p. DoUnosUn ‘ ,, J*#» ?***; ^g»am©zxia ____ Naročnina listu. ^«iu leto 60 din., poi leta 1® din., četrt leta 16 din. Izven Jugoslavije: Celo leto 120 din. Inserati ali oznanila se ««računajo po dogovoru; pri večkratnem 8s*js«riranju primeren popasi llpravništvo äfprejenva naročnino, Inserate in reklamacije. Telefon Interurban ši 115, Ljublj ana- STKÄZÄ InMm pslltitin list za slssenslta ljudstvi 99. Atov ;%:l cine 3. septembra Poštnina plačana v gotovih ri STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in pek % Uredništvo in upravništvo je. v Maribor s» Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se mor« govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št. 113. Letnik JO gBHBHBHBBBHilWIiillHII1 »WRPP..«I 'ft» *3* Izgubljena Reka. Rap all ska pogodba je točno In jasno določala; da se ustanovi svobodna in neodvisna reška država in obe pogodbeni stranki sta se obvezati, spoštovati ne-skrunjenost te državne suverene tvorbe na vse večne čase. Ljudstvo reškega ozemlja je začelo graditi svojo državo. Izvolilo si je zakonodajno zbornico, zasnovalo je prve osnove samostojne uprave; Toda lepega dne so tuji državljani, Italijani, strmoglavili suvereno ljudsko zastopstvo in so se polastili vlade v rešfci državi. Ena izmed pogodbenih strank, Italija, je naenkrat imela državno oblast Reke v rokah. Formalno se je mogla Italija še izgovarjati, da se nje ne tiče akcija, ki jo je izvedla skupina zasebnikov. Stvarno pa je ugotovljeno, da so tisti pustolovci, ki so upostošili cvetoče gospodarstvo reške države in uvedli kruto samosilje nad grudorodnim reškim prebivalstvom, imieli skrivnega podpornika v rimskih vladah. Tako je bila prvič globoko ranjena suverenost reške države. Proti temu tedanja beograjska radikalno-demo-kratska vlada ni prav ničesar storila, kakor da ne bi niti opazila ‘kršitev pogodbe. Nikjer ni zahtevala, da se uveljavi temeljno načelo ra pa liske pogodbe ter Reki vrne suvereniteta in tudi zakonitim prdestavnikom Reke ni v nobenem oziru pomagala. Razumljivo, da je Italija potem šla še dalje. Predlagala je, da. naj paritetna italijansko- jugoslovanska komisija začasno prevzame upravo Reke, dokler se ne najete definitivna rešitev. Tako Italija pridobi zopet časa, da pripravi pot, kako bi stopnj ema dosegla in-korporacijo Reke, kadar se ji bo zdel čas za to primeren. Ta rešitev je na las podobna oni, ki se je bila dosegla med Avstrijo in Prusi glede skupne uprave Schleswig-! iolsteina, koje končni efekt je bil ta, da je Prusija provocirala konflikt, ki je končal s porazom Avstrije. Začasna skupna uprava na Reko pa je za nas tembolj usodna, ker sta se temu ozemlju priključita tu di kot gospodarska carinska enota z Reko Baroš in Delta. Tako bo skupna uprava tvorila iprejudic za italijansko tezo, da se Baroš ne more od Reke ločiti, s čemer pade sama po sebi zahteva po popolni suverenitete naše države nad’ to luko. Da je gospod Bašič premišljeno žrtvoval ta kraj, ki ga rapallska pogodba po svojih adneksih pripoznava nam, se razvidi jasno iz tega, da je privolil v to, da Jugoslavija ne bo na svojem upravnem teritoriju paritetne komisije vzdrževala svojega vojaškega oddelka; da se torej odreče pravici, katero ji rapallska pogodba"' glede na mesto Reko izrecno priznava. Mussolini je Jugoslavijo postavil enostavno pred odločitev: ali privoli v skupno upravo, ali pa prelom vseh pogajanj — in Italija anektira Reko. Italijanski listi naglasa j o, da Italija ne dopušča nobene diskusije v svojem projektu in da odbija vsak jugoslovanski pro tipredlog. Nadalje listi tudi trdijo, da je Mussolinijeva politika odobrena od vseh zavezniških vlad in posebej še od francoske ter da je Poincare izrečno odbil direktno ali indirektno podpirati jugoslavanske zahteve in stališče. Že pred dobrini tednom so napovedali nekateri italijanski listi, da bo s prvim septembrom likvidirano reško vprašanje — s sporazumom ali pa s prelomom. Za te čase je posebno značilno, da se je duševni • vodja beograjske vlade Nikola Bašič po svoji stari navadi zopet odstranil. Najprej so pisali, da je v Parizu mnogo za nas ugodnega rešil in dosegel, sedaj je pa jasno, da ga je francoska vlada k večjemu malo ohrabrila v centralistični politiki in da drugega, za državo koristnega ni prav ničesar dosegel in da ga zlasti proti Italiji Francozi nočejo in tudi ne morejo podpirati in sicer tudi ne radi tega, ker sama beograjska vlada doslej ni hotela ali pa ni znala poslužiti se pravic, ki jih daje rapallska'pogodba. Predsednik vlade gospod Pašič dobro ve, da bo dejansko uničenje reške države silno razburilo slovensko in Hrvatsko ljudstvo, zato se je umaknil,- odgovornost za izgubo Reke bo pa že znal odložiti na druga ramena. ) Zagrebški «Jutarnji list« prinaša dopis iz 'Zadra, \r katerem trdi dopisnik po izjavah nekega italijanskega senatorja, da so si Italijani izsilili ali pridobili popustljivost srbskih delegatov glede Reke z grožnjo, da bodo Italijani drugače sprožili vprašanje — neodvisne Črne gore, katero Italijani še nikdar niso pustili pasti. Vse, kar se že tako dolgo plete okrog Reke nam razkriva težke politične napake sedanje vlade in ob reški tragediji se moramo tudi zavedali, da Jugoslavija tako dolgo ne bo vodila jasne in uspešne zunanje politike, dokler tudi Slovenci in Hrvati ne pridejo do polne veljave v skupni državi; Politični poležal. Reka. Včeraj so zopet razglasili po listih, da je sporazum dosežen, a da je tajen in da bo še le v 14 p dneh predložen naši vladi ih potem enkrat razglašen. Pomočnik zunanjega ministra Panta Gavrilovič v Beo-: gradu pa sam pravi, da pogajanja najbrž še trajajo 1 ker si ne more misliti, kakega sporazuma brez obe-stiia vlade. — Zagrebška poštna direkcija, je pa razglasila, da se na pisma ne sme več pisati «Reka«, ampak samo «Fiume« in to je tudi ilustracija «tajnega sporazuma. Sestanki parlamentarnih odborov. Po vesteh beograjskega časopisja bi se imel danes sestati finančni odbor, da. razpravlja o budgetu in o zakonu o taksah. Na 12. geptembra se sestane zakonodajni odbor, a po prvi seji skupščine se bo sestal imunitetni odbor, da razpravlja o več slučajih izročen ja narodnih poslancev sodišču, ker radikalna vlada meni izročiti še nekatere Radičeve poslance sodišču. Zadnje sredstvo radikalov se je menda pokazalo pri agitaciji za občinske volitve v Grnigori. Izdal ga je iveki radikalski poslanec, ko je rekel, da ne bo poprej v naši državi državnega jedinstva, dokler ne bodo vsi lju dje vstopili v radikalno gtranko. To je res najbolj enostavno sredstvo, ki bi sigurno odločilno delovalo, da so vsi ljudje tako pametni, kakor je ta črnogorski radikal. Tudi drugih radjkalskih metod so se posluževali. Tako so grozili Getinjčanom, ki so bolj demokratsko navdahnjeni, da bodo premestili županijsko oblast v mesto, kjer vlada bolj radikalgki duh, ki bo bolj prijetno dražil nos velikega župana. S to grožnjo so oplašili nekaj meščanov, da so glasovali za radikale. Vendar so dobili demokrati v Cetinju večino, pa se zato nekatera radikalna mesta v resnici potegujejo za to, da bi vlada kaznovala Cetinje s tem, da mu odvzame nimbus glavnega mesta Grnegore. Pa svetu. i ta i ij tinsko-grški spor. Po umoru italijanskih članov komisije za razmejitev med Grčijo in Albanijo je italijanska vlada naročila svojemu poslaniku v Atenah naj izroči grški vladi pismeno noto sledečih italijanskih zahtev: 1. Najvišji grški državni dostojanstvenik se mota opravičiti pri vladi v Rimu. 2. Vsi člani grške vlade se morajo udeležiti sv. maše zadušnice v katoliški cerkvi v Atenah. 