PoStnlna platen* « gotovini Leto LXXII., ft, 24 L]«»l}aaa, poaedeliek 30. Jamarja 1939 Cena Din i.- iziiaja vhhK dao po po 1 doc izvzemal aedeije ui praznike — IneeratJ do 80 peUt vrst « uto z. do 100 vrst * D t d 2 50 od 100 do 300 vrat a Din 3. večji inaeratJ petlt vrsta um «. - popust po dogovoru. inseratnJ davek posebej — »Slovanski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12—. za inozemstvo Din 25.— Rokopisi te ne vračajo. UKEDNISTVO CN UPSAVNldTVO LJUBLJANA, Rnafljeva oiica štev. 6 Telefon: 81-22, 81-28, 31-24. 81-25 tn 81-26 Podružnic«: MARIBOR, Orajakl trg st. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon et 63; podružnica uprave: Kocenova ut 2. telefon at. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani st_ 10.351 Šesta obletnica nari »Ml režima Kaj bo danes povedal Hitler? Drevi ob 20. bo govoril v Državnem zboru — Napovedujejo, da bo preciziral nemške kolonialne zahteve in pojasnil stališče Nemčije glede Španije in glede italijanskih zahtev napram Franciji BERLIN, 30. jan. br. Danes so se že na vse zgodaj pričele proslave šeste obletnice narodno socialističnega režima v Nemčiji. Po vseh večjih mestih so bile prirejene budnice. Dopoldne so bila zborovanja raznih strankinih organizacij, na katerih so govorili prvaki narodnih socialistov. Na velikem zborovanju berlinskega delavstva je govoril propagandni minister Gobbels. Največjo pozornost pa posvečajo seji državnega zbora, ki je sklicana za 20. uro. Sestal se bo zopet v Krollovi operi in bodo prvič prisostvovali tudi zastopniki iz bivše Avstrije in sudetskih pokrajin. Po konstituiranju državnega zbora bo povzel besedo kancelar Hitler, ki bo v dveurnem govoru podal pregled dosedanjih uspehov svojega režima, nato pa bo, kakor napovedujejo, zavzel stališče k vsem perečim mednarodnim problemom. Po napovedih poučenih krogov bo Hitler zlasti poudaril in preciziral nemške kolonialne zahteve, zavzel stališče glede Španije in zagotovil Italiji vso podporo in pomoč za izpolnitev njenih zahtev napram Franciji. Kar se tiče kolonij, bo Hitler postavil zahtevo, da se morajo Nemčiji vrniti vse njene nekdanje kolonije in na račun nemških dolgov v inozemstvu izplačati primerna odškodnina za vso dobo, ko so bile nemške kolonije v tuji eksploataciji- Glede Španije se bo Hitler pridružil stališču Mussolinija, da bi pomenila sleherna podpora španskim republikancem casus belli za Italijo in Nemčijo. Nemški listi obširno pišejo o sestanku državnega zbora in podčrtavajo nem ško stališče v mednarodnih vprašanjih. »Frankfurter Zeitung« deli lekcije Angliji in Franciji zaradi njunega oboroževanja in piše med drugim: Usoda Evrope je zaupana močnim osebnostim. Samo ena stvar je, ki bi mogla dovesti do propada, — to je poskus neizpolnitve pravičnih zahtev. Nemčija bo vedno podpirala italijanske pravice z isto odločnostjo, s kakršno je Mussolini neomejeno podprl upravičene zahteve Nemčije. Francozi morajo razumeti, da jim je treba nekaj tudi storiti in da to ni nemška zloba ali kakšno oddaljevanje od nemško-francoske izjave 5. decembra, če mi z vso odločnostjo poudarjamo stališče naših italijanskih prijateljev. Prepričani smo, da Francija ravna napačno, da celo zelo nevarno, če se okrepljena s soglasnostjo za obrambo pred nekim razkosanjem, na kar v ostalem niti nihče ne misli, dela, kakor da se od nje nekaj zahteva, česar ni mogoče dati, če tudi pade zadnji vojak. Kdor razume ono izjavo od 6. decembra 1938, kot prvo etapo, in kdor hoče, da iz dobrega začetka naredi nekaj dovršenega, namreč sodelovanje in prijateljstvo ter mir, je tudi dolžan, da si prizadeva, da Francija ne bo zavzemala nekakega zapovedo-valnega in v jedru popolnoma neplodnega in nerealnega stališča. Ka] pričakujejo V Londonu LONDON, 30. jan. br. V londonskih političnih krogih z velikim zanimanjem pričakujejo izjave, ki jih bo podal nemški kancelar na nocojšnji seji državnega zbora. Ne dvomijo, da bo upošteval tudi resne besede, ki jih je naslovil na totalitarne države ministrski predsednik Chamberlain ter da bo moral zavzeti jasno stališče k vsem perečim problemom. Smatrajo za verjetno, da bo Hitlerju že v torek odgovoril Chamberlain v spodnji zbornici, ko se bo pričela debata o zunanji politiki. Listi pišejo, da ima sedaj Hitler najlepšo priložnost, da dejansko pokaže svojo miroljubnost. Groženj je bilo že dovolj in izsiljevanja mora biti konec. V Parizu PARIZ, 30. jan. br. Morda malo kje drugod s toliko napetostjo pričakujejo nocojšnji govor Hitlerja, kakor v Pa* rizu. Zavedajo se, da bo od stališča, ki ga bo zavzel Hitler v imenu Nemčije v mednarodnih vprašanjih, zlasti pa glede Španije in italijanskih zahtev na- pram Franciji v veliki meri odvisen ves nadaljnji razvoj dogodkov. Lahko pa se tudi mirno reče, da Francija brez nervoznosti čaka izjav Hitlerja, ki bi utegnile morda še pred par meseci povzročiti vznemirjenje. Danes pa je Francija notranje konsolidirana in finančno okrepljena ter vojaško priprav* ljena tako, da je noben dogodek ne more več presenetiti. Temu primerno tudi z vso hladnokrvnostjo gledajo na Rim in Berlin. V New Yorku NEW YORK, 30. jan. Zedinjene države pričakujejo z nestrpnostjo današnji Hitlerjev govor. »Newyork Times« pišejo, da je Hitler v zadnjem letu dosegel sijajne rezultate, boljše kakor so vsi njegovi dosedanji uspehi. S priključitvijo Avstrije in sudetskih krajev je nemška vojaška sila postala močnejša, kar velja tudi za nemško narodno gospodarstvo. Brezposelnost delavcev je prenehala in narodni dohodek je danes znatno večji nego pred 6 leti. Nemčiji je bilo dosedaj ustreženo glede vseh njenih zahtev. Zato pa je sedaj napočil čas, da tudi Nemčija sama doprinese svoj prispevek k mednarodnemu pomirjenju. Svet se je že naveličal stalnega grmenja iz Berlina in pričakuje, da bo slišal enkrat tudi kako blagovest, ki bi tudi Nemčiji sami več koristila, kakor pa stalne pretnje. Tako, kakor je bilo dosedaj, ne more biti več naprej. V Rimu RIM, 30. jan. AA. Vsa Italija z nestrpnostjo pričakuje današnji Hitlerjev govor prenašale, nakar bodo prenašale govor prenašale, na kar bodo prenašale še izvleček v italijanščini. Republikanci zopet v ofenzivi V severni Kataloniji so zbrali nove čete ter začeli hudo napadati Srancovce GERONA, 30. jan. AA. Havas: sektorjih Manreza in Solsona so republikanske Čete prešle v protiofenzivo. Republikansko letalstvo je bombardiralo koncentracijo sovražnih vojnih ladij. Katalonsko bojišče, 30. jan. AA. Fran-cov generalni štab poroča, da je odpor republikancev postal zopet močnejši, tako so republikanci v nekaterih krajih že prešli v protinapad. Težke borbe se vodijo v pokrajini severno od Granuer-sa, kjer na nacionalistični strani v širini 20 km napadajo marokanske čete. MADRID, 80. jan. AA. Vsa društva in ustanove so dale na razpolago vladi vse svoje sile. Združenje vojnih invalidov 8 posebno vnemo sodeluje pri mobilizaciji vseh nacionalnih sil. Zveza delavcev je objavila proglas, v katerem poziva prebivalstvo, naj sodeluje pri poljskih delih po navodilih poljedelskega ministrstva. Vedno več beguncev LA tour r>e CAROL, 30. jan. AA. Posebni Ha v asov dopisnik poroča-: Španski begunci poinajajo v veiikin trumah. Na I nao včeraj je prišlo čez pet tisoč žen in otrok ,ki so jih poslali v Montpellier in druga francoska mesta. Iz Puigcerbe so spravili včeraj 6S5 o1 rok v francoska mesta. Vsi ti otreci so bili iz Barcelone. Sno-či ob 17. je poskušala skupina 132 beguncev tajno prestopiti francosko mejo. Policija je vse te begucce aretirala ter internirala na meji. V Burg Madamu se stiska gTomna množica ljudi na mostu ob francosko-španski meji. Peneči so francoske oblasti dovolile vsem ženam, otrokom in starcem prestop na francosko mejo. Cerbere, 30. jan. AA. Havas. Predor med Port Bonom in Cerbero. v katerem je bilo včeraj polno beguncev, je danes zopet prost za promet. Včeraj so odpeljali v Francijo begunce s tremi vlaki po 1200 oseb. Zadnje tri dni je prišlo v tem odseku preko meje čez 10.000 beguncev, posebno žen in otrok. Portvendre. 30. jan. A A. V toku včerajšnjega dneva je prišlo v tukajšnjo luko 33 Ladij s preko tv-oč španskimi begunci. Perpignart, 30. jan. AA. Havas. Snoči je prispel preko meje vlak s 500 španski mi begunci, večinoma žen in otrok ter 30 ranjenih vojakov. Danes dopoldne bodo vse begunec spravili v južno Francijo, kjer so že pripravljena zavetišča. " Sa- Ijenost, da bodo mogle v danem primeru uspešno nastopiti v obrambo demokracije In svobode. Anglija ne misli uvesti vojaške obveznosti, vendar pa bo organizirala tako armado prostovoljcev, da bo kos vsem nalogam. Pariz, 30. januarja. AA. Havas: Francoski Usti z zadovoljstvom pišejo o ojačenju angleške oborožitve. »Petit Pari-ien« piše, da bo angleška oborožitev dala razmišljati vsem onim, ki bi radi povzročili katastrofo. Angleška mornarica bo postala tako moč- na, da jo bodo morali vsi spoštovati ter z njo resno računati. Mir je se vedno mogoče ohraniti na osnovi francosko-angle-škega prijateljstva. »Figaro« prinaša, dopis iz Londona, v katerem komentira pisanje »Dailv Telcgrrapha«, ki pravi, da je v toku zadnjega leta Anglija zgradila štirikrat več letal, kakor prejšnja leta. Mesečno se zgradi v Angliji 400 letal ter izgleda, da bo Anglija v tem pogledu v kratkem dosegla in prekosila Nemčijo. Po potresu izbruh ©gisjeisikov 2e davno ugasli vulkani so zaceli znova delovati in ogrožajo cela mesta Anglija se mrzlično pripravlja Važni ukrepi za pospešitev angleške oborožitve London, 30. jan. e. V Angliji so bili Izdani razni vojaški ukrepi, ki imajo predvsem obrambni značaj. Med drugim je bila izdana naredba glede ustanovitve rezervne mornarice. Po tej urodbi mora biti osebje trgovske mornarice v pripravljenosti, da na prvi poziv prestopi v vojno službo. Ustanovljena je trla tudi nova direkcija za mobilizacijo, pri kateri bodo koncentrirani vsi mobilizacijski ukrepi v rokah ene osebe, ki bo gotovo imela izredna pooblastila za primer mobilizacije. Na to mesto Je bil Imenovan general Weyning. Poleg tega Je vlada izdala naredbo, da morajo dati tvrdke vsem svojim namoščencem, Id so izvež-faaal piloti, dopust, da se morejo na aero- dromih nadalje izpopolnjevati za letalsko službo. Za novega ministra sa koordinacijo oboroževanja je bil imenovan lord Chatt-field, ki je bil prejšnjo jesen minister