Leto XIX., žt> VJO Upravnlštvo Ljubljana, Knafljeva I — Telefon St. 8122 8123, 8124, 8125, 3126. Itoaeratnl oddelek: Ljubljana, Selea-burgova ul. — TeL 3492 ln 2482. !Podružnica Maribor: Grajski trg T. Telefon St. 2455. Podružnica Celje Koc«oora ulica 1. — Telefon St 190. IRačunl pri pošt ček zahodih: Ljub* Ijana St 11.842. Praga «slo 78.180 Wlen St 105.24L Ljubljana, nedelja žO. novembra 19S8 Cena l ____________ponedeljka. MaroCnlna nate m—čao Din —> Za inozemstvo Din 40.—_ Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6 telefon 8122, 8123, 3124 3125. 3126 Maribor, Grajski trg St 7. telefon St 2455, Celje. Strossmayerjeva ulica Stev. L telefon St 65_ Rokopisi a. n« vračajo Za obnovo zaupanja Neki francoski pisatelj Je nedavno objavil spis o krizah našega časa. Po razglabljanju gospodarske, socialne, politične in kulturne krize prihaja k sklepu, da eno najnevarnejših bolezenskih ognjišč današnjega sveta ni ne v gospodarstvu in ne v politiki, marveč v duševnem pojavu nezaupanja Odtod pronicajo v vse panoge javnega življenja nekaki razkrajalni »bacili« *n povzročajo mnoge gospodarske in politične okvare, pa tudi tisti nemir, ki jrpada med posebne značilnosti naše dobe Potemtakem bi se zdelo, da imajo mnoge današnje težkoče svoj izvor v duševnih činiteljih in v moralni nestanovitnosti sodobnega človeka Kakor bi bilo napačno, če bi prezrli lili omalovaževali zunanje vzroke današnjega nemira je vendar dejstvo, da so tudi ti vzroki pod vplivom duševnega pojava, ki mu pravimo nezaupanje. V začetku velike gospodarske krize smo se n. pr lahko sami prepričali da ie nezaupanje ki takrat ni .melo nobene stvarne podžge, ugonobilo stabilnost tn delazmožnost finančnih zavodov, zlasti hranilnic in tako neizmerno zapletlo tedanji gospodarski položaj. Podobne pojave opažamo v političnem življenju. Prav zadnji dnevi septembra, ki so bili najbolj dramatični v vseh dvajsetih letih po svetovni vojni, so nazorno pokazali, kakšne posledice lahko rodi nezaupanje, ki paz-no posluša sleherno vest. pa naj se zdi iše tako nemogoča Nezaupanje, ki je dobilo dandanes v odnosih med narodi, strankami in drugimi društvenimi skupinami vprav bolezensko >bliko pripravlja tla vsem možnim špekulacijam in najbolj otežkoča vzajemno /sporazumevanje in mirno reševanje nastajajočih sporov. Zato se ne čudimo, če se j-s minule dni ustanovila v Parizu mednarodna institucija, ki si je nastavila za poglavitni cilj boj zoper napačne vesti. To institucijo so ustanovili glavni uredniki velikih listov iz Štirinajstih držav Videti je, da tudi drugi prihajajo do sklepa, ki ga je ugotovil v svoji knjigi uvodoma omenjeni francoski pisatelj da je nezaupanje eden poglavitnih vzrokov mnogih tež-koč v današnjem svetu Pojav nezaupanja in njegovih kvarnih posledic srečujemo vsepovsod v zasebnem in Javnem življenju Nočemo si ustvarjati napačnih, naivnih nazorov o ljudeh in o življenju, zato ne pravimo, da ne bi bilo med ljudmi mnogo izprijenosti in v življenju mnogo težko rešljivih sporov in nedogled-nih težkoč Zaradi tega je povsod potrebna previdnost. Velikih sporov, ki ločijo razne skupine — narode, države, Ideološke tabore, stranke itd. — nikakor ne kaže jemati s prelahke strani življenje postaja čedalje bolj zapleteno in današnji človek se mora navaditi marsikaterim trdotam in nevarnostim, ki pa so .čeprav morda v drugačnih oblikah že tudi poprej stalno spremljale človeško zgodovino. Toda marsikaj bi se vzlic vsemu dalo odpraviti brez hujših bolečin Marsikateri spor bi se la'nk0 izpremenil v resničen in obojestransko koristni sporazum Marsikatero nasprotništvo bi utegnilo preiti v blagodejno sodelovanje, če bi iz medsebojnih odnosov izginil črv nezaupanja Ob mnogih prilikah bi zadostovalo da bi se ljudje postavili na stališče medsebojnega zaupanja: že v tem hipu bi njihova nasprotja dobila drugačno, mnogo milejšo podobo. VQjskovodje pravijo, da nista niti orožje m denar tako važna činitelja v vojrJ kakor je vojni duh To je najboljši dokaz za premoč duhovnega in moralnega činitelja nad gmotnim in finančnim Tudi zaupanje spada med take duhovne in moralne činitelje. Če je življenje boj in če je boj tudi javno življenje, kjer se tare toliko idej, skupinskih Interesov in ambicij, tedaj ne smemo pozabiti, da sleherni boj zahteva poleg gmotnih sredstev in razumskih sposobnosoti tudi moralnih sil. Ena prvih sil. na katerih slonita strategija in taktika javnega udejstvova-nja, je zaupanje .zaupanje v celoto, v skupino, v vodstvo; zaupanje od človeka do človeka. Tako javno kakor zasebno življenje je nedvomno boj, vendar ni samo hoj: poleg borbe za obstoj pozna narava tudi načelo organizacije in čut solidarnosti. Te solidarnosti, ki je velika pozitivna sila družbenega življenja, ni mogoče doseči brez zaupanja. Samo zaupanje odplavlja visoko naplavino predsodkov in odpira pot k medsebojnemu zbliževanju im spoznavanju. Ne samo Evropa v svoji mednarodni politiki, tudi vsak najmanjši družbeni krog je danes v trdi borbi med zaupanjem in nezaupanjem. Treba je vsepovsod pomoči, da se obnovi zaupanje kjer je solidarnost mogoča in korist- ČEŠKOSLOVAŠKI PARLAMENT JE ODOBRIL SLOVAŠKO IN UKRAJINSKO AVTONOMIJO Senat bo oba t!**~vna zakona sprejel v ponedeljek ali torek, nakar bo tako] izvoljen prezldent republike In imenovana nova vlada Praga, 19. novembra, br 1 .a zbornica je imela danes dopoldne ..^tko sejo. Na dnevnem redu je bilo samo poročilo ustavnega odbora, ki js proučil v četrtek mu izročeni načrt ustavnega zakona o avtonomiji Slovaške in včeraj mu izrcH čeni načrt enakega zakona za Karpatsko Ukrajino Odbor je po kratki debati oba zakona odobril skoro v nespremenjeni obliki Le nekatere nebistvene spremembe so bile izvršene po medsebojnem sporazumu. Tako je bilo med drugim sedaj določeno, da morajo biti volitve na Slovaškem in v Karpatski Ukrajini v dveh mesecih po izvolitvi novega prezidenta republike V prvotnih načrtih je bil določen za Slovaško dvomesečni rok po uveljavljenju ustavnega zakona za Karpatsko Ukrajino pa celo poldrugoletni rok Oba avtonomna deželna ».bora se bosta sestala najkasneje mesec dni po izvolitvi Sklical iu bo po predlogu prizadetih avtonomnih vlad prezident repubhke ki bo obenem določil kraj prvega sestanka Na današnji seji čsl parlamenta je poročevalec ustavnega odbora v svojem kratkem poročilu naglašal da gre pri teh dveh zakonih, ki predstavljata zgodovin ski dogodek za izpolnitev dolgoletnih že Ija Slovakov in Ukrajincev Izrazil ie pre pričanje, da bodo s tem za vedno likvidi rani vsi spori med Cehi Slovaki in Ukra jinci. ki bodo odslej lahko združili vs* svoje sile za čim večii naprprfek «voiih narodov v okviru skupne češkoslovaška domovine. Brez debate Je nato zbornica preSla np glasovanje. Glasovala je najprej o slovaškem, nato pa o karpatsko-ukriimskerr ustavnem zakonu. Po češkoslovaški ustavi ,je potrebna za vsako sprr*«enibo ustave tripetinska večina. Ker šteje sedanja zbornica 228 poslancev. je znaša'a potrebna večina 137 glasov 7a slovašk ustavni zakon je glasovalo 142 nroti n iemu 21. za ukrajinski ustavni zakon pa 147 in prot! nJemu 23 poslancev. Oba zakona sta bila torej sprejeta s potrebno kvalificirano večino. Proti so R-lasovali komunisti ter par socialistov. Več .P de! socialistov in še nekateri drugi poslanci so se glasovanja vzdržali. Po glasovanju le bila seja parlamenta zaključena. Prihodnja bo v torek. Oba , ustavna zakona sta Mla Se dane« dostavljena predsedstvu senata Senat bo o njih razpravljal v ponedeljek ln torek. Volitev prezidenta Danes so se nadaljevala ln končala po gajanja o Izvolitvi novega prezidenta republike. Dosežen je bil dogovor, da se bo sestalo narodno predstavništvo, Id ga tvorita senat in parlament k skupni seji za izvolitev prezidenta takoj, čim bo ustavna zakona za Slovaško in Podkarpatsko Ukrajino odobril tudi senat. Ker se računa. da se bo to zgodilo najkasneje v torek bo prezldent izvoljen ali že v torek ali pa v sredo. Postavljena bo samo kandidatura sedanjega zunanjega ministra dr. Chvalkovskega. Pogajanja za sestavo nove vlade Takoj po izvolitvi novega prezidenta bo sedanja vlada generala Syrovega podala ostavko Med v Zatriuieio. da predstavlja za štiri dni riolrčeni obisk belgijskega kralja zgodovinski mernik v razvoiu odnošaiev med in N'>07em«k0. Ob prihodu v Hoppr bo bQigiiskp°a kralia pozdravila kmliica Viliemina Fazgovori se bodo na-pnš^ii na ^o važna politična in gospodarska vprašanja. "* Norveški kralj v Londonu London, 19. nov. AA. Norveški kralj, ki se mudi v Londonu, je zapustil na povabilo angleške kra'jevske dvojice svoj hotel in se preselil v Bucklnghamsko palačo. Letein povabljen v London Pariz, 19. nov. br. Danes je bilo uradno objavljeno, da bo predsednik francoske republike Albert Lebrun od 21. do 24. marca oficielno obiskal London. London, 19. nov. o. V Buckhingamski palači je bil danes izdan komunike, ki pravi, da sta prezident Lebrun in njegova soproga sprejela povabilo britanskih su-verenov na obisk. Pr!š'a bosta v London 21. marca Obisk bo trajal tri dni. Prezident in njegova soproga bosta gosta angleškega kralja. Program obiska francoskega državnega poglavarja v Londonu bo v glavnem enak programu poslednjega -obiska rumunskega kralja Karola. Nastopna avdienca Francois Ponceta Rim, 19. nov. AA. Dopoldne je francoski poslanik Francois Poncet izročil v svečani avdienci na Kvirinahi kralju Viktorju Emanuelu svoje poverilnice, s katerimi ga je francoska vlada imenova'a za poslanika Francije na dvoru kralja Italije in cesarja Abesinije. je objavil danes v Venkovu članek pod naslovom »Na novo delo!« Članek so prinesli še nekateri drugI listi. Beran pravi v njem med drugim: »Sanje o enakosti velikih in malih narodov so pokopane. Naučimo se, kar je treba lz dogodkov, ki so postali stvarnost. Nismo ohranili Ceškosiovaške države v njenih prejšnjih mejah, vendar pa smo ohranili svoj narod. Sedaj je naša dolžnost, da zgradimo drugo republiko, ki bo znotraj močnejša in bolj zdrava od prejšnje, a predvsem je treba odstraniti vse tisto, kar se je pokazalo kot slabo in škodljivo. Ponovno moramo prerešetati našo notranjo in zunanjo politiko. Kmetje, delavci, obrtniki, podjetniki ln Izobraženci, vsi so enaki ustvarjalci bodočega naroda Druga republika bo slonela na spoštovanju pravice do vseh Kot mala država sredi Evrope želimo, da bi naši sosedje postali naši prijatelji. Nove poti v notranji in zunanji politiki bodo pripeljale državo k novemu preporodu, a narod k ojačeni zavesti o njegovi vrednosti in njegovem poslanstvu.« Izčiščenje javnih napisov v Pragi Praga, 19. nov. h. Praški magistrat je danes Izdal odlo« po katerem se morajo v roku osmih dni odstraniti v Pragi vsi tujejezičm napi&i tako na uličnih napisnih tablan kakor na napisih raznih tvrdk Vsi napia morajo biti izključno v češkem jeziku Vsak napis 9e mora predložiti v odobritev posebej v 'o svrho osno-vanemu mestnemu uradu Odlok nagla-ša da mora Praga ze na zunaj kazati, da je prestolnica Češke. Korektura meja z Nemčijo? Berlin. 19 novembra, h. »Danziger Vor-posten« poroča, da je med Nemčijo in Češkoslovaško dosežen sporazum glede korekture državne meje Deloma gre ta korektura na korist Češkoslovaške deloma pa na korist Nemčije Mesto Devin zapadno od Bratislava na vzhodni obali Dunava se priključi Nemčiji, dočim bo Nemčija vrnila Češkoslovaški precej dolg pas zapadno od Plzna. I Položaj v Karpatski Ukrajini Praga, 19. novembra. AA. Minister Re- vaj je izjavil dopisniku DNBja da Je notranjepolitični položaj v Karpatski Ukrajini zelo zadovoljiv. V državi vladata povso red in mir. Delo za obnovo države napreduje kljub težkim materialnim razmeram. Zlasti bo v bližnji bodočnosti rešeno prometno vprašanje, s čimer bo tudi notranja varnost v ve"iki meri okrepljena. Ukra-jinski narod je dal polno zaupanje svoji vladi. Ce je prišlo do težkoč. so te prišle od zunaj ter ne izvirajo iz notranjosti Za>-nimivo je, da nekatere države,, ki so sprejele dunajsko razsodbo, tega sklepa ne marajo dejansko priznati ter dovoljujejo, da oborožene tolpe prestopajo mejo ln a tem razburjajo ljudstvo. Vlada Karpatske Ukrajine je zadovoljna s sklepi, ki jih je sprejela osrednja vlada, kajti z njimi se priznavajo tudi ukrajinskemu narodu vse osnovne pravice, kakor so jih dosegli Slovaki. Razočaranje v madžarskem zasedenem ozemlju Bratislava, 19. nov. br. Tukajšnji Usti ' tožijo, da so začeli Madžari v zasedenem ozemlju hudo pritiskati na Slovake in še bolj na Ukrajince. Dočim so prej pozivali javne nameščence, naj ostanejo na svojih mestih im so se mnogi temu pozivu odzvali, so sedaj preko noč; odstavili sttto-j ro vse slovaške in ukrajinske Javne nameščence in jih nadomestili z madžarskimi. ki so bili poslani iz Budimpešte ln drugih madžarskih krajev Tudi vsi župa/-ni so ods avljeni tn občinam postavljeni komisarji Vsi oni. ki eo se poprej v CSR kakorkoli Javno udejstvovali, so blH aretirani Samo v Užhorodu ao zaprli nad 200 domačinov. A tudi drugače Je prebivalstvo v zasedenem ozemlju močno razočarano. Takoj po zasedbi so silno poskočile vse cene življenjskim potrebščinam, vrhu tega pa je nastalo še veliko pomanjkanje blaga. Članovo potovanje v London Chamberlain in Hali£ax bosta prihodnje leto obiskala Rim Rim, 19. nov o. Italijanski Usti beležijo ves: i iz Londona, da bo zunanji minister Ciano v prvi polovici meseca januarja odpotoval v London. Cianov obisk smatrajo že za dogovorjeno stvar, ter poudarjajo da bo odšel Ciano v London na povabilo angleške vlade. Nadalje menijo, da bo tedaj dogovorjen obisk min. predsednika Chamberlaina in zunanjega ministra lorda Halifaxa v Rimu. V zvezi s tem opozarjajo na ^klep italijanske vlade, da se pridruži londonskemu sporazumu o omejitvi pomorskega oboroževanja Iz L 1936. Kakor zatrjujejo, bo ta Italijanski pristanek ublažil sedanje tekmovanje v pomorskem oboroževanju. Italija je pristala na maksimalno to-nažo 35.000 ton za linijske vojne ladje, znano pa je, da so Velika Britanija in Zedinjene države sklenile povečati tona-žo svojih vojnih ladij, če bi se spričo razvoja dogodkov na Daljnem vzhodu pokazalo to za potrebno. Italijanski prisrtar nek na maksimalno tonažo vojnih ladij je seveda pogojen prav v tem smislu, da si tudi druge velesile ne bodo gradile večjih vojnih ladij. Ogromno povečanje ameriške vojske Boston, 19 nov. o. Na kongresu ameriških industrijcev je imel snoči državni pod tajni k v vojnem ministrstvu Johnson pomemben go\ or o ameriškem oboroževanju in ostalih vojnih pripravah. Izjavil je, da bo Roosevelt v kratkem zahteval od kongresa potrebne kredite za nabavo 9200 letal, s katerimi bodo Zedinjene države lahko branile svoje ozemlje, negx> tudi Kanado in Srednjo Ameriko, ki je zaradi Panamskega prekopa za Zedinjene države izredno velikega pomena. Nadalje je Johnson napovedal, da «e bo stanje ameriškega vojaštva povečalo od 400.000 na milijon vojakov in oficirjev. Reorganizacija vojske bo izvršena v 4 mesecih. Vsi načrti in ukrepi eo v ta namen že pn-ipravljeni. Skoraj istočasno I bo vojslka tudi opremljena z vsem modernim orožjem, s topovi, tanki in strojnicami. Vojska bo vsa motorizirana. Letalske nesreče New Y°rk, 19. nov. o. Ameriško voja-Sko letalstvo je zadela huda nesreča. Pri velikih vojnih vajah okrog Honolula so se ponesrečili trije bombniki Prvi je par del zaradi defekta v motorju z velike višine na tla. Dva letalca sta se ubila, pet pa jih je bilo hudo ranjenih, Nad San Ml-guelom sta trčila dva bombnika v zraku. Letalci so se rešili s padali. Obe letali sta zgoreli. Coulondre prispel v Berlin Berlin, 19. novembra. A A. Novi francoski poslanik Coulondre je davi prispel v Berlin. Na postaji so ga sprejeli šef protokola Dermberg, odpravnik poslov francoskega pos'aništva de Monbas ter člani poslaništva. Popoldne je sprejel novega francoskega poslanika zunanji minister Ribbentrop, v r|»iedeljek zvečer pa bo Coulondre v spremstvu odpravnika poslov odpotoval v Berchtesgaden, kjer bo v torek izročil Hitlerju svoje poverilnice. Protinemska kampanja v Ameriki New Vork, 19. nov. AA. (DNB). Predsednik zveze delavskih sindikatov William Green je pozval delavske sindikate, naj podvoje borbo za bojkot nemškega blaga, pravosodni minister Cammings pa je nemške ukrepe proti Zidom primerjal s preganjanjem kristjanov v prvih stoletjih po Kristusu. Listi prehajajo molče preko nemških demantijev zaradi trditve »Man-chester Guardiana«, da je bilo v nemških koncentracijskih taboriščih ubitih nad 100 2idov. Nekateri ameriški listi celo pravijo, da jih je bilo ubitih nad 200. Ameriški tisk odklanja nemške trditve, da v zvezi ■ protižidovskiml ukrepi v Nemčiji noben Zid ni izgubil življenja. Akcija za židovske begunce Pariz, 19. nov. AA. »Petit Parisien« poroča, da v Londonu In Washingtonu proučujejo razne načrte, kje bi naselili nemške Zide. Domingo in Kenijo navajajo kot zdravi deželi, ki bi mogli sprejeti, prva 100.000, druga pa 200.000 novih priseljencev. Ti dve pokrajini nudita možnost za naselitev, če prinesejo Zidje s seboj del svojega premoženja, s čemer bi bili podani temelji njihovi kolonizaciji. New York, 19. nov. o Zedinjene države nameravajo prevzeti v bližnjem času okrog 100.000 židovskih emigrantov iz Nemčije in Italije, Velika Britanija pa namerava 20.000 židovskih beguncev naseliti v Keniji. Budimpešta, 19. nov. AA. Vlada je prepovedala nadaljnje izhajanje 45 raznih madžarskih časopisov literarne, gospodarske in splošno-politične vsebine. Skoro vsi so bili v židovski posesti. Opozicijske kandidature v Sloveniji JNS in pristaši bivše socialistične stranice so po medsebojnem dogovoru postavili kandidature v vseh srezih V okviru volilnega dogovora med JNS, KDK, beograjsko združeno opozicijo in socialistično skupino, ki jo predstavlja dr Topalovič, je bil med JNS in socialisti za Slovenijo sklenjen ožji volilni sporazum, po katerem sta ai obe poetični skupini, čuvajoč popolno samostojnost svojih programov, razdelili kandidature ter se dogovorili, da se bosta medsebojno oodpirali Na drugi strani so ostale skupine opozicijskega bloka, ki so zastopane po t zv kmečko delavskem gibanju in po disidentih bivše SKS. sklenile podobno sodelovanje. Tudi pristaši Ljotičevega »Zbora« so za vse sreze dravske banovine postavili svoje kandidate. Kandidature JNS in bivših socialistov v srezih dravske banovine so nasledile: MARIBORSKO VOLILNO OKROŽJE CELJE: Ivan Prekoršek. bivši narodni poslanec namestnik Jakob Jeram, cm- j karniški deiavet v Ceiju DOLNJA LENDAVA: Rudull Muhvlč, trgovec v Pet:šovtih nam.: Nikolaj Sebjanič, mizar v Odiantih GORNJI GRAD: Anton Zcheij. posestnik in lesni trgovec nam Maks Podpečan. posestniški sin v Ljubnem KONJICE: Ciril Žagar trgovec v Konjicah, nam Ignac Kovše deiavec v Paki cbč Vitanje LAŠKO: Josip Petejan, uradnik OUZD v Mariboru; nam. J. Mura, rudar. Trbovlje LJUTOMER: Franc Skuhala, posestnik v Križevcih nam. Jotiko Glaser. posestnik v Paričjaku MARIBOR LEVI 8Ri_G: 1. dr. Avgust Reisman, odvetnik v Mariboru 2 dr. Miloš Vauhnik. odvetnik v Mariboru namestnika: 1. Andrej Bahun železničar v p., 2 Franc Breznik, posestnik in gostilničar pri Sv Ani v Slovenskih goricah MARIBOR DESNI BREG: 1 dr. Otmar Pirkmajer. f>omočnik bana v p Ljub-Ljubijana nam.: Ivan KlrblŠ. posestnik Prf-pclja V tem srezu je še paralelna socialistična kandidatura Josip Petejr,n, uradnik OUZD v Mariboru MURSKA SOBOTA: Franc Talanyi, posestnik v Gornji Rad?oni nam Rolo-man Martinec. Dosestnik v Satahovcih DRAVOGRAD: Viktor Er*en novinar v Mariboru nam Rodolf Rošer. rudar j _v Crnl pri Prpvaljah PTUJ: Anton Kolarlč. župan 'n noc«»«tnik v Sred'«ču. nam Anton Rtipčf* ml posestnik in ekonom, Ptujska gora. SLO VEN J GRADEC: Albert Puncer, trafikant v Slovenjgradcu; nam.: Franc Krajnc, posestnik pri št. Iiju, občina MisKnje. ŠMARJE PRI JELŠAH: Inž. MIlan Jen- člč, podpolkovnik v p., Šmarje pri Je?šah; nam.: Josip Berglez, posestnik, Bobovo. LJUBLJANSKO OKROŽJE ČRNOMELJ: Ivan Malešič, trgovec ln župan v Metliki; nam.: špirO Vrankovift, lekarnar v Črnomlju. KAMNIK: Anton Cerer, gostilničar r Kamniku, nam Ignac Tome, posestnik in trgovec v Moravčah. KOČEVJE: Ivan Arko, trgovec v Ribnici; nam.: Franc Hočevar, 8L, posestnik v Kolenči vasi KRANJ: Tomaž Krlžnar, posestnik Okroglo pri Kranju, nam Karel Bajd. delavec Primskovo pri Kranju. KRŠKO: Milan Mravlje, bivši narodni poslanec, nam Ivan Polovifi, dimn mojster m posestnik v Kostanjevici. LITIJA: Josip Strman. trgovec ln posestnik Mala Kostrevnica obč Šmartno pri Litiji, nam Ivan Obreza, pos sin Doberljeva obč Vače (Tudi v tem srezu le postal jena paralelna socialistična kandidatura: Ivan Arh, radar v Zagorju.) LOGATEC: Franjo Tavčar. Špediter na Rakeku; nam. Viktor Senica. zasebni uradnik. Dolenji Logatec. UUR»rala Radalone in Čast de Mongat Ubitih je bilo ^ 'iudi 40 pa ranjenih Republikanska lovska le tata so sestrelila eno letalo tipa »Savoia 41«. Italijanska letalca ki sta se spustila «• padali na zemljo sta b'la meta Saragossa nov A A Sedal ko so kon čam boji ob Ebru. ki sc traja'1 tri in pol mesece, so meje med obema pasovom« iste kakršne to bile 24 iulna ko so se boji /a čeli. Španija ima 100OOfl Ijud- manj Padi' so v bojih ali pa bili ranjeni Republikan sko poveljstvo pravi, da ie zrnata na nji hovi strani, ker se čete generala Franca niso približale Valenciji. nacionalistično vrhovno povelistvo pa zatrjuie da je zmaga njegova ker so republikanske izgube dvakrat večje kakor nacionalistične, dočim je bila kata'onska armada popolnoma poraže na Bitka ob Pbru je pomembna po srdito I sb bombardirania iz zraka Nacionalistična t letala so zmetala na stotine in stotine ron ; bomb na sovražnika ker pa je svet tam hn j bovit. so bili remihlikanci zarad'1 moderne ga načina utrjevanja dnhrr 'avarovam nre^ nanad- letal te' Fra^eovega topništva Na cionalisti so se orenričah ko so po^ro^ili na stotine in stotine ton bomb in granat da je še najučinkovitejše orožje nroti človeku človek sam in da more pehota, oho rožena z bajoneti in bornimi nrodreti tu di tja. kje' tonni«tvo in leraK^vo ne uspeta Zato je general Franco zbral naihrahreiše pešce v nov armadm /bor ki mu poveljuje eden izmed naimlaiših in naihrahreišib ge ne-alov, tako da se je zarad tegi b^rba oh Ebru razvila v najstrahotneišo bitko na nož. pri čemer so pomagale lahke strojnice in letala. Prestolnf govor eglptskega kralja Kairo, 19 nov w. Egiptskl kralj Faruk je danes s prestolnlm govorom otvoril zasedanje novega parlamenta V svojem govoru Je predvsem poudaril, da mora egipt-ka vlada nemudoma Izvesti oboroževalni program da bi bil tako Egipt pripravljen Za vsak primer, če bi bilo treba braniti državno neodvisnost. Nato razpravlja v prestolnem govoru o gosponarskih socialnih in finančnih probemih ln napoveduje razne reforme Država se mora zaščititi pred elementi, ki bi lahko ogrožali notra- njo ln zunanjo varnost države. Zato bo izdan poseben zakon, ki bo urejeval priseljevanje Egipt hoče ohraniti prijateljske odnošaje z arabskimi državami. V ta namen si je min. predsednik o priliki svojega obiska v Londonu prizadeval posredovati v palestinskem vprašanju in doseči rešitev v korist Arabcem. Zunanja politika Egipta bo slej ko prej usmerjena v duhu mednarodnega sodelovanja z vsemi narodi ln državami. 'ostani in ostani član Vodnikove družbe) Knez namestnik na potu v London Beograd, 19. nov. AA Nj. Vto. knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta odpotovaal v London, kjer bost? nekaj časa gosta angleškega kralja. V njunem spremstvu je minister dvora Milan Antič. London, 19. nov. AA. O priliki skorajšnjega obiska Nj. Vis. kneza namest-nika Pavla in kneginje Olge pri angleški kraljevski dvojici objavljajo listi članke, v katerih poudarjajo njegovo državniško delo in sposobnost ter njegovo visoko izobrazbo. Beležke Dr. Trumbič in Maribor »Hrvatski dnevnik« Je posvetil smrti politika ln državnika dr. Trumbiča skoraj vso včerajšnjo številko. Na šestih straneh riše njegovo življenje ln njegovo delo Ko podčrtava njegove zasluge da so v odločilnih trenutkih po svetovni vojni Se v zad-njpm hipu prišli razni kraji k Jugoslaviji, prav4 med drugim: »Tudi Slovenci bi mu (dr. Trumbiču) morali biti hvaležni. V času. ko se Je zdelo. da |e usoda Mar bora že zapečatena, j je Trumbič s svojim brzojavom Clemen-j ceauju rešil Slovencem to lepo mesto ki so danes nanj upravičeno ponosni Trumbič tega nI obešal na veliki zvon tn to dejstvo le zaradi tega ostalo širši Javnosti neznano pa Je vendar potrebno, da se to ve in — pošteno kvitira.« Volilni govor ministra Cvetkoviča Na volilnem zboru JRZ v Beogradu Je v petek sveče> poročal ministei Cvetko-vič G minister |e naiprej govorih o u: .je-hih zunanje politike današnje vlade nato pa prešel na notranje politiko O njej je rekel da |e nastopilo nori sedanilm režimom mirno ozračje »IrbHI «mo ns političnem stroju vco 7f>n»hp Oanes «o =p Hud le ki so nas kritizirali obelili na M^kov suk nllč ter si na ta rartrunMi svoio oolitično kariero Toda v tn «e mi ne mešamo NaSp delo govori -tone" o urelenostl notranie oohtike TN« fe na nesramen in *trah'">petpn nn*ir zavrgla vse o ^mer |e (jovnrlla T.ludcka sndha bo pravična • O gosp^ar?k'h rpVrr^ab 1e dela' g minister GospoH^rski krosi ooenstnk^at «a mo kHtirirain fn vidijo vse v *mih barvah Toda «pnmni'p na1 tp'kv svetovne krize Dr Stoiad'novič je izvršil gospo-ds>rfl naf^-tnim dplom M'ni«ter se je nato ppčal ? d°lavckim zavarovanjem ter ie ostm ohcojal sorinll-stična dptp^rc-Vp .-knnTP R^kel se ia mora »delavski razred puetitl v«e orpnnlra-ciie. ki se vodijo po načelih Internacionalen stranka Kakor norr<»alo nrr>*vi li."»ti le za nede-lio 4 deoprr.bra skMean ustanovni kongres »Narodne strsnkp delovnega Hudstva« ki se bo oo'es že osnovane »Strankp rjnrodnp sloge« ustnnovi'.q kot druga i*p«ka stran ka V nlo brvio nri^tonin v prvi vrsti do-ppdpnli priptiSi' soei^ino dprvokratsk strankp k' 1e pkipn^a svol razi d a se ni pri^rnžMa novi ctr^nk' računalo da se Ilir bodo prikllučill tudi mnogi nristnš; dosedanje narodno socialistične stranke. Skupne zadeve med češko iii Shvaško Po začasni slovaški ustavi se bodo tudi v bodoče obravnavale sku io jn bodo zato spadale v delokrog skupnega parlamenta ln osrednje vlade nas'edn1p zadeve od-nošaj' do inozemstva nar~ved vojne j sklenitev miru narodna obramba državljanstvo ureipvanip Izsellevanja mere in uteži carine železniea nešta telegraf ln j telefon uprava skunnih državn:h dolgov, i državna 'avf^ine v kolikor no potrebne za j krltie skunnih izdatkov monoooli. državna ■ odirtia rszen gozdov, ni^r.ikov ln kopališč ki oreideio v last dežel. Dosedanii zakoni ohranijo svojo veljavo še naprej, dokler j h za slovaško območje ne spremeni avtonomni slovaški deželni zbor V mirni dobi bodo slovaški voini obvezniki službovali prvenstveno v garnizi-jah na Slovaškem. | Prve volitve na Slovaškem Kakcr smo že poročali, se morajo v dveh mesecih po uveliavH<-niu slovaškega ustavnega zakona izvesti prve volitve v avtonomni Plovaški deželni zbor Za volitve velja dosedanji vo'i'ni red za češkoslovaški parlament odreja proporčno razdelitev mandatov Volilno nrav-'co ir.ialo moški in ženski vli»ni če so na ''an volitev stari vsai 21 let Na vsakih 20 000 oddnn'h g'asov odpade en mandat. Novi deželni zbor se bo sestal naikafneje mesec dni po volitvah. Sklical ga bo prezident republike. Sprememba v vodstvu sobotlške občine »Obzor« poroča da je ban dunavske banovine razrešil žuoana subotiškp občine Ivana Ivandekiča Namesto nje^a je b'l postavljen za novega predsednika Marko Jurič ki kandidira na listi JRZ Dri decembrskih volitvah Prav tako je bil razrešen subotiški podžupan dr Mili-voj Kendjelac, za podžupana pa portavljen dr. Slobodan Miladmovič. podpredsednik sreske organizacije JRZ v Subotici Občna zbora mladine JNS za LfuMiano in okolico Danes v nedeljo ob pol 10. dopoldne bosta istočosno občna zbora mestne organizacije OJNS za LJubljano ter sreske organizacije OJNS za srez Ljubljano okolico. Mestna organizacija bo zborovala v strankinem tajništvu v Kaz;ni. n. nadstropje, okoliška sreska organizacija pa v dvorani '■estavraelie »Zvezde«. Po zborovanju bo skupna proslava dvajsetletnice Jugoslavije. Na to proslavo vabita odbora tudi vse ostalo članstvo JNS. Prihranek sezonskih delavcev IS. nov. o. Medjlmursicl tn prekmurski delavci so m v glavnem vrnili s sezonskega dela. Bili so v Nemčiji, Franciji, Vojvodini ln Slavoniji. Lani bo prihranili 32, letos pa 45 milijonov din. ao Turk Puhlmannov ča) ublaži kašelj in razkraja ] sluz. — Dobiva se v vseh lekarnah. ' Originalni zavitek od 125 g din 37.—. Ogl. reg. S. br. 1503-1839 Zagrebčani se poslavljajo od dr. Trumbiča Zagreb, 19. novembra, o. Zemskl ostanki pokojnega dr. Trumbiča so bili davi prepeljani v dom bivšega Hrvatskega Sokola. V veliki dvorani so položili krsto na mrtvaški oder Dvorana Je vsa odeta ▼ črnino ln okrog odra se Je na mah nabralo neAteto vencev. Ob odru so se postavili sa častno s ražo Hrvatski kmetje In omladlnci Na tisoče ln ttsc£e ljudi s? je dane« poslovilo od velikega pokojnika ln se poklonilo njegovemu spominu. Jutri zjutraj bo nadškof dr Stepinac blagoslovi] trupio nato pa se bo dr Maček ob mrtvaškem odra t govorom poslovil od pokojnika Izpred doma se bo potem razvil pogrebni sprevod ki bo Se) do Savske ceste Tajn bodo krsto dali v pogrebni avto ki t>o v spremstvu večjega Števila avtomobilov -trenil proti Karlovcu in dalje do Sinja kjer bedo krsto s truplom »pet položili na mrtvaški oder do ponedellka zjutraj ko bodo krsto odpeljali v Split V Zagrebu f bilo dane« vse v znamenju žalovanja zaradi smrti dr Trumbiča Ob 11 dopoldne so bila prekinjena vsa predavanja na univerzi Nocoj ni bilo ne gledališki ne drugih predstav m prireditev Pokojnikova vdova ga. Ana Trumbiče- va je sprejela dane« več »to pismenih fin brzojavnih izrazov sožalja tz vse državo in tudi lz tujine Tudi dr. Maček je prejel zelo mnogo Izrazov sožalja. Ljubljanski Hrvati ob smrti dr. Trumbiča V petek zvečer so imeli v LJubljani živeči Hrvati v svojem društvenem lokalu žalno zborovanje povodom smrti dr. Ante Trumbiča. Sklenjeno Je bilo, da se udeleži pogreba v Imenu ljubljanskih Hrvatov posebna delegacija, ki je snoči odpotovala v Zagreb ter ponesla s seboj tudi venec z napisom: »Borcu za svobodo Hrvatske -Hrvati v Ljubljani«. Dr Mačku je bila poslana naslednja so-žalna brzojavka: Globoko potrti ob smrti vašega so borca za svobodo hrvatskega naroda dr Ante Trumbiča se pridružujemo %-ašj boli ln ooll vsega hrvatskega naroda Ljubljanske Hrvate bodo zastopali na pogrebu dr. Jakob Petrovič, odvetnik, dr. Ivan RakuUič-Zelov, zdravnik, Krsto Tamfara, profesor, Dragoslav Uglješič, novinar, Ram jak Zdenko, študent tehnike in Dragotin Milkodč, dopisnik »Hrvatskega dnevnika« v Ljubljani. Kulturna povezanost narodne dr^ilsie Glasilo slovenske narodne manJSlne v Veliki Nemčiji »Koroški Slovenec« razpravlja v zadnji številki v uvodniku t gornjim naslovom o prizadevanju posameznih evropskih narodov da bi duhov no združili vse narodne drobce izven me ja riaVlonalne države Pravi da le temu načelu. Ir priznava narodno skupnost tu di prekc državnih mej v prvi vrsti pripomogla do zmage narodno-socialistična Nemčija Nato orehaja na jugoslovenske narodnp manjšine Izven Jugoslavije, ugo-tavlia da le Slovencev ln Hrvatov v Nemčij' okrog 170 000 in nadaljuje. •V času ki je odkril doslojanstvo naroda m narodne zavesti moramo živeti tudi ml' Vfer*1 §e so skušnli naše kul turno sožitje ? matpHnlm narodom in na< poudarek kulturne pripadnosti k jugoslovenski narodni družini razveljav.ti : številnimi argumenti in ugovori. Kara- vanke so nam slikali kot nekako kulturno razmejišče, lz jezika ln običaja našega so nam narekovali neka pokrajinska čuv-I stva Dosledno so prezirali narod in njegovo življenjsko pravico. Novi pogledi na narod in njega ustroj pa odkrivajo čudo-vitost narodnega telesa z živo krvjo in enim duhom — Nemški narodni sc-.iali--'.em postaja nazor vseh Nemcev v Nemčiji in izven nje Zakaj corej bi mi ne naglašali tn doživljali osrečujočega občutka ene kulturne družine Slovencev, Hrvatov in Srbov? Iiočemo se dobro zavedati. da smo duhovno ln kulturno člen velike družine južnoslovanskih ljudstev in vejica na deblu materinega naroda Hočemo biti sveža, zelena vejica, ki bo v vsako novo vigred ln poletje cvetela in nosila svoj sad To bodi vodilo naše kulturne in gospodarske samopomoči!« Prevoz trupla Kemala Atatllrka v Atilcaro Cangraa, 19. nov. d. Davi ob 8.30 so truplo pokojnega predsednika republike [ Kemala Ataturka prepeljali z velikimi ' svečanostmi na križarko »Javus«. Krsto pokrito s turško zastavo, so prenesli lz velike dvorane palače Dolina Bagče, na pripravljeno lafeto generali Na čelu sprevoda ki se Je nato razvil, so pred krsto nosili več sto vencev, ob njej pa so bib za kastno stražo generali Za krsto so šli člana AtatUrkove rodbine predsednik vlade i«i Rajar. narodni poslanci, zastop mki civilnih in vojaških oblasti, konzularni zhiu Šolska mladina, razne 9port.ne organizacije ter več stotisoč drugih ljudi Po vse) poti kjer je šel sprevod. Je bilo v špallrju natlačeno polno ljudi. Ko so krsto na obali prenesli na Križarkr »Javus«, admiralsko ladjo turške vojne mor- narice, so z ladje oddali častne strele, mor^ narji pa sc prevzeli častno s'ražo Križar-ka »Javus« Je odplula prod IsnUdu. Od evropske pa do ma oazijske obale so bite na vsej poti razvrščene edinice turške vojne mornarice, zbrane pa so bile tudi ladje tujih vojnih mornaric, med njimi aem5ka *rižarka »Emden« in rumunskl rušilec »Transilvanla«. V ismidskem pristanišču so prenesli krsto na kopno, r.ato pa takoj v posebn: vlak. da jo prepelje v Ankaro, kamor bo prispel vlak Jutri zjutraj. Ankara, 10 nov. aA. Jutri bo '.urški radio na valovni dolžini 1665 prenašal ob 16 in ob 20. poučila o pogrebnih svečanostih. Ob 23 bo kratkovalovna postaja v Ankari >ddajala na valovni dolžini 37.78 posebna poročila v francoščini in angleščini. Akcija bal«arsklh catmkov v Runsumfi? Berlin. 