Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 9. aprila 2020 - Leto XXX, št. 15 2 Vüzemsko žalostno veselje »Lepo te prosim, varuj jo, Evropo staro, čudežno« Takšnoga vüzma, kak se nam zdaj pripravla, so nej doživele ranč generacije naši starišov nej. Vejn samo tisti, steri so živeli že v časi druge svetovne bojne, se spominajo, ka so vüzemski svetki nej o veselji, pričakovanji odrešenja gučali, liki o tom, kak preživeti težke cajte. (V Sakalovci so starejši pripovejdali, ka so Rusi ranč na velko soboto leta 1945 prišli v ves.) Težke cajte živimo zdaj tö. Tak povedano, eške bole težke kak v bojnaj. Vej je pa té neprijatel neviden. Od takšnoga sovražnika (ellenség), kak je té virus, se lidgé bole bojimo kak od sodakov. Té sovražnik je leko vsepovsedik tam, samo ga ne vidimo. Pripravlanje na goristanenje Jezuša Kristuša se je z začetkom postnoga časa eške normalno začnilo, tri kedne smo eške molili štacije ali križno paut, te je pa prišla prepoved, ka ne smej dosta lidi biti na ednom küpi, zatok so te vsi obredi (szertartások) taostali … Na cvetno nedelo smo nej pripravlali püšeu mačic z matenčecom, ka bi ga nesli k meši, naj ga gospaud župnik posvečajo, na velki petek smo nej molili štacije v Sakalovcaj, ka bi se potistim zbrali pri svetlobnom križi, kama so v zadnji lejtaj prišli vörnicke že iz vsej porabski vasnic. Na völko soboto ali vüzemsko nedelo rano smo nej nesli šunko, kolač, gren pa dajca posvečat v cerkev, na vüzemsko nedelo smo se nej lepou zravnjeno odpravili k sveti meši, ka bi vsi vküper doživeli najvekšo skrivnost, goristanenja Odrešenika. Kak so prepovedi vse bole sigurne (stroge) gratale, smo se vse menje vidli. Vse menje smo leko doživeli našo vöro v skupnosti, ka je trno potrejbno. Istina, ka smo svete meše gledali po televiziji. Če rejsan so se püšpeki pa župniki trno potrüdili, zatok je meša prejk televizijskoga ekrana nej gnaka, kak da si v cerkvi in si sam tö sooblikovalec meše. Nika ti fali, fali ti bistvo, fali ti, ka ne moreš po božo tejlo, ne moreš biti fizično vküper s tistimi lidami, stere poznaš pa največkrat sprejemaš ino rad maš. Vej so pa tvoji bratje in sestre v vöri. Letošnja vüzem de zavolo koronavirusa takšna, kak so go doživeli prvi kristjani, steri so se nej smeli drüžiti, ka so je preganjali. Goristanenji Odrešenika so se veselili v svoji domovaj s člani svoji držin. Za vüzemske svetke naj grata »cerkev« vsakši naš dom, gde mo leko doživeli veselje velike noči. Če rejsan de v tom radüvanji precej žalosti tö. Marijana Sukič Alpske doline, Berlin, Pariz, mačih narodnosti želijo av- tudi portugalska inačica. Rim, Benetke, Mostar, Praga torji pesem predstaviti tudi Na straneh našega časopisa - in seveda Budimpešta s Tr- v drugih evropskih državah, zdaj objavljamo slovensko begom herojev, Parlamentom, zato so dali prevode podnapi- sedilo pesmi, ki si jo je na splekipom svobode in enkratno donavsko panoramo ... Videospot nove pesmi »Evropa 2020« madžarskih pevcev Szilárda Nagya in Mise Ragánya nas najprej prav gotovo očara s krasnimi zračnimi posnetki z raznih evropskih prizorišč. Kadri pa so znova in znova prepleteni s slikami o pomoči potrebnih osebah in ljudeh v zaščitMlada igralca in pevca Misa Ragány in Szilárd Nagy - ob pandemiji koronavirusa sta nih maskah: osnovni posodobila veliko madžarsko uspešnico o Evropi namen tega glasbenega filmčka je namreč opozarja- sov pripraviti še v angleščini, tu do sedaj ogledalo že skoraj nje na nevarnost, v kateri se je finščini, francoščini, nizo- dva milijona uporabnikov. v letošnjem predpomladans- zemščini, italijanščini, ruščini -dmkem času znašla Stara celi- in španščini; načrtovana pa je na. Izvajalca pa želita ob tem izpostaviti tudi pomen odgoEvropa 2020 - Himna upanja vornega ravnanja in medsebojnega sodelovanja. Nedavno je še živel sen, Madžarska igralca sta v seki zdaj z nesrečo je tepen. danjem kriznem obdobju poKot toča, strah vse bolj divja, segla po glasbeni uspešnici z Zavetja vsakomur ne da. naslovom »Evropa«, ki jo je v davnem letu 1984 odpel MikČe skupaj stopimo zdaj vsi, lós Varga. Slednji je takoj Vsak zdravi pameti sledi, podprl idejo svojih mlajših Spet veter svež bo zapihljal, kolegov, tako je - s sodelovaBoječim vsak bo roko dal. njem besedilopiscev Szilárda Nagya in Tamása Toldija Zato te prosim, ceni ga, ter aranžerja Istvána Cseha Tolaži le, trpečega. pred kratkim nastala priredba Lepo te prosim, ljubi jo, priljubljene pesmi s podnasloOdpri se pred prihodnostjo. vom »Himna upanja«. Na pobudo Državnega sekrePomagaj ji, ki dala je tariata za cerkvene in narodTi vero, moč in upanje. nostne zadeve pri Uradu predBodočnost pleča ti teži, sednika Vlade je dala večina Zdaj brez Boga več ni poti. državnih narodnostnih samouprav na Madžarskem beNa njenem laškem škornju naj sedilo pesmi prevesti v lastne Zasveti sonca spet sijaj, jezike, tako je skladba na najNaj svet se lepši narodi, večjem portalu za izmenjavo Ko himna nade zazveni. videovsebin že na voljo s podnapisi v bolgarščini, grščni, Zato te prosim, reši jo, hrvaščini, nemščini, poljščini, Evropo staro, sklonjeno, romunščini, srbščini, slovaLepo te prosim, varuj jo, ščini, ukrajinščini - in tudi v Evropo staro, čudežno. slovenskem jeziku (prevod je delo Dušana Mukiča). (https://www.youtube.com/watch?v=M0YZTOqtHbY) Ob matičnih domovinah do- Porabje, 9. aprila 2020 3 Bojan Peček - novinar na slovenski nacionalni televiziji »Malo mo se vsivküper mogli dojstaviti« Bojana Pečka, novinara v soboškon dopisništvi RTV-ja (slovenske nacionalne televizije), smo v naši novinaj pred- den prva smo meli prvoga okuženoga v Sloveniji, samo niške je te ške nej gučo, ka ne smejmo na paut. V Turčiji Pajdaši (Bojan prvi z lejve) so šli na dopust v Turčijo stavili pred dobrim letom dni. Kak smo že te napisali, on dosta v Porabje, pa tüdi v Budimpešto, odi, vej pa večkrat poroča o tom, ka se godi na Vogrskom. Zdaj, gda je zavolo koronavirusa vse na glavau postavleno, sva se pogučavala o tom, kak njemi je gratalo ške pravi cajt vujti iz Turčije, gé je biu s pajdaši na dopusti. - Bojan, gda sva se preminaučo paut za Porabje pogučavala, sva nej brodila, ka va se ob drügi priliki bodjala eden drügoga. »Nej, te sva gvüšno nej tak brodila. Zdaj pa moreva sedeti bar dva metra vkraj eden od drügoga in se skor sploj gledati ne smiva.« - Ti si biu eden od tistih, steri so se v začetki marciuša ške napautili na dopust na tihinsko. Te se je o koronavirusi v Sloveniji ške nej dosta gučalo, znali pa smo, ka je neka lüstva v sausednoj Italiji že zbetežalo. Kama si šau? »Mi, gé nas šest pajdašov, v začetki leta furt radi demo v Turčijo, na mordje, ka te tam leko tüdi tenis zvüna špilamo. 5. marciuša, gda smo šli na paut, je rejsan že guč biu o tom, ka je koronavirus prišo tüdi v Evropo. En je te sploj ške vse normalno bilou in tak smo te odleteli s fligarom iz Beča.« - Kak ste se meli na dopusti? dosta o koronavirusi poročali. V njihovom rosagi so te ške samo enoga okuženoga meli. Pogučavo sam se tüdi s kölnari in drügimi, steri so v hoteli delali, pa so se tüdi oni že malo bole naraj smedjali.« - Ste te leko šli domau, tak kak je bilo planerano? »Smo. Kakšen den prva kak bi mogli titi domau, smo malo v straji bili, ka mogauče fligar več nede mogo leteti. Meli smo eno velko srečo, ka je naš fligar 13. marciuša ške normalno poleto, že drügi den po tistom pa je törški predsednik Erdogan dojstavo vse fligare, steri le- preselila na té srednji stolec, je mela celo paut masko na glavi, mene pa je sploj nej vüpala poglednoti, Te, gda sam zavolo süjoga lufta v fligari malo pokrecko, se je čista k moškomi ob okni po- Dosta cajta so med dopustom preživeli na teniškom igrišči tegnola. Vidlo se je, ka jo je bilou straj.« - Ste se kaj stavlali na pauti od Beča do dauma? »Glij pouleg Porabja, blüzi Heiligenkreuza smo se malo stavili. Tam sam tüdi svojoga padara pauzvo, pa šefe v moji slüžbi, ka jih pitam, ka naj zdaj napravim, sploj zavolo toga, ka je te v Avstriji zavolo koronavirusa že dosta lüstva betežnoga bilau. In te so mi Bojan Peček (v drüžbi s sodelavcoma Jožetom Grguričom in Damirom Gabrom) večkrat slüžbeno iz Ljubljane pode tüdi v Budimpešto slali glas, ka aj »Lepau je bilou. Fajn smo se tijo v té, naš tau Evrope. Tak naj rajši ostanem dva kedmeli, sploj prve dni. Dobro je biu naš eden zadnjih, ste- na doma v karanteni.« gesti pa piti je bilou, pauleg ri je ške normalno, po plani - In kak je bilou biti dva kedna toga smo leko tenis dosta leto.« doma? Brodim, ka malo ležej, špilali. Iz dneva v den smo - Kak pa je bilou na samom vej pa živeš na Goričkom, na po interneti in televiziji leko fligari? Süjom vreji, tak ka si leko šau vidli in čüli, ka je v Evropi »Ge sam meu takšo karto, ka tüdi zvüna. furt več betežnih, pa smo te bi mogo sedeti ob okni. Bila »Gda si doma, recimo, ka že malo bole s strajom bro- sta dva Avstrijca, steriva sta maš par dni fraj in si na dodili, kak mo leko nazaj do- si tak sela, ka sta srednji pusti, ti je fajn gé. Gda si pod mau prišli.