272. številka
Ljubljana, v ponedeljek 27. novembra
XV. leto, 1882
Izhaja vsak dan «H*er, izlmfti nenVlje in praznike, ter Telja po poŠti prejeman za avstrijsk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Cctrt leta 4 gld., za jeden mesec l gld. 40 kr. — Za  .j ubijano brez pošiljanja na dom za VBe leto 13 gld., za Četrt leta 8 gld. HO kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raćana se po
10 kr. za mesce, po 30 kr. za četi i leta. — Za tuje dežele toliko Teč, kolikor poštnina znafia. Za oznanila pladnje se od cetirisiopne petit-vrste po 6 kr., te se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr.  če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat, ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolA frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Dredništvo in npravnifitvo je v Ljubljani v Frana Kol man u hiši „ Gledališka stolba". D pravni Stvn naj se blagovolijo poAiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
5265 gld. prihranjenih.
Kedar so se še od takrat, ko je narodna stranka zopet stopila na volilno bojišče, približevale dopolnjevalne volitve za mestni zastop ljubljanski, vedno je ona stranka, o katerej vsi vemo, da jej je glavni smoter ponem Sevanje in česar tudi sicer sama ne taj , volilcem IjubljaDBkim zatrjevala, da volitve v (mestni zastop ljubljanski nijmajo polit nega, pač pa eminentno gosjiodarsk pomen. V raznih Varijneijah pisala sta o tem v onem journalist:čnem izrodku, ki ga je zapadla dvomljiva čast imenovati se organom kranjske uatavoverne stranke, ter po Ostalih na Duiihji in v Gradoi izhajajočih slavofobnih listih Dežman in dr. Scbrev, katerim sta na pomoč priskočila včasih tudi journaliBtična knapa Sima in Konsclugg. ln ko so gospoda nemškutarji sprevideli, da so njihovim duševnim plodom pristopni listi pri večini ljubljanskih volilcev izgubili popolnem vse zaupanj«*, tedaj so izdali „zeleno brošuro", v kate rej so z jako ginlpvimi besedami popisovali, kako dobri gospodarji so in v kako nevarnost bi priSle mestne finance, ko bi se njihova uprava vendar le imela izročiti narodnoj stranki.
Česar ti gospodje menda nijso pričakovali, to se je vendar zgodilo; zavedno meščanstvo ljubljansko poklicalo j« k mestnej upravi narodne mo/.e.
Ko bi tedaj bilo res, kar je nemškutarskn gospoda ljubljanska vedno trdila, moralo bi bilo mesto ljubljansko uže doživeti popolen finančen krah, ali se mu pa uže jako približati, kajti ta narodna večina, katerej je na čelu naroden župan, upravlja uže z mestnim premoženjem celih Bedem mesecev.
A nič kaj tacega se nij zgodiio, temveč ravno ta narodna večina, katerej g Dežman o vsakej priliki s posebno sk< doželjnostjo očita ono unesrećeno podjetje, čegar neuspeh je zakrivila nespretnost in neizkušenost jednega iedinega človeka, zamogla je v včerajšnjej seji konstatirati: da se je letos, posebno od onega časa sem, odkar uraduje
narodni župan gospod Peter Grasselli. v primeri z v lanjskim letom do 1. novem bra pri jedinih tedenskih izkazih prihranilo mestnej blagajnici 52G5 gld. In ko je poročevalec narodne večine v javnej seji konstatira!, da je bilo prejšnje leto, tedaj pod vlado „predestiniranih dobrih gospodarjev", ravno pri teh tedenskih izkazih gospodarstvo z mestnim premoženjem jako lahkomišljeno, tedaj je gospoda nem-škutarska to sporočilo morala molče vzeti na znanje in nij se proti temu mogel oglasiti niti g. Dežman. ki je sicer — in največkrat čisto po nepotrebnem — jako zgovoren odbornik.
Obmolčali so tedaj. — In s tem so se obsodili. Oni volilci ljubljanski pa, ki so o letošnjih vo litvah še verjeli v gospodarsko nezmotljivost nemšku-tarskih korifej, spoznali bodo sedaj, pri čem da so m kak humbug je bilo vse zatrjevanje o dobrem gospodarstvu nemškutarsko večine v mestnem zboru ljubljanskem. Mogoče, da pride sedat.ja narodna v en na v iriliko, spregovoriti še kaj več o nemšku-tarakoj upravi mestnega premoženja; a za sedaj mota uže biti ponosna na to. da je v tako kratkem <'n .u pribran la mestu — 5 26 5 goldinarjev.
X.
Politični razgled.
\otra>fij- dežele.
V Ljubljani 27. novembra,
Grof Taafte in dr. Smolka  konferirala  sta te dni o poslovanji prihodnjega (lr/,i vne^a zbora.
Kot glavni predmeti obravnavam zaznamenovali so s<»: ptememba obrtne postave, revizija obravnave v tiskovnih pravdah Ustanovitev zdravniških kamor, predloga o pemsko-muravskej transveršalhej železnici, predlog umrlega dr Fuxa glede preustrojenja bra i ne — V gosposke) zbornici so še od prej v obravnavi; novela šolske postave in postavni na črti g'ede obrambe upnikov pred sleparenjem v kon-kuisih in glede dokazovanja smrti in nje i'.rek. — Kot članovi novega C oron i n i -jevega kluba imenujejo se sledeči državni poslanci: Vojnovič, Croy,
Schvvegel, Kochanovvski, Stvrzza, Berchtoid, Dubskv, Loudon, Vetter, ObrascuaJ, Kovvalski, Kulaczkovvski, Ozarkievvicz, Bertolini, Ciani, Franeeschi, Lazzarini, Vidulieh, Pajer, \Vittmano, Burgstaller in Vueetich.