19 nov o »Vfilkischor Beobarh-ter« poroča lz Bukarešte da so se snoči pod vodstvom notranjega mi .istra Cali-nesana sestali vsi višj. policijski ln orož-niški oficirji Razpravljali so o varnostnih ' krepih. ki bi jih bilo treba podvzeti glede na bolgarsko revizionistično akcijo v Dobnidži Po teh informacijah so pričeli bolgarski komitašl vpadati preko meje v Dobrudžo in terorizirati obmejno prebivalstvo. šahovski veleturnir na Rolandskem Amsterdam. 19. novembra. V nadaljevanju v petek rvečer se je moral dr. Aljehin vdati tudi v partiji z Reshevskim lz 8. kola Stanje po 8. kolu ln dovršitvi vseh prekinieriih partij je r>otem F>ne 6, Keres 51/2, Botvtnn'k. Capablanca 4«/s, Reshev-sky 4 dr. Aljehin 3, dr. Euwe 2«/,. Flohr 2. Odlikovanje Beograd, 19 nov. p. Odlikovan Je z redom sv Save 5. stopnje Alojz;j Kraetift. , direktor tovarne klobukov v Skofji Loki | Društvo slušateljev furidične fakultete Včeraj popoldne je bil na univerzi občni zbor najmočnejšega akademskega strokovnega društva. »Društva slušateljev ju-ridične fakulte e« ObSni zbor je otvoril ln ga objek Ivno vodil dosedanji predsednik g cand. iur. Plajh Avgust V svojem poročilu je podal Izčrpen pregled celokupnega delovanja odbora. Podrobneje se je b&vil z novo fakultetno uredbo, s strokovnimi ekskurzijami društva, pokazal na hibe, ki jih že več let preboleva društvena knjižnica ln obširno poročal o delu m edd ruš t vene ga odbora. Iz poročila predsednika in drugih funkcionarjev je razvidno, da Je društvo v preteklem poslovnem letu doseglo lepe uspehe Občni zbor Je razpravljal o razdelitvi štipendij. ter »prejel resolucijo o novi fakultetni uredbi in nedcaterih internih zadevah društva. Za volitve novega odbora so bile vložene tri kandidatne liste: Usta katoliških akademikov z nosilcem g. Klemenč'£em Francem, Usta z nosilcem g. Majcenom Dušanom. In lista nacionalnih akademikov t no^lcem s g. Kolencem Črtomirom. Prva Usta je dobila 142. druga 49 in tretja 132 glasov Prva lo tretja Usta s'a po volilnem statemu dobili do tri odbornike, druga lista pa enega. Naš vojaški ataše v Berlina Beograd, 19. nov p. »Vojni list« Je objavil ukaz o Imenovanju pešadijskega polkovnika zi- generalštabne posle Vladimir-ja Vauhnika za našega vojnega pomorska ga in letalskega atašeja v Berlinu. Iz državne službe Beograd, 19 nov. p. Napredovala sta profesorja Konrad Fink na ce"jski dvo-razredni trgovski šoli v IV/2 ln Vladimir Cerne na ljubljanski trgovski akademiji v 7. skupino — Napredovali so za v[&2e veterinarske svetnike v IV/2 Josip Serbc v Murski Soboti, Franjo Samec v Gornji Radgoni, Fiup Pahor na Jesenicah ln Franjo Prlnilc na Rakeku. — Upokojen Je davčni Inšpektor Franc Trefelj pri davčni upravi v Krškem. Huda avtomobilska nesreča Sarajevo, 19 nov o Na cesti iz Mostar-ja proti Stolcu se je pripetila huda avtomobilska nesreča Tovorni avto podjetnika Pulaša se je pod strmino pri Domanovi-čih na ovinku z vso silo 7aletel v brzo-lavni drog ln se razbil. Sunek Je vseh šest potniko" v velikem loku vrgel iz avtomobila Pri nesreči ®ta se ubila lastnik avtomobila Pulaš in šofer Kavara Smrtno nevarne poškodbe <=ta dobila dva orožnika, lažje pa dva potnika, ne!.i kmet ln neki Pulašev nameščenec Poškodovance so v naglici prepeliali v mostarsko bolnico Kakor zatriujeio. se je nesreča zgodila po neprevidnosti šoferja ki le vozil tudi pc strmini navzdol z vso brzino. Vremenska napoved Zemnnska: Prevladovalo bo oblačno bi deževno vreme. V planinskih predelih bo snežilo. Nekoliko vedro bo v Primorju ln v vzhodnih krajih, v Podunavju košava. Toplota se ne bo mnogo spremenila. Zagrebška: Oblačno. Dunajska: Spremenljivo oblačno, porast temperature, zapadni vetrovi. Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje nrpsodlte po AU-vilu malih oglasov — Današnje »Jutro« ima 408 malih oglasot Kiikratni poizkus z malhn oglasom v »Jutru« Vas pouči, da ims ogrnt dvojno vndumt, 6e se javi dvojo« Vodnikove knjige gredo te dni na pot Iz razgovora s tajnikom Vodnikove družbe dr. Pavlom Karfinom Prihodnji teden se bo tesna pisarna Vodnikove družbe v KnaflJevl ulici, V poslopju Narodne tiskarne, spremenila v pravcati panj, kamor bodo od ranega Jutra do poznega večera hodili člani ln poverjeniki po letošnji knjižni dar, ki ga, kakor že dvanajst let, z nestrpnim zanimanjem tudi to pot pričakujejo tisoči članov Vodnikove družbe, te naše priljubljene ljudske knjižne matice Po dolžnosti in radovednosti reportr-J«, ki mora biti vedno prvi Informiran o Vseh okolnostih takih dogodkov, da Jih lahko — še pred izbruhom — »poroči svojim čltateljem, sem se tudi leto« sestal a tajnikom ln novim književnim referentom Vodnikove družbe dr. Pavlom Karli-nom na kratek pomenek c tem in onem. Prihodnji teden boste torej začeli, gospod doktor? Začeli? Mislim, da bomo končali Vsaj Jaz si bom že prijetno oddahniL Tam namreč, kjer je za naše člane začetek, tam Je zame že davno po veselju. Knjige so dotlskane, zvezane, zbroširane — moj posel Je končan Pa bo treba kmalu spet misliti na prihodnje leto, saj čas tako neizprosno hitro beži. Novi rokopisi že kličejo ... Ogromno dela pa čaka zdaj našo pisarno, kjer si bo gospa Zora morala pošteno zavihati rokave, saj nepočakan! poverjeniki in člani ie preradi godrnjajo, če Jih naglo in točno ne postrežei. Tudi naS gospodar prof. Vrhovnik se bo zdaj vical čez tedne si bo pa zadovoljno mel roko, ker bo vso naklado razprodal. Nemara si bo cel6 na tihem malo očital, da Bi tiskal več izvodov... Kako pa razpošiljate knjige? Vedno po točno pripravljenem sistemu. Prvi »o doLžnostnl Izvodi za avtorje. Ne bilo bl lepo, če bl očka prvi ne poujčkal svojega novorojenca. Potem dobe knjige nstanovnikl ln inozemci, prvi med njimi Amerikanci, da jih lahko še postavijo na Miklavževo mizo. Nato bo letos prišlo na vrsto ljubljansko okrožje (lani Je bilo mariborsko prvo), za njim mariborsko. Ve« čaa med ekspedlcljo pa bodo hodili po naročene Izvode direktno člani, ki Jih Ci malo, in paket za paketom bo romal na pošta — Upajmo, da bo nekaj garnitur ostalo le za zamudnike, ki jih je vsako leto mnogo. Lani, na primer, se Jih Je toliko nabralo, da Jih precej nI več moglo dobiti Pratike, ker Je tiskamo nekaj sto manj kakor ostalih knjig, ki se še ptozneje stalno po malem prodajajo ii caloga. Kolfkina Je letos naklada? Lani smo po letu 1930. prvič napredovali in sicer za 379 članov, v ljubljanskem okrožju za 303 člane, v maribor-likem za 248. Izgubili pa smo 163 članov izven dravske banovine in 7 Izven države. Vsega smo oddali 13.451 garnitur. — Letos smo tiskali naše knjige v 15.000 izvodih, Vodnikove pratike 300 Izvodov manj. Prepričan sem, da bomo vse lahko razprodali. Štiri zanimive ln lepo opremljene knjige za borih 20 dinarjev, kdo bi al Ih ne privoščil? Sicer pa ne trdim, da ii vse, kar Izdamo, bilo za vse. Nekaj pa tudi naS najbolj načitan ln slovstveno razgleden član lahko najde med našimi Izdanjl. Saj zalagamo same izvirne stvari, kar v dobi, ko bohotno prevladujejo prevodi, ni tako brezpomembna Ali se stotem poverJenlStev obnese? Seveda »e, pa še kako! Brez stalnega Itadra idealnih ln delavnih poverjenikov, e Lojze Zopsooi Kriza Ena Izmed leposlovnih knjig, ki Jfh te dni razpošlje Vodnikova družba med tisočera svoje prijatelje, Je povest natega znanega pripovednika Lojzeta Zupane a: »Tretji rod«. Povzemamo iz knjige del poglavja, ki Ima v knjigi naslov »Kriza«: Nikdar prej ni bil stari Grebene mislil, da ee bo kdaj tako zgodilo s tretjim rodom na Grebenčevinl. Matilda Je odšla 8 tega sveta; tiho, kakor Je bila pred leti odšla z Grebenčevine. Zaman so bile tiste drobne in važne skrbi, ki Jih Je Imela gospodinja Jera zapisane na čelu za srečo ln blagostanje svoje najstarejše hčerke, ko Ji Je Izbirala balo. Zastonj se Je Gregor toliko gnal, ko se je vozaril ln vozaril v Kočevje ter oprezal in iztikal, dokler ni Izbral hiše po svoji všeči ter Jo kupil za Matildo. Tisto zimo po smrti »voje žene Je prišel trgovec Mrak še nekajkrat v vas h Grebenčevlm. Toda polagoma Je popolnoma izostal. Naslednjo spomlad pa Je Jero vznemirila novica, da se Je Mrak v drugo poročil. Zamerili so mu, da Je storil to tako tiho. Počasi pa »o tudi njega popolnoma Izbrisali iz spomina. življenje pa Je teklo dalje ln prineslo ▼ Jelovec Še marsikakšno spremembo. Prav je Imel taikrat stari Grebene, ko a« je bal govoric, ki so jih ljudje napletall o njegovi hčerki Mariji, učiteljici na jelov-ški šoli. Zlobnež, ki je lz zavisti do Gre-benčevega bogastva vrgel med ljudi drobno Iskrico klevete, je pravilno računal na Instinkt množice, ki ne misli ničesar, am- ki j ih imamu po vsej naši zemlji okrog 500, bi Vodnikova družba sploh ne mogla živeti. Poverjeniki so stebri, prepotrebni In neomajni stebri naše organizacije! Je že tako pri nas. Po časopisu z veliko naklado — kakor je, recimo, »Jutro« — lahko moleduješ, opozarjaš, kličeš in bob-naš, pa le ne boš pri naših večkrat zelo dezinteresiranih ljudeh s tako prosvetno robo, kakršna so naša izdan j a, dosegel tistega uspeha, kakor ga dosežejo številni ln agilni poverjeniki z osebnimi intervencijami pri znancih, ki vanje zaupajo in vedo, da bodo dobro, solidno blago prinesli v njih domove. Zato ae Vodnikova družba zaveda, koliko zahvale Je dolžna tem svojim nesebičnim, požrtvovalnim sodelavcem, ki ao nekakšni kulturni konzuli med našim ljudstvom. Kaj Je novega v odboru Vodnikove družbe? Žalujemo. Saj je našo družbo zadela letos težka, iskreno rečeno: nenadomestljiva Izguba. Umrl nam je dr. Ivan Lah, naš najvidnejši, najdelavnejši in najlde-alnejši odbornik, ki je od ustanovitve Vodnikove družbe (1926) pa prav do poslednjega utripa svojega bogatega srca opravljal delikatni ln odgovorni posel družbinega književnega referenta. Bil Je Izredno delaven ln spodbuden sotrudnik, pravičen ln dalekovlden sodnik, navdu- ften ln spreten organizator. Letošnja Pra-tika prinaša v njegov spomin tri strani slik U življenja tega plodnega književnika ln neustrašenega nacionalnega borca, pa čl-nek o njegovem delu v Vodnikovi druzoi, v katere zgodovini se Je ne-I pozabnl dr. Ivan Lah napisal s neizbrisnimi črkami. Kakine pa se letotnje knjige? Na vsak način pestre ln sodobne. Dvajsetletnici naje ljubljene Jugoslavije smo a« oddolžili s prof. Orožnovo knjigo o Karadjordjevičih. ki ob »tirih vodilnih osebnostih. Črnem Juriju, knezu Aleksandru, Petru I. Osvoboditelju ln Alek-aadru L Zedinitelju popisuje rast In delo naše vladarske rodbine ln z njo borbe za nastanek ln razvoj naše narodne države. Knjigo Je zelo lepo opremil akad. slikar Ljuba Ravnikar, krasi Jo pa tudi 12 celostranskih slik Članov naše dinastije. Državnemu Jubileju Je deloma posvečena tudi Vodnikova pratika sa leto 1939., ki prinaša sonet E. L. Gangla 1918—1938 ln članke Boža Borštnika, dr. E. Turka, prof. M. Dolenca, Lojzeta Zupanca, Ivana Ma-tičiča in LJ Belšaka Ostalo vsebino Izpopolnjujejo zgodbe ln črtice (I. Albreht, Fr Ciček. Mano Golar), raznovrstni članki (prof Bradača, dr Reya, J. Jenka, prof. Siča, dr. Jamnika ln dr) ln zabaven drobiž Kot Ilustratorji so sodelovali to pot V. Cotič, Fr. Podrekar, E Justin in LJ. Ravnikar. Prinaša pa pratika tudi mnogo podob po fotografskih posnetkih Pripovedni deli sta prispevala letos dr. Ivo Sorli »Večne vezi« ln Lojze Zn-panc »Tretji rod«. Prvi obravnava begunski problem In ljubezensko dramo v meščanskem zoknu, drugI riše propadanje bogate kmečke domačije, ki Jo razjedata lažna vzgoja ln povojna kaotlčnost v novem rodu Obe povesti bosta nedvomno dosegli lep uspeh. In načrti ta 1939? O teh bomo razpravljali na bližnjih sejah Za enkrat vam Izdam lahko samo, da bomo kot poučno knjigo prihodnje leto izdali zdravnika dr Jankota Hafnerja bogato ilustrirano delo o boleznih v ušesih, nosu ln grlu, potrebno knjigo, ki Je Slovenci doslej še nimamo Dvajsetletnice nesrečnega koroškega plebiscita pa se bomo spomnili s povestjo Ivana Albrehta »Nebo žari«. Za drugo pripovedno delo se bomo 8e odločili. Pratika pa bo seveda vsebinsko ln po opremi vsaj taka kakor Je letošnja. Strašna tragedija zaradi male njive V besnosti Je bratu klal otroke, zažigal hišo, potem pa izvršil samomor na njivi Niš, 19. novembra Poročali smo že o groznem dogodku v vasi Grguru pri Prokuplju, kjer je hotel kmet Mllorad Radosavljevlč svojemu bratu umoriti pet otrok ln zažgati hišo. Ko smo poročali o tem strašnem zločinu, še ni bilo znano kaj Je z zločincem, ki je po poizkusu požiga Zbežal. Pred bratovo hišo, v kateri Je z vilami razmesaril štiri nečake, Je zažgal velik kup slame. Od sosedov Je nekdo prihitel, ko Je videl plamen ln zločinec Je pobegnil. 2e naslednji dan so ga našli na neki njivi napol mrtvega. Z britvijo si je prerezal vrat. Ko so ga našli, jo bfl že v agoniji. Njiva, na kateri Je pobesneli človek sam sebi sodil, je povod strašnega dogodka ln značilen primer, kake strahote lahko rodi pohlep po zemlji Pred 10 leti sta brata RadoS In Mllorad Radosavljevlč složno gospodarila na posestvu, ld sta ga podedovala po očetu. Mllorad je zase obdeloval njivo, na kateri Je zdaj po strašnem svojem zločinu izdihnil. Zaradi meje njive, ki mu Je bila posebno pri srcu, se je spri s sosedom Miodragom Dimitrijevičem, katerega Je dolžil. da Je prestavil mejnik. Neke- PREZIDAVE prodaja še cenejše mnnecki | ga dne leta 1928. sta m na njivi spopadla ' ln Dimitrijevič Je Miorada hudo ranil s sekiro. Ranjencu ao komaj rešili življenje ln posledice hude rane ao mu ostale Presekano Je imel čeljust ln le a težavo Je govoril. Dimitrijevič pa Je bil obsojen na 8 let robije. Ko se je vrnil ta: ječe, se Je zgodilo nekaj, kar Je pohabljenega Milorada kruto užalilo. Njegov brat RadoS se je z njegovim smrtnim sovražnikom Dimitrijevičem pobotal ln postala sta celo prijatelja. Mllorad je brata prosil ln rotil, naj ne občuje s človekom, ki Je kradel skupno posest in ki je nJega pohabil. Brat RadoS pa se za vse take prošnje ln svarila ni zmenil ln ko sta si nedavno brata deflnitlvno razdelila posest in Je RadoS usodno njivo sebi Proti trdi stolici in hemoroidom spremljanim e pritiskom krvi, močnim utripanjem srca, glavobolu, je naravna »Franz-Josefova« grenčica Se davno pre-^kušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo in zanesljivo odpira, a poleg tega niti v zastarelih orimerih ne odreče. Ogl. tcg. S. 1». 19. 485-55 ———■ ——d—a pridržal, J« Mllorad smatral to za novo veliko krivico in žalitev. Njiva, katero Je s toliko vnemo obdeloval ln zaradi katere Je toliko trpel, ni bila več njegova, najhujše pa Je bilo zanj to, da Je bila njena meja uravnana po želji smrtnega sovražnika Dimi tri jeviča. Mllorad Je zasovražil »vojega brata Ra-doša in vso njegovo družino. Jeza se Je stopnjevala v besnost ln prišlo je do strašnega izbruha, ki Je razburil ves okoliš. V teej Toplici nihče ne pomni, da bd brat bratu klal nedolžne otroke. Ena žrtev strašnega zločina, 5-letni Pavle, Je že mrtva, dva Radoševa sinčka m hčerka pa ležijo hudo ranjeni v nlSki bolnišnici Od petih otrofk v nesrečni hiši Je ostal nepoškodovan samo dojenček v zibelki Kadar kak potnik pozvoni na vratih in ponuja takozvano »angleško« blago ga vprašajte, kakšno famsfvo za kakovost blaga Vam more" dati, pa boste videli kako hitro bo izginil. Teokarovič edini Jamči za kakovost In barvo svojega blaga, ki je iz prave, Izbrane australske volne, brez kakršnokoli pri-mesi umetne volne. VleJe I a 4 • s » »i ) s vsfattll llaatn Q [J oiPfo^n^.K... | blago iz prave, Izbrane australske volneT"! Tovarna i Pa račlB Prodajalne« Lj u b 11 a na ar«diM« 4 Zagreb JurlilCevm 4 Beograd Knez Mlhajlov« OslieK Novi Sad Sarajevo lif v vi e h večjlti Kapucinska «4 Trt 0»lob * CIMEAR • ;••-:otnl 'ist tujcu p; zastore ter električnih vremenskih upaljačev. Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 28 t. m. ponudbe zs dobavo električnih zvoncev, žice izolatorjev, iaznih cevi vijakov, u.atlc L dr. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 7. decembra ponudbe za dobavo vreč za premog. riižaj za lopate in kladiva ter im-pregnu-ane lanene jadrenine. =. Licitacijo: Dne 22. t. m. bo v lnten-danttiri šiaba vrbaske divLzijske oblast' v Banvnl štapln) in 7500 kg aluminija. Dne 10 decembra bo pri ekonom, odd gen. dlretkclje drž železnic v Beogradu licitacija za dobavo parnih norm. tirnih lokomotiv. Dne 21. decembra bo pri direkciji Domorskega prometa v Splitu licitacija za dobavo zakovic. Borze Na ljubljanski borzi Je znašal pretekli ;teden devizni pro.net 7.84 milijona din nasproti 10.17. 5.47, 5.58 in 18 30 milijona din v prejšnjih štirih tedn:h. Tečaj nemške klirinške marke se je v preteklem tednu spričo Intervencij naše Narodne banke držal na višini 14.30 — 14.33. DEVIZE Curih. Beograd 10, Pariz 11 6450, London 20.815$, New York 442 875 Bruselj 748250, Miian 23.30, Amsterdam 24 045, Berlin 177.1K. Stockholm 107.2250. Oslo 104 60, Kopenftagen 92^250. Prasa 15.14, Varšava 83, Budimpešta 87.50, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. Blagovna tržišča ŽITO '•f Chicago, 19. novembra. Začetni tečaji: pšenica: m dec 63 875, za maj 66 125; Koruza: za dec 50.375, za maj 51.125, za julij 52.25. + Winnlpeg, 19 novembra Začetni tečaji: pšenica za dec. 59.25, za maj 62.25, za Julij 63. BmiRU + LJverpool, 18. novembra Tendenca stalna Zaključni tečaji: za dec. 4.81 (prej Snjl dan 4.79). za maj 4.83 (4.S3). + New Vork, 18. novembra. Tendenca ^ttalna Zaključni tečaji: za dec. 8.60 (8.64),za maj 8.27 (8-oJ). Zopet umor v ptujski okolici Ptuj, 19. novembra Med Narapljami ln Janževim vrhom se razjirostira majhen gozdiček, skozi katerega vodi kolovoz. Ta gozd pa je bil v četrtek zvečer kraj strašnega zločina. Okrog 17.30 ?o našli domačini na previsu med Narapijaml In Janževim vrhom mrtvo preužitkarico Nežo Lubejevo z Janževega \nrha Takoj so obvestili orožnike na Ptujski gori ln sodišče v Ptuju. Na kraj zločina Je odšla Se isti večer sodna komisija, k Je ugotovila, da Je bila nesrečna žrtev napadena lz zasede. Morilec Je čakal na Lubejevo skrit nad potjo in ko se mu Je približala Jo 1e udaril s topim predmetom tako močno po glavi, da se Je takoj zgrudila. Na tleh ležečo je Se večkrat udaril. da JI Je razbil glavo In so možgani brizgali naokrog. Pri sodni obdukciji so ugotovili da je dobila okrog deset udarcev pc glavi, ki so bili vsi smrtnL Lubejeva je imela na Janževem vrhu lepo posestvo ki ga Je pred leti prepisala nečakinji. Z možem je ž vela 17 let v lepi harmoniji, nato pa Jo je začel zanemarjati in ker ni bilo otrok, se Je hotel ločiti, na kar pa ni pristala. Pozneje so Jo kot duševno bolno poslali v umobolnico v LJubljano, kjer pa so ugotovili, da Je popolnoma zdrava In jo poslali zopet domov. Ko se Je vrnila je bila domačija, ki Je bila še njena last v precejšnjem neredu. Najpotrebnejše stvari so bile razprodane In zato 1e po nasvetu sestre prepustila posestvo svoji nečakinji. Nečakmja se Je kmalu nato poročila, a Lubejeva si je izgovorila preužitek ki ga ie v začetku tudi dobivala. Pozneje so se pa razmere v hiši poslabšale In Lubejeva je odšla z doma služit. Ker pa nI živela na domačiji, ji po notarski pogodbi ni pripadala preužitnina. Spet se je vrnila k ne- čakinji. a prepiri »o se začeli znova. Zadnja leta je Lubejeva hodila na delo na posestvo učitelja žunkoviča v Naraplje. Vsak večer se je po končanem delu vračala domov. To Je vedel tudi morilec, ki Jo Je počakal v zasedi ln Jo ubil. Ko ao preiskali njeno sobo, ao našli hranilne knjižice z vlogo 9000 din. pri sosedib pa je Imela Izposojenih tudi 5000 din Videti Je torej, da Je živela v dobrih gmotnih razmerah. Z možem zadnja leta nista živela v »kupnem gospodinjstvu Lubej je že več let v Zagrebu ln sploh ni prihajal v ptujsko okolico. Dva požara ped Kumom St. Juri) pod K umom, 19. novembra Bilo je že proti jutru, ko sta se namenila d v« hribovca v dolino, da ujameta i« prvi jutrni vlak Med potjo pa »ta opazila, da Je pri Cojx>vih gorel voz ajde pod skednjem. Ogenj se j« oprijemal ie skednja Moža sta brž potegnil« voz z gorečo ajdo n« piano, nato p« prebudila Čopove ki »o hitro tekli gasit. Posrečilo »e Jim Je rešiti skedenj Po sledovih so ugotovili, da Jim Je nekdo vtaknil v ajdo tlečo bukovo gobo. Posestnica Marija Čopova je prijavila dogodek orožnikom, ki imajo na sumu nekega domačina. Ogenj pri posestniku Zajcu v Padetu pa je napravil mnogo večjo škodo. Zajčev« domačija je v skritem grabnu v kumljao-skih hribih. Sredi noči je začel goreti kozolec, ogenj pa je prešel tudi na sosedno poslopje. niti pred svojim sinom' Obrnila se Je sicer, kakor da hoče zdaj zdaj oditi, toda še med v-ati je obstala in mrzlo zasikala: »No. lep sin si! Le kriči naa svojo materjo! še v grobu se ti jezik ne bo posušil! Privošč;m ti, da bi se nekoč tudi tvoji otroci nad teboj tako grdo znašali, kakor se ti znašaš nau menoj. Tn da boš vedel: preklela sem dan. ko si se oženil! Prava reč če je poštarica tvoja žena! Na sladkarijah zafrčka, kar zasluži! Nikar ne misli, da ne zvem vsega in da ne vem, kakšno gospodinjstvo ma! Vse vem! Tudi na otrokih se pozna njena pridnost! Sni An-drejčka Se umiti ne zna pošteno, Gregor-ček pa prenekaterikrat prijoka lačen k meni In kaj Imaš ti sam od nje?« — — še bi soi'orila Njegn pa ie ujezilo, da je skočil proti pragu, odprl vrata na ste-žaj ter jo pahni! venkaj v vežo Potlej je vrata sobe trdo zapri za n1o. Stara Gre-benka je planila v jok. In ihteč 1e odcap-ljala v gornjo. Takrat Srle mu je sun'lo v zavest, da Je Sel predaleč. Jezil se je nad materjo, ni pa pomislil, da je tudi ona jezljiva le zaradi tega. ker je tudi sama bila vsa na-taknjena radi slabe kunčije v štacunl. ki jo je Se zmerom ona sama vodila. Denarja je primanjkovalo kmetje pa so v njeni trgovin! kupovali le še na upan'e. Dajala jim je. dokler ni Izpraznila vse zaloge, šla je predaleč 7. zaupanjem končno je pričelo tudi njej primanjkovati denarja za nakup novega blaea. štneuna je b la iz dneva v dan boli prazna in zapuščena. Vspsra tega Pavel nI vedel Mati mu nI ničesar povedala, le uledala se je nad njim. ker je nad n^kom pač morala lztre-stl svojo nejevoljo. Na mah mu 1e postalo žal. da jc bil surov z materjo Toda bil je pretrmast da bi stonll za njo ter jo potolažil. da ne bi jokala. Trepetaioč po vspm telesu je stop;l lz hiše ter naglo odšel proH pošt? čim ie prestopil nrag ženinega stanovanja. Je napetost njegovih živcev popustila.------_ _____L Kdaj se more službi odškodnini Zakon o zaščiti delavcev določa da se v obrtnih in trgovinskih obratih sme delati v obče po 10 ur. v industrijskih podjetjih po 8 ur. v nekaterih obratih pa po 9 ur na dan. Ce sc dela preko teh v zakonu določenih ur, pravimo, da slu/hojemalec opravlja nadure. Za vsako naduro pa morajo last niki podjetij plačevati delojemalcem najmanj po 50% poviška na navadno mezdo. Ce ima tedaj delojemalec dogovorjeno ali pa v kolektivni pogodbi določeno mezdo po 5 din od ure. mu pristoja za opravljeno naduro 7.50 din Tej pravici se delavec pn vstojri v službo ali med trajanjem službenega razm^a niti odpovedati ne more. Obrtno sodišče je imelo že večkrat priliko obravnavati fa-ke primere, ko je delavec pri vstopu v službo podiisal listino, v kateri ie je vnaprej odpovedal, da za morebitne nadure ne bo zahteva! odškodnine; marsikatere tvrdke dado ob izplačilu tedenske ali 14 dnevne mezde delavcu podpisat' s pečatnico odtisnjeno besedilo, da nim« niti za bolezenski teden niti za nadure niti is l^kega drugega naslova ničesar več terjati Ce je služ-bojemalec kljub taki pismen4 ali ustni iz-iavi po izstopu lz službe utoževal odškod nino za opravljene nadure. mu je sodišče odškodnino priznalo seveda če je število nadur dokazal Taka izjava se smatra po zakonu neveljavna in za delojemalca neobvezna. Zakon gre s stališča da socialno šibkejši delojemalec stoji pod močnim gospodarskim pritiskom dišče in na Stol »edmorice. vendar sta ob« sodna dvora potrdila prvo sodbo. Ta pravda bi se bila pred uvellavljenjem novega obrtneg« zakon« obravnaval« pred obrtnim .todiščem. kjer je zastopstvo po odvetnikih izključeno. Ce bi bil Lojze utože- val samo 12.000 din, bi ae bila pravda ns Sila pred obrtnim sodiščem tn bi bili obe stranki prihranili precej visoke odvetniško stroške. Ce bi bil Lojze svojega zastopnika pravilno informiral bi ta skoro gotovo ne bil vložil tožbe aH pa v*aj ne za tako visok znesek in bi bil na ta način lahko spravil zadevo pred obrtno sodišče. S svojo pretirano zahtevo pa Je Lojze pripravil tudi Pavla ob 5.710 din. katere bo ta moral plačati svojemu odvetniku, ker ni upanj«, da b: jih Lojze sploh mogel kdaj poravnati. Seveda bo tudi T. ojzetov zastopnik terjal poravnavo stroškov. Lojze je tedaj v nevarnosti, da mu bo izvrševalni organ vse življenje za petami. Ljudje, katerim so podeli pravica ubožnih, menijo, da iahko utožujejo še tako neosnovane zahtevke, češ saj se mu n« more nič vzeti. s«aj nič nima itd. Ta primer pa nam kaže da je tako mnenje napačno. Pretirajoča strank« povzroča nasprotniku stroške, sama sebi pa sitnosti, če ne tudi stroške. NE BO DRŽALO " Na tovornem parn'ku ao mornarH zbrali k skupni molitvi. Prvi častnik flm bera lz svetega pisma, ki pa se fe od morvke vode nekoliko zlepilo. Takole bere: »/n Peter Je sedel na kamen...* obrne liai »... In odletel.t častniku se zdi to nekoliko neverjetno, pa obrne list naza\. »In Peter fe sedel na kamen... tn odletela Se enkrat obrne jezno list nazaj: »In Peter fe sedel na kamen... hudič naj me vzame... tn odletel.« V HOTELU »Na pomoč! Na pomoč! Vratar, kje ste?* »Tu sem, milostiva. Kaj pa želite?« »V moji sobi sta dva tujca. Vrzite, pro-si m, enega ven.c Narodno prebujenje pred sedemdesetimi leti narodnih taborov Spomini na velika slovenska zborovanja v letih od 1868. do 1871. • • Dr. Valentin Zamik ln poznejši renegat dr. Karel Dežnian — karikatura mojstra Klica V dobi Napoleonove Ilirije je posijala Slovencem za nekaj kratkih let zarja svobode ter je dobila slovenščina vstop v šo le in urade, kar pa je bilo le prehodnega pomena. Kakor hitro so Francozi odšli iz naših krajev, je zavladal nad Slovenijo zopet popiejšnji nemški centralizem Nato je prišlo nad vso srednjo Evropo glasovito k to 1848., ki je razburkalo tudi avstrijske narode ter privedlo do marčeve dunajske revolucije Ta meščanska vstaja se sicer ni posrečila pač pa je zanetila v vseh slovan skih narodih v Avstriji mogočen žar in pla men ter hrepenenje po svobodi in osamosvojitvi. ogenj, ki pozneje nikdar ni popolnoma ugasnil. 2e v dobi dunajske revolucije 1848 so sestavili Slovenci, zbrani v dunajskem dru-Sfrvu »Sloveniji« svoj slovenski narodni program ter zahtevali na podlagi naravnega prava: 1. Zedinjeno Slovenijo t. j. upravno združitev vsega ozemlja, kjer prebivajo Slovenci. 2. Enakost slovenščine v šoli in uradu ter slovensko vseučilišče in 3. Neodvisnost Avstrije od Nemčije. 2e takrat se je pojavila tudi misel ilirizma t. j. političnega združenja s Hrvati in Srbi Med Slovenci so se za to idejo najbolj navdu-levalt: Stanko Vraz. dr Muršec. Matija Majar in Andrej Einspieler Za to misel se Je ogrevala tudi graška »Slovenija«. Razočarale po revoluciji Ista 1848 Toda revolucijsko leto 1848. Je našlo Slovence popolnoma nepripravljene. Sicer Je vse prekipevalo navdušenja in idealizma, toda na praktično izvedbo stavljenih tahtev in programa ni nihče mislil. Krivo Jo bilo ponemčeno meščanstvo, pomanjkanje narodne zavesti, pa tudi skrajno slabe gospodarske razmere. Potrebno je bilo. da *8 je bilo sklenjeno, da bo prvi sloven siki narodni tabor 9 avgusta v Ljutomeru Oklic za ta tabor so podpisali kmetje in tr govci ter dva odvetnika Oblastem taki ta bori seveda niso bili všeč in je c. kr. na mestništvo ? Gradcu ljutomerski tabor prepovedalo toda notranje ministrstvo na Dunaju pa pozneje po posredovanju slovenskih poslancev dovolilo Mnogo gostov je prišlo iz Ljubljane, Maribora in Celja, vseh udeležencev ki so pohiteli na tabor iz Slovenskih goric Murskega in Dravske ga polja, ter celo iz Prekmurja. pa je bi lo okrog 8000. za jistr dobo velikansko število. Predsednik tabora je bil domačin od Male Nedelje dr. Radoslav Razlag Poleg tega so bili še govorniki- domači župnik dr. Klemenčič, posestnik Ivan Kukovec poslanec Božidar Raič, dr. Matija Prelog dr Vošnjak in edini govornik s Kranjskega dr. Valentin Zarnik. V Seršenovem logu tik Ljutomera, kjer je bil tabor, so bili odri za govornike, godbe in predsedstvo. Zbo-rovalci so vztrajali do trde noči Navdušenje zbranega naroda je bilo velikansko. K temu je pripomoglo še streljanje iz mož-narjev, igranje godb in zažiganje umetnega ognja. Tabor se je vršil mirno, brez vojaškega ali orožniškega posredovanja, dasi je bilo tudi za to preskrbljeno in kljub temu, da so imeli vladni komisarji nalog, tabor razgnati, če bi govorniki napadali ustavo in dualizem Hujše je bilo v oni dobi na Češkem, kjer so se vršili tabori v senci vojaških in orožniških bajonetov V Pragi je prišlo do burnih demonstracij in je nastopilo vojaštvo. Za ze&mjeno Slovenijo Glavna točka na taboru, o kateri se je razpravljalo, je bila Zedinjena Slovenija. V novi ustavi se je sicer nahajal § 19 ki je vsem avstrijskim narodom zajamčil enakopravnost in enakoveljavnost S'ovenci pa so bili že takrat trdno uverjeni. da bo ostal ta paragraf le mrtva črka. če ne bodo zdru ženi vsi Slovenci v skupno upravno celoto z narodno vlado in skupnim deželnim zborom v Ljubljani. Ponovili so staro zahtevo iz leta 1848 na podlagi naravnega prava Draga glavna zahteva je bila uvedba slu venščine v vse šole in urade posvetne in cerkvene. V vseh ljudskih in srednjih šolah naj se poučuje v slovenskem jeziku Šole le malo koristijo mladini, ki tuiega učnega jezika ne razume. Zagovarjala se je potreba kmetijskih šol m slovenskega vseučilišča. Tudi v bogoslovju naj se predmeti predavajo v slovenskem jeziku zaradi dušnega pastirstva med slovenskim narodom. Razen v šole naj se uvede slovenščina tudi v urade Ti morajo poslovati v nan;d nem jeziku, tuji uradnik, pa nai se v teku pol leta naučijo slovenskega jezika Zahte vala se je tudi pravična razdelitev davkov, s katerimi naj se v razmerju števila Sloven Lojze Novak: Kruha v našem skromnem, z otrok' napolnjenem delavskem domu ni bilo na pretek. Gotovo bi ga vsaj en dan v tednu ne bilo. da ga ni naša mati znala tako mojstrsko rezati. Neizprosno se je držala svoje dognane mere in teže kosom, ki so dosegli ono matematično skrajno mejo. da so še zadostovali za prehrano in da so hkrati jamčili, da bo mati s kruhom izhajala do nove peke, ta pa je bila vedno na strogo določen dan v tednu. Pekla je, kakor vse delavske žene, v skupni krušni peči po strogo dojenem vrstnem redu, ob petkih popoldne. Ko je ob treh pri Devici Mariji v Polju zazvo-n lo v spomin Kristusove smrti, je bil njej glas zvona tudi znak, da je kruh pečen. Med tiho molitvijo je z loparjem jemala Čudovito dehteče vroče hlebce iz peči otroci pa smo jo obstopili in čakali, kdaj bo z loparjem spodnesla mali hlebček, ki ga je zgnetla iz testa nastrganega po mevtr-gi. Mladega kruha nam ni dajala, saj cel hlebec za sedem otrok ne bi nič zaleeel, le od hlebčka smo dobili vsak en košček. Dopoldne ob desetih in ponosne ob štirih smo jo obstopili v pokrogu. Na levi najstarejša Pepa in potem po vrsti: Lojze. Štefka, Johan. Francelj in Mica. Hilda, ki je komaj znala reči »Mama kluha« in se ie še držala matere za krilo, je nastopila le lz ljubosumnosti ali pa zato, da Izpolni vrzel, ki bi nastala zaradi Roze, ki je že ce~. ^odpirajo in vzdržujejo slovenski za vodi, slovenske realke in gospodarske šole Zborovalci so se navduševali tudi nad tem da se je leta 1866. Avstrija ločila od Nemči je Dr. Vošnjak Jože je izvajal: »Veselim« se, 'a se je enkrat za vselej raztrgala vez ki je oklepala Avstrijo na nemško šolo in ki je bila kriva največjih nesreč za Avstrijo in njene narode Koliko slovanske krv se je prelilo za nemški poklic Avstrije!« Rnike besede so izzvale veliko navJušenje tudi oetdeset let pozneje na taborih za maj niši;' deklaracijo Žalski in vižniarski tabor Drugi tabor je bil 9 septembra 1868 v Žalcu, na travniku posestnika Zuže. kjer se je zbralo okrog 15.000 ljudi. Predsednik je bil dr. Jože Vošnjak, ki je govoril o Zedi Dr. Josip Vošnjak njeni Sloveniji, dr. Ploj o slovenskem ura-dovanju. dr. Zarnik za slovenski cerkveni jezik, dr Razlag za povzd.go kmetijstva in Božidar Raič za slovensko šolstvo. Za 29 september je b;l sklican tabor na Bistri ci p"i Plibcrku na Koroškem vendar pa ga je vlada prepovedala, češ da je preblizu Celovca, kjer zboruje deželni zbor. — Tretji tabor je bil 18. oktobra 1868 v Sempasu pn Go ici kamor je prišlo do 12 000 ljudi Gorica je bila vse naokoli -rastražena od vojaštva in orož"ikov Nihče od zhoroval-cev ni smel v mesto. Predsednik je bil dr. I.avrič govorniki pa dT. Tonkli. Nabergoj. Dolenc Klavžar in 2ivič. — Leta 1869. je začela spet Goriška s četrtim narodnim taborom 25 aprila v Brdih, kamor je pnsio okrog p010 ljudi. Pol~g prejšnjih sta se še ort .la »vornika kmet Ivan Toroš iz Me-dane in solkanski župnik Doljak. — Peti tabor 2. maja je zbral v Sevnici 7000 ljudi, med iinr tudi mnogo sosednih Hrvatov. Nikar ne žalujte • temveč zahtevajte, da Vam dajo drugo milo, ki Vam nudi čisto kopel v penah, ki Vas osvežuje in pomlaja; to pa samo terpentinovo milo »Oven«. Perite nas s terpentinovim milom »Oven«, ki nam daje prijeten svež vonj. VEN Predsedoval je dr. Sernec iz Maribora. Sesti tabor, prvi na Kranjskem, je bil 9 maja na Kalcu pri Zagorju na Notranjskem. Na tabor je prišlo do 8000 ljudi z Notranjskega. Primorskega in iz Istre. Vse slovenske pokrajine so se zbirale na narodnih taborih, Ie Ljubljana je molčala, ke; so se kranjski politični voditelji z dr. Bleiweisom na čelu bali vlade. Toda prebivalstvo samo je zahtevalo sklicanje tabora dolenjski kmetje so to zahtevali od svojega poslanca, grofa Barba, Notranjci od svojih voditeljev ter grozili, da bodo sicer sklicali tabor sami. Končno se je moral vdati tudi konservativni dr Bleiweis ter sklicati sedmi tabor 17. maja 1869 v Viž-marje pri Ljubljani Na ta tabor, največji med vsemi, se je zbralo okrog 30000 ljudi iz vse Slovenije Celo uradno poročilo iz one dobe ceni deset do petnajst tisoč udeležencev. Na cesti od Ljubljane do taborišča v Vižmarjah je stal slavolok pri sla voloku s trobojnicami in primernimi napisi. Nad dvesto voz, okrašenih z zastavami, s smrečjem in cveticami se je pomikalo proti St Vidu, nepregledne množice naroda pa so šle peš. Ob eni popoldne je odkorakal Sokol, za njim pa dijaštvo z zastavo. Navdušena mladina je prepevala protinem-ško in protiturnarsko zabavljico: »Hali, halo. želodov več ne bo!