cestarskih hiš. Vsaka reorganizacija je pomenila za cestno-vzdrževalno službo nov udarec, saj ji je odvzela še to malega, kar je imela. V tej zvezi naj omenimo za boljšo osvetlitev vprašanja, nekaj najbolj kritičnih primerov.
»Megrad« Radovljica upravlja naše upravno poslopje z delavnicami in garažami, podjetje »Slovenija - ceste« upravlja upravno poslopje s stanovanji in garažami v Kranju, zgradbo z delavnicami v Kamniku, remizo z garažami in delavnicami na Viču, »Projekt Kranj« garaže na Primskovem. Delavnice z garažami in skladišči v Mariboru, na Koroški cesti so prehajale od podjetja na podjetje, od »Slovenija - ceste« na »Gradis«, od »Gradisa« na »Konstruktor«. Kljub našim intervencijam jih cestna uprava ni mogla dobiti nazaj.
V	zadnjem času pa je vendarle opaziti zanimanje in razumevanje Za cestno-vzdrževal-ne službo pri najodgovornejših organih, medtem ko podjetja, ki so doslej izkoriščala naše naprave, nikakor nočejo razumeti naših potreb. Konkretno povedano: podjetje »Slovenija-ceste« je zaradi naših stalnih intervencij ponudilo, da nam vrne upravno poslopje v Kranju, ki bi ga uporabljali okrajni in republiški cestarji. Ko pa je stvar dozorela in je bilo treba rešiti samo še vprašanje prenosa, se je iz nam neznanih vzrokov direktor podjetja premislil, zgradbo predal MLO Kranj, verjetno zato, da se ne bi zameril niti nam niti drugemu interesentu, namreč podjetju »Projekt Kranj«.
Trenutno razpolaga cestno-vzdrževalna služba z zelo primitivno delavnico in skladiščem v Ajdovščini, ki nikakor ne ustreza njenim potrebam. — Prav tako se lahko vsakdo spodtakne ob garaže in delavnice na Rudniku pri Ljubljani, ki ne spadajo na to mesto, še manj pa, da bi ustrezale potrebam. V Mariboru smo morali prevzeti skromno dediščino zapuščenih prostorov v zameno za lepo urejene delavnice in skladišča na 'Koroški cesti. Podobno je v Črnomlju, kjer je okraj prevzel okrajno poslopje z delavnicami in garažami od podjetja »Slovenija - ceste« in jih nato odstopil gradbenemu pod-jetju.
Letos bomo porabili za nabavo opreme in za gradbena dela na objektih naše pomorske industrije več kot 5 milijard dinarjev. Najobsežnejša dela bodo v ladjedelnicah »Vicko Krstulovič« v Splitu. »Tretji maj« na Reki, »Uljanik« v Pulju in v tovarnah za izdelavo ladijske opreme »Edvard Kardelj« in »Vladimir Bakarič«. V ladjedelnici »Vicko Krstulovič« bodo dokončali tri velike delav. nice, v »Uljaniku« pa tri delavnice in novo livarno. — Ko bodo začeli prihodnje leto obratovati novi objekti, bodo naše ladjedelnice lahko letno zgradile 80.000 do 100.000 bruto registrskih ton ladijskega prostora. Pomorska industrija bo lahko oskrbovala naše ladjedelnice s parnimi turbinami za pogon ladij, z velikimi Diesel motorji in drugimi napravami, ki smo jih doslej uvažali. Ladjedelnice bodo razen plovnih enot v še večji meri izdelovale opremo za rafinerije, hidrocentrale in drage ključne objekte. — Precejšen del investicij bodo letos porabili tudi za zgraditev pomorskega inštituta v Zagrebu, ki bo reševal vse teoretične in konstrukcijske probleme pri graditvi ladij. V posebnih bazenih pa bo proučeval razne modele ladij, njih brzine in praktičnost. — Na sliki, nova velika delavnica ladjedelnice »Oljanikc v Puljn.
KOSOVO
naše največje nahajališče lignita
Podobno je s stroji, ki so bili odvzeti cestno-vzdrževalni službi. Tako je n. pr. okrajni ljudski odbor Črnomelj ob neki reorganizaciji izgubil svoj parni valjar, sedaj za zahteva podjetje »Slovenija-ceste« za isti valjar, ki ga je okrajni ljudski odbor Črnomelj uporabljal za moderniziranje cest v Črnomlju, najemnino in amortizacijo, ki gre v stotisoče.
Iz vsega navedenega vidimo, da podjetja, ki delajo z velikimi dobički, jemljejo in izkoriščajo našo bivšo imovino, namesto da bi si ustvarila lastna sredstva iz svojih dobičkov,
nam pa vrnila to, kar je bilo že od nekdaj namenjeno cestno-vzdrževalni službi.
Skrajni čas je, da odgovorni organi urede to vprašanje tako, da dobi cestno - vzdrževalna služba nazaj vsaj težke stroje, delavnice, garaže, upravna poslopja in cestarske hiše, ki jih trenutno ne uporablja cestna operativa Slovenije, marveč drugi koristniki. Sele potem bo cestno-vzdrževalna služba lahko uspešneje izvrševala svoje naloge, ki niso lahke, so pa za naše gospodarstvo nadvse pomembne.	Cestarji.
Slabe letine spravljajo kmete povsod po svetu v težak položaj. Ne samo, da jim zaradi majhnega pridelka ne preostane mnogo za prodajo, temveč pridejo lahko tudi v stisko glede lastne prehrane in prehrane živine. Najkasneje na pomlad, ko rabijo semena in se marsikaj, pridejo v roke denarnim oderuhom, ki na jesen kot upniki ne pozabijo potrkati na njihova vrata. In če se nesreča — slaba letina — ponovi, pride država z rubežem in za njo stoji denarni mogotec — lahko tudi le bogatejši sosed, ki revnejšega kaj rad pošlje na boben. Tako je v kapitalističnih državah.
Pri nas drugače. Mi imamo državo, ki gradi socializem in je zato na stališču, da je treba v primerih nesreče razdeliti bremena na vse državljane in to v skladu z njihovo gospodarsko močjo. Seveda, v teoriji gre to lepše in lažje, kakor v praksi. V tej pogosto m mogoče preprečiti, da ne bi prišlo do česa drugega, recimo do tega, da kdo skupno nesrečo izrabi v lastno korist. In prav to se je delno zgodilo lani pri nas. Cene pridelkov so šle v primerjavi z letom 1951 navzgor — pri krompirju od 9.90 na 18, pri mleku od 14 na 17, pri vinu od 40 na 80 in še več, pri lesu od 670 na 2300 itd. — in ta-
K novi uredbi o prometnem davku
Pred dnevi smo poročali o zvišanju prometnega davka na vino in žganje (od 10 din na 25 din za liter, ozirom od 80 na 200 din za 1 hi stopnjo, kar ustreza znesku okrog 50 din), pri čemer smo omenili tudi spremembe glede tega, kdo plača ta prometni davek. Vendar je ta sprememba le ena izmed številnih drugih, ki jih prinaša nova uredba o prometnem davku. — Osnovna novost v novi uredbi je v tem, da bodo morali odslej plačevati prometni davek tudi delavci in uslužbenci ter člani zadrug, ki so socialno zavarovani, če opravljajo poleg rednega poklica, ki jim daje pravico do socialnega zavarovanj, samostojna dela ali usluge, za katere je treba načelno plačevati prometni davek. Praksa je namreč pokazala, da so v mnogih primerih delavci in uslužbenci nelojalno konkurirali prav podjetjem in zadrugam, v katerih so zaposleni, oziroma včlanjeni. Nelojalno konkurenco jim je omogočalo dejstvo, da niso plačevali prometnega davka.
Glede sprememb v stopnjah davka na promet proizvodov v tekstilni, usnjarski in živilski industriji, kakor tudi pri obrtniških uslugah in v gostinstvu rečemo lahko na splošno, da so se te stopnje, nekje bolj, drugje manj, zvišale pri predmetih in izdelkih, ki za vsakdanje življenje niso neobhodno potrebni, in da so nove stopnje nižje pri življenjsko nujnih predmetih. Spremembe v stopnjah so narekovali mnogi razlogi, tako potreba, da se odpravi nesoraz-
merje ▼ cenah nekaterih podobnih izdelkov; dalje, zaradi suše zmanjšane zaloge nekaterih surovin živilske industrije (sladkorja) in pijač, kakor tudi že zgoraj omenjena potreba, da se skupnost bori zoper nelojalno konkurenco med obrtjo in industrijo v primeru, ko izdelujeta obe iste izdelke, a sta plačevala doslej različen prometni davek.
Po tem splošnem uvodu naj navedemo nekaj značilnih primerov. Prometni davek na volneno in bombažno predivo je znižan od prejšnjih 1000 do 1500 dinarjev (v absolutnem znesku tega ni mogoče reči, ker je po prejšnji tarifi bil predpisan davek v odstotku — 50% od prodajne cene) na 200 din od kg. V nasprotju s tem znižanjem je na novo predpisan prometni davek za nekatere vrste usnja, ki so bile doslej tega davka proste. Tako je sedaj predpisan 30-odstotni davek na vse spodnje in tehnično usnje, 10% na svinjsko usnje dn 500/» na vse ostalo gornje usnje. Vendar po novi uredbi ne bo več treba plačevati prometnega davka na industrijsko izdelane vmesne podplate, s čimer hočemo doseči pocenitev popravila čevljev in prihranek v potrošnji nove obutve.
Da bi se odpravilo nesorazmerje v cenah piva in drugih alkoholnih pijač, je zvišan prometni davek na pivo od 8 din na 25 din pri litru, hkrati pa se je zvišal tudi davek na umetna vina in šampanjec in sicer: pri umetnih vinih od 30 din na 50 din, pri medicinskih vinih
od 15 din na 30 din, pri šampanjcu od 120 na 200 din, pri rumu, brandiju, džinu, vodki in viskiju od prejšnjih 14«/» od prodajne cene (to je ustrezalo približno 50 din pri litru) na 150 din in končno pri vseh drugih vrstah umetnega žganja od prejšnjih 14 % prodajne cene (kar je znašalo okrog 40 din na liter) na 100 din na liter. Te spremembe so bile potrebne spričo manjših zalog, ki pri starih cenah ne bi zadoščale potrebam v tekočem gospodarskem letu.
Glede prometnega davka na obrtne izdelke je " pomembna sprememba v znižanju davčne stopnje od 50% na 10«/», pri turških mlinčkih in umetniško izdelanih servisih, pepelnikih ter tobačnicah iz bakra in bakrenih zlitin. Znižana je tudi davčna stopnja za železne štedilnike in peči (od 40 na 10%). V nasprotju s tem pa se je povečal prometni davek na vse izdelke iz aluminija (od 10 na 30«/»). Zaradi lažje kontrole so spremembe tudi v prometu slaščičarn. Te so doslej plačevale na promet s slaščičarskimi izdelki 30%, na promet vseh ostalih svojih izdelkov pa 12«/». Po novem morajo plačevati na ves svoj promet, ne oziraje se na vrsto izdelkov, 20% prometni davek. Na novo je predpisan prometni davek na plačilo montažnih uslug in sicer v višini 65%. To je bilo potrebno, da se odpravi nelojalna konkurenca. Montažne usluge opravljajo namreč privatniki in obrtna podjetja, ki plačujejo akumulacijo in fonde po stopnjah za obrtništvo (okrog 50«/»), pa tudi montažna podjetja, ki plačujejo akumulacije in fonde po stopnjah za industrijo (400%). S
predpisom novega davka v znesku 65«/» je sedaj zmanjšana možnost take nelojalne konkurence.
H koncu naj še ponovimo glavne spremembe na področju gostinstva, o katerih smo sicer delno tudi že poročali. Gostinski obrati ne plačajo po novem na promet z jedili (razen za slaščice), na promet napitkov, kakor čaja, mleka, kave in podobno in na promet z brezalkoholnimi pijačami nobenega prometnega davka, stopnja na promet alkaholnih pijač, na usluge, prenočevanja in podobne stranske delavnosti pa znaša 8«/» (prej je znašala 12%).
Predpisi nove uredbe o prometnem davku veljajo od dne 1. januarja letos.
ko so dobili kmetje za manj prta delkov več denarja. Za 4 milijarde dinarjev več so ga dobili v roke, kakor v letu pred tem. Zato držijo mnogi žito, mast, krompir po kaščah in kleteh. Zato... — Res je sicer, da so plačali za eno milijardo dinarjev več akontacije na davke, res je tudi, da so izdali za lastne nakupe zaradi delne, le minimalne podražitve nekaterih industrijskih izdelkov, oziroma predvsem uslug (pri krojačih, čevljarjih in podobno) okrog pol milijarde din več, kakor leto pred tem. Toda še vedno jim ostane okrog 2 in pol milijarde dinarjev več, kakor v letu 1951. Ali imame za tako povečano kupno moč naših kmetov na drugi strani ustrezno količino potrošnih predmetov? In če ne, kakšen utegne biti vpliv tega denarja na stanje na trgu in na razvoj vrednosti našega dinarja? Ali bi bilo pravično dovoliti špekulantska nestrojene-mu delu kmetov, da dela težave vsej skupnosti? -
Prav naša demokratičnost nam tega ne dovoljuje, potrebno pa tudi ni. T a mesec bodo občinski ljudski odbori ugotavljali katastrski dohodek, začetek februarja pa bodo lahko že dokončno odmerili davke za lani. Ob tem delu imajo dovolj možnosti, da jih odmerijo in v skladu z dohodki posameznih davkoplačevalcev, dovolj možnosti, da popravijo napake, ki so jih zagrešili iz neznanja ali malomarnosti pri predpisih akontacije. Bodimo pravični vsem: niso vsi kmetje špekulantje, niso se vsi okoristili z nesrečo in vsi niso slabi davkoplačevalci. Toda s preudarnostjo in zakonitostjo pri dokončni odmeri davka moramo prisiliti tudi tiste, ki bi se radi okoriščali na račun skupnosti, da dajo skupnosti svoj delež.	fr
Ah ie tak odkup svinjskih kož posten ?
Svojevrstna pravda, na katere izid nestrpno čakajo še mnogi
Ze dolgo ni skrivnost, da je na Kosovu tik pod zemeljsko površino ležišče lignita, saj ga kmetje odkar pomnijo, kopljejo ta lastne potrebe. Toda šele pred kratkim so srbski geologi pričeli temeljito raziskovati to področje, pri čemer so prišli do presenetljivih odkritij. Ugotovili so, da je na Kosovem polju, v pokrajini Kosmet, okrog 10 milijard ton lignita med tem ko Je naše najbogatejše znano področje premoga bila doslej Kreka, kjer cenijo premogove rezerve na 4 milijarde ton. Lignit se na Kosovu razprostira pod površino na podvočju okrog 500 kvadratnih kilometrov.
Najzanimivejše pa je to, da je premog na robu te kadunje le 1 m pod zemeljsko površino, kar bo izredno pocenilo izko-
pavanje lignita v tem bodočem premogovniku. Izkopavanje v dnevnem kopu namreč poceni eksploatacijo za okrog 50°/». Vse pa kaže, da bo ta odstotek na Kosovu še večji.
Na to področje so sedaj prišli tudi vrtalci iz Hrvatske in Slovenije, ki bodo z vrtanjem natančno ugotovili ležišče lignita. Slovenski geološki zavod je prišel na Kosovo že v začetku decembra preteklega leta preiskati področje 180 km«, z vrtanjem od 200 do 450 m -globoko. Skupna globina vseh vrtin bo znašala 12.000 m.
Geologi Srbije so v zadnjem času razen premoga, odkrili tudi železo, volram in metan, vendar je to premogovno področje na Kosovu njihovo naj-večje odkritja.
Vasi Dane in Breze sta bili v letih 1943—1944 požgani. Po požaru so prišli v vas oddelki NOV in napotili prizadete vaščane po deske na obnovo v Ribnico. Pri terr. so izjavili, da bodo zadevo z dobavitelji že sami uredili. Pogorelci so šli k Stanetu Zalarju, takratnemu lesnemu manipulantu pri graščaku Rudežu (danes je uslužbenec LIP Ribnica). Skupaj z lesnim manipulantom Molnarjem je odpeljal ljudi v skladišče lesa, ki je bilo menda last italijanske tvrdke Emona, opremljeno pa je bilo z napisi »Ne dotikaj se, nemška lastnina1* Ljudje so dobili potrebni les, Zalar pa si je dal od njih podpisati izjave, da posodi vsakemu določeno količino desk pod pogojem, da vrne, ko se razmere uredijo, za 1 kub. meter desk 2,3 kub. metra smrekovih hlodov določenih dimenzij, franko žaga v Ribnici, ki jo bo on določil. S tako dobljenimi deskami so si pogoreli kmetje za prvo silo napravili strehe. Držale so komaj dve leti, nakar so s pomočjo obnove strehe prekrili z opeko.
Nato pa se je zgodilo, kar je težko razumeti. Leta 1946 je pričel Stane Zalar pritiskati kmete, da mu vrnejo omenjene smrekove hlode. S pomočjo odvetnika dr. 1. Sajevca v Kočevju mu je uspelo, da je iztožil malone vse količine. Toda javni tožilec za okraj Kočevje se je pritožil zoper sodbo 1-77/46 Okrajnega sodišča v Kočevju glede dobave hlodov in tej pritožbi je ugodilo Okrožno sodišče v Novem mestu z razsodbo št. P os. 399/76. To sodišče je odločilo, da je sodba prvostopnega sodišča glede oddaje lesa v nasprotju s predpisi, ki so jih izdale ljudske oblasti, in tudi v nasprotju s pridobitvami NOB, kajti s tem se je Zalar hotel izogniti predpisom o valorizaciji in rešiti dotični les zase. Deske, ki so jih prejeli leta 1944, naj bi mu po njegovi logiki Brežanci vrnili z lesom, ki bi si ga morali nabaviti ne glede na valorizacijo po prostih cenah. Toda Zalar ni miroval. Pritožil se je na Vrhovno sodišče LRS, ki se je izreklo zopet v njegovo korist. Na podlagi te odločbe Vrhovnega sodišča je začel Zalar sedaj od kmetov s pomočjo sodišča zahtevati, da si sme na njihov račun po sedanjih cenah sam nabaviti dotično količino hlodov, ki jih je leta 1944. sam določil in sicer po sedanjj ceni 4J00 din za 1 kub. ms-
Vsi odločno zahtevajo, da se obnovi postopek pred Vrhovnim sodiščem LRS, ki je prvič Zalarju ugodilo. Ne gre za to, da bi se želeli prizadeti ljudje poceni »izmu-zati*, samo tega ne morejo razumeti, da bi nekdo na njihov račun obogatel. Pripravljeni so dokazati, da je bil omenjeni les nemška lastnina in na tej osnovi plačati zanj po tedanjih cenah državi in ne Zalarju. Ljudje vedo tudi to, da so Zalarjevi odvetniki njegovi sorodniki, ki so mu dosedaj pomagali, da je v zadevi tako daleč uspel. Frontovci Brež upajo, da mu bodo naklepi spričo dejstev, ki so jih navedli v pritožbi Prezidiju Ljudske skupščine, spodleteli. Stane
ter. Okrajno sodišče je temu njegovemu predlogu s sklepom I 23152-4 ugodilo. Ta sklep se nanaša na Janeza Šmalca iz Brež št.
23, ne more pa biti nobenega dvoma, da bi tako nastopil Zalar proti vsem ostalim svojim »upnikom*, če se mu zadeva s Šmalcem posreči.
Če se mu to posreči, bi si Zalar sedaj z izvršbo, upoštevajoč današnje cene, nabral na račun delovnih ljudi, ki so prišli v nesrečo zaradi okupatorjevega nasilja, ogromno premoženje, saj gre za več kakor en milijon dinarjev. Vso zadevo mu pomaga voditi neki odvetnik iz Ljubljane, čeprav lastnina posojenega lesa ni dokazana in je les po vsej verjetnosti pripadal okupatorju. Frontovci Brež, ki so se v tej zadevi že pritožili Prezidiju Ljudske skupščine LR Slovenije, so v svoji pritožbi izrazili zaupanje, da bo ljudska oblast uredila zadevo z Zalarjem na način, ki bo varoval načela in pridobitve NOB in da ne bo dopustil, da bi
pogorelci brez lastne krivde go-	_	.	.
spodarsko propadli. Vredno je pri- ?.er ^e,,b‘la izdaja voduika zamiš-f____v.L. j . , ■_________t, . lj&na kot prvi podvig široko za-
snovane propagandne akcije našega gostinstva in turizma. Naj opišemo potek dogodkov do danes Delo za izdajo vodnika se je začelo s sklepom upravnega odbora gostinske zbornice LR Slovenije v začetku lanskega septembra. Po tem sklepu je gostinska zbornica sredi septembra naprosila vse okrajne gostinske zbornice, naj zberejo od hotelskih obratov na svojem območju podatke in jih najpozneje , do 2«. oktobra pošljejo republiški zbornici. Rok to-
Čital sem članek o novem načinu odkupovanja kož v »Slovenskem poročevalcu* dne 4. t. m. Iz članka je razvidno, da bo odkup organiziran tako, da bo sprejemljiv za proizvajalca, odkupna podjetja in predelovalca. Novi način odkupa naj bi zajel tudi čim več kož.
Takoj drugi dan pa se mi je primerilo tole:	Hotel sem oddati
svinjsko kožo in jo odnesel na klavnico, kjer podjetje »Koteks* odkupuje kože. Pred menoj je čakalo na oddajo kakih 15 ljudi. Zdi se mi, da so bile prav vse kože spoznane za »sekunda*. Proti temu ni bilo posebnega ugovarjanja, menim pa, da stranke niso razumele izraza, ki pomeni pri odkupu toliko kot »škart*, pri ceni pa 30 din manj za kg. Čudno pa se mi je zdelo, da se več strank pritožuje nad tehtanjem. Vsak je doma natehtal pol do enega kilograma več. Pridem na vrsto. Pregledovalec pregleda kožo — koža je lepa, brez masti, brez najmanjše praske od noža niti se ni poznalo kje je nož drsel, kar je skoro običajno — pogleda proti svetlobi in zamrmra: »Ta je pa lepa!* Kožo zgane na pol in že zakliče pisarju »sekunda!* Začuden ugovarjam, pa mi pokaže na kosmati strani kože in še to na nogi kakih 4 cm od roba rdečkasto črtico, dolgo spet kakih 4 cm v sredini široko kak milimeter, na obeh koncih pa zoženo. Odrgnjene niso bile niti ščetine, še manj pa koža. Verjetno je nastala ta marogica pri dviganju prašiča na stol. Jasno je vsakemu lajiku, da
taka reč na robu kože ne more vplivati na kvaliteto cele kože teJ sem zato ugovarjal in dejal, da bom tisti košček odrezal proč, pa bo vsa koža ozdravljena. Odvrne mi, da to ni mogoče in da ne mo-
re pomagati, ker ima »take predpise* in vrže kožo na tehtnico ter natehta 7 kg. Bil sem brezmejno začuden. Ogorčen mu povem, da je koža tehtala doma na zanesljivi tehtnici pred eno uro 8,5 kg in vprašam, če ima »tak predpis* tudi za napačno tehtanje. Uslužbenec — Matija so ga klicali — mi je odgovarjal samo z prevzetnim posmehovanjem.
Odšel sem z zavestjo, da sem oškodovan zaradi »sekunda* in 1,5 kg »kala* pri tehtanju za 435 din.
U ro kasneje srečam v mestu znanko — tudi ona je nesla tja kožo. S krepkimi izrazi na račun odkupovalca kož, mi je pravila, da so bile vse kože »škart*, da tudi pri tehtanju »trgajo*, neko žensko pa so »hoteli* kar za pol-drug kilogram! Ona pa je slučajno doma kožo stehtala in tudi slučajno ugotovila napako pri ute-žih. Šele ko je zahtevala kožo nazaj, ji je uslužbenec priznal pravo težo, pri čemur se je izgovarjal, da so take uteži dobili in da je tehtnica mokra____
Gotovo je, da tako poslovanje odkupnega podjetja ni v skladu s sklepi konference v Beogradu o reorganizaciji odkupa.
Prav gotovo pa je tudi, da bi uprava »Koteksa*, prav glede na to, ker ima monopol nad odkupom, morala še bolj skrbeti, da zadovolji proizvajalca, ne pa enostavno z škartiranjem in tehtanjem zbijati uradno določeno ceno. S kvarnim stremljenjem po dobičku lahko podjetje doseže le to, da bodo kože romale v predelavo k raznim šušmarjem v veliko škodo skupnosti.
Nujno je, da napravi vodstvo »Koteksta* red pri svojem odkupu in knnrc ------ Kašno't’ ’-'riih
uslužbencev, ki se ne zavedajo, da s takim ravnanjem sku trnasti ne koristijo, temveč le škodujejo.
K. L.
Kaj je s Hotelskim vodnikom?
Akcija za Izdajo Hotelskega vodnika ^ je naši javnosti že znana. Marsikdo pa se sprašuje, zakaj ta nujno potrebna publikacija še ni izšla, čeprav je to bilo zamišljeno že za konec decembra J952. To vprašanje je tembolj utemeljeno
pomniti še to, da čakajo z velikim zanimanjem na izid Zalarjevih terjatev še trije drugi lesni trgovci, ki so med vojno pod podobnimi pogoji dobavili Pogorelcem les med okupacijo in bi se sedaj radi okoristili na tuj račun.
S frontovci Brež se popolnoma strinjata osnovna organizacija Zveze komunistov v Jurjeviči in občinski ljudski odbor v Ribnici.
Litostrojski delavci si grade stanovanja v okviru stavbnih zadrug
Delavci in uslužbenci Litostroja so že predlanskim, ko je izšla uredba o zidavi stanovanjskih hiš delavcev in nameščencev, ustanovili 2 stavbni zadrugi, lani jeseni pa so ustanovili še tretjo.
Za zgraditev stanovanjskih hišic so si našli zelo lep in primeren pro. štor v Dravljah, blizu šole v Zgornji šiški. Prva zadruga ima 6 hiš dvojnikov, druga tri hiše v dvojniku in tretja tudi tri hiše v dvojniku. Prvi dve zadrugi sta zelo delavni in sta si hiše že decembra pokrili z opeko. Tudi v tem zimskem času dela nadaljujejo. Za kopalnice so že pripravljene peči in kotli za vodo. Tretja zadruga pa ima kon. čane temelje. Prostor je zelo ekonomično izkoriščen. Vsako stanovanje ima tri sobe, kuhinjo, kopalnico, garažo, ki se takoj lahko izkoristi m delavnico. .Vsako stano-
vanje bo imelo tudi vrt.
Veliko ^ večino del so opravili sa-mi lastniki hiš v prostem času skupaj s člani svoje družine. Uprava Litostroja gre svojim uslužbencem pri gradnji hiš zelo na roko in jim vedno priskoči na pomoč. Posebno pomaga zadrugam s prevozi materiala na gradbišče, zato tudi zadruge tako naglo napredujejo. Kredit, ki so ga graditelji dobili od države, so zelo pametno izkoristili.
Skoraj vsi graditelji hiš imajo sedaj svoja stanovanja v blokih Litostroja. Ce ne bo kakšnih izrednih neprilik, se bodo nekateri graditelji spomladi že lahko vselili v svoja stanovanja. V njihova dosedanja stanovanja v blokih pa se bodo vselili oni litostrojski delavci, ki stanujejo na deželi ali daleč v mestu izven Litostroja. Tako se Litostrojci trudijo, da bi ublažili stanovanjsko stisko.
Za Litostroj bodo pa »Gradisovi« delavci v letošnjem letu začeli graditi še dva stanovanjska bloka.
rej ni bil kratek, pa tudi idelo ni bilo zamotano, saj so za Hotelski vodnik porebni le podatki, ki bi morali biti znani slehernemu uslužbencu posameznega gostinskega podjetja.
