Poštnina ph&utt v gotovtnL
Leto XIM št. 14«
Ljubljana, sobota lfc JannarJa 1930
Cena t Din
Naročnina znaša aiesečno 25-— Din, za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon
št 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te«
lefon št 440 Celje: Kocenova ul 3 Telefon 5t 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa.
Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. - Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešen nova ulica 4. — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13 — Telefon št 455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št. 2. — Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljub« Ijana št. 11.842: Praha čislo 78.180; Wien št 105.241.
Odobritev protokola
haaške konference
Protokol bo podpisan v nedeljo — Razprava o vzhodnih reparacijah bo odgodena
Haag, 17. januarja g• Danes dopoldne so ▼zeli ministri šestih držav sklicateljic na znanje besedilo haaške pogodbe s trinajstimi dodatki kakor so ga izdelali pravniki.
Besedilo je sestavljeno v obliki pogodbe, ne pa protokola. Pogajanja med velikimi in povabljenimi malimi državami še vedno niso privedla do rezultata- Povabljene države so iz avile, da so pripravljene podpisati Voungov načrt, vendar pa ga hočejo še vedno spravi;ati v zvezo z dogovorom z Madžarsko, ki pa le počasi napreduje.
Dočim so ministri proučevali besedilo, so se nemški delegati, državni gospodarski minister dr- Moldenhauer, danes v Haag dospeli poštni minister Scnatzel, generalni ravnatelj nemške državne banke dr. Dorp-miiller, posvetovali s predsednikom državne banke dr. Schachtom in dr. Melchior-iem o francoskem načrtu za poenostavitev reparacij: Načrt zasleduje namen, da bi bi'la izključena nemška konkurenca s posojili in da bi imela Nemčija pravico do opcije v višini 30% iznosa reparacijskega posojila- Vsekakor bo lahko Nemčija sama odločila. da ii se bo poslužila te opciie ali ne. Nemčija kljub temu načrtu noče odnehati od zahteve, da se ornefl zaporna doba za nemška posojila do oktobra 1930- ali najkasneje do konca marca 1931. Če bo prišlo do združitve nemških in mednarodnih posojil, bodo ti zneski najprže prekoračili prvotno višino 800 milijonov mark, ki !bi jo bilo treba plačati.
Nazirania glede reparaerskega posojila to si posebno v Ameriki žeto nasprotna. Vsekakor hočejo glede umestnosti združitve posojil počakati na mnenje Morgana.
Haag, 17. januarja s. Vprašanje likvidacije posledic svetovne vo'ne je bilo danes dopoldne ure:eno v zadovoljstvo delegatov Zahteva, da bi se Nemčija odpovedala prebitkom iz likvidacije, je postala odveč, ker so se upniške države odpovedale tozadevni izjavi v zaključnem protokolu in so bile medtem zaključene vse posamezne pogodbe iJede -vprašanja likvidacije-
Youngov0 pogodbo bodo predvidoma, za enkrat ratificirale samo velesile in sicer bo zadostovala ratifikacija Nemčije in štirih držav upnic, dočim bo Japonska kot peta država upnica izvršila ratifikacijo šele pozneie.
Glasovi ameriškega tiska
Newyork, 17. januarja AA. »Newyork Times« smatrajo, da bosta s sporazumom v Haagu zadovoljni obe stranki. Francija je moralno pridobila s tem, da se je odpovedala dosedan i pravici, biti sodnik v lastni zadevi. Nemčiji pa ie bilo zajamčeno, da se ji ne bo treba bati kršitve njene suvere-nitete.
»Newyork World« veli, da Je sporazum dober že zato in da ga bo moči sprejeti, ker se bo mogla Francija vselej sklicevati na mirovne pogodbe in na ostale sporazume ter se pritožiti na nepristransko mednarodno razsodišče, čim bi Nemčija skušala pregaziti svoje obveze.
Vzhodne reparacije
Pariz, 17. januarja g. Pariški jutran:5 tisk ugotavlja, da haaška pogajanja glede mobilizacije nemških dolgov, včeraj niso pokazala mnogo uspeha. Kljub temu računajo pariški listi, da bo zaključni protokol konference podpisan najkasneje v nedeljo zvečer. Če bi e podpis le zavlekel, bo minister ski predsednik Tardieu klhto temu, kakor je določeno v soboto zvečer odpotoval v London, ker bo protokol podpisal kak drug član francoske delegacije Loucheur, Ohč-ron ali pa francoski poslanik v Haagu.
Haag, 17. januarja AA. V odboru za vzhodne reparacije so zastopniki držav Male antante obvestili predstavnike zavezniških sil. da žele pred podpisom Youngo-vega načrta doseči gotova Jamstva za bodočnost in to v primeru, da z Madžarsko ne bo dosežen sporazum.
Države Male antante zahtevajo, nai re-paracijska komisi;a ugotovi koliko reparacij naj plača Madžarska. Francoski delegat Loucheur ter zastopniki Anglije in Italije so sklenili, da bodo vendarle nadaljevali pogajanja s predsednikom madžarske vlade grofom Bethlenom češ, da o doseda. nja pogajan'a z Madžari vendarle nekaj zalegla in da so izgledi za to, da bo končno vendarle dosežen sporazum z Madžarsko o njenih reparacijah.
Glede vprašanj, ki so v zvezi z agrarno reformo, pa vztrajajo zastopniki Male antante na gotovih jamstvih. Zastopniki Francije. Anglije in Italije so soglašali v tem, na] bi komisija za vzhodne reparacije nadaljevala svoje razpravo v Parizu, kier naj se v roba 6 meseccv doseže sporazum v vseh spornih točkah, ki so nanašajo na države Malo antante. Ako bi se pokazala potreba, naj se zahteva odločitev mednarodnega razsodišča v Haagu-
Zastopniki petih zavezniških držav bodo zaslišali jugoslovenskega ministra dr. Vaje Marinkovica in češkoslovaškega ministra dr. Beneša na popoldanski seji, kateri pa ne bodo prisostvovali nemški delegati.
Francoski delegat Loucheur ter odposlanci Anglije in Italije se bodo ponovno sestali z madžarskimi delegati Ob 17- Popoldne pa je koenisra za vzhodne reparacije nadaljevala s sestavljanjem poročila o svojem delu-
Kampanja Bolgarskega tiska proti Grčiji
Zlonamerno poročanje bolgarskih listov o nesreči parnika »Varna« Neprijeten odmev v grški Javnosti
Atene, 17. januarja, AA. Grško javno mne/nie je iznenadeno in ne razpoloženo zaradi kampanje,, ki jo vodi bolgarsko časopisie o nesreči, ki je zadela grški in bolgarski parobrod v Marmarskem morju. Tu je, kakor znano, grški parobrod »Hristi« trčil v bolgarski parobrod
»Varno«.	, , ,
Klevetniško kampanjo bolgarskega tiska sploh ni moči opravičiti. Najhujši je sofijski list »Mir«, ki trdi o grški ladji, da je namenoma potopila »varno«. Take trditve so povsem nerazumljive. zlasti ako se upošteva dejstvo, da preiskava še ni zaključena.
h poteka preiskave, ki jo je vodil grški generalni konzul v Carigradu, je razvidno, da grškega kapitana ne zadene nobena krivda. Kapitan je izjavil, da je ob 23. iznenada opazil »Varno« in da je takoj krenil na desno, da se umak-
ne preteči nesreči. »Varna« pa je napačno razumela položaj in se z bokom zaletela v »Hristi«. Grška ladja se je zarila v bok »Varne« tako silovito, da se celih 15 minut ni mogla oprostiti. »Hristi« je navzic gosti megli in razburkanem morju ostal 9 ur na kraju nesreče, da reši brodolomce. Ni Da mogel rešiti več kot 4 osebe. Kapitan grškega pa rob roda si ne more tolmačiti, zakaj se niso mogli rešiti ostali.
Pojasnilo daje bolgarski list »Morska zarja«, ki izhaja v Varni in ki poroča, da je bila na palubi »Varne« velika pošiljka živine, ki je povzročila strahovito paniko. Kapitan bolgarske ladje in mornarji so bili v času nesreče v svojih kabinah. Ko so hoteli steči na palubo, pa jim je po vsej priliki pobesnela živina zastavila pot.
Umori
med makedonstvujuščimi
Sofija, 17. jan. M. Umori med makedonstvujuščimi se nadaljujejo brez konca in kraja. Doslej so pristaši skupine Mihajlo-va skoro izključno morili protogerovce, ki so se zadržali pasivno, ker so imeli glavne svoje voditelje v inozemstvu. Poslednje dni pa so se povrnili v Sofijo glavni njihovi vodje, ki so se mudili doslej v južni Albaniji. V Sofijo sta se vrnila Pop Hristov in Peter Sajanov, ki sta prevzela vodstvo protogerovcev. Ti so sklenili, da preidejo v aktivno obračunavanje s skupino mihajlovcev, in so zato poslednje dni na dnevnem redu umori mihajlovcev. Na pomlad je pričakovati velikega spopada med obema skupinama, kar bo imelo nedvomno velik vpliv na nadaljno usodo makedonskega komiteja, zlasti, ako se upošteva, da podpiraio eno kakor tudi drugo skupino razne politične organizacije
Demonstracije avstralskih rudarjev
Sydney. 17. januarja AA. V Avstraliji trajajo še vedno veliki nemiri v rudniških podjetjih. Ministrski predsednik Bavin je izjavil, da so rudarji pod komunističnim vplivom in da pripravljajo m organizirajo vedno nove spopade. Rudarska stavka v Avstraliji se je razvila v pravcato meščansko vojno. V vsej Avstraliji vlada tak terorizem. kakor ga ne pomni zgodovina te dežele. Končno je izjavil Bavin, da bo avstralska vlada organizirala posebne vojaške oddelke, ki bodo podpirali policijo, ker se je le ta izkazala preslabo, da bi udušila čedalje večjo anarhijo, ki grozi Avstraliji.
Potres v Turčiji
Angora, 17. januarja. s. V okolica MugJe so čutili močan potres- O potresni sum k iti poročajo tmdi k ostalih predelov Turčije, kjer pa niso napravili večje škode.	.....
KRALJ ZOGU IN ITAUJA
Italijanska ekspanzivnost na Balkana v nemški luči — Kralj Zogu se odteguje italijanskemu vplivu — Njegovi domači nasprotniki
Miineheti, 17. januarja, M. »Miinche-ner Neueste Nachrichten« prinašajo od svojega posebnega dopisnika iz Albanije članek, v katerem opisujejo položaj Albanije na Balkanu in ugotavljajo, da mečejo razmere v tej državi svetlo luč na italijansko politiko na Jadranu in Balkanu. Italijansko prodiranje izziva v krogih balkanskih politikov velike skrbi, ker se ti italijanski napori in namere z Albanijo niti najmanj ne strinjajo z geslom »Balkan balkanskim narodom«. Mlada kraljevina Albanija bo imela težave, da se ubrani italijanskega vpliva in velikega italijanskega pritiska, ki ga virši Rim na Tiramo in ki onemogoča kralju Zogu, da ustvari iz svoje dežele samostojno državo. Tiranski pakt veže kralja Zogu na italijansko politiko, ki stremi za tem, da si čvrsto utira s pomočjo Albanije pot na Balkan. V zveza s tem položajem je imenovani list smatral za potrebno, da pošlje v Albanijo svojega posebnega dopisnika, ki skuša sedaj v celi vrsti člankov seznaniti nemško javnost z mlado albansko državo. V enem teh člankov opisuje novinar osebnost kraJja Zoga. njegove načrte in namene takole: »Kiralj Zogu je mnogo bolj interesan-
ten in mnogo bolj dipbmatičen. kakor se običajno misli. Čeprav je Ahmed beg Zogu še mlad v državnih poslih, mu je vendar doslej usipelo voditi državno ladjo svoje dežele preko cele vrste vidnih in nevidnih pečin. Doslej je mnogo storil za svojo deželo, pravo polje za delo v smeri ustvarjanja dejanske samostojnosti Albanije pa se mu šele sedaj otvarja. Pod pritiskom razmer se je vrgel v italijanski vrtinec in je sprejel od Italije vse, kar je potrebno za njegovo deželo. Vendar pa ni treba misliti, da je Abmed beg Zogu iskren prijatelj Italije. To najbolj dokazuje okoinost, da zavzemajo glavne položaje v državi samo njegovi osebni prijatelji iz mladosti, na katere se more kralj resnično nasloniti. To dokazuje tudi zanimivo dejstvo, da zavzema položaj komandanta albanske vojske, torej najvišji položaj v državi, star avstrijski oficir, ne pa Italijan, čeprav so ponujali Italijani velike podpore Albaniji za razvoj njene vojaške moči. Popolnoma razumljivo je, da v Italiji vedno bolj uvidevajo prave cilje Abmed bega Zogu in njegove politike ter da zaradi tega naravnost besnijo. To pa bo malo pomagalo. Ahmed beg Zogu ni mož. ki
Organizacija ministrstva javnih del
Po organizacijskem zakonu dobi ministrstvo osem oddelkov Delokrog posameznih oddelkov
Beograd. 17. januarja. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog zastopnika ministra javnih del in ministra brez portfelja ter po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o ustrojetvu ministrstva javnih del.
§ 1. Ministrstvo Javnih del je najvišje upravno nadzrstveno oblastvo za gradnjo vseh javnih in javni uporabi namenjenih cest, železnic, mostov, zgradb, hidrotehnič-nih objektov, eletroetrojnih naprav, kakor tudi za ves poštni, telecrafski, telefonski in avtomobilski promet v vsej državi.
§ 2. Ministrstvo javnih del se deli na 8 oddelkom in to: na obči oddelek (1), račnn-sko-ekonomski oddelek (2), oddelek za ceste (3). oddelek za železnice (4), hidrofeh-nični oddelek (5), arhitektonski oddelek (6), poštni oddelek (7) in telegrafeko-tele-fonski oddelek (8).
§ 3. V pristojnost občega oddelka spadajo vsi administrativni, personalni, pravni_ in arhivski posli, eksprooriacije za vse državne potrebe in biblioteka.
§ 4. V pristojnost računsko - ekonomskega oddelka spadajo: knjigovodstvo, budžet, računovodstvo, blagajna, nabave in licitacije, izpopolnjevanje skladišč, inventar, statistika, pregled gradiva in instrumentov ter delavnica.
§ 5. V pristojnost oddelka za ceste spadajo posli projektiranja, gradnje in vzdrževanja državnih in doslej oblastnih samoupravnih cest in mostov ter nadzorstvo nad projektiranjem, gradnjo in vzdrževanjem nedržavnih cest in mostov.
§ 6. V pristojnost oddelka »a železnice spada projektiranje in gradnja državnih železnic vseh vrst v sporazumu z ministrstvom prometa, instalacija in oprema novih prog. projektiranje in gradnja višinskih konstrukcij, nadzorstvo nad gradnjo nedržavnih železnic vseh vrst.
§ 7. V pristojnost hidrotehničnega oddelka spadajo posli, ki se tičejo hidrografije, ureditve vodnih tokov, izkoriščanja vodnih sil, melioracije zemlje, dalje vodne zadruge v sporazumu z ministrstvom poljedelstva, kanalizacija in napeljava vode, projektiranje in gradnja novih plovnih kanalov, kakor tudi pristanišč na morju, rekah in jezerih v sporazumu z ministrstvom prometa.
§ 8. V pristojnost arhitektonskega oddelka spadajo posli, ki se tičejo projektiranja, gradnie in vzdrževanja vseh državnih in doslej oblastnih samoupravnih zgradb in dritojh arhitektonskih objektov, izvzemši javne vojaške zgradbe, dalje vzdrževanje zgradb ministrstva javnih del, ureditev ko-pahšč v sporazumu z ministrstvom za soci-jalno politiko in narodno zdravje, nadzorstvo nad projektiranjem vseh nedržavnih in privatnih zgradb, t kolikor eo namenjene javni uporabi.
§ 9. V pristojnost poštnega oddelka spada ureditev in vzdrževanje notranjega in mednardnega poštnega prometa in službe, poštni in iavni avtomobilski promet kontrola poštnih računov, v kolikor niso preneseni na direkcije pošte in telegrafa.
§ 10. V pristojnost telesrrafsko . telefonskega oddelka spada ureditev in vzdrževanje javnega notranjega in mednarodnega žičnega in brezžičnega telegrafskega in telefonskega prometa in službe, elektro-stroj-ni posli iz vsesa resora, elektrifikacije in odobravanje načrtov, nadzorstvo nad gradnjo privatnih 6troinih in elektro - strojnih naprav, namenjenih javni porabi, ekonomija goriva, delavnice in garaže, gradnja in vzdrževanje vseh telegrafskih in telefonskih evez in drugih telegrafskih in telefonskih nanrav, kontrola telegrafsko - telefonskih računov, v kolikor se ne prenaša na direkcije pošte in telegrafa.
§ 11. Oddelki ministrstva javnih del se dele na odseke, a ti po potrebi na oddelke.
§ 12. Ministru stoje ob strani prvi pomočnik in pomočniki ministra, ki se postavljajo s kraljevim ukazom na predlog predsedni-
ka ministrskega sveta. Na čelu oddelkov eo načelniki. Ti vodijo posle, vsak v svojem oddelku in odgovarjajo zanje. Odsekom na-čelujejo šefi odsekov in so zanje odgovorni. Načelniki se imenujejo za poedine oddelke s kraljevim ukazom na predlog ministra javnih del. Razporedbo ostalega C6obja jo posameznih oddelkih pa odreja minister iavnih del, oziroma oseba, na katero je to pravico prenesel.
§ 13. rti ministrstvu javnih del je tehnični svet kot posvetovalno telo za vsa važnejša resorna vprašani«, ki interesirajo tudi druge resore in gospodarstvo vse države. Svet tvorijo pomočniki ministra javnih del ter po en predstavnik ministrstva prometa, poljedelstva, vojske in mornarice, financ, trgovine, glavne kontrole in kasacij-skega sodišča, dalje trije profesorji tehniških fakultet, predstavnik Udruženja jusosl^-venslcih inženjerjev in arhitektov, predstavniki inženjerskih. industrijskih, obrtniških in trgovskih zbornic. Člani sveta in njihovi namestniki se postavljajo s kraljevim ukazom na predlog ministra javnih del za dobo treh let, izvzemši pomočnike ministra, ki so člani zaradi svojega položaja. Seje sveta sklicuje ter jim predseduje minister javnih del ali njegov prvi pomočnik, zapisnike sej. potrebne upravne in delovodne protokole tega sveta pa vodi šef administrativnega odteka ministrstva javnih del. Podrobne odredbe o delu sveta bo predpisal minister javnih del s posebnim pravilnikom.
§ 14. Za pretresanje strokovnih in načelnih vprašanj ter vprašanj, ki zanimajo vsa ali več oddelkov, se ustanovi svet starešin, v katerega spadajo prvi pomočnik in pomočniki ministra, vsi načelniki in generalni inšpektorji ministrstva javnih del. Svet ima od časa do časa seje. katerim predseduje prvi pomočnik ali njegov namestnik. Podrobnejše določbe o delu 6veta bo predpisal minister javnih del s posebnim pravilnikom.
§ 15. V resor ministrstva javnih del spada Poštna hranilnica s svojo posebno organizacijo. Ona vodi poštni, hranilni, čekovni in virmanski promet, kar urejo poseben zakon.
§ 16. Vsa službena obvestila občega značaja iz delokroga ministrstva javnih del se bodo priobčevala v »Vestniku ministrstva javnih del«. Minister javnih del bo predpisal pravilnik o ureditvi in izdajaniu tega lista.
Razširjenje naših pomorskih zvez
Beograd, 17. januarja AA. Uprava pomorske in rečne plovbe proučuje predloge naše in španske vlade za vzpostavitev direktnih pomorskih zvez med Jugoslavijo in Španijo. Istočasno se proučuje vprašanje podaljšanja teh pomorskih zvez od španske obale do francoskega pristanišča Bordeuxa, kjer je zavladalo zlasti po zaključitvi trgovinske pogodbe med Francijo in Jugoslavijo veliko zanimanje za številne naše proizvode.
Bivši finančni minister na Sušaku
SaSmk, 17. januarja. n. Na Su-šaku se mudi že vež dni na oddihu bivši finančni minister dr. Milan StojadinovAč s s-vojo družino.
Grozna avtomobilska nesreča
Sabotfca. 17. januarja, n. PrS Bački Pafaitki si je odvetnik dr. Matijevič hote! o«tedati nasipe, kri se tamkaj Brade. Pripeljal se ie z avtomobitom na nasip. Ko je šofer botel obrniti avto, se je približal preveč robu in je avtomobil zdrsnil v jarek, v katerem se je ves razbil in tako zmečkal pod seboj šoferja, da ga ni bilo več spoenaM. Odvetnik dr. Matijevič je ostal po srečnem naključju živ. ker Je par tremrtkov prei izstopil iz avtomobila, da si natančneje ogleda nasip.
bi iz gotovih začasnih koristi popolnoma prodal svojo državo Italiji in vezal usodo svoje dežele z italijansko politiko ekspanzivnosti. Njegov glavni in poslednji cilj obstoja v ustanovitvi velike Albanije. Ako bo kralju Zogu uspelo, da vzdrži še vsaj 10 let mir in da dobi potrebno posojilo v inozemstvu, bo Albanija rešena za Balkan.«
Berlin, 17. januarja. M. Po informacijah, ki prihajajo iz Albanije, se tamkaj naglo vrstijo dogodki na škodo režima kralja Zogu. Znani Theodor Berkes niše n. pr. v »Berliner Tageblattu«: »Položaj kralja Zogu vsekakor ni lahak. S svojim še pretesnim prijateljstvom z Italijo si je nakopal Zogu sovraštvo albanskih uitranacijonalcev. Ima tudi dokaj osebnih sovražnikov, zlasti med veleposestniki, ki se razburjajo zaradi nameravane agrarne reforme.«
Italijanski demanti
S«,
Beograd, 17. jamuaTia. p. TotcajSaJe itafi-Jansfc® poslaništvo je izda k) nocoj preko agencije »Avafc* demanti, v katerem se označujejo kot popolnoma brez podlage vesti beograjske »Politike«, da ima biti odposlanih 10 tisoč italijanskih rodbin v primorske kraje Albanije, kakor ftitft' vesti, da je ta emigracija vezana z nekim posojilom Albaniji.
Napačne vesti o spremembah v vladi
Beograd 17. januarja. N. Povodom smrti ministra javnih del Savkoviča so se pojavile v raznih inozemskih listih vesti, da se bo v najkrajšem času izvršila obširna rekonstrukcija v jugoslo-venski vladi. Te vesti so vzbudile v merodajnih beograjskih krogih začudenje. Ni govora o kaki predstoječi rekonstrukciji vlade. Zasedeno bo le izpraznjeno mesto po g. Savkoviču, ki ga sedaj začasno vodi minister brez portfeija g. Uzunovic.
Novi Člani VZS
Beograd. 17. januarja AA. Predsednik ministrskega sveta general Peter Živkovič je na predlog ministra pravde dr. Srškiča ter na podlagi zakona o vrhovnem zakonodajnem odboru ter mišljenja komisije strokovnjakov pri ministrstvu pravde imenoval za člane vrhovnega zakonodajnega sveta gg.: Lazarja Miluškoviča, bivšega predsednika črnogorske vlade v pokoju in poslednjega črnogorskega poslanika na Dunaju v časti napovedi vojne Avstro-Ogrski, dosedanjega bana dunavske banovine Dako Popoviča in bivšega notranjega ministra Čedo Radovica.
Ocenjevalna komisija ministrstva pravde
Beograd, 17- januarja. AA. Minister pravde je v smislu člena 74. zakona o uradni-štvu imenoval za leto 1930. v komisijo za ocenjevanje uradnikov in poduradnikov v resoru ministrstva pravde za člane komisije I. stopnie: dr. Dušana Peiča, vršilca dolžnosti načelnika splošnega oddelka; Sokrata Petroviča, načelnika oddelka za vere; Sve-tolika Miljutinoviča, načelnika in šefa oddelka za kazni in slične zadeve ekonom-skesa računskega odseka, in za nii^ove namestnike: Dragotina Janjiča, načelnika in šefa 5. odseka; Ljubisava Popoviča, načelnika 12. odseka. Za člane centralne komisije: dr. Dušana Peiča, Sokrata Petroviča, Mirka Kuzmiča, Svetolika Miljutinoviča. za njihove namestnike pa: dr. Andrijo čičiča, načelnika 13- odseka in Hasana Rebca, načelnika 14. odseka.
Sprememba zakona o zrakoplovstvu
Beograd. 17. januarja AA. Nj. Vel. krafi je na predlog ministra vojske m mornarice v zvezi s čl. 3 točka 7 o uredbi vrhovne državne uprave in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o izpremembi zakona o erako-plo-vstvu z dne 22. 2. 1928.
§ 1. Vse dolžnosti, pravice in posli po zakonu o zrakoplovstvu z dne 22. 2. 1938, ki so naloga in posel ministrstva prometa, se prenesejo s tem zakonom v pristojnost in nalogo ministrstva vojske in mornarice. Vse dolžnosti,- pravice in posli zakona o zrakoplovstvu z dne 22. 2. 1928, ki so spadali v kompetenco zrakoplovne direkcije minstrstva prometa, se posebej stavijo v pristojnost komandi zra^oplovstva ministrstva vojske in mornarice. Zaradi tega se imajo v zakonu o zrakoplovstvu z dine 22. 2. 1928 izvršiti potrebne izpremembe v duhu teh odredb v naslednjih členih: 3, 5, 6, 9, 10. 11, 13. 15. 18. 19, 20, 21. 25. 26. 27. 29. 34. 35. 39. 40. 48, 49, 50, 66. 73. 82. 84. 85. 100. 112 in 115.
§ 2. Poslednja odredba čl. 33 za besedo »ekspropriacija« se zamenja z novo, ki se glasi: »a po obstoječih zakonskih predpisih z ekspropriacijo zemljišča za potrebe železnice«
§ 3. Čl. 116 dosedanjega zakona se ukine.
§ 4. Ta zakon stopi v vebavo hi dobi obvezno moč, kadar bo objavljen v »Službenih novinah«.
V torek otvoritev londonske konference
Prihod in optimizem predstavnikov ameriške delegacije - Sestanek voditeljev defcgacij za sestavitev dnevnega reda konference
London, 17. januarja. AA. Priprave Ta otvoritev pomorske razorožitvene konference, ki bo prihodnji torek, so v polnem teku.
Davi so prispeli v Plymouth člani ameriške delegacije in sicer: ameriški državni tajnik Stimson. mornariški tajnik Adams. ameriški poslanik v Mehiki Morrov in senatorja Robmson in Reed. Delegate je pozdravil ameriški poslanik v Londonu Dawes, ki je istotako eden izmed ameriških delegatov na pomorski razorožitveni konferenci. Pri sprejem« so bili tudi plymouthski župan in druge odlične osebnosti.
Preden so stopili ameriški delegati v vlak, je imel državni tajnik Stimsom kratek pozdravni govor, v katerem je naglasi!, da je prišla ameriška delegacija na razorOžitv©no konferenco z velikim upanjem in trdno voijo, da pripomore po svojih najboljših močeh pomorski razorožitveni konferenci do popolnega uspeha.
Vsi ameriški delegati so izrazili veliko veselje nad dejstvom, da je angleški kralj popolnoma ozdravel in da bo osebno otvoril otvoritveno sejo pomorske razorožitvene konference. Ameriško delegacijo spremlja okrog 100 strokovnjakov in strojepiscev. Kakor ?dču-najo, se bo zbralo ob priliki zasedanja pomorske razorožitvene konference vštevši novinarje v Londonu, več ko 1000 oseb, ki bodo prispele iz najrazličnejših delov sveta.
Člani italijanske delegacije prispejo danes in jutri, francoski delegati pa deloma daines in deloma v nedelo. V ponedeljek bodo zbrane v Londonu delegacije vseh držav, ki se udeleže pomorske razorožitvene konference, nakar se sestanejo voditelji delegacij v angleškem zunanjem ministrstvu, kjer bodo sklepali o dnevnem redu konference ln
o drugih preliminarnih zadevah.
V torek bo plenarna seja konference. Govore bodo razširile vse angleške brezžične postaje, ki bodo zve.une z brezžičnimi postajimi 12 držav. Za am gleškim kraljem bo govoril ministrski predsednik Macdonald, na *o pa ameriški državni tajnik Stimson in potem po abecednem redu glavni delegati drugih držav.
London, 17. januarja. Japonski delegati so energično zanikali vesr. da so se pojavila pri razgovorih med jaoon-sko delegacijo in ministrskim predsed-nikoim Macdonaldom velika nespora-aumljenja.
London. 17. januarja AA. Danes popoldne je prispela pod vodstvom ameriškega državnika Stimsona v London ameriška delegacija za pomorsko razorožitveno konferenco. Na postaji Paddington je sprejel ameriške odposlance zunanji minister Hen-derson.
Po eni uri je bil sprejet vodja ameriške delegacije Stimson pri ministrskem predsedniku Macdonaldu, s katerim se je razgo-varjal o pomorski razorožitveni konferenci. Razgovor ie trajal več ko 3 ure. Po rargovoru je sprejel ameriški državni tajnik Stimson novinarje, katerim pa je odklonil vsako informacijo o poteku razgovora z angleškim ministrskim predsednikom. Pozneje je pridela v London pod vodstvom italijanskega zunanjega ministra Grandiia italijanska delegacija. Delegacijo so spTejeli na viktorijskem kolodvoru Hen-derson, Vansittart, Cragie in Malcolm Macdonald.
Italijanske zahteve
Pariz, 17. januarja AA. Nekateri francoski listi javljajo, da je zahtevala Italija, naj se Francija odpove francosko-jugoslovenski prijateljski pogodbi, ako želi sporazum z Italijo v sredozemskem vprašanju. Ta zahteva Itaiije je zbudila v francoskih političnih krogih veliko presenečenje.
Pet sto poljedelskih tečajev
Uspešno delo za pospeševanje kmetijske strokovne izobrazbe ski kmetijski tečaji po vseh srezih
Zim-
Beograd, 17. januarja. AA. 6. septembra tonskega leta je bil uveljavljen zakon o po-»peševanju poljedelstva. V tem zakonu so »Črtani pogoji za pospeševanje in napredek našega celokupnega poljedelstva. Vse to delo ima smoler, da razširja poljedelsko snanje na podeželju. Temu cilju doslej ni bila posvečena zadostna pažnja in vsa naša država je razpolagala s komaj 26 nižjimi poljedelskimi šolami, ki niso mogle niti iz-daleka ustrezali potrebam našega poljedelskega prebivalstva. Težko stanje našega poljedelstva pa zahteva, da se poljedelsko znanje čim bolj razširi med vsem našim poljedelskim prebivalstvom.
V to svrho je bilo poleg določb zakona o pospeševanju poljedelstva z dne 6. septembra 1929 odrejeno, da se naj vrši še tekom te zime v vseh srezih naše države vsaj po en zimski tečaj, v bližini poljedelskih šol in poljedelskih zavodov pa vsaj po en šest-tedenski do trimesečni tečaj. Te tečaje so
posečali poleg strokovnjakov kmetovalci, katerim so bili pri tej priliki pojasnjeni moderni nazori o poljedelskem napredku in moderne metode poljedelskega dela. Kmetovalci so povsod sledili izvajanjem in pouku z največjim razumevanjem in top-iim navdušenjem. Odziv kmetovalcev je bil povsod izreden V mnogih krajih Južae Sr. bije in Črne gore so morali prirediti zaradi obilne udeležbe vzporedne tečaje.
V vsej državi je bilo doslej prirejenih 450—500 takih tečajev. Na desettisoče kmetovalcev je tako dobilo vpogled v moderne osnove poljedelskega napredka. Ministru poljedelstva prihaja vsak dan po več pozdravnih in zahvalnih brzojavk 6 teh tečajev. v katerih se mu izreka zahvala za pospeševanje poljedelstva. To ie dokaz, da je bila ta ideja dobra in da je izvrševanje tega zakona na dobrem potu. To je obenem nov poziv in pobuda, da se poučevanje kmečkega prebivalstva še poglobi.
Sovjetska demonstracija v Dardanelah
Novi dunavski ban I Šahovski turnir v San Remn
Novi ban dunavske banovine Radoslav Dunjič, je bil rojen 26. avgusta 1871 v Va-Carigrad, 17. jan. g. Danes dopoldne sta I Uevski Mionici in je posečal gimnazijo v na veliko presenečenje carigrajskega pre- I Kruševcu, kjer je bil oče državni uradnik, bivalstva m komisije za morske ožine plu- I	ie diplomiral na pravni fakulteti v
li skozi Dardanele dve ruski bojni ladji. I Beogradu ter nato stopil v alužbo pri sodi-Turške pristaniške baterije so pozdravile	v Ni5u- L- i896- F izstopil iz državne
ladji s pozdravnimi streli. Bili sta dve eno-	in P0618! advokat v Kraševcu, kjer
ti ruske baltiške mornarice, in sicer boj- J'e živel 1,82611 med v°ino do 22. maja lan-na ladja »Parisiskaja Komuna« in križar- T ske?a lete. ko ie bil imenovan za vrhov-ka »Profintern«. Ladji sta dospeli iz Na- nega inšpektorja v predsedništvu vlade, polja in sta izginili — naglo kakor sta pri- I	vojno se Je odlikoval kot konjeniški
šli — v smeri proti črnemu morju,
Kakor se zdi, gre v tem primeru za bri-skiranje komisije za morske ožine, ki so ga uprizorili sov je ti sporazumno s turško vlado. Kakor znano, sovieti ne priznavajo komisije za morske ožine, iri bo zaradi dogodka vložila protest, kakor ga je svoječa-sno zaradi tega, ker je italijanska letalska eskadrila pod vodstvom ministra Balba letela preko Dardanel v Sebastopol.
Nemci grade podmornice
Beograd, 17. januarja. M. »Chicago Tribu-ne< piše: Versailleska pogodba prepoveduje vsako izdelovanje orožja v Nemčiji ter eksperimentiranje v laboratorijih v svrho vojnih študijev. Zato so se nemški inženjerji in znanstveni eksperti preselili na Holand-sko ter tamkaj zgradili skladišča in tvorni-ce, v katerih izdelujejo vojno orožje, ki ?e sedaj spravi ia na trg za nrodajo.
Najvažnejši proizvodi, ki se nudijo v prodajo. so: podmornice, metalci ognja, aparati za določevanje daljave in vojni reflektorji. Nemci upajo, da bodo prodali mnogo podmornic, ki jih smatrajo za najučinkovitejše orožje malih držav. Mnenja so, da Anglija, ki zaradi 6vojega zemljepisnega položaja vztraja na odpravi podmornic, ne bo uspela s svojo zahtevo na pomorski razorožitveni konferenci v Londonu.
Zasedanje rumunske zbornice
Bukarešta, 17. januarja, g. Parlament s« bo dne 20. t. m. sestal na otvoritveno sejo pomla- . danskega zasedanja.
Očuvalni ukrepi
Te dni smo objavili nekaj novih določb iz važne uredbe o izvrševanju očuvalnih ukrepov, ki jo je izdal minister pravde na podlagi kazenskega zakona, zakona o kazenskem postopku ter zakona o izvrševanju zapornih kazni.
Očuvalni ukrepi, ki so po kazenskem zakoniku od 27. januarja 1929 združeni z zaporno kaznijo (§§ 51 do 54 k. z.), se bodo izvrševali v posebnih zavodih, glede na individualne lastnosti osebe, za katere se imajo uporabljati. Namen izvrševanja očuvalnih ukrepov je zaščita interesov javne varnosti, predvsem pa, da se prizadete osebe odvrnejo od izvrševanja novih kaznivih dejanj in da se s primerno strogostjo, redom in stalnim nadzorstvom dovedejo v redno življenje in usposobijo za pošteno življenje v svobodi. Ti očuvalni ukrepi, o katerih se tu govori, niso kazni in zato se mora njihovo izvrševanje prilagoditi karakterističnim lastnostim prizadete osebe.
Zavodi za izvrševanje očuvalnih ukrepov so zavedi za zadržavanje po prestani kazni ali zavodi za zdravljenje in čuvanje nepre-računljivih oseb ali zavodi za zdravljenje pijancev. Za vsak posamezen zavod bo izdal minister pravde hišni red. Za upravnika zavoda, v katerega se oddajajo osebe po prestani kazni, se bo imenovala oseba s sodno kvalifikacijo, za upravnike zavodov za zdravljenje in čuvanje nepreračunljivih oseb pa osebe iz vrst praktičnih zdravnikov. Pri vsakem zavodu bo obstojal posvetovalni odbor, v katerem so poleg upravnika kot predsednika njegov namestnik, zavodovi zdravniki, učitelji, duhovniki, poveljnik paznikov ter zanesljiva oseba iz kraja, v katerem je sedež zavoda.