za mornarico. Znan je kot energičen človek in pričakujejo, da bo pospešil oborožitev In vojaške priprave v taki meri, da bo Anglija v najkrajšem času pripravljena na vse možnosti Ti ukrepi Anglije so v prvi vrsti obrambnega značaja. Ministrski predsedn k Chamberlain je v svojem sobotnem govora v Birminghamu nagi—B, da je popustljivosti demokratičnih držav postavljena gotova meja, prtfto katere ne morejo iti. Zato pa morajo kar najbolj Izpopolniti svojo vojaško priprav- S a n t i a g o de C h i 1 e, 30. jan. e. Po uradnih ugotovitvah je jw>tresna katastrofa v Chilu zahtevala 50.000 smrtnih žrtev, ranjenih pa je blizu 100 000 ljudi. V Chillanu in Conceptionu še vedno rušijo ostanke razpadlih poslopij. V Clullnnn je našlo smrt 9.000, v Ccnceptionu pa 20.000 ljudi. Pionirske čete polivajo raše\"?ne z bencinom in jih zažigajo, da bi na ta način preprečili nevarnost širjenja epidemij. Pomožna akcija je v polnem razvoju. Z vseh strani prihajajo živila in zdravite za prebivalstvo. Prav tako pošiljajo živila in denar tudi iz Brazilije in Argentine. Vulkan La Ima v pokrajini Bio Bio. ki jo je potres tudi hudo prizadel, je spet začel bruhati in plazovi žareče lave. ki teče po njegovih pobočjih, nevarno ogrožajo mesto Angul. Izgleda, da bo Angul so.laj popolnoma uničen, ker se tok lave že razliva, po mestu. Po zadnjih cenitvah znaša škoda po potresu 1 mlijanto in 500 milijonov pezet. Ugotovljeno je, da so kraji Florida, Hvalki in Tomp popolnoma porušeni. V provinci Moli »e bilo 500 mrtvih, mnogo pa ranjenih. Energična akcija rumunske vlade proti teroristom železne garde Vsi atentator]! in njihovi pomočniki bodo obsojeni od vojaškega sodišča na smrt Bukarešta, 30. jan. e. Teroristična dejanja in odkritje nameravanih atentatov- in zločinov v zadnjem času so v vsej mmun- ski javnosti vzbudili val ogorčenja, na drugi strani pa oblasti par silili da izdajo najstrožje ukrepe v zaščito avtoritete države. Javnost je sicer mišljenja, da pri zadnjih odkritjih ne gre za delo Široko razpredene organizacije, temveč le za skupino malo ljudi, ki nima nobene moralne in politične zaslombe med narodom. Zdaj so znane še nekatere podrobnosti o aretaciji *oženili 58 oseb. Vsi. ki so sodelovali pri atentatih v Klužu in Temisvaru, bodo obsojeni na smrt. Poljska se hoče iznebiti Židov Varšava, 29. jan. AA. Pat: »llu&trovani i teh teroristov. Ko je poJcija aretirala ne- | Kurier Codzieny* izve, da merodajni polj-! ke5* inženjerja, ki je ffm^k(^^r^1 J*f ski krogi pretresajo zdaj vprašanje organi- zarije židovske emigracije Poljske, Na os- sebne metalce ognja, je neki profesor, njegov prijatelj, začel streljati na varnostre organe .hoteč iršiti aretiranega inženjerja Oba so razorožili in aretiral". Ta teden se prične proces proti atentatorjem iz Kl uža. Vojno sodišče ie žp se~tav^*rno. Oblasti s-'~~^le, da je bila teroristična organizacija precej razpredena; teror sti so bili organizirani v trojkah. Vsega skupaj bo ob- novi izdelanega načrta bi se organiziralo izseljevanje poljskih Židov v množicah in to ne samo re\'nejših. temveč tudi gospodarsko močnih slojev. Predlog bi bil izdelan tako, da gospodarsko krepkejši poljski Židi podprejo izseljevanje revnejših rojakov. pojitični e tilnik Ali so Bolgari Turanci ali Slovani? Živimo v Časih, ko se mnogo rn/pra^lja r evropski javnosti o rasni pripadnosti po-samcinih narodov. Rasne probleme so v noiv/Šem či)*u načeti /la^ii \ Nemčiji. Po nem.\-A;cm vzorcu so ieii rasna \ prašan ja razmotrivati tudi drugod. Poneki J so ta vprašanju proučevati s čisto znanstvenega .stališču, ponekod pn so bili pri teh raziska-vanjih v prvi \ tšti merodajni politični motivi. V v so t.šini na Hrvatskem — na printer sb ti&stopiti -učenjakih, ki so z vso resr-ostji' do* azova/i, da so Hrvati p<> fomei germanskih llntnv m da torci prav za prav niso Sir)\ani. Taki »učenjaki« pa so osrečiti tudi Bolgare. Najprvo že med sveto\'no vojno, ko so se Botgari borili na strani Avstrije. \'emčije in Turčije. Takrat so ti »znand'<>čnostjo nastopil vseučiliški profesor dr. Metod Popov, ki je, poslužujoč se svojih bioloških raziskavanj, dokazal, da so Bol^i.-ri čisto slovanske kr\i z naravnost malenkostnim: tujimi primesmi, kar pa je brez pomena, ker absolutno čistokrvnih narodov \- Evropi sploh ni. Sedaj je prof. dr. Popov objavit o tem vprašanju znanstveno razpravo v stuttgartskl smotri »Zeitschrift fiir Rassenkunde und die gesamte For-schung am Menschen«. I" tej svoji razpravi 3>0 rasni ses-tit\'i bolgarskega naroda« piie dr. Pop(.v: »V 7. stoletju je prodrlo preko dolnje Dona\re turansko pleme Bolgarov v današnjo Dobrudžo in vzhodno Bolgarijo in osnovalo leta 679. bolgarsko državo. Iz vseh zgodovinskih ugotovitev in iz ontropotogjč-nih rttzi*ko\'anj je razvidno, da je bilo to bolgsrsko za\>ojevalsko pleme maloštevilno. Znanstveniki ga cenijo na 20 do 30.000 duš. To turansko pleme je popolnoma zginilo v veliki slo\'anski gmoti in je zapustilo le neznatne sledove, ki se antropološko jedva še dado ugotoviti v glavnem okrog starih bolgarskih prestolnic Ptiska. Preslan* in Trnovo in v nekaterih utrjenih strate-gičnih selišeih. številčno omejeno turansko naselitev dokazuje tudi okolnosti da ni ostalo skoraj nobenih sledov jezika teh turan skih Prabolgarov v današnji slovanski bol garščini z izjemo samo nekaterih redkih besed. Bolgare je torej treba prištevati po njih narodnostni in rasni sestm'i med slovanske narode... To s\x>jo ugotovitev fe dr. Popov podprl ? Številnimi btologičnimi in antropologiČnimi podatki in dognanji. Ali bodo sedaj prenehati nadaljnji poskusi neresnih laž i-znanstvenik o v Bolgare prekrojiti iz Slovanov v Mongole in Turance? Latinica in cirilico Pred skoraj sto leti — 1842. — je v Zagrebu izdal Dragotin Rakovac knjižico »Mali katekizem za velike ljudi*. V tem katekizmu je med drugim napisal: »Cirilica in latinica sta biti do sedaj kitajski zid, ki je ločil brate enega jezika. Latinskih črk se poslužujoča stran našega naroda fe do m-daj bila mnenja, da se pod oglato cirilsko azbuko skriva bogve kak tuji jezik. Ćirilskih črk se poslužujoča stran našega naroda pa je mislila, da bi bil velik greh, ako bi katerokoli knjigo v materinem jeziku citata ali pisala z latinskimi črkami. Mi srna tramo pra\' tako latinske kakor ćirilske črke za svoje, ker se narod obeh poslužuje. Za izvirne pa ne smatramo ne latinice, ne cirilice. Cirilica je po izvoru grška in je črke sv, Ciril prikrojil za slovanske jezike. Takisto pa so tudi tatinske črke prikrojene za slovanske jezike. No. pa tudi različne črke v novejši dobi niso več zapreka za duševno zedinjenje južnih Slovanov po jeziku in kulturi, saj so se nam že vendar odprte oči in smo uvideli, da sta latinica in cirilica slovansko pismo, ker se ene In druge poslužujejo Slovani, in da je dolžnost vsakega količkaj izobraženega Slovana, ki noče ostati enostransko in na pot olikan, da je veSč i latinice i cirilice.« — Take nauke je dajal Slovencem. Hrvatom in Srbom Dragotin Rakovac, skromen, a navdušen hrvatski patriot pred — 100 letif A na žalost moramo še danes ponavljati nauke iz njegovega katekizma! Sorzna poročila. Curih, 30. januarja. Beograd 10. Pari* 11.705, London 20-7225, New York 443, Bruselj 74.825, Milan 23.30, Amsterdam 237 60, Berlin 177-85, Praga 15.15,. Varšava 83 75. Bukarešta 3.40. Sirite i »Slovenski Narod«! 8Uai> 2 »SLOVENSKI NAROD«, poneileljek, SO. januarja 1030. Bter. 24 ?k« se fc v Ljubljani lani gradilo 103 nove stanovanjske hiše, v Katerih je »94 novih stanovanj Ljubljana, 30. januarja Od i. januarja do 31. decembra 1938 leta so bile zgrajene na področju mesta Ljubljane skupaj 103 nove stanovanjske hiše. Po velikosti se hiše uvrščajo v: pritlične stanovanjske hiše 26. enonadstropne stan. hi>e 55, dvonadstropne 3. trinad-tropne 12. štirinadstropne 5, petnadstropne 1 in šestnad-strop. 1. Skupaj 103 stanovanjske hiše. Sole, tovarne in bolnice se niso gradile. V teh novih «t:!", o vanjskih hišah se je pridobilo skupaj 394 nov'h stanovanj in sicer 339 malih in 55 velikih stanovanj. Po obsegu prostorov se stanovanj* uvrščajo v; enosobna stanovanja 102. dvosobna 205. trisobna 38. štirisobna 7. petsobna 9. šestsob-na 1. J.1.:-- niere (samske sol>c) 32. Skupaj 3°2 stanovanj. Cenilna vrednosti novih stanovanjskih hiš znašel skupaj 33.521 025 din. Zazidana ploskev novih stanovanjskih hiš znaš« skupaj 16.S36.99 kv. m. zazidana kubarura pa znaša skupil j 201.767.56 kub. m. Od 1. januarja do 31. decembra 1938 jc bilo izvršenih skupaj 41 stanovanjskih adaptacij in sicer 13 prizidav in 28 prezidav. Potom stanovanjskih adaptacij se je pridobilo skupaj 19 stanovanj in sicer 5 velikih in 14 malih. Po obsegu prostorov se stanovanja uvrščajo v: enosobna 8. dvosobna 5, trisobna 4, petsobna 1, garsonjere (samske sobe) 1. skupaj 19 stanovanj. Cenilna vrednost stanovanjskih adaptacij znaša skupaj 1.044.600 din. Zazidana ploskev stanovanj, adaptacij znaša skupaj 1.872.75 kv. m. zazidana kubatura pa 6.414.91 kub. m. Od 1. januarja do 31. decembra 1938 je bilo dograjenih: novih gospodarskih zgradb 15. gospodarskih prizidav 25 in prezidav 28. Cenilna vrednost gospodarskih zgradb tn adaptacij znaša skupaj 1,602.840 din Zazida r»a ploskev gosp zgradb in adaptacij znaša skupaj 2.859.85 kv m. zazidana kubarura pa 14.20772 kub. m. V letu 1938 je bilo zgrajenih na področju mesta Ljubljane skupaj 103 novih stanovanjskih zgradb, izvršenih 41 stanovanj, adaptacij ter 68 gospodarskih novih zgradb in adaptacij. Potom zgoraj navedenih del se je pridobilo skupaj 414 stanovanj. Cenilna vrednost vseh navedenih del znaša skupaj 36.168.465 din. Glede na gradbeno akcijo v letu 1937 izkazuje lanski zaključek sledeče stanje: število novih stanov, hiš v 1. 1938 znaša 103, v 1. 1937 pa 166. torej padec za 63 novih stan. stavb. Število v L 1938 pridobljenih stanov, /naša skupaj 414. v 1. 1937 pa 486. torej padec za 72 stanovanj. Cenilna vrednost vseh gradbenih del znaša v 1. 1938 36.168.465 din, v 1. 1937 pa 45.370.000 din. torej padec za 9,201.535 din. Statistike upoštevajo samo one zgradbe, za katere je bilo izdano uporabno dovoljenje !. 