Nobena okrajna zbornica ni izrazila pomislekov zoper izdajo vodnika, niti ni imela pripomb glede zahtevanih podatkov. Iz tega se je dalo sklepati, da bodo nalogo vestno in pravočasno opravile. Na žalost se to ni zgodilo, čeprav sta jih opozorila na važnost tega dela še dva članka (v Gospodarskem vestniku in Slov. poročevalcu), iz katerih se .je tudi širša javnost seznanila z načrti za izdajo vodnika. Vse kaže, da sta oba članka naletela na gluha ušesa odigovomih ljudi, kajti razen malenkostnih izjem s© ui stanje prav nič izboljšalo.
Tako je potekel neplodno ves mesec november, čeprav je republiška zbornica v tem času malomarne zbornice in celo posamezna podjetja telefonsko in ustno nekajkrat opozorila, naj vendar pošljejo v lastnem interesu potrebne podatke, posledica tega je, da manjkajo v gradivu, ki je sedaj pripravljeno za tisk, številni gostinski obrati, in to celo s področij. ki so znana po svojih turističnih privlačnostih.
Nadaljnja pomanjkljivost dosedaj zbranih podatkov je v tem, da manjkajo tudi pri podjetjih, ki so sicer poslala podatke, cene njihovih hotelskih uslug. Tu gre za bistveno pomanjkljivost, kajti cena je za gosta pač zelo mikaven podatek. Prav malo je pomagalo, da je republiška zbornica sredi lanskega decembra vse prizadete obrate še enkrat prosila, naj spo- . roče cene svojih uslug. Tako stojimo danes pred dejstvom, da kljub večmesečnemu delu še niso zbrani in pripravljeni vsi potrebni podatki.
Kje je vzrok za tako malomaren odnos gostinskih zbornic in obratov do tako važne akcije?! Nedvomno je tudi ta malomarnost eden izmed mnogih škodljivih pojavov, ki so dan na dan predmet
upravičene kritike v dnevnem časopisju in razgovorih. To je odraz napačne miselnosti m no gin kolektivov in poedincev v naših gostinskih obratih, češ da jim propaganda ni .potrebna in da ih r-aj pač obišče samo tisti, ki po naključju zabrede v njihov kraj. Očitno jih prav nič ne briga, kaj so dolžni skupnosti, ki jim je zaupala upravljanje družbene imovine, to je njihovih obratov z nalogo, da jih razvijajo in da izkoriščajo vse svoje zmogljivosti. V tako Izraziti turistični deželi kot je Slovenija, je mogoče razvijati gostinstvo in turizem le s tem, da privabimo z učinkovito propagando v naše kraje domače, še posebej pa tuje goste. Pomembno sredstvo v taki propagandi pa je nedvomno Hotelski vodnik, kakor si ga je zamislila republiška gostinska zbornica; seveda pod pogojem, da vsebuje točne podatke.
Posebno poglavje so prispevki, ki bi jih gostinski obrati morali plačati za objavo svojih podatkov v vodniku in s tem omogočili izdajo te publikacije. Ne glede na to, da so ti prispevki minimalni, saj znašajo za največje podjetje komaj 1.000 din, pa številna podjetja teh prispevkov niso plačala, čeprav so poslala zahtevane podatke, Tudi ob tem dejstvu je treba z začudenjem ugooviti, da jim ni mnogo do čimprejšnjega izida Hotelskega vodnika.
Kljtob vsem naštetim težavam bo Gostinska zbornica LR Slovenije na osnovi zbranega gradiva storila vse. da bo Hotelski vodnik čimprej izšel. Kolikor zbrani podatki ne bodo še popravljeni oz. izpopolnjeni v zadnjem trenutku, bo pač morala biti prva povojna izdaja te publikacije nepopolna. Čeprav torej lahko pričakujemo, da bo vzbudila razne upravičene kritike, ho vendarle vsaj do neke mere izpolnila svoj namen, gostinskim obratom pa dokazala koristnost take propagande. Nujno Pa je, da bodo marale biti izdaje, ki bodo še izdane, boljše, tako da bodo dostojno prestale primerjavo s tujimi vodniki.	K, N« ,
Nova organizacija organov državne nprave
Predlog ustavnega zakona, ki so ga pretekle dni obravnavali v zakonodajnih odborih obeh domov in ki je sedaj pred Ljudsko skupščino, bistveno spreminja nekatera poglavja sedanje ustave. Toda spremembe, do katerih bo prišlo po sprejetju tega zakona v Ljudski skupščini, niso le načelnega in splošnega značaja. Kakor je že znano, se bo s temi spremembami znatno spremenila tudi oblika naših najvišjih organov uprave, njihova organizacija pa bo s tem zakonom vsklajena s sedanjo stopnjo našega družbenega in političnega razvoja.
Predlog zakona o izvajanju ustavnega zakona, ki Je prav tako že predložen Ljudski skupščini, določa, na kak šen način se bodo izvršile te spremembe. Ker se je večje število bralcev našega lista obrnilo na nas s prošnjo, naj pojasnimo, v čem so te spremembe, objavljamo nekaj naj. zanimivejših točk tega zakona, ki poudarja v 1. členu, da se bo ustavni zakon izvajal na podlagi določb tega zakona.
sveta ali v kolikor za posamezne posle v tem zakonu ni dru. gače določeno, prenesejo v pristojnost naslednjih zveznih organov:
Posli ministrstva za zunanje zadeve preidejo v pristojnost državnega sekretariata za zunanje zade”e, posli ministrstva narodne obrambe v pristojnost državnega sekretariata za narodno obrambo, razen poslov, ki pripadajo vrhovnemu poveljniku oboroženih sil. Posli ministrstva za notranje zadeve preidejo v pristojnost državnega sekretariata za notranje zadeve. Iz dosedanjega ministrstva za pravosodje preidejo posli sodne uprave, ki se nanašajo na Vrhovno sodišče FLRJ ter vodstvo sodnih statistik razen kazenske, na predsednika Vrhovnega sodišča FLRJ, vsi ostali posli tega ministrstva v pristojnost zveznega izvršnega sveta.
Iz dosedanjega ministrstva za finance preidejo na državni sekretariat ža proračun in državno upravo naslednji posli: sestavljanje načrta zveznega proračuna, nadzorstvo nad izvrševanjem zveznega proračuna, sestava zaključnih računov o izvršitvi zveznega proračuna, posli izdatkov po zveznem proračunu, posli v zvezi z državnimi posojili, dolgovi in terjatvami, posli za zaščito jugoslovanske imovine, imovinskih pravic in koristi v tujini, posli v zvezi z javnim pravobranilstvom, nadzorstvo nad uporabo dotacij iz zveznega proračuna samoupravnim ustanovam in družbenim organizacijam, posli za koordinacijo postopka in likvidacijo ustanov in postopka za likvidacijo gospodarskih organizacij, ki je v teku, kakor tudi odločanje o finančnih prekrških v zvezi s temi posli. Vsi ostali posli dosedanjega ministrstva za finance preidejo na državni sekretariat za narodno gospodarstvo, ki prevzame tudi
PREDSEDNIK REPUBLIKE IN ZVEZNI IZVRSNI SVET
Po uveljavljenju tega zakona bo Ljudska skupščina FLRJ izvolila predsednika republike in zvezni izvršni svet. Oba bosta vršila svoje dolžnosti vse tako dolgo, dokler ne bo izvoljena nova zvezna Ljudska skupščina po določbah ustavnega zakona, ki bo nato nanovo izvolila predsednika republike in zvezni izvršni svet. Z izvolitvijo predsednika republike in zveznega izvršnega sveta prenehata delovati Preztdii Ljudske skupščine FLRJ in vlada FLRJ.
V smislu določb čl. 6. zakona o izvajanju ustavnega zakona fcc zvezni svet v skladu z določbami ustavnega zakona organiziral državne sekretariate in imenoval državne sekretarje. Z istim dnem, ko začno poslovati državni sekretariati, prenehajo dosedanja ministrstva in svet:	ter drugi organi vlade
FLRJ, razen tistih, ki bodo po določbah tega zakona nadaljevali svoje delo.
Važna je tudi doolčba čl. 11, ki se glasi: Pooblastila, ki so bila dana s posebnimi zakoni in drugimi predpisi Prezidiju Ljudske skupščine FLRJ, vladi FLRJ in predsedniku vlade odnosno prsdsedništvu vlade, kakor tudi posli iz njihove pristojnosti, se prenesejo na zvezni izvršni svet. v koliko to ni v nasprotju z določbami ustavnega zakona ali v koliko ni za posamezne posle s tem zakonom drugače odrejeno.
NAMESTO MINISTRSTEV IN SVETOV nRZAVNI SEKRETARIATI
Nadaljnji členi tega zakona določajo, da se posli ukinjenih ministrstev, svetov in drugih organov vlade FLRJ, v kolikor posamezni posli po določbah ustavnega zakona ne spadajo v pristojnost zveznega izvršnega
vse posle Gospodarskega sveta, Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo, Sveta za industrijo in gradbeništvo, Sveta za promet in zveze, Sveta za promet z blagom ter ministrstva za pomorstvo. Glavna uprava za plan se ukine, njene posle pa prevzame Zavod za planiranje.
V pristojnost zveznega izvršnega sveta preidejo posli Sveta za zakonodajo in izgraditev ljudske oblasti vlade FLRJ, razen poslov v zvezi s sistematizacijo mest, ki jo je opravljala Uprava za sistematizacijo. Ti posil preidejo v pristojnost državnega sekretariata za proračun in državno upravo. Posli Sveta za znanost in kulturo ter Sveta za ljudsko zdravje in so-
cialno politiko preidejo v pristojnost zveznega izvršnega sveta.
Posli sekretariata vlade za personalno službo preidejo v pristojnost drežavnega sekretariata za proračun in državno upravo, posli komisije vlade FLRJ, ustanovljene po čl. 42 osnovne uredbe o zvanjih in. plačah uslužbencev državnih organov, preidejo na poseben organ, ki ga bo ustanovil v ta namen zvezni izvršni svet.
Razen tega predvideva zakon o izvajanju ustavnega zakona tudi druge važne določbe, — razna pooblastila zveznemu izvršnemu svetu, revizijo in prepisovanje volilnih spiskov in druge, — s čimer so v veliki meri urejene najvažnejše naloge, ki se morajo izvesti zaradi uveljavljanja načel in predpisov ustavnega zakona.
Postopek v zvezi s predlaganjem potrdil za prlpoznanje otroškega dodatka
Po novi uredbi o dodatkih za otroke in po novih navodilih k njej je predpisano, da si mora za dosego pravice do otroškega dodatka vsak upravičenec na novo oskrbeti te-le listine oziroma potrdila:
1.	»Izjavo« o premoženjskem stanju za leto 1951, v kateri mora vsak upravičenec navesti podatke o svojem kmetijskem posestvu in o drugih davku zavezanih dohodkih. Resničnost njegove izjave potrdita dve priči, njuna podpisa pa mora overiti ali občinski ljudski odbor ali mestni ljudski odbor (Celje, Maribor, Ljubljana) ali okrajno sodišče.
2.	Potrdilo občinskega ljudskega odbora, ki mora vsebovati te-le podatke:
a)	katere osebe (otroke, vnuke in starše) upravičenec preživlja;
b)	s katerimi osebami (zakonec, otroci, vnuki, starši, tast, tašča, stari oče, stara mati, bratje, sestre, itd.) živi upravičenec v družinski oziroma gospodinjski oziroma gospodarski skupnosti;
c)	koliko znaša v hektarih površina kmetijskega posestva brez površi-
Kako le z raztrganimi paketi iz inozemstva?
Uredništvo Je prejelo in tudi objavilo že več pritožb prejemnikov paketov iz tujine, da so bili paketi raztrgani, vsebina pa vsa pomešana in raztresena, tako da je postala v mnogih primerih neuporabna. N ekaterl so se pritoževali tudi zaradi previsoko odmerjene ca rine. Tudi sicer vlada v naši javnosti neupravičeno mnem je, da so vsega tega krivi carinski in poštni uradniki, ki opravljajo manipulacije ob carinjenju teh paketov. Na te pritožbe smo prejeli od carinarnice v Ljubljani in carinske pošte Ljubljana II obširno pojasnilo, iz katerega posnemamo:
Povsem napačno je splošno razširjeno mnenje, da se paketi, ki prihajajo iz tujine, raztrgajo ki razmrcvarijo ob carinskem pregledu. Ti paketi, ki prihajajo ne le «z raznih evropskih, marveč tudi oddaljenih prekomorskih držav, se med transportom neštetokrat pretovarjajo in premetavajo ter prihajajo poškodovani že na carinsko pošto odnosno na carinarnico. Temu so v prvi vrsti krivi odipošiljatelji, ki ne upoštevajo dolgega transporta in blaga ne pakirajo dovolj varno in trdno. Carinski im poštni nameščenci pri nas imajo pogostokrat obilo posla, da take poškodovane, raztrgane in razsute pakete zopet spravijo v primeren omot in odpremi-jo dalje na naslovnika.
Pogo-sto se prejemniki takih paketov tudi pritožujejo, da v sprejetem paketu ni najavljenega blaga ter pavšalno sumničijo, da je bilo to ukradeno ob carinskem pregledu. Tudi to je popolnoma netočno in nesmiselno, ker vlada pri nas pri carinjenju tujih pošiljk tak red in tako nadzorstvo, da je sleherna tatvina izključena. Največkrat je tako, da je kako blago ali med transportom do naše meje padlo ali izginilo iz poškodovanega paketa, ali pa je od-pošiljatelj najavil pošiljko in njeno vsebino še prej, preden je paket odposlal, pa je šele pri paketiranju uvidel, da tega ali onega blaga ne more poslati, bodisi zaradi teže, bodisi zaradi pomanjkanja prostora.
Kar se tiče plačila carine In carinskih taks, se ravnajo carinski organi strogo po predp;sih. Poleg carine se pobira tudi taksa po za-
KAKO JE Z RAČUNI ZA PORABO PLINA
Več čitateljev našega Usta je poslalo našemu uredništvu v objavo pritožbo glede mesečnega obračunavanja potrošenega plina. O zadevi se je uredništvo pozanimalo pri Mestni plinarni, ki je dala naslednje pojasnilo:
»Uslužbenci Mestne plinarne imajo nalog, da v primerih ko plinski števec ne kaže visine potrošenega plina in stranka sama prizna, da je plin kot običajno rabila., zaračunajo povprečni pavšal v smislu dejanske porabe plina v prejšnjih mesecih. Popolnoma razumljivo pa /e, da se stranki, ki ji plinski števec ne kaže in ki trdi, da plina ne rabi, števec odvzame.
Obenem pripominjamo, da je plinarna v mesecu decembru odpustila dva inkasanta, ker se nista ravnala po navodilih.
Mestna plinarna v Ljubljani«
DVAKRAT DA,
KDOR HITRO DA
Vse• do konca preteklega leta smo upokojenci dobivali razen pokojnin tudi nadomestila za živilske nakaznice in bone v povprečnem preračunanem znesku 3.000 din mesečno. U pokojencem, ki se nismo prevedeni, so bili ti dodatki z novim letom ustavljeni, tako da prejemamo samo gole stare pokojnine, ki po večini ne presegajo zneska 5000 din. Če upoštevamo, da niti z dodatki nismo mogli shajati in da so se vse življenske potrebščine razen enotne moke, masti in sladkorja v zadnjih mesecih znatno podražile, se pojavlja vprašanje, kako bomo neprevedeni upokojenci s temi minimalnimi pokojninami shajali se dva ali pa se več mesecev. Marsikdo odgovarja na to vprašanje tako, da so to tako samo akontacije. Seveda je to za blagajno Zavoda za socialno zavarovanje povsem vseeno, a ne za nas. Hišni gospodar terja pravočasno plačilo povečane najemnine, inkasant elektrarne ne ’ vpraša, ali imaš ali nimaš, kurivo je treba takoj plačati, v trgovinah na kredit ne dobiš ničesar, storitve in usluge se morajo takoj plačati itd. itd., toda kje vzeti? Nerazumljivo nam je, zakaj se uvodoma navedeni dodatki na terenih ne bi izplačevali še naprej, to je do prevedbe. Mnogo jc temu
stanju kriva uprava socialnega zavarovanja, ki ni znala pravočasno in na tak način organizirati prevedb pokojnin, da bi bile te končane vsaj do konca preteklega leta, kakor je to primer v vseh ostalih bratskih republikah. Prevedbene komisije se tudi niso držale reda in imamo mnoge primere, da so posamezniki, ki so bili upokojeni v letih 1951 in 1952 že dobili prevedbene odločbe, mi, ki smo bili upokojeni pred l. 1950 nismo in morda še ne bomo prišli tako kmalu na vrsto. Kaže, da tudi društvo upokojencev kot sindikalni forum ni storilo ničesar, da bi se preprečilo naše sedanje mizerno stanje.
Apeliramo torej na uvidevnost odgovornih organov, da to stanje s primernimi ukrepi (izplačilo dodatkov na terenih, pospešitev prevedb) izboljšajo.
Še ne prevedeni upokojenci
SKRAJNI ČAS JE ŽE, DA SE PRENEHA S TAKIM ODNOSOM DO STRANK
Pod gornjim naslovom je bil v našem listu 3. decembra objavljen pod rubriko Pisma uredništvu dopis, v katerem pisec dopisa kritizira nepravilen odnos tovariša !dnka P er ata, načelnika Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko pri OLO Tolmin do strank. Na ta dopis izjavljata tovariš Tanko Perat in pisec pisma, d“ >e zadeva, navedena v omenjenem dopisu, ni razvijala v tako ostrem tonu kot pisec navaja ter da je bila krivda za spor med stranko in tovarišem Peratom obojestranska.
ŠE ENKRAT — ZA ZAŠČITO JAVNEGA REDA IN MIRU
Na članek, ki je bil pod gornjim naslovom objavljen v Slovenskem poročevalcu odgovarjamo tovarišu ]. H. na opozorilo glede kajenja v kinematografih, da prepoveduje čl. 45 pravilnika o notranji ureditvi kinematografov, objavljenem v Službenem listu FLRJ štev. 45150 kajenje v vseh prostorih kinematografov RAZEN V ČAKALNICAH. Razen tega morajo biti v vseh prostorih kina pritrjeni na vidnih mestih napisi o prepovedi kajenja. Uprava kinematografske-
ga podjetja se pridružuje mnenju D. H., ki v istem članku poudarja, da so ljudje premalo disciplinirani in je mnenja, da sami napisi ne zadostujejo, dokler se kinoobiskoval-ci ne bodo tudi po njih ravnali.
Kinematografsko podjetje Ljubljana
konu o taksah. Ce vsebuje paket blago, ki je podvrženo carini, se plača za vsak paket poleg carine 200 din, za deklaracijo 200 din, za vsako prilogo 25 din in za 2 tiskovini 15 d?n. Ce pa vsebuje paket blago, ki ni podvrženo carini, se plača samo taksa po 200 di«n za vsak paket in položnica 5 din.
Mnogi pritožniki se tudi jeze, da carinski organi prebrskajo vso vsebino pake La. čeprav je navedena v spremnici. Kes je. da so v začetku naši carinski organi bili zelo velikodušni in niso natančno pregledovali paketov. Toda v zadnjem času je bilo neštevdno primerov, da so poskušali, bodisi pošiljatelji, bodisi prejemniki kršiti carinske predpise in v navidezno darilnih paketih vtihotapiti razno blago, pa tudi protidržavno literaturo. Zato so dobili carinski organi naročilo, da morajo vse pakete točno pre gledati. C e se ugotovi, da je v paketu tihotapsko blago, se ves paket zapleni in o konfiskacij obvesti pošiljatelj. Naj navedemo le nekaj primerov takega poskušenega tihotapstva:
Menttoni Rosa, 223 E. Ferry Detroit, je poslala paket na naslov M. P. V škatljici pralnega praška, ki je izgledala kot originalni tovarniški zavoj, je skrila 15 parov Nylon-nogavic, v drugi prav tako tovarniško originalni škatlji pa 12 parov. Isti pošiljatelj je na isti naslov .poslal tudi v nekem paketu originalno tovarniško škatljo čaja, v njej pa hkrati 6 parov Ny^ lon-nogavic, v drugi originalni škatlji kave pa S parov.
Pertot Stanislav, Ontario, Kanada, je poslal na naslov paket št. 9243 z raznim blagom, med drugim tudi pločevinko sladkorja, v sladkorju pa skrito zlatnino.
Elma Proceti R. Movra 311. Milano, je poslala paket na naslov M. A. iz Ljubljane, v katerem je bilo v zavoju riža skritih 25 kosov špiral za električne kuhalnike, med testeninami 0.6 kg svilene tkanine, med dvojnim dnojn paketa pa 0.9 kg svilene tkanine. Tudi v drugem paketu je isti pošiljatelj poskušal na enak nač^n vtihotapiti 0.9 kg svilenih tkanin.
Gut Mila iz Züricha 46 je poslala na naslov Z. I. Krško, paket, v katerem je bilo skritih v originalni škatljici kosmičev 5, v originalni škatljici pralnega praška pa 11 parov Nylon-nogavic. V drugem paketu je že omenjena Menttoni Rosa iz Detroita skušala vtihotapiti 33 parov Nylon nogavic.
Ahačič Marija iz Milana je po-
slala družini Ahačič iz Ljubljane, Gledališka 7, paket, kjer je bilo med dvojnim dnom skritih 588 kosov ženskih glavnikov’!
V roku dveh mesecev so capinski organi odkrili 29 primerov takega tihotapstva in zato je razumljivo, da so pri pregledu paketov natančni. Dogajalo se je tudi. da so poskušali pošiljatelji paketov od tu iztihotapiti na podoben tihotapski način tujo valuto.
Poštni in carinski uslužbenci vestno opravljajo svojo dolžnost in ravnajo pri pregledu paketov kar najbolj obzirno, da se ne bi po njihovi krivdi kako blago pokvarilo ali poškodovalo. Seveda pa ni mogoče od njih zahtevat1, da bi ob obilici dela, ki ga imajo — saj so zadnje mesece vsak dan delali po več ur po svojem delovnem času. da bi paketi čimprej prišli do naslovnika — še prebirali razsuto blago, ki prihaja na carino.
Ni torej krivda poštnih In carinskih organov, če prihajajo paketi poškodovani. Prejemniki naj zato opozore pošiljatelje, da blago pravilno in skrbno ter dovolj močno pakirajo, da se paketi med transportom ne bodo poškodovali.
Bosna bo dobila še eno fakulteto
Sarajevo, 10. jan. — Zveza za prosveto, znanost in kulturo BiH je poslala Svetu za zakonodajo in zgraditev ljudske oblasti te republike predlog uredbe o ustanovitvi rudarsko-metalurške fakultete v Sarajevu. Ce bo predlog sprejela republiška vlada, bodo fakulteto odprli v jeseni. Po načrtu uredbe bo trajal pouk na fakulteti pet let.
V Črnučah
so odprli kino dvorano
Črnuče pri Ljubljani, kot zelo napredna vas. so že pred vojno težile h gospodarskemu, kulturnemu in političnemu napredku. Tu je že takrat uspešno delovalo več naprednih organizacij, med njimi najnaprednejše delavsko kulturno društvo »Svoboda«.
Po osvoboditvi, potem, ko je ljudstvo tega kraja kljub terorju okupatorja prispevalo velik delež v boju za osvoboditev, se je ta naprednost pokazala na vseh področjih javnega življenja. Po zgledu ostalih krajev v Sloveniji so tudi Črnučami začeli razmišljati o gradnji Zadružnega doma. ki naj hi postal središče vsega javnega življenja v vasi. Pobudo takratnega odbora Kmetijske nabavno-prodajne zadruge so ljudje zelo pozdravili, saj do tedaj ta zadruga ni imela primernih prostorov za svoje poslovanje, prav tako pa ni bilo tudi primerne dvorane za kulturno življenje. Ko so v aprilu leta 1948 Cmučani začeli z gradnjo doma, se je odzval večji del vaščanov tako s prostovoljnim delom kakor tudi z materialnimi prispevki, in od takrat naprej 9koraj ni bilo nedelje, da ne bi bilo na gradbišču po 50 ta še več frontovcev. Tako je Crnučamom uspelo, da so spravili stavbo skoraj brez vsakega kredita že v prvem letu pod streho, v naslednjem letu pa so jo dogradili tako, da so se vanjo že vselile Potrošniška in Kmetijska zadruga ter mlekarna. hkrati pa sta prvi dve kakor tudi organizaciji Osvobodilna fronta, in Zveza borcev dobili v njej svoje pisarne.
V naslednjem letu Je delovna vnema nekoliko popustila, vendar delo ni popolnoma zastalo. Začela se je gradnja dvorane za dramatske prireditve in kino predstave. Da je delovna vnema v tem Času nekoliko popustila, je bil glavni vzro*k v tem. da nekaterim ljudem tega kraja gradnja dvorane ni šla v račun. To pa so bili v glavnem le tisti ljudje, ki tudi med narodnoosvobodilnim bojem niso dali od sebe tega, kar je od nas vseh zahteval boj naših narodov za osvoboditev. Z močno voljo nekaterih članov gradbenega odbora ter društva »Svoboda« je b^la dvorana končno le dograjena in tako so zavedni Cmučani dne 1. januarja t. 1. dosegli nov uspeh in novo veliko zmago — v dokončani kino dvorani so ta dan prvič v zgodovini Črnuč gled3li film v svojem domačem kraju, in sicer so za začetek zavrteli doma?
či film »Na svoji zemlji«, kar je izzvalo med večino vaščanov veliko zadovoljstvo in navdušenje.
Nova dvorana Je zaenkrat uporabna sicer le za kino predstave^ vendar pa že pripravljajo tudi oder, da bo tudi dramatski odsek »Svobode«, ki se marljivo pripravlja na nastopanje in ima že naštudirani dve igri, lahko začel nastopati. Oder ho — kakor kaže — dodelan že v nekaj dne in bo v soboto, dne 17. t. m., prvi nastop dramatskega odseka »Svobode«, hkrati s tem pa bo ta dan tudi dvorana slavnostno odprta.
Razen kina in dramatskega odseka »Svobode« je prišla na svoj račun tudi knjižnica, ki so jo že preselili v težko zaželene in lepo urejene prostore v Zadružnem domu. Žal pa kljub večkratnim urgencam na odgovorne činitelje na Črnučah še vedno nimajo človeka ki hi začel z urejanjem in izposojanjem knjig, kar vsekakor zasluži grajo.	P. L.
ne zemljišča pod stavbami in dvorišča, posebej pa, koliko znaša površina zemljišča pod stavbami in koliko površina dvorišča (taka površina do 500 m* se namreč ne šteje za kmetijsko posestvo);
d) kao od tistih, ki so v »izjavi« navedeni so davkoplačevalci in kdo je lastnik kmet j iškega posestva.
3.	Potrdilo katastrske uprave o površini zemlje, če občina teb podatkov nima.
4.	Upravičenec, ki je član kmetijske oodelovaine zadruge, mora od kDZ dobiti potrdilo o članstvu, dalje, koliko znašajo obresti oziroma renta od zemlje, vložene v zadrugo, in koliko dohodki, prejeti za delovne dni.
Ko si upravičenec oskrbi te 4 listine in potrdila t. j. »Izjavo« o premoženjskem stanju (1. tč.), potrdilo občinskega ljudskega odbora (2. tč.), potrdilo katastrske uprave (3. tč.) in potrdilo KDZ (4. tč.), se mora obrniti na okrajno (mestno) upravo 'za dohodke, ki mu na podlagi teh listin in potrdil izda
5.	davčno potrdilo (t. j. potrdilo o velikosti kmetijskega posestva, o dohodkih in o dohodnini). Ko uprava za dohodke davčno potrdilo izda, vrne obenem z njim tudi vsa predložena potrdila.