Osebi z zmanjšano preračunljivostjo, ki bo oddana v zavod za zdravljenje in čuvanje, se bo čas v tem zavodu vračunal v čas kazni, če bo čas zdravljenja krajši od izrečene kazni, bo morala ostanek kazni prestati v kaznilnici.
Izvrševanje očuvalnih ukrepov se po pravilu ne bo odlagalo, razen, ako se brez-dvomno ugotovi, da je oseba, ki se ima v kak zavod oddati, tako bolna, da bi bilo izvrševanje očuvalnih ukrepov nevarno za njeno življenje.
Pričetek izvrševanja očuvalnih ukrepov v prisilnih delavnicah ali v zavodu za zdravljenje pijancev se more odgoditi tudi na prošnjo osebe, ki se ima oddati v zavod, ali pa njegove rodbine. Pričetek izvrševanja teh ukrepov, se more odgoditi tudi takrat, ako zahtevajo to važni razlogi uprave zavodov samih. Minister pravde more, kadar se pojavijo opasne kužne bolezni ali kaki posebno važni razlogi, dopustiti odgoditev izvrševalnih ukrepov.
že započeto izvrševanje očuvalnih ukrepov se po pravilu ne bo prekinjalo. Izjema se more dopustiti samo v prisilnih delavnicah ali v zavodih za zdravljenje pijancev.
Prekinjenje izvrševanja očuvalnih ukrepov se ne bo dopustilo, ako bi z njim nastala opasnost za javno varnost, ali pa, ako bi temu nasprotovali zdravniški razlogi. Za držanje po prestani novi kazni se more prekiniti, ako oseba, ki je v zavodu nameščena, tako težko oboli, da bi bilo nadalinje zadržanje v zavodu nevarno za njeno življenje. Pogojno odpuščeni osebi, ki določen čas redno živi, se računajo očuvalni ukrepi kot popolnoma izvršeni.
Zdravljenje pijancev je namen ozdraviti jih v zavodu od zlorabe uživanja alkohola in drugih opojnih strupov ter jih privesti do trajne vzdržnosti rednega ter moralnega življenja. Osebam, ki so oddane v zavod za pijance, se morejo odrediti samo take omejitve svobode, ki jih zahteva namen tega očuvalnega ukrepa, kakor tudi red zavoda. Osebe v zavodu za zdravljenje pijancev so dolžne delati, morejo pa si same izbrati posel. Po možnosti se zaposlujejo pri delu, ki se vrši na svežem zraku. Zmerno puše-nje se jim lahko dovoli, ako se z njim ne krši red v zavodu. Obleka pijancev se mora razlikovati od obleke oseb, ki se zadržavajo v zavodu za zadržanje po prestani kazni.
Nadaljnji očuvalni ukrepi so: prepoved posečanja krčem, zaščitni nadzor, izgon, prepoved izvrševanja gotovega poklica ali obrti ter odvzetje gotovih predmetov. Namen teh ukrepov je zaščititi interese družbe in prizadete osebe odvrniti od izvrševanja novih kaznivih dejanj ter jih privesti k poštenemu življenju. Tudi ti očuvalni ukrepi niso kazni in zato se morajo izvesti tako, da se prilagode karakteristični lastnosti prizadete osebe. Prepoved posečanja krčem in čas, za katerega bo določena, se bo razglasila v »Službenih Novinah« ter v listih onega kraja, kjer živi oseba, za katero je bila izdana. Razen tega se bo objavila tudi v strokovnem gostilničarskem listu, ako obstoji. Ako bo prizadeta oseba kršila to prepoved, bo pozvana na odgovornost po obstoječih predpisih. Po § 268 k. z. bo kaznovan vsakdo, ki bo vedoma prodajal opojne pijače osebi, za katero je bila izdana taka prepoved.
Sodišče izvršuje zaščitno nadzorstvo po svojih pomočnikih, ki jih izbere iz vrst državnih ali samoupravnih organov, iz vrst članov splošnih humanih organizacij, društev za zaščito dece, za podpiranje odpuščenih obsojencev in končno izmed privatnih oseb, ki se bavijo z zaščito mladine in drugih oseb, ki jim je potrebna javna podpora. Za pomočnike se ne morejo izbirati osebe iz vrst policijskih organov in uradnikov, ki vrše kazensko pravosodje, ter uradnikov kazenskih zavodov. Od tega so izvzeti duhovniki, zdravniki in učitelji kazenskih in drugih sličnih zavodov.
Izvrševanje zaščitnega nadzorstva nad ženskimi osebami se poverja ženskam, prvenstveno učiteljicam osnovnih in srednjih šol.
Pred koncem haaške konference
Letošnji januar stoji v znamenju velikih mednarodnih konferenc. Ena je že končana: jubilejno zasedanje sveta Društva narodov. To je poteklo zedo gladko. Komaj se je opazilo, da je minulo baš deset let od ustanovitve Wil-sonove meddržavne organizacije. Na vsak način bi bile večje slovesnosti, če se ne bi v istem mesecu vršili dve da-eko važnejši mednarodni konferenci: v Haagu reparacijska. v Londonu pa pomorska.
Obe sta enako dalekosežni. Londonska pomorska razorožitvena konferenca se začne 21. t. m. Udeležilo se je bo okoli 1000 delegatov in osotrja delegacij. Otvoril jo bo sam angleški kralj. Zadostno znamenje ogromnega pomena za svetovno politiok, ki se ji pripisuje.
Haaška reparacijska konferenca pa se bliža zaključku. Ta se s splošnega vidika mora imenovati pozitivna, čeprav ne bodo morda rešene vse raparacijske zadeve. Morda ostane važni kompleks vzhodnih reparacij še nekaj časa odprt in se bodo morala vršiti še nadaljnja pogajanja. Gotovo pa je, da bodo velesile v Haagu priznale, da se morajo vzhodne reparacije ugodno rešiti v najkrajšem času. Pa naj se rešijo med upnika in dolžniki sporazumno ali pa pripade končna odločitev reparacijski komisiji.
Ce izvzamemo vzhodne reparacije, se je haaška konferenca dobro obnesla. Sedaj je že uipati, da ne pride v zadnjem trenutku do novih presenečenj. Potemtakem je haaška konferenca rešila ogromno nalogo: stavila je s stalnega dnevnega reda mednarodnih posvetovanj vprašanje nemških reparacij.
Z izidom so lahko zadovoljne velike sile — upnice, pa tudi Nemčija. Le-tej se je občutno zmanjšalo breme, ki ji ga je naložil Dawesov plačilni načrt. Zdaj ve, koliko časa bo morala plačevati reparacije, česar ji Dawes ni določil. In ve, da -bo plačevala znatno manj kot doslej. Ko se bo novi Youngov načrt začel izvajati, bodo zavezniki polagoma izpraznili zadnji kompleks nemške zemlje. Še pred septembrskim zasedanjem Društva narodov se bo Nemčija oddahnila: nikjer na njenem ozemlju ne bo več tujih vojakov! Rešilo se bo morda celo komplicirano saarsko vprašanje, ki se obravnava zgolj med Nemčijo in Francijo. Druga posledica načrta je, da se bo odslej ravnalo z Nemčijo kot z enakovredno silo. Svojih reparacij ne bo več oddajala neposredno ter-jalcem, marveč Mednarodni plačilni banki. Zavezniki ne bodo imeli nobenih zastavnin v rokah, nobenih prisilnih sredstev. Nehalo bo mednarodno nadzorstvo. Veljala bo namesto vsega tega svečana obljuba Nemčije, da bo zvesto izvrševala tisto, kar podpiše v Haagu. To je vsekakor ogromen uspeh za Nemčijo.
Pa tudi zavezniki so lahko kolifcorto-liko zadovoljni s haaškimi pogajanji. Reparacije se bodo — če se bo Youn-gov načrt nemoteno izvajal — depolitizirale. Manjše bodo sicer, toda bolj zagotovljene, ker se bodo deloma komer-cijalrzirale. Francoski ministrski predsednik Tardieu pa je dosegel s svojo energično, a lojalno in odkrito taktiko tudi zagotovilo, da ostanejo zaveznikom v skrajnem primeru, če bi prišla v Nemčiji na površje vlada, ki bi hotela raztrgati Youngov načrt, proste roke, da pridejo do svojih pravic. Mednarodno razsodišče bo pristojno, da od-oči, ali je Nemčija prekršila Youn.gov načrt. Ce to ugotovi krivdo Nemčije, stopi versajski pakt zopet v veljavo. Na a način je varovan najosnovnejši interes zaveznikov.
Haae je izvršil ogromno delo. čigar s^ovi bodo vidni v najbližji bodočnosti.
oficir ter je bil za svoje zasluge tudi večkrat odlikovan. Po vojni je napredoval za rezervnega podpolkovnika.
Konkurz Hrvatske seljačke banke
Zagreb, 17. jan. n. Danes se je pred tukajšnjim okrožnim sodiščem vršil likvidacijski narok Hrvatske seljaške zadružne banke. Konkurzni upravitelj dr. Radoševič je sporočil, da znašajo aktiva banke Din 5 537.012.68, pasiva pa Din 11.733.949.13. Do včeraj je bilo prijavljenih vseh terjatev za 11,635.782.99 Din. Na dan naroka je bilo predloženih 293 terjatev in sicer štirih upnikov prvega razreda dočim so vt> drugi upniki v drugem razredu. Priznale se niso terjatve 13 upnikov, med njimi industrijca Josipa Prpiča za vsoto 49J.CM0 Din. Terjatve upnikov bodo bržkone krite s 40 do 45 odst., more pa se zgoditi, da bo kvota še manjša.
Načrt zakona o javnih skladiščih
Beograd, 17. jan. AA. Ministrstvo trgovine in industrije je izdelalo načrt zakona o ustanavljanju in poslovanju javnih skladišč in ga poslalo vsem zainteresiranim ministrstvom in gospodarskim zbornicam, glavnim produktivnim borzam ter savezu zemljoradniških zadrug, ki so najbolj zainteresirane na sprejemu zakona. Zaradi pretresa tega zakona je minister trgovine in industrije Juraj Demetrovič sklical na dan 23. t m. konferenco, na katero so povabljeni zastopniki zbornic, borze in sa-veza zemljoradniških zacFrug. Načrt zakona veže ustanavljanje podjetij javnih skladišč na oblastno dovoljenje in da je samoupravnim telesom in javnim korpora-cijam pri sicer istih pogojih prvenstvo pred ostalimi interesenti.
Pravilnik, po katerem bodo javna skladišča funkcijonirala, mora odobriti oblast-vo, medtem ko odredi tarife za poedine vrste poslovanja podjetje samo, seveda pod kontrolo oblastva. Blago se sme vskla-diščiti ali individualno ali pa z ostalim blagom.
Tarife in pravilnik se ne morejo izpre-meniti s pogodbo med lastniki skladišča in poedinimi interesenti. Načrt predvideva tudi vodstvo dvojnih skladiščnih knjig in sestavo podrobnih določb o pravnih od'noša-jih v teh poslih, zlasti kar se tiče odgovornosti podjetja javnih skladišč v opravljanju svojega posla. Javna skladišča lahko dosežejo ekspropriacijo za graditev železniške proge do svojih zgradb, dalje pravico tarifske reekspedicije, oproščenja samoupravah trošarin in sličnega, morejo pa tudi ustanavljati svobodna carinska skladišča*
Spor med cerkveno upravo in kmeti za gozd
Križevci, 17. jan- n. e dni je do-šlo do preokreta v senzacionalnem procesu med tukajšnjim kaptolom in nekaterimi seljaki iz okolice mesta. Kaptol namreč toži se-Ijake za plačilo odškodnine pol milijona dinarjev, češ da so posekali velike komplekse kaptolskih gozdov. Prva in druga instanca sta res obsodili obtožene kmete, danes pa se doznava, da je stol sedmorice ket poslednja instanca razveljavil obe prvi sodbi. Vrhovno sod šče zahteva, naj kaptol najprej dokaže, kako je prišel v posest cele šume, ker je v zemljiški knjigi vpisan le kot solastnik devetine celega kompleksa. Od tega dokaza je odvisna odločitev v procesu, ki teče že tri leta.
Izvoz naše živine v Francijo
Beograd, 17. januarja. AA. Glasom poročila našega generalnega konzulata v Bordeauxu so ta-mošnja oblastva dovolila našim izvoznikom živine, da .jo smejo po .prihodu v Bordeaux oddati v Jdanje v tamošnjo mestno Idavmioo.
V sredo se je vršilo v San Remu žrebanje vrstnega reda in so dobili šahovski mojstri naslednje številke: 1. dr. Vidmar (Jugoslavija), 2. Maroczv (Madžarska), 3. Spieimann (Nemčija), 4. dr. Aljehin (Ru-sija-Francija, svetovni prvak), 5. dr. Tar-takover (Ukrajina), 6. Ahues (Nemčija), 7. Romi (Italija), 8. Bogoljubov (Rusija-Nemčija), 9. Araiza (Mehika), 10. Colle (Belgija), 11. Rubinstein (Poljska), 12. Grau (Argentina), 13 Monticelli (Italija), 14. Yates (Anglija), 15. Niemcovič (Letska), 16. Kmoch (Avstrija).
Turnir je po svoji zasedbi eden največjih, kar se jih je po vojni igralo v Evropi. Od prominentnih mojstrov manjkata edi-nole Capablanca in dr. Lasker. Slednji pa je, kakor izgleda, povsem zapustil šahovsko areno. Zanimivo je dejstvo, da je izmed šestnajstih udeleženih mojstrov šest slovanske narodnosti, namreč pet Rusov in en Jugosloven. ki pa. kakor pravi Aljehin. tudi govori ruščino. Za nagrade, katerih je pet. pridejo resno v poštev samo Slovani, ki bodo najbrž odločili borbo med seboj.
Kriza v Heimwehru
Dunaj, 17- januarja. M- Izključitev ministra Schumvja iz >Heimwehra« bo imela bržkone resne posledice za »Heimwehr< same. Avstriski kmetje, ki so organizirani v »Landbundu«, so vsi za Schumvja in na Štajerskem so že pričeli snovati svoje posebne »Bauermvehre«. Sam minister Schu-my grozi »Heimwehru«, da bo prišel na dan z raznimi dokumenti in dokazal,, da je -Heirmvehr- vodila svojo lastno zunanjo politiko za hrbtom vlade. Zato bodo meščanske stranke brezdvomno zahtevale, naj se nekateri voditelji *Heimwehrac sploh umaknejo iz javnega življenja. V mnogih avstrijskih listih se danes energično tudi poudarja, da so vse oborožene organizacije sploh nepotrebne, ker je nova ustava že sprejeta in bi bilo zato najbolje, da se odpravijo.
Češkoslovaška in reparacije
Pra'.<a, 17. jan. g. Posebni poročevalec »Prager Tagblatta« poroča, cfa želita Anglija in Italija zaključiti vprašanje avstrijskih in bolgarskih reparacij ter tudi pravno^ formulirati reparacijsko vprašanje teh držav, ki je nače'oma že urejeno. ^ !>-» posvetovanjih d^žav sklicateljic in ntante so se udeleženci zedinili ta-k'., .ia bo Češkoslovaška v primeru, če ne bo vprašan ie madžarskih reparacij rešeno, odklonila plačilo osvobodilne takse. Itali-ia bi se morala potem sprijazniti z mislijo, da bi bile njene repa^aciiske zahteve prikrajšane za letni obrok češkoslovaške osvobodilne takse.
Žitni monopol v ČSR
Praga, 17. jan. h. V zvezi z vestmi praškega in tudi inozemskega tiska o uvedbi žitnega monopola in konkretnih pripravah za ustanovitev žitnega prometnega zavoda, pišejo jutrišnji »Narodni Listv«, da so se proti žitnemu monopolu izrekli osrednja organizacija žitnih borz, osrednja organizacija industrijalcev, centrala obrtnih in industrijskih zbornic in klerikalna stranka.
Na današnji seji predstavnikov vseh borz iz Češkoslovaške je bila sprejeta resolucija, ki priporoča vladi, naj zviša carine na žito, poostri postopanje za dovolitev uvoza in z vso odločnostjo nastopi proti uvedbi monopola. Parlamentarni klub klerikalne stranke je na svoji današnji seji zavzel načelno stališče proti uvedbi državnega uvoznega monopola za žito. Po informacijah vašega dopisnika zastopajo tudi ostale stranke med njimi celo agrarna slično stališče.
Praga, 17. januarja AA. Agrarni list »Ven-kov« se pritožuje, ker so socialistični listi prerano doznali za načrte ministra poljedelstva Bradača. Med temi načrti gre tudi za nred'og o me?anin moke. Ker niso vedeli za prave nagibe tega ukrena. so ga socialistični listi napačno tolmačili in po krivem kritizirali.
Dva ogromna spomenika v Ameriki
Newyork, 17. jan. AA. Na granitnem pogorju Blacksills v Južni Dakoti bodo postavljene orjaške sohe NVashingtona, Jef-fersona, Lincolna in Roosevelta. Na podstavku bo uklesan kratek opis zgodovine Zedinjenih držav Severne Amerike v 50 besedah. Črke bodo tako velike, da jih bo moči čitati iz ogromne daljave. Geologi smatrajo, da bodo te črke kljubovale vremenskim nezgodam in spremembam najmanj pol milijona let. Spomenika bosta največja, kar jih je v Zedinjenih državah.
Tatvina važnih listin
London. 17. januarja A A. Danes so neznanci ukradli 2 poštni vreči, ki sta bili preneseni v letalsko ministrstvo. Zločinci so zbežali s plenom v avtomobilu. Kakor se doznava, sta ukradeni vreči vsebovali tajne uradne dokumente in šifre. Neznanci niso odnesli denarja, kar zbuja sum, da je bila organizirana tatvina iz političnih razlogov.
Deset let ameriške prohibicije
Newyork, 17. januarja. Ameriška vlada je ofoja-viila zanimive podatke o desetletni borbi proti tihotapcem afficohoila. V tej doW so izdafe ameriške oblasti za borbo proti tfhotaipcem 275 mtH-ionoiv dolarjev m aretirale 500.000 oseb. V bojih s carfinskimi organi in prO'hib:cijs«Iniirn agenti je bi'k> ubitih in ran.ienčft 1300 oseb.
Zastrupljenie s pokvarjenimi klobasami
Madrid, 17. januarja. AA. V Almademi se je zastrupilo 60 oseb zaradi uživanja {»ekvarjeni-h klobas. Sest oseb je že preminulo, ostale .pa se bore s smrtjo.
Banditi ubili francoskega raziskovalca?
Rio de Janeiro, 17. januarja. .AA. Po 5e m potrjenih vesteh iz Sao Luis de Caceres v brazilski zvezni državi Matto Grosso so razbojniki ubili francoskega raziskovalca Georgesa OIiwerja v bližini mesta ViliabeLa. Po izvršenem zioJin-s-tvA so toJovaji pobeigniK v Bo4i.v5jo.
Iz seje ljubljanskega magistratnega gremija
Ljubljana, 17. januarja Po daljšem prestanku — zadmja seja je bila ?8. novembra 1929 — se .ie snoči zopet vršila seja magistratnega gremija. Sklenjen je bil nakup hišice ob Tomanovi ulici, kjer ie bila pisarna stavbnega podjetja inž. Fr. Tavčarja v času graditve palače Poštne hranilnice. Hišica se kupi za 7.500 Din. Za eno leto se podaljša najemna pogodba z g. Fr. X. Souvanom o prostorih v hiši na Cankarjevem nabrežju za letno najemnino 30.000 Din in plačilo prispevka 10.000 Din za popravila.
»Aloma Companv« je profila magistrat za dovoljenje, da sme postaviti pred kavarno »Evropo-, Marijinem trgu. Vodnikovem trgu in drugod kioske, na katerih bi bili raz-obešeni točni vozni redi vseh avtobusnih prog. Prošnja se ie zaenkrat odložila, da se še prouči vprašanje razobešanja vodnih redov na plinskih kandelabrih in električnih urah.
Za 1. 1930. se dimnikarska dela v mestnih hišah oddaio v I. okraju Dimnikarski zadrugi za 22.182 Din na leto, v II. okraiu ra dimnikarskemu moictru Srečku Deisingerju za 16.658 Din na leto.
Gremij je ugodil oranji Društva mestnih delavcev glede na izjavo mestne občine, da ie mioTavIjena prevzeti v uoravo društveno premoženje v slučaju razpusta.
Stavbna dovoljenja so bila izdana m. dr.: Franu Bratužu za adaptacijo nodcfešia v stanovanjske prostore, Mariji Vidmar za zgradbo drvarnice in oralnice. Joripu lane-žiču za adaptacijo Podstrešne sobe. Lini in Petru Glažarju za gradnjo nove visoko -pritlične hi?e ob Jelovškovi ulici, Mihaelu in Ivanki Sašelj za enonadstroono hišo ob Cernetovi ulici. Franu Dolinariu za erad-nio lesene hišice ob Cesti na Rakovo Jelšo za dobo netili let in Jugoslovanski knjigarni za adaptacijo pritličja v trgovske lokale itd.
Gremij je nadalje izdal 21 uporabnih dovoljenj. med temi tudi uporabno dovolie-nie tvrdki z -železnino ?alta & Ko v hiši nb Dunajski cesti. Odklonil oa ie uporabno dovoljenje za v"-*ene adaptacije za neko banko v isti hiši.
l^aši kraji in ljudje
Dvornemu svetniku dr. Kotniku v slovo
Celje, 17. januarja
Sodniki celjskega sodnega okrožja so priredili skupno z državnim tožiteljstvom nedavno na čast predsedniku okrožnesa sodišča, g. dvornemu svetniku dr. Josipu Kotniku, ki je šel na lastno prošnjo v pokoj, lepo odhfidnico. ki je bila likrati tudi po-slovitev od upokojenih tovarišev v. s. s. gg. dr. Friderika Bračiča in dr. Henrika Stepan-čiča.
Kako priljubljen in spoštovan .ie bil predsednik g. dr. Josip Kotnik in koliko simpatij sta uživala tudi upokojena tovariša, spriču.ie nenavadno veliko število udeležencev siavnosti. Bilo ie sodnikov, državnih tožilcev in sodnih pripravnikov nad 40. /Zastopana so bila prav vsa sodišča okrožia, nekatera celo polnoštevilno.
Dopoldne so se udeleženci skupno s slav-l.ienci fotografirali, zvečer pa se ie vršil v mali, okusno dekorirani dvorani Celjskega doma svečan banket, kateremu ie prisostvovalo nad oseb.
Pri banketu ie bilo več nagovorov. Prvi ie povzel besedo začasni vodja okrožnega sodišča v. s. sv. g. dr. Premschak, poudarjajoč, da se ie treba sposobnosti in energiji g. dr. Kotnika zahvaliti za današnjo 'Jobro organizacijo sodišč celjskega okrožja.
V imenu celjskega okrajnega sodišča se ie poslovil od njega sodnik okrožnega sodišča g. dr. Jože Bavdek ter orisal njegovo življensko pot od gimnazijskih Studii do upokojitve. Vso študijsko dobo na eimna-zi.ii in na univerzi ie bil odličnjak. Kot vi-sokošolec .ie bil član akademskega društva »Triglav« in nekai semestrov tudi njegov predsednik. V prakso ie bil stopil pri sodišču v Gradcu. Potem je služboval pri raznih sodiščih v bivših deželah Štajerski, Kranjski in Koroški. Moral je zaradi takrat-nesa neprijaznega režima službeno precej pretrpeti, toda njegova vztrajnost in predvsem odlična službena kvalifikacija sa ie vzlic temu pomikala v uradniški hierarhiji vedno višje. Leta 1918. po prevratu je bil imenovan za predsednika okrožnega sodišča v Celju, kmalu nato ie bil dobi! naslov dvornega svetnika in odlikovan je bil z visokim redom sv. Save za zasluge, ki si jih je oridobi! s svojim vzornim službovanjem.
Nato se je v imenu nodeželskih sodišč poslovil od g. predsednika v vznesenih besedah starešina okrajnega sodišča v Laškem g. dr. Pimat
Vsi trije govorniki so se v lepih besedah poslovili tudi r>d upokojenih tovarišev gg. v. s. sv. dr. Friderika Bračiča in dr. Hinka Šteoančiča.
Prvi državni tožilec celjski g. dr. Josip Požar je še opisal harmonično sodelovanje sodišč z državnim tožilstvom, za kar gre zasluga veščemu in taktnemu nastopanju g. predsednika.
Nato se je po končanih govorih vseh treh slavl.iencev razvila prijetna zabava, ki je potekla v vsesplošno zadovoljstvo.
G. predsedniku, kakor tudi obema gg. tovarišema želimo kar največ zdravja in zadovoljstva v zasluženem pokoju, zagotavljajoč jih, da jih bomo ohranili v dobrem spominu.
Dolores del Rio v Beogradu
Beograd, 16. januarja
Filmska diva Dolores del Rio ima v Beogradu prijateljico gdč. Slavko Petrovičevo. Seznanila se je z nio v Parizu. In ko se je nedavno odločila, da napravi sličen izlet Po Evropi, kakor pred dvema mesecema Douglas Fairbanks in Marv Pickford, namreč. da se iz Pariza popel.ie v Carigrad, je na beograjski postaji prekinila vožnjo z orijentskim ekspresom in presenetila svoio prijateljico z nenadnim obiskom. Novinarji so bili naprošeni. naj pred zopetnim odhodom filmske dive ničesar ne poročajo o njej. kar so ji kavalirsko ustregli, in tako je Dolores del Rio nepoznana in nenadle-govana lahko ogledala našo prestolnico na raznih koncih in z vseh razglednih točk.
Dejala ie, da jo Beograd navdušuie do vzhičenja in da si ga bo še prišla pogledat. Takrat pa bo seveda tudi ona navduševala Beograd in Beograjčane. A kakšna je Dolores de! Rio. da je živ krst ni spoznal, dasi ima kot dovolj slovita filmska zvezda tudi v Beogradu na tisoče oboževalcev? Drobna je. brinetka velikih poševnih oči, polindijanski tip. Simpatična vsekakor, celo lepotica, vendar ne tako popolna in osvoje-van!a kakor na platnu. Je že tako ..."
Na vprašania. ali se bo tudi ona posvetila zvočnemu filmu, potoži Doiores del Rio odkritosrčno. da zaenkrat še ne, ker so ji v Ameriki enako odkritosrčno povedali. " da kot Mehičanka še ne obvlada dovolj dobro angleškega naglasa. In zdai se pridno dalie uci angleščine ter ima za naglas svojega posebnega učitelja. Prihodnje leto, če Bog
i -^t tudi Dn!ores Presedlala k tonfilmu.
Ljubka gošča iz filmskega paradiža se ie v četrtek opoldne odpeljala dalie proti Carigradu.
Slovensko pismo iz Zagreba
Zagreb, sredi januarja.
Vsak kraj in vsik del naroda v naši dr-Žay! ,iTna sv0-'e šege in navade ter svoje običae in tako jih imamo tudi mi iz stare Kranjske, Štajerske in Primorske dežele. V Zagreb« nas :e pač zbralo življenje, a tu Jiočemo ohraniti tiste naše dobre običaje in navade, ki tako prijetno dišijo po domu.
Zadnjič smo imeli zabavo pri »Janietu«. Kolosalno je bilo. Vsi smo bili kakor doma-Že dolgo se marsikdo izmed nas ni zabavai tako lepo in po domače kakor tamkaj. Nekateri poredni Zagrebčani nas obrekneio, da smo gostilničarju izpraznili kratkomalo vso zalogo alkoholnih pijač. Prisežem lahko, da ni bilo res, ne more n pa priseči, da mu ie ne bi izdatno skrčili. Zato sme pač »Kran:ci<.
Družabni večer pri »Janjetu« je bil prav zares lep in prijeten. Nastopili so. o tem je bilo že poročano, naši požrtvovalni gledališki umetniki kot gg- Bukšek, Vičer, gospa Polakova ter gdč. Lubejeva. Priznati moramo in to z veseljem, da so bili ravno oni tisti, ki so dali večeru ono takozvano domačo »štimungo«. Zadivili in razvneli so s svojim lepim petjem slovenskih in drugih
Primorske novice
Y Šempetru na Krasu je brezposelnost vedno bolj občutna. V Mankočevi tovarni je manj dela zaradi pomanjkanja hlodov. Nekaj delavcev je zaposlen h pri razširje-vanju postajnega prostora. -Na spomlad se obetajo gradbe nekaterih javnih in zasebnih poslopij ali kaj pomaga, ko imajo povsod prednost iz starih provinc došli delavci. Skupina fantov je odšla te dni v Argentino. Šlo bi jih še več, če bi imeli vsaj za pot dovolj denarja.
Dr. Carlo Perusino je imenovan za fašističnega zveznega tajnika v tržaški pokrajini. Mlad človek, ki se udeležuje fašističnega gibanja v deželi od prvega po-četka. »Piccolo« pričakuje, da se bodo strnili okoli njega z iskrenimi, nesebičnimi nameni vsi oni. ki stremijo po sigurnem uveljavljen ju političnega življenja fašističnega Trsta. Pred vsem se bo znal novi tajnik okoriščati s prosvitljenim vodstvom ekscelencc Porra, načelnika naše province in oblastnega urejevatelja vsega
NOGAVICE ^ Ž.I60M
iUte
Najboljše, naftrajnejše, zato 13	najcenejše!
Sleparski berač
Ljubliana, 17. jatiuarja
Petek, dan miloščinarjev, prosjakov takih, ki so res potrebni podpore svojega bližnjega, in pa seveda tudi takih, ki skušajo oh vsaki priliki zlorabljati usmiljena srca. Ne pomagajo nič vse stroge odredbe proti beračenju. Pripeti se, da si berači kljuke kar podajajo.
Na policijo so pripeljali dopoldne devet prosjakov. Nekaj žensk in nekaj moških. Popoldne so spravili tja zopet nekaj parov, med njimi tudi par otrok. Berači so včasi originalni ljudje in uganejo marsikako tako, da se mora človek smejati. Pripovedovati znajo tudi žalostne zgodbe in so navadno junaki teh zgodb sami. Res je, so nekateri, ki so podpore nujno potrebi, a so tu i drugi, ki posegajo v to obrt brez vsake pravice. Na Mestnem trgu. Mimo stražnika je šlo par beračev in mož postave je prav dobro opazil, kako smukne ta ali oni v vežo. Opazil je tudi srednje starega dobro oblečenega moža, kako je stopal v hiše. Podvizal se je za njim, se informiral pri eni izmed nadlegovanih strank, ako dozdevni berač zares prosjači, in ga nato ustavil baš, ko je prihajal spet na cesto.
»Kdo pa ste vi?«
»Revež.«
»Berače spravljamo pri nas na policijo.«
»O jej,- nikar gospod, prav precej grem domov.«
»Kam pa«
»Z vlakom proti Višnji gori.«
»Ne pomaga nič, naiprvo greste z menoj!«
Možu se je pobesil nos, vendar si ni upal protestirati. Vdal se ie v usodo in šel s stražnikom.
Na policiji so ga vtaknili v zapor med ostale berače, nato pa je moral pred dežurnega uradnika. Spremil ga je seveda zopet stražnik, ki je položil pred dežurnega 1417 Din gotovine in nekai dokumentov, rekoč: »Tole smo našli pri možu.« Dozdevni berač se je poklonil in srepo pogledal okrog sebe.
Dežurni ie pričel spraševati:
»Kdo ste?«
»Anton J. z Vrha.«
*Berač?«c
»Nak!«
»Kaj pa potem?«
»Posestnik . . .«
Dežurni je kar ostrinel. Z njim tudi stražnik.
»Kakšen posestnik?«
»No, pol grunta imam, pa sem lansko leto nekaj nogorel. Strela ie udarila v hišo.«
»Kakšno hišo pa imate?«
»Popravljeno,« je odgovarjal tnož odkritosrčno. Tekom nadaljnjega razgovora se je izkazalo, da mu ie res pogorel vogal liiš.e, ki so mu jo pa dobrosrčni sosedje
kmalu popravili. Berač-nosestnik Tone J. redi doma šest glav živine. Star je šele 46 let. V Ljubljano se je pripeljal zjutraj v namenu, da si kupi tu za nad 1000 Din slanine. Vmes mu ie prišlo na um, da obere za nekaj dinarjev revne meščane in mu je res stisnil marsikdo kak dinar, ki nima pol grunta, ki redi v svojem stanovanju morda le šest mišjih glav in ki si kupuje slanino od dneva do dneva in še to s premislekom, ki mu ga vsipuje skrb za obstanek iz dneva v dan . . .
Moža so po končanem zaslišanju odpustili, s čimer pa zadeva seveda še ni poravnana. Moral se bo pač pred sodiščem zagovarjati zaradi svoje preve.ianosti, ki ga ie to pot privedla v zadrego.
pesmi publiko in vlili dobre volje vsem. Pri plesu so prišli vsi na svoj račun, tudi starejši, ki zatrjujejo, da so ta večer plesali celo najmoderneše plese, čeprav so jim bili dosedaj španska vas. Dren je bil namreč takšen, da je mogel vsak par le stopicati, pa naj :e godba igrala karkoli.
Narodna knjižnica iti čitalnica nam je s prireditvijo tega večera nedvomno zelo ustregla. Obudili smo zoper lepe spomine na dom in obenem uvideli, da nas ie v Zagrebu resrično lepo število.
Tudi v prostorih Narodne knjižnice in čitalnice samih ie prav živahno življenje. Večer za večerom priha'a.io novi. da pri-stopi o k društvu, stari pa so se že kar privadili temu. da morajo hiti čim pogosteje tamkaj. Vselej se razvije lepo domače in neprisiljeno živTen e. Živahna Ljubljančanka tekmuje v svojem dialektu z ognjevito Primorko za številčni rekord v besedam, fantje in možje pa resno razpravljajo o vseli mogočih zadevah za bodočnost našega društv a- V kratkem bomo priredili pleoiii tečaj, zbiramo se že za pevski zbor. mislimo na čim lepši razvo; knMž-nice. Čim več nas bo, tem več si bomo bliko ustvarili z združinimi močmi-
PaKa
I s;
Lani 20 stopinj pod ničlo, letos 10 stopinj nad ničlo
Ljubljana, 17. januarja.
Po vremenskih poročilih se je danes temperatura povsod v Dravski banovini dvignila nad ničlo. Nastalo je prijetno, pravo zgodnje pomladansko vreme. V sredo zjutraj je termometer po vseh krajih Dravske banovine s prav malimi izjemami kazal še pod ničlo. Včeraj v četrtek se je pojavil močan vremenski preobflat. Temperatura se je začela naglo dvigati. Davi se je prav pohleven mraz popolnoma umaknil toplemu valu. Jutranja temperatura je v Dravski banovini varirala med +1 st. C do -+6 st. C. Davi je bilo še močno oblačno, po dolenjskih krajih je še deževalo. Toda čez dan se je popolnoma zjasnilo. Med jutranjimi vremenskimi poročili so bila zanimiva naslednja: v Bohinjski Bistrici -j-5, oblačno, snega še 5 cm, a v Kranjski gori 0, oblačno, snega še 10 cm. Na Štajerskem so imeli zjutraj edine še v Dravogradu 0 C. Na Dolenjskem je bilo v Št. Janžu že davi +-6, dočim smo v Ljubljani kakor povprečno po vseh ostalih krajih imeli +-4 C
Pomladansko solnčno vreme je posebno v poldanskih urah izvabilo iz mesta mnoge Ljubljančane, zlasti deco, dočim so se lani na dan sv. Antona puščavnika Ljubljančani zavijali v kožuhe. Ob 14. je termometer v Ljubljani kazal +10 st. C, na solncu celo +12 st. C. Lani pa je bilo ob tem času cclo po —20 st. C. Seveda je toplo vreme v radost revnim s.ojem, ker ni skrbi za kurivo. Zadovoljna je tudi železniška uprava. j\ri pa po volji trgovcem s čevlji, s premogom iii tako dalje, a najmanj kmetovalcem. Za posevke in letino nikakor ne ustrezata niti lanska groba zima, še manj letošnja zimska pomlad. Ver-je mimo pa, da letošnje zime še ni pri kraju.
