Poštnina plačana v gotovini. §Tpy 35 \ LJUBLJANI, aezna številka Din 1' —. pondeijek, dne 15. februarja 1926. LI TO III. •shaja vsak dan opoldne, Izviemsi nedelj ir praznikov. Mlečna naročnina: V Ljubljani in po nošti: DLa 20*—. inozemstvo Din 80-—. Neodvisen političen list. UtešitfNI&TVO m 'J PRAVNJSTV 0: kamnU »ttBOORCICKVA ULJ«.A ŠTEV. 5; fSLEFOS ŠTEV, 552. iii.S&pisi s*s at) vračajo. — Oglasi po tarifo, Fiesteni« vprašanjem naj se priloži znttwkt> m odgovor. Ra£ua .pri poštnem 5ek. uradu štev. 18.3S5 Neuspeh dr. Stojadinoviča. j Iz Amerike je došte sporočilo, da je i dosežen med ameriško vlado in našo de- j legacijo sporazum glede odplačevanja j dolgov. Po tem sporazumu dovoljuje Amerika naši državi petleten moratorij, nakar se mora pričeti odplačevanje dolga. Dolg mora biti poravnan v 60 letih j in zaračunale se bodo 3, po drugih vesteh pa 5 odstotne obresti. Opoziciciiijlno »Jutro« pravi, da so ti Pogoji za nas ugodni. Tega optimističnega nazora nikakor ne delimo, temveč smo mnenja, da so ti pogoji tako težki, kakor jih ni naša država niti najmanje zaslužila. Italiji je črtala Amerika več ko polovico dolgov, naši državi pa niti centa. V tem dejstvu vidimo vso težino dr- Stojadinovičevega neuspeha in zaradi tega smo preti temu sporazumu. e celo pa moramo biti proti takemu sporazumu, ker je to prvi naš dogovor '/.a odplačilo vojnih dolgov in ker je gotovo, da bo sličen tudi dogovor z Veliko Britanijo in Francijo. Z drugimi besedami se pravi to, da bo morala Jugoslavija do pičice plačati vse svoje medvojne dolgove, dečim bodo drugim bogatejšim državam darovane milijarde in milijarde dolgov. In vendar ni države, ki bi toliko žrtvovala v svetovni vojni ko naša in ki je tako zvesto služila zavezniški stvari. V zahvalo zato pa se 5rta Italiji več ko polovico dt Iga, naši državi, ki je dala še enkrat toliko življenj za zmago zavezniškega orožja, se ne črta niti centa! Pomisliti pa je dalje treba, da naša država ni debila od Amerike vseh teh 66 milijonov v denarju, temveč da je naredila velik del dolga v dobavah, ki so bile dostikrat preplačane. Da tudi z ozirom na to ni dosegla naša delegacija ničesar drugega, ko petleten moratorij, je dvakrat žalostno. Prav res ni bilo treba zavreči dva milijona dinarjev za potne stroške naše delegacije. Takšen neuspeh bi mogli doseči tudi potem korespondence med Beogradom in Wash-ingtonom. Govori se, da je bila naša delegacija ne ugo no sprejeta^ ker slovi Jugoslavija kot vojaška država. Ali pu je bolj mili-tansticne m zraven tega imperialistične države, kakor je fašistovska Italija? In njej so bili dolg^i brisani, nam pa niti vinar! Kaj je bil vzrok neuspeha naše delegacije, ni v vsakem točno znano. Toda eml stvar ie g^ava. Če bi g' finančni minister in njegov namestnik manj govorila o bogatk si,v veniji iti če bi so tudi sicer manj postavljalo y. bogate Jugoslavijo, potem ^asliingion ne bi mogel tako inzistira-li’ da se mu plača zadnji vinar. Predvsem pa je tudi to jasno, da bi ameriška vlada vse drugače postopala, bi videla, da se pri nas vestnejse go-®t>odari. Toda, kadar Amerika vidi, da nuiio n„ži ministri še. enkrat tako viao-J*>vnice, kakor njeni, ko Amer ka ^ kako se pri nas pri dobavah m k<>- Vlada Bratianija pred padcem. KRVAVI SPOPADI. misijah v Napravljajo milijoni, ko končno Bukarešta, 14. februarja. Vsa Rumu-nija se nahaja v znaku volitev. Vsled silnega pritiska vlade je prišlo v mnogih krajih do krvavih spopadov med opozicijo in policijo. Bilo je mnogo mrtvih in ranjenih. V Bukarešti so priredili študenti demonstracijo. Da se vzpostavi zopet red, je bilo poslano na ulice vojaštvo. Prišlo je do krvavih spopadov med vojaštvom in študenti. En oficir, 12 podoficirjev in mnogo vojakov je bilo ranjenih. 35 demonstrantov je bilo aretiranih in takoj izročenih prekemu sodišču. Pričakujejo se nove demonstracije, če bodo aretirani študenti obsojeni. »Adeveruk poroča, da je kralj izjavil, da je Bratianova vlada pred padcem. Čaka se samo še na rezultat občinskih volitev. Amerika vidi, d"a’smejo nekateri po mi 1 v°lji ekBploaitirati ubogo državo, po* tem ni končno Čudno, če tem ljudem ne U«u^ Amerika mili pare. varit sll»bo gospodarstvo je glavni ncn,HPelia naše delgacije in la ne-m!, mi račun Beograda. /' . u 8ft t' gospodje v skupščini po- . a v ja jo s Kajtuakčalanom, naj l>i to storili rajse v Ameriki. Mestic da Idobasa.rijo 0 separatistih in svojih zaslugah za državo, naj bi raje poskrbeli, da se ne bi zapravljalo državnega denarja, da se ga ne bi kradlo, pa Izpremembe v naši diplomaciji. Beograd, 15. februarja. Včerajšnji dan je potekel v političnem pogledu prav mirno. Dopoldne je bil v predsedništvu vlade Pašič, a se ni sestal z nobenim politikom. Cel popoldan je bil Pašič v svojem stanovanju. Dr. Ninčič je bil sprejet v avdienco pri kralju. Mudil se je pri kralju od 5. in pol do 6. in tričetrt. Ta avdienca je bila posvečena zunanji politiki. Govori se, da je zunanji minister dr. Ninčič referiral kralju tudi o razmestitvi diplomatskega osebja. V dobro poučenih krogih se trdi, da je za poslani- PO RADIČEVEM IZPADU PROTI PELLEGR1NETTIJU. Beograd, 15. febr. Za danes je najavljen poset nuncija g. Pellegrinettija pri g. dr. Nineicu. Za gotovo se sme smatrati, da ta afera, ki jo izziva dr. Korošec na pritisk bojevitega slovenskega klerikalizma pod vodstvom dr. Kulovca in dr. Hohitjeca, ne bo imela za-željenega uspeha. Nastop g. Radiča proti klerikalizmu, to je proti politiki Rima, je nacionalna in patriotska dolžnost aktivnega ministra. Da to bojevitemu klerikalizmu ni všeč, ni prav nic čudno. Značilno pa je, da gredo samostojni demokrati v tej aferi skupno s klerikalci. Štefan Radič je medtem prišel v Zagreb, Pavle Radič pa se pripravlja na pet v Prago. Večina ministrov je bila včeraj izven Beograda. 'la teden bo politično živahen in zanimiv. Do izraza bodo prišle vse tajin-stvene niti in sile, ki so bile prosii teden v akciji. ka pri Vatikanu določen Čolak-Antic, ki | je sedaj poslanik v Bukarešti. Za poslanika v Rim pri italijanskem dvoru naj bi šel Balugdžič iz Berlina, v Berlin dr. Smcdlaka, v Madrid ali pa v Bukarešto • Voja Antonijevič, .dosedanji poslanik pri Kvirinalii. V Budimpešti ostane Tiča P( povič ali pa ga bo zamenjal Mate Bo-škovič, šef našega oddelka pri repara-cijski komisiji. Za novega poslanika v Carigrad naj bi šel Tiča Popovič ali Mate Baškovič, kar je odvisno od tega, kdo i izmed obeh ostane v Budimpešti. Izredni kongres uradniških organizacij. Beograd, 15. februarja. Včeraj se je v dvorani poštnega doma začel izredni kongres organizacij, ki so zastopane v Glavnem Savezu državnih činovnika«. Kongresa se je udeležilo okrog 150 delegatov. Med drugimi je bil tam tudi zastopnik »Zveze jugoslovenskih nacionalnih železničarjev« Ivan Deržič, ki je v imenu te zveze podal svoje izjave. Kongres je bil otvorjen ob 9. uri. Posamezni delegati so poročali, nato pa se je na široko razpravljalo o položaju uradništva. Sklenilo se je končno, da se pošljejo spomenice ministrskemu predsedniku Nikoli Pašiču, predsedniku skupščine Marku Trifkoviču, ministru za pravosodje Marku Gjuričiču, namestniku finančnega ministra Nikoli Uzuno-viču in predsedniku finančnega odbora dr. Radonjiču. V spomenicah se opiše kritičen položaj uradništva. Delegati so ob 4. uri popoldne pose-tili gospoda Uzunoviča, ki jim je izjavil, da uvidi, da se morajo uradništvu izplačati razlike in da je vsota 10 milijonov dinarjev, ki je sprejeta v proračun, prenizka. Priporočil je uradnikom, naj se | obrnejo na vse merodajne činitelje in jih ! opozore na upravičenost svojih zahtev. ZBOROVANJE MLINARJEV. iBeograil, 15. februarja. Včeraj je bila v prostorih industrijske centrale konferenca predstavnikov mlinske industrije iz cele države. — Navzoči so bili delegati mlinov iz Slovenije, Vojvodine, Basne, Hrvatske in Srbije. Konferenci je predsedoval Ignac Bajloni, predsednik industrijske centrale. Včerajšnja konferenca je razpravljala <> efektu nove železniške tarife. Tajnik industrijske centrale dr. Miločevič je po-i at poročilo im temelju podatkov, ki so mu jih dale na razpolago organizacije mlinov iz pcedinih pokrajin. Zastopniki vojvodinskih in srhijanakih mlinov so zahtevali, da se ukinejo sedanje olajšavo za prevoz pšenice do mlinov, medtem ko so predstavniki hrvatskih mii- bi storili stokrat