Ce imajo upravičenec oziroma njegovi svojci izven okraja svojega bivališča kmetijsko posestvo oziroma druge davku zavezane dohodke v drugem okraju, si morajo na podlagi listin (navedenih pod 1.—4.) oskrbeti davčno potrdilo tudi od te druge okrajne (mestne) oprave za dohodke.
Davčno potrdilo z »Izjavo« o premoženjskem stanju in potrdilo občinskega ljudskega odbora predložijo:
a)	delavci in uslužbenci, ki delajo v socialističnem sektorju — pristojnemu okrajnemu (mestnemu) zavodu za socialno zavarovanje preko svojega podjetja, urada ali ustanove; podjetja, uradi in ustanove naj skrbijo, da bo na »Izjavi« o premoženjskem stanju v desnem kotu zgoraj napisana nova katastrska številka, pod katero se vodi podjetje, ustanova ali urad pri zavodu za socialno zavarovanje, ter da bo tam čitljivo odtisnjena tudi štampiljka oziroma pečat podjetja, urada ali ustanove;
b)	delavci in nameščenci zasebnega sektorja in ostali upravičenci, ki jim izplačuje otroški dodatek okrajni (mestni) zavod za socialno zavarovanje — pristojnemu okrajnemu (mestnemu) zavodu za socialno zavarovanje;
c)	uživalci pokojnin in invalidnin socialnega zavarovanja — Zavodu za socialno zavarovanje LRS v Ljubljani, Miklošičeva cesta 20; na »izjavo« o premoženjskem stanju v levem kotu zgoraj morajo vpisati P oziroma I številko odločbe o pripo-znani pokojnini oziroma invalidnini.
Kolikor upravičenci še niso predložili ostalih potrdil, ki so potrebna za izdajo odločbe o pravici do otroškega dodatka, morajo predložiti tudi ta. N. pr. potrdilo o upravičenčevi enoletni oziroma 2U-mesečni delovni dobi, izpisek iz rojstne matične knjige za otroka, potrdilo o šolanja oziroma učenju otroka, mnenje invalidsko-pokojninske komisije o nezmožnosti otroka za delo, listino o posvojitvi, potrdilo o pripoznanju nezakonskega očetovstva, potrdilo, da je otrok brezplačno v zavodu, mrliški list staršev, potrdilo o razvezi zakona, potrdilo o višini mesečne preživnine za otroka itd.
Podpise prič overjajo:
a)	uuciu&iii ljudski odbor — v ob^ cinah, kjer ni sedeža okrajnega sodišča (sem spadata tudi Polje in Šentvid pri Ljubljani);
b)	okrajno sodišče v občinah, kjer je sedež okrajnega sodišča, to so občine: Brežice, Dol. Lendava, Gorica, Grosuplje, Idrija, Ilirska Bistrica, Kamnik, Kočevje, Kranj, Ljntomer, Metlika. Murska Sobota, .Novo mesto, Postojna, Ptuj, Radgona, Radovljica, Sežana, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Šoštanj, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Trbovlje, Trebnje;
c)	okrajno sodišče ali mestni ljudski odbor v Celju, Mariboru in Ljubljani (razen občin Polje in Šentvid).
Vsaka priča mora prinesti k overitvi podpisa svojo osebno izkaznico.
Priče ne morejo biti upravičenec sam, zakonec, otroci (zakonski, nezakonski, posvojeni, pastorki in v oskrbo vzeti otroci) in vnuki, za katere gre otroški dodatek, dalje upravičenčevi starši, če z njim živijo v skupnem gospodinjstvu in jih preživlja. Ce živi upravičenec s člani svoje ožje družine v skupnem gospodinjstvu z drugimi sorodniki (starši, brati, sestrami, vnuki, tastom, taščo itd.) in ima drSžina kmetijsko posestvo ali kakšne druge davku zavezane dohodke, ne morejo te osebe biti priče.
Na listinah morajo biti lastnoročni podpisi odgovornih oseb. S štampiljko odtisnjen podpis (faksimile) ne velja.
Vse listine, ki so potrebne za dosego pravice do otroškega dodatka, so po 124. členu Zakona o socialnem zavarovanju in 18. členu Uredbe o dodatkih za otroke kolkovine proste.
Da bi se postopek za izdajo potrdil olajšal, svetujemo, naj bi pri tem sodelovala podjetja, ustanove in uradi, zasebni delodajalci in sindikati (društva upokojencev).
Podjetja, ustanove, uradi, zasebni delodajalci ali sindikati naj bi za svoje delavce, uslužbence in nameščence nabavili potrebno število obrazcev (t. j. 1. »Izjavo« v premoženjskem stanju, 2. potrdilo občinskega ljudskega odbora o preživljanja in velikosti kmetijskega posestva in 3. davčno potrdilo) in pomagali upravičencem izpolniti »Izjavo« o premoženjskem stanju ter naj bi po možnosti pribavljene listine in potrdila ki so zgoraj navedena pod 1.-4., skupaj pošiljali na pristojne okrajne (mestuc) uprave za dohodke
Uživalcem pokojnine oziroma invalidnine socialnega zavarovanja bo obrazce razposlal "Zavod za socialno zavarovanje LRS. Uživalci vojaške vojne invalidnine pa si morajo obrazce nabaviti sami.
Za nekatera podjetja, ustanove in urade, v katerih je veliko število upravičencev, bi bilo primerno, če bi se sporazumeli z občinskim oziroma mestnim ljudskim odborom oziroma okrajnim sodiščem, da bi prišel uslužbenec k njim overjat podpise.
Svetujemo, naj si potrdila priskrbijo najprej tiati upravičenci, ki imajo kmetijsko posestvo oziroma druge davku zavezane dohodke, ki vplivajo na pravico do otroških dodatkov, kasneje pa ostali.
Obrazca »Izjava« o premoženjskem stanju in potrdilo občinskega ljudskega odbora sta v tisku in bosta v prihodnjih dneh v prodaji v prodajalnah »Jugoreklama«, Državne založbe Slovenije in Mladinske knjige.
Zavod za soc. zavarovanje LRS
¥ „Metki“ v Celin
so napovedali bog zaostalosti
V seminarju političnoekonomske vzgoje sodeluje skoraj četrtina vseh delavcev
Zveza borcev terena »Tone Tomšič« za svojce vojnih žrtev
Ob novoletnih praznikih je Zveza borcev terena »Tone Tomšič« pogostila in obdarovala svojce žrtev minule vojne, ki so nam poslali sledečo zahvalo:
Prijetno presenečeni se zahva. ljujemo za izredno lep popoldan, ki nam ga je priredil odbor Zveze borcev terena »Tone Tomšič« ob priliki novoletnih praznikov.
Ob pogostitvi in obdaritvi ter tovariškem kramljanju smo preživeli res lepe in tople urice.
Se posebej se zahvaljujemo vsem požrtvovalnim članicam odbora za njihov trud in veliko prizadevanje, kakor tudi tov. Edu Gregorčiču za prisrčen pozdrav ter iskrene in bodrilne besede, ki jih je namenil zlasti vojnim sirotam.
Svojci vojnih žrtev,
Skrb za politično in splošno kulturno vzgojo našega delovnega človeka je osnovna naloga sindikalnih podružnic. Težkega, odgovornega in hkrati najbolj hvaležnega dela so se že lani z uspehom lotili v tekstilni tovarni »Metka» v Celju. Nad vse uspeli prvi seminar, ki so ga končali v oktobru lani, jim je vlil novih moči. 2e dva meseca nato so začeli na pobudo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije drugi seminar — ciklus predavanj ekonomsko-po-litične vsebine. Obisk na prvih štirih predavanjih je najzgovornejši dokaz, da so se vsi člani delavskega sveta, njegovega upravnega odbora, člani Zveze komunistov v tovarni, sindikalni in mladinski aktivisti v »Metki« lotili tega dela s polno mero odgovornosti do sebe in do družbe. Nad 80 članov tega delovnega kolektiva se je doslej redno in polnoštevilno udeleževalo predavanj, ki so jih imeli in jih bodo imeli tudi v bodoče vodilni uslužbenci podjetja ter še drugi predavatelji iz mesta. Kako veliko zanimanje za to »šolo« je vladalo med člani kolektiva, nam pove že primer, ko je neka delavka, zaposlena v popoldanski izmeni, z bojaznijo vprašala; »Kako pa se bomo izobraževali mi, ki delamo popoldne?« — Tudi za te je sindikalna podružnica uredila tako, da niso v seminarju prav nič prikrajšani.
Teme iz delavskega upravljanja podjetij .političnega položaja zlasti v svetu, bogati referati naših državnih in političnih voditeljev na VI. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije, splošna politična ekonomska vprašanja itd., so hvaležen predmet ne samo za predavatelje, ampak tudi za njihove poslušalce. Živahne razprave pa kažejo, da to aiso več zaostali ljudje, ampak pripadniki tistega delavskega razreda, ki je zaostalosti napovedal neizprosni boj in ki so napravili že lep korak naprej. Sola delavskega upravljanja tovarne je prispevala tu levji delež.
V okviru tega izobraževanja pa je sindikalna podružnica prevzela še eno nalogo, ki pri nas menda nima primere in ki
prav zaradi tega zasluži, da bi imela več posnemalcev. Dejstvo je, da imajo na delavce vel ko vpliva izurjeni in dobri mojstri. Njihova velika strokovnost jim daje takšen ugled, da v strokovnem izpopolnjevanju uspešneje vplivajo na ostale delavce. Vendar bi bilo to premalo, če bi bili ti strokovnjaki samo mojstri svojega dela, vsa politična in gospodarska vprašanja pa bi prepustili drugim, češ, saj to ni njihov delokrog. Sindikalna podružnica v »Metki« pa si je zadala nalogo, da tudi te mojstre na vsakotedenskih seminarjih uvede v politično življenje. Dobri predavatelji razpravljajo z njimi vsa pereča in aktualna gospodarska
ter politična vprašanja. Uspeh tega dela je naravnost presenetljiv! Stoodstotna udeležba na predavanjih in zelo veliko zanimanje za vse probleme! —• Plodne debate pa trajajo tudi po več ur.
Zamisel, da tudi tehnični strokovnjaki postanejo politični aktivisti v tovarni in izven nje, se je v »Metki« v praksi začela izvajati.
Vso to razgibano življenje med delovnim kolektivom je našlo ugodna tla tudi med mladino. Po organizacijski utrditvi aktiva so tudi najmlajši delavci in delavke začeli s predavanji splošnega in političnega značaja. Najuspešneje pa dela mladinska dramatska skupina, ki je pred dnevi imela že prvo gostovanje v Domu onemoglih: pripravljajo pa se že za drugi nastop.	M. B.
vice r.Cj
MAR
E.0R.A
Tečaji za delavsko upravljanje, ki jih organizira Mestni sindikalni svet v Mariboru, se bodo začeli 15. januarja. V teh tečajih, ki jih bo 16, bodo člani delavskih svetov v štiridesetih urah predavanj in razprav poglobili svoje znanje v delavskem npravljanju proizvodnje. Tečaje bodo vodili člani mariborskega društva ekonomistov in prav-nikov, ki bodo učno snov prilagodili posamez-im proizvodnim strokam, večji del programa pa obsega praktične izkušnje iz dosedanjega^ dela upravnih odborov in delavskih svetov. Delavski sveti večjih podjetij bodo imeli samostojne te-cajc, manj številni pa bodo obiskovali tečaje združeni po strokah. Na ta način bo v tečajih zajetih okoli 600 ljudi.
Frontne organizacije v Mariboru se pripravljajo za bližnji kongres Ljudske fronte Jugoslavije. Na mnogih terenih so te dni imeli množične sestanke frontovcev, na katerih so razpravljali o sklepih VI. kon-
f;resa KPJ, posebno glede na pred-og o preimenovanja Fronte v Socialistično zvezo delovnih ljudi. Predlog so po obrazložitvi povsod z razumevanjem sprejeli. Seznanili so se^tudi z novo vlogo ZKJ in izdelali načrte za bodoče delo. Pri tem so pregledali politični položaj na svojih področjih, da bodo z nspehi nadaljevali borbo proti razrednemu sovražniku. Na nekaterih terenih so tudi že izvolili delegate za volitve udeležencev zveznega kongresa. Za zvezni kongres bo dal Maribor 10 delegatov, za republiškega pa 58. Slednje bodo volili tereni neposredno. .
Mariborske sindikalne podružnice se pripravljajo za občne zbore, ki bodo v vseh podjetjih še v tem mesecu. Pododbori v mnogih večjih podjetjih so že imeli svoje občne zbore, medtem ko sindikalne po-drnžnice pripravljajo poročila o svojem delu v minulem letu, člani sindikata pa razpravljajo o novih drnžnic.
po
okv;
odružniee im
reja
Tečaj za starše in vzgojitelje prija v Maribora Draštvo prijateljev
mladine s sodelovanje:
Pedagoškega društva v okviru predavanj Centralne ljudske univerze. Takšen tečaj je bil v Mariboru že lani zelo dobro obiskan in bo brez dvoma tudi letos pritegnil veliko število slušateljev. Letošnji tečaj bo trajal od 12. januarja do 5. marca in bo obsegal 16 predavanj, ki so vsako zase zaključena celota v nizu vzgojnih, psiholoških in zdravstvenih problemov otrok in doraščajoče mladine. Predavanja bodo vsak ponedeljek in četrtek ob 20. uri v dvorani Zadružnega doma na Partizanski cesti.
Nepošteni lesni nabavljači. Bivši trgovec Anton Štok, Jože Dregarič in Maks Koren, uslužbenci Okrajne zadružne zveze v Mariboru, so s svojevrstnim opravljanjem zaupane jim službene dolžnosti, prva dva kot lesna manipulanta, Koren pa kot knjigovodja, povzročili po doslej ugotovljenih preiskavah 892.060 din primanjkljaja v blagajni Okrajne zadružne zveze. Glavni krivec Anton Štok je^ pri nakupovanju lesa izstav. Ijal lažne fakture z višjimi cenami kot jih je za les dejansko plačal, lako je samo s pomočjo uslužbenke Kmetijske zadruge v Selnici ob Dravi zaslužil pri petih fakturah 85.000 din. Knpil je namreč od nje 94 ku-bikov lesa, tako da je zaslužil pri prostorninskem metru 1000 din. V povezanosti s knjigovodjo Korenom je dosegel, da je lahko kmetom plačeval les v gotovini. Za nslogo so mu morali kmetje priznati 10 odstotkov provizije, ki si jo je s Korenom delil. Da je na ta način dobro zaslužil,^ je bilo očitno že po tem, da se je vozil k izplačilom kar s taksijem, Koren pa si je večkrat na teden privoščil vožnje v Zagreb. Zato je razumljivo, da je kljub dobremu »zaslužku« nastal v Korenovi blagajni še primanjkljaj, podpisani virmani brez kritja itd. K temu je pripomogel tudi tretji nakupovalec Dregarič, ki je delal prav tako z raznim^ nedovoljenimi provizijami. Za svoja nečedna početja se bodo Ysi trije zagovarjali pred sodiščejo«
^ D
Ü
R
N
R
Z
G
E
D
Pred Tednom slovenske knjige:
„Mladinska knjiga66
v preteklem letu
Krklečeve
„TELEGRAFSKE BASNI“
' V zadnjem času je založba slovenskih narodnih pravljic, Mladinska knjiga izdala toliko saj so domače pravljice otroku različnih publikacij, da je sko- najbližje, ker so v najlepšem raj vsak dan vrgla na trg po sozvočju z njegovim načinom eno novo knjigo. Ze samo ta re- mišljenja in čustvovanja. V tej kord, ki v zgodovini slovenske- smeri založba nikakor še ni iz-
ga založništva nima primera, nam narekuje, da o knjigi za mladino in o založniški politiki založbe spregovorimo v javnosti nekaj stavkov več, kot je bilo doslej v navadi. Se posebej moramo to storiti iz razloga,
črpala vseh možnosti in bo lahko še dolgo zajemala s polnimi prgišči iz zakladnice slovenske folklore, a tudi iz folklore drugih jugoslovanskih narodov.
Velika previdnost pa je potrebna pri izboru pravljic tujih
ker omenjeni rekord založniške narodov. Mnoge teh pravljic so
dejavnosti MK ni samo velik trgovski uspeh, ki je redkost spričo današnjih težav na knjižnem trgu, marveč ker je hkrati tudi pomemben kulturni dogodek.
Po svojem bistvu je vsaka založba trgovsko podjetje, vendar bi založbe hudo grešile, če bi svojo dejavnost usmerjale samo po komercialnih vidikih, posebno pa bi na tak način grešila založba, ki izdaja knjige za mladež. Njena založniška dejavnost mora namreč predvsem upoštevati pogoje, ki jih neizprosno narekuje specifičnost mladinske literature. Sicer pa se ji tudi pri strogem upoštevanju teh pogojev ni treba bati za istočasen komercialni uspeh, kar najlepše dokazuje primer MK.
Mnenje, da ima književnost za otroke določene svojskosti in da je zategadelj posebna umetniška zvrst, ki jo je treba vrednotiti z drugačnimi merili kot literaturo za odrasle, pri nas ni posebno popularno. Po krivici se še vedno vzdržujejo trditve, da visoka umetniška vrednost določenega literarnega dela že sama po sebi zadostuje, da bo otrok knjigo z zanimanjem prebral in da ga bo zadovoljila v isti meri kakor odraslega bralca. Visoka umetniška vrednost je vsekakor tudi za mladinsko knjigo osnovni pogoj, vendar ne edini plogoj, kajti delo, pisano za mladino, mora poleg visoke umetniške vrednosti vsebovati tudi vse posebnosti in izjeme, ki temelje v ustroju otrokove duševnosti.
Lanski izbor izdaj MK doka-
namreč kljub nekaterim skupnim potezam z domačo pravlji-
vsako takšno delo padlo na raven navadne literarne plaže. Te je bilo na račun otrokovega emocionalnega življenja v pred-pubertetni in pubertetni dobi napisane na vsem svetu že mnogo preveč.
Kje so meje fantastičnosti v knjigah za otroke, sta n. pr. nenavadno dobro vedela Jules Verne in Henrik Sienkiewicz in je zategadelj MK naredila mla-
sebno učinkovito pri izboru knjig za lansko novoletno jelko. O teh knjigah je naš list na
šcirivrstiCnih kitic, izmed katerih sleherna predstavlja posebno basen, povedano zgoščeno, kar moč na kratko. Od tod tudi ime: telegrafske-Klasiki te književne zvrsti, n. pr Ezop, La Fontaine ali na pri Itko Krilov, ki ga je Krklec pred leti skupaj z Dobrišo Cesaričem tako zadeto presajal na hrvatsko literarno njivo, so, kar zadeva temeljni

Zadnje dni decembra 1952 so pri zagrebški založbi »Mladost« izšle »Telegrafske basni« Gustava Krkle-ca, ki smo jih že dalj časa pričakovali. Človek, ki sledi novostim v hrvatski književnosti, bi pomislil» da je Gustav Krklec zadnje Čase postal izključno mladinski pisatelj.
O tem pričata dve knjigi, ki smo Ju
dobili pod konec lanskega leta.  —, ,_________________________________
kratko že poročal. Zato jih zdaj pred kakim mesecem je namreč za inventar, zaobseženi rudi v najnovej-ne bomo več omenjali. Sicer pa otrokom namenjeno knjigo Slavka ši Krklečevi knjigi. Tudi tukaj se tu Hi ni nampn o ni a n k« Kolarja o sadju izšla pri isti založbi srečujemo s slonom in psom, lisico to tudi ni namen tega cianka. R v I# (Ramih vojnih invalida) in krokarjem, volkom in jagnjetom. Omenimo naj samo, da je MK v zagrebu paralelna slikovnica o s čebelo in medvedom in še z mar-poleg teh upoštevala tudi slo- cvetlicah s spremnim tekstom Gu- sikom drugim iz živalskega sveta-venske pisatelje ki znajo na stava Krkleca. Obe slikanici je na- in prav kakor pri imenovanih kla-..	. J *.	, risal znani hrvatski slikar Vladi- sikih basni so vsi ti zastopniki ži-
tak način pisati za mladino, mir Kirin Tekste za to knjigo je valskega sveta tudi pesniku »Tele-predvsem Franceta Bevka. Kot Krklec napisal nekako sredi 1952. grafskih basni« le nosilci človeških dober psiholog in umetnik zna leta, medtem ko so »Telegrafske slabosti in napak.
_	.	.	,	, basni« nastale že pred več kakor
Bevk svoje pripovedovanj-e ubra- letom dni, pod konec avgusta in v ti na takšno struno, ki naleti septembru 1951 na otoku Hvaru, kana najlepši odmev v srcih mia- mor odhaja pesnik na vsakoletno
„,	.__ r- - i li •	letovanje. V novembrski mladinski
dih bralcev. Vazen kulturni do- prii0gi je naš list iz te knjige ob-
V nobeni literarni zvrsti — razen v epigramu — ni treba toliko ostro-umja v misli, smisla za tipično in zraven tega brušenega jezikovnega izraza oziroma smisla za pregnant-nost kakor v basni tega kova, ki
...	-	- „t/ • -i- -	jv	-v- *v**j*t,v-	nost K2Kor v d as ni te^a Kova kj
godek je, če so pri MK izšli že javil v slovenskem prevodu sestavka neštetokrat prav zato, ker ima kon-
i.-   « I n	„V, „„„.U a m limnu in n molfii lri in ib člu _ .	.	.	.
Marlenka Stupičeva: Iz »Mehurčkov«
co (fantastičnost dogajanja, dim bralcem velikansko uslugo, zmaga dobrega nad zlim) naše- Ko je v svoj program uvrstila mu otroku lahko močno tuje, tudi njuna dela. Kolikor je v saj so nastale v okoljih, kjer so njunih knjigah fantastičnosti, je bili materialni in družbeni po- je ravno dovolj, da trdno osvoji
trije	zvezki	njegovih	zbranih	o tulipanu in o maku, ki ju je Gu-
m i o	h i n r,	stav Krklec duhovito povezal z
spisov za	.	dvema imenoma iz slovenske knji-
Zivahna dejavnost MK se ni ževnosti, s Stankom Vrazom in Je-omejila samo na prozo in samo ruzalemskimi goricami in z Otonom na beletrijo. V njenih izdajah *aPanči£em in njeKOvim »Ciciba-je bogato zastopano tudi pesni- “se ml> da se Je pri nas zadnje štvo in se tu posebno odliku- case udomačilo prepričanje, da ha-jeta knjiga Zupančičevih ver- sen kot književna zvrst najbolj spa-zov. ki nosi naslov »Mehurčki« da v okvire mladinske literature.
.	^	,	. Zastopati to stališče pavšalno, je
ter Borove »Slike m pesmi o prav gotovo napak. O tem zgovorno živalih«. Poljudna znanost pa je pričujejo tudi Krklečeve »Teiegraf-tik pred praznikom novoletne ske basni«, ki so tako v Zagrebu
. n	.__u	__	kakor v Ljubljani oziroma bolje:
jelke	dose0la	v izdajah	MK	po-	za siovenske bralce (kasneje bo go-
leg Prezljevega »Mladega kemi- vor o paralelni' slovenski izdaji te ka« in Zeieve knjige »Iz ribje- knjige, ki je te dni menda že pri-
oo cvpta« svoi vrh v obsežnem spela v Ljubljano!) izšle pri usti ga sveta« svoj vrn v oDseznem založbi ki v prvi vrsci izdaja mla.
delu dr. M. Adlesica »Od meha- dinsko slovstvo. Skratka: Krklečeve
nike do elektronike«.	»Telegrafske basni« so v veliko večji
S tu omenjenimi knjigami m- meri ~ vsaj P° moj‘ skromni sodbi ,	,	.	J . .	— namenjene ne samo Starejšemu
kakor se ni prikazana celotna bralcu, ampak včasih že kar lite-podoba založniške dejavnosti rarnim sladokuscem kakor pa otro-MK. Ce bi hoteli samo na krat- kom, čeprav s tem nimam namena .	...	,	trditi, da ta ali ona ne bo dostopna
ko omeniti vse knjige, ki jih j>-	„Nadini, vsaj kar zadeva te-
agilna založba izdala lansko le- meljno didaktično misel. Prene-to bi daleč presegli okvir na- katera izmed Krklečevih basni je še’ga članka. Naš namen je bil
ki ima torej svoje konkretno ozadje. Prav zato se mi zdi, da bodo v tej knjigi bolj uživali literarni gurmani kakor pa naivnejši bralci. Spotoma lahko zabeležim tudi to, da zbirka niti ne obsega vseh basni, ki jih je pesnik strnil v ta okvir. Nekaj jih je namreč pred časom izpadlo. Kaj torej obsega knjiga, ki je pred ževnosti pa bi bilo treba pisati nami? Pesnikov delež (o ilustraci-še mnoöo več.	O. H. jah kasneje) obsega petindvajset
kretno ozadje, v nekem smislu prehaja že kar v epigram.
Naj kar tukaj povem, da sta se — ne slučajno! — ob tej knjigi srečala dva močna jugoslovanska pesnika: Gustav Krklec in Matej Bor. Da boste razumeli, moram pojasniti, da je pred nekako pol leta Matej Bor iz rokopisa prepesnil Krklečeve
»Telegrafske basni« v slovenščino. Slovenska knjiga izide v okvtru »Mladinske knjige«, čeprav je — razen besedila — točna kopya zagrebške izdaje in je natisnjena (zaradi ilustracij) v Zagrebu. To je sploh prvi primer, če hočete, da je novo književno delo istočasno izšlo v dveh bratskih jezikih.
Da boste vsaj približno lahko dojeli, o čem vse poročajo te »Telegrafske basni«, bom navedel nekatere naslove, po katerih je lahko sklepati o vsebini basni, hočem reči o temeljni misli njihovi. Naslove bom citiral iz Borovega rokopisa. Taki so: Slabe izkušnje. Drzna primerjava, Moderni Časi, Usoda kraljev, Užaljena veličina. Klepetulje, Oslovski posli. Zajčje stališče. Kokošja pamet, Prelisičena lisica, Crni dnevi, Nerazumljena požrtvovalnost, Kratka slava, Nasprotni stališči, Papagajska modrost. Neskromna skromnost, Samokritika.
Da bom zadostil vaši radovednosti, vam bom nekaj najzadetejših Krklečevih štirivrstičnic citiral v izvirniku. Tako si boste lahko vsaj približno ustvarili sodbo o knjigi, ki je takoj ob izidu zbudila veliko pozornost. Basen »Moderna vremena« je takale:
Jadan se mačak nasred krova, mrka brka, zabrinute njuške:
— Ni na vrapce nema više lova bez radara i atomske puške ...
samo na kratko opozoriti na nekatere probleme pisanja za mladino ter s tem v zvezi omeniti, kako se je založniško delovanje MK gibalo v skladu z temi problemi.
O vprašanju -mladinske knji-
KNJIGE
zure da je uredniški odbor za- Š0!1 človekovega življenjskega otrokovo dušo in njegov čustve-ložbe v veliki meri upošteval ^°ia docela druiacm^od^tisLh, ni svet. Hkrati, ali bolje rečeta načela ter da se je hkrati
zavedal, da knjiga vpliva na otroka mnogo močneje kot na odraslega človeka. Odkriva mu namreč mnogo več, saj mu z vsebino in ilustracijo izpopolnjuje znanje o svetu in življenju, seveda samo v primeru, če vsebina in ilustracija ustrezata otrokovemu zanimanju, ki je pogojeno v dani stopnji njegovega duševnega razvoja. Zani-
ki so oblikovali življenjsko uso- no prav zaradi tega, pa ga celo do našega človeka (n. pr. »Al- proti njegovi volji odvede v do-
tajske pravljice«). Med tujimi pravljicami bo torej treba poiskati predvsem tiste, ki imajo poleg splošnih skupnih potez še čim več takšnih značilnosti, ki so lastne naši domači pravljici.
gajanja resničnega življenja. Skrivnost njunega uspeha pri mladih bralcih je vsekakor v tem, da sta pri snovanju svojih zgodb znala poiskati mnogo naravne in prepričljive »fantastič-
Pearl S. Buck:
PRVA ZENA
in druge povesti. Prevedla Božena Velikonja. Mala knjižnica zv. 62. Urednik Božidar Borko, venski knjižni zavod v Ljubljani 1952. Strani 164, M8'. Naklada 3000 izvodov.
