Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvu 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 9b Din, za inozemstvo 120 Din
UredniStvo je v Kopitarjevi ul. 6,111
ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in I0.341» za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunnj 24.797
Telefoni uredništva! dnevna služba 2090 — nočna 2996, 2994 in 2050
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Izhaja vsak dan sjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
mwmmmtÊHiHÊÊÊmKKmÊÊnÊÊÊÊmm
Pogovori „pod lipo"
Uradna komisija, ki je leta 1030 preiskovala način občinskega gospodarstva in je izvršila rev l-Bijo poslovanja ljubljanske mestne občine od leta 1913 do 11)30, jo izrekla marsikatero bridko ugotovitev v svojem porofiilu od dne 23. julija 1930. Predzadnja revizija je bila leta 1913. ko je revidiral gospodarstvo mestne občine bivši kranjski deželni odbor. Sedanji načelnik finančnega odseka mestnega občinskega sveta g. Ivan Tavčar je na-moraval na včerajšnji proračunski seji podati v tvojem ekspozeju velik slavospev v proslavo petletnice, odkar jo sedanja občinska uprava na kr. milu mestne občine, pri tem pa «rajati vse prejšnje občinske uprave, najbrž torej tudi gerentstvo trojice dr. Pura. Likozarja in Turka, gerentstvo dr. Krejčija, koinisarijat dr. Mencingerja in župa-novanja sk. Ivana Hribarja in dr. Ivara Tavčarja, čeprav je mislil pod tem samo županovanje dr. Periča. Z obširnim zgodovinskim materijalom je g. Ivan Tavčar razpolagal in naibri je imel pred seboj tudi citirano uradno poročilo revizijske ko. misije. Is njega bi lahko posnel in citiral v svojem ekspozeju tudi naslednji važni odstavek iz zaključ. ka poročila.
»Glavna hiba v vsem poslovanju mestne ob-«ine jo brez dvoma v tem, da primanjkuje izvest-nih kontrolnih mer, ki so neobhodno potrebne pri vsakem javnem gospodarstvu.«
Ne vemo, kakšni nagibi so vodili edinega včerajšnjega opozicijoiialnega govornika K. dr. Pi-penliachorja, da se je tako zelo razjezil na stare in znane stvari, čeprav vemo, т čigavem interesu je govoril. Morda dr. Pipenbacher sam ne ve —
ft|i )ia ve_ da je v lastnem taboru našel mnogo
odobravanja in tudi v tistih vrstah, ki l»i čim prej radi malo »osvežili« sedanji občinski svet r »mlado krvjo«. Mi s svoje strani seveda ne dajemo nobe. nega jamstva. da tudi tej »mladi krvi« nekoč ne bo v magistratni dvorani kdo očital prav takšnih stvari, kakor jih je snoči g. dr. Pipenbacher sedanji upravi. Toda po skoraj treh letih je g. dr. Pipenbaiher ponovil v občinskem svetu isto misel, kakor jo je leta 1930 izrekla uradna komisija, namreč: »Okrajni čas je. da se kreira pri mestni občini posebna nakupovalna komisija, ki naj omogoči. da se vsi nakupi vrše brez vsakega meše-tarenia.«
Ne samo zn nakupe, še za druge stvari hibiln potrebna pri občinskem svetu kontrolna komisija. Dokaz za to je, plehkost vseh snočnjih govorov v magistralni dvorani, kvečjemu z edino izjemo dr. Pipenbacheria. ki pa je bil zelo. zelo nepopoln! Sicer pa so skoraj vse navedli« g. dr. Pipenbacliorja in še nekatere druge bile že davno obravnavane v »Slovencu«.
Niti besede nismo slišali o kakšnem načelnem socialnem programu. Vsa socialna politika mestne občine je nekako pod geslom: »Če hočem, skočim, če nočem, pa lie -.kočim!« Ne pomaga nič proti temu trditev g. Tavčarja, da toliko, kolikor Ljubljana. ne žrtvuje nobeno drugo mo<*o v državi za socialno pelitiko. Tudi če bi bilo to res. za Ljub. ljano to še ni odlično. Drugi so socialni problemi v Ljubljani in nesorazmerno večja brezposelnost. kakor kje drugje. Ljubljana je tudi središče slovenskega naroda, ki je bolj industri-jaliziran in je zato njegov socialni čut večji, tako da bi Ljubljana morala biti vse drugačen zgled Zagrebu, Splitu. Belgradu in drugim mestom, ka-ker pa je s svojim bornim prispevkom 200.000 Din za brezposelne, ki so vnešeni v letošnji proračun. Enega samega mestnega župana imamo v primeri s približno 3000 brezposelnimi domačini, in gosp. mestni župan dobi funkcijske pristojbine 120.000 Din, na razpolago pa so mu še dispo-zicijski fond 50.000 Din. eksponzar 20.000 Din, reprezentacijski stroški 200.000 Din in tudi o potnih stroških r znesku 150.000 Din odloča prav za prav on sam. G. županu je torej na razpolago 390.(100 Din lires potnih stroškov! Povsod redukcije, povsod znižanje izdatkov, le tu nič. V ilustracijo omenjamo, da ima londonski major.župan na leto za vršenje svoje funkcije — zgolj blago za tri obleke!
Samo enkrat poglejmo pozimi na borni socialni urad, kako se tam stiskajo ljudje v dolgo vrsto in kako Se nesistematično razdeljujejo malenkostne podpore. Tudi o izbiri prosilccv bi se dalo mnogo govoriti. En sain tak obisk na socialnem uradu v trenotku ovrže vse livalisajoče trditve o velikodušni in sistematični socialni akciji mestne občine. In kaj naj rečemo, da je mest. na občina izdala prod letom dni za avto mestnega fizikata 60.000 Din, ko pa je letošnjo zimo z vsem hrupom in z vso veliko požrtvovalnostjo magistralnih uslužbencev prirejeni dan pomožne akcije vrgel 50.000 Din. Samo vzdrževanje osebnih avtomobilov mestne obè. pa »olja do 60.000 Din letno. Ali to govori za sistematično socialno politiko mestne občine? Ali govori za sistematičnost mestne občine, 5e je v proračunu vnesen dohodek mestnih zemljišč samo z zneskom 160.000 Din (vzdrževanje pa stane 65.000 Din), torej ima me. »tna občina niti nc 100.000 Din od svojih velikih zemljišč na barju in drugod, medtem ko bi mogla ta svoja zemljišča oddati vsaj 300 do 400 brezposelnim družinam, da bi ei iz njih ustvarili skromno krompirjeve njive?
Naj govorimo še o stanovanjski akciji. Mestna občina jo ustvarila precej, toda največ je šlo za drage stanovanjske palače, ki jih mora sedaj vzdrževati t anuitetami vse mestno prebivalstvo, medtem ko ima v njih poceni stanovanja le nekaj (do 200) gosposkih družin, delavstvu pa je mestna ob. čina blagohotno prepustila dve, tri malo večje parcele, naj si samo na njih s par tisoč dinarji brezobrestnega posojila postnvlja v okolici barake, in mu pri tem grenijo radost prebivanja v teh barakah še večni fermani.
Kakor skoraj vsaka stvar, tako kaže tudi upravljanje mestnega premoženja popolno pomanjkanje primernega sistema. V »Slovencu« ie večkrat navedena in po dr. Pipcnhacherjn ponovljena primera med najemninami т Mohrovi hiši in v Kre-siji. je najbolj nazorna. Hotel »Tivoli«, je ves čas pasiven in smemo reffi, ila je bistveno zaslnga »Slovnnčeve« kritike, če se je mestna občina od. ločila sedaj, spremeniti ta za mestne finance škodljivi hotel vsaj v human» nstanc.vo. Imamo Podturnsko graščino, ki ni nova stvar in je že davno amortiairana. Imam« draga poslopja, ne
гдтажј;^';;"^!
Nemškega podkanclerja von Papena Velika noč v Rimu
Sveta stolica ostane rezervirana do Hitlerjevega režima
Von Papen
Pariz, 19. aprHa.
Današnji »Journal de« Débats, objavlja skrajno zanimiv dopis svojega rimskega poročevalca o bivanju nemškega podkanclerja von Papena v Rimu ter o njegovih razgovorih z Vatikanom. Poročilo
izvira brez vsakega dvoma iz vatikanskih oficioz-nih krugov, zato zasluži že z ozirom na splošno svetovno zanimanje o položaju katoličanov v Hitlerjevi Nemčiji, da se mu posveti pozornost.
Von Papen uživa neke čisto osebne simpatije v vatikanskih krogih in zaradi tega je tam našel tudi pripravljenost, da se mu pomaga v njogovih težavah, koldtor to pač narekujejo okoliščine. Naj-rajše bi skušali doseči spravo ir.ed njim in med voditelji cenlruma prelatoin dr, Kaasom in dr. Brii-nin£om, toda oba sta bila do sedaj nevklonljiva, ker pripisujeta Papenovim intrigam, da je dr. Brii-ningova vlada padla in bila izročena v roke narodnim socialistom. Gotovo je, da tudi v bodočnosti tega ne bosta pozabila. Zato na tem polju von Papen kljub najboljši volji ni mogel biti postrežen.
Von Papen ustanavlja drugič novo katoliško stranko, ki bi se postavila na čisto nacionalno stališče. V Vatikanu se mu je sporočilo, da je to še težji posel, kajti centrum je obdržal svojo organizirano kompaktnost in je trdno zasidran v strokov, in gospodarskih organizacijah, ki jih je v 50 letih svojega dela ustanovil po vsej Nemčiji. Zakaj rušili ta centrum v prilog neke nove stranke, ki nima do sedaj ničesar za seboj, kot von Papenovo dobro voljo, podporo nekaterih velekapitalietov in katoliških aristokratov?
Von Papen je sprožil tudi vprašanje novega, za vso Nemčijo veljavnega konkordata. Vatikanska diplomacija je dala vedeti nemškemu podkanclerju.
Tri točke razgovorov s Papenom
da je to vprašanje še najtežje in da je gkoroda nemogoče sledili njegovim načrtom. Zakaj naj bi sveta Stolica žrtvovala vse svoje dosedanje kon-kordate s posameznimi nemškimi deželami, kon-kordate, za katere se je dolgo borila in ki so v vsakem oziru zadovoljivi? Zakaj bi naj Vatikan izpustil iz rok sigurne ugodnosti in začel iskati novih, riskantnih pod neugodnejšimi pogoji, kot pa je izvojeval prejšnje? Sveti Stolici se zato ne more muditi, da sledi von Papenovim vabilnim klicem.
Nadalje obstoja vtis, da je Vatikan celo namignil, da bi mu bilo ljubše, če bi Hitlerjeva vlada ratificirala konkordat, ki je bil sklenjen z Baden-sko in še čaka ratifikacije in to predhodno, predee pride eventuelno do pogajanj za vsenemški konkordat, ako je to sploh potrebno.
Sveta Stolica tudi ni prikrivala von Papena svoje dvome o stabilnosti Hitlerjevega režima, ki ima mnogo volje, mnogo elana, toda ki je takoj v začetku zapadel v usodepolne pregrehe s svojimi brezobzirnimi preganjanji. Tudi stališče Reichs-wehra še ni zanesljivo.
Takšni torej so bili razgovori von Papena i sveto Stolico. Osebne simpatije, ki jih uživa, so preprečile, da se je nemškemu podkanclerju povedala resnica v zelo omiljeni dobrohotni obliki in da je zapustil Rim z lepimi spomini, mogoče tudi z nekaterimi naivnimi nadami, a brez konkretnih otipljivih uspehov.
Usodepolna finančna poîitika USA
Usoda dolarja?
Ukinitev ziaie podlage v Ameriki
Iz-ava Roosevelta
Washington, 20. aprila, ž. Predsednik Roosevelt jc sprejel zastopnike tiska ter jim pedal daljšo izjavo o sedanji valutami politiki ameriške vlade. Sporočil jim je, da se včerajšnja prepoved izvoza zlata ne nanaša na zlato, ki je last inozem-cev. Ta prepoved se nadalje ne nanaša na mednarodne finančne transakcije. S prepovedjo izvoza zlata želi Amerika zvišati cene blagu. Zalo je vlada sklenila, da dolar, ki je bil zadnja leta predmet špekulacije, prepusti končno svoji usodi. S tem bo ameriška valuta prišla v isti po'ožaj kot druge valute, radi česar bo imela v mednarodni gospodarski tekmi več uspeha. Prepoved izvoza zlata še ne pomeni kontrolirane inflacije, ker vlada zaenkrat ne misli staviti v promet nove bankovce, s katerimi naj bi pokrila državne izdatke. Ni res, da namerava vlada uporabiti 5—6 milijard dolarjev za javna dela. Res pa je. da se bodo izvršila velika javna dela samo zato, da se zmanjša brezposelnost. Amerika upa, da ji bo uspelo, da zopet pridobi ves svet za določeno obliko zlate podlage. Ob koncu svojega govora je Roosevelt poudarjal, da je ameriška finančna politika zdrava in da je njen položaj napram inozemstvu zelo ugoden.
Finanrni minister da?e po asnšm
Državni finančni tajnik Wooden je iziavil dopisniku Reuterjevega urada, da nova prepoved izvoza zlata iz Amerike pomeni opustitev zlate vrednosti v severnih ameriških državah. Prepoved izvoza zlata ni absolutna in bo o tem izšla še ena naredba, po kateri se bo lahko izvažalo zlato, ki je tuja lastnina. Kongres bo imel danes sejo, na kateri bo razpravljal o zakonskem predlogu, ki bo dal predsedniku Rooseveltu diktatorska pooblastila za izvršitev ukrepov, ki pomenijo dejansko inflacijo. Isti dopisnik poroča, da je Roosevelt sprejel predlog, ki mu daje pooblastila za povečanje obtoka bankovcev, spremembo zlate piodlage in ustanovitev posebnega urada za stabilizacijo dolarja. Končno ta zakonski puredlog pooblašča predsednika Roosevelta, da sme pod gotovimi pogoji sprejeti odplačilo vojnih dolgov tudi v srebru.
V	zvezi e tem je sMiator Hydeo izročil v senatu resolucijski predlog, v katerem poziva vlado, da takoj vpostavi bimonetarni sistem, to je, da pusti v promet določeno množino srebrnega denarja. Zatrjuije se celo, da je odobritev tega predloga že zagotovljena in da tudi sam predsednik Združenih držav Roosevelt temu ne bo ugovarjal
V	finančnih krogih se je vznemirjenje nekoliko poleglo in diskusije so postaJe zmernejše. Splošno naglašajo, da o divji inflaciji ne more biti govora, temveč da gre izključno le za kontrolirano razširitev kreditov. Jasno je, da je radi tega potrebno povečanje obtoka bankovcev v stalno kontroliranem in omejenem razmerju. V finančnih krogih prevladuje mnenje, da gre sklep ameriške vlade, da na mednarodnih deviznih tržiščih ne bo vzdrževala dolarskega tečaja, za tem, da doseže
zvišanje cen surovinam ali pa da tako vsaj prepreči padec cen ameriških proizvodov. V tej svobodni igri sil bo našel dolar svojo prirodno točko, kakor jo je našel angleški funt, ko je bila ukinjena zlata jKidlaga.
Dolar padel za 15 odstotkov
Pariz, 20. aprila, ž. Dolar je včeraj in danes padel za 15% od svoje prejšnje vrednosti. V Parizu je padel dopoldne na 21.80, popoldne pa že na 21.50. V Londonu je funt do elel 3.92 dol , vendar pa je kmalu nato popustil na 3.86 dol. V Zii-richu je dolar notiral 4.60 napram prejšnjemu tečaju 5.14. Upravni odbor angleške narodne banke je imel danes sejo, ki je bila sklicana zaradi inflacije v Severni Ameriki. Na seji so razpravljali o bodoči politiki angleške narodne banke in o protiukrepih. V angleških finančnih krojili mislijo, dn bo v najkrajšem času pa-ičel pa.lati tv:di f ancoski f-aok. »Financial News« poroča, da je Amerika storila veliko neprevidnost, ker je dopustila tako nagli padec dolarja, s čemer je samo povečala n»red v svetovnih financah. Vs?kakox bodo mnoge države sledile zgledu Amerike.
Oienziva proti Angtli?
Padec cfo ar a na un-či premoč angleške izvozne indus'rije
London, 20. aprila, ž. V tukajšnjih finančnih in gospodarskih krogih je zavladala velika skrb, ker so Severne ameriške države opustile zlati standard. Angleški gospodarski krogi se namreč bojijo, da bo to zelo neugodno vplivalo na celotni angleški izvoz. Smatrajo, da bo angleška trgovina izgubila vse one koristi, ki jih je doseg'a s padcem vrednosti funta pri ukinitvi zlatega standarda. Tisk odkrito očita Severnim ameriškim državam, da so pričele divjo tekmo za uničevale valut in da so ameriške zlate rezervne zaloge dovolj velike, da bi Amerika lahko mirno obdržala zlato podlago.
»Plîily Herald« gre celo tako daleč, da trdi, j da je Roosevelt storil ta korak samo zalo, da iz-I trga Angliji iz rok vse ugodnosti izvoza, ki si jih I je pridobila s padcem funta. Dalje prevladuje v I angleških gospodarskih krogih mnenje, da se je Amerika o-dločila na te spremembe po dobro zamišljenem načrtu in da gre premišljeno za uničenjem vrednosti dolarja, da bi dobila v roke močno orožje, s pomočjo katerega bo prisilila vse ostale države, da se nemudoma vrnejo k zlati podlagi.
samo nova. povsod bi se dalo uvesti pametno gospodarstvo.
Tudi skrb za osnovno šolstvo mestni občini ni v čast. Za denar, ki ga je vrgla mestna občina za Lukmanovo hišo, bi se dala postaviti prav čedna nova šolska stavba kje na periferiji. Mestna občina tudi v šolskem oziru ne vzdrži primere s kmetskimi občinami.
Gg. občinski svetniki — bilo je nad 20 go. vernikov — so snnči govorili o mnogih rečeh: o svetilkah, ki so potrebne tu in tam. o cestah, ki so blatne, o poklicnem gasilstvu, ki šušniari poklicnim obrtnikom (v resnici dela samo najbolj nujna rokodelska dela za mestne urade), o Mestni hranilnici ni nihče govoril, razen g. Freliha, ki in je odpravil z enim snmim stavkom, namreč, da je aktivna. Je tn vse. kar je vedel občinski svet povedati o Mestni hranilnici na proračunski seji?
Nihče se ni na občinskem svetil bolj podrobno bavil r, oddajo raznih mestnih del. zlasti pa mestnih voženj za mestna podjetja, tako za mestno elektrarno, zn mestno plinarno in za d ni ga podjetja: nihče se ni podrobneje vprašal, kakšen po. men ima prav za prav mestna pristava pri vseli teh voiniah. Če ne bi bilo kritike »Slovenca«, bi morda še danes Turkovi konji vozili reševalni voz po mestu, kakor verijo premo." za elektrarno in plinarno. Tudi kritika mestnih podjetij hi bila potrebna.
In davščine? O. Tavčar se moti. če misli, da je bila samo želja okoličanov, naj se znižn iivoz-nina /.a poljedelske pridelke. Roii ko okoličanov je bila to željn mestnih revnih prebivalcev, ker bi *• na ta način «nižala ceua glavnim živilom.
Nasprotno pa večina ljubljanskega mestnega prebivalstva ni imela prva nobene potrebe po znižanju davščine na osebne avtomobile in motoma kolesa. G. Tavčar jc nu neki občinski seji obljubil, , (la se bo uvedla davščina na rastočo vrednost par. cel, in se pri tem skliceval na časopisje (to se pravi na »Slovenca«, ki je to davščino zahteval). Snoči nismo nič čuli o tej novi davščini in tako bodo nekntori, ki špekulirajo z zemljišči, na račun pridnesti mestnega prebivalstva najbrž še dalje bogateli.
Pod kritičnimi očmi, če natančno pogledamo, bi so kmalu razpršila v nič tudi vsa slava sedanje občinske uprave, da je v zadnjih petih letih res toliko storila za napredek Ljubljane, kakor je to trdil v svojem slavospevu g. Tavčar. Drugi čini-telji so bili. ki so tn povzročili. Ali ni pridnost ljudstva nič? Ali niso davščine, ki jih mestno prebivalstvo plačuje, nič? Ali niso larine. ki jih vse prebivalstvo plačuje in ki jili potem v obliki knl-drmine dobiva mestna občina od države, nič? In še vsa glavna iniciiativa. ki jo mestna oličina kaže zadnja leto, je prav za prav le naravna posledica one inicijative, kj jo je sprožil v Ljubljani ljudski župan dr. Perič. In še v izpolnjevanju le velike tradicije, kaj šele v izvrševanju lastne inicijative — poglejmo samo očitek dr. Pipenbaclieria zaradi ionske realne gimnazije — kaže sedanja občinska uprava veliko dosorientiranost v vsakem oziru, pa naj ho to delo na socialnem, na kulturnem, na gospodarskem ali na upravnem polju.
Mestno prebivalstvo se tega zaveda, čeprav se no more udeleževati razgovorov pri »Štrajzlu« ali »ood lipo«.
Jutranji tisk rvglaša, da bo MacDona'd pri svojem prihodu v Washington našel popolnoma drugačno razpoloženje in stanje kot je pričakoval in naslaja sp'oh vprašanje, če bo kazalo stopiti v pogajanja. Tisk svetuje MacDonaldu, da ne sprejema nikakršnih obveznosti, najmanje pa obveznost, da se bo Anglija vrnila k zlatemu standardu. Nekateri listi so mnenja, da je potreben ponoven padec funtsterlinga. Vprašanje :e nadalje, če se bodo države, ki imajo zlato podlago, še dolgo upirale pritisku Amerike.
Severne ameriške države so s svojim postopanjem brez dvoma povzročile novo vznemirjenje v svetovr-em gospodarstvu in to ravno v trenutku, ko se mora sestati svetovna gospodarska konferenca, na kateri bi se moralo rešiti predvsem valutno vprašanje in vprašanje zlatega standarda.
Zanimanje londonske borze se je koncentriralo danes na dogodke na deviznem trgu. Notacija dolarja je že takoj ob otvoritvi popustila od včerajšnjega zaključnega kurza 3.615 ostro na 3 80 in je padla nadalje do 3.895. Poudarja se posebno, da s« se ameriške Združene države odločile k opustitvi zlatega standarda, dasi so v posesti največjih zlatih rezerv na svetu, dočim je bila Anglija svoječas-no k temu koraku prisiljena in je tudi v zadnji minuti z najetjem večjih kreditov v Ameriki in Franciji storila vse, da vzdrži stabilnost valute. Zato si tudi ameriške odloč tve ni mogoče tolmačiti drugače, kakor iz političnih razlogov. To stališče postane razumljivo, če si pojasnimo, da opustitev dosedanje paritete med dolarjem in funtom z enim udarcem zopet uničuje dosedanjo premoč angleške izvozne industrije v tekmi z ameriško industrijo in je na drugi strani tudi nevarnost, da ne bi ameriški izvozniki kljub angleškim carinam zopet lahko našli pot v Anglijo. Na borzo samo ameriški dogodki niso vplivali posebno močno. Tendenca se je seveda zelo dvigala. Na deviznem trgu je funt nekoliko porastel tudi nasproti drugim zlatim devizam.