3. V Pireju zbrano celokupno grško vojno brodovje mora izkazati čast italijanski zastavi v navzočnosti v Pirej poslanega italijanskega brodovja. 4. Grška vlada mora glede umora uvesti najstrožjo preiskavo in jo končati tekom pet dni. Preiskave se bo udeležil tudi italijanski vojni ataše. Za njegovo varnost jamči grška vlada. 5. Krivci se kaznujejo s smrtjo. 6. Grška vlada mora v roku petih dni plačati odškodnino od 50 milijonov lir. — Italija smatra Grčijo moralno in materijelno odgovorno za zločin, ker je grška vlada trpela hujskanje po grških listih proti Italiji in proti italijanski vojni pii-siji. — Grški listi so začeli naenkrat vso krivdo, zavračati na Albance, Albanci so pa to s protesti in dokazi to zopet vračali Grkom. — Italijani so zagrozili z zasedbo nekaterih grških otokov in v prvi vrsti Krfa, če Grčija ne da zahtevanega zadoščenja. Pred Pirejem je bila že demonstracija italijanske flote. — Italija se čvrsto drži svojih zahtev in groženj, Grčija se pa obrača na vse strani za posredovanje in značilno je, da so i se v Beogradu razkoračili, češ, da je potrebno za nas j biti na strani Grške in da bi se ta konflikt dal izkoristiti (!) v vprašanju Reke. Vojna nevarnost. Grčija ni ugodila italijanskim za j htevam in Italijani so izpolnili svoje grožnje. Zasedli j so Krf ob bombandiranju nekaterih grških vojaških j postojank, ki so se umaknile, ter zapustile 15 mrtvih j in porušene zgradbe. Uprava otoka Krfa je sedaj v I italijanskih rokah, pred otokom pa močna italijanska ! flolila. Grčija se je obrnila na Društvo narodov, ki je j sedaj v veliki izkušnji glede svojega internacijonalnega j prestiža in praktičnosti. — Anglija s skrbjo gleda na italijansko-grški konflikt in največ ji je do tega, da malo antanto in Turčijo odvrne od nepremišljenih korakov, ki bi ves Balkan vrgli v vojno. Anglija se je trdno odločila, da ne pripusti nobene akcije, ki bi po- ' rušila ravnotežje v Sredozemskem morju. — Rumunija j je za sedaj naglasila nevtralnost, naša vlada, ki jo prid no obiskujejo italijanski in grški poslaniki, pa svojega j stališča še ni formulirala, obljublja in zatrjuje pa sa- s mo korake v pomirjevalenm smislu. Akcija bolgarskih zemljoradnikov. Po vesteh, ki pri ha ja jo iz Bolgarije, se je začelo živahno gibanje med j tamošnjimi zemljoradniki. Umor Rajka Daskalova je j zelo ogorčil kmete. Ni izključeno, da bo zopet prišlo do ■ krvavih izgredov, čim bodo kmetje z delom na polju gotovi. Vendar bo kmetom zelo težko sedanje razmere spremeniti, ker nimajo pravih voditeljev, ki so neob-hodno potrebni za tako velikopotezno akcijo. Poleg tega pa sedanja vlada razpolaga z zelo vdano armado ter s četami makedonstvujuščih, ki bodo z orožjem zatrli vsak poskus restavracije. Šolstvo za narodnostne manjšine na Madžarskem. Vlada v Budimpešti je izdala naredbo glede manjšinj-skih šol. Določene so tri vrste šol: 1. Šole, na katerih je učni jezik dotične narodne manjšine, vendar pa se madžarščina poučuje kot obvezni predmet. 2. Šole, na katerih se deloma poučuje v madžarščini, deloma v jeziku narodnostne manjšine. 3. Šole, na katerih je učni jezik madžarščina, jezik narodne manjšine pa obvezen predmet. Verski pouk se povsod viši v materem jeziku. O obisku Beneša v Rimu se je dosti pisalo, naši listi pa so vedeli povedati, da bo za nas posredoval glede Reke, italijanski pa o tem nič ne vedo, pač pa razglašajo, da ima obisk češkega ministra in diplomata edini namen tesnejših gospodarskih stikov med Češko in Italijo in odnošajev napram Ogrski. Denar, ki se prodaja po kilogramu. To niso zlati ali kovani drobiš, ampak bankovci. Seveda je to mogoče samo v Nemčiji. Kajti prodaja bankovcev po teži prinese mnogo več dobička, kakor pa ga prinese njihova uporaba kot denar. Na en kilogram gre 2000 bankovcev po 1 marko, 1500 bankovcev po 2 marki, ali 1000 bankovcev po deset mark. Kilogram teh bankovcev reprezentira torej nominalno vrednost 10.000 mark. Toda kilogram slabega papirja pa stane danes v Berlinu 12.000 mark. Vsakdo torej napravi dobro kupčijo, ki prodaja denar, kakor drug papir po teži. Položaj na Irskem. Po zadnjih volitvah se je polo-: žaj vlade silno utrdil. Sedaj so izšli že natančni podatki o volitvah. Vladina stranka je dobila 27 mandatov, re-j pubjikanei 9, nezavisni 7, labourist! 4, agrarci 4. De-[ lavska in kmetska -‘ranka sta doživeli občuten poraz. Vladini kandidati so dosegli v vseh okrajni, kjer so iz-; voljeni, skoro vse glasove. Celo v Corcu, ki je do ne-i davnega časa veljal za najbolj republikansko gnezdo, j je dobil nosilec vladne liste, poštni direktor Walsh, tri-j krat toliko glasov, nego republikanci, ki so kandidirali \ v tem mestu sestro bivšega župana v Corcu, Mac Swi-i neya. De Valera je izvoljen v grofiji Clark s 17 glasovi i nad svojim vladnim protikandidatom. Ker se nahaja i De Valera še v zaporu, ga bo morala vlada izpustiti, ker ; je postal z izvolitvijo za poslanca imun. De Valera mi-I sli sedaj legalnim potom v parlamentu nastaviti boj za I dosego svojega cilja — popolnoma neodvisne republike j Irske — toda proti vladni večini bo ta boj zelo težek, ; ker ne simpatizira z republikanci nobena druga s Iran-l ka .Ker so se z volitvami razmere umirile, je irska vla-I da odposlala tudi svojo delegacijo na zajedanje Zveze ; narodov v Ženevo. Delegacizo vodi predsednik irske vla-I de, Gosgrave. Patrijarh Tihon, katerega je ruska sovjetska vla-I da izpustila iz zapora, vrši službo božjo ob vsaki bolj : svečani priliki in tudi propoveduje. On podčrtuje mi-I sel, da mora cerkev hiti popolnoma apolitična. Cerkev, I v kateri služi, je baje vedno polna. Patrijarh ne priznava razkolne «žive cerkve«, pa tudi ne monarhistične : ruske cerkve v inozemstvu. Kakšno stališče zavzema