Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 181 Recenzije Kdaj napredek slu‘i ~love{tvu in kdaj ne? Katere so tiste politi~ne skupnosti, ki lahko {~itijo svoje vrednote? Katere so najdragocenej{e vrednote? Odgovore bo treba poiskati drugje, kljub temu pa knjiga postre‘e z obilico primerov, ki lahko slu‘ijo kot odli~na izhodi{~a za nadaljnjo razpravo o uporabi biotehnologije in polo‘aju znanosti v vsakdanjem ‘ivljenju ljudi. Mojca Su{nik ur. Selma Sevenhuijsen, Alenka [vab: Labirinti skrbi: pomen perspektive etike skrbi za slovensko socialno politiko/ Labyrinths of care: the relevance of the ethics of care perspective for Slovenian social policy. Ljubljana: Mirovni in{titut, In{titut za sodobne dru‘bene in politi~ne {tudije, zbirka Politike, 2003 111/117 strani (ISBN 961-6455-13-3), 2.900 SIT prevod Polona Mesec Etika skrbi je v svetu ‘e uveljavljena kot politi~en pojem, kot teoretski koncept in dr‘avljanska praksa, medtem ko v slovenskem prostoru lahko opazimo razumevanje skrbi kot nujnost, kjer mora oseba, ki neguje brezpogojno in brez vklju~evanja negovane osebe prevzeti dolo~eno skrb (pa naj gre za skrb za bolne, starej{e, otroke ali koga drugega). Knjiga je zbir {estih besedil, ki s pomo~jo koncepta etike skrbi in metode Trace (“izsleditev”) analizirajo razli~ne politi~ne dokumente, ki so {e kako pomembni za socialno, dru`insko, zdravstveno in stanovanjsko politiko v Sloveniji. Namen metode Trace, ki jo je razvila Selma Sevenhuijsen – sourednica in avtorica uvodnega prispevka v knjigi – “je, da od besede do besede raz~leni normativne podmene in vrednote v politi~nih dokumentih in jih ovrednoti s perspektive etike skrbi” (str. 8). Te`ko bi izpostavila katerikoli tekst zaradi njegove pomembnosti, saj je vsak zase pomemben zaradi na~ina in dokumenta, ki je predmet analize. Kljub temu pa ni primerna prilo`nost, da bi o vseh besedilih razpravljali v globino in dol`ino, zato se bom bolj posvetila le nekaterim besedilom. V prvem prispevku Selma Sevenhuijsen bralcem in bralkam predstavi bistvene pojme v perspektivi etike skrbi, temeljne moralne pojme etike skrbi (pozornost, odgovornost, kompetentnost, odzivnost, zaupanje in asimetri~na recipro~nost), pri ~emer seznanja s primerom sodobne nizozemske socialne politike in drugim. Avtorica dovolj odprto ozna~i aktivno dr‘avljanstvo kot “vabilo, da si ljudje {irok niz dejavnosti interpretirajo po svoje, kot dr‘avljani, se pravi kot ~lani politi~ne skupnosti” (str. 14-15). Od ljudi, ki sooblikujejo politike, ali pa so na drugih dru‘beno odgovornih polo‘ajih, dr‘avljani in dr‘avljanke lahko upravi~eno pri~akujejo, da se bodo aktivno in odgovorno odzvali na razli~ne pobude. Prav tako se odgovornost za svoja dejanja pri~akuje od ~lanov politi~ne skupnosti, torej od dr‘avljanov in dr‘avljank samih. Pomembna se mi zdi tudi ugotovitev, da mora dr‘avljanstvo temeljiti na pojmih odnosnosti in medsebojne odvisnosti (kar so hkrati temelji etike skrbi). S tem meri na kolektivno delovanje in na tako imenovano prakso skrbnega dr‘avljanstva, v kateri ljudje delujejo kot tisti, ki skrbijo in kot tisti, ki so skrbi dele‘ni, ter predvsem, kjer ljudje v medsebojnem dialogu razvijajo kakovostno dru‘beno skrb. Menim namre~, da je praksa dr‘avljanstva v slovenskem prostoru vse prej kot to vzajemno razmerje. V drugem besedilu Vesna Lesko{ek predstavi rezultate analize Nacionalnega programa socialnega varstva do leta 2005 v Sloveniji. Glavna ugotovitev je, da je sicer sam program bil DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM 181 Black 182 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 Recenzije napisan v smeri odpiranja in vklju~evanja v prostor ter spodbujanja aktivnega dr‘avljanstva, a po dveh letih in pol izvedbe ni bil uspe{en oziroma ni izpolnil zapisanih zastavljenih ciljev. V tretji analizi nas Alenka [vab seznani s pojmovnimi orodji dru‘inske politike v temeljnem dokumentu Resoluciji o na~elih oblikovanja dru‘inske politike v Republiki Sloveniji. Resolucija poudarja, da naj bi nov model socialne politike vklju~eval socialno varnost ~loveka, ki temelji na statusu dr‘avljanstva in na zaposlitvenem