Pritisk radi vo'nih ({o'j?op
Pariz, 20. apr. tg. »Petit Parisien, poroča, da je Herriot i formiran, da bo Roosevelt iziavil MacDonaldu, da vsaka žrtev Amerike v vprašanju dolgov predpostavlja stabilizacijo angleškega lunta po sedanji vrednosti. Roosevelt je prosil tudi člane kongresa, naj umaknejo inflacionistične predloge Francoski strokovnjaki so prepričani, da se bodo emisijske banke Francije, Anglije in Združenih držav obvezale, sprejeti dolar al pari in zajamčiti takojšnjo stabilizacijo ameriške devize in nieno varstvo na deviznih trgih, če bo Roosevelt s svoj« strani zajajnčil. da se Amerika odreče vsakršni inflaciji.
зтгао X
»вШТТОВС«, te« «ргПа tWV
Ke*. 9L.4
Poljska išče novih potov v zunanji politiki
Zakaj je izostal obisk
'■■a ministra
Zanimiva odkritja našega varšavskega dopisnika
Warezawa, 17. aprila.
Velikonočni prazniki »o na zunaj ohranili sijaj starodavnih katoliških tradicij, toda v srcih gotovo ni vladalo isto svečano razpoloženje, ker so nedavni politični dogodki zasejali skrb med patrio-tično poljsko ljudstvo. Iz trudapolnega dela za obnovo države in za napredek narodnega blagostanja je bH poljski narod naenkrat brutalno, nepričakovano iztrgan in postavljen pred nevarnosti, ki so začele oošastno vstajati na zapadnih mejah države. Preveč surovo so bile razblinjene vse sanje, v katerih se je vdajal nadi, da bo mogel v miru graditi svojo bodočnost. Preveč boleča so bila razočaranja, ki jih je doživel v letošnjem postnem času, da bi sc bil mogel v srcu veseliti praznika veselja.
Z Itaiiio!
Med največja razočaranja, ki so kot udarec » pestjo padla po poljskem narodu, spada brez dvoma postopanje Italije. Italijo je poljski narod v»o dobo, odkar je 1919 vstal k narodnemu življenju, oboževal, stal očaran pred njeno duhovno kulturo, navezaval stike z njo in gojil iskreno prijateljstvo, kot ga je smožen le poljski človek. Na Poljskem ee pretaka mnogo latinske krvi in poljska kultura je zrasla na torišču, ki ga je oplojeval latinski geni). Ćim hujši je postajal nemški pritisk na poljsko Po-morje, tem bolj se je poljska vlada trudila, da ohrani prijateljstvo Italije. In ko je zmagal v Netncip najekrajnejši nacionalizem, je Poljsko najbolj skr-beloTda ohrani Italijo na svoji strani. Se januarja meseca jc poslala poljska vlada pomočnika zunanjega ministra grola Szcmbeka v Rim k Mussoli-ntju. da poizve za stališče Italije do Hitlerjevih te-ritorijalnih teženj. Za grofom Szembekom je poto-raJ v Rim poljski veleposlanik v Washingtonu Pa-tek z isto nalogo, da na vsak način obdrži italijansko prijateljstvo.
Ponudbe zavezništva
Danes ni več nobena tajnost v Warszawi, da sta oba. grof Szembck in veleposlanik Patek, nosila seboj v Rim tudi gotove predloge, ki so bili od italijanske vlade vsaj navidezno — kot »e je pozneje izkazalo — dobrohotno sprejeti Poliska vlada je bila pripravljena pismeno izjaviti, da se za vselej odpove vsakemu neposrednemu ali posrednemu vmešavanju v jadransko vprašanje, ako se italijanska vlada odreče vsakemu vmešavanju v vprašanje poljskega Pomorja. Z drugimi besedami rečeno je bila Poljska pripravljena odpovedati se vsakemu političnemu sodelovanju tako z Malo zvezo kakor z Jugoslavijo šc posebej, čc bi Italija vsaj ne podpirala nemških teženj po tako imenovanem »koridorju«.
Veseia vrnitev iz Rima
Grof Szembck in poslanik Patck »ta zapustila Rim s srci prenapolnjenimi «reče. Posebno prvi ni mogel zadosti prehvaliti ljubernivosti Mussolmija
in trdnosti italijanskega prijateljstva, ki da jc odslej ncDrcmagljivo. Poljska vlada sc je vdala temu žuborečemu optimizmu sicer zelo odličnega diplomata, verjela je zagotovilom Mussolinija, ki jih je tako goreče tolmačil grof Szembek, kamen se |e odvalil od srca in — obisk poljskega zunanjega ministra v Bclgradu je zopet preložen.
Sliši se, da so nekateri drugi, dalckovidnejši 4ani poljske diplomacije pravočasno «varili zunanje ministrstvo, da naj ne uganja politiko iluzij, i.oda zmagal je grof Szembck.
Razočaramo
Kmalu nato pa poči bomba. MacDonald potuje v Rim, obišče Mussolinija, se razgovarja ž njim dva dneva. O čem? O poljskem »koridorju« in o novrn madjarskih mejah. In v teh razgovorih je Mussolini pristal na predlog, da sc mora v prvi vreti in kot prvi na redu revidirati v prilog nemških teženj — poljski koridor. Razočaranje v poljskem zunanjem ministrstvu je bilo naravnost panično, kar jc popolnoma razumljivo. Dogodki so sc razvijali nato z bliskovito naglico. Novo imenovani poljski veleposlanik grof Jurij Potočki je pognal v kot dekret o imenovanju, ki si ga je toliko želel, zunanji minister Beck pa je brzojavno sporočil v Prago in v Belgrad, da hoče obiskati obe mesti ter tako demonstrirati proti italijanski politični neiskrenosti.
Nazaj h Mali zvezi
Hladna Praga
Praga je naznanilo Beckovega obiska «prejela z razdvojenimi občutki, ker se dr. Benešu ni zdelo
Frikladno, da bi «e za enkrat preveč veaal na oljsko ter tako izgubil simpaitije, na katere še vedno računa v Berlinu. Zbližanje s Poljsko, ako postane preveč konkretno, naprti češkoslovaški republiki samo sovraštvo Nemcev. In dr. Beneš je previdno ostal v Ženevi zaradi »nujnih poslov« ter tako dal priliko praškemu zunanjemu ministrstvu, da prosi za odlog obiska, dokler dr. Beneša ni domov.
Veseine v Jugoslaviji
V Belgradu in po v*cj Jugoelarviji je vest o prihodu polkovnika Becka vzbudila največjo, da, naravnost navdušeno veselje. Sedanji poljski poslanik v Belgradu Schwarzburg-Gûnther je v kratki dobi svojega bivanja v Jugoslaviji znal iz nič ustvariti sijajno, nedeljeno prijateljstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev do poljskega naroda. Delale so ee obširne predpriprave za ta obisk, ki na,j bi bil kolikor mogoče svečan in spremljan od iskrenih izrazov prijateljstva vsega jugoslovanskega ljudstva. Obisk bi imel trajati tri dni. Pri tej priliki bi se bili vršili dalekosežni razgovori o možnosti politične pogodbe med obema državama ter tudi o oiorebitnem novem paktu med Malo zvezo na eni in Poljsko na dragi strani.
Ministra Beeha ni
Tod« do obiska ni ргШо. Zakaj ne? Dolge j«
vladala o tam misteriozna tajnost. Poljaki is Jugoslovani «o «e v tieku povpraševali, kakšna je morala biti ovir«, ki je obisk preprečila. Poljaki in Jugoslovani (o bdi enako razočarani in nezadovoljni a tem nepojasnjenim zastoje*n. Jaz sem se informiral v Wareaawi na popolnoma verodostojnem mostu л vzrokih tega odlaganji m mir i ira da bom smbo tlnlïl nadaljuj e-om raxvoju prijateljstva med obema državama, če povem reenico, ki daleko ni tako «trasa«, kot a« ie domnevajo in kot je enomesečni nepotrebni raoik e t« dal abalib.
Poljski znnanji minister Beck
Rendez-vous v Budimpešti
Resnica je tale: Maršal Pilsudski je izrazil željo napram zunanjemu ministru Bccku, da naj sc pri povratku iz Belgrada v Warszawo zadrži nekaj ur tudi v Budimpešti, kjer naj v njegovem imenu pozdravi upravitelja Madjarske admirala von Horthyja. Maršal Pilsudski je to storil brez vsake za-j hrbtne misli, ker ga vežejo na Horthyja stari spo-; mini, katere je znal tako spretno gojiti prvi madjarski poslanik na Poljskem grof Benitzki. Ta poslanik namreč jc bil oni, ki jc ob času boljševiškc-ga navala na Warszawo leta 1921 pridobil admirala Horthyja za prelepo gesto, da jc maršalu Pil-sudskemu ponudil madjarski pomožni kar, v skrajno spretnem spoznanju, da tega kora ne bo treba pošiljati, ker ga Češkoslovaška ne bo pustila čez svoje ozemlje. Na ta način si je Madjarska prido-
bila poceni srčno hvaležnost maršala, istočasno pa nahujskala poljsko javno mnenje proti Češki. Takrat se je maršal Pilsudski zahvalil admiralu Hor-thyju v posebnem pismu, ki ga je nesel v Budimpešto — polkovnik Beck, isti Beck, ki je sedaj zunanji minister in ki je smatral, da ne sme oporekati želji starega maršala, da obišče prijatelja iz težkih dni, admirala Horthyja.
Na jesen pa gotovo
Toda zdi se, da v belgraijskih političnih krogih na sestanek v Budimpešti, ki naj bi se vršil nekaj ur po odhodu iz Belgrada, niso gledali z istimi očmi, kot pa poljska vlada, oziroma maršal Pilsudski. Smatral sc je za neoportunega, čc že ne več, In ker ni bilo mogoče preklicati banketa v Budimpešti brez zamere, sta sc menda obe vladi, poljska in jugoslovanska, dobrohotno sporazumeli, da naj se tudi jugoslovanski obisk polkovnika Bccka preloži na poznejši čas, ko ne bo več obstojala obveznost za poljskega zunanjega ministra, da svoje potovanje prekine v madjarski prestolnici. Tukaj se misli, da bo to mogoče uresničiti v začetku jeseni.
Italija zopet snubi — zaman
Pripomniti pa je treba, da se sedaj tudi Italija, ki je videla, da je Poljska baš zaradi njenega postopanja bila skoroda potisnjena v območje Male zveze, zelo trudi, da bi to preprečila in da je napravila tudi temu primerne котаке in nove obljube v Warszawi. Toda poljski narod je prezdrav in njegova zemlja, ki jo je odkupil s stoletnim trpljenjem in s potoki krvi, je predragocena, da bi poljska vlada šc kdaj mogla graditi svojo bodočnost na obljube političnih neznačajnežev. Mussolini ima slab glas na Poljskem. Zato pa bolj odmeva klic po slovanskih narodih. In vsak razumen Poljak se tega veseli, ker je rešitev Poljske samo v sodelovanju s krvnimi brati, ki so v prošlosti delili enako usodo, ter imajo pred seboj bodočnost z enakimi nalogami.	W. Rogowski
Poljski letalci v Belgradu
Belgrad, 20. apr. 1. Danes ob 12.05 sta pristali na belgrajskem letališču letali poljskega Aero-klu-ba, ki je organiziral turnejo svojih članov-letalcev na poljskih letalih, ki se izdelujejo v poljskih tovarnah. Skupina petih letal jc pred dnevi odletela iz Varšave na Balkan ter je poeetila Bukarešt, Atene in Sofijo. V letalih sta prispela v Belgrad major Hranjec in kapetan Szevvanski. Na letališču ju je pozdravil poveljnik letališča, podpolkovnik Tomič. Sprejema pa «o se udeležili tudi tukajšnji poljski poslanik Schwarzburg-Gûnther, tajnik poslaništva Malhomme z gospo, vojni ataše, polkovnik Stražinski, tiskovni ataše Klinka s soprogo m zastopniki »Aeroputa«. Letalci so se podali iz So-
Kako velebritska vlada ščiti vsakega svojega državljana
Moskva pred težko odločitvijo
London, 20. aprila.
Rritski imperij je tc dni zopet enkrat pokazal, v čem jc moralni vir njegove moči in ugleda v svetu: v najtesnejši zvezi vsakega hritflkega državljana z vlado Nj. Veličnnstva, ki ščiti vsakega brit-skega državljana, naj ho bogat ali reven, naj se nahaja na tej ali na oni točki zemeljske oble. Naj so angleški inženjerji VVickersove družbe, ki so v Rusiji vodili električne vclcnaprave in so bili zdaj ohdolžcni sabotaže 1er vohunstvu v prid Anglije, krivi ali ne, britska vlada so je za teh svojih šest ljudi tnko energično postavila, da so ušli vsi smrlni kazni, ki bi jo bili, ako obtožnica sloni na resnici, zaslužili, in cdeti je bil celo popolnoma oproščen, dočim so trije bili obsojeni samo na izgnanstvo iz Sovjetske Rusije. Čeprav so te kazni zelo mile. ako je samo deseti del obtožnico resničen (glavni obtoženec inž. Thornton jc dobil tri leta ječe, inž. MacDonald pa dve leti) je anglcšku vlada sedaj nemudoma ukrenila vse, da še ta dva osvobodi. Sklenila je prepoved uvoza 80% ruskega blaga v Anglijo z očividnim namenom, da se moskovska sodba milostnim potom spremeni v tem smislu, da bosta tndi Thornton in MacDonald izgnana iz Itusijc, kar pomeni dejansko osvoboditev.
„Goad save the king!"
Dne 10. t. m. je sklicala angleška vlada rano zjutraj privatni svet krone v kraljevem gradu Windsorjn in že ob 0.30 je bila objavljena kraljeva odredba, ki od 2(1. t. m. naprej prepoveduje izkrcanje ruskega lilaga v angleških pristaniščih. Kraljeva odredba se konča s tradicionalnimi i.o ; .- ni.: Good save the king( (Bog čuvaj kralja!) S to odredbo iagubi Rusija ogromen trg za svoje hlago, ker je prepovedan uvoz masla, žita, lesa, bombaža in petroleja, kar predstavlja za Rusijo na leto najmanj vrednost 20 milijonov funtov šterlingov, dočim Anglija prodaja v Rusijo blaga samo za polovico tega zneska.
Ali izpremembo kazni aH vojna do konca !
Ministri so zbudili Nj. Veličanstvo tako rano zjutraj samo zaradi tega, ker po sovjetskem pravu zoper razsodbo višjega državnega sodišča za zaščito države ni nobenega priziva, ampak je možna samo milostna sprememba kazni od strani iivršilncga odbora sovjetov, ki pa morajo izreči pomilostitev najmanj v 21 urah. Britska vlada je kraljevsko odredbo izdala izključno kot sredstvo najmočnejšega pritiska na Moskvo, da v 21 urah spremeni razsodilo sodišča za zaščito države proli dvema inže-njerjoma, ki eta bila obsojena na joto.
Sovjeti v zadregi
Angleška javnost jc preprifann, da se ho sovjetska vlada temu pritisku ntlala. Vprašanje je seveda, kaj bi se ugodilo, ko bi Sovjeti ne hoteli obeh inienjerjev pomilostiti na izgon. Sovjeti so brez dvorna v tadregi. ker jim na eni strani preti gospodarska vojn« i Anglijo, katero si Rusija «pričo sedanje gospodarske krize, ki ▼ najobčutnejši meri r»»«Aja danes tudi na Kuskem in ustvarja jako so-\ razno razpoloženje proti Novjctom zlasti s strani kmoULej;a prolelarijata, ne mor« privoščiti — na
Naši ,vatikanski eksperti4
Kakor j» splošno mano, «prejemata ljubljanska »Slov. Nairod« in «Jutro« politične smernice od zagrebških »Novoeti«, pa naj si bo v domači «H zunanji politiki. Od kod jih dobivajo »Novoiti«, i j« «eveda zopet drugo poglavje. Pri »Novostih«, ki ee svojega framasonskega porekla niso nikdar «ra-movale, pa sedi tndi nek imeniten gospod, ki svoje članke podpisuje z »im« — a drugače sliši na ime Ivo Miholovič. On je specialist in strokovnjak za politiko Vatikana. Po periodi, ki pa je precej pogoeta, objavlja ta specialist senzacije o vatikanski politiki, katere verno in udano ponatiskujeta bratca iz ljubljanske Knafljeve ulice. Vendar pa «e pri tem poslu opazuje gotova izbira. Najdebelejše race, laži, ki so otipljive na prvi mah, pobaše seveda naš dični »Narod«, medtem ko ei »Jutro« asarvira bolj rafinirane stvarce.
Po tem framasonskem kanalu smo dobili samo v zadnjem času nekaj prav čednih stvari, ki kažejo fatalno konfuznost lažnjivega kljukca. Tako smo s presenečenjem brali, da je francoski katoliški poslanik Pezet v katoliškem tedniku »Vie catholique« napadel Vatikan radi protijugoslovanske politike, čeprav je dejansko isti poslanec v omenjenem listu — kar jc umljivo — le branil Vatikan pred takšnimi francoskimi lažmi, kakor jih pri naa trosijo »Novosti« in za njimi ponabiskujeta dnevnika iz Knafljeve. Iz istega vira so tudi pogoste vesti, da Vatikan zunanje j>olitično skoz dm iti strn podpira fašistično italijansko politiko in s tem seveda tudi protijugoslovansko. »Vatikan, oziroma papeštvo je naš nacionalni sovražnik«, to j« prikrit refren vseh teh divjih laii, ki jih troej fra-maeonskd tisk v Jugoslaviji. Že docela udomačen« je laž, ld ravno radi tega ne vleče več — kako ee papež stavlja na čelo eredoje-evropske politične zarote, ki ima namen vpoetariti Hahsburžane in uničiti samobitnost naše države, Drugič nam postrežejo z drugo varianto: da so Wittelabachovci tista srečna familija, ki je našli milost ▼ papeževih očeh.
Naravnost famozne pa so bile informacije, ki
«ta nam jih iz »tega vira servirala »Jutro« in »Narod« zadnje dni glede konkordata z Nemčijo. Po teh vesteh je Vatikan že vnaprej vse koncediral Hitlerju, pristal na konkordat, ki uvaja popolno podrejenost katoliške Cerkve ]»d nemški fašizem itd. Iz vsega kajpada ni nič bilo in tako čakajo »Narodovi« in »Jutrovi« bralci novih vatikanskih senzacij.
Seveda je prozorno, kam pes taco moti. Toda pri »Jutru« in »Narodu« so menda prezrli, d« je mvô njunega slovenskega čitateljstva vseeno za spoznanje vsaj višji in bolj kritičen, kakor pa čita-teljski krog »Novosti«. Mogoče pa, da se motimo.
fije davi ob 8. Vse do Niša so leteli brez motnje,
tu pa so zašli v nevihto, ki jim je ovirala brezhibni polet. Ostali trije letalci, ki so bili še v tej skupini, so zašli v gosto meglo, ki se je spuščala vse do zemlje. Ker je bila megla zelo gosta, so izgubili smer. Enemu izmed pilotov pa se je vendarle posrečilo preriti se skozi meglo in ko je bil nad Moravo, je opazil, da ostali dve letali zasilno pristajata. Letalcc jih je pustil in nadaljeval svojo pot, moral pa se je tudi on radi goste megle spustiti pri Velikem Orašju na tla. Ko je proučil položaj, se je takoj zopet dvignil in nadaljeval pot proti Belgradu. O ostalih dveh letalih do sedaj šc ni nobenih vesti.
drugi strani pa mora računati sovjetska vlada i
mnenjem stranke, kojo listi poudarjajo, da jo sodišče proti angleškim sahoterjcin in vohunom, ki da so bili v službi >Iutcligcnce Service (prosluTa angleška spionaža) itak preveč milo nastopilo, (ločini so njihovi sokrivci, ruski inženjerji, bili obsojeni vsak na deset let ječe.
Politična stran zadeve
Angleški konservativni tisk poživlja vlado, naj bi v slučaju, če bi se Sovjeti ne udali, prekinila vso zveze s sovjetsko viado in ji nupovcdnla broz-ohziren gospodarski bojkot. Laburistični listi in del liberalnega tiska pa svetuje vladi, naj se ne prenagli, ker je treba priznati, da so bili angleški inženjerji milo sojeni. Gospodarska vojna bi ško-! (lovala tudi Angliji in zaradi tega sploh ni bilo ! ' pametno, da se je naložil na rusko blago »embar- j I go«. Vlada pa je mnenja, da je bil ta ukrep po- ; I trobcu, ker si obeta od njega gotovega uspeha i tembolj, ker jo ruska vlada privatno obveščena, (la . se ho »embargo« takoj ukinil, kakor hitro se kazen angleškim inženjerjem spremeni. Vobče pa jc treba vsakega angleškega državljana ščititi in se vlada v to svrho no smo strašiti nobenega sredstva. Razume se, da v diskusiji o tej tailevi ves tisk z malimi izjemami trdi, da so Sovjeti uprizorili proces proti angleškim inženjerjem izključno samo zato, da zvalijo krivdo za neuspeli svoje industrijske petletke, ki je dala zelo žalostne rezultate. na inozemske tehnike.
Sovjeti bodo morali stvar premotrivati seveda tudi s političnega stališča, v prvi vrsti zato, ker so Rusija nahaja na Daljnem Vzhodu v težkem položaju napram Japonski in zato jc umevno, da se tudi mednarodna diplomacija napeto zanima za nadaljnji potek tc аГсгс. Vprašanje, ali so angleški inženjerji res krivi ali ne, jc zato stopilo popolnoma v ozadje.
Japonske zmage
London, 20. aprila, tg. Žrtve japonske zračne ofenzive proti Pekingu in Tiencinu so postala mesta Luanhau nn progi Tiencin—Mukderi, dalje TangSan in Kujeh, 60 milj severovzhodno od Tlen-cina. Japonci so sedaj zasedli trikot med reko Luon, Liaotanškin zalivom in velikim zidom.
Dunaj proti Hitlerju •
Dunaj, 20. apr. tg. Ob priliki današnje proslavo Hitlerjevega rojstnega dne je prišlo do več incidentov v občinskih stanovanjskih hišah, kjer eo narodni socialisti razobesili zastave « kljukasttvi križem. Policija je morala intervenirati, da je preprečila večje spopade. Da tudi v Avstriji narašča število narodnih socalistov, se je pokazalo pri današnjih volitvah delavskih zaupnikov v mestni elektrarni. Socialni demokrati so dobili samo 498 glasov, narodni socialisti pa 339, dasi doslej sploh niso bili zastopani.
Dr. Kamanudi polaga venec na grob ital. neznanega votaka
Rim, 20. apr. AA. Jugoslovanska delegacija na mednarodni parlamentarni trgovinski konlercnci jc pod vodstvom predsednika narodne skupščine dr. Kumanudija položila včeraj popoldne venec na grob italijanskega neznanega junaka. S strani italijanskih oblastev je tej svečanosti prisostvoval v imenu rimskega guvernerja pooblaščeni minister De Pretiš, rimskega prefekta pa jc zastopal pod-prefekt Gagliardi.
Smrt
zaradi otrokove neprevidnosti
Litija, 20. aprila.
Danes popoldne so ee otroci v àmartnem pri Litiji igrali. Med drugim je 11 letni Kolar Jože, sedlarjev sin, kazal majhno flobert-pištolo. Zmenili so se, da bi bilo dobro, če bi poskusili streljati s kapselni. Takoj je šel 6 letni Bonča k Razborše-ku v trgovino in kupil par kapselnov. Potem so otroci pištolo napolnili in po nesreči je sprožil Kolar Jože tako neprevidno proti 7 letnemu Pavlu Bonča, sinu mizarskega pomočnika pri Kunstlerju v Litiji, da ga je zadel tri prste pod bradavico naravnost v srcc. Pavel Bonča je storil še dva koraka, potem se je zgrudil in ni dal od «ebe nobenega glasu več. Takoj so se zbrali domači in ugotovili, da je mrtev. Vse to se je zgodilo v hipu za vodo od šole, kjer se otroci po navadi igrajo. Kolar Jože je takoj potem, kakor sam pravi, vrgel pištolo v vodo. Orožniška patrola, ki je prišla takoj na kraj nesreče, "je slučaj preiskala ter ugotovila, da sc je zgodila ta smrtna nesreča zgolj po naključju in neprevidnosti.
