nocmuui. ». ». xxui
Wien
V Gorici, 5. avgusta 1881.
„S6ia.if fzbaja vsak petek in velja „ posto prejemann ;t!i v Gorin na rtom poSiljann:
Vse leto.....i. 4-r,0
Pol leta    .   . •.....-i.30
Cetvrt leta.....,. i.2f>
Pri ozunnilih in. prav tako pri ..;>«-lanicah*' se p!aLuj»; za. uavadiiu. ir^tup-no vrsto:
8 kr. «e te ti&ka 1 krat 7                        °
«   »   »!   "'   »   3   " Za vffe eike  po projstoru.
Tedaj XL
Posamezne Stevilke «e dobivajo po 10-soldov y Gorici v tpbakarnici v go-sposki. nlici Wizo „treh kron'^ in na starcm trgu. - V Trstii v tobakarni-pi „Via  ilolla t-ascrma 3-'.
Dojii-i naj so blagovoljno poSiljajo ¦urn? iutvn ;,Softe" v Onribi v Hilarrjahski ti8knraivnar9Lnina,pa.Qpravnj6tvu,,Sq8eu na Sorenjj, v Sticsa-vi hifii it. 10 II. nadstr.
Rokopisi se ne vrafiajo; dopisi naf go Wa^ovoljiio t'raiikujfjo. — Delalccni In drngim nepremo;.niti so iiaroCnfiia mill, ako*e oglam pri urortnftt™.

Volilcem
tolminskega, cerkniskega in bovSkega okraja.
2e dvajset let bijeino hud boj v do-sego od Boga in narave nan podeljenih in od leta 1867. Bern ceio od ustavnega zakotta nam priznanih nai'odnib pravU v soli in u tad ih in v javnem livljenjt; ali dosegli smo do sedaj Se le malo, in ravno sedaj je upor zoper dosego nasJb narodnih pravic od naSih nasprotiiikov v laSkem in netnSko-ustavoverskeni ta-borji huji od nekdaj.
Cim vcc pa sovrazmkov imamo, tem vecji mora biti nas pogum, in tem bolj moramo napeti. tudi mi vso moc\ vse sSile, da bode zmsga naSa, ker ze atari pregovor pravi: „fortes fortuna juvat", to je . poguranemu pri pad a zmaga.
Volilci! pjilika vaia je dana, vaSe rodoljubje in vas pogum pokazati in osvedofiiti dne 10. t, m. pri volitvi poslanca za <M- zbor v Tolminu; „SoSaa vain je priporocila za kandidata gosp J o% ef a I van 6ie a, notarja v Tolminu; Ivan 6fft je iskren ro-doljub, pravi narodnjak, poStenjak in zveden v vseh strokah del zbora; njegovo iivljenje v javnosti in drulini je zgledno in.neomade2ev.anD; te lastnosti priporocenega kandidata naj vam bodo poroStvo, da bo tudi dolzuo-8ti dez\ poslanca veS&io, ves' no in uatancno spolnje -vat in krepko, pogmnno in neustrafiljivo zastopal vale gtuotne in duievne intereae v dez\ zboru.
Sedanja vlada na Dunaji jo, obljubila z mo^ko besedo, da hocc biti tudi Slovencem pravifina, in ce dosedaj ni mogla tega storiti in poravuati kri-vice, ki so nam jih uCinile prejSnje nam nasprotne vlade v dobi skoraj 20 let, se bo to gotovo stovilo v prihodnjih letih njenega obstoja; to vlado je tieba nam podpirati, in podpirali jo boste tudi vi s tem, da od „Socett priporoCenega kandidata dne 10. t. m. v Tolminu za del. poslanca izvolite, ker: v na§em taborji je dunajska vlada.
Vsak drtigi kandjdat, naj se vam ponnja, ali naj ga kedo dmgt vam pn'pOroLa, prihaja od nam in nasi narodnosti oaaprotue htrani, in zatoraj ne volite takega vsiljenea, kateri bi va§ib interesov dobro za-stopat't ne moget nikdar.
Zatoraj vas pozivljemo Se enkrat, vrli volilci tolmtnskega, cerkui§kega in bovSkega okraja, ojacite se, okrepite se in volite dne 10. avgusta v Tolminu za deMnega poslanca gospoda
JO^EFA  IVANClCA Bklicem: ,ne udajmo se1"
Nasim srednjeSolcem na poeitnicah.
Jutri bo leto, kar arao v aSoci" ponudili neko-iikO hasvetov za pocltnice iz posebnib razlogov samo srodnjeSbleem. Ker so dijaSke naloge in na§e domaCe razmere ostale bistveno nesprcmenjene, ne niOremo tudi mi z novum nasveti na dan.
Po Mi starih nasvetih tedaj naj na§i srednje-ioici, kakor vsi dragi u^enci in dijaki, najprej skrb6, da se zares ddSno odpoiijejo, telesnb okrepljo in tak6 za Svr^to novo delovanje sposobijo. Dasi tare na§o primorsko ljudstvo poprek veliko uboStvo, naj se na§i giuinazijalci in realci vendar zganejo, da vsak neko-liko popotuje, Ce ne drug?d, po nasih primorskih go-rah in uolinah, in Ce je le mogoCe, kolikor toliko tudi po Kranjskem in tod zlasti po Gorenjskem.
Cas pa, kterega poleg poSivanja ostaja vendat Se mnogo tudi za drugo, naj porabijo za prebiranje priniercih, zlasti domuCih znanatvenih in leposlovstve-nih knjig. Saj dobro vtidd, da v 2 tedenskih sloven-skih urah se clovek ne more mnogo nauCiti iz slo-venskega jezika. Dokter oBtane dozdanja naredba na naSih srednjih Soluh, treba je, da se vsak ginmazija-lee in realec poprime zlasti tudi na poCitnicah, Le ne M drugo, ga pooavljanje domacib, v prvi vrsti Soli Odlo&nth knjig. Nobeden srednjeSolec naj bi ne oatal
brez berila izvrstnih knjig, kakorSne so zgodovtuske in zemljcpisue Jescnkove in vsakovrstne naravo-slovne Erjavet've. Samo po takih berilih si ptilftstimo obSimiSe zuanje sloveuS^ine in si jo ugladimo tudi za jedrnato spisovaoje siovenskih nalog. Kakor nalaic izbajata zlasti tudi za srednjeiolce od leto* dva ve-lika leposlovna in zuanstvena lista, Ta dva lista nam izroCala toliko krasnega in poucnega berila, da se t njim po pravici ponaSamo, samo Le si ga po vsebini in po obliki tudi — prisvojimo. Dub sloveuskega jezika si pa tudi popravimo m utniimo, kolikor bolj se naucimo tudi srbSCine iu lit valine. Zlasti dijaki vtog-ni'j') poleg Iloinerjo prebirati z razumom in Lutom tudi srbske junaSke pesmi. AH arbScina in brvaSeina naj nam odpirata pot do slovstva naSih slovanskih sosedov in potem do ufienja ruskega jezika. To slovaiibke je-ziko bi moral vsak sredujegolec znati, preduo zapuuti svoje Sole.
Konucao se Slovek samo igra, kedar je najbolj truden, akn se uri v stenografiji, in poleg nemSke naj bi nobeu dijak ne zamudil tudi slovenske stenografije. Kekli smo latti, da ju volike vrcdnosti stonogra^ko zapisovanje pripovedek in pravyic, v istem besod-noiii redu, kakor nam jih vedd porocati stai^eki in stare 2enic.e po siovenskih go rah in zakotjih.
Sicer pa ravno primorski dijaki nameravajo na-praviti o poiitnicah shod, kjer se vtcgnejo pomeniti na uuiogo sU'ani in mnogokaj odloCiti, kar naj bi imelo veljavo ne samo za delovanje na pocitnicuh, ampak tudi za Solska leta. PiipnroCaU so ipavski tog kot priinoien kraj za tak shod, na kterem bi se neki sesli tudi koperski u^iteljski pripravuiki. Dasi je Log zuuaj Primorskt'ga, je vendar mikaven za dijake vse ipavske doline, za drugo oddaljene dijake pa vreden tudi zarad sveta in poti, da ga obi§Lejo. Dijakom s Tolmiuskega in Bid bi taka pot koristila tudi telesno, ako jo nared6 per pedes, kakor se tudi takiin gospo-dom, s cvenkom ait brez cvenka, ze po stari Segi, e-dino spodobi.