1938. torej samo popolnoma gotove stavbe, da n. pr. palača banke »Slavije« in palača Bate nista v statistiki, pač pa hotel »Slon« in trgovska hiša I. C. Maverja. Ce pa prištejemo k številkam še obe nedodelani stavbi, bi seveda ne bilo padca za zgradbe porabljenega kapitala. Delavstvo počastilo svojega starešino I*sJanezu Mlinarju ob 70=letnicic Demšar-jeva hčerkica je nato ginjenemu jubilantu izročila sedem nageljev v imenu delavske mladine. Pri svečanosti je sodelovala godba »Zarje«, ki je ob začetku zaigrala delavsko himno * Slava delu«, pevski odsek Delavskega glasbenega društva pa je zapel idrijsko in koroško narodno pesem. Pevsko društvo »Grafika« je zapelo himno grafičnih delavcev »Jeklo« in Zupančičevo 2>žeb-Ijarsko«, ki jo je uglasbil Vodopivec. »Zarja« in Delavsko pevsko društvo sta zaključila lep spored skupno z igranjem in petjem »Delavskega pozdrava«. Jubilant se je zahvalil vsem čestilcem in govornikom. Poudaril je, da je njegova velika želja ob jubileju, da bi slovensko delavstvo vedno bilo tako složno in zavedno kakor na tej proslavi. Slovenskemu delavstvu je potrebna najbolj složnost in Še intenzivnejše kulturno vzgojno delo. Z burnim odobravanjem so čestilci sprejeli jubilantove besede, po slavnosti je odšel jubilant v kavarno Prešern, kjer je že dolga leta stalen gost. V kavarni so mu ožji prijatelji izročili sliko Ivana Vavpo-tiča. Umetnik je jubilanta narisal sedečega pri mizi. potopljenega v svoje rokopise. Malo tako lepih častnih večerov je bilo doslej v dvorani Delavske zbornice, malo je tudi mož ki bi uživali tak ugled, tako iskreno spoštovanje in toliko ljubezen kakor Ivan Mlinar. Tudi mi mu od srca čestitamo in želimo, da bi se izpolnila njegova želja, ki jo je izrekel v svojem govoru pri svečanosti: Da se ne bi še dolgo posivil in da bi še dole;o ne vrgel peresa v kot! Vlomilec Tone žabkar pod ključem Iskali sta ga zaradi vlomov tudi zagrebška in beograj ska policija Ljubljana. 30. januarja Po :o van ju kriminalnega oddelka polica i e so orožniki na Raki a a Dolenjskem prijeli zloglasnega vlomilca Tcmeta Jžabkarja, ki so ga že dolgo zasledovali varnostni organi v Zagrebu in tudi v Beogradu. Z aretacijo tega nevarnega vlomilca upa policija pojasniti celo vrsto še nepojasnjenih vlomov v Ljubljani tn v okolici, obenem pa priti na sled tudi njegovim pajdašem, ki so mu pomagali pri vlomih ali pa so bili samo njegovi informatorji, žabkar, ki je star okrog 35 let, po poklicu mesarski pomočnik, se je lani več mesecev mudil v Ljubljani, kjer pa seve ni izvrševal svoje obrti, marveč je raje kradel. Detektivi so ga sicer poznali in so mu bili stalno za petami, vendar mu niso mogli dokazati nič takega, da bi ga mogli prijeti, žabkar je rad posedal po gostilnato. pozneje ipa se je umaknil iz mesta v okolico, kjer se je seznanil z nekim čevljarjem, ki mu je nudil skrivališče. Čevljar D. je že od nekdaj vzdrževal zveze z vlomilci, ki so mu prinašali tudi ukradeno blago ali ga pri njem skrivali, žabkar je poslej prihajal v mesto samo ponoči in sicer le kadar je odhajal »na deloc. Kakor je sedaj dokazano, je takratt vlomil v trafiko na Tyrševi cesti poleg Pi-skarjeve pekarne in odnesel za okrog 25 tisoč din plena, obstoječega iz tobačnih izdelkov in kolekov. Plen je odnesel v svoje skrivališče, nato pa skušal kolke prodati po svojih pajdaših delema tudi po ljubljanskih trafikah, kar se mu pa ni posrečilo. Da bi hitreje prišel do denarja, Se je odpeljal z zalogo kolkov v Zagreb, kjer je kolke res prodal, za 10.000 din pa se mu jih je pokvarilo in jih je zaito enostavno sežgal. Večji vk>m je žabkar zagrešil po svojem povratku zopet v Stre-liški ulici, kjer je obiskal kar tri stranke v Turkovi hiši in jim odnesel za okrog 5000 din vrednosti, nekaj pa tudi gotovine. Med drugim plenom sta bili dve veliki zavesi, ki ju je sedaj izsledil detektiv Krizman v stanovanju čevljarja D. in ki služita kot dokaz, da je vlomil v stanovanje y Turkovi nisi žabkar. Kriminalna kronika tistih dni beleži potem še celo vrsto manjših vlomov, pri katerih je imel nedvomno svoje prste vmes žabkar, nato pa je zbudil večjo pozornost v javnosti vlom v neko stanovanje v Štu-dentovski ulici, kjer je bilo ukradenega za dobrih 50.000 din blaga. Policija je takrat prijela nekaj sumljivih tipov, ki so bili vsi žabkarjevi dobri znanci, vendar jih je morala izpustiti, ker jim ni mogla dokazati krivde, žabkar sam je kmalu izginil iz Ljubljane in se je spet umaknil v Zagreb .kjer je nadaljeval svoje grešno življenje. Iz Zagreba pa se je vozil 'udi v Beograd in tudi tam je zagrešil več vlomov. Ukradeno robo je žabkar navadno odnašal na pošto in jo pošiljal na neki naslov na Dolenjskem. Iz Zagreba je večkrat prihajal na Rako. kjer je doma. Seveda pa se ni kazal na vasi, marveč je raje pohajkoval po gričih in se skrival po zidanicah. Domov na Rako je prišel tudi pred dnevi, pa so ga orožniki izsledili in ga privedli v Ljubljano, kjer mu bodo odmerili zasluženo kazen. Gospa Volkarjeva umrla Ljubljana, 30. januarja Včeraj popoldne je po dolgem mukepol-nem trpljenju, ki pa ga je z občudovanja vredno vdanostjo prenašala, prenehalo biti dobro srce, v Ljubljani splošno znane go-stilničarke in posestnice gospe Kati Vol5 karjeve, soproge poštnega nameščenca v p. Kot vzgledna slovenska mati, odločno napredna, je v tem duhu vzgojila tudi vse svoje otroke. Bila je astanovna članica šišenske Čitalnice in v mladih letih tudi njo-1a pevka, ustanovna članica pevskih društev Slavec in Ljubljanski zvon, s prispev-1 .d pa je podpirala tudi več drugih napred-> :rih društev Srčno dobra gospa ni odi-ekla KKJpore potrebnim, ki so se zatekali v stiskah k njej. Ni jih bilo malo. Pogreb blage gospe bo v torek 31. t. m. ob 15. uri od njenega doma na pokopališče k Sv. Križu Naj ji bo ohranjen trajen, svetel spomin, njenim svojcem pa nase iskreno sožalje! Uprtianle, no Katera na] si odgovori vsaka žena! Ali se«« ra, ho ste prvič v šli na ples? vež*-IfulfenfM Morda ra si t Š9 nikoli mistili nazaj na tisti nepozabni večer, ko so Vam dvorili razni kavalir j i. se zavistno pehali za Va&o naklonjenost, za en edini ples, za en smehljaj iz Vašega s srečo obžarjenega obraza. Kako srečen je bit tisti človek, kateremu ste dali čutiti, da Vam je najbližji pri srcu. To je bilo na plesu! In kaj je kasneje prineslo življenje? Ali ne bi bili morda bolj srečni, če bi se odločiti takrat za drugega, ki Vam ta večei ni bil najljubši? Kakšna bi bila Vaša usoda v tem primeru? * * * To so v glavnem misli, ki jih obravnava sijajni, z najvišjimi priznanji nagrajeni film »Njen prvi ples« biser francoske filmske produkcije, film, ki je po vseh ocenah najbližji pravi umetnosti, film vseh zvezdnikov in veličin francoskega filma. Premiera tega edinstvenega umetniškega filma bo i jutri v kinu Uniosra! V njem nastopajo v glavnih vlogah: Marte Bell, Harry Baur, Fernamiei, Louis Jouvet, Pierre Blanchar, Raima, Francoise Rosay, Pierre-Richard VVillm. Železničar]! preobremenjeni in slabo plačani Apel oblastnega odbora Udruženja jugoslov. narodnih železničarjev in brodarjev Ljubljana, 30. januarja Oblastni odbor Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev v Ljubljani je na svoji seji dne 10. januarja razpravljal o današnjem nevzdržnem gospodarskem stanju v območju ljubljanskega železn'Skega ravnateljstva in je s posebnim pozivam opozoril odločilne Činitelje na težke razmere, v katerih danes železničarji živijo. V pozivu Udruženje predvsem poudarja, da je treba nujno zboljšati gmoten položaj železničarjev in železničarje razbremeniti v službi. Od leta 1935. do danes je porasla rnginja najmanj za 309Ć. Leta 1937 pa so se zboljšali prejemki uslužbencev le za 3 do 89ć in to le aktivnim uslužbencem, vpokojencem pa ne. Z današnjimi plačami železničarji komaj krijejo najnujnejše izdatke za golo žVljenje. Kupna moč železničarjev je močno padla in mnogi so zabredli v dolgove. Zaradi nedovoljnih mesečnih prejemkov se bori za obstanek v območju ljubljanskega železniškega ravna- teljstva 5100 nastavljencev. 400 pomožnega osebja in 5900 delavcev, to je skupaj 11.400 aktivn'h železničarjev, h katerim pa moramo prišteti še 5.700 vpokojencev, vdov m sirot. V pozivu je Udruženje obširno opisalo, kako je z zaslužki, z zaposlitvijo, stanjem dnevničarjev in stanjem železniških vpokojencev, vdov m sirot. Vsi podatki so podprti s statistiko tn dokaznim gradivom, tako da so vse navedbe o nevzdržnem gmotnem stanju železničarjev in o preobremenitvi železničarjev v službi dovolj jasno prikazane in dokazane. Udruženje ugotavlja, da v tako krit'čnem in obupnem stanju kot danes se železniško osebje še ni nahajalo. V precejšnji meri bi bilo železničarjem že pomagano na osnovi sedaj veljavnih predpisov. Priznati jim je treba vse doklade, dnevničarjem zv:šati nagrade, vpokojence izenačiti pri draginjskih dokladah z aktivnim osebjem in v večjem obsegu, izkoristiti določbe glede povečanih dnevn;c. Žena, Je hotela doživeti vstajenje svoje preteklosti Senzacionalen doživljaj mlađe Parižanke, ki bo zanimal tudi Ljubljančanke Ljubljana, 30. januarja Tisoče tragedij se dogaja po svetu, majhnih in skritin, toda vse so grenke in bridke. Mlado dekle je šlo na svoj prvi ples in tam se je odločila njena usoda. Nasla je človeka, ki ga je vzela za moža. Mož je bil starejši od nje in v samoti in v neutešenem hrepenenju so ji minila najlepša leta. Potem je mož umrl in nenadoma se znajde mlada vdova sama na svatu. Ko brska po svojih atarih spominih, najde plesni red s svojega prvega plesa in na njem imena desetih moških, ki so ji vsi zatrjevali, da jo ljubijo. Samo enega med njimi je res ljubila. Nekega dne se je poloti hrepenenje, da bi izvedela, kakšna usoda je doletela vse te mlade ljudi. Poiskala je njihove naslove in drugega za drugim obiskala. Toda na teh obiskih je doživljala razočaranje za razočaranjem. Vsi mladostni ideali so se umaknili treznemu življenju, vsakdanjosti, ki človeka ubija. In ko nanese slučaj, da obišče po dvajsetih letih prav tak ples. kakor je bil njen prvi, ko vidi vso praz-nost. bedo podeželja — je vseh njenih iluzij konec. Tedaj pa je izvedela slučajno še za naslov edinega izmed desetih, ki ga je resnično ljubila. Nov up je vstal v njeni duši. k Iz Celfa —c Dodatno posojilo za Delavski d.»m. Mestna občina bo najela pri Borzi dela v Ljubljani dodatno posojilo v znesku 750 tisoč din za novi Delavski dom na Vrazovem trgu. Borza dela je v načelu že odobrila posojilo. Občina bi odplačala ta znesek v desetih letih z obrestmi v višini 4 