Dunajska vremenska napoved: Podnormalna temperatura bo še trajala, počasi se bo začelo ja-sniti.
Seja Tarifnega odbora
Potrebe papirne in železne industrije
Belgrad, 20. apr. 1. Na včerajšnji popoldanski seji tarifnega odbora so obrazložili svoja želje In potrebe zastopniki papirne in železne industrije. Zastopniki papirne industrije so stavili konkretne predloge, da se tarifne postavke prilagodijo današnjim razmeram tako v pogledu prevoza papirja kakor tudi v pogledu prevoza sirovin in drugega materijala, ki ga potrebuje ta industrija.
Danes se je seja tarifnega odbora nadaljevala. Med drugimi so govorili dr. Maks Obersncl, ki jc v imenu Kranjske industrijske družbe podal zelo obširen referat o sirovem železu in jeklu kakor tudi o vseh proizvodih, ki so v neposredni zvezi. O vseh teh izdelkih so bili posamezno predloženi v tem referatu konkretni predlogi v smislu prilagoditve novih tarifnih postavk, ki so povečini previsoke, in bi v eluCaju novega povišanja resno ogrožale to industrijo. Za njim jo govoril dr. Franjo Dure, ravnatelj »Danice« d. d., Zagreb. Imel je obširen referat o umetnih gnojilih in sirovinah za izdelavo teh gnojil. RefcTert v svojem referatu dokazuje, da je ta vrsta naše industrije v stalnem padanju in da ji bo onemogočen nadaljnji obstoj,
če se bodo tarifne postavke zvišale, ker konsu-raenti nimajo možnosti, da bi plačevali večje prevozne stroške pri naročilih, in bi imelo tako povišanje za posledico, da izostanejo še ta naročila. S tem ne bi bila prizadeta samo industrija umetnih gnojil, ampak tudi vse пабе kmetijstvo rn sama železnica, ki bi izgubila prevoz tega blaga. Dr. B o S k o v i ć , tajnik Zbornice iz Splita, je obširno govoril o kemični industriji. Bavil se je tudi z železnim in raznim drugim metalnim blagom, ki zlasti interesira industrijo v Šibeniku, Splitu in okolici. Dr. Danilo G o r j u p iz Ljubljane je v imenu Zveze industrijcev za dravsko banovino obširno poročal o raznih proizvodih kemične industrije ter je sporočil predloge te zveze, kako bi se z ugodnimi tarifinimi postavkami omogočilo obstanek te industrije, Franjo Vindiš, tajnik Centrale industrijskih korporacij, je imel v imenu Zveze tovarn za milo izčrpen referat. Govoril je o pomenu mila za splošno arodno higieno in naprošal tarifni od* bor, da se nove tarifne postavke določijo tako, da bo nakup miila omogoč&n najširšim narodnim slojem. Stavil je tudi konkretne predloge.
f Dekan Atojzij Cizek
Žrtve požarnih katastrof
Kako je bila upepeljena vas Rogačice
Škocjan, 19. aprila.
Rogačice so lepa hriboveka vas župnije ško-cijan pri Mokronogu. V euo uro oddaljeni podružnici v Dolih je bilo velikonočni ponedeljek >žeg-uanje«. Večina vaščafiov je odšla ta dan tjakaj k sv. maši, doma je ostalo le nekaj gospodinj, starih ljudi in otrok. Okrog enajstih se pokaže plamen na skednju Androjna Alojza. Ogenj se je razširil s tako naglico, da gospodinja ni otela druzegn ko otroke. Ni utegnila odvezali niti živine v hlevu in spustiti prušičev iz svinjakov. Temu gospodarju je zgorelo poleg hiše in gospodarskih poslopij Še l>ar konj, dve kravi in telica ter 12 prašičev, vsa obleka, živež, orodje, vozovi.
Vsled silnega vetra se je odtod razširil ogenj hitro po vsej vasi ter v teku treh ur uničil hiše in gospodarska poslopja desetim posestnikom, vsega skupno je pogorelo 40 stavb Pogorelci so ■dedeSi: Kuhar Jože, št. 5; Mrgole Anion, št. 7; Gnedic Jože, št. 8; Mislaj Anton, št. 9; Resnik Anion, št. 10; Rak Janez, št. 11; Androjna Alojz, it. 12; Mrgole Jože, št. 13; Rupar Janez, št. 16;
Novšak Jože, št. 19. Hiša je ostala samo Raku in Resniku. — škoda je cenjena na 2,210.000 Din, zavarovalnina znaša za vse pogorelce okrog 80.000 Din. Ljudje so brez obleke, nimajo živeža, nimajo s čin. nakrmiti živine. Obračamo se na javno oblast in prosimo usmiljena srca, da priskočijo na pomoč!
Požar v Črešnjevcu
Slovenska Ristrica, 19. aprila.
V vasi Črešnjevcu pri Slov Bistrici je okrog pol dve popoldne začela goreti hiša in goepodar-sko poslopje posestnika Franca Brumeca. Na tele-fonično poročilo železniške |>ostaje so prihiteli na kraj požara slovenjebistriški gasilci z avtomobilom. Težava je bila radi votle, ker na hribu ni nikjer blizu potoka, tako da so morali prazniti studence. Gasilci so omejili ogenj, da se ni lotil sosednih streh. Ogenj je uničil vse: hišo, gospodarsko poslopje in gospodarsko orodje, živino pa so še o pravem času rešili. Domačih ni bilo doma, vsi so bili na polju, razen 8-letne deklice, ki je obvestila očeta, da doma gori. Posestnik trpi škode okrog 65.000 Din — a zavarovan je bil z viniča-i rijo vred za 66.000 Din Revež pa zadnjega roka I zavarovalnine ni plačal.
Maribor, 19. aprila.
Vse je globoko pretresla nenadna vest o smrti dekana in mestnega župnika slovenjgraškega Alojzija Čižeka, zlasti pa v slovenjgiaški dekaniji, kjer je v teku svojega 26-letnega župnikovanja žel tako lepe uspehe. Ni pa blagi in plemeniti pokojnik omejeval svojega delovanja na okvir cerkvenih zidov, ampak je tudi zunaj cerkve v javnem življenju delovla po krščanskih načelih. Njegova dejavnost se je raztezala na vse panoge javnega življenja. Na kulturno političnem polju je posvečal svoje odlične sposobnosti vzvišeni svrhi, da bi v slovenjgraškem okraju povsod prodrla svetla katoliška in narodna načela. Ni mu bilo do vodilne vloge; posegal je v razvoj narodnostnih in političnih borb z govori in podrobnim delom. V tem oziru bo pokojni dekan Cižek težko uado-mestljiv. Za krščansko in narodno prosveto je imel posebno skrb, zavedajoč se, da je narod brez prosvete tudi brez bodočnosti. Zalo je posebno vnemo posvečal krščanski vzgoji in izobrazbi mladine.
Na gospodarskem polju. Za plodonosno delovanje na tem torišču ga je usposabljal trezen razum, praktična sodba in hladna preudarnost. Bil je gerent sloveinjgraške Okrajne hranilnice ter član nadzorstva Hranilnice in posojilnice v Slovenjgradcu. Deloval je tukaj v težkih časih; toda mestni župnik Alojzij Cižek je srečno izpeljal zavode iz teh vrtincev.
Tudi na publicistično in znanstveno polje je segala njegova aktivnost. Spisal je liturgiko in cerkveno zgodovino ter s številnimi razpravami sodeloval pri »Voditelju« in »Vzajemnosti«; njegove razprave so se tikale zlasti vzgoje in poučevanja verouka.	.
Center vsega njegovega bistva pa je bilo vzorno duhovniško življenje. Baš radi svojih prelepih duh. čednosti je lostal duhovni svetovalec, pozueje tudi dekan obširne in hribovite slovenj-graške dekanije. To njegovo odlično duhovno in cerkveno življenje je v najtesnejši zvezi s krasno vzgojo, ki je je bil deležen po svoji plemeniti materi.
Njegova mati je bila namreč sestra dr Ulage, profesorja bogoslovja in urednika »Slov. Gospodarja« v Mariboru, ki je umrl kot nadžupnik v Konjicah. Rojena je bila kakor njen brat pri Sv. Petru pod Sv. Gorami. Pokojni je bil tudi v sorodstvu z bivšim narodnim poslancem in predsednikom Prosvetne zveze, dr. J Hohnjecem. Mati pokojnega dekana je bila globoko verna, plemenita žena. ki je s svojim enako krščanskim možem naduSitelja na Pilštanju. svoje otroke vzgojlia v odlično krščanskem duhu. Vsi trije sinovi so postali duhovniki, eden je že mlad umrl kot la-earist. Edina hči je poročena z g. Germovšekom, okr nadzornikom v Slovenjgradcu.
Alojzij Čižek je bil nadarjen mož, vnet za svoj duhovniški poklic. Posebno veselje je imel s katehiziranjem. Bil je strokovnjak v pouku otrok. V dušeskrbju je vselej postopal z velikim taktom, vsled česar je bil v vseh krogih priljubljen. Sam dober pevec in izvežban muzik, je posvečal veliko skrb cerkvenemu petju, ki ga je v Slovenjgradcu povzdignil do višine. Tudi je po njegovi zaslugi dobila slovenjgraška bolnišnica veliko in zelo prijazno kapelo.
Posebno vzorna je bila prijateljska vez med obema bratoma duhovnikoma, med slovenjgrnškim dekanom in jareninskim dekanom, častitim kanonikom. Prav rada sta se sestajala v družbi gospe sestre navadno v Jarenlna, kjer je ure in ure tekla prijateljska beseda ob spominu na pretekle čase. posebno na plemenito mater in dobrega očeta. In pri takšnem obisku ga je dohitela smrt...
Nesreče in poškodbe
Novo mesto, 19. aprila
Juvaučič Ivan, 84-letni opekarski delavec, je Ha velikonočno nedeljo pri kosilu rezal meso, pri čemur mu je spodrsnil nož in si je prerezal desno dlan.
Smrke Janez, 30-letni gozdni delavec iz Gor. Globodola, je sekal za posestnika Beruea v gozdu kostaujino. !Pri obsekavanju hloda mu je hipno spodrsnilo. Pri tem ee je vsekal v stopalo leve noge.
' Fifolt Leopold, lft-letni posestnikov ein iz Drenja pri Gorenjem Polju, je gnel konja. Med potjo mu je stopil konj na levo nogo k mu Je zlomil kost nad stopalom.
Barbič Mihael, 10 m pol letni sinček sodnega nadoficijala v Novem mestu, je pod tenis-igriščem stopal po strmem bregu proti Loki. Pri tem je tako nesrečno stopil, da ai je zlomil levo nogo nad členkom.
Slak Franc, 18-letaj posestnikov sin iz Gor. Globodola, je obeekaval z domačimi v gozdu gabre Pri tem delu ga je veja poškodovala na glavi.
Gačnik Martin, 20-letni poe. brat iz Brezja pri Trebnjem, je krmil konja. Le-ta ga je sunil z glavo v spodnjo čeljust in mu jo prebil.
Zavrl Edvard, 27-letni posestnik iz Št. Ru-perta je obsekoval kolje. Po neprevidnosti se je vsekal v desno nogo pôd kolenom.
Bovhan Lovro. dninar iz Pečic pri škocjanu Je bil pri posestniku Mlakarju na dnini. Zvečer ga domov grede napadel Mlakarjev sin in ga s ko-■m udaril po glavi.
Vsi se zdravijo v bolaižuici UeuiiijtMiiii bra-
Preiskava o špekulacijah z vlogami
Ljubljana, 20 aprila. Sodna preiskava o špekulacijah s hranilnimi vlogami se i.adaljuje z vso strogostjo in natanč-I nostjo v Ljubljani in v Zagrebu. Zaslišanih je bilo že več vlagateljev. Mnogi, ki so prišli ob hranilne f knjižice, pa raje molče, ker nočejo, da bi javnost ; zvedela, kako so nasedli na limanice brezvestnih oderuhov in špekulantov
Na zahtevo državnega tožilstva je bil 8. aprila aretiran ljubljanski posredovalec posojil, ki jih je dajal zagrebški špekulant in oderuh Freud na hranilne vloge. Bivši lesni trgovec in zadnje čase trgovski agent RudolI Zore, ki ni imel nikake prave, od banske uprave odobrene koncesije za posojila na ročno zastavo, se sedat nahaja v preiskovalnem zaporu. Od dneva njegove aretacije so izostali oglasi v listih, da daje posojila na hranilne knjižice. Mestni magistra* kot obrtna oblast prve stopnje, je kaznoval tega posredovalca poso-
jil na ročno zastavo z globo 13.000 Din, v slučaju neiztirljivosti pa na 250 dni zapora. Kazen je utemeljena v določilih novega obrtnega reda. Ta v členih od 60 do 71 govori o koncesijah, ki jih imajo oblasti dovoliti za zastavljalnice odnosno osebam, ki dajejo posojila na ročno zastavo. Hranilne knjižice je smatrati prav tako za zastavljalni predmet kot druge stvari i. pr. zlatnino in obleko. Posojila na hranilne knjižice bi bila v Ljubljani k večjemu upravičena dajati mestna zastavljalnica.
Mnoge lastnike knjižic silno skrbi, ali bodo daj še prišli do svojih lastnih, ker je že v ne-katc: ih primerih dognano, da so knjižice prešle v last popolnoma tujih ljudi. Zanimanje za ta špe-kulantovski škandal še ni ponehalo, čeprav se sedaj v javnosti mnogo ne govori, živahnejše pa je zanimanje ined oškodovanci samimi, ki najbolje store, da svojo zadevo čimprej prijavijo merodaj-nim oblastem, zlasti sodišču.
Prijetno sveže —
lepo dišeče po vsakem pranju
Vedno z
GAZELA
TERPENTINOVIM MILOM
Pere res belo !
Molstrovina urarskega pomočnika
Slovenska Bistrica, 19. aprila. Maks Pelko. sin tukajšnjega urarja Josipa Pelkota. je predkratkim dovršil prav svojevrsten urarski izdelek v obliki majhnega gradiča. V pritličju se nahaja pojvolnoma opremljena urarsk»
Sami družinski očetje reducirani
Deiavska zbornica o velikonočnih redukcijah rudarjev
Ljubljana, 20. aprila.
Včeraj smo poročali o velikonočnih redukcijah rudarjev v Trbovljah in v sosednih revirjih. Danes se je zaradi teh redukcij sešla konferenca predsedstva Delavske zbornice v Ljubljani. Iz poročila, ki je bilo podano na tej konferenci, je razvidno, da so bile naše včerajšnje informacije bistveno točne. Delavska zbornica je premotrila položaj vseh reduciranih delavcev ter je prišla do zelo nerazveseljivih ugotovitev. V glavnem in v ogromni večini so bili reducirani sami družinski očetje. Poročilo Delavske zbornice se nanaša zlasti na sestanek, ki je bil dne 18. aprila v Trbovljah in ki so se ga udeležili predstavniki Delavske zbornice, druge rudarske skupine in vseh strokovnih organizacij.
Na tem sestanku je bilo ugotovljeno, da bodo trboveljski revirji dobavljali železnicam mesečno po 33.000 ton premoga, medtem ko so ga še lani po 42.800 ton. (Iz tega potočila vidimo, kako neresnična je bila trditev »Jutra«, da se je z novo pogodbo položaj revirjev izboljšal, čeprav za malenkostno, v resnici se je pa za mnogo poslabšal) L. 1928 in 1. 1929 so trboveljski revirji dobavljali železnicam po 75.000 ton mesečno. Trboveljska premogokopna družba je z ozirom na novo pogodbo lik pred veliko nočjo na novo reducirala 412 rudarjev. V vseh treh glavnih revirjih TPD, to je Trbovljah, Hrastniku in Zagorju, je bilo že do sedaj brezposelnih 1526 rudarjev. V 220 primerih med novo reduciranimi pa so prizadeti sami družinski očetje, ki nimajo nobenih drugih dohodkov in v katerih noben drug član rodbine ne dela. K temu je treba prišteti še lake rcducirance, ki so ali samci ali pa očetje družin, v katerih iina vsaj en član po dva šihta na teden
Natančne številke reduciranih ob velikono^ nih praznikih v Trbovljah so te-le: v Hrastniku je bilo reduciranih 110 oseb, na Ojstrem 10, v Zagorju 167, v Hudi jami 25, skupno torej 312.
Osrednje ravnateljstvo je izrecno naročilo, da se morajo reducirati samo kopači. Med kopači pa so skoraj sami družinski očetje in starejši rudarji. Težko je sicer izbirati med sedaj zaposlenimi rudarji, kdo je manj ali več potreben, vendar pa moramo ugotoviti, da bi bila izbira lahko mnogo bolj pravična in ne bi bilo treba reducirati prav tistih, ki so najbolj potrebni. To sta povzročila dva ukrepa Podjetje je namreč odločilo, da se morajo reduciranci porazdeliti na posamezne rudnike in se ni oziralo na to, kako so bili rudarji dosedaj reducirani in ne na število rudarjev, ki »o v posameznih rudnikih zaposleni. Drugič pa je podjetje izrecno ukazalo, da se morajo reducirati kopači. Na količkaj toliko socialen način bi se pod temi pogoji dale izvesti redukcije le v Trbovljah, kjer je veliko število rudarjev
Najhujše je nova redukcija zadela Zagorje Tam je med 167 reduciranci 8 samcev in 159 rodbinskih očetov. Pa tudi samci se ne bodo mogli v nobenem primeru sklicevati na zaposlene rodbine, v nekaterih primerih pa celo sami vzdržujejo svoje rodbine. Kar pa je poročenih reducirancev, ni med njimi nobenega, ki bi imel med družinskimi fclani zaposlenega človeka, pa tudi družine nimaio nobenega postranskega zaslužka.
V Hrastniku je izgubilo zaradi redukcij svoje vzdrževatelje 55 družin, ki nimajo nobenih
drugih dohodkov. Pri redukcijah so izmed reducirancev tolažili 33 rudarjev, da bodo upokojeni. Ni pa verjetno, da bodo res upokoieni. Od drugih reducirancev je brez premoženja in brez možnosti opreti se na družine 22 samcev. Samo 4 reducirani samci so, ki se bodo mogli kolikor toliko opreti na svoje družine. Sinov posestnikov je 23, 4 bodo upokojeni, 2 sta pa sinova malih obrtnikov.
V	rudniku O j s t r o je bilo reduciranih 5 posestnikov, 4 upokojenci in 1 samec, ki nima možnosti opreti se na rodbino.
V	rudniku Hudi jami pa so bili reducira-I ni po večini taki, ki nimajo nobene možnosti, da j bi si našli drug zaslužek in tudi nobene možnosti, ; .preti se na rodbino.
Brezposelnemu družinskemu očetu ni mnogo poniagano, če dobi delo nekaj ur od domačega kraja in dobi na dan kvečjemu po 25 Din, kakor j to določa neka naredba S tem živi komaj sam, za družino pa mu ne ostane nič. Kaj šele, ko pridejo deževni in zimski dnevi, ko niti tega ne bo zaslužil. Tudi če preselijo družinske očete v druge kraje, ne bodo mogli ti zaradi nizkih mezd vzdrževati še svojih družin.
Nove redukcije ustvarjajo težke probleme, ki se ne dajo rešiti z okrepitvijo krajevnih orožniških postaj, za kar je bilo hitro in v znatni meri poskrbljeno.
Poročilo Delavske zbornice se vprašuje, ali so bila navodila ravnateljstva TPD, ki so značaj redukcij tako poostrila, res nujno potrebna in ugotavlja. da bi bile redukcije znatno omiljene, če bi se poprej proučil socialcn položai vsega delavstva in bi red rali predvsem delavce, ki imajo kakšne druge dohodke, čeprav v majhni meri.
Podietje utemeljuje redukcijo kopačev s tem, da je sestava njenega delavstva nenormalna in da je število kopačev in starih delavcev previsoko. TPD ie predložila tudi pregled, ki naj dokazuje, da je število kopačev do drugih delavcev res previsoko. Toda to so povzročile stalne redukcije. Leta 1926, ko je bilo normalno leto, |e bilo starostno stanje delavstva v rudnikih Hrastniku, Trbovljah, Zagorju naslednje: pod 30 let 3358, od 30 do 40 let 1706 nad 40 let pa 695. Torej tudi letos ni nevarnosti, da bi bilo treba postavljali k vozičkom nad 50 let stare može Prestarih delavcev v revirjih torej ni več. Razlika |e le v tem, da se da mesto 1C00 izučenih kopačev postaviti 10C0 ne-izučenih Izučeni delavci velijajo po 37 Din na dan, neizučeni pa po 16 Din na dan. Pri 200 delovnih dnevih pa da to 3,000.000 Din na leto.
Delavska zbornica zanika, da bi bile te redukcije res potrebne, pa tudi če bi bile, je to najmanj socialen način zniževanja mezd.
Zato zahteva Delavska zbornica, da se zadnje redukcije temeljito revidirajo in da se morajo vsi rudarji, ki vzdržujejo družine, sprejeti nazaj na delo. V drugem primeru naj ima prednost dosedanji način skrajšanega dela, kakor da bi bili nekateri popolnoma brezposelni, drugi pa nekoliko bolj zaposleni.
Obenem je Delavska zbornica sklenila naprositi javne činitelje, naj omogočijo za lajšanje bede omogočitev nekaterih javnih del, zlasti pa ministrstvo za rude in šume, naj konkretno sporoči, kje in pod kakšnimi pogoji bi se dali zaposliti brezposelni rudarji iz trboveljskih revirjev.
рзшДДј
I jsb fe
Letošnie aprilsko vreme
Lani je padlo na Ljubljano okoli 500 milijonov hI dežja
Ljubljana, 20. aprila.
Nagel vremenski prevrat |e povzročil, da se je influença — o njej je Janez Trdina pel: »Presneta peštilenca, pusti Dolenjca in primi Gorenjca! — začela znova širiti med ljudmi. Pa tudi nahod je začel nagajati. Poročevalec pa se je o aprilskem nestanovitnem vremenu raje obrnil na meteorološki zavod za nekatere podatke o padavinah. Lani je padlo aprila 156.4 in/m dežja, letos do danes zjutraj pa samo 35.7 m/m. Po nekaterih krajih, zlasti goratih in hribovitih, je silno snežilo. Tudi okoliški hribi so bili davi še močno zasneženi. tako Ahac, Kurešček, Mokrec in očak Krim, dalje Polhovgrajski Dolomiti in naravno naši gorski velikani, kjer je padlo do 20 cm novega snega.
Snoči okoli 19 se je začelo deloma jasniti Dvignile so se megle in pokazaii so se okoliški hribi proti jugu v tacžai ode>i. To je mnoge vrt-
j narje in sadjarje oplašilo, da so pogrinjali gredice, kjer so že zasadili razno zelenjavo, druge, mrazu podvržene povrtnine in rože, z vrečami ali papirjem, zavarovali pa so tudi na vrtovih že v polnem cvetju se nahajajoče drevje, zlasti črešnje, breskve, marelice in zgodnje hruške.
Radoveden poročevalec pa je ob tej priliki pobaral meteorološki zavod za podatke, koliko je bilo lani vseh padavin in odgovor je bil: 1300.5 m'm!