NiC pa niso nasvetovalci shoda poroCali, v kak pose-ben namen se liocejo zbrati v Logu. Mi si mislimO, da hocejo morda tudi kaj deklamovati ali kakor si bodi govoriti. Mi jim zelimo svecno pot in srecen dan za naraenjeni shod, najprej pa5 dase vresniLi. Naj pa do ta-Cas So posebe premiSljujejo, kakd bi se za svojo in uarodovo korist po skupnih sklepih zavezali za uadaljnje dijaSko delovanje. PremiSljeni in enoglasni sklepi bi tudi moralno vplivali na znacaj in marljivo delovanje,
Kadi bi jim pomagali z nasveti na to stran, kolikor bolj verujerao, da so vneti za lepe namene in vzore. Kakor so razmere v Trstu in v Gorici neygod-ne za zivljenje, gibauje in tudi obcenje siovenskih dijakov, bi bila velike vrednosti skupna odloCba, da hocejo dijaki za napgej, kedar koli govore po doma&e, z naSim ijudstvom hi med seboj pogovarjati se ne v naredjih in razreCjih, ampak v toliko pravilni slovenSSini, kolikor soje zmoini za pismene svoje ualogo. Naj bitakd dijakom postal knji^evni jezik zares tudi jezik, t kterem obfiujejo. Samo tako se privadijo naravnemu, pa pravilnemu izgovarjanju in naglasu; samo takd se ognejo pretiranemu obnaSanju, po kterem neki slo-venski omikanci siovenS^ino pacijo in neusmiljeno za-sukavajo, da se jih naS kmet ustiaSi, kedar jih sliSi. Naj bodo nasim dijakom lep zgled omikani Nemci, ki narecja zapuste V obcevanji iu govor6 samo pravilni knji2evni svoj jezik.
Ker se slovenski dijaki u56 svojih predmetov samo v nemSSini, pogovatjajo se med seboj o Solskih predmetih samo v nem§Lini; za siovensko razgovarja-nje na to strait so preokorni. Zato naj bi na shodu sklenili, da hoSejo tudi slovenske u6ne knjige prebi-rati in si tako po privatni poti in z lastuo marlji-vostjo znaastveuo terminologijo prisvojiti in privatno prisvajati toliko casa, dokler no dobimo u&nega jezika slovenskega tudi za zgodovino, fiziko itd. Takih knjig Ze imamo mnogo, ki so, kakor smo gori ome-nili, stiokovnjaSko iu izvrstno izdelane in spisane. Tak sklep bi bil imeatteu ia pomenljiv! Ysled takega Bklepa bi si prizadevali slov, kojig polagoma oakupo-
vati, kakor jih izdaja „Sloveuska Matica." Naj bi v&led teh sklepov dijaki tudi trdno odloCili so, da hoce vsak zato skrbetitda ostane vedno zvest narofinik inbra-lec alt „Ljub, Zvona" ali pu „Ki'csa" in, Co jo mogo-C •, obeli teh listov. Vsi dijaki naj na to delajo, da bodo med seboj za narocnino skrbeli tako* ali ta-k6. Vsled tega bi na5i listi inieli dobro podporo v dijakih, in dijakom bi n*>lf profesorji s toliko veCim veseljem izro6evaii izvrstnega gradiva v iste liste, uredniki teh listov pa naj bi skrbcli, da se dijakom kolikor mogo5e cena ugodno uredi. Tak6 bi bilo, in tipamo, da bo za vse prav.
Dijaki sprevidijo najlasto, kako pofiasen Je naro-dni naprcdek med naSim Ijudstvom. Za to naj na ibtem sliodu sklcncjo, umevno in neutrudno pciporo-cati ljudstvu podudnih knjig, zlasti druitoe sv. Mo-hora, in da hocejo vcasih ljudstvu sami brati take knjige za zgled, kako se bore, Ker pa pricakujoino boljsega napredka samo z ljudsko Solo, treba je, da dijaki uodpirajo na nofiltnicab naSe ljudsko uCitoljo b torn, da povsod pviporo^ajo staiSein «Vcrtecu, kl do-naSa nasi in ktneckim uConcem samo poilahtnjeiio sad-je. Neizrecno ljudstvu koristnimo z razSirjevaujem tega izvrstno uredovanega lista.
KoneCuo naj jih ve^e sklep, da povsod zaroBtio opommjdjo na vpeljavanje pravega cerkvenega in narodnega petja, kolikor bolj so innogi kraji in mnoge soscske moCuo zaoBtall ali prav za prav niC, ne uupredovali na obo ti kaj imeuitui strani za ople-menjenje Brca iu narodnega duha.
Taki nasveti se nam srM primerni, in sreno io-liino, da bi se stednjeSolci po njih ravnali dejansko, tudi ko bi ne priSlo do shoda ali do fortnalno izra-2enih sklepov.
Enaki nasveti in sklepi naj vezejo tudi u&itelj-ske ptipravnike, ki imajo v naiodoem oziru bistveno euake dol^uosti, kakor srednjeSolski dijaki. Vsi naj porabijo velike pofttnice v svoj prid in uarodovo korist; saj vsi vidijo, da je narod potreben duSne hra-ne, in da ima malo delavcev; saj vsi enako ljubijo svojo siovensko domovino. Njej naj posvecujejo po-srednje svoje mod! med Solskim letoin in po moci nepqsrednje med velikimi poiitnicaini, kolikor bolj se jim kaie po naSih nasvetih mnogo dela, ka-tero jih ne samo ne obtezi, ampak Se celo* izvedri in okrepi.
Spremljajo naj|Vas, dragi mladi prijato.lji, povsod prave dijaSke kreposti in i njimi narodni duh in sreCai dnovi tudi na velikih pocitnicab!
Soleki nauki na^im kmetom.
IZ TOMINSKIH HRIBOV. (Dalje.)
2} Toda brez miike ni moke. Truditi se mora vsakdo, da doseze svoje namene; ^rtovati se mora mnogokaj za s k u p u e, dobre ih koristoe naprave. Tudi Sola zahteva vsakterih irtev, podporc, stroSkov, da se vzdrii, ohrani, razvija.—Res, mnogo stroSkov terja Sola. A marsikatera naprava je v dri^avi veliko drazja, kot je Sola. Mogoce, da je pri Soli mnogo potrate, a Se veliko vefi se pri drugih napravah trati. Vse stroSkp, potrebne in ne-potrebne, opravicene in neopraviCene, zmernein pre-tirane vse mora davkoplacevalec nositi. A fiudno je, da vso svojo nevoljo spusfia isti davkoplacevalec po vefiem na itbogo 4olo, ona mora za vse tv peti. Ako je z davkf ^reobtolen, le Solo suva in pika, kakor da bi se rabil ves davek, kar.ga placa, edino le za Solske stroSke; godrnja le nad Solskimi stroSki, kakor da bi drugih ne bilo.—
Res da bi Be dalo tudi v tej zadevi kaj prena* rediti, prihraniti. Hudo se motijo pa oni, ki hocejo doseCi znizanje Solskih stroSkov a tem, da bi pri uf;i-teljstvu kaj pritrgali. DauGitelji niso predodro pia-cani mi pritrdi vsakdo. Vendar se najde med naroiom mnogo Soli sovraznih elemeutov, ki zavidajo ucitelju aasluiene skrorano odmerjene dobodke (spodaj opom-
ba) *)- Ne privoScije ibu mi meg a vzivanja dovolj greukega kruha. Pritoz'ujejo se, da utttelji preveS sta* nejo.
Se ve da, ucitelja imajo vedno pred ofimi, dru-gih dezetnih iu drzavnih bluzabnikov pa,—katere mora tudi le davkcplace?alec vzdrzevati, kateri iraajo to-like dohodke, da bi se s plaio vsakterega vzdvievali po trije,'Stirje in Se vec u6iteljev,—te viste uraduikov davkoplacevalec ne vidi, nad temi nima vzroka grozi-ti se! S temi besedami nisem hotel nikogar ialiti. fceteti je samo, da bi Sola imela v oarodu vec" prija-teljev, nego jib je imela do aedaj. Saj je oua izwed vseh drugih cloveSkih naprav ena uajkoristnejiih, ker neposreduje k<uisti sleheraenro davkoplacevalcu, obciuarju, driavljanu, narodu, v tern ko nam je moo-ga druga naprav % v resnici potrebna uepotrcba.