« od trej staucov püstila za prisilo doma, pa je nej več - Ka so törški lidge kaj pravli. mene. Ge sam njima pravo, tau tak fajn. Prvi keden, doJih je bilou kaj straj? ka mo pri okni ali pa na kejč je lejpo vreme bilou, je »Gledo sam malo njihove zvünešnjom stauci sedo, nej nej bilo tak lagvo, drügi ketelevizije in sam vido, ka so na sredi. Ženska, stera se je den pa se je malo vleko. Rej- Porabje, 9. aprila 2020 san je sreča, ka sam doma na vesnici, tak ka sam se leko s psom šeto po gauški, drevdje sam rezo, regrat brau in tak ta dale. Kelko se je dalo, sam biu zvüna, vej pa je tau bole zdravo, kak pa sedeti znautra v rami.« - Te, gda si doma biu, si leko brodo tüdi o tom, zakoj je svet zaodila ta velka nevola. Ka praviš? »Eden padar je tak pravo, ka so naša tela evolucijsko za starost 40 lejt napravlena. Medicina je napravila svoje in lüstvo je furt starejše gé. Mi, ka smo okauli 60 lejt stari, brodimo, ka smo ške mladi gé. Narava lekar ne misli tak in nas kaštiga. Preveč si je človek vse k sebi djemau. Malo mo se vsivküper mogli dojstaviti. Nej je fajn, ka morejo lidge zdaj merati, pa ka mo zavolo toga betega vsi prizadeti. Po drügom kraji brodim, ka mo se te, gda de tej nevol konec, malo dojstavili. Tak kak je ške tü in tam v Porabji, ge mam čütenje, ka je prauti tomi, kak je indri, gnesden ške žitek malo dojstavleni. Po drügi strani se bogim, ka zavolo velkih kapitalistov, steri do pejneze gibili, ne bi pa do kakšnih bojn prišlo. Tau bi ške te velka nevola bila. Toga se ges najbole bogim.« Silva Eöry Kejpi: Silva Eöry in osebni arhiv Bojana Pečka 4 PREKMURJE Koronavirus Zavolo koronavirusa so v Sloveniji prva največ nevol meli v Ljubljani in v varašaj pa vesnicaj okauli nje, pouleg toga pa ške v Metliki in Šmarji pri Jelšaj, gé je ške ta baja, ka je té nevaren viruš prišo ta, gé na skrbi starce majo, se pravi v domauve za starejše. Po tistom, ka smo se na levom in desnom tali reke Müre neka cajta dobro držali in se je samo tü in tam v kakši od naših občin najšo okuženi (fertőzött) človek, se je v začetki preminaučoga kedna vse tau vöminilo. Od tistoga cajta mamo okuženih pa tüdi betežnih zavolo nauvoga koronavirusa iz dneva v den več. V Domu starejših občanov (DSO) Ljutomer je prvi zbetažau njihov stanovalec, steri je biu fejst aktiven in se je dosta gibo po samom daumi, pa tüdi zvün njega, in tau čiglij so ta prednji v daumi prepovedali starcom, ka bi ojdli vö. Tak naj bi jim bilou zapovedano, ka leko dejo samo na dvaur ali pa v mali park, steri je pouleg zidine dauma. Ali zdaj tak vövidi, ka so se eni na žalost toga nej držali. Gda je zvedla, ka se je zgaudilo je lotmerška županja Olga Karba včasi zapovedala, ka lüstvo ne smej titi v oba javniva parka, vse tiste, steri so bili v stiki z varovanci DSO pa je pozvala, ka aj se samoizolerajo, se pravi, zaprejo med štiri stene svojoga stanovanja ali rama. Malo več okuženih na enom mesti je pri nas po nauvom tüdi v Dugi vesi pouleg Lendave. Tü so v eno krčmo za 14 dni dojzaprli 27 domanjih (25 jih je iz lendavske, eden iz velkopolanske in eden iz lotmerške občine) lidi, stere so s posebnim busom pripelali s Tirolske. Njihovo paut iz Avstrije je organizeralo slovensko veleposlaništvo v Beči. Silva Eöry »Najvekšo veseldje je, gda smo l Ves Otkovci leži pred vasnicov čila. Vardjam, Olga Pusztai zgotovila, se pa tak odlaučila, bilau odti v zimi po brdjej. Števanovci, k steroj se vcuj je včéjla spaudnji razred, je ka se nede včila tadale, litji de Gnes že nejgajo tašne zimé, drži od 1937. leta mau. Depa trno sigurna (stroga) béjla, delat üšla. »Prajli so mi, ka depa zdaj smo pa že starejši gratali, zatok bi bilau težko. domanjo lüstvo se Zdaj že nej najbaugše töj pri li drži za Otkauvpoštiji, ka trno dosta avtočane, ka se razmej nov vozi, prvim eden-dva če tü. Ta lejpa pokrasta pelala na den.« jina je raztalana Mlada držina je svojo želenje na več talov. Če za par lejt spunila, gda je telko pridemo iz Števapejnaz vküp prišparala, ka je novec, s pravi kraj pri poštiji funtoš leko tjöjpila je Börgölin, z lejvi pa začnila nauvi raum zidati. kraj pa najprvim »Težko je bilau, v pausado brejg Rigo, potissva vzela gora pejnaze. Tisto tim pa Fordjanin fejs dobro bilau, ka sam od brejg, spodkar pri pošte dobéjla stau djezero poštiji je pa Dau. forintov, s tejm smo začniMargita Hegyvári, li zidati. Delavce nam nej po dekliško Pintrbelo plačüvati, dosta poter, po domanjom Držina Hegyvári, (z lejve strani) sin David, mati Margita, čer Bernadett pa oče Pišta doma v mauči smo meli, ka je v vesi pa Prolina, se je Otkauvci dosta mladi bilau pa nam narodila na Rigo brgej, njeni rojstni raum je če smo kaj nej vedli, té nam ali v cinglence ali na pošto vsakši préjšo pomagat. Zdaj zdaj prazen, ka jo je mati na taum trbelo ostati v šauli leko dem delat, tak sam pri- bi že tau nej mogli, ka nejga žalost, lani tü na vekoma töj pa se navčiti. Tak smo bili šla delat na pošto, v telefon- lüstva.« Mlajši so rasli, čer je v prvi njala. Zdaj živé v dolini Dau, vtjüper, ka prvi pa tretji, ski center v Varaši.« pri poštiji s svojim možaum drüdji pa štrti klas, kombi- Tistoga ipa eške dosta mladi klas üšla, sin pa dvej leta star Pištivom pa sinaum Davi- nirano«. Tau je z dom. Rada bi béjla, če bi njena ene strani dobro držina tü bola poznana béjla, bilau, z drüdje pa zatau sem go prosila, aj malo nej, ka so se več nazaj zavrti svojo živlenjsko mogli saméj včiti paut. »Težko je bilau v mla- doma tü. »Ja, tršeči lejtaj, mi smo srmactje belo bi se, depa biléj, ka je mati nej delala, trno cajta tü nej samo oča. Smo trdjé mlajši bilau doma, oča biléj pa so raum zéjdali. V je delo v kosnoj šaulo smo pejški odli, smo fabriki, dja sem tröjdni gratali, dočas smo pa mogla pomadomau prišli. Graube zimé gati okapati pa so bilé, se fejs čujskalo dola vsefale. Istino, po brgaj. Sledkar, gda smo že krave smo nej malo vekši biléj, te že baug- meli, depa sviše bilau, ka béjo avtobus. njé pa kokauši Margita kak mlada penzionistka (s pravi kraj prva) na božičnoj gastronomskoj delavnici Dröjštva Gda sem dja v šaulo prišla, ja, bilau je vse porabski slovenski penzionistov vküper s penzionistkami pa mlajši domanje šaule 2019. leta sem nika nej vejdla vogrstji, doma, ka nej samo sem mojo menje vejd- trbelo tjöjpiti. Moja mati je deklin pa pojbov bilau, steri minau, gda se je mlada držina la, gda sem se narodéjla té üšla najprvim delat, gda so najraj po balaj odli, eške v dola skvatejrala v svoj nauvi pa menje moje materé. Vse sem dja v sedmi klas odla, sausadne vasnice se njim nej raum pri poštiji. V tau časi sem se v šauli navčila, ka dočas je béjla z nami doma. vnaužalo odti. »Ja, dja sam so na srečo ranč iskali poštamoja mati trno tü nej vejd- Ona je tü v kosno fabriko tü rada odla v krčmau po šico na domanjo pošto, etak la vogrski, ka so oni furt slo- üšla, gda so oni popodneva balaj, depa nej dugo, ka je Margita v domanjoj vesi venstji gončali. Drüdji mlaj- delali, sem dja sama béjla z sem dvajsti lejt stara béjla, dobéjla slöjžbo. »Tau mi je ši so bola vedli, ka so meli bratom pa sestrauv, té je vse gda sem se oženila. Doma dobro bilau, ka sem skrak starejšoga brata ali sest- na meni bilau.« pri mamaj smo lakniva- béjla, mlajši so z menov ro pa so se od tisti že nika Mlajši zvekšoga majo svoje li (stanovali) sedem lejt. vred odli v vrtec pa šaulo, navčili, dja sem pa najprvo mišlenje, ka bi radi delali, gda Taum sta se narodéjla čer smo vtjüper prišli domau tü. dejte béjla v držini. Moj brat gora zrastejo. Margita si na Betti pa sin Dávid. Radi bi Njim tü dobro bilau, mena pa sestra sta že tü vedla vo- tejm nej zmišlavala, odabrala prišli es dola k poštiji lakni- tü, ka sem vejdla, gdé so pa grstji, ka sta se od mene nav- si je gimnazijo v Varaši. Gda je vat, ranč zatok, ka je težko so nika nej biléj saméj. Brž Porabje, 9. aprila 2020 5 Kaj počnejo srednješolci in študentje? leko vsi vtjüper« je tašlau, so tak nagnauk zrasli mlajši.« Margita je petdvajsti lejt delala na pošti, gda se je vcejlak za ovakšo delo podala. V Varaši v špitalaj za psihične betežnike je betežnike opravlala. »Najprvim mi težko bilau, depa gda sem se že vcuj vzela pa šaulo za medicinjske sestre zgotovila ob deli, sam raj nazaj. Na leto gnauk ali dvakart pridejo, kak njim vö pride. Zdaj samo agustuša préjdejo na dva tjedna, ka so v decembri doma biléj na en tjeden. Samo so daleč, tau je baja.« Velka radost pa veseldje je, gda se leko srečajo, depa vsikši slobaud na dugši čas mora fejs težki biti. Kak dobro, ka mata sina, steri je zdaj tü z njima doma. »Ja, Dávid je zdaj béjo štirtresti lejt star, v Varaši v eni fabriki dela. Dobro, ka je z nama doma.