Zii. mm. v Udmam. v srrto 26. oHotn mi. uv. leto ^^^^^^^^B^^> ^ v. mh ^^^^^^^^^^^^H _^^^^^^^H^^h^. ^^^I^^^^^^^HH M^^H^MM^h s^^^|^^^^|^^^H^^Hfl^^sj ^^^^^^^^^ft ^___^^^^^^^ „^B^^^s^s^^ssssMSk ^^^^^^^^^I^H fl^^^l^^^^^B ^^^^hsssssssssa ^s^b^b^b^b^ba b^b^b^b^b^b^bV b^b^b^b^Hb% b^b^b^b^bHb^b^b^b^b^bw .^sb^b^b^b^bk. b^b^b^Ib^b^b^b^bhb^b^^ Iihala viak dan popoldne, Imemil aedelle ln prainlke. vnseratl: Prostor 1 m/m X 54 m!m za male oglase do 27 m/m visine 1 K. od 30 mim viSinc dalje kupčijski ln uradnl oglaii 1 m!m K 2—, notice poslano, prcklld, izjave in reklame I m/m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2-—. Pri večjih naroćilih popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor UpravnUtvo HSlov. Naroda" ln „Naretaa tiskanim'1 Kmllova nUea st 5, prltlićoo. — Teletea st. 104. ..Slavenski Narod1' vsljs w LfaMjaBl ta »o sestli ▼ Jng ssvlflt V tnon—ttni c^'oletno niprej pl-^ati . K 300*— cc'oletno......K 480— ^•"etno........150-— polletno.......240-- 3 mesečno.......75*— 3 mesečno....., 120"— 1 ........25- I ........40*- Pri moreb i poviSanju se im* daljga naročnfna doplafatf. ,v'r f naročniki na i pošljejo v prvič naročnfno vedno SJSJB* po nakaznid. '« "amo pismeni mročila brez poslatve denarja st ne moremo ozirati. Ur«dft!it7O „SlOr. ffsretft" Knafiova aiioa st. i, L nada*J»»|i Teletea **•*. 34. roi.'se 9pr*|«ata !• podplsan* tu lađetteo frtnkovia* «u0Bi ft ote •»!••« *• mm vr»l«. "|^Q Posontezna itevlifca stane 50 par=Z kruni* V inozemstvu 65 par = K 2'SO. Poitnlna platana v s^iovinl. Iv. Skarja: Đuhouniške plate n. Tuđi naša država priznava, da dopuščene cerkve vrše deloma dr> žavne naloge, in sicer posredno s tem, da ima v svojem proračunu postavke za osebne in stvarne po* trebščine verskih organizacii. V ustavi in sicer v členu 12 pa ie po* skrbi i eno za kolikor mogoče ob* jektivno merilo subvencioniranja vseh dopuščenih veroizpovedani v okviru proračunanih skupnih izdat kov; v navedenem členu ustave ie namreč določeno, da je za dotiranie posameznih veroizpovedani mero* daj no število verskih pripadnikov in dejansko dokazana potreba ve* roizpovedani. Od teh dveh ustavne določenih podlag ie prva, namreč število vernikov sedaj, ko je izvr* šeno ljudsko štetje tuđi po pripada nosti k veram, konkretna količina; druga podlaga za porazdeljevanie dotacij pa je kavčukaste narave in daie državni upravi precef proste roke. Pod to določilo se da subsu* mirati tuđi pogoi, da se mora i o iz* iednačiti najprej užitki iz obstojc* čih virov, kakor zgorej navedeno, potem Sele ie eventnelno potrebno da se primakne iz državne blagajne kar bi primanjkovalo. Dalekosežnost drugonavedene ga pogoja, namreč dejanske doka* zane potrebe, moramo pravilne oceniti, če imamo pred očmi verski zaklad. Verski zaklad sestavlja premo. ženje cerkvenega izvora, vendar n bila doslej cerkvi zakonito prizna« na Iastninska pravica. Reci se more da ie verski zaklad po državi uprav ljana ustanova za bogoslužne na* mene. Koncem leta 1906 ie imel ver* ski zaklad na bivšem Štaierskem premične glavnice okroglo 7t760.00C kron zemljišč (Severno Štajersko* v vrednosti okroglo 2,820.000 kron, pasiv nič, na Kraniskem: premične glavnice okroglo 1,069.605 K, zem« ljisč (Bohini, Bledjesenice) v vred: nosti okroglo 3,490.000 K, pasiv okroglo 475.000 K, Koliko tega pre* moženia je prešlo iz rok bivše Av* strije v upravo naše kraljevine, ni objavljeno. Iz proračuna izdatkov ministrstva ver za proračunsko lete 1920/21, ki je s 7/12 uveljavljen tu* di za proračunsko dobo junii*de* cember 1921, pa je razvidno, da se izdatki verskega zaklada smatrajo kot državni Izdatki. analogno mo* rajo biti tuđi dohodki verskega za* klada vstavljeni kot državni dohode ki, oboji pa so izkazani pod ime* ------------- ■ nom verskega zaklada. Z ozirom na ustavno določilo, da je za po* razdeljevanje proračunskih izdat* kov merodajna poleg števila verni. kov tuđi dejanska dokazana potreba, je postalo praktično skoro brez pomena, kdo je lastnik verskena za. klada, na drugi strani pa nastane dolžnost za prisnevanje iz pravih držav. sredstev še Ie tam. kjer ne? hajo sredstva vcr. zaklada, kaj= ti še Ie tedaj nastane deianska ne? treba! Če se torei dele v čržavnem budžetu proračunani izdatki na po-. samezna veroizpovedani a po ste vi lu vernikov, moralo biti nri tem \?^ datki verskega zaklada že vpošteti kakor državni izdatki. Poglejmo si sedaj zadnji dr* žavni proračun izdatkov za leto 1920/21, ki je setavljen Se pred raz* glasitviio ustave. Ako izločimo iz* datke 771.930 din. za ministrstvo. ki upravlja skupne zadeve vreh vero* izpovedanj, in verozakonske izdate ke za Banat, Bačko in Baranjo, za katero pokrajino ne izkazuie izdat? kov po posameznih veroizpoveda: njih temveč za vse skupno v znc« sku 4,625.000 kron, znašajo vsi dru* gi po veroizpovedani ih izkazani iz= datki nekaj nad 44,00.000 kron. Od teh odpade na potrebščine pravo* slavne cerkve okroglo 26,662.000 K ali nad 60^-, kat. cerkve okroglc 10,289.000 K, ali nad 23%, muslimar ske vere okrodo 6,786.000 K, a! nad 15^, evangeljske cerkve okroc Io 368.000 K, ali pod 1%, izraelske vere okroglo 158.000 K, ali pod \% Ta odstot. razmerja bi ss utegmln ne koliko spremeniti, če bi se mogli upoŠtevati tuđi izdatki za verske potrebe v Banatu, Bački in Baranji ki skupno presegajo 10% zgoraj razdeljenih izdatkov. Zadnje ljudsko štetje, katrega uspeh je bil za ćelo državo dognan in objavljen še Ie pred enim mese* cem in se torei ni mogel upoštevati pri sestavljaniu proračunu za lete 1920/21, pa izkazuje prebivalstvr* 11,590.792 in sicer po veri: pravo* slavnega 5,454.212 = 47%. rim. ka» toliškega 4,474.869 = 39%. misli: manskega 1.343.370 = 11%, izracl^ skega, grškouniranega in prote stantovske^a ter brez konfcksiie 3> Te številke nam torej kazeto da dosedanji proračun ni dobil iz datkov r>o razmerju števila verskih pripadnikov, to pa se bo momlo zgoditi pri proračunu za leto 1°22 ki se ustan^vlja ravno sedai, in bo morr.l žc biti v r'ladu s predpisotn čier.n 12 ustave. Da je pogoj deian^ rl'o dokazane večje potrebe za ka» -olv\:o veroizpovedanie izpolnien, *o no mojem mneniu brez dvoma. k? se ne da tajiti, da je vsai zviši< nic dotacij za užitke duhovnitva tuđi ob istočasni interni izravnavi ržitkov potrebno: isto potrebo so kompetentni krogi najbrž že izka* z:"i ""».inistretvu ver. (goden trenotek za regulacije *r f daj, ko je v razpravi tuđi rcou* Irci a oziroma izrenačenie prejcm-i kov vseh državnfi uslužbenccT. Neugodno pa bi pri drugih sood: lcč'MOčih strankah utegnilo vpliva= ti r ^. prcsojanje izbolišanja plač n?.r-^M duhovništvu, ki je po veliki veči"i v SLS, avtonomistično stali-rčc stranke, se ta v korist svojim Člsr^m ne potesine za to, da država urc:Ji to vprašanje centralistično Pa to ie predvsem notranja zadeva strance, ki jo bosta duhovnistvo in strani: sama urecT brez sode! ^ van i a % nosti. Ko-čno bi bilo ' *Jaj, ko usttnav1 a nov budy?t. ^pomniti c duhovnikor nr»še krvi izven nnši:i državni "i me i, ki so ostali med zitir ranim rrrodom na svojih di!Šno;v stirski* r"e^tih. Koliko moraio pro trpeti, I ko nr-preccr.'iive korist za obstoj in obrrmbo ntroda :c njihovo vztraianjs, vc vsakdo. Xa rodni rr§ interes n^-'no zahteva, c7n tištim izmrd njih, ki ro potrebni olajšsrno cziroma omo^očimo Cm ^ no eksfctcnco na nii^ovih mesri^ in se iira tar:o o:'doT'/iTno za niiho-vo pcžrtvovalnost. Nari C2. posTan ci in dngi kompctct^i fnktor^ M c^obro storiH, če hi d?M inciiativ'j, da se v rovem ^rža\T?em proračun1 ne pozabi na izdafno p^^tf vko v **v namen. Or^^niz^ciio, ki bi v takib zadevah vršila in^orrndtiNTio, ck?e-kutivno in kontrolno "lužbo, imame SfcimboNiskl o bolgarslif pcilfftki. rol?&ri im&jo za ministrskega prr ^nlnika agilnega moža, ki rn% hvalisati in ponujati bolgarsko blago, knkor najpremetneiši židorski agent, Al^ksander Stamb^lijski je Vodja bol-garsko kmetske «trsmke. Grob in ne-prijetno odkritosrčen, kjiđar hoč©, a sladak in prijazen in ponižen in naivan, k.-\đar hoče. Prebriaan in premc-ten pa je vedno. Zg pred svetovno vojsko je bil načelnik svoje strankd. Takr&t pa »tmn-ka šg ni bila pjraerabna. A Stambolij-ski je bil ^rmoozavestern kmet že taJcrat. I'ripovedujejo, da jo bil proti uđeležbi Bolrarlie v ereto\-ni vojni ter da ja kralju Ferdinandu Koburianu rabrusll v o'-raz: >Ce iz*^uhite rojno, Vaa zapo-dimo!« — T:> J9 bilo Rrobo, a pošteno kmctplro povedeno. Seveda ga je dal kra'i Ferdinand ar^tirati in TTdči r je-čo. Še!e polom na fronti je odprl Stam-lioliiekcmu vrata ječe in kmalu nato je i;edel kmetski voditelj na atolu ministr-ekcsM prodsednika, kralj Ferdinand pa }# bii jb krono ter jo zbežal preko meje. In Stambolijski dčln, vee, da bi Bol-pr^riji pridobil stare in nove prijatelje. Neprestano potuje in pomij i bolgarsko pri.int^ljstvo na depno. na levo, komnr-k.>li. Mfirsikje ga odklonijo, napol T>ri-jtiziio, napol nevoljno odklonijo, kakor pe pao odklania uljndnega voiljivra. TorH StnTnHolii>ki ni brez usrvahov. 5>r^el:i listi piTeio, da uživa med Ai-ban«'-i in med ltnlij^ni simtvatije; da jib u? iv.i tuđi v AvstriM, djkazuje ćejst-vo, da mu jo dunai?ka starožidoveka >Neue freie Prcs^ec posvetila rel nv«-«'nik. St^'^oliinkis se \<> rel ^ trn Ml prij^'Mti prijateljstvo CAškoplovaAke republike, ft v Pra?ri so mu odgovorili: >Pot do W!:o«Jovfl£ke£a srrA rodi Ie ekozi Jusro8lnvijo.< — Zda^ se Staml^o-lijski baje odkritosrčn .■) trudi pridobiti jugoclovensko zaupan;e. Poelnl jt> v Beograd že r«rne bolarR-T'ke diplomate, a dobili -?o rvder^ror- Br>!erj"i naj t de-janju dokazao, da jim je r>reteklo?ti Žal, da se preteklo^ti pramiijejo in da bočejo biti t bodočn^Fti pametni Slo-rani! — Ne moreroo pa' t-^ko natrlo po-zabiti, da so $e ned«\Tio bolgarski rnanstveniki (!okfizovr.]i krv. Forodno^t Bolgajlov z Madžari? Zlasti pa ne moremo tako brž poznhiti neaA?!i?anih bolgarskih prozodei^ter in tolovaj-stev ter plenitev med vojno. In še nekaj ^koduje Bolgarom: sumijivo navdu^enie hrvatskih r-;di-čevcer in slover»!=kih separatistov, zlasti kh&rikalcov! Saj je res več kot čud-rt3: Srl>ov ne mamio, a Pn'^r* ljul^jo. Zalcaj. je razumlitvo. Z.i sed.^i je do prijateljstva z Bnlg^rijo pNV veriemite, kmet je, da bi se rnojrla Ferdinand in njegov r^žim vmiti k nam! Saj imfmo d*n?< nnvega rarja (BorHa). ki vlada po n a fc i volji, a ne p:> svoji!« — In do?tnvil j^t d% bofo bol.cvarski kmeichi narod — t. j. St^m-holiisk^c-a kmft«ki, ^tr^nk^ — vladati najmanja š© dvaiset let. To se pravi: vlmUti po volji Str»m^olijske^a. Ta samo7nve?t Stambolij^kecra je lep-t; zeleti i© Ie, da bi Mls. utem^lj^na. Ci* ostane danpšnj^ pMitika na krmihi Kol^rarije vpaj še dc?et let, potem je Polpnrorn iskreno čestitati. Notranjega miru ]^> Bolpariji, dvakrst znporcd poraženi, prav posebno treba. To(U Stambolijski je na Dunaju iz-ustil br^rde, ki pri nm no l>odo vSe^.. Govoril j© o mirni reri'iji mlrt>Tul^ pogodb. S tein j* namignil t«T*da DŠ b->l^arsko boWin» oh Vak^.V-riji. O^ je naćel to v^ raianj« t iimevi n» »«J1 Zvezo narodov, ▼ rio bi, ko ima Joj-^fl* vija krizo e AHtJiijo, j* s t«ra p^l#rr> vi-a] ia^rtl misliti na bolpariko iskrenost, ln z**a ttiili ni verj^iria njegom tr.Iiter, ri»J-«r* !o« >Xeri^ fr. Pretse«: Bolparij* ne »Ofi ni kake misli na reviinio. Na^» prl^rii* van ja mini jo p^poln> lioljfBrij.v um na rrvzoiD^iK 1* p^l pritiakom TuJrornt tf-la Fama ter pa je tak^reko* ir mortt nih pr>^'(>d^▼ i'.vri'l.*«, Vmr j<^ r1»^<^«*•#•■ ujo odpovarjalo ljiulpk«»wi ^ntm. Ml inairo fe dovolj vojn, ki •> BMtmJt* 1^ nenaro'in* V4>lj(* ter »o bil# de'o amol pn?Amernih os^'v Ka*a arma'H *te;« ^ir.Ji li 000 mož. Prednji r.a^r'ii •i*!*r« ra B* Jfc 3?»držnl, ker fe to:*d*vn« ?ji\(>&)+ rm ^o^^le pogodi e, ki r.wn ukurcj« rtvoriti mili'-o, 7.ar«