patrijarh napram sovjetski vladi in narobe vlada napram njemu, se ne da točno ugotoviti. Eni pravijo, da hoče vlada potom patrijarha pridobiti za se vemo ljudstvo, drugi ugibajo zopet drugače. Trdi se celo, da patrijarh namerava z dovoljenjem Sovjetske vlade jeseni sklicati cerkveni zbor, da obsodi razkolne cerkve in uredi cerkveno življenje v smislu sovjetske oblasti. Beležke. Južna Srbija in Slovenija. Neki beograjski radikalski list kara «Narodno banko«, ker je od 150 milijonov dinarjev, določenih za izvozno trgovino cele države, dala južni Srbiji samo 600.000 dinarjev. List na dolgo in široko hvali južno Srbijo, konča pa takole: Ljubljana, ne velja in ne bo nikdar veljala štirikrat toliko kot južna Srbija, dobila je pa lani 132 milijonov kredita, južna Srbija pa samo 32 milijonov. Zagrebški «Obzor« pravi k temu: Da so to južno Srbijo primerjali s čim drugim, a ne ravno z Ljubljano, bi se ne čudili. A ko listi z neštetimi lamentacijami obsipajo vlado in druge merodajne, naj se bolj brigajo za južno Srbijo, ki propada, pa res ne vemo, kaj je zakrivila Slovenija, ca jo gredo primerjati z južno Srbijo. Najbrž bo pač samo to, ker je prečanska in kulturna dežela, a vse prečanske dežele ne veljajo onim v Beogradu niti toliko, kolikor velja zadnje njihovo selo — kadar je treba denar dajati, če se pa prejema, je pa seveda drugače. ___ Kako dobiti skupaj 50 milijonov dinarjev, to je danes za vlado silno velik problem. Sicer se je v nekaterih slučajih dobil silno hitro denar za nakup kake nepotrebne stvari, kakor je n. pr. hotel «Moskva« v Beogradu, ki ga je vlada kupila za 25 milijonov, pa ga sedaj daje v najem, toda teh 50 milijonov, ki so tako krvavo potrebni, pa vlada ne more dobiti skupaj. To pa menda radi tega, ker je vsem članom jasno, da ne bo pri teh milijonih ničesar odpadlo za njihov žep. Naša država je že davno poslala na popravilo lokomotive in vagone na Madžarsko in Cehoslovaško. * i vagoni in lokomotive so sedaj popravljeni in čakajo, kedaj jih prevzame naša država. Toda tvornice, ki so popravo izvršile, so pa toliko pametne, da ne zaupajo beograjskim obljubam, ampak hočejo imeti denar za popravo naprej, potem še le bodo dali nam popravljene vagone. Minister saobraćaja se je pač zašpekuliral, ko je mislil, da bo dobil te vagone v državo, ne da bi jih plačal, sedaj pa išče 50 milijonov, ki so za izplačilo potrebni. Ravno sedaj, ko se je približal čas izvoza, bi krvavo potrebovali vozni park, da bomo lahko zadostni vsem zahtevam izvozne trgovine, vlada pa ni storila za to ničesar drugega, kakor da je sklicala konferenco prometnih šefov iz cele dimržave, ki so izjavili, da je samo potrebno staviti v promet popravljene vagone in lokomotive, ki čakajo v tvornica h na Madžarskem in drugod. 50 milijonov dinarjev pa bo vlada iskala tako dolgo, da bo polovica žita, ki ga hočemo izvoziti, segnila v razbitin vagonih. Blažena redukcija. «Obzor« poroča: Vlada že izvaja redukcijo in sicer v enih pokrajinah krepkeje, v drugih pa manj. Glede redukcije seve, ni nikdo zadovoljen. Finančno ministrstvo noče reduciranim izplačati niti odpravnine, niti pokojnine in se vedno izgovarja, da bo o tem vprašanju še odločil sam finančni minister. Z reduciranjem postopa vlada na brzo roko, a čaka in čaka, da izplača reduciranim to, kar jim dolguje. Oni uradniki, ki so bili reducirani med prvimi, morajo še le sedaj odgovoriti na vprašanje: Ali so še kaj dolžni državi? V slučaju, da ima kateri kak državni dolg, mu bodo najprej odtegnili svoto in potem še le bo prejel penzijo . PODRŽAVLJENJE JUŽNE ŽELEZNICE. S 1. tem mescem je podržavljena juž. železnica in prometni minister je izjavil, da se je to izvršilo po skle . pu ministrskega sveta od 3. in potem še od1 20. avgusta iz sledečih vzrokov, ki jih minister navaja doslovno: 1. Stavka na južni železnici. Ta stavka bi se lahko razširila tudi na mnoge proge državne železnice. Po dobljenih informacijah od policijskih in vojaških organov so imeli pri štrajku vmes prste elementi, ki so proti sedanjemu stanju. Namen stavke je bil poleg protesta, da se preizkusi organizatorična moč ne samo železničarjev, nego tudi drugih strok. Ugotovljeno je, da se zadnji čais pri gotovem osobju južne železnice opaža razpoloženje za štrajk. 2. Gospodarski razlogi, ki narekujejo prevzem južne železnice. Letošnja letina je izredno bogata. Izvoz pridelkov iz naše države bo izredno velik. Treba bo velikanskega števila vagonov in osobja. Najbolj bodo pri tem prizadete proge južne železnice. Vsak štrajk ali pasivna resistenca bi povzročila ogromno škodo. Zato pa vlada ne bi mogla prevzeti odgovornosti. 3. Edinstvenost notranjega prometa. Južna železnica je po zemljepisni legi prišla v omrežje državnih železnic in prekinja našo kontinuiteto. Otežkočena je direktna odprava in manipulativna služba, ki zahteva mnogo osobja. Zato je bik) v interesu edinstvenega prometa in racionalne uprave, da se južna železnica prevzame v državne roke. 4. Pravo do eksploatacije južne železnice po rimskem sporazumu. Rimski sporazum daje pravo, da na dogovorjeni dan po ratifikaciji sporazuma prevzamemo eksploatacijo južne železnice na ozemlju naše države. Dogovorjeno je bilo, da naša država prevzame južno železnico najkasneje do 1. oktobra 1923. Vlada je pa smatrala za potrebno, da prevzame južno železnico, dokler je njeno osobje še militarizirano. Vlada je v smislu rimskega sporazuma deponirala ratifikacijo — kar je storila tudi italijanska vlada — in izjavila, da prevzame določene finančne obveznosti. Pripominjam, da je italijanska vlada že takoj po svetovni vojski prevzela južno železnico na svojem ozemlju. 5. Odkupna cena. Po rimskem sporazumu je določe na cena, po kateri imajo zainteresirane države odkupno pravo do eksploatacije južne železnice, dokler ne poteče koncesija (1968). Ta odkupna cena znaša za našo državo: za prevzem eksploatacije železniških prog in celokupnega inventarja od 1. januarja t. 1. do preteka koncesije letno 5,800.000 zlatih francoskih frankov. Ta izjava je zelo značilna za vlado ^zlasti glede prve in druge točke. Kako se more minister še čuditi, da je med železničarji gibanje ali razpoloženje za štrajk? — Takega razpoloženja je dovolj' tudi pri drugih stanovih, tako na primer pri profesorjih, sodnikih itd. in ikako naj bi ne bilo pri železničarjih, ki omedlevajo vsled lakote v službi. Nadalje ne smemo pozabiti, da je vlada brez narodne skupščine ratificirala rimsko pogodbo od 29. marca 1923 in da je to protiustavno. Vlade in posebej še prometni minister se ne zaveda, da je državna administracija železnic zelo slaba in da je reorganizacija silno težko delo. Minister