List delavcev v vzgojnoizobraževalnih zavodih
Ljubljana, 15. novembra 1974 - Številka 18
! Staro, zanimivo mesto Celje je bilo pretekli teden okrašeno z raznobarvnimi zastavami in transparenti. Prebivalci tega mesta so prisrčno in ' gostoljubno sprejeli delegate več kot 600.000 članov slovendcDi sindikatov, goste kongresa, številne časnicaije jugoslovanskih časopisov ter radijskih in televizijskih postaj. Ta izredno pomemben dogodek v zgodovini dejavnosti slovenskih sindikatov je bil pravzaprav sklep ’ obsežnih priprav za uresničitev temeljnega namena kongresa: opredeliti mesto, vlogo in naloge sindikatov kot najbolj množične ^ organizacije delavskega razreda za njegovo odločilno vlogo pri odločanju o vseh družbenih odnosih.
■t\ Kongres je v resnici potrdil in dokončno izoblikoval statut Zveze sindflcatov Slovenije in sklepe, ki so jih oblikovali člani sindikatov že nekaj mesecev v svojih pripravah na kongres, ko so predloženo gradivo pregledali in ga s svojimi predlogi popravyali ter dopolnjevali.
" sam potek priprav je torej zarisal značilnosti tega kongresa: izjemno množičnost in enotnost. Poglejmo samo nekaj podatkov, ki so jih zbrali na republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije: Člani sindikata so se sestali pred kongresom skoraj v vseh pet tisoč osnovnih J sindikalnih organizacijah. Na sestankih so obravnavali osiutke kongresnih sklepov in sprejeli statutarni dogovor o organiziranosti in c delovanju sindikatov. Navzočih je bilo nad štiristo tisoč delavcev, tj. skoraj tri četrtine zaposlenih. Nad sedem tisoč sindikalnih delegatov j' v občinah se je še posebej zbralo na občinskih predkongresnih konferencah, več kot tisoč delegatov pa tudi na predkongresnih . konferencah sindikatov v republiki. Pred kongresom pa so bile organizirane še številne druge razprave, „okrogle mize“, javne tribune in po-i; svetovanja, razprave in obvestila v sredstvih javnega obveščanja itn.
;|| ^ed javno razpravo o kongresnih dokumentih so od vsepovsod sporočali, da podpirajo usmeritev v teh dokumentih. Tristo osnovnih 0rganizacij sindikata je poslalo več kot petsto predlogov ali pripomb, ki so bile v dopolnjenih osnutkih kar najbolj upoštevane. Iz mnogih . °snovnih organizacij pa so sporočili: „Dobri so ti sklepi, toda nikar ne dopustite, da bi ostali zgolj na papirju!"
j povzetek referata predsednika republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Janeza Barboriča, referat predsednika CK ZKS Franceta “°pita ter povzetke nekaterih poročil in razprav objavljamo v prilogi od 7. do 10. strani našega lista)


Ivanka Vrhovčak
Volja delavcev — uresničitev sklepov
8. kongres Zveze sindikatov Slovenije je bil sklepni dogovor sindikatov o vsebini stališč in nalogah o vseh vprašanjih, ki zadevajo novi samoupravni položaj, pravice, odgovornost in naloge delavcev v združenem delu in sklepni dogovor za akcijo na vseh ravneh sindikalnega delovanja.
Poseben pomen in vrednost minulega sindikalnega kongresa je prav v tem, da so delegati svojo nalogo opravili tesno povezani s članstvom in da je oboje odlikovala visoka zavest in odgovoren občutek za urejanje naših samoupravnih odnosov. V predkongresnih razpravah je samo na članskih sestankih dalo pripombe 7.622 članov sindikata; tako je članstvo oblikovalo končno vsebinsko in akcijsko podobo predlogov sklepov.
Delegatke in delegati so prenesli na kongres voljo delavcev, da so v svojih organizacijah odločeni uresničiti cilje naše nove ustave. Ocenili so, kakšne so meje in kakovost odločanja delavcev danes in povedali, kakšni bodo morali biti resnični samoupravni odnosi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. Kritični so bili do pogojev, v katerih odločamo o ustvarjanju in razporejanju dohodka ter o njegovi delitvi v temeljnih organizacijah združenega dela pa tudi o tistem delu, ki ga vlagamo za programe, ki jih uresničujemo v interesnih skupnostih (šolstvo, otroško varstvo, zdravstveno varstvo, socialno skrbstvo* stanovanjsko gradnjo, kulturo, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, šport in drugo) ter za potrebe ožje in širše teritorialne skupnosti — torej za potrebe in delovanje krajevnih skupnosti ter za zadeve, ki jih moramo opraviti na ravni občine, republike in federacije.
Zelo skrbno in z mnogimi izrazi za solidarno reševanje družbenih vprašanj so se delegatke in delegati opredeljevali za vsa vprašanja družbenega standarda, še posebno za tista, ki jih je potrebno prizadevneje reševati, da bi si delavci hitreje in bolj učinkovito zagotovili osnovne eksistenčne razmere in da bi hitreje odpravljali med nami socialne in družbene razlike. Med te prednostne naloge so uvrstili zlasti hitrejšo gradnjo stanovanj, hitrejše zagotavljanje enakih možnosti izobraževanja otrok in mladine ter celotno skrb za vzgojo in varstvo otroka. Še posebej so sprejeli tudi tisti del sklepov, ki opredeljujejo odnos in naloge sindikatov do preobrazbe izobraževanja in vzgoje ter naglasili, da moramo bolj pogumno uveljaviti reformo članstva in celodnevno osnovno šolo.
Enotna in odločna zahteva članstva in njegovih delegatov na kongresu je bila, da moramo sklepe kongresa uresničiti z vso odgovornostjo. Zato smo se na 8. kongresu zavezali, da bomo na vseh ravneh sindikalne organiziranosti takoj zasnovali akcijske programe, določili nosilce in roke. Predvsem pa smo na kongresu poudarili, da bomo sklepe našega kongresa uresničili vsi, ki se štejemo v delavski razred, organiziran v sindikatih.
V-------------------------------------------------
Ir , Na 8. kongres Zveze sindi-i, KKtov Slovenije, ki je bil 7. in 8. Novembra v dvorani celjskega "dnu Union, je prišlo 384 dele-Satov iz vse Slovenije, njegov l^men pa so potrdili tudi jjJnogi gostje in predstavniki ^Sih sindikalnih organizacij.
Ob prisotnosti najuglednejših Pzedstavnikov naših družbeno-P°btičnih organizacij in orga-tl0v družbenopolitičnih skup-jtosti: Franca Leskoška-Luke, r^eja Kraigherja, Franceta j^pita, Mitje Ribičiča, Maijana J^ja, Lidije Šentjurc, Andreja j arin ca, Janka Rudolfa, Ljuba jjasniča, Franca Tavčarja-Roka
J? drugih vidnih družbenopoli-čnih delavcev je začel kongres Predsednik republiškega sveta .Veze sindikatov Slovenije inž.
Barborič. Potem ko je ^venela Internacionala, je Ja-. * Barborič pozdravil delegate 1 j8°ste,posebej pa še: delegate 2?^ Zveze sindikatov Jugosla-.1® in delagate zveze sindikatov ''»h drugih socialističnih re-P^blik in iz obeh socialističnih I°nomnih pokrajin, predstav-j^a naših delavcev, začasno P°slenih v Avstriji in Zvezni Publiki Nemčiji ter delegacije
8. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Izjemna množičnost in velika enotnost
sindikatov sosednjih dežel Avstrije, Italije in Madžarske.
Udeleženci kongresa so s kratkim molkom počastili spomin vseh članov, ki so umrli med 7. in 8. kongresom Zveze sindikatov Slovenije, nato pa nadaljevali delo po predvidenem sporedu. Izvolili so predsedstvo, sprejeli dnevni red in poslovnik o delu ter kongresne organe:	verifikacijski odbor,
odbor za sklepe, odbor za pripravo sklepa o razglasitvi statutarnega dogovora, kandidacijski odbor ter predsednSte in člane kongresnih komisij. Delo kongresa je potekalo - potem ko je bilo končano plenarno zasedanje — v štirih komisijah, in sicer v komisiji za nadaljnji razvoj samoupravljanja, v komisiji za dohodek in njegovo delitev, v komisiji za družbeni standard m socialno varnost ter v komisiji za razvoj in organiziranost sindikatov.
Uvodni referat na kongresu je imel predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Janez Barborič na temo: Naloge sindikatov v uresničevanju vodilne vloge delavskega razreda, nato pa je udeležencem
kongresa spregovoril predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije France Popit.
Posebno svečan trenutek kongresa je bila podelitev zlatega znaka Zveze sindikatov Slovenije Francu Leskošku Luki, Mihi Marinku in Ivanu Mačku-Matiji za velike ' zasluge v boju za uresničevanje interesov delavskega razreda. Nagrajencem so bile namenjene tele besede predsednice delovnega predsedstva kongresa Ivanke Vrhovčakove: ..Spoštovani tovariši, vaše delo in življenje sta vtkana v zgodovino slovenskega delavskega gibanja. Bili ste delavci med delavci, bili ste z njimi v predvojnih štrajkih in drugem boju delavskega razreda, bili ste v prvih vrstah našega narodnoosvobodilnega boja; z novo zagnanostjo in revolucionarnim žarom ste bili na čelu graditve naše mlade socialistične države in družbe. Prosim vas, da sprejmete zlati znak sindikatov Slovenije kot simbol naše trdne medsebojne povezanosti in tovariškega spoštovanja. “
V začetku druge plenarne seje so se delegati spomniti še
5 7.. obletnice oktobrske revolucije in 30-letnice smrti Franca Rozmana-Staneta, ki je zrasel iz delavskih vrst, revolucionarja, španskega borca in legendarnega partizanskega komandanta. Delegati so soglasno sprejeli predlog, naj posebna delegacija ponese spominski venec 8. kongresa m komemoracijo, ki je bila isti dan v Lokvah pri Črnomlju.
Ves čas, kar je potekal kongres, so iz vseh krajev Slovenije prihajale pozdravne brzojavke, r katerih so številni naši delovni kolektivi zaželeli uspešno delo udeležencem kongresa; da bi kongres uresničil zastavljene naloge in da bi sprejeti sklepi odsevali življenjske težnje delavskega razreda.
Naslednji dan kongresa, 8. novembra, je bil na plenarnem zasedanju tudi sekretar izvršnega komiteja predsedstva centralnega komiteje ZKJ Stane Dolanc. Delegati so ga pozdravili z navdušenim ploskanjem.
Na zasedanju so poročali predsedniki posameznih komisij o razpravah na ločenih sejah in sklepih ter stališčih h kongresnemu gradivu: Ivan Kukovec o
delu komisije za nadaljnji razvoj samoupravljanja, Rudi Kropivnik o delu komisije za dohodek in njegovo delitev, Vinko Ka-
stelic o delu komisije za družbeni standard in socialno varnost, Jože Pečnik pa o delu komisije za organiziranost in razvoj sindikatov.
Predsednica odbora za sklepe Ivanka Vrhovčakova je poročala o predlogih za dopolnitve sklepov, ki so jih dale komisije
in delegati. Delegati 8. kongresa so soglasno in z odobravanjem sprejeli predloge sklepov.
(Nadaljevanje na str. 2)
h
Eden izmed prvih bojevnikov za delavske pravice Franc Leskošek-Luka prejema zlati znak slovenskih sindikatov (Foto: Andrej Agnič)
Dopolnilno pedagoško izobraževanje učiteljev praktičnega pouka
Zavod za šolstvo SR Slovenije je v letu 1973 začel sistematično dopolnilno pedagoško izobraževati učitelje praktičnega pouka na strokovnih šolah in nekaterih posebnih osnovnih šolah ter zavodih. Po pravilniku o načinu pridobitve pedagoške izobrazbe za učitelje srednjih šol in vzgojitelje v domovih za učence teh šol opravljajo pred posebno komisijo zavoda za šolstvo izpit za pridobitev pedagoške izobrazbe učitelji s srednjo šolo, a brez pedagoške izobrazbe. Zanje mora zavod za šolstvo SR Slovenije organizirati tudi poseben študij kot pripravo na izpit. To je bila ena osrednjih nalog v programu strokovnega izpopolnjevanja pedagoških delavcev v letu 1973.
Program posebnega izpita za pridobitev pedagoške izobrazbe zajema osnove pedagogike, osnove didaktike in uvod v psihologijo. Zavod za šolstvo je pripravil posebne priročnike in seminarje za študij tega programa. Izšli so priročniki Osnove psihologije, Osnove didaktike ter Osnove pedagogike. Avtorji so dali poseben poudarek tistim poglavjem, ki jih morajo še posebej dobro poznati delavci s področja strokovnega izobraževanja. To so: posebna poglavja iz sodobne psihologije, pedagogike ali didaktična vprašanja s področja strokovnega šolstva. Iz te zbirke priročnikov za dopolnilno pedagoško in andragoško izobraževanje je treba omeniti še Osnove andrago-gike.
Za učitelje praktičnega pouka smo poleg tega študijskega gradiva pripravili še posebne seminarje. Udeležilo se jih je 240 učiteljev praktičnega pouka.
Strokovno posvetovanje ljubljanske pedagoške akademije
Pedagoška akademija Ljubljana je 8. in 9. novembra 1974 organizirala v Kranju strokovno posvetovanje. Udeležili so se ga predavatelji ljubljanske akademije, gostje PA v Mariboru, predstavniki študentov, republiškega zavoda za šolstvo in pedagoškega inštituta.
Program posvetovanja je bil vsebinsko zelo aktualen, saj se je nanašal na osnovno šolo kot samoupravno socialistično angažirano vzgojno ustavo in na pedagoško akademijo kot kadrovsko šolo, katere naloga je vzgojiti strokovno zanesljivega Tn politično zrelega učitelja. Beseda je tekla o sodobnem izobraževanju učiteljev (dr. A. Kornhauser), o usposabljanju vzgojiteljev za delo s predšolskimi otroki (mag. Nuša Kolar), o družbeno moralni vzgoji kot
novi študijski smeri (Zvonko Cajnko) o sistemu usmerjenega izobraževanja (Boris Lipužič) in o različnih učnovzgojnih problemih. Precej referatov je bilo' posredovanih plenarno, drugi dan posvetovanja pa je potekalo delo tudi po sekcijah. Skrb za vsestransko oblikovanost današnjega in jutrišnjega učitelja, uvajanje novih oblik in metod dela v učnovzgojni proces (tudi uporaba televizije zaprtega kroga — referat ing. J. Tomšeta) in novi načrt usmerjenega izobraževanja (prispevek zavoda za šolstvo — referat Borisa Li-pužiča) so bile najbolj podčrtane teme tega razgibanega posvetovanja. Posebno po nekaterih referatih' se je razvila živahna razprava, id je pripomogla do jasnejših stališč obravnavane problematike.
Izjemna mnu...nost in velika enotnost
(Nadaljevanje s L str.)
O ugotovitvah odbora za pripravo predloga o razglasitvi statutarnega dogovora o organiziranosti in delovanju sindikatov in Zveze sindikatov Slovenije je poročal sekretar republiškega sveta ZSS Slavko Grčar. Dodatne predloge za spremembe in dopolnitve statutarnega dogovora je poslalo 53 osnovnih organizacij sindikata. Večino predlogov je kongresni odbor upošteval, sprejel pa jih je kon-
gres.
Z velikim navdušenjem so delegati 8. kongresa sprejeli predlog, naj kongres sindikatov Slovenije izvoli tovariša Tita za častnega predsednika jugoslovanskih sindikatov. Poslali so mu prisrčno pozdravno pismo, ki je hkrati obljuba, da bodo. slovenski sindikati s svojo dejavnostjo uresničili sklep, da bodo delavci imeli resnično in polno oblast v združenem delu.
Kongres, ki je opravil veliko delo, je končan. Ob koncu ga je
ocenil predsednik RS Zveze sindikatov Slovenije Janez Barbarič. Sprejetih je bilo 17 sklepov o prihodnjih nalogah, razglašen je bil statutarni sklep o organiziranosti sindikatov na novih temeljih in sprejeto poročilo o delu sindikatov do 8. kongresa. Kongres je razrešil dosedanji republiški svet ZSS, razglasil izvolitev delegatov v novi republiški svet in njegov nadzorni odbor, izvolil delegacijo za zvezni sindikalni kongres in delegate za novi svet ZSJ. V
ostrem protestnem pismu proti dogodkom na avstrijskem Ko-: roškem so pozvali vse napredneI ljudi Avstrije, posebno pa delavce, naj storijo vse, da bo avstrijska državna pogodbe uresničena.
Novi republiški svet Zveze\ sindikatov Slovenije, ki se je\ sestal po končanem kongresu, je izvolil za predsednika Janezi Barbariča, za generalno sekretarko pa Ivanko Vrhovčakovo. Kongres je končan, sklepi čakajo na uresničitev.
Žiri:
Načrt za novo šolo
Seminarje smo organizirali v več krajih Slovenije v oktobru in novembru leta 1973 in spomladi leta 1974. Na seminarjih so predavatelji pojasnjevali izpitno snov, udeleženci pa so dobili tudi napotke in usmeritev za individualni študij ob priročnikih.
Tako se je kombinacija neposredne izobraževalne oblike, to je seminarja, z individualnim študijem ob vnaprej pripravljenem gradivu dobro obnesla. Doslej je že 190 kandidatov opravilo posebni izpit za pridobitev pedagoške izobrazbe pred komisijo zavoda za šolstvo SR Slovenije in si tako pridobilo pravico, da lahko opravljajo vzgoj-noizobraževalno delo v srednjih šolah.
S takšno sistematično pripravo bomo nadaljevali. Ko smo pred kratkim ponovno razpisali takšen seminar za učitelje praktičnega pouka, ki si morajo pridobiti pedagoško izobrazbo, se je priglasilo še 50 učiteljev.
Iz anketnih vprašalnikov, ki so jih ob koncu seminarjev udeleženci izpolnili, lahko povzamemo, da so jim takšni seminarji pomenili mnogo več kot zgolj študij za izpit, ki si ga mo-, rajo po veljavnih predpisih pridobiti.
Organizirana priprava za strokovni izpit je vsebina drugega seminarja, ki ga zavod za šolstvo prireja za učitelje praktičnega pouka. Spričo številnih novosti v vzgojnoizobraževal-nem sistemu, slovenskem jeziku ter v družbenoekonomski in politični ureditvi SFRJ je takšna organizirana pomoč za učitelje praktičnega pouka izredno pomembna.
MAJDA ZAVAŠNIK
Sredi letošnjega aprila je bil objavljen razpis za najboljši projekt šolskih prostorov, kijih bodo zgradili pri osnovni šoU v Žireh. Posebna strokovna ocenjevalna komisija je potem, ko je osnutke prijavilo kar osemnajst arhitektov, ocenila projektne rešitve, podelila tri nagrade, en projekt pa tudi odkupila.
Prvo nagrado je prejel arhi-
tekt Dušan Moškon, avtor projekta osnovne šole v Podlubniku v Škofji Loki. Projekt „njegove“ šole v Žireh omogoča etapno izgradnjo, odlikuje se po uporabnosti ter povezuje stare in nove šolske prostore z vzgojnovarstvenim zavodom. Študijsko središče šole sestavljajo: knjižnica, predavalnica s 120 sedeži, didaktični kabinet in večnamenski prostor.
Univerza o osnutku zakona o visokem šolstvu
Svet ljubljanske univerze je 7. novembra zelo pozorno in nadrobno obravnaval predloge in stališča k osnutku zakona o visokošolski dejavnosti, saj je posvetil tej točki največ časa
Predloge, ki so plod nekaj mesečnega dela vseh ljubljan skih fakultet, je univerza določ no in natančno izoblikovala Treba je poudariti, daje odgovorno in temeljito delo univerze velik prispevek ne le k spremembi in dopolnitvi tega pomembnega dokumenta, temveč tudi k preobrazbi vzgoje in izobraževanja.
Predlogi zajemajo nova, pa tudi dopolnjena določila. Med njimi izstopa predlog univerze o določilu $ede samoupravljanja delegacij delavcev v visokošolski organizaciji združenega dela, študentov in delegatov družbene skupnosti. Univerza se nam-
TEA DOMINKO
Za preobrazbo kadrovskega šolstva
Problematika, ki zadeva kadrovsko politiko na področju vzgoje in izobraževanja, postaja čedalje bolj zaskrbljujoča. S tem v zvezi je zavod za šolstvo SRS pripravil informacijo, ki govori o tovrstni problematiki v začetku šolskega leta 1974/75. Podatki jasno kažejo, da postajajo kadrovski problemi iz leta v leto bolj pereči: učiteljev vedno bolj primanjkuje, nekatere podružnične šole so začasno zaprli, otroke pa prešolali drugam. Pedagoške akademije ne dajejo dovolj diplomantov, veliko učiteljev nima ustrezne izobrazbe. Vso to problematiko je okvirno obravnaval strokovni svet za vzgojo in izobraževanje pri zavodu za šolstvo SRS, dne 30. oktobra. Ta obravnava je hkrati prispevek k predlogom ukrepov za sistemsko reševanje kadrovske politike na področju vzgoje in izobraževanja, ki ga pripravlja izvršni svet Slovenije. Strokovni svet bo podrobneje obravnaval vse te probleme prihodnje leto, ko bo pripravljen omenjeni predlog za preobrazbo kadrovskega šolstva. Člani strokovnega sveta so med drugim sprejeli predlog predmetnika in učnega načrta za dvojezične šole, ki izobražujejo slovenske in madžarske otroke. Navzoč je bil tudi predstavnik medobčinske komisije za narodnostna vprašanja pri SZDL Lendava. Izrazil je svoje zadovoljstvo nad dokumentom, ki uresničuje ustavna določila o
enakopravnosti jezikov na tem območju. Predmetnik in učni načrt za dvojezične šole na tem območju je le dopolnitev že doslej veljavnega in pred dvema letoma uvedenega načrta za slovenske šole.
Slišali smo predlog, naj bi na srednjih šolah uvedli krožke madžarskega jezika ali pa naj bi ta jezik uvedli kot fakultativni-izbimi predmet. S tem bi se odprla možnost jezikovnega izpopolnjevanja, krepili pa bi se tudi medsebojni odnosi. V razpravi so poudarili, da je treba kadrom za dvojezične šole na pedagoški akademiji posvetiti še posebno pozornost.
Strokovni svet je še sprejel predmetnike in učne načrte za naslednje poklice: za poslovodjo strežbe, poslovodjo kuhinje, dimnikarskega delovodjo in za vožnega ličarja. Zavrnjena sta bila predmetnika in učna načrta za poklic gumarskega poslovodje, ki naj bi ju sestavljavci dopolnili s predlogi iz razprave. Ob sprejemanju učnih načrtov in predmetnikov za poklicno šolanje so v razpravi poudarili poseben pomen pouka varnosti pri delu in da je treba temu posvetiti dalšo pozornost.
Razpravljali so še o končnem izpitu na srednjih šolah v zvezi s predmetom samoupravljanje s temelji marksizma, vendar sklepa niso povsem izoblikovali.
Študentje pedagoške akademije na Tržaškem
Dne 24. oktobra se je 32 študentov pedagoške akademije iz Ljubljane mudilo na Tržaškem. Ekskurzijo je organizirala pedagoška akademije s sodelovanjem pedagoškega svetovalca prof. Janeza Sivca in tržaških prosvetnih delavcev. Hoteli so si ogledati osnovni šoli na Zgoniku in na Bazovici ter srednjo šolo na Nabrežini Posebej so se zanimali za organizacijo celodnevnega pouka na zgoniški osnovni šoli
družnična šola, nadalje v Serrt polaj, rojstni kraj pisatelja Rebule in nato mimo nabrežinskih kamnolomov v Nabrežino, kjet se je rodil pesnik Igo Gruden Pod Devinskim gradom so študentje recitirali njegove pesmi Vso pot so občudovali lepoto jesenske kraške pokrajine. Ogledali so si še izvir Timave in romansko baziliko Sv. Ivana. S krajevnimi znamenitostmi M posebnostmi jih je vso pot seznanjal Armando Škerlavaj.
reč zavze.ma za to, da bi visokošolska delegacija zasedala polovico mest v svetu, drugo polovico (enako število mest) pa bi zasedali študentje in delegati družbene skupnosti.
Člani sveta so na seji sprejeli zasnovo osnutka, ki jo bodo predložili izvršnemu svetu v nadaljnji postopek.
Univerzitetni svet je posvetil precejšnjo pozornost razmišljanju in obravnavi predloga zakona o volitvah delegacij v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in predlogu zakona o samoupravnih interesnih skupnostih za področje vzgoje in izobraževanja. V razpravi so med drugim opozorili na pomen udeležbe študentov v delegaciji, ki predstavlja delovno organizacijo v samoupravni interesni skupnosti.
Nekaj dni pred ekskurzijo je dobila pedagoška akademija sporočilo, da šolsko skrbništvo v Trstu ni odobrilo ogleda omenjenih šol.
Kljub temu so se študentje odpravili na pot. Ogledali so si Repentabor z okolico, kraško hišo-muzej v Velikem Repnu in se ustavili v Zgoniku. Tu jih je sprejel zgoniški župan Josip Guštin. V pogovoru z njimi in z učiteljema Armandom Škerla-vajem ter Lavom Bitežnikom, nekdanjima študentoma pedagoške akademije, so študentje kljub prepovedi zvedeli za organizacijo celodnevnega pouka, ki ga že tretje leto z velikim uspehom uvajajo na zgoniški šoli. Škoda, da si niso mogli ogledati šiviljskega, mizarskega in drugih krožkov, ki jih vodijo starejši učenci. V šoli učenci tudi kosijo. Vse šolske potrebščine in knjige jim preskrbi občina. Župan Josip Guštin je nadrobno razložil sodelovanje občine s šolo in starši.
Na Bazovici je sprejel gosti šolski upravitelj Bruno Kralj. 1' pogovoru je opisal delo na bazoviški šoli in prireditev ob poimenovanju te šole po začetniku slovenske književnosti Primožu Trubarju. Po kosilu so st študentje podali k spomeniku bazoviškim žrtvam in počastili njihov spomin z enominutnih molkom in primemo besedo.
Ob branju odlomkov iz Pahorjevega Mesta v zalivu je ekskurzija nadaljevala pot minit tržaške univerze in dmgih znamenitih stavb do kulturne^ doma. Tovariš Kralj je med potjo omenil dogodke ob po-, žigu Narodnega doma in smrti Pinka Tomažiča.
Prof. Janez Sivec, ki je spremljal in tudi vodil ekskurzijo, je orisal položaj slovenskega učitelja in šolstva na Tržaškem. Ugotovil je, da je glede kadra na najslabšem tržaško učiteljišče, saj poučuje tam slovenski jezik nestrokovnjak.
V kultučnem domu je študente sprejel ravnatelj dr. Fd'. bert Benedetič. Potem ko so s[ ogledali dvorano in poslušaj vajo tržaške filharmonije, ie obrazložil težave in uspehe slovenskega gledališča v Trstu* predvsem njegov boj za obstoj-Povedal je, da ga priznava ^ upošteva tudi italijanska kulturna skupnost.
Po zdravici je župan Josip Guštin izročil ljubljanski pedagoški akademiji plaketo občine Zgonik, na kateri je simbol: spomenik padlim v boju proti fašizmu.
Pot je vodila obiskovalce skozi Salež, kjer je zgoniška po-
Tako so študentje vsaj delu0 spoznali življenje naše narodnostne manjšine, njen gospodarski, kulturni in narodni položaj-Seznanili so se z delom nekdanjih in sedanjih pisateljev tet kulturnih ustvarjalcev na TržU'. škem. Ugotovili so, da so stik1 matične domovine z F mejstvom potrebni Eksurzija ie bila zanje prava narodnostno-kulturna manifestacija.
SILVA OCEPEK
TEA DOMINKO
DA NE BO BREZPOSELNIH
Letos so vpisovali na hrvaške visoke šole v skladu s kadrovskimi potrebami združenega dela.
Pri načrtnem vpisu so imele prednost fakultete, ki po ocenah interesnih skupnosti šolajo najpotrebnejše kadre.
Za študente je bilo to seveda zelo pomembno. Na fakul; tetah, kjer vpis ni bil omejen, jim ni bilo treba opravljati sprejemnega izpita; kandidate za vpis so izbrali glede na uspeh v srednji šoli. Tam, kjer je bil vpis manjši, je bila strožja tudi selekcija. Kandidati za vpis na fakultete in višje šole so morali torej še pred začetkom študija misliti na to, se bodo čez leta lahko zaposlili v svoji stroki. Znano je, daje veliko brezposelnih, veliko pa tudi takih, ki opravljajo delo, za katerega niso kvalificirani.
IZ ŠOLSKE KLOPI NA DELO
Mlekarska šola v Pirotu je edina tovrstna šola v Jugoslaviji. Tistim, ki končajo osnovno šolo, da prostor v klopeh svoje zgradbe in stanovanje v internatu, poskrbi pa tudi za to, da dobijo njeni absolventi po končanem šolanju delo v mlekarnah vse države. V treh letih se učenci usposobijo za samostojno delo v proizvodnji.
Ta šola bo omogočila učencem tudi nadaljnje šolanje, posebno na agronomski fakulteti - smer tehnologija mlečnih proizvodov.
Vse mlekarne bodo omogočile učencem vsako let° 25-dnevno prakso.

Šola za samoupravljanje
PORTRETI
S stalno rubriko Šola za samoupravljanje želimo seznanjati javnost s prizadevanji, uspehi, pa tudi neuspehi in težavami, ki jih imajo posamezne delovne organizacije pri izobraževanju svojih delavcev.
Upamo, da bodo našle delovne organizacije v tej rubriki dopolnilo svojih izkušenj in nas tudi same sproti seznanjale s svojimi potrebami in željami. Toplo se priporočamo za sodelovanje!
LJUBLJANA
Če znaš ravnati z ljudmi...
Tokrat smo obiskali gradbeno industrijsko podjetje GRA-1 DIS v Ljubljani in zaprosili za r pogovor vodjo izobraževalnega centra LOJZETA CEPUŠA. Zanimala sta nas organizacijska shema in uspeh vseh vrst izobra-1 ž.evanja v njihovem podjetju: uvajanje novih delavcev v po-1 klic, njihovo izobraževanje na 1 delovnem mestu, dopolnilno izobraževanje, izobraževanje za funkcijo in stroko, družbenoekonomsko izobraževanje, pri-, pravništvo in problematika de-) lavcev iz drugih republik. Povprašali smo o pomanjkljivostih, težavah in predlogih, ki so jih izoblikovali pri svojem delu.
V ŠTEVILKAH
V GIP GRADIS je zaposlenih 6380 delavcev, od tega je 90 % nioških in 10% žensk. Starostna struktura delavcev je takale: do 25 let starih je 3 % delavcev, °d 25 do 35 let 28 %, od 35 do 45 let 23 % delavcev, od 45 do 55 let 14%, nad 55 pa 4% delavcev. V podjetju je zaposlenih 45 % slovenskih delavcev, iz Hrvaške jih je 23%, iz Srbije 12 %, ostali so iz drugih republik. Od vseh 6380 delavcev jih je 13% visoko kvalificiranih, 35 % kvalificiranih, 22 % pol-kvalificiranih in 16 % nekvalificiranih. Povedano drugače: delavcev z visoko izobrazbo je 4 %, z višjo 2 %, s srednjo 7 %, z nižjo strokovno izobrazbo pa
1 %. V podjetju imajo 551 učencev, od tega je 199 zidarjev, 201 tesar, 60 ključavničarjev in strojnih ključavničarjev, 35 železokrivcev, 35 strojnikov, 7 elektrikarjev, 9 mizarjev, 2 klepaija in 3 varilci. Podjetje podeljuje 103 štipendije učencem in študentom na srednjih in visokih šolah. Za potrebe izobraževanja, ki zajemajo: štipendije, šolnine, poklicne šole, vse vrste izobraževanja v podjetju, razne raziskave, skripta in brošure, material, opremo in razne prispevke, so porabili do 30. septembra letos kar 4,854.585 din.
POKLICNO IZOBRAŽEVANJE OB DELU
Uvajanje novih delavcev zajema dve vrsti izobraževanja: izobraževanje mladih, ki niso dokončali osemletke, in odraslih. Prvi in drugi podpišejo pogodbo s podjetjem, v prvem primeru jo podpišejo tudi starši. Ob sprejemu v podjetje kadrovske službe uvedejo in seznanijo delavca z organizacijsko shemo podjetja, „kadrovik“ pa ga vpelje v upravljanje podjetja in delo političnih organizacij. Na delovnem mestu ga delovodja in sku-pinovodja seznanita s posebnostmi stroja (oskrbovanje), posebej pa ga opozorita na varnost pri delu. Po šestih mesecih dela na istem delovnem mestu po-
stane novinec polkvalificirani delavec (brez izpita), nato ga v zimskem času pošljejo na tečaj (trajanje tečaja je odvisno od poklica), kjer obravnavajo strokovne ' in družbenopolitične predmete. Po končanem tečaju mora polkvalificirani delavec opraviti teoretični izpit, nato se vrne na prejšnje delovno mesto. Ko mine šestmesečna doba, •mora opraviti še praktični izpit iz poklica, nato postane priučeni delavec — dobi interno potrdilo. Priučeni delavec ostane na prejšnjem delovnem mestu, osebni dohodki se mu zvišajo. Po enoletni dobi ima priučeni delavec pravico, da se prijavi na tečaj za kvalifikacijo. Izobražuje ga podjetje ali pa zvezni center za izobraževanje po enotnih načrtih, ki veljajo za vse tovrstne šole na Slovenskem. Teoretični del tečaja traja 1 mesec in pol do 2 meseca (odvisno od poklica), konča pa se z izpitom. Po osmih mesecih mora delavec opraviti še praktični del izpita za kvalificiranega delavca, nato pa dobi ustrezno potrdilo.