  • '>lf«Hj» najteije i* prebol»l» ii al k r. o ▼ a okr«pljujo ln »nerlt n a p r e d vj e. Do vol i M §* nam t». da pUlft^ui ^^ je vojno tfolpnv* re« tr' \H*. Ba'^iKf* tfžje t izdvkib in prtjen^kih r drfa^Jf nera po«T>oninn*vn p* 9w> 1^ 4o*»*vft* Na povijanje davVov vlnd* n#> miaflk ker nv>ran Hnv^ni pritiek M ^^V'J r»tr#* d\ikeij-?ko pilo nftleg* pridr.e^^ n** f^Un ^man]ftr\l. Sijajn* *#t»v v»#h 7»r1d»lkoV ki so jih poftprarili naSt murlMvi kmmiF je, nam jamči, da b* polr>*aj lolj ujtHlI^ Tako se lahko poivetin>> nre^rrr! nnžih ekonomskih raimtr. T tr> trrttJt s«> uporabi notranje fosoji Prioakujecv-> velikefja uspeh^, kor do poffoji r.% inr^.^nn in krrfti lar^1»< u podni, t«kn ugodni, da >^n treNi tikr^ niti v?e. da »e- poaojila n# pol^iti vtl**' ko.pital!! Na drusr! ft-«ni p* ho**»^ ug^trff« r>ot tujim kapitalist^nn, da mn pomfo rrio dv i crni ti r.,"\kl,vh> i*»mlj'*. ^rradlii sr.natorije-. r^r.ivili^^a, planike Hlr irleCTfi^nA prop^ in raaiid euibli?*ement<\ Z© prejfcij« tUu!© pJJ imele vse te nnm^n© n* propTamu. • l#* rr.^itev na^-tor b& je izjalovila, kor 1w ned:>ptaj*lo re?ne podnoro in nakloofl^ no#ti napram inoT^mtkim kapital i frt*>*$ in k^r ti naAim rarmenira nl9o aaur-all. Danes je 7^>Tr?\riJa ?nirna, kaJflor vL bila Je nikoji. Teko mirna t# »iu *#& lshko sa drlj« časa odSel lzv^n rt^ArJA Pre^ene inklju^^* na. Ve«elj« dio dela in t^Ija »*t nair B& moralne nil#, ki ponijo briljr«r#V:i nar^S ntprej, ker ** prvič t pvoJI rffoimrtaH vlada sam tfr zato Ifliko nrelfavllfc svojo ab»>lutno miroljubr.ri«t.< Tako je renominal 9ta.mboH«j(ilSa. Pelal je paA reklamo tt%. K^lgrarek^ As-Javno posojilo. Zato Je njear-JrA !>*"*%; janja preaojatl s two potrebno oju«#* noatjo in provdarno^tf^. Zinaida Hippius: BoljSeulh m. Gorki]. (Odlamki iz dnevnika.) (Dalje.) Gorkega žena (druga; njegfrva prava žena živi nekje v Moskvi), bivša Jgralka in zdaj komiBarka za vsa ruska gledališča, si je prihranila že lepo vsotico ... to vedo vsi. Ta komunisti fina dama je prav zanimiv tip. Komedi-jantka sk^zi in skozi, histerična, pro-cej čedna, dasi že uvela; doslej se Je pecala že z vsem možnim, Ie ne s politiko ... Zdnj je komunistka z dušo in telom. V vlogo komisarke in ministra za vsa gledališta in umetnJ&st se je >vigrala< prav tako, kalor prdj v svoje gledališke vloge. Včasih pa se ji umetniski takt izneveri, in ona pade iz. vbge ministra v vlogo carice. (>Za boga, ćela Marja Fjodorovna'c je nedavno nekdo vzkliknil v estetskom navdu-senju). Ima dva avta ter prihaja vsak dan v evfcje ministrstvo, ki je v rekvirirani palači na Litejnem pr>epektu, Ja isprejemac. Ipralci, pesniki in upodaljajoči umetniki čal&ajo ure in utb na avdijen-< o. A njej se nd mudi. Znani slikar 1) - skij je po dolgem čakanju stopil v tprejemnico in našel komisarko v po-gajanjih z nekiia — čevljarjenL Nilta- kor ni mogla tistemu strfišncmu korji-tarju dipovedoti, kr.k^m* pe>i* ho'e imeti. Ko je zagledala D - ske^a. je { vzkliknila s pravcitim kr*»li°v^kim j očarljivim na^mehom: >Ah, tu je sli- j karl Procira, naslikajte mu prto za moj j čevelj Ic Ne vem, jo II D - skij izkoristil >priložnost«, da si rtridobi »visoko bla-ejonaklonjen>?t«. Človek dvorjanfke^a talenta bi take prilike gotovo ne iz-pustil... Ne, boljifcviško nebo i* pa6 jasno. Marja Fjodorovn« (komeđijatko^ >Žena« Gorkega), je naenkrat postala tn-di minister za trpovino in pbrt. Danes je to J. J. brez okolišev sama poveda-la. Njeno delo seveda ni težko: -saj industrije sploh ni nobene, trgujejo pa vsi ljudje z vsemi rečini, io minister ni-ma drugega p>ela, nego vse te trgovce >razganjati< (ali se vsai tako đelaii). (V istini oplenjatif Op. prev.) GorldJ j« nfedavno v intimnem krogti lajal, da »hudič ve, kaj M godi po So-lah<. (Gorkfj vobče malo govori, a zar moikl3 in raztrgano, da se sliii kakor pasje lajanje...) V normalno sovjetsko solo, t. j. v učni zavod %& oba spola izpremenjena srednja Sola je portala resnično čuden institut... Dekliske gimnazije in lioejo so združili s luulei- nin ter jim dođe! i li še 14- do 15letne pGterulie, ki so v:-TcM že marsikaj.. . £rd^i otro-ri< vso >svohodoc. Sicer pa s© gled** na n.*ii.etr>žio >komunicti^no< vzro^o. De-T-ki r.nstoprsio že z 9. letom na m^-ttupih kot povorniki ter se uče agitirati in TRirovftHr'ti itio? sovi*t*v. Nadarje-nei5e v^erinio za tako delovanje v >fz-rrdni komični (za pobijanje pr>tireTO-lurij**, spekulacije in saHota£e)<. Jera-Hno i ih * seboj pri biSnih prelskavah: to so praktična vsjo. Kako Je mo«re^9. đa to Angleftft trpe? To jim ni kar nič podobm. Zdi se, kakor da so izgubili vsak nniMl sa svt>1o narodno čast BolJSeviki so xa-eedli angleSko poslaniitvo ter se pjla-stili weh stvari. Gorki) pa sedl ondi kot an ti kvar ter ©ceuJaje in registrira >pridobitve«. Baje (tako J« čitati v > niHtorenc časopisu) Je Leonid Andrejsr na svojem pbsestvn na Finske« umri. On ni prežiTel, kar praživljani) mi. Toda slutil je iFtino. Zato ve£ao spostoTa-nje pred njim. X in Gorkij sU ostala. Njii»* gr* dobro. Gorkij je b vsem relo zadovoljni. On pričaknje sklepa miru z antanto, ki ee Je p>ni^filn. No, ««j je prav mogoče. Evrona i« kapitulirala. Ali veste, kaj je >kine«ko meso«? T?:rei1na komisija daje, kakor znano, trupla ustrči i rncet Everem v Zoolo-£kem vrtu. Pri nnm (v Peterbtirgu) in t Moskvi. K^Hlji no Kinezi. Pri nas in t Moskvi. Toda ti Kinezi kradejo p> streljanju in na transportu trupla, do-ločena ra zoološki vrt. Ne oddajajo torej vseh trupel« mlajša trunla porrtv y«rjajo, da jih pr>dajajo kot telečje m^-so. Pri na« in v Moskvi. Pri nas pro-dajalo tista trupla na Senenera trgu. Dr. N. One*t>vo ime mi je znano) Je kupil >telečje me«oc n kostim ter je spoznal — Člove*ko kost. Nesel je meso Isredni komisiji. Tam pa so mu sve-tovali nuino. naj nikar ne protestira, da se priđe ie sam na Seneni trg. (Vse |> imam ii ^Ttentičnega vira.) V Moskvi ss je s tem zastrupila ćela obitelj. Zato pa otvarjajo na vo^lu Morska-f* in Nerskeg* r neki rekvirirani hi-ii >Palačo um^tnoatic. P> ti«ledu Moskve. Ustanoviteljj so Gorkij in,. Imen nočem navajati. Bbjj jim odpusti! • V Moskvi so izumili novo smrtno kazert: Čl?veka zašijejo v vrečo, polno usi, in usi ga potro. V takx> vredo i# zaSil Gorkij duin Kuiij^. In Kvro^* raznvotriva vpraia,nje, ali Jo pol*£&a£ m*olucija od te ušiv* Tr©4# do p«u\-uli i države možna ali no. | V peterburtktm Institut« vl fbfr | perimentalg) modicino napravila kirv- nivt> z& bacile i^ člov^ikih j«t«r, ki JtJi poprej pasira jo skozi rar««lca!ni rlroi za mwo. Evropa pa razmotrira vprala* njo, ali je polagana evohiri£i od raw«* kilnega stroja za čr^r*ilco viMm iA svobod^, enakofiti in bratstva mofn> ali ne. (Dmitrij M»r*ikor«kij: B»l«*a** ea 1919—1930.) Opomba. Tb so odHmkl ic htft* ge, ki je izsla pravkar v ruakan m nemikem jeaiku: Kralieitv« An-tikristoro. Busija in bolj|.«T>c«iit Spifeli Dmitrij Mertlko?' skij. Zinaida Hijpai, Pai|-rij Filoiofor in Via d. Z 1 o h i A Zaloiil Drei Masken Verla«. MiiaeLe$K 1921. Odlomk! so dob^sednl prevod! U dnevnikov odlične rusko pjetkn ln fV sateljio© ter (zadnji) njenega seproga^ velikega ruskega romanopUoa, a^tor-ja tud! pri na« dobrome ih roovaji^v: >Julijan Apoe**t<, »Petsr Veliki in sin Aleksejc, >Leonsrt3 da Vlactc, >Alsl> sander I.« L dr. U. ls\ (Konea) t m 2. ,SUJVfcNSKi NAROD*, dne 26 oktobra is«L Stev. 2 U Protest proti Karloulcn auanfii- ranu Kratek poriv vscb političnih strar'; na državljane, da javno in odločno protcstirajo proti dofiod« kom na Madžarskem je privabil v veliko dvorano mnogobrojne mno žice iz vseh ljubljanskih slojev, vse ljubljansko prebivalstvo. Protestni shod je otvoril župar &. dr. L. Perič s kratkim otvoritve* nim nagovorom, povdarjajoč* na men protestnega shoda in naglaša« joč, da so vse stranke složne proti preteči nevarnosti. Z velikim odo bravanjem je bil na to dr. Perič iz« voljen za predsednika protestnemi shodu. Na to je podal besedo ured* fciku Smodeju. Gospod Smodej je v imenu SLS očrtal politični pomen Karlovega puča za vse narode Srednje Evrope Cin ambicioznega razkralia Karla Je za naš narod, za našo državo in vso Srednjo Evropo usodepoln. Čc se udejstvijo Karlove želje in ambi čije, bi bila onemogočcna notr*nia konsolidacija nasledstvenih držav. Stalno bi bila težko pridobljena po: litična in nacionalna svoboda naro dov bivSe Avstro*Ogrske ogrožens in ogrožen mir, ki ga žele narodi Brez razlike strankarske pripadno sti dvigamo danes plameneč pro» test proti poiskusom eksccsaria Karla in madžarskih rušiteljev mee narodnih pogodb in da nasproti laž iijivim vestern v inozemstvu, širie: nim od Karlovih pristašev in mad* farskih intrigantov, iz lastne injci* jative afirmiramo našo ncomajnc voljo in Ijubezen do naše države Govornik je dalje naglašal, da se Karei ne vrača na Madžarsko kot prosto izvoljeni kralj madžarske dr žave, ampak kot krali krone sv. Ste* lana, kakoršen je bil slovesno kro» nan 1. 1917. Karei ni prišel na Ogr* sko kot kralj trianonske Otfrske, ampak stare Otfrske, ki šega od Kar pat do Save. Ni se odpovedal nobe* ni deželi štefanove krone. Skušal b torej svoje navidezne pravice tud! iiveljaviti. Konečno ie svoi govoi zaključi! s pozivom na vlado, da brez velikih materielnih in člove* jHrih žrtev uveli a vi voljo vsega na« roda in vse države. Govornik je že" za. svoja izvajanja viharno odobra* tanje. V imenu JDS je r>odal izjave l9trankin podpredsednik g. dr. Vladimir Ravnihar ki Je bil viharno pozdravljen takoi začetkom svojega govora. Med govorom je bilo mestoma najživah; nejše ploskanje za jedrnata in od; krita govornikova izvajanja. G. dr 3/ladimir Ravnihar je govoril: Ob tretji 'obletnici našega oevobo-]en]a, ob tretji bbletnici završetka one gigantska revolucije, nazvane svetov-na vojna, ki je bila poklican*, da ruši stara mišljenja in stare pređsodke ter v fclovežtvo zanesd nov đružabni red z Vficmi pogoji trajnega miru med narodi, moramo doživeti poizku«, upostaviti prejšnje razmere. Zato ee naža duša bbraSa g plamtečim protestom proti temu poizkueus protestom, ki je tem glasnejši, ker zve-n i j o ob njem glasovi mili] o-Đov pa dl ih junakov, ki so dali svojo erčno krit ki so položili eamega sebe na žrtvenik svobode in napr.^dka fcloveštva. Ob keddj je danes na mesiu vzklik pesnikov: >G r o b o v i t u 1 i • JbU Grobovi tulijo v osušen protest proti novemu atentatu na človečnost. Velika drzno-st ee mi vidi, dasi npa pred obličje Človeštva esfovek iz rodu, ki je eden glavnih sokrivcev, da Je vas s v © t b i 1 3 objelt> klanje in me-■ arjenje, uničevanje in raz-đtranje, katerih grotne po-• ledice moramo Se danes žutiti v svojih kosteh. Izgledi zničejo. Ako se ta poizkus obnese, potom se ne čudimo, akj nas lepeza jutra nd iznenadi telefonsko porobilo, da je Kaiser Wilhelm na čelu sviojih uda-nih mu generalov vkorakal v Potsdam. Potem emo pa zopet tam, kjer smo stali pred «edmimi leti in vs© žrtve so bile brezplodne, vsa zn plemenite cilje preli ta kri ja bila prellta zaman. Z a -to predvsem dvigamo svoj glas v imenu človeSnosti. (Pritrjevanje.) ZnaČilno je, da prvi r a s t a v r a-eijski poizkus prinaja od Madjarjv, onih Madjarov, ki jiht kakor j* vldeti, ni Se ničesar izučilo. Pa to> nas ne preseneča. Demokracija le ni naSla poti v >Majryar orsza^c. Vidimo, da vladajo Se isti profi in ba-rJni, kakor nred vojno, da imi prvo be-pedo !*ta tolicarhUa, ki Je Hl* veikdar naibutSa n*?protniea svobođi in en %ko-rTednosti T>oe^inr»i, svobo^ in innkft^fl nar3(!ov. Madžarska ie Wla in Je naj-itniT>en»>jša sovrafcnlca sloranstva, ona Madi^rska, ki se je kakor klin bila fca-gozdila m^d severene In Južne tSljvane \t\ ki je sknšala s tem napravljeno vr-zel razširiti Beh\ in ^ermanstvii v korist. Panes vidimo, kako upravičen J© bil Vlas na takozvani mirjvni konfe-reoci y Parizu »ahUvajoč, da Je Had* Ljubljana, 24. oktobra. jarsk i poru ti korsnito pristriči. Velik politik se je izrazil bb prevratu« da Mad jarom na pri tiče već, nego Budimpešta z okolico. Onemu klinu ja odbiti konico ter to pet upostaviti sva-76 med severnlm in jušnim Slovanstvom z i n a d i >.<) koridorom. (Gromko odobra ). Prej ne bo miru. Zato dane iijamo svoj glas tuđi v I Slo- vanstva. (Ponovno «• ^jc). Pa danes nišo ▼ n - i sanctfo naše Prekmurje. Medjin. 1\ ička, Banat, ne samo Slovaška i • . uvikrpat-ska Rusi^, no samo rumun : i drii blv-ge Ogrske, dands ja ogrožen mir v država h, nastalih na razvaiinah a\-strD-ogr. monarhije. So v teh držah ?e elementi, kl ne m.