3) Prazen vrt ne daje nikakega dobicka; euuko tudi prazna Sola, ce tudi Se tako dobro aravuaua, nit ne koristi, in zaman so vsi za ojo odmerjeni stro-Ski. Zalostuo, da je narod ue zna se dovolj ceuiti, ko se je do aedaj se preiualo vdeleiuje. Iu veudar je pricakovati kaj vspeha ud nje, ako se je oprime aploSuo ves narod. Neobhodno potrebno je tedaj, da marljivo obiskujejo otroci Solo, naj vie traja to obiskovaojo oaem alt tudi samo Sest let. Dohajajo H otroci neredao v Solo, ni mogote, da bi ucitelji vspeSno ucili: nauk zastane, zaoikei nezi ne zadobije v ni-cemur nikake podloge, marljivejSi izgubljajo vse vese-Ije do ucenja in Sole; mlati se prazna alama! Je-li tedaj Sola—nova Sola—kriva (kakor trdi uekdo v ue-kem slovenskem listu), da se otroci Se brati ne nau-ce, dasi hodijo po oseui let v Solo? Ime sicer imajo takovi otroci, da hodijo po osera let v Solo; jaz pa prasam: Kako jo obiskujejo? Kako bo otrok kaj znal, ce se prikaie v Solo le vcasih, kakor reputa zvezda na nebu, iu Se takrat, ce j« treba ne prinese svojih ucil. Ves cas ujegovega Solanja se da stisniti, ce je treba, ua dve leti, alt Se celo na manj. Nobena ja-blaa sicer ni brez slabih jabelk, tako tudi Sola ni broz slabih ucencev, ki ostanejo tepci in buteljni, tudi ce se Solajo dvajset let Sicer pa ram povem, vi sovrainiki, sedanje Sole: z obrekovanjem ne boste narodu mc koristili, marvec le Skodili. Skodujete mu, ker ma netite mrinjo do Sole, podtikaje mu, da je Sola predraga, da je njeno delovauje nevspeSno itd. Vedita, daje tudi uevednostdraga. Zakaj bi rav-no aas kmet v vednosti zaostajat za meSeanom iu tr-iauom, da ti (zlasti tujci) toliko laze „bijeje bilou* t njega. Ali ne vidite, kako so kmetje v vseh obzt-rib nazaj potiskani, v druzabaih iu politicnih rnzme-rah? Zakaj ima ogromna ktneeka vefiina if primed, s trlani, mescaai iu trgovci tako malo zastopnikov v politiki ? Ako vam je narod ires ljub, kakor pravite, potegujte se za njegovo odgojo. priporocajte mu, naj poSilja svoje otroke kolikor mogoee pridno v Solo. Slabo zadosti, da morajo Solske oblastnije s silo pri-ganjati iu tiratl ljudstvo v Solo, v tern, ko na§i „ro-doh>bi* nic ne store, da bi narod (ki awenn er ntcht muss, i-ahrt weder haud nock fuss") odvracali Qd za-slepljeuosti, ko misli, da „§ole ni treba, da jaz inmoj o6e sva 4ivela, Ce tadi se nis?a uCila ne pisati ne brati'" In vendar je istina, da Sola koristi celemu ua-rodu, buded ga k duSevueaitt zlvljenju iu samostojno-sti. Zato pa mora biti skrb vsacega pravega rodo-Ijuba, da z vsemi raoCmi ia svojim vplivom pomaga narodtt v dosego te obce koristi.
Res je sicer, da je v uekaterih krajih te5ko vre-diti Solsko obiskovanje; mnogi starSi res te2k© pogre-Sajo doma svojih otrok, ker jim ti nadomesCajo pa-stirje in jim pomagajo kaj malega delati; a mnogo je tudi roditeljev zanifcernezev, ki gred6 le po svojih opravilih, za svoje otroke se pa nie ne zmenijo, ali imajo kaj dela ali ne, ali hodijo v Solo, aE se pote-pajo in lovijo okrog po vasi, po polji itd. Taki starSi ne izpolnjujejo svojih dolznosti do otrok, ter nisovre-dni bitt iraeoovaai 9starSi*. Se o tem se celo ne zmenijo, ali dohajajo njih otroci k sluibi bozji, iu kako se tarn obnaSajo. Taki starSi so v resnici vredni u2e tukaj na zeralji ostre kazni. Ouim pa, ki otroke domate2ko pogreSajo, bodi receno, da, Ce le hofie-jo, u4c kako pretoiijo, da gre otrok v Solo.
DoSlemu pa domu bdkaii hitro kako delo, da ne bo imel prilike se poiepati tor da se nc privadi postopauju in lenobi, t. j. da se poleg koristnih naukov uze zgodaj privadi deiavnosti. — Pomni naj si vsak, da «as, ktertga otrok v Soli potato, m izgubljeu, temuc je kapital, ki bo s casoma doaasal gotovih pa obilnih obresti.
^mmmmm^mmmmm     (Wonec prih.)
DopisL
S Krasa dne 30. Jul. (Okrajna ufiiteljska kon-ferenca v Sezaui;  UCitelji iu uCiteljice se^anskega in
i ,!> t°P0mb»)- Moino groiijo zoper to nekateri, zlaati mladi gg. ufitelji, kateri se hocejo—svojim Iastnim finaaanim zahteTftm na ikodo — preveft „breit* delati ali Sopiriti- a|da-jajo tA tega s tako iluzorigno — v resnici meteoriCni priko-am podobno — razaipnoatjo ljudem po*od, da le preradi mi-slyo, kakor da bi bili ucitejji predobro pladani. Takim gospo-dom svetujem, n,.j odprejo Ohler-ja §. IT — das personliche Terhaitmss des lehws zur gemeinde — atras 33 od spodaj t l\l;^eru8e J1*0 P»P«roea ge*lo;.man nuw sick «treckon nwh den aecken,                    ¦                                          p^
komenskega okraja so iaieli v sredo doe 27. t in. svojo bntdno ucit. konferenco v Sezaui.—
NavzoCih je bilo 25 uc teljev in 5 uciteljic. Ve6 pomoSnih uitteljev — duhovnikov ni priSIo k zboru, ker jih postava na to ne vc4e.—
Predsedcval je c kr. okraj. Sdlski nadzontk g. Vodopivec. Tocno ob 9. uri zjutraj se je prifelo zbo-rovanje. G. nadzoroik pozdra^i s primernim pozdra-vom navzoCe ter inienuje za svojega namestnika g. Aut. Lebana, naducitelja v Komuu.—Eot zapisnikarja sta bila izvoljeua gg. Janko Lebau, Fr. Bunc. PoroCal je na to o stanji Solstva precej pohvalno, kar kaiv.% da se je Solatvo na Kmsn jako zboljsalo.—
Gospodi6ia Pi'amic, u&tceijica v Sczaui, je u&ta po daui snovi 1 iu pol are v prvem razredu (nazoi ni uauk, citauje in sybje). Sledila jo potein kritika, — ki je dolgo casa trajal*. V obce je Sola—pa tudi u-citeljica—zadostovala. — 1'oioCali so patera gospodje: Ilrovatin, Ant. Lebau, Kaute, Petri*, Bentgar in dru-gi o ,uadaijevalnem teLaji." Obcna pritozba je bila sliSati, da ti tecaji ne uy.'j'i H da se dajo le za z<m-aki tecaj uvesti, a na spout la 1 in poletje so slabi ah nic obiskovaui.—
V  stalni odbor bili so voljeni gg. Ant. Lrban (Komen), Benigar (Tomaj) Hrovatiu (Nabreiina).
V  odsek za okrajoo Sobko koj'inico so bili tudi izvoljeni: Ant. Lebau, Btsnigar, Hiovatin.—
G. Ant. Leban je predlagal, da se uvede za prih. leto, a2umer-Baztngerjev Abtce<hnkiti njene Stevske table.* On je pokazal ta „Abecednik% kakor tndi „Stevske table*.—Predlog je bit sprejet.—
Gosp. okraj. Sols, nadzoroik je zaklju&l zboro-vanje in trikratni Zivio zakltcal Nj. veltLanstvu ce-sarju, cemur so navduSetio pritrdilt vsi zborovaki. —
G. uadu&telj Ant. Lebau se je konetno zahvalil g. nadzorniku za izvrstno in nepristraosko vodstvo obravnav. Po zboru seSU so se ucitelji z g. nadzor-nikom vred v gosttlni pr; skupnem obedu, kjer se je ve3elo napivalo in pelo.                          Ljubomir.
