4 L številka.
Ljubljana, v ponedeljek 20. februarja 1905.
XXXVIII. leto.
Istima vsak dan zvečer,  isimši nedelje in praznike, ter velja po pošti projeman aea avstro-ogrske dežele sa vse lete 26 K, sa pol leta 13 K, sa četrt leta 6 K 60 h, za en mesee  2 K 30 h.   Za LJubljano s pošiljanjem na dem za vsa ,to 24 K, sa pol leta  12 K, za Četrt leta 6 K, za en mesee 2 K. Kdor hodi sam ponj, plaea za vse leto 22 K, sa pol leta 11 K, sa Četrt leta 6 K 60 h, za en mesee 1 K 90 h. — Za tuja dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Na naroebe brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če Bd se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, Se se dvakrat, in po 8 h, Če se  tiska trikrat ali  večkrat. — Dopisi ai- se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlatvo je v Knaflovih ulicah št. 6, in sicer uredništvo v I. nadstropja, upravniStvo pa v pritličju. — Upravništvn naj se blagovolijo poŠUjati naročnine, reklamacije,
oznanila, t j. administrativne stvari.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. , Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Duhovske plače se zvišajo!
Vsi stanovi več ali manj zahtevajo  povišanja  plač in zmanjšanja
delavnih ur. Tudli duhovniki niso za cstali za tem. Čeravno je ta stan za svcje težko in »truđapolnc« delo primeroma bolje plačan, kakor marsikateri drugi stan, vendar so sklenili duhovniki po vsej Avstriji zaprositi, da se jim plače zvišajo. »Slovenec«, ki vsako še tako matavežno stvar z vso natančnostjo opiše, ni omenil Še o tem ničesar, ker ve, da bodo Ijud-ttvo debelo gledalo, ko zahtevajo duhovniki, katerim se na deželi godi kakor kakim greforo, povišanje plače. Duhovniška zahteva je, naj ima župnik plače letnih 2400 K in 5 petletnic po 400 K, kaplan plače 1200 K in 5 petletnic po 400 K Skromni niso gospodje. Poleg tega jim ostanejo še vsi drugi dosedanji priboljški kakor pogrebi, pokop), krsti itd. Tndi posestva si obdržs in bera jim ne odpade.
K-kštn bode dohodek nekaterih župnikov, si skoraj misliti ne moremo, lahko pa rečemo, da jim bodo uradniki v VIII, VII. in VI. čin. raz redu težko enaki. Kaj Še le ostali drugi stanovi, n pr. Železniki uslužbenci in učitelji! Pomisliti pa je pri te^p, da je vsak duhovnik samec brez družine (ako jo ima na skrivnem, to ne biiga nikogar), medtem ko so člani drugih stanov večinoma poženjeni in obtagodarjeni e moogcg&vo deco. Razvidno je iz tega, da duhovnik runa niti tne petine tistih potreb, ki jih imajo drugi stanovi. Vendar neprestano kaže svojo nenasitno bissgo. Opcm njeno šq bodi in je naravnost ironija zahtevi zvišanja dohodkov dejstva, da vsak župnik zapusti precejšnje premoženje! Pl&če naj se takim zvišajo?! Mi recimo, da je to ukraden denar ia naravnost hudodelstvo, a k o   se    zviša duhovnikom
plača prej, kakor drugim slabe« Še plačanim stanovom. Za povišanje plač učiteljem, ki so zares jako  slabo plačani, ni  denarja, za duhovnike ga je pa dovolj. Ne vemo, ali je naša   državna zbornica skupina   slepih   ljudi,  ki ne vidijo in slišijo, da je v petkovi seji glasovala za nujnost  predloga vz i sanja duhovniških plač« Poslanci ne vidijo menda teh sitih ljudi v duhov skih suknjah, ki nimajo najmanjše skrbi  za  svoj  obstanek in smatrajo kot glavno nalogo, biti za voditelja in zapovednika   vsem   stanovom. Za šport imajo razne bratovščine, iz katerih dohodkov  kujejo orožje proti vsem stanovom, da jih podjarmijo. S temi  vrstami tukaj  pri bijemo škandal vseh   škandalov, da se   hoče   stanu, ki   je vsega presit,   z b o 11 š a t i   že itak dovolj dobro  situirani položaj, med tem, ko so gluha ušesa v zbornicah, ko prosijo učitelji,  ki so vsaj toliko koristni v socialni družbi kakor duhovniki. Iz tega pa je dobiti tudi neki   zaključek,  ki je   poučijiv pri volitvah. Koliko so se pehali duhovniki  pri  zadnjih   voiitva   za svoje kandidate, to ve vsak. Duhovniki so vpili, da se g/e za vero. Najbolj zabita but     izprevidi lahko, da se je šlo  duhovnikom za to,  da  dobe v državni  zbornici  taka  posla ce, ki jm  bodo  pUče   povišali.   Denar je Bog dubo?eč;ne in kdor pomaga duhovniku do denarja, ta je pravi katoličan,   ta je mož  po božji voiji. Sveta nebesa so naš cilj, vpijejo du hovniki, misijo si pa:   Denar in gospodarstva so pa tista nebesa za nas! Mi pravimo:   Kdor  ne   izprevidi iz postopanja duhovnikov, kam zapeljujejo tiste, ki jim vse Vr r,ame}o, ta je sUp, ta je g'uh, ta je bebec. Z-to pa na vseh straneh pozor na delovanje duhovnikom, posebno te ti h, ki imajo »sveta nebesa«, po duhovske rečeno: denar in gospodarstvo za svoj cilj.
Gorenjski.
Vojna na Daljnem Vztokn.
General Grippenberg o boju pri Saadepu.
Dopisnik «Novega Vremena« se je razgovarjal v Moskvi z generalom Grippenbergom, ki se je vrnil i bojišča. Grippenberg je pripovedoval o boju pri Sandepu takole:
Kuropatkin je vedel o mojih operacijah in mi je določil kot končni cilj osvojitev Hejkontaja in San-depa. Preko teh točk bi ne smeli predirati. To bi tudi ne bilo potrebno, ker bi ae tudi tako dosegel resen uspeh. Vas Hejkontaj ima velik strategičen pomen, čim bi jo osvojili, bi bili Japonci v zelo nevar nem položaju in osvojitev Sandepa bi bila potem lahka stvar. 25. januarja sem z eno brigado osvojil Hej-k on ta j, toda Japonci some obkolili in umaknil sem se zopet na svoje pozicije. Na večer 28. januarja sem izdal povelje, da se mora pozicija na vsak način držati.
Vsa moja armada je štela 62 batalj o n o v, doči m soiraeli Japonci dvakratno premoč. Bitka je trajala od ranega jutra do poznega večera s tem u s .th m. da te nismo niti za ped umaknili. Vendar pa seje izkazalo, đa je moje levo krilo bilo preslabo, z ozirom nato sem prosil Kuropatkina, ki je imel 60 bataljonov na razpolago, d , mi naj počlje nekaj vole". Kuropatkin pa je odkloni! to prošnjo, ker so se Japonci tudi v centru jeli živahno gibati.
Vkljub temu s^m se odloČil drugi dan naskočiti Hejkontaj, ker so bile že vse druge vasi v njegovi okolici vnašihrokah
27. januarja se je vnela bitka r- ova, ne da bi se mi umaknili le za korak. Vi: ovi č sem prosil za pomoč, ker je bila pot v dandepu j conskemu centru popolnoma prosta-Ako bi nri bil Kuropatkin prslal ne kaj vojev na p^moč, bila bi japon-
ska armada, obstoječa iz 100 tisoč mož, obkoljena od vseh strani, zakaj Japonci so bili v nevarnosti na jugu, kjer je pritiskala nanje naša konjenica, in na jugozapadu.
Japonci so uvideli svoj nevarni položaj, zato so se borili z vso obupnostjo in ljuto stjo in so izvršili 28. januarja med 10. in 12. uro dopoldne obupne napade na naše pozicije, a so bili tako sijajno odbiti, da morem govoriti samo o zmagi naše armade.
Ker nisem imel pooblastila k daljnemu energičnemu navalu, pač pa sem od trenotka do treaotka čakal na ojačenje in na dovoljenje, da smem dalje prodirati, sem za hip ustavil svoje operacije.
Polna odločilna zmaga je bila v naših rokah. Nakrat nam je poslal ob 5. uri popoldne Kuropatkin povelje, da se naj umaknemo; mali del naše armade bi naj ostal na pozioijab, cstali voji pa bi naj ojačili njegovo armado. Jaz ne smem soditi, ali so mogli Japonci v centru več nego demonstrirati, ko sem vendar jaz pritegnil glavno njih silo nase?! Kuropatkincvo povelje je napravilo name tako deprimujoč vtis, da sem sprva pomišljal, ga sporočiti svoji zmagonosni armadi.
V noči 29 januarja srnose kr va veČega srca in rosnihoči umaknili. V tem trenotku mi je bilo jasno, da mi je nemogoče še dije ostati na bojišču.
Drugo jutro sem proBiT da se me naj odpokliče.
Japonska poročila o položaju ob fronti.
Iz Tokija se javlja: Po poročilih iz bojišča so se jeli Rusi izredno Živahno gibati; na desnem krilu so se znatno ojač.li. na levem krilu pa knn-centrujejo močno armado proti Kuro-kiju Pri teh zadnjih operaci|ab so rabili Fuz%n za svoto bazo. Ruska
armada v tem kraju se ceni na še s divizij.
Splošno se sodi, da se Kuropatkin pripravlja, stopiti znova v ofenzivo. Vreme je sedaj Še neugodno, vendar pa bo najhujši mraz že skoro ponehal.
Drago poročilo iz Tokija pa pravi: Rusi so v četrtek in petek obstreljevali japonski center in levo krilo japonske armade. Ruska konjenica se je po zadnjem napadu na levi bok maršala 0,ame umaknila in se posti-rala pri Linhienhangu.
Poročilo generala Saharova.