>reto zatajiti svojih -slmpatij do bivše dinastije (Ogorčeni vzkliki) in ki skuš^jo ljudem lažno natveziti, ćeš da se bo potem ži-velo kakbr prej. Upam, da s pucom v BuJi-rpežti ni v nobeni zvezi prav ob tem ć fu nap> vedana ter od naša takozvano savez* niče Italije vodena — tako : e govori — amavtska bfenziva na južnih gra-nicah našo države, ofenziva, ki naj bi tios vezala na jugu, da ne bi imeli evo-bodnih rok na severu. Pa najsibo kakorkoli, znali borno braniti integriteto naS# države. (Viharno odobravanje.) Naj si naši vnanji in notranji sovražniki na delojo praznih upov. Prav današnji sbodt ki ga sklicujeJ3 vse v Sloveniji obetoječe politična stranke, in kl hoče dati duška enodu^nemu našemu raspoloženju, jim bodi jrlasen memento, d* hofcmo ob đanem trenoCku stati kaknr en mož na braniku za svojo svobođo in ra svojo narodno državo. (Dolgotrajno odobravanje.) Naj se bijemo med seboj, naj se tuđi prepiramo za načela, eno načelo nas vedno združuje: ujedinjeni narod ▼ eđinstveni svobođni državi. V imenu tega naroda in njegov© države naj se glasi tretji vzklik s tega našega zborovanja. (Ponovno odobravanje.) Svojim krvnim bratom, svojim za-veznikom, državijan^m češko - slovačke republike (Viharne ovacije Čehom.) pa prozirno z današnjega zboro-vanja svoj iskreni pozdrav. Kakor nek-daj, naj so glasi tuđi danes: Vaša stvar, naša stvar! Zvestoba za zvesto-bo! (Živahna pritrjevanje.) Na5i vladi v Beogradu pa hočemo z današnjim shod om dati zagotovvilo vse moralne zaslombe, naj ve ona in naj vć ves vnanji svet, da stoji za njo ves narod Jngosloven«ki. Klioemo ji, bodi trda in neizprosna, to pa bodo če-trti in zadnji vzklik s tega, sijpijnee.i zborovmja. (Dolg^trajno odobravanje in ploskanje.) Poslanec g. Ivan Deržič ie v imenu NSS podal kratko izjavo, v kateri so j© pridružil predgovorni kom. Poslanec Jos. Kopač ie za JSDli: povdarjal, da zna tuđi delavec. Čet prav se mora trdo boriti za svoi materielni obstanck, voditi borbe proti Karelu. ker se delavstvo dobr ro zaveda dobrot narodne države ko je pod Avstrijo Habsburžanom robovalo in delalo tlako. Karlu ne bc nikdar več tlakovalo jugoslovenskc delavstvo in tuđi ne madžarskinr aristokratom* Z jugoslovenskim prc letarjatom je solidaren avstriisk oroletariat, ki se oborožuie prot Karlu, če prav »Reichspo^ta« pada na kolena pred Habsburžanom. G. Jamnik le podal v imem SKS izjavo, da se Samostoina kme: tijska stranka strinja z izvajani pred^ovornikov. Predsednik g. župan dr. Perič je dal spodajšnjo resolucijo na gla> sovanje. Resoinrtfa. Zovedajoč še drazocenostl koma! prtdobljene politične svobode in uledl-nfenfa našega jazoslovenskega naroda i ter trdno odločeni. čuvati tndi Mazo dat . s toUkimi žrtvamt nridohlienega mira. dvigamo plameneč protest proti re-stavraciiskim poizkusom ffabsburža-nov na Madžarskem in drugođ ter pri-Čakniemo od vlade, kakor tuđi od vlad Velike in male antante. da bodo pre-drtnim in ponavliaiočim se tozadev-nim poizkasom eks-dinastile v interesu toli potrebnega miru in gospodarske, soclalne in politične konsolidacije j Srednje Evrope napravili enkrat za vselej temeljit konec. Resoluciia je bila % viharnim ir iskrenim navdušeniem aprejeta. Pc resoluciii se je prijavil k besedi na? nrijatelj in brat, konzul češkoslova ške republike g. dr. Otokar Benefi Bil ie viharno pozdravljen. Pozdrav dr. 0. Buda. Dragi prijatelji! Dovollte ra! da tuđi jaz kot ljubljanski zaston« nik češkoslovaškeg* naroda in nje gove vlade spregovorim k Vam ne. kaj besed. V prvi vrsti izražam svo?e ve. liko veselie nad tem. da vidim 4u. kaj v dvorani zbranc pripadnike vseh tnkajšnjih političnih strank To ie dokaz, da vedno, ka4ar je najno treba, vsi zvesti Jngosloven* pozabijo vse, kar jih đeli in se ćtH tUo taino JogoalortMi kateri ao ▼oljnl žrtvovati v»c ra ! let svofe jutfoalovenske država in t '--naroda. V tem pa tuđi temelj: Ta£ uspeh. (Viharno odobravanje.) V drugič pa, kot zastopnik ?e škoslovaškega naroda b! Vam rac zagotovil, da storl vea češkoslova. ški narod in njegova vlada v teh kritičnih trenotkih svojo dolžnost napram sebi, tako tuđi napram Vam. Nas Čehoslovake veže z Va: mi ne samo zveza krvi, marveč tu* di pozitivna mednarodna pogodba Prepričan sem, da sedanii trenutk skupne nevarnosti pokažejo svetj da naše bratstvo ni samo prazna bese da, naša pogodba ne samo »ko* papirj a«. Imejmo torei zaupanje v sebe imejmo zaupanje v svoje vlade ir potem sigurno premagamo zaseđe kflte^^ se nam zopet nastavijajo. M nisr-r. s temi dogodljaji preseneče ni, T rlčakoval ic gotovo vsak izmec rh^. da naš skupni tisočletni so* vražnik dvi^ne prei ko slej svoje glavo v uporu proti nam. Zagotavljam Vam se enkrat da bo narod češkoslovaške države tuđi v teh kritičnih trenutkih zve «to svojo obvezo napram Vam in da \Tam bo stal zvesto ob boku. Klicem iz giobočine svoje duš^ »Zivela Čelkoslovaika! Zivela Ju* goslavijaf« Jagoslooecska akademska omladina. Konečno so predsedstvu pro testneaa shoda predložili zastopni ki jugoslovensk« akademske omla dine na včerajšnji izredni skupšči: ni v predavalnici juridične fakultc; te sprejeto resolucijo, ki povdaria Spričo teh doge .'kov na Mad skem, ki ogrožajo v svo'cr.i loiiiti: mi*tičnem cjibaniu oSr.toi v«eh na sletistvenih držav bivše Avstro*Oi»i ske, izjavi i amo, da se borno borili 2 vsemi moemi in srecI.V\i zoner wpr stavitev Habsburžanov na katerern koli prestolu, ker smatramo povra tek ekskralja Karla na Madžarska kof izzivalen Čin avstroo^rskili nio narhistov. Pozivamo vlado, parla mentarne zastopnike in celokurni juScslovensko javnost, da že v kal zatre vsakršen prjizkus oarož^njr suverene države kraljevine SHS z najener^ičneiMrni ukrepi. Pismo iz Celouca Zadnji £aa Arstrija henavadno hitro propada in vse kftže, da se bližamo neisogibni katastrofi. NemAki listi od-krito pišejo, da so naraščajoča dragi-nja, padanje valute in đogodki na O^r-«kem pojavi bličajoc^cra ce poloraa. Silovito 66 pokočile cen© manufakturno blago je veled padanja krone kar čez noč poskočilo približno za 100%, cene živilom pa še več. Ljudstvo instinktivno čuti bližajočo se katastrofo in se skuša s nakupovanjem vseh potrebnih in nepotrebnih stvari iznebiti avstrij-skega denarja. V trerovinah v Celovcu je velikanski na val dan k& dnev3m, vee kupuje, kolikor tr.orr, da trgovci že reeno mislijo zarreti trgovine, ker pro&ajajo v svojo £kodo in % velikimi vsotami mal 3\Tednec:a denarja ne mo-rejo kaj začeti. Ni Dunaju se- v večiih trgovinah za avstrijski denar že težko kaj dobi in ▼ iTiomostu so nek&teri trgovine že zaprli. Nikdar nismo brez štrajk^T; posl*-dioa draginje bodo nove stavke in za-htev© po zviSanit plač, ker delavetvo vkljub visokim plačam pri sedanji dra^ ginji res ne more živeti. Očitno se že govori, da bodo Sli na kmete rekviri-rat Kdo jim bo pa zabranil, ko ni no-bene avtoritete in je vlada brez moči? Popolna fcnemoglost Avstrije ee razvidi v sedanjem konflikta s Ogrsko, ko le s tčžavo odv-rača, napada ogrskih band >i Štajerske in Nižje A vs tri je. Ker edino zanesljivo varstvo tvorijo le Ctrožniki, dočim «0 »voiktv^rovcic brez vsake discipline !n Interesa. Med avstrijskimi četami je šo do^ti korll-«tov, ki prehajajo k Ogrim. No, Celov-čani eo se oddahnili, ker so se vssj za nekai fiasa režili ivolksv?rovskec rvad-loge, posebno gostilničarji eo }\m žele-li pri odhodu »rečnj pot e tiho željo, da bi nikdar več ne prišli nazaj. In tragokomifno! Pri teh ra7merah so nemčurji slavili oblrtnico >7rm«gp< pri glasovanju s hrupnimi ve-selicami, pijančevanjem, plesom in preirova-njem, p^rdon — dekoriranjem najbuj-ših nasilniBžev in pretepacev dvomlji-ve vredn3sti. Seveda >Keimatsdien.st< ima še dovolj denarja, da plača vse te prireditvd. Zato pa \e moral ploboko poeeči v svoje blagajno, da ?e je veaj nekaj storilo za >vrednoc proslavo (3b-lctniče, ki je v snlošno uspela le bolj klavemo. Udeležili so ee je !e politični slepci, iz ir^teriienih ozirov, da so V CeloTcn, 19. ok*. se zast>nj najedli in napili. Vse j»* pla-cal illeimatsdienst«. In v^ndar je vse tako strasno drago v Avstriji! Pomislite le, plaoani kreso.i. kntere so kurili otroci in pastirji, ki tuđi ni3O hoteli zaetonj znaAati skupej drv, plačano pivo in golaž. Saj ti j© vmđar samo ob sebi umljivo, da človek lačen in že;>n nd more biti navdui^en za Avstrijo. Za vse to je treba pijace in si napolniti želodeo. Treba je bilo rutjeti in dobro plač&ti pevce in jim dobri postreči, saj to vsak otrok ve, da lačen ne bo dobro pel. Treba je bilo kupiti veliko emod-nika in ravno tako plaćati fantom, da so streljali. Z&stjnj v Avstriji ni nič, tuđi navdušenost msmčurjev ee mora kupiti. Splo.^en utia vseh prireditev je bil, da se jih reenejši Nemci, ki vidiio kako stojimo v Ar^triji, nišo udeležili, ampak plaćani politični slepci, da eo za6tonj jedli in pili. No, in takih zaje* dalcev je pove>d nekaj. Ti brezznačaj-neži bi tudl vpili >živio!<, če bi jih Slovenec napasel in napojil. Treznejši so ?i mislili, ta slavnost je prva in zadnja. In v teh naravnost tragičnih, političnih in financijelnih razmerah, ko množice stradajo, ko se bliskovit} Mi-žamo bankerotu, je pa nemčur brezskr* ben, je politični slepec, da ničesar ne vidi. Ali f& vočja zaslepljenost mogo-ča? Kesnično, nemčur je najbolj zao-stal človek na svetu, približno na isti stopnji politiinega obzorja kot prebi-valec pragozda, kateremu ni drugo mar, kot da nasitl svoj Želodec Ob tej priliki moramo venđar en» krat priznati korektni naetop cel»w j>kega skofijskega ordinarijata, ki je stoječ na etališču nepristranosti, v^aj principielno odklonil vsaJco sodelova-nje duhovščine. Seveda, nem&ki duhov-riki eo imeH svobodno roko. Neničur-ski zastopniki so prišli najprej prosit eroje člov. duhovnike, d»\ bi oni imeli sloveene zahvalne plužbo božje za >zmago<, kar eo le-ti seveda odrekli. Nato •so si naročili izgladovane n?tn-bke duhovnike iz Celovca, da so jim Ki za etafažo in privesek, naka.r so jih kt>t medvev^e vozili z avtomobili okrog, da so moirli v ned^ljo po dvakrat, v dveh raziitfoih župniuih maž^vati. Tako so se mogli nemčurji, katerih drugače ni nikrlar v cerkev, zahvaliti Bogu za >milostc, da smejo Živeti v deželi nareda, štrajkov in bankerota. neodreSena domovina. — Istro hočejo Italiiani z vso silo kar naihitreie poitaliiančiti. Te seveda ne ere tako hitro, kakor si vročekrvneži misli i o. Zato pa hoče io za sedaj vsai potom uprave po» kazati, da je Istra čisto italijanska dežela. List »Nazione« izvaia, da se istrski Jugosloveni s pomočio av* strijske vlade vživali pri vile airan položaj napram italiianski »veČinie v deželi. List pravi povsem krivič* no, da je vojna prevrela narodno, stno stan ie v Istri in da se Istra se* daj ne more več upravljati kot dvo* jezična dežela. Znhteva istrskih Ju: goslovenov, da bi bili zastopani v novem deželncm odboru, je tako pc popolnoma neupravičena. Ako bi kr ka italiUnska stranka hotela privo liti v tako jufioslovensko zahtevo. bi pomenilo to izdajstvo. List »Nai zione« hoče torej, da se ima dvetrer tinjska iugoslovenska večint v Istr proglasiti sa brezpravno. Taka ic i talijanska svobodoliubnost na* pram našim primorskim Jugoslove nom! — O Salostnem sluCain Frana Budala na goriškem Vfipavskcm smo poročali v nec^elio. Ko ie zbe-žal s tobakom pred orožniH »o ti strcl»nH za niim in Z* zadeli. Zadct je bil nod srcem z leve ra desno stran. StraSno je trpcl med potjo v goriško bolnišnico. Tam ie umri. Orožniki nišo pustili, da bi liudic ranjencu pomagali pa tuđi niti Že« ne, niti brata nišo pustili k njemu. Zapustil ie ženo in dve hčerki. Dru* žina je v bedi, zato pa jei pomagalo dobra srca s prispevki. Kdor hoče kaj darovati za nesrečne sirote, k so izgubile svojo edino oporo, naj pošlie svoj prispevek nešemu uprav ništvu. Na svinčenke laSkega orož nika naj se odgovori s pomočjo ne. srečni Budalovi družini. — Rok ra pri lavo vojne Ško» de. Iz Gorice poročajo. da je Zvc» zo slovenskih županstev komlsars jat za samoupravne posle v Goric* obvestiU da je rok za. nriglaSanic vojne odškodnine podaljšan do 31 decembra t. 1. — Izpraše valna komlslla zt učitelje. Italijansko naučno minJstr stvo javit a, da se bodo letošnio vr. šili sposobnostnl izpiti za pouČeva nje v ljudskih šolah. Komisije bode poslovale v Tolminu za slovenske na Voloskem za hrvatske in v Trbi. žu za nemSke ljudske sole. Prošnje do 15. novembra t. 1. — Iz AidovŠčine poročaio. d» je tamka^šnii dramatični krožek zc net pričcl s svoi im kulturnim de^on Prinravlta se vcseloiffra »Rodoliub iz Amerike«. Prva predstava bo v soboto 20. t. m.. dn^a y nedelio .^0 t. m. ^T'*'f-:'*^i •« ie oh'1a"i i»«n^l»fl — V ScbrcHah so odkril! nacrohnl spomenik pokojnemu učitelju Franu Peter-nelu. kl ]e delova! v oblini 17 let Va^Canl so mu postavili nasrobnik v mak hva'cž-nostl za velik nfeeov trud v sploSno ko-rlst šebreljskega ljudstva. — RopariL B11«i čepovana se Je m dil po svojih t^ravkih neki 2i»rij Iz Go. ce. Ko se je zvečer vra:str>ino, ako se ima ob trj pr* Vj kai storiti. Goro<:ta«;no pa ! lv!k\ ako bi ju^oskvenski /upani «= ; delovali pri »Piccolovi« slavnostr števiLki! Iz nste liralfeolne. — Zagreb sr rarvija. Znpreb J© pro tovo ^do najlepfih ]u^o?loven«kib iae^t. 2e prc^ v^jno ]<» 5 svojim! lepini: trjri in nasadi, Ti?okimi, enodernim5 btavbami, mog-očnirai palnčami ter tr bujaim svojim r^cestnim življeuj^Tii imponinal. Po vojni pa rc Za^reh raz viia daljo. Slavino piV-.ftnJe je živo tn otrarjajo c» vedno navi eta-blismanl. r?5ta\T*anti, bari, kavama in rmteli Zagrvb postnja velcmesto. Zdnj se zaradi nnv velik modem hotel-. 17 bank se j© združilo, (U 30 polomilo v ti srrh^ doslej že S0 milijonov. Tekma ra nacrte je ie razM^ani.. ?=re
