Poštnina plačana v gotovini Leto VIII, 6t. 297 LJubljana sobota 17. decembra 1927 Cena 3 Pin — latoaja ob 4. iiirtraj. amt Stane mesečno Din as-—; Dta Oglasi po tariiu. Uredništvo i LJubljana, Kaailova ulica itev. 5/L Telelon it «071 ta stofc ponoči tndi St. <034. Rokopisi ca m vračajo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravntitvo: Ljubljana, uHca it. 54. — Telefon St. M96. toseralai oddalaks LJubljana, Preief-nova uiica U. 4. — Telefon it. «49r Podružnici: Maribor, Aleksandrova it. 13 — Celje, Aleksandrova cesta Račun prt postnem ček. zavoda 1 lana St. ti.841 - Praha čialo 7*.xteJ Wien, Nr. 105.>41- ' Ofenziva kmečko-demokratske koalicije proti davčni neenakosti Zgodovinska deklaracija za resnično enakopravnost vseh državljanov. - Radikali, demokrati in klerikalci glasujejo za podaljšanje nevzdržnih davčnih krivic v prečanskih krajih. - Glasovanje poslancev SLS žigosano v Narodni skupščini kot izdajstvo prečanskih in slovenskih interesov. - Borba se za enkrat nadaljuje z vso energijo Na včerajšnji seji Narodne skupščine je podal Svetozar Pribičevič v imenu kmečko-demokratske koalicije naslednjo izjavo: Kmečko-demokratska koalicija se najodločneje izjavlja proti neprestanemu in sistematičnemu odlaganju sej Narodne skupščine, česar je v glavnem kriva vlada, ki ni pravočasno preskrbela dovolj materijala za resno skupščinsko delo, dasi je že skoraj leto dni na krmilu. Od 5. oktobra, ko se je prvič sestala, pa do današnjega dne ni prejela Narodna skupščina niti enega zakonskega predloga, ki bi značil kakršnokoli važnejšo raformo v življenju naroda. Zlasti nista niti vlada, niti skupščinska večina v tem času ničesar ukrenili, da se naš narod z depolitizacijo uprave osvobodi nesposobnega in koruptnega strankarskega uradništva, ki je upropastilo cele pokrajine, a v prvi vrsti in najbolj staro Srbijo in Makedonijo. Ni se ničesar ukrenilo niti v tej smeri, da se zapostavljenim in podrejenim področjem našega naroda izven granic bivše predkumanovske Srbije vendar že zajamči politična in gospodarska enakost in ravnopravnost. Kmečko-demokratska koalicija mora dvigniti svoj glas proti temu, da se navzlic vsem obetanjem z ene strani ter vzlic neprestanim pritožbam in protestom z druge strani pod raznimi izgovori stalno vzdržuje in podaljšuje davčna neenakost, s čimer se poedlnl krap materi jelno kratkomalo uničujejo, a istočasno se v prebivalstvu teh pokrajin ubija vera v visoki in svetli ideal enakosti in ravnopravnosti, brez katerega ne more biti napredka in veličine naše ujedinjene države. Kmečko-demokratska koalicija ugotavlja z obžalovanjem pred očmi celega naroda, da je v jubilejnem letu, ko bi bilo treba proslaviti 10-letnico ujedinjenja. na čelu države hegemonistična viada ene same pokrajine, ki nima niti smisla niti razumevanja za potrebe posameznih delov in tem manj za harmoničen razvoj narodne celote. Ne da bi jo vodili kaki strankarski interesi ali nameni, temveč upoštevaje samo blagor celotnega naroda, zahteva kmečko-demokratska koalicija, da se spremeni sistem vladanja v naši državi. S to izpremembo je treba narodu zagotoviti objektivno, nepristransko državno upravo, ki ji bodo zakoni glavna zapoved in ki bo v skladu z načeli humanosti in civilizacije, kakor to odgovarja potrebam in pogojem življenja sodobne demokracije. Istočasno odločno zahtevamo resnično in popolno enakopravnost vseh državljanov, ne glede na ime ali kraj. na vseh področjih in v vseh manifestacijah narodnega in državnega življenja, v vseh ustanovah in na vseh pozicijah, s katerih se izvaja vpliv na usodo naroda. Samo tedaj, ko se bo v narodu učvrstilo globoko in neomajno prepričanje, da so Srbi, Hrvati in Slovenci enakopravni bratje, vselej in povsod, ne saimo v teoriji po pisanih zakonih, marveč tudi v Praksi, ki se ustvarja z izvajanjem zakonov in celotnim državnim življenjem, se bo razvilo ono duševno narodno edinstvo. ki bo naši državi omogočilo izvrševanje velike kulturne misije v Srednji Evropi in na evropskem jugovzhodu. Kmečko-demokratska koalicija smatra, da se bo desetletnica ujedinjenja najdostojneje proslavila, ako se sprejmejo ta načela in se tako ustvarijo pogoji, da se lahko lotimo reševanja onih važnih, neodložljivih vprašanj, od katerih zavisi življenje našega naroda. Mi bomo nadaljevali pričeto borbo s polno odločnostjo ln energijo, apeliral bomo na vse brate, ki imajo srce in smisel za vzvišena načela, enakosti in enakopravnosti, za načela, ki so ustvarila našo državo Ako pa bomo uvideli, da ta naša borba ne bo prinesla, pričakovanih rezul- tatov za narod, in ako bomo ugotovili, da se preko naših dobro mišljenih predlogov in upravičenih zahtev stalno, sistematično in preračunano prehaja na dnevni red, kakor se je to dogajalo doslej, se bomo — pa naj nam bo še tako težko — morali lotiti proučevanja, katerih odločnejših in uspešnejših sredstev naj se poslužimo, da izvojujemo zmago načelom, ki smo jih povdarili, in se tako izkažemo vredni zaupanja, s katerim nas je narod počastil pri volitvah. Značilna in burna seja Narodne skupščine Srbijanci in klerikalci glasujejo proti orožniškim upokojencem in odklanjajo pospešenje izenačenja davkov. — Razveljavljen radikalski mandat v Bosni. — Narodna skupščina je odgodena preko praznikov Beograd, 16. dlec. p. Današnja seja Na« rodne skupščine je pričela kmalu po 9. uri. Po prečitanju zapisnika je predsednik spo« ročil, da je finančni minister predložil na« črt zakona o splošni carinski tarifi. Zakon bo raročen finančnemu odboru v nadaljno postopanje. Po rešitvi nekaterih manjših za dev je prišel v razpravo nujni predlog dr. Kramerja glede orožniških upokojencev. V utemeljevanju svojega predloga, (ki simo ga objavili že včeraj. Op. ur.) je dr. Kramer v markantnem govoru opisal kri« vice, ki se gode orožniškim upokojencem, ki dobivajo sedaj pokojnino iz orožniškega pokojninskega fonda, ki je bil osnovan le« ta 1922. Pokojnina znaša 270 do 280 Din mesečno. Postopanje države je skrajno ne« | vi današnji zavezniki tisti, ki so se temu letošnega leta pa so plačali davčni ob ve. žanri še na posebnih dokkdah k direktnim davkom 500 odst. (doklada 30 odist. in v a« lidska doklada, komorna doklada, davek na poslovni promet, uradniški davek, da« vek na ročne delavce in vojnica) skupno vsoto 1014 milijonov Din. Od tega je plat čala Srbija komaj 21 milijonov, prečanski kraji pa skoraj eno milijardo To najbolje dokazuje, kako strašno in nesorazmerno so obremenjeni prečanski kraji. D hodnima pomeni dvojno obdavčenje istih dohodkov. Že ponovno so nam očitali, zakaj tega davka nismo ukinili, ko smo bili sami na vladi. Ne bom izdal nobene taj« nosti, če povem, da so se naši zastopniki v vladi vselej borili za to, da se čimprej izvede popolno in pravično izenačenje dav« kov, da pa so bili vselej radikali in njihos socijalno. Vlada je na podlagi pooblastil finančnega zakona L 1924 uredila draginj« sfce doklade za državne uradnike, doklade za orožnike pa so ostale nespremenjene. Žandarmerijski narednik, ki je služil 30 do 35 let, dobiva sedaj, če ima tri otroke, me« sečnih 593 ti in. In pri tem morajo orožniki sami prispevati v svoj pokojninski fond. Vse dosedanje intervencije so ostale za« man. Finančni minister je stalno odklanjal zahtevo po pravični regulaciji tega vpra* šanja. Končno se je 103 orožniških upoko« jencev iz Sloveniji, pritožilo na državni svet. Državni svt Je z razsodbo z dne 30. oktobra odločil, da imajo tudi orožniški upokojenci pravico do višjih draginjskih doklad, v smislu uredbe ministrskega sve« ta z dne 8. oktobra 1924. Finančni minister pa se za to ni brigal, četudi gre za odlok najvišjega državnega upravnega sodišča. Ko je bila na krmilu kleroradikaleka ve« čina, je bil v finančni zakon sprejot po« seben člen 151, s katerim se odlok držav nega sveta kratkomalo razveljavlja Vsi inozemski listi so poročali, da je Jugosl a« vija edina država na svetu, ki s posebnimi zakoni naknadno razveljavlja odločbe svo« jega najvišjega upravnega sodišča. Danes smo prišli do tako absurdnega sta« nja, da dobivajo oni orožniki, ki so bili upokojeni pred letom 1922., višje doklade kakor orožnika, ki so služili Jugoslaviji in s d upokojeni po naših zakonih. Ti upoko. jenci so danes v pomilovanja vrednem po« Jožaju. Vsakdo, ki ima količkaj socijalnega čuta, mora zato priznati upravičenost in nujnost mojega predJooa, da se uredba mit nistrskega sveta z dne 8. oktobra 1934. raz* tegne tudi na orožniške upokojence, da se končno izbriše ta sramotni madež, ki sprav tja našo državo v slabo luč pred vsem zu* nanjim svetom. V imenu vlade je minister dir. Spaho dr. Kramerjev predlog med splošnim ogorče njem opozicije odklonil. Vladna večina s klerikalci vred pa je seveda odobrila stali« šče ministra io tako so orožniški upokojen* ci po zaslug klero*radikalske vlade še na* dalje obsojeni v največjo bedo. Iz opozici« je so leteli na klerikalce ostri medklici: oSram vas bodi I Lepi krščanski socialisti! Vam je vseeno, da ti ljudje umirajo od gladu.* Kot drugi je prišel na razpravo nujni predlog Kmečko-demokratske koalicije glede odprave dohodnine s 1. januarjem 1928. Predlog je v obširnem govoru utemeljeval poslanec SDS dr. Juraj Demetrovič, ki je omenjal, da predvideva novi davčni zakon uvedbo davka na skupne dohodke za vso državo. Poznavajoč pa razpoloženje v obeh vladnih strankah, lahko trdi, da se to iz. enačenje neposrednih davkov ne bo izved« lo, ker se baš vladni poslanci najbolj pro« ti vi jo uvedbi davka na dohodnino za vso državo. Sedaj obstoja ta davek samo v prečanskih krajih. Že samo to dejstvo bi bilo dovolj in razlog za to, da se ta davek sploh ukine. Ce odklanja ta davek Srbija, je pravilno in pravično, da se ukine tudi povsod dru« god. Drugače bodo še bolj upravičeni ko« mentarji, da se iz Beograda sistematično deJa proti prečanskim krajem. Da bi neenakost v davčni obremenitvi ie boij dokazal, je govornik ns-vedtel zanimivo statistiko o plačanih davkih v času od le« ta 1919. do 1926. Srbija tn Črna gora pta* Čujeta letno na osebo 407 Din, Bosna in Hercegovina 556, Dalmacija 394, Hrvatska in Slavonija 702, Slovenija 1035, Vojvodi* aa pa 1118 DA«. V prvi devetih mesedb upirali. To se godi zdaj že deseto leto in zato ni čudno, d;' se med prečani bolj in bolj utrjuje prep. {luftje, da to ni njihova, ampak tuja država. To je najhujša obtož« ba današnje vlade in njene večine. Za posl. Demetrovičem, čigar govor je opozicija spremljala z viharnim odobrava« njem, je posl. g. Ivan Pucelj v daljšem go« voru zahteval izenačenje davkov in uktod« tev dohodnine. Tudi on je opozarjal na nesorazmerno večjo obremenitev v prečan« skih krajih, zlasti pa kritiziral postopanje slovenskih klerikalcev, ki kot pfečani in zastopniki Slovenije nasprotujejo uktnltvi tega davka, čeprav tvort največjo obratne» nitev slovenskih davkoplačevalcev. Na svojih shodih grme proti davkom, v Beo* gradu pa kot zvesti pajdaši radikalov g!a» sujejo še za večjo obremenitev, pozablja« joč vse obljube, s katerimi so pitali oelih sedem let svoje vol tiče. Predlogu Kmečko-demokratske okalicij e se je pridružil tudi zemljoradnik Voja Lazič, zahtevajoč brezpogojno izenačenje vseh davčnih bremen kot prvi pogjoj za popolno Ujedmjeoje vseh treh plemen. Dasiravno so izvajanja govornikov napravila na vso zbornico globok vtis, je vern-dar zastopnik finančnega ministra dr. Spaho v imenu vlade predlog odklonil. Pri nato sledečem glasovanju je vladna večina osvojila stališče ministra dr. Spaha in odklonila predlog poslanca Demetroviča, naj bi se dohodnina š 1. januarjem 1928. ukinila. Naravno je, da je to postopanje vladne večine izzvalo pri opoziciji najhujše ogorčenje. Lz opozicijonalnih klopi so leteli na vladno večino ostri medklici, najbo*j imi-čujoča kritika pa je letela na slovenske klerikalce. SlišaH so se klici »Fuj! Sramota! Prodali ste interese vaših voHlcev! Doma obljubljate znižanje davkov, tukaj pa glasujete za to, da mora Slovenija plačati trikrat več. kakor druge pokrajine!« V skupščini je nastalo splošno prerekanje in prerivanje, in je od minute do minute naraščalo. Ko Je zemljoradnik Vujič očital posl. Šečerovu somborsko banko, je ta skočil iz svoje klopi in Vujiča dejansko napadel. Najprej ga je oklotutal, nato pa tako opraskal, da le Vujiča obUla kri. To je bil signal za splošen prelep. V zraku so' švigale pesti in slišali so se udarci na vseh straneh. Predsednik se Je zaman prizadeval, da bi vzpostavil red. Skupščin ka dvorana se je spremenila v pravcato bojišče. Nemir je trajal skoro četo uro in šele okrog 12. se je razburjenje toliko poleglo, da se je seja lahko nadaljevala. Pred prehodom na dnevni red je predsednik skupščine dr. Perič izjavil, da bo uvedel preiskavo. Izvoljeno je bilo za to posebno častno sodišče. Sledila Je debata o poročilu anketnega odbora ki je prelskal volilne nepravilnosti v bi-ha&em ta sarajevskem okrožju. Po govoru dr. Behmena, ki Je pobijal včerajšnje trditve dr. Vasa Jovanoviča, je prišel na glasov soj« predlog anketnega odbora. mi se mandat radikala Boška Zeljkoviča razveljavi in prizna zemljoradniku Dinku Dr-Ijači. Splošno pozornost je vzbudilo dejstvo, da so z opozicijo glasovali za razve-Ijavljenje radikalskega mandata tudi de. mokrati. Iz opozicije so padali medklici: »Demokracija in reakcija merita moči. Živela nova večina.