General Seharov  je poslal 18. t
m. tole poročilo: Vthovni poveljnik je dobil od generala čičagova tele podrobnosti o boju obmejnih strai pod poveljstvom Senickega dne 14. t. m.: Bojarinov je dobil povelje, da z oddelkom 90 mož zadržuje sovražnikovo ofenzivo, a je bil 14 t. m. pri Fanzetunu odrezan od Senickega in od vseh strani obkoljen od šest sovražniheskadranov in tisoč mož pehote. Vkljub tema se je Bojarinovu posrečilo zadržati sovražnikovo ofenzivo. Ka sta se ob njegovem boku pojavila d?a eska-drona, je ukazal napad na enega teh e^kadronov, ki je bil popolnoma uničen pred očmi drugega eskadrona in pehote, ki prav nič nista posegla v boj, marveč se za 400 korakov umaknila. Bojanov je ukazal streljati na nje, nato pa se je umaknil in vzel sabo vse ranjence in mrtvece. N.e-gove izgube znašajo: Ea častnik težko ranjen, trije vojaki ubiti, 24 pa ranjenih. Bojarinov oddelek, ki so ga Japonci zasledovali 20 vrst daleč, se je 16. t, m. vrnil v Fant83tun.
KozaSki pohod.
Kakor se poroča iz Londona, se je jela ruska armada, obtt oji ča is 15000 konjenikov in 500 strelcev s 20 topovi, ki je prodirala na obeh bregovih reke Lia proti S>aopehu ob reki Hun, upadno od Lanjsntra. po-
Slovenci v šomodski županiji na Odrskem.
Zgodovinska, narodopisna in književna Crtica. Spisal Anton Trstenjak. I. Ta ran j. Kftj je to, Taran|? $e nikdir cistno Bžišiii tega imena! Tj je vanj ne pravim m&žarska va«, negi vas z hazarskim imenom. Toranj je vas cUkč doli v šonr.odski županiji na Ogrskem. O njej nismo vedeli ničesar. Nair.o večeli, da v tej vasi že čtz dvesto let prebivajo S jvenci. fo&no nam je, da prebivajo S'ovenoi l Železni in zaiadski sto ci; a da jih je moda vrgla tudi doli v io-ttj.-i.igk-: županjo, tega nismo vedeli, kranjski Siovenci spadajo torej tudi T naše slovensko kolo.
Ne mm go, nekaj pa ve ndar se pomiicžuje s taranjskuni Siovenci Ueviio vsth Slovencev Izven Av »tri-e žsvi danes 223 800 S>uveno**v Ti Slovenci so odtrgani od. nas, ž»ve ptnajteč za e v drugih držalih, Uto pa je rtaša dolžnost, da se za-kimamo sa njih sedanjo usoda
Po zadnjem narodnem štetju tole je Slovencev:
409 531 I 90 495 I 475 302 I 24 679
140.582 47.717
4 474
1,192 78U
21932 51006 1 597
I. V A^strijK
na S ajarskem   .   . . »  Koroška m    .   . . *  Kranjskem   .   . . v Trstu z okolico . . na G riskem in Gra-dičanskem     . .
v Istri ......
v ostalih deželah aku-
Pai....._
skupaj .
II. Na Ogrskem:
v zaladski stolici  . .
v železni stolici    . . v šmodčki Btoiici
Bkupuj .
III N* Beneškem   .   . . IV. V Ameriki .... V. N* Pruskem    .   . .
VI V Afriki   .   .   . ._
skupaj . 1 orej v Avstriji . . izven Avstrije   . .
sr upa)   . 1,416580 A to število ni zanesljivo. V«eh S <>vmcev je gotovo najmanj 1,450 000 iLobor N-ederlt).
Baviii rti bodemo s Sloverci in Hr vati, kateri zavzemajo zapadno stran Ogrskega, a to je dolga in ravna črta,ka-
74 5o5 40000 100.000 6.265 3 0n()
149 205 1 192.780 223 800
tera sega od Dunaja pa do Zemuna.
Na zaoadni strani Ogrskega dovršena je prva doba elavjansk* ga ž-vljenja. To je bita doba panonskih Siovenoev, kateri so v narodni borbi izgtnili za vekomaj. Panonski Slovenci so se pomskžartli, a ohranili so ee njih potomci, namreč današnji Slovenci ob Muri Na teh Slovencih se z: čenj« druga doba, a to je zopet doba n.-.z .-izacije.
V tej drugi dobi dohitela je S'o-vence na O^rsktm še druga nesreča: razdvojila j»h je reformacija. Maio n&m je hila ta doba znam*, zato hočem pripovedovati nefeaj o S ovenoih v Tarsnju, potem pa še o onih Slo vrnjen, kateri so se nastlili in pre* bivali v šurdanski okolioi.
»
Zasledil sem po naključju, ko sem se lani zopet mudil na Prekmurskem, da se na juitu od mesta NagvAtad v šomodski županji nahaja precej velika slovenska vas/) Zanimalo me je izvedeti, feaka usoda je zanesla naše rojake v oddaljeno niažarsko vas  in  od   kod  so  se ti
*j A magvar korona orszžgainak 1900 — evi NepBzamla asa. A magvarkir. koz* ponti Btatisztikai Hivatal. Budapest, 1902.
S oveoci   premaknili  daleč   na  jug. i Da bi vide!, ksko Ži e> in kako so j vpiivale sosednje maž-.rske vasi na njih  jezik  in  običaje,  sklenil  sem J ogledati   si   to   omamljeno slovensko vas.
Oboroži sem se s špecijalnirai kartami, označil sem si pota, koder mi bode potovati, in trk sem kren?l iz Ormoža. Zahteval sem vozni listek do N«gy A'ala, al; urad ik me je debelo gledal; ni ved^l, kje je ta Nsgy Aal Slučajno je bil na kolodvoru neki T?rolec, kateri je tudi bil na potu v one kraje, in ta je železniškega uradnika in meue rešil iz Bliske. — Svetoval mi je, da 8e mi je naiprro voziti da Mura-Keresztur*. V*el sem torej vozai listek do Kerestura, k', teti izven Me-jumurja.
Ko smo Že imeli Čakoveo za seboj in se nam je odprla lepa meju-murska ravan, rekel mi je Tirolec: »Giejte, tukaj se začenjajo prve mizarske vasi, zdaj prihajamo v trde Mužare.« H )tel me je poučiti o pokrajini in ljudeh in ni vedel, da so meni ti kraji in ljudje bolj znani nego njemu. A po čem je mož tako sodil? Na postajah so napisi samo mažarski  in  zato  je  mislil, kakor
misli vsak petnik, kateri t d potoj^ in sodi le po vnanjščini. Postaje dalje ol Čakovca pa so : K i a S z a -badka, Mura-Kiraiy, A h 6 ■ M i h a I y t f a 1 v a , Kotor-Also-D o m b o r u. Tako se zovejo postaje po bližnjih vaseh, a to bo čiste hrvp-ške vasi v Mejucnur u. Iz Suboti c e so napravili M*ž*rt S abadka, najzavednt|še hrvaško selo Dolnji Kraljevce se je prelevil v A o M ha!ycfalva, veliko hrvaško selo Kotoriba je postal Kotor, a Dolnjo Dubravo so prekratili Ma-žari ▼ A'roDomboru! Na tak način 80 ^Utari pomažarili ne samo vse brv š&s vasi, ampdk tudi vse* estate glavjar.sk© vasi v ma/yuors, a^u. Na zemljevid h in v uradnih spisih rabijo se lo pomažarjena imena.
Ako pa človek le malco prgL-da na pol«e in travnike, mimo katerih vozi vlak, uvjri se Ukoj, da ljudje, kateri tod delajo, niso ni najmanj podobni Mažarom, niti po noši, niti po tipih, uiti po govoru. In tega narodnega značaja hrvaških vasi in hrvaških prebivalcev v Mejumurju, če tudi bi rado, no more izbrisati in ugonobiti nobena, niti m»žarska sila. Daljo prih.)
lagoma umikati proti severu in je 17. t. m. prispela 20 kilometrov se-verozapadno od Siaopeha in 5 kilometrov vzhodno od Liaoho. Japonci ■o zasledovali Rase in jim povzročili občutno Škodo.
General Steselj.
Iz Carigrada se poroča: Parnik »Nikolaj«, na čigar krovu se nahaja general Steselj s soprogo in ostalimi ruski ui oficirji, je v soboto dopoldne preplul Dardanele. V sultanovem imenu ga je pozdravil poveljnik Dar-danel.
Steselj je ob 9 uri zvečer dospel T Carigrad, kjer so ga slovesno spre jeli člani ruskega poslaništva in ruska kolonija. Stesljeva soproga je bolana in ne more več nadaljevati potovanja. Z osirom na to se Steselj izkroa že v Carigradu in ostane nekaj dni kot gost pri ruskemu poslaniku Sinov-jevu
Tretje rusko brodovje.
»Novoje Vremja« poroča, da tvorijo, kolikor se je dalo poizvedeti, tretje brodovje tele ladje: oklopnice »Imperator Nikolaj I«, »Admiral Uša-kov«, »Admiral Senjavin«, »General-admiral Apraksin«, križarki »Vladimir Manoroah« in »Rus«, transportni par niki »Livonija«, »Kuronija«,»Ksenija«, »Grof Stroganov« in »Svir« ter ho-spitalna ladja »Kostroma«.
Parlamentarne zadeve
Dunaj, 19 februarja. Poljski klub je imel včeraj sejo, v kateri se je razpravljalo o rekrutni predlogi. Klub je sklenil, da predlaga pri drugem branju predloge: 1. odpravo 2. službenega leta pri enoletnih prostovoljc b, ki niso prestali izpita za častnike; popolno enakopravnost abiturijentov realk, višjih drž. obrtnih in trgovskih šol z gimnazijskimi abiturijenti glede enoletnega proato-voljstva. — Glede Dersohatto-Tega predloga je sklenila parla mentarna komisija poljskega klubi, da bodo Poljaki glasovali proti predlogu, Č2Š, da za urejevanje razmer med Avstrijo in Ogrsko popolnem* zadostuje nagodbeni odsek ter bi nov odsek 48 Čianov na bil kompetenten.