  • Etabli-5scTn?nt Masrottec. Otvori sr hnj© f.e> epo?etT:a novembra. >Maecottr< tk> sijajna rest^vrarijri r. podho, »Aloni in veliMnestnim r^ko^ern. Po?lopj<» kina >Helios< prezidajb za dmiro «leda-ližče, ea opereto in malo opero. Zasrrer-je vee^l, ima dosti denarja, rato pa Jo tuđi drag. Stdnovniska mizerija pa jf še večja ko v Ljubljani. — ZboIfŠanje telefon«ketfa nrc meta« Ministrstvo za pošto in br/r iav je za enkrat uredilo telefonski r-romet na nekaterih davnih pro 2ah. Na pro^i od Beograda 6t Skoplia so ponekod provedene no ve prose, ponekod pa popravi i cn>* stare. Tuđi za neposredni promet ? Banatom so provedene prose in po ložen kabel preko Donave. Delaf' se se nekatere proce v Srbili, ki hn. do končane v 10 do 1!> dneh. Ob-enem se postavljajo tuđi nove prr Ce za Saraievo in Cetinie. V teku so rudi dela za napeliavo bakr. #aLovci>oiM nakuu*, uuc 26 oktobra i*zi. slran 3 Politične oestl. = V Av8triji se pripravlja rt: volucija? Po naklJLČju smo dobil v roke pismo, ki ga je iz Avstriie pisal neki slovenski zapeljanec, ak tivni član karlistovskega društvr »Alt*Oesterreich«, svoji sestri \ Primorje. Pismo je datirano z dne 16. t. m. V njem čitamo med dru; gim: »Kakor vse kaže, izbruhne tu velika revolucija — meščanska voj. na, Cesar Karei se vrne. Slovenija, Hrvatska, Češka, Madžarska, vse te pripade Avstriji! Upamo, da pripa, dc tuđi Trst Avstriji ali pa vsaj postane svobodna luka. Reko dob. Ogrska. Srbija propade, zato a Aleksander ne upa nazaj, ker ve, kaka bo revolucija v AvstrijL Da. Karei se vrne in Avstrija zopef vstane! ... MogoČe pridemo spet v Gorico. Tu je polno Italijanov posebno pa Furlani hočejo zopet nazaj pod Avstrijo. Faidutti je Se na Dunaju. Đoste videli, kaj bo, kc se povrne nazaj v Gorico! Kakoi rečeno, sem v službi društva »Alt« Oesterreich«. Smo sami stari voj a* ki in častniki, pripravljamo vse ze Karla. Pretekli teden sem bil na Du. naju in v Gradcu pri našem dru* štvu, prihodnji teden pa crem &pet na Dunaj. Iz Jugoslavije sem šel v Radgono. Tu sem dobil dobra spri: čevala od magistrata in s temi sem dobil službo v Avstriii. Ako bi bV avstrijski državijan, bi bil na pod: lagi teh spričeval sprejet v službe pri »Heimatsdienstu« v Celovcu.. Potrebujem krstni list, ker poterr pod cesarjem pridem v državne službo ... Bliža se dan revolucije Kakor mislimo, izbruhne drugi me, sec ...« — Priobčujemo nekaterc značilnejše odstavke iz pisma, k! lasno priča o skrbno izvedeni kan listovski organizaciji v Avstriji Vse kaže na to, da so znali karlisl! izvabiti v svoj krog tuđi številne Jugoslovcne, zlasti Hrvate in Slo* vence Vsi ti so organizirani v dru* štvu »Alt*Oesterreich«, v katerem opravljajo slovenski zapeli anci pred vsem Špionažne in propagani distične posle. Ti plačanci potujejc neprestano okrog, se potikajo tud po naših krajih ter imajo pred vserr? nalogo, ustvarj ati v našem prebi, valstvu nezadovoljnost in nevolic proti Beogradu. Nal© oblasti, po* zor! =r Politika Etbfna Pristala v Ame-ffkl. »Enakopravnost€ ooroča o prihodu Etbina Kristana v Cleveland. ki ie Imel tam v dvorani Slovenske^a doma svoj politični ekspoze o Jugoslaviji. Ameriški izseljenci so mu priredili veliko slovesnost. V svojem crovoru je re-kel med drusdm: Ustava, ki jo ima Jugoslavija nikakor ni idealna, toda prišle so številne točke v ustavo, katerih bi ne bilo, če bi ne bili socialni demo-kratje vodili boj žanje. Ce bi bile tuđi druge opozicionalne stranke, korruni-sti. radićevd In klerikalci vodili aktivno opozicijo ter deloval! za lzholJšanle ustave, bi se dalo doseč! veliko več. Monarhija v Jugoslaviji nikakor ni tako trdno ustanovljena reč, kot si nekateri predstavliajo . . . Socialni demokrati v Jugoslaviji stoje na stališču edinstvenc države. = Avstrijski akademici proti Kar-Jisti?ni propagandi. Dunajski vieoko-£olci so sprejeli oštre resolucije proti KarlistiCni propagandi v Avetriji. Resolucije oitfenjajo, da je semško dija* štvo pripravljeno z vsemi eredstvi boriti se proti povratku Habsburžanov. Dijaške zbornic« eo probile rektorje rseh risokoSolskih zavodov, naj nasto-pijo % najstrožjimi gredstvi proti kar-llstični propagandi na univarzah. = Madžarska vojaška mo«. >Pra-gej Presele piše med đrupim: T>o1ko-trajna zakasni tev ratifikacije trianon-ek© mirovne pocrođbe a strani Antante Je dala Madžarski dovolj časa za izpo-polnitev organizacije njenih voJaSkih «red3tev. Madžarska razpolaga v re»-nem slučaju e prečej pome*nbno vojar £ko silo. Madžarska ni odprarila eplo-Šne vojažlcd obveznost!t Je vpoklicaln jeseni 1920 letnik 1899. Letos sporni adi je imela nacionalna armada 7 kompletnih infanterijekih divizij in 1 konj^ni-ftko divizijo z okroglb 70.000 roožmi. K temu priđejo Se dru^e voJiSlro formacije kakor orožniStvo, vojalka policija itđ. 8 kakimi 50.000—60.000 mož-mi. Madžarska se je preskrbsla z uvozom in z izđelavo vojnega materijala tuđi za. potrebno rezervo. =: Zandlla In Manzonl v Rimu radi reSitve reSkeffa problema. »Tribuna« porofca. da se nradi v Rinra italijanski poslanik v Beogradu Manzoni in đa je prispel tuđi Zanella, načelnik reske svobodne države. Gre to fca, da -se končno zagotovi vzpostavitev normalnega življenja na Reki. Prvi in najlvažne^fii problem zadeva ur^ditev pristanišna, >Tribuna€ navaja, da Je italijansko etali?^ ono, ki boce nveljaviti prista-niSki režim na Feki 0 konsorcijam, ▼ katerem bi bll« Jednako zastopane re-feka država, Italija in Jugoslavija. 8 tem je združeno vpra Sanje baroftkega pri8tanišča, »Tribuna« pravi, đa hoče Znneila na b^dočem »estanku delegatov vseb treb držav, ki ?e bo vrfeil najbrže v Rimu, staviti predio*, da naj barogko pri8tanišče pripade reSki državi. Gotovo j o, da sena ta ali oni način končno resi la»tnin»kt> vpraianje spornoga pomola in nakladallsda, Ta problem pasepodrejujevainostlkon-«> t i t u c i j e konsorcija na trajni podlagi, ki je edini or ga -nižem, ki spravi v funkcijo harmonično vse elemente, prihajajočd v poitev za pri-etanisko uredltev na RokL Najbol] so interesiranl pri tem Jugo-Bloveni, bolj kot Italija in druge narodnosti v zaledju, ne manj tuđi !:ot rapallski pogodbeniki. — Pod pore ruskim beguuc . ..-grebčke »Novostic poročajo iz -■ da, da jd bila nrti \laTcmpec pižd v članku o beneSki konferenci, da ne namerava nihče negirati posebnih intdresbv Italije r Srednii Evropi in dn se ne eme pozabiti, da j<» uredit^v vseh evropskih vprašarti zndeva vs?h zavezniškili držav, za kor imajo r»ra-vic^ zaradi skupne zrnate nad centralnim! dr£nvHannoversehcr Curierc, ob 55% glaaovalni uđelnžbi Odanih 254^ glasov proti 040 glasovom za priklopi-tev k Pruski. PrikMučitev je odvtena še od jrlđsovanja v obeh deželnih zbo-rih v Waldecku in Pnisiji. = Odklonjen pređJojp. Iz Washing-tonh poro6ijo: Senat je v n^v^dnem glasovanju ođklonil po deroolvrntsk^m senatorju Walshu vlož^ni dodatni predio^ k mirovni pos^odM t Nemčijo, kl zahteva »jdclovanje Združenih dr-žav z ostalim! velr?silami v tem zmistu, da ^ mora Nemčija ščititi proti v&ike-roii eovražneinu vrmdu, ki ga r.i sama izzvala. Senator Wnlsh je etavil dnig dodatni pređlog, po katerem naj bi Z&- | dinjene dr&ive prostovoljrto ponudile j Nem^iji pjmoč, nko bi bila nnpaden« ' brez lastnega izzivanja. Predio« ja bil odklonioTi z 6!? nroti G cI^^ovotti. = Pamattski novinari! ▼ Ođan-sVcm. Te dni ie prišlo v Odnnsko več romunskib novinarJcv. PoTiski novinarji so jim pripravili lep soreiem. N^m§ko časoDlsie se vsled tejra silno Jezi In menf. da romunskl novinaril nišo b^!i poučeni o nemškem značaiu mesta. — 17. t. m. Je bila podpisana v Varšavi Kdansko-noljska KosDodarska Doeodba. = Pansennansko fftbanfe* Tuđi v Romuniji postajaio vsenem?5ki eksponenti predrznL Vlada ie zato ustavila za en mesec njihovo »KronstSdter »eitunjr«, ki je hujskala proti vladi in vojski. _____ DEMISIJA WIRTHOVEOA KABINETA. — Berlin, 25. oktobra. (Tzv.) Kabinet dr. Wlrtha Je TČera] podal deflnl-tlmo popolno ostavko. Sestava novtca kabineta bo najbrža porerieiia dr. Wtrtlni« VEDNO ODGOĐENA KONFE-RENCA V PORTOROSE. —d Prajca, 23. oktobra. Potovanfe čeSkoslovaških delejratov v Portorose ae Je odgodilo ta ncdoločcn Caa. Druga aoantnra Karla Habsburga. Rird HabsbBri In Ctti uleti hi tatcminai. — Karloo paC feonCan. KAREL IN ČITA V ROKAH HORTHVJEVE VLADE. — DunaJ. 25 .oktobra. (Izv.) Danca pozao ive.cr Ie prlspela iz Badim-pešte aradna ve=t, du se razkralj Karei IV. lo Clta ra'rria v rokah Horthvjev© vlade. Karlov r ie adusen. — Bildm :" a. 25. oktobra. (Izv.) Borba pri Budačni Ie že v nedeljo, 24. t m. ugodno končala za budlmnc^t^n-sko vlado. Narodna voiska. o-^ena z - rezervami provincijalnih KarnizH, Je * popolnoma potolkla Karlovo vojsko, kl je ob^tojala iz raznih tolp, raznih pro-stovoljnih lejnl i" Ostenburjjovejfa od-delka. Po kratki borbi so se Karlovo čete zaffnale v divji beg proti Komornu. Tuđi Karei In Čita sta s svoio vlado in s svojimi dvorjaniki bežala proti Komornu. V blizini komomske trdniave : so ju pa dohiteli že prvi odde'ki ; narodne vojake in ju takoj zajcH. Od-j igrali so se naravnost dramatični prizo-j ri, ko se ie bojažljivi Krirel predal redni ! vojski. Čita Je z užaljenim ponosom 1 sledila svojemu soprosru. Karlov panični umtk sta krili samo dve stotnijl. kl sta bili obkoljenl in ujeti. KAREL IN ČITA INTERNI. RANA! — Budimoešta, 25. oktohra (Izv.) Pod eskorto so odnelfal) uicteša rp.zkralja Karla in njecovc j soprocjo Cito na fifrad Totis. v bli> Zini Komorna. Tu bosta začsuno internirana, dokler poslanička kon ferenca v Parizu ne določi Karlu deflniti\rne0a nadalineda bivania. — BudimpeSta. 25. oktobra (Izvirno) iMcd vlado in zastopnik; antante se sedni vrSc po^aiania c nadaPnii usodi Karla Habsburga Posvctovani se udcležuiejo tuđi za stopniki male antante. KAREL BO PROGNAN NA OTOK MINORKO? — Dunaf. 25. oktobra. (Izv.) V krogih antantne misiie se tedai vt; se razgovori, kam in kako odpeliat Karla Habsburga. Prcvladuie nacrt da se Karla In nietfovo družino nn* stani na otoku Minorka (Bale&rskc otoč?c). Na tem otoku imaio Hab»i bnržani krasno nosestvo in lep Cra; dič. Na ta način bi se za vedno prenrečili vseki nadaljni restavrau ciiski poskusi Habsburžanov. PRVT POGOJ MALE ANTANTE — KARLOVA OOPOVED PRE STOLU. — Pratfa, 25. oktobra. (lzv.% Mala antnnta znhteva brezpofiolnc odpoved Karla Kabsburtfa oresto lu. Dr. BeneS bo z vso odločnostio zabteval, da se Karei Habsburtf za se in svofe potomce brezpotfoino odreče v3em pravicam do madžar: ske^a prestola. Mala antanta za* hteva brerpofioino in precizno Iz rr?itev trianon^Ve Dotfodbe od stra ni Madžarske. Če^VosioviiSka pa. ćt se razorositev Madžarske izvrš pod njeno kontrolo. VELIKA ANTANTNA ZAHTEVA ODSTRANITEV KARLA. — Pariz, 24. oktobra. (Izvirno^ Danes se ie sestala na posvetovanic Dosianiška konferenca. Zaveznik bodo sklepali o definitivnih korakir glcdc Karlove akcije za restavract jo habsburške dinastije. — Pariz, 24. okt (Havae.) Poftlani-Ška konferenca je narorila zitstopnikom zavesnrkov v Bcd'mpr5ti? n*i porovrJo niAcIžArffto rlado. da proglasi odstar-ljenje Karla, ?c pol as ti nj«r^T« o«ebe in g* prisili, da napusti Madiar^LO, si-cer odklanjajo zftvezniki vsako odgovornost sa posledice, ki bi nastale a* Madžarsko. TIRATICA PROTI ČLANOM KARLOVE VLADE. — d Budimpešta, 24. oktobra VlaHa ie izdala /aporno povelfe nrr/ti crofu Andras«vfu, dr. Gratm Rakov'kemu, Lccharju in prot' dmcim voditelicm legitimisticn^^a Cibenia. Baic je crof Andrassv 2e aretiran. — d BurffmpeSta, 24. oktobra (MKU) Po novi bitki so bili uoor* niki razkronlieni. NHh voditcl'i se ube'ali in orepn^tni skrb za varnos^ kraJia vladnim četam. Varstvo kra Ua je bilo v naivlitjdneUJ obHkt poverjeno polkovnlku Simonfal vyju. KAREL NAPOVEDUJE SVOJ SAMOMOR! — Bern« 25. oktobra. (Tzvfmo* Pred svojim «krbno pripravljenim odhodom je Karei Habsburg napi sal pošlovilno pismo, naslovljene na Švicarski Zveznl svet. V tem ri: srnu se Karei zahvaliuje za gosto* ljubnost, navaia vzroke, tak a i želi zasesti madžarski prestol. Sledniii proei Zvezni svet, da se itvrame Z9 niegovc nedo^ne in nenrenkrbHen« j otročiče v slučaiu, da se mu pvč ne posreći. Za ta sluča! Ie izjavil Ka* rd, da napravi aamomor. Karlooa uofska po-ralern. VOJASKI NEUSPEIH KARLOVIH CCT. — ZACETEK POOAJANJ. — Bud'mpeft'tA, 2J okt. Budimp> stđnf-ka, vlada poviod >hTladuj© nolo-žaj. Razmere mo sa bi-t.^no iztol^Aale. Karlove četo so n% v- j m^ i«? đoelej izdubi 1 devet mrtvih in 2*5 rrr'^nih. Vladn^ tete eo rajele r^? ururiii'cov. — Budimpešta 24. okt. V np*tu vlada popola mir. V-u prifft*\?i Ka-'v Vi. oziroma lpffitiroiftti ro pod eLogiiu policijskim naJzorstvom. KAREL BE2I PROTI KOMORNU. — ĐndimpeiU, 24. okt. Narodne čete i vitrajnostjo zasledujejo karliPte. Afed Karljvimi CeUmi Je danoa nasto-pila popnlna dei=organi7nciia. Nastala je med njimi velika panika. Ra^kralj Karol je v hitrem betra poskuAal do8<*-M Komcmo. Tuđi njegove četn h«žo v tej smen. Karei jo bil pri Buđattrsu popolnoma poražen. JEDRO KARLOVE VOJSKE. — Dtmai, 25. oktobra. (Izvtr.) Karei Hsbsbunj je že dolco ča^a organiziral po raznih agitatori ih la stno vojsko. Pri sedanicm državt nem puču na Madžarskem tvorita fedro ntesjove vofske dva oddelk? avstriiskih bivSih oficiriev, ki ne re krutiraio Iz raznih despertdov vse!