UMa vsak petak.
B S
örsösslstvo:
Kopitarjeva ulica štsv. 6.
USNIK
Kaicčnina zada:
celclttse .... K 4 —
pouletna........Z —
čemictia........r—.
Fcsauezra iter. „ G iß
g AVSTRIJSKE KRŠČANSKE TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE, g
St Q
o ■
V Ljubljani, dne 16. januarja 1914.
Leto Vil.
Rdeče farbanje.
Dimaj, 13. jan. 1914.
V torek v zgodnjem jutru je brzojav raznesel z Dunaja veselo vest, da je mešana komisija sklenila, da se bo po novem dohodninski davek začel plačevati šele od 1600 K dalje, ne pa od 1200 K, kakor je sedaj, ali kakor pravijo socialni dempkra-tje: eksistenčni minimum se je zvišal na 1600 K. Eksistenčni minimum je popolnoma napačna beseda; ta pomenja tisto vrednost, ki se ne sme zarubiti, ne pa.dohodkov, ki se od njih ne plačuje davek. Saj mora n. pr. kajžar, ki ima bajto vredno 300 kron plačati od nje; za vsak košček zem-j lje je davek; vsak obrtnik mora odrajto-vati pridobninski davek, četudi daleč nima 1200 oziroma od zdaj dalje 1600 kron dohodkov.
Vesela je ta novica za delavce in sploh za tiste, kateri imajo kolikor toliko stalno plačo. V naši tobačni tovarni si bo marsi-kaka družina odsopla, ki so ji zdaj nakladali dohodninski davek. To, kar so na shodih naši delavci večkrat grajali, se je vsaj nekoliko izpremenilo, S kmetom je pa ta reč nekoliko drugačna. Popolnoma gotovo je namreč, da bo davčna oblast izkušata kmete, ki so dozdaj plačevali od 1200, oziroma 1400 kron dohodkov, pomakniti v dohodkih na 1600 K. Zato že danes opozarjamo na silno važnost letošnjih napo-vedb za kmečko in tudi obrtno ljudstvo. Prezreti tudi ne smerno, da zdaj izgubi precej oseb volivno pravico v drugem razredu pri občinskih volitvah in s tem v mestih pravico voliti v mestni skupini. No, to ne bo dotičnika ravno bolelo. Rajši pusti pač volivno pravico, kakor bi plačeval davek.
Ker izgubi država pri tem krog 5 milijonov letnih dohodkov, so se nekaj malega zvišale davčna postavke od 1.800 kron dalje in od 10.000 dalje se je od državne zbornice sklenjeni povišek zvišal za 3 odstotke. S tem se ta reč pokrije. Revnejši bodo torej pri novem davku razbremenjeni in bogatejši bodo še več plačevali, ne-Uo je bilo od vlade predloženo.
Kako pa je prišlo do tega? Znano je, da je državna zbornica z enim glasom večine sprejela, slovenskega poslanca Roškarja predlog, naj se davek plačuje še-le od 1.600 kron dalje. Ni ga bilo poslanca, ki M ne bil za to, toda vlada je izjavljala, da tega na noben način ne sprejme, in da pade finančni načrt, če se sprejme imenovani Predlog. Seveda se je zdaj izkazalo, da vlada ni vedela, kako in kaj. Gosposka zbornica je sklep poslanske zbornice zavrgla in sklenila še nekaj drugih izpre-memb. Zakon je prišel nazaj in poslanci so zdaj z enim glasom večine spreieli določbo, da se plačuj davek od 1200 K dalje. druge sklepe gosposke zbornice so pa odklonili. Gosposka zbornica je nato sklenila, da ostane pri svojem prejšnjem sklepu. Izvolila se je nato komisija, ki sta vanjo poslali vsaka zbornica po 26 članov. Poslanci vseh strank so se dogovorili, da Ostanejo pri sklepih poslanske zbornice; vsi, tudi socialni demokratje so imeli trden sklep, da ne puste nobene iznremem-he in so torei šli h komisiji s prepričanjem, da ostane 1200 K najnižja davčna stopnja.
To je treba podčrtati, ker zdaj trobijo socialni demokratje, da so oni to dosegli. Ta * trditev je gola demagogična laž. Noben socialni demokrat ni niti v sanjah mislil, da komisija prišla na 1600 K.
Ta misel je prišla od gospodov kne-2qv in grofov v gosooski zbornici, Ti so z •aogočno ponosnostjo predlagali izprva ^00 kron, kasneje 1600 K (zato se je posebno trudil bivši ministrski predsednik v aron Beck) in izpadek 5 milijonov kron 'e ponosneje prevzeli večinoma na svoie rame, oziroma na rame bogatih slojev. To !e hilo začudenja! Socialni demokratje so •eli pripravljene najostrejše osebne na-, Qde na člane gosposke zbornice. Diamanti ^ (mel natančno izračunano, koliko dobi J1 ’n oni od bonifikacij glede na špirit, a h°vor mu je ostal v žepu in nazadnje so l'cjalni demokratje gospodo iz gosposke je 0rnice blagrovali in slavili. Ta gospođa v Uredila sijajno potezo. Naenkrat je bila Ospredju in vroča zaušnica je zadela vla- j oo in poslansko zbornico, češ, saj vi oboji
nič ne znate, vam je treba vodstva in voditelji smo mi.
Poslanci, ki so vladi verieli, da ne gre drugače, nego da se ostane pri 1200 so se naučili, da ti vladi ne gre vere, ker ne obvlada več svojega položaja, in četudi nehote blamira tiste, kateri so ž njo. Vlada je pa tudi dobila svoje. Pač se je ministrski predsednik nazadnje zahvaljeval, toda z besedami se oteklo lice ne da ozdraviti. Zdravil se je z zagovarjanjem, ki je pa drugod že prišlo iz navade.
Gosposka zbornica je hotela pokazati, da ima svojo, neupogljivo voljo, da ima voditeljsko moč, in da se, če se ji zdi, postavi tudi v zvezo s socialno demokracijo. Obenem je pa hotela — saj en del je to naravnost nameraval — izpodmakniti stališče Stiirgkhu. Gotovo je vse to znamenje življenja in moči; državni zbor se je izkazal kot životvoren organizem, ki mu manjka samo spretnih rok; glede na sedanjo vlado se je pa jasno izpričalo, da velikih nalog, ki čakajo na nujno rešitev, ne bo izpeljala. Treba bo izpremembe in ta bo tudi prišla. Ali jo bo izpeljal Stürkgb, ali kdo drugi, tega danes nihče ne ve. O Stiirgkhu tudi tega ne vemo, ali umeva razmere, kakršne so, ali ne; samo to mu brez ovinkov radi priznamo, da se politične smrti ne boji in da bo znal častno zatisniti ministrsko-predsedniške oči.
XXX
Proračunski odsek.
Med poslanci kroži dovtip, da imamo tri vrste obstrukcije: višjo, srednjo in malo. Sedanja češka je mala, prav mala. Nekaj formalnih sitnosti — za pol ure _ pa
je vse pri kraju. Sedaj gre odsek svojo pot; poslanci govore, kakor vedno vsak o svojih težnjah; vladni zastopniki se dolgočasijo poleg; tovariši ne poslušajo, ker so vse te reči že slišali po večkrat; med ministri tudi ni posebnega zanimanja; samo Cen-ker, ki je še novinec, se drži govornikov in sprejema z vidnim zanimanjem njihove besede vase.
Vlada je hotela s provizorijem rešiti obenem že tudi bosanske železnice, s tem, da je v provizorij postavila že svoto, ki se ima zame plačati prvo leto. Bilinski je dobil Poljake za to, ki so samo zahtevali, da se mora pridejati tudi prvi rok za lokalne železnice. Tako- po domače pa vendar ni šla ta reč. Krščanski socialci, pa tudi naši zastopniki so se temu uprli. Treba bo še natančnega pogovora o bosenskih in tudi o lokalnih železnicah, Vlada se je morala udati in je vsled tega izpustila svoto za bosenske železnice. Stališče našega kluba je označil dr. Korošec.
XXX
Kriza?
Dunaj, dne 14. jan. 1914.
