POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
GLASILO SOZD »HMEZAD« ŽALEC — LETO XXXIV. — NOVEMBER 1980 — ŠTEVILKA 11
Premišljeno do načrta
Sredi minulega leta — ko so se začele prve resnejše priprave za naslednji srednjeročni načrt (1981—1985) — smo večkrat ponavljali, da mora načr( zagotoviti »dinamičen razvoj v stabilnih razmerah«. Razmere so se odtlej tako spremenile, da se nam kot glavna naloga zdaj zastavlja stabilen razvoj, zakaj razmere so postale res več kot dinamične.
Ta dinamika nas je tudi pripeljala v položaj, da so na za to najbolj poklicanih mestih šele pred kratkim ugotovili: načrt mora biti sprejet do konca leta in nikakor ne sme biti spisek želja.
Za pripravljanje tega srednjeročnega načrta je značilno tudi to, da že javno obravnavamo (kot prej v podobnih okoliščinah) predlog, naj se do konca leta sprejmejo'samo minimumi za načrt, s tem da se podpisniki obvežejo, da bodo glavne odgovore uskladili pozneje.
Vse do začetka tega meseca je namreč samo ena republika izdelala temeljno listino o svojem razvoju (rok je bil lanski november), prav tako pa še ni znana večina načrtov organizacij združenega dela. Vendar pa je načrt treba sprejeti, ker bi sicer, kot poudarja ZIS, pomenilo, da ne
moremo odpreti perspektive za rešitev iz sedanjih težav.
Vseeno (za nekatere) ostaja dilema — ali naj sprejmemo načrt brez glavnih dogovorov (o družbeni reprodukciji, gospodarskih odnosih s tujino, o hitrejšem razvoju gospodarsko nerazvitih)?
Vendar dileme ne bi smelo biti: srednjeročni načrt, ki se pravkar izteka, je bil izvrsten nauk, kako se ne sme delati. Zdaj po pravici govorimo, da je bil ta načrt močan »generator inflacije«, in to predvsem zaradi tega, ker so bili nekateri pomembni dogovori sprejeti šele v drugi polovici njegovega ure-
sničevanja. Hiša brez temeljev pa se tudi v ponovljenem primeru ne bi' bolje obnesla.
Zato se postavlja kot glavno vprašanje: Kako priti do popolnega načrta?
Zanemarimo kot neizpodbitno vprašanje časa. Gotovo bi bilo bolje, če bi bilo pred nami še celo leto, namesto dveh mesecev. Toda velikansko delo, nad katerim širša javnost nima podrobnejšega pregleda, je že opravljeno. Ostaja torej končna obdelava in samoupravno, dogovorno opredeljevanje nalog in analiz, ki jih
(Nadaljevanje na 2, strani)
Začela se je sezona cvetja iz rastlinjakov. Pogled v enega od rastlinjakov Vrtnarstva Celje
Sodelovanje z zavodom SRS za produktivnost dela po programu racionalizacije in intenzifikacije (IR)
Uvod
Težnje celotne družbe, pa tudi samoupravnih, družbenopolitičnih in strokovnih struktur Hmezada so usmerjene v ustalitev gospodarstva, ki prav sedaj doživlja eno najtežjih obdobij.
Svetovna prerazporeditev, dobrin, energetska krizna situacija, močne restrikcije, preusmeritev na izvoz, pomanjkanje reprodukcijskih materialov in podobne težave predstavljajo zunanje faktorje, ki v veliki meri vplivajo na delo in delovno uspešnost. Tem težavam in problemom se moramo postaviti po robu z našimi možnostmi in pogoji za boljše delo ter z večjo zavzetostjo, odgovornostjo in disciplino, boljšim planiranjem, .proizvajanjem in kakovostjo, večjo produktivnostjo, manjšimi stroški in boljšim koriščenjem kapacitet. Tako bomo lahko vsaj omilili, če že ne povsem nevtralizirali zunanje teža Ve..
‘ .Zato smo Se vključili v občinski program intenzifikacije in racionalizacije proizvodnje ter se povezali z Zavodom SR za produktivnost déla, da bomo skupno in koordinirano iskali in našli možnosti in rešitve ter odstranili probleme in izboljšali delo in poslovanje v Hmezadu.
Obseg in vsebina programa IR
Skupščina in izvršni svet občine Žalec sta po obravnavi zaključnih računov za leto 1979 u-gotovila, da rast, razvoj in napredek DO z njenega področja
(Nadaljevanje s 1. strani)
ponujajo strokovni organi in inštituti. Zato pa sta --— s pogojem, da vsi zainteresirani pokažejo vso svojo pripravljenost, pa tudi razumevanje za skupne interese — dovolj tudi dva meseca.
Tu pa se že začenja odgovor na vprašanje, kako do popolnega načrta. Če upoštevamo, da je glavni cilj: vztrajati pri politiki gospodarske stabilizacije, potem je'jasno, da ne smemo načrtovati ničesar, kar bi to politiko razveljavilo. To je generalna politika, številke pa se da zlahka vpisati.
Vpisati — da, uskladiti pa — ne, Zlasti težko je uskladiti raznovrstne in tudi različne interese. Kaže, da je tudi sem* treba vnesti več jasnosti in odkrito povedati, da interes, ki gospodarsko, družbeno in zgodovinsko ni realen, nikakor ne more biti samoupravni interes in tudi ne enakopraven s tistimi, ki težijo k razvoju države na podlagi samoupravnega združevanja dela in sredstev.
Če bomo odkrito že na samem pragu zaustavili interese, ki vlečejo k avtarkiji, administriranju in nadaljnjemu odtujevanju dohodka od delavcev, interese, ki pozneje postajajo ovira samoupravnemu združevanju in povezovanju, potem temeljnih interesov in odnosov res ne bo težko uskladiti. Se posebno, ker je o-snovna »linija« že znana.
ne dosegajo vrednosti, ki so bile planirane s srednjeročnim razvojem.
Na osnovi te ugotovitve se je pričelo delo ha programu IR, ki bi naj pospešil poslovni in organizacijsko kreativni razvoj v delovnih organizacijah, ki imajo velik vpliv na razvoj občine.
V ta namen je občina Žalec izdvojila nad 2,000.000 din in se z Zavodom SRS za produktivnost dela dogovorila za izpeljavo programov intenzifikacije in racionalizacije v štirinajstih delovnih organizacijah — od tega v šestih Hmezadovih.
Program IR je izdelal Zavod SRS za produktivnost dela, nato pa so ga obravnavali in sprejeli izvršni.svet skupščine občine, Občinski sindikalni svet in Občinski komite ZK ter ga priporočili delovnim organizacijam s tem, da 50 °/o njegovih stroškov financira občina, 50 % pa delovne organizacije, v katerih se izvaja program.
Program, sam zajema delo na področjih, kjer je mogoče doseči:.
■s- povečanje; proizvodnje
—	zmanjšanje stroškov . 7-- boljšo organiziranost
Program obravnava naslednje teme:
1.	Analiza ustreznosti proizvodnih programov.
2.	Oblikovanje sistemskih o-snov za delo (konstrukcijske in tehnološka dokumentacija).
3.	Spodbudno nagrajevanje individualnih in skupnih dosežkov.
4.	Planiranje proizvodnje na osnovi potreb tržišča in lastnih možnosti.
5.	Organizacije in usmerjanje inventivne in nacionalizacijske dejavnosti.
6.	Materialno oskrbovanje proizvodnih procesov.
7.	Revidiranje normativov v luči novih tehnologij ali delovnih postopkov.
8.	Operativno planiranje in spremljanje proizvodnje.
9.	Urejanje notranjega, transporta in manipulacije z materiali, polizdelki in izdelki,
10.	Zmanjšanje . zastojev ž boljšim vzdrževanjem delovnih sredstev.
11.	Zmanjšanje izgub, ki nastanejo zaradi Slabe kakovosti dela ali materialov.
Kot teme posebnega interdisciplinarnega pomena pa so vključene še:
12.	Sistematično urejena koordinacija dela na vseh nivojih.
13.	informatika za upravljanje poslovnega in samoupravnega sistema,
14.	Način vodenja in upravljanja kot tehnika dela za delavce; ki imajo to dolžnost.
Delo na projektu IR in na na-, vedenih aktivnostih pa ima tudi svoje cilje ih to:
. povečanje produktivnosti
—j Spoznavanje in odstranjevanje slabih točk
—	razvojno usmerjanje in
—	kadrovsko dimenzioniranje, ki so za poslovanje delovne organizacije v sedanjih in bodočih procesih gospodarjenja posebej pomembni.
V	ta projekt, ki je v bistvu odsev teženj nas vseh po izboljšanju gospodarskega položaja, so se vključile naslednje DO Hmezada:
—	Kmetijstvo Žalec
—	Notranja trgovina
—	KZ Savinjska dolina jgaf Gostinstvo — turizem
;—Strojna
—	Celjske mlekarne. .
Potek in rezultati sodelovanja
V	izvajanje programa IR smo se vključili v mesecu marcu 1980, sodelovanje z Zavodom pa bo predvidoma trajalo do marca 1981. Sodelavci Zavoda opravijo v vsaki DO pet svetovalnih dni mesečno. V vsaki DO smo formirali time strokovnjakov za reševanje problemov posameznega področja iz programa dela. V prvih mesecih sodelovanja" smo se potrebno organizirali, izdelali posnetke stanja in izbrali področja, ki jih bomo v času sodelovanja rešili ter dogovorili program dela v vsaki DO.
Po šestih obiskih je stanje v posameznih DO naslednje:
DO KMETIJSTVO ŽALEC:
—	pripravljamo sistem planiranja, vodenja in upravljanje proizvodnje in prenos na računalnik, ki ga bomo aktivno vključili v poslovni proces DO;
—	ugotavljamo možnosti boljše in kvalitetnejše obdelave na obstoječih poljedelskih in kmetijskih površinah;
rnj.proučujemo možnosti vključitve in izkoriščanja kapacitet, ki so last DO, vendar jih trenutno ne izkorišča;
jTTgizdelali smo predlog pravilnika na stimulativno nagrajevanje, ki ga bomo upoštevali v naslednjem letu.
DO NOTRANJA TRGOVINA:
—	izdelan in potrjen je detajlen koncept računalniško podprtega komercialnega in blagovnega poslovanja, ki je sprejet kot sistemska rešitev za vse DO Hmezada;
pripravljamo informacijski sistem,- ki bo temelj za uspešno upravljanje in poslovanje v trgovinski dejavnosti.
DO KZ SAVINJSKA DOLINA: MŠFiipripravljamo poslovnik, ki. bo reguliral tokove dokumentacije v DO;
•— analizirana organiziranost DO,
—	izvajamo popis realnih proizvodnih kapacitet po posebnih TZO.
DO GOSTINSTVO — TURIZEM:
—	izdelali smo sanacijski program za TOZD Hotel Prebold, rezultati izvajanja sanacijskega programa pa se postopoma že kažejo;
" —j izdelali in uvedli smo normative in kalkulacije za posamezne obroke v TOZD Samopostrežna restavracija Celje;
—	analiziramo stanje v TOZD Hmeljar, kamor bomo prenašali
izkušnje in rešitve iz drugih dveh TOZD.
DO STROJNA
—	v poslovanje VW Servisa smo uvedli normative časa, o-bračun storitev kupcem in obračun OD že tečeta;
—	uvedli smo proizvodno dokumentacijo po sistemu AGROS, ki je bila izdelana že v prejšnjem sodelovanju z zavodom, vendar takrat hi bila uvedena; .' j
—: v Zvezi s tem smo izvedli revizijo normativov časa;
—	uvajamo skladiščno poslovanje.
DO CELJSKE MLEKARNE
—	uvajamo področje dovoza, mleka in razvoza izdelkov; plan. dovoza je že izdelan, vendar še. ni uveden, plan razvoza pa je v. pripravi.
V	vseh DO urejamo tudi področje delovne discipline, vendar, pa na tem področju zaenkrat še ni rezultatov, ker čakamo na e-notno rešitev, ki jo pripravlja posebna skupina na nivoju občine. Takšno je trenutno stanje pri izvajanju programa IR. Problemi, ki se pojavljajo pri sodelovanju, pa so:
EHgj premajhna angažiranost vseh delavcev v delovnih organizacijah, ki povzroča počasno izvrševanje dogovorjenih akcij in nalog;
•-i, obremenjenost strokovnih delavcev z vsakdanjim delom, to pa pomeni manj časa za delo po programu.
Pri delu v posameznih DO smo naleteli na enake probleme oziroma na področja, ki so pereča za ves Hmezad. Ta področja so:
—	oskrba z rezervnimi deli za kmetijsko mehanizacijo povsod šepa in povzroča motnje v proizvodnji;
—	informacijski sistem ni poenoten, kar otežuje enotne rešitve na posameznih področjih poslovanja;
--- na področju nagrajevanja se pojavljajo težave zaradi stihijskih posegov, ki povzročajo vedno večja odstopanja od obstoječe metodologije;
—	invetivna dejavnost še vedno ni zaživela tako, kot bi mogla in bi morala.
Ker so ta področja, skupna za ves Hmezad, jih rešujemo na nivoju SOZD koordinirano in enotno za vse DO. Akcije na posameznih področjih že tečejo.
Zaključek
V	izvajanju programa -IR so trenutno vključene le navedene DO, to pa ne pomeni, da v o-stalih ne bomo storili ničesar, da bi izboljšali obstoječe stanje. Ker se v izvajanje programa aktivno vključujejo strokovni delavci DS skupne Službe, in ker bodo vse predlagane in uvedene rešitve ustrezno dokumentirane, bomo po končanem sodelovanju z zavodom lahko sami nadaljevali začeto delo in z lastnimi silami reševali probleme v posameznih DO Hmezada.
Zoran Kriter — RS-EOo

Vsem bralcem čestitamo za XI. praznik republike
SOZD Hmezad
>0000000000000000000000000000000000000000000000000
Hmeljar o Hmeljarju
Pobuda za obogatitev vsebine in rednejše izhajanje strokovne priloge za hmeljarstvo
Uredniški odbor Hmeljarja je že na eni svojih prejšnjih sej ugotovil, da je treba posvetiti strokovni prilogi posebno pozornost. Bralci so namreč opozorili, da v njej ne najdejo vsega, kar pričakujejo od nje.
■ Večina sodelavcev strokovne priloge je z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu. Zaradi tega je imel uredniški odbor svojo zadnjo sejo, ki je bila 10. 10. 1980 ha Inštitutu ob prisotnosti več strokovnjakov te ustanove.
Razprava je bila živa in tehtna. Ugotovljeno je bilo, da so tudi pri Hmeljarju ciklusi. Sedaj je padel na raven, ko ga je treba ponovno postaviti na noge. Ne smemo zapravljati z leti pridobljenega ugleda. Nato je nakazala vrsto poti, po katerih bi lahko obogatili vsebino priloge. Glavni sklepi so bili:
— Hmeljar naj več • piše o tekočih ■ proizyodriih problemih in rešitvah, in sicer v jeziku, ki je razumljiv* tudi preprostejšemu človeku.
"■ — V vsebini priloge naj še bolj odraža delovanje inštituta, njegov program dela in dosežki.
Odgovornost za prispevke v prilogi prevzamejo kolektivno in posamično strokovnjaki inštituta, in sicer svet raziskovalcev in vodje odelko^.
: —: Za leto 1980 naj priloga piše. o posebnostih letošnje proizvodnje. Za leto 1981 pa je treba izdelati program prispevkov,
' — Urediti je treba, da' bodo članki objavljeni, ko so še aktualni.: Zaradi prepozne-objave lahko članek izgubi ha pomenu.
r— V strokovnjakih je treba ponovno obuditi veselje do pisanja v prilogo, saj tudi to vo-
di k afirmaciji ne samo avtorja temveč tudi inštituta. Hmeljar je prav s prilogo postal iskan in. cenjen med hmeljarji tudi v številnih državah.
—	Priloga naj vsebuje vse članke o hmelju. O tem se dogovarjata urednik in urednica strokovne priloge.
—	Zaradi lažjega dela drugih strokovnih institucij naj bodo vsi članki opremljeni s šifro po- UDK (univerzalni decimalni klasifikaciji).
Z uresničitvijo tega bi postal Hmeljar pomembna Vez med strokovnim delom in proizvodnjo. Iz njega bi lahko dobili celo vrsto podatkov za uspešnejše gospodarjenje. Hkrati pa bi bil dokaz, da strokovnjaki, vodilni in vodstveni delavci tako Inštituta kot Hmezada intenzivno delajo na razvoju proizvodnje.
— 0 — .
Na seji, ki smo jo imeli na Inštitutu has niso pogostili i običajno kavico, pač pa z izvrstnim čajem iz lastne proizvodnje. Mimogrede: tak način okrepčila na sejah bi lahko vpeljali tudi drugje.
Po seji nas je direktor, magister Ernest Ermenc, dipl. ing. agr.; seznanil z delovanjem Inštituta kol celote.
Cvetka Maštnak, diplomirana biologinja, vodja oddelka za zdravilna zelišča, nas je z barvnimi diapozitivi, vzorci in pestro razlago popeljala v čudoviti svet zdravilnih zelišč, ki ima bržkone lepo prihodnost.
Dr. Dragica Kralj pa nas je seznanila z novimi sortami hmelja (kultivarji) in njihovim pomenom za proizvodnjo pri nas.
V imenu vSeh članov uredniškega odbora — najlepša hvala!	T. Gubenšek
Močno deževje 8. oktobra je povzročilo, da so vode 9. 10. tako narasle kot že dolgo ne. Voda je visoko preplavila polja in vse med Savinjo in Ložnico od Levca navzdol. Močno prizadeti so bili Mlekarna, Vrtnarstvo SOZD Hmezad Žalec, Kmetijsko izobraževalni center Medlog in številni lastniki hiš
Kako pametna je bila odločitev o novi lokaciji za novo mlekarno pove ta posnetek, ki .verjetno ni zadnji
Da so prizadevni delavci Mlekarne spravili kamione iz visoke in deroče vode na dvorišču, So jih morali odvleči
Koordinacijski svet 00 ZSMS pri £11 v akciji
V septembru se je po poletnem predahu sestal koordinacijski svet OO ZSMS v Celjski mesni industriji z udeležbo predsednika OK ZSMS Celje tov. Rikija Majcna: Dogovorili smo se za organizacijo in izvedbo kviza »Tito, domovina« za letošnji praznik republike' z mladimi iz celjskih DO Hmezada.
Jože Zagoričnik
30 let samoupravljanja
Nenehno govorim, da je delavski razred steber naše socialistične države, delavski razred vseh nacionalnosti in v vseh republikah ima iste poglede in iste interese, delavski razred je cement, ki povezuje in krepi našo socialistično skupnost.
Tito
Leto praznovanj 30-letnice socialističnega samoupravljanja se izteka, vendar brez ljubljenega Tita — očeta samoupravljanja. Prav tako ni več tovarišev: Kidriča, Kardelja, Salaja, kajti največ zaslug za delavsko samoupravljanje smo dolžni prav tem možem.
Prvi zgodovinski dokument v razvoju delavskega samoupravljanja je bilo navodilo o ustanovitvi in delu delavskih svetov državnih gospodarskih podjetij, ki sta ga konec decembra 1949 podpisala predsednik gospodarskega sveta zvezne vlade Boris Kidrič in predsednik jugoslovanskih sindikatov Djuro Salaj. S tem navodilom bi poskusno u-vedli delavske svete. Število delavskih svetov se je v nekaj mesecih podvojilo, kajti številna podejtja so na lastno pobudo u-vajala delavske svete. Tako se je Titovo geslo »Tovarne delavcem!« popolnoma uresničilo.
Delavsko samoupravljanje je bilo uvedeno 27. junija 1950. Takrat je bil v zvezni skupščini sprejet temeljni zakon o upravljanju državnih gospodarskih podjetij in višjih gospodarskih združenj po delovih kolektivih, ki ga na kratko imenujemo zakon o delavskih svetih ali zakon o delavskem samoupravljanju. Ob tej priliki je tovariš Tito dejal, da je to po nacionalizaciji produkcijskih sredstev zgodovin-
sko eden najpomembnejših zakonov v razvoju nove Jugoslavije. S tem zakonom se je dejansko začel proces odmiranja države, kar je v skladu s spoznanji znanstvenega socializma, katerega prva utemeljitelja sta bila Marx in Engels. Korenine samoupravljanja so se začele širiti že med NOB. Pogoji za začetek delovanja prvih oblik samoupravljanja so bili podobni kot v Pariški komuni. Prvi 3-član-ski odbor delavske kontrole so izvolili delavci v topilnici antimona v Krupiiju. Sprejeli so pravilnik o svojem delu, ki ga je potrdil NOO Krupnja. V tem pravilniku je bilo določeno, da mora odbor delavske kontrole poročati delavcem o svojem delu vsakih sedem dni in se o pomembnih odločitvah posvetovati s člani kolektiva.
Med NOV so se tudi v Sloveniji pojavile prve oblike delavskega samoupravljanja. Znani so primeri na žagah v Loški dolini. Načrt, da bi delavci v celoti prevzeli upravljanje žag, se ni uresničil, ker je bilo to ozemlje ponovno zasedeno.
Danes delavci odločamo o vsem .Odpiramo nove, moderne tovarne, katerih gospodarji smo mi vsi — celotna družba — Titova Jugoslavija.
Tovariš Tito je nekoč dejal: »Kdo lahko razbije našo samo-
Celjske mlekarne ob poplavi niso bile same
Osmega in 9. oktobra je Celjske mlekarne prizadela huda poplava. Mlekarna je bila zaprta cel teden, da smo jo očistili, razkužili, popravili inštalacije in tako usposobili za obratovanje. Voda nam je naredila veliko škode. Velik izpad dohodka pa je nastal, ker nismo mogli tako dolgo obratovati. Za našo DO so bili to zelo težki trenutki, vendar so naši delavci pokazali veliko požrtvovalnost, tako da smo lahko nemoteno zagotovili normalen odkup mleka in tudi normalno preskrbo našega tržišča z mlekom in mlečnimi izdelki.
Zelo nas je bodrilo spoznanje, da nismo sami v nesreči. Že na dan poplave nas je obiskal glavni direktor SOZD Hmezad tov. Vlado Gorišek in pomočnik glavnega direktorja tov. Kolenc. Ko sta videla, kakšno razdejanje je povzročila pobesnela voda, sta takoj ponudila pomoč SOZD. Farma Zalog nam je takoj ponudila prostor, pisarne in telefon, tako da smo odkup mleka začasno preselili tja. Celjska Hladilnica nam je ponudila prav tako vse, s čimer razpolaga, tako da smo od tam oskrbovali potrošnike štirinajstih občin, ki jih oskrbujejo Celjske mlekarne. Veliko pomoč so nam nudile tudi Mariborske mlekarne, Ljubljanske mlekarne in Zagrebška mlekarna, ki so predelovale naše mleko in nam dobavljale proizvode, tudi inšpekcijske službe Občine Celje so nam pomagale pri ponovni usposobitvi mlekarne za obratovanje. Še enkrat se vsem, ki so nam pomagali, zahvaljujemo za pomoč.
Nesreča, ki nas je prizadela, nas mora prisiliti k razmišljanju, zakaj je prišlo do tako velike škode. Lokacija in prostori naše mlekarne ne ustrezajo več za normalno obratovanje. Pokazalo se je, da ob izpadu naše mlekarne ne morejo vse ostale sosednje mlekarne zagotoviti normalne preskrbe območja. Moramo se še bolj zavedati pomena Celjskih mlekarn in funkcije, ki jo opravljajo. Če bi se tega bolj zavedali že prej, nas bi ta poplava sigurno ne doletela več na tej lokaciji.