U BovJkega, 26. julija. Zadnja dva dopisa za-devajoCa trentarsko slovesnost se mi nekako CU'loaiu volna dozdevata. Dopis v 29* listu „Soce* u Bovca pravi med drugimi: „D»e 10. t m. iraeli smu vTreti-tt lepo neuavadno slovesnost.* Najbrfcj se je dopisoik friluega masla prevcC uajedel, da je tako opolzert. Jaz bi pa praSal: „Kdo je imel slovesnost?" Zakaj ue go-vori g. dopisnik naravnost: BDue 10. t. m. imel je alpenveretn z bovskimi schtttzi svojo slovesnost. * Kako more g. dopisnik govotiti „iraeli smo?" A ha, go-to/o je tudi on scktttz. Kako pa pridemo do tega, da so celo achiitzi „SoCini4 dopisniki? — Dalje pravi g. dopisnik: „K tej slovesnosti doslo je mnogo dru-zabnikov alpenvereina s svojim predsednikom, drugih somiSljencev z Bunaja in drugod in obilo domaLega obfiiustva. Slovesnost polno navdusanja povelifievali so primerni govori ltd.* O dro^abnikih maiaim, naj bodo Petri alt ali Pavli in naj se vesele, kohkor jim drago. AH cudno, preLudno, nemSka druStva po do-mace, slovensko obCinstvo 1 — Ubogo ljudstvo je bilo tudi poluo navduSenja, poluo veselja, kaj ne? A saj bi bilo vpilo: ffSlava, iivijo" tud! govorom: nKri2aj ga.* A pustimo to splosuo navduSanje, samo to bi rad ve-del, kje je imel g. dopisnik uSesi, ko so prtmerne go-vor& in napitaice govorilt-? Meui bi bili skeleli naj-br2e uSesi, kajti govortle so med drugitu osebe tako, da bi ne bili nikakor navduSiii trezno misleCe. Cudno, da so Sli nodemu dopisuiku vsi primerni govori iu napitnice skozi uSesi, da o vsem uiolCi.
Tudi g. dopisnik iz SoLe v 30. listu je malo pre-mehak, on node dregniti v srienje gujezdo, kakor sam pravi. Resntca naj pride na dan, ki bode naSe nas-protnike v oci. Stacirat dopisi se nie ne koristi *) narod in stvari. Se vedno vpitje in trkanje malo iz-da, kaj bode izdalo pa premehko postopauje, zlasti pa BovSkega dopisnika, kterega prilizneno popisovanje nekako odobiuje enake slovesnosti na naSih tleh?!
V Belgrade 21. julija. (Izv. dap.) (NTovi davkr. — Nemiri med zelezuiSkitni delavci. — §tefauovic"-Vi-lovski.)
Pred Stirimi leti bil sera po mojem poslu v ne-kem malem mestu na Savi, kjer som naSel jednega dvorskega svetovalca z Dunaja, ki je bil preSel na naso stran, da more vrnivSt se na Ounaj reti, da je bil v Srbiji. BazpraSeval me je marsikaj med druzim tudi 0 uaSih davkih. Jaz sem mu pripovedai, kakor je res, da imamo vrlo male davke i to samo na mo-Ske velikoletne Srbe, ki imajo all zeinijo, trgovino alt kakov drugi izvesan (gotov) prihod. Pravil sem mu tudi, da pri nas ne placujemo od vina, 2ganja, piva in druzih Spiiiiuoznih pijafi ni davka ni troSarina. Lov iu ribstvo je bilo takrat slobodoo kakor tudi du-vanoreja (tobakoreja) in prodaja. Ko sem koncal, mi je rekel suur mit brummeo, wird schon kommen,tt—in prav je imel. Danes imatno ua vsedavek; samo stem razlockom, da je pri nas davek daues  na vse   vecji
*> Mi vaakega dogodka in vsake razmere ne motemo 8ami presoditi; vendar pa take dopise ali odmetamo alt pa kriUoo, in Se, kar ostaja-aaradl anrejeiaaoio. kersaoenakaga propneanja 5 g. dopisnikwn.                                     Uted,
j nego po druzih driavah. Dibili smo tudi kolekovino " i to prav mastno. To je za dezelo vehk udar in to tem vecji, ker je prisio vse naenkrat. Nikomur ne pride v glavo, da bi se vladaim uaredbam protivil, ali mnogo jih je, kateri ne bodo ntogli placevati vseh teh davkov. Posebno velika je tro§arina. DomaLi proiz-vodt m aedaj mnogo drazji od stranskih, ker je nanje veca troSariua placati, kot na stranske. Cuje se, da bodo prve tovarnice prenebale delati.—
Delavci pocfcli so.delati nemir; tukaj so se 2e veckrat potolkli, Tudi iz Fago line i>e siiii, da so ho-teli inlenirja ki jim je izplaceval, ubiti. Vzrok vsemu temu j« ta, da se organi, kateii delavce izplafiujejo, ne drze pog»jene cene. Zadnji teden hbfeli so jtm od-biti po dva groSa dnevao, to je 18 kr. a. v., kar zne-se ua teden 12 grosev ali 1 gl. 8 kr. Ta zuesek je za ubogega delavca, ki je ze tako slabo piacan, prav obcutljiv. Dva dinarja — 90 kr. — doevuo pri lastni hrani v najvreji vrocini — manje se vendar ne more placati! Oe bo §lo tako naprej, bo dosti krvavib glav ali So kaj hujStfga.   To je v uebo vpijoci greh.-?-
Prpd 14 dnevi prispel je v Bdgrad Teodor Ste-fanovi6Vilovskiv bivSi urednik „8rpske zore" na Du-naji. Govori s« positivno, da je naliuenovan za na-Colnika ^Pressbureaua''. Vsak,kdor ga puzna, gaob-zalujc; kajti to je polzka sluzba. Clovek na tem mestu mora menjati z vsako vlado i — svoja itacela a!i sluzbo pusttti. Bolje bi bilo, da ostane, kar je bil— knjizevnik, katerib imatno Srbi vrlo malo, Ime, kft* korSno ima Vilovski v knjizevnem svetu, se teiko do-bi. Razun tega je ta .sluzba tudi kaj tezka, kajti ni lahko opravicevati vlado in njene postopke, kar je njegov glavui posel. Iforebiti, da se Se premisl!.—
Politifini pregled.
Cesar obiS6e, kakor smo zadnjifi naznaoili, tudi arlberSko 2eleznico. Ravno ta ieieznica na-pravi Avstrijo neodvisniSo od neraikega samo-voljnega gospodarstva, ki nam nareka neugodne kupfiijske pogodbe. Tedaj cesar odobruje gospo-darske izvrSbe sedanje vlade ob istem fiasu, ko obiskuje nem§kega cesarja in druge nemSke vla-darje in kneze. V Tirolskera pa se cesar pre-prifia, da tam ne vedd Nemci nic" o oni nevar-nosti, katere nikjer ni, katero bi pa vendar u-stavoverci radi vsaj navidezno dokazali.
nN. fr. Pr.a je zopet legala 0 pobojih spljetskih, kakor ta bili Slovaui pobijali pri vo-litvah Italijane. Pa vsega tega bilo ni.
Za Kranjsko bi ustavoverci radi vidcli no-vega dez. glavarja v svojem prista§u bar. Ap-faltrernu, z druge strani se pa boje, da bi kak Slovenec zasedel ta 6astni stol.
Za jesen se ustavoverci zopet napravljajo na boje v drz\avnem in zlasti tudi 6e§kem zboru, samo, da bi Taaffeja pregnali.
V- Z a g r e b u je zmagala pri mestnih vo-litvah vladi nasprotna stranka, ker mnogi ve-Ijaki so bili premehkt proti Magjarom. Te vo-litve bodo vplivale, tudi na volitve za de2. zbor.
Za desko vseueiliSfie je nauCni min. ime-noval ze ve5 profesorjev. Dobro!
V Pragi je okr. S. svet sklenil, da naj se ne sprejemajo deSki otroci v nemSke Sole. Ceski otroci so morali hoditi v nemske Sole, ker so Nemci skrbeli, da je bilo SeSkih Sol pre-malo. Pri nas je le hujSa.
Grof Ma nn sf e 1 d, ki je hotel biti ustavover-cem ministerski predsednik, in je §e letos v tak namen razpravljai v drz\ zboru poseben svoj program, je umri.
Slovani v Slezijt napravijo v Sibici Veliki ljudski shod z imenitnimi resolucijami, zlasti tudi glede* na ravnopravnost de2. jezikov.   '
Dr. Rap, konservativec, postal je de2. tirolski glavar.
Dr. Kravs, nam. pemski, postal je baron.