odstotkov. —C Regulacija mesta Celja. Mestni svet je spremenil razpis natečaja za regulacijo mesta Celja glede nagrad za načrte m glede odkupa načrtov. Prva nagrada je zvišana od 16.000 na 20.000 din, druga nagrada od 13.000 na 15.000 din, tretja nagrada od 8.000 na 10.000 din, za štiri odku, pe pa so določeni zneski po 300 din. Izvajanje pravilnika o regulacijskem fondu se bo pričelo letos 1. aprila. __c Obvezna telesna vzgoja. V celjskem občinskem proračunu za leto 1939-40 je za obvezno telesno vzgojo predvidenih 20.000 din. Vprašanje prostorov za obva£EtO telesno vzgojo nameravajo urediti tako, da bi dala mestna občina podporo športnim organizacijam samo pod pogojem, da bi športne organizacije dovolile upoiabo svojih športnih prostorov in naprav za izvajanje obvezne telesne vzgoje. Zadeva bo rešena šele, ko bo obvezana telesna vzgoja v Celju uvedena. _c O šolskih uspehih in neuspehih bo predaval prof. dr. Pavel Strmšet drevi ob osmih na ljudskem vseučilišču v risalnici meščanske šole. Na predavanje ponovno opozarjamo starše in vzgojitelje. —c Nesreča na poti lz šole. Ko se je vračal 141etni železničarjev sin Vinko Knez iz Levca pri Celju v petek lz šole, je padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. Prepeljali so ga v celjsko bolnico. —c Umri je v soboto popoldne v Gospo, ski ul. 14 v Celju po kratkem trpljenju \ 49. letu starosti znani veletrgovec in hišni posestnik g. Valentin Hladln. Pokojni zapušča soprogo go Marijo in sina Draga, ki študira trgovsko akademijo v Gradcu, pogreb bo danes ob 16. Iz hiše žalosti na Okoliško pokopališče. Pokojnemu bodi ohra V velikem parku zagleda hišo, ki je vsa zapuščena. Vanjo gre in v eni skoraj praznih sob najde mladega fantiča. Obraz ima .kakor tisti, ki ga je pred leti resnično ljubila. In fant je pove >moj oče je pred tednom dni miri. « Tedaj je spoznala, da nikakor ne more oživeti preteklosti. In v spomin na njega edinega, ki ga je resnično ljubila, je dečka vzela s seboj, ga posinovila in prenesla nanj vso neutešeno ljubezen, ki dotlej še nI našla oltarja. To je bil pred leti resničen dogodek in ta tiha in skrita tragedija je snov enega najlepših filmov, kar jih pozna povestni-ca francoskega filma. Film se imenuje v francoščini 2>TJn carnet de bal« (plesni red), v kinu TJnicnu pa bo tekel pod naslovom Njen prvi ples«. O tem filmu, ki ga mora videti vsakdo, kdor Ima kaj smisia za lepoto, so se vsi kritiki na svetu izrekli v najvišjih superlativih, češ da je to delo kinematografije najbližje pravi umetnosti. Režiser Julien Duvivier, edem glavnih mojstrov francoskega filma je izbral zanj najboljše igralce sedanjosti. Videli bemo ljubljenega Han v Baura. Marijo Bell, Pierra Blancharja. Fema naleta, Raimuja in Richarda VVillma. 398. njen blag spomin, rodbini naše iskreno so. žal je! —C SK Celje : SK Jugoslavija 1:1 (0:0). V nedeljo popoldne sta igrali enajstorici SK Celja in SK Jugoslavije trening tekmo na Glaziji. Moštvo SK Celja zopet ni nastopilo v kompletni postavi ter je nudilo zelo šibko tehnično in kombinatorno igro. Moštvo Jugoslavije je igralo z voljo in je imelo več od igre nego SK Celje. Prvi polčas je kljub mnogim lepim prilikam potekel brez gola. V 5. minuti drugega polčasa je Dobrajc potresel mrežo Jugoslavije, v 12. minuti pa je Steblovnik s stre* lom v prazen gol Celja izenačil. Pri tem je ostalo vse do konca tekme. Sodil je g. Jegrišnik. OUZD v decembru Ljubljana, 30. januarja Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je zbral statistične podatke o stanju zavarovanja v decembru. Povprečno je bilo zavarovanih 97.459 zavarovancev, od teh 61.116 moških in 36.343 žensk. V primeri z decembrom predlanskega leta je bilo število zavarovancev za 3869 večje. Bolnikov je bilo povprečno 2703. Povpiečna dnevna zavarovana mezda je znašala 25.02 in je bila za 1.18 večja kakor v decembru predlanskega leta. Celokupna dnevna zavarovana mezda je znašala 2,438.090.80 din in je bila za 206.800 večja kakor v decembru predlanskega leta. Povprečni stalež zavarovancev OUZD je znašal v decembru lanskega leta 97.459. Letni diferencial se je v decembru zopet nekoliko popravil. V juliju je znašal 3042 v avgustu 2014, v septembru 1938, v oktobru 2044, v novembru 2996, v decembru pa 3869. Povprečna dnevna zavarovana mezda, odgovarjajoča približno taktičnemu dnevnemu zaslužku povprečnega delavca, znaša še vedno nad 25 din, kljub temu, da jo je pojemajoča sezija potisnila skoraj za 50 par navzdol. Letni diferencijal je v decembru za malenkost večji od prejšnjega meseca. Tudi zdravstvene razmere zavarovanega delavstva so nekoliko povoljnejše kakor predlanskim. (faeCegnica KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 30. januarja katoličani: Martina DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Robrn Hood Kino Sloga: Se bas t opol Kino Union: Roxy ali 3 :1 za ljubezen! Kino Šiška: Elephant Boy Prirodoslovno društvo občni zbor ob 18 V predavalnici mineraloškega inst-tuta na univerzi DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62 Gartus, Moste — Zaloška cesta. recimo v Vi joličarja ali Duhtovića. . ni o pa še ne katere druge »Dufte«. ki bi se ne dali izpre meniti, ker bi se glasilo izpremen jeno roi/ binsko ime tako, da bi moral člo\-ek debelo pljuniti, ko bi ga slišat. Taka rodbinska ime na bodo ostala zaenkrat neizpremenjenn. Naše g!?*!ali£dc DRAMA Začetek ob 20 url Ponedeljek, 30. januarja: zaprto Torek, 31. januarja: zaprto Sreda, 1. februarja: Upniki — na plan' Red Sreda Četrtek, 2. februarja: ob 11. uri: Odkritja Cankarjevega spomenika v vestibulu Drame, nato Akademija v proslavo ob letnice Cankarjeve smrti. Ob 20. uri Hlapci. Premierski abonma Petek, 3. februarja: ob 15. uri: Verlgn Dijaška predstava. Znižane cene Sobota. 4. februarja: Veronika Desen;škn Izven. Znižane cene Nedelja, 5. februarja: ob 15. uri: Dobrudž 1916. Izven. Znižane cene od 20 dir. navzdol. Ob 20. uri: Potopljeni svet. Izven. Izredno znižane cene od 14 din navzdol Ponedeljek, 6. februarja: ob 15. uri: Bne-gulčica. Brezplačna mladinska predstava Torek, 7. februarja: Kralj na Betajnov Gostovanje ansambla mariborskega Narodnega gledališča. Izven ★ OPERA Začetek ob 20. uri Ponedeljek. 30. januarja: zaprto Torek, 31. januarja: zaprto Sreda, 1. februarja: Lohengrin. Premieru Premierski abonma Četrtek. 2. februarja: ob 15. uri: Grofica Marica. Izven. Zn'žane cene od 24 din navzdol. Ob 20. uri: Tosca. Gostovanj« Vere Majdičeve in Josipa Gostiča. Izven Petek. 3. februarja: Jolanta. Giannl Schic- chi. Red Četrtek Sobota. 4. februarja: Frasqulta. Red A Nedelja, 5. januarja: ob 15. uri Pod to goro zeleno. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20. uri: Evgenj Onje-gin. Izven. Znižane cene od 30 din na vzdol Ustrelil se ie Maribor, 29. januari V Smetanovi ulici 56 je bilo danes veli ko razburjenje. Ljudje so bili ravno zbn* ni pri obedu, ko je v stanovanju nO-letncj hlapca Ivana Ferkmana počil strel. Sosedje so vdrli v njegovo stanovanje. Našli s< Ferkmana na tleh krvavega in težko hrop<' čega. Ob strani je ležal samokres, iz kate rega si je bil pognal kroglo v sence. K' so prihiteli mariborski reševalcu je bil ? pri koncu. Ivan Ferkman je bil nekaj let uslužbe kot hlapec v tukajšnji Spatzekovi restavra ciji. Bil je marljiv in priden delavec. Pi sebi je imel že več let gospodinjo. Ferk man je bil zadnje dni nekam otožen in po trt. Nekaterim svojim znancem je tožil da se mu je gospodinja odtujUa. To si jv Ferk man vzel tako k srcu, da je segel p< samokresu in »i končal življenje. Njegovr truplo so prepeljali v mrtvašnico na Po brežju. Snežne razmere Poročilo Tujskoprometnib zvez v Ljubljani in Mariboru. SPD in JZSS z dne 30. I. 1939 Kranjska gora-Vršič 1523 m: —6, deln oblačno, 110 cm snega, pršič Pokljuka 1300 m: —3, delno oblačno, 9< cm snega, pršič Bohinj »Zlatorog« 530 m: —1, delno ob lačno, 15 cm snega, osrenjen Dom na Komni 1520 m: —5, sončno, 19 cm snega, pršič Dom na Voglu 1540 m: —4, sončno, 19 cm snega, pršič Gorjuše 1000 m: —2, oblačno, 50 cm sne ga, pršič Koča na Zelenici 1534 m: —t, delno ob lačno, 200 cm snega, pršič Radovljica: 0, oblačno, 10 cm snega, osn njen Mariborska koča in Pohorski dom 1030 n —2, oblačno, 45 cm snega, osrenjen Senjorjev dom 1522 m: —4, delno oblac no, 110 cm snega, pršič Peca 1654 m: —1, delno oblačno, 75 cr snega, osrenjen Rimski vrelec 530 m: —2, oblačno, 20 cr. snega Koča pod Kopo 1377 m: —7, delno ob lačno, 120 cm snega, pršič Koča na Smrekovcu: —5, oblačno, 120 cn snega, pršič 29 .1. 1939 Koča na Pesku 1382 m: —7, oblačno, 1M cm snega, pršič štev. 24 »SLOVENSKI NAROD«* Stran S Vsa Ljubljana navdušeno govori o največjem, najmočnejšem filmu sezije Vse dosedanje predstave razprodane. Pre3krbite si vstopnice v predprodaji! Predstave ob 16., 19., 21. ROBIN HOOD KINO MATICA — Telefon 21-24 DNEVNE VESTI — Velik p0vski zlet v Beogradu. Južnoslavenska pevska zveza, ki je v nji včlanjenih nad 350 pevskin društev iz vseh krajev naše države, priredi med pravoslavnimi binkoštnimi prazniki velik jugosio-venski pevski zlet v Beogradu, na katerem bo proslavila dve stoletnici in sicer srbskega cerkvenega pevskega društva v Pan^evu in srbskega pevskega društva ^Jedinstva« v Kotoru. Zleta se udeleži okrog 100 v Zvezi včlanjenih društev. V Beogradu bo zbranih blizu 10.000 pevcev, tako da bo zlet veličastna narodno kulturna manifestacija, ena največjih kar smo jih kdaj imeli v naši državi. _ Nad 4.000.000 H razširjenje In olepšavo beograjskega veiesejm«. Včeraj je imelo Društvo za piirejanje velesejmov in razstav v Beogradu občni zbor. To društvo je menda edino v naši državi, ki je tako srečno, da je imelo v lanskem poslovnem letu mnogo večje dohodke kakor je samo pričakovalo. Po proračunu bi bili morali znašati dohctdki 4,700.000 drin, v resnici so pa znašali 7.131.218 din. Od tega je društvo porabilo 3,510.303 din, čista imovina društva je znašala ob koncu predlanskega leta 3.472.038 din, ob koa-cu lanskega leta pa 6,563.888 din. Društvo je sklenilo razširiti in olepšati beograjski velesejem, za kar bo potrošilo nad 4 milijone din. Za svojo izredno ugodno bilanco se mora društvo zahvaliti v prvi vrsti državi in beograjski občini. Beograjski velesejem je namreč deležen prav izdatne podpore iz državne in občinske blagajne, česar niti o zagrebškem, še manj pa o