« Kljub zelo slabemu vremenu je bil vpliv vižmarskega tabora velikanski. Udeleženci so še v svojih poznih letih solznih oči pripovedovali o tem veličastnem taboru Seveda ni manjkalo vladnih protiukrepov Med ostalim je izdal ljubljanski župan dr Suppan razglas, ki je na podlagi odloka c. kr. deželnega predsedstva prepovedal nošnjo taborske spominske kolajne z napisom: »Živela Slovenija! Zedinimo se! Ne vdajmo se!« Kdor bi jo nosil, temu so zagrozili » strogo kaznijo. Predsednik tabora je bil dr. Bleiweis, ki je govoril o Zedinjeni Sloveniji. Ostali govorniki so bih: dr. Vošnjak v imenu Štajercev. dr. Tonkli za goriške Slovence, dr. Zarnik, Nolli. dr. Razlag in dr. Costa. — Zadnji r tem letu je bil osmi tabor 6. avgusta v Ormožu, kamor je prišlo poleg domačinov tudi mnogo Hrvatov iz Varaždi-na in okolic«. Uspehi in posledice Leta 1870 je bilo devet taborov: 1. maj« v Tolminu, 29. maja v Sežani, 12. junija v Cerknici, 19. junija na Kapeli pri Gornji Radgoni, 29. junija in 14. avgusta v Vipai'i (prvi tabor je preprečilo skrajno slabo vreme, a se je kljub zbralo okrog 7000 ljudi, na drugi tabor pa je prišlo 12 000 zboro-valcev). Velikega in zelo važnega pomena je bil tabor 31. julija 1870 v Bistrici pri Pliberku, prvi na Koroškem. Ta tabor, katerega se je udeležilo okrog 8000 ljudi, je vplival, da se je začela buditi njihova narodna zavest, do tedaj popolnoma zaspana saj niso imeli koroški Slovenci nobenega deželnega in državnega poslanca. Ure in ure daleč, da, po ves dan hoda oddaljeni •*> prišli Korošci na tabor, kjer so prvič čuli o svojih narodnih pravicah ;er o krivicah, ki jih morajo prenašati. Tabor je prvi pozdravil koroški kmet Jurij Kraut. predsednik je bil dr. Zarnik. govornik' pa domačini Vigele, Kušej, Kraut in Gregorič iz Maribora. — Nadaljnja tabora v tem letu sta bila še 7. avgusta istrski tabor v Kube-du in 18. septembra v Zopračah na Koroškem. katerega se je udeležilo 10 000 zbo-r'"a!cev Leto 1871 je bilo poslednje leto narodnih taborov: 21. maja v Kastvu, 6. avgusta v Zgornjih Buklah na Koroškem in manjši tabor v Cerkljah, kjer se je razpravljalo predvsem o kmetijstvu; tabor v Sclcah pa je bil prepovedan Doba narodnih taborov je bila za slovenski narod velikega pomena Na vseh taborih. ki jih je bilo od leta 1868.—71. okrog 20. se je zbralo blizu 200.000 zborovalcev, ki niso poznali niti kronovinskih mej, niti plemenskih razlik, saj so na nekaterih ta-bo-ih. n. pr v Sevnici. Ormožu, Kastvu, na Notranjskem in Goriškem Slovenci in Hrvati skupno nastopali. Poleg skupnih vprašanj se je na taborih razpravljalo tudi o krajevnih pottebah in zahtevah. Narodni odšla kot najstarejša od h Se. Ta red ln število otrok v polkrogu sta se ohranila več let. če je bil čas, da kdo od starejših odide po svetu, je bil ž? pripravljen mlajši kljun da izpolni vrzel. Ko smo bili tako zbrani k malici, se je mat; s hlebcem kruha, naslonjenim na prsi, ozrla na nas. potem je z naglico, poseb;č pogledala onega, ki je na vrsti in v trenutku je roka vedela, koliko milimetrov globoko in koliko centimetrov v dolžino mora nož. da bo kos v skladu z vsemi njenimi dognanji, kar se t"če zadostne prehrane in strogo dolo-čenrga trajanja zaloge. Vsaka prošnja za večji kos bi bila zaman in tudi prepozna. Rezanje kruha ii je šlo tako spretno in hitro izpod rok da sem v trenutku, ko sem se zavedel, da sem na vrsti, imel kruh 2e v rokah. Samo enkrat se je ugodilo, da jo je oremaga.'. glas srca, ki je za nekaj trenutkov zmedel vse njene neizprosne mere in red. Star sem bil osem let, ko me je mati poslala z nekim naročilom h Kamnarjevim v Ljubljano. Pri Kamnarjevih smo stanovali preden smo se preselili v Vevče. Kam-narjevi gospodje, pa tudi dekle in oba hlapca. Peter in Fronc, so me imeli zelo radi. Najbrž v šali so me povabili, naj pridem drugi dan v Zadobrovo na senožet, kamor bodo prišli kosit. Povabilo sem vzel za res. Prosil sem mamo, da mi dovoli ta izlet. Ker je poznala dob*-a hlapca Fronca in Petra mi je dovolila, in tudi to, da smem prenočiti pri koscih v lopi. drugi dan popoldne pa hi se moral vrniti domov. Dopoldne sem se odpravil z doma. Kakor zajec sem tekel čez polja in skozi za-dobrovške gozdove na senožeti na Savi. Preletel sem vse senožeti od šmartnega do Zaloga in nazaj 'skal in poizvedoval po Kamnarjevih koscih, ž* dolgo potem, ko je v posavskih cerkvah odzvonilo poldne, sem ves upehan in razgret naletel na kosce, ki so pravkar v senci grma leno vstajali od kosila. Veselo so me sprejeli medse, se še malo pošalili z menoj, potem pa so odšli kosit vsak na svojo red. Dekla je zložila lonce, sklede in pokrove v jerbas in ga odnesla. Ostal sem sam sredi prostranih košenin. Nihče se ni več zmenil zame. Le zdaj pa zdaj, kadar je kateri koscev v daljavi, malo iz potrebe a več za odpočitek brusil koso, se je ozrl po meni. še bolj sem se počutil zapuščenega, ker nisem videl domače vasi, niti poljskih zvonikov. Zadobrovški gozd mi je zapiral razgled. Tudi glad se je oglašal bolj in bolj. Nihče mi ni ponudil jesti. Vedno bolj ml je šlo na jok. Vrhu vsega me je še solnce pekoče žgalo v obraz. Pri Devici Mariji v Polju ln pri Sv. Jakobu ob Savi je zazvonilo. Kosci so nehal? kositi, sneli slamnike in molili, oprti na kosišča. Plašno kakor zajec stopim na noge: petek je danes, tri je ura. saj zvoni, da je kruh pečen. . . V diru, kakor ga zmorejo le mlade noge, jo užaljen uberem čez polja in skozi gozdove domov. Ko se mi je odprl pogled na ljube Vevče, mi je začel zastajati tek. in ko sem se približal tabori so zanesli do takrat tlačeno in zaspano narodno zavest med najširše plasti naroda, ki bi sicer zapadel potujčenju. Slovenski živelj je začel vstajati in napredovati v takrat že močno ponemčenem meščanstvu. Zahteva po Zedinjen. Sloveniji je postala splošna in je prešla narodu v kri in meso. Slovenski poslanci so imeli odslej v deželnem in državnem zboru lažje delo, ker so se lahko skliceval' na splošne zahteve naroda. Tako n. pr. je poslalo nad 100 štajerskih občin v Gradec prošnjo za »Zedinjeno Slovenijo«. Na to sta opirala svoje zahteve štajerska poslanca dr. Vošnjak in Herman. Isto se je zgodilo tudi v kranjskem deželnem zboru, kjer so začeli odslej govoriti slovenski posianci v slovenskem jeziku. Glede slovenskega šolstva in ura-dovanja je bila vlada prisiljena, da je vsaj nekaj storila. Slovenske knjige in časopisi so se začeli širiti in so pridobili na ugledu. V slovenskem narodu se je začelo zanimanje za splošna narodnogospodarska vprašanja, tako glede hranilnic, zavarovalnic, zadrug itd. Tabori so ustanovili trdno podlago za narodni, politični, kulturni in gospodarski napredek Slovencev. R. D. VES OČE »Ljubček moj, ti si ves kdx>r ata. Njegove oči imaš, njegov nos, njegjva usta..* »Da, teta. pa njegove hlače tudi.« VSE tudi na kratkih valovih TIPA 105 5-CEVN1 SUPEB DIN 31 SO.— RADIO r. z. x o. z* Ljubljana — Miklošičeva cesta 6. RADIOV AL, LJubljana — Dalmatinova ulica IS. JOSIP WIPPLINGER, Maribor — Jurčičeva ulica št. 8. hiši, tudi že korak. Vedno bolj sem čutil osramočenost, ker bo mati mislila, da me je domotožje pognalo domov. Voglaril sem okrog hiše in postajal ob šupi, da bi me mogla mati opaziti ln poklicati. In me je. . . Ja, Lojze, kaj si ie doma? — me ja vsa začudena poklicala. — Mhm — Le to sem še mogel v svoji veliki sramoti s sklonjeno glavo stisniti skozi no«. — Ja, ali ti niso dali nič jesti? — — Neee — sem zajokal na ves glas. Nov val osramočen ja je sprostil zatvorni-ce potoku solz. — Ja, tak pridi no noter, ti bom pa ja* dala velik kos kruha. Zasukala se je in odhitela v hišo, jaz pa kaj beden za njo. Vzela je hlebec, si ga naslonila na pr3i in na spodnji plati z nožem pokrižala, nato je nastavila nož. In zdaj se je zgodilo: odločno in globoko je zarezal nož in odrezal kos, kakršnega nisem prejel ne prej ne kdaj poznej iz njenih rok. Začuden sem skozi solze vprašujoče gledal mater, ki se mi je z zadoščenjem nasmehnila, da mi je bilo tako toplo pri dušL Kruha pa nisem mogel jesti pri belem dnevu, želel sem biti nemoten, šel sem v šupo, v temen kot, in počasi, pobožno sem jedel kruh, v katerem je bilo srce. Nihče od otrok ni zato dobil manj kruha. Kdo al ga je ves teden od ust utr» goval, pa ni težko uganiti. Domače vesti Vsem Petrom Žmitkam v epemin! Koncert je napovedan: Pri Tite! In knjiga nova kliče: Bratec, kupi! Iz novih poezij duha lzlupi! Se Jakopič roti: Da vidite! MordA se staromodstva stidite? Iz drame ne hlape duševni strupi, ln opera v modernem je kalupi — le bri z zapečkov vsi izidite! Mecenom v Ustnicah Sumljajo banke; Izmučenim ne motite počitka, saj čakajo ie bali in čajanke. Snhljatega tam glejte Petia Zrni tka, ki rajši je nastavljal zajcem zanke, kot da bi kuhal surogat užitka. Samorod. • Slovo uglednega slovenskega uradnika lz Sarajeva. Od Slovenskega kluba v Sarajevu smo prejeli obvestLo, da je od sarajevske železniške direkcije premeščen V Beograd h generalni direkciji kontrole dohodkov inšpektor g. Josip Hace. G. Ha-ce je služboval v Bosni nad 25 let ln si Je pridobil najboljši sloves ne samo kot komercialist iu prometni uradnik, temveč tudi kot eden izmed stebrov slovenske kolonije v Sarajevu. S to premestitvijo mu Je z višjega mesta Izkazano priznanje za velike sposobnosti v stroki ln službi, v Sarajevu živeči Slovenci pa Izgube Iz svojih vrst spet enega najboljših članov in iskrenega prijatelja. Na novem službenem mestu mu vsi želijo z vso Iskrenostjo srečo ln zadovoljstvo. " SEDAJJE TO Vaše zdravilo! t?R5»ttai, na nov način toplo vulkantzlranl WIMPASSING ternsoSo?, ki Vam zdrži več let I DROGERiJA G R E G O E IČ, kralj. dvom. dobav. LJubljana — Prešernova 5. • Delo banovlnskega turističnega sveta. (Poslovni odbor ban o vinskega turističnega sveta Je lmei 14. t. m. 8. sejo. na kateri Je obravnaval uspeh poletne turistične sezone 1938, zimsko sezono 1938/39, tuj-eiio prometno-prepagandno in Informacijsko službo tečaje za pospeševanje turizma ln sanacijo gostinstva Na seji je bila dana pobuda za sklicanje posebnih konferenc o nedostatklh v železniškem, poštnem ln telefonskem prometu, o industrijskem onesnaževanju rek ln o zimskem športu. Poseben odsek se bo pečal z vprašanjem tečajev za turizem ln gostinstvo v razdobju 1938 39, poleg organizatorne ln didaktične strani Je treba zlasti proučiti način finansiranja teh prireditev. Prihodnja aeja poslovnega odbora bo v Mariboru; na dnevnem redu bo predvsem vprašanje delovnega načrta za pospeševanje turizma na področju bivše mariborske oblasti. LSUBUIANA Komeosfcega ti •» Telefon » O Dt/rmi Ucrfaag lef pri m kirurg odi * p. Ordlmra U.— • Literarni večer v Rogaški Slatini. Umetniški klub iz Maribora bo priredil to zimo v našem podeželju v bivši mariborski oblasti več litetarnih večerov, da tako vzbudi tudi v širših krogih večje zanimanje za slovsnako leposlovje. Prvi tak večer slovenske oesede je bil piošlo soboto v Rogaški Slatini. Bii Je to večer predvsem naše sodobne proze. Uvodoma je p.I-•■daval o poslanstvu slov. pisatelja v naši zgodovini Albin Podjavoršek, nakar so braii iz svojih del Miško Kranjec (Grlici), Anton Ingolič (Ugasle oči), gdč. Ahtlkova Roševo črtico Vnuk, Ivan Potrč (Klanfar) ln A. Podjavoršek (Sedež na soncu). Večer je bil prav dobro obiskan In občinstvo navdušeno. u celi ki izbiri a L/utJi/ana * javna zahvala. Društvo »Bran-l-bor, Osrednji odbor v Ljubljani, čuti prijetno dolžnost, da se Javno zahvali vseon obrtnikom, trgovcem in lndus:rijccm, ki so s svojimi izdelki in blagom sodelovali pri njegervem reklamnem srečolovu 23. t. m. Za naše prilike nov, originalen ln otipljiv na.in sc-znanjanja najširših slojev z blagom lin Izdelki, je nedvomno živo odjeknil med komzumenti. Prav toplo se zahvaljuje našim likovnim umetnikom, ki so se odzvali s svejimi umetninami, in nar posled se zahvaljuje vsesa prostim poklicani. ki so s kakršnimkoli prispevkom pripomogli podpisanemu narodno obrambnemu društvu do velikega moralnega pa tudi finančnega učinka. Udeležencev je pa toliko, da presegajo možnost Individualnega Imenovanja v okviru prostora, ki nam Je na razpolago. Vsekakor pa prosimo vse da nam ohranijo svojo blagohotno naklonjcaiosut tudi v bodoče, ko bomo bogatejši na izkušnjah ponovili srčno akcijo, ki naj bi ostala v tradiciji »Bran-i-bora«. »Bran-i-bor«, osrednji odbor, Ljubljana. • Družba sv. Cirila in Metoda v LJubljani preai svoje podružnice, da nakažejo prispevke za leto 1938 vodstveni blagajni po položnici. • Kje je grob pesnika Gunduttča? Dubrovnik bo 8. decembra počastil spomin svojega savnega rojaka pesnika Gundu-liča ob 3001eUlici njegove smrti. Pred proslavo bodo še enkrat skušali odgovoriti na vprašanje, o katerem razpravljajo že več let: kje je pesnikov grob? Po splošni domnevi je pesnik pokopan v cerkvi Male brače v Dubrovniku. V tej cerkvi pa je več grobnic. Eni trdijo, da Je pesnik pokopan od glavnem oltarju, drugi pa menijo, da je njegov grob v sakristiji, kjer je grobnica Gunduličeve rodbine. Na tej gTobnici je Gunduličev grb ln še pred proslavo nameravajo to grobnico odpreti, morda pa bodo odprli tudi grobnico ob glavnem oltarju, da se toCno ugotovi, kje je zadnje počivališče velikega pesnika. Pri zaprtju m motnjafi v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc ložefove grenčice • Zagreb dobi 9.000 novih občanov. V zagrebški okolici so pred meseci veliko občino Vrapče razdelili na dve samostojni občini — na občino Kustošljo ln na občino Vrapče. Prebivalci nove samostojne občine Kustošije pa so si že od nekdaj prizadevali, da bi se Kustošlja združila z zagrebško mestno občino. Izvedeno te Dl-lo glasovanje, ki je skoraj soglasno potrdilo staro željo. Tudi zagrebška mesuia občina se je v načelu izjavila za priključitev Kustošije. S to priključitvijo bo dobil Zagreb 9.000 novih občanov. Na področju Kustošije je 1.270 hls, kakih 10 vel.kih industrijskih obratov ter okrog 250 trgovskih ln obrtnih lokalov. Prebivalci Kustošije bodo Imeli veliko korist od priključitve k mestu. Občinske dokla-de Kustošije znašajo zdaj 113 odstotkov, občinske doklade v Zagrebu pa samo 42 odstotkov Zanimivo Je, da Ima Kustošija tudi svoj časopis, ki se Imenuje »Glas za ! komunalni ln kulturni pregled občine Ku- j stošlje«. Te časopis izhaja že 5 let, vsak 10. dan ln pri njem sodelujejo zastopniki j vseh slojev. Priključitev bo lahko Izvedljiva tn za obe strani konstna. Občina ; Kustošlja je brez dolga ln v gospodarskem i pogledu tesno zvezana z mestom. • Koroške vesti. Cesto iz Šentjakoba do Sveč bodo popravili. Z delom so začeli v Šentjakobu Lepo Število domačinov je prišlo tako do skromnega zaslužka. — Pri boroveljski elektrarni se močno čuti pomanjkanje vode, zaradi česar so v enem oddelku delo ustavili. — Vetrinjska tovarna za sukno je praznovala svojo 150ietni-co Ustanovljena je bila pod cesarjem Jožefom II. — Iz Bilčovca poročajo: Nekaj je, kar nas boli in nam greni pogled v bodočnost. Ni mogoče da bi šli mirno preko tega in z molkom celo pritrjevali Od časa. ko se je pred 55 leti sezidala naša šola, smo imeli v njej vsaj nekaj slovenskega pouka Ce že ne dosti, vendar so se naši mali vsaj v prvem razredu učili nekoliko slovensko Letos pa je bil ukinjen slovenski pouk že v prvem razredu Naše mnenje je ln vsak pameten vzgojitelj se mora z nami strinjati, da je materin jezik podlaga vsakega pouka in vsake vzgoje, posebno še, če vstopajo otroci v šolo popol- j noma nevešči državnega Jezika. Volitve pozimi LUTZ-pe« J Tovarna LJublJatia Vil, teL S2-52 • Staršem, vzgojiteljem ln ftolaui v vednost. Ministrstvo prosvete priporoča otroškim vrtcem, narodnim, meščanskim ln srednjim šolam nabavo knjige Marija Je-zernik: Beli bratec. Knjiga je izšla v ženski založbi BeJo-modre knjižnice, Ljubljana, Prečna ul. 2. Naročila sprejemajo knjigarna ln založba na gornji naslov. TRGOVCI! IZREDNA PRILIKA V K O Č E V 3 U NA GLAVNEM TRGU 2-NADSTROPNA VOGALNA SI I Š A S KRASNIM TRGOVSKIM LOKALOM aa prodaj ali v naiem. Lokal je že instaliran za MANUFAKTURO ali slične stroke, zakar ie radi maloštevilna konkurence telo ugoden Vprašajte i IRMGARD G03ERER UUOLIANA BLElWEISOVA C 48/p.desno • Petdesetletni učenec ljudske šole. Revnega kmeta Imeta Ago Mulahasano-viea Iz Liješnice pri Maglaju diči izredna m zgledna prosvetna vnema. Mož je star 50 let, ima ženo in 13 otrok. V mladosti ni Imel priložnosti, da bi se naučil čltati ln pisati čeprav je bila to njegova srčna želja. Ko so mu doraščall otroci, je hotel vsaj njim nakloniti to, kar njemu nI bilo usojeno. Do najbližje šole pa je več ur dolga pot po nevarnih stezah. Na dolgo in nevarno pot svojih otrok ne more pošiljati, ne mara pa jih poslati nepismene v življenjsko borbo. Nekaj let je reševal ta problem, naposled pa je našel izhod. Ko se je bližal že 50 letu. je prosil, da bi njega samega, uvrstili med učence najbližje ljudske šole. Nenavadni prošnji so ugodili in Ago je postal šolar. V izredno kratkem času se je nauči! čitati in pisari in potem je doma prevzel vlogo — učitelja Citati ln pisati je naučil svojo ženo ln pismeni so postali tudi vsi otroci, ki bi sami hodili v šolo. če ne bi bila tako daleč. Mlajši in najmlajši pa še pridejo v šolo skrbnega očeta. • Ocenitev škode velikega požara v beograjski tovarni »Boston«. Kakor zna-no, je pred dnevi izbrulinil v Beogradu ogenj v veliki tovarni »Boston«, ki izdeluje obleke. Ugotovili so, ua Je v prodajalni eksplodirala žarnica in da se je vnel bencin, ki je bil pod prodajalno mizo v veliki, slabo pokriti posodi. Tovarna je zgorela do temelja ln so bi'e upepeljene tudi velike količine gotovih oblek in blaga. škodo so zdaj ocenili na 20 milijonov ter ugotovili, da znaša toliko tudi zavarovalnina. Skladišče pa Je bilo posebej zavarovano na 10 milijonov. Požar Je povzročil največjo škodo delavcem, nad 500 jih je ostalo brez zaslužka. RUMENE zak. zašt. K0NBIN0S britvice razveseljujejo mlljone samobrlvcev! Nedosegljiva možnost uporabe, Idealno, higljenlčno britje Komad po 1, 2 ln 4 din v vseh strokovnih trgovinah. Brezplačno pošiljamo vzorec aa poizkus, javite nam točen naslov tn poklic. KONBINOS, Maribor, poštni predal 70. • Za regulacijo Mure 1,125.000 din. V Medmurju so letos Izlivi Mure napravili za kakih 10 milijonov Škode Vaščani so sami gradili obrambne nasipe, ki pa močnemu pritisku vode niso mogli kljubovati. Zdaj Je določenih za regulacijo Mure ln potoka Trnave 1,125.000 din. Pri Kotori-bu ln Goričanu so te pred tedni začeli utrjevati obalo ln bodo z delom nadaljevali, dokler bo dopuščalo vreme. Novinarski koncert " ° PO KONCERTU L E S | 1. DECEMBRA 1 1 G0paAMA | hA TABORU a 0 £ 2 0. U E I • Sarajevski tramvaj Je najstarejša električna železnica v uaši drlavL V Sarajevu bodo popolnoma preuredili mestni tramvaj, ki je najstarejša električna železnica v naši državi, oziroma na njenem delu, ki je pripadal nekdaj av3tro-ogrski monarhiji Nekdanja avsti ijska uprava je v Sarajevu ustanovila moderno električno železnico sarao zai adi tega, da bi se pred svetom pobahala s svojim »kulturnim« delom v Bosni in Hercegovini. Relativno je sarajevska tramvajska proga precej kratka. Dolga Je dobrih 7 km, a meščani se je poslužujejo v velikem Številu. Lani se je s sarajevskim tramvajem vozilo 4 milijone 270.000 oseb. Zdaj bodo vse stare tire izmenjali z novimi, v promet pa bo prišlo tudi nekaj novih tramvajskih voz. Nove vozove bo uprava izdelala v lastnih delavnicah. Volitve pozimi J*—---3T LUTZ-pe čl J Tovarna Ljubljana Vil. tel 32-62 • Vaškega skopuha ln oderuha »o naSJi umorjenega. V vasi Trebešu v krapinskem okraju so našli umorjenega 55ietnega posestnika Jurija Borovčaka -ločin je odkril davčni Izterjevalec, ki Je prišel po ostale davke v Borovčakovo domačijo. Borovčak je ležal na tleh svoje sobe z razbito lobanjo. Na mizi je b.la pripravljena večerja, iz česar sklepajo, da je morilec moža zalotil piejšnji večer pri jedi. V stanovanju je bil velik nered, kar dokazuje, da je storilec po krvavem dejanju iskal denar ali pa Se kaj drugega. Borovčak je bil znan skopuh in oderuh. Ljudem je posojal denar na visoke obresti in zaradi oderuštva ga je sovražila vsa vas. Sum umora je padel na uekega mladega siromašnega kmeta, ki se Je z Borovčakom pravdal zaradi nekega dol- Hočete praktično ln pregledno knjigovodstvo po! am — le »sofra« MARIBOR — GREGORČIČEVA 24. « Po~or rumene britvice! Med tisoči britvic se čedalje bolj uveljavlja rumena, pozlačena britvica (barva zak. zašč.). Idealno britje! Z britvicami Konbinos se lahko briješ. Glej oglas ln ponudbo brezplačnih poskusenj! • Po športnih naporih, dolgih vožnjah« avtomobilom, v svežem morskem zraku, na solncu in v snegu, po vsakdanjih brigali vas kličejo družabne obveznosti. Da se hitro osvežite in spet dobite svojo življenjsko silo in mikavnost svoje osebnosti, se vam nudi odlično sredstvo — izpiranje ust z ODOLom. ODOL osvežuje in daje sveže dišečo sapo. • Od 3. do i decembra izlet v Trst— Gorico. Prijave sprejema Okornova Izlet-na pisarna, Ljubljana, hotel Slon. • Izlet v Trst in Gorico priredi Putnik v dneh 26. ln 27. t. m. Prijave do ponedeljka 21. t. m. v vseh biletarnah Putrnka. • Spet omar T p««*«! ®*®tW. y Četrtek popoldne m> našh v geodu prt Janže- vem vrhu umorjeno preužl karlco Nežo Lubej iz Janievega vrha, občina Ptujska gora. Ležala Je na tleh z razbito lobanjo. Poleg nje eo našli prazno steklenico, par krompirjev ki par jabolk. Po glavi Je dobila tri smrtonosne udarce » sekiro. Umorjena Je bila s ara o«krog 50 let in Je živela na posestvu, katerega Je zapustila svoji nečakinji. Kdo Je morilec, bo ▼ kratkem dognala preiskava. • S.eparska kupčija ■ konjem. Pred dnevi se je pri posestniku Ivanu Sum-ljaku v Spodnjih Hrašah pri Rečici ob Savinji oglasil neznan cigan, ki Je svojo bedno kramo s kobilo tovorii od kraja do kraja Bil je dovolj zgovoren, da je gospodarja zapletel v kupčijo Pregovoril ga je, da je zamenjal svojo kobilo z njegovo, mu doplačal še 200 din, obenem pa mu Izročil s kobilo tudi živinski potni | list, Izdan od občine Rečica ob Savinji v . letu 1938. na ime Ivan Sumljak Pozneje { pa je nesrečnik ugotoviL da ga je cigan pošteno ociganil — njegova kobila Je bila nadušljiva Kakor poročajo orožniki. Je sleparijo zagrešil po vsej priliki Janez Hudorovič, na čigar ime }e bil tudi izstavljen živinski potni list, ki ga je a svojo kobilo Izročil Sumljaku, od občine Zagradec Cigan bo skušal Sumljakovo kobilo, ki je lepa fuksa z belo liso na glavi In stara 8 let. najbrž kje spraviti v denar. Mož Je star okrog 50 let, majhne postave, pristriženih brk. desno koleno Ima poškodovano, oblečen pa ie bil v modro ponoteno obleko in črn klobuk ter Je govoril popačeno hrvatsko narečje. • Uganka dveh umorov ln požiga v okolici Gline. Peti dan razprave proti trgovcu Djakoviču ln čevljarju Erenuju je potekel kakor dosedanji dnevi v znamenju velike trdovratnosti obeh obtožcncev In strašnih obtožb, ki Jih Izrekajo vse priče, tudi one, k) so jih navedli zagovorniki obeh obtožencev. Obtoženca še vedno zanikata, hladnokrvnost pa Je že davno oba zapustila. Globoko je pretresio pripovedovanje dveh prič sodnike ln vse mnogoštevilne poslušalce. Zaslišana sta bila svečenik Kangrga in učitelj Kovače-vtč, ki sta bila po razkritju straž nih zločinov povabljena od orožnlSke postaje, da prisostvujeta zaslišanju obeh osumljencev ter sodelujeta pri sestavljanju zapisnika. Takrat so Djakoviča vprašali, kako to, da Je bilo Iz goreče hiše, kjer »ta zgoreli žena in dekla, rešeno dete ter spravljeno na varno poleg zaboja trgovskih knjig. Svečenik Kangrga Je izpovedal, da je Djakovič hladnokrvno odgovoril: »Tudi otrok bi bil zgorel, če bi bil zavarovan!« K tej izpovedi je drugI avedok, učitelj Kova-čevič, pristavil, da Je bil Djakovič pri svoji strašni Izjavi bolj miren ln hladnokrven kakor vsi ostali, ki so slišali njegovo strašno priznanje, ln da Je z največjim mirom podpisal zapisnik. • Vlom v vlak. Med Zagrebom ln Zidanim mostom so 17 t. m. neznani vlomilci vdrli v tovorni vagon potniškega vlaka ftt. 525-626. ki prihaja v Ljubljano ob 22.01 Iz tovornega vagona so odnesli sedem paketov man u fakturnega blaga ln tkanin v skupni teži kakih 150 kg • Zdrave noge — lahka boja. Ako vas pečejo noge, ako Imate kurja očesa, se vam dela trda koža in zaraščajo nohti, obiščite našo prodajalno. V higiensko urejeni pedikuri vam naš pediker odstrani vse neprijetnosti brez bolečin ln brez kemičnih sredstev. Utrujene noge vam osveži v posebni kopeli ln s pravilno masažo. Pedikura ln masaža nog 10 din. Bat a LONGINES Švicarska ura poznana po avoil točnosti, eleganci in vsakomur zmogljivi ceni. • Umrla Je najstarejša Samoborčanka. V Samoboru je za večno zaspala simpatična starka Irma Hirling, ki Je prejšnji mesec slavila redek Jubilej — svojo 100-letnlco. Prebivalstvo Samobora ln tudi prijatelji ln znanci lz mnogih drugih krajev so 8lavUenkl takrat iskreno čestitali in ker Je bila popolnoma zarava, vedra ln čila, so bili vsi prepričam, da bo preži ve. a Se nekaj let. Pred anevl pa se Je prehladila ln podlegla Je pljučnici. Pokojna gospa se je rodila v Varaždinu ter preživela tam svoja mlada leta pri svojem stricu, uglednem zdravniku dr. Beraču. Njen mož je bil glavni Intendant v dobi okupacije Bosne ln Hercegovine, po upokojitvi pa se je z ženo naselil v Samoboru. Pokojna irma Hlrlingova Je bila stara mati znanega člana zagrebškega gledališča Bojničiča ln znane slikarske umetnice Vere Bojničičeve. I? n^-mne Ustanova ljubljanskega mesta za učence državne tehniške srednje šole in učence in učenke delovodake moške ter ženske obrtne šole v Ljubljani Je it-pisana in sioar tri mesta za učence tehniške srednje lole ln tri mesta za učence in učenke delo vod« k e šole ter ženske obrtne šole v Ljubljani v :znosu po 1000 din na leto. Pego ji so razvidni lz razglas na mestni uradni deski ln na šolski deski Tehniške srednje šole v LJubljani. u— Plesna šola na Taboru bo Imela drevi ofe 20. reemo plesno vajo. razstava miklavževih daril bo danes od 8. ure ^jotnj do 7. ure zvečer pri FOTO - TOURISTU LOJZE 6MUCU v PreSernovl uL 9, poleg glavne pošte. Pod okriljem Prlrodoslovnega društva bo predaval v torek 22. t. m v mineraloški predavalnici univerze docent dr. Božo Skerlj o izvenevropskih rasah 'j. predavatelj bo pokazal v Avstraliji Novi Gvineji najstarejše in najprSe ostanke ljudi iz prejšnjih dob, vodil na* bo preko južnih obronkov Azije v pustinje in pragozdove Afrike med pigmejce, gr-mičarje in Hotentote V Afriki borno videli tudi razne rase črncev, nato pa se vrnemo v Azijo k rumeni rasi Cez Beringov preliv pridemo v Ameriko, kjer bomo srečavali od skrajnega severa do Ognjene zemlje razna plemena Tndijan-cev Preko Oceanije se vrnemo proti Avstraliji ln ziključimo svoj pregled med najlepšimi živečimi ljudmi (na Havajskih otokih) Predavanje bo spremljalo 30 diapozitivov Začetek ob 18.15. ORIGINALNI AMKRiftKI žvečilni bonboni — sadni — mentolnl — taneievt Za Miklavža najlepši dart zavojček Ckicks! Zaloga ZB Jugoslavijo. MAKS JERAS — L)ub!]ana MiKiuSu'eva c 34. lelefoD iiii-38. u— promenaden koncert- Turistični odbor za mesto Ljubljano priredi dane« ob 10.30 ob iepern vremenu promenaden koncert na križišču cest vm ln m. v Rožni dolini. Koncert o Izvajala godba VlC-Glln« ce pod vodstvom kapelnika g. Gorjupa. &VOCM KJLSO sUhuL^M LMJ.V V SISKi rKI.EKON 11-7» Doživljal ene noči V gl. vi.: Charles Boyer, Jean Arthur Predstave: danes ob 3., 5., ? ln 9. uri ln Jutri ob pol 9. uri. V dopolnilo: Paramountov zvočni tednik. 3 O K U L 1 i PoseOaJle ni ^KnlplraJl« •oUoifcki kino Prihodnji spored: Vsi proti enemu u— Umrl je včeraj zjuu-aj g. JoZe U-p ogl a višek, krojaški mojster na Celovfikl cesti. Pogreb bo jutri ob 10. Izpred mrtvašnice na Vidovdanskl cesti. N. v m pl u— AKadeii'Sk| krajeMU odb<>r J. S. Je na svoji seji dne 12. t. m. skienil, da pokloni Jug. akademskemu podpornemu društvu mesečni prispevek 200 din. j ■ ^ Grobnice in spomenike Vam v zimskem ča»u izvrši po g'">boko zniža-j nih cenah KamneseSko kiparsko podjetje FRANJO KUNO VAB, pokopališče Sv. Kril, Ljubljana. — Tsl. 49-09. Dr, švajger Drago specljalist za bolezni u&ea, nosa tn grlu SE JE PRESELIL NA ALEKSANDROVO CESTO 10-U. Ordlnira od 10. do 12. in od 3. do Teli-fon 6t. 82-19. BsiSSs »Rio« Ima «xpreu aava 1.50 Din. BušSe »Rio« sendviči po 1 Din. BuSfe »Rio« izredno dobra vina Jedilne, kavne garniture ln blago, prte, bele ln barvaste v veliki Izbiri: Manu-faktiima trgovina JANKO CE&NIR, LJubljana, Llngarjeva. ORGANIZATORJA dobrega reklamnega etrokovnjaka sprejmemo za vodstvo uprave lista ln oglasnega oddelka. Po.jdt> na ogl. odd. »Jutra« pod »Iniciativa«. u— Reftatrlrm- blagajne in bujigotod-stvene stroje, Vam strokovno popravi Boris V. Simandl, Ljubljana, Dvofakova ulica 3 telefon 24-07 _ Primati j dr, MARČUN ordinira samo ott II.-I3. ure Večfo hišo ali vUo z vrtoin v mestu aH najbližji okolici. kupim proti gotovini Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Nlkelc z navedbami ln ceno, najdalje do 6. 12. 1938. biljarde "v^1 ^ Ivan Bernik, Ljubljana Linhartova ulica it. 8. | GRANDS PRJX KORTING ali veste kateri radijski aparat je r posesti tega najvišjega priznanja na mednarodni ocenjevalni lslottbl v Parizu 7 — To je RADIO Oglejte si bogato novo pošiljko vseh tipov najpopolnejših radijskih sprejemnikov KORTING. Tel. 24-06. RADIO BIRKE LJUBLJANA — MESTNI TRG 9. Cvetje ▼ Jeseni Do zadnjega smo l!mell te tako tople dneve, kakor da s« Je e>mlad preselila v sredo jeseni. Na vrtu te zobnega tehnika Kosa v Levstikovi Ulld Je nadzornik policijskih agentov Kek odkril predvčerajšnjim na svoji gredi za celo pest malin, ki so vnovič zazorele na grmlčju, breskve pa so se vdrugič bogato okitile s cvetjem u— Lutkovno gledališče Sokola 1 na Taboru ponovi danes ob 15.30 (pol 4.) krasno pravljično Igro v 5. dejanjih »Začarani gozd«, katera Je pri premieri do cela napolnila lutkovno dvorano. Igral bo »Jurčkov orkester«. Prodaja vstopnic v pisarni od 11. 12. Tudi telefonično. u— »Manon«. Pretekli teden je sredi mesta v Selen burgovi ulici vznikla elegantna moderna trgovina, ki nI vzbudila pozornosti le zaradi velemestne opreme, temveč zaradi zares Izbranih, apartnih damskih potrebščin. Z veščo roko Je Izbrano najnovejše, najmodernejše, najele-gantnejše Mimogrede naj še omenimo, da J« tvrdka »Manon« dobila zastopstvo kot edina tvrdka v Jugoslaviji za slovite »Palmersove« nogavice, znameniti in ne-prekosljlvi dunajski izdelek Nova trgovina bo nedvomno privlačna točka za naš nežni spol. U— Razpored plesnih tečajev Jenkove llole t Kar i ni: sprejem začetnikov vsak Ctnedeljek ob 20. v začetnlSki tečaj, vsak rek In četrtek ob 20 nadaljevalna teča-Jla, vsako sredo ob pol 21. izpopolnjevalo! (»čaj za novosti ln vsako nedeljo ob UJ-popoldanska plesna vaja. Informacije ta posebne plesne ure vsak dan. Dijaki popust. Iz e— Na ljudskem vseučilišču bo predaval Jkitri ob 20. prof Gustav Šilih iz Maribora , O temi »Otroške napake m njih odpravljanje«. Opozarjamo na poučno iD zanimivo predavanje zlasti starše in vzgojitelje. KINO METROPOL prinaša: »0 do 21. nov »LJUBA VNE NOCI KNEZA« Od 22. do 24. nov. »GENERAL STEFANIK« Od 25. do 28 nov »ANA FAVETIc (Brigltte Horaey). e— Ljubljanska opera bo uprizorila v to-jrek 22. t m. ob 20. v gledališču znano Go-ibovčevo opero »Ero z onega sveta« v odlični zasedbi. Predstava je za abonma. RADI TOPLE JESENI in prevelike zaloge se prodafa zimska Mag© po Izredno nizkih cenah pri FR. DOBOVIČNIK, CEL J_E._ e— »Lumpaclj vagabund«. Društvo »Vzajemnost« r Celju bo danes ob 16. v gledali-I6u ponovilo Ne*troyevo čarobno burko »Lumpacij vagabund« t režiji g. Jakoba Je-nima Dr. VIKTOR TOMIN5EK ■pecljallst za očesne bolezni JE OTVORIL PRIVATNO PRAKSO Celje, Kralja Petra cesta 33. e— Obupno dejanje Avgusta Lavrenčiča. Včeraj zjutraj »e je po mestu in okolici bliskovito raznesla vest, da si je 43 letni Ibotelaki vratar in posestnik Avgust Lavrenčič ? svoji hiši na Cesti na grad štev 48 pri »Skalni kleti« v Celju končal življenje. Lsvrenčič si je včeraj okrog 6 zjutraj v »roji postelji pognal s samokresom kroglo naravnost v srce ln Je tako) izdihnil. Pokojni je služboval 14 let v hotelu »Unionu« ▼ Celju. Bil je ▼ službi zelo vesten ln Ustrežljiv ter je vsa leta marljivo pomagal vsakokratnemu hotelirju pri njegovem gospodarstvu. Imel je tudi v najemu bencinsko črpalko pred hotelom »l m ionom« ter •I je ▼ teku let prihranil lepo premoženje. Z&radi svojega blagega značaja, solidnostl lo družabnosti je bil med prebivalstvom splošno priljubljen. Dne 14. t m. pa je bil nepričakovano odpuščen iz službe To g« }e »elo potrlo. Lavrenčič je postajal zamišljen, nihče p« ni slutil, da se pripravlja kata •trofa, saj je bil Lavrenčič še v četrtek zvečer očividno dobro razpoložen. Zato je včeraj vse številne prijatelje in znance pretresla vest o njegovi smrti Pokojni zapu-i&a ženo In dva sina. stara 13 in 15 let. Pogreb bo jutri ob 16 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Pokojnemu bodi ohranjen lep spomin, težko prizadeti rodbini na-fte iskreno sožalje! KINO UNION, CELJE, predvaja: Od 20 do 21 nov. »MARIJA STUART«; Od 22. do 24. nov. »POD ČRNO KRINKO«; Od 25. do 27 nov »TRIJE KANONIRJI V DEKLIŠKEM PENZIJONATU«. e_ žrtev napadalcev. V petek okrog 12.30 se je 41 letni dninar Franc Jelen v Drešinji vasi pri Petrovčah ?prl na vrtu z nekim moškim in njegovo ženo. Zakonca •ta v prepiru napadla Jelena in ga začela obdelavati z nekim topim predmetom. Pri tem sta mu zlomila levo roko v ramenu. Iz Kranfa r— Kino Narodni dom. Danes ob 4., pol T. in pol 9. uri bosta pela Jan Kiepura in »u*«H* Jedka v Ljudski univerzi. 