». Stialltai. IIKIM. i hH. I. ura MH. U. IBIO. .Slovenski Narod- ▼•!*• pm p*«It za Avitro-Ogrsko: sa Nemđjo cdo leto »kupaj naprej . K 40 - I cdo teto naprej . . . . K 4*- Strtlett I I ; ; : ™Z I M A"«1*0 "> v* druge deiele: na mesec m m ... 3 50 | cdo leto naprej .... K 50* - VpraSanjem glede fmeratov ae naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. tprarnUtro (spodat, dvorttče levo). Knaflova ulica ŠL 5, telefoa at. 89. lahal« mt *aa s*«ćw Ur««mM a#**l|« ta *r******- inserati te računaj) po porabtjenen prdst»m tn stcer: 1 mu visok, ter 54 m-n Mrok prostor: enkrat po 12 vi a., dvikrat po U vin., trtkrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., i>arte tu zahvale (enak prostor) 20 vio. Pri več] Ih insercijah do dogovoru. Htff ■arotiik* aaf tioiljej) uročiim telio ^ aa) aaklttlal. "W Na saaio pisnene aaroćae brci poslatre it»arjt se ae Hore«« aikakor oiirtti. „Maralaa tiskara*" ttltfoa it 89. .Slovenski Narod" velja t Ljubljani dostavljen na dom ali Ce se hodi ponj i ćete leto naprej . . . . K *6-— I Četrt leta „ ..... 9-pol leta „ ..... 18— I na mesec......9 3.— Pasa^nasna štarilka valja 29 vinarjev Dopis! naj se frankirajo. Rokoplsi se ne vračajo. Oradalttvo: '^naftova allaa 4». 3 fv 1. naistr. levo, talsioa 4L J4 Politični položaj. Dunaj, 5. marca. Položaj ]e tuđi danes Se neizpreme-njen. Ministrski predsednik je bil vno-vič pri cesarlu v avdijenci; kakor pri-povfcdujejo, je predložil vladarju glavne misli svojega govora, s katerim ho-če jutri ali v četrtek se enkrar apelirati na zbornico, da dovoli proračunski provizorij. Nemci raznašajo. da bo vitez Seidler zagrozil s »skrajnimi posledica-mi« (katerimi?), ako ostane opozicija trdovratna. Toliko so dancs že izprevi-deli, da so bili tišti, ki so videli omaho-vati sedaj Jugoslovane. sedaj zopet Poljake, le žrtve posebnih političnih halu-cinacij... Opozicija je trdno in odloćna. V slovanskih političnih krovrih se domneva. da si je vitez Seidler izposlo-val vladarjevo odobrenje za oni del svojega govora, v katerem hoće naznačiti državnemu zboru osnovrnice ustavne reforme, kakor si jo predstavlja vlada. Najpreie si je seveda gospod ministrski predsednik dobil odobrenje svojih nemško - nacijonalnih pokrovite-Jjev. Nemci so se dovolj težko odločili pripustiti, da spravi vlada to vpraša- j nje zopet v razgovor (saj meniio, da bo Siegfriedenu na vzhodu sledil tuđi Sh'gfrieden v notranjosti države), sto-rili so to naool v prepričanju, da bodo Slovani take reforme, kakrsne predla-ga vlada, kar od vsega začetka odbili in da o njih niti razpravljati ne bodo hoteli. \emci upajo. da bodo s tem dosegli dvoje: prvić ootisnejo \ pra^anje preureditve monarhije zopet daleč v O3adje. drugič pa naprtijo Slovanom odgovornost za to, če se tozadevna pogajanja razbijejo predno so se prav prićela. Ta nemška Spekulacija je preveč prozorna, da bi je Slovani ne spoznali. Zato slovanska opozicija ne bo napravila gospodom belangistom veselja, da bi na Seidlerjeve predloge kričala ne, Be ter tako napeljevala vodo na mline nemške gospode in sedanjega režima. Mi smo vedno pripravljeni razpravljati o preureditvi države, vsaka pri-ložnost nam je dobrodošla, da podučimo vlado in Nemee o pomenu in važnosti našega problema, da utemeljimo naš narodni program in pokažemo, kako potrebna fe njegova izvedba ne le za nas — tuđi za druge. To bo merodajno za postopanje slovanskih strank. Odvis-no bo torej od vlade in Nemcev, ali bo mogoče razpravHati o ustavni reformi, oziroma doseči v tem ozirj uspehov. Tekom današnjega dne so se se-stali zastopniki Jugoslovanskega kluba, Češkega Svaza in Kola Poljskega opetovano v salonu podnredsednika Germana In podpredsednika Tusarja ter so se posvetovali o skupnem postopanju v zadevi vprašanja ustavne reforme. Slovanska opozicija nikakor ne odklanja razgovorov in posrajanj o tem vpraša-nju. Ali bodo mogli Slovani se udal-žiti tuđi formalne razprave (v ustavnem ali kakršnemkoli drugem parlamentarnem odseku), bo odvisno seveda od poteka in uspeha teh neobveznih razgovorov, torer od vlade In Nemcev. V Kolu Poljskem se pojavlja od konzervativne strani 5e precejšen od-por proti trdni zvezi poljske delegacije z načelno jugoslovansko in češko opozicijo. Govori se ćelo, da namera-vajo konzervativci predlagati, da naj klub sicer glasuje proti točki 1. prora-tunskega provizorija in tako izrazi se-danji vladi svoje nezaupanje, pač pa naj votira vojne kredite. Konzervativci ne morejo pozabiti svojih »lepih tradi-cij* in (za njef pa ne za poljski narod) lepih časov nemško - poljske zveze. Većina Kola Poljskega pa je trdno od-iočena vztrajati v zvezi z Jugoslovani in Čehi ter bodo konzervativni napori (go-spodje Bilinski in tovariši prav pridno intrigirajo) ostali na cecHlu. Zbornica je priČela danes zopet razpravljati o proračunskim provizoriju. Seja je dobro obiskana, toda poslane! so več v kuloarjih nego v dvorani. Po-vsodi se ugiblje o razvoju notranjepo-litičnih dogodkov, razpravlja se brez optimizma o posledicah miru z Rusijo in «ino-;o pozornosti vzbujajo tuđi so-botni in nedeljski dogodki v Zagrebu. Niti Nemci ne tajijo, da je hrvatska policija napravila vsem na.sprotnikom de-klaracijske politike jako slabo uslugo. Njen brutalni nastop bo učinkoval af. Na raznravo so prišle zakonske osnove o podaljša-nju finančne nagodbe z Ogrsko. Predsednik ie naznaniu da 'tiodo stavili po-slanci Ivica Kovačević in tovariši tale rnijni predlog: S razloga, ^to su dana 2. ožujka 1918. organi državnoga redarstva u Zagrebu, napose redarstveni straćari, surovom silom provalili u zatvorene prostorije, u koiima su potpisani narodni zastupnici, čbnovi ovoga sabora, imali prijateljski razgovor s nekolicinom narodnih zastupnika carevin>koga vieća te husaru dalmatinskoga i istarskoga sabora; s razloga, što je isto redarstvo tom ssodom ograničavalo zastupnike ovo-tra sabora u njihovoj ličnoj slobodni i time njihov zastupnički imunitet povri-edilo; s razloga, što je par sati zatim to isto redarstvo bezrazložno surovom silom napalo općinstvo grada Zagreba, kad je ono mirno i dostojnim načinom dalo poštu našim drugovima, zastupnicima već spomenutih zakonodavnih tiela; «v razloga, što je takav surovi napadaj na općinstvo, to ista redarstvo sliedećega dana 3. ožujka popodne prirodom odlazka predsjednika Jugoslavenskoga kluba narodnog zastupnika Dra. Korošeca opetovalo zaključuje sabor: 1.) Gornjim je postupkom zagrebačke-£3 državnoga redarstva povriedjen imunitet narodnih zastupnika: Cezara Akačića, Dra. Srgjana Budisavljevića. Dragutina Hrvoja, Vojislava Kempfa, Ivice Kovačevića, Dra. Petra Majer, Pra. Ante Pa veliča. Dra. Zivka Petri-čića i Valerijana Pribičevića. 2.) Pozivlje se vlada, naročito g. banu, da bezodvlačno oči tuje, jesu li se gornji čini dogodili njihovima znanjem i odobrenjem, ter kako te Čine opravdavaju, a u protivnom slučaju da krivce povriede imuniteta narodnih zastupnika kao i začetnike brutalnog postupka redarstvenih organa prema općinstvu privede najstrožijoj kazni. 3.) Gospodin ban neka bezodvlačno izda odredbe, da se svaka ovaka povri-eda zastupničkog imuniteta za buduće onemogući. Za ovaj naš predlog tražimo prešnost. U Zagrebu, 3. ožujka 1913. Ivica K o v a č e v i ć v. r. — Dr. A. Pa veIić v. r. — C. Akačićv. r.-D. Hrvoj v. r. — Dr. Petar Majer v. r. — Dr. 2. Petričić v. r. — Kempf v. r. — Srgjan Budisav- lievićv.r.-Peršićv.r. Predsednik dr. Medakovič je izja-viL da se bo o tem predlogu razprav-Dalo koncem seje. Kasneje pa je bfla razprava odgođena na Jntri. Cuie se, da se je opravićila koalicija napram po-slancem, kojim je policija kršila imu-niteto. Poljak! in Jugoslovani. Prijatelj li=ta nam piše: Eden izmeti nemnoiih Poljakov, ki eo bili- pred vojno na 8iovan=kem Jpmi osebno dobro znani, ie bil dr. St., ki se je v svrho svojih šiudii cesto mudil v Zagrebu. L. 191?. sem več obceval z njim v Galiciji. Nekcč smo se on. jaz in neki mrloruski studen* zapletli v politično debato. Slo ie prav tak rat za malorusko vseučilišče v Lvovu in one dni se ie mislila v tem mesfu vršiti neka poljska manifestacija proti tei nakani. Maloru-ski mtodenu' je v vsej resnosti zatrje-val, da se odnelie v Lvov in da bo tam — streljal na Poljake; nato ie odšel. Bilo bi prirahovati, da bo sedai dr. St. ohraćal svojo ost profi ?I:iloru?om in njih ^»ukrajiin^kemu«: eribanju; a to se ni zgodilo: dr St. je marvec z vso vehe-menco govoril proti — Moskalom (torej profi Veliki Ruski): nasrlašal je nr^ki absolutizera in r»otre^o, da se ukrajinski dialekr novsera o>imo=voji ter dobi vse pravice knjlžnegra iezika. Jaz sem proti temu na^rlašal, da Haj se bore tam erori za deinokrpr-no z v?emi mo^o-Oimi sredstvi. da pa ie ffroh. razbijati veliki slovanski kniižni jezik, ki se pravkar bori za svetovno veliavo. da je končno dialekt naimanj važno in pri-merno sredstvo v borbi za politično demokratizacijo. Debata je pokazala, da je moj prijatelj bil voljan, ugoditi vsem ukrajinskim postulatom, ce se le oslabi >moskovstvo<:, in da ni imel pravega stnislp za na^ša iucroslovariska stremljenja po ujedinjenju. Bilo je to v dobi, ko so se srališki Poljaki orijentirali v smislu krakov-pkih >Stancikovc (konservafivcev), ki jih reprezentirata med drugimi Bilinski in prof. Javorski in ki so pred vojno imeli oštro fronto proti Rusiji, ter v smislu >demokratovNove Re-forme<. ki so imeli naprr.m Rusiii isti proarrflra. če tuđi iz boli poljskih in manj dunniskih moti\'ov. Se par let prej je bilo to druernče ter so velike skupine Poliakov mislile, da iim je sralisko ru-sofilstvo manj nevarno nesro ukrajin-sU-o. Pop!avski je 1. 