Foštno teVoči račun št. 24. Posanvtzna šiev. — 20 stotink. ot. t> <. V Oorlei, dne 16. septembra 1924). Utnlk III. fc*a}fl v Goiici vsak Le- trtefc opoiudne. Velja za cek> ielo 12 L, mesečuo 1 L, za inozemstvo 16 L. Na naroctla brez doposlane. na- točntce se ne bomo ozirali. Posaroezne Stevilke stanejt v rszprodaji 20 stotink Uiednßivo: UHca VetUuini 9, npreva ul. Vetturlni 9 Rokopisi se ne vračajo.:Ne- irankinn* pisma se nespre- jemajo. Oglasi, katere jfc treba vnaprej plačati, se računajo po dogovoru. Izdaja konsorcij >QorI5ke Strflže«. Odgovorni ured- uik: Franc Novak. Tiska: »Narodna Tiskar- nL« v Oorici, ulica Vet- turini štev. 9. Razumife vendar! .Strašui so bili zadnji dogodki v Trstu, ki inenda ni še videl tako krvuvih dni. Mr- 1 tvili stejejo doslej sedem. ranicncem pa ne vedö štcvila. Pokalo je po dnc in še straš- nejše po noči, delalc so sc barikade, poka- lo ie na levc in dcsno. zagrmeli so celo to- povi, trgale in zažigale so se italijanske trikolore, .Ljeninu se je vpilo »slava«, od- nasali so se ranjenci, cdpeljavali inrtvi — vse v.prek, da ni človck vedcl, pri čem je, da ni vedel, kam bi si upal. Take bolne po- javc smo že imeli tudi drugod v naši de- žefi, četudi v imarnšem obsegu. Vse to iz- vira iz nezadcAolinosti Ijndstva, ki se čuti snskano pod novim rcžimom, vse to izvi- ra odtod, ker boleha pri nas vse pclitično, upravno in gospodarsko /ivljcnjc od dnc- va premirja dalje. Kjcr je rana.'kjer je vir bolesti, tam tre- ba zdraviti, drugače je vse dele zastonj. Zastorij je odstranjevati pajčevino, če se pajka ne ubije in odstrani. Najslabše pa je, pTikrivati rano. Trž.aški komisar grof Noris pcziva meščane na '.mirno dclo in strpnost, ki nai za vedno izključijo taka dejania. ki bi de-. lala sramoto Trstu in.ltaliji. Tcda o vzrokili vse molči in jih nočc nihče videti. Zato po- vzdigamo mi svoj glas z »Mdinostjo« vred in klioeino:: > Izločite in političnega živijenja na za- sedenem ozemlju vse vzroke, ki so zakri- vili zadnje krvave dogodke. Oajte vsem politično sVobodc in vrnite pravice-, ki sine lib iztrgali iz krempljev dvoglavega | orla! - I Iz Izvcstnega laškega časopisja naj j izginc ncčastiTO zavijanjc resnice in podlo \ podzenisko rovarcnje. Politična borba strank je bi-la in *bo, toda naj bo pcštena, naj sc izvojuje z odprtim vezirjem in na knlturni način! Skrbite za to, da se ljud- stvo na zaseden-sm ozetnlju cddahne od dušeče more, ki ga tlači, — in dogodkov, kot so se zadnje dni cdigrali v Trstu, v Bi- Ijali. v Desklah in drugfod, ne bo več!« To in pred vsem to je treba storiti in verujte. da bo \^se, kar je še zdravega na tem czemlju, naj si bo jugoslovenske ali italijanske narodnosti, z veseljcm pozdra- vüo in z vsemi m-očmi podpiraio vsako de- k> pomirjenja, gospodarskegra ozdravlje- nja in političnc strpnosfi v blagor obeli narwlov ob Adriji!