Dunaj, 19 februarja. Zbornica bo že v torkovi seji razpravljala o izročitvi posl. grofa Sternberga sodišču zaradi napada na cesarskega svetnika Pe nizka.
Konference deželnih odborov.
Dunaj, 18. februarja. V včerajš nji konferener se je sklenilo na predlog istrskega deželnega odbora, da se uvedejo periodične konference, a za predpriprave in za razdelitev materijala se ustanr vi centralni urad s sedežem na Dunaju. Razpravni jezik v konferencah in uradni jezik centralnega urada je nemški. Tudi vse vloge morajo biti nemške ali pa morajo imeti vsaj nem ški prevod. Dež. odbornik P. G r a s e 11 i se jc izrekel proti temu, da bi se realni davki izročili deželam.
Gospa Angela.
(Dalje.)
Angela sama ni vedela, kako in kdaj je prišla pred hišo, v kateri je stanoval Mirko Tkalec. Mehanično je Sla v hišo; menda se niti sama ni zavedala, da je na potu k svojemu Častilcu, kateremu je tolikokrat rekla, da bo njegova, vedno samo njegova. Šele ko je stala pred vrat mi, na katerih je bila nabita vizitnica „Mirko Tkalec, c. kr. avskultant", ji je postalo jasno, kje da je, a niti trenotek ni pomišljala, nego krepko potrkala na vrata.
Nihče se ni odzval. Poskusila je vrata odpreti, a bila so zaklenjena.
Počasi js šla po stopnicah. Misel na Mirka ji je provzročila novih bolesti. V sedanji svoji razburjenost se je spominjala samo lepih trenotkov svojega občevanja z Mirkom Tkalcem. Pred njenimi dušnimi očmi je stal Mirko Tkalec kot uzor vseh moških, kot zvest, nad vse vdan, nad vse plemenit mož, kot utelešena ljubeznivost in od kritosrčnost. In obšel jo je pekoč kes. Očitala si je, da ni držala Mirku danih obljub, da se mu je dejanski izneverila, dasi jo je Mirko obožaval in nikdar ni poskušal, zvabiti jo na napačna pota.
Dunaj, 19. februarja. Včeraj je bila zaključna seja. Sprejela se je daljša resolucija, v kateri se poudarja: 1. sedanji položaj avtonomnih financ je nezdržljiv ter potrebuje temeljitih pre-osnov. 2. V ta namen bi morala država sama prevzeti stroške za javno varnost (orožnike) ter za vojaško nastanitev, a tudi od svojih celokupnih dohodkov bi morala prepuščati redno večje prispevke. 3. Taki prispevki iz celokupnih direktnih in indirektnih davkov bi se naj razdelili deželam po gotovem ključu. 4. Vlada se poziva, da podpira prizadevanja deželnih odborov po samostojnih posebnih virih dohodkov. 5. Vlada se naprosi, da ustanovi v finančnem ministrstvu poseben oddelek, da ureja avtonomne zadeve dežel in krouovin. 6.
V uresničenje vsega tega se ustanovi odbor 17 Članov, in sicer 16 zastopnikov dežel in enega zastopnika osrednje vlade. Resolucija je bila sprejeta enoglasno.
Kriza na Ogrskem.
Dunaj, 19. februarja. Tudi v včerajšnji avdijenoi grofa Andrasey,a pri cesarju se ni dosegla' odločitev. Pogajanja se bodo prihodnji teden nadaljevala. Gede vojaških zahtev neodvisne stranke se je baje grofu AidrassvjU posrečil3 dognati obliko, ki jo združena opozicija skoraj gotovo sprejme, pa tudi krona jo odobri.
Budapešta, 19 februarja. Za predsednika magnatske zbornice je zopet imenovan grof Csaky; podpredsednika sta Kemenv in Krnu s z t.
Budapešta, 19 februarja. So-oialnodemokratična stranka hoče z velikansko demonstracijo opozoriti vse opczicionalne poslance na oD-ijube glede splošne volilne pravice.
V velikem sprevodu, ki se ga baje udeleži 60000 delavaev, bodo prikorakali pred parlament.
Razmere v srbski armadi
B e 1 g r a d , 19. februarja. Včeraj se je bavila skupščina z razmerami v armadi. Vojni minister je namreč odgovarjal na interpelacijo zaradi napada treh častnikov na izdajatelja »Opozicije«, bivšega ministra Veli č ko v i ća. Minister je rekel, da ne more zameriti častnikom, ki jih časo pisi napadajo, ako si s ■■m poiščejo zadoščenja. Iiterpelant je odgovoril, naj srbski častaiki svojo hrabrost po kažejo na bojišču, ne pa v uredništvih srbakih listov. — Posl. Naš i 6 je reke), da je v interesu srbske armade in Srbije, da se položaj v Čast niškem zboru presodi. Vsakdo v Srbiji ve, da razmere v častniškem zboru niso najboljše. — Minister notranjih zadev je izjavil, da zahteva častnikov po zadoščenju nikakor ni nezakonita. V inozemstvu se taki slučaji gode skoraj vsak dan. — Potem se je vnela ostra debata med liberaloi in radikalci Radik*'oem se je očitalo, da so odobravali nmsilstva kralja Aleksandra. Predsednik radikalnega kluba, višji duhovnik Milan
V svoji razburjenosti je videla Iva Grebina le kot krutega uničevalca njene sreče in vseh njenih idealov, Mirka pa kot žrtev teh razmer, ki z umirajočimi pogledi zre na svoj ideal — na njo.
Begala je celo uro po mestu brez vsakega določnega namena, a njena razburjenost je rasla od trenotka do trenotka. V njeni razgreti glavici se je rodila misel, da ne prestopi več praga svojega stanovanja, da se nikdar] več ne vrne k svojemu možu in da gre rajši v smrt, kakor da bi še kdaj prebivala z njim pod isto streho.
In zopet je stala pred Mirkovim stanovanjem. Pripeljala jo je sem prava blaznost, divja Želja, maščevati se možu, ga ponižati, razžaliti in osmešiti pred vsem svetom. Vse mesto naj govori, da je Angela Grebinova zapustila svojega moža in pobegnila k Mirku Tkalcu. Niti na obzire, ki jih je vedno imela do svojega na deželi bivajočega očeta, se zdaj ni spomnila.
Odločno je potrkala na vrata in ne čakaje odgovora jih odprla. Zdaj ni mogla več nazaj. Sicer ji je kri stopila v glavo in stresla se je instinktivno kakor vsaka poštena žena, kadar prestopi prvič prag ljubimčevega bivališča,
Gjurič je izjavil, da ne posna zarotnikov in prot zarotnikov. Cm 11. junija 1903 je odobravala eela dežela in potemtakem tudi častniški sbor kot politično delo. Ako bi se res naili srbski častniki, ki bi bili v tem drugačnih nazorov, ne bo jim nihče branil, izstopiti is armade. — Potem je vzela skupščina odgovor vojnega ministra enoglasno na snanje.
Bolgarske finance.
Sofija, 19 februarja. Bolgarska zunanja trgovina se ja lansko leto nenavadno lepo povzdignila. Uvozilo se je blaga sa 129,689581 (leta 1903 samo za 80 milijonov) le vozilo se je sa 157,610984 (leta 1903. samo ss 108 milijonov). Potemtakem se je zu nanja trgovina sploh povzdignila sa 97 milijonov, kar znaša zboljšanje za skoraj 100%. Tudi lani je bilo prav rodovitno leto, tako, da se U3 trgovina še zboljšala.
Nemiri na Ruskem
Bero lin, 19. februarja. Maksi m Gorki bo bije obtožen po istem paragrafu, kakor je bil Plehvejev morilec Sizanov.
London, 19. februarja. Maksim Gorki je nevarno obolel za logarjem (?).
Moskva, 19 februarja. Na progi Moskva Rjezan in Moskva-Rvbinsk so brzojavni in deloma tudi železniški uradniki ustavili delo. 1 jtotako so vstopili v štrajk uslužbenci jugozapadne železnice (Voroneš).
Berolin, 19. februarja. Car Nikolaj se čimdalje manj briga za vladne zadeve, temuč čimdalje več moli ter joka (?). Muila ri se bridko pritožujejo, da jih oar niti v važnih zadevah ne oosluŠa, temuč jim rajši kaže svojega novorojenoa.
Atentat   na  velikega kneza Sergija.
Petrograd, 19. februarja. Ve liki knez Sergij je bil že lani na smrt obsojen, obenem s Piehvejem. V zadnjem trenutku pa so nihilisti odložili izvršitev obsodbe, ker so ho teli počakati, kako bo učinkoval umor ministra Plebveja in da puste reakcionarjem časa, da začnejo uvajati reforme. Ker pa se to ne le ni zgodilo, temuč je bil veliki knez Sergij baje glavni provzročitelj krvavega klanja 22. m. m, morala se je smrtna obsodba izvršiti. Velikega kneza Sergija so o tem obvestili s sledečim pismom: »Sergija Aleksan-droviča je revolucijonarski odbor ob sodil na smrt «
Petrograd, 19 februarja. Vel. knez Sergij je nosil izza Plehveje-vega umora železni oklep. Tudi njegov voz je bil tako okovan, da bi ga ne mogla prodreti nobena krogla, toda bomba je vse skupaj zdrobila.
Petrograd, 19. februarji. Uradno poročilo o umoru se ne strinja s privatnimi vestmi. Uradno se namreč poroča, da je srečal voz velikega kneza na usodnem mestu
a premagala se je hitro in zaprla vrata za seboj.