* nasledstvenih držav in pa sumi i i« vih eksistenc. Osrtcnburcov odde.-lek ie tvoril nekako hrhtenico vsc: Karlovi armadi. Osztenburg ic zna skrivati dol^o Časa svoie plačanec po raznih skrivaliSčih in vaseh. Te čete so čakale samo ugodnega trc nutka, da udariio. V teh ocfdclkih je služilo 350 bivših avstriiskih ofi« ciriev in 50 Bavarcev. KAREL JE PROSIL ZA PREMrRJE, — Budimpešta, 24. oktobra. Komanda karlističnih čet je zaprosila po-vcljstvo narodne armade za premirje. K prcmirrim pojrajanjam ie vlada od-poslala dva delegata: noobla^čenesra ministra Kanio in feldmarSallaJtnan-ta Szarkanyja. Pokajanja se vrše v pristavi pri TOroku Balintu. Za Karla vodita pogajania blv§i mlnister za zu-nanje posle dr. Oratz !n polkovnik L € h a r. Budimpeštanska viada ie stavila Karlu za prcmirje sedem pojfoiev: a) brezpofcojna udaja, b) vsi voiaSkl svetovalci razkralja Karla se izroče sodišču, c) uporno mcStvo se razoroži 1 in amnestira, d) kralj Karei so mora končnoveljavno odpovedati prestolu. e) kralj ostane na Madžarskem toliko časa interniran, dok!er se ne uredi vpraSanJe njegove odstranirve. f) kraj bodočejra bivanja in mcdalHete kraMe-ve odstranitve rešijo velesile. «:> politični svetovalci kraljevi se izroče so-dlšču. POGAJANJA SO SE RAZBILA. — Budimpešta. 24. oktobra. Včeraj zvečer Je pri^el zapet Karlov rarla-menter k vladi In je prosi I. da bi so ustavile sovrainosti in pričela pojjaja-nja. Vlada je vztrajafa. kakor prej. na svojem nrvotnem stališču, tako da so se razbila pokajanja. Volalha InteruencI-Ja male anfante? POSVETOVANJA NAŠE VLA, DE. — Beograd, 24. oktobra. (Izr.! Tekom včeraišnjefla In današnjeg dneva je imela vlada nepretrgane konference. Ministrski svet rarpra\ lja skoro v kontinuiteti o položaju na Madžarskem in o vseh diploma, tičnih in vojaško potrebnih akcija? da se za vedno izžcne Karla Hab** burca iz Madžarske. V političnih krogih vlada popolno soglasje, dt Habsburžani tvori jo večno in velike nevarnost vsem nasledstvenim dr* Žavam v slučaju, da se jim posreći s pomočio kake tu je velesile restav. racija njih kraljevske oblasti ns Madžarskem. Tekom včcrajSnjegr dneva je vlada, imela konference f šefi parlamentarnih klubov. V par lamentarnih krocih vlada razpolože nje, da se narodna skupščina izkii« Če za permanentno. General Bote< vić kot načelnik aeneralnega £taba je v voiaškem operativnem, strate gičnim in tehničnem oziru ukrcnil vse potrebno, da naša armada obva ruje državo pred vsakojakimi na. padi madžarskih tolp in so odre je« ne vse pripravo za eventuclno in* tervencijo. VOJASKA INTERVENOJA, — Beograd. 24. oktobra. (Izv.* Včerai popoldne je imel vojni ini nister dolaotrajne konference z at neralnim štabom. Konferenca je tri jala 4 ure. Vsem armijskim koman. dam so bila razposlana zaupna pore čila o gibanju madžarskih čet in tajna navodila. V slučaju, da b Madžarska vlada sama. ne mogla al ne hotela odstraniti Karla Iz Mad. žarske, je predviđena vojaška inter. vencija. K .kar se v informiranih krogih zatrjuje, ne bodete Anulija in Franciia nasprotovali taki voia* ški intervenciji. POZIV NV ORO2NE VA JE. — Beograd. 24. oktobra. (Izvlmo.)' Danes Je bil D'*dpisan ukaz. s katerim se pozivaj* na šesttvdcr>sho orozno va-io letniki 191S. nn ,a 1020. t. /. vsi oni. ki so bili v vojaški službi po osvobo* jenja. DR. BENES O DOGODKIH NA MAD2ARSKEM. — Praga, 24. oktobra. Na da» na$nii »eii zunanjeCa ociseka zbori niče ie obrazložil ministrski prej. sednik in zunanji minister dr. Ret neš stališče češkoslovaškc vlade na pram do^odkom na Mad/arskcm ir izjavil med drucim: Z ozirom na obstoi nevarnosti smo sklcnili čimprej pripraviti vse potrebno, d§ se ta stvar tako ahsolvira. da ne bo imela mkakih poslrdic, eventualne da se seže po naibolj energičnih ukrepih In da se tako prepreci re« stavracija Hahsburgovcev. Svoje čaše sem opozoril Zvezo narodov na to, da smatra Ccško^Iovaško vsak poizkus vzpostaviti Habshur« žane kot napad na mir v Srednji Evropi, kot krV©čemik Prava Udu« pravi: Mi Cehi mno pre^nali Rarl.i Habsburga t mar* cu, mi gn preženemo tuđi »ddsj, ako ne nojde z l^pa, mu N)mo pomagali n flmod-nikom in »vincem. Prvi dan »vobod© je na5 narod slavnostno proplasil, da m> Hftbsbur(?i za nns izgnani in da nikdar ne sme več njihova nos;ft stopiti na tla, kjfrr »o nckdaj vladnll. Nnia. narodna tn&t nas or»v^7uje, dn v?tnnemo do zad-nieerd moža, ako bo treba 7* prcpnnuje Flnbslurpa in niepove vojne dnihall. Ako bi se kateri Habsburg prednmii boteti zopet vladnti nad našim ljudstvom, imamo zanj samo krogljo ia ttt. stran. 4. .M-OVtLN^rU iNAKOU*. duc 26. oktobra i»/i. Mev. 141. Dnevne oesfl. V Ljubljani. 25. oktobra 1921. — Ob oble t ni ci osvobojenja Cteško-tdovaške. Češjio-slovaski generalni konzul tlr. Beneš priredi v petek 28. t HL v opernem gledališču slavnostni koncert v proslavo osvobojenja fiežko-■slovaškega naroda. Kakor lani, je tuđi letos čisti dobiček te prireditve name-njen Jugoslovanski Matizi. Pozi vi jamo obeinstvo, da se prireditve udeleži v mnogobrojnom štovilu, da iskaže svojo simpatije bratskemu narodu eeskenm, »a dragi strani pa, da p-^dpre stremljenja Jugoslovansks Matice. — Redna javna sela ob£inskega «veta bo v Četrtek, dne 27. oktobra 1921 ob petih popoldne v mestni dvorani. Dnevni red: Naznanilo predsed-$tva. Volitev podžupana. Določitev časa in število rednih sei občinskejra sveta. Doloćitev in volitev oosameznih od-sekov. — Udetežniki kongresa JDS, ki se vrši 30. t m. v Beogradu, prijavljeni tzven Ljubljane, dobe potrebne listine xa udeležbo s priporočenimt pismi. ki so bila odposlana danes vsem iz tajništva. Udeleženci iz Ljubljane naj se ;a-rijo takoj (vsai pa do četrtka) v tajništvu JDSt Narodni dom. da dobe tam potrebne listine. Odnod iz Ljubljane je v petek popoldne okrog 75. z brzovla-kom. Podrobneisa navodila dobe vsl vdeležniki v tajništvu JDS, kler nai sa vsak z?!a$i pred odhodom. V to svrho l)o pisama ođprta v petek ves dan od 8. z'mtraj do ođhoda vlaka. Vse uđe-ležnlke opozarjamo, naj se po možno- sti vzemo seboj kako toplo odejo (plah-to>), da se obvarnjefo mraz/f na poti. Služilo jim bo pa to rudi v Beogradu. Tajništvo JDS. — Kar je res, je res! >Slovenecc ođgovarja na našo njtico > Poučeni kle- jrikalci« in hoče z vso resrtoetjo javnosti natveziti, da je vodja klerikalne etranke đr. Korošec sklical na Viču s&upni ahod za r:>, dh je roogel govoriti o >nevarnosti, ki preti svetu, ee priđe do američko - japonske vojske, kadar bo izvršen roomariški građbeni nalrt Zediivienih đržav!« Verjamemo trditvi do pičice. Ameriško - japonaka vojna, ki izbruhne, kakor prorokujemo, enkrat v bodo&iosti, znači za na§o državo tak-s>vto kolosalno n'^varoost, d* -?e j© g. dr. Korbšec moral stan te pede iz Beograda napotiti na VI?, da tamkaj zaupno toposrori svoje aajvernejše ovčice na ■sroaečo nevarnost, ki nam preti čee 10, (20 ali morda ćelo čez 30 ali 50 let! Pro-barum est! O tem uspelem zagovoru kolege »Srovencsa« ne borno izgubljali nobene besede vec, slasti k^T vemo. da •o oblasti prav dobrt> poučene, o čem *|& in o Čem ni apovoril na Vicu dr. An-Ion Korošec. —■ »Ali Je istina?«: Pišejo nam: 'pod tem naslovom st© priobčili v 237. Utevilki svojega lista Tiotico o frajska-jo&ih vesteli, ki i ih širi neki slovenski poslanb pod zaŠčito svoj© poslanilke jiraunitete. >Slorenec« se je čutil z n> "tico prizadetega in se je skiišal izrno-tati iz zađrege s tem, da Ironizira ome-njeno vašo poročilo. PoCaai, klerikalna gospoda! Kaj pa pravit© na t3le: Na !Dobr»vi pri Kropi službuje župnik go-spod J*anee Klavžar, ki kar fi^ori besne-^a aovraštva proti vsemu, kap j© v najmanj§em stiku z *naSo državo ali ju-irosloVdnstvom. Javno napoveđnje raspad države, dolži vlado in ministre ne-poštaaija in goljufije t©r grdi ćelo vavi-feen kraljevo oaebo. Ce je to >istina«, iiuaj vparaSa >Slovenec« g. Klavžarja sa-mf»ga. Ali je to anano olcraiBemu Sol-akemu svetu v Radovljioi? Kaj poreč© k temu g. knezoškof, lcaj đuhovniška >Vza jemnoste ? — »Razgovor % dr. neSIčem«, Pod tem naslovom je splitska »No: va Doba« priobčila razgovor svoic: ga urednika z dr. Ilešičem. ki ic prec 14 dnevi za Jugoslovensko Matice predaval v Splitu. V tem razgovori; se je dr. lešič dotaknil tuđi »tako zvanih kulturnih delavcev« in njihovih »Izjav«. Današnja »Jugosla ▼ija« prikazuie stvar nekako tako kakor da bi IleSič o tej stvari govo* ril v okviru svojega javnega pređa= Tanja; to pa ni istina. G. šef*redak ter »Nove Dobe« je povabil čisto privatno dr. Ilešiča k sebi in se raz? govarial z ni im o slovenskih kultur nih stvareh. — Poroka. G, Vladimir K a v S nik, sin predsednika visjela dež sodišča v Ljubljani, se je v Pregra^ di poročil z operno pevko gdč. Vik mo Thierry de Chateau. vieux. Bilo srečno! — Poštni uradnik! in služab* niki v Sloveniji so podpisali dr« žavnega posojila skupaj 1,314.801 kron. — Na naslov ravnateljstva dr« šavnlh zelenile. Iz Stične nam pi» Sejo* Pred dobrim mesecem je bila poslana ravnateljstvu drž, železnic prošnja, da bi se odhod osebnefla vltika \z NovegA mesta prasUvil v toliko, da bi dohajal v Ljubljano iv ob pol osmi uri, torei pol ure po* prej. kakor prihaia sedaf. Zajedno naj bi vlak, ki odhaja te Ljubljane ob ©ni popoldne, odslej dohajal pol ure kasneje. Omenjeno prošnjo ]e podpi^alo enajst obiin. Izpreraemb« vpznega reda se je naprosiU polog splošne potrebe v alavnem rudi pcn šiJjanja otrok v ljubljansko iole Ker ata oba vlaka lokalna in nimo-ta razveo koćevske in ieatjanake Mmnkm nobonlh dmgUi mg* m je pričakovalp, da se bo proinji ugodilo. Dne 6. okt. pa je došel od« govor, da je prošnja pdbita. U teme* ljevanja. zakaj je odbita, ni nobe» nega! Ako morda železniško ravnas teljstvo ni kompetentno, da bi iz* prcminjalo vozni red, naj bi nam vsaj povedalo, da se obrnemo dru* gam na kompetentnejše mesto. Ne moremo si misliti, da bi se hotelo omalovažavati naše potrebe! Same iz okolice postaje v Stični bi bilo 20 otrok, ki bi jih starši pošiligli v Ijub ljanske sole z vlakom, ako bi se nam ugodile naprošene izpre« membe, ki bi prav prišle vsemu tu* kajšnjemu prebivalstvu. To prilike pa bi tuđi izrabili železniški U9lu2» benci za šolanie svojih otrok v me= stu. Vedno čitamo po našem čašo« pisju, kako je potreba narodu \zo> brazbe. Ali si jemltenio to k srcu in želimo, da se naraščaj novim časom primerno kar najbolje izobrazi. To bi imelo iraeti pred ocrni tuđi rav* nateljstvo dr2. želeanic in iti na ro* ke našemu po nanredku lirer>eneces mu ljudstvu. Naše kmečko ljudstv-c ie pač najbolj potrebno naoh^-tizhe Pri odgovoru ravnateljstva drž. žel nočemo ostati, marveč storimo se nadaljne korake, da se naši upravi= čeni prošnii ugodi. Želimo, da bi se tuđi ponoćni esebrsi vlak usMvlial v Stični. Prosimo poklicnne činite* Ije, da bi nam pomagali, da bo usli^ §ana naša opravičena želja. Drž. železnica se pač mora ozirati na *^o* trebe državi i anov in jim r£o;!!ti pred vsem tam, kier se to prav lah* ko stori in brez vsake zme^e, kakor je v našem slučaju! Prizađeti — Malo več obzirnosti bi mo: rala imeti nekatera kmečka župan: stva. V mislih imamo tista žunan--stva, ki nimaio v zalod robens de= lavske kniižice, pa pošiliaio svoie ljudi po nie kar naravnost na ljubs ljanski magistrat. Vsuke občine pr va dolžnost je, da si nabavi pravo-časno vse potrebne tiskovine, da n potem treba po nepotrebnem nd: legovati tuiih občin za stvari, ki b jih morali imeti doma! — Srednješolskt učiteljski na raščaj. Na zborni seji višiega sol skega sveta dne 22. septembra t. 1 se je ugotovilo nedostaianie učiter Ijev na srednjih šolah, zlnsti za rea liarične predmete: matematiko, fi^ ziko, kemijo, prirodopis in opisno geometrijo. Za nekatere teh pred metov ni niti izprašanih učnih osc-fc tako, da so na nekaterih zavodih morali prevzeti pouk v teh predne: tih formalno neusposcbljsni učitelji. A tuđi za vešeinske prcc'mete: petie, risanje, stenodrafiio se pt*-grešaio izprašani učitelj. Da se te: mu občutnemu nedostr.tku odpo^ more, se sredniešolskim abituriien tom, ki se nameravajo posvetiti učiteljskemu polilicu, prinoroča, clr si urede svoje filozofske studije v nakazani smeri. SKiSatelii zadnji'r semestrov na filozofski fakulteti pf naj bi se pravočasno priiavlip.li pr* višjem šolskem svetu za vstop v učiteljevanje s kratko r.avcc'bo r poteku in obsegu svoiih Studij. — Ljubljanski lovci — sicei znani po svoji stalni smoli — se imeli v nedeljo nad vse pričakova: nje srečen dan. Proti večeru so se po Dolenjski cesti premikate kr.i ćele karavane teh nimredov žarcCil~ oči in s polno nabasanimi nalirbt^ niki kakor v tistih zlih Časih, ko je neznatna Doleniska tako bogato ? živežem zakladala in preskrbljeval? sestradano ljudstvo od Ljublianc pa noter do Trsta in 5e Istro povr; hu. Samo s tem razločkom, da se sedaj molele \x nahrbtnikov kosma te atajčie tačice v prav znatnem ?ter vilu. Odkod ta nenavadno bo^t' plen. se je povpraševalo vse na. vprek. In marsikatero zavistno oke se je nevoščliivo ozrlo za srečnim koleaarjem, ki je smnknil mi^no ir ves navdušen st?el % bogato lovsko trofefo proti svoiemu domu. Pr »Uršiki« so ugibali triie taki zavist: neži. le odkod je ta nenavadni !ov? ski blagor. Pa ti ugane neki starina »AH niste čuli, da le vo*a?ivo orav v teh kraj ih oštro streljalo in to baš te dni? Nekaj zajcev jo bilo pobitih, drugi pa so bili vsled »tre-ljania tako prenlaSeni, da so i lb ljubljanski lovci kar za ušesa doIo vili, in to z lahkoto.