Fzm. bar. France Filipovifi, dozdaj de2. hrvaSki poveljnik, je Sel v pokoj. Ceser se mu je v prelepem pismu srcno zahvalil za 501etno siuibovanje.
Rnski car je bil prisel v Moskvo, kjer so ga sprejeli z velikimnavdusenjem. Iz Moskve odpotuje car v Nilnji Novgorod.
Bismarck dobiva grozilna pisma.
Yolitve v fraucosko zbornico so odloSe* ne na dan 21. avg. Gibljejo se 2e mo6no zato.
Francija in i;ur6ija ste se neki pogo-
dili za prijazno   postopanje- na obalih sevqrne Afrike.
Domade stvari.
Vabilo. Vabim vse p. n. gg. volilce, Lupane~, podzopane c. duhovne in ucitelje, posestnike ltd. gla-varskih oJcrajev Tolmtnskega^ Qorilkega in Sezanskega 'k javnemu zboru due 24. tek. meseca avgusta ob 11. uri predpoludne v Qorico v dvorano slovenske ditalni-ce, od njenegar sl^ odbora blagovoljno v ta nameu pri-puSceno, da poloiim radun svojega delovanja hot- po • sUmte drzavnega ebora in poievem nadaljnje idje svo-jih p. n, gg, volilcev.
V Gorici, due 2. avgusta 1881.
Z odliCnini spoStovnnjem Dr. JOSIP TONKLi.
Slot*, narodno politiSko druStvo „SLOGA*» imelo bo obCui zbor doe 11 avgusta 1881 ob 11. uri zjutraj v Gorici v ditalnidnih prostorib. Na dnev-ni red pridejo: 1. razne ptici.je do drzavnega zbora in 2. volitev novega odbora. K obilncrau pristopu k drultvu in k obilni udelezitvi zbora prav vljudno va-bi vse rodoljube in dru&tvenike
predsednik dru§tva Dr. JOSIP TONKU,
Umor in samomor. Iz Mima cam porocajo: Due 2. t. in, ob 6 in pol zjutra, Aut. Faganeli, cev-Ijar z Mirna, ftel je po glavni erarski cesti, ki pelje v Gorico, proti svoji ljubici Franci Komel, tudi z Mirna, katero a ponoCnega dela iz Ritter-jeve tovarne v Strafticah doraov gredoco sreea pri velikih Rojah (na pol ceste od Mima in Standreza) in sieer v drusSbi z dveraa tovarsicama, jo bladnokrvno pozdravi in izro-giv&i ji enn raolitne bukve, potegne jo iz srede njenih druiic, jo zaine z dolgim kuhinjskim noiem oagio zabadati, in ko mn ona na tla pade, dobivsl inorilne nozne rane v prsi, trebuh in vrat, zacne warn sebe enako in z istim nozem zabadati. Tudi on se takoj zvrne v ravni isti gtaben tikceste; ona izdilme vpol ure ftv-jo duio, on pak ie le proti 11. uri dopoludiie koucat je v strasnih mukah svoje iivljenje. Edini v-zrok navedenega iitnora je ta dan poprej med ujiraa pretrgana Uveletna ljubezen.
Konrad Cartucci je ime naslednika rajnkega
'   Mugnone-ja, tedaj kapelnika za prostolno cerkev go-
rilko in za meicansko godbo.   Izucil se je   na kon-
servatotiji v Neapolji, in je bit dozdaj v sluzbi v Pal-
mi (Palma nuova),
Ljudska laSka Sola za deCke v Gorici je Stela letos 315 ucencev. Med njimi jih je dobilo odliko 21, dvojko pa 72; ostali dobili so I. red.
Tukajsrja garnizona od§ta je danes, v petek, z godbo k niauovram blizu Ajsevice.
Iz Lahov (Furlanije) porocajo, da je susa tur-sico (sitk) skoro popolnem pokoncala. Tudi drugod zlasti v GoriSki nizavi je susa uaredila ze innogo §kode.
Briska poddniinica veteranskega druStva na Dobratera v gradu vabi k Comersu, due 14. avgusta t. I. Spored: I. del: 1. Pozdrav predstojnika ve-ter. poddruinice. 2. Petje. 3. Igia: ,Kje je meja." 4. Petje. 5. Dvogovor: ffCilinder in klobucek." II. del: 1. Petje. 2. Deklamacija: .Orest* 3. Igra: „Dva go-spoda pa jeden sluga.a 4. Petje. Med tofikami svira teteranska godba. Prifietek ob 6. urizvecer. Vstopni-na 20 kr. Yeterani eo vstopnine prosti. Ob 9. uri v |utro slovesna sv. maSa v Biljani. K obilni vdelzitvi vljudno vabi            Predstojnistvo veter. poddruzuice.
1)7. Aleks. Raf. Rojic je odSel za neko-liko Casa na poietoi hlad v Postojno in se vrne 12. septerabra v Gotico.
6. g. dr. Ant. Mahnid je postal profesor za bv. pismo n. z. v goriskem osrednjem semeuiSCi. Zdaj so profesorji tega zavoda poinoitevilni.
Za nemSki „schulvereinu cabirajo denarja fe v HemCiji. Kakor je znano, osnovali so si ti schul-vereinci svoje poddruznice v Ljubljaui, v Trstu in na spodnjem Suijarskem povsod za ponemcevanje Sloveu-cev. Nek ten ucitelji so se ze prodali, kakor poroca-jo sNov.* za 10, in eden celo za 30 srebrnikovl
V vasi Dobrafievi v &rovski fari na Kranj-skem so pogoreli na dan sv. Ane 15 posestnikom vse Buhote. Skode je okoli 40.000 gl., zavarovani so bili vecidelj vsi, pa sawo za male zueske.
„Tr2a3ko podporno dru§tvoB se je ustano-vilo kot druStvo, Ki hoCe z dozdanjim delavskim pod-pornim dru§tvora tekmovati. Zadasno vodstvo, ktero nam poroca o tem, trdi, da je druStvo iu njegovo u-radovanje strogo slovensko na podiagi obstojetih pra-Vil in, Steje do sedaj 75 udov.
Cudno in ialostuo je vsekako, da v Trstu modi razdvojujcjo in slabe na dve strani za ist nam en. Dopis v „SJ. N." trdi, da so mnogo zakrivili voduiki dozdanjega slov. druStva; »Ed." paje vzadDji St.po-
natisnila dopis-v „N. f. Pr.a, po katerem se slovenski nasprotniki sanio vesele prepirov in neslo^nosti tr2. doticnih voditeljev. Kje je pravoV A!i b<1 A\m mogli rodoljubi sporazuweti in gujilobo, kjeijo Dik, odstra-niti?—
Dozdanjo p o d p o r n o. del a v s k o <I r S t. v o trza-§ko napravi 14. avg. veliki koncert s ple.sOiu na vrtu in v dvorani: Monte v<»ide. — Blagoulovljenje zastave se je odneslo, ali je po „S1. N.B prepovedano.
Zaupaica g. nam. Depretisu. Tudi „Sl. N.a je priiiesol vest, kakor najpnj mi, du agitujejo za tr2. namestnika, da bi ma podpjsali zaupnico tudi v I s t r i. „E iinosttt o tem hie iie \6; mi pa srao 2e pied mnogimi tedni izvmleli, kje in kak46 se je na to stran agitovalo ?*» ponavljamo, da dotidni isterski ^upani so take namere odlocno zavrnili.
V CerWjahbiizuKranjajepogorelo tudi 38hiS.
O. J. Skrejgovsky, glavni in izvrstni vrednik „TribuneB Selje skoz Ljubljano zdravit se v topli-ce, ker nikakor ni Luda, da je nekoliko oslabel zarad vednih bojev z avtooomisticmtni nasprotniki.
Dr. Pabritf, odvetnik v Rimu, mudil se je v Pulji kljubu prepovedi; zato ga je ondotno glavar-stvo izgnalo. Njegova pritozba pri tt\± namestnigtvu mu ni niC pomagala, in tudi laSka vlada ga je purtti-la na cedilu.
Na o. kr. gimnaziji trialkl ima letoinje po-rodilo na Mn dolg sestavek o nemskib pesnicah in pisateljicah, katerib naSteva pis. prof. H. Gross okoli 800. — Laoi je Stel ta gimnazij konec leta 268, letos pa 291 ucencev, Nemceiu je priStetih letos 130, Itaiijanom 95, Slovencem 57 in Grkom 0 ucencev, 35 jih je konCalo z odliko, 165 s 1. redom; drugl moiajo ali skuSnjo popravljati, ali pa so dobili dvojko ali trojke, Zrelostno preskuSnjo jih je naredilo 24, med njimi 4 z odliko. Stipendij je bilo 22 v znesku od 263.650 gl.