Lepa številka, ki ponazoruje ogromne mase vode! Kakor . mo v »Slovencu« že svoječasno omenili, pomenja v meteorologiji 1 m/m padavin toliko kot 1,000.000 1 na 1 km;. Ljubljanska občina obsega ozemlje kakih 38 knr. Navaden račun pokaže, da je lani nad Ljubliano in bližnjo okolico padlo 494.190.000 hI dežja. Barje hi se pač spremenilo v lepo in veliko iezero, če bi bil teren pri Ljubljani aklenjen i hribi in gorami.
; delavnica. Osebje delavnice predstavlja mojstra, pomočnika, vajenca in strojepisko, izmed katerih vsak gib pa opravlja svoje delo. A vseh gibljivih ; figur, ki jih je osem, žene en sam stroj celih pet : ur. Stolpna ura kaže na tri strani. Ima svoj stroj, ki kaže ločen čas. Razsvetljavo z devetimi žarnicami oskrbuje akumulator, ki se nahaja v posebnem stolpu. Izumitelj namerava razstaviti svoj avtomat na ljubljanskem velesejmu. a do tega časa pa bo razstavljeno v izložbi urarja g. Zajca v , Ljubljani.
Za os*'ofe!"e otroke
Kr. banska uprava dravske banovine ee Se enkrat obrača na dobre družine in posameznike vseh slojev z iskreno prošnjo, nnj sprejmejo osirotele in zapuščene revne otroke v brezplačno oskrbo.
Oskrbe najbolj potrebni bi bili otroci v starosti od 1 do 10 let in sicer predvsem dečki. Otroci se nahajajo v izreji in v zavodih, deloma pa še pri starših in drugih svojcih, jyogostoma v obupnih razmerah. Ker so bnuovinski krediti za zaščito otrok nizki, ni mogoče rešiti vseh zaščite potrebnih otrok bede in lakote.
Kdor želi sprejeti katerega teh otrok, nnj sc izvol, zglasili osebno ali p;smeno pri kraljevski banski upravi, oddelek za socijalno jmlitiko in narodno zdravje v Ljubljani, Knafljeva ulica št. 9, jKislopie banovinske hranilnice, I. nadstropje, soba štev. 11.
Stranke iz okrajev Maribor desni breg. Maribor levi breg. Ljutomer, Murska Sobota, Ptuj. Dolnja Lendava. Slovenjgradec, Prevalje in Konjice naj se obrnejo v tej zadevi na upraviteljstvo dečjega doma v Mariboru, Strossmajerjeva ulica.
Uboj v Slov, gortcah
Ptuj, 20. aprila.
V Grapšincih pri Sv. Juriju ob Ščavnici je prišlo do strahovite žaloigre. Med skupino fantov, ki so bili vinjeni, je prišlo ,lo pretepa, v katerem je navalila gruča pijancev nn posestnika Cirila Lo-vreta iz Ručinancev pri Sv. Tomažu v Slov. goricah. Lovre se je nahajal usodnega dne v Grapšincih s svojo ženo na obisku pri svojih sorodnikih. Slučajno je po vasi gredoč razbil pri posestnici Mariji Sovec šipo na oknu. Zvenket šipe so čuli fantje, ki so pričeli takoj klicati nn korajžo ter že v naslednjem trenutku napadli Lovreta. Pričeli so ua pretepati s palicami, sekiro in noži ter ga strahovito obdelali. Obležal je na tleh v mlaki krvi s strto lobanjo in razbitim očesom. Vaščani so prihiteli nesrečnemu možu nn pomoč ter ga prepeljali v ptujsko bolnišnico. Nesrečnež je že pri prevozu v bolnišnico izdihnil. Orožniki, ki so bili o strahovitem dejanju obveščeni, so takoj pričeli zasledo vati storilce ter so neke fante, ki so osumljeni sodelovanja pri zločinu, že prijeli.
FOTOAPARATE
svetovnih tvrdk Zeiss-fkon, Roden stock, VolgtlSndet, Welta. Certo Itr' ima vedno v zalogi
fofoodd: Jugoslovanske knjigarn? v Ljubljani
Miklošičeva c. 5.
Ljubljana
Združeni zasebni in
trgovski nameščenci
Ljubljana, 19. aprila.
Snoči se jo vràil v Rokodelskem domu izredni obf.ni zbor »Združenih zasebnih in trgovskih nameščencev«, in sicer za centralo in ljubljansko podružnico. Občnega zbora se je udeležilo blizu sto članov in prijateljev imenovane organizacije, ki so z živahno debato spremljali program, ka. terega je razvijal dosedanji predsednik tov. Hvale. Ta je med drugim razvijal, da je danes samo organizacija prijatelj v nesreči, ko se vendar sleherni dan vršijo redukcije in novi brezposelni stopajo na cesto. Organizacija bo ščitila svojo člane pred delodajalci, v brezposelnosti pa jih bo gmotno podpirala, dokler bodo brez kruha. Poleg tega bo vršila med njimi kulturno poslanstvo: prirejala bo mesečne tečaje, ki bodo člane izobrazili strokovno, sooialno, a hkrati jim jbodo dali vpogled v celotno sodobno življenje. Za svoje pravice bodo nastopali v dnevnih listih, Se pa jim ti ne bi dali prostora, si bodo ustanovili svoje lastno glasilo, ki se bo brez strahu zavzemalo za svoje člane vselej in povsod. Novih članov se je v zadnjih dneh priglasilo nad 150, hkrati pa se je prijavilo več podružnic iz provincijalnih mest in trgov ter izreklo centrali popolno zaupanje.
Po uvodnem govoru in poročilu tov. Hvaleta so se vršile volitve za centralo, kjer je bil izvoljen sledeči odbor: Kremžar, Bač, Pernišek, Tri-ler. Hvale, Hartman in Sitar. Podružnica Ljubljana pa je dobila sledeči odbor: Rudolf Smrsu, inž. Košir, Preželj, Ložar, Kalan, Krvina, Vindišar.
Kai bo danes?
Drama in opera: Zaprti.
Kino Kodeljcvo: Ob 8: »Skrivnostna šestica«. Znižane cene.
Nočno službo imata lekarni: Mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvelska cesta 10.
Na/ bo praznik aH post S/amičev prav vsaki gost se počuti zadovoljno ker postrežen je povoljno!
0 Fototrgovina Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani se je preselila na Miklošičevo cesto št. 5 v Radio-paviljon, poleg hotela Union. Na zalogi ima stalno fotoaparate vseh svetovnoznanih znamk od najcenejših do najdražjih. Fotopolrebščine vseh vrst. Razvija in kopira po zmernih cenah. Oglejte si zalogo.
0 Za nocojšnji koncert Vaše Prihode vlada izredno zanimanje. Vsakogar, ki želi biti deležen drevi prvovrstnega umetniškega užitka, opozarjamo, da si kupi vstopnice še tekom dneva v Matični knjigarni. Cene posameznim sedežem so po 40, 30, 25, '20, 15, 12, 10 in 8 Din, stojišča po 7 Din, dijaška po 5 Din. Vaša Prihoda izvaja naslednje skladbe: Beethoven: Sonata G-dur, Schubert: Fantazija C-dur, Mendelssohn: Violinski koncert E-mol, Dvorak: Slovanski ples E-mol, Dvorak: Val-" ček A-dur, Paganini: Varijacije. Koncert se začne drevi točno ob 20 v Unionski dvorani. Večerna blagajna začne poslovati ob pol 20 v veži pred koncertno dvorano.
0 V Pollakovi tovarni na Sv. Petra cesti, ki je, kakor znano, sedaj last Mestne hranilnice ljubljanske, je bilo te dni odpuščenih 20 delavcev. To dejstvo nas preseneča, ker so naročila tu in zato odpusti s socialnega in tudi s stvarnega stališča niso utemeljeni. Ker utegnejo vzroki biti drugje, prosimo gospoda eenatorja Hribarja, naj bi se za to stvar interesiral in ukrenil tako, da bi odpusti oe bili potrebni.
0 Stanovanjske odpovedi. Pri okrajnem sodišču je bilo doslej vloženih 313 stanovanjskih odpovedi; razmeroma malo napram prejšnjim letom. Odpovedni roki so bil za april in maj. Za majniški selitveni rok je določenih 200 odpovedi. Računajo, da bo v majniku prav živahno preseljevanje strank, kajti mnogo odpovedi je bilo podanih privatno in ustmeno. Selilo se bo okoli 350 strank. Največje povpraševanje je po malih stanovanjih, za katere se kar pulijo delavske družine, nižji uradniki in privatni nameščenci. Te dni bo sodišče izvršilo več deložacij. Takoj po praznikih sta že bili izvršeni dve. Deložiran je bil na Dunajski cesti neki invalid z družino, na drugem kraju pa neka priletna
ffled. Univ. dr. Gvido Debelak
Ljubljana, Tyrseva cesta 15 ne ordinira do 7. maja.
učiteljica, ki je živčno bolna in so Jo morali prepeljati v bolnišnico.
0 Gramozna jamu. Kako brezglavo stanovanjsko politiko je vodila mestna občina v gotovih delavskih probjemih, jasno kaže nesrečna Gramozna jama, ki jo sedaj uradno opisujejo kot leglo nemorale in zatočišče raznih temnih elementov. Tam je pred leti občina zgradila več barak, kamor se je naselilo 24 družin z vso svojo beračijo in ropotijo. Najemnina je bila mesečno 25 Din. Mnogi so to najemnino redno plačevali, a sedaj morajo nositi poslediee onih brezbrižnikov, ki se sploh niso zmenili za najemnino. Večina, 18 strank dolguje na zaostankih najemnine lepo vsoto 18.000 Din. Občina je že pred mesecem sodno odpovedala vsem Лагакагјепк v Gramozni jami. Včeraj bi se imela izvršiti deložacija 18 najemnikov. Deložacija pa je bila odložena do 15. maja. Tn dan pa se morajo brezpogojno izseliti vse stranke. Kam? Na to vprašanje ne more odgovoriti niti mestni stanovanjski oddelek niti socialnopolitični urad.
O 01) priliki proračunske razprave. Na vprašanje, stavljeno v našem listu dne 19. t. m. nam mestno načelstvo pojasnjuje: Mestno načelstvo bo postopalo pri pripustitvi ic državnemu strokovnemu izpitu bodisi iz pisarniške ali iz računske stroko po predpisih zakona ter bo merodajna za to le kvalifikacija, ki Jo predpisuje zakon. — Prijavljenim kandidatom, ki dejansko že več let vrše službo v eni ali drugi teh strok z uspehom, pristopa k strokovnemu izpitu seveda ne bo branilo, ker stoji mestna uprava slej ko prej na stališču, da vestnim in sposobnim uradnikom ni zavirati poti k napredku, ker zavisi od tega tudi vestnost, iniciativnost in ambicijoznost posameznika. O pripustu k izpitu pa končno odloča pristojno državno oblastvo, kjer se ti izpiti polagajo. — Vsem onim pa, ki imajo po zakonu predpisano kvalifikacijo za polaganje izpitov, mestna uprava ne bo delala nikakršnih ovir.
O Štirje ponesrečenci. V bolnišnico je neka usmiljenlta prepeljala z avtotaksijem 21 letno Miro Čibej, hčer upokojenega železničarja in sedaj zaposleno v železničarski restavraciji v Ljubljanskem dvoru, Mira je nesla škaf vroče vode v družbi z drugo usmiljenko, pri tem pa se je škaf prevrnil in Mira se je polila z vročo vodo po hrbtu. Opekline k sreči niso nevarne. — 20 letni ključavničar Stanko Jurman iz Trbovelj je pred dnevi pil neko kislino. Vzrok ni znan, vendar je fant k ereči že izven nevarnosti. — V Križah pri Tržiču je padel in se poškodoval na desni roki Ludvik Ribnikar, 27 letni delavec iz Križ. — Nevarno je ranjena 23 letna Pepca Valentinčičeva, posestnikova hčerka iz Mekinj, ki jo je krava sunila z rogom v trebuh.
© Modne hlače — pumparce dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14.
0 Dr. Dcbevec 22. in 24. aprila ne ordiaira.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA
Začetek ob 20.
Petek, 21. aprila: zaprto.
Sobota, 22. aprila: DAME Z ZELENIMI KLOBUKI.
Red Sreda.
Nedelja, 23. aprila: ob 15: I. N. R. I. Izven. Znižane c.ene.
Ob 20: KROG S KREDO. Izven. Znižane
cene.
Pri nocojšnji ponovitvi Shapespearjeve tragedije »Hamlete igra naslovno vlogo režiser g. Oi-ril Debevec. Predstava je za red B .
Abononto Reda Sreda opozarjamo, da imajo ta teden izjemoma tudi v soboto, dne 22. t. m. za svoj abonma dramsko predstavo in sicer »Damo z zelenimi klobuki«, to pa vsled tega, ker je Veliki teden izpadla predstava za njihov abonma.
Pasijonska igra L N. U. L Na splošno željo se ponovi pasijonska igra I. N R. I. še na Belo nedeljo popoldne ob 15 v ljubljanski drami. Ceno posameznim sedežem so od 24 Din navzdol.
OPERA
Začetek ob 20.
Petek, 21. aprila: zaprto.
Sobota, 22. aprila: PRI BELEM KONJIČKU. Izven.
Globoko znižane cene od 30 Din navzdol. Nedelja, 23. aprila ob 15: PARSIFAL. Izven. Znižane cene.
Poizvedovanj«
Naideaa je bila zlata zapestnica v drevoredu Tivoli v nedeljo popoldne. Dobi se v Gosposki ulici 9 (pritličje) od 12—14.
Izgubila se je psica ovčarka, ki sliši na ime >Diana«. Kdor jo je našel, ga prosim, da jo proti nagradi vrne na ime Bricelj, Na Kodeljevem 1.
Maribor
□	Odčitavanje eleklroStcvcey in izstavitev
plačilnih listkov za električni tok vršijo pri mestnem električnem podjetju inkasanti. Vsak ima določen okoliš z gotovim številom odjemalcev toka, katere obišče mesečno enkrat. Delo je razdeljeno, da mora vsak dan od začetka meseca do konca meseca izvršiti račune za gotovo število strank, tako da odčita stanje štcvcev tekom enega meseca pri vseh odjemalcih svojega okoliša. Vrstni red, po katerem inkasant obiskuje stranke, je tako urejen, da pride k istemu odjemalcu vsak mesec približno ob istem datumu. Večina odjemalcev je že na to navajena ter ima denar za to kar pripravljen. Oni pa, ki jih inkasant ne najde doma ali ki ne morejo plačati, lahko poravnajo dolžni znesek po položnici čekovnega urada, ali pa pri blagajni mestnega električnega podjetja, kakor jim pač bolje odgovarja. Mestno električno podjetje je pripravljeno, da ustreže lahko izvedljivim željam svojih odjemalcev. Odbiranja elektrošteveev, ki bi se vršilo samo v prvih dneh vsakega meseca, pa ne more uvesti, ker ne bi podjetje preneslo stroškov za nastavitev velikega števila novih inkasantov, ki bi bili potrebni pri izpremembi obstoječega načina zaračunavanja toka. — To nam sporoča mestno električno podjetje.
□	še eno gostovanje. Ker je imela gdč. Lu-bejeva prošlo nedeljo tako lep uspeli ter so moralo orliti od blagajne cele množice, se njeno gostovanje v »Grofici Marici« ponovi to soboto 22. aprila ob znižanih cenah. Го bo istočasno zadnja glasbena predstava na bloke.
□	V frančiškanski baziliki kradejo žarnice. V teku letošnjega leta je bilo izvršenih v frančiškanski baziliki že deset tatvin električnih žarnic. Vsakokrat je tat odnesel po pet ali šest žarnic. Skupna vrednost pokradenih žarnic znaša 700 dinarjev. To dni pa ee je zglasil v samostanu oo. frančiškanov berač, ki je povedal, da pozna tatu. Prodajal je baje ukradene žarnice pri zasebnikih in tudi pri starinarju. Berač je navedel tudi icne nepridiprava. Policija je dotičnega, ki ga je berač osumil tatvine, izsledila ter ga oddala v sodne zapore.
n Salezijanski sotrudniki se vabijo na sestanek v nedeljo, dne 23. aprila ob 4 popoldne v stolnem župnišču. Akademija radi tehničnih ovir odpade.
□	Preložitev gasilske tombole. Dobrodelna tombola mariborskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva, ki bi se morala vršiti 8. maja, se preloži radi nastalih tehničnih zaprek nn kasnejši čas.
□	Mariborski dijaki ponovijo v sredo, dne 24. aprila v tukajšnjem gledališču družinsko dramo velikega Norvežana Henrika Ibsena »Strahove«.Režija g. Makso Ftirijan.
□	Saharin. V skladiščih tukajšnje glavne carinarnice se je nabralo od raznih zaplemb skupno okoli 80 kg saharina. Ta saharin bodo prodali na javni licitaciji zasebnim kupcem. Licitacija se bo vršila dne 24. aprila t. 1. ob 9 dopoldne v pisarni kazenekega oddelka carinarnice. Skupna vrednost zaplenjenega saharina je 17.780 Din. Kupec saharina, ki nima zakonskega pooblastila za nakup in prodajo umetnih sladil, mora imeti tozadevno dovoljenje banske uprave.
□	Cesta napreduje. Deln za otvoritev cestne zveze med Smetanovo in Orožnovo ulico naglo napredujejo. Delavci so podrli že vse plotove, ki so stali novi cesti na poti ter bodo kmalu končali tudi zemeljska dela. S tem bo omogočen
grohod za pešce po novi ulici skozi dvorišče idanškove hiše na Strosemajerjevo ulico. Vozni promet pa bo omogočen šele jeseni, ko se podre Zidanškova hiša: v poslopju še namreč stanujejo stranke, ki se izsele šele po trimesečni odpovedi.
□	Zanimiva sličnost. Preiskava v zadevi vloma pri carinskem posredništvu Jaklič se nadaljuje z vso vnemo, vendar ni doslej dobila policija še prave opore zn pravi udarec proti vlomilcem. Zanimiva jc sličnost tega vloma z vlomom v isto pisarno pred dvema lotoma. Takrat so odšli vlomilci, ki so navrfali blagajno, praznili rok, bil pa jc zgolj slučaj, da niso odnesli ogromnega plena. Na skrivnosten način so morali vlomilci doznati. da bo moral carinski posrednik Jaklič naslednjega dne zjutraj ob osmi uri založiti na carinarnici znesek Din 600.000 kot kavcijo. Čisto pravilno so kalkuli-rali, da bo posrednik ta denar že prejšnjega dne dvignil v banki ter ga preko noči shranil v svoji blagajni. Slučajno pa v banki omenjenega dneva niso imeli toliko gotovine in jo je dobil posrednik šele naslednje jutro. Rila je to čudovita sreča, kajti zjutraj je našel svojo
■ močno blagajno navrtano in izpraznjene
□	Konec giedaliSk" sezone. Mariborsko gledališče zaključi letošnjo sezono sredi meseca
maja. V tej eemni ee vprizorita še dve dramski deli.
□	Popravilo Marijinega znamenja. Spomin-eko Marijino znamenje na Glavnem trgu je potrebno nujnega popravila; v našem listu smo ze opetovano opozarjali, da je treba ta spomenik rešiti propasti. Te dni si je ogledala znamenje posebna komisija, v kateri so bili konservator dr. Štele, zastopniki mestne občine, gradbenega urada in Olepševalnega društva. Komisija je ugotovila, da bi zahtevalo celotno popravilo vsega okoli 50.000 Din. Ker pa takega zneska trenutno nima nn razpolago niti olepševalno društvo, niti mestna občina, je bilo вк.1е-njeno, da se izvrši popravilo znamenja v poea-ineznih etapah. Z najnujnejšimi deli se bo pričelo že v najkrajšem času.
□	Smrten strel v prsi. Pri Sv. Jerneju, na Pohorju, je prišlo do strahovite žaloigre, ki je deloma še nepojasnjena, ker je ena žrtev obležala mrtva pod smrtonosnim puškinim strelom, storilcu pa se_ je posrečilo, da se je z begom odtegnil roki pravice. O žalostnem dogodku doznavamo naslednje podrobnosti: Pri posestniku Matevžu Ribiču se je nahajal kot najemnik in dninar Anton Valant. Že dalje časa je vladalo med najemnikom in gospodarjem napeto razmerje radi nekega zneska, ki ga je Valant dolgoval Ribiču. Prepiri in tudi grožnje so si dnevno sledile. Te dni pa je Ribičeva žena Antonija odvzela Valantu hlače, da bi se tako kril njegov dolg. To ga je spravilo v ogenj. V prepiru s svojo gospodinjo je zagrabil za lovsko puško, visečo na steni ter ji prestrelil iz neposredne bližine telo. Strel jo je zadel v prsi, raztrgal življenske organe ter io na mestu usmrtil. Ko je Valant videl strahovite posledice svoje nesrečne jeze, je vrgel puško na ramo ter izginil v gozd. Domači, ki eo prihiteli na strel, so zaman skušali mrtvo gospodinjo obuditi k življenju. Storilca si iz strahu pred njegovo puško niso upali zasledovati. Obvestili so orožnike, ki pn so doslej zaman iskali Valanta. Najbrže je utekel preko meje v Avstrijo ter se skriva v samoti obmejnih gozdnih planjav. O zločinu so bile obveščene tudi avstrijske oblasti, ki vršijo poizvedovanje za storilcem tudi na oni strani meje. — Dogodek je povzročil na Pohorju mnogo razburjenja in vznemirjenja.
D Meso se draži. Mariborske gospodinje z neprijetnim občutkom opazujejo, da se je pričela cena mesu precej dvigati. Je to posledica podražitve živine, ki je v ceni poskočila.
□	Vrhanovo sprehajališče. Mariborčani, ki zahajajo v Kninnieo. bodo z veseljem pozdravili preureditev izprehajalne poti proti Kamnici po Vrbanovi cesti. Pot bo namreč temeljito prenovljena, obenem pa se bo letos škrooila vozna cesta in sicer redno večkrat na dan. Cesto bodo škropili do mestne meje, ker je ni mogoče zanreti za avtomobilski promet.
П Beračenje in mestni soc. politični urad. Spričo pojačenega beračenja po meetu v zadnjem času, ponovno opozarja mestno načelstvo, prebivalstvo mesta Maribora, da beračem ne izroča denarja, marveč izključno le omenjene nakaznice po 50 par, ki jih beračem, kadar so nabrali najmanj tO nakaznic, zamenja soci-jalno-politični oddelek mestnega nnčelstva bodisi za denar bodisi za živila in druge življjm-ske potrebščino. Rernči, ki ne bivajo stalno v Mariboru, se izločijo in odpravijo v njihove domovinske občine, sumljive osebe pa izroče policijski oblasti. Ker se bo zlorabljenje beračenja v mestu odpravilo le, če bo prebivalstvo podpiralo stremljenje mestne občine, se tem potom vnovič pozivajo vsi Mariborčani, da pri podpiranja beračev uporabljajo zgolj uradne bloke, ki jih je izdalo mestno načelstvo.
П šahovska tekma v kavarni Jadran se kmalu prične. Igralo se bo po kup-sisfemu v eni ali dveh skupinah. Prijave se sprejemajo še tekom tega tedna v kavarni Jadran ali na pri prof. Favn ju. Doslej so določena 4 darila. Prvi sestanek se vrši v kavarni Jadran v nedeljo 23. t. m. dopoldne. Vsi priglašeni in reflek-tanti na i pridejo, dn se določijo dnevi igranja.