1905. rekel: >Ukra-iine ni: sta le Ruska in Poljska.« To stališre ie takrat znčel po^pesevati tndi cesarski namestnik crrof Pininski: njegov naslednik crrof Potocki ie bodil še po sličnih potih ter je v tem smislu vodi 1 volitve 1. 100S: tedai pa so kmetie je hotel kurz izpremeniti. a predno je polear 11 Ukrajincev izvolili 10 rusofi-lov. To ga ie silno prestrašilo, tako da mogel to storiti. s:a ie ustrelil ukrajinski student M. Sičinski. Potockejra naslednik dr. Bobrzvnski se ie z večino poljskih politikov zastavlial za pospe-ševanie ukrajinstva ter je zatiral mo-8kalofilsko propagando. V smislu te struje se je poljski klub 1912 izjavil ce-Io za ustanovitev ukrajinske univerze izven Lvova. ^e I. 1913. je rekel cesarski namestnik Bobrzvn.=ki: >Xevarno3ti ni v ru-sinskem radikalizmu, ker se ta lahko izpremeni, ampak v ruski in pravoslavni propagandi. Zarodovinski razvoj, ki je provzrocil. da so Polial^ očuvali Rusine pred potopom v ruskem morju. se ne srne prekipiti.< Ćelo Doliski neodviš-njaki so pridi^ovali o ukrajinskem Pie-montu. Zvest tej poliiični struji ie moj prijatelj dr. St. v začetku vojne duševno podpiral lecionarsko šibanje proti Rusiji. Pozneje pa je prevzel poljsko ekspozituro v Sofiji, ki ima namen. plesti vezi med Poljaki in Bolerari. Kaj je bilo povod ostvariti te ekspoziture, moremo !e slutiti. Poljaki fin zlasti najbrž dr. St. sam) so se vstrašili svojega se-danje^a in bodočegra osamljene^a položaja ter so iskali zaveznikov.Zazdclo se jim ie pač že takrat. da ni vse čisto v zraku in da so njih računi bili vendarle — prehladni. Najnovejši dogodki v Bres*« Litovskem so jim odprli DOVBem oči ter jim pokazali, da jim treba ekspoziture ne le v oboroženi Bolgarski, ampak tndi v politično jasnih Cehih in Jugoslovanih. Mi čutimo bolečino dr. St. in drugih Poljakov, ki so videli v ukrajinfltvtt le orodje zop^r moskov-stvoT pa so se morali prepričati, da se ie to sredstvo obrnilo proti njim samim. Naj jih teši zavest, da so v tej Soli last-nih nezfcod končno spoznali nedvomno istino, da imaio svoje mes^o na strani avstrijskih Slovanov. Leta 1912. (ko sem se sestal v Kra-kovu z dr. St.) sem imel priliko, videti tuđi poljsko srednješolsko mladino. Ga-liski srednješolci so uniformirani, kakor ruski. Haje je bila uniforma uvedena radi lašjega nadziranja v javnosti. Morda pa je v Galiciji tu soodločevala tuđi nsraera, buditi v mladini voiaŠkega duha. V odmorih ob 11. uri so na dvori* ščih srednjih sol igrale dijaške kapele; ni verjetno. da bi se to godilo samo radi grlasbe. Takrat nisem vedel. a sedaj čilim pozitivno, da je od 1. 1908. dalje bila v Galiciji vsa mladina vojaški organizirana v svrho vstaje proti Rusijii.* Že i. 1907. in 1908. so se v Krakovu in Lvovu ustanovile take vojaško - omladinske zveze. ki pa so bile — >radi pravnih težav< — tajne. Takrat se je Pilzudski preselil v Krakov kot in-strukior, postal duša >Zviazka strze-leckejra< (Zveze strelske) ter izdajal list >Strzelec<. Vse te priprave so vpli-vale tuđi na gališke^a >Sokolac, tako da je iznrenienil svoj značaj ter gojil pred vsera vojaške vaje. To ie bilo takrat, ko je RoTnan Dmovski r.a Ruskem Poljskem na^lašal potrebo, da Poljaki svoje interese identificirajo z ruskimi. Ko sem se s Poljskega vrnil na Slovensko, sem videl. da so tuđi tu za-čeli gojiti po srednjih šolah strelske vaje. >Oko se uči meriti razdalje<, so irovorili: >zato hoćemo strelske vaje namestno mladinskih iger«. In vneto so aktivni oficirji in profesorjt — rezervni častnikj vežbali dijake. Tako so se na Poljskem in pri na pripravljali dogodki. ki jih doživliamo z grozo. Pilzudski je mučenik svoje ideje. Prišel ie bolan v nemško ječo; nadejamo se, da je ozdravel . . . Ce priđe po vseh dose-danjih prevarah prijatelj dr. St. zopet j k nam. bo pač bolj nesro pred vojno ra-zumel naše jugoslovansko hrepenenje po ujedinjenju. Poljaki in Jugoslovani smo se našli. Xe morpmo si misliti Poliaka % zdravim, poljskim srcem, ki bi ne videl v teli dneh dejstva, da se je nemški im-perializern z velikim uspehom obmil na vzhod ter hoče preko Rusije ▼ »deveto deželo*. proti Indiii. Pole*? ceste »Berlin - Bacrdadc. ki gre skozi ingo-slovanske dežele in mora računati t zaveznimi državami Avstrijo, Bolgar-sko in Turčijo, si odpirajo sedai_ drugo cesto »Berlin - Varšava - Moskva - Ki«* na - Indija«, ki se jim bo zdela dobro nadomestilo za kolonije y Afriki. A na tej cesti je svobodna Poliska kamen, ki ga je vredno stran suniti. * Prim. veliko v nemški smerl pisano delo W. Feldmana >Geschichte der polit. Ideen in Polen seit dessen Teilungen< (Miinchen und Berlin 1917), Mi na severu... Iz ponemčenega ozemlja nam pi-sejo: Mi na severu smo otroci matere Slovenije, ki smo odšli iz ožje slovenske domovine v severne kraje na ozem* Iju nekdanje slovenske vojvodine Koro-tanske. Mi smo v službah tujih prise-Ijenoev na slovenski grudi. Mislimo namreč. da še s tem ni postala sloven* ska zemlja ruja last, dasi je prišla Y, tujo oblast. Mi moški delamo v premo-govnikih. rudnikih, tvornicah, pri visokih pečeh, me ženske pa skrbimo za udobnost naših gospddarjev tujcev, po* vsod smo, kjer je treba bistrih glav in pridnih rok. brez katerih ne morejo biti podjetja tujcev. Mi se trudimo, da našai zemlja dajaj tujcem svoia bogastva, do-čim nam more jedva nuditi grob. Ze de^ setletja traja, da trumoma hodimo na sever in nas je tukaj že velika mno-žica. Mi smo si izračunali, da ie pri Ijud-skem štetju leta 1910. bilo nas od vsega domaćega prisotnega prebivalstva Y sledečih mestih z lastnim statutom, oziroma v političnih okrajih navzočih, toda pristojnih v občine y ožji slovenski domovini — v oklepajih so navedeni uradni podatki iz leta 1910. o nas, ki smo mogli in smeli priznati slovenski kot svoj občevalni jezik — in sicer: Bistriško (Pustertal): Lienz 695 aK 2*12% (7 ali 0*02%); Koroško: Celovec mesto 8185 ali 2€*79% (1779 ali 647%), Spital 2472 ali 5*04% (66 ali 0*13%). Sv. Vid 5249 ali 9*98% (285 ali 0*54%), Volšperk 4497 ali 10*25% (1902 ali 4"33%); Lunjsko (Lungau): Tannweff 167 ali 1*19% (nič); Štajersko: GrSbnin* 375 aU V19% (23 ali 0*07%), Liezen 819 aU 310% (nič), Murau 767 ali 2*83% (18 ali 006%), Judenburg 4021 ali 6*20% (397 ali 0*61%), Leoben 7540 ali 12*91% (199 ali 0*31%). Bruck 2530 ali 5*81% (144 ali 0'33). Mtirzzuschiag 2157 ali 5*25% (39 ali 0*09%), torej Gornje Štajersko 18.209 ali 6*12% (820 ali 0*27%); — Gradec mesto 20.290 ali 14*60% (1140 ali 6*82%). Voitsberg 3496 ali 8*73% (204 ali 0*50%), Gradec okolica 9190 ali 917% (389 ali 0*38%), Weiz 1147 ali 1*77% (140 ali 021%), HaUber* 317 ali 0*59% (1 ali 000%), Feldbach 1205 ali 1*48% (6 ali 000%), Lonč 4283 ali 8*35* (269 ali 0 52%), Lipnica 6690 ali Stran 2 .SLOVENSKI NAROD*v dne 6. marca 191«. 54 štev 10'29tf (3525 ali 5*42%), Radiona 3349 ali 9*27% (3290 ali 9' 10%), torei Srednje Štajersko 49.967 ali 7*93% (8962 ali 142%). K nam smo tuđi prišteli Se Srbo-hrvate iz Istre in Dalmacije, toda teh ie tako malo. da jedva priđejo ▼ pošt^T. IČ nam pa nišo prišteti Slovenci in Srbo-hrvatje iz Ojrrske. Hrvatske in Bosne. V rađgonskem okraju je nmoso otrekih Slovencev, skoro 3000. Zelo mno^o n&e je takih, ki smo v sroja bivališća tudi pristojni. Kakor ie videti, nas je veliko vec nego je Nemcev na Kranjskem in Pri-mor.^kem, toda kasne pravice imamo T Mi cimamo nid. niti bozi a beseda se nam se oznanuje v materinem ieziku. o slovenskih feolah sploh eovora ni. Pri tež-kem teleenem delu živimo v strasnih duševnih mukah, ker ćutimo grobno ponižanje. da ne moremo biti liudje z vsemi atributi osebne fuverenosti. Mi se začenjamo zavedati. da smo §e na slovenski zemlji, dasi io ima še tuiec v oblasti, in vest nam pravi, da nekai moramo ukreniti. Mi hočerao z ciklon" svojih srlav in rok osvoboditi sebe in na£o zasnžnjeno slovensko errudo, pri čemer računamo na pomoe naših slovenskih bratov in sester na jusru. Nas je v res-nici več neero navedene števHVe k^žejo; kajti neke?a dne tuđi nemi ie apreco-vore, svesti si svoje človeške dostojno-*ti, zlomijo verige ter si pribore zlato •vobodo. Z velikim zanimarnem zasleduiemo »magovui pohod velike za nas resi Ine ideje: samoodločbe vseh narodov. kate-ra nam ustvari nove oblike preenesra sozitia vseea ljudstva na podla«ri asoci-acije in ne supremacije. Za ivoie sestre in brate robotnik v fajini. Kalio je bila pUpisinia mirovna ponudila z Rusi] 3. Dnnaj. 