V januarju zaznamujejo pratiKarji več svetnikov, ki delajo vreme. Najvažnejši so sv. Makarij (2. januarja), trije Pavli: papež, puščavnik in apostol, dalje sv. Anton Puščavnik (17.) in Vinko (22.). Sv. Makarij dela vremensko prognozo kar za prihodnji september. »Če je Makarij jasen, bo tudi september krasen, če se pa kislo drži, se tudi september mrači.« Nu, letos je bil Makarij kisel, torej september . . . Bomo videli! Pavli so tudi vremenar-ji. Če sv Pavel puščavnik (10.) mraz prižene, ga sv. Anton puščavnik (17.) odžene. Letos je sv Anton to storil. Dalje pravijo pratikarji: »Če sveti Pavel (apostol 25.) na vetru prijezdi, se za njim rad dež ugne-zdi.« Za vinogradnike je važen sv. Vinko (22.). Pravijo: »Če na Vinka solnce sveti, bo dosti rujnega vinca v kleti.« „ Čim je nastopilo lepo solnčno vreme, smo prejeli že tudi prve, prezgodnje znanilce pomladi. Tako nam je g. Avgust Tavčar, trgovski zastopnik in posestnik v Mostah, prinesel velikega in izredno živahnega hrošča, ki se je sprehajal po njegovem vrtu. Pač v januarju povsem nenavadna prikazen.
političnega in gospodarskega delovanja. Iz teh »Piccolovih« stavkov, ki spremljajo novo imenovanje, so razvidni tudi vzroki, zakaj ni bil več potrjen za zveznega fašističnega tajnika v Trstu inž. Cobolli-Gi-gli.
V	Poreču v Istri se je vršil trtorejski kongres, ki ga je posetii ministrski odposlanec Arturo Marescalchi. Govoril je o raznih gospodarskih problemih in nagla-šal, da more Istra pričakovati svojo boljšo bodočnost v glavnem od poljedelstva. Treba pospešiti kultiviranje maslin, tobaka. murv in krme, pravo rešitev Istre pa vidi Marescalchi v trtoreji. Potom zadružnih kleti naj se poskrbi za izvoz istrskega vina preko Trsta. Vlada hoče dvigniti istrsko poljedelstvo, kar jc pokazala z bonifikacijami ob Mirni in Kaši. Pričetek velikih vodovodnih del je tudi blizu. Zato je toliko bolj navduševal poljedelce, da naj ljubijo svojo zemljo in jo skrbno gojijo. Italijanski kralj pije pri kosilu vino, katero pošilja na dvor istrski deželni agrarni zavod, in pri velikem gala-obedu ob pre-stolonaslednikovi poroki so pili med nai-odličnejšimi italijanskimi vini moškat iz Poreča.
V	Lokvi na Krasu zgradi »Italia Reden-ta« nov otroški azil. »Zavarovalnica Assi-curationi Generali« je že izplača škodo, nastalo iz zgorelega azila Začasno je azil-ska deca spravljena v bližnji občinski šoli.
V	Opatiji je bilo lani po tamošnjih poročilih 32.031 tujcev, največ iz Srednje Evrope. Nemških turistov je bilo 10.199, predlanskim 7226, madžarskih 7991, predlanskim 8567, češkoslovaških 4742, predlanskim 3227, avstrijskih 4539, predlanskim 4877. iugoslovenskih 1501, predlanskim 1376. Opatijsko turistično izvestje ni v skladu z dejstvom, da se poštni urad v Opatiji sicer ne izpTemeni baš v navadno na-biralnico, kakor je bilo določeno, pač pa se reducira v poštni urad druge vrste s podružnico v Palače Hotelu. Med obema solucijama pa ni kdove kako velike razlike.
Smrtne nesreče zaradi električnega toka
Glede nedavnega primera smrtne nesreče v Ljubljani, ko ie neki delavec z mokrimi rokami pri.iel za električno žico in ostal na mestu mrtev, nam piše g. inž. Vladimir Dekleva iz Beograda:
Take in podobne nesreče se često dogajajo. Pred tedni ie našel smrt g. Bata v Beogradu v svoji kopalnici. Med kopanjem se je hotel briti in ie z mokro roko prijel za električno svetiljko, da bi jo primakni! bliže. Ubil ga je električni tok 110. voltov, ki je šel skozi njegovo telo v vodo in skozi odtok vodne napeljave iz kopalnice v zemljo. Tudi v Zagrehu se je v konalnici smrtno ponesrečila neka dama, v Cačku pa je našel smrt neki hlapec na naslednji način: R'o je deževna vreme, revež pa j imel slabe čevlje in je bil zaradi tega skoz in sko-z premočen. Tudi v hlevu je bilo po tleh mokro. Hlapec je stal v luži, ko je hotel odviti električno žarnico. V trenutku ga je ubil tok 220 voltov.
Največ smrtnih nesreč zaradi električnega toka pa se zgodi pri delu pri parnih kotlih in sploh tam, kjer je potrebna električna razsvetljava pri strojih, ki so v neposredni zvezi z zemljo. Tehnika pa skuša tudi te nesreče preprečiti in iznajdena je že varnostna naprava, ki pa našim ljudem in celo naši industriji Še ni dovolj znana. Ta naprava se imenuje transformator za kotle, ki transformira tok 220 ali 110 voltov na 24 voltov. Pri 40. voltih sekundarnega toka in 50 vvatov ima tok 1.2 amper. Ta mala naprava, ki .ie pravi čuvar življenja, stane približno 580 Din. V Zagrebu ima zastopstvo tvrdke, ki razprodaja ta izum. g. inž. Liudevit Erenyi.
Ta transformator seveda ni potreben pri vsaki električni napravi. Neobhodno potreben pa je pouk vsem, ki se doma in po obratih poslužujejo elektrike. Prvo je, da se ne dotikajo z mokro roko električnih sve-tiljk, da ne obračajo stikala ali privijajo in odvijajo žarnice. Pri vsakem opravku z električno napeljavo in aparati moraio biti roke suhe in ne smemo stati na vlažnem mestu. V obrti in industriji, kjer se vedno dela s kovinami, in kjer se ne da dovolj paziti na izolacijo, ter so nezgode in tudi smrtne nesreče pogoste, so potrebne varnostne naprave, kakor prej omenjeni transformator.
Cerkveni pevski zbor, solopetje in orgle!
Senzacija! Veličastno!
Ob 4., 6., Vi8. in 9. uri.
SESTRA MARIJA
Ganljiva usoda dveh nesrečno zaljubljenih src, ki sta pribežala po trpkih preizkušnjah in razočaranji!) življenja v mirno zatišje samostanskih zidov.
.Tlati kot nuna riomimkanka neguje stojo bolno hčerko!
Sestra Marija moli ol> poroki lieerke /.a srečo svojega otroka. Poročili ohretli v samostanski kapelici matere!
Preskrbite takoj vstopivce!
Predprodaja od 1 jl2.—'i 13. ure.
Elitni kino Matica
Telefon 2124
Ljubljana v luči policijske statistike
Kakor vsako leto, podaja ljubljanska policija tudi letos statistične podatke, ki kažejo v splošnem vso ogromno delo, ki obremenjuje tekom leta ves policijski aparat.
Kazniva dejanja
Po organih varnostne straže iu kriminalnega oddelka je bilo zaradi raznili de-liktov aretiranih odnosno predvedenih 2.056 oseb. V policijske zapore je bilo oddamh skupno 1.742 oseb, 1.363 moških in_ 3/9 žensk. Deželnemu sodišču ie bilo izročenih 4(H, okrajnemu pa 519 oseb. Drugim oblastem 211, na svobodo izpuščenih 611 oseb. Jetniški voz tako zvani »Zeleni Henrik« je prepeljal skupno 1.742 oseb.
Zaradi zločinov nroti državi je bilo aretiranih 90 oseb. dočim ie bilo ovadb podanih le 72; zaradi javnih nasilstev 54 oseb. ovadb 29. Zaradi motenja vere ni bila aretirana nobena oseba, ovadba pa je bila podana ena sama. Ostale aretacije zaradi naslednjih pregreškov: spolno posilstvo 14, 2 ovadbi: umor in detomor le triie: težka telesna poškodba 12. požig 2. rop 3, hudodelstvo tatvine 186. poneverbe 13, goliufija 27, odnrava telesnega rloda 3, oregreški in nrestopki javnega reda in miru 33. prestopki proti javnim napravam 6, prestopki proti uradnim dolžnostim 3. prestorki proti varnosti življenja 17, prestopki nroti varnosti zdravia in telesne varnosti 10, prestopki proti varnosti imetja 144. prestopki proti iavni nravnosti 5 beračenje, vlačugarstvo in nrostituciia 332.
Skupna škoda zaradi nriiavlienih ronov. tatvin, poneverb in goljufij znašž 2.110.000 Din. oškodovancem povrniena škoda pa K19.RS9 Din: škoda, povzročena oo znanih storilcih, ki pa je še niso povrnili. 808.231 Din, iiepovrniena škoda, povzročena po ne-7nanih storilcih. 481.903 Din.
Odgonov iz Ljubljane ie bilo 181, izgnanih je bilo 15 tuzemcev in 8 inozemcev.
Samomorov beleži statistika 14. poskusnih samomorov 11, smrtnih nesreč 16, drugih nezgod 178. požarov pa 18. Policijsko kaznovanih je bilo 4951 oseb. na denarno globo 148.750 Din. Denarno globo ie doslej plačalo policiji 2713 oseb v skupnem znesku 96.675 Din. Od vplačanih glob odpade na mestni magistrat 53.480 Din. ostanek pa na občine Moste, Vič, Zg. Šiška, na cestni gradbeni in vzdrževalni fond ter na državno blagajno 43.195 Din. V policijskem zaporu je prestalo kazen 563 oseb. Po taksnem zakonu je bilo kaznovanih 21 oseb v skupnem znesku 4.344 Din.
Upravni nosil
Glavna pisarna policijske direkcije je prejela lani 175.324 spisov. Nravstvenih izpričeval je bilo izdanih 3.207, novih potnih listov 1.635 podVišanih potnih listov 3.826, vidiranih potnih listov ino^emcem 2.749. Izdanih je bilo 297 orožnih listov. Dovolilnic za podaljšanje policijske ure, veselice in koncerte je bilo 972. Koncem preteklega leta je bilo v Ljubljani 716 društev, tekom leta je bilo ustanovljenih 38 novih dru5tev, prenehalo iih je 39. Društvenih zborovanj je bilo 735.
Na novo prijavljenih je bilo 277 avtomobilov in sicer 173 osebnih, 58 tovornih in 21 avto-omnibusov. Odjavljenih je bilo 39 avtomobilov, drugili vozi! prijavljenih 25, odjavljenih 6, izgubljenih predmetovje bilo prijavljenih 527. v vrednosti 234.476 Din. Najdenih predmetov je bilo prijavljenih 533, v vrednosti 137.243 Din. Najdenih predmetov je bilo vrnjenih lastnikom 150 komadov v vrednosti 48.217 Din.
ZglaSevalni urad
Za bivanje v policijskem okolišu je bilo prijavljenih 11.569 strank. Tujcev biva stalno v Ljubljani 3.237. denarnih zavodov je v Ljub'jani 37, obrtnikov, gostilniških in kavarniških obratovalnic ter sorodnih podjetij in zavodov je 3.979, med letom je pnrastlo 307 obratovalnic.
Tujski prosne*
Tujcev je bilo v Ljubljani lani 55.770. od teh iz Slovenije 24.817 oseb, iz Zagreba
Ne mučite svoje dece z ribjim oljem,
temveč ji dajte
ki ima vsled svoje vsebine slada veliko hranilno vrednost, je lahko prebavljiv in draži tek (apetit) Dobiva se v vseh lekarnah v malih omotih po 25 Din, v velikih omotih po 42 Din.
5.532 oseb. iz ostale Hrvatske 2.961, rt Beocrrada 1.59S, iz ostale Srbije 668 oseb, iz Bosne iu Hercegovine 1.147, iz Baranje in Bačke 956. Dalmacije 1.047. Črne gore 30, Češkoslovaške 1.012. Rusije 16, Avstrije 5.900. Nemčije 2.686, Madžarske 396, Italije 2.900. ostale Evrooe 875, Amerike 348 in ostalih delov sveta 99.
Po en dan je ostalo v Ljubljani 31.657 oseb. od dveh do osem dni 15.362 oseb. od 8 do 14 dni 5.923 oseb, nad 14 dni 1.971, nad štiri tedne pa 857 oseb.
Pobijanje taine nrostituciie
Policijski zdravnik je zdravniško pregleda! 289 predvedenih žensk, od teh je bilo izročenih v zdravljenje 73. zaradi prostitucije kaznovanih 31, sodišču naznanjenih 212, posvarjenih 46. v prisilno delavnico pa oddani dve ženski.
Kriminalna evidenca
V kriminalni razvidnici je označenih po imenu 86.407 zločincev, v kartonih pa spe-cialiteti 22.776, daktiloskooičnib listov je skupno 4449. posameznih odtisov prstov za monodaktifoskopiio ie 18.600, na novo dak-tiloskopiranih ie bilo 388 oseb. na novo slikanih pa 579 zločincev. Kartonov za evidenco izvršenih deliktov in ukradenih predmetov je 54.617. kartonov za posebna znamenja 30.176. Z daktiloskopijo je bilo identificiranih 12 zločincev z napačnimi priimki. Na licu mesta izvršenega zločina ie bil ugotovljen le en storilec. S policijskim psom je bilo zasledovanih skumio 18 7i0činccv.
Polisifski dnevnik
Policijsko glasilo izhaia dnevno v 320 izvodih na Policijski direkciji. V I. 1929. je izšlo 299 številk s 96 prilogami v 120.500 izvodih. Zas'edovanj znanih in neznanih storilcev je bilo prijavljenih zaradi tatvin, poneverb in goljufij iz Liubl.iane 1.086. iz drusrih krajev države 1.520. iz inozemstva 17. Skupna škoda v policijskem dnevniku objavlienih ronov in tatvin, goliufij in ~>o-neverb. izvršenih v drueih krajih države, znaša 30.943.187 Din. Od tega ie že povrnjena škoda v znesku 26.163.399 Din. Kaz-nencev je pobegnilo 69, od teh pa je bilo zooet aretiranih 18.
Motnje v želodcu in črevesju, ščipanje v trebuhu, zastajan.je v žilnem sistemu, razburjenost, nervoziteto, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Josefo-ve« grenčice. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo izboren učinek, ki ga ima »Franz Josefova« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo, zlasti pri močuokrvnih, korpulentnih osebah sati-karjih in hemoroidalno bolnih. — »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA.
ZaPpfpk ob 50
Sobota, IS.. Naš eospod žunnik. Liudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Nedelja. 19.: Ob 15 Življenje je lepo. _
Ljudska predstava po znižanih cenah.
Izven. _ Ob 20. Cvrček za pečjo. Izven.
Ponedeljek 20.: Zaprto. Torek. 21.: Zaprto. Sreda. 22.: Zanrto. Četrtek, 23.: Krog s kredo. B.
I-JITRL.U\SKA OPKRA. Začpfek ob no! 20 Sobota 18.: Tičar. Opereta. A. Nedelia, 19.: Carmen. Gostovanje Amande Liberts-Rebanove. Liudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek. 20 : Z'očin in kazen. Gostovanje lludož°stvenikov. Torek. 21.: S;roma5+vo ni sramota Gostovanje Hudožestvenikov. Sreda. 22.: Zenitev. Gostovanje Hudožestvenikov.
MARrRORSKO CT.KniUščE. Začetek ob 20 Sobota, 18.: Radikalna kura. B KuponL Nedelja, 19.: ob 15. Krog s kredo. KuponL
Ob 20- Orlov Kuponi. Ponedeljek, 20.: Zaprto. Torek. 21.: Lepa pustolovščina. C. Kuponi. Sreda, 22.: Zaprto.
Četrtek, 23.: Zločin in kazen. Gostovanje Hudožestvenikov.
ŠENTJAKOBSKI OLFDALISK1 ODER.
Začetek ob 20.15. Sobota, 18.: Tat. Nedelja 19.: Tat
Domače vesti
*	Slike NJ. Vel. kralja in kraljice. Vodnikova družba ie pravkar izdala nove slike Nj. Vel- kralja Aleksandra in kraljice Marije v iinem bakrotisku. Slike so izdelane po fotografi ah in so velike 66X45 cm. Tako okusno izdelanih, krasnm slik kralja -in kraljice v Jugoslaviji dosedaj še nismo imeli. V okrr.s bodo vsakemu salonu. Želeli bi, da se slabše slike, Ki jih vidimo marsikje, nadomestro z umetniško dovršenimi slikami, ki jih je izdala Vodnikova družba- Da so te slike zares krasne, se lahko vsakdo prepriča v izložbenem oknu Tiskovne zadruge v Prešernovi ulici. Izvod stane 25 Din. Dobivajo se v pisarni Vodnikove družbe na Miklošičevi cesti in v Tiskovni zadrugi.
*	Odlikovanje za nacionalno delovanje. Nj. Vel. kralj je z redom Karagiorgieve zvezde IV. stopnje odlikoval Vaso Bogoe-viča iz Tetova ob priliki proslave 501etnice njegovega nacionalnega delovanja.
*	Novi ban Dunavske banovine, dosedanji vrhovni inšpektor ministrskega pred-sedništva g- Radoslav Dunič je po rodu iz Valjevske Mionice, kjer se ie rodil 1871. Na pravni fakulteti v Beogradu je diplomiral 1894. iu se po nekai letih državne službe osamosvojil kot odvetnik. V obeh balkanskih vojnah, kakor tudi v svetovni vo:ni se je večkrat izredno odlikoval in zavzema čin rezervnega kon'iškega podpolkovnika- Do lani, ko je v maju bili imenovan z-a vrhovnega inšpektorja v ministrskem predsedništvu, je živel kot odvetnik v Kruševcu. Znan je kot mož velike energije in discipline- Na svoie novo službeno mesto v Novem Sadu ie novi dunavski ban odpotoval včeraj opoldne iz Beograda.
' Nov zdravnik v Ormožu. V Ormožu se je naselil s 1. t. m. kot praktičen zdravnik g. dr. Jurij Čarf iz znane slovenske rodbine iz Velikovca.
Starešine Slcvemiani, Tabori jani, Adriiani. Jadranaši
v soboto vsi na Slovanski večer »Jadrana« -na Taboru, v necMjo pa na i u b i l,e j n o zborovanje naših društev (univerza) in iia prijateljski sestanek (Kazina) starih in mladih tovarišev.


*	Izpremernbe v veterinarski službi.
Veterinarski delegat pri našem poslaništvu na Dunaju, Janko RaTar, je imenovan za veterinarskega inšpektorja na dosedanjem službenem mestu, veterinarski svetnik Stanko Arko pa je iz Preka premeščen v Rab.
55 Inž. Hansen bo prisostvoval smuški tekmi na Pohoriu. V to svrho pride danes
popoldne v Maribor, odtam pa bo šel takoj ra Pohorje. 06 prfliki tekme bo izbiral tekmovalce za veliko zimsko - športno prireditev v Bohinui.
*	Angleške križarke v naših vodah. V torek popoldne sta v zaliv Boke Kotorske pripluli dve veliki angleški križarki. Čim sta prispeli v Boko, ie prva Križarka oddala 21 topovskih strelov- V pozdrav angleškima križarkama je trdnjava v Herceg Noyem oddala isto število topovskih strelov. V Tivtu so Angleži pozdravili našo križarko »Dalmacijo«, ki je odzdravila s topovskimi streli. Komandanta angleških ladij ie pozdravil komandant III. pomorske obalske komande Salher in večje število naših oficir ev. Angleški ladji ostaneta v Boki do 28. t- m.
*	Natečaj za kmetijske referente in upravnike trtnih nasadov. Ban Moravske banovine je razpisal številna izprazn'ena mesta s res kili kmetijskih referentov. Re-flektanti morajo imeti agronomsko fakultetno ali njej enako izobrazbo in najmanj dve leti praktičnega dela v ekonomiji, v kateri se ne šteje praksa, predpisana za absolviranje naukov. Ista banska uprava je razpisala tudi več mest upravnikov trtnih nasadov. Prošnje z dokumenti je treba poslati kraljevski banski upravi Moravske banovine v Nišu do 20. t. m. Re-ilektante oipo'zar:amo na razpis v 20. številki »Uradnega lista«.
*	Novo mineralno zdravilišče. S kra!:e-vim ukazom je kopališče Vročica pri Tes-Iiču v vrbaski banovini proglašeno za obče koristno mineralno zdravilišče.
*	Naš zavod za izdelavo bankovcev. NTa Topčideru v Beogradu bo jutri posvečen novi zavod za izdelavo bankovcev, ki v bližnjih dneh prične svoje delovanje.
*	Slikarski tečaj v Ljubljani. Opozarjamo ponovno na tečaj za sobne slikarje in slikarje napisov, ki bo celodnevno od 1. do 28. februarja v L;ubljani v prostorih Jakopičevega umetniškega paviljona. Rok za prijave poteče 20- t- m., nakar bodo prijavi]'enci prejeli obvestilo o sprejemu v tečaj obenem s podrobnimi po;asnili in navodili glede potrebnega orodja, materijala itd. Učnina bo znašala za mojstre 100 Din, za pomočnike pa 50 Din. — Zavod za PO Zbornice za TOI v Ljubljani.
*	Nalezljive bolezni v Dravski banovini. Po uradnem pregledu je bilo v času od 22. do 30. novembra 1929. v Dravski banovini 230 primerov škrlatinke, 27 primerov tifuiznJh bolezni, 40 primerov ošpic, 87 primerov dr\'ice, S primerov šena in dva primera dušljivega kašlia.
*	Načrti za stavbo OUZD v Mariboru-Na javen razpis SUZORa je bilo- predloženih uradu 27 projektov z.a poslopje ekspozi ture OUZD v Mariboru. Plenarna seja ocenjevalne komisije je zaključila svo:e delo v četrtek iti soglasno sklenila nagraditi tri pro'ekte ki so se najbolj približali zahtevam gradbenega programa, z nagradami po 15.000 Din- Nagrade so prejeli kakor
smo že poročali, naslednji osnutki: >13 osti« (arh. Saša Dev - Costaiperaria), «9 HP< (inž. Horvat & Planie) in »Ekspozitura M* (arh. Vladimir Mušič). Nagrade' so ena'ke in vrstnega reda ni smatrati za kakršnokoli posebno kvalifikacijo poedinih načrtov. Poleg tega pa je žirija sklenila odkupiti z zneski po 10.000 Din še tri nenagraiene osnutke in sicer: »8271 E« (inž- arh. Špin-čič in cand arh- Ivan Mesar) >B 13« »O 13«. Avtorja zadnjih dveh načrtov bomo objavili, ko prejme urad pristanek na odkup. Vsi projekti bodo v smislu razpisnih pogo-iev razstavljeni za javnost v Ljubljani in v Mariboru. V L ubljani bodo razstavljeni v dvorani Okrožnega urada, Miklošičeva cesta 20, od sobote 18. t. m. do sobote 25. t. m. vsak dan od 8. do 14- Razsatavo projektov v Mariboru bomo objavili- — Okrožni urad za zavarovanie delavcev v Ljubljani-* Prodaja morskih rib. Po vesteh iz Splita je bilo v prvih dveh tednih tekočega meseca v splitski ribarnici prodanih 70 kvintalov raznih rib in 350 kvintalov školjk- V zadnjem času je izvoz rib iz Splita znatno porasel. Izvozilo se je v prvih dveh tednih ianuarja r.ad 50 kvintalov rib v Beograd, Zagreb. Ljubi ia no, na Dunai, v Trst in Benetke. Razpošil anje rib se vrši v posebnih zabojih z ledom-
Premijera!
Danes
Douglas fairbairts
kot vitez Artagnan, ki predvaja čudeže junaštva v filmu senzacij
feiezrn maslio
Ob 4., Vi 6., Vi S. in 9. uri.
Kino Ideal
*	Veliki živinski in kramarski sejem v Teharjih se bo vršil v torek 21. t. m. Kupci in prodajalci se vabijo k obilni udeležbi.
*	Smrtna kosa- Uglednega ljubljanskega brivskega mojstra in vlasuljarja g. Emila Navinška je zadel hud udarec. Na francoski konzulat je namreč prispela vest, da je njegov sin g. Leon N a v i n š e k v Al-žiru 30 novembra lanskega leta nenadoma preminul. Poko n-ik se je izobraževal in strokovno izpopolnjeval v tu'ini, da bi potem v Ljubljani prevzel in izpopolnil očetov salon- Leon je študiral najprej v Pragi, potem v Berlinu, nato zopet v Pragi, odkoder je odšel v Švico, iz Švice pa v Francijo. V Parizu je bil več let. Nekaj časa se je mudil v Nizzi rn v Monte Carlu, odkoder 'e odpotoval lani v jeseni v Alžir. Kaj je bil vzrok nenadne smrti 271etnega marljivega in simpatičnega mladeniča. nI znano. Ni izključeno, da je postal žrtev zločina. Pokojniku blag spomin, žalujočim naše sožalje!
*	Ukradeni diptihon na povratku v Zagreb. Iz zakladnice zagrebškega kapitlja ukradeni dragoceni diptihon, katerega pot iz zakladnice do muzeja v Clevelandu tvori pravcato legendo, se nahaja na potu v domovino. Kakor znano, je bil po intervenciji našega poslanika v Washingtonu dr. Pitamica diptihon prenesen iz muzeja v naše poslaništvo, okrašen s pravim ameti-stom namesto steklenega, ki se je nahajal v sredini diptihona. Diptihon ie bfl te dni po posebnem kurirju odposlan v Zagreb.
*	Samomor zaradi amputacije noge. V sanatoriju dr. Nandora Brezovskega v Novem Sadu je predvčerajšnjim izvršil samomor dijak Peter Nikolič iz Pančeva, star 28 let. Amputirana mu je bila desna noga-Strah, da bo nesposoben za samostojno delo in življenje ter da bo postal breme za svoje sorodnike, je nesrečnega mladeniča gnal v smrt.
*	Pri včerajšnji zahvali Marija Maver se mora ime pravilno glasiti Marija Maver, kar 5 tem popravljamo.
*	Obledele obleke barva v različnih barvah in pllslra tovarna Jos. Reich.
*	Gospod!nie! Vaše perilo pere. posuši, monga ali lika tovarna Jos. Reich-
*	Ciril - Metodova podružnica v Cerknici priredi v nedeljo 19. t. m. veselico-Vabimo vse pri'atelje Družbe, da se te prireditve ndeleže-	79
Iz Ljubljane
u— Komandant Dravske divizije na inšpekcijskem potovanju- Kakor smo doznali, odpotuje komandant naše Dravske divizije g. general Sava Tripkovič danes na dal še inšpekcijsko potovanje po garirizijah svojega območja.
u— Odbor »Jadrana« ponovno opozarja gg. starešine, bi se bodo udeležili katerekoli točke »Jadranove« proslave, da to prijavijo danes do 18. na tajništvo »Jadrana«, Tomanova 3, telefon 2974- Zlasti so važne prijave za skupno kosilo, ki stane 50 Din za osebo. — Gg. starešine, kj se bodo udeležili Slovanskega večera na Taboru, opozaracno, da jim le odbor »Jadrana« rezerviral desno zgornjo dvorano, kjer bodo imeli družabni sestanek po ofi-cijelnem delu.
u— Iz gledališča. V opernem gledališču bodo drevi vprizorili priljubTeno opereto »Tičar« za abonma A, jutri zvečer pa bo v naslovni vlogi opere »Carmen« nastopila ga- Almanda Liberts - Rebane. — V drami bodo drevi podali kot ljudsko predstavo po znižanih cenah najpopularnejšo komedijo te sezone »Naš gospod župnik«. To bo že 14. repriza. Jutri popoldne pa bodo ponovili optimistično komedijo »Življeme je lepo«. Na predstavo se opozarja zlasti podeželska publika, ki ima ugodne avtobusne zveze- A jutri zvečer bodo ponovili božično Igro »Cvrčefc za pečjo«. Cene bodo popoldne znižane, zvečer pa običajne dramske.
— Tretje gostovanje Hudožestvenikov bo v sredo 22. t. m- Vprizorili bodo Gogolje-vo komedijo »Ženitev«. Tudi za to predstavo se že dobijo vstopnice pri dnevni blagajni v operi.
u— Šentjakobski gledališki oder vpn-zori v soboto 18. in v nedeljo 19. t- m. ob 20-15 krasno Bernsteinovo tridejansko igro »Tat«. De anje je silno napeto in zanimivo. Vodilni vlogi sta v rokah gdč. VVrischerje. ve in g. Košaka, v ostalih vlogah nastopijo gdč. Gorupova in gg. Petrovčič, Karus. Kune in Moser- Vstopnice so pri g. Milošu Karničniku na Starem trgu. Pri predstavi bo oddajala naša odlična Radio - tvrdka Franc Bar razne glasbene komade.
u— Bogo"avIienJe v Ljubljani. Na praznik Bogojavljenja v nedeljo 19. t m. bo ob
10.	svečana liturgija v pravoslavni kapeli. Po liturgiji litija okrog vo'ašnice, kjer bo blagoslovitev bogojavljenske vode. Drugi in tretji dan Bogoavljenja liturgiia kakor običajno.
u— Svetovna volna, II- del ln konec.
Danes in jutri bo predvajala ZKD II. del in konec slovitega, velezanimivega filma o svetovni vojni. Ta del nam predočuje naj-hirršo razfcesnelost vojne furije. Gledamo skrajno napete prizore vojnih naporov in strategičnih operacij z vseh bojišč. Ta del naj si zato ogleda tudi oni, ki prvega dela ni videl. Film nam pokaže tudi našega kralja na fronti- Današnja predstava v Elitnem kinu Matici bo ofo 14.30. nedeljska pa ob
11.	dopoldne.
u— Československa Obec v LJubljani
bo priredila v nedel;o 19. t. m. ob 16- v Narodnem domu predstavo lutkovnega gledališča. Igrala se bosta »Janko in Metka« u— K poročilu o predavanju g. univ. prof. dr. Otona Steinbocka nas naproša predavateljeva sestra ga. Hilda Bad urova. da popravimo malo pomoto: G- prof. dr. Steinbock je žive! na Groenlandu od začetka maja do konca avgusta 1926, na otokih Far Oer pa je bil šest tednov v letu 1928.
u— Društvo »Soča« v Ljubljani naznanja vsem članom in prijateljem, da bo imei drevi ob pol 21. g. ravnatelj Kari Mahkota v salonu pri Levu skioptično predavanje: >Z Glasbeno Matico po Franciji«. Gospod predavatelj nam bo prikazoval in pojasnjeval marsikaj zanimivega iz lepe Franci e. Ne zamudite lepe prilike ter pridite pravočasno, ker bo tudi udelžba zaradi zanimivega večera še večja kakor običajno.
u— Kino Ljubljanski dvor predva!a na splošno željo občinstva zabavno in veselo igro temperamentne Dine Gralle: »Dama Iz cirkusa« (Kehre zuriick, alles vergeben!) samo še danes ob 4- uri popoldne. — V nedeljo ob pol 11. pa bo za naše pridne male zadnjič film smeha »Chaplin v džungli«. — Vstopnina za vsak sedež k obema predstavama 4 Din.
u— Društvo oblačilnih delavcev vabi na svojo predpustno prireditev v soboto 18-t- m. v Ljudski dom. Godba, ples, šaljiva pošta. Točila se bo pristna Gradova kapljica.
Danes premijera
ob V4 na 7., >/g8. in 9.
Elegantno! Razkošno!
Zabavno!
ŽENIN IN NEVESTA
dobita krasn*. poročno obleko, Dlašč in sukno po nizki ceni pri
FR. LUKIČU. Lfubfiana
STRITARJEVA ULICA 9
u— Slavistični klub DSFF je odstopil za nedeljo 19. t. m. dopoldne zbornico univerze JNAD »■Jadran« za proslavo n egove lOletnice. Zato je predavan e g. režiserja Cirila Debevca preloženo na nedeljo 2(i. t, m- ob 10. Prosimo cenjeno občinstvo, da to blagohotno upošteva.
u— Francoski hištitut v LJubljani vabi dijake in dijakinje srednjih šol na sestanek, ki bo v nedeljo 19- t. m. ob 17. v društvenih prostorih v Narodnem domu.
n— Prosvetni odsek Sokola v Št. Vidu pri Ljubljani bo vprizori] jutrišnjo nedeljo ob 20- igro »Morala gospe Dulske«, ki jo je napisala znana poljska pisateljica Gabrijela Zapolska. Vstopnice se dobi o v predprodaji v trgovini g. Stanka Rozmana v St Vidu ter pri g. Kregarju v Dravijah.
u— Lutkovno gledališče na Taboru. V nedeljo 19 t m. ob pol 16. repriza vsestransko uspele Poecijeve pravljice v treh dejanjih z dvema spremembama »Rožen-cvet in Lflijana«. Igra je dosegla pri svoi premijeri popoln uspeh in jo je smatrati za najboljše predstave letošnje sezone. — Režija br. Počivavnika.
u— V novi mestni hlšj na Poljanski cesti 15 se odda trgovski lokal, h kateremu pripada;o dve večji parketni sobi in dva suha kletna prostora. Vhod s ceste in dvorišča. Informacije daje mestni gospodarski urad.
u— Sočani! Udeležite se polnoštevflno pogreba umrlega člana g. Vinka Metli-k o v i č a danes ob 14. izpred kapelice pri Sv- Krištofu na pokopališče k Sv Križu.
u— Vino je točil... Delavca Poldeta B. je rečal na glavnem kolodvoru neki vinski trgovec in ga povabil s seboj, češ, da ga 'bo zaposlil. Privedel ga je pred vagon vina in ga postavil pred sode, k er je Polde pretakal vino n vagona ves božji dan. Do večera se ga je pa tudi tako nacukal, da je zvečer skoro nezavesten obležal na cesti. Našel ga je stražnik, ki ga je spravil na policijo, kjer je prespal noč. zjutraj pa je bil obsojen še na 24 ur zapora zaradi pijanosti.
u— Poskušen samomor. Ko je stopila restavraterka ga- Z. predsinočn itn okrog 22. v spalno sobo blagajničarke Angele K., je našla mlado dekle v postelji nezavestno. V sobi je močno dišailo po lizolu, zaradi česar je gospa takoj uganila, da gre za zastrupljeni e. O dogodku je nemudoma obvestila nekai uslužbencev in je eden izmed njih telefonično pozval rešilno postajo Obupano bla®aJni5arko. komaj 241etno de-kle, so naložili na rešilni avto tn odpeljali v bolnico. Tam so ji takoj izprati želodec
Harry Liedtke
Duhovite in vesele pustolovščine glasovitega detektiva in lepe milijonar-jeve hi-erke!
Ob 4. uri pop ldne poslednji; DINA GRALLA: Dama iz eirknsa
elegantni ljubljenec in osvajalec ženskih src kot
detektiv Harry
Hino »iliuttCiaH&fci dvor*
Telefon 2730
in jo zbudili zopet k zavesti. Ker je pričel strup že močno delovati, je stanie nepremišljenega dekleta še vedno precej slabo, Mlada Angela je hotela v smrt zaradi nekega nesporazuma z nekim moškim.
11— Tatvina perila. Žena monterja Ivanka Zupančeva v Ciglarievi ulici št. 28 v Vodmatu je prijavila, da ji je ukradel v noči na 15. t. m. neznan storilec izpred njenega stanovanja nekaj perila. Tat 6e je j.-> javil na hodniku okrog 1. ponoči in ie Zupančeva dobro cula njegove korake. Poklicala je tudi moža, ki je šel za tatom pogledat, a ga ni več videl Tat je bil bržkone že prej prepoden od koga, ker bi sicer po kradel več perila, ki se je sušilo tamkaj.
u— Tatvina bencina. Družba Standard Oil Company je prijavila, da ji je bilo v zadnjih dneh ukradenega iz skladišča »Ba! kan« in iz rezervoarjev na kolodvoru za okrog 6000 Din vrednosti bencina- V za. devi tatvine je uvedena obširna preiskava, ki bo skušala izslediti krivce, ki jih bo naj-brže iskati med raznimi klateži, ki se po-Hkaio okrog kolodvora.
»Polenovka se že namaka,« tako mi pravi sosed Jaka, potem pa BUDDHA čaj še vroči, to bo veselja v naši koči!
Tea Import, Ljubljana, Aškerčeva nlica.