Če primerjamo: delavec obiskuje 3 leta poklicno šolo, v podjetju pa potrebuje več kot tri leta, da pride do kvalifikacije.
Treba je povedati, da v to skupino sodijo tudi učenci, ki nimajo dokončane osemletke (sprejemajo jih s 6. razr.), saj sklene podjetje z njimi učno pogodbo, po kateri morajo v enem letu in pol opraviti osnovno šolo. Kaže, da imajo pri tem dober uspeh. Podjetje omogoči šolanje učencem in povrne učencu vse stroške, seveda, če opravi izpite; sicer mora sam plačati stroške izobraževanja. Učenca, ki ni opravil v zahtevanem roku ustrtznih izpitov, pošljejo na izobraževanje v zvezni center (vsako leto po 2 meseca). Izkazalo seje, da opravijo vsi taki učenci po treh letih ustrezne izpite. Tak način iz-obr..ževanja je zelo drag za podjetje, saj mora za posameznega učenca odšteti kar 3000 din mesečno. In kar je najvažnejše: po uspešno opravljenem izpitu ostanejo tudi ti učenci v,podjetju.
REDNO ŠOLANJE
Zajema učence, ki redno obiskujejo poklicno šolo (9 mese-
cev) in ostali del leta preživijo v podjetju. To šolanje traja 3 leta. sočasno pa se učenci praktično izobražujejo v podjetju na delovnem mestu pod vodstvom inštruktorja. Za to dobo plačuje podjetje obrabnino orodja kot prispevek in pomoč šoli.
PRIPRAVNIŠTVO
Učenci in študenti, ki se po končani srednji, višji ali visoki šoli želijo zaposhti v podjetju, postanejo pripravniki. Pripravniška doba za delavce s končano srednjo šolo traja 8 mesecev, za vse druge pa eno leto. Ob sprejemu dobi pripravnik ustrezna navodila za delo, saj mora prek določenih „faz“ dela. Pri tem ga vodi mentor, ki je za to posebej nagrajen (večja zainteresiranost). Dodatno nagrajevanje mentorja poteka po določeni tabeli; višina mentorjeve nagrade je torej odvisna od več ocen. ki jih mentor prejme. Sem spadata:	praktikantova
ocena mentorja, pripravnikov uspeh in še marsikaj. Stroški za dodatno nagrajevanje mentorjev so vračunani v predračun podjetja.
Vodja izobraževalnega centra je še posebej pohvalil mentorje iz Celja, ki so zelo prizadevni pri svojem delu v podjetju.
Videli smo dnevnik, ki ga mora voditi vsak pripravnik; vanj vpisuje izkušnje na delovnem mestu, obogati ga s skicami in obrazci. Ni treba posebej povedati, da je to sočasen pregled pripravnikovega, pa tudi mentorjevega dela. Po končani pripravniški dobi morajo pripravniki opraviti končni — „zaključni“ redni izpit pred tričlansko komisijo; nato dobijo potrdilo ali spričevalo.
Vodja centra Lojze Cepuš je poudaril, da podjetje Gradis natančno upošteva predpise in izpite (česar pa ne bi mogli trditi za večino delovnih organizacij!).
DOPOLNILNO
IZOBRAŽEVANJE
Sestavljajo ga seminarji iz strokovne, družbenopolitične ali ekonomske problematike;
Njemu je vse jasno
tem vedno sledi končna analiza. Vsako zimo pripravi po.djetje seminar za tehnični kader, kar pomeni, da sodelujejo vsi delavci, ki so udeleženi pri organizaciji proizvodnje. Tovrstni se,-minarji trajajo poprečno do 4 dni. Lani so na takem seminarju obravnavali vse, kar zadeva ustanavljanje in poslovanje v TOZD.
POMANJKLJIVOSTI, PREDLOGI, TEŽAVE ...
Lojze Cepuš je med pomanjkljivostmi izrecno poudaril premajhno pomoč in sodelovanje republiškega zavoda za zaposlovanje. To pomoč pogrešajo pri izbiri kadrov ali pri poklicnem usmerjanju v gradbeniške poklice. Naj pove poda-
tek: lansko leto ni podjetje dobilo niti enega učenca. Podjetje je tako prisiljeno iskati delovno silo iz drugih republik.
Predlogi in želje? Več povezave in boljšega sodelovanja z zavodom za zaposlovanje in morda kdaj tudi kakšna finančna pomoč...
Kdaj bodo verificirani? Že pol leta marljivo zbirajo gradivo za verifikacijo izobraževalnega centra, saj bi jo radi pridobili še v letošnjem koledarskem letu.
Težave v podjetju in težave z delavci iz drugih republik?
„Če znaš ravnati z ljudmi, ni težav... “je končal najin pogovor Lojze Cepuš.
TEA DOMINKO
Marksizem v našem
ZmJemju*
dIDAKTIČN0-METODIČNI KONCEPT POUKA PREDMETA "SAMOUPRAVLJANJE S TEMEUI MARKSIZMA«
Odlomek je iz referata, ki ga je imel dr. liga Mrmak na seminaiju 23 učitelje predmeta ..samoupravljanje s temelji marksizma". Referat bo objavljen v reviji Vzgoja in izobraževanje.
Kakšen marksizem potrebujemo danes v naših šolah
C zadnjem času vse bolj poudarjamo — in vedno bolj se s tem strinjamo - da moramo storiti vse, kar je v naši moči, da Postane marksizem temeljni znanstveni in idejni pogled naše mla-dine na svet. To izražajo stališča resolucije o vzgoji in izobra-ževanju, sprejete na desetem kongresu ZKJ. Vendar bi lahko upra-vičeno vprašali, za kakšen marksuem se zavzemamo. Še vedno nomreč obstajajo različne metode in različne „marksistične“ usme-ntVe v našem „šolskem marksizmu", te „marksistične“ usmeritve Pa prinašajo zmote ne le v vsebino, marveč tudi v njegovo didaktič-n°-jnetodično uvedbo.
. Vsem nam mora biti jasno, da marksizem, ki se zanj zavzemamo, .l dogmatsko-apologetski niti abstraktno-kritični, kakršnega smo Keli dovolj in se je razvijal v naših šolah. Ne smemo pozabiti, da 2° tudi prej imeli v naših šolah marksizem in marksistično izobra-evanje, da so bile v šolskih programih marksistične vsebine bolj ali i an[ poudarjene in da smo imeli v smotrih šolanja dovolj jasno Jjžene marksistične usmeritve. To bi bolj ali manj lahko rekli bi Za probleme samoupravljanja. To pomeni, da so bile tudi vse-ne’ o katerih tu govorimo, že prej v naših programih; torej ne v v°rimo o nečem novem. Kljub temu upravičeno postavljamo Prašanje marksistične vzgoje in izobraževanja v naših šolah - vpra-nje vzgoje in izobraževanja v marksističnem duhu. rf1 kaj pravzaprav gre?
Rud bi poudaril, da smo v šolah imeli marksizem, celo veliko
marksizma, vendar ne takega, kakršnega bi radi razvili, o kakršnem danes govorimo. Veliko je bilo dogmatsko-apologetskega in dog-matsko-kritičnega marksizma, veliko citiranja in suhoparnega učenja brez marksistične ustvarjalne misli. Tak marksizem nam ni potreben nikjer, še posebno pa ne v šolah.
Dogmatsko-apologetski marksizem omejuje nauk o naravi in družbi na nekaj črt, kanonov, zakonov. Tak marksizem poenostavlja proces spoznanja in podobo sveta, zato obravnava svet, družbo in človeka poenostavljeno. Družba in proces samoupravljanja sta po tem marksizmu nekakšen popoln red, povsod, kjer nastajajo problemi in kjer ne gre vse tako, kot je vnaprej določeno, pa je opaziti vmešavanje od zunaj, posege posameznika. Na podlagi nekakšne idealne podobe gleda na družbo kot na red brez nasprotij in do dna dognano stanje, kar pa se s tem ne sklada; vsakršno oddaljevanje je plod vmešavanja nekoga. Takšen „marksizem“ ne goji marksističnega spoznanja, marksističnega odnosa do stvarnosti -ne goji ustvarjalnega, aktivnega stališča do naše stvarnosti. Žal je bilo v naših šolah veliko takega „marksizma‘‘ in ga je še, vendar menim, da biga morali čimprej odstraniti.
Temu nasprotno je stališče abstraktno-kritičnega ,,marksizma". Tudi izhodišče tega je nekakšna idealizirana podoba socialistične družbe; če ugotovi, da se naša stvarnost z njo v čemerkoli ne sklada, če ne ustreza tej podobi, je to stvarnost pripravljen zavreči. Posledica takega „marksizma“ je „kritična ocena" vsega v imenu neke abstraktne pravice, abstraktne človečnosti in abstraktne moralnosti itd.
Ne prva ne druga vrsta marksizma ne gojita marksistične teorije spoznanja, ne gojita marksističnega ustvarjalnega stališča do stvarnosti. Vendar marksizem ni teorija dogmatiziranih stališč, ki bi bila za zmeraj znana, določena in nespremenljiva. Marksizem sam po sebi zahteva kritiko, pa ne samo kritiko obstoječega, pač pa tudi kritiko samega sebe; pomeni nenehno iskanje, nenehno težnjo za razvojem in napredkom vsega, kar obstoju Marksizem - to bi rad posebej poudaril - in marksistično spoznanje v tej zvezi vsebujeta revolucionarni smisel za novo, za razgaljanje starega in zavračanje vsega preživelega; vsebuje revolucionarni entuziazem, ustvarjalnost.
Marksizem je znanost in ideologija, ki je usmerjena v preskušanje in ponovno preskušanje sebe in svojih dosežkov. Z drugimi besedami: marksizmu ni nič tako sveto, da tega ne bi mogli preseči in izboljšati.
Ni treba poudarjati, da je edino tak marksizem, ki vsebuje ustvarjalni odnos, kritično stališče do vsega narejenega, s težnjo, da se to še razvije in zboljša, lahko temelj naše vzgoje in izobraževanja. Samo tak marksizem lahko prevzame misel in srce mladih, ker ponuja razčlenitev, prepričanje, kritiko, zavzetost; tak marksizem ne ponuja dogme, ne ponuja nečesa, kar je treba samo uresničiti, torej kar bi mladino prisililo v položaj orodja, s katerim bi se uresničile zamisli in rešitve, ki jih je bil nekdo od zunaj dognal Marksizem je privlačen prav zato, ker ponuja ustvarjalnost, zavzetost, daje priložnost za uveljavitev osebnosti. To, da daje priložnost, je po mojem mnenju pomembno prav za mlado generacijo; marksizem omogoča mladi generaciji, da se uveljavlja, da se tudi sama oblikuje v procesu ustvarjanja in razvoja.
Ko danes govorimo o marksistični vzgoji in izobraževanju, moramo imeti pred očmi, da se pravzaprav zavzemamo za marksizem, ki nosi v sebi kot svojo bistveno značilnost ustvarjalnost, željo po novem, nenehno težnjo po izpopolnitvi vsega, kar obstoji. S tega stališča je zlasti pomembno, kadar govorimo o šolah, da imamo v mislih marksistično teorijo spoznanja. Marksistična teorija spoznanja je ena največjih stvaritev marksizma, in sicer zato, ker nosi v sebi tisto, čemur že po tradiciji pravimo dialektičnost razvoja; v sebi nosi nenehne spremembe, izpopolnjevanje, neriehno vračanje k obstoječemu, pa ne zato, da bi se za vselej utrdilo in ohranilo, marveč da bi to kritično presegli in zboljšali. To je bistvo temeljnega marksističnega stališča v teoriji spoznanja, ki ima z gledišča organizacije procesa vzgoje in izobraževanja neslutene pozitivne rezultate. Če imamo to stališče pred očmi v procesu vzgojnega in izobraževalnega dela, bomo z njim uskladili tudi vsa naša vzgojnoizobraževalna prizadevanja. Drugače rečeno, zavzemamo se za prav tak marksizem in za takšno marksistično spoznanje v naših šolah.
Zavzemamo se za razvijanje ustvarjalnega in kritičnega marksizma in marksistične teorije spoznanja in to je tudi bistvo vseh naših reformnih teženj, vseh naših prizadevanj, da bi razvili marksizem v naših šolah. Ni naš namen povečati število ur iz marksizma (čeprav bi bilo to potrebno). To bi pravzaprav lahko dosegli; ni naš namen, da bi si učenci pridobili več znanja iz marksizma, čeprav bi bilo tudi to potrebno; razviti želimo novega duha in drugačno metodo poučevanja marksističnih vsebin, tako da bi se te vsebine poučevale konkretno-kritično, se povezovale s stvarnostjo in da bi se pri proučevanju le-teh razvilo in napredovalo celotno človekovo spoznanje. V tem je bistvo naših današnjih prizadevanj.
Pretesno že nekaj let
Preveč otrok, premalo učilnic, premalo ..življenjskega*1 prostora za številne učence osnovne šole Maks Pečar na Črnučah. S temi težavami se ukvaija učiteljski kolektiv te šole že nekaj let.
V letošnjem šolskem letu obiskuje črnuško osnovno šolo v 22 oddelkih kar 629 učencev in učenk na voljo pa imajo le deset učilnic. Enemu učencu ,,pripada“ le kvadratni meter in pol površine kljub temu, da so morali na šoli, spričo pomanjkanja prostorov preurediti v učilnice tudi pionirsko sobo in sobo za tehnični pouk. Takt) ima črnuška osnovna šola na voljo le še kabinet za kemijo in biologijo in knjižnico s po 16 kvadratnimi metri površine. Z nekaj več kvadratnimi metri pa se ne more ..postaviti** niti jedilnica, saj meri le borih 47 kvadratnih metrov in delavnica za tehnični pouk s 37 kvadratnimi metri. Med vsemi temi prostori je še največja telovadnica (razumljivo) s skoraj 280 kvadratnimi metri.
Že pred desetletjem in pol so strokovnjaki predvideli, in tako so tudi predpisani normativi zahtevali, da pride na enega učenca sedem kvadratnih metrov bruto etažne površine. V letošnjem šolskem letu pa pridejo v osnovni šoli Maks Pečar v Črnučah, na pragu Ljubljane, na enega učenca komaj trije
kvadratni metri bruto etažne površine. Zaskrbljujoče, mar ne? ! Posebno še, ko govorimo o sodobni šoli in vemo, da je takih šol ob robu in v večjih središčih Slovenije dovolj!
V osnovni šoU Maks Pečar v Črnučah je v oddelkih podaljšanega bivanja skoraj 150 učencev in učenk. Več kot 50 pa jih zaradi pomanjkanja prostora sploh niso mogli sprejeti v oddelke podaljšanega bivanja.
Med izmenami imajo črnuški učenci in učenke samo dvajset minut časa, da prezračijo učilnice in se pripravijo na pouk. Šola je že zdavnaj postala pretesna. Pa ne samo za učence, tudi za učitelje, saj imajo ti le zbornico z 39 kvadratnimi metri, učiteljev pa je 42!
K.am s sedanjimi učenci, kako jim zagotoviti sodoben pouk? Kam z vsemi učenci potem, ko bo že prihodnje leto zgrajenih nekaj stolpičev s sto stanovanji? Koliko staršev bo potem zaman trkalo na vrata črnuške osnovne šole, ki ima že danes s sedanjim številom učencev velike prostorske težave?
Na te težave, ki jih učiteljski kolektiv črnuške osnovne šole zagotovo ne bo mogel rešiti, opozarjajo že nekaj časa. Edina rešitev iz sedanje stiske bi bila gradnja nove osnovne šole v Črnučah. Toda, kdaj bo za to dovolj denarja? Tudi to vprašanje terja odgovor.
-tu-
ZA VAREN PREHOD PREK PROMETNE CESTE - Glavna cesta med Ljubljano in Mariborom je vedno polna vozil, zato je delo miličnika — šolarja, nadvse zahtevno in pomembno. Letošnji oktober je bil glede smrtnih nesreč na naših cestah rekorden. Odločni ukrepi in kazni očitno niso veliko prispevali k temu, da bi bilo končno tudi na naših cestah čim manj nesreč z najhujšim izidom. Učenec petega razreda osnovne šole v Dolu pri Domžalah PAVLE VOJSKA je svojo nalogo med dežurstvom odlično opravU, saj se v tem času ni na prehodu za pešce, ki je dokaj nevaren, zgodila niti ena prometna nesreča. (Foto: Tone Urbas)
»Obsojamo In zahtevamo!«
Podražitve zavrie gradnjo
TORBA, KOLIKO Sl TEŽKA? Šibka ramena in hrbti osnovnošolcev se že več let krivijo pod težo potrebščin, shranjenih v šolski torbi. Je res, da mora biti v šolski torbi osnovnošolca sleherni šolski dan shranjena kopica šolskih knjig, ki jih tisti dan niti ne potrebuje? O tem še vedno teče beseda, učenci pa po kilometre in kilometre nosijo vsak šolski dan težko breme v šolo in nazaj domov. Koliko časa še? (Foto: Tone Urbas)
Temeljna izobraževalna skupnost obalnih občin Koper
Na pragu referenduma
Nanovo izvoljena občinska skupščina v Radovljici je imenovala iniciativni odbor za pripravo referenduma. Ta je že izdelal predloge za rešitev iz zadrege, ki je nastala ob gradnji osnovnih šol in vzgojnovar-stvenih zavodov spričo znanih podražitev. Iniciativni odbor je poslal svoja stališča in predloge vsem družbenopolitičnim organizacijam v občini, pa tudi krajevnim skupnostim, organizacijam združenega dela, občinski skupščini in samoupravnim interesnim skupnostim. Vsi so namreč seznanjeni s tem, da je na skladu in v občini zmanjkalo denarja, ki bi bil potreben za uresničitev že pred leti sprejetega načrta izgradnje osnovnih šol v radovljiški občini. Še preden je bil končan samoprispevek, so se pokazale številne druge potrebe: zmanjkalo je denaija tudi za gradnjo nove osnovne šole v Begunjah, ki je bila ob referendumu na programu izgradnje šol.
Kljub vsem težavam, ki se jih odgovorni dobro zavedajo, je iniciativni odbor izdelal predlog, kako bi vendarle nadomestili zamujeno in dogradili, kar je bilo že ob referendumu določeno.
Člani iniciativnega odbora so menili, da bi lahko v enem letu dogradili vse šole in seveda tudi šolo v Begunjah, če bi vsi zaposleni uresničili zahteve družbenega dogovora o povečanju prispevka iz bruto osebnih dohodkov od enega na dva odstotka in ob podaljšanju plačevanja samoprispevka za tri leta. Potem bi lahko tudi najeli premostitveno posojilo in zgradili vzgojnovarstvene ustanove, predvidene v programu, ki ga je sprejela že prejšnja občinska skupščina.
O vseh teh predlogih iniciativnega odbora razpravljajo te dni na vsem območju radovljiške občine.
—tu—
»Obsojamo zavlačevanje izpolnitve državne pogodbe! Zahtevamo uresničitev in izpolnitev vseh pravic že pred dvema desetletjema sklenjene in podpisane državne pogodbe! “ S takimi in podobnimi gesli so se napotili dijaki srednjih šol in učenci vseh osnovnih šol v Kopru, na ceste, kjer so v množičnem demonstrativnem pohodu zahtevali izpolnitev vseh
RIBNICA NA POHORJU:
pravic slovenske in hrvatske narodnostne skupnosti v sosednji Avstriji.
Mladi v Kopru so tako jasno dokazali, kaj čutijo do Slovencev in Hrvatov, do tako imenovane manjšine v Avstriji.
Kdove kolikokrat smo že tako ali drugače opozorili sosede na nečloveški odnos do narodnosti. Žal, vedno zaman! Bo tako tudi tokrat?
-tu-
KONČNO - ŠOLA S TELO VADNICO
V Ribnici na Pohorju bodo še letos začeli graditi novo enonadstropno osnovno šolo. Nadstropje bo sicer montažno, pritličje, pa zidano. Poleg dvanajstih učilnic bo učencem na voljo tudi telovadnica. Denar za
gradnjo nove šole je zagotovila republiška izobraževalna skupnost s posojili, pomagale pa bodo tudi tamkajšnje delovne organizacije in skupščina občine. Predvidevajo, da bo nova šola zgrajena do začetka prihodnjega šolskega leta.
V prvih decemrskih dneh letošnjega leta bodo občani treh obalnih občin na referendumu odločali o usodi osnovnega šolstva in vzgoje ter varstva za prihodnjih pet let. Kar zadeva osnovnošolske zgradbe in telovadnice pri šolah, ki jih tako rekoč sploh ni, so koprska, izolska in piranska občina daleč na repu med tistim, ki so gradenj novih šolskih zgradb in preureditev sedanjih šol najbolj potrebni.
O referendumu že nekaj časa obširno razpravljajo na številnih posvetih družbenopolitičnih organizacij in, seveda, tudi v krajevnih skupnostih koprske, izolske in piranske občinske skupščine. Zato, da bi občane kar najbolj seznanili s težavami in načrti v osnovnem šolstvu in vzgojnovarstvenem delu, so pred dnevi razdelili okoli 19.000 posebnih brošur „Za šolo - za vrtec**. Brošuro so prejele vse družine v vseh treh obalnih občinah.
Čeprav so bili s programi in preureditvijo zgradb v osnovnem šolstvu in v otroškem varstvu občani že dokaj seznanjeni, se je z izdajo brošure „Za šolo — za vrtec** začela glavna in hkrati tudi končna faza akcije za izvedbo referenduma. Če bo referednum uspel, se bodo občani vsel/ treh občin premišljeno odločili za petletno plačevanje samoprispevka, ki bo namenjen gradnji in preureditvi osnovnih šol in vzgoj-novarstvenih zavodov. Sprejeti .načrti so v brošuri natančno obrazloženi za vsako občino.
S petletnim plačevanjem enega odstotka in pol od čistega/dohodka občana bi tako v prihodnjih petih letih na območju izolske občine investirali v šole in vzgojnovarstvene zavode okoli 19 milijonov dinarjev; v piranski občini bi v te namene zbrali 46 milijonov, in v koprski občini okoli 65 milijonov dinarjev.
Lahko zapišemo, da so na obali že vse pripravili za referendum. Komite obalne kon-
ference ZKS je svoje elane že zadolžil s nalogami, družbenopolitične organizacije v vseh treh obalnih občin ali pa so veliko časa posvetile prav razpravam o programu preureditve in gradnje novih osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov.
Ugotovitev, da je gospodarstvo že zdavnaj dohitelo in prehitelo šolstvo na obali, ni nova. To dovolj zgovorno dokazujejo stare in neprimerne šolske zgradbe, neustrezni prostori, triizmenski pouk, stiska s prostori itd. Referendum bo vsaj za deset let rešil razvoj šolstva na obali. Vseh naštetih težav, tudi če bo referendum uspel, pa se na obali zagotovo ne bodo rešili; enoinpoliz-menski pouk bo ostal.
Ob vseh teh razmišljanjih, ali bo referendum uspel ali ne, se nenehno vsiljuje misel, kako to, da načrtovalci velikih gradenj, na primer Bernardina, v svojih „fantastičnih“ zamislih šolstvo in varstvo preprosto izpustijo, ne glede na vložene milijarde. Samo primer, ki naj prejšnja razmišljanja potrdi.
Načrtovalci Bamardina pravijo, o končni ceni izgradnje previdno molčijo, da bo Bernardin zaposloval okoli 800 ljudi. Pa recimo, da bo med temi zaposlenimi okoli 500 družin in da bodo te družine imele samo 350 otrok. Kam torej s šolskimi in kam s predšolskimi otroki? Tega ob Bemardinu, kljub milijardam, ki jih bo moral nekdo prispevati za gradnjo, niti z besedico ne omenjajo. Koliko bo Bernardin prispeval k infrastrukturi? !
Ob referendumu se nekateri sprašujejo seveda tudi to. In prav imajo! Bo potreben še en samoprispevek? Upajmo dane! In potem bomo zopet ugotavljali, da gospodarstvo, v tem primeru turizem, prehiteva šolstvo, nihče pa se ne bo vprašal, koliko je turizem prispeval za ureditev šolstva in vzgoje ter varstva naših i.ajmlajših na obali.
TONE URBAS	\
Ljutomer
Veliko denarja za obnovo
Na območju ljutomerske temeljne izobraževalne skupnosti, so v zadnjih nekaj letih dosegli pri preureditvi šolskih prostorov nekaj pomembnih uspehov. Preuredili so namreč osnovno šolo v Bučkovcih in zgradili prizidek k osnovni šoli v Ljutomeru. Nekaterih pre-ureditvenih del v stari ljutomerski osnovni šoli se bodo lotili že letos. Veliko skrbi imajo z osnovnima šolama na Raz-križju in v Cezanjevcih, ki sta zelo dotrajani. Morali bi jih nanovo zgraditi, še prej pa se morajo odločiti, ali naj bosta ti šoli podružnični ali popoli osnovni šoli.
SLOVENSKA BISTRICA:
SKORAJ 300 OTROK NA MORJU
V Baški, na otoku Krku, je letos letovalo kar 287 otrok z območja skupščine občine Slovenska Bistrica. Razveseljivo je, da je bilo med vsemi otroki kar dobra polovica otrok socialno ogroženih staršev. Denar za letovanje je prispevala občinska Zveza prijateljev mladine. Letos je bilo na motju veliko več otrok iz manj, razvitih območij občine, kot lani; med ta območja pa sodijo tudi Haloze in bistriško Pohorje.
Gornji Petrovci:
Preurejena
telovadnica
Pred dnevi so slavnostno odprli preurejeno telovadnico v Gornjih Petrovcih, ki bo po besedah ravnatelja šole Kolomana Rituperja pridobitev za šolo, rabila pa bo tudi domačinom. Denar za preureditev telovadnice sta poleg temeljne izobraževalne skupnosti v Murski Soboti (25.000 din), prispevali
še skupščina občine Murska Sobota (100.000 din) in tamkajšnja krajevna skupnost (60.000 din). Nekaj denarja je seveda primaknila tudi osnovna šola.
Slovenske Konjice:
Akcija,
ki veliko obeta
Odveč je nenehno opozarjati na to, da so učbeniki iz leta / leto dražji, da številni starši žr sedaj ne zmorejo vseh stroškov pri nakupu vseh potrebnih učbenikov, da šole in temeljne izobraževalne skupnosti v te namene nimajo dovolj denaija.
In prav zaradi tega velja še posebej omeniti zamisel oziroma akcijo za brezplačne učbenike, ki so si jo zamislili in jo seveda tudi uspešno uresničili v Slovenskih Konjicah.
Starši so se domenili, da bodo učenci pustili ob koncu šolskega leta vse učbenike v šoli. Tako so učenci letošnjih četrtih razredov pustih učbenike učencem tretjih razredov, ti drugim itd. Starši so plačah le minimalno obrabnino.
Domžale
Cicibanova Sola
Tako kot to določajo pravila samoupravnega sporazuma, se je temeljna skupnost , otroškega varstva v Domžalah že dogovorila s krajevnimi skupnostmi iz Doba, Dragomlja, Vrhpolja ter s komunalnim vzgojno-varstvenim zavodom za organiziranje in financiranje o ustanovitvi »Cicibanove šole**.
»Cicibanova šola** je namreč posebna oblika potujočega vzgojnovarstvenega zavoda, ki omogoča varstvo in ustrezno vzgojo tudi tam, kjer do sedaj ni bho mogoče organizirati vat' stva in vzgoje. Sedanje zmogljivosti »Cicibanove šole** so sicer še dokaj skromne, saj se v to šolo trenutno lahko vključi le okoh 120 otrok. Prizadevah si bodo, da bi se lahko v »Cicibanovo šolo** že prihodnje leto vključilo še več predšolskih otrok.
KM>0
m
d reflektotlem
PIŠE:
SILVO TERŠEK
Naše delo je delo težaka!
Skoraj smešna postane resnica o trdem delu, ko se po petintridesetih letih zadnjikrat nasloniš ob rob zlizanega katedra in si priznaš: bilo je premalo, da bi zadostil svojim zahtevam in zahtevam novega časa. Poznaš naporno delo kmečkega človeka in viničarja z motiko, veš, da delavcu za strojem ni lahko priti do kosa kruha in ob koncu spoznaš, da je tudi učiteljski kruh presneto grenak. Učitelj ostane tudi v novih razmerah „Jerman“, ki se bojuje za človeka in revolucijo. Tudi dandanes je mogoče delati Pedagoške „čudeže“, če je uči-' telj - učitelj. Človeku se v družbi, v kateri živi, ni vedno lahko uveljaviti. Še sreča, da so učenci kakor ogledalo, v katerem vidiš samega sebe in svoje sposobnosti. In se vprašaš: sem bil dovolj ali preveč prizanesljiv uo njih in sebe? Mlad človek lahko veliko zmore. Če so za-
hteve upravičene, moramo biti do njega neizprosni - a vedno pravični. „V mladega položiti seme iz katerega bo pozneje pognalo drevo želja po 'znanju in izobrazbi, poiskati najboljšo metodo poučevanja, prepričati učenca z globokim poznavanjem snovi in ostati njegov prijatelj, vse to pomeni imeti avtoriteto!"
Psiček cvili za vrati. Gospodarja bi rad opozoril, da je velika stenska ura v sobi naznanila čas, ki je odmerjen za vsakodnevni sprehod. Ura in zvonjenje sta petintrideset let dolg dan razrezala v množico drobnih izkušenj. Kdaj se je pravzaprav začel ta dan?
poučevati sem začel leta 1933 v ptujski gimnaziji, kjer sem leta 1926 maturiral. Ves čas sem poučeval zgodovino, geografijo in temelje družbene in državne graditve. Dandanes se mi zdi, da me je pravzaprav sredi aktivnega pedagoškega dela načela bolehnost. Utrujenosti, ki pride s starostjo, ni lahko priznati. Vedel pa sem, da tudi upokojen ne bom miroval. Morda je temu vzrok skrajna predanost delu, ki naj bi pomagalo razširiti obzorje slovenskemu izobražencu do evropskih in svetovnih višin.
V dolgoletni praksi sem se prepričal o pomanjkljivosti metode in vsebine poučevanja zgodovine na srednjih šolah, kjer sem bil več let pedagoški in strokovni svetovalec. Mnogo osebnih naporov sem namenil izdelavi metode pouka, ki bi ustrezala zlatemu pravilu nazornosti. Razmišljal sem tudi o tem, kako izboljšati kakovost pouka narodnoosvobodilnega boja; o tem sem razpravljal na šestem kongresu zgodovinarjev. Napisal sem tudi učbenik zgo-
dovine novejše dobe od leta 1918, ki pa ni bil sprejet...
V nočeh brez spanja sem analiziral posamezne učbenike in se razburjal nad številnimi napačnim podatki in nad pomanjkanjem nazornosti. Razburjali so me abstraktnost, „sih-tetizirani balast", faktografija, ki je samo ogromna navlaka odvečnega. In človek se vpraša: mar nisem bil tudi sam petitri-deset let del vsega tega? Vem, zaradi množice snovi, s katero je bila tudi moja glava prenatrpana, je včasih trpela metoda pouka. Tega sem se najbolj zavedal, ko sem poučeval na ljubljanskem učiteljišču. Premišljeval sem, kaj naj bo tisto, kar bi s področja zgodovine
moral odnesti v šolo mlad učitelj. Bilo je veliko težav. Učbenikov ni bilo. Za izdelavo skript je bil na voljo zelo skopo odmerjen čas. Prav zaradi tega sem pogosto želel osvetliti posamezna poglavja zgodovine z dramatično zastavljeno besedo ... “
Psiček za vrati še vedno cvili in prosi gospodarja. Tudi v prosveti še vedno prosimo, dokazujemo, kar bi moralo biti že od nekdaj očitno. Profesor FRANJO VESELKO z žalostjo ugotavlja, da se je v dolgem obdobju njegovega poučevanja za prosvetnega delavca zelo malo naredilo. Morda takrat družba ni imela denarja. Toda dandanes bi denar morali najti. Milijoni gredo za barvne fotografije posameznih modelov čevljev. Ilešičev učbenik geografije Evrope pa se ne more pohvaliti niti z eno samo barvno reprodukcijo. Sami diagrami, grafične ponazoritve.. .
„Urejenost materialnih vprašanj bi izboljšala kakovost
(Foto: S. Tersek)
pouka. Seveda pa se da veliko narediti tudi s predanostjo stvari. Menda dandanes le slaba polovica vseh profesorjev sledi zahtevam moderne šolske reforme. Drugi korakajo po starih poteh. Pedagogi z zastarelo miselnostjo, ki ne spremljajo vseh družbenih sprememb, ne bodo mogli ostati v službi malega slovenskega naroda. Pred mladino ni mogoče priti z nekakšnimi sintetičnimi definicijami.
Menim, da je nujno potrebno, da bi se ob gospodarski revoluciji začela tudi idejnopolitična in kulturna revolucija. V naši družbi so še vedno skriti prosvetni delavci, ki niso predani naši stvari. Njihove glave so še vedno polne nekakšne stare ropotije!