« V smislu sporazuma šefov parlamentarnih skupin so bili nato izvoljeni odbori za razpravo o predloženih zakonskih načrtih, nakar Je predesdnik dr. Perič sporočil, da bo prihodnja seja sklicana pismenim potom Opozicija ie proti ponovni odgodrtvi Narodne skupščine ostro protestirala, nato pa je še pred zaključkom seje zahteval besedo g. Svetozar Pribičevič in podal v kmenu Kmečko-demokratske koalicije de-klaracijsko izjav«, ki jo prtaaSamo na drugem mestu. Deklaracija je naredila m vsa zbornico globok vtis, opoddja pa je je sprejela z viharnim pritrjevanjem. Koalicija bo borbo nadaljevala ia razširila Pomen včerajšnjih dogodkov v Beogradu. — Veliki manttesta-cijski zbori v prečanskih krajih kot protest na protiustavnost ter pristranost režimovcev Beograd, 16. decembra, p. Današnji dan je bil v Narodni skupščini daleko-sežnega pomena. Kmečko-demokratska koalicija je na celi črti prešla v ofenzivo proti sistemu nereda in neenakosti zlasti na davčnem polju, ki v desetem letu ujedinjenja še vedno vlada v državi in baš zaradi katerega se z vsemi silami skuša vzdržati na krmilu današnji režim ,da ga čuva in brani v prilog enega samega in to nikakor ne največjega dela države. Neposredni povod za današnjo energično akcijo koalicije je dalo dejstvo, da i radikali i demokrati odklanjajo uvedbo dohodnine za celo državo v novem davčnem zakonu in to z argumenti, ki najmanj v enaki meri veljajo za prečanske kraje, kakor veljajo za Srbijo. Dohodnina po novem davčnem zakonu torej ne bi več obstojala. Dotlej pa, dokler se ta zakon ne izvede, torej najmanj do 1. 1929., naj prečanski kraji mirno še naprej plačujejo ta neznosni davek. Najprimitivnejši čut pravičnosti zahteva, da se tudi v prečanskih krajih ta davek takoj odpravi. Na tej pravični in logični osnovi je bila utemeljena nujnost predloga koalicije, pri katerega razpravljanju je prišlo v Narodni skupščini, ako izvzamemo mučni incident med gg. Šečerovom in Vujičem, do vrlo potrebnih in koristnih objašnjevanj. Z naravnost značilnimi argumenti je zastopnik finančnega ministra dr. Spaho odklonil nujnost in vladna večina je to njegovo stališče odobrila. Kakor en mož so se dvignili za to. da davčna neenakost tudi v novem letu neotniijeno traja naprej in da davčna preobremenitev v letu 1928. podkoplje zadnje temelje gospodarstva prečanskih krajev, tudi slovenski klerikalci, ki so s svojim postopanjem Izzvali v vrstah koalicije vihar ogorčenja. Sploh so se danes ves dan klerikalci obnašali kot pravi radikalski sluge ter so morali lepo glasovati za vse, kar so radikali komandirali. Koalicije to preglasovanje ni omalodušilo. Ona ie odločena, borbo nadaljevati z neustrašeno srčnostjo in je že na koncu današnje seje dvignila svoj svarilni glas na adre-so vseh treznih srbijanskih politikov, naj ne napenjajo loka do skrajnosti. Zastopnik koalicije dr. Svetislav Popovič je takoj popoldne v davčnem odboru ponovno staivil dopoldanski predlog in poskrbljeno je, da glas za razbremenitev prečanskih krajev ne bo zamrl, akoravno je vlada danes Narodno skupščino odgodila, kakor vsi trde, do druge polovjpe januarja. Dočim se vlada z vsemi sredstvi upira, da bi izvedbo enakosti na gospodarskem polju preprečila, razsipa z državnim denarjem v novem proračunu, kar se vidi tudi 'a današnje seje finančnega odbora, kjer je vladna večina pri glasovanju o vrhovni državni upravi odobrila kar tri ogromne dis-pozicijske fonde (za predsednika vlade, predsednika Narodne skupščine in za glavno kontrolo), katerih razmeroma majhen del bi zadostoval, da se, kakor je dr. Žerjav n. pr. ugotovil, obdrži neokrnjena ljubljanska univerza in povrh še izpopolni. Zato pa je dopoldne minister dr. Spaho odklonil dr. Kramerjev predlog o orožniških upokojencih, češ da zahteva od države novih izdatkov, čeravno bi bilo za izvedbo tega predloga potrebnih komaj par sto tisoč dinarjev. Nadvse značilno je, da so tudi tu klerikalci tvorili zvesto gardo večine. Koalicija se je odločila, da preko božičnih praznikov zanese svojo politično akcijo v narod in da združi sile vseh krajev, ki jih zastopa proti sistemu državnega «pljačkanja». Danes popoldne ob 4. se je vršila seja kmečko-demo-kratske koalicije pod vodstvom g. Svetozar ja Pribičeviča; na seji je bilo sklenjeno, da se bo v zvezi s to akcijo vršila velika manifestacija v Zagrebu, kateri bodo sledile enake prireditve v Ljubljani, Novem Sadu in v Dalmaciji. Sflrimllljonskl dispozieijski fond ministrskega predsednika Za orožniške upokojence in za univerze ni denarja« ministrski predsednik pa dobi na svobodno razpolago nad štiri milijone Beograd, 16. decembra, p. Danes popoldne je finančni odbar nadaljeval razpravo o proračunu vrhovne državne uprave. Prvi je govoril poslanec dr. 2 e r j a v, ki je protestiral proti temu, da se gosp Vukičevič tudi današnje seje ni udeležil. Govoreč o proračunu Narodne skupščine, je zahteval točna navodila glede uradništva Narodne skupščine, glede njegovega razmerja in njegovih plač. C* zahtevamo, da se uvede red v poedinih ministrstvih, moramo pač predvsem gledati na to, da vlada red v naši hiši, to je v Narodni skupščini. Dalje je govornik ostro kritiziral neprimerno visoko postavko, določeno ia dispozieijski fond ministrskega predsednika, ki znaša nič manj ko 4,200.000 Din. Dispozieijski fond je potreben zunanjemu ministru, nikakor pa ne ministrskemu predsedniku. Postavki o dispo-ricijskem fondu vrhovne državne uprave naj se popolnoma brišeta. Ostro je obsojal dejstvo, da vlada sabotira delo Državnega sveta, ki je danes edina zaščita proti režijskemu partizanstvu. Glede glavne kontrole je naglasil, da delo zaostaja, pri Semer so najbolj prizadeti upokojenci, ki morajo po cele mesece in leta čakati na nakazilo penzije. Postavil je zahtevo, naj se čim prej predloži nov zakon o državnem računovodstvu. Nato je govoril nemški poslanec dr. N e rado r f e r, nakar je finančni minister dr. Spaho zagovarjal dispozicijske fonde. Sledila je razprava o letečih dolgovih, ▼ katero je ponovno posegel dr. 2 e r j a v, nakar je vladna večina proti glasovom opozicije sprejela prorcCun vrhovne državne uprave. Na prihodnji seji, ld se bo vršila ▼ torek popoldne, bo pričela razprava o proračunu ministrstva pravde. Novi bolgarski poslanik v Pragi Praga, 16. dec. h. Danes je izročil novi bolgarski poslanik v Pragi dr. Boris Vazov, predsedniku republike svoj« poverilnice. Titulescova bolezen Bukarešta, 16. decembra, g. Zunanji minister Titulescu, ki zaradi bolezni ie lest tednov ni zapustil sobe, je zopet resneje obolel na Španski. Lk>yd George ponovno izvoljen London, 16. decembra, s. Lloyd George je bil na seji liberalne parlamentarne frakci-cije ponovno izvoljen ca predsednika in vo-dUelja stranke v bodofea Madžarsko viteštvo Budimpešta, 16. decembra, s. , da so vesti o nameravaai redukciji ljubljanske univerze le demokratske intrige. Sistematično pomorsko oboroževanje Zedinjenih držav ' IVashington, 16. dec. d Mornariški taj« nik \Viflbur je izročil včeraj kongresu no« vi mornariški gradbeni načrt za gradnjo 71 vojnih ladij, in sicer 25 malih križark, 9 torpednih rušilcev, 30 podmornic in 7 la. dij za letala. Gradbeni stroški bodo zna. šali skoraj 800 milijonov dolarjev. V sprem nem pismu na kongres izjavlja \Vilburg, da so navedeni stroški Ie površno izraou« nani Gradnja vseh teh vojnih ladii fco tra« jak najmanj 9 let. Toda tudi še tedaj bo Amerika imela manj križark kot Anglija. Ta gradbeni načrt je oficijelen načrt vla« de in je že uradno odobren po Coolidgeu. Predsednik izjavlja izrecno, da so stroški združljivi z ostalim finančnim programom. Ta načrt je le prvi del velikega načrta za obnovo vseh vojnih sil na morju. Slabi izgledi za narodne sociialiste v Franciji Pariz, 16. decembra, h. Poslanec Gcstav Herv-č. ki ie ustanov;! narodno sociialisfič-no stranko, ie hotel včerai zborovati v nekem delavskem mestnem de'u. Na zborovanje je prišlo 1500 ljudi, ki pa so priče!! peti internacionalno in protestirati proti govorniku. Hervč sploh ni prišel do besede; končno pa so ra pretepli. Italijanse snubitve v Sofiji c. d. — V Rimu, 13. decembra. Že od lanskega teta som, od podpisa pr« ve italijanskooaibanske pogodbe, je Bolga* rija posebna ljubljenka fašističnega tiska. Prav posebno pa »e kaže ta fašistična lju. bežen napram naši slovanski sosedi v zad» njem času. po zadnjem albanskem inciden« tu, Gjurajpkovičevem, ki se je proti vsemu pričakovanju njegovih laških uprizoritejjev zaključil povoljno za Jugoslavija Od tiste« ga časa dalje ga skoraj ni dneva, da ne bi italijanski fašistični tisk našel kakršnega, koli povoda za nekoliko laskavih besedi na naslov Bolgarske, in ko so se pričela v Juž. Srbiji razbojništva makedonstvujuščih komitskih trojk, je fašistični tisk stopil ves kakor en sam mož na stran teh razbojnik kov. Razbojništva komitašev se opisujejo kot največja junaška dela, postopanje ju« g »slovenskih oblasti proti njim pe kot ne« zaslišana divjaštva proti v skrajni bedi in mučeniški krvi izdihavajočomu, vseh člo« veških pravic oropan emu makedonskemu narodu. Umor generala Kovačeviča, poroč. nika Jeftiča in vseh drugih žrtev komitskih razbojništev je za fašistični tisk popolno« ma naravna stvar in vsa poročila italijan* skih listov o takih dogodkih so pisana ta« ko, da izzveneva iz njih naravnost obžalo« vanje, da so komitske bombe in streli za» htevali tako — malo žrtev! V svoji politični reviji «La Gerarchia®, kateri je on sam odgovorni ravnatelj, je celo gospod Mussolini sam dal napisati, da tistega bolgarskega državnika, ki bi zane« marjal makedonsko vprašanje, brez dvoma doleti konec Stambolijskega, torej umor! In sedaj, ko se je vršila v Skoplju obrav« nava proti makedonstvujuščim, kako je po« ročal italijanski tisk! Ob istem času pred rimskim izjemnim voj. sodiščem se vrše« čim razpravam proti domačim italijanskim prevratnikom so listi žrtvovali komaj po par vrstic, skopljauskemu pirocesu pa so posvečali cele stolpce. Bolgarska v svojem težkem položaju nima drugega iskrenega, nesebičnega prijatelja, kot edino le Italijo, ki je vedno simpatizirala z bolgarskim na« rodom. Neuillyska mirovna pogodba, ki je, kakor na drugi strani trianonska Madžar« sko, tako strahovito potlačila Bolgarsko, se mora prej ali slej revidirati iu fašistična Italija bo gotovo tedaj za pravico, ki je na strani Bolgarske! Prav danes pa javljajo rimski listi iz Soe fije, da je te dni izšla v italijanskem jezi« ku knjiga «La Bulgaria, zgodovinske izko« pine in politična razmatranja od leta 679. do 1927.», ki jo je izda! bolgarski general« ni konzul v Milanu, dr. M. Scdplovenschi (Šipi»venski?), in na prvi strani te knjige stoji naslednja izjava samega gospoda Mus solinija, ki jo je podal pisatelju, da jo ob: javi na čelu svojega spisa: »Moje čuvstvv prijateljstva najpram Bol. garski je trdno, iskreno, nesebično. To čuv« stvo deli z menoj ves italijanski narod. Ve. rujem trdno v politično, gospodarsko in moralno bodočnost Bolgarske. Ona ima svojo nalogo na Balkanu*. Tej izjavi gospoda Mussolinija pa doda« ja fašistični tisk nasledno pripombo, ki jo je baje napisal k tej izjavi bolgarski pu blicist Bogdan Rajnov: «Te besede velikega Julijanskega držav, nika Mussolinija, ki nam prihajajo ravno o pravem času, so za Bolgarsko pogodba, trdnejša cd vsakega drugega službenega dogovora. Vsak Bolgar jih je čital z vese« Ijem in tolažbo, ker izražajo v poki meri ono, kar je skrito v njegcuvem srou. Ni treba drugih sporazumov med Italijo in Bolgar« sko v svrho zaščite koristi med obema na« rodoma. Nepisane pogodbe so trdnejše, iskreoejš« in se racfovoljno izvršujejo« ... Kakor vse to kaže, bi človek v resnici dejal, da ni več daleč čaa, ko bosta oboje« stranska notarja Ljapčev oz. Burov im Mus» solini po vseh teh snubitvah podpisala — ženitvansko pismo. Najslabši posnetek habsburške Avstrije Kak v tisk je napravila jugoslovenska prepoved fašističnih listov, m. n. — V Trstu, 14. decembra. Ali vam je završalo včeraj in pa danes po fašistovskih listih! Seveda, stvar ja popolnoma v redu, če italijanske osrednje in pokrajinske oblasti kar tjavendan prepovedujejo naše jugoslovanske liste, zabranjujejo njih uvoz v Italijo, jih dajo zaplenjevati v železniških vlakih potnikom, ki prihajajo če« mejo, in celo dajo vlažiti v zapor tujce, pri katerih najdejo take prepovedane liste. To je seveda v redu, ker je pač naperjeno proti jugosloven-skim Ustom, proti jugoslovenski stvari, proti Jugoslaviji, proti kateri se sme, kakor mislijo in so prepričani fašisti, storiti vse, kar se jim poljubi. In imajo, to se pravi, imeli so vsaj deloma tudi prav in sicer po naSi lastni krivdi. Kedaj pa se je tudi storilo kaj pri nas, če so v Italiji Se tako besneli proti nam, in kdaj so se naše oblasti odločile za kake protiukrepe, za kake re-presalije, če se je naši stvari godila tudi največja krivica in sramota v Italiji! Nikdar in nikoli! V Trstu so fašisti dvakrat vdrli v prostore predstavništva naše države, razbili in pometali na ulico pohištvo in je zažgali, zažgali so našo državno zastavo; z naše strani se ni storilo nič. Menda se ni niti zahtevala povrnitev škode! Jugoslovenski državljani, katerim je bilo tekom fašistovskih izgredov v Trstu in drugod po Primorskem uničeno vse njihovo premično imetje, da jim ni ostalo drugo, nego kar so imeli na sebi, še danes niso dobili nikakršna odškodnine za vso to izgubo. Italijanski poslanik v Beogradu je vsak čas pri našem ministru zunanjih stvari, da protestira zaradi tega ali onega dogodka, da, celo proti temu ali onemu čianku v tem ali onem listu, in zahteva, da naj naSe oblasti službeno odrede sodni postopek proti <žalil-cem>: kedaj pa je naš poslanik v Rimu protestiral pri rimski vladi zaradi pisave itali-anskega tiska proti našemu narodu, proti naši državi, zaradi naravnost skrajno nesramnih žalitev našega kralja? Naši listi so se prepovedovali in zaplenje-vali v Italiji že pred Štirimi leti. Kedaj pa so se italijanski pri nas? Tolikp nesramnih laži. toliko najgrših obrekovanj in toliko krvavih zahtev, kakor jih e italijanski fašistični tisk od !etošnje pomladi sem nabljuval na nai narod, na našo državo, na našega kralja, jih ni bilo doslej Se v nobenem tisku proti nikomur. In vendar se pri nas ni zgenil nihče. Laški