Češki socialni demokrat. Tušar je v torek zvečer v proračunskem odseku opisaval cilje agrarne in radikalne ob-štrukcije. Za parlamentarizacijo kabineta gre. Naprej bi moral § 14 za proračunski provizorij. Pri češko nemških pogajanjih bi se pokazalo, da tudi tu Stürgkh ne more nikamor naprej. Ko bi se zbornica iznova sešla koncem februarja, ali začetkom marca, bi zopet buknila obstrukcija, ki bi gotovo vrgla vlado in prinesla s seboj parlamentarizacijo. ker brez nje ni mogoča večina za bosenske železnice in za vojno predlogo^ To potrjujejo tudi agrarci sami Že včeraj smo rekli da je njihova ob štrukci.ia majhna. Danes so že splošno pripravljeni da bodo poraženi Jutri, v četrtek po zbornični sed pride do glasovanja v odseku. Deželni zbori se pomaknejo, kakor zdaj kaže, najmanj za en teden naprej ker bo treba dati zbornici časa. da reši provizorij in morda še nekaj drugih reči.
Ta načrt ima pa drugod težave. Sttirgkhova večina v odseku je zelo pičla in nikakor ni nemogoče, da ne dobi provizorija. Potem imamo izpre-membo v vladi. Kriza se bliža.
Nezgodno zavarovanje rudar» skifi delavcev.
Gosposka zbornica se.posvetuje.o nezgodnem zavarovanju rudarskih delavcev, ki ga je poslanska zbormca že sklenila. Pomislek imajo, da bi se glede na sestavo odbora rudarske nezgodne^ zavarovalnice v socialno zavarovalni predlogi kaj ne izpremenilo. Zdaj so odbori za nezgodne zavarovalnice razdeljeni v tri dele: eno tretjino volijo delavci, drugo podjetniki, tretjo imenuje vlada. To načelo je sprejeto tudi v predlogi o nezgodnem zavarovanju rudarskih delavcev.
Socialno zavarovalni odsek je v prejšnji zbornici to načelo izpremenil tako, da bi dve tretjini volili podjetniki eno pa delavci, naj bi torej od vlade imenovani člani odpadli. Sedaj se je pa pododsek po daljših razpravah odločil za to, da ostane po starem. Gosposka zbornica je s tem zadovoljna in hoče imeti nekako zagotovilo, da se to ne predrugači. Zato je socialno zavaro-\ ahii odsek v torek po poročilu g. dr. Kreka pritrdil pododsekovemu sklepu in s tem odstranil oviro, ki je hila sedaj napoti uveljavljenju nezgodnega zavarovanja rudarskih delavcev.
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze,
Ij Izvrstna predpustna zabava vsako leto je priznano predpustnica našega vrlega tobačnega delavstva, ki se tudi letos to soboto vrši v veliki dvorani »Uniona«. Delavni aranžerji in aranžerke s svojo iznajdljivostjo hočejo tudi letos nuditi občinstvu nekaj originalnega, storiti hočejo vse, da bo že v prvih trenotkih zabave vladalo v dvorani splošno veselo razpoloženje. Sodeluje vojaška godba pešpolka št. 27. Vstopnina 1 K. Vsak, ki se je kedaj udeležil te zabave, gotovo zopet letos pohiti prihodnjo soboto v »Union«, pričakovati je pa še mnogo novih gostov, ki imajo tako priliko prepričati se, kaj je res dobra, neprisiljena zabava.
Umrljivost v Ljubljani. V preteklem letu je v Ljubljani umrlo 1178 oseb, tedaj 32 manj kakor leta 1912 in 194 manj nego leta 1911. Od teh 1178 oseb jih je umrlo dobrih 58% v raznih hiralnicah, ubožnicah, sanatorijih in bolnicah, kamor zahajajo večinoma bolniki s kmetov. Izredno ugodne zdravstvene razmere preteklega leta pa imajo svoj vzrok tudi v tem, da je vsled hladnega poletja izostala sicer običajna umrljivost otrok v prvem letu.
Ij Ljubljanski Mestni hranilnici je dolžna ljubljanska občina 5 891 002 K 97 vin.; vseh dolgov pa je imela ljubljanska občina 31. decembra 1913 kron 10 milijonov 110 tisoč 330 kron 43 vin. Vzorno gospodarstvo v primeri z malim mestom; kakršna je Ljubljana! Lintvarji in take podobne šale so ne-broj stale, denarja pa ni bilo, zato so pa liberalci kakor kakšni baroni delali dolgove, ne da bi na to mislili, kako da jih vrnejo. Iz zagate naj jim bi pa zdaj opozicija pomagala?!
ij S prezidavo južnega kolodvora v Ljubljani prično letošnje poletje.
Prezidava južnega kolodvora v Ijubljani in kamniška železnica. Kakor znano, dovolilo je finančno ministrstvo vzajemno z železniškim ministrstvom izdaten prispevek 1.300.000 kron za prezidavo južnega kolodvora v Ljubljani. — Poroča se nam, da se za letos dokončajo naprave tirov na južni in srednji strani, tako da bode mogoče spraviti vse vlake na južni kolodvor, tudi kamniški vlak. Za posamezne vlake bodo služili kot popolnoma ločen dohod, takozvani »Inselperoni«, da se odstrani nevarnost za pasažirje. Visoke stavbe niso za sedaj projektirane. Umevno, da se še z delom ni moglo vsled zimskega časa pričeti, pač pa se bo delalo v poletju- — Le nekateri ljudje so tako naivni, da si priprave za uvoz vlakov na južni kolodvor predstavljajo, kakor bi se naredil prostor na kakem dvorišču za uvoz loj-
terskega voza. Naj bi vendar ti naivneži meščane s takimi trditvami ne nadlegovali! To je eminentno gospodarska akcija, in je ves Kamnik pri tem interesiran, naj bo liberalec ali klerikalec in pri takem delu moramo vsi sodelovati. Ko bodo ta varstvena dela na južnem kolodvoru končana, takrat bode pričel kamniški vlak tudi voziti na južni kolodvor.
4- »Slovenski Narod« izdaja slovensko zemho pruskim Nemcem. V »Slov. Naro-du« dne 13. t. m. čitamo na strani 5: Graščine in kmetijstva tukaj jn zunaj iščemo ob najhitrejši rešitvi v prodaj. Družba: Deutsche Grundstücks An- und Verkaufs-Ccmpagnr'e m. b. H. Berlin S. W. 68. Zim-merstrasse«. Südmarka ne nakupuje toliko slovenskih zemljišč, kolikor to žele Prusi, ki grade svoj nemški most do Adrije. Prusi v Berolinu hočejo zato sami nakup graščin in kmetij na Slovenskem vzeti v roko. »Slovenski Narod« jim pa dela v ta namen reklamo, ker nese. Nič se najnovejšemu narodnemu izdajalstvu »Slov. Naroda« ne čudimo, ker znamo, da koruptnejših ljudi pod solncem ni, kakor naši liberalci, na čelu jim »ponemčevalni« »Slov. Narod«, ki dela zdaj reklamo za to, da pokupijo Prusi iz Berolina slovensko zemljo in naselijo na nje pruske junkerje in pa pom-mernske protestante.
Gosposka zbornica in novi društveni zakon. Poslanska zbornica je novelo k društvenemu zakonu izročila gosposki zbornici že dne 28, decembra 1912. Politična komisija gosposke zbornice je o tem podala svoje poročilo dne 24. junija 1913. To poročil je gosposka zbornica vzela v pretres 29. dec. 1913. Stvar se je zavlekla na ta način zä čele leto, in namesto da bi se bil zakon razglasu že začetkom letošnjega leta, bomo po zaslugi gosposke zbornice čakali nanj do prihodnjega novega leta.