PtujBki dez. spodaji gimnaiij je ime! za-Setkom t. I. 110, koncem pa 96 ucenc«v, Vpisanihje bilo 37 za Nemce, 59 za slovlMU'n. Odliko jih je do* bilo 16, prvi red 61 in 2. red 11 uLencov. Prof, Jul Glowacki jft apisal za program razpravo: „0ber die Stellung di'H Uuterrichte» iu dor Mineralogie an un-seren Mittelachulon und insbeaonde an den Gymnasien.1'
Na ljubljanski pripravnici za uditeljioe
se je oglabilo 23 kandidatinj za zrelostno izpite; iz* v»stno ste ga dostali 2, dobro 15, za eno lcto paste „ I ni dli" 2, in 4 so reprobaue za 2 meseca.
Iz dolenjega Logateca.—V nedeljo 7. avgusta t. 1. napravijo notranjski rodoljubi zdruzeni na cast prvega obenega praznika slovanskih apostolovsv. Cirila in Mvtoda veiiko narodno svecanost v ptid „<Tur cicevi ustanovt" v Dolenjem Logatci. Program: I. Slovesna sv. masa ob 10. uri dopoludne. II Za'bavni del prav tocno ob 4. popoludne: 1. Pozdrav predsednikov. 2. Jenko—„Naprej", zbor. 3. Siavnosti govcr. 4. Jen-ko — ffSablja moja", zbor. 5. Hajdrih — nJadransko morje", zbor. 6. Zajec-~BU boj", zbor. IH. Tombola s sledecimi dobitki: 1. Terna, prve tri Stevilke v eni vrsti: 4 zvezki Iurcicevib del. 2. Kvatema, prve Stiri Stevilke v eni vrsti: dragocen prt. 3. Evinterna, pr-vih put Stevilk v eni vrsti: umetno oralo. 4. Tombola, vse Stevilke na eni karti: junica za pleme. Karti-ca volja 20 kr. Na prodaj so pri razuib poverjenih domoijubih; dobivale se bodo tudi v dan veselice na nje mestu od 4. ure popoludne dalje. Med posamezni-mi toCkami svira izurjena idrijska godba. Rojaci) po-kaiSimo <«vetu z obilo udelczbo in radodarniuii doneski, koiikor mogoce, da nas druzi blagi duh nasih sv. slovanskih blagovcstnikov, da v nas z.vi narodna zavest, narodni ponos in zaupanje v svojo moc; naj gleda svet, da spoStujemo svoje velemo2e in s tem sebe in da smo vredni Bvojih duSevnih velikanov.—Ako je 7. avgusta neugodno vreme, izvrSi se slovesnost prihod-njo nedeljo 14. avgusta.                             Odbor.
govoriti o izvrstnosti njegovega najnovejsega dela, zato recerao le to, da, ker je velecenjenl gosp. profesor uze davno na svitlo dai tudi „obSni zemljepis*, so po takem zdaj vse knjige gotove, da se more v slo-venskih srednjih §olab predavati zemljepis in povpstnica se slovenskim ucnimjezikom, in da povestuka z zemljepisom ne ostane dalje bera-6ica, katera na vrata ces. kralj. minister-stva brezvspesno trka za to, da sine stopi-ti v Sole! — Ker pa prof. Jesenkova zgodovina nima saina testes nuptiales". za na§e srednje Me, tem.ifi je tudi kujiga, ki bi si jo moral misliti vsak_ na^ih lju(li v mestih in iia kmetih, ki se priftevabolj omikanim uaginccm, zatc jo toplo priporofiamo vsem Slovcncem kot berilo za poduk in zabavo. Cena 1. delu /govine je 80 kr., 2. delu 50 kr,, 3, pa tudi 80 kr., obenomu zemljepisu pa 2 gold., za 4 gold. 10 kr. dobi tedaj omikani Slovenec lepo pouLuo berilo v svojo bukvarnico. Gospod profesor je uze toliko truda in BtroSkov irtoval domovini na§i, da paC za-sluzi, da se mu vsaj stroSki tiska povrnejo."
Iz Kne^aka pi§ejo MNovicama: Danes dopoludne ob 11. in pol uri zacelo je goreti, in prej kakor v eni uri je pogorelo 38 hi§ z vsemi gospodarskimi poslopji, vsem senom in muogim hi§nim orodjem itd. Skoda, ako se malo ceni, je cez 50.000 gold. — Pre-Ijubi rojaki, in vsi, katerim dojde ta zalostna nov-ca, usmilite se nas 1 Zavarovanih je samo okoli 12. Biii-nji nam sosedje pa podelite nam kaj sena! Naj ga dobra srea po bli^njih vaseh zbirajo in potem sem-kaj naznanijo, da pojdemo po send.
Anton Ponikvar, ^upnik.
Obdne zgodovine 3. del „Novi vek\ Spisal in zaloiil JanezJesenko. V Ljub?jani natisnila narodna tiskarua 1881. „Nov.tt govore kaj primerao ob izdanji tega novega dela naSega ucenjaka tako-le:
,,To je naslov novi knjigi, katero je ravnokar na lastne stroSke na svitlo dal profesor Jesenko in i njo dovr§il celo obdno povestnico v treh de-lib, katerih prva dela (astariB in „srednjih. vek*) sta u2e davno zagledala beli dan. Ker prof. Jesenko je v obCe prizran strokovnjak v zgodovinski vedi in pa epreteu pisatelj slovenski, ni uam trvba ge vtC
Hvala
vsein BovSkira trlanom in udom fiitalnice n prijaznost i vdanost, ki ste jo izkazail pri odhodu v Toiniu mo-ni i nioji dru^ini. Posebno pa se zahvaljujem goipo-du 2upanu Matiju lonko i voditelju bralnega drultva nCitalniccH Aioziju Sorfi-u. —
Kaj niti  caa niti datjava nikdar ne  kali od-kritosrenega, u2e slarega prijateljstva.
V Tominu, dne 30. julija 1881.
RAjM. SlMEK.
Poslanica.
Citatelji eenjenega Valega lista m gotovo ie spominjajo neprijetno polemike, h kateroj so me bili primorali gg. J. Dolmar, M. Geroive, F. Orubrlan. F. Zitko, J. Besek, M. Stare, j. Padar in A. Skabnr. Spominjajo se citatidji tudi, da smo obljubili eden drugemu vlo^iti zato^bo pri c. kr. sodoiji. Danes ja-vim naslednje: Mene ne toiii nikdo, med tem ko jnz, zvest svoji besedi, v imenu tudi g. Sado, vlogil sem zatoZbo po svojem odvetmku. Obravnava vrlila m ju 24. aprila t. 1. in na kratko, razsodba je bila ta-le: Vsak imcnovanihgospodov mora plaCati gl. 20 tail, ali pa, ako bi ne placal te vsote, 4 dui zapora. Po tej razsodbi, prosili so me nekteri ten gospodov di-rektno, drugl pa indirektno, naj jim primorem, da bi se jim kazen, vsaj po mtlosti, zni^ala in da bi se g. S. in jaz v ta namen, njih proSoji pridruzila in tako tudi mi dva zanje prosila. Jaz odlodl sem se takoj in sem, z njimi, po svojem odvetuiku zanje prosil. Vsled tega je bila kazen zni2ana na gold. 2.50 za vsakega, ali pa, 12 ur zapora v slu&aji, ako bi na plaCali omeujene vsote. Sem li prav ravnal ali ne, sodi naj obemstvo, jaz le zelim, da bi ne bil nikoli vec primoran brauiti se proti lojakom.
Trst, 2. avgusta 1881.
___________      ^os'l) P*Pan«
LUtnica. urod. 0. Jos. Houig, trgovoc, v Kanalu! Zares JSudni ljudje bo pri Vas, da Vas Humnicijo, kakor bi bili rav-no Vi „So61u poslali zadnjifi Mpozno ovadbo" t VaSo obreko-valce, da si ni potrebno, odloCno zavrafia urod. BSo6e", in pov6 da one notice nisrao prejoli od Van. ~ Ako 00 bodo tako pri-kazni ponavljalo, potem no bo smol nikdor ve6 pisati bIov. litttom. Na Tolminskom so t reBnici vsakdo boji, porofiati nam najnodoliuiie strari, k«r potem bri obsojujejo tega in onega, da lo nu pUati! fij, kakd ibads reanioa nektere Ijudit
Na prodaj:
1 glasovir, 1 zrcalo,   2 ormarja (chiffonier),   6 stolic, 2 postelji in ena vojaSka postelja. Na Korenu, St. 11, 2. nadstropje.