« Obadva z možaum sta v penziji, mauž kak invalid že deset lejt. On se težko djéjba, križ ga tü boli. »Tak brodimo, ka je tau zatok prišlo njama, ka je traktorist béjo, pa so tisti stari traktori Margita s svojo drago vnukicov Kloe doma v Otkauvci fejs trausili, tejlo je dosta moglo mejla tau delo kak na pošti, trpati. Tašo bole leko delo ka sam taum sama béjla. ta opravi, dje ka kaj stjöja Rada sem delala vtjüper z tü, najraj grajovi gulyaš. drügimi delavci, betežniki Ja, dja sem pa tak, v rama, so tü dobri bilej, če se je po- furt djé delo, tjöjati, pečti vse kazo kakšen problem, smo vred meti. Gda dober cajt ga rejšili. Petnajset lejt sem pride, v gauštjo trbej titi, na delala taum, od tistec sem njivo pa dosta vse obrediti üšla v penzijo že pomalek tri kaulek rama. Delo furt djé, lejta.« samo aj zdravdje bau.« Či Betti je béjla receptorka v Njena sestra Ildiko je zgotovila Slovenskom daumi, gda se je na Univerzi v Ljubljani, s svojo njena živlenjska paut daleč držinov žive v Novom mesti, na tajinsko obrnaula. »Betti je brat Djauži pa v varaši Dunaodišla v Anglijo, taum se je keszi. Njij tü trno rada ma, oženila, za deset lejt se raz- za njau je najvekšo veseldje, péjtala (ločila). Znauvič se kak pravi »gda smo vsi leko je oženila pet lejt nazaj, ma vtjüper kak lani na božične eno dekličino Cloe, zdaj je svétke. Doma smo biléj vsi, béjla štiri lejta stara, sploj čer, sestra, brat s svojimi drje lejpa. Dobro živejo, véjdi žinami, raum se je napuno se ji tam, samo, ka včasik z radostjov, veseldjom, dosta ji faléj rojstni daum. Depa smo se smejali pa pogučavavečkrat gončéjmo po skypi, li. Tau je trno dobro.« se véjdimo, tau trno dobro, Klara Fodor ka etak leko gončéjmo. Gda Kejpi: arhiv držine je tavö v Anglijo üšla, te eške Hegyvári pa Agica Holec tauga nej bilau. Vsakši tjeden sem péjsala pisma, ona Zaradi uvedbe digitalnega pouka in omejitve gibanja so se znašli v novi situaciji tudi dijaki in študentje. Nekatere smo vprašali, kaj počnejo v »prostem času«. Noémi Illés iz Sakalovcev je dijakinja monoštrske gimnazije Mihálya Vörösmartyja. Kot je rekla, zdaj ima več časa za kuhinjo, saj zelo rada peče peciva. Ob tem se pripravlja tudi na poletni jezikovni tečaj. »Zelo pogrešam vaje v sakalovski slovenski folklorni skupini, je rekla zmeraj nasmejana mladenka. Sedaj imam več časa za učenje slovenskega jezika. Res upam, da se bova lahko poleti s sestro udeležili poletne jezikovne šole v Ljubljani. Tega programa do zdaj še niso odpovedali.« Noémi Illés s malo sestrično Panno Rada gleda filme v nemškem, angleškem in slovenskem jeziku, da bi si obogatila besedni zaklad v teh jezikih. ŽELEZNA ŽUPANIJA Začne se delo Kak vsigdar bola toplo sonce sije, tak je vsigdar več dela vanej. Istina, sprtolejšnjo delo se je že februara začnilo, gda se je drejvge pa grauzdje obrezavalo. Depa zdaj, kak začne vse zeleno gratüvati, tak nagnauk bi vse trbelo naprajti, zato ka ovak dolazaostanemo, trava gorzraste, drejvge vöpožene. Ranč tak na njivaj pa v ogradcaj se že tö začne sezona, saditi trbej šalato, lük pa vsefele eden za drügim. Tisto, ka je zdaj nej vküp- pa tapograblano, tisto že sledkar vse pod travov ostane. Zato je zdaj taša sila, aj se drejvge vse obrejžejo, ogradci pa njive spucajo. Bálint Labritz z Gornjega Senika je dijak (11./C) Kmetijske Kak pavri tak občine se tö mosrednje šole v Vépu. V prostem času veliko pomaga staršem na kmetiji in v sadovnjaku, saj ve, da ob spomladanskih opravilih rajo brigati, nej ka bi tazaostašteje vsak človek, šteje vsaka pridna roka. li z delom. V Železni županiji po vekši varašaj občine za tau Bojan Dončec je doma v Slovenski vesi, najbolj ga pomirja delo na vrtu. »Zdaj je čas setve stročnic (grah, fižol) in tudi začimbne delo majo firmo, stera parke vredi ma. Za te firme, stere vse te parke prejkmajo, se delo že ranč tak februara začnilo, gda so vse okrasne drejvge pa grmauvge obrezali. Zdaj, ka je že bola toplo, že travo kosijo, pa kak mrazi odidejo, do rauže sadili. Dela majo zavole, zato ka občine so od leta do leta več zeleni parkov naredli, zato ka tau je vlada v prejšnji Bojan Dončec rad dela na domačem vrtu lejtaj fejst podpirala. Pa ovak tö, baukše pa lepše je, če med rastline se morajo pomladiti,« je povedal fant, ki se je po zaključku digitalnih učnih ur gimnazije v Monoštru z veseljem odpra- betonom najdeš malo zelevil na domači vrt. ne trave pa drejv, gde si leko malo dolasedeš pa se skriješ, Benjamin Domján živi na Dolnjem Seniku, obiskuje prvi letnik Univerze Istvána Széchenyija v Győru. V prostem času skr- gda fejst sonce peče. bi za svojo kondicijo z utežmi, ob tem se veliko sprehaja in teče na obrežju reke Rabe. Karči Holec LRH Porabje, 9. aprila 2020 6 OD SLOVENIJE... Za ukrepe tri milijarde evrov Za izvajanje ukrepov pri zajezitvi, obvladovanju in preprečevanju širjenja epidemije bo država iz svojega proračuna namenila tri milijarde evrov. Prvi paket ukrepov izboljšuje socialni položaj ljudi. Samozaposleni, ki se bodo v posebni elektronski aplikaciji izrekli za prizadete zaradi krize, bodo za mesec marec prejeli 350 evrov, če bodo dokazali upad dohodka v primerjavi z mesecem februarjem 2020 za vsaj 25 %, za april in maj 2020 bodo prejeli po 700 evrov, če bodo dokazali upad dohodka v primerjavi z mesecem februarjem 2020 za vsaj 50 %. Hkrati bo država krila tudi vse pripadajoče prispevke za socialno varnost. Pomoč je namenjena tudi vsem rednim študentom s prebivališčem v Republiki Sloveniji, in sicer v višini enkratnega kriznega dodatka v višini 150 evrov, ki se izplača do 30. aprila 2020. Upokojenci imajo pravico do izplačila enkratnega solidarnostnega dodatka, z namenom, da se zagotovi višja socialna varnost najšibkejših upokojencev, katerih pokojnine so nižje od 700 evrov. Uvaja se tudi dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije COVID-19. Do zneska v višini 200 evrov bodo lahko upravičeni zaposleni v zasebnem sektorju, ki imajo osnovno bruto plačo nižjo od trikratnika slovenske bruto minimalne plače in so zaradi opravljanja svojega dela v času epidemije nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oziroma so prekomerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije. Za čas trajanja epidemije zakon predvideva 30-odstotno znižanje osnovne plače funkcionarjem, med drugim tudi predsedniku republike, predsedniku vlade in vsem ministrom ter državnim sekretarjem. Ukrepi iz tega dela zakona ter iz aktov, sprejetih na njegovi podlagi, se uporabljajo do 31. maja 2020. 2. april 2020 MEJE MOJEGA JEZIKA SO MEJE MOJEGA SVETA ali kako je svet postal pre(majhen); A VILÁG KICSI, IL MONDO È TROPPO PICCOLO V branje pošiljam razmišljanje osmošolca Giulia Brunetta, porabskega učenca iz Slovenske vesi. Izjemen učenec z madžarsko-italijanskimi koreninami, ki obiskuje Dvojezično osnovno šolo Jožefa Košiča in mu tudi slovenščina (uči se jo šele 4 leta) ne dela težav. … Sprehajali smo se po Ljubljani; takrat je rekel – nekaj strašnega se dogaja. Vsak dan je poročal o številkah iz Italije in sveta. Vmes smo zbijali šale … Je kdo že v Sloveniji? Hm, ko sem kihnila, smo imeli prvi primer na Pertoči. Zdaj to ni več smešno. Tudi takrat ni bilo. Bilo pa je daleč. Svet se ustavlja. Šola se je zaprla. Pouk na daljavo je svojevrsten izziv. Ostajajo nam besede. Izbrane besede. Veliko zdravja in zdravih misli nam želim! Valentina Novak Ko to berete, ne vem: Koliko jih je? Koliko je bolnih ljudi, koliko je mrtvih ljudi … Zdaj, ko jaz to pišem, je 2. april. Na svetu je 939.436 z virusom okuženih ljudi in 47.287 mrtvih. Kaj je lahko še bolj strašno? Prvega marca je bilo bolnih le 100.000. Pomeni, da se je v enem mesecu okužilo 9 x več ljudi. Ampak, kaj se je zgodilo? Zakaj je panika na celem svetu? In kaj nas najbolj zanima: Kaj se bo zgodilo po epidemiji? Nekaj informacij za začetek: COVID-19 je uradno ime virusa. To je nov virus, ki je prišel s Kitajske. Wuhan, mesto z 11 milijoni prebivalcev, je bil prvi kraj, kjer se je virus začel. Na Kitajskem je situacija boljša, boljša kot je bila prej, ampak še vedno je tam veliko bolnih. Kasneje je do okužbe prišlo še v drugih državah, in sicer v Iranu, Južni Koreji in v Italiji. V Koreji so virus ustavili, v Iranu je vsak dan več problemov, ampak najslabše do zdaj je v Italiji. V Italiji: Moj oče je Italijan. Jaz imam dedka in babico v Italiji. Dobro sta. Ne gresta nikamor, sta samo doma. Moja teta jima prinese stvari iz lekarne, iz trgovine. V Italiji se je vse ustavilo. Nihče nič ne dela – vem točno, ker sem včeraj govoril z babico – zaprli so tovarne, večino trgovin, vse restavracije! Ničesar ni. Ekonomija se je ustavila. Ljudje ne grejo v službo, ker ne smejo, in nimajo več denarja. Vsi, ki so bolni in vejo, da bodo umrli, se ne smejo več videti z družino! Zadnji ljudje, ki jih vidijo pred smrtjo, so zdravniki. Potem grejo najbližji na pokopališče, na pogreb brez prijateljev, brez družine ... To je nekaj tako grdega za videti. Ljudje ne delajo, zato nimajo več denarja. Nekdo, ki je celo življenje delal, zdaj ne dela, in ČE je imel kakšen denar, je ta denar porabil in nima več nič. Ljudje, ki nimajo več denarja, jejo samo še kruh, in to je vse, kar lahko dajo svojim otrokom ... Zakaj? Ker ni danarja za nič drugega! To ni normalno. Italija ni ena najbogatejših držav. In ko bo konec