— Strežniška šola v deželni bolnišnici. Kakor izvemo od merodajne strani, se bo v zvezi z deželno bolnišnico v kratkem otvorila strežniška šola. To bo drugi zavod te vrste v Avstriji. Prva strežniška šola se je ustanovila v Dunajski splošni bolnišnici ter se je pred kratkim posebno svečano izročila svojemu namenu. Nadalj-ne take šole se bodo otvorile v vseh večjih bolnišnicah. Njih namen je, podati strežnicam popolno izobrazbo ter ob enem dvigniti strežniški poklic v gospodarskem in strokovnem oziru na višje stališče. Skrajni čas je, da se v tem pogledu kaj stori, kajti s splošnim napredovanjem zdravstvene vede se je strežba bolnikov takorekoč razvila v posebno stroko. Pri raznih prilikah se je pokazalo, da zdravnik nujno potrebuje skrbne roke strežničine, če naj je njegovo delovanje uspešno. Posebno velja to za strežbo ranjencev. Kako resno je zasnovana nova šola, se vidi iz tega, da bo trajala dve leti in da se deli na učno in praktično leto. Radi tega je upati, da bodo absolventinje te šole uživale ono spoštovanje, kakor ga že danes uživa nemška dijakonisa in angleška »nurse«. Po končani izobrazbi se strežnicam odpirajo mnoga pota: ali se posvetijo službi v bolnišnicah in raznih humanitarnih zavodih ali pa privatni strežbi, strežbi dojencev, otrok itd. Važna panoga javne socialne oskrbe, ki se naj uvede in izpopolni ravno s pomočjo te šole, je bolniška strežba na deželi. Kot občinske in distriktr.e strežnice bodo absolventinje te šele lahko posebno uspešno delovale, ne le pri strežbi bolnikov sploh, temveč osobito pri nastopanju nalezljivih bolezni in epidemij. Slednjič je z ustanovitvijo te šole omogočeno raznim sanatorijem, specialnim zdravilnim zavodom, kopališčem itd., da si dajo izobraziti strežnice v svoje namene. Ravno v te svrhe je bilo doslej težko dobiti popolnoma izučenih, na primerni co-cialni stopnji stoječih strežnic. Šola v Ljubljani bo pred vsem skrbela za potrebe kranjske dežele, vendar jo tudi lahko obiskujejo gojenke iz sosednih slovenskih dežel. O notranji uredbi šole in nje ustroju bomo v kratkem poročali. Za danes na; le naglašamo, da se s tem našim ženam in dekletom odpira nov važen poklic, ki ga drugi kulturni narodi že davno smatrajo kot enega najbolj častivrednih. Strežniško poslovanje zahteva potrebo izobrazbe in plemenito srce in v to ni nikdo tako zelo poklican, kakor ženski spol.
Svobodomiselne laži.
V Vodicah se je godila preteklo leto sleparija, ki vrže žalostno sliko na kulturo našega veka. Več kot pol leta se je delala goljufija, ne da bi se poklicane oblasti zanjo sploh zmenile, jo vsaj skušale razkriti in pravočasno preprečiti.
Na koga pade krivda?
Naši liberalci najdejo hitro odgovor. Po sodbi teh bi bila naša duhovščina in stebri klerikalizma krivi, če bi n. pr. mačka s peči padla kot pravi pregovor. Kjer se sploh kaj zgodi, kar ni našim liberalcem po volji, tega so krivi klerikalci.
Za vodiško sleparijo pa dela »Narod« odgovorne posebej duhovnike, češ da je bila Ivanka le njih slepo orodje, da so duhovniki dobro vedeli, da se godi sleparija, da so jo pa podpirali, ščitili in delali zanjo reklamo.
Ali je naša duhovščina ali duhovščina sploh zakrivila vodiško sleparij?
Pri odgovoru na to vprašanje se hočemo držati zgolj podatkov glavne razprave.
Na Reki je duhovščina kmalu spoznala Ivankino sleparijo. Spoznale so jo benediktinke, spoznali so jo kapucini; oboji so jo zapodili in niso hoteli imeti z njo nič opravka. Najbolj značilna je izpoved provincijala Bernarda. Po njegovi izpovedi so patri na Reki takoj spoznali, da Ivanka veri hudo škoduje, je niso hoteli niti izpovedati in so jo zapodili celo iz cerkve. Najbolj je delal proti njej pater Bernard. In »svetnica« Ivanka je radi tega klicala nanj jezo Boga, Madone in angela variha.
Po izpovedi njene lastne sestre Jerov-šek so jo benediktinke zapodile, ker se ni hotela podvreči predpisom in redu in »je imela preveč znanstev«.
Tako so se je znebile benediktinke in kapucini. Nato je šla v Marijin dom. Po izpovedi Arsenio so jo pa tudi od tu zapodili, ker je trosila povsod prepir in delala dolgove. Po izpovedbi Jurce so zahtevali kapucinci, da naj jo izroče v norišnico.
Tako reška duhovščina. Edini p. Ciril ji je verjel, dokler ni poznal njenega življenja.
In na Kranjskem?
Kaplan Krische ji ni hotel verjeti, zato je šuntala proti njemu.
Dr. Valjavec, ravnatelj Salezijancev, si je resno prizadeval, da dožene resnico in tudi odkril sleparijo.
Domači župnik Žužek je odločno prepovedal Ivanki jemati denar od ljudi, ki so ji denar ponujali. V vsem tem času ni hotel sprejeti niti vinarja za maše; hotel je ljudem zabraniti, da bi Ivanko obiskovali; pa je bil naval tako velik in sila od ljudi tako huda — tudi iz ljubljanskih liberalnih krogov —, da se ni mogel ustaviti; postavil je le hlapce, ki so pazili, da ljudje niso podrli vrat.
Priča Ivana Skok je izpovedala, da ji je Ivanka predpisala 95 maš po 2 K, da reši dušo ranjkega moža iz vic. Ker je revna in nima denarja, je cel teden premišljevala, kaj bi naredila, Nato je šla vprašat šentvidskega župnika za svet. Ta ji je pa odgovoril, naj gre domov in mirno dela, Ivanki pa naj nič ne verjame. In Ivana Skok je poslušala ta svet in se ni dala Ivanki zapeljati.
Posebno značilno je tudi to, da je Ivanka ljudem naročevala, naj izroče denar njej sami, češ da ga bo ona odrajtala duhovnom. Ljudje so ji res dali lepe svote; od vsega tega pa se je dognalo kljub skrbni sodni preiskavi in povpraševanju pri vseh onih cerkvah, ki jih je Ivanka navedla, da ni Ivanka oddala nikjer nobenega denarja razun Salezijancem na Rakovniku 5 kron.
Dalje je tudi jako značilno, kar se je tudi dognalo pri glavni razpravi, da je Ivanka ljudem govorila, da se ne sme vedeti, da ji dajo ljudje denar in da ona ljuh dem pove kaj iz drugega sveta, ker jo sicer duhovni kregajo. Vpričo duhovnikov se tudi ni upala ničesar povedati ljudem o trpljenju duš na onem svetu niti sprejemati denarja. Vse to je delala za hrbtom duhovnikov.
In ljubljanski škof, na katerega se liberalci posebno spravljajo? On je zahteval preiskavo Ivanke. Dal jo je preiskati po zdravniku dr. Dolšaku in prof. dr. Ušenič-niku. Oba sta izjavila, da je Ivanka histerična ali hudobna, da bi jo bilo treba oddati v bolnišnico. In »Slovenski Narod« se je spozabil tako daleč, da je ljubljanskega knezoškofa imenoval »propalico«!!
Vse to so stvarne navedbe glavne razprave proti Ivanki. Iz njih je vsakemu razumnemu človeku razvidno, da je v tej zadevi reška in posebno naša duhovščina storila svoio dolžnost. Ona je ljudstvo poučila, naj Ivanki ne veriame, ona je Ivanki prepovedala jemati denar in občevati z dušami na onem svetu. Ona ni hotela sprejemati niti denarja za maše, ki so ji ga ponujali ljudje, ki so Ivanko videli v njenem »troljeniu«. Vodiški župnik Žužek, ki liberalci veliko blata nanj mečejo, ni hotel celo iz hranilnice izročiti neki ženski denarja, ki ga je hotela le-ta izročiti Ivanki.
In kljub temu se upajo liberalci trditi, da so duhovniki sleparili z Ivanko, da so z njo uganjali svojo obrt, da je bila Ivanka njih orodje.
Brli so ljudje osleparjeni. Po podatkih sodnega akta pa le tisti, ki so preko duhovščine in proti njenemu nasvetu Ivanki verjeli.
Liberalci gredo tudi v tem predaleč, ker zahtevajo, da mora opravljati duhovščina posel policije in orožništva itd. Njena dolžnost je le ljudstvo poučiti, zasledovati in odkrivati hudodelstva pa je dolžnost oblasti, navedenih v kazensko - pravnem redu.
Liberalci sedaj o vodiški Johanci že cel teden pisarijo na najnečuvenejše načine, Sodnija je vodiško Johanco obsodila kot sleparico — liberalci pa sleparici vsako besedo, ki jo je nalagala o duhovnikih in škofu, da bi se izmazala verjamejo. Sleparici liberalci verjamejo, kar je rekla, da jo je sleparije naučila neka že umrla nuna, da ji je neki spovednik rekel, naj sleparijo nadaljuje, da je škofa v birmi v Smledniku zastonj prosila, naj se stvar ustavi. To je značilno zanje. Upijejo, da celo bero-linski listi o vodiški Johanci pišejo. Liberalci so bili tisti, ki so na tako nečuven način šli grdit naš narod celo v berolinske liste! 0 vodiški Johanci so polni liberalni listi — o neredu na ljubljanskem magistratu, ki bo odprl žile ljubljanskim davkoplačevalcem, pa molče. Ali se ne vidi tu namen, zakaj liberalci pišejo o Johanci.
