Izhaja
Vsako sredo in vsak petek.
Velja
za celo leto 4 krone,
Dopisi naj se frankujejo in po-SHjajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
P.^'.pogovor od 10. do 11. ure Predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
lkbj0!i!'s'-ra.i se samo P° en> strani a napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Opisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Glasilo koroških Slooenceo
Denar naj se pošilja točno pod napisom :
Upravništvu lista „]VIir“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
XXX.
Celovec, 17. rožnika 1911.
Št. 31.
^»venski volilci proti nemškim nacionalcem.
KojA^stv0 slovenskonarodne stranke na koj , em je na sredo, 14. junija, torej ta-shof] ° Prvih volitvah, isklicalo v Celovec šge ,ZauPnikov, da določijo, kakšno stali-tor.avnaj zavzamejo pri ožjih volitvah v Sh0(1 k ’ 2 0. junija, slovenski volilci. %likZaUpnik°v je bil sijajno obiskan. Za-ožjih 1 Sa na vprašanje, ali se naj Slovenci Zaup.,V°k^ev udeležimo ali ne in* komu naj n a p';1110 svoje glasove, ali nemške m u °halcu ali socialnemu de-
ci ki o k
lsak0r ,d.^ u > takoj soglasno in vsi obenem, litvi, v . strela udarila, zaorili: Vsi k vo-
! Sl proti nemškim nacionalcem!
’y
litiki j1?8 zanimivo je bilo poslušati v po-da St zknšene slovenske kmete, zakaj datirajo socialne demokrate v za	Položaju ali v teh razmerah
11 a 1 c e -'Se z ko ’ kakor nemške n a c i o-
i-o g"Vehci so alr
smo v neprijetnem položaju, raz(]pf‘'! zaslugi nemških nacionalcev, ki rati jjjp .'n volilne okraje, ne moremo izbi-81110 n ^ 0 h r i m in slabim, ampak stabšj^,1 l j e n i izbirati med slabim in Pas " ^ojnški nacionalci so ustvarili za ^ice te£0^0^-ak za^° nai sami nosijo posle-ì,leiP§kinf! se Slovenci odločimo proti “raum 11 Pacionalcem, ravnamo to v silo»
isti n^rskem oziru so socialni demokrat j e Palci, * 1 Pasprotniki, kakor nemški nacio-
C °Palp{ a v narodnem oziru so nemški na-
\Cialtiih i Norv,», n demokratih
\0clPlki]	najhujši sovražniki, česar o
• PiŠki1 demokratih ne moremo trditi. P Ce bj’.pPeionalei vzdigajo svoje grebene pii ZipJ11^1 dati sedaj proste roke in jih pu-Ictti. u/ati, bi z novo močjo, z novim nasi-i'0Vepc, ar.d| ,na zadnje pravice koroških t Povih ‘i • .dar veo ne hi mogli Slovenci Pl boin krivic poravnati, jih preboleti. V *k° za enSG Za koro®ke Slovence ne gre to-Rre Se	ali druzega poslanca, ampak
^Pfločni Sl Za to’ da stremo sedanji vse-- ’ 0vencern nad vse sovražni nem-
škonacionalni sistem, ki nas drži k tlom in ne pripusti k sapi.
Gospodarski moment, ki ga bodo nasprotniki naglašali in skušali ž njim manj zavedne slovenske kmete preslepiti, niti v poštev ne pride. Če pride par socialnih demokratov namesto par nemških nacionalcev v parlament, s tem ne bo za slovenske kmete v gospodarskem oziru niti za trohico slabše. Ko hi bilo namreč nemškim nacionalcem v resnici kaj na tem, da zboljšajo stanje kmetov, bi bili to že lahko davno storili, saj so imeli za to celih 40 let priložnost. • Nasprotno! Stanje za: slovenskega kmeta bi se prej poslabšalo, ker nemški nacionalci gredo z vlado, vlada pa ne mara obdačiti bogatinov, ki so v prvi vrsti v vrstah nemškonacionalne stranke, ampak vlada nalaga nova bremena iznova le kmetu in delavcu. In če bi imel tudi kak nemško-nacionalni poslanec kmečkega stanu dobro voljo, je nikdar ne bo mogel in smel pokazati v dejanju, ker bo moral vedno le tako plesati, kakor bo godla nemškonacionaina stranka in kakor bo tej zapovedovala vlada!
In če bi tak poslanec dosegel kako podporo, od te slovenski kmetje ne bodo dobili niti z a p o v o h a t i ; pač pa bi, kakor je dosedaj že navada v deželi, postali deležni te podpore le sami »H errenbauri«, ki držijo z nemškonacionalno gospodo in posamezni narodni Judeži, zato da bi še zanaprej imeli nad slovenskimi kmeti nadoblast! Zato razumen slovenski kmet, če je prisiljen izbirati v sedanjem položaju med nemškim nacionalcem in socialnim demokratom, nikdar ne moi’e in ne sme oddati svojega glasu nemškemu na-cionalcu, ampak se mora poslužiti socialnih demokratov kot meča, s katerim odseka nemškonacionalni kači glavo, kot voz, s katerim spravi iz svojih prostorov smrdeč gnoj !
Konečno imamo zatirani koroški Slovenci sedaj, če vržemo pri ožjih volitvah med sociji in nemškimi nacionalci nemške nacionalce, edino priložnost in možnost, da se maščujemo za vnebovpijoče krivice, ki nam jih zadajata centralna in deželna vlada, zlasti da poplačamo
odurno in prezirljivo vedenje barona H e i n a nasproti Slovencem!
Zato je zaoril iz vseh ust skupen glas:
Proč z nemškimi nacionalci! Nobeden in nikdar za nemškega nacionalca!
SUm, usili lui greli «šli mulcem!
Izid volitev v slovenskih volilnih okrajih.
Sodni okraj Borovlje.
Grafenauer		Schumy	Sitter
Bistrica v R.	75	130	87
Borovlje	63	370	220
Medborovnica	• 56	64	58
Plajberk Slov.	. 70	49	3
Podljubelj	53	77	147
Sele	180	22	—
Svetnavas	86	45	18
Šmarjeta v R	109	70	8
Sodni	okraj Dobrlavas.		
DobiTavas	184	140	79
Galicija	64	52	3
Globasnica	112	73	26
Rikarjavas	136	48	9
Škocijan	119	23	38
Žitaravas	106	159	9
Sodni okraj Pliberk.			
Bistrica	291	21	20
Blato	283	17	10
Črna	126	154	91
Guštanj	53	42	173
Kotlje	87	28	8
Libeliče	198	112	—
Libuče	242	59	30
Možica	104	252	153
Pliberk	19	148	9
Prevalje	292	102	263
Št. Danijel Zvabek	144	4	
Tosti vrh	198	8	23
Sodni okraj Železna Kapla.			
Bela	400	• 51	31
Jezersko	138	2	—
Železna Kapla	44	104	31
Podlistek.
mostom.
IV. M—č.
Kako
S*®:!
vJ?°zdu nariXea^ar zanimivo, krat koča
Posebno sporni
rohni, “\mlade Prsti> ko zvo - 1 ob vlažnem mahu, ki
Kako je ^ v duši m
- ki na
cvetelo m,“ ^kovini . . . ] klije ykoinFnQV Cp^ku Poganja
Koliw02^ -
Je Vliva SVGze m
i‘oae a v dušo
ie5?<	ie’ 1
j itn jhhkHiivn Zlrne’ ki so, se ze okuiž Krn ? k^gnusTn llle8tnega obzidja, ki bočen	prese™i plesi v predp
STohg’ holuji, e vazkošne zabave
' .	. Pohotno ftmmnrm
cv(
klijn spomiiinv"v u’ .K0 poganja v duši n v srcu . PriJetnobogatili upov
!Zon do narave,
tb'ìi-l! ,' Kva v ‘ K^boči, kolika miru in ti
huščoK' KolikoSHVm.la,di dih Probujajoič 'ho -i 'UJ Ph ie, ki so že obupali
so, se že okuiži
Ven v
S'' P^i-ro p0] iG;
Vs: , nunoine samopašnost i se podajo sedaj v nar v zelene gozdove,
Pisano
n spon ojj'J0, v zelene gozdove, °Zdrav] ; ’ M dolge zimske ječe ]ena, pomlad!
Sedel sem na klopi ob stezi in zamišljen zrl v dolino. Bilo je tiho naokrog; nikdo ni motil tajnostnosvetega miru pomladnega gozda. Le zdajinzdaj se je oglasil kos tam nekje v vrbovju in kmalu utihnil, kot bi se bal motiti tihote. Iz doline se ie čul nekak odmev mestnega šuma in hrupa.
Čudnosladko mi je bilo pri srcu. Težko breme, ki me je težilo kot mora celo dolgo zimo, se je odvalilo od prs. Lažje sem dihal svež pomladanski zrak. Tu sem bil prost težkih spon mestne razbrzdanosti in zlobnih izkušnjav. V gozdu kraljuje mir. Tu ni valov strasti, ne hudobnih sil prešestnih naslad in samopašnoisti. Tu je dom miru, zdravih misli, veselih upov . . .
Star zakonski par je prišel po stezi. Počasi je šel, truden jima je bil korak. Tudi njiju je izvabila pomlad, da jima še obsije gorko sobice nagubana lica na stare dni. Z zadovoljnostjo sta zrla lep božji svet.