V petek bila je konečna seji centralucj^a Iv oiiiihi Jona za urejenje zemljiščnega davka, katera je imela temu važnemu in težavnemu poslu primeren slovesen značaj. Predsedujoči finančni minister izrekel je po končanem dnevnem redu centralnemu komisijonu v imenu vlade toplo zahvalo za njegovo patrijotično delovanje ter je z nekakim zadosten jem kazal na dovršeno ogromno delo, katero je srečno ognilo se tolikim nevarnostim in katero je fakcijozn* opozicija t»»ko strastno napadala. Glavni poročevalec dr. pl. Itziha, poudarjal je, dasi sicer nasprotnik sedanjemu sistemu, hvalevredno, pošteno prizadevanje in podporo vladino ter se še posebej zahvalil načelniku zemljiščno-davčnega oddelka, dvornemu sovetniku Maver-ju, katerega je hotela levica v onej pomnje vredni ponočnej seji državnega zbora v svojej strasti skoraj raztrgati. In tako se je v lepej harmoniji ločil ta velevažni odbor od svojega poprišča.
Skoda, ki jo je prou/.ročila povodenj na Ko-roškem znaša v okraji S pital: meseca septembra 389.000 gld., oktobra 418.000 gld ; v okraji Hermagor: 171 440 gold. in 120 .5(JO gold.; v okraji beljaškem. 2:S(» 1)00 gld. in 254 400 gld.; v celovškem: 51.680 gld. m 111.700 gld.; veliko vškem: 22 870 gld. In 80 600 gld.; v okraji Volčje: 9660 uoid. in 11.400 gold. Tedaj znaša celej Koroškej meseca septembra prouzročena škoda 884 400 gld. In meseca oktobra 1 280.200 gld. torej vsa škoda vkup lf.(>()() </bl. Itazen cesarjevega da. u 30.000 gobi. nabralo se je dosle za Koroško 118.470 gld.
\nanje dr/ine.
v
V Crnejfforl so, kakor piše ,.Aj4ramer Zei-tung", jako bojevitega duha; govori se celo o za-sedenji Albanije. Albanski vodje da so se zbrali v Tuši in posvetovali, kako bi odstranili naval Črnogorcev ; sklenili so baje oborožiti vse Albance ter se do zadnje srage boriti za svoj obstanek.
Na IS u * i* se širijo po vseučiliščih dijaški neredi. V Charkovvu insultiral je judovski dijak očitno na ulici neko žensko ter je bil zato re-legiran.   Njegovi židovski tovarši   potegovali   so se
LISTEK.
Natalija.
(Poslovenila Janja Miklavčie.) X. (Dalje.)
Gospa Ten Berghe stala je v prvej vrsti, za njo pa Lujiza tako, da so jo vrata na pol zaki ivala. — Bila je krasna vrsta svatov. V svili šopirile so se dame ponosne postave, ponosnih očij — gospode pa so krasili vitežki redi. —
„Poznate-li gospe in gospode?" vpraša baro-
ninja.
„Ne," odmaje Lujiza.
„Glejte onega gospoda v krasnej uniformi, gotovo je ženin!"
Lujiza nij ničesar odgovorila; nje pogled bil je obrnjen le v gospoda, ki je vodil nevesto in za katerega jo je povprašala baroninja. Bila je vitka postava b plemenitim a temnim strogim obličjem. Ne-
hote potegne Lujiza temnozeleni pajčolan nižje na obraz in poklekne v strahu, da bi je ne zapazil.
„Ali boste pa pač kaj videli? Komu hranite prostora?" opominja prijazna baroninja. „Ali še koga pričakujejo, ker ne pridno?u
Gospod v krasnej uniformi stal je pred blazino sredi cerkve. Pop govoril je sedaj s tem, sedaj z onim iu navzočni šepetali so mej seboj, kakor da bi je obred malo zanimal. In zopet pridrdral je voz in družba bila je polnobrojna. —
Obred se je pričel. Nevestin obraz je čez in čez zakrivalo dolgo prestralo, segajoče do tal — tako da je Lujiza nij mogla spoznati. Trije gospodje stali so okolu nje, da je bilo tudi težko uganiti, kateri je ženin.
Lujiza je mej tem trepetala v strahu in grozi; srce jej je bilo, ko bi hotelo počiti, roki in nogi sta jej odrekovali. Nikdar naj bi onega trenutka ne pozabila.
„Ne, Lujiza zmotili sva se/ šepetala je baroninja;  ntam-le je ženin, oni gospod z rudečkasto
brado, oni-le, pa je brat ali strijc. Čakali so one ponosne gospe — gotovo mater nevestino."
Nekako olajšana ozrla se je Lujiza po nevesti, zagledala je nje obraz: rosno je bilo nežno lice — so-li bile srage radosti — ali tuge? —
„Kaj vam je Lujiza, da ste tako prepali?"
„0 nič, nič, milostna gospa, godba, godba me je tako prevzela!"
„Da, da, krasno! Ali nijste trudni?"
„Da, zelo sem trudna, milostljiva gospa."
„Nij čuda!  Dobro, da sva našli „deutario" !H
Gospa Ten Berghe sledila je ceremonijam z veliko pozornostjo, katere bi pač vzbujale večje spoštovanje, ako bi vsi navzočni, ne iznimši niti popa, ne bili tako očito kazali, da jim ves obred nij dru-zega nego prazne fraze. Dame so se pač pri nekaterih besedah, ki jih je izgovarjal pop, prekrižale — a vse to tako postransko. In gospodje? — Ti so se dolgočasno naslanjali ob stebre in leno zijali okrog sebe.
Osobito pa je obred predolgo trajal onemu Ilusu v vojaškej uniformi.   Vedno se je oziral in
69
moramo priznati za njihovi trud vso čast. Želimo gospodom pevcem, da bi se petja krepko poprijeli in s slovenskim petjem prebudili letargijo novomeških narodnjakov. Mladina! vaša je prihodnjost — tedaj hej rojaki — na no^e!