Andrej čulk
upravno družbo? Kdo more to u-rediti? Mar bi naši delovni ljudje dovolili, da bi šli nazaj, da bi bili kakor na zahodu mezdni delavci, ki ustvarjajo dobiček samo kapitalistom? Ne. Tega naši -ljudje nočejo. Vedo, da pri nas zdaj še ni vse tako, kakor bi moralo biti, vendar so prepričani, da jim naš samoupravni sistem odpira perspektivo in da e-dino ta sistem lahko zagotovi srečnejšo prihodnost delovnim ljudem, tako na vasi, kakor v mestu, tako delavcem v tovarnah kakor proizvajalcem v kmetijstvu. Za nas je to edina pot.«
Težko mi je ob misli, da ob tej pomembni obletnici ni več med nami našega ljubljenega maršala. Ž nami delavci, socialistične samoupravne, neuvrščene Jugoslavije, bi se veselil vseh zmag, kajti pod njegovim vodstvom smo začeli iz nič. Iz porušene domovine je nastala nova Jugoslavija, katere glas je prešel daleč prek naših meja, saj večina svetovne javnosti verjame Titovi samoupravni, socialistični Jugoslaviji, ki je postala stvarnost današnjega sveta.
Veliki humanist, borec za mir in človekove pravice počiva na
Dedinju. Kako je ' tovariš Tito spoštoval in cenil slehernega človeka, najbolj izpričujejo njegove besede: »Znati se je treba poglobiti v osebno življenje vsakega človeka in razumeti njegove težave, kajti vsak človek je svet zase, bitje, ki ima vesele in žalostne trenutke v življenju. Zato ni potrebno, da smo psihologi. Dovolj je, da smo ljudje, imeti moramo srce in čutiti z ljudmi. Mi seveda nismo nikakršni samaritani, smo komunisti, komunisti pa morajo biti v prvi vrsti humanisti. Doumeti morajo, da so ljudje, ki morajo biti v službi svojega ljudstva. V čem pa je sreča in življenje ljudi? Tega sam ne morem oceniti. Zato pa tudi ne morem nikomur vsiljevati sreče niti jaz, niti kdo drug. Vse ljudstvo ve, v čem je njegova sreča. In ta mora biti za nas kažipot.«
Za nas delavce socialistične samoupravne Jugoslavije bo kažipot tvoje delo, ljubljeni tovariš Tito, delo tvojih ožjih somišljenikov .življenje tovarišev, ki so izkrvaveli med NOB, za naš lepi danes, za naš- lepši jutri...
Marija Adamovič CMI
Študijska delegacija KP Sovjetske zveze, ki jo je vodil Valentin Nikiforov in jo sestavljali G. Seidov, Vasilij Konovalov, I. Boldarev in Dimitrij Sevjan, se je med večdnevnim bivanjem v Sloveniji 20. oktobra pogovarjala s predstavniki občine Žalec in obiskala SOZD Hmezad, kjer so jo naši predstavniki seznanili s sestavo SOZD, organiziranostjo ZK in delom njenih članov ter gospodarskim razvojem
Nadaljevanje
V Celjski mesni industriji nadaljujemo z akcijo Nič nas ne sme (presenetiti, lici smo jo začeli v ‘letu 1979. V tem okvira smo na sejah vseh komitejev za LO in DS in na seji koordinacijskega komiteja obravnavali v prvi polovici oceno stanja obrambnih priprav in družbene ¡samozaščite. Pri tem smo posebno pozornost posvetili naši organiziranosti, nalogam na področju planiranja in materializacije obrambnih priprav in samozaščitnih ukrepov, naloge na področju usposabljanja delavcev za SLO, normativni ureditvi, kadrovski politiki, obveščanju, civilni zaščiti in narodni zaščiti. Razprava na sejah ko-
akcije NNNP
mitejev TOZD in seji koordinacijskega komiteja DO je bila bogata in solidna osnova za sprejem izhodišč za nadaljnje delo in akcije. ,V to delo in akcije se vključujejo poleg samoupravnih in poslovodnih organov tudi vse družbenopolitične ; organizacije. Zaradi problematike, ki je bila nakazana ob (tej .priložnosti, je bil na sejah sprejet predlog o ustanovitvi komisije za prometno, varnost pri delavskem svetu delovne organizacije. Posebej je bila ponovno poudarjena potreba, da, pride znana revija »Naša obramba« v družino vsakega na-r šega delavca.
Jože Zagoričnik
Pšenice ne škropimo le s herbicidi
I.	Statistični podatki za občino Žalec, torej za Savinjsko dolino, navajajo, da so pridelki pšenice v povprečju komaj kaj več kot 30q/ha. Takšni pridelki so za današnji čas prenizki, če upoštevamo, da je na voljo dovolj kvalitetnega semena visokorodnih sort, ustreznih za posamezna pridelovalna področja in da je vsaj doslej bilo na razpolago dovolj primernih mineralnih gnojil in pesticidov.
Poleg mnogih okoliščin, ki vplivajo na pridelke, so zanesljivo vzrok nizkim pridelkom tudi škode, ki jih povzročajo bolezni žit. Mnoge odpravimo že s tem, ko sejemo razkuženo seme, proti 'nekaterim pa moramo ukrepati še pozneje. Te bolezni, za katere je občutljiva večina visokorodnih sort, so v naših pridelovalnih razmerah predvsem žitna, pepe-iasta plesen ter žitna rumena in žitna progasta rja. Vse te bolezni je mogoče preprečiti z uporabo nekaterih fungicidov. Pri nas smo se na osnovi izkušenj, deloma lastnih, deloma pa tujih, odločili za uporabo fungicida bay-leton WP 25, ki ga uporabljamo v dozi 0,5 kg/ha, sočasno, ko škropimo proti plevelom ali pa ob prvih znakih pojava bolezni. Povečanje pridelka je po sedanjih izkušnjah okrog 500 kg pšenice na hektar, stroške uporabe fungicida pa po cenah za leto 1979 pokriva povečanje pridelka za 140 kg/ha. \
K varovanju pridelka sodi tudi uporaba regulatorjev rasti. V družbeni proizvodnji pšenice v Hmezadu se že več let z uspehom izvaja tudi ta agrotehničen ukrep. V rabi so pripravki na osnovi aktivne snovi CCC, predvsem pripravka stabilan in cyco-cel. Z njihovo uporabo doseže-
mo, da ima pšenično steblo krajše internodije zaradi česar je posevek odpornejši proti polega-nju. Intenzivno gnojenje pšenice je brez uporabe CCC pripravkov zaradi nevarnosti poleganja pravzaprav nemogoče. Za letošnji posevek bo na razpolago pripravek-cycocel, s katerim škropimo, ko je pšenica visoka 10—20 cm v času pojava prvega kolenca, skupaj s hormonskimi herbicidi.
V pogojih pridelovanja pšenice, kjer ni možna uporaba helikopterjev in letal, povzroča nemajhne težave problem voženj s traktorji in priključki po posevku. Posebno pri poznem strojnem škropljenju ali dognojevanju posevka pa se pšenica ne dvigne več in poškodovane rastline, ki rastejo v tirih, so tista mesta, na katerih se začenja širjenje bolezni, prav tako pa tudi plevelov.
To vprašanje se v zadnjih letih vse več rešuje z načinom setve, pri katerem se za izvajanje agrotehničnih ukrepov puščajo prehodne poti. Ob setvi pri tem načinu izključimo sejalni element, ki seže v sled traktorja, tako, da je le-ta nezasejana. V skladu z delovnimi širinami škropilnic in trosilcev za gnojila pustimo takšne prehodne poti pri vsakem drugem, tretjem ali četrtem prehodu sejalnice. Ob takšnem načinu setve seveda vsakdo pomisli na zmanjšanje pridelka zaradi manjšega števila rastlin na določeni površini. Raziskovanja pa so pokazala, da se na mestih, kjer je med vrstami večji presledek, pšenica nekoliko bolj razraste, da je tako odstranjen negativni učinek zaradi tlačenja pšenice s kolesi in da zaradi tega pridelek ni manjši.
PRIDELOVALCI PŠENICE! ZAHTEVAJTE ZA IZVAJANJE OMENJENIH AGROTEHNIČNIH UKREPOV STROKOVNO POMOČ PRI SVOJIH POSPEŠEVALCIH V TZO IN TEHNOLOŠKIH SLUŽBAH PRI KZ SAVINJSKA DOLINA.	mag. Milan Žolnir
Na podlagi zakona o prometu z nepremičninami in v skladu s pravilnikom o prodaji zemljišča, stavb in posameznih delov stavb v družbeni lastnini Hmezad Žalec razpisuje
JAVNO DRAŽBO
nepremičnine oz. zemljišča pare. št. 184/8 travnik 3 v izmeri 720 m2 k. o. Čreškova — blizu Strmca pri Vojniku.
Izklicna cena znaša 36.000 din — to je 50 din za m2.
Javna dražba bo v četrtek, dne 20. 11. 1980 ob 8. uri v sejni sobi SOZD Hmezada v Žalcu, I. nadstropje.
Udeleženci javne dražbe morajo pred pričetkom dražbe vplačati varščino v višini 10 % od izklicne cene.
Po končani javni dražbi se varščina dražitelju, ki ni uspel vrne, kupcu pa se poračuna v kupnino.
S kupcem se v roku 30 dni po končani dražbi sklene pismena pogodba.
Vse stroške v zvezi s kupno pogodbo, prenosom lastništva in prometni davek plača kupec.
Vse ostale informacije lahko interesenti dobijo v SOZD Hmezad Žalec, DS Skupne službe, Zemljiški oddelek.
Jesen v Kalah
Kmečko sadje da ali ne
Obilne sadne letine so celo stoletje osrečevale naše kmete-sad-jarje in jim prinesle marsikateri dinar za premostitev težav v tedanjem kmetijstvu.
Zadnjih nekaj let pa se kmetje obilne sadne letine bolj bojijo kot veselijo, ker jim obilo sadja pomeni več dela brez pravega zaslužka.. Miši jeni so tu stari in novejši sadovnjaki v bolj ekstenzivni negi v glavnem ne škropljeni, kjer pa se najde tudi lepo zdravo sadje raznih sort.
Tudi letos je na Kozjanskem kar dobra sadna letina in kmetje s skrbjo opazujejo upognjene veje, saj z obilnim sadjem ne vedo ne kod ne kam. To sadje malokdo pobira, porabijo ga le za jabolčnik in za krmo živini, večina pa ga propade.
Kmetje so voljni nuditi sadje po zmerni ceni. Mnogi potrošniki bi ga želeli kupiti, pa ne najdejo poti do njega. Še pred nekaj leti so podobne probleme z veliko u-speha reševali delavski sindikati, ki so odpeljali s Kozjanskega nekaj let zapored po več sto ton raznega sadja. Zadovoljni so bili tako kmetje kot tudi delavci. Zakaj so to dejavnost sindikati opustili, ni znano. Nekateri menijo, da to ni prav, ker sedaj vsako leto' propade v kmečkih sadovnjakih velika količina lepega sadja, mnogi delavci pa v trgovini sadja ne morejo kupiti, ker je za njihov žep predrago. Tako niso zadovoljni ne eni in ne drugi. Dejstvo je, da je dahes kmečko sadje čisto razvrednoteno in popolnoma prepuščeno stihiji in propadanju. Redki so namreč primeri, da kmet-sadjar še svoj sadovnjak ureja in gnoji ter vsaj delno zaščiti pred boleznimi in škodljivci. To se pač več ne splača;
Na Kozjanskem je dosti primerov, ko mimoidoči nabirajo ja-bolke in hruške in drugo sadje vpričo lastnika kar brez vprašanja in ko odidejo, ne rečejo niti hvala. Kmet pa žalostno gleda za njimi in ne ve. kaj bi dejal. V takih pogojih sadjarstvo ni donosno, kmetje'pa iz leta v leto čakajo in upajo na boljše čase.
Delna rešitev stanja bi bila ponovna akcija sindikatov in če bi prišle ekipe ob sobotah in nedeljah pomagat obirati sadje, bi ga dobili na pol zastonj in najbrž bi bila zadovoljna oba.
Očitno je, da so v sadjarstvu problemi. Ker je plantažnega sadja premalo, so v zadnjem obdobju zanj previsoke cene, za kmečko sadje pa nihče ne vpraša. Nekateri strokovnjaki trdijo, da je sadje iz kmečkih sadovnjakov bolj zdravo, ker ni toliko oziroma nič škropljeno.
V. F.
Odkup hmelja je v polnem teku
Sejem v Zagrebu
V dneh od 12. do 21. 9. je bil mednarodni velesejem v Zagrebu. Na sejmu je sodelovala tudi naša delovna organizacija Notranja trgovina, TOZD Veleprodaja. Naša udeležba na tem sejmu je bila enajsta zaporedoma. V letošnjem letu se je spomladanski del sejma razdelili na več specializiranih sejmov: kmetijski gradbeni in transportni. To potrjuje, da je obseg zainteresiranih razstavljalcev presegel kapacitete sejma in je zaradi tega nujna ozka specializacija sejmov.
Letošnjega sejma se je udeležilo okoli 6 tisoč razstavljalcev z vsega sveta. Naša delovna organizacija je razstavljala na površini 500 m* odprtega prostora. Na tem prostoru imamo postavljeno svojo brunarico, ki pa je pri takšnem obisku kupcev, kot je bil prav letos, pretesna in nefunkcionalna, saj se ne moremo s kupci pogovarjati. V prihodnje bo potrebno nekaj sprememb v sami brunarici.
Z ozirom na to, da je naš program prodaje zelo interesanten za večino potrošnikov agromehani-zacije, je bil obisk raznih predstavnikov zelo velik. Razgovore v zvezi z nabavo oz. prodajo agro-mehanizacije ter drobnega kmetijskega okovja smo imeli z:
AIPK Bosanska Krajina, Podravska Koprivnica, PIK Župani-
ja, PIK Nova Gradiška, PZ Krapina, PZ Tovišče, Gramip Dubro-va, PZ Marija Bistrica, PIK Slje-me itd.
Navedeni so le nekateri kupci, ki bi radi čim tesnejše sodelovali znami, nabavljali kmetijsko mehanizacijo prek naše DO in si želijo sodelovanja tudi na drugih področjih. Do konkretizacije pogodb še ni prišlo, vendar smo dobili dragocene smeri naše nadaljnje orientacije pri prodaji agromehanizacije, saj slovenski tržni prostor postaja za nas premajhen in zasičen s kmetijsko mehanizacijo. Na sejmu v Zagrebu je bilo prodanih traktorjev in raznih priključkov za 550 do 570 starih milijonov. Prodajali smo neposrednim kupcem. Organizacija prodaje je potekala tako, da smo 100-odstotnemu kupcu napisali položnico; katero je kupec vplačal na banki pri glavnem vhodu na sejmu. Kupci, katerim smo izdali položnice na sejmu, še sedaj vplačujejo razne priključke. Plačane stroje odpremljamo sproti. Učinek prodaje v vseh e-najstih letih našega sodelovanja na sejmu v Zagrebu je bil dober, a letošnji najboljši.
Sejem v Zagrebu je vsekakor potreben. Potrebno je sodelovanje na tem sejmu, kajti le tako bomo prodrli na širši jugoslovanski prostor.
Matevž Sporin
Cementa dovolj!
SOZD Hmezad, DO Kmetijska zadruga Savinjska dolina Žalec, TZO Polzela je postavila nov silos. Z njim želi v dolini rešiti problem pomanjkanja cementa.
Ko pridete po cement, prinesite s sabo vreče ali kakršnokoli posodo.
Kmetijska preskrba Polzela, telefon 720-051, je odprta vsak dan od 7. do 14. ure, ob torkih do 17. ure in ob sobotah do 12. ure.
Kaj pomeni produktivnost, kaj ekonomičnost?
Sprejeti dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 in resolucija o izvajanju družbenega plana SRS za leto 1980 zavezujejo vse TOZD in delovne skupnosti za stabilizacijsko obnašanje, kar pomeni omejeno razpolaganje z družbenimi sredstvi, po drugi strani pa vse večjo produktivnost in ekonomičnost.
Produktivnost dela je eno od načel ekonomije gospodarjenja, z realizacijo katerega dosežemo varčevanje s človeškim delom. Kazalec produktivnosti dela je razmerje med proizvodnjo (prometom) in delovno silo, ki je v tej proizvodnji sodelovala ali količino delovnega časa, ki so ga delavci porabili za to proizvodnjo.
O produktivnosti dela govorimo kadar pri dani delovni sili (delovnem času) povečamo količino proizvodnje (prometa) ali, kadar pri dani proizvodnji (prometu) zmanj-

samo delovno silo (delovni čas). V obeh primerih gre za prihranek v delovni sili oziroma delovnem času, ki se porabi za proizvodnjo.
Produktivnost dela pokaže torej produktivni učinek človeškega faktor ja,. ki je sodeloval v proizvodnji in je zato najosnovnejši in tudi najpomembnejši kazalec učinkovitosti gospodarjenja. Med ocene uspešnosti gospodarjenja pa sodi tudi kazalec ekonomičnosti. Bistvo racionalnega gospodarjenja je v tem, da dosežemo največji možni gospodarski učinek pri najmanjši možni porabi sredstev oziroma, da se določena proizvodnja doseže s čim manjšimi stroški.
Ekonomičnost torej pove, kolikšno vrednost proizvodnje dosežemo na enoto proizvodnih stroškov. Čim dosledneje upoštevamo pravilo ekonomičnosti, tem večji je poslovni uspeh.
Marija Strmčnik
IZ PRAKSE SODIŠČ ZDRUŽENEGA DELA
Spori iz delovnih razmerij
SKLENITEV DELOVNEGA RAZMERJA
V	zvezi s spori, ki se nanašajo na sklenitev delovnega razmerja, so sodišča združenega dela večkrat zavzela stališče, da delovno razmerje lahko nastane le na način in po postopku, ki je predviden v samoupravnem splošnem aktu v skladu z zakonom. Faktičnega delovnega razmerja, tj. razmerja, ki nastane ria podlagi dejstva, da delavec dejansko dela, ne da bi poprej sklenil delovno razmerje na predpisan način, sodišča združenega dela torej ne priznavajo. Ce pride do spora, ima delavec pravico do odškodnine, ne more pa uveljavljati pravic iz dela. Zaposlitev takega delavca pa pomeni prekršek po 644. členu ZZD.
OGLASI IN JAVNI RAZPISI
Spori v zvezi z oglasi oziroma javnimi razpisi so razmeroma pogosti, zlasti v tistih predelih Slovenije, kjer je zaposlovanje večji problem. V teh sporih neizbrani kandidati običajno trdijo, da je bila napaka v postopku in da je bil izbran kandidat, ki ne izpolnjuje pogojev oziroma da predlagatelj v večji meri izpolnjuje pogoje kakor izbrani kandidat. V takih sporih je bilo zavzeto 'stališče, da mora biti razpis v skladu s samoupravnim splošnim aktom; če razpis vsebuje pogoje, ki jih samoupravni splošni akt nima, razpis ni zakonit. Če izbrani kandidat spolnjuje pogoje po samoupravnem splošnem aktu pa ni bistveno, če v objavljenem razpisu niso bili navedeni vsi pogoji. Sodna praksa dalj časa ni bila enotna glede vprašanja; ali je temeljna organizacija dolžna sprejeti edinega kandidata, ki izpolnjuje pogoje. ZZD (172/2. čl. in ZDR (26. člen) sta potrdila prakso sodišč združenega dela v SR Sloveniji, po kateri v takem primeru temeljna organizacija ni dolžna sprejeti edinega kandidata. Pri ugotavljanju, ali kandidat izpolnjuje zahtevani pogoj moralno politične neoporečnosti, sodišča združenega dela dosledno zastopajo stališče, da sodišče ne more spreminjati ocene o družbenopolitični primernosti kandidatov za določeno delovno mesto.
POSKUSNO DELO
V	zvezi s poskusnim delom je največ sporov zaradi negativne ocene poskusnega dela in zaradi napak v postopku oziroma neurejenosti tega instituta v samoupravnih splošnih aktih. Večkrat temeljne organizacije prepišejo v svoje samoupravne splošne akte le zakonite določbe, ki urejajo poskusno delo, ne da bi uredile tudi razmerja, za katera zakon naroča, da morajo biti urejena V samoupravnem splošnem aktu (npr. določbe 'o poteku in načinu poskusnega dela, kdo in kako spremlja in ocenjuje delo delavca na poskusnem delu itd.). V
takih primerih so sodišča združenega dela štela, da temeljna organizacija ni uredila poskusnega dela in da je delavec sklenil delovno razmerje brez pogoja poskusnega dela. Ustavno sodišče SR Slovenije je razveljavilo del samoupravnega sporazuma o po-skusnem delu, ker ni vseboval določb o poteku in načinu poskusnega dela. Večkrat temeljne organizacije oz. njeni pristojni organi prepozno sprejemajo na podlagi negativne ocene sklej) o prenehanju delovnega razmerja. Sodišča dosledno zahtevajo1, da se sklep o prenehanju delovnega razmerja sprejme do konca poskusne dobe,- sicer še šteje; da je delavec uspešno izpolnil zahteve poskusnega dela. Poskusno delo se podaljša le izjemoma, zaradi delavčeve odsotnosti npr; obolelosti v času poskusnega dela. Iz samega namena instituta poskusnega dela izhaja, da se v poskusno delo ne všteva čas, ki ga delavec ni prebil ha delu, saj v tem času ni možno presojati njegovih sposobnosti. To je sedaj izrecno določeno v zakonu (32/2 ZDR), že prej pa je sodna praksa zavzela takšno stališče. Poleg omenjenih nepravilnosti v samoupravnih splošnih aktih so ponekod primeri, ko ti akti določajo poskusno delo prav za vsako delovno mesto in za enako dolgo dobo, čeprav zakon poskusno delo omejuje po obsegu in po času in dopušča poskusno delo le, če delavčeve sposobnosti ni mogoče ugotoviti s poprejšnjim poskusom strokovnih sposobnosti, ki se opravi, preden se sprejme sklep o izbiri. V' praksi j so tudi primeri, ko je* delovna organizacija poskušala* izigrati zakonita določila o poskusnem delu s tem, da je namesto poskusnega dela sprejemala delavce v delovno razmerje za določen čas, po poteku tega časa pa tiste delavce;' ki so ji ustrezali, obdržala na delu, drugim pa je delovno razmerje prenehalo, i Na ta način se je izognila formalnostim! ki so predpisane za i poskusno delo, toda zato je kršila določbe o delovnem razmerju za določen čas, kajti niti po zakonu niti po samoupravnem splošnem aktu ni bilo pogojev za sprejem teh delavcev v delovno razmerje za določen čas. ' (Nadaljevanje prihodnjič)
PORABA NAFTNIH DERIVATOV
Na prebivalca je lani bila P<> raba derivatov po raznih državah: Kanada 3.523 leg, ZDA 3.375 kg, Danska 2.935, Švedska 3.189, ZR Nemčija 2.135, Francija 1.944, Avstrija 1.550, Velika Britaniji 1.460, Jugoslavija 753 in Zemlja povprečno 788 kg. Poraba bencina: ZDA 1.403 kg, Kanada 1.294, Švedska 467, Švica 413; ZRN. 387, Danska 350, Avstrija 330, Norveška 379, Italija 220, Japonska 226 in Jugoslavija 107 kg.
ZA DAN MRTVIH
Moj prijatelj Jurij
Odmev korakov ob cestni tlak, glas cvilečih gum, močan pok — in ugasnilo je življenje staro skoraj 7 desetletij, življenje mojega prijatelja — Jurija Gorška.
Seznanila sva se v krčmi. Pri šaniku naročim dva deci rdečega. Pijem in gledam po sobi. Mlajši so pri biljardu in sobnem nogometu, skupina dobro podloženih fantov in deklet v sosednji sobi poje slovenske narodne. Čokat možak ukrivljenega nosu im vedrega obraza mi namigne.
..— Fušajo pa kar lepo. Tovariš, pijte raje belega, beli je boljši!
: Pogleda na prazen stol im me
Bfcabl.
