študijska biblioteka LJUBLJANA V Trstu, v Četrtek. 9. avgusta, Leto VI, Posamezna številka 36 cent. Letnik L9!3 izbama dam zjstraj razen T - L 38 za 1 stMec Lic mozmnstvo aneiaa i i bb prostora L L—* u oftmrt* savodor L % Uredništvo in npravniibro: Trst ulica S. Francesco d Assisi 20. T«, lefon 11-57. Dopisi naj se poiiljajo izključno ur^iniilvu, oglasi, rekla-soacife in denar pa upravniStru. Rokopisi »e ne vračajo. NefaanLir&n* pisma aa ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edinost». Poduredniitvo v G o r i c i : ulica Gio*ač Carducci iL 7, L d. — TeJei. IL 327, Glavni in odgovorni urednik; prof. Filip Peric* Vzgoja deklic Pred; neka.] dnevi sem sel po «snJ glavnih ulic našega mesta. •B3So je okrog* pol enajste ure zvečer. Tedaj že precej pozno. Nenadoma je prišla po ulici družba mladih, ljudi. Videlo »e je, da so imetniki. Športne o-bleke, težki čevlji, palice in nahrbtniki. Nekateri, posebno deklice, so bili tudi brez nahrbtnikov. Družba je bila precej vesela,, kakor je ob takih prilikah navada. Od daleč se je zdelo, da Veeel-je ne presega mere dostojnosti. Ko pa so prišli bližje, sem videl stvari, ki so mi same od' aesbe ustavrle korak. Šes&najst do osemnajsti etne deklice so bile med mladeniči približno enake starosti. Deklice so kričale (petje to niti od daleč na bi'lo), ko pijanci in se zaletavale v hoji. Ne trdim, da so bile pijane, morda niti pile niso, morebiti so to delale iz s »rov* prešernosti, ker so pozabile na svojo mladost in na svoj spol. Značilno je, da se fantje, ki so bili z njimi, niso tako grdo obnašali, kakor da jih je malce sram. Le eden izmed njih je roai vredno taksirati njih obnašanje s tem. da jih je na javni cesti brcal z nogami v tisti blagorodni del telesa, ki1 se med nami po navadi ne imenuje. Nato je iub.sta.la le še večja pre-desTOost im krik. Dejali bi: prizor za bogove. Da, ampak zelo žalosten prizor ca bogove. Preje prizor, ki ga je lahko vrag vesel. Saj smo že **dzabiii. Če so postale svobodne da lahko hodijo same v kin^, na izlete, morajo biti vredne te svobode. Ženska bi v javnem poklicu, na izletu ali kjerkoli nikoli ne smela pozabili, da je ženska,, da mora za vsako ceno ohraniti svojo spodobnost, čast in druge žea^sko vrline, s katerimi stoji m paide. Če tega ne zna, je pokaaaJa, da ni vredna svobode. Če s« na izletu tako obnaša, da po svoji sirovosti prekaša mladeniče, je opij uvala Žecfiko čast. Ona bi morala biti čuvarica spodobnosti mnogo bolj kot moški, ona je tista*, pred katero mora biti moškega srasn za njegovo grdo obnašanje in ne narobe. Seveda bo rekla katera, da s tem trdim, da je moškemu več dovoljeno kot ženski. Tega ne! Tudi moški je grd, kadar je sirov. To trdim, da je moški bolj izpostavljen grdim stranem življenja in bi marala biti ženska tista, kr mu v tem oziru kaže pot navzgor. Danes pa se mi zdi, da so deklice, ki so tako nenadoma stopile v svobodo, te svobode še nevredne. Nazaj v stare čase ni več mogoče. Goto jadikovanje, kako je bilo včasih, še ne bo rodijo sadil. Treba pa bo deklicam po kasati pravo pot, po kateri naj hodijo. Naj obranijo lobodo, v kolikor je ta z ozimni na novo nastali socialni položaj tn z oziram na to, kar je dobrega na nji, neizogibna. Povedati pa je tr^ba novemu ženskemu pokoienju, da svoboda vseg-a ne do»valjuje, da ne smejo zavreči biserov, ki so krasili ženski značaj, in obleči mesto njih pla&č sirovosti. Nove vzgoje, drugačne vzgoje bo treba tem deklicam potom staršev, Šole knjig- ii časopisja. Ta vzgoja bo težja, mnogo težja, kot je bila prejšnja, & bo plodonosnejša. t Če bomo pa to vzgojo zamudili, ne bomo ustavili toka Časa-zgodilo pa se bo resnično, kar so stari kmetje že pred vojno prerokovali, da bodo starši morali klicati svojim sinovom: «Beži«te fantje, dekleta gredo!» F. B. Iraiia smrt po A v pinks „F. 14" Um se to m mero sdss is fctf ffta Proa wst o smrti po dmornikove posadke PULA, 8. Tekom včerajšnjega večera so silni žerjavi pulskih prm tonov dvignili z morskega dna podmornik «F. 14». Med navzočimi) častniki, mornarji in delavci je prišla do vrhunca skrb za neznano usodo ljudi, ki so jih zakrivale jeklene stene 45 metrov dolgega podmornika in ki o njih že od poldneva ni bilo več nikakih vesti. Zdravnik kapetan Guerrien je dobil kmalu po 20. uri, ko se je podmornik prikazal morski gladini, ki se še ni docela pomirila, nalog, da se kot prvi odpravi v podmornik, iz katerega se je polagoma dvigal dušeč plin. Z masko na obrazu se je spustil dr. Guerrie-ri v notranjost podmornika, a kmalu zatem je zaklical: «So vsi mrtvi!» Ta vest je napravila na vse. od admirala do poslednjega mornarja zelo globok vtis. Vsi so pokleknili. In potem je dr. GueiTieri z veliko težavo spravil na krov podmornika pod poveljnika UicBcha, ki' so ga prenesli na vojno ladjo «Bri!ndiSE». Pa se je izkazalo, da se bodo ostale žrtve le s težavo spravile iz podmornika in danes zjutraj ob 8. se je odpravil sprevod vojnih ladij, pontonov, ki so nosili podmornik, in čo'lnov v pulsko luko. Psdiorflik v povesi prisfaiSio Žrtve blagoslovljene V ladjedelnici Scogrlio Ulivi se je medtem že tekom noči pripravili dok, v katerega je bil ob 10. uri položen podmornik, na katerega zadnjem koncu je bilo videti veliko luknjo. In vanj ni bila prodrla samo voda. v kateri je utonil del posadke, marveč spričo spoja vode z aku* muiatorji', v katerih je bila večja količina neke kisline, so se pričeli1 širiti po prostorih podmornika, v katere voda ni mogla vdreti, dušljivi plini. Ti so zadušili ostali del posadke. Izgubilo je življenje vseh 27 mož, ki so bili v pocLmomiku, od poveljnika Wiela in Častnikov Fontaniveja, Murasa, Zor zel le do Uicicha, Carrazza, Masserija in do poslednjega strojniškega pripravnika. Tekom dopoldneva j« prišel don Odorizi, da bi blagoslovil žrtve, ki pa so še vedno ležale v podmornik u. V njem je bila še vedno večja količina vode in tudi dušljivi plini še niso bili izčrpani. Poveljnik Del Greco je vedno znova skušal, spustiti se v ladjo, a zaman. Malo pred poldnevom je prispel iz Trsta poveljnik armadnega zbora general Ferrarin, ki so ga sprejeli admirala Slaghek, FoschinA, general Bernardi in poveljnik Pellegrini. Šele okro^r poldneva se je posrečilo mornarjem, opremljenimi s posebnimi maskami proti plinu, spraviti iz podmornika prvo žrtev. Nato so sledile po vrsti še ostale žrtve, polagoma druga za drugo. Don Odorizi jih je blagoslavljal. Bolesten vtis v Puli Mornariški poveljnik v Puli Slaghek je odredil, da se izvrši pogreb 27 Žrtev jutri ck>poWne ob 8. uri. Udeležili se ga bodo najvfšji zastopniki mornarice. V Puli je napravila vest o tragični smrti posadke podmornika «F. 14» zelo bolesten vtis. Na javnih in zasebnih poslopjih so se izvesi&e zastave na pol droga. Štifta tazijflb nitttaiHc RIM, 8. O nesreči podmornika pri Brionskih otokih je včeraj državni podtajnik, animiral Si-rianni' podrobno poročal načelniku vlade. Kot doznavamo, je trii podmornik «F. 14» tipa «Fiat-Saa Giorgio* z obsegom 225 ton. V dolžini je meril 45 metrov, v širini pa 4.50. Plul je lahko z brzino 13 vooJov na uro na površini in z brzino 8 vozlov pod morsko površino. Poveljeval mu. je korvetm kapetan VViel iz Padove. Kralj je odposlal v Pulo svojega pobočnika, ki ga bo zastopal pri pogrebu žrtev podmornika «F. 14». Načelnik vlade on. Mussolini in minister vojne mornarice je poslai divizijske mu poveljniku admiralu Foschkiiju sledečo brzojavko: «Z nestrpnim pričakovanjem sem sledil reševanju podmornika «F. 14» in z giobo-ko žalostjo sem izvedel za izgubo posadke, do katere je prišlo kljub temu, da se je rešena akcija vodila z velžko vnemo in z izredno naglieo. Italijanski na^ rod iskreno oi>jokuje mornarje «F. 14», ki so umrli pri izvrševanju svoje dolžnosti.