bolje in državi tudi res koristili. Tako pa bodo tudi očiten neuspeh iz strankarske discipline hvalili kot uspeh, naši potomci pa bodo morali letno plačevali milijone, ker rabi g. Stojadinovič še enkrat tako visoko dnevnice, ko ameriški minister. To je bilanca ameriškega potovanja dr. Stojadinoviča. nov trdili, da se njih položaj z novimi tarifami ni izboljšal. Slovenski mlinarji pa so dokazovali, da se je njih položaj še poslabšal. Predsednik zveze mlinov v Zagrebu dr. Bošnjak je sprožil predlog, da se uvede za dovoz pšenice do mlinov in odvoz moke do namembne postaje sistem reekspedicije. Prisotni šef tarifnega oddelka v ministrstvu za promet se je strinjal s veni predlogom. Gre samo za to, da se ne oškoduje slovenska mlinska industrija, ki bi ne imela nobene kori-.sli od reekspedicije, ker ji ni mogoče dalje pošiljati svoje moke. V tem oziru je treba najti tak izhod, da se ne upro-pasti stara slovenska mlinska industrija. S tem jt' bila zaključena konferenca mlinarjev. DEMANTI DR. STOJADINOVIČA. Beograd, 15. februarja. Včeraj je bil objavljen dementi dr. Stojadinoviča glede na izjave Stefana Radiča. Dementi je priobčil kabinet finančnega ministra in se glasi: Gosp. dr. Stojadi novic je poslal iz VVashingtona svojemu kabinetu brzojavni dementi naslednje vsebine. »Prosim, da se kategorično demontira vest, ki je bila zlonamerno spuščena v svet', češ, da bi bil jaz v Parizu hazardi-val in pri tem zaigral 500.000 frankov.«: USTANOVITEV ZVEZE' SELJAČKIH SLOG. Zagreb, 15. februarja. Včeraj je bila v Zagrebu ustanovna skupščina Zveze seljaškili slog. Te skupščine se je udeležil tudi Štefan Radič, ki je v svojem govoru zlasti pobijal* klerikalizem. Govoril je obširno o prosveti in naglasa 1 potrebo, da mora politika služiti prosveti, ne pa narobe. Hadičev govor so pogosto prekinjali s pritrjevanjem. Na zborovanju je bila izvoljena nova uprava. ..i iihmmi ii i um rr—a-- *• c. i USPELI SHOD IISS V FRANJ1ND0LU. Beograd, 15. februarja. Sinoči je bil v Franjindolu pri Zemunu sestanek hrvatske seljaške stranke, ki je bil prav dobro obiskan. Govorili so minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Krajač, Peroar in dr. Josip Košutič. V svojih govorili so razlagali idejo seljaške stranke, narodnega sporazuma in vladne politike. VSA ČRNOGORSKA OMLADINA PROTI PLAMENACU. Beograd, 15. februarja. Glede na nastopanje Jovana Plamenaca in njegovo imenovanje za pooblaščenega ministra v Pragi je bila črnogorska omladina včeraj v Beogradu priredila zborovanje, ki so se ga udeležili vsi Črnogorci brez razlike stranke in starosti. Mnenje vseh govornikov je bilo enodušno. Zborovanje je otvcril predsednik nacionalnega odbora Miloje Marušič, za predsednika pa je bil izvoljen Radovan Bulatovič, ki je imel daljši govor, v katerem je opisal izdajniško delovanje Plamenaca. Za njim so govorili Ljuba Lazarič in pa še cela vrsta drugih govornikov. Na koncu je bila sprejeta resolucija, v kateri zborovalci zahtevajo, da naj se že preneha z žalitvijo in omalovaževanjem Črnogorcev in da naj vlada popravi največjo žalitev, storjeno Črnogorcem, ker bi bili sicer Črnogorci sami prisiljeni, da nastopijo za svojo čast in za čast države. Resolucija je bila izglasovana, na kar se je zbor mirno razšel. VPRAŠANJE RAZŠIRJENJA SVETA ZVEZE NARODOV. Pariz, 15. fobr. Intransigeant« prinaša članek z naslovom »Dva bloka v Zvezi narodov«. V tem članku piše: Vprašanje, da se poviša število članov Sveta Zveze narodov od 11 na 14, se je sprožilo z namenom, da se parira sprejem Nemčije, ki bo delala na to, da izkoristi svoj položaj in načne vprašanje revizije versailiske mirovne pogodbe. Tako bi Nemčija po legalni poti mogla pričeti diskusijo o priklopitvi Avstrije Nemčiji. List se čudi, da te vpravifieme zahteve Francije in Italije Anglija nece podpirati, ker bi v nasprotnem primeru s sprejemom Nemčije v Svet Zveze narodov bile kršeno ravnotežje, kar pa ni v skladu s potrebami zavezniških vlad, ki so izve j e vi>le zmago v pretekli vojni. London se očividno boji, da bi s povečanjem števila članov v Svetu Zveze narodov bil ustvarjen latinsko-slovanski blok, ki bi bil občutna zavora za težnje germansko-anglosaškega bloka. o:ran 2. NARODNI DNEVNIK, 15. februarja 1926. Štev. 35. Nekaj o Mali antant Mala antanta l>i mogla postati važen či-nitelj v evropski politiki, ako bi bili temelji, na katerih sloni, trdnejši, ako bi jo vezali vkup veliki skupni interesi. — Čehoslovaška, Jugoslavija in Romunija so po notranji sili in vsled svoje lege v evropskem koncertu tako močna zveza, da morajo računati ž njo tudi velesile, ki med seboj niso ravno preveč edine. V slučaju, da se prej ali slej izvrši drugačna grupacija velesil, bo vloga Male antante (in Nemčije) velikega pomena za bodoče ravnotežje. Roljska je včasih hospitant v Mali antanti. Koliko se je že govorilo o tem, da se tudi ona pridruži — a zopet je vse potihnilo. In Poljska je sama nekako enako velika vsem trem državam Male antante. Toda vsled nezavarovanega 'zaledja proti severovzhodu pojema zaupanje v notranjo silo te slovanske države, zlasti še, ker noče in noče priti do trdnejše konsolidacije —! Ali da bi njeni odnošaji do držav Male antante silili v tesnejšo zvezo, koliko večji bi bil pomen te zveze štirih držav za nadaljni razvoj mednarodnih dogodkov bližnje bodočnosti! In kaj bi bilo naravnejšega, kakor priključitev tudi Bolgarije? Ta zveza bi bila velesila prve vrste v Evropi, zlasti še potem, ko bi bile urejene razmere do Rusije — in sicer tudi v slučaju, ako bi Rumunija odpadla. Ali vse to je visoka politika, ki je nočem dalje razpletali. Moj namen je, da pokažem na nekatere slabosti v Mali antanti, ki nam morajo delati že zdaj težke skrbi. Rumunija ni preveč odkritosrčen zaveznik obeh slovanskih sosedov. Ali Besarabija je tisti bav-bav, ki jo sili v Malo antanto in ta zveza naj ji zagotovi posest okupova-ne ruske dežele skoro tja do Odese. — Sovjetska Rusija ni nikdar priznala sklepa, ki je Besarabijo poklonil Romuniji, grozila je in še grozi, da si jo zopet vzame z orožjem. — Naravno torej, da je tak položaj naravnost nevaren za dobre odnošaje rele Male antante do Rusije. Baš radi tega Jugoslavija še ni priznala Sovjetov, ker more biti nam v veliko večjo škodo nego Rusom, ki evontuetno morejo piskati na to, ali jih naša mlada država prizna ali ne. — Ako se Sovjeti vsejeduio zanimajo za naše priznanje, je dokaz, da tam slovanska misel vendar še živi, da hoče zvišati v evropski politiki slovanski kurz. — Strah pred boljševizmom je bil ad hoc poklican v boj za opravičevanje naše zveze z Rumunijo. S takimi larifari bi že enkrat lahko nehali! Saj sami ne verujete taki nevarnosti, pa hočete drugim na-tvezati tega kozla! — '/. Rumunijo imamo torej v Mali antanti več škode nego koristi! Ne vidim nikjer prednosti, ki naj bi odva-gale to škodo! Češkoslovaška je docela naraven zaveznik. Dosedanje polstoletno živahno delovanje za pobratimstvo med češkim in posebno med slovenskim narodom (med Čehi, Hrvati in Srbi to ni bilo tako intenzivno, ker so delale državne meje precej ovir!) je dovedlo dosledno do tesnejše zveze med obenm n ovitim državama. — Že geografski položaj češkoslovaške države v srednji Evropi ni ravno nadepoln za bodočnost. Tista klobasa od bavarske do rumunske meje, v njej pa hujše pisan konglomerat prebivalstva nego je bil v stari Avstriji, mora državnike vsak dan opominjati na veliko previdnost v notranji politiki in v izbiranju zunanjih prijateljem. Zveza z Jugoslavije) je več nego dobrodošla! Ta zveza z Jugoslavijo nam daje pravico, da se resneje bavimo z notranjimi zadevami na češkoslovaškem, ker te vplivajo na politiko Male antante v obče in celo na naše sjiecijelno jugoslovanske zadeve — na na--o škodo!! Čehi so v svoji državi — v manjšini. Ako se ne pobotajo s Slovaki, doživijo hude čase! — To spoznanje prihaja, dasi počasi! KoViko nepotrebnih bojev je bilo med njimi! Prav-dali so se celo, ali naj pišejo češko-slovaški ali češkoslovaški (s črtico ali brez nje vmes). Prvi način je pomenil separatizem, drugi centralizem. — No zdaj je prišel celo dr. Kramar do spoznanja da je sporazum s Slovaki potreben za vsako ceno. Napisal je v :>N. L.c članek, ki ponuja nedeljeno Slovaško z zakonodajnim deželnim zborom. Odklanja okrožja ker so ta tudi le izrodek centralizma, ki ga Slovaki sovražijo. — Do