^— Sedite. Ančka, še dvakrat dva deci jeruzalemčana! i Možak me gleda, kakor da hoče v hipu pretehtati, koliko veljam.
|¡®— Ste mogoče vi novi šolski upravitelj? Slišal sem, da nam prosvetna oblast pošilja močno rdečega. Pa oprostite.
..— Na zdravje! dvignem kozarec, trčiva, se znova predstaviva, skleneva, da se odslej tikava. In pri tem ostaneva.
■ Kmalu sva sredi pogovora. Jaz govorim o šoli, Jurij pa ne more od, zemlje. Ves je y nji. Ob živi pripovedi vidim par konj, vidim lepo zorane njive, stoge posušenega sena, hlode na vozu in pri kpnjih nizkega, kmečko nasede-nega možaka.
.Tako sya se spoznala in bila prijatelja poldrugo .desetletje.
Vedno, ko je šel mimo šole, je pogledoval v okna,,stopil na vrt h ko me jé staknil, je nakazal ¡ ¡roko, naj že vendar preneham s, delom im pridem na klepet v rližnjo krčmo; počasi sem spo-snaval njegovo življenjsko pot.. i
—	Kar nas je Gorškov, vsi ano pevci, igralci, kar hočeš, llene je pokojni oče dal v orglarsko šolo. Rekel je: Jure, ti nimaš lajboljšega glasu, imaš pa posluh. In orglarska šola je kakor lalašč za to. Ja, naš oče! Bil je ajnik v treh, celo v štirih obči-iah. Pa danes? Menda jih je za lobro stotnijo po občinskih pi-larnah!
. Vmes je poudaril, da se z žup-(ikom nič'kaj dobro ne razume, oda z delom ni smel prenehati, aj so bili doma žena in štirje ¡trooi,
—	Bilo je težko, toda previha-31 sem viharje; dasiravno sem n rasti nizek, moja roka pa kar lobro zaleže. Na, primi jo! mi lonudi čopato damico in stisne aojo, da sem zavrisnil: au-uu!
Srečen je bil kot skladiščnik a Mirosanu in kar ni mogel prevaliti ing. Korberja.
—	Ta pa'je iras pravi agronom-ki inženir. Ni mu izpod časti buti gumijaste škornje, nadeti «lovni plašč in z vzgledom pokazati, kako je treba ravnati, delti v širnih š^iovnjakih! Sadna revesa so njegovi prijatelji, pa rdi do delavcev ima pravilen, pvariški odnos. Na zdravje!
Včasih sem mu »deklamiral te-3 verze: če žeja te tare, moré e skrbi, ne boj se ta stare, se hiši napij!
In je kar poskočil.
—• Ne, ne, žene se ne bojim! iaša_ družina je tako rekoč brez tepirav. Žena me razume, je Meča im skrbna mati. Sto in
stokrat sem se ponoči vračal od pevskih vaj; nikoli od nje žal besede.
Spet sva pri pevskem društvu, ki mu je Jure načeloval polna štiri desetletja. Skupaj sva izluščila stihe: Mladost brez petja mlada ni, starost se v pesmi pomladi.
Pa vojna leta:
—	Živel sem jih po svoje. Dali so mi ¡belo legitimacijo, se pravi, da nisem bil za Nemce nezanesljiv. In res nisem bil. Večkrat sem zaprege! konja in s polnim vozom proti Mrzlici, Homu, Kamniku, Gozdniku. Včasih so mi hlače kar trepetale, toda šlo je. Se je zgodilo, da sta me ponoči ustavila dva civilista, dva nemška lizuna.
—	Kam? me prime prvi.
—	Prihajaš iz hoste, ha? reče drugi.
—	Pustita me na miru! in udarim prvega z vso močjo. Slaba bi mi predla, pa je na srečo prišel mimo moj prijatelj in sva s potuhnjencema lepo opravila.
—	Jurij, katera pa je tvoja najljubša pesem? ga vprašam, ko vem, da zna besedila več kot sto pesmi.
Smeje potiho zapoje:
—	Oj cveti, cveti rožmarin...
Močno pogrešam njega, njegovo toplo, in šegavo besedo. In si cesto ponavljam: Bil je nizke rasti, (toda ko je umrl, smo vsi čutili, da je odšel velik vaščan.
—	Jurij, moj dragi prijatelj, če bom utegnil, ti prinesem ob dnevu mrtvih vejico rožmarina, prižgal ti bom svečko, postal bom ob grobu, gledal plamenček, gledal vejico in v mislih ponavljal: Oj cveti, cveti rožmarin...
Drago Kumer
Titu
Tiha bolečina nas v srcu kljuje,
zdaj,
ko ni te več med nami, bol ne mine.
Vedno bolj nas gane misel, da smo sami.
Izteklo se je že sto dni, izteklo se jih bo še tristo, tisoč in še več.
Toda vedi — vsak od nas, ki v prostosti srečo uživa, ve, da te ne izbriše čas, čeprav te marmor bel prekriva.
Tiho stopa množica ljudi, po poti proti tvojemu spominu,
da čisto blizu tebe postoji, se ti prikloni in zahvali, solze v sebi Zadrži.
Kako smo srečni, da bil si z nami.
LK
Tito živi
Jugoslavija; Titova Jugoslavija žaluje. Umrl je njen naj večji sin, človek, kakršnega ne bo nikoli več'rodila: delavec, komunist, revolucionar, voj skovod j a, voj ak, graditelj, državnik, oče samoupravljanja, heroj. Vse je otožno, tiho, žalostno.
Dež pada, nebo joče. Joče delavec, mati, hčerka, . intelektualec ,vojak, mladinec .. . Umrl je človek naše dobe, graditelj nove Jugoslavije, idejni vodja gibanja neuvrščenih. Na obrazih nema bolečina, solze same polzijo. Molk, tihi mok, ki pove in izpričuje vse. Srce neomajnega borča za mir, bratstvo in enotnost je nehalo biti, njegove sive oči so se poslednjič zaprle, njegov glas, je zamrl, toda ostalo je njegovo neprecenljivo delo. Zanesljiv vodnik in smerokaz so nam o-stale njegove besede: »Tujega nočemo, svojega ne damo! Bratstvo in enotnost... Delajmo, kot da bo sto let mir, in bodimo pripravljeni, kot da bo jutri vojna.« Tito je živel in delal z nami, kar nam je in bo zmeraj v veliko čast in ponos. Gd Triglava do Džev-dželije ,od Džerdapa do Jadrana, vse je zavito v črno, vse je dostojanstveno in nemo. Bil nam je oče, učitelj, bil nam je --- vse. Toda Tito ni umrl, Tito ne more nikoli umreti. Tito je živel, Tito živi, Tito bo živel.
Mali Jožek iz Kumrovca je postal velikan misli, boja in dela, takšnega poznamo in ga bomo ohranili v večnem in trajnem spominu. Velikan misli, boja in dela je odšel na zaslužen počitek —j spokojen počitek, saj je njegov narod trdno odločen nadaljevati njegovo epohalno in e-dinstveno ‘— neprecenljivo delo. Smrt neomajnega borca za mir, ideologa in stratega je boleča in otožna, toda narodi in narodnosti Jugoslavije so še trdneje pripravljeni brez omahovanja! nadaljevati Titovo pot,- ker Titova pot je naša pot, pot bratstva in enotnosti, pot neuvrščene Jugoslavije, pot samoupravljanja, ki jo je začrtala osebnost Stoletja, : kovač svobode in strateg revolucije. Tito >— to je Jugoslavija, Jugoslavija — to je Tito. Dokler bo živela Jugoslavija, bo živel' naš Tito.
Andrej Strmčnik
Hiihev k
Zazrem se v širno ravan tja preko ravnih poljan, preko zelenih poljan, kjer začne in konča se njihov domi
Vstajajo zjutraj ob svitu in zapojejo pesem o žitu.
O žitu, ki že zori
in jim prinaša velike skrbi.
Hitijo na polje, veselo in hitro poprimejo za delo. Sonce pa močno peče in znoj s čela jim teče.
Vračajo trudni se domov, in ozrejo nazaj se na polje, da vidijo svoje žulje, ki pustili so jih za kruh svoj.
OSMRTNICE
EDVARDU v spomin
Nenadoma nas je v komaj 45. letu starosti zapustil naš sodelavec EDVARD ŽOLNIR. Krvni davek sta tokrat spet terjala traktor in cesta.
Na zadnji poti smo ga spremljali številni sodelavci iz Celjske mesne industrije in krajani Galicije, znanci in prijatelji iz Celja in drugih krajev. Pretresla nas ni samo nenadna izguba sodelavca in prijatelja, ampak tudi usoda njegove družine, ki ji izrekamo iskreno sožalje.
Sodelavci iz -
Celjske mesne industrije
Kmalu bo padel prvi sneg in narava bo počivala
Zahvala
Ob prerani izgubi dragega moža in očeta, se iskreno zahvaljujem kolektivu Vrtnarstva v Celju za podarjeno cvetje, izraze sožalja in udeležbo na njegovi zadnji poti. Posebna zalivala kolektivu cvetličarske delavnice za vence, ki so jih izdelali z veliko skrbnostjo.
Anica Brečko
Tovariško srečanje
Znanje ima premalo veljave
Že sam naslov pove, kakšen je bil namen srečanja delavcev naše delovne organizacije. Danes ob vseh tehničnih pripomočkih človeku zmanjkuje časa, predvsem za dejavnosti, kot so: šport, kultura in vsakodnevno kramljanje bodisi na delovnem mestu s sodelavci, sosedom ali znancem. Zapiramo se med štiri stene, v stanovanjskih soseskah pa že skoraj ne poznamo soseda. Da se je človek odaljil od človeka, je krivda tudi zaradi hlastanja po čim večjem zaslužku oz. standardu. Posebno vlogo pa sta pri tem odigrala v negativnem smislu radio in televizija, ki sta človeka popolnoma pritegnila in ga oddaljila od dogajanja okrog sebe.
Vse te ugotovitve niso nove, so pa odraz modernega časa. Sindikati si prizadevajo, da bi se delavci enkrat na leto srečali ho-' diši na izletu ali na srečanju, kot smo ga organizirali letos mi. Namen srečanja je, da se med seboj spoznamo, se pogovorimo, posedimo ob kozarcu, rešimo pre-nekateri problem, ki se pojavr ob današnjem tempu življenja. Zaupamo si tudi marsikatero osebno stvar, jo s tovariši predebati-ramo in nam je tako lažje.
Lepo je delati v enotnem kolektivu, kjer vladajo tovariški odnosi. Noben ukrep ne more bolj vzgojno vplivati na človeka, kod dobronamerna tovariška beseda, da čutimo, da smo potrebni drug drugemu, da delamo vsi za iste cilje in da je od napora vseh nas odvisen naš dohodek.
Pričakovali smo večjo udeležbo na tem srečanju. Udeležilo se ga je 106 delavcev, kar je 64 %, vendar pa menimo, da je udeležba le večja kot bi bila na izletu. V priprave smo vložili precej truda, zato bi bilo lepše, če bi se ga udeležilo več članov kolektiva.
Posebej moramo pohvaliti program naše mladine, ki je na domiseln način pripravila igre, ki so bile temu srečanju primerne, Z malo volje in truda se da zelo popestriti takšno srečanje:
Na srečanju smo pogrešali vodilne delavce naših TOZD. Pričakovali smo, da bomb lahko v naši sredini pozdravili tudi novega glavnega direktorja SOZD.
Na koncu se želim v imenu pripravljalnega odbora zahvaliti vsem udeležencem, turističnemu društvu Vransko, kakor tudi vsem, ki so pripomogli z delom in ne nazadnje tudi vodilnim v naši DO Notranja trgovina, ki so podprli naš predlog za to srečanje.
Želim, da se v letu 1981 zopet srečamo.
Milko Stebernak
Notranja trgovina
Sprememba cen malice
DO Gostinstvo — TOZD hotel Prebodi nas je obvestila, da so se od 1	10. 1980 spremenile cene
malic, .tako stane malica 33 din. Regres za prehrano po sklepih naših samoupravnih i organov znaša 23 din. Delavci bodo tako od 1. 10. dalje oddoplaeali samoprispevek v višini 10 din za malico, to je 3 din več kot doslej.
Gostinstvo: je -spremenilo ceno zaradi podražitve mesa, kruha, olja in mlevskih izdelkov. Mislimo, da je malica kvalitetnejša kot pri prejšnjem dobavitelju in da bo s to podražitvijo tudi tako kvalitetna ostala.
Filip Lesjak
Kupim dobro ohranjeno 16 mz hmeljsko sušilnico.
Viktor Kmovšek, 63311 Šempeter 67
Kako se izkorišča znanje ljudi, zaposlenih v gospodarstvu, ki imajo visoko ali višjo izobrazbo, za to, da bi se izboljšala proizvodnja, ije zanimalo Gospodarsko zbornico Jugoslavije. Vsaj za silo je na 'to odgovorila anketa njenega koordinacijskega odbora za kadre. Anketo so izpeljali med 291 organizacijami vseh republik in pokrajin, zajela ,pa je 2.254 strokovnjakov z visoko izobrazbo in 1.095 z višjo. Zaposleni so v raznih gospodarskih vejah. Anketa je bila anonimna, spraševala pa je o tem, koliko so izkoriščeni med delovnim časom, kakšna ije njihova osebna motiviranost k temu, da bi uspešno delali in izpopolnjevali svoje zna-
Če na Dan mrtvih dežuje, zamete snežne za zimo napoveduje.
če Martin suši in zmrzuje, kmet voljno zimo pričakuje.
Katarine^(25. 11.) dan ne laže, ko po sebi prosinca vreme kaže.
Turist: Dober dan oče!'
Kmet: Jaz nisem oče,, sem ostal stric.
Turist: No, pa stric! Koliko računate do vasi?
Krnet: Nič! Lahko greste . zastonj.
Turist: Niste me prav razumeli, stric. Rad bi vedel, koliko ur je do- vasi. |
Kmet: V vsaki hiši je ena, v mnogih še pa več.
—	Moj stric je numizmatik.
,‘£0- Kaj pa je' to?
—	To je tisti, ki zbira kovance.
—	Včasih'smo takemu' rekli be-' rač.
Zdrdvnik: Kako ste zadovoljni s slušnim aparatom?
Pacient: Odlično, že trikrat sem spremenil oporoko.
nje. Anketa je med drugim pokazala, da iso tista,-ki imajo visoko izobrazbo, časovno izkoriščeni samo 68-odisto.tno, medtem ko so njihovi tovariši z višjo izobrazbo bolj »zaposleni« — kar 74 odstotkov njihovega delovnega časa je izkoriščenega. Časovno so najbolj izmed vseh izkoriščeni diplomirani pravniki, sledi?, jo jim diplomirani ekonomisti in za njimi diplomirani inženirji. Pri ivišji izobrazbi je vrstni red malo drugačen «¿K največ dela imajo ekonomisti, za njimi informatorji in programerji, potem so na vrsti pravniki in šele za njimi so inženirji.
Politika
V vrtu TZO Vransko stoji ta ličen kip kmeta. Oglejte si ga!
Smeh je zdrav, kdor je zdrav, dolgo živi, kdor dolgo živi pa se nima več čemu smer jati.
Kdor dela za stvar, denar mu .ni mar.
Do česar se lahko pride, se malo ceni. *
Več je klanja, manj je mesa.
Glasilo Hmelj ar izdaja delavski svet SOZD Hmezad Žalec — Urej a uredniški odbor: -predsednik Tone Gubenšek, dipl. inž. kmet’; člani: Jože Brežnik, dipl. inž.	Metka Vočko, Jože Šabjari, Jože Zago-
ričnik, Miljeva Kač, dipl. inž. kmet. — urednica strokovne, priloge za hmeljarstvo, Vili Vybihai; kmet; inž. — 'glavni in odgovorni urednik Uredništvo je v SOZD Hmezad v Žalcu, Ulica Žalskega-tabora 1 — Glasilo izhajia enkrat mesečno v 5.000 izvodih — Mesečna naročnina 12,5 din — Tisk AERO Celje —
tozd grafika
NOVICE IZPRED 50 LET
SUŠILNICE
Najstarejo tovarno sušilnic hmelja pri nas ria Slovenskem je ustanovil 1912. leta Jožef Lorber v Žalcu. Do 1927. leta, so montirali nad 800 sušilnic. Od tega veliko v Vojvodini, kjer so podobne sušilnice montirali trije ali Štirje domači iabri-kanti.
Dr. Dragica KRALJ
Pomen in delo Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo so '1952. leta ustanovili hmeljarji z lastnimi sredstvi. Od takrat je viden vpliv znanja in stroke v savinjskem kmetijstvu. Osnovno načelo inštitutskega programa je, da dvigne proizvodnjo hmelja, prav tako pa tudi drugo kmetijsko proizvodnjo. Zato uvajamo tudi raziskave na področju zdravilnih zelišč, sodelujemo. pa tudi pri reševanju najaktualnejših problemov pivovarstva, predvsem za Slovenijo. Raziskave so osnovane na’ razpoložljivih potencialih, upoštevajoč potrebe v našem kmetijskem prostoru. S pomočjo programiranih raziskav želimo Uvesti večji delež znanja v proizvodni proces in s tem večjo zanesljivost in produktivnost dela ter povečati proizvodnjo.
Pretežni del programa je usmerjen v uve-1 ljavljanje racionalnega pridelovanja hmelja. Izhajali smo iz stališča, da je možno hmeljarsko proizvodnjo intenzivirati samo, ¡¡¡¡g imamo na voljo kultivarje z veliko proizvodno kapaciteto ih odgovarjajočo kakovostjo. Kako izkoristiti genetski potencial novih kul-tivarjev pa zahteva nadaljnja raziskovanja. Tako so potrebna raziskovanja v zvezi z optimalnim sklopom raznih kultivar jev, v zvezi S spomladansko rezjo, z napeljavo, z obdelavo. Potrebna so raziskovanja v zvezi z uporabo mineralnih gnojil, z ozirom na količino in metodo aplikacije, o načinu kolobarjenja, predvsem ko zamenjujemo kultivar in skrbimo za sortno 'čistost. Znano je, da borba za maksimalno produktivnost pripelje do. ekstremnega razvoja posameznih lastnosti v pozitivnem, pa . tudi v negativnem smislu. Pojavlja se večja občutljivost na bolezni in škodljivce, zato je zaščita hmelja neobhodni
del tehnološkega procesa. Izredno dragocena so proučevanja epidemiologije in izdelane metode za zatiranje parazita. Potrebno je razvijati proučevanje vpliva raznih agrotehničnih mer na intenzivnost pojava važnih obolenj, kar spada v izpopolnjen tehnološki proces hmelja. Današnje hmeljarstvo je sodobno organizirano, mehanizirano in izpopolnjeno s tehničnimi, tehnološkimi in tudi z biološkimi inovacijami, V tem času je inštitut razvil strokovne profile in s takšnim nivojem lahko rešuje problematiko proizvodnje tudi drugih zahtevnejših kultur.
Dosedanje raziskave na inštitutu so dale že vidne rezultate. Vzgojili smo Štiri nove kultivarje, ki so naštaU zaradi želene večje količine grenčičnih smol in kasneje: tri za-' radi želene'podobnosti tradicionalnemu hmelju. Razširjeni so na 48 odstotkov hmeljišč, na katerih pridelajo približno 400 kg hmelja več po hektarju. Njihova večja proizvodna sposobnost je izražena, z večjo adaptivnostjo; z večjim pridelkom in s tolerantnostjo na strojno obiranje. Z njimi je bil rešen tudi problem delovnih konic, ki je pogojen z različno dolžino vegetacije posameznih kulti-varjev. Tako je spomladanska rez podaljšana od deset na dvajset dni, z njo v zvezi so podaljšana na daljše obdobje vsa nadaljnja opravila, ki so vezana na rast in razvoj hmelja. Velika ekonomska prednost je izražena tudi v trajnejšem izkoriščanju dragih strojev in naprav, saj je obiranje in sušenje pridelka podaljšano od prvotnih štirinajst na trideset dni. V zvezi s podaljšanim časom obiranja pa obstaja tudi zahteva po dvakrat manjši količini obiralnih strojev, sušilnic, kar predstavlja dokaj velik prihranek. Izra-
čun kaže, da so z novimi kultivar ji prihranjeni stroški pridelovanja za 1.300 din za kilogram hmelja. Zaradi majhne variabilnosti pridelka iz leta v leto je skupni pridelek zanesljivejši, kar predstavlja za trgovce lažje sklepanje prodajnih obveznosti.
Raziskovanja s: strani agrotehnike in tehnologije so omogočile .poenostavljanje del, ki so v zvezi z ročnim delom, ker ¡ primanjkuje delavcev. Doslej je uspelo število ročnega dela zmanjšati od 4,000 na 894 ur po hektarju. V proizvodnjo uvedene žičnice o-mogočajo zaradi manjšega števila vrst z drogovi boljšo strojno Obdelavo in racionalnejše izkoriščanje kmetijske mehanizacije. Konvencionalno žično vodilo ,je zamenjano s sintetično vrvico, napeljava te vrvice je tudi delno mehanizirana; napeljava vodil je bila namreč prej izključno ročno délo. Spomladanska rez je občutljiv poség y rast . in razvoj hmelja in je predstavljala izrazito delovno konico. Z uvedenim strojnim odkopavanjem in Strojno rezjo pa je zmanjšala število delovnih ur od prejšnjih 190 na 4 po hektarju. Napake pri mehanizirani rezi pa so odpravljene s predhodnim čiščenjem odvečnih poganjkov pred napeljavo hmelja na. vodila. Odstranjevanje odvečnih poganjkov s pomočjo kemičnih sredstev tudi občutno zmanjšuje število delovnih ur, še več pa obiranje hmelja z obiralnimi stroji, in sicer od 3.327 na 478 ur po hektarju. Z Uvajanjem namakalnih naprav in s prognozo namakanja,, ob zasledovanju evaporačije hmelja, so posledice suše manjše, v preteklosti so namreč močnejše kot danes zmanjševale pridelek.
Uvedeno strojno obiranje pa zmanjšuje pridelek tradicionalnega savinjskega goldin-ga zaradi drobljenja storžkov. Med novimi kultivarji je bobek po kakovosti identičen savinjskemu goldingu, je pa proizvodno sposobnejši. Zaradi podobnih kakovosti savinjskega goldinga bi ga verjetno lahko zamenjal na tistem tržišču, ki se oklepa tradicionalnega hmelja.
Zadnja leta je zaradi vedno močnejše mehanizacije struktura tal vedno slabša. Primanjkuje tudi hlevskega gnoja. Zato je proučevanje možnosti zelenega gnojenja, za-travljenja in podobnih ukrepov za izboljšanje fizikalnih lastnosti tal pereče. Doslej je že Uspelo s pravilnim doziranjem in z racionalizacijo gnojenja Občutno izboljšati pridelek, ž zelenim gnojenjem pa izboljšati fizikalne lastnosti tal.
v Raziskave V zvezi z zaščito hmelja proti, boleznim in škodljivcem so miiogo pripomogle k proizvodnemu uspehu. S proučevanjem biologije bolezni in škodljivcev, na hmelju in preizkušanjem raznih fitofarmacevtskih pripravkov smo uspeli parazite zanesljivo zatirati. Z usmerjenim Varstvom nismo dosegli sapto' ekonomski učinek, temveč smo uspeli za daljši čaš preprečevati pojav rezistence proti fitofarmacevtskim pripravkom.
Z intenziviranjem proizvodnje hmelja se pojavljajo vedno nove bolezni in škodljivci. Med njimi so takšne, ki v drugih hmeljar-- (Nadaljevanje na 10. strani^
Zemlja v hmeljiščih ostane po strojnem obiranju močno stisnjena. Takojšnje in temeljito kultiviranje, ki ga še marsikje ne izvajajo, je zelo koristno
(Nadaljevanje s prednje strani)
skih deželah povzročajo veliko gospodarsko škodo. Zato moramo biti stalno pripravljeni, da lahko pravočasno ukrepamo in s tem preprečimo morebitno gospodarsko škodo.