Strašanska zabloda je misel, da je šola neproduktivna veja naše dejavnosti. Mar nam ne manjka več sto visoko izobraženih delavcev? Kdor se ni poizkušal izobraževati, tudi ne more ocenjaveti naporne poti, ki človeka pripelje do izobrazbe in znanja. Dober vzgojitelj, dober učitelj je vendar tisti revolucionar, ki družbo bogati in jo dviga k uspehom. V tem konkurenčnem gospodarskem in političnem boju družba ne more napredovati brez strokovnjakov in revolucionarjev. Nujno je spoznanje: družba mora dati vzgoji in izobraževanju vse, kar je pač mogoče dati v sedanjih ražmerah. Že pred leti sem trdil, da mora biti učitelj v Ljubljani ali v Murski Soboti za enako delo enako nagrajen. To ne more biti odvisno od samoupravnih sporazumov ali bogastva občine...“
Upokojitev ni mirovanje. Angažiranost in revolucionarnost ne moreta zaspati kakor otrok v materinem naročju. Samo delo dokazuje vrednost človekovega življenja. Profesor FRANJO VESELKO je tudi v pokoju še vedno aktiven. Hodi od šole do šole in predava. Pripravil si je nekaj tisoč barvnih diapozitivov, posnel predavanja posameznih metodičnih enot na magnetofonski trak in...
,Jzdelanih imam sedem biografskih in sedem bioloških
tem. Moj namen ni, da bi poučeval znanosti, ki jih sicer poučujejo strokovni profesorji. Mladini po šolah želim samo na najbolj nazoren način približati nekatera področja. Gradivo za moja predavanja dobim iz različne novejše literature. V svoji delavnici barvne posnetke pre-fotografiram, jih natančno uredim in jim pripravim spremno besedilo. Prav sedaj urejam metodično enoto Avstralije.
Plačilo? Na šolah najprej povem, da je moja fotografija pač samorastnik. Ce dobim petnajst dinarjev za uro predavanja, si lahko kupim nov diafilm in tako nadaljujem svoj program. Moj konjiček me spremlja že petdeset let... “
Ura na steni pomirjujoče oznani zaokroženo uro! V ozadju je uokvirjena fotografija moža v partizanski uniformi. Po tistem, ko je prišel septembra 1943 iz internacije in se pridružil partizanom, je profesor Veselko ustanovil fotografsko sekcijo v propagandni komisiji pri predsedstvu SNOS v Beli krajini. Nazornost besede je kakor nazornost slike, je govoril takrat. In ko so vdrli na osvobojeno ozemlje Nemci in domobranci, je zbral fotografske negative v pločevinaste Škatle. Vedel je, da v tistih trenutkih niti blagajnik denarnega zavoda Slovenije, ki je imel v torbi partizanski denar, ni imel tolikšne vrednosti, kakršna je bila v pločevinkah.
Spomini-...? Kljub vsemu od spominov ni mogoče živeti. Včasih je to celo s pokojnino težko. Petintrideset let niso mačje solze. Največ je vredno, če je človek svojemu poklicu zvest. Zvestoba pa se ne more poroditi niti v plačilni kuverti.
Psiček bo prišel na svoj račun. Gospodarju se zaplete pod noge. Še med vrati bevska v besede, ki se oprimejo spominov na Središče ob Dravi, na žensko, ki je revnim viničarskim otrokom delila kruh, ki so ga sprejemali kleče in s sklenjenimi rokami. Na srečo tistih časov dandanes skoraj ni več mogoče prepoznati. Nov čas zahteva nove ljudi.
SODOBNA POTA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA
PIŠE: Ml. ANA KRANJC
Odnos med vzgojo in permanentnim izobraževanjem______________________._______________
(Nadaljevanje)
Permanentnost nam v Jugoslaviji ne pomeni le to, da naj bi vzgoja in izobraževanje trajala vse življenje in da bi morali biti v ta Proces vključeni vsi ljudje. Pomeni nam mnogo več: na področje Permanentne vzgoje in izobraževanja naj bi se stekali vsi „kanali", vse izkušnje, ki si jih je pridobil človek v procesu svojega spremi-njan ja na kateremkoli področju dela. Izkušnjo, ki jo bo dobil pri delu, bomo izrabili načrtno in jo dopolnjevali na področju vzgoje In izobraževanja, ne bomo pa je ponavljali. Prav tako bo tudi s kulturnimi doživetji ali pa s socialnimi izkušnjami. Tistega, kar je v Človeku izoblikovalo življenje, ne bomo še enkrat ponavljali ,,v šolskih klopeh". Ne bomo samo predvidevali da „nekaj takega niorda obstaja"; pridobljeno bomo obravnavali kot enakovreden element permanentne vzgoje in izobraževanja.
V preteklosti pa sta formalna vzgoja in izobraževanje delovala celo v nasprotju z drugimi vplivi vsakdanje človekove prakse. Neredko smo slišali pritožbe, kako sta vzgoja in izobraževanje zlasti Izobraževanje, saj vzgoje v takih razmerah skorajda ni bilo) neživljenjska in odtrgana od resničnosti. V permanentnem izobraževanju in vzgoji se to ne bi smelo več dogajati, saj so vsa področja družbene prakse neločljivo povezana z vzgojnoizobraževalnim področjem. Kako bi se torej mogla med seboj odtujiti? Vzgoja in izobraževanje dajeta drugim področjem svoje rezultate, sočasno pa se 9jPirata nanje, tako da od njih sprejemata stranske vzgojne vplive. Tj nastajajo kot stranski produkti nekaterih drugih dejavnosti, katerih temelj sestavljajo: delo, pridobivanje materialnih dobrin, kulturno uveljavljanje za smotrno preživljanje prostega časa in Podobno. Tako nastali „stranski“ vzgojni vplivi niso za perma-nentno izobraževanje nič manj pomembni kot formalni. Znati jih Moramo le ustrezno povezati in izrabiti.
VZGOJNI VPLIVI
IZ DRUGIH PODROČIJ V NAŠI DRUŽBI, UPORABLJENI V PRAKSI
Tot do permanentne vzgoje in izobraževanja ni preprosta. Pn nas fno že zdavnaj krenili po njej, ne da bi se tega zavedali. Tudi koncept permanentnega izobraževanja takrat še ni bil uveljavljen.
V	praksi pa smo imeli že več takih primerov. Politehnična vzgoja približuje izobraževanje vplivom dela in neposredne proizvodnje. Podobno delujeta tudi obvezna praksa in občasno vključevanje v delovne kolektive, ki je predvideno za srednješolce. Poiskati moramo globlji pomen, ki ga ima taka praksa za razvijanje in uresničevanje permanentnega izobraževanja. V reformirani višji in visoki šoli, ko se starost študentov v primerjavi s starostjo učencev na nižjih ravneh šolanja precej zviša — učence že štejemo med odrasle ljudi - si bosta proizvodno delo in študij izmenično sledila in se dopolnjevala. To delo pa naj bi bilo čim tesneje povezano z vzgojnimi in izobraževalnimi prizadevanji na ustanovah, ki se ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo.
Skoraj praviloma v naših poklicnih šolah dopolnjujejo splošno izobrazbo tako, da učenci obiskujejo prireditve in sodelujejo v raznih umetniških dejavnostih. Športno uveljavljanje kaj radi izkoristimo za pospešeno vzgojno vplivanje na oblikovanje dobrega kolektiva in razvijanje samozavesti, samodiscipline, vztrajnosti in nekaterih drugih osebnostih potez. Takšna zveza med vzgojo in športom mnogokrat ni več neključna, ampak načrtna in namenoma izrabljena.
Ti „zunanji" vzgojni vplivi drugih področij družbenega življenja predvsem vzgajajo in manj izobražujejo. Svojih izkušenj pa s tem ne obogatimo veliko. Ko pa so le-te izkušnje emocionalno obarvane, se nam vtisnejo globoko v zavest in vzgojno delujejo. Permanenmo izobraževanje daje možnost, da človek po Jej poti pridobiva predvsem vzgojne vplive; ti razvijajo nekatere osebnostne poteze in značilnosti, manj pa neposredno bogatijo znanje. Po tej poti pridobiva torej permanentno izobraževanje močnejši vzgojni vpliv. Take vrste vzgojni vplivi, ki prihajajo neposredno z življenjsko prakso, so tudi jedro celotne vzgoje. Zaman prizadevanje, da bi človeka lahko spremenili s prepričevanjem in govorjenjem. Zgodilo naj bi se še nekaj več: v osebnosti naj bi nastali potrebno premiki. K temu pa šolske oblike dela kaj malo pripomorejo. Opraviti imamo torej z mislijo, da „človek postane to, kar izoblikuje življenje, ne more pa mu nekdo ukazati, kaj naj postane".
V	tako pojmovanem konceptu permanentnega izobraževanja in vzgoje dobiva vzgojitelj - učitelj nove funkcije ali pa so le-te zastopane močneje kot v prejšnjih oblikah vzgojnoizobraževalnega dela. Bil naj bi osebnost, odprta 'udi drugim dejavnostim, posegal naj bi v neposredno prakso tudi na drugih področjih uveljavljanja v družbi in poskušal vplivati na ustvarjanje takih življenjskih razmer, kakršne so potiebne za uresničevanje naših smotrov s področja vzgoje in izobraževanja. To pa pomeni, naj bi bil učitelj čim tesneje povezan z vsakdanjo politiko in perspektivnim načrtovanjem,, z neposrednim proizvodnim delom, umetnostjo, kulturo itd. Vzgojni smoter, da oblikujemo socialistično samoupravne osebnost, bomo v šolskih klopeh lahko le delno uresničevali, čeprav bo naš proces vzgoje in izobraževanja permanenten. Močnejši vpliv bodo imele
življenjske razmere in praksa ljudi. Zato ne sme biti pedagogu ali andragogu vseeno, kaj se dogaja na drugih področjih družbenega življenja, saj sta sedaj tudi vzgoja in izobraževanje z njimi neločljivo povezana. Nastaja odnos sistematične, namenske medsebojna Obojestranske povezanosti. Vednc smo se zavedali, da je učitelj sočasno tudi politični delavec, v našem konceptu permanentnega izobraževanja pa je postalo to še bolj očitno.
Ob pojavljanju permanentnega izobraževanja se je v tujini sprožil plaz ekstremistične literature (vsi poznamo npr. dela Ivana Ilicha) z namenom, da bi povsem zanikali vrednost šole kot vzgojnoizobra-ževalne ustanove. Potreba po poudarjanju neformalne vzgoje in izobrazbe poleg formalne, tako kot je deloma začrtuje prav koncept premanenttnega izobraževanja, je v takih gledanjih doživeli ekstazo zanikanja vsega formalnega. Proti takim stališčem smo se uprli, ker gledamo graditev naše družbene prihodnosti bolj konstruktivno, smiselno in povezano v celoto znanosti in marksistične ideologije.
Zmernejša in bliže našemu konceptu permanentnega izobraževanja so stališča znanega pedagoga Dohmena iz Getungena, ki pravi: .JDajmo šoli in življenju ustrezno mesto v vzgoji!". Sprašuje se, zakaj bi posebej učili ljudi to, kar jim daje življenje že na drugih področjih? Pri tolikšnih zahtevah, kakršne jim nalagamo s permanentnim izobraževanjem, bi bilo težko vse zadovoljiti samo po eni od teh dveh poti: na eni strani da bi vzgojo prepuščali „zgodbam“ ki jih je pisalo življenje" (tako nekako si tudi Ilich predstavlja družbo brez šol), na drugi strani pa, da bi vzgojo in izobraževanje še vedno zapirali v šolske klopi. Pri tolikšni zahtevnosti, kakršni morata biti kos permanentna vzgoja in izobraževanje v današnji družbi, v celotnem razvoju po znanstveno tehnični revoluciji, bi katerakoli od teh poti odpovedala. Več kombiniranih virov in težnja, da bi izkoristili vse možnosti za vzgojo, postopoma uresničujejo načela permanentnosti.
V naši družbi se v konceptu permanentnega izobraževanja poudarja vzgojno prizadevanje, zlasti na področju družbenopolitične vzgoje. Z naprednimi družbenimi ideali in znanstvenim svetovnim nazorom, kakršnega zagovarjamo pri'nas, so se potrebe po vzgoji še pdsebno povečale. Vedno večji pomen dobiva razvijanje osveščenosti ljudi, saj temelji na njej ves naš družbeni sistem; za to pa je potrebno čimbolj intenzivno vzgojno delo, seveda dopolnjeno z ustrezno vsebino. O samoupravni socialistični osebnosti pa ne moremo govoriti, če prej v „učencu “ ne razvijemo nekaterih osebnostnih značilnosti. Tak človek bi lahko znal na pamet odlomek iz Marxovih in Engelsovih del, pa bi ostal vseeno zgolj informiran. Morda bi mu lahko celo rekli, da je izobražen, kljub temu pa ne bi bil sposoben ravnati tako, kot pripoveduje.
Silnice našega družbenega razvoja še povečujejo pomen vzgoje pri permanentnem izobraževanju.
(Prihodnjič naprej)
RADIO IN ŠmJ
\
i
Vigojnoizobraževalni program radia
01.20	— Začetna ;,tujost“ izobraževalnega programa znotraj radia in nekatere njegove poznejše zveze z vzgojnoizobraže-valnimi ustanovami so očitno pustile še zdaj zaznavno sled. Posledica je neuspešnost poskusov, da bi vsaj nekoliko uskladili sistematska prizadevanja izobraževalnega programa z drugimi oddajami, ki imajo širši izobraževalni pomen. Ker gre razvoj vzgoje in izobraževanja — v skladu z družbenimi dokumenti — v smeri uresničitve koncepcije permanentnega izobraževanja, ostaja ta — denimo - notranja nioga radia odprto vprašanje.
02.00 — Vzgojnoizobraževal-ni sistem po letu 1950 ni bil najbolje povezan z ustanovami, specializiranimi za sistematično oblikovanje družbeno sprejetih smotrov vzgoje in izobraževanja. Leta 1954 je takratni svet za kulturo in prosveto LRS imenoval ožjo, leto pozneje pa še širšo komisijo za radijske šolske ure. Obe komisiji pa sta imeli sodelovanje pri izbiri1* ali pri „sestavi“ programa le za bolj obrobno nalogo, bolj pa sta se — vendar le dve leti — angažirali pri uveljavljanju „radijske šole** v šolah. Očitno seje radio sranil koncepta tako imenovanih vzornih učnih ur, ki je za program zaradi številnih razlogov nesprejemljiv, a je tudi šoli malo koristil.
Močan impulz je dobil vzgoj-noizobraževalni program na I.
svetovnem kongresu izobražencev radia in televizije v Rimu leta 1961. Tam so bile razrešene številne dileme glede vzgoj-noizobraževalnih programov množičnih medijev v izobraževalnem procesu, jasnejša pa je postala tudi zveza med splošnimi družbenimi smotri vzgoje in izobraževanja ter njihovo operacionalizacijo v programih. Vključena v celotni program je ta problem uspešno razreševala redakcija sama vse do leta 1970, ko je ob zahtevni problematiki prve izključno vzgojne oddaje ustanovila ustrezno strokovno skupino. Ta je za potrebe oddaje oblikovala družbene potrebe ter smotre tega vzgojnega prizadevanja in jih tudi operacionalizirala za vsako oddajo posebej. Od leta 1971 so strokovne skupine za posamezna predmetna področja, sestavljene iz predstavnikov zavoda za šolstvo SRS, predstavnikov strokovnih ustanov in društev, pedagogov - praktikov in redaktorjev vzgojnoizobraže-valnega programa, stalna ustanova za sestavljanje letnih programov. Med merili, po katerih se strokovne skupine ravnajo, je na prvem mestu aktualna družbena potreba po nekem pro-gramu. Maja leta 1971 je komisija Jugoslovanske radiotelevizije — sestavljajo jo uredniki izobraževalnih programov vseh postaj — sklicala v Ohridu L jugoslovansko posvetovanje na temo „Radio in šola**. Poleg ra-
dijskih delavcev so se ga udeležili številni predstavniki družbe, predstavniki republiških sekretariatov in zavodov za šolstvo ter ugledni strokovnjaki iz republik in pokrajin. Ena poglavitnih nalog tega in naslednjih posvetovanj, ki naj bi bila vsako drugo leto, je prav razpravljanje o urgentnih družbenih smotrih vzgoje in izobraževanja in o možnostih radia pri uresničevanju teh smotrov.
. Leta 1973 je rtv Ljubljana imenovala petnajstčlanski sosvet, za izobraževalni program kot najustreznejši organ za uveljavljanje družbenih interesov pri načrtovanju in realizaciji izobraževalnega programa.
02.20	- Zveze, ki zagotavljajo dotok znanja, so bile po letu 1950 prav zaradi posebnih značilnosti medija nekaj časa najšibkejša točka programa. Redakcija je predvsem iskala avtorje, ki bi bili sposobni radiofonsko oblikovati gradivo, takih pa je bilo med učitelji še malo, še manj pa med strokovnjaki. Položaj se je izboljšal kmalu po letu 1960 z novim znanstvenim naraščajem, ki ga je bilo laže pridobiti za sodelovanje. Od takrat seje strokovna raven sodelavcev nenehno izboljševala. Neke vrste prelomnica so leta 1971 uveljavljene strokovne skupine za predmetna področja. Te zagotavljajo, da sodelujejo pri programih strokovnjaki (ugledna znanstvena ustanova) in strokovno društvo. Razen pisateljev in novinarjev so sodelavci praviloma univerzitetni učitelji. Hkrati s tem in z
večjim uveljavljanjem učne tehnologije nasploh se je povečalo tudi zanimanje pedagoških strokovnjakov za vprašanja metodike vzgoje in izobraževanja po radiu in televiziji. Strokovni članki o teh vprašanjih so vse pogostejši, tuja tozadevna literatura pa že tako slabo pregledna zaradi številnosti, da bi kazalo poskrbeti za ustrezno dokumentacijsko službo pri kaki od obstoječih znanstvenih institucij.
02.30 — „Pasivne“ zveze je imela redakcija od vsega začetka, ker je prejemala programe iz mnogih držav, redno pa iz Švice, obeh Nemčij, Čehoslo-vaške in, seveda, pd vseh jugoslovanskih postaj.
Od institucionalnih oblik sodelovanja in izmenjave izkušenj je treba omeniti sodelovanje na obeh svetovnih kongresih: leta 1961 v Rimu in leta 1967 v Parizu, nadalje že omenjena jugoslovanska posvetovanja in stalno sodelovanje z 'izobraževalnimi programi jugoslovanskih postaj prek območne komisije JRT.
Prvi poskusi skupnih vzgoj-noizobraževalnih programov jugoslovanskih postaj v petdesetih le til i so ostali brez rezultatov. Sodelovanje se je pozneje skrčilo na priložnostno zamenjavo besedil. Šele v šolskem letu 1972/73 je bil realiziran prvi večji skupni projekt — ciklus oddaj „Književnost jugoslovanskih narodov in narodnosti po drugi svetovni vojni**. Ta ciklus za srednje šole oddajamo v tem šolskem letu. Uresničeni so tudi
nekateri zelo uspeli skupni projekti oddaj tujih jezikov za osnovne šole, vendar za enega takih - 35 oddaj angleščine za osnovne šole — kljub zavzemanju sosveta v letošnjem letu ni bilo mogoče dobiti programskega časa. Ciklus smo odstopili zavodu za šolstvo SRS, da bo razmnožil posnetke in jih poslal šolam, ki imajo fonolabora-torije.
Zaradi več razlogov, predvsem pa zaradi preobremenjenosti s programskim delom so' nezadostni osebni stiki redaktorjev z delom drugih postaj — tako jugoslovanskih kot tujih. Študijskih potovanj v tujino - z eno izjemo — sploh ni bilo, čeprav so v nekaterih drugih jugoslovanskih postajah (Zagreb, Beograd, Sarajevo, Skopje) vsakoletna .praksa. Nadaljnja naloga je uresničitev enega izmed sklepov posveta v Hercegno-vem, po katerem je treba zagotoviti specialistično izpopolnjevanje programskih delavcev (do pridobivanja akademskih naslovov) v ustreznih domačih in tujih ustanovah.
03.20	— Med vsemi zvezami je v sklo'pu „izhodnih zvez** najdlje zaostajala informacija o programu. Šele leta 1952 je bil v Prosvetnem delavcu prvič objavljen program radijske šole za mesec september in šele leta 1955/56 je nastala skromna priloga Prosvetnega delavca Radio in šola. Ta obUka obveščanja (za tri mesece vnaprej) se je obdržala vse od leta 1972/73, ko je po dolgoletnih prizadevanjih in zahvaljujoč ra-
zumevanju izobraževalne skup- ~~ nosti SRS in republiškega za- Iz voda za šolstvo prvič izšla po-
sebna publikacija Radijska šola
s programom, komentarji in nujnimi referencami za celo polletje. Ta publikacija je — po j podatkih, ki so na voljo t v zadnjih dveh letih zelo veliko! prispevala, da so izobraževalni program radia v šolah bolj poslušali in bolj smotrno uporab- j Ijali. Z nekaj več stroški in sodelovanja bi lahko komentarje .k posameznim oddajam ah ciklusom opremih z nekaj diapozitivi in se tako približali drugod zelo razširjeni „radioviziji“; ® ta celo v visoko razvitih zahodnoevropskih državah pogosto nadomešča drago in kdaj pa kdaj nepotrebno televizijsko j oddajo.
Po začetku izhajanja programske publikacije je ured- |
ništvo ohranilo prostor v Pro- j svetnem delavcu za sprotni stik z uporabniki programov; opozarja jih na oddaje ali cikluse, ki jim želi dati poseben poudarek in podobno.
V zadnjih treh letih se je redakciji posrečilo zainteresirati tudi oba ljubljanska dnevnika, da občasno opozarjata svoje bralce na vsebino izobraževalnega programa, bolj ali manj redno pa tudi o posameznih izrazitejših oddajah. Hkrati se povečuje tudi publicistična dejavnost programskih delavcev in nekaterih ožjih sodelavcev,-ki se strokovno ukvarjajo s problemi vzgoje in izobraževanja s pomočjo množičnih medijev.
J. DOKLER
]
★
ARMADA SMO VSI

Kažipot v vojaški poklic (I)
področju družbenopolitične obveznosti, npr: SZDL Slovenije in ZSM Slovenije, Zveza rezervnih vojaških starešin, Zveza borcev in organi Teritorialne obrambe.
KAKO BOMO DELALI
Načrtovanje vsebine in oblik teh dejavnosti je še posebno pomembno. Praksa kaže, da so frontalni, občasni in slabo pri-
V začetku vsakega šolskega leta začne zvezni sekretariat prek republiških in občinskih organov za narodno obrambo objavljati razpise za vojaške šole in akademije. Razpisi, v katerih vabijo učence, naj se odločijo za delo in šolanje v vojaških vrstah, prihajajo v šole. Učencem ponujajo tudi neposredno materialno pomoč. Tako je bil septembra objavljen razpis za vojaške štipendiste — učence srednjih šol in študente, v začetku decembra pričakujemo razpis za vpis v vojaške srednje šole in gimnazije, marca prihodnjega leta pa bo objavljen razpis za vojaške akademije. Ker je sodelovanje prosvetnih delavcev pri teh razpisih še posebno pomembno, upamo, da se že pripravljajo za določne akcije. Radi bi jim pomagah z nekaterimi napotki.
DOGOVOR - KLJUČ DO USPEHA
Vemo, da so učitelji samo člen v verigi tistih, ki usmerjajo mladino v vojaške šole in akademije. Razumljivo pa je, da se tovrstne akcije začno in končajo v šolah - tam, kjer šolarji (povečini osnovnošolci) preživijo večji del dneva. Sola je torej tisto žarišče, kjer je razpisom posvečeno največ pozornosti, čeprav se z njimi ukvar-
jajo tudi druge organizacije in forumi. Vsako nenačrtno delo torej vpliva na njeno redno dejavnost in obremenjuje prosvetnega delavca, ki ima že tako veliko obveznosti. Še pred začetkom akcije, takoj ko so razpisi objavljeni, se je torej treba v občini in šolah dogovoriti o vse-" bini in načinu dela. Če hočemo, da bo ta dejavnost uspešna, je treba natančno določiti naloge. Glede na to so posebno pomembni koordinacijski odbori v šolah in občinahjd združujejo prizadevanja in usmerjajo akcije. Tani, kjer teh odborov še ni, naj šole pripomorejo, da bodo ustanovljeni.
Koordinacijski odbori bodo pomagali učiteljem spoznavati dijake z vojaškim poklicem in s sistemom šolanja. Obveščali jih bodo o akcijah na terenu; to bo zanje še posebno zanimivo, saj se bodo sproti seznanjah z novostmi, za sedaj s tistimi, ki jih prinaša novi zakon o službi v oboroženih silah in vojaških šolah, in zadevajo položaj in šolanje vojaških oseb. Še posebno ji! treba poudariti pomen nepo-. srednega povezovanja z občinskim organom za ljudsko obrambo, ki je sproti obveščen o vseh novostih. Prav tako potrebno je tudi sodelovanje z drugimi organizacijami, posebno s tistimi, ki imajo na tem'
Prihod na proslavo (Foto: M. Garbajs)
pravljeni nastopi tistih, ki želijo pridobiti mladino za vojaški poklic, povsem neuspešni. Zato mora postati ta dejavnost sestavni del usposabljanja dijaka za obveznosti, kijih bo imel pri obrambi. Množica informacij, parada ljudi, ki jih dijaki ne vidijo tako pogosto in pretirano poudarjanje mesta in vloge oboroženih sil, pomena vojaškega poklica in drugo, zbuja nezaupanje celo pri tistih, ki bi se morebiti odločih za vojaški poklic.
Najbrž se vsi strinjamo s tem, da je treba ob razpisih pridobiti čimveč mladine — fantov in deklet za šolanje v vojaških šolah. Pozornost je treba posvetiti tistim, ki se za ta poklic še posebno zanimajo. Zdi se, da marsikje celo nimajo pregleda nad tem, kaj menijo starši o odločanju učenca za vojaški poklic. To pomeni, da moramo takim učencem povedati, kako naj se prijavijo na razpis, ne pa da jih šele spodbujamo in jim posredujemo prve informacije.
POSAMEZNIKU VSO POZORNOST!
Tem besedam bo prav gotovo pritrdil vsak učitelj, saj so vodilo njegovega vsakodnevnega dela. V praksi pa žal nimamo izdelanih enotnih metod o tem, kako obravnavati kandidata, ki se je odločil za vojaški poklic. Učitelj je torej odvisen od izkušenj, ki si jih je že pridobil pri delu z mladino, posebno tam, kjer služba za poklicno usmerjanje ne pomaga dovolj. Ne glede na to pomanjkljivost pa je dijaku, ki se je že odločil za vojaški poklic, vendarle mogoče pomagati. Na primer: učencu pomagamo pojasniti razpis, ki je kljub grafični nazornosti za marsikoga in celo za starše preveč zapleten. Učitelj lahko napoti učenca neposredno na občinski organ za narodno obrambo, kjer mu razložijo besedilo. Ob tem pa moramo upoštevati tudi pomemben psiho-
loški nagib: dejstvo, da se učenec sreča z nepoznanimi ljudmi v novem okolju. Prav gotovo pa je najbolje, da dobe učenec in njegovi starši temeljne napotke že kar v šoli.
In še o problemu, ki nastane, če kandidata zavrnejo zaradi zdravja, neustrezne splošne psihofizične zmoglivosti ah zaradi slabega uspeha. Menimo, da bi lahko zdravniki v šolskih ambulantah načrtno spremljali zdravstveno stanje morebitnih kandidatov. Če bi to res izvajali, potem najbrž ne bi bilo treba vojaškim zdravstvenim organom vsako leto zavrniti kar polovico kandidatov, poslanih na zdravniške preglede. Učencem, ki so se odločih za vojaške šole, bi morah v zadnjih dveh razredih osnovne šole posvetiti tudi več pozornosti, tako da bi si izboljšali učni uspeh. S takim ravnanjem bi prav gotovo zmanjšali število tistih, ki so jih pri sprejemu v vojaške šole zavrnili, pa imajo kasneje težave pri odločanju za drugačen poklic in šolo.
Pri delu s posameznimi kandidati bi morah bolj kot doslej upoštevati možnost, da bodo zavrnjeni pri vpisu v vojaško šolo. Treba jim bo torej pomagati pri novih odločitvah za poklic in šolo. Z zavodom za poklicno usmerjanje ah z drugimi se je treba dogovoriti, da bodo zavrnjenemu kandidatu' pomagah pri poznejšem vpisu. Morda bo kdo dejal, da tako odvračamo kandidate. Prepričani pa smo, da bomo prav s takim premišjenim in vsestransko izpeljanim izborom dokazali morebitnemu kandidatu in njegovim staršem, da ne ,)ovi-mo“ kandidata s številnimi obljubami, kijih včasih ni mogoče izpolniti, temveč da gre za vsestransko skrb, da bi zagotovih mlademu človeku čim boljšo poklicno usmeritev in uspeh v življenju.
FRANC VRANČIČ (Prihodnjič naprej)
PROSVETNI DEl/AVEC
STRAN 7
15. XI. ^74 — St. 18
B. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Izjemna množičnost in velika enotnost
Naloge sindikatov o uresničevanju vodilne vloge delavskega razreda
'■ b referata Janeza Barbariča, predsednika republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije
3 f	'	;----------------------------"n
i Dokumenti 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije pomenijo 3	neposredno uresničevanje nove ustave. Ko se je delavski raz-
3	red Slovenije, organiziran v sindikatih, množično in enotno
/ opredelil zanjo, se je s tem ponovno, kot vedno doslej, opre-j delil za dosledno uresničevanje politike, ki jo tako uspešno i vodi Zveza komunistov s tovarišem Titom na čelu.
»Samoupravno in politično organiziran delavski razred je neposredni nosilec celotnega napredka družbe, ki s tem ne prevzema le pravic, temveč prejema tudi odgovornosti,“ je Poudaril v uvodnem delu svojega referata inž. Janez Bar-Oorič, nato pa podrobneje razčlenil nekatere negativne pojave v naši družbi, ki so se v preteklem obdobju izražali tako v gospodarskem razvoju kot v Praksi in idejnih pogledih do vprašanja osnovnega proiz-vodnega odnosa, to je samo-uPravljanja.
Če bi se ti pogledi in praksa sPlošno uveljavili, bi lahko Ogrozili vodilno vlogo delavskega razreda v družbi. Taki Pojavi imajo svojo osnovo v neobvladanih protislovjih, ki Ovirajo iz razmer, v katerih ži-'nnro, in iz njih rastejo tudi ljudje, ki jim ni do tega, da bi revolucijo pripeljali do kraja, pa 86 zato, da bi ohranili privilegije m moč odločanja o presežnem nelu, obešajo na levo ali desno, j-agodnost v naši organizaciji je tem silam v preteklosti gotovo °lajšala protisamoupravno delovanje.
Preteklo razdobje lahko z v Pravico označimo kot čas, v 1 terem je dokončno prevladi sPoznanje, da je za delavski n ted ključno vprašanje njego ntesto in vloga v samoupravne odločanju. Se več! Ustavr Pravno in vse bolj tudi v pral le postalo nesporno, da sarr uPravna demokracija in na de Satskih načelih zgrajen j Hičen sistem ni demokracija nikogar, ki bi deloval pri družbeni ureditvi, ki temelji Sanioupravljanju. To je f m^mbno ne le za današnji Prihodnji položaj našega del: ^uga razreda, temveč tudi nadaljnja gibanja v medi j^dnem delavskem giban obljena bitka za nov polo; e*avcev v družbi ni prišla sai J30 sebi in sama po sebi ne najna. Gotovo bo terjala °ve napore, spopade, r; . 'sčevanja in akcijsko usm lenost tudi v naši organizac kongresi ZK so nedvoumno ; teZali člane ZK, da so na č( ,eu akcij povsod in tudi v s Itcatih. Ustvaijene so mc usti, da bomo laže uresnič ^nje in prevzemali odgovorno 0 bo šlo za odločanje o po Jeznih vprašanjih nadaljnje raZvoja družbe.
VPRAŠANJA IN KRITIKA - KAZALEC NAKOPIČENIH PROBLEMOV
Delavci so bolj redko govorili o birokratizmu, tehnokratizmu, etatizmu in vseh drugih -izmih. Toliko bolj pa so razmišljali in iskali odgovore na vprašanja stvarnih družbenih odnosov, ki jih cela vrsta -izmo v besedno izraža. Nismo bili vedno sposobni dojeti „nerazumevanja“ delavcev, njihove kritike in predlogov, ko so samoniklo, brez velikih besed izražali svoje odpore proti rešitvam in idejno zgrešenim težnjam. Njihovi predlogi, utemeljena vprašanja in kritika so bili veren kazalec nakopičenih družbenoekonomskih, socialnih in političnih problemov v naši družbi Ti problemi so imeli korenine na eni strani v težavah materialne narave, ki jim preprosto nismo bili kos, in na drugi strani tudi v naši lastni idejnopolitični nesposobnosti, da bi jih z enotno družbeno akcijo učinkovito razreševali. Zaradi družbene moči delavcem odtujenih središč gospodarske in politične moči so bili delavci bolj ali manj odrinjeni od razreševanja teh nasprotij.
Preteklo razdobje pomeni tudi za našo organizacijo bogato šolo. Ponovno nas je poučila, da zmaga v revoluciji sama po sebi še ne zagotavlja tudi zmage socialističnih samoupravnih odnosov. Pokazala je tudi, da zmaga v revoluciji ne razreši enkrat za vselej družbenih nasprotij, ki so očiten spremljevalec nadaljnje socialistične graditve. V družbi, ki jo gradimo na temeljih samoupravljanja, se delavski razred s svojo avantgardo niti za trenutek ne more zanašati na to, da bo samoupravljanje samo po sebi postalo resničnost. Prav tako se delavski razred ne more zanašati na to, du mu bo samoupravni položaj v družbi zagotovil nekdo zunaj njega samega in zunaj njegove politične avantgarde. Res pa je, da se vedno znova ponujajo kandidati, ki bi hoteli z njim lastnimi predstavami o svobodi in sreči delavskega razreda v njegovem imenu prevzeti resnično oblast.