■z Ptuja 23. novembra. [Izv. »lop | Narodna društva, osobito pri nas na spodnjem Štajerskem so neobhodno potrebna, kajti s tem se oživlja narodna zavest ter se pospešuje tu vsestranska omika in blagost. Vsakateri zaveden Slovenec bi moral biti tega ali onega ali tudi več narodnih društev član, kedor pa misli — in tacih se še nekaj nahaja — da so narodna društva odveč, ta se svoje naroduosti ne zaveda. Žalibog, da smo Slovenci v vse tuje preveč zaljubljeni, svojemu pa hrbet obračamo. Tudi pri nas se tuje preveč ljubi in tudi gmotno krepko podpira. O tem pisati, zdi se mi neumestno, a umestno zdi se mi, ako se uže tuje podpira, da se domače ne zanemarje. Naša Čitalnica, oziroma nje odbor, se gotovo trudi, da vztreza željam č. članov, kajti od tega časa sem, odkar imamo svoj pevski zbor, daje veselice, kakoršnih pogreša marsikatera Čitalnica. Tudi 3. decembra t. 1. napravi svečanost v svojih prostorih v „narodnem domu" v spomin dra. Franca Preširna z naslednjim sporedom: 1. Schu-bert: ouverturu k „Rosamundi" čveteroročna igra na glasovira z gosli in cellom. 2. Pozdrav. Zbor od Nedveda. 3. Deklamacija. 4. Roža. Mešan zbor od B. Ipavca. 5. Nezakonska mati. Zbor z bariton solom. 6. Rosini: ouvertura „Ohtello", čveteroročna igra na glasoviru. 7. Moji rožici. Čveterospev od Nedveda. 8. Elegija Ernstova, gosli z spremljevanjem glasovira. 9. Bvvali Čehove. Zbor od J. Škraupa. 10. Ja-drausko morje. Zbor od F. llajdrih-a. Začetek točno ob 8 uri zvečer. — Spored je tedaj jako bo^at in krasen. Ta večer nastopi v našej Čitalnici prvikrat mešan zbor. Nij li to čuda: v mestu, katero naši nasprotniki za se, to je Nemce reklamirajo, pridobiti nežni Kpol za čitalnični odbor! Nadiamo se tedaj, da ta večer noben zaveden Slovenec ne ostane doma. Mislimo in upamo, da nas tudi č. gostje iz kmetov s svojim pohodom počaste. Torej na sviđanje!
Iz seje mestnega zbora ljubljanskega
dne 24. novembra 1882. (Dalje.)
Dežman meni, da takrat, ko je mestni zbor volil g. Mahra v deželni šolski svet, pač nij bilo dvombe, da je voljen na šest let, ker to postava tako določuje in ker bi se bil takrat poziv vlade moral vse drugače glasiti, namreč izjavljeno bi moralo biti v dopisu, da je voliti zastopnik mestnega zbora le za čas poslovne dobe, kakor to vlada stori pri druzih takih slučajih. Udje deželnega šolskega sveta voljeni so vsi na šest let in toliko časa imajo mandat. Nekateri glasi so se čuli precej, ko so narodnjaki dobili večino v mestnem zboru, da bi imel g. Mahr odstopiti in bi se izvolil novi zastopnik. Dežman pravi, da se mu zdi  popolnem razumljivo,
da je večini na tem ležeče, da jo zastopa v dežel« nem šolskem svetu mož, ki je nje gore list, da pa se z volitvijo ne mudi tako in da uže čast in razumnost mestnega zbora zahtevata, da se stvar natanko preišče.
Dr. Suppan se zavaruje proti izjavi dr. Drča, da bi mestni zbor ne imel pravice razmotravati kakega vladnega dopisa; in to nikakor ne gre, da bi take vladne naredbe, brez da se na tanko pregledajo, vzprejel mestni zbor, kajti potem lahko vlada potom ukazov (Verordnungswege) pravice mestne eska-motira. Stvar naj se preišče; ako je pravilna, se volitev zverši, sicer pa mestni zbor proti volitvi ugovarja pri vladi. Dr. Suppan konča rekoč: Gospoda ! svet je okrogel, tedaj je v inten-su obeh strank, da se stvar reši natančno, kaiti kar je danes za nas dobro, utegne jutri koristiti tudi Vam !
Župan g. Grasselli pripomni, da mu je do-šel vladni dopis kratko pred zadnjo sejo in da ga je takoj postavil na dnevni red, ker nij b lo Časa izročiti ga prej šolskemu odseku. Za današnjo sejo pa je ostal dnevni red nespremenjen, sicer bi ga bil uže izročil šolskemu odseku.
Pri glasovanji Be predlog dr. Suppana zavrže z vsemi proti sedmim glasom, predlog dr. vitez Blei-weis a pa se vzprejme.
Dr. Suppan naznani svoj protest v zapisnik in izjavi, da se bodo on in njegovi somišljeniki zdr-žali volitve.
Vrši se volitev. Oddanih bilo je 15 glasov. Izvoljen je bil s 14 glasovi prof. Franjo Š u kl je v dež. šolski svet. Jeden list bil je prazen.
Župan objavlja dopis doželnega odbora, v katerem BO mestni odbor vabi, da veli v slavnostni odbor za praznovanje (iOOletnice tri ude
Dr. Drč ojiazi, da je število treh mestnih udov v slavnostni odbor jako neznatno in premalo. Siavnost bode velikanska in se bode vršila izključil ivo le v mestu, katero bode moralo prevzeti veliko stroškov, zato pa mu je s tremi udi danega premalo upliva na značaj siavnosti.
Tudi druga okolnost, pravi govornik, je za uvažati. Siavnosti odbor bode imel veliko dela in truda, naravno tedaj vebko sej. Zgodi se lehko, da mestnih zastopnikov iednega ali druzega ne bode v sejo slavnostnega odbora, morebiti celo, da pri nekatere) seji nobenega ne bo, tako da se lehko pripeti, da mesto pri glasovanji niti zastopano ne bode. Tedaj bi bilo pač umestno, da se število mestnih zastopnikov poviša od treh na pet in — kar se je jako čuditi, da se uže nij zgodilo, — da se pokliče župan, ki je v mestu vender prva in merodajna oseba v slavnostni odbor.
Dr. Suppan pravi, da je naravno, da se voli g. žup.ui v slavnostni odbor, pa tudi ne dvomi, da bode dež. odbor pritrdil, da se pomnoži število mestnih zastopnikov. V obče pa bode Hlavnostni odbor le načrt al program; kar se pa tiče izdatkov iz mestne blagajnice, naj se napravi pridržek, da o tem odločuje mestni zbor.   Tedaj misli, da je dosti, ako se
zanj, ruski dijaki pa so priznali  kazen za pravično.