Žepna tatvina — v stanovanju- V
stanovanje zasebnice Uršule Sitareve, stanujoče v hiši št- 13 za artiljerijsko vojašnico, je prišel predvčerajšnjim popoldne mlad berač. Ko si ;e izprosil milodar, jc odštorkljal v predsobo, kjer je v naglici posege! v žep na zidu viseče suknje domačega sina in ukradel svilen šal, rokavice in še nekaj malenkosti. Domači so tatvino opazili šele pozneje, ko je tatinski berač že davno izginil in ga ni bilo mogoče več izslediti.
u— Restavracija »ZVEZDA« danes priznano najboljše domače kocine, u— Plesna vaia Ljubljanskega Sokola bo
danes ob 20. Sodeloval bo znani jazz-band.
u— Pogrebno društvo Marijine bratov-ščine v LJubljani vabi svoie člane na redni občni »bor. ki se bo vršil v nedel'o dne 26. januaria t. 1- ob 3. popoldne v dvorani križevmškeiga samostana z običahim dnevnim redom.	7S
Iz Maribora
a— 70 letnico rojstva praznu:e jutri posestnik in bivši lastnik tovarne za čevlje^ Karel Jarčič iz Rošpoha pri Kamnici. Jutoi-£uit je bi! dolga leta agilen član mariborskega prostovoljnega gasilnega društva ln je ustanoviteli društva obrtnih mojstrov in Posojilnice v Vetriniski ulici. V tehnološkem tečaju pri bivšem avstr- trgovinskem ministrstvu ie dobil 1. 1901 med 30 udeleženci tečeja edini dekret usposoblenostl. Rade volje se je vedno udejstvoval po raznih društvih, v politiko pa se ni nikdar vmešaval. Še na mnoga leta!
a— Iz gledališča. Jutri popoldne ob 15. se bo ponovila krasna kitajska igra »Krog s kredo«, zvečer ob 20 pa bo uprizoritev melodične moderne operete »Orlov«; za obe predstavi so kuponi. — Sloviti Hudo-žestveniki bodo priredili 23. in 24. t. m. dve gostovanji: uprizorili bodo dramatizirani roman »Zločin in kazen« in Dikensov »Cvrček za pečio< Rezervirajte vstopnice pri dnevni blagajni!
a— Zaradi otvoritve hangarja na Teznu bodo v nedeljo, 19. t-'m. vozili mestni avtobusi redno, oziroma po potrem ves čas od 10. do 13 ure. -
a— Koliko Maribor eita? Ponovno smo že omenili, da Maribor razmeroma s statistikami ljubljanskih knjižnic precej malo čita. Vendar pa je zadnji čas odvažati tudi v tem pogledu znatno zboljšanje. Zan'manje za knjige, zlasti za moderne, raste tudi med Mariborčani. V »Ljudski knjižnici-?, ki je največja mariborska javna knjižnica, si ie decembra izposodilo 627 članov 1668 knjig. Novih čitateljev je pristopilo 28. V knjižnici Delavske zbornice so v decembru zaradi začiene zatvoritve sicer precej padli, a v novembru ie tudi ta knjižnica izposodila 1682 knjig. Skupno torej izjsosodita ti dve knjižnici mesečno okrog 3400 knjig, kar znači zadovoljivo kulturno bilanco Maribora, ki duševno živi.
a— Otvoritev avtobusne proge Poljčane-Konjice - Vifanie. Mariborska mestna občina otvori s 1. februarjem novo avtobusno progo Poljčane - Konjice - Vitanje. Pri sestavljanju voznega reda so se vsestransko U]>oštevale želje občinstva. Z uvedbo nove proge in že obstoječimi progami Maribor-Konjice - Celje, dalje Oplotnica - Koniii-e in predvidene proge Konjice - Žreče postanejo Koniice važno križišče večine avtobusnih prog. Prebivalstvo bo s tem brez dvoma mnogo pridobilo, ustreženo pa bo tudi okoliškemu prebivalstvu.	j
a— Poneverjeni izkupiček za prodane vole. Mariborska policija je bila v četrtek brzojavno obveščena iz Dobove pri Brežicah, da sta 24-Ietni Andrej Merslavič in njegov brat Ivan iz Jereslavcev poneverila posestniku Francu Ureku irkuni5ek za prodane vole v znesku 10.973 Din in potem izginila brez sledu. PolMji se je še Istega dne zvečer posrečilo zasačiti v Mariboru Andreja
Merslaviča pri njegovih sorodnikih. Mladenič je imel pri sebi le 258 Din in nekai nove obleke. Bil je takoj aretiran in je pri zaslišanju priznal svojo krivdo v polnem obsegu. Njegov brat pa je po poneverbi izginil v drugo smer
a— Zaradi nesrečne ljubezni. Včeraj popoldne ob pol 4. se je vrgla komaj 18-letna H. M. iz Tezna z dravske brvi v Dravo. Pekovski pomočnik Anton Medved se je takoj spustil za obupanko ter je po daljšem trudu spravil dekle zopet na suho. Obupan-ka je s solzami v očeh pripovedovala, da je hotela v smrt zaradi nesrečne ljubezni. Dekle so odpremili v domačo oskrbo, v stanovanje na Teznu.
a— Posrečen lov policije. Mariborski policiji se je včeraj popoldne posrečilo ujeti dolgo iskanega 20-letnega krojaškega jx>-močnika Julija Goloba iz Studencev, ki je osumljen tatvine preprog in je svoje dejanje že priznal. Fant ima še več drugih grehov -na vesti in je tudi v konfliktu z vojaško oblastjo. Izročen je bil v sodaiijske zapore.
Iz Celja
e— Gostovanje hudožestvenikov v Celju.
Obveščamo celjsko javnost, da se bo gostovanje hudožestvenikov v celjskem dališču vršilo definitivno v soboto 25. t m. ob 20. in se bo predstavljala Ostrovskega divna ruska igra »Siromaštvo ni greh". Opozar amo pa vsakogar, kj si še ni rezerviral vstopnice, naj to stori še danes, ker bo obvezno rezerviranj© vstopnic za to izredno gostovanje zaključeno še danes popoldne ob 16. Naj nihče ne zamudi res redke prilike videti te svetovno znane gledališke u:netnike. Prijave sprejema knjigarna Goričar &. Leskovšek na Kralja Petra cesti.
e— Trefi kolesarski ples se bo vršil 18. t. m. od 20. do 3- zjutraj v gostilni ^Zeleni travnik«.
e—- Razne nesreče pri delu. Največ nesreč se v zimskem času pripeti v gozdovih, kjer se seka les in se spravlja v doline- V nekem gozdu pri Gorn em gradu je debel hlod pritisnil z vso silo 29 letnega delavca Ivana Potočnika na desno nogo in mu jo zlomil v stegnu. — 41 letni delavec Štefan Jermol iz Arclina pri Vojnlku je v gozdu obsekaval podrta drevesa- Nenadoma mu ie sekira pri močnem zamahu spodletela ob grči in se je Jermo] s tako silo zadei na desno nogo, da je presekal čevel' in se ie ostrina zarila precej globoko v meso.
e— Steklo je hotela jesti. Predvčerajšnjim je bila z varnim spremstvom pripeljana v celjsko bolnico 18 letna Hedvika V. iz Celja, ki ;e bila aretirana zaradi suma nekega manjšega pregreška- Dekle pa je pri aretaciji povedalo, da je nia!o prej pojedlo več kosov razbite steklenine In da bo itak kmalu umrlo. Na podlagi njene izjave je bila takoj oddana v bolnico- Tamkaj so pa ugotovili, da hudomušna Hedvika ni 'edia nobene steklenine. ker je imela popolnoma neranjena usta in goltanec. Med tem, ko se je zdravnik oddaljil v sosednjo sobo, je Hedvika izrabila ugodno priliko in pobegnila iz bolnice. Zdaj jo zopet išče policija-e— Ukradene klobase. Na verando gostilne Antona Floriča v Gaberju se je v noči na 16 t- m. splazi! skozi majhno zaprto okence neznan zlikovec in odnesel z mize 6 parov mesenih klobas. Čudno pa ;e, da se vlomilec ni dotakni! svinjskega mesa. katerega se je nahajala večja množina na mizi. O tatu ni sledu-
Iz škofje Loke
š!— Občni zbor društva Rdečega križa bo danes 18. t. m. ob 20 v mestni posvetovalnici. Članstvo se naproša, da se zboTa nolnoštevilno in zanesljivo udeleži. Na dnevnem redu bodo med drugim poročila funkcijonarjev in volitve.
šl— Gasilska prireditev Selčanov nad škofjo Loko, ki se je vršila v Frtici v node-Ijo popoldne ob zvokih domačih muzikan-tov, je vsestransko uspela. Poleg številnih gostov iz Selške doline so se udeležili pred-pustne zabave selškega Gasilnega društva tudi Škofjeločani.
Iz Kranja
r—Izreden umetniški večer je nameravala pripraviti Kranju uprava gledališkega odra. Stopila je v stike s skupino slovitih Hudožestvenikov zaradi morebitnega enkratnega gostovanja v Narodnem domu. Zaradi previsokega honorarja je moral oder to idejo opustiti.
r— Pozor pred postopači in berači. Vsak dan si podajajo kljuke po stanovanjih številni berači in postopači ter prosijo za milodare. Med" njimi se najdejo tudi taki, ki premalo spoštujejo tuje blago. Tako jo pretekli četrtek med 19. in 21. uro neznan storilec odnesel s hodnika v stanovanju šumarskega svetnika inž. Kravta v Kokrskem predmestju čisto novo moško obleko, vredno nad 1000 Din.
—r Statistika požarov. V preteklem letu je bilo v mestu šest požarov manjšega obsega, pa so bili večinoma k sreči že v kali zadušeni. V bližnji okolici beleži kro nika 15 večjih požarov in požigov. Kranjski gasilci so sodelovali na sedmih krajih
teveo mesta.. Največji požar je bil v Zgornji Besnici. kjer je baš kranjsko društvo s svojo motorno brizgalno doseglo največji uspeh.
r— Obrtno gibanje. Gosp. E. Kramaršič }e otvoril v hiši gosp. Markiča pod Jelenovim klancem moderno opremljen fotograf, ski atelje. Tako imamo sedaj v mestu dva fotografa. — Gosp. Jurij Šimunac je otvoril na Roženvenskem klancu že tretji brivski lokal. Kranj ima 6 tem šest brivnic in dva samostojna damska frizerska salona.
Iz Tržiča
e— Sobotna prireditev podružnice SPD
pod naslovom >VI. planinski dirindaj« je uspela tako, kakor ni nihče pričakoval. Kmalu po osmi uri se je obširna predilni-ška dvorana napolnila do zadnjega kotička. Občinstvo je prihitelo od blizu in daleč, da pozabi za par uric v pravem planinskem veselju težave vsakdanjega življenja. Ob zvokih »Sloge« iz Ljubljane je predsednik podružnice gosp. Lajovio otvoril z go. Ivanko Globočnikovo, soprogo tovarnarja, ples, ki je zabaval posebno mladino. Okusno de. korirana dvorana je mnogo pripomogla k izvrstnemu razpoloženju občinstva. Podružnica je gmotno dobro odrezala, kar je v prvi vrsti zasluga tržiške predilnice, ki je dala za prireditev brezplačno na razpolago dvorano, svečavo in kurjavo, za kar ji gre najlepša zahvala.
č_ Smrtna kosa hoče v kratkem času
nadomestiti to, kar ie zamudila v prejšijetn letu, ko je bilo razmeroma malo mrličev. V kratkem času so odšli drug za drugim v večnost gospa Terezija Stocklerjeva, soproga tov. mojstra; gospa Marija Anderle-tova iz Pieske, vdova po žebljarju; gospo, dična Ivanka Šlibarjeva iz Kovorja, stara komaj 24 let, in Jože Golmajer, gostilničar iz Kovoria. Žalujočim preostalim naše iskreno sožalje. pokojnim pa miren počitek!
č_ Zopčtna uvedba štirih mešanih dnevnih vlakov na tržiški progi se menda pri direkciji državnih železnic resno razmotri-va, kajti škoda, ki jo trpi pri tem državna blapajna, je tako velika, da se ne more iti gladko preko tega. Na tem mestu smo že ■večkrat zastavili svojo besedo za neokrnjeno železniško zvezo, pa dosedaj še vedno Vez uspeha. Ker pa vidi železniška uprava od meseca do meseca veliko nazadovanje osebnega prometa in 6 tem tudi prejemkov, je, kakor rečeno, že začela sama misliti na to, da se zopet uvedejo štirje pari vlakov. Pred časom so ee tržišid progi obljubili tudi motorni osebni vozovi, ki so se pa medtem nekje izgubili. Preden se uveljavi letni vozni red, pa povzdignemo Se enkrat svoj glas in pozivamo železnico v njenem lastnem interesu in v interesu potniškega prometa, da popravi pred letom storjeno napako. Kakor čujemo. je podružnica SPD napravila na železniško direkcijo novo vlogo za uvedbo boljše zveze, kakor je sedanja.
č— Nevaren breg. Levi breg tržiške Bistrice tam pri železniškem mostu pomeni zaradi stalnega usedanja veliko nevarnost za železniško progo. Svoj čas so posneli vrh-no zemljo in napravili daleč v breg močne, z debelimi skalami tlakovane jezike, ki naj bi ustavili posedanje zemlje. Vendar je bil ta namen dosežen ie deloma, odnosno zadržalo 6e je posedanje Ie za nekaj časa, potem pa je zmagala priroda nad človeško tehniko. Kameniti tlak se je izbočil zaradi prevelikega pritiska v take oblike, da je bila nevarnost, da ee vse kamenje podere na progo, prav velika; zato so pobrali kamenje proč in napravili ob škarpi močno leseno oporo, naslonjeno naravnost na progo. Zadnji čas pa tudi ta popušča in treba bo misliti na nove obrambne naprave, da ne potisne breg škarpe na progo. Kolikor je ugotovljeno, se ta breg že od nekdaj useda zaradi ilovnatih tal in velike množine studencev, ki so na tem delu brega. Tako je v teku čaa razpokala tudi škarpa ob državni cesti in se mogoče tudi cesta sama polagoma niža. Procesa nižanja ni ustavila tudi uradniška hiša tovarne »Peko:, ki ima prav poseben temelj baš zaradi use-dajočega se terena. Na vsak način pa bi bilo treba poizkusiti s pilotiranjem in s prepleti vrbja, kar se je že v mnogih primerih prav dobro obneslo. Ko smo že tam doli ob Bistrici, ne bi bilo napačno, če pokažemo tudi na žalostne preostanke brvi, ki je svoj čas služila za občilo med Krizami, Tržičem ter Bistrico in katero so v prvi vrsti uporabljali v tovarnah zaposleni ds-lavci. ki so imeli tod najbližjo pot. Sedaj je brv v tako zapuščenem stanju, da je naravnost sramotno za vse, ki so dolžni vzdrževati jo. Apeliramo na vse prizadete, da se ta brv čim prej popravi in napravi zopet prehodna, zakaj železnica 6trogo zabranju-je prehod preko železniškega mostu, ki ca marsikdo sedaj uporablja, čeprav riskira tudi globo ali zaporno kazen.
Iz Novega mesta
n— Klub motoeiklisfov se je osnoval za mesto in okolico. Skupno je doslej prijavljenih 18 motornih vozil. Naprošajo pa se vsi ostali iz okolice, da prijavijo svoj vstop. Vse klubske funkcije vodi začasno orožni-ski podporočnik gosp. Branko Pilja.
n— It trgovskega gibanja. Manufaktur-no - galanterijsko trgovino na Glavnem trgu sta otvorila družabnika gg. Midofer in Blažič.
n— Nenadna smrt. Posestnik in vinogradnik 551etni Ivan Štepan iz Bojancev pri Metliki je te dni prodajal vino in obiskal več gostilničarjev v Novem mestu in okolici. Končno se je podal še v Šmihel, kjer je ponudil svoj vinski pridelek re-stavraterju g. Franu Plešku. Pri njem se je zadržal kako uro. Nato se je vsedel na voz, da se popelje k vlaku. Med vožnjo pa. mu je postalo slabo. Štepan si je s robcem obrisal potno čeio, omahnil in
zaspal za vedno. Poklicani zdravnik dr. Pavlic je ugotovil le smrt, ki je nastopila zaradi srčne kapi. Pokojnikovo truplo so prepeljali v mrtvašnico na šmiheisko pokopališče, kamor so prišli ponj njegovi domači in ga prepeljali domov. Pokojnik je bil v drugič poročen in oče sedmih otrok. Najmlajši otrok je star komaj štiri tedne. Pokojniku blag spomin, žalujočim naše sožalje!
n— V tukajšnji ženski bolnici je umrla po kratki mučni bolezni ga. Dolenčeva, soproga fotografa gosp. Hinka Dolenca. Pogreb se je vršil 15. t. m. popoldne. Blag ji spomin, ostalim naše sožalje!
n— Opiti fantalini. V nedeljo zvečer je prišla po Ljubljanski cesti večja skupina mladih fantov, ki so bili precej nadelani. Nenadoma 6e je pričel med njimi prepir, v katerem je eden izmed njih potegnil nož ter ranil zidarskega delavca J. Bakšeta. starega 20 let, v levo roko, zaradi česar se je moral fant zateči v bolnico usmiljenih bratov po zdravniško pomoč.
Iz Kostanjevice
ko— V korist Društvu za tujski promet prirede kostanjeviški diletantie v nedeljo 16. februarja v dvorani hotela Bučar zabavni večer z bogatim umetniškim sporedom. Vodstvo te izredne prireditve je prevzel znani naš artist in telepat Jaka Er-cigoj. Kolikor nam je doslej znano, nastopijo umetniki Gigi in Kobi, Jaka in Spaka, Stefic in Pipili, da je umetniški uspeh kakor komien užitek že v naprej zagotovljen.
ko— O zgodvini Kostanjevice je napisal naš rojak gosp. Mirko Hanzlowski v nedeljski številki »Jutra« simpatično razpra-vico, ki hoče pokazati tudi širši javnosti pomen našega mesta v preteklosti. Omenja tudi skromno praznovanje 6001etnice obstoja mesta v letu 1924. Gosp. pisatelja, kateremu je naša zgodovina najbolj znana, bi prosili, da bi nas povedel nekoliko obširneje v pretekle čase naše ožje domovine.
ŠPORT
Športni drobiž
Savezni kapetan je sedaj definitivno sestavil našo nogometno reprezentanco, ki bo igrala 26. t. m. v Atenah proti grški reprezentanci. Moštvo bo naslednje: Mi-helčič — Ivkovič, Petrovič — Arsenijevič, Lončarevič, Kunst — Tirnanič, Marjanovič Sotirovič, Vijadinovič. Hrnjiček. Rezerve: Jakšič, Dimitrijevič, Agič.
Turneja Hajduka po južni Ameriki je padla v vodo. Vzroki, da ni prišlo do defi-nitivne pogodbe za to turnejo, so finančnega značaja
Dunajski WAC je zaključil svojo turnejo po Italiji s porazom Svojo zadnjo tekmo je odigral v Rimu proti Laziu. ki je zmagal z 2:0. Poročila pravijo, da so Rimljani igrali zelo sirovo in da jih je s svojimi odločitvami podpiral tudi domači sodnik.
V hockevu na ledu na akademskih igrah v Davosu je zmagala Italija. Prijavljena so bila tri moštva, italijansko, švicarsko in češkoslovaško Čehoslovaki so veljali upravičeno kot favoriti. Vendar pa niso mogli odpotovati v Švico. Tekmovali sta torej samo Italiia in Švica. Italija je bila zastopana po homogenem najjačjem italijanskem moštvu SP Milano, dočim so Švicarji postavili dokaj nehomogeno moštvo. V prvi tekmi je Italija zmagala s 3:2. v d<-ugi pa s 7:0.
Za letošnje tekmovanje za Dnvisov pokal je dosedaj prispelo 13 prijav za evropsko in 3 za ameriško cono. Za evropsko cono so se prijavile Belgija. Nemčiia, Anglija, Holandija, Irska, Italija, Monaco, Romunija. Avstrija, Švica, Španija, Čeho-slovaška in Madžarska. Francija brani trofejo. Udeležba Japonske v evropski coni še ni gotovo. Za ameriško ccno so se javile Kuba. Kanada in Zedinjene države.
Službene objave Mariborskega zimskosportnega podsaveza
Prijave za posebni vlak v Bohinj k mednarodnim smuškim tekmam dne 2. februarja se zaključijo z jutrišnjim dnem ter se bo nato odločilo, ako se lahko sploh uredi posebni vlak. Ponovno poudarjamo^ da se posebnega vlaka lahko udeleže vsi, ki se interesirajo za te tekme. Vožnja polovična. Ustmene prijave sprejema Putnik, Maribor, pismene pa Mariborski zimsko-sportni podsavez, Maribor, Gosposka 24.
Dne 19. t. m. se vrši prva smuška tekma za podsavezno prvenstvo za podsavezno zlato smučko. Tekme organizira Z. S. O. — S. P. D., Maribor — Ruše. Darila so določena: za podsaveznega prvaka in prvakinjo po ena zlata smučka, nadalje so darila za najboljši doseženi čas, dar g. Divjaka, za prvake in prvakinje izven konkurence in za klubske prvake in prvakinje.
Vabimo vse interesente k udeležbi pri tej I. smuški tekmi za podsavezno prvenstvo, a člane naprošamo, da čim bolj agi-' tirajo k obisku. Odhod je določen v soboto dne 18. I. z vsemi vlaki ter bodo iz Fale vodili posebni spremljevalci od vseh vlakov. Pri vseh vlakih so rezervirani posebni vozovi. Opozarjamo, da bo prisostvoval smuški tekmi tudi znani alpinist g. Kari Koranek z Dunaja, ki ima v ponedeljek predavanje o 9muškem raju ter bo nato na licu mesta izvršil več posnetkov s fotoaparatom in kipokamero. Povratek od tekme v Maribor je določen iz Ruš po razdelitvi daril v nedeljo z vlakom, ki prihaja v Maribor ob 21. uri. Z glavnega kolodvora gredo vsi udeležniki v povorki z
godbo na čelu preko glavnega trga ▼ Grajsko klet, kjer se vrši prijateljski sestanek.
Opozarjamo, da se smuSke tekme lahko udeleže samo verificirani člani. Zadnie verifikacije se bodo od naših članov sprejele do sobote zvečer, da jih lahko upravni odbor MZSiP še pravočasno verificira. —-Mariborski ssimsko-sportni podsavez
VREMENSKO POROČILO
Kranjska gora: + 1 C, sneg južen, smuka mogoča, višina 20 cm. — Bohinjska Bistrica: -f- 2, sneg južen, 6cm, smuka v višjih legah dobra, snega od 30 cm naprej. Sv. Križ nad Jesenicami: smuka ugodna, snega 20 cm. Iz ostalih krajev ni jx>ročil, vreme je jasno, pričakuje se pa izpremem-be in padavine. — V nedeljo se vrši smuška tekma Ilirije kot medklubska tekma v Planici, smuška tekma Mariborskega podsaveza na Pohorju in smuška tekma Ru-nolišta na Sljemenu. — Poročilo z Velike planine javlja jasno vreme, izvrstno smuko, 20 cm pršiča.
ASK Prlmorje (plavalna scJcciia). V ponedeljek 20. t. m. obvezen trening v kopaPšču Sten, vito d iz Frančiškanske uFice in s'oer: 1. grupa: dame •točno ob 15.30 do 17.; 2. grupa: gospod*« tečno od 17. do 18.30. Dame naj bodo v sJačttnici po možnosti že ob 15.15. gospodje pa ob 16.-IS pred hotelom S!c.n v Frančiškanski ulici. Vsak naj prinese s seboj brisačo. Imenovani redosled tre-iringov v »Sl-.jtnn velja do nadaljnjega. Rediri treningu' prično v telovadnici I. drž. gimnazije v sredo 22. t. m. ob 17.30. Pozivam vse dame in gospode, verificirane tekmovalce plavalne sek-
cije, da se zanesli'vo in brezposojoo udeleže prvega treun-ga odnosno sestanka k>tot<am v telovadnici radi dogovora oziroma <k»loč-ive srtamega
urnika za nadaljnje treninge. — Načelnik.
Plavalna sekega Mrli«. Strogo obvezni trening vseh aktivnih čianic i« čtarov bo pod vodstvom trenerja g. Deutza do nadaljnjega nasied-ijji: plavanje, dame: poned-tljek, sreda tn petek, gospodje: torek, četrtek in sobota, vsakokrat od 16. do 19.; skakanje: dame in gospodje skupno torek, četrtek in sebo-ta od 20.—22. \Va;ei-poto: ponedeljek, sreda in petek od 20.—22. PTičetei s .ponedeljkom 20. t. m.
SK Ilirija (nogon*e:tia sekcira). Se;« nečelstva bo danes ob 18. v kavami »Evropi«. Trening I. skupine danes ob H„30, jutri r.a dva gola, v garderob! oba dni ob 14.
SK Ilirija .(seja načelnikov sporttfrh sekcij). Predsedstvo vabi gg. načeir.ike športnih sekcij na važno sejo. ki bo danes ob 17. v »Evrcpii«.
SK Ilirija (ženska sekcija). Danes ob 15.30 in •jutri ob 10.30 trening na igrišču. Točno in poiaio-števjlno! Sprejema jo se nove članice.
SK Ilirija (tohkoatletska sekcija). Jutri ob 11. gozdni tek z (izhodiščem na igrišču. G. Habič naj ukrene pokeibno. Obvezno za vse.
Darila češkoslov. drsalnega saveza, ki si j:h je priboril Fran jo Avčn (Ilirija) na drsaUvh *ek-meh za prvenstvo Visokih Ta ter v S.tcbskem Plesu 10. in 11. t. m., so razstaiv!čei>a v izložbenem oknu tv. J. Oorec. Dunajska cesta.
SK Slavija. Rečni let.si občni zbor bo v nedeljo 19. t. m. ob 10. do-p. v gostilni Koš;£< v Vc-dmatu. Ker se bo reševalo tudi vprašanje g'e-de nadaijnjeaa obs-toja kfeba. fuz"je ali raapusrct. se članstvo po.zivi;z. da se tega občnega zbora po<!«ioštevilno udeleži.
Na zagrebškem efektnem tržišču ee je Vojna škoda danes za malenkost okrepila. Za aranžma je n »tirala 440.5 — 442 (včeraj 439 — 441), trgovala pa se je za kaso po 441, za februar po 411 — 413 in za marc po 4!6. V ostalih državnih papirjih ni bilo prometa. Tudi zasebne vrednote so bile zanemarjene ter je bil zabeležen zaključek le v Trboveljski pri višjem tečaju 475.
Devize in valute.
I.;!',>l;inr AmsWd. 22.7" p.eri'"n 13.525 —13 555 (.13.54), Bruselj 7.8959, Budimpešta 9.9069, Curih 1095.9, Dunaj 795.76— 798.76 (797.26) London 275.5»—27<k38 (275.98), Newvork 56.415—56.615 (56515), Pariz 222.69, Praga 167.14—167.94 (167i4), Trst 295.40—297.40 (296.40).
Zagreb. Pari/. 221.69—223.69, London 275.58—276.38. Nevvvork 56.47 J4—56.67 Milan 295.486_297.4S6, Dunaj 795.76 do 798.76, Ziiricb 1094.40—1097.40 Praga 167-14 do 167.94.
Curih. Zagreb 9.12875. Pariz 20.315. London 25.1825. Newyork 517.25, Milan 27.05, Madrid 68.80, Amsterdam 207.80, Berlin 123.55, Dunaj 72.76. Sofija 3.73. Praga 15.295, Varšava 57.95, Budimpešta 90.425,
Dunaj. Beograd 12.52875 - 12.56875, Ber-iin 169.57 _ 170.07. London 34.55625 do 34.65625, Milan 37-15 _ 37.25. Nevvork 709.45 — 711.95. Praga 20.985■— 21.065 Curih 117.20 — 137-70; dinarji 12.4373 do 12.4975.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 170 den.. Ljubljanska
kreditna 125 denar, Praštediona 920 den., Kreditni zavod 170 den., Vevče 132 den., Ruše 250 — 2C0.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 440 5 — 441, kasa 449 — 442. za februar 413.5 — 414 za marc 416 — 417, za december 440 — 450, 8% Blair 88 _ SO, 7/o Blair 78 — 79.5, investicijsko 84—84.75, agrarne 52 blago: bančne vrednote: Praštediona 920 — 925. Union 201.5, Jugo 85.5 do 86, Narodna 8165 don., Srpska 159 den.. Zemaljska 159 den., Ljubljanska kreditna 125 den., Poljo 64 — (55.5; industrijske vrednote: Narodna šumska 40 — 50, Gut-mann 185 — 200, Slaveks 89—91, Slavonija 200 den., Drava 330 den.. Šečerana 385 do 400. Brod vagon 125 — 130 den., Dubro-vačka 430 — 450, Trbovlje 472.5 — 475.
Beograd. Vojna škoda 438.75 — 439.5, investicijsko 84.25 zaklj., agrarne 51 — 52 Narodna banka 8210 zaklj.
Blagovna tržišča
Jajca
-f S tržišča jajc. Zaradi toplega vremena se je produkcija jajc v zadnjem' času zopet povečala ter prihaja na trg mnogo več blaga, kakor druga leta v tem času. Iz inozemskih tržišč poročajo o stalnem nazadovanju cen, ki so dosegle za to letno dobo nenavadno nizko stanje. V dunajskih hladilnicah ie vskladiščenih mnogo ruskih jajc, ki se nudijo po 12 grošev, torej niti po 1 Din za komad. Zaloge so povsod še prilič-no znatne, kar v veliki meri vpliva na trg. Uvozne tvrdke pa 60 pri n;ikupih zelo rezervirane. Tudi pri nas je cena nazadovala ter se je zadnje dni kupovalo blago |ki 1.10—1.15 Din za konuid, toda ta cena tre' nutuo ue nudi več možnosti za izvoz.
Les
-f Ljubljanska borza (17. t. m.). Tendenca za les nespremenjeno mlačna. Zaključenih je biio 13 vagonov, in sicer 10 vagonov bukovih drv. 2 vagona hrastovih pragov in
1	vagon neobrobljenih bukovih plohov. Povpraševanja je za 15.000—20.000 komadov brzojavnih dregov (7.5, S, 8.5. 9, 10. 11 12. 13 m dolgih, 11—13 do 14—16 cm debeline v. vrhu) ter za 1 vagon smrekovih letvic (v svežnjih 30X40 mm, 2, 2.50. 3, 3.50 in 4 m).
Žito
Žitni trsr. (17. t m.) Na ameriških tržiščih je cena pšenici včeraj zaradi večjih realizacij nekoliko popustila. V Chicagu za marc notirala 122 in pol centa za nušelj. Evropska tržišča pa so navzoč temu ostala danes prilično čvrsta Na budimpešt^nski terminski borzi so bili deloma zabeleženi celo višji tečaji v pšenici dočim je bila tcndenca v koruzi bolj slaba. Tudi na vojvodinskem žitnem trgu so cene pri siabih dovozih o^lale stalne.
+ Ljubljanska borza (17. t. m.). Tendenca za žito stalna. Zaključena sta bila
2	vagona pšenice. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plačljivo 30 dni); baška 78 kg 255—257.50. 77 kg 247.50—250, sremska 77 kg 240—242.5, slavonska 77 k" 237.50—240; moka: ,0% franko Ljubljana"', plač. po prejemu 380—385; koriua: baška, umetno sušena 185—187-5, po mlevski tarifi 180—182 5, času primerno suha 157.5 do 160; ječmen: baški 6S/64 kg 170—175; ove<: baški. navadna voznina 205—210: rž: baška, 72/73 kg, mlevska voznina 207.5 do 210.
-I- Novo»ad>ka blagovna borza (17. t. m.). Tendenca nespremenjena. Promet: 31 vagonov .pšenice, 2 vagona ječmena, 35 vagonov koruze in 11 vagonov moke. Pšenica: baška 77 kg 202.50—205: 78 kg 205 do 207.50; porniebaška 78 kg 205—210; ba-naška Tisa š'ep 78 kg 207.5 — 212.5: gor-njebnnaška 200—205; sremska 192.50' do 197.50. Jermen: baški in sremski, 63/64 k" 125-130. Oves: baški 137.5—142.5. Kornza: baška 100—102.5; s kakovostne garancijo 100—105: za februar IO7.5—110; za marc, Dunav 120—122.5. Moka; baška ,0: 320 do 330: »2« 290—300; »5c 245—250; »6< 185 do 190: j7? 145—155. Otrobi: baški in ba-naški 90—95.
-f Somborska blagovna borza (17. t. m.). Tendenca nespremenjena. Promet 321 vagonov. Pšenica: baška 77 kg 200—205 ; 78 kg 202.50—207.50; sremska 195—200; baška Tisa šlep 205—210; banaška Dunav šlep 202.50—207.50. Koruza: baška 102 50 do 107.50; za marc 112.50—120; za anril— maj .120—127.50; umetno sušena 117.50 do 122.50. Moka: »00? 330-340; »0? 320-330; »2« 300—310: »5« 255—265; >,6: 190—200 Otrobi: 90—95. Fižol: baški 430—440; beli 460—470, mešani 260—270-
-f Budimpeštan^ka terminska borza (17. t. m.). Tendenca za pšenico stalna, za ostala žita slabša. Promet srednji. Pšenic*: za marc 23.45—23.48. za maj 24.39—24.40, za oktober 23.80—23.84; rž: za marc 14.30 do 14.31; koruza: za maj 14.56—14.57 za julij 15—15.02, tranzitna za maj 14.02—14.03. -f- Dunajska borza 7a kmetijske pr«iz-
(16. t. m.) Situacija na inozemskih tržiščih je z malimi izjemami ostala brez upliva na lokalni trg. Konsum je bil deloma boli rezerviran. Za jugoslovensko pšenico so ponudniki za malenkost dvignili cene. Uradno no-lirajo uključno prometni davek brez carine fco. Dunaj: pšenica: domača 31.75 do 32.50, madžarska potiska 37.50 do S8.75, juptoslovenska potiska 34.50 do 35; rž: marchfeklska 25 do 25.50- koruza: nova 19.25 do 20, sušena 21.50 do 22.
Vremensko poročilo
Meteorološki t«v»a ▼ LmhHani 17. januarja 1930.	Višina barometra 80P R m
Kraj	Cas	Barom.	Temp«»	a <3 _	Smer vetra In brzina v m in »ek.
Onuovanja				. te S	
LluMJana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik	8.	7'30 /7 >M 7 33 776-6	4-3* 2 5"	90 90 8-9'	SW 2 NW 2 NE 8 mirno
Skoplje	7.	769 6	2-	90	N 2
SpiH		765-1	10-	65	NE 8
Jo	Padavin«	
n	vrsta	▼ mm da
		7 ur»
10		54
10		9*
10	Dež	11 0
10		1
10		2
9		5
GOSPODARSTVO
Boj za agrarne carine v Češkoslovaški
Inicijativni predlog za povišanje agrarnih carin, ki izdaja od obeh češkoslovaških agrarnih strank, je bil predvčerajšnjim nredležen tudi parlamentu. V češki javnosti se o tem predlogu mnogo razpravlja. Poleg tega pa je vzbudil veliko pozornost tudi drugi vzporedni predlog, ki srre za tem, da se uvede monopol za uvoz žita. Navaja se za vzgled Šviio ki pa danes nimn več uvoznega monopola za žito. kakor pred vojno in nekaj let po vojni, temveč le nekak monopol za noiranji promet z žitom, češkoslovaški monopol za uvoz žita je zamišljen tako, da bi se osnovala uvozna družba z glavnico 120 m>'liionov Kč. na kateri hi bila država udeležena z 51%. Ostalih 19% pa bi vplačale kmetijske korporacije. zadružn" centrale in žitna trgovina. Ministrski svet bo v nekaj dneh podrobno razpravljal o teh predlogih.
Kakcr je oodoba, ni pričakovati, da bi parlament sprejel povišanje agrarnih carin v taki obliki!, kakor to povišanje predlaga'« agrarci. Pojavil se je znaten odpor proti pretiranim zaMevam agrarnih krofov zlasti od strani socialistov. Minister Bechyne ze napisal v »Pravo Lidu* članek, v katerem pravi, da so agrarci s svojimi zahtevami po višMh zaščitnih carinah pokazali politični primitivizeni in konzervati-zem. »Pravo Lidu« se kot socialistični organ odločno bori za popolnoma svoboden uvoz žila in ostalih življenskih potrebščin. Organ agr^rcev »Venkov« pa v svojem odgovoru navaja, da je v Franciji, Italiji, Nemčiji in v Zedinjenih državah mnogo politikov in gosnodarjev ter uglednih državnikov, ki se prav tako zavzemajo za sistem zaščitnih agrarnih carin. Ali se morda tudi tem ljudem lahko reče. da so primitivni in konservativni. Kakor se »li. se ie boj za agrarne carine in proti agrarnim carinam šele pričel. Na tem boju pa je naša država kot pretežno agrarna država v znatni meri interesirana. Mi smo v veliki meri interesirani, da ne pride do tega novega povišanja, ki bi pri že itak minimalnih možnostih za izvoz in pri milijardni pasivnosti naše trgovine s to državo slcr.ro onemogočilo vsak izvoz v Češkoslovaško.