fašistični tisk je imel tako v resnici prav, da se e tako bridko norčeval z nami in našo po-ilevno potrpežljivostjo. Ali sedaj je vendar konec te oaie toliko poudarjene in toliko priporočane miroljubnosti*. čaat ia hvala bogu: v Beogradu so se vendar odločili za možatejši naatop in začele so prihajati prepovedi italijanskih obre-kovalnih listov. Najprej <11 Popolo di Trie-6te>, za njim tržaški <11 Piooolo* v vseh treh izdanjih in sedaj <11 Popolo d' Italia, <11 Giomale d' Italia*, <11 Lavoro d* Italia* in , sam cvet fašistovskega tiska. Ko je bil prepovedan <11 Popolo di Trie-ate», je ta list sam sicer silno zacvilil, toda v ostalem fašistovskem tisku je bil odmev zelo slab. Ko je prišla, nato prepoved , da so jugoslovenske oblasti prepovedale neke italijanske liste, toda niti tedaj niti ke daj pozneje ni povedal, da je prepovedan v Jugoslaviji ravno <11 Giomale d'Italia>, polslužbeno glasilo rimskega zunanjega urada, ki je s svojimi dopisi, izvirajofimi iz italijanski službenih zastopništev v naši državi, najhuje med vse mi rimskimi listi blatil našo državo, ]e Ava lino vest o prepovedi pospremil s tole pripombo : pa je v svoji figarski židovski hinavšfini včeraj, ko je objavil vest o prepovedi, opustil vsako lastno pripombo in je šele danes kratko posnel par prunomb rimskih listov. Kazati se hoče pač drugačen kot so ostali listi, da bi si tako prilaskal milost v Beogradu in preklic prepovedi, ki ga »ta-ne težite tisočake. Zid je pač Žid in njemu bi bil končno ravno tako ljub tudi najslabši posnetek habsburške Avstrije, samo da bi _ neslo. Tudi še slabši, kot je današnja — fašistična Italija! Zadoščenje direktorju dr. Borku Beograd, 16. decembra, p. Danes se je vr-Sila pred tukajšnjim sodiščem razprava v tiskovni tožbi železniškega direktorja v Su-botlci gosp. dr. Borka proti uredniku staščtao, ker je pri sedanjem velikem županu dosegel, da je tozadevno nasprotno odločbo prejšnjega velikega župana, ki se je opirala na čl. 127. uradniškega zakona, po katerem so vsi državni uslužbenci go-staščine oproščeni, razveljavil. Kjer gre za eksistenco in za denar, se ljudje navadno iztreznijo. Ali se bodo spametovali tudi državni nameščenci, od katerih Zebot in dr. Leskovar pričakujeta rešitev županskega stolčka, da v nedeljo ne bodo volili prve, to je klerikalne liste? Najbolj sorodna s klerikalno listo je VI. lista »domače gospodarske stranke«, t. j. nemška in nemškutarska lista. Nemška stranka kandidira kar sedem svojih nemških advokatov (dr. Muhleisen, Kieser, Schmiderer, Gozani, Orosel, Blanke, Kup-nik) skoraj z vsemi odvetniškimi uradniki, ki stanujejo v Mariboru. Na tej listi kandidira naša »težka« industrija (oba Scher-bauma, Franz. Badl, Tscheligi) z vsemi svojimi uslužbenci, lekarnar Konig, trgovci Pfrimer, Hausmaninger, Bernhard, Brauer, Biidefeldt, Fischbach, VVaidacher, Gert, Novak, Pelikan Uninger, Birgmayer, Tischler, Ošlag, Supantschitsch, obrtniki Sirak, Ro-baus, Beranič. Jelek, Stoinschek, Pelikan,-Eissl, Riha, Rogatsch. sedlar Novak, urar Seiler. gostilničar Froster, ki vsi od prvega do zadnjega žive od narodne nezavednosti slovenskih strank. Manjkati seveda ne smeta bivši slovenj ebistriški notar dr. Wies. thaler in sodni cenilec Rupert Eissl. Tudi v glasbenih krogih znani kapelnik Hermanu Frisch je čutil potrebo, povdariti svoje nem-štvo. Ako na klerikalni listi kandidirata stolna vikarja Spa.-< m Tkavc, ni zameriti kandidature na nemški listi evangeljskemu župniku Johannu Baronu. Ta nemška velekapitalistična lista je tista, s katero upaio klerikalci dobiti na občini večino, ker se nadejajo podpore narodnih (!) radikalov ta samostojnih obrtnikov . . . Zadnja, to ie neodvisna obrtniška lista, je zanimiva zaradi tega, ker ie Izključno stanovska, obrtniška ki zastopnikom drugih stanov ne zaupa Ni pa videti, da bi postavljeni kandidati, če bo kateri izvoljen, po svojih zmožnostih tudi jamčiti za večje uspehe svojim volilcem nego kandidati obrtnikov, ki kandidirajo na dragih listah. Samo nezadovoljstvo in tudi dobra volja ne zadostujeta. Vse ostale liste skušajo upoštevati predstavnike vseh slojev, od katerih pričakujejo kroglic, v kolikor postavitev posamičnih oseb ni bila samo rezultat — zadrege. Važen volilni faktor so državni nameščenci ta železničarji, katerih naklonjenost si skušajo pridobiti vse stranke razen — nemške ta obrtniške, kar je utemeljeno v danih razmerah. Tako najdemo na klerikalni listi 12 aktivnih državnih nameščencev, 18 železničarjev ta 12 penzi jamstev; na rad kalni listi v istem vrstnem redu 11, 23, 8; na III. samostojno demokratski listi 16, 6, 12; na delavsko-kmečki reptiblikainski listi 0, 20, 0; na narodno-socijalistični listi 14, 26, 15; na nemški listi 0, 1, 6;; na socialistični 4, 15, 4 ta na obrtniški listi 0, 0. Aktivni državni nameščenci so porazdeljeni po strokah, v kaiterih so naj števil nej e zastopani: pošta 7 na klerikalni, 4 na radikalni, 3 na demokratski ta 3 na narodno-sociialni listi; sodmija 1 na klerikalni, 4 na radikalni, 3 na demokratski listi; kaznilnica 2 na klerikalni, 3 na demokratski ta 6 na narodno-socijalni listi; učitelji 1 na radikalni, 4 na demokratski in 1 na socijalistični listi- To razmerje približno odgovarja tudi pripadnosti njihovih tovarišev posameznim skupinami. Vsakdo, ki želi res narodno zastopstvo na mestnem magistrata ter pošteno in dobro gospodarstvo, bo volil III. skrinjico Samostojne demokratske stranke, ki ie tudi pri sestavi kandidatne liste upoštevala potrebe in želie volilcev. Darujte za spomenik kralju Petni I. Osvoboditelju! dostno maskiran. Ga. Sadar - Vorbachova je podala Magdo v vieh fazah psihološko pravilno, občuteno in z dobrim kontragtiranjem. Tu pa tam se je borila s sentimentalnostjo, ki jo pa je srečno premagala in se povspela do krepkih dramatičnih viškov. G. P f e i-f e r je igral sedem nlog, ki spadajo v okvir ene uloge, z rutino in dobro karakterizacijo tipov. Preizkušnjo, ki jo stavljajo te uloge, je prestal z uspehom. Gosp F. Gradišnik je ustvaril v ulogi do konca zvestega in vse odpuščajočega bednega Magdinega ljubimca Petra kreacijo, ki ostane v spominu. Ta celjski igralski trio je dokazal, da lahko odlični igralci - diletanti z uspehom tekmujejo s poklicnimi. R. P. Koncert orkestralnega društva Glasbene Matice nas je seznanil predvsem z Debussyjevo suito «Childrens Cornen>, ld jo ie tempe« ramentno dirigiral L M. Škerjanc. Suito poznamo iz Debtissyjevih • klavirskih skladb. Capletova mstrumentacija je pol« na impresionističnih pik antn osti, ki jih je orkester prav povoljno reproduciral ter pokazal smisel za izvajanje modernih del Priporočam ork. društvu, da se loti kake čisto modeme skladbe. Naboj j mi iz suite ugaiata prvi in peri stavek. Celota tr« pi nekoliko na prevlada jočem pianu in pla« ivissimu, šele v zadniem stavku, ki se je na splošno želio moral ponavljati se orke« ster prav temperamentno izpoje. Adamič Velik požar v Sodražici Sodražica, 16. decembra Sooči ob 9. uri je izbruhnil velik požar v lesnem podjetju Josipa Oberstarja v Sodražici. Signali parne žage in plat zvona so klicali obupino na pomoč. Domači gasilci so prihiteli z brizgalnmi takoj k požaru ta kmalu nato so se jim pridružili še okoliška gasilna društva iz Žimaric, Zamostca ta Vinic. Požar je nastal na nepojasnjen način v strugarski delavnici podjetja, kjer je bil shranjen suh les in že izgotovljemi svetovno znani ribniški lesni izdelki. Delavnica je bila hipoma vsa v ognju. Ker ima leseno ostrešje, se je požar bliskoma razširil tudi na žago. Veliki zublji so sikali iz strugar-nice ta bati se je bilo, da se pdžar razširi na veliko glavno skladišče lesa ta stanovanjsko poslopje, ki je tesno cb strugamici. Nad vsem pogumno in marljivo delujočim gasilcem so prihiteli pomagati sodraški možje ta žene, ki jih pri reševalnem delu ni oviral niti mraz niti metež. Po dveurmih naporih se je posrečilo požar tokalizirati. StTugarska delavnica je popolnoma zgorela, dcčim so rešili žago in stanovanjsko poslopje. Pri gasilni akciji se je posebno izkazalo tudi domače orožništvo ta učiteljstvo Žal, so se pri gašenju pripetile tudi nesreče, med temi ena večja. Cir. kularist Ignac Struna se je pri rezanju transmisijskih iermenov z nožem močno ranil in so ga morali odpeljati v ljubljansko bolnico. Tudi nekaj gasilcev je bilo lažje ranjenih. Ob 11. uri so se gasilna društva iz okolice vrnila, domači gasilci pa so ostali vso noč na pogorišču, kjer je še vedno tlelo in je tu pa tam še izbruhnil plamen. Danes Litija, 16. decembra Včeraj zjutraj, ob 6.30, ie šel železniški kretnik g. Martin Godec iz službe s postaje Laze na svoj dom v Kresniške Poljane. Stopa' je po železniški progi s pospešenim korakom, da bo čim prej doma. Ko pa je prišel tmimo vasi Jevnice, ki leži ob tprogi, ter se Je nahajal pri 413.600 km kamnu, mu Je strašna najdba mahoma ustavila korak: V mlaki krvi Je našel odrezano glavo. h krvave mlake je vodila krvava sled dalje, ta nekaj deset korakov dalje je našel med tračnicami razmesarjeno moško truplo, kj Je bilo polno poškodb, v mlaki krvi, obleka pa Je v kosmih visela s trupla. Kretnik Martin Godec ni mogel na razmesarjenem truplu ugotoviti nikake identitete, vedel pa je, da ni mrtvec tamkajšnji domačin. Zato ie odšel obvestiti o groznem slučaju progovnega obhodnika Franceta Lavrlča iz Laz, železniške čuvajnice 619, obema pa se Je še pridružil France Zupančič Iz Male oose. Zupančič je spoznal v ponesrečencu Ignaca Slabeta. 31 Jetrnega kovaškega pomočnika, sina upokojenega železničarja Slabeta, doma iz Breztae 5. v okolici Brežic. Rajnki Slabe je stanoval zadnje dni pri svojem botru, železniškem uslužbencu, Antonu Rusu, ki stanuje v železniški čuvajnici št. 614 — med postajama Kresnice in Laze. SoclJalna beda rajnega Slabeta. Ignac Slabe Je bil izučen kovač. Kljub temu, da Je bil dober delavec ta pošten ter priljubljen fant, Je bil na zimo brez službe. Pied nekaj dnevi je prišel na obisk k svojemu stricu, železniškemu uslužbencu Rusu, in mu potožil svoj težavni položaj, ker Je bil brez dela. Rusu se je ubogi Ignac zasmilil, zato je pregovoril svojega prijatelja ta znanca, kovanega mojstra Ignaca Kuclerja iz Jevnice, da je vzel brezposetalka v delo. Ker pa Kucler ni imel za novega delavca na razpolago prenočišča, ie Slabe stanoval še dalje pri svojem botru Rusu. Vsalko jutro, zarana okrog 6.. ie Slabe odbite! po železniški progi od čuvajnice št. 614, kjer je prenočeval, pa do Kuderjeve kovaSnice. Tako tudi včeraj, usodnega dne. je dirigiral Beethovnovo Egmonbouverturo m L simfonijo s pravilnim pojmovanjem tempa in dinamike ter prednašanja sploh. Tudi se na ustrašil, nagnati zadnjega stavka skifoaije proti koncu v accelerando, kar je stvari le v plus. Griegove piece so bile po« dane fino občuteno z neizmerno detajlira« no dinamiko, vdanostna koračnica pa s pompom, ki ga zahtevajo te vrste skladbe. Koncert je bil raimerooi« dobro obiskan, vendar se mi zdi, da je bil moralni uspeh večji od gmotnega. Nisem fanatičen iaea« list, ampak mislim, da je moralna stran tu« kaj eminentnega pomena in kot produkti« ven glasbenik sem toliko egoista, da vidim v orkestralnem društvu nekaj tiste sile, ki naj nas vzpodbuja k komporriranju orke« strabiih del, kajti ta orkester si je stavil kot prvo nalogo izvajati domače skladbe. Koncertu so prisostvovali predstavniki dr« žavnih, vojaških in civilnih oblasti ter kon« zularni zbor tujih držav. Slavko O sfere. Ljubljanske operne abonente opozarjamo, da se vrši danes zvečer operna predstava »Miloševa svatba> za abonente reda D, ne pa za red C. Abonenti reda C imajo operno predstavo v pondeljek. V proslavo rojstnega dne kralja Aleksandra I. se vrši danes zvečer ob pol 8. slavnostna predstava v ljubljanski operi. Uprizori se izvirno operno delo skladatelja Konjoviča iMiloševa svatba» za abonma D. Nedelja v ljubljanskem gledališču. V nedeljo popoldne ob 3. se uprizori v ljubljanski drami mladinska igra tSnegulčica in I Danes premijera! Harry Piel Pr dsta e ob pol 5, '/,7, '1,8. in '/JO Pomnoženi orkester. — Cene navadne. Telefon 2730. Kino »DVOR«. zjutraj se je sestala komisija in ugotovila, da je požar povzročil nad 120 tisoč dinarjev škode. Zavarovalnina bo že nekaj krila, toda škoda je v resnici še večja, ker je g. Oberstarju, lastniku podjetja, onemogočeno vsako obratovanje v tovarni. In končno s tem požarom ni prizadet samo gospodar, temveč tudi stotine okoličanov, ki imajo v g. Oberstarju dobrega odjemalca izdelkov pridnih ribniških rok. Kako je prišlo do katastrofe še ni ugotovljeno, vendar domnevajo domači o nesreči naslednje: Ko ie Slabe stopal v jutranjem mraku v službo, je privozil za njim tovorni vlak št. 641, ki vozi običajno ob istem času s postaje Laze. Slabe vlaka najbrže ni cul, ali pa prepozno, medtem ga ie že zagrabila lokomotiva, ga potegnila med kolesje, ki ga je premlelo, dokler se ni telo tako zasukalo, da je rob kolesa na tiru dobesedno odrezal glavo. Stroj je vlekel ostalo truplo še okrog 25 korakov s seboj — ga medtem s sunki še bolj razmrcvaril, nato pa ga pahnil nazaj med tračnice. Po mnenju domačinov, ki so poznali rajnega Ignaca, je ta razlaga popolnoma pravilna, ter Je tragični dogodek pripisati zgolj nesrečnemu slučaju. Vsaka druga domneva je izključena in ne zadere na dogodku nikogar nobena krivda. Prevoz v mrtvašnico. O žalostni smrti Ignaca Slabeta so obvestili orožniško postajo v Litiji, ki je odposlala takoj patruljo v Jevnico. Po ugotovitvi vseh okolmosti, ki so dovedle do nesreče, ie dala oblast prepeljati telesne preostanke ponesrečenca v mrtvašnico farnega pokopališča v Kresnicah. Nesrečna smrt Slabeta je vzbudila med okoliškimi prebivalstvom globoko sočutje. Domačini pa pripravljajo mirni in tihi žrtvi današnjega težkega življenja lep pogreb. Danes ob 16. popoldne bodo položili truplo Ignaca Slabeta v grob na kresniškem pokopališču. 