« Vest o nesreči potiraornlKa ▼ inozemstva BUENOS AIBES, 8. Izguba podmornika «F. 14» je povzročila po vsej republiki giobok vtis. Predsednik De Alvea«- in ostala oblastva so izrazil i sožai je italijanskemu poslaništvu. Časopisje posveča nesreči globoke in iskrene sožaljne članke. Italijanski' poolanik je odgodil svečan obed in sprejem, ki bi se bil moral vršiti v čast italijanskih opernih pevcev, ki gostujejo v Buenoa Airesu. BERLIN, 8. Nemško časopisje izraža svoje so žal je ob priliki težke izgube, ki je doletela italijansko mornari-co, primerjajoč nesrečo oni, ki se je pripetila mornarici Združenih držav. Časopisje poudarja tragično dejstvo, da je bila rešilna akcija, ki se je vršila tako naglo in tako spretno, kljub temu brezuspešna. «Cittt df miaao» t Kingstjajv RIM, 8. Agencija «Stefani» poroča, da je ladja «Citta di Milano» prispela v Kings'bay. Pričeli sta se žo montirati letali, ki sta bili vkrcani na ladji. Rndnlikfl mrefe v BvMo Tovorni avtomobil padel r propad OVIEDO, 8. V tukajšnjem premogovniku se je zrušil en rov. Nesreča je zahtevala dve človeški žrtvi, pet delavcev pa je ranjenih. Poleg tega se je zgodila Se druga nesreča. Tovorni avtomobil, v katerem se je vozila skupina žensk, je padel kakih 30 metrov globoko v prepad. Šofer in ena noseča žen-1 ska sta bila na mestu mrtva, drugih oseb je težko ranjenih. Letalcu Ferrarin In Del Prele sta um ponesrečila pri nekom poskianim poletu RIO DE JANEIRO, 8. Včeraj popoldne sta letalca Ferrarin ir\ Del PTete pcoetila neko postajališče za hitdropdatie v tukajšnjem pristanišču. Ob tej priliki sta poskusila izvršiti kratek polet a hidro planom «Savoia 62», ki je popolnoana podoben hk£rop4aja.u, s katerim je poveljnik Maddalena lani izvršil polet preko Rusije fn ostale vzhodne Evrope. Letalo je bil naročil argentinski letalec Olivera, ki naflnerava poleteti okrog-obeh Amerik. V teh dneh pa ga je družba, ki ga je bfla kupHa. odstopila Ferrarinu in Del Pre-teju, ki sta se namenila polotiti s tem letalom italijanske kolonije v Braziliji Letalca sta se naglo dvignila z morske gladine. Toda, komaj sta doeegla višino 50 metrov se je letalo nenadoma močno nagnilo na eno stran. Letalca sta skušala zaman, spraviti hidro-piaoi spet v ravnotežje m. že v ttaelednjem hipu- je strmoglavil r murje. Letalo se je raczbilo. letalca pa in brazilski mehanik Cock, ki ju je spremljal, so se> re&iti na ladjo, ki je biLa nemudoma prihitela na pomoč. Toda noreča je hotela, da sta bila ferrarin in mehasik ranjenr. na nuznlh delih telesa. Del Prete pa si je zlomil obe nogi in je njegovo stanje resno. Danes je bilo izdano prvo zdravniško poročilo o stanju majorja Del Preteja, iz katerega je razvidno, da si je Del Prete zlomil kolk in desno piščal. Del Prete in Ferrarin sta skrbno negovana s strani oblaste v in o~ sobja italijanskega poslaništva. RIM, 8. Še tekom noči je letalec Ferrarin brzojavno poročal ministrstvu aeronavtike o ne-seči. On in D<^ Prete sta v usodnem trenutku zaman napenjala vse svoje sile, da bi spravila letajo v ravnovesje, in tako je letalo v naslednjih sekundah srtr-mogiavilo z višine 40 metrov v morje. Vzrok nesreče tiči, kot izgleda, v tem, da je bil hidro-plan napačno montirati. RIO DE JANEIRO, 8. Občkiski svet je na današnji seji svečano sklenil, da se dodeli častno ob-čanstvo Ria de Janeira italijanskima letalcema Ferrarinu in Del Prete ju. lil letaiftt bbtkž oa testatoa Sest vojaških letalcev mrtvih Prekooceanske letalo Dronhica so ponesrečilo PARIZ, 8. Francosko vojaško letalstvo je doletela včeraj dvojna nesreča. V piooudeljek se je dvtgmilo z letališča v Chartresu veliko vojaško letalo, na katero so se vkrcali letalca Laibbć in Le Bourhis in dva letalska narednika. Letalo je imelo nalogo, da preleti progo Pau-Mamz-Strasbourg-Chartree. V Pauju so letalci pristali v popolnem red«. Ko so si obnovili zalogo bencina, so takoj odleteli proti Mainzu. Nad Luzyjem pa je moral biti polet znatno otežkočen. tako da so letalci smatrali za umestno, da pristanejo na tamkajšnjem zsebnem letališču. Iz neznanega vzroka pa je letalo pri pristajanju zadelo v neko drevo, se prevrnilo in zrušilo na tla Ljudje, ki so prihiteli na pomoč, so našli letalo popolnoma razbito. Letalci so bili pri priči mrtvi. Kapetan je bil padel z letala že nekoliko prej. Našli so ga kakih 50 m od kraja nesreče z razbito črepinjo. Druga nesreča se je zgodila na vojaškem letali&ču v Setifu (Alžir). Vojaško letalo, na katerem sta bila en podporočnik im. en motorist, je koj po odhodu padlo na tla in se užgalo. O-ba letalca sta zgorela ORLYf 8. Letalo, s katerim je nameraval napraviti francoski letalec Drouhin prekooceanski polet, se je tekom današnje preizkušnje voinje ponesrečilo. Mehanik je bil pri priči mrtev. Letalec Drouhin in inž. Gianoli sta težko ranjena, racttotelegra-fist pa je zadobil le lažje poškodbe. Stjepan Radić umrl Sinoči ga je zadela srčna kap Vest o smrti in žalovanje v Zagrebu ZAGREB, 8. Danes popoldne je bilo Stjepanu Radiću razmeroma dobro. Z ljudmi, ki so bili okrog njega, se je četo še šalil. Sedel je v fotelju. Iz Beograda je bil pozvan profesor dr. Ko-s*tić, ki ga je zdravil že v Beogradu, ko je bil ranjen v narodna skupščini in pod katerega pozornostjo se je voditelj KDK še najbolje počutil. Izgledalo je, da je stanje bolnika razmeroma boljše kot včeraj. Nekoliko pred 19'. uro pa mu je nenadoma postalo zelo slabo. Ko so bili nemudoma pozvani zdravniki dr. Wenckebach, dr. Radonićić in dr. Ivančevič in so prihiteli v vilo v Hercegovački ulici, so našli Stjepana Radića že v agoniji. Začeli so mu dajati injekcije, bilo pa je vse zaman. Stjepan Radić je umrl nekoliko pred 21. uro. Zadnjo pomoč mu je nudil župnik iz fare sv. Blaža. Na vest, da je umrl voditelj KDK, so odhiteli hrvatski omladinci, 20 po številu, ki so stra-žili okrog Radićeve vile. po mestu ter raznesli žalostno vest. Ob 10.30 so se pričeli zapirati po vsem mestu javni lokali ter so se prekinile vise kinematografske predstave. Po ulicah, posebno prod uredništvi zagrebških listov, so se pričele zbirati množice Zagrebčanov, ki so potrti komentirali vest o smrti predsednika KDK Stjepana Radića. Stjepana Radića je zadela srčna kap. vtis v iMs ra Wm Današnja seja narodne skupščino bo posvečena pokojnemu Stjepana Radiću BEOGRAD, 8. Vest o smrti Stjepana Radića je napravila v prestolnici silno bolesten vtis. Bliskovito se je razširila po vsem mestu in poedina uredništva tukajšnjih listov so takoj izdala kratka poročila na letakih. Posebno porazno je vplivala vest na Ljubo Davidovića. Zvečer so politični krogi zatrjevali, da se bo vlada sestala bržkone še tekom noči, da sklepa o eventualnih ukrepih. Jutrišnja seja narodne skupščine bo proglašena za žalno. Pred uredništvi' rpoedkiih listov se še vedno zbirajo velike množice, ki živahno komenti)-rajo tragično vest in pričakujejo novih poročil. LJUBLJANA, 8. Proti 22. uri se je nocoj bliskoma razširila po Ljubljani vest, da je umrl Stjepan Radić. Ljudje sprva niso hoteli niti verjeti, da se je kaj takega zgodilo. V tajništvu SDS se je ravno vršila konferenca odbornikov ljubljanske politične organizacije. Sredi živahne razprave je prispela vest o Radičevi smrti. Sprejeta je bila z izrazi globoke žalosti in navzočni so stoje poslušali* pretresljivo osmrtnico, ki jo je govoril poslanec dr. Kramer pokojnemu predsedniku KDK. Godbi, ki sta svirali na vrtu restavracije in kavarne «Zvez-da», sta utihnil L Povsod je občinstvo razpravljalo o nesreči. Na nekaterih poslopjih so se iz-veside črne zastave. Poslovni odbor KDK je izdal poziv na javnost v Sloveniji, naj manifastira svojo bol spričo smrti voditelja KDK in naj se iz v osi jo na vseh hišah žalne zastave. Mir v Zagrebu ZAGREB, 8. Predsednik KDK Stjepan Radić je umrl nocoj ob 20.55. Vest o njegovi smrti se j« naglo razširila po vsem mestu, v katerem se je pričelo splošno žalovanje. S posameznih poslopij so se izvesile Črne zastave. Po mestu je vse mirno, samo posamezne skupine meščanov se zbirajo po uHcaii in komentirajo smrt Stjepana Radića. Policija je izdala stroge varnostno odredbe. Po ulicah krožijo policijski stražniki na kolesih. *** t Stjepan Radić Predsednik KDK Stjepan Radič se je rodil 11. julija 1871. v vasi Trebarjevo pri Sisku kot sin siromašnih kmetskih starišev. Osnovno šolo je obiskoval v domači vasi. V Zagrebu je dovršil pet razredov gimnazije, iz šestega pa jo moral izstopiti zaradi udeležbe pri demonstraciji proti tedanjemu madžarskemu nasilniku banu Khuen Hedervaryu, ki je banoval na Hrvatskem. Takrat je prvič potoval v Rusijo. Nastanil se je v Kijevu, a se kmalu spet vrnil v Zagreb in nadaljeval gimnazijske študijo, a je bil iz sedmega razreda ponovno izključen in po odgonu poslan v svoj domači rojstni kraj. Ko je dovršil po privatnih Študijih maturo, se je vpisal na zagrebško pravno fakulteto, toda ko jo dve leti nato pri proslavi 300-letnice bitke prr Sisku Khuena Hedervaryja imenoval «,xiadžarskega huzarja», ga jo sodišče obsodilo. Kasneje je študiral v Pragi. Tudi tu je bil obsojen, ker je skupno -z drugimi hrvatskimi omladinci leta 1895. javno zažgal madžarsko zastavo. Bil je ponovno obsojen in je nato spet odpotoval v Rusijo. Pa so je kmalu skrivoma vrnil v Prago, kjer jo pričel izdajati list «Hrvatska misao«. Pozneje je odšel v Pariz, kjer je dovršil visoko šolo političnih ved' z odliko. Leta 1899. se je spet prikazal v Pragi in je deloval kot novinar, a so ga izgnali. Naselil se je v Zemunu. Od leta 1902. pa je bi-i val stalno v Zagrebu, kjer je prevzel tajništvo zedinjene hrvatske opozicije in na novo izdajal mesečnik «Hrvatska misao». V tem svojem listu je v seriji člankov sestavil program HSS, ki jo je pričel organizirati skupno s svojim bratom Antonom. Leta 1910 je stranka dosegla devet mandatov v hrvatskem taboru. Leto nato je bil še enkrat obsojen. Vojno je preživel v Zagrebu. Po prevratu je na novo organi* ziral svojo stranko in vodil na-» prara Beogradu negativno politiko. Pred tremi leti pa so se radU ćevci odločili za popolno preoricn-tacijo svoje politike in za pozitivno delo. Novembra meseca lanskega leta je bila osnovana KDK in ji je Radić predsedoval skupno s Sve-tozarjem Pribićevićcm. 