Popolnoma se o »uspehih«, ki ga bo imela ta zadeva za liberalce strinjamo z »Gorenjcem«, ki pravi; »Močne vernike, ki preveč hrepene po čudežih, bode napravila bolj previdne in ob pravem času odločne, nevernike pa, ki hočejo s pomočjo Johance podreti vero v čudeže in ki pravijo, da jim je sam hudič ob zadnjih volitvah poslal dve ženski na pomoč, bode pokazala v pravi luči. Pred sodnijo je bilo dokazano, da so liberalni časniki lagali, ko so prej trdili, da je duhovščina zato pomagala Johanci slepariti, da je dobivala od nje denar, in da je Johanca zato bivala v župnišču, Vodiški župnik ni dobil od Johance niti vinarja. Johanca je bila obsojena, ker si je na nepošten način prisvojila nekaj denarja. Kdaj bodo pa obsojeni tisti še večji sleparji, ki so na peklensko zloben način kradli dobro ime škofu in duhovščini ne samo po domačih, ampak tudi po tujih listih««
Vodiška Johanca in liberalci spadajo skupaj! Oboji imajo iste namene — metati ljudstvu peska v oči in ga oslepariti. Johanca ostane — liberalna patrona za sle-parjenje ljudstva, njen tron je pa v uredništvih liberalnih listov.
led forati in sestrami.
— Slovenci na Dunaju. Slovenska služba božja se vrši v cerkvi sv. Antona, XV. Pouthongasse 16, 11. januarja, 8. februarja, 8. marca ob 723 pop. — X redni občni zbor slov. kat. izobraževalnega društva »Straže« na Dunaju se vrši v nedeljo 11. januarja 1914 v društvenih prostorih (VI. Webgasse 17) . Po končanem dnevnem redu prosta zabava. Vstopnina prosta. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Desetletnico proslavimo slovesno tretjo nedeljo v februarju (15) v lokalu »Zur Weintraube« V. Schloßgasse 5. —
— Ponesrečenih rudarjev v Vremah še niso našli. Iz Vrem nam pišejo; Rudniška nesreča nas še vedno vznemirja. Dela se noč in dan. Ukaz se glasi: devet trupel ponesrečencev mora ven. Toda kedaj? Pravijo, da do trupel še šest tednov ne pridejo.
4 Naši shodi. Preteklo nedeljo dne 11. januarja so se na Spod. Štajerskem vršili sledeči shodi; V Rušah pri Mariboru sta na shodu K. Z. in J. S. Z. govorila poslanec Pišek in urednik Žebot. — V Dolu pri Hrastniku se je ustanovila Dekliška zveza. Govoril je dr. Hohnjec. — V Rajhenburgu je zborovalo tamošnje Izobraževalno društvo.
Naše prireditve na štajerskem.
Dne 18. t. m. popoldne priredi Bralno društvo v St. liju v Slov. goricah pri Cel cerju tombolo v korist ubogih slovenskih šolarjev.
Naše prireditve na Spodnjem šta:erskem.
V	Ormožu bo v nedeljo dne 18. jan. po rani službi božji mladeniško zborovanje. Govori urednik Žebot. — V Št. liju v Slov. goricah se priredi 18. jan, po večernicah pri Celcerju tombola v korist ubogim otrokom slovenske šole. Prireditelj Bralno društvo. — Dne 18. jan. po večernicah bo ustanovitev Dekliške in Mladeniške zveze v Galiciji pri Žalcu. Govori dr. Hohnjec.
+ Socialni tečaji na Štajerskem, S tečajem v Velenju, kateri se je vršil v sredo, dne 7. jan., in na katerem sta predavala dr. Korošec in nadrevizor Pušenjak, se je otvorila vrsta letošnjih socialnih tečajev,
V	krajih, kjer se želijo taki potrebni tečaji, naj blagovolijo zaupniki potrebno ukreniti, in nemudoma naznaniti Slov. kršč. soc. zvezi v Mariboru, da določi čas in govornike. Za lokale in udeležbo naj povsod poskrbijo zaupniki.
-j- Slovensko obrtno nadaljevalno šolstvo in štajerski deželni odbor; Dež. odbor je zopet odklonil prošnjo za podporo obrtno nadaljevalne šole v Sevnici ob Savi in trgovskega tečaja v Žalcu, drsiravno je deželni odbornik dr. Verstovšek zopet odločno protestiral proti odklonitvi. Poslanec dr. Verstovšek se sedaj pogaja v imenu Slov. kmečke zveze z vlado, da se to subvencijsko vprašanje ugodno reši.
— Polc—Pollak. Pollak, ki se sedaj nahaja v zaporih ljubcnskega o-krožnega sodišča, taji doslej vsako krivdo na roparskem umoru trgovca z živino Schwarza. Pravi, da ne pozna nobenega Polca in tudi Schwarza ni poznal; tudi zanika, da bi se bil začasa Schwarzevega umora nahajal na Zg. Štajerskem. Drugače se pa njegova zunanjost popolnoma ujema s popisom, ki ga imajo o njem oblasti. Preiskavo vodi državni pravdnik pl. Selliers in se mora stvar o Pollakovi identiteti v kratkem pojasniti.
— Pri strašni božični katastrofi v Ca-lumeiu v Ameriki je našlo žalostno smrt tudi več Slovencev in Slovenk oziroma njihovih otrok. V gnječi so našli grozno smrt sledeči ljudje naše narodnosti: Butala Jožef, Katarina Gregorič, Kristijan Klarič, Lustig Jakob, John Lavrič, Rahel Lesar, 'dekletce Lesar, Agata Mihelčič, Anton Kapš, dekletce Kapš, Frances Stavdohar, Mamie Smuk, Nick Svikovič, Mrs. Kru-mič.
Iz Clevelanda, države Ohio nam pišejo: Slovenski rojaki, sedaj so tu pri nas bolj slabi časi. Dela se samo nekaj dni v tednu, delavcev je polno na cesti brez dela in tovarnarji jih še vedno odpuščajo, ker nimajo naročil. Ostanite torej za nekaj časa doma, se ne boste kesali. Kadar se bo na boljše obrnilo, vam bomo že po Domoljubu sporočili.
— Ne hodite v Ameriko. Newyorški slovenski dnevnik »Glas Naroda« piše iz Clevelanda; V našem mestu se opaža dan za dnem večja brezposelnost, vse večje tovarne odpuščajo delavce kar na debelo, ostali pa delajo po dva ali tri dni v tednu. Rojakom ne svetujemo hoditi v Cleveland iskat dela, dokler se razmere ne zboljšajo. V vseh ameriških mestih so občinska prenočišča prenapolnjena. Pričakovati je, da se bo ooložaj v kratkem še poslabšal.
Deželna zveza društev za varstvo dek'et na kolodvorih in v pristaniščih se je te dni ustanovila v Budimpešti. Zveza je v vseh večjih in mnogih manjših mestih na Ogrskem organizirala kolodvorsko in pristaniško stražo, ki bo sprejemala dopo-tujoče, službe ali dela iščoče ženske in jih spremila v društvene prostore, kjer bodo brezp’ačno dobile stanovanje in hrano in se jim bo preskrbela poštena služba. Zvezi so pristopila društva: Deželna zveza kato’iških gospodinj, Ogrsko društvo proti trgovini z dekleti, zveza v pridobitnih poklicih zaposlenih žensk in dobrodelno društvo »Tabitha«. Za predsednika novi organizaciji je bil izvoljen ministrski predsednik grof Štefan Tisza, v odbor pa več visokih gospa.
— Smrt v tujini. Iz Steeltone Pa v Ameriki poročajo: Mihael Mihelčič, doma iz Drašič na Belokranjskem je šel dne 22. decembra kupovat božična darila. Vračal se je po progi železnice, ko mu prihiti nasproti lokomotiva in ga raztrga. — Umrl je v Frontenacu Kan. 32 let stari Albert Logar iz Knežaka. Bil je komai šest mesecev poročen. — V Lloydeel Pa je umrla gospa Ana Guzelj roj. Rozina, stara 24 let.
— Zvesta služkinja. Častno svetinio za 40letno zvesto službovanje je dobila Terezija Oven v Grižah, občina Št. Vid pri Za-tičim.