8 do 10 večerov bo predvidoma trajal tečaj slovenskega jezika, ki ga bo otvoriia Ljudska univerza in ki bo vsako sredo ob 20. v njenih prostorih na Slomškovem trgu. Program obsega zgradbo sodobnega knjižnega Jezika, smernice pravopisa,, knjižna tn odreka Izreka, kako tvorimo nove besede (termin), naš novinar* akt jezik, odnos slovenščine do srbohrvaščine ln drugih slovanskih jezikov, razpravljanje o najrazličnejših ln najvažnejših jezikovnih napakah v sodobnosti Tečaj se bo pričel v sredo 23. L m. ob 20. Prijaviti se J« prof. Buncu na realki. Jutri bo predaval prof. ftkerjanc la Ljubljane o slovenski glasbi, 28. t m. pa univ. prof. dr. Mesesnel Is LJubljane o razvoju srbske umetnosti po svetovni vojni. a— Znižane oene v gledališču veljajo pri obeh današnjih predstavah, pri popoldanski (Hudičev učenec), pri večerni (Pokojnik). a— Nenadne smrti j« preminila v splošni bolnišnici 281etna tovarniška delavka Ana fipanbauer. Sedaj skušajo dognati vzroke nenadne smrti. a— Novo man u fakturno In konfekcijsko trgovino sta otvoriia v Mariboru gg. Ferenčak in Šetinc. Glej današnji inserat a— Vsega v Izobilju je bilo na velikem sobotnem trgu. Slaninarji so pripeljali 88 zaklanih svinj, kmetje 24 vozov in 63 vreč krompirja po 65 par do 1.50 din, merica po 5 do 6. Čebule Je bilo 35 vreč in 2 voza, zelja 21 vozov. Prodajali so ga po 50 par do 3 din. Pšenice, rži, Ječmena, koruze, ovsa, prosa in ajde Je bilo 65 vreč, fižola pa 12 vreč. Prodajali so ga po 2 do 3.50 din. Na perutninskem trgu Je bilo 258 kokoš! po 18 do 25. 682 piščancev par po 20 do 63 din, 16 gosi po 40 do 45. 94 puranov po 30 do 80, 24 rac po 15 do 18. Zajcev je bilo 36 po 5 do 20 din Na sene-nem trgu 6 vozov sladkega sena po 70 do 80. 4 vozovi o ta ve po 80 do 62 din 2 voza slame po 36 do 40 din za 100 kg. a— Izgubljene dragocenosti. Zasebnica Greta Brudermanova stanujoča v Koša-klh, Aleksandrova 41. Je izgubila na poti od glavnega kolodvora do Grajskega trga zlat uhan z briljanti v vrednosti 1500 din. a— Jubilej slikarjev. V soboto 3. decembra bo praznovalo Združenje obrtnikov slikarskih ln sorodnih strok 501etnico obstoja. Proslava bo v Gambrinovi dvorani. Ob tej priliki bodo izročili diplome častnim članom gg. Ivanu Lorberju, Francu Zeleznyju, Josipu Holzmgerju, Juriju Jutršniku in Andreju Pezdičku. V nedeljo 4. decembra bo slavnostna seia Zveze slikarskih mojstrov za dravsko banovino v Mariboru. Slavja se bodo udeležili stanovski tovariši iz vse dravske banovine. Vljudno naznanjava, da sva ODPRLA NOVO TRGOVINO z manufakturnlm blagom in konfekcijo v MARIBORU, Aleksandrova e. 3% poleg trgovine z železnino Pinter & Lenard. Cene nizke in solidne. — Potrežba točna. — Velika izbira. — Potrudila se bova, da cenjene odjemalce v vsakem pogledu zadovoljiva. Priporočava se za cenjeni obisk. Ferenčak & Šetinc a— Kriminal. Trgovski zastopnik Er-nest Cizerl se je dogovoril s trgovskim pomočnikom Matijo Sečkom, da bosta skupno trgovala z manufaktumimi izdelki. Za začetek je posodil Cizerl Sečku 3000 dinarjev. Domenila sta se, da bosta obračunavala tedensko. Matija Sečko je vneto prodajal blago, konec tedna pa ga ni bilo na spregled. To se je ponavljalo. Te dni pa je prejel Cizerl iz Zagreba Sečkovo obvestilo, da je prevzel tamkaj neko zastopstvo. Ugotovili so, da je Sečko hotel s tem poročilom zabrisati za seboj sled. Oblastva se zanimajo za pobeglega »družabnika«. — Tatvine perila se ponavljajo. Zasebnici Antoniji Tajzel s Koroške ceste 81 je izginilo perilo, ki so si ga storilci izbirali. Slabše perilo so pustili. TOPLA ZAŠČITA PRED MRAZOM IN VETROM JE POTREBNA TUDI VASl KOŽI Hranilna Solas - krama, I tem da Jo vsnij«, v resnici fadl graj« kolo. krema Univ* prof. dr. Melik Kakor smo ie poročali, Je postal redni profesor ljubljanske univerze naš znani geograf g. dr. Anton Melik Doma lz Črne vas! pri Ljubljani, Je študiral gimnazijo v Ljubljani, univerzo pa na Dunaju, kjer Je med svetovno vojno položil profesorski izpit iz geografije in zgodovine Po vojni je bil srednješolski profesor in Je služboval največ na III. državni gimnaziji v LJubljani. Ko Je leta 1927. odšel profesor Kriminal. Iz skladišča tvrdke »Ju-gospedit« na Aleksandrovi cesti so odnesli prevozniku Marku Lahu Kolo, športna plašča, zaboj čokolade, 2 zaboja masti in druge predmete v vrednosti okoli 3500 din. Precej izbirčni dolgoprstneži so pobrali gospe Tončki šeuna v Tomšičevem drevoredu Izbranega perila za 300 din, železničarjev! ženi Neži Natek v Vrbanovi ulici 73 pa v vrednosti okoli 300 din. — Posestnici Mariji Lešnik iz Rošnje Je izginil z voza na dvorišču popolnoma nov damskl plašč v vrednosti 700 din. Razširitev zagorskega rudnika Včeraj smo vdaljšem članku opisali nova tehnična dela pri zagorskem rudniškem obratu, s katerimi se obeta Zagorju boljša bodočnost. Ogromne plasti prvovrstnega premoga, k! so jih našli na Lokah so že same jamstvo, da se lokral nade rudarjev ! in vsega prebivalstva zagorske doline ne : bodo izjalovile Na Lokah je TPD odkupila i nekaj hiš in zemljišč, pod katerimi so bo-] gate plasti premoga. Po novem rovu, ki nam ga kaže slika, je zdaj že živahen promet. 2e v globini treh metrov so plasti premoga, in ker ima ves odsek neprecenljive količine črnega zaklada, bo brez-dvomno z razširitvijo obrata mnogo pridobila vsa okolica. Iz Šoštanja š— 1. december. Prvotni program, ki ga je določil meddruštveni odbor, se Je moral izpremeniti Skupne slavnostne akademije ne bo. Te dni je sklicala občina ponoven sestanek zastopnikov vseh šoštanjskih društev, na katerem so določili naslednji de-finitivni program proslave: Na večer pred praznikom bo ob 7. sprevod s baklado po šoštanjskih ulicah. Sprevod se bo ustavil pred mestno občinsko hišo, kjer bo kratek nagovor župana. Nato razhod. Na dan 1. decembra bo ob 10. dopoldne im Glavnem trgu maša s pridigo. Po cerkvenem opravilu bo imel sodni predstojnik g. Potočnik govor o pomenu 1. decembra. š— Število volilcev. Po zaključenih reklamacijah bo vseh volilcev za volitve 11. decembra 1133. Naša občina bo imela dve volišči: na I. (mesto) bo 529 volilnih upna-vičencev, na II. (okolica) pa 604. Vseh reklamacij je bilo 84. š— Kolodvorski prizidek bo kmalu dovršen. Zdaj so že šipe na oknih. Nova čakalnica je namenjena baje pacientom iz To-polšice. Kolodvor je k prizidkom dobil novo lice. Tudi prepleskali so ga. Moti pa te ograja. Kakor vse kaže, nameravajo postaviti ka.r staro. Ker to ne stane toliko, naj se postavi vsaj nova ii&nejte. geografije na ljubljanski univerzi dr. Ga- vazzl na zagrebško univerzo, Je postal dr. Melik, ki si je bil medtem pridobil že velik sloves kot geograf, njegov naslednik Leta 1932. je postal izredni, te dni pa redni profesor. V javnost je stopil prof. Melik kot publicist in esejist že v študentovskih letih, ko se je živahno udejstvoval v takratnem razgibanem dijaškem življenju Po vojni je pisal v razne revije, pri čemer se Je vedno bolj koncentriral za svojo stroko ter prvenstveno obravnaval aktualne geografske ln etnografske probleme. Priredil je tudi za prvo potrebo priročno »Zgodovino Srbov, Hrvatov in Slovencev« (1920), kmalu nato pa še obsežen zemljepis »Jugoslavija, zemljepisni pregled« (1922). Ta knjiga je bila prvi ln še do danes skoraj edini opis te vrste ter Je našla mnogo odziva ne samo v Sloveniji, temveč tudi drugod po državi, tako da je že leta 1924. Izšla deloma v drug! Izdaji. Tudi k novim srednješolskim učbenikom za zemljepisni in zgodovinski pouk o naši državi je prispeval velik delež. Mnogo informativnega o Sloveniji Je napisal dr. Melik v Stanojevičevl »Narodni enciklopediji« ter v izdanjih Srbske književne zadruge ln Matice srbske. Vrsto svojih strogo znanstvenih del Je pričel s studijo o kolonizaciji ljubljanske ga Barja ter jo nadaljeval s številnimi razpravami, ki podrobno obravnavajo geografske probleme posameznih slovenskih predelov Njegovo največje ln širokemu krogu najbolj znano delo pa sta dve knjigi »Slovenija«, ki Ju je nedavno Izdala Slovenska matica. V drugI polovici tega obsežnega znanstvenega dela bodo podrobno obravnavane posamezne slovenske pokrajine. S prof Melikom smo dobili Slovenci geografsko vedo v sodobnem smislu. Geografija zahteva vedno živo aktivnost ln širok pogled od povsem prirodnih pojavov do zamotanih političnih ln socialnih problemov. Te aktivnosti in takega vsestranskega pogleda ima ravno prof. Melik dovolj, pri tem pa dragocen talent, da Ju zna dati tudi svojim slušateljem, ki se zbirajo okrog njega v prav tovarl-škem ozračju V njegovem geografskem seminarju se stalno obravnavajo najrazličnejše snovi v tem pravcu ter se pripravlja dragoceno gradivo o naši zemlji in naših ljudeh. V glavnem Je zasluga prof. Melika, da se Je tudi naša geografija postavila r.a lastne noge in ni več v toliki meri le popularizacija tuje učenosti. šolsM upravitelj Davorin Matho 70 letnih Novo mesto, 19. novembra Na Martinovo je praznoval 70 letnico priljubljeni javni delavec g. Davorin Metko, Šolski upravitelj v pokoju. Jubilant *e je rodil 11. novembra leta 1868. na Bučki. Po končani nitji gimnaziji, je vstopil na prevzel vodstvo ljudske tole v Novem mestu, so zaslužnemu motu priredili Toplt-čanl prisrčno odhodnico. V najlepši moški dobi je moi prevzet upravi teljske posle novomeške ljudske tole. Njegovo delovanje pa ni bilo osredotočeno samo na šoJsko področje, temveč Je ves svoj prosti čas posvetil v prid javnosti. Posebno se je z veliko vnemo lotil dela v novomeških narodnih in prosvetnih društvih. Dobršen del svojih zmožnosti Je žrtvoval Sokolu. Udejstvoval se ni samo pri matičnem društvu, temveč tudi v lup-ni upravi. Kot večletni občtnski odbornik in član občinske uprave je stol na čelu raznim odsekom, katere je vodil na splošno zadovolj-nost. Cela desetletja je moi predsedoval stanovskemu učiteljskemu društvu. 5 svojim možatim nastopom si je znal povsod pridobiti avtoriteto. V najhujših dnevih njegov duh ni klonil pred nikomer. Ob takih prilikah Je samozavestno citiral odlomek narodne pesmi: •Mi pa ostanemo kakor smo Vit..* Leta 1924. je bil imenovan za šolskega nadzornika. To mesto Je zavzemal do leta 1926., ko je bil upokojen. Nato je bil reaktiviran in naposled L 1928. stalno upokojen. Ob njegovi 70-letnld mu Je Sokol priredil lep družabni večer v Sokolskem domu. Udeležba članstva in ostalega občinstva Je bila prav številna. Ob tej priliki je bilo izgovorjeno več prisrčnih napitnic, ki so očr-tale delo značajnega moia. K številnim iskrenim čestitkam na) se pridruži še naša Se mnogo let v zdravju in zadovoljstvul Narodno delo zavednega Tehar jana Gospod Franc Pušnik, gostilničar ln posestnik na Tehar ju pri Celju, bo dopolnil danes 70. leto svojega življenja. Jubilant se je rodil 19. novembra 1368 v Bezovici v konjiškem srezu kot sin mlinarja. Ze v mladih letih je Izgubil očeta ln kot najstarejši izmed treh bratov Je moral poskrbeti za svojo življenjsko eksistenco. Odšel je v Celje in se tu izučil v čevljarski obrti. Ko Je odslužil vojaški rok, se je osamosvojil v Celju. Kot mlad obrtnik se Je začel marljivo udejstvovatl v narodnih društvih kot član in odbornik. Ze pred vojno je bil izvoljen na nacionalni listi za občinskega odbornika v celjski okoliški občinski odbor. Leta 1912. Je s nekaterimi drugimi narodnjaki ustanovil gasilsko društvo v Ga« berju pri Celju kot strogo narodno slo* ljubljansko učiteljišče, kjer je leta 1892. napravil zrelostni izpit. Prvo njegovo službeno mesto Je bilo v Dol. Toplicah. Tam Je bU l. 1906. Imenovan za stalnega nad učitelja ln Je v kraju služboval do konca avgusta L 1919. Vso dobo, ki jo Je prebil v Dol. Toplicah, je vršil svojo učiteljsko slui-i bo na splošno zadavljnoet. Ko je L 1919. vensko organizacijo, Slovenski značaj ta slovensko poveljevanje društva pa takratnim renegatskim mogotcem niso šla v račun. Zato so ponudili Nemci ln renegati Pušniku večjo denarno pomoč, samo da bi uvedlo gasilno društvo v Gaberju nemško poveljevanje. Pušnik Je kot zaveden narodnjak odločno odklonil ponudbo. Gasilno društvo v Gaberju Je vodil od L 1912. do 1929. kot načelnik. Po njegovi preselitvi lz Gaberja na Teharje ga Je Izvolilo društvo za častnega člana. Gospod Pušnik Je bil od ustanovitve kreditne zadruge »Lastni dom« njen član ln si je s pomočjo posojila tudi sam postavil svoj dom v koloniji Lastni dom ▼ Gaberju. 2e pred vojno je sodeloval pri Družbi sv. Cirila in Metoda in pri drugih nacionalnih društvih. Na mnogih prireditvah je požrtvovalno sodeloval s svojo pokojno soprogo, rad Je pomagal povsod, kjer je Slo za narodno stvar. Od njegovih otrok, ki Jih je s svojo pokojno soprogo vzgojil strogo v nacionalnem duhu, živijo štirje: hčerka Antonija ja poročena s posestnikom Alojzijem Gmajnarjem v Vojniku, hčerka Marica Je soproga carinskega Inšpektorja g. Lovra Mlklavčiča, upravnika carinarnice v Gornji Radgoni, sin Ciril je uradnik Apneni-ka v Celju ln načelnik Sokolskega društva Celje I, hčerka Fanl pa je soproga kape-tana I. razreda g. 2ivka Pantellča v Sti-piL Gospodu Francu Pušniku iskreno čestitamo k 701etnlci ln mu želimo še mnogo zdravja! KRATKO IN JEDRNATO »Kdaj Je najboljši črn za obiranje gro#> d/a?« »Kadar gospodar spi tn je pes privezm, gospod učitelji* GLASOVI Oče sedi s svojim nadobudnim desetletnim sinom za mizo in čita dnevnik. Izne-nada obstane presenečen nad nekim Člankom z naslovom: »A/i lahko slišimo barve?« Obrne se k sinu: »Ali je to mogoče?* ga vpraša. »Ne, pač pa lahko gfasove duhamo,no zari.^urati preskrbo Ta starost in onemoglost, ker so na«a časopisna podjetja mnogo prešibka, da bi lahko to storila Imamo pa v svojih vrstah mnogo starih tovarišev, ki so onemogli v delu za narodne interese. Ti ne morejo čakati, da bi se jim štela panzijska leta šele od sedaj naprej Nala narodna in tovariška dolžnost nam veleva, da poskrbimo zanje že prej Iz lastne moči tega ne moremo zato prirejamo na narodni praznik koncerte v korist pokojninskega ^klada Opi- rajoč se na priznano d&jstvo, da delamo I v javnosti KINO UNION, tel. 22 21 novinarji v prvi vrsti v službi Javnosti ln da posebno vsestransko podpiramo prizadevanja slovenskega gospodarstva, menimo, da nam ne bo nihče zameril, ako enkrat mislimo tudi nase Kar je bilo pred dolgimi let! rečeno, veija še uanes. Od novinarske uredbe novinarji niso dobili, kar so pričakovali; pokojninsko zavarovanje in druge novinarske pereče zadeve še niso urejene. Rešitev novinarskih stanovskih zadev pa je v splošnem interesu, zokaj «*?mo od zavarovanega novinarskega poklica lahko država in javnost pričakujeta dober in zdrav tisk. Pravilnemu ustvarjanju javnega mnenja sc lahko posvetijo samo novinarji, ki nimajo hjdih skrb! za svojo bodočnost. Po osvobojenju in uedtnjenju Je prevzel naš tisk veliko nalogo, da postane nacionalni tisk svobodne države z vsemi njenimi cilji v notranji in zunanji politiki Zdaj. ob 20!etnici narodne svobode in državne samostojnosti lahko rečemo, da je to doseženo, ne smemo pa pozabiti na delež novinarjev pri tem velikem in uspešnem delu Novinarji upravičeno pričakujejo, da bo njihovo vabilo k novinarskemu koneprtn na dan jubilejnega državnega praznika naletelo 5e na večli odziv kakor doslej Opo^arlajo pa tudi, da novinarski koncerti niso samo ena izmed mnogih sodal-nn-n^iifičnih akcij novinarske organizacije. temveč da ie tudi ta prireditev v službi javnosti Prireditelji - novinorji se ootrndijo da nudijo javnosti umetniške užitke in da ii pri vsakem koncerti! predstavijo nekaj mladih nadarjenih umetnikov S tem koristijo 1avnnst1. umetnosti in umetnikom V prihodnjih dnph bomo Javnost seznanili s podrobnostmi letošnjega jubilejnega koncerta, ki zasluži zaradi svojega namena in tudi zaradi prirediteljev samih vso pozornost Predstave ob 15., 17., 19 !n 21 url Sijajna burka, ki se je igrala na letošnji bienali na Lidu. V gl. vlogi Heinz Riihmann Dopoldne oh 10.SO uri isti Mlm po znižanih cenah. — Smeh, zabava, glasba, humor. Dve smrtni nesreči pri Planini Otroku Je zdrobil? glavo — žrtev zastrugsljenfa pri delu Plpntnn 10 .lov&mbrft. Sokoli na delti žužemberški Sokol se giblje Žužemberk, 18. n ivembra j Pred dnevi )e pooal Sokol letni obračun j svojega dela V uvoda:h besedah se je br. [ Križnik Tone spomn'1 prerano preminile- j ga br. Ivana Allačiča. prt čemer * Je i lotno članstvo s trikratnim »Slava« od- ' dolžilo spominu blagega pokojnika Nato je načelnik br Plot Karel poročal o uspehih telovadbe v pre eklem letu in naglasi!. da poset ni bil povsem zadovoljiv Na-j čelnica s. Lebanova Jellca Je iz' pno poročala o telovadnem nosetu ženskih oddelkov. TnjnI«ko poročilo Je podal br. Slavko Hotko b opozoril članstvo na nedo. statik«, ki ovira j j močnejši razve' društvenega dela. Ker drugo leto »laivl-la 20 letnica ustanovitve društva, se moramo že zdaj složno pripravljati, da č m lepše proslavimo jubilej O stanju blagaj. ne Je poročal br. Hotko. d* Je ocvs-rn zadovoljivo Sledilo je poročilo prosvetarja br Križnika Toneta ki Je v Jedrnatih potezah orisal vse prosvetno delo v društvu | Revizorja brata dr TschinkH in Vehovec I sta predlagala da se da «t?>ri upravi raz- j rpšnica kar se je sprejelo Zatem Je bila z vzklikom izvoljena tple uprava: starosta Križnik Tone, podstarosta dr. Lo*nlk Eme-rik tajnik Pehanl Albin, blagajnik P1rc Fran to načelnik plot Karol podna^etaik H^ko Slavko. načpln'ca I ebanova Jellca. po-taačetaica Vida Križnikova. pr«>wtar Križnik Tone, gospodar Slavke Ho ko, i matrikanca Ahačičeva Ivanka v t»pravi 1 so še» nastopni bratje: dr ^mols Jo*lp ' Dereani Stanko m Vovk Anton. P-> kratkem odmoru je pnčltaJ tur Štev* | ko Fotko odlomek t z »Sokolske volje« o . žrtvrh severnih bra ov C^h^lovakov Za češke begunce se Je med članstvom nabila podpora Ob zaključku Je br K-14-nlk p^m-al vse člj>n«tvc U intenzivnejšemu delu za napredek društva. ■nmnMnMMHMiiir Danes prinašamo na i) strani p r I £ e t e k nove slikanice „Jutra" KAPITAN KOZLOSTRELEC GRE LEVE LOVIT DECEMBRSKI ZVEZEK KULTURNE IN SOCIAI.VE REVIJE »MISEL IN DELO" BO POSVEČEN DVAJSETLETNICI NAŠE SVOBSDE Izšel bo v izredno večjem obsegu, okoli 300 strani z bogato vsebino. V nJem bodo avtorji lz vseh delov Jugoslavije, sami zr.ani javni delavci in strokovnjaki, obdelali v daljših Člankih ves naš razvoj do zedinjenja in po nJem, Revija bo vsebinsko razdeljena v tri dele* 1. Iz bojev za našo samostojnost; 2. Naš razvoj v svobodi; 8. Naša pot v bodočnosti. Iz vsebine navajamo zlasti naslednje prispevke: Dr. Grlsogono: Na terenu londonskcg pakta; Pustoslemšek: Ko smo utirali pot...; B. Borštnik: O naši »mafiji«; Spindler: Od majniške deklaracije do Jugoslavije Dr. Turk: Naši vojni dobrovoljcl. Dr. Zupunlč: Pojav obnovljenega Jugoslovenstva in fle več drugih zgodovinskih člankov ln remlnlsceno. Iz drugega dela navajamo: B. Borko: Slovenska kultura v Jugoslaviji; Dr. Grtsogono: Osnovi naše vanjske politike. Dr. HufteJ G.: Naš ustavni razvoj. Dr. Sagadin: Naša ustavna vprašanja; frof. Melik: NaSa populacijska vprašanja; Dr. ing. Na gode: Naša komunikacljsna »prašanja; 1'erlč: Razvoj naše socialne politike; Dr. Breznik: Razvoj naše eiedt je •jole; Prof. Silili: Razvoj naše ljudske šole; Rakučevič: Dvajset let Črne gore itd. Dr. Rundo: Država kao kulturni problem; Ur. Vošnjak: Tri Jugoslavije; Janežič: Od nnrionaine k državljanski vzgoji, Slovenci ln Jugoslavija Itd. Decembrski zvezek »Misli in dela« bo edina večja publikacija v Jugoslaviji, posvečena dvajsetletnici naše države Zvezek Izide v decembru ln opozarjamo nanj vso našo kulturno javnost že sedaj Uprava revije sprejema prednaročila, na kar ae posebej opozarjamo, ker bo navzlic povečani nakladi publikacija Izšla v omejenem številu izvodov. Novi naročniki, ki plačajo celoletno naročnino vnaprej, dobe ta zvezek proti doplačilu 40 din V knjigotrštvu bo stal Jubilejni zvezek broširan 80 din, vezan pa v originalne platnice 18.— din več. Naročnina naj se pošlje na poštnočekovnl račun: fisk jug naprednih akad. starešin »Nasta« v Ljubljani, r. z. z o. z štev. 16.602. Na željo pošljemo položnico Za vse informacije se lahko obrnete na upravo revije, Ljubljana poštni predal 322. lože in 7 letni Berto Bizjak, sta hitele naia- V obmejnem o-kolišu Planine Je zad- \ gatl trske aa ročn: voziček. Naenkrat »e je je čase primerilo več dogodkov, ki jih izmuznil mlajši bratec od kun« ter začel , nj velja zab','ti v dnevno kroniko. Precej razburjenj;: je I3. t. m vzbud:! pobesnel duševno bolni, ki se )e /.glasil v neki gostilni na Planini ter začel ra/bijati in je napaue! nexega gosta z Unca. llote! je gostu vzeti kolo. ker pa mu ta ni dal. ga je blaznež uda i! s Mko silo po glsvi. da se je gost zgrudil na tla in nato komaj pobegnil, blaznež pa se je vrnil v gostilno m hotel pretepati svojega ntaTa. Ta se je rešil na ta način, da Je pobesnelega brata mučno odbii (Jostilničar je hitel po orožnik a. ki je ime! mnogo težav, preden mu je uspelo z gostilničai jevo pomočjo spra viti pobesnelega človeka na orožmško postajo Tam se ie kmalu pomiril, drugi dan pa so ga orožniki popoN^nia skesanega oddali tja, kamor spada. Mož je bii že več mesecev na opazovalnici v Ljubljani in je nekoga že močno obdelal z nožem Dogodek naj bo v svariio vsem gostilničarjem, d;i ne dajejo ljudem, ki nagibajo k duševnim boleznim, nobene opojne pijače. Kačji vasi tik za mejo pii Planini so lesarji nedavno obte*iavali hlode. Otroci, kakor odrasli so hiteli nabirati trske. Ko sta prišla k tesarjem tudi bratca 10 ietni mlajši bratec od kupa plezati na hlode Ti so se udrlj in je eden /grabil nesrečnega fanta, drugi pa mu je priletel na glavo in mu jo dobesedne zdrobil. Starejši bratec je vpi! prih-teli »o ubo gi starši, s pomoči nt bilo Onkraj me|e so ka/ni za nenadzorstvo otrok znatno strožje kakor pri nas Pretekli teden Je šel kakor običajno na delo posestnik Matija MoLk iz Kačje rasi. Bil je že 10 !et uslužben pri VVindischgrat zovi sekularnici. Po nesreči mu je pri'e?ela trska r levico in se mu zapičila v dlan Trsko je takoj izdrl in nič hudega sluteč nadaljeval svoje delo. Kmalu pa mu je začela roka otekati Podal je k zdravniku, ki mu je dal injekcijo zoper prisad Zal je bila pomoč prepozna. Prepeljati so ga morali v bolnišnico v Postojni, kjer so mu hoteli odrezati roko. toda nreden je prišlo do amputacije. je siromak le podlegel strašnim mukam Rotka mu j« namreč tako otekla in počrnela, da je siromak zaradi strašnih bolečin začel besnett. Za Molkom žaluje vsa Kačja vas, naibolj pa ga pogreša tvrdka z njegovimi stanovskimi tovariši Molk je zapustil na posestvu ieno brez otrok. izpod peresa In rtsAla O. Th. Rotmana bo s svojimi strahovitimi dogodivščinami ln veselimi podobicami navdušila vse male in velike bralce! Na Martinovo nedeljo Je dramski odsek Sokola priredil v režij! br K.lžnika To-netA veselolgm >Zakond stavkajo« Za Igro je bilo zanimanje ogromno saj so nastopil same vobCf dobre moči Take. a obiska oaš dramski odsek še ie pomni. Za dobro voljo meu pavzami Je 3krbel domači društveni (ambursškl orkester Prav mojstrsko so podajal vloge vrli Igralci Dvorana se Je kar tresla od smeha ki sta zanj poskrbela Ttmaž (Sarke Alojzi ln pa Barba (žnidaršlčeva). Nemalo so pa tudi pripomogli k tako odličnemu uspehu Tone (Križnik), Tilka (PehaniJe va Stavkaj, K<»r«-nka (Križnlkova Vida) županja (Smrketova) C*ipek (Jože Smr. ke), Siparlca (ga Križnikova), žunan (Plot Karel), Cipkovka (Ho kova) žakai (Beber). Slpar (Strozaki Vsem, ki so sodelovali, bratska zahvala! ko Toman. Po pozdravu vsege članstva se je v kratkem nagovoru spomnil pokojnega H. podstarešine SSKJ br. Paunko-viča in pokojnega naraščajnika br. Tram-puža Borisa. Izrekel Je tudi zahvalo vsem bratom in sestram za izredno požrtvoval-uost. ki so Jo pokazali ob razvitju društvenega prapora, ki Je izključno domače. a zato tem pomembnejše delo. Po prečitanju poslanice glede zadnjih tragičnih dogodkov v CSR so sledila Izčrpna poročila društvenih funkcionarjev, ki so bila vsa z velikim odobravanjem vzeta na znanje Br. tajr: * je v svojem poročilu čestital bratu starosri k njegovi 75-letnla z željo, da bi 9e dolgo starost oval moravškemu Sokolu, ki od leta do ieta tako lepo napreduje. Zhor Je nato soglasno sprejel predlagano listo uprave, ki Je z malenkostnimi Izpremembami ostala dosedanja. K zaključku Je br. starosta pozval članstvo k 9e intenzivnejšemu delu. ki bo le v prid vellčiru aokolske misli, siovanstvu in državi La naprej, brez miru! Bojimo delavni! Bodočnost pripada de-jtvnemu m smelemu Stoječa voda se pretvarja ▼ gnilobo. Kdor ne gre naprej, ostane zadaj na svetu, ki t vso močjo koraka naprej! (Tyrš.) COS Je razpisala štipendijo 1000 KC ti Hitlerjevega fonda za vzgojo mladine. Namen fonda je pripomoči k poglobitvi dela na polju mladinske vzgoje. — Nadalje je rsz.pi*a!a 3400 Kč. iz Masarvkovega studijskega fonda. Ta sredstva naj bi omogočila p-edvsem članom vaditeljskih rborov ln prosvetarjem študij metod teles«® ln duhovne vzgoje v tujini. MATINEJA ob 10*30 uri! K Ne zamudite krušnega filma, napetih doživljajev na morju med Evropo ln Ameriko! 7« n iv t t r> t ZA ŠALO IN ZA RES l PRINCESA IN MUZiKANT KINO MATICA 21-24 CAROLE LOMSARD FRED MAC MURRAY Cene Din 2.50 — 8.60 Poneverbe kolp&rferk Razprava o nepošteno pridobljenem bogastva Ljubljana. 19 novembra I Vsi trije 30 sedli danes pred sodnika poedtnca g. Jožo Kokalja na zatožno š evilnlm Ljubljančanom sta bili znani prodajalki časnikov izpred vogala Vzajemne posojilnice na Miklošičevi cesti, ki sta z joka\im giasom ponujali naprodaj kupe časopisja Skromno, a vedno čedno oblečeni sta se v mrazu stiskali, sedeč na svojih cajnah in mimoidočim tako milo moleli svoje izvede, da je mars'kateri segel v žep po dinar že zaradi v uaodo lin bogu vdano /avitih oči. »Siroti!« je menil marsikdo in odkupil iz\od. Pred nedavnim sta izginili s svoje tradicionalne pos ojanke, kjer je ostala za njima taka praznina, da ju je marsikdo pegrpial kekor atras+en kadilec svojo običajno cigareto Nekoč sta v svojem stanovanju v Delavskem domu iagnali krik da so jima biii ukradeni jurji Da bi na neprizadete ne padla senca nepoštenosti, je uprava doma od kolporterk, Ivanke ln Ka arine Jeretinove .ki sta se stiskali v v revni delavski sobici zahtevala, da prijavita tatvino oblsst.om Sestri, ki ju je vsakdo po obrazu imel za rovi, sta obdolžili neko sobarico, da Jima je izmaknila devAt luHev pa sta se pred preiskovalnim sodnikom tako zapleti! v navedbah, da je postala tat-lna sumljiva. Posledica je bila. da so v sobi kolporterk napravili hišno pre:skavo. Opravičeno jp bilo presenečenje, ko so tz skritih meit izbrskali nič manj kakor So lepo zloženih jurj^v in se^em hranilnih k: /žic s skupnimi vlogami za 102.266 din. V Ivanini torbici še 149 din in 5 avstrij-Sk'h kron, v Katarininl pa 3.359 din. Od-iked toliko premoženje ženskama, ki sta v zgodnji mladosti prišli v Ljubljano in se pri boljših družinah udinjali kol služkinji. po vojni pa za'.eli kot ko1j>orterki raz"?šati in prodajati časopise? Poizvedovali so na vse stTani ln lz nrvotne ovadbe, v kateri st?. šc fungirali kot tožiteljl-ci sta se 9estri prelevili v toženkL za seboj pr Sta pokrili še svojpga kcmnUca Izlrazal^ sp ^ da je v resnici šlo za ne-počten.e posle. Film daljnega vzhoda, junaštva, fanatizma, ljubezni ln tovarištva u v nrirnur!! v vl0ff1 Gu8tav Froh,,ch — ^ ALAilM V rJ&Alni WU Marenbach. Ob 15., 17.. 19. ta 21. url Oop. spored: Donskl koraki in njihove pesnil! Metro žurnal' KINO MATICA 21-24 Iz Kamnika ogaška Slatina bo olepSana s Sokolskim domom Rogaška Slatina, 19 novembra Kaže. da bo Sokolski doin v Rogaiki Slatini eden izmed najlepših in najpraktičneje /grajenih domov v dravski banovini. Pred dnevi je dum srečno rlezel pod streho. Zgradb« stoji ob banovinski ce*ti v bližini postaje. Pred dvorano, ki Je dolga blizu 18 tn in široka 11 m, j« prostoren vestibul, na levo in desno pa bodo garderobe in prhe za člane ln članice. N« zadnji strani je ka_ Nastop gluhonemih. V soboto 26. t. m. ob 20 bo priredilo društvo gluhonemih iz. LJubljane v Narodni čitalnici svoj gledališki večer, ki ga igralci potem po-nove v nedeljo ob 16. v Kamniškem domu. Nastopi društva gluhonemih lz Ljubljane so vzbujali lansko leto mnogo zanimanja ln razumevanja. Ljudje niso verjeli očem ln ušesom. OdrasM gluhonemi so nastopali z živim govorom, dočim so mnogi ljudje mislili, da se bodo na odru sporazumevali le s kretnjami, kakršnih se g klop Prvi je bil France Trtnik, bivši nameščenec v ekspedltu Jugoslovanske ti- j skarne, ki je bil obtožen, da je od janu- | arja 1932 pa do avgusta letos jemal v i ekspedltu »Slovenca« ob delavnikih po 20 Izvodov ob nedeljah pa po 60 izvodov »Slovenca«, ki jih je dajal Ivani ta Katarini Jeretina ta s tem oškodoval »Slovenca« za okrog 76 000 din, kakor je izrača-nal ravnatelj uprave ing. Sodja Ivanka Jn Ka arina Jeietina pa sta bili obtoženi da sta v navedeni dobi po predhodnem sporazumu s Trtnikom prodajali ukradene Izvode in plačevali temu po 50 do 75 par za izvod, ostalo pa pridržali zase. Ivanka Je bila tudi obtožena, d« je Trt-mka k temu dejanju pregovorila Trtnik je že v preiskavi priznal krivdo ln se zagovarjal, da je začel krasti na Ivanino pobudo. Naves'i pa ni mogel, koliko Izvodov je po tej poti šlo v promet. Jerctinovi sta zamikali sploh vsako krivdo, Ivana je le priznala, da je >d Trtnl-ka sprejemala po toliko izvodov, a zatrjevala je, da je mislila, da je Trtnik dobival nekaj izvodov »Slovenca« v tiskarni brezplačno zafo, ker je imel bolj slabo plačo. Katarina pa je celo zanikala, da bi bila Trtnika poznala. Po parurnl razpravi, ko je eodnttk zaslišal nekatere priče, je državni tožilec dr, Pompe spremenil obtožnico v toliko, da je znašala skupna škoda, ki jo je utrpel »Slovenec«, namesto 76 000 din le 64 000 din Sodnik pa Je po izvedenem dokaznem postopanju obsodil Trtnika za ;atvine. ki jih J« zagrešil v teku 6 let na 4 mesece zapora, pogojno za dobo 2 let. Ivanko Jeretino na 6 mesecev. Katarino Jeretino pa na 4 mesece zapora obe nepogojno. StroSkl kazenskega postopanja so bili za Trtnika Izrečeni za neizterljive, za obe Jeretlnovi pa za Izterljive. Poleg tega bofta mrrali plačati tudi 250 din povprečnine. PRISTOPAJTE K J Č LIGI! ne za c.ane m canicc. ^ , . £ , ^ poslužujejo neslišečl ljudje. Ti poslopje mnogo višje, ker leži teren - le- „ .f sn „ J ' 1lm, na5tot>1 dokazali. po in obsežno telovadišče — piecej niže od ceste. Zato bodo na spodnji strani zgradbe- stanovanje za hišnika velika sejna soba. arhiv, skladišče, kegljišče in klet. Stavba ostane preko zime v sirovem stanju, da i se dobro osuši. Delo se bo nadaljevalo naslednje leto. ako bo le dovolj denarja n« ' razoolago. V ta namen ie društvo razposlalo že na mnoge naslove prošnje za prispevke ter prosi ponovno v»e »okolske prijatelje in društva, ki so ali ki še bodo prejela prošnje in položnice, naj };h ne mečejo v | koše. temveč naj se odzovejo vaj * ma i lenkostnim prispevkom, da bo dograjen ta , dom. ki bo no«i1 ime Viteškega kralja Alek- ; sandra 1 Zedinitelja in ki bo po svoji re- . piezentančni zunanjosti nov okras našega svetovnega zdravilišča! Sokol Ljubljana-Vič bo državni In sokolski praznik pros'avil t telovadno akademijo 1. decembra ob 20 v dvorani Sokol-skega doma. Za akademijo se marljivo pripravljajo vsi telovadni oddelki. Nastopil bo tudi sokolski pevski sfoor ki se prav tako vestno pripravlja za nastop. Po akademiji bo družabni sestanek. Po navodilih SSKJ bo dopoldne ob 11. slavnostna seja društvene uprave z dnevnim redom, ki ga Je določil Izvršni odbor SSKJ. Dopoldanske svečanosti se mora članstvo, ld ima kroje, udeležiti v krojih, večerne akademije pa se ude'ež1Jo vsi pripadniki v meščanskih oblekah z znaki. Pridite! Lutkovni oder Sokola I na Taboru ponovi danes ob 1530 lepo pravljično Igro: »Začarani gozd« v 6 dejanjih. Premiera je napolnila krasno lutkovno dvorano. Otroci in odrasli so zadovoljni ojitajali z nesrečneži so s svojimi nastopi dokazali, kaj napravi iz njih Sola: nauči jih govora ter Jim s tem proži možnost samostojnega življenja ln preživljanja. Gluhonemi so nastopili že v Ljubljani, Mariboru, Novem h— Tvornica kemičnih lzde:kov v Hrastniku, d. d., je sklenila zvišati osnovno glavnico od 625.000 na 5 milijonov dinarjev. h— Zvočni kino Sokol bo predvajal danes film »Korajžnl ženin«. V glavni vlogi komik Heinz Riihmann. Uprava kina se trudi ustreči obiskovalcem. Zaradi tega Je odpravila vsa prehodna mesta med vrstami, kjer s*? cene prostorom izpremene. Zato »o cenejši sedeži že daleč od platna. Dalj« Je modernizirala aparat, da so čiste slike ln dober »vok. Predvajala bo samo najnovejše filme, ta pri vsaki predstavi bosta poleg glavnega filma še žurnal m risani film. Kljub temu so cene neizpre-mrnjene Dvorana bo v zimskem času dobro kurjena. Iz Novega mesta O— Stdenidc«!