78. številka.
Ljubljana, v petek 5. aprila 1901.
XXXIV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSl nedelje in praznike, ter vejja po pošli prejeman za avatro-ogrske dežele za vse leto 26 K, za pol et* 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez poSOjanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za poaüjanje na dom računa se za vae leto 2 K. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor znaBa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plaCoje se od Btiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10;h, 0e se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj se izvolö frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trga St. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, L j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St 2, vhod v upravniStvo pa a Kongresnega trga SL 12.
»Slovenski Narod" telefon st 34.  - .Narodna Tiskarna" telefon št 85.
Izstop narodno-naprednih poslancev iz hrvatsko-slo-venskega kluba.
Goriški državni poslanec gos p. Oskar G-aberšček se je pridružil kranjskim naprednim poslancem, gg. dr. Ferjančiču, Plantanu in dr Tavčarju ter je podpisal skupno izjavo o izstopu iz hrvatsko-slovenskega kluba.
So že zopet tu!
ii.
Droga pesem se nam je zapela v tržaški „Edinosti". „Sine ire et studio", kakor je to navadno. Vstal je prerok, kakor navadno, mož je iz rodu mislecev, kakor navadno, in po razorani brazdi je z bogato svojo roko razsejal nekoliko misli — sa mega zlatega zrna, kakor navadno — in slovenska piSčeta ste vabljena, da poberete s svojim klunčkom zrno za zrnom!
V drugem pa zlate te misli — čisto kakor navadno — niso sistematično vre-jene, tudi se ne pretendira, da se je povedalo kaj novega, kaj originalnega. In res, kakor navadno, povedalo se ni nič novega, nie originalnega. Pač pa „prihaja vse iz srca, vdanega svojemu narodu", iz srca, v katerem — to se povdarja z po vzdignjeno glavo — plamti ljubezen do tega naroda. Nas pa, ko čitamo to zastarelo, obrabljeno avtodidaktovatvo, ali bolje avtoignorantstvo, nas boli glava, kakor da smo Stirnajst dnij nepretrgoma sedeli v Vencajzovi gostilni ter se zalivali zožveplanim p e t i j o t o m.
Glavni namen najnovejšega napada „Edinosti" tiči v 8mi3li", da mora slovensko posvetno razumniStvo omejiti destruktivno početje glasila narodne napredne stranke, to je .Slovenskega Naroda". In .Edinost", koji nismo dali nikakega povoda, da se je zopet zakadila v nas, morala je ve-
L^ISTEK.
Na veliki petek.
Hrvatski spisal Ksaver Šandor Gjalski. (Konec.)
Pred solnčnim zahodom se je odločil starec, da pojde k božjemu grobu v naj bližnjo župnijsko cerkev. Malo ciganče se je kradoma plazilo za njim in za dečkom. Prav pred cerkvijo jo je zapazil fantič in ni maral, da bi Sla ž njima v cerkev; toda slepec ga je vzmerjal ter svečano pozval ciganče seboj. V cerkvi je bilo temno, samo tam od stranskega oltarja se je svetilo sijajno v mnogih barvah. V izdolbini pod oltarjem je opazilo dekletce mej cvetjem in mej krasnimi vsakovrstnimi lučmi golega mrtveca od kamna, ali od česa, s trnovo krono na glavi.
Kakor deček in z njegovo pomočjo tudi slepec, tako je pokleknila pred razpelom, katero je bilo na stopnicah pred oltarjem in nad božjim grobom ter začela poljubljati kip Križanega. Slepec in deček sta jela moliti — skoraj z glasnim šepetom. Ciganče ni znalo teh molitev in ni razumelo, čemu in kaj se razgovarjata starec in deček. Nn, pripovedovanje starčevo v gozdu se jej je sedaj Se bolj živo
deti, da mi njene vroče godlje ne bodemo molče požrli, in da se pred njenimi frazami ne bodemo stisnili k zemlji, kakor se stisne zajec v deteljo, ko se mn približuje lovski pes. .Edinost" pa je morala dalje tudi vedeti, da doposlane ji .misli" ne bodo ničesar druzega dosegle, nego, da se vname med njo in nami nekdanja, neprijetna polemika, o koji smo mislili, da je vsaj za nekaj let pokopana Ker pa je tržaška tovarsica bojno sekiro čez noč izkopala, nam tudi prav ! In zategadej ji bodi tukaj, in a staro odločnostjo, povedano, da ne bodemo prenašali, da bi ona megalomanijski svoj no-siček vtikala v razmere narodno napredne stranke na Kranjskem. Njeno destruktivno početje na tem polju pobijati hočemo s kolom, če treba tudi s krampom. To si za-P'Site v spomin, gospodje v Trstu, v tem pogledu ni mogoč nikak kompromis, nikaka popustljivost! V tem oziru je jedna in ista, če dobivate svoje „misli" tudi iz Ljubljane, in bodi si, da je tem .mislim" priložena tudi znana vizitnica. Do sedaj s to vizit-nico niste ničesar dosegli, dasi ste se prav pošteno trudili, zanesti razdvoj v vrste naše stranke. Dosti o tem!
Prej p?*, kot flrestopirr.? k p!skru neznanega in vendar znanega .misleca", mo ramo razložiti razloge, ki nas vodijo, ko za leto 1901 z večjo odločnostjo, kakor kdaj, zavračamo vsako intervencijo — tržaške .Edinosti". Z odločnostjo, in brez vsacega pardona! Prej smo včasih Se prenesli to in ono vodeno Salo tržaSke .Edinosti", letos se pa zahvaljujemo za take Sale, s hvaležnostjo, in Če treba tudi z roba-tostjo
Razlogi za naSe postopanje so pripro-sti in lahko umljivi.
Priprosti in lahko nmljivi! Leto 1901 bode o so depo! no za naSo narodno napredno stranko. Stojimo neposredno pred volitvami v mestni zastop Ljubi j an i, pri kojih se ima v treh razredih do polniti 21 mandatov. Skoraj prav tako, kakor bi se volil ves mestni svet. Mo čna je naSa stran ka
stavilo pred duäo in sedaj je bolj in bolj razumevala vso pnpovest o mukah našega gospoda Jezusa Kristusa in o sreči, katera čaka siromake v kraljestvu .onega sveta". Iz poltme so Štrleli na vseh straneh cerkve pozlačene suknje svetnikov, zlati kolobarji okoli njih glav, na velikem oltarju se je lesketala svila — in ciganska sirotica je bila občarana od lepote in od sijaja, katerega je videla. A ni se mogla vzdržati na istem mestu. Slepec in deček pa sta vedno molila ter nista pazila na ničesar druzega. Dekletce se je kradoma oddaljilo od tod, lazilo je po temnih kotih cerkve, a njegovega odhoda ni opazil nihče.
Mej tem sa je povsem zvečerilo. Prišel je cerkovnik, da zapre cerkev. Spodil je slepca z dečkom ter zaklenil cerkev. Slepec in fantič sta bržčas mislila, da je ciganče že odšlo, ali pa se nista spomnila deteta, in tako se je dogodilo, da je ostal otrok v cerkvi.
A deklica ni opazila, da je sama v cerkvi, ter da je cerkev zaprta. Plazila se je in pomikala od oltarja do oltarja, vedno v mislih, kako lepo bode v nebeškem kraljestvo, da tam ne bo treba letati za vozovi ter prosjačiti krajcarjev, a tudi lakote ne bo trpela, ker tam so vsi dobri, vsi se ljubijo, in nihče ne skriva ničesar pred drugim — vsi imajo in si dajö vse.
v Ljubljani, — a treba se ji bo boriti na dve strani, in zategadelj živeti mora v njenih vrstah najstrožja disciplina Kaj pomenja za našo stranko pozicija v Ljubljani, o tem nam ni treba pisati. In ravno sedaj, ko se tako rekoč že podajamo v prevažni volilni Ljubljanski boj, ravno sedaj naroči si prijateljica .Edinost" površnega človeka, ko jega misli ne segajo niti od Šentjakobskega pa do čevljarskega mostu, da ji ,v hitrici" napiše nekaj plitvih fraz, ter jih vrže med svet, očitno v namenu, da bi kalil disciplino med ljubljanskim naprednim volil-stvom. Takemu atentatu nasproti ne bi mogli ostati mirne krvi, in naj se je do-tična krparija napravila v Trstu, Se manj pa nam je to mogoče, ker vemo, da so se .misli" rodile v Ljubljani, ter od tod v Trst doposlale! To je zavraten napad, ko-jega obsojamo s studom in gnevom!
