ddto xMjenJe ЈЈЈШШЈЈШШЈЈЈЈЈЈЈШШЈШЈШЈШШМЈЈШВЈЈЈ 25 Sezonski značaj našega dela vpliva na finančni rezultat гј^о ^slovni izvid Alpine v letošnjem devetmesečju je izra-l&nci sezonskega značaja naših proizvodov. Zato v bi-Dg! Uspeha praktično ne izkazujemo ostanka dohodka, ^co i' bomo v zadnjem tromesečju ustvarili slabo polo-t^t 1^'otnega letnega prihodka, samo še potrjuje tak rezul-nlj' ® nekaj področjih, ki jih bom v nadaljevanju tudi ome-Vni'j" , *"0 dosegli planiranih rezultatov, kar je negativno *elo na rezultat. je bilo 41.000 parov (^7 5 V \ bilo planirano Za ' , Polletnega zaostajanja nismo uspeli nadok-' nasprotno, parovno zao- stajanje se je še povečalo. Vprašanje je, če bomo uspeli doseči letni plan, kakor tudi planirani rezultat. Povprečen doseg norme v pro- proizvodnja v devetih mesecih 1987 po vrstah obutve) v parih v 000 din Vrsta OBUTVE KOLIČINA 1987 1986 IND VREDNOST 1987 1986 IND čevlji ^neco d;',,"'"" 193.795 82.173 146.783 2M.397 38.006 242.829 147.232 290.070 196.831 170.065 65.442 184.569 250.282 68.562 300.989 227.089 261.119 246.574 114 126 80 103 55 81 65 111 80 4.067.820 1.128.305 1.153.050 3.473604 248.228 3.078.956 2.253.357 2.856.084 1.438.788 1.432.259 390.062 575.859 1.555.349 206.460 1.497.525 2.106.344 1.337.195 670.523 284 289 200 223 120 206 107 214 215 1.596.116 1.774.671 19.698.201 9.771.576 201 aja po prodajnih poteh TOZD KOLIČINA МРм^ ' ANGro 'Zpl. ^ ^hod vihod 1987 1986 INU 374.697 66.840 385.624 84.039 97 80 1.052.402 669.291 383.111 938.951 766.251 172.700 522.065 1.380.488 Proizvodnja Tone Klemenčič je sodeloval v pravi v šivalnici ŽIRI, NOVEMBER 1987 izvodnji je znašal 118,7 %; od izdelane obutve pa 0,73% ni bilo ustrezne kvalitete. Na koncu de-vetmesečja je bilo v DO manj zaposlenih, kot na začetku leta. Se posebej velja to za TOZD Proizvodnjo. Zaposleni v delovni organizaciji smo opravili tudi preko 25.000 nadur, kar je 11 % več kot lani. V tesni povezanosti z zaposlenostjo je tudi izkoriščanje delovnega časa. Prav to se je zopet poslabšalo, saj so porasli skoraj vsi izostanki. Skupna prodaja (13 milijard din) je po parih za 10 % manjša kot v lanskem letu, vendar jo ocenjujemo kot zadovoljivo, zlasti še, ker je do konca leta pričakovati, da bo prodan večji del sedanje obutve na zalogi in obutev, ki jo še izdelujemo. Precej več kot v lanskem devetmesečju je bilo prodane obutve na zahodno tržišče, medtem ko je zmanjšanje prodaje na Vzhod odraz zavestne odločitve. V MPM je bilo skupno prodano že nekaj več parov kot lani, v skupni vrednosti 10.348 mio din. Po vseh prodajnih poteh smo v devetih mesecih 1987 prodali 1.380.488 parov obutve, kar je za 10 % manj kot v enakem obdobju lanskega leta. Parovno prodajo smo povečali samo na zahodnem trgu za 14 %, na vseh ostalih trgih pa je parovna prodaja manjša kot v enakem obdobju lanskega leta. Skupna realizacija prodane obutve v TOZD Proizvodnja znaša 13.104 mio din, kar je za 81 % več kot v enakem obdobju lani. Parovna prodaja je porasla za 4 % (prodaja Alpinine obutve je za 2 % manjša, kupljene obutve pa večja za 6 %), vrednostno pa smo prodali za 121 % več. Alpinina obutev predstavlja količinsko 31 %, vrednostno pa 47 % celotne prodaje preko MPM (v enakem obdobju lani 33 % količinsko in 47 % vrednostno). Na deviznem področju praktično ni sprememb. Kljub velikemu izvozu imamo le neznatne možnosti za redni uvoz surovin in repromateriala, zato se je treba še naprej posluševati raznih oblik sodelovanja s tujimi partnerji. Do konca leta se položaj na tem področju ne bo sprmenil; nakazane predvidene spremem- , (Nadaljevanje na 2. strani) 1947-1987 Z roko v roki, saj imamo tudi skupne cilje K praznovanju krajevnega praznika so svoj delež prispevali tudi učitelji in učenci osnovne šole Padlih prvobor-cev v Žireh. 23. oktober si je osnovna šola namreč izbrala za dan šole in ob tej priliki povabila na skupno srečanje delegate sveta šole in sveta stažev, predstavnike občine, zavoda za Šolstvo, predstavnike krajevne skupnosti, direktorje delovnih organizacij v kraju in predstavnike družbenopolitičnih organizacij kraja. Zbrane je najprej pozdravil ravnatelj Slobodan Po-Ijanšek in v svojem nagovoru poudaril, da je sodelovanje šole s krajem in delovnimi organizacijami v kraju zelo pristno, in da si takega sodelovanja še naprej želijo. S svojimi dejavnostmi so se v praznovanje vključili tudi učenci, ki pa so bile zaradi slabega vremena omejene le na medrazredni košarkarski turnir in razstavo risb. Na srečanju so udeležencem pokazali tudi veliko pridobitev šole In kraja, video-recorder, s pomočjo katerega, bi se vse pomembne dogodke v kraju zabeležilo na trak in tako bi sčasoma poskušali organizirati video arhiv, in mogoče v nadaljevanju video krožek. Tako se bo sodelovanje šole In kraja še poglabljalo. Karla KRI2NAR DOCOynRinmO SE - DOCOYORIll ffflO IE Ob rob sklepom delavskih svetov Na zboru delavcev v orodjarni je poročala vodja službe za analize in planiranje Jana Erznožnik Sezonski značaj našega dela vpliva na finančni rezultat (Nadaljevanje s 1. strani) (Koeficient obračanja in dnevi vezave zalog v devetih mesecih 1987) Vrsta zalog Povprečni mesečni obrat zalog Devetm. 87 Devetm. 86 Dnevi vezave IND Devetm. 87 Devetm. 8 6 IND 1. Zaloge materiala 2. Zaloge got. izd. 3. Zaloge nedovr. pr. 4. Zaloge v M PM 0,43 0,49 1.35 0,25 0,48 0,58 1.10 0,33 90 71 84 62 123 23 76 122 63 52 28 92 113 119 82 133 278 235 118 Povprečni neto OD za mesecih 1987 redno delo v devetih TOZD Devetm. 1987 Devetm. 1986 IND Proizvodnja Prodaja DSSS 189.708 199.112 217.747 88.290 96.407 103.294 215 207 211 DO Alpina 194.778 91.639 213 be tudi za drugo leto ne napovedujejo izboljšanja. Slabe rezultate smo dosegli tudi pri obračanju zalog. Zaloge so v celoti gledano še vedno previsoke, obrat le-teh pa prepočasen; letos je celo slabši kot lani. Visoke zaloge, ki vežejo ogromna sredstva, so v precejšnji meri pripomogle k precej težki likvidnostni situaciji v zadnjih mesecih. v tabeli so prikazani povprečni osebni dohodki v devetme-sečju. v primerjavi s poprečji DO v preostali obutveni industriji so med najvišjimi, čeprav močno zaostajajo za povprečjem slovenske industrije. Tako kot nekje za republiko, tudi za našo DO velja, da so OD realno manjši od lanskega devetmesečja, saj inflacija močno prerašča njihovo rast. o samem poslovnem izidu sem pisal že v začetku. Poglejmo sedaj na kratko delitev celotnega prihodka in dohodka, ki sta bila izkazana v skladu s samim obračunskim zakonom. v DO smo ustvarili za 26,6 milijard din celotnega prihodka, kar je 86 % več kot lani v istem obdobju. Porabljena sredstva so bila za 84 % večja in so znašala 19,3 milij. din. Tako je DO ustvarila 7,3 milijarde din dohodka, kar je 91 % več kot lani. Obveznosti iz dohodka so porasle za 101 % in so znašale 2,5 milijarde din. Visok porast obveznosti je vplival na manjšo rast čistega dohodka, ki je tako le 86 %. Čisti dohodek se je razdelil na osebne dohodke 4,5 milijarde din, kar je manj kot v lanskem letu. Tone ENIKO Imenovane so bile inventurne komisije za popis ob koncu leta 1987. Člani komisij bodo prejeli obvestila, kasneje pa tudi vsa potrebna navodila. Predsednika centralne inventurne komisije Zorana Kopača in direktorja TOZD, oziroma vodjo splošno-organizacijskega sektorja se pooblašča za zamenjave članov komisij. Kdor ne bi mogel sodelovati pri inventurnem popisu, naj si sam poišče ustrezno zamenjavo in o tem obvezno obvesti direktorja TOZD oz. vodjo SOS in predsednika centralne inventurne komisije. Delegati DS TOZD Proizvodnja, DSSS in DO so obravnavali in sprejeli poročilo o ugotovitvah v zvezi z manj kom v skladišču končnih izdelkov. Komisijam samoupravne delavske kontrole so dali vso podporo in se strinjali s predlaganimi ukrepi. Zoper delavce, ki so po mnenju komisij za to odgovorni, se zahteva uvedba disciplinskega postopka in postopka za ugotovitev materialne škode. Sprejeli so tudi ukrepe za boljšo organizacijo poslovanja v skladišču končnih izdelkov, ki so jih predlagale komisije samoupravne delavske kontrole. Potrdili so rezultate referenduma in razglasili Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za urejanje odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka in čistega dohodka ter delitvi sredstev za OD in skupno porabo, za katerega je glasovalo 57,76 % vseh delavcev delovne organizacije. Sprejete so bile spremembe pravilnika o premakljivem delovnem času. Od 1. novembra 1987 se prizna delavcem na službeni poti največ 3 ure dnevno, s tem da se začnejo priznavati takoj po opravljenih osmih urah. Obravnavani in sprejeti so bili še varnostni načrti in obrambni načrt delovne organizacije. Delavski svet TOZD Proizvodnja je razpravljal še o planu za mesec september, ki je bil v tem mesecu še slabše dosežen. Zaradi težav z dobavo podplatov je izpadla proizvodnja v lahki montaži. Tako se je skupni zaostanek za planom še povečal in znaša po stanju 30. septembra skoraj 44.000 parov. Razmere pa se še vedno niso izboljšale, zato hkrati teče tudi pospešena akcija za izdelavo zgornjih delov, da bi po končani izdelavi škornjev lahko čimbolj nemoteno pričeli z izdelavo obutve za Sovjetsko zvezo. Tudi kvaliteta je bila v septembru slabša in prav malo je manjkalo, da ni bila presežena zgornja meja. Nato so obravnavali predlog za zvišanje normativa dopustne mere reklamirane, vrnjene in po cenah znižane obutve. To vpliva na nagrajevanje končnih kontrolorjev, ki bi imeli 25% nižje OD v zadnjih 5 mesecih leta 1987. Glede na to, da bi približali OD kontrolorjev normalnim OD v tej plačilni skupini, se korigira dopustnost reklamacij z 0,50 % na 0,85 %. Cilj, da ne smemo prekoračiti 