je izdal tudi oklic na osobje dosedanje južne železnice ter zagotavlja vse dosedanje pravice kakor tudi nove državnega osobja, kar pa osobje biv-še južne železnice ne sme zapeljati, da bi nehalo budno motriti vse, kar se bo godilo. Vse funkcije obratnega ravnateljstva prevzame «Državna uprava južne železnice«, z dosedanjim pomočnikom generalnega direktorja ministrtsva prometa Evgena Deroko na čelu. V tej državni upravi bo tudi bivši pokrajinski namestnik Ivan Hribar in več strokovnjakov iz Beograda in Zagreba. Dnevne novice. Pii Sv. Križu pri Ljutomeru je bil včerajšnjo nedeljo shod Slovenske ljudske stranke, ki se je prav dobro obnesel. Zbralo se je jako veliko občinstva, ki je z velikim zanimanjem sledilo izvajanjem poslanca dr. Hohnjeca. Poslanec je tolmačil poslušalcem politični položaj v naši državi, ki je nastal vsled nespravljivosti srbskih centralistov, razpravljal o nalogah in borbah revizionističnega bloka, o situaciji, ki je nastala vsled Radičevega potovanja v inozemstvo, ter o praznih kombinacijah, ki so jih te dni gotovi časniki spravili v 'svet. Dr. Hohnjec je zavrnil laži, ki jih naši nasprotniki širijo o naši stranki, ter je v to svrho pokazal ostro in težko borbo naših poslancev zoper poedine od radikalne vlade predložene in od radikalov in njihovih zaveznikov, Turkov in Nemcev, sprejete zakone. Končno je izjavil, da bo naša stranka vztrajala v borbi za istinito avtonomijo slovenskega naroda. Župan Štuhec, ki je predsedoval, je predložil resolucijo, v kateri se je poslancem Jugoslovanskega kluba izreklo popolno zaupanje in priznanje za dosedanje delo. Resolucija je bila enoglasno sprejeta. Zborovalci so na to v posebni resoluciji protestirali zoper ukinjenje jesenskih počitnic na deželi ter zahtevali, da se morajo te počitnice zopet upeljati. Shod SLS v Št. liju v Slov. gor. «se je dne 2. septembra zelo dobro obnesel. Predsedoval je gospod Franjo Thaler. Govorila sta tajnik SLS Krajnc in poslanec Žebot. Jugoslovanskemu klubu se je izreklo popolno zaupanje. - ' Borba za kruh. Štrajk rudarjev v Trbovljah ter štrajk železničarjev v mariborskih delavnicah ni nič drugega, nego upravičena borba za kruh. Sila je pri teh ubogih trpinih prikipela do vrhunca. Ne privatne bogate družbe, ne vlada noče pomagati. Poslanec Žebot je na shodu v Št. liju dne 2. 1. m. pozval ljudstvo na deželi, naj stopi s svojim srcem, s svojimi simpatijami na stran onih, ki se bore za borni svoj kruh. Vse ljudstvo mora danes skupno z našimi poslanci pomagati izvojevati težko borbo za zmago pravice. Tudi mi pozivamo vse naš inče, da stojijo na strani ubogega delavca. Joško Rajh, liberalec in samostojnež, je po milosti demokratov postal gerent okrajnega zastopa ljutomerskega. Rako on pojmuje nalogo načelnika, ki mora hiti objektiven in pravičen napram vsem strankam in vsem krajem v celem okraju, spričujejo obilne pritožbe zoper njegovo poslovanje. Naj si samostojni kapetan ljutomerskega okraja ogleda občinsko cesto, ki vodi iz Križevec do Veržeja in katero zelo rabijo vozniki iz Prekmurja. Cesta je v takem stanju, da se jo bo kmalu moglo vzporedtii s pravimi balkanskimi cestami. — Pristojni činitelji so se že večkrat obrnili na gospoda Rajha, da bi dal materijal, ki je bil na razpolago, navoziti tudi na cesto in tako zamašiti naj večje jame. — Rajh pa si je rajši zamašil ušesa ter navažanje dirigiral na ceste, ki peljejo v Moto in njeno okolico. Taka je samostojna pravičnost in skrb za ljudstvo in njegove potrebe. Dinamitni napad na električno centralo v Trbovljah. V četrtek okrog 1 ure zjutraj je nastala v električni centrali v Trbovljah silna detonacija. Eksplodirala je na dosedaj še nepojasnjen način dinamilna patrona ali bomba, ki je bila skrita pod kotlom. Popokale so šipe, streha je poškodovana, paznika, 'ki je ravno stroje kontroliral, je pa vrglo ob tla. Dobi J je lažje poškodbe. V poslopju je poškodovan Je kotel, a ne tako močno, da bi se moral ustaviti obrat. Uvedena preiskava je dognala, da je v Zagorju pri apnenici Birolli zmanjkalo 20 kg dinamita. V sumničenju, da so napad povzročili rudarji, je bilo 30 delavcev aretiranih. Zveza rudarskih delavcev je dala izjavo, ki pravi med drugim: «Podpisana organizacija izjavlja, da obsoja vsak individualistični anarhistični akt, tako tudi ta napad:. Električna centrala v Trbovljah je zastražena po orožnikih in je v centrali zaposlenih nad 20 delavcev. Zato je izključeno, da bi dinamitni napad mogli izvršiti stavkujoči delavci, ne da bi bili opaženi. Zahtevamo, da se slučaj takoj preišče in rezultat preiskave objavi, da se ne bo rudarje po krivici smatralo za atentatorje, kot se jih je lani po krivici smatralo za tatove dinamita. Pred' vsem pa zahtevamo, da se dožene, je-li mogoče nezaposlenim in nepoklicanim priti v elektrarno in izvršiti atentat.« — Kako daleč je že preiskava, nam ni znano, potrebno je pa na vsak način, da preiskovalna oblast ne pozabi na mnoge slučaje v zgodovini razrednih bojev, da so se atentati nalašč inscenirali v svrho odvrnitve ugodnega javnega mnenja od delavske strani na stran podjetnikov. ‘ Rudarski štrajk traja že šest tednov in je v teku zadnjih 40 let druga najdaljša stavka. Družba jo hoče streti na vsak način in pomaga ji tudi vlada, ki je sedaj napad na električno centralo porabila, da odkrito stopi na istran družbe ter udari po rudarjih še preden preiskava dožene, kdo bi mogel sploh podtakniti in užgati dinamit. — Družba je najela večje število delavcev iz Hrvatske, ki pa sedaj pripovedujejo, da so prišli na podlagi brzojavk, ki so velele, da je štrajk že končan in da tudi domače delavstvo dela. Mnogo Hrvatov se je vrnilo domov, drugi pa družbi niso posebno koristni, ker niso vajeni dela in ker so rovi v zelo slabem stanju. Hrvati in stavkokazi delajo povsod samo na dnevnih kopih. K carinarski tihotapski aferi, katere glavni krivec carinik Grünwald! sedi v celjskem zaporu, prinašajo zagrebške «Novosti« zelo zanimive podrobnosti. Vtihotapljeni zavoji 'saharina in cigaretnega papirja so se slučajno našli v Zagrebu. Komisar železniške policije Ikalčevič je iskal po svoji stari navadi komunistično in drugo prevratno literaturo in ko je pri prenašanju istega blaga nekemu nosaču padel zavoj na tla, se je komisar tudi vrgel'nanj in našel je mesto komunističnih knjig — saharin. Da najdejo lastnika, so se odločili za zvijačo. Najdene zavoje so razglasili med onimi po-šiljatvami, ki so redno došle in se sedaj iščejo lastniki. To se je posrečilo in neki jud iz Banjaluke se je res prijavil. Da bi zvedel za sokrivce, se je komisar tega človeka držal ter mu govoril, da bo že on izposloval izročitev stvari, če