Na 4. konferenci smo sprejeli jasnejša izhodišča o tem, kako mislimo sistem samoupravnega sporazumevanja o delitvi dohodka in osebnih dohodkov po-
staviti v službo nagrajevanja po delu in kako ga nadalje dograjevati brez neposrednega državnega vmešavanja. Odgovor na vprašanje, do kam smo prišli, daje poročilo. Razlogov za samozadovoljstvo nimamo, še zlasti ne, ko gre za družbeno oceno ekonomskih meril v obstoječih samoupravnih spo-razumile Isto velja tudi za uveljavljanje teritorialnega samoupravnega sporazumevanja in za uveljavljanje demokratičnih samoupravnih postopkov, katerih izvajalci naj bi bili delegati TOZD, konstituirani v zbore podpisnikov.
. Akcijsko smo se usmerili tudi na vrsto drugih področij družbenega življenja, ki so jih kot pomembna in skupna postavile naše organizacije v pripravah na 4. konferenco ZSS. Osnovni namen poročila o delu RS ZSS je, da omogoči članom in delegatom 8. kongresa kritično oceno dosežkov in slabosti v uresničevanju nalog v času od 7. občnega zbora. Od ocene kongresa, do kam smo prišli, kje smo ostali nedorečeni in kje smo zaostali v spreminjanju obstoječega stanja, pa bo končno odvisna tudi vsebinska in akcijska usmeritev kongresu predloženih sklepov in delovanje naše celotne organizacije.
SAMOUPRAVLJANJE: VSOTA
PRAVIC IN DOLŽNOSTI
Iz ustavne opredelitve vloge in položaja sindikatov izhaja, da gre za organizacijo delavcev, ki je njihovo sredstvo za celotno uresničevanje socialističnih samoupravnih odnosov. Sindikati odslej ne prevzemajo le posplošenih interesov delavskega razreda. Ustvaijene so ustavnopravne možnosti, da postanejo sindikati neposredni nosilci, na primer, samoupravnega in družbenega dogovaijanja, ki je v sedanjem trenutku gotovo ključna naloga naše organizacije. Prisotnost sindikatov v razreševanju družbenih zadev na temelju samoupravnega sporazumevanja pa nosi v sebi tudi odgovornost za politično usklajevanje posameznih interesov delavcev s skupnimi interesi. Noben normativni akt, pa tudi ustava, ne morejo že samo s tem, da so sprejeti, zagotoviti tudi resničnih samoupravnih odnosov. O tem nas dovolj jasno prepričujejo pretekle in današnje bitke za konstituiranje združenega dela na ustavnih osnovah in še zlasti za spreminjanje stvarnih družbenoekonomskih odnosov. Iz teh splošnih in večkrat ponovljenih ugotovitev sledi nekaj političnih sklepov, ki jih bomo upoštevali, ko bomo uresničevali na tem kongresu sprejete sklepe.
Ko gre za razreševanje kratkoročnih in dolgoročnih vprašanj nadaljnjega razvoja družbe, je naša organizacija sestavni del oiganiziranih socialističnih sil, ki se bojujejo za samoupravljanje. To je treba poudariti, ker tudi v dosedanji praksi niso bili redki primeri, dh smo sami zlezli ali pa so nas od zunaj potiskali na pozicije znanih »zgolj sindikalnih zahtev“, na enostransko kritiziranje družbenih pojavov in iskanje odgovornosti zunaj nas. Vodilne vloge delavskega razreda in s tem njegove diktature razredu ne more zagotavljati nihče razen delavcev. V pogojih, v katerih izhajajo odločitve vse bolj iz samoupravno organiziranih delavcev, zato ni mogoče valiti odgovornosti na druge, pa naj gre za odločitve temeljni organizaciji združenega dela ali za odločitve v zvezni skupščini. Drugače povedano, delavcem bomo delali slabo uslugo in kot organizacija ne
bomo prispevali k utrjevanju njihovega samoupravnega položaja, če se ne bomo sposobni tudi za ceno trenutne nepopularnosti upreti metodam in vsebini klasičnega sindikalnega delovanja.
Temeljno področje našega delovanja je politična bitka za to, da bodo delavci v združenem delu odločali o uporabi preseženega dela. Zanjo imamo v ustavi močno oporo, v glavnem pa smo uspeli tudi v samoupravnih aktih organizacij združenega dela vsaj normativno opredeliti pravice in dolžnosti sindikalnih organizacij. Seveda cilj takih določb v samoupravnih aktih ni krepitev vloge organizacije kot predstavnice delavskega razreda. Nasprotno! Prispevati morajo h krepitvi samoupravnega položaja delavcev, ki s svojo organizirano akcijo — to je s sindikati — skozi samoupravni sistem razrešujejo vse svoje probleme in probleme družbe kot celote.
Lastne politične izkušnje nas učijo, da zgolj podpiranje vseh in vsakršnih zahtev delavcev ne more kaj prida prispevati k revolucionarni preobrazbi družbe. V glavnem uspešno, vendar še ne povsod in vselej, se nam je posrečilo premagati mnenja, da je samoupravljanje le vsota pravic in ne hkrati tudi dolžnosti. Tudi v prihodnje ne more biti dvoma o tem, da samoupravno dogovorjene in sprejete norme obnašanja pomenijo samoupravni red in disciplino, ki si ju nihče ne more in ne sme krojiti po svoje.
NIČ POMEMBNEGA
- BREZ SINDIKATA
V spoznanju, da na sedanji stopnji našega samoupravnega socialističnega razvoja potrebujemo nove ustreznejše oblike organiziranosti, smo se na osnovi sklepov 4. konference Zveze sindikatov Slovenije lotili velikih nalog za vsebinsko, kadrovsko in organizacijsko pre-osnovo naše organizacije. Za cilj smo si postavili sindikat kot organizirano članstvo v konkretni akciji za popolno, resnično in vsakdanjo oblast delavskega razreda nad pogoji in sadovi njegovega deb. Gre za tak sindikat, brez katerega sc ne bo na nobeni ravni-družbene organiziranosti zgodilo prav ničesar, kar je pomembnega za delavca. Tak sindikat je nujni sestavni del samoupravljanja in političnega sistema, je njegova politična hrbtenica, njegova spodbuda, samoupravna šola in politični nadzor. Gre za sindikat kot najširšo družbenopolitično organizacijo delavskega razreda, ki se na razrednih temeljih in pod idejnopolitičnim vodstvom Zveze komunistov vztrajno in odločno bojuje za uresničevanje pristnih delavskih interesov in se pri tem najtesneje povezuje z drugimi socialističnimi sibmi v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva kot naše enotne skupne fronte za nadaljnji razvoj socializma.
Navedene preobrazbe v organiziranosti in delovanju sindikatov in njihove Zveze sindikatov seveda ni mogoče uresničiti z dekretom, še manj pa v spontanem procesu. Tudi pre-
obrazba sindikatov je bitka z zaostalostjo in neznanjem, z nasprotniki samoupravljanja ter oblasti debvstva nad dohodkom in s pristaši ideje o sindikatu kot nepolitični organizaciji za predavanja, preskrbo in prireditve. In nosilci te bitke za nov sindikat so enako kot v bitki za resnično samoupravljanje najzavednejši delavci-komunisti in drugi sindikalni aktivisti.
SKRAJNOSTI
Za akcijsko opredeljevanje, še zlasti v času, ko si prizadevamo uresničiti vsebinsko zasnovo ustave in sklepe kongresov ZK, je pomembno nenehno ugotavljati idejne pojave, ki bi nas lahko onesposabljali za akcijo, in na tej osnovi tudi ukrepati. Ni namreč mogoče uspešno voditi in izpeljati sprejetih nalog, ne da bi imeli za osnovo izčiščene poglede do razrednega bistva družbenih akcij; celo takrat ne, ko gre za na videz nepomembne cilje. To pa pomeni miselni nemir in kritičnost do doseženega, kot tudi kritičnost in spopadanje z idejami, ki bi zanikale vodilno vlogo delavskega razreda.
V ocenah sedanje stopnje razvitosti samoupravnih odnosov imamo opraviti z dvema skrajnostma. Na eni strani ugotavljamo samozadovoljstvo z že doseženim, na drugi strani pa ugotavljamo slepoto za vse pozitivne dosežke v preobrazbi družbe na samoupravnih osnovah. O tem ne bi bilo treba govoriti, če take politične ocene ne bi hromile aktivnosti političnih organizacij. V vsakodnevnem življenju se dogaja, da črnoglede ocene usmerjajo vodo na mlin tistim silam, ki pravijo - in tako poizkušajo tudi delovati - češ, ni še prišel čas, da bi neorganizirano združeno delo prevzemalo do včerajšnje državne funkcije. Pri tem pa je res, da so te vrste izgovori obrabljene fraze tistih, ki jim ni za nikakršne spremembe. Raje čakajo, kaj bodo storili ZK, sindikati in druge politične organizacije. Tudi sa-mozadovoljnežem je lahko, saj so zadovoljni že z normativnimi opredelitvami samoupravni^ odnosov in ne glede na resnično življenje menijo, da je čas za počitek.
Znane so z zahoda prinesene in vsiljevane ideje, po katerih samoupravljanje omejujejo na soudeležbo (participacijo) delavcev. Praktično to pomeni, da je delavec lahko svetovalec,lahko izraža svoje želje in celo daje predloge, toda odločitve ostajajo stvar pametne in razsodne upravljavske elite. Tak pogled na samoupravljanje hočejo kot mlinsko kolo natakniti tudi našim samoupravnim odnosom in nas tako potegniti pod vodo. S to ideologijo so se spajdašili tudi nekateri naši družbeno-slovni teoretiki in posamezni intelektualci v organizacijah združenega dela. Samoupravljanje kot družbenoekonomski odnos, v katerem delavec kot osebnost ustvarja dohodek in odloča o njegovi porabi, je v teh izkrivljenih idejah seveda povsem zanikano. Ob tem smo si dolžni postaviti vprašanje, ali smo dovolj odločni in nepopustljivi do takih idej in še posebej do take prakse, ki je na zunaj praviloma polakirana z navidezno sprejemljivimi normativnimi rešitvami. Res je namreč, da brez uresničenja družbenoekonomskega odnosa, katerega temelj je odločanje delavcev, ni mogoče govoriti o vodilni vlogi delavskega razreda v družbi. Srečujemo se tudi z odpori skupin in posameznikov proti spremembam samoupravnih odnosov. Strinjajo se sicer z ustavo, vendar nenehno
»opozarjajo", da ne kaže prehitevati in da je edino modro počakati na zakone in prepise, ki bodo vse do podrobnosti postavili na svoje mesto. Gre za izmikanje spremembam v družbenoekonomskih odnosih, ki jih marsikje še niso zmogli premagati.
V	času, ko smo se politično dogovarjali o delegatskem sistemu, smo si bili na jasnem, da pomenijo praktično uveljavljeni delegatski odnosi obliko neposredne demokracije. Celotno zgradbo samoupravnega in političnega sistema gradimo na delegatskih osnovah; med drugim imamo že tudi delegatsko organizirane delavske svete v združenem delu. Ne le v samoupravnih normah, temveč tudi v vsakdanjem življenju pa se kar prepogosto mimo delegatov neposredno obračajo na zbore delavcev, jih vprašujejo za mnenje in predloge, največkrat na osnovi površnih informacij. In to naj bi bil višek neposredne demokracije? V resnici je to zloraba samoupravne demokracije, ki nosi v sebi prefinjeno prikrito toda realno nevarnost za manipulacijo z delavci, kar pomeni hkrati razvrednotenje delegatskih oblik in vsebine neposrednega samoupravljanja.
Vse to počno v isti sapi, ko prisegajo na zbore delavcev kot na edino obliko neposredne demokracije, toda hkrati seštevajo »izgubljene" ure proizvodnih delavcev zaradi teh tako dobrodošlih množičnih zborov. Samo sklep za našo akcijo: zbori delavcev da, vendar taki, na katerih bodo delavci resnično samoupravljali in ne par-ticipirali. V tem smislu je na nas, da uveljavimo vse sestavine demokratičnosti odnosov delegatskega sistema in da se zoperstavljamo cenenim in dema-goškim oblikam - zborov delavcev.
VELIKA RESNICA
V	osnutku sklepa pravimo, da bomo dograjevanje in nadaljnji razvoj samoupravnih sporazumov o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke usmerili tako, da bo osnova samoupravnega sporazumevanja dohodek ne glede na oblike združevanja dela in sredstev, iz katerih je nastal Ta na videz preprosta in skromna formulacija skriva v sebi veliko resnico, veliko hotenje in veliko bojev, preden bo v celoti uresničena. S tem sklepom napovedujemo boj vsem oblikam odtujevanja dohodka od delavcev v združenem delu. Danes delavci še vedno ne razpolagajo z dobršnim delom svojega rezultata dela; še vedno se del dohodka združuje brez zavestne odločitve, prelivanja dohodka niso samoupravno usmerjena, področje denarnega prometa in promet proizvodov še niso dovolj vključeni v združeno delo. Vsi v teh relacijah vsebovani deli dohodka bodo ostali zgplj knjigovodska kate-
.gorijo vse dotlej, dokler organizirani delavci ne bodo pobudniki, usmerjevalci, izvajalci in pregledniki teh denarnih pretokov. In to tudi bodo, dokler njihova posamična in skupna usoda ne bo tesno povezana z njimi! Zaradi tega se v dograjevanju samoupravnih sporazumov ne naslanjamo na trenutne knjigovodske opredelitve dohodka, temveč jemljemo kot cilj delavskega razreda celoten rezultat dela, ki ga je ustvarila temeljna organizacija združenega dela. Prvi korak k tako celostno opredeljenemu dohodku je prehod od neto osebnih dohodkov na bruto osebne dohodke. Sledili mu bodo drugi vse dotlej, dokler ne bomo o dohodku govorili tako celostno, kot smo to zapisali v ustavo.
8. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Izjemna množičnost in velika enotnost
8.
Kongresni dogovori — zrcalo zahtev delavskega razreda
c
V imenu Zveze komunistov Slovenije je pozdravil 8. kongres Zveze sindikatov Slovenije predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije FRANCE POPIT. Delegatom je zaželel, da bi kongresni dogovori o prihodnjih nalogah sindikatov, o nalogah komunistov, ki delajo v sindikatih, povsem izražali interese in zahteve našega delavskega razreda in delovnih ljudi
Dosedanje izkušnje iz bojev delavskega razreda opozarjajo na medsebojno povezanost in soodvisnost njegove sindikalne organizacije z razredno politično organizacijo. Če takšne povezanosti ni bilo ali je bila pretrgana bodisi zato, ker delavski razred še ni zgradil svoje politične stranke ali je socialistična politična organizacija zabredla v malomeščanske vode, bodisi zato, ker so se sindikalna vodstva zbirokratizirala in se izolirala, je delavski razred zgubljal perspektivo boja za svojo oblast in se omejeval le na kratkotrajna mezdna gibanja.
V celoti velja ta izkušnja iz revolucionarnega delavskega gibanja tudi danes in v naših razmerah. Brez enotne Zveze komunistov kot politične avantgarde delavskega razreda, brez povezanosti in enotnosti z vsemi delovnimi ljudmi na temelju socializma in samoupravljanja v SZDL in brez svoje samostojne sindikalne organizacije naš delavski razred ne bi bil nosilec oblasti, ne bi mogel govoriti v imenu vsega ljudstva; njegov interes ne bi bil hkrati interes njegovega naroda in skupni interes jugoslovanskih narodov in narodnosti, interes, ki je hkrati tudi osnova njegove internacionalne povezanosti in mednarodnega vpliva.
To resnico poudarjamo zato, ker pot do enotnosti, ki jo izpričuje naš sedanji politični tre- ’ nutek, ni bila preprosta in brez odporov. Zlasti je škodilo vplivu delavskega razreda na razvoj družbenih odnosov prepričanje in delovanje nekaterih posameznikov iz prejšnjega vodstva slovenskih sindikatov, ki so mislili, da je oblast delavskega razreda možno uresničevati že s tem, če si sindikalni organi razdelijo z drugimi političnimi dejavniki oblast v gospodarskih in drugih organizacijah ter organih oblasti. Pri tem jih ni niti motilo, da smo tedaj že gradili družbeni sistem na temeljih delavskega samoupravljanja in da smo se bojevali za neposredno oblast delavcev v njem. S svojimi stališči so pomagali ustvarjati ugodna tla za nacionalistično demagogijo. Trudili so se likvidirati razredno socialistično zavest, zavest o prevladujoči vlogi delavskega razreda v naši družbi. Želeli so postopno spremeniti vlogo ZK kot politične avantgarde delavskega raz-
reda v revizionistično stranko, ki naj bi bila samo ena od partnerjev v političnem pluralizmu. Morala je priti 29. seja CK ZKS, ki je pometla s takimi težnjami in nosilci.
Nedvomno je pri nas graditev samoupravnih socialističnih odnosov - kot oblike diktature proletariata, torej oblasti delavskega razreda — v nenehnem in hitrem vzponu. Zgovoren dokaz za to je dejstvo, da smo že lahko sprejeli ustavo s takšno revolucionarno vsebino, ki družbenoekonomske in politične odnose povezuje v enoten in celoten sistem samoupravne socialistične demokracije. Kljub nenehnemu napredku, kljub nezadržnemu revolucionarnemu razvoju pa se ne moremo in ne smemo zaustavljati pri doseženem. Pred nami so naloge, ki terjajo potrpežljivo, vztrajno, vestno in dobro organizirano delo, da bomo sprejeta načela vsestransko uresničili tako v sistemu odnosov kot z oblikovanjem višje samoupravne zavesti množic. Zavedati pa se moramo, da ta naša prizadevanja ne bodo potekala v miru in brez nadaljnjih odporov protisamo-upravnih sil, ki si bodo prizadevale omejevati pravico delovnih ljudi, da razpolagajo s pogoji in rezultati svojega dela.
TEŽNJE PO OHRANITVI STARIH ODNOSOV
Podobno kot pri prvih začetkih samoupravljanja je tudi danes moč pogosto slišati vpraša-• nje, ali je zavest delavcev in delovnih ljudi že dosegla dovolj visoko raven za ustavno opredelitev in zakonsko vpeljavo takšnih odnosov.
Tako zastavljeno vprašanje — pri nas in v drugih deželah - je pomenilo in še pomeni težnjo po ohranitvi starih odnosov, težnjo, da bi si posamezniki ali posamezni sloji pridobili ali ohranili privilegij družbenih upravljavcev in s tem razpolaganja z rezultati družbenega dela. Ta težnja se pri nas izraža v poskusih izrivanja neposrednega samoupravljanja, osamosvajanja tehnokratskih skupin v delovnih organizacijah in v upravi nasploh, nadaljnjega ločevanja finančne in trgovinske dejavnosti od proizvodnje, kakor tudi v vrstah težav pri organiziranju temeljnih organizacij združenega dela in pri povezovanju delovnih organizacij. Problemi, ki
so se pojavljali pri organiziranju TOZD, dokazujejo, da- največr krat ne gre za različne strokovne poglede, marveč za spopad med samoupravnimi in nasprotnimi silami, ki se upirajo težnjam, da bi se celotni ustvarjeni dohodek postavil pod vpliv in nadzorstvo delavcev.. Iz istih nagibov posamezniki' oportunistično nasprotujejo tudi samoupravni integraciji, ki preprečuje drobljenje proizvodnje pa tudi oblikovanje birokratsko razvitih monopolov.
Vse naše dosedanje izkušnje nas utrjujejo v prepričanju, da prav družbeni položaj človeka najhitreje in najuspešneje oblikuje njegovo zavest. Nedvomno je družbena zavest izredno pomemben dejavnik za vsestransko uveljavljanje in razvoj samoupravnih odnosov v utrjevanju družbenega” položaja delavcev, kljub temu pa si ne kaže zastavljati namišljene dileme, ali preoblikovati zavest ali družbeni položaj človeka, ker je oboje vzajemno povezano in prepleteno.
Razmerje med položajem in zavestjo ljudi se ne ureja avtomatično. Zavestne socialistične sile - in izredno pomembno vlogo imajo med njimi sindikati - organizirajo delovne ljudi in jih politično osveščajo, da se pri opravljanju svojih dolžnosti poslužujejo svojih pravic in dolžnosti, da spoznavajo svoje resnične interese in jih med seboj usklajujejo. Njihove lastne današnje in pretekle izkušnje množijo njihovo znanje in oblikujejo njihovo zavest, da znajo sami pri vsakdanjem delu odstranjevati ovire, ki Se jim postavljajo po robu.
Ob tem velja poudariti, da bi bile lahko pridobitve naše revolucije ogrožene, če ne bi bilo organiziranega delovanja ZK in drugih naprednih družbenih dejavnikov, s. tem pa bi postal ogrožen tudi sedanji politični in družbeni položaj delavcev. Organizirano spreminjanje družbenih razmer je torej tudi na sedanji stopnji proizvodnih in družbenih odnosov zgodovinska nujnost: če se tega dela ne bomo lotili mi, zveza komunistov, sindikati, naš delavski razred in druge napredne sile naše družbe, se bodo nasprotniki samoupravnega socialističnega samoupravljanja lotili ..svojega dela", da bodo zavirali in rušili organiziranje političnega sistema na novih ustavah.
Prav bitka s protisamouprav-nimi silami je izpričala, da morajo sindikati delovati kot organizacija politično organiziranih delavcev, da morajo postati učinkovito orodje in — če hočete - tudi orožje delavcev pri spreminjanju sedanje družbe v resnično samoupravno socialistično družbo. To pomeni, da so podlaga in namen delovanja zveze komunistov in sindikatov lahko le interesi delavskega razreda, vendar ne katerikoli interesi in tudi ne takšni, kakršni so temu ali onemu že prihajali na um, marveč interesi, ki so v sedanji etapi bitke za osvoboditev delavskega razreda izraženi v programskih dokumentih Zveze komunistov in v sklepih VII. kongresa ZKS in X. kongresa ZKJ.
Odporov in ovir, ki jih moramo odstranjevati s svojo politično dejavnostjo, ni malo. Tu je tradicija, ki ohranja z ene strani mezdno in z druge lastninsko miselnost. Odnosi, ki izvirajo iz družbene lastnine, so popolnoma nasprotni odnosom, ki izvirajo iz državne lastnine. Samoupravljanje mora preprečevati drobitev družbene lastnine v skupinsko lastnino, onemogočiti mora ravnanje posameznih birokratov in tehnokratov kot privatnih lastnikov, ki naj bi gospodarili neovirano in
brez vsake družbene odgovornosti.
Želeli bi, da bi sindikati delovali in se organizirali tako, da bi v njih in v vsem’družbenem življenju odseval interes celotnega delavskega razreda, da bi se medsebojno dogovarjali ter dosegli ob upoštevanju svojih interesov čim višjo stopnjo enotnosti in solidarnosti delavcev v združenem, delu. S tem bi sindikati opravili veliko delo pri nadaljnji graditvi samoupravnega socialističnega sistema ter pri odstranjevanju starih pomanjkljivosti in novih odporov, ki se bodo pojavili
V buržoazni družbi so se in se še delavci sindikalno organizirajo zato, da bi se zavarovali pred izkoriščanjem in samovoljo kapitalističnih oblastnikov. To izvirno nalogo jim na drugačnih osnovah nalaga tudi še naš čas, saj bi bili slepi, če ne bi videli, da so ravnanja in samovoljni ukrepi posameznikov ali skupin pogosto povsem v nasprotju z napisanimi ustavnimi pravicami, da žalijo človeško dostojanstvo delavca in krnijo delavske samoupravne pravice. Sindikati morajo skrbno bdeti nad mzmerami in odnosi v vsaki posamični organizaciji združenega dela in marnjo analizirati vsak posamezni primer, kjer prihaja do nesporazumov in raznih oblik protestov. Vzroke zanje je treba obravnavati pred vsemi delavci Sindikat mora zaščititi posameznika in dostojanstvo delavca celo takrat, kadar je v zmoti, razen če ne nastopa iz reakcionarnih, zavestno sovražnih nagibov. Vse to bo utrjevalo zavest o pomenu sindikalne organiziranosti delavskega razreda in o delavskem značaju oblasti v naši družbi ter preprečevalo demagoške in nazadnjaške'vplive na množice.	m •
SOODGOVORNI ZA GLAVNE
POLITIČNE ODLOČITVE
Na kongresu Zveze sindikatov Slovenije »no si dolžni zastaviti tudi vprašanje, katere so glavne naloge komunistov, ki delate v sindikatih. Eno je neizpodbitno: naše družbenopolitične organizacije — med njimi tudi sindikati kot najbolj množične organizacije delavskega razreda — že dolgo niso in tudi ne morejo biti transmisija Zveze komunistov, res pa je, da ne morejo biti niti avtonomna zaprta ali vzporedna politična organizacija, ki bi se bojevala proti oblasti in za nekakšen poseben vpliv na zavest ljudi. Sleherna izmed družbenopolitičnih organizacij ima svojo posebno pomembno vlogo ter svoje naloge na posameznih področjih družbenega življenja in je za to odgovorna svojemu članstvu.
To pa ne zmanjšuje njene odgovornosti za uresničevanje kongresnih in ustavnih dokumentov. Prav zato pa je nujno potrebna idejna in politična vloga Zveze komunistov pri usmerjanju vseh aktivnih sil, ki se združujejo v SZDL kot enotni fronti. Tudi sindikati skupno z drugimi nosijo svoj del odgovornosti za delovanje SZDL, predvsem pa za to, da se bodo v njej učinkovito uveljavili interesi delavcev, da bi lahko delavci neposredno vplivali na delo Socialistične zveze, ga usmerjali in se udeleževali vseh akcij SZDL.
Zato nikakor ni in ne more biti res, da se z vsebinsko povezanostjo politične dejavnosti ZK in sindikatov ter z novo ustavno opredelitvijo mesta in vloge naših družbenopolitičnih organizacij vloga sindikatov, te naše najširše politične organizacije delavskega razreda, zmanjšuje — kakor nam očitajo nasprotniki našega samoupravnega socialističnega razvoja. Res je •
prav nasprotno. Družbenopolitične organizacije, še zlasti Socialistična zveza in Zveza' sindikatov so dobile z novo ustavo zelo odgovorno vlogo v samoupravnem političnem sistemu. Z uvedbo delegatskega načela v konstituiranju in delu skupščin neposredno sodelujejo v skupščinskem odločanju na vseh ravneh. Socialistična zveza in sindikati ‘ niso odgovorni samo za demokratični kandidacijski postopek v volilnem procesu, ampak imajo pravico in dolžnost sodelovati pri oblikovanju stališč samoupravnih delegacij in delegatov.
S tem ste sindikati postali sestavni del politične oblasti delavskega razreda, in kar je še bolj pomembno, postajate soodgovorni za vse glavne družbene odločitve.
Razumljivo je, da ostaja za sindikate zato še naprej ena bistvenih osnovnih dolgoročnih nalog — bitka za razvoj in utrjevanje samoupravnih odnosov. To pomeni, da se morate zlasti komunisti v sindikatih organizirati, da boste lahko vsak dan sproti odgovorili na vprašanje, koliko se besede, zapisane v ustavi in v samoupravnih dokumentih, ujemajo z resničnimi odnosi oziroma kje se je treba bojevati za spreminjanje samoupravnih odnosov, kje je treba to bitko zaostriti, in kje jo je mogoče uspešno izpeljati tudi z metodo prepričevanja.
Zadnje čase se veliko piše in govori o nujnosti prenosa sredstev in skrbi za razširjeno reprodukcijo družbe v roke in pristojnost tistih, ki jih ustvarjajo, vendar smo še malo praktičnega storili za uresničitev te naloge, ki smo jo zapisali tudi v ustavi. Zato je predsedstvo CK ZKS na svoji zadnji seji sklenilo storiti odločnejši korak: zadolžilo je komuniste v temeljnih organizacijah združenega dela, naj se zavzamejo za to, da bodo delavci odločali o delitvi celotnega dohodka na del za razširitev materialne osnove združene^ dela, na del za bruto osebne dohodke, iz katerega krijejo svojo osebno, skupno in splošno porabo, ter na sredstva za rezerve. Važno je, da delavci odločajo o delitvi bruto osebnih dohodkov skupaj, da bi odpravili dosedanjo razdvojenost v delitvi, ki preprečuje, da bi delavci dobili presjed, kam gre njihov denar in kaka se z njim gospodari.
Če želimo, da delavci ne bodo zainteresirani samo za svoje osebne dohodke, ampak tudi za naložbe, za večjo proizvodnost dela, morajo njihovi osebfti dohodki bolj kot doslej postati odvisni od rezultatov naložb sedanjega in minulega dela ter ustvarjenega dohodka temeljne organizacije združenega dela.
Komunisti, ki delate v sindikatih, se morate bojevati za uveljavitev takšne poEtike našega gospodarskega in družbenega razvoja, ki se bo v celoti skladala z interesi združenega dela. Bojevati se morate za to, da bo postalo delo edina podlaga za delitev dohodkov in osebnih dohodkov. Bojevati se motate za tak način delitve dohodkov, ki bo spodbujal delovno vnemo, delovne Sposobnosti, ki bo priganjal k boljši organizaciji dela, k dobro premi 3 je nemu gospodarjenju z družbenimi sredstvi. Hkrati se morate bojevati tudi proti sta-liščem posameznikov, ki vse razlike med dohodki organizacij združenega dela pripisujejo izključno delovnemu prispevku delavcev v teh organizacijah, čeprav izvirajo tudi iz različnih pogojev za delo in ustvarjanje dohodka. Prav zaradi takšne delitve nastajajo ekonomsko neutemeljene in neupravičene socialne razbke. Takšna delitev lahko pripelje le do privatizira-
nja družbenih sredstev, ki naj bi sicer krepila materialno podlag« združenega dela. Sindikati in še zlasti komunisti v njih se-morate bojevati za odnose enako pravnosti in solidarnosti delavcev, ki ustrezajo dmžbeni naravi dela in družbeni lastnintj Določene razlike v osebnih do - hodkih delavcev, zasnovane n* prispevku v skupnem delu, mo rajo biti podlaga za uresničevanje skupnih interesov, ne pa z! ustvarjanje osebnih privilegije* enih delavcev na račun drugih
Še zlasti pomembni za uveljavitev vašega vpliva v družbi sta' neposredna udeležba in odgo vomost sindikatov pri sprejemanju samoupravnih in družbenil dogovorov. Pri tem mislim na medsebojno usklajevanje interesov med posameznimi deli združenega dela, kakor tudi na usklajevanje njihovih skupni! interesov z interesi delavskega razreda v celoti. Naša skupna naloga je konstituirati celotn« družbeno življenje na samo upravnih temeljih, ob uresniče; vanju te naloge pa zagotoviti odločujoč^ vpliv delavskega razreda na celotno družbeno reprodukcijo.
Razumljivo je, da sodi zat« med osnovne naloge sindikate* tudi boj z inflacijo, ki v sedanjem trenutku najbolj spodko pava razvoj samoupravnih odnosov, skrb za življenjske razmere delavcev, nadaljevanje načrtne gradnje najemnih starto vanj za delavce, za družbeni standard, skratka za uresničevanje vseh tistih nalog, ki smo s« jih organizirano, enotno i*1 odločno lotili po 21. seji predsedstva ZKJ in 29. seji CK ZKS
Pomembna obveznost sind*" katov bo tudi še naprej zaščit* samoupravnih pravic delavce*1 ter odločen boj za uveljavite* večje stopnje zakonitosti, samoupravne odgovornosti in reda * našem družbenem življenju.
Desetletja so že minila ob časa, ko je v začetku našega stoletja Ivan Cankar v predavt nju ..Slovensko ljudstvo in sle venska kultura" leta 1907 pF kazal globoko spremembo, kij0' je spoznal, med delavci, poteg; ko so jih posamezniki, prevzet1 s socialističnimi idejami, pove zovali in poučevali. O prej n? organizirani, podložni množic'* brez kulturnih potreb, ki je bil0 lahek plen posvetne in cerkve^ gospode, pravi pisatelj: „Daneš po petnajstih letih, stoje tis'1 delavci, ki so strokovno in poti' tično organizirani, v kulturne^, oziru visoko nad mnogoterih diplomiranimi narodnjaki. ■; Tam in takrat sem videl, kaj jc resnično, pogumno, vztrajh kulturno delo, ki se ne prestrh ničesar, ki nikoli ne omahuj0’, nikoli ne obupuje... spozhf sem, kam vodi in kam drži eh. na pot... Edina pot je b°l ljudstva, brezobziren boj; kler ne pade poslednja bed1' kada, dokler ni dosežen posled' nji cilj. “
Tudi danes ni naša dolžnost’ da vsestransko poglabljamo ^ uveljavljamo tisto kulturno * moralno zavest delovnega oh vekia, ki izhaja iz njegovega, p0", ložaja upravljavca z družbenh sredstvi in pogoji svojega delt1, nič manj pomembna kot v CaF /carjevem času. Kulturna in tftF rabia podoba našega delovne^ človeica izhaja iz ponosa saraF upravljavca, ki svoje interes0 uresničuje kot družbeni inteN. in družbeni interes kot sV® osebni interes. Skrb za to, ddjf v vsem družbenem življenju ch
močneje izrazi ta nova razs>
ti'
nost delovnega človeka nas‘j! dni in v našem prostoru, bo hj' boljša obramba proti vsCF ostankom preteklosti in Pr°,. vsem nevšečnostim, ki jih s^ boj prinašajo protislovja soch stičnega razvoja.