Mirko je stal pred oknom in je bil zatopljen v ogledovanje svoje garderobe. Po vseh stolih so bili razgrnjeni suknjiči in hlače. Ko je vstopila Angela v sobo, je v prvem trenotku niti spoznal ni. Potem pa, ko jc pristopila bližje, ko jo je spoznal, je strme obstal sredi sobi in ni mogel izpregovoriti nobene besede. Ali veselja in zadovoljstva nad tem obiskom ni bilo čitati na njegovem obrazu.
„Mirko — —" jc dihnila gespa Angela.
„Vi tukaj — gospa — Vi?" Šele zdaj je Mirko odložil suknjič, ki ga je bil kritično preiskoval in ga držal ves čas v rokal. Potem je na zofi razgrneno garderobo zmetal skupaj iu povabil Angelo naj sede.
Angeli so silile solze v oči. Kaj to je bil Mirko, njen idealno ljubeznivi Mirko, ta hladni mož, ki ji niti roke ni dal, ko je ona žrtvuje svojo socijalno eksistenco in svoje rodbinsko stališče stopila v njegovo stanovanje? Niti vzklika veselja, ne enega radost in srečo razodevajoČega objema ji ni pri voščil. Kaj to je bil mož njene ljubezni, vse, kar  je  še  imela na tem svetu,
drug vos, v katerem ste sedeli dve nuni, ki sta dajali ob cesti stoječim osebam znamenja. Na t*ka zuamenja sta skočila dva moža pred konje velikega kneza ter jih ustavila, nakar sta padli dve bombi pod voz.
Moskva, 19. februarja. Nepo sred no po atentatu s d prihsjali na kraj nesreče ljudje, pomikali roke v krvavo lužo ter vzklikali: »Ta kri očisti Rusijo!« Seveda je policija demonstrante takoj zgrabila. Zvsčer je prišlo pred palačo umorjenega kneza nad 2000 dijakov in delavcev, ki so demonstrirali ter peli revolucijonar-ske pesmi.
Petrograd, 19. februarja. Veliki knezi sd tako prestrašeni, da si ne upajo iz svojih pslsč. Carica odločno priganja, naj se njeni otroci spravijo na Dansko, dočim hoče sama vztrajati na strani carja, naj se zgodi, kar hoče.
Dunaj, 19. februarja. Cesar Franc JjŽef je izrekel brzojavno so-žalje carju Nikolaju, vdovi vel. voj-vodinji Elizabeti in obema knežjima svakoma umorjenega velikega kneza Sergija.
Dopisi.
Iz Radeč na Gorenjskem.
Zapustil nas je vrli postajenačelnik gospod Tomaž Aicbholzer in se podal na svoje novo službeno mesto v Grosuplje. Tem povodom zbralo se je lepo omizje njegovih prijateljev in častilcev v hotela Mangart, da mu stisnejo roko še enkrat v slovo. Vrsto napitnic je otvoril železniški uradnik gos p. Ven cajz iz Trbiža v imenu prijateljev. Nadalje se mu je napivalo kot vrlemu narodnjaku, zavednemu Slovencu iz tužne Koroške, kot vztrajnemu lovcu, potem v imenu njega podložnih. Za obilen smeh pa je skrbel gospod Janko Levstek. Da je zadonela marsikaka pesem, na rodna bodisi umetna, — v tiho noč, itak ni treba omenjati, saj je znano, da se, če sta le dva Slovenca vkup, že glasi pesem. Milostiva slavljenčeva gospa soproga se je spomnila tudi slovenske šole pri Sv. Jakobu v Roža, v katero svrho je nabrala nekaj kronic. Ko se je zasvitalo na vzhodu, smo še enkrat podali svojo desno vrlemu gospodu Tomažu v slovo in se razšli z zavestjo, da smo zgubili nenadomestnega družabnika in izvrstnega uradnika iz naše srede. Grosupljanom pa iskreno Čestitamo na taki pridobitvi. Tebi pa, gospod načelnik, kličemo iz snežnih Rateč: „ Srečen pot" in krepak „Bog te živi."
Dnevne vesti3
V Ljubljani, 20. februarja.
— Občinski svet ljubljanski ima v torek dne 21 t. m. ob štirih popoldne izredno s. jo. Na dnt-v nem redu so naznanila predsedstva in poročila o podelitvi cesar Tranc Jožefove ustanove za realce v letnem znesku 100 K; o podelitvi dveh ustanov za invalide po 63 K na leto; o spremembi opravilnega reda mestnega magistrata; o županovem dopisu v zadevi priznanja nekemu funkcionarju  »Prostovoljnega gasilnega
edino njeno upanje, vsa njena prihod-njost ?
Počasi in molče je sedla gospa Angela na zofo. Njeni pogledi so sledili Mirku, ki je z vidno nevoljo spravljal svojo garderobo na stran prav počasi, kakor bi mu bilo na tem, da se čim mogoče dlje časa s tem opravilom zamudi.
„Mirko."
»En trenotek, gospa."
Angelo je obšlo novo bolestno Čuvstvo. A rekla si je, da je Mirka pozabila in se mu izneverila, da je pač dopuščala, da je sebe in celo svoje življenje zaradi nje postavljal v nevarnost, da mu je pa te ljubezenske žrtve vračala samo z besedami in izprehodi. Priznala si je, da ima Mirko prav, če ji več ne veruje in ne zaupa, a zdaj mu je hotela žrtvovati vse, samo da bi ji verjel, da bi ji zaupal, da bi jo zopet ljubil kakor poprej. Odslej bo res njegova, edino njegova in vsa do zadnje ure življenja.
Mirko je bil 1 ončno gotov z urejevanjem svoja garderobe. Pospravil je še malo po mizi, uredil fotografije, ki so tam ležale in potem počasi sedel na stol poleg gospe Angele.
(Da]je prih.)
in reševalnega društva« ljubljanskega, o popolnitveni volitvi v odsek za g0-spodarako nadsoratvo o meščanski imovini; o dopolnilni volitvi v spravni odbor mestne hranilnice; o lupano-vem predlogu o vpeljavi nove kanalske pristojbino; o dodatnem predlogu magistrttovem glede zgl*. sevanja strank; o delovanju pro*t} voljnega gasilnega in reševalnega društva v IV. četrtletju 1904; o po. rabi dotaoij o. kr. višje realko v letu 1903 /04; o preosoovi štatata ocsarj* Franca Jožefa I. mestne višje dekliške šole; o letnem poročilu mestna riljg dekliške šole; o prošnji hišnega posestnika Jaromira Hanuša sa odpig zneska za večjo porabo vode; gled« odpisa zneska za večjo porabo vode v avgmentaoijskem skladišču; o pred-logu v zadevi jamstvenega zavaro-vanja; o popolnitvi dveh služb magi. stratnih slug; o oddaji službe drugega Btrojnika pri elektrarniški cantrali; o dovolitvi prispevka za obleko nekemu uslužbencu pri mestni posojilnici; o zadevi policijskega svetnika F. Pod gorska.
— Volitev v kranjski de. želni  zbor,   Vsled  smrti viteza
Langerja in dr. Sohaffer ja sta v kuriji veleposestnikov izpraznjena dva mandata. Tisti »Siovenect, ki sicer vedno odklanja vsako skupno delo z narodnonapredno stranko, ki je stokrat izjavil, da z nami še k eni mizi ne sede, je zdaj kar naenkrat začel ponujati narodnonapredni stranki skupno akcijo s klerikalci za pridobitev omenjenih mandatov. Ker mu nismo takoj odgovorili, je začsi že rentačiti kakor stara loteristovka, če ne more koj izveti, katere »nu-mare so ven prišle«. Da se ne bodo šenklavški vrani po nepotrebnem razburjali, jim povemo, da vodstvo narodnonapredno stranke od vodstva klerikalne stranke še ni dobilo nobene ponudbe za kako skupno delo pri tej volitvi in da zato tudi nima nobenega povoda se baviti zeven t u a 1 n o s t j o] skupnega nastopa. Ako hoče klerikalna stranka skupno akcijo, naj se obrne na pristojno mesto s primerno ponudbo in dobila bo primeren odgovor.
— Vojaške vesti. V pokoj sta šla major Leopold Stuehlv 45 pešpolka (se naseli na Bledu) in nad-poročnik Viktor Morak 17. pel polka.
— Repertoar slovenskega gledališča. Jutri, v torek zvečer uprizori se kot dramska noviteta igrokaz: »T o s k a«, francoski spisai Victorien S a r d o u , prevel A Ben-kovič. Dejanje ti efektni drami vrši se v Rimu leta 1800., dne 16 junija, ko se pod Aleksandrijo Napoleon I bojuje z avstrijskim generalom Me lasom, ki je bil 14 junija pri Mi-renzu premagan. Policijski načelnik Scarpia (Tišnov) v Rimu pa neosmi-ljeno preganja zarotnike, med njimi po krivici tudi slavno pevko Florio Tosko (Spurna) in njenega ljubimc», slikara Maria Cavaradoasija (NačiČ), ker ju ima za sokrivce zarotnika Angelottija (Boleška) ter ju da za preti na Angeljskom gradu in tudi doseže, da se Mario obsodi na smrt. Le če se vda Toska, pripravljen je oprostiti ga. Toska pa izvabi od pehotnega Sjarpie zvijačno potni list ter ga umori in z Marijem uide preko meje. To snov je znameniti francoski pisatelj silno efektno obdelal in spada »Toska« med najboljša dramatični dela plodovitega tega pesnika. Predstavo, ki se vrši na »nepar« vprizoril je g. režiser J. T i š n o v. — V petek, dne 24 t. m. gostuje gospa Irma Polakova na slovenskem odru in sicer t naslovni vlogi Offen bacha opereta »Lepa Helena« Ker je bilo Čislani umetnici mogoče za sedaj dobiti le en dan dopusta, more se vršiti drugo gostovanje šele teden pozneje. Za predstavo v petek sprejema Šešarkova trafika že sedaj naroČila na sedeže. — V nedeljo, dne 26 t. m. sta dve predstavi: popoldne v šestič in p o s 1 e d n j i 6 t tej sezoni nsrodns igra »Martin Krpa n«, zvečer pa v Četrtič ia tudi poslednjič t sezoni Thomasova
priljubljena opera »M i g n o n«. — Za prihodnjo operno predstavo Študira operni ensemble Puooinijevo slavno opero »B o h e m e«, ki je imela lani na našem odru tak velik uspeh.