5. marca. (Kor. nrad.) Tz Brestn Litovgkegra porocajo: Ru?ka delegacija je izjavila, ko ie prevzela dne 1. t. m. izrocene nacrte mirovnesra pred-losa in priloar ter doDolnilnih pravno-politicnih poeodb, da noće pri četi s ko-miFiionalnimi poeaianii erlede teh po-frodb. Tekom pooolđnera dne 1. marca je stopil predsednik ro^ke delesaciie v stik s predsedniki deleffacii centralnih držav ter ie zaprosil. da nai doloCiio «ian, kdai naj pe pocodb^ podjelo. Na-to se ie določilo. d* se izvrši nodpis dne 3. marca Dne 2. t. m. so stopili predsedniki in posamezni člani ru*ke de!ej?rciip v atik z delecrati zaveznikov, cta dobe pojasnila srlede po^ameznih đo-ločb pogodbenih nnčrtov Z ni?ke stra-Bi M y teh razsovorih nišo poptavil© nobene želie elede izpremembe na-ertov. V plenarni seli. ki se ie vr§ila pod preds«d?tvom av?tro - oorskecra veleposlanika v. Mereva dne 3. t. m ob 11. 8o pooblpščenci naiprei predložiM fvo-ja poverilna pi-ma. ki so pe pregledala in odobrila. V enloSnem spora žurnu se je do točilo, da se nodDiše's, grof Oz°r-nin in državni tajnik von Kfihlmnnn v Bukurešt;. Na to je podal pred^^dnik rn\«ke de-lejrasnie 2 izfavi. V prvi iziavi se ie <1o-taknil v zAdniem od.**"vkii plena 4. m\-rovne posrodbe stoie/-ih T>oeodvenih dc- ločb. elede ođpoveđi Rn^Iie, da bi se vmešavala v novo ureHitev r«».?.7ner v okrajih Arđahan. Knr«* in Batup. Tzia-vil je. da srrejema to doloebo. ki v?p1}ti-je izpremembo teri+oriH. ne da M se ▼prašalo prebival«tvo, samo pod protestom. V druffi fziavi je navah! co«T>od Sokolnikov nvodoma Ha ie 7.aAf*\ F»^m-ški ultimamm rusko repnhliko pri d*»-mobilizacili. Vsled tesra je bila rnska republika primorana sprejeti ta ul'ima-tum in podnisati pedai ii "Predloženo mirovno pocrod^o. Ta mir ni spora-zumen mir. Ru^ke o^neine narobe postavlja pod pretvezo. da pe jira da pravira srmoofiločbe. pod vpliv N^rn*;!-je. Tam vladajoče razrede ^itifo proti revoln^iii in protirevoluoiion^rne sile se ojačnieio. Enako podr»ira 5tirizveza, revoluciji sovražne sile nn F;n^kom in v TJkraiini ter zasleduie pri trn strate-idčne cilie. Ru^iia. kateri se ie storila .« prelomom prerairia sila, podnice predloženo mirovno no?od-bo ne da bi se glede miru po-e a j a 1 a. Poslanik von Rosenhersr je iz vajni. đa od ruske deles:a^ie sedat oporeTtani odstavek 3. člena 4. rDiro\ii*» posroflbe ne rjomeni kakor trdi ruska ^oloaraciiT nasilja proti narodom v oV.raiih Bafnri Ard^han in Kars. k*»r bodo ti narorli svoio državno bodočno^t sami uredili. Nad»lie ie izvaial von Ro.=onbersr. r?r> ie bilo Rusiji na prosto volio da-n o spreieti ali odkloniti o<\ Nemoiie ji »tavliene pokoje. Žito Rusiii ne more reci. da h\ ?e ji bil rair vsilil. Nen^rija je stremila me=eca decembra in ianuar-ja re?no po sporazumnim miru. kar pf» »e je razbilo ob pomnpikliivi dobro volji nasprotne strani Kliub temu p e d a-n f i mir ni imnerilalf utifen. ker ne zahteva niti aneksii niti k<-»n*ri-bucii. \a?proti trditvi prpd?pr!nika rn-•ke delegacije, da ima Nem^iia n^Tn^n po^pirati protirevolncijionarno ei^rnie v Ruaiii mora izjaviti, da Nemćija in njeni zavezniki na to ne mislilo. Centralne države noceio ?amo nohene proti njim naoerjene Agitacije in nobene propagande, rrepuččaio T>a Rusiji, da stori v svoiih meiah. kar se li zdi dobro. Po odsovoru sr. Sokolnikova, po ne-katorih protiopombah poslanika von Rosenberpra in generala Hofmanna je bila seja ob 2 popoldne odgođena na 4. uro »opoldne. Ko se je seja zopet otvorila, se fe pričelo podpiaovanie mirovne poeodbe. ii je bila ob 5. končana. Nato so ?e Dod-pisale pravne pogodbe, kar je bilo kon-6ano ob H6. Poalanek von Merev. ki Je priclr-žal deleiracijam zaveznikov podrobni dogovor na meritum rusk!h prot^stov je izrazil svoie obžalovarfe nad rupko iziavo. Države štiHzveze ao bile upale in želele. da se bo ta dan govorilo samo pomirljivo in miroljub-p0* C# protestira ruska delagarija proti zadnjemu odstavkn clena 4. mirovna pogodbe, mora opozoriti na to, da ie nila ruski delegaciji že dana prilika in da je imela dosti časa fazirovarjati se o tej doknbi pogodbe tn stremiti po iz-premembi. Ce ruska delegacija spreje-ma pogodbene nacrte, ae da bi m> ooga-jala en bloc nima pravice priUževati se> man-efi mora za to tama odjrovarjri Drimerni vporabi tega dolgega roka dosti Časa konrati mirovno delo na podlaci, ki se j© ra^et-kom pogaiani sporazumno določila. Snloh se ie o materiiahi ->p prei raz-pravljalo. Ce je niska de'f-gariia po-zneje zapustila to pol in č«* nm scniai odnoveduje konrn^mu r;: T-rovarianiu zaiieva krivda na tem iikiincno nisko delegacijo. V daljM izjavi >e na to natopi! po-oblasčener Turci je Hakki Pa^a proti prvi iziavi So kolnik iva. Navajal ie. da bila Turčiia ^tiri uto leti a v pojesti okrajev Ardahan. Kars in ^aftim. da \% Rusija to pokrajina uotv^m nasilnih aneksii zavzela in da Turr-Ma, dokler jo bil^ r po-5c-5*i teh pokraiin. od Ji\in ni nikd?r agresivno na*tor»al»i prnti Kti-sili.Ker *ie tiče očiiania. aa 'pr»arrn peii (\nf* 10 fe-bruarja t. i., da stopa v^leđ nrekinienia rairovuih po?ai»ni * strani Puaiie no-godb\ o Drenjirin iz v«»liave. To sporn-«^ilo ie g. Trockii vzel na snanie brez ugovora. • Berolin. 4. marca. Ken-i$ki *»esar ie posial vrhovnfT-n pove'iniku na v/ho-du srfm. princu Leopoldu Bavar^kemu brzojavko, v kateri p]avi junaštvo centralnih armad ki da io s svoiimi tma-gami novzrocile razp^d mckA dr*,^ve. Koncem prejiinega leta 1e odloži! brez-mo^ni naspromik ort>žie. se enkrat da po morale nemške Pet? ns-toniti z orož-j^m v roki. da iiboiuieio mir z mef-em. V par dneh po izvršile to na!o?o Ce=ar ^e zahvaliui^ ćefatn in vod^elierrL Petrogr&d. 4 marca. 'Kor. ur«d.) Poslovni glavni od^ek spri^iov ie <»kM-cil za 12. tnarc v 5fo*kvo izredno zbo-rovanie eovjetov in koza^kih odposlan-cev, da pe no«=vetuie o vpra^nniih. ki po v zvezi z mirovnim sklopom. Zeneva, 5. marca. ^Prrit Jo?irrtr\l< T>nrocui ir Pe*rotrr?-1a: Kron^tad^ki morn^ri.ski poviet le onustil svoj upor T»r*^ti TTiirovrifmu skl**pu f ^cntrn^iroi ' držsvami ter 1e v 3^*011 potkovi r*ei\ % " v liko većino >udi v imonti ru^icesra Vro-dovia pprejel predlog ^trocrsđske vlade Ženeva. 5 marcA. Z*trinje •<*. An T.r> 12. marca ekiir.ir.i koner<*s Bovietov niordi ne by rrzm! mirri pk!«»riieTiejra v Bresra Litovsk^rr, Badimnesta. 5 mara. Oirr5=ki mini-^trski Dre^.'^nriik dr. *-Vf»k*rI?» ho odpo-:oval jnfri v Bukaje?io. da f<* udelpži miro>T2ib r>o?ajani. Sofija. 5. csarra. Finančni mirsiiiteT Tonce^-. ki ie dncpei dane« ;>z Buka-r^^t*, A* poro^fi, «a i> izr^Tril. da ie zeio zaunai 5. mareći. V Ukr.iiini se d«la za obnovitev važnih železiiških točk Smeringra - Pro?kurov - Podvolociska krenko nadaliuieio. Naše čete so iz Zmerinke v smeri na KerdifVv do-pcie do mesfft Vinice ter prodiraio ob želez-ni?ki prncri z Zmerinka - Rlobod^eja. Tudi etran^ko proffo Novosielira - }.fo-hilev popravljajo naše čete rer se nada- Jiuie prodiranie ob Droari Dipnik - B«el-ci in Kidni^a ob Dnie^tru. Te &rte fo zelo VRŽne za zbiranie 7a!o*r v deželi. Ker najbrže ni pričakovati mocneišejra ^ovr«?iiegf4 odpora med Dnieptroni in Pnuom, imajo na£e čete oredvs.^m poli-• ično »dministrat:vnpi nn)oare Upravni orir^ni, ki po prideljeni knlonam popi-su.iejo zaioge žita in živil ^kunai z nkrajinskimi organi, katere Pa 1e vcči-noma treba še le usivariti. Naše prodiranja ob Diesfru ie tako. da homo mogli v filncaiit. da ne priđe do miru 7 Ro-muniio. prifeti z operacijami proti tej državi ter iih hitro kon^iti. Lvov, 5 marca. Jz Kijeva poročajo. da je prevzelo nkrajfinsko ^dpo^Ianstvo jamstvo da ho dobavilo centralnim dr-žavam do 15. arri!a t. 1 30.000 vasronov žita. 2000 vasronov zmrzlecrn mesa in 1000 vagonov Fnhega sedia. Napprotno pa bo dobila Ukrajina stroje. železo in blago. Rotterđan. 