-* letnica uglednega moj-•tra. Jutri bo praznoval v krogu svoja družicdce 701etnloo gospod Ivan Ka*telic, poeastnik ln pekovski mojster v Novem mestu, ki se že nad pol stoletja suče v svoji, daleč naokoli sloveči pekariji Kdor gleda njegovo prožno bojo, kdor prisluhne njegovim duhovitim domislicam ln more už va l njegovo živahno družabnost, mu teh let ne bi prisodil. Jubilant Je srvo-je življenj« izpolnil t neiunornim delom ta morda ga Je prav ta pridnost ohranila tako čilega ta zdravega. Vnet za vse dobro ta plemenito, je tudi velik podpornik revežev ta siromakov. Pred svojo osamosvojitvijo je mnogo prepo otval. ko je praktlciral v večjih pekarijskih obratih na češkem ta oa Dunaju, kjer si je tudi Izbral svojo življenjsko družico, s katero »ta vzgojila v strogo nacioimlncm in sokoLskam duhu sedem otrok ki zavzemajo dane« vel odlične poloiaje. Najeta*-rejša hčerka, gospa Etea. Je soproga dri tožilca G rožnika v Murski Soboti, sta Ro» bert je višji železniški kontrolor !n šel železniške stanice v Gračou, hčerka Ema Je učiteljica ta soproga prof. Rudolfa Kranjca v Sarajevu sin Viktor Ima odlično slaščičarno v Novem mestu, sta Ivo se je osamosvojil v Ameriki, najmlajši hčerki Anita ta Cirila pa pomagata v domačem gospodi n j strvtb. Jubilantu, ki je naš zvest naročnik, ob sedemdesetletnici njegovega vzornega ta delovnega hivljtenja tudi mi prav Iskreno čestitamo! n— Zdravstveni dom v Novem mestu. Kakor se čuje, namerava ljubljanski Higienski zavod postaviti v Novem mestu zdravstveni dom. Potrebn« ukrepe je zav ca). Doige rese na pasa Priljubljenost vsakovrstnih vezenin, n&-šivov in vrviča3tega okrasja je značilna za letošnjo modo, ki nam sedaj prinaša kot novost še dolge rese na pasovih nekaterih elegantnih popoldanskih oblek. Dve takšni resasti čopki navadno zaključujeta okrogel, z vatelinom podložen pas iz tvoriva obleke, ki ga spredaj ali postrani za vozi jamo v navaden vozeL Rese na pasu so lahko iste barve, kakor obleka, če pa je obleka črna, Jih lahko izberemo v lepi pastelni barvi. Prezimavanje zelenjave Zelje in ohrovt lahko prezimimo kar na prostem. Uporabne pa 60 le bolj majhne ln trde glave zelja ln ohrovta. Na vrtu nar pravimo do 25 cm globoko jamo, ki ne sme biti na takem kraju, kjer je podtalna voda. Vanjo naložimo zelje ali ohrovt tako, da obrnemo glave navzdol. Stebla s koreninami pa naj gledajo lz zemlje. Glave moramo tako postaviti, da se ne dotikajo druga druge. Potem jih toliko zasujemo z Krnijo, da Izpolnimo praznine in sicer tako visoko, da bodo glave pokrite do tri prst* na debelo. Tako shranjeno zelje se obdrži do sponu ladi in ga z lahkoto sproti jemljemo is zemlje, ne da bi bilo treba dosti razkopavati zasip. Pečena cvetača s paraiižmki Cvetača je zelo okusna, če jo pripravimo na tale način: Skuhamo Jo v slani vodi in jo kuhano razrežemo. Surove paradižnike olupimo ln zrežemo na plošče. Nato namažemo kozo s surovim maslom in naložimo vanjo menjaje po eno vrsto kuhane cvetače ln po eno vrsto narezanih paradižnikov. Ko Je koza do treh četrti polna, jo povrhu polijemo z omako, ki jo napravimo na tale način: svetlemu osoljenemu prežgan ju dodamo nekoliko na ribanega muškatovega oreha in zamešamo v prežganje eno stepeno jajce. To omako polijemo po cvetafii in paradižniku, preko nje pa na^žimo Se nekaj surovega masla, nato pa v pečici spečemo. S to omako polito cvetačo postavimo na mizo kot samostojno jed, lahko pa postrežemo zraven še s kuhano mrzlo gnjatjo ali mrzlo pečenko, mrzlo kokošjo in silčnim. Revolucija »Madame Foyot!« je zagodrnjal izklice- | valeč z napol smrčečim glasom. Ko so se zunaj odprla vrata, sta oba stražarja v dvorani prekrižala bajonete, kakor bi se bližala nevarna žival. Zvezana za obe roki, je stopila obtoženka naprej. Robespierre in Danton, ki sta sedela pri stranski" mizi, na levi, kjer sta podpisovala vladne dekrete, se nista za vstopivšo niti zmenila. Voditelj razprave dedec z mar-cialnimi potezami v obrazu, bivši rejec ovac v Provenci. je takoi začel zastavljati običajna vprašanja. Nenadoma pa je Danton dvignil glavo in prisluhnil razpravi. Vprašal je: »Kaj pa je zagrešila, Setain?« »To je Angelika Foyot«, je odvrnil vpra-šanec s tresočim se glasom, »žena bankirja Foyota. Skrivala je grofa Maliverta. Dejanje priznava. Takoj bomo razglasili razsodbo«. »Le počasi, le počasi,« se je teaajci vmešal Danton, »stvar ni tako enostavna, kakor bi človek mislil, mon cher!« Revolucionar je pogledal žensko z dolgim pogledom. Bila je pri tridesetih letih. Na sebi je imela še domačo haljo, v kateri so jo prijeli pred tremi dnevi v rani jutranji uri na njenem domu. Oblačilo je bilo iz škarlatnordeče svile. Na ramenih so bili pasovi strgani in Danton, ki je vse življenje metal ne samo eno, marveč obe oči po ženskah je opazil, da ima obtoženka izredno lepo oblikovana ramena, žensna je začutila v njegovem pogledu moškega. Vzravnala je se. Lastnost, ki jo ima vsaka Evina hči. je zbudila v njej trohico nade, ki je pognala iz obupanega srca. Pozabila je pri tem celo, da stoji na mestu, kjer je treba dati takšnim upom slovo. . . In isti temni, muzikalni glas, ki je opa-jal vse sodobnike, je vprašal: »Madame, obtoženi ste skrivanja grofa de Maliverta? Kočljiva stvar! Kaj niste vedeli, da je grof zabodel člana odbora za javno blaginjo, zaradi česar so ga iskali že osem dni po vsem Parizu? Vam je bilo to znano?« »Znano,« je potrdila obtoženka in pobe-sila glavo. »To je, kakor sem že dejal, zelo kočljiva zadeva!« je besedil revolucionar.« Glejte, vi ste mladi, prikupni. Ampak takšne prestopke kaznujemo danes pri nas s smrtjo. Naši zakoni so zelo strogi in ne poznajo usmiljenja!« »Nisem pač mogla ravnati drugače,« se je zagovarjala obtoženka. Dvignila je zopet glavo in pristavila: »Grof je bil moj mož«. »Vaš mož je, če sem prav poučen. Fo-yot?« se je oglasil Danton. »Grof je bil moj prvi mož, bankir je moj drugi zakonski tovariš!« je pojasnila obtoženka. »Nu, če je stvar takšna, kakor pravite, Je treba to vsekako upoštevati!« je dejal Danton. »Zadeva dobiva popolnoma drugačno lice«. »Odklej pa sentimentalni vzroki opravičujejo zločine proti državi?« se je vmešal ledenomrzli Robespierreov glas Robespierre je ravno korič?1 podpisovati edikte in je odložil pero ter je slišal zadnje besede razgovora med obtoženko in Dantonom. »V Franciji je bila ljubezen vedno naj- višji ideal!« je dejal Danton. »Vse tradicije lahko uničimo, te ne bomo odpravili,« je pristavil z odločnim glasom. »Dragi moj, ti boš ostal vedno ženskar, in domovina bo zaradi tega hudo trpela«, je rekel Robespierre tovarišu. Robespierre je tedaj dvignil lornjon in je skozi njega natančneje motril obtoženko. A preden je mogel Danton oporeči Robespierreu njegovo trditev, ga je zatela nenadejana izpre-memba na Robespierreovem obličju. Ta obraz, ki ni kazal nikoli sledu rdečice, se je v tem treuntku zdel brez krvL Bil je oči-čajno rumenkasto-sive pergamentne barve, a zdaj ga je oblivala bledica. Dantonov pogled je napravil pot od Ro-bespierrea do obtoženke. In tudi tam je videl bledico, kakor bi se bila ženska hipoma namazala s kredo. In zdaj se je začel pomenek, ki ga okolica ni mogla dobro razumeti. »Državljanka,« je govoril Robespierre z mrzlim, suhim glasom, »morda zahtevate revizijo procesa? Kolikor Je meni znano, ste priznali dejanje, in kdor Sčlti rojaliste, mora v smrt. To velja prav posebno še v vašem primeru, ko ste skrivali morilca enega izmed naših najboljših ljudi. Vzrok, ki vam ga je navedel Danton prej, ne prihaja v konkretnem primeru niti najmanj v poštev. To veste zelo dobro, kajne državljanka Foyotova?« Angelina Fayot Je pogledala Robespier-rea kakor brez uma. On. mali advokat, jo je torej spoznal? Danton pa je med tem mrmral zase in venomer ponavljal: »Foyot, Foyot — kje sem že slišal to ime?« Robespierre se je ustavil. Preudarjal je, ali naj gre v svoji Izjavi Se dalje. Desna roka krepostnega revolucionarja je segala po ovratni ruti ln jo nervozno mečkala. Naposled je diktator izjavil: »Poslušajte in izvejte vsi, ki to hočete — jaz poznam to žensko še iz prejšnjih časov! Ko sem pred leti prišel v Pariz, me je neki znanec odvedel v hišo grofa de Maliverta. Hotel sem študirati nrav ple-menitašev, zato sem sprejel to ponudbo. Toda v hiši grofa de Maliverta sem našel takšne razmere, da sem kmalu zopet odšel. Grofa takrat sploh ni bilo v Franciji in grofica se je zabavala z drugimi kava-lirji. Lahko rečem, da je bila ljubezen grofice do njenega moža vse prej nego velika in močna. Kajne, da je tako, madame Fo-yot?« Nasmehnil se je z veliko ironijo in pristavil: »Kajne, državljanka, da niste v svoji ljubezni nikoli posebno izbirali?« Madame Foyot ni črhnlla niti besedice. Strmela je samo v suhega moškega, ki je sedel na stolu za voditelja razprave. V prvem trenutku ji je priSlo na um, da bi bilo dobro povedati, da jo Človek Robes-pierrovega kova sploh ne more soditi. Robespierre je namreč zapustil njeno hišo zaradi tega. ker so ga na nekem obisku pri nji omamili z vinom in mu ukradli hlače, da se je moral v spodnjicah vsesti v kočijo ln oddrdrati domov. Takrat so se mu smejali ljudje pri vstopu v voz in pri izstopu iz njega — ampak kdo bi si upal to dogodivščino dane« ponoviti pred to okolico? Samo Danton bi morda imel pogum, da se nasmehne človeški dogodivščini svojega tovariša revolucionarja, drugi gotovo nihče... Cez nekaj časa je zopet povzel Robespierre: »Povejte, državljanka jetnica, kaj je grof prav za prav hotel od vas?« »Denar — nič drugega!« je siknila obtoženka To so bile edine njene besede po dolgem in trdovratnem molku. »Foyot, seveda Foyot! Foyot je bil to!« je zdajci zavpil Danton. »Saj to je vendar tisti bankir, ki je dtw ljudskemu sodišču na razpolago veliko vsoto denarja v času, ko je bilo to za zmago naše stvari nujno potrebno. Robespierre! Foyot je bil to, le domisli se! Ali se več ne spominjaš? Mož je položil milijon frankov na oltar domovine — mi pa bi zdaj obsodili njegovo ženo in Jo poslali na morišče! Pravim, — to žensko je treba nemudoma izpustiti na svobodo!« »Le malo potrpljenja, le ne tako hlastno«, je prigovarjal Robespierre. »Ce je tako,' kakor praviš ti, Danton. bo treba zadevo vsekako nekoliko odgoditi... « Ker je bil grof de Malivert že nekaj dni prej usmrčen ln se je bankir izjavil pripravljenega, da podpre revolucionarno gibanje z nekaj milijoni frankov, je Danton izposloval, da je bila Angelina Foyotova tri dni po tem dogodku zopet na svobodi. Dantoru je to uslugo sijajno poplačala. Stvar, ki se Je odigrala v njenem stanovanju med njo in Robespierreom, pa je Dantonu zamolčala Samo, časih v nespeč-nih nočeh, ko jo je oblival v spominu na njeno aretacijo mrzel pot po čelu, je obnavljala spomin na zlobne oči bivšega malega advokata Robesp'errea, ki bi se ji bil kmalu bridko osvetil za to. ker so mu v grofifiinem stanovanju ukradli hlače ... Postani in ostani član Vodnikove dražbe! Drevesa v mrazu Občutljiva in neobčutljiva drevesa - Tolsča nadomešča kurjavo Kemični procesi v koreninah in deblih — škrob in olje pred zimo Skoraj vsako zimo se dogodi, da pade temperatura vsaj za nekoliko nočnih ur na 20 stopinj pod ničlo. Pozna zima 1.1929 je Se vsem v spominu, saj smo imeli takrat cele tedne takšne temperature. Tedaj je zmrznilo nešteto dreves, skorja jim je pokala, popki so očrneli in pomlad jih je našla do stržena suha in mrtva. Med običajnimi okoliščinami pa se le redkokdaj zgodi, da bi odrasla drevesa poginila od mraza. Sicer pa niso vsa drevesa v enaki meri občutljiva oziroma neobčutljiva za mraz. Najbolj odporne so v našem podnebju smreke, jelke, bori, dosti občutljivejše so lipe, javori in bukve posebno pa hrasti in akacije. Zato imamo v višjih legah in v severnejših predelih bolj iglavce, v nižjih in južnejših predelih pa listovce. Ker je podnebje od srednjega veka sem v Evropi postalo ostrejše, ni čudno, da imamo danes iglastega drevja dosti več, nego nekoč in da so hrasti, ki so nekoč v velikih ozemljih pi evladovali, postali zelo redki Iglavci se mrazu pač bolje upirajo. To so dosegli s pogostoma zelo čudnimi pripomočki. Velik del naših gozdnih dreves in med njimi v prvi vrsti iglavci si je izmislil posebno vrsto zimske kurjave, ki jim omogoča, da vzdrže tudi velik mraz. Kurijo namreč s tolščo. Če hočemo to bolje razumeti, si moramo notranji ustroj gozdnega drevesa ogledati nekaj bližje. Vsako drevo sestoji iz treh glavnih oddelkov: iz koreninja, debla z vejevjem in listja, ki je lahko ploščate ali iglaste oblike. Vsak oddelek ima svojo posebno delo. Korenine srkajo vodo in v nji raztopljene snovi, listje pripravlja v svetlobi iz ogljikove kisline, zraka in vode nadaljnjo hrano. Deblo in veje pa so dovodne cevi za vodo in hranilne soke ter skladišče za odvisno hrano, ki jo drevo porabi v zimi in za nastavek cvetov ter sadov Pozimi si drevo, vsaj v naših širinah, namreč ne pripravlja hrane, koreninam ni mogoče, da bi v nizkih temperaturah vsrkavale vodo. Listje listovcev jeseni, kakor znano, odpade, pri iglavcih pa ne dela, ali pa le malo. Torej mora drevo od novembra nekako do aprila živeti od svojih zalog, ki morajo biti obilne. Obilne morajo bdti zato, ker drevesa ne samo hranijo šest do osem mesecev temveč morajo ob koncu zime dajati spet snovi za velike krošnje in pogostoma za tisoče cvetov. Pomislimo samo na sadno drevje, ki cvete še preden dobi liste. Zato ni čudno, da je vsako deblo zlasti v jeseni težko in nabito z rezervnimi snovmi. Že majhen premislek nam pravi, da morajo imeti te rezervne snovi obliko, ki omogoča lahek prenos. Za prenos so v drevesu edino pripravne seveda tekočine. Zato prepleta vse rastlinske organe tenko razpredeno in silovito. razsežno omrežje cevi. že korenine same imajo, kakor deblo in veje, v splošnem obliko cevi. V njih notranjosti pa 30 tisoči drobnih cevk, »žil«, po katerih se tekočine neprenehoma pretakajo navzgor in navzdol. Tudi v listih nahajamo takšne žile. V listih se podnevi tvori sladkor, sladkorna raztopina pa se ponoči odtaka, da napravi prostor za naslednji dan. Ta raztopina prehaja kakor snovi, ki jih nabirajo korenine, v deblo. Tam se rezervne snovi preoblikujejc na zelo zamotan način. V drevesnem deblu se dogajajo stvari kakor v kakšnem kemičnem laboratoriju. Končni rezultat je bodisi škrob, bodisi maščoba v obliki precej gostega olja. Marsikaj drugega se tu še mimogrede ustvarja, n. pr. beljakovina, smole, rudninske substance, včasih tudi guma. Ljudje so to vedeli že davno pred vsako botanično vedo. Pridobivali so smolo iz borov in gumo iz tropskih dreves, v malajskih deželah pa so sekali že v pam-tiveku sagove palme in izpirali iz njih sagov škrob. V naših krajih pa doslej še niso izkoriščali dejstva, da so pred začetkom zime drevesa nabita s škrobom in oljem. Sedaj pa pride najzanimivejša stvar. Odkrili so namreč, da so severnjaška drevesa, ki morajo prenašati velik mraz, tako zvana maščobna drevesa in da svojo mast v svoji notranjosti sežigajo. Imajo torej nekakšno maščobno kurjavo. Smreke in jelke porabijo svojo maščobo v zimskih mesecih. Drevesa iz milejšega podnebja so škrobna drevesa, škrob spreminjajo v tekoči sladkoi in izkoriščajo tega. V vsakem drevesnem deblu nastaja na ta način neka temperatura, ki je v zimskih mesecih višja nego zunanja temperatura ln ki drevo kolikor toliko varuje, da ne pogine že ob prvem mrazu. gedija matere Oče, mati in sin 28 let v isti hiši, ne da bi otrok poznal skrivnost svojega porekla Pred dnevi so našlj v nekem budimpe-štanskem parku nezavestno preprosto oblečeno starejšo ženo. Spravili so jo v bolnišnico, kjer so ugotovili da se je bila zastrupila. Iz papirjev, ki so jih našli pri njej, ie bilo razvidno da gre za 52-letno služkinjo Marijo Jancsojevo. Pri njej so našli tudi pismo ki je bilo naslovljeno na mladega arh tekta in ki ga je dala policija odpraviti na naslovljenca. Ko so ženo obudili k zavesti je povedala svojo zgodbo. Pred 30 leti je Marija Jancsojeva stopila v službo k mlademu arhitektu. Leto dni pozneje je njegova mlada žena umrla. Ostal je sam, dekle mu je pomagalo in ga tolažilo. Arhitektu je izredno inteligentno in lepo dekle ugajalo m med njima se je razvila ljubezen. Odpotovala sta v inozemstvo in ko sta se vrnila, je Marija rodila sina. Arhitekt se je hotel z njo poročiti, toda dekle je to odklonilo Bala se je da bi to utegnilo škodovati njegovi karieri "'n tako sta se sporazumela, da ostane Marija Neobičajni zakoni če dekle prisili moškega, da jo vzame za ženo V Parizu sta zakonca Charlotte in Fran-eois Blanc pred kratkim slavila srebrno poroko. Mož spada med najbolj znane osebe francoske prestolnice n tako je njegovo priznanje na slavnostni dan, da ga je njegova žena prisilila k poroki, zbudilo največje zanimanje. Charlotte je ljubila Frangoisa, ko je bil še mlad, reven študent in ji je bilo zelo težko da je bil tako nestalen do ženskega spola. Nekega dne je izgub la živce. Planila je s samokresom v roki v njegovo sobo, zaklenila vrata in zavpila: »Poročiš se z mano ali pa bo tvojega življenja konec. Na mestu te ustrelim, če mi takoj ne daš pritrdilne besede!« Fran^ois je videl, da se Charlotte ne šali in tako se je rajši odločil za zakon z njo, nego za prehitro potovanje na oni svet. človek bi si mislil, da bo takšen izsiljeni zakon nad vse nesrečen. Toda zgodilo se je baš narobe, zakon med Blancovima je eden najbolj srečnih v Franciji Blanc, ki je postal po zaslugi odločnosti in razumnosti svoje žene imovit veletrgovec. ni imel nikoli prilike, da bi se zavoljo tega zakona kesal. A šele sedaj, za srebrno poroko, je povedal, kako sta se prav za prav poročila. Na kakšen čuden nač:n se včasih sklenejo zakoni, nam kaže tudi zgodba angleškega mornarja Emeryja Johnsona, ki je v vrečici s prepečencem našel ženitno ponudbo. Neka gospodična Mary Gibbonova, ki je delala v tovarni za prepečenec v Južnem VValesu, je položila v to vrečico listek, na katerem je bilo brati, da se želi poročiti s plavolasim mornarjem. Stara je 21 let in živi v majhni hiši ki jo je natančno opisala. Johnson je vzel dopust, da bi obiskal poredno gospodično v Južnem Walesu. Res je našel njeno hišo, bil je pa precej presenečen, ko je v lastnici srečal častito, s volaso matrono, ki ga je zagotavljala, da je ona gospodična Gibbonova. Ves v zadregi je potegnil Johnson listek iz žepa in tedai se je miss Gibbonova na glas zasme-jala. »Prihajate trideset let prepozno,« je dejala. »Ta listek sem napisala pred tridesetimi leti in ker ni bilo odziva, sem ostala samica«. Johnson se je malo čudil prepečencu, ki se je držal toliko let, malo pa tudi svoji smolL Stara dama pa je vzela zgodbo z vesele strani in je Johnsona povabila, naj ostane nekoliko dni nje-gost. Pri tej pril ki se je seznanil z njeno 23-letno nečakinjo — in se je z njo poročil. Veliko pozornost so zbudili pred nekoliko leti v listih veliki oglasi nekega našega Tojaka milijonarja, ki se je hotel poročiti z najlepšo rjavko naše domovine. Prejel je več tisoč ponudb in vse je bilo radovedno, katero si bo izbral Toda milijonar ni prišel več do tega. da bi ta pisma prebral, kajti med tem se je bil zagledal v neko — plavolasko in jo je že po treh dneh vzel za ženo... še nadalje kot služkinja v njegovi hiši. Otro ka je arhitekt adoptiral - pripovedoval je povsod, da je otrok sin neke njegove oddaljene sorodnice, da je ostal brez matere in ga je zato vzel k sebi. Tako so živeli 28 let v isti hiši, oče. mati in sui ki ni nikoli zvedel, da je služkinja, ki ga je vzgajala in ljub la, njegova mati. Tedaj je arhitekt umrl in ko so odprli njegovo oporoko, so s presenečenjem zvedeli, da je zapustil tri četrtine svojega Imetja svoji gospodinji in četrt no svojemu sinu, med tem ko ni ostal'm sorodnikom ničesar zapustil. Zavoljo tega je prišlo do sporov in sorodniki so vložili tožbo, da bi se oporoka razveljavila. To je Marijo Jancsojevo malo zanimalo — toda proti njej se je postavil tudi nje lastni sin. k: ni mogel razumeti, da mu je oče zapustil samo četrtino imetja, gospodinji pa tri četrtine. Obdolž 1 jo je, da je njegovega očeta med boleznijo s svojim vplivom pregovorila za takšno oporoko. Tudi sedaj je mati molčala. Mlademu možu ni hotela izdati, da je sin služkinje. Odločila se je. da si vzame življenje in se žrtvuje za sina, ki se mu ni upala že leta dati poljub in ki je bila nanj le na skrivaj ponosna, šele v poslov lnem pismu, ki so ga našli pri njej in ki je bilo naslovljeno nanj, je odkrila svojo skrivnost. Tedaj se je vsa stvar preobrnila. Mladi mož je pohitel, čim je prejel pismo, v bolnišnico in prosil mater odpuščanja. Dal jo je prepeljati v nek: sanatorij. Sedaj je Marija Jancsojeva že izven nevarnosti. In ko bo popolnoma zdrava, se bo vrnila k svojemu sinu, ki bo v^lja! .«edaj tudi javno za njenega sina. Iz dežele večne pomladi »Pepček, imenuj mi dve stvari, ki sta bili ored sto leti neznani ljudem«. Gospod učitelj, to sva vi in jaz...« .(»Rte et Rac«) Po pomoti v radiu izgubil milijon Žrtev površnosti pri radiu in lastne prenagljenosti V rajski Kaliforniji se Se zdaj kopajo ln lepotice se razkazujejo v kopalnih oblekah Neki rokodelec v Nantesu po imenu Albert Grts Je pri zadnjem žrebanju francoske državne loterije poslušal rezultate v radiu. Kupil si je bdi srečko št. 642.457, a ko je bilo napovedi konec, je ugotovil, da so se gradovi ki jih je gradil v oblakih za primer, da bi zadel glavni dobitek, milijon frankov, zrušili. Napovedovalec njegove številke ni bil omenil. Resig-nirano si je dejal, da bo imel morda kdaj drugič priliko. Raztrgal je srečko in jo vrgel v peč... Ko je pa naslednji dan vzel :ist v roke, je bil deležen velikega presenečenja: baš njegova srečka je bila zadela glavni do- bitek. V radiu jc bila napoved pač netočna. Zamam bo mož sedaj poskušal priti spet do kosov raztrgane srečke: spremenili so se bili v dim. Upal pa je, da bo na drug način prišel do svojega m lijo-na. Stekel je k prodajalcu, kjer je bil srečko kupil in si jt dal od njega podpisati svečano izjavo, da je srečko s to številko v resnici kupil pri njem. Ko pa je prišel s to izjavo k uradu loterije, so mu povedali da izplačujejo dobitke le po predložitvi srečk, drugi papirji ne veljajo. Tako je šel Gris tik mimo svoje sreče in jo Je malo po krivdi radia, malo pa zavoljo svoje prenagljenosti Izgubil. Tri In tridesetkrat poročena Uspešna ženitvena sleparka V starosti 48 let je umrla v neki new-yorški bolnišnici neka Adrie.ine McSlea-nova, ki je bila znana skoraj vsem policijskim oblastem na svetu — in sicer kot najbolj uspešna ženitvena sleparka. Za seboj je imela kaj pustolovsko življenje Ze ko ji je bilo 14 let, je ušla z doma in se priključila potujočemu cirkusu. Več let je potovala v stanovanjskem vozu skozi Zedinjene države, dokler ni prišla do varieteja kjer je požela zlasti zavoljo svoje izredne lepote nekoliko uspehov V tem času se je seznanila z nju-jorškim milijonarjem McSleanom, s katerim se je po kratkem znanstvu poročila. Toda njiju sreča ni trajala dolgo Adrien-ne. ki se je rodila kot pustolovka in ki ni sovražila ničesar bolj od spon ^meščanskega« življenja, je svojemu možu ponoči ušla Spet je ušla k variet^ju, toda življenje z milijonarjem, ki je lahko ustregel vsaki njeni želji, jo je bilo zelo razvadilo. Majhni dohodki njenega poklica ji niso več zadostovali Tako je začela potovati po svetu kot pustolovka Ko ji je denarja zmanjkalo, je sklenila kovati kaoital iz edinega, kar je imela: iz svoje lepote. V vseh mestih je iskala poznanstev z bogatimi možmi. Ce je opazila, da ji je ! prišla zlata ribica že v mrežo, je igrala j »dostojno ženo« in je spravila moža vedno ' do tega, da se je z njo zaročil Potem ji je bilo lahko ukrasti iz stanovanja svojega »zaročenca« lišp in denar. Tako se je v letih več stokrat zaročila ni nič manj nego 33krat poročila. Ker je uporabljala vedno neprave listine, policiji nikoli ni uspelo, da bi jo prijela. Ko so ji postala v Ameriki tla prevroča, je šla poskušat svojo srečo v Evropo. sV nekoliko mestih starega sveta ji je bilo že uspelo nekaj »zaslužiti«, ko jo je v Bruslju končno pričakala usoda Seznanila se je bila z imovitim gospodom, s katerim se je hotela poročiti Smola pa je hotela, da je bil med znanci njenega »zaročenca« mož, s katerim se je bila nekoliko let prej »poročila«. Prijeli so jo in postavili pred sodnike. Njena afera je zbudila po svetu veliko pozornost. Tri leta je prebila v ječi. potem so jo napodili. Vrnila se je v Ameriko, kjer je sedaj umrla. Kentski vojvoda — guverner Avstralije Mornariška kariera od kadeta do viceadmirala in dalje Avstralsko prebivalstvo je z velikim navdušenjem pozdravilo imenovanje Kent-skega vojvode, najmlajšega brata angleškega kralja Jurija VI., za generalnega guvernerja v svoj1 deželi. Avstralski dnevnik »Sydney Sund« imenuje to imenovanje največji poklon, ki ga je mogel izkazati angleški suveren avstralskemu prebivalstvu. Princ Jurij, kakor se imenuje Kentski vojvoda v zasebnem življenju, spada mej najbolj popularne prince britskega imperija in je začel svojo kariero kot mornar. Stopil je v mornarico kot gojenec mornariške šole v Dartmouthu, kjer je bil 1. 1921. imenovan za pomorskega kadeta. V mornarici je ostal do leta 1929. in je služboval na ladji »Durban« kot tolmač za Domače, slovensko milo je prav odlično, se bogato peni in dolgo traja. — Zato uporabljate vedno HUBERTUS terpentlnovo ali navadno milo. Druge napovedi potresov Poročali smo, da je znani italijanski seizmolog prof. Bendandi za sredino tega meseca, oziroma točno za 16. ali 17. t. m. na podlagi astroloških kombinacij napovedal za Turkestan in ba'kanske dežele nove potrese. Do zdaj ni bilo hudega, morda pa se je g. profesor malo zmotil, kajti sedaj nastopata dva nemška profesorja, Gautsch in Goschl, ki na podlagi svoje »kozmične vremenske teorije« napovedujeta kritične vremenske in potresne dogodke za čas od 20. do 24. t m. To spravljata v zvezo s »spodnjo ko-njunkcijo« Venere, pri nas nevidnim sončnim mrkom 21. in 22. t. m. ter s prehodom Merkurja 24. t. m. skozi »Jupitrov vodilni žarek«. Pričakovati je močnejših padavin, bržkone s snegom. K temu je treba povedati, da na zemeljski obli vsak trenutek nekje sneži ali pa se trese. Takšne napovedi so torej zelo relativne. Na primeru prof. Bendandija, ki je določnejši bo bo'je razvidno, koliko so vredne napovedi na astrološki podlagi. LJUBEZEN IN JEZA Ljubezen brez jeze je kakor dovršena lepota — trajno je ne vzdržiš. Kadar se prične moški jeziti, tedaj ne ljubi več. če se ženska jezi, tedaj je pričela ljubiti če se moški preneha jeziti, tedaj je že davno poročen, če se ženska preneha jeziti, pomeni to, da ima drugega. Jeza mora ven, drugače se razvije v žalost. Iz jeze se lahxo razvije bes, toda nikoli ne brezbrižnost. Najlepša jeza je brez haska, če se potem ne moreš p< bo ta ti So sicer jeze brez ljubezni, ni pa ljubezni brez jeze. Nepošteni davkarji V rumunski davčni upravi so nedavno odkrili, da so davčni uradniki pri davčnih ekspoziturah v krajih Berliste in Milove-ni zagrešili velike poneverbe. Država je oškodovana za 600 tisoč lejev. Tudi v Or-šovi so dognali, da manjka v blagajni nad 100 tisoč lejev. francoski jezik, pozneje pa se je dvigal od stopnje do stopnje in je dosegel končno čin viceadmirala. Kariero je moral naposled prek niti zaradi očetove bolezni. Tedanji min. predsednik Stanley Bald-win je določil, da mora princ prakticirati tudi v državni administraciji. Zaradi tega je začel princ Jur j službo kot tretji tajnik v zunanjem ministrstvu. Tam pa je ostal malo časa. Premestili so ga kmalu v notranje ministrstvo, in sicer v oddelek za industrijo. Imel je dolžnost obiskovati tvornice, kar je izvrševal z velikem veseljem skoro vedno nenajavljen. V tej dobi je princ Jurij tudi mnogo potoval L. 1927 in 1929 je s svojim bratom, poznejšim kraljem Edvardom VIII.. obiskal Kanado in Južno Ameriko, 1. 1934. pa je obiskal Južno Afriko. Pozneje je bilo določeno, da obišče še Avstralijo Ln Novo Zelandijo, toda zaradi rodbinskih zaprek je to potovanje izostalo. Kentski vojvoda se zanima tudi za šport in umetnost. Najbolj je izurjen v avtomobilizmu in rad vozi z veliko brzino. Z vojvodo Win<}sorskim ga druži veselje do lova in poletov po zraku. Rad pa obiskuje tudi kino, pleše in posluša muziko, igra pa tudi sam na klavir. MNOGO PRIHRANITE če kupujete kvalitetno blago za zimske suknje, plašče in obleke pri tvrdki DRAGO S C H W A B LJUBLJANA, ALEKSANDROVA 7. Izgotovljene zimske suknje, obleke i. t. d. vedno v zalogi. Moderni kroji! Lastni izdelki! ANEKDOTE Voltaire je bil napram žienslcam zelo vljuden in nekoč je v družbi trdil, da nI še nikoli srečal grde ženske. Neka dama. ki je imela potlačen nos, a je to svojo napako nosila s precej humorja in poguma, se je obrnila do njega in mu dejala: *Nu, potem poglejte mene in priznati boste morali, da sem grda.c »Spoštovana gospa.« je dejal veliki za-smehljivec, »vi ste, kakor vse ženske, angel, in ker so angeli z neba padli k nam, ste imeli posebno smolo, da ste padli pač baš na nos.« Znani internist Frerichs je bil v nekem primeru diagnosticiral ehinokoka v jetrih. Pacient je umrl in sekcija je pokazala, da gre za pljučnico. Tedaj je neki preglasni študent zašepetal svojemu 9osedu: »To je pa lep ehinckokus!« Frerichs je to slišal, ustavil dliktat sekcijsHkega protokola, pogledal mladega kritika ostro v obraz ln dejal: »če se more nekdo izmed nas tako zmotiti, potem si lahko predstavljate, kakšne neumnosti boste nekoč delali vi!« VSAK DAN ENA Bližje prijatelji, le bližje. . . Sl'Sal sem, da ste zvonili!« .(»Ric et Roc«), „JUT10VA" POSVETOVALNICA Davčna F. K. — RL Iz Inozemstva dobivate rento, za katero Vas je davčna uprava obremenila z rentnino. Mnenja sle, da ta obremenitev ni osnovana na zakonu. Ali je Vaše tolmačenje predpisov pravilno? Kakor se vzame! Na obresti in rente ki jih kdo dobiva iz inozemstva, rentnine samo takrat ni plačevati, kadar davčni zavezanec dokaže, da plačuje na te obresti ln rente neposredni davek v inozemstvu. — L- M. — Lj. S svojim obi-atom ste lani •;ca nefkaj mesecev prenehali ter preostanek obrata javili davčni upravi radi odpisa ustreznega deia pridobnine. Davčna uprava pa Vaše prijave ni upoštevala. Ali je davčna uprava pravilno postopala? — Odpis pridobnine se more izvršiti radi prenehanja oorata samo tedaj, kadar stranka predloži davčni upravi prijavo o prenehanju obrata s prošnjo za odpis pridobnine, če je pridobnini zavezano poslovanje popolnoma in trajno prenehalo. Trajno pa preneha poslovanje samo tedaj, če se delo svojih pravic zaradi odpusta Iz službe. — Opom njajte Vašega službodajalca, da naj v gotovem roku Izvrši svoje obveznosti in Vam izplača vse, kar Vam pripada v smislu Vajine pogodbe ai tudi po zakonu. Ako bi se pozivni ne odzval boste morali pri pristojnem sreskem sodišču vložiti zoper njega tožbo in s tožbo zahtevati dajatve, ki Vam pripadajo, oziroma njih nadomestek v denarju. Vaše razmerje bo treba presojati po določilih obrtnega zakona. Opozarjamo Vas le, da Vam pripada poleg dajatev, dogovorjenih s službodajalcem raz ven v denarju, pravica na plačo tekom 10 tednov, ako ste bili zaradi bolezni spre-čeni vršiti Vašo službo, ker je Vaše službeno razmerje trajalo že več kot 15 let. V tem času Vam je Vaš službodajalec smel odpovedati služlo, toda le na tri mesece i še to s potekom vsakega koledarskega četrtletja. Vaša odpoved je po zakonu torej veljavna šele s 30. 6. 1936 nikakor pa ne žc s 30. 3. 1936. ker Vam je bila služba odpovedana dne 26. 2. 1936. Za vso navedeno dobo morete zahtevati redno plačo. ne ustavi samo za nekaj časa ln prehodno. J Poleg plače za navedeno dobo boste mogli temveč dokončno v tem smislu, da davčni zavezanec nima subjektivne namere obrat v doglednem času vnovič nadaljevati. Zato davčni zavezanec, ki v teku leta preneha poslovati in zahteva na podstavi svoje odjave obrata odpis pridobnine nima pravice do takega odpisa, če prestanka obrata ni prijavi] davčni upravi in pristojnemu občnemu upravnemu oblastvu (sreskemu na-čelstvu) — razen če 3e iz vseh okoliščin vidi, da davčni zavezanec nima namere nadaljevati obrata in da je opustil odjavo obrata sreskemu načelstvu zaradi posebnega, opravičljivega razloga. Praksa davčn h uprav, da s«5 pridobnina odpiše, kadar davčni zavezanec preneha obratovati za dalj ko za šest mesecev, čeprav očividno nima namere trajno ustaviti poslovanje ni pravilna. Za odpis pridobnine namreč ni odločilno razdobje, za katero se poslovanje ustavi marveč namera davčnega zavezanca, da obrat ustavi trajno — I. S. — F. Dve službi imate, pa ne veste, kateri delodajalec Vam mora priznati zakonski odbitek. — Osebe, ki so v dveh ali več službah, se obdavčujejo tako, da se jim pn onem s!učbenem razmerju pri katerem Imajo večje dohodke, priznava tudi odbitek. Od dohodkov iz službenega razmerja z manjš ml prejemki se jim ne more priznati noben odbitek. — A. C. — K. Vprašujete nas, pri kolikšnih službenih prejemkih sme finančna uprava nalagati nr. u->lužbenski davek samoupravne dokiade. — Zakon določa, da se na davek ra dohodek od nesamostalnega dela ne smejo naiagati nobene samoupravne dokiade do 4000.— din mesečnega ali 960.— o«ta * m obilo otnimivecB oran p .lohitf v tedniku 1» radio. ete"a«»sč«> tn filu «NAS V Al t 1. tubi turni Kn«fl»eva tU. 5 Nedelja, 20 novembra. Ljfbljana S: Vesel nede -ski pezdrav (plošče). — 815: Prenos iz franč. cerkve -8 45- Verski govor (dr. V. Faidi"«). — 9: Nanovedi f.-^čPa. — 915- Radijski gT-pniel _ io- Ps*'<3ki orkester — 11: So!*s-ične točke lalike gte-be (plnfe). — 11.15. Predavanje ob 70 letnici grafične organizacije (e D K-Pem). — 1130: Pfi-?ki n orkestralni koncert društva »Gr^fke« - 13- Ninovedi - 13 20 Opprni s^evi ob spremilev?nju klaVrja (g. Jože Go-tič in nrof M L'pov8ek) - 14: Plošče po žel j? h — 17: Kmet. ura Za^on o nridelku in njegova praktična up^nbn (inž Poldan Pfhcsr). 1"'0 Ve<=ei sno-re-*: SVv^hiiejo: °dč Zunarova g Stanko Avgirst in Padi^ki orkp^er. — 19- NapnvMi noročMa. — 19 30: Nar ura: Pesrn naših žuže-mb-rč-nov (g. V Pir-nat 1 _ 19.50: TCov-irskl koncert: Pesmi raznih dob in narodov (prof. Pavel Sivlc) _ 20 30: K~neert s sodelovanjem er° Nade TTve orof M. Linwška in Radii-kega orkestra." — 22: Napoved! ln poročila. — 2215: Lahkih nog naokrog (plošče) 8fo"r3(i 1730- Orkester in plošče. — 20- Narodne pesmi in nle?i — 21: Lahka godba in nles. — Zagreb 20: Tambur»ši — 21: Lfhka in plesna muzika. — Pra«»* 20.10: Orkestralni koncert — Varšava 21.90- Zabaven snered. — 29.20: Ples — Sofi«a 18- Lahka glasba. — 20: Petje — 20..V5: Lahka in operetna muzika — Dunaj 12: Orkester — 15 50: Komorna elas-ba — 19: Mrški zbor — 20.10: Operetni večer. — 22.45: L«hka glarba — Berlin 19 20- VoKška godba. — 20.10: Ro-manfčna trla«ba — 22 30- 0-k-s*er — Mttrchen 19: Vrlina — 2010- Operni C-cr — 22.30: Lflhka rlafba. — P«rlz 19.30- Klavir. — 21.30: Zvočna igra. — 23.45: Plašče ln plesi. Ponedeljek 21. novembra L Hibi ja na 12: Zvezde in zvezdniki (plo-§če)* — 12 45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Op^ldan^kl koncert Radijskega orkestra — 14: Napovedi. — 18: Zdravniška ura: želodčne bcleznl (dr. Božena Zajc-Lavričeva). — 18.20: Nekaj hrvaških pesmic (plošče). — 18.40: Ob 100 letnici Avgusta šenoe (prof. Fr. Vodnik). _ 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: O potrebi tovarne avtomobilov v Jugoslaviji. — 19.50: Zanimivosti. — 20: Nekaj zborov (plošče). — 20.30: Koncert flavte in Radrjskega orkestra. — 22: Napovedi. poročila. — 22.15: Koncert Radijske sra orkestra. Beograd 16-45: Orkester balalajk. — 17 05: Zborovsko petje — 17-35- Narodne pesmi. — 20: Narodni napevi in plesi. — 22.15: Godba za ples. — Zagreb 17.15: Petje. — 18: Pesmi s harmoniko. — 20: Prenoe opere J* _ _ Praga 19.30: Lalrka glasba. — 20.10: Operni večer. — 22. Lahka in plesna muzika. — Varšava 21.10: Pesmi. — 22: Zgodovina fantazije. — Sofija 17-30: Jz zvočnih filmov. — 18.15: Lahka godba.