20. junija je streljal v skupščini Punifia Račić in spričo takrat dobljenih ran se je v veliki meri poslabšala bolezen Stjepana Radića, ki ga je 8. avgusta 1928. zadela srftna kap. y ■ —— Deto v ineslavensRl nor. ikupJflnl BEOGRAD, 8. Narodna skupščina je danes nadaljevala razpravo o vladni deklaraciji. Debata se še danes ni zaključila in se bo jutri nadaljevala. Na dnevnem redu jutrišnje seje narodne skupščine bodo nadaljevanje debate o vladni deklaraciji, predlogi o bemski prometni konvenciji, o izročitvi Pani-še Račića sodišču in o nekaterih drugih manj važnih •zadevah. PA|UZ, francoske bo t kratkom objavljen 8. Vsebina angleško-oskega pomorskega sporazuma bb v kratkem objanrljona. Verjetno je, da se bo objava izvršila istočasno na Francoskem in v An-flijL mnmu iinflffl Ijlnna Melos bo izpuščen, čim bo plačana sveta, ki io roparji zahtevajo ATENE, 8. Roparji, ki so u-grabili pri Janini troje grških politikov, so včeraj izpustili My-lonesa, bivšega grškega finančnega ministra- Izpuščen je bil po noči v nekem gradu, kjier je moral čakati jutra v mraza ki neprestani nevarnosti pred vol-kovl Mylomes je moral hoditi oeem utr, preden je oročilu o umoru miličnika Cerkvenika nobene besvede žigosanja tega zločina nobeno besede, s katero bi izključili solidarnost našega dnevnika z maščevalci tistih, ki so bili pravično obsojeni od italijanskih sodišč, in nobene besedo, e katero bi bili izrazili sočuipe in ogorčenje slovar.'Ta prebivalstva, ki je ljuliio Cevk ve rak a, ker je čuval vse i-je-ove đ&Lrine. Clankar tako tolmači naše poročilo, kjer smo rekli, da se stavi ta umor v zvezo s procesom, v katerem je bil Cerkvenik ena glavnih prič proti mladeničem, ki so bili obsojeni radi žalitve kralja in načelnika vlade: «Zločin je zares političen in dokazuje, da je tu nekdo, ki je pripravljen ubiti vsakogar, ki ljubi italijansko domovino in ji služi. Bodite torej previdni, Slovani Italije, da si ne nakopljete smrtne kazni !»> Z crzirom na to nam stavi član-kar ta-lo dilema: ali gre v tem oziru za neprostovoljno uredniško nezgodo ali pa "za slabo prikrito izražanje solidarnosti z motilci in zločinci. Zahteva od nas odločen odgovor. Mi mu na to odgovarjamo: Ne gre ne za eno ne za drugo. Naše stališče je že od našega postanka nasproti kršiteljem zakona jasno in odločno izraženo. Mi smo za pokornost zakonom, za točno vršitev državljanskih dolžnosti in zato obsojamo vsak zločin in posebno take, ki so naperjeni proti življenju vsakogar, posebno tistih, ki so le vršili svo:e zakonske in državljanske dolžnosti. Tudi v borbi za pravice in koristi našwa ljudstva nam imajo služiti 1« zakoni in zakonita sredstva. To stališče smo vedno neomajno, odločno in jasno tastopali. Zato so nam ne zdi potrebno, da bi vsak krat ob vsaki pr:'l;ki in v poročilu o vsakem zločinu, naj bo političen ali navaden, še posebej Izreklr svojo obsodbo ali ogerče-nje. Posebno se nam ne zdi niti v najmanjši meri potrebno, da bi obsodili kak zločin zato. da nas ne bo kdo smatral za solidarnega s tem zločinom. Mi bi lahko citirali ese polno poroči? v «Popolo di Trie-ste» in drugih listih, v katerih se poroča o najgrših zločinih, ne da 1h bila izrečena niti najmanjša besedica obsodbe. In kakor ne more nobenemu resnemu človeku pasti na um, da bi tem listom očital radi pomanjkanja izraza graje solidarnost z dotičnim zločinom, tako vrnemo tudi mi zahtevati, da ni potreba niti nam, da bi ob vsaki priliki ponavljali svoj čredo. Naj zna «Popolo di Trieste*>, da jo naše stališče — stališče zakona in pravice, da smo in bomo vedno naše ljudstvo navajali na pot zakonov in lojalnosti, da pričakujemo uresničenje naitti teženj le od pri zadevanja na podlagi zakona, pravice in pravičnosti in da zato obsojamo vsako kršenje zakona, tem bolj pa take hude zločine, kakor jo tisti, ki je bil izvrSeo nad nesrečnim Cerkvenikom. Vse to poudarjamo ob tej priliki samo, da damo tisti jasni odgovor, katerega je zahteval od nas cPopo-lo di Trieste»: dasi so ti nazori jasni saoii ob sebi vsakemu, ki spremlja n&še pisanje in delovanje objektivno, trezno in dobroverno. Moika noša Prejeli smo in objavljamo sledeče misli o poletni moški modi: Pritisnili so pasji dnevi in mnogi moški so z zavistjo gledali na kratke ženske rokave ali pa sploh brezrokavne obleke©."" Zavidali so tudi njihove gole vratove, med lem ko so so sami potili pod jo-pi-či pod vratom pa še zadrgnjeni z ovratnico, tako da so se počutili kot bi se -njihova telesa nahajala do vratu v hermetično zaprtih loncih, iz katerih ne more utekati para. Drugi pa, sicer zaenkrat Se v manjšini, so stvar rešili popolnoma na kratko, po logičnih zaključkih. Mislili so si najbrže sekam tako-le: «Vročina je. Telo se poti. Jopič! toži i^oveka, ovratnica ga pa duši. Ženske so pametne v tem 02:1 u, kar se tiče pasjih dni, bolj od nas moških, zatoni hodijo brez ovratnic okoli. One imajo tako modo. ki je že javno priznana. Mi imamo pa drugo, ki nas teži, nas spravlja v slabo voljo. Kaj bi bilo, ako bi šli proti zastareli modi?» In res, na ulicah ao se pojavili, tu in tam, mladeniči raznih slojev, ki so pustili ovratnico in jopiče kratkomalo dotTia Hitro jih je opazila množica njihovo število se je počasi množilo. Oru,°ri pa, in ti so bili mnogi, 90 jih gledali z zavistjo, kot so prej gledali z »avist-jo tudi ženske, in se šs naprej potrpežljivo potili pod *epiči in zadrgnjenimi vratovi. N'so si ra-rreč šo upali kršiti pravila do sedaj javno priznane mode. Po mnogih dnevnikih so se že oglasili pisci, ki zastopajo boj proti jopiču. Število teh bojeviiikov se stalno širi. Vsak pač lahko razvidi, da srajca in hlače stanejo manj ko srajca, ovratnica, hlače in jopič. Komur ni na srcu zdravstveno stališče, bi lahko zagovarjal novo nošo vsaj z ekonomičnega stališča. Jaz jo zagovarjam z obeh stališč, ker sem jo spoznal za praktično v vsakem oziru. Oglejmo si nošo, ki so jo razširili predvsem pasji dnevi, z zdravstvenega stališča. Kjer se je prej šopiril jopič vrh srajce, se sedaj nahaja sama srajca, ohlapna, naravnost izpostavljena solnčnim žarkom. Skozi srajco grejejo solnčni žarki naravnost telo. pospešujejo izhlapevanje potu, dopuščajo kroženje zraka. Ko gre tako napravljen človek po solncu, se čuti lahkega, veselejšega, kot je bil prej, ko je Še bil tako brezpo-trebno obremenjen. Zdi se mu, kot bi se solnčil na solnčni kopeli. Ako opažamo nošnjo moških, od malih do velikih, opazimo, da so dečki že od^ nekdaj praktično oblečeni, da že od nekdaj, ko nastopi vročina, nosijo maje brez rokavov ali s kratkimi rokavi. Pozneje pa, ko odraščajo, se približajo noši odraslih, si nadenejo «komat», si zadrgnejo «§trik» okoli vratu ter, tudi še v slučaju pasjih dnevov rosiio vrh vsega jopič. Da je to nezdravo radi potonja, pač lahkb vsakdo spozna. Da je precej nepraktično, menda tudi. In da stane dosti več denarja, kot da bi se u-porabljalo samo resnično potrebno, je neizpodbitno. Vzrok, da se jopič 5e precej dobro drži na svojem mestu, je menda samo navada in Ščitenje stare mode. Moda bi nam morala biti sveta samo do gotove meje. Ako pa postane škodljiva našemu zdravju, mislim, da prav brez Skrbi lahko udarimo po nji. Posebno, kar se tiče odprave jopiča, sem gotov, da se ne bo 1. če, najsibo gospod ali gospa, mlad ali star, pohujšal nad čistimi srajcami. Ako se pa komu zdi vso to pregrešno in proti dobrim običajem, si lahko, v protest, natakne sredi poletja zimsko suknjo, svobodno mu. Upam, da mu teira veselja nihče ne bo kratil, posebno oni ne, ki se tako lahke in zdrave počutijo brez ovratnic ia jopičev. R. £L iflsi dot*ite Kresm-ce, ki so pravkar iinsJe. Prodajajo se v tiskarni «E-ii-nos-t» v ul. S. Franceseo 20 tei v knjigami Štoka. Rojstva« smrti in poroke v dne 5 avgusta 1928. Rojeni: 10 (mrtvorojeni 1) mrtvi: 3; poroke: 17. Dne 6. avgusta 1928. Rojeni: 9; mrtvi: 12; poroke: 1 dne 7 avgusta 1928. Rojeni: 12; mrtvi: 7; poroke: noberve. Iz tržs&fcega življenja Nezgoda kolesarja 29-1 etni mehanik Viktor Cotom-bo. stanujoč v ulici F. Dobniia št. 153, se je peljal včeraj zjutraj s svojim kolesom iz Kopra proti Trstu. Ko je dospel do