Znaten prispevek h gospodarnosti hmeljarske proizvodnje so na novo uvedem pršilniki, s katerimi je zmanjšano število delovnih ur za škropljenje. |
Naš program vključuje preizkušanje fitofarmacevtskih pripravkov proti boleznim in škodljivcem, ne samo v hmeljarstvu, temveč tudi v ostali rastlinski proizvodnji. Izbiramo pripravke, s katerimi dosežemo dober biološki učinek in pa tudi dober ekonomski efekt ter čim manjše onesnaženje okolja. Veliko spremembo v zaščiti proti peronospori načrtujemo z uvajanjem sistemičnih fungicidov v škropilni program. Zaradi peronošpo-re je namreč v preteklosti propadlo veliko hmeljnih korenik in je bil zaradi nastalih praznih mest hektarski pridelek občutno manjši.
'Raziskovalno delo inštituta v zvezi s pivo-vamištvom se odraža v reševanju problema-1 tike varenja piva. V mikrosladarni in mikro-pivovami proučujemo kakovost novoselek-cioniranih genotipov ječmena za slajenje. Prav > tako proučujemo nove načine' varenja in .učinkovitosti raznih kombinacij surovinskega sestava piva ter uporabno vrednost novih hmeljnih kultivarjev.
V	zadnjih letih smo se intenzivneje začeli ukvarjati z raziskovanjem zdravilnih zelišč. V Sloveniji se je razvila dejavnost za uvajanje prirodnih rastlinskih produktov v zdravstvu. Naša 'farmacevtska industrija pa ponuja sintetične pripravke, večina je osnovana na nakupu tujih licenc. Prav zato smo vključili v raziskovanje tudi problematiko zdravilnih in začimbnih rastlin. Proizvodnja teh kmetijskih kultur omogoča izkoriščanje že sedaj obstoječih sredstev: sušilnice, skladišča, prebiralne in navlaževalne naprave. Z gojenjem nekaterih zdravilnih rastlin bi lahko izboljšali tudi plodnost tal. Pridelovanje bi lahko prenesli tudi na hribovita področja, ki so za osnovno kmetijsko proizvodnjo manj zanimiva.
V	letu 1976 zasnovani kolekcijski nasad zdravilnih 'rastlin uspešno služi vzgojnoizo-braževalnemu delu in odvijanju raziskovalne dejavnosti. Daje prve informacije pridelkov, kakovosti in plastičnosti poedinUi genotipov.
Četudi smo z. dosedanjem raziskovalnim delom dvignili nivo proizvodnje hmelja, z dosežki še vedno ne moremo biti popolnoma , zadovoljni. Ostane še vedno najvažnejše načelo, da še povečujemo genetski potencial za rodnost in izboljšanje kakovosti.'Potencial rodnosti pri naših kultivarjih je 30 q/ha, želimo ga povečati na 40 q, kar je vsekakor mogoče, saj dosegajo v svetu že podobne rezultate. Danes je razvoj' znanosti takšen, da, nam omogoča, da razbijemo negativne korelacije in dosežemo velik pridelek in zadovoljivo kakovost. V vsakem primera še mora žlahtnjenje nadaljevati, v naslednji periodi je potrebno posvetiti posebno pozornost raziskavam genetske odpornosti proti 'glavnim'1 patogenim organizmom. Dobro pa se zoperstavljamo proti epidemijam bolezni s pridelovanjem večjega števila kultivarjev na enem področju.
Za prakso je sicer najvažnejše, da se pridobivajo novi kultivarji in se z njimi doseže čim več v- proizvodnji, vendar se inštitut ne more ukvarjati samo s tem problemom, temveč mora posvetiti tudi pozornost razvijanju temeljnih raziskav v skladu z mednarodnim nivojem," sicer bo padel-v prakticizem in' ne bo v stanju, da ponudi novosti za nadaljnji napredek kmetijske proizvodnje.
' Rezultati raziskovanj, ne glede na to, kako veliki in značilni so, ne morejo vplivati na napredek proizvodnje; če niso uporabljeni v praksi. Transfer znanja prek pospeševalne'službe m strokovnih služb skrbi za uvajanje novosti v proizvodnjo. Komisija, za nove sorte skrbi za sortno politiko in jo uravnava, priznavalna služba pa za zdrav in kakovosten sadilni material: Prav tako se prenašajo v proizvodnjo rezultati agrotehničnih raziskovanj, obdelava zemlje, način sajenja,-raziskovanja v prehrani hmelja, nove vrste mineralnih gnojil in načini aplikacije,
Poganjki, ki vzniknejo na trtah po strojnem obiranju, so številni in krepijo rastlino hmelja za novo vegetacijo. Zato je pri obiranju voziti čez trte zelo škodljivo
sredstva za zaščito hmelja; čas in metode uporabe.
Res pa je, da preteče več let, preden se tehnologija obdela irt se uveljavi v proizvodnji. Obstajajo subjektivne in objektivne težave, ki izhajajo iz nezadostnega znanja, zapoznelih informacij, pomanjkanja kadrov, pomanjkanja Sredstev in podobno.
Kar se tiče raziskovanj je nujno treba doseči soglasje in koordinacijo med inštitutom in razvojnimi službami. Te morajo skupaj izdelati programe raziskovanja, pri tem pa . mora biti-jasno definirano, kaj raziskujejo eni in kaj drugi; kaj je potrebno raziskovati skupaj. -	..'"V.
Miljeva KAČ, dipl." ing. agr.
UDK 633.819:632
Več skrbi za zdrav hmelj!
Težave pri varovanju hmeljišč pred boleznimi in škodljivci se v zadnjem času neprestano večajo, kljub temu, da razpolagamo . z zmogljivimi škropilnicami in s specialnimi kemičnimi pripravki. To se nam zdi, nera-žumljvo, če pomislimo, da smo pred nekaj desetletji z dokaj šibkejšo mehanizacijo in maloštevilnimi pripravki za varstvo rastlin dosegali-pri varovanju hmelja pred boleznimi in škodljivci lepe uspehe.
Na splošno so začeli škropiti hmeljišča nekako pred 50 leti, ko se je pri nas razširila peronospora. To prvo veliko preizkušnjo pri pridelovanju hmelja so hmeljarji rešili tako, da sp zasadili-nove nasade S proti peronpspo-i ri tedaj sorazmerno zelo odporno sorto gol-
-	dingom. Izkušnje so pokazale, da je za zdrav hmeljev pridelek pri goldingu, pomembno predvsem temeljito škropljenje proti pero-
1 nospori v cvet,- Tako so ohranjali zdrava hmeljišča z 1- do največ 3-kratnim škroplje-; njem letno. Na ta način je hilo mogoče ohraniti zdrav pridelek vsaj v večini hmeljišč tudi z maloštevilnimi majhnimi škropilnicami, ki šo bile tedaj na razpolago. Seveda je trajalo precej let preden so bila vsa hmeljišča zasajena z goldingom in preden so bili ugotovljeni 'najuspešnejši roki škropljenja, da je pridelovanje hmelja steklo brez. katastrofalnih izgub zaradi bolezni.
Med vojno so se hmeljišča v Savinjski dolini skrčila. V Sloveniji smo imeli nekaj sto hektarjev hmeljišč, majhno število škropilnic in maloštevilne pripravke za varstvo rastlin. Za majhen pridelek, ki je bil karak-: terističen za povojni* čas pa so nam tudi: ta ■ skromna sredstva za silo~zadostovala. V-letih, ko je bilo v času cvetenja in storžkanja veliko dežja, je bilo nekaj več od peronospore
-	rjavega- hmelja pri prevzemu kot v letih, ko ie bilo v tem letnem času-manj padavin. Hmeljne listne uši nam niso delale prevelikih težav, zlasti ne, ko - smo dobili na razpolago sištemičha organofosforna sredstva. -Pojav uši je bil še zelo pod vplivom zakonitosti; ki veljajo za ekstenzivno pridelovanje, kjer
imajo naravni zatiralci škodljivcev še velik vpliv na populacijo le-teh. Populacija listnih uš: je- nekaj let (3 do 4) naraščala in dosegla
Z njive poberimo hr pospravimo vsak :	'	-/ storžek
svoj višek, nakar je naglo padla, to se pravi, ja se je v enem ali dveh letih zopet znašla na minimumu. Upoštevajoč ta-naraven ritem večanja in manjšanja populacije in ugotavljanje gostote zimskih jajčec na češpljah nam je omogočil, da smo s precejšnjo gotovostjo prognozirali pojav listnih uši-že pozi-ini, oziroma zgodaj spomladi. Tudi izmenjali krilatih in nekrilatih uši je bila pravilna In popolna. Ko se je končal prelet krilatih uši iz češpelj na hmelj, smo po uspešnem (¡kropljenju lahko z gotovostjo trdili, da se .nun uši v tem hmeljišču ni več bati..
’j Prelet krilatih uši iz hmelja nazaj na ^loščičarje se je končal v juliju. Tako, da še ! listno bali masovnega pojava zelenih listnih iši v času storžkanja. Tudi večje število listnih .uši ha hmelju smo uničili z enkrat-lim tretiranjem, zlasti še, če smo uporabili ilštemična sredstva. Pridelek je zaradi uši . iropadej v večjem obsegu, le v zelo redkih , brobnih hmeljiščih, kjer bodisi zaradi po-.! san j kan j a mehanizacije ali ker so prepozno igotovili škodljivca, proti ušem sploh niso ¡kropili.
Ko so bili po kmetijskih zadrugah najavljeni referenti za varstvo hmeljišč, ali at smo jih kratko imenovali »zaščitarji« se ( Zdravstveno stanje, hmelja še nadalje iz-»1 j šalo. To se je videlo pri prevzemu hme-, a. Tudi v letih, ki so bila za razvoj pero-tospore zelo ugodna je bil odstotek tretjega ¡11 četrtega razreda iiizek, nikoli ni presegel. 9 odstotkov. Naj večja skrb varstvene službe j ¡tem času je bila, da je pravilno organizi-| ila škropljenje, da bi kar .najbolj izrabila 4 ialoštevilne škropilnice in tako v svetovnem < iku poškropila vsa hmeljišča. Če smo to josegli je bil hmelj pred boleznimi in škod-ivci dovolj dobro zavarovan.
Po letu 1954 se je precej povečala v hme-iščih populacija hmeljne pršice. To leto g namreč proti ušem uporabljali pantakan, j i je bil zaradi slabih fizikalnih lastnosti j totoksičen, zato je v marsikaterem hmelji-ču povzročil odpad listja, hkrati pa pozitiv-o vplival na populacijo hmeljne pršice. Veit vpliv, ki ga imajo nekatera sredstva na opulacijo hmeljne pršice, tako' kot npr. pan-j ikan, ultracid idr., bodisi zaradi uničenja \ redatorjev ali pa zaradi direktnega vpliva
razvoj pršice — takrat še nismo pri nas
Koristna in lepa preteklost
poznali. V marsikaterem nasadu se je pršica izredno razmnožila in popolnoma uničila pridelek ali ga uvrstila v 4. kvalitetni razred.-Tudi pršica, čeprav je v 60 letih pogosto ogrožala hmeljišča, je le za nekatere predele pomenila veliko nevarnost. Pridelek je lahko uničila predvsem. V hmeljiščih na lah-
Med obiranjem naj na njivi vlada red
kih tleh, kjer so bilil pogoji za njen razvoj posebno ugodni. V ravnih tleh, kjer je bil nivo podtalne vode nizek, je bila prezimitev za zimske samive ugodna. Na toplih tleh se je hmelj, pa tudi pleveli, spomladi hitreje razvil in pršica je lahko že zelo zgodaj razvila prvo poletno generacijo. Zaradi majhne vlažnosti lahkih tal hmelj ni bil košat, Na dobro osvetljenih rastlinah pa se pršica veliko hitreje razvija kot v gostih senčnatih 8 nasadih. Na pojav hmeljne pršice so vplivali ^ tedaj v prvi vrsti naravni ekološki pogoji. "“Redka so bila tedaj še hmeljišča, kjer so na povečanje populacije hmeljne pršice vplivali predvsem agrotehnični ukrepi: premoč-1 no gnojenje z dušikom, prepogosto škropljenje z insekticidi ipd.
Pojav, manj pomembnih; škodljivcev, kot ‘ so (bolhači, stenice, strigelce) je bil morda pogostejši-kot sedaj, vendarše. vedno , zelo 1 sporadičen in le redko tolikšen (bolhači) da bi vplival ha pridelek.
'Resnejše težave pri zatiranju bolezni in škodljivcev so se' začele z modernizacijo, in- ; : tenzivnim pridelovanjem hmelja, ki se mu •je pridružilo še vedno večje pomanjkanje ,
-	delovne sile. Posamezna majhna hmeljišča-' smo skoncentrirali na velike površine, uvedli
. težko mehanizacijo, ki naj bi čim uspešnejše ' nadomestila kvalitetno ročno delovno silo in 'skušali doseči velike pridelke predvsem z obilnim gnojenjem z rudninskimi gnojili. V želji, da bi povečali storilnost škropilnic in tako čimbolj razbremenili pridelovalce pri . škropljenju, ki je zelo težko, hkrati pa tudi nevarno delo, so uvedli v hmeljišča pnevmatično tlačne škropilnice, najprej z manjšo, nato pa z vedno večjo zmogljivostjo.
; - Sedaj razpolagamo s škropilnicami,, ki dajejo skbzi ventilator 120.000 m3 zraka na. uro, imajo 1.500-li trske tanke in nam orno-, gočajo da ob primerni organizaciji dela manj kot v eni uri temeljito poškropimo hektar košfftega hmelja, ki je dosegel vrh žičnice.
-	Kljub velikemu škropilnemu oblaku, ki presega vrh žičnice, kakor tudi delovno širi- . no, so uspehi večkrat kot doslej, nezadovoljivi. Ugotavljali smo količino, sredstva, ki pade. na hmeljno rastlino in. pokazalo se je, da z
zmanjšanjem količine vode, ki jo porabimo za pršenje zmanjšamo tudi količino aktivne snovi na poškropljeni rastlini, četudi Smo uporabili enako količino pripravka. Vse kaže, da so manjše kapljice (150 || toliko bolj občutljive za drift, to je odnašanje kapljic v zrak, da je izguba precej večja kot pri škropljenju s tlačnimi škropilnicami, kjer je večina kapljic velika: od 300—400 u. Količina pesticida, ki pade pri pršenju na tretirane rastline zadostuje, za glivične bolezni kot so pero-nospora in tudi za nekatere škodljivce, ki imajo določeno število rodov na leto. Proti škodljivcem pa, ki imajo letno veliko rodov (tudi prek 10) in so razni razvojni stadiji med seboj pomešani, pršenje z zmanjšano količino' vode ne zadošča. Majhna obloga aktivne snovi ria listju premalo časa vpliva na preživele škodljivce, tako populacija zelo hitro zopet naraste.
Največje- težave imamo pri zatiranju zelenih listnih uši na hmelju. Slabši izkoristek sredstva pri pnevmatičnih škropilnicah smo spočetka nadomestili z zelo učinkovitimi sredstvi, ki. so bila na razpolago za zatiranje listnih uši. Po nekaj letih pa so se začele pojavljati predvsem proti nekaterim organskim fosfornim• estrom odporne uši.. Težave se še nadalje zapletajo zaradi spremenjenih življenjskih razmer -za uši. Boljša, prehranjenost ima ža posledico več generacij in prepletanje posameznih generacij med seboj. Posledica tega je, da se' populacija uši utegne močno
Vlaganje hmelja v., obiralnik je zahtevno in naporno opravilo, ki zahteva, spretnega in izurjenega delavca. :
povečati tudi V času cvetenja in storžkanja.
Navaditi se moramo misliti; na varstvo hmelja pred boleznimi lin škodljivci že ob načrtovanju novih nasadov in pri izvajanju agrotehničnih ukrepov,.,ki lahko vplivajo na zdravstveno stanje hmeljišč. Škropljenje proti boleznim in škodljivcem je samo en del varstva, čeprav najpomembnej ši. Škropljenj e morama opraviti tako, da bomo dosegli čim večjo možno oblogo aktivne snovi na rastlinah in to na vseh delih nasada, tako na vrhu j kot pri tleh, tako pri .rastlinah v' sredini hme-, ljišča .kot pri rastlinah v vrsti, na rohu hmeljišča,
(Nadaljevanje prihodnjič)
UDK 833.819:631.32
Dragica KRAU
Dosedanje raziskave in ugotovitve pri žlahtnenju hmelja
Rod Humulus obsega dve vrsti: Humulus lupulus in Humulus japonicus. Takson H. lu-pulus L. spada v družino konopljevk (Canna-baceae) je trajna zelika — ovijalka, ima di-ploidno število kromosomov 20. V strokovni strokovni literaturi najdemo za vrsto tudi naslednje sinonime: H. cordifolius, Mig, H. americanus, Nutt, H. lupulus var. neomexica-nus, Nels et Cocrel. Ženski spol ima kromosomsko formulo XX + 18, moški pa XY + 18. H. lupulus je izvorno divji hmelj, Evrope in zahodne Azije, na zemljepisni širini med 36° in 66°. V vzhodni Aziji in na Japonskem omenjajo H. cordifolius med 34° in 49° in v Severni Ameriki H. lupulus neomexicanus med širino 32° in 53° (Burgess, 1964). Small (1978) imenuje hmelj, ki je razširjen na ameriškem Srednjem zahodu H. lupulus var. pu-bescens, na vzhodnem delu Severne Amerike H. lupulus var. lupuloides, a v zahodnem delu H. lupulus var. neomejdcanus. Evropski hmelj in oni, ki je razširjen v vzhodnem delu Severne Amerike pa H. lupulus var. lupulus.
Takson H. japonicus, Sieb et Zucc. s sinonimom H. scandens, Lorireir je enoletna zelika, ima diploidno število kromosomov pri ženski 16, s kromosomsko formulo XX gfjj 14, pri moški pa 17, s formulo YiXY2 4- 14 (Ono, 1962). Vzgajajo ga kot okrasno rastlino in nima komercialne vrednosti. Je kozmopolit, najbolj pa je razširjen v Aziji, pri nas je gojen, podivjanega pa so našli y dolini Savinje
-	od Celja do Zidanega mosta. Na Kitajskem je razširjen H. jrunnanensis (Small, 1978) Je navidez podoben H. lupulus, vendar je podobnost zanesljivejša s H. japonicus, a je v nasprotju z njim specializiran na lokalna prirodna okolja. Doslej še ni ugotovljeno njegovo kromosomsko število niti življenjska doba.
Spolna determinacija ¡pri H. lupulus, kot je že omenjeno, je XY. Ta kombinacija pa se razlikuje med posameznimi tipi. Tako obstajajo razlike med ameriškim in evropskim tipom-hmelja. V ameriškem tipu H. lupulus so našli drug tip spolnih kromosomov (Ono, 1962, Neve, 1958), kar pripisujejo posledici aklimatizacije hmelja po introdukciji iz Evrope in Azije. Divji hmielj Japonske in Amerike ima sistem multiplih spolnih kromosomov. Sušnik (1967) je dokazal pri slovenskem divjem hmelju tudi tip hetero-morfnih spolnih, kromosomov.
Hmelj — H. lupulus ima enospolne dvodomne cvetove, moške v latastem socvetju, ženske v navideznem klasu; je tujeprašnica, vetrocvetka (Sušnik, 1969). Wormald (1915) je ugotovil, da je pri moških rastlinah višek cvetenja 7 do 10 dni po začetku cvetenja in traja še 14 dni. Pelod iztresa okrog 25 dni, dolžina cvetenja niha od 10 do 12 dni, odvisno od vremenskih razmer. Tudi pri ženskih rastlinah je višek cvetenja 10. dan in traja še 7 do 10 dni. Cveteti začne v sredini trte in se nadaljuje enakomerno navzgor in navzdol. Tako so pri dnu in rta temenu trte najmlajši cvetovi.
Moško socvetje se razvije na močno razraščenih zalistnikih in na gornjem delu trte
—	na glavnem poganjku. Cvet sestavlja pet prašnikov, ki jih obdaja pet cvetnih listov. Prašnice se odpirajo na vrhu, tako da ovojnica poči. Pelod se iztrese in ga veter raznosi. Na zunanji strani anter so lupulinske žleze, so pa tudi na listih in v sredini pe-rianta.
Žensko socvetje požene na zalistnikih in na glavnem poganjku — trti. Centralno vretence socvetja ima alternativno razporejene brakteje. V zalistju braktej poženeta po dva ženska cveta, vsak pa ima pri dnu peclja brakteolo.
Cvet je morfološko enostaven, ima skodelici podoben, cvetni list, ki ovija plodnico. Navzven štrlita brazdi. V času cvetenja so brakteole zakrite z braktejami, kasneje pa se hitro razvijejo in so dobro vidne. Oprašitev se izvrši z vetrom. Ko pade pelodno zrno na brazdo, to vzkali in požene pelodno cev do embrionalne vrečke, kjer se oplodi. Iz oplojene jajčne celice se razvije po 35 dneh embrio, zavit v semensko lupino in endo-
sperm (Neve, 1961). Po oploditvi brazde odpadejo, razvije se seme, ki ga ovija suhi cvetni list. Zreli ženski cvetovi so združeni v okroglo socvetje, v »storžek«. Predhodno se je podaljšala cvetna os, povečale so se brakteje in brakteole. Na cvetnem listu in na dorzalni strani braktej in brakteol so lupulinske žleze, ki izločajo lupulin. Komercialno razvoj embrija (semena) ni zaželen,' ker zmanjšuje količino lupulina in povzroča druge nevšečnosti pri proizvodnji piva. Lupulin predstavlja 15 do 32. odstotkov teže neoplojenega storžka.
Številni storžki atlasa, ki tudi letos teži h koncentraciji pridelka v zgornjem delu rastline
Oprašitev ženskih cvetov, spodbudi določene fiziološke reakcije. Zaracji tega se poveča velikost in teža socvetja, čeprav ne pride do oploditve. Haunold (1974) ugotavlja, da se cvetovi diploidnih ženskih rastlin močneje razvijejo, če so oprašeni s pelodom tri-ploidne rastline. Pelod triploidnih rastlin povzroči fiziološke reakcije, podobno kot di-ploidni, le da je zmanjšana možnost oploditve, kar pripisujemo posledici porušenega genetskega ravnotežja gamet ali zigote. Veliko semen abortira že zelo zgodaj. Isti učinek je dosegel Davis (1956) z oprašitvijo H. lupulus s pelodom H. japonicus. Nastopile so prav tako razne fiziološke reakcije; seme se seveda ni razvilo.
Čeprav je hmelj dvodomen, se pojavljajo tudi enodomne rastline {— int er seksi. Obstaja več tipov enodomnosti, odvisno od prevalent-nosti moškega ali ženskega socvetja.. Obstajajo tudi tipi s hermafroditnimi cvetovi. Ono (1955) ugotavlja, da je kariotip »ženskega interseksa«, pri katerem je povečan razvoj ženskih cvetov, identičen -normalni ženski rastlini. Kariotip »pravega interseksa«, kjer je razmerje med ženskimi in moškimi cvetovi 1.: 1, pa je identičen moški rastlini. Pri analizi avtosomov interseksa so ugotovljene določene notranje kromosomske razlike. Prav-gotovo bi metode »banding« tehnike lahko pokazale, koliko resnice je na teh trditvah.	p|
Pri enodomnosti se redko primeri, da sta oba, žensko in moško socvetje funkcionalna, razen pri tetraploidnih interseksih (Haunold 1972). Zanimivo je tudi, da lahko z obdelavo 'z alfa 2 — klorofeniltripropionsko kislino
dosežemo fenotipske spremembe spola iz ženske v moško rastlino.