Se večja pazljivost je potreb- nosti«, mnogo nenavadnega, kar
Pearl S. Buokovo, ki je 26. junija 1952 praznovala 60-letnico svojega
prva ameriška pisateljica leta. 1933 Nobelovo nagrado za književnost. Mriiijfvn.i njenih bralcev po vsem svetu v njenih delih ne občudujejo le eksotiko njene snovi, temveč tudi njeno globoko psihološko pronicljivost in njen živi čut za vse pristne Izdal Slo- človeške elemente, kd se dost.krat razpletajo v dramo človeškega življenja. Zbirka krajše proze »Prva žena«, ki kaže vse odlike njenega pripovedništva, bo zato priljubljeno čtivo tuda našemu človeku.
na pri umetnih pravljicah, si	pa je v resničnem življenju	mld^jbolj ^riSSbl^ne° sodo*tae
so jih pisali tuji avtorji (An-	vendar mogoče. Bila sta pač	tuje pisateljice pri nas. K njeni
dersen, Thackeray in drugi),	dobra psihologa in v tolikšni	popularnosti med množicami so
manje	za	knjigo	pa se	v otroku Zavedati se je namreč treba, da	meri dober psiholog bi moral
zbudi,	še	preden	zna	brati.	so se mnogi teh avtorjev radi	biti vsak mladinski pisatelj. Sl-	tejših romanih. Vrsta njenih, v slo-
Kmalu	za	tem, ko	se otrok posluževali pravljičnega načina	cer pa Verne in Sienkiewicz ni-	venščino prevedenih del se je s pri-
pripovedovanja zato, da so v	sta edini primer. Mnogo je še	čujoč» Imjiiico taajših p»vesti za-
tej obliki kritizirali družbeno	tudi drugih pisateljev, ki so	žena«, ki ji je napisal Izčrpno
ureditev in krivice, ki jih je ta	znali za mladino ustvarjati po	spremno besedo urednik Male knjiž-
družbena ureditev prinesla s se-	istih načelih: Ewald, Thompson-	mce_ Božidar Borko, se pridružuje
zave samega sebe, se mu zanimanje usmeri v najožjo okolico: domačo hišo, na predmete, s katerimi ima opraviti vsak
boj, kar vse bi jim uradna cen- Seton, Curwood, Sonnleitner, ^j^Sio^o^nskem p^oto, kot
dan, na domače živali... Ta-	r_________________^_________
krat zažive v njegovi domišljiji zura v drugačni obliki docela Marshall, Gray, Molnar, Lovrak, so romani Mati, Dobra zemlja. Zrna. tudi mmve reči Velika zasluga onemogočila. Tako so nastale Steuben, Stevenson, Svensson jevo seme; slednje je izhajalo v MK je, da lani'ni pozabila niti pravljice za odrasle, ki imajo in številni drugi. Nekaj teh |?<^,^alLu3u^i^e|rgd?es'S! na te male »bralce«. Zanje je le malo ali nič skupnega s prav- imen je MK ze upoštevala, po- stojni knjigi. Buckova je prejela kot izdala štiri slikanice z risbami ljicami za mladino. Med umet-
predmetov iz njihovega interesnega kroga. Ko jih bodo poslikali z barvnimi svinčniki, se jim bo široko razmahnila domišljija, njihov besedni zaklad pa se bo izpopolnjeval ob sil-
nimi pravljicami bomo torej za otroke poiskali le tiste, ki so bile napisane nalašč zanje (n. pr. Andersen: »Snežna kraljica in druge pravljice«).
Pod vplivom šole in okolja se
kanici brez besedila »Moj kole- začne otrokovo obzorje v pred-dar«, ki jo je naslikala Marija pubertetni dobi hitro širiti.
Vogelnikova.
Cim otrok dorase šoli, se mu interesni krog močno razširi. Predvsem ga začno zanimati naravni pojavi. Pri tem nujno naleti na razne njemu nepojmljive skrivnosti, kar mu še bujneje razmahne domišljijo. Miselno in čustveno se začne nagibati k pravljici.
Pri vrednotenju vzgojnega pomena pravljic se zlasti med pedagogi rada pojavljajo mne-
Strastna želja po osebnem uveljavljanju pa hkrati sprosti v njem viharno hrepenenje po velikih dejanjih, tujem svetu, nenavadnih doživetjih...
Takšno otrokovo psihično razpoloženje nujno narekuje pisatelju, ki piše za mladež v tej starostni dobi, da v svojem delu naniza mnogo nenavadnega, mnogo bizarnega, vendar pri tem ne sme pretiravati in pisati na neliteraren način. Tudi fan-
nja ki pravljicam niso posebno tastičnost zgodbe mora imeti
naklonjena, češ da pravljične zgodbe vzbujajo in pospešujejo misticizem ter da otroke vzgajajo v fantaste. Takšno vrednotenje pravljic je vsekakor preozko in zategadelj neobjektivno.
Na tej razvojni stopnji duševnosti začne otrok ostro razlikovati med dobrim in zlim. Ker je v pravljicah osnovni motiv zgodbe boj med tema dvema pojmoma oziroma last-nostima, v katerem dosledno zmaguje dobro, se otrokove simpatije nujno opredeljujejo za dobro, kar pri otroku v končnih posledicah krepi življenjski optimizem. Ta se v ugodnih vzgojnih pogojih, med katere štejemo seveda tudi dobro čtivo, pozneje razvija dalje in se nam ni treba bati, da bi tisto, kar je v pravljici fantastičnega, kakor koli neugodno vplivalo na oblikovanje otrokovega značaja. Fantastičnost pravljičnih ^godb je namreč samo sredstvo, idealno prikrojeno otrokovemu načinu dojemanja in čustvovanja, ki mlademu bralcu uspešno pomaga spoznavati osnovne življenjske resnice. Sicer pa se otrokovo zanimanje po zakonih duševnega razvoja že tako kmalu preorientira v realni svet.
Upoštevajoč te vidike, je imela založba Mladinska knjiga v preteklem letu dokaj srečno roko pri izboru pravljic. Posebno yelja to za Bolharjevo zbirko
ERASMUS ROTERDAMUS: HVALNICA NOROSTI (ENCOMIUM MORIAS)
Prevedel Anton Sovre. Opremil Marjan Rupar. Zbirka Svetovni klasiki. Izdala Državna založba Slovenije v Ljubljani 1952. 137, 8\ Naklada 1500 izvodov.
Profesor Anton Sovre, naš neutrudni prevajalec del iz antične književnosti, je prevedel sedaj znamenito delo največjega nemškega humanista Nenemca Erazma Roterdamskega »Laus stultitiae«. Roterdamski se imenuje Erazem po svojem rojstnem mestu (1465) na Nizozemskem (umrl v Baselu 1556). V zgodovini je težko najti res velikega moža, o katerem bi resni ljudje izrekali tako različne sodbe, kakor jih beremo o tem nekronanem kralju Nemčije. Bil je znanstvenik izrednega formata, jezikoslovec, zgodovinar in teolog. Ostro je obtoževal izrodke cerkvene hierarhije, obredni pomp v bogoslužju in praznoverje v katoliški
Detajl Iz Prešernove rojstne hiše
John Galsworthy:
SAGA O FORSYTIH:
Poslovenil Oton Zupančič. Druga izdaja. Opremil inž. arh. Janko Omahen. Izdal Slovenski knjižni zavod v Ljubljani 1952. Strani 876,S'. Naklada 3000 izvodov.
»Saga o Forsytiii« je doživela že drugo slovensko izdajo. Prva, k.: je bila izšla pri Modri ptici pred vojno, je bila že davno knjižna redkost ter je pomenila pred 20 leta enega najv&jih založniških uspehov pri nas. Zakaj je bilo temu tako, je
cerkvi. Najraje pa je vihtel svoj bič j£Sno vsakomur, ki se je bil kdaj
nad meniht. V svoji_ Hvalnici noro- seznanil s tem standardnim delom Bnr Na SDU)sr lahk em s ti jim z naslado drži ogledalo pred	;n „-o,,.», evronsike moder- . r' . ? sP10fno lanko r—em,
očmi Frazmov inrivi duh ie neizčr- an£leske m sp.on evropske moaer kar dobro velikokrat celo odit otmi. r-razmov igrivi oun je neizcr ne književnosti. Sloves tega dela je
pen v domislekih dovtipa ironije m ^ zamikal tudi filmske produ-satire. Pisal je samo v latinščini, ▼	___, .__________. .. .__________-
klasično izbranem, prožnem in ele-
cente ki so delček sno-vi iz tega
Tekst basni »Povrijedjena veličina« glasi:
Nazva slona telefon:
—	Halo, mali moj!
Odgovara ljuti slon:
—	Pardon! Krivi spoj!
Ali pa: Miran budi ..
Reče orlič starom orlu: — Taca, jao, eno bombanderskih jata!
A oro če sinku: — Miran budi, dh se ptica plaše samo ljudi ...
In kot zadnjo navajam basen: »Crnl dani«:
Dvije se vrane ćaskale na grani, pa se stara mladoj žali vrani:
— Nastali su opet vraški dani, kada vrana oči vadi vrani.
Prav zatrdno vas bo zamikalo, kako je svoje delo oprav i Matej Bor. Na splošno lahko rt'em, da ično.
Tožil maček starega je kova zaskrbljen in mrkobrk vrh hruške: Se na vrabca danes ni več lova. brez radarja in atomske puške.
Na splošno zelo duhovite ilustra-
ireke meje in ne sme zapadati v misterioznost, ker bi sicer
Nikolaj Omerza: Iz pariške mape
gantnem jeziku. Njegovo delo obse- romana	za film o ljubega veliko število učenih spisov, ki	zenski zgodbi Irene Forsyte (nedav-
so pa danes že utonili v pozabi. Nje. no smo ga gledali v naših kinema-	„„lv,	...
gova »Hvalnica norosti« pa je ostala	grafih). Saga je velika, sodobna pn-	cije y	so	tu<ij	tiskarsko
živa čeprav je sam ni cenil, in je	povedna umetnina, v kateri zaživijo	prišle dobro do veljave, je	prispevale danes zaradi same sebe vredna	pred nami vel-Uke plasti angleškega	-	—
branja. Posvetil jo je angleškemu	meščanstva, katerega središče pred-
~	~ Moru, ki ga je	stavlja rodbina Forsytov, ki so ne-
dvomno najpopularnejša družina angleške literature. — Druga, slovenska izdaja je izšla v eni knjig:, založba pa napoveduje bližnji izid nadaljevanja Sage o Forsytih, trilogijo Moderna komedija, s katero
bomo dobili v slovenščmi celoten sati, ker to zaslužijo. Upam, da bo-prevod znamenitega dela, ki spada do to storili merodajni, v vsako knjižnico.	Tone Potokar
humanistu Tomažu Moru, ki ga je bil spoznal na svojih potovanjih v Anglijo.
To svetovno znano delo nemškega humanizma je v okusni opremi izdala Državna založba Slovenije. Prevajalec mu je napisal tehtno uvodno študijo ter dodal obširne opombe k vsakemu poglavju ter slovar manj . znanih imen in pojmov.
la Vesna Borčič- Moram pnznati, da je ilustrator-ca bila dovolj duhovita spremljevalka pesnikovega teksta, čeprav je treba takoj reči, da pogostokrat ne hodiia vštric. Slikarsko je to ena najiepših knjig, kar jih je v Zagrebu izšlo po zadnji vojni. Čutim, da bi bilo treba o ilustracijah posebej in. obširneje pi-
Fran Levstik, prvi klasik slovenskega časnikarstva
Ob 90-letnici „Napreza,*6
Izpod peresa slovenskih pesnikov in pisateljev je že marsikaj kanilo v slovenske časniške predale:	od
Vodnika, očeta slovenskega časnikarstva pa do Ivana Cankarja. Ne gre le za literarno sodelovanje, ampak za oblike pristnega časnikarskega de-dela. Tudi Prešernova vloga je danes s te strani bolj npoštevana. Kaže, da ni bil le pasivni večkratni uredniški kandidat, ^ ampak tudi aktivni inspirator novih, važnih pobud na področju slovenskega časni-karstva, ki jih pa ni bilo mogoče uresničiti zaradi togega, ostrega mehanizma predmarčne cenzure. Ko ne bi bila pretrgana njegova življenjska nit, bi bili nedvomno doživeli v marčni revolncijski konjunkturi prvi literarno-politični' načelno_ demokratični slovensTt! časnik.. Gtoböko^pa je zaoral v brazde slovenskega časnikarstva Fran Eevstik, ki je razvil tudi na tem polju otTasko ustvarjalnost. ---------- *
Zanimiva, značilna je njegova pot v slovensko časnikarstvo. Ločimo tri faze. V prvi (1849 do 1857) prispeva kot Gornicki, še dijak, svoje pesmi za stalno feljtonsko rubriko^ »Slovenije« in »Ljubljanskega časnika«, prvega slovenskega vladnega lista. V drugi prehaja na področje jezikoslovja. Dolgo se ogiba »Novic«. Počasi, previdno se približuje Blei-weisu, najprej preko »Slovenskega koledarčka«, čele z »Napakami slo-
venskega pisanja« stopa med Novične sotrudnike. Ta njegova drnga faza, v kateri suka svoje pero v razglabljanju jezikoslovnih vprašanj, traja od leta 1858 do 1864. Zgodovinska igra je postavila nasproti dva moža: Bleiweisa, ki je postavljal svoje malike, in Levstika, lči jih je podiral drugega za drugim. Njegovi jezikoslovni in kritični sestavki v »Novicah« treskajo -po malikih, predvsem po Koseskem, največjem Bleiweiso-vem miljencu in po Bleiweisu—sa-, mem, nekvalificiranem uzurpatorjn v slovenskih jezikoslovnih vprašanjih. Dvakrat trčita skupaj,, dvakrat se spoprimeta. Dve krizi v njunem medsebojnem razmerju. Toda obakrat sledi pomirjenje, Levstik še zmerom sodeluje pri »Novicah«. Tretja faza: Levstikovo pero preskoči v politiko. To je razdobje »Na-preja«, ki je pričel izhajati 2. januarja 1863 Značilno.-za Levstika je, da ni^ niti enkrat izkoristil svojega nVedniškega položaja za obračunava, nje z Bleiweisom. Nasprotno. V sestavku, ki se nanaša na kranjski deželni zbor, priznalno omenja Blei-Nveisa.ker je, edini od slovenskih poslancev, spregovoril v slovenščini. Popioln prelom med njima pa nastane ob vprašanju nemškega časnika, ki naj bi bil »v narodnem duhu vre-dovan«. Levstikova stroga načelnost ni prenesla te taktične vragolije tedanjega totalitarnega staroslovenske-
ga duumvirata Bleiweis-Costa. Levstik pretrga stike z »Novicami«. Požvižga se na Bleiweis-Costove pret-nje, ki ogrožajo njegovo ..eksistenco pri Slovenski Matici. Snuje in sproži protiakcijo, ustanavlja nov slovenski politični časnik »Narodne liste«. Načelno vprašanje, ki ga načenja pobuda za ustanovitev nemškega političnega časnika, razdvojd za zmerom Levstika in Bleiweisa. Toda Levstik nadaljuje svoj načelni boj^ v prečiščevanju slovenskega političnega ozračja. Njegovo politično časnikarstvo se nadaljuje. Iz načelnih—razlogov tolče iz predalov Einspielerjevega »Slovenca«, ki ima svoja vrata odprta za vse napredne slovensice so-trudnike, staroslovensko oligarhijo, hegemonijo in totalitarnost. In leta 1868 se mn odpro stolpci »Slovenskega Naroda«. Njegovo pero razkriva popačeni obraz slovenskih prvakar-jev in velmož. Neusmiljeno siplje ogenj in žveplo na nemškntarstvo. V »Pavlihi« pa obrača svoje satirično pero zoper breznačelnost slovenskega liberalizma.
Kakor je Levstik koval slovenski literaturi in jezikoslovju nov^ čaš, tako vnaša tudi v slovensko časnikarstvo strogo načelnost, nove prvi ne. O tem se lahko preverimo ob njegovem »Napreju«. Mar lahko tr-dimO, da je bil »Naprej« njegov? Pred 90 leti je uzrl beli dan. Prva številka je izšla 2r"januarja 1863. Iz-hajnl je kot poltednik ob torkih in petkih. Kot urednik in^založnik je bil res podpisan Miroslav Vilhar. Toda to je bilo le na znnaj. Dejan-stveno ga je urejeval in pisal Fran Levstik. Vsaka beseda izdaja njegovo pero. Zato lahko rečemo. Ja je bil »Naprej« ves Levstikov, edino Levstikov. Toda ne samo jezik in slog. Tudi smer lista odkriva po-
vsem nove prvine, ki prehajajo v notranji, vsebinski, snovni sestav slovenskega časnikarstva. Kakšne so pravzaprav te nove prvine? Načelne so, družbeno napredne ter jezikovne.
1. Načelnost, stroga načelnost preveva njegove uvodnike in članke. Temeljito izhodišče njegovih političnih zasnov je jezik. Da, jezik »globoko sega v našo bodočnost« in ima »torej gotovo tudi zelo veliko politično važnost«. Na tej načelni podstavi ruši v »Mislih o sedanjih mednarodnih mejah« kronovinske »mednarodne« meje in terja »inedjezične« ineje, ki ne bodo rezale in sekale v živi organizem avstrijskih narodov, zlasti slovenskega, ki je razklan in razpet med številnimi kronovinami. S tega načelnega vidika, ki ima svojo organično osnovo v političnem presojanju jezika, terja ^edinjfinp Slovenijo, kliče "po združenju vseh slovenskih delov. Pod peresom se mu širi koncept združenega slovenstva v slovanstvo: »Le zdrnzeni Slovajije bi imeli zmožnost, da bi pomagali, naj se enakopravnost preseli s papirja v djansko živenje.« S tem močnim načelnim adutom v rokah teria enakopravnost, »za ktero se mislimo in moramo krepko in moški boriti«. V okvirn dosledne, toda seriozne na relnosti presoja delovanje kranjskega deželnega zbora. Terja slovenska »hitropisna« poročila, načenja vprašanje slovenskih govorov, zahteva javnost zborovnih zasedanj. »Kar se govori v deželnem zborn, to ni, da bi znano ostalo samo poslancem in uradom. To mora zvedeti vsa dežela, ker živimo v ustavnej državi, v času, v kterem vlada javnost«. Poteguje se za ljudsko nadziranje poslancev. Ta načelnost njecovega »jezikovnega nacionalizma«, ki se pa ne razleze v šovinistične oblike, sega
tudi na področje politične uprave. Zaradi članka »Kaj se nekterim zdi ravnopravnost«, ki meri na samovoljnosti okrajnega predstojnika J. Pajka, si naprti pravdo, ki nstavi izhajanje skupno s še drugo pravdo zaradi »Misli o sedanjih mednarodnih mejah« našega prvega načelnega političnega časnika »Naprej«. Tudi tiskovne predpise si privošči, ki visijo ko »Damoklejev mec« nad časnikarji in časniki. V razvoju slovenskega časnikarstva ni bilo pred »Naprejem« časnika, ki bi bil obravnaval aktualna politična in politično-npravna vprašanja s takšno načelno jasnostjo in stanovitnostjo.
2. Družbeno napredne prvine. V nasprotju s slovenskimi časniki, ki so pognali na drevesu slovenskega časnikarstva v ugodnem marčnem podnebju, in z Bleiweisovimi »Novicami«, ki so pričele izhajati v pred-inarcu, obravnava Levstik v sv:jem »Napreju« aktualno družbeno tematiko s pozitivnim kriterijem. Terja pravično odmero davkov v prid slovenskemu kmetstvu in pravično izravnavo davčnih razmer na Kranjskem z ostalimi avstrijskimi Dokra-jinami. Sklicuje se na to, da je resnični dohodek na Kranjskem veliko manjši, nego je pisan v katastrn. Nastopa zoper goljufije po trgovinah na škodo kmetov. Terja pravico za osebenjke, ki naj se jim razdeli zemlja. »število siromašnih ljudi, osobe-nikov, ki iffrnajo toliko zemlje, kolikor jo čevelj pokrije, vidimo, da se dan danes tudi pri nas čedalje bolj množi. Razdelite prostore, ki zdaj skoraj malo da ne mrtvi leže, dajte dele tudi osobenikom, ki jih bodo morda obdelovali pridnejše od marsikaterega kmeta«. Poteguje se pa tudi za pravice zapostavljenih »služabnik poslov«. Zdravo, bistro je

Levstikovo gledanje na poljski upor. »Resnica je,« ugotavlja Levstik, »da se kmetje ogibljejo zdar.jega ugora, in da ta vpor prav zato nima značaj narodnega vpcra.a Sklep: Fran Levstik je lail prvi slovenski časnikar, ki je presojal pereče družbene probleme z družbeno naprednimi merili.
3. Jezikovne prvine. Levstik je že v svojih jezikoslovnih sestavkih temeljito rešetal slovenščino in nakazal smer k izvirnikom pravilne, čiste, ljudske slovenščine. Njegova časnikarska praksa je silno obogatila časniško slovenščino. Pod Levstikovim mojstrskim peresom se je pokazala šibka prožnost in uglajenost slovenščine tudi v političnem ter dr-žavno-pravnem izrazju, ki je bilo n. pr. pri Cigaletu še neotesano, togo in hreščeče. Levstikova časnikarska beseda zveni sočno, kleno in pristno. Tehnika izražanja ie možata, ponosna. Dikcija plastična, elementarna. Slovenščina »Napreja« po-mani prelomnico v slovenskem časnikarskem jeziku.
Levstik je bil mojster v vseh oblikah časnikarskega dela. Pisal je uvodnike, članke, setavke, poročila, kulturne kritike, podlistek. Tudi satire je uveljavil kot politično bojno sredstvo (Pavliha). Vsestranost njegovega časnikarskega dela, orjaška časnikarska ustvarjalnost, strogo načelno presojanje političnih, gospodarskih in knKnrnih vprašanj, vnašanje družbeno-naprednih, demokratičnih prvin v slovenske časniške stolpce, blesteč, pristno ljndski jezik so dokumentarno pričevanje Levstikovega časnikarskega talenta in širokega formata, ki nas opravičnje, da ga priznamo za prvega klasika slovenskega časnikarstva.
F. Vatovec
NASI
SMUČARJI
V ŠVICI
Na povratku iz Francije, kjer so te skakalci Smučarskega kluba Enotnost udeležil: treh mednarodnih tekem, o katerih smo že poročali, se je turneja nadaljevala po Švici.
V Engeibergu. zimskem središču centralne Švice, k: leži 1100 m visoko pri Luzernu nd Vierwaldstaet-tsk m jezerom smo se udeležili 4 januarja mednarodne skakalne tekme. kjer so nastopili tudi najboljši Švicarji z Daescherjem na čelu :n 2 Norvežana. Zal. skakalnica, ki dopušča skoke do 65m, ni pravimo zgrajena, oziroma ima veliko hibo v naletu in odskoku. Tudi pripravljena n; bila. Ze pri treningu se je Adleš.č tako poškodoval, da ni mogel nastop t: na tekmi. Pod tem vtisom so tudi naši preostali skakalci pri tekmi sribo opravili. Rogelj je pri skokih 57 :n 59 padel Zalokar je stal na 58 m. pri drugem skoku na 60 m pa je padel. Tako nobeden od njih ni mogel računati na boljši plasman Razboršek je dosegel 5 mesto s skokoma 52 in 55 m. Zmagal Je Däscher Andreas s skoki 63 -n 65 5 m.
Dne 6 januarja smo nastopili na mednarednEm tednu v Anderma-ttu katere. a se je udelež lo močno francosko zastopstvo s skakači in tekači Tekmovali so seveda tudi najboljši švicarski skakalci ter dva
V petek popoldne smo videli pomembno slovesnost, ne slovesnost na zunaj, pač pa po vsebini in dejanju Smučarski klub Enotnost iz Ljubljane je brezplačno ra/.delil pionirjem 52 parov smuči, 10 parov pa jih bc poslal klubu v Stari trg pri ha keku. odkoder je doma člao in tekač kluba Kandare.
Norvežana. Andermatt Je slovito smučarsko središče pod prelazom Sv. Gotharda, 1400 m visoko. Skakalnica dopušča skoke do 65 m. Naši skakalci so se tu zopet izredno dobro izkazali in se predstavili številnim gledalcem z lepim slogom in sigurnostjo. Zmagal je zopet Dae-scher, ki se letos odlikuje s slogom in daljavami, vendar so bili naši skakalci predmet posebne pozornosti. Rezultati so naslednji: 1. Dae-scher 218.5 (62, 62 m);	2. Zalokar
209.1 (58 in 56 m); 3. Stumpf 204.9 (55 in 56 m); 4. Rogelj 204.5 (54 in
Včeraj so se začele v Grind el waldu mednarodne smučarske tekme žensk, na katerih sodelujejo v tekaških disciplinah tudi naše tekmovalke.
V teku na 10 km so. kakor Je bilo pričakovati, vsa prva mesta zasedle smučarke skandinavskih držav. Od Srednjeevropejk je bila najboljša Nemka Gehring. ki se je plasirala na osmo mesto, medtem ko je med Jugoslovankami najhitreje tekla Tončka Jakopičeva m zasedla enajsto mesto. Rezultati so tile: 1. Sahl-
posebej smučanja ter pozval pionirje k obljubi, da bodo v šoli še bolj pridni kakor so bili doslej. Smuči aaj jim bodo darilo za pridnost in vzpoiibuda za nadaljnje uspehe ▼ šoli m športu Istočasno je klub sprejel vse obdarovance kot svoje najinlajše člane ter jim razdelil le-git-mai «je z že plačano članarino za
55.5 m); 6. Nylund (Norveška) 198.4 (53 in 56.5 m); 6. Monnier (Francija) 198.2 (53.5 in 53 m) Razboršek je dosegel 10. mesto s 189.8 točke.
Nastop naših skakalcev predstavlja zopet izredno lep uspeh in afirmacijo naše države v mednarodnem športu. Zanimivo je, da smo zaradi doseženih uspehov prejeli številna vabila na razne mednarodne nastope v letošnji in bodoči sezoni. Z našim gostovanjem smo zagotovili udeležbo francoskih in švicarskih skakalcev na mednarodn.h skokih v Planici 8. marca letos.	Šramel.
berg (Švedska) 42:49 ; 2. Hietamies (F.nska) 42:49 ; 3. Edström (S) 43:35; 4. Mahi (F) 43:46; 5. Rantanen (F) 44:03 ; 6 Polkunen (F) 44:12; 7. Löw-din (S) 46:19; 8. Gehring (N) 46:54, 9 Amann (N) 48:03; 10. Romanin (I) 49:48; 11 Jakopič (J) 50:49 itd.
V	smuku na 3200 m dolgi progi z višinsko razliko 600 m in 16 vrati je med 37 tekmovalkami zmagala Italijanka Marchelli v času 2:51-9. Druga je bila njena rojakinja M— nuzzo s časom 2:53.4. za njo pa Berth od (Švica) 2:53.8, Reichert (N) 2:56.6, Franke (N) 2:57.3, Mahringer (A) 2:59.3, Schöpfer (Švica) 2:59.7, Sailer (A) 3:00-1, Denzer 3:00.9. Glat-thard (obe Sv. ca) 3:01.6 itd.
V	slalomu so bile najuspešnejše.-Klecker (A) 95.5 sek., Schmitt (Fr) 101.4; Minuzzo (I) 101.7; Berthod (Švica) 102.4; Schöpfer (Švica) 104.4. Lanig (ZN) 104.6, Reichert (ZN) 104.6 itd.