»To nama je še edino ostalo na starost, edino veselje, ko zreva to pomladno krasoto, in naju še ogreva sobice na stare dni.«
»In se spominjaš, kako je bilo nekdaj, v mladosti? Kako je bilo še vse lepše, topleje je sijalo solnce, zlatejši so bili žarki, mlajša je bila vsa ta okolica.«
»Da, lepo ie bilo.«
Tiho sta govorila, ko sta šla mimo. Zamišljen sem zrl za njima-----------
Mlada gospa je šla po stezi. Črno je bila oblečena, obraza upadlega, bledega, ki ji je zarisal bridkost in trpljenje. Umrl ji je soprog, morda šele pred kratkim, pretečeno zimo. Malega sinčka je vodila za roko. Trgala je ob stezi mlade cvetke, nudeča jih otroku.
»Na, Vladko, cvetlice; mlade so in lepe, natresla jih bova atu na grob . . .«
Bolestno me je pogledala, ko je šla mimo. Mlad ji je bil obraz, čudolepe njene oči. Gotovo je iskala utehe v pomladni naravi, gotovo ji je lajšalo bolest probujajoče se življenje, vlivalo ji v dušo poguma in novih upov v prihodnost . . .
In bližal se je izza ovinka mlad par, razposajeno se smejoč, vesel in dobre volje. Oba sta bila mlada, oba lepa, polna življenja in ljubezni v duši. Zazdelo se mi je, da sem njo že videl, videl že nekoč to vitko postavo, te kretnje. — In res. Bliže sta prišla in sem jo spoznal. Bila je ona, ki sem si jo nekoč izvolil za spremi j evalko svojega življenja, pa se nisva videla od takrat že celih pet let. In vseh pet let sem jo iskal,
CELOVŠKA OKOLICA.
Ure Lut chounig Lukasi Lackner
AnnabicM
Annamcm Žrelc	27	77	27	—
Grabštanj	28	178	47	o
Trdn j ava,s	4	54	11	
Hodiše	78	58	2	
Kotmaravas	48	87	19	—
Kriva vrba	3	55	19	—
Dhorše	—	62	46	3
Bilčovs	49	47	—	-—•
Žihpolje	14	91	35	-—
Gospa Sveta	18	89	43	29
Otok	37	36	8	2
Šmartin pri Celovcu	46	49	59	8
Šmartin na Dholici	14	108	26	—T-
Me d gorje	39	36	—	—
Blatograd	—	161	5	5
Zg. Vesca	50	12	1	—
Otmanje	1	88	12	4
St. Peter am Bichl			29	3	9
Št. Peter pri Celovcu	7	73	296	—
Pokrče	9	78	31	—
Ponfeld	—	52	1	1
Poreče ob jezeru	18	73	66	2
Radiše	41	39	—	
Št. Rupert	12	91	646	—
Škofiče	85	4	22	—
Št. Tomaž	14	139	20	—
Tigrče	—	72	2	6
Vetrinj	24	75	81	
VELIKOVŠKI OKRAJ.				
Sodni okraj		j Velikovec		
	Rutar	Nagele	Eich	Rescher
Djekše	41	51	69	—
Grebinj	137	145	86	—
Pustrica Ruda	68	69	46	—
Št. Peter	89	41	11	—
Tinje	12	46	18	—
Važenberg	67	133	111	—
Velikovec	48	256	74	—
Vovbre	53	88	29	
Sodni okraj Staridvor.
Kotarče	—	145	75	36
Krasta	97	50	—
Rabing	50	30	
Staridvor	119	121	32
Sodni okraj Svinec.			
Huttenberg	78	234	10
Lòlling	— Mali Št. PaVel Št. Janž na	49	138	7
Mostiču	— Št. Janž na	99	110	24
Presnu	69	72	10
Svinec	119	130	—
Wieting	—	55	49	19
Kdor pospešuje „Mir“, dela za nerod !
hrepenel po nji, nosil v srcu njene cvetke in njeno pomlad ... In naenkrat jo vidim tu. Tudi ona me je spoznala. Osupnila je, da ji je zastal korak in uprla vame sanjave oči, ki so jasno govorile :
»Kako, si li še živ, prijatelj? Te ni še ugonobil izprijen svet?«
Sedel sem nem in brez besed. Tudi ona je molčala, povesila je glavo in odšla dalje . . .
Tesno mi je bilo pri srcu, ko sem gledal za njo. Tisoč spečih sanj mi je stopilo pred oči . . . Tudi midva sva bila, vesela nekdaj, tudi midva sva se držala za roko v onih senčnih alejah in se smejala brezskrbno drug drugemu v obraz. Vesela sva bila in srečna, zato, ker je bila v srcu pomlad, polna sanjave poezije . . .
Ti si morda poročena, a vesela si vseeno, ker ti je duša mlada in srce čisto, polno zdravih upov. Ni te še zadušil mestni šum, ne še okužilo ti cvetočega telesa njega obzidje. Le bodi srečna, saj si v pomladi, ko se prebuja narava, ko cvetejo zvončki v mladem mahu . . .
Gorke j e je sijalo solnce; njega žarki so bili lepši in svetlejši. Vstal sem in se vrnil v mesto.
Volitve v drugih krajih.
Na Kranjskem je zmagalo na deželi vseh deset kandidatov Slovenske Ljudske Stranke. Izvoljeni so torej dr. Ivan Šušteršič, Fr. Demšar, Jožef Gostinčar, Fr. Jaklič, Evgen Jarc, Jan. Hladnik, dr. J. Krek, Jož. Pogačnik, Fr. Povše, dr. Ignacij Žitnik. V Ljubljani se vrši ožja volitev med liberalcem dr. Ravniharjem in kandidatom S. L. S. dr. Gregoričem.
Na štajerskem je sijajno zmagala Slovenska kmečka zveza. Zmagali so dr. Korošec v Savinjski dolini s 4142 glasovi proti liberalcu Robleku (3286) in soc. demokratu (395); dr. Verstovšek v slovenjegraškem okraju z 3416 proti Verdniku (2166) in soc. demokratu Siterju (250); v ljutomerskem okraju Roškar z 5249 proti nemškutarju Girstmayrju (2262); v konjiškem okraju je zmagal Pišek s 3725 proti Štajerci j ancu Kresniku (2052) in soc. demokratu (410); v šmarskem okraju dr. Jankovič s 3054 od oddanih 3523 glasov; v posavskem okraju dr. Benkovič s 4010 glasovi proti socialnemu demokratu Čobalu (2068) in liberalcu dr. Kukovcu (1839); v ptujskem okraju je ožja volitev med kandidatom Slovenske kmečke zveze Brenčičem (4312) in dr. Plojem (3691); Ornig iz Ptuja je dobil 1110 glasov. V volilnem' okraju spodnještajerskih mest in trgov je izvoljen nemški nacionalec Marckhl z 2927 glasovi proti Slovencu Rebeku (1032) in soc. demokratu Horvatku (857).
Na Goriškem sta zmagala kandidata Slovenske Ljudske Stranke dr. Gregorčič s 3103 glasovi proti liberalcu Vrtovcu (988) in ]Fon s 3069 od 5407 oddanih glasov. Na Krasu je ožja volitev med kandidatom Slovenske Ljudske Stranke dr. Stepančičem (2540) in dr. Gregorinom (2806), soc. demokrat Kopač 1284. V Gorici je ožja volitev med Lahom Ušajem (1792) in Slovencem Frankom (1166).
V	Trstu so Slovenci nepričakovano napredovali. V Trstu in okolici je bilo slovenskih glasov 10.666, laških 14.610 in socialističnih 10.226. V okolici je izvoljen dr. Ry-baf; v II. mestnem okraju je ožja volitev med dr. Rybafem in dr. Gasserjem.
V	Istri je izvoljen s 7714 glasovi dr. La-ginja proti Lahu Mrachu (1467), v Pulju je prišel dr. Laginja v ožjo volitev s 3245 glasovi z Lahom Rizzijem (3576), soc. demokrat Lirussi 1982. Izvoljen je poslanec Spinčič s 5732 glasovi proti Lahu dr. Constantiniju (793).
Volilno gibanje.
Zaupniki pri volilnem dejanju. Tisti gospodje zaupniki, kateri so bili navzoči pri volilnem dejanju pri glavnih volitvah, ostanejo tudi pri ožjih volitvah in imajo ravno take dolžnosti, kakor pri glavnih volitvah. Njih posel bo tem lažji, ker so si ze pri glavnih volitvah pridobili svoje izkušnje.
Neveljavni glasovi. Pri ožji volitvi so veljavni samo tisti glasovi, kateri so oddani za enega izmed onih dveh kan-d i d a to v, o katerih je uradno proglašeno, da se vrši med njima ožja volitev. Vsi drugi glasovi so neveljavni.
Kdo sme voliti pri ožji volitvi. Pri ožji volitvi sme voliti vsak, ki je imel pravico voliti pri glavni volitvi in se more pred volilno komisijo izkazati z volilno legitimacij o. Kdor nima legitimacije, se ne pripusti kvolitvi. Kdor bi izgubil legitimacijo, more dobiti drugo od politične oblasti (okrajnega glavarstva), ali dokazati mora, da ima volilno pravico. To se najlažje stori, ako si da od občine potrditi, da je v volilnem imeniku in da je imel volilno pravico pri glavni volitvi.