— Tri otroke umorila. ISletno slaboumno Marijo Krčevo iz Kokre so pretečeni petek oddali deželnemu sodišču v Ljubljani. Sumijo jo, da je umorila tri otroke, Novorojenčke je baje zakopala. Na sled so jej prišli šele zadnji čas. Umore je izvršila zadnja tri leta.
— V stavki se nahaja okoli 13.000 tiskarskih pomočnikov. Ker je vseh organiziranih tiskarjev v Avstriji približno 16 tisoč, dokazujete ti številki, da so se pretiranim zahtevam tiskarskih pomočnikov uprle razun socialnodemokratičnih in par drugih brezpomembnih tiskarn, skoro vse avstrijske tiskarne. Spočetka tarifnega boja je bilo le kakih deset tisoč stavkujočih, a ko so nekatere tiskarne, ki so pomočniškim zahtevam že ugodile, uvidele, da se bodo morale pod težo tolikega bremena prejalislej zgruditi, preklicale so svoje podpise na novem tarifu ter tako pomnožile stavkuioče še za kakih 3000 oseb,
— 40.000 K podpore je nakazala hrvatska vlada za one Hrvate v Ameriki, ki bi se radi vrnili.
— Oljarna v Zidanem mostu pogorela. V četrtek ob 4. uri popoldne je v oljarni tvrdke Jožef Wertheimer v Zidanem mostu nastal ogenj, ki se je zaradi nakopičenih zelo gorljivih snovi takoj neomejeno razširil po celi zgradbi. Med požarom je bilo slišati več eksplozij in se še ne ve, če ni bilo tudi človeških žrtev. Ob pol 7. uri zvečer je iz Celja prihitela na pomoč požarna
hramba, ki ,pa ni imela več kaj rešiti ker je bila medtem tovarna že zgorela. Orožniki so vzdrževali red. Škoda je velika, a je domalega pokrita z zavarovalnino. Hud udarec je pa to za delavce, ki bodo v najhujšem času, ko nikjer ni nobenega zaslužka, ostali brez dela.
Dopolnilna deželnozborska volitev na Notranjskem, Dne 6. jan. se je zbralo v Št, Petru na Krasu nad 200 zaupnikov S. L. S. iz sodnih okrajev Postojna, Ilirska Bistrica, Senožeče, Lož, Cerknica, Logatec. Zaupniki so soglasno sklenili, da bodi kandidat S. L. S. pri dopolnilni deželnozborski volitvi v zgoraj omenjenih okrajih državni poslanec Jožef Gostinčar v Ljubljani. Izvršilni odbor S. L. S. je temu sklepu notranjskih zaupnikov soglasno pritrdil.
Propad soc. demokratične steklarne. V Choisy-le-Roi pri Parizu so soc. demokratični delavci zgradili steklarno, ki je imela po svoji legi in prometnih zvezah najboljše pogoje za obstanek in napredek. Toda rdeči upravitelji tovarne so si bili z delavci od prvega dne dalje v laseh. Nobene želje ni moglo delavstvo izlepa doseči ter je zato neštetokrat štrajkalo Sodrugi-upravitelji so se posluževali nasproti svojemu delavstvu najhujših sredstev in naši štev, tako da je končno delavstvo začelo vračati milo za drago in poseglo za sabotažo. V tovarni je bil vedno pravi sodni dan in kljub trikratni državni subvenciji po 170.000 frankov in obilnim naročilom je podjetje drvilo v propad. Nazadnje je bilo zaposlenih samo še 30 delavcev; ko se je pa v minolem oktobru podrla steklarska peč, so tovarno zaprli in napovedali konkurz Tovarna je drugače izvrstno opremljena in upeljana in bo naredil izvrstno kupčijo, kdor jo bo kupil. Saj ni dvoma, da bo zaseben podjetnik ah družba drugače vedela varovati svoje koristi, nego so to znali rdeči upravitelji in bo tovarna pod tako upravo sijajno napredovala. — Tako je poročevalcu nekega radikalno-rocialističnega lista (L’Action) izjavil eden steklarniških delavcev, ki je bil obenem delničar. Nič veliko boljše menda ne stoji delavska (soc. demokratična) steklarna v Albiju. Soc. demo-krarični nauki so pač lepi v teoriji, v praksi se pa nikdar in nikjer ne obnesejo. —
— Iz Tržiča. Na Ljubelju vlada ob ne-deliah zelo živahno življenje. Vse polno sankačev prihaja, nekaj jih je bilo tudi iz Ljubljane, Največ jih je pa na koroški strani. Sneg bo tekoči teden popolnoma razmetan in potem bo prosta pot na obe strani. — Velika nesreča bi se bila kmalu pripetila pretečeni pondeljek zvečer. Globočnikov konj se je splašil in vrgel z voza tri osebe. Nevarno se je pobila v glavo natakarica Slugove gostilne. Takoj došli zdravnik dr. Kaisersberger ji je izpral rano in obvezal.
g Iz Tržiča. Z novim letom je nastopil službo okrožnega zdravnika g. dr. Kaisersberger, ki stanuje nasproti cerkvi sv. Andreja. — Eden izmed jetnikov je nevarno ranil tukaj snega ječarja g. Gantarja. Za svoje delo bo moral precej dolgo ričet jesti. — Pri pogrebu g. Kocijančiča je spodrsnilo na neki od otrok napravljeni drsalnici gospe j Kramaršek in si je precej občutno poškodovala roko. Zato je bil zelo umesten oklic tržnega županstva, ki prepoveduje drsanje in sankanje po javnih cestah in ulicah.
Idrija. V nedeljo se vrši občni zbor Strokovne Zveze rudarjev v Idriji ob 4 uri popoldan. Udeležite se ga člani polnoštevilno! Odbor.
Umrli misijonarji. Leta 1912 je umrlo na vsem svetu 197 katoliških misijonarjev, med temi 12 škofov. Dva umrlih škofov sta bila po rodu Italijana, ostali so bili Francozi; sploh je bilo med umrlimi misijonarji 91 Francozov. Med Slovani je bil en Poljak.
Razmere v budimpeštanskih bolnišnicah. Budimpeštanski župan Barczy je iz štedljivosti zmanjšal hrano v bolnišnicah, in sicer vsem: bolnikom kakor tudi zdravnikom in strežnemu osobju. Zdravnikom je vzel opoldne drugo mesno jed, usmiljenim sestram popoldansko kavo in drugemu strežnemu osobju del dosedanje hrane. Bolniki so te dni svojim obiskovalcem s solzami tožili, kako stradajo; zdravniki v bolnišnicah so slabše plačani nego zidarski pomočniki; uboge usmiljene sestre so pa itak večinoma popolnoma izhirane. Trpinom bolnikom, požrtvovalnim zdravnikom in izmučenim usmiljenim sestram in strežnicam so torej odtrgali od ust, zato da bodo prištedili nekaj tisočakov, in to v mestu, kjer se goji v mestni hiši in raznih kulturnih mestnih zavodih nezaslišano razkošje. Mažarska prestolica se s tem činom res lahko ponaša pred celo Evropo-Sicer pa v bolnišnicah nevarno vre ter so vsi zdravniki na strani svojih izkoriščanih tovarišev v bolnišnicah.
Nezaslišana draginja živil v Alaska Američanka Harriet Labadie poroča v
nekem newyorskem časopisu o življenjskih razmerah v Alaski. Pravi, da vlada po vsej Alaski silna draginja živil. Sama je plačala za eno jajce 2 K, za eno oranžo 85 vin., za eno majhno govejo pečenko 20 kron, za en pečen krompir 2 K. Ta draginja je pa razumljiva, ker se mora vsa hrana pripeljati od daleč, in sicer poleti na ladjah; pozimi, ko zamrzne morje, je mogoče kako stvar dobiti le s sanmi, ki jih vlečejo psi. Toda kako potovanje je tako nevarno, da se ga le malokdo loti; mnogo takih karavan je že zmrznilo. Gospa La-badie piše, da na vsej Alaski ni niti ene krave, komaj par kokoši, ki komaj poletje prežive, pozimi pa celo v zakurjenih prostorih poginejo. Edina zelenjava na Alaski je solata in paradižnik, ki ju guverner goji v svojem rastlinjaku.
Izstopi iz protestantske cerkve se v Berlinu silno množe. Na uradnem sodišču Berlin-Weding so samo 29. t. Qi. rešili 1300 tozadevnih izjav.