sporazuma mora priti! Dovolj je, da so tudi Slovaki za skupno državo, ki bo edina in močna na zunaj! V tej državi pa je okroglo tri in pol milijone Nemcev! lin kakošnih Nemcev. V stari Avstriji že je prihajalo največ zgagarstva od njih! — Da ne govorimo o Podkaipatski Rusiji, ki je poglavje za-se, o 800.000 Madja-rov, ne vem koliko Poljakov, strašno veliko Židov! Tdrej vse kaj drugega nego pri nas v Jugoslaviji. Poleg tega oni skoro nimajo narodnih manjšin v sosednjih državah! — Toliko število Nemcev, ki ima najbogatejšo industrijo, se ne smatra za narodno manjšino, marveč za enakovredno komponento države »na odpoved« po načelu samoodločbe narodov! Da imajo Čehi s temi in takimi Nemci velik križ, je naravno. Ti9ti, ki so resno računali na dober češki želodec, da bo mogel prebaviti vse te trde kosti, so se hudo zmotili! Nočem kritikovati vladnih metod proti tako mogočni nemški manjšini na Češkem. Bojim se, da se bo vse to, kar doživljamo, v tem pogledu, še hudo maščevalo. Z vstopom Nemčije v Zvezo narodov dobe tudi Nemci na Češkem vplivnega zaščitnika. S tem dejstvom je treba resno računati. Poročila s konference Male antante v Te-mašvaru trdijo, da je dr. Beneš spravil tudi to vprašanje v razgovor, in sicer v tem zmi-slu: da bo treba preprečiti, da ne pride na dnevni red v Zvezi narodov tudi vprašanje nemških manjšin v državah Male antante, — vsaj ne na način, ki bi škodil njenim interesom. Kar se teh interesov tiče, moramo z vsem ■naglasom povdariti, da jih mi drugače pojmujemo nego Čehi. Čehi so se postavljali na stališče, da je nemško vprašanje na Češkem njihova notranja stvar, v katero se druge države nimajo vtikati. — Jugoslavija nima vzroka, da bi se bala take diskusije v Zvezi narodov, ijarobe, v našem intersu je, ako spravimo vsa sporna manjšinska vprašanja na dnevni red. Mi hočemo priti do polnega sporazuma na podlagi reciprocitete: Kar hočejo Nemci in Italijani od nas, to naj viivajo tudi naši rojaki v Avstriji in Italiji! To mora biti naš najvišji ideal in naša želja je, da si ga usvoje tudi bratje Čehi, ki jim bo več koristil nego zadnje jezikovne nared-be! Kakšen je bil boj češkega naroda v sta-Ti Avstriji proti proslulim jezikovnim na-rodbuip! Ako mislijo bratje Čehi, da jim bodo ti boji v korist, motijo se zelo! To pa ni samo njihova stvar, marveč tudi njih zaveznikov v Mali antanti, posebno se jki tiče nes, ker nam na ta način otežujejo boj za naše narodne manjšine! — Zato bi morali mi odločno upreti se eventualnim korakom Male antante v Zvezi narodov, ki bi merili na to, da se ne bi mogli poležati za koroške Slovence in gradiščanske Hrvate, — ali da ne bi mogli z vso odločnostjo podpreti Nemčije, ko gotovo nastopi za narodne manjšine v Italiji, za katere bratje Čehi še niso izgubili ne ene rezke besede! (V smislu tega apostrofa imamo pripravljen poseben članek, na kateri opozarjamo posebno Jugosl.-češkosl. Ligo! Up. uradu.) Romunski minister Duca je dejal novinarjem po zaključku konference v Temešvaru: »Mi hočemo najliberalneje ravnati z našimi manjšinami! Država, ki ima štiri milijone narodnih manjšin, ne more živeti, ako ne najele modus vivendi z manjšinami. Prepričani smo, da je mogoče skupno delo z manjšinami!« Ali je govoril Duca tudi »v imenu dr. Be-tieša? Umestne so njegove besede Je v večji meri za Češko! A. O. Državna uprava in plemenska nasprotja. Nebeški D'Anuunzio je odpotoval v Milano, da se sestane z nenebeškim Mussolinijem. Koga mislita oba spraviti v vice, listi ne povedo. Mehikanska vlada je zaplenila vsa posestva katoliške cerkve v Mehiki. Sovjetska vlada je odpoklicala poslanika Aslo Kolontaj, edinega ženskega diplomata. Špansko poslaništvo v Berlinu zanika vest, da bi Španska zahtevala stalno mesto v Svetu Zveze narodov. Štrajk ameriških rudarjev je končan, ker je prišlo do sporazuma med delodajalci in delojemalci. Držtivnopravni teoretiki razpravljajo v rojih delih jako obširno o ciljih in o name-u države. Njihova mnenju o državnih ciljih » jako različna, a kakor so sannaposebi zu-inriva, tako so v praksi malo porabna. raktiki pravijo, da država je uprava in ima-i kot praktiki gotovo prav. Država je socialen organizem. V vsakem 'ganizmu pa se morajo vsi deli proslo in i-ovirano razvijati, ali pa organizem zboli, osebni organi morajo življenjske sile do-ijati vsem delom organizma po njihovi po-ebi, ne pa enim preveč ali vse, drugim pa remalo ali nič. Prepolni deli organizma hi-ertrofirajo, kakor pravijo naravoslovci, razni pa zamro. Zdravo ni niti eno, niti rugo. Država črpa svojo moč iz celega svojega -ganizrna, iz vseli dežel in od vseh probi-ilcev. Zato pa moro tudi gledati in skrbeti, n deželam in posameznikom v potrebni eri zopet dovaja nove sile in moči. Koli-;»r pravilnejše jo razmerje med odvajajmo in 'dovajanjem življenske moči na po-uuezne dele, toliko boljša je uprava. V takozvanih preča nakih krajih je bilo ekdaj razmerje med jemanjem in dajanjem okaj ugodno. Dokaz temu je, da se ljudje, auireč masa, nikdar ni 4 »osebno, oziroma se dob ni upirala proti obetoječemu razmerju. Ia*a ee ni nikdar brigala zu obliko državo, lani je bilo vseeno, ali je oblika države ino-nrhija ali republika, in masa se nikdar ni menila za to, ali se imenuje obstoječi *i-lejn centralizem ali federacija ali avtonomija ali samouprava. Mana je dajat n državi, ar je država potrebovala, država pa je da-ila ljudstvu, kar je bilo njegovega. Za državnopravno izpremembe se je ma-i začela brigati šele takrat, če je čutila na svoji koži nepravilnost razmerja med prejemanjem in med dajatvami. Nobenega dvoma no more biti, da bi se tudi pri im.- široke ljudske plasti prav malo brigate, ali imamo monarhijo, ali republiko, ali imamo centralizem ali pa konfederacijo, če bi vsaka (»krajina in vsak posamez-nik celoti no Je dajal, ampak tudi prejemal od nje, kar mu gre. !’ri nas pa je žalibože razmerje mekali vzroke svojega nezadovoljstva iu jih najde navadno v sekundarnih pojavih. Stavili bi, kolikor hočete, dn bi med Slovenci Je danes vladalo isto spoštovanje do Srbov in ista bratska ljubezen kakor leta 1918., če bi bila državna uprava kaj vredna, ker je ljudstvu končno vseeno, kdo državo upravlja če jo le dobro upravlja. Ker pa je uprava’slaba, se je rodilo v duši ljudstva nezaupanje do upravnikov, in ker so ti slučajno Srbi, seveda do Srbov. To je žalostna posledica’ slabe in neurejene državne uprave. Kdor hoče meri jugoslovanskimi narodi slogo in H|>oruzuni namesto plemenskih nu-sprotstev, naj dela na to, da dobimo čim prej dobro upravo. Nikakor pa ni uj>ravič«n slab upravnik netenje nesloge očitati drugim KRATKE VESTI. španska vlada je izdala obširno amnestijo /n nepolitične zločince. Kdor je za avie 1 bodo in prnvico, ostane na S|»anskom še naprej v zaporu. Komat paša pride, kakor poroča 'Mor- : n ing Post« v London. Briča kuje se, da bo tedaj rešeno Mosulsko vprašanje. NACELSTVENA SEJA ZVEZE SLOVENSKEGA KMETSKEGA LJUDSTVA. Prejeli sino: V nedeljo dne 14. II. 1925 se je vršila seja načelstva Zveze Slovenskega lunetskega Ljudstva (ZSKL), katere so se udeležili šie-vilni delegati in poslanci. Soglasno se je utrdila pravilnost sedanje politike v državi in v Sloveniji še posebej. Na sedanji politični liniji hoče -Zveza vztrajati pojačujoč zlasti sporazum slovenskega . naroda z narodom hrvatskim in srbskim. Glede organizacije so se napravili vele-važni sklepi. Pred vsem v tej smeri, da se sedanja »Zveza« reorganizira v enotno stranko kmečko-delavskega ljudstvo v Sloveniji Izvoljeni ste bili dve komisiji za izdelavo strankinega enotnega programa in organizacijskega Statuta. Ustanovni občni zbor se bo vršil po Veliki noči v Celju kot prometnem središču Slovenije. Nanj pride tudi voditelj kmetskega jiokreta Stjepan Radič. Na seji se je ugotovila soglasnost obeh v »Zvezi« včlanjenih strank in velik porast ] pristašev. Politične vesti. =: Vendar so pricapljali Včerajšnje »Jutro« se je končno vendarle doteknilo spomenice naših Nemcev. Je pa pri tein še silno sramežljivo in se očividno pripravlja, da bo samo od sebe, brez ozira na nas, povedalo svoje mnenje. Zato je tudi včeraj napisalo o manjšinjskem vprašanju šele samo uvodnik, kaj si samo o tem vprašanju misli, bo povedalo šele pozneje. Zaenkrat na problem še inisli. Ko se mu zasveti, dobimo nov uvodnik in tedaj morda tudi že z mnenjem »Jutra«. Slavni so taki uvodniki, ki nič ne povedo! — Sobotna seja skupščine. Kot prvi je govoril zemljo rudniški poslanec Vujič. Ostro je govoril proti proračunu, ki je previsok za Jugoslavijo. Nato je ostro napadal radikale iu nastopil tudi proti prosvetnemu mini-nistrs.vu. Vujiču je odgovarjal St. Rodič, ki je najprej naglašal, da je' v državi mnogo manj analfabetov, kakor pa bi se moglo misliti po Vujičevein govoru. Slovenija je skoro brez analfabetov, v Hrvatski in Slavoniji so analfabeti odpravljeni že. do 40. leta in tudi drugod po državi pada nepismenost. Radič je nato povdarjal da je sedanja vladna koalicija homogena. Tedaj mu je zaklical demokrat Grol: »Zakaj pa Vas je poslal rad. poslanec Radovič v mesto rojstva?