П Dolgi prsti so pa izdali. Lep uspeh je dosegel daktiloskop mariborske policije g. Gro-bin. T/ Šoštanja so mu poslali tamošnji orožniki razbito šipo s prstnimi odtisi vlomilca, ki je oplenil gostilničarja Skazo v Topolščici. Po odtisih je daktiloskop ugotovil, da je bil v Šoštanju na obisku že dolgo zasledovani drzni vlomilec Anton Kac, ki ga zasledujejo naše in avstrijske oblasti radi neštevilnili vlomov.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Petek, 21. aprila: Zaprto.
Sobota, 22. aprila: Ob 20: GROFICA MARICA.
Gostovanje ge. Marice Lubejeve. Znižane cene.
КиЊмтЈ obzornik
Delo in načrti naših mladih arhitektov
Že včeraj smo poročali o Mednarodni razstavi sodobne arhitekture v Parizu, ki sc je vršila od 1. do 13. aprila in katere so se udeležili vsi vidnejši arhitekti evropskih držav, med njimi tudi <ieeet Jugoslovanov. Zanimalo pa me je poleg ve-likopoteznosti razstave in morebitnih priznanj naši arhitekturi tudi o delu in načrtih naiih arhitektov doma, zato sem stopil k goep. arhitektu injJT"ï>ra-gotinu Faturju, ki je bil prav za prav prvi po-vabljee v Pariz, pa tudi iz domovine plete najtesnejše kulturne vezi z ostalimi evropskimi narodi.
Ljubomir Ilič, arhitekt iz Splita, ki živi stalno v Parizu, je izposloval lep prostor na Mednarodni razstavi sodobne arhitekture (to je priredila pod pokroviteljstvom prosvetnega ministra L'architecture d'aujour d'hui) za jugoslovansko sodob-n o arhitekturo. Kot znan predstavnik te je bil povabljen gosp. Fatur, ki je pa to sporočil klubu, na kar se je odločilo deset jugoslovanskih sodobnih arhitektov, da bodo sodelovali na imenovani razstavi z 12 deli. — Kaj prav za prav loči sodobne arhitekte od starejše generacije? Mladi se bore proti nelogični tradiciji starih. Specialno v Jugoslaviji nastopajo proti tako zvanemu kranjskemu slogu (Slovenija), proti madjarskemu vplivu (barvasti ornnmenti, Hrvatska) in proti »rbsko-nacional-no-bizantinskemu slogu (Srbija). Mladi ne žive za umetnost radi umetnosti, za lepoto radi lepote; njihova funkcionalna arhtektura mora služiti v celoti človeku. Hiša e. pr. ni zanje lepo zamišljena zgradba, marveč ihr organizem, poln življenja, ki je v podrobnostih na službo človeku. Stara gencracija pa živi bolj za lepo lice kot ca koristnost. In ravno sodobna generacija, ki je prav za prav evropeka, vendar pa turtvarj* v svojem
narodnem duhu prav lako individualno kakor slikarji in kiparji, je bila povabljena v Pariz.
Udeležile so se polnoštevilno sledeče države (poleg Francije): Avstrija, ki ima kakor Španija stalne zastopnike pri reviji L'architecture d'aujour d'hui, je med drugimi postala Behrensa ! (ta je adaptiral Fellnerjcvo hišo v Zagrebu), Hoff- j manna, wagnerja, I.oosa itd.; Španijo eta med drugimi zastopala Bringas in Sotto. Madjari, ki nimajo svojega zastopstva v Parizu, so se udeležili več ali manj s propagandističnimi nameni. Poljaki so nastopili kot grupa Združenih arhitektov, med katerimi naj pred vsem imenujemo Niemojewekega, Brukalskega, Jakimowicza, Ja-strezebowskega, Majewskega, Rozanskega, Swier-czynskega itd. Vseh je bilo nad 30. Z njimi je bila politična misel, zato so kolektivno nastopili, bmed Cehov je bilo zastopanih nad 20 arhitektov. Poleg treh Slovencev, ki smo jih že včeraj imenovali, je bilo še sedem Jugoslovanov, med njimi Ehrlich, Kojič, Zemljak, Šen, Baylon itd.
Po množini del eo bili najbolj vidni Poljaki, kakovostno pa so bili najbolje ocenjeni Jugoslovani (ob priliki bomo prinesli ocene). Drugi narodi so učinkovali z obsežnimi projekti radi velikih nalog, v jugoslovanski umetnosti pa je videla kritika in občinstvo bolj notranje vrednote, ki so vzbujale veliko priznanje.
Zanimive so vezi med našimi in inozemskimi arhitekti. Po naši lepi reviji »Arhitekturi« so spoznali evropski arhitekti prizadevanja in umetniško višino jugoslovanskih arhitektov in zaprosili so za sodelovanje v svojih tovrstnih revijah. In tako prinašajo malone v sleherni številki velike evropske arh. revije (L'architecture d'aujour d'hui, La revue moderne, The master builder, The architects'jour-nal, The architectural review, Bygmastaren (šved.), Achitectura i Budownictwo (polj.), Rassegnn di architettura (itaL), Srtyl (čeJ.) itd. reprodukcije načrtov in razprave naàih arhitektov, pa kajpada tudi drugih, kar seveda kulturno zbližuje evropske držav«, a hkrati se na ta način spoznava duševnost » veličina posameznih narodov. Poleg stikov v re-
vijah in s korespondenco pa se vežejo naši arhitekti z inozemskimi tudi osebno na študijskih potovanjih, katera si medseboj izmenjavajo. Na osnovi vsega tega so povabile vse zgoraj naštete revije gosp. arh. Faturja, naj preskrbi reprodukcij in člankov o jugoslovanski sodobni arhitekturi, da bodo posvetile tej po eno celotno številko. Seveda je treba za to denarja, za vsako številko do 25.000 dinarjev. Saj bi moral pripraviti 200—300 fotografij, člankov, razprav, ki bi razsvetljevale celotno lice sodobne jugoslovanske arhitekture. Posamezni naši umetniki sc itak predstavljajo evropskim narodom, toda do celotne neprezentance ne more priti, zakaj vsi domači odločujoči činitelji so gluhi za ta klic. In vendar — mar ne bi ravno na ta način naša država najbolj vzrasla v očeh ostalih kulturnih držav! Zakaj si Madjarska. Italija, Avstrija itd, toliko prizadevajo, da bi bile vidne ravno po svojih umetnikih! In odštevajo težke denarje v te namene...
Med ostalim se je izrazil gosp. ing. Fatur, da pripravljajo za binkoSti v Belgradu (ob priliki kongresa Združenja jugoslovaskih inženjerjev in arhitektov) veliko razstavo sodobne arhitekture. Istočasno pa se bosta vršila v Belgradu kongres FIS-a (Zveza slovanskih intelektualcev) 1er šumarski kongres. Na kongresu jugosl. inženjerjev in arhitektov bodo poslali tudi Bolgari 50 delegatov, to bo prvi tovrsten stik meti Bolgari in Jugoslovani. Za razstavo samo pa so pripravili ljubljanski arhitekti okrog 150 iistov, skupno 40 celotnih slik. Približno toliko tudi zagrebški. Iz tega vidimo, da bo to v resnici razseina razstava. Razstavi v Belgradu bo eledila razstava v Ljubljani, ta pa le za slovensko sodobno arhitekturo.
Tako vidimo, da si sodobni rod domačih arhitektov mnogo prizadeva, da bi Evropa po njihovih delih spoznala našo domovino in ji priznala mesto, ki ji gre. Le oni, ki bi morali stati tem mladim ljudem ob strani, se izmikajo brez razumevanja za njihove lepe cilie ter jim na la način izpodmi-kajo tla.	L, G.
■J- Srečko Albini. Te dni je umrl v Zagrebu znan: hrvatski glasbenik Srečko Albini, ki se je rodil v Županji v Slavoniji leta 1869, a je po končanih glasbenih študijah nastopal kot gledališki ka-pelnik v Gradcu, Dunaju in Zagrebu, kjer je končno postal ravnatelj opere. Leta 1919 je bil upokojen. Njegova dela so večinoma operete, med katerimi zavzema »Bar un Trenk« častno mesto. Saj so jo igrali po vsej Nemčiji, Avstriji, Italiji, Češki in celo v Londonu, Tu so znani pred vsem motivi slavonskih ljudskih napevov, ob katerih se pleše narodni ples. Poleg operet jc dal Albini več uvertur, kantat ter salonskih klavirskih kompozicij.
Dr. Antun Barac, profesor za književnost, pripravlja kritično Zgodovino hrvatske književnosti 19. in 20. stoletja, s čimer bo izpolnil veliko vrzel v hrvatski literarni zgodovini. Poleg tega piše dve obsežni razpravi o Skerliču in Matošu ter o Zgodovini hrvatske kritike.
Pavel K u n a v e r : V prepadih. Mohorjeva knjižnica, 56. zvezek. Založila Družba sv. Mohorja, natisnila Mohorjeva liskania v Celju. — Kuna-verjeva razprava, ki jo je lansko leto prinašala »Mladika« skozi ves letnik, je izšla te dni v posebni knjigi. Knjiga, ki je dober vodič v podzemlje, v vse pravljične skrivnosti jam, je pisana z živahnostjo, napetostjo in toplo ljubeznijo, kor je pač umljivo, če pomislimo, da je Kunaver sam preplezal vse te jame po Krasu, izmeril jih in ujel njihova čuda v fotografičen aparat. Poleg jam s kraškega področja je orisal Kunaver tudi več jam z ostalega slovenskega sveta, katerim je posvetil mnogo pozornosti in katere je opisal s tako jasnostjo, da jih bo sleherni človek z užitkom prebiral. Avtor je izpolnil s pričujočo knjigo občutno vrzel v našem jamoslovju — v poljudni obliki je napisal knjigo o podzemeljskih čarih in strahotah ter na ta način odprl najširšim plastem vrata v podzemeljsko znanost. — Knjiga se dobi v vseh knjigarnah in stane brošir. 24 Din, vez. 30 Din; člani Mohorjeve družbe in dobe 25% ceneje, če jo naroče naravnost pri založnioL	L. G.
Dnevna
Koledar
Petek, 21. april»: Anzelm, cerkveni učenik; Simeon, škof.
Novi grobovi
+ Gospa Karolina Bozzini. Na svojem domu Za gradom 11 v Ljubljani je 20. aprila umrla v častitljivi starosti 89 let gospa Karolina Bozzini, roj. de Stabile-Sailnberg. Pogreb bo v soboto ob 16. Naj počiva v mirul Žalujočim svojcem naše sožaljel
-J" Gospa Terezija Koman. V splošni bolnišnici je v četrtek izdihnila gospa Terezija Koman, roj. Brflckler. Pogreb bo v petek ob 14. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim sinovom in hčerki izrekamo svoje sožaljel
-f- Mali Lovrenc. V Selih pri Kamniku je zaspal v Gospodu vrl krščanski mož Lovrenc Mali, oče g. kaplana Gregorija Malija. Pokopali ga bodo danes ob 10 dopoldne. Naj počiva v Gospodu! Vsem otrokom ter sorodnikom izrekamo svoje sočutjel
-(- Peter Urbane, gostilničar na Tržaški ccsti 9 v Ljubljani, je zatisnil oči v sredo 19. aprila. Pogreb bo danes ob 16.30. Naj počiva v miru! Žalujoči vdovi in vsemu sorodstvu bodi izrečeno naše sožaljel
-J- Smrt t Vavti rasL Na cvetno nedeljo popoldne je umrla nagle smrti 84 letna mati g. Josipa Grbe c, postajnega načelnika v Straži. Na Vel. noč pa je rešila »božja dekla« dolgotrajnih bolečin gospo Ano V in t a r , vdovo pokojnega lesnega trgovca Ivana Vintarja. Zapušča obilo družino: 5 sinov in 6 hčera, ki se pa že vsi preskrbljeni — razun najmlajšega sina, kateri študira na univerzi.
-f- Dir, Vladimir Nikolić — Podrinski. Te dni je umrl v Zagrebu znani hrvatski borec za državno-pravno individualnost Hrvatske proti Madžarski, dr. Vladimir Nikolič-Podrinski. Bil je sin bogatega zagrebškega trgovca, ki je po svojih visokošolskih študijah kaj kmalu zaseciel mesto velikega župana modruško-reške županije, kesneje je bil izvoljen za podbana in še do drugih visokih meet se je povzpel. Dasiravno se je gibal bolj med aristokratsko družbo, je vendar vse svoje življenje posvetil borbi za hrvatsko samostojnost in mnogo-lcrat je 8 plamtečimi besedami in z orjaškimi dejanji rešil evojo domovino pred težkimi zakoni v budimpeštamskem državnem zboru. Hrvati hranijo nanj hvaležne spomine.
Ostale vesft
_ Novi »Slovenčev« roman iz irske zgodovine
»R a r y O' More« bo začel izhajati v nedeljo 23. aprila. Opozarjamo na ta roman vse svoje bralce in prijatelje lepega čtiva.
—	Romanje k Materi božji na Trsat bo nepreklicno o Binkoštih 3. in 4. junija. Vsem, ki ste se prijavili do 20. t. m. in tako zagotovili posebni vlak in polovično voznino, se romarski odbor — iskreno zahvaljuje. Posebni romarski vlak bo vozil iz Ljubljane čez Zidani most, kjer bo sprejel še romarje iz mariborske škofije, če teh ne bo do 1. maja vsaj 300, da bi imeli svoj posebni vlak lz Maribora. Prijave bomo sprejemali še do 5, maja, vendar je posebni vlak iz Maribora odvisen od prijav do 1. maja. Ako bo 1. maja zagotovljen posebni vlak tudi iz Maribora, bo vozil ljubljanski po-;eebni vlak po stari navadi čez Novo mesto-Karlo-vec. Te dni izide romarski list, ki ga bomo poslali brezplačno vsem župnim uradom in duhovnikom, vsem lanskim romarjem in vsem tistim, ki ■o se, ali ki se bodo letos še prijavili. Po 5. maju ne bomo mogli nikogar več sprejeti, ker bo ta dan določeno število vozov, kakor tudi smer posebnega vlaka. V listi bodo vsa potrebna navodila in pojasnila, kakor tudi odgovori na razna vprašanja, !d so jih prijavljeni naslovili na romarski odbor. List bomo poslali vsakomur, ki se nam javi, brez ozir», če se romanja udeleži ali ne. Prijatelje in znance prosimo, naj še te dni poagitirajo za čim lepšo udeležbo. Kdor nam prijavi 10 romarjev dobi eno izkaznico zastonj. Izlet po morju na otok Krk bo popolnoma brezplačen za one, ki bodo imeti romarsko izkaznico. Zadnji tedni za prijavo potekajo! Pišite še danes dopisnico na naslov: Romarski odbor, pri »Sveti vojski«, Ljubljana, Dunajska cesta 17.
—	Binkoštni Izlet Jadranske straže na Hvar— Vis—Komiža. Jadranska straža v Ljubljani priredi od 3. do 8. junija 1933 izlet na Jadransko morje. Znamo je, kalco odlično so se obnesli vsi ti izleti, in kako so bili prijetni in poučni. Letošnji izlet se Trši na Hvar—Via—Kamižo. Izletniki se bodo odpeljali v soboto, dne 3. junija, z vlakom v Split. V nedeljo nadaljujejo potovanje na Komižo, kjer ostanejo čez noč. Dne 5, junija se odpeljejo na Vis, kjer ostanejo ves dan; 6. junija pridejo na Hvar, od koder »e vrnejo 7. junija v Split in od tu zvečer ▼ Ljubljano. Celo potovanje, ki bo trajalo 5 dni, bo stalo z« I. prostor 950 Din, II. prostor 850 Din, «a podmladek p» 500 Din. Omenjene vsote se plačujejo r treh oDrokih in sicer 25% pri prijavi, 25% do 1. maja, 50% do konca maja. Izlet se vrši, če se prijavi do 100 oeeb. Prijave za izlet sprejema pisarna Jadranske straže v Ljubljani, Gledališka ul. 8, pritličje.
—	Za vse udeležence občnega zbora Oblastnega odbora Združenja vojnih invalidov dravske banovine v Ljubljani, ki bo dne 23. aprila t. 1. ob 9 dopoldne v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, je dobljena polovična vožnja. Vsak, naj si bo delegat ali pa član, ki hoče na občni zbor, naj kupi na od-hodni postaji celo vozno karto in naj je v Ljubljani ne odda, ker bo skupno s potrdilom o udeležbi služil» z» povratek. Na občni zbor pridejo predsednik Osrednjega odbora g. B. Nedič, g. Mrva-ljevič in odbornik g. Rankovič, ki bodo podali zanimiva poročila o stanju in delovanju Združenja, o položaju glede invalidskega zakona in o kongresu C1AMAGA. Vsem članom priporočamo, da se udeležijo tega za nje zanimivega občnega zbora, naše prijatelje pa vabimo, da nas počastijo s svojo udeležbo. Krajevnim odborom, posebno onim iz bližnje okolice naročamo, da propagirajo med članstvom, da bo udeležba čim mnogoštevilnejša, tako da bo dvorana delavske zbornice polna. Oblastni odbor.
—	Dobroroljcil Potekel je rok za vlaganfe prošenj za nova uverenja 1929 leta. Marsikdo je po nevednosti zamudil ta rok. Vsi ti niso mogli radi tega dobiti novih uverenj in zaprositi za zemljo, ki jim po rakonu pripada. Po 61. 42 finančnega zakona 1933/34 je bil podaljšan rok za »laganje prošenj za dobrovoljska uverenja do 30. sept. t. 1. Kdor zamudi ta rok, izgubi za vedno pravico do uverenja — zemlje. Javite takoj podpisani organizaciji, ali za mariborsko okrožje Krajevni organizaciji v Mariboru (Vrbanova 69) jvofe točne naslove, da se dostavijo predpisane tiskovine, Pravico do dobrovoljskega svojstva imajo po pravilniku, čl. 1., vsi tisti, ki so stopili v srbsko aH črnogorsko vojsko za časa vojn: 1875—78, 1885—86, 1912—13 in 1914 do 5. novembra 1918. K zadnji skupini spadajo dobrovol)ci: Solunci iz Rusije, Srbije in Amerike, Murmanci, oni iz odreda podpolkovnika AndjelkovičB. tri »o prlili v Dubrovnik, Pivkovega bataljona, skuoina ocote Mitrovića «
kronika
Korzike, vri ki so prišli iz Italije (Nocera Umbra) ▼ Mikro. Pogoj pa je, da so služili do demobili-zacije ali če so bili poprej po zakonu odpuščeni iz komande. Poleg imenovanih imajo pravico do uverenj tudi oni nacionalni delavci, ki so pomagali doma pred 5, XI 1918 s požrtvovanjem in aktivnim sodelovanjem k narodnemu osvobojenju. Enako pravico do uverenja imajo žene in otroci pokojnih dobrovoljcev, očetje in matere pa le, če so siromašni ali če so jim bili pokojni edini branitelji, kar bodo morali dokazati slednji z dokazili pristojnih oblastev.
Vsi člani imajo po odloku prometnega ministrstva št. 4844 od 10. marca letos, pravico do če-trtinske vožnje na zborovanje v Beigrad. Imeti morajo predpisane članske legitimacije s slikami in plačano članarino za tekoče leto. Zborovanje bo 30. t. m. v Belgradu, Krajevna organizacija vojnih dobrovoljcev v Ljubljani.
—	Koroški in prekmurski vojni dobrovoljci •imajo pravico do dobrovoljskih »uverenj«, če dokažejo, da so »pomagali doma pred 5. novembrom 1918 s požrtvovanjem in aktivnim sodelovanjem k narodnemu osvobojenju«, kakor je to razvidno iz sporočila ljubljanske dobrovoljske organizacije.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 32 od 19. t. m. je objavljena , »Uredba o izpremembah in dopolnitvah uredbe o organizaciji posredovanja dela« dalje »Odločba o
o mednarodnih velesejmih v Ljubljani«, »Razpis — pogoji, ob katerih so uporabljani avtomobili zasebnikov ob uvozu oproščeni carine«, »Odločba o izpremembi v pravilih o opravljanju prolesorskega izpita«, »Dopolnitev v pravilniku o pogodbenih državnih poštah«, »Razpis — odločba o uvozni carini na parne kotle za centralno kurjavo in na radiatorje«, »Dopolnitev čl. 6 pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami«, »Obiavlja-nje višine premije v borznih tečajnicah«, »Dopolnitev v pravilniku o postranskih prejemkih uslužbencev drž. prometnih naprav« in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933«.
—	Pri številnih težkočah ženskega spola povzroči naravna »Franz-Josef« grenčica najboljšo olajšavo. Spričevala klinik za ženske bolezni dokazujejo, da se uporablja zelo milo odvajajoča »Franz-Josel« voda posebno pri porodnicah z iz-bornim uspehom. »Franz-Josel« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Krive prisege oprofčena. Pred malim senatom sta se v torek morala zagovarjati tudi dva stara moža, 66 letni posestnik Jože Žibert in njegov brat 64 letni France Žibert, oba iz Suhe, občina Predoslje pri Kranju, ker sta bila obtožena krive prisege v nekem civilnem procesu, tekočem pri ljubljanskem deželnem sodišču. Ignac Žibert je tožil Marijo Žibert in njeno sestro Aaio na plačilo 61.000 Din, češ, da so toženki pomagali ostali Ži-berti pri vseh poljskih delih že dolgo let. Oba obtoženca sta pričala v prilog tožitelju Ignacu, nakar je sledila ovadba zaradi krive prisege. Pred malim senatom pa so mnoge priče potrdile navedbe obeh obtožencev in zato ju je sodišče oprostilo.
—	Pregelj Ivan: Zbrani spisi. Osmi zvezek: Simon iz Praš; Usehli vrelci. V Ljubljani, 1933, založila Jugoslovanska knjigarna. Str. 218; cena vez. knjigi 60 Din, broš. 45 Din. — Pregljev pomen v našem slovstvu je že danes nesporen in slovstvena zgodovina ga bo vedno imenovala med našimi največjimi pripovedniki, med živečimi našimi pisatelji pa zaradi le njemu svojskih kvalitet, stvarnih in oblikovnih, sploh nima tekmeca. Toda njegovo veliko slovstveno delo je bilo tako raztreseno po raznih revijah in pri raznih založništvih, da je bilo res prav težko dobiti o njem točno sliko, zato so bili ti-le »Izbrani spisi« že vprav nujno potrebni in vsak prijatelj naše lepe knjige bo založnici zanje iskreno hvaležen. Dočim nam jo prinesel prejšnji zvezek Pregljeve poljudne »Ženske povesti«, pa objavlja ta zopet dve visoko kvalitetni umetnini, ki stavila na bravca že precejšnje zahteve, vendar jih bo z največjim pridom užival tudi preprostejši prijatelj lepe knjige. Zlasti »Simon iz Praš« je v našem slovstvu edinstven, izredno uspel poskus globoko in umetniško zajetega življenjepisa v leposlovni obliki in mirno lahko trdimo, da pri nas Se nihče ni ustvaril slike, kakršno nam je podal tu Pregelj o Simonu Jenku. Nič manj zanimiv in notranje celo precej soroden je tudi drugi spis tega zvezka »Usehli vrelci«, v katerem nam slika Pregelj zopet na popolnoma svojski način modernega pesnika Franceta Zornika in njegovo smrt. Pisatelj nam označuje spis za fragment, kar je sicer točno vendar je že v tej obliki miselno tako bogata in globoka slika sodobne literarne družbe, da skoraj nima primere v našem slovstvu. Zdi se nam odveč bravca še posebej opozarjati na ta zvezek, kakor tudi na Pregljeve >Iz-brane spise« sploh. Imeti bi jih morala prav vsaka slovenska hiša, ki se prišteva ined kulturne, a tudi med preprostim ljudstvom je Pregljevo ime že dolgo in jako dobro znano. Zunanja oblika in oprema zbirke sta jako lepi in okusni.