10% popusta do 31. decembra pri moški in damski konfekciji Gričar & Mejač SELENBURGOVA ULICA STEV. 3. DlCDlCDlCDlOiCDiCDlOBCDiCD Čudovite uspehe dosežete z LIKER« ESENCI iz poznane tovarne Neuber, ki so pripravljeni za domačo izdelavo najfinejših likerjev ter najboljšega ruma. — Dobite jih v drogeriji A. KANC sinova. Židovska ulica. škratje» kot izven - predstava. Prvo uprizoritev tega znanega mladinskega dela so sprejeli naši malčki z naravnost navdušenim veseljem. Pri igri sodeluje poleg celotnega dramskega ansambla tudi balet in muzika dravske divizijske oblasti. Ob 8. zvečer se igra kot ljudska predstava Shakespearov . ob 8 zvečer pa veleuspela in zabavna opereta Antonu, srez Brežice, se razpisuje služba šolskega upravitelja in služba za učiteljico. Uradno se preklicuje razpis službe šolskega upravitelja in učiteljici na osnovni šoli v St. Jurju pod Kumom, srez Krško, učiteljice v Vodicah, srez Kamnik in učiteljske službe v Ljubečni pri Celju. * V založbi velikega župana mariborske oblasti je izšla karta o administrativni razdelbi mariborske oblasti v merilu 1:200.000 z izkazom političnih in katastral-nih občin po stanju začetkom leta 1927. V izkazu so navedene površine posameznih političnih in katastralnih občin, orožniški postaje, osnovne šole, župnije in poštni uradi. Karte i izkazi so izdelani na dobrem, trpežnem papirju. Cena karte z izkazom vred je 25 Din. Karte se dobe pri vseh sreskih poglavarjih mariborske oblasti. * Bližajo se božični prazniki in najbed-nejši slepi prosimo vsakogar, naj upošteva naše bedno stanje in skuša s kakršnimkoli darom olajšati bedo. Vsak najmanjši dar (v blagu ali denarju) nam je dobrodošel. — Milodare sprejema Podporno društvo slepih Ljubljana, Wolfova ulica 12. * Seja delegatov Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani se bo vršila v pondeljek, 19. t. m. ob 2. uri popoldne na verandi hotela »Union« v Ljubljani. Med drugimi važnimi zadevami se bo razpravljalo tudi o novi davčni reformi, posebno o hišno-najemninskem davku s katerim hoče obdavčiti zlasti vsa lastna stanovanja v malih mestih in na deželi, ki dosedaj niso plačevali tega davka. To novo obdavčenje posestnikov v Sloveniji je treba vsekakor preprečiti in ravno tako tudi predlog vlade, da bi se posestva v Sloveniji smela prodajati samo z dovoljenjem dveh ministrstev v Beogradu, s čimer bi se vrednost posestev v Sloveniji znatno zmanjšala. Zaradi tega je neobhodno potrebno, da se te velevažne seie udeleže vsi zastopniki vseh društvenih hišnih posestnikov in odposlanci vseh ostalih mest in krajev, kjer društva še ne obstoje. Ti kraji se vabijo tem potom, da odpošljejo zastopnike. Oblačila tvrdke J MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. 12. so najboljša in najcenejša. * Smrtna kosa. V Ljubljani je včeraj umrl v starosti 55 let g. Ivan Mikuž, ravnatelj Hi-potekarne banke jugoslovenskih hranilnic in dolgoletni predsednik nadzorstvenega sveta Obrtne banke v Ljubljani. Podlegel je sladkorni bolezni, na kateri je že delj časa bolehal. Pokojnik je bil iz znane narodne Mikuževe rodbine v Kolodvorski ulici. Bil je vsestransko priljubljen zaradi svojega mirnega, kremenitega značaja in čeprav se ni aktivno udeleževal političnega življenja, je bil vedno odločen naprednjak. Pogreb bo jutri ob 15. uri iz hiše žalosti na Kongresnem trgu št. 4. — Na Stari poti št. 2 je umrla vdova po okrožnem zdravniku v Velikih Laščah in mati splošno priljubljenega specijalista g. dr. A. Zalokarja ga. Franja Zalokarieva. Pokojna je bila vzor plemenite, značajne slovenske žene in matere. Pogreb bo danes db 16. uri — V Plani-ni je umrla v visoki starosti 75 let ga. Ro-zalija Lenassijeva. Pogreb pokojnice se bo vršil jutri 18. t. m. ob 15.30 uri. — V Lim-bušu pri Mariboru je odšla med krilat-ce Silvica Hrenova. Pokopali jo bodo danes ob 15. uri. — Bodi ohranjen pokojnikom blag spomin, preostalim naše iskreno sožalje! * Elegantno ln praktično darilo za Božič in Novo leto je ameriško Vaterman's nalivno pero, ki ga dobite pri tvrdki IV. Bo-NAČ, Ljubljana. 256 * Nabavite si lepe domače umetnine za božična darila! Že od nekdaj je navada dajati in sprejemati o Božiču in Novem letu poleg čestitk tudi darila. Marsikdo je v zadregi glede darila samega, ker ne ve, s čim bi najbolje ustregel osebi, ki io misli obdarovati. Dostikrat tudi razni kot božična darila označeni predmeti, ki jih vidimo po izložbenih oknih, ne zadavoljavajo kritlč-nejšega izfoiTatelja. Vsem tem se odpomore s tem, da si v Jakopičevem paviljonu izberejo primerno umetnino ali umetnoobrt-ni izdelek ter ga uporabijo kot darilo. Vsakdo se razveseli lepega darila, posebno še dela domačega poznanega umetnika, ki ga osebno ali po pripovedovanju bližnje okolice pozna. Med širšimi sloii je poznano neko legendarno pojmovanje življenja umetnika in dekleta si predstavljajo v umetniku svoje poosebljene ideale. Če pa stopi kdo v nji- Lep dobiček pri vsaki koži divjačine gre v Vaš mošnjidek, če jo prodaste tvrdki P. SEMKO, Turjaški trg 1. hov ožji krog ter spozna stremljenje umetnika po udeistvovanju in njegovo trdo borbo s življenjem, ga mine smeh in vesele anekdote zakrije teman oblak realnosti. Kakor vsi si tudi umetniki žele veselejših božičnih praznikov in da si te omogočijo, jim je velesejmska uprava uredila v Jakopičevem paviljonu razprodajo njihovih del. Na žalost med širšimi sloji ni zadostnega ume-vanja za nakupovanje umetnin, ker so jim tuje barvane reprodukcije, ki jih širijo v naših krajih razni agenti, ljubše kakor originalne slike domačih umetnikov. * Aretacija dveh internacionalnih vlomilcev v Zagrebu. V noči od četrtka na petek sta bila zasačena v Zagrebu dva neznanca, ko sta hotela vlomiti v lokale pošte VI, Enemu se je posrečilo pobegniti, bil pa je kmalu prijet, ker ga je izdal njegov tovariš. V obeh neznancih so spoznali internacijo-nalna vlomilca 25 letnega Josipa Miška in 23 letnega Jaromila Nikla, oba iz Češkoslovaške. Oba sta priznala, da sta nameravala vlomiti v lokale pošte VI ter da sta pred več meseci vlomila v trgovino Miroslava Šveske v Pragi in ugrabila 95.000 Kč. S tem denarjem sta se napotila v Jugoslavijo in prispela v Zagreb 17. novembra. Ko sta iskala nameščenja, sta sklenila zopet pričeti vlomi Policija nadaljuje s preiskavo. * Ljubitelje fotograflčnifa zbirk razveselite za Božič in Novo leto z albumi za slike. Od najpriprostejše do najfinejše kakovosti lastnega izdelka dobite pri IV. BONAČ Ljubljana. 256 * Nepreviden potnik na cestni železnici v Zagrebu. Sluga banke Rein v Zagrebu, Mirko Škvarič, se je včeraj vozil na tramvaju proti Jelačičevem trgu. Pred Eskompt-no banko se je tako neprevidno nagnil iz drvečega voza, da je z glavo treščil v cestni kandelaber, Škvarič je padel iz tramvaja na pločnik in obležal nezavesten. Pretrese! si je možgane in ni upanja, da bi okreval. _ od Din 8, pletenine, NOGAVICE aJLWi M. ROZMAN, Zjdovska uL 7, . po reklam, nih cenah. * Velike nevihte v Dalmaciji. Iz Splita nam poročajo, da so predvčerajšnjim in včeraj v Dalmaciji divjale velike nevihte, ki so povzročile ogromno škodo. Strela je med drugim udarila v splitsko električno centralo ter ie bilo mesto v noči od četrtka na petek brez električne razsvetljave. V Omišu je strela razdejala dve hiši, ki pa sta bili k sreči prazni. * Velika železniška tatvina v vlaku Za-greb-Sušak. Zagrebška policija je bila obveščena, da so neznani tatovi vlomili v plombirani vagon v vlaku, vozečem s Suša-ka proti Zagrebu in odnesli 400 kg kave, vredne 15.000 Din. Tatvino so opazili na kolodvoru Plase pri Sušaku. I^regledali so vagon in ugotovili, da manjka 6 vreč sirove kave. Zavirač je opazil, kako ie na progi pri vasi Hreljin skočil z vlaka neki moški in zbežal proti vasi. Na postali Bakar je vagon s kavo stal nad 1 uro in se domneva, da je bila tatvina izvršena v Bakru, ker na progi niso našli nobenih sledov. * Oviran promet zaradi snežnih viharjev v Liki. Iz Like poročajo, da ovirajo promet veliki snežni zameti in viharji. Poškodovane so tudi telefonske in telegrafske zveze na raznih krajih. Pretrgana je tudi direktna telefonska proga Karlovac-Sušak. * Motenje želodca in črevesa, napadi telesnih bolečin, razdražijivost. nervoz-nost, omotičnost, sanje z bojaznijo, splošno počutenje slabosti, zmanjšano veselje do dela se omili s kupico orirodne grenčice »Franz-.losef« na dan. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo, kako izborno služi voda Franz • Josei kot voljno odpirajoče sredstvo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah to speceriiskih trgovinah. * Poziv upnikom! Stavona zadruga »He-ra« r. z. z o. z. poziva vse upnike, nai prijavijo svoje terjatve do inkluzive 30. decem bra 1927. do 18. ure. Po preteku tega roka se ne bo upoštevalo predloženih računov. * Jedilni pribor »Bradori« v kaseti Izne-nadi vsako damo, ker je zelo praktično božično darilo. F. Čuden, Ljubljana, Prešernova ulica 1. 255 * Pariški pisemski papir v mapah in kasetah, podložne mape, garniture za pisalne mize, spominske knjige, dnevniki, bronzovl predmeti itd., so najlepša darila za božič. Zmerne cene! IV. BONAČ. Ljubljana. 256 Iz Ljubljane u_ Božična razstava umetnin v Jakopičevem paviljonu pod Tivolijem v Ljubljani je zelo okusno prirejena ter ima vsak dan lepo število posetnikov. Prodanih ie že precej slik, kipov, vaz in drugih umetnin, ki so jih namenili ljubitelji naše pristne domače umetnosti svojim dragim za božični poklon. Pa tudi imaš časa izbirati tu in se ti pri tem ni treba bati, da bo morda premalo gotovine pri roki. Tako dobiš za 160 Din že lepo sliko, izvirno delo našega uvaževanega umetnika, ali pa na primer prav lep Izdelek naše keramične umetnosti za kakih 20 do 160 Din in tako dalje. Naši razstavo vsakdo ogleda; gotovo mu ne bo žal. u— Čitalnica Delavske zbornice v Gradišču št. 2, bo v zimskem času od pondeljka 19. t. m. dalje odprta vsak delavnik od 10. do 12. ure in od 16. do 21 ure, ob nedeljah in praznikih pa kakor doslej od 9: do 12. ure Za dijake ie dovoljen obisk čitalnice samo ob delavnikih dopoldne in od 16. do 17.30 ure. Izven teh ur ie dovoljen obisk čitalnice samo delavcem in nameščencem. Knjižnica pa bo kakor doslej odprta ob delavnikih od 10. do 12. in od 17.30 do 21. ure, ob nedeljah ln praznikih pa od 9. do 12. ure.. o— Skioptlčno predavanje o razvoju letalstva priredi Prosvetni odsek Delavske zbornice v pondeljek 19. t. m. ob 20. uri v novi dvorani OUZD na Miklošičevi cesti. Predavatelj tajnik »Aero-kluba« g. dr. Ra-pe. u— Klub esperantlstov v Ljubljani priredi v nedeljo 18. t. m. ob 20. uri v zeleni dvorani hotela »Uniona« v proslavo rojstnega dne dr. Zamenhofa družabni večer, združen s proslavo 40 letnice obstoja esp. jezika. Vabimo vse prijatelje na ta lep intimni večer. Vstop prost. u— Radio klub Ljubljana. Polnitev akumulatorjev se vrši odslej stalno in lahko prinesejo člani vsak dan svoje akumulatorje v klubov lokal na ve'esejmu. Ob koncu poslovnega leta prosimo članstvo, da izvoli poravnati zaostalo članarino. Člani dobe v klubu tudi najnovejšo knjigo »Radio« prof. Andrea z 20% popustom. u— V društvu »Soča« predava v soboto 17. t. m. g. dr. Robič prof. na učiteljišču o Prekmurju. Predavanju sledi petje izborne-ga Premelčevega kvarteta Vabljeni društve r.iki in dobrodošel vsak priiateli znanosti in lepega petja. Vstop prost. — Začetek ob 20.30. uri v »Ljubljanskem dvoru«. Danes ob 4., pol 6.. pol 8. in 9. Regine ELITNI KINO MATICA. u— O otroškem vprašanju v sodobni Rusiji predava g. univ. prof. Maklecov jutri 18. t. m. ob 10.30 uri v veiiki dvorani univerze. Prostovoljni prispevki dobrodošli. — Splošno žensko društvo. 1957 u— Čajanka družabnega odseka sekcije trgovskih nameščencev ZPNJ v Ljubljani se bo vršila drevi ob 20. uri v veliki dvorani hotela »Union«. Vsi obiskovalci plesne šole družabnega odseka ZPNJ so uliudno j^b-opozarja svoje članstvo, da bo zboroval Ijeni, u— Zveza drž. nameščencev za Slovenijo njen strokovni svet v nedeljo 18, t. m. ob 9 uri z znanim dnevnim redom v salonu restavracije »Pri Levu« na Gosposvetski cesti. Za odbor: Joža Bekš, t. č. tajnik Milan Paternoster, t. č. načelnik. u— Mestni vojaški urad se prične seliti iz Mestnega doma v svoje nove prostore na Ambroževem trgu št. 7 v pondeljek 19. t. m in se zaradi tega prve dni prihodnjega tedna ne bo uradovalo za stranke, izvzemši v neodložljivih zadevah. u— V kraljestvu Inkov. Danes ob 11. in 14.30 bo premijera tega velikega Ufa-filma, ki ga predvaja ZKD v kinu Matica prvič v Ljubljani. Zanimanje za ta spored, ki nam odkriva doslej še neznane kraje, nas spoznava s šegami v pragozdovih živečih Indijancev, s tajnami veletoka Amazonas, je ogromno. Da se prepreči prevelik naval pri blagajni pred predstavami, je dala ZKD vse vstopnice za današnjo in jutrišnjo predstavo v predprodajo, ter se dobe danes ves dan od 10. dopoldne dalje. Na ta način skuša ZKD cenjenemu občinstvu prihraniti neprijetno čakanje pri blagajni in prosi publiko, da se v lastnem interesu in v kar največ ji meri poslužuje predprodaje ter si vstopnice zasigura. u— Marijonetno gledališče na Taboru vprizori 18. t. m. ob 15.30 uri iz češčine prevedeno pravljico v 4. dejanjih »Dolgin, bi-strooki in debeluhar«. Zaradi reda se bodo izdajale nakaznice od 11. do 12. ure v zgornji veži poleg glavnega vhoda in pop. eno uro pred predstavo. Prostovoljni prispevki za nabavo novega inventarja se hvaležno sprejemajo. 1960 u— Drobna policijska kronika. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji naslednji primeri: 1 tatvina perutnine, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 1 prestopek javnega pohujšanja, 1 prestopek pasjega kontumaca 1 prestopek razgrajanja v javnem lokalu, 1 hoja po železnici ter 4 prestopki cestnega policijskega reda. Aretacije so bile izvršene 3, in sicer: 1 zaradi prepovedanega povratka, 1 zaradi nedostojnega vedenja in 1 zaradi beračenja. Izvanredni nakup za božič & p. o 0 ^ znižane cene £ S" ^ S in Se 20 popusta ? S" c a "S js | ii manufaktura » JOS. SNOJ a o rs g CE Ljubljana, Prešernova 3 e! u— Vlom v Šiški. V Keršičevo gostilno ob Celovški cesti se ie v četrtek ponoči vtihotapil neznan drzen uzmovič ter ukradel iz omare v gostilniški sobi za okrog 1000 Din kovanega drobiža. Tatu so morale biti domače prilike ter navade dobro znane. Storilcu, kl je prišel v notranjost hiše s pomočjo ponarejenega ključa, je policija že na sledu. u_ O vzrokih tragične smrti zakoncev Kenda smo prejeli od verodostojne strani ncslednjo Informacijo: Vse okolnosti govore za to, da se je v tem primeru zgodila samo velika nesreča, ki je zahtevala obe življenji, ne more pa biti govora o tem, da bi bila pokojnika šla prostovoljno v smrt. Ga. Ana Kenda je že par let bolehala na srčni hibi in na živcih in jo je v kopeli dohitela smrt. Tragični dogodek je gotovo uplival na moža g. Janka Kendo tako razburljivo, da je tudi njega objela nezavest, iz katere se pa ni več prebudil, ker nI bilo hitre pomoči. Vsi, ki so poznali oba pokojnika, vedo, da sta imela dovolj veselja do življenja, saj sta živela v dobrih gmotnih razmerah in sta bila kot zakoaca brez otrok silno navezana drug na drugega. ii v liani in na smuk. Ne hodite pa brez pristnih Brajerjevih smuških čevljev ali pa brez pristnih Brajerjevih «gojzar» jev». J. BRAJER, Brei Stev. 1. u— Neznan nesramnež. Ko je šla učiteljica Evgenija R. včeraj zjutraj v šolo v Šiško je zapazila na poti za Kozlerjevim zidom neznanega moškega. Spočetka se ji ni zdel sumljiv, ko pa se je nenadoma obrnil nazaj proti njej ter pričel z raznimi nesramnostmi, je spoznala, da ima opravka z abnormalnim človekom. Dogodek je pozneje prijavila stražniku. Policija je nesramnežu že na sledu. u— Ubegel dečko. Knjigovodja Viktor Bischof, stanujoč v Križevniški ulici št. 5 je prijavil, da je predsnočnjim pobegnil ne-znanokam njegov varovanec učenec ljudske šole na Grabnu 12 letni France Homec. Dečko je za svoja leta velik, a šibek in bled v obraz. Pri odhodu je bil oblečen v kratek rumenkast suknjič ter kratke temne hlače. Obut je bil v črne čevlje. u— Ponarejen dvodlnarski novec. Sprevodnik električne železnice Ivan Osvald je pred dnevi pri prodaji voznih istkov k astra! ponarejen dvodlnarski novec. Taki primeri se množe, kar je znak, da bržkone v Sloveniji če ne celo v Ljubljani eksistira pona-rejevalska družba, ki se bavi v prvi vrsti s ponarejanjem kovanega denarja. Zaradi več prijavljenih primerov je varnostna oblast podvzela vse korake, da pride storilcem na sled. Gostilna Mrak na Rimski cesti Vam nudi za božične praznike iz borna namizna in buteljčna vina, istotako tudi šampanjec. Iz Maribora a— Starešinska zveza »Triglava« v Mariboru sklicuje izreden občni zbor v pondeljek 19. t. m. v gostilniških prostorih Narodnega doma ob 20. uri (8. zvečer). Dnevni red: Sprememba pravil. — Odbor. 1961 a— Razpis del in dobav. Mestna občina mariborska razpisuje za leto 1928. naslednja tekoča dela in dobave; zidarska in težaška dela, tesarska, betonska, kleparska, mizarska, dimnikarska, kovaška, pečarska, kolarska, ključavničarska, steklarska, slikarska, pleskarska tapetniška, sedlarska dela ter dobavo zdravil in dobavo kruha. Obrtniki mesta Maribora se vabijo, da predložijo s 5 Din kolkom opremljene prošnje ob navedbi enotnih cen do opoldne 27. decembra v vložišču mestnega magistrata. Ponudbe je podati v zaprti kuverti z napisom »Ponudba za tekoča dela 1928«. Obrazci se dobe pri mestnem gradbenem uradu v Frančiškanski ulici. Enotne cene je vpisati v izkaz za tekoča dela, katerega je predložiti k prošnji. V prošnji se mora izrecno navesti, da je ponudnik že pregledal pri mestnem gradbenem uradu razpoložene pogoje ter nanje v vseh točkah pristal. Mestni občinski svet si pridržuje pravico, izvoliti ponudnike ne oziraje se na najnižje cene ali na oddajo dela po določenem turnusu. Naša skrinjica za občinske volitve v Mariboru je 3. a— Nacijonalne posledice novega advokatskega zakona. V Mariboru ie vzbudil v slovenski javnosti začudenje sklep večine sekcije zakonodajnega odbora za pretres zakona o advokatih, da bodo odslei diplome inozemskih univerz za advokate enakovredne z diplomami naših univerz. S tem je na široko odprta pot nemškim advokatom, ki se bodo lahko zopet vzgajali v Avstriji ali Nemčiji in preplavljali potem zlasti Spodnje Štajersko in nemške naselbine v Banatu in drugod. Kdor pozna vlogo advokata v javnem življenju, ki je neodvisen zlasti pa naših bivših nemških voditeljev, bo lahko precenil nedogledne posledice, ki lahko nastanejo zaradi tega v nacijonainem oziru za našo državo, zlasti pa za obmejne kraje. Vladna večina je očividno pri tem mislila samo na štipendiste beograjskih porodic, ki študirajo in prijetno žive v Parizu. Kdo bi pri tem skrbel za interese prečanov, zlasti nacijonalne, posebno če so tudi klerikalci v tej vladni večini in soglašajo. Dr. Muhieisen bo gotovo pohvalil sobojevnike v Mariboru. a— Udruženje rezervnih oficirjev pododbor Maribor. Oficirski dom v Mariboru priredi nocoj ob 20. svečan ples. Uprava pododbora vabi vse člane, da se polnošte-vilno udeleže. Kdor ni prejel vabila Oficirskega doma, ima vstop na ples s člansko karto našega udruženja. — Uprava. Iz Celja e— Poverjeništvo Vodnikove družbe v Celju ponovno prosi svoje člane iz Celja in okolice, da takoj dvignejo knjige za leto 1927. Nahajajo se v Tujsko-prometnl pisarni v poslopju F*rve hrvatske štedionice. Po praznikih bodo vse preostale knjige dostavljene na dom, člani pa bodo trpeli razun poštnine še tudi dostavnino. Vsak član naj prinese s seboj članarino za leto 1928. ter naj pridobi za Vodnikovo družbo še novih članov. e— Posipajte hodnike! V četrtek zvečer je spodrsnilo neki dami na hodniku pred kavarno MerkuT. Padla ie na tlak in se občutno poškodovala. Hišni lastniki naj v lastnem interesu varnosti skrbijo, da bodo hodniki sedaj, ko ie zapadel sneg, vedno do-voljno posuti s peskom ali pepelom. e— Nevarno sankanje. Največje otroško veselje v zimskem času je pač sankanje. Komaj čakalo, da zapade pripraven suh sneg. V Celju ni nikjer pripravnega sanka* lišča, kjer bi se otroci, pa tudi odrasli, sankali brez nevarnosti za zdravje. Otroci se hodijo sankat v mestni park, odkoder se vzpenja strma pot na Anski vrh. Ta pot je seveda ograjena in za sankače nevarna. Tako so se sankali otroci včeTaj popoldne na tej poti. Pri tem se ie zaletela neka mala deklica v steber ograje in se močno poškodovala na glavi. Pod božično drevo blagostanje donašajočih srečk drž. razredne loterije. Obdarujte svoje drage s temi vrednostnimi papirji. Izžrebana bo vsaka srečka. Naše znane, srečo donašajoče srečke je dobiti v Ljubljani: v Oglasnem oddelku «Ju-tra», Prešernova ulica št. 4 ter v Ekspozituri oglasnega oddelka «Ju-tra» v Šiški, Celovška cesta 53. Iz Kranja r— Tovarna borrJjaževih tkanin acjugo* češka» gradi ob desnem bregu Save od dr« žavnega mosta navzdol novo cesto. Kolav« dacija se bo vršila 19. t. m. r— Akademija sokolskega naraščaja. So« kol priredi jutri ob 17. uri v proslavo kra« ljevega rojstnega dne slavnostno akademijo naraščaja in dece. Pridite! r— Jubilej zaslužne učiteljice. 601etnico rojstva praznuje gdč. Marija Roosova, uči« teljica v pokoju. Jubilantinja, ki izhaja iz stare kranjske rodbine, se je posvetila pred 40. leti učiteljskemu poklicu. Službovala je najprej v Vačah pri Litiji in v Šenčurju, nakair je nastopila službo na tukajšnji mestni ljudski šoli, kjer je učila 35 let. Pred dvema letoma je stopila v pokoj. Ju« bilantinji, ki se čuti še povsem čilo, zdra« vo in mladostno, kličemo: Na mnoga leta! Dopisi BLED. Volilcem SDS! Naša disciplina je kljub terorju vedla do popolnega uspeha — priborili smo si en mandat več. Izvoljeni odborniki bodo čuvali vaše interese. — Odbor kraj. org. SDS. BREZNICA. Občni zibor kr. org. SDS, ki bi se moral vršiti jutri. 18. t. m., je preložen na mesec januar. BRASLOVČE. Preteklo nedeljo, 11. t. m. so se vi šile za občino Braslovče občinske volitve, pri katerih je sijajno zmagala napredna fronta — dobila ie namreč od 25 odbornikov 17. KTaj. org. združenih naprednih strank se tem potom zahvaljuje vsem voliicem, ki so pripomogli do te absolutne večine naprednjakov v občinskem zastopu. Našim nasprotnikom ponovimo v uho. da ima laž vedno kratke noge in se z njo ne pride daleč — to se vidi tudi tokrat, kar si dobro zapomnite. — Josip Oraladič. predsednik organizacije LJUTOMER. Glasbeni odsek Sokola priredi danes, 17. t. m. ob 20. uri koncert pri pogrnjenih mizah. Na koncertu, ki se bo vršil pod vodstvom g. Žagaria. sodelujejo iz prijaznosti gdč. M. Zacherlova in gg. Zivko in Bajde iz Maribora. Na sporedu so poleg orkestralnih točk tudi pevske in solo-točke Vabimo vse prijatelje glasbe in prijatelje Sokola k obilnemu posetu. ŠKOFJA LOKA. Sokolsko društvo priredi v nedeljo, 18. t. m., ob 20. telovadno akademijo. Sodelujejo vsi oddelki naraščaja in članstva z izbranimi prostimi vajami in s telovadbo na orodju. Med odmorom igra društveni orkester. V soboto, dne 17. t. m. predava v Sokolstkem domu prof. Dolžan o »Stališču človeka v naravi«. Pozivamo vse članstvo in prijatelje Sokolstva. naj pose-tijo nbe prireditvi polnoštevilno! V ponedeljek 26. t. m., vprizori dramatični odsek dramo: »Ljubezen treh kraljev«. 1958 RADOVLJICA. Sokolsko gledališče ponovi v nedeljo. 18. t. m., ob 15.30 uri legendo »Tujec«. 1959 POLŠNIK PRI SAVI. Pod v in «Popolo di Trieste« se je slav« nost zaključila. Seveda pa so se s slavnosti poslali tudi še brzojavni pozdravi na vse mogoče strani, da tako izve tudi širši svet o blagoslovu, ki ga rosi »Lega Nazionale« s svojim otroškim vrtcem na »Snežniško vas«. Brzojavka na šolskega skrbnika v Tr« stu, imenuje ta otroški vrtec «novo stražo na meji domovine«, potem druga prefektu na Reki označa ta otroški vrtec za « stražo italijanstva na r.krajni meji-«. p— Nova mlekarna. V Senožečah so otvoriK mlekarno, ki se je ustanovila na pobudo pokrajinske fašistične zveze in po« tovalne kmetijske šole v Trstu. Navzoči so bili pri otvoritvi zastopniki vseh oblasti, iz Trsta je prišel prefekt Fornaciari, faši« stični tajnik Kobol in številni drugi. Mle« karna je opremljena z najmodernejšimi na pravami. Fašistični govorniki so naglašah potrebo ustanovitve pokrajinske zveze mle« karn, ki bi preskrbovale Trst z mlekom. Predsednik senožeške mlekarne je pode« štat Meden. Fašistična organizacija bo na« stavila po vodstvih mlekarn in centrale se« veda kar največ svojih ljudi. p— Iz Dekanov v Istri se je predstavilo naborni komisiji 114 mladeničev. Potrdili so jih 100. p— ■ Ljubljani. 16. decembra 1927, Višina barometra 308.8 m Kraj Čas opazovanja Ljubljana Maribor . Zagreb . . Beograd * Sarajevo . Skoplje . . Dubrovnik Split . . . Praha . . . 8. S £ n. cx s* Smer vetra o ČS -2 1 o E in brzina M ca u H "3 » U. v metrih ^ o57 5 1 1 89 E 1 10 i58 3 0-3 100 mirno 657-3 01 94 mirno 10 54 9 — 98 mirno 10 -541 1- 99 mirno 10 660 6- 85 mirno 10 052 1 17-0 73 SE 1 7 tri 8 90 73 W 1 9 bbl 3 0-5 — N 4 10 Padavine Vrsta sneg sneg sneg sneg sneg dež nevihta sneg v mm do 7. nre 2fi'3 17.0 8.0 60 3.0 26.0 8.0 3.0 Danes ob 20. uri Skok preko kože na Taboru Sobice vzhaja ob 731, zahaja ob 16.19, luna vzhaja ob 23.59, zahaja ob 1231 Najvišja temperatura danes v Ljubljani — 0-5 C, najnžja — 0.7 C. Dunajska vremenska napoved za soboto: Snežiti bo nehalo; bolj mrzlo Tržaška vremenska napoved za soboto: Zmerni vzhodni, oziroma severovzhodni vetrovi. Nebo spremenljivo, pozneje jasno Temperatura od 8 do 6 stopinj. Morja razburkano. Šport Smučarski tečaj na Sv. Planini 985 m. Za Božič priredi litijska podružnica SPD reden alpinski smuški tečaj pri koči na Sv. Planini. Tečaj bo trajal od 24. XII. do 1. I. 1928: vodil ga bo referent za turizem go« spod Rudolf Badjura. Pristopnina znaša 20 Din, poduk v teča« ju je brezplačen. — Ker utegne biti naj« novejša, šele letos otvorjena turist, pošto« janka SPD Koča na Sv. Planini širšim kro« gom še manj znana, pripominjamo nastop« no: Na Sv. Planini v turistovski koči in treh drugih zidanih zgradbah je prostora za 15 — 20 udeležencev tečaja (za dame posebna stavba) v kurljivih sobah. Vežba« lišče po zasneženih gladkih košenicah in brdih med 900 — 1131 m v bližini Koče na Sv. Planini. Oskrba bo za udeležence tečaja primerna, tečna in obilna, celotni penzijon (zajtrk, kosilo, večerja in prenočišče v za« kurjenih sobah) stane za udeležence tečaja po 40 Din na dan. Provijanta ni treba no« siti seboj, za vsak slučaj naj prinese vsak udeleženec po eno odejo ter učno knjigo R. Badjura: Smučar. — Skupni odhod ude« leženccv tečaja bo dne 24. t. m. ob 9. z žel. postaje Trbovlje z avtopošto do trga Trbovlje, odtod dve uri peš z lahkim na« hrbtnikom čez Planinico do koče na Sv. Planini. Težja prtljaga se bo v trgu Trbov« lje (vsak naj ima majhno vrečico seboj) naložila na konja, slično tudi pri povratku iz tečaja na Sv. Planini. Udeležence, ki se ne bi nikako mogli udeležiti tega skupnega pohoda dne 24. t. m., odvede drugi dan 25. t. m. vodnik istotako ob 9. uri z žel. postaje Trbovlje skozi trg Trbovlje (kjer bo tudi čakal konj za prtljago) na Sv. Pla* nino. Prijave sprejema litijska podružnica SPD v Litiji v roke tajnika g. Župančiča ozir. tudi voditelj tečaja Rud. Badjura, Ljublja« na, Marmontova ul. 18. — Litijska podruž« niča SPD. Smuški tečaj za mladino tn za začeti nike. JZSS priredi v Ljubljani dvotedenski smuški tečaj za mladino. Tečaj bo vodil sa« vezni krmar. Prijavnina za osebo 20 Din. Istotako priredi- desetdnevni tečaj za za« četnike, ki ga bodo vodili savezni nastav« r>iki. Oba tečaja bosta začela v torek. Kraj m čas bo pravočasno objavljen. Prijavnina za zaoetniški tečaj znaša 50 Din. Prijave sprejema g. F. Kopriva, palača Trbovelj« ske premogokopne družbe. SK Ilirija. I Danes se vrši ves dan pro« stovoljni kuluk na drsališču. Dolžnost vse« ga članstva, osobito pa onega drsalne sek« cije je, da se odzove v čim večjem številu. SK Ilirija (ženska sekcija). Danes se nadaljuje delo za cvetlično »reduto« v po« sebni sobi kavarne Evropa Prosim, da se članice odzovejo v čim večjem številu. — Načelnik. Vremensko poročilo iz Tržiča. Iz Trži« ča nam javljajo, da je na Kovcah padlo 30 cm snega. Smuka je izborna, vreme jasno. so najboljše, najtrajuejst- in zato najcenejše. Poslano gosp. Angelu Cerkveniku v album. Smatram za neokusnost, če se avtor ka« kega dela javno prička s kritikom. To ne« okusnost je zagrešil g. Angelo Cerkvenik, ko me je napadel radi moje kritike v «Ju« tru« o njegovi «Roki pravice«, ki je doži« vela krstno predstavo v Celju. Na žalitve sem nameraval reagirati pravnim potom, toda g. Cerkvenik se je na moj javni po« ziv v »Jutru« umaknil in izjavil, da ne vzdržuje svojih trditev, v kolikor se tičejo mene osebno, vzdržuje jih pa, v kolikor se tičejo »bistva in vrednosti« moje kritike. Gosp. Cerkvenik je v svojem pamfletu omenil Cankarja in Zolaja, češ da sta med drugimi tudi imela mnogo priložnosti oi« tati o svojih delih podobne prognoze (ka» kor sem jo jaz napisal o Cerkvenikovi «Roki pravice«). Oho! Paralela med Vami, gospod Cerkvenik, pa med Cankarjem in Zolajem spominja — če dovolite.