V teku leta 1901 vrSile se bodo dalje tudi volitve v deželni zbor. Da pri teh volitvah obdržimo vsaj sedanjo pozicijo to je življensko vpraSanje za našo stranko, kar bi moral občutiti tudi zadnji politik med nami. In v tem letu, ko vidimo, kako se sklepajo klerikalne čete, v tem letu naj bi dopuščali, da bi tržaški ribarji s svojimi icr^iu! naBa voda kaliti? Nikdar ne!
Novi okrajni šolski nadzorniki na Kranjskem.
Na Kranjskem so imenovani za prihodnjo fankcijsko dobo novi okrajni Šolski nadzorniki. Toda ni popolnoma pravilno, če pravimo, da so imenovani novi nadzorniki, zakaj gospodje, katerim je poverjen nadzor-niški posel, so bili že doslej nadzorniki, le g. vadniški učitelj Anton Mai er je nov.
Priznati moramo brez laskanja, da so možje, ki bodo odslej nadzorovali naše Sole, veBči Šolniki, ki jih je mnogoletna praksa izučila in seznanila z bistvom ljudskega Šolstva ter z dolžnostmi in pravicami uči-teljstva. Vendar se nam zdi umestno, da izpregovorimo dve, tri ob tej priliki, ko
Oj kako divne slike so se dvigale sedaj pred deklico! A vendar je občutila, da Je zelo onemogla od truda in glada. Tudi mraz jo je začel mučiti. Zato se privleče tja do božjega groba, kjer so gorele sveče in svetilke in ob plamenih si je grela prstka Od utrujenosti sede na prvo stopnjico, a ker jej je bilo predaleč do plamenov in do razgretih svetilk, pomaknila se je višje k Jezusu, bližje grobu. In detetu je postalo nekako neizrečno prijetno in milo. Počasi se je iztegnilo in nevede" nagnilo glavico ter jo položilo baš h glavi Jezusovega kipa, da sta se jima lici dotikali. Od prijetnosti so se otroku zatvorile oči, a ročice so objele rame Jezusovega kipa.
Nakrat pa ni bilo več tako. Še je cerkev in zopet ne. Nekam razširjena je, mnogo in mnogo večja — skoro ni videti nje skrajnih zidov, kakor se tudi ne vidijo kraji kakega pašnika A sijajna je in divno lepa, kamorkoli pogledaš, povsod je zelena, kakor v gozda. In v njej so zrastla različna drevesca, a na drevescih vise* prekrasna, debela jabolka, rumena in zelena. Tudi slive so tu, kamor le seže oko — in celo koruza, že pečene koruze. Dete se je tega silno veselilo ter hotelo seči po enem storža. Toda v istem trenotku je opazilo tam daleč pred seboj, baš pod poldnevnim solnoem, visok križ, ki je bil mnogo višji,
prevzemajo naši okrajni šolski nadzorniki svoje funkcije.
Okrajni šolski nadzornik, ki hoče vestno in natančno izvrševati svoj posel, ima vedno obilo dela, in to zlasti na Kranjskem, ko ima vsak posameznik nadzorovati po več okrajev, kar je po nekod (n. pr. v črnomaljskem, litijskem, krškem, novomeškem in kočevskem okraju) tem napornejSe opravilo, ker primanjkuje pripravnih in ugodnih prometnih sred it e v. Vrhu tega je treba povdar-jati, da onemogočuje našim nadzornikom uspeSno nadzorovanje večno tičanje v pi-sarnici, kjer zavzemajo dolgočasna mesta birokratov ter z reSevanjem raznih aktov ubijejo toliko zlatega časa. Šolstvo je bilo že od nekdaj Šolski upravi deveta briga, zatorej mora opravljati c. kr. okrajni Šolski nadzornik službo nadzornika in pisarja ter premnogokrat poseči gospodu okrajnemu glavarju pod pazduho, da ne omaga spričo preobilih poslov.
VsakokrajniSolski nadzornik bi moral imeti svojega uradnika in bi moral biti sam svoj gospodar v svojem uradu! Prvo morajo zahtevati naSi nadzorniki najodločnejše do drugega pa se morajo z neizprosno energijo čim prej dokopati.
NadzoraiSfci pose! je vzviüen, važen in odgovoren. VzviSen zato, ker se ozira k nadzorniku učiteljstvo zaupno in udano, ker izreka njegova beseda sodbo o sposobnosti učiteljevi; važen zato, ker je od njega jako odvisno uspevanje Šolstva, razširjanje in ustanavljanje Sol, in odgovoren zato, ker je vzviSen in važen.
Prepričani smo, da se zavedajo naSi nadzorniki svoje naloge, a pričakujemo tudi z vso gotovostjo, da se ne bodo prevzeli na svojih mestih. Okrajni Šolski nadzornik ne sme gledati preko ram z visokega svojega stališča na podrejeno mu uöiteljstvo, nego on mora mnogokrat med uöiteljstvo, da ga izpozna, da čuje njegove želje iu potrebe, da presodi to, kar zavira napredek Šolstva, ter da podpira učiteljstvo z vsemi svojimi silami v težavnem njegovem poslu. NaSi okrajni Šolski nadzorniki ne
nego je križ pred cerkvijo ali križ na oltarja. A na križu je visel Jezus — prav tako kakor je pripovedoval starec slepec. Dekletce je pozabilo na svoj storž, pozabilo je povsem tudi na glad, moglo ni drugače, kakor da je gledalo na križ in na Jezusa. V obraz se mu je zdel nekako znan. Dolgi črni lasje in dolga črna brada ter svitle oči črne barve, zdelo se jej je, da je vse to že videla nekje. In okrog križa je bilo mnogo, mnogo ljudstva, Jezus pa je gledal samo nanjo ter jo klical k sebi. A mimo nje so Sli tudi drugi taki siromašni otroci k njemu. In tedaj jim je govoril, govoril tako, kakor je rekel starec-slepec. Obetal jim je, da ne bodo več trpeli glada in preganjanja, ne mraza, ne bede, da bodo vedno v njegovem kraljestvu, kjer rasto svobodno jabolka, slive in koruza, in vse to bodo smeli trgati. In mej tem, ko je tako govoril, se je nabralo čim dalje več ljudi in siromakov okrog njega. A on je stopil s križa ter se umeSal mej ljudi. Pa glej — tam je njen ded, dalje njen oče in poleg njega starec-slepec. Jezus pa je šel k njim ter se poljubljal ž njimi; zato pa jim tudi niso smeli ničesar orožniki z načelnikom, kateri so stali tam pod križem. A ko se je Jezus tako razgovarjal in objemal siroto, se je začelo čim dalje bolj svetliti. Ogroma oerkev je bila kakor v plamena*
smejo biti nsii državni pravdniki, nego morajo biti naSi prijatelji, za govorniki in podporniki.
Težko je biti dandanes učitelj. Kdor hoče izmed našega nSiteljstva živeti, in če mu je dala neprevidnost božja družino, ži-viti to, ta ne sme samo do pičice natančno izpolnovati svojih dolžnosti, nego mora svoj svobodni čas uporabljati zato, da si prisluži kjerkoli kak priboljšek, sicer bi moral vzeti culo na ramo in po izgledu Španskih tovarišev ustvarjati inteligenco med beraškim stanom.
Najtežji izmed vseh bojev, boj za obstanek, je zgrnil nad naSimi glavami peneče valove. Ali vkljub temu, da nam brez pre-stanka trka beda na vrata, in da trohne* naSe proSnje za izboljšanje gmotnega naSega stanja v katakombah pozabljenih aktov, ni pozabilo naše učiteljstvo svoje vzviSene naloge, temveč jo izvrSuje z nekako neumljivo navdušenostjo, z nekako strastno gorečnostjo, ki mu izčrpava moči in mnogim izmed njega pomaga onkraj Lete prej, nego bi bil čas ...