mu da kako nagrado, ker je ubog državni uradnik. Jud je šel na lim, poklical je še svojega kompanjona in potem so vsi trije po zagrebških gostilnah in kavarnah pohajali ter se posvetovali o izdaji zavojev in podkupnini. Juda sta bila popolnoma uverjena, da je komisar res kak carinski uradnik, ki hoče tako pod roko izdati došle pakete. Ko je komisar v neki gostilni iz svojih gostile!jev izvlekel, kar je rabil, je pa dejal: sedaj je dosti cirkusa — in oba aretiral. — Carinik Grünwald' iz Celja je bil od carinarnice poštni carini na kolodvoru samo začasno dodeljen, iz urada si je pa prilastil štampiljo «otpremljeno — stara roba« in s to je pošiljal saharin v Zagreb Sedaj hoče celjska carinarnica vse krivdo zvaliti na železniško osobje, menda radi tega, da Grünwalda reši, ali pa, da ne bi padla slaba luč na njeno poslovanje. — Aretirana Židova v Zagrebu sta označila nekega Meierja na Dunaju kot odpošiljatelja, potem so pa neki listi napačno poročali, da je bil neki Meier v tej aferi aretiran v Mariboru. Morilec Daskalova v Beogradu. Atentator Nikolov je dopotoval v Prago naravnost iz Sofije, pri bolgarskem poslaništvu v Pragi je bilo deponirano zanj nekaj denarja in sedaj se doznava tudi to, da se je na polu zadržal nekaj časa v Beogradu. Opis njegove osebe se popolnoma strinja z onim mladim Bolgarom, ki je posedal po beograjski kavarni «Moskva« ter raznim ljudem pripovedoval, da bodo makectonslvujušči vse zem-ljbradniške voditelje v emigraciji pobili. Ko je tako govoril, se nihče ni spomnil, da ga prijavi redarstvu. V Beogradu je menda že tako vpeljano, da so revni ljudje na prvi pogled sumljivi, dočim na kakega gosposkega vladnega atentatorja nihče ne postane pozoren. Zloraba državne himne in kraljevega imena od strani Or june preprečeno po novem ukazu. Slovenski orjunci so si izmislili ter prakticirali trik, ki jim je precej časa služil prav dobro in se večkrat tudi obnesel. Ako je pri orjunksih izgredih, pretepih in kravalih navalila na orjunce žandarmerija ali policija, so se ti junaki vzravnali v na: pozor! in začeli peti državno himno ter vzklikati kralju, narodnemu in državnemu edinstvo. Orožniki in policaji so se tudi morali zravnati in poslušati spoštljivo petje državne himne. Sedaj so se višje žandarmerijske oblasti toliko spametovale, da so izdale žandarmerijskim postajam okrožnico, ki zapoveduje žandar jem izvršitev. dolžnosti napram or-juncem, pa če bi ti pri po zakonu prepovedanih izgredih prepevali državno himno, zlorabljali kraljevo ime, ali krulili oni slavospev na svojega zelenega zmaja. Orjunce bodo odslej zapirali tudi med petjem državne himne, da bodo aretacije bolj vesele in slovesne. Doslej pa je bilo tako, da bi bil kak orjunec lahko mirno klal svojo žrtev, njegovi tovariši bi peli v krogu krog njega državno himno in oborožena sila bi še morala salutirati zločinu. Pri nas prihajajo višje oblasti prav počasi in po dolgih ovinkih do uvidevnosti! Odkod je molzla Orjuna denarno podporo? x)emo~ krat je sedaj neprestano kričijo, kako radikali razmetavajo državni denar. Demokratje imajo najmanj vzroka se pritoževati ter Skandalizirati nad korupcijo radikalov, ker so bili sami najhujši korupcijoništi, dokler so sedeli skupno z radikali pri vladnih jaslih. Po hrvatskem časopisju je že zopet zaplavala ena afera, katero so si privoščili demokrati za dobo vladne koalicije z radikali. Gre namreč za denarno podporo demokratske avantgarde Orjune. Dne 1. juljia 1921 je dal trgovinski minister Prometni banki, ki je demokratsko-orjunaška, na posodo 5 milijonov dinarjev in sicer na tri procente. Banka je razpolagala s tem denarjem do junija tega leta, ko je sedanji minister trgovine dr, Kojič zaznal za to lumparijo, dvignil denar iz Prometne banke in ga naložil v Državni hipotekami banki po 5 procentov. Koliko je bila državna blagajna oškodovana si lahko vsak čitatelj sam izračuna, a koliko je še le zaslužila orjunska banica, ki je imela na razpolago kredit od 5 milijonov po 3 procente, sama pa je poso-j evala denar po 24 procentov. Take so bile metode demokratov, da so si napolnili svoje strankarske fonde in začeli z organizacijo iz državne blagajne plačanih or-j uncev. Državna dvorazredna trgovska šola v Celju. Razredni (ponavljani) izpiti prično v pondeljek, dne 10. septembra ob 8. uri. Vpisovanje bo v torek, dne 11. septembra od 9. do 11. ure. Sprejemni izpiti bodo v sredo, dne 12. septembra od 8. ure naprej. V četrtek, dne' 13. septembra bo ob 9. uri otvoritvena sv. maša v cerkvi Marijinega Oznanenja, nato v razredih razlaga šol. in disciplinarnega reda ter razglasitev urnika. — Pouk prične v petek, dne 14. septembra. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani je priredil v Šoštanju tečaj za moško in damsko prikrojevanje. Ob priliki zaključka tečajev se priredi razstava risark- i kih izdelkov, ki bo odprta v četrtek, dne 6. t. m. od 10. do pol 2. ure popoldne v prostorih meščanske šole. Na ogled se vabi splošno občinstvo, 'ki čisla in upošteva napredek obrtnega šolstva. Državna gimnazija v Mariboru, šolsko leto 1923-24 se otvori dne 12. septembra ob 9. uri s službo božjo v Alojzijevi cerkvi. Dne 13. septembra ob 8. uri je reden pouk. — Dne 11. septembra popoldne ob 4. uri je vpisovanje lanskih dijakov v višje razrede in ponavljal-cev; ob tej uri se tudi oglasijo učenci I. razreda, ki so v juniju položili izpit za ta razred. Sprejemni izpiti za I. razred tistih učencev, ki se oglasijo za september, bodo istega dne, t. j. dne 11. septembra (v torek) od 10. ure dalje; prinesti morajo s seboj zadnje šolsko spričevalo in krstni list. — Ponavljalni in dodatni izpiti se vršijo v ponedeljek, dne 10. septembra; zjutraj ob 8.uri morajo biti vsi pripravniki v gimnaziji zbrani. Ako iz nujnih razlogov kateri izmed njih želi biti vprašan že pred tem dnevom, naj to pravočasno prijavi ravnateljstvu. Oderuh. V bližini Jelačičevega trga v Zagrebu je imel brivec Mokrovič svojo brivnico, v kateri je bril j svoje žrtve z največjo vnemo in pridnostjo. Temu briv- I cu se niti sanjalo ni, da bo postal njegov skromni lokal •; ognjišče velike senzacije. Eden od njegovih obiskoval-': cev mu je te dni izkazal uslugo in ga je ovadil so- j dišču. Sodnija je napravila preiskavo in odkrili so čud- > ne brivske številke. Gospod Mokrovič je obril 500 žrtev j in procentna višina posojil se je gibala med 3500 do j 5000 po sto. Število menic, na katere je izposojeval ta I brivec denar, znaša 300. In sedaj so brivca zagrebških j žepov zaprli in mu naprtili pravdo, ker je svoje obisko- j valce' bril preveč na gladko. Redek draguljar. Hrvatsko časopisje javlja, da je v Zagrebu draguljar, ki