ljubljanskem velesejmu ne moremo trditi. Samo Se danes ob 16., 19. In 21. url SEBASTOPOL Krvavi dnevi ruske revolucije! Jutri: Shirlev Temple: OTROK IZ PREDMESTJA KINO SLOGA — TEL. 27-80 —Smulia v planinah. <5e giedaš iz ljubljanske megle in blata, bi ne verjel, da imamo v Sloveniji sploh kaj snega, in res. Ko se voziš z vlakom na Gorenjsko, ga vidiš do Jesenic in še naprej ob železnici prav malo. šele pri Gozdu Martuljku izginejo temne lise v beli odeji in ko prispe vlak v Kranjsko goro, se prepričaš, da so poročila o snežnih razmerah točna, Srega je tudi v našem gorenjskem kotu v nižinah malo, vendar pa za smuko dovolj. Znatno več ga je v dolinah ob Y7r;ožju gora. Tako je v Krnici toliko pr-SiCa, da smuka niti po najhujših strminah nI mogoča, ker se udira smučar malone do kolen. Isto je na Vršiču do koče na Gozdu, proti vrhu je pa snega, manj in deloma je tudi spihan. Smuka je mogoča srino po cesti. Včeraj je bilo na Gorenjskem mnogo smučarjev, najbolje so odrezali tisti, ki so ođtali v Kranjski gori, kjer je bil za smuko naravnost idealen Sneg. Na trdi podlagi je bilo samo nekaj centimetrov pršiča. Dobro smuko so imeli tudi v Planici. Za smuko v planinah je pa treba še malo počakati, da se novozapadli -«meg" poleže. Sokoli? Posečajte in poApi-raste Sokolshi kino v Šiški! — Vinski sejem v Ljutomeru. Vinarska podružnica v Ljutomeru priredi 28. februarja vinski sejem in razstavo vin v dvorani g. Za vratnika v Ljutomeru. Tudi letošnji vinski sejem se vrši v običajnem obsegu kot prejšnja leta. Izgleda, da bo dobro založen z dobrimi sortnimi in mešanimi vini, ki bodo en dan pred razstavo ocenjena. — Vabimo vse vinogradnike iz ljutomerskega, gornjeradgonskega in štrigovskega okoliša, da razstavijo svoje vino Vsi, ki bodo vino razstavili, naj to prijavijo do 23. februarja, vzorce pa pošljejo do 26. februarja t L od vsake vrste po tri buteljke. Prijave in vzorce sprejema pisarna občine Ljutomer. Vabimo tudi kupce in vse interesente, da se osebno prepričajo na vinskem sejmu o dobri kakovosti našega vina. Otvoritev bo ob 9. zaključek pa ob 20. uri. prijave po uredbi o Invalidih. Oblastni odbor UVI objavlja: Opozarjamo dotične invalide, vojne vdove in starše z Gorenjske. Notranjske in Dolenjske, ki spadajo pod okrožno invalidsko sodišče v Ljubljani, naj se ne obračajo v invalidskih zadevah na okrožno sodišče v Ljubljani na Kra lja Petra trgu, ker posluje invalidski oddelek tega sodišča edino v vojašnici Vojvode Mišića. Vse informacije ln prijave dobite pri Udruženju vojnih invalidov. _ Nova grobova. Tudi v vrste naših vpokojenih železničarjev je jela posegati smrt. Včeraj sta umrla v Ljubljani dva vpokojena železničarja in sicer strojevodja in posestnik g. Ferdinand Jenko in inspektor državnih železnic g. Ignac Perne. Oba sta bila med železničarji starejše generacije splošno znana in priljubljena ter zapuščata poleg težko prizadetih svojcev rudi mnogo prijateljev in znancev, ki jm bodo ohranili v najlepšem spominu. Po- greb F. Jenka bo jutri ob 16. z Aljaževe c. 17. na pokopališče v Dravlje, pogreb Ignaca Perneta pa jutri ob 14. iz hiše žalosti Tržaška cesta 11 na pokopališče k Sv. Križu. Bodi jima lahka zemljica, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno in spremenljivo vreme. Včeraj je v Ljubljani nekoliko snežilo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu in Dubrovniku 15, v Kumboru 13, v Beogradu, na Visu in Rabu 10, v Zagrebu in Sarajevu 4. v Mariboru 3.1, v Ljubljani 3. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.1, temperatura je znašala 1.8. — Nesreče in nezgode. V bolnico so včeraj prepeljali več ponesrečencev z dežele. V Veliki Loki pri Trebnjem je našel 181etni posestnikov sin Josip Bole nekje staro puško, ki jo je hotel preizkusiti. Staknil je nekje tudi naboje, ko pa je sprožil, mu je razneslo cev, katere drobci so mu razmesarili desno roko. — V Žabji vasi je nepreviden kolesar podrl 301 etno Jožefo Znidaršičevo, ki si je zlomila desno nogo. — Jože Tifold iz Potoka je včeraj nakladal na voz težke hlode. Pri razkladanju pa mu je hlod padel na desno nogo in mu jo zmečkal. — V bolnico so prepeljali tudi 241etnega posestnikovega sina Ivana Kopača iz St. Vida, ki je padel z lestve in si zlomil levo nogo. — 2rtev nasilnega krošnjarja. V neki gostilni v Trebnjem se je včeraj zbralo več krošnjarjev. V njih pogovor je posegel med drugim tudi sedlarski mojster Anton Tavčar, ki se je jel s krošnjarjem prepirati. Iz prepira pa je naenkrat nastal pretep in je eden izmed krošnjarjev potegnil nož ter Tavčarja zabodel v hrbet. Nasilnega krošnjarja so orožniki aretirali, Tavčar pa je moral v bolnico. — Ljubavna tragedija. V kolodvorskem hotelu v Bosanskem Brodu se je odigrala v soboto zvečer krvava ljubavna tragedija. Mlada lepa sobarica Pepica Baršič iz vasi Brezine v Hrvatskem Zagorju je prišla v Bosanski Brod pred letom dni in služila je v kolodvorski restavraciji. V njo se je zaljubil Jovo Papič in dekle mu je ljubezen vračalo. Ze sta snovala načrte za skupno življenje. Toda dekličina mati je bila proti njuni poroki. Zato je postal fant ljubosumen na druge fante, ki so se radi ozirali za Pepico. V soboto zvečer se je naenkrat zaslišal iz dekUčine sobe pretresljiv krik. Domači so vlomili vrata in našli fanta na tleh s samokresom v roki. Z desnega senca mu je curljala kri. Blizu njega je ležala smrtno ranjena Pepica, dočim je bil Papić že mrtev. Peplci je krogla obtičala v glavi, tako da ni nobenega upanja, da bi ostala pri življenju. — Težka nesreča v rudniku. V mostar- skem rudniku se je pripetila težka nesreča. V soboto zjutraj so našli v rovu mrt- ve tri rudarje in sicer Ilijo Terzica, Miho Konšteka in Ahmeda Prnjeta. Rudarji so se spustili globoko v rov, da bi pregledali brizgalno. Opozarjali so jih, naj vzamejo seboj aparate za kisik, pa tega niso storili. Vsi trije so se zadušili z ogljikovim monoksidom. — Ne more dokazati, da živi. 181etna Dafina Malinska iz vasi Budinca blizu Velesa ne more dobiti krstnega lista ln zato se tudi omožiti ne more. Rojena je bila 25. marca 1920 in čez nekaj dni krščena v domači cerkvi, istega dne se je pa možila hči domačega svečenika in njen oče je pozabil krst vpisati v cerkveno knjigo. Zdaj Dafina ne more dokazati, da je na svetu. Ker ni bilo drugega izhoda so jo morali ponovno krstiti. — Zvon so ukradli. V osiješkem predmestju Adolfovcu so tatovi oni dan ukradli cerkveni zvon. Ko je hotel cerkovnik zjutraj zvoniti je debelo pogledal, ker se zvon ni oglasil v zvoniku. Tatovi so zvon odpeljali z vozom ponoči in nihče jih ni opazil. Iz Ljjttbliane —lj Sestanek predstavnikov športnih organizacij. Referent za telesno vzgojo pri kr. anski upravi v Ljubljani vabi predstavnike telesno vzgojnih in športnih organizacij v Ljubljani na posvet, ki se bo vršil danes ob 19. v knjižnični dvorani kr. banske uprave, Blenvelsova c. 10. Namen sestanka je. zaslišati predstavnike zgoraj omenjenih organizacij, da bi bilo mogoče g. ministru za telesno vzgojo naroda, ki bo v prvi polovici meseca februarja obiskal Ljubljano, pravilno tolmačiti potrebe spor. ta v dravski banovini. —lj Med slovenskimi skladatelji stoji na najvidnejšem mestu Anton Lajovic. Njegova dela spadajo med reprezentativna dela slovenske glasbene literature in to ve5 lja za njegova simfonična dela, za njegove samospeve in predvsem tudi za njegove zbore. Kadarkoli se sestavlja reprezentativni slovenski koncertni spored, ne more in ne sme manjkati Lajovčevih del. pred kratkim je obhajal skladatelj 601etnico svojega rojstva in v počastitev tega dogodka priredi Glasbena Matica ljubljanska v ponedeljek 6. februarja ob 20. v veliki fil. harmonični dvorani slavnostni koncert, pri katerem bodo sodelovali: tenorist Josip Gostič, sopranistka Valerija Hevbalova. Občini Liublrana M«tnt pogrebni zavod stric in svak. gospod Ignac Perne inšpektor drž. žel. v pokoju Pogreb bo v torek, dne 31. t. m., ob i i poldne I* 8 h Tržaška cesta 11, na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja, • LJUBLJANA, dne 30. januarja 1939. V imena sorodstva že~ ---- prof. Marjan Lipov—k, cestnino društvo Olsahaau MaUee t*r ?naU in metani »bor Glasben* MaUoe. Concert bo vodil ravnatelj Mirko Polič, stopnica se ze dobe ▼ knjigarni CHaabe-e **at*iT na Kongresnem trgu. -lj Umrli so ▼ LJubljani od SO. do M. na.: Koutnj Amalija, roj. Leopold, 01 ot, »ena trgovca, Grabijevtc Prane, 78 lat, >osestnik. Rimi Irma, roj. Gelatla, 83 let, dova sodnika. Vencajx Marija, roj. žužek, 93 let, vdova sodn. svetnika m odvetnika, Zdeaar Berbera, roj. Selen, 75 let, vdova zidarja. Gorjanec Praneilka, 78 let« šivilje, Lah Majda, 4 mesece, hči mizar, pomočnika. Stotice, Mohorič Alojzij, 6 let, sin mestn. delavca, Seliskmr Toma«, 88 let, delavce tob tov., Oerne Renate, 4 meeece, hči tovarn, delavke, Dravi Je, Tanaaijevic Andrija. 68 let, trgovec, Brussel, Hudo« vernik Marija, roj. Gorup, 68 let, vdova notarja. V ljubljanski bolnici so umrli. Lisjak Franc 07 let, kurjač dre. zaL, Debeljak Francka, 6 lat. Dol. vrne, obe. Sel. ca, Bedenk Ana, 64 let, delavka tob. tov., Franko Janez, 84 let, oskrbnik zavoda Dom slepih. Stara Loka, Spitzer Josip, 70 let, dimnikarski mojster, Gsellmann Marija, 68 let, zasebnica, Maribor, Fric Anton, 60 let. delavec, Grli Marija, roj. Plevel, 30 let, žena žel. uradnika, Jakič L u do vik, 4 mesece, sin kočarja, Zapotok pri Ljubljani, Dolčič Anton, 74 let, kočar. Sp. Zadobrova, obč. Polje, Rotar Luka, 60 let, poljski dninar, Srednja vaz, obč. Golnik, Sile Peter, 4 mesece, sin tov. delavca, Stražišče, Kumerc Anton, 30 let, mesarski pomočnik, Crnolica, obč. st. Jurij ob ju*, žel., Ančnik Rudolf. 1 ln pol leta, sin delavca. Nove Jarše, Molk Franc, 6 let, sin služkinje, MUller Kristina, roj. Molch. 72 let, zasebnica. Perhaj Janez, 1 mesec, sin briv. mojstra. —lj Za mestne reveže. V počaščenje pok. g Alojzija Košaka je daroval gospod Fric Eberlc, juvelir v poslopju hotela »Slon*. 