— Slovensko gledališče.
V soboto ae je v   drugič   igrala za bavna in vesela burka »R u s o m na po m o 2« in Kakor prvič je vzbujala tudi sedaj mnogo smeha Poglavitno je to zasluga g. V e r o v š k a , ki je t predstavljanju  nekaterih tipov res pravi mojster.   Originalnega Krakov cana Načeta Jamo je g. Verovšek izborno izvedel na veliko zadovoljstvo hvaležnega občinstva.  Gdč S p ur na je vedno vesina in marljiva igralka. Vsako vlogo izvrši prav dobro, tako kakor treba.   V burkah igra z isto vnemo, kakor v resn.h igrah. To je velike koristi za gledališče. Tudi si noči je kot Miša zaslužila vse pri znanje.   Ravno tako gospa Danilova.   Gospod  B o 1 e d k a  je jako spretno   igral   podjetnega ljubljanskega časnikarja, in g. T i š n o v je iz svoje male vloge z  znano rutino napravil, kar je mogel. Karakterističen je bil g.  Dobrovolnv. Po hvalno naj bodo omenjene  tudi gospodične   Noskova, Bergan tova in Vugrinčičeva t*r gg. Danilo, Nučič in Dragutinovi č.
— Nemško-slovenoki tehniški slovar. Odbor za izdajo nenaško-siovenskega tehniškega slovarja je dal tiskati posebne vzorce za nabiralne listke. Na vzorcih je na tančno označena oblika in so določeni vsi p datki, kateri naj se na nabiralni listek zapišejo. Gospodje nabiralci tehniških izrazov in sploh vsi oni, ki s :■ v interesu stvari pripravljeni, podpirati odbor, da se čim preje doseže izdaja prepotrebnega nam tehniškega slovarja, set^m potem opozarjajo na navedene vzorce, kateri se brezplačno dobivajo pri »Slovenski Matici« v Ljubljani.
— nBob v Trnovem". Pod tem imenom se je snoci vršila letošnja maskarada pevskega društva »Ljubijan?« v sikrlski telovadnici. Dvorana je bila bogato okrašena z zelenjem in z narodaimi in most nimi zastavicami, na sprednji steni je bila prav izrazit* siika trnovske cerkve in ŽupnišJa. ki jo je napravil g. Wa ld s te in. Kmalu po otvoritvi je >elo dohajati občinstvo in prav hitro se je razvilo med veselim pie salci živahno veselje, ki se je pa pozneje izpremenilo v pravo semenj-sko vrvenje. Neutrudne plesalke in plesalci niso štedili nog in so se vso noč, prav do ranega jutra vztrajno vrtili po gladkem par&etu. Na ma skarađo je došlo precejšnje število brhkih mask v bujn h kostumih, ki je po mih zadobila maskarađa šele prav pestro sliko. Omenimo naj »Japonka, [»m ni hov«, »posti-Ijonke«, razposajenega »otroka«, »Hrvata«, »ciganke«, »Tirolk«, brhke »Čehinje«, »Italijanke«, »ribiča«, več zastavnih »Gorenjcev« in zalih »Gorenj k« in poleg različnih »dominov« in »magna-tov« še več drugih. Dosti zabave je napravila občinstvu prav originalna skupina »vaških godcev«, ki so se ves Čas potikali po dvorani in dali »policajema«, ki sta skrbela za red, mnogo posla. Ni Štantu je prodajala brhka prodajalka v narodni noši »odpustke«. Ples je aranžiral z znane spretnostjo g. Gotthard, za godbo je pa prav marljivo skrbel« »Druš tvenagodba«prd vođstvc m gosp. kapelnika Poule. Obisk je bi dober, lahko bi bil pa še boljši, da ni letos tako dolg predpuBt, ki je na občinstvo stavil že toliko zahtev. Društvo je lahko popolnoma zadovoljno, ker je maskarada uspela do cela srečno in nudJa občinstvu v splošno zadovoljnost prav mnogo za bave.
— Dobrodelno društvo tiskarjev na Kranjskem je
imelo včeraj dopoldne v gostilni g. J. BoštjanČiča v Kolodvorskih ulicah svoj redni občni zbor. Po pozdravu predsednika g. Planinca sta poročala zapisnikar g. leločnik o odborovem delovanju in blagajnik g. Strckelj o računskem zaključku za minulo leto. Odbor je rešil drust. zadeve vliJsejah in priredil v juniju v prid društvene blagajne v gostilni na 1 jubljanskem Gradu kegljanje na dobitke, druženo z vrtno veselico dne 29. junija ter dne 18. decembra v areni „Narednega doma" lepo uspelo božičnico; med letom sta umrla dva Člana, koncem leta je štelo društvo 135 članov. Računski zaključek izkazuje 102981 K dohodkov in 654 21 K stroškov, torej 375*60 K prebitka, s katerim je drn Štveno premoženje narastlo na 1296-57 kron. Nato je izrekel predsednik zahvalo vsem dobrotnikom društva, osobito slav. „Narodni tiskarni" ki je tudi letos darovala znesek 50 K. Občni zbor pa je izrekel odboru in vsem dobrotnikom, ki so društvo kakorkoli podpirali, najtoplejšo zahvalo. — V novi odbor so bili
voljeni   sledeči  gospodje: predsednik
0. Planine, podpredsednik J. Komar blagajnik A. Štrekelj, zapisni kar P. Jelo Č ni k, odbornika M. Ro-žanec in J. Veha r, namestnika M. Hrovatin in M. upnik ter pregle-dovalca računov A. Franzot in M. R a n t a r.
— Prvo hrvatsko društvo „Kolo" v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 26. t m. v mali čitai-ničoi dvorani »Narodnega doma« predpustni ples.
— Ljubljansko drsališče.
Jutri, v tort-a zvečer, bo v sluo»ju ugodnega vremena na drsališču večerni koncert vojaško godbe. Začetek ob polu 7. Vstopnina za nečlane znaša ta dan 80 vin. Želeti je, da pridejo drsalke in drsalci v kostumih.
— Kaj Je z uradniškim stavbnim društvom? S prizadete strani se nam piše: Meseca aprila
1. 1. se je razpustilo jedva ustanovljeno uradniško stavbno društvo. Člani so se o tem obvestili z tolažbo, da dobe po štirih mesecih od Članarine 20 K nazaj, kar bo preostalo po obračunih. Toda kmalu bo leto, a obračunov še najbrže ni, vsaj bivši Člani še niso dobili m kakega obvestila, ali še dobe kaj na zaj, ali pa so ves denar požrli pogrebni stroški društva, ki takorekoČ še Živele ni.
— Poroka. Danes S se je poročil poštar in trgovec v Siavini g. FranDekleva z pdč. Albino Gartnerjevo iz Planine. Čestitamo!
— Zlata poroka.  Včeraj je obhajala obitelj  Velepič zlato poreko v krrgu svoj:h otrok ia sorod nikov Čestitamo
— zmrznil je 64'etni pijanec Ivan Kozamernik iz Brezovice. Domov grede te v pijanosti obležal na ot-sti in ni več vstal.
— Narodna čitalnica v Kamniku priredi v nedeljo 26 r. m. v društveni dvorani kmetski ples.
— Kamniški Sokol". Piše se nam: Naše nade, nasi upi, ki smo jih stavili v bodočnost mladega društva, so se obistinili. Z vso resaostjo in vztrajnostjo se je poprijel koj po ustanovnem sbodn brat načelnik Pollak dela in v teku dobrih dveh mesecev vzgojil ter izvežbal četo 24 telovadcev. Slednji so dne 15. t. ni. zvečer v telovadnici prvič javno nastopili v navzočnosti staroste dr. Kranta, podstaroste Špalka, odbornikov in večjega števila podpornikov. Redovne vaje so se izvajale prav gladko in dovršeno. Pohvalno je treba omeniti strumni nastop številne sokolske čete in vzorno sokolsko disciplino. Presenečenje in glasno odobravanje so vzbujale proste vaje, ki so se z godbo sigurno in lepo izvajala. S prvim javnim nastopom je Sokol pokazal, da ima pod sedanjim trudoljubivim vodstvom dovolj odločnosti in življenske sile v sebi se obraniti na višini in se izpopolnjevati. Poleg načelnika se je tudi njegov namestnik brat Žagar z vnemo posvetil vzvišenemu sokolskemu delovanju. — Po telovadbi se je v gostilni g. Slabanje priredil prvi sokolski družabni sestanek, ki je povsem častno uspel. Starosta dr. Kraut je v svojem navduševalnem nagovoru izrekel zahvalo bratu načelniku za njegovo požrtvovalnost in začudenje, da jc mogel Sokol v primerno kratkem času z uspehom javno nastopiti. Bodril je telovadce k nadaljnemu delu, polagajoč vsem prisotnim na srce veliki pomen Sokola za probujo mesta in okolice, ter napil procvitu društva. Zaorili so gromki nazdar klici Zatem je imel brat I5inter poljudno predavanje o nalogi in dolžnostih Sokola, poudarjal je važnost redovnih in prostih vaj ter izražal željo, da bi se iste vpeljale tudi za starejše člane vsaj enkrat v tednu. Poživljal je, da se naj strokovni list „ Slovenski Sokol" vsestransko podpira i naroča-vanjem in naj se v istem izhajajoči članki temeljito razlagajo in proučavajo v telovadnici. Priporočal je tudi ustanovitev sokolske knjižnice, iz katere naj bi Sokoli črpali i duševne hrane, Češ, le tem potom pospeši Sokol svojo kulturno misijo kot širite!j ljudske presvete in buditelj zavednosti v mestu in okolici. V nadi, da se ustanovna slav nost kamniškega Sokola v poletnem času kar najdostojnejše proslavi, zaklical je zbranim Sokolom krepak na zdar! — Veselje je prikipelo do viška, ko je dična „Lira" zapela ognjeviti zbor „Sokole divni". Mej petjem, izbornim sviranjem godbe (gg. Gej in Lorber) se je razvila prav živahna, neprisiljena zabava, katero je povekšavala še vrsta primernih napitnic. Bratska sloga je zavladala med Sokoli in glasni nazdar klici so pričali, da je Sokol s prvim javnim nastopom Še bolj oživil sokolsko idejo med društveniki. Čilemu Sokolu pa kličemo: „Le tako vrlo naprej!"