Čas in kraj ožjih volitev. Ožje volitve se vrše v torek, 20. junija, v istem prostoru in ob istem času, kakor so se vršile glavne volitve. Enake določbe veljajo za ožjo volitev kakor za glavne volitve, pa bodisi glede svobode in tajnosti, bodisi kakršnegakoli vplivanja na volilee. Podkupovanje, nasilstvo, sleparije in druge take nepravilnosti se kaznujejo ravnotako strogo, kakor pri glavnih volitvah.
Borovlje. »So lang will ich hier bleiben stan, bis alle meine Wahler vorùbergahn«-tako bi bil lahko napisal včeraj na pra£ Črnkovičeve gostilne, kamor je postavil župan Ogris svojo častitljivo osebo, da oPa' zuje svoje in nehoté svoje koštrune, ki s° hiteli v šolo šumet! — Bil je prav veselega in zadovoljnega srca in z obraza si mu bral» da bi bil pripravljen v potrpežljivosti in čakanju konkurirati s celovškim kamnitiiu ribičem, da bi le korakali volilci po njegovi »žinji« mimo. — Toda veselje ni ostalo neskaljeno. Ko je prišla nepoznana prikazen iz gostilne, kjer je gospodar ravno sortira* štiri legitimacije z volilnimi listki, katerib* ste se pridružili baje popoldne še dve, se je županov obraz otemnel; uvidel je, da je konkurenca s kamnitim ribičem nevarna, zato jo je naglo s praga popihal. Tuja prikazen pa bo Činkovicu sprašala vest, kako je mogoče imeti štiri legitimacije s štirimi volilnimi listki v svojem žepu.
Lihuče. V četrtek dne 8. t. m. je bil dobro obiskan zaupni sestanek pri Močilniku v Libučah. Sestanka se je udeležil tudi nasprotni somišljenik Obletan, ki je prip0' znal, da je program S. L. S. jako dober i*1 dalekosežen. Dr. Rožič je govoril o slovenski politiki s stališča Jugoslovanov. Označi* je velik pomen boja, ki ga bije sedaj slovensko ljudstvo za svoje pravice — zlasti na Koroškem. Seciral je tudi zahrbtnost nemškutarja Šumija, ki zavaja naše slovensko dobro ljudstvo na napačna pota. Zborovale* so protestirali proti Šumi j evi kandidatur*'
Djekše. (Volitev.) Izid volitve se Je dal isti pričakovati, kakor smo ga doživeli; Naš dični »fajerberhauptman« Štrufeje' »vicebaver« in več drugih, ker je Nagele toliko storil za našo cesto — in naš slavni župan, ko stavo za cesto Nagelnu prepuš«**’ ker si je dobro zapomnil mogoče tudi Nagel' novo očitanje: »Bin ihnen immer gut, sonS* aber bei der Wahl kennen sie mich nicht«. sta se potrudila, da bi za Nagelna velik0 pridobila. Nekaj sta jih dobila na lim, ampak sram ju je samih. Mogoče bo zopet kakšni tavžentar na posodo, kaj ne, prija' tel ja?
Djekše. (Volitev.) »Nagelna ne volih*’ črho ne smem, zato doma ostanem, ali *-e grem, rdeče volim«, tako je več Djekšarj6* reklo in po tem so tudi volitve izpadi0. Rdeči so dobili 69 glasov, naši 41 in Nagok' 51. Nagele je obečal na djekšem zborovanj*1 »leererjem« zboljšanje plač in kmeta Štr**' fej in Lužnik nista našla besede, da bi Na' gelna opozorila, da to ne gre, ker sta rdečega oberleckerja čudna prijatelja, ampa^ zahvaljevala sta se Nagelnu za njegove d°; brote (?) in ga priporočala. »Sie und Struf0* seid die schlechtesten in Dick«, tako si F upal zaljubljeni oberleerar našemu organistu, ki je brat Štrufeja v sta Štrufej in oberleerar 1 na hvalita, Ja, ja, ni vse smo prišli!
Svetna vas. Tistemu velikemu fantk** na tukajšnji štaciji, ki še ne ve, kaj je d°j stojno vedenje, se nujno priporoča, da -nabavi Knigge-ja ali pa kako drugo knji#.0 o lepem vedenju, ker se mu lahko sicer p*1*' peti, da se bode moral učiti lepega vedenja na ukaz od zgoraj.
Št. Lipš pri Dobrlivasi. (Š u m i j 0 A
s h o d.) Kakor razširja mrhovina vedi* tem hujši smrad, čim dalje se ne pokopi!0.' tako je tukaj postajal čim dalje, tem b0*-' neznosen. Še dva tedna naj bi bil ta r®**0) gat zboroval, in našim ljudem bi bila fel kri zavrela. Šumi je proti koncu svojec? hujskaškega agitiranja že kar smrdel sani0 ga zabavljanja čez farje. Njegov shod v & • Lipšu pri Škofu (Starivasi) dne 11. t. m-dokaz temu. Že eno uro, predno se je zbor . vanje pričelo, zasedli so prostore hajl0' iz treh občin, Žitarevasi, Dobrlevasi in G* basnice, med njimi kakih 30 Sajfrie0' . hlapcev; izmed katerih je eden rekel Pot®jo Popili smo 6 sodčkov piva, ne vem pa> K t ga bo plačal?! Slovenci se tega zboroyMU, v večjem številu nismo udeležili, ker t* . * 0. lovci še v Globasnici našim niso pustil* ^ voriti, čeprav ni bilo tam še slavnozn»* } iz žitrajske občine. Šumijev govor na y,r shodu je bil tak, kakor ga ima kaka Pvh. na b a r a b a v kakšni š n o p s a * Jj(3 Samo zabavljanje čez črnuhe, tako, da
obraz reci. In zde J r objemu in Nag00 značajnost! Dal00

^ i kmet rekel: »Vidiš, kak’ je Šumi pijan, PHU6 Sk0rai govorit’ ne more.« — Ko so l,jiS 1 v ®°ko vic. gospod župnik Weis, je tiik ^0Z(^.rav • »Me veseli, da so črnuhi tudi že Tdk<ì v splošnem je bila beseda »far« točk ■ e^a Za 1:0 ^rano sodrgo. Samo par vq ’ iz govora. Ko je pravil o podpori za su-ojkl® r®!5-6!: »Sedaj tiho, da bo župnik Weis ;<( Župnik Weis odgovori: »Že sli-Zr\ kar s^e sedaj povedali, je itak sama »R 'i'e - Predsedniške mize se sliši glas: Sed l.11 g> du Saupfaff!« Župnik pred-je tllku: »Tega si ne pustim dopasti! Kdo •Ho ° rekel^<< —Ali oskrbniku Heylu je pa-Ve(iestrce v hlače in ni hotel nič več o tem rne . l' ^umi nato župniku: »Kdor ,se meša k0 etrobe, ga svinje snedo.« Weis: »A ta-Ali’ belem imate pred seboj same otrobe.« rnofHVerinski Heyl je zabranil, da ga niso te q.1 vPrašati, kdo da je ta svinja, ki bo Prej r° • snedla. — Od tega dogodka na-p0tpba Je govoril stvari, nad katerimi so se je Nasprotniki sami zgražali. Zabavljal Ra ^e.z »črnuhe«. Omeniti imamo še, »Kaj Surni na medklic mladeniča Rutarja: iai; pba prosta šola?« prosto šolo zagovar-njarij NNtako je tudi zagovarjal vse svi-ciepjg TSyokodnih slmnk. Ko na koncu mla-So y'l°žef Rutar izsili besedo za odgovor, je fgj^dali liberalci tak huronski krik, da sho(h 6 , arno besede, ki so veljale za cel druže »Sram Vas bodi, vsi vkup ne znate šla ro^a kot hajlat, zato se bojite, da bi pri-Vdnca na dan!«
bi‘°	Nedeljski shod je bil prav do-
l(rov(.lskan- Govornika gospod kanonik Do-Ptisoigosp. dr. Jesenko sta približno 100 *apravlrn volilcem razložila, kje tiči prav-Pave(ii Vzrok, da kmet tako težko shaja in Pri(ìe ^ Indi pot, po kateri bo treba iti, da j0 bli0 lov?nski kmet do pravic. Navdušenje klicati Vekko in volilci so proti koncu sami Prid p i^rajskega oskrbnika Mannerja, naj ^ahher .0<ilgOVori na izvajanja govornikov, skrili, i^11} Pa njegovi pristaši pa so se po-?anirniv°Ls! niso upali resnici ugovarjati.
ker si naiy bil ta shod posebno
radi tega,
kitnem,. >r°tniki, ki so pred 4 leti svojemu sh°cl 2al ZNpanu g. Ellersdorferju hoteli ra Shod rfniti, sedaj niso upali priti niti ber s0 ' t:.0lžni pa so bili priti že radi tega, i)rav ijj.i .n bili na njih shodu in so jim par ,0’ kj 11(,C bih povedali. Se pač vidi, da Ijud-■ • 2a rZast°Pajo pravice, se ne upajo na "le, her ,rebinj pa je gotovo veselo zname-ZaVedni	kaže, da napredujemo. Živeli
‘ Grebinj^ani!
ybti, da l.aiski Klošter. To se je kandidat Nagele
mora pripu-
-vens,- f-anmaai r^agele »fest kerlc«. 'jloVp»,r., 0 sicer nič ne zna, toda usiljuje se ni kmetom s slovenskimi oklici.