« — Hudobnl jeziki hočejo soda i vedeti, da bode ljubljaniki lovci v kratkem »apro^ sili za zopetno oštro streljani«, kei so prvič dobili re» prehud© komine po zajclh. — Mariborski Kemd sahtovajo V°-vndtov aiedalift^a. Obrnejni Ntotnci »o kak^r baroroetor, ravnajo ee po politični atmio«f©n, vtUovajoći od znna] nad Jugoslavije*. 8a pop i ini t tihi, kakor bi Jih ne bilo, r>aenkrat dvignejo glavo pok-3nci, Ca atoji borometer preko roeje visoko. To stanj« politiapega barometra. 89 javno izraza v centrali Maribor. V Mđ&l«m čmo 90 obw>Jia Napoi vid*U •vo] barometar na taki viso^ini, d& ofl-eljeln-.) potam sodiS&i zahtevajo Narod-\\o gledalisoe kot svjjo U»t nazaj. V petek 8© je vršila tozadevna razprava pr^d okružnini 3od!.%*em v Mariboru. Kot tožiiiki n^etopajo >komu»iterji<, to fro ustanovniki gli?dališča izzu 1. 1847. Pravi >komuniterji< so seveda že davno izumrli, toda ua njih meato naet>-pa]o njih pc^tomt-i, med njimi osvetnik dr. Orose!. Kot tožena stranka nastopd. mestna obdina, ki je prevzela posljpje z u kinje nj em kosine in gledališta dno 2£. junija lera, 1919. Meatna o^x.ina zn-vzema fltali*^e>, da j© prvotna ustanov-riA ditizba ^Konumit«« sama ob sKanino in TefttervereiiK, katero dnifitvo j© bilo, kak >r rečeno, fetd 1919. oMastveno raz-pužoeno, tore] prvotna družba niina, pravice na^topati kot lastiiioti lepa po-alopja. Dr. Orosel zastapa. nas|iiotno stališe, da prvotna družba ustanovite-Ijov ^lctlili,ie;i z ink;>rporaeHo v po-'/.nejši >Kasino in Teatervrcinc ni dala, iz rok pravit-^ ludi do lastnine do ]>o-^'•^pjia kot f^etra in da sn t^ pravici i »kazane v 'zemlieknjižniK Hstin ah. Sodi Sfte je ođklonilo vse lO7avedne na-đnljni^ ;lik;;r/ilno pililo ere in bo izdalo toaadovno razsodbo posne^e pismeno. Smo tor ra dovod ni, kako bo ta pravdu konca 1 a. Ziiafilno jo, da *•* se Kemei ^mistili v ta uravdo Še> le zdaj no pro-to\ti ve<* k«^t (iveh let, bržkon^ izrablia-joc lotos na.-t^lo krizo Narodnoga gle-tiali^oa v V-.n ribaru. — Mftritor bre« ©lektričn^ l«?i. AH i© bil \ iiiftr v nedeljj vet-er res tako iiK^čaii, ali je olektrieno podjotje postavilo tfiko slab materijal elektiienesra voda med Falo in Lambušoia, eno jf> erotnvo: Pribor je bil v ponedeljoli i »rez elektrir-neea toka, vsi obrati, na-prjivlieni im elMcti*!.Tni vod, fo nior»li Plivati sko^i ves d;'.n. Zvečer pa jo vladaTa po ^fariboru povpod, ki^n* ni \ Ov4 niinovo lufi, prava e^intovska tema. Po gostiinah in kavarnnh *o veči-norna brlolB t:\-eC-e. Krivde noe<* priznati ne faU!^i clektrnrna, ne me^tno elek-tricn "> pr«'^*oti^. — Izkorlšcattle. Pišeio nam: Ko-mai se je v sohoto zvedelo o avanturi Karla Hahsburškesa in se je pisalo, da r.aša država ne more držati križem rok. če roče doživeti kakejja vpada od madžarske strani, takoj so nekateri tr-sovci z živili šli s cenami navzgor. Tako je trgrovec Bahovec na Šentjakob-skem tr^u prodajal včerai moko po 19 kron kilogram, dCKim ie bila ista moka v sohoto še na 18 K. Nekateri peki vče-raj kar naenkrat nišo ime!i kruha. Le če si bil prav dober prijatelj, si £a do-bil. Proti tnkim izkoriščevalcem bo treba nastopiti 2 vso strosrostio, pred vsem pa z odvzetjem koncesije. Revež uradnik in delavec, ki sta navezana na odmerjene place in komaj preživi] ata družino, ki je ravno zdaj jeseni v največii stiski za živež. obleko, cbutev, naj poini fe itak nabasano bla-srajno taksn'h ljudskih izkoriščevalcev. Oblast kie si?- — Pozor na plazove s streh! Rav-nokar padli tužni snejc drči s streh na hcdrrke, zi?sti pa z onih, ki nimajo pritrjenih železrih držajev. Takale »lavina« prouzroči lahko pri odrašenem človeku Se boli pa pri otroku če mu pridrči na ^avo, nepri.ietno nezgodo. Torej: Hodite tik ob zidu ali pa kar po cesti! — Dva medaljona iz iasenskeara mramorja, ki ju ie nnpravil nas domači umetn^k profesor Aloizij RepiČ, sta rnzstavljena v Schwentnerjevi knjiear-ni. Medaljona predstavi]ata roditelje £. inž. Turnška, ravnatelja obrtnega posneševalne?:a tirada. Po fotografiji izvršeno delo je krasno uspelo. Na ogled je razstavljeno le nekaj dni. — Smrtna kosa. Danea je urorla ▼ sanatoriju >Eliaabetinurtu gosi^odična Marija Krizman, ki je y svojih posled-u.iih uneh pokazala veliko ljubezen do slfpcev. — Postavila jih je v oporoki za glavne d^dice svojega nremožPnJA. — Zapužča jim med drugim tuđi hičo st 5 na Edrlovski rjsti. — Fosrrcba, ki se bb vTfcil v Rrodo ob 14. uri Sodar-ska stejia pri Florijanski cerkvi št. 2 r.f\ pokopa li sce k ev. Križu, b© bodo udeležili vsi pojonci zavoda za slepce. — Pevski zbor tega zavda bj zepel vrli dobrtotnici n* zndnji poti dve ža-lostinki. — Nai v miru počiva? — V St. Vidu pri Stični na Dolenjiskem je umrla ga. Teroziji Slivnik rojena Jankovit\ atar-A 7(» let. Bbg ii sn^min! — Smrt vsled kapi- Tenac Schein, blvli lastnik znanega priljublieneKa izletima »Marienheim« nad tremi ribnjak! je vsled kapi umri dne 21. t m. pri svoji sestri gospe So>s v Mariboru. — Smrtna kosa. Umri je dne 34. t. m. ob 14Vs po daljSem bolehanju okolišni nadzornik kr. drž. vamostne straže Jernej P a p 1 e r. Služil je v var-nostnem zboru mesta Ljubljane nepro-trcoma polnih 28 let. Bil je ido vesten in marljiv ter priljubljen ne le Dri tova-riših. temveč tuđi pri svojih predpo-stavljenih. Pogreb se bo vršil dne 26. oktobra ob 16. in hiše Dolenjska cetta št. 18 na pofcoDaliŠče k Sv. Križu. N. d. v m.! — Dlvjačina je pribežata vsleđ padlejra sneg^ z gorovja v nl?a,ve kjw 3i išče v blizini CloveSklh domov hrano. — Se bodo fept <>oeT|, 2rja\i in cfivjc srosi ter race se §p nUo selile na jug. Kmctje trdijo. da bo ta sne«: po ravnini kmalu ju«: vzeh potem dobimo še lepe suhe dneve. — Da bi se to kmetako prerokovanje le uresniCilo. — Požar. Včeraj okoli 10. dopoldne je začelo goreti na Moetnem trgu pri tvrdki Sinkovic nasl. V »metišniei m je vnel pepel. Ogenj ja tnkoj p^gatilo $*-silno in re$9YSJAQ drn|tV9, *w^a- #-, ftejEnaina, — Tat vina ob!ck. Z Ofcirom aa zimsko NTt^me so se začole v Ljubljani ponavljati Jtevilne tatvia^ oblek, pelenu in eukenj, Tatovi a> *e!o dobio org-v l»izir:tni. — Automobilna nomotna d. đ. v Ljubljani naznanja, da vnelje na pro«i Ljnb!jana*Celje s 1. novembrom t. 1- do nadaljnejra zimski vozni red, ki s>e sprerneni samo v toliko, da bo odliaial autobus ooooldne iz Ljubljane 1 uro poprej kakor sedaj, torei ob ^..^0 in bo prihajal v Celje <>b 5.4U popoldne. — Cenjenini nuročnikom, Da= nes, dne 26. oktobra t. 1. ustavimo pošiljanje našega ii-.ta vsčm onim ki nišo pravoćasno obnovili naruč; nine, dasi so preieli poloŽnice in bil opozorjeni v listu pravočasno. ifnltiira. Repertoir Narod nega glodalica Ljubljani. Drama: Torek, SS. okt.: Zaprto. Sredo, kJ0. okt.: Pož:ir strasti. C. Cetrtek, 27. okt.: Ljubezen. Izvan. iJetek, 2b. okt.: Oče. B. Opera. Torf-k, 25. 0Ut.: I>alii>or. D. ^i^sda, 3ti. akt.: Kviiuprelaik. E-Cetrtek, 27. okt.: Ui^ulu-tlo. C. Pel»k, 28. okt.: Piođlava 'iS. oktibra dneva ogvubojrtijft čcLoglovo^kt^^ naroda. Izven. — V počaščenje spornina bla: ^epokoine^a kralja Petra I. Osvo= boditel.ja priredi Ulashena Matica v Ljubiiani sredi mesca novembra žalni koncert v veliki dvoran. hotela I Tr»ion. — Proslava 28 .oktobra. Na dan osvo-bojenja češkoslavaškega naroda in ustano-vitve češkoslovaSke republike 2S. t m. bo pod protektoratom generalnega konzula će-Skoslovaške republike dr. Otokarja Bene^a ob 20. v opernem *Ieda!i$ču v Ljub'jani slavnostnf koncert. Knsmati dobiček ie brez odbitka namenjen Jugoslovenski Matici. Sodelujeio: Primad(;na zdč. Zikova, operna pevka gdč. Sterkova, g. režiser Boris P u t i a t a, profesor Glasbene Matice g. Š 1 e i s, g. dr. Ivan L a h in orkester Na-rodnega gledališča v Ljubljani. Dirigira ter spretnija na klavirju kapelnik g. Anton B a! a t k a. Koncert ima značaj vseslovan-ske prireditve. ?oprcđ: 1. Prorokovan|e | čeških pesntkov in njihovi pozdravi svobo-! dl. Recitira v slovenskih prevodih g. dr. ' Ivan L a h. 2. Narodne himne. Igra orkester. 3. Fibich: »Noč na Karlšteinu*. Uvemira za veliki orkester. 4. Dvofak: Ari*a iz »Ru-salke«.' Poje s spremijevanjem klavlrja gdć. Zikova. 5. Smetana: »Iz domovine«. Duet za gosli in klavir. Igrata gg- prof. Šleis in kapelnik B a I a t k a. 6. Deklamacija. Deklamira g. režiser Boris P u t j a-ta dve Baljmontovi pesirn. 7. OstrČil: »Balada o siroti«. Poie s spremljevanjem kla-virja gdč. Sterkova. 8. Dvofak: Simfonija v e-molhi. (»Iz novega sveta«.) Igra orkester. Začctek točno on 20. v opernem glcdaliSču. Med izvajan:em posamnih tovk vstop ni dovoljen. Cene prostorom: parter: sedež I. vrste 40 K, sedeži II .in III. vrste i 36 K, sedeži IV. do IX. vrste 32 K, sedeži I X. do XIII vrste 24 FC. Dijaško stojiSČe 8 K. Lože: Lože v parteriu In I. redu za 4 osobe 160 K. balkonske lože za 4 osebe 120 K. nadaljne vstopnice v I. redu in parterju 32 K, nadaljne vstopnice v balkonskih ložah 20 K. Ba!kon: sedež I. vrste 23 K, sedc2i II .in HI. vrste 20 K. Galerija: sede? I. vrste \2 K, sedeži II. do IV. vrste 8 K. Sto-j!5če 4 K. Predprodaia vstopnic: Drogerija »Adriac, B. Cvančara, Selenburgova ulica št. 5. Zaprisfga na anl-uerzi« Po izvršeni zaprisežbi gospoda rek tori a prof. Kreka in gospoda pr^: rektoria prof. Zupančiča ic dane> zaprisegel 0. rektor vae CC. profe* sorje in ostalo učno osoble, urad^ ništvo in služabništvo. Ob tej prllr ki je imel na gospode profesorje nar slednji nagovor: x»Sla\Tia gospoda) Po naročilu gospoda ministrt prosvete sern imel čast Vas povabi ti, da prisežete Njcgovemu VeliČat stvu, Našemu kralju vernost in zve stobo ter vestno izvrše van i e vseh dolžnosti, ki Vam i ih nalaaa služr beno mesto, na katero Vas je Nje govo Veličanstvo bilo poklicalo. Gospoda moj a I sele pred pai dnevi, ko sera imel prcžaloatno pri liko, spominjati se smrti Visokopo kojne^a našega vladari*. Njegove g4 Veličanstva kralja Petra I. Osvo boditelja, sem bil tolmač iskrene \\ globokočuteče hvaležnosti. ki voze nas nerazdružno vse % visoko vla darsko hičo. Povdariai lem takrat da se aavedamo nti^mernlh dobrot kl jih uživata osobito tuđi Sloven; stvo in ie posebej naSa univerza v okviru naš© ujedinjene kraljevine vse to po volji blagopokojnega Kra. lja — odett ili junaškega Njegove^ ga Sina. Ne adi «e mi odveč, da po* ve,JH to ponovno jn pa v»a usta, da $c filiši tuđi sunaj to dvorane. Naša unjverza ja in o»tane v resnjci &a* tro točičče *nnnstv©nih teieni n# njej delujočih in učečih se Juaonlo: vanov vseh plemen, teniveč tuđi ža riščo in vxgajalis(e iskreno dinastk negaf državi zvestega mišljenja. Te je naš pono« in nala prisega] Goapodje tovariši! TihJ deltv i <4 smo In nismo navajonl noaiti *vo> jih čuvbtev in svojega prepričanjt nj. tr^*. nujmani tedaj, ko L-rc za na! bvuejše kar imamo, 2a miso velike ujedinjeno domovino. Toda konč no so vse bt\seđe revne in niti naj« d«*vrhe;it*:ši oraturičm umoevur bi nu Ucdiii t^ua, kar č;;timo v tre» notku, ko šino tuku i zbrani na bio* venski!: in verdar sv^obotlnih tleh. \ prostoriii j ašo ju^oslovenskc alinac matriai, in ko naj svečano potrdimc svojo mišljenje in trdno volio, da hoćemo biti zvesti slu2abniki ljubljt ne tir^uvc na£c države. PrtpušCamc besede tištim, ki i'un je beseda več nefclo duh in vee kakor ein. Mi mo* reino in hoćemo dokazati svojo hvs Icžnost ia iojtiino^r napram krulji: in driavi edinoie z t!cianii: 8 tem da so posvećujemo z vsomi svojim moćmi velikim znunsivenira nalo; uara svojega pokliča, da deiamo v prid naši univerzi in s tem v korist ceiokupni naši kraljevini, vzuujajoC niladino v doiivjljubnem cahu in dt tuko v svojem dclokro^u Ui po svos jih iroeeh sodelujcmo pri zarati tistih dveh vznositih stavb, ki jim je položil temeljni kamen pi-vi narod ni kralj: pri z£raji naše ur/ave vob-ee jn našega zavotla posebej. Pri tem nas bodo spremi jal spomin na Tistetja, ki mu urt v prvi vrsti za* hvahi za oboje, in neomahljiva ver^ nost in zvtstoba vzvišcneinu Nje* Uovtmu nasledniku na kralieverr presrolu, Njej4ovemu Veličanstvu kraliu Aleksandru, ki Ga naj liog živi!