0,50 % reklamacij pa mora ostati in ga bomo morali postopno doseči. Navedena korektura velja le do konca tega leta. Odobrena so bila finančna sredstva za investicijsko vzdrževanje stare stavbe, dodatna sredstva za razširitev telefonske centrale, kjer bodo skupni stroški znašali 31.944.000 din in še nekaj drugih manjših investicij- Zaradi vse večjega obsega računalniških obdelav, ki jih še razvijamo, in zanimanja pri uporabnikih po interaktivnih termi* nalskih obdelavah in priključevanja osebnih računalnikov, bo potrebno razširiti tudi strojno opremo. Nakup je možen sarno na kredit in delavski svet je potrdil, da se najame kredit pri Ju-gobanki v višini 194.626 $. Delavski svet je soglašal, da se skuša preskrbeti še kreditna linija za uvoz opreme za potrebe proizvodnje (računalniško podprti sistem modeliranja) in za plačilo uvoza repromateriala za potrebe proizvodnje za izvoz. Niso pa se strinjali z odprodajo osnovnih sredstev, ki jih ima v najemu Jaka Kavčič, in menili naj še naprej ostanejo last Alpine, s tem, da uporabnik plačuje ustrezno najemnino. Delegati DS TOZD Prodaja in delovne organizacije so obravnavali in odobrili dodatna finančna sredstva za potrebe reklamnih akcij, ki jih bo treba izpeljati do konca leta. Delegati TOZD Prodaja so še poudarili, da bi morali glede na sredstva, ki jih izdvajajo za te namen, usmeriti še več akcij v propagiranje pro; daje v domači maloprodajni mreži, hkrati pa zahtevajo veČ propagandnega materiala. Sprejeli so tudi sklep o prenehanju prodaje športne opreme v Novem mestu, dokler prodajalna ne bo obnovljena. Glavni direktor je na delavskem svetu delovne organi' zacije poudaril še naslednje: Trenuten položaj v delovni organizaciji je razmeroma teža' ven. Del vzrokov za dokaj slabo vzdušje v delovni organizaciji je gotovo v širši družbeni krizi' drugi del pa izvira od znotraj (pogoji dela, organizacija delAj nezaupanje v vodstvo, osebn> dohodki). Vsega tega se dobro zaveda' mo in sku^mo razmere izboU' ševati in si prizadevamo za čiin' boljše rezultate na vseh področjih. Zato smo takoj po dopusti> uvedli ostrejše ukrepe za izboU' DOCOynRjnmO SG - DOGOVORIH ffflO fC je reda in discipline v delo-boli j'eanizaciji. Začeli smo še Do ® gledati na to, Italto ni^ službe ali posamez- 1,^ Opravljajo svoje delo. Ce postavljene cilje uresni-bro H , bolje, bo treba do-bo ?®'® ustrezno nagraditi, sla-Drn.f- "apake pa takoj od-(цд, Posledica tega so bile nekatere prerazporeditve, "a ^ v*"®"*® dopuščati, da bi se kol; slabega dela katerega Polo" • slabšal materialni kvai??' •'elovne organizacije in No 1**?^ ugled v svetu! Poka^li Лnagrajevanja so buir- . ' so pravilni in spod-k boljšemu delu. Glede stalnih pripomb in nezadovoljstva zaradi osebnih dohodkov lahko ugotovimo, da mnogi razmer ne ocenjujejo realno, kar zadeva razmišljanje o osebnih dohodkih. Razumeti je treba, da se mi lahko realno primerjamo le s tistimi, ki delajo čevlje, torej z našo panogo, kjer imamo še vedno najvišje povprečje v Jugoslaviji. Ce pa bomo hoteli imeti še več, bomo morali to zaslužiti in začrtane cilje še preseči. Nezadovoljstvo in slabo delo pa k boljšemu rezultatu gotovo ne bo pripomoglo, ampak bo naš položaj le še oteževalo. Anuška KAVCiC Vtisi S kongresa v Španiji Kavlji za katere se lahko primemo, dokler nam ne zmanjka tal 7. do 9. oktobra letos se je v španskem Alicanteju odvijal te« ^'odni kongres tehničnih strokovnjakov naše panoge, pre-o iz Evrope in Amerike. mediteranska klima oziroma pravo poletje, kar je v teh kot o'ttober normalno, je sicer ugodno vplivala na počutje več udeležencev, čeprav bi ob ambientu, kot so dateljeve palme. Vek Ц J hlajeni hoteli, bela peščena plaža Costa blanca, člo- pomislil na turizem, kot na strokovni kongres. viln,^®"8res je bil osmi po vrsti. Organizirajo ga vsaki dve leti pra-"■e v drugi državi. Tretji dan — CAD/CAM področje: — Na poti k CIM (računalniško povezana proizvodnja) — Avtomatsko krojenje usnja — Izdelava kopit in orodja — Integracija robotov v moderni proizvodnji čevljev — Možnosti in omejitve pri uporabi računalniške tehnologije v naši dejavnosti. Da ne bom dolgovezii po posameznih poglavjih, bom poskušal strniti osnovno sporočilo kongresa. Vse kaže, da je velikim serijam, ki si jih dostikrat tako želimo, odklenkalo in to tržno dejstvo moramo upoštevati kot stalno, čeprav neprijetno spremljevalko. Tržišče bo v prihodnje zahtevalo štiri ali celo šest kolekcij letno, kar bo moč doseči le: — s skrajšanjem časa pri vseh fazah — z intenzivnimi raziskavami in hitrim razvojem novih modelov — s skrajšanjem časa priprave modelov, — z zelo prilagodljivo proizvodnjo in — hitrim in sprotnim razpečevanjem obutve. Za dosego teh ciljev pa bo potrebno storiti še marsikaj: — Za dolgoročni cilj moramo imeti vzpostavitev TOKA INFORMACIJ na relaciji TRŽIŠČE-PRIPRAVA PROIZVOD-NJE-KRMIUENJE PROIZ-VODNJE-DISTRIBUCIJA. prihajajo na tako predvsem iz dveh ra- vseK ^P^Gmljanje novosti na _ področjih naše panoge kov ^Bvezava medsebojnih sti-kontau^^® poznanstva, možnost mi tiiH's praktično vse-mi' .5* najvidnejšimi osebnost-članke običajno be-jah. Л ^ujih časopisih in revi- kongresa smo si in ,пЛ španskih tovarn bile „ Naslednji dan pa so I*"® vrsti tele teme: eojena prihodnosti prila-® tržišču prihodnosti Z Španski model razvoj ""^P^eodbe in industrijski ^zvoj novih materialov '-»eneralna skupščina Vzpostavitev takega informacijskega sistema pomeni kadrovsko krepitev, uporabo računalniških tehnologij na vseh področjih, ki naj bi se v perspektivi združile v CIM (računalniško integrirana proizvodnja), kot cilj informacijske družbe. Poudarjen je bil tudi takoime-novani JIT (just in time), ali po naše: ravno ob pravem času, koncept, ki ga je izpostavil uvodničar tretji dan. To z drugimi besedami pomeni, da če hočemo kdaj doseči proizvodnjo brez zalog, moramo sedaj težiti k proizvodnji s čimmanjšimi zalogami. To je orisal takole: poprečni izdelovalni čas poprečnega usnjenega čevlja danes je 33 minut, v tovarni pa se zadržuje povprečno 12 dni (velja za Zahodno Evropo). Iz tega sledi, da je čas čakanja pri samo 8-urnem delavniku 99,43 %, oziroma da je obdelovanec v procesu 0,57 % časa, ki se zadržuje v tovarni. To je koncept, ki ga najbolj negujejo Japonci: rezultati pa so najbolje vidni v japonskem gospodarskem uspehu. Selitev naše panoge na Jug in Vzhod je dejstvo, ki ga ni treba dokazovati. Kako se zoperstaviti proizvajalcem z nizkimi plačami, je osnovno vprašanje evropskih in še bolj ameriških proizvajalcev obutve. Odgovor je znan, realizacija pa je še malo zamegljena: — Izkoristiti prednosti pred Daljnim vzhodom — lokacija — bližina tržišča — kar omogoča hitrejše reakcije s trga, kot tudi občutno manjši transportni stroški; — Računalniško podprte tehnologije — to je zaenkrat še ameriška in evropska domena, čeprav prodirajo na Daljni vzhod; — Majhne serije v višjih cenovnih razredih naj bi bile še naprej rezervirane ka proizvajalce iz Evrope. To so nekako osnovni kavlji, za katere se še lahko oprimemo, preden nam dokončno zmanjka tal. Miro KAVCiC Novosti na področju inovacij Za uspešno ustvarjalnost je potreben ustrezen team »Vsi, moški in ženske, so bili ustvarjeni za ustvarjanje, vsi smo bili enkrat otroci,« tako meni dr. Hoving, nizozemski svetovalec za inovacije, ki je vodil seminar Kreativnost in proizvodna inovativnost in poskusil posredovati slušateljem vsaj del svojih bogatih izkušenj. Omenim naj, da je bil seminar metodološko zelo zanimiv, saj je delo večinoma potekalo v skupinah, kjer smo udeleženci reševali praktične naloge in razvijali svojo ustvarjalnost. Zavedati se moramo, da kadar gre za probleme, ko moramo delati in misliti drugače, kot je utečena praksa, nam enostavno razmišljanje in rutina ne dasta ustreznih rešitev. Zatorej je potrebna domišljija — inventivnost. Izpostavljeno je bilo dejstvo, da je probleme pogosto nujno potrebno reševati v skupinah, pa naj gre za probleme strateške narave, problem iskanja novih trgov, zamisli o novih izdelkih itd. Predstavili so tudi model, kako v team vključiti čimbolj prave ljudi, s tem mislim, kako najti različne tipe ljudi, ki so nujno potrebni pri izvedbi rešitve novega problema, torej dobiti različne zamisli, rešitve, situacije o problemu. Rečeno je, da so za skupinsko delo nujno potrebni štirje tipi ljudi, katerim pa se potem po potrebi priključijo seveda še ostali. Ti tipi imajo svoje prednosti in slabosti, ki pa se v team dopolnjujejo in so nujno potrebni. Tak sistem dela smo izvedli tudi v praksi in moram reči, da je bilo zelo zanimivo. Torej za čim bolj uspešno rešitev je potrebno v teamu imeti misleca, ki ima interes za abstraktno razmišljanje, ki mu je logika blizu in se dobro uči na napakah. Sodelovati mora človek, ki odloča, ki ima tehnični interes, sposobnost odločanja in načrtovanja. Če takega človeka v teamu nimamo, se le-ta ukvarja z nepreverjenimi idejami. Za uspešno reševanje problema je potreben izvrševalec, ki zna delati z ljudmi, je usmerjen v prakso in k cilju, njegova slabost pa je, da trdo dela na napačnih stvareh. In končno, potreben je še tip človeka, ki je po naravi sanjač. Tak človek ima mnogo interesov, usmerjen je k ljudem, ima pozitiven input v skupini. Če takega človeka ni v teamu, potem ni dovolj idej, slabo se definira problem, in team je nagnjen k negativnemu razmišljanju. Na kratko sem predstavila le del aktivnosti, ki jih moramo uporabiti pri inventivnem delu in razmišljanju, ki pa jih ne smemo strogo upoštevati. Dejstvo, ki nas zagotovo spremlja in ga moramo imeti neprestano pred očmi, pa je to, da nam raziskave in nove ideje pomagajo preživeti v okolju in ob hudi konkurenci. Karla KRIZNAR