In kadar zaloti nadzornik učitelja z bledim obrazom in trudnimi očmi, mora vedeti, da je prečul noč v skrbeh in prebil dan v delu. Doli pod učilnico, tamkaj v ljubem, tihem, ponižnem stanovanju — če ga ima — se plazi žalostna žena Skrb, in glasno, kot brušeni noži ostro Sume po stop njicah na učiteljevo uho klici: .Panem, pa-nem, panem!"
Naši nadzorniki pa morajo tudi vedeti, da smo danes stan, ki ga hoče ubiti najzagrizenejSi sovražnik vzgoje in vede — klerikalizem. Ta poSast izteza svoje grabljive roke po naših Šolah in tudi naSe nadzornike bi zapodila kvragu, da nimamo državnega šolskega zakona, ki ga čuvamo kot zenico v očesu, in ki ga morajo čuvati naši nadzorniki tembolj, ker so poklicani za to!
Javna tajnost je, da dežujejo v okrajne Šolske svete razna denunciranja in natolcevanja, laži in obrekovanja, ki izvirajo izmed vrst naSih klerikalnih prijateljev. V takih slučajih se mora nadzornik odločno postaviti na stališče učiteljstva in brezobzirno zavrniti vse, kar sloni na sovraštvu in neresnici! Z učiteljstvu prijaznimi člani naših okrajnih šolskih svetov morajo tvoriti naši nadzorniki neizprosno stranko, ki se naj brez strahu postavi po robu vsakemu — pa najsi bo to sam okrajni glavar 1 — kadar je treba zagovarjati naše zahteve in pravice, našo poštenost in čast! Naši okr nadzorniki morajo vedeti, da so oni zaradi nas, a ne mi zaradi njih!        (Konec prih.)
V LJubljani, 5. aprila. Nemiri in atentati v Rusiji. Na dva ministra, Bogoljepova in Sipjagina, na višjega prokuratorja sv. sinoda, Pobjedonosceva in sedaj Sena carja Nikolaja II. so se pripetili tekom jednega meseca atentati. V Rusiji vre prav opasno, tega ni možno tajiti. Vzroki nezadovoljnosti pa niso le med velikošolci, nego
v žarkem in toplem plamenu, vsa sijajna in prekrasna. Jezus pa je bil istotako obkrožen od takega ognja, mej tem ko je trgal z dreves jabolka ter jih dajal revežem. Ob, — njej je dal prav eno najlepših jabolk.
In nakrat zopet ni več tako. Samo svitlo in jasno je povsod kakor prej. Samo nad njenim obrazom je tuj obraz, ki strašno npije in psuje; obleko trga ž nje, a zato jo peče, kakor žrjavica. Potem pa vidi tudi druge različne obraze, vidi mnogo rok s posodami, gleda, kako zlivajo vodo na plamen in ogenj, kateri je objel ves oltar in božji grob. A po nogah in stegnih jo režejo in grizejo velike bolečine.
Malo po malem je šele razumela, da v cerkvi gori, in da so prišli ljudje gasit ogenj. Iz njihovih besed in kletev je povzela, da dolže njo, da je povzročila ogenj. Došel je debel gospod. K njemu se je obrnila ona glava, ki je bila malo prej nad njo.
— Prava sreča, da sem šel pred počitkom iz hiše in sem hotel videti, kakšno vreme bo jutri. In na pragu svoje hiše sem opazil, kako silno se sveti cerkve. Takoj sem se spomnil, da je bil naš cerkovnik povabljen na vino in da se mu je zato zelo mudilo ter ni pogasil sveč poleg božjega groba. Hitel sem k njemu — k
leže globoko med narodom in inteligenco, ki želi nujno reform v opravi in v vladnem sistemu. Zapadna kultura je postala tudi v Rusiji močna ter ne mara več prenašati vezij absolutizma, knote in Sibirije. .Daily Telegraphu" poročajo is Peterburga, da se je ruski tajni policiji posrečilo, razkriti osrednji odbor revolucionar je v. Do-tično hišo je policija zasedla ponoči. Osebe v tistem poslopju pa so streljale z revol* verji ter ranile več častnikov in redarjev. Vendar so bili vojaki in policij s ti močnejši ter so zaprli 72 zarotnikov (?!). V hiši je bila tajna tiskarna, ki je izdelovala revolucionarne oklice in pozive. Stavile pa so te oklice — dijakinje! Angleški listi trdijo, da je radi političnih stvari in nemirov zaprtih že nad 3C00 oseb. Seveda angleškim listom ni dosti verjeti.
Politične In ladijevne demonstracije v Toulonu.
Govorice, da se snuje nova politična kcnstelacija, da je trozveza v nevarnosti, da razpade, in da se Italija pridruži Fran ciji, te govorice nočejo potihniti. Te dni sta imela v Veroni nemSki kancelar grof Bülow in italijanski ministrski predsednik sestanek, pri katerem je bil tudi nemški poslanik na dunajskem dvoru, knez Eulenburg. Listi trdijo, da se je Slo radi agrarne carine, katero hoče Bülow zvišati, kar Italiji ni ugodno. Morda se je torej na tem sestanku dogovorila nova trgovinska pogodba, ki bo tro-zvezi ugodna ali neugodna. Vsekakor imata Zanardelli in italijanski zunanji minister Prinetti teženje po emancipaciji odtrozveze, ki je za Italijo predraga. V kratkem že se pokaže, ali ima sestanek i alijanskega ladi-jevja s francoskim v luki Toulon le značaj prijateljskega pozdrava ali političnega po bratovanja. Vršile se bodo ondi velike svečanosti. Nekaj ruskih oklopnih ladij, ki so pod poveljništvom admirala Birileva, je na povabilo francoske vlade tudi došlo v Toulon. častniki so bili povabila na svečanosti že sprejeli, ko je prišlo iz Peterburga povelje, da mora rusko ladijevje luko Toulon takoj zapustiti tako dolgo, kolikor časa se bode ondi mudilo italijansko ladijevje. Ta dogodek je vsekakor jako čuden, presenetljiv. Med zunanjima ministroma Francije in Rusije so nastale že prej nesporazumljenja, radi katerih je bil ruski vojaški ataše, polkovnik Muravjev poklican iz Pariza. Ruski poslanik Urusov baje s kabinetom Waldeck-Rousseau in z vladajočim sistemom ni za dovoljen ter simpatizira z monarhisti. Razmerje med Francijo in Rusijo se je baje ohladilo, zato pa Rusija noče prisostvovati bratimljenju Francije z Italijo. Rusija je s svojo odpovedjo vsekakor razbila namen italijanskega in francoskega ministrstva, da bi se v Toulonu demonstrirala nova trozveza. Rusija noče delati nikjer gole šta-faže. Gotovo pa ji ni prav nič za zvezo z lačno Italijo.
Vojna v Južni Afriki.
Buri so dosegli zopet uspeh! Iz Naauwpoorta poročajo, da so Buri pri Sand-driftu presenetili angleški oddelek, ga obkolili ter ga prisilili, da se je udal. Pri tem so ubili
sreči so bili ključi pri cerkovnikovi ženi — pa sem mogel tako naravnost v cerkev. In imel sem kaj gledati. Božji grob ves v plamenu — istotako tudi oltar — a na stopnjicah oltarja je ležalo in spavalo ci-ganče. A spalo je — moj Bog — kakor zaklano! Zaspalo je — ter bržčas z nogo prevrnilo svečnik — nnel se je sastor in tako dalje. A dim — vse je bilo v strašnem dimu! Da nisem prišel oni čas, bi bilo dete zgorelo.
— Hm, zanje ne bi bilo baš napak niti škoda. Došlo je to pravo lopovče, da bi kradlo — pa je zaspalo — in — evo povzročilo ogenj — o kaka škoda — prav ta oltar je bil najlepši in najbogatejši! — je odvrnil debeli priSlec.