— V Kazan u napadel je neki medicinec rektorja Fis8 0w-a v šolskej dvorani. Iz tega so potem nastali taki nemiri, da je moralo vojaštvo v pomoč priti in se je vseučilišče zaprlo — Na vseučilišči v Petrogradu je tudi uže jelo vreti in mo rala sta posredovati policija in vojaštvo. V torek krožili so mej dijaki hektografirani pozivi k dijaškemu shodu Ko se je o tem zvedelo, nastavilo se je v obljižji vseučilišča veliko število žandarmov in policistov. Ko so se pričela predavanja, zahtevali so dijaki, da se jim odkaže velika dvorana za zborovanje in ko se jim to ne dovoli, hoteli so šiloma vrata ulomiti. Mej tem vpitjem in ropotom zbrala se je na dvorišči policija in je zaprla vse nemirneže.
— V kratkem se po naredbi sedanjega cara v ru-skej vojski upeljala nova uniforma v slogu staro-ruske narodne nošnje. Častniki nijso ž njo nič kaj zadovoljni, ker jim bode napravila mnogo stroškov; vsi častniki pawlogradskega husarskega polka predali so baje svoje odstavke.
„Republique Fran^aise" govori o rovanji in pojavih fraiiconkih rovalistov, katerim je začel zadnje čase lopet greben rasti. Rečeni list pravi glede poskusov, pridobiti si vojsko na svojo stran, da ona legitimistom gotovo ne pojde na limanice. Sicer pa se tein naporom ne pripisuje mnogo pomena in važnosti. Omogočila jih je le prejšnja slaba vlada, dvoumno obnašanje magistrature in pa raz-dvojenje republikanske stranke. Liberalizem sedanje vlade pa ne bode šel tako daleč, da bi prišla v nevarnost republika. Legitimisti so zamudili svojo lepo priliko I. 1873. in tudi letošnje poletje. — „Franee" poroča o nekem skrivnem shodu v stanovanji Gam-hetie. kjer bi se bilo dogovarjalo o nasledku presidentovein; Grevy čuti se namreč jako slabega in nij neingoče, da odstopi od predsedništva. Ako bi Gambetta ne mogel vspešno kandidirati, spoznal se je za to mesto potreben kak geneial, najbrž prejšnji vojni minister pod Gambetto, general Cam-p en on.
Lord I mi I term  nasvetoval je efriptikemu
khediveju,  da  naj  se požuri ustanoviti svojo žandarmerijo, da se more potem jeden del angleške voj ske vrniti domov. — Obravnava vojnega soda se je odložila, dokler angleška vlada ne izreče svojega mnenja.
Dopisi.
V Rudollovem 25. novembra. | Izv. dop.] 16. t. m. napravili so narodni Novomeščani svojemu novo izvoljenemu gospodu županu Kmetiču / čitalnični dvorani slovesen banket. Zbralo so je blizu 60 oseb obeh narodnostij. Da se je mnogo napivalo, je razumljivo in napitnice bile so vse slovenske. Gospod okrajni glavar Kkel napil je županu; župan pak našemu preblagorodnemu gospodu deželnemu predsedniku Winklerju. Napivali so potem še gospodje: dr. Poznik, Vertačič, deželne sodnije svetovalec gospod Loger in potem deželne sodnije svetovalec gospod Pleško. Z jedno besedo bilo je jako živahno in veselo.
Dne 19. t. m. napravila je naša Čitalnica petje, tombolo in ples na korist po vodi poškodovanim Tirolcem in Korošcem. Naši pevci skazali so se ta večer jako dobro, burno so bili pohvaljeni. Gospodom: Janezu   Mehora,  Virantu, Česniku itd.
parkrati je njegovo oko bliskovo hitro prešinilo tropo gledalcev — a Lujiza bila je predobro skrita, da bi jo videl. Po blagoslovljenji dal je pop zaročencema piti iz skupne čaše življenja, katero morata odsibdob skupaj prazniti, bodisi v veselji, ali tugi.
Potem sledil je prevod okoli kapelice. Na čelu stopal je pevec, križ v roki drže, potem sledil je pop b svojim spremstvom in zaročenca, nad katerih glavama so bližnji sorodniki držali srebrne krone. — Trikrat vrnil se je sprevod mimo Lujize in gospe baroninje. Lujiza je vstala, ker mislila se je dosti prikrito za visoko gospo — a častnik, ki je delj časa težko krono držal nad nevestino glavo, nij j en j al pogledovati po navzočnih.
V hipu zadene njegovo oko na Lujizo, oči se mu zableste in malo, da nij pala težka krona na nevestino glavo. Omahnila mu je roka a v hipu priskoči nekdo in jo obdrži, sicer bi se bilo kaj zgodilo. S ponosnim pogledom zavrnil ga je zapovedujoče in potem je, ne oziraje se več po občinstvu, držal krono, da je bil sprevod končan.
Obred bil je pri kraji, u častnik se je zopet
oziral po navzočnih, iskal je obraza pod temnim pajčolanom, ki ga je toliko motil. Potem obrnil se je in z druži mi odšel iz kapele.
XI.
Ko so vsi odšli, ogledavala je gospa Ten Berghe vso cerkvico. Le sreča za Lujizo, da je prišel cerkovnik, ki je gospej podrobno pripovedoval. nKdo so zaročenci?" vpraša gospa.
„Grof Sergij Malisov in kneginja Aleksandra Dalmatchine."
„In oni gospod v voiaškej uniformi?"
„To je bil knez Kazimir Dalmatchine adjutant carjev in brat nevestin."
„ Zakaj se poroče tu in ne doma V"
„To je bolj imenitno v kakih toplicah."
„Tako? Tega nijsem vedela. Kdo pa je bila gospa v elegantnej čipkastoj mantilji?"
„Kneginja Dalmatchine, nevestina mati!"
„Kaj pa soproga kneza Dalmatchine — te nij bilo navzoč?"
„Ne, on nij oženjen."