—	Vse slovenske gledališke odre opozarjamo na 4. zvezek ljudskih iger, ki ga je izdala in založila Misijonska tiskarna v Grobljah. Prinaša izvirno slovensko de!o mladega pisatelja Franceta Brenka: »Koroške tihotapce«. Drama se godi v naši polpretekli zgodovini, v času bojev za naš Korotan. Na to zgodovinsko osnovo je pisatelj spretno postavil v medsebojno odvisnost skupino ljudi, ki se borijo za ljubezen do domače zemlje, naroda, družine in dekleta. Opisuje naš slovenski živelj v Korotanu za časa koroških bojev, torej eno naših največjih narodnih bridkosti. — Odigrava se v naših visokih gorah, porablja divje romantične nevarnosti v skalovju, ki jih morajo prestajati tihotapci, ki prenašajo tobak in saharin, da ei zaslužijo za življenje, ali. pa so tihotapci, da eo se lahko umaknili iz doline, kjer vladata strast in razdejanje, v svobodne hribe. — Igra bo brez dvoma dobrodošla vsem slovenskim odrom, saj jc tako živo zvezama z življenjem vsakega Slovenca. Poleg tega je za odre lahko uprizorljiva, ker zahteva za scenerijo le gostilniško sobo in skalno graipo v gorah. Dober režiser bo igro lahko uprizoril v poletni eezoni na prostem. Knjižica se lahko dobi pri Ljudski knjižnici na Miklošičevi cesti ali v Misijonski tiskarni Groblje-Domžale.
—	Da bo Vaj otrok zdrav in veseli! dajte mu »Energin« za krepitev krvi, živcev in teka. »Energin« pospešuje razvoj otroka. Otrokom 3krat na dan po 1 malo žličko okusnega »Energina«, »Energin« se dobiva v lekarnah, pol litra 35 Din.
Ali ste fe poravnali naročnino?
Celle
•0" Koncert Akademskega pevskega zbora U
Ljubljane, ki se bo vršil v nedeljo 30. aprila v veliki dvorani Ljudske posojilnice v Celju, obeta biti za Celje izreden umetniški užitek. Na programu so same izbrane točke skladatelja Foersterja, zato upamo, da se bo celjsko občinstvo odzvalo vabilu polnoštevilno in pričakujemo, da se ne bo več pripc-til slučaj, kakor v letošnji sezoni večkrat, ko so morale biti zaporedoma odpovedane gledališke in koncertne prireditve, ker je celjsko občinstvo pokazalo zanje premalo smisla. Ta teden še se vrši i redprodaja vstopnic po hišah in prosimo vse, da prodajalcev i-tih ne odklanjajo, temveč naj vsak stori svojo dolžnost in s tem pokaže, da zna ceniti stremljenja naše akademske mladine.
0 Poročila sta se g. Jožef Kit, mizar v Celju, in gdčna Cecilija Prah, kuharica s Sp. Hudinje. Čestitamo!
-©" Umrl je v Zagradu Janez Janežii, 83 letni
občinski revež. N. v m. p.!
■©• Zborovanje poštnih uslužbencev. Združenje poštnih uslužbencev kraljevine Jugoslavije, dravska sekcija, bo imela v nedeljo 30. aprila ob
16	v prostorih Celjskega doma sestanek o ustanovitvi pododbora v Celju.
& Javno cepljenjc otrok za mesto Celje se bo vršilo v četrtek 11. maja od 4 do 6 popoldne v Zdravstvenem domu. Za otroke, ki bi izostali prvikrat, se bo vršilo ponovno cepljenje 18. maja ob istih urah. Pozivajo se starši, da prinesejo k cepljenju vse leta 1932 rojene otroke.
S! Izsledeno kolo. Dne 24. septembra 1932 je bilo na Mariborski cesti pred gostilno Delakorda ukradeno g. Goršeku Antonu, tovarniškemu delavcu s Sp. Hudinje 48, moško dvokolo. Sedaj je bilo to kolo izsledeno pri Alojziju Boršiču, kmečkem sinu iz Desenič, in bo prišlo zopet v roke pravega lastnika.
Ukraden ženski plašč. Dne 16. aprila je bil ženi privatnega uradnika g. Amandi May, Kralja Petra cesta 28, ukraden ženski plašč, Coubercout, drap, vreden 800 Din.
SK Jugoslavija v Celju je ustanovila damsko sekcijo. V začetku se bo gojila predvsem lahka atletika in damski table-tenis. Prijave novih članic sprejema gdčna Milka Pograjc. Table-tenis sekcija bo imela treninge ob ponedeljkih od 18 do 20, lahka atletika pa ob petkih od 18 do 20 in sicer oboje v Domu.
•O" Sport v nedeljo. V nedeljo se bo vršila ob
17	na igrišču pri Skalni kleli prvenstvena nogometna tekma med SK Olimpom in SK Atletikom.
Trbovlje
Občinske davščine. Na občinski deski je nabit I seznam onih posestnikov, kateri so oproščeni pla-! čanja psetine za svoje pse-čuvaje za tekoče leto. — Najkasneje do 30. maja t. 1. morajo dvigniti na občini znamke po 5 l>in. Ta termin velja tudi za ostale zamudnike.
Redukcije med višjim uradništvom TPD. Kolikor je dosedaj razglašeno, bodo sedaj tudi več uradnikov odpustili ozir. upokojili, dn sioer obra-tovodje inž. Iloman, inž. Schneider in inž. Keck, za druge še ni golovo. Ker je višjim uradnikom po 10 letih službo zagotovljena poleg odpravnine še pokojnina z odpustom, ne bodo tako hudo prizadeti.
Pim
Pevsko društvo »Cecilija« v Ptuju priredi s sodelovanjem okoliških pevskih zborov v nedeljo, dne 25. t. m. ob 15 v društvenem domu koncert s tekmo. Tekmujejo naslednji zbori: Sv. Janž na Dravskem polju, Sv. Tomaž v SI.
§or„ Sv. Trojica v Halozah. Velika Nedelja, v. Marjeta niže Ptuja, Sv. Vid pri Ptuju in »Cecilija« iz Ptuja. Skupne zbore vodi pevo-vodja g. Franc Petek.
Vlom. Neznani vlomilci so vdrli v vinsko klet pri Sv. Bolfenku v Halozah, last posestnika Franca Predikake iz Podloža. Odnesli so preko hektoliter vina in razno vinogradno orodje. Orožniki so vlomilcem že na sledu.
Ptujski živinski sejmi. Konjski in goveji sejem, ki so je vršil v torek, dne 13. t. m. je bil slabo obiskan. Prignanih je bilo 389 glav in sicer 135 krav, 50 telic, 82 volov, 18 bikov in t04 konji. Prodanih je bilo 89 glav. Cene so ostale neizpremenjene. — .še slabši jo bi! svinj-: ski sejem v sredo, dne 19. t. ni. Prignanih jo, j bilo le 32 6vinj. prodanih pa 7. Tudi tu so ostale ; cene neizpremenjene. Slab obisk obeli sejmov je pripisovati temu, da se vrši prihodnji ponedeljek, dne 24. t. m. letni, takozvani Jurjev : kramarski in živinski sejem. Kakor vsako leto, se pričakuje tudi letos na tem tradicionalnem sejmu obila udeležba. — Prihodnji običajni živinski sejem se bo vršil v torek. 2. maja t. 1.
Lfaiîomer
Znamenito komedijo -Beneški trojčki« uprizori gledališki odsek Marijanske kongregacije v Ljutomeru v nedeljo, dne 30. aprila ob pol 16 popoldne v dvorani Katoliškega doma. Poda! ji bo zopet brat Korošec Slavko. Stari burkež Harlekin pa ti bo pripravil smeha, da bo nehote pozabil na žalost in skrb, si ohladil živce in se nasrkal zdravja in ve-drosti. Pridi peš, s kolesom ali z vlakom in ne bo ti žal.
Javni nastop, ki ga priredi Glasbena šola v L|u-tomeru prihodnjo nedeljo popoldne, obsega večinoma orkestralne točke, da nčenci pokažejo sadove svojega truda. Pa tudi mladinski zbor zapoje pnt pesmic, štiri Adamičeve narodne in eno srbsko narodno v kompoziciji Mokranjca. Mladinski nastopi so vedno lepi.
Jesenice
Turistovski klub »Skala je priredil razstavo slik fotoamaterjev tega kluba. Devetnajst amaterjev je razstavilo 200 slik. katerih je nisi mogel nagledati, tako krasno in izvirne so mnoge. »En starček je živel« in par slik tovarne K ID, ki je posneta z vrha mnrtinarskega dimnika, kakor tudi mnogo drugih, so imele vse tri dni obilo obïudo-• valcev. Mnogo slik je bilo prodanih, nekatere celo : po večkrat. Jeseniški »Skali« je na velikem uspe-; hu razstave samo časti tati.
Jih ïe imamo, namreč narcise ali ključavnico kakor jim tu pravimo. Zdaj se bo zopet pričelo pustošenje travnikov in nnbirnlei te tako priljubljene cvetlice jih bodo nanosili v dolino cele koše. Potem, pa jih dobiš vsepovsod po cestah, na kolodvoru, v vlaku raztresene In nomandrnne. lastniki travnikov pa se jezijo nad tako brezobzirnostjo mestnih izletnikov. Mislimo, da bi se vsakdo teh zadovoljil s par cvetlicami, ne pn da jih natrga cele grmade in s tem povzroča kmetu škodo.
N« belo nedeljo ob treh popoldne se vr5i v starem delavskem domu občni zbor T. delavskega konzumnega društva, kateremu pripadajo podružnice: Jpvomiki Koroški Пе1л, Dohrnvn. Bohinjk" Bistrica In prodajni lokal iut Krn lia Petra ceeti.
Spori
POSEBNI VLAK ZA TEKMO ASK PRIMORJE-CONCORDIA V ZAGREBU DNE 30. APRILA
»Putnik d. d.« pripravlja v dogovoru z ASK Primorjem posebni vlak v Zagreb o priliki nogometne liga-tekme ASK Primorje—Concordia v Zagrebu dne 30. aprila. Vožnja Ljubljana—Zagreb in nazaj stane 40 Din. Prijave »prejema potovalna pisarna »Putnik« v Gajevi ulici, kjer mora vsak pri-javnik takoj ob prijavi vplačati cel znesek. Udeleženci dobe istotam posebne legitimacije Putnika, ki izstavi tudi vozovnice. Prijave proti takojšnjemu vplačilu zneska 40 Din sprejema tudi odbor ASK Primorja v kavami Emona dnevno od 12 do 13 in od 18 do 19. Odhod iz Ljubljane je določen na približno 7. uro zjutraj, povratek v Ljubljano okoli 22. — Pozivamo članstvo in simpatizerje ASK Primorja kakor tudi vso ostalo športno javnost, da se v čim večjem številu udeleži pohoda v Zagreb in s svojo navzočnostjo pri sami tekmi podpre borbo slovenskega predstavnika v nacionalni ligi, ASK Primorja, z državnim prvakom Concordio.
Odbor ASK Primorja.
SMUČARSKE TEKME NA VELIKONOČNI PONEDELJEK
Na velikonočni ponedeljek smo imeli dvoje smučarskih tekem. SK Tržič je priredil slalom tekmo za pokal dr. G. R. Gucklerja. Proga je imela ca 100 m višinske razlike, sneg je bil dober. Tekmovalcev se je prijavilo 36 in sicer iz Tržiča, Jesenic, Ljubljane in Koroške. Najboljši čas dneva pri enkratni vožnji je dosegel Albert Knobloch Oe. A. V. v 0 : 36.4 sek. V splošni kvalifikaciji je zmagal Čarman Fr. (SK Tržič) v času 1 : 15.4. Tudi pokal si je priborilo moštvo SK Tržič.
Smučarsiki klub Celje pa je priredil tekmo v smuku s startom pod Savinjskim sedlom in ciljem pri Frischaulovem domu na Okrešlju. Proga je bila dolga 4.5 km ter je imela ca 600 m višinske razlike. Sneg je bil slab, rezultati so bili pa zelo dobri. Zmagal je Egon Lettner (Rapid, Maribor) v času 4 min. 16 sek.
SK Grafika. Z ozirom na prvenstveno tekmovanje v nedeljo, dne 23. t. m., se pozivajo vsi igralci nogometnega odseka, da prisostvujejo sestanku, ki bo drevi ob 7. Po sestanku članstva seja upravnega odbora, Prosimo vsi in točno!
Plavalna sekcija SK Ilirije. Sestanek vsega članstva se vrši danes ob 18 v salonu restavracije pri Levu na Gosposvetski cesti. Radi volitve na-čelstva in ureditve rednega treninga je udeležba vsega članstva važna in strogo obvezna. — Načelnik.
SK Jadran, Danes ob 20 pri g. Oblaku sestanek vsega članstva radi določitve postav moštva za tekme, ki so predvidene in radi popravila opreme. Načelnik.
*
! i bom i uspehi Amerikanrev v zaprtem prostoru. Amerikanski lahkoatleti so zaključili svojo zimsko sezono z mcetingom v Madison Square Garden pred 15.000 glavo publiko. Največje zanimanje je vladalo za tek na eno miljo, katerega so se tudi topot udeležili najboljši tekači Združenih držav severne Amerike. Zmagal je Cunninghani v času 4:12. Lep uspeh je dosegel tudi Brown, ki je skočil s palico v višino 4.31 ni. Na drugo mealo se jo plasiral Thomson, ki je skočil 4.27 ni. Met-calfe, ki je pred kratkim postavil na 60 jardov nov svetovni rekord v času 6.1 sek., je bil to pot na isti progi premagan od Toppina s časom 6.3 sek.
Sharkov in Carnera so bosta horil» 30. junija. Omenjena bokserja svetovnega slovesa se bosta borila za naslov svetovnega mojstra v tej športni panogi dne 30. junija in sicer v New-York u. Za to tekmo vlada v Italiji veliko zanimanje, saj je to prvič, da se bo Italijan boril za svetovno prvenstvo v težki kategoriji. Neka italijanska potovalna družba organizira v to svrho poseben izlet v Ameriko, da bodo mogli njihovi ljudjo svojega rojaka videti na licu mesta. Ker se vrši istočasno tudi svetovna razstava v Chicagi, se bo družbi najbrže posrečilo zbrati precejšnje število izletnikov.
Najmlajši tekiaovalei na zadnji olimpijadi v Los Angelesu so bili: Pri moških: Flanagan 14 let (plavač); Kitamura (Japonska) 14 let (plavač); Makino (Japonska) 16 let (plavač); Mivosaki (Ja. ponska) 16 let (plavač). Pri damah: Mary Dennis (Avstralija) 15 let (plavačica) ; Van der Onden (Nizozemska) 15 let (plavačica); Eleanor Ilolm (Amerika) 17 let (plavačica) ; Helen Madison (Amerika) 17 let (plavačica); Hali (Amerika) 17 let (lahko,ч tlet i nia); Schaller (Amerika) 17 let (lahkoatletinja) ; Strike (Kanada) 17 let (lahko-atletkija) ; Osbornc (Amerika) 17 let (lahkoatletinja).
Leta 1944 bodo olimpijske igre v Pragi? čeho-slovaški olimpijski komite se že del; časa bavi z mislijo, da bi se olimpijada leta 19 M vršila v Pragi.
V	tem pogledu je napravil že potrebne korake pri čsl. sokolski zvezi, če bi bila pripravljena, da bi se o priliki vsesokolskega zleta, ki se ima to leto vršiti v Pragi, vršile tudi olimpijske igre.
Pri mednarodnih damskih plavalnih tekmah, ki eo se vršile pred kratkim v Parizu, je v skokih zmagala evropska prvakinja Olga Jordan-Jensch Ï iz Berlina s precejšnjim naskokom. Dosegla je 89.16 točk pred Nizozemko J. Ktapwijk, ki jih je dobila samo 69.5. Nizozemka Willie den Ouden je v hrbtnem plavanju na 100 m postavila nov državni rekord s časom 1 : 20.4. Njena rojakinja Baumeister pa je zmagala v crawlu na 200 m s časom 2 : 49,2.
V	štafeti 3X66 m so tudi omagale Nizozemke v času 2 : 43.2 ter so pustile francoske konkuren-tinje skoraj za celo dolžino proge zadai.
V	pariškem kopališču je btlo pred kratkim zrušenih nekaj evropskih, odnosno svetovnih damskih rekordov. 15 letna Ouden je zboljžala svoj lastni evropski rekord v prostem plavanju na 100 m od 1 : 07.7 na 1 : 07. Gospodična Brouwere je pa dosegla v prsnem plavanju na 100 m obstoječi svetovni rekord danske plavalke Jakobsen. Za omenjeno progo je rabila 1 : 26 min.
V	sovanja krogle je postavil Sieve.rt nov nemški rekord ob priliki niirnberške eportne prireditve v zaprti dvorani. Sunil jo je 16.11 m dnteč.
Praška Slavija ne pojde v Ameriko. Letos se vrši v Chicagi svetovna razstava. Ob tej priliki se vrši tudi nogometni turnir, katerega se je nameravala udeležiti tudi praška Sla vija. Pobudo za to je dal tragično preminuli chicaški župan Čermak, Slavija pa je radi Čermakove smrti opustila svoj načrt.
Evropski mofiter v boksa Anneet je bil v de
setih rundah po točkah premagan od Francoza De wancker-ja. V Chicagi je Barney RoB, up in nad ameriškega hokesporta v lahki teži. po točkah pre magal znanega Billy Petrolle-ja. Petrolle je s ten izgubil pravico do boja s Cangoneri-jem 7Л naslo\ svetovnega mojstra. Na njegovo mesto pride naj brže RoB. Cehoelovak Joe Sekyra (poltežka teža), i ki j« bil svoječasno v Ameriki prvi nasprotnik Schmelmga. i* пгиј kratkim premng»! Ашегјкллм Red liarrj-j*.
Sv. oče blagoslavlja ves svet
Boljševiška pravica nič boljša ko
fašistična
Angleška vlada je porabila najnovejši proces proti angleškim inženjerjem v Moskvi za to, da je proglasila bojkot ruskega blaga in tako ustregla želji konservativcev, ki so neizprosni nasprotniki boljševizma, na drugi strani pa Kanadi, ki je vedno tožila, da ruski pridelki, med temi žito in les izpodrivajo njeno blugo.
Drugii trdijo, da je bil proces sam na sehi zadosten vzrok za najenergičnejše ukrepe proti Rusiji. Sovjetska sodišča in sovjetska policij« imajo v svetu takšen sloves kakor fašistična. Tako so n. pr. angleške inženjerje »zasliševali« s posebnimi metodami, ki so v rabi v deželah, kjer vladajo ekstremistične diktature, tudi po celo noč neprestano, dokler niso priznali svojega zločina. Angleška javnost je prepričana, da niso angleški inženjerji, ki so bili zaposleni pri ogromnem električnem podjetju »Metropolitan Vickers Oie«, niti vohunili za Anglijo, niti poškodovali električnih strojev. Boljševiki so ta proces samo insceni-rali, da vržejo krivdo za sedanje neznosne gospodarske razmere na inozemce Ce se mi petletka posrečila, so to krivi kapitalistični inženjerji V gospodarskem načrtu je bilo določeno, da naj bi »Metropolitan Vickers Cie« za to leto producirala 16.2 milijarde kilovatnih ur elektrike, medtem ko je bilo za lansko leto določeno 17 milijard. Boljševiki so torej sami uvideli, da se petletka ne da izvesti. Lloyd Georgeov tajnik Johns se je nedavno mudil v Rusiji in pripoveduje, da je tam strahovita lakota. Nemški pisatelj Hans Siemsen,
ki je nedavno izdal knjigo »Rusija, da ali ne«, pripoveduje, da je prišlo pri sovjetih že v sistem, da vprizarjajo takozvane sabotažne procese, da bi na ta način delavstvu dopovedali, da so inozemski kapitalisti in njihovi vohuni krivi, če se petletka ni posrečila.
Na vsak način je moskovski proces velika za-gonetka, ker je pač spričo razmer, ki so v Rusiji, težko ugotoviti, ali so angleški inženjerji res kaj zakrivili ali ne.
Najznačilnejša osebnost moskovskega procesa,
Anglež MacDonald, ki je najprej priznal, da je kriv, a je potem svojo krivdo zopet preklical in končno zopet priznal.
Po letu 1870., ko so Italijana vzeli papežu cerkveno državo in zasedli Rim, je sv. oče letos prvič proslavil veliko noč s pontifikalno mašo v baziliki sv. Petra in iz lože bazilike dal blagoslov »urbi et orbi« neštevilni množici, ki se je zbrala pred baziliko in bližnjih ulicah. Na ta način je hotel sv. oče še posebej proslaviti sveto leto.
Že v jutranjih urah so se pričele zbirati množice v baziliki, ki so jo kmalu napolnile. Ob 9.45 so prinesli sv. očeta no »sedia gestatoria«. Verniki so ga pozdravili s hrupnim ploskanjem. Ko je sv. oče stal pred oltarjem in pričel sveto daritev, se mu je brala z obrazci nenavadna zado-roljnoet. Pozornost je zbudila okolnost da sta pri obredu sodelovala msgr. Sloskan, apostolski upravitelj Mohilewa in Kiewa, ki so ga nedavno spustili iz ječe boljševiki, in msgr. d'Herbigny, predsednik odbora »Pro Russia«. S tem je hotel sv. oče očividno pokazati, da mu je na srcu usoda ruskega naroda. Še šesit drugih škofov je prisostvovalo obredu.
1 S posebnim poudarkom je sv. oče molil »Agnus dei dona nobis pacem« (Jagnje božje daj nam svoj mir). Pred svetim obhajilom je sv. oče odšel na svoj tron v absidi in tam pokleknil. Kardinal dijakon Verde je z zaokroženo gesto pokazal ljudstvu na pateni sveto hoetijo in jo nato izročil škofu Julienu, ki je Francoz. Sv. oče je med tem časom vedno klečal. Potem je kardinal Verde s prav takšno gesto pokazal vernikom tudi kelih s Kristusovo krvjo in se nato tudi on podal za škofom Juliienom, ki je s sveto hostijo že čakal na
najvišji stopnici ob strani trona sv. očeta. Tudi onadva sta pokleknila in sv. oče se je tedaj dvignil ter zmolil zadnje mo. itve pred svetim obhajilom. Nato je obhajal samega sebe na ta način, da je odlomil košček svete hostije in da je iz k e liha skozi zlato cevko vsrkal nekoliko svete krvi. Nato je sam obhajal še škofa in kardinala ob svoji strani ter sam pokleknil. Skof Julien in kardinal Verde sta odnesla kelih, v katerem je bila sveta kri, na oltar. Sv. oče je spremljal kelih s svojim pogledom. Tu je kardinal vsrkal s cevko del posvečenega vina, nakar je za njim škof Julien za-vžil kar iz keliha preostalo Kristusovo kri. Daritev po tem obredu se opravi edino pri izrednih | slovesnostih.
Po sveti daritvi je sv. oče počastil relikvije 1 Kristusovega trpljenja, to je košček križa, na katerem je Kristus trpel, sulico, s katero je bil pre-I boden in prt. ki mu ga je dala Veronika. Nato je zapustil baziliko med ploskanjem navdušenih vernikov.