— čital sem časopise in sem se ves uglobil vanje — v njih je članek o velikem petka — o znamenitosti tega dne — o temeljih vere in o zapovedi, naj ljubimo svojega bližnjega — prekrasno je to — lahko bi bilo is tega sestaviti propoved — in glej, tedaj sem začni zunaj vrišč. In tako — evo me ta!
— Treba bo, da z vežemo to ciganče ter ga pošljemo oblastvu, Nedvomno so je nameraval ta kak zločin. Da — seveda — danes sem čnl, da so zjutraj ujeli tam v bližnji občini cigane radi krajo. Konje so kradli Mogočo, da so tudi v cerkvi kaj
angleškega častnika in ranili pet angleških vojakov. Ko so jim vzeli orožje in streljivo so jih zopet izpustili. — Mirovnega posredovalca Meyerja de Koch so Buri 12. febr. v Belfastu radi veleizdajstva obsodili na smrt ter ga ustrelili. Angleški vojni urad je naznanil, da se odpošlje početkom prihodnjega meseca še šest bataljonov milice v Južno Afriko. Parnik .Zaire" je dospel s 317 Buri 3. t. m. v Liseabono. V londonskem .Daily Mailu" opisal je neki .poučeneo" stanje v Južni Afriki bivajočih Angležev takole: Povedati hočem samo, kaj šepejo oni naši častniki, ki se vračajo, potrti na duSi in telesu z bojnega gledališča. Ti trdijo in če je to resnica, bomo nekega dne gledali takemu položaju v oči, ko bo naSa južnoafričanska armada skoraj na koncu svoje moči. Njen pogum, njen odpor, njena vztrajnost — vse je izginilo. Vedni apeli na energijo najboljših, ki so vedno isti, to brezciljno zasledovanje kakor senca izginjajočega sovražnika, to neprestano vznemirjanje, ki ne preneha ne ponoči ne podnevi, je kapital živcev junaške armade docela uničilo. Ako pravite, da kažejo liste izgub, da angleSka armada pobije več nasprotnikov kakor izgubi sama moštva, se vam odgovarja, da v skoraj vsak dan vršacih se bojih skoraj nikdar ni ubit noben Bur. Cenzura skrbi le za to, da se širijo dobre vesti, slabe pa zatira.
Dogodki na Kitajskem.
Kako je s pogodbo radi Mandžurije, Se danes ni docela jasno. Razširjajo se razne vesti, zlasti pa dva izreka Lihungčanga. Poročevalcu lista .Times" je baje dejal, da pogodba Se ni podpisana, a se gotovo pod piše, ker je Rusija jedina vlast, katere se mora bati Kitajska, in ker dobi tako za dvajset let mir. .Morning Post" pa poroča, da je Lihungčang sporočil kitajskim urad nikom, da je pogodba že podpisana, ter da se cesar bodoči mesec vrne v Pekin. Kje je resnica, je teško reči. Japonska se je baje odločno postavila proti taki pogodbi ter to svoje nasprotstvo sporočila tudi v Peterbnrg in v Pekin. Tudi Amerika je porabila ves svoj vpliv za to, da bi se pogodba ne podpisala. Rusija je baje Japonsko rezko zavrnila, da nima pravica vtikati se v njena pogajanja s Kitajsko. Ko se pogajanja dovrše, bo Rusija sporočila pogodbo vsem vlastim ter posamezne točke eventu-valno Se izpremenila. Japonska glasila pa že pišejo, da je možno, da nastane radi Mandžurije še vojna z Rusijo. — Iz Tient-sina poročajo, da se je 7 km severno Tient-sina pojavilo 31. marca 1000 roparjev, katere je atotnija nemških vojakov naskočila in pobila .Kölnische Ztg " poroča, da je bilo nedavno v Čengtinfu (južnozahodno Paotinfua) več kristijanov pomorjenih. Kolona francoskega generala Bailloida je odšla z vlakom tja. Na Kitajskem še vedno ni redu; roparske in boksarske tolpe se potikajo po cesarstvu in masakri kristjanov niso redki. Mednarodna vojska pa čaka mirovnega sklepa, o katerem je zopet vse tiho. Kitajski nemiri bodo za evropske države — tudi za našo! — prebito dragi!
nameravali, ker je moral gospod župnik v mesto po sveto olje. Na to so računali lopovi. Držite dete, da bomo vsaj vse izvedeli!
Dekletce je razumelo besede debelega gospoda, in velik strah mu je objel vso dušo. Dasi je trpelo grozne muke od opekline na nogi in stegnu, se je vendar dvignilo ter hotelo iz cerkve. Toda debeli gospod — zlovoljen tudi zato, ker se je moral postiti — je opazil kretnjo cigančka in dasi je bil okoren, je vendar v svoji veliki žalosti in jezi skočil k detetu ter ga zadržal s svojimi silnimi rokami.
Dekletce se je hotelo osvoboditi, spustilo se je na tla, in ne pazeč na žrja-vico se je oprijelo Jezusovega kipa v grobo. V nepopisnem strahu je detetu ne-dostalo prave zavednosti, zdelo se mu je, da je tam zopet veliki križ z Jezusom in da ga dviga Gospod k sebi na križ. Ali kakor da bi segle debele in težke roke onega gospoda tudi tja, se je dete zopet zvijalo v straha Žalosten krik je napolnil cerkev. Malo oiganče se je iztegnilo daleč tja — Jezus ga je vzel k sebi — bilo je mrtvo.
Debeli gospod ni opazil toga, Spomnil se je, da Se ni dočital članka o religiji ljubezni do bližnjega, in je hitel domov.
Dopisi.
S Slsps pri Vipavi, 4. aprila. Pri občnem zboru .Slapenske posojilnice v Vipavi" bili so dne 28. marca t 1. soglasno izvoljeni v nadzorstvo gg.: Ivan N o s a n, c. kr. deželnosodni svetnik (predsednik) j Ivan Božič, deželni poslanec in župan v Podragi (podpredsednik); Ivan Premru, trgovec v Št. Vidu; Anton Prhavec, posestnik in gostilničar v Vipavi, in Anton Volk, posestnik v Velikem Polji. V na čelstvo so bili izvoljeni gg.: Fran Punčuh, učitelj v Vipavi (načelnik); Alojzij Ferjan-Čič, župan na Slapu (preglednik in načelnika namestnik); Anton Hrovatin, posestnik v Vipavi; Franc Kobalj, žopan v Vrhpolji; Josip Volk, posestnik vEczelji; Andrej Fer-jančič, posestnik v Sanaboru, in Fran Što * kelj, posestnik na Planini. Knjigovodjo je imenovan g. R. Boltavzar, a zapisnikarjem g. A Volk Slapenska posojilnica je v poslednjem času jako napredovala, tako da jo smemo prištevati sedaj k najuglednejšim' našim denarnim zavodom. Upati je pa, da bode ta zavod deloval v prihodnje še bolj izvrstno, ker so prišli v nadzorovalni odbor jako odlični vipavski rodoljubi, Z veseljem pozdravljamo izvolitev deželnega poslanca Ivana Božiča nadzornikom te posojilnice, ker znana nam je vsestranska delav nost tega rodoljuba Dasiravno so ga svoje dobno klerikalci grdili pri volilcih, da je nasprotnik posojilništva, so vendar členi slapenske posojilnice izvolili g Božiča v nadzorstvo ter s tem pokazali, da ve : ceniti zasluge g. Božiča, katere si je pridobil za slapenske posojilnico ter potrdili resnico, da je g. Božič podpiratelj dobro urejenih naših denarnih zavodov. Vipavski rodoljubi, podpirajte Se nadalje ta denarni, zavod, kakor doslej, ker je v resnici vsega zaupanja vreden.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 5. aprila.
— Osebne vesti. Prestavljeni so gg> učitelji: PeterHriberSekiz Šmihela nad Piibergom v Celovec; A. Moro iz Črešenj v Loče; gdč. Em. Dell je nastavljena za učiteljico v Rcžeku. — Davčni kontrolor L. Gangeler je prestavljen iz Podkloštra v Stari Dvor. Na njegovo mesto pride g. J. Ž v an iz Borovelj.