« Temu vzkliku so se pridružili 2 navdušenjem vsi navzočL GospaJars!i2 L'est!* Bouza — Trst, 24. «>kt. LoiMlon lOO.tiO, Zapreb H.1K>, lierlin ib.biK Vdsiz lSo,75, Curih 472.—, Novv Yurk 2j.5O. — Dunaj, 2-1. oktubra. Duuajska Ufektn* Lorza. .Jiilisiid 5.910—, Ortnlit o,15U.—, Živuo 13.47U—, Kr;inj^k.i industrijska druži.m 15.CHK).—, Skudu 20.200.—, Tibovoljska 7.S0O.—. — H Pri Mestni hraniln?ci v Kamniku je podpisan^tla dr/avne-^a investicijskeua posojila lt2(i8.2()C kron. — g »Orienta, mtdnarodna, tr Novsko < spedicijska in skladiščna d. U. v Mariboru, daje v j/vno »ub« skripcijo lf000.CK)0 dinarjev; ustano vitev te družbe je bila odobrena od ministra za trgovino in industrijo^ odlokom od 15. avtiusta 1921, VrI. štev. 3905. Ker ie družba ustanov« ljena od domaćih trgovcev in indu: striieev na iniciativo Trtiovske^c gremija v Mariboru in sporazumne z ostalimi stanovskimi tovarili iz vseh traovskih centrov, priporoča-mo nakup delnic te^a za truovsk; stan važnesia podictjn. obenem pa opozariamo na o^la8 na zadnj strani. — g Prometni davek oa poslovno obrt. I« Beograda poroCajo, di je delegacija, ki bi morala razpravliati 20. t in. o prometnem davku na poslovno obrt odgodila svojo sejo du povratka finan^negu ministra iz Londona. Dar II a. Upravi našega lista so oddali za: Jugoslovensko Atatici. \' Sevcrinu na Kulpi se je ob priliki privatnega ogleda sktipne železniškt zvL.ze Kočevja In Crnom-lia 2 resko progo nabralo K 530.—. TeL droitvo Sokol v Ljubljani. V go-atilni »Strgulcc« (Kmet) se ie ob razbitju lon^Kov, ki so nosili slike krutih Mabsbur-govcev dosegla licitacija v znesku K 100.—. Srčna hvala! — DruzUi sv. Cinla in Metodii jo daroval g. Ladtelav Pi\T*mka, nilrav^ nafelj Ljubljanske kreditno bn7ik^, v počaićonjo TOletnicd ministra g. pokr. noDiostnika Ivana Hribarja 10ro£:a v Ljubljani, za obrambni kara^n 2U0 K. Moška in ženska Sentpftcrska podružnh'a v Ljubljani pa )Q v poLTa*fenjo "Olctnu-e g, pokr. namestnika ministra Ivaca Hri-barja zbrnla za 70 obrambenih kamnov, t. j. 14.000 K. — G, dr. V. Korim, gimn, ra^Tiatelj v Ljubljani, je daroval CM. družbi za obrambni kameni 2^'^ K m»-sto venca na kr*U) pokojni sestri. V*em darovalcem hvala! Pofzuediie. — Mlad pes, podjjanar. bel - črno-grahast. Crne glave, dolgib pokoncu stoječih u^es s črrio llso na hrbtu tn na repu, sliši na ime »Mubec*. se je v s do to razglednice ali letaki, politici ni listi ali brošure, naše ali tuie, di» agrarni ali karte, fotografije ali slike — vse to spada v obrambni mu* zej, kier dobi sele svojo pravo ceno Posebno pa je naša dolžnost, da zberemo vse neme priče o velikem času, ki smo ga preživeli. Skoraj bodo pozabljeni veliki dogodki ki so naznanjevali med vojno pri» hod naše zrna se, skoraj ne borno ni* ti pomnili, kako je bilo na Koro« škem in na Primorskcm. Zato zbira j te gradivo se da i. kc je še čas, zato skrbite z nabranim gradivom, da borno imeli od pora* zov vsaj ta dobiček, da smo so iz njih nekaj naučili. Posebno pa apeliramo na naše dljastvo, da stavi svoje sile v sluh bo »Obrambnega Muzeia«. Ne gle« de na to, da je delo pri Obrambnem muzeju nad vse nacionalno pripo* ročijivo, bodo tuđi dijaki sami znat« no pridobili, ker bodo pri znanstven nem delu v Obrambnem mureiu do* bili točen vpogled v vse naše naći* onalno življenje. Apeliramo pa tuđi na vse naše znanstvenike, da so opora »Obram* bnega Muzeja«. Hoćemo dati naro* du dobro in solidno delo, kar je pa mogoče le, če nas podpirajo znan* stveniki. Nabiraite gradivo, bodite mani šinski delavci! Svobodo neodre§e= nim gradite s temi Obrambni muze i »Jutfoslov. Mati* ce«, Liubliana, Pražakova ni. 3/1. neozdriae razmere na several mcjl. Maribor, oktobra. Razvoj dogodkov je brez vsa< kega pretiravanja pokazal, da smo imeli od vsega početka smolo z za« s traženjem me je. Prvi poskus z vo. jaštvom je bil za prve nemirne ča* se neizogiben. Vojaštvo se je zame. njalo z orožništvom in finanćno stražo. Razmerje se je zdatno 7bolj. šalo, toda le v splošnem in le toliko časa, dokler sta oba vamet-a or* gana delovala sporazumno. ' > pa 5O se pričeli prepiri med f > in orožništvom, so postale . nere neprijetne za prebivalstvc ;';od> li ive pa ugledu države sar . Koli* ko takih žalostnih slučaiev sj ie končno odigralo pred mariSor^ko poroto, kazenskim sodiščem! En tak slučaj iz Kaplje še zdai t?če pri okrožnem sodišču y iribor v katerem financa in or~~ Istvc Trug drugemu očitata ti! r ^srvo. :avna nasilja in razne dr ^rehe izmed katerih je že zda' iznan eden, da ie namreč naša inanc.i propuščala avstrijsko financo ne* moteno čez mejo in se je uprla orožništvu, ko ie isto aretiralo av: strijskega financarja v gostilni v Kaplji. Napake vseh dosedaniih ob: mejnih straž so bile pač take, da so tuđi v Beogradu uvide!!, da tako ne gre več dalje, če nočemo na zunaj zgubiti ves naš ugled. Segli so po odpomoči, po novem sistemu: ustvarili so granično trupo, ki so io posebej izvežbali v obmejni kon* trolni službi. Ideja sama ni bila na* pačna. Da pa je izvršitev popolno* ma zgrešena, to se je takoj poka« žalo, komaj da so te čete zasedle počenši s 1. oktobrom vso našo se* verno mejo od Koroške doli do Prekmurja — Madžarske. Enega teh novih obmeinih oddelkov *c namreč ustvarili z Vranglovei. Ti ljudie, kl že po svoil dalini domo* vini nimajo osebno prav nobenega interesa čuvati naše državne, še manj pa naše obmejne krajevne interess, ki ne znajo niti našega je* zika, kaj sele nemških obmeinih narečii. ki nišo zmožni niti čitati od naših oblasti izdanih dokument tov, katerim manjka najprimitivs nejša praktična izobrazba v carin* skem in obrnejno * finančnem po* slovanju, katerih komandanti žive najraje daleč proč od oddelkov (eden ćelo v Mariboru), ti ljudje so našo državo v par tednih spravili v tak položaj, da nas mora postati pred vnanjim svetom sram. Zarad: raznih resničnih in pretiranih slu» Čajev je obmejno prebivalstvo do skrajnosti razburjeno, in nič ne bo čudno, če bomo danes ali jutri sli« šali o bridkih posledicah take ga si« stema obrne fnega zastraženja. Go* tovo je nadalje rudi, da prave res* niče ne bomo zvedeli pred pokliča* no oblastjo, ker granične trupe ne puste nikogar naših oblasti blizu, ker se izigravajo kot exteritoriia1na trupa, ki priznava samo — Beo* grad. To se prakticira zdai na meii kier ti bilo treba naioprezneišega taktnega postopanja. Zgodilo se ie da so stranke prišle daleč od koro* ške meje v Maribor, da so koma! našli poveljnika stalno bivajoče^a v Mariboru in si ni dal ničesar c'o»3O vedati od strani naše oblasti, stran* ke pa je surovo ods'ovil, češ, kal me to briga. Pa še rtekai te pri tem nevzdržnem razmenu. Naša fins-nc" na straža ie namreč še r>o večint ostala na svojih mestih, ker ne vedo kam ž njo. Tu zdai strašno tmi pod takim! razmerami. Torei na eni stra ni odnuščati naše litici, ki b! nn dni* gem mestu bili vporabni, iz službe, v naše službe pa sprejemati tuje dr» žavljane... to se ne more držati. In kako bodo te tu je čete opravi i a, le službo na glavni obmejni kontra« U v Mariboru, če je nišo snosobni opravljati zuaaj na meji? Sedanic razmere na meii ie treba v interesu državnega ugleda nemudoma od* praviti!_________________________ Tnrlstlfca In sport. — Nogomet 23. t a. Ilirija : Maribor 4 : 0 lgrano v Mariboru. — Sparta : Primorje 1 : 1. Prvenstvena tekma Na d uuo mesto I. razreda v Ljubljani priđe s tem vsled bojSe dlference golov Sparta. — Hermes : Svoboda. Ljubljana 6 : 2. Hermesu pripade s tem prvenstvo II. razreda. — Marib. Atletiki : ^ v oboda, Maribor 4 : 2. — Ceikoslova^L.. : Jugoslavija. 23. t m., na češki narod.i! praznik se vrji v Piagi tekma med nogometnima reprezen-tancama Jugoslavije in Ceškoslovaške. — Jugu ! -vanska reprerentanca je sestavljena sl^J • gol: Vrdjuka (Gradi. SKJ; branil-ca: ujundžič (Bačka, Subotica), Sifer (li..... ŠK.); krilci: Rupec (Gradi. SK-). Dthra včlč, Paskvan (Concordia); napada)-ci: Kinert (Gradj. SK.), Zinaja (ha^k)f Perika (Gradj. SK.), Marciktć (Bačka). Vragovič (Gradj. ŠK.). — Poizkusno mo Stvo Je Igrao 22. in 23. dve tekml s S. K. Pardubice. L)ocela ncmo&oča postava pr-vesa dne je bita vzrok, da je bilo zagreb-$ko moštvo poraženo 0 : 2. Vsled javne nevolje nad nasposobnostjo odbora za postavo reprezentacije se je *ele postavilo moštvo v zgornji solidni postavi, ki daje vsaj nekaj poroštva za časten nastop v Pragi. Rezultat drufe igre proti Pardubi-cam je b!l neodločen (1 : U. — Tekma Ilirija : Pardubice se }e morala vsled zapad ega snega odpovedati. — Prvi lihkoatletlćnl meetlng v Mariboru je priredit 23. t m. mariborski poslovni odbor LjublJ. nosom, podsaveza. Udele-žilo $e ga Je 63 tekmovalcev (29 Maribor. 23 Rapld, 3 Korotan, 4 Svoboda, izven kon-kurence 4 Ilirija, Ljubljana). Končna klasifikacija po številu doseženlh zmag: Maribor 42 točk, Rapid 14, Korotan 2, Rezultati: 100 m: 1. Širok (Maribor) 12 sek-, 2. Le-nasst (M). 3. Stoka (Korotan); izven kon-kurence Đeneš (IUH)a) U.8. — 200 m: 1. Lenassl 28.5. 2. Pergler (Rapid), 3. Ka-pun (M): L k. BeneS 27. - Krogla: 1. Ko-Ccvar (M) 888 cm, 2. Širok 880, 3. Jurković 836. — Diskus: 1. Širok 24.80. 2. Annbru-ster (R.) 18.25, 3. MuslovIĆ (M.) 16.80. — 1500 m: 1. Kapun 5:3.3, 7. Ogrizek (M.). 3. Birgmayer (R.). — Skok v visino z mosta: 1. Širok 120 cm; L k. Prctnar (II.) 120 cm. — Skok v viš. z žiletom: 1. Baum-gartner (R.) 150 cm, 2. Širok 140, 3. Kočeva r 140; L k. ĐeneS 155. — Skok v datja-vo z mesU: 1. širok 290, & Kohont (R) 2S1, 3. Marusic (M) 262. — Skok v dal), z zaletom: 1. širok (M) 540, 2. Lenassl 519, 3. Po-beSka (M) 485; I. k. Vidmaler (II.) 548. Be-neS 540. — Štafeta 4krat 100 m: 1. Rapid 53V», 2. Maribor 537i* 3. Rapld 557»; 1. k. Ilirija 5lVio. — Razpast Dalmatmskcxa aogometne-S* pnđsareza. Vsled nepokoravanja od-redbam Ju rosi. nogometnega saveza je Ml Splitski nogom, podsavez. Česar delokrof obse^a Dalmaclio, razpuščen. Njetovl klu-bl so se podredili ZacrebSkemn n. podsa* vezu. I/ruStuene uesff. — Plesni tečaji >Zenskega te-lovadn^ga dru&tva v L j u b 1 j a-n ic se pričnejo z novembrom t. 1. v li-cejskem poslopju. Kakor lansko leto, se je poverilo tuđi letos nadzorstvo pri vajah in pouk o bontonu g d č n i Mladićevi, plesni pouk pa profesorici ge. Poljakovi, ki sta s svojim enoletnim trudom pokazali v naj-večji m<>ri svoje ^dli^ne pedAgo&ke in umetnifeke vrline. — Sprejemajo se I. v o troski tečaj: dečki in deklice cd 6. do 10. leta, II. d e š k i tečaj: sami derki od 10. do 15. leta, III. k n a-fAščaju : 8flm«J deklice od 10. do 15. leta, IV. k firoi«?nkara: deklice (di-jskinj^) od 15. leta daljo, V. k č 1 a n i-c a m : *dč. uradnir«, učiteljice itd. V vsak tečaj se eprejme največ 40 in naj-manj 50 opeb. Pjsame^ni trčr>ji bodo imeli teden«=ko IV« ure pouka (eno uro pouka o plesu, čotrt ure o bontonu) in bodo trfiiali 12 rasnih ur. Vrisnin* la nečlane K 10.—, ukovina mes^n) K 60. Vpiaovaijjd s« bo vršilo v "Sredo iu če-trtek, 26. in 27. t. m. od 17. — l'j. zvečer v telodanici I. drž. gimnazije. — Tečaj za ritmiko, plastiko in balet. Poleg lanskoletnili plesnih vuj >Ž^nskega telovadne^a dru.-tva v Ljub-ijanic bo otvorilo društvo letjs še k p a-ci jelen tečaj pod vodstvom g<*. profesorice E. D. Polj^kove, v knt<>-rera ee bo eojil klasičen f»lrs p > oalU'-riih metodah in programih gled. zav) tele u g» -cijo, o'>čut'.k muzikaln >.~t; in Fmisci 7n krapoto kl *-iCne linije. Ti težnji iiiMi.i ogromen vz.sroien p'»nT»'i in su pr^po-trehni v V7goji otr)k. ~ Pravilno in lepo drfr^i^ rl?ive. rr>k nn?. tolop-i flploh, }* V'fLrn'o piiufiti i^ pri rean-ni i in tenirli'T^m drlu kln«i-"-nih teoniev i?! ! ne pri o'.i.rinih nl^Piih v^iih, kj*»r P" , priliče rt-oci lo noknt^rim Z' lo neskl-'-l-! nim in vrelih relo nrlopim krptnj."m | >Ž*?nrk i tclov.idno društvo« po rc*n|9kem vlaku neki ljubljanski Orel, Jennnn rx> imenu, zelo surova narvidal načelnika viškoga Sokola, g. Thalerja. Jerman je peoval Sokol*? in njrpra z raznimi pri-imki: >Pea! Svinjn! Trebf\ je vse Sokole obesiti!c Na pla^-nem kolodvoru s> t pril'ko. 04 vseb strani so priliajale p:ito.?bc in ovadb« n drzniii tatvi-n!i velikih in ma'ih ftvarl pri veliki cf^pf dl In revežih. Nikotar. t% so ga pt^a^ti!: s svojim kraljevim cM^kom, nf^o pnznbili: niti dvornemu «;vctnlku okrožncea sod'^ča z. Fonu nlco prlzancslL Vse kar so nakral'evali, ^o rne-^li na dnli>-čeni kraj. N'eča Klanečnik. mati dveh teh kralev, Franceta in Jo^efa Gačnik }e po-skrbcla. da Je prišlo nakra'jevano blago ▼ denar, Bribira Schafhnltcr 5iccr brarjevkt z ze!en:avo pa Je nadalic skrhela, da )• b!ac:o priSlo v promet. Mariborska rolicHa. kateri je ta Specijaliteta posebno na «rcu. ?e s:cer nekaj teh kraljev polovih. z.iprla. pa zopet fjrpusti"a. da so nadalje krallevill in kradli. fele ko so nara^^ale pritoJbe Ui se Je uzntovilo. da vse tatvlne v tom čaši irvirajo iz te dohro organizirane mladln-ske družbe, so jim energično otopili na prste. Dva sta med lovom pobegnlla in si-cer Jože Gačnik. Čevljarskl vajjnec tef Fvan K^elman, potepač. Otavnl vod'a Je bil Ferdo liaurij. ISletnl potepuh. V družbi $0 se še nahajali: 13 etna Srećko Horoviiik in Karol Oačnik oba ^olnrja ter Franc Borov-nik, Hlctni potepuh. Ostalih nKo mngit l»-sleditl. Mladi kraljevi*I-kradev!