5. marca. Iz Petrosrrada porocajo: Ustanavlianie ruske progto-volj^ke voj«ke hitro nanredule Do ee-daj »e ie priglasilo že nad 100.000 moi. Intervencija Japenske. Pari«, 5. marca. (Kor. urad) V od-seku zbornice za sunanje radev« j« po-ročal Pichon o diplomaiičnem položaju in o iaponskem vprasanju. Po seji ao dali člani odseka. ne da bi boteli dati podrobnejših razjasni 1, razumeti, da »o vsi lavezriki edini, da nreDHite Japonikl naatop v M&ndiuri-j i i n S i b i r i ii. Rotterdajn 5. marca. (Kor nrai.) >Manchaater Qaaruiaac piia o aii»Ui- «1 ■fctai aastopv Japoaake v valMkbii Aal- | ji; Jasno je, da podvzetje tako velike ; važnosti ne trpi nobene omeiitve ' odgovorooiti. Qri tora! 1 a vojno proti R u • i i i. ali proti oni oblasti, ki se da i lastopa Rušilo v Vs-hodni Asiji. T * pomeni, da homo storili mi in nafti zavezniki. diočim Namčija in i njeni aavezniki akušato razkosati Rusi jo na aapadu, sva, k»r »e d» napraviti i na vzhodu Morda 00 na*i motivi dru-! gadni, napeh pa bo tati Naš ponos ie. da se bojuiemo za • vobodo narodov in za vnrnost 2eneva, 5. marca, >TeraoiC pravi, da bo sadela akciia Japonske Droti Rusiji sedaj na veliko večie težkoče. kakor prej Janonska si mor« Mti na ias-nem. da ne ho morala vriiti vVzhodni Aziji samo ooliciiskega dela marvec da ure za pravilno v o i n o 2en«vA, 5. marca >Matin« poroea Iz New Yorka- Odposlanie američkih voinih iadii pred Vladivostok t)v v«e-bute ofenzivnesa zna^aia nroti Pu?»iii. Predsednik \\ilaon zavzrma tr.di v ru-skem vpraftnniu dmeračno st-iil*?e. kakor zavezniki ter nsmerava »sto ?:n:ro-toviTi američke «rof!pod«»r«kf> in*erep# London 4. marca. Kita1»ka ie Rkle-nila, rta ^e udeleži iapon?lre «kspediriie» j# *kiemla. da ho »odelovala. Nemč'^a n^stopi na Finskrm. Stockholn*. 5. mare* (Kor. urad ) Na ukaz £vnie vl^dc ie tuk^i^nii nem-ftki poslanik snoroNl znrjan'rmu ministru da n*»meravn Nerr^iia n* z^htevo finsko vlade no~lati ^cte n^ Finsko Hh uduSe nr>or in da .*»« boHo čete p nrivo-lieniem Finske r»oshi7era1e tildi A1at>^-skih otokov. Zasrotovilo e© ie turli. d\ Nemčiia na ornkih r»:ma teritorijalnih interesov in da se bo vnra5ani*» teli otokov re^Uo x vpoštevrnfcm vitalnih intere«ov .^ved^ke v spornziimn p to državo. Vlada ie vz^la to izi.ivo nrv ttip-m'e ter neovariola vr»or*hi Aland^kih o*o!cov. ker bi to oviralo humanitarne cilie Švedske. Dogodk! na bo'ištih. NA$E LR\DNO POROCU.O. Dunai. 5. marca. (Kor. urad.) Na 3taH]an5ki fronti n!kak!h poseb-nTh do?rfK!kov. Operacije v svrho vzpostavltve reda in varnosti v Ukratt'M potcka?o kakor naTneravano, Roniim'ia }e ?^rce'a pokoje centralnih držav za premirje. — S. %. ^t. NEMSKO LRADNO POROCILO. Bero!in, 5. marca. (Kor. urad.) Zapadno bojišč'j. Skupina pre-stolonasleJnika Ruprehta Bavarske Ra in nemškega orestolonaslednika. 2i\fahno izvldno delo^!it»e na mnogih frontn!h mestih. Se verao Rei nv?a in n^. vzisodu fore ga >!oze je franeoska artiljerija ži-v^iino deiovaSa. — Skupina vojvode AIbrehta \V ii r t e m b e r -^ k e sš a. Na vzhcditfh vi^inah Y-oze čez dan ljut octeni boj. Močni sovračnl od-dclhi so pričeii zvččer napad na U3še pozicije vzhoiino V^ouillva. Biti so s protisiinfconi odbic:. Tud? na !otsrInM fronti in v osrednjih Vose^h Je bflo včerail br^no dek>-vanie zvišenc. Vsh'dno bo:,jšče. Romuni $0 spre-JeH na?e posoje. Zaradi te^a stepi pre-mir.te z f?oniunt!O iznova v veljavo. Z drugih hojJ^č ničesar novesa. — von Ludcndorff. PRFT> VEIJKO OFKNZIVO NA ZAPADU, Dunai 5. marca. Na zapadni fronti se priDravHa r-Tiiska voiska vk odločil-no bitko. Forp(l^i ?et pe bllžn sto->mu konrti. Po^ledira teb prinrftv so pilne izvMne bitke. B«rolin. 5. marr«. Mobilna rezerva, ali takozvana manever?ka nrmada rod fireneralora Fochjm ie zbrana za franco-pko fronto ter ftteie elanom franeoskih poroci! knkih 400000 mož, Wff«ihinfirton, 4. marca. Ameriški vojni derartement nn/nania. da se bo na Francoskem ustanovilo veliko amerikansko preskrbovrJno oporišre. ki bo Stalo 25 miliior.ov dolartpv. xo oporisre bo nbsejralo 20 velfkih sklnH!*^ 12 velikih delavnio in 100 manjih d^lavni^. V tem opori Scu bo zaposlenih 450 čaet-nikov in 16.000 voiakov. Z deli se ie pričHo že pred par tedni. ko je večina materijala rlospela na Franco^ko. Vojni departement ie zahteval oi koncrresa za proeram !etal«>fva novih kreditov za 450 miJijonov dolarjev. Poredaj ie bilo v iste reno«kodovani, čeprav je padlo v blizini 15 bomb. = Mcn*lc5tcci?s!i? sh^ v Kannlku. FCnkor smo že roročaii, se vrši v nede-Po 10. t. m. manifcstaciKki fihod za ju-srostovansko dcklaraclto. Sh:)d, »ia ka-t'T«-rn bo govori! l]nh!Hnh 3. popn'Ine v spodnjih pro-storih »Iime'jarnc«. Pornčata ks. državna posLinca dr. Korošec in dr rv* a v n i h a r. Shod bo mnnifcstiral za-htcvo ru-'e^a jiT^osIovanske^a nareda /a zjedinjenje 5Ioven:ev, Mrvatov in Srbov v zmislu mainiške deklaracije Jiijcos'ovan'-kesca kluba Ta dan bo T'r;i?nik cele slovenske Savinjske doline. Molčali in tlačanili smo doljro, sedaj zalitevamo vse, kar nam xre. Nam Ju-poslovanom naše pravice, našo »-taro pravdo! = Kako se detajo zaupnice za drja SrFiir^iia. K notici, ki smo io objavili rod tem naslovom v soboto, nam 'jišeio 17 Cerkeli: Cerkljanski župnik Fr. Do-linar po^ilia kot predsednik kraine^a šolskega sveta po svojem ministrantu ctrankam orjomine in kazenske naloge nroti povratnomu potrdilu. — Janez Miirnik ni prićakoval nikakejra kazen-ykej?a ma-idata, ker njegov rejenec ne štampe pri njem in bi imela biti vsled solskih zamud kaznovmn gospodinja M. Delovec. Ker nibče noče vsprejeti odgovornosti za dečka, je bil naznanjen Miirnik kot ocem in ta je podnisal edi-no le tozadevni urndni dopis, ne pa ka-Vo znupnico. — 2unnik Dolinar torej "•nrnika ni politično ogoljufah — Ome-njena vest je sicer krožila med Ijudmi že pred 14 dnevi. a jaz sem 30 takoi *%:r\?r\a\ kot nepravično in jo pojasni] vsem vplivnejšim možem. — Josip La p a jn e, naćučiteli. = Narodna doslednost — kle si? Pife nairj r-riiatelj iz Štajerske: Poro-čali 5;te, da ;e prebranj3valni nadzornik n?.đporo:nik pl. Raltzbers: na posveto-\'dv]u novesa nacrta rekvizicije žita, ki se je vr^ii v Celju, prepovedal uredniku 2ebotu kot zastopniku kmetijstva p-r.voriti slovenski, nakar se je ta odpo-vedal bes?di. Na zborovanju ie bilo še stcvilno drugih, sicer zavednih Sloven-cev. Po uredniku Zebotu je dobil bese-do znan ?lovenec. ki pa Je — nemško .e-voril. Recite, knr hoćete: tako po-•stor-^ie je tzs nezr.osno. Nafmanj kar bi se bilo moralo zgoditi, bi bil odiocen protest od strani vseh navzočih Sloven-cev. v resnici pravilno pa bi bilo, če bi se bili vsi slovenski kmetski zastopniki in splob vsi Slovenci takoj odstranili iz zborovanja. Oseba plem. Paltzbcr^a ne priđe v postav, pač pa sistem, ki je povsod enak in nas je hotel tudi v Celju ponižati. Ali se tega res ni bilo mogoče zavedati? Čemu dati sovražniku povod v zasmeh?! = Nemškl železničarU za nemike naci?onalrjc interese pri Južni žeteznlci. Glavno vodstvo državne zve^e nem-^kih ?.e!eznic5arjev v Avstriji ie poslalo poslancem Dobernisu, Kraftu tn baronu Pantzu pismo, s katerim pozdravlja vstop navedenih poslancev v upravni svet Južne železnice in upa, da se organizaciji s skupnim delom s postanci nosreči usnesno varovati nemške naći-jonalne interese! — Vojni davek. D u n a j, 5. marca. Firančni odsek je odnbril pred togo, da nai se pobira vojni davek tudi za leto 1918. = MHitar!tiranie redakcl}. Iz neke interpelacije čeških socijalnih demokra-tov je svet izvede!, s kako interesant-nimi nacrti so se nedavno pecali vladni krogi. Da spravijo liste še bolj pod pri-tisk, so nameravali vse urednike, ki so kot taki oproščeni od voja^ke službe, vpoklicati ter jih potem kot vojake pri-deliti uredništvom. S tem bi redakcije na zelo enostaven način postale filijal-ke uradnih pisarn in bi naravnost pod-lej^ale vojaški disciplini. To bi bilo veselje pisati (za urednika) in čitati (za publiko)! 3= Obsođba čeških članov sosposke zbornice. Kakor smo poroČalU so se Če-§ki člani jrosposke zbornice pri jarlaso-vanju o zaupnici zunanjemu ministru grofu Czerninu odstranili. Izvrševalni odbor češke državnopravne demokracije je sedaj sktenil resoluc.jo, ki naj-ostreiše ob*o*a njihovo postopanje. =r Cađna prepoved. »Udove Novi-ny« lavljajo: Vojno ministrstvo Je prc- { povedalo čast nikom vstatl, kadar se poje čeSka narodna himna »Kde domov mui«. = Novi srbsk] list v Sarajevu. V Sarajevu prične za nedolffo Izhajati dvakrat na te dan srbski list »Narodna Snaga«, ki bo od izbruha vojne sem zopet prvi srbski list tiskan izključno v ćirilici. = 80.0C0 ogrskih Romuiiov je po-begnilo v času vojne v Romunijo. Med njimi je 2000 rezervnih častnikov in 34.000 vojnih obvezancev. = »Avstrlja, cesarstvo vznoUa.« Znani franeoski politik Reinach piše v -Rcvue politiquc internntionale« o pismu ,s:rofa Andrassyja lordu Lonsdownu (madžarski gospodje nemoteno dopisu-jejo sovražnim državnikom), v katerem t>red!aga ogrski državnik Avstro-Ogr-sko kot poštenega mesetarja med An-?:lijo in Nemčijo. Reinach se obrača do grofa Czernina, ki ga imenuje »diplomata iz dobre sole« ter govori nato o svetovno - političnem poslanstvu Av-stro-Ogrske, za katero hoče ogreti svo-*e čitatelfe s ćelo vrsto dokazov. NaJ-nrej izhnja iz politične paralele, v kateri primerja Tallevranda in Napole-ona. Bismarcka in Viljema I. Gre za oni memorandum Talleyranda, ki ga je ta predloži! Napoleonu po ulm^ki ka-i>itulaciji in v katerem predlaga skrajno i^rizanašanje Avstro - Ogrski in avstrij-sko - franeosko zvezo. Reinach primerja to žalitevo franeoskega državnika z Bismarkovo zahtevo po bitki pri Kralievem Gradcu ter konca paralelo s temle stavkom: »Kako drugače bi se bila razvila usoda sveta, če bi Bismark ono jutro po Sadovi ne bil obdržal prav napram pruskemu kralju, ali pa, če bi se Tallevrand na večer pred Austerlitzem ne bi bil uklonil Napoleonu.