— Šusteršičeva žlindra pred sodiščem. Včeraj popoludne vrSda se je vsklicna razprava v zadevi dra. Šusteršiča proti g. županu Svetlina. Kakor znano, bil je obtoženi pred sodiščem v Kamniku popolnoma oproščen, na kar je obsojeni, oziroma tožeči dr. Šusteršič, vložil vsklic do ljubljanskega deželnega sodiSča, pri nad-sodiSču v Gradcu pa je z njemu lastno aroganco brzojavno zahteval disciplinarno preiskavo prvemu sodniku. Pri včerajšnji vsklicni razpravi bil je Svetlin zopet oproSčen, dr. Šusteršič pa zopet obsojen. Obsojenega tožitelja zagovarjal je nesrečni dr. Brejec, ki je kot nebrojnokrat anonsirani kazenski zagovornik postal že pravi doktor zguba. V Kamniku je ta dr. Brejec pred sodiščem izjavil, da se mora dr. ŠusterSiČ ustreliti, ako bo Svetlin oproščen. Mi dru. ŠusterSiču kaj tacega ne želimo, in vemo tudi, da se mol s črno svojo roko ne bo harikiral. Pač pa je mogoče, da se zopet brzojavno pritoži proti sodnikom, kar bi bilo želeti, ker bi ljubljanski sodniki na to doživeli ravno tako satisfakcijo, kakor jo je doživel kamniški sodnik, kojega je menil vsemugočni ŠusterSiČ v žlici vode vtopiti. Jutri priobčimo v ti zadevi obširneje poročilo.
— Velika veselica združenih ženskih podružnic sv. Cirila in Metoda, ki se bo vršila na belo nedeljo 14. aprila v .Narodnem domu", obeta biti nekaj posebnega in lepega. Omenili smo že različne zanimivosti te zabave, ki naj poseže krepko pod pazduho naše Šolske družbe. Danes omenjamo še, da bo sodelovala pri veselici meščanska godba, da bo oskrboval pevski del privatni pevski klub, in da bo nastopila naša velesimpa-tična pevka gdčna. Mira Dev. Glasbena in pevska stran veselice bo vsekakor izborna. Tega dne pa bo funkcioniral tudi senzacionalni bioskop ter bodo prodajali Ribničan, Kočeveo in Žid svojo robo in dovtipe. Veselica bo izvestno jedna najlepših kar se jih je priredilo doslej v Ljubljani.
— Slovanski gostjo v Ljubljani. Na pota k shoda slovanskih žurnalistov v Da-
brovniku se je ustavilo včeraj v Ljubljani Teč čeških in poljskih žurnalistov, ki so po-setili tudi naSe uredništva Tudi dva ruska časnikarja, med tema g. dr. D. Vergun, izdajatelj .Slavjanskega Vjeka', sta se oglasila pri nas.
— VIII. mejnarodnegs kongresa zoper alkoholizem, kateri se vrSi od 9.—14. aprila na Dunaju, se udeleže kot zastopnika tukajšnjega knezoSkofijskega ordinarijata g. Janez Sajovic, stolni vikar in g. dr. J. Ev. Krek, profesor bogoslovja. Deželnega odbora delegat bode g. dr. J. Robida, ordinarij umobolnice na Studencu, kateri je prevzel tudi referat o razmerah alkoholizma na Kranjskem. Deželni odbor zastopala bodeta g. deželnovladni svetnik dr. Fr. Zupane in gosp. dr. Danilo Maj ar on, odvetnik v Ljubljani.
— Električna železnica v Ljubljani.
Tvrdka Siemens in Halske je pričela te dni s pokladanjem relsov za električno železnico in sicer ob cesarja Jožefa trgu od Perdanove hiše naprej po Vodnikovem trgu do cerkve sv. Nikolaja, pri Št. Peterskem *nostu itd. Na teh krajih so relsi do malega položeni za jeden tir in za izogiba-lišča, katerih jedno bo na Cesarja Jožefa trgu nasproti Mahrovega zavoda. Po praznikih se bodo dela energično nadaljevala tudi na drugih krajih
— Gdč. Vela Nigrinova je dovršila s sijajnim uspehom svoje gostovanje v Zagrebu. Kot izborno kolesarico jo je kolesarsko društvo „Slovjen" v Zagrebu izvolilo svojim častnim članom ter izročilo diplomo z velikim lovorjevim vencem na odru. Gdč. Nigrinova je rodom Slovenka iz Ljubljane ter je bilo dvoje njenih sester svoj čas pri slovenskem cdru angažiranih.
— Otvoritev prodajalnice surovinskega društva črevljarske obrtovalne zadruge v Ljubljani se je vršila dne 1. aprila t. 1. ob 11 uri dopoludne v zadružnih pro štorih na sv. Petra nasipu, ki so bili tem povodom tudi dostojno okrašeni z zelenjem in doprsnim kipom Nj. Veličanstva cesarje-viča Rudolfa. Že nekaj minut pred 11. uro je priSel Nj. ekscelenca baron Hein v sprem stvu vladnega tajnika g. Haasa. Takoj za njim je prišel mestni župan g. Iv. Hribar in tajnik trgovske in obrtniške zbornice, gosp. dt. Murnik. Vsi so bili pozdravljeni po društvenem odboru, na čelu mu ravnatelj g. Ferdo Tuma. Nato se je vršile otvoritev zadružne prodajalne. Vsi prišleci so se jako laskavo izrekli o napravah in pevsodi zahtevali natančnega pojasnila, bodisi o zadružnem blagu, bodisi o strojih. Mlademu društvu so želeli vsi najboljših uspehov in blagostanja. Prepričani so, da je osnovano le v korist in v povzdigo propadajoče črevljarske obrti, ki bi se naj povzdignila zopet na isto staliSče, kakor je bila svoje dni. To je pa le mogoče v složnem zadružnem delovanju. Dolžnost slehernega črevljarskega mojstra ne le Ljubljane ampak vse Kranjske je, da postane član surovinskega društva čevljarjev za Kranjsko, in si a tem boljša pot ne le sebi, ampak tudi svojim naslednikom. Na to se je ustanovni k društva, ravnatelj g Ferdo Tuma, zahvalil v jedrnatih in toplih besedah vsem visokim gostom za poset. V društvenih zadevah, naj se interesentje obrnejo na ravnatelja g. F. Tumo, Pogačarjev trg 8t. 3 v Ljubljani.
— Slovensko pevsko društvo „Lipa" je imelo svoj redni občni zbor dne Hm. V odbor so bili izvoljeni sledeči gg.: Pred sednik Pavel Balog, podpredsednik Dragotin Dinter, tajnik Dragotin Kapelj, blagajnik Ferdinand Keber, odborniki: Tomaž Jankar, Anton Cerar, Anton Zvone Pregledovalca računov sta gg. Dragotin Gerdina in Ivan Kralje. Listu .Slovenski Narod" se izreka najtopleja zahvala za vsprejemanje društva nih notic.
— Umrla je gospa Ernestina Ga bršek, soproga mestnega uadčitelja, danes zjutraj po krajSi mučni bolezni. Pogreb bode jutri ob 6 uri popoludne iz Sentpetrake cerkve. Blagi pokojnici bodi žemljica lahka!
— Črno krsto je videl na nebu, kakor aploSno trdijo praznoverni stanovniki ob Savi, črnuški župnik g. Iv. Kobilca, ki pa to dejstvo odločno prereka.
— Nesreča na kamniški progi. Predvčerajšnjim je na progi Ljubljana-Kamnik zgrabil stroj vlaka voz posestnice Marije Kralj in ga vlekel 14 m daleč. Ljudje se niso poškodili.
— Z Bleda v Oorjo in nazaj vozi sedaj vozna pošta po dvakrat na dan. V lepem pokritem voza je prostora za 4 osebe,
ki plačujejo do Rečice 20 vin. do Gorij in nazaj po 40 vin. Z Bleda odhaja pošta ob pol 8 ari zjutraj in ob pol 5. uri popoludne, s Gorij pa ob pol 7. uri zjutraj in ob 3. ari popoludne. Vozi se blizo tričetrt ure. Lepa prilika, da si obiskovalci Vintgarja in Gorij prihranijo za slepo ceno jedno pešpot z Bleda som ali nazaj ali pa obe.