Kakor v sanjah čula je Lujiza te besede. Ka-
kor v meglenej daljavi videla je preteklost svojo — oj veselo! In sedaj ? — Kako je bila nesrečna!
Konečno pa je vendar gospa Ten Berghe zadovoljila svoje) radovednosti in poslov ivši se, odide. Stoprv na poti pogleda Lujizo a v strahu zakliče: „Bog, kaj vam je, tako silno ste bledi."
„Nič, nič! A zelo sem trudna, ma'o počitka potrebujem.4*
„Kdo bi bil mislil, da sem močneja, nego vi! Podajte mi roko, bo pa bolna gospa vodila mlado dekle lu
Korakali sta sedaj po hribu navzdol in sta kmalu dospeli k vili, ki je stala v dolini. Baron pričakoval ju je uže pri čaji. „Ljuba Anny, si vendar došia?"
nDa, dragi moj — a čudo! danes nijsem prav nič trudna, a Lujiza skoro omaguje."
Lujiza si je po moči prizadevala prikriti notranji boj.   K ljubu silnemu glavobolu ostala je pri čaji in dasi je bila molčečja, nego sicer, vendar Inikdo nij opazil, kako silno so bile nje dušne moči i vzburjene. (Dalje pnh.)
volijo 3 udje; doatavek dr. Drča zdi se mu nepo-trebeu.
Gospod Hribar opomni, da je samo po sebi umljivo, da bode mestni odbor konečno Hklepal o izdatkih za slavnost in da se ne bode delalo v ob Čini brez občine, torej je pristavek dra. Suppana nepotreben. Važno pa je gotovo, da je mestni za-Btop, v čegar ozidji se vrš' slavnost, v odboru dostojno zastopan in zato  podpira predlog dra. Drča.
Dr. Zarnik se čudi, da se o stvari govori, o katerej nij slišal nobenega pozitivnega predloga. To je uže eo ipso izključeno, da bi mestni odposlanci v slavnostnem odboru sklepali kaj o denarnih zadevah mesta. Torej je vse govorjenje boj proti zraku.
Po nekaterih opombah Dežmana, da bodo zastopniki mesta imeli le konsultativuo besedo, da je župan prav za prav „delegatus uatus", po opombi župana Grassellija, da je v dotičnem dopisu itak uže rečeno, da bodo odposlanci le „beratheudu BOdelovali, da se tedaj samo po sebi umeva, da o denarnih izdatkih ne bodo mogli sklepati in je zbog tega nasvet dra. Suppana popolnem nepotreben, iu po opazkah dra. Drča, da treba gledati na to, da je mesto zastopano dostojno, zlasti, ko je društvu, ki šteje komaj toliko udov, kolikor je mesto h odbornikov, tudi priznan .jeden zastopnik, volijo se v slavnostni odbor gg. Fortuna, dr. Mosche in Hribar in sprejme se dostavek dra. Drča, da se mestu ljubljanskemu priznata Se dva zastopnika (tedaj vkupe 5) v slavnostuem odboru.
Mestni odbornik g. Ivan Hribar poroča podrobno iu jako natančno v imenu finančnega odseka o sklepu mestnih računov za 1. 1881. Poročevalec opomni, da je prišlo poročilo zato tako pozno na vrsto, ker so bili zaključki mestnih računov izločeni fhiančnamu odseku stoprav 1. septembra. Poročevalec jako pohvalno priznava, da so se razni troški, odkar posluje novi župan g. Grasselli, uže zdatno poman /šali in se bodo še bolj. Tako se je samo pn tedensk h računih prihranilo 5260 gld. in sedanji gospod župan bode strogo na to gledal, da
— (Društvena beseda) Čitalnice ljub Ijanske bila je tako obilno obiskovana, da je sedežev primanjkovalo. Ves spored izvrševal se je jako pohvalno, da si je jeden pevcev zaradi bolezni izostal, g. Uodek pa v zadnji hip poslal odpoved, kar nam pa nij kalilo zabave, kakor je bilo menda nameravano, kajti gg. Ledenig, vit. Janušovskv, Klein in vit. Parma bili so toli prijazni,da so na-mestu gosp. Hodka prevzeli jedno točko programa in jo izvršil' z njim lastno preciznostjo. Izmej pevskih točk omeniti je osobito Puci ha rje v samospev, spremljan na glasoviru po g. Pfibilu. Vesela igra „Pot skozi okno" imela je prav povoljen vspeh, najbolj se je odlikovala gospica Kod o t ova in gospa Drenikova. Gospod Vizjak pa se je ska-zal jako spretnega iu verziranega igralca.
— (J o ur f ixe) literarnega in zabavnega kluba preteklo soboto imel je 42 obiskovalcev, katerim je predsedoval gosp. dr. Stare. Za običajno berilo skrbel je gosp. J. Železni kar čitajoč o „Osapskej dolini", za njim pa nam je čital gosp. A. Trstenjak jako zanimljivo sestavljeno razpravo nO delovanji in pomenu pokojnega G. Daničiea." Ostali del večera pa je bil izredno muzikalnega značaja in gg. Ledenig, vit. Janušowsky, Klein, vit. Parma, nič manj pa tudi lepi tenor gosp. Razinger-ja naklonili so nam zares vsega priznanja vreden užitek. Sklenilo se je na predlog gosp. dra. Moše-ta na Bledu postaviti Preširnu spominsko ploščo in to uže do majnika prihodnjega leta. Vrhu tega pa bilo je tudi več in jako umestnih nagovorov, kakor na novo izvoljenega člana dež. šolskega sveta itd.
— (Pražki „Sokol- — „Sokolu ljubljanskemu") Pismo pražkega „Sokola", katerega naznanili smo v 261). št. našega lista, se glasi, preloženo h češkega na slovenski jezik:
Mili, dragi bratj el
Skoro pet mesecev minilo je uže od onega časa, ko smo v Pragi o slavnosti svojej bratovsko stiskali roke milim in  dragim  odposlancem Vašim.
Ne mislite, dragi bratje! da se od takrat nijsmo spominjali več na Vas, ki v boji za narodni
Pošiljamo Vam bratovsk, prisrčen sokolsk pozdrav !
Na zdar!
V Pragi, dne 11. novembra 1882.