КПКО UfTVARJAfflO Pregled skozi svetovno proizvodnjo obutve v proizvodnji in izvozu obutve je v zadnjih letih opaziti precej sprememb. V ospredje prihajajo dežele Daljnega vzhoda, ki s svojo visoko konkurenčnostjo izrivajo s trga doslej znane in uveljavljene proizvajalce srednje in zahodne Evrope. Konkurenčnost lahko ugotavljamo tudi na podlagi naslednjih podatkov: Skupni stroški delovne ure znašajo v ZRN Tajvan Južna Koreja Kongkong Alpina (ocena) DM 31,42 DM 4,15 DM 3,59 DM 4,39 DM 18,00 Konkurenčnost je več kot jasna, s tem, da so prav v tej skupini tudi največji izvozniki, saj samo Tajvan izvozi petkrat več obutve, kot je proizvodnja obutve v Jugoslaviji. Področje Država Proizvodnja v Izvoz v mio Poraba obutve mio parov parov na prebivalca Zah. Evropa Belgija 5 8 4,7 Danska 7 4 3,9 Francija 198 60 5,4 Grčija 22 6 2.0 Irska 3 2 4,3 Italija 525 435 2,6 Holandija 10 18 3,7 Vel. Britanija 136 18 4.9 ZRN 87 36 4.5 Avstrija 24 20 4.3 Finska 12 7 3,2 Malta 2 1 4.2 Norveška 1 1 4.4 Portugalska 56 37 1.9 Španija 205 108 2.7 Švedska 4 4 3,3 SVICA 8 5 5.5 Vzhodna Bolgarija 38 2 4.2 Evropa Cehoslovaška 131 57 5,4 DDR 84 2 5.2 Madžarska 52 22 2.2 Poljska 165 13 4.1 Romunija 117 18 4,4 SZ 1.004 3 4.2 Jugoslavija 124 35 3.9 Severna in Kanada 44 3 4.0 srednja Kuba 23 — 2,3 Amerika Mehika 185 5 2,3 ZDA 339 9 5.4 ostali 26 - - Južna Brazilija 540 132 3.0 Amerika Čile 12 _ 1.0 Kolumbija 70 1 2.4 Panama 2 1 1,8 Urugvaj 7 1 2,0 Avstralija Avstralija 36 _ 4,7 in Oceanija Nova Zelandija 9 - 3.2 Azija Kitajska 1.532 200 1.3 Ciper 8 5 4.2 Hongkong 90 220 (posredno) 6.0 Indija 350 16 0.5 Indonezija 32 1 0,3 Izrael 12 1 2.7 Japonska 468 14 4.5 Malezija 33 8 1,9 Pakistan 120 7 1,3 Filipini 61 15 0,8 Singapur 3 5 5,0 Južna Koreja 342 259 2.0 Sirija 10 — 1,0 Tajvan 662 GO 2 3.0 Tajska 65 33 0.6 Afrika Egipt 60 _ _ Južna Afrika 55 — 2,2 Tunis 15 1 2,0 Področje Država Proizvodnja v Izvoz v mio Poraba obutve milijarde parov. Azija je postala velesila v proizvodnji obutve. Največji proizvajalci obutve so: Kitajska, Sovjetska zveza, Tajvan, Brazilija, Italija, Japonska, Južna Koreja, ZDA, Indija, Jugoslavija je na 16. mestu. Največji izvozniki so: Tajvan, Italija, Južna Koreja, Hongkong, Kitajska, Brazilija, Španija, Francija. Jugoslavija je na 12. mestu. Povprečno porabi največ obutve prebivalec Avstralije in Oceanije 4,61 parov letno, sledi- jo mu Amerikanci s 4,16 parov, Evropejci s 4,0 pare. Južna Amerika z 2,54 parov in Azija z 0,96 para ter Afrika 0,55 para. Jugoslovani porabimo 3,9 para in smo med državami na 23. mestu. Povprečna poraba na zemljana pa je 1,61 para letno. Na konkurenčnost vplivajo seveda še drugi dejavniki, toda že navedeni dajo misliti. IZ PODATKOV »SATRA« MAJA 1987 IN »SCHULKU-RIER. AVGUST 1987 Tone Klemenčič Obiskali smo naše kupce v Zvezni republiki Nemčiji, Franciji in Švici Višje cene — zahtevnejši razgovori Mesec oktober je čas, ko so naše aktivnosti že usmerjene v novo sezono. Za največje kupce, od katerih pričakujemo prva prednaročila že v oktobru, smo pripravili predloge novih cen smučarskih in tekaških čevljev za sezono 1988/89. Razgovori o cenah so bili tudi glavni namen potovanja v Zvezno republiko Nemčijo in Francijo. Da bi združili dobro s koristnim, smo napravili še ovinek na začrtani poti in obiskali največjo prodajno firmo v Švici, to je firmo Migros v Ziirichu, katera ima preko sto lastnih blagovnic, razporejenih po vsej Švici. Ker so bile teme razgovorov različne, so bila tudi moja zapažanja in vtisi s poti različni. ko in da je prodaja drugih blagovnih znamk za njih absolutno nesprejemljiva. Ko smo jin* To je pregled vseh pomemb- obutve. V Evropi izdelajo 3 miline j ših proizvajalcev obutve, jarde parov, v Ameriki 1,5 mili-Skupaj se na zemeljski obli let- jarde.parov, v Afriki okoli 300 no izdela skoraj 9 milijard parov milijonov parov in v Aziji blizu 4 Za vsakogar od nas, ki kon-taktiramo s kupci v tujini, je gotovo nujno potrebno, da obišče državo in kraj, kjer naši kupci opravljajo svoje delo. Hkrati pa seveda obiskati trgovine v posameznih državah, kjer prodajajo naše blago; to je eden osnovnih pogojev za sestavo mozaika vtisov posameznega tržišča, s katerim delamo in za katera ugotavljamo, da jih za še boljše opravljanje našega dela še premalo poznamo. V pomanjkanju lastnih informacij smo zato v največji meri odvisni od informacij naših kupcev, katerim pač moramo verjeti. Zato smo v času, ko smo bili v posameznih državah obiskali tudi trgovine, kjer smo si ogledali obutev in cene tekaških in smučarskih čevljev. V drugem delu pa smo obiskali naše poslovne partnerje, kjer so bile glavna tema cene za naslednjo sezono. Predlogi novih cen so bili v primerjavi z lanskimi cenami znatno višji, zato so bili tudi razgovori toliko bolj zahtevni. Kako smo opravili svoje delo na cenovnem področju, v tem trenutku ne morem oceniti, ker bo dokončna odločitev odvisna tudi od rezultatov razgovorov v Skandinaviji. Zanimiv je bil tudi obisk v firmi Migros v Švici. Obiskali smo jih s kolekcijo tekaških čevljev na NNN sistemu, katere prodajajo že v tej sezoni. Firma ima čvrsto opredeljeno poslovno strategijo, v katero sodi tudi odločitev, da mora imeti vsa obutev njihovo blagovno znam- omenili, da za nas proizvodnji pod drugo blagovno znamko ni zanimiva, je izgledalo, da bo razgovor zaključen v petnajsih mi' nutah. Pa vseeno ni bilo ravno tako; pridobili smo nekaj zani' mivih informacij s švicarskega tržišča, ki je poznano kot izjemno zahtevno. Mlademu človeku ni potrebno biti žal, če ni milijonar, da bi ustvaril neko svojo zamisel. Razmišljanje ne stane ničesar, a pomaga, da se ustvari neka ideja Nikola Tesla Kljub temu, da je bilo potovanje dokaj naporno, saj smo pO' leg vseh opravljenih razgovorov in obiskov, v treh dneh prepotovali preko 2000 km. Bilo pa je izredno zanimivo, še posebej zame, ker sem prvič obiskal kraje, kjer delata naša kupca iz Zvezne republike Nemčije in Francije. Boris MARKEU кпко umnRinfflo 1#^ Nekaj čevljev, ki smo jih izdelovali prejšnji mesec %ff * ' . ^ '#w# % *1^^14-3 NNN 200 8ц,ц^ ®' je namenjen za dobre kot tudi za trenerje. staMi P®sforma, zelo lahek in Ц{д I "• Zgornji del iz najlon ni- '"J®« ojačan z umetnim us-POOLO SPORT. Dvojni je-gjj dobra zaščita pred sne-*'*Цка ^*'""*^^0 0blil(0vana art. 7593 Praktičen ženski škorenj, izdelan iz govejega cepljenca-ve-lur, s praktičnim podplatom iz TR GUME, ki omogoča siguren in mehak korak. Skornji so namenjeni za suho zimo, saj so toplo podloženi z umetnim krznom. Izdelovali smo ga v dveh barvah (temno rjava in siva). ""o?®??' 3893 JR 200, JR 300 «nenf° ' smučarski čevelj, na-i*n» s^Li kreativnim smučar-ievlin i'®''"® oblike zunanjega lil j' '1 udoben notranji čevelj. Site ®Bojen zahtevam otro-Izdelujemo ga v sorti-JH2^ »d 30-35, pW oznako 3^7 3993, v sortimentu od Moški polčevelj z nabrizga-nim PU podplatom, v novi obliki podplata, ki daje čevlju športni izgled. Izdelan je iz goveje nape. Izdelovali smo ga za nizozemsko tržišče. Vladimir PIVK Izbira in nega smučarskih čevljev Težko je najti športno zvrst, pri kateri je uspeh, ali neuspeh, tako zelo odvisen od opreme, kot pri alpskem smučanju. Velikokrat je slišati, da so čevlji pomembnejši od smuči. Bolje bi stvar pojasnili tako, da bi rekli, da kvaliteto smuči lahko odkrijemo šele z ustreznimi čevlji. Dober motor v avtomobilu, s slabimi gumami nam prav nič ne koristi. Prehitra vožnja se bo prej ali slej končala v jarku. Predvsem pa morajo biti smučarski čevlji, smuči in vezi enakovredne kvalitete. Če že je kateri del boljši, potem naj bodo to čevlji. Zakaj? Predvsem zaradi udobja. Čevelj se mora ustrezno prilegati nogi, to pa re doseženo šele, če je pravilno anatomsko oblikovan in oblazinjen. Ce nas gleženj tišči že v trgovini, potem bo po nekaj urah smučanje vse prej kot prijetno. Marsikdo trpi, misleč, da se bo uneslo. Res. včasih se. Toda posledice so vidne kasneje, ko se pojavljajo na-rastline na petah, gležnjih, ali tam, kjer je stopalo najširše in to potem človeka moti celo pri nošnji letne obutve. 300. pod oznako art. 3893 JR art. 7588 Sodoben moden ženski škorenj, izdelan iz junčje nape, v kombinaciji z naravnim usnjem in imitacijo plazilcev. Praktični podplat in peta dajeta škornju lep izgled in varno hojo. art. 4509 Razvoj smučarske obutve je od usnjenih čevljev, ki so bili v rabi do začetka sedemdesetih let, silovito napredoval, obenem pa tudi izdelava ortopedskih steljk, prilagajanje školjke nogi, brizganje notranjih čevljev itd. Povprečni potrošnik tega ne ve, zato naj ob težavah poišče strokovnjaka, predvsem v servisih Alpine. Najbolj to velja za ljudi z deformacijami in teh ni malo. Za take smučarje predlagam nakup boljših čevljev, to pa zato, ker imajo'debelejše stene in jih lažje preoblikujemo in to obliko potem obdržijo. Boljši modeli imajo pod nogo, pod notranjim čevljem poliuretanski vložek, ki se da preoblikovati, da je stoja udobnejša. Ljudje, ki imajo noge na X, ali O naj kupijo čevlje, ki imajo regulator kantinga. Pri stoji na ravnem morajo smuči ležati plo-skoma na snegu. Z nastavitvijo dosežemo ustrezen nastavek robnikov, s tem pa seveda tudi varnost. Tisti, ki imajo velike izrastli-ne, naj sežejo po Alfi; varianta F ima notranji čevelj, ki se vlije po nogi. Nasvet: »Večji so problemi, do boljšega strokovnjaka stopite!