Moški so tekmovali v veleslalomu z Lauberhoma. Proga je bila 1300 m dolga s 300 m višinske razlike in 30 vrati. Prva mesta so zasedli Malterer (A) 1:58.3, Perren (Švica) 1:58.7, Oreiller (Fr) 1:59.3, Grosjean (Švica) 1:59.7, Arentz (Norveška) 1:59-8 itd.	•
SMUČARSKE TEKME ŽENSK V GRINDELWALDU
Jakopičeva enaisia
Tako posneli) emu simi ranit'!
Otroci sprejemajo smuči, s katerimi jih je obdarovala
Pred dvema letoma so dobili pri Enotnosti nakaznico za jesenov les v Prekmurju. Zavihali so rokave, spravili les v Ljubljano in na žago ter v delavnice. Pridnost in krepka volja je pokazala u«;peh. Članstvu ima /.daj sinuči. kolikor jih potre buje in kar je glavno, po znatno nižji ceni kot v trgovinah Pod redsednik tov Kogovšek je v krateni govoru pozdravil navzočire, jim povedal nekaj o pomenu športa in še
Enotnost.
6 mesecev. Radostnih obrazov in presrečni so pionirji po končani slo-vestnosti natovorili ailce na ramo Pot, ki jo je ubrala Enotnost, ui bila lahka, pokazala pa je uspeh m naj bo zgled ostalini, kako je treba pospeševati smučanje. Če do imel ta vzpodbudni primer veliko posae malcev, se ne bomo bali za naslednike našega Polda, Klančnika, Muleja, Lukancev. Smoleja. Kordeža in drugih.	G. S.
Sport v kratkem
Nogometaši »Zagreba« so izgubili prijateljsko tekmo z reprezentanco Gibraltarja 2:5.
V telovadnici na Taboru so bile tri tekme v malem rokometu. Enotnost I. je premagala Krim II. 25:18, Krim I. pa Enotnost II. 30:18. Tekma žensk Enotnosti in Krima se je končala s presenetljivo nizko zmago Enotnosti 16:14.
Grafičar je v namiznoteniškem dvoboju premagal Narodno banko 5:4. Najuspešnejši je bil Gabrovšek, ki je premagal vse svoje nasprotnike. Grafičarja so zastopali: Otijac, Recek in M. Hočevar; banko pa Gabrovšek, Božič in Stritih.
Sedgman in Mc Gregor sta v Los Angelesu odigrala prve tekme kot profesionala. Sedgman je imel za nasprotnika Kramerja, ki ga je v prvem srečanju premagal 3:6. 6:4, 6:4, nato pa izgubil z njim 3:6*, 4:6. Mc Gregor se je pomeril s Seguro in prvič izgubil 2:6, 5:7, drugič pa 3:6, 2:6. V igr: parov sta zmagala Avstralca 11:9 in 6:3.
Občni zbor Partizana Narodni dom bo v ponedeljek. 12. januara ob 19. v društvenih prostorih. Glede na proslavo 90-letnice društva naj se zbora udeleže vsi člani, vabljeni pa so tudi starši včlanjene mladine in prijatelji društva.
Tečaj športnih zdravnikov
Podkoren, 10. januarja. V hotelu »Vitranc« se je danes začel prvi mednarodni tečaj športnih zdravnikov. Poleg udeležencev iz Slovenije m ostalih krajev države, sodelujejo tudi zdravniki iz Avstrije in Zahodne Nemčije. Vseh udeležencev je 56.
Slovesen začetek je bil včeraj zvečer. Navzoče so pozdravili predsednik odbora za telesno vzgojo pri vlad: LRS dr. Danilo Dougan. pomočnik ministra za zdravstvo dr. Perušek in predsednik Zveze športov Slovenije Leopold Krese, ki so v glavnem poudarili, da bo tečaj z udeležbo evropsko znanih zdravnikov dr. Ludwiga Prokopa z Dunaja, dr. Hansa Hoskeja iz Kölna :n prof. dr. Wilhelme Blote vogla iz Düssel-dorfa nedvomno prispevali k razvoju športne medicine pri nas.
V uvodnem predavanju je dr. Blotevogel obravnaval človeško telo glede na njegovo utrditev in preobrazbo od trenutka, ko se je človek dvignil na dve nogi. Na tej osnov: je prikazal delovnega človeka v posameznih športnih panogah. Dr Alojzij Sef je govoril o poškodbah ki nastanejo pri aktivnih tekmovalcih, bod.si izven športne dejavnosti ali na prireditvah. O izkušnjah športnega zdravnika na minulih dveh oiimpiadah je govoril dr. Prokop, ki je med drugim ugotovil, da so se avstrijski olimpijci predolgo pripravljal: na tekmovanje, zaradi česar so bili pretrenirani. Najboljši uspehi pri vadbi se dosežejo v prvih osmih tednih, nato pa sposobnosti začno padati. Na podlagi svojih opazovanj je poudaril, da mora sleherni športnik paziti na svojo kondicijo in hrano, pri čemer so važne zlasti beljakovine, ki jih noben športnik ne sme zaužiti več kot 160 g ali manj kot 90 g na dan.
Kakšna so pomožna sredstva vadbe, je v zanimivih izvajanjih prikazal dr. Hoške. Poudaril je, da mora tekmovalec za dosego svojega smotra tudi nekaj žrtvovati, to se pravi, da se mora v svojem življenju marsičemu odreči, s čimer bo krepil samodisciplino. Vsak mlad človek bi moral opraviti tak trening v življenju, kajti sam vaditelj še ne more delati čudežev. Važno vlogo v športu igra tud: higiena kože (masaža) in hrana. Vitamini in rudnine so na splošno velikega pomena za tekmovalca.
Popoldne je imel najprej mž. Janko Janša praktično šolo smučanja, v nadaljevanju pa je prof. Drago Ulaga govoril o metodik: treninga smučarja-tekmovalca, medtem ko je prof. Blotevogel nadaljeval svoje dopoldansko predavanje. Jutri dopoldne bo dr. Sef predaval o telesnem razvoju in telesni vzgoji učencev v gospodarstvu, dr. Hoške bo imel drugi del predavanja o pomožnih sredstvih treninga, prof. Ulaga bo govoril o smučanju otrok in mladine. dr. Prokop pa o športu in sauni. Inž. Janša bo praktično prikazal smuk in slalom. Po razpravi in Ogledu Planice bo prvi del tečaja zaključen, drugi del pa se bo na-dajeval od 16. do 18. januarja v Ljubljani.
Prva hokejska tekma na Jesenicah
Jesenice, 10. januarja. Sinoči Je bila na jeseniškem drsališču prva tekma v hokeju na ledu v letošnji sezoni. Nasprotnika sta bila moštvi domačega Gregorčiča in Mladosti iz Zagreba. Zmagali so gostje s tesnim rezultatom 3:2 (1:0, 0:0. 2:2). Zagrebčanom se pozna, da so nekoč imeli v hokeju odločilno besedo. Z veliko rutino so dogodke na igrišču obračali v svoj prid še zlasti zato, ker so nekateri Jeseničani pokazali preveč egoizma. Led ni bil najboljši.
Drevi bodo Jeseničani igrali z Zagrebom, jutri pa se bodo pomerili z moštvom Ljubljane,
Kako je z gradnjo žičnice na Krvavec?
Pri gradnji je treba upoštevati turistično razvito kamniško območje
Naši zimski športniki in turisti so bili gotovu vzradoščeni ob novici, da je Planinsko društvo v Kranju prevzelo iniciativo za gradnjo žić-n*ce ;z Cerkelj na Krvavec in da so na anketnem sestanku, ki je bil pred kratkim v Kranju, prišli do konkretnih sklepov. Vsekakor je txeba pozdraviti požrtvovalnost kranjskiA planincev, vendar moramo navesti nekaj miši» da bo širša javnost točneje seznanjena s turist eno problematiko celotnega predela ob Kamnišk.b planinah.
NAPORI KAMNIČANOV
ZA DVIG TURIZMA Športno društvo Kamnik, ki gradi moderno letno in zimsko kopališče s prostori za odoojko in tenis, naual„e drsališče ter športni stadion. se je pri gradnji svojih športnih oujciitwv zavedajo pomena teh na-piaw za razvoj turističnega prometa v tem predem Gorenjske, zaveda pa se tuui velikega pomena izgradnje žicnice na Krva\ec, tako za razvoj zmiaKcga športa kot za razvoj tuj-SKega prometa in alpinizma. Zato je ze la. tebruarja 1952 sklicalo anketo za izgradnjo žičnice na Krvavec. Povaoijem udeleženci ankete, med ka.erimi so pogrešali zastopnike Meo Ljubljana in gradbnega odbora Fizkuiturne zveze Snovem je, so ugotavljali nujnost izgradnje te žič-n-ce, posebno pa so bili enotni v mišljenju, naj bo izhodiščna točka pri naselbini Kiemenčevo v dolini Bistr.šice. Na podlagi teh ugotovitev so tedanji OLO Kamnik in Gostinska zbornica OLO Kamnik (sedaj priključena k OLO LjubLana-okolica) s pomočjo MLO Kamnik, TujsKoprometnega društva Kamnik, Planinskega društva Kamnik, KLO Kamniška Bistrica in Športnega društva Kamnik pričeli z izvajanjem sklepov te ankete. Tako je Gostinska zbornica OLO Ljubljana-okoUca upoštevala v investicijskem programu za leto 1953 200 milijonov dinarjev za gradnjo žičnice in hotela. Te investicije se bodo financirale z dolgoročnim posojilom.
NARAVNE LEPOTE KAMNIKA
NUDIJO VELIKE M02NOSTI
ZA RAZVOJ TURIZMA Bežen pogled na zemljepisno karto nam pove, da se Kamniške planine raztezajo od doline Kokre na zahodu do Menine planine na vzhodu Konfiguracija tal teh Alp je taka, da se doline Crne, Bistrišice, Bistrice in Tuhinjske doline s svojimi potočki in rekami, stekajo v Kamniško polje, na čigar severu leži mesto Kamnik. Po geografskem položaju je izhodiščna tot ta v Kamniške planine mesto Kamnik, oz. neposredno pod vznožjem planin Stahovica m Kamniška Bistrica. Zaradi tega je težišče regionalnega razvoja tujskega prometa od Kamnika proti vznožju Kamniških planin. To upošteva tudi ljudski odbor mestne občine Kamnik v svojem novem regulacijskem načrtu.
Turizem je bil in je važen gospodarski faktor v tem predelu. Pogoj za uspešen razvoj turizma dajejo naravne in komunalne prednosti nekega kraja,- oz. območja. Sem moramo v prvi vrsti prištevati naravne lepote, t. j. planine, gozdove, livade, bistrost gorskih veda in s tem v zvezi lov in ribolo.. Tega nabavnega bogastva ima kamniški predel na pretek, kar dokazuje velik do-
tok prehodnih in pens’onskih turistov. V letu 1934 je bilo samo v mestu Kamniku 18.225 letoviščarjev s 27.000 nočninami, od tega 463 ino-zemcev. Komunalne naprave, ki so sekundarnega značaja, so tudi važen činitelj v pospeševanju turizma. Te so v tem oomočju že od nekdaj močno razvite, ljudski odbor mestne občine Kamnik in ostali odbori pa jih še nadalje izboljšujejo m grade nove naprave, ki bodo omogočale podaljšanje turistične sezone na vse leto. Nižinski turizem, ki je pensionski, t. j. letoviščar biva več kot tn dni na enem mestu, je ozko povezan z višinskim turizmom, kjer je bivanje krajše. S tem. da se spelje žičnica iz doline Bistrišice. se bo dvignil obisk tudi v ostalih planinskih postojankah v Kamniških planinah.
Važen moment, ki podpira »kam-
Tudi letošnja občni zbor Planinskega društva v Kranju, je pokazal, da so kranjski planinci na pravi poti. Iz poročil predsednika in odbornikov je bi1.j razvidno, da je bilo društvo vse leto zelo aktivno. Najmanj uspeha je imel propagandni odsek, katerega naloga je bila pridobiti čim več mladine, kar pa mu zaradi nezainteresiranosti, posebno v nekaterih šolah, ni uspelo. Clam alpinističnega odseka so v navezah z avstrijskimi tovariši naredili nekaj prvenstvenih vzponov, aktivni pa so bili tudi v domačih planinah. Alpinistični odsek vzgaja tudi večje število pripravni-kov-mladincev. Posebno delavna pa sta bila gospodarski in finančni odsek, ki sta znala poiskati vire in s tem omogočila široko gradbeno dejavnost društva. Pri tem moramo pohvaliti predvsem delovne kolektive in MLO Kranj, ki so prispevali večje zneske in tudi obljubili, da bodo društvu še naprej pomagali. Društvo je končalo z obnovo planinskega doma na Krvavcu. Gradnja doma na Storžiču pa ni mogla napredovati zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. O tem domu moramo povedati še to, da Storžič ni močno obiskana točka in da je na tržiški strani že oskrbovan dom, ter bi se društvu gradnja tako obsežnega doma kot je v načrtu, ne izplačala. Polovico manjši dom bi prav tako zadovoljil potrebe, prihranjenega pa bi bilo tudi mnogo
niško tezo« je tudi dejstvo, da je Kamnik povezan z Ljubljano z železnico, predvideno pa je tudi asfaltiranje avtomobilske ceste Trzin— Kamnik—Stahovica in bo tako možno razdaljo 29 km iz Ljubljane do izhodiščne točke žičnice hitro prevoziti. Kamnik stoji na križišču dveh važnih cest, in sicer ceste, ki veže Ljubljano in Kamnik z gornjo Savinjsko dolino, in ceste, ki pelje skozi Tuhinjsko dolino mimo Vranskega proti Celju. Tu je potrebno upoštevati važno spremembo, ki so jo izkazale statistike inozemskih turistično razvitih držav v letu 1952, ki ugotavljajo, da so Inozemski turisti v večini uporabljali krožna potovanja in si tako ogledali kulturne in prirodne znamenitosti vse dežele. Tako lahko upamo, da bo v bodoče tudi v tem predelu večji dotok inozemskih turistov. To najbolj potrjuje dejstvo, da so zastopniki inozemskih turističnih agencij, katerih krožno potovanje po Jugoslaviji je organiziral ljubljanski
truda in denarja. Društvo se je zelo širokopotezno lotilo tudi gradnje doma na Smarjetni gori, ki bo najmodernejši hotel na Gorenjskem. Najprej so zgradili provizorij, ki že od maja služi svojemu namenu, ter napeljali elektriko in telefon. V teku pa so tudi dela na cesti, ki bo sposobna za avtomobilski promet in bo šla čez železniško progo po stari trasi do samega hotela. Pri gradnji ceste pomagajo tudi pripadniki JLA in bo dokončno zgrajena do 1. maja. -Gr-
Putnik, z navdušenjem občudovali od nas turistično tako zapuščeno Tuhinjsko dolino.
Ne trdimo, da izpeljava žičnice iz Cerkelj ni možna in terensko enako prikladna, z gotovostjo pa lahko rečemo. da Cerklje nimajo tistih možnosti za razvoj nižinskega turizma kot Kamnik, niso prometno križišče, kakor tudi ne izhodna točka za vse alpske ture v Kamniške planine. Samo zaradi žičnice se Cerklje ne bodo razvile v tujsko-prometno središče. Razvoj turizma v kamniškem predelu pa bo neizogibno zahteval slej ko prej izgradnjo žičnice iz doline Bistrišnice. Kako bo tedaj, če bosta dve žičnici iz različnih izhodišč in isto končno postajo? Treba je vedeti. da mora žičnica, če hoče biti rentabilna, prepeljati letno najmanj 80.000 potnikov. Tolikšnega števila pa ne morejo dati samo športniki, smučarji in planinci, temveč množice ljudi, ki uporabljajo vsa mogoča prometna sredstva za dohod k izhodiščni postaji žičnice. Predvojna statistika kaže, da je Kamniško Bistrico tedensko obiskalo 800 kolesarjev, o pešcih, motociklistih in avtomobilistih, ki so prišli v Kamniško Bistrico, pa ni točnih podatkov. Novejših statistik o obisku v Bistrici še ni. toda obiskovalcev je vedno mnogo.
Zaradi tega je gradnja žičnice iz kamniške strani logična posledica regionalnega razvoja turizma v tej smeri in zato gospodarska nujnost. Vsaka druga rešitev bi pomenila gospodarsko škodo, ne samo lokalnega, temveč splošnega državnega pomena. Cas dodeljevanja kreditov na podlagi dotacij, ki so se dostikrat uporabljale nesmotrno, je za nami in pri dodeljevanju teh posojil bodo imeli še važno besedo gospodarstveniki, ki bodo morali upoštevati ekonomske utemeljitve prosilca. Rentabilnostni račun je prav gotovo osnova dolgoročnih posojil, tega pa se ne da kar tako stresti iz rokava.	T. C.
Razpis natečaja
INICIATIVNI ODBOR ZA OSNOVANJE PREŠERNOVE DRU2BE RAZPISUJE NATEČAJ ZA
1.	povest,
2.	poljudno znanstveno delo,
3.	mladinsko povest, potopis ipd. (primemo za mladino v starosti od 10 do 14 let).
Snov za povest in mladinsko povest oziroma potopis ali podobno naj bo zajeta iz kateregakoli obdobja, le da je odraz borbe aelovnih ljudi za svobodo in boljše življenje.
Obseg 7 do 9 tiskovnih pol formata DIN A 4.
Obseg mladinske knjige pa 6 do 7 tiskovnih pol formata DIN A 4.
Poljudnoznanstveno delo je po snovi lahko s katerega koli področja znanosti. Obseg 7 do 9 tiskovnih pol formata DIN A 4.
Prednost bodo imela dela, ki bodo po svoji snovi in izrazu zanimiva tako za mestne kot podeželske čitatelje.
NAGRADE
Za vsako izmed razpisanih del sta predvideni po dve nagradi v
znesku 50.000 din ali 30.000 din.
Nagrajena dela bodo poleg tega tudi običajno honorirana, če jih bo Družba tiskala.
Družba si pridržuje pravico odkupa in tiska kateregakoli predloženega dela.
Predložena dela bo ocenila posebna komisija odbora Družbe.
Avtorji naj predlože svoja dela najkasneje do 30. aprila 1953 s tem, da vlože rokopis v posebno kuverto s šifro, v drugi zapečateni kuverti z isto šifro pa naj bo avtorjev naslov.
Rokopise pošiljajte na naslov:	Prešernova družba, Ljubljana,
Erjavčeva cesta 12. Tam dobe interesenti tudi podrobnejša pojasnila.
INICIATIVNI ODBOR ZA OSNOVANJE ________________.	_	PREŠERNOVE DRU2^
Pohvalno delo kranjskih planincev
KOLEDAR
Nedelja, 11. januarja: Gregor, Hi-gin, Božidar.
Ponedeljek, 12. januarja: Tatjana is
Ernest.
SPOMINSKI DNEVI
11.	1. 1944 — Vzhodnokoroški odred napade pod vodstvom majorja Primožiča PfTberk in uniči nemško postojanko.
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Ljubljana: za nujne primere — Poliklinika, Miklošičeva cesta 20, te. lefon 25-081; sobotna in nedeljska služba — v soboto od 16. do ponedeljka do 6. ure zjutraj; nočna dežurna služba vsak dan od 20. do 6. ure zjutraj.
Celje: dr. Jože Fišer, Gregorčičeva ulica 7 — od sobote opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutraj.
*
V	meseca januarju se po zakonu vrše popravki volilnih imenikov. Zato opozarjamo vse volivce, da urede svoj vpis v volilni imenik, se posebno pa one državljane, ki pri zadnjih volitvah volilne pravice niso imeli urejene.
Promoviran Je bil za doktorja
vsega zdravilstva Jože Cakž iz Pristave — Šmarje pri Jelšah.
Dopisništvo »Politike« ima uovo telefonsko številko 25-164.
Jubilejni občni zbor Planinskega društva Ljubljana - matica bo v četrtek dne 15. januarja ob 19.30 v prostorih Doma sindikatov, Miklošičeva 22.
Razstava ilustracij Mladinske knjige je odprta samo še danes.
Obiščite jol
Ginekološka sekcija SZD vabi vse
člane in zdravnike na strokovni sestanek, ki bo v četrtek 15. januarja ob 19. url v predavalnici Porodniške klinike v Lj ubij an:. Dnevni red: Poroč-lo odbora. Profesor Novak: Poboljšajmo delo v posvetovalnicah za nosečnice 1 Sestaiuek maturantk učiteljišča v Ljubljani letnik 1934 dne 17. januarja ob 20. uri pri Slamiču. — 365-n	Maca Lajovic
V	Klubu kulturnih delavcev bo
v četrtek, 15. t. m. ob pol 21 diskusija o ilustracijah Mladinske knjige. Uvodne besede: ing. arh. Boris Kobe.	371-n
LINHARTOVA cesta bo v odseku pri podjetju »Tesar« od ponedeljka
12.	januarja dalje zaprta za vsak promet zaradi cestnih del. Promet bo za ves čas del preusmerjen po Albanski in Prekmurski ulici. — Uprava cest MLO, Ljubljana.
Cankarjeva založba v Ljubljani obvešča o svojih izdajah: Knjigo VI. Kongres KPJ (ZKJ)« smo pričeli razpošiljati. Del tistih naročnikov, ki so jo naročil.: po 10. XII. 1952, jo prejme zdaj, ostali pa februarja, ker smo moral: knjigo zaradi velikega povpraševanja še ponatisniti. »Izvor religije« smo pričeli ravno tako razpošiljati. Na razpolago je še nekaj izvodov po ceni 285 din za broširano, oziroma 330 din za knjigo, vezano v poiplatno. »Agrarno vprašanje« lz:de februarja. Zakasnitev naj nam cenjeni naročniki oproste — nastala je zarad: tiska knjige »VI. Kongres KPJ (ZKJ). Na razpolago je še nekaj izvodov po ceni 390 din, za knjigo, vezano v poiplatno.
Učiteljski pevski zbor razpisuje avdicije za sprejem novih članov (samo za moški zbor), kr. bodo v sredo, dne 21. januarja 1953 od 10. do 12. ure na V. gimnaziji v Ljubljani, Strossmayerjeva 1. Podrobnosti bodo razvidne na oglasni desk: v veži gimnazije. 22. januarja začetek rednih pevskih vaj z novim sporedom. — Odbor UPZ.
Tradicionalni planinski ples Planinskega društva Ljubljana - matica bo v soboto dne 31. januarja v prostorih kino Union.
Zahvala gasilski četi MLO. V noči od 3. do 4. januarja je v frančiškanski cerkvi zgorela mala zakristija. Na telefonsk: poziv so bili gasilci nemudoma na mestu nezgode in so v najkrajšem času udušili požar, ki bi bil lahko usoden. Zato čutimo, da smo dolžni izreči gasilski četi in njenemu vodstvu iskreno zahvalo.
Pleskarje, soboslikarje sindikalne podružnice št. 27. obveščamo, da bo 14. januarja ob 16. uri (sreda) v domu sindikata. Križevniška ul. 2 letni občni zbor. Udeležite se v polnem števcu.	Odbor.
*
Kemična čistilnica oblek, Šimenc Ljubljana, Kolodvorska 8 obvešča svoje stranke, da se odslej dalje sprejemajo tudi obleke v barvanje.
Cenjene odjemalce, ki želijo od kupljenega biaga v letu 1952 vrniti embalažo (zaboje in steklenice), vljudno naprošamo, da isto vrnejo do 31. januarja 1953., ker za kasneje vrnjeno embalažo ne bomo izdajali nikakih dobropisov.
Drž. gosp. podj. »Zitofond« v l%v. Ljubljana, Parmova ulica 33 poziva vse dolžnike, da poravnajo svoje obveznosti p0 stanju 30. IX. 1952 lastne evidence, ne čakajoč medsebojnih primerjav konta. — Likvidacijska komisija.
Obveščamo vsa podjetja, ki imajo postavljene rekleimne napise oz. kakršno koli reklamo, na kolodvorih ali na zemljišču JDZ na ozemljoi LRS. da morajo najpozneje do 28. februarja skleniti po godbe s podjetjem »Jugoreklam« za najemninski prostor za tekoče leto. V nasprotnem primeru se bodo na stroške lastnikov odstrta* nilli vsi reklamni napisi. Informacije:	»Jugoreklam«, Kidričeva 3,
tel. 21-965.	361-n
PUTNIK, LJUBLJANA Obveščamo izletnike, ki nameravajo na trodnevni izlet v Trst konec februarja, da sprejemamo prijave najpozneje do 25. januarja.
367-m
na izredno zanimiva predavanja, ki se bodo vršila v tem tednu.
Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov priredi v torek 13. januarja ob 20. uri v fizikalni predavalnic: un.veize (Gosposka ulica) predavanje z naslovom: Ogled večjih gradbenih del v Švici, Franciji. Nemt* ji in Avstriji«. Predavali bodo tovariša ing. Šramel Vfcadrinir, mg. Omerza Igor, ing. Berce Gorazd m Ing. Čadež Vladimir. — Vabljenji Geološko društvo v Ljubljani vabi na predavanje dr. ing. Jožeta Du* hovniika »O geološki ekskurziji po Tuniziji«. Predavanje bo dne 16. t. m. ob 17. uri v fizikalni predavalnici univerze.
OPERA
Nedelja, li. Januarje ob 15: Golia: »Sneguljčica«. Izven.
Ob 20: Gotovac: »Ero z onega sveta«. Gostovanje Valerije Heyba-love. Izven.
Ponedeljek. 12. januarja ob 20: Go* golj: »Revizor«. Abonma red D. Torek, 13. januarja ob 15: Puccini: »La Boheme«. Zaključena predstava za gimnazije Radovljica m Ilirska Bistrica.
Ob 20: Cankar: »Kralj ne Betajnovi«. Zaključena predstava za Ekonomsko srednjo šolo.
Sreda. 14. januarja ob 15: Verdi: »Traviata«. Zaključena predstava za Sindikat nameščencev gostinske stroke.
Ob 20: Gogolj: »Revizor«. Zaključena predstava za Sindikat železniške direkcije.
Četrtek, 15. januarja ob 20: Dvorak: »Rusalka«. Abonma red G.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Nedelja. 11 jan ob 15 m 20: J. Goetz: Dedinja Gostovanje SNG za Svobodno tržaško ozemlje Izven
Ponedeljek, 12 jan ob 20: J Goetz: Dedinja. Gostovanje SNG za Svobodno tržaško ozemlje. Zaključena predstava za TSS.
Torek, 13. jan ob 15: J Goetz: Dedinja. Gostovanje SNG za Svobodno tržaško ozemlje. Dijaška predstava po znižanih cenah.
Ob 20: J Goetz: Dedinja. Gostovanja SNG za Svobodno tržaško ozemlje Abonma red TOREK Sreda, 14. jan. ob 20:	J. Goetz
Dedinja. Gostovanje SNG za Svobodno tržaško ozemlje. — Abonma red SREDA.
Šentjakobsko gledališče
LJUBLJANA Mestni dom
Nedelja, 11. jan ob iti; Tone Gaspari: Gorski mož. Koroška pravljica v petih dejanjih. — Popoldanska predstava
Ob 20: B Nušič: »Dr« Večerna
predstava. Zadnja uprizoritev. Prodaja vstopnic od 10 do 12 in eno uro pred predstavo, pri blagajni v Mestnem domu.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov trg (Šentjakobski) Nedelja, ll. jan. ob H: Pocci »Čarobne gosli«.
ob 20: Taufer-Novy: »Mojca in živali«. Za odrasle.
Prodaja vstopnic za večerno predstavo od 11.30 do 12.30 pri blagajni Mestnega gledališča in pol ure pred predstavo.
Danes ob 20. uri zvečer je za odrasle na sporedu: »Mojca in živali«, igra po Koroški narodni pravljici. Scena, lutke in pestra družba živali z Mojco, ki jo govori 'in doživlja 10 letna de'klica, vam bo nudila prijeten užitek.
MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE
Nedelja, ll. jan. ob 14.30: Tomažič: Pohorska bajka.
Četrtek, 15. jan. ob 9. uri dopoldne: Tomažič: Pohorska bajka. Zaključena predstava za gimnazijo Jesenice.	278-n
GLEDALIŠČE ZA SLOV. PRIMORJE
Nedelo a. 11. jem. ob 15: Gorinšek: »Rdeča kapica«. Repriza v Postojni.	358-n
RADIO
IZ SPOREDA ZA NEDELJO
Poročila oh 7.00. 12.30, 15.00 in ob cca 21.20.
6.30 Pregled tiska. 8.00 Naši železničarji so dobri športniki. 9.00 Po naši lepi deželi — Srečko Pratnemer: Zasavska dolina. 11.40 Opoldanski spored orkestralne glasbe. 12.40 Zabavna glasba. 13.00 Želeli ste — poslušajte! 15.30—15.40 Za naše kmetovalce — Lavoslav Gosak: Kako odbirajo kmetijske zadruge živino. 16.00 Igra godba na pihala Ljubljanske garnizije p. v. Stjepana Dleska. 18.15 Oj Triglav moj dom. .. (življenje in delo skladatelja Jakoba Aljaža). 19.40 Lahka glasba. 22.15 zabavna glasba. 22.30—23.00 Literamo-glas-bena oddaja: Mickiewicz: Krimski soneti.
ENDUFLATI JAKŠI: toUd- «HM »Norčije v operi«.
BREZICE: ameriški Um: »Človek z divjega zahoda«.
ZADOBROVA:	italijanski filmi
»Grenki riž«.
KRANJ — STOR2IC: avstr, film: »Potepuhi«. Predstave ob 15, 17. 19 in 20. — SVOBODA: franc, film: »Odšel brez naslova«. — Predstave ob 17 in 19. — ZADRUŽNIK: slov. film »Kekec«. Predstave ob 15. 17, in 19.
ŽALEC: angleški barvni film: »Nebo brez jastrebov«.
ROGAŠKA SLATINA: amer. filmi »Gospe Bovaryjeva«.
PROGRAM PREDAVANJ CENTRALNE LJUDSKE UNIVERZE OD 13. DO 16. JANUARJA 1953
V	torek, dne 13. januarja bo predvajanje dveh ameriških filmov — HOOVER DAM (gradnja ene izmed največjih hidrocentral na svetu). TRANSPORT V ZDA.
Uvodno predavanje k filmom bo imel tov. ing. DoV‘č. Predvajanje filmov bo v dvoran: Doma sindikatov, Miklošičeva cesta ob 20.15. uri.
V	sredo, dne 14. januarja bo ob 20. uri predavanje iz tečaja »Najvažnejši problemi v upravljanju naših podjetij«. Predava tov. ing. Dular Metod:
»ZAJEMANJE STROŠKOV«.
V	četrtek, dne 15. januarja bo ob 20. uri predavanje iz ciklusa predavanj »Vzgoja naš h otrok«. Predaval bo tov. insp. Cvetko:
»PRAVILNA VZGOJA STARŠEV MOČAN ELEMENT PRI VZGOJI OTROKA«.
V	petek, 16. januarja bo ob 20. url predavanje iz ciklusa filozofije. Predaval bo tov. minister Potrč Jože:
»O POMENU NASE FILOZOFIJE« (z diskusijo).
Vsa predavanja se vršijo v dvorani Doma sindikatov, M:klošičeva c.
Opozarjamo vse obiskovalce pre däyanj Centralne ljudske univerze
UNION: angl. film: »Mandy«. — Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 matineja filma »Mandy«.
KOMUNA: angl. barvasti film: »Knjiga o džungli«. Tednik. — Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 matineja filma: »Knjiga o džungli« po znižani cena 10 dinarjev.
SLOGA: ital. film »:Nočni taksi« Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 matineja filma »Nočni taksi«. Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 9 do 11 ter od 14 dalje.
SISKA:	franc, film: »V Monte
Carlo«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 9 do U ter od 15 dalje.
TRIGLAV: angl. film: »Trgovina s starinami«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 9 do 11 ter od 15 dalje.
LITOSTROJ: meh. film: »Biser«. Predstava 19.30. — Prodaja vstopnic od 18 dalje.
CELJE METROPOL: mehiški film: »La Malquerida«. — DOM. angl. film: »Rumeni metulj«
JESENICE RADIO: švedska film: »Štirje v džipu«.
KOROŠKA BELA: ameriški film: »Veliki grešnik«.
KAMNIK: francoski film: »Ljubimca iz Verone«.
DOMŽALE: amer. film: »Tereza«.
VEVČE: ameriški film: »Ne poj ml žalostnih pesmi«.
ZAKAJ SE NI IZŠLA PREŠERNOVA KNJIŽNICA?
Na številna vprašanja nam pojasnjuje Slovenski knjižni zsvod. da so knjige Prešernove knjižnice' zaostale zaradi tega, ker je bilo treba štiri knjige ponatisniti, potem ko j« bila prvotno določena naklada že natisnjena. V zadnjem trenutku se je namreč priglasilo tol-ko novih naročnikov, da je njih število daleč presegalo vse pričakovanje. Ti zamudnik: so povzročili tud.: zamudo s knjigami, zakaj spričo današnjih stroškov z odpremo ni mogoče knjig odpremi jati dvakrat. Naročniki naj torej potrpe, da se dotiska druga naklada, nakar se bodo knjige ob koncu februarja odposlale skupaj vsem naročnikom.
OBVESTILO
Elektro Ljubljana mesto obvešča konsumente. da bo danes, dno 11. jan. 1953 od 8. do 11. ure prekinjena dobavia električne energije na območju TP Tržaške podzemeljske. Hkrati, toda do 15. ure, bo prekinjena dobava v TP Tobačna tovarna, s čemer bodo prizadeti konsumenti Vrtače, Levstikove in Erjavčeve ulice. Te prekinitve so v zvezi s prehodom iz 6 na 10 kw.	372-a
RAZPIS ABONMAJA
Centralna jugoslovanska kinoteka razpisuje abonma za študijske predstave. Red A bo imel predstave ob 18. uri, dne 13.. 14.. 20., 22. januarja 1953 red B iste dneve ob 20 uri. Predvajani bodo naslednji filmi:
13 januarja; »Samson in Daiila«; režiser Cecil B De Mille, k; je bil nagrajen leta 1953 z »Oskarjem«, naj večjo svetovno filmsko nagrado
ih januarja: »Pat m Patašon kot sorodniki« Originalni danski f.lm najpopularnejših komikov •Metropol s« (odlomek) Film znanega režiserja Fritza Langa 10. januarja; »Amerikonec v Parizu«, režiser Vincente Minelli. leta 1950 bil nagrajen z »Oskarjem« V glavni vlogi Gene Kelly Leslie Čaren.
22 januarja; »Logarjeva Krista«, eden najboljših filmov iz 1926 leta. Pri predvajanju 14. In 22. t m. bo izvajal originalno glasbo komorna trio.
Cer.a abonmajev 160 dm Vstopnice so na razpolago pri blagajni kina Union od 10 do 12 od vključno 10. teg« meseca naprej Predstave oodo v dvoran: Kina Union Z nakupom pohitite ker je dovoljeno samo en-Kratno pr kazovanje nagrajenih filmov
OBVESTILO
Zadružno trgovsko in izvozno podjetje »SLOVENSKE GORICE« PTUJ razpisuje:
Natečaj s tremi nagradami
za idejni osnutek kompletne opreme za rensko steklenico — buteljko — za belo sortno vino najbolji, h kvalitet.
V natečaj je vključen osnutek etikete, osnutek zaščitnega znaka in osnutek opreme.
Natečaj je splošen m se ga lahko udeleže vsi jugoslovanski državljani. Rok do 15. februarja 1953.
Zahtevke in pogoje dostavi na željo interesiramm podjetje.
POZIV!
Oddelek za gospodarstvo MLO, Ljubljana — Uprava za dohodke — razglaša:
Vsi davčni zavezanci zasebnega in zadružnega sektorja, ki so imeh v letu 1952 kakršnekoli dohodke, bodisi od izvrševanja obrti, od zgradb ali zemlje, izvrševanja poklicev, z imovinskih predmetov in imovinskih pravic, so doižn.. da vložijo v roku od 15. d0 31. januarja 1953 davčne prijave, obenem z vsemi potrebnimi prilogami, iz katerih mora biti razvidna višna prometa in čistega dohodka, doseženega v 1. 1952.
Kmečka gospodarstva n:so dolžna vlagati prijav.
Posebej opozarjamo obrtnike, da točno izpolnijo svoje prijave v vseh rubrikah in kolonah ter posebej izkažejo število tuje delovne sile, za vajence pa je treba navesti še v katerem letu učne dobe so bili v letu 1952.
Istočasno z davčno prijavo za dohodnino morajo obrtniki in izvrševalci svobodnih pr klicev vložiti tudi prijavo za prometni davek.
Davčni zavezanci v območju občine Polje in Št. Vida dobijo potrebne tiskovine na sedežu teh občin, kjer se bodo tudi sprejemale izpolnjene prijave.
Rok za vlaganje prijav se ne bo podaljšal, nevlaganje prijav pa ima za posledico pr: računa vanje 3% odnos-» no 6% kazni od izračunanega davka.
Potrebni obrazci za prijave se prodajajo v »Kresiji« pri vratarju :n to po določeni ceni. izpolnjene prijave pa je oddati v sobi štev. 23. I. nadstropje, kjer se dobijo tudi potrebna pojasnila. — Uprava za dohodke MLO. Ljubljana.
MARIBOR
DEŽURNA LEKARNA Nedelja, 11. januarja: Lekarna »Planinka«, Glavni trg 20.
Ponedeljek. 12. januarja:	Lekarna
>Pn gradu«. Partizanska 1.
SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Nedelja, 11. januarja ob 15: Budak: »Metež«. Izven — Oh 20: Donizetti: »Don Paquale«. Izven. Gostovanje basista ljubljanske opere Ladka Korošca.
Ponedeljek, 12 jan : zaprto.
RADIO MARIBOR
Nedelja. 11. januarja: od 6 do 12 prenos sporeda Radia Ljubljana: ob 12 oddaja v madžarščini; od 12.30 do 25 prenos sporeda Radia Ljubljana.
Ponedeljek. 12. jan.: od 12 do 16 prenos Radia Ljubljana; ob 16 igra orkester Radia Maribor p. v. Filipa Bernarda; ob 16.50 poslušajte domača poročila; ob 1640 zabavna glasba, vme« objave m oglasi; od 1? do 23 prenos sporeda Radia Ljubljana; ob 18.40 poje mariborski komorni zbor p. v. Ferda Pirca.
KINO MARIBOR
Partizan:	▼ nedeljo in ponedeljek
francoski film »Otroški vrtec«. — Udarnik: v nedeljo in ponedeljek slovenski film »Svet na Kajžarju«. — Pobrežje: angleški film »Ljubezen je lepa«.^ — Studenci:	av-
strijski film »Nesmrtni valček«. Pobrežje in Studenci: ponedeljek zaprto.
PTUJ
Mestni kino: 11. in 12. jan. ameriški film »Pdostor na soncu«.
MRSKA SOBOTA
Mestni kino: ameriški film: »Broo<ži wajske melodije«.	«
ZAPOSLITEV
NATAKARICA, začetnica ali priučena se sprejme. Stanovanje in oskrba v h-ši. Nastop takoj. Gostilna Novak, Ljubljana, Litijska cesta 1.	314-1
SPLOSNO gradbeno podjetje »Projekt« v Kranju sprejme v službo lesnega strokovnjaka . tehnika z večletno prakso in strojnega tehnika z večjo prakso. Ponudbe osebno ali pismeno na SGP »Projekt« v Kranju, Jezer-
cb-a pwifa	000,1
GRADBENI TEHNIK s primemo prakso (tudi honorarno) se sprejme takoj. Ponudbe poslatr. na Upravo Komunalnih podjetij »Remont« Radeče pri Zidanem mostu.	321-1
TRGOVSKEGA POSLOVODJO z večletno prakso, zaželjen je bivši lastnik trgovine, sprejmemo. Plača po tarifnem pravilniku. — Ponudbe poslati na oglasni oddelek pod »Agt.len in pošten«. 322-1 UPRAVNIKA sprejme KZ Potrov-če. Ponudbe poslati na KZ Petrovče z dosedanjo zaposlitvijo in strokovno izobrazbo.	323-1
IS C EMO NATAKARJA in to sa mca z večletno prakso, ki govori nemško, po možnost angleško. Nastop službe s 1. februarjem 1953. Mestno gostinsko podjetje »Hotel« Ormož.	324-1
KROJAŠKA POMOČNICA išče službo kjerkoli. Ponudbe pod »Zmožna velikih kosov« — na oglasni oddelek.	326-1
PASTIRJA sprejmem v službo. Rakovec, Vnanje gorice št. 35, pošta Brezovica.	328-1
METALURŠKI INSTITUT TVS V LJUBLJANI, JAMOVA 3 išče inženirje ali doktorje kemije z cn-t ;sirijsko ali inšttttutsko prakso, laoorante - kemike po možnosti z industrijsko prakso, električarja z dolgoletno obratno prakso. Plača in ostali pogoj: po dogovoru. Prosilci naj pošljejo svoje prošnje s potrebnmi prilogami (v prepisu) na gornji naslov. 354-1 AVTOMEHANIK pomočnik, vešč vseh avtomehaničnih del z večletno prakso	dobi	takoj	službo-
Naslov v ogl.	odd.	358-1
KUHARICA dobi službo v planinski koči na Vršiču. Nastop takoj. Pismene ponudbe	na	Planinsko
društvo Jesenice.	366-1
KVALIFICIRANA NATAKARICA, nekoliko znanja nemškega jezika, želi. zaposlitve. Gre tudi izven Slovenije. Ponudbe na podružnico SP Novo mesto pod »Prvi april«.
266-1
Z ZNANJEM NEMŠČINE iščem do-popoldansko zaposlitev pri otrokih Naslov v ogl.	odd.	264-1
BRIVSKI POMOČNIK išče službo. Sprejme vsakršno zaposlitev. Ponudbe pod »Brivski« na oglasni oddelek.	271-1
V DOMŽALAH dobro plačam po-strežnco, vsaj enkrat tedensko. Vodopivec, Rojska cesta 30. 272-1 SAMOSTOJNO GOSPODINJO sprejmem za Borovnico. Vsa oskrba zagotovljena. Naslov v ogl. oddelku.
544-1
IŠČEMO STAREJŠO MOČ železni-narske stroke za vodenje blagovnega knjigovodstva. Naslov v ogl. oddelku.	414-1
ZA ZLATARSKO OBRT iščem pomožnega delavca v starosti 16—26 let Delo čisto in lahko. Zlatar, Stari trg 28. Ljubljana.	413-1
GREM ZA GOSPODINJO k eni osebi! Naslov v ogl. oddelku. 409-1 IZVEŽBANO PLETILJO sprejmem.
Rimska cesta 21 a-I. levo. 400-1 SPREJMEMO NA DELO več gradbenih delovodij za nizke gradnje. Prednost imajo mlajši delovodje, ki so absolvirali gradbeno delovodsko šolo. Delovna mesta na teritoriju LR Slovenije. Prošnje 'e ooslati na ogl. oddelek SP pod »Gradbenik .	•	595-1
SPREJMEMO 5 gradbenih inženirjev z večletno prakso v cestni službi ali v ostali gradbeni operativi ter 15 gradbenih tehnikov s prakso v
f rad beni operativi ali pa brez nje, i pa imajo veselje do cestne službe. Kot kraj zaposlitve pridejo v poštev Uprave za ceste. Tehnične sekcije v Mariboru, Celju, Novem mestu. Ajdovščini in Ljubljani. — Pismene ponudbe z navedbo dosedanje prakse in kratkim življenjepisom je poslati Upravi za ceste, Tehnični sekciji. Ljubljana. Parmova 35.	390-1
IŠČEM PERICO enkrat mesečno in postrežnico enkrat tedensko k trem osebam. Ponudbe pod »Bežigrad« na ogl oddelek.	"91-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO, pošteno, sprejmem takoj. Kukec, Ljubljana, šiška. Blok 10.	389-1
GRADBENEGA TEHNIKA z večletno prakso išče mestno podjetje »Remont«, Jesenice. Nastop službe takoj Plača po tarifnem pravilniku.	226-1
RAČUNOVODJO, veščega komercialnih poslov v trgovini, iščemo. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe poslati na naslov:	Trgovsko podjetje
»Kmetica«, Jesnice.	225-1
GOSPODINJSKO POMOČ k bolniku (lahko bivša sestra usmiljenka) iščem. Naslov v ogl. odd. 199-1 ZA TAKOJŠEN NASTOP službe iščemo verz.ranega gaterista z večletno prakso. Ponudbe je poslati na Elan, Begunje pri Lescah. 198-1 3 SAMOSTOJNE MIZARJE za fino furnirano delo sprejmemo. Ponudbe poslati na UDARNIK, Stolarska zadruga Pula. poštanski fah 119.	196-1
SPREJMEMO lAKOJ 5 (tri; gradbene tehnike in 1 absolventko ekonomskega tehnikuma. Ponudbe poslati na ogl. oddelek pod šifro »Vesten — vestna«.	95-1
VELIKA TEKSTILNA TOVARNA v bližini Ljubljane išče samostojnega dobro verziranega obratnega knjigovodjo z večletno prakso. Naslov v ogl. oddelku.	46-1
SLUŽBO DOBE TAKOJ: trije pridni, pošteni in trezni delavci. Trgovsko podjetje »Železnina«, Jesenice.	227-1
ABSOLVENTKA ekonomske srednje Šole išče zaposlitev. Ponudbe na oglasni oddelek SP pod »Marljiva«.	139-1
KOT POSTREZNICA gre zanesljiva starejša oseba. Ponudbe na oglasni odd. pod »Po dogovoru«. 164-1 OBRTNIK, srednjih let, išče gospodinjo. Ponudbe pod »Šivilja« na oglasni oddelek.	234-1
OBČINA LOGATEC razpisuje mesto upravnika mehanične delavnice — specialista za Diessel motorje in benzinske motorje. — Za upravnika mizarske delavnice — mojstra s potrebnim: strokovnim: kvalifikacijami. Prošnji za sprejem je treba priložiti spričevala o strokovni in šolski kvalifikaciji, opis dosedanjega dela in kje je bil zaposlen, kratek življenjepis. Plača po uredbi- Nastop službe takoj. Prošnje pošljite na naslov: Občina Logatec.	94-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO ali gospodinjo — tudi upokc-jenko, vajeno kuhe, sprejme majhna družina za dopoldne do 14. ure. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Zajamčeno poštena«.	483-1
SAMOSTOJNEGA, SPOSOBNEGA RAČUNOVODJO sprejme Industrijsko podjetje v Ljubljani za takoj ali kasneje. Ponudbe pod »Ugodni plačilni pogoji« na ogl. oddelek.	,	485-1
DELAVCA za vsa kmečka dela — sprejme ekonomija G ozar — Rudnik.	462-1
GRADBENEGA INŽENIRJA — ali tehnika z daljšo prakso na gradbiščih in gradbenega delovodjo išče podjetje za gradbena dela v Ljubljani. Ponudbe z opisom službovanja poslati pod »Nastop takoj« na oglasni oddelek.	487-1
AVTOKAROSERIST. samostojen v lesu in pločevini, želi spremeniti službo. Pismene ponudbe na ogl. odd. pod »Zmožen«.	429-1
GOSPODINJO išče oče in 5-letn: sin. Ponudbe pod »Hišica in zemlja« na oglasni oddelek. 430-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — sprejmem takoj. Ljubljana, Kodeljevo — Adamič, Lundrova ulica številka 13.	439-1
TRI KVALIFICIRANE MESARJE-PREKAJEVALCE sprejme takoj trgovsko podjetje Mestne zadružne zveze za mesto Ljubljana. Interesenti naj se javijo z dokumenti med 12 in 14. uro na upra-vi MZZ, Kresija III., soba 96.	442-1
STAREJŠEGA MIZARSKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj. Matjaž Kocjan, B-č, pošta Veliki Gaber.	444-1
RAČUNOVODJA. Večje trgovsko podjetje — »Kočna«, Kamnik — sprejme samostojnega računovodjo za takojšen nastop službe, oz. najkasneje 1. februarja 1953. Plača po tanine m pravilniku. Ponudbe z navedbo strokovnega znanja in prakse ter točnim naslovom poslati na Trgovsko podjetje »Kočna« — Kamnik.	447-1
HIŠNEGA MIZARJA z lastnim orodjem sprejmemo. Ponudbe na ogl. odd. pod »Mizar«. 449-1 KERAMIKA - POSLOVODJO sprejmemo. Ponudbe z navedbo kvalifikacije m zahtevki poslati na ogl. odd. pod »Keramik«.	450-1
DINAMO »BOSCH« 12 w. 70-amper-sko; 3-fazni motor 0.5 KS, 380 w — 1400 obratov; 3-fazni motor 0.5 KS. 380 w — 960 obratov; 3-polno avtomatsko stikalo 8 do 16 amper-sko. 3-polno stikalo za pritisk — (Druckschalter) do 4.8, ročni električni vrtalni stroj AEG do 15 mm prodam. Holy, Gregorčičeva ul. 1, Kranj.	472-1
MEHANISKEGA VAJENCA sprejmem. Titova 71.	318-3
PHODAM
OTROŠKO BANJO, prodam. Velik» čolninska 15, pritličje.	-4
DOBRO PITANEGA debelega prašiča, prodam, Lekše, Cilenškoma ulica, nova hiša, zadaj za šolo v Jaršah.	280-4
USNENI SUKNJIČ prodam. Pust, Za gradom.	310-4
OTROŠKO POSTELJICO - stajico prodam. Rus, Miklošičeva cesta 7-n.	-	311-4
ŠTEDILNIK prodam. Celovška cesta 88.	315-4
APARAT za. točkasto varenje prodam. Ambrož. Titova 71.	317-4
ZENSKO KOLO prodam. Ambrož, Titova 71.	319-4
MERCEDES 170. samo stroj prodam. Ogled od 12. do 14. ure. Gregorčičeva 30-1.	327-4
ZELEZEN ŠTEDILNIK, nov, desnč prodam. Jerala. Florjanska 37-
329-4
KOLESELJ v dobrem stanju prodam Rakovec, Vnanje gorice - Brezovica p. Ljubljani.	330-4
PRODAMO različne pulte za trgovino. železno ograjo, dolgo 32 m, visoko 90 cm. DOM, Mestni trg 24.
56S-4
ŠIVALNI STROJ »Singer«, dobro ohranjen, prodam, Frankopanska ulica 12.	33S-4
RADIO, žensko kolo, odlično, prodam. Tacen, gostilna Grad. 339-4 ROKtDKO - LESTENEC, gašperček, zvočnik, akumulatorček in drugo prodam. Bezlaj. Aleševčeva 18.
540-4
DVA KAUČA in dva fotelja, popolnoma novo, prodam. Naslov v ogl.
oddelku.	341-4
ŠTEDILNIK - MIZNI naprodaj. Jeranova ulica 5, Trnovo.	345-4
ELEKTROMOTOR dinamo, istosmer-ni tok 372 HP in 5Vs HP ugodno prodam. Cetin, Mislinja - Št. JI j 7.
548-	4
CIRKULARKO z električnim motorjem »Elin« 7.5 Ks na vozičku, prodam. Matkovič, Curili, p. Metlika.
549-	4
ŠIVALNI STROJ »Singer« z dolgim čolničkom ugodno prodam. Karlovška 11.	350-4
REPA: Prodamo cca 10.000 kg repe. Interesenti naj se javijo v »Karoseriji«. Kamniška 28. Ljubljana.
551-4
ZASLUŽEK
STROJEPISJ[A se hitro naučite pc desetprstni metodi, po želji tudi slepo. Fonudbe na ogl. odd. pod »Hitrost«.	193-2
INŠTRUKTORJA za višjo matematiko in fiziko, perfektnega, za trikrat tedensko v popoldanskih urah, iščem. Ponudbe z navedbo naslova na ogl. odd. pod »Zanesljiv uspeh«.	415-2
ZENSKO za par ur dnevno sprejmem. Vprašani v nedeljo od 11 do 12. Kocjan, Predovičeva 14-1. 352-2 POPRAVLJAM in prenavljam obleke in plašče. Naslov v oglasnem oddelku.	279-2
POSTREZNICO, dvakrat tedensko po 4 ure sprejmem. Naslov v ogl. oddelku.	305-2
POZOR! Galoše, snežke, gumarice, kakor tudi popravila vseh vrst čevliev in izdelave novih po meri izdelujemo hitro, solidno • in po najnižjih dnevnih cenah Čevljarska produktivna zadruga z o. j., Ljubljana-Center, Prešernova cesta 49 (Prej Bleiweisova).	411-2
PRIKROJEVALNI in šivalni tečaj nudi salon »Kucler« — Tomšičeva ulica 4.	463-2
STROJEPIS ALI STENOGRAFIJO poučujem posameznike po uspešni modemi metodi. Ponudbe na oglasni odd. pod »Zanesljiv«. 482-2
KRAVO s četrtim teletom prodam.
Kleče 23.	>55-4
KOMPRESOR za polnjenje gum — lakiranje, pisalni stroj, varilna garnitura in električni ročni vrtalni stroj prodam. Naslov v ogl. oddelku	357-4
OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, nov, avtomodel, prodam. Poljanska cesta 47.	360-4
RADIO AEG v odličnem stanju z jeklenkami proda Demšar, tapet-nik. Poljanska 17.	365-4
PRODAMO 3 kom. zastorov (roloje) iz valovite pločevine 5.95 X 2.37 m; 3 osi s peresi za roleje in 2 kosa traverze 24 in 18 m. Vprašati v upravi kina Ptuj.	364-4
FIAT - TOPOLINO v brezhibnem stanju prodam. Poizvedbe dnevno od 16.—18. ure. Knezova- 28, Ljubljana.	244-4
PRODAM železen štedilnik in škornje št. 42. Orlova 13.	256-4
PAR DOBRIH VPREŽNI KONJ proda Kmetijska zadruga Kebel, pošta Oplotnica.	258-4
ANGLEŠKO BLAGO za kostim prodam. Ponudbe pod »Rjavo« na ogl. oddelek.	248-4
TROBENiO B in temno kamgarn moško obleko prodam. Grmič, Postojnska 61.	749-4
BARAKO 7.50 X 5 prodam. Pukla-vvec. Poljane 73, Št. Vid. 254-4 STREPTOMYCIN prodam po nizki ceni. Naslov v ogl. oddelku. 255-4 RADIOAPARAT, prvovrsten, komforten, šestcevni, ' jeklenke,' naprodaj. Sv. Petra nasip 27. ‘	261-4
ZELO LEP PIANINO, prvovrstne znamke z angleško mehaniko prodam. Ogled izključno od 15.—17. ure. Hajdrichova ulica 24 (Mirje).
262-4
SVETLOMODER TAFT in msalni stroj ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku.	263-4
KMETIJSKA ZADRUGA Notranje gorice ekonomija Pleševica proda enega konja, dve plemenski kravi in več poljedelskih strojev, motorno slamoreznico, obračalnik za seno, okopalnike in kultivatorje, dva voza ter vpč drugega orodja. Cena ugodna.	2o5-4
PRODAM po nizki ceni lepo in dobro ohranjeno omaro, dve postelji in dve nočni omarici. Nas." c v v ogl. oddelku.	266-4
PRODAM zložljivo litoželezno peč,
firimerno za skladišče ali trgovski okal. Prodam tudi file škornje, dobro ohranjene (št. 43). Mohar, Kavčičeva 17 a, Ljubljana. 268-4 ŠTIRI MOČNE ŽELEZNE ŠKRIPCE in vrvi prodam. Predovič, Poljanska 73-11.	270-4
3-TONSKI KAMION, potreben delnega popravila, proda »Izolirka«, Ljubljana-Moste.	275-4
DINAMO GENERATOR — znamke Union, skoraj nov, 10 Ks, trofazni na izmenični tok prodam. Kolar, Šelenburgova 3-11,	276-4
POSTELJA z mrežo poceni naprodaj.
