QUSbm JJZ meri$k/i Domovih SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER VESTI CLEVELAND », 0„ TUESDAY MORNING. NOVEMBER 16, 1948 LETO L. - VOL. E. HZ SLOVEAIUE TIFUS V POSTOJNI. — Meseca septembra se je pojavil v Postojni tifus. Vzrok je bila menda pitna voda. Bolezen se je pojavila ravno v času, ko so vladni listi vodili propagando za čistočo. Tifus je pokazal, da je ta propaganda res potrebna in da je mnogo umazanega v Jugoslaviji. Oblasti so vse storile, da bolezen omeje. V Postojno in iz Postojne je sfiie! le, kdor je imel posebno dovoljenje. Prebivalstvo od 7 do 40 leta so cepili. Tako 3o bolezen primeroma kmalu omejili. Listi pišejo, da se je pri pregledu stanovanj pokazalo, da je marsikaj nehigi-jeničnega. Tega listi ne povedo, ali bo začel Tito kuhati več mila, da se bodo ljudje mogli oprati in očistiti ter tako zavarovati pred boleznimi. PR E NOVUENA CERKEV V STRANJAH PRI KAMNIKU. — Po ljubljanskem “Oznanilu” prinašamo, kako so v Stranjah prenovili cerkev, ki je med vojno toliko trpela. List piše takole: Stranje — vasica pod Kamniškimi planinami, znana vsem izletnikom. Cerkev stoji na griču nad Bistrico. Srednji vek jo je rodil ter s taborom obdal, da bi nudila zavetje pred Turki. Kaj je nagnilo ljudi, da so jo posvetili sv. Benediktu — morda je vplival bližnji gornjegrajski benediktinski samostan? Sveti nurzijski menih je tako postal zavetnik vseh teh ljudi pod gorami: kmetov, bajtarjev, pastirjev in drvarjev, pomočnik v njih težkem življenju. In iz podružnice je nastala fara in stara cerkvica se je morala umakniti novi, ki je bila 1 1834 posvečena. In taka je v svoji (Pulju n« 4. strani)____________ Strah pred sovjeti na Dunaju Dunaj. — Med avstrijskim prebivalstvom je nastal velik strah, ker se teden za tednom ponavljajo ugrabitve ljudi. Sovjeti so zadnji čas ugrabili več uradnikov, ki delajo v avstrijski di, ,tri .inženirje, enega šofer- ROVI GROBOVI Frank Pink ml. Kakor smo poročali je v nedeljo preminul Frank Pink ml., v Cleveland State bolnišnici. Rojen je bil 17. oktobra 1910, v Waukegan, Illinois. V Clevelandu se je nahajal 28 let. Družina stanuje na 875 E. 237 cesti, Euclid. Vandenberg odgovoril Molotovu Zunanja politika USA ostane nespremenjena — Amerika ostane nepopustljiva — Hoče pošteno sodelovanje. Philadelphia. — Senator Vandenberg je odgovoril Molotovu na proslavi rezervnih oficirjev Philade’phi-ji. Zatrdil je da ni prav nikakega razloga, da bi' bila Rusija v dvomih glede ameriške zunanje politike v bližnji bodočnosti, bosedanja politika dveh strank se bo nadaljevala in appeasement je popolnoma izključen. Od 47 milijonov volil-cev se je izreklo za to politiko 46 milijonov in samo en milijon sovjetskih in komunističnih somišljenikov je izreklo željo naj se ta politika spremeni. Ta silen izraz volje ameriškega naroda naj prodre tudi železno zaveso. Naj se1 Kremlin ne vara v tej osnovi. Naj ne dola napa čnih zaključkov. Amerika ne želi tujega ozemlja. Amerika ne zahteva milijonskih reparacij, kot jih zahtevajo spy-jeti, Amerika je demobilizirala hitreje kot katerakoli druga 4j-žava. Toda Amerika ne bo šla nikomur več na led, da bi z’orab-ljal njeno dobro voljo in miroljubne njene namene uporabljal za svojo sebjčnoift in svoja osvajanja. Mi hočemo pravičen mir, ki naj nemogoči vsak napad, vsa- Washington. _ Predsednik Truman je proglaiil četrtek 25. novembra za zahi alni dan. To je besedilo predsed likove prokla-macije: “Ker se Jribližuje zahvalni dan, pom slimo kot v prejšnjih letih na obilnosti blagoslova, ki smo ga deležni. Duhovna darila in 1 »gastva naše dežele so nezmanj; ina. Kot vedno tudi sedaj živi no brez strahu kot svobodni j udje. Naša žetev je bila obilni, proizvodnja blaga in dobrin ogata. Viri blagostanja so nam dovolili, da smo pomagali potrebnim in brez-pomožnim v drugili deželah.” Marshall odgovoril Stalinu Neresnične vesti o sestanku Truman- Stalin-Velik uspeh ameriške pomoči Evropi — Porazi sovjetov V Parizu. Pariz. — Državni tajnik George Marshall je odločno zanikal Vesti sovjetskih pasopi- 80,000 Japoncev uporabljajo komunisti na Kitajskem Pariz. — Zastopnik Kitajske je obtožil v političnemu odboru da sodelujemo v mednarodnih naporih za napredek človeškega blagostanja. Globoko smo hvaležni za obstoj mednarodne ustanove, preko katere se vsi spori in nesoglasja med narodi lahko predlože svetovnemu mnenju v cilji, da se urede v ^oglasju." “Letos molimo ne sfimo v duhu zahvalnosti,’ampak'tudi kot prošnjiki, ki prosimo modrosti in razsvetljenja, kj> bomo morali zgrabiti in iskati rešitev težkih vprašanj, ki stopajo pred naš narod. Prosimo za' Božje vodstvo, da bi mogli'pomagati ohraniti nam samim in drugim narodom na zemlji Nedotakljivo spoštovanje človekove psebnosti in Zveze narodov Sovjete in kitaj- Lepa predstava— ske komuniste, da uporabljajo v................. vojni proti vladnim kitajskim četam 30 tisoč Japoncev za teh- —• —- - «**., pic nična dela na bojiščih, drugih zanimivo in vseslovensko pred 50 tisoč Japoncev pa da je za poslenih pri artileriji, v zrako- --- —j--------** h*1 luči iji, v zraKO sov, da bi predsednik Truman plovstvu in pri tankih. Zastop imel naArt, zn lffllr nnr.r aoalonolr niL TTIrmJI.. _xt_i • • , < imel načrt za kak nov sestanek med njimi in Stalinom. Označil je vesti za sovjetsko propagando, ki naj oslabi Združene države in zmanjša enotnost za-padnih demokracij v mrzli vojni iproti sovjetskemu bloku. Združene države sedaj ne mi- sebne misije v Moskvo. Poleg tega, je Marshall podčrtal velik napredek v ekonomski obnovi Francije in Italije. Obnovitveni program je imel čudovit uspeh in vsak to lahko zapazi, kdor je videl za-padno Evropo pred enim letom in sedaj. V narode zapadne Evrope je prišla samozavest, gospodarska aktivnost in zaupanje. Glede Stalinove obtožbe, da Združene dijžave (pripravljajo novo naipadalno vojno, je rekel Marshall, da je Stalin najbrže vrgeft to neresnico v svet radi tega, ker je sovjetska delegacija v Parizu zadnje tedne doži-vea nešteto porazov. nik Ukrajine Manuilski je takoj zanikal, da bi bia obtožba resnična. Zastopnik Sovjetske Rusije Andrej Višinski pa je slavil zmage kitajskih komunistov in ponovil svoje napade na agresivno politiko Amerike in Anglije. Duhovne vaje za žene pod vodstvom škofa Dr. Gregorija Rožmana V petek dne 19. t. m. se začno duhovne vaje za slovenske žene Clevelandu. Nadaljevale se bodo v petek 20. in nedeljo 21. Udeleženke naj pridejo v petek od šeste do sedme ure zvečer v Diocesan Retreat House, . 