statusu. Zanimiva je tudi ugotovitev, da je dru‘inska politika v Sloveniji na prvi pogled zelo sodobna, saj poudarja pluralnost dru‘inskih oblik, kar je zna~ilnost pozne modernosti. Avtorica po podrobnej{i analizi kljub prvemu videzu zaklju~uje, da je vsaj toliko kot sodobnih usmeritev tudi ideolo{kih argumentacij in podmen, ki dajejo prednost enemu dru‘inskemu modelu, to je moderni nuklearni dru‘ini. Pomemben sklep celotne analize pa je, da je konceptualizacija skrbi znotraj dru‘ine omejena na skrb za otroke, pojem skrbi pa je omejen na razmerje med aktivno osebo, ki posve~a skrb in pasivno osebo, ki je skrbi dele‘na. V ~etrtem prispevku se Majda Pahor ukvarja z etiko skrbi v zdravstveni negi v Sloveniji. Gre za analizo na prvi pogled najbolj tipi~nega skrbstvenega dela. Opredeli teoretske perspektive (predstavi skrb kot element dr‘avljanstva), skrb v zdravstveni negi in v okviru izobra‘evanja za zdravstveno nego prika‘e primerjavo med Evropo in Slovenijo. V prvem delu je torej pozornost namenjena paradoksu zdravstvenega dela kot zasebne (intimne) in mebosebne dejavnosti, ki se je preselila v javni sektor. V drugem delu pa opozarja tudi na izobra‘evalni sistem zdravstvenih delavcev in delavk, ki ne omogo~a univerzitetnega izobra‘evanja medicinskih sester, kar {e bolj determinira njihov polo‘aj v zdravstvenem sistemu. Medicinske sestre so tudi v Evropi izobra‘evali oziroma bolje re~eno usposabljali kot “pomo‘ne delavke, ki izvr{ujejo zdravnikova navodila” (str. 81). Vsi lahko priznamo, da imajo zdravniki veliko ve~ znanja (in tudi mo~i ter odgovornosti) kot medicinske sestre, vendar to ne pomeni, da le-te ne znajo s svojim znanjem, usposobljenostjo in izku{njami presoditi, kako naj opravljajo svoje delo (zdravstveno nego). Torej, najla‘ji na~in, da medicinske sestre postanejo indiferentne do svojega dela, je ta, da jim zdravniki {e naprej dajejo navodila, kako naj izvr{ijo svoje naloge in s tem neposredno posegajo v njihove pristojnosti. Slovensko zdravstvo pa naj ostane na ravni “verovanja” zdravnikom in njihovi nezmotljivosti, saj je problemati~no in nelegitimno ‘e bolnikovo dejanje, ~e si poi{~e mnenje o diagnozi in zdravstve- nem stanju pri drugem zdravniku. Ru‘ica Bo{ki} analizira predlog novega stanovanjskega zakona, ki se je menda od takrat ‘e nekoliko spremenil. Pozornost namenja opredelitvi tako imenovanih stanovanjsko ranljivih skupin, ki so jih avtorji omenjenega zakona povsem zanemarili. Hkrati pa vzpostavi tudi razliko med ranljivimi in izklju~enimi skupinami (te skupine v zakonu sploh niso pripoznane). Vesna Lesko{ek pa zaklju~i s povzetki ugotovitev skupine udele‘encev in udele‘enk medna- rodne delavnice o etiki skrbi in socialni politiki, kjer je bil predmet osrednje analize program boja proti rev{~ini in socialni izklju~enosti v Sloveniji. Na kratko predstavi tudi ideje za prenovo programa z vidika skrbi, predvsem vrednote in konkretne ukrepe. [e posebno pomembna se mi zdita vrednota pluranosti in dr‘avljanstvo kot politi~na participacija. Avtorica prav tako predlaga, da bi za vzor “lahko vzeli politi~no dr‘avljanstvo, ki temelji na priznavanju pluralnosti, pojem skrbi kot demokrati~ne prakse pa bi lahko pokazal pot do politi~nega delovanja in oblikovanja politik, ki bi temeljile na pozornosti in odgovornosti” (str. 110). Labirinti skrbi: pomen perspektive etike skrbi za socialno politiko so pomembni zapisi tako za oblikovalce kot izvajalce razli~nih politi~nih dokumentov in odlo~itev, pa tudi za vse druge dr‘avljane in dr‘avljanke. Z analizo in priporo~ili je vredno poskusiti vplivati na oblikovalce socialne, dru‘inske, zdravstvene, stanovanjske politike in tudi vseh drugih, ki niso bile vklju~ene v pri~ujo~e prispevke. Knjiga je korak naprej k promociji znanosti, k predstavljanju visoko teoretskih, strokovnih ugotovitev na preprost, razumljiv in jasen na~in. Prav na tak na~in lahko znanost postane uporabna za vsakogar. Na koncu ostaja upanje, da aktivno dr‘avljanstvo in dr‘avljanstvo, ki temelji na pojmih odnosnosti ter medsebojne odvisnosti, lahko postane praksa tudi pri nas. DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM 182 Black