Zakaj boleha toliko ljudi?
Pogoatoma se pritoiujejo, da so ljudjo dandanes veiiko man.) dobro pocutyo nego nekdaj. Ni pa, da bi bilo veS na-lozlj'ivih bolezni, ker je dokazano ratno nasprotno, da te niso \oft tako hade in bo no dirijo ve6 toliko, koiikor nekdaj, in sicer zato no, ker so ekrbi bolj ta sanitarne uarodbe, in kor imajo veiiko vefi skrbi za zdravstvene zadevo; to pa jo van-dar gotovo, da bolehajo ljudje veiiko bolj v hrbtu in v prsih, in da se pocutijo, kakor da bi bili brez raofti in mrtvi, in vse to brea vidnih vzrokov. Koliko jtti je, ki ae priiozujejo po jedi 0 bcleSinah in tigCanji v ielodcu, tudi, kedar so le malo povZili. Drugi se Cutijo onemogli zarad neprebavljivosti. Tiso-Leri 6utijo boleSine v glavi, na iolfii, neprijetnem dihanji, ki je zlasti noprijotao onim, ki ob6ujojo 2 nami, in je posebno naurijetno zjutraj. Veikrat sliaimo: hujie so poLutim in sem trudueji, kedar VBtanam, kot pa, keOar. bo vl^ew, Fogostonm
nakajano tudi alaba uata, jed nam ne disf, ali pane mflretub nitesar periiti pri obidn.
Ti so pa najmanjSi naslcdki, da ae .alabe poSutivo', in veadar je neareta in trpljenje veliko zarad tega; zadrzuje naa za vaako rescue in. opravilq!
Vzroka pa nam ni treba daleS iskattj vz'rdk tici v 2e-lodcu in v prebftVilih, katera (bolj kot bi si ttorek raialil) prtfnnro&ijeja skodo in trpljenje Bkdro v TftSh drugih telesnih apnmjik. Ko bi bilo mogoce ohraniti ielodec v njegovem pra-nlnem stanjL in ko bi bil drob prost zaprtij in nepotrebnq driste, bi tlorek ddsegel veliko reco stardaH nego jo doaefce.
Ta dra pogoja kazeta pot za atariovitno zdravje. Zelo-dee je, kakor kolo t kolesih, in kakor vtegne neprarilno t«-kanje enega kolesa t uripodjreti ves umi atrpj, ko vnifii.uroo delonuje za kazanje daaa, romo tako ae, gpdi z imenitnimi prebavili; ako pa pren^hajo natanko in pravilrto deloVati, po-koneajo h tem valed oalabtjiene mofti' in nedelavnosti — in tcJi je legija — delavaost vaeh od njjh odviaaib delor, in ves Llo-Ttlki mekanizem tarpi zarad tega, kar bolnik neprijetno ve" in oWoti.
Ako tede pa atrojevo kolo praviliio, kaie tndi pravi Hh, in bistveno urno deloranje - ki je media Sana — je zopet na ptaren xneata. Ako te pi zlo vgnjezdi, ae kolean — na-meato da bi aknpno delotaU — poikpijujeio in rassm&yo, in «e tak6 unicijo. RaTno taka je a aeatavo {lovefikega telesa ; kakor nra, potrebuje tapa tam uravnave. Ako podoliSpokvar-jenim organom zopet naravno moC, delovali bodo zopet pra-vilno, in noben organ ne bo ru&il alt nereden, v fekodo in bo-letino dragih. Da ae pa to doaeze, mora se prebavn po-spefevati a tokom tekotfne, ki pripada spodnjerau zelodcu, in to ae doseze najvspesnise *„$ltuker ekstraktom1*, ta po-deli mod ielodcu, drobn zirost in raofi, ozivi jetra, za vece Teselje iirljenja in zdravja /ruem, ki gft rabyo.,
Cena ateklu gl. 1.25 gtd. Dobiva se V Gorici pri'goBpo-du lekaraikn Jak. Criatefoletti-ju.
I<ia podlogi razsodbe v. c. k. del zdravni-Skega sveta od v. c. k. namestnistva dovoljene
Marijaeeljske kaplje za ielodec
izvrsten pripwnoiif k zoper vie 2elode5ne ttotezm
poseboo  pa se sponaSa pri
netefinosti,   2elodeCni slabo-
sti, slrtboili5efi(in dihu,  ke-
dar iloveka napenja, inu ki;
slo podaja, ke^ar ga grize
ali  vjeda,   pri ielode^hem
kataru, zgagi .ali rezalci, Ce
se nareja pesek. ali   ka^a,
l*jpri prepbilqpsiii slin, zlaten-
ci,. pri  studu , in  iaefanji,
glavobolu, prihajaJpjCem, od
zelodca,  ^elodeCijeni   krfiti,
pri zaprtem 2ivotu,   ptena-
sitenosti   bodi  z jedmi   ali
pijafami.  pri glifah, vraiiCuih, jeternih ali he-
moroidaloih bolestib.
Vsaka stcklenica stane s podukom o rabi 3$ kr.
Glavna zaloga za Gorico pri rgosppdii: le-
karntfarju A. pi. Glroneoli v Gorici,   blizo
Btreh kroa".,         .....    .   x.   .
Ceiitralna. zaloga jzaTazpoSiyanje,;, Apatheke zttm heiligen Schatzengel des Carl Brady, Krein-sier. Map'nrejiK=;=:;•! ,:;-,.   .>  ;,=,.- „ , ¦ ..;    ;. .,
Jforeje aodbfr zdray. Teljakov o
Rn-MMI. fMi iliEii
Dajnspe§nej§i grenki vodi: Prof. dr. Biesiadecki, Lembers. IT™L
iclni zdraritrenl retoeat. Uftnl*, 8* se je le a«lo Tzama, da gre gotoTo jd «o«k* pa br.» bflletfm; pri d.IjilrrtHe zgublmoifin
Prof. dr. C. pi. Braun-Feinwald, DunaJ
Prar nmofarat .em  m nie preprigal  o  znanem naclem in zanei-
^T^ttS?'*vttvwUm- n^topl'Je!°TQd0 Br. Emily Rosa. F%L^ST,SLk?^'\ES-ifC
rta J.T«Se^I2uL '- °A"' PryetW iB *rfe ,TOJ° tt08 tu<" zelodeaemtt  in cretesnema kataru in ozdravi xa dolffo  oaia braz
Dr. Kleiuwiichter prof. Icllhii
linike za fen-ske bolezni v Iiiis!>racku.^tokJlS,»I»*^*"^
jttVajola, ne da bi teWtafc 3^^pr«etn?Wf',ek 4akb?i«^. gnake rod* za to lailnSi, da m r kroru kolaeor in obfiintt*m *«r.
* Itrofu kolagxiY in obSinttr* gor>
C. kr. obdna bolniea, IWttt^.pcdv2dTD«.
•ettt-Ja „Pri zelorieSimn fa SirereMoai kataru, kabit zwrtlt.'fcmtii-¦o«tl, krrnat. ^oifianJi^ktkMridaky jetenih bole.tu, ii ieaskih
«.BT*r
- r.? g» ¦yf»". »^.«p^ ,.»w-...- w^,., , ,,,     ,  .,    ,       ¦ UUvm aulo|a za. (Wrfe» la Aftelo ia«s m| «„ CBli IWO^ F« r lekarniel ,Pri 6rn»ta aiedTedV* aa> trataiku, kawr aij ,e i«aJo naroSbe za reek taaoSiee.   Dobtva i« tadl r S«pp«nhofef-L dcoMtiii itiutraa ikvsjs.
ST AltOSX^ A. VISIEJ
fiUDOlTlTE KAPLJICE
SV. ANTONA PADOVANSKEGA.
Po baaedah »v. evangelija „pojdite u6it ljud-stvo ip. zdravit bolnike" navdihnila je o6eta Filipa iz franfiiskanskega reda v trinaJstem stoletji srefina misel, da je Iz zdravilnih rastlm nabranih v jutro-vih dezelaii zlozil pireslavne ti kapljice.
Potem ko je ozdravil uze na tisode ljudi in ne-skondnemn atevila oseb pomsgal, 4a so zivele po sto let in cez, samp kar go uzivale te kapljice, ob-javil je, iz cea'a daobstoiS posvetivsi jin av. Antonu Padovanskemu „6udodemiku."