Dr. A. Hrdlička, tajnik.
— (Gg. pevci čitalniškega zbora) se uljudno vabijo, da se v polnem številu udeleže1 zadnjih vaj za veliki koncert, ki se napravi prihodnjo nedeljo v redutuej dvorani na čast Preširnovemu spominu. Te vaje bodo: v torek, sredo in petek, vsakokrat točno ob 8. uri zvečer.
— (Nezgoda.) Zgrudil se ter takoj mrtev obležal je v kolodvorskih ulicah zadnjo soboto okolo 8. ure zvečer starikav, k delavskemu stanu pripadajoč mož. Ker nij bilo ukljub vsemu iskanju nobenega mestnega zdravnika dobiti, da bi bil mrtveca ogledal ter ukazal, da se ima takoj v mrtvašnico prenesti, zbralo se je bilo mnogo ljudstva, ki se ie kaj živahno pričkalo, ali je mož res mrtev ali ne. Po intervenciji nekega privatnega zdravnika, ki je smrt dotičnega konsta-tiral ter ukazal, da se ima truplo prenesti k sv. Krištofu, bil je konec narejen vsemu prepiru.
Be ne bode, kakor doslej,  samo  za  iztreblje- obstanek  zadostujete  Svojim   dolžnostim   kot celi
Telegrama Slovenskemu Narodu":
Pariš 27. novembra. Pri vhodu v igralne dvorane v Montecarlo položena patrona dinamita je razletevši se ranila jednega paznika. Zasegli so jednega Italijana.
Pariš 27. novembra. Poročilo s Carigrada zagotovlja, da so Fuada, ki je nedavno v posebnej misiji bil poslan mi Dunaj, in Kia-niil-pašo deli v zapor.
vanje trave na nekaterih mestnih trgih z a raci, no val o 400 gld. na leto, kakor )e bilo to žalibog v navadi pod prejšnjim županstvom. Ko je navel g. poročevalec vse posamezne številke, nasve-tuje v imenu finančnega odseka sledeče:
1. Računski zakliučki za 1. 1881 mestne blagajnice, zaklada mt-ščanske boluišuice, sirotinskega zaklada, 1/udsko-šolskega zaklada, ustanovnega zaklada, konkurenčnega zaklada in mestne de-pozitne blagajnice se odobre.
2. Mestnemu knjigovodstvu se daje z ozirom na te zaključke absolutorij.
3. Mestnemu magistratu se naroča, oziroma policijski odsek se naprosi, naj se strogo ravna po sklepih mestuega zbora z dne 27. okt. t. 1. glede zapisovanja zdravil ubožnim.
4. Mestnemu magistratu naroča se, da pri tacih delih, ki se zavoljo nujnosti morajo zvršiti v mestnej režiji, dotičnm računov ne likvidira, ako nijso sestavljeni tako, da je iz njih razvidno, koliko spada na materijal in koliko na dnevno mezdo. Ko bi pa ne bilo mogoče vedno ravnati se po tem predpisu, mora se zahtevati taka sestava računov, da bode iz njih razvidno, koliko se je izdalo za posamezne večje objekte. Ob jednem se pa isti pozivlje v jednej prihodnjih sej poročati mestnemu za-stopu, je li dosedanja kontrola glede izvajanja mestnih del zadostna in ko bi ne zadostovala, kako bi se mogla urediti ugodneje
5. Mestnemu magistratu se naroča, naj strogo pazi na to, da se bodo vsi izdatki upisovali v blagajnici v isto poglavje, pod katerim so bili prelimiuirani. (Konec prih.)
Domače stvari.
— („Narodni dom".)  Domoljubi, ki bi želeli prodajati srečke »narodnega doma", naj blagovolijo to naznaniti kar najprej mogoče društve nemu odboru.
možje; vsaj nam je dobro znano, da Ste na jugu to, kar si mi na severu še le biti prizadevamo.
Uže o drugih prilikah spoznali smo Čehi, da je slovanskemu življu treba posebno biti na pozoru proti življem tujim, da moramo delovati na vseh )Opriščih našega stoletja z vso vztrajnostjo, odkritosrčnostjo in poštenostjo, — da si v Evropi izbojujemo ono važnost, katero nam z jasnimi znamenji odkazuje zgodovina uarodov — in mi smo prepričani, da vse, kar v tem boji storite, podvzemate le iz najboljše volje v korist narodovo.
Da je Sokolstvo v narodnem razvitku važen aktor, o tem smo prepričani vsi.
Da je Sokolstvo v Avstriji s svojim doslednim lelovanjem svoje odpornike moralno prisililo k temu, da so zadobili spoštovanje do njega, to smo dokazali skupno z Vami o raznih prilikah.
Vi pa, dragi bratje! prepričali Ste se po Svojih poverjenikih, katere smo v juniju 1882. 1. v Pragi spoznali in po katerih smo so tudi Vas spoštovati in ljubiti naučili, da se mi v Pragi in na Češkem prizadevamo izpolnovati svojo sveto dolžnost, kolikor nam je mogoče.
Vez, katera nas veže z Vami in Vašimi interesi, nij tedaj slučajna, ampak prirojeni tako, kakor blagor brata bratu.
Bratje pa tem bolje z duhom mislijo in srcem brepene drug k drugemu, čem oddaljenejši so si — to čutimo mi na Češkem tako jasno, da Vas mislimo vedno imeti v svojej bližini.
Pred nami je vidljiv spomin na Vas. Poslali Ste namreč bratoma dr. Černemu in dr. Fyršu, kakor tudi društvu uaSemu fotografične skupine zastopnikov ideje Vaše in naše sokolske stvari, zato Vam, izjavljajoč Vam za nje svojo toplo zahvalo, pošiljamo tudi mi fotografijo svojega uprav nega odbora in svojih predtelovadcev, proseč Vas, da jim odkažete skromno mesto v prostorih svojega delovanja, kjer se večkrat shajate, ter posvetujete o važnih domoljubnih zadevah.
Javna zahvala.