— Tatvina v hlevu. Dne 28 m. m. je prenočeval poštni voznik Fr. Smole iz Tržiča v hlevu pri .Stari pošti" v Kranju. Pridružil se mu je dninar Iv. Močnik iz Kokrice. Zjutraj pa je voznik pogrešil svojo uro, a tudi Močnik je izginil. Močnik je znan tat in potepuh, ki je bil kaznovan že lökrat ter je pod policijskim nadzorstvom.
— Tatvina v cerkvi. V noči od 25. na 26 m. m. je v župni cerkvi v Sredni vasi pri Radovljici iz nabiralnika odnesel tat 50—60 kron. Tat se je zvečer vtihotapil v cerkev ter ponoči z železno pri pravo odtrgal nabiralnik. Ušel je pri dcu gih cerkvenih vratih; v ključavnici je namreč tičal ključ.
— Narodna dekleta. Nekaj fantov v Cezanjevcih pri Ljutomeru se je naročilo iz radovednosti na .Štajerca". Ko so to izvedela vrla cezanjevska dekleta, bil je užaljen njih narodoi ponos, in sklenila so, da ne govore in ne občujejo več z nobenim fantom, ki čita nemčurskega .Štajerca". To so tudi storila. Fantje so nato opustili .Štajerca".
— Nezgode na Koroškem. V Celovcu je 27 suSca ponoči na južnem kolodvoru vlak povozil delavca P. Stoičnika. Odtrgalo mu je obe nogi. Ponesrečeni je mlad delavec in kratek čas oženjen. — Pri Stoken-boju je dninar Grnber padel pijan v potok ter utonil. — V Liserhofenu se je utopila 26letna cestarjeva žena M Mesler. Zmešalo se ji je. — V Beljaku se je utopil 241etni uradnik L Scarpa. — Ko je dne 25 sušca šel posestnik Tribuč, p. d. Mahorač na Žilici po stopnicah v svoje stanovanje, padel je tako nesrečno, da je na mestu obležal mrtev.
— Ljudsko štetje v Trstu. V Trstu so najprej najemnikom razdelili pole, katere so izpolnili sami, ali pa jih dali izpolniti tretjim osebam. Ko so stranke vrnile izpolnjene pole, so jih magistratovci začeli vabiti, naj prineso dokumente ter izkažejo domovinsko pravico. Za tem so začeli vabiti 12—14 letne otroke, katere izpraševali, kako govore doma, na cesti v službi itd ?!, kar se nadaljuje. Dalje so so začeli razpošiljati .komisarje", ki naj konstatirajo, ali izpolnjene liste odgovarjajo resnici. O ti operaciji so izpraševali in še iz prašujejo celo 3—8 letne otroke, kako da govore s stariši. O vseh tu navedenih .operacijah" — poroča .Edinost" — so z dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi pritiskali na stranke in jih nagovarjali, naj izjavijo, da govore — tudi laški! Ker je pa ostalo Se nekoliko takih, ki se na nikak način niso dali pridobiti za veliko Italijo, hodijo te dni zopet po hišah nadlegovat najemnike. Uradniki in sluge imajo seboj neko novo tiskovino, katero izpolnjujejo le s s v i n č n i k o m ! Ob takem .trudapolnem" delu ne bo nikako čudno, ako požro v Trstu še one Slovane, ki so imeli toliko poguma, da so slovenski zapisali za občevalni jezik. Kdaj bo že vendar konec tega lova slovanskih — duš?!
— Samomora. Emil Mikle v Trstu se je zastrupil. Našli so ga v postelji mrtvega. — V Trstu se je tudi zastrupila 24-Ietna Roza Hillenprand. Prenesli so jo v bolnišnico kjer je umrla.
— Poskusen samomor. V Trstu se je 26 letni kotlar Josip M. hotel usmrtiti, ker mu je njegova priležnica, 40 letna krčmarioa, udova Dominika B., mati treh otrok, zapretila, da ga zapusti, ako jo v kratkem ne poroči in ako ne postane bolj delaven. Obupanec se je radi tega zaprl v svojo sobo, prižgal oglje, legel na posteljo in pričakoval, da ga ogljenčeva kislina zaduši. Gospodinja pa je še pravočasno prišla v sobo, odprla okno, šla po zdravnika, kateri je rešil smrtnega kandidata.
— Nove razglednice. Gosp.D. Repe na Bleda je založil novo serijo prelepih raiglednic z Bleda in okolice. Kakor vse dosedanje razglednice se odlikujejo tudi te z izborno izvršitvijo, okusnimi barvami in natančnostjo. Te razglednice so v istini male slike, ki bodo krasile album tudi naj-izbirčnejSih nabiralk. Tu je videti Bled pozimi in poleti, v snegu in cvetju, Vintgarjev slap, vhod k Vintgarja in slika gorenjskega para. Nova serija Šteje 12 raznovrstnih
razglednic v barvah, ki se dobe v Ljubljani pri tvrdki Vaso Petričic.
— Promemba posestva. Mestnim izletnikom v št. Vid nad Ljubljeno znano hišico na .Ljubčkovem griču" je kupila gospa Marija Frlakowska za 1800 K.
— Ponarejen denar. Po Ljubljani krožijo prav dobro ponarejeni avstrijski goldinarji. Tudi zvenk je sličen srebru. Spoznati pa jih je na višnjevkasto sivi barvi in na črki .s", ki je v besedi .unitis" obrnjena.
— škofovi konji so se pretečeno sredo popoldne zopet malo splašili. Na cesti iz Št. Vida v Ljubljano so dirjali tako blazno skozi Šiško, da je ena izmed usmi-ljenk, vozečih se „na frišen left", iz voza padla in se poškodovala.
— Mestna posredovalnica za delo in službe. Telefon štev. 99. Od 29. marca do 4. aprila je dela iskalo 12 moških delavcev in 32 ženskih delavk. Delo je bilo ponudeno 10 moškim delavcem in 33 ženskim delavkam. Stanovanja 1 najemnik 2 stanovanji sta bili oddani; 78 delavcem je bilo 48 odprtih mest nakazanih in v 31 slu Saj i h se je delo vsprejelo in sicer pri 10 moških delavcih in 21 ženskih delavkah. Od 1. januvarja do 4 aprila je doSlo 735 prošenj za delo in 640 deloponudeb. 1219 delavcem je bilo 702 odprtih mest nakazanih, in v 454 slučajih se je delo vsprejelo. Delo ali službe dobe takoj 1 na-sekovalec pil, 2 sodarja, 1 postiljon, 6 konjskih hlapcev, 2 hišna hlapca, 1 kravar,
1 prodajalka, 4 natakarice, 1 gospodinja,
2 fini kuharici, 3 navadne kuharice, 1 fina sobarica, 1 navadna sobarica, 9 deklic za vsako delo, 8 deklic k otrokom, 6 kuhinj skih deklic, 5 dekel za kmetska dela. Službe iščejo 1 ključavničar, 1 laborant, 1 nadkonjar, 1 točaj, 1 odgojiteljica ter mnogo poslov za letovišča.
* Papež — siromak. .Frankfurter-Zeitung" je prinesla nedavno zanimivo pismo, katero priča, kako usmiljen je papež. Pismo se glasi nekako tako le. Od 1. 1858—1860 je bil moj oče papežev prostovoljni vojak; v bitki pri Loretto so ga sovražniki ujeli, potem je ležal dolgo časa bolan. V svojem 40. letu pa dobil oče epileptične napade in zdravniki so do gnali, da so to posledice vojne. Nas je bilo 7 otrok, oče ni mogel dosti zaslužiti ker je bil bolan in tako smo morali Cesto beračiti, da smo si utešili najhujši glad. Tedaj pa se je moj oče spomnil, da mu papež še ni izplačal mezde, iznaSajoče 500 lir. V svoji veliki bedi se je obrnil na župnika naSe vasi, naj bi posredoval, da dobi mezdo izplačano. Župnik ni hotel dolgo časa ničesar čuti o tem, čeS: .Papež je sam siromak". A ker je oče vedno in vedno prosil, je pisal župnik würz-burškemu škofu; in čez nekaj časa je dobil oče pismo od papeža, in tudi križ sv. Petra, denarja pa — nič, češ: .Saj sem velik siromak. Vkljub temu je dal oče, ki je bil jako pobožen, tu pa tam kak .krajcar sv. Petra", mi smo pa — stradali.