« Kar se nas Slovencev posebej tiče: Zastonj je klicati narodu: bodi dober, bo- ch priden, bodi miren! - pri tem pa um je- nto'ti pravice, zapirati mu sole in #a priti- skati kot sužnja k tlom tako, da mu sape zmanjkuie! Narod je na svetu zato, da živi, da se svx>bodno kulturno in gospodarsko razvi- ia in dvignc! Tega ne prosiino več. <üo tega življenja imamo pravico, zato zahtevamo, so tudi mi Slovenci na tem zasedenem c- zemlju! Zahtevamo avtonomijo, zahteva- mo svoje pravice, svoje sole! Zahtevamo, da nam viada s prihodnjim šolskim letom odprc zopet vse našc slovenske in hrvat- ske liudske Sole, da nam odpre slovcnsko gimiurzijo in učiteljišče v Gorici. da nam ©dpre hrvatsko gimnazijo v Pazinu, da se I odprejo vse slovanskc sole, ki smo jih i- meli v Trstu! Zahtevamo, naj viada ukrene vse po- trebno, da se vse ono učiteljstvo, ki je bilo prisiljeno zapustiti svoja mesta, povrne in da se mu zagotovi, da se ga ne bo prega- njalo! Plačujefno davke, toda ne zato, da bi ž njimi raznarodovali svoje otroke, da bi r.apravili iz njih odpadnike. ampak zato. da jim damo duševno hrano v svojem ina- terincm jeziku! Dajtc nam, kar nam pritiče po božjem in državnem /akonu! Vrnite nam, kar ste nam vzeli, in veruite, da boste imeli — da- si vedno značajne Slcvane — vendar lojal- ne italijanske državljanje! Tore] — razumitc vendar! Jugoslovenski kmet]e v zasedenem ozemlju pczor ! »S širjenjem socijalizma gin-e od- pornost slovenskega plemena.« -- Edinost 1920 — 10. sept. — st. IÖ0. Italijanski socijalisti stcgajo tudi po nas svoje roke. Po podežeiskih vaseh u- prizarjajo potom svejih slovenskih plaecn- cev podrobno agitaci.io nudeč kmetojn razne gespodarske ugodnosti, nabavo se- men, kmetskega orodia, gnojil, inodre ga- Jice, ustanavljanje prodajalnih zadrug kmečkih pridelkov ltd. Previdno pa do- stavljaio v svojli ponudbah. da dajajo te tigouosti le svojini clan^m, satno izjemo- ma pa tudi takim, ki mifUijo vstopiti v njih organizacijo in osnovati socijalistično sku- pino v dotični vasi. Organizacija kineta ic res potrebna, da nas spekulantje ne bo'Slovenskega kme- tijskega drustva v Gorici« in ali bi nam ne bile brij prikladne »Kmečke zveze« po o- krajih? Te organizacije bi nam nudile prav iste gospodarske ugednosti. Kmetjc, v slogi in organizaciji je moč, a ta organi- zacija naj bo naša domača. jugoslovenska, ne pa iz tujine k nam zanešena, brezdomC'- vinska, nam popolnoma tuja. Zato naj se nam nc zdi škoda tistih 25 Lir za delež in 3 lire za pristopnino k nasemu »Slcv. kmetijskemu drustvii« in tiste ene letne Lire., ki jo damo svoji »Kmečki zvezi«. -- Okolu 200 tisoč kmetovalccv nas ie v za- sedenem ozemlju. Kakc silno nioe bi pred- siavljali in koliko gospodarskih in knltur- nih koristi bi si lahko pridobili, ako bi mi v s i imeli toliko stanovske zavedncsti, da bi postali člani osrednjega »Kmetijske- ga drustva« in »Kmečkih zvez«. ki imajo po svoji h pravilih nam en, nakupovati vse kmctove potrebščinc- in zadružnim po- tom prodajati kmetove pridclke. Aki:> bi vsi pristopili k »Kmetijskemu društvu«, zadrugi z omejenim jamstvem. ki ima svoj glavni iirad v Gorici, vsaj z e n i m dele- Za krafek čas. Na-tančui župan. — I>o postavni do- loč.bi so se morali upokojeni oficirji prve- ga vsakega meseca zglasiti pri župaiui, da jim je pismeno potrdil, da so še pri življe- aju. Le na podlagi takega potrdila (kakor še danes upokojciici) so zamogli potegniti svojo pokojniiio. Ko je nekoč prvi dan me- seca padel na nedcljo, je neki švabski upo- kojenec (penzijonist). ker ni hotel na ne- delK> motiti zupana, šel šele v ponedeljek, torej na. drugi dan meseca, na županski u-« rad, da bi tarn dobil potreBno potrdilo. »Ja,« je rekel župan, danes smo pa že na drugega!