« f— Dr. Pernar: »Kaj Vi, g. Grol, kot profesor to odobravate?« »Groln »Jaz to povdarjam samo kot dokaz Vaše homogenosti c — Nato je nastopil St. Radič proti trditvi poslanca Vujiča, da je vlada zastrupila zdrav organizem naroda. To je tako neumno, da na to noče uiti odgovarjati. Ni res, da so prsti vlade umazani. Grol: Ne samo prati, temveč vse roke do komolca! St. Radič je nato še obširno polemiziral s posl. Vujičem. Med njegovim govorom je padlo Je več medklicov. Po Radiču je govoril še posl. Vujič ter podal nekatera (»jasnila na Radičev govor. — Stjepan Radič za sedanji tiskovni zakon. Mol drugim je St. Radič govoril tudi l o sedanjem tiskovnem zakonu. Povdarjal je, : kako (»oročajo listi dostikrat neresnično in se jim vendar ne more ničesar storiti. Tako je bilo čisto izmišljeno, da je imel dr. Maček shod v Jnstrebarekem. Ravno tako so novinarji njegove govore često čisto potvorili i in vendar nima možnosti, da bi proti njim nastopil, ker bi sodišče dejalo, da ni bila zagrešena kleveta ali razžalitev. Iz tega se vidi, da imamo mi svobodoljuben tiskovni zakon, da je naš zakon bolj svobodoumen kakor angleški. — Mislimo, da je mogel to trditi samo Radičev govorniški temperament. ne pa tudi njegov razum. Zakaj naš tiskovni /ekon je vse prej ko svobodoumen. Tako (Lakonično se kaznujejo sodni prestopki kvečjem na Madjarskem in v deželah diktature Demokratične države pa takih drakonskih določil še ne poznajo. Enako ni res, da se proti časopisu ne bi moglo nastopili, če poroča neresnico, Če poroča list v dobri veri in ne da bi koga žalil, potem jasno ne more biti urednik vedno kaznovan, toda prizadeti ima vidno pravico, da priobči popravek. Kar se pa drugih nesvobodo-umnih določb tiskovnega zakona tiče, smo o tem ob njegovem sprejetju že tako mnogo pisali, da rt'« ni treba, da hi vse to ua tem mestu še enkrat ponovili. Rečemo samo to: želeli bi g. Radiču, da mu ne bi bilo nikdar treba na lastni koži očutiti, kako silno svobodomiseln je naš tiskovni zakon! »Kam' uprava« komentira v uvodniku dogodke ob zadnji krizi. Meti drugim pravi »Samouprava ()l> priliki zadnj« krize inj*®~j pritiskom javnega mnenja vsled neto n časopisnih vesti o izjavah g- St. Rndim ^ jim bo zmešnjava >" ■■•'^tavlleljev oda zdrav razum I *poruzuma na- uma je omogoči , da»* ^ „„ i.ili moč- dalpije. splošni dr^vni R0 bi|„ ,,oW nejši (Ki osebnih ifJ lu.|(,jal011 seljačko stranko je moral prestati težko preizkušnjo, zato pa se je rodilo spoznanje, da se je v bodoče treba takim nesoglasjem izogniti. — Mnenje »Samoprave je sicer zelo idealno, ne pa čisto utemeljeno. = Preganjanje srbskega življa v grški Ma-cedoniji je v zadnjem času zelo naraslo. Grški šovinisti so ustanovili posebno fašistov-sko organizacijo pod imenom »Macedonska grška pest«. Člani te organizacije hodijo po srbskih vaseh in če slišijo, da se v kakšni hiši govori srbsko, potem neusmiljeno pretepejo vse prebivalce. Vsled teli novih na-silstev pripravljajo v Bitolju nov protestni shod, katerega naj bi se udeležilo na deset tisoče ljudi, da bi se tako našo vlado prisililo, da nastopi v zaščito Srbov v Grčiji. — Boj za stalna mosta v Svetu Zveze narodov. Ker postane Nemčija stalen član Zvezfe narodov, je zahtevalo tudi več drugih držav, da pridejo v Svet Zveze narodov. Po konferenci med Briandom in Chamberlainom se je že mislilo, da je gotovo, da postane Poljska stalen član Zveze narodov. .Angleška vlada pa ni pristala na Chamberlainov predlog in ker je Nemčija zagrozila, da sploh ne vstopi v Zvezo narodov, če se sprejme v Svet tudi Poljsko, je skoraj gotovo, da se število stalnih članov v Svetu Zveze narodov ne izpremeni in da vstopi samo Nemčija. V tem zmislu so se izjavile tudi vse skandinavske države in Holandska. = Zmaga Briauda v francoskem parlamentu. Parlament je izglasoval vse vladne predloge o fakultativni spremembi državnih bono v dolgoročne. Vlada je zmagala ker sta radikalno socialistična skupina Cazaln in nikalna levica glasovali z vlado in proti so-socialistnčmesnu predlogu. Zaupnico je izrekel parlament vladi s 300 proti 149 glasovi. = Štajerski deželni glavar Rintelen je v štajerskem deželnem zboru odgovarjal na interpelacijo socialnih demokratov glede Be-thleniovih odkritij. Dejal je, da obžaluje, ker ni dal Bethlen določnega odgovora, če je to, kar je objavila »Arbeiter Zeitung v resnici govoril ali ne. Dokler te Berthlenove izjave ni. tudi ne more dati nobene prave izjave. Odločno pa naglasa, da so neresnične in da mora proti nji mprotestirati. lnteipelant je nato izjavil, da ga odgovor sicer ne_ more zadovoljiti, da pa za ozirom na položaj ne zahteva, da se o odgovoru otvori debata. — Tudi v dunajskem parlamentu se je govorilo o Bethlonovih odkritjih. Podkancelar je povdarjal, da je bila čehoslovaška vlada vedno o vsem informirana, da se niso razpe-čali nobeni falzifikaH, da ni nihče trpel nobene škode in da zato tudi ni čehoslovaška vlada protestirala, ko se je preiskava potlačila. — Besedo ima sedaj g. Bethlen, ki pa bo seveda previdno molčal, llotel je povečati knog grešnikov, pa je povečal samo svaj lasten greh. — Težave v eehoslovašld vladi. Za torek je sklican češkoslovaški parlament. Zanimanje za letošnje zasedanje je precej veliko, ker se govori o raznih nesoglasjih, ki so ae pojavila v vladni koaliciji. Tako so narodni demokrati odločno proti priznanju sovjetske vlade, dočim socialni demokrati priznanje enako odločno zahtevajo. Da se priznanje že sedaj ni izvršilo, je več vzrokov. V prvi vrsti treba omeniti sovjetsko zahtevo, da plača Čehoslovaška odškodnino za škodo, ki so jo naredili njeni legionartji. Obenem pa sovjetska vlada noče povrniti čehoslovaškim državljanom Škode, ki so jo pretrpeli zn časa revolucije. Drug vzrok je čisto vojaškega značaja. V zadnjem hipu je namreč nastopila čehoslovaška gemeral.iteta ter zahtevala, da se prizna sovjetska Rusija, la namreč smatra Cehoslovaško, /lasti pa Pod' arpatsko^ Rusijo samo za vpadna vrata v Iaiopo-Poleg tega bi sovjeti skusuli potom konzulatov širiti komunistično propagal*' tudi v vojski. Iz teh vzrokov je bilo prizna nje Rusije odloženo. Pričakuje se pa, d bo v dveh mesecih vseeno izvršeno. — Drug® nesoglasje v vladni koaliciji so povzroči!’ socialni demokrati, "ki zahtevajo, da so zniža 18-m«»ečna vojaška službena dobu na 14-mesočno. Vojaški krogi odklanjajo to redukcijo kot nemogočo. Čehoslovaška meja meri 33(X) km, od katerih je samo 192 km (moja z Rumunijo) zaščitenih. Vso diugo mejo treba zaščiti z vojsko. Vojna in izkušnje uče, dn je treba za postavitev in kompletiranje eno divizije treba računati pol milijona prebivalstva. čehoslovaška bi torej mogli* P<£ slavili le 27 divizij, proti 149 nemško-®^": skim-madjaivkim. Čehoslovaška ram 1 silno hrabro in v vsem pripravljeno 11 r" Učiteljski vestnik. KONŠTAT1RAMO- V kamniškem učiteljskem l**tvu,,f‘ še odločili ne za ne (»roti n>vael ruvanje. Referat (.rol* tajnika SDS. učitelj VI. Rup*, tri) ^ (922, a ' organiza-Rape je učitelj od l* »•* 1 ,’() ,924 R.p, cijo UJU je' '"{HJu učiteljevanja. Kje je bil U,reJ r teh organizira”, to ve on najbolj, prvi i1'*' ‘*L Sa živo.' in okoliščino. ' | uecih ‘se nabada, naj nam služijo naprej v informacijo, da bo eo ’l*o zavzel staJ^ naoram deklaraciji, kakor ga zavzema cielua SDK in da bo »njegov referat U\ krojen v dobro SDS ne pa v dobro slana ^ organizaciji. Gotovi pa smo, da so %vo-dalo učiteljstvo kamniškega okraja riti od ljudi, ki so v času najhujšit* Vok® kucij uživali \s«> dobrote režima Pc^ stn-onih, ki so neomajno stali na bn»'“ novske organizacije UJU. »Jutro« in resnica. — - - - ^ jj). - Koliko so vredne »Jutrove« vest‘‘vC.k, k* nju učiteljstvu, kaže m»jlej»6e l*°l\,j,»vit’ 1,1 ga je včerajšnje »Jutro« moralo ki se glasi: Dimnik - Učiteljska društvu odklanjajjgovornotnu Mencinov« deklaracijo. 