Naslov v ogl. oddelku.	278-4
PRODAM 2 postelji, mizo in 'dva stola. Tržaška c. 2, v lokalu. 284-4 KUHINJSKO OPRAVO, novo, zame-njam za smrekove deske ali prodam. Ogled: Vošnjakova 8. — za »Slamičem«.	2S6-4
PEČ, železno s Samotnimi ploščicami, obloženo in prenosljivo, zaradi selitve ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku.	290-4
»SINGER« ŠIVALNI STROJ, rezkal-ni stroj z motorjem, prodam. — Breg 2, pri čevljarju, Ljubljana.
>89-4
PRODAM kuhinjo in spalnico ne-pleskano. Naslov v ogl. odd. 292-4 PRODAM grelno šino za avtomobil in motorno zimsko olje. Celovška c. 74.	298-4
PISALNI	STROJ,	prenosljiv, štedil-
nik s kotličkom in kmečko peč prodam	Črnuče	14.	291-4
LEPO PISALNO MIZO s klubskim stolom	in zofo	prodam, bander,
Tavčarjeva 2-11.	299-4
LEP ČRN . KRZNEN PLAŠČ, žrebiček (Fohlen) za srednjo postavo poceni prodam. Tavčarjeva 2. dvorišče levo.	300-4
ELEKTROMOTOR Siemens^ 77* KS in bencinski Devzar 8 KS prodam. Kladezna 24.	303-4
ŠIVALNI STROJ, dolg čolniček, prodam. Verstovškova 14, pritličje.
’04-4
NOVE ČEVLJE z drsalkami št. 41 prodam za 7000 dinarjev. Naslov v ogl. oddelku.	306-4
STROJ ZA OSEBNI AVTO škoda 1101, generalno obnovljen, proda Avtoservis, Ljubljana, Prešernova 52 (telefon 21-950).	226-4
OSEBNI AVTO »Lancia«, 4-cilindrski,
6 sedežni, potrošnja 12 litrov, prodam. Na ogled garaža hotela »Union«.	351-4
AVTO Chevrolet-Kanada od 2—3 tone, 2 diferenciala v odličnem stanju, naprodaj. Ljubljana, Viška cesta 40 Ogled od 8—12.	371-4
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, skoraj nov, prodam, šiška. Aleševčeva ' št. 8.	379-4
PRODAM zadnji del gumi-voza. — Zajc Iran, Šmartno ob Savi 23.
t	419-4
AUREOMYCIN ugodno prodam. Hu-dales, Titpva 1 b-IJ. soba 88. 416-4 MOŠKO KOLO prodam. Marn, Ambrožev trg l.	412-4
KORENJE, peso in repo prodam. — Ljubljana. Kamnoseška 13, Stepanja vas. .	420-4
800 kg KRMILNE PESE prodam. — Naslov v. ogl. oddelku.	40S-4
KLAVIR, angleška mehanika, v odličnem stanju »šnaidor« prodam. Skok. Idrijska 20 ob Tržaški cesti.	>81-4
KOSILNICA naprodaj. Medno 20, nad Št VVdom pri Ljubljani. 382-4 MOŠKO KOLO prodam. Markovič, Pred škofijo št. 19.	386-4
PRODAM par moških škornjev št. 43, en par delavnih št. 42. Vodnikova c. 283.	394-4
AVTO GUME prodam, pet kosov, 600X18. Kurent, Jfesenkova 8. 396-4 POCENI PRODAM samsko sobo, kuhinjo in 4 A.-Ž. panjev čebel s čebelnjakom. Mestni trg 12-1. 599-4 ZA FIAT 1100 prodam brušen blok z novimi specialnimi kompletnimi bati in ojnicami,' kompletne prestave, zadnje osi, cilindrsko glavo in več manjših delov. Delavnica, Aljaževa S — šiška.	402-4
LESNA PODJETJA pozori Prodam nov AEG elektromotor 11 KW 2800 obratov s pripadajočim zaganja-čem za din 150.000.—. Teslova 16 — Mirje:	403-4
PRODAM dobro ohranjene škornje štev. 42 in 56 ter par novih št. 41. Kotnikova 15-11. levo.	405-4
PRENOSNO LONČENO PEČ, novo, greje odlično, prodamo. Naslov v ogl. oddelku.	407-4
PRODAM motorno kolo, vzamem v račun dober radio. Povšetoiva 98, Kodeljevo,	242-4
PRODAM GRELEC za vetrobran, avtogumo 5.25x16, akumulator 6 V srednji reflektor, dve bencinski kant, avtoorodje. Ogled od 15 do 19. Dravlje, Rokova. 15..	241-1
VIŠINSKO SONCE — (kremenčevo svetilko) na posebnem stojalu — (primerno za zdravnika), rezervni goril ec prodarp. Ogled od 15 do 19, Dravlje, Rokova 15.	240-4
RADIO — 5-cevni z magičnim očesom prodam. Zakovšek, Hradec-kega 41.	236-1
BREZOVE METLE prodaja vsako količino — Kmetijska zadruga Kresnice.	233-4
GLOBOK VOZIČEK, lep, prešit — prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	232-4
RAVNI ČEVLJARSKI STROJ, model 31x18, v dobrem stanju prodam. Naslov v oglasnem oddelku »SP«.	..	.	,;	224-4	•
PRAŠIČA 170 kg: prodam. Draga 8 •pri Višnji gori.;:	>- •	220-4'
ŽIMNICA, pra-vaib dolga žima, naprodaj. Mušič, Sv.. Petra .cesta številka 20.	215-4
VOLČJAKE, mesec stare, mešane, prodam. Terletp, šiška, Jernejeva ulica 9.	214-4
»ELECTROLUX«, električari čistilec za parkete prodam. Naslov v ogl. oddelku.	212-4
KLAVIR (bronasta plošča) predam. Naslov v podiružriici »Slov. poročevalca« Kranj.	210-4
SLAMOREZNICO na motorni pogon prodam. Šifrer Ludvik, Zabnica 29, Kranj.	2094
1 m o hrastovega furnirja prodam. Žepič Ivan, Zlato polje številka. 4, Kranj.	208-4
STABILNI MOTOR »Sendling« 9 KS prodam. Naslov v podružnici SP Kranj.	*	207-4
PRODAM ALI ZAMENJAM radio z gramofonom za motor 200 do 250 ccm. Ogled po 17. uri. Čepon, Gale tov a 4.	192-4
DOBRO PEC, železno, prodam. — Blok 15. Zavrl, šiška.	184-4
WERTHEIM BLAGAJNA, srednje velikosti naprodaj. Smoškova 6 — Koch.	183-4
ŽENSKO KOLO »Steyr«, popolnoma novo, prodam. Kumanovska 21 (poleg Streliške 34).	175-4
RADIO 4-cevn: prodam (15.000). — Vodice 136. Baliž.	170-4
SVETLO PLESKANO SPALNICO predam. Tržaška cesta št. 21-1., levo.	146-4
RADIO »Radio-nette« 5-cevni prodam. Sere, Obirska 17.	143-4
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam. Malejeva ulica 27-1., Kodeljevo.	96-4
VRTNARJI! Seme orjaških Cha-baud nageljnov, spomladnih nageljnov, CyTarnen persieum gigan-teum. rimPula obeonica in razno drugo Vam nudi evečamica Olge Ivančič, Niš — Obrenoviče-va 61.	91-4
HARŠKE KANARČKE — samce in samice, mlade in dobre pevce prodam po zmerni ceni. Janežič — Pugljeva 15, Kodeljevo. 478-4
KMETJE POZOR. Prodam srednje KUPIM KOSILNICO, tudi v neupo-
težak kmečki voz, skoraj nov. Češnjice 17. Dobrunje.	421-4
KRZNEN PL AS C za šibkejšo osebo, činčilo, poceni proda Maček, Trstenjakova 3 .	423-4
PARCELO, zazidljivo, Radovljica, Kopališka prodam. Artič. Wolfova ulica 10, Ljubljana.	426-4
MOTORNO KOLO »Harex« 350 v odličnem stanju, register blagajna, kofe-expres aparat in Berker tehtnico — 10 kg prodam. Artič, Wolfova 10, Ljubljana.	427-4
AKUMULATOR, avtomobilski 6 W 90 amper, v odličnem stanju ugodno prodam. Ojnice z ležaji »Zün-dap« 750 HP kupim. — Spitzer, Emonska cesta 2.	433-4
ENOVPREŽNE LAHKE SANI, še v dobrem stanju prodam. Stožice številka 27.	434-4
DVA PARA GOJZERJEV štev 42 prodam. Leskovic Titova cesta števTka 47.	435-4
PRODAM nov tricikelj in novo ame-rikansko glavo za stružnico, premer 160 mm. Mehanična delavnica Tržaška 19. dvorišče.	437-4
PRODAM radio »Orion« 4+1, veliki in mali jazz boben. Ogled: Hrastnik številka 99.	443-4
ŽITO ČISTILNIK (trier) večji tipa »Balkan« in sejalnico, enovprežno predam. Naslov v oglasnem oddelku SP.	451-4
NOV GUMI VOZ. 2 in pol toni prodam. B.abšek. Lavrica 20.	455-4
PRODAM črno angleško blago za moško suknjo, radijski aparat — znamke »Homkfon«, kromirano otroško posteljo in posteljno mrežo. Naslov v o gl« snem odd. 466-4 4 NOVE GUME 500x16 prodamo, diferencial za osebni avto »Praga« kupimo Bauman Slavko — Rače številka 87.	468-4
KONCERTNO novo obleko ln škornje št. 37 prodam. Naslov v ogl. oddelku.	489-4
DOBER KLAVIR »Schott« v Kranju prodam. Naslov v podružnici SP Kranj.	469-4
SEDEM DVOVPREŽNIH VOZ v dobrem stanju in 3000 kg starega železa prodam. Krč Janez, Klanc 5, telefon 220 Kranj.	.	471-4
PRODAM ženski črn rimski plašč za večjo postavo in moško modro suknjo. Vse dobro ohranjeno. — Naslov v oglasnem odd. 457-4 RADIO — ljudski sprejemnik — ogrodje za štedilnik, levi, 2 in pol plošče po 11.000 prodam. Sv. Petra nasip 15.	459-4
rab nem stanju, brez kodes ali zob-čan.kov. Ponudbe pod »Kosilnica« na oglasni oddelek.	431-5
KUPIiviO JAZZ -- trobente F in viole. SKUD Stane Žagar — Kropa.	446-5
KOSILNICO, vprežno, srednji greben. nemške izdelave kupim. Debeljak. Podbrezje 14, pošta Duplje.	452-5
OSEBNI AVTO, italijanske znamke tudi slabši kupim. Ponudbe pod »Avto 150« na ogl. odd. 453-5 MOTORNO KOLO 350 ccm. dobre znamke, izvrstno ohranjen kup.m. Plačai s pohištvom. Ponudbe na oglasni oddelek SP pod »Motor — pohištvo«.	460-5
KUPIMO vsako količino porolit opeke format 50x25. deb. 8 cm. Ponudbe na ogl. oddelek pod »Porolit«.	372-5
KAROSERIJE Taunus ali Aifel Ford ih Balila kupim. Napoleonov trg 7. Zidar.	346-5
KNJIGOVESKI STROJ za rezanje lepenke kupimo. Ponudbe poslati na podjetje »Torbica« Ljubljana, Jesenkova 3.	332-5-
AMON1JAK KOMPRESORJE - zb hlajenje, jakosti 50 000. 75.000 Id 120.000 kalorij z vsemi pripadajočimi deli za ureditev na normalni pogon kupimo Ponudbe po slati na naslov: »Poljoproizvod« Osijek Plačilne sredstva zagotovljena .	243-5
KUPIMO TAKOJ elektromotor z naslednjimi tehničnimi podatki: jakost cca 100 KS, 960 obr/min, 380 Voltov. S ponudbami se obračati direktno na upravo podjetja: Mariborska livarna in tvornica kovinskih izdelkov. Maribor.	206-5
KUPIMO dobro ohranjen pisalni stroj Mercedes, Remington ali sličen. Ponudbe staviti na Elan. Betgunje pri Lescah.	197-5
STRUGARSKO STRUŽNICO, dolžina do 2 metra, kupim. Sporočiti na naslov Hutšnec Djuro, Podsused.	68-5
PISALNI STROJ, lahko tudi rabljen. kupim. Ponudbe pod »Rabljen« na ogl. odd.	303-5
v NAJEM
POSESTVO v velikosti 3 ha, z vinogradom, gospedarsk-m poslopjem in inventarjem, na prometnem kraju Štajerske oddam v najem. Naslov v ogl. odd.	.285-8
VIŠINSKO. SONCE (Guarz lampo) vzamem v najem za nekaj mesecev za odškodnino. Arnautovič, Groharjeva 26/1.	171-6
VZAMEM V NAJEM pianino ali klavir na mesečno odplačilo- Na-slov na ogl. odd.	178-6
KUPIM sivo ali drap angleško blago za moško obleko. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Angleško«.
283-5
PISALNI STROJ, dobro ohranjen kupim. Ponudbe z navedbo cene in znamke na oglasni oddelek pod »Pisalni«.	•	293-5
KUPIMO prednjo osovino ln zavorni boben od tovornega avtomobila
Hišo Z VRTOM in njivo prodam, tore. Plae.m po dogovoru. Ponud- Pniasnila nri Zefran Antonu. Oot-be poslati na Zadružno mlekarno,
Majstrova ulica Ljubljana. 288-5
P0ŠEST
Pojasnila pri Zefran Antonu, G očna vas 14 pri Novem mestu. 259-7
kupim. Ponudbe pod »Precizno« na ogl. oddelek.	308-5'
ŽENSKO KOLO. dobro ohranjeno, novo. kupim. Ponudbe na ogl. oddelek Dod »Znamka«.	309-5
CITRE, klavirske, dobro ohranjene, z notami, kupim. Naslov v ogl. od- ‘ delku.	246-5
v Mednem pri Ljubljani, za sabo v okolici Reke. Ponudbe pod »Snažno« na ogl. odd.	369-7
PRODAM HIŠO z njivo pri Ptuju.
Ceh Simon, Spuhlja 32, Ptuj. 365-7 PARCELO 1905 m2 prodamo v V ž-marjih, 200 metrov od ceste 9 i hiši št. 48. Naslov v ogl. odd. ö..r
KUPIM: železne dele žage venecijan. STAVBNE PARCELE ob Bohinj ke in cirkularja. Ponudbe na An-grogradnja, Ljubljana, Trubarjeva ulica 18.	273-5
ŽENSKO KOLO, dobro ohranjeno, kupim. Naslov v ogl. odd. 282-5 KUPIM POMIJE, eventualno vza-
skem jezeru naprodaj. Skumavc. Srednja vas, Bohinj.	72-7
STAVBNO PARCELO okoli 800 m2 zazidljivo, poleg trolejbusne postaje, takoj prodam. Naslov v ogl. oddelku.	112-7
STANOVANJE
OPREMLJENO SOBICO iščem. Ponudbe pod »Skromna« na og&asni oddelek.	-9
SOBO prazno ali opremljeno išče mlajši nameščenec. Ponudbe pod »Vsakršna cena« na oglasni oddelek.	250-9
OPREMLJENO ali prazno sob-co iščem. Grem tudi kot sostanovalec. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Prosim«.	475-7
SOBO DOBI fant ali dekle za malo pomoč pri hiši. Naslov v oglasnem oddelku.	245-9
TRISOBNO komfortno stanovanje (ena soba oddana), zamenjam za enakovredno enosobno ali garso-niero v bLžini Vrtače. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Takoj«. 287-9 SOLIDEN MOŠKI, srednji h let išče opremljeno ali prazno sobo. Ponudbe pod »Opremljeno« na ogl. oddelek. *	251-9
DVE ŠIVILJI iščeta prazno sebo. Tihe. mirne, odsotne. Naslov v oglasnem oddelku.	294-9
ZAMENJAM majhno enosobno stanovanje za večje. Tratar, Rožna ulica 8.	296-9
SOBO DOBI upokojenka (najraje biv';a usmiljenka), ki bi bila pripravljena v dopoldanskem času pomagati v gospodinjstvu, predvsem pa čuvati otroka. Nagrada Po dogovoru. Ponudbe na ogiasni odd. pod »Zanesljiva«	176-9
MLADA, MIRNA ZAKONCA brez otrok iščeta sobo v Kranju ali okolici. Sta pripravljena na usluge ali pomoč v gospodinjstvu. Po- , izve se v Kranju, samski blok Iskre, soba 54.	181-9
SOBO išče pošteno dekle, pomaga v gospodinjstvu. Sevom, Miklošičeva cesta 8.	222-9
DVE SOLIDNI OSEBI iščeta prazno sobo, po možnosti v bližini Tabora ali kjer koli. oPnudbe na oglasni odd. pod »Obisk iz Amerike«. 227-9 ODLIČEN RADIJSKI SPREJEMNIK dam za nagrado enemu, ki mi preskrbi za tri člansko družino stanovanje. — Jurečič Martin. Celovška 250, pekarna.	136-9
ZAMENJAM zaradi družinskih razmer komfortno dvosobno stanovanje, za enako ali brez kopalnice. Ponudbe ped. »Tromostovje« na oglasni oddelek.	476-3
MLAD INŽENIR išče opremljeno sobo. Plača maksimalno. Ponudbe pod »Reka« v oglasnem oddelku »SP«..	,	425-9
ZAMENJAM zarad: družinskih razmer komfortno dvosobno stanovanje, za enostanovanjsko (tudi brez 'kopalnice) in ločeno sobo. — Ponudbe pod »Prešeren« na ogl-oddelek SP.	477-9
RADIJSKI APARAT 4-f 1 dobi-za nagrado, kdotr mi preskrbi enosobno stanovanje s pritiklinami. Naslov v ogl. odd.	384-9
SOBO ODDAM. Ponudbe pod resen študent« na ogl. odd. 412-9 SOBO IN PLAČO DAM za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd.	397-9
MLAD INŽENIR išče. opremljeno sobo s 1. februarjem pod šifro »Lastna posteljnina«.	398-9
SOBO z dvema posteljama išče intelektualec na specializaciji Cena postranska stvar. Ponudbe pod 4580« na ogl. odd. 378-9
OCALA, najdena na Silvestrovo se dobe v ogl. oddelku.	—10
mem tudi v rejo prašiče, po do- STANOVANJE enosobno, komfoft-
govoru. Vaš Obrije 8.	417-5
MOŠKO .IN ŽENSKO KOLO, dobro
no kupim. Ponudbe na oglasni odd. pod »Mesto«.	150-7
immm
öhranffeno," kupim .'Mrak, i/S&uežT-*'KU£iM eh'c^iužihsko (ttich neizdela- . /če’ 15"; štT. Vid^ Ljubljana. V. 385:5 \no) hišico,."event, paxceio na Go- . KÜP1MÖ: pisalni" ströf 2 dolgini' va rčhjsltčm, najraje ; v bližih. Kra-'_ Tjem ter računski stroj" za.sii-! , nj,a. Ponudbe na oglasni oddelek ri- operacije, oba v odličnem sta- pod »Blizu postaje«.	223-7
nju Ponudbe z opisom poslati na MLIN, samost^ječ z dvema paromia naslov: Dolenjsko gradbeno pod- umetnih bei-ih kamnov, dobro r>	1,	.,85‘5 ohranjen prodamo posestn.lki va-
KADiU KUPIM.^ Ponudbe z opisom,	Gornji Vrh, pošta Dobrnič, Do-
iddelek lenjsko, železniška postaja Treh-
ceno in znamko na ogl. oadelek
ii-f pn.>D?bie(r ■?p-ari+i	■ . 3fP	nJe- '	'	159-7
KVPi P ,ik1Cni bojl,er kopalll<> STAVBNO PARCELO 1215 m2, 50 m
^VzidUWa kad«Da °g '	°d postaje Polje prodam. Poizved-
»vziaijiva Kaa«.	^.b-5	^ ^ Polju št 142.	465-7
MIZARSKE STROJE in stiskalnico HIŠO - enodružinsko tudi s preuž t-
za furniranje kupimo. Okrajno mi zarstvo Medvode.	375-5
KUPIM 5 ali 6 tonsko šasijo za tovorni avto MAN ali Studerbacker. Božič Martin, Ljubljana, Titova cesta 38/1.	&1-5
kom kupim v Ljublj&ni. Ponudbe pod »V dobrem stanju« na ogl. oddelek.	247-9
ENOSOBNO STANOVANJE prodam. Ponudbe pod »Komfortno« na oglasni- oddelek.	479-7
-na *>etTO*ej 20 do PARCELO v bliž.ni tramvaja pro-150 jajc kupimo. Ponudbe na Zoološki vrt, Ljubljana.	82-5
KUPIMO dobro ohranjen stroj za izdelavo ladijskih tal in krožno žago za sodarje (cildnderco). Kmetijska zadruga Ljubno ob Savinji.	93-5
BEL CELULOID, debelina 0.8 mm
kupim. Res, urar. Kranj. 211-5	^ ^	^ _____________
M°SKI BRZOSIVALN1 STROJ z sTaVbnO^PARCELO 'lpo~možnasd
dam. Naslov v oglasnem oddelku SP.	481-7
GOZD v bližini Črnuč kupim. Ponudbe poslati na oglasni oddelek ped »Gozd«.	432-7
ZAMENJAM hišo v Dol. Toplicah št. 46, za manjšo v Ljubljani ali bližnji okolici. Ponudbe na ogl-oddelek pod »Zamenjava«. 436-7
FRLAN ANTON krojač, Češnjica, - Železniki — preklicujem neresnične; obdelžitve, ki- sem jih :zrekel 4. januarja 1953 v gostilni »Šlibar«, Selca — naprsni krojaču Fr. Rakovcu v Selcih.	441-11
PROSIM OČIVIDCE prometne nesreče 9. decembra ob 17.30 pred ambulanto glavnega kolodvora, zaradi katere je izgub* ia moja hčerka prof. Jugoviča desno nogo, naj jav.jo svoj naslov na oglasni oddelek pod »Nesreča 9. XII. 1952 pri kolodvoru«. Oče ponesrečen-ke.	454-11
OoSIJEMO bosanske copate, tur druga. Titova 12. dvorišče levo, v cestni stavbi.	373-11
AVTOPODJETJA! Dvakrat imate dobiček, ako popravljate avto-guene pri vuHkanize.rskeim podjetju »VULKAN« v Ljubljani. Zaloška oćsta 20, ker vam jih najhitreje popravi ter odkupuje ali vzame v račun izrabljene avtoplašče od 10.— do 25.— ter zračnice od 15.— do 50.— din za kg. 165-11 PES VOLČJAK »Reksi« je utekla. ' Javiti proti nagradi Homan, Sv. Petra cesta 81.	410-11
okroglim čolničkom, nov ali dobro ohranjen kupim. Klun Franc, krojač. Livold 20, p. Kočevje. 2393 ■KRZNEN PL AS C, rjav, za visoko postavo, dobro ohranjen kupim. Naslov v oglasnem odd. 424-5 MOTORNO KOLO 500 ccm s prikor lico, najraje BMW ali »Ziindap«, novejši tip kupim. Naslov v podružnici SP Kranj.	470-5
TOVORNI AVTO 1 do 1-5 töne, dobro ohranjen kupimo. Ponudbe z navedbo znamke, stanja in cene poslati podružnici SP Kranj pod »Transport«.	473-5
KUPIMO kovinsko plansko (čelno) stružn.co premera 2000 mm in okroglinski brusilnd stroj. Naslov v oglasnem oddelku.	474-5
KUPIMO vsako količino kaorit kleja. Ponudbe pod »Lepilo« na ogl. oddelek.	484-5
KOLO, novo ali prav dobro ohranjeno kupim. Ponudbe z navedbo znamke in cene na oglasni oddelek pod »Torpedo«.	428-5
v centru Ljubljane, ali dvostanovanjsko vilo takoj kupim. Posredniku dam dobro nagrado. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Dober kupec in plačnik«.	488-7
KOLEKTIVI! VILA. DVANAJST-SOBNA — Bled, ugodno naprodaj. Hiše, posestva, stanovanja, parcele Vam najhitreje kupi — proda Realitetna agencija. Zastopa stvo Ljubljana, Gosposka ulica številka 10-1.	461-7
MANJŠE - POSESTVO naprodaj. Sp. Pirniče 23, Medvode. 132-7
ZAMENJAM
ZAMENJAM čevljarski stroj »Singer« za ženski šivalni: stroj. Pro^ dam tudi razno čevljarsko orodje. Naslov v oglasnem odd.	445-5
ZAMENJAM večji lokal za manjšega. Boc Josip, Kongresni trg številka 15.	374-6
OBVESTILO
Obveščamo vse interesente, zlasti igralske sodelavce UF »Jara gospoda« in člane ekipe, da si lahko naroče svoje portrete, posnetke iz filma ali iz dela ekipe v poljubni velikosti po ugodnih cenah. Naročila sprejema tajništvo ekipe v sobi štev. 15 na Zrinjskega cesti 9.
UF »Jara gospođa«
.poternjeijiiagab življenje”
12 ( Po pripovedovanju redovnice T. S. napisala Branka Jurca )
Kako vse drugače je potekalo zasliševanje takrat, ko sem se res
zaljubila!
Tačas pa, ko sem bila v resnici zaljubljena samo v Jezusa in sem hrepenela samo po nadzemskem življenju, me je zasliševanje sester do dna srca žalilo. Kako nesramne so se mi zdele naše predstojnice!
Spraševale so me s sladostrastno radovednostjo, če me je bolnik kdaj prijel za reko, če me je kdaj poljubil na roko, na zapestje, na komolec, če me je kdaj poljubil na lica ali na usta. Ko sem vsa v solzah zanikala obtožbe, se je prednica očitno iz mene ponorčevala: »Kar priznajte, sestrica! Tudi me, druge sestre, smo bile lepe in mlade. Kar priznajte! Po grehu, ki se ga spoveste, boste še lepši, še bolj čisti...«
Želela si je, da bi vse, kar me je obdolžila, priznala. Priznala tisto, kar se ni nikoli dogodilo! Takrat pač nisem vedela, da so sestre v odpovedi samostanskega življenja komaj čakale kakega dogodka, ki bi vzburil njihovo nezdravo domišljijo.
Na mah sem postala središče zanimanja sester. Nune, ki do takrat niso niti vedele zame, so se bodisi v kapeli bodisi v govorilnici ozirale vame. S pogledom, ki je bil poln zaničevanja, so oprezovale za vsakim mojim korakom, za vsakim mojim gibom. S kakšnim zaupanjem sem se obračala do Jezusa, ki je vedel, da se nisem v zvestobi do njega niti najmanj pregrešila! Toda bilo je vse zaman!
Prednica in druge nune so me pestile toliko časa, da sem se v duševni zmedenosti pognala proti oknu. Vzpela sem se na podboj okna. Hotela sem skočiti na bolniški vrt. Hotela sem, naj se za vsako ceno konča to trpljenje...
Nune so v grozi obstale. Najbližja me je prijela za krilo, me objela
in zajokala.
Tudi jaz sem se jokala. Čutila sem, da so bile to solze olajšanja.
Odtlej me prednica ni več zasliševala in tudi nobena sestra mi ni ničesar več oponesla.
NA ORTOPEDIJI
Kako zanimivo je bilo delo na ortopediji! Vse nekaj drugega kakor na očesnem oddelku, kjer se ni zgodilo za nas, bolniške strežnice, nič pomembnega.