« »Pa, če živim danes na drugi dan me- seca, sem vendar živel tudi včeraj na pr- vega,f( je odgovcril upokojenec. »To je že lahko rnogoce.« je dejal žu- Pan, »pa vendar nradno Vam tega ne mo- rem potrditi.« Ta ga ie splačala. — Neki daini, ki se Bi nrogia več ponasati z mladostio in lepo- to, pač pa s svojr> razumnostjo in bistro- stjo, sc Je v druzbi pripetila nesreča. da ji ie izpadel cden njenih umetnih zob. Gospa wi tega prikrivala, ceba sobo so na vse strani preiskali, pa zastonj — dragocene- ga zoba niso našli. Drugi dan je gospa dobila zavojček z listkom, katerega ji ie poslal liišni gespo- d4r, ki je bil znan kot neolikan saljivec. Pisal ji je, da ga zelo veseli, da je našel njen izgublieni zob. Gospa je hitro odprla zavejeek in na! V njem je bil velik o- slovski zob. Gospa» ne da bi se čutila užaljeno, je ohranila svojo mirnost, sedla k mizi in na- pisaJa galantnemu gospedu naslednje vr- stice: »Imela sein od Vas že zdavna dekaze Vašejra prijateljstva: do inene: da gre pa Vase prijatcljstvo tako daleč, da si bostc zame izdrli svoj lastni zob, tega bi ne bila nikdar pričakovala. Za to se Vam najpri- • srčnejše zahvaljujem.« Tri besede. — Neki jud dobi v gostil- ni kupčevalca Zekserja in mu reče: »An ste danes narcdili dobro kupeijc na sem- nju? Ce ste narcdili dobre kupeijc. — cfaj- va, po dva groša staviva. da ne morete zai mano izgovcriti treh besed.« Zekser si mi- sli: par frankov gor, par frnnkov dol^ in pravi: »Torei čujmo!« Jud :e: »Motc^- vi!o«. — Zekser: »Motovilo«. — Jud: žcm ä 25 Lir, bi zadruga razpolagala s Ccdnini kapitalom, ki bi nam nudil vse u- godnosti, ki nam jih sedaj ponuja rudeča organizacija. In pri tern bi ostali na svoji zcmlji svoji gospodarji. Ne dvomimo, vstop v komunisticno stranko je prvi ko- rak do zgubc nase narodne in gospodar- ske neodvisnosti. V svoji lastni organiza- ciji bomo pa urejevali svoje zadeve po svoji volji. zato se vzdramimo. kmetoval- ci! Naše gcslo naj bo: vsi v jugoslovensko domačc organizacjo »Slovensko Kmetij- sko drustvc!« V vsaki vasi naj se okorajži zaveden krnet, ki bo pri svojih sovaščanili nabiral člane - deležnike nasi zadrugi! — PrArzdignimo svoj glas in zahtevajmo od naših voditeljev, da se za vsak okraj usta- novijo »Kmečke zveze« z novinri, času priinernimi pravili, in potom teh born^ iz- razali i>ri osrednji zadrugi svoje želje, zah- tevali, da nam dobavlia naše potrebščine, vrno\rčuje po primerni in pravični ceni na- se pridelke — pri vsem tem pa bomo o- stali somosvoji, neodvisni. Kaj je lcpšega, kakcr biti na svoji zemlji svoj gospod! Na dclo tedaj --in takoj! »Stov. kmet. društ- \O(( čaka vse kmetovalce — pristopite, da nas bo mnogc. da bomo vsi zdiuženi v eni sami, domači narodni organizaciji! Ne nascdrmo socijalistom na limanice. kajti z navideznimi debrotami nas hočeio zasuž- njiti, kakor so Evropejci nekdaj zasužnje- vali zamorce z blesčečimi bison" in itrrača- mi. Deželan. Za varnos! narodnih manjšin. Veseli nas vsak pojav, ki govori za var- stvo in zaščitC' nas Slovencev, in naj pri- | de od katerekoli strani. Zato ne smemo in iiočemo prezreti predloga in sklepa, ki se je one 31. aug. sprejel na zbcrovanju za- stopnikov političnih sindakalnih zadruznih organizacij socijalno-demokratične stran- ke Trch Benečij. Na tem zborcvanju je . socijalistični poslanec Alessandri 1 prcdlagal naslednje: »Pi'oucivsi položaj, ki se ie v Julijski in Trentinski Benečiji ustvaril prebival- stvu • slovansk'j in nemške narcdnosti od strani vladne politike zatiranja in nasilja, ki ovira pomirjenjc in dobrc odnošajc med narodne različnimi življi in vstvarja tako ogniisča nevarnih ircdentizmov, ki more- jo koristiti Ie nacjonaJizmoin, ki pa vstvarjajd stalno nevarnost za mir. n a g 1 a š a to zborovanje dolžnost it.alijanskega proletarijata, da nastopi pro- ti taki pclitiki in zahtcva, da se za naroc!- »e manjšinc uveljavi načelo: enakiin doiž- Hostim cnake pravice, tako da bodo te manjšine uživale svobosčine, ki so skupne vsem državljanom brcz razlikc plenena. Dočim naglasa to zborovanje dejan- sko solidarnost med prcietarci, naj pripa- clajo katerikoli narodnosti, se zborovanje oJloča. da sc odzove pozivu nemških pro- letorcev v Tirolu in slovanskih v Julijski Beneeiji in sicer z dejanskim obrambnim delovanjern in z bratsko pomočjo. /horevanje zastcpnikov političnih sin- iakalnih zadružiiih organizacij s-icjalno- demokratične stranke 'l'reli Benečij n a- I a g a izvrševalncmu uradn, nai iivede I ;\''aj(.vne prciskave o postopanju z nem- i ško in slovansko manjšino, naj o us])chu ' sporod proletarijatu v Italiii po svojem časopisju (pclcg koTiferene in shodov), osrednjim odborom socijaiisticne stranke, gjavnemu odboni delovne konfederacije in socijalistični skupini v parlamentu, v ta narnen, da bodo složnc' nastopili in de!o- vali.« Ta predlog je bil od vseh zborovalcev sprejet enoglasno. Prav It'po- je to in, kakor receno, raz- vestljivo, in bomo le hvaležni voditeljem soc. dem. stranke, če tudi res zastavijo svoie moci in po mc-znosti pripomorejo, da se ta njih sklep tudi uresniei! Dopisi Iz Kojskega v Brdih. — Po dolgem, neprostovoljiiem odinoru se je med dru- gimi kraji v nasih Brdih tudi naša vas vz- budila k društvenemu življenju za naro- dovc izobrazbo in prosveto. Domači fan- tje in dekleta so se zopet oklenili oživlje- iK-ga in godbenega drustva ter s sodelo- vanjem sok^lskc godbe v Koiskem prire- di!i 5. t. in. veliko lj. veselico v Kojskem. 'i'akoj na prvi pogled je bilo vidcti, da so to skcraj izključno novc moči, a jx>kazali so, kaj zmore vztrajnost in resna volja. Vrstile so se pesmi »Ujetega plica tož- ba«. »Nazaj v planinski raj«, »Pozdrav«, »Pjevajmp«, dekahnacija »Veseli pastir«, dramatični prizcri: Junaki, Kmet in avto- inat, Zamorec, Odmore je izpop(^lnjevala sokolska godba s slov. komadi. Domača vztrajna pevovedji Bevčič in Kumar sta lahko ponosna, da sta združila vrle mladenke in mladeniče krog sebe in nam nudila to krasno zabavo, ki nam je hladila vedno skeleče rane.nesrečne vojne in pesebno njenih posledic. Duševne lirane žejno občinstvo je pri- vrelo od blizu in daleč in stem pokazalo, da stvar popolnoma razume in kako mu je drustvo pri sreu. Vspeh ie bil nad pričako- van.fe bodisi v.mc-ralnem kakor v mate- rijelnein oziru, kar mlademn društvn iz srea privoščimo. Le naprei po tej poti, vztrajno in složno, kakc/zahtevaio seda- iiji resni časi! Iz Idrije. — Telovadna odseka »Orel« in »Orliee« z naraščanjem sta v nedeljo 12. sept, priredila javno telovadbo na sol- skem trgu. Nastop je bil impozanten. — Ogromna množica je z viharnim ploska- njem