ovinka, ki ga j tuž, Tistnliai mi Je izginila Antonu Dorniku, stanujočemu v ulici Rab a t ta, je zmanjkala listnica s 54 lirami. Policisti iščejo krivca. Ne nosi pačke brez dovoljenja! Ker so zalotili pri njem puško s patronami pa brez dovoljenja — so naznanili orožniki sodni oblasti Mihaela Marego, starega 65 let iz Placute. Pobarala sta nabrani vojni materij aL V teh težkih časih — zlasti pa v dneh te vročine, ko je počivalo skoro vse dolo in je bik) še manj zaslužka kot sicer, je veliko brezposelnih pobiralo po hribih, na katerih »o se vršili vroči boja v svetovni vojni, staro že napol pre-pereio in zarjavelo železje. granate itd in nosilo vse to prodajat. Tako sta morda pobirala železje tudi Jožef Gravner star 45 let, iz Šte-veriana, sedaj stanujoč v Solkanu, in Franc Poren, star 43 let, tudi iz Šifverjana. Toda — kdo bi na-nabrral in se trudil, če je bilo mogoče dobiti žetezie že nabrano. In sicer nabral ga je odvetnik Cezar Caedioppo — seveda ne lastnoročno — na svofem obširnem posestvu, hoteč ga deloma prodati deloma porabiti zase. Toda —- nekega dne je vse Železje iaginilo. Odvetnik je zadevo naznanil orožnikom, ki so pričeli iskati — in našli Gravner j a in Korena, ki da sta nabrano železo prodala. Zagovarjati se bosta morala pred sodniki. Rojeai, mrtvi in poročeni v Gotici Od 30. pret. meseca pa do 5. t m. se je v Gorici rodilo 13 otrok moškega in 3 ženskega spola; skupaj 16. Umrlo pa je 6 moških in 5 žensk; skupno torej 11. Med mrtvimi so tudi sledeči: Katerina Mervic. 22 let; Anton Bresan, 92; Judita Fakin, 22; Karolina Klanj-&ek, 9 meseo-v; .Tožs«f Cei 22; Fr. Sovdat, rudar 19 (iz Kal-Koritni-C6/; JoAei SfJil«oj, 78. — Forek je bilo 8; med te*ni ao se poročili: Artur KristjanfiK z Izidoro Miku-Ika Andrej Maver z Emilijo Bra-Aleksander Budol, bančni u- cesta napravi v bližiini kraja Motite mu je privozil naproti avto TS 71. s katerim se je peljal proti Ga-zonu koprski notar dr. Josip Arti-co, 34 let star, stanujoč v ulici F. Crispi. Kolesar nevarnosti ni zapazil pravočasno, šele v zadnjem hipu se je umaknil, a medtem je že privozil mimo avtomobil in ga sunil -z levo svetilko. Golombo, ki je padel s silo na tla, se je močno poškodoval po vsem telesu. Še z istim avtomobilo je bil prepeljan v Koper kjer ga je okrajni zdravnik pregledal in obvezal. Ker pa so bile njegove rane precej resne, je bil prepeljan v tržaško bolnico, kjer je bil sprejet v X. oddelek. Zdraviti se bo moral dobe«- mesec. Z zida Je padel Petletni Andrej Apollinari, stanujoč v ulici G. Orlandini 5t. 176, se je včeraj popoldne igral z drugimi otroci na hišnem dvorišču. — Sedel je na nekem zidu. pa je prt tem padel na tla z višine kakih 3 m in so močno poškodoval po vsem telesu. V mestni bolnici, kamor jga je bil spremil oče, so ga sprejeli v X. oddelek. Utopljeni neznanec Včeraj opoldno so našli v morju pred nabrežjem 3 novembre truplo neznanca, ki do večera ni bilo že identificirano. Utopljenec je star približno 40 let. Na sebi je imel črno obleko, nrzke rumene čevlje in belo srajco z rdečimi progami. Ur« zal se Je Dominik Trimhoii, 21 let star, stanujoč v ulici XX Sottembre Št. 51, je bil včeraj popoldne zaposlen na posLaji Sv. Andreja. Čistil je okna na železniških vozovih, pri tem pa se je pri enem takem oknu urer.al v desno roko tako močno, da se je moral zateči v mestno bolnišnico. Tukaj so mu rano izprali in obvezali. Ker pa ni bila rana huda je lahko takoj zapustil bolnico. Vesti zjiorlškega Goriške mestne Testi Delo občinskih stražnikov v seča j ali j a V mesecu juliju so občinski stražniki napravili 143 konfcra-vencijonov. In sicer radi občinskih prestopkov 24 —- radi prehitre vožnje avtomobilov 5 — radi avtomobilov s premočno lučjo 3 — radi avtomobilov brez luči 1 — radi kole« brez -zvoncev 38 — radi koles brez luči 1 — radi premajhne pažnje na živino 7 — radi vožnje s kolesi po drevoredu 27 — radi psov brez nagobčnika 12 — radi avtomobilov, ki so vozili na levi mesto na desni 2 — radi več vozov, vo-. denili od enega samega voznika 1. Romanje v Barbano. Dne 24. avgusta t. 1. se vrši romanje na Barbano pri Gradežu. Romanje organizira vodstvo apostol s tva molitve v Gorici, ul. Malino 9. Spored romanja je sledeč: Iz Gorice se bo odšlo na 24. avgusta ob pol šestih zjutraj. Zbirališče na Travniku pri cerkvi sv. Ignacija. Romarji odide)o v Barbano. Takoj popoldne odhod iz Bar bane v Gradež od tam v Oglej. Zvečer okrog osme ure se romarji povrnejo nazaj v Gorico. Vožnja po suhem in po mo pri nas romarski shod. Gotovo se *»>o te erkvene pobožnos-i udeležilo veliko romarjem rz ceJe Spodnje Vipavske doline, kor ima ta. shod že svojo staro tradicijo. LOG PRI VIPAVI Na Veliki šmaren Kot vsako leto tako bo tudi letos gotovo veliko ljudi iz Zgornje Vipavske doline poromalo na Veliki Šmaren k visoki in ponosni cerkvi Matere Božje v Logu. Tam se bodo našli znanci in sorodniki iz vseh strani Vipavske doline in si povedali to, kar jim na srcu leži. kar jim je v srcu sladko. Letos bo za romarje v vsakem oziru po-streženo. IDRIJA Žrtev Idrijce V teh vročih dneh — kot smo že zadnjič poročali — so bregovi reke Idrijce in drugih potokov čudno oživeli. Vse se je hitelo kopat, vse je hotelo ohladiti svoje ude v hladnih valovih Se dokaj mrzle reke. In vsakdo je bil prepričan — da bo Idrijca zahtevala kako žrtev. In res jo je. Pred nekaj dnevi se je kopal v reki med drugimi tudi 16-letni deček Karel Lapa jne. Nenadoma mu je prišlo v vodi slabo in izginil je v valovih. Njegovi tovariši, ki so zapazili nesrečo, so mu takoj skočili na pomoč, toda izvlekli so na suho ie mrtvo truplo. Na kraj nesreče je nato dospela pregledovalna komisija. ki je dovolila, da se sme deče& pokopati. Avto pa Je povozil V petek, 3. t. m., se je ponesrečil nad Crnim vrhom na cesti 50-letni Anton Krapež, posestnik in prekupčevalec z maslom, jajci itd. doma na Colu št. 29. Ko se je vračal proti domu, je privozil za nJim tovorni avto trgovca in posestnika A. Pagona iz Godoviča, katerega je vodil Šofer Florijan Albrecht Is Idrije. Krapež je, d& bi si prihranil nekoliko pešpoti, hotel skočiti na avto med vožnjo, toda to se mu od posrečilo. Padel je pod avtomobil in zadnje kolo mu je popolnoma zmečkalo desno roko. Nato je privozil na. mesto nesreče neki drug avto, ki je odpeljal ranjenca v Idrijo v bolnišnico. Zdravniki so takoj izvršili operacijo in mu roko, ki bi se ne mogla zaceliti, pri rami odrezati. Ranjenec pa je ponoči, radi prevelike izgube krvi, umrl in je Še pred smrtjo izjavil, da ne zadene šoferja nobena krivda. TTuplo je bilo nato preneseno v mrtvašnico in v nedeljo popoldne pokopano na tukajšnjem pokopališču. Pokojnik zapušča vdovo in pet nepreskrbljenih otrok, katerim je bil dober in skrben oče. Naj v miru počiva! Dež. V pondeljek, 6. t. m., je po ne-neznosni soparici, ki nas je mučila že toliko časa. padlo končno vendar nekoliko dežja Deževalo je z malimi presledki skoro vse dopoldne, toda za tako razsušeno zemljo, kakor je bila ravno sedaj, veliko veliko premalo. Seveda boljše je nekaj kot nič, bomo vsaj lažjo počakali drugega dežja. Narava, ki je kazala Že naravnost preža-lostno sliko, pa bo vsaj nekoliko oživela. Iz trža$kej>okrajine ŠEMPOLAJ Blagoslovitev novih zvonov in drago Pod tem naslovom je priobčila «Edinost» št. 185 v soboto dopis ki ne odgovarja resnici glede k umovanja pri velikem in malem zvonu. Velikemu je kumovala gospa podestatova Brovedoni iz Nabre-žine in malemu gospa Lupinčeva iz Šempoiaja. Tudi ostala dva zvona sta bila okusno ovenčana s svežimi belimi nageljni in zelenjem, kar je gotovo več vredno, kot suh papir. — Okrasila sta jih prečen-ska in praprovska dekleta. Toliko v pojasnilo, da ne bo netočnosti in nesporafzunal jenja! Znanost m umetnost vi Roentgienovi žarki — dmigače poznani' tudi kot X-žairki — so dame« v službi ne le medicinske TTtanosti, nego tudi industrije. Človeku omogočijo namreč pogled v notranjost raznih izdelkov, ne da bi mu jih bilo treba raadreti in tako pokvariti. V tem tiči njihova neprecenljiva vrednost. Da se no bcxmo poglobili v Studiranje nijhove lastnosti in kako se porajajo, naj omenimo le, -mešanega klej u zadostuje in klej postane celo močnejši, ko ima to primes. Ko ulivajo razne izdelek iS jekLa, želeja, aluminija in ratnih zlitnin, ostanejo radi v masi zračni mehurčki. Te in razne drug-e hibe pokažejo Roentge-novi žarki. Tudi v industriji za vojno služijo slednji, ulite topovske cevi so včasih neupj* ratane, ker imajo skrite po gre* ške, ki jih šele ti žarki poka>* žejo. Isto velja za komplicirana vžigaila izstrelkov (granat, šrap-nek>v>, ki se mnogokrat pokvarijo preden je dovršeno poslednje delo na njih. S časoma bodo Roentgenovl žarki