Na trgu sv. Petra se je medtem zbrala ogromna množica, ker je bilo znano, da bo sveti oče iz lože (balkona) podelil sveti blagoslov »urbi et orbi«. Ko se je sveti oče prikazal, ga je množica zopet pozdravila s ploskanjem, nakar je nastala skrivnostna tišina. Sv. oče je s po vzdignjenim glasom zapel blagoslov »urbi et orbi« in nato po- i delil blagoslov. Množica je pričela pozdravljati sv. ! očeta s ploskanjem in mahanjem z robci. Nato so sv. očeta zopet odnesli na tronu »sedia gestatoria«.
45.000 brezposelnih išče zlato rudo
Zlatonosne reke in potoki v Chile so že stoletja znani. Vendar je množina zlata tako neznatna, da se izpiranje doslej ni izplačalo. Odkar pa imajo v deželi inflacijo, se je stvar znatno izpre-menila. Razlika med pesosom in zlatom je tako velika, da prihajajo vpoštev tudi najmanjše množine zlata. 45.000 brezposelnih se je z družinami vred preselilo na zlata polja in kopljejo v strugah i rek in potokov pesek, žene ga pa izpirajo. V An-dacollu je deset do nedavna brezposelnih, ki se v lastnih avtomobilih vozijo na svoje zlate parcele. Novopridobljeno zlato je za chilsko uvozno trgovino izredno velikega pomena, saj je bil zaradi pomanjkanja deviz ponehal že skoraj ves uvoz in je znašal v minolem oktobru samo še približno deset milijonov dinarjev.
Bogatašev sin ugrabi en
Preteklo sredo so roparji v Chicagu ugrabili 17-letnega G. Factorja, sina finančnika Jakoba Factorja. Tolovaji zahtevajo 50.000 dolarjev odkupnine. Neki časnikar se je podal k očetu ugrabljenega po informacije. Ta mu je dejal, da je zašel v finančne težkoče in da nima denarja, da bi odkupil svojega sina.
V Mannheimu so odkrili spomenik Karlu Benzu,
ki je prvi zgradil uporaben avtomobil. Slovesnosti je prisostvovalo tudi mnogo tujcev.
Žrtev znanosti
Profesor pariške medicinske fakultete Brund-te je postal žrtev izredne nesreče. Sluga, ki je pospravljal njegovo mizo v laboratoriju, je slučajno razbil oevko s komarji, ki prenašajo škrlatno mrzlico. Profesor, ki tega ni vedel, je obolel na mrzlici, leži sedaj v bolnišnici, ima visoko vročino in blede. Škrlatna mrzlica, ki je doma v ameriškem Skalnatem gorovju, uživa sloves najstrašnejše bolezni, ki zahteva do 70% smrtnih slučajev. Nesreča je aato raabvrifc panike mediriiw
Angleška baronica Seaforth of Brahan, ki )e v
svoji oporoki zapustila štiri milijone mark za nemški rdeči križ.
Novi elektroni
Izpred moskovskega sodišča. Od leve na desno: prof. Martens, predsednik Ulrich in prisednika
Dimitrijev in Selikov.
Mladi angleški znanstvenik, dr. P. S. Blaoketf v Cambridgeu, je odkril nove elektrone. Njegovo poročilo v londonski Kraljevski družbi je zbralo veliko mednarodnih avtoritet na področju fizike. Raziskovalec je ugotovil nove, poprej nepoznane elektrone. Vrtijo se v tornu v nasprotni smeri kakor ostali, že poznam. Njih obstoj traja samo en milijonski del sekunde. To odkritje ovrže v* dosedanje nazore o dvojnem značaju gmote J pozitivno in negativno elektriko. Novi elektroni. 41 tvorijo samostojno tretjo skupino, so iste velikosti kakor navadni pozitivni elektroni in takoj izginejo, čim se z njimi srečajo^
Prizor * sprevoda, ki so ga vprizoriti v Mannheimu na čast Karlu Benzu. Na arvioinohilu, ki ga je ааш шиЛлшИ Karal Bana, «e vaxite oiajiovi trnovi.
»Veš kaj, jaz mislim, da me ženske ne smemo ume hoditi v restavracijo.« »Zakaj pa ne?«
Angleški ministrski predsednik MacDonald (drugi na desno) na krovu parnika »Berengaria«, ki ga pelje v Ameriko, kjer se bo sestal s predsednikom Rooseveltom in se porazgovoril z njim o vojnih dolgovih. Poleg MacDonalda njegova hčerka Iza-bela in kapitan Britten.
Kitajski tolovaji ustreliti dva angleška častnika
Iz Honkonga na Kitajskem poročajo, da sta dva bivša angleška častnika Pearce in Baldwin prišla v boj s kitajskimi tolovaji. Tolovaji so jih ustrelili 15 km daleč iz Makao. Angleža sta se vozila v čolnu po reki in ko sta hotela pristati, so ju roparji napadli. Angleža sta bila v službi kitajskega carinskega urada. Tudi nek kitajski urad-mik je bil v spopadu ob življenje. Tolovaji so ugrabili čoln in se z njim odpeljali. Makao je portugalska kolonija, ki leži okoli 80 km južno od Hongkonga.
Misijonar v bom z morskim psom
U'î
Misijonarji Oceanije, ki morajo obiskovati njim prepuščene kraje tako, da se prevozijo od enega otoka do drugega s kakim majhnim čolnom, so vedno v nevarnostih, ki jim pravi sv. Pavel »nevarnosti morja«.
Katehet, domačin z otoka Nomuka je lovil ribe, sedeč na majhnem čolnu, ko je nenadoma zagledal ogromnega morskega psa, ki je bil veliko večji kot njegov čoln. Začel se je neenak boj med ribičem in pošastjo. Katehet je najprej žival par-krat udaril s palico, nato se mu je pa posrečilo, da jo je zadel s posebno vrsto harpune v oko. Zginila je pod vodo. Ker je mislil, da je sedaj varen, se je od kraja bitke nekoliko oddaljil in mirno vrgel mrežo. Toda pošast, ki je bila sedaj besna vsled rane, se zoipet pojavi, ugrizne v veslo in zbeži. Slaboten čoln se prevrne, nesrečen ribič pade v vodo. Hitro se oklene prevrnjenega čolna ter se reši tako, da ga zajaha. Tedaj se morski pes zopet prikaže, topot pa ne z zlobnim namenom; nepričakovano se zasuče in oddalji. Zdaj je kate-heta začelo skrbeti, kako se bo vrnil na otok Na-muko. Trdno se je oprijel čolna ter tako priplul do nekega otočka, kjer je iz kosa lesa naredil zasilno veslo, s katerim je končno mogel pripluti domov zdrav.
Stanje Narodne banke
Zadnji izkaz o etanju Narodne banke za 16. april Haïe v primeri ■ stanjem 8. aprila to-le važnejše spremembe:
Zlati zaklad je oetal v glavnem nespremenjen.
Valute so naraetle za 1.07 na 5.85, dočim eo devize padle za 3.7 na 164.35 milij. Din. Vse to je vplivalo, da se je podlaga zmanjšala za 2.6 na 1.931.7 milij. Din.
Davize izven podlage so se zmanjšale za 3.26 na 9.3 milij. Din, nasprotno pa so je kovani denar povečal za 10.0 na 178.5 milij. Din.
Ta teden beležimo tudi izredno zmanjšanje posojil, kajti eskont se je zmanjšal za 21.85 na 2002.04 milij. Din, lombard pa je padel za 0.44 na 329.3 milij. Din.
Padec dotiarja
VSerajčnja veut, da Je Amerika ukinila Izvoz zlata, je povzročila včeraj in danes velik padec dolarja na v«oh svetovnih tržiščih. Posebno Pariz je notlral dolar izredno nizko, kajti nastalo je veliko povpraševanje za francoski frank. Včeraj je Se notiral dolar v Curihu 502, danes pa je bil javi jen tečaj 460.
Tudi pri nas Je tečaj dolarja zelo padel. Na naših borzah je notiral včeraj dolar z ažijem 71.96, danes se je pa znižal na 66.01. V zasebnem prometu pa ee sllSijo še nižji tečaji. Narodna banka je ukinila nakupovanje in prodajo dolarjev, ravno tako tudi banke.
Veliki angleški nakapi zlata
Dne 18. t m. Je Bank of Kngland kupila 447 milij. funtov zlata (po pariteti). To Je največji nakup zlata v teku enega dne. S tem so rezerve zlata v Angliji ponovno naraetle in dosegle rekordno viSino 183.8 milij. funtov po pariteti. V tekočem letu Je angleška banka kupila že 64 milij. funtov zlata. Ce preračunamo zlati zaklad v sedanje funte, znaša ca. 270 milij. funtov, kar pomeni 70% efektivnega obtoka bankovcev. Ti nakupi zlata pomenijo, da hoče angleška banka vzdrževati sedanji tečaj funta. Za bodoče pomenijo ti nakupi, da so Anglija pripravlja na stabilizacijo funta.
Ustanovitev Zveze ribarskih društev za Dravsko banovino
Celje, dne 20. aprila 1933.
V sredo, dne 19. t. in. se je vršil v hotelu Hu-bertus v Celju ustanovni občni zbor zveze ribarskih društev za Dravsko banovino. Občni zbor je vodil predsednik celjskega društva dvorni svetnik g. dr. Josip Kotnik, ki je uvodoma pozdravil zastopnike ribarskega društva iz Ljubljane, Maribora, Novega mesta in Celja. Nadalje je vodil občni zbor g. Pustoslemšek kot predsednik ljubljanskega društva, ki je v svojem poročilu omenil, da eo pravila Zveze potrjena od banske uprave. Namen Zveze ribarskih društev je predvsem krepko zastopati interese ribarskih organizacij in posvečati posebno pozornost ribarskemu športu, da pride do veljave, ki mu po važnosti tudi pripada. Pravila je občni zbor soglasno sprejel. Za predsednika Zveze je bil izvoljen g. R. Pustoslemšek, za tajnika g. Vladimir Kapus, za blagajničarko ga. Minka fehanijeva, oba iz Ljubljane. Ostali odborniki so: 'Albjzij Šulgaj, Ivan Bogataj, Kari Šircelj (namestniki: Ivan Kopač, Franc Majcen in Egon Tancig) vsi za Ljubljano; dr. Josip Kotnik, Bogomir Zdol-šek, Anton Zorko (namestniki: Franc Turnšek, Ivan Stanič in dr. Stane Vrhove) vsi za Celje; prof. Viktor Cotič, Božidar Gajšek. dr. Herman Kraus (namestniki: dr. Janko Drnovšek, dr. Ignacij Flu-dernik, Jernej Žmavc) vsi za Maribor. Za pregle-dovalca računov sta bila izvoljena gg. Ferdinand Grajner iz Maribora in Karl Pajk iz Celja. Prvi podpredsednik, ki se bo izvolil šele iz odbora v Ljubljani, drugi v Mariboru in tretji v Celju. Vsako ribarško društvo bo plačalo zvezi za vsakega rednega člana 5 Din letne članarine. Prihodnje leto se bo vršil občni zbor Zveze v Ljubljani, naslednje leto pa v Mariboru, ob priliki 25 letnice mariborskega ribarskega društva. Sklenjeno je bilo, da zveza prihodnje leto ne bo izdajala lastnega glasila, temveč je bil odbor pooblaščen, da zaradi tega stopi v zvezo s Slovenskim lovskim društvom in »Ribarskim listom« v Sarajevu. Posebno mnogo se je poudarjalo, da je že skrajni čas, da pride do razdelitve ribarskih revirjev. Še to poletje ali jeseni bo predložen narodni skupščini novi ribarski zakon. Zaradi številnih tatvin bo zveza napravila primerne korake pri banski upravi in pri višjem drž. tožilstvu v Ljubljani.
Masa keramika
Lončarska zadruga v Dolenji vasi je predložila članom poročilo, ki kaže, da navzlic težki konkurenci z železnim in pločevinastim posodjem vendar se še vzdržuje naše slavno ribniško lončar-
Prejšnjt predujmi državi so se povečali za 0.25 na 1812.1 mili]. Din. Predujma 600 milij. Din država še ni dobila.
Med pasivi ee je izredno zmanjšal obtok bankovcev (7Л 54.8) na rekordno nižino 4.503.8 milij. Din. To je tudi v zvezi z gibanjem obveznosti po vidu, ki so narastla za 49.9 na 951.6 milij. Din. Med njimi so padlo državne terjatve za 2.1 na 4.7 milij. Din, dočim so žiro računi narastli za 15.0 na 301.2 milij. Din, razni računi pa za 32.85 na 642.7 milij. Din. Obveznosti z rokom so se zmanjšale za 22.5 na 1261.2 milij. Din.
Skupno se je obtok z obveznostmi po vidu zmanjšal za 8.4 na 5455.4 milij. Din. Zaradi tega je ostalo kritje nespremenjeno: 35.40%, dočim je samo »lato kritje narastlo od 32.23% na 32.28%.
stvo. Kolikor se jih še bavi z izdelovanjem lončene posode, so vsi člani zadruge lončarjev in pečarjev. Vendar Je njih Število zelo padlo. Načelnik g. Skulj je poudarjal potrebo skupne prodaje namesto sedanjega prevažanja. Saj porabi lončar ves teden, da more na sejem v Bakar, Berbir i. dr., kamor vozijo lončarji lončeno robo z lastnim konjem. Veselo je, da se člani oprijemljojo, zlasti mlajBi modernejših izdelkov po modelih. Zadruga je izposlovala, d ase domačin uči moderno keramiko na drž. tehnični šoli, ki bo zaneeel med za-drugarje kaj novega duha. Trboveljska družba se je blagohotno odzvala naši prošnji glede dobave gline na premogovniku in tudi znižala ceno. Soglasno je sklenil zbor zahvalo Trboveljski in še posebej g. inšpektorju v Kočevju zahvalo. Splošna tožba pa Je bila, da se Je obrtno dovolilo tako podražilo ln toliko sitnoRti povzroča, preden ee dobi, da gre velik del zaslužka za davke, pota, dokumente in koleke. Je pa tudi slučnj, da član ni dobil dovoljenja prodaje, četudi je bil predložil vse listine in plačal davek. Zadruga se na vso moč trudi, da »e starodavna ribniška domača obrt ohrani in dvigno, ljudem pa se ne sme jemati korajžo in vendar v sednnjih brezdenarnih časih se tudi iz lonca in sklede prikotlja kak dinar ali celo kovač. Zbor je odločno poudaril, dn lončarstvo mora ostati domača obrt in ima lastno zadrugo, ki je članom marsikaj že koristila.
•k
Srbsko brodarsko društvo. Računski zaključek za 1. 1932. izkazuje izgubo v znesku 4.15 milij. Din. Od tega so krije 2.86 milij. Din z odpisom rezerve, ostanek 1.29 milij. Din pa prenese na nov račun.
Delo tarifnega odbora. Včeraj se je nadaljevalo delo tarifnega odbora. Razpravljali so predvsem o tarifah za proizvode steklarske Industrije, nadalje tudi o sirovinah za to industrijo.
Borza
Dne 20. aprila 1933.
Denar
V današnjem deviznem prometu je bila vsa pozornost obrnjena k gibanju tečaja dolarja, o katerem pišemo na drugem mestu. V ostalih devizah so narastli tečaj Bruslja, Pariza in Trsta. Nespremenjeni so ostali tečaji Berlina, Curiha in Prage, dočim sla padla London in Amsterdam,
Avstrijske šiling je notiral v Ljubljani 8.40 do 8.50, v Zagrebu 8.345—8.445 in v Belgradu 8.30 do 8.3Г). Grški boni so se učvrstili v Zagrebu 41 den.
Ljubljana. Amsterdam 2317.07—2328.43, Berlin 1347.36—1358.16, Bruselj 800.79—804.73, Curih 1108.35—1113.85, London 195.86-197.46, Newyork 5130.48—5158.74, Pariz 225.88—227, Praga 170.34 do 171.20, Trst 295.46—297.86.
Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 45.923 Din.
Ctirih. Pariz 20.38, London 17.82, Newyork 460, Bruselj 72.225, Milan 26.55, Madrid 44.15, Amsterdam 208.90, Berlin 121.50, Dunaj 72.99 (54.80). Stockholm 93.30, Oslo 90.75, Kopenhagen 79.40, Sofija 3.75, Praga 15.35, Varšava 58, Atene 2.90. Carigrad 2.475, Bukarešta 3.08.
Vrednostni papirji
Za dinarske državne papirje se je tendenca učvrstila in so narasli tečaji vojne škode ter begi. obveznic. Nasprotno pa so bili slabejšl dolarski papirji. Promet je bil zelo slab, saj je bilo na zagrebški borzi zaključenih komaj 100 kom. vojne škode.
Med delnicami je bilo zaključenih 30 komadov Trboveljske.
Ljubljana. 7% inv. pos. 42—44, vojna škoda 191—195, begi. obv. 3132, 8% Bler. pos. 35—37, 7% Bler. pos. 32 -34, 7% pos. DHB 38—42, Trboveljska 135—140, Kranj. ind. zaklj. 300.
Zagreb. Dri. papirji: 7% inv. pos. 42.50 den., agrarji 22.50 den., vojna Skoda 194—197 (194), 5. 190—193, 6% begi. obv. 31.25—32, 8% Bler. pos. 36 bi., 7% Bler. pos. 33-35, 7% pos. DHB 37—42. — Delnice: Narodna banka 3450—3600, Priv. ftgr. banka 188—191. — Industrijske delnice: Šečerana
Л1А 110 bi., Impeke ,10 den., Trboveljska 1Л5—140 (186, 137.80).
Belgrad. Narodna banka 3500—3600, Priv. agr. banka 192-194 (194, 192), vojna Skoda 195-198, 9% begi. obv. 32-32.50 (32.25, 32), 7% pos. DHB 40 den.
Dunaj. Don.-sav.-jadr. 58.20, Mundue 50, Alpine 11.75, Trboveljska 14.85.
Žitni trg
Na žitnem trgu vlada čvrsta tendenca za pSe-nico dalje in so cene zopet narnstle za 2 in pol pare pri kilogramu. PSenica notira v Vojvodini že 215 do 217.50. Moka je tudi čvrsta, vendar je ostala v ceni neizpremenjenn: 360. Koruza je ostala nespremenjena.
Ljubljana. Pšenica bč. 76 kg ml. tar. 257 do 267, 77 kg 277—287, koruza času primerno suha mL tar. 105-107.50, za april 112.50—115, moka bč. Og 415—420, ban. 425—430.
Novi Sad. PSeniea: bč. okol. N. Sad, Sombor, gor. bč., sr. bč. bč. potiška, erem. 209—211, gor. ban. 207-209, Rrb. 78 kg 2% 169—171. Ostalo nespremenjeno. Tendenca vzdržana. Promet 81 vag.
Budimpešta. Tendenca stalna. Promet srednji. Plenico : maj 13.74—13.82, zaklj. 13.77—1378, junij 13.90-13.9C. zaklj. 13.96-13.97, oktober 12.26 do 12.34, zaklj: 12.26-12.27; ri: maj 6.82—6.86, zaklj. 6.85—6.86, oktober 8.12—8.35, zaklj. 8.30—8.36; koruza : maj 6.97—6.95, zaklj. 6.95—6.96, julij 7.35 do 7.44, zaklj. 7.50—7.51.
Chicago. Pècnica: maj 58.25, julij 59, Beptorn-ber 61; koruza: maj 35.50, julij 38, september 30: nves: maj 23.75, julij 23875; ri: maj 50.
Winnipeg. maj 56, julij 57, oktober 59.
m »• v
Trztc
Triiška lelezniea je že dolgo v pregovoru.
Zadnja leta so ji ]>a še avtobusi in tovorni avtomobili vzeli skoraj ves kredit. Tudi zveze z Ljubljano in Jesenicami so bile skrajno nepripravne. S'o kamniškem zgledu pa ee je železniška uprava spomnila naše proge. Ze več mesecev progo temeljito popravljajo in v glavnem bedo kmalu vsa dela končana. S 15. majem, kakor nam obljubljajo, dobimo nove zveze in hitrejšo brzino. Tudi v Kranju ne bo treba več prestopali.
Dolgo so ludi ie pripravlja razširjenje Blejske ceste, na kateri je vedno velik promet. Kakor ču-iemo, bodo tu začeli v kratkem z delom, ker se je dobil za to potreben kredit.
Velikonočna procesija jo potekla ob obilni udeležbi vernikov, zelo veličastno. Procesije se je udeležil tudi skoraj celokupen občinski odbor z g. županom na Čelu. česar zadnje čase nismo bili vajeni. Prošnjo g. župnika, naj bi bila izložbena okna in drugi prostori zaprti, da ne motijo zbranosti vernikov, so upoštevali s par izjemami vsi obrtniki in trgovci.
Brezposelnost se skuša pri nas preganjati na različne načine. Nekdo — morda jih je več — ki ne ve, kaj bi delal ali noče delati, preganja dolg Čas s tem, da piše v časopise in pri tem blati poštene ljudi. Ker so v Ljubljani vsi časopisi pre-resni in menda odklanjajo njegove duševne proizvode, jih pošilja v Zagreb, odkoder se servirajo v Tržič. Dober apetlt! vsem, ki ete s tako hrano zadovoljni. Ne bomo branili napadenih oseb, ker Je vse njihovo življenje dovolj jasen in razločen odgovor. Lahko bi odgovorili z enakim in hujšim, pa ni treba. Tržičani so že davno sami odgovorili. Ce ne bi s tem škodovali državni misli, bi vam rekli, le tako naprej, ker s tem ubijate sami sebe, I ko pa se delate predstavnike državne in jugoslo-; vanske misli, vas prosimo: Nehajte s temi metodami I
SfaPBjSim osebam revmatične bolečine
zagreti ju je jo stare dnL Vsem, ki trpite nn revinatizmu, pro-tinu, zbadanju, išiasu, zobobolu, glavobolu, se priporoča masaža.
7ja m asažo je
M
Masaža z »Igo Vas hnpi, ош2о]в.
ALGA je za stare ljudi pravi blagoslov.
1 steklenica ALGE Din 14-—.
tlteu. br. 18.117/IÎ)
Radio
Velikonočni prazniki so potekli v znamenju športnih prireditev. Gostovalo jc moštvo SK Austrije iz Celovca. V nedeljo so Celovčani igrali proti tukajšnjemu SK Domžale. Rezultat je ostal s 3 :3 neodločen. Avstrijci na malem igrišču niso mogli razviti svoje igre in radi tega tudi niso mogli doseči zmage, dasi so bili boljši ko domačini. V ponedeljek so pa igrali z SK Diskom. Tudi ta igra je ostala z 0:0 neodločena, toda bila je mnogo lepša in napeta od začetka do konca. Ker jc Diskovo igrišče večje, so gostje lahko pokazali svojo kombinacijsko igro. Toda naleteli so v Diskovcm moštvu na enakovrednega nasprotnika, posebno obramba je bila neprodirljivn in tudi napad je pogosto ogražal nasprotna vrata in poslal veliko lepih strelov na nje, toda vsi so končali \ rokah izbornega vratarja gostov, ki je branil neverjetne stvari. Dopoldne je pa priredil SK Disk medklubsko kolesarsko dirko, katere se je udeležilo 15 dirkačev, 5 za glavno in 10 ju-niorjev. Pri glavni je bil prvi Robelj — Ilirija, drogi pa Rcdenšek — Disk. Favorit Gregorčič je moral radi dvakratnega defekta odstopiti. Pri juniorjih jc bil prvi Močnik — Disk.