— 19: Petje. — 19.30: Beethovnov koncert. — 20.55: Nadaljevanje koncerta. — 22: Lahka. In plesna muzika. — Dunaj 12: Orkestralni koncert. — 15-30: Valčkova ura. — 16: Orkester. — 18.10: Musorg-skijeve »Slike z razstave«. — 20.10: Moravske slike. — 21: Ljudska igra. — 22.30: Orkestralni koncert. — 23.30: Pester glasbeni spored. — Berlin 18: Glasovi puste. — 20.10: Pester glasbeni večer. — 22 30: Nočni koncert. — Mttnchen 19.15: Koncert po željah. — 20.10: Nemški plesi. — 21.30: Madžarske pesmi. — 22.20: Operni odlomki s plošč. — P®riz 19.30: Lahka glasba — 20.30: Klavirski koncert. — 20.40: Radijske fantazije. — 20.55: Plošče. — 21.45: Beethovnova opera »Fideiio«. — Rim 17-15: Plesna muzika. — 21: Variete. — 22: Orkestralni koncert. — 2315: Plesna muzika. TOrefc, 22. novembra Ljubljana 11: šolska ura: Rudarski otroci iz Srbije v Sloveniji (gdč. Jul'ja šušteršič. — 12: Naši pevci, naše pevke (plošče). — 12.15: Poročila. — 13: Napovedi — 13 20: šramel ^škrjanček« — 14: Napovedi. — 18: Koncert Radijskega orkestra. — 1840: Psihološki problem malega naroda, (prof. dr. Fr. Veber). — 19: Napovedi poročila. — 19.30: Nac. ura: D jura Jakšič kot slikar — 19.50: Vesela kronika — 20: Dvofak: Slovenska rapsodija (plošče). — 20.20: Fr. Ropenfeld: Lo-renzo Medici, drama 'izvajajo člani Nar. gled v Ljubljani). - 21: Cimnrmanov kvartet. — 22: Napovedi, poročna — 2215: Koncert Radijskega orkestra. B "Ograd 16-45 Narod ni napevi. — Orkestralni koncert. — 18.15: V plesnem koraku. — 20: Narodne pesmi. — 20 30: Komorne skladbe — 2145: Plošče. — 22.20 Godba za ples. — Zagreb 17-15: Orkestralni koncert. — 20- Komorne skladbe. —21 Godalni orkester. — 22 20: Ples. Praga 19 30: Lahka eodba. — 2010- Koncert orkestra in pevcev — 22: Plošče. — Sofija 17.30: Vojaška godba — 18 30: Lahka glasba. — 19 30- Beethovnove sonate. — 20- Petje. — 22: Lahka ln p'es-na muzika. — Dunaj 12: Mali orkester. — 16: Popoldanski koncert. — 18.15 Kmečke pesmi — 20.10 Orkestralni koncert — 21.15- Dunajska rm^ka. — 22 30: Koncert za zabavo — Berlin 19: Operne melodije s plošč _ 20.10: Prenos z Dunaja. — 21 Glasba naše dobe. — 22.30: Nočni koncert — Miinchen 19.15: Pester koncerte! spored. — 2010: Vesele In žalostne. — 2220- Plesng muzika. — Pariz 19 05- Klavirske skladbe. — 1930- Mešan glasbeni program. — 20 30: Petje. — 21 30 Francoski šlagerjl. — 23.45: Plošče. Križanka št. 53 Besede pome ijo: Vodoravno: 1. kratica za češkoslovaško telovadno organizacijo, 4. kitajski duhovnik, 8. kamen, ki se rabi v zdravilstvu (halogenid), 10. postava, 12. znak za kemično prvino, 13. kri (srhr.), 14. kitajsko božanstvo, 15. os. zaimek, 16. reka v Rusiji, 18. pisemska kratica, 19. podnebje (srhr.), 21. glagol premikanja. 23. nared-ba. 25. os. zaimek, 27. domnevna nesmrtnost duše pri starih Slovanih, 28. kozmlč-ni poiav, 30. francoska nikalnica, 32. svetovni prvak na dolge proge v teku, 34. reka v Italiji. 36. kratica za športni klub, 37. športna kratica, 38. da (češkoalov.), 39. vrtna hišica, 40. predlog, 41. izumitelj žarnice, 43. pozornica, v kateri «o se borili gladiatorji, 44. rimski cesar, znan zločinec, 45. lirska pesem. Navpično: 2. severnjaško krstno ime. 8. ura (srhr.), 4. kratica za denar evropske države. 5. znak za kemično prvino, 6. najvišje atensko sodišče, 7. roparji-vojakl v nekdanji Vojni Krajini, 9. veliki ruski pisatelj (umrl 1837), 11. rastlinski izrastek, 12. kitajska dinastija, 16. pijača starih Slovanov, 17. japonski plavač, 19. alkaloid, 20. Hunom soroden narod, 22. svetopisemska oseba (narobe), 24. kazalni zaimek (srhr.), 26. najnižji (lat.), 28. ruski polarni raziskovalec, 29. obokani hodniki, 31. namera 33. Inicialke imena znanega slovenskega pesnika (umrl 1901), 35. oc. zaimek, 37. števnik, 39. udor, 41. oseba iz opere »Ero z onega sveta«. 42. star vez-nik, 43 kem. znak za žlahtni plin. Rešitev križanke St. §2 Vodoravno: 1. Jakopič, 6. nos 7. gol, 9. ob, 10. mat, 12. pa, 13. Jakac. lft! Adam, 16. meso, 17. Dumas 19. ar, 2L tor, 22. Si, 23. Noč, 25. Zec. 26. Govekar. Navpično: 1. Job, 2. as, 3. Odak, 4. Ig, 5. Cop. 6. Novačan. 8. Lajovic, 10. mamut, 11. Tamar, 13. jad. 14. ces, 18. moje, 20. rog, 22. ser, 24. čo, 25^ za. ZALETEL SE JE ~ " »Kdo pa je tisiole staro strašilo?* »Moja žena* »Oprostite mi. zmotil sem se* »Ne vi, — ampak jaz ko sem Jo vzel^ =c* > JUTRO« it STOl 14 N«ddja, SO. XL1988. XI. — in zadnje jesensko — Mo v ligi Hašk na naših tleh Ljubljana ima danes odličnega ln nevarnega tekmeca V Beogradu dvojni spored, v Splitu dogodek dneva JedlnStvo-£paila. Stara nasprotnika la prvenstvenih takem ▼ Beograjskem pod-savezu se bosta danes pomerila v ligi Jedlnetvo fena v tej družbi že več rutine io je ▼ letošnji konkurenci izvedlo že nekaj senzacionalnih podvigov. Sparta je trenutno na zadnjem mestu in jI po vpogledu v tablico tudi današnja tekma ne bo pomagala kvišku. Res pa je, da je zmožna vsega! HaJduK-JugOsmvlja. TO bo najzanimivejše srečanje današnje nedelje. Jugoslavija bo v vsakem primeru zadržala svoje drugo mesto as BSKotn. toda za pomladansko sezono bi bilo zanjo v veliko korist, č« U prinesla iz Splita obe točki. Hajduk je v zadnjih tekmah stalno dobival le bo pred svojim občinstvom zelo nevaren tudi m Beograjske rdeče. 8»vtja-Ba»k. Obe moštvi ee bosta borili le za boljše mesto v sredini tabele. Bask je precej oslabljen zaradi odsotnosti Ttr-naniča in Tomaševiča m tudi danes naj-brže ne bo mogel pokazati svoje prave forme. Slavija je od tekme do tekme nevarnejša ln skoraj lahko pričakujemo, da bodo lz Sarajeva poročali — o dveh točkah za domače. Qr"djan»"l (8)-Gradjan»kl (Z). »Pur-gerjl«, ki se leto« ne morejo ponašati • posebno srečo na tujih Igriščih, imajo dane« v gostih mladega soimenjaka iz Skop-lja Olede izida te tekme nI nihče v skrbeh, vprašanje je le, ali bo mogel Grad-JanSkl za svojo razliko golov nabrati toliko. kolikor Je tega dobil Hašk. Skopljan-d ao v Slaku ves teden nabirali moči za današnjo tekmo, toda malo Je verjetno, da M mogli — Gradjanskemu škodovati.' Kakor smo rekli .sprememb in senzacij zadnje jesensko koOo v ligi ne more prinesti velikih. Za nas bi bilo pa najbolj veselo, če bi se Ljubljani posrečilo kaj s Haškeni .slabo bi pa tudi ne bilo, če bi Jedinstvo kar se da krepko pritisnilo Spar to na zadnje mesto. Drevi bomo Imeli jesenskega prvaka in morda tudi — kaj novega na zadnjih mestih v tabeli. Jutri b% bo odigralo zadnje kolo akega prvenstva v ligi, XI. po vrstnem redu. Tudi ta dan bo nekaj zanimivih srečanj, toda kakor kaže vse. se vrstni red v tabeli ne bo več mnogo spreminjal. Mo-itva v »zlati« sredini bi utegnila izmenjati mesta toda na vrhu ln na dnu bo ostalo bržkone vse pri starem. Samo SK Ljubljana bi lahko s presenečenjem proti Hašku mnogo pridobila na terenu ... Ljubljana v borbi z državnim prvakom Tekma se začne ob 14., predtekma (Dask—Ljubljana B) ob 12.30 Današnja tekma za belo zel ene nI lahka, toda tudi Hašk gleda precej a skrbjo nanjo. Tekme proti Ljubljani na ljubljanskem terenu za HaAkovce nikoli niso bile Igrača. To Je znano vsem zagrebškim klubom. ki so se zelo često vračali razočarani iz LJubljane čeprav ta tekma na oko nI posebno težavna, smatrajo Haškov-d vendarle, da bodo mogli zmagati samo b skrajnimi napori. Zato se Je Hašk odločil, da bo poslal v Ljubljano svojo najmočnejšo emafštorieo, prav tako, s kakršno Je nedeljo prej Igral proti BSK-a ln «1 v Beogradu samem Izvojeval nadvse častni neodločeni rezultat. Tekmo bo sodi] beograjski sodnik Vara Štefanovi 6. Štiri moštva sta igrišču BSK V Beogradu bodo imeli danes spet dve tekmi obe na igrišču BSKa, toda spored ne bo niti od daleč tako zanimiv kakor Je bdi preteklo nedeljo. BSK bo z lahkoto obračunal s Slavijo Iz Varaždina ki mora na tuje igrišče tn še pred tako močnega nasprotnika. Va-raždinci so sicer v Sarajevu lepo zagodli v svojo korist, toda Slavija kajpa ni — BSK ln Beograd ni Sarajevo. »Plavi« bodo najbrže to pot le še popravili svoj lepi količnik. Kdo bo prvak LNP? V L podsaveznem razredu bo danes 8 tekem za prven- stveni naslov Današnji spored prvenstvenih tekem LNP Je naslednji: L RAZRED: V LJUBLJANI: Reka—Bratstvo ob 10.15 na lgr. Reke, Hermes—Svoboda ob 10.13 na lgr. Hermesa, Jadran—Mars ob'10.30 na lgr. Jadrana; na JESENICAH: Kovinar—Kranj ob 14.15 na lgr. Kovinarja; v MARIBORU: Slavija—Maribor ob 14.30 na lgr. železničarja, Rapld—CSK ob 14.30 na lgr. Rapida; v MURSKI SOBOTI: Mura—železničar ob 14. na domačem igrišču; |V CELJU: Olimp—Celje ob 14. na lgr. Olimpa (19 min. prvenstvene ln 71 minut prijateljske). JUNIORJI (rezerve): T LJUBLJANI: Reka—Mars Jun. ob 9. na lgr. Reke, Hermes—LJubljana Jun. ob 9. na lgr. Hermesa, Jadran—Svoboda jun. ob 9.15 na lgr. Jadrana, Korotan—Moste Jun. ob 10.30 na lgr. Korotana ln v MARIBORU: Slavija—Maribor rez. ob 13. na lgr. železničarja. V HRASTNIKU bosta igrala prav tako za prvenstvo Hrastnik ln Borut lz Gotovelj. Občni zbor JPS Zagreb. 19. novembra Danes popoldne se je v Delavski zbornici začel redni občni zbor Jugosloven&kega plavalnega saveza. Po lepem pozdravnem nagovoru predsednika Bartoleja so bile z zbora odposlane številne pozdravne brzojavke, med njimi predvsem pokroviteljici saveza Nj. Vel. kraljici Mariji, ministru za telesno vzgojo in predsedniku SSS dr. Hadžiju. Na občnem zboru je od 27 plavalnih klubov v državi zastopanih 23, med njimi ljubljanska Ilirija po gg. Betettu ln dr. Skabernetu, Kamnik po g. Stergarju. Planina po g. Zobru, LPP pa po g. Kramar-Siču. Poročila posameznih saveznih funkcionarjev niso bila čitana, ker so delegati vsa prej prejeli v tiskani obliki Zato ee Je takoj začela razprava o njih, ki je trajala vse popoldne. Občni zbor se bo nadaljeval jutri zjutraj in bo najbrže do poldneva zaključen. Na dnevnem redu so razen običajnih točk še razne pritožbe ln nekateri posebni predlogi, med njimi najpomembnejši predlog za spremembo načina Izvedbe državnega prvenstva športna društva 3. smučarji, 4. neverifl-ciranl atleti do 1. 1917, 5. neverlficirani atleti L 1917, 1918, 1919, 6. neverlficirani atleti L 1920, 1921, 1922, 7. juniorjl 1. 1923, 1924, 1925, 8. juniorjl 1. 1920, 1921, 1922, 9. seniorjl še neplasirani na progah preko 800 m ln 10. seniorji že plasirani na progah preko 800 m. — Atleti, rojeni leta 1920 ln mlajši ne morejo tekmovati na daljši progi Tekmovanje se vrši po pravilih in pravilnikih JLAS. Pravico nastopa imajo vsi verificirani ln neverdflclrani atleti, kakor tudi oni, ki Imajo zabrano nastopa zaradi prehoda ali kazni, člani klubov JLAS ln včlanjenih klubov v IAAF, kakor tudi klubov, ki niso člani JLAS. Prijave s priloženo prljavnino: din 5 za neverificlrane atlete, din 20 za verificirane atlete — je treba poslati do 30. novembra ob 12. na naslov: Odbor Teka uedlnjenja, Tavčarjeva 1-m. Prijave brez priložene prijavnine ee ne sprejemajo. Naknadne prijave se sprejemajo še na dan tekmovanja eno uro pred startom v areni Narodnega doma. Nagrade: prvopla-siranl v vsaki kategoriji plaketo, drugi in tretji diplome. Razpis »Teka Zedlnjenja« na dan L decembra T Izvedbi ASK Prlmorja AflK Prlmorje v Ljubljani prlrecfl na dan 1. decembra t 1. propagandno lahko-atletsko tekmovanje po Ljubljani in preko Ljubljanskega gradu »Tek uedinjenja« ▼ proslavo 201etnlce državnega ln nacionalnega uedlnjenja. Tekmovanje »Tek uedlnjenja« bo leto« ob 11.30 dopoldne kot aportno-epomlnska proslava uedlnjenja Tekmovanj« m izvede po dveh različnih progah a »kupnim startom ln »kupnim ciljem pred Narodnim domom. Tekmovalne proge so naslednje: 1. prva proga (daljša): Aleksandrova Tyrševa, Tavčarjeva, Komenskega, Ree- IJera, Kopitarjeva, Krekov trg. ttudantov ska, Na Okopih, Grad. Pot na grad. Kar-lovftka. Pri voz, Prule, Trnovski pristan. Krakovski nasip, Cojzova, Emonska, Vegova Kongresni trg, Selenburgova ln Aleksandrova do Narodnega doma. Dolžina prog« Je okrog 5000 m. 2. draga proga (krajin) i Aleksandrova, Tyrteva, Tavčarjeva, Miklošičeva, Marijin trg, Stritarjeva. Mestni trg, Stari trg, Sv. Jakoba trg, Trubarjeva. Cojzova Emonska, Vegova, Kongresni trg, Selenburgova in Aleksandrova do Narodnega doma. Dolžina proge je okrog 2700 m. Tekmovalci a« delijo ▼ naslednj« kategorije: 1. vojska, 2. člani saveea Sokola kraljevin« Jugoslavije, ld niso verificirani za Nove akcije na obzorju U* 9 Pregled glavnih zunanjepolitičnih dogodkov preteklega tedna Sobota, 12. novembra: Češkoslovaška vlada sklene »klicati okrnjeni češkoslovaški parlament na prvo zasedanje po poslednjih teritorialnih okrni-tvah republike. V ospredju zanimanja češkoslovaške politične javnosti Je kandidatura za bodočega predsednika nove ČSR. Kot kandidat u navaja aedanjl zunanji minister Chvalkovsky. Med tem pa se vr-še pogajanja zastopnikov čeških strank z avtonomno slovaško vlado za novo ustavilo ureditev država Uradno poročilo lz Washlngtona napoveduje demaršo ameriške vlade v Berlinu zaradi preganjanja Židov. Po poročilih lz Berlina so Židje v rajhu popolnoma izločeni lz Javnega življenja. Za Rathov umor rizu morajo nemSkj židje plačati eno milijardo odškodnine, vsa zavarovalniška odškodnina radi poškodovanja židovskega Imetja ob priliki protižidovskih Izgredov pa zapade v korist države. Madžarski zunanji minister Kanya »e v posebni Izjavi zahvaljuje Jugoslaviji »za njeno korektno »tališče v teku nedavne krize«. Po poročilih s Daljnega vzhoda so Japonski uspehi na Južnem Kitajskem močno ogroženi; Kitajci obkoljujejo Kanton. Nedelja, 13. novembra: Francoski finančni minister Paul Rey-□aud govori o gospodarskem položaju Francije in se zavzema za podaljšanje delovnega časa, kajti le tako bo mogoče povečati francosko proizvodnjo. Češkoslovaške desničarske stranke: narodna liga, agrarci, obrtniki ln desno krilo čeških narodnih socialistov »e združijo v enotno narodno stranko, dočim se levo krilo bivše Beneševe stranke ln aoclalni demokrati združijo v drugo stranko, a šra-mekova češka ljudska stranka se še ne odloči. Pod predsedstvom senatorja dr. Ma-tušeka se ustanovi posebna komisija »za preiskavo vzrokov poslednje katastrofe«, katere ustanovitev Je predlagal 6sL poslanik » Parizu dr. Osusky. General Franco vedno bolj odločno zahteva priznanje pravic vojskujoče »e stranke, kar ebuja pred uveljavljenjem angleško-1 tali jonskega sporazuma posebno pozornost. Ponedeljek, 14. novembra: Francoska vlada Izda celo vrsto uredb za požlvljenje gospodarske delavnosti in saniranje državnih financ. Objavljenih je prvih 32 dekretov, ld Jih Je pripravil finančni minister Reynaud. Po posvetovanju Daladiera s Reynaudom se pričakuje še druga serija uredb, izdanih v okviru od parlamenta lzglasovanlh pooblastil. Med zastopniki čeSkih strank, osrednje vlade v Pragi in avtonomne slovaške vlade je dosežen popoln sporazum o novi ureditvi državnega življenja na avtonomni osnovi, in sicer tako, da pripadajo v pristojnost osrednje vlade samo zunanja politika, vojska In finance. Ameriški poslanik v Berlinu Je poklican v Washlngton. da poroča svoji vladi o nemškem židovskem vprašanju. Dasi v Berlinu demantirajo, da bi ta odpoklic pomenil prekinitev diplomatskih odnošajev med obema državama, ee vendar zdi malo verjetno, da bi se poslanik Wilson vrnil v Berlin pred razčiščenjem židovskega vprašanja v Nemčiji. Za predsednika Litve Je za dobo 7 let ponovno izvoljen dosedanji predsednik republike Smetona. Torek, 15. novembra: V Angliji proučujejo možnost naselitve Židov v nekaterih manj obljudenih predelih britanskega Imperija. USA bi bila baje pripravljena prevzeti 30 do 40 tisoč Židov. Tudi holandska vlada proučuje problem židovskega naseljevanja Rumunski kralj Karol prispe v spremstvu prestolonaslednika Mihaela v London, kjer mu je prirejen svečan sprejem. Izvedena Je rekonstrukcija madžarske vlade, ki Je z Izjemo štirih mest sestavljena tako kakor prejšnja Bolgarski min. predsednik KJuselvanov sestavi novo vlado, v kateri sta tudi dva poslanca sobranja To je šesta preosnovana KjuseIvanova vlada. Sreda, 18. novembra: Angleški poslanik v Rimu lord Perth ln Italijanski zunanji minister Ciano podpišeta izjavo o uveljavljenju angleško-lta-lijanskega »velikonočnega sporazuma« s dne 16. aprila tega leta. Istočasno Izroči angleški poslanik nove poverilnice, s katerimi Anglija priznava abeslnsko aneksljo. Angleškemu zgledu sledi tudi Francija. Ameriški poslanik v Berlinu Wllson ls» ročl v nemškem zunanjem ministrstvu protest proti poškodovanju premoženja ameriških Židov. Obisku rumunskega kralja Karola ▼ Angliji pripisujejo v vseh mednarodnih krogih velik pomen. Predmet njegovih londonskih razgovorov ni le okrepitev prijateljstva z Anglijo temveč širši problem jugovzhodne Evrope. Zanimanje zo ta obisk je tem večje, ker »o v Londonu zbrani tudi mnogi drugi vladarji. Četrtek, 17. novembra: Na prvi seji češkoslovaškega parlamenta po poslednjih dogodkih prečita general Byiwy viadno deklaracijo. Nova stranka, kateri se je dokončno pridružila tudi šramekova ljudska stranka, izda proglas, ▼ katerem napoveduje svoj program na osnovi tako zvane »avtoritativne demokracije«. V rvezl s uveljavljenjem anglefko-ttali-janskega sporazuma ki Je bilo T Italiji sprejeto s velikim zadoščenjem, se napoveduje bližnji obisk Italijanskega zunanjega ministra v Londonu. V zvezi c razgovori rumunskega kralja v Londonu pa Je za prihodnjo Jesen napovedan obisk angleškega kralja v Bukarešti Poročila lz Pariza pravijo, da priprav lja Daladier vlado močne roka Govori •• o načrtih za podaljšanje zakonodajne dobe sedanjega parlament« ln o predložitvi zahtev« o izglasovanju novih pooblastil vlar dl. Anglija ln USA podpišeta nor trgovinski sporazum. Večmeeečnl boji ob Ebru v Španiji M končajo s umikom republikancev na le*4 breg reke. Govori se spet o možnosti posredovanja za sklenitev premirja. Petek, 18. novembra: Rumunski kralj Karol odpotuje lz Londona v Bruselj. V Bruslju ostane najbrž dva dni, nakar odpotuje v Pariz na obisk k predsedniku francoske republike. Pred svojim povratkom v Bukarešto bo obiskal tudi Nemčijo. Razen važnega gospodarskega sporazuma je bilo v Londonu sklenjeno. da se poslaništvi obeh držav spremenita v veleposlaništvi. V evropskih listih se pomen londonskih razgovorov tolmači kot začetek nove angleške akcij« « Jugovzhodni Evropi. Mussolini ln Chamberlain Izmenjata brzojavki ob priliki uveljavljenja angleško-italijanskega sporazuma, Italijanska vlada pa uradno obvešča angleško vlado, da pristopa k pogodb! lz leta 1936 o kvalitativni omejitvi pomorskega oboroževanja Češkoslovaškemu parlamentu Je predložen ustavni zakon Podkarpatske Ukrajine po zgledu slovaškega ustavnega zakona. vlada p& predloži rakon o daljnosežnih pooblastilih predsedniku republike in Vladi. proti kateremu vlože slovaški zastopniki svoj veto. Dve lepi premieri pri šenf jaksbsaiiih Novo gledališko sezono so Sentjakobčani otvorlli z uprizoritvijo Kraigherjeve »Školjke«, ki Je v skrbni, resno zasnovani režiji Mirana Petroviča in ob sodelovanju najboljših članov antambia živo izpričala da je to delo, ki spada med najboljša v našem dramatskem slovstvu, brez dvoma še zmerom vredno vse pozornosti, aaj Je pisatelj zajel v njem našega človeka iz malega mesta v vsej živi resničnosti, ki nikoli ne mine. Miljeja in morale, ki Ju Kraigher obravnava v »Školjki«, nam skorajda ni treba podrobno obnavljati: prerez skozi sodoben meščanski dom, v katerem manjka iskrenosti ln ljubezni, a je zato v nJem toliko bolj navrhana mera lahkomiselnega lova za praznimi užitki ln sle. Ob Pepini, razvratni, razpuščeni ženi, se soprog, ki sam ni brez greha, razočara nad bratom, » katerim edinim ga je v džungli naturalističnega izživljanja in moralnega brez-redja Se družila čista, neskaljena vez, seže po revolverju in se vrže v smrt A strel Izzveni v prazno — z enim samim življenjskim obračunom ne moreš rešiti družbe pred propadom, ki vanj drvi. Kraigherjeva »Školjka« je še danes dokument našega dejanja ln nehanja, kakor j« bila v času svojega postanka. Igralci so se v resnici potrudili, da ao dali za uprizoritev najboljše lz sebe. Wrischer-Petrovčičeva je bila odlična Pe-pina. Košak prav tako dober Tonln ln Hanžifi Maks. Troje skrbno izdelanih kreacij so dali Gnidovec kot dr. Lubln. Mle-kuševa kot prijateljica Olga in Bučarjeva kot Strelovka Weber pa se je dostojno uveljavil kot dr. Podboj. Ljubezen ln požrtvovalnost, s katero so Sentjakobčani na-študirali dramo, zasluži toliko več priznanja ker so — pač po krivdi nerazumevanja našega občinstva — mogli s »Školjko« napolniti dvorano samo za dva skromna večera. Kljub vsemu so opravili pomembno delo: opozorili so naše Narodno gledališče, da bi se dalo v starejšem domačem repertoarju našlo še marsikatero delo, ki bi bilo vredno oživitve. »Školjka« J« brez dvoma med njimi. ★ V soboto zvečer so imeli Sentjakobčani premlero Golarjeve komedije »Vdova Rošlinka«. Večer Je bil posvečen stotemu nastopu gdč. Anice Grgurevičeve. Občinstvo je za to priliko pokazalo potrebno razumevanje in je dvorano v Mestnem domu napolnilo do zadnjega kotička. Mnogo je pri nas ljudi, ki ne morejo razumeti, da se človeška duša lahko navduši za kakšen vzvišen, čist cilj ln sodeč vsakega po sebi, smatrajo vsako takšno težnjo za seb čen pohlep. Kaj naj človek odgovori takim ljudem? Najboljši odgovor je delo in nadaljevanje poti. na katero Je Človek zašel, gnan po svojem ideala V, tem smislu je gdč. Grgurevičeva proslavila svoj stoti nastop. Je nadarjena, simpatična gospodična, ki prostovoljno prevzeto dolžnost pojmuje tako. kakor je treba. Za njo odrsko udejstvovanje ni samo »zabijanje« časa, igranje ne samo oddrdranje vloge. Za njo je igra nekaj več: vsako. Še tako majhno vlego skuša spraviti v sklad z značajem osebe, ki jo Ima prikazati V celotni predstavi »Vdove RoSlinke« m odraža zagon, s katerim so se Sentjskob-čani lotili svoje naioge. Naslovno vlogo Je podala ga. Bučarjeva Prikazovanja RoSlinke zahteva velike Igralske sposobnosti, da označi hitri prehod strasti, kjer se ljubezen, občutljivost ln razočaranje pojavljajo skoraj Istočasno. Zunanjost, glas ln igra ge. Bučarjeve povsem odgovarjajo značaju RoSlinke. Svojo Igro je spravila v sklad z razpoloženjem, kakor ga potek dejanja zahteva. Njeno hčerko Manlco Je podala Grgurevičeva krepko, naravno ln živahno. S svojim naravnim gibanjem, lepo izgo-varjavo in nemim spremljanjem igre Je pokazala mnogo igralskega čustva G. PlevelJ Je značaj Rožmanovega Janeza dobro pogodil. V vsaki kretnji se je videlo, da Je svojo vlogo dobro premislil ln obvladaL Izvrstno je pogodil obe glavni potezi svoj« vloge: čustvo ljubezni ln kmetlško neokret^ nos t. Posrečen tip mešetarja Balantača Je izoblikoval g. Evpper. Balantač spada v vrsto karakternih vlog. Te vloge ee pri amaterjih kaj rade preobrazijo v lzmal!čenje ln pretiravanje, česar pa pri g.Evpperu nismo opazili. Tudi drugi interpreti, tako Po-rentova v vlogi Tončke, Moser kot Gašper, Gornik kot JerneJec in mali Rado kot pastir Tin če, so se izborno včlenill v celoto. Neprekosljiv Je bil Moser! Kmečki zbor je svojo nalogo izborno rešil. Delo Je zrežirala ga Juvanova ki j« % scenični in režijski zamisli pokazala precej izvirnosti. Občinstvo se je izborno zabavalo in doživljalo z igralci kar najožji kontakt. Naše gledališče DRAMA Nedelja 20.: ob 15. Labodka. Izven. ob 20 Trideset sekund ljubezni. Izven, Ponedeljek, 21.: Brezov gaj. B. OPERA Nedelja 20.: ob 15 GejSa. Izven. Znižane cene, ob 20. Don Kihot. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 21.: Zaprto. 6ENTJ AKOBSKO GLEDALIŠČU Nedelja, 20. ob 20.15: Vdova Rošlinka MARIBORSKO GLEDALIŠČE NedeUa, 20. ob 15. Hudičev učenec. Znižane cene. Ob 20. Pokojnik. Znižane cene. Vzaiemna nosofilnica r. z z o. z. v Ljubi? ani — Miklošičeva cesta 7 poleg HOTELA UNIONa. — NUDI ZA VSE VLOGE POPOLNO VARNOST IN OBRESTUJE NOVE VLOGE PO 4% DO 5% PO DOGOVORU — ZAHTEVAJTE PROSPEKT. — NOVE VLOGE SO VSAK CAS RAZPOLOŽLJIVE. — POSLUJETE SE VARCEV\LNEGA KROŽKA. — POSOJILNICA DAJF KRATKOROČNA POSOJILA. ZAHVALA Ob smrti mojega srčno ljubljenega papana, gospoda ALOJZIJA PAULINA veter. Inšpektorja L dr. sem bila deležna toliko Iskrenega sočutja ln sožalj, da se ml ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti. Zato Izrekam tem potom vsem mojo srčno zahvalo. Najlepfle se zahvaljujem čč duhovščini, župniku p. Kazimiru Zakrajšku za tolažllne obiske, gg zdravnikom, predvsem g. dr. Vilku fipornu za požrtvovalno zdravniško pomoč ln lajšanje trpljenja ves čas bolezni, kmetijskemu odseku, podkovskl šoli ter vsem mnogobrojnlm prijateljem ln znancem, ki so dragemu pokojniku poklonili vence ln cvetje, predvsem pa kraljevi banskl upravi ln tovarišem dravske sekcije ter končno vsem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. LJUBLJANA, dne 19. novembra 1938. AJDA PAUUN, hčerka in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Za vse dokaze iskrenega sočutja ln sožalja, ki smo Jih prejeli ob težki izgubi našega ljubega soproga, očeta, strica ln svaka, gospoda NOVAKA JOSIPA podpolkovnika v pokoja kakor za poklonjeno cvetje ln vence, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebna zahvala bodi Izrečena <5č. duhovščini, zdravnikoma gg. dr. Kačarju m dr. Brandst&tterju, profesorju dr. Snoju, vojaški oblasti za častno spremstvo, tovarišem pokojnega, rez. oficirjem, prijateljem lz Gorenjske ln vsem ostalim, ki so blagopokojnega spremili v tako lepem številu na njegovi zadnji poti. Sv. maša zadušnica bo v sredo, dne 23. novembra 1938 ob 7. url v župnl cerkvi sv. Jakoba v LJubljani V LJUBLJANI, dne 19. novembra 1938. ŽALUJOČI OSTALI. Potrtega srca Javljamo tužno vest vsem prijateljem ln znancem, da je preminul naš Iskreno ljubljeni soprog, oče, sin, brat, svak, gospod M Lavrentič HIŠNI POSESTNIK Pogreb blagega pokojnika bo v ponedeljek 21. novembra ob 3. popoldne, Izpred mrtvašnice mestnega pokopališča. CELJE, 19. novembra 1938. Žalujoči ostali PAUL RIP80N 40 Stratosferski pilot Romun Ko je bilo v višini najmanj šest- isto metrov, Je prihitel na letališče avto * Miss Mountavon, ki je bila silno ogorčena, da se Je ni počakalo. Nihče ne ve, kdo je bila dama, ki je na tako neverjeten način dospela do prvega stratosferskega poleta preko oceana. Počakati je treba, da se nam javi letalo samo. Zaenkrat prosimo, da počakajo poslušalci pri svojih aparatih in slede poletu po novicah, ki nam jih bo pošiljalo letalo. Nastal je molk desetih minut, usodepoln molk, ki je težko tiščal milijone, kateri so z zaupanjem hoteli slediti velikanskemu podjetju. In naenkrat se je oglasil zvočnik v milijonih hiš, rekoč: — Halo, tu letalo »Stratosfer«. Govori pilot Fred Blair Pozdravljam vse poslušalce ln jim javljam, da se v višini štiritisoč metrov nad New Yorkom počasi dvigamo vedno višje Mesto je prav dobro vidno, posebno oba velika reflektorja z letališča nam še vedno jasno kažeta kraj, odkoder smo se dvignili V krogih hitimo višje ln višje. — Halo, govori inženjer Bruss. Dovolite, da vam predstavim potnike »Stratosfera«: šefpilot Fred Blair pilotira, radiotelefonist Grott trenutno opazuje delovanje našega novega aparata, potom katerega govorim Valovi, ki izhajajo iz našega ra-dioaparata, hite na vse strani, a spodaj jih lovi ] postaja Sheaecktadj ln Jih ftotlsočkrst ojačene oddaja v ves svet, tako jo dobiva potom evropskih postaj tudi vsa Ev*op« in okolica. Elektroinženjer Sel ter je obenem nadzornik motorjev in ravnokar mi je dejal, da je vse v najboljšem redu in da Je prepričan, da bodo naši motorji zdržali tako, kot »o pri Lindberghu in pri stotisoč drugih poletih. Imamo pa še neko potnico na krovu in to je, kot ne dvomimo, senzacija za vse.. 2elite vedeti, kdo da je? Dovolite, da vam predstavim Miss Miro Johnson, zaročenko Freda Blaira. Na poročnem poletu sta, kajti mislita se v Parizu poročiti in kot soproga pojutrišnjem biti nazaj v New Yorku ... To so bile besede, ki so vzbudile velikansko senzacijo na vsem svetu. Skrivnost tajinstvene le-talke je bila razkrita in časopisni reporterji so se kot psi vrgli na to sled ter začeli mrzlično naglo iskati po vsem New Yorku, kdo Je ta Mira Johnson. New York Times Je razpisal nagrado deset tisoč dolarjev za onega reporterja, ki prvi prinese v uredništvo sliko te slavne dame. Med tem se je polet vršil nemoteno dalj«. Pol ure pozneje je zaklical Fred: — Pozor, tu »Stratosfer!« Cujemo popolnoma razločno signale, ki nam jih daje parni k »Lewia-th&n«. Po njemu in po Shenecktadyju smo usmerili svoj polet in trenutno vključujemo turbora-kete... Brzinomer kaže ie šesto km na uro... Letimo že osemsto km aa uro... višinomer se rapidno dviga . smo v višini 17.000 metrov ... Polet se vrši nemoteno po programu po točno določeni smeri... halo, halo .»Mlnnetonka«... dajte nam svojo širino in dolžino... Pet minut .....^n. netot — Halo, halo, »Minneionka«, točno razumeli -o-pravili nekoliko smer, hvala... pravita, da imate silen vihar Tu ne čutimo ničesar, a tudi ne vidimo ničesar, razen zvezd na nebu. Pod n»mf je popolna tema... In tako je Ho tri ure, sami klici in odgovori ladjam, ki so se trenutno nahajale na Atlantiku in ki so potom radijskih znakov uamerjevale polet v višini dvajsetpetih kilometrov. ~ Halo, halo, tu »Stratosfer«. Doživljamo prekatne trenutke, vse nebu žari v prekrasni vijoličasti luči, katera se v velikanskih pramenih preliva okoli nas. Nekaj nepopisno lepega. Ni čudno, valovi naše radijske postaje so vidni in sicer tako, da se v koncentričnih krogih lomijo ti vijoličasti žarki y smeri od našega letala na vse strani. Ugasnili smo na krovu vse luči in pustimo žareti samo to naravno severno zarjo višjih plasti ozračja. Ko so postali znaki »Stratosfera« za ameriško postajo v Shenecktadyju preslabi, jih je začela loviti postaja v Daventryfu ln tedaj, ko je bilo letalo prekoračilo ie polovico Atlantika, je njega pogovore oddajala angleška postaja v Ameriko in naprej. Na pariSkem letališču v Le Bourgetu Je vladal vso noč mrzličen nemir. Nihče ni bil siguren, ali bo »Stratosfer« pristal, kajti pri tako veliki razdalji in takšni bajni hitrosti nad oblaki ni bilo mogoče določiti, ali se bo letalo moglo tako dobro orijentirsti, da bo našlo letališče, ali pa bo '-do ve kje drugod v Evropi pristalo Ves Pariz eno noč ni spal Vsi lokali so bili do dveh ponoči nabito polni, vse Je stalo okoli zvočnikov, iz katerih je govoril glas drznih letalcev. Seveda večina ljudi angleščine ni razumela, toda povsod se je našel eden ali drugi, ki je tolmačil stavek za stavkom nestrpni množicL Najbolj razburljivi so bili trenutki, ko zaradi nerodnosti v prenosu ali morda zaradi zračnih struj oddaja oziroma prenos ni bil dovolj Jasen in nekaj stavkov ni bilo mogoče razumeti Radio postaja v Villejuifu na jugu Pariza, Id sicer obratuje brezžično z Madagaskarjem in francoskimi kolonijami v Afriki in Aziji, je bila za nekaj ustavila ves ta svoj vsakdanji promet in se postavila popolnoma v službo »Stratosfer j a«. Neprestano mu je dajala smer in njej se je imel zahvaliti, da Je letel točno proti svojemu cilju. Ob dveh ponoči se je začela velika dirka pariškega občinstva proti letališču v Le Bourgetu. Vlada Je mobilizirala dva polka pehote, da drži red. Računalo se je, da bo najmanj milijon ljudi prišlo ven na piano. Ko je sonce začelo zlatiti oblake nad letališčem, je bila ura pol petih. Iz zvočnikov se je čul glas Freda, ki je naznanjal, da se morajo nahajati na pol pota med Rokavskim prelivom in Parizom. — Halo, halo, tu »Stratosfer«. Ukinjamo polagoma delovanje raket, počasi padamo. Motorji spet delujejo. Letimo v smeri naravnost proti Villejuifu, ki ga prosimo, naj od sedaj naprej nepretrgoma oddaja svoj znak. Ko bomo opazili Pariz pod seboj, bomo javili... CENE MALIM OGLASOM Po 00 par za besedo. Din S.— davka sa vsak oglas m enkratno pristojbino Din S.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščujo služb. Na.jirtanjSI znesek ea enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve »e zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din S.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Dtn 5.— sa šifro ali dajanje aeislovov Najmanjši znesek aa enkratne objavo oglas* Din 20^—% Vsi ostali OETlasl se zaračunajo po Din L— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din sa šifro ali dajanje naslovov. NaJmanJS! znesek za enkratno objave oglasa Dtn 1?*—% Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od odgovor, priložite Din Ss* t gnamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila la vprašanja, tlčoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek nJutra44, LJubljana, >'sled opustitve trgovine popolna razprodaja jnoSkih oblačil ln blaga Izpod lastne cene. A. KUNC, Ljubljana, Gosposka ul. 7. Gostilna Martine Zg. Šiška BnesU 1 Din daven 3 Dano« revija elov n&-Dtn sa sllro ail daja i rodnih pesmi Fini no tj« naslova S Din Naj 71 cviček Pečeni pura-->.anjsi snesek 17 Dia. ali 26987-18 JLmnea ne smem pozabiti BOP "ANJU« Vegovi ul. 10 pi«e ln a* domače k: va bore« vina. dc.-ruče srva- ; vlce se priporoča gosti: *ice in pečenice. dobra ku bi o i., igram« klavirja, petje itd. Vse joste najvljud-L :)« rabim >n ie priporo-Caic Tone Hut. gostilničar 27178 18 na Fabjan. Gilnce e. S 26982-18 INSERIRAJTE V »JUTRU« ! O. T h. Rctman: Kapitan Kozlostrelec gre leve lovit i. Nedaleč od _ Račje vasi Je stala ob cesti hiša pomorskega kapitana Kozlo-Strelca. Prav za prav a) bil več kapitan; a v časih, ko je še plui po morju, si ie bil privarčeval lepe denarce, tako da je mogel s svojo sestro Filomeno miirno živeti na stare dni. 2. A vendar kapitan Kozlostrelec ni Imel miru. Po pustolovnem življenju, kakršno je dano mornarjem, mu je že davno presedalo ždeti križemrok, kaditi pipico in gledati skozi okno. Zato je dan za dnem prebiral debele knjige z razburljivimi lovskimi in potovalski-mi prigodami. Ti 01 jI mamama eseseda i um davek > Din: ea sirro ali daja r>lf aasiov& S r»ln Nai nanj&i enesek 17 Oln Trgovskega pomočnika sprejme Špecerijska trgovina v Ljubljani Biti mora dODer izurjen prodajalec e lepim pri kupnim nastopom, spo soben za boljšo mestno trgovino, vojaščine prost m star 22 do 28 let Znanje nemščine daje prednost. Izčrpne lastnoročno pisane ponudbe s navedbo zanesli i vi h referenc pod »I>\n moč 101« na ogl odd Jutra. 