18485 Lake Shore Blvd. in naj se vpišejo. Poprej se ne more nobena vpisati in poprej ni treba prihajati. Duhovne vaje bo vodil prevz-višeni gospod škof Dr. Gregor Rožman, ki bo imel vse goVore. Vsaka udeleženka naj prinese s Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice V sredo večer 17. nov. bo podalo vodstvo Norwood gledišča, 621(1 St. Clair Ave., prav stavo. Nastopili bodo godci, pevci in plesalci. Začetek ob 8:16 »večer. Pridite poslušat mlade slovenske umetnike v Norwood gledišče. Za 30-dnevnico — V četrtek 18. nov. bo darovana v cerkvi sv. Kristine sv. maša ob 8:30 za pok. Mary Bricel ob priliki 30-dnevnice njene smrti. Najdeni kljufU — 'Nla Glase Ave. so bili najdeni v pondeljek ključi. Kdor jih je izgubil, jih dobi pri Steve Chamra, 6108 Glass Ave. spredaj. Prva obletnica— V sredo ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Angelo Mostar v spomin prve Obletnice njene smrti. Okraševanje St. Clair Are—-Organizacija trgovcev, ki hoče okrasiti St. Clair za božične praznike, kar lepo napreduje. Gotovo je, da se bo okrasitev izvršila od 60. do 76. ceste. Na sinočnjem sestanku so pa'udeleženci naglašali misel naj o- " "m I I' čin ugrablenih 160 ljudi. Siliče ne ve kam so jzginili. Samo glede nekaterih je ugotovljeno, da so jih ruski vojaki, in policisti odgnali na sovjetsko komandaturo, od lam pa ni bilo več sledu za njimi. Zadnji čas se je skozi okno sovjetske ko-mandature vrgel na tla šofer Bohm, pa se ni ubil in ko je prišel k zavesti je povedal, da so njega in avtomobil odgnali v komandaturo, ga obdolžili špi-jonaže proti Sovjetom in ga držali zaprtega, žena ni vedela kje se mož nahaja, kjub temu, da je povpraševala pri vseh avstrijskih in sovjetskih oblasteh. Obrambni pakt za 50 let Pariz. — Francoska vlada je objavila, da je izdelala načrt za zapadni obrambi pakt. Glavna reč v tem načrtu je določba, pri Vrhniki, mati Jennie (dekli- : ško ime Hren) pa je iz vasi Vrt ' .pri. Vrhniki. ’ Zapušča tudi, se-stri. Jeniiie' in' Frahces ter Tirate: Albert, Herman in toiiis, ki živi v Compton, California, Pogreb bo v petek bb 8 :15 uri iz Svetkovega pogrebnega zavoda, v cerkev svete Kristine ob 9. uri in nato v družinsko grobnico na pokopališče Kalvary. Frank Gruber V pondeljek popoldne je u-mrl zelo- dobro znan farmar Frank Gruber. Umrl je na domu. Truplo leži v pogreb, zavodu Wester v Geneva, Ohio. Pogreb bo v četrtek ob deveti uri dopoldne. Pogrebno sv. opravilo v cerkvi Assumption v Ge-nevi. William Kastelic Danes ponoči je umrl ob dru- jerano. 1 Amerika' ute 'bb lijkol rada Zapustita posvetoWlhe dvorane in jo -zamenjala za bojno polje. Toda tudi ir'najlepši Sobi se Amerika ne da hiti sramotiti niti imeti za norca. Apeasement je pokazal,' da ga sovjeti niso hoteli sprejeti, in razumeti. Sedaj je treba odločnosti, ki jo sovjeti edino cenijo in upoštevajo. To je ameriška politika bila in bo, “Prepričan sem,” je dejal Vandenberg, da bo to potrdil tudi predsednik, “čeprav nočem v nikakem oziru govoriti v njegovem imenu.” Trt na dih da naj vse države podpisnice, ur'v St. Luke’s Hospital Wil-torej tudi Anglija in USA mo- j bam Kastelic, stanujoč na bilizirajo vse svoje sile za. 15930 Saranac Rd, Podrobno-obrambo, če bi bila le ena čla-!st> ° njepi in njegovem pogre-nica pakta napadena od kogar- bu bomo obj.ftvili jutri. i > koli. Pakt bi veljal za 50 let. „ ~ ® ~ George Marshall zanikal vesti o svojem odstopu Pariz. — Ameriški federalni Neki Jože Smole, ki ga je bi- (tajnik za zunanje zadeve Geo, la poslala Titova vlada gledat na Marshall je sedaj najodločneje uro y Ameriko, zdaj obširno zanikal tudi vesti o svojem od-poroča, kako strašno da je sla- stopu. Marshall je rekel, da se bo v Ameriki. Tako pravi, da je1 m o vseh stvareh najprej posve-naročil v nekem “drugštoru” v New Yorku kosilo in plačal 3 dolarje zanj. » * • Kolikor nam je znano, dobite v ameriških lekarnah (drug store) samo kak sendvič, zato ne verjamemo, da bi stal cele 3 dolarje. Seveda, lahko je pa mogoče, da je Smole naročil namesto juhe en krožnik parfuma, potem, kakopak, je pa že plačal 3 copake. • * * In take budalo3ti, kot jih je ‘(videl” ’Smole v Ameriki, vestno poroča Proletarec v Chicagu. Menda po pravilu: jrm je dobro, kar je za blatenje Amerike I .uje s predsednikom Trumanom, dela v popolnem soglasju z njim in je z njim že večkrat govoril ;udi o tem,' da bi rad zapustil državno tajništvo, vendar nikdar ni prišlo do nikake odločitve. Obžalujem, je rekel Marshall, če se kaka moja beseda tolmači tako, kakor da bi jaz želel zapustiti urad predno bo vse urejeno in dogovorjeno. Za enkrat tozadevno ni nič odločenega in so vse vesti neresnične. “Svobodna Slovenia’” jo liat naših ljudi v Argentini. Naročit« ga pri upravi Victor Martinez, SO, Buenoe Aires, Ar gen- h*ni, Eti IZ IAZRIH NASELBIN WILLARD, Wis. — Ko je žel Frank Luka na hlev, da nameče krmo za živino, mu je le-stva spodletela in Lunka je z. le-stvo padel na tla tako nesrečno, da si je zlomil, nogo in se tjtjd drugače hudo poškodoval, Mrs. Frank Volk že tudi dlje časa bolehal in išče pomoči pri zdravniku. >! Poročajo, da se je stanje Mrs, Seliškar, ki se nahaja v bolnišnici, obrnilo na bolje. Na okolicih sta: Tony Hribar in Pavlina Francel; Walter Hribar pa si je izbral za družico gdč. Klaro Rovtar. Kaj se ve, morda se na tej ali oni ohceti tudi podpisani pošteno zavrti. Nekaj Baragove pratike in knjigo “S potov življenja slovenskega naroda” imam še na razpolago. Cena za obe je $1.50. — Ludvik Perushek. SACRAMENTO, Cal. — Dne 20. okt. je v sanatoriju v Wie-maru umrl Martin Gantz, doma iz Slivnice, štajersko, star 72 let. Bolehal je za rudarsko boleznijo siliko in v Grass Valleyu, Cal., živel od 1923. Zapušča dve poročeni hčeri, pastorko in pet vnukinj, v starem kraju pa sina, ako še živi. žena mu je umrla pred več leti. Municija n Kitajsko USA podpira narodno vlado proti komunistom — Predlog za izredno sklicanje kongresa. Washington. — 6 'tisoč ton municije za manjše orožje je bilo odposlanih iz USA na Kitajsko. Nadaljni tovori bodo odšli v prihodnjih dneh, tako je objavil Defense Department. Senator Bridges je predlagal predsedniku Trumanu, da naj skliče posebno sejo kongresa, ki bi razpravljala o pošiljanju takojšnje izredne pomoči za Kitajsko. Posebna seja naj bi razpravljala 0 sedanjem stanju na Kitajskem o komunističnih zmagah, o nevarnosti, da komu- ______»S KAKIM DOLA (JIM IM » i -O- Montgomeryja. Razpravljali so o tehničnih potrebah in izvedbi zapadnega obrambnega pakta, še ene duhovne vaje za žene po Britanski zastopnik je povedal, -božiču v slučaju, da bo dovolj h JtTZVezo I Do Retreat House vozi bus do Herford, Nemčije. _ Tu je 'l84 beste. Telefonska številka je bila seja oficirjev USA, Velike KE 7370. Konec duhovnih vaj RftitoflllO Palm's'^ AT.*_______. ■ . Britanije, Belgije, Nizozemske in Francije pod predsedstvom -je v nedeljo popoldne med četrto in peto uro. » že sedaj objavljamo, da je prevzvišeni pripravljen voditi da bo prihodnja seja v Londonu in da je pakt že skoro popolnoma izdelan, tako da ga bodo lahko predložili vladam v odobritev. novih priglašenk. Za moške bodo duhovne vaje 17, 18 in 19 decembra v istih prostorih in istotako pod vodstvom prevzvišenega. ' Razne najoovejse svetovne vesti PARIZ. — Zapadni diplomati niso nič kaj zadovoljni, da sta Dr. Evatt in generalni tajnik Zveze Narodov napravila nov apel naj se velike sile razgovarjajo glede rešitve berlinske krize. Pričakujejo, da bodo odgovorili odklonilno. Za USA bo zunanji tajnik dal odgovor v prihodnjih dneh. Začeli so se razgovori o ureditvi sporov med balkanskimi državami- Grčijo, Bolgarijo, - ..