« Reinach naglaša nato oni politični faktor, ki ga imenuje donavsko usodo in orjentsko poslanstvo Avstrije. Pri tem se spomi-nja zopet Kossuthove misli o zvezi do-navskih držav Ogrske. Srbije, Molda-vije in Vlaške. Z zelo laskavami bese-clami o habsburški dinastiji in sedanjem cesariu predlaga moderno uresničenje te stare misli ter govori o cesarstvu vzhcda, o Zedinjenih državah Orijenta pod habsburško dinastijo, ki naj bi v svoji konstituciji združila najboliŠe elemente ustav Zedinjenih držav ameri-ških, nemške zvezne države in švicarske republike. Reinach pravi pri tem nopolnoma odkrito, da bi mogla tvoriti taka sredejeevropska država, kateri bi se mogla priklopiti tudi Poljska, proti-utež proti Nemčiji in proti Rusiji. O Habsburžanih pravi, da bi morali priti na avstrijski prestol, če bi ga žc ne imeli. = Zmaga nemških aneksijonistov. Berolinska »Tagliche Rundschau« piše: Mirovna pogodba z Rusijo je baš na-sprotje tega, kar je nemški državni -^bor sklenil 19. julija (resolucija za sporazumni mir) in je torej najtežji stvarni in moralični poraz, ki je mogel doleteti očete te resolucije. = Proti Poljakom. Berolinski »Ostmarkenverein« je na svojem zbo-rovanju 3. marca sprejel resolucijo, v kateri pozdravlja obljubo nemškega kanclerja, da se bo meja proti Poljski uredila tako, kakor to zahtevajo voja-?ke potrebe in v kateri izreka pričako-vanje, da bo nemška politika iz .;ovraž-nega razpoloženja poljskega naroda iz-vajala neobhodne konsekvence. Nastop n ijskih poslancev v pruskem deželnem zboru* ki ga je označiti za veleizdajal-*k\. da je pokazal česa se ima nemški narod nadejati od Poljakov. Zato je nuj-no potrebno, da nemška vlada odločno nadaljuiejo svojo nemško politiko proti Poljakom. = Italija je grozila s separatnini mirom? Londonski socijalisti pripove-duiejo, da je Italija na konferenci v Ver-saillesu grozila s separatnim mirom, ako bi aiiiranci tako postopali ž nio, kakor so z Rusijo. Po dolgem burnem razpravljaju se je soglasno sklenilo, da se aiiiranci obvežejo, da bodo podpi-rali teritorijalne zahteve Italije. Ameri-ski poslanik pa je zapustil dvorano, ker <-.e po tem sklepu ni moglo veČ razprav-Ijati o ameriškem predlogu za izpre-membo vojnih ciljev aliirancev. = ItaHJanski senat za japonsko poraoč. Italijan. senator Ferrari je izre-kel v senatovi seji 1. t. m. upanje, da bodo ameriške ladje, ki so došle 3 spravile na Franeosko milijon Amerikance v, pripeljale ravno toliko j a -nonskih vojakov na Balkan. On je vedno sodil, da je intervencija Jaronske absolutno potrebna, da se doseže v naikrajšem času Časten mir. Tudi senator Mazziotti se je ogreval za nemudno pomoč Japonske. Z Goriškega, 5. marca, Dnevi velikecra napovedo-vftDJH, kako ee bo obnavliala Gori-ška. po za nami. Mi ni-ste r Homan ie mo-«el že na široko razložiti, česa potrebnije Gorička in podati SToie vtiske na me?tih, kjer imalo zarisati novo bo-dočnost naše nesretne dežole, pa ni Se cd nik.ier znakov, da se bbo začelo de Io. Ljudstvo, kar se era ie mosrlo vrnit že dela.prihaiajo dan. na dan besronc vse želi proti domu, srjomlad nrihaja ^ dežclo in date živlienla zemlii, samo ii stif ki pravijo, da držijo državo po kon 54. štev. .SLOVENSKI Ma3O£>*. dne •>. marca 1918. stran 3. zu. se ne lganejo in n% stor* onih toli- kokrat povdnrjenih korakov, da bi mo-£li končno vsklikniti: Vendar 8« i© začelo gibati. Kaj naj vedno tarnamo in prosimo, moledujemo in ioeemo. Bo ko-oec tesra, trpljenje je neznosno. lakota meće ljudi v grob, po tolikib muk ah, coizreeneEL trpljenju ?aino razočaranja, preganjanj« in trpinčenie do kasti že izbičaneg* UucUtva, kam mora privesti to? 2ivet so prišli naši ljudi* »opet na svojo *rudo in n^ nmret. živeti hocejo, zato pa tuđi zahtevajo živlienpkih po-goiev. Ali jih re^ n# bo z lera? Cave-ant coatulea! Podjror«, kraj n#«rečneira imena. Kalvarija, ti ponosna visina nad na-£o Podgoro. kak^n* si? Kai mislite, da f*e je že kaj zprodilo v Podeori, kar bi pomenilo. da se fce misli na to. da borio kedaj zopet prebivali tod ljudje? Nifc. Velika razvalina, zapuštena, podpor-aki prostor prepušćen usodi, naj se urodi a ci im kar hoće. Kakor da bi errašilo. hodi par doma'ih liudi sredi podjrorskih rasvalin. Beinmci pa ho-dijo gledat svoie karnenie. Sla ata dv»i na Kalvariio. Božje solnee. spomladan-3ko toplo, čisto nebo kot ribie oko Nema sta stala ffori na vrhu in eledala na-okolf grozno b61i*Če. Tiho ie. *rozno-veličastno tiho. da te laboli srce. zatre-petaa. zamrazi te pojrled na velikansko razdejanje. Gledala-sta, mislila na pre-teklost in bodočnost in trpke eolze so se jima vlile po Mcih. Kri=tus križani je viael prod vojno tu na Kalvariji pa rudi dva rablia. Velik vojni križ nosi naše ljudstvo in rablji £a behajo in su-vajo, da bi omagalo nod njim. Kalvarija, ti si prava slika na^e^a coria ... Ali vstali borno in zabijalo bo na§e ime, kakor za*ije nad nami v svežem jutru naše solnce in rabeljst\a bo konec 2 a 1 j • n i a Slovence v se a v-etriiska oblast nikdar ne od-vadi. Nobenesa Laha ni v Brdih. pošt-ni pečat poštnega ura da Dobro vo pa nosi napis, naiprvo laški potem pa slovenski in ta se erlasi: Dobrovo v B rađah Niti toliko ni.=o rooeli paziti, da bi bili poskrbeli ime urnda na dni-pem me?tu pošteno po slovensko >F>o-brovo v Brdihc. kakor ie bilo pred vojno. Ne, laško najprvo, eoakedrano «eve-da: ali lasko pravilno. po*em sele slovensko pa popačeno Kdo bo pa verjel, da je to pomota; Le veriemite raise. da to ni pomota Namenoma nas za lijo in izzivajo na na^ih rodnih tleh z dru^lii jezikom. Politična oblast v Primorju se ni niČ naučila v časa voine, marveč hoće menđa še vedno imeti narudnostne spore in politično kla*.ie v deželi. Pa jih ne bo£ imela ti politična oblast, ker će se ti nisi ničesar naučila, Če si ostala pri stari pameti, se je pa liudstvo obilo naučilo, nbsolviralo ie visoko solo življenja ir bo znalo primerno po tvojih skušnjab živeti. Nesreće z ročnimi grana ti mi so na dnevnem redu. PoroĆaio is Vrtojbe, da }• te dni ČernetOT 15Ietnl sin prilel za neko tako rranatj in raz-nesla mu fe obe roki. ranila ta na slavi in nog-ah in fant ie na mesni umri. Ta-kih nesreč bo. žal. naibrž* =e obi To. k^r od^tranjevanle municije se ie vršilo do-slej strasno površno in poredkoma. Vse povsodi ie «n*a v ^loveka n*v«rno§it. Prav t nobenem oziru se ni bilo potrebne «krbi v prilog liud^tva. ki se vrača. hotec1 delati in f\ urpdi'i. oziroma nanovo zaraditi svoia đomovia. I « B o ▼ c a poročaio. da ie voja-ška oblast zavmila prosulo ŽnpanMva, da bi ee to1. barake Drenesle iz Pusti-ne na bovško polje. če?. da ni vozov in delavnih moči na raertolapo. Policii=ke oblasti T zaledjn ronijo beamnoe do-mov: Dofđite delat. ker ie v vaSem interesu in ▼ interesu ljudske nrehrane, dmera oblast doma pa iim niti barak noće odstODiti. PoČiičeno po Bovškem ri še nič. Mnnicijska nevarnost na vseh koncih in kraiih. Praviio. da bi se vendar pod Kombonom. v PluženiFki vaši. oh Soči dobilo porabnih kakih 80 barak. Mi ▼ barake se Ijudie lahko vrnejo Jmret. Aproriiacija je na Bovškem neznana reč. Slovenska ljudska Solav Gorici. Cuierao, da se otvori v Gorici me«*tna slovenska ljudska 5ola. P rfeklaracifo ii n DoHlito !op-slovaoskega Mi Mariborski bogoslovni profesorji so ^odpisali to-le izjavo: Vsem narodom brez izjeme je Kristu-sov evans:elij odprl pot do civilizacije tn napredka. Nič ni boli nasprotno temeljni Ideji kršćanstva, pravičnosti in smotru države, kakor če močnejši narod ali stranka krati primitivne naravne pravice številno slabejšemu ljudstvu. Ti-sočletna z^odovina spričuje, da je v danfh razmerah slovenskemu »judstvu roixj?noma onemogrov^no priti do onih pravic, ki mu grredo po naravnem pravu in po temelinern državnem zakonu ter se povrh na brezvesten način žalijo nkarove verske svetinje, zato Je edini rešitev iz tega položaja vresnlčenje deklaracije Jugoslovanskega kluba v av-?i*ri'ski državni zbornici dne 30. maja 1^17. \z teh rajlogov se profesorjf bo-goslovne.?a učillšča v Mariboru oridru-žujejo imenovani deklaraciji. Obenem s I tiaovsko vdaaostio pozdravijajo pleme- i aito prizadevanje za svttovni mir med narodi in državami sv. Očeia Benedik* ta XV. in Nj. Veličanstva cesarja Karala I. — Maribor, na praznik sv. Kazimira 4. marca 1913. — Jože Zidan šek; dr. franc Kovačič; dr. Jos. H o h n j c c: dr. Avg. Sfcgen-Sek; dr. Pranc Lukman; dr. Josip Somrek; dr. Marija S 1 a v i č. Slovensko ženstvo za deklaracijo. Žene in dekleta obćine Sv. Vid nad Cerknico &e navdušeno pri-drulujejo izjavi za jusjoslovan->ko deklaracijo. — Sledi 290 poJpisov. M\ iz mM at Skoda v Trzion. V seii nadzoi i *>Caniiere navale triestinoc 1e predsed- l nik Doročal obzirno o Akodi ▼ Trži« u, ki znaia