Zaradi hetërozigotne narave hmelja ga v proizvodnji' razmnožujejo vegetativno š potaknjenci, divji pa se razmnožuje z rizomi in génerativno. Vegetativno razmnoževanje omogoča vzdrževati homogenetsko populacijo. Posledica dvodomnosti je heterozigotnost hmelja in predstavlja veliko genetsko variabilnost v generativnem potomstvu. Večina žlahtniteljskih programov temelji na izkoriščanju te genetske variabilnosti, v pričakovanju, da dajo heterozigotni roditelji feno-tipsko različne Fi rastline, med katerimi lahko selekcionirajo takšne, ki po fenotipu presegajo svoje roditelje in jih vegetativno razmnožijo. Problem,- s katerim se soočajo žlahtnitelji, pa je v izbiri primernih roditeljev, s pomočjo katerih bi bilo možno pridobiti ustrezne hibride. Problematične so moške rastline, ker jih po fenotipu lahko odbiramo samo za omejeno število lastnosti in njihovo vrednost kot roditeljev spoznamo le s progenim testom. Ta postopek je dolgotrajen, zato je vsaka metoda, ki poenostavlja selekcijo moških rastlin, velikega pomena.
Načrtovanje in uspeh pri vzgoji hibridov je v veliki meri odvisen od lastnosti, ki jih imajo roditelji, posebno, če so te genetsko-gospodarsko zanimive. V splošnem je malo znanega, raziskanih je le'nekaj oblik dedovanja, in sicer naslednje:
.Pêpelasta plesen (Sphaerotheca humuli, Neve 1976) ima veliko fizioloških ras. Doslej so določili 7 genov, ki določajo odpornost proti različnim rasam. Popolno odpornost (Neve 1964) razlagajo z imunostjo, delna odpornost pa naj bi bila v zvezi s selinenom v hmeljnem olju. Delna odpornost se na obolelih rastlinah odraža s poškodbami v obliki mehurčkov na listih hmelja (blister insistence). V Angliji so vzgojili kultivarje s precejšnjo odpornostjo za pepelnico. Pri kultivarjih wye viking in wye' saxon je odpornost po nekaj letih popustila, kar kaže, da vzroki in zveze še vendarle niso dovolj raziskani. Doslej je dedno odpornost proti pepelasti ples*; ni obdržal novo vzgojen kultivar wye target.
Peronospora (Pšeudoperonospora humuli) ima izredno širok razpon agresivnosti. Doslej še ne vemo, kako je z. genetsko odpornostjo pri hmelju in če obstajajo fiziološke rase pri peronospori. Zaradi širokega razpona odpornosti pri hmelju menijo, da je zasnovana poligensko. Ugotovili so (Neve, 1969), da ima veliko roditeljskih rastlin, ki jih uporabljajo za vzgojo odpornih genotipov recesivni gen, ki v homozigotnem stanju povzroča albino sejančke. Royle (1976) ugotavlja, da je zaradi značaja peronospore potrebno žlahtniti genotipe z rezistenco proti obolenju celotne rastline, ne samo določenih organov. Poroča tudi o vzgojenih odpornih kultivarjih na pe-ronosporo, in sicer v Ameriki: cascade in tri-ploida willamette ter columbia, v Nemčiji: hiUler bitterer in hallertauer gold, v Angliji: wye northdown in wye challenger. Mori (1969) poroča o odpornem kultivar ju golden star na Japonskem, Neve (1971) pa o delno odpornih avstralskih kultivarjih: pride of ringwood in ringwood special; ki sta odporna na okužbo korenike. V Sloveniji smo vzgojili rezistentna kultivarja: apolon in aurora (Kralj, 1972).
. Koreninske bolezni hmelja, ki jih povzročajo glive iz rodu Fusarium, VerticilUum in Phytophthora otežkočajo raziskovanje odpornosti, 'ker sta pojav bolezenskih znamenj in razvoj teh bolezni odvisna od ekoloških razmer. Znamenja bolezni so različna celo na rastlinah istega klona./Vzgojili so že več odpornih kultivarjev hmelja, ki pa so s pojavom nove rase parazita postale zopet občutljive. V East Mallingu (Neve, 1971) so ugotovili, da so za rase progresivnega včrticilija neobčutljivega kultivarja lahko občutljive za fluktuirajočo obliko. V Angliji so doslej uspeli vzgojiti odporni kultivar: wye target, v Nemčiji pai hiiller bitterer. Obe. šta. doslej obdržali rezistenco.
(Nadaljevanje prihodnjič)
NOVEMBER 1980 PRILOGA HMELJARJA ŠTEVILKA 37
noupravni
sporazum
O SKUPNIH OSNOVAH IN MERILIH ZA RAZPOREJANJE DOHODKA IN ČISTEGA DOHODKA, DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE
IN SKUPNO PORABO TER ZA POVRAČILA STROŠKOV PRI OPRAVLJANJU DOLOČENIH DEL IN NALOG





tÈÈÉmÈÈËÈSÊm
. .	'	" í ■
-	'	.,-V.- ' ' ■

»1



àllllll ill
I I I '
■ ’
StÉiÉíi

Na podlagi 144. člena ustave SRS, 586. do 608. člena zakona o združenem delu in 83. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD »HMEZAD« Žalec ter v skladu z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi o skupnih osnovah samoupravnega urejanja odnosov v pridobivanju in razporejanju dohodka smo delavci temeljnih organizacij v okviru delovnih organizacij in enovitih delovnih organizacij ter delovnih skupnosti skupnih služb, združenih v SOZD »HMEZAD«
Žalec, z osebnim izjavljanjem na referendumih od dne ... do ...
1980, sprejeli z večino glasov delavcev v vsaki temeljni organizaciji združenega dela, enoviti delovni organizaciji in delovni skupnosti skupnih služb
Samoupravni sporazum
o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter za povračila stroškov pri opravljanju določenih del
in
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem sporazumom določamb delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v enovitih delovnih organizacijah (v nadaljnjem besedilu: TO) ter v delov-' nih skupnostih skupnih služb združenega dela (v'nadaljnjem besedilu: DSSS) skupne, osnove in merila, po katerih bomo s sporazumi in, drugimi samoupravnimi akti enotno urejali:
1)	ugotavljanje celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka;
2)	razporejanje'čistega dohodka na:
a) sredstva za osebne dohodke in skupno 'porabo,
' b) sredstva rezerv in sredstva za razširitev materialne osnove dela;
3)	razporejanje oz. določanje sredstev
za skupno porabo z njihovim okvirnim' namenom;	, <
4)	razporejanje sredstev za osebne dohodke na ravni TO;
5)	razporejanje sredstev za osebne dohodke na organizacijske enote V sestavi TO;
6)	razporejanje sredstev za osebne dohodke na posamezne delavce na osnovi njihovega prispevka ž: živim delom k u-stvarjanju dohodka;
• 7) ugotavljanje dela sredstev za osebne dohodke iz naslova minulega dela in za razporejanje teh sredstev na posamezne delavce;	.	.	■
8)	ugotavljanje nadomestil iz sredstev za osebne dohodke;
9)	ugotavljanje in izplačevanje nadomestil delavcem v zvezi z delom, ki se poravnavajo iz materialnih stroškov in
10)	uporabo sredstev skupne porabe.
2.	člen
Temeljne odnose v razporejanju celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka urejamo delavci v TO zlasti z:
1)	izhodišči za sprejemanje planov; .
2)	letnimi plani TO;
3)	sporazumi o temeljih planov na ravni DO in SOZD;
4)	sporazumi s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi subjekti združenega dela in
*5) s svojimi sklepi o razporejanju dohodka in. čistega dohodka ob periodičnih obračunih (začasno razporejanje) in z za? ključnimi računi.
Pri .sprejemanju samoupravnih aktov in odločitev v smislu prejšnjega odstavka bomo TO kot izhodišče Za razporejanje dohodka in čistega dohodka upoštevale določbe tega sporazuma. ;
3	. člen
Določbo 2. odstavka prejšnjega člena razumemo v tem smislu, da bomo TO in DO uporabljale in tolmačile posamezne določbe tega sporazuma tako, da je vsaka posamezna določba tega, sporazuma in sporazum kot celota namenjen temu, da bi ,TO in DO čim bolj racionalno in učinkovito gospodarile is sredstvi družbene reprodukcije in z dohodkom kot delom skupnega družbenega dohodka, ki ga u-stvarjamo združeni delavci s svojim živim in minulim delom.
Če bi posamezne določbe tega sporazuma v določeni TO ali DO delovale v na-
sprotju z načelom, iz (prejšnjega odstavka ali bi zaradi uporabe .posamezne določbe iz tega sporazi*ma prišli delavci v'TO v neenakopraven položaj, .se taka določba ne uporabi oz. ¡se .uporabi v ustrezno spremenjeni obliki.
II.	UGOTAVLJANJE IN RAZPOREJANJE DOHODKA IN ČISTEGA DOHODKA
1.	UGOTAVLJANJE IN RAZPOREJANJE DOHODKA
4. člen
V TO .pridobivamo delavci dohodek iz svojega celotnega prihodka, ki ga ustvarimo:
1)	s prodajo proizvodov in storitev na domačem in zunanjem trgu oziroma v o-kviiru DO;
2)	z udeležbo pri skupaj ustvarjenem dohodku na podlagi združevanja deda in sredstev z drugimi organizacijami združenega dela in
3)	s kompenzacijo, regresom, premijo, dotacijo ali na kakšni drugi podlagi, določeni z zakonom ali samoupravnim sporazumom oz.,s pogodbo v skladu z zakonom.
TO pridobivamo prihodek iz 1. točke tega člena na osnovi tržnih oz. dogovorjenih cen. Interna prodaja proizvodov in storitev med TO v DO se vrši. po dogovorjenih cenah, kot je to določeno S samoupravnim sporazumom „o, združit vi. v DO.
TO urejamo medsebojna razmerja pri ustvarjanju skupnega prihodka oziroma dohodka s posebnimi samoupravnimi sporazumi.
5 člen :
Delavoi v DSSS DO in SOZD pridobivamo dohodek iz skupnega prihodka, ki ga na podlagi svobodne menjave dela u-stvarimo iz dohodka TO, za katere opravljamo dela skupnega, interesa in z opravljanjem ¡storitev zunaj DO in SOZD.
Svobodna menjava dela- se vrši pb internih dogovorjenih cenah oz. v pavšalnih zneskih za določene storitve ali 'opravljena ¡dela, ki jih ni mogoče neposredno meriti ih zanje ¡določiti konkretne cene. ■
Interne cene in .pavšalni zneski se določijo z letnim planom na osnovi .določil samoupravnega sporazuma o pravicah, obveznostih dn odgovornostih TO in DSSS.
6.	člen
Ko delavci TO pokrijemo iz svojega celotnega prihodka materialne stroške in
druge izdatke, M ise po zakonu smatrajo za. materialne stroške ter amortizacijo po minimalnih z zakonom določenih stopnjah, dobimo dohodek TO.
Ko delavci DSSS pokrijemo iz celotnega prihodka, ki ga ¡ustvarimo v smislu 1, odstavka prejšnjega člena, materialne stroške in amortizacijo po minimalnih z zakonom predpisanih stopnjah za osnovna sredstva, s katerimi .delamo, dobimo dohodek DSSS, ki .ga razporedimo v smislu določil 8. člena tega sporazuma (točka 1, 3 in 4).
7.	člen
Materialni stroški poslovanja se pokrivajo iz celotnega prihodka v Skladu z veljavnimi predpisi. Z letnimi plani TO in DSSS odločamo delavci o (normativih porabe teh stroškov.
8.	člen
TO razporejamo dohodek na:
1)	obveznosti za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih, potreb;
2)	obveznosti. do DSSS, ki opravljajo dela skupnega pomena za TO;
3)	obresti in druge z zakonom določene izdatke in
4)	čisti dohodek.
TO namenimo za obveznosti po tem členu zneske, ki jih določajo ¡samoupravni sporazumi, zakon, ta sporazum in letni plani. .
9.	člen
TO, ki v svojem poslovanju uporabljamo združena sredstva, oblikujemo sredstva za vračilo in nadomestilo združenih sredstev v znesku, ki ga določa ¡sporazum o združevanju dela in sredstev.
10.	člen
TO lahko določimo stopnjo amortizacije nad minimahumi stopnjami z letnimi plani, v skladu s fizičnim in ekonomskim izrabljanjem osnovnih sredstev.
, Sporazum o osnovah plana določa merila in pogoje za določanje amortizacije nad minimalnimi stopnjami.
11.	člen
Del dohodka TO, ki je rezultat izjemnih ugodnosti pri ustvarjanju dohodka in ni rezultat prizadevanja delavcev, izločimo iz dohodka, ¡pred razporejanjem dohodka, za razširitev materialne osnove dela, če jz zakonom ni drugače določeno.
Enako izločimo tak dohodek iz osnov za ugotavljanje sredstev za osebne dohodke.
2.	RAZPOREJANJA ČISTEGA DOHODKA
12.	člen
Delavci TO razporejamo čisti dohodek za: . t ■ «dči jj c; ;\i:k
1)	osebne dohodke; ; •
2)	«kupno .porabo; ’
3)	zboljšanje materialne osnove dela in
4)	rezerve.
Delavci DSSS razporejamo čisti dohodek za:
- 1) osebne dohodke in
2)	skupno porabo. ;
Čisti dohodek razporejamo na osnovi samoupravnih splošnih aktov v skladu s samoupravnimi sporazumi, družbenimi dogovori in zakonom. /
2.1.	Razporejanje čistega dohodka za osebne dohodke
-	13. člen
Pri razporejanju- čistega dohodka za osebne dohodke upoštevamo delavci v TO in DSSS določila -tega samoupravnega sporazuma, ■ samoupravnega sporazuma grupacije, družbenega dogovora in resolucije o izvajanju družbenega plana SRS.
Za izvajanje -skupne politike delitve čistega dohodka na del,’ki je namenjen za osebno in skupno porabo delavcev in na del, ki-je namenjen za razširitev materialne osnove dela in rezerve, se delavci v TO dogovorimo s tem samoupravnim sporazumom- za enotne osnove in merila za .Ugotavljanje sredstev, ki se namenijo za osebne dohodke delavcev iz čistega dohodka,
15.	člen
P.ri razporejanju' sredstev za osebne dohodke iz .čistega dohodka upoštevamo delavci v TO naslednja določila:
1.	Sredstva za ošabne dohodke se oblikujejo v odvisnosti od ustvarjenega dč-hodka ter za ta dohodek angažiranih poslovnih sredstev (rentabilnost) in porabljenih delovnih ur (produktivnost), izbo- -dišče je dosežena produktivnost v preteklem letu in dosežena rentabilnost v preteklih (treh- .letih. Z letnimi plani se na osnovi meril tega sporazuma določijo sredstva za osebne dohodke pri .planira.-nih poslovnih rezultatih.
Osebni dohodki smejo, naraščati počasneje od dohodika.:	i .
. . 2” Če, nastopijoi dej avniki, na katere delavci nismo zmogli, vplivati (višja , sila, iz-, padi -energije, družbeni posegi, na .tržišču brez.,' ustrezne, . kompenzacije.-, itd.), ki zmanjšujejo .dohodek, se odstopi.od meril delitve po item sporazumu .v koristi večjega deleža osebnih dohodkov, vendar samo v mejah doseženega čistega dohodka.
2.1.1.	Ugotavljanje uspešnosti poslovanja pri izračunu sredstev za osebne dohodke
16,	člen '
Pri oblikovanju sredstev za osebne dohodke upoštevamo delavci v TO doseženo produktivnost in rentabilnost poslovanja. TO ugotavljamo, doseženo produktivnost z razmerjem med dohodkom in številom zaposlenih na osnovi vkalkuliranih ur.
Z vsakoletnimi plani določimo v vsaki TO fizična merila produktivnosti za celotno proizvodnjo, kot razmerje, med. količino -proizvodnje-in vloženim delom. Ta merila služijo . kot , korektor . vrednostnih meril produktivnosti poslovanja, predvsem pri ugotavljanju povečanja oziroma zmanjšanja dohodka zaradi' Zunanjih dejavnikov, na katere delavci v TO nismo mogli vplivati.
Rentabilnost ugotavljamo delavci v TO z razmerjem med .doseženim dohodkom in povprečno angažiranimi sredstvi.
TO ibomo oblikovale minimalno akumulacijo, ki velja za grupacijo* v .katero spada TO. Stopnja minimalne akumulacije se določi z letnim planom. Stopnja akumulacije .je opredeljena z razmerjem med sredstvi za sklade in povprečno angažiranimi poslovnimi sredstvi.
2.1.2.	Ugotavljanje razpoložljivih sredstev za osebne dohodke iz čistega dohodka
17.	člen
, TO določimo z letnimi plani razmerja pri razporejanja čistega dohodka -za- .osebne dohodke. >
Razpoložljiva sredstva za osebne dohodke (ROD) 'v planiranem čistem dohodku določimo z upoštevanjem naslednjega razmerja:
ROD — iOD X -------—:X z X 12 (št. mesecev)
■■ loo:.	-m
pri: čemer je:
—	iOD = izhodiščni osebni dohodek.
To je mesečni bruto osebni dohodek
na zaposlenega, določen v planu. Pri tem še upošteva nivo doseženega osebnega dohodka v preteklem letu. Če je doseženi osebni dohodek nižji od doseženega osebnega dohodka grupacije, m povečanje o-sebnega . dohodka v preteklem letu ni doseglo stopnje povjšanja življenjskih stroškov, lahko .doseženi osebni dohodek povečamo za odstotek, ki; pomeni razliko med porastom življenjskih stroškov in porastom osebnega dohodka na* zaposlenega v preteklem letu.
—	z = zaposleni.'
PRILOGA — 5
14. člen
To je povprečno število zaposlenih na osnovi vkalkulirapih ur, ki ustreza obsegu plačane realizacije. Dobimo ga tako, da število vfcalkuliranih ur obdobja delimo z normalnim številom ur (182 ur' na mesec ali 2.184 ur na leto) in ga korigiramo z razmerjem med obračunanimi in vkalkulirariimi osebnimi dohodki obdobja.	,
— IROD = indeks razpoložljivih osebnih dohodkov iz 19. člena tega sporazuma.
18.	člen
Indeks osebnih dohodkov (IOD) pomeni izračun porasta dohodka na zaposlenega in dohodka na angažirana poslovna sredstva z različnim upoštevanjem (pon-derjem) obeh dejavnikov po formuli: pri čemer je:'
IOD =?a X
dDO
iDO
+ b x
dSR
SR
—	dDO = planirani (oziroma doseženi) dohodek na zaposlenega (z);
—	iDO = dohodek na zaposlenega (z) v preteklem letu;
—t- dSR = planirano (oziroma doseženo) razmerje med dohodkom in povprečno angažiranimi poslovnimi, sredstvi za ta dohodek;
—	SR = povprečno razmerje med dohodkom in povprečno angažiranimi poslovnimi sredstvi Za ta dohodek preteklih treh let;
—	a, b = dajeta težo posameznemu členu. Skupna vrednost a in b je 100. Pri tem je a med 70 in 100 in b med 30 in 0. TO z vsakoletnimi plani določijo a in b v skladu s smernicami plana DO dn cilji poslovanja TO.
19.	člen
Da bi zagotovili relativno počasnejšo rast 'sredstev za osebne dohodke pri povečanem dohodku z namenom, da hitreje naraščajo sredstva za razširjanje materialne osnove dela; bomo upoštevale TO pri izračunu degresije, da se indeks osebnih dohodkov (IOD) korigira z indeksom razpoložljivih" osebnih dohodkov (IROD), in sicer:
—	če ¡je IOD manjši ali enak 100 =
= IROD: 100 — 0,7 x (100—IOD);
—	če je IOD nad 100 do 120 =
= IROD: 100 + 0,9 x (IOD—100);
—	če !je IOD nad 120 do 140 =
= IROD: 118 + 0,7 X (IOD—120);
"— če je’ IOD nad 140 =
= IROD: 135 + 0,5 X (IOD—140).
6	— PRILOGA
20.	člen
če je indeks razpoložljivih sredstev za osebne dohodke po izračunu iz prejšnjega člena nižji od 100, se razpoložljiva sredstva za osebne dohodke TO ne morejo znižati pod vsoto obračunanih osebnih dohodkov, na osnovi planiranih (izhodišč-, nih) osehnih dohodkov za več ¡kot 10 %.
Če TO ni poslabšala (ne načrtuje slabše) produktivnosti na osnovi fizičnih meril, ni razloga za znižanje planiranih (izhodiščnih) ; osebnih dohodkov.
če je TO povečala (načrtuje večjo) produktivnost, izračunano na osnovi fizičnih meril, lahko izhodiščne (planirane); osebne dohodke poveča za 'stopnjo povečanja produktivnosti. Povečanje ne more preseči sredstev čistega dohodka.
TO, ki dosega višji IOD od 130, je dolžna preveriti v kolikšni meri 'je doseženi dohodek, ki je osnova za izračun', rezultat dela delavcev TO in ukrepati v skladu z
11.	členom tega sporazuma.
| 21. člen
TO izračunamo razpoložljiva sredstva za osebne dohodke na osnovi 'letnih planov. V letnih planih planiramo razpoložljiva sredstva za osebne dohodke po trimesečjih, z upoštevanjem dinamike dohodka ih osebnih 'dohodkov. Na osnovi planirane dinamike dohodka in osebnega dohodka ugotovimo delež osebnega dohodka v dohodku, ki j e osnova za ugotavljanje razpoložljivih sredstev za osebne dohodke po trimesečjih.
. Letni in trimesečni plani dohodka in razpoložljivih sredstev za osebne dohodke morajo biti sprejeti pred ugotavljanjem dohodka za prvo trimesečje,
. Konec leta 'izdelamo ponovni izračun razpoložljivih sredstev' za osebne dohodke na osnovi, podatkov zaključnega računa. Tako dokončno ugotoviino sredstva za psebne dohodke na osnovi doseženega dohodka in angažiranih- poslovnih sredstev.
2.1.3;- Osebni dohodki in življenjski stroški
22.	člen
Delavci v TO in DSSS bomo usklajevali osebne dohodke s povečano rastjo
življenjskih stroškov, kadar, ti presežejo stopnjo 7 odstotkov.
Postopek usklajevanja bomo pričeli, če se produktivnost, izražena v fizičnih'merilih, ni znižala nasproti preteklemu letu in če so doseženi povprečni osebni dohodki nižji kot v grupaciji, ki ji pripada TO.
Povečanje osebnih dohodkov v smislu tega člena je lahko samo y mejah doseženega ' čistega dohodka.
Stopnje porasta osebnih dohodkov zaradi' porasta življenjskih stroškov se u-sklajiujejo na ravni DO oz. SOZD.
2.1.4.	Ugotavljanje razpoložljivih sredstev za osebne dohodke v DSSS
23.	člen
Razpoložljiva sredstva za osebne dohodke delavcev delovnih skupnosti skupnih ‘Služb v DO in SOZD se formirajo:
1)	iz obračunanih osebnih dohodkov na osnovi skupno določene 'vrednosti obračunske osnove, ki se krijejo s .prispevkom TO in plačilom storitev in
2)	iz sredstev za osebne dohodke po poslovnem uspehu TO.
2.1.5.	Delitev razpoložljivih sredstev za osebne dohodke
24.	člen
TO, ki smo dosegle presežek razpoložljivih osebnih dohodkov nad obračunanimi osebnimi dohodki, prispevamo sorazmerni del tega presežka DSSS kot njihovo udeležbo v poslovnem uspehu TO. Sorazmerni del pomeni planirano razmerje osebnega dohodka TO v primerjavi s prispevkom TO za osebne dohodke DSSS. h
25.	člen
Udeležba delavcev organizacijskih enot TO v razpoložljivih sredstvih za osebne dohodke TO se določi z upoštevanjem osnov, ki jih določimo TO v svojih pravilnikih o delitvi osebnih dohodkov.