najstrašnejšega ... Strah me je razmišljati, kaj bo po krizi. Druge države: Španija je tudi v zelo slabi situaciji. Večina ljudi misli, da je še slabše kot v Italiji. In da je tam več bolnih. Jaz mislim, da temu ni tako. Ne. Ker Italija ima krizo že dlje časa. Ampak v Španiji se je to komaj začelo, in so že skoraj iste številke. Tudi Francija in Nemčija nista ok. Toliko problemov kot v Italiji ni, ker sta imeli več časa, ker sta boljše organizirani in ker imata boljši zdravstveni sistem. ZDA pa mislim, da bo najslabša od vseh. Tam je že več kot 216.000 bolnih, samo 50.000 v pokrajini New York. In populacija v ZDA je tretja največja na svetu, z več kot 300 milijoni prebivalcev. Pri nas: Na Madžarskem je danes skoraj 600, v Sloveniji pa več kot 840 bolnih. To niso velike številke. Ampak, če mi ne ostanemo doma, če mi ne delamo svojega dela, če tudi mi ne bomo normalni, bo tudi tu ista situacija kot v Italiji, Iranu, Španiji in tako naprej. Kasneje: Pomislimo malo. Če ljudje, ki delajo v gospodarstvu, ostanejo doma – ker morajo, ne delajo – ker ne smejo, ne kupujejo stvari – ker rabimo vsi denar za hrano, ne gremo več na počitnice – ker se bomo bali, in tako k nam ne pridejo turisti, ker se bodo prav tako bali ... Potem ko bodo minili štirje meseci, ne bo gospodarstva, ne denarja; tovarne so že nehale delati, tudi hoteli, restavracije, trgovine … bo šlo vse v stečaj? Kaj moramo delati? Ostati moramo doma, ker če nismo bolni, nam ni treba v bolnišnico, in manj bolnih je, manj časa bo trajala pandemija, manj bo škode, ki jo virus dela itd. S prijatelji se ne smemo srečevati, tudi ne z družino, s starimi starši absolutno ne! Če vidimo, da imamo vročino ali nekaj drugega, kar je lahko koronavirus, moramo poklicati zdravnika, in ne smemo iti v bolnišnico ali k zdravniku, ker lahko okužimo druge ljudi. Ostanite doma in ostanite zdravi! Maradjatok egészségesek, maradjatok otthon! State sani, è state a casa! Porabje, 9. aprila 2020 Giulio Brunetto 7 Pri doživetju vere je pomemben družinski vzor »Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi.« (Evangelij po Mateju 18, 20) smo malo pred tem ustano- vzorcu je bilo na začetku le vili v Sakalovcih skupino za navada, a počasi se je razdružine (zakonsko skupi- vila do zavednega doživetno), sem menil, da mi bodo ja krščanske vere. Najini nova znanja pomagala pri otroci so od rojstva vključevodenju skupine. Prav tako ni v najino versko življenje. Lani 8. decembra je sombotelssem v tem času ki škof János Székely skupaj postal član sveta župnije, tudi v tem organu poskušam delovati po svojih najboljših močeh.« Ker pač madžarski pregovor pravi, da se tudi dober župnik uči do smrti, je Robert menil, da to tudi pri njem, d o b r o h ot n e m laiku, ne more Pred sombotelskim škofom Jánosem Székelyem biti drugače, z drugimi podelil naziv akolit spoznanje, da so duhovniki in saj učenje, izpoRobertu Časarju iz Sakalov- verniki vsi člani Skirvnostne- polnjevanje ne Družinska slika: zakonca Časar z otroki, sinom cev, ki je obenem predsednik ga telesa Jezusa Kristusa. more škoditi, le Kristófom in hčerkama Fanni in Boróka župnijskega sveta v svoji ob- Robert je v otroštvu in mla- pomagati. čini. Akoliti opravljajo razne dosti velikokrat pomagal »Ob tem, da sem srečen, da Skupaj hodimo k svetim manaloge pri bogoslužju, s tem svojemu očetu, ki je bil kot sem lahko član Kristusove šam, tudi danes, ko sta že pomagajo pri delu župnikom. upokojenec zvonar in ključar cerkve, se mi od časa do časa oba starejša otroka odrasla, »Imenovanje za akolita po- v domači vasi. V času njegove porajajo vprašanja, ali sem imamo prilike, ko skupaj meni povezanost s cerkvijo bolezni ga je tudi nadomeščal. zadosti koristen član verske molimo doma. za vse življenje, potrjuje »Ta „služba” je bila za dolga skupnosti. Menim, da je vsa- Oba – Kristóf in Fanni – sta naše zavedanje o našem že bila deležna zakramenta poslanstvu, saj pri služenju birme, kar pa seveda ne ponaši verski skupnosti čutimeni, da več ne obiskujeta mo blagoslov Matere Cerkobredov, kot se to velikokrat ve,« je povedal na začetku nadogaja pri njunih vrstnikih. jinega pogovora Robert Časar, Najmlajša hčerka Boroka, ki smo ga vprašali, zakaj se je ki še obiskuje vrtec, je pri odločil za tako služenje ozirosvetih mašah še pasivna, ma, kako »živijo« vero znotraj tembolj aktivna pa je doma, družine. ko skupaj molimo.« »Vemo, da ne le darila, temZa zaključek najinega pogoveč tudi službe so različne, vora je Robert izpostavil, da je, toda Duša je ista. Upam, da kot na vseh drugih področjih bom napolnjen s Svetim duživljenja, tudi pri doživetju S širšo družino in prijatelji po svečanosti hom, na katerega se zanavere in življenju z vero najbolj šam, z novimi znanji in izpomemben vzor, ki ga otrok kušnjami prisluhnil Bogu, leta – zaradi študija, delov- ko izpopolnjevanje dobra vidi pri starših. Upa, da so njegovemu klicu in spoznal nega mesta in preselitve iz prilika za razvoj duše in zrna padla na rodovitna tla. njegove načrte v zvezi z mo- Sakalovcev – prekinjena. Ko tudi uma.« (Slika na 1. strani: Robert jim življenjem ter služenjem smo se vrnili v Sakalovce, S soprogo Moniko sta oba odČasar na svečanosti v somnjemu. Na podlagi tega v sem na prošnjo takratnega raščala v vernih družinah, ki botelski stolnici 8. decemsodelovanju z župniki bom župnika postal bralec božje sta svojo vero tudi živeli v prakbra lani.) lahko pomagal katoliški besede. Prav tako me je on si. Družinski vzor sta obdržala cerkvi, ter svojim bratom in spodbudil, naj se udeležim tudi po poroki, ko sta že skuLászló R. Horváth sestram in nenazadnje sam tečaja za pomočnika župni- paj hodila po poteh vere. (Prevod: M. Sukič) sebi do zveličanja.« družinskemu ka. To je bilo leta 2008. Ker »Sledenje Robert je povedal, da je bilo obdobje v njegovem življenju, ko je menil, da je vera zasebna zadeva, tiče se le njega in Boga. Velik vpliv je naredilo nanj, ko je Cerkev doživel kot skupnost. Njegovo podobo o Cerkvi je zelo preoblikovalo Porabje, 9. aprila 2020 ... DO MADŽARSKE Strankarski barometer Glede popularnosti strank ni večjega nihanja, je izjavil direktor Agencije za merjenje javnega mnenja Tibor Závecz na podlagi raziskav, ki so jih opravili v mesecu marcu. Najbolj popularna stranka je še vedno vladna stranka FIDESZ, ki bi ji svoj glas dalo 31 odstotkov vseh volilcev. Med strankarsko opredeljenimi volivci bi stranka Viktorja Orbána dobila 50 odstotkov glasov. Vladna stranka Fidesz je močna v vseh slojih družbe, najmočnejša je med volivci nad 60 let (39 %), med volivci z osnovnošolsko in poklicno izobrazbo (35 %) in med podeželskimi volivci (36 %). Med opozicijskimi strankami je na prvem mestu Demokratični forum, ki bi ga izmed vseh volivcev volilo 10 odstotkov, med strankarsko opredeljenimi pa 16 odstotkov. Sledijo desničarska stranka Jobbik, (7 % in 9 %), stranka Momentum (6 % in 9 %) in stranka socialistov (5 % in 7 %). Zelena stranka LMP in skrajno desničarska stranka Mi hazánk imata 2 odstotka pristašev. 33 odstotkov volivcev je neopredeljenih. Direktor Závecz je izpostavil, da je glede na to, da smo nekje na sredini parlamentarnega mandata, aktivnost volivcev precej visoka, saj bi šlo na volišča kar 48 odstotkov volivcev. Ponovno odprt tudi porabski prehod Ministra za zunanje zadeve R Slovenije Anže Logar in madžarski zunanji minister Péter Szijjártó sta se 31. marca po telefonu dogovorila, da se odzoveta pobudam obeh narodnih skupnosti za olajšano prehajanje meje prebivalcem v obmejnem pasu. V ta namen sta se dogovorila o odprtju dodatnih prehodov Hodoš-Bajánsenye in Čepinci-Verica (Kétvölgy). Zlasti slednji je izrednega pomena za Slovence v Porabju, saj so bile po uvedbi začasnega mejnega nadzora Madžarske vse cestne povezave Porabja z matično domovino zaprte. Na prehodu veljajo enaka pravila kot na prehodih z Avstrijo, kar pomeni, da je odprt predvsem za dnevne migrante, (tiste, ki delajo v Sloveniji), ostali madžarski državljani, ki bodo prečkali mejo, pa bodo po vrnitvi iz Slovenije morali v 14-dnevno samoizolacijo. 8 Gnauk je bilau ... (2) Gnauk je bila družina Zetek Več lejt nazaj sta dva profesora iz Slovenije – gospod Olas pa Belec – raziskovala so bili nam mlajšom firmanska botra, zvün tauga dosta vse ne vejm od nji.