— na me« galomanijo. Med drugim primerjate sebe z volom, mene pa z muho, ki »sede volu na rog in pravi: kako kolosalno orjemo« Mi» slim, da ste si storili s to primero prav sla« bo uslugo. Kar se tiče Vaših »razmotrivanj« o bist« vu moje kritike, povdarjam, da je interpre* tacija odrskih in drugih umetniških del stvar posameznika, ki se s tem bavi. Do« godilo se je že ponovno, da so n. pr. re« žiserji in kritiki točneje interpretirali odr« ska dela, nego avtorji sami. Vi ste skušali interpretirati »Roko pravice« na način, ki ne očituje mnogo resnosti in stvarnosti. Po« drobnejša debata o Vašem pamfletu, z«ne pač ni na mestu. Po načinu Vašega pisa« nja sodeč, bi Vam niti »Roke pravice« ne mogel prisoditi, če bi ne vedel, da ste Vi njen avtor. Čudno, da ste se zagnali samo vame, ko so vendar drugi kritiki ie mnogo ostreje kritizirali Vaše najnovejše delo. Sicer pa — kako že pravi Strindberg v svoji «Dramaturgiji»: «Kdor ne prenese kritik naj jih ne čita!« Celje, 15. decembra 1927. RADO PEČNDL Gospodarstvo Revizija trgovinske pogodbe z Avstrijo in naše kmetijstvo (Upit poslancev gg. Ureka, Pivka, dr. Kramerja in dr. Žerjava v zadevi revizije trgovinske pogodbe z Avstrijo.) Slovenski narodni poslanci SDS so stavili na ministra za kmetijstvo in vode ter na ministra za trgovino in industrijo upit glede revizije trgovinske pogodbe z Avstrijo, katerem opozarjajo na spomenico Kmetijske družbe za Slovenijo, ki je bila sklenjena na posebni anketi zastopnikov kmetijskih korporacij ljubljanske in mariborske oblasti. Zahteve Avstrije po zvišanju uvozne carine na naše agrarne proizvode so tako težke, da resno ogrožajo obstoj kmetijstva «' Sloveniji. Avstrija zahteva zaščito baš • take predmete, ki jih izvaža kmetijstvo Si venije, kot edine izvozne pridelke. Povišanje avstrijske uvozne carine na naše inesne prašiče, peršutarje (40—110 kg) od 9 na 27 zlatih kron bi povzročilo ukinjenje izvoza prašičev iz Slovenije v Avstrijo. Izvoz te vrste prašičev igra važno ulogo v izvozu Slovenije, kar nam dokazuje statistika. Leta 1926. je bilo preko Maribora v Avstrijo izvoženih 5110 prašičev - špeharjev (preko 110 kg) in 21.270 prašičev - peršutarje v (od 40—110 kg težkih). Isto velja glede nameravanega povišanja avstrijske carine na naše prašičje meso in klobase. Težkih prašičev gre le malo iz Slovenije. Skoro ves izvoz mesnih prašičev iz naše države odpade na Slovenijo in nekaj malega na Hrvatsko Zagorje, ker pri nas niso ugodni pogoji za opitanje špeharjev. Slovenija ima itak malo izvoznih pridelkov;^ če se tej pokrajini še vzame možnost izvažati prašiče, bo s tem njena prašičereja uničena in gospodarstvo Slovenije najtežje prizadeto. V tej točki zahtevajo združene kmetijske organizacije v imenu kmetijstva ljubljanske in mariborske oblasti, da naši delegati v tem življensko važnem vprašanju ne odnehajo niti za las. Nič manj važna je zahteva Avstrije po zvišanju uvozne carine na goved od 5 na 15 zlatih kron. Navzlic hudemu nazadovanju izvoza goveje živine v Avstrijo se je 1. 1926. izvozilo preko Maribora okrog 22.000 komadov velike govedi in 19.000 telet. Če se sedaj potroji avstrijska carina, bo izvoz tega blaga popolnoma prenehal. Posledica bi bila rapidno nazadovanje cen in naša govedoreja bi bila še bolj udarjona kakor pred leti, ko je zaradi povišanja avstrijske carine na mleko skoro prenehal izvoz mleka, zaradi česar je naše kmetijstvo utrpelo škodo v višini 30 milijonov Din letno. Enako težko bi bila Slovenija prizadeta zaradi zvišanja dosedanje avstrijske carine na meso od 12 na 86 zlatih kron. Pripomnili je treba, da izvaža Slovenija v Avstrijo le dobro klavno živino, katere opitanje stane mnogo več kakor v žitorodnih pokrajinah. Slabo živino (Beinlvieh) izvaža predvsem Hrvatska in Slavonija. To je druga točka, v kateri naša država ne sme popustiti, ker bi bil s tem ogrožen obstoj živinoreje v pokrajini, ki črpa glavni vir svojih dohodkov iz te kmetijske panoge. Konjereja je za Slovenijo važna panoga, ki je donašala posebno rejcem mrzlokrvne težke pasme lepe dohodke. Avstrija zahteva sedaj na uvoz konj pod 2 leti povišanje carine od 50 na 100 zlatih kron in za konje nad 2 leti od 100 na 200 zlatih kron. Preko Maribora je bilo 1. 1926. izvoženih 5672 konj, od tega 4500 žrebet. Če bi se v tem pogledu ugodilo Avstriji, tedaj bo naša konjereja težke pasme obsojena na smrt. Tudi v tem pogledu ne sme naša delegacija popustiti. S četrto carinsko novelo, ki je stopila v veljavo 21. novembra t. 1., je Avstrija zvišala uvozno carino na bučno olje od 5 na 30 zlatih kron. Ker znaša izvoz tega proizvoda v Avstrijo letno okrog 20 milijonov Din in bi povišanje carine onemogočilo vsak izvoz, bi zaradi tega poleg industrije bučnega olja utrpeli veliko škodo 'udi kmetovalci, ki prodajajo tej industriji bučne pe-čke. Združene kmetijske organizacije ljubljanske in mariborske oblasti so opozorile vse merodajne kroge na usodepolne posledice, ki bi jih imelo povišanje navedenih avstrijskih carin predvsem za Slovenijo. Gospodarsko stanje kmetijstva obeh oblasti je danes že tako kritično, da zadostuje le še majhen sunek in naš kmet postane insolven-ten. Že svoječasni padec cen živini, prašičem, mleku in mlečnim izdelkom je kmetijstvu prizadelo težak udarec. Tej krizi je v veliki meri vzrok naša carinska politika, ki je premalo uvaževala upravičene zahteve Slovenije. V našem prebivalstvu se vzbujajo dvomi, je li jih država ščiti v zadostni meri, ali pa jih zapostavlja napram drugim pokrajinam. Merodaini činitelji morajo delati na to, da se gospodarstvo teh obmejnih pokrajin v čim večji meri ščiti, nikakor pa ne izkorišča. Zato so prosili poslanci gosp. ministra, da blagovoli podati nujen odgovor na naslednja vprašanja: 1.) Je - li gosp. minister proučil zadevne važne predloge nepolitične Kmetijske družbe v Ljubljani? 2.) Je - li gosp. minister voljan v smeri teh predlogov storiti vse, da se ne oškoduje naše kmetijstvo in zlasti najbolj ogrožen del, to je Slovenija. = Kolektivna razstava naših proizvodov na Dunaju. Uprava Dunajskega mednarodnega sejma je naslovila na Pooblaščeno trgovinsko agencijo kraljevine SHS na Dunaju (I. Seilersttttte 80) dopis, ki se nanaša na prireditev kolektivne Specijalne razstave naših proizvodov na dunajskem velesejmu. Trgovinska agencija je poslala ta dopis zbornicam in drugim gospodarskim ustanovam z opozorilom na koristi, ki bi jih imela organizacija take kolektivne razstave za naše gospodarstvo v splošnem. Na letoSnjem pomladnem sejmu je imenovana agencija v zvezi z našim oficijelnim turističnim birojem napravila v tem oziru prvi poizkus in je v posebnem oddelku razstavila za tujsko prometno propagando slike in modele o narodnih krasotah naie države. To razstavo |e svečano otvoril nai poslanik na Dunaju. Razstava je imela dober uspeh, Id bi pa bil vsekakor večji, če bi se na njej razstavili kolektivno tudi predmeti naše produkcije. Interesenti, ki bi hoteli sodelovati na taki razstavi, so naprošeni, da o tem obvestijo Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani = Izredni občni zbor , fco Ljubljana, plač. po prejemu po 500. Mariborski svinjaki sejem (16. t. m.) Dogon 86 svinj. Prascev, 5—6 tednov starih, ni bilo. Povprečne cene: 7—9 tednov stari 180—200, S—4 raesecestari 350—400, 5—7 mesecev 450—480. 8—10 mesecev 550—650, 1 leto 1000 _ 1200 Din komad; kg žive teže 10—11.50, mrtve teže 15—17 Din. Prodalo se je 52 komadov. Kupčija je bila zaradi neugodnega vremena slaba. Novosadska blagovna bona (16. L m.) Pšenica: baška, 78/79 kg, 2 % 305 do 307.5; baška, potiska, 79/80 kg, 2 % 306 do 307.5; banatska, 78/79 kg, 2 % 2975 - 800. Turščica: baška, stara 225 — 229, baška, nova 205 — 207.5, baška, nova, za december - januar 210 — 215. Moka: baSka <0gg, in c0g» 425 - 4375; baška <2> 405 do 415; baška «5» 385 — 806; baika <6. 8175 — 825. živi je Prestolonaslednik Rudolf Habsburški ubit s puško Ubil ga je Baltazzi, ljubimec grofice Veczere. Praga, v decembru. Stari češki publicist Penižek, urednik Narodnih Lystov, izdaja svoje spomine iz dobe dunajskega delovanja. V tretjem delu memoarov se bavi tudi s smrtjo Franc Jožefovega sina, prestolonaslednika Rudolfa. Tretji dan po smrti nadvojvode Rudolfa piše Penižek. je razburjen obiskal dunajskega parlamentarnega poročevalca. češkega politika d.. G. Eima, profesoria na medicinski fakulteti. Ceh prof. Albert Penižek je bil Eimov pomočnik in je bil navzoč pri razgovoru. Prof. Albert je ves razburjen govoril: Zagrešil sem zločin, ki je najgnusnej-ši vseh zločinov. Omadeževal sem ime znanstvenika, anatoma in kirurga. Podpisal sem laž, ki je baš nasprotna od resnice. Podpisi sem protokol, ki pravi, da je Rudolf izvršil samomor. Pred menoj, pred človekom brez časti. pljunite trikrat. Ni bilo mogoče drugače, kakor aa sem to storil.* . . Potem ie pristopil k nam. Bil je izredno razburjen, bled po vsem obrazu. Tresel se je. Tudi njegov glas se je tre-sel. Fellerjev< bol ublažujoči ELSA-FLUID tako so nazivali več kot 30 let njegovi zvesti odjemalci lo priljubljeno narodno sredstvo in kozmetikum, ter v mnogim zahvalnim listima priznavajo, da se imajo zahvaliti edino pravem Fellerjevem »Elsafluidu«, ako so se obvarovali pred prehladom, kihanjem, influeneo, gripo, kašljem, hri-pavostjo, kakor tudi da niso trpeli na nespavanju, nervozi in slabosti. Ker kaj je vzrok vsem tem težavam? V največji meri je krivo nezadostno negovanje telesa in slabi obtok krvi! Toda s čim se telo najbolje neguje in na kaki način se krvotok uajneškod-Ijivije in najugodnije pospešuje? Potom otiranja, mazanja in pranja s pravim »Fellerjevimr Elsafluidom, kateri je prirejen iz sokov raznih zdravilnih rastlin, in koja uporaba zunanja kakor tudi notranja prija želodcu in vsemu ostalemu telesu. Poizkusite! Kmalu bo Vaše razpoloženje veselo, Vaš tek izvrsten, volja do dela se bo ojačila, čutili se b odete osveženi in pomlajeni! Toda kje si bodete nabavili ceno pravi »Fellerjev< Elsa-Fluid? V Iekarnih in vseh tozadevnih trgovinah ker-koli bodete zahtevali. Povsod bodete plačali za poiskusno stekleničico 6 Din, za dvojno 9 Din, za špecijalno steklenico 26 Din. Ali ako naročite direktno po pošti stane z omotom in poštnino vred 9 poiskusnih ali 6 dvojnih ali 2 špecijalni steklenici 62 Din. Nasprotno 27 poiskusnih ali 18 dvojnih ali 6 špeci-jalnih samo 139 Din. Naslov označite jasno: t EUGEN V. FELLER. Stubica DonJa Elsatre 245 Hrvatska. i Hasoalo, uu vsa. dopisa, ttsčcy6«,jz malih, oglasov, jo, poslali, na, Oglasru,od, dotok Julm,] hublfOAa,, H. z^gi JLalt, oglasi, hi, slu rjjo posr-tdoualsut. m, rocijal, it, iasn*iia. občinstva., v/ako, btscda pas~, - Naj ■ mxuyh zsvisak. Vin, 5-. Vn^tojbuua, za, šifro Vin. Ust, pristojbin* jc vpada* ti ooaum, * fuuoalm>,sy-' c*rs+ oglasi n* prtobajo, CikovnMrncuA, posUt* im nilruct Cfubljanajl. ttfji. ŽM Vinotoč A. Zalokar ia Bežigradom toči zopet različna pristna vina. izredno dober cviček in belo dolenjsko, kakor tudi ostala vina. Za praznike čez ulico [h) znižani ceni. — Pri večjem odjemu popust. 40416 Večer s plesoai priredi v nedeljo v gostilni »Amerika* na Glincah godbeno društvo Gradašca. 404S5 Brivskega poslovodjo in pomočnika solidna in dobra delavca, sprejme Pran Surbek, brivec, Sv. Lenart, Slov gor. 40357 Les. manipulanta pooolnoma verziranega, z daljšo prakso, takoj sprejmem. Ponudbe z referencami in spričevali v prepisu pod »Manipulant. na oglas, oddelek «Jutra». 40331 Kuharico samostojno in perfektno sprejmem na deželo. Nastop 15. j .-tn. ali 15. februarja. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra. pod »Kuharica 82». 40214 Zastopnike za prodajo vrednostnih papirjev iščemo Ponudb« na •Publicitas». Beograd. Kralja Milana & - pod šifro »Sigurna zarada*. 37798 Pletiljo za nogavice, dobro izurjeno, sprejmem takoj. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra., 40406 Postrežnico želi v zgodnjih jutranjih urah K. SellSkar, Gospo-svetsia cesta 3. 40411 Dekle ki bi opravljalo vsa dela in zna tudi kuhati ter sobarica dobite s 1 n ž b o pri Milici Puljo. Zemun. Trg Nikole Pašiča 2 Prednoet z dobrimi »pričevali. 