nad 12 miliionov kron ob ak-ciietkem kanitalu 9 miliionovT kron Kadar se re^i vDraftp.nje državn* ml*kor1-nine. K'li-nostf: Skoda, da se vsi slovenski zdrav-niki naseliujeio v Liubliani. dorim na k nam v Trst, kier ni mamo sedai niti onesra slovenskeea zdravnika- ni ni-kosrar' Pul|. O iloveau mornariškegra po-voljnika. admirala N i f e o v a. n a . piše >Polaer Taeblatt« S nrenrostimi he-sed.nmi se ie poslovi 1 ek^felenca mor-nariški rovel^nik- >OS =voi>m >dho^u pozdravljam vse do veli ni ke. Stare, štnb-ne pod^aptnike in mo^tvo iz sr^a in želim vsem mnosro sreče < Z admiralom Njegovanom se po^l^vlfa od mornarice jeden najsposobnei^ih momariSkih ofi-cirjev c. in kr voine irornarice. Ko i> nei?pro?na u*oda odnoklicaH veMkeea admirala Hausa. ie bil admiral Njeeo-van ta'uorekoć niesrov prei^stinirani naalednik. Nedotaknieno. kakor io ie sprejel. izroda noveljnik mornrrirn svojemu na^Iedniku, oač pa ohosrnt^lo na sla\Tiih Činih. ki iei bodo v anal^h po-morgkeara voievania služili v večno ^ast. Z admiralom Nieeovanom zsnl>i mornarica previdneara in irkuserejra voditelja in šrabi. kakor mo^vn ukrb-neara predstoirika, ki ?e ▼ svoiem delo-vanju ni omeieval samo na vodstvo vo-jaških podietii. marveo ie po*?v<*^,^J ?vo-io pozornost blauru DoHreien'b % vso vnemo. Hvaležen snomin vseh onih ki -o služili nod nieeovira rod«tvom t težkih mesecih svetovne rofne. je zaco-tovlien poslavlialo^pma se admiralu.« — Kot žnev .covrnžneea zrr^ne^a napada «ta preminula +orpedni lrmi^t^r Ivan Pavšič in orožni moist^r Diorti-zii M o r a 11 o. — E^rv^PTjn.i post^ Jxi-liska Fieđler. Mmro^a r>ri5tani5ke-ca admirala. 1e obiskala te dni v dežel-ni bolnišnici vsled sovražnera zrnSne-ea napada raniene o>ebe, V«tere ie to-lažila in ohHubila Domoč Teko ooroca >Pol. Taffbl.c Dnevne vesti. — V oesarski rodbini pričakujejo no-veft vesele^a dcsodka LVadno se na-znanja, da bo 100 topovskih strelov pre-bivalstvu sporočilo rojstvo 5ina, 120 topovskih strelov pa rojstvo hčerke cesarske dvojice. — Vojno odlikovanje. Odlikovan ie bil z redom železne krone IH. razreda nad-l>oro£nik Edvard R o p i č, tf pe>polka, sin uslužbenca ljubljanske glavne pošte g. Rnp'lfa, ki ima vse tri sinove na bojnern polju. — Z redom železne krone III. razreda z vojno dekoracijo in meci je odlikovan rezervni poročnik Jurij H o C e v a r, 2. bos. - herc. pešpolka. — Vojno odlikovani*. Praporščaka Ivan Samec in Ludvik Cimperman 17. pešpolka sta odlikovana s srebrno hrab-rostno svetinjo. — Za praporščaka je hil imenovan Radovan Tomažič pri 27. črnovojni-$kcm polku, sin nadučiteljt v Lokavcu. — Povlšanl so; Rez. poročnik Vi':tor Brefnik 2«. p. h. v. zb nadpnro!n!ka; rez. nadporočnik dr Karei Kuheij 7a stotnika pri 17 pešpol-^u; rez. poročnik Alfonz Mencinger 2. bos. - herc. za nadporočnika Za stotnlka !e pnv!«an rez. nadporočnik dr. Anton Mule j. Za čmo-voj. vl?ja zdravnika a«i«;t. zdravnf-a dr Rudolf S o r 1 i ir dr. MatNa Hnfevar. Za polkovnfka Joolkovnfka major Ivan K r a m a r ? I f. Z» črnovoJnisVa ^tornika nadporočnika ^tefan F i z u r i č in dr. Pmti G o r i š e k Za črnovijnlSka poročni* a prarmrščaka dr. Tran P r \ a n in Josip Podicornik; ra rnđooročr»IHa in?!eniria Clril Pire In Tvan Rurnlk. — Pod«lltev plemstva. Preostalim po podonlVovniku Izidorju HraSovcu 17. peSpoIka, W je padel pred srvražnikom, in rKJelil plemstvo s predikatom »Momanns-ZiilU. — Pred odbodorn na bolno ik>H#. Pod tem naslovom smo objavili včerai no-rfco s podpi^om j?osp poročnika Milana Plota. KonStatirarrn. da se nahafa Kn**)m poročnik ra\Tio na dopustu ▼ Ljubljani in torej ni mo^el biti v zvezi t dopisom, ki smo ta orelell Iz Ridcone. — Cnhratna pođoora «• TOfaik« pen-zHonfste, vdove h» sirote. Dodatno k poro-čilu n erkrztn't podn-tri: Merod^ipn }e nred-poroI. da ie obsto'jiTa pravica do podpore ft l. decembra 1917 Irnlača se v marcu. Ra zimuje se med vđTvam! t normalno penzi?o In z rvi^ano. Vdove r doHtdo aTf m'inttnim dar^rn d^fc« rm dnjtretn farredn 325 K. *o tretjem .^00 K. P* če^rtem in p«-tem 275 K po §e^t°m 2W K. seđmem, osmem fn đevetrm 200 K. desetr^n In en^f-st^m I!50 V. ondnore za *mre vdove f^ta- ood^^^o po razredu, ki rd^ovar^afo nilhovi penziji. Namestniltvenl kooceotai «raktlkaat đr. Leopold Ta oma* je im«iovaji sa aa-nestaištveneca konclpistm. — Uoom^i«* Jumcort. Dne 16. mare« ob S. zvecer se vrsi v tuka)tuj era detel- nem giedaliiću od fo*p« grofice Marila Auem* pnrejeai Koaccrt v prid »Krantsits-ga dezclnega urušiva c. kr. avstriiskega ^uKUJa za vo)a>Ke vduve in sirote ter trn. v4i*u'g otrok tn ositrDo mladine«. Frt kon-ccriu sodelovau so na ijuDezuliv \n neie-btcen način obijah Je c. in kr. komorna pwv^a dvorae opere na Uunaju fuspa Lu-cm vVeidt tn g>>i>pa baronica baroiia Vay (na alaviiju) i udi se je posrećilo priao-DiU ia ta koncert goiijo c. ;n kr. mornarice pod vodstvom velčizkusenega kapelnika tk>2idarja Chnstopna, ni ic v Muuljuni >e v najuoljšcm spjnmiu. Od dczelnega društva se*iavijcni o2ii odbor je predpri-prave že dovišil in bo v pnii; dnjih dueh ujjavil ^pored io Uwd s piodujo lož ui sedeiev. — Kuucert Gospod TadeJ Lowciyo$Ki, ki bo v torek, 12. marca v Ljubljani koncertiiai, je znamenit koncertni pe^ec s krasn>m visokim tenor-jem in vzorno solo. Uoslcj je bil izredno priljubljeni prvi operni tenor solist na velikih narudni.i eleJalibćih, koli\or Je nam znano, v Zagrcou, Lvovu in Varsavl. V Ljubljani je zelo rcdka prilika slišati tako dobre^a, na svetuvnin odrlh delujočega opernc^a tenorista. Opozarjamo na užitek, ki ga bo nudil veliki umetnik Poljak. Naj se Slovenci njegovemu vabilu h koncertu v obilnem številu hlagovoiijo odzvati. — Napredno politično društvo za ko-Uzej&ki okraj v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 10 marca 1918 ob "i io. dopoldne v go-stilni pri »Novem svetu«* društveni sesta-nek. Z ozirom na ustanovitev »Tugoslovan-s';e demokratske stranke« in na položaj v dniStvu, se člani vabilo, da %t sestanka sigurno udele?e. — Pozor %%. ! linl posestnlkl In npra-vlteUI. Tekom pretečenesa in začetkom te5:a meseca se je preselil stalno ra.^ do-maci gorski strelski polk *t 2 iz Admonta v Ljubljano. te pri nastanitvi gg. Častni-kov so se pokazale razne ovire s strani ne^aterih rndSin. kl bi prav lahko pngre-^ale po eno sobo. Olede nastanitve poro čenih pod^astnikov so pa nastalo naravnost nepremostlifve težkoče. kajti kliub vse-stranskemu is^aniu ni moeoce nastaniti 6 do 7 podčastni«kih družin (2 družini z 2 otrokoma, ostali brez otrok). Vslcd tes:a bo ma2:i*;trat vojaola?o, da c:a nemudoma prijaviio na mestnem ma?f*?tratu, Mestnl rrj? 27. v FTT. nađ^tr^piu pri voja^kem nastanitve-nem urađn — DruStvo privatnih vradnikov tn nradnlc. Dosnela )e radnja po?il!atev čev-1'pv. katere je drn^tvo sploh mocjlo dobiti od đoh^vit*»?ia V«iMfo se vsi člani. ki so «e nrMaMli, da pridfio ?e *t teden oo čevfie v 7vezo sloven^Vfi Tadnie. oHroma na? dvi'rneTo svnia nanl^ičila. Kdor ne priđe ta te'Jeti. mnra nrioisati «om s«* "■>!. če se ČeviM nddain đrn^m pofre^«im članom, M se svoj ča* m>o T»riffTi«;Ti ra fevfje. — Kranjsko deielno roesto u knnila naznanja, da bo nddaialo otrobi v petek, dne 8. marca od ft. do 12. dopoldne na Turiaškem trfu št 3. — Umrla tf v Ljubljani dne 4. marca v deželni bolnišnici «dč. Urška Krem-Ž a r. N. v m p ' — »Ljubljanski nadporočnik«, ki )e tako znamenito oeoljufal markerta v Kasini, ie proda'al svoje ciiarcte tuđi v Mariboru. Bla^atnfčarka v tamkaj^nti kavarni Tere-sienhof mu je Dla^ala 3150 K ter Je dobfla za to 2 zahoia slame in kamenja. Nadpo-ročr»;k se ie. kaVor pravljo. odrjelial Droti Gradcu, da tndf tam odiomore oomanika-nju toba^a Po drugih vesteh ie bil medtem Že &retirm — Mestna zastav||aln!ca Ifubl'anska naznania p n ob?insfvu. di se vr5i dne 14. rr.arca redna mesrčna drafba v mese-cm f"T*ju |0T7 za^fnvljepfTi dra^ocert^^ti in efrt' tov (Maza, nrn'ia, strolev. koles itd od 3. do 6. ponHdn*» v uradnih prostorih, P-^?na ulica ^t. 2 Po;enno se §e ono^arta, da na dan dražbe ni m r» k o č a r f ? i ♦ e v ali obnovftev zanađlih Ttrrćmetrv, temveč le na^n^^eie zadnil r-rH^I dan ra ^t^anke prrd dra*ho — Mrtvo žensko ćete so na Ml na stra-ni^ču odicl'a za ženske rta neronu tukai-Snje^a «:Iavnes:i kolodvora. Zavito je bilo v vrečo. Požar. Posestniku Ivanu Cerariu v Pnd^ori pri Prči Je nrnvzročil pofar okoli 14 000 kron ?Vode. Zgorelo Je tuđi okoli 4000 Vron denaria. f» Mokronood-polkovnik in srbaki stotnik. Leta 1902. ee je ©oroči 1 z Nataliio Konatantinovi^e-vo. edino hčerko ne^flanjlesra srbskega polkovnika, bližniesra porodnikn dina« stile Obrenović Leta 1911. ie bil ta zakon ločen. Lojena so"orosra as dvema otrokoma živi sedai na italiianskem dvoru. Leta 1916. ie Drišel nrinc Mirko ob polozitvi orožia 8 strani crnogorske armade kot vojni vietnik na Dunai. kjer «o ara izrottH sanatoriju, ker |e bil bolan na pllu&h. . .Stran 4 .SLOVENSKI NAROD\ đoe 6. mare« 1918. 