100 din za mestne reveže, socialni urad je pa v znamenju tega darila položil na krsto venec i trakovi v mestnih barvah. Darovalcu se mestno poglavarstvo najlepše zahvaljuje. Počastite rajne z dobrimi deli! — V počaščenje ge. Amalije Koutne je daroval Jugoslov. klub ljubiteljev športnih psov v Ljubljani, Cesta v Rožno dolino 30, 100 din za mestne reveže. Mestno poglavarstvo se darovalcu najlepše zahvaljuje. Počastite rajne z dobrimi deli! — Za kuhinjo v stari cukrarni je daroval g. Janko Predovič 25 kg Čiste svinjske masti. Dobrotniku revnih se mestno poglavarstvo najlepše zahvaljuje z željo, da bi tudi drugi tako izdatno podpirali revne. —lj Zveza gospodinj javlja, da sprejme še nekaj učenk za popoldanski in večerni tečaj, ki se pričneta v začetku februarja. Vsa pojasnila Gradišče 14-1. od IG do 17. ure. 36-n —lj Pod okriljem Prlrodoslovnega društva, bo predaval jutri 31. t. m. v mineraloški predavalnici univerze g. prof. Miroslav Adlešic o »Sodobnih problemih akustike«. Začetek ob 16. uri 15. min. —lj Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani vabi svoje članstvo, da se udeleži pogreba umrle članice gostilni čarke Volkar Katarine. Pogreb pokojne bo jutri v torek dn© 31. januarja 1939 ob 15. url od njenega doma na Poljanski c. 9 na pokopališče k Sv. Križu. Uprava združenja. 38-n —lj Ženski odsek »Soče« ima svoj tretji družabni večer s plesnimi vajami jutri 31. t. m. v Trgovskem domu. Vsi, ki so se udeležili dosedanjih vaj so vabljeni, da pridejo jutri točno ob 8. Vsi udeleženci Danes nepreklicno zadnjikrat Panl Abrahamova opereta ROXY ln njeno nogometno moštvo aH 3 : 1 za ljubezen KINO UNION — TeL 33-21 Predstave ob 16., 19. in 21. uri naj blagovolijo že v garderobi odložiti suknje in plačati prispevek za plesne točke. Ti lepi družabni večeri, ki so doslej zelo lepo uspel, so pod vodstvom mojstra g. Jenka ln s sokolskim jazzom. Za obilno in točno udeležbo prosimo. —lj Z avtomobila ukradeni žarnici. Trgovski potnik Franc Vrenk je imel oni dan opravka na Dolenjski cesti, kjer je ustavil avto pred neko hišo. K avtu pa je v njegovi odsotnosti stopil neznan zliko-vec, ki mu je ukradel dve veliki žarnici vredni 200 din. četrtfinale v Zimskem pokalu Na tekmi med CradjansRim in Hajdukom so se stepii in Je bila igra predčasno prekinjena — Zborovanje JNS in Hermesa Ljubljana, 30. januarja Včeraj se je nadalje velo tekmovanje za zimski pokal. Na sporedu so bile 4 tekme, ki so se razen ene končale v redu. V Zagrebu, na srečanju med Gradjanskim in Hajdukom, jc prišlo po krivdi enegu dela gledalcev, ki so 9 svojimi medklici ruxpa-lil i *tr*sti igralcev, do splošnega pretepa, ki ga nista mogla preprečiti nc sodnik in ne posredovanje policije. Sodnik je moral zaradi tega v 26. rrvnuti dru^e polovice predčasno igro odžvižgati. Ves prvi poiCas jo bila igra na veliki višini. Obe moštvi sta predvedli pravo ekshibicijo nogometa, ki je navdušila 7000 gledalcev. Hajduk je bil homogene jat. Vodstvo je dosegel starejši MatoŠič. od Ciigar noge se je odbila bomba mlajšega brata za Glaserja neubranljivo v mrežo. V 14. min. druge polovice je Gra-djanski i2enačil po Žulantu. V 26. min. po odmoru sta trčila skupaj Jožo Matošić in Hugl ter so morali slednjega odnesti z igrišča. Igralci Gradjarrskega so «o zdaj temperamentno začeli »razgovarjati« z nasprotniki, ki tudi niso ostali ničesar dolžni in posledica je bila, da so kmalu nato odnesli še Kokotoviča z igrišča, ker ga je mlajši Matošić brcnil v trebuh. Nastal je splošen pretep, ki si je prenesel tudi med gledalce. Sodnik je 10 minut zaman poskušal pomiriti razburjene duhove in je končno igro odžvižgal. Pozneje so sc sporazumeli, da bodo danes odigrali novo tekmo. V Sarajevu je gostovala Conoordia. V prvi polovici je prevladovala, po odmoru pa igralci niso vzdržali silovitega tempa in jc Slavija prevzela komando ter dosegla 2 gola in rezultat 2 : 0. s katerim se jc plasirala v pol finale. V Beogradu sta bil: dve tekmi :ned. domačimi nasprotniki. V prvi je Jugoslavija zasluženo premagala Baska 2:1. Rezultat je bil dosežen pred odmorom. Bask je Izpadel iz nadaljnjega tekmovanja. Kakor v tej tekmi, je tudi v naslednji med BSK in Jedinstvom imet premagani v začetku več od igre. Pozneje je prišla tehnična W-vežbanost BSK bolj do izraza in je gladko zmagal §3:0. Tudi BSK se je plasiral v polfmale. V Beogradu je bila glavna skupščina nogometnega saveza. Zastopanih je bilo 641 klubov, od teh 46 slovenskih. Večino slednjih je zastopal predsednik LNP dr. Kosti. Do kritike dela upravnega odbora sploh ni prišlo. Sestavili so nato kandidacijski odbor za dopolnilne volitve odbornikov, ki jim je potekel mandat. Zastopnik Gradjan-skega je v imenu zagrebških klubov izja- vil, da ga sestava novega odbora ne zanima in da je treba najprej razpravljati o predlogu Gradjanskega glede popolne preureditve save/a. Volilni odbor jc kljub te mu dcs.avil listo, v glavnem \t, zastopnikov BSK in Jugoslavije. V novem iHibont sta od Slovencev major Milko Vizjak kot II-podpredsednik in dr. Ktistl kot odbornik. \ eč govornikov je nato nastopilo proti zagrebškemu predlogu, zaradi česar šo predstavniki /.iqreb>kci:a ptxl>ave/.a in njihov somišljeniki zapustili zborovanje. Skupščina sc jc nadaljevala po/no v noč, njeni rezultati še niso /nani. V Ljubljani je bil občni /bor £Sk Hermesa, ki bo letos slavil 20-letnico svojega obstoja. Od khibovih sekcij se je zlasti ir-kazala motociklistična. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: reprezentančni pred ednik dr. Anton Mnu-<\ predsednik .Josip Jesih, podpredsednika Bregar in Lu-kczie, tajnika Maelier in Grei*ore, odborniki Lenard, Ruper.a. Seumg. Heidegger !n Kosirnik, za načelnike sekcii pa: nogometne inž. .lesih, motociklistične Stare. kolcike Otrin i:i table-feni^ke Marinko. 1/vo ljcn jc bil tudi posebni odbor za preuredi te v igrišča, /a kar /naša proračun nad po! milijona din. V Garmisch-Partenkirchnu <¥S v okviru športnega tedna poskrbeli za ponovno pre senečenje Italijani, ki so v teku na lo km zasedli vse prva mesta in potisnili celo znamenitega S'orvožana Rrodahl^ rut 6 me-sto. Zmaqal jc znani Demetz v 56:25. Najbolji] Nemec je bil na 5. mestu in sicer biv-či Čehoslovak Berauer. Na Pokljuki je bil včeraj končan ženski tečaj za alpsko kombinacijo, ki ga jc pri redilo ministrstvo za telesno vzgojo. Tečaj sta vodila znana tekmovalca člarman in Dečman, končal pa se ie s tekmo v smuku in slalomu. V smuku je na 1200 m dolgi proti s planine Lipanjce zmagala Pavlina Stolzcr (.Skala) pred dr. Olgo Popovič-De- dijer (Beograd) in Vido Cop (Jesenice), dočim je bil v dalomu vrstni red naslednji: 1 Praček Alojzija (Jesenice). 2. \Vciss-mann ZLata (Zagreb), 3. Tausig Vida (Ljubljana). V alpski kombinaciji je zmagala Stol/er pred Popovićevo in Čopovo. Iz Kranfa Gledališki oder nar. čitalnice bo odigral v sredo 1. februarja in četrtek 2. febr. ob j pol 21. ter v nedeljo ob 16. Connersovo j veseloigro v 3 dejanjih »Rokst*-, Režija je v rokah g. Kema. 37.-n MALI OGLASI beseda 50 par, davek pose De j PreHiici. izjave rjeseda Din i.~ davek posebej £a pismene odgovore glede mailb oglasov je treba pmožiu znamko. — Popustov za male oglase oe priznamo. RAzno Beseda 50 par. daveK posebej. Najmanjši znesek 8 Din ODDA SE V NAJEM najmoderneje opremljeno — s vsem kompletnim inventarjem — hotel, kavarna in restavracija »Novak« na Jeseničan, — Natačne informacije se dobe v Radovljici, Janko Novak, tovarna pletenin. 271 MALI OGLASI v »Slovenskem Narodu« imajo siguren uspeh! Beseda 0.50 par. Sveže najfinejše norveSko ribje olje iz lekarne dr. G. PICCOLJJA v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam MODERNO LN KVALITETNO POHIŠTVO kuhinje, spalnice, jedilnice ln drugo zajamčeno po konkurenčnih cenah. Rabljene spalnice in jedilnice, orehov les, že od Din 1.500.—. Sprejemajo se naročila po lastnih in danih načrtih. >Oprava«f Celovška c. 60. 6. T. 35 TRGOVINO LN GOSTU-NO dobro idoco, dam v najem aH prodano. Klaneček Ivan, Studenci pri Maribora. 273 MEDABNA Prva specijalna trgovina za med, Ljubljana, židovska ul. 6, nudi prvovrsten sortirani cvetlični med lastnega pridelka ln od najizkusenejsih čebelarjev po najnižji ceni. Na debelo in na drobno, 12.T KUŠEJE JUGOG&AEIKA $V.PtTUANASII73 POUK B .jeda 50 par. daveK posebej. Najmanisi znesek 8 Din Strojepisni pouk (Desetprstni sistem.) Večerni tečaji, oddelki od %7. do 8. ln od 48. do 9. zvečer za začetnike in izvežbance. — Pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure zv. Pouk se vrSi od 1 do 4 mesece. Novi tečaji se prično 3. februarja, domina zelo nizka. Chri-stofov učni zavod. Domobranska cesta 15. Tel. St. direktorja 48-43. 367 GLASBA Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din REDKA PRILIKA Proda se stavbisče na Sušaku (Boulevard) pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov v upravi Slov. Naroda- 334 POSEST Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din KRASEN VINOGRAD ugodno letovišče, četrt ure od Sv. Vida p. Ptuju takoj prodam za din 96.000.— Ivan iosterič. 271 S LUŽBE LAHKO SLUŽBO dobe oseba obojega spola za 3 velevažne predmete. Začetna tedenska plača 200 din ln provizija. — Za pojasnila priložite znamko na podružnico >Jutra Maribor pod »Stalna eksistenca«. 272 PRODAM Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din gostilna"" naprodaj na prometnem kraju, dobro idoča, blizu železniške postaje. Obstoji lz dveh prostorov in treh »ob, kuhinje in pritiklin. Vse mesečna stanarina din 340. Nujno naprodaj zaradi odhoda iz Karlovca. — Naslov: D. Smiljanič. Banija 24. Karlovac. 270 NAJBOLJŠI TRBOVELJSKI p r e m o f brez praho X KOKS. SUHA DRVA I. POGAČNIK Bohoričeva 5 — Telefon 20-5& 24. L. motorno kolo 750 cem Indian Police-Scout. v zelo dobrem atanju, poceni prodam. Jernej Kavčič, Mokronog. 270 PLEMENSKE BIKE IN TELICE montafonske in aimentalske pasme, kakor tudi plemenske svinje vorkshirske in nemške plemenite pasme z najboljšim poreklom, ima vedno naprodaj uprava Julio Meinl, Apače. 272 DOPISI Beseda 50 par davek posebej, NajmanjU znesek 8 Din POT DO SREČE knjigo in ostale informacijo dobite zastonj, ako se obrnete na poznanega psihografologa Karmaha, Žalec. 13.T SOBE Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din OPREMLJENO SOBO iščem v ali v bližini središča mesta. Ponudbe na upravo »SI. Naroda^ pod šifro >250—300«. 304 Do trpel je nsJ ljubljeni soprog, oče. brst. stric in svak, gospod strojevodja v pok. in posestnik Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 31. t. m. ob 4. uri popoldne iz hise žalosti, Aljaževa e. 17, na pokopališče v Dravlje. LJUBLJANA, dne 30. januarja 1939. Globoko tam Joči: MARIJA, roj. ARHAR, soproga; ANICA, hčerka, in ostalo sorodstvo. 