~~~™~ Albanijo in Jugoslavijo. Zveza Narodov jim je naročila naj se , £3 STEST** *“* 'mmtm '■ *“• 11 P?s*ne 80 pot«*"«, d* | Judovski zunanji minister je zavrnil predlog Zveze Narodov lit,** Pre,"irje- ,Judje ?■*»<*» ne 8P««o. Trdijo, da je krivi- ti jo okrasitev po 20 dob ker je na tem delu treba nar vo napeljati vse in tudi dbbiti\ novo dovoljenje. Zato je zanje prispevek za pet dolarjev večji, kot za ostali del, ki ima že dovoljenje, staro-žico in drugi potrebni materijah Pri Sft. Clair Bathhouse in na vogalu St. Clair in 74. ceste bosta med razsvetljavo igrali godbi in napovedovalci bodo popisovali podjetja tistih trgovcev, ki za rasvetljavo prispevajo. Sklenjeno je tudi bilo, da se u-stanovi stalna organizacija z imenom St, Clair Merchants Association. Vsi, ki sodelujejo pri razsvetljavi, postanejo s tem že tudi člani te stalne ustanove. Hočem0-vsestransko razširiti delo naše trgovske organizacije in povečati število članstva. Tajništvo je prevzel Anton Zakrajšek, 6016 St. Clair, telefon EN 3113. Dosedanji tajnik Frank Jasksic jr. je odšel na dopust. _ , M pi emirje. «/uuje predloga ne sprejmejo. Trdijo, da je krivi- rdefih osvojevalcev ^ " V lJen in da oni ne bodo nikdar mirn» zapustili pokrajine Negav, o W jo zahteva predlog Zveze Narodov ža Arabce. Forrestal v Londonu Tudi arabski zastopnik je izjavil, da Arabci ne bodo sprejeli predloga za premirje in ne bodo priznali judovske države sploh. ---------- ne wwuu yugnali juuuvsKe urzave spion. London. — USA federalni Kanadski zastopnik pa je preko vsega tega predlagal naj Zveza i nik z a Hrv.avnn hramhn .To« ___, tajnik za državno hrambo Jas. Forrestal, je prišel v London, imel daljšo konferenco z britanskim ministrom za državno hrambo lordom Alexandrom, predsednikom vlade Attlee-jem, zunanjim ministrom Bevinom in zastopniki zapadno evropskih držav, ki sedaj razpravljajo o načrtu zapadno evropskega pakta. Novi premier Kanade nastopi Ottawa. — Premier vlade Mackenzie King bo v pondeljek podal ostavko in tako zaključil svoje 21. letno službo kot prvi minister kanadske države, še !t isti dan bo prisegel njegov naslednik Louis St. Laurent v roke' governerja Viscount Alex-andra, -------------- r- pcuiogft! ll OJ U V CAcl Narodov sklene, pogoje premirja in jih naloži obema strankama v izvršitev. Strahka, ki se ne bi pokoravala bi morala nositi vse posledice. , Predsednik varnostnega sveta Zyeze Narodov se je zopet trudil, da bi našel formulo, ki bi bila sprejemljiva za obe stranki v Berlinu ,in ki bi končala berlinsko krizo na miren način. Minister Bramug'ia je o tej stvari ponovno razgovarjal s sovjetskim delegatom Višinskim. • ♦ e BRUSSELS, BELGIJA. — Komunisti so v glavnem mestu Belgije uprizorili parado svojega članstva. Marširalo je po ulicah mesta kakih 16,000 komunistov, vpilo proti Ameriki in zahtevalo, da predsednik vlade in zunanji minister Spaak odstopi. Policija je vzdržala red. * " * 'NANKING, Kitajska. — Poročila z bojišč so zopet porazna za narodno vlado Kitajske. Komunisti so dobili bitko pri aerodromu Shouhow, se prebili nekaj milj južno in tako razširili “vrata,” ki vodijo v Kitajsko glavno mesto. Ameriški vojaški sveto- * valci zapuščajo Kitajsko in poročila že pravijo, da se bo ameri- j ška pomoč ustavila, ker. so pogoji za vsako gospodarsko obnovo nemogoči. Nasprotno je dejstvo, da je prispel v Kitajsko William Bullitt poročevalec in nadzornik senata v stvareh pomoči Kitajski, Vesti o novem sestanku Truman - Stalin Moskva. — Ruski listi so objavili iz Washingtona, da bi bil predsednik Truman pripravljen priti v Moskvo, da bi osebno ponovno poskušal dobiti izhod v vseh akutnih spornih vprašanjih med Sovjetsko Zvezo in za-padnimi velesilami. Kakor je znano, je predsednik Truman že večkrat izjavil, da ne misli zapustiti Združenih držav, da pa bo vselej z veseljem sprejel Stalina, če bi se on odločil, da pride na osebni razgovor. Tajnik Bele hiše je izjavil, da nima nobenih podatkov o tem, da bi predsednik Truman imel kake take načrte kakršne objavlja rusko časopisje. Rimski list ‘Osservatore Romano,” ki je poluradno glasilo Vatikana, objavlja te novice in pripominja, da bi z veseljem pozdravil ponovni sestanek med predsednikom Trumanom in Stalinom. Mebiska Domovi MA (JAMES DEBEVEC, Editor) 1117 St Clair Art. RWaSaraw MU ClanlaaS I, okla _________publUhtd daily areapt Satartaya, Sandaya and Holldayt ^ NAROČNINA l* Zed. države $8.60 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50. _______ slednji slovenski človek imel streho in možnst za preživ-1 kartic in pozno zvečer se zopet Ujjjg odpeljali dalje. iNlaalednje ju- Če vsi Slovenci, ki se ne prištevamo niti komunistom tro smo se ustavili v Bdmonto-niti njihovim sopotnikom, poprimemo, je cela preselitev be- nu, Alberta, kjer smo videli ve- eunskih ljudi malenkostna naloga. Dokler se jih trudi samo like avtomobilske tovarne, v nekaj, je to nemogoča stvar. Zgledujmo se po drugih na- predmestju imajo tudi velik rodih v Ameriki, ki so v tem oziru daleč pred nami. Ne letališče, kjer-mu■ • smemo zaostajati. Tu se preizkuša naša sposobnost in naša svojo postoja^o ^Popo P^ volja nekaj storiti za resnično potrebo naroda. Ism« blh že v pravih ka lUliHI‘“j,“................... IMS NOVEMBE t • t * t f s I 2 3 4 S 6 7 • 9 10 II 12 13 M 13 16 17 U 19 20 21 22 23 24 23 26 27 2B 29 30 SUBSCRIPTION RATES United States $8.60 P«r year; $6 for 6 months; $8for S months. Canada and all othsr eoun-trles outside United States $10 per year. $6 for 6 month*, $8AO for 3 months. Entered tt lecood-clue miner Jmuiry 8th. 1(108, it 8» Poet Oflloe tt Oevelend, Ohio, under the Aet of Mtrch 3rd, 187*. «*88 No. 225 Tues., Nov. 16, 1948 Apeliramo na slovenska društva Toliko slovenskih društev imamo v Ameriki. Na tisoče jih je. Lepa premoženja imajo, mnogo članov, tudi imo-vitejši so med njimi. Koliko pa je takih, ki so na svoje seje spravila že vprašanje beguncev in napravila primerne sklepe? Koliko jih je takih, ki so med svojimi člani pobirala podpore za pomoč beguncem, koliko je tistih ki so med svojimi člani izvedla agitacijo za sponzorje, ki bi sprejeli kako begunsko družino ali tudi posemaznike? Vprašamo odbornike, vprašamo vse, ki nosijo odgovornost za delo naših, posebno katoliških društev? Sedaj beremo v Glasilu KSKJ, kako topi,o je vprašanje beguncev bilo priporočeno na zadnji širši seji. Živo se je za begunce zavzel glavni predsednik g. John Germ in z izbranimi besedami je njihovo sfvar priporočil duhovni vodja KSKJ Rev. Matt Butala. KSKJ je sama votirala pomoč 1000 dolarjev in priporočala, da se vsa društva in vse članstvo z vsem ognjem poprime te pomožne akcije, da spravimo naše brate* čim poprej do dela in zaslužka v svobodnem svetu. Mislimo, da bo ta seja ena najlepših v analih naše največje in najstarejše katoliške bratske organizacije. Mislimo, da ji bo v posebno srečo. Bog daj in Bog povrni. Pa tudi begunci bodo povrnili po svojih močeh. Sedaj je menda že vsakemu jasno, da so med begunci ljudje, ki trpe radi svoje značajnosti, radi svoje vztrajnosti in požrtvovalnosti v katoliškem delu in življenju. Med begunci so ljudje, ki so se v katoliških organizacijah naprid-neje udejstvovali. Oni so radi svojega zvestega članstva pri katoliškem gibanju bili prve žrtve komunizma. To so tisti1 BESEDA IZ naroda Miiiiniiinr................