Na ortopediji so bili otroci, ki so se rodili s pohabljenimi udi in boki, otroci, ki jim je rahitis zaradi slabega življenja in pomanjkanja sonca skrivil hrbtenice, odrasli bolniki, ki jim je kostna jetika načela kosti na nogah, na rokah ali na hrbtenici... Delo je bilo torej nad vse zanimivo tako za zdravnike, kakor za nas strežniško osebje.
Koliko najrazličnejših povojev sem ovijala bolnikom okoli bolnih udov! Kako krvavo potrebne smo bile sestre tem bolnikom! Brez nas se dostikrat niso mogli niti ganiti; pomagale smo jim na potrebo, krmile smo jih z žlicami, podpirale smo jih toliko časa, da so se naučili uporabljati berglje.
Kako bogato je bilo delo na tem oddelku! Neštetokrat se mi je primerilo, da sem po ves dan pozabila misliti pobožne misli.
Ni trajalo dolgo, da so me določili za operacijsko sestro. Boljšega si nisem mogla želeti. Vedela sem, da je uspeh operacije odvisen predvsem od zdravnikov, uspeh zdravnikov pa v veliki meri od naše pomoči.
Za vsa gnojenja, ki so se pojavila po operacijah, so bile povečini odgovorne nune: ali niso zdravniškega orodja dovolj vestno razkužile aii si niso same. dovolj očistile rok ali so zagrešile kakšno drugo malomarnost... Zavedala sem se torej pomembnosti našega dela.
Bila sem vedoželjna. Zdravniki so me radi poučevalL
SESTRA GENEROZA
Prva operacijska sestra na ortopediji je bila sestra Generoza. Bila je imovitih staršev. V samostan je prinesla veliko doto, zato pa je imela izjemen položaj v službi. Poleg tega je bila gospodovalna in oblasti željna.
Sestri Generozi sem stregla pri vsaki operaciji. Rada sem ji pomagala, jezilo pa me je, če je zahtevala, naj ji naredim nekaj, kar bi morala sama opraviti. Dekla ji nisem hotela biti. Ko mi je nekoč rekla po operaciji, naj ji prinesem tampone, sem ji odgovorila: »Kar sama si pojdite ponje! Zdaj pač ni operacije ...«
Sestra Generoza si je po tampone šla sama, a kaj kmalu se je nad menoj maščevala. Zatožila me je pri sestri prednici. Očrnila me je, češ da primarij oddelka ni z menoj zadovoljen. Premestili so me na oddelek za otroške bolezni. Premestitvi sem se upirala, kar mi pa ni nič pomagalo.
Bila sem žalostna in razočarana. Zavedala sem se, da sem svoje delo opravljala pošteno in dobro. Bolelo me je torej, da primarij vsega tega ni videl.
V otroški bolnišnici nisem bila dolgo. Kmalu sem srečala strežnika z ortopedskega oddelka. Začudeno me je vprašal: »Kako pa, da ste zdaj tu? Ali delate tu raje kakor na ortopediji?«
»Premestili so me,« sem mu odgovorila. »Rekli so mi, da primarij m bil zadovoljen z mojim delom.«
Po težki bolez.ni je umrle naša do o ra mama. siara mamka ANA LESKOVŠEK roj. KOREN, vdova po u.adniku Vidu Leskovšku. — Pogum bo v ponedeljek, 12 jan. 1953, ob 14.30 z 2ai. Miirijine mrliške vežice. — Žalujoči družini Leskovšek in Zakrajšcek. 362-a
Sporočamo vsem sorodnikom in znancem, da je za srčno kapjo umrla :n nas za veckno zapustäa naša ljuba ž=na, mćima. stara mama MARIJA HROVAT iz Zagradca na Dol. — ‘Pogreb bo 11. jan. ob 3 popoldne v Zagradcu. — Žalujoči mož in oiroci ter ostalo sorodstvo.	366-a
Po težki bolezni Je dne 9 januarja umrla v Ljubljani v 66. letu starosti naša draga sestra, svak nja in teta FRANCKA RONKO z Cerknice. Po-reb bo v Cerkn c: 11 januarja ob 15. uri — Žalujoče rodbine: Ronk >. Zgonc, Z beri, Per* moser m ostalo sorodstvo Cerknica Ljubljana, Cleveland. Toronto
Nenadoma n-s je zapustila po kratki m mučn. bolezni naša nadvse skrbna draga mama. stara mama. tašča, sestra, teta in svakinj« BERNARDA KLOBUČAR rojene RAVBAR V 65 letu starost: V zadnj dom jo spremimo dne 12 januarja 1953 ob 9 uri iz h še žalosti Veštei
14	na domače pokopališče v Stari Loki. — 2alujoč: otroci z družinami in ostalo sorodstvo Vešter, Ljubljana. Tomaj. Mar bor. KruŠevač Kli nec.
Za vedno nas je zapustil v 87 letu »tarosti, naš ljubi oče. ded ‘m praded PAVEL HERBST, vlakovodja v pokoju. Pogreb bo v nedeljo ob
15	uri iz Andrejeve mrliške veže. — 2alujoče rodbine Herbst. Požar in Nagelšmid.
Vsem sorodnikom, znancem ter prjjteijem sporočamo žalostno vest. da nas je zapustil v 73. letu starost, na ijubljen: mož. oče in dedek VE-KöjlAV LILIJA, nadučitelj v pokoju Pogreb bo v nedeljo ob 15 uri lz Kandije pri Novem mestu na šmi-helsko pokopališče. — Zaiujoči: žena Marija roj Globelmk. s n Bogom! z ženo Angelo in hčerko Dra-guško Novo mesto Postojna, dne 9. januarja 1953.
Dne 8. januarja 1953 je umrla v ljubljanski bolnšn ci naša zedruž* niča JULKA RODIČ- Bila je vestna zadružnica zato žalujemo in jo bomo ohranili v trajnem- sporo nu — Zadružniki Splošne kmetijske zadruge Otočec ob Krki.
Prisrčna zahvala vsem. ki so našo Iiep-/Z.bno mamo HELENO ČERNIČ roj MARTINEC spremil: na njeni zadnji poti, darovali cvetje in z nam sočustvovali. 2alujoči ostali.
Vsem, ki so iskreno sočustvovali ob preraui smrti predragega moža, očeta. sina in brata STANETA KAMNIKA, tajnika republiškega odbora sindikata rudarjev Slovenije, zastopnikom sindikalnih organizacij in ostalih množičnih organizacij ter ljudske oblasti ter raznih kulturno prosvetnih društev in godbam tet tistim. k. so ga tako številno spremili do njegovega poslednjega doma — iskrena hvala. Prav posebna 1 vala vsem zdravnikom .n bolniškemu osebju za njihov trud mml njegrvo boleznijo, kakor tudi onim, ki so poskrbeli za njegov •'elićisten pr-greb, vsem darovalcem lepega cvetja in onim, ki >0 se od njega • poslovili ■> tako prisrčnimi govori. — Ljubljana, Zagorje. 9. januarja Žalujoča žena s hčerkico, starši, -e-stre in Malo sorodstvo.
Iskrena hvala vspm. ki so ob ne na.1i:: smrt našega ljubljenega moža in dobrega a teka. starega ateka. ca in bratranca IVANA KAVČIČA z nanu sočustvovali, ga spremili v tako velikem številu na njegovi - zadnji poti. mu »podariii vence in •*razili pismeno sožalje. — Žalujoča žena Angela, hčerki zet in vnuki
Ob prerani, tragični smrti dragega JAKA ZUPANA se iskreno zahvaljujemo njege vim sodelavcem Jeseniške železarne in vsem osta-I' m. ki so daroval' vence in ga spremili na njegovi zadnji pot:, žalujoči: oče sestre in sv.-.k Selo pri Bledu
Zahvaljujemo se vsem. ki so sprem.li našo ljubljeno mamo ANTONIJO BOHINEC roj. MIKOTA na njeni zadnji poti, ji poklonili prelepo cvetje in z nam sočustvovali. Posebej pa še za ljubeznivo pomoč hišnih stanovalcev ob njegovih zadnji h trenutkih. — Boh nčevi
Zahvala vsem, ki ste v tako velikem številu spremili našega ljubega očka PETRA ROGLJA, st na njegovi poslednji poti. Posebna zahval vsem darovalcem vencev in cvetja, prostovoljni gaslski čet. Tržič in Industrijski gasilski čed Tovarne lepenke Tržič za častno spremstvo ter poveljniku gasilske čete Tržič za nagrobni govor. — Družina Rogelj. Gorjanc in ostalo sorodstvo.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste kakorkoli z nami sočustvovali ob prilik. smrri naše drage IVANE ŠMID (Veštrove mame) iz Dražgoš n jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči svojci Dražgoše. Ljubljana. Železniki. Beljak.
Ob nenadni smrti nepozabnega moža očeta. sina. brata, svaka, strica GLAVIC HENRIKA, sedlarja in torbarja se prav lepo zahvaljujemo vsem, k so podarili vence in ga v tako velikem številu spremili na njegove zadnji poti Posebna zahvala tov Jakopinu za poslovilni govor pevcem tov. L um barjem, torbarski zadrugi in vsem njegovim znancem in prijateljem — Žalujoči žena Marija, s n Peter, hčerka Martina in ostali sorodniki.
Ob bridki izgubi našega ljubljenega moža m očeta JENKO IVANA mi se skreno zahvaljujem za zdravniško pomoč zdravnikom: dr. Graparju. dr Košaku, dr. Jamerju, te: so mu tekom težke bolezni lajšali trpljenje Poleg .tega tudi vsa zahvala ing. Verčku. delovnemu kolektivu tovarne Saturnus, darovalcem vencev in vsem. ki ste z nami sočustvovali in ga spremili na zadnj* pod — Žalujoča žena Jenko Ivana in otroci.
Vsem, k ste spremili na zadnji pc-t. našega predobrega moža, očeta. sca<rega očeta KRAJSEK FRANCA, z Loga pri Vrhovem, kateri nas je tako nepričakovano zapustil, se naj iskrene je zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni trboveljski godbi in sosedom. — Trbovlje, 25. decembra 1952. — Žalujoča žena. s n, hčere, družine: Krajšek, Cater. Poljanec, Mak.
Ob težki izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, strica IVANA KRANERJA, se iskreno zahvaljujemo za požrtvovalnost dr. Komerovskymu, tovar* šu Tržanu za poslovilne besede lovskemu društvu. OF, gasilskemu društvu, Klek, elektro obratu, vsem darovalcem vencev in cvetja, ter vsem, ki so našemu dragemu na kakršen koli način .zkazali poslednjo čast in ga spremili na njegovi: zadnji pod. — Užaloščena Pavla Kraner.
I KEM E
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE SLOVENIJE Snežne razmere v Sloveniji, dne 10. januarja: Ljubljana: 14 cm starega. trdega snega. temp. —3 stopinje; Planica: 80 cm pršiča. temp. —9 stopinj; Jezersko; 43 cm pršiča, temp. —6 stopinj; Slovenj Gradec: 19 cm starega snega, temperatura —11 stopinj; Celje; 17 cm starega, trdega snega. temp. —9 stopinj; Maribor: 7 cm starega trdega snega, temp. —6 stopinj; Novo mesto: 19 cm snega s skorjo na površ n, temp. —6 stopinj; Koča pri Žičnici na Pohorju: 30 cm starega, 15 cm novega- — oblačno vetrovno, temperatura —6 stopinj Celzija.
Napoved za nedeljo: V zahodni ln osrednj' Sloven ji pretežno lepo vreme z iutranjo meglo po kotlinah. V vzhodni Sloveniji pa precejšnja oblačnost s šibkimi vmesnim: padavinam: v obliki snega. Temperatura bo v mejah.od —15 do +3 stopinje Celzija. V Primorju pa od 0 do 6 stopinj Celzija.
MESEČNA NAKUCN1NA Slovenskega poročevalca:
140 din
OB IZGUBI dragega moža in očeta se toplo zahvaljujem vsem, ki so mi stali v teh težkih urah ob strani in mi pomagali. Srčna hvala tovarišici Agici Zoretovi in družini Goršič, ki so mi lajšali duševno trpljenje in me tolažili v teh usodnih dneh. Posebno zahvalo izrekam Združenju rezervnih oficirjev, osnovni organizaciji Zveze komunistov in upravi zdravilišča za poslovilne besede, godbi Steklarne, pevskemu zboru zdravilišča in vsem ostalim organizacijam in posameznikom, ki so sodelovali pri pogrebu pokojnega in poklonili v njegov spomin vence.
Se enkrat vsem iskrena hvala.
Rogaška Slatina, 3. januarja 1953.
VESNA NOSE
iskrena zahvala vsem, ju so spre' mili našega dragega moža, očeta m starega ata GOBEC GREGORJA na
zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje jn z nami sočustvovali. Posebno se zahvaljujemo tov. dr. Lovšinu za njegovo požrtvovalnost za čas njegove bolezni. — Žalujoči ostali. — Celje, Mariborska 55-iskrena hvala vsem, ki so spremil. n«šo najboljšo mamo FRANJO SCHNELLER na njeni zadnj poti m so z nami sočustvovali ob nenadomestljivi izgub.. Hvala za ljubeznivo pomoč vsem hišnim stanovalcem. Žalujoča hčerka Fani Schneller, rodbine: Šlibar, Ložar, Trdina. Solar in ostaio sorodstvo Najlepše se zahvaljujem vsem, ki so spremili mojega ljubega moža na njegov, zadnji poti. mu darovali vence, izrekli sožalje in počasti.li njegov spomin. Zahvaljujem se tudL dr Mo rti u za spremstvo, _n dr. Serku za lep poslovilni govor na Vranskem. — Žalujoča žena Slava Sehwentner.
Ob težki izgubi naše zlate nepozabne mame ROZE HEDZET roj. WALTRISCH. se zahvaljujemo vsem sosedom in znancem za spremstvo na njeni zadnji pott, za izraze sožalja in prekrasno cvetje s katerim ste obsuli njen preran grob Iskrena zahvala dr M. Jamšku za dolgoletno skrb ob njem bolezni Mož hčerke, vnuki m zetje
DVIGNITE PONUDBE v oglasnem oddelku: Nastop takoj 18203, Nujna zaposlitev; Obrtnik 337; Obrtnik 18285; Plačilo; PriUka 17838; Poceni, Prvovrsten 17314; Parna peč; Plačam dvojno; Poštena n pridna; Prilika 17838; Poštena 17173, Poštena 18302; Priložnost 17095; Priložnost 17571; Parcela čim bliže mesita; Restavracija 135: Radijski baterijsk: aparat; Radio 39; Resen; Resna 17557; Solidna 30; Starejše dekle 17410; Srce; Strojna oprema 18269; Resna in zmožna; Soliden plačnik; Samostojen knjigovodja; Specialist; Sporazumno; Sklsdščnk; Samostojna 131; Stanovanje; Stalno mesto; Štajerska 17543; Advokat Akade-
OBVESTILO
Ekipa umetniškega filma »Jara gospoda« sporoča likvidacijo svojega poslovanja. — Pozivamo vse upnike, da prijavijo svoje terjatve do ekipe z vsemi potrebnimi dokumenti do 25. januarja 1953. Po tem dnevu prispelih zahtevkov ne bomo mogli več upoštevati.
UF »Jara gospoda«
mik 17785, Avto gotovina 18925; BUancist 18247; Bomba 17241; Bodočnost; Brezhibno 17828; Boljša 17790; Bližina centra 18u65; Brez posredovalca; Cena; Cista; Clan 16987; Dober 16y9t>, Dobra vzgoja 17572; Do 200.000 d-marjev; Elmar, Energično 16691, Gorenjsko 17821; Gotovina 17551; Gotov, na 18236; Honorar; Inteligenc; Januar 67; Knjigovodja Kopper; Konverzacija 16925; Kmetijski strokovnjak 17874; Kopalna 17613; Lek 17878, Ljubljana okolica, Restavracija; Marljiv voznik; Matematika; Moderen; M.zarska delavnica 17358; Miren; Motorist, Motor 17779;; Mima; Neizpraven; Takoj plačam. Takoj 17473, Takoj 18055; Takojšnja gotovina; Takojšnja zamenjava; Tri mizarske mojstre; Ugodna naložba; Upokojenec; Upokojenka; Vestna 17805; Vesten — vestna 95; Velik 17540; Zračno 17003; Z oznako cene: Žekan gospodinjo.	-U
Sprejmemo
takoj
1 ELEKTRIČARJA 1 KOVAČA I TESARJA
l AVTOGENICNEGA in ELEKTRO-VARILCA
Pismene ponudbe z navedbo dosedanje prakse poslati na naslov:
TOVARNA KLEJA
LJUBLJANA,
Smartinska cesta 50
Avstrijski
konzulat
v ZAGREBU
je začel poslovati
Jurisdikcijski področji sta Ljudski republiki Slovenija in Hrvatska.
Naslov: Zagreb, Gunduličeva 3.
Telet: 38-379, 38-385.
Stranke se sprejemajo od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro.
„KATRAN“
TVORNICA KATRANSKIH IZDELKOV
ZAGREB, Radnička cesta 27
IMA OD 1. JAN. 1953 NOVI TEKOČI RAČUN IN SICER: ŠTEV. 408-»T«-94
pri Narodni banki v Zagrebu
Komercialni dnevi
9. in 10. aprila.
Shajališče industrije in trgovske mreže iz vse države. Najvažnejši gospodarsko komercialni dogodek severnega področja ,	..	države. Ugodni pogo-
od 4. do 12. aprila 1953.	ji za paestavljalce.
ROK ZA PRIJAVO JE DO 15. FEBRUARJA 1953. 50% popust na železnici.
Informacije: OSJEČKI SAJAM OSIJEK. teL 22-31 ali
najbližja poslov. Putnika. 'Brzojavke: Sajam Osijek.
NATEČAJ
ZA MESTA ŠEFOV POSLOVALNIC PRI PODJETJU »LES — LJUBLJANA«
PODJETJE »LES — LJUBLJANA« POTREBUJE ZA SVOJE POSLOVALNICE V IN IZVEN REPUBLIKE SLOVENIJE VEC SPOSOBNIH SEFOV POSLOVALNIC IN TO NEKAJ ZA TAKOJŠEN, NEKAJ PA ZA KASNEJSl NASTOP.
Interesenti, ki imajo vsaj srednješolsko izobrazbo in večletno trgovsko prakso (zaželena lesna stroka s pohištvom), naj pošljejo lastnoročno napisano prošnjo z življenjepisom do 15. januarja 1953 na centralo za FLRJ — Parmova ulica štev. 37 — LJUBLJANA
Prodamo poltovorni avtomobil znamke »Ford«.
Vprašanja na Tovarno perila, Ptuj
ŽELEZARNA
RAVNE
na Koroškem
išče
strojnega inženirja in več strojnih tehnikov
Pogoj:	vsaj nekaj let
uspešne prakse in odslužen vojaški rok. — Prijave poslati na Upravo Železarne Ravne s potrdili kvalifikacije in prakse (prepisi).
OBVESTILO
Obveščamo gledališča, amaterske odre in kulturna društva ter vse druge interesente, zlasti igralce umetniškega filma »Jara gospoda«, da ekipa filma razprodaja garderobo v sobi št. 17 na Zrinjskega cesti 9.
Kostimi so stilni iz dobe 1888-1908 iz pristnega materiala in so naprodaj pod zelo ugodnimi pogoji.
UF »Jara gospoda«
Sprejmemo takoj več dobrih, samostojnih
STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV IN STRUGARJEV z večletno prakso. Informacije pri Strojno kovinskem industrijskem podjetju. LJUBLJANA-VI2MARJE 170. telefon 27-50.
TRGOVSKO PODJETJE na debelo in na drobno
»ŽELEZNINA«
usnje in Čevljarske potrebščine
NOVO MESTO, Kardeljeva cesta 1
Telefon številka 178
nudi cenj odjemalcem po najnižjih cenah: vse železninsko blago in stavbeni material, predvsem strešno opeko iz Kikinde. — Velika zaloga spodnjega usnja »Frakna«. — Vedno na zalogi vsa razstreliva za kamen, katera se izdajajo vsak dan (na podlagi dovoljenja Notranje uprave)
TRGOVSKA PODJETJA IMAJO POPUST
Zavod za projektiranje nizkih in vodnih zgredb
v Ljubljani
sestavljen iz oddelkov za ceste in mostove Slovenija projekta, oddelka za komunalno hidrotehniko Zavoda za urbanizem v likvidaciji, projektivnega biroja Podjetja za melioracije v likvidaciji in skupine za študij vodnogospodarskih osnov odpravljene Glavne uprave za vodno gospodarstvo LRS
PREVZEMA VSE OBVEZNOSTI IN PRAVICE ZGORAJ OMENJENIH ODDELKOV IN IZVRŠUJE VSE NALOGE
IZ PROJEKTIRANJA CEST, MOSTOV, VODOVODOV, KANALIZACIJ, MELIORACIJ, REGULACIJ IN STUDIJA VODNOGOSPODARSKIH OSNOV
Zavod za projektiranje nizkih in vodnih zgradb, Ljubljana, Parmova ulica 33, telefon štev. 22-029, štev. tekočega računa pri Narodni banki: 601-»T«-328
Industrija platnenih izdelhov
JARŠE pošta DOMŽALE
obvešča vsa gospodarska podjetja, gradilišča, rudnike itd., da poleg drugih tkanin izdeluje tudi laneno keper tkanino
za delovne obleke
v poljubnih barvah tako rjavo, modro, sivo in slično.
ZA SVOJE POTREBE SE OBRAČAJTE DIREKTNO NA PODJETJE. KI VAM BO RADO POSTREGLO Z VZORCI IN NIZKIMI CENAMI!
Odslej
vsak teden na 8 straneh
za ß dinarjev
Naročniki dnevnika „VEČER“ ga dobe
priloženega za 140 dinarjev
mesečne naročnine
JOHN STEINBECK	83
i^egolova	bitka
Bolter ga je dolgo časa gledal in zdrava rdečica mu je počasi izginjala z lic. »Kaže, da se bomo morali boriti,« je dejal. »Žal mi je. Želel sem si miru. Vemo, kdo so radikalci, in ukrepati bomo morali proti njim.« Proseče se je obrnil k Londonu. »Nikar se ne pustite varati. Vrnite se na delo. Samo mir hočemo.«
London se je razjezil. »Dovolj imam tega,« je dejal. »Vi hočete mir? Kaj smo pa storili? Dvakrat smo šli v procesiji. Kaj ste pa storili vi? Ustrelili ste tri naše ljudi, zažgali tovorni avtomobil in gostilnico in nam preprečili, da bi dobivali hrano. Od vaših prekletih laži bom kar zbolel. Poskrbel bom, da odidete od tod, ne da bi se Samu posrečilo položiti svojo roko na vas. A nikar ne pošiljajte ljudi sem, dokler niste pripravljeni pametno govoriti.«
Bolter je žalostno zmajal z glavo. »Nočemo se boriti z vami,« je dejal. »Mi želimo, da bi se vrnili na delo. Toda če se bomo morali boriti, imamo orožje. Zdravstvene oblasti se precej razburjajo zaradi tega taborišča. Oblasti tudi ne vidijo rade, če v tej občini prodajajo nepregledano meso. In državljani so že precej naveličani teh neredov. Tudi armado lahko pokličemo, če jo bomo potrebovali.«
Mac je vstal, stopil k vhodu i.n pogledal ven. Mračilo se je že. V taborišču je bilo vse tiho. Ljudje so opazovali Londonov šotor. Vsi obrazi, ki so bili v mraku nekam beli, so bili obrnjeni k Šotoru. »V redu, fantje!« je zavpil Mac. »Ne bomo vas prodali.« Obrnil
se je nazaj v šotor. »Prižgi luč, London. Temule človekoljubu bi rad povedal nekaj stvari.«
London je pristavil vžigalico k pločevinasti svetilki in jo obesil na opornik, od koder je metala šibko, a vztrajno svetlobo. Mac se je postavil pred Bolterja in se mu zarežal v obraz. »V redu, prijateljček,« je dejal. »Precej junaško si govoril. A kar zdi se mi, da si ves čas od strahu lulal v hlače. Vem, da lahko napravite vse, s čimer groziš. Toda poslušaj, kaj se bo zgodilo potem. Vaše zdravstvene oblasti so zažgale šotore v Washingtons To je bil eden izmed razlogov, da je Hoover izgubil pri volitvah delavske glasove. V San Franciscu ste poklicali na pomoč armado in skoraj vse mesto je stopilo na stran stavkajočih. Morali ste s silo ustaviti dovoz hrane v mesto, da se je javno mnenje odločilo proti stavki. Zdaj ne govorimo o tem, kaj je prav in kaj ni prav. Pripovedujem ti, kaj se lahko zgodi.«
Mac je stopil za korak nazaj. »Odkod pa misliš, da dobivamo hrano, odeje, zdravila in denar? Prekleto dobro veš, kje vse to dobivamo. Vaša dolina je polna naših simpatizerjev. Tvoji ,ogorčeni državljani' so ogorčeni zaradi vas. To dobro veš. Tudi to veš, da bodo začeli stavkati še sindikati, če boste pregrobo ravnali. Šoferji, natakarji in kmečki delavci, vsi. In prav zato, ker vse to veš, hi nas rad zastrašil. Ne bo šlo. To taborišče je bolj čisto kot tiste ušive barake, ki jih imate za delavce na svojih kmetijah. Prišel si sem, da bi nas prestrašil Pa se 'ti ni posrečilo.«
Bolter je bil zelo bled. Obrnil-se je od Maca k Londonu. »Poskušal sem doseči mir,« je dejal. »Ali veste, da je tega moža poslal rdeči štab, da bi začel to stavko? Pazi, da ne bodo tudi tebe zaprli, ko pojde v ječo. Pravico imamo braniti svojo lastnino in to bomo tudi storili. Hotel sem se pogoditi s teboj kot človek s človekom, a
nočeš. Od tega trenutka dalje so ceste zaprte. Še nocoj bo prišla odločba, ki bo prepovedala kakršne koli sprevode ali zbiranje ljudi na cestah. Šerif bo dobil tudi tisoč pomočnikov, če jih bo potreboval.«
London je naglo pogledal Maca in ta mu je pomežiknil. »Jezus, gospod, upam, da vas lahko spravimo varno od tod. Ko bodo ljudje tam zunaj slišali, kaj ste nam p.^vkar govorili, vas bodo hoteli raztrgati na koščke.«
Bolter je stisnil zobe in na pol zaprl oči. »»Nikar ne misli, da me boš	prestrašil,« je dejal.	»Svoj	dom in svoje otroke bom
branil tudi	z življenjem, če bo	treba.	In	če samo položite roko
name, bomo do jutri zjutraj končali s to vašo stavko.«
London je dvignil pesti in stopil naprej, toda Mac mu je zaprl pot. »Prav ima, London. Ne boji se. Mnogo se jih boji, toda on ne.« Obrnil se je. »Gospod Bolter, poskrbeli bomo, da pridete iz tabo- • rišča. Zdaj se razumemo. Vemo, kaj lahko pričakujemo od vas. Vemo tudi, kako previdni boste morali biti, ko boste uporabljali silo. Nikar	ne pozabite na tisoče	ljudi,	ki	nam pošiljajo hrano in
denar. Tudi	še kaj drugega bodo	storili,	če	bo treba. Doslej smo se
lepo obnašali, gospod Bolter. Toda če boste začeli svinjari, vam bomo priredili nered, ki si ga boste zapomnili.«
»To je torej vse?« je hladnokrvno dejal Bolter. »Žal mi je, ker bom moral poročati, da nam nočete priti naproti niti na pol poti.«
»Na pol poti,« je vzkliknil Mac. »Saj pol poti ne pelje nikamor.« Macov glas je postal mehak. »London, ti se mu postavi na desno, Sam pa na levo. Poskrbita, da pride od tod. Potem bo najbolje, da povesta ljudem, kaj je dejal. Toda pazita, da ne bodo ponoreli. Naročita jim, naj za vsak primer še povečajo disciplino v vodih.«