ci k aksna
Jukija »Kmetje volilci! Pridite dne 13.
slovenščina je to! Prosim bral-
Vst»0 vi,li TOlitvi
S«* Volit
se gre za vašo (!) po-
, ocie , te kmetskega zastopnika Josef teži.;. ’ kate]
2Uje ' f;ia,mrega, poznate, kateri tudi vaše 's,JŠe iZLiatna kateri je vam o priložnosti v krata k °. b°magal. Ne volite sozialde-!'aŽbik.« p1 ■'e stranka vaš najveci so-?klic, ki ni ,0SP- Nagele na ta slovenski . i 'Ì Pa bi (|,rgoli napak, vzemite si patent. '!ko bi kak^U^°k kemu rekli nemški kmetje, aemško ne zn1 1s^ovenski kandidat, ki bi •Pni s kakšnirvf1’ Se Predrznil ponujati se le'mščina takn n?na^kim vabilom, kjer bi se ' irnpertjj-^jA ^klofutala. To bi bilo vpitja skeniu Mihe]n n neznačajnosti ! Toda nem-00° »Herrenvolk 16 Vse dovoljeno. Nemci so
iz ht^kšno s]°venšier se je Na8'ele Predrz-gaavaležnosti (!) lhCln° nas dražiti, hočemo
ako ^a!° naj
nas dražiti, hočemo nnr pod rcpra malo podre-
z nemško

s-
e<t
]je
°Ve sociaiisioyl^ek' kmetov sprejemal
— zdEUer-Sd^
. b/ bioin nimaj0 nemški nacionalci z
"cu pii lOV in da je bil vsled tega Nan.„avno zrli ei.sdorfer premagan? In da-
Ciali,r‘^n Vre H	nciiioivi naviuneii'
sovraR0^6116^9' vzrc,Ka očitati onk-’ Kdo in 0

n e §i
mrza, kri wia'vli
bn 3 k i h 1 n je botel s tem uničiti 5 0 0 0
kmetovalci! j?®1 ov? . To 80 bili nem-
do kmeta, spravil centralno
so-Vprašamo kašo do
ha kn Pridejo tisoči nemških
TVv	(*P Ip +q Ž» -I WT olr»lvr»-r» io o
le ta črni Walcher pa-nacionalci so smrt-

Neflne 1
SSS?
ni sovražniki svojih nemških kmetov, kako pa morejo šele ljubiti slovenskega kmeta! Tedaj Nagele, le lepo tih bodi! Takšni so-vražniki kmetov na Koroškem socialisti niso bili. Ne vemo dozdaj, ali se bo naša stranka v ožji volitvi zvezala s socialisti. Samo to rečemo nemško nacionalnim Mikelnom, da kar je bilo dovoljeno in prav pred štirimi leti njim, bo zdaj dovoljeno in prav nam. Navrh so nam v enem oziru socialisti ljubši, ker so pokazali njih poslanci v državnem zboru, da poznajo tudi pravice in prijaznost do nas teptanih Slovanov. Na plakatu stoji, da je Nagele priskočil na pomoč kmetom oh času suše. To je pavovo perje! Ali ga nič ni sram, da še vedno s to že davno ovrženo lažjo havzira! — Še nekaj. Neovrgljiva resnica je, kakor je že »Mir« objavil, da je r e n e g a t Šumi — svojega pravega slovensko donečega imena se sramuje in piše se Schumy — prav lepo poučeval nekega kmeta iz Št. Petra, katerega je k o t medveda po shodih s seboj vlačil in ki je tudi na shodih »pounal«, da se mora kmetom lagati in jih za norca imeti. To si prvič vsi kmetje, Slovenci in Nemci, dobro zapomnite, ko vam bo zopet enkrat Šumi na shodih svoje modrosti prodajal, mu recite odločno, da on za to ni plačan, da bi se iz ljudi norca delal; drugič ta Šumi se je pred štirimi leti z Nageletom okoli vozil in za njega strastno agitiral. Zdaj pa majhno vprašanje do Nagcleta: Ali tudi vas Šumi ni tako poučeval, kakor dotičnega kmeta iz Št. Petra? Ali imate tudi vi slovenske kmete za nos voditi? Saj v zadevi vzhodne železnice vodite vi, gosp. Nagele, ne samo kmetov, temuč tudi vse druge ljudi za nos. Ni li res? To sami dobro veste, samo povedati ali napisati si ne upate. In s tem za zdaj se Nageletu in nemškim nacionalcem. kot »prijateljem« s 1 o v e n s k ih in tudi nemških kmetov priporočamo.
Velikovec. (Našim zaupnikom!) Pri ožjih volitvah moramo podpirati Slovenci socialnega demokrata, ker s tem rešimo krščanskega socialca Walcher ja in morebiti tudi Ebnerja; socialni demokrati so namreč izdali parolo, da se proti tema dvema vzdržijo volitve, ker na drugi strani podpiramo Slovenci socialne demokrate. Boljše krščanski socialec, kakor »Losvon-romovec« Angerer itd. — S krščanskimi social« in socialnimi demokrati bomo lažje dosegli pravičnejšo volilno geometrijo, kakor pa z nemškimi nacionalci. Socialni demokrat bo preje zastopal vzhodno železnico, kakor pa V e 1 i k o v č a n N a g e -1 e, ki se je povsod izjavil, da mora v prvi vrsti zastopati interese velikovškega mesta. (Železnica: Sinčavas—Velikovec.) Voliti moramo manjše zlo. Nemški nacionalci so naravnost pročodrimovci, socialni demo-ikrati ne. Nemške nacionalce bomo s tem prisilili, da se bodo sami zavzeli za pravično volilno geometrijo. Tako se že glasi po Velikovcu. Torej na delo!
Nagele sam želi, da bi ne bil izvoljen.
— Na svojem volilnem shodu v Vovbrah dne 11. t. m. je kandidat J. Nagele izjavil, da želi, da hi ne bil izvoljen. Rajše bi ostal doma v krogu svoje družine in tam izvrševal svoje dolžnosti. To uslugo mu- prav lahko storimo! Prič za to njegovo izjavo imamo dovolj! — Pri istem shodu se je Nagele prav zelo blamiral Ko je preč. g. kan. J. D o h r o v e c trdil, da ni stavil Nagele predloga za tistih 50.000 K za pri po suši prizadete, ampak poslanec P ir k er in Nagele ga je zraven podpiral. Nato je Nagele prebral stenografični zapisnik in bral : »Predlog poslancev Nagele, Pirker, Kirchmaier itd.« Dobrovc je zahteval nato dotični zapisnik in ga on bral sledeče: »Predlog poslancev Pirker, Kirchmaier, Nagele itd.« in nato izjavil: »Glejte, gosp. Nagele, to je vendar kaj drugega, kakor pa ste vi brali! V stenografič-nem zapisniku je ime Pirker na prvem mestu, kakor sem trdil, vi pa ste svoje ime najprej brali. Torej, kdo ima prav?« Le pri resnici ostanite gosp. kandidat! Blamiral se je pred vsemi zborovalci. Kandidat, ki tako ravna, ne zasluži, da bi ga volili. Saj sam želi, ,da bi ne bil izvoljen!
Shod pri Eberwein- -Metinimi na Blatu pri Pliberku. 7. t. m. je bil Šumi napovedal shod na Blatu pri Mettnicu. Ob 8. uri zvečer še ni bilo nobenega človeka razun štirih »naceljnov«. Ob pol 9. uri so bili vsi gostilniški prostori pri Štefanu nabito polni — samih slovenskih kmetov — nad 200. Klici: Kje je Šumi, kje imate skritega? Dr. Rožič otvori shod, kateremu predseduje posestnik Reš. Dr. Rožič razkrinka nemško nacionalno politiko, ki je sovražna slovenskemu prebivalstvu na Koroškem. Di\ Rožič razgali v celi nagoti Šumijevo neznačajnost in umazanost, ki se je prodal na vrat za dobro službo in denar nemško-nacionalni stranki. Govornik razvija program S. L. S., označi dalekoisežne cilje slovenske politike. Jugoslovani so v avstrijski politiki mogočen faktor, ki bo odločilen za nadaljno avstrijsko politiko in razvoj države. Govorniku so zborovalci burno pritrjevali. Sprejele so se tehtne resolucije, ki so govorile zoper Šumijevo ■ kandidaturo. Za dr. Rožičem sta govorila provizor Sekol in tajnik Štangl. Zborovalci so bili vsi navdušeni lepega zborovanja, ki je trajalo od pol 9. ure do 11. ure ponoči. Po shodu so zborovalci zapeli nekaj lepih navduševalnih narodnih pesmi, ki so globoko učinkovale na naše vrle fante in može. Slovenska narodna pesem se je razlegala v lepi hiši viteza Mettnica, in možje so rekli: Tako lepega slovenskega tabora še nismo imeli kot je bilo danes. Živeli zavedni okoličani Pliberka.