27225-J Družabnico mlajlo. lepotico, inteligentno, čedne postavice. sprej-meni v boljšo hišo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez navlake«. 27105-1 Advokat il<« koncipijenta za otvoritev nove pisarne, z nekaj gotovine. — Ponudbe pod »Odvetniška pisarna« na ogl. odd. Jutra. 27106-1 Dijakinjo zs popoldne in v peter. 'e» dan. iščem. Bukavec. Gale-tova 3. 27097-1 Trgovskega pomočnik* železcinar)«, spreimem ta ko) Ponu-4'- ns ogl. odd Jutra pod značko »Spreten ieleznmai«. _2680» l Gospodično 19 let ittn u aemiko Korespoiducc in posprav Ijanje garson stanovania iščem Ponudbe na ogla>m oddelek Jutra pod značke • Inteligentna«. 26819 i Skrobilca ,prejmem cakoi Ponudbe / nkvedbo dosedanje prakse n<> ogl odd Jutra pod pod značko »Slihtar« 26782 I Tkalskega m ,stra > prakso * lana ali tati - tpieimem Ponudbe r oa »edho dosedanje praks* n* -gl odd. fntrt pod .1 m« 26781 i Prodajalko dobro izurieno, spreimem * Špecerijsko trgovino v L|uo liam. Ponudbe pod »Spe .erijska trgovina 91« o» trgi ■gl. odd. lutra. 26771-1 Šivilja se »prejme aa 1 I 1939 Pogoji so: Perfektnc znanje V krojenju kakor tudi » izdelavi Pr, možnosti znanje nem ičlne Starost 30 do 40 let. Vse drugo po dogovoru Pisati na Anton Zavodnlk, moški tn damski modni salon v Kranj ukl gori. 26278-1 Sodarsbega pomočnik: rlaiSo moč. takoi »preime Ivan Oblak, sodarstvo — Vrhnika. 26888 1 Frizerke zmožno vseh del. samostojno, iščem ca Ljubljano. Nastop takoj, po nudbe na ogl. odd Jutra pod »Samostojna frizerka« 20981-1 Prodajalko izučeno popolnoma v Ku hlnjsklh potrebščinah >orcelanu ln ateklu ta koj sprejme A Vlcel. Maribor. 26978 1 Trg. pomočnico in natakarico takoj sprejme trgovina med blaga ln buffet Simpatične mlajSe do ore moči naj ae takoj predstavijo. Naslov v vseli posl. Jutra. 20971-1 Šivilji Več krojaSkih pomočnikov prejme takoj O para, — Trebnja 26961-1 Tekača mladega, do 18 let starega, popolnoma zdravega io močnega, s primerno Šolsko :zobrazbo, ki je tudi malo veSČ pisarniikega dela, — spreime takoi večia pisarna. Lastnoročno pisane ponudbe z navrdbo referenc na ogl. odd. Jutri pod »Tekač«. 27095-1 Trgovskega pomočnika mlajšega, ki ima veselje Uo potovanja, verzi ranega v usnju aH s Šofer sklm izpitom (ima prednost). sprejmemo. Pon na ogl. odd. Jutra pot »Verzlran«. 27137-1 Prodajalko agllno, ki Ima' veselje ln lzvežbanost v papirni ali tmlanterljski stroki, prikupen nastop ln ljubez nivo pri postrežbi takoj sprejmem. Samo lastnoročno pisane ponudbe z navedbo izobrazbe, službovanja ln zahteve p!a če na ogl. odd. Jutra pod »Papirnica«. 37139-1 Inteligentno gospodično ki perfektno govori ocmlki m italijanski ilčem za dva več i.- ' *ca. Ponudbe na -.(»lasni zavod Smolka. Novi Sad s sliko in prepisom ipričevaL 26524-1 Trgovski pomočnik vešč aranier. dobi ttko) zaposlitev v modni trgovini v mest Maribor Pismene ponudbe na podružnico Ju tra Uaribot pod »S' 26818-1 Drogista ili drogistko sprotnem, po možnosti z banevinskim do volieni^m za poslovodstvo, kar p- ni pogoj. Ponudbe na ogl. odd. Tntra pod »Samostoien drofcist«. 26883-1 Trgov, pomočnika ali pomočnico za t~tovlno z mešanim blagom (specerija ln ga lanterlja) sprejmem s 15. decembrom. Pred nost Imajo taki, ki so verzlranl tudi v knjigovodstvu nekoliko v korespondenci ln ki znajo nemiko, ev. sprejmemo tudi plsarnliko moč žensko, ki ima veselje tudi sodelovati v trgovini. Ponudbe z zahtevo plače na ogl odd Ju tra pod »Dobra moč« 26831-1 Kuharico resno, samostojno. ne premlado, za »talno službovanje v trgovski hiši Išče And. Elsbach*r Laško. 26827-1 Uradnik s trgovinsko prakso, per-fekten knjigovodja ln korespondent, vešč slovenščine, nemščine, stro leplsja ln stenografije, dobi takoi mesto. Pon na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv uradnik«: 27148-1 Prejemalca za les popolnoma verzi ranega v prevzemanju mehkega rezanega lesa, najraje s stalnim bivališčem na Gorenjskem, sprejmemo takoj Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Les« 26908-1 Čevljarskega pomočnika zve£banega. za mešana dela sprejmem takoj Plača akord Hrana tn Dellkatasa« 26992-' Vrtnarski romočnik vsestransko lsvežban tu dl t vezanju, vojaščine prost dobi stalno sluft-bo. Naslov ? vae poslov ^Utra. 26672-1 Steklo-brusač dobi takoi sluibo. Kristallfa Celi«. »1T7-I Iščem šiviljo aLi 1939. Pogoji »o perfektno znanje krojenja, ka kor tudi t izdelavi. Po oiožnosU znanje nem Mine. Starost 30 do 4l> let. Vse drugo po dogovoru. Pisati na Anton Zavodnlk, moški ln dam ski salon. Kranjska gora 26278-1 OtroSko vrtnarico izprašano. Nemko ali izkušeno odgojiteljicc sprejmem k dvema deč koma. Ponudbe a sliko aa dr Tessenyi, Novi Vrbas. 26900-1 Plačilni vesten ln soliden »kavcijo dobi takoj mesto Ponudb« na ogl. oddel Jutra pod »Plačilni«. 37061-1 čista služkinja ki zna samostojno ku hatl. opravljati vsa go spodarska dela dobi me sto pri 3 članski druži ni na deželi • 1. dec Pogoj »nažnost. Plača 250 din. Ponudbe na dr Klepec, Vrhnika. 27019-1 Služkinjo ea vsa hišna dela same stoj no, nemško govorečo iščem. Ponudbe ns ogl. odd. Jutra po* Si fro »Dobra piača 27028-. Mizarskega pomočnika ea fino pohištvo sprejme A. Cimerman, Dev Marija t Polju 111. 27113 1 Dva krojaška pomočnika »prejmem za velike komade >,talno Ivan Meznarič, Sv. Lovrenc, Dravsko polje. 27190-1 Prikrojevalec velike postave, trezen ln med delom nekadilec za krojaško damsko ln moško obrt dobi mesto po možnosti takoj v Celju. Ponudbe na podr Jutra v Celju pod »Kavcija«. 27196-1 rPodajalka izvežbana mlajša moč prikupne zunanjosti do bi mesto v specerljskt trgovini Biti mora Izvežbana prodajalka s simpatičnim nastopom, /nanje nemščine daje prednost. Lastnoročno podpisana ponudbe e navedbo referenc . priloženo sliko pod »Prl-trupl JI vb 88« na oglasni odd. Jutra. _ J7226-1 Natakarica miatia tn simpatična, po močntca za kublnjo dobi takoj mesto Gostilna »Vitez« Breg 18. 27238-1 Blaga jničarka Tačetnica, abs. trg. iole ali teJais, dobi stalno službo. Pogoji: lepa hitra pisava ter zadostno znanje nem-W'ne. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Dobra ra-čunanca«. 27130-1 Izvežbano pletiljo za stalno delo. v Liubljani sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27164-1 Deklico rtaro 14—16 let, spreimem k otroku na deželo. Pojasnila pri hišniku. Selenbur-gova It. 6 27177-1 Mlajša natakarica (ne pod 18 let) po možnosti s dežele, zmožna kavcije, dobi mesto v boljši gostilni t LJubljani. Ponudbe na egi odd Jutra pod »Zna-čajna ln delovna«. 27212-1 Maserko kounetitarifo, t obrtni« listom in kapitalom, ilčem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sreča 88«. S70IM Spretna ilviljs s krojnim tečajem in vešča kuhe dobi »talno nameačenje v hiši Prosi m položitev varščine. Ponudb« na ogl. od Jutra pod »Baspoio&ljl-vi denar«. »112-1 Trgovskega ■otrudnika rojalfta« prostega, dobro moč. spreimem k oddelku železmne in usnja. Ponudbe pod »Stalna služba pomoč nika« aa ogL odd. Jutra. 26959-1 Izvežbsnegs rezbarskega, lesostrugarske ga in vec mzarskih pomoč nikov samo prvovrstne moči sprejme takoj Drago Viinar. Jesenice. ikoi L/rago Gorenjsko. 26918-1 Samostojen vrtnar ■n dober vezale«, z dobrimi spričevali, dobi takoi mesto. Plač., dobra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27066-1 2 krojaška pomočnika za prima velike komade ter učenca, sprejmem takoj. — Sommer. Celie. 27198-1 Gospodično > prej nem k 2 letnemu otroku za dopoldne. Ponudbe pod »Vestna vzgoji-tei|ica« na ogl. odd. Jutra. 27234-1 Krojaškega pomočnika z, velika dela. spreimem tikof. Slavko Vodovnik, Zagorje ob Savi. 27221-1 Dober zaslužek nudim gospodu ali dami. Vprašati pri Express, Ljubljana, Emonska 2. 27217-1 Pošteno dekle ščem za v mlekarno. Kav ci ja din 3.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Prtprosta«. 27086-1 Stalno službo dobi ženska oseba v večjo starinarno. Poklic postranska stvar. Zahtevani kapital 10—20.000 din. Pon-ogl odd. Jutra pod Šifro »Dober sUlen zaslužek«. 27088-1 Urarskega pomočnika rrrovntnegi z lastnim orodjem. sprejmem. Ivan Levič-nik, urar, Kranj. 27091-1 Fri7erka mlajša dobra delavka, dobi stalno sluibo v Ljubljani. 27181-1 Službe išče Vsaka beseda so par . da«e» s din, ta ittro ali dataore -ualova 3 din, aaimanil enesek 12 din Brivski pomočnik Dalmatine« .star 20 let. vo-laščine prost, soliden, dela vsa v moJko stroko spadajoča dela. bubi itucer, želi zaposlitve v boljšem lokalu. Naslov v vseh posloval. Jutra. 26904-2 Pekovski pomočnik priden, pošten, trezen, nekadilec. preipečnik. z lastnim kolesom, ieli sluibo. Centene ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Kavalir 99«. 26871-2 Gospodična a večletno prakso t trgovskih ln pisarniških ijtniu zmožna <».i. nega vodstva išče službo sa takoj ali pozne je. Ponudbe na ogl oddelek Jutra poa »AgUna ln samostojna. 26834-2 Fina šivilja s« priporoča za šivanje oblek plaščev ln kosti mov na dom. Stari trg 24 v mlekarni. Lovski čuvaj 34 let, a doorlm izpitom -eC.etno prakso, ki je jbenem opravljal »luž oo ekonotnljskega oskrb nika aa velepoeestvo, z •epun dolgoletnim spn-jevalom išče primerno službo Dopise prosim aa ogl. odd. Jutra pod »Mala družina« 20744-2 Mladenič vojaščine prost, ve»č slov. ln nem. Jezika vajen kmetskega dela že .1 službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dober jezdec« 26985-2 Trg. naobražena išAe kjerkoli ln kakršnekoli zaposlitev. Ponud-o« na ogl. odd. Jutra pod »Hvaležna 22« 26962 2 Mesto prodajalke iščem v pe kari j o ali pa k otrokom. Vešča neko ll^o-šivanja. Naslov pu-stlU v ogl. odd. Ju„ra 26845-2 251etni fant vajen LJubljane Uče službo delavca slug« ali tekača Ponudbe-na ogl. odd. Jutra pod »Pošte nost zajamčena« 26025-2 Brivski pomočnik res zanesljiv ln dober delavec želi premen it? službo, ki pa naj bi bila stalna Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Soliden brivec« 26902-2 Mlad trgovski pomočnik perfekten želecninar. manufakturist, galante rist. uanjar ln steklenl-ne s večletno prakso, služboval v večjih uga vinsh, žen premenit: mesto 1. januarja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resno spono ben« 26898-? Mlad mehanik in šoler dober voza: zmožen vseh popravil, gre najraje ■ potnikom, ki govori nemško Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Miad ln agUen de lavec« 26988-2 Opremljeno sobo veliko, lepo, sončno od dam 2 osebama s 1. decembrom. Center. Naslov v vseh posl. Jutra 26995-2 Pekovski pomočnik z obrtnim listom želi premenltl službo zmožen v vsaki pekarni kot skupni delavec ali predpenlk. Ponudbe na Franc Dravšnlk. 8p. Do llč. p. Mlsllnja. 28876-2 Manufakturist a večletno prakso, agi-len samostojen 30ieten, samski, vešč nemščine, službujoč pri večji tvrd ki želi premestitve. Dopi se ogl. odd. Jutra pod »ima?en manufakturist« 26866 2 Absolventka trgovske Sol« začetnica Išče mesto v pisarni. Za h te ve skromne. Naslov Svajger. Vojnlk. 26890-2 Natakarica poštena ln zanesljiva. 23 let stara, z daljšimi spričeval! želi službe Nastop teko j. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Zanesljiva moč« P6863-2 Trgovski pomočnik želi spremeniti službo v mestu ali na deželi Vešč vseh strok. Ponud-bte na ogl. odd. Jutra pod »Dober agUen prodajalec«. 26785-2 Postrežnica mlada ln starejša išče aa pol ali ves dan dela Ore tudi prat ln čistit Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Urna« 27026-2 \k" Prodajalka lzučena v trgovini z me sanlm blagom, vešča Si Vanja perila, želi za po Blitve. Ponudbe na po-družn. Jutra v Novem mestu pod »Prodajalka. 27047-2 Državni upokojenec zmožen slovenskega sr-bohrvatskega ln nemške ga ter Italijanskega jezika, dolgoletna praksa magaclnske £l7200-1 Kot gospodinja želim k starejšemu gospo* du. Naslov v vseh pošlo« \nlmcah Jutra. 27192-2 Pekovski pomočnik zmožen skupnega dela želi službe za takoj. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra. 27134-2 Najnovejše ročne ali motorne v vseh velikostih vam nudi po nizkih cenah A. Kremžar STROJNO PODJETJE — DELAVNICA POLJEDELSKIH STROJEV ST. VID NAD LJUBLJANO ČAJ Apoteka Mr. BAHOVEC,LJubljana S. bi. 2007-32 Blaga jničarka In obenem prodajalki., z dolgoletno prakso. išče na Beščenja takoj Ponudbe oa ogl. odd. Jutra pod »Vestna in verzirana«. 27255-2 Natakarica prvovrstna, priljubljena, — simpatična, prikupne zuna njosti, poštena, zanesljiva, »možna, pridna in vestna. Išče službe. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Solidna«. 27180-2 V tovarni mila £fem službo. Imam večlet-00 prakso T izdelovanju tekočega in toaletnega mila. Ponudbe pod »Dobei delavec« na podružnico Jutra Maribor. 27189-2 Prodajalka (■učena v večji trgovini z mešanim blagom ln z 2-letno prakso ter zmožna srbohrvaščine ln nem Sčlne želi mesto v trgovini, slaščicami a,ll kaj sllčnega. Cen], pon na podruž. Jutra v Celju pod »Kjerkoli«. 27201-2 Dekle! proei mesto sobarice aH gospodinjske pomočnice £ dobrim ljudem Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Marljivo dekle.« 27136 2 Gospodična trgovsko naobražena — prosi za mesto blagajnl-Carke ali pisarniške moti. Začasno gre tudi k Otrokom. Ponudbe pod »Energična 38« na ogl Odd. Jutra. 27110-2 seseda i Din daves c Din: za šifro ali daja nje naslova 9 Din Naj manjši znesek 17 Din Delovodja za strojnomehamčno delav nico z vlogo din 20.000 — dobi takoi mest«. Vloga ta varovana. Pojasnila med 14. in 15. uro. Informacijski zavod, Ljubljana, Kolo dvorska 41. 26848-3 Avtoprevoznik m vozi večkrat tedensko v Zagreb iščemo za prevoz pošiljk za Za greb. Ponudbe z označbo cene ln veznega reda na ogl. odd. Jutra pod »Prevoz« 26973-3 Vajenci (ke) Beseda 1 Din. davek i Din: za Slfro ali daja nje naslova 5 Din Naj manlši znesek 17 Din Brivskega vajenca •prej...c takoj ali po dogo Toru brivski salon M. Molim, Ljubljana, Rožna dolina, Cesta II, it. 5. 27080-44 Učenko hi ob* veselje do modiatov tke obrti sprejmem takoj Salon »Franja«, Kogovsek Frančiškanska pasaža. 26797-44 Frizersko vajenko •prejme takoj Hodolle Martin, Domžale 27046 4- Vajenca s veseljem do trgovin«, — Sjrejme večj? trgovina na eželi. Prednost absolventi meščanske šole. Ponudbe na ogl odd. Jutra. 26874-44 Dekle simpatično, pridno ln pošteno, vajeno že nekoliko kuhe se želi izučiti še boljše fine kuhe v hotelu ali restavra Ciji. Naslov v vseh po slov Jutra. 26787-44 Pekovskega vajenca do 18 let sprejmem takoj. Dopise mi prosim pošljite na naslov Iršlč Franc, pekarna. Ribnica na Pohorju. 26979-44 Učenca sprejmem v trgovino mešanim blagom. Pogoj poštenost ln veselje do trgovine Naslov v vseh poslov. Jutra. 26969-44 Zdrav fant poSten ln delaven učno mesto za železo strugarja ali mehanika Naslov v vseh posl. Ju tra. 26844-44 Učenko sprejmem t trgovino. Naslov v vseh poal Ju tra. 27006-44 Vajenko za trgovino z usnjem sprejmem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Marljiva ln pošte na« 27034-44 Frizerko vajenko »prejme frizerski salon »Ra-kar«, Prešernova ul. 7. 27065-44 Vajenko zmožno slovenščine m nemščine takoj sprejmem Damskl modni a-telje P. Rasch, Celje Gosposvetska 19-1. 27206-44 2500 din potrebuje Le da aasmfli te 1000 din mesečno rt Site ANOS Maribor -Orožnova ul 296 i Obiskujem redno > lastnim avtomobilom vse kraje Jugoslavije ln prevzamem dobro zastopstvo, ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uveden«. >7065-9 Potnika M vozil avto taksi po zmerni ceni. Nov avto, majhna poraba bencina Naslov t vseh posl Ju tra. 27024-5 Pouk Beseda 1 Din davek 3 Din. za Slfro ali daja nje naslova S Din Naj manlš1 snesek 17 Oln Nemško konverzacijo ln pouk nudi Izobražena gospa. Kongresni trg št, 13-11. 25921-4 Akademik jurist želi mstruLratl vse gimnazijske predmete. Isto prlvatlste. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Slfro »Inštruktor« 26975-4 Saksofon Es nfltel. dobio ohrani en. prodam. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod »1850«. 26893-26 Harmoniko kromatlčno ln dlatonlč no 3 vrste, 80 basov znamke Kucler s krasnim glasom poceni proda Josip Omahen Dolenjska cesta 33. 27031-36 Francoščino podučujem privatno tudi na domu. Ponudbe nasloviti na ogl odd Jutra pod »Dlplomče ž Pariš« 26945-4 Inštruktorico iščem za vse predmete III razr. glmn. Naslov v vseh posloval. Jutra 26909-4 Diplomiran filozof — matematik išče lnstrukclj Ponud be na ogl odd Jutra pod »Uspeh 55«.. 26952-4 Osmošolec želi tnštruirati srednje šolca v vseh predmetih po nizkih cenah Ponud be na ogl. odd Jutra pod »Siguren uspeh«. 27123 a Viola, stara, Izvrsten sololnstrument poceni naprodaj pri Dorjath, zaloga glasbil. Frančiškanska ulica. 27045-26 Prej ko kupite planino oglelt« d nai« izdelke in in cene, razstavljene v Ljubljani, Komenskega nI. 26, II. Sprejemajo se tudi popravila, uglašenje. nizke cene. — Tvrdka IVAN KACIN. Domžale. 27154-26 Pisarno v bližini glavnega kolodvora v Ljubljani vza mem takoj v najem. — Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Kolodvorski nkraj«. 27146-26 'i Prevzamem galanterijo z dobrim prometom Po nudbe na ogi. odd. Jutra pod »Eksistenca v Ljubljani« 27050-3 Potnim Beseda i Oln da ves i Din; za šifro &U daja aje naslova S Din Naj manjši snesek 17 Oln Veliko podjetje išče poštenega in agU nega zastopnika, meseč nI zaslužek 3000 do 4500 din, lahka kolekcija, ki se dobi brez kavcije se Lahko sprejme kot postranski zaslužek, ali kot honorirano delo Ja viti se pismeno ali oseb no: Minerva, Zagreb. PraSka ul. 6. 26321-5 Zastopnika za dravsko banovino, ki potuje ln poseča droge-riste, parfumerije, lekarne za prodajo reno-mirane amerlkanske pa ste za zobe potrebujemo. Osebe ki razpolaga Jo s kapitalom ali garan cijo za blago ki se jim zaupa, naj pošljejo ob širne ponudbe na Propaganda a. d. Beograd, pošt. predal 409 pod »1036« 26891-5 Zastopnike ki so uvedeni v trgovini kratke, manufak-turne ln trgovine z mešanim blagom. Iščemo proti proviziji na prodajo prediva za ročna dela manufakturne robe in otroških igračk. Pon z nakazilom željenih rajonov in referenclj na ogl. odd. Jutra pod Slfro »Made ln Germanjr«. 27161-5 Trgovski pomočnik šofer, ki Je potoval v manufakturni stroki po dravski banovini išče mesto potnika, pomočnika ali slično. Ponudbe na podr. Jutra v Ce lju pod »Agilen« 263-6-3 Inštruktor diplomiran filozof, z večletno uspešno prakso išče inftrukcij. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27213-4 Diplomiran filozof instruira za nizek honorai Uspeh gotov. Kraj in čas instruk-ij po dogovoru. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »P. 13«. 27102-4 Pianistka j poučuje klavir teorijo. Dopise prosi pod »Temeljni pouk« na ogl. odd. Tulra. 27094-4 Vsakovrstno zlat« tupuje pf> naJviSJlt oenab CERNE — pivcih lubliana Wolfova a> •wwan i nn ia«»s Din za Slfro aH dajanje naslova S Din Najmanj h snesek 17 Din Medaraa Ljubljana. Židovska tu 6 nudi sortirani prvovrstni cvetlični med po najnižji ceni 377-33 Orehe in orehovi icdrca najboljše kvalitete Vam dobavi po liubnt količine in po zelo ugodni ceni tvrdka M. Šo pet Hrastnik. Zahteiaitf ofertol 26965-53 Fižol prepeličar, koks, cipro ze-lenčak (zelenček) kupuje vsako množino tvrdka M Šoper, Hrastnik. Oferiraite oouzoneno. 26964-3* Orehova jedrca Drlma blago prodaja ja debelo Josip Simlčlč '-Jnva Gradiška 26867-31" Kupimo pristen cvetlični med. Po nudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Pristen«. 27100-3* Sodarsko orodja popolnoma novo prodam Ponudbe na Anton Len- dler, s od ar, Ptuj _ 20882-6 Šivalni stroj nov, znamka Orltzner pogreši J Iv ugodno naprodaj. Naslov ▼ vseh poslov. Jutra. STOOS-' Otroški voziček globok, dobro ohranjen, naprodaj. Gosposvetska 7-m. hiia A Kuno. 27033-6 Lutzova peč velika, dobro ohranja na na prodaj. A. B S. Skaberne, Ljubljana. 27030-6 Otroški avto zelo lep na 4 do 8 letnega naprodaj. Polzve se TyrSeva cest« 36, trgovl na Zore. 2T7122-' Amerikanska pet za četrtlnsko ceno prodam. VpraSaJte ▼ Metelkovi 5. 27126-6 2elezno peC I Dr©- ali ftiriaedežnl rabljeno kupim. Naalov — t vseh poal. Jutra 26843-7 Vos sa 1 konja (dlrco) aa prevažanje drv kupim, fiabjan. Bohoričeva 28. 27123-7 6 zdravih sodov p« 500 litrov, kupim. — Hotel »Union«. Celje. 27199-7 Stroji tseseaa i Din Ouves s Din; za Slfro an daja aje naslova 5 Din Naj manjši snesek 17 Oln Kovaško kladivo (federhammer) itev. 5 ali it. 4 in specijalno stružnico za konus« (Konusdreh tank) v rabljenem, toda v ooratnem stanju takoj ku pimo i. s. proti gotovim. Ponudbe na podružnico Ju irs Maribor pod »Nujno« 26779-29 Posojilo | t gotovini sli vlogsh - ■Vlw proti fknjiib' a* 1. mesto dobro ohranjen kupim j;emo pilimo 9% obre-prednost DKW. Zglaslti ponudbe na podružnico ae Anton Mlhevc. Glin- | ,utIt Mariboi ood »P«*o se Anton Mlhevc, Glin ce c. XI-2, LJubljana 27004-10 Kupim motor angleški. 350 ocm, OHV tudi t slabem stanju. Opis ln '.ena na Tr*m-puS Km". Cmuče. 77018-16 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za Slfro ali daja aje naslova 5 Din Naj manjši znesek 17 Din Valvazorja 2. Izdaja, Fucha Sltten-geschlchte, UUsteln Weltgeschlchte ln druge knjige po ceni proda: Tri buč. Tržaška 42, tel 26-05. 27141-t Radio Beseda 1 Din davek • Din- za šifro ali dala aje naslova 9 Din Nai manlši veseli 17 Otn Radio »Siera« 6 cevni super malo rab ljen zamenjam za mo torno kolo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro «Lepa prilik? 26905 P Najmodernejše radio aparate Selbt.Super Serie 38-39. na vse valovne dolžine garantirano brez motenj. 5cevne kupite la hko po originalnih tvor-niških cenah brez prl-bitkov pri Glavnem zastopstvu Ludvik Ileršlč Ljubljana. Rimska 13 Ugodno za preprodajalce! Angleški »Bestone« radio aparati po Jako nizki ceni. 5cevni so na potu 26692-9 r//» LL Besede i Oln l&vek j Din: za Slfro ali daja aje naslova 9 Oln Naj -nanjšt snesek 17 Oln Bršljane, oleandrt in jukt « Lesenih posodah proda poceni Seva 4 K.omp.. - I.iubliana 26756-6 Otroški voziček globok zelo dobro ohranjen, ugodno prodam Na slov v vsen posloval Ju tra. 26884-6 SaJno drevje raznih boljših in ple menitih vrst, kutne za pod.ago, nadalje cvetlice narcise. mahonlje floks ter korenine be-luš t špargljev) za takoj snjo vložitev ugodno prodam Grad. Bokalce pri Viču. 26841 6 Poceni boste kupoval) vse kaj potrebujete ako ta bt vate naš orezpiačn) Katalog veleblagovnic« Zagreb llica 4 in 6. Za Miklavža igračni vozički, skiroji, tn ciklji holederji, avtomobilčki, konjički — se dobe najceneje pri »TRIBUNA« F. Batjel, Ljubljana, Karlov ška cesta 4. Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26. Cenik franko! 27023-6 Beseda . iJU» lave« Din za Slfro ah dajanj* naslova 5 Oln Na|mar. Al enespk 17 Oln Klavir črn, znamke Stelzhammei, ugodno naprodaj Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26822 26 Električno peč in dobro ohranjen lesen kiosk, pripraven za proda-lalce v vežah, proda poceni Združenje poštnih uradnikov, Tyrševa cesa 37b 37b 26933-6 Nemške knjige romane ln leposlovne vsebine stare, a dobro ohranjene kupim po niz ki ceni. Ponudbe z oznako knjig, avtorja, le ta izdan J a ln ceno na ogl odd Jutra pod SI fro »Nemec kupi« 26790-: Prodam blago lz trgovine manufakturo in galanterijo, — 20% izpod nabavne cene. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Potrebno 100 000« 27X52-6 Starinska slike Madone ln druge orlgi nale proda Tri buč, Tr Saška 42. telefon 2605 27142-» Rabljeno pohištvo poceni na prodaj Ogler od 12. do 13. ure. Me ikova 4. poleg pisarn' 27143-6 Športni voziček •sKoraj nov prodam. — Bleiwelsova 10. hodnik ritličje. levo. 27145-« Kupim Beseda i Oln davek Oln: za Slfro ali daja naslova 5 Oln Nai manjši snesek 17 Oln Avtoplašče dimenzije 160-40, 600-20. 550 20, rabltenc vendar do hro ohranjene kupim Po nudbe n« M Senčar, Stri gova 26868-7 Razne partije ma^ufakture 5 uit na itd. kupim Ponudbe na ogl. odu. Jutra pod šil ro »Takojšnje plačilo 1938« 26870-7 Posnemalmk dobro ohranjen od 00 do 120 1 kapacitete kupi Ivan Kovačld. Arti če- Brežice. «7195-7 Otroško posteljico železno ali leseno kupim Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Dobro ohra njena 22« 26924-7 Berkel tehtnico v dobrem stanju kupim Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Točna. 27007-7 Kupimo cca 4 do 6 atm. parni kotel Ponudbe pod Slfro »Ohranjen« na ogl odd Jutra. 27015- Traverza 8 m dolgo 30 do 34 prt fU staro ali novo kupim Ponudbe na tovarno za klej. 27042-7 Stare moške obleke perilo, čevlje ln pohi štvo kupujem. Pišite: Drame Alojzija. Galluse vo nabrežje 29, LJubljana. 27044-7 »Bein« žago rabljeno, kupim Naslov Ivan Uhan. kolar, Toplice pri Novem mestu. 27052 7 Stare moške obleke čevlje, perilo, pohištvo, modroce, vse zimske stvari kupujem Pridem si ogledat n« dom Pi site dopisnico na Maro Andlovlc, Gallusovo nabrežje 27. 2711 Pernate hlazine kapne, kontenino ln pre grinjalo za posteljo kupim. Skrbeč Iva. Novi trg 1. dvorišče. 27208-7 " Štedilnik znamke Trlumpf Alfa. kupim Naslov Avgust Hati\ mlekarna, Gosposvetska c. 10. 27124-7 Šivalni stroj (moderen) kupim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za denar« 26791 21 Lokomobilo pim v dobrem stanju s kuriščem r drvml. Er no Draksler. p. Dol pri Hrastniku. 26329-2SS Elektro-motor 3 HP električni vrtam stroj 23 mm, razno me-hanlnčo ln ključavnlčai sko orodje ter stai pi salni stroj radi tzseilt ve v Inozemstvo ugod no prodam. — Ogled pri Sekač. Ormoška 10. -Ptuj. 26880-2* Čevljarski »troj in več ženskih pogret ljlvlh poceni proda Pr. met (nasproti križan ske cerkve) 26912-2* Cilinder? (Adler) odlično, ugodno prodan Baltič Stane. Stična 26908-* Več šivalnih strojei prvovrstnih pogrezljlvu. novih, malo rabljenih in starih prav počen; naprodaj pri Promet nasproti križanske cerkve. 26913-2* Pisalni stroj že rabljen m žel blaga no kupim. Ponudbe poc »Hitro« na ogl odd. J t tra. 26914-2P Dva šivalna stroja krojaška, dobro ohra njena novejši model p< 800 din proda Ivan Ja> tn sin. Ljubljana, Tyr Seva C. 36 27022 29 Šivalne stroje rabljene, tudi pogrez.j: ve od 300 din napre;. prodaja Triglav Reslje va 16. 27041 2* Šivalne stroje najmodernejše tudi oi zoSlvalne z 20 letno ga rancljo prodaja najce nejše Triglav. Resijeva 16 27040-2* Plinski motor Deutz, 35-40 ke brez. hiben Se v pogonu pre da Joško Povh. Nove mesto._ 27057 2* Prodam pietllne stroje 2-80, 4 80. 12-80 cm Šivalne stroje za pletenine Sin ^erjev brzošlvalnl, Rt vola (Uberdeck), Speci al (Gumleinzlehmi Spe clal) (Zlck-Zackm). Kra vatenstroj: (Flachtm ) za kravate ln trakove Miza lesena za 12 šiv strojev za transmisljski pogon Kompletno stoje ^o ln ležečo z Jermeni <-ami ln elektromotor 2 ln pol ks na lzmeničn tok Naslov v vseh po sloval. Jutra. 271P3-/' nlo« Poso 26778-16 Ford tipa 29 S sedežna limuzina v brezhibnem stanju za 8000 din naprodaj. Vo dovodna e. 78. 27009-10 Kadett Luxus limuzina tipe 1938, komaj 5.000 km ugodno na prodaj. Naslov v vseh posloval. Jutra. 27118-10 Avtomobile tovorne, osebne ln avto Ureditev dolga potom sodnih ■ izvensodnih poravnav Nasveti * konkurznib za !r»ah in »seb drugih trgov to obrtnih poslih Stro ioni Knjigovodske revi Mie Sest.vi m >Drobacii> bilanc Preskrbe t redite* Nasveti glede nranilnib vlog in plasirame istih Vst oosii Kmečki zatftM. Bdina cuocestooiraa* kotreraalaa pisarna. LOJZE ZAJC Lir' ina, Gledališka I TELEFON 38 18. 220- IC Hranilne knjižice zaščitenih zavodov tovorne, oseone in avto , . . buse dobro ohranjene vrednostne papirje vseh Jakostl kupite pri O 2užek, zastopstvo v LJubljani. Tavčarjeva 11 27129-1 Kupim limuzino malo voženo Ponudbe z upisom in ceno na oe'.?«.n oddelek I • i pod »Dober voz«. 27070-1C 5-sedežen avto ■poraben tud' kot ovorni. elo poceni naprodaj Na slov v vseh poslovalnicah lutrt. 27216-10 Chevrolet avto •pa 1931 luksuzni, bre? motorja in dve avtokarose -iii limuzini. • 4 in 2 vrati prodam. — Ponudbe ns Vlodrinjak, avtotaksi. Ptui 27167-10 3°/« obveznice rnovčuiem stalno po najvišp ceni m proti takojšniemu izplačilu v gotovini Alojzij Planinšek Liubliana, Beethovnova 14, telefon 35-10. 510-16 Iščem posojilo | na večjo trgovsko rentabilno hišo v Ljubljani .ca 125 do 150 'isoč din varnost zaslgurona. Ev vknjižba na prvo mesto Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Od 5 do 6"It-| obresti« 26865 16 Družabnika na dobro ldoeč ln vpe-Jano podjetje s 25.000 dlD iSčem takoj. Ponud be na ogl. odd. Jutra DOd »25.000« 26891-16 Hranilne knjižice '.aščitenih zavodov, »red nestne papirje, delnice, ku pone. dobropis« 3"/» obveznice kupuiemo po nai"išiib cenah Različna posojila Oblastv dovolj, pisarna Rudolf Zore LJUBLJANA (iiedal ul 12 Tel 58-10 26119 16 Iščem družabnico I ali družabnika 100.00C i din gotovine na enako vlo I go radi otvoritve manufak [lczusKcni siogui o.cuu turne in gaianternske trgo ,o, kompletno ter ,tole in »-ne V poštev pndejo samo 'ofo za jedilnico, ugodno strokovnjak- Ponidbe na .uodam : istotam opremo za | ogl odd Jutra pod znaČKO Fiat kalila, t zelo dobrem itanju ugodno prodam Trošl 9 1. Vprašajte v Garaži »Lojze«. Miklošičeva cesta. 27140-1( Avto DKW n «vto Chevrolet, mo tor BSA prodam takoj Kaučič, mehanična ■tplavnica. Tržaška resta ■54 27163-1 r r/ Nosilec Vašega Sarina Na prostore, v katerih se kretate, na toalete, na ljudi s katerimi občujete, prinaSa „S0IS DE PARIŠ" Vai šarm. Ta parfum je glasnik dobrega razpoloženja. ki povsod ustvarja VaSa prisotnost. BOUPJOIS A.*. t«7 C beseda » Oln davek <>1n: za Slfro ali dala He naslova 5 Oln Na' -nanISi mesek 17 Oln "?enes»n?no spalnic i vnemškem slogu) oreho kuhinjo in jedilnico, vse v ■elo dobrem stanju Na sled poliubno Černe Au cust, mizarstvo, Šiška Liu -(•ana. Vodnikova 83 26339 12 Pohištvo m te raoijeno m ieilte prodat) ali no dati • »hrambr .prejmemo » pneebnl k ieiek « komisijski pro lajo pc zelo ugodnli »>gojlh Kupcev je em xlaeiKu večine d<> /olj Z£k dobre itminjen« >oh!Stvo Vse reklam, ireskrblme sami Spe ••ičite nam aa dupisnic ii) ustno Prevoz pob ■tv« t na4 Komisijsi Odeiek prestroimo ae ni Ivan Mathian Ljut danih tn lastnih as -rtih po lako ugodni o al Strojno mizarstvc l LancoS Wolfnva 12 219 I Družabniki« 27153-ie Din 50.000 vloge Kmetfrke posojilnice ku pim Ponudne na ogl odd. Jutra pod »Vloga« 27055 tt Posojilo 80 000 do 100 000 din proti zelo ugodnemu nbrestovanju ln trimesečni odpovedi ISčem. P030JII0 je lahko deloma v drž vrednostnih o?plrJlh ali vložnih k" dobreca denarnega zavo da Event nudim tudi zaposlitev pisarniško pri podjetju Ponudbe na ogl odd Jutra pod Slfro »Brez rizika«. 27128-16 Kompanjona(ko) za trgovino s kurivom sprejmem. Ponudbe na ogl odd Jutra pod Slfro »Sodelovanje.« 27134-16 Pohištvo za stanovanja, hotele, trgovske opreme in pen- | oddelek zlone. dobite najhitreje , B 26950-16 v največji zalogi pohi ' Iutra- Din 40—50.000 /a povečanje obrata za pro dukciio lukrativnega pred meta iščem Nobena sanacija Ponudbe serijoznih dam ali gospodov pod šifro EcKE državne razredne loterije za in. razred 37. kola so dospele Žrebanje bo 9. decembra 1938 — čas sa obnovitev do 4. decembra. — Srečke so tudi novim naročnikom Se na razpolago v glavni kolekturi „Vrelec sreče" ALOJZU PLANINŠEK, Ljubljana, Beethovnova ul. 14 snncTfgri —»•0», 1 »tn is >in za Ufrc ali daiani-naslova 5 Oln Naimsn ti ubivI 17 ntn Gasilski avto (6 cyl. Chevrolet) dobro ohranjen popolnoma nova karoserija za motorko in 9 oseb. prodam ali dam v na čun za dobro ohranjeni to vorni, poltovorni avto ali limuzino. Ponudbe pod šif ro »Event. doplačam« na ogl. odd. Jutra. 26869-10 Lokomobila 2 renecijanki, dinamo tračnice in druge pritikline parne žage takoi prodam Vprašati Kmetska hranil niča in posojilnica Nova vas na Blokah. 26766-10 Avto »Opel« zelo dobro ohraujen (poltovorni) prodam Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »95«. 26911-10 1.60C 400 160 Avto dcUlnderski malo rab •jen Stutenberger ugodno prodam ali pa zamenjam a motorjem. Infor maclje v gostilni Gradt, Laško. 26786-10 Motor NSU 200 ccm OHV skoro nov nožno prestavo ugod no prodam ali zamenjam za močnejšega. Rotar. Sv. Petra 76 26800-10 500 190 85 čtva »SAVA« Spalnice že od Omare Postelje Kuhinjske oprave Kuh. kredence Otomane Madracl Mreže Szrejemamo naročila po predloženih načrtih, Ro žna dolina. Pred jamska 32 ln 35. TRGOVINA Gajeva Nebotičnik 27176-1. Moderne spalnice m kuhinje ter drugo p< hištvo po nizkih cenal. priporoča mizarstvo Vel-kavrh. Krakovska ul. 7. Ljubljana «7120-1? Gos, d aH dama katera razpolaga z malim kapitalom se lahko udeleži ,fin , pri dobro idočem podjetju. Ponudbe na ogl odd. Jutra ^od šifro »Zajamčen zaslu-450 1 žek«. 27218-16 Družabnika . din 20 000 iščem as nabavo novega tovornega avtomobila Naslov I v vseh posloval Jutra. 1 27203-16 deseda i Oln oaves Oln; ea ilfro ali daja nje naslova S Oln Nai manlši znesek 17 Oln Tridelni lokal a.i posamezne deie, oddam za 1. maj 1939. Mestni trg štev. 17. 26659-19 Gostilna kompletni opremljenimi gostilniš! imi prostori, ra dio, z najmodernejše ure •eno spalnico za eno osebo, pol< tega le ena velika prazna stanovanjska soba. kuhtnia m vse pritikline, v mestu v SUvonij naprodaj \aiemoina '.izka Cena din 22.000 Ponudbe na Pubii citas, Zagreb, pod značko »Gostilna«. 26745-19 Družabnika | S kapitalom iščemo k in-foimaciiski pisarni. Ponud^ be na ogl odd. Jutra pod .A"ilnost«. 27184-16 Prodam spalnico, češniev les. ledil nico. črno hrastovo, poceni . ----- Dolenjska cesa. Rudnik 81. odd Jutra pod »Slgur-27081 12 I nost«. mll.ie Boljši gospod 32 let star samski lSče posojila pri boljši dami ali gospodični 100 000 din na enako vredno premoženje. Ponud na ogl Gostilna na Pohorju, adravUlAčn« točka, ao- ba za tujce, avtomobilska cesta ugodno napro daj Ponudbe na podr Jutra v Mariboru pod .Gostilna na Pohorju« 26977-19 Gostilno meščansko, dobro vpeljano a vsem Inventarjem na prometnem kra Ju Gorenj sk« oddam radi bolezni pod ugodnimi pogoji v najem. V hlSi Je tudi prostor pri praven za trgovino. Po nudbe na ogl odd. Ju tra pod »Kavcije zmožen 2345« 26974-19 Trgovino a mešanim blagom tik lam« cerkve ter večjih opekarn radi bolezni lastnika takoj oddam z vso zalogo ln Inventarjem. Ponudbe ca ogl. odd. Jutra pod »Dobro idoča trgovina 1895« Po trebno cca 60 tisoč din. 26826-19 Lokal s stanovanjem na prometu tik gor. ko lodvora oddam takoj. Naslov v vseh posl Ju tra. 26994-19 Mlekarno telo dobro vpeljano na prometni cesti Ljubljane radi odpotovanja ze lo ugodno prodam. Celovška cesta 42. 