razglaša po časopisju čudne ogla se na različnih straneh listov. Na eni strani je čitati oglas: Kupujem zlato in srebro po najvišjih dnevnih cenah, na drugi strani pa lahko čitamo: Vsi zlati in srebrni predmeti se lahko kupijo pri meni po najnižjih , cenah. Ubogi mož res zasluži, da ga postavijo Hrvati j kot velikega javnega dobrotnika. Pri vsej dobrotljivo- ; sti tega draguljarja pa se je bati, da mu bo njegova praksa usilila v roke beraško palico . . . Zveza Zagreba s Splitom. Lička železnica, ki bo spajala Zagreb s Splitom je skoro povsem gotova, raz-ven par desetin kilometrov med Gračace-m in Kninom, j Cela proga bo oddana prometu črez kakih 10 mesecev. Ta zveza bo silnega pomena za Split, ki bo s tem pre- i nehal biti samo lokalno pristanišče. Zveza s takim industrijskim centrum, kot je Zagreb, bo mu podalo čisto drugačno lice. Važnost te železnice ze uvidel tudi Beograd, ki se z vso vnemo trudi, da zavleče graditev, ker je ljubosumen na Zagreb. Beg poštnih uradnikov iz službe v Vojvodini. Od maja tega leta pa do sedaj je v Novem Sadu zapustilo ! službo na pošti 21 uradnikov ter so si poiskali kruh v j privatnih podjetij. Vzrok so premale plače, od katerih j uradniki niso mogli živeti. Vsled1 pomanjkanja poštnih \ uradnikov novosadska pošta komaj posluje. V mestu j vlada opravičena bojazen, da še ostali uradniki zapuste > službo, kar bi pomenilo popoten zastoj dela na pošti in bi napravilo silno zmešnjavo v vsem javnem življenju. Koliko dolarjev dospe letno iz Amerike na Hrvatsko? Zagrebški «Morgen« poroča, da živi v Ameriki najmanj 200.000 Hrvatov. Od teh pošlje gotovo vsak na leto v domovino 50 dolarjev. Najmanjša Svota dolarjev, ki priroma letno iz Amerike v Jugoslavijo, je 10 milijonov dolarjev. Vzorno organizirano tatinsko družbo je odkrila policija v Vršcu v Banatu. Družba je imela več članov, med njimi trgovca Jovanoviča in Radojčiča, ki sta v svoji trgovini prodajala izključno drugim trgovcem u-kradeno blago. Družba je obiskovala vsa mesta v Banatu, kjer je izvršila tatvine najraje pri trgovcih, blago pa spravila v Vršac, kjer sta ga kompanjona Jovanovič in Radojčič prodala po dnevnih cenah. Vrednost dosedaj ukradenega blaga se ceni na 2 milijona din. Prenapolnjena ječa. Zapori v Novem Sadu so tako polni, da morajo jetnike prevažati v ječo v Sremski Mitroviči, da napravijo prostora novodošlim. Največ jet-• ni kov je zaprtih vsled političnih deliktov, zlasti vsled zadnjih bojev med liana o-Srna o in Orj-uno. Izgubila dar govora. Šivilji Ljubici Šarman je v Zagrebu postalo slabo na ulici, se je zgrudila nezavestna na tla. Rešilno društvo jo je prepeljalo v bolnico, kjer se je zdravnikom po dolgem trudu posrečilo, poklicati jo nazaj k zavesti. Ko se je zbudila, pa ni mogla več govoriti. Pisati je še znala, ter je napisala naslov svojih staršev, da so jih obvestili o nezgodi hčerke..— Zdravniki sedaj stoje pred čudnim pojavom, kakor da je deklica izgubila dar govora. v . V Novi Sad sta prepeljana bivša naša avijatika, ruski polkovnik Lojko in kapetan Kotas, ki sta hotela^v našem eroplanu pobegniti v Rusijo. Toda svojega cilja nista dosegla, ker sta morala vsled defekta na letalu j spustiti na tla na romunskem teritoriju, tik ruske meje. Ko sta hotela mejo prekoračiti, so ju prijele rumun-V spe straže. Rumunija ju je izročila naši državi, in prišla bosta pred vojno sodišče. Letalo, ki sta ga pustila v Ru-muniji, so odipremili naši piloti nazaj v Novi Sad. Iz Maribora. O stavki v mariborski železniški delavnici ise mar-sikaj piše in ugiblje, pravega vzroka se pa ne najde In vodstvo se na vso moč trudi, da ga prikrije ter je prav veselo, če se javnosti hote ali nehote razglašajo samo postranske stvari celega spora. Spor je nastal edino vsled tega, ker se je 'Skušalo • sestradano delavstvo še razdvojiti in zapeljati v medsebojno mržnjo. To se je poskusilo s črezurnim delom. Prej so tako delo opravljali po potrebi celi posamezni oddelki, zadnjič so pa iz enega oddelka začeli klicati posamezne delavce ter jim nalagati črezurno delo. Delavci: so rekli: vsi iz oddelka ali pa nobeden, kar se v tem oddelku ni po- j srečilo, to so dosegli v drugem in delavci drugih oddel - ; kov so bili tako prisiljeni, da so tudi ta oddelek po- ; učili o sklepu, ki se povsod drugod solidarno izvaja, j Vodstvo je na to posamezne delavce klicalo v pisarno : ter začelo z njimi sestavljati protokole, da bi se lahko : komu naprtila odgovornost. Povedati je tudi treba, da j delavnica nima zaupnikov. Prejšnji so odložili svoje ■ mandate, novih zaupniškili volitev pa vodstvo ni raz- j' pisalo in tako je treba še posebno obsojati vsak pos- j kus netitve razdora in pa to, da se iz složne mase po- : samezne lovi kot odgovorne. Delavstvo je najprej samo zahtevalo, da se s tem in s protokoli preneha, ter da se | črezurno delo zopet tako vrši, kot poprej. Vse druge j točke, odnosno zahteve so se pa potem sprožile, ker so j se začeli razgovori med vodstvom in delavci. j Stavka v tkalnici Doctor in drug je danes izbruhnila. Delavci 'zahtevajo 8 umi delavnik in 30 odstotno povišanje plač. Stavko vodi Jugoslovanska strokovna zveza, pogajanja se nadaljujejo popoldne ob štirih, zve čer je pa ob šestih zborovanje v Lekarnišia ulici. Resnicoljubnost pa taka! Nobena stranka ni doslej tolikanj lagala po svojih glasilih kot policajdemofcratje. A kljub lastni laži ter prevari pa vedno očitajo drugim listom laž. Med temi policajdemokratskimi neresnico-ljubi je tudi «Tabor.« Naši javnosti je še menda- v spominu, kako je obdolžil «Tabor« na zločinsko podel način, da je major Grebenc odrezal za časa okupacije Srbije od stran bivše Avstro-Ogrske Srbu Laziču jezik. Sedaj- se je izkazalo, da je Srb Lazič povsem] zdrav ter nepoškodovan in je bil pred kakimi tremi mesci obsojen v Beogradu na zelo občutno kazen. Major Grebenc je seve «Tabor« tožil in ono policajdemokratsko gospodo, ki se je celo drznila svoje izmišljene trditve podpisati imenoma, Pravda se je vlekla mesce in mesce, ker je bilo treba zaslišati razne priče v Srbiji in g. Lazič je bil med tem obsojen. Za Lazičem bi bil prišel na vrsto tudi «Tabor« ter njegovi pomagači. Policajdemo-kra-tski resnicoljubi pa so se zbali roke pravice in v petkovi številki je prinesel «Tabor« -dve podpisani izjavi. V teh izjavah preklicujejo: «Taborov« odgovorni urednik Ozim, trgovski nastavljenec črnetič in veletrgovec-orjiunaš Lenart vse nekdaj objavljene zločinske obdol-žitve napram majorju Grebencu. Da bo javnost vedela, kakih podlosti so zmožni policajdemokratje, objavljamo obe «Taborovi« izjavi: Izjava. Mistificiran vsled no- ; tiče v listu «Balkan«, sem leta 1921 