'
8. KONGF
E SINDIKATOV SLOVENIJE
lzjv...na množičnost in velika enotnost
e
:
-
i,
i
l
i
:
;
'
i
■
:
'
-
.
i

--------------------- \
Velik odziv
na osnutek sklepa 10 o preobrazbi vzgoje in izobraževanja
F komisiji za družbeni standard in socialno varnost je TILKA BLAHA razložila osnutek sklepa. 10, ki govori o preobrazbi vzgoje in izobraževanja na samoupravnih osnovah. Poročala je o rezultatih javne razprave in predlagala dopolnitev osnutka.
. Ob tem je poudarila, da je podružbljanje' kadrovske in izobraževalne politike bistvena sestavina samoupravnega odločanja delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in v družbenopolitičnih skupnostih. Zato morajo sindikati zahtevati, da bo postalo načrtovanje kadrov in skrb za njihov razvoj enakopraven sestavni del vseh družbenoekonomskih načrtov in odločitev v temeljnih organizacijah združenega dela in da se bodo delovne organizacije za to svojo nalogo tudi strokovno usposobile.
Sindikati bodo skrbeli za hitrejše in neposredno povezovanje gospodarstva in družbenih dejavnosti prek samoupravnih interesnih skupnosti V le-teh se mora uveljaviti večji vpliv združenega dela na nadaljnji razvoj vzgoje in izobraževanja in uresničiti vzajemnost delovnih ljudi pri zagotavljanju denarja za skupno dogovorjene programe.
' V osnutku sklepa je podčrtana potreba po večji vlogi združenega dela pri reformi usmerjenega izobraževanja, oblikovanju profilov poklicev in izdelavi načrtov. Naloge sindikatov pri razvijanju izobraževanja ob delu so v njem še posebej opredejene. Tovrstno izobraževanje mora namreč postati enakopraven, v prihodnosti pa celo prevladujoč del vzgojnotobraževalnega sistema. Sindikat se zavzema za celostnost izobraževanja delavcev; glede tega posebej poudarja pomen delavskih univerz in izobraževalnih služb v delovnih ' organizacijah.'
V	osnutku so tudi konkretno opredeljene naloge pri razvijanju predšolske vzgoje in varstva otrok, uvajanju enoletne male šok j celodnevne osnovne šole, zagotovitvi brezplačnih učnih pripomočkov, hitrejši izgradnji dijaških domov, izvajanju štipendijske politike kot osnove za enakopravnejši start v življenje vsej mladi generaciji hi za socialistično, samoupravno vzgojen in usposobljen prihodnji delavski razred.
Osnutek skkpa 10 je zbudil v javni razpravi precejšnjo pozornost, pa tudi podporo. Večino predlogov za izpopolnitev ali spremembo sklepov so poslale osnovne organizacije sindikatov v vzgojnoizobraževalnih zavodih, k 8 od skupno 59 pripomb pa osnovne organizacije iz gospodarstva.
Največ predlogov in pripomb je bilo takih, da so jih lahko sestavljavci v končni redakciji skoraj povsem upoštevali Med najpomembnejšimi predlogi so tisti, ki se nanašajo na opredelitev nalog v zvezi z izenačevanjem materialnih možnosti za vzgojo in izobraževanje. Ti so bili po vsebini dokaj različni: eni so se zavzemali za širjenje obsega dejavnosti ali večjo skupno porabo na tem področju, mnogi pa so opozarjali, da moramo upoštevati stvarne možnosti, najprej zagotoviti kadrovske in materialne možnosti itn. V končni redakciji je prvotno besedilo preoblikovano tako, da so v bistvu upoštevane zahteve iz javne razprave: poudarjena je zahteva po večji solidarnosti delavcev pri zagotavljanju enakopravnih možnosti za izobraževanje otrok in mladine.
Na predlog komisije za družbeni standard je kongres pozneje sprejel še dopolnilo, da velja to še posebej za mladino z manj razvitih območij Slovenije.
V	vsaki občini bo treba izdelati določne 'načrte za razširjanje otroškega varstva, celoletne male šole, uvajanje podaljšanega bivanja in celodnevne osnovne šok, sindikati pa se morajo zavzeti za to, da bodo šok dobik več učiteljev, za usposabljanje le-teh in za to, da bo učiteljevo delo ustrezno ovrednoteno. V končni redakciji skkpov je še zapisano, da se bodo sindikati zavzeli za brezplačne učbenike in postopno uvajanje celodnevne osnovne šole in s tem zagotovili brezplačno osnovno šolanje. Prizadevali si bodo doseči, da bodo v programe skupnosti za usmerjeno izobraževanje vključene gradnje dijaških in študentskih domov ter srednjih
- šoL Tudi mladino bodo načrtno uvajali v samoupravni proces in zagotovili, da si bodo pridobili popolno osnovno šolo vsi tisti mladi delavci, ki je sedaj še nimajo.
________________________________J
J;6kgati so v svoji sredi navdušeno pozdravili sekretarja izvršnega ^Jtiteja predsedstva CK ZKJ Staneta Dolanca (Foto: Andrej
Sedem sklepov podira zapreke
0 delu komisije za družbeni standard in socialno varnost
Komisija za družbeni standard in socialno varnost, ki jo je vodil VINKO KASTELIC, je morala na dveh zasedanjih - popoldne prvega in dopoldne drugega kongresnega dne — opraviti obsežno delo. Gradnja vzgojnovarstvenih zavodov, šol in domov, prioritete pri deležu v skupni porabi, pokojnine, otroški dodatki, gradnja stanovanj, solidarnost do manj razvitih območij ... O vsem tem in še o marsičem naj bi komisija izrekla svojo besedo, ko je usklajevala osnutke kongresnih sklepov s svojega področja, mnenja in pri-, pombe izredno široke in živahne javne razprave ter predloge in želje delegatov — njenih članov. Nad 50 se jih je priglasilo k razpravi, kar je dovolj prepričljiv dokaz za to, da je obravnavana tematika zadela v črno, pa tudi za to, daje na teh področjih še veliko nerešenega. Veliko je namreč prav takih problemov, ki tako ah drugače zadevajo vsakega delavca. Morda celo preveč — prav zato, ker o tematiki, ki je bila osredje razprav v komisiji, že zelo dolgo govorimo ...
S področja družbenega standarda in socialne varnosti je bilo kongresu predloženih 7 sklepov, v katerih so celostno zajete naloge sindikatov na posameznih ožjih področjih:
(7)	utrjevanje socialne varnosti in obvladovanje socialnih razlik,
(8)	delovne in življenjske razmere delavcev,
(9)	. razvoj stanovanjskega gospodarstva,
(10)	preobrazba vzgoje in
»Razprava v komisiji je pokazala, da delegati podpirajo predložene sklepe in njihovo temeljno usmeritev. Zahtevajo pa, da jih še bolj določno oblikujemo, da bodo usmeritev za načrtno akcijo,“ je dejal predsednik komisije Vinko Kastelic, ki je o njenih stališčih poročal na sklepnem plenarnem zasedanju kongresa.
Kongres je sprejej vsa bistvena dopolnila sklepov, ki jih
izobraževanja na samoupravnih osnovah,
(11)	razvijanje kulturne in znanstveno-raziskovalne dejavnosti,
(12)	oddih in rekreacija delavcev,
(16) sindikati in naši delavci v tujini.
Razprava
je predlagala komisija. Vanje pa ni bilo mogoče vključiti predlogov, ki so sicer dobri, a spadajo v delovno področje posameznih sindikatov. Ti predlogi pa bodo dragocen napotek pri izdelavi akcijskih programov, ki jih bodo na temelju sklepov kongresa pripravili posamezni
sindikati, pa tudi osnovne organizacije.
OB NOVI TOVARNI TUDI NOVA ŠOLA
. Zanimivost: predloga .sklepa (6), ki govori o nalogah sindikatov na področju načrtovanja in družbenoekonomskega si- -stema, komisija ni posebej obravnavala. Vendar pa je dobil sklep pomembno dopolnilo prav zaradi vsebine razprave v tej komisiji.
Za tole ,gre: gospodarstvo in druge dejavnosti je treba zavezati, da takrat, ko gradijo nov gospodarski objekt, ko odpirajo nova delovna mesta, hkrati poskrbe tudi za gradnjo novih objektov družbenega standarda: vzgojnovarstvenih zavodov, šole, igrišč itn.
SOCIALNO VARNOST TUDI DELAVČEVI DRUŽINI
Sindikat se zavzema za tako. politiko na področju osebnih dohodkov, da bo slehernemu delavcu z njegovim osebnim dohodkom zagotovljena socialna varnost.
To pa ni vse. Socialno var-,nost je treba zagotoviti tudi delavčevi družini. Porok zanjo morajo biti poleg delavčevega osebnega dohodka tudi družbeno organizirana poraba in socialne pravice, kot so: otroški dodatek, cenzusi, socialni korektivi in drugo. V tem je vsebina dopolnila, ki ga je predlagala komisija in ki ga je kongres tudi sprejel.
VEČ SKRBI
ZA VARNO IN ZDRAVJU NEŠKODLJIVO DELO
Velikokrat smo že slišali zahteve za skrajšanje (benefici-ranje) delovne dobe za delavce, ki opravljajo posebno težko zdravju škodljivo delo. Stališče sindikatov je, da je treba pripraviti programe za izpopolnitev varstva pri delu. Le tedaj, če iz objektivnih razlogov ni mogoče povsem zagotoviti zdravju neškodljivega in varnega dela, se bo sindikat zavzel za skrajšanje delovne dobe de-
Vse je že zapisano___________________________
Iz razprave Geze čahuka, predsednika republiške sindikalne konference delavcev vzgoje in izobraževanja
Resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije je naložila področju vzgoje in izobraževanja vrsto novih prednostnih nalog, kot so:
—	povečevanje zmogljivosti srednjih strokovnih šol in domov
—	pospešitev gradnje pedagoških akademij
—	hitrejše izenačevanje možnosti za enakovredno izvajanje učnovzgojnih programov
—	zagotavljanje brezplačnih učbenikov
—	razvoj mreže posebnih osnovnih šol in zavodov
—	usposobitev zadostnega števila strokovnjakov za najrazličnejša področja itn.
Tudi na vzgojnoizobraževal-nem področju smo že dosegli lepe uspehe, vendar pa se nam bo zagotovo zataknilo, če bomo zanj tako skopo odmerjali denar kot v zadnjih letih. Naj to ilustriram s podatki:
V letih 1969 in 1970 je znašala udeležba sredstev za vzgojo in izobraževanje v družbenem bruto produktu 4 %, v letih 1971 in 1972 se je rahlo dvig-nila.na 4,1 %, v letu 1973 pa je padla na 3,8% in kot kaže, bo letos le 3,6%. Vsako leto nominalno povečana sredstva ne
zadoščajo niti za povečan obseg dejavnosti. S sprejetjem nove ustave smo delavci v vzgoji in izobraževanju resnično optimistično gledali na razvoj vzgoj-noizobraževalne dejavnosti, vendar sedaj ob koncu leta 1974 ugotavljamo-, da smo se veselili prezgodaj. Ne glede na to, da smo za letos že dobili sredstva na osnovi delovnih programov, smo izpostavljeni močnemu javnemu pritisku za zmanjšanje prispevne stopnje. Menda smo preveč obremenili gospodarstvo. Iz naštetih podatkov pa vidimo, da vzgoj-rioizobraževalna dejavnost v resnici ni obremenjevala, pač pa je razbremenjevala gospodarstvo, čeprav to ni normalno spričo vedno večjega obsega dela.
Do danes še nismo uresničih 54. člena republiške ustave, ki govori o svobodni menjavi dela. Sredstva za vzgojnoizobraže-valno dejavnost so še vedno odvisna od bilance v družbenopolitični skupnosti in ne nazadnje tudi od subjektivnih sil in razumevanja, namesto da bi bila odvisna od ovrednotenih programov dela, za katere se odločajo delovni ljudje. V novih družbenih razmerah še vse preveč po starem mislimo in se le s
težavo odpovedujemo monopolu odločanja v imenu delovnih ljudi, zato tudi prikraj-šujemo dejavnost, za katero se nam v trenutni situaciji dozdeva, da jo najlaže. Ne mislimo pa ha posledice.
Republiška izobraževalna skupnost je upoštevajoč stabilizacijske napore za letošnje leto pripravila dva variantna predloga programa. Prvi se je omejeval na permanentne naloge in začete akcije le toliko, da se zagotovi kontinuiteta dela, drugi pa je predvideval razširitev dejavnosti v skladu z družbeno sprejetimi stališči. Pfogram nalog je bil obravnavan in sprejet v razširjeni varianti že v novembru 1973. leta. Za finančna sredstva so potekali dogovori v naslednjih mesecih ločeno od programa. Šele v aprilu 1974 se je dokončno zvedelo za dovoljeno porabo denarja za vzgoj-noizobraževalno dejavnost v letu 1974. Ta dovoljena poraba pa ni pokrila niti zožene variante programa. To pomeni, da sedanji program vzgojno-izobraževalne dejavnosti ni tisti, za katerega so glasovali delovni ljudje. Tudi globalna načrtna usmeritev za oblikovanje sredstev za skupno porabo v letu 1974 ne upošteva vseh določil družbenega dogovora in zato ostaja zgolj, .napisana deklaracija. To velja v prvi vrsti za 38. člen, ki med drugim določa, da se v letu 1974 zago-
lavcev na takih delovnih mestih.
Sprejeto je bilo tudi dopolnilo, ki zagotavlja invalidom poleg ustrezne kvalifikacije tudi nujno potrebno medicinsko in socialno rehabilitacijo ter enakopravno ponovno vključitev v združeno delo.
Tudi iz šolstva je bilo že nič koliko zahtev, naj se nadurno delo upošteva pri odmeri pokojnine. Kogres je potrdil stališče, da je treba predvsem zagotoviti spoštovanje 42-umega delovnega tedna. Ne smemo dopuščati, da delajo delavci prek meja svojih telesnih in duševnih zmogljivosti, ker bi imelo to hude posledice. Kljub temu pa je treba celotni sklop vprašanj, ki zadevajo nadurno delo, temeljito proučiti in sprejeti ustrezne sklepe.
BREZ MONOPOLOV PRI STANOVANJIH
Reševanje stanovanjskih vprašanj mora biti ena od osrednjih nalog sindikatov. Osnutek predloženega sklepa (9) to nalogo zelo določno opredeljuje. Na predlog komisije pa je bilo sprejeto še dopolnilo: Sporazumevanje in dogovarjanje bomo v sindikatih uporabili tudi za to, da bodo čim hitreje'in dosledno odpravljeni monopolni dogovori o cenah in delitvi stanovanj, o zemljiški politiki, o urbanizmu in projektiranju stanovanjske gradnje.
TUDI NAŠI ZDOMCI IMAJO OBVEZNOSTI
Več delegatov je opozorilo na to, da nekateri delavci odhajajo na tuje, njihove družine, posebno še otroci, pa ostanejo na skrbi naše družbene skupnosti. Ni prav, da izobražujemo za tujce, so poudarili nekateri.
Zato je bilo sprejeto dopolnilo sklepa 16: Ponovno je treba kritično oceniti družbeni dogovor, ki ureja zaposlovanje v tujini, posebno z vidika moralnih in materialnih obveznosti delavcev do njihovih družin in družbene skupnosti.
tovijo tudi sredstva za uresničitev družbenega dogovora iz leta 1973. Spričo nalog, ki jih družba postavlja pred vzgojno-izobraževalno in znanstvenoraziskovalno dejavnost in zaradi nenehnega večletnega zaostajanja te dejavnosti za razvojem drugih dejavnosti je nesprejemljivo dejstvo, da je kot izhodišče za oblikovanje sredstev za leto 1974 jabila osnova porabe v letu 1973.
OGROŽENE NALOGE
Naloge srednjeročnega načrta za obdobje 1971—1975 so večji del v nevarnosti, da ne bodo uresničene. V glavnem se uresničuje k tisti del nalog, ki jih prosvetni delavci uresničujejo s podvojenimi delovnimi napori, ne da bi za to bili stimulirani in pa tisti del srednjeročnega načrta, ki je odvisen od sredstev samoprispevka. Vse druge naloge, kot so izgradnja dijaških domov, povečanje zmogljivosti šol za drugo in tretjo stopnjo šolanja, modernizacija pouka, reševanje kadrovskih vprašanj za vzgojno-izobraževatno dejavnost, pa so ogrožene, ker predvideria dinamika rasti sredstev za vzgojo in izobraževanje zelo zaostaja za načrtovano. Zamujeno bomo najteže nadomestili na kadrovskem področju. Večletno zanemarjanje tega vprašanja in ve-
(Nadaljevanje na 10. strani)
8. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Izjemna množičnost in velika enotnost
Vse je že zapisano
Iz razprave Geze Cahuka, predsednika republiške sindikalne konference delavcev vzgoje in izobraževanja
(Nadaljevanje z 9. strani)
liko družbeno razvrednotenje vzgojnoizobraževalnega in znanstvenoraziskovalnega dela je ustvarilo tako velike vrzeli, da jih bomo s pospešenim reševanjem in z zelo stimulativno, štipendijsko politiko morda lahko rešili v enem desetletju, če nam sproti ne bodo odhajali iz šol najboljši prosvetni delavci Kritični položaj kadrovskega vprašanja se stopnjuje in bo v dveh naslednjih letih dosegel tako stopnjo, da bo ogroženo osnovno, obvezno izobraževanje. V predšolski vzgoji vodi oddelke na nekaterih območjih skoraj 33 % strokovno neustreznih kadrov (republiško poprečje 15,5). V osnovnih šolah se kvalifikacijska struktura kadrov vsako leto slabša. V šolskem letu 1971-1972 je bilo v osnovnih šolah 19 % delovnih mest strokovno neustrezno zasedenih, v naslednjem šolskem letu pa že 20 %. V tem šolskem letu manjka v osnovnih šolah 780 učiteljev, 2181 pa jih nima
ustrezne strokovne izobrazbe. Drugače povedano, danes v naših osnovnih šolah manjka skoraj 3000 strokovno ustrezno usposobljenih učiteljev. Tudi v srednjem šolstvu imamo velik kadrovski primanjkljaj, saj 39 % učiteljev v vseh šolah na drugi stopnji nima ustrezne strokovne izobrazbe za delovna mesta, na katerih dela. Prav tako pa ni dosti bolje v višjem in visokem šolstvu. Čeprav smo jeseni 1968 začeli sistematično akcijo za izboljšanje kadrovskega položaja na višjih in visokih šolah, se je tudi tukaj zataknilo - med drugim tudi zaradi pomanjkanja denarja. Zanimiv je podatek, da je od 1. septembra 1973 do 1. septembra 1974 odšlo iz osnovnega in srednjega šolstva 248 redno zaposlenih prosvetnih delavcev, ki so imeli ustrezno strokovno izobrazbo, v druge dejavnosti. Skoraj vsi so odšli iz vrst prosvetnih delavcev zaradi nerešenega materialnega položaja oziroma neustreznega družbenoekonomskega vrednotenja
tega dela. Poleg tega je zapustilo delovna mesta v šolah še 151 učiteljev, ki so bili v delovnem razmerju za določen čas in ga niso hoteli podaljšati.
Vsi prosvetni delavci so kot strokovnjaki na svojem delovnem mestu imeli za 500 do 1.000 dinarjev nižji osebni dohodek kakor ga imajo kot nestrokovnjaki na delovnih mestih v drugih dejavnostih. Glede usklajevanja osebnih dohodkov dehvcev vzgoje in izobraževanja z gibanji v gospodarstvu ugotavljamo, da določil resolucije o družbenoekonomski politiki in 32. člena družbenega dogovora sploh ne moremo uresničiti, ker izobraževalne skupnosti nimajo dotoka denarja, čeprav se je to v zadnjem času javnosti drugače prikazovalo. Republiška izobraževalna skupnost je kot odgovorna pozvala odbor podpisnikov družbenega dogovora, naj prouči stanje ter predlaga ukrepe za uresničitev dogovora. Do danes ni še ničesar storjenega.
Glede na vse to ugotavljamo, da pri dogovarjanju za leto 1974 področje vzgoje in izobra-ževanja ni bilo v enakopravnem in prednostnem položaju z drugimi dejavnostmi v združenem delu, kot to določata ustava in
resolucija X. kongresa ZKJ. Global je bil kratko in malo od-meijen, ne da bi bili upoštevani sprejeti programi. Še več, nalagali so nam nove dodatne obveznosti, od razširitve predmetnika do povečanj števila učencev in oddelkov, ki pa so finančno ostale nepokrite.
O neenakopravnem položaju prosvetnega delavca v združenem delu bi lahko govoril še več in navajal podatke. Vendar ni to namen mojega prispevka. Želim, da bi našteti podatki pomagali k odločitvi, da čimprej poiščemo ustrezen izhod iz položaja, v kakršnem je danes vzgojnoizobraževalna dejavnost. Omogočiti je treba, da se bo globalna družbena usmeritev uresničila v takšnem obsegu, kot smo si jo začrtali v dokumentih.
- Mislim, da nam ni treba iskati nič novega, kajti vse imamo že zapisano v novi ustavi in drugih dokumentih. Potrebno se je organizirati tako, da bomo določila ustave lahko resnično izvajali. Le v tako urejenih družbenoekonomskih odnosih, kot jih določa nova ustava, vidi sindikat delavcev vzgoje in izobraževanja možnost za uresničitev določb iz resolucije X. kongresa ZKJ.
SOS za šole ob meji
Delegatka TEODORA KRPAN in Nove Gorice, ki je razpravljala predvsem o problemih predšolske vzgoje, je omenila da so na predkongresnih sestankih na Primorskem največ razpravljali o družbenem standardu, še posebej o skrbi za ustrezno vzgojo in izobraževanje otrok. Delovni ljudje se zavzemajo za napredek tega področja.
Sindikati imajo pri tem pomembno vlogo. O tem govorijo tudi kongresni dokumenti. Ustrezna meterialna osnova šolstva je eden izmed najvažnjejših pogojev za enakopravnost pri šolanju otrok. Te pa še ni, zato so pri posodabljanju pouka na osnovnih šolah velike težave. Na primer: niti na eni osnovni šoli v primorskih občinah ni možnosti za uvedbo celodnevne šole, za katero se zavzemamo. Brez odločne akcije in podpore vseh delovnih ljudi ne bo šlo, ker je treba zbrati veliko denarja za sodobno osnovno šolo, kakršno si želimo.
V povojnem obdobju je bilo v treh primorskih občinah zgrajenih samo šest novih osnovnih šol;- druge so bile zašilo obnovljene. Poudariti želim, da je naše območje ob meji in da sta urejeno izobraževanje in kultura ob meji pomembna za vso našo domovino. Vsi moramo
biti zainteresirani, da se slovenstvo ob meji ohranja in krepi, ne pa da se iz leta v leto manjša Število prebivalcev. Urejeno izobraževanje otrok v obmejnih predelih bi veliko pripomoglo k temu, da se ljudje iz teh krajev ne bi izseljevali v večja središča. Danes pa se otroci tod še šolajo v zelo slabih razmerah. V šolo se vozijo tudi iz 15 km oddaljenih krajev. Pozimi izostajajo od pouka, ker ne morejo priti v šolo, denarja za ureditev dijaških domov na ni. Že to kaže, da še zdaleč nimajo vsi otroci enakih možnosti za šolanje. Te pa jim moramo zagotoviti odrasli. Kakovost izobraževanja ne sme biti odvisna od gospodarske moči območja. Žal pa je še vedno tako. Solidarnost pri urejanju šolstva je prešibka!
Tudi sindikat naj skrbi za to, da bodo organizacije združenega dela v teh pasivnih krajih odpirale svoje obrate in zaposlovale ljudi doma. S tem bi preprečili odliv prebivalstva v industrijska središča. Ne smemo pozabiti, kako potrebne so nam bile v narodnoosvobodilnem boju samotne domačije na teh območjih, ki jih sedaj imenujemo „pasivna“, je opozorila delegatka.
Predlagala je, naj bo v kongresnih sklepih poudarjena pomembnost ureditve šolstva na obmejnih območjih.
0 delavcu, mladini in socialnem razlikovanju na nerazvitih območjih
Delegat GVIDO CEPIN iz Markovcev pri Ptuju je z zanj značilno zavzetostjo — kot že velikokrat doslej — spregovoril o razmerah v nerazvitih območjih:
„V naši mali Sloveniji imamo razvite in manj razvite pokrajine. Sem iz območja, kjer krepko občutimo posledice zaostalosti in tudi revščino: to so naše revne Haloze in Slovenske gorice. Tako kot na drugih nerazvitih obnočjih se tudi pri nas prizadevamo za razvoj, za dvig družbenega proizvoda in zaposlenost naših ljudi.
Napori naših delavcev so veliki. Ker ni dovolj delovnih mest, se prebivalstvo zelo počasi zaposluje. Na delovna mesta čaka še 800 delavcev, 4000 pa jih dela v tujini, kar je 31 % vseh zaposlenih. Mnogo naših delavcev ima do službe tudi po
lahko skrbi za vzgojo svojih otrok? Kljub-temu pa sodeluje pri pospešenem razvoju našega gospodarstva, prispeva za ceste, šole, zdravstvo itd. Ali niso napori vseh delavcev v nerazvitih območjih naše Slovenije preveliki za njihove moči?
Vzgoja in izobraževanje sta najuspešnejši sredstvi za povečanje socialne gibljivosti in zmanjševanje socialnih razlik v družbi, še posebno pa razlik med fizičnim in umskim delom. Vzgoja, izobraževanje in kultura pa imajo tudi odločujoč pomen za dvig delavskega razreda in utrditev njegove družbeno-zgodovinske vloge.
Toda otroci iz revnih pokrajin občutijo že v rani mladosti socialno neenakost in krivice. Tu ni razvito otroško varstvo, šole so stare, tudi s tra-
movi podprte. Dolga pot v šolo učenca izmuči; ni dovolj učiteljev ...
Vprašam se - ali lahko v takšnih razmerah otrok, ki je poleg vsega še preobremenjen z domačim delom — uspešno konča šolo? Naši otroci niso nič manj sposobni od otrok v razvitejših krajih — toda junaki so, da v takih razmerah izdelajo razred.
Zaradi skladnega razvoja naše družbe bomo morali več storiti za razvoj šolstva v manj razvitih območjih, od koder nadaljuje šolanje v srednjih, višjih in visokih šolah zelo zelo majhen odstotek mladine.
Tudi tu živi naš otrok, ki je otrok našega naroda, otrok prihodnosti. Tudi njemu moramo omogočiti takšen razvoj, kakršnega imajo njegovi vrstniki v bogatejših krajih.
Sindikati in družbena skrb za otroke
20 do 30 km in več dolgo pot. Ker imamo zelo slabo cestno omrežje, imajo do glavne ceste iz haloških in slovenjegoriških vrhov tudi po 1 do 2 uri hoda; pot nadaljujejo s kolesi in z drugimi prevoznimi sredstvi. 2700 delavcev je zaposlenih zunaj naše občine.
Ali lahko govorimo pri takem delavcu o 42-umem tedniku, saj je zdoma tudi po 12 ido 14 ur na dan. Izmučen je že, ko pride na delo, doma pa ga čaka krpica zemlje. Ti ljudje imajo povečini še nezaposlene žene, saj zanje ni delovnih mest, in otroke, ki jih težko preživljajo. Pri nas je namreč osebni dohodek zaradi nerazvitosti gospodarstva in zelo nizke kvalifi-. kacijske strukture precej nižji kot v razvitih območjih. Ali se lahko ta delavec izobražuje, ali se lahko zanima za kulturo, ali
„ž novo ustavno ureditvijo so delovni ljudje postali nosilci načrtovanja družbenoekonomskega razvoja in torej tudi nosilci razvoja, načrtovanja družbene skrbi za otroke,“ je poudarila v svojem prispevku k razpravi MILENA BERTONCELJ, delegatka iz vzgojnovar-stvenega zavoda Boris Peče Maribor, in nadaljevala: „V mariborski občini je zaposlenih 30.413 žensk ali 41,4% zaposlenih. Kljub gradnjam novih vzgojnovarstvenih zavodov pa njihova zmogljivost ne ustreza potrebam.
V naši občini je 11.000 otrok, starih več kot tri leta; od tega jih je v vzgojnovarstvenih zavodih 4.140 ali izraženo v odstotkih: v mestni občini je v VVZ 32 % otrok, v širši regiji pa 19%. Otrok, ki ne obiskujejo vzgojnovarstvenih zavodov, je zelo ve,liko; zato mora biti naloga vseh nas delavcev v OZD, v KS, delegatov v interesnih skupnostih, in članov sindikata, da vsi skupaj sodelujemo ne samo kot pobudniki, temveč tudi kot nosilci nalog in si prizadevamo za zdrav razvoj otrok, za odpravljanje ekonomskih in socialnih razlik. S tem ko širimo mrežo VVZ, odpiramo možnosti za vključevanje čim večjega števila otrok in dajemo otrokom enake možnosti za zdrav telesni razvoj in rast umskih zmogljivosti.
Na naših predkongresnih konferencah osnovnih organizacij sindikata smo o tej problematiki zelo obširno razpravljali. Predlagali bi, da pri vseh gradnjah novih VVZ upošte-
vamo tudi oddelke za prizadete otroke (posamezni oddelki za prizadete predšolske otroke so že v Mariboru, Kranju in Ljubljani).
V naših delovnih programih vzgojnovarstvene dejavnosti smo že predvideli razširitev naše dejavnosti v krajevne skupnosti. Radi bi vključili vsaj v občasne vzgojne oblike čim več otrok, ne samo v mestnih središčih, ampak tudi na podeželju. Vzgojnovarstveni zavodi že prevzemajo svoje naloge pri načrtovanju družbenega nadzora nad varstvom otrok v družini.
Letošnje geslo tedna otrok je bilo: „Osvajajmo prostor za otroke — razširjajmo družbeno organizirano vzgojo otrok — usposabljajmo družbene delavce zanje.“ Bojim se, da bodo spet vse tiste lepe misli, želje in zagotovila, Id smo jih slišali v tednu otroka, izzvenele v pozabo. Doslej se je namreč mnogokrat zgodilo, da je bilo laže dobiti lokacijo za serijo garaž kot pa lokacijo za montažni vrtec ali igrišče - tu mislim življenjske prostore, ne samo za predšolskega otroka, ampak tudi za mladino. Velik odstotek otrok danes v zazidanih stanovanjskih soseskah nima na voljo nobenih igrišč — razen običajno zanemarjene okolice in ceste. Mislimo, da bi številčnost igrišč — rekreacijskih površin za otroke morali določiti v skladu z gostoto prebivalstva in s številom otrok v naseljih. To pa je tudi naloga'vseh družbenih dejavnikov od organizacij združenega dela do krajevnih skupnosti.
ZADNJI SKLEP
Beseda predsednika ZSS Janeza Barbariča ob koncu kongresa
Tovarišice in tovariši, ob koncu kongresa se najprej zahvaljujem vsem dosedanjim članom republiškega sveta za njihovo požrtvovalno delo. V imenu tovarišic in tovarišev, katerih izvolitev je bila danes potrjena, pa se zahvaljujem za zaupanje.
Včeraj in danes smo dokončali že pred meseci začeto delo. Dokončno smo izoblikovali svoj akcijski program, sprejeli smo sklepe in se dogovorili o svoji organiziranosti. Morda je neobičajno, toda tovarišice in tovariši delegati, tudi teh nekaj sklepnih besed predlagam kot dogovor - ali kot zadnji sklep. Slab bi bil kongres, ki bi bil usmerjen samo nazaj, v oceno, pa četudi v kritično oceno preteklosti — če ob tem ne bi izoblikoval nalog, ki jih bomo morali uresničevati takoj - jutri Sklepi, ki smo jih sprejeli, so naloge in naša akcija za jutri, kajti kongres ni sklep nekega obdobja, marveč in predvsem začetek novega. Tak kongres je po mojem dober kongres Zavedati pa se moramo, da bodo člani ocenjevali njegovo uspešnost šele jutri, pojutrišnjem in pozneje, ko naj bodo tako rekoč vidni dosežki naših dogovorov.
Sklep je torej:
Z enako zavzetostjo kot v priprave na kongres se moramo ' vreči z vsem srcem, prepričanjem, revolucionarno ostrino, a prav zato človeško pošteno tudi v uresničitev sprejetih nalog.
Spet ponavljam in vračam kongresu v javni razpravi večkrat zastavljeno vprašanje: dobri so ti sklepi, seveda le, če bodo uresničeni! Kdo jih bo uresničil? O tem' se dogovorimo zdajle ob koncu. Predsednik osnovne organizacije? Sam in osamljen? Občinski svet ali republiški svet? Forum torej! Sploh ne, tako tovarišice in tovariši ne bomo uspeli. Uresničitev sklepov je odvisna od vseh organizacij, od vsega članstva, od nas vseh. Od pripravljenosti in angažiranosti in dostikrat tudi od poguma in volje vsakega posameznega člana naše organizacije.