2.1.6,	Obračuni in izplačila osebnih dohodkov po uspehu med letom
26.	člen
Razpoložljiva sredstva za osebne dohodke ugotavljamo med letom na osnovi periodičnih obračunov, v skladu z 20. členom tega sporazuma^
Presežek razpoložljivih osebnih dohodkov nad obračunanimi osebnimi dohodki bomo razporedili med letom delno tako, da prpd delitvijo upoštevamo določeno rezervo z ozirom, na značaj dejavnosti, ki jo opravljamo. Višino rezerve določi delavski svet TO.
Taka delitev7 se šteje kot akontacija, ki se poračuna s končnim obračunom (po zaključnem računu).
2.2..	Oblikovanje sredstev skupne porabe
27.	člen
Za skupno porabo bomo TO razporejale iz čistega dohodka sredstva zlasti ža naslednje namene:
1)	za izgradnjo in adaptacijo stanovanj in za dajanje . posojil delavcem za tako izgradnjo' oziroma adaptacijo ter druge oblike stanovanjske pomoči;
2)	za izgradnjo, adaptacijo in vzdrževanje objektov 'družbene prehrane in rekreacije ter za druga osnovna in obratna sredstva za te namene;
3)	.za prispevek delavcem kot kritje dela stroškov za čas rednega letnega dopusta;
4)	za izplačila nagrad delavcem ob delovnih jubilejih in nagrad ob upokojitvi delavcev;
5)	za razne pomoči delavcem ob nesreči, dolgotrajni bolezni ali smrti v družini in podobno;
6)	za nadomestilo, stroškov strokovnega izobraževanja;
7)	za 'kolektivne zavarovanje delavcev in za plačilo stroškov za preventivne zdravstvene preglede delavcev, če se ti po predpisih ne krijejo iz materialnih stroškov ali neposredno iz dohodka;
8)	za razne druge namene, za katere se ta sredstva lahko uporabijo po zakonu.
Za namene iz 1. točke tega plena (stanovanjski del sklada , skupne porabe) bomo iz čistega dohodka razporejali najmanj takšen del za kakršen se bomo v ta namen dogovorili s splošnimi samoupravnimi sporazumi, družbenimi dogovori ali pa bo določen s predpisom.
28.	člen
Znesek; sredstev za namene skupne porabe iz prejšnjega člena 'bomo TO določile s svojimi letnimi plani v odvisnosti od:
1)	doseženega dohodka oziroma čistega dohodka;
2)	od potreb za vlaganje, sredstev za namene razširjene reprodukcije in za rezerve;
• 3) od potreb TO in DSSS oziroma delavcev TO in DSSS po izgradnji oziroma financiranju stanovanj in drugih objektov družbenega standarda.
■ O obsegu sredstev za potrebe neposredne .porabe delavcev, iz 3. do' 8. točke prejšnjega člena, se bomo TO vsako leto dogovorile s posebnim sporazumom.
S sporazumom iz prejšnjega odstavka se bomo TO dogovorile tudi, glede na lastne plane, v kakšnem obsegu in na kakšen način bomo zagotavljale sredstva za namene iz 3. do 8. točke prejšnjega člena tistim TO, fci iz svojega čistega dohodka teh sredstev ne bi mogle zagotoviti same.
PRILOGA — 7
29.	člen
TO združujemo del sredstev skupne porabe v skupnem skladu skupne porabe SOZD za naslednje namene:
1)	financiranje izgradnje in vzdrževanje skupnih počitniških domov in objektov družbenega standarda;
2)	'financiranje rekreacije in športnih dejavnosti;
3)	financiranje stroškov srečanja delavčev SOZD;
4)	za razne socialne in humanitarne ■ namene in
5)	za delo družbenopolitičnih organizacij. . ,
Sredstva skupnega sklada skupne porabe SOZD se oblikujejo na osnovi plana potreb po teh sredstvih za naslednje leto. Plan sprejme delavski svet SOZD v soglasju vseh delegacij.
Kriteriji za združitev teh sredstev so. število Zaposlenih delavcev posamezne TO in DSSS v odnosu do skupnega šte-. vila zaposlenih delavcev v SOZD in delež ostanka dohodka posamezne TO v strukturi dohodka SOZD.
30.	člen
TO združujemo namensko tudi sredstva za stanovanjsko izgradnjo v skladu z določili 57. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD »HMEZAD« Žalec.'
31.	člen
TO združujemo v skupni sklad del sredstev skupne porabe za delavce TO, DSSS, DO in SOZD v primerih, da ti ne morejo pokriti svojih: minimalnih potreb sklada skupne porabe z lastnimi dohodki.
32.	člen
TO, ki sodelujemo s ikmeti-kooperanti, določimo v svojih splošnih aktih merila za oblikovanje sredstev- skupne porabe kmetov-kooperantov, v odvisnosti od doseženega čistega dohodka. -
2.3.	Oblikovanje sredstev rezervnega sklada
33.	člen . i%
TO smo dolžne oblikovati sredstva rezerv. Višina teh sredstev je odvisna od narave dejavnosti, ¡ki jo TO: opravljamo in od možnih nizikov v. našem poslovanju. Namen oblikovanja teh- sredstev je obdržati poslovno stabilnost in materialno oziroma socialno varnost delavcev.
Sredstva rezerv se oblikujejo najmanj v višini določeni z zakonom in se izločijo iz čistega dohodka TO.
Skladno z zakonom pa bomo TO. oblikovale tudi večja sredstva rezerv, kar bomo določale s svojimi splošnimi samoupravnimi : akti, vendar skladno- s .sporazumi o temeljih planov v okviru DO in SOZD.
3 4.=, člen.
TO -namenimo rezervna sredstva za:
1)	pokrivanje /izgub pri poslovanju TO;
2)	pokrivanje izdatkov za prekvalifikacijo -in zaposlitev delavcev v primeru, kadar se v TO ukinejo posamezna dela;
3)	izredne. ekonomske težave, ki-zahtevajo ukrepe za njihovo sanacijo;
4)	pokrivanje stroškov, nastalih zaradi elementarnih nesreč in
5)	za druge namene po zakonu.
¡351-členu -
TO združujemo, sredstva rezerv v sklad 'Skupnih rezerv DO in SOZD, v skladu s splošnimi predpisi, družbenimi dogovori in samoupravnimi‘sporazumi. .
2.4.	Oblikovanje sredstev za razširitev . materialne osnove dela
i . -36. člen ,, i ,t(,i
Po pokritju osebnih dohodkov, sredstev skupne porabe, sredstev rezerv, oblikujemo TO iz čistega dohodka še sredstva:
1)	, za prispevke za potrebe ,,širšega družbenega pomena, ¿ki jih na osnovi samoupravnih sporazumov in, družbenih dogovorov pokrivamo iz čistega dohodka in
2)	za sredstva poslovnega sklada.
37.	člen .
Sredstva poslovnega sklada oblikujemo tako, da se zagotovijo:
1)	sredstva za (posojila nerazvitim republikam in pokrajinam;
2)	sredstva za razvoj ‘dejavnosti posebnega pomena v skladu s samoupravnimi sporazumi in
3)	sredstva za razširitev materialne o-snove dela TO.
3.	IZKAZOVANJE REZULTATOV DELA IN POSLOVANJA
38.	člen ■ , i ■
Pri ugotavljanju razmerij razporejanja dohodka dn čistega dohodka, smo delavci v TO in DSSS obvezni, da izkazujemo, analiziramo in, ocenjujemo rezultate svojega dela in poslovanja, na. osnovi kazalcev, določenih z zakonom o združenep delti (140,—143. člen), drugimi predpisi; samoupravnimi «porazumi in družbenimi dogovori.
4.	MOTNJE V POSLOVANJU IN IZGUBA
39.	člen
Kadar delavci v TO ne moremo zagotoviti sredstev za osebne dohodke ¡po o-snovah in merilih določenih. s pravilnikom, niti ¡sredstev za razširitev materialne osnove dela v višini minimalne akumulacije oziroma ko .ugotovimo, da ne ustvarjamo rezultatov dela in poslovanja TO, s katerimi bi zagotovili kontinuiteto v reprodukciji in redno poslovanje TO, smo dolžni, da sprejmemo program ukrepov za odpravljanje motenj v poslovanju, skladno s samoupravnimi splošnimi akti in zakonom o sanaciji.
40.	člen
TO_ posluje z izgubo, če po periodičnem in zaključnem računu ugotovi, da ni ustvarila dohodka oziroma čistega; dohodka v višini, .ki je potrebna za nadomestitev sredstev z<r začasno, obračunane in izplačane osebne, dohodke ali za poravnavo zakonsko Zajamčenega osebnega, dohodka za obračunsko obdobje 'poslovanja, za katerega niso obračunani in izplačani osebni dohodki.
Delavci v TO, ki je poslovala z izgubo, so dolžini, da v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi ukrepajo za sanacijo TO pod pogoji in po postopku, določenim z zakonom o sanaciji.
41.	člen
Delavci v DSSS, ki ni ustvarila zadostnega dohodka po zaključnem računu, morajo z delavci v TO, za katere opravljajo zadeve skupnega pomena, ukreniti kar je treba za sanacijo, v skladu s .samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih in z zakonom p sanaciji.
42.	člen
Če je izkazana izguba TO manjša od zneska razpoložljivih režerv TO,, se v primeru uspešnega izvajanja sanacijskega programa izplačujejo akontacije osebnega dohodka po nezmanjšani vrednosti obračunske osnove.
V primeru, da je znesek razpoložljivih rezerv TO nižji Od zneska izgube TO, je TO dolžna izplačevati akontacije osebnih dohodkov po znižani vrednosti obračunske osnove.
43.	člen
DO in SOZD v katerih sestavu je TO, v kateri so nastale motnje v poslovanju ozarama izguba, nudijo tej TO, v skladu z, mačelam vzajemnosti in solidarnosti, ekonomsko ih drugo,pomoč,¡ v skladu z zakonom in sampupravmin sporazumom o združitvi v SOZD »HMEZAD«.
III.	SKUPNE OSNOVE IN MERILA DELITVE SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE
1.	NAČELA PRr DELITVI SREDSTEV
ZA OSEBNE DOHODKE
44.	člen
Delavcem v TO pripada osebni dohodek, ki vključuje sredstva za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih, družbenih 'potreb (bruto osebni dohodki).
Višina.prispevkov za kritje skupnih in splošnih potreb je določena s samoupravnimi sporazumi áli sz zakonom.
45.	člen.
S postavljenimi osnovami ih merili za delitev osebnih dohodkov smo delavci v TO sporazumni, da . bo osebni dohodek odvisen od delovnega prispevka delavca in od rezultatov poslovanja ožje organizacijske enote (delovne enote) in TO.
Pri določanju Osnov in meril za delitev osebnih dohodkov, upoštevamo delavci tudi načelo solidarnosti.
46.	člen
Prispevek delavca k delu je odvisen od količine in kakovosti dela, upoštevajoč zlasti obseg in zahtevnost dela, kakovosti doseženih rezultatov déla, uspešnosti pri uporabi delovnih sredstev, pri delu doseženih prihrankov, izrabe delovnega časa, odgovornosti pri delu in pogojev,-v katerih delavec dela.
Odvisnost rezultatov poslovanja ožjih organizacijskih enot in TO se oblikuje vs odvisnosti od doseganja planiranih poslovnih rezultatov teh.
2.	SKUPNE OSNOVE IN MERILA ZA
DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE
DOHODKE
47.	člen .
Osebni dohodek delavca se ugotovi na podlagi:
1)	ocene zahtevnosti del;
2)	delovnega prispevka delavca;
3)	doseženega rezultata TO in njenih ožjih organizacijskih enot;
4)	prispevka, ki ga da delavec s svojim minulim delom in
5)	prispevka, ki ga daje delavec z inovacijami, racionalizacijami, tehničnimi izboljšavami in drugimi koristnimi predlogi.
48.	člen
Osebni dohodek ¡delavca /sestavlja a-kontacija osebnega dohodka in osebni do-
hodek po poslovnem uspehu ožje. organizacijske enote, TO in DO.
49.	člen
Akontacije osebnih dohodkoy vsebujejo:
1)	osebni dohodek za efektivno delo;
2)	osebni dohodek iz naslova minulega dela in'
3)	nadomestila osebnega dohodka za čas plačane odsotnosti z dela.
50.	člen
Osebni dohodki po poslovnem uspehu vsebujejo:
1)	delež_ delavca iz naslova gospodarjenja, ki se' opredeli kot udeležba na uspehu ožje organizacijske enote in
2)	udeležba delavca v poslovnem uspehu TO in DO.
51.	člen
Osebni dohodki za efektivno delo so osebni dohodki, ki upoštevajo osebni dohodek po obračunski osnovi; korigirani z delavnim prispevkom delavca tar dodatke k obračunski osnovi po tem sporazumu.
52.	člen ,
Obračunska postavka delavca na uro pomeni njegovo obračunsko osnovo po-, množeno z vrednostjo obračunske osnove.
Obračunska osnova delavca pomeni o-cenjeno zahtevnost del oz. delokroga, ki jih delavec opravlja.
53.	člen
, Vrednost obračunske osnove določi delavski svet TO z letpim planom' za TO in nižje organizacijske enote, z upoštevanjem smernic plana DO in SOZD.
/ Vrednost obračunske osnove se lahko razlikuje po posameznih organizacijskih enotah y. TO in med TO, kar je odvisno od planiranih in realiziranih poslovnih rezultatov.	■
Vrednost obračunske osnove za DSSS DO in SOZD določi delavski svet DO in DSSS SOZD v odvisnosti od planiranega in realiziranega dohodka, ki ga delavci DSSS ustvarijo s svobodno menjavo dela in v Skladu z določili svojih samoupravnih sporazumpv o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, vendar z omejitvijo, da tako določena vrednost obračunske osnove za DSSS DO he more biti večja od povprečne vrednosti obračunskih osnov v TO v sestavi DO ih za DSSS SOZD od povprečne vrednosti obračunskih ö9nov vseh TO v sestavi SOZD.
10 —PRILOGA
Vrednost obračunske osnove še lahko, med ¡letom poveča, če nastopijo pogoji iz 22. člena tega sporazuma. •
2.1.	Skupne osnove in merila za ugotavljanje sestavljenosti del (ocena zahtevnosti del)
; 54. člen
Sestavljenost (zahtevnost) in vrednost del ali skupine del (delokroga) ugotavljamo z enotno metodo analitične ocene del, ki je sestavni del tega sporazuma.
| ’	.. 55. člen
TO in DSSS ¡bomo določile za vsa dela oz. delokroge, ki se pojavljajo v naših de? lovnih procesih, relativna razmerja med posameznimi deli ali' delokrogi s pomočjo enotne analitične ocene del.
Pregled del oz. delokrogov z Ustreznimi medsebojnimi razmerji, izraženimi š' številom točk (faktor dela) bomo TO in DSSS uredile v samoupravnem splošnem aktu —razvidu del in nalog.
56. člen
Metoda, na podlagi katef e bomo opravili analitično oceno del oz. delokrogov •temelji na naslednjih izhodiščih, ki opredeljujejo zahtevnost oz. sestavljenost del oz. delokrogov:
A.	Znanje in strokovna usposobljenost
je zahteva, ki jo mora imeti delavec, da lahko uspešno opravlja določeno delo oz. po tem zahtevku ugotavljamo znanje in strokovno usposobljenost, ki jo zahteva delo.
Za ugotavljanje potrebnega znanja in strokovne usposobljenosti uporabljamo naslednja dva kriterija:
A/l — šolsko znanje oz. stopnjo splošnega strokovnega znanja in
A/2 — Funkcionalno znanje in delovne izkušnje.	•
B.	Odgovornost
je zahteva, ki nastaja v smislu posledic opravljanja enostavnih ali sestavljenih del in njihove vsebinske strukture.
Za ugotavljanje odgovornosti uporabljamo naslednja dva kriterija: i B/l —. Programiranost dela oz. Samostojnost pri delu in1
B/2 — Vpliv na poslovanje (za napo1 sredina dela).
C.	Napor pri delu
je zahteva,-s katero ocenjujemo obremenitve delavca pri, opravljanju dela.
Za ugotavljanje napora pri delu uporabljamo naslednje tri kriterije:
C/l — Telesni (fizični) napor,
C/2 •§• Psihosenzome obremenitve ali napor čutil in
C/3 — Napor v poslovnih stikih z ljudmi.
D.	Delovni pogoji
so zahteve, s katerimi ocenjujemo bolj ali manj neustrezne pogoje, v katerih izvaja 'delavec posamezna dela in kateri vplivajo na njegovo psihično počutje,
, zdravje in telesno varnost.
Za ugotavljanje delovnih pogojev uporabljamo naslednjih osem kriterijev:
D/l — Neugoden delovni urnik,
D/2 — Nevarnost nesreč in poklicnih obolenj,
D/3 — Obremenitve zaradi dela na • prostem,
D/4 — Temperaturne obremenitve,
D/5— Obremenitve zaradi vode in vlage,
D/6 — Obremenitve zaradi plinov, pare in prahu,
D/7 — Obremenitve zaradi umazanije in ismradiu in
D/8 — Obremenitve zaradi ropota ali hrupa.
Analitična ocena del oz. delokrogov se opravi po organizacijskih postopkih, določenih z enotno metodologijo analitične ocene del.
57. člen
Metoda, analitične ocene del ugotavlja . zahtevnost: oz. sestavljenost del oz. delokrogov in'je urejena tako, da razvršča dela oz. delokroge v 32 skupin.
Razmerja med posameznimi skupinami del oz. delokrogi, izražena v točkah (faktorji dela), so naslednja:
Skupina	Razmerje	Točke - fd
1	1,00	1,60
2	1,05	1,68
3	1,10	1,76
4	1,15	1,84
5	1,21	1,94
6	1,27	2,03
7	1,33	2,13
8	1,40	2,24
9	1,47	2,35
10	1,54	2,46 '
11	1,62	2,59
12	1,70	2,72
13	1,78	2,85
14	1,87	2,99
15	1,96.	3,14
16	2,06	3,30
17	2,16	3,46
18	2,27	3,63
19	2,38	3,81
20	2,50	4,00
21	2,62	4,19
22	. 2,75	4,40
23	2,88	4,61
24	3,02	4,83
25	3,17	5,07
26	3,33	• 5,33
27	3,50	5,60
28	3,68	5,89
29	3,87	6,19
30	4,07	6,51
31	4,28	6,58
32	4,50	7,2t)
Ne glede na določbo 1. odstavka tega člena se lahko _ za ugotavljanje sestavljenosti del individualnih poslovodnih organov, njihovih namestnikov, pomočnikov in drugih delavčev, ki opravljajo najodgovornejša dela v SOZD in DO, uporablja metoda vrednotenje del po kriterijih iz '59. člena tega sporazuma.
58. člen
Da hi bila omogočena globalna primerjava (vrednotenja posameznih del oz, delokrogov med TO in da bi lahko posamezna dela oz. delokroge uvrščali v skupine iz prejšnjega člena in ko ni opravljena analitična ocena del oz. delokrogov, razvrščamo posamezna, dela oz. delokroge, glede na njihove strokovne zahteve, v 7 globalnjh skupin oz. -kategorij zahtevnosti.
Znotraj teh globalnih skupin pa razvrščamo dela oz. delokroge, z ozirom na elemente iz 56. člena tega sporazuma, v posamezne podskupine del.
Izhodišča za razvrščanje del oz. delokrogov-, v smislu tega člena, opredeljujemo z enotno metodologijo kategorizacije del, iki je sestavni del tega sporazuma.
- 59. člen
Dela individualnih poslovodnih organov homo prav tako razvrščali v ustrezne skupine del oz. delokrogov, pri čemer bomo za ugotavljanje, razmerij uporabljali kriterije, M so definirani v enotni metodologiji analitične ocene del, ki je sestavni del tega sporazuma
Razmerja za razvrščanje del individualnih poslovodnih organov, izražena v točkah (faktorjih dela), so naslednja:
razmerje	od 2,90 do 5,20
faktor dela	od 4,64 do 8,32
Na podlagi kriterijev iz prvega odstavka tega člena bo delavski Svet SOZD predlagal organom. DO in TO v 'kakšnem razmerju med posameznimi DO in TO v sestavu SOZD naj bi bila izhodišča za vred-
PRILOGA — 11
notenje 'dela ¡njihovih individualnih ¡poslovodnih organov in drugih najodgovornejših delavcev.
60.	člen
Osnova za oceno zahtevnosti del oz. delokrogov po analitični metodi iz 56. člena tega. sporazuma i je opis del. in nalog vsebovan v razvidu , del in nalog, ki ga sprejmejo delavci TO in DSSS kot splošni akt.
61.	člen
Oceno zahtevnosti (sestavljenosti) del oz. delokrogov opravi komisija DO in DSSS. Komisijo imenuje DS DO in DSSS.
Oceno del oz, delokrogov potrdi zbor delavcev in je priloga pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe TO oz. DSSS.
Ocena zahtevnosti del oz. delokrogov se spremeni, če ata se bistveno spremenila obseg ali. vsebina dela oz. če so se spremenili pogoji dela, v katerih se dela opravljajo.
Pri vsaki ■ spremembi organizacije je TO oz.. DSSS dolžna preveriti tudi ustreznost delokrogov in glede na strukturo del tudi ustreznost ocene zahtevnosti del oz. delokrogov.
Spremembe ocene predlaga komisiji ,iz
1.	odstavka tega člena poslovodni organ TO ali DO. Predlog mora vsebovati nov opis del oz. delokrogov s strukturo- del v delokrogu.
62.	člen
Ocena zahtevnosti delokrogov pomeni obračunsko osnoVo za osebni dohodek delavca, ki je opravil vsa dela iz delokroga v predvideni količini in kakovosti v normalnem delovnem času.
2.2.	Delovni prispevek delavca
63.	člen
Vse TO in DSSS soglašamo, da bomo delitev osebnih dohodkov izvajale v povezavi z delovnim prispevkom in rezultati dela, pri čemer bomo uporabljale naslednja merila in oblike:
1)	neposredna merila na osnovi fizičnih norm in vrednostnih meril, ki izražajo količino in 'kvaliteto dela;
2)	pramiranje kot način ugotavljanja rezultatov dela;
3)	ocenjevanje delovnega prispevka in rezultatov dela im
4)	ugotavljanje prihrankov na Stroških, ki izražajo prispevek iz naslova gospodarjenja.
12 — PRILOGA
64.	člen
Pri merilih delovnega (osebnega) prispevka delavca ne bomo omejevali preseganja prispevka, razen v primerih, če bi to bilo y škodo zdravju, varnosti pri delu, kvaliteti dela, šlkodo opremi in napravam in če tako določajo zakonski predpisi.
V	primerih, če bi učinek posameznega delavca ob normalnih pogojih dela v dveh zaporednih obdobjih merjenja ali večkrat v -obdobju enega leta padel pod 80 % ..normalnega učinka,, po merilih določenih . s pravilnikom TO ali DSSS, bomo'uvedli postopek ugotavljanja vzrokov neuspešnosti dela delavca ih bomo ustrezno ukrepali (razporeditev na ustrenejše delo,' dodatna usposobitev, priznanje 'solidarnostnega dodatka, disciplinski ukrepi itd.).
V	primerih, da Skupina delavčev,' katerih učinek se meri po enaki osnovi, presega učinek za več kot 20 %., po merilih, določenih s pravilnikom TO ali DSSS, tri zaporedna obračunska obdobja ali večkrat v obdobju enega leta, je ustrezna služba dolžna preveriti osnove in v primeru ugotovitve, da so osnove nerealne zahtevati' postopek za. ¡spremembo osnov.
Postopke za primere iz 2. in 3. odstavka it ega člena opravi komisija, ki jo imenuje delavski svet TO oz. DSSS.
2.2.1.	Merjenje delovnega prispevka
z normo
65.	člen
Delovne norme pomenijo delbvni učinek, izražen v fizičnih enotah na uro. Določamo jih praviloma kot tehnične norme, izjemoma kot izkustvene.
Fizični učinek Se na Osnovi nbrm ’meri v doseženih norma utah.