postali nujno potrebni v vsaki večji industriji. — F. M. Gospodarstvo Plansarstvo Gorati svet in ostro podnebje ustvarita povsem poseben način gospodarjenja. Glavna panoga tega gospodarjenja je planinsko pašništvo in živinoreja, ki temelji na tem. Pašnike nahajamo po vseh evropskih državah im tudi po drugih celinah, kjer tvorijo velik de4 gospoci&rskiht dobrin. Vendar pa največkrat ne moremo primerjati alpskega planšarstva s pašništvom drugih celin. Naši in sploh vsi alpski pašniki imajo razen dono-s«. živinorejsko-mlekarskih dobrin še svoj posebni pomen za živinorejo ki torej kmetijstvo. Pian-šarstvo nam vzgaja prvovrstno plemensko živi 10, ki jo odlikujejo vse najboljše vrline rejno-sti in pred vsem mlečnosti. Gospodarsko opredeliti pojem teočitno, toda neprestano. ivJLkih sto aiparaiov bi začelo čbeiovatii, Če bi kdo poskusil vdreti v ponočnem času v muzej. Vse deluje tako izvrstno, da ni z-manjkal doslej še nobeden predmet. Šipe in okviri so iako opreitnJjeni z žicami, da bi tatkoj zazvonilo, če bi se jih kdo le dotaknil. Prostor, v katerem so mali zlati predmeti, se zapre ponoči z železnimi vrati- Samo trije zelo dragoceni pre; 8. Rtm-brajiKitova «i\xi®ba moža»; 9. Raiae-lova «Madocici na prestolu. obdacKi s svetn\ki»; 10. Re 1 linije va s RHioftn»; 11. Carpacci^j^ MKiižni pot» in 12. Vermaerjeva: «Mlada žena z vrčema. Nov aanari^ki oddelek, natrpan z deli prve dobe Amerike, predstavlja razvojno zgodovino amerišk h držav. Razsiava z domovi iz kolonijalnih naselbin v Novi Angliji je prvevrsto*. in ohranja navade iei š^ge iz vsake dobe novega sveta. Po Failertoaii- im '0wm ii Mi Skozi mnogo let je bila temperatura na luni piedmet velikega nese g I as j a med astronomi in definitivna rešitev tega problema se je izvršila šele nedavno. TPa navzlic temu Še vedno naletimo na zmede v pojmovanju in mnogokat čujemo iszjave, ki so si medsebojno nasprotne. Včasih slišimo, da je luna mrzel, mrtev svet, od drujje strani pa zopet, da vlada na njej skrajno visoka toplota. Ni mnogo let od tedaj ko je neki poznan astronom izjavil, da so 1 unski kraterji velikanske vdolbine na širnih planjavah letskečega se ledu, ta led pa da so zmrznjeni lunski oceani. Na žaiost pa je bil edini dokaz, ki bi potrjeval to njegovo teorijo, trditev, «da je ta&o videfcr». jHiPo je, da. je edini način, s kaitanm moremo rešiti vprašanje, ta, da lunino temperaturo izmerimo. Prva vredna opazovanja luninega iaaarivanja je izvšil Very. Kanala so mu, da vlada na onem delu luninega površja, kamor padajo solnčni žarki navpično, s»li*a vročina. Verjevi zaiključki! niso vs«4ta^ kor bili na splošno sprejeti kot pravi in šele v letu 1923 so merjenja m računi Cotolentza, Lampi an-da in Menzela potrdili v splošnem njihovo pravilnost. Da izmerimo toploto, ki pri-haja od nebesnih teles, potrebujemo skrajno občutljivo pripravo, ki se imenuje «termocoup-le». To je neke vrste top-iocner. Prirejen je tako, da vzbuia majhen elektriški' tok, ko hitro je nanj namer jena kaka toplo-ta», pa Če je še tako neznatna. Del radiacije, ki pride od lune do nas, je le odbita soLnčna toplota, ki ni luninega površja prav nič pomagala ogreti. Svetlobni valovi so maiogo krajši1 kot toplotni valovi, ki jih oddaja lu- na sama in zato jih medsebojno lahko oddelimo. Ako postavimo na pot obojim valovom stekleno ploščo ali celico z vodo, bodo svetlobni valovi z lahkoto šli skozi, tipični toplotni valovi pa ne. Poslednje lahko radi tega oddelimo in jih izmerimo. Opazovanja in merjenja so pokazala, da znaša temperatura najbolj vročih krajev na luni približno 120 stopinj Celzija. Za dvajset stopinj je tam bolj vroče kot znaša toplota vrele vode. Teorija torej, da je lunino površje ledeno, ne bo držala Ako bi mogli postavili na luno goro ledu, bi se v kratkem času raztopila in se nato najglo spremenila V paro. Ne bi rabili peči tam, kar na bližnji skali bi si lahko ocvrli par jajec! Človek bi se vprašal, zakaj je pa na naši zemlji tako zmerna temperatura dasi je oddaljena od sodnea približno toliko kot luna. Odgovor je lahek. Luna nima. ozračja, na njenih ra&sež-n:;'h planjavah ni oceanov — na naši zemlji pa imamo vode in zraka v obilici. Določena rimo* žina vode ohranja v sebi petkrat toliko toplote kot enaJta množina kamena, če je temperatura pri obeh enaka. V naših oceanih se tekom dneva nabira ogromna množina tio plote. Po noči, ko trdo zemsko površje naglo izgublja svoje pičle zaloge toplote, se slednja iz oceanov izgublja le počasi. Po vrhu vsega je vsa naša zemlja pokrita s toplo zračno odejo, ki ovira prehitro ohlajevanje in vzdržuje po dnevu in po- noČJ skoro isto temperaturo. Naš dan traja dobrih dvanajst ur, lunin dan pa (mišljen od soln-čnega vzhoda do zahoda) pa traja kaj- štirinajst dni; enako dolga je tam tudi noč. Golo in nezavarovano lunino površje ima torej dolgo dobo razgreva-nja in enako dolgo dobo ohlajevanja. Tekom prve nastane silno velika vročina, tekorn druge pa nasprotno prav silen mraz. Pred nekolikimi leti Je Detzius izračunal, da na nočni strani lune pade temperatura (lo 8(1 (Dalje na IV. strani) nmg^BH JU HHmHH SSIB9H T BH S tužnim srce i naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem žalostno vest, d« je naša nad vse ljubljena mati, tašča ln stara mati jRa Ml rej. UMaat v dobi 74. let, v torek, po dolgi in mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu preminula. Pogreb nej ozabne pokojnice se bo vršil v čc rte k, 9. t. m., ob 6. uri pop., iz hiše žalosti Barko vi je-Boved. BARKOVLJE, 8. avgusta 1928. Žalujoče družine: K^ećlč, ŠUerlj, Rebec. VINO ISTRSKO na-boljše vrste, pristnost zafamčena, dobite zaloin ki in gostilničarji v vsaki množini: Istrski teran, burgundec, pinot in belo malvazijo. Najnižje cene. Vsaka pošiljatev se izvrši takoj. Naslov: Nikola Draghicchio - Pa-reoso. 692 VIPAVSKO VINO. Kmetijsko društvo v Vipavi ima veliko zalogo izvrstnega do-«a;«ga, namiznega in desertnega vina in Kupci se vabiio. 760 POROČNA soba, 2 stekleni omari, divan, nasltnjač, svetilka na petrolej, se prodajo po ugodni ceni. Via Carpison 16, III. 826 MIZARSKEGA pomočnika sprejme takoj mizar Renko. Via dell'Istria 54. 827 14-LETEN DEČEK, ima veselje do brivske obrti, išče mesta. Postojna 57. 828 HIŠE, vile, gostilne, posestva so tukaj m na Sušaku (Jugoslavija) na prodaj. Pojasnila daje posredovalec J. Pegan, Ma-tulje. 829 PRODA se hiša z osmimi prostori, kopalnico, plinoaa. vrtom, sadovnjakom. Gorica, Torreote 9. BREZPLAČNO žeti mesta gospodična s pok*iniro, srednjih let — govori slovensko in nemško — k otrokom ali kot opora gospodinje v boljši hiši, najraje v Gorici. Naslov pri tržaškem upravništvu. 815 ZALOGA papirja. Uvoz in izvoz na vse kraje. Cene ug®dne. Tvrdka G. Dollinar, Via Ugo Poiunio 5, Trst. 252 POZOR! Radi selitve prodam vse manufakturno in galanterijsko blago, po zei4 znižanih cenah. Cenjeno občinstvo ima sedaj najugodnejšo prilikq nabaviti si za mal denar najboljše blago. Pridite In prepričali se bodete! Pavel Kunstek, Sturje pri Ajdovščini. 816 PEKOVSKI učenec, krepak, od 14—1« let itar, s« sprejme takoj. Viktor Jejčič, Dobravi je 105, pri Ajdovščini. 824 BABICA, avtorizirana, sprejema uuseč«. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 322 BABICA Emerschitz - Sbaizero, diplomirana, sprejema noseče, moderna oprema, zdravniška pomoč, dnevna branari-na L 25. Via Farneto 10 (Ginnastica, podaljšana). lastna vila, telefon 20-64. 308 NAJBOLJŠE OBUVALO za ženske, moške In oirohe v najmodernejših barvah in po najnižji ceni dobite edino f- PRI REBCU Trst, Via Carducci št. 36 FALCERI LUIG1 ZALOGA POHIŠTVA Tnt.fla ftnisria 10 (*Mtte) ii 12.1. ulitr. Poročne sobe, orehove, bukove, topolove, kostanjeve, mahagonijeve itd. Lakirano ku-hfnjsko pohištvo z mramorjem ali brez tega. Žlmnice z žimo ali volno. = Vzmeti od L 60.— naprej. 50*-Prodajajo se tudi posamezni kosi. --Najnižje oane v Trstu.-- Za domače čiščenje priporočamo S1DOL najboljše čistilo za kovine. SIRAX neprekosljtv čistilni prašek za aluminij, baker in eoujt. CEREOL vosek za pode, linoleum, pohištvo. LOD18 naša izborna krema za čevlje, (v lončkih z avtomatičnim za piratom.) \mmi\\: M.