M. T.
— Grozna nesreča. V Železnikih sta prišla orožnika v soboto 18. t. m. iz patrulje. Pri razbasovanju puške ušel je strel četovodju Rupniku in zadel skozi prsi do   smrti   Četovodjo Antona
Pero a, doma iz Ormoža. Mrtvec čaka uradne knvrtis'ie
— Windischgratzov zve-rinjak v Haasbergu pri Planini namerava sedanji lastnik opustiti. V zverinjaku se nahaja večje Število jelenov, srn in nekaj medvedov. Mladi knez WindisobgisLtz razproda te živali.
— Mlekarstvo na Kranjskem. Preteklo leto se ni po mle karskih zadrugah skupilo za mleko na Kranjskem, kakor smo poročali v zadnii številki »b't>» Narod««, samo 71 782 K 58 vin, ampak 719.782 K 58 vin.
— Zadruga rokodelskih obrtnikov za Mozirje, Rečico in Kokarje s sedežem v M izirju priredi dne 26 t. m. v prostorih ho tola »Pri avstrijanskem cesarju« veselico s tombolo.
— Okrajni zastop v Laškem si je izvolil za naCelniks notarja dr. M ra vi aga, za pod načel nika p* vpokojenetra nadučitelja Va-lentinitscha. Tudi ostali odo r niki so nemškutarji razen A. Ste-genška in Ferdo Roša.
— Med«oda so zasledili v graščinskih gozdih v Podčetrtku. Trije »junak:« že več dni zaman zasledu jejo kosmatinea.
— Slovensko izobraževalno društvo „Naprej" v Gradcu je na svojem občnem zboru izvolilo naehdnji novi odbor: Gosp Josip Jak, predsednik; g. Franc Vršič, podpredsednik ; g Anton Klemenčič, tajnik; g. Iv. Miki, blagajnik; g Ivan Bona 6, knjiž ničar; gosp. Rado Plečnik, gospodar.
— Precej močan potresni
sunek si občutili po Gor. Sujer skem   pretečeno   soboto   ob  3 uri zjutraj.
— Predrzno lopovstvo. V
sredo približala sta se dva lopova v Hudi Južni neki ženi Keršan ter zahtevala, grozeč ji, naj jima izroči ves denar, ki ga ima pri sebi. Prestrašena ženska jima je izročila vsoto 800 K. Lopova sta jo potem zvezala in zbežala. Ko se je ženi posrečilo, da se je odvezala, naznanila je orožnikom pri Sv. Luciji vso stvar. Ti so brzojavno obvestili razne orozniške postaje. Nevarna tatova delavec L e v a z iz Istre in brivec Keržan iz Krškega so are tirali v Gorici, vendar so naSli pri njih le 400 K.
— Poskusen samomor. V Dutovljab je v ponedeljek skočilo neko 201etno dekle v vodnjak, hoteč si vzeti življenje. Potegnili so je iz vodnjaka, sicer nezavestno, a vendar ži*;o.
— Garnizijske spremembe. Tržaški brambovski polk, katerega je po en bataljoi v Pulju Trstu in Gorici, pride skupno v Polj. Trst dobi za nadomestilo nov polk pehote, G3-rica pa h>izarje in lovce.
— Umrla je v Sarajevu ravna teljeva vdova J o s i p i n a P*?terneH rojena Scbott v starosti 59 let Blag ji spomin!
— O letošnji stavbni sezoni. Polagoma pričeli so že pri fsHj-.ti zunanji de-* c v Ljubljano, iskat dela in zaslužka ori Rtavboikih O^olu 70 jih je že tukaj. Sezona bo, soditi po pripravah, dokaj živahna. Koliko novih stavb je projektiranih, se natanko še ne da povedati, ipak je v delu mnogo načrtov, ki se bodo prihodnji mesec jeli tudi v dejanju izvrševati. Oinažitibo pred vsem nad 12 novth že dograjenih poslopij, stavbnih prostorov pa je na novo kupljenih do zdaj šestero. Za te se prične sredi prihodnjega meseca kopati temelj, zaeno pa tudi sa razširjenje br*mbovske vojašnice in pa za II. državno gimnazijo ob Poljanski cesti. Na vrsto pride pa v kratkem še poslopje za II. mestno slovensko dekliško šolo i. dr.
— Ledu se je letos navozila v mestne led*n?oe in zasebne shrambe tolika množina, da bode zaloga zadoščala do prihodnjega leta.
— Pustna kronika. Devet tednov zavzema letošn|i predpust, pa vkljub temu je razmeroma zelo živahen. Preteklo soboto se je vršila v dvorani starega strelišča predpustna veselica s plesom i. t. d. podružnice slžikariev in pleskarjev, ki je privabila obilo občinstva v imenovane prostore. Plesalo in rajalo ae je do ranega jutra. — V hotelu »Grajzer« na Dunajski cesti priredil je isti večer restavrater g. De Schiava plesni venČek, ki se je istotako dobro obnesel. Tudi po raz nih drugih gostilnah so častili Kurenta plesalci kakor neplesalct z godbo na lok, na »pleh«, na glasovir, ali pa tudi močno harmoniko, — kajti vojaška in društvena godba tudi nista v stanu vsem ljudem ustreči ... In kdo bi ae tudi ne vrgel v valove predpuatnega veselja, ko se še po farovŽih pleše in skače, kakor se je to pretekle dni tam doli ob Kolpi godilo, in godi se tudi drugod. Plesalo se je in se bo, saj je že pokojni kanonik Urbas v Rovtah enkrat pridigoval: »Saj ples sam na
sebi ni greh . . . tudi Marija je plesala rada, pa plesala je »Tidirajsom«, tidirajsom, tidirajsom-som som!« . . .
— Napačen strojevodja.
Neka stranka v Križevmških ulicah št. 9, je imela na vratih nabit listek, da sprejme gospode na stanovanje. V četrtek je prišel po ulici neki moški, ki se je takoj podal k dotični stranki, ki ga je tudi sprejela. Rekel je stranki, da se piše Ferdinand Gott-lieb in da je strojevodja. Kmalo pa je strojevodja začel stranki pripove dovati, da ima na kolodvoru v*6 reči, ki j h mora rešiti, in da sicer ima denar, a vendar premalo. Pokazal je stranki tudi polno pest kronio. Stranka je Gottliebu vse lepo verjela in mu dala 40 K. Pri odhodu je Gottiieb še rekel stranki, naj pride proti večeru kdo na kolodvor, da mu bode pomagal blago naložiti na voz Stranka je res poslala enega izmed svojih na kolodvor, toda čakal je na strojevodjo zastonj, ker jo je bil ta že Bog ve kam popihal.
— Prepoden tat. Danes zjutraj se je bil vt hotapil v tesarsko delavnico na Toeniesovem dvorišču neki tat in si je bil nabral kar pet žag. Ko se je pa hotel zopet odstra niti, je odprl vrata v delavnico Toe-niesov vratar Anton Kovačič, ki je prišel po oblanje, da bi zakuril peči po pisarnah. Tat mu je pa smuknil pri vratih ven, pred no se je vratar zavedel, koga ima pred seboj. Seveda jo je vratar ubral takoj za tatom, ki je tekel čez dvorišče do zidu, ki meji celo dvorišča. Preden je pa vratar pritekel do z,do, je bil tat že na njem, vendar je pa pustil vseh pet žag na dvorišču. Ker je hotel vratar prijeti tatu na vsak način, je hotel tudi zlesti na zid, toda usirašil se je tatu, ko mu je zagrozil: »Le pridi gori, ako hočeš imeti nož v trebuhu« in tat jo je brez posledic odkuril.
— V kurilnici Narodne tiskarne" so včeraj našli 22 let starega brezposelnega mizarskega pomočnika Antona PungerČarja iz Trebelnega težko poškodovanega in ga z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnišnico. Pungerčar je še sinoči umrl.
— Zamenjana suknja. Da
nes zjutraj je bila zamenjana Črev-liarskemu pomočniku v Pukelateinovi gostilni na Sv Petra cesti črna zim ska euknja. Kdor jo je zamenjal, naj jo prinese na policijsko stražnico na Radeokega cesti, kjer dobi svojo.
— Vsled preveč zaužitega alkohola je dne 18 t. m padel na Trnovskem pristana črevljar Fran V. in se na glavi poškodoval. Policija ga je obvezala in spravila potem do mov v Konjušne uiice št. 2
— Tatvina. V soboto zjutraj je prišel neki nepoznani tat v I. nadstropje »zadružne tiskarne« in je ukradel iz veže belega papirja, kolikor ga je m^firel enkrat nesti.
— Aretovan je bil v soboto popoldne delavec Ivan V., ker je v skladišču za premog na južnem kolodvoru ukradel 100 kg premoga.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je cdpeli&lo z južnega kolodvera v Ameriko 5 Slovencev in 16 H-va-tov, nazaj je pa prišlo 40 Hrvatov in 30 Slovencev. — Na Jesenice je šlo 47 Hrvatov in 30 Macedonoev, v Heb 25 Ogrov, v Hrušioo 26 Hrvatov in 49 Ogrov, v Podbrdo pa 20 Ogrov. — Iz HruŠce je prišlo 90 Ogrov in Hrvatov. — V soboto se je odpeljalo v Ameriko 5Sovetcev. — 8 Hrvatov je šlo v Hruš co, 2 sta pa prišla nazaj. — 48 tesačev Slovencev iz ko Čevskega okraja je prišlo iz hrvatskih šum, 14 pa jih je šlo iz Notranjskega na Koroško.