54 Stev. Darila. Darovi za dr, Krekov spomenik. XI. izkaz. Od 8. do 15. februar ja 1918. 493 K: Darilo iz »Slov. Nareda« (gl. »Slov. Nar.« 6. iebruarja 1918). 46is K: Darilo iz »Slov. Naroda« (»SI. Nar.« 9. februarja 1918). 420 krca 24 vi a.: Ang. Bercieri, enoletni pro-stovoljec 2. gorskostrelske^a polka, Ad-raont, z\o3\\ vojaki nadomestnega bataljo-na imenovanesa polka 316 K: S. D., Trnovo, Notranjsko. 309 K 20 vin.: Tomo Tav-čar, davčni oficiial, Prevoje pri Kamniku, nabrati so: Klara Tavčar na Prevojah v obeini Prevnje 223 K 60 viru Franc Ca-puđer iz Prapreć v občini Lukovca, .30 K, in v občini Spodnje Kosezc 45 K 60 vin. 285 K: Darilo iz »Slov. Naroda« (»Slov. Narod* 13. februarja 1918). 266 K: Žene in dekieta župnije Trebnje o priliki podpiso-vania za jugoslovansko deklaracijo. Ena-ko vsoto so poslale za Krekov dom. 245 K: Ignaclj 2ganjar. vikar, Prem, nabrano na predavanju izobraževalnega društva na Prernu in o priliki podpisovama jucnslo-vanie deklaracije v vaseh Prem. Smrje, Celje. Janeževo brdo, Bitirna, Kilovje in Rateževo brdo. 200 K: Županstvo Kopriva v smislu starešinskega sklepa od 5. febru arja 1918. 170 K: Zveza jtigoslovanskih že-lezničarjev, Divača. 150 K: Jusoslovanski in češki častniki črnovniniškega peSpolka IV;23, etapna pošta 178 (po poročniku Wratschkotu). 138 K: Dr. I. M. KržiSnik, dekan. Trnovo. N^tranjsko, nabrano o priliki lovske večerje lovskega kluba »Dobri lovce* pri Hladu v Trnovem. T09 K: Anton Kosovelj, nadučitelj, Tomaj, Kras. 106 K 40 vin.: DeMeta iz /upnije Šora. 104 K: Armela Vremšak, Kamnik, darovali so: Ciika Stele, Armela Vremšak In Karei Ho-romei Albreht po 10 K: Ivanka Cebu!a, Helena Hočevar. Miči Cuderman, Panika Kratner, Minka Weber, Miči Stele. Ivan':a Hočevar. Ivica Slatnar. Viktor Mol!:a, Ciril Vremšak in Jarko Stele do 5 K; Oka Faj- đlca 3 K. polet teh U vetela družba na SU-vestrov večer pri LecUrJu 16 K. 101 K: Svat je v Kamnicl na poročni dan gdč. Miči Zupančićeve z g. Ivo Detelom. Po 100 K: Kati Debevc, Budan i e na Vipavskem, darovale so žene in dekieta iz župnije Buda-nje iz vaši Brith ter nekateri begunci o pri* liki, ko se jim je razdelila becuoska oble-ka; vesela družba v župni&ču St Jani, Do- lenjsko; Ivan Kuralt mlinar. Domiale; R. Stermecki, Celje. 84 K: Tranc Terpin, Zdenska vas pri Dobrepoljah, nabrano o priliki podpisovanja za S. L. S. in Jugoslo-vanski klub v vaseh Cesta. Zdenska vas. Videm. Poppeč in Predstruse, vse v občini Videm. 83 K 70 vin.: 2ene in dekieta v Koprivi pri Dutovljah, po Ernestu Zega. 78 K 50 vin.: Fr. Jaklič. učitelj, Radovljica, zbrano dne 12. februarja v gostilni A. Pe-ternela. Radovijica. 65 K: Slavko Šubic, želez. asistent, nabrano v gostilni Bohinc v Medvodah z besedilom, ki smo sa v li-stih že objavili. Po 60 K: Viktor Bait cvet-ličar. Ljubljana, račun za svež lovorjev venec, ki ga je isti napravil za dr. Krekov grob na Vseh svetnikov dan; SIov. katol. izobraževalno društvo Dolenja vas pri Rib-nici. Po 50 K: I.. Schwentner. knjigotržec, Ljubljana; Ivan Mermolja iz Vrtoibe, sedaj v Pesnici pri Mariboru; Ivan Dolenc, Du-naj; David Doktorič, kurat, Oaberje pri Štanielu, nabrano o priliki zaroke gdč. Olge Trtnik z g. Franom Ramovšem, Ljubljana. Po 30 K: Marija Tičar, trgovina s papir-jem in galanterijo v Ljubljani; Janko Vo-dopivec, nadučitelj, Kambje pri Crničah, Goriško; Niko Milačič, profesor, nadpo-ročnik, £t. Peter na Krasu. 26 K 50 vin.: Bralno društvo in dekliška zveza v Kapeli pri Rađencih, Štajersko. Po 25 K: Avg Kune, Crnomelj; Vinko del Linč, Hruševje pri Postojni, nabral v veseli družbi na Dustni torek. Po 20 K: I. Marmolja, Celje; Ivan Zalokar, župnik, Groćana p. Kozina ori Trstu; županstvo Lešc; Jan Kline, Za-leš. Hermanice, Ćechv (zložile begunske rodbine Bufi:1in, Grezgar, Nanut in Kline, vuka po 5 K: obeam m krepko izraiajo za iutosJovansko deklaracijo, obsojajoč razdirmlce e4inosti v Jufoslovanskem klubu); B. P. goriSkl begunec Slavo KrŽe, narednik, za spomenik svojega velikega bratranca dr. Kreka. 18 K: Begunke iz go-riSke okolice, sedaj v KlelD Harras bei Ho-henruppersdorfu, Spod. Avstrijsko, ki se obenem izjavijajo za jagoslovansko deklaracijo (po Kr. Pičulinu). 16 K 24 vta.: Dva člana družbe, zbrane dne 12. februarja pri Škrobarju v Višnji gori. 15 K: Tranc Vin-tar, Mruševec pri Straii, Dolenjsko. Po 10 K: Josip Oberstar, lesni trgovce, Jur-jevci pri Ribnrti; Sa§a Santel, profesor, Pazin, Istra; Val. Gregorc, MengeS; Neimenovani v Ljubljani; Jurij ćarf, Veliko-vec; Jurii Kumer, istotam; Jan Volaučnik, župnik. Ruda, Koroško; Andrej Klavera, begunec iz Ćezsoče, sedaj v Glandorfu, KoroSko; Alojzij Skrir.ar, kaplan, 2e!ezna Kapla, Koroško; Stanko * Palčič, nadporoč-nik, Bahnkomp. 2/91, voj. pošta 385. Po 5 kron: Ivan Crhartič, odvetnik, Celje; Kazimir Beltram, viSji oficijal vojne pošte 145; Val. Maček, tovarnar slamnikov, Dom-žale; poročnik Klinar, 28. I. D. Kommando, vojna pošta 381; praporščak Fr Uršič, istotam: Jožef Laharnar, Lešče, Hrvatsko; V. Koprivšek, župnik, Fram; dr. Jak. Uk-mar, Trst; An^ej Podreka, Reka; Fr. Kra-1 njec, župnik, Šmarje. Goriško. Končno še eden 4 K in eden 2 K. Skupaj 5453 K 78 v. Od prele 74.810 K 30 vin. Dosedaj nabra-nega 80.264 K Ofi \1n. — Ljubljana, dne 15. februarja 191S. — Odbor za dr. Krekov spomenik. Josip Ljubič ie nabral v veseli družbi v gostilni gosp. Ivana Robavsa v šmart-ne mpri Litiji za novo šentvidsko Solo v Trstu 22 K. Mesto venca blagopokojnemu uprav-nemu svetniku ravnatelju Ivanu Travnu je darovala Ilirska banka v Ljubljani 500 K. in sicer 250 K za oslepele vojake, 250 K pa za volaške domove, za kar ji bodi izre- <**»na tnnla TaVivala Izfcaz darov mm Tojaike donove. Za vojaike domove so darovali; Knezoškof dr. Jeglič 200 K; deželni glavar dr. Ivan Su-stersič 100 K; tovarna Gustav Eger 100 K; Ilirska banka 250 K. Darovi za vojaSke domove naj se pošiljajo deielni blagajni v Ljubljani z označbo: »Za vojaške domove«. >Vo$njakovi ljodski knjižnici« v Slov. Bistrici so darovali mesto venca umrlemu j uČencu Miju Schwarzu bistriški Slovenci sledeče zneske: Bajc Ivan 1 K, Bohak Fr. j 10 K, Feigel Otilija 5 K, dr. Goričan 10 K, Gorogranc Martin 10 K, Korpiva 5 K, Krulc \ Josipina 10 K, Krašovec Helena 3 K, dr. Kukovec 10 K, dr. Lerhež 10 KT Lorber Fe-liks 10 K, Novak Peter 10 K, Omerzu Marija 3 K, Pinter Alojz 10 K, Pirkmaier Miroslav 10 K, Reisman Avguštin 20 K, Sabati Josip 10 K, Smeh Ivan 4 K, Strmšek 10 K, Supanec Amalija 5 K, Ludvik Vari 10 kron, Neimenovan 10 K, torej skupaj 186 K. — Knjižnica se je po treh letih ra\mokar zopet odprla in že prvo uro jo Je obiskalo 37 čitateliev. Prosimo torej slovensko javnost še za nadaljno podporo te važne kulturne institucije. * • Upravništvu naših listov so poslali: Za Krekov spomenik: Olga Golob iz Opčine pri Trstu, 5 K, s klicem »Živela Ju-goslavija!«; v spomin nepozabnega Franjo Zagarja iz Markovca zbrali ob priliki pre-nosa njegovega trupla v domačo zemljo zbrani Jugoslovani iz Prezida, Loškega potoka in Loške doline. 307 K; v »Saleški dolini« nabrala poročnika Trobej in Greben-šek 614 K; Avgust Kraigher iz Dol. Logat-ca zbirko 98 K (12 darovalcev); Avgust Kraigher iz Dol. Losatca 26 K, nabrano ob priliki odhodnice prijatelja »Jaka«; Danijel VVeiller, stražmojster pri kor. trenskem poveljstvu, z bojišča, 10 K; Anton Krulčič-Paveta iz Roča v Istri, 24 K, nabranih v Kampanju kod Roča prigodom podpisovanja za deklaracijo; France Jug, enoletni prostov., narednik, z Reke, 80 K, nabral med znanimi Slovenci in Hrvati, begunci \z Sodražice, Ribnice ta Dol. vasl, zbran! na sestanku v DoL vaši, zbraii 139 K 68 vin.; H. Drofenik, davčni upravitelj iz Ptuja, 5 kron; 17. gorsk! »Regiment« nabral 11 K; Neimenovani 10 K; Anton Mozetič iz Sev-nice 50 K, zbrali slovenski begunci in Fran Močnik pri 57. peh. divizij. poveljstvu. z bojišča 2 K 70 vin. Skupaj 1382 K 38 vin. Za Cirll - Metodovo družbo: Rodbina Joslpine Kraigher v Postojni, 20 K, mesto venca na krsto umrlega brata in strica g. M. Lavrenčiča! Avg. Kraigher iz Dol. Lo-gatca, 23 K. zbrala vesela družba pri Ko-renčanu v Dol. Logatcu; Gvido Baccarcich po Ciril - Metodo moški podružnici v Postojni, 30 K, mesto venca na krsto prijatelju g. M. Lavrenčiču; praporščak dr. Radej po Ciril - Metodovi moški podružnici v Postojni, 50 K. mesto cvetk na krstg umrli gdč. Vidi Paternost iz Postojne; Tvan Dov-jak, poštni nadoficilal iz Novela mesta, 15 K, nabral v veseli družbi v Jakšetnvi gostilni in Neimenovani Slovenci in Hr-vatje iz Labinja v Istri zbrali 205 K. Skupaj 343 K. Za oslepele slovenske vojake: Rodbina Josipine Kraigher iz Posto jne, 20 K, mesto venca na krsto umrlega brata in strica £. M- Lavrenčiča in Josioina Cetine 20 K, mesto venca na krsto ge. Nežike Strajner iz ZaTorja ob Savi. Skupai 40 K. Za osleoelefca srarčka Dagarina H ženo iz Hotiča pri Litiji: Rodbina Grošelj 15 kron. Srčna hvala? Piiditffe If JinijW MB". Članarina 8 K, ustanovnina 200 K Izdajatel] In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisft »Narodne fiskartip-r Tr^f5vski si«ga «e Ifiće — Pon idbe na »Poitni pređal *tv. 73, v L«ab^ani«. '022 za Liubliano se sare^-ae v stalno shtžbo s 1. anrllota. Naslov v uprav. „flovenskega Naroda' 1000 Vrelec kisle vode ne proda za 120.000 kron. Vpraša se na upravo .Slovenske^a Naroda" po i flCoo obresff'1. 