spremljala precizno in dovrseno iz- vaianje posamcznih točk. Rajalni pohodf, ki so se prelivali v vedno novc geometri- čne oblike. proste vaje, umetniško sestav- ljene skupine z najtežjimi gibi, orodna te- lovadba na drogu, bradlji in konju ter na- zadnje proste vaje vzorne vrste so gledal- ce očarale. Tudi strog kritik je moral iz tega nastopa spoznati, da .stoji tehnika jdrijskega Orla na visoki stcpnji. Prav ta- ke je kritično oko lahko videlo, da ta telo- \-adba ni bila samo telesna vaja, ampak »Srepota«. — Zekser: »Srepota«. Tcdaj se je jud namuzal in rekel: »Napačno!« Zekser je rnisli! sem ter tja. v eem bi bil zgrešil. Jud pa je potegnil iz žepa kredo in jDotegnil črto. »Enkrat sem že dobil.« »Se enkrat!« reče Zekser. In jud zač- nc: »Zvitcrepec.« — Zekser: »Zvitore- pec«. — Jud: »Rožmarin«. — Zekser: »l^ožmariiiff. Tedaj sc je jud zopet namu- zal in rekel: »Napačno!« Zopet je Zekser inislil kje jc zgresil. — in tako jc slo dalje sodemkrat. Tedaj je rekel Zekser judu: »Jaz t\ bom plačal, a le tcdai, čc rne prepričaš, v coin sem zgresil.« Tcdaj mi! je jud odgcvoril: »Vj niste za mano nikdar izgovorili tretje besede. Tretja beseda se je glasila »napačno«, in tega niste vi nikoli izrekli, torej sem jaz zniiraj vse stave dobil.« tukaj Vi ste zgrešili hišo. Mizar stanuie doiiY tri številke nižje na levo.« Tedaj pa mu je mož povedal, da je bil zdravnik pri njegovi bolni zeni in ji nckaj zdravil predpisal: v celi hiši pa ni bilo ne papirja, ne peresa, ne crnila, kakor samo kos krede. Zato je zdravnik zapisal re- cept na vrata, in on je vrata semkaj pripe- Ijal, in zdaj nai bo ffcspcd lckarnar tako dobcr in naj pripravi zdravila. Blagor mu, ki si zna pomagat v vsaki sili! Nenavaden recept. — Nekega due pred doljrimi !eti je pripeljal nicž z dežele voz z dvema upreženiina voloma v mesto pred lekarno, tam voz ustavil, vzdignil z voza velika izbina vrata in iih ncsel notor v le- karno. Lekarnar je cstrmel in rekel: »Kaj pa hočete tukaj, prijatelj, s temi vratmi? Nepričakvana razsodba. — Pred sod- niken? majhnega bavar'skega mesta je na- sropij nekega dne zaiconski par s tožbc* za loeitcv zakona. »Kaj zel/sla- ü svoje delegate vRigo, kjer se te dni za- čnejrj1 pogajanja za mir med obema drža.- vairta, Gotovo je, da je danes med Rusi in Poljaki mirovno razpoloženje boljše, kakor je bilo svojčas v Minsku. Kot podlago za rešitev mejnega vpra- šanja med Rusijo in Poljsko bodo predla- gali Poljaki Curzonwo, t. j. narodnostno mejo med obema državama. Glede razo- rožitvc bodo izjavili, da pcstane izvedlji- va sele tedaj, ko r-> * razorožita vsa Evropa. Vprayanje vcjne odškodnine naj se uredi sporazumno med obema vlada- ma, poleg tega pa dovoli Poljska Rusiji trgwanje z Nemčijo na progi Krajevo— Bialostok. Naj bodo ti poljski predlogi temelj za uspešna pogajanja med moskcvsko in varšavsko vlado. Saj je vendar v interesu slcvanstva, da se bratomorna vojna. med obema sorodnima severnima narodoma konča z mirom, kateremu naj sledi doba pczitivnega dela za boJjso bodočnost vseli Slovanov. »Daily Telegraph« poroča, da pride Čičerin, minister ruskih zunanjih zadev, sam osebno na mirovna pogajanja v Rigc kot pooblascenec ruskc vlade. Po-gajanja med Jugoslavijo in Italijo. Listi poročajo, da se med Jugoslavijo in Italijo obnevijo direktna pogajanja gledc jadranskega vprašanja. Neki listi cclo jav- ljajo, da se pogajanja ne bodo nadaJjevala 'v Pallanzi, ainpak v kakem mestu zasede- uega czemlja. Ta je bosa! Nikdar se ne sedi ua koži, za katero se pogaja. 