■»■■■■m..... Poper in koprive smo bili že v pravih kanadskih Alpah. Tu se vidi prava čudesa božje roke. Stene so bile tako navpične, da smo mislili, da se bodo vsak čas zrušile v doline. Skale izgledajo kot bi bile privezane in so vsako jakih oblik. Vrhove pa pokriva sneg. 5S>*M5r AL' PA NE Cleveland, 0. — Minule volitve so s svojim nepričakovanim izidom potrdile nekaj starih in sodobnih resnic, katere šibo moral v bodoče k srcu vzeti vsak predsedniški kandidat ka-kortudi njegova stranka. Te resnice so: Ameriško ijudstvo ni “sito New Deala” kakor trobijo časopisi od New Yorka do San Francisca, temveč se boji, da bi ga reakcija ne oropala pridobitev (New Deala; ta boj azen je pomagala Deweyju po dilci. Ne pij na medvedovo kožo, dokler 'mrcina še po gozdu taca! Ne štej piščet, preden so izležena. Dewey, republikanci, razni “eksperti” in domala vsi časopisi so se strahovito ušteli. Ne podcenjuj nasprotnika. Republikanci so bili prepričani, da bi Trumana lahko ugnala v kozji rog vsaka šema. Ne ogibaj se odiprte debate o vseh važnih vprašanjih, sicer utegnejo volilci zaključiti, da nimaš čistih namendv. Ne bahaj se, da je bil oče tvoj'e stranke Abraham Lincoln medtem ko republikanski kongres sprejema zakone, ki ogrožajo delavske pridobitve in vo kor mi je znano, doslej že niso muim. rmw« f-------------------- iznašli načina, ki bi pomagaj ta- Vlak pa drvi ob robovih, da se kim le časnikarjem znajti se v človeku kar ježijo lasje, svoji materinščini in njenih je- Krog treh popoldne smo do-zikovnih pravilih brez čuta za speli v Jaslper Park, kjer smo jezik in trdega učenja. , se 'ustavili za pol ure. Krasen Peter Kopriva, je pogled na tiste gore, posebno ko jih obsije somce. To bi bil nazaj v Cleveland v . I J m uuoijc oviuvv• --- Škod Minnesoto in Kanad«!™ »‘“Sun videli gorske koze, jelehe in dfuge živali, ki so prišle pit k (Piše Anna Skolar) I reiki in se niso ničdkar bale. (S potovanja skozi Minnesoto, Kmalu na* je ***** mjo m nazaj v Cleveland). J* ^ ^ Najprej Cleveland, O-Potovah smo M M za katoliška cer. podpisana ter Mr. in Mrs. Jo-L Nek žlowk mm je poka- Lepi "lončni dnevi so pognali potnike gor na krov, na katerem je bilo kot na mravljišču. Naša četvorica si je bila napravila na deski špano, ki sta jo znala igrati tudi Švicar in Nemec. Menda so se je naučili od Slovencev, ali pa morda mi od njih. To je bilo pa tudi edino razvedrilo, ki smo ga imeli na ladji. Saj ni bilo na ladji ne bare ne plesišča ne hič, prstan si v globeli. U-ha! Ta bo dober za Ameriko, sem si mislil, ki je tako močnih prs. Pa se mu bo najbrže tožilo po prostranih ukrajinskih ali ruskih stepah, ko bodo njegova prša polna tovarniškega dima in prahu. Takrat najbrže ne bo dajal od sebe takih ‘“U-ha,” ladji ne bare ne plesišča ne mč, w ™ -----’ da bi si preganjali dolge dneve, kot jih zdaj, ko je še poln sve- ^ i ___ l___ Xn»n nvalrn nfVTnfl *®.sssssa5Sš5N&5 odpotovali z N. Y C. železnim ^ ob 12 urL Po ma8i pa konjem 26. septembra m še isti dežiti in to nam je dan zvečer dospeli v Chicago, r^,ed> kajti tu sm0 odkjer smo jo potem krenili vali ostati - a- -« proti St. Paulu, Mirni. Ko sem se zjutraj prebudila sem za-l.”'^ zato smo"se popoldne že gledala samo vodo okrog nas, .. Seattle, en dan ali Dež mam je pokvaril na- i ža- ljenja po taboriščih niso videli, ne morejo prav predstavljati. Ali si morete misliti da bodo ti ljudje mrtvi člani slovenske skupnosti kamor pridejo.? Ali ste odborniki društev že kedaj pomislili na to, da bodo n,ovi begunski doseljenci najpridnejši vaši sodelavci in člani kakor hitro se opomorejo? Ali upoštevate in računate s tem, da bo ta novi priliv lepo okrepil naše slovenske župnije, Me, bratska društva, katoliško dobrodelnost in vse verske ustanove po naselbinah? Verujte, da ljudje, ki begunce dodobra poznajo, vedo koga nam priporočajo in zakaj. Upoštevajte, da s tem ko delate za naselitev beguncev med nami, koristite tudi vsemu našemu narodnemu življenju v Ameriki. Res koristite, ker begunci so najboljši slovenski ljudje. Saj vemo, da so mnoga društva že veliko žrtvovala in storila. Saj brez njih ne bi bila naša begunska stvar nikamor mogla. Vendar mislimo, da so še društva, ki bi mogla zlasti za naselitev beguncev med nami več storiti. Pa prav setdaj moramo na to opozarjati, ko je stvar nujna in ko je že prišla tako daleč, da se begunci lahko rešijo k nam v Ameriko samo, če bo med nami toliko dobrotnikov, da bomo teh par tisoč našim ljudem preskrbeli v naših domovih prvo streho in prvo zaposlitev. Opozarjamo zlasti sedaj, ko je matica slovenskih katoliških organizacij dala tako lep primer vsem nam. Društva sama ne morejo biti sponzorji za naseljence. Lahko pa naseljevanje podpro z denarnimi prispevki. Sedaj ko začne zimska sezona društvenega dela, upamo in pričakujemo, da bo vsako društvo storilo svoje in s svojim zgledom dalo primer svojim članom. Naj ne bo nobenega slovenskega-društva, ki še čnti z našo narodno skupnostjo, da ne bi dalo Ligi katoliških slovenskih Amerikaneev svoje pomoči v primemo velikem znesku. Naj ne bo društva, ki ne bi orgariziralo pobiranja med svojimi člani in organiziralo plemenite tekme kdo bo nabral več za to nujno in živo potrebo. Naj končno ne bo društva, ki ne bi med svojimi člani povprašalo prav vsakega ali more biti sponzor za kakega posameznega begunca ali še bolje za kako begunsko družino . Društva naša naj bodo sedaj celice pridnega, splošnega dela za begunsko stvar. Tu naj se preskusi vrednost in delavnost našega društvenega organizma. Tu naj se preizkusi modrost društvenih uradnikov. Če bodo to delo dobro opravili, so si s tem zasigurali nov dotok najboljšega čianstva. nove moči, ki bodo vse svoje življenje hvaležnost izkazovale katoliškim slovenskim organizacijam, da so jih poznale in podpirale v najtežavnejšem času njihovega življenja. Apeliramo na društva. Apeliramo bolj živo kot smo to storili doslej. Res pričakujemo, da bodo sedai več storila. Moramo več storiti, če hočemo, da bomo naselita izpeljali. Ni dovolj, da se za to brigajo samo sorodniki in taki, ki imajo mdrda kako živo potrebo po novih delovnih močeh. Ne smemo gledati na to vprašanje s poslovnega stališča. Dobrodelnosti je treba. Smisla za pomoč bližnjemu, bratu, ki je brez svoje krivde prišel v izredno nesrečo. Res pflčakit- ° ■- •; I odpeljali dalje proti Seattle, da sem mislila, da smo se P*1 Uya8j, morju. Kmalu pa sem izvedela Tu-. tukaj je deževalo in od postreščka, da. je to le reka I ........ r, Mississippi. Megla je bila čimdalje boli «4»ta, dokler ni po-r— zjutraj. Dež sijalo toplo sonce ,n pregnalo L kar naprej in tako smo JK meglo. Odprl se nam je kra- L,. mj naprej. y Oregonu j« sen pogled na obširna Polja. l ^ hoje smo videli take ne- I da bi eno -dva moža ne objela. Spotoma smo, se ustavili v Mpogo jjj, ježi podrtih po tleh zajo aeiavsKe priuuuiive m vu- Minneapolisu in si ogledali nie- Lp les gnije, dodim je širOm dedi Idv 'na ča'rbvhice, ki je za- sto, ker smo morali itak čaka- -ele tako drag. Peljali smo se smeh demokracije. Vši volilci ti na drugi Vlak.' Tusmovide- vi80ko gori'v hribe, kjer smo - niso tako neumni, da ne bi vide- li tiste ogrohme mline, Odkjer Lid u tiste “erieljb,” ki jih .mi kltIC0:' ...a, .tu P*‘i-' Ker je -bilo ze precej hladno, | rastej0 kar prosto Oh potih. Ta si nismo mogli vsega ogledati, dežela je re8 krasma. kajti pihala je precej mrzla sa- y toreki B_ oktobra zjutraj pa sem od Kanade. Od tu smo Lmo že v Oakland, Cal. Mr. se zvečer odpeljali proti Wi- Ferra je pokiicai po telefonu nipeg, Kanada. Naslednje ju- Mr A Tonj«iča, ki je hitro pri-tro so nas obiskali državni u- -el z avtom in nas odpeljal na radniki, katerim smo morali d<)m> kjer nam, je Mrs. pokazati svoje državljanske pa-|Tomšie prijazno postregla in Bolj živahno je bilo pa tam, kjer so Mie skupine Rusov, Ukrajincev in Poljakov. Tam sč imeli godala in so vprizarja-li svoje narodne plese inipritem peli p6 taktu godbe. Plešejo vse drugače kot na Slovenskem. Držijo Se za roke in plešejo v krogu, v sredo se pa spusti od časa do časa par. Bolj podobno kot Hrvati in Srbi. Všeč mi je bil postaven fant, ki je vrtel svojo drobno plesalko v krogu-kot vrtalko. Od časa do ča3R je postal in zapel z močnim glasom takole, prestavljeno po naše Jasen vrelec teče, potlej v Dn j estru mine; tako moje srce v tebi ,dekle, gine! U-ha! žega zraka od doma. Jej, ko bi bili z menoj moji prijatelji iz Ljubljane: Mati-čičeva Ivan in Tone, pa Srečko Zalokar, kakšno petje bi bilo to, da bi pokazali slovanskim bratom na ladji, kaj se pravi petje. Tisto bi zapeli, ki smo jo na Šenpeterskem mostu ob mojem odhodu: Pa ta jutranja zar ja. . . in jo na koncu zakrožili. . . fantje po polj’ gredo, vriskajo in pojo. .. In če bi na koncu' še kateri šel vase, pa spustil tje čez Jadransko morje kak krepki ju-hu-ju-ju-lmi, bi še ta škaf, ki nas je vozil, ves zavzet obstal in poslušal prelepe glasove slovenskih fantov. Oni iz Rajha in Švicar sta res parkrat nekaj poskusila, pa kaj bosta samo dva! Pela sta domačo švicarsko: hi ta "U-ha” je zaklical.tako !po kasaško, da se je njegova plesalka skoro sesedla,od strahu. Potem'j.e fant zopet objel jahjT Končno in, najvažnejše: ne podcenjuj moči organiziranega delavstva — C. I. O. in A. F. of L. — ih ne izzivaj ga kakor ga je izzival 80. kongres s Taft-Hartleyjeviin zakonom. Ta sila je nagnila tehtnico na Trumanovo stran. Škoda le, da ni bil krogu,; obstal in zapel drugo OMUii, unvuc iv, iu . . . • “ A lUUKflC JU-IJ Taft na Deweyjevem mestu; Pirie in ipreigledali so nam tu- nato pa SQ nas odpeljali v San njemu bi marsikdo bolj privoščil to strahovito blamažo kot newyorškemu governerju; vsekakor bi jo bolj zaslužil. Volitve so bile grenke pilule za tiste kroge, ki so pobožno u-pali, da jih je smrt za vedno rešila Roosevelta. Dokazale so namreč, da duh Franklina D. Roosevelta dalje živi in da je bil v resnici njegov duh, ki je izvojeval Trumanovo sijajno zmago. Truman in demokratje naj si to dobro zapomnijo, če ---- -- nato pa so nas oupeijau v di prtljago. V^e je šlo ipo sreči. | prancisco, kjer so nam pokaza-Zopet so se pokazala očem h; tisti veliki most, ki je več krasna polja že vsa pripravlje- mjjj do]g ;n ki je stal ob grad-na za jesensko setev. Zemlja I nj; 0gr0mne vsote denarja. Po-tod okrog je videti črna, rahla Lem smo si ogledali tudi Goldin tudi zelo rodovitna. Saj so en Gate most. Povedali so nam, se ljudje tam pohvalili, da so da jjh V8ako leto precej skoči imeli dobro letino. V Winnipeg- s tega mostu v vodo. Vprašali 4.i«a *••!, ko b.s*- Gine, pa ne mine, spet u®re dan Jbel>; pa pri tem zajame A pikseln zu šjesn, a hunderl zu jo’gn, a miedl zu lj*’n mur jeder purš hob’n. Kot rečeno, pesem sta pela v tarodnem narečju in po,slo- gih mest, katerih pridelek je raznovrsten, kot vsake vrste sadja in orehov, ki jih razpošiljajo na vse kraje. Videli smo tudi, kako sušijo grozdje za ro-tzine. Ta San Joaquin dolina je 200 milj dolga in od 40 do 60 milj široka. Madera je središče, kjer pridelujejo “Roma” vino, imajo tudi veliko zalogo oljk in bombaža. Manitoba smo dospeli v torek 80 j,udj mene, kaj jaz mislim o dopoldne. To je majhno in ja- tem. pa sem jim rekla, da jaz k0 snažno mestece. Obiskali ne vidim nič zanimivega tam smo tudi lepo cerkev posvečeno doji. Nato pa smo videli tudi Materi božji. Videti je bilo tu- £Uldi0 velikanskih poslopij zgradi, da so tukaj ljudje zelo var- jenih na tistem valovitem kra-čni, kajti videli smo banko na|ju. g0 prideš na hribček, pa lov, eno dekle za ljubit, mora imeti vsak fant. Ni napačno, če imajo v Švici fantje take zahteve. Naši slovenski fantje so kar zadovoljni, če dobe pušelj-ček rožmarina, nageljčk;a in roženkrauta, o žegnanju pa če imajo nekoliko ročnega dela z drikelcem ali ročico, ki spada med nedolžno domačo zabavo. Midva z Vrhničanom sva pa molčala. V dveh Kranjci ne morejo dosti. Za močan zbor višje in prišli do višine 3,967 čevljev nad morsko gladino. Tu je vse tako žalostno in pusto, da človeku skoro vzame veselje je potreba vsaj tri: eden na-... . prej, eden čez, eden pa bas. Res Vozili' smo se vedno višje'in se pr;lperii da j0 hateri ureže v iSio in nrrAli rlo VISine 3.9o7 , ____ ___i.: __ soli, ampak sam sebi v tolažbo, kadar je nekoliko močneje ginjen. Tudi naš oče so jo zažin- da človeku skoro vzame veselje gaJ. kadar SQ šli v n6deij0 zve. videti Kaliiforhijo. Seveda smo ^ od gana^a domov. Najraje nočejo pri prihodnjih volitvah vsakem vogalu. Mesto šteje vjd;j mesto pod seboj kot bi ti na cesto. Ljudstvo bo šlo za demokratično stranko samo tako dolgo, dokler bo stranka Rooseveltovega New Deala. Sosed Miha meni, da je Trumanova (in tudi Lauschetova) zmaga zato tako neznansko presenetila Ameriko, ker smo dovolili, da so zadnje mesece pred 'volitvami mislili za nas razni "politični “izvedenej” in “mnenjemerci.” Menda bo res tako. Ce bi bili rabili svoje možgane, bi se bili vsaj vprašali, ali niso morda tudi ^“znanstveni mnenjemerci” podvrženi zmotljivosti. Nu, drugič bomo pa že počakali, da bodo glasovi prešteti, ipreden bomo posadili zmagovalca na tron. 345,000 prebivalcev in 58 bank. I na di^ni ležalo,' in zopet tam Salonov pa tu ni videti, pač pa dajje ge večji hrib in še več je iprecej tako zvanilj “Caffe s'tavb. House,” kjer se fantje in de- Nato pa sta nas Mr. in Mrs. kleta prav lepo zabavajo. Iz Tomšič odpeljala na slovenski tega je videti, da