Podpisano županstvo šteje si v prijetno dolžnost, so po tej poti banki „Slaviji" javno /.ahvaliti, da nam je ista podelila po prizadevanji njenega tukajšnjega zastopnika g. A. Uršič-a lepo in kaj dobro, v tovarni g. Šamane iz-doliino liri/.galnioo, v vrednosti 600 gld.
Ob jednein zahvaljujemo se nje glavnemu zastopniku g. 11 r ibar-j u, kateri soje nalašč iz Ljubljano semkaj potrudil, nam izročiti brizgalnico ter nam pri poskusnji kaj izvrstno razlagal nje posamezno dele in njih porabo.
Županstvo v Št. Vidu nad Vipavo,
v 18. dan novembra 1882. A. Žvaiint, /u«»r,
podžupan. župan.
Meteorologično poročilo.
A. V LJubljani:
, Dan	Čas opa-zevanja j	Stanje tuiroiuetra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo j	Mo-kriua v mm.
24. novembra	Ub 7. ari ljutraj ob t. ari , p«ptlidn« ob S. iri : mili	788*94m> 732*48 mm. 733" 17 mm.	-j- 3*4° C 4- 8*fi»C + 7*2° C	slabotno. burja slaboten mIi'i'1 nlaboten lalioJ	oblačno oblačno oblačno	2 00 mm. dežja.
2 -o a 9 t» o 0 U*5 (M	ob 7. ori tjatmj nb 1. uri popoldne ob i. ari trafor	733*30 mm. 789*6? mm. 732'til mm.	+ 4*8° C 4-10*9° C -+- 80° C _	nlabotrn TlllOtl tlabottii iilioil nlabntrn laliud	oblačno oblačno oblačno	0 00 mm. dežja.
26. novembra	ob 7. uri ijutraj «b 2. uri popoludne ob 5. nri iTtltr	731 '69 mm. 730 117 mm. J 729-80 mu.	- 9-o-c L*a		oblačno oblačno oblačna 1	2 00 mm. dežja.
B. V Avstriji sploh:
Zračni pritisk je ostal zadnjo dni precej nespremenjen, tedaj je l)il tudi še vedno precej j.-dnakome no razdeljen in je razloček mej maksimom na severovzhoda in mej luiniiuoin na zahodu le minimalen. Vetrovi so postali /,,.p<-t za spoznanj«! močnejši m so previsi'lovali vteinoma ju/ni nad severnimi in vzhodnimi. Tempera; ura se je zadnje dni zopet vzdigutla iu jo bila skoraj povsod midnormalna, uri vsi-m tem pa ne posebno ekstremna. Nmo je bilo zelo nezanesljivo, večinoma ali popolnem ali pa saj deloma oblačno, vreme vsled tega^ijesuinovitno, sem pa tja tudi deževno. _
3Z)-CLXiSwjsl5:SL "borza
dne 27. novembra. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta..........76 gld. 25
kr.
Srebrna renta
70
Zlata renta.......... jJJ
5°/0 marčna renta......... *jL
Akcije narodne banke.......
Kreditne akotfe........ 2°°
London............ ****
Srebro........... ~~
Napol............. *
95 20 05
80
46V,
C. kr. cekini. ......                                   .   . 5 „ 64
Nemške marke ..... 68 , 40
4°/0 državne srečke H 1. 1864    250 gld. 117 m 50
Državne nrečke i/. 1. 1864 .   .    100   „ 172 „ 75
•t, »vstr. zlata renta, davka prosta .   • 94 „ 20
Ogrska zlata renta 6°/0...... 118 „ 50
.   40/....... m m io
„      papirna renta 5°/Q    .   .       .   . 84 „ 45
5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 104 „ —
Dunava reg. srečke f>°/0    .   .    100 gld. 115 —
Zemlj. obč. avstr. 4i/1°/0 zlati zast. listi   . 118 „ 75
Pnor. oblig. Elizabetine zapad, železnice 97 „ 80
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 „ —
Kreditne srečke.....100 gld. 173 „ 25
Rudolfove srečke.....                       10   n 13 n 75
Akcije anglo-avstr. banke .   .    120   „ 121 „ —
Trammway društ. vel j. 170 gld. a. v. .   . 220 . 25
Ti/nr cene v IJiihlJanfl
dne 25. novembra t. 1.
V zalogi W. Rluiikc-jn » Ptuj i so ravnokar izšle:
Pripovedke za mladino,
L zvezek, spisal Fr. Hubad. — Cena 20 kr.; po poŠti franco poslano za . ."> kr. Pri obilnejem nakupu 25% rabata. Ondi se tudi dobi:
Ječarjeva hči,
po W. Frey-u poslovenil J. Urbanec. — Cena 18 kr.; po pošti 20 kr. (749—1)
uv
"I
Kc
Pšenica, hcktolirer . . . Rež, , .   . .
Ječmen „ ...
Oves, „ ...
da, „ ...
oso, . ...
oru za, „ ... Leča „ ...
Grah „ .   . .
Fižol „ .   . .
Kiompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram.
Mast, „      . .
Speh frišen „      . .
„ povojen, „ . . Surovo maslo,      ,.      . .
Jajca, jedno......
Mleko, liter......
Goveje meso, kilogram Telečje „ „
Svinjsko „ „
Koštrunovo     „ „
Kokoš ........
Golob........
Seno, 100 kilogramov . . Slama,   „ „ . ,
Drva     trda, 4 k v. metre . „    mehka, .   „ ,
gld.! kr.
64 04 23 93 55 87 80
59 96 88 76 80 80 3 8 56 48 48 28 35 17 86 87 80 60
Zahvala.
Vsem znancem in prijateljem za sočutje, dokazano nam mej boleznijo in pri smrti našega ljubljenega očeta, oziroma starega očeta itd., gospoda
Janeza Lenassi-ja star,
kakor za tako mnogobrojno udeležbo pri sprevodu do hladne gomile in za darovane lope vence, posebno pa gg. pevcein, ki so s svojimi ubranimi glasovi ginl|ivo peli „Jamico tiho" in „lilagor mu", izrekamo najtoplejšo zahvalo.
Dolenji Logatec, dne 13. novembra 1882.
(7f)0) Žalujoči ostali.
Odvetniški kandidat, dr. juriš
s sodnijsko in jednoletno odvetniško prakso želi mesto ko«. H pij en tu v večej odvetniSkej pisarni b 1. Januvar|em. Dopisi upravništvu tega lista pod črkami 1». K.    (741—3)
Št. 16.208.
Razglas
(748-1)
mladeničem, vojaščini podvrženim.
Zaradi prihodnjega vojaškega nabora v letu 1883., h kateremu bodo klicani vsi v letih 18G3., 1862. in 1861. rojeni mladeniči, se javno naznanja:
1. Vsak tukaj prebivajočih domačih ali vnanjih mladeničev, kar jih bode k prihodnjej rednej rekrutbi klicanih, mora
meneča decembra ■ leta
pri magistratu ob navadnih uradnih urab ustno ali pismeno oglasiti se zaradi vpisa: ako se ne oglasi, zadenejo ga nasledki § 42 vojne postave.
2. Vnanji, to je taki, ki nijmajo v Ljubljani domovne pravice, morajo k temu vpisu svoje popotne liste ali druge izkaznice seboj prinesti.
3. Če to vojaščini podvrženi začasno zunaj svojega rojstnega kraja ali prebivališča in so vsled tega ali pa vsled bolezni zadržani oglasiti se, smejo oglasiti jih njih stariši, varuhi ali drugi pooblaščenci.
4. Tisti, kateri mislijo prositi ali začasnega oproščenja od vojaščine ali pa oproAčenja od dejanske službe vojaške, imajo pri vpisovanji tukaj izročiti vsa dotična pisma (rodbinske listine itd.).
5. Dolžnosti oglasa in sploh vsem drugim iz vojne postave izvirajočim dolžnostim se ne da ogniti z izgovorom, da se za ta razglas ali druge po vojnej postavi določene dolžnosti nij vedelo.
Mestni
v LjnMjani,
dne 16. novembra 1882.
Župan : G rasa el 1 i.
pri Moitarji na Bresovci, posebno znana gostilna, bliza
farne cerkve in pri velikej cesti, z zemljiščem in kmetijskim poslopjem, se da v najem.
Natančno se izve pri lastniku (734—3)
Janezu Ovenu.
St. 17.095.
Razglas.
(739—3)
Ljubljanski magistrat ima Katarine "VVarnuš-ove ustanove v znesku 126 gld. za triletno dobo, to je za leta 1883., 1884. in 1885. podeliti.
Prošnje za to ustanovo, do katere imajo dve deklici, ki nta ustanovnici v sorodu, ali pa, ko bi takih ne bilo, dve hčeri ljubljanskih meščanov pravico, naj se do 15. decembra t. I. pri tukajšnjem magistratu ulože.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 14. novembra 1882.
Župan: Grasselli.
Nova hiša
pritlična, ležeča ob tržaškej cesti na GIfncnh pri Viču h. št. 14, četrt ure od Ljubljane, brez vsega dolga in tikoraa nje ležeči vrt in njiva (blizu 1300 Q sežnjev;, prodaje se as gotove denarje. Kdor jo želi kupiti, naj se v osmih dneh oglasi pri posestniku
(740—3)
Ferdinandu Cepuder.
IPravo naravno
pomuhljevo jetrno olje,
pripravljeno po prostem odtoku jedna vrh drugo naloženih svežih jeter, ne zamenjati ga s ČisČenim ali pa s takim, ki se zadobi iz skisanih jeter. Vspešneje kot vsaka druga vrsta tacega olja, ki se
firodaje v trgovini, se posebno uporablja proti škrobljeni, rahithli, plačnici, kroničnim oprham itd. itd. — V steklenicah a 60 kr. (10 steklenic 5 gld., za klgr. 2 gld. ; spojeno z železnim jodiirjem posebno vspešno v steklenicah po 1 gld. (10 steklenic 8 gld.) prodaje in razpošilja s poštnim povzetjem
<3K PICCOLI,
lekarnar „pri angelji" v Ljubljani, Dunajska
Cesta. (696—5)
Poslano.
(M-43)
GLAVNO SKLADIŠTE
najčistije lužne
KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I ka« IzkHian llek proti trajnom kašlju plućevine I žtlidca bolesti grkljana I proti mšhurnlm kataru,
iSS? " (PASTI LLEN)
Hinke Mattonija (Kutovi vari u Časkoj).
Na etiketo in unuahj
kakor kaže podoba, treba ostro pasitl.
MATT0NI1 GlESSHuBLER
TJmotiio
(574—26)
I zobe in zobovja!
postavlja po najnovejšem amerikanskem ztstemu ♦
v r.lutii.  valkanlta ali celulojidu brez bolečin. £
Plombira b slalom itd. a
Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin T
1 zobni zdravnik A. Paichel, ♦
2 poleg Hradeckega mostu, v L nadstropji. a
TRŽAŠKA razstavim LOTERIJA. Srečkanje 5. januvarja.
I. glavni dobitek gotovih 50.000 gld. 2. glavni dobitek gotovih 20.000 gld.
3. glavni dobitek gotovih 10.000 gld.
Nadalje
1 a gld. 10.000 — 4 a gld. 5000 — 5 a gld. 3000 — 15 a gld. 1000 — 30 a gld. 500 — 50 a gld. 300 — 50 a gld. 200 — 100 a gld. 100 — 200 a gld. 50 — 542 a gld. 25, — skupaj
I IOOO dobitkov iz 31S.550 goldinarjev. I
Obširni popisi dobitkov so na ogled razpoloženi v vseh
prodajalnicah lozov.
Cena jednemu lozu SO lir.
Naročila s pridjanimi 15 kr. za poštnino naj se pošiljajo na
loterijski oddelek tržaške razstave
Piazza (»runde si. 2 v Trstn.
W Kdor hoče loze razprodajati, oprne naj se takoj na predetoječo
adreso. ""^Hg
Lozi dobivajo se v LJubljani pri slav. kranjske j eikompt-nej banki, pri «1. C Lučk maunu, Eđv. .TI a lir u in Jan, Ev. BučarjevIk nasledulklk. (712—9)
Izda tel j in odgovorni urednik Makso Armić.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
6385