-CDEPilHf TRST (370) UO CH3N& PLUTIJ Okreečevalno sredstvo« predpisano od zdravniiklh avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI in za OKREVANJE LE&&&94A ZANETT1 - TRST - Via Mazzinl m PODLISTEK V. J. KRIŽ ANO VSKA: (160) Fajčevina \ Roman v Štirih delih ; Iz ruščine prevedel L V. Zjutraj, po prveln zajutreku, je bil grof Se v svoji sobi, ko so m« prinesli pismo. Roka. se mu je zdela znana in nestrpno je raztrgal ovoj ter pogledal najprej podpis; ni se motil — pismo je bilo od; tete. Kaj je hotela od njeg-a? »Prepričana sem, da si boš mojo ravnanje napačno tolmačil; toda to pismo je največje povračilo, ki sem g*a mog-!.i doprinesti v čast spominu svoje drage pokojne sestre,» — je pisala baronesa pl. Da.unTteva. — «Ne grlede na posledice smatram za svojo doižno-st, opozoriti te na to, kar se vrši okrog" tet>e, in o čemer ti ne bi ntliče drug- črhnil besedice. Vkljub vsemu, kar »i mi napravil, mi; je tvoja čast draga, in to. da ne ravnam zaliri>tnjo, ti bodi dokaz moje iskrenost i.» Po tem uvodu je bjax>nesa pi»ala, da vsi okro^r javno govore o stalnih Miličmih irprehodjh z Džemaldinom, in se čudijo, da n» sine- nii^e drug- spremi jati grofice, odkar se je vrnila iz Rusijo. Za iz3>reiiode si nalašč izbirata najoddalje-inejSa in naj samotne jša mesta , samotne po-ti ki gosrto šumo; govore tudi, da so vMeli oba jezdna konja privezana pri oddaljenem lovskem pavi-*jomi v gozdu. Taki slučaji so seseda sumljivi: Čerkez je lep dečko in javno mnenje dopušča možnost, da sta sluga in grofica v nedopustnih odnosa jih, ker je razvratnos-t ruskih žensk dovolj znana. Njih nesramne ljubezenske ptistolovščine s UutaaTskimi spremljevalci na Kavkazu m Krimu so znane po vsej Evrosp*. Baronesa je zaključila svojo izpoved s tem, da ona kajpak ne pripisuje nobene resnosti' tem klevetam, toda smatra za svojo dolžnost, opozoriti nečaka, da pravočasno nekaj ukrene ter napravi konec lahkomaseteiemu ženinemu obnašanju, ki poraja za grofa in grofico žaljive govorice. Pod prvim vtisom je grof hotel raztrgati pismo. Milica ni biLa zmožna takega »dajđikva in ni mogla tako nizko p«usi.i; toda zlodej izkušnja-veCt, ki preži v temnih globinah človeške duše, je nenadoma prebudil v njegovem srcu eaimničenje, necaupanje in ljubosumje. Resnica je ta, da je Milica zopet privedla s seboj iz Rusije tega gorjana in da ga jemlje s seboj na izprebode! Z bridkimi občutki) si je priklical v spomin tisoč dogodkov ia njih skupnega življenja in prišel do sklepa, da se je Milica iz-premeaila napram njemu, in da je stopido med njima nekaj docela nejasTic-ga, nekaj Efivefa m to od takrat, odkar je šel ponj o v Pefcrograd. Milica je bila raadražljrva, nervoana, hladna in tako zatopljena vase, da je večkrat nanj pohabila žn se mu včasih, celo izognila; nato je hkratu postala nežna in dobra, toda v splošnem v hiši m bilo soglasja. Neka skrivna moč je preotonaMla njeno dušo^ toda ali je res mogoče*, da bi bil Dremal din vzi-ok temu? 2e samo ta sumnja je vzbudila V30 njegovo strastno ljubezen do žene in v grofovi duši je zašumel vihar. Nekdanje mirno obvladanje ljubljene ženske in težave posJednjih ča&o* nekoliko potlačile to Žgoče Čuvstvo, toda zdaj- je bilo vse pocabljeno in ljubosumje je zaiemnilo ra^rum Notranji boj je trajal nekaj časa; končno se je Beremklau odločil in šel 9 pismom v ženino sobo. Hotel je za vsako ceno pojasniti zadevo; negotovost je bila hujša od smrti... Milica je sedela pred pisalno miso v svojem buduarju; očevidno ie nekaj iskala ali pa morda pospravljala, zakaj eden kovčeg je bil odprt in njegova vsebina razložena po miza. V tem hipu je sedela, skmeč na naslanjaču, ter bita globoko zamišljena. Grof je obstal na pragu in mračno, ne zaupno pogledal ženo; nato je pristopil k njej ter ji predloži baronesiino pismo. — Izvoli prebrati to pismo, ki sem ga ravnokar prejel, — je rekel suho grof. Nenadoma prekinjena, v svojih misiih, se je Milica zdrznila, molče preletela z očmi' pismo in močno zardela; ustne so ji tako drgetale, da ni mogla v tem trenolku niti ziniti. Grofu je bMo dovolj pogledati ženine lesketajoče oči, ki so iz-ražade jeeno zaničevanje, da se je prepiičal o njeni nedolžnosti, in olajšano je vzdihnil. — Očrivklno želi baronesa dovršiti znameniti poskus svojega «gvnialnega» sinka — one-Časliti moje ime, ko ni njemu to i*&pek>. Toda zakaj si mi prinesel to pismo? Morda pa si zares verjed, da sem jaz zmožna imeti ljubavno razmerje s... konjarjem? — ga je vpražaia s tihim, nevoljnim glasom. V tem trenotku je skoraj sovražila moža ter smatrala njegov prihod: s tem podlim pismom xa nameravano žalitev. — Nič takega ne verjamem, če bi kaj takega sumal» tedaj hi te ne bil opozoril na govorice, ki se: širijo na tvoj račun. Tem1 govoricam je treh* napraviti konec. PriM sem, da se s teboj pogovorim o tej stvari, — Je mirno odgovoril grof. Tbda t tem trenotku Mfifca ni bila sposobna mirno razpravljati o zadevi, ki je bila zanjo tako žaljiva; vse v njej je trepetalo, se upiralo, vsa duša se ji' je razbolela. — Od svoje strani se morem odločiti samo za eno, t. j. da odpustim, služabnaka, ki ni nič zakrivil in katerega so nazvali mojega ljubimca Jutri ga pošljem v Vseavjatsko s prošnjo na Dmitrija Pavloviča, naj obračuna z njim inj ga odslovi. Toda vse to ne bo nič pomagalo, zakaj Čim odide Džemaldki, si «gotovo» poieščem drugega ljubimca — tvojega lakaja ali svinjarja ali pa oba... Saj razvratnost ruskih žensk ne poziia meja a vse to podlo klevetanje, vse te lažniv« spletke nimajo drugega namena, nego to doka^-zati. Govorim lažnive^ ker se niisem nikoli usta#-vila v katerikoli gozdarski hiši, ne bližnji ne od^ dal jeni; izbirala sem samot ne j še poti, to je res, to p»a zaradi tega da se ne srečujem s temi ljudmi, ki jih sovražim iz srca, a še bolj preziram. — Umiri se, Milica, in ne izpozabljaj se do takih smešnih pretiravanj; potrudil se bom napraviti konec tem obrekovanjem, toda jaz nisem niti za Mp verjel v te gnusne klevete... Prekinil ga je zaničljiv ženin smeh. — Ti nisi verjel?! Ti? Ali mis nisii nenadoma pred4ožil to pismo, da bi na mojem obličju zasledil dokaze moje krivde, računajoč bržkone^ da se bom izdala ko me tako nepričakovano na-padteš? O, dobro razumem in dobro sem precenila tvoje ravnanje. Če M bil ti zares moj zaščitnik, bi mi ne bil pokazal tega žaljivega paipirja, ampak. bi ga vrgel v obraz čarovnici, ki si je drznila obdolžiti takega nizkega dejanja žensko, ki nosi tvoje ime... Jeza jo je davila in priman j kalo ji je diha. Grofu je bilo težko, da je drago bitje, ki mu je zaupalo svojo usodo, užaljeno in trpi, toda istočasno se je veselil, da je žena nedolžna, in njegovo ljubosumje se je poleglo. Postal je mehak. IV. c£D stopinj Celzija pod ničk>» tega izmeriti pa nismo mogli do nedavno. Pred nekolikimi meseci sta tako merjenje izvršita Pettit in Nicholson na astronomskem opazovališču na V/ilsonovi gori. Ta dva moža sta dognala, da so zaključki, ki jih je bil napravil Deizhis nepravi in da pade temperatura na nočni strani lune mnogo npže kot je on menil, pade namreč do 160 stopinj Celzija pod ničlo. Tekoči zrak je za celih dvajset stopinj toplejši! Točka na luninem površju, na kateri sta vršila svoja opazovanja, je bila skoro diametralno nasprotna solneu, torej na polnočnem meridianu. Povsem možno je, da je temperatura proti luninem «jutru» celo mnogo nižja. Kako hitro se pa površje o-hlaja, kadar preneha biti ogrevano od solnca? Tudi na to vprašanje nam odgovarjata ista opazovalca. Prilika za tozadevno opazovanje se je ponudila tekom zadnjega luninega mrka. Lunin mrk, kajneda, nastane, kadar zaplava luna v senco naše zemlje. In tedaj, ko je v senci, je solnce ne ogreva. V teh par urah ona ne prejema toplote, pač pa jo izgublja. Na kraju njenega površja, ki je bil opazovan, je tik pred mrkom znašala temperatura 80 stopinj Celzija nad ničlo. Ko hitro je zeruska senca padla nanjo, se je začela naglo ohlajati. Tedaj, ko je nastal mrk popoln, je že temperatura bila sto stotini r>od ničlo. Preden je bil mrk končan, se je ohiadii-JL se za. dvajset stopinj. To skrajno hitro ohlajevanje je skoro neverjetno. V teku dobrih par ur je razliika v temperaturi dosegla 200 stopinj; od vročine, v kateri bi voda skoro zavrela, je padla do takega mraza, kot ga na naši zemlji ni bilo še nikoli. Kako lahko bi se človek na luni prehladili Iz teh dejstev pridemo do novega dejstva: skalnato površje lune more toploto le malo ohranjati. Navzlic silno pekočemu solneu ne more toplote dovolj globoko vpijati vase. Ko bi na njej kopali navpičen vodnjak, bi najbrž prav kmalu naleteli na hud mraz. Kakšna je torej temperatura na luni? Sklenili smo odgovoriti na to vprašanje, pa smo našli, da znaša ta od točke nad vrelo vodo pa tja dol do tako hudega mraza, d«, je treba najobčutljivejših aparatov, da zaznaano spAoh, da je še nekaj toplote. Če bi kaka katastrofa uničila naša morja i« naše ozračje, bi tako podnebje imela tudi naša zemlja. Na srečo se to ne bo zgodilo. Pravim na srečo, a to ka£3 na sebičen vidik, kjer človek smatra sebe za središče vsega, kajti kako neizrečena neznano«t je življenje med nebesnimi potmi*. Ali naj smatramo luno za «iiesreč 10», ker ne najdemo na njej tiste organske