26998-19 Zaradi bolezni naprodaj vpeljana špecerijska tn delikatesna trgovina a vsem inventarjem na zelo prometnem kraju v LJubljani Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bodočnost 333« 26949-19 Trgovino sadja in zelenjave prodam. Florjanska 31 26916-19 Buffct s točenjem pija8 na oglu zelo prometne zagrebške ulice, dobro 1-doč, v bližini zagrebškega sejmišča, aerodroma in tramvajske pobta Je, prodam z vsem Inventarjem, dvema sobst-ma, stanovanjem, malim vrtom, zaracil osamljenosti lastnika za so-udno ceno. Mesečna najemnina 1.000 din. Poslovalnica Pa vleko vič 111-ca 144, Zagreb. 26941-19 Prvovrstno zagrebško podjetja restavracijsko kavarniškega karakterja, v najstrožjem centru Zagreba, dokazano izvrstnoldo-ie, najboljše posečana podnevi ln ponoči, z velikim konzumnlm prometom prodamo zaradi 6nirtnega slučaja Vel!> prvorazredni inventar, komfortna ureditev, veliki ispl prostori, osigu-gurano z najemninskim dogovorom, solidna cena Potrebno v gotovini 150 tisoč din. Informacije daje ln prodaja: Poslovalnica Pavlekovlč, Za-Zagreb, Illca 144. 26943-1® Trgovino pnzn.anon,SdnoU^d"!ne. I Družabnika dobite najceneje pri Bitenc ustanovitev dobičKa-Ivan Gosposka ul. 10. - nosnega podjetja Iščem Sprejemam naročila! Ponudbe na ogl. oddei 27096-12 Jutra z navedbo kapitala pod »Pisarniški^ Veliki prostori v bližini drame, priprav ni za delavnico ali skladišče poceni oddam. — Rimska cesta 21a, priti. 26897-19 Prodam takoj dobro ohranjeno kompletno spalnico. Medvedov* 3. pri Jas?odtcu. 27158-12 Osebni avto Kupim V račun dam pohištvo po Izberi. Ponudbe na podr Jutra v Celju pod »Mizar« 26817-10 Harlejr Davidson 1000 ccm s prikolico, do bro ohranjen prodam A. Knez, Tržišče, Dolenjsko. 26784-10 NSU motor 250 OHW, lanske tipe. malo rabljen, proda Filip Orel. Bled. 26873-10 4esed» i Din aave« Oln. sa »lfrc aU daii. nie naslova S Oln Nai •nnnlS* »m»»epIt 17 ntr i ••—j---.----- _„,-_ _ JT l . . nostl oddam v najem v Bančno kom. zavod industrijskem mestu na I __. I____ n*iHm (o 1jEHSSI beseda 1 Oln davek 3 r»in z« Slfro ft!i dal« nle naslova 5 Oln Nai man IS' >m«»«e1< Oln Trgovino s »pečenj o ln dellkate-saml na drobno dobro vpeljano radi prezaposle MARIBOR Aleksandrova ccsta 40 ropi takoi ifl plača asi bolje nramlne Knjižic« iank in hranilnic .rednostne papirie' obveznice bone, treč ke, delnice itd. /aljte vseh driav. Prodata srečk drtaro« raz redne loteriie Gorenjskem s prvim Ja nuarjem 1939. Reflektlra se samo na mlade agll ne ln podjetne trgovske pomočnike. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod Slfro »Rentabel 1938« 26789-17 Knjižica stavbne hranilnice MoJ dom kupim. Ponudbe Vpeljano starinarno oddam v najem, eventuelno nco.o lfi I t. pi ' m Naslov v vseb 25859 16 poslovalnicah Jutra. - ' 27087-17 TNSERIRAJ UUIU A va*««««- | oa ogl odd. Jutra pod y _ flJTRLJ": »Gotovina 228. 26984-1« | ▼ . Trgovino s sadjem ln zelenjavo oddam takoj. Odkupnina nizka. Naslov v poslov. Jutra. 27003-19 Delavnico lepo, veliko, svetlo, na dvorišču ob Celovški cesti, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27101-19 ročnih del s delavmoo sa pletenja, vezenje, ažurlranje. enft-ianje, pltslranje, dobro Idočo, garantirano uvedeno, na najprometneJ-žem mestu Zagreba prodamo po »olldnl cenil Poslovalnica Paviekovia, Zagreb, Ilicll44. 26M3-1« Velika tranzitna skladišča in garaža oddam blizu Dolenjske-2s kolodvora izven mitnico, lAvrič, Cankarjevo nabrežje. 270S3-19 Pekarno noro, na prometnem kra^a, v bližini Šole in cerkv«, —• proda Franc Rojko, črtala, 27169-1* Skladišče ln delavnieo iščem. Poondbe na oglasd odd. Jutra pod »Suho«. 27159-U Majhen lokal primeren ca trgovino s jem- ali za vinotoč, iščem. Ponudbe pod »Primeren« □a ogl. oda. Jutra. 27104-1» Lokal večji, a 2 izložbama V absolutnem centru LJubljane na Tvrševl cesti. z vsemi pritlkilna-ml oddam s 1. februarjem 39. Naslov v vseh posloval. Jutra. 27182-1« Lokal poleg DeUvtke zbornice. vodovod, plin, elektrika, primeren za društva, skladišče, delavnico, takoj oddam. Vprašati v kavarni »Leon«. 27229-19 PREHLAD, KAŠELJ IN NAHOD so neprijetnosti za vsakogar. Človek instinktivno lzbegava vsakega hripavega človeka. NEGRO okusni bonbon edinstveno deluje pri vseh katarjih ln odlično deslnfi-cira usta in grlo. Za kadilce pravi blagor. Izdeluje Ruff, Subotica. Dobiva se v vseh boljših trgovinah. „Morsna" daje večno mladost ia lepoto 73. ženo od 40 let naprej hormon akdv din 60.— vrača ženi aktivnost in mladost, za žene od 30- 40 let hormon mišje- 51eze, din 50.—, za žene od 18 30 let vitamin krem visoko goija din 40.—. tesni norrrion krem za nagubano ln suho kožo din 50. — Vitamin krem za suho ln občutljivo kožo, podloga pudra din 30.—. Lišaj krem odstranjuje vsakovrstne lišaje, din 50.—. Specijalnl krem odpravlja izpuščaje, mozolje, rdeče ln modre madeže din 50.—. ■Crem proti soncu odstranjuje vsakovrstne pege in madeže din 50.—. Rdečilo v vseh nijansah za ustna in { lica din 20.—. Puder v vseh nijansah, škatlica din 25.—. Pošiljamo po povzetju. »MORANA« — SPLIT Strokovne nasvete za odstranjevanje vseh nevšečnosti dajemo brezplačno n s Prodam hišo primerno za mesarijo, peteri j o, trgovino ali stanovanja obstoječa lz 4 sob, 2 kuhinje. 4 mesarski prostori, hleva ln kleti. Pojasnila v gostilni Debeljak, Ljubljana, Dravlje 79 od 3. do 5. 26S35-2C Gozd najraje smrekov, lahko tudi mlad toda dooro zaraščen, večji na Sta jerskem kupim Ponudbe na Vrečer, Vojnlk. 26889-20 Novo hišo v LJubljani ugovo,picfcso«. eosoie* go <10» trguvsKib d pa ita luvaniskib dii ca rti, an» ■*pro-ai gradbeno in za šifro aH dam t Je naslova 5 Din Nai TisniS' CTiPsek 17 Din Komfortno stanovanje dveh sob, kopalnice oddam takoj Kneza Koclja 3 poleg stare mitnice 2S426-21 Stanovanje sobe ln kuhinje oddam Naslov v vseh posl. Jutra. 26546-21 Enosob. stanovanje takoj oddam v bližini Ižanske ceste Poizve se najeva 9, pri hišniku. 27001-21 Ssobno stanovanje komfortno. I. nsdstr oddam takoj (600 dlni 51 ženska cesta 59 26887 21 Komfortno stanovanj* dveh sob. kabinet, ko palnlca oddam takoj Kneza Koclja 3. Šiška poleg stare mitnice. 24426- Dvosob. stanovanje lepo, sončno takoj od dam. Ižanska cesta 18 telefon 25-40 27025-21 Enosob. stanovanje oddam 1. decembra — šmarska 42. 27035-21 Dvosob. stanovanje kuhinjs. drvarnica. Mest al trg 10-n, Skaberne. 26951-21 Enosob. stanovanje popolnoma renovirano, s kopalnico ln pritlkllna-ml, v strogem centru, oddam s 1. decembrom Naslov v vseh pos oval Jutra. 26121-23 Samsko stanovanje s kopalnico » centru me«ta, oddamo takoj GARA7E v kolodvorskem okraju in DELAVNICI odnosno skla dišči istotam. tudi takoi oddsmo. — Pojasnila daje uprava hil Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani, Gajeva ul. VII. 27068-21 Sobo in kuhinjo snažno in suho, renovirano, oddam v najem tako). Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27090-21 Dvosob. stanovanje oddam za december ali preje s pritiklinami za 420 din. Zgornja SiJka, poleg gostilne' Martine, S:5:nska cesta 52. 27186-21 Enosob. stanovanje suho, oddam za december odraslim osebam. Kavflcova cesta } I nadstr., levo. 27187-21 Dvosob. stanovanje oddam takoi v I. nadstrop-iu v St. Vidu. Poizve se v Tacnu it. 72. 27188-21 Trisobno stanovanje solncr.o, komfortno, blizu drame, oddam 1. februaria Istotam prazno manzardno soho 5 tekočo vodo. vhod s stopnišča. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 27103-21 Trisobno stanovanje s kopalnico, takoi ugodno oddam. — Informacije pri Sturm. Stari trg 28-111. 27107-21 Enosob. stanovanje oddam I. decembra. Galie-vica J, pri Doleniski cesti. 27151-21 Beseda I Din davek Din. za Slfro alt daja o* nasiova S Din Na) Tianlši mesen 17 Din Enosob. stanovanj« po možnosti » kopalnico, ■ščero » centru z« l de cember. Ponudbe na ogl udd. Jutra pod lifrn »Pe cember 282« 26768-21a Enosob. stanovanje s kopalnico Iščem za januar Ponudbe na ogl :xld. Jutra pod »Inženir 27000 21a Enosob. stanovanje erent dvosobno išče za 1. december drž un-.d aica v poljanskem, dolenjskem ali št. peter-skem okraju. Ponudoe pošljite takoj na oglas odd Jutra pod »Cca 300 do 400 din«. 27072 21» Enosob. stanovanje 3 pritiklinami. lepo tn solnčno. Iščeta ca dec. ali Januar dve odrasli oeebl Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Boljša stranka.« 27127 21 p. Dijakinjo ali gospodično v vso oskrbo »prejmem. Mori bor, Elnspllerjeva 24 pritličje, levo. 26861-23 Samostojna dama oddaja sobo višjemu uradniku ali oficirju v pokoju. Ponudbe v nemškem Jeziku pod »222. na ogl odd. Jutra. 26910-23 Opremljeno in prazno sobo s poeebnim vhodom oddam. Naslov v vseh potoval. Jutra. 27059-23 Opremljeno sobo moderno, krasno, sončno. s kopalnico ln Hitom oddam s 1. decembrom boljši stalni osebi. Gajeva 6-IV„ vrata 11. 2707823 Opremljeno sobo z 2 posteljama oddam s 1. decembrom Naslov v •seh posl. Jutra. 27014 23 Enosob. stanovanje 9 kuhinjo m kopalnico v centru, iščem za 1. december. Ponudbe pod »Reden plačnik« na ogl Ddd. Jutra. 27132-21S 2-soim-3 stanovanje str.inka 3 odraslih oseb Ponudbe pod »Tramvaj ali center« oa ogl. odd. lutra. 270/9-21a Dvosob. stanovanje 5 prttlkltnsmi v bližini Bežigrajske gimnazije, tsčem Ponudbe na na--lov Stoje, Ljubljanska 31 27147-21a 167 ZADOVOLJNIH POSLUŠALCEV si je nabavilo ta in prejšnji mesec pri nas aparat Vsi ti so se prepričali, da Je »RADIONE« res naJbolJSe, kar se dobi. Vprašajte o tem nc nas, temveč oaSe kupce. Nabavite si tudi Vi ta dobri aparat — Pišite po cenik, Id ga dobite brezplačno! Beseda 1 Olc davek •>ln: za Slfro ali daje itp naslova 5 Din Na' iianjšl 17 Din Sobo ! iedno opremljeno ali j prazno, e uporabo kopalnice. ev kuhinje, nu dl Inteligentna gc»pa blizu Abrahama, e odra slima otrokoma Inteligentni osameli osebi kateregakoli spola, tudi bolehnl. ki si želi vča-! s'.h prijetne domačnosti i Ncanonirnne ponudbe na ogl odd. Jutra pod »človek človeku« 26404-23 Opremljeno sobo lepo ,n sončno z uporabo kopalnice oddam boljšemu eospodu Naslov v vseh , poslovalnicah Jutra. 26852-23 j Lepo veliko sobo rpremlieno ali prazno od 1 dam s 1 decembrom. — | bleiweisova 15, vrata 14. I 26917-23 Gospodu oddam takoj toplo sobico. Mesečno 120 din Vdovi, Novi trg 5, pritličje. 27039-23 Lepo -unčno sobo s dvema posteljama od dam v centru. Gbspo-•svetska 12-II. 27051 r Zaga naprodaj 23. novembra ob 11. do-ooldne bo prodano na lavni sodni dražbi pred sresklm sodiščem v SI Bistrici stavbišče z 4a ?o 'parni pogon) ln s strojnimi napravami Iz-iitens csna 227 807 din, vadlj 34 171 din. Podrobni pogoji pri sreskem sodišču v Si. Bistrici. 27113-2" Lepo prazno sobo •iolnčno, veliko, oddam Naslov V vseh posloval. Jutra. 27116-23 Sobo v novi palači s prve vrstno oskrbo oddamo stal nemu gospodu ali dami. Ponudbe na oglas. f>dd. Jutra pod »Prednost večje predplačilo« 27111-23 Opremljeno sobo lepo. a posebnim vhodom n souporabo kopalnice, oddam boljii gospodični za takoj ali 1. december v »tro-■jem centru, mirna ulica. — Ogle do 11. ure. do rldne. Cipaletova ul. 11. nadstropie, desno. 27092-2$ Opremljeno sobo Išče mlad uradnik prt »amostojni dami ali pri majhni družini. £aže-Ijena nemška konverza-clja. Ponv.dbe na ogl. odd. Jutra pod «Kon-verzact Ja». 26383 23a Prazno sobo s Štedilnikom za dve ose bi skromno Iščem Naslov v vseh posl. Jutra 25993-23a Dijak Uče stanovanje na Poljanah ali ob cestni že leznlcl. Ponudbe s po-lasnlll na oz., odd. Jutra pod »Dobra hrana«. 27008-23a Opremljeno sobo iSčem v centru s 1 ali 15 dec. po možnosti s centr. kurjavo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poseben vhod« 27032 23« Sobo opremljeno, s pojeb. vhodom. ilčem za tako). Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod lifro »Stalno ia či«*->«. 2'Vi8-23a "J, OU. i)in. sa sifrt «»«»* 11 Din Dijakinjo irreimem brezrbčno r.i st' novznie pro*i uslugi ? deklici pr> (''-mu. Vpijat Bonbomert. , red pošto. 27109-; Prehrana >ln l.u 1« -> turo ali dajanjf Sobico t posebnim vhodom, oddam stalno solidni osebi. Gred' šče 10-11!.. desno. 27209-23 Solnčno sobo z dvema posteljama, oddam za 1. december. Na željo z zajtrkom. Sv. Petra nasip št. 43. bufet. 27185-23 Dve lepo opremljeni sobi s separ:r. vhodom, oddam takoj solidnim gospodom. Frančiškanska ul. 8-1. 27156-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, uporabo kopalnice, event. tudi s hrano, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 27162-23 Sobo v centru lepo. t posebnim vhodom in souporabo kopalnice, oddam boljši gospodični. Strnad. Cigaletovs 11-1., desno. 27092-2» V «n«M>f n Dta. V vso oskrbo do smrti vzamem eno osebo Po dogovoru as 40.000 din Naslov v seh poslovalnicah Junu 26067-14 gfflflfi deoeaa 1 0MI1 javen Din za šifri &U daja a le naslova 5 Din Na i man 1*1 enes^k »7 Din Ilirske ovčarje čistokrvne, od večkrat adiikovane matere ln o-ieta, 4 tedne stare, res krasne živali prodam lju biteljem te lepe pa-.me psov. Grošelj, Ljubljana, KfipUclJ .ka 7. 27076-27 Krasno tele (bikec), staro i tednov, 41-ste montafonske pasme — naprodaj. Vprašati je hotel S!on, Ljubljana. 27224-27 Nemške doge mladiče, šest tednov stare, črne in črnooele, z rodovnikom ia črno pflco, dve leti >t2ro, dobro čuvaiko. i procen: proda Albin Vre-, Ček. Liubliaoa VII. Medve-; dova 30. 27160-27 Mlad akademik sltulran, želi poznanstva neodvisne gospo dl.?ne ali gospe srednje po.-tave (lahko na deželi) radi skupne zabave ln športa (smučanje, motorizem). Dopise na ' r.rtr> Od »Po polna liarmonlja« »/010-24 Dama srednji let želi nesebič- legti zn«tcajnega pnja teljstva z lntellgtntno !amo ali gospodom rt dl skup sprehodov po nudbe s polnim naslovom pod »Razumevanje, na ogl. odd. Jutra. 26364-24 251etno dekle ubogo, preprosto se žeti seznaniti z zna -ajnlm kar&kternlm možem, ki Seli miren dom. zvesco *.eno In gospodinjo Do plse na podr Jutra v Ce 'lu pod »Miren dom« 26860-2-a Starejši gospod z dežele želi sporn a t i mlado dekle diskretno m nepokvarjero zaradi razvedrila Dopise na ogl odd. Jutra pod Sl-rro »Pomagatflj, 27036 2" Ločenec * prec r»ženjem želi zri* nj« z dobro gospodinjo Ponudbe na podr. Jutra v Novem mestu pod »Miren« ?"056-24 Ljubi! ~nkaj v torek ob 7 pred Opero«. 27141-24 Gospodična se teli spoznati z gospodom v starosti do 30 let. Dopise na ogl. odd. Jutra pod >• Razvedrilo«. 27077-24 Gospodična ki bo s svojo zunamostjo in notraiiostio zadovoliila vsakega izbučneg« gospoda, si želi tovariša Poii'dbe na ugl. odd Jutra p<>d značko »lep božič«. 27228-24 Mlad inteligent lep m diskreten, išče nežno priiateljico s srčno kulturo. Dopise na ogl odd. Jutra pod »Lepa Ljubliana« 27222-24 Privatni uradnik oimpaticen star 30 »et, ima lepo posest, v .etovi .^carskem iraju žeil s po znati v svrho žemtve iste tako goepodicno aii v<10 vo brez otrok v starosti do 40 let. ki bi imela lastno trgo.-ino ali gostilno na deželi. Besne ponudbe poslati ns odd. Jutra pod »Dobrosrčen« 26855-25 Državni uradnik 36 'et s pravico na pokoj nlno poroči lepe Sio .-enko s primerno dote staro od 22 do 26 let. ki bi šla lz Slovenije Ponudbe z naslovom na ugl. odd. Jutra pod 61-rro »Slovenec« 28853 25 Zenitna ponudba Star sem 48 let, želim se poro-. Iti z žensko od 25 let uaprej 'dove ni so Izključene. Imeti mo a od 12 do 15 tisoč din. Imam prijazno posestvo z majhnim dolgom Po poroki bi dal prepisati posestvo na že •10 Sem v službi pri esnl rgovlai z mesečno p • čo 1500 din. prostim stanovanjem ln s 'kurjavo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Slfro »Srečen zakon« 25C18 25 Državni uslužbenec star 33 let želi poznanstvo radi ženltbe z go spodlčno ali vdovo brez otrok staro 25 do 25 let « primerno gotovino. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod r Srečna bodočnost 34« 26999-25 Akademik 25-letf -dstev, ilče dobrosrčno damo v pomoč dovršitvi študij. Dopise na ogl. odd. Jutra pod iifro »Hvaležen«. 26714-24 Med mestom In deželo HHivdo if ».I m rov« mM' I™h«nl]i Gospodična 26 let l« boljše hiše bllru Ljubljane z lepim premoženjem se želi seznaniti c;; poročiti tem potom zaradi premalo znanja, bodisi s trgovcem ali vi* Jim arž. uradnikom. Le resne ponudbe na oglas., odd. Jutra pod »Udoben dom«. 27071-25 35letni samec visoke postave, usluiben V Franciji, poroči Slovenko » fotovino deset tisoč. Ponud-e s sliko na Sajevic, Vodovodna 40. 26932-25 Starejši gospod vdovec, aamostoien, i več-;iu premoženjem, teli zoa-r.ja z gospodično, inteligentno, značaino. dobre- gospodinjo. Starost 44—fO let, lepe preteklosti, z nekaj premoženjem. Ponudb« s iliVo na ogl. odd. Jutra pod »Zakon zasiguran«. 2721>-2> Katera samostojna podjetnica stara do 36 let. želi dobitii podjetnega in intelig=ntne-gs moža. nai pošlje ponudbo s sliko (častna stvar) na ogl. >>dd. Jutra pod šifro vMlad vdovec«. 27214-» Upokojenec I21etnl, vdovcc poroči o tare J šo gospodično ali očenko z nekaj gotovi ne Ponudbe s sliko na ogl. odd Jutra pod 61 fro »Poštenje 242. 26879-23 Poznanstva za ženitve in možitve najboljših krogov boste stekli, ako se poslužite vestnega, r čelnega, solidnega tn diskretnega posredovanja najstarejšega ženltbenega zavoda v Jugoslaviji Informacije pošilja proti nakazilu 10 dinarjev v tnam^ih, diskretno. RE/jOR. Zagreb pošta 3. 26&M 25 Gospodična starejša, binipaticna dobra gospodinja želi poročit: starejsega državnega usluzben-a ali upo kojei.ca brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »LJuDezen«. 27204-29 Gospodična z lastnim domom, želi resnega znanja z bol|šim. dobro situiranim državnim uradnikom mirnega in »o lidnega značaja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zakon«. 27179-2» 35 letni samec državni uslužbenec, poroči Slovenko z 10.000. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Francija«. 26932-2J Slavonac obrtnik želi Slovenko, vdovo ali starejšo dekle katera Ima veselje do posestva. Z malim premoženjem. Naslov v vseb posloval. Jutra. 27108-35 Razno Stole in naslanjače pletene lz vlter poškodovane na novo prepletene po zmerni ceni. Mara Andlovlc, Galluso ro nabrežje 27 Sporoči te ustmeno ali pismeno pridem na dom. 26990 37 LOVIŠČE. Dne 25. t. m. se bo oddalo potom javna dražbe v zakup lovišče občine Rudnik najboljšemu ponudniku. Vabijo se interesenti. Dražba se vrši na sreskem načelstvu, soba št. 9 ob 10. uri dopoldne. Nafte cenjene gospodinje dajo prednost dobremu domačemu blagu. »SLAVIN« domače čistilo m modro deklico na omota je prvovrsten domač proizvod, zato uporabljajte »SLAVIN«! Natečaj Samostojna dama j ilirske ovčarje DR. Z O. Z. LJUBLJANA - MIKLOŠIČEVA CESTA 7- Prazno sobo o&rketlrano, sončno, ko palnica, posebni vhod. oddam s 1 decembrom Bleiwelsova. Ogled od 1. do 3. In od pol 6. do pol 7. ure. Blelwelsc.a 16-IL, Prost, levo. 26751-2? Prazno sobo lepo, veliko oddam takoi ali s 1. decembrom. Na slov v vseh posl Jutra. 26996-23 Opremljeno sobo lepo, sončno z uporabo -opa'n!ce oddam eospe ali gospodični. Dalmatinov* ulica 3-H. levo. 26r.rc Prazno sobo zelo lepo, solnčno, zračne in m.rno, s posebnim vho dom in souporabo kopalnice nddam v centru za decem ter stalni boliši osebi. Na slov, kjer dobite natančne-še infornacije piejmete v gl. odd. Jutra. 2701£ ' odda sobo višjemu uradniku ali oficirja v penziji. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra ! v nemškem jeziku pod šifro i •>Br. 222«. 26910-23 Dva gosooda sprejmem na stanovanje. — Cesta 29. oktobra 5. 27093-25 Srčkano garsoniero dve lobid, enokijučno, nasproti tivolskega parka, oddam. Cesta na Rožnik 11. 27157-23 čistokrvne mladiče e rodovnikom proaam. Lu-kič. Sv. Petra c. 75. 27149 27 Sostanovalko dijakinjo ali uradnico, sprejmem na Gosposvet-•kl 12-11. 27138-23 Sobe išče deseda I Din davek ? •in za šifro *U laja le naslova 6 Din Na< •nanjšl Jsnesek 17 Oln Iščem 'fparlrano sobico ea 1. december Naalov v poslov. Jutra. 26953-23a Ueseos . Ola o»»« ' Din. za Sifrc ali daja aje naslova 5 Oln Naj manjši Če bi žene navajale svoje može k branju zanimivih knjig, jim ne bi bUo treba preživljati bridkih ur, ko d možje krajšajo čas ob vinu, žganju ln često tudi v slabi družbi. Ob lepi, zanimivi knjigi bi mu bil skopo odmerjeni prosti čas Se doma prekratek Možje, in vsi, ki ne najdete doma blagodejnega razvedrila, vzemite V roke knjigo „Lucifer44 ali pa roman „V kretnpljlh Inkvizicije", i,Rdeča megla", „Veliki inkvizitor44, „Tigrovi zobje44, Onkraj pragozda44, „Hektorjev meč44 ali katero koli spodaj navedenih knjig, pa boste spoznali, da je doma najlepše življenje. Kaj vse si boste prihranili, veste pa sami najbolj. Z našimi romani, ki so tako napete vsebine, kakršnih v drugih knjigah ni, se tudi začetnik kaj lahko navadi branja knjig. Kdor Se navadi brati zanimive knjige, mu je vsak prosti čas, ki ga preživi ob knjigi, v srečo, izobrazbo in zabavo. Poleg telesnega odpocitka si okrepča tudi duha, ker mu širi obzorje na najprijetnejši način. Olajšajmo družinam in vsem neimovitim slojem nabavo najbolj Zanimivih knjig s tako globokim znižanjem cen, da si jih bo mogel vsakdo nabaviti čim več. Opozarjamo pa, da veljajo znižane cene samo za Miklavžev in božični nakup. Od 1. januarja 1939 dalje pa bodo veljale zopet obi« čajne prodajne cene. Na razpolago so naslednje knjige: 1. Jean de la Hire: Lucifer, fantastični roman v šestih delih. 1924. 273 str. 2. Maurice Leblanc: Tigrovi zobje. Iz francoščine pre-vel F J-o. 1924. 217 str. 3. Veridicus: Pater Kajetan. Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih. 1924. 187 str. 4. James Oliver Coru>ood: Onkraj pragozda. Roman. 1925. 129 str. 5. Gustave le Rouge: Misterija. Roman. 1925. 177 str. 6. Jack London: Roman treh src. 1926. 433 str. 7. Oevre Richter Frich: Rdeča megla. Roman. 1926. 108 str. 8. Rene la Bruyere: Hektorjev meč. Roman. 1926. 80 str. 9. Zevacco: Papežinja Favsta. Roman. 1927. 184 str. 10 J. O Corwood: Lov za ženo. Roman. 1927. 194 str. 11. E. G. Seliger — Brat: Ugrabljeni milijoni. Roman ameriškega Jugoslovena. 1927. 291 str. 12. Phillips Oppenheim: Milijonar brez denarja. Ro-min. 1927. 92 str. 13. Zane Grey: Železna cesta. Roman. 1929. 219 str. 14. Stanley Weyman: Rdeča kokarda. Roman iz velike revolucije. 1928. 233 str. 15. Sinclair — Gluck: Zlati panter. Roman. 1928. 16. Michael Zevacco: V krempljih inkvizicije. Zgodovinski roman. 1929. 462 str. 17. Marcel Priollet: Seržant Diavolo. Roman. 1929. 344 str. 18. Emerson Hough: Možje. Roman. 1930. 210 str. 19. Donald Keynhoe: Gusar v oblakih. Letalski roman. 1930 130 str. 20. Artur Bernede: Belfegor. Pustolovski roman. 1930. 21. Staroslav: Gostilne v stari Ljubljani. 22. Melik: Do Bitolja in Ohrida. 23. Frank Heller: Blagajna velikega vojvode. Upravniitvu „Jutra" v Ljubljani Podpisani naročam sledeče knjige: (navedite samo številke knjig)___ Din Vam obenem nakažem po poštni položnici, na poštni ček. račun v LJubljani, štev. 11842. Knjige pošljite na naslov:_________________________ Globoko znižane cene knjigam so sledeče: Posamezne knjige: Skupina S knjig: Skupina 10 knjig: Broširane Din 10.— Vezane Din 15*-" Broširane Din 40.— Vezane Din 60.— Izbira poljubna. Broširane Din 60.' Vezane Din Uo.* Izbira poljubna. BOTOT PREIZKUŠENO SREDSTVO ZA NEGO VAŠIH ZOB IN UST Po TTOTH svetu BOTOT voda za usta prepreča mehčanje dlesni Oruiti »■ozlčld aajuovejim modela* Uvu&ote mo«or)L uiclkiji •tvaim »troji pogrtrtjm Po zelo nizki ceni! Ceniki franko 1 »TRIBUNA« F. BATJKL, LJUBLJANA, Kartovika Podružnica: Maribor. Aleksandrov« cesta 36. MEDNARODNA ŠPEDICIJA Emil JEDLOVČNIK, Dravograd izvrtaj« na pr.mtajt Dravograd—MeZs vsa avoina la Izvozna »carinjenja p« kuluntni tarif L — Priporoča se iatodasno za prevoze, tarltske ln carinske informacije. EHEKEIEES^ 1AZGLAS Občina Ljutomer, bo dne 29. novembra 1938. ob 10. Itrl dopoldne dralbeiilm potom ODDALA lepo posestvo, obstoječe iz hiše s prešo, vinograda, gozda, sadonosnika in nfiv v bližini Ljutomera, ter MAo t vrtom ob banovini*ki cesti v mestu Ljutomer. — Natančnejši podatki se dobe v občinski pisarn) y Ljutomeru. ŽUPANSTVO. rko absol. visoke šole IŠČE industrijsko podjetje. Keflektanti, ki no d o vr Sili študije v Inozemstvo, Imajo prednost. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »KEMIK«. Vftlod opasti tvo trgovin* popolna razprodaja moških oblačil ln blaga Izpod lastne cene. A. EUNC, Ljubljana, Gosposka oL 1. Mojster za predilnico (THROSTLE IN FLTBR) s prvovrstno prakso se lflfie. Obtlrne ponudbe s sliko je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Novost« mmm eno '.:. JUOOHAflKA Wimmn Dobave zmotna tovarna za tovorne avtomobile v nemški Ostmarki ISCE stroke vajenega, kapitala zmožnega generalnega ali okrajnega ZASTOPNIKA Ponudbe v nemškem ali francoskem jezika pod »Lastkraftvregen-fabrlk 70.282« na ALA-OAG, Wien L VVollzeile 18, GrostKleutscIiland. Celuloidni ščit, pri vratnih kljukali vam prihrani ve6-kratno pleskanje Vrata bodo vednc Cu a Dobavlja Jih SEMENIČ V. Prlvoz 13, Ljubljana — tel. 36-92 Celuloid Je na zalogi v vseh oarvah. Sprejmejo se dobri akvlzlterji. Najnovejše ux hodnike tn stopnlfiča prodaja SEVER RUDOLF — MARIJIN TRG ftt. 2. KOKUS PREPROGE Cixxxirnnnnn< :f in NAJPOPOLNEJŠI ŽAROMETI prc&3 MEGLI ln ostali AUTOMATERJAL M. BABAE - Celovška C. 38. — Tet 22-92 eiisisnsga mlajšega, agllnega, Inlcljatlvnega in Iznajdljivega, veščega kalkulacij Lq sestavljanja akordnib mezd, porabljivega tudi za vodstvo obrata, SPREJMEM. Samo sposobne moči s prakso naj naslovijo avuje ponudb" pod »Nastop takoj« na oglasni oddelek »Jutra«. Kasarn m U££ PLEŠAVOSTI - JiltffiE ZflHURLf Dolžnost ml nalaga, da se vam javno zahvalim za vaše zdravilo »MORANA«. To zdravilo ml je pomagalo, lasje so mi porasli ln »MORANO« vsakomur priporočam. Dimitar Stankovi«, Kozjak. »MORANA« voda Je v istinl zdravilna, ona je tudi pri meni čudeže delala, pa vam to javno priznavam. Fanika Kramer, Stari Breg. Vse sem poskušal ln uporabljal in mnogo denarja sem Izdal, toda nisem mogel najti zdravila za rešitev svojih las. V nobeno reklamo nisem več veroval; no, moji prijatelji so me pregovorili, naj poskusim z »MORANO«. Izvršil sem celo kuro Javno moram priznati ln reči, da je »MORANA« čudo vode, ona edina pomore. Meji lasje so bili polni prhljaja, dnevno bolj so mi izpadali, toda z uporabo prve steklenice je Lzginll prhljaj, dočim je pri drugi steklenici ponehalo izpadanje las, a po peti steklenici sem Ime! že zdrave ln bujne lase. Večna vam hvala ln Javno priznanje ter vsakomur priporočam zdravilo »MORANO«. Ivan Vuškovlč, Jesenice. Moja koža na glavi pod lasmi je bila polna Iišajev, in zaradi tega so ml lasje vedno bolj Izpadali. Llšajev se nisem mogel znebiti na noben način. Priporočili so ml vašo »MORANO« ln zgodil se Je čudež: v par dneh je izginil lišaj aa moji glavi, dalje sem uporabljal »MORANO«, pa je ponehalo Izpadanje las ln mladi lasje so ml porasli. Vaso Milutlnovič, Vranič. Istlna, vaša »MORANA« Je čudodelna. Moji lasje so zopet gosti, a to se imam zahvaliti samo »MORANI« in jo priporočam. Pavlič Stjepan, Mrzla vodica. Nimam besedi, da bi se vam zahvalil. In v tstini priznam, »MORANA« je napravila čudež pri meni pa jo vsakomur priporočam. Jelenec Štefan, Dobrava. Moji lasje so zopet bujni, za kar gre hvala vaši »MORANI«, ona je napravila ta čudež. Anka Popovič, Loznica. Z zahvalami nadaljujemo dne 27. novembra. Cena veliki steklenici »MORANE« s poštnino in omotom din 50.—. MORANA — SPLIT. Tkalskega mojstra (Webmeister) za trakove ln vrvice (Bandvveber), jugoslovanskega podanika, I 8 č E Industrijsko podjetje za vodstvo tkalnice trakov. — Ponudbe z navedb«) dosedanjega dela ln pogojev nasloviti čimprej na Anončnl urad SAX, Maribor. &utru 'aravco) sup vsa ko množine AKBElTKh - 'j..; »avsfcfl Ul 15 7052-57 Visok« otroške domače copate izdelan« iz volnenega dubla s toplim »uknenim medpodplatom, usnjenim podplatom in usnjeno nisko peto. Stanejo samo Din 29.- 28632-635 PralrfRne otroška snežit« z« zimsko in blatno vreme. Zapenjajo s« oa zaponko. 7026-24 Udobne tople In elegantne damsk* domače copate Iz volnenega dubla z usnjenim podplatom In ni* sko peto. __ 78355-661 Elegantni dežni čevlji Iz lakiran* gume z srednjo peto visoke do členkov. Lahko se zapenjajo t pomočjo patentnega gumba. 98355-66. Elegantni ženski gumijasti čevlji, z visoko peto, podloženi s toplo flanelo. Močne in trpežne otroške pafen* nogavice, izdelane iz prvorazre-dnega sukanca, z pajčenim vrhom in peto. Stanejo samo Din 7.' 9.« 10.- 12.' 3762-68801 Za iolo in štrapac otrokom najbolje služijo čevlji na vezavo iz črne kravine z močnim podplatom. Od vel. 31—34 Din 39.' od v.L 35—38 Din 49.- NAŠIM ODJEMALCEM! KUPITE SEDAJ ZIMA JE TU! Seda| smo sortirani Seda) imamo največjo izbiro Seda) Vas lahfeo postrežemo z največjo pazljivostjo Ne čakajte navale - kupite sedaj! Kupite zimsko obutev preje ko ozebete Kupite copate za doma, kupite galoše Ohranili si boste zdravje, prihranili mnogo denarja Hafi sotrudnlkl to sposobni da Vas postrežejo strekovnjaško. dobro in ceneno. kokorVas nihče in nikjer ne more postreči 38675-631 Celogumljastl ženski čevlji za •neg, s toplo flanelasto podlogo In srednjo peto. Okrašene so z okusnim baržunastim ovratnikonu- 2451*43682 Ti feveljčkl Iz mehkega usnja • toplo podlogo nudijo občutljivim otroškim nogam udobnost In toploto. -64513 Topli ženski čevlji od močnega sukna, na pregibu in peti pojačane T usnjem, z usnjenim podplatom in polvisoko peto. Obšivene • krimerjem, zapenjajo %m na gumb. 28735-643 Elegantni vltold fenski čevlji za •neg, iz črna lakirane gume Podstavljene so s toplo podlogo katera varuj« noga od prehlada. 98157-600 Moške galoie potrebne vsakemu gospodu, ako hoč« varovati dom pr«d snegom in blatom, svoje ne-ge pa pred mrazom in vlago. Roja« čene so v pregibu pa tudi podplat Je pojačen. Cena jim je isi-žana na Din 29.* 7017-42 Moške tople ln udobne domača copate iz volnenega dubla, z tesnjenim podplatom In debelim su» knenim medpodplatom. Odlikuje jih udobnost, toplota in niska cena. Stanejo samo Din 39.* 4055-64609 Lahki pa vendar topli čevlji iz črnega sukna, okrašeni z krimerjem in lakasto kapico. Zapenjajo se z zaponko. 2425-66121 Okusni čeveljčki na vezavo iz finega črnega boksa, z usnjenim podplatom in polvisoko peto. Prile-žejo dobro k nogi, a lahko se nosijo k vsakemu kostimu. KUPlTe- HOSAVICCjI M naši pmtmmmi Du Din Din T.-7,-10.- K VSAKEM PARU OBUTVE IMAMO ODGOVARAJOČE NOGAVICE K težki obutvi ali škornjem kupite tople nogavice MOŠKE. Ekonom a Čošljane . Vellngton , ŽENSKE. Domačica « Zora . a Flora • . Tatjana . . OTROŠKE i Deran . . Triglav « . Slbirac ... _____ ______ K elegantni obutvi kuplto naie fino nogavice. Izdelano iz najboljioga flora in ivlle. Din 6.-Din 9.-Dln 15.-Din 29.- Dln 4,- 5.- 6- 7.-Din 7.- 8.- 9-10.-Din 7- 9.-10.« 17777*671 »Kanada* visoki čevlji. Izdelani Iz močne gume, z všitim jezikom, močno podlogo in pojačane na vrhu s posebnim slojem gume. Maček Marko Ttsee stari Ded Vaši veselje pravi 5727-€!4«27 Elegantne in udobne moške čevlje od boksa, tupasle oblike, z usnjenim okovanim podplatom in tesnjeno peto. 3939-64721 Solidni, enostavni lil elegantni špi-čast! čevlji izdelani Iz dobrega boksa z usnjenimi podplati in u-snjeno pelo. Spadajo v skupino naših najboljših čevljev "Naš po-•os" in stanejo samo Din 149.* 3967-64^41 Čevlji zrn vsako priliko, udobne široke in elegantne oblike, izdelan! iz finega boksa z zbitim u-snjenim podplatom in gumijasto peto. 4767-67711 Terenski čevlji za Inžcnerje, geo-•netre, zemljemerce, gozdarje, lovce In turiste. Izdelani so Iz močne kravin« z všitim jezikom, z močnim usnjenim podplatom okovanim v tri vrste, okovano špico ln podkovi^o na poti. Stanejo Din 129 90907*699 Močni gumijasti škernji z neraz-tržljivim gumijastim^ podplatom in toplo podlogo. Železničarjem, gozdarjem, nočnim čuvajem (n o-stalim kateri so primoranl delati v snegu in biefu ti škornji jim bojo najboljše služili. STROJNO PODJETJE EN TEHNIČNA PISARNA ing. 0GN JESLA V B0RŠTNAR LJUBLJANA—8 IS RA, JERNEJEVA C. 18, TEL. 45-60 Izdeluje razne stroje — transmlslje — železne konstrukcije — žaglne ln mlinske opreme, tovorna DVIGALA rezervarje Itd. Montira ln popravlja parne kotle. Izvršuje načrte, proračune ln ekspertize. Najnovejši Izum! Originalne HASAG-PRESTO petrolefske plinske svetilke (svetovni patenti) NI treba več špirita za pogrevanje. NI treba dalje čakati kot S minute ! ORIGINALNE P O L A B SVETILKE 300-3000 SVEC ! Preko 100 modelov! Prospekte pošljemo gratls ln franko! __ORIGINALNE HASAG IN POLAR SVETILKE TER ORIGINALNI DELI SE LAHKO NABAVIJO SAMO PRI NAS. FETHOLUK k. d. Zagreb, Radišina ul. 9* Tel. 72-60 ISčemo preprodajalce ln zastopnike za vse kraje. Varujte se manj vrednih potvorb! Dne 22. novembra 1938 ob 10.30 se bo vršila pred okrajnim sodiSčem v Novem mestu, soba 20. javna prostovoljna DRAŽBA arondlranega stavblSča ln njive v Izmeri 10.942 m« v NOVEM MESTU »Na Mestnih njivah« (8 minut od kolodvora). Cenllna vrednost in izklicna cena znaša 6 din m« skupaj din 65.652. Dražbeni pogoji so na vpogled pri Okrajnem sodišč v Novem Mestu; event Informacije v pisarni dr. Lovrenčlč Ivana, advokata v Ljubljani, Tavčarjeva 12. IHKHMIVBR RESTAVRACIJO in KAVARNO novo, moderno urejeno, tik pri postajališču v Slovenjgradcu dam ugodno v najem. — Ponudbe na podr. »Jutra«, Maribor pod »Ugodno«. » • . e ^ m w • • . citajte sn širite »J U T R 0 < INDUSTRIJSKO PODJETJE NA DEŽELI SPREJME S L DECE5H5ROM perSektnega knJigovodja-Mlandsfa Prednost imajo dobri organizatorji resnega ln mirnega značaja. — Pogoji: Slovenec z znanjem srbohrvaščine ln nemščine. — Ponudbe pod »Perfekten 8« na oglasni oddelek »Jutra«. Socnc p^oeiif ^^utrti" nefocfsmo rorui svojcem zocarooainmo/ ur Osijek I., Pefačevičeva 16, telefon 3©0 Vrtanje globokih vodnjakov, centralna kurjava, vodovod, sanitarne naprave, filtri itd. i i Urejuje Davorin Ravljea. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d.