« staro pisanje od Adovec še iz tisti časov, gda so nas Törki prejkmeli. V tau starom dokumenti tau piše, kelko lüstva so poklali Törki v Andovci pa kelko so s seuv odgnali. Leko se še tau tö vöprešte, ka družina Zetegh se je z zlatom vörejšila, tak so te nji v meri njali. Zavolo tauga mislim, ka so nej srmacke bili, če so meli doma telko zlati penez, ka so vöplačali Törke. Od generacije do generacije, kak se je erbo grünt pa vse drügo, ne vejm, depa tau vejm, ka v tisti časaj, ka se ji že dja spomnim, te že gvüšno ka ali k svinjam, zato ka so se bojali, ka živino zvrči. Ovak so fejst vörni bili, vsigdar »Pulonja ali še več andovske zemlé pa gošče so njigve bile na konci 1700. lejt, leko se ma zgoditi, ka so nemešnjaki bili,« pravita profesora. »Sledkar je te velki grünt na dva tala prišo, mogauče ka sta dva sina bila pa te tak se je grünt razdejlo. Nika tašo moglo biti, zato ka na obadvaujom grünti je ime Zetek ostalo. Depa sledkar, za več deset lejt že Kürnjek piše, vejn zato, ka nej bilau sina pa je Mlada zakonca Zetek s sinaum Zolinom, hči erbala« . steri zdaj na Francuskom živé Gda so tau ime vöprajli ka Kür- nej bilau »zlata«. Grünt so zato njek, te sem meli, depa s tejm je samo delaže vedo, steri ti trbelo, dosta haska s tistoga je mogo biti te nej bilau. Bola so samo brigo grünt, zato ka meli, sploj pa te, gda so je za té se še gnesden kulake meli v 50-i lejtaj. Vejn tak zovejo po iži, ranč zavolo tauga so te mojo ka Zetjini. Sled- botro Margit avoške (UDBA) kar so te grünt najprvin v Sombotel odpelaže na več talov li, odtistac pa v Budimpešto. razdelili, zato ka Dugo so v vauzi bili, gde so je je dosta mlajšov vsikši den mantrali pa silili, aj bilau. Drügi tau tašo nase vzemajo, naj pripoZetek grünta je znajo, ka so nikdar nej včinili. vküper austo, ta- Večkrat sem se pogučavo z uga so nej razde- njimi, depa tau so nikdar nej Zadnji Zetek, Zoli, s teticama Margit pa Rejzo, gda je lili, tak vögleda, vöovadili, ka so delali z njimi prišo na gledanje domau v Andovce s Francuskoga kak če bi vsigdar v vauzi, kak so je mantrali, na samo eden sin tau so vsigdar samo tau prajli, »V Andovci smo meli samo erbo ali se je pa rejsan vsigdar baukše če ne vejm. edno Zetek družino,« sem nji- samo eden sin naraudo. Družina Zetek je vsigdar ma pravo, »depa zdaj že samo Potejm, gda sta mi tau tejva bola taša zaprejta bila, niktatica Rejza pa Margit živeta, dva profesora taprajla, dja dar nika so nej vöovadili, ka drügi so vsi tapomrli. Ovak sem tö malo začno iskati v koli se je doma godilo. Nej so smo mi z njimi v botrini, oni arhivi. Tak sem najšo edno radi bili, če je stoj v štalo üšo so pri meši bili pa nej samo eden, vsikši, steri je nej biu betežen. Vejn zato tö, ka z gospaudom Markovičom so žlata (sorodniki) bili. Gospauda sestra je bila žena Antala (Toniva), steri je sledkar vö v Francusko odišo. Mam par stari kejpov, gde je družina Zetek dolaposlikana, depa žau tašoga nega, gde bi vsi gor bili na ednom kejpi. Na najstarejšom kejpi se stari Zetek vidi pa žena, onadva sta šest mlajšov mela, štiri hčeri (Rejza, Marička, Najstarejša generacija, o steroj mamo kejp: Janoš Zetek z ženo v Porabji. Najbola je tau zanimalo, ka pred stau, dvejstau lejtami kak se je grünt erbo, kak so grünt razdelili pri erbi. Zavolo toga sta stare zemljevide, mape pa zemljiške knjige vöpoiskala iz arhiva pa te s tejmi papiri sta odla po vasaj pa spitavala lüstvo. Gda sta v Andovce prišla, prvo ka sta me pitala, je tau bilau: Sto je ta Zetek družina, gde majo ram pa še stoj žive med njimi. niji) se pa naraudo paubrat Šanji. Tejva sta sploj nej znala eden za drugoga. Zdaj par Sin Toni z ženo, stera je bila sestra gospauda župnika Markoviča lejt nazaj sta se prvo paut srečala. Drügi trdje mlajši so doma ostali, tej so se nej oženili. Med njimi je biu Franci, steroga so fčele vküpspikale, gda je krave paso, pa je mrau. Družina, stera je tak velko gazdijo mejla, ka so pau vesi prejk meli, družina, stera je še Törkom leko plačala za svojo svobodo, tak pomalek tapreminé. Iz te velke družine se je samo eden sin naraudo, Zoli, steri vanej v Franciji žive pa paubrat Šanji v Sloveniji. Vse, Rejza pa Margit, onadvej sta se na slejdnji držale (stanovale) v Zetekovom rami, sterimi so po domanje gučali Vrnji Nana pa Margit) pa dva sina (Franci pa Toni). Od nji trdjé so se oženili, Margit, Nana pa Toni, depa mlajšov so nej meli, samo Toni, steri je vö na Francusko odišo, on je emo doma enga sina Zolina, med putjauv v Francijo še v Jugoslaviji, (zdaj že v Slove- Porabje, 9. aprila 2020 ka so meli, ram, ograd, se je odalo ali se še potejm oda. Za deset lejt več sploj nedo vedli, ka je gnauksvejta tü v Andovci živela družina Zetek ali kak so se pravo zvali Zetegh. Tau menje (priimek) de se vidlo že samo na grobi. Karči Holec 9 Kálmána Mikszátha »Dobri Palóci« - 1. Bede Anne dug Birauvge so vsi vküper sejdli. Tam vanej se je žmetna megla spistila na graubo zidino, skoro je vküpstisnila njene stené, sela je na okna ino razmazala ledene cvejte. Komi pa tü cvejtke hasnejo? Žmeten luft je guto v dvorani, vonjalo je po bekečaj pa palinki, na vrnjom okni se je samo pomalek, müdno süko železen rinek. Birauvge so se trüdno naslanjali na svoje stauce, eden je zapro oči, medlavo spüsto roké ino poslüšo škrabanje lotaroše pera. Drügoma se je zejvalo, s svojim klabajsom je bobnjarivo na zelenom stauli, predsednik pa je dojpotisno svoje aukule na konec nausa ino s šnajcekom briso svojo švicasto čelo. S sürkastimi, mrzlimi očami je nastrgavo prauti dverim, na šteraj vrnau zdaj vöstapajo svedoki ino otauženi s slejdnjim hüdodelstvom. »Geste eške štoj vanej?« pita slügo z raztegnjenim, ladnim glasom. »Edna dekla,« pravi slüga. »Aj samo nutstaupi tista dekla.« Dveri so se oprle ino dekla je nutstaupila. - Ž njauv se je nutprišverco frišek luft, šteri je na mili pobaužo obraze ino postrgečo osmice: kak liki bi se prejk kuste meglé malo sunca tö prikradnilo k okni ino tam plesalo med ledenimi cvejtami, ino pošilalo vnauge žarke na stené pa omare birovijske dvorane. Rejsan lejpa dekla. Krepko, ravno tejlo, na šterom je mali prslejk z raužami tak ležo, kak liki bi ga eden kipar na njau vledjau; njene črne oči so bile nesrano povešene, njeno visiko čelo čedno, njeno gibanje lüšno, v šomatanji njene kiklé je bila čalarija. »Ka bi rado, dejte moje?« pita predsednik ravnodüšno. (Takši drveni, sigurni birauvge nemajo čütenje za nika nej.) Dekla si popravi čaren vacalejg na glavej ino med zdiha- vanjom začne: »Veuka je moja nevola, sploj veuka.« njegve ostre oči prejk pisma letijo. »Nut se zové Bede Anna, aj na gnešnji den začne svoj paulejtni štraf v vauzi.« Dekla žalostno kuma z glavauv, gda pa go globko dojpovesi, se njeni čaren vacalejg nazajpočujsne ino gi edna kusta kita od krepki črni vlas spadne na obraz. Eške baukše, ka ga zakrije, vej pa če je etognauk bejla lelija bila, je zdaj od špo28. majuša miné 110 lejt od smrti vogrskoga ta redeča kak pisatela, novinara ino parlamentarnoga poslanca škrlat. Kálmána Mikszátha (1847-1910). Zavolo jubileja »Pred ednim smo vam dojobrnauli ništerne njegve novele s kednom smo knig »A jó palócok«, s šterimi je pisatel leta 1882 dobili tau pirejsan eričen grato. Tau so kratke pripovejsti, štere nutpokažejo (dostakrat tragičen) žitek pavrov v smo,« djekla zaMikszátha rodnoj krajini. Vidli te, ka bi se leko vse muknjeno. »Sam tau godilo - eške nej tak davnik - v našom Porabji žipan ga je prineso, eške raztö … tomačo ga je tö, Njeni glas je méki ino žalos- moja mati, sirauta, pa so praten, segne do srcá kak igrau- vli: ’Idi samo, či moja, pravica ta, štera, gda že táméra, eške je pravica, ž njauv se ne smejš itak cinga v lufti, ka bi vsikšo- hejcati.’ Ge sem prišla tö, ka bi ga ino vse spremenila. vöspunila tista pau lejta.« Obrazi birauvov so več nej tak Predsednik si dvakrat sčisti čemerni, kejp o krali pa vr- aukule, njegve čemerne, lanjom birauvi se z néme stené dne oči vandrivajo po obrazaj že tö bole padaški pokloni de- kolejgarov, po okni, po podi, kli, aj prej samo vöpovej tisto pa po veuki kalaj, gde prejk veuko nevolo. lüknjasti dveri drveno nazaTam je pismo, vej že tisto po- jgledajo iskreče odnjene oči, vej; depa pismo trbej prva ino samo mrnjavi: ’Pravica je eške ziskati med prsami, vr- pravica.’ njo gombo prslejka trbej eške Te pa znauvič pa znauvič prevözakapčiti, ino z rokami se- šté odločbo, tiste krčaste litere gniti po papéri. na bejlom papéri; depa sigurO, ta prekleta gomba! Ni, vtr- no pravijo, ka je Bede Anna gnila se je … spadnila je. Kak zavolo tauvanstva za pau lejta lepau je gledati, gda se dekla vauze osaudjena. nesrano dojpotüli, pa pismo Železen rinek se začne sükati tö vöspadne. z naurov naglostjov. Gvüšno Nesmilena sürkasta glava je začno vanej vöter fuditi, vej predsednika se krajobrné, se pa že okenske table tö trasamo njegva veuka, kusta usijo, ino kak liki bi biu düša, rauka je vövtegnjena prauti štera se šké povrnauti domau, pismi. piše laden straj skaus lüknje: »Edna odločba,« brunda, gda ’Pravica je pravica.’ Nesmilena glava bauga glas z drügoga sveta, veuka kusta rauka pa z zvoncom cinga bi- rovijskoma slügi: »Sprevodite Bede Anno k prejdnjomi vauze.« Slüga prejkvzeme papére, dekla se tüoma obrné, depa kak liki bi njene male, redeče lampe eške itak iskale rejči, tak se krčasto meknejo. »Mogauče maš eške kaj za povödati?« »Nika ... nika nej, samo tau, ka sem ge Erzsi, Bede Erzsi, vej pa vejte, moja sestra, tista je Anna. Pred ednim kednom smo go pokopali.« »Te si nej ti osaudjena?« »O, Baug moj! Zakoj bi pa namé osaudili? Eške mravli sem nej kvar naredila.« »Zakoj si pa te sé prišla, ti naura?