se lahko za- grič, kjer je slovenska naselbi-bavajo tudi brez ječmenovca. | na. Tam se mi je zdelo, kot bi v Neki mlad slovenski časnikar v Chicagu piše, da je nekdo moral “iti v tovarno in .delati za njegove nedorasle brate in sestre” (namesto: za svoje)-, do-čim na drugem mestu na isti strani piše o neki (dramski) o-sebi, ki se je "iznašla v ječi” (namesto: znašla, po glagolu: znajti se, ne: iznajti). Poleg Zvečer smo se odpeljali v se ]ahko dotaknila neba. Ome-Humond, kjer smo obiskali se- Lila'sem bila, da 'poznam Mrs. strično od Mr. Ferra, ki je us- Baro Kramar." Takoj jo je ipo-miljenka v bolnišnici sv. Eliza- klical in sešli smo se v neki re-bete, ki je tudi edina v tistem stavraciji. Mrs. Kramar mi je kraju. Tja so namreč dospele naročila pozdrave za Mrs. Ru-usmiljenke iz Celovca leta 1911 pert in Mrs. Albino Novak, kar in so takoj (začele z bolnišnico. sem seveda že izročila. Tam sem se seznanila tudi * e- Obiskali sm0 tudi Slovenski no Slovenko, s. Marijo Elizabe- dom, kjer je Mr. Ferra dobil to Premrl, ki je doma od Sv. eno violino in sta nam z Mrs. Vida pri Vipavi. Ostali smo Ferra zaigrala, on na svojo bili tu dva dni in 'ker je bil rav- koncertino in ona pa na violino prvi petek v oktobru, smo Lo. Nato smo se spet odpelja-šli zjutraj k sv. maši. Videli hj na Tomšičev dom, kjer smo smo polno cerkev ljudi, ki so tudi prenočevali. Hvala Mrs. tudi pristopili k sv. obhajilu. Tomšič iza vse. Povedali so nam, da gredo prav V sredo zjutraj smo se od-tako tudi prvo soboto. Po na-1 peljali proti Los Angelesu po Southern Paeific. Vozili smo se rodnosti so največ avstrijski Nemci in Poljaki, nekaj je tudi Francozov vmes. Še isti dan smo se odpeljali dalje proti Saskatoon provinca Saskatchevan, kamor smo po San Joaquin dolini, skozi mesto Barkeley, ki je znano po številnih visokih šolah in kolegijih. Martinez ima velike olj- je brez svoje krivde prišel v izredno nesrečo. Res pfičaku- znajti se, ne: iznajti). Poleg Saskatchevan, kamor smo do- nate čistilnice, ‘IGanming and, jemo, da bodo sedaj vsa naša društva imela begunsko vpra- j toga piše o “retuniranih” igral- speli ob petih zvečer. Malo smo ! Fishing Center”; poleg tega sanje na dfievnem redu stojdt sej Vse dotlej dtfklbf (Te bd po- cifi, “imitira’’ manire itd. Koli- si ogledali mesto, napisali par smo se vozili skozi več manj- še tolažili s tem, da pač potujemo v jesenskem letnem času in dežja niso imeli tukaj že od januarja meseca. Če bi me bil moj mož pripeljal sem, ko sem prišla iz stare domovine, pa bi mu bila gotovo peš ušla nazaj čez'morje. Stemnilo se je že, ko smo se bližali mestu Los Angeles. Tu sm0 šli k mojemu bratrancu John Komicku, ki stanuje v Inglewoodu. Prišli smo tja čisto nepričakovano in so bili tako izmenadeni, da niti govoriti niso mogli takoj. Naslednji dan sem iznenadila še Mrs. ‘Udovič, ki mi je tudi naročila pozdrave znancem v Clevelandu. V petek pa smo si ogledali Beverly Hills okoli Holywooda in prav doli do morja. To je bil nadvse lep izlet. Ne morete si misliti, koliko “oh in ah” je bito slišati, k0 nam je pokazal dom kakega zanega igralca. V soboto pa smo obiskali misijonsko postajo v Fernando Valley, ki jo bila postavljena še za časa Indijancev, 'ko so morali misijonarji imeti vse zavarovano pred napadi. Dalje smo si o-gledali tudi meško farmo, kjer goje purane, imeli so jih “samo” 3,500 in je to le majhna farma te vršte. .Zvečer pa nas so tiso: Francka, Micka v kamri, štirje voli v jarmi, pojmo pesem okolo, okolo stola. . . . Jaiz sem jih šel klicat k večerji, enčeš, da morajo takoj domov. In sva res šla, kadar se je namreč očetu zazdelo prav. Na paši sem bil pa jaz priznan dober pevec in ko sem slišal o-četa, kako so jo žihgali kar sami, sem hotel pritegniti, pa so mi odločno prepovedali, češ: kaj boš ti, olupek! Mej ruš, Grmka pelamo.. . Doma so bili pa križi in težave, ko sem jim snel škornje z nog. Ampak dela se nisem podstopil prej, da so mi obljubili šterak. Po nekaj dneh vožnje smo jo primahali pred grško pristanišče Patras. Tukaj so nakladali razno sadje, ki pa ni bilo namenjeno potnikom, ampak menda za Kanado. Z ladje nas niso pustili, kaj vem, zakaj ne. Pa nič! Dva dni in dve noči šmo stali tam in čudil sem se, kam da spravijo vso ogromno zalogo. Sakrabolt, sem uganil, naš škaf ima pa trebuh, da se reče. Potem smo jo odrinili dalje ob Italiji, spet lepopočasi in pametno. Morje vedno lepo mirno, dnevi nebeško lepi, na ladji nič novega. Dnevov že nismo iarma te vrste, j* ^ uismu je prišlo obiskat nekaj rojakov V0č šteli, bomo že zvedeli, kdaj .T..1U n. 1 ifr.nl) ho?kor ‘““b*61 še W Obenem se tem potem prav'«ri& sameva oskrunjena cer-lepo zahvaljujem uredništvu zaifev- -P8™ družina je brez ave- 'ti i . — jU______SA f ; in ne j Draša je govoril istino. vest o madžarskem vinu, 0 “ z obilnimi darovi Ropoša in smrtni nevarnosti v krucevskih Draš, ki je bil za vodnika. V temni čumnati ,pri brlenju sveče in podaji desnice je zve- krempljih in o pobegu s pomočjo svinj je pripravil očeta Karla do krohota in jokajočo mater do brisanja solz. Pri popolnem umirjenju resnega položaja si je obrisa! pokrepčani Draš mustače ob rokav in menil sigurnega obraza: "Kar se tiče Vide, bo treba k del junak Ropoša prerokbo, da so psu kiechile noge in je omahnil po klopi, , Herpica mu je povedala iz oči v oči ibrez prikrivanja: “Vrnitev hčere boš doživel samo ti, Kar še ni bil nobeden iz Ver- novljeni cerkvi prišel Sveti Duh po zakramentu sv. birme npd Ptr^da^hporij^ jistl lju:; leg vsega kmečkega in obnovitvenega dela, darovali svoj znoj ,J” tje- po; Dolenjskega, ki ljudski omasti , mečejo. .ppvspa, polena »ELO I00IJ0 ženske za čiščenje Delo od 3:30 zj. do opoldne 46 ur na teden. Dobra plača od ure. Halle Bros. Co. (228) Delo dobi Sprejme se žensko za splošna hišna dela oh petkih in sobotah. Blizu avtobusne proge. Pokličite PA 1321. —(226) HALI OGLASI Znamke! Jugoslovanske znamke prodaja August Hollander , 6419 St. Clair Ave. v S. N. Domu (Tuee.-x), Išče stanovanje Nujno rabim hišo za eno družino ali apartment stanovanje z vsaj dvema spalnima sobama v Euclidu., Bomo sami prebarvali in dekorirali. Kdor ima kaj naj pokliče OR 7490. (234) nov slovar. Prilagam tudi svetišče premajhno za toliko naročnino za Ameriško Domovi-'duš, ki so žejne žive vode! Ljfl-no za eno leto naprej. Pi-av le- bežen pa je iznajdljiva in požr-po pozdravljam vse Skwenie in tvovalna. Popravimo cerkev in Slovenke širom KanadeJu-Zed.1 povečajmo jo! In dan je vide1 Herpici pod Ptujsko goro. Naj žeia’ boš Postel ti - 8‘ari oče sinu turškega mogočnjaka!” Pogled v bodočost ugrabljene edinke je bil razgrnjem pred Očetom v nekaj besedah brez posebne razlage in tolmačenja. Vedeževalka je upihnila luč, bušnila i* štibelca in pustaia staro grčo samega, dokler si ni toliko opomogel od grozega presenečenja, da se je zmotal »a svetlo. (Dalje prihodnjič) bo z babure kar hoče. Ce je v zvezi z nebom ali no _ Bog nas varuj — s peklom, zna le, kaj bo! Gospodi ne pove nič. Dvakrat so jo že pestili po ječi, da bi jo omehčali zagrmado, pa le ni šlo! Kmetu je vsikdar ha uslugo v zavesti, da je ne bo izdal duhovščini in ne sodišču.” Ko je izustil Drašek ime Neže Harpice, so ga rotili mati Magdalena pri peterih ranah Križanega, naj se napoti on do nje, saj mu je znana žalostna zadeva kakor staršema. Turški stric je kajpada obljubil vse. Tudi njemu je bila Vida po lastnem zatrdilu — srčni ocvirk. 