« Pri izbiri čevljev je odločilnega pomena znanje smučanja. V vsakem katalogu je opis z glavnimi značilnostmi konstrukcije in komu so namenjeni. Tako najdemo čevlje za vrhunske smučarje, povprečne, začetnike, otroke in tako dalje. Ko smo se odločili za tip čevljev, pride na vrsto velikost. Vzemite si čas! Pri velikih čevljih se peta dviga, kar onemogoča optimalno delovanje varnostnih vezi. Čevlje pomerjamo obuti v termo, ali frotiraste nogavice, skratka take, v kakršnih smučamo. Čevlje moramo obuti brez težav, kar pa ne velja za tekmovalne čevlje. Ti morajo namreč, kar najbolj čvrsto oklepat nogo. Ne obuvajte več parov nogavic, s tem izgubite občutek za prileganje čevlja nogi, vsak notranji čevelj pa se s časom »uleže« — poveča. Če nosite številko 7, pomerite tudi 6,5 in 7,5. Modeli se namreč v velikosti lahko nekoliko razlikujejo. Čevlji ne smejo stiskati stopala od strani, prsti morajo imeti toliko prostora, da jih lahko premikamo. Zapnite zaklopke! Šele takrat namreč dobimo pravo predstavo o velikosti čevlja. Kolena potiskajte močno naprej. Tako odkrijete elastičnost čevlja in naleganje občutljive golenice. Otroci dajejo pri pomerjanju silno netočne izjave. Zato je najbolje, da izvlečete notrnaji čevelj. Otrok naj ga obuje, potisne peto do konca nazaj. V tem položaju ne sme noben prst tiščat v prednjo steno, ampak naj bo vmes približno pol centimetra prostora. Za nogo bi veljalo reči, naj skrbimo, da bodo čevlji suhi. Navlažijo se zaradi kondenza, ki nastaja med školjko in notranjim čevljem. Zunaj je pod ničlo, temperatura na koži pa okrog 20° C. V čevelj lahko pride tudi sneg, ko imamo odprte zaklopke. V vlažnih čevljih nas bistveno prej zebe kot v suhih, pomembno je, da vedno obujemo sveže nogavice, ne preznojene. Za konec še tale nasvet. Pred smučanjem naj bodo čevlji na toplem, predvsem med vožnjo na smučišče naj nikakor ne bodo v prtljažniku avtomobila. Če pa so bili na hladnem čez noč, potem na smučanju ne bo prijetno. Nekje bo treba najti topel radiator, ali še bolje fen, da bomo čevlje ogreli. Janez SMITEK кпко umnRjnmo Z obiska po nekaterih obratih Alpine Na Colu skrbijo tudi za kadre »Kot veste izdelujemo notranje čevlje za pancerje, tako za izvoz, kot za domačo obutev. Moram reči, da proizvodnja kar dobro teče; kar dobro dosegamo tudi normo,« je ocenil trenutne razmere na Colu vodja obrata Marjan Špeh in nadaljeval: »Vemo, da se proti koncu leta skladišča praznijo, med drugim zato, ker se zaključuje določena proizvodnja, pa tudi zaradi inventur, zato tu in tam manjka kak material, vendar še kar gre. Izven plana izdelujemo tudi 150-parsko kolekcijo za sezono 1088. To sicer ne moti redne proizvodnje, vendar se nekaj delavk mora s tem ukvarjati. Gre za dokaj zahtevno in odgovorno delo, pri katerem so za vsak par priznane trikratne minute«. Obrat Col je s preko 200 delavci postal že pred leti naš največji dislocirani obrat. Lahko pa ugotavljamo, da niso dobili le dobrih prostorov in s tem boljših delovnih pogojev, temveč so hkrati izpopolnjevali znanje; s štipendiranjem so do- bili precejšnje število kvalificiranih delavk in delavcev, več jih je s srednjo, ena delavka pa ima tudi višjo izobrazbo. Trenutno ima tri pripravnice, ki so prišle iz čevljarske šole v Kranju in štiri nove delavke, ki se uvajajo. Proizvodni trakovi so sedaj kar zasedeni, drugo leto računamo le na manjšo dograditev, da bi imeli skladišče izven hale, tu pa bi lahko tekoči trak podaljšali in dnevno izdelovali 300—350 parov več notranjih čevljev,« je zaključil vodja obrata. V delavnici sem se pogovarjal z vodjo izmene Milko Rušt. »Tu je pravi boj za minute«, pravi in v tem včasih trpi tudi kvaliteta. Treba je vedeti, da če delavka ne preseže norme za kakšnih 40 %, bolj malo dobi. Zato mislim, da bi sistem nagrajevanja moral bolj spodbujati kakovost, ne le količine. Kar zadeva samo delo, dobro teče, moram pa reči, da je osemdeset ljudi preveč in da bo lažje, ko bodo trije trakovi in bi bila Na Colu kanalizacije seveda nimajo. Polde Oblak je na svojem tovornjaku montiral cisterno, tako da odplake lahko vozi v ajdovsko čistilno napravo Milka Rušt dobro pozna razmere v delavnici vsaka od mojstric zadolžena le za en trak. Magda Rupnik, ki je sedaj vodja proizvodnje na Colu pa je povedala: »Proti koncu leta je res vedno nekaj težav zaradi pomanjkanja materiala. Letos je bilo tako zaradi samolepilne gobe, mudijo pa tudi na visokofrekvenčnem varjenju, kar delajo za nas v Termopolu na Sovodnju. Sicer pa delavke dobro delajo«. Alenka Bizjak, Magdalena Tratnik in Vida Krapež so tri nove pripravnice, ki so hodile v šolo v Kranju. Trenutno opravljajo 6-mese-čno pripravniško prakso pod vodstvom inštruktorice Zlate Rupnik. Alenka Bizjak je kot izdelo-valka gornjih delov že ugotovila razliko med teorijo, ki si jo je pridobila v šoli in prakso v obratu. »V šoli smo se učili izdelovati le lažjo obutev, tu izdelujemo smučarske čevlje. To je velika razlika«. Magdalena Tratnik se je izučila za šivalko gornjih delov. »Za ta profil sem se odločila že v рГ" vem letniku. To pomeni delo na stroju. Mislim, da bo kar šlo, saj nam pomaga inštruktorica. Vida Krapež je končala štiri' letno tehnično šolo v KranjU' »Po programu delam na vseh fa' zah, da bom delo dobro spozna* la. V šoli spoznavamo delovne operacije; tu pa je pomembna storilnost in kvaliteta. Kar zadeva delo, trenutno že ne vem kaj bom delala po konča' ni pripravniški praksi«. Seveda se človeku porajajo ra; zlične misli, med drugim, zakaj nismo sami kupili stroja za visO' ko frekvenčno varjenje... Si' cer se obrat leto za letom izpO' polnjuje. Od skromnih začetkov v PrO' svetnem domu do nove tovarne, kjer je stekla res prava industrijska proizvodnja. V novih prostorih je bilo treba stvari urediti, kar brez znanja in volje ne gre; na Colu jim je t? uspelo, s tem pa raste tudi ži' vljenjska raven, okoliški kraji... razvijajo se Nejko PODOBNIK Magda Rupnik 6 Alenka Bizjak Magdalena Tratnik Vida Krapež KAKO UfTYARJAfflO Slabi pogoji za industrijsko proizvodnjo j^.^ovtah so za pravo investicijsko proizvodnjo še vedno sla-Pogoji. Delo je v več manjših prostorih, kjer ni mogoče eniestiti tekočega traku . 'Stem nagrajevanja prema-spodbuja kakovost, pravi •"wia Likar »Moram reči, da izdelava apreski za doma kar dobro teče«, je menila mojstrica Milka Guzelj v obratu v Rovtah. »Tukaj nas je preko šestdeset in sami lahko vidite, v kakšnih razmerah delamo. Gneča je res huda, pa še vseh prostorov v tej nekdanji šoli ne moremo izkoristiti, ker dvigalo ne vozi v vrhnje nadstropje. V zvezi z delom bi rekla, da sedaj, ko imamo vodjo obrata, stvari tečejo bolje, saj vodja opravlja dela, ki jih prej ni nihče, ali pa so bila opravljena le deloma. Tudi norme delavke kar dobro dosegajo«. dni oktobra je bil v Alpini eden naših največjih kup-^po z Nizozemske. Namen srečanja z našimi strokov-ie bil predstavitev kolekcije za jesen-zima 1988. Kolek-. ki smo jo predstavili po njihovih predlogih, je bila zelo ®bro sprejeta. To pomeni, da lahko kasneje računamo tudi ISn prodajo. Običajno kupuje ta kupec od K .200.000 parov razne lahke obutve na sezono in kot vse 4^^bomo v dveh sezonah prodali temu kupcu blizu ""•000 parov obutve. Razgovori o cenah bodo decembra. Ena izmed transportnih poti vodi kar skozi okno Irma Likar je pripomnila: Veliko in dobro hkrati ni mogoče napraviti, zato bi to morali popraviti, saj bi kakovost morala biti najvažnejša. Vinko Podobnik, ki vodi obrate v Rovtah in v Sentjoštu, pa je ocenil razmere takole: »Moram reči, da je kvaliteta izdelkov kar dobra, res pa je tudi, da to delo trenutno ni tako zahtevno. Glavni problemi so brez dvoma prostori. Nekaj časa se je že govorilo, da bi podaljšali pritličje in tako dobili prostor za organizirano industrijsko proizvodnjo, sedaj pa so razmere take, da nihče noče nič slišati za to. Je pa res težko delati v tej gneči. V enem prostoru je skladišče, kontrola, kartoniranje. Proizvodnja je organizirana v več prostorih, kakršni pač so, transport je nemogoč in naporen ...« N. P. V Šentjoštu 3000 parov mesečno Dobri delovni pogoji v Sentjoštu, kjer imajo poleg lepe delavnice sedaj tudi jedilnico preseg oddelka ni pravična, ker je važno kje delaš, ne kaj delaš. Če povem samo moj primer, ko s 14. skupino zaslužim manj kot mojstrica v drugih oddelkih s 13. skupino. Pa moram tu delati še marsikaj, kar jim drugje ni treba. Sicer pa kakšnih večjih problemov ni. Celo škartov nimamo. Delamo že peti artikel pa vendar se naslednjega bojim ... Povezava z Alpino je sedaj, ko imamo vodjo obrata, boljša.« V zvezi z nadaljnjim razvojem pa je vodja obrata Vinko Podobnik menil, da proizvodnja iz meseca v mesec napreduje. V zadnjem mesecu je bilo izdelanih 3060 parov notranjih čevljev. Za zaposlitev v obratu je spet nekaj kandidatk, povečano število delavk pa bo sčasoma omogočilo večjo delitev dela in s tem storilnost. N. P. v Sentjoštu je naš najmlajši obrat. Tudi najmanj ljudi je tu. So pa lepi prostori in prav čudno je, da ni več zanimanja za delo v tem obratu. Trenutno je tu 17 ljudi, 14 na normi 2 na režiji. 