66.	člen
Delovna norma mora ob upoštevanju količine dela v določenem času upoštevati oz. omogočiti normalno kvaliteto dela in predpise o¡ varstvu pri. delu.
67.	učlen
Delovne norme so; praviloma individualne. Delovni učinek se ugotavlja individualno.'
Skupinsko se ugotavlja učinek za dela, ki so med seboj tehnološko ož:‘ delovno povezana.
68.	telen
TO oz. DSSS izdelamo pravilnik o delovnih normah, ki vsebuje dela, kjer se. učinek meri z mormd;,norme za posamezna dela; način (metodo) določanja norm, način preverjanja kvalitete dela itd.
Pravilnik o delovnih n o rm alt 'isprej me delavski’sitet TO oz. DSSS.
69.	člen
Delovna norma se določi na novo, če se spremenijo tehnološki in drugi pogoji, na osnovi katerih je bila postavljena.
70nčlen
Za nedoseganje predvidene kvalitete dela, se lahko doseženi količinski učinek zniža do 20 °/o. Način preverjanja kvalitete vsebuje pravilnik o delovnih normah.
71.	člen
Če delavec ne soglaša s postavljeno normp, ima pravico ugovora pri DS TO ali DSSS.
V takem primeru je délayée dolžan o-pravljati dela po. veljavni normi do končne odločitve samoupravnih organov. Opustitev dela y Ttakem primeru so šteje za težjo kršitev delovne dolžnosti.
72.	člen
Osebni dohodek po normi se izračuna tako, da se dosežene norma ure pomnožijo z obračunsko postavko delavca, oz. oceno delà.
Če se delovni učinek ugotavlja skupinsko, se lahko delovni prispevek delavca ocehjuje v skladu z določili pravilnika o delitvi osebnih dohodkov TO in DSSS.
Osebni dohodek po fizični normi se obračunava sproti vsak mesec.
■ " 73. člen . >
Delavcem v prodajni in nabavni službi ter storitvah se meri delovni prispevek na podlagi vrednostnih osnov, če jih ni možno izraziti' količinsko.
■ Osnove za izračun osebnega dohodka po vrednostnem učinku so^
1.	vrednostni obseg proizvodnje, prometa itd. na delavca;
2.	doseženo , pokritje, zmanjšano za fiksne stroške, organizacijske enote, za katero se ugotavlja učinek;
.3. druge osnove, ki izražajo obseg in kvaliteto dela in stimulirajo ekonomičnej-še poslovanje.
Kot podlaga se uporabljajo posâmëzne Osnove' ali kombinacije več osnov, glede na 'možnost vplivanja posameznega delavca na te osnove.
i 74. člen
TO in DSSS ,v pravilnikih določimo dela, kjer se rezultati' dela lahko merijo z osnovami iz prejšnjega člena z opredelitvijo možnih osnov za posamezna dela.
Osnove in konkretizacijo osnov nagrajevanja sprejme delavski svet TO oz. DSSS z letnim planom in veljajo za eno leto. ; ■
75.	člen
Realizacija (promet) je osnova za nagrajevanje tistih delavcev, kjer le-ti nimajo vpliva na prodajne cene in le v manjši meri na stroške poslovanja, ki izražajo večji promet od planiranega, večji obseg poslovanja in dela.
76.	člen
Pri ugotavljanju rezultatov dela delavca na osnovi vrednostnih meril se praviloma upoštevajo vrednostne osnove po planskih cenah. Če to ni možno, se vrednostna osnova spremeni ob spremembi ceri, ki veljajo, za to osnovo.
77.	člen
Za izračun učinka med letom, se uporabljajo kumulativni podatki za določeno obdobje.
2.2.2.	Merjenje delovnega prispevka s premiranjem
78.	člen
Vodilnim in vodstvenim pa tudi nekaterim strokovnim in izvršilnim delavcem, ki bistveno in neposredno vplivajo na doseganje planiranih poslovnih rezultatov in so odgovorni za'doseganje plana organizacijske enote oz. posameznih delov plana, se njihov delovni prispevek meri na osnovi doseganja plana organizacijske enote (fizičnega ali vrednostnega) oz. posameznih delov plana.
79.	člen
Možne osnove za ugotavljanje delovnega prispevka iz" prejšnjega člena tega sporazuma so:
1.	planirani obseg proizvodnje, prodaje, nabave, itd.;
2.	planirani proizvodni stroški organizacijske enote;
3.	planirano pokritje ali bruto dohodek;
4.	planirana kakovost izdelkov;
5.	planiran izplen;
6.	izkoriščanje kapacitet in
7.	druge osnove, ki stimulirajo doseganje plana oz. doseganje ugodnejših razmerij (indeksov) v poslovnih rezultatih.
Učinek, kot presežek na planirano osnovo in osebni dohodek iz tega, sta v taki odvisnosti, da omogoča večji porast planiranih rezultatov od osebnega dohodka iz te osnove. .
80.	člen
TO in DSSS v svojih pravilnikih o delitvi osebnih dohodkov določijo:
1.	dela oz. delokroge, za katera se rezultati dela ugotavljajo s premiranjem;
2.	osnove za posamezna dela oz. delokroge;
3.	odstotek obrdfcunske osnove delavca, ki je odvisna od posamezne osnove;
4	.način prilagoditve osnov, če so se med letom spremenili pogoji, na katere delavec -ni mogel vplivati in
5.	obdobje, za katerega se ugotavljata delovni prispevek, in rezultat delà.
2.2.3.	Ocena delovnega prispevka (rezultatov dela)
81.	člen
Za, dela in naloge, kjer se učinek ne meri (ni ekonomske upravičenosti za to), se določa uspeh. delavca pri opravljanju del in nalog na osnovi ocene izvršenega dela delavca.
Ocena upošteva količino dela, kvaliteto dela in odnos do dela.
■:	82. člen
TO in DSSS v svojih pravilnikih o delitvi osebnih dohodkov določijo:
1.	dela oz. delokroge, kjer. se delovni prispevek ocenjuje;
2.	posamezne osnove za posamezne delokroge in
3.	stopnje posameznih osnov.
83.	člen
Za dela oz. delokroge, za katerih opravljanje del jé potrebna višja ali visoka strokovna usposobljenost' (kategorije S-l, S2-), sé izdela plan nalog. Ocena rezultatov dela1 delavcev za ta dela temelji na izvršitvi teh nalog.
84.	člen
Ocena delovnega prispevka delavca se izdela trimesečno ali polletno kot to določajo TO in DSSS v svojih pravilnikih o delitvi osebnih dohodkov.
Delovni prispevek 'delavca ocenjuje komisija iz 64. člena tega sporazuma.
2.2.4.	Gospodarjenje kot element rezultata dela delavcev
85.	člen
Delavci organizacijskih enot, za katere še planirajo in ugotavljajo poslovni rezultati, šo udeleženi., pri prihranku skup-
14 — PRILOGA
nih stroškov ali posameznih stroškov enote v primerjavi s planiranimi. Za prihranek se šteje tudi znižanje deleža stroškov v realizaciji oz. dohodku.
Delavci so udeleženi v skupni vsoti sredstev za osebne dohodke iz tega naslova z izplačanimi osebnimi dohodki za delo v obdobju, za katerega se ugotavlja prihranek.
Obračun učinka gospodarjenja se izdela trimesečno ali polletno. Pri tem se upošteva kumulativni podatek.
Skupne stroške oz. posamezne, vrste stroškov- organizacijske enote kot osnove, ki se upošteva za nagrajevanje po tem poglavju, sprejme delavski svet TO in DSSS za tekoče leto na osnovi plana.
2.3. Vpliv poslovnega uspeha TO na osebne dohodke delavcev
86.	člen
Planirana vrednost obračunske osnove delavca je odvisna od planiranega dohodka TO.
Razpoložljiva sredstva za osebne dohodke delavcev TO se ugotavljajo na osnovi meril produktivnosti in rentabilnosti določenih s tem sporazumom o ugotavljanju razpoložljivih sredstev za osebne dohodke iz čistega dohodka (poglavje 2.1.2.).
Za nižjo organizacijsko enoto se ugotavljajo razpoložljiva sredstva za osebne dohodke, če tako določa pravilnik TO.
Delavec je udeležen v presežku razpoložljivih osebnih dohodkov nad vkalku-jiranimi osebnimi dohodki med letom z izplačanimi osebnimi dohodki za efektivno delo v TO brez dodatka za nadurno, nočno in nedeljsko delo.
2.	4. Udeležba delavca, ki je na osnovi inovacije, koristnega predloga ali tehnične izboljšave vplival na dohodek TO
87.	člen
Delavec, ki z inovacijo, tehnično izboljr šavo ali koristnim predlogom prispeva k dohodku TO, ima pravico do priznanja in nadomestila.
Z enotnim pravilnikom o inovacijah, tehničnih'izboljšavah in koristnih predlogih SOZD Hmezad se v TO ureja postopek za določanje in uveljavljanje nado-! mestila v odvisnosti od vpliva inovacije in izboljšave na dohodek.
2.5.	Osebni dohodek iz minulega dela
88.	člen
V udeležbi v skupnem dohodku imamo delavci TO, ki smo združili sredstva na
osnovi minulega dela, pravico na, vračilo vrednosti združenih sredstev in nadomestilo za gospodarjenje z združenimi .sredstvi, kot to določa samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju na družbenoekonomskih osnovah skupnega dohodka» |i ,,
; Delavci v TČK uresničujemo odgovarjajoče povečanje osebnega dohodka iz minulega dela, odvisno od prispevka k povečanju dohodka. •	. ■	'
89.	člen
V predhodnem obdobju, dokler ne bodo izdelané ustreznejše osnove in merila pri-:; spévkov iz minulega dela, izplačujemo dodatek na skupno'delovno dobo v odstotkih od obračunske osnove, in sicer: 1
Skupna delovna doba	ip9| od. obračunske dsndve Ji
do 2 let	,0
do 5 let	' A' ■ j
■ do 10 let	■ 2 '
do 15 let	4
do 20 let	6
do 25 let	8 i
do. 30 let 1	10
, nad 30 let.	12
Kot obračunska osnova se upošteva ocena zahtevnosti delà in nalog, ki jih je delavec v skupini dela aii delokroga pretežno opravljal v obračunskem obdobju.
Dodatek za delovno dobo se ■ obračunava v -fiksnem, znesku za normalni delovni čas. Za odsotnost zaradi boleznin in za neplačane izostanke, delavcu ne pripada ta dodatek.
3.	OSEBNI DOHODEK PRIPRAVNIKA
90.	člen
Osebni dohodek pripravnika'mora biti odvisen od zahtevnosti del in nalog, za katere ‘se pripravlja in; od njegovega rezultata dela. Obračunska osnova pripravnika so določa enotno v SOZD in znaša za pripravnika, ki se pripravlja • za delo, ki zahteva:
1.	srednjo strokovno izobrazbo 65 %,
2.	višjo strokovno izobrazbo 85 %' m
31? visoko strokovno .izobrazbo' 100 %
povprečnega mesečnega neto ; osebnega dohodka na- zaposlenega v gospodarstvu SRS v preteklem letu. ■-
Po preteku polovice pripravniške dobe, ki je določena v pravilniku o rhedseboj-nih delovnih razmerjih, se lahko obračunska osnova glede ha opravljene naloge
zviša po mesecih, tako da skupno povečanje ne presega 20 % do konča pripravniške dobe, •
Ocenitev, rezultatov dela in povečanje obračunske osnove predlaga mentor.
4i NAJMANJŠI OSEBNI DOHODEK
91.	člen
Najmanjši čisti osebni dohodek delavca, ki opravlja najenostavnejša dela v normalnih pogojih in dosega normalni delovni uspeh, znaša toliko, kolikor ga z odlokom za vsako leto določi Izvršni,svet SRS, na podlagi zakona o najmanjšem osebnem dohodku.	’
5- ZAJAMČENI OSEBNI DOHODEK
92.	člen
TO s tem sporazumom določamo znesek za j ahičnega osebnega dohodka na delavca, ki združuje delo v TO v sestavu SOZD.
Znesek zajamčenega osebnega dohodka, v smislu prejšnjega odstavka, je 60 %
, povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega, izplačanega v gospodarstvu v SR Sloveni j iv preteklem letu.
Na podlagi zneska iz prejšnjega odstavka se za TO, ki ne ustvari dovolj dohodka zaizplačilo osebnega dohodka v tej višini, izračuna 'skupna vrednost sredstev za osebne, dohodke,: oziroma skupno vrednost točke, v okviru tega zneska pa se razporejajo sredstva za osebne dohodke na posamezne delavce po določbah tega sporazuma oz. samoupravnih aktov TO.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka pa zajamčeni osebni dohodki posameznega' delavca pri njegovem normalnem delovnem učinku ne morejo biti nižji, kakor je to določeno z zakonom ali drugim splošnim predpisom
93.	člen
TO, ki iz svojega dohodka rte bi mogla pokriti zajamčenega osebnega dohodka, po določbah prejšnjega člena, niti iz svojih sredstev rezervnega sklada, bomo druge TO solidarno prispevale manjkajoča sredstva za osebne dohodke do te višine, če taki TO druge TO po kakšnih drugih ošnpvah ne zagotavljajo, teh sredstev.
V primeru, da pride do združevanja sredstev po določbah iz prejšnjega odstavka, ,só organi; SOZD dolžni, skupaj s prizadeto TO sprožiti postopek .sanacije.
PRILOGA — 15
IV.	SKUPNE OSNOVE IN MERILA
ZA DODATKE, NADOMESTILA IN POVRAČILA V ZVEZI Z DELOM
1.	DODATKI K OBRAČUNSKI OSNOVI OSEBNEGA DOHODKA
94.	člen
Za dodatna znanja, dela in pogoje, ki niso zajeti v oceni zahtevnosti del in nalog, pripada delavcu dodatek za:
1.	dodatna in spepialna znanja;
2.	stalno pripravljenost;,
3.	stalnost; '
4.	zmanjšanje delovne sposobnosti in
5.	nadomeščanje odsotnega delavca.
95.	člen
Za dodatna in specialna znanja, ki so v razvidu del in nalog zaželena, ne pa obvezna, pripada delavcu dodatek:
1.	znanje tujega jezika:
—t. aktivno I. — 4,0 % na obračunsko osnovn
'9pasivno — 1,0 % na obračunsko . osnovo
2.	za dodatno znanje iz'stroke:
— magister znanosti — 5,0 % na obračunsko osnovo
•r' '¿t- doktor znanosti — 10,0 % na o-bračunsko osnovo
3.	za specialna znanja: .
—programski jezik — 1,0% na o-1 bračunsko osnovo
96.	člen |
Delavcu pripada dodatek, če je dolžan biti tudi izven rednega delovnega časa pripravljen, da .na poziv nastopi delo. Ta dodatek ne. more presegati 20 %, obračunske osnove, TO in DSSS določimo v pravilniku o delitvi osebnega dohodka dela, za katera je nujna pripravljenost in % dodatka..
97.	člen ,
Z namenom, da preprečimo fluktua-cijo, se izplačuje dodatek za stalnost. Delavcu, ki je v obračunskem mesecu še bil ves mesec zaposlen v delovni- organizaciji, oz. njenih pravnih prednikih, - pripada dodatek. na j stalnost:	.... .
Delovna doba	% od obračunske
v DO	osnove
do 3 let	0
do 5 let	2
do 10 let	4
nad 10 let	5
16 — PRILOGA
Dodatek za stalnost se izplačuje v fiksnem znesku za normalni delovni čas. Za odsotnost zaradi boleznin in. za neplačane izostanke delavcu ne pripada dodatek za stalnost.,
98.	člen-' -
Fizičnemu delavcu, ki je star nad 50 let, osebni dohodek pa se mu obračunava po količinskem učinku in ne dosega norme, pripada, do 15% dodatek, tako da ne preseže 100 % obračunske osnove. TO lahko v svojem pravilniku določi, da se takemu delavcu zniža postavljena delovna norma do 15 %. O tem odloča delavski svet TO.
99.	člen
V primeru daljše odsotnosti delavca z dela pripada delavcem, ki opravljajo tekoče' delo in naloge odsotnega delavca dodatek do 20 % obračunske osnove delavca, ki tako delo opravlja.
2.	DODATKI K OSEBNEM DOHODKU ZA POSEBNE POGOJE DELA
100.	člen
Delavcem pripada dodatek za:
1.	delo v podaljšanem delovnem času;
2.	delo na dan nedelje in državnega praznika;
3.	nočno delo in
.... 4. deljen delovni čas,,
101.	člen
Za delo, ki je daljše od polnega delovnega časa in za delo na dan nedelje in državnega praznika, pripada delavcem dodatek y . višini 50 % obračunske postav-' ke. ;
TO in DSSS opredelijo v pravilnikih o medsebojnih delovnih razmerij pogoje, ko delavci delajo podaljšan delovni čas.
Ob sprejemanju periodičnih' obračunov delavci . obravnavajo razloge 'za uvedbo nadurnega dela, njegov obseg ter obračun osebnih dohodkov .za nadurno delo.
102.	čleft
Za nočno delo-pripada delavcem dodatek v višini 40 % od obračunske postavke.
Za nočno delo se šteje delo v času med 22. ■ in 5. uro naslednjega dne oz. 6. uro, če se ta ujema, z nočno delovno izmeno.
103.	člen
Dodatek za deljen delovni čas znaša mesečno največ 8% povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka .v gospodarstvu SRS v preteklem letu, če traja prekinitev več. kot eno uro in največ 16%, če traja prekinitev dve uri in več, %
Če delajo delavci deljeno samo občasno, se znesek iz predhodnega odstavka preračuna na dneve, ko1 je delal v deljenem delovnem času.
Delavski sveti TO in DSSS določijo dela, kjer delavcem pripada dodatek iz tega člena in višino dodatka za tekoče leto.
3.	NADOMESTILA OSEBNEGA DOHODKA
104.	člen
• Nadomestila osebnega dohodka za plačano odsotnost z dela; pripadajo delavcu pod pogoji, ki, jih določa pravilnik o delovnih razmerjih TO in DSSS in sicer:
1.	za letni dopust,
■ 2,iza.državne praznike,
3.	za časi bolezni do 30 dni,
4.	za ■ čas j ropravljanja samoupravnih, družbenopolitičnih in . javnih funkcij,
5.	za čaš prekinitve dela brez krivde delavca (višja sila), za čas prekinitve delovnega procesa in, za čas ko delavec odkloni delo zaradi nezadostnih varstvenih ukrepov,.
6.	zaradi začasne odstranitve z, dela (suspenz, pripor),
7.	za izredni dopust do 7 dni,.
,8., za strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje in
9	za razlike, ki nastajajo pri različno razporejenem delovnem času.
105.	člen
Nadomestilo za letni dopust in državne praznike ko se' ne dela, se obračunava v višini, obračunske postavke, povečane za dodatke po 89, in 97. členu tega sporazuma oz. v višini povečane povprečne obračunske postavke za obdobje, ki ga določa pravilnik o delitvi osebnih dohodkov TO za delavce, ki opravljajo različno vrednotena dela in naloge.
Enako se obračunavajo nadomestila po 107., 108. in 110. členu tega sporazuma.
1081 člčn '
Nadomestila osebnega dohodka zaradi začasne nezmožnosti za delo ali zdravljenje po nalogu pristojnega zdravnika za prvih 30 dni izostanka z dela znaša 90 % osnove, določene s splošnimi predpisi.
Nadomestilo: ,v višini 10Q % osnove pri-pada delavcu za izostanek;
1.	. za nesrečo pri delu in poklicne bolezni in
2.	borcem NOB, ki imajo, priznan 'čas udeležbe v NOB v dvojnem trajanju.
Zai; nesrečo.,pri, delu, se. .šteje,-tudi poškodba, ki je- nastala na redni poti od stanovali j a- do anesta zaposlitve ali nazaj.
Nadomestilo osebnega dohodka po tem členu ne more biti manjše, kot znaša najnižji osebni dohodek, določen s tem sporazumom in ne višji od obračunske postavke, ki bi jo delavec dosegel, če bi delal.:,.,,
107.	člen
Za čas, ko delavec ne dela zaradi:
1.	vojaških vaj, .
2.	pouka za obrambo in zaščito,
3.	dolžnosti teritorialne obrambe, narodne in civilne zaščite,
4.	udeležbe na mladinskih delovnih akcijah,
5.	odziva na poziv vojaških in drugih
organov, h katerim je klican brez svoje krivde, . .	. ,
6.	opravljanja samoupravnih funkcij v organizaciji združenega dela ter organih družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij in *
7.	opravljanje javnih del in sodelovanje pri humanitarnih akcijah,
pripada delavcu nadomestilo osebnega dohodka v višini povečane obračunske postavke,
108.	člen
Nadomestilo 'osebnega dohodka v 100-odstotni višini obračunske postavke pripada delavcu le za čas krajšega zastoja pri delu, ki je nastal brez njegove krivde ali če odkloni delo zaradi nezadostnih varnostnih ukrepov. .
V primerih višje sile (zastoj traja več kot en dan), ko ni bila možna prerazporeditev delovnega časa ali premestitev delavca na, drugo delovno mesto v okviru TO ali DO, pripada 'delavcu nadomestilo v višini 80 % povečane obračunske postavke.
Če delavec odkloni drugo delo, izgubi pravico do nadomestila.
109.	člen
Delavec, ki je bil po določbah zakona p delovnih razmerjih odstranjen z dela v TO ali DSSS pz, za katerega je bil odrejen, pripor, ima pravico, do nadomestila osebnega dohodka v -višini, ki ga določa republiški, zš-kon .
110.	člen.
Za čas ‘ostalih opravičenih odsotnosti z dela (izredni dopust, strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje, itd.) pripada delavcu nadomestilo osebnega dohodka v višini povečane obračunske postavke.
PRILOGA — 17
111.	člen
V primerih, ko se zaradi uvedbe nove tehnologije ih modernizacije proizvodnje ukinejo dela in se delavci prekvalificirajo, pripada delavcu za čas, ko je na prekvalifikaciji, osebni dohodek, kot ga določajo zakonski predpisi za te primere.
112.	člen I
Delavcu, ki po mesecih različno raz-: poreja svoj delovni čas, pripada v mesečih, ko je število razporejenih ur nižje od 150, za razliko do 150 Ur nadomestilo v višini 70 % obračunske postavke.
Razpored dela sprejmejo za vsako leto 1 delavci na zborih v skladu z letnim planom.
Nadomestilo dobi le delavec: f
1. ki je izpolnil svojo obvezo delovnih ur v preteklem obračunskerp obdobju;
• 2. .ki se je odzval delu v podaljšanem delovnem času, kadar je bilo to potrebno in
3.	ki ni odklonil začasne premestitve v drugo organizacijsko enoto, TO ali DO, kadar v njegovi organizacijski enoti ni bilo' dela.
4.	POVRAČILA STROŠROV V ZVEZI Z DELOM
113.	člen
Med povračila stroškov v zvezi z delom štejemo:
1.	’dnevnice za službena potovanja,
2.	povračila prevoznih stroškov z . lastnimi vozili,
’’ 3. povračila stroškov za prevoz na delo,
4.	povračila stroškov za uporabo lastnega telefona,
5.	terenski dodatki,
6.	povračila stroškov za,'ločeno življenje in
7.	povračila stroškov selitve.
Višino posameznih povračil stroškov določimo TO ali DSSS ob sprejemanju letnih planskih aktov oz. izjemoma tudi med letom. Višina povračil stroškov ne more biti višja od dejansko nastalih stro-škov.
DS SOZD izdela skupna izhodišča za določanje; višine posameznih povračil stroškov.
4.1.	Povračila stroškov za službena potovanja in prevoznih stroškov z lastnimi vozili
114.; člen
Delavcu na službenem potovanju pripada dnevnica in. povračilo prevoznih in drugih stroškov v zvezi z opravljenim službenim potovanjem.
. 115. člen
Dnevnica za službeno potovanje pripada delavcu za službeni opravek izven kraja zaposlitve v trajanju nad 8 ur in če je oddaljenost od kraja zaposlitve večja kot 10 km.