« »Tak je bilau, prosim lepau, gda je una ’tau delo’ mejla na kraleskoj biroviji, je zmejs mrla. Gda je že v raužnatoj kamri ležala, je ta zapauved za ’pau lejta’ prišla, ka donk more titi. O, kak je čakala tau pismo! Eške dobro, ka ga je nej včakala. Vej je pa nej tau čakala ...« Gda se je tak spominala, so go začnile skuzé polejvati, komaj Porabje, 9. aprila 2020 je dale gučala: »Gda je tak tam ležala z zaprejtimi očami, se je več nej genila, nej gučala, nej čüla, sve gi z materdjov obečale, ka vse vöpopravive, ka je pregrejšila zavolo svojoga lübina. (Vej je pa sploj rada mejla tistoga Kártony Gábora, za njega volo je grejšila.) Brodile sve ...« »Ka, dejte moje?« »Tau, aj vökivečni pokoj má na drügom svejti. Aj ne povej, ka je dužna ostala: mati škodo vöplačajo, ge pa na županiji odslüžim mesto njé tista pau lejta.« Birauvge so s smejom gledali eden drügoga. »Kakša naivna, kakša nespametna dekla!« Obraz predsednika je več tö nej tak sigurno laden. S svojim žutim šnajcekom več ne briše svojo čelo; liki bole nika pod njim ... »Dobro je, dekla moja,« veli tüoma ino na mili, »depa ... čakaj malo ... zdaj mi je na pamet prišlo ...« Kusto rokau stisne na čelo ino se dela, kak liki bi globko premišlavo. »Tak je, istina je, veuko hibo smo naredili. Naaupačno pismo smo vam vöposlali …« Dekla naglo zdigne svoje veuke, mile oči prauti staroma ino včasik skriči: »Vidite, vidite!« Tak boleče jim tau v auči meče, ka stari predsednik pá segne k svojoma šnajceki. Nesmileni človek skoro djaukati začne. Staupi k dekli ino na raji pobauža njene vlasé, črne kak kovran. »Tam vrkaj so ovak gorprišli. Idi domau, dekla moja, pozdravlam tvojo mater, povej gi, ka je bila tvoja sestra Anna nedužna.« »Brodile sve tau müve!« je šaušnjala ino svojo malo rokau stisnila k srci. novelo »Bede Anna tartozása« (1882) na domanjo rejč obrno: -dmilustracija: -mkm- 10 Zgodbe vogerszkoga králesztva - 31. Pomalek ali naglo z reformami? Gda so se narodi v Vogrskom kralestvi začnili prebidjavati, se je narajo domanji kapitalizem tö. Od 1830-i lejt so prišli dobri cajti za gospodarstvo, najbole za paverstvo, industrijo (ipar), pelanje blaga ino banke. Na veuko se je odavala pšenica, zatok so z gaušč pa mlak manufakture, vküper je takši »kapitalistični« firm bilau kauli petstau, štere so 23 gezero lidam delo dale. Ne pozabimo pa, ka je tistoga ipa na Vogrskom eške samo 11 parni mašinov bilau, zmejs pa v avstrijskom tali Monarhije više tristau. Vse, ka so pripauvali pavri Prvi parni šift na Balatoni je ime po pesniki Károlyi Kisfaludyni daubo; od leta 2014 se - v gnakoj formi - pá pela po vodej vsikdar več njiv napravili. Na etaj so nauve féle plüge nücali, po žetvi so mlatilnice gnali konji. Sadili so kukarco pa krumple, štere je zvün lüdi živina tö gejla. Vekšo znamenje so dobili prpeu, paradajs pa repa, na veuko so pauvali gečmen ino dvan. Če rejsan se je vogrsko vino žmetno odavalo na tihinskom, so začnili verti mesto klačenja prešati grauzdje. Vsikdar več gazd se je šaulalo na akademijaj, v petdeset lejtaj je pauv od sildja duplanski grato. Tau vse je pomagalo pri tom, ka je v Vogrskom kralestvi nej bilau veukoga glada, zavolo šteroga bi dosta lüdi mrlau. Od mare so eške itak najbole govedo držali, depa mesto vogrski sürkasti krav so že raj švajcarske fajte meli. Mesto domanje birke »racke« je vekše znamenje daubila »merinovka«, pri svinjaj pa so vpelali balkanske »gice« z bole mékim mesaum. V industriji se je vse eške bole naglo godilo. Opérali so nauve mlinske, alkoholne, cajatne, železne pa cukerne ali naredili delavci, je trbölo odpelati znautra ali zvün rosaga. Inda svejta so tau napravili s konjskimi kaulami, de so pa poštije sploj lagve bile. Zatok so začnili sildje bole s šiftami pelati, ka je sploj dosta hasnilo »varašom pri vodaj«, na priliko Győri, Komáromi, Novomi Sadi (Újvidék) ali Baji. Najbole se je vekšala Pešt-Buda, štera je leta 1848 že 140 gezero lüdi mejla. V glavnom varaši so naglo opérali gostišča, kavarne ino krčmé, lüstvo so vozili »konfliši« z ednim ino »fijakeri« z dvöma konjoma, de so se pa po kameni poštijaj že »omnibusi« tö dročkali. Če rejsan je veuka povauden leta 1838 polonje zidin v Pešti porüšila, so varaš v pau lejta cejlak na nauvo zozidali. V prvoj polovici 19. stoletja so gornajšli dva nauviva mašina: šift ino cug na paro. Prva redna linija na Donavi je začnila leta 1831 voziti med Bečom pa Budov, de so pa takše šifte malo kisnej nücali na Tisi, Dravi, Savi ino Balatoni tö. Leta 1846 je prvi parni cug zafüčko med Peštom ino Vácom, edno leto kisnej pa med Peštom ino Szolnokom. Na vküper 178 kilomejteraj štrejke so lokomotive pafkale s kauli 30 kilomejterov na vöro. Za vse tau je bilau potrejbno dosta-dosta penez. V Zahodnoj Evropi so že v 17. stoletji vödavali papérne peneze, ka bi nej trbölo telko zlata s sebov nositi, v Habsburškoj monarhiji so je začnili druknivati leta 1762. Takšo pravico je v Vogrskom kralestvi niške nej daubo, je pa v rosagi leta 1848 že više tresti hranilnic (takarékpénztár) bilau, svoje dveri pa je oprla prva prava banka tö. Pri deli s penezami so vsikdar vekšo znamenje meli Židauvge, šteri so v veukoj numeri prihajali v Pešt. Od tristau veuki bautošov v glavnom varaši sta pred revolucijov dvej tretjini židauvski bili. Leta 1831 je v Galiciji vövdarila kolera, štera je prejkprišla v ništerne vogrske županije tö. Zavolo glada ino straja so se zdignili pavri, tazagnali svoje gospaude pa birauve ino na več mejstaj gorvužgali kurije pa krčmé. Po »slejdnjoj paverskoj rabuki« so več stau lüdi vmorili, več gezero pa v vauzo zaprli. Donk pa so vanej ostali vnaugi »betjari«: Angyal Bandi, Rózsa Sándor, Sobri Jóska ino Zöld Marci. Vsikdar več političarov je gorprišlo, ka je trbej rejšiti pitanje pavrov: je oslobauditi od zemliški gospaudov, jim dati zemlau ino gnake pravice. Kak je Ferenc Deák dojspiso: »Numero pravoga madžarskoga naroda trbej s 400 gezero na 12 miljaunov zdigniti«. Tau pa je znamenüvalo, ka morejo nemešnjaki ranč tak porce plačüvati, napraviti trbej liberalno ustavno (alkotmányos) monarhijo s svojov vladov, štera je odgovorna samo državnoma djilejši. Dosegniti je prej trbej, ka aj zvün peršone cesara-krala nika drügo ne veže madžarski rosag na avstrijski tau monarhije. Pri liberalnom reformnom programi sta bila glavniva grof István Széchenyi ino baron Miklós Wesselényi. Za prvoga je največ znamenüvalo gospodarstvo ino je sto vse samo pomalek dosegniti, drügi pa je želo nagle politične reforme ino eden liberalen rosag. Slejdnje ideje je prejkvzeu mladi fiškališ V etom cajti so se naraudile ideje, štere so po evropskoj ino merkanarskoj minti najvekšo mauč mele v vogrskoj politiki. »Liberalci« so terdjali gnake porce ino pravice za vse, cuj pa eške slobaudne novine, vöre ino drüštva, »centralisti« so želejli eden vogrski rosag brezi županij. »Stari konservativci« so steli gordržati indašnji sistem brezi reform, zmejs so pa »nauvi konservativci« želejli pomalek naprej stapati. István Széchenyi s svojim sinaum Bélanom pred nauvim peštarskim maustom »Lánchídom« z Županije Zemplén Lajos Kossuth tö. Po leti 1830 se je prišikalo vpelati dosta reform, brezi znanja vogrskoga gezika je na priliko več niške nej daubo nikšo funkcijo, vse zakone so mogli dojspisati madžarski. Za nücanje nauvoga mostá »Lánchíd« v Pešt-Budi so mogli nemešnjaki ranč tak plačati. Leta 1835 je na tronuš nej preveč čeden Ferdinand V. seu, zatok je sploj veuko mauč daubo siguren ino konservativen kancler Klemens Metternich. Donk so leko državni djilejši dopistili operanje fabrik vsakšoma, pavrom pa, ka so se leko vöküpili od svoji zemliški gospaudov. (Škoda samo, ka je za tau samo eden procent peneze emo.) Leta 1844 je na vsakšom nivoni kancelajov, birovij pa šaul uradni gezik madžarski grato - ka pa se je sploj nej vidlo drügim narodom v rosagi. Porabje, 9. aprila 2020 Zavolo té idej sta se začnila svajüvati István Széchenyi ino Lajos Kossuth. Prvi je pravo, ka če pride do konflikta, Vogrski niške nede od zvüna pomago, zatok go čaka katastrofa. Kossuth pa - šteroga je Széchenyi zvau »nevarnoga demagoga« - je pravo, ka »majo gospaudge čas pomalek naprej stapati, lüstvo pa že duga stoletja trpi«. V kavarni Pilvax so se tistoga ipa začnili zbérati mladi vönavčeni lidgé, šteri so se po taljanskoj minti zvali »Mlada Vogrska«. Mór Jókai, János Vajda, Pál Vasvári, v prvom redej pa Sándor Petőfi so se nika nej bodjali ino že oprejto gučali o rabuki. Vogrska je naglo letejla prauti revoluciji. Političari so samo tau pozabili, ka je nej gvüšno, ka se škéjo menjši narodi tö vtopiti v nauvom, liberalnom madžarskom rosagi. -dm- 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 10.04.2020, I. spored TVS 6.20 Odmevi, 7.00 Dobro jutro, 9.10 Izodrom, posebna oddaja za otroke, 10.00 Poročila Dobro jutro ob 10:00, 10.10 Otroški program: Op! 11.20 Razvedrilno izobraževalna oddaja, 11.45 Prišla je sreča, italijanska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.45 TV-izložba, 13.55 Divjina v srcu, britanska nadaljevanka, 14.40 Res čuden kamen, britansko-ameriška dokumentarna serija, 15.30 Slovenski vodni krog, dokumentarna nanizanka, 15.55 Dino: mirna roka - zadetek v polno, kratki dokumentarni film, 16.05 Varuška nindža, nizozemska nadaljevanka za mlade, 17.00 Poročila ob petih, Vreme, 17.45 Kulturni vrhovi, dokumentarna oddaja, 18.15 Pujsa Pepa: Jure se prehladi, risanka, 18.20 Razvedrilno izobraževalna oddaja 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Glasbena oddaja, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 23.05 V zenitu sonca, francosko-italijanski film, 1.05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.25 Napovedujemo PETEK, 10.04.