40428 Rudniškega paznika energičnega ln zanesljivega, absolventa rudar, šole, sprejmemo. Ponndbe s prepisi spričeval in zahtevo plače na oglasni oddelek »Jutra* pod »Rudniški paznik*. 40891 Frizerko - ondolerko in špecljalista v hubi striženju sprejmem v damski salon. Popise na naslov: Kelšin, Ljubljana. Kopitarjeva ulica 1. 40399 Brivskega pomočnika sprejmem od 1.—15. jan. — Znati mora dobro bubi striči ter primerno ondoli-rati. Služba stalna, plača Po dogovoru. — Istotam sprejmem vajenca Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod »Slovenija*. 40389 Prvovrstna šivilja iidelHje za božič po izredno nizki ceni otroške in damske obleke ter perilo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 40123 Knjigovodja bilancist, zmoten eno- dvo-stavnega in amerikanskega knjigovodstva, vseh pisarniških poslov ter strojepisja, vešč slov., nemškega in italijanskega jezika ter nekolike srbohrvaščine, želi službo. — Gre tudi i2ven Ljubljane Pogoji po dogovoru. Ponndbe na oglasni diielek »Jutra* pod Iifro »Točen in trezen». 40147 Prodajalka agiina, samostojna, z dolgoletno prakso in dobrimi spričevali — zmožna samostojnega vodstva, želi službe, Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod značko »Gospodar in stranka dovoljna*. 40»2 Službo gospodinje želi mlada gospa, Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra. pod »Zanesljiva 28» 40S76 Pouk v kroj. risanju iu prikrojevanju damskih oblek daje redno (za dom iu poklic) edino strokovno izprašana učiteljica in lastnica modnega salona Roza Medved Ljubljana, Mestni trg 24 (nasproti rotovža). Uspeh pouka zajamčen. Učenkam z dežele se preskrbi stanovanje in hrana po zmerni ceni. Istotam ae izdelujejo tudi vsakovrstni kroji po meri. 40165 Wanderer avto trisedežen, malo rabljen, v brezhibnem stanju, z Bosch razsvetljavo, takoj ugodno prodam. — Na ogled pri Triumph avto garaži, Ljubljana VII (Celo vika cesta). Avtomobile tovorne in poltovorne. davka proste, vseh velikosti, nove in stare ima vedno v zalogi A. Lampret, Ljubljana, Dunajska ce»t» 29. 40410 Vreče z.a oglje dobite pri tvrdki Mirko Mlakar T Ljubljani, Slomškova uliea 11. 40322 Peri-. gosje, račje, kokošje m purje proda vsak® množino ia po najnižji eeni tvrdka E Vajda, Cakovee. Hedjl-mur;e Telefon It BO d, 8 •238 Stružnico (Drehbank) in veliko orodja prodam po nizki ceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 40369 Butare ln kolobarje popolnoma suhe po izredno nizki ceni nudi C e b i n, Wo!fovs ulica 1/2. IV Otroška posteljica z mrežo naprodaj v Korit-nikovi ulici 21. 40320 Polenovko namočeno prodaja J Buz-zolini, delikatesna trgovina v Lingarjevi ulici 40254 Fant 15 let itar, žoli službe — č« mogoče s hrano in stanovanjem v hiši. Je močan in priden. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 404S8 Šofer 28 let »tir, trezen in zanesljiv, želi stalne službe. Plača eksistenčni minimnm. Ponudbe na oglas, oddelek •Jutra* pod »Šofer Rns». 40S25 Kontoristinja popolnoma iivežbana v pisarniškem delu ter pisanju na stroj, latinico in cirilico, želi službe za 1. Jan. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Vješta 94*. 40(94 Zlato moško uro Schaffhausen — z moderno masivno verižico ceno prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 40412 Dvovprežno kočijo (Landauer) lepo, zelo dobro ohranjeno, odda po nizki eenl Jakob Jlatzun Ptuj. 40189 •j: r-' 4 kg dalji •ch. Apač« Fino čajno maslo Din 40 kg oddaja po pov, zetju franko od Franc Kolleritsoh, pri Gornji Radgoni 3988S Vreče za premog dobite pri tvrdki Mirko Mlakar, Ljubljana. Slomškova ulica 11. 40321 Mesarji! Stenska dvigala za klavnice, mesoreznice, klobasari-ce, sekire-mesarice, nože, bruse, ostrila za nože, stiskalnice ia ocvirke nudi najceneje Fr Stupica, le-leznina, Ljubljana. 39933 Manufakturno blago molk« in žensko perilo, otroške eblekce itd. prodajamo po globoke znižani ceni radi opustitve trgovine — »Mako>, družba z o. z., LJubljana, Dunajska cesta št. 36 (zraven Jugo • auto). 40460 Jedilnico krasno izdelano in dobro ohraujano poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra., 40446 Bukovih drv suhih, imam 24 vagonov poceni naprodaj. Naslov oglasnem oddelku « Ribje olje sveže, najfinejše. norva-ško, i? lekarne ar, G. Pic-uoli-ja v Ljubljani priporočam bledim, slabotnim osebam 211 Črno suknjo za srednjo postavo, skoraj novo — (ker je pretesna) prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 40468 Moško kolo luksusno, z dvojno prestavo, prvovrsten predvojen materijal, prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 40467 Jutra*. 4045« Fine jedilnice po zillan! eeni sodi Amasn v Ljubljani. Dvomi trg 1. 40445 Železno blagajno amerikanske pisalne mize, omare, manufakturne ste-laže in pulte poceni prodam. Na ogled na Krekovem trgu št. 10/11 — levo. 40428 Nekaj moške obleke prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra., 40424 Igrače za odrastlo mladino, kakor kinoaparat, obenem laterna magica, parni stroj z akumulatorjem, matadar št. 4 in drugo poceni naprodaj v Dvorakovi ulici št. S/III — vrat* na ievo. 40419 Šivalne stroje in stroje za gumbnice (Knopflochmaschisen) — ca perilo in suknje, prodam na Krekovem trgu 10/13, levo. 40427 Za rezanje mesa stroj, skoraj nov, pripraven za pogon ali na roko — znamke Fridrich Haaga ln dvokolico ter dva čoka ta tekanje mesa, proda Franc Zalar, mesar v Ljubljani, Bežigrad 40342 Perzijsko preprogo in kitajska svilena prekinjala prodam. Nadov puve oglasni oddelek »Jutra*. 40348 Knjigoveška stroja HebelschneSdemaeohlne in Heftmaschine ugodne prodam. Naslov v oglasnem oddelkd »Jutra*. 40378 Zimski plašč lep in zelo gorak ter zraven spadajoče snežne čevlje it. (0 poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra*. Površnike po 250 Din in salonske obleke do 1000 Din proda Poštna krojačnica, Pred Prulami 1. 40396 Trgovino rneš. blaga v novi hili, v najveijem industrijskem trgu Slovenije, tik ceste, na glavni točki, v« skupaj ugodno prodam. Ponudbe na oglaa. oddelek »Jutra, pod šifro »Industrija.. 40397 Jabolka kupujem. »Bega*, oglasni zavod. Vel. Bečkerek. 40454 Knjižnico 800 lepo vezanih knjig prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 40418 Kupim dobro ohranjen polnojaremnik (Sagegatter) 60—SO cm širine in skobelni stroj (Hobelma^chine). Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »St. 1999». 40387 Blagajno TVerthelm, ognja vame, it. 8, skoro novo, kopirne stiskalnico in salonski gramofon na stojalu, z igralnimi ploščami ceno prodam Nwlor ▼ eglasnem oddelku »Jutra*. 40499 Razne drobnarije železno in leseno tehtnico, železni dupfikat kot-el ra 3001, angleško oorego ta 2 konja, prazne steklenice, ključavničarsko orodje, pisarniške mite In omare, poljedelsko orodje Itd. pod roko prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. <04ST 2 pisarniški omari (Rollschrank) kupimo takoj Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod Miro »765». 40328 Pisalni stroj dobro ohranjen, manjše tipe, kupim. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra, pod »Strojček.. 40273 kupujem večje in manjš-količine — vezane v male zvezke, a ne pakovane v zabojih. Ponudbe z vzorcem in ceno na M. Mazulov — Beograd. Kosovska ul. br. 43/27a. 18712-a Hišo z vrtom v krasni solnčni legi prodam. — Pojasnila daje I. Majerič, Celje, Ljubljanska cesta 25. 40817 Brusilnico stekla in tvornico ogledal, z električnim pogonom, prodam v sredini Zagreba. — Zelo plodonosno podjetje. Ponudbe na Publicitas, Zagreb, Gunduličeva 11 pod Šifro »Za 14604». 40390 Trgovski lokal vogalen, moderno urejen, prostoren, ob zelo prometni cesti v Ljubljani oddam za daljšo dobo pod ugodnimi pogoji. Poleg lokala stanovanje in klet. — Več pove Hinko Prlvšek, Gosposvet-ska cesta štev. 8, gostilna »Kmet». 40215 Lokal v sredini mesta takoj odda Martin Pevec, krojač v Ljubljani, Galusovo nabr. št. 29. Lokal z 2 sobama oddam z novim letom po ugodni ceni v najem. Prednost imajo trgovci z mešani® blagom, krojači, Cev-ljarji in mizarji. Pran Pal-5ar, Mlačevo 6, pošta Gro. suplje. 40387 Gostilno oddam tokoj v najem na Srometnem kraju na deželi, 'godna cena. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Notranjsko*. 40380 Pekarno na prometni točki — blltu Ljubljane dam popolnoma brezplačno v najem tistemu, ki mi posodi 30.000 Din. Oenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Intabulacija na posestvo*. 40405 Mesarijo event. z gostilno, dobro idočo, vzamem v najem. — Zmožen sem prevzeti tudi največje podjetje. — Resne ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Ljubljana*. 40324 Veliko skladišče v bližini glavnega kolodvora oddam v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 40381 Gostilno in mesarijo v večjem kraju na Spodnjem Štajerskem oddam v najem. Pojasnila v pivovarni Dnion v Ljubljani. 40400 Dvoriščne prostore lepe, pripravne za kako majhno podjetje, ker bo v ta namen zidani, pisarne, skladišča ali kaj stičnega, odda s 1. jan. 1928 Krajnc, Celje, Cankarjeva štev. 7. . 40229 Stanovanje obstoječe iz sobe in kuhinje z vsemi pritiklinami oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 40S63 Stanovanje t elektriko, v novi hiši oddam tokoj. Obstoji lz 8 sob (parketi), kuhinje kopalnice, Bhrambe, predsobe, kleti, pralnice, podstrešja in event. delom vrta. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 40438 Stanovanje obstoječe it sobe, kuhinje in pritiklin, a elektriko, (kletno) v novi hiši, oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 40437 Stanovanje opremljeno sobo in kuhinjo takoj oddam na Krekovem trgu 10/11. 40426 Stanovanje 1—2 sob želi miren zakonski par v mestu. Plača do 500 Din, event, za nekaj mesecev naprej. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Cimprejšnia vselitev. 40404 Gospoda ali dijaka sprejmem kot sostanovalca na Rimski cesti 24, pritličje desno. 40356 Op* .Ijeno bo veliko in lepo, za 1 ali 2 osebi, cddam na Mišičevi cesti 23/1. 40347 Dijaka sprejmem v oskrbo v centru Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40344 Na hrano in stanovanje sprejmem 2 starejši gospodični ali 2 gospoda, z novim letom. Naslov v oglas oddelku »Jutra». 40354 2 opremljeni sobi oddam v vili zakonskemu paru. Saslov pove oglasni oddelek »Jutra.. 40245 Sobo prazno ali opremljeno oddam na Kodeljevem št. 25S 40244 Kabinet z električno razsvetljavo oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40440 Lepo sobico oddam blizu Kolinske tovarne — Zelena jama — Ljubljanska 167. 40462 Sostanovalko s hrano sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40414 Prazno sobo s porabo kuhinje takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40117 2 opremljeni sobi lepi in svetli, oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 40437-a Sostanovalca želim k uradniku. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 40429 Sobo z 2 posteljama elektriko in posebnim vhodom, na lepem kraju oddam samo solidnim ljudem. Event. sprejmem inteligentnega sostanovalca. Naslov v oglasnem oadelku Jutra. 40484 Sobo s štedilnikom in posebnim vhodom oddam takoj v Zeleni jami it. 230 40874 Gospodična želi sobo s hrano in souporabo klavirja. Gre tudi kot sostanovalka. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Solidna 75». 40375 Majhno sobico prijazno, želi mlad gospod. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra» pod »Miren 92*. 40392 Opremljeno sobo oddam takj 2 gospodoma ali gospodičnama na Staram trgu št. 15/1. 40895 Opremljeno sobo lepo, z zajtrkom in postrežbo oddam. Klavir na razpolago. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 40409 Sobo s posebnim vhdom oddam 2 gospodoma ali dijakoma, event. tudi z vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40415 Več oseb sprejmem na dobro domačo hrano v sredini mesta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 40470 Zastonj dam fin gramofon in še 20 % obresti, kdor takoj posodi 3500 Din. Ponudbe pod iifro »Izvanredni slučaj* na podružnico »Jutra* v Mariboru. 40466 IL Gospodična inteligentna in simpatična, po kruti usodi osamljena, želi znanja z boljšim, nad 40 let starim, resnim in značajnim gospodom — ki ima plemenito srce. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Vesel božič 1927». Poštni predal 246 Pismo prepozno sprejela. 40418 Če dopisujete ne pozabite naroČiti seznam komifinih prizorov s petjem — potrebnih za društvene in domače zabave. Pavel Raaberjror, Maribor, Aškerčeva ulica 8. Mira! Prosim, pridi danes ob 6. url pred r.l Pet tisoč po-idravčkov! Franjo. 40447 Potujem v Prago ter prevzamem event. trgovska naročila. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* do 20. t. m. pod »Praga 20*. 40314 Dve gospodični želita radi pomanjkanja tnanja dopisovati t dvema gospodoma srednje starosti Ponudbe na upravo «Jutra» v Mariboru pod »štiriperes-na deteljica., 41371 Katera dama inteligentna, mlada in premožna, bi hotela priskočiti v gmotno pomoč mlademu akademiku-tehniku, v svrho končanja študija in poznejše ženitve, — Tajnost strogo zajamčena. Dopise na oglasni oddelek »Jutra, pod značko »Uspeh., 40433 Harmoniko Lubasovo, štirivrstno, po-oeni proda »Posredovalec*, Ljubljana, Sv. Petra c. 18. 40458 Note »Sang und Klang* kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod značko »Note. 40425 Primerno za Božič Zelo dober gramofon, fine znamke,, s ploščami zelo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 40437-a Črn, kratek klavir poceni proda Dobrajc, Maribor, Frančiškanska 21. 40315 Velik harmonij s 6 spremeni, 2 vrsti peres, termolo, transformator — ima lep in doneč glas, vi-sok 165 cm, širok 120 cm, ima B oktav ter tudi zunaj lep okrasek, v najboljšem stanju, pripraven za kino, proda pevsko društvo. — Vprašanja na naslov: F. Kristl, Ruma, Srem, Kralja Petra I. ul. broj 164/1. 