Programt Hadio-Liubflana i
Petek, 21. aprila: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 15.00 Čas, plošče, borza — 17Л0 Salonski kvintet — 18.30 O trustih in kartelih (prof. dr. Bilimovič) — 19.00 Francoščina (prof. Prezelj) — 19.50 Kopna in morja (prof. Peterim) — 20.00 Glasbeno predavanje, L. M. Šker-janec: Nauk o instrumentih — 20.30 Poje Sti-jepo 1 velja — 21.15 Salonski kvintet — 22.00 Čae, poročil«, plošče.
Sobota, 22. aprila: 12.15 Ploiče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 17.30 Salonski kvintet: Po želji poslušavcev — 18.30 Angleščina, poučuje ga. Orthaber — 19.00 Delavska ura: Hišni posli in viraičarji (g. Rudolf Smer.su) — 19.30 Iz zgodovine filozofije, univ. prof. dr. Veber
—	20.00 Koncert delavske godbe Zarja — 21.00 Salonski kvintet — 22.00 Čas, poročila — 22.15 Plošče.
Drugi programu
Petek 21. aprila:
Zagreb: 20.00 Koncertni večer, prenos iz Belgrnda — Milano: 21.00 Simfonični koncert
—	Barcelona: 22.15 Prcnoa koncerta iz kavarne
—	Stuttgart: 20.00 Koncert radio orkestra — Leipzig: 20.00 Muzikalne dragocenosti — Bucarest: 20.00 »Tristin in Isoldac, glasbena drama — Berlin: 20.00 Brahmsov koncert — Belgrad: 20,00 Vokalni konccrt g. Žarka Cvejiču — 20.?0 Koncert godalnega kvarteta — 21.00 Saksofon koncert — 21.50 Operetne arije — Rim: 20.45 Narodna proslava — Beromibister: 20.40 Cerkveni koncert — Langenbe.jg: 20.05 Zabavni koncert radio orkestra — Praga: 19.25 Koncert vojaške godbe — Dunaj: 19.40 Narodna glasba
Sobota, 22. aprila.
Zagreb: 20.30 Večerni koncert radio orkestw
—	Milano: 20.45 Rompicollo, opereta — Brno: 21.20 Pester večerni koncert — Leipzig: 19.00 R. ne-rjev večer — Bnkarešt: 20.00 Ruski zborovni koncert — Suisse Romande: 20.40 Vokalni koncert 21.00 Radio orkester — Belgrad: 19.00 Violinski koncert — Rim: 20.45 Prenos iz gledališča — Praga: 19.35 Pianinske sonate — Dlmaj: 20.00 Koncert združenih dunajskih cerkvenih zborov 20.55 Johann Straussov večer operetne glasbe — Miin-chen: 20.00 Večerna zabava — Budapest: 20.15 Humoristično-muzikalna ura — Varšava: 20.00 Straussov večer 22.05 Chopinove skladbe.
Zveza mladih intolcktualcev ima v soboto, dne 22. t. m. ob 10 dopoldne sestanek v mali dvorani Delavske zbornice. — Vabljeni intelektualci vseh stanov!
Članom TK »SKALA«. Savinjska podružnica ima svoj redni letni občni zbor dne 22. t. m. ob 20 v gostilni pri Pošti v Mozirju. K udeležbi vabi vse člane — odbor.
Občni zbor >Obče koristne stavbne in kre-f ditne zadruge javnih nameščencev in v|>oko-jencev, r. z. z o. z. v Novecn mestne bo v soboto, i dne 22. aprila t. 1. ob pol 8 zvečer v gostilni Žic (pri Feriiču) z običajnim dnevnim redom.
Cerkveni vestnik
Stolna kongrcgacija gospa ima danes, v petek, dne 21. t. m. ob 5 popoldne svoj redni shod.
Pimrn*


HJ	WQ
c u a -
v I
to
>-g e
2 «rT 1-J •»« o
.-».S'jH3
e ~ « ça. -
« 'čt^ и
£ e'
зМ о> « o
- * I.
u.ï' CQ-
is a»
a
5 UJM I
P. C. Wren :
Lepi Mihael
91
!
c
■S o
C
O
B
£
ïï-^I!
Q-C3 Q.
a
g NÔQgS
o j" in o o •z. »S^NW
o hû
N VI N û» O Q)
M
n
« SS ci f
qD O
I -O
! - o g 1 f ï ï . u -S a
1 S -S
1
a- n
S £.„- « »
e - ! «
t ••= t: x «
3 TJ I» u t & O ИЛ
En dan smo blodili okoli — kakor je že neverjetno — brez vode, in potem nismo vedeli, ali nismo zašli še bolj strau od karavanske ceste, ob kateri so ležale vasi, studenci in zelenice.
Ako smo hoteli najti nazaj do karavanske ceste, smo morali tvegati, da srečamo francoske obhodne straže, dokler ne bi kje zopet prišli do kamel. Ob karavanski cesti je bila smrt verjetna, v puščavi pa, peš, je bila gotova.
Zvečer nismo mogli več govoriti, naše ustnice so bile črne in razpokane, naši jeziki močno otečeni, naša grla stisnjena in naša usta suha. Bilo je strašno in neverjetno čutiti, da ima človek usta dobesedno suha, da so bila trda ko usnje ...
Pokazal sem na naš dragoceni meh z vodo in vprašujoče dvignil obrvi.
Hank je odkimal in pokazal na zahajajoče solnce in potom na nadglavišče. Ce smo že morali piti, naj bi se to zgodilo naslednji dan, ki bo hujši kakor današnji.
Vso noč smo hodili, kajti življenje nas vseli je za-viselo od tega, če pridemo do »ceste«.
Proti jutru nisem mogel več hoditi in nehotć sem se zgrudil. Poskusil sem vstati, a se mi ni posrečilo. Ko sta Hank in Buddy videla, da ne morem več. gibati, sta legla poleg mene in zaspali smo.
Solnce ine je zbudilo in videl se mBuddvja z mrliško bledim obličjem, ki je srepo strmel na košček papirja iztrganega iz beležnice.
Izročil mi ga je in čital sem, kar je bilo nn njem načečkano:
»Prijatelja, pijta vodo počasi in stopajta hitrol Dobri stari Buddy, bila sva dobra tovariša. Zbogom!
Hank.<
Hank je bil odšel...
Buddy je odvezal mehu vrat in »i napolnil usta i vodo; zadržal jo je kako minuto v ustih in potem jo je počasi požiral.
»Storite isto,< je hripavo izgovoril.
»Delati morava, kakor namn je Hank nnročil,< je dostavil, ko sem stresal z glavo, toda nisem mogel spraviti požirka vase.
»Pijte vendar,« mi je prigovarjal Buddy, »da se ni vsaj zaman žrtvoval... Ne da se pomagati. Storil je to za vas...«
Napolnil sem si usta in požrl — toda tistega žalostnega občutka v grlu nisem mogel pogoltniti...
Z velikim trudom sva lezla dalje tisti dan in naslednji, v presledkih pa sva si močila usta г vodo in prav pred solnčnim zahodom drugega dne sva ugledala pred seboj fato inorgano: palme, vas, malo belo mošejo. In — fata morgana je bila resnica!
V listi vasi sva ostala več mesecev, preiskovala puščavo za Hankom, delala kot krnela, nosilca vode, čuvarja, gonjača kamel; lotila sva se vsakršnega dela, ki se nama je nudilo, in nikdar nisva spala ob istem času. Kadar so prišle v kraj francoske obhodne straže, sva se skrila ali pa zbežala v puščavo, pri čemer so vaščani z nama sočuvstvovali. Imela sva prilike več kot enkrat, da bi se priključil* kaki proti jugu namenjeni karavani, toda nisem mogel siliti Buddyja, naj bi zapustila tisti kraj.
Bil jo trdno prepričan, da se Hnnkii ni nič hudega pripetilo iu vedno zuova je upal, da se danes ali jutri
povrne, da je bil slednjič že kar bolan od preobilnega upanja in neprestanih razočaranj.
Ko pa je naposled prišla neka karavana od severa, Ici je bila namenjena proti jugu v Zinder (glavni vojaški stan francoske armade), je predlagal, da bi se pridružila karavani kot gonjača in Čuvaja.
»Vi ne morete ostati večno tu, tovariš,« je dejal. »Menim, da sem bil sebičen. Todn nisem mogel odtod, dokler sem še upal na Hanka...«
In da ni bilo Mihaelovega pisma in mojega kopr-nenja, da bi videl Izabelo, bi bil pregovoril Buddyja, naj bi še ostal, kajti to bi hil gotovo najrajše storil.
Nič ni moglo uničiti njegove vere, da je njegov prijatelj premagal pustinjo in smrt... Pridružili smo st karavani in uvrstili so nas med oboroženo spremljevalce Kasneje, ko smo se bližali Zindorju, sva zapustila karavano, ker sva se malo hala, da ne bi prišla v kake sitnosti.
Naši doživljaji med Zinderjem in britsko mejo pri Barberi, kjer smo prvikrat videli Hause v krojih zapadno-afriških čet, so bili brezštevilni in naši napori veliki. Toda usoda je kazala, ko da je najhujše storila — in sedaj, ko sem jaz zgubil Digbyja, Buddy pa Hanka, so je najina sreča zopet obrnila.
In nekega dne sva prijezdila nn bornih osličih v velemesto Kano, kjer sem se kot rojak dal spoznati nekemu začudenemu Angležu.
Bila ga je sama ljubeznivost; seznanil me je z nekim prijateljem, še bolje prijateljem tete Patricije. nekim mrom. Lawrenceom iz zasebne nigerijske službe. Mr. Lawrence mi je poslal denarja in vabilo, naj pridem in ostanem pri njem 1er privedeni Buddyja s seboj.
In ko sem povedal Buddvju. da se bo naslednji dan zopet enkrat peljal v vlaku, tega ni hotel sprejeti.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Dia 1'— ; ženi-tovanjski oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri narôèilu. — Pri oglasih reklamnega inačaja ee računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Dio 2-50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
IS	ES	Ћ	Ш	I
Dobra moč
išče stalno službo za go-ipodinjo ali snaženje pisarne. Naslov v upravi »Slovenca« št. 4447. (a)
Trgovski pomočnik
verziran v špeceriji, galanteriji in manufakturi, deloma tudi v železnini, vešč slovenščine, srbohrvaščine, deloma tudi nemščine, že z nekoliko prakse, želi primernega zaposlenja. — Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 4445.	(a)
I
Vajenci
il
Vajenca
• primerno šolsko izobrazbo, starega do 16 let, sprejme takoj trgovina Junež, Podplat.	(v)
itanovanja
ODDAJO: Opremljena soba
se odda gospodu s prvim majem. Poljanski nasip št. 10/11, desno stopnišče (Požar).	(č)
ЕШШ
IŠČEJO: Skladišče v najem!
Narodno gledališče v Ljubljani išče za shrambo svojih kulis veliko, prostorno in razmeroma visoko skladišče za takoj, Natančne ponudbe naj se stavijo na gledališko upravo.
C
il
Pohištvo
i
Spalnica
nova, 9 kosov, za 1600 Din naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4471.	(i)
1ПГП7П
Violino
dobro ohranjeno — pod ceno prodam. Poizve ae pri Leopoldu Gorencu, Zg. Šiška 217.	(1)
Pozor!
Prosimo, da nam oni, ki nam lahko nudi točne podatke, če možno, naslov bivališča, o 2. nov. 1932 izginuli Mariji Jereb, stari 24 let, ki je bila v nosečem stanju, iste izroči proti nagradi. Jereb, Pobrežje pri Mariboru, o
Pozor!
Kateri vinogradnik ali vinski trgovec hoče razstaviti dobra vina za ve-lesejem in sokolski zlet? Dam v najem. Paviljon na dobri točki. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Paviljon velesejem«.
Umrla je danes po dolgi in mukepotni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, v 89. letu svoje starosti, gospa
Karolina Bozzini
roj. de Stabile-Sailnberg
Pogreb bo dne 22. t. m. ob 16 iz hiše žalosti Za gradom 11. V Ljubljani, dne 20. aprila 1933.
Ema Kovačič, hči. Lucijan Kovačič, zet. Fedor, Oskar in Leon, vnuki.

V globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčnoljub-ljeni in dobri soprog, ozir. oče, stari oče, stric in tast, gospod
Urbane
gostilničar
v sredo, dne 19. t. m. po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 21. aprila ob pol 5 popoldne iz hiše žalosti, Tržaška cesta 9, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 20. aprila 1933.
Marija Urbane, soproga; Peter, Franc, Janko, sinovi; Marija por. Matjašič, Anica por. Turk, Helenca, hčere; Tončka, Margaret, Mary, sinahe; Ferd. Matjašič, zet; Peter, Franci, Margaret, Mary, Bernis, Anica, Milanček,
vnuk in vnukinje, ter ostalo sorodstvo.
Posestva
Posestvo
z gospodarskim poslopjem in trgovskimi lokali oddam v najem zaradi odsotnosti. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4475.	(p)
Parceli
za Stadionom naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4442. (p)
Parcelo
ob Dunajski cesti prodam. — Naslov v upravi »Slovenca- št. 4446. (p)
I
Automotor
i
Avtomobili in motocikli
svetovnih znamk, novi in malo rabljeni, naprodaj po najnižjih cenah. Avto-tvrdka Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva U.	(f)

Parni kotel
stoječ cevni kotel, približno 8 atm. pritiska in približno 16 ma kurilne površine — samo dobro ohranjen, kupimo. »Unio« družba, Maribor- Melje, k
Bukovo ogijje
kupi Uran Franc, Ljubljana — Sv Petra cesta št.^24.__(k)
Stare spomenike
s pokopališč kupim. Ponudbe na upravo »Slov.« pod zn. »Spomenik« št. 4061.	(k)
Mikroskop
700—1000 X povečave in moderne konstrukcije — kupim. Ponudbe: Alojzij Kane, Mengeš.	(k)
јМшмммшМННПВ 3 WWWr',
Jedilnico,
spalne divane, kuhinjo in razne komade pohištva radi selitve prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4413.	(1)
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi * veliki izbiri naiugodneie in naiceneje tvrdka Kari Prelog Liubliana. Židovska ulica b Stan tre Ш
Štiri tekmovalke -zmago pa samo ena
Zena ne doseže uspeha v »rčnih zadevah, če nima sveže, čiste in bele polti brez za-jedalcev in razširjenih znojnic. Dandanes si lahko vsaka žena v 3 dneh oridobi divno polt i pomočjo nove kreme Tokalon, bele barve, ki ni mastna
Ta nova krema Tokalon vsebuje preparirano smetano, olivno olje ш dodatke, ki kožo osvežijo ш obelijo. Krema prodre ta-
koj v kožo, umiri razdražene kožne žleze, zoži razširjene znojniee in odstrani zaiedal-ce. Z uporabo kreme Tokalon postane mehka in bela tudi najtemnejša in najbolj r&skava koža. Stroški eo tako majhni, uspehi pa tako veliki, da ne bi smelo biti niti ene žene brez nove kreme Tokalon (bele barve). Poskusite to kremo sami še dane« io kmalu boste opazili uspehe.
Konfekcija — moda
najboljši nakup — Anton Presker Sv Petra c. 14, Liubliana	II)
Opeko
vsake vrste kupiš najce- ' neje za gotovino ali knji- I žico v opekarni Jerka ! Franceta, Črnuče. (1)
Več starega pohištva
i. s. postelje, omare, umivalniki, tnize, stoli in žimnice — v porabo za opremo mesečnih sob — naprodaj po zelo nizki ceni. Poizve se v Kolodvorski ulici 26.	(1)

Debel«
'mklna^tp^trobe
kupite oalrenete l"l tvrdk
A. VOLK, LJUBLJANA
ReslifTB ««ta M.
ШЕШШВДрј^ВДДДИД^ 1		
	Zahvala	
	Vsem, ki ste ob bridki izgubi naše	
	preljube mame	
	Uožsfe ШШ	
	* nami sočuvstvovali in jo spremili k	
	večnemu počitku, izrekamo tem potom	
	našo iskreno zahvalo.	
	Bog plačajl	
	Celje, dne 20. aprila 1933.	
	Žalujoči ostali.	
		
t Potrti globoke žalosti javljamo pretužno vest, da nas je danes nenadoma zapustila naša iskreno ljubljena mama, oziroma stara mama, sestra, teta, gospa
Terezija Koman roj. Biiickler
v 53. letu svoje dobe.
Truplo nepozabne pokojnice bo v petek ob 14 popoldne prepeljano iz splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 20. aprila 1933.
2alujoči otroci: Toni, Maks iu RezL

V imenu sestre, bratov in svakinje sporočam sorodnikom in prijateljem, da je Bog po delu, žrtvah in trpljenju, povabil našega dragega ata
Lovrenca Matija
previdenih s sv. obhajilom, iz solzne doline k večnemu počitku.
Pogreb bo jutri, dne 21. aprila ob 10 dop. Prosim molite zanje.
Sela priJCamniku, dne 20. aprila 1933.
Gregor Mali, kaplan.
Prišel je v Kano le za toliko, da je videl, da sem rešen, nakar se je brez odloga hotel vrniti iskat Hanka!
Nič ni omajalo njegovega sklepa in vse besede so bile zaman. Seveda pa tudi ne bi bilo prijetno prepričevati ga, da je njegov prijatelj bil mrtev.
>Ali bi se vi odpeljali, če bi vedeli, da blodi tod okoli vaš izgubljeni brat, tovariš?« je dejal. »Ne bi... Hank je dal svoje življenje za naju ...«
Vse, kar sem mogel napraviti zanj, je bilo, da sem mu preskrbel vse, kar se je dalo dobiti v Kanu: dve dobri kameli, eno za ježo, drugo za prenašanje hrane, vode in streliva, majhen šator, za služabnika in vodnika pa nekega bivšega Hausa-vojaka, ki mi ga je priporočil tisti Anglež, po imenu Mordaunt, po poklicu državni uradnik.
Mordaunt je poučil vojaka, da bo šel s tem ameriškim »raziskovalcem« proti severu, da ga mora v vsem ubogati, da prejme pol svoje plače pred odhodom, drugo polovico pa in še poseben dodatek, ki bo zavisel od njegovega zasluženja, prejme, ko se povrne s svojim gospodom v Kano ali ko bo častno razvezan svoje dolžnosti.
Zelo težko sem se poslovil od vrlega, junaškega, velikodušnega, malega Buddyja; čutil sem, da se ne bo nikoli več povrnil v Kano, razen s Hankom, česar pa ni bilo upati...
Z vlakom sem prispel do nekega kraja, katerega ime sem pozabil in Lawrence me je čakal na kolodvoru. Takoj, ko sem ga ugledal, sem spoznal v njegovem licu tistega tihega, precej nedostopnega moža, ki je bil dva-ali trikrat v Brandon Abbasu.
Mojo zgodbo je poslušal s precej večjim zanimanjem, kakor bi človek od njega pričakovaL Ko sem končal, je -•ekel :
»Rad bi le vedel, ako bi mogel biti kak roman bolj čudežen in nenaraven, kakor so tile vaši dogodljaji!... In vi še vedno ne veste rešitve tej skrivnosti, ki obdaja ,Blue Water'?<
»Ne,« sem odgovoril. »Vem samo to, da moj brat Mihael ni nikdar v življenju česa ukradel.«
»Kakopak,« je odvrnil, »seveda... In sedaj moram jaz nekaj povedati Vam. Vaš major de Beaujolais je bil službeno zaposlen v Zinderju, odkoder je šel na dopust skozi Kano, in v Kanu na kolodvorski ploščadi sem ga srečal; povedal ini je vso zgodbo o fortu Zinderneufu, kolikor je on vedel o njej, in seveda tudi o najdbi tistega ,priznanja', ki ga je napisal vaš brat... Peljal sem se potem v Brandon Abbas in povedal vso stvar lady Brandonovi, kakor mi je naročil, in bila je videti, ko da je stvar nič posebno ne zanimal« Sedaj sem se začudil jaz.
Bilo je neverjetno, da sem sedel tam v naslonjaču pod afriškimi zvezdami, zunaj pred šotorom l^avvrencea, ob whiskyju in sodi ter poslušal, kako je Lawrence pravil svojo zinderneufsko zgodbo v Brandon Abbasu 1
Kar me je najbolj presunilo na njegovem pripovedovanju, je bilo, kako je teta Patricija sprejela njegovo neverjetno sporočilo: po vsem tem sodeč, si sploh ni želela, da bi dobila nazaj tisti dragulj...
Ko je l^wrence končal svojo zgodbo, mi je povedal še več raznih novic iz Brandon Abbasa.
Sir Hector Brandon je bil mrtev. Za kolero je žalostno in zapuščen končal v Kašmirju — njegovi služabniki so namreč takoj pobegnili, ko so spoznali njegovo bolezen.
Kaplana je zadela kap in je umrl. Klavdija se je omožila z enim najbogatejših mož v Angliji, ki je bil dovolj star, da bi bil njen ded.
Avgust, ki je bil vedno slab jezdec, je na lovu padel s konja, ki ga je nato vlekel za seboj, dokler ni izdihnil.
Izabela je bila zdrava. Ne, ni se bila omožila. Kako dolgo je že, odkar je bil mr. Lawrence zadnjič čul o lady Brandonovi? Oh, ne dolgo, en mesec ali kaj. Sedaj je pisala bolj pogosto. Kazalo je, da po kaplanovi smrti ni imela nikogar, da bi se nanj obračala za nasvet...
Izabela je bila zdrava in ni bila poročena! Mar je čutila do mene še vse, kakor tisto jutro, ko se nisem maral posloviti od nje — tisto jutro, ki se mi je zdelo že tako davno za menoj, ko da sem ga preživel v nekem svojem prejšnjem življenju?
In teta Patricija je torej vedela! Vendar, kaj je povsem tem vedela? Samo, da je Mihael priznal, da je on edini vzel »Blue Water« in da je bil on sam vsega kriv.
Ali je vedela resnico?...
Zadnji čas sem sebil počutil zelo slabega in slednjič me je sedaj napadla malarija v zvezi z grižo, ta dvojna bolezen, ki jo le malokdo prestane brez kakih posledic.
Ko bi bil Lawrenceov lasten sin, ne bi bil mogel bolj skrbeti zame, in tudi vladni zdravnik, po katerega je nemudoma poslal, se je zelo izkazal. Dolgo časa je trajalo moje zdravljenje, toda naposled je le prišel dan, ko sem prispel, sicer šeslab, v Lagos, na poti domov.
George Lawrence je potoval /, menoj, zakaj prisegel si je bil, da me ne spusti izpred oči, preden me ne odda čilega in zdravega v Brandon Abbasu. Toda porodila se mi je misel, da ni bil tega storil zgolj radi mene, marveč, da bi prišel tja in videl teto Patricijo!
In tako sem se nekega dne znašel na krovu parnika, dihal opojni morski zrak in zrl nazaj na zginjnjočo obalo strašne Afrike, kjer sem moral pustiti dva najdražja človeka — svoja brata, in dva najboljša tovariša, Hanka in Buddyja ...
g.?r
•i < Û. "Li..
o o "o 2.C
tfl« "Г1 "1 o.
' " ï,c и
Beg' «s.
< ?H f
2 13 SL R" NoFj
° < - s
•o- < re . .
w re m -o
<- n
- H
P
a--
S'cr^S д o r-I o (/), _
I f" • tr?
(ji n,
< U) o O o »
3
» g-a K»
« £■'< 2 SS«
8 2 5 f -D £ êgsi^s %
S ° B P o
' || I 9*
•a азУ 3
2-вЗ I f
B ? л 4)3 e » r » «
J. .r r. Ж 2 <
'drr
Ш?!
n B — s
- ti u — B п-Д f* " îï. ° •
O n 3
3« I"
' -. Ç- H
t-H *
o
Za »Jugoslovansko tiskarno« ? Ljubljani: Karel če«.