Iz Globasnice se nam poroča, da je Šumi do pičice natanko ponovil govor, ki ga je imel dr. Rožič v Libeličah proti Šumiju. Šumi! Ali je lepo se dičiti in šopiriti s tujim, pavovim perjem? Vaše resnice, Šumi, so resnice, ki ste jih nam ukradli! — Dr. Rožiču ste obljubili, da se mu nič ne zgodi in da vi, g. Šumi, garantirate za njegovo varnost. Kako pa pišete v »štimcah«? »Nemška« ptička — ali se nisi sama vjela! — Dr. Rožič je bil bolj previden in je rekel, da Vam nič ne verjame in je sam zahteval stražo za svojo telesno varnost zoper Vašo nemško kulturo! Zakaj ste pa takoj zaključili shod, ko je dr. Rožič stražo zahteval. Ker ste se bali, da bi tudi mi dobili besedo in Vam povedali resnice, katerih še niste nikdar slišali! Zbali ste se slovenske poštene duše, zbali ste se naših odkritih besedi in naše resnice! — Mi bi Vam bili lahko stokrat shod razbili, ali nismo marali prelivati krvi, ker niste vredni, da bi se za vas tepli. — Vaši zborovalci so grozili dr. Rožiču, da ga vržejo skozi okno in mu žugali z revolverji! To je Vaša kultura!
Pri slovenski!! delavcih na Solno-graškem.
Piše Fr. Lasser.
Za binkoštne praznike sem bil namenjen v Gospo Sveto. Nočem se odvaditi dušnega pastirstva in za te praznike sem mislil, bode najbolje pomagati v Gospe Sveti, kamor pride na stotine romarjev, zlasti mnogo pobožnih Slovencev. A prišlo je drugače. Nenadoma dobimo iz Solnograda prošnjo, naj jim pride v pomoč slovenski duhovnik, ker je blizu Solnograda na stotine slovenskih in hrvaških delavcev, ki še niso opravili velikonočne pobožnosti. Mil. gospod knez in škof je odločil mene, ker ni bilo druzega duhovnika v razpolago.
Ne bodem opisoval obširneje nad vse zanimive vožnje po novi turski železnici, tudi ne znamenitosti slavnega solnograške-ga mesta; vleklo me je k mojemu cilju, med slovenske in hrvaške delavce, da jim pridem v pomoč.
V Solnogradu me je čakal č. g. prefekt Joahim Mayr. Zanimiv gospod. Ima poseben dar, učiti se tuje jezike. Prisvojil si je v kratkih letih do malega vse evropejske jezike (sedaj se je z vso vnemo poprijel japonskega jezika in nekega afrikanskega narečja) in je redka prikazen: razim ruščine zmožen vseh slovanskih jezikov v besedi in pisavi. Ko so zidali turski predor, je bil nastavljen za kaplana v Bekštajnu in mnogo dobrega storil zlasti hrvaškim delavcem. Neki tujec se je izrazil: Med te delavce sme-
Vat'^ni in w77“"” a Revmatične, protinske, v zobeh, glavobol ?
e‘J sarn(:, ?cuiočl Fellerjev fluid z znamko „Elza-fluid“. Ta je v resnici dober!
Stubici, Elza-trg št. 67 (Hrvaško).
Ali ste se po prepihu ali drugače prehladili? Poskusite vendar bolečine utehajoči, , rj,0 n- samo reklama! Dvanajstorica za poskušnjo 5 kron franko. Izde-
ta samo zdravnik in kaplan, prvi, kadar ga rabijo, drugi pa ob vsaki uri. Vzljubil je zlasti globoko vernega hrvaškega delavca in ta mu je plačal z največjo udanostjo. Še sedaj se obračajo do njega, in ravno ko pišem te vrstice, dela g. Mayr v to,da poskrbi nekemu pravoslavnemu Hrvatu v Reichen-hallu na Bavarskem potrebne dokumente za ženitev.
S tem gospodom sva torej šla iskat naše uboge delavce. Iz Solnograda najprej z mestno železnico do sredine Gaisberga, od tam dobro uro hoda do župnije Ebenau, kamor pripadajo večinoma naši delavci. Gosp. župnik naju prijazno sprejme. Razglasil je bil po inženirjih in delavskih oskrbnikih, da prideta o binkoštih hrvatski in slovenski duhovnik. A v soboto na večer ni bilo nikogar! Samo v gostilnah jih je bilo nekaj, s katerimi pa ni bilo možno pametno govoriti. Binkoštno nedeljo zopet samo štirje, ki so prejeli svete zakramente. Ne bo drugače, morava poiskat delavce v njih stanovanjih! Pol ure od župne cerkve je njih središče. V divni, a zelo samotni dolini v smeri proti mestu Hallein zidajo mogočno elektrarno za solnograško prestolico. Tri ure smo hodili vsi trije duhovniki. Prišli smo do barak, v katerih biva truma Hrvatov. Ko smo se jim približali, so nekateri takoj pobegnili, drugi so nas čakali s precej neprijaznimi obrazi. A ko smo prišli do njih, ko so slišali govoriti g. Mayrja v svojem domačem jeziku, tedaj se jim je vzradostilo srce, prijazno so nas gledali, v kratkem so prilezli vsi iz barak in nas obkrožili. Stopim v barako in se ustrašim. Ležišče pri ležišču, za eno ped gnile slame odete s strganimi in umazanimi rjuhami — to so človeška bivališča!! Ker sem čutil, da me napeto gledajo, sem se premagal, prekoračil vso barako in nazadnje vzkliknil:	»Bravo! To ja zgleda
kakor v betlehemskem hlevcu!« — »Da, da,« se vzradostijo vsi soglasno, »to je betlehemski hlevec in« — pristavi petnajstletni fant — »tu so jaslice,« ter mi pokaže korito napolnjeno z obleko. Ko se odpravljamo iz barake, nastopi 221eten mladenič in nas pozdravi z govoranco, da smo bili vsi začudeni. Govoril je gladko, kakor bi mu bilo nekaj vsakdanjega, kretnje so bile naravnost dovršene. Zahvalil se je za naše prizadevanje in obljubil skrbeti, da bodo prišli on in njegovi tovariši prihodnji dan k sv. zakramentom. Tako smo stopali od barake do barake in imeli obilno žetev. A videli in slišali smo tudi marsikaj, kar nas je silno užalostilo. Mestna uprava in zlasti stavbin-sko predetojništvo skrbijo še primeroma zadostno za verske potrebe delavstva. Sredi barak so jim postavili priprosto leseno kapelico, kjer se mašuje vsako nedeljo in praznik, kjer pridiguje g. Mayr vsak mesec vsaj enkrat hrvatski. A kapelica je domale-ga — prazna, dostikrat jo obiščejo samo inženirji. Vzrok je pač v tem, da je delavec vajen lepih domačih cerkva, domačega petja in svetih maš z blagoslovom. V tujini pa se izogiba farnih cerkev, ker so mu oddaljene, ker nima primerne obleke, ker ni primernega prostora zanj, z eno besedo, ker se čuti tujega, preziranega »barabo«. Tuji duhovniki, nezmožni njegovega jezika, se ne morejo brigati zanj, kar tem bolj občuti, ker je Jugoslovan zelo tesno spojen s svojim duhovnim gospodom. Istina pa je tudi, da zapusti marsikateri fant svoj dom radi tega, da se odtegne očetovemu varstvu, da živi »prosteje« in bolj razuzdano. Prilike ima zadosti. Zasluži po 4 krone na dan in še čez, denar pa nese v soboto zvečer v kantino, za katere menda ne veljajo policijski predpisi. Tako popiva celo noč in ni čuda, da v nedeljo dopoldne raje spi, nego bi hodil k božji službi. Pogubna socialna demokracija seje v njih srca svoj goljufivi nauk, zato iščejo nebesa na tem svetu v pijančevanju in zabavljanju na cerkev in duhovnike. Najprid-nejši so Hrvatje in primorski Slovenci, ki si prihranijo lepe svote denarja. Slišala sva torej marsikatero zbadljivo opazko, zlasti od nemških in žalibože tudi slovenskih de-
lavcev, kar naju seveda ni motilo, ker sva učenca križanega učenika.
Drugo jutro, binkoštni ponedeljek, je bilo mnogo dušnopastirskega dela. Spovedovala sva od ranega jutra do 11. ure. Ob devetih je pridigal g. Mayr hrvatski, za njim jaz slovenski. Tudi nekaj domačih nemških poslušalcev sva imela, in pozneje mi je rekel ugleden nemški kmet, da bi tudi hotel znati slovenski.
Odpotovala sva zadovoljna, ker sva z božjo pomočjo potrdila, kar je bilo dobrega in vsaj nekoliko olajšala težko breme, ki ga nosijo slovenski in hrvatski delavci da-leko od svojega doma.
Na potu v Solnograd sva dohitela vrh Geisberga slovensko družbo, očeta, mater in dva brata gg. dr. Ehrlichov.
Zadnja dva dneva svojega dopusta sem si dobro ogledal Solnograd in okolico. Peljal sem se tudi čez mejo na bavarska tla do prekrasnega jezera Konigsee, ki mu ga menda ni enakega na svetu. Vse je lepo tam, samo smodke niso za nič, zato sem in ostanem rajši avstrijski državljan.
Dnevne novice in dopisi.
Boroveljski in podljubeljski Slovenci se
snidejo v nedeljo ob priliki »lepe nedelje« v Delavskem domu, da proslavimo Grafen-auerjevo zmago. Prijatelji, pridite vsi!