Najvišja temperatura danes v Ljubljani: + 8.0, nainižja 4- 30, v Mariboru 2.0, v Zagrebu 3.0, v Beogradu 2.0, v Skopliu — 2.0, v Splitu 9.0. Solnce vzhaja ob 7.34, zahaja ob 16.47 L'n«i vzhaja ob 21.22. zahaja o>b 10.8. Dunajska vremenska napoved za soboto: Z utraj slana in mestoma megla, podnevi
jasno, toda manj toplo.
Dospelost davkov
Davčna uprava Ljubljana mesto ie izdala razglas glede dospelosti davkov, v katerem pravi med drugim:
Dokler se ne izvrši nova odmera zemljarine, zgradarine, pridobnine, rentnine in družbenega davka za tekoče leto, morajo davčni zavezanci plačevati te davke po preilpisn j» prejšnjega leta. to je iz leta 1929. Od tega so izvzeti samo oni davčni zavezanci, ki so prijavili presbnek davčne dolžnosti (člen 147 zakona o neposrednih davkih).
V smislu člena 148. zakona o neposrednih davkih in pravilnika, ie dne 1. t. m. že dospel v plačilo prvi obrok: zgradarine. pridobnine, rentnine, družbenega davka, pavšalnega davka na poslovni promet in vojnice, ki se mora plačati do 15. februarja 1930, sicer se račrnajo 6% ns zamudne obresti in ?e izterja davek z obrestmi vred prisilno.
Zemljarina dospe v plačilo ter se mora plačati v dveh enakih letnih obrokih, najkasneje 15. avgusta in 1. novembra 1930. sicer se bodo prav tako zaračunale 6% ne zamudne obresti in se bodo neplačane vsote prisilno izterjale.
Davek novih davčnih zavezancev in davek za nove davčne predmete, ki se bo odmeril med tekočim davčnim letom, dospe v plačilo oni dan, ko se bo davčnemu zavezancu pravilno izročil plačilni nalog ali odlok. Plačati pa se mora 30 dan po vročjtvi plačilneiga naloga odnosno odloka, in sicer v onem znesku, ki je po zakonskih rokih žc dospel v plačilo.
= Združitev konjerejskih društev za Ijnb-Ilansko in mariborsko oblast. V Celju se je 15. t. m- vršil za naše gospodarstvo pomemben občni zbor obeh slovenskih konjerej-skih druš+ev in sicer v nrostorih Celjskega doma. Konjereiski društvi za mariborsko in liubliansko oblast, ki sta dosedaj ločeno vršili pospeševalno in organizatorno delo v nrid konjereje ter po prevratu dosegli že lepe uspehe, sta se na tem občnem zboru združili v samo eno Konierejsko društvo za dravsko banovino, ker sta smatrali tak korak za potreben in koristen. Združitev obeh društev se je izvršila v najlepšem soglasju ter je bilo izvoljeno sledeče predsedstvo: predsednik g. Lovro Petovar iz Ivanikov-cev, dosedanji predsednik drušlva v Mariboru. prvi podpredsednik g. Franc Zupančič, veleposestnik ?z Sv. Rune rta, drugi nodpredsednik g. Fric Zemliič, župan iz Ljutomera, tretji podpredsednik pa g. Franc Tumšek. posestnik iz Gorice pri Žalcu. Odbor ie »estRvlien Iz naslednjih gospodov: Josin Turk iz Ljubljane. Alojz P-'kov»e h Velike Loke, Jakob Jan iz Ble^a, Franc
Mol iz Vogel pri Kranju, živinozdrnvnik dr. Veble iz Maribora, Ivan Bederniak, posestnik iz Trnja, Matija Bračič iz Sv. Lenarta, Franc Bez.iak iz Moškanjc. Alojz Janžeko-vič iz Steriancev, Maks Gradt iz Šmarja, Alojz Slavič iz Banovec ter Franc Skuhal iz Križevcev pri Ljutomeru. Občni zbor ;e imenoval dosedanjega predsednika Konje-rejskega društva v Ljubljani g. Frana Zupančiča v znak priznanja za njegovo tridesetletno marljivo delo v prid konjereje za svojega prvega častnega člana.
== Davčni z««~tanki in vnorčenjc kronskih bonov. Kakor doznavamo bodo davčne uprave pri sprejemanju 20% kronskih bonov za plačilo davčnih dolgov, ki izvirajo iz dobe do konca 1. 1928. postopale na podlagi odposlanih navodil zelo liberalno. V 1. 1929. izvršena vplačila se bodo računala ket vplačila na tekoče davke, tako da bodo oni. ki so imel: koncem 1. 1928. davčni dolg in njihova vplačila tekom 1. 1929 niso dosegla skupne svote tekoče davčne obveznosti in tega davčnega dolea, lahko uporabili svoje bone za plačilo davkov. Tako bo znatno večjemu številu davčnih zavezancev omogočena neposredna likvidacija bonov po nominalni vrednosti. Kakor poročajo iz Zagreba se v borznih krogih razpravlja o vprašanju notacije teh bonov na zagrebški borzi za čas likvidacijskega roka, da bi se na ta način koncentrirala ponudba bonov na enem mestu.
= 0»!povedana jugoslovensko - egipf-ka trgovinska pogodba. Na podlagi odpovedi od strani Egipta bo trgovinska pogodba, sklenjena 12. marca 1927 z Egiptom, prenehala veljati 16. februarja t. I. S tem dnem je Egipt odpovedal tudi vse druge trgovinske pogodbe, ker bo 17. februarja stopila v veljavo nova carinska tarifa. Odpoved trgovinske pogodbe, ki nam .ie doslej priznavala pri uvozu v Egipt največje ugodnosti, bo povzročila težkoče pri izvozu našega lesa ia cementa v Egipt.
= Nedvign>ni dobitki obveznic za vojno škodo. V »Uradnem listu kraljevske ban-ske uprave dravske banovine« od 15. t. m. je objavljen načrt za šesto amortizacijo obvoznic loterijske 2y. odstotne državne rente za vojno škodo, ki vsebuje pod XIT. opozorilo, da je od prvega amortizacijskega žrebanja še n»vnovčenih 5o4 obveznic z navedenimi serijami, ki jih ie treba vnovčiti najkasneje do 2S. februarja t. 1., ker po tem roku izgube vsako vrednost; pol XIII pa vsebuje številke in serije nedvignjenih dobitkov lanskega žrebanja, ki jih je 37. Ti dobitki zastarajo eno leto po izžre"oanju, to je 16. februarja t. 1. Tinetnike obveznic za vo;no škodo opozarjamo, da primerjajo te številke, če ni morda kaka obveznica amortizirana ali pa je zadela dobitek.
= Konferenca za sklenitev carinskega premirja ie 1« sklepu Društva narodov sklicana ?s\ 17. februar. Doslej se je 26 držav izjavilo za sodelovanje na tej konferenci.
= Proračun dohodkov in stroškov glavnega odbora za obdelovanje barja je razgrnjen in vsem interesentom na vpogled pri načelstvu glavnega odbora v Ljubljani, Turjaški trg št. 3/1. med uradnimi urami od 2—3. ure popoldne, v sredo in soboto pa tudi od 11—12. ure predncldne. Proračun ostane razgrnjen do 30. i m.
= Konkurz je razglašen o imovini Sršo-na Josipa, stavbnika v Ljubljani VIL Vodnikova cesta 13. (Prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču v Ljubljani 24. t. m., ogla-sitveni rok do 28. februarja, ugotovitveni narok 21. marca.)
= Znižanje diskonta v Nizozemski. Nizozemska narodna banka je predvčerajšnjim ponovno znižala diskontno stopnjo od 4 na 4%. (Zadnje znižanje na 4X/Ž% je bilo 15. novembra pr. 1.)
= Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubi»ani sprejema do 10. februarja ponudbe glede dobave gornje-gradbenega tirnega materi.iala: prometno-komercijelni oddelek pa do 10. februarja ponudbe glede dobave voznorednih kniig. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Direkcija državnega rudnika Breza spreiema do 31. t. m. ponudbe glede dobave 50 komadov kant za vodo. (Pogoji so na vpogled v Zbornici za TOI.) Dne 21. t. m. se bo vršila pri intendanturi komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave pisarniškega nnterija-la: papir, kuverte, pečatni vosek, svinčniki, peresniki, ne resa, trakovi za pisalne stroje itd. (Pogoji in vzorci materiiala so na vpogled pri imenovani iutendanturi.)
BORZE
17. januarja.
Na ljubljanski borzi ie bil tudi danes devizni promet prilično velik, zlasti v devizah na Prago, Dunaj in Newyork. Tečaji deviz se dalje dvigajo, ker dinar sporedno e švicarskim frankom, s katerim je trdno povezan, popušča. Deviza Newyork se je dvignila cd 56-53 na 56.575. deviza London od 275. 76 na 27598, deviza Dunaj pa od 7.9672 na 7.9726. Le deviza Trst je za malenkost popustila.
KULTURNI
»Ljubljanski Zvon" v letu I929
15 sotrudnikov. — Pesništvo in pripovedništvo. — Naš esej. — Kaj pa kritika?
. Pravkar izišla 12. številka »Ljubljanskega Zvona je zaključila 49. letnik in s prvini prihodnjim, zvezkom stopi naša vodilna slovstvena revija v 50. leto. To je pri nas prvi jubilej te vrste, zato zasluži pozornost. Toda o tem prihodnjič. Za <lai-.es samo pogled za leto dni nazaj:
Okrog Ljubljanskega Zvona se je zbralo v minulem letu kakih 45 sotrudnikov. Tako je priobčil 3<S izvirnih in 12 (me I njimi več ciklov) prevedenih pesmi, izvirne pesmi so prispevali: Fran Albrecht (1). Fran Eller (9) Alojz Gradnik (2). Miran .lan- (2), Srečko Kosovel (:•>). Stano Kosovel (2). Vinko Koša k (o), France Kožar (1). Anion Oevirk (5. med njimi 2 ciklični, skupaj !>). Mirko Pretnar (o). Janko Samec (1) in one Seliškar (2). Prevedene pesmi «ii po večini iz peresa Alojza Gradnika, ki i«- ponašil nekaj znamenitih Michelangelo-vili sonetov in nas seznanil 7. dvojico španskih pesnikov, (.limenez Antonio Machado). Griša vel pesem Edgara !'o"a >..
medtem izšla v ponatisu
.uivan Kanton m Koritnik je pre-Krokar . ki pa je v njegovi zbirki
vedno imel važno talente in da pri-priznanih pesni-
»Linlič iz angleške lirike Ljubljanski Zvon ie nalogo, da odkriva mlade naša najboljše plodove ž kov in pisateljev. V pesniškem delu krnskega letnika opažamo v tem pogledu dvo-j ■• 1.) Starejši, priznani pesniki so zastopani številčno precej skromno, ali pa se .-ploh niso ogiiisi'i. S le strani torej ta letnik LZ ni posebno značilen. 2.) Mlajši se tudi niso odlašali v taki meri. da bi bili dali pesništvu tega letnika izrazito obličje. Najzanimivejšo so pesmi Antona Ocvirka. k°r so najboljše: v njih je v/.burkani duh mlade povojne generacije dobil tisto formo, ki jo zahteva večnostni značaj prave lirike. V zaslugo štejemo LZ tudi to. da je vjvljal v svojo »republiko- Franceta Kožarja, ki ;'e po poklicu rudar in ki kaže, da ie današnji pesnik iz ljudstva mnogo bližje umetniški poeziji nego je bil v prejšnjih dobah. Ostali pesniki so samo prispevali k preg-nantnejšemu izrazu svojih osebnosti, povedali pa niso nič posebno novega.
l'ri|ovedni del takisto nima	novih odkritij. Tri črtice Ludvik Mrzela	so posre-irične proze.	Manj poje
cen poikus nove lirične proze. Manj mreno je »Zadnje poglavje? Rudolfa Kresala. Miran Jarc je zastopan z odlomkom »Bliskavica v soniračju-. takisto Anton Oevirk ( Prebujenje ). ki pa je v liriki močnejši. Makso šnuderl je 7, novelo »Nož: zanimiv. (V kritičnem pregledu Jos. Vid-marja v 12 številki ni M. Šnuderl niti omenjen. čeprav je medtem izdal celo noveli, stično zbirko, ki bi zaslužila vsaj toliko po-zornosti kot n. pr. kakšna črtica Iv. Gra-liorjal). To so »mladi-. Izmed starejših ie zavzel največ prostora Jože Pahor z drugim delom svojega romana »Serenissima Tako je torej zaključen roman, ki spada — ali je to tudi vrlina? — med najdaljše v našem slovstvu. O njem bo treba ob priliki še izpregovoriti. Zdi se mi. da ni zadovoljil ne literarno prebujenega čitatelia ne br>l-ca iz takozvanih širokih slojev. Prvemu je premalo umetniški, oblikovno nedognan, drugemu [ta je zaradi prevelike razvlečno-sfi opešalo zanimanje. Novela Juša Kozaka ».Tuja žena je ena najboljših povesti, kar jih ie spisal.
Prevedene !o: tri črtice Španca Azorina (St. Leben). odlomek iz Revmontovih ? Kmetov (J. Glonar) in v 12. številki odlomek iz romana »Kačji lev gruzijskega pisatelja Robakidze Grigola. V pripovedništvu zavzemajo skrajno mesto na meii med lepo prozo, esejem in kritiko Ocvirkovi »Pogovori s samim seboj , ki jim ie (po obliki) očetova 1 Nietszche in ki so ponekod prav močni po večini zanimivi, le kod pa kod nerazumljivi. Drugi spis te vrste ie potopis Ferda Kozaka »Pariz .
Pripovedništvo LZ je pač ogledalo sedanjega stanja v našem slovstvu: še tako skrbni urednik ne bi mogel prinesti boljših spisov nego se pri nas povprečno pišejo. Čuti pa se to-le: Nekatere močne pripovedništvo osebnosti (Levstik. Novačan, Kraigher in dr.) niso zastopane v tem. oziroma v zadnjih letnikih. Med mlajšimi je premalo nadpovprečnega naraščaja, še ii. ki bi lahko povedali kaj več, objavljajo zgolj odlomke.
Dramatika je precej skromna: odlomek •Tarčevega Vergeriia (upajmo, da nam ga letošnje leto prinese v celoti kot knjigo), Lipahova enodeianka »Gospod poročnik in odlomek iz Gribojedove komedije Gorje od uma v prevodu P>. Vdoviča.
Članki, eseji in razprave zavzemajo znn-fen del lanskega letnika. Zdi se, da je esej posebno važna točka v uredniškem programu gosp. Fr. Albrechta, kakor je sploh pomenljiva literarna zvrst v sodobnem evropskem slovstvu. Čitatelju, ki ni vajen te \iste književnosti — zlasti še takemu, ki ne pozna modernega eseja — vzbuja ta
A.
plat LZ največ pomislekov, češče slišiš, ;e to gradivo pretežko, preučeno in po snovi preveč oddaljeno našim posebnim 'razmeram. Zato bomo skušali v eni prihodnjih šlevilk posebej izpregovoriti o slovenskem eseju. zlasti z oziram na »Ljubljanski Zvon . Za sedaj registrirajnio. zgolj kroni-stično, da je pod zaglavjem »Članki, eseji in razprave izšlo 27 prispevkov. Sotrudni-ki «0 bili: Fran Albrecht. P>. Borko. Marij Kogoj, Juš Kozak. Bralko Kreft, Janko La-vrin. St. Leben. A. Melik. A. Oevirk, A. Podbevšek. N. Preobraženskij, A. Prepeluh, M. Robič in J. Vidmar. Prevedeni so bili trije eseji. Prispevki B. Krefta in SI. Oster-ca so gledališko - kritični. J. Kozak, A. Podbevšek in A. Melik so se spomnili domačih oseb in jubilejev. M. Robičeva razprava ,Motiv prevzetne deklice v Prešernovih ]>oezijah< je zanimiv donesek k pre-šernoslovju. Ostali so pisali o Knutu Ham-suriu, o španskem filozofu Ortegi v Gasse-tu, o A. G. Matošu, o Jos. Plečniku o
španski plesni in pevski večer v Ljubljani
Na svoji turneji po Jugoslaviji je španski 'plesalec Vicrnte Escudero s svojo trupo priredil 15. t. ni. v operi zelo zanimiv plesni in pevski večer.
Posebnost tega večera je bila poudar nu nacije.-ialnost vseh izvajanj. Instrumen- j
malo uprizarjajo naša domača dramatska clcla. Zakaj ne bi v Ljubljani videli n. pr. Nušičcvo »Gospodjo ministarko« namestu kake francoske komedije, ki je morda boljša, morda slabša, pred katero pa ima Nu-šičev komad to prednost, da nam je po snovi, okolju in humorju bližji, ali nas vsaj mora bolj zanimati. Zakaj ne bi videli krleževe »Gospodo Glcmbajevo«? Za-valne in plesne točke Escudera in njegovih j Srel5 obeta že precej časa Župančičevo Ve-a rt isto v koreniniio v nacijotialni tradiciji, ! roniko Dcseniško. Ima na razpolago prevod' razkošnem bogastvu pristnih narodnih rit- ' Novačanovega »Hermana Celjskega«. Ima mov in pesmi. Prepojena je ta ritmika, t:i i možnost, da vzame iz slovenskega dramat-
skega slovstva še to in ono, kar bi moralo hiti vsaj toliko zanimivo kot so drame iz
metodika z orijentaiskim vplivom in goto-\o je med nacionalnim španskim pevskim izražanjem, v tej brezsapni razte»njenosti in v umetnem, tehničnem prelivanju glasov, okrašenem z melizmi, mnogo sorodstva 11. pr. z .bosanskim in sploh vzhodntm. pod orijentaiskim vplivom stoječim pet-jem guslarjev, slepcev itd. Enako je s španskimi plesnimi ritmi in formami njihovega izražanja.
Predvsem je Escudero s plesalkama Carinita Garoa in Almeri poudarjal ritem. t. j. oni življenski element, ki veže muziko s plesom, poudarjanja ritma pa ni še zadostno podpira! klavir zalo so pripomogle k iemu kastanjete. španski nacijotialni plesni instrument. Z njim pa španski plesalec ne poantira samo ritma, s kastanjetami tudi govori, z njimi izraža smeh in jok, zadovoljstvo in nejevoljo, ljubezen, strast in sovraštvo. Pri plesu je zanj kastanjeta isto, kot španski lepotici pri f 1 i rtu pahljača. Ako :ii kastanjet. išče Escudero ritmičnega poudarka v plosku. v udarjanju (in to sila spretnem) nnlca ob kazalec; ritem izraža z nogami, s stopalom in petami do virtuozi-tete. v najhitrejših notah, v kompliciranih ritmičnih kombinacijah, tako da ž njimi takorekoč igra ob klavirskem spremljeva-nju ali brez njega cele duhovite ;»lesne piese. V nacijonalnih plesih dvojice ali trojice je bil ves ogenj španskega južnega solnca in južniaške krvi, vendar brez gro-nosli, vedno decenten, v rustikalnih plesih humoren, kdaj pa kdaj grotesken, povsod na v prvi vrsti in izključno le umetniški. Lepe, kakor za ples, ali bolje, iz plesa ustvarjene figure plesalcev so izražale ritem in sploh muzikal.iost v vsakem udu, v vsakem gibu telesa, v vsakem izrazu obraza, tako da ni plesalo samo telo, temveč takorekoč tudi duša. Videli smo. da ne tiči umetnost plesa edinole v silno razvitih nožnih palcih, v nenaravnem zvijanju telesa, v simbolih in alegorijah, temveč tudi in največ v afektnem, živem umetniško zaokroženem ritmičnem gibanju. Zavidanja vreden je narod, ki sme s ponosom gledati na svoje bogate narodne plese, kajti z njimi vred je na visoki stopnji razvita tudi instrumentalna muzika, plesna pesera. ki je in bo glavni temelj razvoja narodne glasbe. Menda edino mi Slovenci nimamo lastne narodne plesne muziks in zato tudi ne naciioalnih instrumentov in nacijonalnih plesov.
Med posameznimi plesnimi solističnimi skupinskimi plesi je pela Lina Perez s svojim malim, a zvočnim, lepo pevsko kulturo kazočim glasom par pesmi, istotako ob spremljevanju kitare Aino Aleala in Patro-eino nekaj ciganskih narodnih pesmi, ki so radi originalnosti prednašanja in spredaj omenjene crijentalske sorodnosti zelo zanimale. Gitarist Mayoral razpolaga zlasti z močno razvito tehniko desne roke. Ta pravkar omenjena skupina je pomagala izpolnjevati s svojimi ne baš visoko umetniškimi izvajanji pavze med posameznimi plesnimi točkami.
Vsega uvaževanja vredna pa je pianistka Pilar Gruz. ki je na ne ravno najboljšem Ehrbarju absolvirala silno naporen program. sestoječ v nad polovični izmeri iz modernih kompozicij svetovno znanih španskih sodobnih komponistov Albeniza, M. de Falle. Granadosa itd.
Bil je to zelo interesanten večer, žal le, da prekratek.	E. A.
Začeti \e treba
»Jutro« je že ponovno obravnavalo vprašanje praktičnega kulturnega sodelovanja med Beogradom, Zagrebom in Litibljano kot tremi glavnimi kulturnimi središči Jugoslavije. V člankih in intervievvih smo se dotikali povsem konkretnih vprašanj, preverjeni, da se kulturno zbližan je ne doseza z galopiranjem preko živih dejstev, marveč s čisto smotrenim. ne prenagljenim in pametnim delom od točke do točke. Taka točka, ki je lahko izvedljiva in ki naj bi bila ena izmed prvih v praktičnem programu kulturnetn zbliževanja, Je sodelovanje naših gledališč. Grajali smo dejstvo, da je repertoar na.Š'h gledališč premalo jugoslo-venski. S tem mislimo povsem konkretno: Y Beogradu, Zagrebu in Ljubljani se pre-
tujega okolja. Nič. V Beogradu niso dali doslej še nobenega slovenskega dramatske-ga dela. Tudi tam ie misel jugoslovenskega zbliževanja deloma obtičala v repertoar-nem načrtu. Ali ni že čas, tla se izpolnijo vsi obeti?
V notranjem zbližavanju smo že tako daleč, da se zdi nekam čudno, če bi n. pr. »Gospodjo ministarko« z njenimi tipičnimi beograjskimi barvami, z okoljem, ki ga vsi vsaj posredno poznamo, igrali v slovenščini. Za izvirno uprizoritev pa pri nas ni jezikovne možnosti (hvala lepa za polovičarstvo, za jezikovno plundro!). Torej bi bilo najbolj naravno, da bi beograjska drama to in še kakšno domače elelo (n. pr. »Koštano«!) igrala v Ljubljani. Takisto bi nam zagrebška drama najlepše in najpo-polnejc dala občutiti silo »Gospode Glem-bajeve« ali — če hočete — nove veseloigre Pecije Petroviča. Večji križ je z gostovanjem ljubljanske drame v Zagrebu in zlasti v Beogradu, to pa zaradi slovenščine. Zadnjič so naši privabili v prestolnici k predstavi komaj toliko eiuš kot ima pobožen Kranjec jagod na molku, pa še te so bile po večini iz naših krajev. Treba bi bilo taka gostovanja skrbneje organizirati in v časnikih dobro pripraviti. Nov val ju-goslovenstva naj bi se tueli tu pokazal.
Ali so take turneje finančno izvedljive?. Prever jeni smo. da hi vlada storila vse, kar se da, da olajša take> zdravo in dobro mi-sijonarstvo pravega jugoslovenstva v državnih gledališčih. Treba jc samo dobre volje. In — kako je že rekel pokojni Krek? »Začeti je treba — v tem je vsa umetnost.«
„Encyclopaedia Britanica" in Jugoslavija
Na tem mestu smo že poročali o novi iz-daii mogočne, po vsem svetu razširjene *Encyclopaediae Britanicae«. Citatelja bi utegnilo zanimati, v koliko smo v tem slo-večem leksikonu zastopani najprej Slovenci, nato pa Jugosloveni sploh. V splošnem moramo reči, da so podatki o naši državi in nje političnem narodu v angleški enciklopediji znatno temeljitejši in obsežnejši nego v nemških leksikonih, dasi so nam Nemci zemljepisno in po neposrednih zvezah bližji. Slovenci se omenjajo posebej pod »SI oven e languagtte. in v naslednjem kratkem članku »Sloveflfes«, v celoti kot Jugosloveni pa se upoštevajo v obsežnem pregledu »Vugoslavie«. Članek »Slovene lan-guage« (Slovenski jezik) je precej obširen in z vidika svetovne enciklopedije temeljit. Uvodoma pravi, da Slovencev ne gre zamenjati s Slovaki. Nato opisuje naš teritorialni položai in nravi, da se izven jugo-slovenskih me.ia govori slovenščina tudi v Trstu, v vaseh okoli Celovca ter med izseljenci v Severni Ameriki in drugod. Dalje označuje razliko med slovenščino in srbohrvaščino. zlasti v kolikor ima slovenščina zapadnoslovanske jezikovne elemente: ne pozabi celo omeniti, da se v koroškem in prekmurskem dialektu kažejo še izraziti ostanki stare, vsem Slovanom skuone govorice. Nato označuje kratko, a dokaj precizno značilnosti slovenske fonetike, naglasa, pravopisa, glavne dialektične razlike in značai >pisave. .Med bibliografij se omenjajo Pleteršninkov slovar. Ramovšova Historična slovnica slov. jezika. Breznikova Slovenska slovnica in »Jezikoslovni spisi« istega pisca, »Časopis za slovenski jezik in zgodovino«, Tesnierjevo delo »Les forntes du duel en Slovene« in »Atlas Linguistique« ter Vidmarjev članek o sodobnem slovenskem slovstvu v »Slavonic Review«. Čla-rek »Slovenes« je kratek in v tej ob'iki skoraj odveč, ker že prejšnji poudari v glavnem razliko med slovenščino in srbohrvaščino. tako da bi se lahko oba članka strnila. V »Slovenes« čitarno, da je težko določiti vzhodne meje slovenščine, ker tu prehaja v hrvaško ka.ikavsko narečje. Pogrešamo pa pod »Slovenes« podatkov- o naših manjšinah y Italiji in Koroški. Naše slovstvo ni posebej omenjeno: par imen najdeš pod Srbeihrvaška literatura: tu so
Hudožestveniki zopet v Ljubljani
Prihodnje dni nastopi v Ljubljani. .Mariboru in Cel.u dosedanja praška skupina moskovskega Hudožcstvcnega teatra. Bilo bi odveč, če bi še razlagali zgodovino in pomen Hudožestvenikov. Ta ruska beseda jc postala pri nas splošno znana, odkar je prvo gostovanje v Ljubljani, gestovanje najodlščncjših članov moskovskega Umetniškega gledališča, napoin-;lo gledakc z brezprimernim navdušenjem in občudova-
ti. Pavlov kot Podkoljesin v »Zenitvi«
njem. Takrat jc šla beseda >-Hudožestveni-ki< od ust do ust. Prišla nam ie v goste diuga, že nekoliko razredčena skupina. Zda prihaja nova, še bolj razredčena. Cc pravimo razredčena«, ne dajemo nobene vnaprejšnje sodbe. Toda v iej skupini ni naših ljubljencev, KaČalnva, Masalitinova, Germanove, Kmpper - Cehove, Križauov-ske iti drugih umetnikov in umetnic, ki vili ne pozabimo svoj živi dan. Ostal je med drugimi, mani znanimi še Pavlov, ki nam ie neizbrisen npr- kot Luka »Na dru« ali kot starj sluga v »ČeSnjevem vrtu :. Potem ie tu bivši režiser pod Stanislavskim H v a r a,
ki je zaslovel tudi kot filmski zvezdnik. (Tega ali onega častilca iilma utegne zamirati, da ie njegova soproga Asta Niclsen.) Tretji vod a te skupine je Duvan T o r -c o v. Znani dramaiik Jos. Kulundžič ie ob beograjskem gostovan u te skupine zapisal v >Srps;ke<Ti književnem glasniku«, da v i:jj nasprotno načelu Stanislavskega, ki mu je višek dognanosti ansambeiska ubranost, zopet prevladuie načelo starov, t- i. močnih igralskih osebnosti, ki vstajajo nad ansambelsko višino. Tudi matično gledališče v Moskvi ni več to. kar je bilo. O njegovih križih in težavah ie -Jutro« Že ponovno poročalo. Sovjetska vlada hoče trdi na njegovih deskah potisniti v czadie čisto umetnost, ki je po marksističnih nazorih ni. Mladi liud e, ki nadomeščata stare in obolele umetnike, so že drugačnega duha in drugačnih nravov. Stanislavsk;j je bolehav in piše spomine. Masalitinov je ostal v Sofiji- Gernanova v Parizu HJ. Taka so pota usode.
Pri nas bodo uprizorili Ostrovskoga >Siromaštvo ni sramota« in dramatizir. roman Dostojevskega »Zločin in kazenc. Slednjega poznajo mnogi iz knjige (slovenski prevod VI. Levstika), drugi iz filma. Vodia skupčne Hmara je izjavil v Beogra. du o drami Razkoliiikova: — 'Jspelo mi je, da tako obdelan roman Dostojevskega, da je v tiiem prikazana vsa duša Razkolni-kova. Izkoristil sem metode filma ter skušal komad tako predelati, da je umliiv vsakomur, celo onemu, ki ni nikdar čital Dostojevskega. Ves komad se daje v naglem filmskem tempu, skoraj brez dekorja. Razkolnikov v prvih dejan'ih skoraj r.iČ ne govori; molče prisostvuje vsemu m ta-mo z mimiko izraža svoja o-očutja...
Tretji komad, ki ga bodo dali v L'ub-1 jan i, je Gogolieva »Ženitev- Kreacija Hudožestvenikov so tu uprav klasično — go-geljevske. Posebno se odlikuje g. Pavlov kot Podkoljesin.
Flrr.ara se v pojmovanju marsikaterega gledališkega problema razhaja s Stanislavskim in ta skupina nosi negov pečat. Vzljj temu je njen prihod med nas gledališki dogodek. Toplo, z vsemi simpati ami pozdravljamo ruske imetnike, veseleč- se, da bomo po niiiiovi naselitvi v naši prestolnici še večkrat deHežnj užitka hudožestve-niške umetnosti!
med precej obsežno obdelovanim srbskim in hrvaškim slovstvom skrita imena Trubar, Vodnik. Kopitar, Prešeren, Stritar, Kersilik, Cankar in Žunančič. Ta pregled je spisal lektor srbohrvaščine v Londonu dr. Dragutin Subotič: jugoslovenska zavest mu gotovo ne bi velevala, da obravnava slovensko literarno preteklost le kot obskuren privesek srbohrvaške; ni nemogoče, da je pisal tudi o nečem, česar ne pozna dovolj temeljito.
Vse priznanje pa gre člankom, ki so zbrani pod naslovi »Serbia« in »Vugoslavie«. Srbija ie obdelana do uedinjenja vseh iugoslovenskih dežela v novo kraljevino. Zavzela je skoro 12 strani in ima domala izčrpne (v leksikografskem zmislu) zemljepisne. zgodovinske in vojne preglede; srbohrvaška literatura zavzema skoraj 4 strani. Jugoslaviji je v tej svetovni enciklopediji odmerjenih S strani: gradivo je lepo razdeljeno po raznih panogah. Tu so poleg zemljepisnih in zgodovinskih pregledov (od 1. 1918. dalje) članki o politični razdelitvi države (upoštevana ie seveda še prejšnja oblastna razdelitev), o etničnnih razmerah, o narodnih manjšinah, o razmejitvi, o prometu, o petih naravnih pokrajinah (tu se posebej obravnavajo Slovenske Alne) i. dr. Obsežni so oodatki o naši vojski in nje sistemu. V nobeni drugi tuii enciklopediji ne boš zlahka našel tako dobrega pregleda gospodarskega in finančnega stanja naše države s statističnimi tabelami, državnih in posebej še vojnih dolgov itd. 7"udi pregled notranje Politike je obširen: sega elo najnovejših dni (;The Cono d.'etat of 6. Jan. 1929, ). Videti ie, da je to gradivo vodila vešča in pravična roka dr. Setona Watso-na. Omeniti ie. da se imena slovenskih krajev pišejo v slovenščini. Ie tu in tam je v okleoaju nemški naziv.
V splošnem je lahko Jugoslavija zadovoljna s svo.io reprezentanco v najzname-
estet kem skepticiamu. o romantični men-taliteti. o Balzacu, o sodobni književnosti v Španiji, o Francaisu Mauriaru. o Levu Tolstem. o sporih med pisatelji in režimom v sovjetski Rusiji, o Lenjinu, o pisateljskih začetkih Ivana Cankarja, o božji misli in' razodetju, o morali in dr. Letošnjo literarno letino premotrivata, tehtata in sortirata dva članka v 12. številki: A. Oevirk pesniško žetev. Jos. Vidmar pripovedno in dra-matsko. Že ta pregled samih naslovov kaze. kako pestra je esejistična vsebina tega letnika. Toda prihranimo si vse opazke in želje za drugo priliko.
OdtrHl je treba kreniti k nadaljnji važni in najmanj prikupni, dasi prepotrebni plati LZ: h književnim poročilom. 16 kritikov ie tu rešetaio nove knjige: prvenstvo si delita Josip Vidmar (18) in A. Oevirk (111, ki nista menda nikogar pustila celega; ta literarna kirurgija je vzbudila največ hrupa. Kritikova svoboda je šla tako daleč, da je J. Vidmar »rnztrgak celo samega urednika. ki se ie moral zagovarjati v pojasnilu na koncu operacije. V novi rubriki ; G lose- je prišla do besede tueli polemična bo-jevitost in satirična ironija. Te kritike se LZ najbolj zamerijo, doeim drugi vidijo baš tu znak obnovljenega literarnega življenja. Vsekakor ne smemo pozabiti^ da je bistvo literarnega življenja v boin med raznimi osebnostmi, različnimi tipi, strujami, nazori in duhovnimi ustroji; če vzamemo literaturi možnost boja. akcije in reakcije, spopadov, polemik, vzamemo ribam vodo. Brez dvoma se tudi pri nas odigrava boj
med novim in starim vrednoteniem slovstvenega dela, med novimi in starimi kvalitativnimi merili, med novim in starim mišljenjem. Ta boj je nujen in povsem upravičen; samo nevHnež ali nž^ljenec ga lahko zanikuje. Drugo so oblike tega boja. Spori, ki so se zanesli tudi v širšo javnost, niso nastali menda zaradi sodb samih, marveč zaradi oblike, v kateri so bile povedane. S-veda za vise te oblike od kritikovegn temperamenta, od osebnega odnosa kritika do stvari in celo do pisca in od drugih subjektivnih okoliščin, tako da tudi ob enaki intelektualni sili in mišlienju ne bi mogla 11. pr. Vidmar in A. Debeljak pisati kritik istega tipa. Treba pa je n pr. pregitati kritike Fr. Levstika, če se hočemo preveriti, da se je že pred 50. leti uveljavljala pri nas zahteva no strogem kvalitetnem merilu in po kritiki brez ozira na levo ali detino. Tem manj smemo leda j danes zahtevati od pravega kritika, da baranta s svojimi sodbami; vendar nujno želimo, da kroti svoj tempe;-iment in podreja svoje e*eb-nc antipatije- a1! .sebni ču vsi ven i od no.; do nekaterih pojavov zahtevam objektivnosti. Če pokaže pri ii»m nekaj srčne kuHu.v ;n gentlenr-nstva, ne bo nič škodovalo, z^kaj tudi kritik biva med živimi Iju-lr in je celo sam človek, slab in zmoten človek, kar n 1 pozablja Mišjim pa, da ie aač \nn-t nnSo 5,-r'like uarc.«tl? v zadnjih le,ih v Sj)l«5n?m za dobrih "«"* odstotkov in da se bo treba tej kritiki počasi privaditi.
Naposled naj omenim kroniko, ki je najskromnejša, vendar pa prepotrebna ru-
brika LZ: njo bi kazalo celo znatno razširiti in izpopolniti s krajšimi informacijami o novih slovstvenih, umetniških in ideoloških poiavih doma in na tujem. Take kratke informacije so vzgoja širših či-tateljskih vrst za literaturo in priprava povprečnejšega čitatelja za čitanje esejev in kritik.