S tem sploh ne zanikam nalog, obveznosti in odgovornosti vseh voljenih tovarišic in tovarišev, ne zanikam velike odgovornosti vodstev sindikatov na vseh ravneh. Toda sprejeta organiziranost sindikatov pomeni obenem tudi dogovor o delitvi dela med nami samimi Pri vsem tem pa resnično pričakujemo največ' od vsake posamezne osnovne organizacije v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. To med drugim pomeni, da je demokratizem vsebovan v delegatskih odnosih pri izgradnji naše lastne organizacije, in zapisan v sprejetem statutarnem dogovoru, naše pomembno politično sredstvo. Ta demokratizem je in mora ostati naše politično orodje, ko bomo sicer vsak zase in na različnih ravneh razpravljali, sklepali in snovali svoje akcije. Toda tega ne bomo počeli, kot da gre za sklepe, ki so dokončni in jih morajo drugi vnaprej sprejeti, temveč naj ustvarjajo osnovo za soočanje posameznih interesov s splošnimi in skupnimi interesi. To ni lahka naloga, niti za osnovne organizacije in niti za tiste delavce, ki bodo delovali v različnih organih sindikatov v občinah, republiki in zvezi. Z drugimi besedami pomeni prav to, kar pripovedujem, našo obveznost, da smo čim več in čimbolj usklajeni in pripravljeni, prisotni v posameznih organizacijah združenega dela, ker bomo le tako sklepe, ki jih je marsikdo sicer pohvalil, tudi uresničili.
Pred kongresom smo ugotovili, da smo dosegli visoko stopnjo, lahko rečem celo nepričakovano visoko skladnost v pogledih in pričakovanjih članov sindikata in tistimi, ki imajo različne funkcije, bodisi v sindikatih bodisi v Zvezi komunistov ali organih samoupravljanja v delovnih organizacijah in drugod. Zakaj govorim o tem? Še pred časom smo namreč ugotavljali nasprotno: češ, člani govore in pričakujejo eno, mi, ki delujemo v forumih, pa mislimo in delamo drugo. Za uspešnost pa je prav ta, pred kongresom dosežena enotnost pogledov temeljni pogoj. Ta enotnost in zlasti posluh za zahteve in predloge delavcev morajo biti vodilo tistim, ki so jih delavci izvolili za svoje delegate. Seveda gre za posluh, ki zna ločiti koristno od nekoristnega, napredno od nenaprednega. Zato sklepamo svoje delo s spoznanjem, da moramo enotnost negovati kot osnovo naše uspešnosti in z dogovorom, da bo vsaka organizacija zase iz množice nalog, ki smo jih danes sprejeli, izbrala s tankim političnim in razrednim posluhom tiste najpomembnejše naloge za vsako posamezno osnovno organizacijo, vsak občinski svet, vsak sindikat in zvezo sindikatov posebej. Če ne bomo znali ločiti pomembno od trenutno manj pomembnega in začeli uresničevati ali poskušali uresničiti vse naenkrat, ne bomo naredili - nič.
Sklep je torej: vsak zase naj si takoj pripravi ob svoji politični oceni odnosov svoj program. Uresničiti eno ali dve nalogi ali sklep iz naših dokumentov bo pomenilo več kot še tako imeniten vseobsegajoči načrt.

XI. v

PROSVETNI DELA' '
»TRAN 11
V.	— -
t dtika, »Presek« in učenci
isem prepričan, da je mogoče napraviti za vsakega ienca pouk matematike privlačen, ker je to odvisno od učenčevega značaja, učenci pa so navadno pisana množica najrazličnejših značajev. Zato tudi ni enotne metode in sredstev, ki bi napravili pouk za vse privlačen, pač pa je mogoče za vsakega učenca posebej to napraviti vsaj v neki meri. Prepričan pa sem, da se more skoraj vsak, če hoče, naučiti v dvanajstih letih toliko matematike, kolikor jo danes zahtevajo fakultete, na katerih je matematika uporabna (ne glavna) veda. “
V
(Prof. Ivan Štalec, „Presek“ 1974/75, št. 1)

vUst „Presek“ je namenjen Učencem od 7. razreda osnovnih šol do zadnjega razreda gimnazij in drugih srednjih šol. Za-^di težav z matematiko in za-nitnivega obravnavanja posameznih področij matematike, fizike in delno astronomije ob-hvljamo pogovor s članom ijtedniškega odbora Jožetom (Kotnikom in predmetnim uči-,eljem za matematiko in fiziko.
: Ko-
| - Niha od 12.000 do Ifi-OOO. Toda naročnina je ena-kot lani. Težave sq le v tem, fr je letos subvencij manj. ^“ni smo prejeli denar od pobraževalne skupnosti SR Slo-friije, od kulturne, raziskovalne in temeljnih izobraževalnih skupnosti. Letos nam (e dala delež samo prva od nartih. Računamo s tem, da ■Jdo prihodnje leto vse te ^Upnosti sklenile dogovor tudi 0 rnladinskem tisku. Če bo do-
— Začnimo naravnost nkšna je naklada lista?
volj denarja, se bomo lahko še bolj posvetili vsebini.
— Ima uredništvo dobre zveze s profesoiji in učenci?
- Če bi šteli zveze po številu pogovorov ali srečanj, se ne bi mogli pohvaliti. Uredništvo nima stalnega uslužbenca niti telefonske linije. Tako smo dosegljivi le po pošti. S tistimi, ki se zanimajo za to področje kot tudi za delo Društva matematikov, fizikov in astronomov, pa že najdemo skupni imenovalec. Lani smo imeli srečanja v Celju in Mariboru, najdemo se tudi ob tekmovanjih. Imamo pa precej dopisnikov. Kot zanimivost naj omenim, da v „Pre-seku“ napišemo pod sestavek samo ime in priimek; tako se primeri, da je poleg (ali celo pred) sestavkom kakšnega profesorja matematike objavljen dijakov sestavek.
— Lanski načrt, da bodo izšle 4 številke, ste izpolnili. Kaj načrtujete za II. letnik?
Il* republiško srednješolsko jjrometnovzgojno tekmovanje Spnčano
.Letošnjega 19. oktobra se je ralo v Ljubljani 56 srednješol-ev iz raznih krajev Slovenije, ki j,0 se udeležili II. republiškega 'kalnega tekmovanja pod ge-„KAJ VEŠ 0 PRO-cTU“. Tekmovanje je organi-. rala skupnost ljubljanskih ob-v nskih svetov za preventivo in ^ S°jo v cestnem prometu. Po-rovitelj te prometnovzgojne ^reditve je bila republiška onferenca socialistične mla-Slovenije.
- tekmovanje je obsegalo: re-vanje testnih pol iz cestno o metnih predpisov, ocenjeval-je v°žnjo s kolesom z motor-s 171 po ulicah soseske VI. in De tnostno vožnjo na poseb-p 1,1 poligonu, kjer je bilo treba Pjf^agati 7 različnih promet-yvir.
t'ie$ movanje jc Lilo za sred-°lCe precej zahtevno, ven-že, so bili v splošnem doseženi Pri° ^°Lri rezultati. Prvo mesto .d0 Uvrstiivi tekmovalnih ekip je je ^P3 iž Kranja, druga Pe r -®Lip3 iz ljubljanske obči-°&žigrad, na retje mesto pa i_0jle uvrstila ekipa iz Škofje Paik .^e<l posamezniki so bdi tj oljši; Andrej Urlep iz Kra-> Jože Triplat z Jesenic in
Zvone Svegelj in Škofje Loke.
Kaj je pokazalo tekmovanja na tako „visoki“ ravni? Najprej to, daje bil od lanskega leta, ko je bilo za srednješolce organizirano prvo tovrstno tekmovanje, pa do letošnjega dosežen precejšen napredek. To je potrdila tudi udeležba tekmovalnih ekip iz raznih krajev Slovenije. Pokazalo se je tudi, da bo v prihodnje treba še več sistematičnih priprav za udeležbo na tekmovanju, zlasti pa bo treba pripraviti selekcijo tekmovalcev s predtekmovanji: to naj bodo prireditve, ki se jih bodo množično udeležili srednješolci.
Namen tekmovanja je vsekakor v tem, da bi bili tudi učenci srednjih šol deležni raz-1 nih oblik prometnovzgojne dejavnosti. To pa seveda ne more nadomestiti potrebe po uvedbi redne, sistematične prometne vzgoje tudi v srednje šole. Taka potreba je več kot utemeljena. Statistika prometnih nezgod namreč kaže, da se ponesreči zelo veliko mladine med 14 in 18 leti. Tudi mentorji in velika večina vodstev šol pričakuje, da bo prometna vzgoja kmalu zaživela tudi v srednjih šolah. MARJAN METLJAK
— Spet se bomo potrudili izdati štiri' številke „Preseka“. Morda bodo tanjše. Zaradi pomanjkanja denarja, ne zaradi pomanjkanja avtorjev. Vsekakor pa bo merilo vsebine ostalo isto: znanstveno neoporečno in sočasno zanimivo.
— Koliko naša proizvodnja, ki potrebuje iz dneva v dan več matematikov, pomaga pri reševanju vaših finančnih potreb?
-	Tu bi lahko zapisali ničlo. Podjetjem smo pisali za reklame. Niti na to niso odgovorili; naj kot primer omenim Ljubljansko banko. Edino „Šumi“ je doslej izjema. Kaže, da se podjetja sploh ne zavedajo svoje soudeležbe pri ■ vzgajanju strokovnjakov. Ali pa se ne zavedajo, kaj potrebujejo.
— Še o poučevanju matematike: kako si zamišljate njeno ,,počlo>večenje“? Je res vse odvisno od človeka, ki jo podaja (če je to izvrsten strokovnjak in metodik, sta tudi priljubljenost predmeta in uspeh zagotovljena?
-	Pri novi matematiki je ogromno odvisno od človeka. Posebno v osnovni šoli je predvsem učitelj tisti, ki navduši učence za posamezne predmete - pa naj bo to matematika, glasba ali likovni fjouk. Dobri učbeniki pa lahko ogromno pomagajo. Tudi „Presek“ je eden izmed pomočnikov.
V srednji šoli se že jasno pokaže nagnjenje k matematiki ali nasprotno.
In v tem primeru se mi zdi najbolje, da prosto obnovim besede profesorja Franceta Križaniča, ki pravi, naj profesorji učencev (dijakov ali študentov) predvsem ne motijo pri tem, ko se ukvarjajo z matematiko. Res-
nica je namreč, da vložimo mnogo mučnega prizadevanja za usposabljanje tistih, ki jim matematika „ne leži" — za tistega, ki ga pritegne, pa premalo naredimo.
— Tekmovanja mladih, matematikov zbudijo veliko zanimanja. Zakaj so tako poredko — v primerjavi s športnimi tekmovanji?
- Športa in tnatematike ne gre primerjati. Če mislimo samo na pogostnost, potem že - a naša tekmovanja morajo biti natančna in terjajo sodelovanje mnogih strokovnjakov. Za to pa , je vendarle spet potreben denar.
Ga jc za tekmovanje mladih matematikov škoda? Nihče ne bo tega rekel; samo preprosto -ni ga. Tako postaja šola v marsikaterem pogledu larpur-lartistična; četudi bi si morali prizadevati, da se mladina uči za življenje. Tudi v matematiki.
— Astronomija je zaradi sodobnega zanimanja za vsemirje nekakšna „best-znanost“ in silno privlači mlade. Koliko jo izrabljate za pridobivanje mladih matematikov?
V ...Preseku" astronomije ni - so le eksperimentalne vaje. Te pa same po sebi privedejo učence do spoznanja, kako potrebna je. Na raven dnevnega časopisja pa se ne nameravamo spustiti.
— Še podatek: kako je s številom naročnikov med profesorji, učenci in dijaki?
~ Ni deljeno. Izvode pošiljamo na šole, kjer je matematik naš poverjenik - četudi morda ni član društva. Profesorji so to lepo sprejeli in izvajajo dosledno, čeprav brež-plačno. To je enako na osnovnih in srednjih šolah.
Pogovor vodila:
NEŽA MAURER
Še enkrat: kadri, morala in zakonitost
Pojasnilo glasbene šole Škofja Loka, da ni mogla zvabiti tov. Kolarjeve, ker je ni poznala, je neprepričljivo. Po besedah Vide Kolarjeve jo je prepričala neka tovarišica iz glasbene šole Škofja Loka, da se je šla zanimat za delovno mesto. Ravnatelj glasbene šole ji je dejal, da jc v glasbeni šoli bolj prijetno delo in ji ,.zagotovil, da do osnovne šole Trnovo nima nikakršne obveznosti", čeprav mu je povedala, da je bila sprejeta na delovno mesto učitelja za glasbo na redni razpis, za kar se je pismeno obvezala in da že uči. Prav tako je tovarišica Kolarjeva sama po-
vedala: v glasbeni šoli ji bb ravnatelj omogočil, da opravi učno obveznost v dveh dneh.
V pojasnilo tov. Kvaterniku pa še toliko, da vsakega dela/ca takoj prve dni, ko prevzame delovno mesto, prijavimo Zavodu za socialno zavarovanje (rok v 8 dneh), če pa nima vseh dokumentov, potem nam zavod rok uradno podaljša. Z delovno knjižico je tov. Kolarjeva res zavlačevala, kar je bilo že posledica pogovora med njo in vodstvom glasbene šole Škofja Loka.
G. C.
Učitelji osnovne šole Grad na obisku na Gradiščanskem
Že dalj časa sta gorički šoli Grad in Rogaševci v prijateljskih stikih s šolo St. Martin pri Jennersdorfu (Ženavci) na Gradiščanskem Pobudo za tako sodelovanje je dal ravnatelj tamkajšnje šole Josef Zigling.
Junija lani je gradiščanski učiteljski kolektiv obiskal kolege na šoli Grad, pred kratkim pa so učitelji iz Grada na povabilo obisk vrnili. Z veliko pozornostjo so avstrijski kolegi pripravili sprejem in program obiska Po sprejemu v šoli St. Martin smo bili gostje župana St. Martin, sledila sta pogostitev v Jennersdorfu in sprejem pri predsedniku okraja in županu. Oba sta nam predstavila kraj in izrazila željo po sodelovanju, ne le na gospodarskem področju, ampak tudi v kulturi in prosveti
Ogledali smo si veliko tekstilno tovarno (tovarna frotirja) Vossen, ob koncu pa je dobil vsak obiskovalec še spominsko darilo - izdelek tovarne.
Na prijateljskem kosilu v Jennersdorfu so bili mnogi kulturni in politični delavci tega kraja:	poslanci, prosvetni
inšpektorji, župan, zastopnik deželnega glavarja, predsednik okraja, ravnatelji tamkajšnjih šol, predstavniki tovarne Vossen in drugi V njihovih govorih in v govoru prosvetnega svetovalca organizacijske enote zavoda za šolstvo iz Murske Sobote je bila izražena želja, naj bi prosvetarji z obeh strani meje svoje sodelovanje poglobili in izmenjavali izkušnje na poklicnem področju. Poudarjali so, da nas ne veže le zaposlovanje naših ljudi za mejo, ampak tudi vzgojno delovanje.
Po kosilu so nas popeljali še na ogled gradbišča velikega šolskega centra, končno pa na zgodovinski kraj Mogersdorf kjer je bila znana bitka s Turku
Ob odhodu so nam podarili v spomin gramofonsko ploščo znamenitega zbora madrigalistov iz Jennersdorfa. Poslovili smo se z željo, naj naše vzgojno delo druži sosednje narode, ki so si geografsko zelo blizu, zaradi meje, ki nas loči, pa včasih vendarle predaleč.
JANKO KONDRIČ OSNOVNA ŠOLA GRAD
Izoblikujmo skupno srednjo šolo!
(Ob izidu 3. številke revije Vzgoja in izobraževanje)
Uvodnik prinaša resolucijo X. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije o nalogah Zveze komunistov Jugoslavije in socialistični samoupravni preobrazbi vzgoje in izobraževanja in resolucijo VIL kongresa ZKJ o vzgoji, izobraževanju in raziskovalnem delu.
Zelo dragocen in aktualen je prispevek direktorja zavoda za šolstvo SRS Borisa Lipužiča, saj pod naslovom Nekateri vidiki uresničevanja koncepcije usmerjenega izobraževanja razpravlja o tej zanimivi in aktualni problematiki. Avtor izčrpno podaja temeljna izhodišča koncepcije usmerjenega izobraževanja, ki zahteva reformo celotnega vzgojnoizobraževalnega sistema od osnovne šole do visokega šolstva in jasno poudarja, da moramo izoblikovati skupno srednjo šolo kot šolo enakih možnosti za vse učence. Kritično razčlenjuje sedanje razmere in nakazuje možnosti, kako naj bi se lotila reforme stalna konferenca republiških in pokrajinskih zavodov za proučevanje iti razvoj vzgoje in izobraževanja, kjer že delajo skupine strokovnjakov; te bodo pripravile podroben načrt za reformo vzgojnoizobraževalnega sistema v SFRJ na enotnih idejnih temeljih.
Politehnična in delovna vzgoja je prispevek dr. Stevana Bezda-nova. A v tor analizira sedanje stanje politehnične in delovne vzgoje ter nakazuje perspektive razvoja.
Revija prinaša nadaljevanje in konec razprave dr. Dragiša M. Ivanoviča o nekaterih idejno teoretičnih vprašanjih z vidika marksi-stičtie idejnosti pouka fizike.
Predavatelji, ki poučujejo novi predmet samoupravljanje s temelji marksizma, bodo prav gotovo veseli prispevka Renate Mejakove. Avtorica opozarja, kako potrebno je uvajanje tega predmeta ter razpravlja o nekaterih metodoloških in pedagoških problemih za uresničevanje uvajanja novih zasnov marksistične vzgoje in izobraževanja.
O sodobni metodiki družbenega izobraževanja in vzgoje piše Jože Valentinčič. Avtor zastavlja vprašanje, ali lahko usposabljamo za samoupravljanje po starih didaktičnih' vzrocih. Jasno poudarja, da ni mogoče vzgajati za nove družbene odnose, ne da bi radikalno spremenili nekdanje metode „državljanske“ vzgoje. Zavzema se za sodobno metodiko družbenega izobraževanja.
Kazimir Tarman razpravlja o izobraževanju in vzgoji za varstvo narave, Veljko Troha pa analizira dopolnilni pouk na osnovnih šolah Dolenjske.
Vitka Kolar nam je tokrat prispevala sestavek o dodatnem pouku iz angleškega jezika na območju ljubljanske organizacijske enote zavoda za šolstvo SRS.
Zelo zanimiva je analiza (ne)uspešnosti študijske generacije 1967/68 na univerzi v Ljubljani in nekaterih vzrokov, ki sta jo prispevala Ludvik Horvat in Zlatko Naglič.
Branimir Lorenčič je tokrat napisal prispevek Uporaba tehnike mrežnega planiranja pri sestavljanju učnih načrtov.
Razen omenjenih prispevkov ima revija tudi tokrat bogate informacije, novosti iz izobraževanja po svetu, navedeni pa so tudi potrjeni učbeniki in učila ter novosti iz knjižnice zavoda.
DRAGO NOVAK
*
OSNOVNA ŠOLA - ODSEV SKRBI OBČANOV
Materialna osnova šolstva se postopoma krepi tudi v logaški občini. V šolah je vsako leto več prostora. Pouk poteka tudi že v novi šoli v Rovtah in v Gorenjem Logatcu. Občani so pokazali svojo zrelost in čut odgovornosti ponovno v mesecu marcu 1974, ko je že drugič uspel referendum za izgradnjo šol in vzgojnovarstvenih zavodov. V šoli Gorenji Logatec je že drugo leto enoizmenski pouk, v šoli osem talcev v Logatcu pa predvidevajoča bodo imeli samo dopoldanski pouk za vse razrede v začetku šolskega leta 1975/76, ko bo dograjena nova prostorna šolska stavba.
V obeh šolah je po zadnjih podatkih, vštevši podružnice, v letošnjem šolskem letu 1.093 učencev. Kadrovsko sta še kar zadovoljivo zasedeni, ker je poskrbljeno tudi za stanovanja učiteljev. Že nekaj let pa se čuti potreba po usklajevanju dela obeh šol in učiteljskih zborov. Tudi šolska svetovalna služba je namenjena obema šolama. Do sedaj sta imeli šoli že psihologa, letos bo začel delati pedagog, v programu pa je tudi siste-
mizacija delovnega mesta socialnega delavca. P rav zaradi omenjenega dela se je pokazala resnična potreba po usklajenem delu. V začetku septembra leta 1974 je bil ustanovljen odbor za koordinacijo dda na šolah v občini Logatec. Šola mora danes živeti kot to zahtevajo vzgojnoizobraževalni smotri, pa tudi razmere, v katerih dela. Osnovna šola mora dajati solidne temelje za oblikovanje marksističnega pogleda na svet, družbo in človeka ter vzgajati učence v duhu socialističnega humanizma, s ciljem, da bi le-ti postali resnični samoupravljavci.
Torej se ne krepi samo materialna osnova šolstva v Logatcu, kar je nedvomno zasluga občanov, ampak se z novimi nalogami, kijih ima sodobna osnovna šola, spreminja tudi vsebina vzgojnoizobraževalnega dela in življenja. Samo tako vsestransko angažirana šola bo našla podporo in razumevanje v širši družbeni skupnosti.
MARIJA PEf KOVŠEK
h
Sarajevo
Dva jubileja Lastavice
Sarajevska založba Veseliti Masleša je letos praznovala dva jubileja, neposredno povezana z znano knjižnico otroške literature Lastovica, in sicer 20 let izhajanja Lastavice in 15 let obstoja kolonije z istim imenom.
Od leta 1954, ko je bila natisnjena prva knjiga v knjižnici Lastovica, ki je imela zaščitni znak leteče lastovke, pa do danes je izšlo v tej največji jugoslovanski knjižnici za otroško literaturo 290 del domačih in tujih piscev v skupni nakladi 9,5 milijonov knjig.. V platnicah Lastavice, ki jih je lahko prepoznati, je objavilo doslej 93 jugoslovanskih piscev 200 del v 734 izdajah. Med temi je tudi 13 slovenskih avtorjev. Tone Seliškar in France Bevk spadata med pisce, katerih dela so bila največkrat objavljena - Seliškarjeva 69-krat, Bevkova pa 39-krat. Seliškarjeva Bratovščina Sinjega galeba je izšla v nakladi 120.000 izvodov.
Pri veliki knjižnici Lastovica se je razvila tudi svojevrstna kulturna in vzgojna ustanova - kolonija Lastovica, ki je praznovala letos svoj petnajsti rojstni dan. Ustanovljena je bila leta 1959 na pobudo književnika Ahmeta Hromadžiča, urednika Lastavice. Temeljni smoter kolonije je razvijati ljubezen do dobre knjige pri osnovnošolcih. Na natečajih, ki jih je razpisala kolonija, je sodelo-
Dragi gosti kolonije Lastavica, književniki: Ahmet Hromadžič, Ela Peroci, Desanka Maksimovič in Data Sekulič
valo s sestavki o prebranih knjigah iz knjižice Lastavica 65.000 učencev osnovnih šol iz vseh naših republik in pokrajin; napisali so 300.000 prispevkov. V preteklih 15 letih je bilo brezplačno v gosteh kolonije 1.500 učencev, ki so napisali najboljša dela o prebranih knjigah. Poleg teh je 5000 učencev dobilo knjižne nagrade. Na natečajih kolonije Lastavica nagradijo tudi učitelje in šole, ki pošljejo na razpis največ uspešnih del učencev.
Nagrajeni učenci so deležni počitnic in knjižnih nagrad, hkrati pa imajo priložnost, da se srečajo s pisci, katerih knjige so brali in pisali o njih. Letos soobiskali nagrajene učence na Ohridskem jezeru v pionirskem letovišču Sutjeska znani ustvarjalci otroške literature: Desanka Maksimovič, Mira Alečkovič, Ela Peroci, Nasiha Kapidžič — Hadžič, Dara Sekulič, Vidoe Podgorec, Mirko Petrovič in Ahmet Hromadžič.
Na letošnji natečaj kolonije Lastavica so lahko poslali učenci dela v vseh jezikih jugoslovanskih narodov. Med drugimi je bila nagrajena tudi učenka iz Kranjske gore: prejela je prvo nagrado in preživela 15 dni v letovišču kolonije Lastavica v Ohridu.
MILANR. MARKOVIČ
Gruškovec 74 — z razstave Stojana Kerbletja
KRJALNO
ODANAŠNi UMETNOST?
r
Živa podoba »komedijantskih« sanj
Portret deklice, Alojz Zavolovšek
Prizadeven pedagog in uspešen slikar
V počastitev občinskega praznika sta kulturna skupnost in knjižnica Velenje pripravili v likovnem razstavišču razstavo domačega slikarja, ki sicer poučuje na osnovni šoli Gustav Šilih in gimnaziji v Velenju. Brez dvoma je Zavolovšek kot pedagog izredno prizadeven na obeh šolah, zato je tem bolj razveseljivo, da je iz obdobja zadnjih treh let predstavil skupno kar 34 del v olju in akvarelih. Slikar, ki je rojak iz gornje Savinjske doline, je končal akademijo likovnih umetnosti pri profesorju Marku Čelebonoviču v Beogradu.
Čeprav je zaposlen predvsem kot pedagog, za kar je prejel vrsto priznanj, med drugim tudi na III. republiški razstavi otroških likovnih del v Ljubljani, se v prostem času uspešno posveča tudi ustvarjanju. Njegov motivni svet se nanašc predvsem na okoliško pokrajino, ki jo podoživlja izrazito realistično v zelo skopo umirjeni barvni skali. Olja velikega formata prikazujejo motive iz Velenja, Koroške in Gornje Savinjske doline. V svojih podobah je Zavolovšek slikar, ki nam na platnih ohranja vaško idiliko in njeno starinsko arhitekturo. Zadnje čase pa je opaziti, da se posveča tudi eksperimentiranju, kar je razvidno iz slik Pejsaž, Njive in Gozd, kjer se je odmaknil od stvarnega sveta in se posvetil bolj igri prečiščenih barvnih tonov. Na razstavi sta le dve figuralni kompoziciji in en sam dekliški portret v olju, ki ga prikazuje tudi naša slika. Iz tega lahko sklepamo, da se slikar posveča predvsem slikanju zunaj v naravi. To je tudi razvidno iz številnih posrečenih akvarelov, ki so nastali v zadnjih počitnicah ob jadranski obali. Le-ti so v primerjavi z njegovimi olji izrazitejši, saj so v toplih obmorskih barvah slikarjeva ustvarjalna hotenja vsekakor prišla bolj do vetjave. Po omenjeni razstavi bi lahko sklepali, da je slikar predvsem mojster v tehniki akvarela.
Alojz Zavolovšek je imel od leta 1956 kar osem samostojnih razstav, in sicer v Beogradu, kjer je študiral, pa tudi po vsej Sloveniji. Poleg teh je sodeloval še na različnih skupinskih razstavah doma in v zamejstvu, letos pa tudi v slikarski koloniji v Izlakah in na EKTEMPORE 74 v Piranu.
Ob vsej tej bogati slikarski beri lahko profesorju Zavolovšku iskreno čestitamo in mu želimo, da bi bil tudi v prihodnje enako uspešen tako v ustvarjalnem kakor tudi pri pedagoškem delu v šoli.
VIKTOR KOJC
Velika nagrada
Mednarodni akademik STOJAN RAZMOVSKV, akademski slikar, ki živi in dela v Postojni, je prejel 12. oktobra v Rimu zlato Tetradramo. Izročil mu jo je predstavnik časopisa Corriere'di Roma v palači Pignatelli.
To je velika nagrada, ki jo podeljujejo priznanim umetnikom za njihov mednarodni prispevek k napredku in kulturi.
Hkrati so mojstra Razmovskega imenovali za častnega člana z diplomo „Accademicum ex classe“ pri akademiji za mir, znanosti in kulturo „Pro pace“ v Rimu. Umetniku prisrčno čestitamo!
Odkriva nam ljudi
Fotograf - umetnik Stojan KERBLER nam na svoji deveti samostojni razstavi „HALOŽANI“ odkriva ljudi, kakršne poznamo it. mogoče srečujemo - pa jih vendarle ne vidimo. Je človek, ki opaža namesto nas in kot pričajo fotografije - tudi čuti. Namesto nas?
Podatki: Doslej je Stojan Kerbler sodeloval na 276 domačih in 349 mednarodnih razstavah umetniške fotografije. Skupno je razstavil 1914 fotografij in prejel 226 nagrad - od tega 52 mednarodnih.
Avtorjeve besede: „Odločil sem se za Haložane, želel sem jih portretirati v njihovem naravnem okolju, v vseh letnih obdobjih, v celoti - od Stoperc, Žetal, Leskovca do vinorodnih Cirkulan in Zavrča. “
Stojan Kerbler je doma s haloškega obrobja. Rad se vrača k tem ljudem. Njegove fotografije „ne kričijo“ o socialnih problemih, pač pa pričajo o vsebinski vrednosti motiva, o vsebinski vrednosti ljudi ki se nekje ob strani naše družbe samotno trudijo za svoj obstoj. In živijo.
N. M.
Pota umetnosti bi bila nezanimiva, če ne bi po njih hodili z0> mivi popotniki. Nekateri stopajo neopazno v korak s časom, dn pa prirejajo bučne sprevode, iz katerih je še komajda videti njiho figuro. Pogled na prehojeno pot ni vedno prijeten. Obletnice pomenijo velikih mejnikov. Zadnja leta pa odhaja s prizorišča ■ hodnoevropskih ustvarjalcev vrsta velikih mož, znanih po vsi svetu: Matisse, Picasso in drugi. Med tistimi, ki spremljajo dela še z razbrzdanim duhovičenjem, je gotovo največji sedemo setletnik Salvador Dali.
Njegovo sedemdesetletnico so slavili več dni v obmorski vili Pireneji in v bližnjem Figuerasu, slikarjevem rojstnem kraju, veličastni proslavi so prepevali pesmi, ki jih je zložil slikar, civil garda' je budno spremljala dogodke, čelo cirkus je prišel v mesto. Ko je bilo zadoščeno protokolu države in cerkve hovnik je namreč blagoslovil nekdanje gledališče, ki ga je bi ' slikar dal preurediti v gledališče - muzej - je sledila pojedi kakršne še ni videla siromašna miza njegovega rodnega mesteca.
Kamniti tlak trga je bil prepleskan s krvavo rdečo barvo, njem so plesali razuzdane balete, ki jih je izbral slikar. Mnogi imajo za velikega komedijanta. To potrjujejo tudi nekatera njegO dela. Za fasado, ki še spominja na nekdanje gledališče, je vse rt demo urejeno: Dali razstavlja svoja dela, ki jih je odbrala njegO žena Gala. Njena pravica je, da sme vsako leto izmed novih L izbrati dve sliki, ki sta ji najbolj pri srcu. Slikar razstavlja zntt Košaro s kruhom, ki je bila po vojni simbol in znak MarshalO pomoči. Tu so tudi nadrealistični portret generala De Gaula, av> portreti in številne grafike. V notranji dvorani prikazuje prostor-aranžman - s slavno igralko Mae West, ki jo kaže naša slika: l> lijevi sliki predstavljata oči, kamin naj bi bil nos, rdeči usnje divan usta, zavese z obeh strani pa igralkini lasje.
Že sedaj proglaša slikar svoj muzej za središče svetovne kulta! Mislil pa ni samo nase, pač pa tudi na prijatelje in naslednike; zat ima posebne razstavne prostore.
Sprevode, proslave in pojedine so spremljali številni fotografi' televizijski snemalci. Dali je šel celo tako daleč, da si je sam -1 stavljal vprašanja in nanje odgovarjal, kot na primer: Ali mislite, h imajo angeli spomin? Odgovoril je z odločnim: Ne! Čudak rf1' začudenci - bi lahko rekli.
Ko so se vrnili v njegovo vilo v Fort Lligatu, je razložil svč\ načrte za prihodnost:
„Še naprej bom delal v „smislu informacije”. Napisal bom knfi Deset receptov za nesmrtnost, tragedijo Martir, postavljeno v V dobje slikarja Vermeerja in posnel film Vtisi stare vzhodne 0 golije. Seveda pa bom tudi slikal in kiparil!”
Salvador Dali pravkar izdeluje svoje stereoskopske slike, k vtisom odkritja in spoznanj Nobelovega nagrajenca ta fizika Deri1 Gaborja bo poskušal svoje olografske novotarije — svojeroč zapise. Prepričan je, da bo mogoče s koherentno — programih svetlobo laserskih žarkov vzpostaviti -tridimenzionalno sliko sri nekega prostora in nato ustvariti hiperrealistično fantastično s& Slikar razkriva svoja dognanja, kako bo mogoče ure suri Leibnizovo monado' sliko razbiti in spet zliti in ostala bo veri ista. Fantazije, monade, ogledala, svetlobe... To je novi hip realizem, pravi Dali. Še in še napoveduje načrte za prihodnP Kdaj pa kdaj, ko sam več ne verjame svojemu početju, to j1 trenutkih zapuščenosti, nedoraščenosti in bojazni, ga reši iz ‘ drege žena - spremljevalka.
Končan je veliki obisk na obrobju Pirenejev, odšel je potujL}\ cirkus, velikega slavja je konec. Nad vilo in okoli nje plapor. zastori. Dalijeva hiša je kot barka, ki plove proti novim neverjetf komedijantskim sanjam. Vsaj nekaj dni jih je sam, zlit z okolji, tudi uresničeval. Živi nastajajoči muzej se spreminja v shrani umetnosti. Čeprav čudak med začudenci je vendarle drznež njih desetin 20. stoletja.
Soba - portret, 1974, Salvador Dali Slikar s slikama, pohištvo^ zavesami, ki so postavljene v sobi v prostoru, imitira portret ^ igralke Mae VVest
r ar r
_§tr

S Tl RA H MOR
so se je spominjal šolnik Bimbel, ko je študiral za šoferski izpit-(v nadaljevanjih)
magovalec tour d* *Europe
. bimbel je zmagal frontalno, bočno in vzvratno. Če se analizira, ^ora priznati, da je sila.