* Slon je kaznoval nagajivca. Mena žerija Kludcega je sedaj v Kralj. Hradcu. Veliki slon vozi vozove zverin. Te dni je peljal zopet tak voz. Otroci-šolarji so mu nagajali, no, slon je nekaj časa mirno vse prenašal, končno pa zgrabil najsilnejšega nagajivca, ga dvignil z rilcem visoko v zrak, ga parkrat potresel in posadil na'tla. Fantiček je na to bežal kar so ga nesle noge.
* Strašna tragedija. 261etni grško-iztočni bogoslovec Pavel Srb v nekem ogrskem mestu se je zaljubil v lepo dekle. Dasi je bil jetičen, se je oženil z njo. Po nekaterih mesecih ga je vrgla na postelj jetika Mlada žena mu je skrbno stregla, a jetika se je lotila še nje ter je umrla še pred soprogom. Med njenim umiranjem je sedel poleg nje, aro kasneje pa je umrl sam. Zjutraj so ju našli ljudje mrtva
* „Močne device" Marcela Prčvosta sežgane. Znani roman pisatelja Prevosta, ki ima docela nasprotno tendenco kot roman Zole .Plodovitost", so Španske go-spice v Barceloni svečanostno in mej plesanjem okoli grmade sežgale!
* Gledališče broz vstopnino. V Be-rolinu poleg tega Savigny nameravajo v mesecih maj, juni, jnli in avgust vsak dan prirejati narodne igre v velikem šotorju i amfiteatralsko postavljenimi klopmi. Vstopnimi ne bo. Igralci bodo brezposelni igralci, ki pa so bili pri gledališča vsaj 5 lat. To
gledališče ima namen vzbuditi med najnižjimi sloji zanimanje za gledališče.
* Potres v Carigradu. Pred kratkim so imeli v Carigradu precej hud potres, ki je povzročil v palači Dolma-Bagdše veliko paniko. Tam se je vršila vpričo sultana baš neka alavnost. Ko so zazvenčala stekla v oknih in so se zamajali veliki le stenci ter se je odkršil od stropa znaten kos ometa, so hoteli spremljevalci sultana pregovoriti, naj ostavi dvorano. V dvorani je bilo 3000 oseb, gotovo bi se jih bilo mnogo poSkodilo, ako bi bil zbežal sultan. Nekateri so mislili, da se je zgodil atentat, nekateri častniki so potegnili sablje in skočili v vrt, ki je okoli palače. Več dam di plomatskega zbora pa se je onesvestilo. Tudi sultan se je prestrašil in že stopM par stopnjic s prestola, a se premislil, se vrnil na stol ter ukazal godbi, naj igra dalje. Nato je velel Šejku Ul. Islamu, naj moli. S tem so bili pomirjeni vsi.
Književnost.
— „Iskarijot". Znano A Aškerčevo balado je mojstrsko prevedel na nemšk* jezik g. profesor A. Funte k. Prevod je prinesla današnja štev. .Laib Ztg.".
— Vstajenje". Roman v treh delih. Napisal grof Lev Nik. Tolstoj. VI. nada Ijevalni snopič. V Gorici 1901. Tiskala in založila .Goriška Tiskarna" A. Gabršček Grof Tolstoj je prav v zadnjem času radi svojega izobčenja iz pravoslavne cerkve obrnil nase pozornost vsega sveta. Znane je, da je bil izobčen radi svojih del, med katerimi je tudi roman .Vstajenje". Naj bi ne bilo zavedne slovenske hiše brez tega romana! Roman izhaja v večjih snopičih po 40 vin. ter se je možno naročiti še na vse doslej izšle snopiče!
— „Öaus" se zove nov satiško-hu morističen hrvatski polmesečnik z ilustracijami. Izdajajo pa nekateri hrvatski vse-učiliščniki in slikarji. Naročnina za vse leto znaša 8 kron. Posamezne številke po 40 vinarjev.
Telefonska in brzojavna poročila.
Kamnik 5. aprila. Slava'slovensko narodno naprednim poslancem! V boj proti rimskim hlapčonom!
Kamniški radikalci.
Vipava 5. aprila. Postopanje dr. Ferjančiča, dr. Tavčarja in Plantana odobrujemo.
Podgrajski naprednjaki.
Praga 5. aprila. Mladočeški klub je imel včeraj dopoludne in popoludne posvetovanje glede položaja in glede bodoče taktike mladočeških poslancev. Debato je otvoril predsednik kluba dr. Pacak, ki je imel obširno poročilo o položaju. Dr. Fo*t je predlagal, naj se začne v parlamentu zopet z obstrukcijo, dr. Engel pa je govoril proti. Večina je sklenila, da se obstrukcija začne takoj, ako se bo zdelo večini poslancev potrebna, določnega naročila za sedaj pa ne kaže dajati.
Budimpešta 5. aprila. V neki tukajšnji žganjepivnici je bil umorjen gospodar s sekiro in oropan. Morilec ni znan.
Zemun 5. aprila. Tu in po vsej Srbiji se govori, da je kraljica Draga pred meseci povila deklico, kar pa se iz umevnega vzroka prikriva. Nova ustava določi prestolonasledništvo tudi za ženske potomce kralja.
Rim 5. aprila. Belgijski kralj je prišel včeraj semkaj inkognito ter je bil pri papežu. Odšel je, ne da bi šel h kralja
Madrid 5. aprila. V Granadi so velikonočne procesije odpovedane. Isto se zgodi bržčas tudi v Madridu in Barceloni. Povsod se boje demonstracij proti duhovništvu, zlasti pa proti redovnikom.
Pariz 5. aprila. Predsednik Krüger se je izrazil o vojnem položaju jako ugodno. Buri imajo dovelj orožja in streljiva, da morejo nadaljevati vojno še jedno leto.
London 5. aprila. Lord Salisbu-ryjevo zdravje seje v toliko izboljšalo, da se bulletini ne izdajajo več.
London 5. aprila. Kraljeva civilna lista se je določila na 570.000 funtov šterlingov. _
Narodno gospodarstvo.
— Mestna hranilnica v Kranju. V
mesecu marcu 1901 vlotilo je 351 strank 107.429 kron 27 vin, vzdignilo pa 275 strank 50.714 kron 63 vin., 13 strankam izplačalo se je bipotečnih posojil 17000 K. Stanje vlog 2,452 247 kron 49 vin., stanje hi pote Sni h posojil 1,656 559 kron 58 vin., denarni promet 308184 kron 73 vin.
Foulard-svila po 65 kr.
do 3 gld. 65 kr. meter za blüze in obleke, ter ..Henneberg-svila" v črni, beli ali pisani barvi od 65 kr. do 14 gld. 65 kr. meter. Vsakomur franko in s plačano carino dostavljena na dom. Vzorci se dopo&ljejo takoj. Dvojna poštnina v Švico.
G.Henneberg,Se|M^
Proti zobobolu in gnjilobi zob
izborno deluje antl««ptl^na
Heinsina ustna in zobna voda
□trdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil.
Po posti razpošilja se vsak dan dvakrat.
Jedina zaloga (28—14)
dež. lekarna M. Leustek, Ljubljana
Resljeva cesta Štev. 1, zraven mesarskega mosta.
Meteorologično poročilo.
Viiin» nad morjem 306-J m. Srednji zračni tUk 738 0 mm.
	čas opa-	Stanje! *£>			sil
		baro- g, > metra; Q g v mm. £ a	Vetrovi	Nebo	
<	zovanja				
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
7378
736 7
736 8 !
12 9 si. jzahod oblaCno g
7*8 sr. szahod pol. oblač. ~ 112 si. jvzhod oblaCno 0
Srednja včerajšnja temperatura 1180, normale: 7 5".