Težave, ki jih ima že zaradi posebnih razmer v našem današnjem slovstvu urednik vodilne literarne revije, je tudi letos strumno premagoval pisateli Fran Alb.-eeht. Vzlic vsem želiam in zahtevam osebnega okusa more vsakdo priznati že na osnovi spredaj citiranega gradiva, da je ta letnik celo pestrejš' in zanimivejši od prejšnjih.
Oprema »Ljubljanskega Zvona« je v primeri 7. drug:mi literarnimi mesečniki v naši državi vzorna, pa tueli v tujih očeh prav dostojna. Izdajateljica »Tiskovna zadruga« je lahko ponejsna s svojim starim reiencem, čeprav je včasi v hiši krik in vik, ker je enfant terrible Da zaključimo: »Ljubljanski Zvon« je vzlic vsem hibam pravi prerez skozi sodobno slovensko literaturo in snloh skozi sodobno duhovnost, časopis, ki edini v našem jeziku od-gcvarja zahtevam svobodomiselno usmerjenega izobraženca. Zoto zasluži, da se ob častnem jubileju tradicionalnega središča, tekmovališ^a in — bojišča slovenskih Ji-teratov podvoji število njegovih naročnikov.
_______ B. '
□nnnnnnnrTnnnnnnnnnnnnnnnnnnri
Vse v »Kulturnem nreetedu« navedene kniige
m
nitejši enciklopediji, ki se uporablja tako v Indiji in na Kitajskem kakor v Avstraliji, ob vseh svetovnih morjih, na vseh križiščih svetovnega prometa in na katero ie po pravici ponosen vsak Anglež.
INOZEMSKA GOSTOVANJA V LJUBLJANI
Razen članov Hudožestvenega teatra, ki gostujejo v ljubljanskem gledališču prve tri dni prihodnjega tedna, se napoveduje za konec meseca pariška Comoedie fran-gaise. Dne 12. in 13. februarja bodo goste>-vali člani pariške Petile Scene. Sredi februarja pa beimo imeli tri dni gostovanje najznamenitejšega ruskega baleta sšiiija ptica«.
»Lepa pustolovščinav Mariboru. »Lepa pustolovščina«, ki jo je po Pregarčevi zamisli prav spretno obnovil g. Skrbinšek, je ponovno dosegla lep uspeh. Brez globljih problemov, garnirana z dihom lahne scntmentalnosti, teče gladko in neprisiljeno, posledica pa je. da je odersko zele> učinkovita. Uprizoritev sama je bila skrbna, igra skladna in inscenacija — zlasti v obeh zadnjih dejanjih — posrečena. Nekoliko ja motila edino nedoslednost v izgovorjavi lastnih imen: treba bi se bilo odločiti za slovensko ali pa dosledno francosko izgovorjavo. Izmed nastopajočih gre prvo mesto nedvomno gdč. Kraljevi, ki je v vlogi babice pokazala, da je resnična umetnica. Iskrenost njenega eloživljanja, ki ga ni motila niti najmanjša senca priučenega pato-sa, je občinstvo zgrabila s sugestivno silo. Nenavadno naravna, zato eiobra je bila gdč. Starčeva v vlogi neveste, z decent-no igro prikazujoč vzbujenje prikrite dekliške strasti. Nasprotno pa se ga. Zakraj-šekova (grofica d' Eguzon) ni mogla prav razgibati, učinkovala je prisiljeno in ne-istinito. Izmed ostalih dam bi bilo pohvalno omeniti go. Založnikovo (Jeantine). G. Skrbinšek je podal posrečen tip simpatičnega ljubimca s prikupljivo širino in preprostostjo. Za dobro voljo pa je v prvi vrsti skrbel g. Daneš v vlogi zapuščenega ženina, in priznati je treba, da ni zapadel v karikiranje, dasi je bila izkušnjava velika. G. Grom je bil v izvrstni maski umerjen in distingviran aristokrat. Ostali igralci so bili na mestu. Publika ni štedila s priznanjem.	G. Š.
Dramatik in gledališki kritik. Na Dunaju se je sprožil zanimivi proces, ki naj načelno odloči vprašanje, kako daleč gredo pravice gledališkega kritika: Pisatelj dr. Robert We!l ie vložil tožbo zoper pisatelja in kritika Felixa Saltena, ker je le-ta napisal v svoji recenziji Wellove drame »Wun«ch-traum % ki so jo uprizorili v Akademskem gledali sču, da je »ta drama za Akademsko gledališče katastrofa in blamaža.« Well se sklicuje na to. da je Felix Salten priznano ime, in če on zapiše kaj takega, tedaj ja !o za avtorja nepopravljiv udare*?. Vprašanje pa je, ali je smel Felix Salten z eno samo potezo peresa uničiti celo pisateljevo delo?! O tem naj razsodi sodišče Ta proces je prva literarna tožba po novem avstrijskem tiskovnem zakonu in vsi zainteresirani kro. gi naneto pričakujejo, kakšen bo pravdorek sodišča.
Oskar Stranss odhaja r Ameriko. Skladatelj Oskar Strauss je odpotoval v TIooly-wood, kjer bo sodeloval pri zvočnih filmih. Podpisal je pogodbo z Warnerievo družbo in se obvezal za dveletno gostovanje. Strauss upa. da bo zvočni film popolnoma izrinil opereto.
Nora opera Jaromira Wamher?erja.
Skladatelj tudi pri nas znane opere »švan-
cnifee in ča«o«!;» se naročajo ori »Tiskovni j da dudak« Jaromir Wamber?er dovrSuje adrngi« v Ljuhljani.	• r.ovo opero »Ljubljeni glase.
Tehnični del rubrike arejuje avtotehničm oddelek Vaeuam Oi) Companjr. d. d.
20Jetnica Avtomobilskega kluba v Ljubljani
Poročali smo že o jubileju dvajsetletnega obstoja in dela avtomobilske organizcije v Ljubljani, ki se je iz prvotnega, leta 1909. ustanovljenega Kranjskega avtomobilskega kluba razvila preko Jugoslovenskega avto-kluba v sedanjo agilno ljubljansko sekcijo Avtomobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije. Zabeležili smo tudi slavnostno sejo, ki se je vršila ob tej priliki v Kazini ob navzočnosti najvišjih predstavnikov državnih in samouprvnih oblasti ter zastopnikov centrale in drugih sekcij Avtomobilskega kluba.
Slavnostni seji je sledil v krasno dekori-rani klubski dvorani banket, ki je bil pravzaprav nadaljevanje slavnostne seje, saj so se ves večer vrstili pomembni nagovori. Otvoril jih je sekcijski predsednik g. Avgust Praprotnik, ki je pozdravil vse g-oste in člane, zlasti pa ustanovitelje Avto-kluba gg. barona Karla Borna, Karla Go-vekarja in Oskarja Schmitta.
Zahvalil se mu je g. Bom, nato pa je poslevodeči podpredsednik centrale Avtomobilskega kluba g. dr. Velizar Janko v i č z lepim nagovorom, v katerem je orisal razvoj avtomobilizma in podčrtal zasluge ljubljanske sekcije, izročil tej sekciji v roke g. predsednika kot dar centrale krasnega bronastega orla. V imenu beograjske sekcije je govoril njen podpredsednik g. Vasa Lazarevič, ki je izročil dar svoje sekcije, dragocen srebrn pokal, predsednik zagrebške sekcije g. Milan Bošnjak pa je prinesel kot simbol prijateljstva, ki veže avtomobiliste pristno hrvatsko čutaro. Predsednik mariborske sekcije g. Pintar je sprožil misel avtomobilske ceste preko Pohorja in čestital v imenu štajerskih avtomobilistov.
živahno aklamirani so bili prihodnji govorniki: ban inž. S e r n e c, divizijonar general Tripkovič in ljubljanski župan dr. P u c, ki so vsi deloma resno, deloma hu-rooristično razpravljali o aktualnih avtomobilskih problemih, zlasti o problemu vseh problemov, o naših cestah. Njihova izvajanja so bila sprejeta z burnimi aplavzi.
V imenu Zveze za tujski promet je govoril njen predsednik, načelnik g. dr. Mar n, dalj s italijanski gen. konzul g. Rainal-d 1, ki je sam član ljubljanske sekcije, predsednik Gasilske zveze g. Josip Turk in kot najmlajši klubov član zdravnik g. dr. P e r k o.
Še dolgo v noč so ostali udeleženci slav-nosti v prijateljski družbi in se razhajali z najlepšimi vtisi. »Domačina« gg. Kari Go-vekar in šabec sta storila vse, da so se počutili res kakor dcma in sta lepo slavnost vzorno pripravila.
Ustanovitelj Avtomobilskega kluba gosp. baron Bom in njegov sedanji predsednik g. Praprotnik sta poklonila sekciji v spomin svoja portreta, deli prof. Ivana Vavpotiča.
Motorna vozila m njih konkurenca
Konstrukcija današnjih motornih vozil ee tako izpopolnjuje, da ni več daleč čas, ko bo prišla do svoje mrtve točke, ko praktično skorai ne bo več mogoče kaj izboljšati.
Pisali smo žp pogostokrat, da je današnji motor zelo neekonomičen stroj in da so ga že zdavnaj poskušali nadomestiti z bolj gospodarskim gonilom. Normalni eksplozivni motor porabi preveč moči za razne upore, ki ,iih daje njegova današnja konstrukcija. Motor spreminja silo bata, ki se sicer premika premo navzgor in navzdol, v krožno gibanje, kar je nekaj naravnost nesmiselnega. Premislimo naslednje: od popolnega mirovanja mora doseči bat hitrost skoraj fift km na uro in nato nenadoma obstati (hitrost je enaka ničli); pri tem mora še oddati silo. ki se prenaša potom raznih obratoval na pogonske organe. Ta primer velja za motor, ki ima dvig 90 mm in doseže 3000 okretov na minuto. Pri tem številu okretov se ponavlja ta pojav 6000 krat na minuto! Torej sme rabiti bat za to, da doseže od hitrosti nič tempo 60 km na uro in spet hitrost, ki je enaka ničli, samo 0.01 sekunde. Če presojamo na ta način, nam bo lažje razumljivo. zakaj izgubi motor toliko moči brez koristi, oziroma jo porabi za delo, ki nima prav nobenega vpliva na premikanje vozila.
Ni torej nič čudnega, če so neumorni izumitelji istočasno z razvijanjem krožeče parne turbine iz parnega stroja mislili tudi na to, kako bi od današnjega motorja prešli na plinsko turbino. Ta ideja je izpod-letela ob dejstvu, da se razvijajo pri turbini na eksplozijo plina tako ogromne moči. da jih ne more vzdržati noben materija!, kar jih poznamo dosedaj. Razen tega naslaja pri tem tako visoka toplota, da se začne vsaka šoba v najkrajšem času taliti. Plinsko turbino so zaradi tega konstruktorji prepustili bodočnosti.
V zadn jih letih se pa vrše poskusi z novim načinom pogona, M so se mu v začetku smejali, danes pa mu že pripisujejo bodočnost. Ta način je sploh zavrgel motor; sila ne deluje tu>a.j potom koles, ampak izkorišča zračni odpor. Mislimo namreč na poskuse z raketami. Dokler so delali z raketami s smodnikom in razstrelivom, je bila stvar precej nevarna in vozač ni nikdar mcgel imeti vozila popolnoma v svoji oblasti. Razen tega so delovale dosedanje rakete prehitro. Zato so poskusili s počasi in neprestano gorečo raketo na tekočino. Tudi Fritz Opel, ki je žrtvoval raketnemu načelu mnogo časa in denarja, je nazadnje delal eksperimente s tekočinsko raketo.
Max von Walter, ki je spočetka delal skupaj z Opelom in pozneje nastopil svojo pot, je izvedel idejo »pohlevnec rakete v drugi obliki. Pred kratkim je vozil v Berlinu z vozem, za čigar pogon ie uporabljal kom-primirano ogljikovo kislino. V prednjem delu voza ležita dve zelo veliki jekleni bombi, v katerih je visoko komprimirana ogljikova kislina. Na zadnji steni voza eo Sobe. iz katerih piha kislina. Te šobe ločijo od vozaeevega sedeža precej močne jeklene etene. Vozač lahko z ventila poljubno
regulira uhajanje kisline; vozilo lahko vozi zelo počasi in se da z lahkoto voditi. Na vsakdanje uporabljanje takega vozila pa seveda še ni misliti. To je samo poskus, ki pomeni korak dalje na poti, po kateri stremi človeštvo k novemu in boljšemu.
Vsekakor mislimo, da bo zemlja ostala zvesta motorju in da bodo praktično področje uveliavljenja rakete zračne višave. V začetku bodo v praksi rabili rakete največ le za pomoč pri vzletu in za zavoro pri spuščanju letal. Prav za prav je pa področje rakete vsemirje, kar je drugo poglavje in ne spada v naše razglabljanje. Predvsem moramo počakati, do kakšnih rezultatov bo prišel profesor Oberths, ki bo spomladi poslal z nekega nemškega otoka na Vzhodnem morju raketo v svetovni prostor. Našli so se tudi navdušeni ljudje,, ki bi hoteli leteti s to raketo, kar je pa Oberths seveda začasno odklonil.
Mi se rajši povračamo k realnosti in smo prav veseli, da se vozimo na dobrih in zanesljivih motorjih za navadne zemljane. Popolnoma smo lahko zadovoljni, da smo prišli do začasno idealnega stanja, do štiri-cdlinderskega elastičnega motorja, ki ne rabi nobenega gonila več. Seveda bi bilo treba ustvariti tako idealno stanje ne samo za avtomobile, ampak tudi za motorna kolesa.
Razredčenje olja
V dosedanjih člankih smo se nekoliko-krat dotaknili izraza »razredčenjec, zato je potrebno, da se bolje spoznamo z njim. Znano je, da se olje za mazanje pod vplivom višje temperature razredči. Tudi smo že omenili, da dobijo olja zopet svojo prvotno gostoto, če se potem ohlade. Če se olje pod vplivom višje temperature razredči, ne moremo tega imenovati »razredčeno olje«._ Pravo razredčenje olja nastane le tedaj, če se je olje zaradi primesi pogonskega sredstva trajno razredčilo.
Do zdaj prav za prav »razTedčenja« olja zaradi poganskega sredstva nismo poznali. Ta pojav se je opazoval le pri petrolo._is.kih motorjih in motorjih čolnov. Vzrok, da ee to pri avtomobilskem motorju ni pogosto-ma primerilo, je bil ta, da se je uporabljal lažje hlapljiv bencin. V zadnjem času se je namreč iz gospodarskih razlogov začel uporabljati tudi v pogonu osebnih avtomobilov težji bencin. To nikakor ni škodljivo, le da se moramo pri uporabi težjega bencina ozirati na nekatera pravila.
Večkrat se sliši pritožba, da se je olje v kratkem času razredčilo kakor voda. Lastnik avtomobila je mislil, da se je olje razkrojilo. To pa ni tako, ker potrebujemo za razkrojitev olja zelo visoko temperaturo in pritisk, kar ee pa ne pojavlja v karterju motorja. Če preiščemo olje, bomo takoj videli, kje tiči vzrok. Stopnja gostote, oziroma viskoziteta je zelo nazadovala. Zgori-šče, ki ga imajo strojna olja pri okroglo 200° C, je sedaj pri 100 stopinj C ali pa še manj. Pri destilaciji takega olja dobimo precejšen odstotek bencina, medtem ko bo ostanek olja obdržal svoje prvotne dobre lastnosti.
Kako pride nedogoreli bencin v olje? Če logično premislimo, pridemo do zaključkov: da pušča bencinski vod; da preteka uplinjač; da je brtvenje batov 6labo, ali pa, da bencin, ki je že prišel v cilinder, ni zgorel. Vzroki za to so ti-le: premastna zmes, prehladen motor, preslaba iskra in napačni vžigi.
Zdaj, ko poznamo vzroke, jih ne bo težko odstraniti.
Blato v okrovn.
Blato v okrovu nastane zaradi tega. ker se olje pomeša z vodo in se tej zmesi priključi nesnaga. Vzrok, da se voda primeša oliu, ne more biti v napaki hladilnika, čeprav so pogostoma slabe cevi za hladilno vodo krive tega pojava.
Največja množina vode. ki se nabere v okrovu, nastane zaradi kondenzarije zračne vlage in iz zgorenja plinov. Če se temu pridruži še nečistota, potem se bo z emulzijo tvorilo blato, ki seveda prekine mazanje.
Posebno pogosta bo emulzija, če ne uporabljamo dobro rafiniranih mineralnih olj ali pa kadar uporabljamo zmesi mineralnih olj in ricinovegn olja. Če mazivo, kakor n. pr. pri mnogih motornih kolesih ne prihaja v cirkulacijo, ampak zgori, odnosno odteka, potem bomo lahko rabili olje, ki smo mu dodali kako maščob no primes. Če olje v motorju stalno kroži, se meša z vodo, pogonskim sredstvom in nesnago, potem je zelo nevarno, rabiti olje z dodatkom maščobe.
Okrov deluje vedno kot kondenzator za vlago, če ni zelo vroč. Zato bo dcvbro, če hočemo preprečiti tvoritev blata, da pravilno temperiramo motor. Tudi moramo paziti, da so prezračita iki v okrovu čisti in vodna para lahko odi^aia. Če imamo blato v okrovu, potem ne bo dovolj, da ga samo izperemo, ampak bomo morali karter odpreti in motor skrbno očistiti.
Če torej resumiramo, vidimo, da nastopajo vse te motnje pri mazanju zaradi tega, ker nismo upoštevali predpogojev za pravilno mazanje. Pa ponovimo te predpogoje: uporabljati moramo olje najboljše kakovosti ; olje mora biti tako kemijsko sestavljeno in mora imeti take fizikalne lastnosti. da odgovarja vsem zahtevam, ki ee stavljajo na mazanje; olje se mora pravilno uporabljati.
Sprememba predpisov o hitrosti v Avstriji. Novi avstrijski zakon o motornih vozilih je odpravil stari predpis iz 1. 1910, po katerem se skozi naseljene kraje ne sme voziti hitreje kakor 15 km na uro.
Koliko motornih vozil ima Avstrija? Iz najnovejše avstrijske statistike posnemamo, da imajo tam skupaj 33.526 motornih vozil, od tega 19,791 osebnih vozov in 41,781 motornih koles.
Pranje avtomobilov z »mrzlo« paro. Garaža Boulevard v C:ncinnati v Ameriki uporablja za pranje takozvano mrzlo paro. Pranje se vrši na sledeči način: Voana para s pritiskom 70 atmosfer se vbrizga skupaj z mrzlo vodo s pomočjo posebne pištole proti avtomobilu. Voda paro tako ohladi, da se lahko že 50 cm daleč od cevi brez nevarnosti nastavi roka. Para se
proizvaja v kotlu, ki se kuri s plinom, in ko se kotel segreje, je že v 10 minutah para s pritiskom 70 atmosfer tu. — Pranje
s tako pripravo traja samo 8 db 10 minut, dočim traja navadno pranje z roko, kot se vrši pri nas, okroglo eno uto ali pa še več. Če se dodajo vodi še gotove kemikalije, je mogoče istočasno odstraniti tudi stari lak.
Folija v avstrijski avtomobilski industriji. Tovarne Steyr, Austro - Daimler in Puoh ee bodo združile v eno tvrdko pod imenom »Združene avstrijske avtomobilske tovarne« (»Vereinigte osterreichische Automo-biHabriken*-).
Govoreče motorno kolo. Neka tovarna si je privoščila na olimpijski razstavi ta - Is trik: Na oder je postavila nov modol motornega kolesa, ki je v resnici takoj točno odgovarjalo na zadana vprašanja. V motorju je bil seveda vgrajen zelo občutljiv mikrofon, ki je bil nevidno zvezan s telefonom. po katerem ie tovarnar sam gladko odgovarjal na vprašanja.
Pogon na prednja kolesa pri avtomobilih bo kmalu prišel v modo. Amerika je dala vzgled z Auburn Cordom in že proizvaja take avtomobile v serijah. Sedaj ču-iemo. da se pečajo s to idejo tudi resne in ugledne evropske tovarne. Tudi Mercedes Benz konstruira vozilo, ki bo imelo pogon na prednjih kolesih.
V švicarskem kantonn St. Gallen je prepovedana vožnja z motocikli ponoči. Povrni tej prepovedi je gotovo dalo strašno Topotanje nekaterih prenapetežev in namesto da bi tem odvzeli licenco, so sploh vsem prepovedali voziti ponoči.
Kdo proiavaja in eksportira motorna vozila? Zanimivo ie, da se proizvajajo motorna vozila, ki jih imamo na milijone v 1 »">7 deželah na svetu, — samo v osmih deželah! Te so: Zedinjene države severne Amerike, Anglija, Francija, Nemčija. Avstrija, Belgija, Italija in Češkoslovaška. Tudi v Švici in na Madžarskem izdelujejo avtomobile. vendar v tako majhnem obsegu, da sploh ni govora o kakem izvozu. Glavni producent je seveda Amerika, ki ima tudi največji izvoz.
Kam gredo stare pnevmatike? Pravijo, da jih izvažajo na vagone na Balkan, kjer znajo mojstrski izdelovati iz njih nove opanke in sandale. Gumijasti podplatj so baje na ostrem kamenitem tlaku trpežnejši od vsakega drugega materijala.
80 kilometrov dolg trak bi dobili, če bi postavili vse avtomobile, ki jih izdelajo v enem dnevu v Ameriki, zaporedoma eneg? V drugim v vrsto.
Kavo Don namerava doseči v pni pol'j-vici marca nov svetovni rekord v Daytonu (Florida) na svojem novem Sunbeamu.
Strahote kemične vojne In zaščita prebivalstva
Referat inšpektorja Jos. Westerja na ustanovnem sestanku komisije za zaščito prebivalstva v aerokemični
vojni
4* <
Radio
IZVLEČEK IZ PROGRAMOV:
Sobota 18. januarja.
LJUBLJANA 12-30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reprod. glasba. — 13-30: Poročila iz dnevnikov. — 17.30: Koncert radio-orkestra- — 18.30: Esperanto. —■ 19.: Nemščina. — 19.30: Tolstoj: Vstajenje, igrajo člani Delavskega odra. — 20.45.: Koncert pevskega kvarteta »Ljubljane«. — 21-30.: Ohcetni sodeč igra na harmoniko. — 22: Napoved časa in poročila. — Koncert radio-orkestra-
Nedelja, 19. januarja. LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.20: F. Erjavec: Življenje in trpljenje naših dedov.
—	11: Koncert radio-orkestra. — 15: Prenos iz Radovljice: petje, godba, dramski
prizor. _ 20: Slovenski večer. (Radio-or-
kester). _ 22: Napoved časa in poročila.
—	22.15: Lahka godba.
BEOGRAD 9: Prenos iz saborne cerkve.
_ 1030: Reproducirana glasba. — 12.20:
Opoldanski koncert. — 16: Ciganska godba.
—	17.30: Popoldanski koncert. — 20: Violinski koncert. — 21: Poročila. — 21.10: Koncert orkestra. — 22 40: Godba za ples.
—	ZAGREB 1130: Orkestralen koncert. — 17.30: Popoldanski koncert. — 20: Prenos opere iz Narodnega gledališča. — PRAGA 16: Popoldanski koncert. — 18.05: Pevski koncert. — 19: Koncert godbe na pihala. -- 20: Prenos simfoničnega koncerta. — 22.15: Lahka godba. _ BRNO 16: Popoldanski koncert. — 18: Arije in pesmi. — 19: Koncert iz Prage. — 20: Prenos simfoničnega koncerta iz Prage. — 22.15: Lahka godba. _ VARŠAVA 17.40: Popoldanski koncert orkestra. — 20.15: Poljuden koncert orkestra in sr>!istov. — 23: Godba za ples.
—	DUNAJ 10 80: Pevski koncert — 11.10: Koncert dunajskega simfoničnega orkestra.
—	14.10: Reproducirana glasba. — IS 50: Koncert komorne glasbe. — 20.05: Večer raznovrstnih poklicev. — I a^ka godba orkestra. — BERLIN 16.10: Koncert orkestra
mandolin. _ 18: Koncert lahke glasbe. —
20.30: Dellingerjeva opereta »Don Cezar*.
—	Godba za ples. — FRANKFURT 16 30: Koncert iz Stuttgarta. — 19 30: Wagnerjev koncert iz Stuttgarta. — 22 45: Koncert lahke sodbe. — LANGENBERG 16 30: Koncert iz Stuttgarta. — 20: Poljuden koncert operne glasbe — Nočni koncert in ples. — STUTTGART 16.30: Koncert operne glasbe.
—	19.3r>: Koncert Wagnerieve glasbe. — 20.45: MeSan program. — 22.15: čelokon-cert. — 23: Godba za ples, — BUDIMPEŠTA 1220: Koncert opernega« orkestra. — 16: Madžarske pesmi. — 17.15: Madžarske pesmi 8 cigansko godbo. — 1880: Koncert salonskega orkestra. _ 19.40: Dramski večer. — 21.40: Reproducirana glasba. — 23: Koncert ciganske kapele. — LONDON 19.30: Prenos večernic. — 22 05: Orkestralen in pevski koncert. — RIM 13: Koncert kvinteta. — 17: Popoldanski koncert. — 21.02: Operni večer: Massenet: iThaisc.
Po vsej priliki se bo prihodnja voina, najsi pride kadarkoli, pričeia in nadaljevala s pomočjo iste napadalne tehnike, s katero se je svetovna vojna 1918. končala. Uporabljale se bodo ne samo puške, mi-traljeze, topovi in vsakršno drugo orožje, ki ga je izumila in izpopolnila praksa svetovne vojne že do neslutenega viška, temveč služila bodo tudi sredstva, ki jih pripravlja vedno boli se razvijajoča kemična industrija. Kakor se bo obojni način vojskovanja, balistični in kemični, izvajal zlasti na fronti, tako bo spričo razvoja avig-tične in kemične tehnike v bodoči vojni prizadeto
tudi prebivalstvo v zaledju
zlasti v večjih mestih, industrijskih krajih in prometnih središčih in križiščih. Pri takem načinu vojskovanja bodo torej prizadeti ne samo kombatanti, t j. vojaki, boreči se v vojnih formacijah, temveč tudi vse civilno prebivalstvo, ki je bilo v prejšnjih časih bolj ali manj varno pred neposrednim učinkom orožja in bojne vihre.
Rdeči križ kot eminentno mirovna humanitarna ustanova je po zaključkih svojega mednarodnega komiteja v Ženevi prevzel nalogo, da započne akcijo v korist zaščite civilnega prebivalstva m ie v ta namen naročil
vsem organizacijam Rdečega križa,
da naj se čim intenzivneje bavijo s tem velevažnim vprašanjem, da najdejo sredstva in metode, kako bi se dalo strahovitim učinkom kemijske vojne kar najuspešneje kljubovati. Mnenja o uspešnosti take zaščite so še deljena: eni mislijo, da bo uporaba strupenih plinov nasproti civilnemu prebivalstvu zaledja imela tako katastrofalne posledice, da ni misliti na možnost zadostne zaščite. Zato da so vsi napori veščakov, da bi se iznašle svojemu namenu docela ustrezajoče maske in druge zaščitne naprave, jalovi. Drugi Pa niso tako pesimističnega naziranja. Oni menijo, da je zaščita možna, a da je samo treba prebivalstvo že vnaprej o nevarnostih in učinkih plinske vojne poučiti in mu dati primerna navodila, po katerih se mu bo v danem primeru ravnati, in mu poskrbeti sredstva in naprave, s katerimi bi se strašni učinki strupenih plinov vsaj omilili, če se že ne dado docela preprečiti.
Utegnil bi kdo ugovarjati, češ, saj je uporaba strupenih plinov po mednarodnih pogodbah sploh zabranjena. Res obstojajo take punktaci.ie na pogodbenih papirjih že izza 1. 1JS99., ko jc bila kemična vojna tehnologija še v povojih. Washingtonska pogodba iz 1. 1922. prepoveduje vojskujočim se državam uporabo strupenih plinov in sličnih tekočin in snovi. Po Versailleski pogodbi iz 1. 1921. je Nemčiji izrecno za-branjeno strupene l>lirte uvažati in izdelovati. Toda koliko take in slične prepovedi zaležejo. nas lahko pouče pojavi iz zadnje rusko-kitajske vojne, kjer so se strupeni plini v najizdatneši meri uporabljali. To stoji, da
vse države pripravljajo organizacijo kemične vojne
in da ima Nemčija najmočnejšo organizacijo na svetu za izdelovanje substanc or-ganične kemije in največje kemične tvor-nice, ki svojo mirovno industrijo čez noč lahko spremene v vojno industrijo. Zedinjene države Severne Amerike imajo poseben oddelek za »kemično vojskovanje« pod generalom Friesom s 100 oficirji in nekaj tisoč moštva. Anglija ima poseben voino-kemični laboratorij z 22 inženjerji in 26 kemičarji. Italija ima specialno »obrambno komisijo«. Francija svojo »študijsko komisijo za kemično vojno«. Kakor že rečeno: če voina izbruhne, se bo nadaljevala v smeri vojnih izkušenj izza svetovne vojne, toTej predvsem v zraku, z uporabo strupenih plinov, bomb s smrtonosnimi bakterijami, s pomočjo raznih eksploziv in paliv.
Kemične tvomice,
ki izdelujejo sedaj strupene snovi v industrijske svrhe. se bodo zlahka prilagodile izdelovanju najhuje učinkujočih strupov fosgena, iperita, pruske kisline (Blausaure) ali strupenih plinov, ki jih Nemci markant-no označujejo kot Oelbkreuz-, Griinkreuz-, Blaukreuzgase. V bakterioloških zavodih pa se bodo proizvajale bombe z mikrobi kuge. kolere in pegavice, sploh epidemič-nih bolezni, kojih bacili se lahko naglo po-množujejo. Ta žalostna perspektiva gTozi, da ne bo več fronte v dosedanjem smislu: fronta bo v vsem zaledju, zakaj smatralo se bo za potrebno, prav tako napadati delavca v arzenalu, kjer izdeluje granate, kakor artiljerista, ki jih izstreljava, in zmanjšati število nekombatantnega prebivalstva, ki je rezervoar, iz katerega se rekrutirajo novi vojniki. Nujna pos'edica takega načina vojskovanja bo pač, da bodoča vojna ne bo dolgo trajala, ker bodo ljudske moči pod učinkom smrtonosnih sredstev, ki bodo zadevala vse prebivalstvo, moške kakor ženske, stare kakor otroke, kmalu izčrpane. če narodi prej ne pridejo do žive zavesti, da od take vojne ne bo imel nihče trajne koristi, tudi zmagalec ne, kaj še premaganec, izgube pa nenadomestne.
Ker pa se takemu optimističnemu upanju ne smemo slepo vdajati, je treba že v miru misliti na
zaščitna sredstva.
ki naj bi vsaj civilno prebivalstvo obvarovala pred pogubnimi posledicami moderne vojne tehnike. Zato je mednarodni komite Rdečega križa prevzel nalogo, da ta za človeštvo eminentno važna vprašanja proučuje in išče primernih obrambnih sredstev s sodelovanjem veščakov kemikov, tehnikov, zdravnikov, aviatikov. ognjegascev, predstavnikov civilnih oblasti, hišnih lastnikov, velikih industrijskih podjetij, zastopnikov delodajalcev in delavcev.
Na L internacionalni konferenci ornem e-ga komiteja v Bruxellesu (Bruslju) v januarju 1928 se je sicer poudarilo načelo, da je kemična vojna vse obsodbe vredna, ker se protivi človečanskemu dostojanstvu in človeškemu pravu, in se je v naprej vložil protest proti taki vojni, v kateri bi bilo prizadeto tudi ne boreče se civilno prebivalstvo, vendar se mora o možnosti kemične vojne in o zaščiti proti njej razpravljati; saj se s tem še ne daje prista-
nek na ta način vojskovanja. Ugotovilo se je, da se odpirajo povsem novi problemi za mestno stavbno tehniko in arhitekturo 2 ozirom na višino zgradb, na ustroj podzemskih prostorov v njih, na širino ulic, na porazdelitev zgradb po mestnih rajonih itd. Stavijo se nove naloge državam in občinam, da organizirajo zaščitnim namenom ustrezajoče formacije in naprave
Na II. internacionalni konferenci v Rimu v aprilu 1929 se je razpravljalo o že konkretnejših zadevah protiplinske zaščite: o skupnih zavetiih bodi si v vsaki stanovanjski zgradbi, bodisi za posamezne mestne okoliše, in o nabavi in porabi plinskih mask, ne da bi zborovalci prišli do meritornih zaključkov. Končni njen komunike se glasi: »<Ta konferenca najodličnejših strokovnjakov priobčuje po pretresu vseh zadevnih vprašani vsem in vsakemu, da je zaščito pred kemičnimi strupi v prihodnji vojni
nečnveno komplicirana zadeva,
da se rešitev zadevnih vprašanj še ni mogla najti, a da se moTa šele iskati!« — Konferenca je končno zaprosila mednarodni komite Rdečega križa, da razpiše natečaj: 1) za sestavo najboljše in obenem najcenejše maske za osebno zaščito civilnih oseb od dušljivih p'inov; 2) za načrt najboljšega tipa podzemskega zavetišca, ki bo za pline nedostopen, a se more obenem oskrbovati s čistim zdravim zrakom; 3) za iznajdbo najobčutljivejšega reaktiva zoper iperlt
Organizacija zaščite se mora izvršiti v tehnični in taktični smeri.
V	tehničnem pogledu gre za ustroj in ureditev podzemskih zavetišč: ureditev obstoječih kleti in stopnišč v zaščitne namene; dovajanje filtrovanega ali čistega zraka, nevtraliziranje prodirajočih strupov, sredstva za odkrivanje hližajočih se plinov, aparate za shrambo kisika, stropi iz armiranega betona (proti napadom z eksplozivnimi snovmi): konstrukcija streh iz ne-paljivesa gradiva (proti napadom z netivi in palivi). — Dalje je treba misliti na zaščito živil in domačih živali pred zastrup-ljenjem, na desintekciio zastrupljenih živil in pitne vode: zavarovati vodovodno, plinsko in električno omrežje pred učinkom eksplozivnih snovi.
Pripominjam, da je mednarodni komite Rdečega križa že razpisal natečaj za iznajdbo preparata za odkrivanje iperita v zraku. V to svrho je razpisana
nagrada 10.000 švicarskih frankov (okoli 110.000 Din)
za najboljši reagens. Rok za prijave je do 31. deccinbra 1930. (Gl. Glasnik Rdečega križa, 1929, zv. 6/7, str. 194, 195).
V	taktičnem pogledu prihajajo v delovni program: Razdelitev mesta in dežele po razmerju izpostavljenosti in opasnosti. (V zono A spadajo večja mesta in industrijski kraji, prometne naprave; v zono B večje naselbine, mesta in trgi; v zonn C manjše vasi in redko naseljeni kraji.) Organizacija alarma (vzbune) in signalizacije v primeru napada; organizacija osebnih in materialnih transportov v slučaju evakuacije. Formacija vpreg (ekip) za reševanje prizadetih (tu prihajajo v poštev zlasti reševalne organizacije). Prireditev in oprema reševalnih postaj in stanic za razkuževanje zastrupljenih oseb. Točen razpored (načrt) za reševalno akcijo v trenutku zračnega napada. Pouk prebivalstva o »plinski disciplini«: Kako je rabiti maske, zavetišča in druga zaščitna sredstva. Izobrazba kadra inštruktorjev iz vrst zdravnikov, medicin-cev, samaritancev. Prebivalstvo je treba že v mirni dobi poučiti o nevarnostih plinskega napada in mu dati navodila s poukom (predavanja, brošure, praktične vežbe).
Lepe so besede, ki jih "je govoril predsednik glavnega odbora Rdečega križa v Beogradu g. dr. Marko Leka na 4. sestanku beograjske Narodne komisije za zaščito proti kemijski vojni dne 1. aprila 1928: »Kadarkoli se govori o kemični vojni, ni zlasti strokovnjakom kemikom prijetno slišati,
kako se kemična veda zlorablja v škodo človeštva.