40291 Konfekcijsko usnje NAPPA priznano prvovrstno izdeluje Franc Podgoršek usnjarna Vir — Domžale Prevzame v stroj vseh vrst kože na chrom. Ima stalno v zalogi volno. Usnje v vseh barvah. Kanarčki-harcerji poceni naprodaj v Spodnji Šiški, Medvedova št. 17 — visoko pritličje. 40444 Starejša gospa ki je v p e t 9 k ob 4. uri morda pomotoma vzela damsko torbico z 200 Din in ključi, naj jo takoj da nazaj v trgovino s papirjem T i č a r, Selenburgova ulica, ker je dobro pozna-40465 na. 40448 Naša odinka, ljubka Silvica Hren nam je dine 15. decembra 1927 ob K22. uri odšla med krilatce. K večnemu snu jo bodemo položili danes v soboto 17. dec. 1927 ob 15. uri v rodbinsko grobnico na pokopališču v Limbušu pri Mariboru. Prosimo tihega sožalia. Llmbuš prt Mariboru, dne 17. dec. 1927. Rodbine Hren-Robi&. Zahvala. Vsem prijateljem in znancem, ki so nam izrazili so» čustvovanje povodom tragične smrti gg. Janka Kende in njegove soproge nadalje vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov, gg. pevcem in vsem ostalim, ki so pokojnima izkazali zadnjo čast s svojo udeležbo pri pogrebu, izrekamo svojo globoko iskreno zahvalo. Žalujoči ostali. Vsakovrstna moška, fantovska in deška oblačila po globoko znižanih cenah oddaja samo konfekcija Frande Derenda Gradišče 4 nasproti dramskega gledališča Predno kupile, prepričajte se o naših cenah I Najprimernejša darila za Božič! Prvovrstna dalmatinska vina čež ulico 1 Din ceneje. Toči od 20. t. m naprej gostilna »Pri Štefanu" Znižane cene pri ,.Tribuna" za Božii. Mamice, ne zamudite usodne prilike, da sl ogledate veliko Izbiro vsakovrstnih otroških vozičkov, Igrainlh vozičkov, stolec, holendarjev, malih dvo-koles in trlcikljev, šivalnih strojev in dvokoles. Posebni oddelek za popravo dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, otroških vozičkov Itd. Emajllranje z ognjem. Kolesa se shranjnlejo tudi preko zime. — TRIBUNA F. B. L., tovarna dvokoles la otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4. — Cenik Iranko. TOVARNIŠKO ZALOGO Tovarn, poslopje manjše, kupim v Sloveniji. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod »Tovarna.. 40280 Majhna vila skoraj dozidana, pod dobrimi pogoji naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 40227 POHIŠTVA priporoča za naknp in vabi na ogled Andrej Kregar ŠT. VID n. Ljubljano nasproti kol. Vižmarje Zahtevaite ceniki Prodaja hiše. f Dediči po A. Tomažiču prodado vogalno hišo Dunajska cesta št. 9 in hišo v Puharjevi ulici. Prodajne pogoje se poizve v pisarni dr. A. Smoleta, odvetnika v Ljubljani, Dalmatinova ulica št. 5. Kemično, hisilensHo Usti PUH zo blezine in ga tudi najcenejše nabavlja v naši državi edina moderno urejena tovarna perja za posteljino: IOLENDER A.D.. FABTIIKH PERJA SUBOTIČA Zahtevaite naš cenik štev. 6. Telefon 4-44 SEVER d. d., Subotiča ™ 584 TmiB sili strojev ZASTOPSTVA: Brandt i Kort-man, Beograd, Skoplianska 3. — Ing. V. Cvetanovič, Niš, Na. menjina ul. 41. — Ins. Gj. Mi-hajlovič, Novi Sad, Vojvode Bojoviča ul. 27. izdeluje ki popravlja: vsakovrstne struje in ustrujbe. — Ima v zalogi: motorje, diname, železne nosače ter vsakovrstne električne stvari itd. — Za vse naše izdelke in popravila jam. Širno eno leto. Kdor i Mm, fn napreduje! ŠAMPANJEC JOUVIER" r,OEM< SEC ' (zmerno sladek) „BOUVIER SEC'-' (ne sladek) RESERVEE (nekoliko sladek) OrlSinolno vino u steKlenlcch iz najugodneje ležečih štajerskih vinskih goric ViNA V SODIH Cenike razpošilja na zahtevo brezplačno zastopstvo za Slo venijo: Kepoc & Favai, Uubljana Dana ska cesta 15 ali kraljevi dvorni dobavitelji Cotar Boavier, veleooscstvc vinogradov, Gornja Radgona. Šampanjec In vino v steklenicah „Boavier' se dobi v vseh boljših trgovinah ■■■■■■■■■■■■■■■■■»•■■■■•■■■■■■■■■■■m Zane Grey: 6 V Železna cesta Roman. »A — vse sem pobral — kar je bilo moči dobiti v tem kraju,« je rekel s svojim zategnjenim glasom, ko je težko dihaje vrgel lase in zvitke konopcev Nealu pred noge. Neale je pobral nekaj obrabljenih vrvi; dvom se je zrcalil v njegovem pogledu. »To je vse, kar si mogel dobiti?... Pomagaj mi, da jih zveževa.« »Hoho,« je zagodrnjal King, »to pot se spustim jaz prvi.« Neaie se je zasmejal in je radovedno pogledal zastavičarja. Kdo ve kje tam zadaj v Nebraski se je bil ta cowboy iz Texasa pridružil Nealu. Ob skupnem delu sta sklenila prijateljstvo. Larry Red King ni prav nič tajil, da so mu bila postala v Texasu tla prevroča. Nepremagljiva sila ga je že od rojstva nagibala k temu, da je streljal s samokresom. »Prvi?« je vzkliknil Neale. »Da.« »Na to ni misliti,« je bil osorni odgovor. Larry Red King je bil visok, slok, trd kakor železo, a vendar je bilo v njegovi pojavi nekaj neutajljivo mičnega; bjl je izredno zal in slikovit cowboy z ognjeno rdečimi lasmi, gladkim rjavim obrazom in bliskajočimi se sinjimi očmi. Ob pasu mu je mahal tok s težkim samokresom. »Preizkusite vrv,« je ukazal general Lodge. Vrv se je zdela dovolj očna. Ko si je King pod pazduhami zadrgnil konec okoli prs, so se tudi inženjerji vprašali, ali bi bilo modro, če bi spustili zastavičarja pred zemljemercem. Henney, ki je nadzoroval delo. je razsodil, da ni potreba. »Naprej pojdem, kaj vraga!« je rekel King. Vse je kazalo, da je stvar dokaj zavožena; tedaj pa je pristopil general Lodge in je Neala nekaj vprašal. »Larry se boji, na se ne bi vrvi utrgale,« je odgovoril Neale. Širok nasmeh se je pojavil na obrazih inženjerjev, toda zasmejal se ni nobeden. Pripetljaj je bil pač samo eno izmed neštetih čudnih človeških trenutij, ki so spremljala gradnjo železnice. Stroge črte generala Lodgeja so se zmehčale, toda glas mu je ostal trd. »Ubogajte.« Vojniki so odvezali zanko z Larryjevega telesa ih so jo zadrgnili Nealu okoli pasu. Nato so pripravili vse, česar je bilo potreba, da spuste drznega zemljemerca z njegovim orodjem po skalni steni. Neale je še enkrat vrgel oči po raztrgani sprednji strani pečine. Ko se je vzravnal, je bila rjavkasta rdečica izginila z njegovih lic. »Skalnat rob je spodaj — a kaj je pod njim, ne vidim. Znamenja bi bila nezmiselna. Spustim se, kakor daleč seže vrv; zanesti se moram na to, da najdem kako oporo za noge. Nazaj potegniti me ne boste mogli več.« Temu so vsi molče pritrdili. Tedaj je sedel Neale na rob, da so mu noge obvisele nad prepadom, in je trdno zagrabil svojo pripravo. »Spustite!« je velel vojnikom, ki so držali za vrv. črevelj za črevljem so ga spuščali v globino. Vetrovno je bilo in prah se je vrtinčil ob steni v višavo. Črne skalne lastovke so s šumečimi kreljutmi švigale iz svojih lukanj in preplašeno požvrgolevale. Inženjerji so se sklanjali preko roba ter opazovali Nealovo pot nizdol. Larry King je nepremično upiral oči v vrv, ki je počasi drčala naprej ter izginjala v globino. ■ »Dospel je do police,« je vzkliknil Baxter iztezaje vrat. »Evo — izginil je!« Zastavičar Casey se je sklonil delj od vseh drugih. »Prebito smešna pot za ljudi, ki grade železnico, vse kar je res!« Globel je dremala v bleščavi zahajajočega solnca, vsa molčeča in polna višnjevih hlapov. Njene stene so jele v svetlobi solnčnega zatona počasi izpreminjati barvo. Crevelj za črevljem so spuščali vojniki vrv skozi roke, dokler ni bilo odvitih kakih dve sto črevljev; imeli so je komaj še sto. Tisti del, ki je bil zvezan iz lasov, je bil zdaj porabljen; ostalo so bili posamezni kosi razcefranih, vozlatih in ogoljenih vrvi, ki so jih ogledovali inženjerji z vidno skrbjo v očeh. »To mi ne ugaja,« je nervozno rekel Henney. »Neale bi bil zdaj že moral najti kako polico ali kak breg, na katerem bi se lahko ustavil.« Vojniki so se nehote obotavljali; kar neradi so spuščali vrv palec za palcem iz rok, ko so jo pravkar še merili na vatle. A naj so bih njih pogledi še tako bistri, s cowboyevo pozornostjo iiiso mogli tekmovati. »Stojte!« je kriknil zdajci, kažoč na napeto vrv, ki je visela čez rob skalne stene. Vojniki so mahoma prestali. Vrv ni več drčala dalje. Zdelo se je, da njena napetost narašča. Larry King je iztegnil mršavo roko. »Trga se!« Njegov hripavi, hlastni glas je ohromil odločnost inženjerjev, ki so baš hoteli planiti naprej. Vrgel se je na kolena in prsti so mu krčevito vzdrgetali, kakor da hoče pograbiti vrv, pa se ne upa. »Jaz vem, kako je z vrvmi! Stara je in preperela; trga se!« Beseda še ni bila izgovorjena, ko se je vrv utrgala. Vojniki so izgubili ravnotežje in so vznak telebnili po tleh. Baxter je zastokal; Boone in Henney sta zagnala prestrašen krik; general Lodge je stal kakor omamljen. Nato so vsi odreveneli v napetem prisluškovanju. Zamolkel ropot je bušil iz globeli, gluh tresk in za njim počasi naraščajoče bobnenje in prasketanje drčeče prsti in valečega se kamenja. Postajalo je čedalje tišje in se je naposled utrnilo v votlem odmevu padajočega grušča. Casey je s kletvijo pretrgal molčanje. Larry Red King se je pobral s kolen in je s strastno togoto vrgel od sebe konec utrgane vrvi, ki ga je držal v roki. Nato si je z enako srdito kretnjo odkopčal pas, zategnil ga tesneje in ga spet zapel. Oči so mu plapolale v višnjevi bliskavici; bilo je, kakor da obtožujejo razburjene inže-njerje premišljenega umora. Toda obrnil se je brez besede in je odhitel od robu globeli, očividno iščoč kraja, kjer bi lahko splezal nizdol. General Lodge je ukazal vojnikom, naj gredo za Kingorn in naj poiščejo Nealovo truplo, če je mogoče. »Dečko je imel bodočnost,« je žalostno rekel stari Henney. »Pogrešali ga bomo.« ELEKTROlUX čistilni aparat za prah je najlepše božično darilo za hiteli« gentno in varčno gospodinjo. Zahtevajte na dopisnici prosto razkazovanje aparata na Vašem domu. — Zastopstvo Ljubljana, Šelenburgova 7/II. (JadranskosPodunavska banka). Uradne ure od 17—18. Bolestno potrtim srcem naznanjamo žalostno vest, da je našo iskreno ljubljeno mater, gospo Dojiljo Lenossl poklical vsegamogočni k sebi po kratki bolezni, pre» videno s sv. zakramenti, v dobi 75 let. Pogreb pokojne bode v nedeljo dne 18. dec. ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Planini. Svete maše zadušmice se bodo darovale 23. decembra v župni cerkvi v Planini ob 8. uri. Planina, dne 16. decembra 1927. Rodbine: L«nassS Kalister* in K'ris Brez posebnega naznanila. Mestni pogrebni zavod. Naša ljubljena mama, stara mama in tašča, gospa Frania Zalokar *d(wa po okrož. zdravniku v Vel. Laščah nas je danes po dolgem trpljenju zapustila. Pogreb se vrši v soboto, 17. t. m. ob 4. uri popoldne iz Stare poti št. 2 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubi a. i. dne IS. d.cemora 1927 Rodbine: Feliks Zalokar, Andrej Škulj, dr. Alojz Zalokar, Kristina Honigmann. \ Razpis. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo: slikarskih, steklarskih in pleskarskih del, polaganje parketov, ksilolita in linoleja za stanovanjsko hišo na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Vsi potrebni podatki kot proračuni se dobe od pondelj-ka 19. t. m. dalje med uradnimi urami pri podpisarivm uradu v Gledališki ulici. Pravilno sestavljene in zapečatene ponudbe je vložiti do 24. t. m. 12. ur' opoldne pri podpisanem uradu. POKOJNINSKI ZAVOD ZA NAMESCENCK V LJUBLJANI. Najbolje in naceneie si nabavite vsa moška, iantovska in dečja ob. lačila kakor tudi srajce, kravate, naramnice, rokavice in nogavice s■///,„ ^ ^ v novo otoorjeni i t I Mehcijsfti trgovini '"A Josip Ivancič LJUBLJANA, Dunajska cesta 7 hI« Trgovina z antikmtetanu LJUBLJANA. Sv. Petra cesta št. 24. (nasproti hotela Tratnik.) PRODAJA IN NAKUP. Dobro vpeljano kleparsko in instalacijsko podjetje na Šaajerskem išče POSOJILO 20 do 25.000 Din. event. bi vzel za uslugo vajenca z brezplačno oskrbo (stanovanje in hrano). Po končani učni dobi lahko pristopi kot družabnik, ozir. ima prednost za prevzem delavnice. Obresti po dogovoru. Sprejmem tudi družabnika s tem kapitalom. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Kleparstvo in instalacija«. ELEKTRO-LUX čistilni aparat za prah je vodeča znamka na svetovnem trgu. Zastopstvo Ljubljana, Šelenburgova 7/II (Jadransko Podunavska banka). Uradne ure od 17—18. Hestoi pogrebni nmd. Marta Mikuž roj. Gerber in herčka Anica naznanjate potrti globoke žalosti v svojem in v imenu rodbin Gerber, Mikuž, Koch, Kostamjevec vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je njih srčno ljubljeni in predobri soprog, oče, brat, zet, stric in svak, gospod Ivan Mikuž ravnatelj Hipotekarne banke jugoslovenskih hranilnic dne 16. t. m. ob pol 2. uri zjutraj po kratkem, mučnem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče izdihnil svojo preblago dušo. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 18. decembra t. 1. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Kongresni trg št. 4., na pokopališče k Sv. Križu. Sv. Maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 19. t. m., ob 7. uri v župni cerkvi Marijinega Oznanenja v Ljubljani. Ljubljana, dne 16. decembra 1927. m Upravni svet in uradništvo Hipotekarne banke jugoslovenskih hranilnic v Ljubljani naznanjata, da je po kratki in mučni bolezni nenadoma preminul njih dolgoletni, neumorni ravnatelj, gospod Ivan Mikuž Nadvse vzornega in vestnega ravnatelja in kolego ohranimo v najlepšem spominu. Ljubljana, dne 16. decembra 1927. Obrtna banka v Ljubljani sporoča žalostno vest da je njen dolgoletni, velezaslužni predsednik nadzorstvenega sveta, gospod ravnatelj Hipotekarne banke jugoslovenskih hranilnic danes zutraj boguvdano preminul. Pogreb bo od doma žalosti Kongresni trg št. 4 v nedeljo dne 18. decembra 1928 ob 3. uri popoldne. Blagega pokojnika, ki je vrsto let neumorno deloval v pro-cvit našega zavoda, ohranimo vedno v častnem spominu. Ljubljana, dne 16. decembra 1927. Ktrtai pofrobcl urod. Urejuje Davorin Ravijcc. Iadaja m Konzorcij »Jutru Adott RihtUksr, Z• Narodno tiskarno dd kot dekamarje Fran Jeseriek. Za insermtni del je odgo*ow AJojstj Novak. Vsi « Ljob^ML