12. t. m. sta se bila v Aix-Les-Bains sešla fraiicoski minister predsednik Millc- rand in pa italijanski niinisterski predsed- nik Janez Giolitti, kjer sta razpravljala o vprašanjih, ki zadevajo Francijo in Italijo in sploh entento. Na tem sestanku se je omenilo tudi jadransko vprašanje. Millc- rand pripisuje velifco važnost temu, da se cim prej uredi to vprašanje potom direkt- nih pogajanj med interesiranci, tako, da Italija doseže svcja opravičena strcmlje- nja, kakor tudi, da se med sosednimi na- rodi ustanovi položaj, v katerem bi ta in en a narodnost mogla razvijati druga do drugc svoje razmerjc interesov in prija- teljstva. Tak sporazum bo sprejela Fran- cija z veliko simpatijo. (To so sami prazni pokloni. To je povest 0 prijateljstvu in 0 sitern volku in eeli ovci). Jancz Giolitti pa je izjavil francoskim in italijanskim časnikarjem. da se ima ja- dransko vprašanje resiti direktno med Italijo in .Jugoslavijo, in da bo mc-rala vsa- ka izmed njiju nckaj popustiti. Italija je na to pripravljena, pa sc razumc. samo dC neke gotove meje. Med tem časom pa nadaljujc n a R e- ki Gabrijele D' Annunzio svoje kemedije. Za SYüjo svobodno reškc državo imenuje, kakor porcča «Piccolo«, že zastopnike pri inozemskili vladah, kakor je baje imeno- val že arhitekia Warren-a za diplomat- skega zastopnika neodvisne Reke pri vln- di severo-ameriskih Združenih držav. -- Bumf! Posebci glede Reke jc italijanskim časnikariem izjavi! Millerand, da je med pogovcrom z Oiolittijem prišla beseda tu- di na reško vprasanje. Francija jc pri- pravljena sprejeti vsako rcšitev, gledc kn- tcre sc bodo strinjali Italijani in Jfugoslc- veni med seboj. Na vparšanie nekega 110- vinarja, če bo Francija pritiskala na kak način na Jugoslcvane, ako ne pride do takšnega sporazuma, ie odgovoril: Jazri-? morcm. priliskati na Jugoslovene, kakor ne bi mogcl pritiskafi na Italijo. toda sku- šal bom prepričati Jugoslovane, 'da je v niiftovem interesu, da se reši vprasanje v duhu zmernosfi. Papežev inincij v Pragi, mousignor Micara, je predložil predsedniku Masary- ku svoja poverilna pisma. Predsednik je izjavjl, da je in da bo zanj verski napre- dek vprasanje velike važnosti. On misli, da bo ločitev države od cerkve, za katero se je že odločila vlada, na veliko korist veri. Gibaiije kovinskih delavcev v Itaiiji trajja še vedno. Kovinski delavci so še vedno sami gcsix>darji v tvornicah, ki so jih zascdli. Pogajanja z industrijalci vodi v imenu kovinskih delavcev splošna de- lovna zveza, ki je stavila kot predpojyc-j vsakega sporazuma sprejem zahteve po dovolitvi delavske kontrole nad produk- cijo v tvornicah. Medtem so bile po nekaterih mestih zasedene nove tvernice, pri čemer je po- nekod prislo do hudih spopadov. Delavce so začeli posnemati tudi kmetje, ki so se ponetfod polastili zemlje. dvignivši v znak izvršenega dcjstva rdeče zastave na polju. Domače vesfi. Velikj škof dr. Anton Mahnič (rojeu v Kobdilju na Krasu due 14. sept. 1850) je obhajal včeraj svojo sedemdesetletnica Ncpopisne so njegove zaslugc na cerkve- nern, književnem