Po petdesetih letih pomiloščen ropar. Par dni pred minolim Božičem je italijanski kralj Viktor Em. pomilostil glasovitega sicilj, roparja in morilca Casaleja, ki je 50 let presedel v ječi. Casale je zapustil kaznilnico kot 73leten starček, toda svež in krepak. Mož je nenavadno visoke rasti in se še vedno drži ravno kakor sveča; sploh si je ob rednem življenju v kaznilnici ohranil moč in zdravje, tako da se zdi mlajši nego je v resnici. S prihranki si je kupil fino moderno obleko. V svoji mladosti si je Casale pridobil pridevek »Galant-ni ropar«. Na svojih roparskih pohodih in napadih se namreč nikdar ni dotaknil nobene ženske in je marsikdaj raje opustil kako »podjetje«, če je bila nevarnost, da bi Pri tem postala žrtev tudi kaka ženska. Toliko trši in krutejši je bil pa nasproti jPoškim; na vesti ima nešteto umorov. Ko Jc bil pomiloščen, so ga vprašali, kaj misli xačeti, ko pride na svobodo; odgovoril je, bo poizkusil živeti kot dninar, da si pa ^ tega ne obeta posebnega uspeha. Baje $a je sedaj že povabilo k sodelovanju neko ^Piematograisko podjetje.
Denar za palačo »Arbeiterzeitunge« Pa Dunaju so dale po večini različne strokovne organizacije. Na palači so, kakor poroča »Wiener Montagsjournal«, zemlje-«njižno zavarovane naslednje terjatve: Dunajska centralna hranilnica 400.000 K, Pižjeavstrijska eskomptna družba 100.000 kron, Unija avstr, tekstilnih delavcev 50 tisoč kron, J. Tomschik (železničarska organizacija) 50.000 K, zveza kemičnih delavcev 20.000 K, Franc Reifmüller (za tiskarsko organizacijo) 100.000 K, kameno-bskarska organizacija 100.000 K, Unija tekstilnih delavcev 50.000 K, avstr, zveza kovinarjev 30.000 K, Jožef Tomschik (že-lezničarska organizacija) 50.000 K, pekovska delavska zveza 25.000 kron, Emmy Freundlich (žena bivšega soc. dem. voditelja, ki sedaj »deluje« v Albaniji) 142.500 kron; skupaj 1,217.000 K. Tako visoko s terjatvami obtežena ni nobena hiša na Du-?aiu in so razen prve vse druge hipoteke t'). 0 dvomljive, kar se tiče varnosti; zla-S|1 velja to o stotisočkronski terjatvi ti-rske organizacije, ki se nahaja na še-steip mestu. Kar se tiče 100.000 K nižje-aVstrijske eskomptne družbe, je to najbrže V..zvezi z blagodejnim mirom, ki ga zad-čas od gotove strani uživa podpredsed-^k Kestranek. Tako piše gori navedeni ust.
^deča mrtva roka.
Nemški bančni uradniki, katerim se asprotju z velikimi zaslužki njihovih za jOdov večinoma jako slabo godi, so se urolinu organizirali. K organizaciji je pri i ;°Pil tudi en uradnik »Nemške banke« ?! je bil pa radi tega takoj iz službe odpu iCeo. Zanj so se nato zavzela soc. demo ^atična rudarska društva, ki so »Nemšk aPki« zagrozila s pretrganjem poslovni! jjVezi ako ne prizna koalicijske pravic« ^anka je to zahtevo odbila, nakar so ru .arska društva potegnila iz banke ves sve ePar t. j. krod 22 milijonov mark.
5, Ta dogodek je vzbudil v bančnih kro ÜP veliko pozornost, ker se je pred njim y^Pkrat pojavila nova kapitalistična sila h v boju ne manjka eneržije in brezob »jNosti. S tem pojavom se bavi berolinsk jK°kal Anzeiger« v posebnem članku poi jalovom: »Nova mrtva roka«. List izva (j' Dogodki zadnjih tednov uče, da j It^vičen strah, da bi utegnila soc. demo s ^c.h'a v ne preoddaljenem času nastopil lj^5lzadevanji, ki naj bi razširila njeno po j0-Cl10 moč, opirajoča se pri tem na dviga }{a0. se denarno silo svojih somišljeniko\ več . četrtega stanu znašajo že dane jvdljard in sicer premoženje prostih ru s^a društev 80 do 100 miljonov, dela v n; j aonsumna društva delajo z 200 miljo jih ^ ^ temu pridejo še ogromne svote, h ,?*avski sloji nalagajo v javnih in za S°ci 1 Zavarovalnical1- Premoženje javni sJjq 9 n° ■ zavarovalnih zavodov znaša ž Spr^° tri mil jarde mark, in od tega s-Tjli skupaj delavci sami 45%.
''Uirt a^° Primeri3 člankar staro in novi d^rsk0 roko«. Med njima je velika gospo a razlika že z ozirom na postane!
pa tudi z ozirom na uporabo. Premoženja stare mrtve roke, ki jih vidimo zbrana predvsem v cerkvah in samostanih, — izvirajo domala iz minolih gospodarskih dob; njihova uporaba prihaja v korist le deloma omejenim ljudskim slojem. Nova mrtva roka pa se hrani iz neštetih majhnih gospodarstev današnjih dni. Ta gospodarstva si morajo radi teh doneskov in prihrankov pritrgavati od svojih vsakdanjih potrebščin. To pritrgovanje se čuti na široko, in sicer predvsem v zmanjšanem povpraševanju po poljedelskih, trgovskih, industrijskih in obrtnih proizvodih; oviran je posredno ves gospodarski razvoj. Cele miljarde so za dolgo let odtegnjene pridobitnemu in dividendnemu trgu in se nalagajo v obliki hipotek v mestnih in državnih, kakor tudi zemljiških in stavbin-skih podjetjih. To je v današnjih razmerah z gospodarskega stališča preje koristno nego škodljivo. Toda s političnega stališča je stvar drugačna in bo moral politik in narodni gospodar v bodoče računati z novo silo — z delavcem kot volivcem in kapitalistom. Vendar pa tudi s tega stališča stvar ni tako grozeča, kakor bi kdo mislil, saj je gotovo, da bo delavcu ravno njegovo trajno gospodarsko napredovanje moralo odpreti oči, da bo sprevidel zmotnost stare Marxove teorije o vedno večjem obubo-žanju širokih slojev ter se bo dosledno tudi sprijaznil s sedanjim državnim in družabnim redom, ki mu donaša vedno več koristi.
Novi graški župani.
Gradec. 8. t. m. je bil v seji graškega občinskega sveta s 16. socialnodemokra-škimi in s 15. uradniškimi glasovi izvoljen za prvega podžupana dr. Bercht, za drugega podžupana pa soc. demokrat Alojzij Ausobsky. Župan dr. Fleischhacker je napovedal, da potrebuje graška občina drž. podporo, da se bo moralo posojilo najeti, da se mora izpopolniti klavnica, zgraditi nova domobranska voiašnica, skrbeti za brezposelne, graditi mala stanovanja in da se mora izpremeniti sedanji občinski in volilni red.
Burna volitev obeh podžupanov.
Župan nato uvede volitev dveh podžupanov. Sledi dveuma ojstra razprava. V imenu obrtnikov protestira Krebs, v imenu hišnih posestnikov pa Schreckenthal proti izvolitvi socialnega demokrata za drugega podžupana. Odgovarjajo jim govorniki uradniških in soc. dem. obč. svetnikov. Pri volitvi prvega podžupana je bilo oddanih 31 glasovnic, 17 je bilo praznih. Izvoljen je dr. Bercht. Sledi zopet daljša razprava, predno se oddajo glasovnice za drugega podžupana. Oddanih je bilo 48 glasovnic, 31 jih je dobil soc. demokrat Ausobsky, ki je izvoljen, protikandidat, dosedanji podžupan Habisch je dobil le 15 glasov. Wellisch, Brandl, Schrottner in še nekateri obč. svetniki prično žvižgati na piščalke, da protestirajo. Hrup se pa kmalu poleže in Ausobsky zasede mesto drugega podžupana.
Okno f svet.
NA BALKANU.
Na Balkanu so komaj obrisali sablje od prelite krvi in skoro utegne nova vojska izbruhniti. Na Turškem je postal vojni minister Enver beg. Mož je jako podjeten in bi rad Turčiji na noge pomagal. Bil se je že z Italijani v Tripolisu, strmoglavil staroturško vlado v Carigradu in sedaj se najbrže pripravlja na novo vojsko z Grki. Poslal je vse stare turške generale, 300 po številu, med njimi branitelja Odrina Šu-kri pašo v pokoj in nastavil sveže moči. Kupuje tudi vojne ladje. Turki in Grki se namreč prepirajo zaradi nekih otokov v Egejskem morju. Ce bo prišlo do vojske, bodo pomagali Grkom Srbi. Pa tudi Bulgari se nekaj pripravljajo, da popravijo in dobe kar so v zadnji vojski proti Srbom, Grkom in Turkom izgubili.