1 štipendistka pa je na praksi. Mojstrica Francka Kavčič pravi takole: »Moram reči, da je delo kar dobro steklo, saj je bilo doslej izdelano okoli 15000 parov notranjih čevljev za smučarske čevlje. Smo pa seveda mlad obrat in v odstotkih je vedno veliko ljudi, ki se uvajajo. To pa traja približno 3 do 4 mesece, da se ljudje navadijo delati tri do štiri faze. Razumljivo je, da zato tudi skupen rezultat ne more biti tak kot v drugih obratih, kjer se hkrati privaja sorazmerno manj delavcev. Zaradi tega, po mojem mnenju, tudi stimulacija glede na RAZGOVOR ZA UREDAIKOVO flllZO Kaj in kako bomo delali v prihodnje v razgovoru so sodelovali: Jana ERZNOŽNIK, vodja službe za načrtovanje in analize, Vladimir PIVK, vodja planskega oddelka in Ivan CAPUDER, direktor TOZD Prodaja. Razgovor Je vodil Nejko PODOBNIK, zapiske je uredila Anuška KAVCIC. Delo-življenje: Izhodišča plana DO v letu 1988. Kako izgleda terminski plan za izdelavo letnega plana? Je sodelovanje nosilcev planiranja ustrezno? Jana ERZNOŽNIK: Vsako leto terminske plane izdelamo že konec avgusta, nato pa pride na vrsto izdelava delnih planov, ki naj bi bili s tem povezani. Službe so zadolžene, da pripravijo svoje plane, ki se na koncu združijo v skupen plan. Delo je že dokaj utečeno, vendar se s problemi še vedno srečujemo in jih skušamo sproti reševati. Delo-življenje: Kakšna so vsebinska izhodišča plana za leto 1988? Trenutno je največji problem, ki nam otežkoča planiranje, okolje in razmere, ki se kar naprej spreminjajo. Zelo težko je predvidevati, kaj in kako bo čez nekaj mesecev. Tako je lahko kakršnakoli odločitev, ki jo bomo danes sprejeli napačna. Naše planiranje temelji na planirani inflaciji in sicer v višini 130 % in temu prilagojeni tečajni politiki in drugih verjetnih predpostavkah. V planu moramo izračunati, koliko materiala in po kakšnih cenah bomo vložili in koliko bomo od tega iztržili. Za planiranje velja, da je treba čim več vedeti za naprej, seveda pa opredeliti tudi vse težave, s katerimi se bomo srečali, preden bomo prišli do začrtanega cilja. Vsega prav gotovo ne moremo vsebinsko in cenovno točno opredeliti, treba pa je poznati razmere in obdelovati določena področja (kapacitete proizvodnje, delovno solo, izkoriščenost delovnega časa), na katerih lahko stalno delamo, ne glede na zunanje okoliščine. V zadnjem času se veliko piše in uvaja strateško planiranje. To pomeni, da se moramo v planu opredeliti, kje smo danes in kaj hočemo doseči. Dogovoriti se moramo za najboljšo pot, po kateri bomo najhitreje in z najmanjšimi stroški.prišli do ciljev, ki smo jih postavili. Planerji precej poudarjajo dolgoročno planiranje in dolgoročne usmeritve, o katerih je že pisal glavni direktor. Tako se moramo zdaj na vseh področjih konkretno dogovoriti kaj in kako bomo delali, da bomo to dosegli. Dolžnost naše službe za načrtovanje in analize je, da usklajuje in povezuje delo vseh služb, ki so zadolžene za sestavo svojih planov. Vse to je nujno, če hočemo, da bo na koncu plan realen. Vsaka služba ali temeljna organizacija, ki je zadolžena za pripravo plana, naj bi ne planirala samo operativno, temveč je treba pri tem razmisliti, kaj bi bilo treba v bodoče še izboljšati in kako bi lahko to dosegli. Nujno bo uskladiti in bolje povezati proizvodnjo, prodajo in nabavo, kar nam še vedno ne uspe dovolj. To pomeni, doseči načrtovanje skupnega dela. Ta povezava je res nujna, saj si ne smemo privoščiti nobenih zamud dobavnih rokov. Eden izmed razlogov je tudi ta, da sezonskost našega dela vpliva, da polovico leta delamo s tujimi sredstvi (pomeni, da si moramo denar izposojati in plačevati drage obresti), kar je povezano z ogromnimi stroški. Značaj proizvodnje in tržišče ne dopušča, da bi imeli stalne prilive preko leta, zato je še toliko bolj važno, da te službe povežemo in zagotovimo vsaj to, da ne bi mudili dobavnih rokov. Pri sestavi planov naj bi vzpodbudili, da bi komerciala planirala prodajo dinamično, proizvodnja pa planirala proizvodnjo po mesecih, glede na dobavne roke prodaje. Vključno s tem pa moramo po mesecih planirati tudi dobavo materiala. Ogrodje, kako naj bi se o tem sporazumevali, bomo pripravili v naši službi. Zavedamo se, da je tu veliko dela, ker to pomeni toliko več delnih planov. S tem so povezane tudi zaloge, kjer so v glavnem problem le nekurantne zaloge, ki se jih nekako ne moremo rešiti. To vse pa se izraža na revalorizacijskih stroških, ki bodo v letošnjem letu ogromni in presegajo že vse meje. V planu predvidimo tudi kadrovsko in socialno politiko, kjer so zlasti težave zaradi pomanjkanja kadrov. Če se v srednjeročnem planu odločimo, da bomo izboljševali kvalifikacijsko strukturo in ne bomo zapo- slovali režijske delovne sile, potem ne smemo delati kompromisov. Kadar nam manjka delavcev, veliko zaposlujemo in na ta način dobimo veliko delavcev, ki niso usposobljeni za delo. Če si postavimo nek cilj, je naloga vsakega posameznika, da ga upošteva in skuša to doseči. Pri planu seveda upoštevamo tudi socialno politiko. To je povezano že z zaposlitvijo nekega delavca, torej s kadrovsko politiko, ki je vključena v letni plan. Pri tem bi poudarila, da morajo biti naš cilj visoki osebni dohodki. Le ti pa so lahko takšni le na podlagi dobrega poslovnega rezultata. S tem je povezan tudi družbeni standard. Če ne bo akumulacije, tudi dobrih osebnih dohodkov ne bomo imeli, s tem pa ne bo sredstev za ostale družbene potrebe. Delo-življenje: Proizvodnja v letu 1988, okvirne količine po vrstah obutve in tržiščih, naše možnosti, strojne, prostorske in kadrovske zmogljivosti, investicije ... Vladimir PIVK: Za naslednje leto planiramo, da bomo izdelali 2.100.000 parov obutve. Od tega predvidevamo dobrih 800.000 parov lahkega programa, približno 400.000 parov smučarskih čevljev, vključno z zamejsko firmo Beneco, 350.000 tekaških, ostalih pa bomo izdelali okrog 300.000 parov. Kot je bilo že rečeno pri vsem tem ugotavljamo, da kvalifikacijska struktura v proizvodnji pada. Kadrov nam primanjkuje prav na vseh delih, tako v montažnih oddelkih, kot tudi srednjega in višjega kadra v razvojnih oddelkih. Zaledja tudi nimamo in gotovo bo treba iskati dodatne kapacitete izven delovne organizacije, predvsem za izdelavo zgornjih delov. Obutev, ki jo bomo izdelali, bomo v večini izvozili, nekaj pa prodali na domačem tržišču. Izvozili bomo predvsem veliko tekaških čevljev (320.000 parov), pancerjev 260.000 parov na Zahod 4- 90.000 parov preko Be-neca, ostalo pa na Vzhod in za domače tržišče. Od lahkega programa bomo izvozili 250.000 pa* rov na Zahod in 170.000 parov na Vzhod. Po parih to pomeni padec obsega proizvodnje, struktura pa se izboljšuje, posebno pri smučarskih čevljih. Ta razmeroma močna preusmeritev zahteva, ob omejenih kadrovskih možnostih, določene prelive in stalno načrtno dopolnjevanje znanj zaposlenih. Usmeritev, da prihajamo v boljši cenovni razred je gotovo pravilna, vendar to pogojuje tudi ustrezno boljši kader, ki bo sposoben doseči kvaliteto, ki jo to delo zahteva. Drugo, kar zadeva proizvod' njo, bi izpostavil problem sezon' ske proizvodnje. Se vedno ni" smo uspeli, da bi v času »mrtve« sezone delali dobre programe, kj bi jih lahko takoj prodali. РИ lahkem programu je to dokaj sinhronizirano, pri športnem in smučarskem programu pa še nismo uspeli najti ustrezne rešitve. Glede prostorskih rešitev in investicij na tem področju lahko povem, da večjih investicij goto; vo ne bo. Prostorsko pa naj bi zaokrožili posamezne program®' od razvoja do proizvodnje in s tem tudi izboljšali organizacijp dela. Tudi to je povezano z velikimi stroški, kljub temu, da dodatnih prostorov ne bo. Kar zadeva tehnološko posodobitev, bo glavna investicija v mycrodynamic sistem (računalniško podprto modeliranje), strojni park bomo v glavnem dopolnjevali zaradi nove tehnologije, kupovali pa bomo le sodobne stroje. Seveda, dokler ne bomo posodobili tehnologije, bomo ustrezno kvaliteto morali doseči z obstoječimi stroji. Še enkrat bi poudaril, da je treba vlagati tudi v kadre, tako za proizvodnjo, kot v pripravi, ker nam dobri in moderni stroji ne pomenijo veliko, če nimamo ljudi, ki bi jih znali uporabljati in izkoristiti. Mislim, da bi morali najti način, da bi delavci, ki so že tu. ustrezno sodelovali z novimi, ki prihajajo. Povezati je treba vse sile, da bomo dosegli cilje delovne organizacije. Zavedati se moramo tudi, da bomo lahko napredovali le, če bomo poslovno sodelovali z razvitim svetom. Proizvodnja bo v prihodnosti naletela še na večje težave, ker se bodo serije zmanjševale. To se kaže že sedaj. Tudi razmere na domačem tržišču se slabšajo zaradi nam vsem znanih pogojev in razmer. Tudi roki se bodo še skrajševali, skratka, trg je postal neusmiljen. Jana ERZNOŽNIK: Tu ima planiranje ogromno nalogo. Poti, da dosežemo skup; ne cilje je treba opredeliti. Pr) tem naj planirajo tisti, ki tudi odločajo. Pomembno področje je ino' vativnost, tako na področju po' RAZGOVOR ZA UREDAIKOYO fflIZO plovnih usmeritev, organizacije '1 delovnih postopkov. Ne gre ljubiteljsko delovanje, tem-vec za visoko strokovno profe-®'onalno delo,, delo v tirnih, itd. ^•adimir PIVK: Za nov način dela »narejenih« adrov nimamo. Tega se vsi t premalo zavedamo, zato Udi selekcije kadrov ni več. Te, ',3'h imamo jih bomo morali sa-K ' yzgajati in permanentno izobraževati. ^o-življenje; w^®l*šna je prodajna politika v J , "J za leto 1988, plan prodaje, .okup ..? Bodo morebiti kak-i"® spremembe v načinu dela, ®ko je z investicijami? *van CAPUDER: ti plan prodaje je dva ^oč starih milijard in računa-ln°' Ва bomo presegli vsaj za ali 15 %. Tudi parovno ga bo-4 o/ "°®®gli in presegli za kakšne /0. V devetih mesecih pa raču-50?*°' bomo še preostalih P"hodnje leto planiramo, a bo letošnji plan 1.750.000 pa- nekoliko presežen. Tudi „ '"'^'^tura se ne bo bistveno Premenila. Alpina obutve je od do 27 %, ostalo je dokup; po đp^j pa Alpinina obutev ^ edstavlja približno 50 %, dru-pa dokupljena obu- g^^radi vse hujše bitke z zalo-sanii skušamo narediti vse, da u se Zmanjšale. Tako smo vpe-oc L ®^*niulacije, ki vplivajo na ®bni dohodek tistih, ki lahko J^uvajo na zaloge. Tako smo za ,®?lednje leto že napoved pro-un prilagodili tako, da smo Postevali zaloge. To pomeni j^Gventivo, da zaloge naslednje 5° ne bodo prevelike. Or se tudi, da bi dobro u^nizirali delo na pripravi ko-timin tako je bil oblikovan j ■ ki za to skrbi. Pokazalo se 1 da je usmeritev pravilna. Ja se srečujemo tudi s te- tržišče je vedno '^ neurejeno in bitka je neu-ђ^.'