— Slovenci v Ameriki. Umrl je Pueblu mladi duhovnik Ignacij Burgar, rojen v ribniškem okraju- — Skala je ubila v Mineralu (Kanzas) Slovenca Marka KoŠčaka. — Dr. Julij pL V e -steneck zaprt. V New Yorku so zaprli zaradi tatvine bivšega litijskega okrajnega glavarja pl Vestenecka.
— Prodajo »Slovenskega
Naroda11 je prevzel nadalje gospod Josip Bernik, mizar in posestnik v Seloih nad Škofi o Loko.
* Najnovejše novice. —
I)r. pl. Korber je ostal vendar predsednik, ako tudi ne ministrski. Klub znanstvenikov na Dunaju si je namreč dr. pl. Korberja izvolil za predsednika.
— Pruski princ Friderik Leopold se je naglo vrnil z Ruskega v Berolin. Bomb baje ne sliši rad pokati v svoji bližini.
— Lakota v Srbiji. Iz raznih srbskih  pokrajin   iz   okolice Timoka prihajajo vesti o lakoti. Vlada je na kupila na Turškem več vagonov koruze, da jo razdeli med stradajoče.
— Poneverjalca Bertolija izroči angleška vlada Ogrski. Do Benetk ga pripeljejo po Železnici, od tam pa po morju v Reko.
— Afera grofice Montignoso. Pogajanja med draždanskim dvorom in grofico Montignoso so se z obeh strani ustavila kat brezuspešna. Kralj ni ni-
koli mislil izsiliti grofici njenega najmlajšega otroka. *
* Kralj Edvard in časopisje. Angleizi kralj je mož sve tovne naobrazbe, ki vsled tc*g« tudi pozna pomen časopisja. Vsak dan čtta ne samo angleške, temu) tudi fran coske in nemške časopise, da je vedno natančno poučen o tekočih dogodkih. Važne političoe govore čita vedro od začetka do konca. Napram časopisju in časnikarjem pa se kralj tudi kaže vedno ljubeznivega. Ob priliki zadnjega kraljevega potovanja na 1'sko mu je sledilo toliko časnikarskih poročevalcev, da so ga takorekoč neprestano obkroževali. Kralj pa se ni jezil, temuč je povabil enega teh poročevalcev k sebi ter mu naročil, naj naznani tovarišem kraljevo zahvalo za točno poročanje.
* Dar mestu Parizu. V Parizu je umrl te dni bankir Rodolphe i>ann, ki je imel najbrže najlepšo in in najdragocenejšo zbirko umetnin ; zbirko so namreč strokovnjaki cenili na 20 milijonov frankov. In to zbirko s hišo vred je zapustil mestu. V. Bode je opisal Cannovo zbirko v posebni knjigi. V zbirki je med drugimi 13 slovečih Rembrandtovih slik.
* Obrestovano dobro delo. Najboljši prijatelj ptrisaega R >th-schiida je bil slikar D u ran E »krat je il kar naprosil barona, naj mu sedi, da ga slika za berača. R th-schild je smeje privolil ter res pr šel drugi dan v slikarjev atelje v b raca oblečen. Med tem pa, ko je mojster Šel za par minut iz ateljeja, pristopil je k navideznemu berašu slikarjev učeneo ter mu sočutno stisnil v reko en frank. Rotbsohild je pozneje po-zvedel, da je njegov dobrotnik skrajna reven mladenič in poslal mu je nakaznico za 5000 frankov, d« je mogel iti nadaljevat svoje študije.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 20 februarja. Skoro vsa stranke so za to, da se grof Vet-ter zopet izvoli prezidentono poslanske zbornice. V parlamentarnih krogih vlada splošno ogorčenje, da se baha baron grof Sternberg, da je cn Vetterja strmoglavil in da temu prvemu uspehu slede v kratkem še drugi.
Budimpešta 20. februarja. Niti danes niti tekom prihodnjih doi ni pričakovati rešitve ogrske krize. Tudi se nič ne čuje, da bi bil katerikoli izmed ogrskih vplivnejših politikov poklican k cesarju Iz tega se sklepa, da krona nikakor neče ugoditi zahtevam Kossuthove stranke glede armade. Največ verojetnosti ima vest, da poskusi član Andrassyjeve stranke, Daranvi, sestaviti novo, nad strankami stoječe ministrstvo, a nihče ne verjame, da bi se to ministrstvo moglo vzdržati.
Petrograd 20. februarja Umorjeni veliki knez Sergej Alek-sandrovič bo dne 23. t. m pokopan v Moskvi, a samo provizo-rično. Maja meseca se prepelje truplo v Petrograd in se tam pokoplje. Pri pogrebu 23 t. m. bo vstop dovoljen le malo osebam. Po liturgiji, ki jo bo daroval moskovski metropolit, bodo spravili krsto v rakev samostana, kjer bo liturgija, tako da ne bo sprevod stopil na cesto. Zdaj se je dognalo, da vzlic dolgotrajnemu iskaoju po snegu ni bilo mogoče dobiti vseh kosov trupla umorjenega velikega kneza Našli so pa listnico, v kateri je bilo več grozilnih pisem, in neki prstan, denarnice in zlatega križa, ki ga je Sergej nosil na vratu, pa ni najti.
Varšava 20. februarja. Uradniki različnih bank so zaćeli štrajkati. Poskus pridobiti natakarje za štrajk, je imel [le malo uspeha
Varšava 20 februarja Vlada je sklicala shod starišev, da se izreče glede uredbe srednjih šol. Stariši, katerih je prišlo 1500, so zahtevali poljskih srednjih šol.
Moskva 20. februarja. Vsi lekarniški pomočniki so začeli štrajkati. Tudi železniški uradniki se pripravljajo na štrajk.
Pariz 20. i februarja. Pred meksikanskim poslaništvom je eksplodirala bomba. Vrgel jo je neki Garcia, ki ga je policija še na licu mesta zasačila.
» *
APENT/'
„bmed najboljših salinskih odvajalnih mineralnih voda". 2840 12    Giuseppe Lapponi
telesni zdravnik Nj. Setostipapeža.
Zaloga v Ljubljani pri Mihael Kastnerju in Peter Lassniku.
Borzna poročila.
Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani.
i; rado i kuni dan. borae lt. febraarja 1906.
■V/i
"9 al i*, beni papirji.
4 , majeva renta.....
4e „ srebra a renta.....
4"/t avBtr. kronska renta . . 4% „ alata „ . . 43 ogrska kronska „ • • • 4«e „ slata .'.'..V.. 4°/e posojilo dežele Kranbke . **/,% posojUo mesta BpiUt . 41:% » * Zadar . 4*/s*/. bos.-herc. Sel. poa. 1902 «•/« češka del. banka k. o. 4% „ . * S. o. . 4l/t"» ZBt« Pisma gaL 4- kip. b. 4t/a3.(t peit.   kom.   k.   o. s.
10Vfl pr.......
zast pisma Ianerst. hr. „      9     ogTske cen.
dež. hr.......
z. pis. ogr. bip. ban. . 4        obL  ogr.  lokalnih železnic d. dr.....
i1 ,' . ob!, če&ke ind. banke . 4»/9 prior. Trat-Porec lok. Sel.
4*,'  prior. doL Sel.....
8«/. . J**- ieL knp. «/iVi • 41/,*/, avet. pos. za Sel. p. o. .
Sracka.
Srečke od L 18601, ....
n      m »I***.....
„ tizske......
9    zem. kred. I. emisije .
B     ogr. hip. banke .   . . ,    srbske k fra. 100 — „ turške......
Basilika srečke ....
Kreditne b ....
lBomo$ke „    .   .   . .
Krakovske ■    •   .   • •
Ljabljanake ■    .   •   • .
Avst rnd. križ*   „    .   .   . .
Ogr.    B     „      s    .   .   . •
Radolfove ■    .   .   . .
Salebarike ■    .  •   • .
Dunajske kom.   „    .   .   . .
Delal©«
Južne železnice ..... Državne železnice .... Avstr.-ogrske baačae delnice . ▲vstr. kreditne banke . . . Ogrske , , ... Zivnostenske w ... Premogokop ▼ Mosta (Brfiz) .
AJpinake motan.....
Praike žel. iadr. dr.....
Rima-Mnr&nvi ......
Trbovijske prem. dražbe . . Aveti, orožne tovr. drnibd . . Češke sladkorne dražbe     . .
▼alat«.
C. kr. cekin .......
20 franki........
20 marke........
Sovbreigns .......
Marke........ •
Laiki bankovci......
Rubiji.........
Doiarji.........
100-25 100 20 100-30 119-95
98*25 118 85
99-60
100 — 100-10130 101» 16 10015
101 40
107 60 10010
100-50 100 -55
100 — 100-75 99 — 99 50
817 50 100 76
187 — 276-170 — 8C8 — 802-— 274 — 98 — 183 90 22 36 476- — 79-88 -«••-66 25 3275 «6*— 76 — 638 —
70
75
bo
89
651 1686
676 776
250 673 618 «485 6H0 602 6'8 177
11-33 1909 23-48 23-92
11720 96 4»
263 26 4-84
HI*««
100-46
100- 40 10060 120-15
9846 11905
101- — 101*—
100- — 10230 100 65 100*60 102 20
108-60
101'—
101*20 101S5
101- — 101*76
100 — 819 60
101-76
lat*—
261 — 171 —
817-60
810 50
260 — 102 — 184 90
24 35 487 — 84'— 92 — 70 — 67 26 34 75 Stil— 648 -
•0-70 652 75 1646 -677 50 776 —
261 — 676 — 619 76
2490 — 631-50
811 — 581 — 1*1 —
11-37 lili
23 64
24 — 117 40
95 66 254-26 6-
Žitne oene v Budimpešta
Dne 20. fsbraarja 1906. Termin.