Cehi in Nemci.
Čehi in Nemci na Češkem še sedaj niso sklenili sprave Bog ve, kolikokrat so že imeli razne konference in pogajanja, a do sprave še ni prišlo. Deželna uprava je vsa v neredu, dežela leze v vedno večje dolgove, deželni zbor že počiva več let. Sedaj bo avstrijski ministrski predsednik zopet poskusil s spravo. Povabil je vse nemške in češke stranke s Češkega na Dunaj in začel ž njimi pogajanja Pogajati se bodo začeli sredi januarja.
Proti Avstriji.
Ruski listi so objavili te dni vojaško pogodbo, ki sta jo baje sklenili Rumunija in Srbija proti Avstriji. Če bi hoteli Rumuni vzeti Avstriji zemljo, na kateri Rumuni prebivajo, bi jim morali pri tem Srbi pomagati. Če bi pa Srbi hoteli imeti kraje v Avstriji, kjer Srbi in Hrvatje prebivajo, bi jim
pa morali priti Rumuni na pomoč. Kakor vidimo, Avstrija nima veliko prijateljev, vsak preži na nas, kje bi kaj vzel. Če ne bomo Avstrijci res skupaj držali in ne bo vlada gledala na to, da bo vsakemu narodu enake pravice rezala, nas bodo res drugi pozobali.
Avstrijska zbornica.
Poslanska zbornica sedaj počiva. Poslanska in gosposka zbornica sta si nekaj v laseh. Poslanska zbornica je sklenila, da se poviša davek na osebno dohodnino šele od 10.000 dohodkov dalje, gosposka zbornica pa je sklenila. da se poviša osebna dohodnina že od dohodkov 1.200 kron naprej. Zato ker ne moreta priti skupaj, sta izvolili poslanska in gosposka zbornica vsaka po 26 članov, ki naj se med seboj dogovarjajo in to vprašanje rešijo. Upati je, da zmagajo poslanci in gospodom iz gosposke zbornice povedo, da človek s 1.200 K dohodki na leto plača že dosti davka in ne more še večjih davčnih bremen nase prevzeti.
Albanci se prepirajo.
Evropske velevlasti so Albancem ustanovile lastno državo in jim postavile tudi kneza, nekega protestanta knežje rodbine Wied. Albanci pa s tem niso zadovoljni. Vsi mohamedanski poglavarji v Albaniji so prišli skupaj in so proglasili za kneza nekega turškega generala Izzet pašo v Carigradu. Iz Carigrada se je tudi odpeljalo 200 turških vojakov in 6 častnikov preoblečenih v Albanijo, da tam Izzet paši tla pripravijo. Ko so pa prišli v Valono, so jih izvohali orožniki in jim niso pustili z ladje. Avstrijski parnik „Meran“, ki jih je vozil, jih je sedaj pripeljal v Trst, odkoder jih bodo poslali nazaj v Carigrad. V Albaniji se pa sedaj koljejo med seboj privrženci Izzet paše na čelu z Essad pašo in pa pristaši albanske vlade Ke-mal bega. Da bo zmešnjava še večja, sta se uprla tudi rodova Miriditov :n Malisorov, ki zahtevata lastnega kneza. Tako Evropa obrača, Albanec pa obrne. Knez Wied pa čaka, da mu dado velevlasti 30 milijonov kron, drugače pravi, da ne gre v Albanijo.
Lokalne železnice.
Vlada je predložila predlogo lokalnih železnic za 94 prog, ki bodo zahtevale 287,424.200 kron od države. Hrvatsko-slo-venski klub je nezadovoljen, ker se sorazmerno predloga veliko premalo ozira na železniške potrebe našega ozemlja zlasti na Kranjskem, kjer je v predlogi le proga Domžale — Blagovica, 17‘6 km dolga, ki je zanjo voljna dati država dva milijona
600.000	K in od proge Polzela—Braslovče —Motnik (18 km) drž. izdatek 2,240.000 K, mali kos od štajerske meje do Motnika. Po številu prebivalstva bi moralo po pravični razdelitvi priti na Kranjsko od omenjene svote malo manj, nego 5 milijonov; pride pa komaj tri.
Za progo Polzela—Motnik zahteva predloga, naj prispeva dežela ali vde-leženci (občine, posamezniki) 280.00 K; za progo Domžale—Blagovica pa prispevek 240.000 K.
Za Dalmacijo so določene te-le proge: Kaštel Sučurac —Trogir, ki bo vezala sta-roslavni Trogir s Splitom (16'5 kilometrov, državni prispevek celo gradbeno svoto tri milijone); Zadar — Benkovac (34 kilometrov, država 3,640.000; dežela 60.000; udeleženci 100.000 K.)
Za Primorje:
Sv. Lucija — Tolmin (5‘7 km; država nosi vse stroške 3 milijone kron). Sežana —Opčina (6T km; država 100.000 K, dežela in udeleženci 550.000 K); Opčina — Herpelje (17'4 km, država vseh 23,500.000 kron). — Laški del dobi še več: Gorica— Červinjan (34*2 km, država 8,840.000 K; udeleženci in dežela 1,000.000 K). Ronchi —Tržič (Monfalcone) (6'2 km; država 738 tisoč kron, udeleženci 82.000 K).
Koroško:
Celovec — Velikovec (34 km, država
4.344.000	K, dežela in udeleženci 1,086.000 kron). Šmohor — Koče (31 km, držav.i
3.850.000	K, dežela 200.000 K, udeleženci
50.000	K). Pusarnitz — Obervellach ali pa vsaj Kolbnitz—Obervellach (20 km, drža • va 2,760.000 K, dežela in udeleženci 24.) tisoč kron); ta ozkotirna proga bi šla po dolini (Mölltal), ker jo je turska železnica ki gre 350 m nad njo zelo oškodovala.
Slovenski Štajar
dobi poleg že imenovane proge Polzela— Motnik samo še Ljutomer — Ormož (20"8 km, država 1,040.000 K, dežela 250.000 K, prioritetnih obligacij za 1,025.000 K).
Deloma zadene na koncu ob slovensko ozemlje Feldbach—Radgona (37T km. država 2,000.000 K, oežela 800.000 K, prioritetnih obligacij za 995.000 K).
KRAVALI V OGRSKI ZBORNICI.
Budimpešta. Začetkom današnje seje je predsednik grajal ministrskega predsednika grofa Tiszo, ker je včeraj dejal, da je opozicija »kup desperadnih klativitezov«. Opozicija: »Zakaj ga ne izključite od sej?« Tisza zahteva besedo ,predsednik mu je pa ne da. Opozicija moti nato poročevalca. Predsednik izključi poslanca Zlinskega od 45 sej, Justha, Karolyja in še druge tri -poslance pa od 15 sej. Vsled tega nastane velik šum. Opozicija kliče predsedniku: »Vi ste znan slepar! Vi ste potvarjali list; ne! Podlost!« Nato govori grof Andrass. Po govoru grofa Andrassyja je naprav; grof Tisza nekaj opazk, nakar je nastal velikansk hrušč. Vsled velikanskega hrv. šča je moral predsednik sejo prekiniti. K i je bila seja otvorjena, ni nekaj izključeni;; poslancev med njimi grof Karoly, hotel zapustiti zbornice. Predsednik je odredil, d n jih je parlamentarna straža šiloma od vedla.
TISZA V ZAGREBU.
Zagreb. Grof Tisza pride v soboto popoldne v Zagreb in obišče zvečer gledali ■ šče. V nedeljo bo njemu na čast obed . banski palači. Ta dan priredi socialno de mokratična stranka shod z dnevnim redom: Grof Tisza in splošna volilna pravica. V nedeljo ponoči se Tisza odpelje,
NOV KONFLIKT MED AVSTRIJO IN SRBIJO.
Belgrad, Srbska vlada se namerava pri avstrijski pritožiti, ker je avstrijski konzul v Prizrenu proti nadzorovanju on dotne katoliške šole od strani srbskeg šolskega nadzornika protestiral, češ, da Srbija za to nima pravice.
RUSIJA PROTI ČRNIGORI.
London. Rusija je odrekla Črnigori do-zdaj običajno letno podporo 1 milijon fr. za armado in je zaprla tudi rusko dekliški.' šolo na Cetinju.