Sprejem v Marijanišče. Dijaki, ki želijo biti sprejeti v Marijanišče v Celovcu, morajo poslati svoje prošnje po pristojnem župnijskem uradu na k n. - š k. o r -dinari j at vsaj do 8. julija t. 1. in se ob priliki sprejemnih izpitov za I. razred c. kr. gimnazije v Celovcu osebno predstaviti ravnateljstvu Marijanišča. Prošnji za sprejem se mora priložiti: 1. krstni list, 2. zadnje šolsko spričevalo, 3. potrdilo o stavljenih kozah, 4. zdravniško spričevalo, 4. izjava staršev ozir. zakonitega variha, da se strinjajo z duhovskim poklicem svojega sina ter da hočejo za njegovo vzdrževanje plačevati letnih 500 K. Kdor bi želel kakega znižanja omenjene svote, mora priložiti prošnji še vrhutega natančni izkaz premoženja (ubožno spričevalo) z določeno izjavo, koli k o lahko prispeva. Radi vedno rastoče draginje živil ne bode več mogoče dovoljevati tako d a 1 e k o s e ž n i h o 1 a j š a v v plačilu kot do sedaj. Gojenci, ki se hočejo izvežbati v glasbi, morajo pouk v glasbi sami plačevati; za rabo glasovirja se prispeva zavodu letnih dve do štiri krone. - Sprejemni izpiti za prvi razred c. kr. gimnazije v Celovcu se vrše 6. in 7. julija, in sicer vsakokrat od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne na gimnaziji. Oglase za izpite sprejema gimnazijsko ravnateljstvo dne 6. julija od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne, ter 7. julija o.d 8. do 9. ure dopoldne. Pri sprejemnem izpitu se bode izpraševalo: iz nemškega učnega jezika (analiza in pravopis) iz računstva in veronauka, in sicer nič več in nič manj kakor zahteva učni red za 4. razred ljudskih šol. Pravic o do sprejema v Marijanišče imajo le zakonski sinovi, ki so dopolnili 10. leto in še niso prekoračili 13. leta (za I. razred), ki so pristojni na, Koroško, popolnoma zdravi, nravstveno nepokvarjeni, nadarjeni in imajo veselje do duhovniškega stanu. Vsak, kdor prosi za sprejem v Marijanišče, obljubi s tem ob enem, da. se hoče pravilom hišnega reda v vseh točkah pokoriti. Več pove vodstvo Marijanišča.
Nemška »Kulturarbeit«. Nekemu Slovencu, ki stanuje že 15 let mirno v hiši, v kateri gostilni je bil dne 13. t. m. velik ncmškonacionalni volilni dirindaj, so pijani Nemci iz na vratih pribite tablice iztrgali njegovo vizitnico in jo med vrata vrgli.
XXVIII. državna loterija. Dne 22. junija t. 1. se vrši žrebanje XXVIII. državne loterije za vojaške dobrodelne namene, glede katere se je že prej povdarjalo, da so upi
na dobitke ugodni (21.135 dobitkov v denai' ju v skupni vrednosti 620.000 kron), b}®0 drugimi glavni dobitek 200.000 K. SrecK« (po 4 K) se dobivajo v kolikor še niso prodane, v loterijskih kolekturah, tobačni*1 trafikah, menjalnicah itd.
Djekše. Že dolgo smo opazovali agita®1' jo naših fortšritlarjev. Lukner in Napečm*' sta celo po dvakrat prišla v eno hišo. P®) veljnik teh agitatorjev je bil naš nadučit®** Ròsch; jenjal je farbati po spalnicah v . nadstropju in je vodil volitve ob asistenLJ čevljarjeve hčerke. Čuditi se je tudi. da2,1 dolgo ni stolkel kakega lažnjivega član*iJ v »Freie Stimmen«; tudi njegov pomaga® ' Velikovcu je menda že pozabil take r®1*' Celo dješke pravde so se menda bolj na ^ bo zasukale, čeravno so po nadučiteljev®!1 kopitu bile dobro narezane, kakor so »Fr®1 Stimmen« približno pisale, ki so spozna* za najbolj ugledna tista dva kmeta, ki s‘ dne 2. prosinca našega spoštovanja vi'®1' nega župnika, v največje veselje naduci**’ Ija in komisarja analfabetov, našega Bi'11, kerja dolžila raznih lumparij in z razni1)1 imeni obdarila. Za nadučitelja bi bilo bolle’ da bi raje skrbel za razdrapano družin?*)* življenje, kakor za politiko. Mož je men1*' za tistega na Djekšah, da pobira skupaj, D1, je trhlega na Djekšah. Z njim je začel m5' na Djekšah fortšrit, zginil je ljubi mir, 11 dnevnem redu so pravde in prepir.
Men viher v irašlei crismi.
V noči dne 14. t. m. med 1. in 2. uro F! polnoči je pričel razsajati grozovit mor?*' vihar. Vlila se je velika ploha in dež je. P1® dal nepretrgoma do jutra. Med nevihto r neprestano grmelo in strela je švigala kak0 električna iskra. Nastal je vihar, ki je ^ hteval mnogo žrtev. Morje se je jelo pen*"! in valoviti. Valove je pričelo metati kakJ 10 do 15 metrov visoko in ladje so ples3* po teli valovih kakor orehove lupinje. Mor'*, je metalo valove čez breg in hiše ob mor?*' obali so bile vse mokre. Burja je jela lom*1 pri ladjah jarbole in jih metati ob breg. ^ polno ladij se je razbilo ob bregu. Nekatf1* so 'bile naložene polno lesa a vse je razbil0: Nekaj manjših ladij, ki so bile bolj v sredi*11 morja, je razburkano morje vrglo ob b**er kjer so se preklale čez pol in vse, kar je F' lo v njih, je pogoltnilo razburkano mori® Pri pomolu Sanità je požrlo valovje jahto ljudmi vred v globočino. Danes se vidijo same jarbole. Morje je metalo na suho t*’a movje in druge reči. Blizu pomola San C**1 lo se vidi tramovje, katero ima gotovo centov, katerega je vrglo razburkano m0’ je na suho. Pomol San Carlo je ves razd*’0 pan. Hiša, ki stoji na pomolu, katera se d1 bi, kadar se prodajajo vozni listki, je i'**2 bita čez pol. Morsko kopališče je razdejal* in posamezni kosi plavajo po vodi. Kr®1: valovje je razdrobilo in pobralo vse. La**.* so razbite, po morju plava vse razbito * razdrobljeno semtertja. Dosedaj so poter nili okolu 40 mrtvecev iz vode, kateri se i*(l bajajo v mrtvašnici pri sv. Justu. Bog z**® koliko ljudi se še nahaja v morju, k ate*'11 pa dosedaj še niso našli. V Miljah pri T*'?1' so potegnili danes zjutraj tri mrtvece,^ Skednju enega, v Barkovljah tri. Sinoči?
burja je naredila škode nekaj milijonov * zahtevala mnogo žrtev. Morje še danes 11 J miruje, temveč je še nekoliko razburjei*|j Popoldne se je jelo zopet oblačiti in ok°(, 4. ure je pričel padati dež. Res, nesreč11 leto. Tudi v okolici je naredila burja in to®' mnogo škode.
Pri Molo Sanila se je potopil par**1j, »Andromeda«, v Franc Jožefovem prisl*11;, šču se je potopila ladja »Nikolajos«. Utp* lo je devet mornarjev »Nikolajosa«. Kapi*jje je bil v mestu. V prosti luki so se pot0*1 r sledeče ladje: grška »Evangelistria« *n lijanski ladji »Avvocatonicotria« in »c** nia«. Utopilo se je pet mornarjev »Eva**^
Vsaka gospodinja,
katera želi pripraviti dobro kavo, uporablja najraje ,, : Francka:51 s kavnim mlinčkom, ki se izdeluje največje skrbnosti že dolgo let v zagrebški tovarni
prav©^
tem©!j0rt1
Ta izborni domači izdelek najtopleje priporočamo.
le Oe«, tri je rešil kapitan laške ladje »Se-iftan«. prt Barkoli je ponesrečila neka av-Oska jadrnica. Dva mornarja sta se uto-. a. Zelo poškodovanih je več ob Rivi Car-d zasidranih ladij. Ponesrečil je kapi-11 neke italijanske ladje, chi ^0lP°inoma je razdejano kopališče Bu-Mar ’ ^ se nahaja pred Lloydovo palačo. S(! I1 bager ladjedelne družbe »Adriatico« poJe Potopil pri molu VI. Več ali manj so
nj. .-ovane vse ladje v pristanišču, med Lloydovi parniki »Bregenz«, »Euter-vef »Garniola«. Mala ladja »Stadion« in k t ^nov je bilo vrženih na kopno. Morje 4V; 1 0 grozno razburkano. Velike ladje je . £alo morje kakor lahke čolne. Močne vr-v y° »e t
Vec iadij
je veliko delav-
,	> Ki	’	• ”
a(ljam
nesreča nastala nenadoma in lo p -“^suuiia tema vsako rešilno akci-moo rn*k »Princ Hohenlohe« se je zaletel v Parnik »Miramare«. Obe ladji sta mo-se je mali obrežni da so utonili
VÌ Cr.
se trgale, sidra niso več držala ladij, je butnilo ob obrežje, ker so se cerale vse vrvi. Utonilo
ki so se nahajali na molih. Na pomoč .. v grozni nevarnosti ni nihče mogel je S;Ui> ker je
Phernogočila tema vsako
Xn 1 e&riuK. »miramare«.