šare, ki ji pravimo s skupnim imenom «življenja» ? V našem lastnem odbiranju, kaj i imamo raje: plesaiivo skorjo ali tako, ki je bakterijsko rastlinstvo še ni doseglo? Prosim prijazne čitatelje, da mi te poslednje besede oprostijo. Zapustil sem kraljestva astronomije, mi se pa pogovarjamo o luni. Prihodnjič, ko boste gledali našega satelita, pa bodisi vsega bledega tekom dneva ali pa v polnem sijaju sredi jasne noči, se spomnite dejstev, ki 3e nanaša i o na njegovo temperaturo, in vprašajte se, če se je njegova lepota kaj zmanjšala radi tega, ker t srno odkrili še nekaj njegovih skrivnosti. Mnogim ljudem so zvezde zanimive radi tega, ker so jim skrivnostne. Astronom se pa radosti, kadar se mu posreči razrešili kako nebesno uganko — dozdeva se mu, kakor da si je osvojil novo trdnjavo v neskončnem vsemiru. Sedaj vemo, kakšna je temperatura. na luni! Po D. H. Menzelu —"F. M. Darovi Ob priliki krsta Davida Riharić so darovali za Šolsko društvo: Fr. Rupo na L 20, Gryo Miljevi« L 10, Anton Ribarič L 30, Anton Ribarič L 10, Marija Poropat L. 10, Ivan Poropat L 5 in Ivan Ribarič L 10. Skupaj L 95. — Blagim darovalcem najsrčnejša hvala; novo krščen emu pa obilo sreče 1 i ŠIRITE 2 „Naš glas" j J Mesečno družinsko revijo! S 2 Naročnina za celo leto 15 L S § Nastov: 3 1 Trieste, Častila postale 348 5 ■______________- —-__! Hod imamo M Me m. Is vsega, kar smo v obeh prejšnjih člankih navedli, se prepričamo, da ljudstvo, ne samo krajevne označbe, ampak tudi -drugačna imena, vse vprek napačno tolmači in jim prisoja kriv pomen. Kako spelje v zmoto tudi priznano zgodovinarje, jeeikoslov-co in krajeslovce taka napačna razlaga gospodarskih ali navidezno gospodarskih imen glede prvotr nega pomena in izvora samtga, oziroma kako so nastala krajevna imena, ki so navidezno i »Puljanko iz živalskih označb, navedem tu iz rojstnega kraja zelo značilen primer, ki mi je služil kot merilo pri presojevanju izvora mnogih krajevnih, navidezno samo ob sebi umevnih označb. V davčni občini Križ pri Toma-ju se nahaja zemljišče označeno z imenom Voiarija. To zemljišče se razteza od kriškega polja dalje proti vzhodu par kilometrov na dolgo mimo Filipčega brda, tja do pol poti med Filipčjebrdom in Storjem. Južno strani Volarije se drži gozdno zemljišča označeno z imenom Žebetinke in, kot nadaljevanje tega gozda, razsežen pašnik imenovan: Kobljak (Pod Kobljakom, Na Kobljaku). Ker je prvotni pomen imen Volarija, Žebetinke in Kobljak že davno pozabljen, si jih domače ljudstvo v zvozi z eno glavnih panog kmetijstva: z živinorejo, po swje razlaga. Kriški občani pripovedujejo — to gotovo po vplivu naobraiencev prejšnfih stoletij, katerim je bito krajeslovje španska vas, — da so baje njihovi pradedje v davnih časih v Ve J ariji pasli vole. Pod Kob-1 jakom ki Na Kobljak u kobile in v Že&etieikah, se razume — žre-beta. Že kot pastirček sem dvomil, da bi se bilo to ustno sporočilo pristno ohranilo od roda do roda in da bi bila razlaga prava, posebno pa glede Kobljaka in Žebetinke ker za mojih mladih let so bili konji na Krasu skoraj redkejši nego medvedje. Ko sem odra-stel in se začel zanimati za razglabljanje krajevnih imen, sem u-gotovil in se prepričal, da je ta prosta ljudska razlaga popolnoma napačna in da se niti z daleka ne približuje resnici, čeravno je pok. č. g. M. Sila, zgodovinar in razlagalec krajevnih in drugačnih imen, menil, da je to lahko mogoče, češ, da že za Rimljanov so redili na Krasu slovito pasmo konj in da nas spominjajo na to konjerejo devinski konjski semnji. Od mladih nog sem natančno opazoval lego, obliko in kakovost površja tega kraja; poznam vsako dolino, breg žleb, vsako steno in grm; vem za vso jame, .brez-dna, jazbine, jačke in natanko mi jo znano tudi izgovarjanje vseh domačih krajevnih o«načb po ljudstvu, iz katerega sam uhajam. Zato sem trdno prepričan, da je moja razfeitra, ki jo tu podajam čitateljem (cEdinoeti*, neoporečno prava V sežanski zemljiški knjigi so vpisana ta imena: Volarija, Žebetinke in Kobljak (v starej&ih zemljevidih: Koblak), a ljudstvo izgovarja Volarijo z mehkim, komaj slišnim odprtim H - Holarija tako da čujemo skoraj čisto: Ola-rija; Žebetinke - Žabetinke (skoraj 2evetinke) in Kobljak s pov-darkom na a - HobKik; stari ljudje, ki so pomrli že pred 40 leti, so izgovarjali ta Hobiak - Houlak. Nasprotno pa, v sežanskem okraju, se izgovarja besedo: vel - ven; besedo žrebe izgovarjajo čisto': žrebe in nikeli: ž*be, kakor na Kranjskem; konja in kobilo imenujejo vselej in povsod čisto in razločno kakor v pismeni slovenščini: konj, kobila. Ce primerjamo izgovorjavo teh živalskih označb, na katere se opira ljudska razlaga Volarije, Žebetinke in Kobljaka, c in nebroj drugačnih — pivcev? so vprašanja, na katera nikdo ne misli ko sliši ime Vodo-pivec. Ker bi se stvar predolgo zavlekla ne bom tu na dolgo razkladal, da Vodopivec ne pomenja vodopivca in kako sem prišel do zaključka, da je ta priimek izpeljanka iz krajevne označbe: doL Zato podajam le končni uspeh mojega razglabljanja. Oni, ki je prvi dobil priimek Vodopivec, se jo v davnih časih naselil v dolu. Zato so ga sosedie o-značili ■z imenom: Vdoljec - Udov-Ijec - Udovijoc - Udopijec; in ker preide v gotovih slučajih b Y| — obliki: Udopijec, katera je naftim pradedom zmešala prvotni pojm in ker je glasovno skoraj enaka označbi onega, ki vodo pije, je nastala sedanja oblika: Vodopivec. Priimek Vedndek kaže, da M bi! izpeljan iz označbe: voda; pa tudi tu nima voda ničesar opraviti, ker je izpeljanka iz označbe: dol; Vdol-šek - Udovšek; ov - u -Udušek - Vodušek. t> Dalje navedem par priimkov, ki so na videz ali vrstna imena ali pa njihove izpeljanke kakor: A-dam. Adamič, Urh Uršič, Aferam. Vas Dane pri Sežani Ima svoje ime po označbi: dno, ker leit V dnu dola. Na zapadnem koncu te vasi, ob dnu se nahaja kmet, kateremu pravijo po domače: Ađam-čič; ta pridevek se je glasil prvotr no: Obdanee, to je: nasetnik ob dnu, ob dnu ležeče vasi Dane. Ta Obdanec se je po času pretvoril V Odanec - Odamec. Tako so nastali tudi priimki Adamič, AdamCič, Adam. Priimek Meden je v sorod- V Trsta, dne 3. avgusta ltfza. z Adamičem, ker je nastal iz oga: med in iz označbe: dno; tedaj naselnik med dni - Med-dan - Medan - Meden. Na Banjšicah na .Kanalskem imamo priimek: Ma- don, ki je to. kar naš Meden. Enakega izvora sta priimka Por dan in Proda*; oba označata prebivalca v dolu pri dnu - Pridan - Perdan ia Prodan, tudi Prodam. Tudi pesniku Valentinu Vodnika se ni niti sanjalo, da izvira njegov priimek iz označbe: dno; njegov praded se ni naselil morda pri vodi, ob vodi, ampak v dnu. Zato so mu sosedje nadeli priimek V dnik - Udnik - Vodnik. Priimki: Arh in Urh, sta to kar: Vrh; Arhar - Vrh ar; UršiČ - VrŠic (iz Vršeč); dalje: Abrain, ki ga ljudstvo izgovarja z zamolklim začetnim a, skoraj: Obram, je sestavljenka iz predloga: ob in iz označbe: vrh - Ob-vrh-an - Ob vran - Obram - Abram; stanovalec na vrhu je dobil ime: Vrh-an - Vrhan; ker je h odpadel, je nastala navidezno živalska označba: Vran in tudi oblika: Vram. Imamo tudi priimke, kateri se ljudstvu zde malo Častni, ker ne vedo, od kod izvirajo in ne poznajo njihovega pravega pomena, n. pr.: Perdec, Ravbar in Gnidovec. Na dolnjem Krasu, v seljanski občini, imamo priimek: Perdec. Pred nekoliko meseci sem se slučajno sešel z možem, ki nosi ta priimek, in videlo se mu je, da se ga nekoliko sramuje in ga tudi misli premeniti. Ko sem mu pa razložil, od kod izvira njegovo nekoliko nerodno ime, so je očividno razveselil tega odkritja in je pozneje izjavil, da ga ne menja «>za noben denar». Zanimivo je dejstvo, da so nahajajo v oni majhni okolici kar trije priimki: Perdec, Peric in Pire, ki so očividno v tesnem sorodstvu med seboj; vsi trije so brez dvoma tri vrste izpeljank iz označbo kraja, kjer si jo začetnik družine s tem priimkom postavil svoje domovanje, to je: pri delu. Zato so ga sosedje označili z imenom: Pri-dolec. Ker pa izgovarjajo Krašev-ci predlog pri - per, je nastala o-blika: Perdolec - Perdovec - Ferdo vc; dol - do v - du, zato: Perduc - Perdec; Perdovec se je pretvoril tudi v Perdivc - Perdic in Perdec; ker soglasnik d za r mnogokrat odpade ali pa preide v t, n. pr. Brdo - Brdjec - Brjec - Bric aH ali pri označbi zemljišča: Bratnje (iz Brdinje), je pri priimku Perdec (i z Perdovc) odpadel d - Perec ali Perle in vsled predeva tudi Pire. V repenski občini, v bližnji okolici Trsta, je več družin s priimkom: Ravbar. Tudi ta priimek si priprosto ljudstvo in tudi marsikateri naobraže-nec krivo razlaga v mnenju, da je Ravbar - ropar. Ustno sporočilo, navadno ravno po izobražencih lahkomiselno sproženo, govori malo spoštljivo o naših ljudeh, ki nosijo priimek