či so svojo kraljevan:e prirnnli, v kolikor (ta nlso mogli utajiti. Znali ir» natanko na pamet, katern bazo so pri kateri stranki ukradlL Obsodbn: Ferdo MauriJ 15 mfsecev tcžka Ječe, Srečko Borovn'k in Karol Oačnik po 5 me^ecev zanrt?je. Franc Rorovnik 9 mo» secev težke Ječe. N'e.'a Klancčntk 5 mes©* cev tezke jeie. Brigita SchafhaJter 2 mo< seca zapora. Cene oglasom: V „Slovenskem Narodu" bomo pričenši t mesecem novembrom zaračunavali objavo oglasov po temle ceniku: MaH oglasi dc 27 mm enosfolp. visine vrstico po K 4'— (1 D). Mali oglasi do 45 mm cnostolp. visine vrstico po K 6*— (i1/* D). Veliki oglasi od 48 mm enosiolp. visine vrstico po K 8— (2 D). Ženitne ponudbe za vsako be- sedo K 3— (75 para). Osmrtnice In zahvale se racu-najo do velikosti 50 petitnih vrslic po K 4*— večje pa po K 6'— za vrsto. Poročna naznanila za obliko 15 enostclpnih vrstic K 120*—, vcč:a po tarifu 2a velike oelase. Poslana, reklamne notlce l.t.d. se računajo po K 12-— za pe-titno vrstico. Uprava. Hlavnl urednik: Rasto Pustosfem^ek. Odgovorni urednik: i van Pođr^pj. Josip Rus RozK Media roj. S«llšk«r poročenai Ljubljana, 28- oktob. 1921 Poljansk! nasip SU Mesečna soba prazna ali meblovana, ■• lift« ra eno ali dve osebi. Ponudbe pod .Takoj 1. 7644* na upravo Slov. Naroda. 7644 Šivllja mransklh modnih zavodovr k| po pokliču ne izvaja obrti, bi rrevze. mala v lastno Izdelovanje oblak« Zj dame in oro! opravo oti prometni cesti v trgu na Spodnjem S'*!>r^k m. pol u e od Že'eznice sa odda v na;cm ali pa sa proda z vsemi k <>se-tvu pr pad;ij cimi po lopji. N"^'"v pove upravnštvo Slov. N.iroda. 7670 Proda se""' hlsa v Liubl.ani 5 4 st«nuv njf, l ve liKimhlevcm, *upo, sadnim vrtom. Hi^a stoji tik Ljubljanice. pri tavna za ko* paliSCe In vsako drugo obrt Zraven je zemljitte in njiva. Stanovanje takoj prosto. Naslov povt upravi Slov. Nar. Mesečno sobo ilče tr^ovec rr^ti d^bremu pinči u. Po nudbe: Trgovce, poltnl predai »24, Lf^b-Ijan*._______________________"f56 Poseslvo m 2ago lit lesna Induatr-jo v piometnem kraiu, kuofliN« Ponudbe poi »Posrttvo % Žago 7645" na upravo Slov. Naioda.__________________7645 liljiiii Claslras Matice Želi privatno ponfevaM klavir. MlajSt-uCcnce in zafetn ke poučuje po naino-vejsl metodi. Ponudbe pod .1—3 ro-poldan 7663* na npr. Slov. Nar. 7663 H ttnta se takot sprejme l mrscfnopfofo 600 K. v bo1|8o hi$o na dcfcU k ove^■* osc-b^ma. Pos ravl at* in i) to d'žatl m^T,i 6 i)b. S Žrta fe lahka in sta na Na^'ov pove ur» ava Sov Nnroda. 7 bG Pratfit no • in rabljftna vreie (dlohove) v vsaki mno"'-ni po n&\ IŽj ceni pn ra. sise, bbakj. llHJUJltoHHfim.bfflHlUi«. fokomobila 18 HP, v dobrem san u, se proda. Ponudhe pod ,B3ch'e 7651" na upravu Slov. Naroda. 7651 Železna peč srednie vrste, dobro ohranjena sa kapi v Mfžin; Kr-keea. tuđi v Ljubljani. ASojarlj lorlč, Krsko. 7646 Pozor gosiilnifarii! Prodam večio množino novih gostilniških stolov Komad po K 65—. Draaotta Fm«, Kolodvorska ulica št 18 7565 Gospod nje! Srednje starosti gospod »Wc 7* sv^je [»uojetje iza ia?eno. sredn e s »r s i sa mo toino rotpodln o Ponudb' t s! v P d 5t. .330* c!o 10. n<»v t. I. r>< * ao 1 Uče ScmiČ, B- o ta in», Du!cn;sko. ^ Cnanaditrapna h ia '*S « Ljub |anl i-h flV. \ c ^ , • r ravi.i 1 siko oMt sa ugodno proda 1 » hi§i e vr t vodovod in e!ek' ka v'iipec ma na ra/po ago takrv si no- anje: tri sobe. kuhn o s rrtk um. Poi ve k v pi.^irn g. CMrkaB atav« •»•no paaiolj«. Zvanars • ulica sL •. f 7W8 Ponizkoreni: nova dvokolesa, otro'kl vozičkl, Sivalni stroji, ludi malo rabijrni. F. Batgel, Ljubljana, Stari trg 3?. 28. Kar ovska c. 4 pomožnegauradnika veščega strojepisja in Se event. stenografije, sprejme takoj tržka občina Ljutomcr. Ponudbe s po-goii na občinski urad Ljutomer. 7613 Podjetje za Izdelavo rt H MM j or a U'oloma/. itl. mi stav pm u dro zn vtč\r. stalno mno? no r-nrf „'/. -(•<■» ixki- ra re'Mni z.t od I. Sušnik, Maribor, Slavenska rl. 15. 7 0 li i?. I frns W\ 'enski zdr.i- nik m porod ifar. b»vši \e<% le ni selsiindarii oeŽ. h niee » Lub iani, Ifcve op rate vseu iliske ginekol'i^ke i poroJniike Min ke prof. Pitiie v Pra^ . • rd. od 11.—12 in od J.— 4 Ške kore^pond n;c tn knjigovodstva, lica novo podjetja« Pismene po* nudbe z ropi^om znanja pod št. .709* na oglasni zavod I. Sušnik, Maribor, Slove nsi-nudbe ne naslov: ftestatvratelja „Zlatoro*", Gos.^ska mIIo« 3. Ljubljana._____ 7660 MM iSf no 8 do 10 odst. obrsti do rnrga leta lice dobro situiran tgovee in posrit nik poi vknjlžbl in druge mu jamstvu ra'ne-n zastonstvu za Jutrosavi o Eđrard Dužan te, Zagreb. Skladišne S. ossmayerova ulica 10. 7269 Zenilna ponudba! 4C9mH v Amerki, od 24 do ĐfHUia 3o fct. se želimo po-roč Li s slovenskimi aii hrvatskimi devo k3mi v st*ros:i !°—25 let. Kafero vese i v Ameriko, naj posije svojo sliko. Na zahtovo ?e obratno pošlie naša sl>ka in denar za potovanie v Amenko. Ponudbe rod „Amer ka 7604" na upravo Slo*. enskepa Nareda. 7604 edeie in fine volnene odeje v največji izbiri po tovamiških cenah pri M. Bauer, Zagreb llfca 39. Tekstilno blago na debelo. Odeje za zorce pošiljam brzovozno na ogled. 6616 Samo za preprodaj alta. Banka lola Boftoi li v Beogradu. BanĆnl oddtitk i vrli vse banane posle; sprejema hranilne vloge 2 odpo-vedj i In brez nje, otvorja te koče račune na podlagi blaga In prvovigtnl; tgov kih menic. kupuje In prtdaja vae vrste vnlut, efektov In devlx Blagovnl ođdttl«kt Ima v zalomi In prodaja samo na veliko: vse vrste KljuČavniČars-ega blaga, kltučavničarski materijal za gradnj , vse vrste orodja. počinkaio in fini pločevtno, armature od medi, cevi za vodovod, jek'o za vozne vzmetl. osi, jeklena in z> lczn^ žica, kuh^ni^ko ^tlezno posodje soinprnsko b1?r«>, vse vr.te vijak v. ^o edetski $t* ; in orodje, pwm.* O,- i op za avt- m {.''e, konj?1' or c-in^'n -reski .MARTi'L-, .HENESSV .F ^PF^{•, nč'j Kat!stik »i^e prlm« .TAMATAVA". \s- po originalnim uoi:'$ ih cen h. Prodaje 'r\:rno pl-7enj>ko p.vo iz slovite pUc^jske rvo-var.ie 4191 1000 K nagrade dobi kdor preskrbi mrni ftranki stanovanje 3 «11 2 sob in ku injo. Plačam mesc^no do 1000 K. Ponucb^ pod aM. K. 2i— 7628* na upravo Slov. Naroda. 7628 Knllgovod'a prvovrsten, te stalno sprejme za eno do dve popolđanski uri. Ponudbe pod „Knjigovodja 7609' na upravo Slov. Naroda. 7609 PoMa in oma^a io pratfaata. Hiin« dolina 11S, II. aadatr. od S-7 zva- ćt»___________________75 4 Decimalna teirtica (iin ife ugiiu S'ov- Naroda.________^560 ^»^.^Kd^ *<"_%£ Proifljatta i f-:m m&& dobra manufakturistinja ^ Sprej- „ takfi, ^*^ Vtfi. t;K vln, 2 žr ,. me V trgovino Z meŠanHi bla- nino in Specerijo. P.a'a r*> dij;ov rn, gom. JOS* Dltfa-lt Ri1 nlca. hr na 'n stm .vanjc prostu. Aat, Kr!« -------------------------------------------------- i*j, Aj*ov ^ina 7607 Dr. Rok lesrko -i«"«i^r ■ aJ««a1..UI.a _f ^-.--. rroti 10 od r- obrestovanu ia e^rnt. OOVGiniSKO Dl' ?HC vknjibi na hi- Ponudtv« po.l ,,Nuin » i fiinirn ^t ra amJe i x 7;',23" na upav) Wi u siMfi; !o ioit. Ponovno se je v trgovski1' ' rogih izrazila želja, naj se ustanovi tr^ovska spedidjska družba, katera bi se pc iia z vskladišćenjem bia^a, izvrševala carinska manipulacijo in spedicijo na vse strani ter vzdržovala carinsko tranzitno skladišne (smet šte) in na ta način nudila vsern stanovskim tovarišem ugodnosti, katerih danes pri raznih zasebnih Špediterjih in carinskih posrednikih ne uživajo, tcmvcč le-ti blago strahovito podražujejo. Trgovci Slovenije, vpoštevajoČ to obče-iomtno željo, so sestavili pripravljalni odbor, katen je imel nalogo, vse potrebno ukreniti ter pripraviti za ustanovitev metffiorodne9 frfiovs&o - spcđicijshe in skladišne đcl- nlJke družbe v Mariboru z delniško glavnico Din. 1.000.000*—, katere ustanovitev je bila odobrena od ministra za trgovino in industrijo z odlokom od 15. avgusta 1921 VI. štev. 3905, konc listina z dne 3. oktobra, štev, 7008, oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani. Na podlagi tega dovoljenja se daje v podpis eden milijon dinariev delniSke glavnice, ki je razdeljena na 10.000 delnic v nominalni vrednosti po Din. 100'— za komad, glasečih se na prinosca. Razni stroški pri izdaji delnic znaŠajo 15 dinarjev na vsako delnico. Nominalni znesek po Din. 100*— in pa stroški po 15 Din. se morajo v celoti plaćati takoj pri podpisu, Podpisovanje se vrši od 15. oktobra 1921 do 6. novembra 1921. Odbor si pridržuje pravico svobodne dodelitve delnic do 15. nov. 1921. Subskribenti imajo pravico dvigniti z dnem 20. novembra 1921 vplačano protivrednost za nedodeljene delnice. Delnice se bodo izdale v komadih po 1, 5 in 25 delnic Začasno se bodo izdala potrdila o dodeljenih delnicah, ki se bodo pa po-zneje zamenjale za delnice družbe „Orient". Eot attfeakrlpa'.taka maata tnagirajoi Centralna banka v Zagrebu in njene podružnice; Ljubljanska kreditna banka in njene podružnice: Zadružna gospodarska banka v Ljubljnni, njene podružnice in afilijadje ; Mariborska eskomptna banka in njene podružnice; Gradjanska banka v Beogradu in njene podružnice ln vsi trgovski gremiji in trgovske zadruge. Vabimo Vas v svoj krog, da si ustanovimo mogočno stanovsko špedicijsko družbo, katera nas bo resila odvisnosti in izžemanja raznih izkoriščevalcev našega stanu. Družba ustanovi podružnice v Ljubljani, Beogradu, Subotici, Rakeku, Splitu, Barošu, Solunu in Carigradu. Organizirajmo se, ker edinole v organizaciji je moč! Podpisujte torej delnice naše „ORIEHl"*! mednmrodne, trgovsko« iffdlal]«k« ia akladlitae delalika draibo ▼ Maribora. V Maribora, dne 14. oktobra 1921. Br*1J« Tavčar, tndaatrijald v Maribora. „Drava", lesna fn Indoitr. d. d. v Maribora, Franc Galda, irgovec v Mariboru. Matej Hedžet, veletrgovec v Ljubljani. Ivan Korallja, trgovce v Mariboru. Ivan LJnlnger, veletrpovec v Ljubljani. Peter MajdlC, industrijalce v Celju. Franjo Cuček, industrijalce v Ptuju. J Medvedv veletrgovec v Ljubljani. Alofs Senčar, trgovec v Ptuju. Hloko PogaCnik, Industrijalce v Ruiah. MUoS Onus, glavni tob. zal. v Mariboru, Ivan Kosteve, trgovce v LjubljanL Franc Starci*, trgovce v Mariboru. Vilko WeUI, trgovec v Mariboru. M. Berdajs, trgovce v Mariboru. Albcrt Pe€ovnlkf trgovce v Maribora. Karl Habcr, trgovce v Mariboru. Ottstav Bemhard, trgovce v Mariboru. Prva mariborska tov. mila v Maribora. J. Samee, veletrgovina v Ljubljani. Ing. Himmler Adolf, eksp. v Mariboru. A.IE. Skaberne, veletrgovina v LjubljanL Kobi Drago, industrijalce v Mar;boru. Josip Rosenberf, Industrijalce v Mariboru. Viljem Frcund. tovarnar v Mariboru Anton Tonejc In dr.t Imp. I cxo. v Maribora. Jakob Zadravec, lndu^trijalec v SrediSču« Alojz žnldcrSIĆ, trgovce v Mariboru. Karl Petinač, Industrijalce v Celju. Eksportno društvo Mathels* Suppanz in dr. Davorin Totnbah, trgovce v t tuju. v Mariboru. Anton Brenćič, trgovec v Ptuju Jos!p Šcrec, trgtnec v Maribora. M. E. Scpcc, trgovec v Mariboru. Anton Jarca, industrijalce v Ptuju. [ bbbbo^^H ■B^B9na9 ai^^^n^H a^^^pn *^^^^^P^^BaVJai ^^BKavB ■^■^^^^B ^BaDnaBa ^^■b^bbbbv ^^■b^' ^jSE^^^VH^ * ^jtSl^ ^vbh^^ a^SvaVna ^V^boB* *^Hb^* ^^bbb^?^^Bbbbbi ^^aBaBar^^BaV ^^BaBBB^^aBBBBaV ^^bbbbb^ ■aav^BBBBB^^^Baa ^■bbbbbbbl^^Bv^ aBanBBBaa n^^BP^^nSKAB ^B^n^n^nft a^B^Ba^L^. ni^BaHB vaSvaaV anaa^aV ^lS^^^ft I ^BBaaaaT ■Haaaf ^a^a^B^ ^naV naaaai ^aSd? !a>S^3 ^BaaaBa ^aV^BBan jBbbVhV aaal *^Bt ^Wj ■**» ^fla^^ p^r^nanaft ^^aVa? ,a%r ^^H| ^^^H a^^^l ^^^B ^^^H ^^^^B ^Baaaaa BaaT Baaaaa aaaT BaBaBaBaV aaat AP^Baaaa naVS bBSV ^av^naaM ^aiaSHBV^naaT^ ^anaai jaaaF^ je^^n^K Podružnice* LJUBLJANA - STRITARJEVA ULICA 2. D. ilška glavnica rUQlU2l1lllS. ge priporoča za vse v bančno stroko spadajoče pasle. K 50,000.000. I Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica, Prodala Sretlie miredne loteriie. Rezervni zakladi Celje, Maribor, Borov Ije, Ptuj, Brezice. Tclef. štev. 261 in 413. Brzojavni naslov: „Banka-, Ljubljana. K 45,000 000 Lastniiut in tisk »Narodne tiskaroe«. Za inseratni del odfiovorcn Valeotia Kopitar«