Ч®па. Menim, da bi morala Alpina med najboljšimi podaniki, saj vemo, da cena ni ni-i„ Vprašanje, če gre za modno 'П kvalitetno obutev. , -ludi obutve iz dokupa smo le-ђ ® Nabavili precej manj, da bi IggtG način regulirali stanje za- ■ ^edli smo nove oblike proda-tp-X nas je prisililo predvsem ^'šče in konkurenca. zadeva investicije, lahko ni sredstva za nasled- Ve t-omejena. Če bi hoteli iz-sti predvidene investicije v s^'.ednjem letu, bi rabili 147 Mpil "Milijard. Menim, da mora en vsako leto odpreti vsaj ° novo prodajalno, poleg tega pa še vzdrževati obstoječo mrežo. Naš cilj je, ki ga še ne bodo kmalu dosegli, 100 prodajaln. S tem bi povečali serije v lastni proizvodnji, po drugi strani pa tudi pri dobaviteljih obutve nastopali kot resnejši kupec. Vemo, da se razmere na tržišču slabšajo. Doslej je proizvodnja delala tisto, kar je zmogla, odslej pa bo delala tisto, kar bo iskano na tržišču, če bomo hoteli uspešno prodajati še naprej. Zato bo morala biti tudi tehnično sposobna in potrebovali bomo usposobljene kadre. Naša MPM se ne bo širila ekstenzivno, temveč intenzivno. To pomeni, da bomo v obstoječih prodajalnah prodali več, po drugi strani pa odpirali samo take prodajalne, za katere bo ugotovljeno, da bodo res donosne. Delo življenje: Ali pri pripravi kolekcije pogrešate informacije s tržišča? Kje so še možnosti za odpiranje novih prodajaln? Ivan CAPUDER: Kaj in kako bomo delali v prihodnje sr li delati kvalitetne izdelke, bi morali misliti še na to, kako bi kaj poenostavili, še posebej, ko bomo imeli boljšo tehnologijo in strojno opremo. Boljši dohodek bomo dosegli le z boljšim delom, inovacijami in manjšimi stroški. Jana ERZNOZNIK: Spoznali smo, da bomo morali s kvaliteto v višji cenovni razred, poleg tega pa še zniževati stroške. Izdelavni OD bo moral padati, ker v strukturi stroškov le ta še vedno dosti pomeni. Zato bi pri osebnih dohodkih stimulacije morali sproti upoštevati v urni postavki. Vemo, da nas tuja sredstva, ki jih moramo najemati kar pol leta, ogromno stanejo: tudi tu bo treba kaj napraviti. Ce gledamo z vidika planiranja, bomo morali načrtovati bolj vsebinsko, z vključevanjem sodobnejšega dela. Vsak nosilec planiranja naj bi razmišljal širše in ne samo o številkah in na svojem področju temeljito razmislili, ali je planirana dejavnost v redu ali ne. Ivan CAPUDER: Treba bo planirati čimbolj realno in plan naj bi bil tisti pokazatelj, ki bi delil dobro ali slabo. Jana ERZN02NIK: Pripravljamo se, da bi ponovno začeli obračun po oddelkih. Takšni obračuni so bili že včasih in pokazali so se kot zelo učinkoviti. Sicer obračun oddelkov delamo že sedaj, vendar le-ta ni odločilen. Vladimir PIVK: Tudi kar zadeva OD bo treba težiti za tem, da bo za delavca v proizvodnji odločilna vrednost minute. Razumljivo je, da se delavec ne more strinjati, da bi po minutah ustvaril več, dobil pa bi isti ali nižji osebni dohodek. 2^ključek: y zadnjem delu pogovora je nanizanih več predlogov, ki bi jih čimprej morali upoštevati tudi v praksi. Zato moramo predvsem od besed k dejanjem, brez prevelikega ponavljanja. Zakaj ne bi ob številnih zadregah, ki jih že imamo ali se napovedujejo, poskrbeli, da bi širša vprašanja na področju poslovnih usmeritev, organizacije in tehnologije reševali tim-sko z ljudmi, ki pri nas delajo ali v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki. Gre za to, da problem opredelimo, ugotovimo kdaj najkasneje bi moral biti rešen, kdo bi bil nosilec, kdo sodelujoči... in kakšna nagrada gre sodelavcem. Zdi se mi tudi, da bo prišel čas, ko ne bo dovolj, da bi tako širša vprašanja reševali le z rutino in izključno v dopoldanskem času. Gre za preveč ključna vprašanja in prvi korak bi lahko bil že, da izdelamo seznam neodložljivih nalog. Imamo analizo celotnega jugoslovanskega tržišča in menim, da bi lahko imeli do 200 prodajaln na različnih dobrih lokacijah. Npr., v Makedoniji nimamo nobene prodajalne, v južni Srbiji so velika mesta, kjer nimamo nobene prodajalne, prav tako v Bosni in na Kosovu. Pri izdelavi kolekcije bomo, poleg osnovnega tima, morali imeti še dobrega modelirja ali pa vsaj nekoga, ki bi nam posredoval informacije z italijanskega tržišča. Delo-življenje: Spregovorimo še nekaj o dilemah, na katere naletimo v tem trenutku načrtovanja? Ivan CAPUDER: Spet bi poudaril kadre, predvsem mlade, ki morajo v naši tovarni videti perspektivo in imeti možnost, da bi se kar najbolje uveljavili. Pripomnil bi še to, da proizvodnja po parih ne bi smela padati. Kljub temu, da bomo mora- • P03LOVKO3T TOVARHZ ALPIi:;. Pi'ed leti sem kupil Alplnine smučarske čevlje. Z njimi sem bil zelo zadovoljen do zadnje zime ko je eden čevljev pričel občutno puSčati. Poklical sem tovarniški servis ALPIin v Žirah. Prijazno so mi svetovali naj s čevlji pridem k njim. V servisu sta me sprejela serviserja tov. Oblak in Jereb. Skrito napako - počeno Školjko čevlja v pregibu sta ugotovila po popolnem razdrtju čevlja. Da mi ne^bi bilo treba po popravljen čevelj Se enkrat iz Ljubljane v i'.iri, oziroma čakati na pošiljko po pošti, sta oba serviserj kljub pozni uri zavihala rokave in mi v pol ure praktično popravila, obnovila čevlje, čaprav se je njun delovni čas že končal. tied tem ko sem čakal na popravilo, sta mi nevsiljivo postregla s podatki o Alpininih smučarskih čevljih in ml dala v preiskus nov model vrhunskega smučarskega čevlja. Tak odnos navedenih delavcev Alpine zasluži vso pohvalo, že tako priznan'o kvaliteto Alpininih proizvodov pa krepko postavlja pred zveneča imena tujih proizvajalcev. Ljubljana 2o.lo.l9S7 Janko V Vavpot KfiKO umnmnfflo Prodajalne praznujejo Dvadeset godina prodavaonice u Osijeku u proleče 1967 počeli su poslovodja i dva prodavača, a danas, nakon 20 godina, zaposleno je ukupno osam radnika. Početak, kao i svaki bio je vrlo težak, ulagali smo mnogo truda i nismo pitali za radno vrijeme, samo da bi ostvarili što veči promet, te opravdali uložena sredstva. Takoder smo se trudili da kupcima dajemo što više informacija o Alpininim proizvodi-ma, kako bi osvojili što više ku-paca, koji bi kupovali u našoj prodavnici. Za preteklih 20 godina ostva-rivali smo postavljene planove i doveli našu prodavnicu na visoki renome u našem gradu. lako je konkurenci j a velika, ubrajamo se u prve tri prodavni-ce u našem gradu. Veliki uspjeh se može postići zalaganjem svih zaposlenih. Meduljudski odnosi u našoj prodavnici su u redu, probleme uspjevamo zajednički rješavati. Još jedno možemo reči za našu prodavnicu; obučeno je više poslovodja za otvaranje novih prodavnica u mreži za našu regi-ju. Do sada smo ispunjavali postavljene planove, ali ove godine to ide teže, zbog velikog pada kupovne moči, a i vremenske prilike nama nisu naklonjene. Primili smo jesensku, zimsku kolekciju, kupci su zadovoljni oblikom i izradom, naročito za čizmice čujemo da su lepe i udobne, ne treba iči u I taliju. I pored o vi h teških vremena ipak se nadamo da če promet biti bolji u dva naredna mjeseca, te živimo u nadi da čemo i godiš-nji plan ispuniti. 20 godišnjicu smo proslavili na zajedničkoj večeri iz sredsta-va sindikata. Pozdravljaju vas Marica Ko-vačevič, Olgica Vorkapač, Ne-venka Turič, Nada Trgovčič, Vesna Meznarič, Jelica Bogdano-vič. Zoran Štrk i poslovodja Milica Kostelnik. Pomembno je tudi kako živimo Ivan Reven po upokojitvi ostaja zvest dopisnik našega časopisa. Kot že tolikokrat doslej, se je spet oglasil, ko je na poti v Srbiji obiskal novo prodajalno v Beogradu. Prodajalna je na zelo prometnem kraju in kar dobro obiskana, če računamo na zmanjšano kupno moč v tem delu države. Sicer je zaradi slabe kupne moči precej zmanjšana prodaja obutve višje cenovnega razreda. Po-slovodkinja Miomirka je ravno pripeljala z železniške postaje Alpinino pošiljko čevljev in s sodelavci sortirala čevlje po policah. Potožila je, da tovarna ne dostavlja čevljev v to prodajalno s tovornjaki, temveč po železnici, tako da pošiljka potuje več kot teden dni. Tu so tudi prekla- danja. Kar zadeva dobave, je povedala, da je jesenska kolekcija čevljev precej kasnila. Rekla je, da bi bila zelo vesela, če bi dobila vsaj nekaj parov gojzer šivane obutve. Ne bi bilo prav, če bi govorili samo o poslu; važno je tudi v kakšnih razmerah živijo naši prodajalci. Stanovanjski problem je v Beogradu precej pereč, nekateri naši delavci stanujejo v zelo »mizernih luknjah«, drugi pa se vozijo na delo po 30, 40 km daleč. _____ ilisJi oisiaa. fia"—- ■>. .