Kemija, kakor vsaka druga veda, ima nalogo, da človeku življenje lajša, ne pa, da ga uničuje in ubija . . . Naše znanje se preveč uporablja za žlo in to je pritegnilo tudi kemijo kakor ostale vede v vojno. Ne samo vede se zlorabijo, zlorabi se tudi vera in narodnost in politika in osebne razmere, vse to se uporablja v zlo zaradi trenutne nečloveške koristi. Po tej nekulturni poti bo šlo tako dolgo, dokler ne postanemo dobri vladarji nad samimi seboj, dokler se v našem življenju in delu energično ne zavzamemo za to, da naše znanje in vedo uporabimo bolj za dobro kakor za slabo . . .«
V	vseh težkih življenskih prilikah in nevarnostih, ki p rele s pogubo posamezniku ali človeški družbi, velja še vedno Hamletov izrek: »Pripravljen biti — to Je vse!« Poskusiti je samo treba rešiti važno vprašanje, kako nai se pripravimo!
so najlažji pot, po katerem prihajajo klice bolezni v naše telo. Deco, ki pohaja Sole, obvarujejo najzanesljiveje prehlada, nahoda in influence ANACOT-PASTILE dr-a Wandera.
Dobivajo se v vseh lekarnah. Varujte se preparatov, ki v poslednjem času posnemajo ANACOT-PASTILE!
Darujte za Jugoslovensko matico

Iz življenja ln sveta
Prizor, mogoč samo v Ameriki
V Zedl njenih državah Ima vsak državljan pravico, da ob gotovih svečanih prilikah stisne roko predsedniku države. SUka nam kaže stotine ljudi, Id se nastavljajo ▼ vrste, da stisnejo roko Hoowerju. Pravijo, da nosi predsednik teden dni po teh mučnih slavnostlh desnico t obvezi.
Ravnotežje v naravi
Ce M se neovirano razmnoževali vi-brioni, povzročitelji kolere, bi v 36 urah produciral en sam bacil 16 km debelo plast v teži celotne zemeljske skorje. Kraljica termitov znese vsako sekundo po eno jajčece. Brez zunanjih zaprek bi osvojili termiti v nekoliko letih vso zemeljsko kroglo. Vemadski in Huxley sta izračunala, da bi tehtalo deset pokolenj ene same travne uši prav toliko, kolikor 500 milijonov ljudi. Potem ne bi ostalo na svetu nobene fcravice. A narava skrbi za stalno ravnotežje. Rastline živijo od rudninskih snovi, travo-jedne živali od trave in roparske živali od travojednih. Neko točno razmerje jned posameznimi živalskimi skupinami je pogoj za naraven nadaljnji razvoj. Tigri, levi in velike kače živijo po vročih deželah tudi od mrčesa (črvov) in drobnih živali. — Iz Afrike in Južne Amerike je znano, da povzroča pre-izdaten lov na te zverine znižanje letine: potem se premočno razmnožijo črvi. ki uničujejo žito. Vsako bitje potrebuje svoj prostor pod solncem. Slon v Indiji zahteva do 30 kvadratnih metrov pragozda in stepe, ovca na Škotskem do 10 ha planin, en uljnjak čebel do 15 km borovja in Ukrajini, en klas do 30 cm polja. Življenje samo določa meje množitvi, ki bi ogrožala ravnotežje. Količina organskih snovi na določenem prostoru je približno enaka, če primerjamo kvadratni kilometer celine in kva-
dratni kilometer oceanske gladine. To je umljivo, ker je odvisna ta količina od energije solnčnih žarkov, ki jo ujamejo in predelajo zelene rastline. Ravnotežje je posledica medsebojnega uničevanja. Italijanski matematik Volterra je dokazal, da vodijo to stalno mehaniko v življenju posebni računski zakoni. Med svetovno vojno so ujeli jadranski ribiči veliko manj rib roparic nego pred vojno oz. po vojni. To je v zvezi s tem, da je počivalo med vojno industrijsko ribarstvo. Zdaj, ko ujamejo nove mreže tudi veliko travojednih rib, je ogroženo naravno ravnotežje morskega živalstva, in se množijo urnejše pa odpornejše ribe roparice. A dokler niso delovale tovarne sardin, so se množile vse vrste rib enako in ie bilo manj roparic nego sedaj! Ameriška trtna uš je znan primer po človeku ogroženega naravnega ravnotežja: uničila je vinograde v Starem svetu. Nasprotno se je poshržil Realey nekega avstralskega črva, da reši kalifornijske oranžne nasade škrlatne uši (cochenile). Iz Evrope naročene ose-jahačice so mu pomagale premagati kapusnega belina in oljkino gosenico. Komarji prenašajo bacile malarije. spalno bolezen in rumeno mrzlico. Slednja bolezen je povzročila znano »panamo«. Prvotna zgradba kanala se je ponesrečila radi umiranja delavcev. Zdaj so premagali Američani komarje s tem, da so z nafto zalivali njih ležišča po močvirjih in morskih rokavih, kakor delajo pri nas v Dalmaciji. Razen tega gojijo po srednji Ameriki netopirje in ribe, ki pokonoujejo komarje in muhe oz. njih Učinke, raznašalke nalezljivih bolezni. Tako skrbi človek v svoj prid za ureditev naravnega ravnotežja.
Konec razburljive legende
Češkoslovaški tiskovni urad poroča iz Pariza, da se je vršila v tamošnji justični palači uradna identifikacija plesalke »gdč. Rogerjeve« iz Biarritza, o kateri smo poročli, da se izdaja za Jad-vigo Navratilovo iz Prerova na Morav-skem, s čimer bi doživela svoj konec senzacionalna pravda za milijone pokojne plesalke Goby Deslysove, o kateri so trdili, da ni Francozinja, temveč Morav-čanka, in Jadviga Navratilova sama, hči strojnika v neki ogrski sladkorni tovarni Navratilova (ne ravnatelja, kakor smo poročil pri nekih vesteh). Gdč. Roger-jeva se je izkazala z vsemi potrebnimi dokumenti kot Navratilova in tako je sedaj zadeva razčiščena. Zastavili so ji več vprašanj v češčini in madžarščini in v obeh jezikih je odgovorila tekoče,
v	češčini celo z nekimi dialektičnimi posebnostmi, ki so na Moravskem doma. Gaby Deslys ali s pravim imenom Gabrijela Cairova iz Marseillea je bila tedaj brez dvoma to, za kar se je izdajala, namreč Francozinja. Kako Da se je moglo zgoditi, da je prišlo po njeni smrti do takšne afere? Stvar postane zelo razumljiva, če čitamo, da ji je Navratilova silno slična. samo za spoznanje manjša, da je isto tako plesalka in da te nastopala skoraj istočasno kakor Deslysova v istih mestih. Tako ni nič čudnega, če so jo sorodniki, ki je niso videli dolga leta, »spoznali« v Des'yso-
vi	že pred voino, po vojni po slikah pa tem bolj Poleg tega pa tičijo za stvarjo še neke skrivnosti, ki jih hrani Navratilova zase in oblast po vsej priliki tudi. Zdi se, da sta se obe ženski poznali osebne in da sta si na račun svoje medsebojne podobnosti privoščili marsikdaj kakšno sporazumno zamenjavo. Tako bi bilo sklepati iz nekih nejasnih stavkov. da je Navratilova v Parizu včasih nadomestovala Desdyso<vo na odru, a DesIysova se je posluževala med vojno njenih dokumentov, da je — vohunila za antanto. Sicer najvažnejše je sedaj to, da dobe milijone Deslvs'ni sorodniki v Marseilleu in mesto Marseil'e samo. A o teh milijonih je izjavila Navratilova, da jih ni 30 ali celo 50, kakor so pisali listi, temveč »samo« četrtina.
Vztrajni igralec
Novozelandski pianist Albert Steale je igral v Londonu zaporedoma 112 ur 30 minut Posekal je s tem za 18 minut dseda-njega svetovnega šampijona, Američana Campa.
Henry Mencken
sloviti ameriški novinar, ki se ga vse bofl, se bo udeleži] londonske razorožltvene konference. Mencken Je znan po svojem Jedkem peresa, s katerim neusmiljeno In brezobzirno razkriva razne ameriške n ©rednosti v Javnem življenja. Nedavno Je izdal knjigo, v kateri je zbral vse sočne psovke, k; ga ž njmi obkladajo razni njegovi nasprotniki.
Jože Šter:
V kavarni
Sedeli smo v kavarni štirje in smo molčali v težkem molku, dasj smo imeli med seboj tovariša, ki je bil pravkar prišel iz laškega ujetništva. Že davno smo mislili o njem. da je mrtev, to je, da je padel na vojni. Njegova prisotnost nam je bila ljuba, vendar kljub temu nismo mogli prestopiti blodnega kroga svojih razmišljanj vsled neprestanega neprostovoljnega zapo-slenja s seboj.
Misliti si je pa vendar prijetno okolje: dolga svetla dvorana, razsvetljena po stotinah luči; mizice in ob njih družbe gospodov in dam, sedečih na udobnih stolih; mizice s samci, čitajo-čimi iz dnevnikov ali listajočimi ilustrirane liste; študentov v razgovoru. Dvorana polna tobakovega dima in kavarniškega vonja, mešanega z vonji vseh sob vse Ljubljane. Nemirnost in neurejenost mojih čustev, tavajočih sam Bog ve kje; pozna ura preko enajstih.
Po zaslugi ne vem, katerega iz naše družbe smo prestopili bolni, vase zatopljeni molk in zašli na čuden razgovor o različnih vrstah smeha; smeh iz veselja, komičnih položajev, smeh brez yzroka. iz histerije, neumnosti, straha
Afganistanska vlada plačuje Amanulahove dolgove
Ko je bivši afganistanski kralj Ama-mulah obiskal Nemčijo, je tam naročil za več milijonov mark raznega blaga. Državna kreditna družba mu je dovolila kredit v iznosu tega naročila. Pozneje so prišle znane zmešnjave in Nemci so že računali s tem, da se bodo za svoje milijone obrisali pod nosom. Sedaj pa jim je sporočila nova vlada Na-dir-kana, da sprejme to naročilo nase in da ga bo tudi pošteno plačala.
Akademija za pobijanje vere
Sovjetska vlada je sklenila, da ustanovi v Moskvi posebno akademijo, ki ji bo edini namen pobijanje vere in sicer z znanstvenega stališča.
in strah opetnosti, smeh v šoli in cerkvi zaradi resnobe kraja, smeh iz obupa, iz zaničljivosti, zasramovanja.
France Cerar se je odkašljal in je rekel: »Ko sem bil v peti šoli, sem se sprijateljil z visokošolcem, zelo dobrim in razumnim. Postal je moj mentor in zdel se mi je večja osebnost kot vsi profesorji skupaj, kar sem jih do tedaj poznal. Začel j« vplivati name z veliko silo in jaz sem se z veseljem in naslado prepustil dobrodejnosti njegove osebnosti. Sprehodi z njim so bili poučni in zanimivi, z njim se je začela moja mladost, ki se je zdaj prav rad spominjam, in ki bi je ne smel nikdar zatajiti. (Še zdaj mislim, da se mora začeti mladost s prijateljstvom in n« koj z dekleti.) Ko je bil v vojno vpoklican, sva si dopisovala, in njegova pisma sem težko pričakoval. Šel sem na vrt v svoj šotorček ali na druge moje lepe in posvečene prostorčke in sem pazljivo, z drhtenjem prebral vsako besedo. Moč in radost sta žarela iz pisma. Ko je spoznal svoje dekle, sem se veselil tudi njegovega razmerja, ker sem mislil, da bo blaženstvo tega razmerja gibalo mojo hrepenenja polno dušo. On meni ni tedaj več toliko dopisoval, več je njej, toda kak utrinek njegove bogate duše je odletel
Črnec Godfrey in nemški boksač Schmeling
Motster Scbmelteg odpotuje v Ameriko, da trenira za spopad z zelo resnim nasprotnikom. Godfrey Je dosegel v borbah doslej že aad 50 zmag
te se bo meril s Schmeltegom za svetovno prvenstvo.
tudi do mene. Tudi jaz sem šel k vo-laikom, zaradi njega mi m bilo težko, ker sem se zvečer lahko sestal z njim in s« razgovarjal. Obadva sva namreč služila pri istem polku. Čez mesec dni smo se ločili in se raztepli po Avstriji. Mnogo sem videl in doživel in nazadnje sem se našel v sanatoriju za sušič-ne. Ko sem v svoji sobi leno ležal na postelji in ničesar mislil, dobim pošto, dopisnico, pisano s trepetajočo pisavo. Njegova nevesta mi naznanja, da je Edvard umrl v vojaški bolnici v Gradcu. V skopih besedah je bilo toliko muke (pozneje sem čutil to), a tedaj, ko preberem karto, se nasmejem na ves glas, razkošno in razuzdano. Moj solni tovariš, dober in prisrčen fant, tudi enoletnik, priteče in me vpraša: »Kaj pa je?!« »Moj prijatelj je umrl!« »Zakaj se pa potem smeeš,« »Tišlar je umrl.«
»Kdo?« %No Tišlar, moj prijatelj.« Pozneje sem si razlagal ta smeh. V smehu se je razodel ves onemogli upor proti usodi,, ker se je nekaj dobrega in lepega nasilno potrlo v meni. Še zdaj prebiram včasi njegova pisma s svetim občutkom in težko mi je.
ŠolaT se je narahlo nasmehnil, pogledal toplo in čez minuto molka pri-
povedoval:
»No, jaz sem pa v Tirolih v strelskih jarkih nekaj takega doživel, preden sem bil ujet. In prav to, kako sem bil ujet, hočem povedati, ker je bil to najbolj pretresljiv dogodek v mojem življenju. V jarkih ali prav za prav pri naši četi nisem imel nobenega boljšega tovariša kot je bil neki «noletnik kor-poral, Čeh. Razgovarjals sva se, stisnjena v kakem kotu, če ni bilo važnejšega posla, to je, če nas Italijani, ki so bili od nas oddaljeni kakih tisoč metrov, niso nadlegovali. Navadila sva se v tej puščavi drug drugega tako, da sva vedno tičala skupaj. Bil je čeden fant, abiturient, in je dobivaj pisma od dekleta Vedno so se mu takrat smejale oči. Zraven j* bil pa smrtni sovražnik Avstrije za vsako ceno. Ta nevarni predmet našega razgovora sva obravnavala večkrat, jaz plašno, on trdno in odločno ali raje zagrizeno. Sita sva bila tega čepenja v jarkih, v smradu, v surovosti vojne za ne vem kako dc-movino. On je imel že jasen pojem o svoji Češki, jaz sem pa taval v mreži predsodkov, obupa in nejasnih ciljev. Toda sčasoma sem se uverjal, da je prvi korak pobeg, slabše mi ne more biti. Obotavljal sem se, Slovencu pri četi je bilo nemogoče o tem govoriti.
Razen kletvin in godrnjanja in kvant ni bilo ničesar slišati iz njihovih ust. Jaiz bi pričakoval kakega bodrilnega dejanja, toda korporal je bil že odločen. Neki večer ga nadporočnik, ki je bil poveljnik čete, pokliče k sebi. Vrne s* s poveljem, da mora ponoči na patruljo. Prišel je k meni in mi stisnin roko, se ponosno nasmehnil in vedel sem, kaj namerava. Vzel je dva moža, moža sta zaklela in preden so odšli, sta se prekrižala in začeli so se plaziti iz rova. V začetku je bilo čuti kak udarec s puško ob kamen, toda sčasoma je vse utihnilo. Italijani so začeli streljati, kratko in nervozno. Ves dan ni bilo ne duha nP sluha o patrulji. Drugo noč sta se moža vrnila, toda korporal se ni vrnil. Pravila sta, da je bil korporal daleč pred njima, ko so začeli streljati Italijani. Klicala sta ga, pa se ni oglasil, drugi dan sta pa čepela za kamenjem, ker se nista upala vrniti brez korporala. Poveljnik ga je zaznamoval za izgubljenega. Jaz sem se na tihem smejal in si rekel: »On je najbrž v Italiji«. Čez dva dni dobim povelje jaz in vzamem si dva moža. Toda noč ni bila kratkočasna. Vsak čas smo pričakovali, da bo nevihta. Utrinjalo se je iz nebes in peklenska pot je taka patrulja. Vojaka sta se
Japonski hockey na ledu
Moštvo tokijske univerze bo Igralo v Berlinu. Orjaškim Kanadcem, ki so nedavno Igrali ▼ Berlinu, vsekakor bolj pristola hockeyev kroj, nego temu pritiikavčku, ki skoro izgine v ogromnih vatiranib hlačah in rokavicah. Vendar pa so Japonci dobri igralci. Naša slika nam kaže japonskega vratarja Takahašija pred vrati v pozi, ko odbija žogo.
Izmenjani Kossuth
Lansko leto so odkrili v Newyorkn spomenik madžarskemu narodnemu junaku Kossuthu, kar so izkoristili bu~ dimpeštanski oficielni krogi za obsežno propagandno akcijo v prid reviziji tria-nonske pogodbe. Nad 100 madžarskih parlamentarcev in politikov je tedaj obiskalo Newyork. Kmalu po odkritju spomenika pa so ugotovili da je iz tako slabega materiala, da bo v kratkem razpadel. Na to so se začele širiti zelo čudne vesti o gospodarenju z denarjem, kt ga je bila budimpeštanska vlada namenila za spomenik. Takšne vesti niso hotele prenehati in škandal ie postajal vedno večji. Sedaj pa se je vlada vendarle ustrašila blamaže in kakor poročajo iz Amerike, je dala v Budimpešti izdelati nov Kossuthov spomenik, natančen posnetek po starem, odposlala ga je v Newyork in v neki decemberski noči so ga postavili na njegovo mesto. Vendar je imela madžarska vlada zopet smolo. Menila je, da se bo vsa zadeva izvršila tajno. Bistre oči pa so opazile njeno početje in sedaj pišejo po vsem svetu o aferi s Kossuthovim spomenikom še bolj porogljivo nego prej.
Zavarovanje proti samomoru
Zadnra pridobitev ameriškega poslovnega življenja je zavarovamie proti samomoru. Kakor znano, so zavarovalnice doklej sklepale zavarovalne pogodbe za življenje le z izrecnim pogojem, da se zavarovanec vsaj dve leti ne sme končati življenja Po dveh letih pa odpade ta pogoj in zavarovalnica izplača polico v celoti tudi, ako si zavarovanec sam vzame življenje. Ta primer je prelomila ravnokar ameriška National Su-rety Commpany v Newyorku. Zavarovala je nekega milijonarja za primer samomora za 2,000.000 dinarjev, ako si nesrečni bogataš v teku dveh let sam z lastno roko vzame življenje. Pri tem je moral bogataš plačati še znatno premijo preko navadnega življenskega zavarovanja. Samomori poslovnih ljudi so v Ameriki češči nego kierkoli drugod. Pri velikih izgubah smatra bogat Američan samomor kot edini izhod iz zagate, zato mislijo zavarovalnice, da bo ta nova panoga njih delovanja v kratkem zelo priljubljena in razširjena v poslovnem svetu.
Artur Bennedfe:
BELFEGOR
Pustolovski romao
ČETRTI DEL	. ,
^Narobe, treba je, da ga pozabite,« ji je nasvetoval visoki uradnik.
Pokazal je na Menardierja in dodal:
»Tu vidite enega naših najbolj bistroumnih detektivov. Obljubil irni je, da bo .prikazen v njegovih rokah, preden mine štiri in dvajset ur.«
»In te obljube ne preklicem,« je odločno rekel policijski nadzornik« *
Ferval je nadaljeval:
»Bodite popolnoma brez skrbi... Po tem, kar je strah včeraj napravil v tej hiši, se ne bo več upal vrniti. Zdaj se le spočijte, gospodična. Kakor vidim, vam dobro strežejo.«
»To pa, gospod,« je rekla Juliette. »Gospodična Bergenova je tako dobra.«
»Kmalu boste spet okrevali... .in hvalili Boga, da niste izbnpili hujšega kakor bunko na glavi«.
»A naša uboga gospodična!« je vzkliknila Jdiette. »Nje nam nihče več ne vrne.«
Dve debeli solzi sta se ji zalesketali v očeh.
Gospodična Bergenova se je oglasila:
»Ostala bom še malo pri njej.«
Ferval in Menardier sta se vrnila h gospe Mauroyevi, Mauriceu de Thouarsu in policijskemu komisarju, ki so bili ostali na hodniku.
»Še nekaj podrobnosti moram zvedeti,« je dejali Ferval.
»Ali pojdemo spet v salon?« je vprašala gospa Mauroyeva.
»Z veseljem, milostrva,« je rekel vrli uradnik.
Prav v tistem trenutku se je na drugi strani cesti ustavil taksi. Dva gospoda sta stopila iz njega: Chanteooq in CantareMi.
Videč množico, ki je bila zbrana pred hišo, se je detektiv obrnil k uredniku: »Oho! Glejva, da se ne prenagliva...«
»Res je kazno, da se godi v hiši nekaj nenavadnega,« je pritrdil Bellegarde.
»Stopiva bliže,« je menil veliikff kriminalist. Ko sta prišla na ono stran ceste, se je Chaintecoo obrnil k enemu izmed radovednežev in kar moči nedolžno vprašal:
»Kaj pa je?«
Zijač je z votlim glasom odvrnil:
»Volkodlak je snoči ukradel mrliča.«
»Oh, to vendar ni mogoče.
»Tako mogoče je, da je v hiši prav zdajle policijska preiskava.«
»Tak to je tisto?« je zategnil Chantecoq in njegov obraz je postal še bolj nedolžen.
Ko ga je valovanje množice odrinilo od moža, s katerim je govoril, se je okoristil s priliko in šepnil uredniku na uho, z očmi kažoč na Simonino hišo:
»Mislim, da se gode pod to streho kaj čudne stvari.«
»Nu?« je dejal novinar.
»Bolje bo, da ostaneva zunaj«, je končal Chantecoq. »Nevarno bi bilo siliti noter...«
Gospa Mauroyeva, Maurice de Thouars, Ferval, Menardier in 'Policijski komisar so še vedno sedeli v salonu. Nihče izmed njih ni imel vsakdanjega obraza. Ta se je držal resno, oni žalostno. Le »mali loncegled« je komaj skrival zadoščenje, š katerim ga je navdajal uspeh preiskave. Po njegovi sodbi je vse potrjevalo njegove
domneve. Gospa Mauroyeva je prva pretrgala molk.
»Gospoda,« Je iz pregovoril a v silnem strahu, »kdaj mislite, da bo ta grozna skrivnost vendar že razjasnjena?«
Ferval je brez obotavljanja odgovoril:
»Menda sem vam že rekel, milostiva, da ie krivčeva aretacija samo še vprašanje nekaj ur.«
Menardiier je pokimal.
»Ali mislite, da ima prikazen kake pajdaše?« je vprašal Maurice de Thouars.
»Vsekako jih ima!«
»Vsaj dva, če ne več,« je dejal Menardier... »A to nas ne zanima, vsaj v tem trenutku ne. Pajdaše bomo tudi potem še lahko poloviii. Najbolj važno je, da primemo glavnega krivca!«
»Ali ga poznate?« je vprašala gospa Mauroyeva.
»Poznam ga.«
»Kdo pa je?«
»Tisti, ki je ukradel pisma gospodične Desrochesove.«
»To se pravi?« je vprašal Maurice de Thouars.
»Jacques Bellegarde.«
»Jacques Bellegarde?« je ponovila gospa Mauroyeva, ki je menda prvikrat slišala to ime.
»Da,« je hotel reči policijski nadzornik, a Maurice de Thouars nw je segel v besedo:
»Gospa Mauroyeva ne ve, da je živela gospodična Desrochesova s tem novinarjem v prijateljskih odnošajih.«
»Ce je tako, tedaj prosim oproščenja,« je dejal Menardier.
A gospa Mauroyeva se je obrnila k Mauriceu de Thouarsu in vzkliknila:
»Vse hočem vedeti in nihče vam ni dal pravice, da bi mi kaj skrivali Sicer pa sem itak vse uganila. Ta Belfegor, M ga zdaj dolžite,
SOKOL
Moč češkoslovaškega Sokolstva
V >Sokolskem Vestniku ČOS« navaja predsedstvo organizacije zadne statistične podatke o stanju češkoslovaškega Sokolstva po podatkih zaključkom leta 1928-. ker je povsem naravno, da se ne da v nekaj dnevih po preteku leta 1929. že sestaviti točnega pregleda. Toda vkljuto temu lahko smatramo, da je češkoslovaško Sokolstvo »a pohodu naprej.
Moč organizacije počiva v prvi vrsti na idejni osnovi in zavednosti članstva, ki rodi v vseh ostalih ozirih krasne rezultate. Ako samo pomislimo, da je zgrajenih skupno po vseh končinah Češkoslovaške že 780 sokol-Skih domov in od teh leta 1928. kar 52 novih, pote.n lahko sklepamo, kako posta:a Sokolstvo že glede prostorov za svojo delavnost povsem neodvisno od drugih faktorjev in posestnik precejšnjega števila krasnih stavb- Uvažuoč pa pri tem tudi še dejstvo, da razpolaga Sokolstvo tudi že z 1393 lastnimi večjimi ali manjšimi ter mestoma tudi vzorno, najmodernejše urejenimi telovadišči, plavališči in otroškimi igrišči, potem se nikakor ne smemo čuditi, vsemu ostalemu uspehu. Vsa društva, ki ne vežbajo po lastnih telovadnicah so seveda ravnotako, kakor pri nas navezana na šolske telovadnice in privatne dvorane- V šolah :e vežbalo še 512 nadaljnih društev, or.tala pa" so bila deloma po gostilnah itd-144 društev pa sploh ni imelo nikakega telovadnega prostora na razpolago. Tudi glede telovadišč velja isto: 265 društev je vežbalo na najetih in 616 društev pa na poso-jerrh telovadiščih. število onih. ki sploh niso imela letnega vežbališča in torej nobenega pripravnega prostora za delo po leti znaša še S64. To je vsekakor zelo visoka številka, relativno celo večja, kakor pri jugoslovenskem Sokolstvu.
Češkoslovaška sokolska organizacija je štela skupno 8 velikih župnih okrožij, ki so združevale za gotove siučaje po več žup v več e skupno telo, vendar pa administrativno ni bilo tako okrožje nikaka edinica za sebe- Pač pa je bila vsaka župa popolnoma za sebo zaokrožena upravna in tehnično - prosvetna enota, nadre ena sokol-skim društvom svo:ega okoliša. COS je štela koncem leta 1928- skupno 53 žup, ki so združevale 2802 sokolska društva in 316 odsekov, ki še niso bili zadostno krepki za lastno društveno življenje. V letu 1929. se je ena župa razšla, ker z ozirom na zemljepisno lego ni bila sposobna za delovanje, tako. da je bilo koncem leta 1929. Ie 52 žup. Število društev je naraslo ono odsekov pa malenkostno padlo, kar je naravna posledica osamosvojitve društev.
Število sokolskega članstva, ki je bilo od nekdaj zelo veliko, je še vedno v napredovanj- Prirastek seveda ni tako velik, kakor prejšnja leta, toda znaša še vedno okoli 3 do 4 tisoč letno na članstvu. GJede naraščaja smo že svoiečasno poročali, da
je pričakovati v prihodnjih letih nekega upadka kot posledico nazadovanja števila porodov teko-m vo<"nih let. kar se sedaj že nekoliko pozna. Število naraščaja je naza dovalo, zato pa razveseljivo narašča število sokolske dece. tako da je zaiznamovati vkljub vsemu mnogo večji napredek, kakor se ga je pričakovalo. Mnogo se mora v tem oziru pripisati sistematičnemu delu posameznih društev, ki so storila vse, da ojačijo vrste naraščaja m dece. Koncem leta je bilo torej v COS združenih 248.812 članov, 97.498 članic skupno 346-310 odraslega članstva. Napredek napram letu 1927 e znašal 3366 oseb ali skoro 1%. Naraščaja je bilo vpisanega 33.447 dečkov in 32.858 deklic ter 74-209 moške in 85.175 ženske dece. Pripadnikov je izkazovalo češkoslovaško Sokolstvo koncem leta 1928. skupno 571.989 oseb, kar da, ako upoštevamo če škoslnvaško s 15 milijoni prebivalstva preko 6%.
Zanimivo je delovanje na telovadnem polju. Jedra sokolskih društev so krepki in močni prednjačkj zbori. Češkoslovaško Sokolstvo je od nekdaj polagalo na vzgojo prednjakov posebno pažnjo- Zato šte:e danes skupno 21.840 članov prednjaških zbo-rcv, od teh 12.983 vaditeljev in 8857 vadite!'ic. Statistika pa navaja dalje tudi povprečni obisk vseh telovadnih oddelkov na eno telovadno uro, nima pa podatkov o vpisnih telovadcih. Tako je vežbalo po celi ČOS v eni uri povprečno 45-321 članov, 28-335 telovadk, 33.447 moškega, 32.858 ženskega naraščaja in 74.209 dečkov ter 85.175 defelic- Iz prakse je znano, da znaša povprečni obisk telovadečega članstva okoli 66% vseh vpisanih, pri naraščaju in deci pa se lahko računa okoli 80% vseh vpisanih. Iz teh podatkov pa si lahko vsak čita-telj sam izračuna, koliko oseb :e bilo v eni telovadni uri deležnih telesne vzgoje po sokol, sistemu v bratski Češkoslovaški. Že povprečno število je ogromno, saj znaša 299.345 oseb. V splošnem smo lahko s tako statistiko zadovoljni- Ako pa primerjamo isto z letom 1927. potem opazimo še tudi relativni napredek v razmerju med telo-vadečim in netelovadečim članstvom- In to znači mnogo več.
Češkoslovaško Sokolstvo je v svoji domovini faktor, s katerim morajo tudi ostale telovadne organizacije računati na celi črti Doseglo pa je to svo o veličino in uspehe samo z vztrajnim delom in sistematično urejeno organizacijo ter pravilnim tehničnim in zlasti prosvetnim delom med članstvom- V organizaciji, kjer vsak član ve, kaj mora storiti, ie delo lahko in uspešno. Podimo in sledimo našim bratom! — Zdravo!
Dopisi
KOROŠKA BELA - JAVORNIK. Sokoteko društvo Koroška Bela - Javoraik uprizori v nedeljo 19. t m. ob 20. v lastnem domu dramo v treh dejanjih » Golgota«. Med odmori bo sodeloval društveni orkester.
ŠT. RUPERT NA DOLENJSKEM. Društvo kmetskih fantov in deklet je priredilo tečaj za prikrojevanje in šivanje od 8. do IS.
obotavljala: »Malo še počakajmo, vsaj deset minut še, vsaj pet minut.« Končno sta se prekrižala in odšli smo v noč. Kadar sP je zabliskalo, smo obstali nepremično, a pozneje nas je obdala še strašnejša tema. No, potem pa naprej. »Hudič, to je noč.«_ »Sam hudič nas vlači na tako pot.« Že večkrat sem prešel mejo svojega smrtnega strahu in še prav peklensko prijetno mi je bilo tedaj. Nič več vprašanj: kaj bo? Zakaj je tako, ali bom živ ostal. Gibal sem se kot krvoločna zver, ki je opazila žrtev. Večkrat se je zabliskalo, obležali smo kakor ubiti. Grem je udarjal, tudi ploha je lila in večkrat smo zašli v lužo, da se je mrzlo blato oprijemalo obleke. Moj namen ali vsaj namen poveljnika je bil, da bi prisluškoval blizu italijanskih strelskih jarkov, kaj Italijani nameravajo; moj namen pa je bil, ogniti se vsaki priložnosti, da bi se še kdaj izpostavljal na taki patrulji. Vojaka sta ostajala za menoj za deset korakov. Ko se tako plazim, se naslonim na nekaj mehkega in otipljem blago. Na mah spoznam, da sem zadel ob mrliča. Segam naprej z roko in sežem naravnost v dro-bovje, mehko, umazano in lenljivo. To je bilo človeško drc-bovje. Zagrohotam se tako nekako z —eee— in utresam z roke smrdljivo
lepilo. Svojega stanja duše ne morem opredeliti. Ob tistem času je šinila preko neba oslepljajoča luč bliska in spoznal sem svojega tovariša Ceha, ki je izginil pred dvema dnevoma. Oči je imel zaprte, kape ni imel več in drobovje in kri sta bila raztresena okoli njega. Režal sem se ne več človeško, groza in gnus sta mi vzela vso možnost zavestnega dejanja in mišljenja. Obrisal sem si ob hlače smradljivo kri in lezel po vseh štirih naprej in prilezel sem do italijanskih jarkov. Deset minut pozneje sem bil ujet, še sedaj ne morem razumeti, kaj se je tedaj godilo z menoj.
Pekovskega pomočnika
Slovenca, samostojno moč, za celokupno delo v pekarni za dobro uvedeno peka.rijo v SpSitu sprejmem. Plača napram sposobnostim, event. tudi delež na zaslužku. Samo resni kandidati S prvovrstnimi referencami naj se javijo na naslov:
M. Jovanovič, trg., Spit.
1945
Damsko in posteljno perilo, fino in elegantno izvršuje proti naročilu in oo meri M. ŠRIBAR, Aleksandrova ulica št. 2 (Poleg D. Zamparuti). Bogata Izbira vseh vrst čipk in krasnih filet motivov.
t. m. pod vodstvom učiteljic« gdč. Koprev-čeve. Po končanem tečaju bo v nedeljo 19. t m. razstava v osnovni šoli v št Rupertu.
RADEOE. V najlepši mladeniški dobi 19 let je za zavratno boleznijo umrl gosp. Igo Klopčič, sin vpokojenega sodnega nadofici-jala gosp. Klopčiča. — Isti dan je umrl 49 let stari kleparski mojster gosp. Kajtna Jože. Bil je mnogo let tajnik gasilnega društva ter bil od Nj. Vet kralja odlikovan z zlato kolajno. — V nežni starosti je umrla Dragica, hčerka železničarja in hišnega posestnika gosp. Medveda, v ljubljanski bolnici. — Blag jim spomin, preostalim naše sožalje!
ZIDANI MOST. Gasilno društvo je otvo-rilo plesno šolo v dvorani gosp. Juvančiča. Poučuje gosp. Janko Vodopivec. Udeležencev je dosti ter obeta biti zaključni plesni venček zelo pester.
SEVNICA OB SAVI. Minulo nedeljo se je pri nas vršila oficijelna otvoritev hotela »Triglav« pod novim vodstvom. Obilna udeležba je pričala, da si je novi najemnik g. Kreuh že po kratki dobi pridobil splošne simpatije. Neprisiljeno zabavo je žal motil neki mladenič z nedostojnim nastopom napram plesalkam. Nežne roke so izvršile energično birmo in ekspedicijo na zrak, na kar se je zabava nemoteno nadaljevala.	.....
Računski zaključki našega socijalnega zavarovanja
Osrednji urad za zavarovanje delavcev (SUZOiR) je obavil poročilo o računskih zaključkih za 1. 1928, ki predočujejo poslovanje in stanje delavskega zavarovanja v državi. Poročilo ima v glavnem dva dela: zavarovan e za slučaj bolezni in zavarovanje za slučaj nezgod- Priključena pa so tudi poročila o poslovanu in stanju raznih zdiavstvenšh ustanov (sanatorijev, bolnic itd.), katere upravlja zavarovanje.
Študij in poznanje računskih zaključkov je potrebno zlasti seda:, ko se iima izvesti reforma socijalnega zavarovanja.
Bolniško-zavarovalna panoga je zaključila poslovno leto 1928 s čistim viškom 24,882.000 Din, kar pa predstavfa samo knjižni višek, keT zaostanek na neuplačanih prispevkih re koncem 1. 1928 znašal znatno več; od vsega predpisa (za slučaj bolezni in nezgod, za delavsko zbornico in borzo dela) je znašal zaostanek 170,531.000 Din ali 45.80%. Pri tem stanju stvari bi zavarovanje prišlo v nepopravljivo krizo, ako bi se tako ogromnemu znesku neuplačanih premij pridružilo že znižanje premije. Poslovni primanjkljaj so izkazali samo štirje uradi. Pri tem se vidi. da kriza zavarovani nima svojega vzroka v slabih upravah ali v prevelikih dajatvah, pač pa v nerednem plačevanju prispevkov. ^
Na dan 31. decembra 1928 so okrožni uradi imeli razpoložiljive imovine v gotovini in v naložbah pri denarnih zavodih le ca 15 milijonov Din. kar je pri celotnih letnih podporah v denarju in v naravi v znesku 205 n:ili:onov dinarjev naravnost malenkosten znesek. To pomeni, da bolniško zavarovanje vrši svojo težko nalogo brez vsakega prometnega kapitala, da je torej odvisno od dnevnih dohodkov. Gospodarstvo iz rok v usta ni nik er dobro, naravnost usodepol-no pa more biti v socialnem zavarovanju.