Dunajska borza
dne 4. aprila 1900. Skupni državni dolg v notah   . . . , ;i kupni državni dolg v srebru . .  . .
Avstrijska zlata renta.......
avstrijska kronska renta 4%  .  . . .
jgreka zlata renta 4°;0.......
Ogrska kronska renta 4*.'0.....
Avstro-ogrske bančne delnice   .  .  . .
Kreditne delnice.........
London vista.........,
MemSki državni bankovci za 100 mark
30 mark...........,
SO frankov.........,
Italijanski bankovci.......,
C. kr. cekini..........
9835 9805 11790 9735 117-65 9310 1690-707 — 24015 117'57 23-49 1908 9050 11-32
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nafta predraga mati, oziroma stara mati in tašča
Jera Sichert roj. Gerdadolnik
po dalj&i mučni bolezni, previdena e svetimi zakramenti za umirajoče, v 72. letu svoje dobe udano v Gospdu zaspala.
Truplo predrage ranjce, katero priporočamo v blag spomin in molitev, se prenese dne 6. t. m, ob 3. uri popoludne na Dol. Logaško pokopališče.
Svete maše zaduSnice brale se bodo v tukajšnji cerkvi Sv. Nikolaja.
(726)
V Dol. Logatci, 5. aprila 1901.
Rodbina Sicherl.
S tImoU« provizijo za krog; privatnih naročnikov
se išče zastopnik
za neko tkalnico povolr in platna z raz-pošiljalno trgovino. (703—2) Ponudbe sprejema pod: ,.%¥. Ii. lOfftl*' Rudolf iTIomsc, litina I. L, Seilerstätte 2.
in dopisnik za slovenski, hrvatski in nemški jezik, želi svoje dosedanje neodkazano mesto premeniti s trajnim namešcenjem.
6'agohotne ponudbe pod „Stabil" na upravništvo „SIov. Naroda". (699—3)
Dne 9. aprila 1.1.
dopoldne ob 10. uri
vršila se bode
v „hotelu Grajzer"
n*i 1 >uiiMJ!-*lii cesti št. 26
javna dražba
v konkurzni sklad Andreja Schmoliner-ja spadajoče kuhinjske oprave, kuhinjske in jedilne posode, kozarcev za vino in pivo, kisle vode, vina v steklenicah, praznih steklenic, drv, premoga itd., h kateri se kupci s tem vabijo.
Oskrbnik konkurznega sklada:
725-1)   Dr. Otto Walientschag.
je največji naval?
Fri BernatQYicn,j angleškem sHaičii oblet"
v Ljubljani, na voglu Sv. Petra in Resljeve ceste št. 3.
(707-1)
Ker se tam lahko kupi čudovito po ceni jako lepe, trpežne, dobro delane in lepo prikrojene obleke za gospode in dečke, kakor tudi vele-^gŠT moderne, fine konfekcije za dame in dekleta.
m
m i
m
0TG)
M
i i m m
Naznanilo.
Slav. občinstvu s tem uljudno naznanjam, da z jutrišnjem dnem, to je v soboto, 6. aprila t. I. otvorim zopet
v hotelu G-rajzerju
PSgT  "v lastni režiji. Točila se bodo stara pristna vina.
Za mnogobrojen obisk se priporoča s spoštovanjem
(724) Ivan Grajzer.
9*
mu BSc
Istotam se odda s 1. majem t. I.
2 najlepši balkonski sobi s kuhinjo.
i
as
5K-
Svinjsko gnjat
fino surovo maslo izborna pristna vina v steklenicah
priporoča (12—77)
Edmund Kavčič
Prešernove ulice, nasproti glsvni pošti.
Okrajna hranilnica in posojilnica
v Idriji
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
vabi častite zadružnike k
red. občnemu zboru
ki bode
dne 14. aprila 1901 ob 1. uri popoldne
tt zaotestni dvorani -v Idriji.
VSPORKD:
1. Nagovor ravnatelja.
2. Poročilo blagajnika.
3. Poročilo nadzorstva o računskem sklepu.
4. Odobrenje računa.
5. Dovoljenje dobrodelnih podpor.
6. Volitev ravnateljstva in nadzorstva.
7. Slučajnosti.
Idrija, dne 4. aprila 1901.
(720) Ravnateljstvo.
Böttger-ja podganska smrt
za popolno pokonCanje vseh podgan, strupa prosta za ljudi in domače živali, ä 40 kr. in 60 kr.,
se dobiva samo v deželni lekarni ..pel .Tlnrijl pomagaj*' VI. LeuHtek-a v Ljubljani.
Z uspehom podganaie smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem našel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo.
Schweinfurt, dne 11. februvarja 1899. (269—9) Ii. lire*, mlekarija.
Prošnja!
Slavno občinstvo nljndno prosim pc moči. Imam 4 nedorasle otroke in sem star 77 let ter vsled protina v nogah nezmožen za delo.   Otroci so brez živeža in obleke.
(Tie) Anton Volč
v Ljubljani, Stranska pot št. 11.
Hiša v Ljubljani
enonadstropna s 7 sobami, 3 kuhinjami, kleijc in vrtom, pripravna za vsako obrt, zlasti tudi za kakega duhovnika v pokoju, ker je blizu cerkve. Proda se iz proste roke, plača se tudi lahko na obroke. Natančno se poizve pri g. pooblaščencu Rožne ulice št. 17, I. nadstr. (708—1)
Stanovanje
s tremi sobami, predsobo in kuhinjo se odda s 1. majem t. I. na Rimski cesti štev. 17.
Več se izve pri gostilničarju. (675—3)
Kovačnica, ključarska delavnica, več hlevov, skladišč in drugih večjih prostorov
se odda v najem.
Več se izve pri J. J. Kantzu, Rimska cesta št. 16. (709-1
Kolo
brezverižno, za gospode, popolnoma novo še nič rabljeno in eno za dame z verigo sta za polovično ceno na prodaj.
Več pove I„. Hauat v Zagorju ob Savi. (7io—r.
Trgsviao z mešanim tlaps
na najlepšem krajn v II. Bistrici., 1.
je velika trgovina z lesom in z drugim rečmi, in kjer so c. kr. sodniia. c. kr. davkarija c. kr. notarijat, c. kr. žendarmerija, dr. medicine itd. oddani takoj po dogovoru ali na jesen. (617—3 Anton Domladis,
posestnik in trgovec v II. Bistrici.
Hranilno in posojilno društvo v Ptuji
(posojilnica) odda s 1. prosincem 1902 v najem
več prodaialnic
(štacvm).
Prodajalnice so porabne za vsako trgovino. Reilektantom kaže, da si sami prostore ogledajo.
Pojasnila daje ustmeno in pismene do 15. aprila t. I.
(715-D ravnateljstvo.
V Ptuji, dne 1. aprila 1900.
Trpežna (štrapac) obleka za gospode   8 gld. do 10 gld.
Moderna obleka za gospode   .... 11 „ „  13 „
Kamgarn     8     „     „ .....13 „ „  16 „
Angleška     „     „     „ .....14 „ „  20 „
Površnik iz sukna..... ' . . .  9 „
Površnik iz cheviota črni in rnjavi 13 „ (664-3)
Površnik fin, svitel.......14 „ „  16 „
Ulster, modni cheviot ...... 11 , .14
Havelok, nepremočljiv......5 „ 7
Deška obleka, mornarska   .... 3 „
V
SS
. vv
r
i
Največja izber konfekcij za dame! Zadnje novosti! Z odličnim spoštovanjem Oroslav Bernatoviö.
Meja
sta svojo zalogo %a spomlad in poletje z drazesfaimi nooostmi o konfekciji za dame in dekleta spopolaila in priporočata isto soo/im p. n. odjemalcem najtoplejše.  %   %   %   #   # #
(672-6)   ste     lp     e]&     sfä     efb     efb     e]b    ßustrovani katalogi brezplačno in poštnine prosto.   ž§š>     e$     e$ä     ejb     e$&     4fy   ! efl
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Noll i.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.