- -- nnt/fU . \ iA/ .V A-/*/A- Mini računalnik je v prodaji zelo koristen 10 ^■rruti eraser' "AIPUU* ŽIR1 Ortlnlčkos odbora : 4i#jkD POĐOBimc TOVARNA OBUTVE 2lRI STSOJAWKA «. n ML «. «473« 2М Ml#*. t4«a3 NAŠ ZNAK- MM ^ žMDNtZHflJB 27.10.1987 ; "OtvA, i« J»aj« рпх1«тп1ж« гКИШ ■OSMO тв» r#oi , d# j# prod#vrni#« po#ti#ml# urek do«t« dobr# г%ж-.polovanj« do 198$ cod* J Mart# 1965 dolasi do &d#ptaoij# prodamloo Z mum , gdo tao . .f v#om# BsdoToIjnl IsgltdOB mdeptlr#Xk>g lok#l»-prod#vnle## CI X potom dolm voom# dobri rexultitl rmd# 1 komplotmog poalorenj« 4 MMsuto prodmvnlo# u rria vido vim#. vTom priliko« telim da iatakaam •farao&al koji nžaatrujo A ttlaia #v# aapora жа dobre poatova# roieltata Ш to au: Daljaain Dragioa j £a^r«6 Dragioa Cortaa Jelloa 1 poalovodja prodaimlce Rlad«aoTi£ U ШЈоЈ porapoktiri обакцјото dob*# i ioi boW# raaultat# poalovamja mtim da nam kolakoij# oboć# bodu dobr# cao do aada i da 1ћ praTOTiamaa# dobljamo t prodamivu« poaloTodja prodavnio# V Kranjski gori prodajamo deset let Naša prodajalna je bila odprta leta 1977 in tako je letos minilo deset let, odkar je »ALPINA« prisluhnila potrebam kraja in se odločila, da tudi v turističnem kraju, kot je Kranjska gora, odpre svojo prodajalno. Začetki poslovanja so bili zaradi majhnega prostora v stavbi kjer je bila prodajalna, zelo naporni. Leta 1984 smo se preselili v druge, večje prostore v Berni-kovo hišo, kjer je poleg servisa smuči in čevljev Alpina, dobila prodajalna tudi lepše mesto sredi Kranjske gore. Velik prodajni in skladiščni prostor je omogočil, da poleg obutve lahko prodajamo tudi športni program. Ker je Kranjska gora turistični kraj, obiščejo našo prodajalno poleg krajanov tudi turisti, tako v letnem kot v zimskem času. Zaradi ugodnih možnosti nakupa pa pogosto obiščejo našo prodajalno tudi kupci iz sosednjih dežel, Avstrije in Italije. Pred vrati je zimska sezona in ker je največ povpraševanja po apreski obutvi, smučarskih čevljih in ostali topli zimski obu- tvi, upava da bova plan, ki nama je bil postavljen za leto 1987, to je 7000 parov in finančno 110 milijonov dinarjev, dosegli z dobro izbiro in še boljšo postrežbo naših in tujih kupcev. Poslovodkinja Katarina CUZNAR in prodajalka Marjeta MAUCEC / / Iskreno čestitamo in jim želimo se naprej uspešno delo Kd::::::.:.: :.: :.:.:. : VAŽnO It Dfi vemo KodroY/^ Aeyice ^ rip. ^®secu oktobru je nastopilo so 14 delavcev, z delom pa '■^zdobju prenehali 4 Па^ 1 Proizvodnja, v obratu Mg so začele delati delavke: Млг; 1 ^"Pnik, Marija Likar, lien " ^^apež in Alison Čer-V ohratu Rovte pa Marjeta Jereb. V oddelkih TOZD Proizvodnja v Žireh so nastopili Franc Kogovšek, Mitja Čimer-man in Francka Albreht. V delovni skupnosti skupnih služb so začeli delati Polona Kolenc — pripravnica, v skladišču končnih izdelkov pa Bojan Eniko, Jernej Bogataj in Aleksander Brence. V TOZD Prodaja sta nastopila delovno razmerje Olga Tot v prodajalni Maribor in Sonja Logar v prodajalni Ajdovščina. Z delovnim razmerjem sta v delovni skupnosti skupnih služb prenehala Tomislav Demšar in Franc Pečelin. V TOZD Proizvodnja sta prenehala z delom Anton Tavčar in Silva Zaje. фвсвс/// бо бе. g iskrene čestitke sodelavkam v obratu Col Ireni Mikiu, ^^fsti Vidmar, Damjani Praček; Danici Buh iz obrata Go-uas ter Martini Šubic in Igorju Bačnarju želimo ob >n J " novo življenjsko pot mnogo sreče, razumevanja in ^^^ovoljstva. v slovo Francu Pečelinu Prezgodaj smo se po-®'oyili od našega sodelav-^ in prijatelja Franca. Začel je pred štiridese-••nii leti, saj je bil med pr-^mi vajenci naše delovne ""■ganizacije. Kasneje, pred več kot dvajsetimi 'eti pa je prevzel odgovorno delo v skladišču kontnih izdelkov. Pri delu je pokazal svo- je organizacijske sposobnosti in veliko inteligenco. Dobro je poznal vse naše prodajalne po vsej Jugoslaviji, delavce v teh prodajalnah in tudi njihove potrebe. Prav zato je uspešno reševal vse težave na delovnem mestu, ki je tako povezano z uspešnostjo prodajaln. Vestnost in natančnost sta bili vrlini, ki sta v takih trenutkih neobhodni. S tem in pa z vedrostjo in optimizmom je pomagal tudi ostalim mlajšim kolegom. Nikoli se ni bal poprijeti za kakršnokoli delo. Kot vzgled dobrega sodelavca in tovariša nam bo še dolgo ostal v spominu. Umrl je Pavel Eržen Pavel Eržen, rojen 26. janurja 1920, s Sela pri 2ireh, po poklicu kvalificiran krojač, je v Alpino prišel iz Modnih oblačil, obrata v Žireh 3. avgusta 1970, in zaradi invalidske upokojitve pa je nehal delati 28. februarja 1971. V spominu nam bo ostal kot miren in skromen delavec. Z njimi je rasla Alpina »Ko takole po desetih letih od upokojitve srečujem ljudi, mi je v zadoščenje, da se pogovarjamo brez »izogibanja«. Delo z ljudmi je namreč zahtevna stvar in pogovorov ne moreš opraviti v časovni stiski«, je povedala Angelca Filipič, naša dolgoletna kadrovska delavka. »Ko sem začela je bilo zaposlenih le 490 ljudi, potem pa se je tovarna in s tem zaposlitev vedno bolj širila. Res pa je, da je bilo delovno področje v teh letih zelo široko, saj je združevalo več kadrovskih delovnih opravil. Razvoj in rast smo čutili tudi v kadrovski službi. Najhuje je bilo tedaj, ko ni bilo dovolj dela, to je v letih 1953 in 1954, ko je bilo treba vsestransko tehtati, kdo lahko ostane začasno doma. No, prav kmalu so se zadeve uredile in večino ljudi se je vrnilo«. Ob usposabljanju ob delu in strokovnih seminarjih je Angelca napredovala do vodje kadrovske službe. Izreden čut za delo, natančnost, poznavanje ljudi in razsodno ukrepanje je pripomoglo, da je uspešno opravljala dokaj široko delovno področje. »No, moram reči, da sem hvaležna mami, da me je naučila delati. To pride vedno prav, tako v službi, kot doma«. Razvoj Alpine je terjal odpovedovanje delavcev. Angelca se spominja tudi teh časov: »Ljudje so v večini pokazali razumevanje, saj je bilo treba nabavljati stroje, denarja pa ni bilo dovolj. Čeprav so bili osebni dohodki vse leto nižji, so godrnjali le redki posamezniki«. Sodobnejša proizvodnja je terjala tudi več znanja in prav gotovo je kadrovska služba pri tem odigrala pomembno vlogo. »Bila so tudi obdobja, ko smo delavce iskali po vsej Sloveniji. Vedeti pa moramo, da je bilo treba za te delavce poskrbeti tudi drugače; stanovanja, prehrana, itd... V letih 1967, 1968, zlasti pa po letu 1970 se je zelo razširilo tudi izobraževanje, kar je bilo nujno, če smo hoteli slediti konkurenci in tokovom v svetu. Potrebno je bilo skladno sodelovanje znotraj službe, kakor tudi s strokovnjaki iz drugih služb, saj je kadrovska politika dobra le, če stvari obravnavamo z več vidikov. Moram reči, da smo povečini naleteli na razumevanje. Dela torej ni manjkalo, zgodilo se je, da sem v tovarno prišla tudi ob štirih zjutraj, da sem do šestih opravila obvezno pisarijo, in sem se v rednem delovnem času lahko bolj posvetila drugim obveznostim. Zdelo se mi je, da ob dveh otrocih še najlažje pridem na delo zgodaj zjutraj«. Očitno Angelci številne naloge niso vzele delovnega elana... »Delo se mi je zdelo zanimivo, čeprav je bilo zahtevno in odgovorno. Lepo je delati z ljudmi, čeprav je težko. Izkušnje pa človeka bogatijo; ob delu z ljudmi se tudi sami oblikujemo«, je zatrdila naša sogovornica. Nejko Podobnik OD TU m тпп Aktualni intervju Osnova za uspeh je dobra organizacija Pogovarjamo se s predsednikom skupščine krajevne skupnosti Žiri Radom Bogatajem. Delo-življenje; Ob krajevnem prazniku je prav, da se spomnimo, kako delamo v kraju in kakšne uspehe dosegamo. Kako bi ocenili ta dogajanja? Rado Bogataj: Prav gotovo je za Žiri največja pridobitev prenova ceste Žiri— Trebija. Pomembna je tudi asfaltna povezava z Idrijo. Uresničena je prva faza gradnje industrijskih cest in elektrozanke. Poleg teh del pa tečejo še druga velika dela; regulacija Sore se nadaljuje, prav tako popolna prenova regionalne ceste skozi Žiri z istočasno gradnjo pločnikov; začela se je gradnja soseske S-7 s kompletno infrastrukturo. Omeniti velja, da so z dvema vrtinama pridobili nove vire pitne vode, katere kaže, bo dovolj za približno desetletno obdobje, saj iz vrtine priteka 10—15 litrov vode na sekundo. Delo-življenje: To so sami uspehi; je tudi kaj težav? Rado Bogataj; Seveda so; predvsem bi omenil komunalno neurejenost sosesk, kot so stare Žiri, Selo, del Nove vasi, prav tako bo treba to urediti v novi soseski v Plastuhovi grapi in že omenjeni soseski S-7 (to je pod Triglavsko ulico). Na Selu in Plastuhovi grapi bo treba poskrbeti za gradnjo zbiralnika in prečrpavanje vode. Tudi čistilna naprava je po ocenah preobremenjena. Preden bi se lotili razširitve zmogljivosti, bodo opravljene meritve dejanske obremenitve. Delo-življenje: To so zahtevne naloge, ki tudi veliko stanejo. Se bodo te stvari urejevale že prihodnje leto? Rado Bogataj: Finančno vprašanje je še zelo nejasno. Vemo, da bomo morali zmanjšati glavnico posojila pri SGP Primorje, sicer bodo obresti presegle samoprispevek, ki ga plačujemo. Vemo tudi, da bodo prej omenjena dela okvirno stala okoli 2 milijardi din po današnjih cenah. Zavedamo se, da bo ves denar (3 %) in tisto kar dobimo od SIS, šlo za drugo fazo gradnje ceste skozi Žiri. Mislim, da bi ob tej veliki investiciji bili upravičeni tudi do drugih sredstev, saj gre za regio" nalno cesto. Za del komunalnega urejevanja seveda računamo upO" rabiti sredstva, ki jih za ta namen delovne organizacije zbirajo na ravni občine. Delo-življenje: Toda to še ni vse, kar nas čaka v prihodnje, kajne? Rado Bogataj: Čaka nas tudi regulacija Osojnice, urejevanje ceste v Žireh in v okolici, prenova nekaterih projektov. Pri tem bi zlasti opozoril krajane, ki si zelo prizadevajo, da bi uredili svojo okolico in ulice: upoštevati bo treba vsaj minimalne standarde, da bo kraj urejen enotno, tako da bodo zgrajeni objekti res uporabni, možno vzdrževanje itd. Zavedati se moramo tudi, da je želja in potreb v kraju še veliko, da pa moramo nekaj stvari urediti takoj, druge bodo prišle na vrsto v srednjeročnem obdobju, so pa tudi potrebe, ki bodo morale počakati več let. Toda tudi za te se moramo pravočasno pripravljati in jih načrtovati. Delo-življenje: Kje vidite še rezerve? Rado Bogataj: Ob že dokazani prizadevnosti krajanov, ki so pripravljeni sod^ lovati tako z delom, kot s sredstvi, je pomembna ustrezna organizi* ranost organov krajevne skupnosti. Komisije in gradbeni odbori bodo morali odigrati svojo vlogo, strokovne službe pa bodo morale veli' ko bolje kot doslej koordinirati delo. Gre za višjo kvaliteto dela, ki zahteva načrtnost, časovne opredelitve in doslednost. v prihodnje naj bi komisije imele svoj plan, opredeljen tudi časovno. Predsedniki naj bi se sestajali mesečno in ugotavljali izvajanje načrtov. Delo-življenje Kaj bi na koncu še rekli? Rado Bogataj: Nič drugega kot to, da se bomo morali dela lotevati kvalitetno in celovito. Potrebna je ustrezna delitev dela med strokovnimi službami, komisijami in krajani. Nejko PODOBNIK Ж POZABIMO Muzejska dejavnost v naši občini Piše: Mira Kalan Ste že bili v