RUSKE PRIPRAVE.
Carigrad. Zbiranje ruskih čet ob kav-kaški meji se z mrzlično naglico nadaljuje.
STAVKA V JUŽNI AFRIKI.
Johannesburg. Strokovne organizaciju-so se izrekle za splošno stavko. Ves promet je ustavljen. Proglašeno je obsedno stanje.
VLOM V BEROLINU.
(Nad 50.000 M vrednosti vlomilci ukradli.)
Berolin. Vlomljeno je bilo v tukajšnjo prodajalnico urarja Gilberga. Vlomilci so odnesli blaga v vrednosti nad 50.000 mark.
STARIŠI PRODALI LASTNEGA OTROKA.
Barcelona. V Valenciji so zaprli zakonska Martinez, ki sta svojega devetletnega otroka prodala Amerikancu Paulini .
RUSKI KNEZ RADI GOLJUFIJE OBSO JEN.
Petrograd. Okrajno sodišče v Petrika vu je obsobilo kneza Sergija Urusov« _. štabnega kapitana Šaleškega in nekeg i Lavrona, da izgube urade in predpravice in da bodo osem mescev zaprti, ker so na birali za Rdeči križ in v Lodzu in v So snovicu ogoljufali za več tisoč rubljev _ Knez Urusov ni prišel k razpravi, ker jo pobegnil v inozemstvo.
Natančneje paziti
na to
tovarniško
znamko
kavin
mlinček
pri nakupu pravega
:Franckovega:
preizkušenega kavinega pridatka!
V zalogi v vseh trgovinah s špecerijskim blagom.
GLEDALIŠČE PRIČELO MED PREDSTAVO GORETI.
Madrid. 10. t. m. zvečer je pričelo med predstavo goreti gledališče v Amposti, provinca Katalonija. Gledalci so ostali .hladnokrvni in so se zato vsi rešili. Gledališče je popolnoma zgorelo.
KRANJSKI DEŽELNI ZBOR.
Dunaj. Kranjski deželni zbor se skliče 20. t. m. in bo imel za rešitev svojih poslov na razpolago čas do 17. februarja.
KRST NADVOJVODINJE.
Dunaj. V navzočnosti cesarja se je izvršil krst hčerke nadvojvodinje Cite, Dali so ji ime Adelheit.
VREME.
Inomost. Vsled deževja padajo neprestano lavine. Promet na arlberški železnici je prekinjen, Bregenška Acha je hudo na-rastla.
Inomost. Ravnateljstvo državne železnice v Inomostu izjavlja, da se promet na progi Inomost—Mittenwald radi sneženih zametov vsaj tri dni prekine. Tudi na Arl-bergu je promet prekinjen.
Lvov. Vsled zametov je promet lokalnih železnic ustavljen.
Curih. Nastopilo je južno vreme. Silno dežuje. Sneg se naglo topi.
Inomost. Tu močno dežuje. Vsled topitve snega je nevarnost piazov velika. Mittelwaldska železnica je promet ustavila. Tudi proga arlberške železnice je ogrožena.
Izdajatelj Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Miha Moškerc. — Tisk Katoliške Tiskarne.
Edina im najkrajša läniiaoSizsssilisa!
g Samo 5 dni!
iz Kawre v i New-York
francoska pomorska družba.
Veljavne vozne liste .ŠifKartv) za rranco^. i mio iz Havre v New-York in listke za ovratek iz Amerike v staro domovino, po najnižji ceni
in brezplačna pojasnila daje samo
potovalna pisarna v Ljabiiani, Dunajska cesta št. 18 v hiši „Kmetske oosoiii'iC‘“.
ED. ŠMAR0A
poštnem povzetju K 4-50.
rSa BR. umKOfšč
veletrgovina vina, vermuta, maršale, malage, konjaka, žganja itd.
LJUBLJANA.
Sladnl tai-zaitrk!
Uvi\ 50% prihranka in okusen zajtrk, južlna! dose-
rU i * žejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo
Ako
uporablja pri do enČkih namesto
•»ladnl
m ke za otroke, so ot oške b lezni manj nevarne. Je za polovico cenejši Dr p! Trn'öczyjev sladni čai ima ime Sladin in !e ve^110 bolj priljubljen Povsod kg zavoj K<'vin T di pn trgovcih. Po pošti pošlje najmani o zavoiev lekarnar Trnköczy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osen otrok zredil s sladnim čajem. O avne zaloge na Dunaju: ie-! käme Tmköc/y: ''chönbiunnerstiasse štev. Uw, Ciuftl v • Josef Städter strasse štev. zn, Kodetzkyplatz štev.4 V Gradcu: Sack'trasse štev. t.
Priporočljiv zlasti za one. ki se ('utijo bolne, slabe Za resničnost tega naznanila jamči n tukaj navedenih tvrdk Tmkoczyjevih, istotako ugodne sodbe zaupanja vredn h oseb.
L.
Lelisra9„PriM“Mr.PD.IlBglilii!;
Ljubljana, Rimska cesta štev. 24.
Priporočajo sc sledeCa zdravila:
Balzam proti žciodčnim f olečinam, s cklenica 20 v.
hapij ce za žeiodec, izvrstno, krepil o in slast do jed pospešujoč- sre sivo sb kiei.ica 40 v.
Ka Ijice zoper že!odćn, krč, steklenica 50 v.
Posipalni prašek, proti ognjivariju otrok in proti potenju nog, škatbca 50 v.
Ribje olje, steklenica i krono in 2 kroni.
Salicilni kolodij, za cistranitev ku jih oCes in trde k ž , steklenica 70 v.
„Sladin11 /:a o r > e. škatla 60 v.
Tinktura za želodec, o vajalno in želodec krepilno sredstvo, -teklen ca 20 v.
Trpotcev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica l krono.
Žeieznato vino, -teklenk o ? kroni 60 v in 4 krone 80 v.
» jQ'djAfrunt	uJic#£&.

Naivečja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov
Priporoča sc slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
štedilnacgnjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago.
Sogata zaiog« zenstvh ročnih del in zraoen sp daionh potrebščin.
F Mmml muhh
a . liflSU «M§£ jVlsstui trg 18.
Troovlna z modnim in drobnim biogom.
Velika issber vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke In perila, pi?sov, predpasnikov, žipatli robcev, ovratnikov, zavratnic, volne, bombaža, sukanca itd.
JjVdt sh.nje in vtzenie monogramo» in vsa^oors'n'b drug h risb.
Tovarne za askstškriSi JMIT
družba z om. zav. Mor. Žumberk
dobavljajo najboljši in najcenejši
li remM m^teripl
Zastopnik: ZAJEC & HORN, Ljubljana, Dunajska cesta 73
Tovarna čevljev v Trž ni,
Gorenjsko.
Najmodernejše podjetje monarhije. Otvorit sem lastno prodajalno
Varstvena znamka.
I dnini! v
lil itn. 1 (CojöH Hiši).
SrifsrlHsia
LjiiMlana, Prešernova alka 9
priporočata svojo aajveejo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
lovssfl vkesiielcl!! m ferne.
a	Pozor, slovenska deiavska društva!	□i
Cene nujnižje.	Kil; lijte svoje potrebščine pri znani in pripoiočljivi domaći manufakturni trgovini Jani® Čelnik fPri Csiitžkdf UtlBLJMg? Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobi e vedno v veliki izbiri najn jvejše blago za ženska in moška oblačila.	Cene na’nižje.
O	Postrežba poštena in zanesljiva.	O
J—A-
Vt ✓/	s/
^ Solidno izdelane
dežnike m solnfnike
priporoča
po nainižpli cenaSi
L. Hlknsch. Ä'Ä g
□;iZZZZNC^7ZZINCZ7Z;
Swoji [»s svolšm i
H. LUKIĆ
LjubSJana, Pred Škofijo št. 19.
Konfekcijska trgovina
za dame, gospode, dečke in deklice
se najtopleje priporoča.
IYMIÄXbSIH »tjuWiMt
..-.—-.== Simajska cesta 1?
priporoča svojo bog-to zalogo raznovrstnih
voznlli koles In šivalniti strofev
= za rodbino in obrt. =
gaiteg'š^, tiB''sjprit2;šs prilka za štedenil
ljudska Posojilnica
resistrovana zadruga z neomejeno zavezo
¥ Ljubliani, Miklošičeva cesti št. i
prillicje. v lasi biši, laspret bolela JuLn“ za Iranciškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
c&lii iadM iraiiska
in jih obrestuje po
lij
ini
4
31 0 4
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.