7297 dl i rtf ' »SLOV UNSKI NAROD«, ponedeljek. SO januarja 1939. «tew 24 Slavnostni dnevi v naši drami SO letnica, odkar imamo dramo v lastnem poslopja, in 20. obletnica smrti Ivana Cankarja Ljubljana, 30. januarja Od vštevši 2. do 7. februarja bo slavila naša drama dve pomembni obletnici, ki pomenita za slovenski narod dva važna kulturna mejnika. Prva je dvajsetletnica, odkar gojimo dramo v Lastnem poslopju, druga pa 20. obletnica smrti našega slovenskega dramatika Ivana Cankarja Spored slavnostnih dni je sledeč- 2. februarja ob 11. uri dop. odkritje Cankarjevega popr>ja v vestibulu drame. Govori upravnik Narodnega gl cd a lišća g. Oton Župančič. Koj nato sledi akademija z uvodnim govorom predsednika Društva slovenskih književnikov g. Frana Koblarja. Spored akademije obsega sledeče odlomke iz Cankarjevih del: tm Fant je videl rožo čudotvorno . . . Recitira SI. Jan; 2. Podobe iz sanj. Uvod. Recitira C. Dc-bevec; 3. Grešnik Lenart Odlomek. Recitira M. Saričeva; 4. Zgodbe iz doline šentflorjanske. Pesem. Odlomek. Recitira S. Jan; 5. Kurent. Odlomek. Recitira C. Debevec; 6. Hlapec Jernej. Odlomek. Recitira T. Levar; 7. Velika nedelja. Odlomek. Recitira .Marija Vera; 8. Kurent. Sonetie. Recitira S. Jan. Zvečer ob 20. uri bodo igrali Cankarjevo dramo »Hlapci« v režiji Cirila De-bevca. 3. februarja oh 15. uri bo uprizorjena igra reprezentanta naših slovenskih ljudskih iger F. S. Finžaarja. »Veriga«, v režiji Milana Skrbniška, kot dijaška predstava. 4. februarja ob 20. mi bo na sporedu žalo-igra našega največjega živečega poeta Otona Župančiča, klasična igra »Veronika Deseni&ka« v C. Debevčevi režiji. 5. februarja ob 15. uri bodo ponovili delo Pavla Golie »Dobrudža« v režiji prof. Šesta, Ob 20. uri bodo igrali sodobno dramo »Potopljeni svet«, delo prof. dr. Stanka Cajnkarja. Režija je C. Debeveeva. 6. februarja ob 15. uri bo na sporedu mladinska igra našega najpopularnejšega mladinskega dramatika Pavla Golie »Sne-guljčica« kot brezplačna predstava za Ijudskošolske učence, ki še niso imeli doslej prilike obiskati kako mladinsko igro t našem gledališču. 7 februarja ob 20. ur bo gostovanje Narodnega gledališča iz Maribora s Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi« v režiji g. Kovica. Našo javnost opozarjamo na gostovanje mariborskega Narodnega gledališča, visoko kulturnega zavoda, ki goji z veliko ljubeznijo in izredno prizadevnostjo gledališko umet nost na naši severni meji Z moralnimi in materialnimi žrtvami se bor' za ohranitev in razvoj na>e gledališke umetnosti ter sme z upravičenim ponosom zreti na mnoga leta plodnega dela. ki so mu prinesla veliko lepih in vrednih sadov. Zavedati se moramo, da vrši mariborsko gledališče nadvse važno kulturno misijo, ker stoji kot skrajni branik naše slovenske umetnosti na severu ter vzgaja s svojim plemenitim delom zavedne, svojo narodno kulturo, umetnost in materinski jezik ljubeče generacije. Njegova misija je utrjevati duh in zavest slovenstva, razvijati duhovne zaklade našega naroda ter vzgajati in voditi narod k višjim ciljem. Za vse to prizadevanje, ki ga zna naša javnost ceniti in ki bo zabeleženo v kroniki naše gledališke umetnosti z vsem poudarkom, gre predvsem hvala upravniku mariborskega Narodnega gledališča dr. Brenčiču. Dne 7. februarja bo imela Ljubljana prvič priliko videti v drami delo mariborskega gledališča. Prvič tekom dvajsetih let ee bo zgodilo, da bo nastopil celokupni igralski ansambl Maribora na našem odru ter seznanil Ljubljano s svojimi umetniškimi stremljenji, slogom igranja in z igralci, katerih imena naša javnost že dobro pozna iz dnevnih gledaliških kritik. Naša gledališka publika bo znala ceniti važnost zbliža-nja med mariborskim in našim gledališčem, kajti tudi ljubljanska drama bo gostovala 10. februarja v Mariboru s predstavo Cankarjevih »Hlapcev«. Vse te prireditve spadajo v okvir slavnostnega Slovenskega tedna, ki bo nudil s svojim sporedom pregltd iger bistvenih dramatskih panog slovenske dramatske literature: klasične drame, ljudske igre, klasične žaloigre, «odobne igre sodobne drame in mladinske igre. Odveč bi bilo poudarjati, da bo ob teh slavnostnih dneh slovenska javnost lahko dokazala svoj odnos in vezi, ki jih čuti do dela svojega slovenskega kulturnega zavoda. Maša SL Bankovci niso dobili v zabojih mladih Kako je Jože Muršec v dveh zabojih delal bankovce po loo, 500 in looo din Ljubljana, 30. januarja Sleparija, ki se je posrečila Jožefu Mur-icu, in to je najčudovitejše, da se je po-arečila, je pač edinstven primer v naši kriminalni kroniki. Mož je namreč »delal denar-. Pred sodniki jih je bilo res že mnogo, ki so ponarejali kovani in papirs nati denar, a so se resnično trudili z modeli, gipsom, mešan jeni manjvrednih kovin in tako dalje. Muršec ni potreboval modelov niti svinca in orodja, zadostovala sta mu dva majhna zaboja in namazan jezik. 47 let stari Jože Muršec je bil rojen v Gradcu, pristojen je pa v Koreno. Njegovo zadnje bivališče je bilo Pobrežje pri Ma riboru. Nekoč v mladih letih se je izučil za pletarja. zato je zapisano v spisih, da je po poklicu pletar. Najbrž pa je v zadnjih 20 letih bolj malo pletel, ker so mu kaznivi poklici več nesli, že dolgo let se potepa po svetu da bi se oženil, ni utegnil, zato je ostal samec. V soboto so ga pripeljali iz zaporov pred sodnika poedinca okrožnega sodišča g. Kokalja. Po obtožni* d, ki jo je prečita! državni tožilec dr. pompe, je sledila kratka lazprava. kajti Mursec je vse priznal Pred meseci so orožniki nekje na Dolenjskem izvedeli, da obiskuje premožnejše kmete neki človek, ki trdi, da zna delati denar, da naredi bankovcev kolikor hoče v najkrajšem času. Orožniki so se seveda zanimali za neznanca. Kmalu jim je padel v pest. Bil je Jože Muršec. Obtožnica ga je dolžila, da je osleparil v decembru lani v Dragi pvi Kočevju posestnika T. Valentina. Natvezil mu je, da zna izdelovati denar in potrebuje samo bankovec za 1000 din. bankovec za 500 din in bankovec za 100 din. S posestnikom je imel dolgo debato, preden ga je prepričal, da zna res delati denar. Muršec pa je bil tako zgovoren in je tako prepričevalno dopovedoval posestniku, kako je lahko izdelati poljubno število bankovcev, da sta končno udarila v roko in se pogodila. Posestnika je Mursec seveda vprašal, koliko bankovcev in kakšne oankovce bi rad imel. Posestnik ni dolgo premišljal, nekaj bankovcev po 1000 din bi rad imel, nekaj bankovcev po 500 din in seveda tudi nekaj stotakov. lake je bila kupčija sklenjena, posestnik je z veseljem izročil sleparju tri bankovce in je lahko tudi gledal, kako je Muršec položil bankovce v dva skrivnostna zabojčka, v katerih bodo bankovci dobili mlade, čez noč so morali bankovci ostati v kištah. Posestnik je tisti večer legel v posteljo, a zaspal revež ni. V začetku je trezno premišljeval, kako si bo pomagal z bankovci, obenem pa je upal, da bodo bankovci v zabojih vrgli več mladih kakor je Muršec obljubil. V duhu se je že videl, ka, ko koraka po prostranem novem posestvu, kako gospoduje kot bogataš ne samo v domači vasi, temveč v vsem okraju. Razumljivo je, da ni zaspal s takimi živimi sanjami. Komaj je čakal jutra, kajti Muršec je čisto določno rekel, da bo kišta zjutraj, ko bo sonce posijalo izza gore, polna bankovcev. Tisto noč pa je bdi še nekdo v hiši, ki ni mogel zaspati. To je bil Muršec, ki ni premišljeval, kaj bi ukrenil, ako bi bankovci dobili preveč mladih in bi se kišta razletela, temveč je premišljal, kako bi neopazno izginil iz gostoljubne hiše s tremi pristnimi bankovci, ki so jih naredili v Beogradu na nekoliko bolj zapleten način kot jih zna delati sam. In res, zjus traj, kc se je sonce pokazalo nad goro m ko so bledi zimski sončni žarki obevetili posestnikovo hišo, ni bilo več v čumnati čarovniških zabojev in tudi ne Muršca. Po tej slepariji se je Mursec nekaj dni potepal po KoCevakem in ae je končno ustavil pri Vrhniki. V Veliki Ligojni je kmalu postal dober prijatelj posestnika K. Franca. Kakor T. Valentina je tudi K. Franca prepričal, da zna, delati bankovce in da jih lahko naredi, kolikor se mu zl tubi. Kakor v prvem primeru sta se slepar in pohlepni posestnik iogovorila za določeno število bankovcev po 1000, 500 in 100 din. Za bankovce po 1000 din je Muršec potreboval samo en pristen bankovec za 1000 din, ker so ti tako »močni«, da se en sam v skrivnostnem zaboju čez noč razmnoži, za bankovce po 500 din je potreboval tudi samo en pristen bankovec, kajti tudi moč 500 dinarskih .bankovcev je precejšnja in ima en sam lahko nič koliko mladih, če je pravilno položen v zaboj, za stodinarske bankovce, ki jih je posestnik naročil največ, pa je Mursec zahteval tri pristne bankovce, zakaj stodinarski bankovec je manj ploden. Tako se je zgodilo, da je tisto noč po božiču tudi v Veliki Cigojni nekdo prečul noč v skoraj blaznih prividih o sreči in bogastvu, nekdo pa se je v trdi temi tisto noč izmuznil neopaženo iz hiše. Mursec je priznal sleparijo, kakor smo že povedali v začetku. Po paragrafih, ki zelo strogo kaznujejo ponarejevalce denarja, ga sodišče ni moglo obsoditi, saj mo, žakar ni niti poizkusil denar ponarejati, obsojen je bil Muršec samo zaradi prestopka sleparije na 5 mesecev strogega zapora in na 300 din denarne kazni. Ali postane kralj Faruk mufti? Angleži bi temu ne nasprotovali, ker ga smatrajo za svojega prijatelja Najvažnejši dogodek na arabskih posve, to van jih pred londonsko konferenco v Palestini, končanih v glavnem v Kairi, je predlog glede ustanovitve vsearabskega narodnega pokreta, č gar vodja naj bi postal mladi egiptski kralj Faruk. Vsaj v Kairi se je pokazala ta tendenca. V tej zadevi je bil tudi že dosežen v bistvu sporazum, čeprav se stvar Še ni tako daleč izkristalizirala, da bi mogla priti v vsej formalnosti v razpravo takoj v začetku bl'žajočih se posvetovanj o Palestini. Angleži temu razvoju dogodkov ne nasprotujejo, če bo vodja I vsearabskega narodnega pokreta res kralj 1 Faruk, ki velja za prijatelja Anglije, čeprav so si Angleži na jasnem, da to prijateljstvo ni povsem iskreno. Vse kaze, da ož vlja v Angliji nacrt polkovnika Lavvrencea iz svetovne vojne, naj bi se ustanovila federacija vseh arabskih dežel na bližnjem vzhodu seveda pod angleškim vodstvom. S tem bi bilo iztrgano orožje iz rok proUangleškl propagandi med Arabci. Obenem