^ ^ Poškodovani. Potopil Vgj luk »Andromeda«. Boje se,
./V/nornarji »Andromede«. Potopilo se je tko ladij, čolnov in jadrnic, p ^el° poškodovan je parnik »Braczo« j;	Croate, kakor je tudi poškodovan
j.. ancni parnik »Ritter von Bilinski« in ne-2p,^a.rhik paroplovne družbe »Dubrovnik«, ha i° ^ poškodovana jahta »Nixe«, last si(t .V0^Vo^e Pr9-nc Salvatorja, ki je bila za-ska^na V ^arkovljah. Potopila se je kopr-n Jamica »Achilles«, utonili so trije mar-tiur1’- ^Va 80 rešili. Močno sta poškodovani je v Jadrnici »Formella«, in »Giuletta«, ki ju Mo" gl° razburkano morje ob obrežni zid. ver^d° poškodovan je parnik »Musna« v no-t°hil pristanišču. Boje se, da se potopi. !Po-sgjj a se je jadrnica »Mattija« in ž njo njen rjja ^desetletni kapitan Marasciule iz Ba-Prof ^bar je vrgel proti obrambnemu zidu tu,,;1 valovom laško jadrnico »Nicotru Per-a0<<-in neko grško ladjo. Pogrešajo tudi nizka čolna cestne čistilne družbe in
dv,
klovT druFih čolnov. O zelo poškodovanih Llovn0v*b ladjah se poroča, da je zavozil ^7ob °V Parnik »Hohenlohe« v »Stadion«. slu^oa teh dveh ladij ni več sposobna za
v urTiilar i® divjal z naglico 65 kilometrov '0lhetro°SameZn* sunb^ 80 bili močni 78 kije vernar .ie zahteval veliko žrtev. Utonilo da in 1 + Mudi. Včeraj zvečer se je poročalo, govor 0nil° pogrešajo pa nad sto ljudi; ma Sq da pogrešajo 200 ljudi. Večino-Mriige • bili mornarji ponesrečenih ladij, pa pot 1® vrglo morje na suho, nekaj so jih p egnili iz morja.
prigtajv^d P° sicer tako živahnem tržaškem ski vu/q cu ie bil včeraj zelo žalosten. Mor-^stho0^--80 Preplavili tisti lepi trg pred sli na niV80' Fili 80 tako močni, da so ne-Floyp svavni trg kolibo, v kateri je imel ZaVarovapJO blagajno. Včeraj dopoldne so ^dho p v.,!? vrvmi obrežje, ker so valovi še 1° vihaj- |b*avljali obrežje. Očividci trde, da °vi tako v’ razburkal morje, da so šli va-fdoyhoVe r!S?bo, kakor je tretje nadstropje to®a- Valov-®6- Med viharjem je padala sfanišgu ^ ?° se valili proti mestu. V pri-Prepregep ' med 2. in 3. uro vsak promet \° s° Čuli , rašno je učinkovalo na ljudi, ^rehe , obupne kliče na pomoč, bučale so 'grali 'valj • °r Z otr°škimi igračami so se
0b]'ežnoJJJi!iaani valovi so zelo poškodovali j Chiara b^0^6	°brežje od Pirana do Mi-
[JoPolnom°Ja Se’ da ie P°dplavljeno obrežje.
rtazbp p Z velikan8kimi ladjami!
i
^hrskjVVV1 i*16 P°rušen obramben zid proti Jdesecev valovom. Poprave bodo trajale več hadu AB Sb°da znaša veliko milijonov. Ostalrf t?lare l'e odnesel vihar streho, troni LF^lmorsko .je tudi zai’adi viharja .'Ibar. v p° Felli, Poreču so tudi imeli °Vi So ortpvpse so uničeni vsi vrtovi. Va-bortorosn ^l81^ obrežno zidovje v Piranu,
b’eggii0^^Kopru Poreču. Dve ladji je
obrežni zid.
vihar v Poreču ob

ki je edino slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda.	Naroča se: Tolsti vrh, p. Guštanj, Koroško.
Od vsakega zaboja plača podjetje 20 v. v društvene narodne namene, kamor naročnik določi.
Cerkvene vesti.
Razpisana je župnija V o gr če; patron presvitli cesar.
Imenovan je č. g. A n ton Štritof, provizor v Prevaljah kot provizor za, Št. Jur oh Žili.
Gospodarske stvari.
DELAVSKE GOSPODARSKE ORGANIZACIJE.
(Predaval ravnatelj Traven na delavskem tečaju.)
1.	Strokovna društva. Strokovna društva so društva delavcev ene in iste stroke v varstvo njih interesov nasproti delodajalcem. Taka so na primer drušva delavcev in delavk v tobačni htovarnah, papirnicah itd. Na širši podlagi so ona strokovna društva, ki sprejemajo delavce vseh strok, na primer »Jugoslovanska Strokovna Zveza«. Namen njihov je skrbeti za zboljšanje službenih in gospodarskih razmer svojih članov.
Sredstva: posredovanje pri delodajalcih, posredovanje služb in dela, podporna blagajna za slučaj bolezni, onemoglosti, smrti, brezposelnosti itd.
(Glej pravila »Jugoslovanske Strokovne Zveze«!)
V strokovni organizaciji je moč socialne demokracije.
2.	Konsumna društva.
Konsumna društva so zadruge, ki imajo namen oskrbovati svojim članom vsakdanje življenjske potrebščine.
Koristi :
1.	Kupuje dobro blago, naroča lahko v večjih množinah naravnost od tovarnarjev, proizvajalcev itd.
2.	Kupi ceneje, ker a) ni prekupcev, h) dobi popust, c) se napravi lahko sklep ob ugodnem trenotku.
3.	Dobiček društva pride vsem udom v korist, razdeli se kot dividenda.
4.	Regulira cene pri trgovcih, kar je tudi nečlanom v korist.
5.	Pospeišuje red v gospodarstvu, če
a) se vpisuje vse v knjižice članom (vsak ve, koliko porabi)	1
h) in se jim prodaja le proti gotovemu plačilu.
Pogoji za uspešen razvoj.
1.	Ugodne krajevne razmere (delavsko in obrtno ljudstvo).
2.	Za vodstvo sposobni ljudje (načelstvo, nadzorstvo in poslovodje).
3.	zavednost in zadružni duh med ljudmi, da vse kupujejo pri konsumu.
4.	Sprotno plačevanje v gotovini.
Za snovanje in vodstvo daje navodila »Zadružna zveza« v Ljubljani.
Centrala za skupen nakup blaga pa jo »Gospodarska zveza« v Ljubljani, dokler se ne ustanovi nova zveza konsumnih društev.
8. Stavbene zadruge.
Stanovanjsko vprašanje važno za vse stanove, najbolj pa za nižje sloje.
a) Splošno raste draginja.
Prizadeti vsi stanovi, najvep delavski sloji. Čim nižji dohodki, tem bolj se čutijo izdatki za stanarino. Ta požre po mestih tretjino do četrtino dohodkov. Mala stanovanja so povprečno najdražja.
h) Čuti se pomanjkanje primernih stanovanj.
Hiše zidajo za boljše stanove, na delavske kroge se ne ozira. Malih stanovanj ni. Vzemo večje, da more družina izhajati, jemljo druge na stanovanje.
Škoda: prenapolnjena stanovanja, torej nezdrava, nevarnost za pošteno družinsko življenje (nenravnost). Pogostne selitve.
Družine z otroki dobe težko stanovanja.
c) Slaba stanovanja:	v kleteh (temna,
vlažna), v podstrešju (mrzla, vroča).
Te nezdrave razmere bo skušal po možnosti odstraniti novi stanovanjski zakon (z leta 1910).
Po tem zakonu država osnuje:
a) Stanovanjski zaklad v znesku 25 milijonov kron;
h) prevzame za posojila, ki imajo biti vknjižena na drugo mesto državne garancije do 200,000.000 K.
3.	Vsa posojila (do 90 odstotkov) naprav-nih stroškov, za katera por okuj e fond so smatrati za pupilarno varna.
Ta zakon pride v prid nižjim slojem, potem javnih korporacij, stavbenih zadrug itd.
Stavbene zadruge imajo namen svojim članom preskrbeti lastne hiše proti amortizaciji.
4.	Produktivne zadruge.
5.	Hranilnice in posojilnice.
Povsod jih je. Delavskim slojem dajo priliko za varčevanje.
Čebelice v društvo!
Raznoterosti.
Nov češki list. Čehi, ki so naseljeni po slovanskem jugu, so v Zagrebu pričeli izdajati laisten tednik »Česky List«.
Zgodovina znamenitega prstana. Iz Londona poročajo: Pretekli mesec je bilo na dražbi pri Christieju plačano 17.000 dolarjev za svetinjo, ki vzbuja žalostne spomine. To je takozvani »Essexov prstan«, ki ga je prejel grof Essex od kraljice Elizabete kot znak njene naklonjenosti, in ki bi se ji moral vrniti, kakor pripoveduje ustno izročilo, ako bi kdaj njenemu prijatelju pretila nevarnost. Pravljica pravi, da je Essex, ki je bil obsojen na smrt, zaupal prstan grofici Nottingham, ki naj bi ga dala kraljici, da pa ta ni izvršila tega naročila, ker je bila pod vplivom sovražnikov grofovih. Elizabeta se je čutila razžaljeno, da je grof ni prosil milosti in je pustila stvar vnemar, in Essex je bil obglavljen. Prstan je bil potem v posesti potomcev grofa Essexa in je bil po izvršiteljih oporoke lorda Johna Thynne prodan lordu Michelhelmu v Hel-lingleyu.