To priproato in narftvno zdravilo je prava do-brodejna pomod in ni treba ninogih beaeclj, da se dokaie njihova cudovita mo6. Ce se le rabijo neko-liko dni, olajnalo jn prerenejo prav kmaln najtrdo-vratnise zelode&ne bolesti. iPrav izvrstno vstre-zajo zoper hemorofde, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti erevesnim boleznim in proti gliatam, pri zenskih mesednih nadleznostih, zoper beli tok, bogjaat, zoper sreopok ter cistyo pokvar-jeno^ kri, tOne ne preganjajo samo omenjenih bo* lezni. ampak nas obvarujejo tudi pred vsako bo-leznijo.
KAKOSEKABIJO:
Kot presftrvativni pripomocek jemlje ae po 20 do 30 kopijic na sladkorju zjutraj in xvecer; otro-kom se aaje pol tollko; pri zgorej imenoyanih bo-leznih pa po eno zlidiko zjutraj in eno zvecer in 6e so bolezni trdovratne, vsake tri uro eno ili*iko; o-trokom se daje vselej pol toliko in detetom po 5 do 10 kapljid 2 krat na dan.
,          Prodajejo ae v vseh glavnih lekarnioah na
Bvetu: za naro6be inpoaiijatve pa edino v lekarnici OEISTOPOLBTTI V GORICI.
'          Una eteklenioa stane 30 noveev.
I Ant. Orcgoric
r
w M
1
0J sedaj y svoji lastai hisi Via France- ffl M sco Giuseppe blizu starega goris- hi Hi                   kega pokopali§da                   [H!
H sprejema   vsako mizarsko   in  tapecirsko M *4 delo   ter  garantuje,   da bode dobro  in |m| trajnb izvr§eno.              •                           m
l   Pri|brb6a ob ericm  svojo bogato II IiiSne oprave (mobilij), tape- ffl
J
ifsfi zaiogo insne oprave ^mobiiij^ tape-Si cirskega blaga in zrcal po prav spo-]m dobnih cenah.
GOSTILNA
i „Mfi imp-
JZLAJSJSJLXJ.
Podpisni naznanja, da je prevzel obfino znano staro gostilno „k zlatemu levu",
Dobra vina  vsake  vrste,   izvrstne ' ! jedi, Intra postrezba in vse po cent bode ( gestb gostilniearju.
. Gostilna je prenarejena in ima tudi mnogo sob v najlep§em redu.
Pripbroiuje se p. n. obfiinstvu
Miroslav Josip Segala,
gostilnicar.
St.- 155/E
Oznanilo.
Ravnateijstvo zastavljavnifce (Mbnte di pieta), vstanovljene po grofu Thnrnu, v Gorici naznanja, da bode dne 12. septembra 1881 zaftela4 javna dra^ba (kant) nereSehih zastav JI. cetrt leta 1880 t. j, tistih, ki so bile zastavljenc meseca.Apri-laT maja   in junija  1880.
Ravnatelj: Lovisoui.
T'emojita pomo<5 vsem; kf so v ielodci ali trebuhu bolni.
Oiiranjenjc zdravja
np»lanja «e veijim tlolom na Jlftteuje in snaienje so-krovict? in krvi in na poftpciovaiijo dobrega prcbav-
ljenja- Najboljsu za to sredHtvo jo
/ivljennki balzam dr. Rosov odgorarja popolnera v«em tem zahtcvum; iriti oilvl vse prebavanje, nareja zdraVO in Ll.«tf> kri. in truplo dobi kvojo projSnjo mo4 in zUruvjo zopet. Odpravlja vho tesko prebavanju, o«o-bito gujUN do jedi, kialo rigaiijo, napetoHt, blje-vaiije, krL v zelodef, zaslInjfcnoHt, zldto zllo, pre* obtezt'nje zelodca z jedili itd., ju gotovo in dokazano dotna^e Brodntvo, ki no jo v kratkem zaradi avojega iz-vratiiuga uplivftuja obtie niz&irilo.
1 velika sklenica 1 gl., pol sklenice 50. kr. Na Htotino piHum v priznanjo jn na razgled pri-pravljoi.ih, Razpoailja se na IrankiMne dopise na vse kraje proti postneniu povzetju svott>, Hpriievulo. /h  blizu 20 let boiolmm na xluti zili, v ielodcu, na dihaitji in vhIoi! tc^-a trpim  nu ztislinjommti, znprtji in drugih  bolcznilu   V ti*j vcliki Ktioki rabil k.-iii nt'kaj iaia „dr. Koza SivljonsVi bal/ain" g. lokarja Frsgttnr-ja v I'rugi, in tu bitlznm mi je z«lo pomn^al,   zarad tooar ga liololinoinu clovoiiHtvu no inorem dovolj priporo^ati; konc^no   opomnim   titdi, da je zclo trpola moja Ii6i na bludici in na krvi, «iivljcnskim balzamom pa ae je oz> drarila popolnom. To potrjujem po dolxnoHti in kakor zahtuvu rcsniea.
l>r. pi. Ntiirtcuwant, Had Uiebichcnstein bei Hallo a. H.,  Provinz Saehson.
MT SVARJENJEI -»|
Da se izogno ncljabim napakam, zato prbsim tsc p. n. gg. narotnikc, naj povaodi izrofno dr. Rozov Ziv-ljenski balzam iz.lekarne B. Fragucr-ja v Pragi za-htevajo, kajft opazil «era, da so naro^niki na veo krajih dobili neuspcfino zni(;s, ako so sahterali samo zlvljcnski balzam, in neizrccno dr.Rosovegazivljen3kcga balzama.
?r&vi dr. hw M\mi\ hli&i
dobi se samo v glavncj zalogi izdelovalca B. Frag-ner-Ja, lekarna „«c drnemu o.'la" t Pragi, F.cke der Sporn«Tga»«e Kr. 205—3 V GOUKI: (i. I'ristqfoletti. lekarnifar: G. B. Pontoni. lekuiiiu.ir. V oiiLKJI. Darauso d'EUa. V TKSTC: P, Prc'ndini, Iekarnifar; 6. Foraboschl, le-kam'iar .T. Scrra\aUo, V ZAQKEBV; Slgm. Mltlbacb, lekarniOar.
Vse iekarne in vedje trgovina s materi-jalnim blagom v Avstro-Ogerskej imajo zalogo tega zivljenskega balzama.
TAM SE TCDI DOBI:
Prafcko domafie mazilo
zoper bule, rane in vnetje vsake vrste.
Ako se 2enam prea vnamejo, ali strdi)o, pri bu-lab vaake vrstc, pri turih, gnojnib tokib, pri 6r»a t prstu in pri nohtanji, pri zlezan, oteklinab, pri i»n»a§-Senji, pri morski (mrtvi) kosti, aopcr revmatiine otekli-no in putiko, zoper kronicno Tnetje v kolonih, rokah, r ledji, fie si kdo nogo spahne, zoper kurje oiesa in potne noge, pri razpokanib rokab, zoper lisaje, zoper otekli nt> po piku mrcesov, zopertekojSe rane, odprts nogo, zoper rak in tneto koJo, ni boljScga zdravila, ko to audio.
Raba je priprosta; mazilo (iavba) se nainaie ria platneni robec in se pritisne na bolno stran. (jex 4-g_8__l2 ur ae naredi aor fia§ter. — Zaprte buU in o-tokline se bitro ozdravi^o; kjer pa ven te«e, potegne mazilo v kratkem vso ognojico na-ae, in ratio o-zdravi. — To mauilo je ?ato tako dobro, ker hitro po-Taata. in ker sc po njem rana prej n,e zaceli, dokler ni vsa bolna ognojica ven potegnjena. — Tudi za-brani rast divjegu m«>sa in obraroje pred snetom <*r!tim prisadom); tudi boleclne to bladilno mazilo potiai. — Odprte in tekoce rane se morajo prej z mlaCno vodo miti, potem se le se mazilo nanje prilepi.
Skatljice se dobodo po 25 in 35 kr. Balzam za uho.
SkuSeno in po mnozih poakuaib kot najzanesyi-vejSe aredstvo znano, odstrani naglubost, in po njem se dobi tudi popolno uze zgubljen sluh. 1 sklenica X gl. a. v.
Jxd^atelj in tfdgovornj W^k:   F. PODGOKNIK. — Tifka: .Hilarijanskft tiakaroa* .?.(^(M,.