v «Taboru« priobčil zoper g. Milana Grebenca, pešadijskega majorja, notico z žaljivo vsebino, ki jo pa po razkritju te mistifikacije lojalno preklicujem. V Mariboru, dne 30. avgusta 1923. | Rado Lenart. — Izjava. Podpisana sva priobčila v listu j «Tabor« dne 16. novembra in dne 15. decembra 1921 med mariborskimi novicami notice, s katerimi sva dolžila g. pešadijskega majorja Milana Grebenca, da je kot okupacijski avstrijski častnik za časa svetovne vojne postopal s srbskim prebivalstvom bestijalno, da je uničil nekemu Srbu Laziču jezik, osumila sva ga javno v j listu tatvine v škodo italijanskega poslaništva, nadalje sva mu očitala, da v Mariboru trži s stanovanji. Gospod major je vložil vsled teh očitkov proti nama tožbo. Ker i sva se v teku preiskave prepričala, da sva nasedla zlob- j . ni mistifikaciji, -preklicujeva lojalno vse trditve v no- j ticah dne 16. novembra in dne 15. decembra 1921 pri- I i občene v «Taboru« kot neresnične ter obenem obžalu- | jeva, da sva delala g. majorju krivico. Maribor, dne 18. j . avgusta 1923. Rudolf Ozim, odgovorni urednik «Tabo- i ra«, črnetič Slavko. — Tako krade čast policajdemo- , kratsk-0 časopisje čisto nedolžnim ljudem na zločinski ; način. G. Reismanu priporočamo, da bi obe izjavi iz «Tabora« poslal tudi «Jutru.« G. dr. Reisman ima nam- ; reč -silno veselje, ako zamore na dolgo in široko poro- -čati o kaki malenkosto-krivični obsodni kakega klerikalca. «Tabor« bo imel z zgoraj citiranima- izjavama ; za nekaj časa dovolj iz poglavja o demokratski zločin- j ski neresnicol j ubnosti. Čuden spomin. Ob priliki kraljevega obiska mari-i borske razstave so stali pri vhodu in izhodu mariborski Sokoli v krojih. Mem temi sokolaši je bil tudi slabo-; znani orjunec Viki Hren. Ker se je -povsod tiščal v o-; spred jc, m-u je princ Arzen, ki je bil v kraljevem sprem-j stvu, stopil na nogo. To srečanje s prinčevo nogo je Vikija tako vzradostilo, da je tekel domov, sezul čevelj in sedaj ga hrani Hrenova rodbina skrbno zaprtega v o- j mari kot trajen -spomin na nezabni dogodek, da, je princ stopil na -nogo njenemu članu Vikiju. Kdo naj razume spomine sokolaških orjuncev. Ne pozabite naših dijakov v Mariboru, ki si radi 1 draginje ne bodo mogli plačati večerje. Večerjo jim bo j oskrbela «Dijaška večerja«. Prosimo pa prijatelje dijakov, da prispevajo, kakor lani za Dijaško večerjo de-I nar ali živila. Nabrani darovi «e pošiljajo na naslov: j Dijaška večerja v Mariboru, Cirilova tiskarna. Dr. Je-rovšek, t. č. predsednik. Kupujte za šole in sicer za ljudske, meščanske in I srednje šole vse knjige in vse šolske potrebščine v pro-- dajalni Cirilove -tiskarne, kjer bodete ceno in dobro ; postreženi. Ta trgovina se vsakomur najtopleje pripo-i roča. Glasbena Matica. Vzporedno z drugimi učnimi za-i vodi začne tudi pevski zbor Glasbene Matice svoje delo. Merodajni činitelji so pripravili toliko dela, da se ga je j treba takoj lotiti. Zato imamo prvi sestanek in vajo v sredo zvečer to je dne 5. septembra ob 20. uri v društveni I sobi. Vabimo vse -pevce i-n pevke, vse dosedanje in no-I ve, da se tega -sestanka gotovo i-n točno udeleže, ker se i imajo izvršiti razni ukrepi in odločitve. Pevski zbor i Glasbene Matice more računati le na resne delavce, ki se zavedajo vzvišenega namena -kulturnega društva. In takih delavcev in delavk je med nami dovolj. Zato pridite v čim večjem številu. Odbor. Prosvetni kartel v Mariboru ima danes zvečer ob pol sedmih v prostorih Lekarniške ulice 6 važno sejo. Zastopniki organizacij,naj pridejo točno in zanesljivo. Članstvo in naraščaj Ljudskega odra naj se zanesljivo udeleži sezonske skupščine, ki se vrši danes ob 8. uri zvečer v Lekarniški ulici. Poslovilni večer ustanovitelja in dosedanjega vodje mariborskega Ljudskega odra g. Jan. Peršuha se vrši na praznik v soboto dne 8. septembra ob 8. uri zvečer v dvorani v Lekarniški ulici 6. Na sporedu: petje zbora, solopetje, deklamacije, nastop dece, uprizoritev več prizorov iz raznih dramskih del, godba itd. — Vstopnice za ta večer se dobe v pisarni Ljudskega odra v Lekarniški ulici. Krščanska ženska zveza v Mariboru priredi prihodnjo nedeljo, dne 9. t. m. v gostilniških prostorih in vrtu gospoda Birtiča v Melju «Pri mestni klavnici« veliko vrtno veselico z zanimivim sporedom. Pri prireditvi sodeluje tudi godba Katoliške omladine v Mariboru. — Ker se bo ves čisti dobiček porabil v podporo revnih članic, se vabi vse k udeležbi. Orliški krožek v Mariboru ima zopet svojo redno telovadbo prihodnji teden v pondeljek, sredo in četrtek od pol 7. do 8. ure zvečer. Članice se naj telovadbe sigurno udeležijo ter povabijo tudi druge, ker se prične z novimi vajami. Smrtna kosa. Umrl je dne 31. avgusta g. Josip Hra-šovec v Mlinski ulici št. 37, star 83 let. Pogreb je bil včeraj. N. v m. p.! Tečaji za strojepisje in stenografijo. Na zasebnem učilišču Legat v Mariboru začnejo novi tečaji za strojepisje in stenografijo dne 1. oktobra in trajajo 4 mesece. ■ Vpisovanja i-n pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. Društvo stanovanjskih najemnikov v Mariboru opozarja gg. odbornike društva, da se sigurno udeležijo odborove seje v ponedeljek, dne 3 .septembra, ob pol 7. uri zvečer. Priporočamo naj cenejšo manufakturno trgovino M. Fel-din, Maribor, Grajski trg L — Več v oglasu. Dušica. Roman v treh delih. Angleški spisala B. Orczy. Prevedel Paulus. 44 «Povedem vas v sosedno sobo, hladna je, počili si bodete! Poskrbel vam bom okrepčil —. Ste bolni gospa?« «Le strašno sem utrujena«, je odgovorila medlo in mu podala roko. Peljal jo je v dvorano poleg plesišča. Prijetno hladna je bila in polna osvežujočega zelenja. Zdrknila je na stol. To dolgo čakanje je bilo neznosno. Zakaj jej ni prišel Chauvelin povedat, kaj je videl? Kabinetni minister se je trudil na vse načine, da bi jo poživil. Komaj da ga je poslušala, -kaj pravi. Hipoma ga je vznemirila z nepričakovanim vprašanjem. «Dragi lord, ali ste videli, kdo je bil v obednici tistikrat poleg gospoda Percyja —?« «Edino pooblaščeni poverjenik francoske vlade, gospod Ghauvelin. Tudi on je trdno spal na svojem divanu v drugem kotu. — Zakaj me vprašate, gospa?« «Ne vem —. Jaz —. Ali ste s-i zapomnili čas, kedaj je to bilo —?« «Kakih pet ali deset minut po eni je bilo. — Čudim se, da milostljiva poprašujete za tem!« je pridejal. Zdelo se mu je, da je njegova spremljevalka zelo razumljena in da niti ne posluša njegovih duhovitih besed. In zares je bila zelo razburjena. Pa njene misli niso bile daleč v stran. Komaj nadstropje nižje, v isti hiši, v obednic-i, kjer je čakal Čhauvelin. Ali je zgrešil svoj namen? Za trenutek j-o je navdajalo upanje, da je Andrej posvaril «Dušico« in da Chauvelinova past ni u jela za-željenega ptiča. Pa kmalu se je to upanje umaknilo strahu. Če je zgrešil — kaj bo z Armandom —? Gospod kabinetni minister je umolknil. Ni se mu ljubilo več govoriti, ko je opazil, da ga lepa dama vobče ne posluša. Iskal je priliko, da bi se kakorkoli izmuznil. Kajti sedeti poleg dame, četudi je lepa, ki pa se ne zmeni za vaš trud, katerega imate z njo, da bi jo zabavali — to ni razveseljivo, tudi za kabinetnega ministra ne. «Ali naj grem in pogledam, če je kočija že pripravljena?« se je ponudil končno zelo vabljivo. «Ah — hvala vam, hvala vam! Če bi bili tako zelo prijazni —. Bojim se, da -sem zelo dolgočasna —. Pa res sem utrujena —. Morebiti bi bilo bolje, da ostanem sama -t-. Rada bi se ga bila iznebila. Upala je, da stari lisjak Chauvelin leži kje na preži —. Pa kabinetni minister je šel, Chauvelina pa ni bilo od nikoder. Oh, kaj se, je zgodilo? Tresla se je za Armanda, smrtni strah jo je obhajal, da je Cha uvelimi spodletelo, — da ga je navihana «Dušica« ukanila —. In vedela je, da od Chauvelina zaman pričakuje usmiljenja —. Postavil jo je pred svoj kruti ali — ali, hudoben je bil, rekel bo, da ga je varala in v svoji neizprosni maščevalnosti bo zahteval Armandovo kri —. 'i Dobro stanovanje s hrano se dobi v Marijini ulici štev. 10 III. nadstropje, vrata 8. 529 fm Dijak se sprejme na stanvanje in hrano. Naslov v uprav-ništvu. 526 Tri dijake sprejme na stanovanje in hrano. Gospejna ulica štev. 2. 528 Velite si pohranite, Za dijake so znižane cene za nove ure, kakor tudi za popravila ur. Se priporoča Lovro Stoječ, urar, Maribor, Jurčičeva ulica 8. 525 2—1 Pa ni ga varala, — storila je, kar je mogla, do skrajnosti je šla iz ljubezni do Armanda. Ne ne, kar , misliti si ni mogla, da bi mu bilo izpodleteld —. Ni mogla več pri miru sedeti, vstala bo, šla bo, : da takoj zve, in če bilo tudi najhujše —. Čudila se je, ; da še ni prišel Chauvelin in izlil nad njo svoje jeze. Prišel pa je sam lord Grenville in ji povedal, da j je kočija pripravljena in da Percy čaka nanjo z vajeti v rokah. Margareta se je poslovila od gostoljubnega lorda, po dvoranah so jo pozdravljali njeni številni prijatelji in znanci in klicali veseli «Na svidenje!«, neizogibni kabinetni minister jo je pospremil do stopnic, spodaj pri palačinih vratih so nepotrpežljivo topotali Percy -jevi čistokrvni konji. In na stopnicah, prav v trenutku, ko se je poslovila od svojih spremljevalcev, se je pojavil lisičji Chauvelin. Počasi je stopal in si mel suhe, dolge roke. ; Zagoneten izraz je ležal na njegovem licu, vesel, pa obenem skrajno začuden —. In ko sta se njuna pogleda srečala, se je zlobna hudomušnost zableščala v njegovih malih očeh. f «Chauvelin«, je dejala, ko se je ustavil in se glo- * boko poklonil, «voz me čaka pred hišo. Ali smem prositi za vašo roko—?« 1 fj .Vljudno in dvorljivo kakor vsikdar ji. je ponudil 3 roko in jo spremljal po stopnicah. Gneča je bila veli- ' ka, gostje so se poslavljali, eni so odhajali, drugi so ^ sloneli ob pregraji ter gledal iodhajajoče odlične oseb- I nosti, pozdravi in klici so vršali po zraku, r «Chauvelin«, mu je rekla z obupnim glasom, «po- ; vejte, kaj se je zgodilo?« j «Kaj bi se naj bilo zgodilo?« je vprašal s ponare- j jenim začudenjem. «Kje? Kedaj?« j ¥ «Mučite me, Chauvelin! Pomagala sem vam no- & Ako kupujete vse potrebščine za moške in ženske obleke kakor tudi razno platno, sifone, izgotovljene srajce, hlače, predpasnike, posteljne odeje, koce, svilene rute, šerpe, kravate, nogavice itd. edino le v priznano naj- cenejši Vinograd v najbližji okolici Maribora in najlepši legi, proti gotovini na prodaj. — Gosposka hiša s tremi sobami, kuhinjo, stiskalnico, kletjo, verando, vrtom in vinograj-sko hišo. Velikost 6 oralov od tega 2 orala vinograda in 3 in pol orala sadonosnika. Jentl, Kamnica. man&gfaiifumg trsevini Ekonom, s prvorazrednimi spričevali, z večletno prakso v vodstvu gospodarstva vseh panog išče službe. Naslov v upravništvu. 530 M. FELDIN ■ ■ ■ Šepetaj e je govorila. Upala je, da se v splošnem drenjanju in vrvenju nihče posebno ne bo zmenil za njo in za njene pogovore s francoskim odposlancem. * (Dalje prihodnjič). Slej ali prej bo prišla vsaka gospodinja do prepričanja, da ji najbolj kaže kupovati «Pekatete«, ker so ne le najboljše, ampak se zelo nakuhajo in se jih manj potrebuje od drugih. Hočeš, nočeš, moraš, uvideti, da so «Pekatete« cenejše od drugih testenin, ker se zelo nakuhajo in se jih manj potrebuje. Spodfijiltajerska ljudski posojili« m ¥ iaritetfM, Ststea ulici Um. 6, r. i, 1t- 2, obrestuje od 1. avgusta 1923 navadne hranilne vloge, katere se zamore vsak čas dvigniti, po 6 § 0 in stalnejše vloge po dogovoru. > Izšla so nova dela skladatelja Karlo Adamiča: 1. «Bogu v višavah slava!« 12 mašnih pesmi za mešani zbor, part. 30 din., glasovi po 6 din. 2. «6 evharističnih pesmi«, 15 din., tudi za mešani zhor. 3. «Staroslovenska maša« za mešani, zbor 25 din., gla- sovi ä 5 din. i 4. «Lavretanske litanije v čast Svetogorsiki M. B.«, mešani zbor, 8 din., pojejo se lahko samo na koru. po primorskem načinu, . 5. «Staroslovenska maša« za moški zbor, že razprodana, samo še par izvodov, cena 25 din. Skladbe po večini zelo lahke! ; Denar se naprej pošlje ter priloži za poštnino ali pa s povzetjem, na naslov: KARLO ADAMIČ, p. KOPRIVNICA, Hrvatsko. Gg. organistom dam 25% popusta, tako da Mašne stanejo: 22 din. 50 para, Evharistične 11 din. 25 para, Staroslovenska maša 18 din. 75para, Litanije 6 din. — Zaloga omejena, naročite precej! 527 3—1 TOVARNA KANDITOV fr. »ozmm MARIBOR., ALEKSANDROVA CESTA 57 priporoča vse vrste kanditov (bonbone) po najnižjih brez-konkurenčih tovarniških cenah! Zahtevajte cenike! Telefon 436. 503 Telefon 436 Oglasi v „Straži“imajo najboljši uspeh! Startne se vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki KAROL W0RSCHE, Maribor, Gosposka ul. 10 3T.2& postelje kakor medenino, baker, svinec, železo, litino, cinkove odpadke, kosti? j krojaške odpadke i.t.d. kupuje po najvišjih dnevnih cenah Jakob Zagode, Maribor, Tržaška cesta 5. Woeosorttrano ssatogo ob mmmmnmsmmmsrnmmKmmmmmstmmmmmmmm priporoča Prodajalna „Združenih čevljarskih mojstrov w Mariboru in okolici“ z o. s. Vhod: MUub-ISar Velike kavarne. 3S* Wits k e cene Vu hm» sum r saveza! Vašim tsa vsmeega! Vseh vrst novo došlo angleško in Šeško sukno, kakor tudi drugo zimsko manufakturno blago, kupi vsak najbolje in najceneje pri tvrdki MASTER ćf KARN IC N IR, M, TRG m /Bogata Cene niskeI Tisk tiskarne' sv. Cirila v Mariboru. Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak. Izdaia konzorcii «Straže.