muzeju v Skofji Loki? Ce še niste bili, si velja ogledati zbirke, ki so na ogled ali bodo v kratkem. Zato objavljamo izvleček. Soba 1 — Zgodovina loškega gospostva V prvi sobi je predstavljeno loško ozemlje, ki je bilo kar 830 let loško gospostvo pod oblastjo freisinških škofov, tu je z zemljevidom in reliefom, ki ju je ob pomoči učencev izdelal profesor meščanske šole Janez G rum že pred drugo svetovno vojno. Širjenje loškega gospostva in njegovo naseljevanje ponazarjajo fotografije in prevod darilnih listin, ki dokazujejo tisočletno starost Loke in drugih naselij, ter risbe. Maketa dela Sorškega polja prikazuje značilno razdelitev polja v sklenjene proge in Bitnje kot primer obcestne vasi. Diapozitivi predstavljajo portrete šestih škofov iz Freisinga, ki so, med oseminštiridesetimi, ki so vladali podložnikom 830 let, posebej pomembni. Dva med njimi sta v Loki tudi pokopana: Leopold (1378—1381) v nunski cerkvi in Konrad V. (1411—1412) v starološki župni cerkvi. Tu so še: freisinški grb, kip škofa Kor-binijana, ustanovitelja freisin-ške škohje in mavčna odlitka dveh spominskih plošč: plošče škofa Filipa (1498—1541) s kašče in meščana Volbienka Schwarza, ki je vzidana na fasadi hiše Mestni trg št. 4 (stavba SDK). Arheološke najdbe kažejo, da je bilo loško ozemlje naseljeno vsaj od eneolitika dalje. V času velikega preseljevanja ljudstev, ki jih na pohodih v Italijo ni mogel zadržati niti znameniti limes, grajen med Ilirikom in Italijo od prvega do petega stoletja, ki je potekal tudi čez loško ozemlje (Nova Oselica), se je tu naselil slovanski živelj. O tem pričajo slovenska imena še obstoječih naselij, ki jih omenjajo listine iz konca desetega stoletja (npr. Suha). Sčasoma pa je bil vključen na germanski zahod. To se je zgodilo po letu 955, ko so bili Madžari odločilno poraženi v bitki pri Augsburgu. Od tedaj se je tod nemoteno uveljavljal nemški vpliv in uvajal nov družbeni red — fevdalizem. Nemški vladar Oton II. je leta 973 podelil freisinškemu škofu Abrahamu v fevd Loko (današnjo Staro Loko), obe dolini in Sorško polje do ceste Jeprca— Kranj. Za novo upravno središče so škofje izbrali kraj na obronkih Loškega pogorja ob sotočju obeh Sor, kjer so najprej zgradili stolpast grad na Kranclju, kasneje pa še utrdbo na mestu današnjega gradu. V prid nove lokacije so poleg strateških govorili tudi gospodarski in prometni razlogi, saj se je pod utrdbo kmalu razvilo novo naselje, ki so ga za razliko od prvotne Loke (današnje Stare Loke) imenovali Škof j a Loka. Gospostvo je upravljal oskrbnik ali glavar, ki je upravljal Zgornji stolp na Kranclju in od- maknjeni Stari grad pod Lubni' kom, protopisarji in kaščar tef kaščarjevi pomočniki. V upravnem pogledu je bilo ozemlje razdeljeno na urade in kasneje na župe. Oskrbnik je vodil načrtno kolonizacijo in skrbel za dotok rente. Pomagali so mu župan'' postavljeni iz vrst podložnih kmetov, nad katerimi je in>®' škof tudi sodno oblast. Da bi povečali svoj dohodek-so škofje z načrtno kolonizacijo povečevali obseg obdelovalne zemlje. Naseljevali so nove pod' ložnike, ki so krčili gozd in g® spreminjali v obdelovalno ze^' Ijo ter ustanavljali nove kmetije-Na obrobje Sorškega polja so ž® v desetem stoletju naselili svoje rojake Bavarce, ki so se tu kmalu poslovenili. Nanje danes spo" minjajo le še krajevna, ledinska in osebna imena ter narečje prebivalcev naselij od Starega dvora do Stražišča. V dvanajstem in trinajstefl* stoletju so v spodnji del Poljan' ske doline naselili slovenski velj iz okolice Vrbskega jezera-Prisojen svet pod Ratitovcem sO konec trinajstega in v začetku štirinajstega stoletja kolonizirali Tirolci iz območja Innichena, ki so v nasprotju z Bavarci dolg" ohranili svoje nemško narečje- TO IE nni HRfll Zacela se je gradnja soseske S—7 plaz je žal preprečil, da bi lahko ob žirovskem Pa prazniku odprli cesto proti Trebiji. Delovna eki- c»of^ po navodilih strokovnjakov takoj lotila dela, da bo res varna. Ob krajevnem prazniku je tudi prilika, da se srečajo učitelji in predstavniki gospodarskega in družbenega življenja kraja ^ zgrajena cesta s pločniki, je treba urediti toliko • Vsaj večji del prometa potella po obvoznici; kljub tu јв neprijetno, tako izvajalcem kot mimoidočim, saj so 'Kovine in gostinski lokali. Ј(|1^'®с>ја Sore napreduje iz leta v leto, kilometer za Našim najstarejšim krajanom je zapel Moški pevski zbor Alpine Darovali so za mrliško vežico Ob smrti Franca Pečelina, 41.500 din sodelavci Mila in Vinko Gladek, C. XXXI. divizije 105,10.000 din ob smrti Franca Pečelina '»metrom TO jc nm* КППЈ Kaj in kako bomo delali v prihodnje Na proslavi ob krajevnem prazniku je govoril predsednik skupščine krajevne skupnosti Rado Bogataj Osrednja prireditev v okviru praznovanja krajevnega praznika naj bi letos bilo odprtje ceste Trebija—Žiri. Kot nalašč je cesto dan prej ogrozil zemeljski plaz na odseku Zelena-kove grape in zato z otvoritvijo ni bilo nič. Proslava je bila zaradi napovedane otvoritve dokaj zgodaj, pa se je v dvorani Svobode vseeno zbralo precej ljudi, med njimi nekdanji borci Jurišnega bataljona. Slavnostni govornik je bil predsednik skupščine krajevne skupnosti Žiri Rado Bogataj, ki je govoril o razmerah in dejavnostih v krajevni skupnosti. Oglasil se je tudi predstavnik borcev Jurišnega bataljona Zdravko Vidrih, ki je v imenu soborcev ocenil sedanje razmere v državi. Hkrati se je zahvalil za dobro sodelovanje s krajani Žirov, saj, kot je povedal, se borci te nekdanje najhitrejše partizanske enote, v Žireh počutijo kot doma. V kulturnem programu sta zapela Ženski pevski zbor in otroški zbor, lepo je zaigrala instrumentalna skupina DPD Svoboda in seveda Pihalni orkester Alpine z nekaj novimi skladbami. Dokaj pester program so obogatili še otroci z recitacijami plesnimi točkami in gimnastiko. Višek večera je bila prav gotovo podelitev letošnjih priznanj krejevne skupnosti in knjižnih nagrad. Priznanja so prejeli Ida Filipič-Pečelin, Vladimir Pivk, Štefan Kopač in Marija Stanonik, knjižne nagrade pa Anton Pivk, Franc Oblak in Franc Logar. „ N. P. Letošnja priznanja krajevne skupnosti Žiri Ida FILIPIC-PECELIN je bila v letu 1982 izvoljena za predsednico skupščine KS Žiri. Te funkcije je opravljala vse do srede leta 1984, ko je sprejela novo dolžnost predsednice izvršnega sveta skupščine občine Škof j a Loka. V času, ko je vodila našo skupščino in tudi kasneje, se je vključevala v reševanje skoraj vseh pomembnejših zadev v naši krajevni skupnosti kot so; priprava in začetek del pri regulaciji Sore po poplavah v letu 1982, _ gradnja telefonskega omrežja, obnova ceste Jurišnega bataljona ter priprava in izvedba številnih prireditev, s katerimi smo leta 1983 proslavili 40. obletnico osvoboditve Žirov in ustanovitve prvega narodnoosvobodilnega odbora na Gorenjskem. Njeno zavzeto delo pa je še posebno prišlo do izraza рф organizaciji priprav za obnovo ceste od Trebije do Sela. Delovna prizadevanja Štefana KOPACA so neločljivo povezana z razvojem gasilskega društva Dobračeva. V njem deluje od leta 1947 in dvakrat je že bil predsednik društva. Pod njegovim vodstvom je društvo vidno napredovalo, posebno v materialnem oziru, naj gre za nabavo raznovrstne opreme ali pa za zgraditev novega gasilskega doma na Dobračevi. Vladimirja PIVKA poznam" že vrsto let kot delovnega udele* ženca številnih družbenih dog*' janj v našem kraju. Se zlasti se je izkazal kot dolgoletni aktivist vaškega odbora SZDL, kot odbornik Muzejskega društva, kot delegat skupščine krajevne skupnosti v dveh obdobjih in kot član odbora za asfaltiranje lo" kalnih cest na Dobračevi. Marija STANONIK je od leta 1970 do danes objavila številne strokovne članke in razprave, ^ katerih osvetljuje podobo našega kraja v preteklosti. Pomembni sta njeni študiji o čevljarstvu in čipkarstvu, ki sta strokovni temelj za postaviwy muzejskih zbirk v stari šoli v &' reh. Ob tem omenimo še, da je bila Marija Stanonik med pobudniki za ustanovitev žirovske* ga muzejskega društva in med tistimi, ki so začeli z načrtnim' prizadevanji za varstvo naše kulturne dediščine. Eno zadnjih njenih prizadevanj predstavlja študija o razvoju prometa na Žirovskem, ki pomeni lepo kulturno dopolnilo materialnih dosežkov na Žirovskem. Knjižne nagrade Krajevne skupnosti Žiri Antona PIVKA poznamo po njegovih vztrajnih naporih za obnovo in redno vzdrževanje ceste, ki je ntustarejša povezava Žirov s Poljansko dolino in pelje iz Rakulka na Žirovski vrh in naprej v Gore-njo vas. Ta pot je bila še posebej pomembna v času obnove ceste na Trebiji, ko je bila ena od obvoznic. Franc OBLAK je gotovo eden najbolj zavzetih članov planinskega društva, v katerem deluje že od leta 1955. Zlasti se je izkazal kot društveni blagajnik, planinski vodnik in mentor mladih planincev-Planinsko društvo je v našem kraju najštevilnejše in eno najbolj aktivnih. Da je tako, je gotovo zaslužen tudi Franc Oblak. Franc LOGAR je že od leta 1966 vesten in deloven član gasilsk®' ga društva Ziri, ki se vedno odzove, bodisi klicu sirene ali se udeležuje prostovoljnih delovnih akcij. Že tri leta sodeluje pri obnovi gasilskega doma, pri čemer je opravil že več kot 500 delovnih ur. Zapel je otroški pevski zbor pod vodstvom Branka Filipiča 14 »DELO-ZiVUENJE. je glasilo ALPINE, tovarne obutve Žiri, Strojarska ul. 2, n. sol. 6., ki ima v svoji sestavi TOZD Proizvodnjo, TOZD Prodajo in Delovno skupnost skupnih služb. — Ureja ga uredniški odbor: Tatjana sDolenc, Nada Govekar, Tatjana Mohorič, Anuška Kavčič, Anton Pintar, Vladimir Pivk, Nejko Podobnik, glavni in odgovorni urednik. — Izhaja mesečno, naklada 2200 izvodov. Fotografije: Bri-gita Zemljarič. Tisk: TK Gorenjski tisk, Kranj