Od okrožnih uradov izplačam upravni stroški so znašali 48,042.000 Din- od tega je nezgodna panoga povrnila 3,062.000 Din, kar znači, da so na račun bolniškega zavarovanja odpadajoči upravni stroški znašali le 44.980-000 Din- Refundacija od strani nezgodne panoge je naravnost malenkostna in je daleč proč od de'anskega dela, katero okrožni uradi izvršujejo za nezgodno zava-Tovanje. Nezgodna ranoga je favorizirana na škodo finančno slabše bolniške panoge. To ni v redu. Zlasti je to favoriziranje očividno, ako vemo, da so delavske zbornice in borze dela samo za predpisovanje in preodkazovanje prispevkov potom okrožnih uradov istim povrnile več, namreč 4 milijone 181.000 Din, posli za nezgodno zavarovanje pa so znatno večji.,
Od aktivnih okrožnih uradov izkazuje ljubljanski urad najnižji poslovni višek, t. j. 0-16 %- Ker se tako aktiva kakor tudi pasiva porazdele na vse okrožne urade in tvorijo isti eno samo celoto in ker i© poslovni višek drugod večji kakor pri ljubljanskem uradu, znači to, da bo ljubljanski urad odobren z delom poslovnega vrška drugih uradov. To omen!am zato, ker se še vedno vzdržujejo govorice, da gre denar izven Slovenije in ker marsikateri s to govorico moralno opravičuje svoje nerazpo-loženTe napram zavarovanju'. ;'•".' j'._„
Kako neenake so prilike pri posameznih uradih, dokazuje n. pr. sledeča ugotovitev:
največji odstotek izplačane hranarme je pri enem uradu znašal 37.02 %, naj man si pri dTugem 13 %. Najvišji odstotek izdatkov za zdravljenje članov v bolnicah je znašal 12-25 %, najman ši 4-15 %• Zagrebški >Mer-kur« je izdal za zdravila za člane 12.37 %, najnižji odstotek pa je znašal 3.92 %.
Na honorarjih zdravnikom je ljubljansko trgovsko bolniško društvo izdalo 20.24 %, okrožni urad Zagreb 6.24 Ljubljana 9.S5 odstotkov- Najviši upravni stroški so znašali 27-75 %, najnižji 13.55 %, srednji 15.97 odstotkov. Pri tako velikih razlikah v raznih izdatkih sedaj veljavna tesna finančna skupnost vseh okrožnih uradov ni utemeljena. ne ekonomična, pa tudi ne socialna. Enj izdajajo ogromne zneske za zdravila, za zdravniške honorarje in za zdravljenja v toplicah — ne na svoj račun, ampak na račun drugih. Dosledni komunizem financ je škodljiv, dasi za eni ali drugi urad momen-tano in navidezno koristen. Finančna skupnost mora biti omejena na najnujnejše in najvažnejše potrebe.
Nezgodna panoga izkazuje knMžni poslovni višek 850-000 Din. Za zdravljenje svojih ponesrečencev v ambulatoriiju je ta panoga plačala samo 1,467.000 Din — zopet na škodo finančno slabšega bolniškega zavarovanja. Poslovni primankljaj pa v tej panogi zaradi prejšn ih let znaša še vedno 6 milijonov 288.000 Din. Primanjkljaj je bil umetno znižan s tem, da se je matematična obrestna mera dvignila od 5 na 6%, kar pa v življenju ni ali vsai ne trajno dosegljivo.
Celotni upravni stroški v tej panogi zavarovanja so po obračunu znašali 12,042.000 Din ali 15-31 odstotkov; upravni stroški osr. urada na naslov te panoge zavarovanja so znašali 8,979.000 Din a« 11-42 %. Skupni predpis nezgodno-zavarovanih prispevkov je znašal 78-635.000 Din, podpore v denarju in v naravi pa 32,185 000 Din ali 40.93 odstotkov. Razlika gre na račun kapitalnega pokritja rent- Skupno premično in nepremično premoženje te panoge je na dan 31. decembra 1928. znašalo 163,393-000 Din.
Zdravilišče Brestovac izkazuje primanjkljaj 520.000 Din. Dnevni režijski stroški za paciienta so znašali 97.61 Din, stroški same prehrane pa 38 Din. Vzrok deficita je v tem. ker mora to zdravilišče plačevati obresti ia amortizacijo za investirani kapital, kar » pr. pri državnih zdraviliščih ni slučaj. Brez teh izdatkov bi bilo zdravilišče za 167-000 Din suficitno.
Zdravilišče Kleno v nik izkazuje primanjkljaj 1,698.000 Din. Povprečni režrski stroški na pacijenta so bi"li dnevno 114.01 Din. Vzroki deficita so isti kakor pri sanatoriin »Brestovac«-
Povprečni letni predpis na člana in za obe panogi ie znašal 607.54 Din.
Finančno stanje in gospodarstvo zavarovanja najbolj drastično označujejo veliki zaostanki, kar ima deloma svoj vzrok v gospodarski krizi, deloma pa v hotenem zadrževani plačil in pa v slabem načinu tehnike pri pobiranju prispevkov*	djb.
Državna razredna loterija.
Poročilo iz kolek t ure ANTON GOLEŽ, Maribor, Aleksandrova cesta 42.
Žrebanje I. razreda 19. kola dne 16. januarja 1930. Za tiskovne pogreške se ne odgovarja- Dobijo:
Din 200.000 št. 37.500, Din 80.000 št. 27.599, Din 60.000 št. 10.931, Din 40.000 št. 85.298, Din 30.000 št. 97.914, Din 20.000 št. 20,854, Din 10.000 št 53.337, 36.570, Din 7.000 št. 56.134, 26.579, 45.322, Din 3.000 št 16.936, 64.761, 82.950. 86.164. — Prihodnje žrebanje 10. februarja 1930._1949
Skladiščnika ali sklaiišcnico
sprejmemo takoj. V stroki izvežbani in kavcije zmožni imajo prednost. Samo pismene ponudbe na naslov: Prva jugoslovanska tovarna dežnikov JOSIP VIDMAR, LJUBLJANA, Pred Škofijo 19.
OGLAS.
1940
KONZERVNE TOVARNE, družba z o. z. na Vrhniki, prodajo na dan 29. t m.
ob 9. uri dopoldne potom prostovoljne sodne javne dražbe vse svoje nepremičnine
v sledečih skupinah:
Skupina I. Hiša št 8 z vrtom	izklicna cena Din 70.000.—
Skupina II. Hiša št. 9 z vrtom	izklicna cena „ 260.000,—
Skupina III. Žaga z delavnico za zaboje urejena z modernimi stroji in veliko sušilnico ter lastnim industrijskim tirom in ca 20.000 m* sveta za skladišča lesa. Kapaciteta ca 15.000 m-* zrezanja okroglega lesa in 250 do 300 vagonov zabojev (friz itd.)	izklicna cena
Skupina IV. Tovarna kot taka z ca 9000 m® zazidanega in nezazidanega sveta, s služnostno pravico na industrijski tir, posebno pripravna za kako tekstilno ali kemično toTarno izklic. c.
Skupina V. Stavbeni svet v izmeri ca 18.000 m1 bodisi v celoti, bodisi v malih parcelah od ca 1000 do 2000 m1 izklic. cena
Vsa zgoraj navedena zemljišča ležijo ob glavni cesti Ljubljana—Trst Podrobne informacije glede dražbe in dražbenih pogojev se dobijo pri Vrhniškem okrajnem sodišču. Druga pojasnila se dobijo pri g. dr. Feliks Hauerju, Ljubljana, Knafijeva ulica 4 in pri ogledu na licu mesta iz prijaznosti pri g. I. Magušarju, Vrhnika 9.
730.000.—
410.000—
210.000.-
Zahvala
Za obilne dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in Smrti naše drage soproge, matere, hčerke in sestre, gospe	- t -
Ivanke Zgrablič
soproge profesorja
za poklonjene vence in cvetje se vsem prav prisrčno zahvaljujemo.
Posebna zahvala bodi izrečena profesorskemu zboru II. drž. gimnazije, godenkam in gojencem, g. županu dr. Dinko Pucu. društvu »Soča«, vsem svojim ožjim rojakom in končno vsem ostalim, ki so drago pokojmico spremili na njeni zadnji poti.
Martin Zgrablič, žalujoči soprog in otroci.
Mestni pogrebni sarod	občine Ljubljana
<0
fl> P c3 C«
Z c jg »» - —
r xf>


*	_
_ __-»_»
£ 7 o c	5 ——rti-. «
D b" .X,	K > g? 0J CS
S? «	S.
f ~ I -	«
«	s
v) CU n	o
Renoviranje električnih instalacij,
poprav*, predelava rasnih aparatov za kozmet&o. li-kaloike. lonji« od 150— 220— 150 Voltov, svooila, signale, telefone, ?pec. delavnica HavliJek Fran, konce*, elektrotehn. podjetje, Ljubljana, Sv Petra eeeta 5 — hotel »SoJac. dvorišče. Telefon št 34».
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«. je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
flCdov hoče
da «« mu po«/;« po pošti naslov aH GaGo drugo informacijo ticoco se matih oglasov naj pritoii v snamGah sm sicer no ho prejel odgovora t * Z^rmTM
CENE MALIM OGLASOM:
levitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.

Dekle
pridno in pošteno, za vsa hi.-na dela, ki bi znalo tudi kuhati, f-prejmu Ma-rija Zajec, Ljubljana, Privo-z 12 1077
3 dobre čevljarje
!ka zDajo delati na stroj za BI a t o z a ri j e, na etrej sa preJiva-nge (Durchnahma schine) in na stroj za fie-aibel šivanje (Doppelma-echine) sprejme tovarna fevljev takoj v stalno »lužbo. Plača f>o dogovoru Ponudbe na naslov Ivan Prešern, tovarna čevljev v Kranja.	12t50
Delovodjo za tovarno čevljev
H je zmožen voditi ves obrat ter se razume popolnoma na vse čevljarske et-roje ter ima že večletno prakso v tej stroki, sprejmem takoj v stalno službo. Ponudbe z navedbo plače in prepisi spričeval na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Delovodja«.	1259
Kuharico
vajeno vseh gospodinjskih hišn'h del sprejmem. Išče se lx>ljšo moč z dobrimi spričevali. Nastop službe takoj ali po dogovoru Ponudbe pismene ali ustmene na Ivan Raiine, trgovec in gostilničar, Selo št- 3, pošta Moste.	1143
Frizerko
Hrbro izurjeno sprejme Mra-Jrif-. Maribor, Cankarjeva ulica 1.	1391
Trgovski sotrudnik
m'aj;ša prvovrstna moč modre in manufakturne stroke dobi mesto s 1. marcem.— Pogoji: samski, popolnoma verziran manufaVturiet, živahen. po možnosti vešč nemščine. Ponudbe s točno navedbo dosedanjih službenih mest in prepisi spričeval na ogl. oddelek »Jutra« poi ^.Manufakturi.-t«. 1333
Fakturista
izurjenega strojepisca in dobrega računana, zmožnega slovenščine, s-rhohrv. (cirilice) in nemščine, sprejmemo takoj. Oferte na oprlas. oHelek »Jutra« pod šifro »Velepodjetje«.	1318
Kuharico
perfektno, poštene in snaS-iio. staro do 45 let. sprejmem k majhni družina v sredi mosta, poleg sobarice Na-lov v oglasnem oddelku »Jutra«.	1313
Vajenko
la modistov>ko obrt sprej-mo sa'on »Chic«, WoIfova ulica M.	1305
Krojaškega vajenca
zd-avega -in z dobrimi spričevali -prejme takoi modna i-roiaiVnica Anton Ži-iron v Kcžni dolini, cesta IV17.
1349
Učenca za trgovino
z mešanim bl-ngom. s primerno šol. i.zob-azbo ■>r>r"j-TT" takoj Edo Ivanuš, K--Sko.	1272
Dva vajenca
ter sedlar, in jermenarskegn
pomočnika
sprejme Miha OsoTin v Domžalah.	1419
Pek. vajenca
zdravega in zanesljivega, ki se je že nekaj časa uči-1 ali pa novinca sprejmem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	1422
Profesor
Brivci!
1-sčem dobro klasrficiranega samostojnega brivca, izurjenega tudi v žen-kem fri ziranju. za večji trg na deželi, z močnim okolišem. — Poznejša priženitev ni izključena. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod. šifro »Brivska moč«.	141?
Trg. vajenca
sprejmem takoj v špecerijsko trgovino v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	1398
Učenko
pridno in pošteno, po mož nosti izobraženo, staro od 1-1—16 let. sprejmem v sla ščičarno. Hrana in stanova nje v hiši. Naslov: Sašči čarna »Manon«, Slovenska Bistrica.	1412
Mlinarja
ki zna tudi žagati in sam popravljati v mlinu in na žagi. spre:mem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra 1432
KoncesiOniranega zobotehnika
iščem za komman-jona. Kapital na razpolasro. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zobotehnični atelje«.	1468
Pekovskega vajenca
starega okrog 15 let. zdravega, takoj sprejme Jožef Vrtnik, pekovski mojster. Polzela, Sa-v. dolina. 1513
Učenko
močno, z najmanj dvema razredoma meščanske šole, dobro računa-rico, sprejme Jos. Divjak, trg. mešan, blaga, Ribnica.	1517
Pozor, trg. potniki in zastopniki!
Prosim ponudbe za avto-vožnje po Sloveniji, kot sopotnik, s primerno odškodnino Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Spomladanska tura«. 144-1
'A

Avtotaxi
prosim ponudbo za avt-o-vožnjo po S'oven-iji, v svrho trgovskega potovanja s primemo kolekcijo. Dopise na og'a-sni oddelek »Jutrae pod šifro »Izvrsten šofer«.
1442
20 % kronske bone
kupi uipravnrštvo »Merkur«. Ljubi lana. Večina pot št. 5. Telefon 30-52.	1518

l. obl. kon.
šoferska šola
Camernik, Ljubljana. Dunajska cesta 36 fJugoavto). —
Tel. 2236 Pouk in praktične vožnie	251
inštruiia s sigurnim uspehom latinščino, nemščino in slovenščino. — Cenjene ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod »Profesor«.
1465
Oblastveno koncesijonirana
šoferska šola
I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite. Ljubljana, Bleiweisova cesta 52 14S1
Francoščino
nemščiro in angleščino poučujem hitro, uspešno in poceni. Stari trg 3,II, desno 1478

Prodajalka
mešane stroke želi službo kjerkoli v mestu ali na de želi. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	1261
Kot gostilničar
iščem službo, ali grem v vinotoč. Imam osebno pravico. Natančneje ustmeno. Ponudbe na oglas, .oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten gostilničar«.	1124
Prodajalka
špecerijskt st-roke. že več let poslovodkinja podružnice. želi premeniti službo, ali pa prevzame v najem špecerijsko trgovino. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Prodajalka 1930«.	1357
Gospodična
pretna. išče mesto nataka-rice-začetnic-e. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
1339
Mlad fant
star 19 let. išče službo v Ljubljani ali ckolic.i. Najraje bi šel v skladišče kot delavec- ali kot sluga v kako večjo trgovino. Naslov pove oglasni oddelek »JutTa«.	1402
Brivski pomočnik
dober bubi štucer in soliden delavec, išče mesta v damskem salonu. Gre tudi kot poslovodja k vdovi — Dragotin Blesser. brivski pom-očnik, Nova Gradiška.
1439
Pisarniška moč
z desetletno prakso, zmožen vseh poslov, knjigovodskih kakor blagajniških vešč slov in nemškega jezika, išče mesta. — Položi kavcijo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Občinski tajnik«. 1373
Gospodična
vešča knjigovodstva glavne zaloge tobaka, išče primerne namestitve. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
1433
Lesni manipulant
v neodpovedani službi, z znanjem slov., italijanskega in srbohrv. jezika. 6 prakso na parni žagi, menja takoj službo. Sprejme tudi mesto zastopnika pre-jemalca. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lesni«. 1423
G. Tb. Rotman:
Bratec Branko in sestrica Mica
(Pravljica s slikami)
(Ponatis prepovedan)
Fant
star 19 let. prosi trgovca mešane stroke, če ga sprejme v svrho prakticiranja. -Ima 4 meščanske in eno-razredno trgovsko šolo. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober in zanesljiv«.	1428
Odvetniški uradnik
z večletno sodno in odvetniško prakso, zmožen samostojno opravljati vs3 so-l-icitatorska dela, išče službo. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe na naslov: Josip Poč-efc, Krška vas štev. 81.
1415
EkonOm-
eiektrotehnik
specijalno kvalificiram, cže-njen, z dvema velikima hčerkama — z najboljšimi spričevali, išče službo kot obratovodja kake elektrarne ali os-krbttl-k večjega posestva. V potrebi sprejme tudi mesto hišnika, pomožnega pisarja, vinogradnika, majerja ali zastopnika, s stalno plačo in stanovanjem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« nod šifro »Ekonom elektrotehnik«.	1503
Čajno maslo
fino, prvovrstno biago. odlikovano z zlato kolajno, prima »Imperial« sir razpošilja najugodneje vsake množine mlekarna L. Horvat, Središče ob Dravi.
1332
Premog in drva
prodaja Jezeršek. Vodmat 200
Za fotografe!
Dobro ohranjeno železne ogrodje za fo-toatelje ali za vrtnarja, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
1301
Kopalna banja
iz pločevine, čeber za zelje, vežna vrata, miza za delavnico itd. naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	1300
Postelnjake
belo emajlirane, pralnice in ovijalnic-e za perilo, mreže za vinske filtre ter šibre ugodno proda Franc Stupi-ea, železnina. Ljubljana.
1228
Steklene stene
poceni naprodaj. Naslov v oglas-nem oddelku »Jutra«.
1446
Hišo z gostilno
in trgovino
poleg hiše do 5000 m! zemljišča prodam na periferiji Ljubljane, ob križišču cest. Cena in ostalo po dogovoru Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Periferija«.	1347
Hiša
s 3 sobami, kuhinjo m delom vrta. starejša stavba poleg živinskega sejmišča v Ptuju naprodaj pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoii za 36.000 Din. — Pojasnila daje Ivan Kukec, Ptuj — Zriaskofrankopanka št. 10.
1331
Pozor, kavarnarjl in restavraterji!
Iz proste roke prodam 6 mizic s štirioglato marmornato ploščo. do>bro ohranje ne. velikost 60 X <50 cm — primerne za deželsko kavarno ali restavracijo. Po-nudhe na oglasni oddelek Jutra« pod šifro »Marmor« 1443
Klubska garnitura
pisa'na miza. fotelja, di-van. okrogla mizica (temno hrastova), resristr. Vagajm-a, lepa trgovska onrava in vsakovrsten trgovski inventar ugodno naprodaj v hotela »Bellevue«, Ljubi ia-na.	1486
Avto
tovorni ali osebni, maj o rabljen, od 40—60 HP kupim. Ponudbe je poslati na ogl odd. »Jutra« pod značko »Avto 1930 40—60 HP«.	809
Avto
ne če« 2000 ccm ci-linderske vsebine, nov ali dobro ohranjen voz kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kupim avto«. 1379
Harley-Davidson
350 ccm O. H. V., z orig.
Harley socius sedežem zelo ugodno naprodaj na Dunajski cesti 8.	1370
Avto
4—6sedežen, rabljen, v dobrem stanj,n kupim. Obširne ponudbe z opisom in ceno na naslov: Fra-njo Ja-neš, Garešnica.	1494
Moško kolo
malo rabljeno poceni proda Rozina, Zelena jama, Tovarniška ulica 30. 1489
Živo srebro
kupim vsako množino. — Ponudbe z navedbo množine pod »Živo« na oglasni oddelek »Jutra«. 1492
20 % kronske bone
kupi upravwštvo »Merkur«. Ljubljana. Večna -pot št. 5. Telefon 30-52.	1518
Zagledal je natanko tisti vrt in natanko tisto hišo t Riisobradovem čarobnem zrcalu. Saj veste, takrat, ko je videl, kako je čarovnica tepla njegovo sestro. A zdaj ni bilo nikogar na izpregled, le strašno smrčanje se je razlegalo iz hišo. Pred hišo so stale čarovničine copate. Bratec Branko je stekel tja in prav oprezno odprl vrata. Ničesar ni bilo videti, samo tisto strašno smrčanje je eni, ki ni hotelo prestati . . . Ves preplašen je smuknil v izbo in zlezel na stol. da bi bolje videl... Jej, jej, kaj se je pokazalo njegovim očem!
remog in drva
- - p a j b o 1 j š e vrste ^Jk	dobavlja
** I. Pogačnik
BohorICeva ulica Stev. 5. Telefon št. 2059.	246
Puhasto perje
kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čist beli puh kg po 300 Din I,. Brozo-vič. Zagreb Hic.a 82. — Kemična čistilnica perja.
262
Katera
gospodična ali gospa želi vložiti v zelo dobro idočo staro milijonsko trgovsikc podjetje vsaj 500.000 Din s primernim dobičkom. — Dotična. ki bi želela pri tem podjetju vsaj deloma tudi osebno sodelovati, ima prednost. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Dobra bodočnost« 1158
20 % kronske bone
kupi uprav-niištvo »Merkur«, Ljubljana. Večna pot št. 5. Telefon 30-52.	1518
Hišo
staTo ali nove, v ceni do 100.000 Din kupim v Ljubljani ali na periferiji mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	1200
8 stavbnih parcel
v Zg. Šiški, ob cesti v Koseze prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
1346
Večje posestvo
z vinogradom ali sadovnjakom ter z dobrimi stanovanjskimi in gospodarskimi poslopji kiioim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Posestvo z vinogradom«.
1430
Trg. mešan, blaga
naprodaj v Zagrebu. —
Trgovina je stara, dobro vpeljana in brez konkurence. Lokal stoji v zvezi s stanovaniem 2 sob. kuhinje in pritikiin. Na željo interesenta prodam tudi eno-nadstropno hišo. ki ima poleg gori navedenih prostorov v I. nadstropni še 2 sohi. kuhinjo in pritikli-ne. Dopise na oglasni oddelek »Jutr*« pod značko »Trgovina v Zagrebu«.
1417
Hiša
z lepim in ve'ikim vrtom, v sredini mesta
in 2 solnčni parceli
naprodaj. Na-~-lov v oglas, oddelku »Jutra«. 1483
'jisnunL
20% ne kron. bone
plačuje najboljše »Pučka štediona«. Osijek	235
20 % kronske bone
kupi upravništvo »Merkur«, Ljubljana. Večina po* št. 5. Telefon 30-52.	1518
17?
Spalnico ^
črešnjevo. proda ter vabi na ogled Ivan Novak, mizarstvo, Vižmarje štev. 65 1187
Pisalno mizo
prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1470
Črna moška obleka
in zimska suknja ugodno naprodaj v Prisojni ulici 5, U. nadstr., levo. 1399
Smoking
skoraj nov, za srednjo po-tavo, poceni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	WJ77
Kdo se usmili
zalega in zdravega triletnega fantka, revne matere in ga vzame za svojega. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vedno hvaležna«.	1409
Na domačo hrano
dobro, sprejmem nekaj gospodov, po 14 Din dnevno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	1352
Abonente
sprejme na prav dobro hrano in event. stanova n>e hotel »Bellevuo«.	1487
Pisarniški lokal
v I. nadstropju na Dunajski cesti se takoj odda. — Vprašati pri Gospodarski zvezi v Ljubljani, Dunai-ska cesta.	ST.9
Modno trgovino
z damskim krojnim ateljejem za damske toalete in perilo, v mnstu Slovenije, z Vagom. šivalnimi stroji in vsem inventarjem ugodno prodam. Potreben kapital 50.000 Din. Na«lov pove oglasni oddelek »Jutra«.
1367
Lokal
sobo z majhno izložbo, za pisarno iščem s 1. februarjem aH 1. marcem. — Ponudbe na og'a-=ni oddelek »JutTa« pod »Mali loka'«.
1406
Večji lokal
zelo primeren za trgovino, gostilno ali drugo obrt. tik kolodvora na Blejski Dobravi. v popolnoma novi hiši takoj oddam v najem nod ugodnimi pogol. Janez Valant. Blejska Dobrava. Gorenjsko.	1436
Večji trgovski lokal
s stanovanjem poleg ter manjši lokal, oba s skladišči, na razpolago v Kočevju. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	1302
Pisarniške prostore
v sredini mesto, takoj oddam. Poizve se v trgovini Elite, Prešernova ulica 7.
1434
Prometno gostilno
v ZagTebu, v bližini južne železnice, velike bolnišnice in vojašnice, vogal I-Mce, z dobrimi abonenri, prodam takoj. Ponudbe na naslov: Gostilna »Zlatna zvezda«, Zagreb, Vinogradska c. 1-a 1482
Gostilno
« kftgljiščem. v s r e d i'n i Ljubljane, radi bolezni takoj oddam. Resne ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod »999«.	1491
Hotel, restavracijo
v velikem tržnem mestu na meji Slovenije oddam v najem pod ugodnimi pogoji. Lepi restavracijski prostori, parketirana velika dvorana za prireditve, stanovanje ter vse druge pri-tikline. Prevzem po dogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Hotelska restavracija«.
1342
2 mesnici
x vsem inventarjem oddam za dobo več let v najem v najlepšem kraiju na Gorenjskem. Na-slov v oglas, oddelku »Jutra«.	1425
Trg. mešan, blaga
dobro vpeljano vzamem s 15. marcem v najem. Napi o v pri podružnici »Jutra« v Celju.	K"
Vridefki
Kislega zelja in repe
večjo množino proda Frančiška Tomšič. Studenec 15 D. M. v Polju. 1350
Sladke mrve
predam 5 vagonov in oddam
vodno silo
(28 HP) s prostornimi lokali in pisarno — vse v Ljubljani. — Ponudbe na poštni predal 293. 1456
Hrastovih in bukovih hlodov
cca 150 m' hrastovih. 50 m' bukovih I., n. in hrastovih polusuhih drv proda za takojšnjo dobavo Drago Hadl, Novo mesto. 1265
fjJ.JJJJJJJ!
Denarnico
z važnimi dokumenti, sem izgubila 15. t. m. od glavne pošte do Fužin. Najditelj naj jo proti nagradi odda v oglasnem oddelku »Jutra«.	1471
Stanovanje
2 eob in kuhinje ali sobe in kuhinje o d d a m e 1. februarjem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.	12i9
2 stanovanji
ležeči v centru mesta, šti-risobm, elektrika, plin, kopalnica, parket, predsoba, Din 1700 in 3000, oddam s 1. majem, event. t marcem stranki brez otrok. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Solnčno«.
1454
Stanovanje
2 eob in pritikiin oddam Poizve ee v Švabičevj ul. 7 med 12. in 13. uro. 1464
Stanovanje
solnčno, 1—2 sob. za takoj ali s 1. februarjem išče boljša družina brez otrok, ki plača za več mesecev naprej. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Boljša«.	1485
Stanovanje
2 parket, sob. 1 majhne, kuhinje in pralnice, z vrtom oddam takoj ali pozneje. Elektrika in vodovod. Cena 700 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
1499

Opremljeno sobo
oddam i. ali 3 gospodičnama. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	1345
Kabinet
( električno razsvetljavo takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
1315-a
Iščem gospoda
Franca Laznik, mizarskega pomočnika. Prosim za naslov. Pomo. J. P. 1496
Mlad gospod
inteligenten in simpatične zunanjosti, želi znanja e starejšo damo. ki bi ga nekoliko podpirala. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Diskreten prijatelj«. 1493
Mlada gdč.
simpatična, bi dopisovala z akademsko izobraženim gospodom. Dopise na oglasi odde4ek »Jutra« pod »I^a«.
1501
Ženitve
Gospod
30 let star, želi znanja z gospodično ali vdovo, ki ima veselje do pekovske obrti in nekaj premožen-.*, v svrho ženitve. Resne po-nndbe na oglasni cddelek »Jutra« pod značko »Sreča te išče«.	1447
Gospoda
sprejmem na stanovanje in hrano v bližini Tabora. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	1448
Sobo
opremljeno ali prazno, z električno razsvetljavo in posebnim vhodom oddam na Starem trgu 19/U. 1360
Opremljeno sobo
z električno razsvetljavo in posebnim vhodom oddam na Starem trgu štev. 19/11.
1360
Sostanovalca
najraje medicinca sprejmem v lepo sobo na Kodeljevem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »K. G.«
1431
Sobo z 2 posteljama
in posebnim vhodom iščeta e 1. februarjem, ves dan odsotni gospodični. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Predpogoj čistost«.	1404
Opremljeno sobo
oddam eni ali dvema osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	1460
Sobo za 2 osebi
solnčno. s parketi, elektr. razsvetljavo >n posebnim vhodom oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
1467
Sostanovalca
spreimem na Dunajski cesti št. 5/1.	1484
Opremljeno sobo
e posteljo in divanom eivent. z uporabo ku-hinje oddam na Ble;weisovi cesti št. 5OT. desno.	1488
Opremljeno sobo
oddam v Rožni ulici št. 19.
1498
2 lepi prazni sobi
oddam takoj za pisarno ali solidni stranki. Tavčarjema ulica 12/1. vrata 4. 1504
Tretji kolesar, ples
so vrši 18. jan. od 20.—3. ure zjutraj v gostilni »Zeleni travnik«.	1344
Stanovanje
2 ali 3 sob iščem za takoj ali februar. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Samski dom«. 976
Stanovanje
sobe. kuhinje in pritikiin išče la mesec april aH maj, ves dan odsoten zakonski rnr, v bližini trnovske cer-cve. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna stranka«.	1300
Stanovanje
2 sob, kuhinje in vseh pritikiin oddam e 1. febr. ali X. marcem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 1336
Stanovanje
1—2 6ob, kuhinje in pritikiin išče s 15. februarjem ali 1. marcem v Kranja boljši zakonski par brez otrok. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Stanovanje r Kranju«.
1335
Majhno stanovanje
za 1 osebo — sobe in kuhinje ali sobo g štedilnikom — če le megoče v pritličju iščem za maj. Naslov in ceno je poslati na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zelo mirna stranka« 1307
Sobo in kuhinjo
blizu glavnega kolodvora o d d a m s 1. febr. dvema osebama Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	1299
Izborne klobase
nudi »Grajska klet« št. 13.
1505
Nervoznim
pošljemo brezplačno nov način »Pomlajevanja in zdravljenja organizma«, po-vratka moči, zdravja in de'ovne sposobnosti ter podaljšanja aktivnega življenja. Obrnite se na naslov: Miloš Markovič, BeogTad. Kralja Milana 28. 1399

»Gefber Hut n. KI.«
Pro=-im dvignite pismo v oglasnem oddelka »Jutra«.
1427
»Vigred«
Za poslani blagodejni žarek tisočera hvala! Dovolite po Vaši vrnitvi javiti pismeno. Najiskrenejše....
1473
Čevljarski mojster
želi dopisovati r strokovno verziraoo in dobro flituira-no gospodično. Cenjene dopise pod »Čevljarski moi-sjer« na oglasni odeVk »Jutra«.	1463
Mlada dama
izobražena, družabna, simpatična. ki ima veselje kot »a gospodinjstvo tako za šport, naj MagovoM podati naslov e potrebnimi podatki in sftko na oglasni oddelek »Jutn« pod značko »Povsem neodvisen samec*.
1497
Zdravnik
izobražen in kultiviran. se želi poročiti z damo, le iz najboljše in bogate hiše, ki bi mu omogočila dokončanje etrokovne izobrazbe in kasnejše etabliranje. — Cenjene dopise pod šifro »W« na oglasni oddelek »Jutra«.	1411
Obrtnik
na deželi, lastnik hiše, se želi v 6vrho ženitve seznaniti z gospodično trgovko ali šiviljo, staro 18—36 let, z nekaj gotovine. Dopise 6 sliko poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod znač.ko »Obrtnik 450«. — Na anonimne ponudbe se ne ozira. Tajnost zajamčena. 1462
t« : t*
Veliko veselja
boste napravili sebi, če boste slišali lastno petje na svojem gramofonu, ki ga lahko sami takoj snim-ate in slišite po mojem navodilu na voščeni plošči. Za navodilo je poslati 10 Din. Tudi že peto ploščo lahko dobite kot vzorec po povzetju 20 Din, na kateri potem lahko snimate brez drugih stroškov. — Cenjene ponudbe na F Stipčič. Zagreb, Klaičeva ulica 9.
1348
Angorskega mačka
(samca) čiste pasme vzamem za nekaj časa v dobro oskrbo, v svrho oploditve. Točen naslov in pogoje je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lastnica angoreke mačke«.
1469
Čevljarske stroje
za štancanje podplatov, kombinirane čistilne, za špaltanje. za robljenje (Um-bugmaschine). za prešiva^ nje (Durchnahma-chine) in več šivalnih, vse malo rabljene poceni proda Ivan Prešern, tovarna čevljev v Kranju.	1184
Stroje
za mletje sladkorja, za te-penje beljakov (Schlagma-sc-hine) in »manaseher« stroj na 2 ali 3 valjke kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobro ohranjeni stroji«.	1457
Krojaški mojster
z večletno prakso, prevzame vsako množino damske konfekcije, po želji tudi sam prikroji. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Damrka konfekcija«. 1131
Splošno, nmetno. modelno
strugarstvo
le6a, kosti, popravljanje ei-garnikov, biljardnih ter kegljiških krogelj. Oblak. Vič-Glince X111/11. 1086
Sodavičarsko obrt
z inventarjem prodam v prometnem kraju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sodavičarska obrt«.
1339
Pokrajinske
razglednice
po Vaši sliki al. negativu, v pristni fotografiji izgo-tovi do 20.000 a n e v n o tvornica kart Brata &muc, Ljubljana. Wolfova ul. 12 Zahtevajte ponudbe in ceniki	243
20 % kronske bone
kupi npravu:štvo »Merkur«, Ljubljana. Večna pot št. .5. Telefon 30-52.	1518
Čitajte vedno
naše ogl^e!

Neprekoslj ve precizijske
Scfia{(fiau6CH-
ure pn
LJUBLJANA
Prešernova ulica štev. 1 ............................
f. [lili
(proti aC&ohoCu
Matere in žene, ve, ki obupajoče gledate, kako vaši dragi v pijanosti uničujejo sebe, rodbino in svojo čast in premoženje, ostav-ljajoči v kavarni poslednji dinar, ve jih morete popolnoma odvaditi, ne da bi se oni zavedali, z »AVTNALOM«, preparatom berlinskega lekarnarja Franka, z zdravilom, absolutno neškodljivim zdravju. Polno za-hvalnic od ozdravljenih. Cena 220.— Din. Razpošilja glavni zastopnik za Jugoslavijo N. Popovič, Beograd, Kolarčeva 7.
JzJava«
Podpisani Tušek Franc, posestnikov sin v Martinem vrhu št. 3 izjavljam, da so izmišljene obdol-žitve, ki sem jih izrekel 8. januarja t. 1. napram Nastran Francetu, posestniku v Martinem vrhu št. 3 radi njegove hčere Marije.	!
Ljubljana, 15. januarja 1930. 1939	Tušek Franc.
Namestnik obratovodje elektrarne Fala
želi premeriti službo. Cenj. dopise na podr. Jutra Maribor pod »Tehnični vodja". 1932
Ocarinjenje
vseh uvoznih iin izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.
Pristopajte k Vodnikovi družbi
Tromesečni kuhinjski tečaj
na dr. Krekovi meščanski gospodinjski šoli
T ZG. ŠIŠKI
se prične 3. februarja 1930. Pouk se vrši od '/23 do zv.
Ljubitelji umetnin!
Dne 17., 18., 20. in 21. januarja se bo prodajalo 230 komadov oljnatih slik, starinskih in novih. Dalje 600 kom zgodovinskih narodnih noš, starih novcev, skrinj, zgodovinskih dokumentov, vaz itd. Prodajalo se bo za b a g a t e 1 n e cene od 10 Din naprej. Izrabite priliko! Stvari se lahko ogledajo od 9.—1. in 3.—5. na Gallusovem nabrežju 33, na oglu
(Politični _______ •
ntetnoavt
•padalo med tia'wil)uWieneSe čtivo t vseh literaturah. Sem spada dr. Vošndakova kniiea
U borbi xa ufedinfe-nu narodna driava
Id le izšla za božič i« le silno tnteresant-nt ir 1 ozirom na oravkar se vršeče spremembe releaktualna.
Jako elejtantno opremljena kniica ofoseea 410 strani in velia broširana Din 120.—. v platno vezana oa Din 140.—. Naroča m v
Gnfigami VisGovne nadruge v Cjuhtjani, Prešernova ulica 64
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za imseratm del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani,