Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti4 fl., sicer 3fl.$ za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30kr. Tečaj XII. Ljubljani v sredo 6. decembra ! 854. List 9 7 Saj bilo vendar prav skušali več Zakaj 9 Zaío 7 ker z bil « v klaj si bo za živinske klaje (hrane) přidělovali. mogel već živine rediti, z obilnišim gnojem njive bolj gnojiti 9 (Konec.) Kakor pri vsaki reći tudi pri ti brez izgovo rov ne bo. Reklo se bo : će bomo bolj za klajo skerbeli, pa ne bomo imeli kaj na prodaj peljati ne bo žita ne slame. Al ta izgovor je prazen « 1 1 11« • v • . • • in manjši kos * 1 v v , . dob P°g mu bo donasal več zita in slame, kakor velika pa pusta zemlja. Inker bo z žitom verstil klaj bo njiva zmiraj rahla, cista 5 moćna, rodovitna ? ? ce pridelki tedaj na nji zmiraj večj Recimo pa čeravno ne damo veljati da si gospodar le klaje in zita v pravi razmeri pn deluje , — potem ne bo uneprevec, tega pane premalo; naša beseda je le: da ob oj ega naj bo ravno prav. Ako se klaje prideluje toliko , kolikor je ta in una kmetija pripuša, in gospodar v pridelovanju gospodar od tega casa manj žita in slame pride Ju.J žita 5 odkar seje enmalo vec klaje pa enmalo manj - je vendar gotovo, da tisti manjši pridelk žita se obilo nadomestuje po lepši in boljše rejeni živini 5 ktero gospodar ravno tako lahko sp klaje umno ravna, naj nam verjame y da mu ne more in dobro proda kakor žito. Al morebiti ne? Kaj • m "■ • i • 1 » • v 4 m ft nikakor v škodo biti, ampak v gotov dobiček mu bo, ker bo potem zamogel več živine in boljši re diti in po nji povzdigniti kmetijo svojo. Res je, da na tisti njivi, kjer detelja stoji, se ne bo naželo žita za prodaj, vendar je pa tudi poterjenaresnica, da enmalo manj žita, pa enmalo već klaje zboljšuje kmetijo veliko bolj, kakor če se nasprot ravna in več žita pa celó malo klaje prideluje. Tega vzapopasíi ni iežko. je morebiti gospodar na zgubi, če namesto žita more prodajati teleta ali pa kravo ali vola? Gotovo da ne Iz vsega tega tedaj 5 kar smo v tem spisu rekli, posnetim z gotovih skušinj, bo menda vsak umen gospodar, ki se ne derži terdovratno starega Ce se zavolj žita zanemarja klaja • • V , . • I 1 • 1 I 4 V 1 to je ce kmetovanja, lahko spoznal, da brez primernega pridelovanja klaje in pomnoženja živine, se vsaka «jeiija le klaverno vede, in če ima gospodar polje, ga zamore k obilnišim in boljšim pridelkom siliti le se v primeri z žitom prideluje premalo živinske piče pa preveč zernja, ima gospodar res velik kos zemlje z živino. Yendar mi priporočamole primerno mero klaj z žitom obsej an 5 a vprašanje je: koli ks en to je toliksno, da je klaj z pridelk žita in slame bo dal ta kos zemlje? Odgo vor na to vprašanje je gotov tale: da donesekžita in slame; v tacih okoljšinah bolemajhen. Pa zakaj? praví primeri mu ni treba se obsevati ima gospodar že dosto tni m pridelkom v Zato: Ce gospodar zanemarja klajo y to je ce je da bi kmetovavec a pa preveč s klaj senozet Rečemo celó ne prideluje toliko, kolikor je je primerno za nje če pa ima govo kmetijo, ne more dosti živine imeti in tudi za mesarja nima ži premalo živine, ni mleka vine, pa tudi gnoja ne; s ćim bo gnojil? in ko edin bílo to napčno dobička nikdar nap^ klaj ravnal, če bi pre mal 9 ejal le v živínoreji iskal 5 ker u u in vse svoje dohodke Že za tega volj en gospodar ne sme svojega bi na eno kvarto staviti. Le v tacih ki so blizo veličili mest. kamor se vsi v • Zl liko bo přidělal na taki zemlji? ima pri vsem tem, da malo klaje vine In, postavimo 5 da pridela, več zi kakošna bo ta živina? Če hoče živina krajih, valski pridelki hitro in z dobickom spečavajo, se zna živinoreja povzdigniti čez vse drugo, —drugod pa gospodarju dobiček donašati, ne pride na to ? mia ■ redi. da več repov v hlevu, ampak na to: kako jo donašate klaj Drugikrat bomo razlagali, ktera primera med • v • » • M m tom je p ? Dve kravi, ce imate dosti klaje po gotovih skusnjah več dobička stradajo. 5 kakor štiri, če Ce tedaj gospodar nima toliko živino koli Poslavljenje fabrikaníov in obertnikov. Pri letosnji veliki obertnijeki razstavi v Mon »kovem na Parskem so se fabrikanti in obertniki iz več dežel nasega cesarstva z razpostavljenim blagom tako nun (ti i u 11 a u divinu, nun- ue&ci uasc^s ueisarBiv» z, ruzpumu vijeLsiiu uia^uui i&hip kor bi bil je imel imeti po velikosti svoje kme- lepo skazali, da mnogim izmed Djih so bile častne ** "............... gvetinje ali pa pohvalne pisma dodeljene. Prebiraje imenik poslavljenih fabrik in obert tije, bojo njegovi pridelki žita in slame zmiraj pičli, ker njiv ne more gnojiti, kakor je treba, in kako bo gnojil, če nima dosti živine in dobro rejene ? nijstev, ki ga je dunajski vradni čssnik na znanja dal po vrabcih gnojiti, svoje žive Kdor pa si dá dni ne pride iz slame na pirnico. Zakaj, čé že žito ne more veselo rasti, ako se mu ne gnojí zadosti nahajamo ondi, da na Krajnskem so častne svetinje přejeli: m »iu. ^ .v^iv «au ov, um ii v, jíluji x/auuati, papirnic9 v Vevčahpod Ljubljano za Dje ima šeto lastnost, da povživa veliko redivnih drob- posebno dober, močen in lepo ravnolično izdeiaoi pisni cov iz zemlje in da njiva čedalje bolj za letom mora le žito roditi. pesa, ce leto papir; Će pa si gospodar prizadeva več klaje pri- oberfnijo z c. k. rudar i ja v I dri i za veliko in imeuitno živim delovati, to je toliko, kolikor srebrom in mnoge poprave v nji; je prav za njegovo kmetijo, je pa vsa druga, in dobro se plačuje je žitu tudi več prostora vzel 9 ce in ga dal klaji, ber sladkor fcuker). sladkorija (cukrofabrika") Arnstein-Eskele sova (ki inriata fabriko tudi v Gradcu) za posebno do 386 Na Koroškem bo bili z velikim i častnimi daljenost io pota premerjati. Kar so prerajtali in pre svetinja m i poslavljeni: merili, niso pred poterdili, dokler niso zvezde na neba barv Bratje Moro za posebne žlahne sukna moozih zoajdenih resoie dokazale. Kdo bi pac se dalje dvomil taka postěna neutrudljivost in toliko prizadevanje j da Rosthorn in Dikman v Prévalu za umetao na- nobenega zarka resoice ne dalo? S tem so se zvesdo pravo mnogoverstne rovljeoe želesnine, gledi naučili, kako se morejo prikazoi na nebu ne le železnino Ferd. grof Egger v Bistrici in Lípici tudi za enako za kakih sto let naprej ozn&njati, ampak za tisuč in tisuč let. Najdba ene resnice je k drugi znajdbi pripomogla: Možje Paul in Edmund baron Herbert v Celovcu naj bistrejšega uma, kar jih poznamo > so se vzdigailt za mnoge svinčene belíne. Pohvalne pisma so přejeli: J. Rienerjeve fužine Belaku) za posebno dobro jeklenino, Gust. grof Eggerjeve fužine za dobro jeklenino. K. grof Christallniggove fužine za zboljsanje naprav pri izdeljavi sirovega železa. v Na Štajarskem so bili s častnimi svetinjami poslavljeni: B. Vi va to va steklarnica ali glažuta (po leg Marburga) za dobro in ceno skleno vino (glažovino). J. Perger v Gradcu za posebno umetno izdelane puške. Pohvalne pisma so přejeli: P. žl. Putzerova železnarnica (poleg Cela) za umetno porabo odpadkov pri izdeljevanju sinj F. Rotsch za posebno lepe gladeže; ? J. Fritz v Gradcu za posebno dober klavir. Poh valj so tudi bile v kleti gra u pred Zeni K. Z . Nagli< in A. Nagi m p de in M. Saf iz horvašk za tako delječ poslano iu od njih izdelano Potovanje po okrajnah nebá (Dalje.) v „Ce je pa ze le res, da nas tù in tam oči zape îjujejo na koga se pa čemo v prihodnje zanasati?" Le zdravoga uma in pameti nikar ne zanemarjajte ! za najdbo resnic, — za Kopernikom so prišli Gali le j, Nevtonin Kepler. Zadnji je na delà prejénih ne-premakljive postave opiral, ktere nas uče prerajtovati pota svetov ter nam kažejo vsakdanje mesto zvezde na nebu. Keplerjeve postave so se po Tiho Brahe- tovih skušnjah naj pred poterdile, in od tistega časa do današnjega dneva jih poterdujejo skušnje celih dve sto let. Vsak vnovič najden planet sprićaje veljavnost Keplerjevih resnic. Ko je William Heršel 1781 Urana najdel, so zamogli s pomoćjo Keplerjevih postav že v 4 letih prerajtati, da Uran v 84 letih krog solnea priplava. Ko je leta 1801 Piacci najdel Cerero, pa v kratkem potem zbolel, da je ni mogel več ogledovati, je ni mogel po zadobljenem zdravju zopet najti. Nobeden mu je bi ne bil vedil pomagati iskati,' ko bi ne bilo Keplerjevih postav; ž njimi pa so prerajtali, na kterem mestu neskončnega neba Cerera tiči. Novo spričbo poterjenih postav je prinesel Ha 11 ej e v komet, ki se je bi! nekaj čez 70 let našim očém skril. Po teh poatavab se je njegova pot prerajtala, in, glej, ob prerokovanem času se je pokazal! Ali to ni živo spričevanje velikih resnic naravnih postav, po kterih se svetovi gibljejo ? ■mp ffp ■MJHH|pVjapp|V ||p saj ne bote več prerokovanja zvezdogledov la za Z ta j zgolj uganjevanje imeli, ki se včasih spolnuje, naj večkrat pa ne. Kako lepo govori Littrow v svojih bukvah z naslovom Wander des Himmelsu (čula na nebu): vKtera druzih učenost'4 — nravi — „ki se ne opira na materna- v 5? Na tiko, daje tako natanene zapopadke in spricala? polji te učenosti ni tistega brezurnnega in pokvarjenega govorjenja, ne tište nesrečne teme, ki v nekterih druzih učenostih kakor plevel poraša ter cvetlice zadušuje. Ra-čuustvo (matematika) nas uči spoznavati resnico, veleva Preden kaj o tem verjamete, dobro presodite: je li tudi zametovati vraže in kvante44 itd. mogoče ali ne. Sicer mislim, da vam ni neznano, koliko vam bistroumnost zvezdogledov pomaga; kaže vam to vsaka pratika. Al nam zvezdogledi ne povedó natanko fDalje sledi.) Novičar iz austrijanskih krajev vsako leto: kolikokrat bo solnee in luna mraknila? in še ceió ob kteri uri in ob kteri minuti se boto zgodilo? !% Kopra v Istrii 30. nov. Pametni ia spre- Ce bi ne bili v pratiki oznanila brali, če bi ne bili zve- vidni tukajšni možje stranoma talijanskeza, stranoma po- zdogledi popred tega prerajtali, bi utegnile vas stare talijančenega naroda, kteri so od nekdaj, pa morebiti babje vraže v grozen strah pripraviti, da bi se vam kaj deloma tudi po krivici, veljali kot protivniki slavjanščine, resno zacelí spoznavati hlače tresle. Vsak se bo še spominjat velikega solnčnega so vendar, kakor se čuje, mraka v letu 1842. Pratike so ga bile naj pred na- v deželi, kjer je većina etanovavcov slavjanske j da na znanile in še s prižnic so vam oznanovali, kaka tema roda in jezika je živa potreba dati priložnost ali ceió bo pri jasnem nebu vladala pa vse to se le ni moglo naložiti dolžnost mladini, da se uči po šolah slavjanakega vas babjih vraž oteti! Komaj se stemni, so že nekteri kričali: „Sodní dan je jezika ? ki ga bo prihodnje potřebovala v djanskem življenji, konec!" Se , svet se bo pogreznil, vsega bo naj že je v duhovnem, pravoalovskem, zdravniskem ali kte-Dunajčani si posmehovaje pripovedujejo, rem koli stanu, ki ima z ljudstvom opraviti. In slišali smo da so oni možje objavljali svojo kak strah je branjevke na „Naschinarktu44 prevzel. One, ki so sicer žive podobe prederznosti, da se ne vstrašijo sceloma nenadno željo, da bi se kmali ustanovila na kopriškem gim živega vraga ne, so bile skorej groznega strahu obno- nazji tudi učiteljska stolica za slavjanski jezik (tete rele j poderle so štante, padle ena ces drugo pa ne remu so tukajšni Talijani zaceli A V . reci „lingua slava46, in ? v lase kakor je sicer njih navada — ampak v omedlevico. pozabljati počasí nekdanjozabavljivo ime „lingua schiava44}. Kdo bi vam bil mogel to prerokovati, kakor zvezdo- Nadjati se tedaj smemo, da ni več tako daleč oni čas, gledi j ki beró v bukvah stvarjenja, ki jih je vsegamogočni ko se bo spoloila pravična želja, ki je tuđi želja si. de evojih oči in pripravnih daljnogledov nebo pregledovali Bog na nebu milostno odperl? Oni so naj pred s pomočjo želskega poglavarstva, in da se bodoveršila slav. stolica kakor hitro se bo odstranilo še nekaj zaprés, ki še an si znamenitne reči zapazili, oni so tisuč in tisuč let dozdej ovirajo vpeljavo njeno. Tako bo Ko per, kte-dogodivšine zvezd neutrudljivo nabírali. Vedno so si rega tri strani: Boždraga, Zubenaga in Griza prizadevali boljšega orodja napraviti si, da so mogli bolj (od tod morebiti tudi tù stanujoča naj bogatejša rodo- natanko stvari na nebu pregledovati, njih velikost * od vina G rizo ui) še pričujejo njega starodavni izvir, sca 387 soma epet po malém pridobil, kar je zgubil o teka časa. dajajo svoje deleža skor po nič. Potrebno Tadi cerkev, o kteri sem lani v 68. lista govoril, se nam se tedaj zdi, ljadi o tem svariti in jih škoda varovati ter imenuje zdaj chiesa slava (slavjanska cerkev). Lepo povedati: naj se nikar ne dajo zapeljevati o tem in se je to in pravično! * Iz Maribora 30. nov. Verdelski. V „Novicah" smo brali ne prihiteti o prodaji; če pa že morajo svoj delež spe x čati, naj ga prodajo saj vestnim ljudém; v Ljubljani da se slovansko duhovnistvo sekovske skofije zlo za- so kupci, ki za poštene procente po kursu ka vjema za ikofovski sedež v Maribora, ako bo od me- pwjejo te obligacije. tropolita solnogradskega visoki vladi in sveti rimski stolici predložena prošnja zavoljo zedinjenja slovenske strani eekovske skofije z labudsko se vresničila, in da velike prineske podpisuje razun enega edinega dekanata. Gosp. dopisovateij ni bil dobro podučen, ko je to poslednje terdil, zakaj iz zapisnikov zdaj vidimo, da so vsislo- Novičar iz mnogih krajev Po visjem sklepu neha obsedni stan tudi Erdelj-skega 15. dan t. m. in na mesto vojaških sodnij ima stopiti navadna sodna ravnava. — O. k. ministerstvo no- venski dekanati lepe prineske podpisali, in ravno smo vidili tudi zapisni list ptujskega dekanata, kteri je 4000 fl. podpisal. Ker „Novice" v nobeni reci enostranosti ne Ijubijo bojo rade popravile uno pomoto. trajnih oprav je ukazalo dotičnim uradoijam, da pri vsaki živi uski kugi naj si na vso moč prizadevajo pozve-diti: kako in odkod se je začela bolezen, in zdravniki naj natanko popisujejo znamenja njene na V • • zivi in v raz Iz Siska 26. nov. Ker so koruzni magacini že teleseni živini, Tisto iz Duoaja zaneseno novíco o precej izpraznjeni, ni pričakovati > da cena kaj padla i in to toliko manj, ker ni misliti, da bi se novega blaga se posebno veliko pripeljalo. Poslednji leden se je na-kladalo blago skor le v Karlovec; 3000 vaganov pšenice je šio po 7 fl. 48 do 50 kr., 5000 vag. koruze . 30 kr. Še ne bo pra Iz Kartu m a se piše, da so tudi banaske po 4 fl. 36 do 48 kr , ječmen po 2 V Karlovcu se cena visoko derži. V Banatu cenijo kibljo pšenice po 12 fl. 24 do 36 kr., soršice po 9 fl. 12 kr. do 10 fl., reži po 9 fl. do 9 fl. 24 kr., ovsa po . 12 do 3 5 48 kr. do 4 4S kr. 5 koruze v storžih po 5 premembi nekterih ministerstev, je oklical dunajski vradni časnik za prazno govorico. voslovcov zmanjkalo; letos se jih uči le na dunajském vseučilišču 900. ondi z veliko slovesnostjo praznovali god preav. austri-janskega cesarja; provikar dr. Knobleher je napravil veselico na barki „stella matutina" zvečer pred godom, drugi dan pa je bila sv. maša v kapeli katoliških misio-narjev, in zvečer spet pri ondašnjem konsulu večerja. Iz Cernovica na Danaj naznanjena žitna cena že dokazuje perve znamenja, da je rusovska vlada pre-povedala i z vožnjo žita; pšenica se je berž podražila lz Ljubljane. Slo vnik slovenski se je zdaj za 48 kr., koruza pa za 1 fl. 36 kr. vagan, in bojé pridno natiskovati začel. Pismenke, č vet ere oblike in se da se bo se bolj. Kolere na Francoskem je čisto nove, so kaj lične in tudi papir je lep, ker svitli konec; do 19. nov. je pograbila 120.760 ljudi. — 30. knezoškof želé, da delo, kterega stroški so cenjeni na nov. je začel pruski kralj deržavni zbor z nagovorom kak ih 15.000 fl., bo v notrajni izdeljavi in unanji obiiki na zbraně poslance, v kterem upanje izgovarja, da sa izverstno. Komaj so gosp. knez določili ta znesek do- bo morebiti kmali našla pot k porazumljenju v vojsko morodni napravi, so že spet blagovolili podariti tukajšni zapletenih vlad; in da terdno z Austrijo in Nemčijo zve- bogoslovnici kapital z 8000 > kterega obresti (na leto zana pruska vlada se bo zvesto poganjala za mirno 400 fl.) se imajo obraćati za nakupovanje bukev 9 za spravo; če bi pa vendar utegnila vojska biti, se ima S ome nj njegova armada tudi pripraviti za to. Iz Sevasto- novoposvečene mašnike. Pač lep pripomoć. sv. Ošpete je končan. Kramarji ga ne štejejo med naj polja pa ni nič novega; Francozi in Angleži mećejo slabeje. posebno na somenji dan se je snidiio nenavadno vedno bombe v terdnjavo, ktera pa po naznanilu Menši- veliko ljudi. Živine pa so pripeljali tabart malo. — Te kova do 21. nov. ni veliko škode terpela. Knez Men- dní so naročíli gosp. fajmošter Pajk pri M. Divici v ěikov je v severní terdnjavi Konštantinovi. Princ Na Polji 12 iztisov gosp. Zalokarjevega „umnega kme tovanja in gospodarstva" s sledečim pismom: poleon in vojvoda Cambridge prideta iz Carigrada še le, » V kadar bo 40.000 novih vojakov v Kr i m dovoženih. Pred moji fari zna skor v vsaki hiši kdo brati, v nekterih spomladjo, ktera se pa v Krimu že mesca svečana hišah vsi. Da bi imeli mojifarmani, ki se s kmetijstvom (febr.) zaćenja, ne bo vojske, ker si zedinjena armada pečajo, o dolzih zimskih večerih koristno berílo, pošljite lesene hiše za stanovanje napravlja (1000 jih je že res na poti iz Angleškega) in se ji pošiljajo od vsih krajev k o ž u h i (samo na Ogerskem je bilo za angleške vojake ná- mi za priloženih 9 fl. 12 bukev „umnega kmetovanja darovati hočem vsaki lOterih vasi. ki so v u 9 moji fari, ene take bukve s poročilom, da naj se zimske večere zbi- kupljenih 12.000) in pa plajši, voluate spodnje hlače in rajo gospodarji v kteri koli hiši, in naj vsak večer beró nogovice iz Malte za fraucosko armado. „Moniteur" na- en kos kmetijskega nauka tako, da tišti, ki je branja znanja, da le neobhodno potrebne barke bojo naj bolj vajen, bukve bere, drugi pa poslušajo, in ka- ostale pred Sevastopoljem; kam bojo šle vse dar je za en večer namenjeni del prebran, naj se začnó druge, se ne vé. Rusovska armada v Krima se zmi- p om en jati o tem, kar se je bralo. Vsak ima pravico, raj pomnožuje, pa tudi v Besarabijo je gré veliko iz bukve pozneje si še za en čas izposojevati, ako želi še Podolja in Ukrajne. Takim pripravam nasproti je po- kakošno stvar bolj natanko prevdariti ali si morebiti kaj slednji govor Palmerstona v Parizu pač Ie „rajtinga brez zapisati. Nadjam se, da umni možaki naši se bojo z birta u » ako pravi > t> da se mora carova moc popolnoma veseljem lotili tega berila, v kterem bojo marsiktero zer- vničiti in za vse vedne case"! Perzija se noće ze nice našli, ki bi utegnilo stoteri dobiček donašati 5 zra diniti s Turki. Deržavni zbor v Madridu je 30. ven tega si bojo na naj lepšo vižo dolgi čas zimskih nov. z 206 glasovi zoper 21 kraljevi tron oklical večerov krajšali". Reci moramo, da nas je ta blaga za podlago nove španjske konstitucije. Espartero je misel častitega gosp. fajmoštra serčno razveselila in da izvoljen za predsodnika deržavnega zbora, O'Donell da se ravnalo na prav veliko krajih tako! pa za namestnika« Za predsednika v ministerstvu je Od več straní in že večkrat se nam je povedalo,da kraljica izvolila Espartera 9 VSI drugi stari ministri so po dezeli nekteri oddajajo deleže svojega deržavnega ostali, le za vunanje oprave je na novo Lućiavaga, posojila skor po nič * uiv, in da se tudi tacih nepoštenih za pravosodje pa Aguerre izvoljen. — » . prekanjajo nevedne ljudi, da jim pro- dvorani Vatikana 20. nov. bil pod predaedništvom treh Y Rimu je v ne manjka > 388 kardinalov pervi zbor zbranih 94 škofov o posvetovanju hodnji petek, na praznik sv. Divíce Marije, ima ok čistega spočetja sv. Div ice Marije; seja je terpela od 9. can biti sklep zbranih cerkvenih očetov. do 1. ure popoldne; drugi dan je bil drugi zbor. Kar- - dinali (51), kakor casniki pravijo, so imeli skrivne zbore Ugailjka ZaStaVlCG V pOSlednjcm lÍStU samí za se pod predsedništvom sv, očeta papeža. Pri- slovnik ali besednjak (Wôrterbuch). 99 Novic" za prihodnje leto 1855. Bliža se novo leto, s kterim bojo „Novice" začele nov — trinajsti — tečaj. Prosimo tedaj častite naročnike, naj se oglasijo z novo naročbo kmali, da bojo ob novem letu dobivali vse liste poredoma. Obsežek „Novic" je dostojno znan: one obdelujejo domačo zemljo, domaće slovstvo. domačo omiko, in naznanjajo vse, česar nam je o postavah vediti potreba, in verh tegi. se vse to, česar omikan člověk od zgodb domaćih in od novic po širo ce m svetu zvediti želi. Koliko važnost ima sedanji čas kmetijstvo po celem svetu, je dobro znano vs&cemu, kdor oči ne zapira okoljšinam sedanjim, in ceravno casniki in bukve niso v stanu vatvarjati dobrih letin, so vendar v stanu veliko pripomoći k obilnisim pridelkom in boljšim izdelkom, ker razodevajo: kako se to in uno drugod godi in z večim pridom opravlja. Ne kmetovavec, ne obertnik, ne tergovec, ne kupee ne more sedanji čas polž biti v lupini ampak iz lupine zlesti je treba vsacemu, da vidh kaj in kako ee godi dru g od po svetu, in da si priiastuje vse to, kar bi utegnilo tudi njemu v prid biti. Železnice, ki se razprostirajo že po velikem delu sveta, so zdra- 9 mile nekdanjo oterpnost; po njih se lahko prodajejo domaći pridelki in izdelki9 će so dobri, v ptuje dežele; po njih pa se vozi tudi tuja roba v domačo deželo, in ta drami ljudstva, da je treba na noge stopili in se poganjati za dobre pridelke in izdelke domaće, da nas ne prihité drugi. Treba je tedaj, da zvemo vse, kaj se drugod o kmetijstvu in obertnijstvu godi, in ker so nam vseskozi naj bolji časniki pri roci, ne bojo prejemniki „Novic" nobene tudi naj manjše pa važne ptuje skušnje v naših li stih pogreševali, — vsaka se jim bo povedala. Ozraje se pa po ptujih dezelah ne bojo zanemarjale domaćih skušinj, ampak naznanovale vse, kar se pri nas hvale vrednega počenja; pa pretresale tudi vse, kar je napčnega, da naj se opusti in z boljšim nadomestuje. Kakor zemlja domaća in obertnijstvo domaće obdelovanja potřebuje, da postopsmo z drugimi narodi zmiraj naprej, tako potřebuje tudi domaći jezik, domaće slovstvo, domaća zgodovina itd. marljive skerbi in pridnega obdelovanja, da tudi o tem postopamo dan za dnevom naprej in si čedalje bolj pridobivamo tisto cast in veljavo, ki je je vreden tudi jezik slovenski. O starozgodovinskih preiskavah zamoremo častite bravce zagotovljati, da vieokoučeni naš domoljub gosp* pr cf. Teraíenjak nam je obljubil kinčiti naš list s svojimi dragocenimi najdbami, kakor tudi slavni, na toliko strani marljivi gosp. Hicinger s svojim/. V druzih raz-delkih slovenskega slovstva so nam mnogi izverstni pisatelji pripomočniki. Sicer pa „Novice" ne bojo prezirale mnozih druzih stvari, ki segajo v poduk naroda našega, in bojo ravnale o tem, kakor so ravnale skozi 12 let. Kar se cesarskih postav tiče, bo časnik naš donašal vse, ki so nam vediti potrebne, in kjer koli bo potreba nanašala, jih bo razjasnoval po domaće, kakor dozdej. Popotnik" in „novičar" bosta pripovedovala vse, kar se doma, po vsih slavenskih deže v, y V « U . « „ lah, po našem cesarstvu in po vsem svetu godilo bo. Da se tudi prihodoje leto novic manjkalo ne bode, je gotovo. „Novičar" bo vsako imtnitno prigodbo ob krafkem, in kar je moč, resnično povedal; v vsih rečéh se bo enostranosti ogibaval, ker v zgodovinskih stvareh mu je enestranost gnjusoba in nazadnje tudi nebenega prida nima. Dandanašnji se na svetu toliko primerja, da omikan clovek ne more biti brez vednosti, kaj se godi po svetu; in ker se je „novičar" svojim bravcem s tem prikupil, da vse hitro in ob krátkém neznanja, kar je dostikrat težavno izmotatí iz dolzih spisov, bo ravnal tako tudi vprihodnje. Ce se oglasi spet toliko naročnikov (siliti svoj list komu ali naročnike „prešati" ali celó k sebi vabiti jih 8 prestopkom osme božje zapovedi, kakor se to godi pri nekterih časnikih, ni nikdar bila navada „Novic" iu nikdar ne bo), če se tedaj — pravimo — oglasi spet toliko naroćnikov, da bomo zamogli izhajati s stroški, bomo do-kladali tudi prihodnje leto brez plačila r.asledbo „občne povestnice" (Weltgescbichte), ktere bo s koncom tega leta 24 pol izdanih; morebiti da bo — vendar za gotovo še ne moremo povedati — prihodnje leto vsa zgodovina gotova, ki jo je začel nepozabljivi Ver to vec in jo nadaljuje Slovencom tudi slavnoznani gospod. Dostavljamo temu oglasu tudi to, da novi naroćniki, ki želé že izdanih pervih 24 pol „povestnice", naj doložé zraven naročnine za prihodnje leto še 1 fl. 36 kr., da bojo celo delo iineli. Ce pa ne želé pervih 24 pol, naj nam do-volijo, da jim tudi vprihodnje izdajanih ne bomo dokladali, ker za nje same prihodnje pôle nimajo nobene vred-nosti, nam pa se več celih knjig s tem sterga in to je škoda velika. To bo obsežek prihodnjih „Novic". Da pa emo vsako leto še več storili, kakor smo obetali, priča častitim prejemnikom letošnja doklada „zemljovid turško-rusovske vojske". Novice" izhajajo vsako šredo in vsako saboto in veljajo z vsimi dokladami vred v Ljubljani 55 prejemane za celo leto 3 £1., za pol leta 1 fl. 30 kr.; za četert leta 45 kr., — pošiljane po pošti ka Naroćila se pošiljajo v bukvotiskarnico Blaznikovo v Ljubljani (na Bregu Nr. 190). Vse naročilne puma naj se pošiljajo frankirane, ker poštnine ali naročnine prize tako nizki ceni mi ne moremo plačevati. Pisanje naročit pa častitim naročnikom polajšati, jim bomo drugi pot podali po navadi naročilno pismo, s kterim naj pošiljajo dnar. mor koli 4 fl., za pol leta 2 fl., za četert leta 1 Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jozef Blaznik.