0NE]a DAY fTL VOW tuv WORD e m e» tem h* »e turnem »a* --~ M a»M—a—.—>-». JOHN ZULKH INSURANCE AGENCY PRANCES Z (ILICH, «knt Zavarovalnina «eek «let za raže domove, »vtomobiie in pohištvo, IVanhoe 4121 miS NŠft ROAD KOLEDARJI DOSPELI! Tem potom naznanjamo, da smo prejeli KOLEDARJE iza leto 1949, kot jih naša firma naroči za naše odjemalce vsako leto za darila družinam in posameznikom iz našega podjetja. To leto smo opremili zopet z različnimi slikami: Za prve tri mesece smo iz prijaznosti dejali tri slike iz narodno famoznega Duquesne University tambu-raškega orkestra, ki slovi daleč po Ameriki, katerega vzdržuje-'o tu rojeni sinovi in hčere, Slo- Ta orkester je nastopil že večkrat tudi v Clevelandu in bo nastopil tudi 27, febr. 1949 v Music Hall v Clevelandu, Ohio. Dalje sta dve sliki iz Jugoslavije oziroma Slovenije: znani veliki borovniški most, ki ga je zrušila zadnja vojna in pa okraj Loškega potoka, odkoder je tukaj mnogo rojakov. Vmes so še druge slike, katere prinašajo spomin na naše gibanje in življenje v Ameriki. Razumljivo je, da so koledarji ZASTONJ za vse v Clevelandu in okolici bivajoče družine. Dobite jih lahko v obeh naših prodajalnah iza pohištvo vsak čas. Oddaljeni jih tudi lahko dobite za vaše sosede, če ne morejo priti sami. Za druge pa, ki so d.aleč in niso naši odjemalci, pričakujemo da nam pošljejo v znamkah ali drugače po 20c za vsakega. Prav tako velja, če jih kdo naroči za poslati drugam. Imamo ipa tudi manjše, tako zvane religijozne koledalrje, [ki oznanjajo praznike in svetniške godove, ti so mnogo manjši in za nekatere družine želo ugodrti, Enega za eho družino, izberite si sami katerega. k Kdor bi si ga hotel naročiti izven Clevelanda, naj piše na spodnji naslov. Dostavek: Naj koledarji, ki stanejo preeej denarja, služijo svojemu namenu. Naši zastopniki so v vaših hišah, naj pričajo, da teče že 45. leto, odkar je bila ustanovljena naša firma v namenu, da služi svojemu narodu v mnogih potrebah, posebno še v prvih letih, ko je narod tako potreboval domačih trgovskih podjetij. Trgovci, ki ste oddaljeni od nas, pa imate naše ljudi za odjemalce, si lahko dobite zanje naših koledarjev, če tako želite. Za podjetje trgovine s pohištvom in pogrebni zavod Anton Grdina in Sinovi, 1033 E. 62nd Street Cleveland 3, Ohio. Da, goz da je kinec, klancev je konec. In tu se odpre čudovit svet: trop drevja in hiš na položni višini okrog in okrog vrtovi, pod vrtovi pa njive, samo pisano polje, plodne, bujne lehe To je vas Kresinje vrh ponosnega Kresnega brda. Da, Kre-sinje, samo ene na svetu! Ko pride Vid na piano, se zazre v svoje rodno gnezdo in obstane. V hipu ga prešine bridko občutje, če ga bodo doma zavrgli, kam naj gre? Kje na svetu bi še našel Kre-sinje, tako čudovito lep kraj, tako ljubeznivo gnezdo? Ne, Kresinje je samo eno na svetu, a Poljančevemu Vidu vse šole in vsa mesta brez Kresi-nja nič ne pomenijo. Vid sede za grm in razmišlja. Boji se domov, dasi ga neznansko ’ vabi ljubi rodni krov. Pridi, pridi, Vid! Čeprav te teži vest in ti bridka tegoba visi. na vratu, le pridi, ljubi rodni krov ozdravi vse bridkosti. Saj si sin prvenec Poljančeve hiše, kako naj tebe spodijo po svetu! Vid vse to premišljuje in ne ve, kaj naj napravi. Najbolje bi "bilo, da počaka noči, potem se bo splazil domov na kozolec. Le čemu je tako vihral v klan jo prekine nekam nevoljno in skuša oditi dalje. “čemu bi se bala, narobe, veselim se, da boste gospod,” mu dopoveduje žena. Nič se ji ne mudi, nasprotno, najrajši bi postavila košaro preden in mu ponudila malico, tako je navdušena. “Jes, jes, pa kar sami nosite te reči. Kako da vas niso prišli čakat? Gotovo niso utegnili, čakajte, bi vam jaz odnesla vsaj ta košček do vašega vrta, vidim, da ste u-trujeni” “Ah, čemu, ni vredno,” reče fant in stopi naprej. Žena še nekaj kliče za njim — vidno ji je žal, da se ni mogla kaj več ž njim razgovoriti. Toda Poljančev Vid -je že tolik gospod, da ne more več kramljati na dolgo in široko z vsako babo. Tako si mi- Vid zasliši otroško vpitje in^dril, da je vsaj za hip pozabil , “Kakšne besede so to? Delo kaj mrkega v izrazu, kar ji das'502' dreveje opazi, kako se n0 svojo revo. Toda raizjposa-[gor, delo dol, te vendar ne bo-j je videz odločnosti. To ima pravkar usipajo šolarji po va- [ jenci so hoteli čimprej to veselo .mo pustili, da se boš s temi reč- svoj poudarek tudi na tesno za- si. No, to je prav, da ga ne bodo mogli srečati, kajti paglavci bi br(ž raznesli polvasi, koga so srečali, in ljudje bi kar tekmovali, kdo bo prej stisnil roko kresinjskemu študentu, poltem bi pa rili vanj kakor An-žonka. Naj se gredo solit, pustijo naj ga pri miru! Tako je Vid srečno primaha do domačega vrta ter se spusti nizdol iza kozolec. Od tu se ozira okrog dn prisluškuje. Od svinjakov zasliši neko vpitje, in ko se ozre tja, vidi Marjetko, ki polaga svinjam zelene solate ter jih vabi iz hlevov. Vid stopi bliže ter sestro na rahlo pokliče. Ta se začudeno ozre, pusti svinje in prihiti izza ograje. “Vid! Kdaj — kako — od kod si pa prišel” Tako mu zakliče setra ter ga s smehljajočimi se očmi ,gled|a. Tludi Vid se ji nasmehne in ji stisne roko. Ta Poljančeva Marjetka, dve leti mlajša od Vida, pa je prinesla s polja poln jerbas piče svinjam. Lica ji rdijo; kakor roža je, dasi šele na pol razcvetela. Rokave ima zavihane, nazaj zavezana pisana ruta ji pokriva kite svetloplavih las, sli zgovorna žena ter gre svojo So™*6 ™‘ pot. Dobro se ji zdi, da ga je vsaj toliko ujela; na njivi bo vse to ženicam trikrat natanko razložila. Kaj mislite, Poljančev gospodič je prišel, kar ni majhen dogodek za Kresinje, 'in Anžonka ga je prva srečala. Nista utegnila dosti govoriti, ko se že usujejo šolarji okrog hiše. _ “Jej, Vid, Vid!” vpijejo Manica, Jožej in Lenčica ter navdušeno skakljajo okrog gosposkega brata. Vid se jim smehlja, sitskajoč jih k sebi; pri tem se je nekoliko razve- —AND THE WORST IS YET TO COfflj ce, mar bi lezel počasi. Zdaj je pa tu, a sonce še visoko, yi-soko kdaj bo še noč! če ga r ~ r r - kdo najde tu kaj si bo mislil? Toda pri belem dnevu vendar ne more skozi vas, vsi ga bodo ustavljali, vsj z gnusom gle- ' BFVtARE 1 PlCk-fbCgElsl ■ : 5 j laRTTRlC SHOCKED novico razbobnati. Brž so jo mi pretrgaval po klancih. Se ni-ubrali nazaj okrog hiše iskat koli te nismo .pustili."’ To mu mater ali kogar pač najdejo.