1‘n- ', Kniniarj**. uredniku »Jutra« g. dr. Albe« litje- Štev. 35. ''URKNMUBMUMBi NARODNI DNEVNIK, 15. februarja 1926. ra aammmmmmammmmmm n— mm Stran 3. &oupia»pmBK£ivm Ljubljana, Knaflova ulica. Sklicujoč se na čl. 26. zakona o tisku zahtevam, da z ozirom" na notico pod naslovom: »Učiteljska društva odklanjajo Dimnik-Mencinovo deklaracijo« natisnjeno v »Jutru : št. 34 od 11. februarja 1926. na strani 5, stolpcu 2 prinesete v smislu čl. 27 zakona o tisku pod istim naslovom v zakonitem roku sledeči popravek: Ni res, da logaško učiteljsko društvo ni sprejelo deklaracije, res pa je, da jo je sprejelo po temeljiti debati soglasno. Ni res, da je deklaracija pri posebnem odseku, ki naii jo predela, res pa je, da predlog o posebnem odseku, ki je izžel od nečlana, niti na glasovanju ni bil. Ni res, da v tem društvu gospodari tov. Medvešček, res pa je, da vodi društvo od članov izivoljeni odbor, v katerem je tudi od članov izvoljeni tov. Medvešček. Za odbor logaškega učiteljskega društva dne 11. febr. 1926. tč. predsednik: Štravs Karl. tč. podpredsednik Josip. Ribičič. Prosveta, Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: Začetek ob 20. uri zvečer. Ponedeljek 15 febr. »Henrik IV. Red 1). Torek i6. febr. zaprto. Sreda 17. febr. »Naša kri«. Red F. Četrtek 18. febr. »Ana Christie« Red C. ^ete-k 19. febr. zaprto (generalka). ' .“t;1 20- febr. zaprto (ob pol 20. »Deseti brat« v operi). Nedelja 21. febr. ob 15. pop.. »Obrt gospe »VVarrenove«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Zvečer zaprto. Opera: Začetek ob pol 20. uri zvečer. Ponedeljek 15. febr. »Don Juan«. Red B. torek 16. febr. zaprto. Sreda 17. febr. »Večni mornar« premiera. Izven. Četrtek 18. febr. »Orfe v podzemlju«. Red E. Potek, 19. febr. »Tosca«. Red A. Sobota 20. febr. ob pol 20. zvečer »Deserti brat«. Proslava 50-1 etniče umetniškega delovanja g. Antona Danila. Izven. Nedelja 21. febr. ob 15. pop. »Trubadur«, gostovanje baritonista g. Ertla iz Beogra-Pm i Ven' P°' 20. zvečer »Deseti brat«, slava 50-lot.nice umetniškega delovanja ntona Danila. Izven. Narodnega gledališča. Študij vodstvom Tl-moniare od U' Wagnerja pod vod,tv,om Ang**, A. Balatke in viš- hra gosP- prof. O. Šesta prav do- teT se ie nadejati, da bo <>4’ ^ ga del.a za nas dogodek prve- f m i rfmier,a j® določena za sredo. 17. . m Naslovno vlogo poje gosp. Holodkov, - Knima?Fril-f''tiJe Pa Ka' Caletova (Senta), /Crik) ,ln g- Betetto (Daland). Gospa Za udova, ki bo tudi kreirala Sento, bo nastopila v tej partiji nekaj pozneje, ker pripravlja sedaj partijo »Tosce«, ki jo bo P^*‘* se - J®*10111 tedna. — Opera pripravlja v , Massepetovo opero >Le joaigleur Figar,ovo svatbo« in Caialaniievo »La Wally«. Mozartov »Don Juan«. V ponedeljek se vrši v ljubljanski operi zadnja predstava Mozartovega klasičnega in večno lepega »Don Juana« Ln sicer za abonente reda B. Pri predstavi poje naslovno vlogo Don Juana priljubljeni baritonist g. Aleksander Balaban, g. Betetto pa izvaja eno največjih in najte- i žavmejših vlog klasične opere, slugo Lepo-rella, odli kujoč se tako v pevskem kakor v igralske oziru. V važnih vlogah sodelujejo ga. Catetova kot Donma Anna, gna. Thalerjeva ko-i Donna Elvira, ga. Lovšetova kot f;™' m fig. Kovač kot Dan Ottavio, Kum-čki fant v,an Comthur in g. Zupan kot kine-Inf, kapelnik Siri- Dnevne vesti. IN ŠE SE NE BODO IZTREZNILI. Dan na dan so pisali slovenski samostojno demokratski listi, da je padec vlade RR samo vprašanje ur, ne dnevov. In pridno je tem listom seltundiral tudi »Slovenec«, ki je pisal že o agoniji vlade. Kljub vsem tein prerokbam pa vlada RR še obstoji in celo »Jutro« piše, da je kriza odložena do aprila (ali pa za 14 dni, kakor v svojem šiitu dostavlja). Ne pade nam v glavo, da bi branili vlado RR, ali jo celo poveličevali. Pač pa smatramo za potrebno, da zopet enkrat konstati-ramo skrajno potrpežljivost bralcev sam. demokratskega tiska. Vsak dan morajo priznati, 'da se prorokbe tega tiska niso uresničile, vsak dan pa zopet znova pozabljajo na to resnico. Postali so čisto sužnji svojega tiska, postali so pravi tip političnega »špi-senja«. In ti ljudje, ki mislijo, da je preh misliti z lastno pametjo, ki so izgubili zadnji ostanek objektivnosti, se hočejo bahati kot monopolni predstavitelji napredne misli. Ni čuda, če je ta misel v Sloveniji tako kompromitirana! — Batinaši pri sušaški policiji. Že dalje časa se je 'govorilo o škandaloznih aferah, ki jih ima na vesti sufoška policija. Vendar pa ni nihče vedel kaj decidiranega. Vsakemu časniškemu poročilu je sledil stante pede uraden dementi. Končno je prišlo pa vendarle do preiskave. Kot poročajo sušaški listi gre za sledeče: Pri sušaški policiji so ugotovljene razne nerodnosti. Kompromitiranih je par policijskih agentov (imena ne zanimajo, ker možakarjev v Ljubljani itak nihče ne pozna). Ti ljudje so preganjali po poročilih listov, pod vlado Pašič-Pribičevič vse, kar se ni strinjalo z režimom. Maltretiranje nedolžnih je bilo na dnevnem redu. Tako imajo obdolženi detektivi nred drugim tudi na vesti napad na zadnjega hrvatskega bana dr. Tomislava Tomljenoviča. Eden od teh policijskih junakov se je baje celo hvalil, da hrani še vedno za spomin gorjačo, is katero je »užgal« dr. Tomljenoviča po glavi. Tudi izsiljevanja naj-grše vrste so se baje dogajala. Pretepali in mučili so nesrečne žrtve, med katerimi so se nahajale baje tudi ženske, tako, da se je dostikrat pripetilo, da so obležale, kot v časih inkvizicije, v mlakah krvi nezavestne na tleh. Na teh uradnih ekscesih je sokriv tudi neki policijski adjunkt, ki se je za omenjene dedektive vsikdar z vnemo zavzemal. Predživljenje detektivov je baje vse preje kot neoporečno. Na rezultat preiskave smo radovedni. — Jugoslovcnska izložba v Pragi, češko-slovaško-jugoslovenska liga in Jadranska straža v Pragi pripravljata jugoslovensko tu-ristovsko razstavo in razstavo jugoslovensko narodne umetnosti, ki se otvori -v kratkem v Pragi, nato pa v Plznu, Brnu .in Bratislavi. — Ureditev Plitviflah jezer. Pred kratkimi so se začeli izdelovati načrti za ureditev Pl.it.vičkih jezer. Po načrtih se ima izkoristiti prirod no bogastvo i n lepota teh krajev za letovišča in zimski šport. — Redukcija delavcov v Trbovljah. V trboveljskem premogovniku hočejo zmanjšati število delavcev. Zaenkrat je odpuščenih z današnjim dnevom 450 delavcev. Večina odpuščenih ima zasigurano eksistenco, to so ponajveč delavci, ki imajo lastna posestva in poročene delavke, katerih možje so kmetje ali pa delavci. Redukcija se vrši v sporazumu z delavskimi zaupniki. Odpuščenih bo še precejšnje število delavcev, ker ije že sedaj v zalogi nad 3000 vagonov premoga in produkcija v dosedanjem obsegu ni priporočljiva. — Mednaroden kongres za proučavanje umetnih gnojil se vrši te dni v Rimu. Kongres je pretresal med drugim vprašanje ustanovitve mednarodne organizacije v svrho primerjajočih . eksperimentov z umetnimi gnojili, posebno z ozirom na kakovost zemlje, formacijo zemeljske površine in karakteristične klimatične znake. Mehi kanska vlada konfisciralu cerkveno premoženje. Mehikanska vlada je konfi-sciraln vse nepremičnine katoliške cerkve. Za prikrivanje cerkvenega imetja državni kontroli st) določene stroge kazni. Katoliška cerkev za alkohol. Kot poročajo i/. Ne\vyorka, je objavil te dni bostonski nadškof, kardinal O' Oonnel v imenu katoliškega episkopata Zedinjenih držav izjavo, v kateri ostro obsoja prohibicijski zakon. Kardinal označuje absolutno prepoved alkohol« kol tradicijam, katoliške cerkve nasprotujočo. Hvalevredno je, če se vzdrže 'Judje prostovoljno viivanja alkohola, potom zakona izsiljena abstinenca pa nasprotuje absolutno duhu sv. Pisma. Nadškofova iasja- a 'je izzvala v Zedinjenih državah veliko senzacijo. promet v Mariboru leta ti»25. UufiL-ra"" J*01" sml' ltBaK ■‘»j’ ki ro- , riS%k?i hotelih in prenočiščih je bilo k«Wi- tHV®to'-ni mojster v grsko-rdmski ro MJjav^emh tekom leta 1925 tujcev naših dr- ku n,-!■ n Podulmi se je boril v -, .‘ A ' •>-W1, tujih državljanov jmi 5283 i„ >.roti 1,,.,,.,, Aimni Joo -slw a Ji lita inču #8! 