.Jasno, da se je naslednje jutro zapeljal v šolo s svojo limuzino. Čenče je od spoštovanja kar pometalo s ceste. Prehitel je tudi dva
I
i Ijjkrgt ena je dve
ij^varišica Milka je učiteljica, doma p žena sitnega moža in gospodinja.
k ^Qdp])y»ri rimžVinvin rlrrlniilr/i e>rri in r1/~i iln
doma pa je mama desetletne^ tfe - ‘■'-•m Minusu ntu^u ui gospodinja. Zunaj šole in doma jOdevna družbena delavka, saj je dobila lani za občinski prazn, to. natisnjeno pohvalo, ki visi sedaj uokvirjena na vidnem mestu
*ll delovni sobi.
je imela v šob na roditeljskem sestanku predavanje t	vzgoji. Posebej je opozarjala na to, da je fizična kaze
r Preteklosti. Le najbolj konservativni starši jo še uporablja/! se ni zbralo tobko mam in očetov. Sprva je imela n fe^lCa Milka precej treme. Nekaj stavkov je celo zamenjala in ^JPremenila smisel, potem pa si je opomogla. Razvnela se je i 2 vebko žlico znanja in s smislom za retoriko. Starši s I ^ ravali, prikimavali, ker pa se ni k razpravi nihče prija, il, , \ lotn/^fifišica Milka povzela besedo, tako da ji je ravnatelj mor nai vendar konča. Ko pa so se starši razšli, je ravnate ^ftci Milki stisnil roko. j, Irnenitno si predavala. Hvala!
k bil za tovarišico Milko pravi balzam. Zakaj tovariš ravnate D0Klm stiska roko, posebno še pred očmi vsega kolektiva, spet J^v je privihrala vsa razžarjena. Ko pa je opazila, da moi _ * w da je sinek na stolu pred televizijo, se je razjezila:
! . ^ ^[napisaldomačo nalogo?
- x!ePajeoče?
__ Ne vem...
i - ^da/je šel od doma? vem...
kolega, ki sta se peš zaganjala v klanec, nato pa je tako dolgo zaklepal avto, da sta se poparkirala na šolskih vratih. V vežo so stopili vsi trije hkrati. Toda riba ni prijela. Ne Vinc ne Tone se ni zmenil za Bimbelnov napredek. To je čisto navadna prijateljska fovšarija.
Tretjo uro je imel v šestem be. - O tovariš, a zdaj ste pa naredili izpit? Vedo, se je zgrozil Bimbel. - Kolikokrat ste pa delali? se je zarežal neki paglavec. Danes jaz nimam domače naloge. Tovariš, pri nas smo klali, jaz tudi nimam naloge. Tovariš, jaz sem moral z atom v hosto.
•
-	Kdo še nima naloge? je strogo revsknil Bimbel. Jaz, jaz. Jaz tudi ne. - A tako! Ali smo se tako zmenili? Kako si pa predstavljate življenje? Mislite, da vam bo še kdo kaj spregledal? Kaj pa boste počeli na delovnem mestu? Ali se zavedate, da bo moral leta 2000 vsak...
-	Tovariš, ali ima vaš avto avtomatske prestave?
'	- Ne še. Ja, Čuk, od kdaj se pa ti zanimaš za avtomobile?
-	Tovariš! Tovariš! Tovariš!
-	Povejte, kako je bilo pri izpitu? Kaj pa bi naredili, če bi padli? (Ali me preizkušajo? j
Tovariš, ali se bom lahko peljal z vami?
Tovariš, koliko pa žre?
Tovariš, moj brat je pa avtomehanik.
Kakšne lepe prevleke imate, ali ste jih kupili v Trbižu?
-	Veste, pri stoenkah rado kaj crkne.
Pežo 304je boljši, ali ne?
Pa ja.
Vol, zanj moraš imeti devize.
-	No, no, no, je pomirjujoče godel Bimbel. Čakajte, kje smo že ostali?
-	Povratni glagoli, se mi zdi.
-	Minka, primer za povratni glagol.
-	Zaleteti se.
-	Koza! Tovariš, ta Mina je ena trapa. Peljati se.
Dobro, že dobro, je rekel Bimbel. Vidim, da ste zadnjo snov razumeli No, danes bomo pisali prosti spis. Odprite zvezke. Pravzaprav, kar zaprite jih. Saj bo vsak čas zvonilo. Stran za domačo nalogo. Petintrideset, jezikovna vadnica, naloga šest, sedem.
DRINNN, DRINNN. Glavni odmor. Malica. Čestitke. Poljubi. Bimbel je ves od šminke.	,
O,	KONČNO, je rekel ravnatelj, zmagali ste.
pogled skozi šolsko okno
-	Kje pa si bil, da ničesar ne veš? Potepal si se, kajne? Sram te naj bo! No, pokaži nalogo.
Sin brska po šolski torbi, naloge ne najde, potem izjeclja:
-	Pesmico sem se naučil, nalogo bom pa zdajle napisal...
Resk - tresk!
Padli sta dve zaušnici: Ti že pokažem! V četrtem razredu, pa še poštevanke ne znaš. Niti tega ne veš, koliko je enkrat ena! - je sinka malo preveč podcenjevala.
-	Enkrat ena je dve! - se je odrezal sinko in božajoče gledal raztogoteno mamico. Resno mislim. Vedno si govorila, da mi boš enkrat eno primazala, zdaj pa sem dobil dve. Torej je enkrat ena
Naš fant bo štrajkal__________________________________
Naš fant hodi v 4. razred osnovne šole. Torej sodi med tiste srečnike, ki bodo prvi, tako nam vsaj obljubljajo, mislili bolj logično. Žal pa spada tudi med tiste nesrečnike, ki so zaradi moderne matematike pri marsičem prikrajšani. Res je namreč, da se hkrati s prvo generacijo učencev usposablja tudi prva generacija učiteljic. Vse te tovarišice nimajo zavidanja vrednega položaja, saj vemo, kako se morajo pripravljati na pouk, prek otrok pa tudi vemo, koliko seminarjev morajo obiskovati. Povsem razumljivo je, da povzročata sočasno usposabljanje kadra in uvedba modernizacije v šoli tehnično organizacijske težave. Na račun seminarjev,
Iz starih listov
PRITISKANJE KLJUK
Bilo je nedavno, ko smo dobili učitelji iz dežele prijazno vabilo, da blagovolimo kupiti kolekov in da pošljemo lično pisane prošnje za mestno učiteljsko službo pristojnemu mestu. Seveda sem se moral tudi jaz drenjati med dolgo vrsto odličnih kompetentov. Tovariši moji, pa, katerim so vsi „furtelni“ znani, ti pa so mi dejali, da če mislim sploh kedaj v Ljubljano priti, je neobhodno treba, da se predstavim vsem udom mestnega in deželnega šolskega sveta. Dolgo sem se upiral in ustavljal, a slednjič sem pa le sprevidel, da moram i jaz jedenkrat storiti to pot, in sklenil sem, da pokažem gospodi v Ljubljani, da sem tudi jaz med živimi
Oblačno jutro je bilo, ko sem stopal po šentviške/' cesti proti Ljubljani, v roki dežnik, v glavi pa roj misli, ki se mi pa nikakor niso hotele strniti.v količkaj pripraven govor, s katerim sem mislil počastiti slednjega uda. Čem bolj sem se bližal Ljubljani, tem bolj vroče mi je postajalo, slednjič pa sem sprevidil v svojej bistre j glavi, da mi za dolg govor ne bode ostajalo časa, pa da je sploh najbolje, da se predstavim kar se da kratko, kar je najlepše rečeno z besedami: ,,Tukaj - le sem in tak - le sem!“
Prišel sem k sestri, kamor sem že prej obleko odposlal, „vrgel sem se v frak“ prestopil hišni prag in nastopil trnjevi pot krog kljuk - v upu in strahu!
Podal sem se najprvo k Lojzetu, ki je v jednacih zadregah že marsikomu z največjo ljubeznjivostjo postregel Lojze je dal tudi meni vseh potrebnih informacij in sklenil je celo, da me hoče voditi kot zvest angel/' varuh od kljuke do kljuke!
In podala sva se proti poslopju, v katerem uraduje gospod dr. A. Jaz si v mislih še hitro ponovim, da hočem stopiti v sobo z desno nogo naprej, da se priklonim do tal, da ogovorim gospoda se sladkim glasom ter naštejem vse njegove naslove - in kar je še jednacih prevažnili okoliščin več. Ko prideva do vratarja, pa zveva, da ima gospod A sejo, ki ne bode pred drugo uro končana. Zastonj torej vse pripravljanje! Nameriva se do milostnega gospoda B. Ko se bližava hiši dotičnega gospoda, opomni me Lojze: .fia imaš kaj rokavic pri sebi? “ „Da, rokavice imam, pa v žepu in ne mislim jih natekniti. “ „Se ti vidi, da si kmet - kar urno jih natekni! “ Vedel nisem se li šali ali govori resnico; ko mi je pa prav pošteno „levite“ prebral, kaj se v mestu vse spodobi, kaj pa se ne, nateknil sem molče rokavice, pri sebi pa sem si misli: „Sedaj pa res ne vem ali grem sebe predstavljat ali pa svojo obleko!" Morda bi bilo vse jedno, ko bi bil le rokavice in svojo črno suknjo poslal na obisk.
„Pa še nekaj, Francelj," pravi mi Lojze, ali veš, da ne smeš reči gospodu B milostni, ampak gnadlev? “ Slednjič sem se udal tudi v to in stopal sem po veži pa po stopnjicah gor, na tihem pa sem izgovarjal „gnadlev - gnadlev".
Mrežasta vrata brez kljuke so mi zastavile pot, zvonec zraven njih pa mi je govoril, da je pri gospodi v navadi, da se najprej ž njim govori. Na trikratno zvonenje priziblje se k omrežju ženska, ki me vpraša, kaj bi rad. „So milost - gnadlev gospod doma? “ „M jih ne, na deželi so in jih ne bode kmalo domu,"odgovori mi in otide.
,JVo, kako je? “ vpraša me Lojze, ko pridem dol. ,Mč ni -gospoda ni doma. “ „Škoda! Zdaj pa Francelj, obžalujem, da ne morem dlje s teboj, glej, kapljati je pričelo in bati se je obilega dežja, jaz pa sem brez dežnika. Vsaj veš večinoma za vse gospode!" Tako mi je govoril Lojze in mi ponudil roko k slovesu:
Korakal sem po glavnem trgu s povešeno glavo pa z razprostrtim dežnikom, kajti res je pričelo krepko deževati Stopal sem proti stanovanju vodje C. Ko pridem tja, pritisnem na kljuko in - ljubka gospica pravila mi je, da so gospod na sprehodu, pa da jih pred pol ure ne bode nazaj. Podal sem se še do kljuk ggg. D, G, H, J - toda kljuke sem pač pritiskal, a-z gospodi nisem govoril, ker je bil eden bolan, drugi na obisku, tretji pa po važnih opravkih. Vrnil sem se ob jednej uri k sestri - klavem, pobit, otožen, zdelan in zmučen -pa praznega želodca, kajti bila je skledica kave, edino, kar sem užil tisto dopoldne.
Učiteljski tovariš 1895 str. 226 - 228
posvetovanj in aktivov odpade učencem v šoli marsikatera ura pouka. In katera neki?
Ko je naš fant hodil v 2. razred, je 'nekega dne prišel domov, se pred očeta postavil v „položaj mimo", kot da bi bil na zaslišanju, in izjecljal: „Jutri bom šel k tovarišu ravnatelju, pa še nekaj sošolcev bo šlo zraven. “ Srce mi je zatrepetalo v strahu, kaj neki je naredil Potem pa je le prišel na dan z besedo: ,.Rekli bomo tovarišu ravnatelju, da moramo sedaj imeti 10 ur telovadbe, ker smo imeli že tolikokrat matematiko ali pa nam je telovadba odpadla zato, ker je morala tovarišica na seminar."
In danes je povedal, da pripravljajo štrajk. Pravi štrajk. Kakšen štrajk neki in zakaj?! Pa je pojasnil, da bodo najprej iz gline naredili Kalimera in ga postavili tovarišici na mizo vselej, ko bo odpadla telovadba. Saj veste, Kalimero pomeni: „ To je krivica! Zato ker sem majhen. Odrasli delajo, kar hočejo." In tako mislijo tudi fantje in dekleta, ki nimajo priložnosti sproščati svoje energije in uriti svojih spretnosti Pa še to je dejal: .fiotem bomo na koncu leta vprašani za rede in bomo imeli vsi trojko, ker ne bomo dovolj izurjeni"Res, to so njegove besede.
Vprašujem se: Ali bo logika nadomestila izurjenost? In še tole: Nekaj sklepov o uspešnosti matematike smo že slišali in prebrali. Vse najlepše in najboljše. Toda, nikjer ne piše, koliko ur je bilo porabljenih več, kot je bilo predvideno. Tega tovarišice ne poročajo. Vsaka se boji, da ji ne bi očitali nesposobnosti, ker ne zna izpeljati natančno programiranega gradiva v natančno odmerjenem času. To vemo le starši. In, seveda, otroci, ki bi radi telovadili!
T. S. - 2.
IzberueMedNovimiKnjigami
Bistvo našega samoupravnega sistema
Med pedagoškimi priročniki v zbirki Novi vidiki, ki jih izdaja zavod za šolstvo SR Slovenije, je izšel četrti zvezek z naslovom Bistvo našega samoupravnega sistema. Avtorji priročnika so- dr Majda Strobl, dr. Ivan Kristan, magister Ciril Ribičič in magister Albin Igličar.
V svojih prispevkih so avtorji podali zgoščen prikaz ustavnih novosti, temeljnih značilnosti in posebnosti naše ustavne ureditve. Družbenoekonomsko ureditev v Jugoslaviji in komunalni sistem je obdelala Majda Strobl. Avtor razdelka z naslovom O pojmu federacije, Ureditev Socialistične federativne republike Jugoslavije ter •Organizacija Socialistične republike Slovenije. Družbenopolitično ureditev s poglavji Položaj delovnih ljudi v družbenopolitičnem sistemu, Temelji delegatskega in skupščinskega sistema ter Družbenopolitične organizacije je prispeval Ciril Ribičič. Zadnje področje v priročniku pa je Varstvo političnega sistema, ki ga obravnava Albin Igličar. Priročnik obsega strnjeno razlago vseh bistvenih ustavnih rešitev, razen poglavja o svoboščinah, pravicah in dolžnostih občanov ter ustavne zgodovine. Knjižica vsebuje tudi več skic, ki bodo veliko prispevale k nazornosti.
Priročnik zajema velik del vsebine iz učnega načrta novega predmeta samoupravljanje s temelji marksizma, zato učitelje tega predmeta nanj še posebej opozarjamo. Za družbeno izobraževanje pa je priročnik namenjen vsem vzgojiteljem in učiteljem.
Pri oblikovanju priročnika so se avtorji prizadevali zapleteno snov kar najbolj preprosto obdelati, tako da bi bila knjižica dostopna kar najširšemu krogu bralcev.
Naročniki celotne zbirke bodo priročnik v kratkem prejeli. Naročila za zbirko, pa tudi za posamezne zvezke, zbira Dopisna delavska univerza, Ljubljana, Parmova 39.
Vida Sterle
Učitel) in starši
Pred dobrim letom mi je po srečnem naključju prišla v roke knjižica Učitelj in starši. Izšla je pri Mladinski knjigi leta 1973 kot III. zvezek zbirke POTA DO UČENCA. Delo je napisala psihologinja Vida Sterletova.
Že v uvodu je avtorica poudarila, da v tem delu pot od učitelja ne bo vodila naravnost do učenca, ampak prek staršev. Odnosi med starši šolskih otrok in njihovimi učitelji pa so včasih skrajno slabi. Danes se odpirajo šolarju nova obzorja, porajajo se novi načini pouka in nova gledanja na otroka. Mnogo stvari pa bi lahko še izboljšali, če bi se jih lotili z večjim razumevanjem, z dobro voljo in tudi z večjim znanjem. Poskušajmo najprej izboljšati odnose, ki nastajajo med učitelji in učenčevimi starši. Če se nam bo to posrečilo, bomo bistveno pomagali tudi marsikateremu otroku.
Učitelj naj bi se zavedal psiholoških dogajanj, ki so pričujoča v odnosih med njim in starši, kajti mnogo laže vplivamo na nekaj, kar poznamo. Tudi če svoje delo najbolje opravljamo, smo bolj mirni in zadovoljni, če nam je vse razumljivo, če vemo zakaj in kako.
To so uvodne misli Vide Sterletove. V nadaljnjih poglavjih avtorica nadrobno razčlenjuje odnose med učitelji in starši, nekaj najhujših napak učiteljev, govori o osnovah takega ravnanja ter o tem, kako učitelj lahko posega v odnose med starši in otroki (v. pozitivnem ali negativnem smislu), d poznavanju otroka in nadalje o roditeljskih sestankih, govorilnih urah in pismenih sporočilih staršem. V knjižici najdemo tudi navodila, kako ravnamo s starši, ki ne pridejo radi v šolo. To so starši težavnih otrok, ki so že prva leta otrokovega šolanja izgubili upanje in pogum.
V sklepnih mislih svoje knjige izreka Vida Sterletova vse priznanje učiteljem, ko pravi:
„Globpko spoštujem učitelje. Poznam njihovo delo. Celo tisti, ki ne opravlja svojega dela najbolje, vlaga ogromno truda v učenje in vzgojo otrok. To je težko in zahtevno delo, ki ga vse premalo cenimo. - V knjižici nisem naštevala neštetih zaslug, prizadevanj, skrbi in uspehov, ki jih dosegajo učitelji pri svojem delu. Prikazala sem le eno stran učiteljevega dela, ki ni še postala dovolj zavestna Zato jo nekateri obvladujejo, a bolj po intuiciji. Drugi pa, kakor nanese. Težiti pa moramo k zavestnosti našega dela. “
Ob branju dela Vide Sterletove sem bila presenečena in navdušena Iskreno upam, da bodo učitelji in vzgojitelji posegli čimprej po tej dragoceni knjižici in da jo bodo prebrali nekajkrat v življenju. Pomagala ne bo le novincem, ki prvič z negotovostjo začenjajo pogovor s starši, temveč vsem učiteljem v osnovnih, posebnih in srednjih šolah, v vrtcih in domovih.
MARIJA GABRIJELČIČ
Nove strokovne knjige
Školska knjiga, Zagreb, Masarikova 28:
1.	Dr. Zlatko Pregrad: Misli o porodičnom odgoju (Biblioteka Roditelji i škola“), Zagreb 1974.
2.	Dr. Ivan Furlan: Dijete i učenje.
3.	Požar Breda — Gabrijela Sorman: Priročnik za učitelje k Nemški vadnici za 5. razred osnovne šole. Ljubljana, Mladinska knjiga 1974. Ljubljana, Titova 3.
4.	Matematika. Beograd, Prosvetno-pedagoški zavod 1974. Naročila: Pedagoška akademija, Beograd, Ulica Narodnog fronta 43/in.
Letos 2-krat 3 šest
Kurirčkova knjižnica, ki jo že več let uspešno izdaja slovenska založba Borec, vsebuje v letošnjem šolskem letu dva knjižna kompleta, skupno šest knjižic.
Predšolskim otrokom in mlajšim šolarjem so namenjene tri slikanice: HI, KONJIČEK pisatelja Leopolda Suhodolčana in ilustratorke Marjance Jemec-Božičeve (ta slikanica je mišljena kot pobarvanka), BUTALCI slovenskega humorista Frana Milčinskega in slikarja Milana Bizovičarja ter KRESNICE mladinskega pesnika Vo-jdna Arharja in slikarke Jelke Reichman. Komplet vseh treh slikanic (dve od teh sta izšli v barvnem tisku) stane 45, posamezna slikanica pa od 8 do 20 dinarjev.
Na svoj račun pa bodo prišli tudi večji šolarji in šolarke. Dečkom bodo zlasti všeč šegavo napisane DOGODIVŠČINE PAR TI-ZANSKEGA ŠOFERJA pisatelja Zdenka Kostanjevca, deklicam pa nekoliko eksotična pripoved HALO, STANUJEMO V ŽIVALSKEM VRTU nemške pisateljice Irmgard Laarmann v prevodu Alenke Bole-Vrabec. Prvim kot drugim so namenjeni MEHURČKI IZ CEMUNA, vrsta toplih spominov na mladost iz okolice čudovitega Cerkniškega jezera. Vse tri knjige so bogato ilustrirane. Opremili so jih: Božo Kos, Jelka Reichman in Milan Bizovičar. Komplet knjig za večje šolarje in šolarke stane skupaj s prikupno torbico iz plastične mase 59, posamezna knjiga pa 20 dinarjev.
-h. /.-
Slavko Jug
Nasmejane črke____________________________
Državna založba Slovenije je izdala zbirko otroških pesmi Slavka Juga Nasmejane črke. Slavko Jug se je lepo uveljavil že z zbirkama Dobro sonce (1958) in Verzi (1963) 'ter s prispevki v sodobnih slovenskih revijah. Njegove otroške pesmi so po svoji vsebini prilagojene psihi in duševnemu obzorju predšolskega otroka v vzgoj-novarsivenem zavodu in mali šoli, prav tako pa tudi tistemu v prvem ali drugem razredu osnovne šole. V zbirki je štiriinštirideset lahkih in vedrih pesmi — takih, da jih bodo z veseljem brali in se jih naučili otroci, stari od tri do osem let. Take so posebno: Barčica, Mihčev jedilnik. Pilot, Saj ni mogoče, Slikar, Vlak in druge. Pesem Solarček uči prvošolca, kdaj naj postavi vejico in piko, dnevi v tednu so v pesmici šaljivo navedeni, zato, da se jih otrok igraje zapomni Mnoge pesmi so tako melodične, da jih je vredno uglasbiti Zbirka je popestrena s posrečenimi ilustracijami Marjance Jemec-Božičeve. Vzgojnovarstveni zavodi in šole, 'pohitite po Nasmejane črke!
ALFONZ KOPRIVA
Sandi Sitar
Veronika z Desenic
Po naslovu sodeč bi kdo mislil, da smo v sedanjem času spet dobili Slovenci eno od verzij zgodovinske osebe in zgodovinskega dogajanja. Pa ni tako. Knjiga Sandija Sitarja ni povest, ki naj nam približa neke dogodke — pač pa zbirka dogodkov, ki nam pomagajo do spoznanj. To so sodobna spoznanja o sedanji družbi in s sedanjimi pogledi na soljudi, na njihove odnose - moralne, družbene in tudi premoženjske ali gospodarske. Čas ni omejen - nek prizor se, na primer, dogaja v resničnem zgodovinskem okolju, pa preskoči v naslednji vrstici v sedanji čas avtomobilizma in, lepo povedano, porabniške družbe. Prav tako se prizorišče dogajatija menjava ne po nekih možnih logičnostih, pač pa po notranji nuji, ki jo narekuje ideja.
Skoraj vsak stavek je spoznanje zase in živi svoje nevezano življenje. Kaj pa nam pove celota? Pojem celota - bodisi življenja, značajev ali dogajanja, postaja v porabniški družbi vse bolj tuj. In ta knjiga, kot da je ogledalo prav take razdrobljene - morda nekdanje - celote. Vsak košček posebej nas lahko očara ali razočara ali zbesni, že naslednji trenutek pa se njegov vpliv razblini, ker je pač samo košček, in ne vemo, v kaj ga vključiti.
S kakšnimi merili naj ovrednotimo takšno delo? Z enakimi kot tako družbo. Je knjiga torej satira na družbo brez vrednot? Mogoče. Ali je prikrita, in razdrobljena žalost, izražanje pripadnosti ali odpora? Dane so vse možnosti, saj pisatelj ne dela sklepov.
Pisanje je iskrivo, dovršeno lepo. Na primer, ko Veroniko vržejo v vodnjak: „Gledalaje gor, / videla je goreti / zvezde / sredi belega dne. / Stegnila je roke; / oddaljevala se je od zvezd, / ki jih ni mogla / doseči." Ali pa pogovor Ulrika z očetom Friderikom: „Če sva že pri tem, je rekel Friderik, generacijski konflikt je preprosta stvar. Mladi izrivajo stare. Glej, jaz se ti dajem kar sam!
Prav to, je rekel Ulrik, mi ni po volji: izsiljujete polovično rešitev! Stvari med nama naj se zglade. Jaz pa vas potrebujem, da mi nasprotujete, da vam nasprotujem. Da se norčujem iz vsega vašega, da ne priznavam ničesar vašega, da vam pripravljam propad. Vaša nemoč bo moja moč, moja zmaga bo vaš poraz! Ne, jaz ne morem paktirati z vami, ne, midva skupaj. Najprej vi, potlej jaz! To je naravni zakon. Kako naj drugače dozorim kakor v spopadu z vami? “
N. MAURER
Priročnik za spolno vzgojo________________________________
Splošni namen spolne vzgoje je pomagati razvijajočemu se mlademu človeku, da bi se v svojem spolnem, ljubezenskem in zakonskem življenju kar najbolje znašel. To pa pomeni usposobiti ga, da bo na tem pomembnem področju življenja ustvaril take odnose, ki bodo ustrezali njemu in njegovemu partnerju. Zato da bi učiteljem v osnovnih šolah kar najbolj olajšala uspešno izvajanje spolne vzgoje, sta zavod za napredek osnovnega izobraževanja SR Hrvat-ska in zagrebška založba školska knjiga v redakciji znanega jugoslovanskega seksologa dr. Marijana Košička izdala 257 strani obsegajoč in ustrezno ilustriran priročnik Spolni odgoj. Priročnik, ki je tiskan v latinici in je delo več strokovnjakov, -celostno, to je s
fiziološkega, psihološkega in sociološkega vidika obravnava vsi meljna vprašanja s področja spolne vzgoje. Cena: 95 din.
V. T. Arhar
Kažipota za zdravo telesno in duševno življenje
Avtor Maurice Messegue, francoski naravni zdravnik - zelišč žj ognjevit zagovornik vrnitve človeka^ k naravi in bojevnik za vari narave, je v svoji zanimivi knjigi N ARA VA IMA VSELEJ PR razgrnil pred nami velik pomen zelenjave, sadja, gozdnih sode zdravilnih zelišč ter drugih naravnih produktov, koristnih za i
zdravje. Napisal je tudi številne recepte za preprosto zdravljt n
nekaterih motenj najvažnejših organov človeškega telesa: želodca, jeter, ledvic, mehurja itd., pa tudi recepte za ublažite^ odstranjevanje raznih drugih bolezenskih pojavov. V knjigi je mnogo preizkušenih nasvetov za zdrav in veder način življet p, kajti - tako pravi avtor - bolje se je vsak dan pripravljati življenje kot pa na smrt. S temi nasveti nam pisec znova poku kje so pravzaprav viri zdrave življenjske radosti, ki stopnjuj n človekovo trdnost in vitalnost do pozne starosti. Še posel « vrednost pa dajejo knjigi NARAVA IMA VSELEJ PRAV št er Vi kuharski recepti, kakršnih ne najdemo v nobeni kuharski km k Nekateri od teh so celo iz srednjeveške kulinarične zakladnice.
To za sodobnega človeka vsekakor zanimivo in koristno kit je iz francoščine prevedla Meta Sever. Cena knjige 120 din.
A vtogeni trening je ena izmed psihoterapevtičnih metod, ki človeka, kako naj s sistematično vajo doseže zmožnost vplivanja lastne psihične in vegetativne funkcije; s tem je namreč mo odpravljati nekatere nezaželene bolezenske znake. V bistvu gri načrtne vaje, s katerimi dosežemo telesno in duševno sprostitev odpravo škodljive duševne napetosti itd. Kot takšen sodi avtol trening v tisto skupino avtosugestivnih in sproščujočih sistemov-ki jih psihoterapevti uvrščajo med površinske ali prag mat Njihov namen ni le poglabljati se v vzroke duševnih, nevratskil psihosomatskih motenj, marveč neposredno spopadati se z fr zenskimi znaki, zato da bi jih ublažili ali pa odstranili. S pomO avtogenega treninga lahko človek v sebi sprosti številne rezet moči, ki bi ostale sicer neizrabljene.
Knjiga AVTOGENI TRENING - SPROSTITEV V STISKI
Hannesa Lindemanna je posvečena pomenu, izvajanju in narti' p
avtogenega treninga kot zanesljive poti k človekovi sprosti boljšemu zdravju in večji delovni storilnosti. Pisec pripisuje (t genemu treningu velik pomen prav v današnjem času, ko smo If zaradi naglice modernega življenja, odtujevanja naravi in števil nerešenih problemov v sodobnem svetu skoraj vsak dan it c stavljeni psihičnim obremenitvam, ki se, če se jih pravočasne rešimo, kaj lahko sprevržejo v bolezen. Avtor nam temeljito razi' kaj je avtogeni trening, kako naj se ga naučimo uporabljati kakšne razulatate lahko pričakujemo, če ga bomo desledno izvdi Krajši, toda temeljit zgodovinski pregled dosedanjega ralt psihoterapije, katere del je tudi avtogeni trening, je h knjigi I , speva/ njen prevajalec, psihiater dr. Lev Milčinski. Knjigi opremljena z ustreznimi risbami, seznamom strokovne literat ter z imenskim in stvarnim registrom. Stane 95 din.
Obe knjigi je pred nedavnim, skoraj sočasno izdala slovet založniška hiša Cankarjeva založba.
r
c
I
V. T. ARHAR
Branka Jurca
čuj in Katka
Z rumenih platnic sta slovenske otroke spet pozdravila A prijatelja: kužek Čuj in deklica Katka, ki ju je otrokom vdl pisateljica Branka Jurca popeljala, skozi prigode in nezgode zato-bi otrokom odkrivala lepote vsakdanjega življenja, ki jih je ki so povsod, le če jih znamo videti. To je velika odlika knjige-prav te lepote v burni vsakdanjosti zlahka prezremo in potem & tolikšni blaginji ne znamo biti srečni.
ti
Branka Jurca se zna skloniti k otroku, pogledati v svet z 0, kovimi začudenimi in neobremenjenimi očmi. Katka, njen Uteč' . otrok, ujame urice čudovitega sožitja s psom Čujem, ki ga je Č
stradanja, brezdomstva in bednega potepuštva.
Zgodba se vrsti za zgodbo z dogodki, ki so za odrasle tiei membni, za otroka pa nepozabni: ko ga je pičila osa, ko je Pf ugledal kačo, ko je poteptal gredice, ko je očedil svojega vatoF ca Svet varnega otroštva pa je za človeka življenjsko boges . kamor se vedno rad zateka. Odlika knjige je, poleg omenjenih to, da je Branka znala ujeti odsev znanega otrokovega soŽN.\ živaljo in naravo tudi v sodobnem svetu, ko hodimo taboN morju, se vozimo z avtomobili, ko uživamo nove radosti " tj prvinske, kot je prijateljstvo, pa ostajajo vendarle še vedno , dragocenejše.
Tako kot iz drugih del Branke Jurca vznikne tudi iz te
svetloba stalno veljavnih vrednot: ni dovolj, da je dobro č.
tuje gorje; večje pfr° i
meni, naj bo tudi tebi; glej, lahko omiliš podarim in zase obdržim drobnejšega. V času in precej etične zmede, je tako ožarjanje otrokove duševnos. spevek v zakladnico kulture, pa čeprav čisto droban, saj ne iy kje se je oblikovala naša zavest, ki kasneje usmerja naša dejanji-
svetu, Perj ti t
V delu izbrana imena: za psa Čuj, Katičin priimek, kraj in 11 j prebivanja, izvedena iz glagola pokati, so zelo domiselna if1 h
jetna. Tudi to je spretnost svoje vrste, saj postanejo junaki Č bolj živi in vedri.
Risbe Marjance Jemec s pristnimi otroškimi izrazi na obred. , od radovednosti, strahu, jezljivosti, zaupljivosti in spokojnost.j vdanosti in pričakovanja so tako zelo usklajene z vsebino, dlv pri likovni vzgoji lahko uporabili za zgled, kaj je lepo.
MILKA KOVIČ
Ob treh jubilejih hrvatskega šolstva
>
Hrvatski šolski muzej v Zagrebu je odprl pomembno razstavo ob 100-letnici treh osrednjih dogodkov iz zgodovine hrvatskega šolstva v 19. stol., v 4asu pospešenega boja za narodno šolo. Pod pokroviteljstvom pedagoško-književnega tbbra je ravnatelj muzeja Branko Pleše pozdravil ugledne go-ste političnega in pedagoškega življenja SR Hrvatske, ki so z Udeležbo poudarili izreden po-^ men razstave. Podpredsednik Pedagoško-književnega zbora hr. Mihajlo Ogrizovič je v govo-ž/‘ ru ob začetku slovesnosti po-5' Udaril pomen treh jubilejev iz W Zgodovine hrvatskega šolstva.
’ II. učiteljska skupščina v ie\ Petrinji, ki ji bo novembra 1974 ,tl Posvečen poseben dvodnevni 'k1 simpozij ob njeni 100-letnici, M naj bi s svojimi sklepi odločilno fen vplivna na sočasno saborsko
er
razpravo o novem šolskem za-:,,*konu. Okoli 400 učiteljev iz
Banske Hrvatske, Dalmacije, Vojne krajine, Srbije in Slovenije je na učiteljski skupščini v Petrniji zahtevalo, da se hrvatski učitelji družbeno organizirajo, štiletna učiteljišča, učiteljske knjižnice za nadaljevalno izobraževanje učiteljev, pedagoške tečaje na preparandijih, ustanavljanje meščanskih šol, ki naj mladino izobražujejo v vseh učnih predmetih za potrebe poklicnega življenja. Učitelji udeleženci so glasovali zoper telesne kazni kot disciplinsko sredstvo.
Kljub temu da je potekala saborska razprava o novem šolskem zakonu, izglasovanem 14. oktobra 1874, pod močnim imperativom resolucije učiteljske skupščine v Petrinji, pa hrvatski učitelji z zakonom niso bili popolnoma zadovoljni, saj so na skupščini zahtevali precej več, kot so jim dajale zakonske določbe. ,.Zakon od 14. listo-
pada 1874. ob ustroju pučkih školah i preparandijah za pučko učiteljstvo u kraljevinah Hrvat-skoj i Slavoniji" je rešil obveznost ustanavljanja osnovnih šol na Hrvatskem, šola pa ostaja kljub posvetnemu šolskemu nadzorstvu še nadalje religiozna. Tudi čas izobraževanja na učiteljiščih je zakon omejil na 3 leta. Čeprav novi šolski zakon v vseh določbah ni ustrezal naprednemu hrvatskemu učiteljskemu gibanju, je vseeno pomenil precejšen premik glede na šolske predpise in prakso prejšnjega obdobja. Z njim je dobila Hrvatska enega najnaprednejših zakonov sodobne Evrope in možnosti za hitrejše izobraževanje širokih ljudskih slojev.
Z obema jubilejema osnovne šole je povezana tudi otvoritev modernega zagrebška vseučilišča dne 19. oktobra 1874 s tremi fakultetami: filozofsko, pravno, teološko in predvideno
'ii
ijt
Prispevki k zgodovini slovenskega šolstva na Primorskem (1943-1945)______________
Zaiožnišvo tržaškega tiska je letos izdalo knjigo Draga Pahorja. Prispevki k zgodovini obnovitve slovenskega šolstva na Primorskem 1943 — 1945. Avtor knjige je v tržaškem tisku že večkrat pisal o primorskem šolstvu med NOB, saj ga je kot takratni šolski nadzornik za Srednjeprimorsko okrožje zelo dobro poznal. V tej knjigi je želel podati čim objektivnejši Prispevek k zgodovini primorskega šolstva med NOB. Poleg arhivskega gradiva, ki je shra-njeno v slovenskem šolskem . muzeju ter pri odseku za zgo-^ dovino tržaške narodne in študijske knjižnice, je uporabil tudi Pričevanja tistih ljudi, ki so bili s takratnim slovenskim šolstvom tesno povezani. Polemi-211. d ra tudi s profesorjem Aloj-' ■rijem Geržiničem, domobranskim poverjenikom za slovensko šolstvo v Tržaški pokrajini, ki je leta 1972 v Buenos Airesu Prij založbi SIJ izdal knjigo: Pouk v materinščini — da ali ne? Knjiga je nastala na podlagi dnevnika in nosi podnaslov:
Delo .za slovensko šolstvo na Tržaškem v zadnjih mesecih nemške okupacije.
Pahor najprej opisuje obnovo slovenskega šolstva in šolsko oblast OF. Po dvajsetih letih, to je od Gentilejeve reforme, ki je ukinila slovenske šole, so po kapitulaciji Italije začele spontano rasti slovenske šole. Nastajale so na različne pobude, največ jih je bilo ustanovljenih na pobudo odborov OF, ki so tedaj že ilegalno delovali po vsej Primorski, Te šole so bile ustanovljene iz vroče želje, da bi prekinili fašistično raznarodovanje. Tako so slovenske šole nastajale tudi v krajih, ki so jih takoj po okupaciji zasedli Nemci in imeli tam svoje postojanke. Nemci teh slovenskih šol največkrat iz taktičnih razlogov niso preganjali. V tem položaju je šolsko vprašanje postalo politično vprašanje, saj sta se prav ob njem spopadla na eni strani osvobodilno gibanje, na drugi pa domobranska vojska.
Že 22. oktobra 1943 je narodnoosvobodilni svet za Pri-
morsko Slovenijo izdal okrožnico, ki jo je podpisal France Bevk, pokrajinski referent za prosveto in propagando. Ta okrožnica je naročala okrožnim odborom NOB, naj prično odpirati slovenske šole, poiščejo primerne učitelje, oskrbe šole z učili in usmerjio vzgojo po načelu OF. Nekaj mesecev kasneje je Bevk v odprtem pismu slovenskemu učiteljstvu odločno odklonil šole - „dvoživke“, ki so bile ustanovljene na okupatorjevem ozemlju in zahteval, da se te šole ukinejo, ali pa umaknejo v ilegalo. Zatem piše Pahor o pedagoškem in organizacijskem. delu šolskih oblasti, o učiteljskih konferencah in tečajih, ki so poskrbeli za vzgojo strokovnega učiteljskega kadra, o pedagoškem in mladinskem tisku na Primorskem.
Naslednja poglavja v knjigi obravnavajo domobranske šole, odnos tržaških Slovencev do teh šol ter prizadevanja domobrancev, da bi dosegli „uzako-nitev“ svojih slovenskih šol. Domobranske šole so se poja-
medicinsko. Temelje osrednjemu dogodku za razvoj visokega šolstva na Hrvatskem v prejšnjem stoletju je prispeval s svojo iniciativo in denaijem kulturni mecen Josip Juraj Stross-mayer že v 60. letih. Z otvoritvijo moderne visokošolske ustanove je dobil Zagreb in z njim slovanski jug pomembno kultu rnoprosvetno ustanovo, ki pa je v veliko razočaranje študentov iz slovenskih dežel dajala diplome le za ogrski del države. Naši študentje so morali še naprej študirati na nemških in italijanskih univerzah.
Razstavo, ki s predstavljenimi dokumenti nazorno govori o porajanju modernega hrvatskega šolstva pred ^00 leti, je izredno pestro in/ob pomoči arhivskega gradiva nekaterih uglednih kulturnih institucij SR Hrvatske pripravila kustosinja Zlata Božičevič.
GVIDO STRES
vile poleti leta 1944 zlasti tam, kjer so bile domobranske in četniške postojanke. S tem so skušali izriniti vpliv Osvobodilne fronte na šolstvo in si sami pridobiti pokroviteljstvo nad šolami. Stališče tržaških Slovencev do domobranske šolske akcije za uzakonitev šolstva je bilo v večini primerov odklonilno. Domobranci so hoteli uzakoniti slovensko šolstvo s pomočjo nemških okupacijskih oblasti, vendar se jim to ni posrečilo.
Nato opisuje Pahor slovensko šolstvo v Trstu ter v posamez-" nih krajih v tržaški okolici in na podeželju. Govori tudi o poskusih slovenskega osvobodilnega gibanja, da bi organiziralo slovenske šole v Tržiču in Beneški Sloveniji, kjer jih do tedaj sploh ni bilo.
Ta Pahoijeva 126 strani obsegajoče knjiga je dragocen prispevek ob 30-letnici obnovitve slovenskega šolstva na Primorskem.
TATJANA HOJAN
NAŠ

PRAVNIK
SVETUJE
c
i
*ISM0 BRALCA
Koliko Polovičnega jglovnega časa?
Mc kaj nisem zadovoljen z Ogovori vašega pravnega sveto-Mca. Večina njegovih odgovo-r°v se konča s pojasnilom, da •Mora biti to tako, kot pred-Plsujejo samoupravni akti šole".
Res je, da je tak samoupravni .t za šolo zakon, vprašanje pa ne bi mogel svetovalec le več povedati. Gotovo so ^di neke norme, ki jih ne mo-
pi? rMo obiti.
flU,
Tako je najbrž tudi vprašanje elovnega časa matere, katere ^ok še ni dopolnil 8 mesecev, Prašanje letnega dopusta in po-obna vprašanja. Tu je predpis, * ga moramo upoštevati Ne j}°remo predvideti npr. letnega o Pusta za učitelja 60 dni, če je Weč dovoljeno 36 dni itd. Zato menim, da bi moral od-
našteti možnosti, ki jih ^hko samoupravni akt upo-f eva* ne pa da se vaš pravni sve-va/ec zgolj sklicuje na dejstvo,
it
P?č teh aktov ne pozna. včemimo npr. tedensko nor-° pouka, ki jo mora imeti m z otrokom, mlajšim od 8 esecev. Če je šestdnevni letenj *e učm obveznost 22 ur, k rnu pride za pripravo 0,6 7 ur j	uro pouka. Zato bi v
dnevnem tednu morala učiti
učiteljica-mati 14 ur, kar bi s pripravo dalo (14 +14.0,67) 23 ur, ena um pa je še za drugo delo (konference itd.).
V	petdnevnem tednu bi bila njena obveznost 12 ur pouka (12 + 12.0,67 = 20 ur), pa bi jo momli oprostiti drugega dela. Po zakonu namreč ne smemo zahtevati, da dela v petdnevnem tednu dnevno več, kot bi delala v šestdnevnem tednu.
V	tem primeru je seveda samovoljno postavljena norma, da je za eno uro pouka potrebna pripmva 0,67 ure, kar pa je še vedno več kot trdijo nekatere temeljne .izobraževalne skupnosti, ki priznavajo za pripmvo le 0,5 ure.
Svetovalec bi lahko navedel zgled, kako je zadevo mogoče rešiti, čeprav se pri tem omeji, da mora o tem imeti zadnjo besedo samoupravni akt šole. Prepričan sem, da bi njegovi odgovori tako več koristili, ker bi gotovo šole izpopolnjevale svoje pmvUnike.
DUŠAN MODIC
Prenehanje dela za določen čas
VPRAŠANJE: Pedagoška delavka je bila zaradi neustrezne izobrazbe sprejeta na delo za določen čas od 1. septembra do 30. junija tega leta. Med tem časom je zanosila, zato nas zanima, če ji kljub temu preneha
delo, ko preteče določen čas? Na ponovni mzpis se bo namreč verjetno prijavil delavec, ki izpolnjuje pogoje glede izobrazbe. Koliko rednega, dopusta ji pripada? - OSNOVNA ŠOLA
ODGOVOR:	Delavki, ki
združi svoje delo za določen čas, preneha lastnost delavca v združenem delu z dnem, ko opravi delo ali ko preteče določen čas, ne glede na morebitno nosečnost v tem obdobju. Glede na to, da pripadajo delavcem, ki združujejo svoje delo za določen čas, vse pravice in obveznosti, kakršne imajo delavci, ki združujejo svoje delo za nedoločen čas, pripada prosvetni delavki, sprejeti na delo za določen čas, dopust. Dolžina dopusta se določi po osnovah in merilih, določenih v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmeijih delavcev vaše delovne organizacije.
Natančnega odgovora, koliko dopusta pripada omenjeni delavki, torej ni mogoče dati, ker morate ta vprašanja urediti s svojimi samoupravnimi akti. — T. S.
Od kdaj po noveiii zakonu?___________________
VPRAŠANJE: Moj porodniški dopust se bo iztekel v januarju prihodnjega leta. Ali
bodo takrat že veljala nova pravila glede porodniškega dopusta? Ker sem zaradi porodniškega dopusta prekinila redni dopust, me zanima, če lahko potem, ko bom izrabila porodniški dopust, izrabim še preostali redni dopust? - V. C.
ODGOVOR: Republiški zakon o medsebojnih razmeajih delavcev v združenem delu in o delovnih razmeijih med delavci in zasebnimi delodajalci (Ur. list SRS, št. 18/74 je začel veljati 18. maja 1974, razen določil 48. in 49. čl. tega zakona, ki se začno uporabljati šele s 1. januarjem 1975. Ta določila se uporabljajo tudi za delavke, ki bodo 1. januarja prihodnjega leta na porodniškem dopustu.
Potem ko vam bo potekel nepretrgan porodniški dopust 105 dni, boste lahko uveljavili:
—	nadaljevanje porodniškega dopusta še 141 dni ali'
—	začeli delati po štiri ure na dan do dvanajstega meseca otrokove starosti.
Pri tem je treba opozoriti še na to, da se vam — če bi imeli podaljšan porodniški dopust — odmeri osebni dohodek po posebnih predpisih.
Preostali redni dopust lahko izrabite po preteku porodniškega dopusta, torej strnjeno, ne da bi vmes nastopili delo. — T.Š.
Berinjak 73, Stojan Kerbler
VZGOJA,VARSTVO
»Pridobivajmo prostore za vse otroke«
Vzgojnovarstveni zavodi občine Šmarje pri Jelšah so se v preteklem šolskem letu združili v enotno ustanovo pod skupno upravo vzgojnovarsfvenega zavoda Rogaška Slatina.
Združili smo se zato, da bi lahko več in bolje sodelovali in bolj kakovostno delali v posameznih zavodih. Naš zavod ima sedaj dvanajst oddelkov; v vzgojnovarstvenem zavodu Rogaška Slatina so štirje dopoldanski oddelki in en popoldanski, v vzgojnovarstvenem zavodu Šmarje pri Jelšah trije dopoldanski oddelki, vzgojnovarstveni zavod Podčetrtek pa ima en dopoldanski oddelek.	'
Vzgojiteljice se lahko sedaj večkrat posvetujemo o novih vsebinah, oblikah in metodah dela ter izmenjamo izkušnje. Sposojamo si tudi strokovno literaturo in potrebne vzgojne pripomočke, ki jih je za sedaj še malo. Tudi vzgojiteljice se lahko pogovorijo o svojih opažanjih in tako skupno ugotavljajo razvitost otrok približno enake starosti iz različnih krajev naše občine.
Želimo, da bi se mreža vzgojnovarstvenih ustanov še razširila po vseh krajih naše občine in da bi bilo vključenih vanje čimveč otrok. Hudo je namreč zavrniti starše, ki se vedo, kam s svojim malčkom, češ da prav za njihovega otroka ni prostora v vzgojnovarstvenem zavodu.
Letos prihaja iz vzgojnovarstvenega zavoda Rogaška Slatina v vzgojnovarstveni zavod Rogatec tako imenovana POTUJOČA SKUPINA. S kombijem, ki ga vozi kar vzgojiteljica, se pripelje vsak dan 17 otrok; ti se redno vključijo v organizirano delo ustanove. Vendar tudi s tem še nismo rešili vseh problemov otroškega varstva v krajevni skupnosti Rogaška Slatina. Poleg potujoče skupine je sedaj v vzgojnovarstvenem zavodu Rogaška Slatina še 26 otrok več, kot bi jih smeli sprejeti. Kljub temu je bilo odklonjenih še 40 otrok, pa tudi za otroke, stare manj kot dve leti, ni v naši občini niti enega ustreznega prostora. Zaradi prevelikih skupin je delo zelo oteženo. Opravljamo pa ga z veseljem in v upanju, da se bodo razmere izboljšale.
V načrtu je nov, lep zavod v Ratenski vasi (Rogaška Slatina), ki bi vsaj delno pokril potrebe te krajevne skupnosti. Želimo in predlagamo, da ne bi več gradili stanovanjskih blokov brez pred-. videnih prostorov za vzgojo in varstvo otrok v tistem okolišu.
Žal pa moramo spregovoriti tudi o materialnih problemih. Z njimi se vedno znova spoprijemamo, saj bi radi sprejeli v vrtec tudi vse socialno ogrožene otroke. Takih otrok je pri nas precej, toda zanje, žal ni zagotovljenega denarja. Denar, ki ga starši mesečno prispevajo za gradivo pri vzgojnem delu, ne zadošča za kritje vseh potreb, kaj šele da bi si lahko privoščili brezplačno bivanje socialno šibkih otrok. Smo še mlada ustanova, zato nimamo dovolj igral za igrišča in prepotrebnega didaktičnega gradiva. Denar iz prispevka vseh delovnih ljudi za varstvo otrok gre za gradnjo novih vzgojnovarstvenih zavodov. Menimo, da je stopnja prispevka prenizka, da bi lahko s tem denaijem zgradili toliko prostora, kolikor ga naši najmlajši potrebujejo.
Geslo ,JPRI DO BIVAJMO PROSTORE ZA VSE OTROKE" mora postati vodilo vseh občanov. Le z organiziranim delom v prijetnem in toplem okolju bo mogoče vsem otrokom zagotoviti enake možnosti za razvijanje intelektualnih in .drugih sposobnosti.
VZGOJITELJICE VZGOJNOVARSTVENEGA ZAVODA
ROGAŠKA SLATINA
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU:
NOV VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD
Na območju ljutomerske temeljne izobraževalne skupnosti deluje šest vzgojnovarstvenih zavodov, približno praV toliko pa bi jih še potrebovali.
Da bi kar najhitreje odpravili težave na področju vzgoje in izobraževanja, so pred dnevi v Križevcih pri Ljutomeru že postavili temelje za montažno zgradbo novega vzgojnovarstvenega zavoda, v katerem bo našlo prostor nekaj več kot 70 predšolskih otrok.
Po sedanjih predvidevanjih bo ta vzgojnovarstveni zavod
dokončno urejen šele sredi prihodnjega leta. Cena: približno 300.000 din. Denar za gradnjo je že nekako zagotovljen, še vedno pa ga ni dovolj za opremo in ureditev okolice. Ljutomerska temeljna izobraževalna skupnost je že naslovila na republiško skupnost za otroško varstvo prošnjo za posojilo. Le s pomočjo republiške skupnosti za otroško varstvo bo temeljna izobraževalna skupnost v Ljutomeru lahko v predvidenem roku končala vzgojnovarstveni zavod in 72 predšolskim otrokom zagotovila strokovno varstvo.
STRAN 16
Vabilo
Učiteljski pevski zbor Slovenije „Emil Adamič“ vabi vse pevce zbora, ki so pred vojno in povojni kakorkoli sodelovali v zboru, da se udeležijo jubilejnih proslav ob 50-letnici zbora. Osrednji slavnostni koncert bo 27. januaija 1975 v Filharmoniji v Ljubljani. Radi bi, da bi prvo pesem zapeli skupaj.
Prijave pošljite najkasneje do 1. 12. 1974 zaradi organizacijskih priprav na naslov: Jaka Majcen,, ravnatelj osnovne šole I. celjske čete, Celje — Vodnikova štev. 4.
Razpis
REPUBUŠKI SEKRETARIAT ZA PROSVETO IN KULTURO
razpisuje za udeležbo na poletnih tečajih za učitelje tele štipendije:
1.	eno enomesečno štipendijo za udeležbo na poletnem tečaju francoskega jezika v Belgiji;
2.	eno enomesečno štipendijo za udeležbo na tečaju bolgarskega jezika;
3.	eno enomesečno štipendijo za udeležbo na tečaju češkega jezika v Pragi;	.
4.	eno enomesečno štipendijo za udeležbo na tečaju slovaškega jezika v Bratislavi;
5.	eno enomesečno štipendijo za udeležbo na tečaju danskega jezika;
6.	dve enomesečni štipendiji za udeležbo na tečaju francoskega jezika v Sevru (tečaj bo v januaiju 1995);
7.	štiri enomesečne štipendije ža udeležbo na tečaju francoskega jezika v Besanconu;
8.	štiri enomesečne štipendije za udeležbo na tečaju francoskega jezika v Dijonu;
9.	eno enomesečno štipendijo za udeležbo na tečaju finskega jezika na Finskem;
10.	dve enomesečni štipendiji za udeležbo na tečaju italijanskega jezika v Perugi;
11.	dve enomesečni štipendiji za udeležbo na tečaju madžarskega jezika;
12.	sedem enomesečnih štipendij za udeležbo na tečaju nemškega jezika v Dresdenu;
13.	dve enomesečni štipendiji za udeležbo na tečaju poljskega jezika v Varšavi;
14.	eno enomesečno štipendijo za udeležbo na tečaju romunskega jezika v Sinaji;
15.	pet enomesečnih štipendij za udeležbo na tečaju ruskega jezika vMoskvi od 1. do 31. juhja;
16.	eno enomesečno štipendijo za udeležbo na tečaju švedskega jezika;
17.	pet enomesečnih štipendij za udeležbo na tečajih angleškega jezika v Veliki Britaniji;
18.	tri enomesečne štipendije za profesoije nemškega jezika za udeležbo na poletnih tečajih v Zvezni republiki Nemčiji;
19.	eno enomesečno štipendijo za izpopolnjevanje znanja nemškega jezika za profesoije negermaniste v Zvezni republiki Nemčiji.
Prijave^sprejema republiški sekretariat za prosveto in kulturo Ljubljana, Župančičeva 3 do 20. decembra 1974.
Delovna skupnost
OSNOVNE SOLE PRISTAVA PRI MESTINJU
razpisuje prosto delovno mesto
- učiteljice razrednega pouka - za 4. razred, za nedoločen čas. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Komisija za sistemizacijo delovnih mest, kadrovske in stanovanjske zadeve na osnovni šoli Trnovo
razpisuje prosto delovno mesto
— učitelja v oddelku podaljšanega bivanja — U ali PRU, za nedoločen čas - prednost imajo kandidati, ki imajo seminar iz modeme matematike.
Kandidati morajo imeti poleg splošnih pogojev tudi ustrezne moralno politične lastnosti.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Prijave pošljite na upravo šole Ljubljana, Karunova 14/a.
prosvetli delavec
List izdajata republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS in izobraževalna skupnost SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor. Direktorica in glavna urednica Neža Maurer, odgovorna urednica Matjana Kunej, tehnična urednica Tea Dominko.
Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6/1, telefon 315-585.
1 Naslov uprave: Ljubljana, Nazorieva 1/1, telefon 22-284, poštni predal 355—VII.
Rokopisov in fotografij ne vračamo.
Letna naročnina: 30 din za posameznike, za šole in druge ustanove 55 din. Št. tek. računa 50100-601-16915 Tiska CZP Ljudska pravica. ISSN 0033-1643
Po mnenju sekretariata za prosveto in kulturo SR Slovenije je list prosvetni delavec44 prost temeljnega davka od prometa proizvodov (glej 7. točko I. odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu).
V_______________________________'_________________J
Z > VSEH % VETROV*
4
ŠOLA OSNOVNIH POKLICEV V NEMŠKI DEMOKRATIČNI REPUBLIKI
V	poklicno tehniških šolah Nemške demokratične republike se mladina usposablja za več kot 300 strok: 28 od teh jih spada med Osnovne poklice (na primer: kvalificirani stavbenik, kvalificirani kemik, kvalificiranj agrotehnik, kvalificirani delavec s področja elektronike). Šola „osnovnih poklicev44 je nastala zaradi povečane delitve dela v industriji in kmetijstvu, ki jo je povzročil razvoj znanosti in tehnike.
V	nemški demokratični republiki je več kot 1000 poklicnih tehniških šol, v katerih poučuje 42.000 učiteljev. Poleg tega imajo v teh šolah tudi redna posvetovanja in pouk za več kot 100.000 kvalificiranih delavcev in mojstrov.
JUGOSLAVIJA V SVETU
Na V. matematični olimpiadi, ki je bila lani v Moskvi, so sodelovale mladinske ekipe iz 16 držav. Jugoslovanska ekipa je osvojila 5 tretjih nagrad ali 137 točk in tako zavzela deveto mesto. Najboljše rezultate sta dosegli ekipi SSSR (3 prve, 2 drugi, 3 tretje nagrade ali 254 točk) in Madžarske (1 prvo, 2 drugi, 5 tretjih nagrad ali 215 točk). Sledijo: Nemška demokratična republika (188 točk), Poljska (174), Anglija (164), Francija (153), ČSSR (149) in Avstrija (149). Za Jugoslavijo so: Romunija, (131) točk, Švedska (99 točk), Nizozemska (96), Bolgarija (96), Finska (86), Mongolija (64) in Kuba (42).
Letos je sodelovalo na mednarodni matematični olimpiadi, ki je bila v Nemški demokratični republiki, 18 ekip iz Evrope, Azije in Amerike,-Glede na dosežene rezultate so zavzeli prvo mesto učenci iz SSSR, ki so dosegli 256 od možnih 320 točk, nato iz ZDA - 243, Madžarske 237, Nemške demokratične republike 236 in iz Jugoslavije 216.
SPREMENJENA SREDNJA ŠOLA NA FRANCOSKEM
Ob pripravah novega zakonskega predloga za reformo srednješolskega izobraževanja se je poleg drugih pojavilo tudi vprašanje, pod kakšnimi pogoji se bodo šolali otroci, ki letos šesto leto obiskujejo šolo. Prejšnji šesti razred je namreč postal prvi razred srednje šole, ki bo trajala sedem let, razdeljena pa je v dva ciklusa - prvi štiriletni (to je obvezno šolanje) in drugi — triletni ciklus, ob koncu katerega dobe učenci spričevala o končani popolni srednji šoli.. Obstaja pa tudi krajša oblika šolanja — za poklic kvalificirani delavec.
Minister za izobraževanje R. Haby predlaga, naj bi v šolah, Iger to želijo, že v začetku leta bolj prožno porazdelili . učence v različne sekcije šestega razreda; učitelji v teh sekcijah bi se lahko menjavali.
Predmetniki in učni načrti, ki veljajo za sedanje oddelke klasičnega in modernega izobraževanja, pa tudi število učencev bo ostalo enako. Pri razdeljevanju učencev v sekcije ne bodo več razlikovali učencev glede na to, ali so se odločili za prvi ali drugi tip pouka.
Minister za izobraževanje meni, daje treba omogočiti razporeditev učencev šestega razreda v skupine po 24 učencev za pouk umetniških smeri (risanje, glasba), ročno delo in telesna vzgoja, ne glede na izbrano sekcijo.
NA POLJSKEM LAHKO POUČUJEJO SAMO MAGISTRI
Od leta 1978 naprej bodo morali imeti vsi, ki bodo želeli poučevati v reformiranih šolah na Poljskem, naziv magister. Kot je znano, se ta naziv doseže s podaljšanim študijem na univerzi (ki traja 5 let).
Sedanji učitelji se bodo morali postopoma dopolnilno izobraževati ob delu.
SEMINAR
O IZOBRAŽEVANJU OTROK NAŠIH DELAVCEV, ZAPOSLENIH V TUJINI
Letos se je zbralo na strokovno političnem seminarju ria Plitvicah več kot 200 učiteljev dopolnilnega pouka za jugoslovanske učence v tujini. V tridnevnih pogovorih so pripovedovali o svojih izkušnjah in ponovno opozorili na različne možnosti, kijih dajejo posamezne države našim učencem za šolanje v materinem jeziku. Na primer: prosvetne oblasti na Švedskem organizirajo v vsaki šoli za male tujce - pa čeprav gre včasih samo za enega učenca - pouk v materinščini. Povsem drugače pa je v Avstriji: pouka v materinščini ne organizirajo niti v tistih šolah, kjer je tudi po deset otrok, ki govore isti jezik.
ŠOLSKE KNJIGE - DRAŽJE
Ker so se cene tiskarskih storitev in papirja povečale, so se letos podražili učbeniki kar za 40 do 60 %.
Založba Školska knjiga iz Zagreba je zvišala cene svojih izdaj poprečno za 22 %. Obvezni učbeniki za prvi razred osnovne šde,; ki jih je predpisal republiški sekretariat za prosveto in kulturo, so stali letos 122 din. Šolske knjige za drugi, tretji in četrti razred osnovne šole so lahko kupih učenci po cenah od 106 do 131 din.
Učenci višjih razredov osnovnih šol so plačali letos za učbenike od 210 do 280 din.
Podražitve pa so seveda izoblikovale tudi nove cene beležk, map in zvezkov, ki so se podražili za 20 do 50 %, nekateri pa celo do 70 %.
Proslave malo drugače
Šolska proslava je za osnovnošolskega otroka veliko doživetje in se je še dolgo rad spominja. To ne velja samo za nastopajoče, ampak tudi za gledalce in poslušalce, ki prizadeto spremljajo spored in nagradijo vsako točko s ploskanjem. Zato je tudi vzgojni učinek .vreden truda, ki ga učitelji vložijo v vsako tako prireditev. Ker pa imamo med šolskim letom precej proslav, se kaj rado zgodi, da so si nekatere kar preveč podobne, da kakšna zdrkne z ravni, daje slabo pripravljena in le formalna — s tem pa gre po zlu tudi vzgojna priložnost
Poskusimo z novim šolskim letom zastaviti naše proslave malo drugače. Največja težava je pomanjkanje ustreznega, otrokom primernega in dostopnega gradiva. Zato ne bo odveč, če bomo ob raznih prilikah, ko prebiramo knjige, časopise in revije, izpisali ali izrezali vse, kar bi nam utegnilo priti prav za to ah ono proslavo. Kar je novega, bo učence pritegnilo, •vztrajno ponavljanje oguljenih in splošno znanih besedil ne more doseči svojega namena.
Učenci imajo veliko smisla za odrsko igro, zato bi jo kazalo bolj izkoristiti. Če nimamo na voljo krajših dramskih prizorov, si lahko pomagamo tako, da dramatiziramo primerno epsko pesem ah prozni sestavek. Namesto recitatogev bodo igralci v gibanju med nakazanimi kulisami dosegli dosti več. Rajalne in folklorne nastope pa tudi izbrane telovadne vaje moremo uporabiti pri marsikateri prireditvi.
Zdi se, da bi morale biti pri slave bolj ubrane na osnova temo praznovanja. Moti me, k vidim učitelja, ki hodi pred pr« slavo od kolega do kolega in ji sprašuje, če ima kdo kak točko, ki bi jo mogel uporabi za proslavo. Tak naključni sp< red ne more dovolj pričara praznika in je bolj podoben rt stopu ,.pokaži, kaj znaš44. Bolj je pripraviti spored in se poteJ domeniti za nastopajoče.
Na proslavi naj bo sveč . ozračje, lepo je videti učitelj ki sedijo kot gosti v prvi vr: saj ni potrebno, da bi stali k' pazniki v vseh štirih kotih dv rane. Prav neprijetno pa je dati učence, ki se npr. v tek vadnici med proslavo vesijo p orodju ali plezajo po lestval Vsi gledalci bi morali sede® stojišča niso zaželena, če je l vse premalo prostora, boirt raje proslavo ponovih ah pa j organizirali ločeno za nižjo t višjo stopnjo.
Ni slabo, če za posamezfl proslave zadolžimo po nek učiteljev; tako bomo vsi z-° posleni, uveljavili pa se bo<l‘ novi prijemi in drugačne it misli, kar bo tudi dvignilo vre« nost naših proslav. Organizatol ki že leto dni vnaprej pozrt svojo dolžnost, jo bo znal mogel tudi bolje opraviti. Če P* bomo bolj upoštevah še mrt dinsko in pionirsko organizaciji in pustih tudi učencem nek pobude, bomo odkrili še kaki idejo več. Poskusimo malo drtf gače!
V. B.
VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD PIRAN Piran, ul. IX. korpusa 40 a
razpisuje prosto delovno mesto — medicinske sestre otroške smeri Pogoji: srednja medicinska šola in strokovni izpit. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Plača po sporazumu o delitvi OD, stanovanja ni.
OSNOVNA ŠOLA JANKA PREMRLA-VOJKA ČRNI VRH NAD IDRIJO
razpisuje za nedoločen čas prosto delovno mesto — učitelja za telesno vzgojo, PRU ah absolvent VŠTK.
kinematonrafi prikazujejo
ANGELSKE NUNE je film, ki naj bi nastal po resničnih dogodkih in Stendhalu. Bolje bi bilo, če sploh ne bi bil posnet. — mb
DERVIŠ IN SMRT je domače delo filmske proizvodnje, kije nastalo po enem najboljših romanov v zadnjih letih pri nas. Dogajanje je postavljeno v čas prejšnjega stoletja. Glavna oseba Ahmed Nurudin — Derviš (Voja Mirič) je v svojih dilemah človek vseh časov. Gre za spoznavanje problema moralne moči in nemoči. To se zrcali v vsem dogajanju in idejah tega filma. To je film akcij, ki so prenesene v ideje o prijateljstvu, pravici, korupciji, človeški zlobi, delitvi oblasti.. .
Literatura in film, problem, ki se nam odpira tokrat pri domačem besedilu in filmu, bo zanimiv zlasti za srednješolce. Iz izrazito nekomunikativnega besedila je nastal zelo komunikativen film. — mš
DEKLE, KI SEM JO LJUBf
—	Sidney Pollack je režiser, k1
ne sledi konvencionalnim f°( mulam. Spada v generacijo rei* seijev, ki so začeli kritično $ dati na razmere v Ameriki. Za** ^ so njegovi filmi bližji evropski^ gledalcem. Film govori o dol®"' nem trenutku pred II. vojno, k ^ se je kovala človekova zav®*1 j> Posega v osebne odločitve v PjjJ ^ klicu, v poštenost, v zvesto® lastnih nazorov. Nasproti stavi dvoje različnih gledani ^ zgodovinski, socialni in ps*^j loški ravni. Slede zapleti, ^ osvetlijo problem z več vidik®/ Pripelje nas do spoznanja, ^ medsebojna zavestna odloči^, o strpnosti ni dovolj, kajti® stvene različnosti se še ve®1/ ne izničijo. Tudi v tem pokaže Pollack človeka — k*// viduum, ki je neuničljiv; to JT zelo ustreza ameriški ideologi Izbor igralcev in igra sta 00 lična.	_
Priporočamo ogled zretej^’ mladincem od 16. leta nap1*3'
—	mš
PARTIZANI je prav <3^ filmski gigant o prvih dneh v je. Je tipičen primerek kol®, cializacije naše zgodovine. B.j ser Stole Jankovič, ki je ^ scenarist, je povabil na p0l*L scenarista Howarda	i
komponista Mikisa Teo®®!	*
kisa, igralce Roda Tajd®1^ Xenio Gratis, Adama domači zvezdi Bato ZivoJJ^0 viča in Olivero Katarino. imen za malo izpovedi in pričevanje o letu 1941. "