pa stopa v ozadje jeruzalemski veliki mufti Hadži A m in al Hus-sein. zagrizeni sovražnik Angležev. Njegovi politični načrti osebnega značaja so mu leteli na odpor med Arabci. Najzanimivejša je izjava upravitelja sveto jeruzalemske Omaro ve mošeje, ki je nedavno odločno nastopil proti temu. da bi si Hadži Amin lastil naslov velikega muftija. Veliki mufti je v mohamed arusk i cerkvi samo eden, je izjavil, to je verski svetovalec kalifa, poglavar vseh vernikov. Hadži Amin al Hussein pa ni bil nikoli kalifov verski svetovalec. Ker je kaTfat posvetna ustanova, zavzema veliki mufti v mohamedanski hierarhiji približno tak položaj, kakor papež v krščansikem svetu. Tudi Atatiirk je v Turčiji odpravil kalifat. Od takrat moha-medani n majo kalifa in torej tudi ne morejo imeti velikega muftija. Hadži Amin, pravi dalje sedanji upravitelj Omarove mošeje. je bil samo poglavar jeruzalemskih mohamedanov, svečenik kakršnih je v mo-ham ©danskem svetu mnogo. Pri tem mu manjka tudi duhovna izobrazba, kajti na svoje mesto je prišel nekoč samo po naklonjenosti Angležev. Hadži Amin si je hotel z naslovom velikega muftija pripraviti kandidaturo namesto kalifa. O obnovitvi kalifata s govori v mohamedanskem svetu že dolgo. Proti temu pa nastopa kandidatura egiptskega kralja kot najpopularnejšega izmed sedanjih mohamedanskih vladarjev. Možgani maršala Pilsiidskega Po smrti predstavnika nove Poljska maršala Josefa Pilsudskega je poljska vlada sklenila, da morajo biti njegovi možgani temeljito preiskani. Truplo so pokopali, možgane pa izročili ustanovitelju zavoda za preiskovanje možganov prof. Maksimilijanu Roseju, da bi jih pre-iskal. Prof. Rose je preiskoval možgane Pilsudskega dve leti. Lani v decembru je pa smrt prekinila njegovo delo. Zdaj je izšla knjiga spominov na znanstveno delo prof. Rc?c.ia, obsegajoča zanimive podrobnosti o preiskovanju možganov maršala Pilsudskega. Prof Rose je skrbno izmeril poedine dele maršalovih možganov. Delce možganov je nalepil na koščke stekla in jih tako ohranil bodočnosti, ko bo morda z drugimi metodami mogoče še temeljiteje preiskati in proučiti človeške možgane Čeprav prof Rose ni končal svojega dela, ker bi bil moral preiskovati maršalove možgane še nekaj let, ni na njih nobenega kotička, ki bi ga ne bil skrbno izmeril in opisal Knjiga o znanstvenem delu prof. Roseja je obenem najpopolnejši opis človeških možganov. Švedi izumirajo ? Na Švedskem imajo poseben odbor za proučevanje prirastka prebivalstva. 30 let je deloval ta odbor, zdaj je pa objavil poročilo, iz katerega je razvidno, da bo švedski narod izumrl, če ne nastane preokret. V desetih letih se bo število rojstev in smrti izravnalo in potem nastopijo Švedi v razmnoževanju rakovo pot Ce hočejo število prebivalstva obdržati na sedanji višini, bi moral imeti vsak zakonski par tri otroke. Ker je pa tudi na Švedskem mnogo zakoncev brez otrok in ker se ženijo možje na Švedskem večinoma pozno, tako da treh otrok zakonca ne moreta imeti, tudi če bi jih hotela, bi morali drugi zakonci imeti več otrok. Zdaj se rodi na Švedskem letno povpreč no 85.000 otrok Če bi hoteli tudi za bodoče preprečiti izumiranje, bi se moralo to število dvigniti na 100 000 Toda tudi tega skromnega cilja Švedi naibrž ne bodo dosegli, če se razmere ne bodo temeljito pre-drugačile. Odbor poiasnjuje ta razvoj v prvi vrsti z izpremembo gospodarskih razmer Švedska je bila prvenstveno agrarna država, zdaj je pa postala Industrijska Mnogi industrijski delavci pa ne morejo misliti na rodbino, še manj pa na otroke, ker jim gospodarski položaj tega ne dovoljuje Razen tega je pa vzgoja otrok zdaj znatno dražja kakor je bila v starih časih Zato predlaga odbor mnoge ukrepe, da se poveča število rojstev, in kliče po psihološki prevzgoji javnosti. Ce bi švedski narod ne ohranil svojega števila bi prej ali slej podlegel s:lnemu pritisku iz držav, kjer se prebivalstvo hitro množi. Krmite uboge ptičke ! V SOLI Učitelj: Kakšne lastnosti imajo sesavci. Mihec? Mihec molči. Sosed mu narekuje iz zvezka, ki ga drži na kolenih, toda Mihec ga slabo sliši: Sesalci rode žive mladiče, rode žive mladiče. . . Mihec: Sesalci rode lažnive mladiče, gospod učitelj. Vsem, ki želijo na sezonsko delo v tujini Ljubljana, 30. januarja Kraljevska banska uprava dravske banovine pojasnjuje na razne intervencije, prošnje in povpraševanja da za enkrat še ni dana prilika zaposlitve za sezonske poljedelske delavc-j v Nemčiji in drugih državah, ker se pogaianja glede določitve kontin enta s posameznimi državar-' Še niso pričela Opoza-jajo se zato interesenti, da se zaradi sezonskih poljedelskih del izven naše države ne obračajo na oblasti in druga mesta vse dotlej, dokler ne bodo izdana navodila, ne samo o tem, koliko in kaksn h delavcev je treba, temveč tudi, kam se je za delo obrniti 'ostani in ostani član Vodnikove družbe! t V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, da je naša srčno ljubljena mati, stara mati, sestra in tašča, gospa Katarina Volkar posestnica in gostilmčarka danes, v nedeljo, previđena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v torek, dne 31. t. m. ob 15. url iz hiše žalosti, Poljanska cesta št. 9, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 29. januarja 1939. Žalujoče rodbine: Volkar, Kessler in Dular Dlcholas 5iluer: ti Hiša groze J roman L Cable še ni bil izgovoril teh besed, ko se je že pognal Lucas mimo njega in se zaletel na vso moč v oboje na steni. Opotekel se je od silnega udarca, obenem je pa v steni zaškripalo v dokaz, da njegov napor ni bil brez učinka. Znova se je zaletel v steno. Po drugem naporu se je pojavila dobra dva čevlja široka odprtina. Ko so odlomili ostale kose lesa, so zagledali v steni ozek jašek z leseno lestvico, vodečo nekam doli — — Toda kdo bi si upal zlesti v to luknjo? je dejal Guy Lucas. — Bil bi brez moči, če bi tam spodaj naletel na koga. V naslednjem trenutku se je začulo silno pokanje in škripanje lesa doli nekje v jašku. — Po tej poti hoče pobegniti, — je vzkliknil Cable.- — To je v kapitanovi sobi, — je menil Lucas. — Ali hočeš tja doli za njim, da bi ga zadržal, Cable? Ob tej misli je upadel advokatu ves pogum. Guy Lucas se je nasmehnil, zamahnil zaničljivo z roko in odhitel skozi vrata. Slišala sta njegove nagle korake na hodniku, ta čas se je pa pokanje doli v jašku podvojilo; a naenkrat je utihnilo. — Posrečilo se mu je priti ven, — je dejalo dekle. — In ... MoZ s krinko Pretresljivo je kriknila. John Cable, ki je stal ves osramočen, upirajoč pogled na vrata, skozi katera je bil odhitel Lucas, se je naglo obrnil, ko ga je dekle prijelo za roko. Mož orjaške postave s črno krinko na obrazu se je prikazal iz jaška. V naslednjem trenutku je skočil v sobo. John Cable je prestrašno odskočil. Čutil je, da mu klecajo kolena, kakor da mu je leglo na ramena težko breme. Stal je kakor vkopan. In kakor iz daljave je slišal prestrašeni dekličin glas, njemu namenjene klice na pomoč. Prikazen s tajnega hodnika je skočila iz odprtine tako naglo, da se je opotekla. Toda bilo je jasno, da noče planiti na Lucasa in dekleta, temveč k vratom. Obenem je pa ustrelila. Krogla je zažvižgala Johnu Cablu mimo ušesa Podzavestna reakcija mišic ga je napotila, da je potegnil iz žepa svoj revolver, da bi odgovoril na strel maskiranega moža. 2e je pomeril in sprožil. Orjaška neznančeva postava se je zgrudila, težak samokres ji je padel iz rok in obležal daleč od nje na tleh. Še je ležal tako, ko je v naslednjem trenutku planil v sobo Guy Lucas. Ves iz sebe se je ozrl na Cabla, potem na ležečega moža in naglo se je sklonil k njemu. — Tvoje prvo truplo, Cable, — je dejal, — in upam, da bo tudi zadnje. Prestrelil si mu glavo. Čestitam ti k takemu uspehu v streljanju na premikajočo se tarčo. Smejal se je. ko je zrl na prestrašenega dekleta in Johna Cabla. Potem pa, kakor da se je zavedel, da take čestitke niso umestne, je obrnil ležečega moža vznak in mu strgal z obraza krinko Prikazal se je obraz izredno grdega moža srednjih let. — To je stari Jack Hopkins! — je vzkliknil Lucas. — Stari Jack! — Da, on je to, — je zašepetalo dekle. — O, Guy, takoj moram od tod, iz te strašne hiše! Aa' Ta krik se ji je izvil iz grla, ko se je dozdevno mrtvi mož s prestreljeno glavo zganil, zastokal in sedel. Sele tedaj je opazil, da mu curlja iz las kri Očividno mu krogla ni bila prodrla v lobanjo, temveč samo oplazila kost. Jack Hopkings je bil samo omamljen. Divje se je ozrl okrog in ob pogledu na samokres, s katerim mu je bil Guy Lucas pomeril na prsi. je dvignil roko. — Zasačili ste me, — je dejal mračno. — Ne uidem vam. Toda storite nekaj, preden izkrvavim Gospodična Macdonaldova, saj vendar ne boste stali tu in pustili starega Jacka Hopkinsa izkrva-veti do smrti. — To se ne bo zgodilo, — ga je zagotovilo dekle. — Guy, ali bi ga ne mogel kako spraviti v knjižnico, — tam bi mu pa z vodo in koščkom, čistega platna izprala in obvezala rano. Sklonila se je nad ranjeno glavo starega mor- narja. Cable je opazil, da se kar trese od gnusa, vendar jo je pa pregledala. — Ne bojte se, ne boste izkrvaveli, — je dejala ranjencu. — Samo praska je to, nič hudega. — Zdi se mi, da imam glavo razklano, — je dejal Hopkins. Podprl si je glavo s komolci brez Lucasovega dovoljenja in se ozrl na Cabla. — In to ste mi storili vi, — je zastokal — Vi ste hoteli umoriti moža, ki se je šel tu samo slepe miši. — Lepe slepe miši, — je odgovoril Lucas. — Kar poglejte, Hopkins: če mislite, da ste vi v tem primeru edina prizadeta stranka, obdržite svoje pripovedovanje za sodnika — ker lahko stavite svoj zadnji belič na to, da boste prejeli zasluženo kazen. Jack Hopkins se je zamišljeno ozrl na Guya Lucasa, odgovoril pa ni. Mirno ga je ubogal, ko mu je velel vstati. — Po stopnicah doli, — mu je ukazal Lucas. Stopil je k njemu in mu nastavil cev samokresa na hrbet. — Pomnite Jack, da priča vse proti vam in da je tega dovolj, da vam prevrtamo telo s kroglami, če bi poskusili pobegniti. Pojdite počasi po stopnicah doli v knjižnico. Če stopite le korak na desno ali levo ali če se obrnete, ustrelim. Ste razumeli? Če pa poidete doli poslušno, kakor vam velevam, vam obvežemo rano in poskrbimo za vašo udobnost. Urejuje Josip Zupančič — Za »Narodno uakarno« Fran Jena — Za upravo ln inseratni del Usta Oton Chrlstof — Val ? LJubljani