Ravbar. Toda, zgodovina teh družin nam priča, da njihovi pradedje si niso prislužili tega priimka morda z ropanjem, ker so bili od prvega "začetka častivredni kmetovalci, kakršni so tudi sedanji potomci: vseskozi odlični poštenjaki. Zato naj se naši Ravbarji ne sramujejo svojega primika ki je navadna izpeljanka iz krajevna označbe: rob. Praded Ravharjev si jo postavil svojo domačijo na robu, na kraj-nem koncu kake višine; zato so mu nadeli ime Robar - Rovbar -Ravbar. Iz označbe rob so izpeljani tudi priimki: Robar, Robec. Ro-bič, Rebek in Rebec. Pri Žužemberku na Dolenjskem v Jugoslaviji leži vas, označena z imenom: Ajdovec. V tej vasi biva več družin s priimkom Gnidorec, kar nam priča, da sta krajevno ime Ajdovec in priimek Gnidovec v tesni zvezi, a sta se tekam stoletij, vsak zase. na poseben način nekoliko potvorila, vendar pa ne toliko, da bi se ne mo^lo spoznati njihovo medsebojno sorodstvo. Že sama oblika označbe sela 2 imenom Ajdovec nam jasno kaže, da ima svoje ime po prvem naseljencu s priimkom, ki se je prvotno podobno glasil. Kaka je bila prvotna oblika in kako se je glasil, spoznamo po priimku Gnidovec; zato mu moramo najprej poiskati izvor in prvotni pomen. Priimek Gnidovec je malo raz-Sirjen; nam najbližje ga dobimo v Rovtah, kjer imamo tudi krajevno označbo: KaJnidoL Gnidovec je na vsak način zložena beseda, in to: iz označb: gafno in dol; gaj no = ograda, staja za živino (na Krasu Imamo jegno in gtino; obo izpeljani iz gajno = dvorišče, ki je služilo nekdaj v prvi vrsti kot staja za živino); tedaj: Gaj n idol — dol, kjer se nahaja prenočišče za živino na planinah in pašnikih. Ta Gajnidol je pasovno tako presneto podoben označbi Kajrddol v naših Rovtah, da smemo z goto- j vostjo trditi, da je eno in isto, kar Gajnidol, in kmet, ki se je tam naselil, je bil po sosedih oznameno-van s priimkom: Gojnidolec, ki se je v narečju postopoma pretvoril v Gajnidovec in kasneje v Gnidovec. Kjer je sedaj vas Ajdovec, se je nekdaj prvi naselil, kakor smo ravnokar povedali, kmetovalec s priimkom Gajnidolec, ra katerega, sodeč po obliki, je nastal sedanji priimek Gnidovec, in prav gotovo se je tudi pozneje tam nastalo selo imenovalo po tem prvem našelai-ku: Gajnidolec — Gajnidovc, ki se je pretvoril, ker jeobdržal naglas na prvem slogu Gaj-=Gajndovec= Gajdovec; kar pa se v ljudski govorici soglasnik G (ali bolje: odprti H) večkrat zgubi, je iz označbe Gajdovec ~ Hajdove-c, \nastal: Ajdovec. Nekaj sličnoga se jo zgodilo pri naših krajevnih imenih: Ajdovščina, Ajševica Ajba, Avča in Avber ter pri priimku Ajdišek (nastal iz Gajnidolšek kakor goriome-njeni Ajdovec). (Konec.) RMHrzlmGŠTI Indijanski Metuzalem Sedaj se mudi v Londonu indijanski poglavar, sto in šestletni «Beli konj», ki izgleda, kakor bi imel samo kakih šestdeset let. Takoj pri prihodu so ga obsedli časnikarji in tem je pravil: «Udeležil sem se vseh važnih dogodkov ameriške zgodovine, zakopal sem tomakavk (bojno sekiro) v znamenje miru z generalom Grantom pod stopnice vvashingtonske palače leta 1876. Bojeval sem se v sedmih bitkah, videl sem prve naseljence s svojimi vozmi prihajati proti velikim prerijam na zapadu in videl sem skoraj vse ameriške pedsednike, ki so vladali v teku mojega življenja. Moj oče, ki je umrl pred nekaj leti v svojem sto in sedem in štiridesetem letu, je poznal še Wa-shingtema. Moja mati je umrla ti-i leta prej v svojem sto in, sedem in tridesetem letu.» Na vprašanje časnikarjev, kako je živel, da je dosegel tako visoko starost, je odgovoril: «Zelo preprosto. Jaz ljubim sveži zrak, vedno sem bil na prostem, zjutraj že ob peti uri, in sem največji del svojega življenja preživel pod milim nebom. Pil sem mnogo mrzle vode, kopal sem se večkrat in vedno v mrzli vodi, jedel in pil sem zmerno. Mnog-ri meea sem zaužil, zlasti bivolsko. človek živi' toliko časa, kolikor &e je živeti namenil in mislim, da bo vedno tako živel.» Nez^orljiv papir Iz Berlina prihaja vest, da je tamošnjemu kimiku Francu Franci u uspelo napraviti tak papir, ki se upira vročini dveh tisoč stopenj in ki je tako rekoč nezgorljiv. Učenjak Franci je odkril kemičen postopek, ki napravi staničnino (celuloza) papirja nezgorljivo, ne da bi to kaj vplivalo na kakovost papirja. Ta papir se bo rabil v prvi vrsti za važne listine in za znanstvene in leposlovne knjige. Zadnji pozdrav Kakor se naši čitatelji gotovo še spominjajo, sta se odpravila gospodična Elsie Mackay in stotnik Hinchliffe na letalu iz Anglije v Ameriko. Nič več se ni čulo, zato je bila domneva u-temeljena, da sta padla z letalom vred v morje. Na obali severno od Wallesa, v bližini Flinta, se je sedaj potegnila iz morja steklenica. V njej je bil papir s tem le besedilom: «Po-zdrav vsem! Elsie Mackay in stotnik Hinchliffe. Padla sva radi megle in viharja.» Steklenica se je oddala policiji. Lord In-chape, oče Else Mackay, in gospa Hinchliffe, vdova po stotniku, bosta pregledala pisavo in izjavila, je li pisava pristna. naročajte in Me „EDINOST" MOC PRETEKLOSTI Roman v treh delih V. J. Krttanovska. provod«) IVAN VOUK. _ . „ L P° P©*? prfporoBooo L m V lmonstvo L rti proH v aaproj poslanemu soookn. - Roman j« iz-is ooloSUa Tiskarna Edinost - Prodalo: Tiskarna » Vio a Froacesco 2*1.. - Knjigarn* J. Via Milano 37 v Trota, - Nar. Kajigoraa. Gorica. " 7. - Katoliška knjigarna, Gorica, Carducci 4. Kraigkar loolp, Postojna. platriM U? Car L lt) mm doM v taHcanl STOKA. Mi pilia nilm reglstarovana udruga s om*f. poroit-rom uradufe v lastni b&i Ola Torre blanca 19, L Telefon 6tr. 25-67. Sprejema navadne hroniL vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge na čekovni promet in jih obrestuje pO 4% Večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema -DINARJE" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. • Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredile. • Obrcsina mera po dogovoru. Na razpolago vornsssue celice (sa£e) Uradne ure za slronkt od 8*30 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt. inserlrujts u Mm\\" Avtomobilska proga Trst-Lokev-Dlvača-Senožeče PODJETJE BRLTNELLI Odhodi s trga Oberdaa Vozni red od 15. junija do 30. septembra. Delavnik: Odhodi iz Trsta: 12. in 17.30. Dohodi v Senožeče: 13.30 in 19. Odhodi iz Senožeč: 7. zjutraj in 18.30 zv. Nedelja: Odhodi Iz Trsta: 7.30, 14.30 in 16. Dohodi v Senožeče: 9., 16. in 17.30. Odhodi Iz Senožeč: 7., 18.30 in i8.35. Listki za tja in nazaj : Trst-Divača in nazaj L 13-—. Trst-Senožeče in nazaj L 16'— Avtomobilska proga Ghiozza-Villa Revoltella-Cacciatore Vsafco nedeljo in pripoznan praznik od 15.30 do 20.30 neprenehoma. Navadna vožnja L 3.— s povratkom L 5.— Odhodi Id prihodi Dlakav Trst - Tržič - Portogruaro - Benetke (Južni kolodvor) Odhodi: 0.30 (in), 5.— (o), 6.05 (b), 8.25 (1), 8.35 (o), 10.20 (b), 15. — (b), 15.10 (o), 17.— (b), 18.20 (b), 18.30 (o), 20.15 (b), 21.50 (b). Prihodi: 5.— (o), 7.42 (o), 10.55 (0), 9.55 (b), 11.25 (1), 12.20 (b), 14.15 (b), 17.25 (o), 18.08 (b), 19.44 (1), 21.45 (b), 0.40 (b). Trst-Buje-Foreč (Državni kolodvori Odhodi: 5.— (o), 9.45 (m), 13.55 (m), 18.25 (m>. Prihodi: 7.50 (m), 12.— (o). 18.20 (m), 21.16 (in). Trst-Kerpelje-Pnia (Državni kolodvor) Odhodi: 5.35 (o), 8.15 12.10 (m), 12.45 (b**), 15.30 19.- (o). Prihodi: 7.40 (m), 942 (b*), (b*), (o). 14.10 (b*), 16.36 (b*4), 19.30 (b*)f 21.08 (o). *) Vozi samo od 1. 7. do 30. 9. **) Vozi samo od 15. 5. do 30. 6. in od 1. 10. dalje. Trst - Divača - Št. Peter - Posto} na (Južni kolodvor) Odhodi: 1.— (b), 5.10 (o), 7.30 (b), 9.05 (o), 12.— (o), 14.40 (b), 18.— (o), 19.05 (b), 20.05 (1), 20.30 (b). Prihodi: 4.— (b), 7.05 (o), 8.05 (1), 9.05 (b), 9.41 (b), 11.45 (o), 13.15 (b), 16.35 (o), 19.10 (o), 21.30 (b), 22.25 (o). Trst-Gorica-Podbrdo (Državni kolodvor) Odhodi: 5.50 (b), 6.50 (o), 12.05 (o), 17.50 (b), 18.30 (o). Prihodi: 7.16 (o), 11.33 (b), 15.25 (o), 20.55 (o), 22.20 (b). Trst-Gorica-Krmin-Videm (Južni kolodvor) Odhodi: 5.30 (o), 6.45 (b), 7.50 (o), 12.30 (o), 14.— (o), 15.50 (b)f 17.15 (b), 19.15 (o). Prihodi: 7.42 (o), 9.20 (b), 12A0 (o), 14.55 (b), 17.52 (o), 18.51 (o), 20.25 (b), 23.10 (o). Št. Peter na Krasa - Reka Odhodi: 5.25 (m), 8.30 (o), 9.43 (o), 11.47 (b), 17.30 (o), 21.20 (o). Reka - St. Peter na Krasu Odhodi: 5.25 (o), 9.30 (b), 11.55 (m), 15 30 (b), 18.30 (o). Divača - Herpelje Odhodi: 5.58 (m), 9.02 (b), 12.20 (m), 16.14 (o), J9.10 (m). Herpelje - Divača Odhodi: 7.10 (m), 8.34 (o), 13.32 (o), 15.36 (m), 18.35 (b), 20.07 (o). Gorica - PrvaČina - Ajdovščina Odhodi: 8.17 (m), 13.25 (o), 19.35 (m). Ajdovščina - Prvačina - Gorica Odhodi: 4.10 (m), 11.15 (in), 17.05 (o). Pomen kratic: o — osebni vlak, b — brzovlak, m — mešani vlak. I — lukMisni vlak.