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.00 Otroški program: Op! 8.50 Napovedujemo, 9.35 Videotrak, 9.55 Obzorja duha: Slomškove sestre, 10.25 Sveta maša iz mariborske stolnice, 11.15 Dobro jutro, 12.50 Izodrom, posebna oddaja za otroke, 13.40 Otroški program: Op! 14.50 J. S. Bach: Suita št. 2 v h-molu (Komorni ansambel Slovenicum in Uroš Lajovic), 15.15 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja, 15.40 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja, 16.05 Prišla je sreča ( II.): Ko si me zaprosil za roko, italijanska nadaljevanka, 17.10 Sestra smrt, 18.00 Evangeličansko velikonočno bogoslužje, prenos iz Puconcev, 18.55 Zgodbe iz školjke: Bisergora: Včasih smo drugačni, 19.10 Aktivatorji: Pravica za vse, izobraževalna serija za otroke in mlade, 19.25 Osvežilna fronta: Maščevanje, oddaja za mladostnike, 20.00 Po sledeh Kristusovih relikvij, francoska dokumentarna oddaja, 20.55 Postni prti na Koroškem, 21.15 Križev pot, 22.45 F. Martin: Golgota, 0.20 Videotrak, 0.55 Info kanal SOBOTA, 11.04.2020, I. spored TVS 6.15 Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.10 Varuška nindža, nizozemska nadaljevanka za mlade, 10.35 Kulturni vrhovi: Kostanjevica nad Novo Gorico, dokumentarna oddaja, 11.20 Tednik, 12.40 NaGlas!: Vasko Atanasovski, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.55 Sveti prostori: Sinagoge - nevidno in vidno, francoska dokumentarna serija, 15.00 Blagoslov velikonočnih jedi, 15.30 Postni prti na Koroškem, 15.55 Ekipa Bled, slovenska nadaljevanka, 16.30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Vreme, Šport, 17.35 Duhovni utrip: Sebičnost, 17.50 Alpe-Donava-Jadran, 18.15 Ozare, 18.25 Ambienti, 18.55 Hej, hej, Šapice!: Rozijin hitri cirkuški tečaj, risanka, 19.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz, 20.55 Kaj dogaja? Z Jonasom, 21.20 Prevara (V.), ameriška nadaljevanka, 22.30 Poročila, Šport, Vreme, 23.00 Zimske muhe, koprodukcijski film, 0.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 1.45 Napovedujemo SOBOTA, 11.04.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 6.05 Videotrak, 7.00 Najboljše jutro, 9.00 Spomini: Majda Emeršič, 10.50 Prekmurje - kulturnozgodovinska skica, dokumentarni film, 12.25 Avtomobilnost, izbor, 12.55 Šport, 15.10 Lebdenje, baletna zgodba Rut Vavpotič, igrano-dokumentarni film, 16.05 Nika, mladinski film, 17.35 Blagoslov velikonočnih jedi, 18.05 Toplo srce Afrike, dokumentarna oddaja, 19.00 Videotrak, 20.00 Film tedna: Marguerite, francoski film, 22.10 Zvezdana, 22.55 Sen znala jes, koncert Rudija Bučarja, 0.10 Videotrak, 1.10 Šport, 2.40 Info kanal NEDELJA, 12.04.2020, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 9.15 Govoreči Tom in prijatelji: Skrajni prvi zmenek, risanka, 9.30 Kozmo (III.): Piroman, belgijska otroška nanizanka, 11.20 Ozare, 11.25 Nagovor ljubljanskega nadškofa, 11.30 Obzorja duha: Pozdrav Življenju, 11.55 Urbi et orbi: Papeževa velikonočna poslanica, 12.25 Pomladna sonata, Ludwig van Beethoven (Vesna Velušček in Klemen Golner), 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Glasbena oddaja, 14.45 Na lepše, 15.10 TV-izložba, 15.25 Rdeča želva, koprodukcijski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Razvedrilna oddaja, 18.40 Muk: Hanami, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Genialna prijateljica (I.): Preobrazbe, italijanska nadaljevanka, 21.05 Intervju, 22.00 Poročila, Šport, Vreme, 22.30 Alejandra, 23.40 Operne arije: Tenorist Branko Robinšak (G. Verdi: Dva Foscarija), 23.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.20 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.15 Napovedujemo NEDELJA, 12.04.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 6.05 Videotrak, 7.15 Duhovni utrip: Sebičnost, 7.30 Glasbena matineja, 9.05 Ljudje in zemlja, 10.00 Velikonočna maša iz mariborske stolnice, 11.00 Prisluhnimo tišini: Jezik enakopravnosti, 11.30 Slovenec po izbiri, dokumentarni film, 12.20 Pojdi z mano, slovenski mladinski triler, 13.45 Sveta gora, nemško-avstrijski dokumentarno-igrani film, 15.05 Ambienti, 15.35 Volkovo potovanje, koprodukcijska dokumentarna oddaja, 16.35 Slap Skalca, dokumentarna oddaja, 16.55 Šport, 19.00 Videotrak, 19.35 Žrebanje Lota, 20.00 Čarobna števila - skrivnostni svet matematike s Hannah Fry: Bolj čudno od čudnega, britanska dokumentarna oddaja, 21.05 Zadnji dnevi v puščavi, ameriški film, 22.45 Razvedrilna oddaja, 0.10 Zvezdana, 0.50 Kaj dogaja? Z Jonasom, 1.20 Videotrak, 2.20 Šport PONEDELJEK, 13.04.2020, I. spored TVS 6.20 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 9.00 Mladinski film, 10.30 Oddaja za otroke in mlade, 11.00 Oddaja za otroke in mlade, 11.20 Vem!, kviz, 11.50 Prišla je sreča ( II.): Ko sem te povabil na morje, italijanska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Vreme, Šport, 13.45 TV-izložba, 14.00 Tuja serija, 14.50 Tuja dokumentarna serija, 15.45 Oddaja za otroke in mlade, 16.05 Oddaja za otroke in mlade, 16.15 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Vreme, 17.50 Kulturni vrhovi: Žeželj nad Vinico, dokumentarna oddaja, 18.15 Malčki: Divine rože, risanka, 18.25 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Dnevnikov izbor, Šport, Vreme, 20.05 Frančišek Asiški in njegovi bratje, francosko belgijski film, 21.40 Srce se ne boji, 22.15 Poročila, Šport, Vreme, 22.45 Opus: Velikonočna glasba, 23.25 Glasbeni večer, 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Dnevnikov izbor, Šport, Vreme, 1.35 Napovedujemo PONEDELJEK, 13.04.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.00 Otroški program: Op! 9.00 Glasbena lestvica, 10.30 Zgodbe iz školjke: Studio Kriškraš: Palicisti in palice, 10.50 Zgodbe iz školjke: Infodrom: Moje življenje - Erfan, 11.05 Obzorja duha: Pozdrav Življenju, 11.25 Dobro jutro, Poročila, 13.30 Na lepše, 14.00 »Bejž če vejdš« v epizodi Kirgizija, dokumentarni film, 14.50 glasbena oddaja, 15.20 Ljudje in zemlja, 16.10 Banana, italijanski film, 17.35 Prišla je sreča ( II.): Ko sem te povabil na morje, italijanska nadaljevanka, 18.40 50 knjig, ki so nas napisale: Kajetan Kovič, Janez Menart, Tone Pavček, Ciril Zlobec: Pesmi štirih, 19.00 Čudogozd, 19.20 Zgodbe iz školjke: Bisergora: Kako pospravljamo, 19.35 Aktivatorji: Mi smo resno glasilo, izobraževalna serija za otroke in mlade, 19.45 Muzozlet: Kiparjenje na Forma Vivi, 20.00 Z Levisonom Woodom po Arabiji: Praznina, potopis, 21.00 Ločitve (II.), britanska nadaljevanka, 22.00 Resnični Jezus iz Nazareta: Poslednji dnevi, britansko-ameriška dokumentarna serija, 22.55 Dva ena, kratki igrani film, 23.20 Svetlo črna, kratki igrani film AGRFT, 23.50 Glasbena lestvica, 0.55 Info kanal TOREK, 14.04.2020, I. spored TVS 7.00 Dobro jutro, Poročila, 9.10 Izodrom, posebna oddaja za otroke, 10.00 Poročila Dobro jutro, 10.10 Otroški program: Op! 11.20 Vem!, kviz, 11.50 Prišla je sreča ( II.): Ko sem dojela, da me res ljubiš, italijanska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.45 TV-izložba, 14.00 Divjina v srcu (III.), britanska nadaljevanka, 14.45 Kitajska iz zraka (II.): Dežela gora in rek, koprodukcijska dokumentarna serija, 15.35 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Vreme, 17.50 Naravni parki Slovenije: Geopark Karavanke, 3. del, dokumentarna oddaja, 18.20 A veš, koliko te imam rad: Lov na zaklad, risanka, 18.30 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 19.55 Dekameron: O študentu in gospe, nanizanka, 20.30 Dekameron: O dobrodušnem menihu, nanizanka, 21.05 SLOVENCI V BEOGRADU, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Spomini: Majda Emeršič, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.10 Napovedujemo TOREK, 14.04.