narodnem in gospodar- skm polju povsod, koderkoli je deloval in daleč čez rncje njegevega dclokroga. Ka- ! kor or ja ška luč sc je vsikdar dvigal nad uarodom, kakor neustrašen junak je zmi- raj stal na braniku pravic cerkve in naro- da. Slovensko-hrvaški narod mu je dolžan večno hvalo za svojo prdbujo in i>ovzdigo in želi častitljivemu vladiki, nnj ga Bog o- hrani šc mncgo let! Na znanje. — Gospod Ciril M. Vuga, kurat podgorski. ki ie doslej iz Oorice u- pravljal svojo slir/bo, se jc prcselil v Pvtl- goro in pustil svoja mesta. Otvoritev Konvikta »Fratica Žkod- nik« v Tolminu. — - Konvikt »Franc Škod- nik« se bo zepet otvoril okrog 15. oktobra t. 1. Sprejernalo se bo licence pripravnice in slovensega učiteljišča, kateri so dovr- šili 14. in niso prckoracili 17. Icto. Pro??ije za sprejem se morajo poslati 11 a ravnateljstvo Konvikta do 20. t. m. — Prcšnjam se m®ra pridejati navadne do- kuineute fzadnjc šolsko spričevalo, krstni list itd.) Mcsečnina bo znašala 120 Lir. NAZNANILO o začetku šolskega leta 1920-1921 na kr. drž. višji realki in «a kr. drž. nižji gimna- ziji v Jdriji. 1. 0 k t 0 b r a: Sprcjcrnni izpiti za I. razred. Vpisova- nje v I. razred. K sprcjemnim izpitom za I. razred tuk. realke in gimnazije se moraio zglasiti otrcfi v spremstvu očeta, matere ali ka- kepa drugega sorodnika na ra\rnatcljstvn do 9. lire zjutraj s krstnim Hstom in z zad- njim Ijudskošolskim spričevalom. Izprasu- je se v slovenscini in v računstvu. Po uspešno dokoncanih sprejemnili iz- pilih se bo vršilo vpisovanja v 1. razred. l^i vpisovanju je treba položiti šolske pri- stojbine in sicer: 4.20 L, sprejemnine, 2.10 L. za učila, 1.— L. za knjižnico in 0.40 L. za igrala, tcrej skupaj 7.70 L. Kdor dokaže, da je napravil zrelostni izpit na kaki ljudski soli, se lahko vpiše v I. razredu brez vsakega sprejemnega iz- pita. 2,, 4. in 5. o k t o b r a: Ponavljalni, dodatni in- sprejemni iz- piti v višje razrede. Za sprejemni izpit v višje razrede (II. do VII.) je treba plačati pristojbine 24. L. 6. oktobra: Vpisovanje v II.-VII. razred. Oni učenci, ki so že bili na zavodu v tekočem šolskem letu, plačajo pri vpiso- vanju za učila 2.40 L. za ktijiznico l.-r L. in za igrala 0.40 L., torej skupaj 3.50 L. Kdor se pa vpise ua zavod nanovo. j>lača iste pristojbinc kakor za vpiscvanje v I. razred, to je 7.70 L. 7. 0 k t o b r a: Pričetek pouka. Vse U\ navedeno velia celotno tudi za državiic jiižjo gimnpzijo v Idriii. Na oba zavoda se sprejemajo pod istimi pogoji kakor dečki tudi deklicc. Ravnateljstv'o kr. drž. vtsje rcatke \n kr. drž. n'zie ghnnazije v Idriji. Posladkali so se. — V nc-či od nedelje do ponedeljka so se tatovi prikradli v tr- govino pekevskega mojstra g. Karola Draščck v Gorici. Iz sosedne kleparske trgt>vine so prebili precej debel zid, zlezli v tr go vino in -cdnesli za 1 kg starega srebr- nega denarja. 80 kg sladkorja, kakih 25 steklenic delikatesnih pijač, sodček žanja in dr. Zaprli so dva pomočnika iz sosedne trgevine, ki sta na sumu. ^.irozno nasilstvo v Trstu v cerkvi sv. Antona novega. — V nedeljo popoldne se ie zbralo li popoldauskenni blagoslcvu v cerkvi sv. Antona, kakor po nav:idi veli- ko število vernikov, da sliši besedo božjo v slovenskem jeziku. Slovenski vcronauk obstoji kakor znano, v cerkvi Sv. Antnna nrvejra, o