Če delavec istega dne v okviru istega potovaiija opravlja delo v več» krajih, še tudi šteje kot službeno potovanje, če je katerikoli kraj na relaciji potovanja oddaljen od kraja zaposlitve za več kot 10 km.
116.	člen
Cela dnevnica pripada delavcu ža službena potovanja na vsakih 24 Ur in za ostanek časa, ki je daljši od 12 ur, kakor tudi, če traja potovanje več kot 12 ur, a manj kot 24 ur.
Polovična dnevnica pripada delavcu, ki je na službenem potovanju nad 8 in do 12 ur; a če je potovanje daljše od enega dneva, pa za ostanek časa med 6 in 12 ur.
117.	člen
Če delavec med službenim potovanjem prenočuje ,se mu na podlagi predloženega računa povrnejo stroški prenočitve, toda največ do zneska, ki ga določijo samoupravni, organi TO ali DSSS.
Delavcu, ki mora prenočiti na službenem potovanju in teh stroškov ne opravičuje z računom,' se prizna prenočnina, kot jo določijo samoupravni organi TO ali DSSS.
118.	člen
Dnevnice za službena potovanja v inozemstvo se za posamezne države obraču-navajo v višini, kot jo določa veljavna uredba o izdatkih za službena potovaiija v tujino, ki še priznavajo republiškim upravnim organom ža II. skupino.
Če delavec v tujini prenočuje, se mu povrnejo stroški prenočevanja v višini hotelskega računa z omejitvijo, da stroški prenočevanja^ ne smejo presegati 70 °/o pripadajoče dnevnice. V tem primeru se delavcu zmanjša dnevnica iz prejšnjega odstavka za 30 °/o.
Če traja potovanje v tujino manj kot 12 ur in več kot 8 ur, se delavcu prizna polovico dnevnice, če delavec v tujin* ni prenočeval in zmanjšana polovična dnevnica^ če je delavec pred zaključkom potovanja prenočeval v tujini.
119.	Sen
Dnevnice za službena potovanja v tu- ' jino- se obračunavajo enako kot v državi, le da se za začetek in konec, potovanja računa čas prestopa jugoslovanske meje.
120.	člen
v Ce sp ža izvršitev službenega potovanja bili potrebni tudi drugi stroški (reprezentanca, telefon, taksi, itd.) še priznajo lahko le na podlagi predloženih dokumentov ali računov.
121.	člen
Vrsto prevoznega sredstva, ki ga delavec sme uporabljati za službeno potovanje, odredi pristojni delavec po 'potnem nalogu.
122.	člen $
Delavcu, ki po nalogu pristojnega vodstvenega delavca uporablja svoje prevozno sredstvo (avto, motorno kolo) za prevoz v službene namene, pripada kilometrina.
Povračilo za uporabo lastnega vozila v službene namene se izplača za pretekli mesec, na podlagi predloženih potnih nalogov, ki; jih potrdi pristojni odredbodajalec. n	. • f .
Za uporabo lastnega prevoznega sredstva za prevoz v tujino, se lahko delavcu povrnejo stroški goriva'v tuji valuti po predloženih računih, vendar se ta znesek odšteje od izplačane kilometrine v dinarski protivrednosti.
4.2.	Povračilo stroškov za prevoz ha delo
123.	člen
Delavec ima pravico do povračila Stroškov' za prevoz na delo do: višine cene javnega prevoznega sredstva. TČ) in DSSS določijo s sklepom pristojnega samoupravnega organa kolikšen del stroškov se delavcu povrne.
Delavec lahko uporabi lastno prevozno srecjstvo za prihod na delo, če ne more uporabljati javnih; prevoznih sredstev, bodisi, ker javnih prevoznih sredstev na tej relaciji ni ali ker v času, ko mora iti na delo javna prevozna sredstva ne vozijo.
O upravičenosti delavca do uporabe lastnega prevoznega sredstva za prevoz na delo odločajo samoupravni organi TO in DSŠS, ki določajo tudi znesek povračila.
4.3.	Povračila stroškov za uporabo lastnega
telefona
124.. člen
Samoupravni organi TO in DSSS določijo, kateri delavec lahko uporablja last-
ni telefon z« službene namene. Poslovodni organ TO ali DO odobri delavcu' izplačilo dejanskih stroškov, obračunanih po uradni tarifi za opravljene službene telefonske pogovore. Delavec mora v,ta namen predložiti pismeni obračun z navedbo čaša' in trajanja pogovora, s kom in 6 čem se je pogovarjal ter stroške pogovora,
4.4.	Terenski dodatki 125. člen
Delavcu s terenskim značajem dela, za katerega je na terenu organizirana' družbena prehrana in prenočišče, lahko TO ob pogojih, ki jih določi v svojem samoupravnem aktu, izplačuje terenski dodatek v višini, kakor ga določijo samoupravni • organi s splošnim sklepom, vendar največ v višini kot to dovoljujejo splošni .predpisi, |
Terenski dodatek pa ne pripada delavcu, če se delavec med delom vrača v1 kraj,; kjer je njegovo stalno delovno mesto ali bivališče ali če traja delo: na terenu manj kot 8 ur.
Terenski dodatek izključuje izplačilo dnevnic in nadomestila za ločeno življenje. ■ pS| 'M ■
Če delavec-na terenu prenočuje pa mu TO ni preskrbela prenočišča na svoje stroške, se delavcu' poleg terenskih dodatkov povrnejo tudi stroški prenočišča.
4.5.	Povračilo stroškov za ločeno življenje
126; Člen
Povračilo stroškov za ločeno, življenje se plačuje delavcu, ki živi ločeno od družine in nima zagotovljenega stanovanja za družino v kraju zaposlitve in. se zaradi oddaljenosti ne more Vsakodnevno voziti na delo in če je bilo tako dogovorjeno ob sklenitvi delovnega razmerja.
Nadomestilo za ločeno ■ življenje se ,ne prizna oz; se preneha izplačevati, ko nastopijo naslednji Vzroki:
1.	če dobi1 delavec zase in za svojo družino vseljivo stanovanje;
2.	če''delavec izjavi, da. ne namerava preseliti družine v kraj njegove Zaposlitve;
3.	če delavec odkloni ponujeno vseljivo stanovanje, ki ustreza krajevnim pogojem in razmeram, za vselitev družine in
4.	če je na rednem ali izrednem dopustu ali v" bolniškem staležu ter se zdravi pri družini: ali v zdravstveni ustanovi.
1 O povračilu stroškov za ločeno življenje odločajo samoupravni organi na pismeno zahtevo delavca.
PRILOGA — 19
• 4.6. Povračilo stroškov selitve
127.	člen'
Delavec ima prayieo do povračila stroškov selitve:
• 1. če' jë: tako dogovorjeno s sporazumom o sklenitvi delovnega razmerja;
2.	če je bil premeščen na delo v drug kraj, kjer’je dobil drugo stanovanje.
Kot stroški selitve se priznajo na podlagi predloženih dokazil:
1_. stroški prevoza pohištva ali druge opreme po železnici ali s kamionom;
2.; prevozne karte za javna prevozna sredstva za delavča in ožje družinske člane, ki jih vzdržuje. •
5.	OSTALA IZPLAČILA, KI SE ŠTEJEJO MED MATERIALNE STROŠKE
5.1.	Izplačila po pogodbah
128.	člen.
Za dela in naloge, ki jih določa pravilnik o medsebojnih delovnih razmerjih TO in DSSS, se lahko sklene pogodba o delu z delavcem, ki je v rednem delovnem razmerju ali z drugo, osebo.
Pri določanju, zneska za plačilo opravljenega dela, se praviloma upoštevajo obračunske postavke delavcev v rednem delovnem razmerju za podobna dela. '
Ob sprejemanju periodičnih obračunov in zaključnega računase obravnavajo posamezna izplačila in presoja upravičenost izplačil po pogodbah- o ¿delu. Služba obračuna ; osebnega dohodka mora o višini m namenu izplačila po: tem členu obvestiti TOZD DSSS ali drugo, delovno 'organizacijo, v kateri je delavec, ki’je izplačilo prejel, zaposlen.
5.2.	Avtorski honorarji
3.29 . člen , ,
Avtorjem - člankov, objavljenih,;,ÿ glasilu SOZD in drugih publikacij, pripada avtorski honorar. Višino avtorskega , honorarja določi komisija skladno s. sklepom samoupravnih organov o ' določitvi tega honorarja.
- 5.3. Mentorski honorarji
130! člen ■ , „	/
Delavcu, ki uvaja pripravnika v delo, pripada honorar, ki znaša 10 % povpreč-
?0 — PRILOGA
nega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega, v SR Sloveniji, v preteklem letu.
Honorar še izplačuje mesečno.
Ce delavec uvaja dva pripravnika, mu pripada za drugega pripravnika 50 °/p honorarja iz prejšnjega . odstavka.
' 6. IZPLAČILA, KI SE NADOMEŠČAJO IZ DOHODKA
6.1.	Nagrade učencev v gospodarstvu
131. člen
-	.Nagrade učencev v gospodarstvu .določajo samoupravni organi TO za tekoče leto in sicer: višino oz. razpon nagrad, pri čemer upoštevajo letnik, ki ga učenec obiskuje, dosežen učni -uspeh in vrsto dela oz, poklica, za katerega g.e, učenec pripravlja,
Pri določanju višine nagrade upošteva območni družbeni dogovor, ki ureja to področje. . .
6.2.	Nagrade dijakom in študentom
na obvezni praksi
i j '	132. člen
Višina nagrade dijakom in. študentom na obvezni praksi ge. določa skupno na ravni SOZD,- v skladu- z določili samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ki urejajo to področje.
Nagrade iz tega člena ne izključujejo • izplačil , štipendij za šolanje.
V primerih, ko je učenec v gospodar-stvu, dijak ali študent posebno'prizadeven ali, uspešen pri opravljanju prakse,.se nagrade po navedenih , kriterijih lahko povečajo za največ do 20 % in sicer,na predlog nadrejenega vodstvenega delavca. Povečanje odobri pristojni Samoupravni organ TO ali'DSSS..,’.
133,	člen	....
-	Ge učenec ali. praktikant opravlja delo,
- za katerega se ugotavlja učinek; mu pripada nagrada po učinku v Višini, kot se obračunava, ostalim delavcem, ki opravljajo enaka dela.
6.3.	Izobraževanje
134.	člen
Namenski znesek, za izobraževanje znaša 1,5 °/o od bruto osebnih dohodkov delavcev. v rednem delovnem, razmerju. Iz teh sredstev se., del, kot ga določa območni
družbeni ^dogovor, k združuj e v sklad_za
štipendiranje na ravni občine. <
V.	SKUPNE OSNOVE IN MERILA ZA PREJEMKE IZ SKLADA SKUPNE PORABE
135.	člen
Prejemki iz sklada .skupne porabe še izplačujejo, če so za te namene tudi formirana sredstva v skladu skupne porabe TO oz. DSSS (27. člen tega sporazuma).
1. REGRES IN LETNI DOPUST
136.	člen
Delavcu, ki ima po pravilniku o medsebojnih razmerjih pravico. do dopusta, pripada regres za letni dopust.
Pri določanju višine regresa za posameznega delavca se upoštevajo skupno dogovorjene minimalne in maksimalne osnove v SOZD in socialne razmere delavcev.
V regres za letni dopust je všteto tudi regresiranje oskrbnega dne v počitniških domovih.
137.	člen
Višino regresa na delavca določijo samoupravni organi TO in DSSS v skladu s skupno določenimi minimalnimi in maksimalnimi osnovami..
2. REGRES ZA PREHRANO
138.	člen
Delavcu, ki je v redenem delovnem razmerju, pripada regres za prehrano.med delom, če njegov delovni čas traja najmanj 4 ure. Delavcem iz drugih delovnih razmerij pripada regres, če je bilo ob sklenitvi pogodbe tako. določeno.
Za čas dopustov, bolniškega staleža, službenega potovanja ih ostalih odsotnosti delavcu ne pripada regres.
Delavcu, ki iz zdravstvenih razlogov ali varstva otrok (porodnice) dela skrajšan delovni čas, toda najmanj polovico, pripada regres za prehrano.
Regres za prehrano pripada tudi učencem v gospodarstvu, dijakom in študentom na obvezni praksi za čaš, ko delajo v delovni organizaciji.
Višino regresa določijo samoupravni organi TO ali DSSS za tekočo leto v skladu š sporazumi oz. družbenimi dogovori, ki urejaj p, to področj e.
3.	ODPRAVNINA
139.	člen
Odpravnina pripada delavcu ob odhodu v redni ali invalidski pokoj. Odpravnina znaša dva povprečna mesečna neto
osebna dohodka zaposlenega, v SR Sloveniji v preteklem letu. Enak znesek gre ob smrti delavca naj ožjim članom družine.
V primeru smrti delavca, kot posledice nezgode pri delu, pripada riajožjim članom družine odpravnina v. višini, treh povprečnih mesečnih, osebnih dohodkov na zaposlenega _v SR. Sloveniji v preteklem letu. Odpravnina se izplača v enaki višini tudi delavcu, ki je invalidsko upokojen zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezni.	• ■ ■
4.	NAGRADE OB DELOVNIH JUBILEJIH
140.	člen'
Delavcu, ki je-zaposlen V TO in DSSS, združenih v SOZD, pripada nagrada ob delovnih jubilejih.v mejah naslednjih neto zneskov:
1.	za 10 let skupne delovne dobe do 60 %,
2.	za 20 let skupne delovne dobe do 90 %,
3.	za 30 let skupne delovne dobe do 120%
povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka zaposlenega v SRS v preteklem letu.
Višina zneskov nagrad se določi z letnim planom. Izplačilo nagrad se izvrši v naslednjem mesecu po izpolnitvi pogoja pridobitve nagrade.
Delavcu pripada tudi ¡priznanje v obliki
-r- bronaste značke za -10 let,
, — srebrne značke za 20 let, in
— zlate značke za 30 let. dela v organizacijah združenega dela združenih, v SOZD Hmezad in njegovih pravnih prednikov. ,, ,
Delavski svet SOZD lahko sprejme tudi druge oblike j nedenarnih priznanj.
5.	SOLIDARNOSTNE POMOČI
141.	člen
Za solidarnostne pomoči se štejejo:
1.	pomoč delavcu v primeru daljše bolezni ali smrti v ožji družini;
2.	enkratna pomoč ob elementarnih nesrečah in požarih, ki so prizadeli delavca;
3.	enkratne letne obdaritve upokojencev in
4.	druge oblike solidarnostne pomoči.
Predlog za dodelitev solidarnostne pomoči posreduje osnovna organizacija sindikata samoupravnim organom TO in DSSS.
PRILOGA — 21
VL OBRAČUN IN IZPLAČILO OSEBNIH DOHODKOV, NADOMESTIL IN POVRAČIL
■	/ 142. člen
Izplačilo; akontacij osebnega dohodka, nadomestil ih povračil šb izvrši mesečno za nazaj in to najkasneje do 5. v mesecu. Če pride izplačilni dan na soboto, nedeljo, ali praznik, se izplačilo izvrši naslednji delovni dah.
,143. člen'
Osebni dohodki po fizičnem; in finančnem učinku se izplačujejo v skladu s pravilnikom, ki določa osnove in merila za to nagrajevanje. Ji'
} Če se delavcu osebni dohodek obračunava po finančnem učinku, ki se obračunava mesečno, dobi akontacijo po obra-čunski postavki za pretekli mesec in obra--čun osebnega dohodka po finančnem učinku za mesec pred tem.. Razliko med sprejeto, akontacij o in tem obračunom se upošteva pri izplačilu akontacije za naslednji mesec.
Če se osebni dohodek po finančnem učinku obračunava , trimesečno, se razlika med sprejetimi akontacijami: v tem času in obračunom učinka upošteva pri prvem naslednjem izplačilu akontacije, oz. v- rokih, ki jih določi pristojni organ TO oz. DSSS.
144.	člen
■ Delavec prejme: pri izplačilu akontacije osebnega dohodka pismeni obračun, iz katerega' je razviden osebni dohodek, po vseh merilih in osnovah, po katerih je obračunan in sicer:
1.	znesek osebnih dohodkov po osnovah in merilih, po katerih je izvršena delitev sredstev za osebne dohodke;
2: znesek, ki je iz osebnega dohodka namenjen Za skupno in splošno porabo;
3.	znesek sredstev skupne porabe, obračunan za delavca;
■	4. znesek neto osebnih dohodkov in
5.	zneski prispevkov in odtegljajev, , ki obrerhenjujejp delavčev neto "osebni dohodek.
145.	člen -'
• Osebni dohodek, ki ga delavec po pozivu ne dvigne v 2 letih, zapade v korist rezervnega sklada TO oz. .sklada skupne , porabe DSSS.
146.	člen
11 Za pravilnost obračuna in izplačila osebnega dohodka, nadomestil in povračil
22 S PRILOGA
po predpisih, Samoupravnih aktih in sklepih samoupravnih organov odgovarjajo računovodje; oz njim .podrejeni delavci, ki neposredno opravljajo posle s tega področja.	’’	. •	■
1 147. člen
Vse osnove m rrieinlu, odločbe,; naloge in > druge odločitve za izplačilo osebnih dohodkov, nadomestil in povračil, morajo biti pismena, oprta na Ustrezna določila predpisov in splošnih aktov in podpisana od pristojnih vodstvenih delavcev.
Za točnost podatkov, po katerih se obračunavajo osebni dohodki, nadomestila, in povračila, odgovarja Vodstveni delavec, ki je pooblaščen, da podpise tak dokument. - ■1 |: ',š ^ |||| |	. S ;,.'éÉÍ8
148; člen .
Osebni dohodek delavcu se obračunava v isti TO ali DSSS, v katerije razporejen nadelo.
Če' je delavec opravljal delo v drugi TO in ga TO, v. kateri je zaposlen, obra-' čuna drugi kot storitev, še .mu osebni dohodek, za to deio obračuna v matični TO.
: Enako velja; zá delavce v 'DSSS.
149. člen
Vprašanje àH Ugovor na Obračun osebnih dohodkov lahko delavec vroči v- '30 dneh po izplačilu osebnega dohodka. Pojasnilo o tem mora idati pristojna služba. Če delavec s pojasnilom ni zadovoljen, lahko vloži pritožbo na pristojni samoupravni organ : TO ali. DSSS, ki mora’ o pritožbi odločiti v 30 dneh. ,
VII. SPREJEMANJE in izvajanje PRAVILNIKOV IN SAMOUPRAVNEGA
SPORAZUMA S PODROČJA DELITVE
1, PRAVILNIKI O RAZPOREJANJU
ČISTEGA D.OHODKA IN OSEBNIH
Dohodkov -
,/ 150. člen
Delavci : TO ., in DSSS sprejemamo z osebnim izjavljanjem na referendumih' svoje pravilnike o osnovah, in merilih raz-s porejanja čistega dohodka in delitve sredstev za osebne- dohodke.
, .Pravilniki iz. prejšnjega odstavka se ■ sprejemajo v skladu s tem. samoupravnim sporazumom ter ne morejo biti v nasprot-ju s; samoupravnim Sporazumom o skupnih osnovah in merilih, ki smo ga delavci v TO sklenili z delavci v drugih TO v sestavi SOZD in izven sestava. SOZD ter družbenim dogovorom.
2. ODLOČANJE O DELITVI SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE V DELOVNIH ENOTAH TO
151.	člen
Delayci v delovnih enotah ali drugih organizacijskih enotah TO, določenih s statutom, lahko na zboru delavcev teh enot sprejemajo odločitve o razporejanju sredstev za osebne dohodke in o koriščenju sredstev skupne porabe, katera so ustvarila s skupnim delom in v skladu s tem sporazumom oz. pravilnikom TO o razporejanju čistega dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
Delavci iz prejšnjega odstavka ne sprejemajo posebnih pravilnikov o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
Smatra se, da so odločitve iz prvega odstavka sprejete, če se je zanje izrekla večina prisotnih delavcev na zboru.
3.	SPREJEMANJE POSAMEZNIH ODLOČITEV S PODROČJA DELITVE
152.	člen
Vsi posamezni sklepi, instrumenti in akti o razporejanju čistega dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter nadomestil in povračil, katere sprejemajo samoupravni organi in pooblaščeni delavci v TO, DO in SOZD; morajo biti v skladu s tem samoupravnim 'sporazumom, samoupravnimi splošnimi akti TO in družbenimi dogovori.
4.	SODELOVANJE SINDIKALNE ORGANIZACIJE PRI SPREJEMANJU
TEGA SPORAZUMA
153.	člen
Sindikalna organizacija sodeluje pri sprejemanju tega samoupravnega sporazuma in ga tudi podpiše.
Ce sindikalna organizacija ne podpiše tega sporazuma, lahko delavci v TO odločijo, da se takšen sporazum izvaja, sindikalna organizacija pa lahko sproži spor pred sodiščem združenega dela.
5.	ODGOVORNOSTI ZA IZVAJANJE TEGA SPORAZUMA
154.	člen
Za'izvajanje tega sporazuma in drugih samoupravnih sporazumov ter samoupravnih splošnih aktov (pravilniki) o razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter nadomestil in povračil, so odgovorni vsi
delavci, samoupravni in drugi organi v TO, DO in SOZD.
Vsak delavec je odgovoren za izvajanje -samoupravnih splošnih aktov iz predhodnega odstavka v delokrogu svojega dela, določenih pravic in obveznosti in danih mu pooblastil.
Delavec, ki delà drugače ali ne postopa v skladu z določili, osvojenih: s sporazumi in splošnimi akti, hujše krši delovne obveznosti.
6.	IZVAJANJE TEGA SPORAZUMA H DELOVNIH SKUPNOSTIH
155.	člen
Določbe tega sporazuma, ki se nanašajo na TO, pa izrecno ne omejajo tudi delovnih skupnosti skupnih služb (DSSS), se smiselno, uporabljajo tudi za delovno skupnost SOZD Hmezad in delovne skupnosti delovnih organizacij, vključenih v' SOZD Hmezad, razen če določene zadeve za te skupnosti v sporazumih niso izrecno drugače urejene,
Osnove in merila iz tega sporazuma bodo glede DSSS natančneje opredeljene v samoupravnih sporazumih o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, sklenjenih med DSSS in TO in v pravilnikih delovnih skupnosti.
VIII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
156.	člen
Ta sporazum je sklenjen, ko ga je z osebnim . izjavljanjem na referendumu sprejela večina delavcev v vsaki TO, enoviti DO in DSSS v sestavi SOZD Hmezad.
157.	člen
Spremembe in dopolnitve tega sporazuma iahko predlagajo:
1.	.delavski svet SOZD,
2.	delavski sveti DO in TO, združenih v SOZD Hmezad,
3.	večina delavcev vsake TO, v sestavi , DO, vključene v SOZD Hmezad.
Za sprejem sprememb in dopolnitev velja isti postopek kot za sprejem tega sporazuma.
158.	člen
Ta sporazum stopi v. veljavo z dnem sprejetja, pporablja pa se' od prvega dne naslednjega meseca po njegovem sprejetju.
PRILOGA — 23
Z Snem .veljavnosti tega sporazuma preneha veljati samoupravni sporazum « skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev z dne 29. 1. 1978.
xxx
Ta sporazum je bil verificiran na seji delavskega sveta SOZD Hmezad dne . . .
. . . 1980 z ugotovitvijo, da so vse TO in DSS z večino glasov delavcev na referendumih v času od . . . .'do . .. . . 19980 sprejele ta sporazum.
Predsednik DS SOZD Hmezad
Jože Brežnik, dipl. ing. agr.
. Koordinacijski odbpr .osnovnih organizacij sindikata SOZD Hmezad je na seji
dne . . . . . . 1980 sprejel ta samoupravni sporazum.
Predsednik koordinacijskega odbora sindikata
Ludvik Grabnar
24 — PRILOGA