1111 posamezne države: Avstrija 40()8, Italija 323 Če* škoslovaška 234, Madjamkn 03, Rumu ni ja 6, Mija 1, Albanija 1 Francija 18, Švica 15. Belgijska 2, Holandija 2 Anglija (i. Danska I, Rusija m, Poljska /, Turčija 2, iz Avnerike jih je prišlo 18, iz Azije na 4. 1/. statistike poslovanja poli,.iškega k<>- misarijata v Mariboru za leto 1925. Leta 1925 se je izvršilo v Mariboru 1015 aretacij; ovadb o Šport »Stadion v Ainsterdim,., i 511,» v 1. 1928 oli.nr^i^V . kjer > šile v 1. 1928 oltapTSke’^1' ^ V''; »real 42 ha; ta prosC^le^,?0J“V!S?al ie, bo pa tekom pol ieta ^ jnoftvn-- Največ prostora je ' L p,«e»t»»XS,'3BS£ in kolesarske dirke. Dirkališče je dolco noo m in široko H m ter ima obliko parabole da vstreza vsem zahtevam. Prostori za rirede za težkoalletske in sab^aSke oKme C tanis-i&re. Zgradili bodo lu,ii h e “h1 l««in 50 n. dolg, pns anišče ;za ja-naprava bo veljala ... iiokaj6l>"0 je na,>raVil 1>mi milijona vrste rekonl je napravil pml »i, dnevi v Parizu vicepreaident_ policij-£» ^pinemi udruženja. Na glav, je na-(ji držal pol,, sod, težaik kg. m Sii,.r ttroerikanakemu črncu Joe vrše r v Prostem Atilu, v kaiterein se sploh s);j j Se rokoborbe v Ameriki. 54 letni ru-p0d|, «««, nenavajen prostega stila, J(' N . in AinerUtatiou v 17 mi Nni«r Alll°rikancu v 17 minutah, vanin OV?^i Wei«mttllerjov rekoivl v planini! ’ Amerikiuasiki phtvač Joh«ny Wei«s- ull6r ■“ ■ ■'--“•-•-n preplaval 100 , poročajo, da je jo v 1:01.4 min. Drugi y'<‘xC Jv ‘'I'1"1 k''ai.kim prepluv.'. L08-4 "i"1' swli#J I Lau?,er boljša ko'1,!,1''1,' ? I:'*2-4' °ba časa sta torej so kupaii&v. Hl<,Joči svetovni rekortl, toda ko WeissmUtlr,rjj^'0,,ltM’i|i, jo bilo prekratko in lovo ne bo priznan r,'kl,r00 + 4077 5177; hiš- nih preiskav 432; sodniji je bilo (nldanih tu*) oseb; sodniji je bilo ovadenih brez zaporne odredbe 1120 Oseb;, prostitutk je bilo aretiranih 28;'radi policijskih prestopkov je bilo kaznovanih 119« oseb ir, sicer: radi pijanosti in razgrajanja 327, ladi policijske ure 177 radi zglaševsulnih predpisov 164, radi drugih policijskih prestopkov 530 lz države je bilo izgnanih 29 oseb; odgonskim potoni je bilo odpravljenih 1080 oseb. Na policijskih globah «e je nabralo: za državni za- ; klad 4500 Din, za ubožni zaklad 21.039 Din. ! Od policijskega komisarijata je bilo kazno-j vanih 207 oseb. Kaznovani so odslužili kazen i v 535 dneh. Časopisov je izhajalo v prei. letu j 14. Novo prijavljeni so bili v tekočem letu 4. 1 Prenehali so v tekočem letu 3. Shodov se je vršilo 336. Prireditev se je vršilo: gledaliških predstav 172, javnih veselic in koncertov 1221, plesov 109, kino predstav 921, cirkuških predstav 32, drugih 10, konferenc in predavanj 60, športne tekme 54. Potnih listov je bilo Izdanih našim državljanom: nanovo 1183, podaljšanih 2715, vidiraaih pa 7245, od teh za sev. Ameriko 1 ter za južno 1. Tujim državljanom pa je bito izdanih 2000 potnih listov. Prijav o orožju je bilo predloženih 261. Orožnih listov je bilo izdanih 259. — »Uradni list« objavlja v svoji zadnji številki razpis vsem stanovanjskim sodiščem glede čl. 82. zakona o stanovanjih ter pravilnik za izvrševanje invalidskega zakona. — Prepovedan list. Ker je pisal zoper interese naše države, je do nadaljnjega izgubil poštni debit list »Alpenlandische Monats-hefte«, amtlicbes Organ des Vereines >Deu-tseher Schulverein Sudmark \ — Razpisano mesto. Pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani se odda mesto sodnega sluge. Prošnje je vložiti do 28. februarja. Podrobnosti glej v »Uradne mlistu«. — Iz državne službe. Premeščeni so: davčna asistenta Karel Majer iz Ljubljane na Brdo, Viktor Koritnik pa iz Brda k davčnemu okrajnemu oblastvu v Ljubljani; višji stražnik Anton Ravbar in Fran Tomše ter stražnik Alojzij Slapar so premeščeni iz Sarajeva v Ljubljano. — V svrho proučavanja geoloških znamenitosti naše države prispe spomladi k nam skupina profesorjev in učiteljev iz Nemčije. Znanstveniki bodo prouoavaili predvsem geološke znamenitosti v Bosni in Hercegovini. — Huda zima v Newyorku. Nad Newyor-kom je besnela te dni silna nevihta. Zapadlo je 30 cm snega. Promet v mestu je bil ukinjen. Vlaki so prihajali z velikimi zamudami. Vseh 600 šol je bilo zaprtih. Pred tednom dni je izdala mestna uprava 2,200.000 dolarjev za delavce, ki so pospravili sneg e cest. Topot bodo stroški, kot se računa, še za 1,000.000 večji. »Bajna lndija“ Narodni dom Velika tekma mask 16. februarja 1926 — Mačka odgriznila otroku nogo. Blizu postaje Ilorgoš pri Subotici so našli ob železniški progi novorojenčka, ki mu je manjkala noga. V bližnjem grmu so zasačili mačico, ki je nogo jedla. — Beg hajdukinje Stoje Markovič, o katerem smo poročali pred par dnevi, še vedno ni pojasnjen. Njena sojetnica je izpovedala, da jo je prosila Stoja na večer pred begom, da naj potegne odejo čez glavo, češ, da se bo umivala. Kljub temu, da je replicirala, da sta vendar obedve ženski in že dalje časa skupaj v zaporu, je Stoja vztrajala pri svoji zahtevi. Ko se je sojetnica zjutraj prebudila, Stoje ni bilo več. Domneva se, da ji je pripomogel do bega kak paznik. — Mati in sin utonila v močvirju. Iz Som-bora poročajo: Te dni se je pripetila v vasi Brač velika nesreča. 4 (letni deček Peter Kemik se ie igral z drugimi vaškimi otroci pri globokem močvirju Mostonja. (zpodrsnil je, padel v vodo ter utonil. Ostali otroci so hiteli k njegovim staršem ter jih obvestili o nesreči. Ko sta begala oče in mati okrog močvirja ter iskala svojega otroka, je padla mati v močvirje ter potegnila s seboj tudi svojega moža. Na njiju klice so prihiteli sosedje, ki so potegnili moža na pol mrtvega iz votle, dočim so našli ženo šele drugi dan, seveda mrtvo. —Krvav rop. Ko je prišla te dni delavka Budski v Sohonpriesenu domov, je našla vse Iri svoje hčere v mlakah krvi v posteljah. Najstairejša je imela razbito lobanjo, ostali dve pa sta imeli več ran mi preih in na rokah. Najstarejša je bila mrtva, drugi dve pa smrtnonevarno poškodovani. Dejanja sumljiv je sosedov sin, Iti je po dogodku izginil brez sledu. Morilec je odnesel vse dragocenosti in denar, ki ga je našel v stanovanju, vendar jkj, je bil njegov plen malenkosten, — Množestven morilec. V Magdeburgu je bil aretiran Poljak Duda, ki je priznal pet umorov, o katerem pa sumijo, da jih ima še več na vesti. — Nemška Špionoža na Poljskem. >8-Uhr Blati« poroča, da je bil aretiran na Poljskem-bivši nemški podpolkovnik, eden od najslo-vitejših Fememorderjevs Pannwitz radi špionaže. Pannvvitz ima na vesti celo vrsto političnih umorov. Zato je pobegnil na Poljsko, kjer je uganjal špionažo na korist Nemčije. Čudno je, da doslej nemške oblasti niso zahtevale njegove izročitve, dasi ga prekinjajo kar tri nemška sodišča radi političnih umorov. Dijaški kravali v Bukarešti. Na medicinski fakulteti v Bukarešti so bili te dmi veliki dijaška kravali. Nacionalistični dijaki »o zahtevali, da naj zapuste židovski slušatelji dvorano. Žulje so izvršili nato svoje analomične vaje ob vojaški asistenci. Ko so odhajali iz poslopja, so bili kljub straži tepeni. Trije so bili pri tem težko [»škodovali i- Tudi na trgovski akademiji so bili nemiri. Židje so bili tepeni « palicami in bok- sarji. Eden od njih ie bil tako 'težko poškodovan, da -so ga anorali prepeljati v bolnico. — Demonstracije brezposelnih v Berlinu. Te dni se je vršilo v Berlinu v enem popoldnevu 20 shodov brezposelnih. Shode so sklicali komunisti. Govorniki so zahtevali, da odpomore brezposelnosti tako država kot mesto Berlin s 'tem, da pričneta z obljubljenimi zasilnimi deli. Po zborovanju so hoteli prirediti udeleženci velike demonstracije, vendar pa jih je policija razkropila. — Boj za osemurni delavnik na Poljskem. Kot poročajo iz Varšave, je priredilo te dni v dombrovskem premogovnem revirju delavstvo protestno stavko, zoper nameravano podaljšanje osemurnega delavnika. Stavka je trajala 1 dan. Udeležilo se je je 36.000 delavcev, to je 80% delavstva. Socialno demokratična delavska organizacija grozi za slučaj poizkusa podaljšanja delavnika s splošno rudarsko stavko. Položaj je resen, ker so sklenili industrijalci, da bodo vsako stavko zatrli. — Nravnostni zločin šolskega,sluge. V neki berlinski ljudski šoli so razkrili velik škandal. Šolski sluga Kessler je zlorabljal šolske učence in učenke v starosti 11 dO' 13 let. Vodil jih je posamezno .in v skupinah ob času, ko ni bilo pouka, v šolske sobe, telovadnico ud. Dajal jim je slaščice, sadje in denar, da so molčali. Doslej je eruiranih 22 učencev, ki so mu padli v roke. — Penija se modernizira. Novi perzijski šah je predlagal več modemih reform. Posebno važne so: izpremmitev dosedanjega sistema mere in teže, uvedba dveletne to jaške službe ter ukinitev plemiški naslovov. — Izšla je 2. številka »Planinskega Vestnika«. Vsebina je sledeča: Dr. I. C. Oblak: Etna; dr. KI. Jug: Plezalni zapiski; dr. II. Tuma: Zapodnem; P. Cevc: Dinara, Čez hrib in dol, Tri počitniške ture; Obzor: dr. Ju-lius Kugi: Iz življenja planinca, Veliki župan mariborske oblasti. Knjižnica v Pisker-nikovem zavetišču. Nediscipliniranost obiskovalcev koč. Planinski koledar z:>. 