966 Išče se orod^ika m trgOTlao ćcvHsv. ki *e v te; strokl popolnoroa zTeihsnn. I "07 P^rjdbi nai se r'il-^ž^ sr.k-i Nas'ov: Li-bifana, poitni pređal štev. 73. — Spre|m«|9 se —— izuriene ši^rllie l?eg 4t 20fII.Baćstrop;e. Pobro mm ss ohra- <^^*f^^i pro-iffsnc *te^vJ& ^S dajo. Kie pove uprava »Siov. Naroda« 1051 Zamenia se suho vi i | svinjsko meso f)|l|P|lfl '/{lifl Ponudbena iilUuRU ilUlU upravništvo »»S'r.venskeea Naroda«« pod „Moiko kolo 1055'« 1C55 Sprcjire se *^koi nnrotnm Kje pove uprava „S!. Naroda* K-36 Za do gove, Katari =c delajo na moje ime nisem ;zz p!ačnica. Marija Boltar. potrililcine pri?aroia EaSDDNa R?!3IBARHJ1 v Liubliani. ceste se ¥*arae ^3 Pllljlilvrn ve^e ,nbo f«T jlUUUlillb al: hlevl. P.mudbe F"d .•*•»«**'»»■•-. poitni nreda! iiev. 163 1C50*1 na urravništvo »bloven. Nareda*. 10:0 gšče se prođaialka ■■ katera je že v parirni trgovini aii knfigarni službovala. Nastor ^'užbe po do^^voru. Cenj ponudbe naj se poš-l;e;o na urra^o »S!ov. Naroda« ood — fta^194 1048" - 1 48 v\i nroflal iP sredno posestve na 'eDi solnčni leg;, (v hiši poprej već tet »ostilna in rrodaja'naV zelo rri-eravno za u-akega rokodelca ali rudo" kora. ker je v Mižini dveh tovarn in rudnikov. pri hiši je dosti sadnec3 drevja in lere brajde. kakor tud lep zten'^dn' vrt. - Nafančneie pri !C» i Achtio, Litreno ti 51. Petrovce «ir? ! Cei?*. 10ro flarlii ii\\j\ m veš!a ?receri'tske strnke, ur- fl ■ na prodajatka se sure;ne, cl I Predstavi raj se v c. I. Scr. ^B i tovarni za glino. 2 %^ meste prt L«nbUaiiL M 3*^ Sprejffi« s« taleej HHJ dobra KUH9RICM proti dobri ptoCi za stalno. P.ednos: ;rria^o kavaT ?'"e široke \"!?er? Csfc5^?^ s'i ecfdajo rax-HSni (asopisi in dfifsvniki, kakor • Presse«, »Ta^escost«. »Arneite.w!ie« »Laib. Zrg«. »Meegerdorfer«, »Fhe-gende BIS'ter«. »Naroi«, »Slovenec«, »Obzor«, »N^vo-ti«, »Teden->ke slike«, »Tlustr. tedmk«, ter ra;ni drugi. Kavama „Central", Stefa« MrhoHč, Sv. Tetra nasip 37, Ljubljana. ti* »e fj}ilBMi" nemškega jezika v govoru S in pisavi zmožna, spretr.a S stroieDiska, kT je ve§ča tuđi stenoerrfne. se proti đoarl plaći teko| sprefme. Predstavi naj se v c In kr. tovarni za glino, ^ Moste prt L)«kl|aat. % IBC M Tužnim srcem naznanjamo v^e-n sorod.dkom, prijateljem in znancem tuino vest, da nam ;e neizprosna smrt ngrab'la naSo nenadomestljivo hčerko in ljubljeno sestrico lirsko Kremžar j danes poneči, dne 4. marca po kratki muCni bolerni, previđeno s sv. zakramenti, v 29. letu svoje starosti. Pogreb predrage rajnice se vrši v četrtek dne 7. marca ob 4. pop. iz dežel. bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Mosta pri i|aalfCTit đoe 6. marca 1917. Vrtnis w ^^tm, mati. — Martta Mrmašm, brat — MM, IFraaaka, Aaa, sestre. takilo« ottelL itte so la tako] ali poznefo štepavka s za čevljarski obrt eventuelno tuđi učenka. Predstaviti se je pri Frsac SffMatBOrfm. Ljmaifaaa, Aeltmbaroorm ml. 4. 905 mmr iste se ~wm služkin ja S iz deZele za vsa hišna de!a proti me-sefni rlači 40 K ter hrano in stano-vaniem Nabtop takoj. Naslov pove urrava »Slov. Naroda«. 998 POZOR! *^s KST POSOBI — Kvpl se ali vsaaia ▼ aalaai — - na ▼a ali stara =====^s^ i MWU Wm :.. Cenjene ponudbe se prosilo vposlati do 15. marca na upravo »Slov Naroda« pod cifro „tehtniea 3011041" K41 Tvrdka fllberto Faber f Trstu šče za takojšnjo izdetavanje kurilnega lesa in o^Ija v cesarskih gozdovih v Freatraaekv pri Fostofaa spretne ogljarie in delavce. Povprečni zasiužek je izkljufivši popolno prehrano, po dclu ca 10—12 K a mofa na dan. 943 •V 146« M *ok«r I« : hlapec: oženjen dobi stanovanje, samski ^ZZZ^^Zl s hrano. |M- ANTON STEINEB, Jeraaova wL 13. Tittt. Vabilo k obinemu iboru POSOJILHICE V CELJU r. z. z n. z. kl se vrii dnć 16. mara 1918 rt 6. uri popoWne v Jejni ivarmi »•- rodnega doma v Ceffi, SPORED: 1062 1. Porocilo načclstva. 2. Poroci lo nadzorstva. 3. Odobrenje letnega računa. 4. Sklepanje o razdelrtvi č i stega dobčka 5. Volitve načelstva in nadzorstva. 6. R^zni predlogi. VABILO redni občni zbor Obrtno pomol draStvt kl sa vrli v Mi tak štm 21 aorta |A«0 ^^k L aaflf p^^BOka^a^B^a^aB m ^^HS-^^b_Hk prastara^ n Raofrajajaaj fcaj n^ 4^ DNEVNI DED: 1 ) Crtanie zapisnika 61. obC. zbora. 2) Poroci lo nače i st va in nadzorstva 3) Odobrenje rat. zaključka za U 1917. 4.) Volitev naCetatrm in nadioritnt 5.) SmCajnostL ________ DODATEK: Ako bi ta obCai zbor ne Ml sklepao ob doloćeni ori, se vr§t eno uto posaeje z latim dnevnim redom na istem prostoru drot občni zbor, ki sklepa veljavno brez otfaa na fterilo naTzo5li tiauaf* Piulfii strai -s-^ 1 IVUIUI lili Uj eraalsea 151. lavo. Na upogled: od 12—3. 1052 Stanovanie aja topom kraju v VllnJI sori to odda brajsptaino mirni stranki, katora M obdoJpvato vHIndf. Več se poizve pri tvrtki A. Knilaa, Lfoalfna, SarloTBka aaata «. 1S. Stanovanje oziroma prostori za pišamo v bHžini sodnlje se i5čc eventuelno se »aaiow|a stanovanje v tem kraju, s cenim pa lepim stanovanjem na periferiji mesta. Tuđi se saaaaala hi Sa na Dunaju t hiSo v Ljubljani. Ponudbe na upravniStvo .Slov. Naroda* pod ^»tanOTaata la lanena 840*. Zdravnik-strokovnjak Dr.Derč odpotuie v studijske svrhe in ne ordinira do preklita. uradnik "Wl **~ urednica, W je popolnoma veSČ slovenskega in nemSkega jeziva, za pišamo velike za-varovalnice ▼ Orade«. Ponudbe s pre-pisi spričeval in zahtevo plače pod »Trataa alasoa lOOa« na upr. lista. K asne 2652 flff Ifrlfi »la*6«f ioplce, U I II I L kHta9 koatamo, m u i r —*«• •»•"!•» p^ II I II ff I Hlo.aiadnaprađ-U li U li li aiata,iporteakla- •■ka laatasaika. Zelo solidna tvrdka M. Krištofič - Bučar btmMfama, Mari ar« 9. Lastaa klaa Fine otroške oblekce 11 in kpslne oprave, n Jfadomestilno Imlelio lilo parfumirano v rtiiMlrth kartaala fino opremljeno ducent 14*40 kron. trtovd večjl popast! Dobiva se pri tvrdki lili liimr LjBbUano Sv. Prtn cesto Jt. Z8. H aria wm* iiliiiS danntov oaprti. sće aa sa takoj 1 a Ir O 1 aU kaaoefe 1 U a* •» I orimeren za vlnotoč. Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod ..bras koaceiiie 737". 737 VAJENCE za tapetniško obrt sprejme 960 I. (SRNE, Dunajska cesta 28. : Uri » raeblevaoa mm ih:. s strogo separiranim uhodom. Ce mo-goče s hrano, proti temu, da se pre-skrbi potrebna živila. Pismene ponudbe pod „soba 1053" na upr. SI. Nar. Prodajo se zajćji Mi Poizve se: Pollanaka c. it 62. 1039 Vfa prodaj so ie in staviča v LiiHaiii Pojasnila daje pisama dr. Ivana Tav« ćarf Sodna ulica §tev. 2. 586 fajr Isćem dva *9MI 971 stolarska pomoćnika, in onoga iagarja v lepem kraju na Spodnjem Štajerskem, do 15. marca. Naslov nnvp nnrav »^lmr M*,n^». V prometnem mestu bodisi v Ljubljani ali drugje tuđi na Primorskem se iSče boljša gostilii ali restavracija Prijazne ponudbe pod šifro „Izborna kuhinja 990" na upravništvo »Slovenskega Naroda", B JaaalB^B^^B^BB^^B^B^B^B^^aBBK^BvS^naKi^^S^^^SaBK^BBj^^^^BaalESEzS BBv^B^BB^BB^Ba^ES Mcstna hranilnica w Kamniku razpisuje mesto uradnika. Prosile! r lepo pisavo, ki so dovrSUi vsaj 5tlr! razrede kake srednje Sole naj vlože svoje lastnoročno pisane s prilogami onrem-ljene prošnje do 1S. amaroa 191S pri podplsaai mestnl hranllnlcl« V hranilničnem poslovanju izvežbani imajo prednost Plača po dogovoru, nas top službe £impreje. Ravnatelistvo. jCOSElJ Kdor hoče ime« | KOSEt -------- KOSO --------- s katero se ni treba mučiti ter se lahko z enkratnim klepanjem z lah-koto kosi vsake vrste travo ćeli dan, naj se obme na tvrdko J. KRASOVIC v ŽALCU katera ima ed no zastopstvo svetovno znanih kos znamka „Pol|edeltko orodfe" in jih je tuđi več tisoč že razpečala. — Za dobro kakovost kos se jamčL — Cenik za zahtevo brezplačno. KOSE! I m*mt "*' | KOSE! Otvoritev trgovine. Damski modni salon za klobuke Mirni Sark,v Ljubljani „Hotel pri Naliču" II. nađstr. vrata 25., 26. --------------•—.---------_ Dovoljujera si vljudno naznaniti vsem cenjenim damam, da bom otvorila v soboto, 9. marca t. l.y po 12-letnem uspešnem delovanju pri firmi Sedej-Strnad svoj lastni modni atelje za damske klobuke. Vsled moje mnogoletne prakse mi je mogoče priporo-čati vsaki dami, kar ji najbolje pristaja ter sem prepričana, da si bom v vsakem oziru pridobila zaupanje in zadovoljnost vseh svojih odjemalk. ZagotavljajoČ, da bo moje novo moderno podjetje v vsakem oziru reelno, tako kar se tiče blaga, kakor tuđi postrežbe, ter da bom skrbela na točno izvršitev naro- ^ čil beležim s poštovanjem udana MIMI SARK. o