Pogreb svobodomisleca. Glumač Lafa-yette, ki se je pravzaprav pisal Sigi Neuber-ger in zgubil življenje pri požaru nekega gledališča v Londonu, je imel pogreb, ka-keršnega si more izmisliti le svobodomislec. Za mrtvaškim vozom, na katerem je bila žara s pepelom, je vozil avtomobil, v katerem je sedel Lafayettov najljubši pes. Na stopnjicah avtomobila sta stala dva orjaška zamorca, ki sta bila uslužbenca umrlega. Pogrebni sprevod je šel na pokopališče, na katerem je Lafayette pustil pred več časom pokopati svojega psa v posebni grobnici. Krsto, v kateri je bilo balzamirano truplo crknjenega psa, so dvignili ter položili med prednje noge psa žaro s pepelom umrlega gospodarja, na kar so krsto položili zopet v grobnico in grobnico zaprli. Pri tej komediji je opravil nekaj molitev neki protestantovski duhovnik Finnlay Clark. Lafayette je bil jud, toda judovski rabin je odrekel svoje spremstvo pri pogrebu, ki se mu je zdel vendar ureveč brez veren. Kdor ima količkaj smisla o človeški dostojniosti, mora dati temu judovskemu rabinu popolnoma prav.
Kupujte narodni boleh ! !


V zalogi Družbe sv. Mohorja v Celovcu
je nanovo izšla knjiga:
Rnzlnžnnje cerKuenesn letu (slovenski Goffine).
Priredil msgr. Valentin Podgorc.
Mehko vez. K 4-—, za družnike K 3-—, po pošti 40 vinarjev več. — Trdo vez. K 5-40, za družnike -K 4-—, po pošti 40 vinarjev več.

Vabilo.
Hranilnica in posoiilnica v Velikovcu
ima svoj
redni občni zbor
v sredo dne 21. Junija 1911 ob 1. uri popoldne v ,.Karodnem domu" v Velikovcu.
Dnevni red:
1.	Pozdrav predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Razdelitev čistega dobička.
5.	Volitev novega odbora.
6.	Poročilo o zadnji reviziji.
7.	Razno.
Ako bi ob omenjenem času občni zbor ne bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje drugi občni zbor. ki bo sklepčen pri vsakem številu udeležencev.	. v , .
Načelstvo.
Učenca
z|dobrim šolskim izpriče-valom in ki je zmožen slovenščine in nemščine, sprejme s 1. julijem Jožef Pertz, trgovina s špecerijskim in kolonialnim blagom v Celovcu, Burggasse št. 6.
Bukov les
10 do 12 vagonov, in sicer 30 do 80 mm debele, plohe, 3 do 5 metrov dolge, z majhnimi grčami, močne borovce, od 30 cm prsne debelosti naprej, smrekove plohe, 25 do 60 mm debele, in tudi obtesan les se išče. — Pisma naj se blagovolijo poslati pod imenom „Bukov les“ naRipravništvo „Mira“ v Celovcu št. 31.
Kmetija naprodaj»
obsegajoča 17 oralov travnikov, njiv in gozda. Posetve je 26 birnov. Hiša in skedenj sta v prav dobrem stanu. Redi se 6 do 7 glav živine. Kmetija leži eno uro od Velikovca ob cesti, blizu župne cerkve. Cena za vse skupaj z gospodarskim orodjem vred je 10.000 kron. Več pove upravništvo „Mira“
Zaradi bodočega novozidanji
:: hiše je krojno blago po ::
znižanih cenah
naprodaj.
Za prekupce paseline csne.
Z velespoštovanjem
MlTOll RENKO, Celovec,
vogel Novi trg in Kramerje ve ulice.
Namesto 40 kron, samo 6 kron.
Gamsova brada
E2*T krasotni izvod “*3} pristna, zelo lepa, 16 cm dolga dlaka, s starosrebrno Hubert-cevko, s premikajočim oklepom in vijakom, skupaj samo 6 kron.
Dlaka in obroč pod jamstvom pristna. Jelenova brada, pristna, 19 cm dolga,
K 41—. Priložnostni nakup, razpošilja po povzetju in pod jamstvom izdelovalec gamsovih brad
L. Fenichel, Dunaj, IMHinfiMSSG 3/llil. Samo k e—.
za letoviščarje pri-pravno, obstoječe iz dveh sob in kuhinje, blizu železniške postaje, se odda. Filip Lajčaher, pd. Podlipnik, Govč, pošta Vetrinj P*i Celovcu.
Zdravilišče Toplice
no Kranjskem, postajo Siroža-Topltce na dolenj. železnici.
Toplice z indiferentnimi snovmi z 38° C, zdravljenje s pitjem in kopelmi. Posebno učinkujejo pri protinu in skrnini, ischias, neuralgiji, kožnih in ženskih boleznih. Veliki kopalni bazeni, ločene kopeli in močvirnate kopeli. Zložno urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Dobro pogozdena okolica. Dobra in poceni restavracija. — Sezona od 1. majnika do 1. oktobra. Prospekti in pojasnila brezplačno pri upravi kopališča.
Zizgubo!
Vsled skoro že končane sezone oddajam napol zastonj po 40 vinarjev per 1 meter
francoske cefire, batiste, blago za obleke in delaine, primerne za naj finejše bluze, srajce in obleke. Oksford in
,  . -v- . . . r-. .,,»1. «."HTV’-	.. ..	......
kanafas (posteljnina) za srajce in posteljno prevlako. Močna bela platna za perilo za gospode in gospe, vse izborne kakovosti, moderni vzorci in pralni.
Ostanki so po 3_do 12_metrov dolgi in je vsak ostanek najbolje porabljiv.
Najmanjša pošiljatev 40 do 50metrov proti povzetju.
Vzorcev ne pošiljam, toda za ne-ugajajoče vrnem takoj denar.
S. Stein
tkalnica belega in pisanega platna
Nachod na Češkem.

Po Majvišjem povelju Nj, i||| c. in kr. Ap. Veličanstva
28. c. k. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta’ denarna loterija, edina v Avstriji postavno dovoljena, ima 21.135 dobitkov v gotovini v skupni vrednosti 620.000 kron.
Glavni dobitek znaša
200.000 kron v gotovini.
Žrebanje se vrši javno dne 22. junija 1911.
Ena srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere ZollamtsstraBe 7, v loterijskih kolek' turah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih, brzojavnih i11 železniških uradih, v menjalnicah itd. Načrti žrebanja za kupce srečk brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto
Od c. kr. ravnateljstva loterijskih dohodkov
(oddelek za državne loterije).
Lovske puške

vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
družba z omej. zavezo
: v Borovljah ; na Koroškem.
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Prva borovska orožnotovar-niSka družba
Lekar-
narja
iltrn-ji balzam.
Edino pristen z zeleno redovnico kot varstveno znamko.
Postavno zavarovano.
Vsaka ponaredba in razprodaja drugih balzamov z znamko, ki lahko moti, se ho sodnijskim potom zasledovalo in kaznovalo. — Nedosegljivo zdravilno sredstvo proti vsem boleznim dihal, pri kašlju, zasliženjn, hripavosti, olajša katar, prsne in pljučne bolezni, posebno dobro sredstvo pri influenci, želodčnim boleznim» vnetju jeter in slezene, netečnosti, slabi prebavi, zapeki, proti zobobolu in ustnim boleznim, trganju v udih. opeklinami, prišču itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 velika specialna steklenica 5 kron.
Lekaiwia A. Tliierni-ja
edino pristno
centifoiijsko mazilo
Mlein echter Balsam
ius der SchutzBngeliApothckiMJ
A-Thierry in Pregrada,
fcti Rotiisch-Saueriirunfe «
zanesljivo in sigurno učinkujoče proti ranam, tvorom, ranitvam, vnetjem, uljesom, odstrani vse tuje reči iz telesa in prihrani marsikatero bolestno operacijo. Zdravilno sredstvo proti še tako starim ranam itd. 2 lončka staneta K 3-60.
Melovatelj : Adolf THIERRY, lekarna PRI ANGELU VARIHU v Pregradi pri Rogatcu.
Dobiva so skoro po vseh lekarnah. Na debelo v medicinaldrogerijah
Hotel Trabesinger u Celovcu
Ifelikouška cesta št. 5
Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus.
se priporoča
potnikom, ki prenočujejo v Celovcu.
Tukaj najdejo lepe, snažne in pozimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo poceni.
Veliko dvorišče za vozove in trije hlevi za konje.
Za zabavo	pozimi
služi	zakurjeno.
sedfš* na 8600^1601 VFlU.
V tem hotelu najdeš vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno ob sredah zvečer.
Velihe duorane za shode in ueselice.
Lastnik: IVAN MILLONIG.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Centrala v LiuWiaiii. Poilružiiice v Snlietu. Irstu, Sarajevu in Conci-
Delniška glavnica K 5,000.000. Rezervni fond čez K 600.000.
Denarne viole
on nne viole de Dne vila.
Kolodvorska cesta št. 27.
Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic	Borzna naročila.
Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek. 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K 8-— z.^
komad. Tiske srečke s 4 % obrestmi. Dve žrebanj1 na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10‘— za komad.
Prodata vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnovnent kurzu-
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Ljubljani. — Tiska Katoliška tiskar*.a v Ljubljani.