1. 1925. Društvene vesti: Ustanovni občni zbor »Sa-veza planinskih društev«. Ustanovni občni zbor Belokranjske podružnice SPI). Srpsko planinsko društvo v Beogradu. Pregled po-seta planinskih koč podružnice SPD v letu 1925. Naše slike. »Planinski Vestnik« izhaja 12 krat na leto in stane v tuzemstvu za celo leto 40 Din, za inozemstvo 60 Din. Naroča se pri Osrednjem odboru SPD v Ljubljani. — Udruženje jugosloivenskih inženjera i arhitekta — Sekcija Ljubljana vabi Slane na 7. redni občni zbor, ki se vrši v soboto, dne 27. februarja 1926, ob 20. uri v družabnem lokalu Sekcije v Ljubljani, 'Kongresni trg 1, II. nadstropje (poslopje »Kazine«), Predloge članov je javiti Upravnemu Odboru najkasneje do 25. februarja 1926. — Upravni odbor. — Za planiški dom na Mirni gori so dali: V Celju: Po 100 Din: Peter Majdič in We-sten; po 50 Din: Spizer, Ljublj. kred. banica, Rakusch; po 30 Din: Ljudska posojilnica, Stermecki, Gričar, Lepovšek, Zadružna zveza; po 20 Din: Zveza sl. trgovcev, Ravnikar, Stupi, Kramar, Mulej, Petek, Paj-man, Salmič, Jug, Gradišnik, Florjančič, Jure«, Krajšeik, Rajšp, Oldin, Žarkov (Rožiči Lukas, Vošnjak, Orožen, Tau/aanovič, Zabu-ko-všek.. Krich, Sebič, Močnik, Vurnik, Veren, Arek, Lastener, Vonigman, Mastnak, po 15 Dim: g. Kolschek in Urch; po 10 Din: g. Kogovšek, Neumann, Zeraivmdk, Borovič, Logar, Kranjc, Meško, Buch, Dečko, Kuder, Veiner, Schram. V Kamniku: Po 100 Din: Visna in SPD; po 50: Titan; po 25 Din: Eta; po 20 Din: Bezjak, Petek, Ogrin; po 10 Din: Žvokelj, Kant, Grčar, Kumer, Dade, Mejač, Medej, Jagodič, Baraga, Ton, Mejko, Koželj, Rade, Fajdiga, Serionik, Kladnik, Bar, nečitljivi skupaj: 282 Din. V Kranju: Po 50 dinarjev: dr. Juro, Slovenska banica, Savnik; po 30 Din: Holchaker, Kocbek, Šurk, Ilirija, Polak; po 20 Din: Seglič, Vulkan, Rant, Česen, Vajt, Bizjaks po 10 Din: Polak, Kušlan, Rant, Ogrizek Gabrijel, Macarol, Peterlin, Slavec, Fink, Kern, Kasnik, Kobal, Anzelc, Rus, Vidmar, Šinkovec, Osterman, Mikič, Potočnik. V Tržiču: Po 100 Din: Predilnica; po 50 Din: Peter Kozina, Maly; po 20 Din: Kolenc, Englesiberger, Sani, Jagodic, Sajovic, Lončar, Globočnik; po 10 Din: Babič, Kavčič, Kenr, Sušnik, Klaner, Knaflič, Tuma, Franko, Perko, nečitljivi skupaj: 255 dinarjev. V Škofji Loki: Po 50 Din: »Šeširc po 20 Din: Pekič, Jerala, K osma n; po 10 dinarjev: Thaler, Zigan, Štraus, Benedičič, Jesinko, Savnik, Hafner, Lasner, Potočnik, Planina, Košir, nečitljivi isikupno: 165 Din. Ljubljana, il— Ali se še spominjate, kda} Je bila čr-110-bela reduita? V sobolo ali v nedelo? Jaz in moj črno-beli alkohol se tega ne spominjava več, kar pa ni prav nič hudega. Spominjam sa pa še, da sem lezel domov precej postrani, tako da me je bilo v nekem čudnem svetlem trenutku skoraj nekoliko aram. Ko sem jo pa zavil od Mestnega doma proti Ljudskemu domu, se mi je skesano srce tako prijetno potolažilo, da sam sebi nisem verjel, če je to res. Zagledal sem namreč Sredi ceste še enega, ki se je nagnil ravno tako na stran kot jaz. Od samega veselja sem neznanega tovariša objel, toda ta je stal po strani trdno in nepremično! Začel sem mu prigovarjati z najlepšimi besedami, naj bo pameten kot jaz in naj gre domo spat, sicer se bo na dežju tako premočil, da mu nahoda niti z najmočnejšimi kleščami ne bodo potegnili iz nosa. Pa nobenega odgo-i vora! V svetem strahu, da sem se morebiti tovariša spustil in zapustil. Ko sem pa danes dopoldne šel na delo, sem videl tistega čudnega patrona, da še vedno postrani visi I med Mestnim domom in Ljudskim domom, ! tam kjer zavije stranska pol k Drelseltm vili. Tam bo visel postrani tako dolgo, dokler se reveža ne bo usmilil trosvet in mu pomagal mi noge. Ali ga bodo pa-ponočnjaki prevrnili v blato. Kar bo, to t>o, nekaj bo že. Si ran 4. UMU > + Ulil 1»W NARODNI DNEVNIK, 15. februarja 192G. n—n—wtw■rimim mn»mm Šlev. 35. xxx-'S9i -munaMRM 1— Udruienje jugoslovenski inžcnjera i arhitekta — Sekcija Ljubljana priredi 7. strokovno predavanje v petek, dne 19. februarja 1926, ob 20. uri v svojem družabnem lokalu v Ljubljani, Kongresni trg 1, II. nad-Blrojtje (poslopje »Kazine«). Predaval bo g. dr. Ing. Miroslav Kasal o »Eksperimentalnem reševanju statično nedoločenih sistemov z uporabo aparature Nuipubest«. Vabljeni so člani in po njih vpeljani gostje. — Upravni odbor. . — Stalna liigijenska razstava pri Ljubljanskem velesejmu bo otvorjena še tekom meseca marca t. 1. 1— Velika tekma mask na 56. maškaradi . Ljubljansega Sokola. Tekma »A«, katere se udeleže vse maske, se odloči s splošnim glasovanjem. V ta namen dobi vsaka maska o priliki vstopa pri kontroli svojo številko, ki jo je nositi vidno. Glasovnice po 1 Din za to lekmo bodo izdajali vsi paviljoni. Na glasovnico vpiše glasovalec samo številko maske, ki mu najbolj ugaja, ter odda izjx>l-njene glasovnice v poljubnem paviljonu. Glasovanje se zaključi ob 23.30. Štetje glasovnic opravi vodstvo prireditve. Prve tri maske prejmejo priznanice in šopke. Tekme »B« pa se udeleže lahko samo maske, ki odgovarjajo naslovu maškerade »Bajna Indija«. Te maske se prijavijo za tekmo že pni kontroli ob vstopu, kjer dobe številke in plačajo Din 5 za kritje stroškov te tekme. Pregled in ocena teh mask po tričlanski umetniški jury se vrši od 23. V ta namen mlaharadže (telovadnici) pred komisijo. — Ob 23.30 uri se zaključi ocena. — Izid se razglasi ob 24. uri v telovadnici in se istočasno izroče tudi diplome in šopki prvim trem maskam v vsaki tekmi. Po dosedanjih prijavah sodeč, bo udeležba rekord-na- vsled tega bo tudi tekma toliko bolj zanimiva. Posetnikom te maškarade naznanjamo, da bodo vsi paviljoni zadostno preskrbljeni z brezalkoholno pijačo,'z malinovcem, limonado ter raznimi drugimi sadnimi šoki, tako da ni bojazaiti, da bi zmanjkalo, kar se je žal oziroma hvala bogu lansko leto dogodilo. DUŠANOV MEČ. Kraljevi dar tekmovalni vrsti »Ljubljanskega Sokola« na medzletnih tekmah v Beogradu 1925 — »Dušanov meč«, je izgotovljen ter se v kratkem izroči tekmovalcem, in sicer kakor doznavamo bo kralj določil svojega zastopnika, la bo to dragoceno darilo osebno izročil društvu. Kakor čujemo, se bo ob priliki izročitve vršila slavnostna telovadna akademija. DOBAVE. X Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 16. februarja t. 1. ponudbe za dobavo vrčev za petrolej, olje in dr.; do 23. februarja t 1. za dobavo raznega pohištva ter za dobavo 1000 komadov praš-nic. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Pri direkciji državnih železnic v Subotici dne 2. marca t. I. glede dobave 1 kotla za nabiranje plina s pripadajočimi deli; dne 6. marca t. 1. glede dobave telegrafskega orodja ter glede dobave materijala za plombiranje skretnic; dne 8. marca t. 1. glede dobave materijala za vzdrževanje železniških pre-lazniii naprav ter glede dobave Samotne opeke; dne 10. marca t. 1. glede dobave ma-terijala za vzdrževanje skretniških ključavnic. — Dne 12. marca t. 1. pri direkciji državnih želznic v Ljubljani glede dobave železniškega materijala za gornji ustroj. — Dne 13. marca t. 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 20.000 kg bombaža za čiščenje lokomotiv. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisar- ■ ni '/zbornice za trgovino, obrt in industrijo i v Ljubljani na vpogled. | X Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 19. februarja t. 1. ponudbe za dobavo raznih lakov; do 23. februarja t. 1. za dobavo 8.000 komadov signalnih šip, za dobavo pločevine (dekapirane, rebraste in perforirane), za dobavo 21. komadov rebraste železne pocinkane pločevine; do 26. februarja t. 1. za dobavo 1. kom. špeeijalnega gonilnega jermena ter za dobavo 5.000 pol gladilnega platna. — Predmetni pogoji lao na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejma do 22. februarja t. 1. ponudbe za dobavo vijakov z maticami, do 27. februarja t. 1. pa za dobavo usnjenega jermena za pogon. Dne 3. marca t. 1. se vrši pri Upravi ubojnog skladišča Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ponovna ofertalna licitacija glede izdelave strelovodne naprave. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. AFERE RADI PLAMENACA. Bivši črnogorski minister Plamenac je bil kot znano, nedavno imenovan našim poslanikom v Pragi, takoj po imenovanju pa upo- kojen. Glavna kontrola mu je odrekla pen-zijo. Zahtevala je od zunanjega ministrstva podatke ter bo razpravljala jutri na plenarni seji tudi o njegovem imenovanju. Spor med glavno kontrolo in ministrstvom je izzval v beograjskih političnih in diplomatskih krogih veliko zanimanja. Znano je dalje, da je pozval Plamenac zemljoradniškega poslanca Moskovljeviča na dvoboj ter da mu je Moskovljevič odrekel satisfakcijo. Sedaj je pozval Moskovljeviča i na dvoboj tudi Plamenacev sekundant, od- i vetnik dr. Petrovič-Njegoš, ker ga je razžalil Moskovljevič povodom te afere v javnem pismu v »Politiki« s tem, da je izjavil, da ni mogel najti med v Beogradu bivajočimi Črnogorci nobenega človeka, ki bi hotel sedeti s PlamenceVim skundantom dr. Petrovičem pri isti mizi. Dr. Petrovič je Mosfcovljeviču zagrozil, da ga bo, če se pozivu na dvoboj ne odzove premlatil sredi Teracij, kot cucka. Slučaj Plamenca je izzval v vsej javnosti veliko zanimanje. Zato ni čuda, da se razburja radi njega tudi črnogorska omladina. V soboto je sedelo v beograjski kavarni »Kod Amerikanca« okrog 50 Črnogorcev. Seveda je prišel med njimi kmalu pogovor na Pla-menaca. Pri tem je prišlo med prejšnjim demokratskim poslancem dr. Cubrovičem in inženjerjem Gjonovičem do srditega prepira. Vsi prisotni so napadli Plamenaca radi njegovega prejšnjega političnega udejstvovanja, Čubrovič pa se je zanj zavzel ter izjavil, da je Plamenac največji črnogorski patriot. To je inženjerja Gjonoviča tako razjarilo, da je vrgel čabrunov.iču kozarec vode v obraz ter mu dal vrhu tega še tri udarce s palico po glavi, čubrovič se je zgrudil ves v krvi na tla. Prepeljali so ga v bolnico. To In ono, : Beda pisateljev v Nemčiji. Te dni je zborovala v Berlinu krajevna skupina zveze pisateljskih društev v Nemčiji. Eden od govornikov je predlagal resolucijo, s katero se poživlja vlada, da odpomore bedi nemških pisateljev potom zasebne zasilne akcije. K tej resoluciji so predlagali komunisti dostavek, v katerem se zahteva ■ekspropnacija knezov brez pravice do odškodnine. Predsednik zborovanja je predlog odklonil. Zato je prišlo do hrupnih prizorov, nakar je bilo zborovanje zaključeno. Komunisti so nadaljevali zborovanje na lastno roko ter izglasovali omenjeno resolucijo. Jack London: 12 Morski vrag. Pomislil sem za trenutek in mu zrl naravnost v oči. Bil sem priča, kako strašno je ravnal s kabinskim strežetom, in sem bil prepričan, da se utegne še meni kaj podobnega pripetiti, če ne kaj hujšega. Razmišljal sem, kakor rečeno, potem sem pa storil nekaj, kar smatram za najvrlejši čin svojega življenja. Planil sem k ograjfi, mahal z rokami in zavpil: >Moja Gospa, ahoj! Vzemite me s seboj na suho! Tisoč dolarjev dobite, če me peljete na kopno!« Čakal sem in opazoval dva možaka, ki sta stala pri krmilnem kolesu. Eden njiju je krmaril, drugi pa je vzdigal megafon (govorni rog) k ustam. Jaz nisem krenil z glavo, dasi sem vsak trenutek pričakoval, da me človeška živina zadaj za menoj pobije na tla. Ker' nisem megel več. prenašati nestrpnosti, sem ze nazadnje ozrl čez nekaj hipov, ki so se mi dozdevali dolga stoletja. Tudi kapitan se ni bil premaknil. Stal je še vedno tako kot poprej, se nalahno zibal ob gugaiiju ladije in si prižigal novo smotko. »Kaj pa je? Ni kaj v redu?« Ta klic je zadonel z Moje Gospe. »Da! sem zavpil na vse grlo. Življenje ali smrt! Tisoč dolarjev, če me peljete na suho!« »Prenežen je za zdravje mojih mornarjev!« je zakričal \Volf Larsen za menoj. Ta-le,« in pokazal je s polno palcem na mene, »si domišlja, da je tukaj vse morskih kač in opick Mornar na Moji Gospej se je v odgovor zaKroho-tal skozti govorni rog. Pilotska ladija je odhitela mimo. />Recite mu, naj gre rakem žvižgat!« je odjeknil končni klic in mornarja sta mahala z rokami v slovo. Ves obupan sem se naslonil na. ograjo in gledal, kako je zala mala ladija hitro povečavala razdaljo med nami. In v petih, šestih urah bo bržčas v San Franciscu! Glava mi je hotela počiti. V grlu me je tiščalo in bolelo, kakor da bi srce hotelo skočiti skozenj ven. Peneč val je zadel ob bok ladije in mi obrizgal ustnice s slano pršo. Veter je močno puhnil in Duh se je nagnil daleč na stran ter pogreznil odvetemo stran v morje. Slišal sem, kako se je voda vlila po palubi^ Ko sem se trenotek pozneje obrnil, sem videl kabinskega strežeta, ki se je pobiral na noge. Obraz mu je bil smrtno bled in mu vtripal vsled utajenih bolečin. Zelo slabo mu je bilo, kakor je bilo videti. »No, Leaeh, ali pojdeš na sprednji del ladije?« je vprašal Woll Larsen. »Da, gospod,< se je glasil odgovor vstrahovanega duha. »Pa vi?« je vprašal mene. Dam vam tisoč « sem pričel, a mi je presekal besedo. . Le tiho s tistim! Ali hočete prevzeti svoje dolž- nosti kot kabinski streže? Ali bom moral še vas vzeti v roke?« Kaj mi je bilo storili? Da bi se bil pustil okrutno biti, mogoče celo ubiti, mi ne bi nič pomagalo. Nepremično sem zrl v krute sive oči. Vzlic vsej svetlobi in toploti človeške duše, ki je bila v njih, so vseeno bile kakor iz granita. V očeh nekaterih ljudi vidiš, kako se včasih duša zgane, a njegove so bile mrke, mrzle in si\ e kot morje. >No?« »Da,« sem rekel. »Recite: Da, gospod.« »Da, gospod,« sem popravil. »Kako vam je ime?« »Van Weyden, gospod?« »Krstno ime?« Humprey, gospod; Humprey Van Weyden.« »Starost?« -Petintrideset, gospod.« aTo zadostuje. Pojdite h kuharju in tam izveste kaj so vaše dolžnosti.< Tako se je zgodilo, da sem prešel v položaj neprostovoljne vslužbenosti pri Wolfu Larsenu. Bil je pač močnejši od mene, to je bilo vse. Ampak tisti čas se mi je 7x1 el o kakor sanje. Še sedaj, ko se oziram nazaj na tiste čase, se mi vse še vedno vidi kot sanje, in mi bo vedno ostalo v spominu kot nekaj groznega, nepojmljivo,>rn. kakor strašne, hude sanje. Srajce, promenadne bele in barvaste, ovratnike vseh vrst in fason, pentlje, samoveznice, žepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne potrebščine, svilene trakove, čipke in vezenino. Nizke cene. — — Velika izbera samo pri 10SIP PETELINC-U - LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika ob vodi Vrtnarske zadeve posreduje Goikova »»Vrtnarska sola v Kranju Naznanilo preselitve I Cenjenim odjemalcem naznanjam, da sem preselil svojo podružnico iz Prešernove ulice št. 26 v svojo lastno hišo Prešernova ulica st. 14 poleg mesarja Marčana. Priporočam se še v nadalje Parna pekarna Jean Schrey nasl. Jakob Kavčič ,OROM" MHtnmtu m tnmevAB »ub*au *A, KOLODVORSKA UUCA M. Mrr. 4S4. PODIUtNICBi Maurflfcor, )«Mntc«, Baktk. « toMNlM ipatatoC« im* aajtutr**« t* iNMutaM »OVOJL dndH»* (polnih toi S. O. K •lupraan« poHOk*. ■MM Mi A K«! OGLASI -- OflUftO« do N fe«k«d Din V~, tstk* cadaljna b«a«d* M par. Kot praktikant Uiiaovod*tv«. korespondence, stro-••pisja, stenografije, veSČ sem per-flktno slovenske«;« •>' hrvatskega i tda _ Pontulbe prosim na upravo 1 ' Usta pod: »Marljiv«. Čebin premog - tfoifova ulica 1/11. Telefon 56. Šolnino stanovanje V novi hiBd ob TriaSki ces'!, ob#*’' *>*« U dveh aob (e balkonom) pritiklinami, ozar. one sobe in hinje, «o odda s 15. februarjem *(| 1. marcem, -- Naslov pove UP[5. - Gorenjskega krornpj^ vo6je ali manjSe množine dom. Pi&Mo dopisnico »'"nin«' sla »od: »A 1.98 n« Vi- Gospod kateri je ^ibsolviral trgovski tečaj ter ima eno leto pisarniške prakse, ižfe službe, dre tudi eden do dva meseca brezplačno. — Ponudbe prosi na upravo lista pod »Dobra moč*. Daljnogled v *»■ d. v «o proda ta ceno 200 Din. - Naslov i pove uprava lista. i sta pod: Stekleno • treSuo opeko imajo * . logi Združene ope»uru Ljubljani. Širite n*rnri. PnevnjjL Izdajatelj In odgovorni urednik ALBKBANDBB 2KLRZNIKAB. - Za Hakarn« »Merkur« v Ljubljani Am