—[reče z nekim očitkomin ga “Mati, Vid je prišel! Vid, Vid!” nezaupno gleda, kakor bi ugi-“Kaj pravite? Vid? Kje je?” bala, kaj ima fant za bregom. Mati prihaja izpred hiše. Gleda in spotoma maje z glavo: “Kaj, kako, ti si prišel?” Sin se ji nasmehne ter ji ponudi roko: “Seveda sem prišel, Bog daj, mati!” “Kako, od kod, kdaj ?” ‘ISkj me vidite. Prišel sem — pa 'je.” “A ničnisi pisal.” “E, kaj bi pisal.” “Nu, še zmeraj si sporočil in zmeraj smo te prišli čakat.” “Saj ne utegnete, vidim, polno dela imate v tem času.” Niti roke mu ni stisnila tako toplo kakor druge krati, kajti brž je uganila, da s fantom ni nekaj prav. Kadar koli je prišel 'domov, se je smejal, da je bila vsa hiša polna smeha in veselega pripovedovanja; zdaj se pa samo trudi, da bi se smehljal, a beseda mu ne teče, kar tihoten je in poklapan! Ej, Poljančeva mati ima bistro oko, njdj ne uide nobena grenka misel njenih otrok. Mati Poljanka, ta velika, stasita žena, je jasnega čela,’a ima vendar ne- vezani naglavni ruti, spodrecanem krilu ter zavihanih rokavih. Otrokom je velela odnesti stvari noter, Vidu pa je rekla, naj gre v hišo. Sama je šla, da podkuri ognjišče ter pripravi sinu prigrezek, ne da bi ga vprašala, kaj si poželi,kakor ga je vedno doslej. (Dalje prihodnjič) ------o—— Pomagajte Ameriki, kupujte V kloru honde in mamke. D.................... iiimmiimmiiin ja iz čevlja iz odpete srajce, iz žepa in izpod študentovskega čopa las. Da, kresinj-ski ljudje mu bodo s čela brali, kako je z nji; brž ga bodo spoznali, da je s svojim učenjem propadel in da ni za nobeno rabo več na Svetu. Kre-sinjci imajo bistro oko in bister um, s prstom bodo kazali nanj takoj prvo uro. Vid je hudo utrujen. Kolikor ga ni zdelala pot, mu jemlje moč še bojazen pred negotovostjo. Razen tega mu je bilo davi slabo v vlaku po tistem nesrečnem vinu, použi-tem na jezo in žalost. Po daljšem obotavljanju se je končno le odločil. Naglo jo je ubral po poti do prvih hiš, nato pa krenil po stezi, ki se vije naokrog za vrtovi. Kakor tihotapec se plazi za plotovi in živimi mejami, nikamor se ne mara ozreti, nikogar pozdraviti, kakor da nikogar ne vidi. Ali mu ne prihaja naproti neka ženska? Da, Anžonka je, malico nese na njivo. ’ Sto zlomkov, kaj naj Vid napravi? Naj se ji skrije v seč? No, to bo šele sumljivo. Žena ga brž spozna ter mu že od daleč veselo zakliče: “Jes, jes, sem dejala, je Vid Poljančev ali ni? No, vidim, da se nisem motila, čast Bogu da ste srečno prišli. Prihajate na počitnice, kajne?” “Nu, seveda.’ “Pa se mi le čudno zdi, sem rekla, da prihaja naš gospod tod okoli za vrtovi, namesto naravnost po poti.” “Klemana baba, me že i-ma!” si misli fant ter ji odvrne: “Ah, mislil sem jo mahniti po bližnjici.” “Ste pa zašli na daljico, hi-hihi,” se ljubeznivo zasmeje žena. “Nu, nisem mislil —” “Veste, Vid, tak gospod ste že, da ne vem, kako bi govorila, da ne bom kaj napak rekla. Kar kmalu boste že pravi gospod.” “No, no, tega se ne bojte,” Kaj pravijo zvezde! — Slika nam predstavlja 8 ton težak radio-teleskop, ki ga dodelujejo na Cornell univerzi, s katerim znanstveniki upajo kaj vei izvedeti o sončnem šumu, katerega so prvič zaznali leta 1981. Naprodaj mošt v sodih Naprodaj je mošt iz Concprd grozdjfi, novi 50 gail. sodi. Cena je $50 sod. Takoj dopeljemo, če pokličete EX 4020 ali 4441 fliiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiii Pošiljanje MOKE IN PAKETOV Z ŽIVEŽEM V JUGOSLAVIJO Od zdaj aaprej pošiljamo moko v Jugoslavijo po dveh cenah, dajajoč s tem na razpolago pošiljateljem, da pošljejo svojcem moko s plačano dostavo do Reke ali pa do MESTA PREJEMNI-tor (So hiše). CENE MOKE SO: 1) Vrečo bele moke 100 funtov pošljemo za $9.00 svojega bivališča, .. , IB HH 2) Vrečo bele moke 100 funtov pošljehio za $13.00 V ceni so vračunani vsi stroški za zavarovanje proti polni izgubi (total loss), kbt tudi atroiki prevoza «d.Reke.db'NASLOVA PREJEMNIKA kjerkoli v Jugoslaviji, tako ne bo prejeninlk plačal nobenih stroškov, ko prejme Moke. [ 1 * s]7 | Naia moka, ki {b dobavljamo od poznane 'lirtae ' “ - r veetujomviidife/ki utiih'NOVIH’ S _______ za cenik M naroSilne liste (Ordeč -Ponus). Dostava moke in 'Standard paketov je garantirana. V slučaju izgube pošiilkše, vrnemo denar. PO OBEH CENAH POŠLJEMO ISTO 'KVALITETO; MQKB, KATERA JE SEDAJ PAKIRANA V IZREDNO MOČNE VREČE (OS^™»^!eWiidjo največ MfrWRSk. in to na pet različnih oseb v Jugoslaviji. ODrfiSiuil.^— U URADNE URE: Vsak dan od 9 zjutraj do 5 zvečer. V nedeljo in pondeljek je urad zaprt. D0BR0V0LJNI ODBOR 245 West 18th Street New York 11, N. Y. Telefon: WAtMni «-9018 , LTLTLjmn.rumjmminj^ K. S. K. JEDNOTA ★ ★ ★ ★ ★ POSOJUJE DENAR (Slanom KSKJ pok% otresli (] nečlanom po % obresti ° !• ; J.1' . na zemljifta in posestva brez kake provizije ali bonusa ★ ★ ★ « Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplačuje o mesečnih obrokih. Za pojasnila in informacije piitts na: GLAVNI URAD K.S.K.JEDNOTE 351-53 NORTH CHICAGO STREST fOURT, ILLINOIS NORWOOD THEATRE 6210 ST. CLAIR AVE. V sredo zvečer, 17. nov. ob 8:15 bo vprizorjena na našem odru vseslovenska predstava Glavna atrakcija bo godba PIN & OFF ORKESTER * Poleg tega bo petje in ples. To bo v resnici lepa zabava, Iza to je ne zamudite! V SREDO VEČER OB 8:15! Ill[|[lllllilll[llillllllllllllllllllllllllllllil||||| I B 1895 1948 NAZNANILO IN ZAHVALA Žaloztnega ter potrtega srca naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminula naša preljubljena soproga, mati in sestpa . , * dnej4j biu r°ie“* a. , Pogreb se je vršil dne 13. oktobra iz Anton brdihtL in Sinovi ,pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida. ' I^o 'sv.' maši žadlušnici, katero je daroval preč. $.' Rjtj Rev.thh«r. R. J. Ponikvar, srno jo položili i, v^dpemp'po&tku, v .družinsko-grobnico na pokopališče Kalvarija. j Prav iskreno se zahvalimo preč. g. Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponikvarju, ki je opravil ppgrebno sv. mašo in druge pogrebne molitve, ter truplo pokojne spremil na pokopališče Kalvarija. Iskreno se zahvalimo vsem, ki so poklonili toliko lepih vencev. Dalje iskrena zahvala vsem, ki so darovali za sv. maše. Enako se prisrčno zahvalimo vsem, ki so dali na dan pogreba svoje avtomobile povsem brezplačno. Iskreno zahvalo dolgujemo tudi društvu Danica št. 11 SDZ za vso pomoč in naklonjenost. Lepa hvala vsem, ki so pokojnico kropili, prav tako lepa hvala vsem, ki so se udeležili pogrebne sv. maše in pa onim, ki so pokojnico spremili do | njenega groba. ii< Iskrena hvala tudi onim, ki so dali v dobrodelne namene v njen spomin. Zahvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba ter vso prvovrstno poslugo, katero so nam dali. Dalje se zahvalimo vsem, za izraze sožalja, bodisi potom kartic ali pa osebno, ki so nas tola-«žili. ’ f Končno se zahvalimo vsem, ki so nam na en ali drug način kaj dobrega storili ob tej težki uri. A Ti, preljubljena in nikdar pozabljena, počivaj v miru. Tvoji žalujoči: VICTOR DROBNIČ, soprog JAMES VICTOR, FRANK, sinova MARY E., hčerka Bratje: FRANK, LOUIS, PH1UP in JOSEPH DRAŠLER Sestre: FRANCES, LILLIAN TAPLEY in MILDRED VUCETIC Cleveland, Ohio, 16. novembra 1948.