Pšenica za april . Pšenica „ maj Pšenica  9 oktober Koruza   m maj Oves      s april
. za 100 kg. K 19 66
100
100 100 100
19 48
17 28 14 80 14 10
Nespremenjeno.
Heteorologično poročile.
Viiiz.* iuvd morjem »06 2.    Srodnjl «r*Ani tlak 736-C mm
Februar	Cas vanj a	Stanje barometra v mm	Temperatura v °C.	Vetrovi	Nebo
18.	8. av.	741 1	07	si. sever	pol.oblač.
19 9	7. f\. 2 pop	73-^2 733 6	— 50 45	al. jzah. sr. jzahod	ak. oblač.
n	0 3*8	732 6	26	si szahod	oblačno
20.	7. 2$ 2 oop	"30 5 728 7	03 27	r-r. vzhod si. svzh	sneg oblačno
Srednja temperatura sobote in nedelje: 01 in 0 7c, cormalo: 01° in U 2°. Moknaa v 24 urah- 0 0 mm in 2 6 mm
Zahvala.
Za mnoge dokaze srčnega sočutja med boleznijo in cb smrti raeega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, gospoda
Avgusta Kette
c. kr. sodnega adjunkta
izrekamo najiskrenejfio zahvalo za lepe darovane vence in za mnogo-štev Ino spremstvo na pokopališče.
Posebno «e zahvaljujemo gg. uradnike m tukajšnjega c. kr. so sodiSća in c. kr. davčnega urada, dal e c. kr. sodi&ča kočevskega ia veiiktlaSbega, obč. zastopn Stvu prostovoljni požarni mambi in pevskemu zboru.
Ribnica, 18. februarja lti05.
P66 Žalujoči ostali.
pomočnika
20—25 let starega, ki je izurjen v podkovan ju konj in v okovan j u vozov, sprejme takoj Franc Fon, kovač v Bovcu. 661—1
00
ta
z dvema posteljama, pripravna za dva gospoda ali dve gospodični, se takoj odda na Dunajski cesti 4t. 52.
Lepo stanovanje
v solnčni legi, obstoječe iz 2 lob, kuhinje, jedilne shrambe in kabineta ter s porabo perilnice in dela vrta, se odda za majev termin 559—1
na Dunajski cesti št. 60.
Več papiniMili delavcev
(HoliandermUlIer) in 560-1
pomočnika
k strojem za izdelovanje papirja sprejme neka papirnica na jugu Avstrije. Potrebno je znanje kakega slovan. jezika.
V
c. /rr. poštar in trgovec
rojena Gartner
perečena. -fe^—
Slavina Planina
kv
dne 20. svečana 1905.
558
Za razsvetljevanje
vil, gradov, hotelov, tvornic, kavarn itd., povsod kjer ni plinarne ali električne centrale je najbolj pripraven in od strokovnih avtoritet priznan
aparat za zračni plin
i rius".
Obrat absolutno brez nevarnosti. Eksplozija izključena. Najcenejši obratni stroški. Postavi se brez koncesije v vsak prostor. Na stotine referenc. 565-1
=====   tenotnlkl gratis« ■
F. BOTHE & Cie., Dunaj IV., Schaffergasse št. 13
a.
St. 50
421-1
Pri mestnem magistratu oddati je službo
začasnega paznika mestnih delavcev
a plačo meaečn h 90 K. Lastnoročno epieane prošnje ra podeljenje te slu-ibe vleg»ti |e pri meetii^ni magiatr&tu ljubljansketn, opremljene » »pričevali o dosedanjem poslovanju, z dokatom, da prosiko ni prekoračil 30 leta starosti, ter da je telesno popolnoma zdrav
do 1. marca 1905.
Mestni magistrat v Ljublani
dr«« 4 februari* 1905
O. Isr.
tovarne za platneno, namizno in'damastno blago NORBERT LANGER & SINOVI
Štemberk, Oskau, D-Liebau in Hronov n./M. %aloffa f»a-a
Antonu Šarcu v Ljubljani
Sv.  Petra cesta štev. 8 specialna trgovina z opremami za neveste.
-\7"©I izd.el3s:I ©e prcd.aJa.3o po tistlli oezisitL, IcsLlsor       tovarni ea.mi»
1289 46
Sprejema zavarovanja Cloveftkega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako agodnimi pogoii, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjBujočimi se vplačili
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
Agente
za razpečavanje slovenskih in nemških časopisov in del v zvezkih išec poti ugodnimi poicojl
Oton Fischer
_knjigar. 548-1
VABILO
občnemu zboru
prve kranjske mizarske zadruge v Šeut Vidu nad Ljubljano
kateri bode
v soboto, 25. februarja t. I.
točno ob 5. uri popoldne x pisarni lastnega poslopja«
DNEVNI RED:
1. Nagovor načelnika.
2. Dopolnilna volitev odbora.
3. Prememba pravil.
4. Kazni nasveti in predlogi.
563 Načelstvo.
■ DEBELOST 1
odstrani hitro in garant, neškodljivo Thieiejev
čaj za odstranjenje debelosti. Najfinejša izpričevala.
Zavitek 2 K (po poŠti 2'50 K franko po povz.) iz lekarne Jos. pl. Tdrfik, Budapešta, Koenigsg. it. 12. m 2b2U- 1H m
Že rabljen a dobro ohranjen
za izdelovanje soda vode
= se želi kupiti. ,»
Ponudbe pod šifro ,sodavica 400* na uprav. „Slov. Naroda". 562
12. Januar/a 1905.
Gospodu
lekarnarju PICCOLI
v Liuhljani.
Prosim, pošljite mi 12 Škat/Jie svojih prelzvrstnih sa/mi/akovih pasti/.
S 8poštovaujem 359—/
Julija Milischka
Dunaj, XJV.:i, Goidschlagstr. 1.
St 376
564-1
Razpis službe.
Mestna občina Škof ja Loka razpisuje natačaj za
zgradbo nove mestne klavnice
ki se ima postaviti m mestni parceli št. 618 do ko.ca rbtobra tepra leta.
Vsa etavbenska dtla. za katere je proračunjenih 50796 K 14 vin. se le skupno o^d'jo
Ptsnofne ki Iskovane poru^be % varščino 2500 K v gotovem denarju, hranilničnih  kniiiiceh ali državnih obligacijah  po kurzni vrednosti, vložit so zapečatene do
dne ±S. marca t. 1.
pri podpisanem Županstvu, kjer so načrti, pogoji in proračun med uradnimi urami na ogled.
Mestno županstvo v Škofji Loki
doe 17. februarja 1905
Ces. kr. avstrijske
državne železnice
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE jnž. koL PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari 24 m ponoCi osobn vlak v Trbiž. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Mooakovo, Ljnbno. čez Selzthal v Ausaee, Solnograd, čez Klein-Reifling v  Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetien.  — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selztha3 v Solnograd, Inomost,   čez Klein-Reifling v Steyrt Line, Budejevice, Plzen, Marijine   rara, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko. čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 54 m dopo[dne o&obni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec. Ljubno, Selzthal. Solnograd, Lend - Gastein, Zeli am See. Inomost, Bregenc. Curih, Ženeva, Pariz čez Am tetten na Danaj. — Ob 3. uri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Moi-akovo, Ljubno, čez Klein-Reifling v Stejr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlo »e vnre, Prago, direktni voz I. in II. razr. , Lipsko, na Danaj čez Amstetfen.   —   Ob 10. uri ponoči osobn: vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst Monakovo  direktni voz I. in U razreda). —  PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob V. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob a. ari Sni m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo. Inomost, Franzensfeste, Solnograd Line, Stejr, Ischi, Aussee. Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. raz ). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lpsko. Prago (direktni voz I. in H. razredii), Francove vare, Karlove var Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr,   Pariz, Ženevo, Curih, Bregti.c Inomost,  Zeli ob jezeru, Lend-Gastein,  Ljubno,  Celovec,  Šmohor,  Pontabel. — Ob 4. ur. 44 m popoldne osebni vlak  z Dunaja, Ljubna. Selzthala,  Beljaka, Celovca, Monako7oga, Ino-mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmoho rja, Celovca, Pon'abia, čez Selzthal iz Inornosta, Solnocrrada čez Klein-Re.tiing  iz Stejra, Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGA  MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki :  Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta u? Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m. zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK.   Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj,  ob  2. un  5 m popoldne, ob  7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoći samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol.  IZ KAMNIKA Mešani vlaki: Ob 6. uri 4H m z utraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 66 m uonoči samu ob nedeljah in pravnikih in le oktobra.  - Čas prihoda in odhod . je označen po srednjeevropskem Časa, ki ;e za 2 min. .»red krajevnim časom v Ljubljani 1
Najfinejša naročila po meri!
Iz najfinejšega pristnega angleškega in francoskega blaga se izvršujejo cbleke, svršniki in športne suknje najfinejše, najmodernejše v Londonu, Berclinu in na Dunaju. Obleke, ki jih naroče moji čast. odjemalci, se v slučaju, da ne ugajajo, vzamejo nazaj ter na željo napravijo druge. Ker je pristno angleško in francosko blago jako debro in trajno, kakortudi elegantno, ga lahko priporočam kar najbolje. Z velespoštovanjem
O. Bernatovle
Mestni trg štev. 5.
550-1
V z; si j ^ xxx txsl zavarovalna c a n le a v 3? t si- g* !L Rez. fondi: 29,217.694-46 K. Izplačane odškodnine in kapitaMje: 78,324.623-17 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
k %»:•«!• o/.l mii-ia« • iiiiro Jiiii U|it*u»o. 5 20
Vin pojasnila daje;
Generalni zastop v Ljubljani, 6e**r pisarne ao v lastne) bančatj hiši
alleali 1SB.
Zavaruje poslopja in premičnine proti *)3amim Bkodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj ii najkalantneje Oživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podpore v narodne m občnokoristno namene.
Udaj »teli in odgovorni oredrnk; Dr. Ifaa Taveer.
l.astuiua in tifk ,Narodom dskarae"