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.00 Otroški program: Op! 8.50 Napovedujemo, 9.30 Glasbena lestvica, 10.20 Dobro jutro, Poročila, 11.55 Izodrom, posebna oddaja za otroke, 12.45 Otroški program: Op! Porabje, 9. aprila 2020 OD 10. aprila DO 16. aprilA 13.55 Alpe-Donava-Jadran, 14.25 Grofičino popoldne, dokumentarni film, 15.15 Joker, kviz, 16.10 Šport, 17.50 Prišla je sreča ( II.): Ko sem dojela, da me res ljubiš, italijanska nadaljevanka, 18.55 50 knjig, ki so nas napisale: Edvard Kocbek: Strah in pogum, 19.00 V svojem ritmu: Punk rock, glasbeno-dokumentarna serija za mlade, 19.25 Zgodbe iz školjke: Bisergora: Ali srce lahko delimo, 19.40 Aktivatorji: Ptičja perspektiva, izobraževalna serija za otroke in mlade, 20.00 Drugačen ženski svet: Indija, britanska dokumentarna serija, 20.55 Ločitve (II.), britanska nadaljevanka, 21.50 Koncert doma, 22.20 Anomalisa, ameriški film, 23.50 NaGlas!: Vasko Atanasovski, 0.05 Stratifikacija lune, dokumentarni film, 1.00 Glasbena lestvica, 2.05 Info kanal SREDA, 15.04.2020, I. spored TVS 6.10 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 9.10 Izodrom, posebna oddaja za otroke, 10.00 Poročila Dobro jutro, 10.10 Otroški program: Op! 11.20 Vem!, kviz, 11.50 Prišla je sreča ( II.): Ko si spremenila pričesko, italijanska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Vreme, Šport, 13.45 TV-izložba, 14.00 Tuja serija, 14.50 Tuja dokumentarna serija, 15.45 Oddaja za otroke in mlade, 16.05 Oddaja za otroke in mlade, 16.25 Male sive celice: OŠ Petrovče in OŠ Cirila Kosmača Piran, 17.00 Poročila ob petih, Vreme, 17.50 Naveza: Alpinistični vzpon, dokumentarno-izobraževalna oddaja, 18.15 Čarli in Lola: Paradižnika nikoli ne bom niti pokusila, risanka, 18.30 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 19.55 Ne bom več luzerka, slovenski film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Profil: Midge Ure, 23.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 0.55 Napovedujemo SREDA, 15.04.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.00 Otroški program: Op! 9.00 Glasbena lestvica, 9.50 Glasbena oddaja, 10.10 Velikonočna maša iz mariborske stolnice, 11.10 Dobro jutro, Poročila, 12.45 Izodrom, posebna oddaja za otroke, 13.35 Otroški program: Op! 14.45 Ambienti, 15.10 Vikend paket, 16.30 Šport, 18.00 Prišla je sreča ( II.): Ko si spremenila pričesko, italijanska nadaljevanka, 19.00 Oddaja za otroke in mlade, 19.20 Ribič Pepe: O pogumnosti, mozaična oddaja za otroke, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Ko pop sreča klasiko, glasbeno dokumentarna oddaja, 20.50 Dokumentarna oddaja, 22.00 Deklina zgodba (II.), ameriška nadaljevanka, 22.55 Ljudje z bregov reke, dokumentarni film, 23.45 Glasbena lestvica, 0.50 Info kanal ČETRTEK, 16.04.2020, I. spored TVS 6.10 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 9.10 Izodrom, posebna oddaja za otrok, 10.00 Poročila, 10.10 Otroški program: Op! 11.20 Vem!, kviz, 11.50 Prišla je sreča ( II.): Ko sem se začel preveč zanašati, italijanska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Vreme, Šport, 13.45 TV-izložba, 14.00 Divjina v srcu (III.), britanska nadaljevanka, 14.45 Rusija iz zraka: Od Urala do severnega ledu: Sibirija, rusko-nemška dokumentarna serija, 15.40 Oddaja za otroke in mlade, 16.05 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Vreme, 17.50 Naveza: Odločne, močne in vztrajne, izobraževalno-dokumentarna oddaja, 18.20 Dinotačke: Kar je hotelo biti samo, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Dvojček: Četrti dan, norveška nadaljevanka, 20.50 Nenavadni obredi: Množični shodi, britanska dokumentarna serija, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.25 Dediščina Evrope: Pred jutranjo zarjo, koprodukcijski film, 1.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.25 Napovedujemo ČETRTEK, 16.04.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.00 Otroški program: Op! 8.45 Napovedujemo, 9.30 Glasbena lestvica, 10.25 Dobro jutro, 12.00 Izodrom, posebna oddaja za otroke, 12.50 Otroški program: Op! 13.55 Razkošje lepega; 100 let Narodne galerije, dokumentarni film, 14.50 Slovenski pozdrav doma, narodnozabavna oddaja, 16.10 Zmage so doma: hokej na ledu, svetovno prvenstvo 2019, skupina I A, 18.00 Prišla je sreča ( II.): Ko sem se začel preveč zanašati, italijanska nadaljevanka, 19.00 Otroški program: Op! 20.00 Prvinska preizkušnja (II.): Argentina, britanska dokumentarna serija, 20.50 Avtomobilnost, izbor, 21.20 Ambienti, 21.50 Koncert doma, 22.30 Železne stopinje, dokumentarni film, 0.25 Slovenska jazz scena Ajda Stina Turek in Erik Marenče Trio, 1.00 Glasbena lestvica, 2.05 Info kanal Ponovno odprt tudi porabski prehod Velikonočni okrasi v Števanovcih 2. aprila sta se odprla dva nadaljnja mejna zunanje zadeve R Slovenije Anže Logar in prehoda (Bajánsenye-Hodoš in Verica-Čepin- madžarski zunanji minister Péter Szijjártó ci) na slovensko-madžarski meji, ki delujeta 31. marca po telefonu dogovorila, da se odzos posebnimi pravili. Mejni prehod Verica-Čepinci je odprt od 7. ure zjutraj do 19. ure zvečer. Takoj potem, ko je Madžarska zaprla večino svojih mejnih prehodov za tuje državljane, smo se zavedli, da sta na madžarsko-slovenski meji ostala odprta dva mejna prehoda na območju Zalske županije in nobeden v Železni županiji oziroma na območju, kjer živi slovenska skupnost na Bivši predsednik ZSM Jože Hirnök je časopis Porabje prevzel na ponovno odprtem Madžarskem. Čez nekaj časa prehodu Verica-Čepinci, saj do Sobote ni mogel je oblast uvidela, da je na obmejnih območjih precej dnevnih migrantov, veta pobudam za olajšano prehajanje meje zato je drugega za drugim začela odpirati prebivalcem v obmejnem pasu. nadaljnje prehode na slovaško-madžarski in V ta namen sta se dogovorila o odprtju doromunsko-madžarski meji. datnih prehodov Hodoš-Bajánsenye in ČePo zaslugi generalne konzulke v Monoštru pinci-Verica. Zlasti slednji naj bi bil velikega Metke Lajnšček so začeli delovati »diplomat- pomena za nas, Slovence v Porabju. Toda na prehodu veljajo enaka pravila kot na prehodih z Avstrijo, kar pomeni, da je odprt predvsem za dnevne migrante, (tiste, ki delajo v Sloveniji ali obratno, iz Slovenije na Madžarskem). Zaposlenost v drugi državi se mora dokazati s potrdilom delodajalca. Mejo lahko prečkajo tudi kmetje dvolastniki, o tem, da imajo kmetijske površine v lasti ali v najemu v drugi državi, tudi Odstranili so fizične prepreke, kar pa seveda ne pomeni, da lahko kdorkoli in morajo imeti dokazilo. Ostali madžarski državljani, kadarkoli prestopi mejo ki bodo prečkali mejo, pa ski mlini« tudi med Slovenijo in Madžarsko. bodo po vrnitvi iz Slovenije morali v 14-dnevSlovenska diplomatka je za utemeljitev, no samoizolacijo, med njimi tudi mi, Slovenzakaj bi morala biti odprta vsaj ena stična ci, ki delamo na delovnih mestih, ki so tesno točka med Porabjem in Slovenijo, prosila povezana s Slovenijo. Naj omenim le naš čapredsednika obeh slovenskih krovnih or- sopis, ki ga tiskamo v Murski Soboti. ganizacij, ZSM in DSS, Andreo Kovács in Taka so bila pravila ob pisanju tega priKarla Holca. V Budimpešti se je na vladne- spevka (6. aprila), položaj se seveda hitro ga pooblaščenca za politiko do sosednjih spreminja, upajmo, da na bolje, in se bodo držav, Ferenca Kalmárja, obrnila sloven- stroga pravila sčasoma sprostila. Vseeno pa ska zagovornica v madžarskem parlamentu je odprtje prehoda Verica-Čepinci, s katerim Erika Köleš Kiss, ki je spomnila tudi na to, smo vsaj simbolično odpravili odrezanost od da tokratna odrezanost od Slovenije Porabce matice, majhna »zmaga« vseh, ki so si za to spominja na najslabša petdeseta leta, na čase prizadevali. železne zavese. M. Sukič Po vseh posredovanjih sta se ministra za Foto: Vestnik Društvo za lepšo vas Števanovci je tudi letos poskrbelo za okrase v središču vasi. Ob avtobusnem postajališču ljudi pozdravljajo veseli (leseni) zajčki in pirhi na simboličnem drevescu. Pirhi (jajca) so prastari simbol plodnosti in rodovitnosti, ki ga najdemo skoraj pri vseh narodih. Rdeče pobarvana jajca simbolizirajo kaplje Jezusove krvi. Prav tako pomemben simbol so mačice, ki jih blagoslavljajo na cvetno nedeljo. Starejši so bili prepričani, da imajo cvetovi mačic zdravilno moč, zato so posvečene mačice vrgli na ogenj, da bi obvarovali hišo pred nadlogami. V Porabju je bila navada, da so posvečene mačice spomladi nesli na njive, v vsak kot njive piknili mačico in molili za zdrav in obilen pridelek. LRH Šale iz karantene Ka pa krčmé? Mamo dežurne (ügyeletes) apoteke, baute, zobare, doktore za mačke pa pise. Dežurne krčme pa nin nega. Čidna si? Včera sam z ženo šou v bauto. Domou prijdeva, higiensko masko doj vzemeva pa sploj nej moja žena bila. Slovenska zveza pomaga Sodelavci Slovenske zveze vidijo, ka v tom težkom časi najbole falijo zaščitne maske (védőmaszk), stere skurok ne moreš küpiti. Nejga jih, če pa kakšne najdeš, so tak drage, kak če bi iz zlata bile. Zatok je predsednica zveze Andrea Kovács dala pobudo, ka je zveza küpila blago, delavci pa sodelavci Razvojne agencije Slovenska krajina so blago razrezali na falate 20x20, varaška firma je zašila. Maske so se razdelile porabskim familijam s pomočjauv kulturnikov in članov slovenskih kulturnih skupin. En tau mask je Zveza poslala kak pomauč Sloveniji. Zveza je pomagala porabskim mlajšom tö. Držini iz Sakalovcev, stera ma tri mlajše, steri odijo na Dvojezično osnovno šolo na Gorenjom Seniki, je dala laptop, ka bi se mlajši leko digitalno vključili v včenjé. MS TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB