• * ' /<.*

Ob dnevu žena
iskrene čestitke vsem ženam in materam!
ZDRUŽENA LISTA
socialnih demokratov
območni odbori Hrastnik Trbovlje, Zagorje ob Savi
ffled resnico in gouonco
UVODNIK
Marec že od nekdaj velja za tisti mesec, ki prebudi naravo. Pa ne samo njo. Očitno je prebudil tudi politične stranke, ki so bile pretekli teden znova sila aktivne. Kar težko je verjeti, da bodo nove bitke za oblast na dnevnem redu šele konec leta.
Na vseh koncih in krajih lahko opazimo ljudi, ki so se že vrgli na prva spomladanska čiščenja. Čistke so se očitno lotili tudi v trboveljskem Agrohitu. Na skupščini so zamenjali direktorja. Menda je bivšega direktorja Staneta Androjno zamenjal bivši trboveljski župan Franc Majnardi. Kaže, da pri zamenjavi vodilnega delavca ni vse "štimalo". Zato bo zadeva nemara še vroča. Kakorkoli, mogoče bo novemu direktorju šlo poveljevanje podjetja bolj od rok, kot mu je šlo poveljevanje občine.
In ko sem že pri poletih. Zadnje čase v Zasavju ne letijo samo direktorji, ampak tudi jadralni padalci. In to z Marele. Razmere za takšne ali drugačne polete so pri nas očitno ugodne. Nemara bodo še bolj ugodne, ko pride tudi koledarska pomlad. Saj veste, sonce prebuja. Samo paziti morate, da vas prehitro ne zagrabi spomladanska utrujenost.

V. v
".Vi..
/ X.

NASLOVNICA: Zatavc cedita vtem žentkam, ženam in materam ob dneva žena
loto: Romam fcftto_________ oblikovanje: Harito (iarantmi
I!
ijijSSS
i
■
mm
I O
IllllsiSŠS

111
111
17

mmm
Zadrogiran smisel Pogovor
Uilma Gunzeh ° Uihi Pred odločituijo Stoklas prekratek S pticami si delijo nebo flLP nad Zasavjem Alarmi6 varuhi vozil Zasavc nagrajuje zvestobo
• m stavka m im
KOLEDAR
DOGAJANJ
27.	februarja - V Trbovljah načrtno odstranjujejo zapuščeneavtomobilske primerke, ki jih, potem ko odslužijo, vozniki največkrat "odložijo" na katerem izmed že tako preobremenjenih mestnih parkirišč. Občinsko komunalno nadzorstvo je letos na takšne avtomobile nalepilo že 50 opozorilnih lističev, ki lastnike pozivajo, da avto odstranijo, sicer to storijo pristojni.
28.	februarja - Ceste po Trbovljah še ne bodo očistili peščene preproge, ki so jo nasuli zaradi snega. Ker vremenoslovci snežne padavine še napovedujejo, bi bilo potemtakem peskanje znova potrebno, pometanje pred tem pa skozi okno vržen denar. Kljub vsemu na nekaterih odsekih, na primer pri banki ali sodišču, komunalci vendarle garajo. Tu se je navlake, takšne in drugačne, nabralo toliko, da z delom ne kaže odlašati.
29.	februarja - Le redki imajo to srečo (ali nesrečo), da praznujejo svoj osebni praznik na današnji dan. So pa zato ti posebneži neverjetno mladi, kar je tudi svojevrstna prednost.
1.	marca - Sestice ni več, pa ne tiste v Ljubljani, ampak med poštnimi številkami po vsej Sloveniji. Da pa tudi kulture ni več, to trdijo le tisti, ki jim je kulture malo mar. Ljubiteljsko zborovsko petje z nastopom mešanega pevskega zbora Svoboda dokazuje, da so tudi amaterji lahko uspešni. Polna dvorana potrjuje, da "kultura" ni obiskana le takrat, če pride iz Ljubljane.
2.	marca - Težko je reči, koliko Zasavčanovje letos že smučalo v Trotovniku. Danes je to število porastlo še za nekaj radijcev, ki se pomerijo v veleslalomu.
3.	marca - Sonce sije in sneg pada. Skoraj neverjetno, a resnično in mnogih to sploh ne moti. Le čemu, ko pa je nedelja kljub temu nebeško lepa. V hribih, nebesom naj bližje, pa sploh.
4.	marca - Ne stopajte po pretankem ledu! Potem, ko so se nekateri v mrzlem blejskem jezeru skopali, ker je počilo, se podobno lahko zgodi vsakomur - tudi v prenesenem pomenu. Da bo nov delovni leden prinesel vsemogoče nevarnosti, napovedujejo polna luna, zvezde in neugodna lega planetov.
Mateja Grošelj

Na javili tribuni Šola danes - jutri, ki jo je pripravil OO SDSS Zagorje, je gostja Angelca Likovič, sicer ravnateljica OŠ Majde Vrhovnik iz Ljubljane, spregovorila o novi šolski zakonodaji in spremembah v zvezi z njo.
Ko so pred leti ukinili nižje gimnazije in uvedli usmerjeno izobraževanje, ni nihče od snovalcev zakona za mnenje povprašal prosvetnih delavcev. Šole so jezikovno povsem osiromašili; zaradi zakona, kije dopuščal prehod na univerzo tudi brez ustrezne pred izobrazbe, pa povzročili velik osip. Sedaj želijo to škodo (predvsem na jezikovnem področju) popraviti. Tako naj bi že v tretji razred osnovne šole uvedli prvi tuj jezik, v petem pa še drugega. Zal pa vse spremembe ponovno nastajajo brez sodelovanja učiteljev. Te so ob sprejemanju nove zakonadaje skoraj povsem prezrli. Najprej so jih sicer povabili v Cankrajev dom na okroglo mizo, kjer so učitelji podali pripombe, ki pa jih snovalci zakona niso upoštevali. Velik problem na področju šolstva so tudi kadri (kar 51 odstotkov srednješolskih učiteljev nima zahtevane izobrazbe), zato so delavci prosvete pričakovali, da bo vlada končno uredila njihovo dodatno izobraževanje. Ta je res ustanovila posebne izobraževalne družbe, ki pa so tako drage, da šole niso sposobne pokriti stroškov takšnega izobraževanja. Pomanj-kljivaizobrazba pa ima za posledico manjše število učiteljevih točk in s tem njižji osebni dohodek.
Znano je že, da bodo morali otroci leto prej v šolo. Seveda lahko tako zgoden "šok" pripelje do resnih posledic v otrokovem življenju, odvisno pač od njegove socialne in umske zrelosti. Po novem bodo uvedli nivojski pouk, ki pa je po besedah Angelce Likovič vprašljiv, saj se bo slej ko prej pojavil problem vrednotenja znanja posameznih učencev z različnih nivojev. Hkrati novi zakoni ukinjajo ponavljanje razredov, znova pa v osnovne šole uvajajo ukore in graje ter izbiranje ravnateljev s strani staršev. Sprejeti zakoni s področja šolstva predvidevajo tudi krčenje programov.
Gostja tribune je izrekla precej kritik na sedanje šolske oblasti, ki po njenem mnenju v šolstvo vnašajo preveč centralizma, obenem pa manjšim občinam onemogočajo investicije v šolske objekte. Prav tako se ni strinjala z uvedbo izbirnega predmeta religija in etika, saj v OŠ že obstaja predmet etika in družba. Dve etiki, povsem različni, bi utegnili otrokom škoditi.
Na tribuni so besedo dobili tudi navzoči. O selitvi zagorske tehnične šole v Trbovlje je gostja poudarila, da je selitev predvsem posledica neodgovornega ravnanja župana ter občinskega izvršnega sveta.
Predavanje in razgovor sta bila po
'....................
xx  xx:xxxxx X:X x x:      : .................... •
IrVOITII 0STu|CI|0
Zdelo Mf Jv. da Milo /gode iu nezgode okoli dovažanja pepela iz Ljubljanske toplarne na območju zagorske občine že preživeli. Videti pa je, da teinu ni tako. Prenekateri Zagorjani so prepričani, da tu še zm
. ,	, pažaja 1
rudniške uprave preko Ruardija do jalovišča. In domala vsi se vprašujejo: bog si ga vedi zakaj prevažajo to sumljivo blago samo takrat, ko sv ne dela, ali res samo zaradi večje varnosti na
pravijo starejši sprehajalci na R,molijo in v Vinah. Spet drugi pa. k,


v ljudeh, ji
vsemu..kar je bilo povedanega o pepelu, niso ostali brez dvoma, in
............................................'.ve.	-e.-e.'e	s-e.............
vsekakor znam enje za stn
mnenju navzočih zelo zanimiva ne ozirajoč se na strankarsko in poučna. Žal je le, da se ju ni pripadnost.
udeležilo več prosvetnih delavcev,	Rado Fele
Zbor Združene liste in odprta vrata
Minuli četrtek so se člani območne organizacije ZLSD iz Trbovelj sestali na zboru, najvišjem organu stranke, kjer so sprejeli sklep o organiziranosti, ocenili dosedanje delovanje in sprejeli program za letos. Izvolili so nove člane predsedstva in predsednika. Predsednik Združene liste Trbovlje je Janez Malovrh. O aktualnih političnih dogajanjih po izstopu iz koalicije je prisotnim spregovoril predsednik ZLSD Slovenije Janez Kocijančič. V sklepu o organiziranosti območne organizacije je posebej opredeljeno razmerje med stranko in Klubom svetnikov. Klub svetnikov je nova oblika povezovanja članic in članov sveta občine ter Združene liste zaradi čimbolj organiziranega delovanja, informiranja in dogovarjanja o stališčih v svetu občine in njegovih organih. Novost iz sklepa j e tudi najmanj 40 odstotna zastopanost enega spola v organih stranke, če to seveda omogoča struktura članstva. Dosedanja struktura ali pa želja žensk tudi za prihodnja 4 leta daje rahlo prednost moškim, razen seveda v ženskem klubu Združene liste, ki je novejša oblika delovanja.
Ivana Laharnar
l	^

"Majhne skupine otrok so prijetnejše," pravijo vzgojiteljice.
Kje so časi, ko so bili hrastniški vrtci polni, ko so imeli zasedene vse razpoložljive zmogljivosti, ko so morali starši "po vezah" poiskati mesto za svoje nadebudneže? To je bilo v 80. letih. Zdaj pa je v VVZ v Hrastniku in v vseh štirih vrtcih 280 otrok v 17 oddelkih.
Letos bodo v omenjenem zavodu razpolagali z nekaj več kot 100 milijoni tolarjev prihodkov, od teh bodo 14.800 tolarjev porabi h za materialne stroške. Za izvajanje in financiranje predšolske vzgoje še vedno velja stara zakonodaja. Lani so v pretežni meri program dela financirali zdotacijamiizobčinskega proračuna, manjši del pa s prispevki staršev. Najvišji prispevek staršev za jasli je znašal 13.400 tolarjev, za predšolskega otroka pa 11.257 tolarjev. Vzgojiteljice ugotavljajo,
da se starši vse več poslužujejo krajših programov, ker so cenejši. V VVZ v Hrastniku je zaposlenih 44 delavcev, dve delavki delata zaradi invalidnosti po 4 ure.
Sicer lahko starši otroke vklj učijo tudi v razne ponujene interesne dejavnosti. Otroci, ki ne obiskujejo vrtcev, so vablj eni v cicibanove urice. Vrtci sodelujejo z OŠ in GŠ, s PD Hrastnikin Dol pri Hrastniku, s KRC-errr. Ljudsko knjižnico, gasilci, žal pa u gotavljaj o, da usiha povezovanj e s podjetji. Edino dolska Jutranjka je naklonjena vrtcem. Objekti, v katerih domujejo vrtci, so stari, najeda jih zob časa. Kij u b rrraterialnim težavam
so lani v dolskem vrtcu obnovili garderobrteomare, strešno kritino, v vrtcu rta Logu pa tlake in prebelili prostore. Nekaj del so opravili tudi v vrtcu Steklarni in vrtcu Rudrtik. Slednjega bodo s pomočjo državnega irt občinskega tolarja še posodobili.
V dolskem vrtcu, kjerje v varstvo vključenih preko 50 otrok, bodo morali čimprej sanirati oporni zid. Vrtec je paviljonskega tipa, ima tri svetle igralnice in večnamenski prostor. Vzgojiteljice so se odločile, da ga vključijo v projekt zdravega
vrtca, kar pomeni, da so otroci veliko zunaj, v naravi, v šolski telovadnici in da so deležni zdravega načina prehranjevartja.
Ravnateljica VVZ Hrastnik Boža Mlinarjeva poudarja, da so z obogatitvenimi dejavnostmi vnesli v življenje irt delo otrok vsebinske popestritve. Nakupili so več igral, glasbil, organizirali tudi knjižnico in izposojo slikanic. Želja vzgojiteljic je, da se otroci počutijo v vrtcu prijetno, da varstvo otrok prilagodijo poljubno staršemindaposkrbijo za zdrav otrokov razvoj.
Vojka Povše Krasnik
Kdaj bodo volitve?
Zasavje - Precej krajanov iz zasavskih občin že nestrpno pričakuje volitve v krajevne svete, toda kot kaže, jih vsaj še tri mesece ne bo. Na zagorski in trboveljski občini ta trenutek čakajo na krajevne skupnosti, ki morajo podati število članov sveta in število volilnih enot. Šele nato bosta lahko župana razpisala kraj evne volitve. V Zagorju naj bi bile te predvidoma konec maj a ah pa v začetku junija. V Trbovljah pa okvirni datum še ni znan. Šeslabše je v Hrastniku, kjer krajevne skupnosti sploh še niso pokazale zanimanja, zato se tudi občina nanje iti začela pripravljati.
R.F.
Zbor krajanov
Zagorje - Pred približno dvema tednoma so se krajani krajevne skupnosti Franc Farčnik srečali s predstavniki občine in rudnika. Beseda je, kot že večkrat doslej, tekla o poškodovanih objektih spričo rudarjenja na tem področju. Dogovorih so se, da bodo že v teh dneh pričeli z ocenjevanjem teh objektov. Sodnega izvedenca, ki bo moral ovrednotiti trideset do peti rt trideset degradiranih stavb, bo plačalrudnik. Slednjijesiceržepred leti pridobil svojega cenilca, ki pa je, po mnenju krajanov, svoje delo opravil zelo pristransko. Sedaj se nadejajo ugodnejših rezultatov, ki bodo vsaj delrto zadovoljili oškodovane občane.
R.F.
Sanacija še letos
Zagorje - Ža dalj časa krajani krajevnih skupnosti Ravenska vas in Franc Farčnik nestrpno čakajo na sanacijo plazu od gasilskega doma v Ravenski vasi pa delno tudi v KS Franc Farčnik. Podjetje za urejanje hudournikov (PUH).oziromainženir Črnivec, neprestano bedi nad premiki na tem področju, saj je v neprenehnern stiku s krajani, ki budno opazujejo zemeljske gmote. Ob tem pa omenjeno podjetje dela že na ppojektu sanacije. Na občini in
podjetju za urejanje hudournikov zagotavljajo, da bodo ureditev plazu izvedli še letos. Hkrati pa so z vso potrebno mehanizacijo pripravljeni na morebitno nujno intervencijo, da bi zavarovali krajane in njihovo imetje, če bi prišlo do nenadnih zemeljskih premikov.
R.F.
Mrliška vežica in ceste
Čemšenik - V Čemšeniku so seje krajevnega sveta zelo pogoste. Tako j e svet zopet zasedal, na seji pa najprej pregledal bilanco prihodkov in odhodkov. Tako so krajani ugotovili, koliko finančnih sredstev je še ostalo za potrebe skupnosti. Porabili so večino denarja, ostal je še samoprispevek za gradnjo nove mrliške vežice. V kasnejši razpravi so sprejeli sklep, daz gradnjo začnejo takoj, ko bodo dobili soglasjemejaša ter potrebno lokacijsko dovoljenje. V se to naj bi se zgodilo v najkraj šem možnem času.
Svetjenato spregovoril še o cestah. Svetniki si niso bili enotni, sanacija katere ceste naj ima prioriteto. Nekateri so predlagali asfaltiranje ceste proti Izlakam, saj se po njej vsakodnevno na delo vozi precej krajanov. Svetnik iz Gamberga je predlagal sanacijo tamkajšnje ceste; svetnik iz Zaloke pa je apeliral, naj čim prej začno s preplastiranjem cesteZaloka-Jesenovo, saj pred leti, ko so polagali asfalt, niso položili zgornje plasti. Posledica tega pa je vse večja škoda na tej cesti. Svetniki so se končno strinjali, da za vse omenjene želje v letošnjem proračunu ne bo dovolj sredstev, zato so izbiro ceste, ki naj bi jo uredili, prepustih občini.
Na svetu je stekla tudi beseda o urejanju okolice v Čemšeniku. Zanjo bo odslej skrbel poseben urejevalec okolja, ki bo enkrat tedensko odstranil vse večje odpadke, za to pa mesečno prejel pet tisočakov. Svetniki so že tudi predlagah nekaj imen, seveda pa bodo morali potenci lani čistilci na omenjeno funkcijo prej pristati.
R.F.

Vrtec Log ali vrtec "v dolinci".
a
Bogatejši za kapelo
Šmartno - V domu Tišje v Črnem potoku so v minulem tednu odprli novo domsko kapelo. V prisotnosti kolektiva, mnogih gostov in donatoij ev j o j e blagoslovil slovenski metropolit in ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar. Namenjena bo predvsemosebni meditaciji, saj je to intimen prostor, kjer bodo lahko obiskovalci prisluhnili klasični glasbi, namenjena pa bo verskim obredom. Po slovesnosti se je nadškof sestal s člani domske skupnosti, ki so ga toplo pozdravili v povsem polni jedilnici.
B.Ž.
Projektno delo navdušuje
Šmartno - Učenci predmetne stopnje šmarske osnovne šole se vse bolj navdušujejo nad projektnim delom. Tako so osmošolci raziskovali 50-letno zgodovino atomske bombe, sedmošolci so se odločili za temo Vse o srcu, šestošolci so proučevali raznovrstne čestitke, učenci 5. razreda pa so projektno obdelali pravljico. Svoje delo so vedno sklenili s predstavitvijo in bogato razstavo, na katero so poleg sošolcev povabili tudi starše.
B.Ž.
Kontejnerji gorijo
Kontejnerji oziroma zabojniki gorijo. Zagorski gasilci so morali lani kar enaindvajsetkrat posredovati, ker je v notranjosti kontejnerjev gorelo. Očitno v tistih blokih, kjer se ogrevajo s premogom ali drvmi pozabljajo, da ne bi smeli še gorečega pepela meni nič, tebi nič, stresat; vkontejnerje. Žal to posamezniki, kljub opozorilom,še vedno počenjajo.
Kaj če bi veter odnesel iskro v neposredno okolico in zanetil uničujoč požar? O tem bi morali premišljati, pravijo gasilci. Dodajajo še, da so letos v prvih dveh mesecih že osemkrat posredovali pri gašenju kontejnerjev za odpadke, od tega kar petkrat v zadnjem tednu. Tako je zagorelo na Ulici talcev 26 in 40 pa na Polju 1, Cesti zmage 19 ter na Kidričevi cesti. V vseh, razen v slednjem primeru (kojenajveijetneje zagorelo zaradi cigaretnegaogorka), je bil vzrok nepričakovanemu ognju žareč pepel, zato tudi ni naključje, daje večina teh "požarov" na področjih, kjer občanom še ni na voljo centralno ogrevanje. Gasilci zato svetujejo, naj krajani, preden odložijo
Nekdo je odvrgel še žareč pepel.
pepel v kontejner, le-tega ohladijo na balkonu. Zavedati se namreč morajo, da s takšnim početjem kontejnerje dobesedno uničujejo, s tem pa povzročajo stroške tudi sebi.
Na Polju pa so nam povedali, da JKP ne odvaža redno kontejnerjev. Zato se v njihovi notranjosti in naokrog pase mrčes, poleti pa poleg tega še neznosno smrdi. Sploh jih je premalo spričo tega, da gre menda za kar tri bloke, v katerih živi več kot 90 družin. In ker tudi tod v enem bloku ogrevajo s premogom stanovalci sami, so lani morali gasilci prav tako posredovati.
Povprašali smo na JKP, kako je s pritožbami stanovalcev. Kontejnerje praznijo po sprejetem občinskem
Iz kontejnerja se že kadi.
odloku najmanj enkrat na teden; če jepotrebno, tudi večkrat. Stanovalci tega ne priznavajo. Prav tako na JKP zatrjujejo, da so že nekajkrat opozorili stanovanjsko podjetje, naj dotrajane kontejnerjezamenjajoin dodajo sedanjim tremševsaj enega. Odziva na to ni bilo. Slišali smo še, da nekateri stanovalci nemalokrat parkirajo
svoje osebno vozilo, da tovornjaki nemorejodokontejnerjev.Nekaj bo potrebno ukreniti; škoda bi bilo zaradi teh nepravilnosti še bolj onesnažiti okolje, kot je že. Bržčas bi obojestransko ukrepanje kaj kmalu ■omogočilo red tudi na tem področju.
M.V. in R.F. foto:Tomo Brezovar
Prišli so gasilci.	Čez dva dni se je zgodba ponovila.
Prerezali trak
Kloralkalno elektrolizo v Tovarni kemičnih izdelkov Hrastnik so 2. marca uradno otvorili.
foto: Branko Klančar
Otvoritve se je poleg zaposlenih udeležilo tudi mnogo znanih obrazov. Med njimi premier dr. Janez Drnovšek, poslanec Miran Potrč in minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja.
Minister Metod Dragonja in direktor Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik Branko Majes sta prerezala simboličen trak.
Potem so si gostje ogledali še prostore nove montažne kloralkalne elektrolize.
Prenovljena trgovina
Avtomobilizem, natančneje prodaja avtomobilov, je dober biznis. O tem zgovorno pričajo tudi številke prodanih avtomobilov v Sloveniji. Po nekaterih podatkih med zadnje prodajne hite sodi tudi korejski hyundai accent. Za precej nizko ceno (okrog 16.500 nemških mark) je ta avtomobil precej razkošen. V Zasavju ga prodajajo v enoti celjskega podjetja Avtomotor v Trbovljah. Podjetje, ki se ukvarja tudi s prodajo avtomobilov Lade, je v petek, 1. marca, odprla prenovljeno prodajalno avtomobilov in rezervnih delov. Ponudba je tako bogatejša.
Tudi za razstavljene avtomobile je več prostora. Direktor trboveljske enote Avtomotor d.d. Zdenko Klančar pravi, da dokončnih podatkov o vrednosti investicije trenutno še nimajo. S posodobitvijo in razširitvijo prodajalne so zadovoljni, saj je bila nujno potrebna.
Podjetje, ki mu Trboveljčani še vedno najraje pravijo kar "Volan", se ukvarjatudi s prodajo avtomobilov po sistemu staro za novo. Pa še en zanimiv podatek. "Na Volanu" vsako leto opravijo okoli 18.000 tehničnih pregledov vozil.
Tekst in foto: Jure Nagode
Z otvoritve prenovljene prodajalne.
TELEKOM
SLOVENIJE PE TRBOVLJE
tel.: 26-626, fax: 26-900
Ali ste vedeli?
Da so v digitalni veji telefonskega omrežja omogočene naslednje dopolnilne storitve:
* preusmerjanje klica * čakajoči klic * konferenčna zveza treh
Dodatne informacije na telefon: 080 80 80 se nadaljuje... J


RENT- A - CAR, AVTO KLEPARSTVO, AVTO V LEKA, AVTOLI CARSTVO,	i

PRODAJA BARV
Roman Kržišnik seio 65, Zagorje, m.: 060im 399
HRUSI
Podjetje za trgovino in storitve, d.0.0.
RENT - A -
* najem osebnih vozil * kombi prevozi (oseb8+1 alitovor lOOOkg) 'avtovleka
1420 Trbovlje, Gabrsko 73, Tel./fax:0601 /27-386
FAX: 0601-64-494

■lillllllllS
Zgodba govori o Olgi, zdaj že odrasli ženski, ki ji življenje ni prizanašalo. Njeni starši so bili med
2.	svetovno vojno tako kot mnogi izseljeni, poslani v taborišče. Pravzaprav se ne ve, kaj seje takrat dogajalo mnogim. Grozote vojne ne prizanašajo nikomur. Nekje proti koncu vojne se je rodila Olga. Kaj seje zgodilo njenim staršem, ni znano. Deklica je bila dana v rejo družini Flis iz Trbovelj. Bila je lepo vzgojena, zanjo so dobro skrbeli. Anica Jereb, kije povedala to zgodbo, pravi, da so se včasih pri tej družini zbirali izobraženi in razgledani ljudje. Njihovadružhajedobro vplivala na Olgo. Rejniki pa jo menda niso posvojili, saj naj bi po starših deklica prejemala lepe dohodke. Idilično življenje na majhni kmetiji pod Klekom je prekinila smrt obeh rejnikov. Olga, pred dobrimi desetimi leti že odrasla ženska, nima opravilne sposobnosti. Zato soji določili novega skrbnika. Dominik, ki je takrat postal njen skrbnik, si je menda že pred smrtjo Olginih rejnikov, pri njej pridobil precejšen vpliv. Menda je celo Janka Flisa, kije skrbel za Olgo, prepričal, daje odslovil vse svoje prijatelje. Tako trdi Anica Jereb. V ečino te zgodbe je slišala iz ust umogih ljudi, ki poznajo življenje in usodo lj udi v hiši pod Klekom. Nekatere stvari, povezane s pripovedovanim, pa je doživela tudi sama.
O Dominiku ne ve povedati nič lepega. Možak, kije sedaj precej v letih, ima jih že preko osemdeset, naj bi Olgo zanemarjal, jo celo zaklepal v hišo in ji ni dovoljeval imeti kakršne koli stike z drugimi. Tudi stanovanjska hiša je že v zelo slabem stanju. Zanjo naj ne bi skrbel nihče. Zato počasi propada, ruši se streha. Ta propad traja že dobrih deset let. Tako kot trpljenje Olge.
Anica Jereb pravi, da je že večkrat obvestila socialno službo o tem primeru, ki bi si vsekakor zaslužil njihovo pozornost. Helena Vozelj, socialna delavka iz Trbovelj pravi, da so s primerom res seznanjeni. Vendar pove tudi nekoliko drugačno zgodbo. Pravi, daje Olga z življenjem, ki ga živi, zadovoljna. Tudi Dominik je, čeprav že precej v letih, čil in zdrav mož. Njegova skrb za Olgo pa da ni tako slaba, kot trdi Jerebova. Helena Vozelj pravi, da bi jo rada Anica Jereb spravila v dom in dodaja, da v dom ne morejo poslati na silo nikogar, tudi če neka oseba nima opravilne sposobnosti. Pravi tudi, da gre v tem primeru predvsem za medsosedski spor. Družina Jereb
ima v lasti nekaj zemlje, do katere se pride po cesti, ki vodi mimo hiše, kjer prebiva Olga.
Gre res samo za medsosedski spor? Anica Jereb pravi, da je nekoč Dominik njenemu zetu na avtomobilu porezal gume, ko je šel na svojo
parcelo. Kar tako, brez pravega vzroka. Zetovemu očetu paje menda avtomobil, ko je šel v sadovnjak obirat jabolka, namazal z gnojem. Olga naj bi, odkar zanjo skrbi Dominik, postala zelo agresivna. Če se kdo približa hiši, vpije in se vede napadalno. "Nata problem opozarjam že pet let," pravi Anica Jereb, "nekoč sem se celo dogovorila za sestanek pri socialni delavki, na katerem bi skupaj z Dominikom vse skupaj razčistili in razjasnili. Vendar Dominik ni prišel. Šla sem celo tako daleč, da sem šla k njemu domov. Pa se mi je samo smejal." Dodaja še, daimajo tudi mnogi stanovalci Globušaka z Dominikom grenke izkušnje, da razmere v tej hiši pomenijo nevarnost za okolje.
Helena Vozelj se s takšno trditvijo verjetno ne strinja. Pravi, da je stanovanjska hiša na precej odmaknjenem kraju. Tudi če bi bilo v teh trditvah kaj resnice, Olgina agresivnost ne bi pomenila kakšne večje nevarnosti za okolico. Socialna služba pa ne ukrene ničesar zaradi tega, ker pravzaprav nimajo niti nobenega pravega razloga, da bi ukrepali.
Življenje Olge in njenega skrbnika pa teče dalje. In hiša ima res načeto streho. Res paje še nekaj. Lastništvo nad hišo še ni urejeno. Po smrti Olginih rejnikov, se lastništvo ni uredilo. Razlog tiči v tem, da hišo hočejo dediči družine Flis, prav tako kot Olga, oziroma v njenem imenu njen skrbnik. Zapuščinska razprava poteka že vrsto let. Dokler ne bo končana in lastništvo urejeno, verjetno na nobeni strani tudi ni interesa, da bi se
v hišo kaj vlagalo, kaj popravljalo in urejalo.
Zgodbao Olgi je morda tragična. Morda pa tudi ne. Kakšna je prava resnica, verjetno ve samo Olga sama. Žal je v teh dneh nisem našel doma. Širijo se zgodbe, katerih začetek sega nekam v pozabljeno polpreteklo obdobje. Meja med resnico in zgodbami, ki se prenašajo od ust do ust, je že zdavnaj zbrisana. Pravijo, da imajo vsake oči svojega malarja. Kdo ve, ali Olga res potrebuje pomoč socialne službe, novega skrbnika in drugo streho nad glavo, ali pa gre nemara res samo za slabe med sosedske odnose. Anica Jereb pravi, da seje zgodbo odločila zaupati časopisu zaradi tega, ker socialni delavci niso ukrepali. Socialna delavka Helena Vozelj pa pravi, da ukrepanje ni bilo potrebno. Morda pa se bo vendarle kaj premaknilo. Mordaje še kdo seznanjen s to zgodbo. Morda bo še kdo povedal svojo plat o tem primeru in tako pomagal ločiti resnico od zgodb, ki že skoraj mejijo na ljudsko izročilo.
Tekst in foto:
Jure Nagode
Ali si zgodba o Olgi zasluži pozornost socialnih delavcev, ali gre samo za medsosedski spor? V vsakem primero bo hiša pod Klekom verjetno propadala, vsaj dokler ne bo končana zapuščinska razprava.

It
ut
Ze prazna vabi, kaj šele polna
"Takole posodo, pa četudi tisto najmanjšo, bi bilo dobro imeti in seveda tudisčim napolniti!" Nekako tako razmišljajo tisti, ki košatre tudi pozimi izdelujejo iz vrbe.
53. letni Žarko Strmljan, kmet in elektrikarizKostrevnice pod Zasavsko Sveto goro, že od otroških let z velikim veseljem in ponosom plete izdelke -košare raznih dimenzij, ki jih še danes uporabljajo v gospodinjstvu in pri delu na kmetiji. Pravi: "Že moj pokojni oče Janez, meje naučil pletenja. Tudi mojo ženo Štefko uvajam v to kmečko opravilo. Kar vesel sem in se lahko pohvalim, da se že 40 let s tem pletenjem ukvarjam." Narediti košaro, kijih vidite na fotografiji,- gotovo ni preprosto? "Če znaš, ni težko, če imaš pripravljen material in orodje. Za izdelavo košare potrebujem približno 8 ur, če imam že pripravljeno šibje od vrbe, ki raste ob vodi pod našo kmetijo. To si priskrbim že v jeseni, kajti spomladanska vrba ni primerna za pletenje. Kot sem že povedal, da košare pletem vseh vrst dimenzij, največja drži 25, najmanjša pa 2 kilograma. Za vsako košaro potrebujem 300 kosov izoblikovanih vrbovih šib različne dolžine od 1,5 do pol metra. Pri pletenju košar
potrebujem škarje, železno iglo in pripomoček za izdelavo viter. Vsako zimo izdelam približno 30 košar. Porabim jih največ zase, nekaj jih podarim sorodnikom in znancem. Košare je težko prodati, ni povpraševanja. Kljub temu Žane vztraja pri svojem konjičku. Ob pripovedovanju so njegovi prsti vseskozi spretno prepletali šibje za malo košaro (procko).
Tekst in foto: Jože Novak
Z	-----------------------------------------------N
Sam svoj bioenergetik
Močna čustvena stanja kot so strah, jeza, zaskrbljenost vplivajo na preveč ali premalo energizirane posamezne dele telesa. Posledice so pomanjkanje vitalnosti in odpornosti, povišan krvni tlak, razjede na želodcu. Ko se zatečemo k zdravniku, pa tudi k bioenergetiku, nam po odpravljenem akutnem stanju, marsikdo svetuje, da moramo storiti tudi kaj za dolgoročno notranje ravnovesje. Kakopak sami.
Globinska meditacija GAMA je enostaven postopek za uravnovešanje notranjih energijskih pretokov na telesni, čustveni in miselni ravni. Praktikant izvaja to vajo v udobnem sedečem položaju kakšne pol ure dnevno. Praksa je prijetna, sproščujoča. Ne zahteva kakšnega posebnega predznanja, niti ni odvisna od posameznikovih življenjskih nazorov.
Med izvajanjem globinske meditacije doseže praktikant globoko sprostitev in posledica te je naravno uravnovešanje notranjih energijskih tokov na vseh nivojih. Sam pri sebi zazna to kot nekašno "elektriko" ali ščemenje po telesu. Včasih pride tudi doburnejših reakcij, ko se sproži na določenih mestih proces energijskega uravnovešanja. Pri nekaterih se pojavijo bolečine namestih, kjer so pred leti imeli kakšno težavo, pa seje ta na videz popravila. Nekoga lahko začnejo peči oči, če ima težave z očmi, drugi začuti pritisk v želodcu in podobno. Značilno za te neprijetnosti je, da minejo po nekaj vajah.
Globinska meditacija prebuja tudi avrično središče in tako povečuje bioenergijski potencial. Zato marsikateri praktikant začuti močan priliv energije, najpogosteje v obliki vročine in sevanja na področju dlani ali stopal.
V	življenju postane vitalnejši. V tej prvi fazi deluje GAMA na spontan način.
V	naprednejših fazah pa se lahko praktikant nauči tudi zavestnega zdravljenja samega sebe in drugih. Osnova vsem teh procesov pa je vzpostavljenje notranjega psihoenergijskega ravnovesja in osrediščenosti v samem sebi. Tako čez čas. upajmo, ne bomo raznih nenavadnih pojavov (čudežna ozdravljenja, paranormalne sposobnosti,...) imeli za religiozna, magična, marveč jih bomo prepoznavali kot naravne lastnosti, ki se jih das sistematično vajo tudi razvijati.
Tečaj globinske meditacije GAMA se začne z uvodnim predavanjem v sredo, 20. marca, ob 18. uri v Trbovljah na OŠ Revirski borci, Leninov trg 6. Vstop na predavanja je prost. Dodatne informacije na tel. 061/323-308.
Alenka Špenko
X________________:________________________________________________y
ADOLF LAZNIK
Adolf Laznik je predsednik hrastniškega Društva upokojencev. Tako kot verjetno vsak, ki prevzame takšno predsedniško funkcijo, se tudi on. srečuje s težavami, ki pestijo upokojence.
Predsednik je približno tri leta in prav kmalu seje moral spoprijeti s stanovanjsko problematiko upokojencev, ki je iz dneva v dan večja. Nimajo tudi ženskega pevskega zbora, saj ni nikogar, ki bi bil pripravljen voditi pevski zbor. Prav tako se upokojenci premalo vključujejo v rekreacijske krožke. Pred stavbo, v kateri imajo prostore upokojenci, si zelo želijo urediti vrt, ki bi ga pokrili z nadstreškom. Poleti, ko radi posedijo zunaj, nemalokrat z oken stanovalcev, ki stanujejo nad prostori društva, priletijo kakšni cigaretni ogorki in pepel ter drugi odpadki, ki sicer spadajo v temu namenjene posode. Po njegovih besedah ta funkcija ni preveč hvaležna, saj se nenehno srečuje z raznimi težavami in mu vzame precej prostega časa. Pa vendar Adolf kljub vsemu najde čas za sprostitev v naravi in za druge hobije, ki so mu pri srcu.
V mladosti se je ukvarjal predvsem s tekom na smučeh in atletiko. Spominja se napornih treningov ter slabe športne opreme. Trenirali so v veliko slabših pogojih kot današnji športniki, ampak mu je kljub vsemu uspelo doseči odlične rezultate. V teku na smučeh je na državnem prvenstvu osvojil šesto ter osmo mesto, s svojo ekipo Enotnost pa so trikrat postali državni prvaki. Tudi brez smuči je bil odličen tekač, saj je bil petkrat zasavski prvak v krosu.
Adolf je že vrsto let lovec. Je podpredsednik hrastniškega Lovskega društva in lov mu pomeni predvsem razvedrilo. Ne strelja rad, rajši se sprehodi v naravi in se sprosti med svojimi lovskimi tovariši. Spominja se svojih lovskih začetkov, ko sta ga prijatelja zgodaj zjutraj vodila nalov lisice. Bilo je okrog deset centimetrov snega in prav toliko stopinj pod ničlo. Ker gaje zeblo, si je zakuril, da bi se malo pogrel ob ognju in lažje pričakalprijatelja.Todako sta se vrnila, sta mu jih nekaj krepkih "napela" na račun njegovega udobja ob ognju. O lisici pa seveda ni bilo ne duha ne sluha.
Ugotavlja, da v društvih ni več moč zaznati kolegialnosti, kakršna je bila včasih, sploh v lovstvu. Rad ima tudi planine. Opravil je dve Slovenski planinski transverzali. Vključen je v dolsko Planinsko društvo. Poleti se odpravi na šest, sedem visokogorskih tur in podolgem in počez prehodi Julijce, Karavanke ter Kamniško-Savinjske alpe. V visokogorje prav rad vzame s seboj mlajšo hčerko, zasavske planine pa obhodi skupaj z vso družino. Ko še ni bil upokojenec in je bil zaposlen v Rudniku, so se s sodelavci najmanj dvakrat letno odpravili v visokogorske vršace. Ti pohodi so Adolfu ostali v res lepem spominu.
Pravi, da je kljub svojim letom še vedno aktiven kegljač. Včasih je menjal klube, sedaj pa seje ustalil pri trboveljskem Rudarju. Ne ve, kdaj bo končal s kegljanjem in če bo ohranil zdravje, bo vztrajal naprej.
Poleti veliko prostega časa posveti hčerinim čebelam. Ker je hčerka dopoldne v službi, s čebelami paje ravno takrat največ dela, skrbi za osem panjev čebel. Na začetku je bilo kar hudo, saj se je preveč zanašal na govorice, daso čebele prav pohlevne živalice. Pa seje zmotil. Nemalokrat je bil po rokah ves zabuhel od čebeljih pikov. Toda otekline so sčasoma izginile. Njegovo zanimanje za naravo, planine, kegljaštvo, nenazadnje tudi čebelarstvo, paje ostalo. In dokler mu bo zdravje dopuščalo, bo ostal zvest svojim hobijem, ki pa jih niti za upokojenca ni tako malo.
Jerca Vučetič
apekse
m
Vito Žnidar, prodajni referent iz Kadeč: "Mislim, da bi družba morala dati večjo podporo v boju proti drogam ter ljudi v tem smislu osveščati. To je zelo pereč problem, vse več mladih se s tem srečuje. Dostikrat so zmanipulirani s.strani takih, ki jim je to vir zaslužka, zato jih v večini ne obsojam. Droge so mnogokje prisotne, od eksotikov, raznih osvežilnih napitkov. O tem problemu sem dobro informiran, zdi se mi pa, da jih dosti ne ve, kaj vse so droge, kakšni so njihovi učinki. Sploh pri nas, kjer je to zelo razširjeno."
Štefi Lavtar, upokojenka iz Trbovelj: "VZasavjuje tovrstna problematika zelo prisotna, veliko mladih z mamili zaide na stranpota. Dokler nisi sam soočen s takšnim problemom, takšne ljudi težko razumeš.
Mnenja pa sem, da so mladi v večini zapeljani, in da jih je več med tistimi, ki imajo veliko denarja, saj pravijo, da so droge drag šport. Vsekakor bi jim bilo treba pomagati, jim prisluhniti, še predno postanejo zasvojeni."
Darko Naraglav, zidar iz Trbovelj:
"Škoda se mi zdi mladih življenj, ki se iščejo v drogah. Mislim, da so v Zasavju temu malce krive tudi socialne razmere, brezposelnost. Ker sem poznal nekaj ljudi, ki so zapadli drogam, lahko rečem, da jim lahko svetuješ, vendar se ne pustijo prepričati. Opazil sem. daje to navadno tako, da jih razpečevalci pridobijo z neko drogo in vedo, kako se jih potem z drogami zasvoji. Glede problematike mamil se premalo naredi, sploh alkoholizma je veliko. Morda bi bilo dobro tem
ljudem omogočiti, da se drug z drugim pogovorijo in poskušajo rešiti probleme."
Marija Amon, ekonomski tehnik z Izlak: "Strah me je, da je problemov z drogami čedalje več. Pred leti je skupina mladih na drevesih skrivala drogo, prašek, in to sem potem vrgla v ogenj. Doma sem se z otroki pogovorila, sploh mislim, da morajo starši tovrstno naivnost pri mladih preprečevati, da niso zapeljani. S pogovorom in zaupanjem lahko otroke pridobiš, da zveš, kje je problem in jim pomagaš. Nekateri pa ne vidijo smisla drugje, kot v mamilih. Včasih tudi družba pripomore k temu, tovrstna problematika je premalo nadzorovana."
Bojana Heric, ekonomski tehnik z Izlak: "S problematiko drog sem seznanjena, dosti so nam o tem govorili že v šoli.
NažalostjevZasavju drog zelo veliko.
Mislim, da je od človeka odvisno, ali bo zapadel kakšni drogi - dostikrat so v tej 'vlogi' kar cigarete, alkohol. Vsekakor pa je s socialno stisko, brezposelnostjo tega vse več. Verjetno je težko kaj narediti, da bi tem ljudem pomagali."
Metod Nograšek, delavec iz Litije:
"Droge so uničujoče zlo. Ne poznam nobenega narkomana, le dosti se o tem govori, ker je v Zasavju tega veliko. Tudi po televiziji sem gledal več oddaj o drogah. Ne vem, kaj bi rekel, ali vsi ti ljudje predobro živijo ali pa so zmanipulirani. Zdi se mi škoda tovrstnega uničevanja življenj. Vprašanje je tudi, kdaj bomo tem ljudem znali pomagati."

Barbara Ren čof
0 življenju
$	. Kolikokrat ste se že znašli v položaju, ko ste ugotovili, da so
|i:	drugi krivi za tisto, kar se vam dogaja. Učitelji so krivi za slabe
ocene, starši za naše probleme in partnerji za nesrečo v ji ljubezenskih odnosih. Kako neverjetno se vse spremeni, če se |i; odločiš, da boš sprejel odgovornost za svoje življenje in ne boš P dolžil nikogar drugega, razen samega sebe.
|| Sam si odgovoren, če dobiš slabo oceno v šoli in ne smemo P	dolžiti profesorjev, ker so nam dali težka vprašanja. Starše
I	pogosto krivimo za. svoje kasnejše probleme v življenju, češ da so i;| bili preveč strogi z nami ali pa, če gremo v drugo skrajnost, jim H ni bilo mar za nas. Potem lahko seveda krivimo tudi duhovne
skupine in religije, v katere smo zašli, da so nas zavedle in nam p vcepile razne komplekse in probleme.
$	Najhujše drame in probleme pa na žalost doživljamo ravno s
jj|	tistimi, ki jih imamo v svojem življenju najraje in to so naši
p	partnerji. Koliko gorja se zgodi med dvema človekoma, ki sta se
j& odločila, da bosta skupaj nadaljevala življenjsko pot, včasih kar
II	ne moremo verjeti. Koliko žensk je žrtev nasilja, hodijo v službo P z modricami in se zgovarjajo, da so padle po stopnicah ali pa, da p so se udarile v vrata. Na drugi strani pa je psihično nasilje nad P partnerjem, ki ga sicer fizično ne moremo opaziti, vendar nič |ij manj ne boli, kot fizično.
% Kaj nas pripravi do tega, da smo pripravljeni prenašati vse P slabo in dobro v odnosih ter ne vzamemo svojega življenja v svoje |J	roke ? Glede tega zagovarjam prepričanje dr. Ruglja, ki pravi, da
p • so ženske same krive za vse trpljenje, ki ga doživljajo v zakonu, p	ker ne vzamejo življenja v svoje roke. Enako pa velja tudi za
P	moške, da ne bom pristranska. Če ti je v nekem odnosu hudo, pa
||	naj bo to partnerski, prijateljski ali kakršen koli drugačen odnos
p in v njem trpiš, ni nobenega razloga, da bi še vztrajal, preprosto P se je potrebno odločiti in narediti korak. Ideja, da se bo partner p spremenil in bil boljši, je na žalost zelo utopična. Ko začne odnos p propadati, pa se velikokrat spominjamo začetkov in govorimo, kako je bilo takrat lepo.
ijjjij K sreči, se mi zdi, se ženske dandanes precej spreminjajo. Niso p več tako odvisne od moških in so se sposobne same preživljati. P	Včasih so se morale poročiti, da so si zagotovile svojo eksistenco.
jj|	Danes same delajo in želijo imeti enakopraven odnos v zakonu.
P Seveda pa vseeno ostaja vprašanje, zakaj so telefoni za pomoč v P stiski tako zasedeni in materinski domovi polni, če smo tako g samostojni in enakopravni.
P	Vse bližje je pomlad. Kmalu bo maj, mesec zaljubljenih, ko smo
P običajno srečni in polni energije. Resnično je nekaj na pomladi, kar nas prebudi in pripravi do tega, da se zaljubljamo. Pravico P imamo biti srečni, zaljubljeni in zadovoljni s samim seboj. Ko se p	zaljubite, se zavedajte, da ste vi tisti, ki ljubi, da ste vredni ljubezni
in da imate pravico tudi končati odnos, v katerem ste nesrečni in || ne najdete več pravega zadovoljstva.
p '	V prvem trenutku, ko se odločite, je sicer težko. Razpada staro
P in znano, pred vami je veliko tujega, ampak vsakič, ko staro P	razpade, se naredi prostor za novo. Bodite srečni v tistem, kar
p	počnete in predvsem imejte radi sami sebe, potem vas bodo lahko
P imeli radi tudi drugi. In vi njih.

Jure Nagode
llsirilo zn osmi mnrec
Osmi marec, ki je nekoč veljal za dan žena, danes pa je to nek ne povsem definiran praznik, je blizu. Idealna priložnost za drobne pozornosti, majhne hinavščine in dober biznis za cvetličarje. Enkrat letno malo več pozornosti posvetimo ženskam, materam, dekletom.
Žal pa ne morem, trditi, da so vse ženske deležne pozornosti, ki si jo bolj ali manj zaslužijo. Tako vsake toliko časa v javnost pricurlja kakšna novica o posiljeni ženski, zlorabljenemu otroku. Takšen primer se je menda zgodil v Zasavju pred kratkim. Posiljena ženska je zbrala toliko poguma, da je vse skupaj prijavila policistom. Nič čudnega, da se o tej temi nerado govori in nerado daje informacije tisku. Obstaja ocena, ki pravi, da se za vsakim prijavljenim posilstvom skrivajo še vsaj štirje neprijavljeni. Posilstvo je za žensko sramota, ki jo 'skriva, in ne glede na posledice, nosi v sebi. Najhujše je, če se posilstvo zgodi v relativno majhem kraju, kjer se novice, posebej slabe, hitro razvejo. Ženska tako hitro postane zgolj predmet govoric, natolcevanj in morda celo privoščljivosti. Kljub temu pa nekatere zbrejo dovolj poguma, da se ne ozirajo na čveke, morebitne obsodbe in govorice. Žalostno je, da se na posiljene ženske v naši družbi gleda nekako zaničevalno. Kot da bi bile same krive za to, kar se jim je zgodilo. Prav ženske, ki si upajo posilstvo prijaviti, bi morale biti občudovanja vredne. Obstajajo kilogramske psihosociološke knjige o tem problemu, ki pa konec koncev ne ponudijo nobenega pametnega odgovora o tem, kaj se dogaja s takšno žensko. Sram bi moralo biti ljudi, ki žrtev stigmatizirajo, ne pa storilca.
Podobno je tudi pri spolnih zlorabah otrok. Primerov zlorabljanja ali spolnega nadlegovanja otrok je bilo prejšnje leto v Zasavju kar okoli 15. Še štirikrat toliko primerov je spet ostalo neprijavljenih. Pri otrocih je še huje. Obstaja neko prepričanje, ki je privlečeno za lase. Večina nas misli, da se to dogaja samo v neurejenih, razbitih družinah, kjer je ponavadi prisoten še alkoholizem. Vendar to ni res. Spolni napadi na otroke se pojavljajo v vsakovrstnih družinah. Naj bodo bogate ali revne, velike ali majhne, izobražene ali ne. Največja težava je v tem, da velikokrat otroku ne verjamemo, ko pove, da ga je oče, stric, brat spolno zlorabil. Čeprav se otroci o spolnem napadu le redkokdaj lažejo. Ugotovili so, da se kar v 98 odstotkih primerov izkaže, da otroci govorijo resnico. V 85 odstotkih pa se izkaže, da je storilec član družine ali znanec in ne neznanec.
Posiljene ženske in otroci čutijo posledice takšnega dejanja vse življenje. Ne glede na to, kakšno pomoč dobijo, tega enostavno ne morejo pozabiti. Oziroma pozabijo sila težko. Spolni napad na otroka je namreč zločin. Zgodi se, ko odrasla oseba ali nekdo, ki je večji od otroka, uporabi svojo moč ali vpliv, da ga pritegne v spolno dejavnost. Velikokrat se storilecposluži različnih prevar, groženj ali obljub.
Posilstva in spolne zlorabe otrok se dogajajo. Zato si ne zatiskajmo oči. Morda bi bilo za osmi marec najlepše darilo Ženskam obljuba, da bomo dobro premislili naše stališče do žrtev spolnega nasilja in našo miselnost spremenili. Da ne bomo več stigmatizirali žrtev, temveč storilca. Namesto rož bi lahko tokrat podarili našo ljubezen, razumevanje. Mogoče bi s tem lahko pripomogli k temu, da bi bilo takšnih žrtev manj.
3»s(C
Vilma Gunzek, pevka, ki jo bolj poznamo pod imenom Viki, je rojena v Laškem, glasbena pot pa jo je privedla v Trbovlje. Pravi, daje že v otroštvu začutila, daje po duši in srcu zavezana glasbi. Od kar pomni, staji po glavi neprestano rojila glasba in petje. Njena staršia sta bila nemalokrat prav jezna, ker sta vedela, da ni enostavno postati pevka. Kljub temu sta jo ves čas podpirala. "Nikoli nisem pomišljala, da bi počela kaj drugega, kajti enostavno sem v sebi začutila, da sem rojena za glasbo," pravi Viki.
Se s petjem ukvarjate profesionalno?
"Da, zaenkrat, čeprav je v današnjih časih to zelo težko. Zato iščem še druge možnosti. Da bi poleg petja počela še kaj drugega, kar me veseli. Dogovarjam sezneko televizijo zanapovedovanje in vodenje oddaj, ker me to zelo zanima. Nadaljujem pa tudi šolanje."
In zakaj se šolate?
"Ravno sedaj končujem s šolanjem za ekonomsko-komercialnega tehnika, manjka mi samo še nekaj izpitov. Sicer pa me že od nekdaj zelo veselijo tuji jeziki in včasih mi je kar žal, da se nisem odločila za ta študij. Morda pa se še bom, saj menim, da ni nikoli prepozno."
Samo z glasbo se torej ne da preživljati?
"Mislim, da se da, vendar samo pod pogojem, da si v samem vrhu. Takšnih pa je zelo malo. Vsi ostali težko živimo samo od glasbe. Tudi večina mojih glasbenih kolegov in kolegic se poleg glasbe ukvarja še s čim drugim. Marsikdo si seveda želi ukvarjati le z glasbo, vendar to finančno ne znese. V sak glasbenik ima namreč veliko stroškov, npr. s snemanjem, koncerti... Satnapa se želim ukvarjati še s čim tudi zaradi tega, ker me zanima še marsikaj drugega. Tako bom lahko združila prijetno s koristnim."
Kdaj pa ste se začeli ukvarjati s petjem?
"Moram reči, daje že precej dolgo od tega. Ko sem bila stara 14 let, sem začela aktivno nastopati. Moji prvi glasbeni koraki so se začeli, ko sem srečala očeta Ota Pestnerja in sem se priključila k nekemu majhnemu ansamblu. Nastopala pa sem tudi na raznih oddajah, kot na primer Pokaži, kaj znaš."
Kdo vasje navdušil za petje?
"Nihče. Že od majhnega se spomnim, da sem ves čas samo prepevala. Zdi se mi, da sem rojena za to. Mislim, daje vsak človek rojen za nekaj in meni glasba resnično pomeni življenje."
Kakšna je zvrst glasbe, ki jo pojete?
"Rekla bi, daje to komercialni pop. Mislim, da je primerna za širše množice. Vedno tudi pazim, da stvari niso pretežke, pa tudi ne prelahke. Pomembno je, da so pesmi spevne in da gredo v uho."
Koliko kaset ste že posneli?
"Doslej semizdala eno kaseto z naslovom Siera madre. Sedaj imam pripravljenega že precej materiala za nov projekt. Mislim, da bom kmalu začela snemati, vendar še ne morem natančno napovedati, kdaj bo kaseta zunaj. Tudi sama sem že precej nestrpna, vendar žal te stvari ne potekajo tako hitro."
Kdo vatn piše besedila in glasbo?
"Pii prvi kaseti sem bila sama avtor precej besedil in glasbe, kar je začudujoče, saj tega prej nikoli nisempočela. Vedno sem prosila druge, da mi napišejo. Vendar pa je res, da mi noben pisec ne more napisati besedila tako na kožo, kot ga lahko sama. Ko sem sama naredila prvo pesem, sem svojemu producentu rekla, da naj me posluša, vendar če se mi bo smejal, potem nikoli več ne bom niti poskusila. Ko sem pesem odpela, pa j e bil zelo navdušen, jaz pa seveda zadovoljna. Kajti, če človek dobi pohvalo, dobi voljo za naprej. Tudi pri drugi kaseti bom avtor nekaterih pesmi sama."
Kakšni pa so bili vaši začetki na glasbenem področju? Seje bilo težko uveljaviti?
"Zelo težko jebilo. Sesedaj sev bistvu prebijam, vendar nekaj klinčkov na lestvi imam že za seboj. Sicer pa je danes zelo težko uspeti, zato ker je na Slovenskem ogromno glasbenikov. Konkurenca je res velika. Na žalost je uspeh odvisen tudi od financ. Prebiti se je zelo težko, vendar kdor je vztrajen in ima voljo, ta tudi uspe."
Vam je kdo pomagal na poti do uspeha?
"Najpej sem prišla v stik z Aleksandrom Ježem, kateremu sem se kar sama prestavila. Postala sva prijatelja, potem pa sem se preko njega spoznala z Dušanom Zoretom, ki mi je ogromno pomagal pri prvi kaseti. Pri projektih mi je pomagalo še
dosti drugih ljudi, čeprav se o njih bolj malo sliši, vendar brez njihove pomoči nas pevcev sploh ne bi bilo."
Ste kdaj doživeli tudi kakšno grenko izkušnjo?
"Oh, bilo jih je ogromno, ampak na tiste najraje kar pozabim. Raje se spominjam uspehov in lepih trenutkov. Spomninjam pa se svojega prvega velikega razočaranja. Na oddaji Pokaži, kaj znaš sem bila izbrana, da na jugoslovanskem festivalu amaterjev v Maglaju v Bosni zastopam Radio Ljubljana. Zapela sem takrat zelo popularen Zanin komad Dodirni mi koljena. Moramreči, da sem jo zelo dobro imitirala in mnogi so napovedovali, da bom med prvimi. Tudi sama sem to pričakovala, vendar se na žalost to ni zgodilo. Bila sem tako razočarana, da sem celo noč prejokala. Bilo pa je še mnogo težkih trenutkov, ko sem bila dobesedno na tleh. Vendar to spada zraven, treba je marsikaj požreti, preživeti in vztrajati naprej."
Mar to svetujete tudi vsem mladim pevcem in pevkam, ki se želijo uveljaviti?
"Da. Morajoimeti zelo veliko voljein vztrajnosti - to je bistveno. Kajti uspe lahko le tisti, ki ima ogromno volje, potrpežljivosti in sposobnost, da prenese tudi marsikatero razočaranje in neprijetno izkušnjo. Zaradi tega ne smeš kloniti. Kdor se
m
poda na glasbeno pot, kmalu spozna, da ni enostavna."
Vam je kakšno doživetje ostalo še v posebej lepem spominu?
"Da, predvsem se spomnim tega, da sem pri štirinajstih pisala Jožetu Privšku, da bi rada pela z njegovim orkestrom. Sploh ne vem, kaj rni je bilo, ampak bi la sem mlada in naivna in sem pač pisala. Logično, da odgovora sploh nisem dobila. Ampak zanimivo je, da sem bila kljub temu prepričana, da bom nekoč pela z Big Bandom. Čez sedem let se je to res zgodilo. Še danes sem ponosna, da sem lahko nastopala s tako priznanim orkestrom. Imela sem neverjetno srečo, da sem še kot neuveljavljena pevka lahko nastopala z njimi. Sicer je ponavadi pot ravno obratna: najprej se moraš dokazati, šele potem lahko nastopaš s takšnim priznanim orkestrom."
Kaj menite, ali se v glasbi lažje uveljavljajo ženske ali moški?
"Če bi vprašali moškega bi ta nedvomno odgovoril, da seje ženskam lažje uveljaviti. Jaz mislim, da imamo ženske v določenih pogledih res kakšno prednost več, ampak včasih je pa tudi nerodno, če si ženska. Moški pavijo, daje ženskam lažje zaradi tega, ker lahko uporabijo šarm, lepoto, se lepo oblečejo... Vendar vse le ni tako enostavno, kajti storiti je treba še kaj več. Mogoče je po eni strani včasih ženskam lažje, drugič pa zopet težje."
Imate tudi družino. Ukvarjanje z glasbo vam najbrž vzame veliko časa, kako vam uspe uskladiti to dvoje?
"Seveda mi vzame veliko časa, vendar me petje ne obremenjuje, ker to počnem z velikim veseljem. Tako s tem sploh nimam problemov. Imam tudi hčerko, s katero se veliko ukvarjam."
Kako poteka vaš običajen dan?
"Moram priznati, da zjutraj zelo rada dolgo spim. Je pa tudi res, da grem zelo pozno spat. Sem pač nočni ptič, tako kot večina glasbenikov. Potem ko vstanem, je treba malo pospraviti, vendar sem včasih bolj, včasih pa manj zagnana pri tem opravilu. Nato moram tudi kaj skuhati, potem sledijo razne obveznosti, ki pa se od dneva do dneva razlikujejo."
Vam ostane kaj prostega časa?
"Glasba mi pomeni vse - delo in prosti čas. Drugače pa grem rada s psom ven na sprehod. Nad dolgo zimo in hudim mrazom pa nisem prav nič navdušena, tako da komaj čakam pomlad, ko bo vse zeleno in bo topleje. V naravo grem zelo rada. ker me to pomirja in sprošča. Včasih sem se tudi precej ukvarjala s športom - z atletiko in ginmastiko. Nekaj časa sem hodila tudi v fitnes, sedaj pa razmišljam, da bi si kupila sobno kolo."
Ali mislite, da je ženska tista, ki podpira tri vogale hiše?
"Mislim, da to večinoma kar drži, čeprav se seveda marsikateri moški ne bi strinjal. Ne rečem pa, da ne obstajajo moški, ki podpirajo tudi kaj več kot le en vogal. Mislim, da je prav, da si mož in žena delo doma razdelita, saj to dobro vpliva na odnose med njima in nasploh v družini."
Praznujete dan žena?
"Zdi se mi, da smo včasih dajali večji pomen temu prazniku. V današnjih časih pa gre ta praznik kar nekako mimo. Ta dan se mi sicer ne zdi nič posebnega. Mislim, da bi bilo prav, če bi bili moški vsak dan pozorni do svojih žena, deklet in mater, in ne samo na 8. marec. Nimam pa nič proti, če morda kakšna malenkost, rožica naprimer, označi 8. marec. Vesela sem, če mi nekdo podari samo rožo, kajti imam jih nadvse rada. Lep pa je že sam občutek, če se nekdo spomni nate."
Ali naj bi 8. marec bil dan žena ali dan žensk?
"Mi slim, da naj bi to bil kar dan žena. Za dekleta najbrž ta dan ni tako pomemben, ker še niso matere in žene. Kljub temu paje prav, čejim fantje vseeno namenijo kakšno pozornost."
Menite, da je emancipacija žensk pomembna?
"Na vsak način mislim, daje to pomembno in potrebno, da je vsaka ženska neodvisna in da počne tisto, kar si sama želi. Za to se zelo zavzemam. Kajti, če je ženska samostojna in neodvisna, to dobro vpliva na njeno samozavest in lastno podobo. S tem pa lahko uresničuje svoje želje in načrte."
Kot znana medijska osebnost, morate še posebej skrbeti za svoj videz in obleko. Kakšen pomen dajete temu?
"Zelo velik pomen in to predvsem zaradi sebe. Če je človek urejen, mu to poveča samozavest. Poleg tega pa se zavedam, da so ljudje zelo kritični in da vidijo vsako malenkost. Za garderobo
a*
večinoma skrbim sama, saj si precej oblačil tudi sama sešijem. Imam srečo, da jemoja mama dobra šivilja in da sem se od nje veliko naučila. Ker potrebujem veliko oblačil, sem zelo srečna, da si jih lahko naredim sama po svojem okusu, poleg tega je to tudi ceneje. Za posebne gala prireditve pa mi primerne obleke priskrbi lastnica butika iz Brežic, kije moj sponzor."
Ali mislite, da je pomembno, da ženske skrbijo za svoj izgled?
"To je na vsak način pomembno, pa ne le za ženske, temveč prav tako tudi za moške. Saj ni lepšega, kot videti urejenega moškega ali žensko. Seveda paje najvažnejša higiena, nato pasledi vse ostalo. Kot opažam sama, se znajo Slovenke in Slovenci zelo okusno in lepo obleči."
Kakšni so vaši načrti za prihodnost?
"Moje želje in načrti so povezani predvsem z glasbo, to pa je povezano z mojim ostalim življenjem. Če bom v poklicu uspešna in zadovoljna, bom nasplošno srečna tudi v osebnem življenju. Trenutno se mi zdi najvažnejša izdaja moje druge kasete. Mislim, da sem s prvo kaseto že prebila led, z drugo pa nameravam doseči še kaj več. Načrtujem tudi sodelovanje na festivalih, kjer doslej še nisem poskusila. Letos imam v načrtu sodelovanje na Melodijah morja in sonca, če bom na natečaju izbrana. Drugo leto pa načrtujem tudi sodelovanje na Eurosongu."
Ali načrtujete promocijo ob izzidu nove kasete?
"Da, v Trbovljah bom pripravila promocijo kasete v Delavskem domu, tako kot decembra predlani, ko sem predstavila prvo kaseto. Če bom videla, da bo odziv na kaseto dober, bom pripravi la promocije tudi drugje po Sloveniji.
Anita Cesar
Življenje vsakogar izmed nas je zapisano neprestanemu spreminjanju in menjavanju. Temu nenapisanemu zakonu v prid nemara še najbolj priča zaključek osnovnega oziroma srednjega šolanja. Ta prelomnica namreč za vsakega bodočega fazana ali pa bruca prinaša ogromno skritih želja, hotenj pa tudi vprašanj. In prav na slednja bodo dobili ta petek in soboto tudi odgovore. Po vseh srednjih šolah, univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih bodo namreč informativni dnevi.
Srednješolski programi
Po zasavskih srednjih šolah za prihodnje šolsko leto zopet pripravlj ajo pestro izbiro programov, ki naj bi zadovoljili potrebe večine kandidatov. Srednja šola Zagorje ima v razpisu dva oddelka popetindvajet vpisnih mest dveletnega programa gospodinjskih del, s katerim bodo dijaki in dijakinje pridobili poklic gospodinjskega pomočnika. V ta program se lahko vpišejo vsi, ki so izpolnili osnovnošolsko obveznost in uspešno končali vsaj šest razredov ali pa zelo uspešni učenci (z odličnim uspehom) z zaključeno šolo s prilagojenim programom. Omenjena srednja šola vpisuje tudi v program gospodinjske storitve za poklic gospodinja oskrbnica. To izobraževanje traja tri leta, predvideno število vpisnih mest pa sta dva oddelka s po
trideset sedeži. Bodoči dijaki pa se lahko prijavijo tudi za program gospodinjskih storitev (po modelu 3+2) in poklic tehnik gospodinjskih storitev. Šola bo v en oddelek vpisovala učence, ki bodo (oziroma so že) uspešno zaključili gospodinjske storitve ali pa temu podoben program (tekstilni, gostinski, administrativni ipd.). Po opravljenem šolanju čaka dijake zaključni izpit. Srednja šola Zagorje pa bo letos prvič vpisovala tudi v triletni program trgovec za poklic prodajalec. Razpisala bo tri oddelke s po trideset vpisnimi mesti. Vsi bodoči učenci na tej šoli morajo predložiti zdravniško potrdilo, s katerim dokažejo ustrezno zdravstveno stanje. Na šoli še dodajajo, da bodo v primeru sklepa o omejitvi vpisa (to bi se znalo zgoditi le pri trgovskem programu)
upoštevali uspeh zadnjih štirih razredov ter opravljeni preizkus ob koncu osnovnega šolanja.
Že v Trbovljah
Srednja šola za elektrotehniko in gostinstvo bo v letošnjem letu izgubila dva svoja programa: elektrotehnik in elektrikar. Ta bosta sedaj na voljo na Srednji strojni šoli Trbovlje. Šola iz Zagorja bo sicer na letošnjem informativnem dnevu (že v Trbovljah) še predstavila ta, do sedaj svoja, programa. Dijaki, ki se bodo vpisali v štiriletni program elektrotehnike, se bodoizobraževali za poklic elektrotehnik elektronik. Po uspešno opravljenem drugem letniku se lahko odločajo in prijavljajo za priprave na maturo, ki jim bo omogočila prehod na študij za pridobitev univerzitetne izobrazbe. Program elektrikar (za pridobitev poklica elektrikar elektronik) pa traja tri leta. Dijaki ga zaključijo z zaključnim izpitom. Posebnost pri sprejemu na šolo je zdravniško potrdilo, s katerim učenec dokaže, darazlikuje barve. Omenjena srednja šola pa bo še vedno vpisovala v triletna programa gostinskih del za pridobitev poklicev kuhar ah natakar. Pogoj za vpis je uspešno dokončana osnovna šola pa zdravniško potrdilo ter opravljen preizkus ročnih spretnosti, na prvem programu pa še preizkus nadarjenosti za estetsko oblikovanje. Kuhatji bodo šolanje končali s pisnim in ustnim izpitom iz slovenščine, ustnim izpitom iz predmeta hrana in pijače ter z izdelkom iz kuharstva; natakarji pa zopet s preizkusom iz slovenščine pa z ustnim izpitom iz tujega jezika ter s storitvijo iz strežbe.
Na Srednji strojni šoli Trbovlje bodo poleg že omenjenih programov elektrotehnike in elektrikarja vpisovali še v dveletni program obdelovalec kovin (1 oddelek s 30 učenci) pa v triletne programe: oblikovalec kovin za poklica strugar, orodjar (1 oddelek s 30 učenci); preoblikovalec in spajkalec kovin za poklica ključavničar, avtoklepar (1 oddelek s 30 učenci); mehanik vozil in voznih sredstev za poklic avtomehanik (1 oddeleks30 učenci). Štiriletna programa na tej šoli pa bosta strojni tehnik (1 oddelek), ki omogoča tudi priprave na opravljanje
mature, in strojni tehnik (po modelu 3+2). Na Srednji strojni šoli v Trbovljah predvidoma ne bo omejitve vpisa.
Gimnazija - ekonomska šola v Trbovljah bo razpisala po devetdeset prostih mest v program gimnazije (v vseh treh oddelkih se bodo pripravljali na maturo) in v program ekonomsko - komercialni tehnik (tu bodo v dveh oddelkih opravljali zaključni izpit). Lansko leto šola ni omejila vpisa, letos pa so zaznali precejšnje zanimanje za gimnazijo, kar bi znalo botrovati omejitvi.
Revirska ljudska univerza Trbovlje bo tudi letos vpisovala v programa za pridobitev izobrazbe ter v programe za usposabljanje in izpopolnjevanje. Za oddelek se mora prijaviti od petindvajset do trideset kandidatov.
Klasična in strokovna gimnazija
V letošnjem letu že (zaenkrat še poskusno) uvajajo klasične in strokovne gimnazije. Klasični sta Gimnazija Poljane v Lj u bij ani in Piva gimnazija v Mariboru, strokovne pa npr. Srednja ekonomska šola Ljubljana, Srednja šola za elektrotehniko in računalništvo Ljubljanaitd. Klasična gimnazija je program splošne gimnazije z razširjeno ponudbo obveznih in splošnoizobraževalnih predmetov. Med njimi je namreč pouk latinščine, okrepita pa se pouk zgodovine in filozofije. Programi strokovne gimnazije pa so oblikovani tako, da pripravljajo dijake na različne maturi tetnepredmete, tako predmete splošnoizobraževalnega značaja kot tudi strokovne maturitenepredmete, ki so temeljnega pomena za nadaljnji študij.
Prijava za vpis
Prijave za vpis v 1. letnik izpolnijo vsi, ki se nameravajo v šolskem letu 1996/97 vpisati v 1. letnik Srednjega izobraževanja. Učenci izpolnijo eno samo prijavo za vpis v 1. letnik. Srednje šole jih bodo sprejemale do vključno 20. marca. Učenci, ki so se prijavili za vpis v roku in se bodo na podlagi informacij o številu prijav na posamezni šoli (te številke bo konec marca objavilo ministrstvo v sredstvih obveščanja) ali zaradi
Namere osmošolcev.	izražene v decembru:				
	skupaj	KK	CE	KP	u
SR. STROJNA ŠOLA TRBOVLJE					
OBLIKOVALEC KOVIN	2	0	1	0	'l
MEHANIKVOZIL	38	0	1	0	37
PRODAJALEC	n	0	0	0	1
STROJNITEHNIK	16	0	0	0	16
GIMNAZIJA-EKON.ŠOLA TRB.					
EKONOAASKI(KOAAER.)TEHNIK	90	0	0	0	90
GIMNAZIJSKI MATURA	104	0	0	0	104
SREDNJA ŠOLA ZAGORJE					
GOSPODINJSKAPOMOČNICA	6	1	0	0	5
GOSPODINJA OSKRBNICA	10	0	0	1	9
SR.Š. ZA ELEK. IN GOST.ZAG					
ELEKTRIKARELEKTRONIK	18	0	2	0	6-
KUHAR	19	0	1	0	18
NATAKAR	13	1	0	0	12
ELEKTROTEHNIKELEKTRONIK	20	0	0	0	20
V predstavljeni tabeli sta poklica elektrikar elektronik in elektrotehnik elektronik zapisana še pod Srednjo					
šolo za elektrotehniko in gostinstvo Zagorje, poklic prodajalec pa pod Srednjo strojno šolo Trbovlje. Sedaj jc					
re znano, da temu ne bo tako.					
Zapisani podatki so seveda le začasne namere, ki so		ih bodoči dijaki izrazili v decembru lanskega leta.			
Toda do roka oddaje prijave za vpis bo (oz. že je) še marsikdo spremenil svoje načrte. Vačkrat namrei					
osnovnošolci spoznajo, da na željeno srednjo šolo ne bodo sprejeti zaradi prevelikega vpisa, računati pa je					
seveda potrebno tudi na ponavljalce.					

drugih razlogov želeli prijaviti na drugo srednjo šolo oz. v drug program, lahko do 9. aprila dvignejo prijavo in jo prenesejo. Po tem roku prijav za vpis ne bo mogoče prenaša ti, dokler postopek za izbiro kandidatov na šolah, kjer bo vpis omejen, ne bo končan, to je do 3. julija.
Univerzitetni ali visokošolski strokovni študij?
V letošnjem letu študij po dodiplomskih študijskih programih na visokošolskih zavodih po novem Zakon u o visokem šolstvu omogoča pridobitev univerzitetne ah pa visoke strokovne izobrazbe. Univerzitetni program bi lahko drugače poimenovali kot znanstveni program. Zahteva strateška znanja z obvladovanjem metodologije znanstvenoraziskovalnega dela. Diplomanti so namenjeni znanosti, univerzi ter vodilnim funkcijam v gospodarstvu in upravi. Študij po programu za pridobitev univerzitne izobrazbe traja štiri do šest let. Pogoj za vpis je matura. Visokošolski strokovni študijski pa bi lahko poimenovali kot industrijski program. Diplomanti naj bi bili zmožni takoj po diplomi zagrabiti za delo v industriji. Temu je podrejen tudi način izobraževanja z mnogo industrijske prakse, zahtevana teoretična znanja so naravnana na primere, izdelke. Usmerjeno poglabljanje se začne z ozko strokovnimi predmeti, nadaljuje s praktičnim usposabljanjem v času študija ter dokončno oblikuje v gospodarstvu inindustriji. Študij traja praviloma tri leta, pogoj za vpis je opravljena matura ali zaključni izpit. Diplomant univerzitetnega študijskega programa lahko nadaljuje s podiplomskim.študijemin si pridobi naziv magister in doktor znanosti. Po končanem visokošolskem strokovnem študiju ne bo mogoče neposredno nadaljevanje v magistrski ah doktorski študij, mogoč pa bo podiplomski specialistični študij. In kakšne nazive (in kako se bodo ti med seboj razlikovali) bodo prejeli diplomanti z obeh programov?Napodročju strojništva, elektrotehnike, računalništva ipd. bodo vsi (tako tisti, ki so uspešno zaključi h štiriletni do šestletni študij, kot tudi tisti, ki so uspešno končali triletni študij) dobili naziv diplomirani inženir; todadiplomanti visokošolskega strokovnega študijskega programa bodo ob tem nazivu dobih še nekakšno kr atico, skladno z zakonom o strokovnih naslovih. Na
fakultetah, ki poznajo samo univerzitetne programe, bodo diplomanti dobih naziv diplomirani..., zraven pa naziv programa in smeri, ki soju uspešno zaključili: na primer, diplomant Fakultete za družbene vede, kije uspešno zaključil program politologije in smeri analiza politik in javna uprava, bo dobil naziv diplomirani politolog smeri anahza in javna uprava. Med samo univerzitetne študije sodi tudi fizika. Tu bodo diplomanti dobih nazive: po končani naravoslovni, tehniški in matematično - fizikalni smeri diplomirani inženir fizike, po končani meteorološki smeri diplomirani inženir meteorologije ipd. Nazivi na univerzitetnih programih se od lanskih ne razlikujejo, precejšnje razhke pa so torej na novem triletnem visokošolskem strokovnem študiju.
Znano je, da se lahko v univerzitetni študijski program bodoči bruc v piše le z uspešno opravljeno maturo. Vendar pa za nekatere fakultete tudi to ni dovolj. Ekonomska fakulteta in Fakulteta za družbene vede na primer zahtevata opravljeno maturo s splošnoizobraževalnima predmetoma. Na strokovnih šolah, ki izvajajo maturo, si dijaki navadno dveh takšnih predmetov ne morejo izbrati (če sijih sploh lahko izberejo, saj jih nemalokrat določi kar sama šola), zato bi morah, če bi želeh priti na prej omenjeni fakulteti (ah pa še katero, ki se je odločila podobno omejiti vpis), opravljati še šesti maturitetni predmet, seveda na tisti šob, ki bo željeni maturitetni predmet izvajala. Potrebno je torej res dobro prebrati razpis, da ne bo kasneje nesporazumov in razočaranj.
V visokošolski strokovni študijski program se lahko, kot rečeno, vpiše tisti, kije opravil zaključni izpit, kot tudi tisti, kije srednjo šolo uspešno končal z maturo. Pojavlja se vprašanje, kdo bo imel v primeru omejitve prednost. Pričakovali bi, da bodo, glede na to, da maturantje opravljajo pet predmetov, dijaki z zaključnim izpitom pa le štiri, imeli prednost prvi.
Toda temu ni tako. Po posebnih lestvicah se namreč omenjene štiri ocene z zaključnega izpita preračunajo v točke, s katerimi dijak pridobi določeno prednost pred maturantom.
Na osnovnem nivoju lahko namreč maturantje dobijo maksimalno 25 plus 3 z opravljenim zaključnim izpitom dobijo prednost pred maturanti.točke (če pri slovenščini, ki sicer ni nivojska, pokažejo nadpovprečen rezultat in tako dobijo
še dodatne tri točke); če pa se dijak odloči delati en oziroma dva predmeta še na višjem nivoju, pa lahko maksimalno skupno prejme 31 oziroma 34 točk. Dijaki z opravljenim izključnim izpitom pa opravljajo le štiri predmete. Naj večji možni rezultat, ki ga lahko dobijo, je štirikrat ocena odlično.
Ni res!
Govori se, da se smeš prijaviti samo na en študijski program na isti šob. To ne drži. Na prijavljenem obrazcu lahko namreč kandidat, če želi, zapolni vse rubrike s prijavami za študijske programe, ki jih izvaja npr. Fakulteta za družbene vede. Napišejo lahko vse tiste študijske programe, ki so objavljeni v Razpisu za vpis in imajo določeno število vpisnih mest.
Prijava za vpis
Kandidati, ki se nameravajo v študijskem letu 1996/97 vpisati v prvi letnik študija, visokošolski prijavno-infomacijski službi (na Univerzi vLjubljanip.p. 24, če študijski program v prijavnem obrazcu naveden na prvem, izvaja visokošolski zavod Univerze v Ljubljani ah pa samostojni visokošolski zavod; na Univerzi v Mariboru, Krekova 2, če študijski program, v prijavnem
obrazcu naveden na prvem mestu, izvaja visokošolski zavod Univerze v Mariboru) pošljejo do 14. marca 1996 samo eno Prvo prijavo. V njej po prednostnem vrstnem redu navedejo enega, dva, tri ali največ štiri študijske programe, v katere se želijo vpisati in za katere seveda izpolnjujejo oziroma bodo do rokov, objavljenih z razpisom, izpolnjevali pogoje za vpis.
Če bo število prijavljenih kandidatov za vpis večje od razpisanega števila mest, bo do 25. aprila sprejel sklep o omejitvi vpisa. Rezultati izbirnega postopka (razčlenjenega v razpisu) pa bodo objavljeni najkasneje do 6. avgusta 1996. Seznami sprejetih in odklonjenih kandidatov bodo objavljeni na oglasnih deskah visokošolskih zavodov. Kandidati jih bodo našli na visokošolskem zavodu, ki izvaja štidijski program, naveden v Prvi prij avi na prvem mestu. V sak kandidat bo z rezultati tudi pisno seznanjen.
Bodočim dijakom oz. študentom želimo, da bi se odločili za pravo srednjo šolo oziroma študij, bili uspešni in končno dosegli željeno izobrazbo. Brez nje danes pač ne gre.
Rado Fele Risba: Jože Ovnik

Šolanje psov v Trbovljah
Objekt in poligon KO Trbovlje
V Kinološkem društvu Trbovlje so lani zgradili nov objekt in ob n j em uredili poligon za vadbo psov. Jeseni je na novem poligonu šolalo svoje pse okrog 30 tečajnikov. V kratkem bodo začeli izvajati še malo šolo, osnovni in nadaljevalni tečaj, agilitv in tečaj za reševanje izpod ruševin in plazov.
Mala šola, ki se bo pričela v drugi polovici marca, je namenjena vsem psom starejšim od petih mesecev, ne glede na to, ali so rodovniški ali ne. Tečaj bo trajal približno 60 ur in to dvakrat tedensko po dve uri. V začetnem tečaju bodo lahko psi pridobili znanje, na podlagi katerega bodo opravljali izpit. Vsak pes, rodovniški ali mešanec, ki bo opravil izpit, bo dobil tudi delovno knjižico. V nadaljevalni tečaj, ki bo trajal 60 ur se lahko vključijo psi, ki že imajo kakšen izpit in jih želijo lastniki še nadalje šolati. Začetni innadaljevalni tečaj se bosta pričela ta mesec, tečaj
agility-ja, kjer lahko svojega ljubljenčka izučite v spretnostnih nalogah in hitrem premagovanj u ovir, pa se bo pričel v aprilu. Vse tečaje bodo vodili strokovno usposobljeni inštruktorji.
Kinološko društvo Trbovlje vabi, da se jim vsi zainteresirani
priključijo. Poleg šolanja pod strokovnim vodstvom nudijo tudi strokovne nasvete o vzgoji, prehrani in boleznih psov. Dodatne informacije lahko dobite v Kinološkem društvu. Pod ostrim vrhom 6, telefon: 21-436.
Anita Cesar
Zagorski radioamaterji se prebujajo
Zime bo kmalu konec in to je malce predramilo tudi člane društva radioamaterjev S59DAZ Zagorje. Pred nekaj leti zelo aktivno društvo, je zdaj mirovalo. Temu je bil kriv razdor v društvu, kije nastal kmalu po slovenski vojni 1991. Zaradi nesoglasij med člani društva se je društvo razbilo na društvo radioamaterjev Zagorje, društvo radioamaterjev Šentgo-tard in društvo radioamaterjev Izlake. Vendar pa se vsa tri društva ne morejo ravno pohvaliti z delovnjem v zadnjih letih.
Da bi popravili obstoječo škodo, so se 29. februarja na občnem zboru
zbrali člani društva radioamaterjev Zagorje. Med drugim so ugotovili, daje za mrtvilo v klubu krivo tudi vodstvo, ki v zadnjih dveh letih ni organiziralo nobenega sestanka za člane, kaj šele kakšne aktivnosti. Zaradi odsotnosti vodstva tudi tokrat niso mogli sprejeti obsežnih planov za letošnje leto. Vendar pa so si zastavili nekaj kratkoročnih ciljev, kot je postavitev nove KV antene in obnovitev koče načemšeniški planini. Upajo tudi, da bodo z vodstvom društva uspeli skupaj rešiti nastale probleme in pričeti z aktivnostmi. Pri vsem tem jim bodo lahko pomagali tudi bivši člani, ki so zaradi nesoglasij odšli, nekateri med njimi pa se tudi že vračajo v matično društvo.
Tekst in foto: Romana Benko
Letna konferenca planincev
Planinsko društvo Trbovlje je 1. marca v dvorani Doma DU pripravilo svojo letno konferenco, na katero so povabili člane, udeležili pa so se je tudi predstavniki nekaterih PD iz Zasavja in Posavja ter Savinjske doline. Letno konferenco je vodil predsednik društva Slavko Potrata. Na začetku konference je nastopil Moški pevski zbor Zarja pod vodstvom Blaža Rojka.
Predsednik Slavko Potrata je pripravil poročilo o delovanju celotnega društva v zadnjem enoletnem obdobju. V Planinskem sporočilu, ki so ga pripravili ob tej priložnosti, pa so opisane podrobnosti o delu posameznih odsekov. V poročilu so objavili podatke o gospodarjenju z društvenim premoženjem, o delu mladine, uspehih alpinistov, izletniškem odseku, delovanju planinske skupine pri DU Trbovlje, kulturno propagandni dejavnosti, investicijah, finančnem poslovanju, dva prispevka pa opisujeta delo

mladinskega odseka v zadnjih 60-ih letih. Nakratko sta opisana tudi nočni pohod na Mrzlico in klub prijateljev Mrzlice. Na konferenci so govorili tudi o delu mladine po posameznih šolah in vrtcih, o delu markacijskega odseka, o vzgoji in izobraževanju ter o varstvu narave in okolja.
T.L.
Izlet po Jurčičevi poti
Izletniški odsek pri Planinskem društvu Trbovlje je 2. marca organiziral planinski izlet po Jurčičevi poti, od Višnje gore, preko Polževega do Muljave. Skupina sije na okoli 15 kilometrov dolgi poti ogledala nekaj zgodovinskih in kulturnih spomenikov. Ob povratku so se oglasili še v Lavričevi koči na Gradišču. Planinsko pot od Višnje gore do Muljave so uredili leta 1994 ob 150. letnici rojstva Josipa Jurčiča.
T.L.
Cicibani na Kopitniku
Planinska skupina cicibanov -planincev iz Vzgojno varstvenega zavoda Trbovlje, ki deluje v okviru Planinskega društva Trbovlje, je 2. marca pripravilo skupinski izlet na Kopitnik. Na vrh so se povzpeli iz Turja. Do tu so se namreč pripeljali z avtobusom ob spremstvu vzgojiteljic in planinskih vodnikov.
T. L.
Letna konferenca
V Planinskem domu v Gorah so se člani in prijatelji gora 3. marca sestali na redni letni konferenci. O čem so razpravljali, bomo pisali prihodnjič.
T.P.
Izlet na Snežnik
PD Trbovlje organizira 9. marca v svojem izletniškem odseku skupinski planinski izlet na Snežnik. Odhod bo ob 5. uri od Komunale s postanki na vseh avtobusnih postajah v Trbovljah. Za izlet seje treba prijaviti v društveni pisarni do četrtka, 7. marca.
T. L.
Miha Praprotnik o El Capitanu
PD Trbovlje je 28. februarja pripravilo zanimivo predavanje Mihe Praprotnika. Vrhunski slovenski alpinist je ob prikazovanju diapozitivov govoril o ameriškem nacionalnem parku Yosemite v Kaliforniji. Seveda je bil poudarek na premagovanju smeri Morje Sanj v sloviti steni gore El Capitan.
T. L.
m
Aktivni planinci-upokojenci
Planinska skupina PD Trbovlje pri Društvu upokojencev Trbovlje je zelo aktivna. V zadnjem času so pripravili oz. se udeleževali raznih prireditev in izletov. Na pustni torek so pripravili pustovanje v Partizanu v Trbovljah. V sredo, 28. februarja, so se udeležili planinskega predavanja v DD Trbovlje, 29. februarja so organizirali planinski izlet na Jelenko vo peč blizu Podmeje, 1. marca pa so sodelovali na letni konferenci PD Trbovlje.
T. L.
Izleti
Pred kratkim so pri PD Trbovlje izdali dva programa letošnjih planinskih izletov. Prvi se nanaša na program izletov, ki ga je pripravil izletniški odsek tega društva, drugi program pa je pripravila planinska skupina pri DU Trbovlje. Program izletniškega odseka je nekoliko zahtevnejši, drugi program pa je prilagojen.• možnostim starejših udeležencev izletov. Vse izlete vodijo izkušeni planinski vodniki. Program izletniškega od seka vsebuj e 27 izletov, od tega je 6 izletov dvo in trodnevnih, program planinske skupine upokojencev pa vsebuje 28
izletov ter družabnih srečanj. Vse izlete, ki sojih načrtovali januarja in februarja letos so, kjub neugodnim zimskim razmeram, izpeljali.
T. L.
Odmera dohodnine
Napovedi za odmero
lisrai—i'
davčnim upravam do 31. marca
n .|iii\rdi /a odincn.. ili-liuduiiiv
h dohodnine je pokojnina, če med
1*1^11*11:11*1:
lll-..']-i|.K.’\.lll.lklil,t,n J| -lil lili'd
ipiliiiiiiiiijiiiii..
dobičku (dividende), prejemke iz naslova avtorskih pravic., nagrad in drugih prcjcrukog;; :
p.dio.d -
1.1 .
z	-----------------------------------x
Pokojnine
Prah vzveziznajnovejšimi spremembami obračunavanja pokojnin se ni in se ne bo zlepa polegel. Dovolj je slediti časniškiin prispevkom o tem: če pa prisluhnemo še številnim komentarjem v vsakdanjem življenju upokojencev, sl ne moremo kaj, da ne bi rekli: "Sejni bilje živ...", lahko pa tudi: "Prej pa ne gremo dam, dokler...", da, dokler bodo upokojenci povsem prepričani, da so bili okoli doprinešeni.
Poskusimo biti objektivni. Priznajmo, da so politiki in drugi vseskozi zatrjevali, da v pogojih skorajšnje odprave inflacije poračuni ne morejo preživeti. Lepo in prav: veijeli sojimprenekateri upokojenci, ki niso želeli ostati neobjektivni. Ti so tudi, vsaj nekaj časa, sodili, da če že vsi morajo nositi pezo sedanje tranzicije, seji upokojenci ne morejo izogniti. Toda tudi ti so kaj kmalu spoznali, da so bili zavedeni, ker jim nikoli nihče ni odkrito razložil, da pomeni opuščanje poračunov tudi določeno zmanjšanje pokojnin.
Zdaj prihaja na svetlo prav to, namreč izračuni, ki kažejo, da bodo upokojenci izgubili kar lepe denarce in kar je prav pomembno: inflacija bo še-deloma preživela, prav tako višje cene, ki pa ob koncu februarja prihodnje leto ne bo dobila svojo potrditev v poračunih za preteklo leto, vsaj v celoti ne. In če bi opravili usklajevanje v Državnem zboru ta mesec, bi bil upokojenski poraz še občutnejši; izgubili bi vsaj po deset tisčakov, kar bi zagotovo vso stvar pripeljalo do vrelišča.
Ne bi kakorkoli natolcevali: recimo raje, pustimo času čas, pa sen nam bo vse odprlo in pokazalo v jarki luči. Tja na jesen bo že precej jasno, koliko bije ura. Znabiti bi kazalo pritegniti nekaterim še vedno optimističnim opazovalcem in bolj posvečenih v to problematiko, ki pravijo, da se nobenajuha ne poje tako vroča, kot se skuha. Poskusimo jim pritrditi in jim zaželeti, da se ne bi zmotili. Toda grenak priokus vseeno ostane: vsi z nižjimi pokojninami bodo veliko, veliko bolj prizadeti, kot njihovi kolegi, ki prejemajo višje pokojnine. To je jasno, kot beli dan.
M.V.
v______________________________________________y
Kmllmra®
titvl|en|e
Da je lahko starost lepa in nasmejana, so 1. marca dokazali upokojenci Društva upokojencev Trbovlje in gostje iz Doma starejših občanov Tišje iz Črnega potoka In Doma upokojencev Franc Salamon Iz Trbovelj. Petkovo srečanje se je odvijalo na pobudo Društva upokojencev Trbovlje, eden od razlogovza srečanje pa je prav gotovo tudi prenovljena dvorana na sedežu Društva upokojencev Trbovlje, za katero so pred kratkim dobili obratovalno dovoljenje.
Pevci iz Trbovelj in
Program na srečanju so pripravili oskrbovanci Doma starejših občanov iz Tišja s svojim pevskim zborom in oskrbovanci Doma starejših občanov Franc Salamon iz Trbovelj, prav tako s pevskim zborom. Slednje je spremljal tudi ansambel Dobro jutro, ki je poskrbel da so se ob glasbi nastopajoči in obiskovalci tudi zavrteli. Na srečanje so bili povabljeni tudi oskrbovanci Doma starejših občanov Polde Eberl Jamski z gledališko igro, ki pa se srečanja niso mogli udeležiti zaradi bolezni med igralci. VendarpaTrboveljčani upajo, da bodo to odsotnost izlaških oskrbovancev kmalu lahko nadoknadili in si ogledali tudi njihovo igro.
gostje iz Tišja.
Društvu upokojencev Trbovlje bo novo pridobljena dvorana očitno dobro služila, saj imajo poleg kulturnega sodelovanja z zasavskimi domovi upokojencev tudi sami skupine, ki delujejo tako na področju kulturnega življenja, kakor tudi na športno - rekreacijskem področju delovanja upokojencev. Pri vsem tem pa je seveda potrebno omeniti, da v dmštvu ni aktivna le peščica posameznikov, ampak za omenjene dejavnosti skušajo motivirati širši krog upokojencev. V kratkoročnem planu ima društvo predvsem to, kako najučinkoviteje opraviti svetovanje in pomoč pri izpolnitvi obrazcev za dohodnino, katere bo letos moral izpolniti marsikateri upokojenec.

Tekst in foto:
Romana Benko
V korak z glasbo
V septembru smo pri Rudarskem pevskem zboru Loški glas iz Divače prejeli ponudbo za izmenjavo koncertov. Vabilu sem se kot zborovodja rad odzval, saj se v času, ko zanimanje za zborovsko glasbo upada, veselimo vsakega sodelovanja in nastopanja. Zdaj, ko smo se dogovorili za datum koncerta, je končno pred nami Mešani pevski zbor "Divača".
Pevce iz Divače in okolice druži velika ljubezen do petja. Tega ne moremo oporekati, kaj ti zbor j e leta 1994 praznoval visok jubilej -100 let prepevanja. V letih svojega
delovanjaje zbor več kot štiristokrat prepeval pred domačimi in tujimi poslušalci. Leta 1992 je vodenje zboraprevzel dirigent AntonBaloh. Po štirih letih je na njegovo mesto stopila koprska zborovodkinja Mirjana Gvozdenac. Ob tej priliki zaželimo njej in zboru predanega muziciranja in uživanja ob glasbi.
To soboto pa bomo poslušali koncert, ki je razdeljen na štiri tematsko zaokrožene dele. Za začetek se bo zbor predstavil s štirimi skladbami iz nabožne zborovske glasbe od renesanse do današnjega časa in nato nadaljeval z umetnimi
pesmimi naših in tuj ih skladatelj ev. Po domoru se bomo preselili v domače loge in poslušali slovensko ljudsko glasbo v priredbah naših skladateljev. Čisto za konec pa so nam pevci pripravili še ljudske
pesmi Istre, Primorja in Krasa.
V soboto, 9. marca, nas torej čaka en lep večer. Vabim vas, da se nam pridružite pri poslušanju ubranega petja zbora iz Divače.
Igor Beuermann
Gallusove značke
Mešani pevski zbor Svoboda v Trbovljah ima dolgoletno tradicijo in v skladu s tem je tudi letos, tako kot vsa leta doslej, pripravil svoj celovečerni koncert.
Koncert so izvedli v petek, 1. marca, ob 19. uri v dvorani Doma Svobode v zgornjih Trbovljah. Zbor se je pod vodstvom zborovodkinje Alenke Ramšak predstavil s programom slovenskih ljudskih, pa tudi umetnih pesmi raznih skladateljev. Tudi tokrat je zbor požel za svoje petje vso priznanje navzočih poslušalcev. Med koncertom je predstavnik ZKO podelil tudi Gallusove značke dolgoletnim pevkam in pevcem zbora. Tokrat so podelili 8 bronastih značk tistim, ki so sodelovali do 15 let, 9 srebrnih tistim, ki so na glasbenem področju sodelovali od 15 do 25 let in 3 zlate značke tistim, katerih sodelovanje v ljubiteljskem zboru sega čez 25 let. Zlate značke so tako prejeli pevci Ivo Drugovič, Marjan Prosenc in Mihael Zupančič. Zboru vsekakor veljajo čestitke za delovanje. Sicer pa je zbor namenil ves izkupiček tegakoncerta skladu KD Svoboda za obnovo doma, v katerem ima tudi zbor svoje prostore.
T.L.
. ”
Parnasova pota
Ureja Franci Lakovič
Manja Goleč
Ne kupi mi rož
Ne kupi mi rož in ne stisni me k sebi.
Ne danes, prosim, ne!
Ne trudi se, da bi mi pomagal, ne sprašuj me, kako mi je.
Ne danes, prosim, ne!
Naj bo vse čisto vsakdanje.
Naj skuham vsakdanje kosilo, naj sedem k vsakdanjemu delu, naj si ukradem svoj čas kot vsak dan, da preživim.
Naberi mi kdaj, ko bo maj,
šopek poljskega cvetja.
Daj mi tolažbo ob težki uri in se veseli z menoj, ko bom srečna.
Danes je zame čisto navaden dan.
Nihče me ne bo poniževal.
k	>

zabelah o
Hrastnik
Proslavo ob kulturnem dnevu
so pripravili na Dolu in v Hrastniku. Na Dolu so povabili k sodelovanju Glasbeno šolo, šolski pevski zbor ter pevce moškega in ženskega pevskega zbora. V Hrastniku pa so poleg vrtca in OŠ V. Pavliča nastopili še recitatorji in pevci OŠ Narodnega heroja Rajka. Ob1 tej priložnosti so podelili tudi priznanja prizadevnim kulturnim delavcem:	Alenki
Razpotnik, Francu Tomcu, Karlu Plazaiju ter Mitji in Željku Udovč.
F. M.
Trbovlje
Dom KD Svoboda na Trgu F. Fakina v Trbovljah, bivši Društveni dom. kije lani decembra slavil svojo 70-letnico, je že dlje časa potreben manjših, pa tudi in predvsem večjih popravil. Predsednik KD Svoboda Pavle Ambrož je že večkrat
posredoval javnosti in pristojnim organom v občini nujnost izvedbe nekaterih del, sicer bo zgradba sčasoma propadla in organiziranje prireditev v njej bo postalo tako za nastopajoče, kot tudi za gledalce in poslušalce nevarno. Med večja dela, kijih bo nujno treba izvesti, je predvsem zamenjava oken, brušenje parketa v dvorani, obnova odrskih naprav, nakup in montaža novih sedežev v dvorani, obnova klubskega prostora- manjše dvorane, obnova vadbenih prostorov za sekcije in še marsikaj drugega. Hkr ati s temi deli pa društvo stremi za tem, da se razširi dejavnost vseh sekcij KD Svoboda.
ZKO Trbovlje je tudi letos pripravila s sodelovanjem nekaterih društev na področju Trbovelj, kijih povezuje program raznovrstnih kulturnih prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja. S programom so začeli 2.
februarja s celovečerno prireditvijo Plesne skupine mažoretk v DD in zaključili 1. marca zvečer s celovečernim koncertom MePZ Svoboda v Domu Svoboda. V mesecu dni seje zvrstilo skupno 12 prireditev. Tu so vštete gledališke predstave, koncerti, akademije, osrednja proslava ob kulturnem prazniku, likovne razstave, literarni večer, razstava novejših knjig. Od vseh prireditev sojih izvedli 5 v DD, eno v KS Zasavje v Bevškem in 6 v domu Svoboda v zgornjih Trbovljah. Nekatere teh predstav, razstav itd. sobilezelodobro obiskane, nekatere tudi manj. Marsikatera od teh je bila deležna manjšega obiska predvsem zavoljo slabega vremena, snežnih padavnih, poledice, plundre in še česa. Več kulturnih društev je
pokazalo, da je kulturno življenje kljub vsem težavam, ki peste ta društva, še živo in tudi ustvarjalno, kar dokazujejo ne le v mesecu kulture, pač pa tudi druge mesece, od jeseni do začetka poletja, bodisi s številnimi vajami, pa tudi javnimi nastopi doma, pa tudi v nekaterih drugih krajih. Tudi to nekaj velja.
T.L.
Zagorje
Ameriški predsednik, film v režiji Roba Reinerja, v glavnih vlogah Michaela Douglasa in Annette Bening, so v okviru filmskega gledališča predvajali v torek, 5. marca. Za spremembo ne obravnava tematike, kako je, če se zaljubi predsednik, marveč prikazuje dilemo, ali ima voditelj države sploh pravico, daje "človeški" in se zaljubi, saj mora biti vladarjev zakon zgled vsem drugim državljanom. Nobena skrivnost ni, da novi predsedniki pišejo nova pravila.
P.R.
...sA
Knjižne novosti
KINO HRASTNIK
7. 3. - 10. 3.: NIMAŠ POJMA
(kom.), čet. in ned. ob 19., pet. ob 17.; 8.3,-10.3.: ACE VENTURA - KLIC DIVJINE (kom.), pet. ob 19., sob. ob 17. in 19., ned. ob 17. uri; 11. 3. in 12. 3. - pon. in tor.: NI KINO PREDSTAVE; 13.3. in 14. 3.: HVALA ZA VSE (kom.), sre. in čet. ob 19.;
KINO DOL PRI HRASTNIKU
9. 3.: NIMAŠ POJMA (kom.), sob. ob 17. uri;
KINO TRBOVLJE
7. 3. - 11. 3.: CARMEN (slov. film), čet. ob 17. uri, pet. ob 19. uri -VSTOP PROST, sob. ob 17. uri.
pon. ob 19. uri;7.3.: CARINGTON (ljub.), čet. ob 19. uri; 8. 3. - 11. 3.: HVALA ZA VSE (kom.), pet. in pon. ob 17. uri, sob. ob 19. uri, ned. ob 17. in 19. uri; 12. 3. - 14. 3.: POŠTAR (ljub.), tor. in čet. ob 17. in 19. uri, sre. ob 19. uri;
KINO ZAGORJE
7. 3.: LISJAK IN PES (ris.), čet. ob 17. uri; 7.3. -12.3.: ZMEDA NA POŠTNEM VLAKU (akc.), vsak dan ob 19. uri; 8. 3. - 11. 3.: ACE VENTURA, KLIC NARAVE (kom.), pet., ned. in pon. ob 17. uri;
9.	3.: KONCERT; 11. 3. in 12. 3.: CARRINGTON (drama), pon. in tor. ob 19. uri; 13. 3. in 14. 3.: CARMEN (slov. drama), sre. in čet. ob 19. uri;
KINO IZLAKE
10.	3.: ACE VENTURA -KLIC DIVJINE (kom.), ned. ob 19.15 uri;
Hrastnik: 1. Svetovna enciklopedija za otrore: 2. Holt V.: Hči; 3. Haughom L.: The kids picture word book; 4. Švab V.: Duševna bolezen v skupnosti; 5. Galeša M.: Specialna metodika individualizacije; 6. Novak B.: Šola na razpotju; 7. Konte B.: Hočeš nočeš; 8. Taufer V.:
Še ode; 9. Pevec M.: Carmen; 10. Vsevednik.
Trbovlje: 1. Christie, A.; Mirujoči umor; 2. Tišler, J.: Mauthausen na Ljubelju; 3. Pease, A.: Govorica telesa; 4. Blažič, M.: Kreativno pisanje; 5. Žagar, F.: Moja prva slovnica; 6. Robertson, C.: Pisma zaljubljene najstnice; 7. Craig, E.: O gledališki umetnosti; 8. Artaud, A.; Gledališče in njegov dvojnik; 9. Turistični vodniki po Pragi, Franciji, Firencah, Dunaju; 10. Koren, M.: Mici v mestu.
Zagorje: 1. Pease, A.; Govorica telesa; 2. Lukas, M.: Resnica se začenja v dvoje; 3. Filipovič, I.: Kako biti boljši starši; 4. Debeljak, A.: Temno nebo Ariierike; 5. Štern, A.: Altruizem; 6. Pačnik, T.: Kaj storim, ko ostanem brez službe; 7. Ramovš, J.: Slovenska sociala med včeraj in jutri; 8.
Prebeg-Vilke, M.:Otrokinjeziki;9. Omladič, V.: Matematika in denar: 10. Hudeček, J.: Zgodbe iz pozabe.

S;
ta
IN
MEMORIAM
RUDIJU U1ETU
Pred dnevi je po dolgi bolezni, v komaj 49-letu starosti umrl dolgoletni zagorski športni delavec Rudi Ule. Že od mladih nog se je ukvarjal s športom, s katerim je bil povezan z dušo in telesom. Najprej z nogometom in košarko, od ustanovitve kluba pa z rokometom.
Bil je aktiven igralec, sodnik in trener. Deloval je tako v ženski kot moški sekciji in pravzaprav ni bilo selekcije, s katero se ne bi ukvarjal. Bil je uspešen organizator in pravzaprav ni bilo dneva, da ga ne bi srečali na igrišču TVD Partizana, kjer zagorski rokomet še vedno domuje.
Huda bolezen ga je žal prehitro odtrgala od športnih vrst, tako da ni dočakal svoje velike želje - dvorane in selitve z asfalta na parket. Rudi je za rokomet navdušil tudi svoje brate ter sinove. Priimek Ule je tako nadvse tesno povezan sto igro, ki se igra na površini, dolgi štirideset in široki dvajset metrov.
Prizadevni športni delavec bo zagorskim športnikom seveda ostal v globokem spominu.
S.F.
NOGOMET
Sodniki odločili
Zagorje - Drava 0:2 (0 : 1)
Zagorje, igrišče NK Zagorja, 500 gledalcev, sodnik Fon (Tolmin), strelec: 0:1 Vesenjak (12), 0:2 Vesenjak (82).
Zagorje: Hace, A.Kurež, M.Kurež, Kranjc, Bnovski, Hadžič, Kos, Mehič, Šink, Grden, Grčar.
Drava: Klinger, Volk, Šoštarič, Pučko, Ramšak, Koren, Čeh (Hotko), T.Emeršič, Boškovič, M.Emeršič, Vesenjak.
Nogometaši Zagorja so neuspešno začeli z akcijo "obstanek". Imeli so sijajno priložnost, da premagajo goste s Ptuja, a sojih pokopali neučinkovitost, slab vratarHace in nenazadnje sodniška trojka na čelu s Fonom iz Tolmina.
Že pri prvem pravem strelu na tekmi je bil Hace matiran. V 12.minuti seje Vesenjak nenadoma odločil za strel z 16-ih metrov, Hace je bil od golo ve črte oddaljen samo 2 metra, toda žoga je prek njega našla pot v mrežo. Nato so se kar vrstile priložnosti Zagorjanov. Najprej je Kos lepo zaposlil Šinka, a je ta streljal čez gol. Nato je isto storil Hadžič, vendar njegove podaje ni izkoristil Grden. Najlepšo priložnost za Zagorje je v 34.minuti zamudil Grčar, ko bi pravzaprav moral "razparati" mrežo gostujočega vratarja, a ni znal spraviti žoge čez črto. Levjo uslugo je svojemu moštvu napravil Hadžič, ko je po neumnosti prejel drugi rumeni karton in s tem rdečega.
V drugem polčasu smo bili najprej priča pravi ofenzivi "rumenih". Neuspešno so poskušali Kos, Grčar, Mehič, vendar je vse strele ubranil Klinger, posebej pa seje ta izkazal ob strel uMehiča v 68.minuti, ko je ubranil njegov strel v slogu "nemogoče je mogoče". Nepisano pravilo je, da kdor ne da. dobi. In to se je zgodilo v 82. minuti. Bilje to hitri protinapad gostov,
neodločnost Haceta pa je znova kaznoval Vesenjak.
Kar pa se je dogajalo od te minute dalje, pa je prava sramota za sodniško organizacijo. V 87. minuti je sodnik Fon nasedel igralcu Drave Korenu in zaradi "navideznega" grobega prekrška Buovskega slednjemu pokazal rdeči karton. Že tako nervozne igralce Zagorja je to še dodatno razjezilo, tako da so hoteli (upravičeno! ?!) celo fizično obračunati s Fonom. Že tako nervozna tekma je bila na robu škandala, a se je vse srečno končalo (za igralce Drave in sodniško trojko).
P.M.
Prvi poraz Sivka
Nafta - Rudar 2:0 (1:0)
Lendava, stadion Nafte, gledalcev 500, sodnik Šart (Prevalje), strelca: 1:0 Prekazi (7), 2:0 Slavic (68-1 Im).
Nafta: Starovasnik, Hozjan, Kelenc, Novak, Slavic, Drvarič, Hranilovič (Tompa), Zver (Gabor), Prekazi (Utroša), Tadič, Dominko.
Rudar: Dizdarevič, Kirbiš. Florjane, Breznikar, Zaimovič, Turšič, Alič, Sotenšek, Holešek (A.Ranzinger). Trebše, Borštnar (Tutič).
Derbi uvodnega spomladanskega drugoligaškega kroga je zasluženo pripadel Lendavčanom. Rudar je tako doživel prvi poraz odkar ga vodi trener Milenko Sivko. Zanimivo, da Trboveljčani niso bili poraženi kar pet mesecev. V mesje bila seveda tudi dolga prekinitev med obema deloma prvenstva. Nafta je povedla že v prvih minutah, ko je gnečo v gostujočem kazenskem prostoru izkoristil Prekazi. Domačini šobili nasploh bolj konkretno moštvo. Tako je "zeleno-črne" v 22. minuti rešila prečka, tik pred odmorom pa je Tadič zastreljal najstrožjo kazen. Sodnik Šart je v nadaljevanju še drugič pokazal na belo točko za Prekmurce, Slavic pa je bil uspešnejši od svojega soigralca in postavil končni izid. Rudarjevi igralci so kar nekako preveč spoštovali tekmeca, razigrali pa so se šele v zaključku tekme, vendar si pravih priložnosti niso pripravili. Kljub temu. da so tokrat ostali praznih rok, pa so še vedno ostali na 5. mestu lestvice.
S. F.
ROKOMET
Pomembna točka
Prevent - Rudis Rudar 24:24 (14:10)
Slovenj Gradec, športna dvorana, gledalcev 1000, sodnika Tomšič (Ljubljana) in Wutej (Maribor).
Prevent: Pušnik, Franc 5, Bari 1, Petričevič 3, Š tri gl 1, Mauc 2, Leskovšek 2, Maksič 7, Doberšek 1, Gologranc 1, Matovič.
Rudis Rudar: Lipovšek, Podbregar, Gričar, Vrbnjak 5, Kosec 1, Senčar 4, Čop 7, Voglar 2, Drobnič, Teržan 5, Randželovič.
Trboveljski rokometaši so osvojili še drugo gostujočo tekmo. Minuli vikend so bili uspešni na vročem igrišču v Slovenj Gradcu. Začetne minute so sicer pripadle domačinom, ki so v 23. minuti vodili z 12:5. V zaključku prvega polčasa se je z izvrstnimi obrambami izakazal rezervni vratar Lipovšek, kije bil najzasluženjši, da so "rudarji" ob odmoru zaostajali "le" za štiri zadetke. V nadaljevanju na trboveljski klopi ni bilo več trenerja Jekoša, ki sta mu sodnika v 27. minuti zaradi preglasnega ugovarjanja pokazala rdeči karton. Trboveljski strateg seje tako preselil na tribuno med številne pristaše edinega zasavskega prvoligaša v igrah z žogo. Te domači navijači niso prav nič nežno sprejeli, tako da je prišlo tudi do nakaterih "bližnjih srečanj". Nadaljevanje je "knapom" morda prineslo tudi odločilno točko v boju za 8. mesto na lestvici. Najzaslužnejši za uspeh je bil Jani Čop, ki je odlično vodil moštvo in zadeval v najpomembnejših trenutkih, njemu ob rami pa je bil mladi Rok Teržan. Tudi ostali niso igrali slabo, Podbregar pa je manjkajoči delež v napadu nadomestil v obrambi, kjer je odlično pazil na najboljšega strelca lige Maksiča. Rudis Rudar je bil v dramatični končnici celo bližje zmagi, saj je z golomTcržana povedel s 24:23, s svojim edinim zadetkom pa je izenačil Doberšek. Jekoševi varovanci so na razpredelnici sicer še vedno 10., vendar z minimalnim zaostankom celo za šestim Preventom. Koroški uspeh bo

seveda potrebno potrditi v soboto, ko v Trbovlje prihajajo Primorske novice, ki se potegujejo za uvrstitev v enega izmed evropskih rokometnih pokalov.
S.	F.
Nov poraz
Iru(tal-In/miring Šarbek 25:20 (8:9)
Ajdovščina, športna dvoran Police, gledalcev 350, sodnika Juratovec (Vrhnika) in Puntarič (Logatec).
Fructal: Peribonjo, Pajntar, Boršo 5, Derže 6, Žvokelj 1, Kurbanovič 2, Vunjak 6, Kovšca, Rozman, Vidmar, Kranjc 5, Ostojič.
Inž. Šarbek: Ulčar, Gradišek 8, T. Kogovšek 1, B. Kogovšek 1, Kralj, Zupan, Gorišek, Sotenšek 1. Verbajs 5, Dobravec 4, Doblekar, Mandelj.
Lilijani so doživeli nov poraz, tokrat v derbiju dna lestvice. Tudi tokrat so nastopili brez treh Celjanov - Lubeja, Bilbije in Privška, zaradi bolezni pa ni bilo Papeža. Sicer so Lilijani dobili prvi polčas in bili enakovreden tekmec domačim vse do 15. minute 2. polčasa. Obramba 6-0 jim je potem povzročala precej preglavic in domači so nakoncu, lahko rečemo, zasluženo zmagali. Litijanom je pač zmanjkalo v zaključku tekme tudi moči, saj so nastopili nekateri, kijih nekaj časa ni bilo niti na rezervni klopi. Tako je sedaj play-off realnost. V klubu morajo čimprej rešiti nastale težave z netreniranjem "tujcev" v ekipi, če hočejo imeti še kolikor toliko realne možnosti za obstanek v družbi najboljših.
S.K.
Odlična povratnica Cukjatijeve
ŽRK Novo Mesto-ŽRK Zagorje 22:23 (14:15)
Novo Mesto, športna dvorana v Novem mestu, gledalcev 50
Novo Mesto: Brulc, Perak 4. Drobnjakovih 2, Keber, Miladinovič 4, Selak 1, Turk, Grnovič 2, Derginc, Kožuh 9. Bogovac. Burger.
Zagorje: Peško, Sedej 2. Klopčič 5, Lebar, Smole 1, Remic, Urankar 5, Cukjati 10, Čibej, Klinc.
Slab mesec pred pričetkom drugega dela prvenstva sta obe ekipi prikazali dopadljiv rokomet. Na začetku tekme je bil izid izenačen, največjo prednost
so si priigrale Zagorjanke pri rezultatih 2:5 in 5:8. Kljub temu so domačinke predvsem prek razigrane Kožuhove do polčasa zaostanek znižale na en gol. V
2.	polčasu so še naprej imele pobudo gostje iz Zagorja, ki so v napadu imele nezgrešljivo povratnico Cukjatijeve. Tako so varovanke trenerja Vrhovnika zasluženo zmagale.
P.M.
ŽRK Zagorje - Lisca Sevnica 21:15 (8:6)
Trbovlje, športna dvorana OŠ, gledalce v 50, sodnika Žibert in Masleša (oba Trbovlje)
Zagorje: Peško. Klinc,Smole, Bolte 7, Cukjati 6, Urankar 2, Čibej, Sedej 2, Klopčič 2, Nedeljko, Remic, Dragar, Lebar, Zupančič, Poglajen 2, Bajda. Trener Vrhovnik.
Lisca: Strašek, Biderman, Sotošek, Sinkovič 3, Sintič 1, Planinc 1, Halapija 4, Ernesti, Dražetič 1, Pozderec, Švinta 1. Brestovac 4, Rozman. Trener Sinkovič.
V	novi prijateljski tekmi so rokometašice Zagorja po solidni igri premagale mlado ekipo Lisce iz Sevnice. Pri obeh ekipah seje poznalo, da še niso uigrane, saj je bilo preveč napak, tako v obrambi, kot v napadu (kar' še posebej velja za Sevničanke). Pri obeh ekipah velja pohvaliti vse igralke za borbenost, pri domačinkah so se še posebej izkazale igralke: 16-letna vratarka Janja Peško, ki je spravljala v obup igralke Sevnice in je med drugim ubranila 4 7-metrovke ter Boltejeva in Cukjatijeva, ki sta dah skupaj kar 13 golov. Srečanje sta solidno vodila sodnika Žibret in Masleša iz Trbovelj.
P. M.
KOŠARKA
3:7 v trojkah
Kraški Zidar - Iskra Litus 70:69 (35:29)
Sežana, športna dvorana, gledalcev 900, sodnika Hafner (Medvode) in Kolar (Kr).
Kraški Zidar: Mugoša, Jelnikar 24, Lazarevski 2, Durak, Brezec, Kavčič, Krašovec 10. Džino 2, Škrinjar. Pirc, Dornik 16, Bačar 16.
Iskra: Kand Žič 13. Bassin 2, Japič, Peterlin, Ivanovič 11. Jovičič, Peršič, Vulič 21, Bošnjak 9, Stojakovič, Še ti na
3,	Šiško 10.
Sežanci so pred domačimi navijači začeli teki no odlično in v 9. minuti srečanja vodili 5 točk. Nato so kot po tekočem traku naredili tri osebne napake in gostje iz Litije so v 12. minuti prvič povedli za dve točki. Zadnjih pet minut prvega delaje bilo v znamenju domače ekipe, saj z dobro obrambo nasprotnikom sploh niso dovolili, da bi prišli pod njihov koš.
V	drugem polčasu je bila igra enalkovredna na obeh straneh, tako v napadu kot v obrambi vse do 34. minute. Nato so domačini prevzeli pobudo v svoje roke in z delnim rezultatom 9:3
povišajo razliko v svojo korist. Želja Litijanov je bila velika, a na koncu jim je zmanjkalo časa za en sam met na koš in zmaga je ostala v Sežani.
K.Š.
KEGLJANJE
Bron je bil blizu
Dadas Rudar - Iskraeineco 2:6 (5377:5447)
Golič - M.Oman 864:866, Hribar -Beber 936:893, Gantar - V.Oman 886:889, Mažgon - Štrukelj 886:925, Stoklas - Urbanc 915:911, Izgoršek -Juvančič 890:973.
Trboveljski kegljači niso bili daleč od 3. mesta na lestvici. V srečanju z državnimi prvaki iz Kranja so imeli tudi precej smole. Če bi bila Golič in Gantar v najbolj izenačenih obračunih bolj zbrana v končnici, bi bil morda razplet tudi drugačen. "Borzniki" bi po vsej verjetnosti osvojili točko in ne bi bili odvisni od srečanja na Ravnah, kjer je Proteus premagal domačine, jih potisnil v dingo ligo, sebe pa na zmagovalne stopničke. Dadasu je tako pripadlo 4. mesto, kar je nedvomno lep uspeh. Pred prvenstvom bi bili vsi v klubu z njim prezadovoljni, tako pa... Vseeno pa igralcem trenerja Jožeta Dolanca veljajo vse čestitke.
S.F.
Zmaga za o.mesto
Rudar - Triglav 6:2 (2417:2399)
Burja - Fleischman 429:416, Mlakar - Belcijan 408:404, Tušek -Ribie390:432, Sobočan - Cof404:370, Hočevar - Glivar 388:362, Podlesnik - Jerala 398:415.
Ekipa trenerja Rudi ja Mlakarja je z uspešnim nastopom v zadnjem krogu prvoligaške konkurence potrdila končno 5. mesto na lestvici. Srečanje je bilo zelo izenačeno, odločitev pa je padla šele v zadnjem paru, ko je Ivi Hočevar (sicer najslabša v domači vrsti) zdovolj visoko razliko premagala tekmico in zagotovila tudi ekipno zmago. Najboljša dosežka sta dosegli obe reprezentantki - Burjatova pri Rudarju ter Ribičeva pri Triglavu.
S. F.
Prihaja odločilno srečanje
Litija - Žalec 7:1 (5285:4911)
Tkavc-Ramšak 895:814, Novak-Mikola 911:776, Šijakovič-Kompan 859:862. Jerič-Mehtig 906:788, Le be nič ni k-Podkrajšek 881:845, Poglajen-Jakopovič 833:826.
V 16. kolu državne kegljaške lige so Lilijani popolnoma zasluženo premagali goste. Lahko rečemo, da se pred odločilnim srečanjem v soboto v Kamniku nahajajo v izvrstni formi, kar so dokazali z dobrimi rezultati v sobotnem srečanju. Ponovno je bil najboljši Novak, kije podrl 911 klinov. V zadnjem paru pa smo imeli priložnost gledati dvoboja, ki sta bila do zadnjega meta še neodločena. Torej Lilijani imajo še vedno 2 točki prednosti pred Hrastničani. Iz dveh srečanj pa potrebujejo 3 točke. Zato se za srečanje v Kamniku že pripravlja navijaška skupina, kije tudi v sobotnem srečanju prispevala nekaj klinov s svojim navijanjem.
S.K.
BORILNE VEŠČINE
Vodišek zmagovalec turnirja Štajerske
T rbovlje - V soboto, 2. marca je KK Maribor organiziral in izvedel 5. odprti turnir Štajerske v karateju. Na turnirju je nastopilo preko 350 tekmovalcev in tekmovalk iz39. slovenskih in hrvaških klubov, od najmlajših do člansnkih starostnih skupin in sicer v izvajanju kat in v športnih borbah v posamični konkurenci. Nastopili so tudi člani Karate kluba TIKA Trbovlje pod vodstvom trenerja Simerla in dosegli imenitne rezultate. Najbolje se je odrezal Rok Vodišek, ki je v konkurenci mladincev v težki kategoriji premagal vse svoje nasprotnike in zasluženo osvojil 1. mesto ter s tem še potrdil svoj status v mladinski državni reprezentanci. Miha Kovačič v izvajanju kat pri starejših dečkih osvojil bronasto kolajno, medtem kot sta bila

? >35» :* 7g
Alja Perger pri članicah in Borut Markošek pri članih v izvajanju kat peta, Ida Dedič pa pri članicah šesta. Razen Roka Vodiška so se preostali trboveljski tekmovalci v športnih borbah prebili najdlje do 3. kola in tako niso prišli do kroga nosilcev medalj. Poleg že omenjenih trboveljskih tekmovalcev so nastopili še Poldi Herman pri mlajših dečkih, Jernej Simerl in Franci Ceferin pri starejših dečkih ter Eldin Salkič pri mladincih. Kljub temu so prikazali dobre boje, kar je vzpodbudno pred bližnjim državnih prvenstvom in pokalnimi tekmami.
F. G.
Kalšek v Torinu
Zagorje - V soboto, 2. marca, je bil v Torinu turnir v šemi in ligt contactu, imenovan World Cup. Tekmovanja se je udeležila tudi reprezentanca Slovenije, za katero je v kategoriji do 84 kg nastopal Igor Kalšek iz kluba borilnih veščin Pon-Do Kwan Zagorje. Kalšek je v svoji kategoriji, kjer je nastopalo 32 tekmovalcev, zmagal v
prvem in drugem kolu z Italijanoma, v 3. pa je po podaljšku izgubil z Avstrijcem. Kljub porazu je prikazal odlične borbe in tako lahko v letošnjem letu od njega pričakujemo še dobre rezultate. Tretje mesto za Slovenijo je v disciplini light contact osvojil Fekonja iz Ormoža.
V se tekmovalce pa boste lahko videli na prvem tekmovanju za DP '96 v šemi contactu, ki bo v organizaciji domačega kluba Po n-D o Kwan Zagorje in Kickboxing organizacije Slovenije v nedeljo, 17. marca v telovadnici OŠ Ivana Skvarče Zagorje.
S.B.
SMUČANJE
Izvrsten uspeh
Trbovlje - 2. marca je Pokljuka že 22. gostila najmlajše smučarke in smučarje na tekmovanju v veleslalomu za pokal Maximarket. Cicibanke in cicibani so se pomerili na progi z 90 m višinske razlike in 11 vratci in v posameznih kategorijah dosegli
naslednje rezultate: cicibanke, 1. '89 in mlajše: 3. Katjuša Vrabič; cicibani, 1. '89 in mlajši: 28. Jan Berger; cicibani, 1.'87: 1 .Beno Hren, 4. Jan Lenart, 14. Matic Medvešek; cicibanke, 1. '87: 1. Maša Redenšek, 4. Tina Eberlinc: cicibani, 1. 87: 10. Gašper Princ, 31. Grega Zajc, 32. Borut Podbevšek.
N.N.
Skoki
Zagorje - Smučarsko društvo Zagorje, sekcija za skoke Kisovec je ob koncu uspešne skakalne sezone v Kisovcu priredila klubske tekme v smučarskih skokih na 28-m skakalnici.
Ob lepem sončnem vremenu in odlično pripravljeni skakalnici so tekmovali v treh starostnih kategorijah.
Rezultati: do 9 let: 1. Miha Gracer, 2 Simon Klopčič, 3. Amadej Vrtačnik; do 12 let: 1. Marko Arh, 2. Gregor Gracer; od 13 let dalje: 1. Blaž Guna, 2. Vili Dolinšek, 3. Borut Markovšek, 4. Sandi Ostrožnih in Andrej Klopčič. Tekmovalci so bili nagrajeni z medaljami, vsi pa so dobili
tudi lepa praktična darila.
J.R.
PIKADO
Kar trije remiji
Trbovlje - Tekme v zasavski ligi v elektronskem pikadu so vse bolj izenačene. V 17. krogu so se tako kar tri od šestih tekem končale z neodločenim izidom. Med njimi tudi derbi vodilnih Mojčinega hrama in Jolly bara.
Rezultati: Bar 91 - Gostišče Rajka 6:10, Amadeus - Viktorija 9:7, Condor - Čipo 8:8, Mane bar - Gambrinus 8:8, Mojčin hram - Jolly bar 8:8, Jevnica -Okrepčevalnica Zupan 6:10.
Lestvica: 1. Mojčin hram 31,2. Jolly bar 26,3. Condor 24,4. Okrepčevalnica Zupan 22, 5. Viktorija in 6. Amadeus po 18,7. Bar 91 in 8. Gostišče Rajka po 16, 9. Gambrinus 12, 10. Čipo 11, 11. Mane bar 8, 12. Jevnica 2 točki.
Danes (četrtek) bo na sporedu 18. krog. Vse tekme bodo ob 18. uri, derbi pa bo v Trbovljah, kjer se bosta pomerila Okrepčevalnica Zupan in Mojčin hram.
S. F.
¥©#©1? Športa, fiBsie im ramlrili
V hrastniški poslovno-stanovanjski zgradbi je minulo soboto Zveza telesnokul turnih organizacij Hrastnik organizirala 19. tradicionalno pri reditev Večer športa, glasbe in razvedrila.
Program je povezoval Marko Planinc, vse prisotne pa je najprej nagovoril Franc Vidovič, predsednik ZTKO. Seznanil jih je z rezultati in delom preteklega leta ter opozoril naprobleme, s katerimi se srečujejo organizacije. Za razvedrilo po končanem uradnem delu pa je poskrbel duo Vedrina.
Razglašeni so bili rezultati trim iger. Najboljše ekipe in posamezniki ter posameznice so prejeli priznanja Tudi Zveza telesnokulturnih organizacij vsako leto podeljuje priznanja posameznikom za tekmovalne dosežke, če izpolnijo enega izmed kriterijev za dodelitev le-leh. Priznanja lahko prejmejo tudi posamezniki ali organizacije za prispevek k razvoju telesnokultmne dejavnosti v občini. Tako je komisija ZTKO podelila enajst priznanj.
Damjan Železnik, Branko Žagar, Žiga Zalokar, Boštjan Pečnik, Aleksej Bočko, Sara Vidmar, Gregor Laznik ter Peter Kauzer ml., člani hrastniškega Brodarskega društva so prejeli priznanja za njihove zelo uspešne dosežke tako na državnem prvenstvu kot v Slovenskem pokalu. Nekateri med njimi šobili tudi člani ekipe na državnem prvenstvu, ki je osvojila odlične rezultate. Jelena Lušič je prejela priznanje za osvojeno prvo, drugo in tretje mesto na državnem prvenstvu za mlajše deklice ter za osvojeno prvo mesto na mednarodnem mitingu v Spittalu. Kegljaški klub EHO Hrastnik je prejel priznanje za tekmovalne dosežke v preteklem letu ter za uspešno nastopanje v drugi slovenski ligi. Trenutno je na
drugem mestu. Ekipa mlajših pionirjev Rokometnega kluba Dol pa sije priznanje priborila z osvojenim četrtim mestom v državi.
Občinska Bloudkova priznanja so v Sloveniji priznanja, ki v športu štejejo največ. Komisija za podeljevanje priznanj je na osnovi kriterijev za podeljevanje Bloudkovih značk dodelila eno srebrno in tri bronaste. Podeljeval jih je hrastniški župan Leopold G rošelj. Srebrno značko je prejel Ivo V učetič, ki je postal tabornik že kot otrok. Že osmo leto je predsednik hrastniških tabornikov. Uspešno je opravljal funkcijo člana IO Zveze tabornikov Slovenije. Za svoje delo je dobil tudi zlati znak ZTS. Bronasto značko pa so prejeli trije posamezniki. Vojka Železnik je bila vrsto let aktivnakegljačica ženske ekipe v klubu ter istočasno opravljala tudi blagajniška dela, kmalu pa je bila izvoljena v upravni odbor društva. Najpomembnejšo vlogo je opravila v minulem letu, ko seje v celoti angažirala za prevzem kegljišča v lastništvo kluba. Dalibor Pečnik je že v dijaških letih vodil modelarski krožek na tehnični srednji šoli v Velenju. Po prihodu v Hrastnik seje vključil v Brodarsko društvo. Je eden najzaslužnejših članov, da je društvo pridobilo nove prostore. Je podpredsednik društva in skrbi za napredek ter razvoj. Aleš Štefane je aktivni igralec Košarkarskega kluba GD Hrastnik že več kot deset let. Košarki seje zapisal že v mladih letih. Vsi uspehi kluba v zadnjem obdobju so v veliki meri plod njegove prizadevnosti tako na igralskem kot tudi na organizacijskem področju.
Jerca Vučetič foto: Branko Klančar
Aleš Štepane, Vojka Železnik in Dalibor Pečnik, dobitniki Bloudkovih priznanj. -	Dobitniki priznanj Zveze telesnokultume organizacije.

A

TRBOVLJE
frg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228
is siSfersss,
POKLIČITE NAS!
GOSTINSKO______________
PODJETJE RUDAR p.O.
jj trg revolucije 26 TRBOVLJE
COREL CD CREAIOR	79.900
COREL XARA!	45.470
COREL PRINTHOUSE!	9.970
COREL DRAW! ART SHOW	9.900
COREL FLOW! 3	33.750
COREL INTERNET MANIA	5.700
COREL DRAW! 3.0 OEM USER MAN UAL	2.200
COREL DRAVV3.0 OEM 95 CD + COREL	9.600
DRAW! 3.0 OEM USER MANUAL	
NORTON COMMANDER WIN 95	14.600
NORTON COMMANDER WIN 95 UPG	7.300
DELRINA NETSATISFAXTION 25 user RET	160.000
DELRINA NETSATISFAXTION 25 user UPG	77.800
DELRINA NETSATISFAXTION 1000 user RET	207.700
DELRINA NETSATISFAXTION 1000 user UPG	103.800
MOŽJE lil FftMTJE!
ME VESTE KPIM BI ZB 8. MAREC PELJALI SVOJE ŽEPE OZIROMA DEKLETA. Ml POZNAMO ODGOVOR!
Z ANbAM&LlM
vsTOPnmA: 700 sit
VSTOPNIMA Z VEČERJO: 5.000 SIT
REZERVACIJE SPREJEMAMO PO TELEFONU 56-733.
19 Janja Kajtna
J anja je januarja upihnila dve svečki. Zelo rada poje in pleše, še sploh pa jo veseli risanje. Prihaja iz Zagorja.
23 Tjaša Šink
Tjaša prihaja iz Trbovelj in bo maja upihnila prvo svečko. V stajici ni preveč rada. Raje kobaca okrog in 'nagaja' sobnim rastlinam.
"'N
Trenutni vrstni red
1.	Gašper Križnik, Zagorje
2.	Kim Klancišar, Podkum
glasov 50
3.	Nejc Hiršel, Zagorje
4.	Benjamini Duh, Hrastnik
5.	Aleks Breka n, Hrastnik
6.	Anja Jernejšek, Laško
18


7.	Aljaž Bastic, Trbovlje
8.	Kaja Žerka, Hrastnik
8. Sabina Strniša,
Hrastnik
10.	Tomaž Ocepek, Izlake
11.	Denis Dečman, Hrastnik tl. Klemen Petelin,Trbovlje
4
|:|:
20 Klavdija Nardberger
Tudi Klavdija prihaja iz Zagorja. Letos bo stara sedem let in komaj čaka, da bo šla v šolo. Sedaj še skrbno pazi na svojega bratca.
24 Teja Pestotnik
Tudi Teja je Trboveljčanka. Ni še dopolnila leto dni. Rada ima Huga in pravi, daje on res za hece.
Akcija Naj ciciban se nadaljuje. Fotografije cicibanov še vedno sprejemamo. Seveda ne smejo biti starejše od enega leta.
Kot lahko vidite, smo objavili vrstni red prvih dvanajstih cicibanov. Vseh res ne moremo, ker bi bila potem lestvica predolga. Upamo, da se s tem strinjate tudi vi.
S priloženim kuponom lahko še vedno glasujete. Vsak teden lahko glasujete samo za tiste otroke, ki vam jih bomo tisti teden predstavili. Dvanajstim finalistom, ki bodo prejeli največ vaših glasov, bomo podelili
21 Blaž Kreže
Blaž, ki prihajaiz Kisovca, bo marca dopolnil leto dni. Je zelo živahen in se rad igra s plišastimi prijatelji.
22 Naje Zaletel
Nejc je doma v Trbovljah, star ju dve leti. Je zelo živahen fant in se najraje igra z avtomobili.
| Vaše ime in priimelc j Naslov:
X_____________________

nagrade. Nagradili bomo tudi tri izžrebane bralce, ki bodo glasovali za svojega cicibana.
Sponzor akcije je trgovina Mojca, Partizanska 5, Trbovlje.
Na kuponu obkrožite samo eno številko; vsak malček je označen s svojo zaporedno številko. Če bo na
kuponu obkroženih več številk, ho kupon neveljaven. Kupon prilepile na dopisnico ali pa ga pošljite v kuverti s pripisom za akcijo Naj ciciban Zasavja. Fotokopij ne upoštevamo. Naš naslov: Uredništvo časopisa Zasavc, Cesta 20. julija 2/c, 1410 Zagorje ob Savi.
OŠTIR ^
Jerebova 2, UITJA tel.: 061/884 032
Mojca
Parteanska 5, TRBOVLJE
OOPftTO: od 8.00 -19.00, soboto 8.00 ■ 13. ure
* OTROŠKA, ŽENSKA IN MOŠKA KONFEKCIJA ' * OTROŠKI KOUPLEV 'ŽENSKE BLUZE
' OTROŠKE, ŽENSKE IN MOŠKE BUNDE ' LEGO, BARBIE IN DRUGE IGRAČE
Naj KVALITETA za NAJNEJE CENE!	>

M
S pticami si ne delijo neba samo letala in mobilna telefonija. Svoj kos neba vse bolj "režejo" tudi jadralni padalci. Jadralno padalstvo je šport, ki postaja vse bolj množičen. In vse manj je ljudi, ki smatrajo letenje z jadralnimi padali za nevaren šport.
Priprave na polet. Tokrat vreme ni bilo preveč naklonjeno jadranju.
Pravzaprav je bilo samo vprašanje trenutka, kdaj se bo ta šport pojavil in razširil tudi v Zasavj u. Že kar nekaj let se posamezniki ukvarjajo z njim, organizirani aenkrat še niso. Vendar vse kaže. da se bo to kmalu spremenilo. Pred kratkim so vztrajni navdušenci zLudvikoniGroboljškomnačelu, v Zagorju, natančneje v Kotredežu, organizirali prvi padalski tečaj v Zasavju. Na tečaj seje prijavilo pivih deset bodočih jadralnih padalcev. Ludvik Groboljšek pravi, da so pogoji za letenje v Zasavju dobri. Še najrajši pa s svojimi prijatelji poleti z Marelenad Kisovcem. Smučarjem so sc pridružili torej tudi padalci. Njihove priprave na polet niso preveč moteče. Potrebujejo le nekaj minul, da pripravijo padalo, si nataknejo čelado in že so v zraku. Seveda, če imajo srečo z vetrom. Varnost poleta je vedno na prvem mestu. Če ni pogojev, ne letimo, pravi Lado Leskovšek, stari znanec iz Hrastnika, ki zadnje čase leti tudi z Marele. Lada sem prvič srečal na Lisci. Tečaj je opravil v Radečah, kjer je jadralno padalstvo precej razširjeno in organizirano.
Če v Zasavju zaenkrat še ni kluba jadralnih padalcev, to še ne pomeni, da ta šport pri nas ne obstaja. To ve povedati tudi Tone Omahne, eden
izmed prvih, ki seje v Zagorju začel ukvarjati s tem športom. "Bil sem samouk," pravi. "Sam sem se naučil leteti s padalom. Tudi veliko modric sem staknil na ta račun."
Ko sem v sredo popoldne sedel v smučarski koči na Mareli in je v prijetni družbi tekel razgovor o pogojih za letenje, je beseda nanesla tudi na začetke jadralnega padalstva. Tone Omahne je povedal, da se je pivi s padalom zapeljal z Marele. Pred njim pa so že jadrali različni ljudje z okoliških hribov. Nekateri so padalo kasneje obesili na klin,. Tone paše vztraja. "Jadralno padalstvo je šport za vse generacije," pravi Lado Leskovšek. In resje. Že na Lisci, kjer je poleti bilo srečanje jadralnih padalcev, sem se o tem prepričal. Jadrajo ljudje vseh starosti. N ekateri, predvsem starejši, so se že prej ukvarjali zletenjem. Leteli so bodisi z zmajem, ali pa so imeli opravljen izpit za jadralno letalo. Tako zmajarstvo, kot tudi jadralno letalstvo, pa je precej drago. Jadralna padala ni so. So bolj dostopna tudi za plitvejše žepe. To ne pomeni, daje ta šport poceni. V endar je jadralno padalo in ostala potrebna oprema v primerjavi z zmajem ali letalom bistveno cenejša.
V sredo pogoji za letenje niso bili najugodnejši.
Premočno je pihal veter. Ludvik in Lado, ki sta tega dne hotela poleteti z Marele in pristati nekje v Kisovcu, zaradi tega nista bila preveč slabe volje. "Pri jadralnem padalstvu je dobro, da je človeka tudi malo strah. Tako ne gre jadrati po sili, za vsako ceno." Priložnosti bo res še dovolj. Še posebej, ko bodo tečajniki pod budnim očesom inštruktorjev iz Kamnika pripravljeni za svoj pivi samostojni polet. Opravili naj bi ga prav kmalu. Spustili se bodo z Marele. Ko bo tečaj opravljen, bodo imeli Tone, Ludvik, Lado in še nekateri, za zdaj si cer res red ki jadralni padalci, nove prijatelje, s katerimi bodo delili svoja doživetja in izkušnje. V aprilu pa bodo, kot pravi Ludvik Groboljšek, pripravili nov tečaj jadralnega padalstva. Očitno se le - ta prijemlje tudi v Zasavju. In kdo ve, mogoče bo prav kmalu zaživel tudi klub. In nikar ne bodite presenečeni, če bo kdaj kakšno padalo pristalo tudi na vašem dvorišču.
Lado Leskovšek, Tone Omahne in Ludvik Groboljšek na vzletišču na Mareli.
Tekst in foto: Jure Nagode
Verski fenomen, ki se odraža različno in večplastno v- različnih družbenih okoljih, je zanimiva in zapletena zadeva. Ker ustava RS zagotavlja svobodo delovanja verskih skupnosti, je število le teh naraščalo. Sedaj jev Sloveniji registriranih menda že dvaintrideset verskih skupnosti. Med prvimi desetimi, ki so svoje delovanje prijavile ob sprejemu Zakona o pravnem položaju verskih skupnosti leta 1976, so tudi Jehovove priče -krščanska verska skupnost Pripadniki skupnosti namreč zadnja leta vztrajajo, da jih imenujemo Jehovove in ne Jehovine priče, kot smo bili vajeni. Seznanila sem se z Lojzetom Petkom in Jožetom Pusovnikom, starešinama imenovane skupnosti v verski občini Trbovlje. Z nekaterimi člani pa sem se tudi pogovarjala.
V marsičem so Jehovove priče podobne vsem ostalim ljudem. V vsakdanjem življenju jih srečujemo kot sodelavce, sosede ali kako drugače. Vidimo jih lahko na ulici, ko ponujajo časopise mimoidočim. Marsikateri so se z njimi pogovarjali "na vratih", delovanje od hiše do hiše jepač njihov najbolj znan način oznanjanja svojega verskega prepričanja. Goreče preučujejo Sveto pismo, da bi naredili potrebne spremembe v življenju.
Pravijo, da je zanje bistveno, da njihovo verovanje temelji na Bibliji in ne na človeški filozofiji ali verskih tradicijah. Menijo, da bi se morali vsi verski nauki preiskati, če so v skladu s Svetim pismom, pa naj si bodo ti nauki njihovi ali ne.
Ime Jehovove priče so si sami izbrali. To je opisno ime, ki kaže na to, da pričajo za boga Jehova, njegovo božanstvo in njegove namene.
Sodobna zgodovina Jehovovih prič seje pričela pred nekaj več kot sto leti.
V	zgodnjih 1870. letih je začela delovati neopaznabiblijskaštudijska skupina v delu današnjega Pittsburgha v ZDA. Do 1880. letasoseizte majhne skupine razširile v bližnje dežele mnoge skupine. Glavna centrala Jehovovih prič se od leta 1909 nahaja v B rooklynu. Začetki Jehovovih prič v Sloveniji segajo v sredino 1920. V Mariboru je nekaj časa delovala skupina simpatizerjev,ki so seilegalno sestajali. Leta 1928 so tam odprli prvo pisarno.
V	Beogradu je bila registriranaDmžba raziskovalcev Svetega pisma "Svetilnik”. Jehovove priče so bile takrat bolj znane kot "raziskovalci Biblije". V Trbovljah se je oznanjevanje pričelo 1938. leta, shodi v "kraljestveno dvorano" paleta53. Razen trboveljske verske občine, kjer se redno sestaja približno sedemdest Jehovovih prič,
sta v Zasavju še občini v Hrastniku in v Litiji. Decembra 1992 so Jehovove priče v Sloveniji sprejele svoj novi statut.
V kaj verujejo
Jehovove priče verujejo v vsemogočnegaboga Jehova, stvarnika nebes in zemlje. Jehova je naredil zemljo zaradi določenega namena: da bi ljudje na njem prebivali in skrbeli za rastlinstvo in živali. Spodaj navajam še nekaj pomembnih in zanimivih prepričanj, ki jih vse Jehovove priče svetopi semsko utemeljujejo. Nekatera se bistveno razlikujejo od verovanj drugih krščanskih skupnosti:
Biblija je Božja beseda in resnica. Kristus je umrl na kolu in ne na križu. Zemlja ne bo nikoli uničena ali nenaseljena Danes smo v "času konca”. Človeška duša ob smrti preneha obstajati. Upanje mrtvih je vstajenje. Pri čaščenju se ne sme uporabljati podob. Spiritizmu se moramo izogibati.Satan je neviden vladarsveta Vse človeške zakone, ki niso v nasprotju z Božjimi, je treba poslušali. Sprejemanje krvi v telo, skozi usta ali žile, je kršitev Božjega zakona. Kristjani morajo javno pričati o svetopisemskih resnicah.
Prav gotovo ni tukaj prostora za razpravljanje o uspešnosti določene verske skupnosti, niti za poglabljanje utemeljitve posameznih verovanj. Zanimivo je vendarle spoznati, kaj prepriča človeka, da se odloči za spreobrnjenje in popolnoma spremeni svoj način življenja in mišljenja. Jehovove priče JelenaTojičindmžina Mujkanovič so pristali odgovoriti na to vprašanje.
Jelena Tojič: "Začelo se je z obiskom dvojice Jehovovih prič. Prebrala sem Stražiti stolp, a nisem kaj
S shoda v trboveljski kraljestveni dvorani.
veliko razumela. Ko me je 'sestra' na domu brezplačno poučevala, me je v resnici prepričala, daje upanje v raju na zemlji, pojma pekel in nebesa kot nagrada za dobre ljudi pa izvirata le iz človeškega nauka. Privlačila sta me najbolj bratovskaljubezen v skupnosti ter enotnost v čaščenju v celem svetu. Starša sta pravoslavne vere in nista bila ravno navdušena nad tem, da sem se 90. leta v Ljubljani krstila v Jehovovo pričo. Od dingih bivših sovernikov pa
Jelena Tojič
ni bilo komentarja niti kritike, vsaj ne, da bi jo slišala."
Družina Mujkanovič: "Pritegnila nas je resnica, ki smo jo iskali že od nekdaj. Z ženo sva iz pobožnih muslimanskih družin, a niti d nižina niti vera nama nista mogli odgovoriti na pomembna življenjska vprašanja: odkod smo, zakaj smo tu, zakaj Bog dovoli hudobije in kakšen je njegov namen? Odgovore smo našli le v Svetem pismu. Sedaj se zavedamo, kaj molimo, ter vidimo prihodnost. Meni je lažje verjeti, da bodo hudobni uničeni, ko bo konec sveta Nismo mogli verjeti, da se bodo ljudje reinkarnirali v kako žival ali da se bodo v peklu cvrli. Tako prepričanje mori človeka! Zdaj smo sproščeni, kervemo.
da tega ne bo. Name je naredilo velik vtis tudi to, da so vse knjige, brošure, revije Jehovovih prič zastonj. Drugje prodajajo svojo "literaturo". Torej, če nimaš denarja, ne moreš spoznati resnice? Pred štirimi leti smo se v Mariboru krstili. Od takrat nas nekateri bivši soverniki niso več pozdravljali. Ljudje nas, Jehovovepriče, na splošno sovražijo. A to je bilo prerokovano in ne vplivatoliko na nas. Ne glede na to.
Družina Mujkanovič
kaj bo kdo rekel, uresničujemo biblijsko zapoved teroznanjamo božje kraljestvo od vrat do vrat. To je bistveno. Če bi govoril še o podrobnostih, lahko rečem da smo zelo srečna družina, odkar smo spoznali resnico. Vsi člani se držimo božjih zapovedi:"...naj možljubi svojo ženo kakor sebe, žena pa naj spoštuje moža Otroci, ubogajte svoje starše, in vi očetje, ne grenite svojih otrok..."(Efež. 5:33, 6:1-4). Otroci se zavedajo, daje to Božja volja ne od staršev. Seveda delamo napake, saj nismo popolni ali nezmotljivi, toda prizadevamo si živeti v skladu s predanostjo. Tudi dmgirn želimo, da bi prišli do takega spoznanja." k
Ghislaine Seifelislam foto: Jure Nagode
Zahodna civilizacija je v svojih načelih najbolj porušila spoznanje o enosti človeka in okolja, v katerem živimo. Umetnost bivanja, kot ga učijo stare modrosti vseh znanih kultur na zemlji, temelji na verovanju v mater Zemljo in v našo povezanost z njo. Izidor Habjanič je na uvodnem predavanju v delavnico o umetnosti bivanja pojasnil nekatere modrosti kitajskega Feng Sui, kot najstarejše poznane in največ uporabljane tehnike za uskladitev človeških poti z zemeljsko energijo. Predavanje je organiziral Reiki klub iz Trbovelj, 7. februarja, v Osnovni šoli.
Zahod je izgubil pot o starih modrostih - s civilizacijo. Vendar tudi zahodna znanost, ki je v imenu razvoja praviloma v službi uspešnega premagovanja narave, temelj t.i. napredka, danes ugotavlja po lastni eksaktni metodi, da je Zemlja bitje. Tako nas naša zavest, ki nas je odpeljala od duhov Zemlje, ponovno usmerja k njej nazaj.
Izidor Habjanič je podal temeljna izhodišča, izhajajoča iz nezahodne (zlasti kitajske) civilizacije, ki nas učijo, kako skladno bivati z Zemljo in njenimi duhovi, hkrati pa so uporabna v našem zahodnem civilizacijskem vsakdanu. Temeljna izhodišča v prid boljšemu počutju in uspešnejšemu življenju ter zdravju so: zemlja je bitje eno z nami in vse je naš dom, naše bivališče je bitje eno z nami. Vse je sestavljeno iz
neprestano spreminjajoče se energije. (To znanstveno izhodišče vzhoda je že zdavnaj potrdila moderna znanost zahoda.) Niste ločeni od sveta okoli vas. Vse, kar je, ima zavest.
Kitajska modrost Feng-Sui je
praktična, več tisočletij stara znanost
BOGASTVO	SLAVA	MEDČLOVEŠKI
BLAGOSLOV	USTNA	ODNOSI
IZOBILJE	IZRAZNOST	ZAKON
DRUŽINA	ZDRAVJE	RAZVOJ
PREDNIKI		OTROCI
NASLEDSTVO		NAČRTI
NOTRANJE	POT USPEHA	POMOČ UUDI
IZOBRAŽEVANJE	■V ŽIVLJENJU	ANGELI
OSEBNA		
NOTRANJA RAST		
BA-GUA
POSTAVITETO MREŽO BA-GUAČEZ NAČRTVAŠEGASTANOVANJA
o namestitvi doma in vseh objektih, ki so v njem. Uporabna je tako za dom, za parcelo, za kraj, za sobo in za osebo. Kitajci ne razumejo doma kot mrvega objekta brez duše. Verjamejo, da stavbe sevajo energijsko polje in enegijo imenovano či. Umetnost Feng-Sui je prilagajanje doma razmeram duha či in zagotavljanju veliko boljših razmer za bivanje in harmonično življenje. Ne glede na to, kakšen je vaš dom, tudi če ni zgrajen po merilih Feng-Sui, se ga vedno da korigirati. Obstajajo načini (zdravila), skaterimi se zagotovi skladnost z energijami, ki obstajajo v vašem domu. Feng-Sui bazira na teorijah taoizma in je definiran kot umetnost prilagajanja bivališča živim in mrtvim ter ima dva sklopa: Znanja, ki se jih da dokazati in so podobna našim znanjem glede designa, arhitekture... (10 odstotkov). In drugič področje mističnega, neraziskanega (110-120 odstotkov).
Nekaj napotkov, ki so po Feng-Sui pomembni za harmonično in uspešno življenje v vašem domu:
- Vedno je dobro, da je prostor kjer stoji hiša, raven. Takrat je pretok energije harmoničen in lepo tekoč.
"V soboto, 2. marca, sva skupaj s prijateljico Natašo na nebu čisto slučajno opazili nenavaden predmet. Ura je bila nekje med 19.30 in 20. Rekla sem ji: 'Vidiš tam gor na nebu tisto zadevo?' Predmet je bil nekje na severni strani in zelo svetel, kot večja vendar neobičajna zvezda. Proti desni strani od tega predmeta je bil še nek manjši predmet, ki je utripal in izginjal. Vendar to ni bilo letalo. Rilo je zelo čudno," pravi astrologinja iz Trbovelj Milena Pišlar.
Nataša Sorko, ki je prav tako opazovala pojav, je dejala: "Milena je rekla, da izgleda kot letalo, a ni bilo, saj seje premikalo na vse strani neba. Ugotovili sva, da ne more biti zvezda, saj le-ta ne skače po nebu, letalo se pa tudi ne premika levo in desno, gor in dol. Videla sem, kako je predmet enakomerno utripal. Ko pa sem prišla domov, se je nekaj zabliskalo, tako da se je v hipu razsvetlilo celo okno." Tudi Milenin sinje opazil tisti večer, da se na nebu dogaja nekaj nenavadnega. Najprej
je mislil, daje zvezda Severnica, ko pa je. gledal dalj časa je videl, da ni. "Bilo je zopet nekja takšnega, kar smo videli zadnjič," je mami Mileni drugi dan povedal njen desetletni Tadej. Milena pravi, da to ni bilo prvič, ko je na nebu opazila nekaj nenavadnega. Od kar se ukvarja z astrologijo je njena navada, da zvečer gleda v nebo. "Tako, da vidim, če so še vse zvezde na pravem mestu," je dejala v šali. Vendar pravi, da je kljub vsemu še vedno povsem na realnih tleh. "Bilo je konec januatja
ali v začetku februarja. Gledali smo skozi teleskop in videli - jaz, mož in otrok - na nebu nek predmet zelo čudne oblike. Videti je bilo, kot da bi bile okrog predmetga nekakšne luči. Predmet je bil zelo svetel. Diagonalno levo in desno od njega sta bila še dva manjša predmeta. Izmenično sta se vrtela v obliki spirale in ko je manjši predmet prišel pod večjega, sta oba ožarela. Enako se je naredilo še z drugim manjšim predmetom. To se je dogajalo kar nekaj časain izgledalo je resnično zelo čudno," je povedala Milena.
•• •Dokaj jasna noč jv bila v ;petek,: ;L: marca 1996, . pl>: ,
a-l..m. .biluininiori,.lanskega

-	Osnovna oblika, tloris stanovanja oz. hiše, ki je najbolj primerna, je arhetipskega značaja in sicer krog oz. kvadrat ali pravokotnik. Če se vaša oblika hiše oz. stanovanja odmika od idelanega lika so na razpolago določena "zdravila", s katerimi skušamo nazaj umetno vzpostaviti obliko kvadrata oz. pravokotnika. (V ustreznem predelu postavimo npr. luč, rastlino, kip...).
-	Izredno pomembneje tudi, kje je vhod v stanovanje in kaj najprej vidiš, ko stopiš skozi glavni vhod. Kitajci zagotavljajo, da ima v primeru, ko najprej zagledaš kuhinjo, cela družina težave, ker se preveč hrani. Vhod mora biti karseda prost in prostor, v katerega stopiš, mora biti svetel, mora te pritegniti.
-	Pomembno je, da je straniščna školjka vedno zaprta, saj drugače skozi njo odteka bogastvo vašega doma.
-	Feng-Sui se ukvarja tudi z vsemi problemi, ki jih na primer prinaša mimoidoča cesta, ukvarja se s pozitivnim vplivom računalnika ali televizije - kako ju uporabljati kot zdravilo z vzpostavljanjem pozitivnih sevanj...
Vendar je že naša misel tista, s katero se začno spreminjati stvari. Ko začnemo na kakšno področje v našem življenju vlagati določen napor, pa nam lahko Feng-Sui daje neko znanje, da to naredimo na trajnejši način.
Mia Južina
levo od nas na precejšnjem delu neba dvakrat zapovrstjo .. rdeče zabliskalo Videti je bilo tako, kot ob sončnem znhodo,
				


Več desetletij so se ljudem, ki so trdili, da so videli neznane leteče predmete, zgolj posmehovali -obravnavali so jih kot lahkoverneže ali šaljivce. Tak odnos pa vendar ni mogel zaustaviti vedno novih poročil o nenavadnih predmetih. Vsako leto je prineslo več pričevanj zanesljivih in uglednih ljudi - z vsega sveta. Tudi pri nas se novice o tem vse bolj širijo in oglašajo se razni ljudje iz Slovenije, ki so opazili marsikaj nenavadnega. Med njimi je na primer tudi Alberto Gregorič, ki ga je 15. februatja leta 1994, ob 3.11 uri zjutraj, v Ljubljani obiskal NLP.
M.J.
Se je zgodil. 10. februarja. Vsaj za pevko Ireno Jalševec - Kogoj, ki je seveda veliko bolj znana pod imenom Regina. Tisto soboto je namreč zmagala na slovenskem izboru za pesem Evrovizijc. Z njo in njenim možem Alexom Kogojem, sem se pogovarjal kakšnen teden pred izborom. Ob tej priložnosti je nastal tudi tale zapis.
Začeli smo s poroko. "Z Alexom že vrsto let živiva skupaj." je začela Regina, "in poroka se nama je zdela nekaj samoumevnega. V najinem življenju pa se je spremenilo bolj malo. Še vedno skupaj ustvarjava glasbo, se imava rada (smeh). Lahko
bi rekla, da sva srečna." Pred kratkim je izšel njun najnovejši izdelek, CD Religija ljubezni. Glasba je plesno obarvana. Zakaj? Alex: "Resje vse bolj plesno obarvano, ker je ta glasbena struja pač trenutno izjemno popularna. Vendar pa sem, za razliko od drugih slovenskih dance izvajalcev, navdih iskal v funky ritmih ameriških skupin. Zdi se mi, da takšna glasba Regini bolj leži." Na plošči pa je tudi nekaj pesmi, ki so posnete le kot glasbena matrica, brez petja. Alex mi je razložil, da si pesmi. kijihprepevaRegina, večkrat prepeva tudi sam. Vendiu' pa ga njen glas "potegne" za seboj. Zato sta se odločila, da bosta dala tudi
poslušalcem, ki bi radi prepevali pesmi doma, priložnost. Nekakšne domače Karaoke torej. Plošča je po mojem skromnem mnenju eden boljših izdelkov lanskega leta pri nas.
Članku ob rob; ker je nastal pred izborom, se o domnevnen kopiraju oziroma plagiatu pesmi nismo pogovarjali. Kakšno mnenje imam o tem? V Sloveniji imamo veliko dobrih glasbenikov, nekateri med njimi imajotudi popoln posluh. Čeje pesem zares plagiat, naj nas zastopa Irena Vrčkovnik. Če ni, potem so vse nadaljnje debate brezpredmetne. Verjetno pa bo vse jasno, ko boste imeli naš časopis v rokah. Redakcijo
zaključujemo namreč v ponedeljek...
Tomaž A. Štojs
Mctgnifico
Tudi Masni liro je zelo Illgejiivem Njegova nap
.	1	1 ' V vil l
se dokaj dobro prodaja. Pu
j? pa vendar /eioh,
: VRobertO: prodajo poskušal i podpreti tudi z obširno j; : ;:||yetiskojiuuvi>, šNgkhj datumov je že znanih. Tako bo Magnifieo verjetno nasUrpii tudi v zagorskem Delavskem domu 15. marca.
Damjana
Golavšek
Damjana Golavšek je pred kratkim zaupala gledalcem ETV Zasavje, da se bo prav kmalu omožila. Izbranec njenega srca je že nekaj let Čarli Novak. Kaže, da sta se oba naveličala "koruzništva". Tudi datum poroke je že znan -11. maj. Ni pa znano, ali bo Damjana dobila nov priimek, ali bo obdržala kar starega. V vsakem primeru seji za kariero ni treba bati. Čarli bo še naprej skrbel za njene aranžmaje in glasbo. Sicer pa je Dam-
MtlijsjM open Mt festival
Kaže, da velika prireditev Litija Open Air festival 1996 dobiva trdne temelje. Festival, ki bo trajal dva dni in bo razdeljen na tekmovalni večer in večer z gosti, bo potekal 28. in 29. junija. Izbor skupin, ki bodo nastopile je prevzel Marjan Ugrine. Na festivalu bodo dobile svojo možnost tudi mlade, še neuveljavljene skupine, ki se bodo potegovale za naslov NAJOBETAVNEJŠA MLADA SKUPINA. Festival pa ne bo samo glasbeno obarvan. Prireditelj, KUD Zgaga obljublja, da
bodo povabili tudi lastnike spačkov, motoriste, balonarje in še koga.
Litija Open Airfestival se bozgodil v Hotiču, na travniku tik ob magistralni cesti, ki povezuje Litijo in Ljubljano. Ker naj bi festival trajal dva dni, bo organizator poskrbel tudi za avtokamp, stojnice, potekala pa naj bi tudi razstava spačkov in motorjev.
Ker v zadnjem času v Zasavju deluje precej mladih in bolj ali manj obetavnih bendov, tudi v Zasavcu objavljamo naslov, kamor se lahko
prijavite, če imate doma v garaži slučajno kakšen bend in želite igrati na tem festivalu. Kuli v roke in pišite na naslov:
KUDZGAGA
PP 24
1270 LITIJA
Kakšen trak z demo posnetki je zaželjen. ni pa obvezen. O nadaljnjem poteku priprav vas bomo še obveščali. Prijave bo organizator sprejemal do 10. aprila 1996.
JureNagode

Ali je piloT v IetaIu
(AIrpIane!, ZDA -- I 980, Karantanca)
Airplane! Film, kjer se najbolj odbiti, neortodoksen in razrajcan (plastični) avtomatski pilot na svetu skupaj z ostalimi nastopajočimi neusmiljeno ponorčuje iz Letališča. Čisto prav je tako. Štirinajst/eta/DfaV; nominacij za oskaija je prej vzpod huda kot ovira. Isti pristop in stališče zavzema Airplane! tudi do vseh nadaljevanj Letališča, ki so sledila, od črno-belih Zero hour in Knute Rockne, Ali American, do Vročica sobotne noči in celo do ... Žrela. Mimogrede, Avtomatski pilot se napihuje na... hmm neobičajnem mestu.
V približno takšnem spominu ga imam že lepo vrsto letin hvala bogu, da je pri nas končno izšel tudi na videu.
Piloti se zastrupijo s hrano (Zero Hour), zato skuša stevardesa (Julie Hagerty) po napotkih iz kontrolnega
stolpa varno prileteti & pristati s potniki (Letališče). Pri tem ji (v kontekstu scene iz Knute Rockne, Ali American) priskoči na pomoč travmatiziran (bivši pilot), ki se boji letenja (Robert Hays) in pada iz (filmskega) flashbacka v flashback (Casblanca, s pridihom Vročice sobotne noči...).
Airplane! je satirična antologija klasičnih filmskih klišejev in parodija, ki je že dolgo standard za filme v tej zvrsti. V celoto jezlepljen z ogromnim številom besednih iger in gegov. ki se vrstijo z neverjetno hitrostjood začetka do konca. Deluj e in učinkuje kot močno kondenziran vic, ki zaradi zgoščenosti ni izgubil duhovitosti, ampak je slednjo s tem le še potenciral. Eminentna igralska zasedba. Poleg že omenjenega filmskega para Hagerty - Hays nastopajo še Leslie Nielsen, Peter Graves, Lloyd Bridges, Kareem Abdul - Jabaar, Robert Stack, Loma Patterson in S tephen S tu ckerin dru gj. Drugi film magičnega režisersko-scenarističnega tria Jim Abrahams -David Zucker - Jerry Zucker. Ocena: *****
Tommy
■■■■■■■■■■■■■■
VI
iifii

II Ali O Sni In—iižn a c ft t n« hnmnni tal
............

26*441
»žili
II	,	.	A k a A
Prva dama sloven- v MaM/L A odpravljajo tudi na
da zaradiobi okova	'	' \A ’ Zagrebu, R,
kujejo že v kiatkem, kaseta naj : k je (ne boste verjeli j kar e bi po jMedvidevanjih izšla čez triindvajset pesmi'. Največ ioiivten mesec.	nastopata ..»celjske,n pod,očju.
Se ,tekaj riti, čnsaimate, duri	pesmi na plošči pa gredo rade v
"k;;:
promocija v KUD Fran ec . : širšemu krogu poslušalcev.
C‘n A' l i Iil-ifi-airi <<-.» Ki 1 -i c i 1 -A	£.»
V elitni družbi
Prejšnji četrtek so osemindvajsetim glasbenim izvajalcem iz Slovenije podelili odličja za njihove kasete, oziroma plošče. Povod je bila 25. obletnica ZKP RTV. V družbi najboljših izvajalcev (beri najbolj prodajanih izdelkov) so se znašli tudi Orleki, ki so prejeli srebrno odličje. Podelitev, ki je potekala v studiu TV Slovenija, si bomo v bližnji prihodnosti delno ali v celoti lahko ogledali tudi na malih ekranih.
Krešo predrag
Četrtkov koncert skupine Šukar, ki je zaslovela z interpretacijo ciganske glasbe in Vlada Kreslina v športni dvorani v Laškem, je imel precej zasoljeno vstopnino. Očitno imajo Laščani dober standard, saj so si (vsaj gledezasedenostiogronmega parkirišča pred dvorano) zlahka privoščili dati za vstopnico jurja tolarjev.
Pravzaprav karta ni niti tako draga. Če ti jih ni treba kupiti več.
RocknroII obeti
Danes, v četrtek, 7. marca, nastopa v Dakoti (Lj) Peter Lovšin s svojimi vitezi in gostje Leteči Potepuhi in Srečna mladina. Perči je svoj nastop poimenoval Dolina kraljic. Originalno, ni kaj .NaMetelkovi (Lj) v soboto, 9. marca, muziciraj oj unaki skupine Niowt s predskupino Les fleurs du mal. Magnificov nastop v DD Zagorje, ki bo 15. marca, še velja. Zaenkrat.
J.N.

J.N.
Slovenija vse bolj stopa v korak z ostalo Evropo, žal tudi na področju kriminala. Kraje vozil niso nobena izjema. V večjih mestih skorajda ne mine več noč, ne da bi izginilo vsaj eno vozilo. Zato nikakor ni odveč, če se podrobneje seznanimo z lastnostmi različnih varoval, ki jih lahko vgradimo v svoj avto.
Mehanska varovala
Med najbolj priljubljena mehanska varovala spadajo razne ročice, ki onemogočijo sukanje volana, povežejo obroč volana s pedalom zavore ali blokirajo ročico menjalnika ali ročne zavore. V vseh primerih gre za dokaj poceni varovala, ki so (ali bi vsaj morala biti) narejena iz kvalitetnih kovin. Tovrstna varovala morajo biti odporna na krivljenje in se čim dlje upirati žaganju ali piljenj u. Praviloma so prevlečena tudi s plastiko v živih barvah, da morebitnega nepridiprava opozorijona svojo prisotnost v vozilu in ga morda odvrnejo od vloma v vozilo. Največja slabost tovrstnih varoval je navadno skrita v načinu zaklepanja, saj se večina zaklepa s skromno ključavnico, ki izkušenemu vlomilcu ne predstavlja večjega problema ali pa je za zaklepanje uporabljen celo sistem oštevilčenih obročev, ki ga poznamo s ključavnic za kolesa.
Če niste pristaš mehanskih varoval, lahko izberete, cenovno še vedno zelo ugodno, graviranje avtomobilskih stekel. Ob tem vas navadno pod določeno serijsko številko vpišejo v evidenco, ki pri boljših ponudnikih obsega področje cele Evrope. Ponudniki tovrstnega varovanja "reklamirajo" svojo dejavnost s tem, da bi moral tat po kraji vašega avtomobila zamenjati vsa stekla na njem. kar pa veliko
stane. Trditev je seveda resnična, vendar je to slaba tolažba, če kljub graviranju ostanete brez vozila.
Alarmi
Med celo kopico naprav, ki jih trgovci proglašajo za varovala avtomobilov, je moč najti alarmne naprave za vsak žep. a žal tudi nekaj povsem neuporabnih. Mednje sodijo vse liste, ki se priključijo na priključek za vžigalnik v avtomobilski kabini. Razpon teh "igrač" sega od utripajočih lučk, ki naj bi tatu prepričala, da je avto varovan s pravim alarmom; do piskačev, ki sicer zaznajo vstop tujca v vozilo, vendar' v delčku sekunde utihnejo, ko lopov potegne vtič iz priključka za vžigalnik. V to kategorijo lahko uvrstimo še nalepke za avtomobilska stekla, na katerih "ALARM" in še kakšen stavek v angleščini prepričuje, da je vozilo skrbno varovano. Če želite alarmno napravo, ki bo služila še čemu drugemu, kot le vaši lastni zabavi, so tovrstne iznajdbe popolnoma neprimerne, saj ne odtehtajo niti tistega malo denarja, ki ga morate zanje odšteti.
Sam svoj mojster
Veliko tistih, ki se vsaj malo spoznajo na delovanje svojega avtomobila, si na skrivno mesto, vendar v dosegu voznikovih rok, vgradijo stikalo. Stikalo povežejo z motorjem tako. da lc-tega ni mogoče
zagnati, dokler stikala ne vklopijo. Seveda se je potrebno spomniti in stikalo tudi izklopiti, preden zapustimo vozilo. Kljub učinkovitosti (za zelo malo denarja), ima takšno varovanje "luknje". Tat. ki si močno želi vaš avto. vas navadno opazuje in bo ugotovil, da vsakič, ko zapuščate avtomobil, sežete nekam pod armaturo, pod sedež ah kam drugam. Ko bo sedel v vozilu, mu vašega "skrivnega" mesta ne bo pretežko odkriti, še posebej, če ima na razpolago celo noč. Če pa se mu vaš avto priljubi bolj na hitro, ga vžgati sicer ne bo mogel, a to bo ugotovil šele v avtomobilu, ko bo že razbil šipo na vratih ali vsaj poškodoval ključavnico. Če ste že sam svoj mojster, si omislite še signalno lučko, vendar ne takšno iz prejšnjega odstavka.
Elektronske alarmne naprave
Če spoznate, da lahko solidna alarmna naprava stane le nekaj odstotkov cene vašega avtomobila, se vsekakor odločite za takšno, ki ima ustrezne certifikate (ateste). S takšno alarmno napravo, vam bodo tudi zavarovalnice priznale popust pri zavarovanju vozila pred krajo. Kako popolno alarmno napravo želite, pa naj bo predvsem odvisno od cene vašega avtomobila in od cene, ki ste jo pripravljeni plačati za napravo. Vsaka alarmna naprava bi morala imeti daljinski vklop in izklop, ki ga potrdi tudi s kratkim piskom ali utripom smerokazov, vgrajeno sireno, dobro vidno signalno lučko v kabini vozila in v aktivnem stanju onemogočati zagon motoija. Višje.kosegamopocenovni lestvici alarmov, več nam nudijo tudi
dodatnih funkcij. Dodatna stikala, ki zaznavajo odprtje vrat, pokrova motoija ali prtljažnika; lastno napajanje; blokada motorja na več mestih; ultrazvočni nadzornotranjosti vozila; senzor udarcev po vozilu; povezava s centralnim zaklepanjem, vgrajenim mobitelom,...
Modra odločitev je lahko tudi nakup alarmne naprave, skupaj z novim avtomobilom, pri izdelovalcu avtomobila. Čeprav so takšne naprave praviloma malo dražje, so veliko bolje prilagojene posameznim modelom avtomobila in lahko upoštevajo vse njegove specifičnosti. Nekaj novejših modelov avtomobilov višjega razreda pa se že serijsko opremlja z različnimi elektronskimi varovali od miniaturnih elektronskih vezij v kontaktnem ključu, ki onemogočajo zagon motorja s ponarejenim ključem; do tipkovnic, ki omogočajo zagon motorja šele po vtipkani pravilni kodi. Seveda pa je velika možnost, da specializirani tatovi določenih modelov avtomobilov, dobro poznajo tudi slabosti njihovih serijskih alarmov.
Vendar četudi vaš avto varuje najboljša, najsodobnejša in naj, naj.... alarmna naprava, se morate zavedati, da sto odstotno varovanje ne obstaja. Alarma, ki bi ga bilo nemogoče onesposobiti ni, saj gredo tudi tatovi v korak s časom. Alarmna naprava je zaenkrat predvsem ločnica med varovanim in nevarovanim avtomobilom. saj tatovi navadno izbirajo tista vozila, pri katerih pričakujejo čim lažji zaslužek. Tega pa lahko dobro varovalo krepko zagreni ali celo onemogoči.
JožeRanzinger
Promet
Zidani Most - 26. februarja ob
20.10 uri je voznik G.M. zaradi izsiljevanja prednosti trčil v avtomobil, ki ga je vozil S.K. iz Sevnice. Nesreča seje pripetila pred mostom čez reko Savinjo.
Hrastnik - 27. februarja ob 21.25
uri je A. V. policistom prijavil malo bolj neobičajno prometno nesrečo. Na regionalni cesti Hrastnik - Marno je namreč pred njegov avtomobil skočila srna. Kljub zaviranju je A. V. srno zadel s sprednjim delom avtomobila in s tem povzročil za 50.000 tolarjev škode.
Radeče - 28. februarja ob 08.30
uri je namagistralni cesti na Obrežju pri Radečah prišlo do prometne nezgode. Voznik rešilnega vozila B. A. iz Radeč je vozil po prednostni cesti. Z makadamskega izogibališča mu je izsilil prednost voznik kombija J.M. iz Ljubljane. Med vozilij e prišlo do trčenja, pri čemer je bil B.A. huje poškodovan. Njegova sopotnica V.I. iz Radeč pa lažje. Oba sta bila prepeljana v celjsko bolnišnico.
Hrastnik - 29. februarja ob 05.40
uri je B.B. obvestil o prometni nesreči. Ko je peljal iz Čeč proti Hrastniku je oplazil nasproti vozečo lado samaro.
Brez
vozovnice
26. februarja so litijski policisti priskočiti na pomoč sprevodniku vlaka, ki je naletel na dva "slepa" potnika, ki nista hotela pokazati vozne karte. Policisti so ju legitimirali. Ugotoviti so, da gre za G.T. in H.A. Verjetno bosta račun za vožnjo dobila kar na dom.
Grozil kar po telefonu
28. februarja je A.M. iz Radeč v hrastniški igralnici Jolly na poker avtomatu izgubilprecej denarja. Zato je kasneje po telefonu grozil lastniku J.J..naj mu denar vrne. Policisti bodo proti A.M. ustrezno ukrepati.
je 1’.f. obvestila policiste o vlomu v šiviljstvo na Cesti
je odlomil ključavnico in ukradel radiokasetofon, ki
našli.
dim policisti
N1 A
Z S V A B E
r I o
Kradejo kot srake
Litija - 27. februarja je lastnik avtošole Amtk + iz Litije prijavil, da pogreša dve "L" tablici. Policisti za nadebudnim učencem vožnje še poizvedujejo.
Litija - 27. februarja je T.M. iz
Velike Kostrevnice prijavil vlom v Novogradnjo. Vlomilec je na silo odprl okno garaže in ukradel 100 litrski bojler, vrtalni stroj, litoželezno peč, kotno brusilko, več dvojnih ventilov za radiatorje in ekspanzij sko posodo. S tem je lastnika oškodoval za 250.000 tolarjev. Dva dni kasneje je vlom v Novogradnjo prijavil še B.A. Vlomljeno je bilo na podoben način, neznanec pa iz hiše ni odnesel ničesar. Verjetno je zaradi tega vlomil tudi v garažo in odnesel 10 litrov bencinske mešanice, 5 litrov
olja in 15 metrski električni podaljšek.
Trbovlje - 28. februarja je S.L. prijavil vlom v avtomobil. Neznanec je iz njegove zastave 128 odnesel avtoradio.
Trbovlje - 2. marca je vlom in krajo avtoradia prijavila K.A. Avtomobil je imela parkiran na Trgu Franca Fakina.
Radeče - 28. februarja ponoči so vlomilci obiskali poslopje železniške postaje v Radečah. Na silo so odtrgali ključavnico in na isti način vlomiti tudi vhodna vrata in tako prišli v prostor z blagajno. Pri ogleduje bilo ugotovljeno, da storilci niso odnesti ničesar.
Neprilagojena hitrost
Nesreča, katere posledice vidite na fotografiji, seje sicer zgodila že 14. februarja. Vendar nikoli ni odveč opozorilo voznikom, naj vozijo previdno. Prometna nesreča se je zgodila na Vodenski cesti v Trbovljah zaradi prevelike hitrosti voznika juga. Pri trčenju v stoenko je bila ena oseba težje, dve pa lažje ranjeni.
Aufbiks
S prvimi sončnimi žarki se bliža tudi svetovno prvenstvo F L Šumije presedlal k Ferrariju, naši aufbiksarji pa...
jfc L marec je na doping kontrolo naletel Trboveljčan G.M. M Test je pokazal nedovoljene substance v krvi. Njegov bolid pa je bil neregistriran. Voznik, ki se očitno bori za obstanek v ligi. je konec dirke dočakal v boksu. Do streznitve.
jli "Tudi parkiranje avtomobila ni več tako enostavno, kot je A bilo včasih," sije natnara rekel J. A. iz Litije, ko je na parkirišču našel sfriziran avto. Neznani avtoličarji so mu s kovinskim predmetom močno poškodovati avto.
r); Brez ženice mi ni do veselice, pa je dejal K.I. iz Hrastnika in obiskal svojo bivšo ženo, ki se obiska ni prav nič razveselila. Poklicala je hrastniški kontingent enot za hitro posredovanje v modrem, ki so s K.I. podpisati mirovni sporazum. Verjetno bodo prostor za pridržanje v spomin na ta dogodek poimenovati Dayton.
Vč	—	—
r	)
smrada sosedje iz bližnje ali daljne okolice ugotovijo, da Je nekaj

RENAULT 4, VUGO 55, VW POLO, VW GOLF JX
mm hmmoso smmmm
\iSM □ a □ ©IM
WWmm
61410 ZAGORJE
tel.: 0601/63 206
telefaks: 0601/63 206
MOBITEL: 0609/61 0057
VW GOLF 3, R-5, VW TRANSPORTER, MERCEDES BENZ C
ELK0PLAST"DEKOR" C.oktoberske revolucije 11 tel.: 21-108 ELK0PLAST Bevško2 tel.: 26-466	- TALNE OBLOGE - ITISONI - TOPLI PODI odprto od 7 -12, 16-19 sobota od 8 - 13
Trgovina SAŠKA	Ponujamo vam zdravo
Sallaumines 8	prehrano in predmete
Trbovlje	alternativnega zdravljenja.
Prva astrološka svetovalnica v Zasavju, ki jo vodi
astrologinja Milena vabi stare in nove stranke,
da se oglasijo, če jih zanima, kako so jim naklonjene zvezde.
Informacije vsak dan na telefon: 0601-22-334
lil jFyFWNs
informacije
0601/64-250
0601/64-166


1,	-1. NORO - Zasavci (4)
2,	- 3. ADI JO KNAPI - Orlek (5)
3,	-5. ONA NI ONA-MZ Hektor (2)
4,	- 2. POGREŠAL TE BOM - Jan Plestenjak (3)
5,	-/. MOJ OČKA IMA KONJIČKA DVA - Milan Pečovnik (1)
msm

I --M
1.	-1. LOVE IS.EVERVVVHERE - Caught in the act (4)
2.	- 4. OPEN ARMS - Mariah Carey (3)
3.	-3. CISCO 2000 - Pulp (5)
4.	-5. RUN AWAY-Real McCoy (2)
5.	-/. DO U STILL - East 17 (1)
| « Glasujem za:
e
| e -------------
■ w
s Moj naslov: ----------------------------------
I » _______________________________________________ |
Glasovanje po dopisnicah na naslov: Radio Trbovlje, Trg svobode 11 a, 61420 Trbovlje | do torka v tekočem tednu. Na sporedu ob ponedeljkih od 12.00 do 12.45.
M
kot > bila Cankarjeva mati, vendar kljub tema St vedno
"Če bi bil rekel svoji materi, da naj mi za ped odmakne Ljubljanski vrh, zato ker preveč tišči na Močilnik, bi ga bila najbrž zares odmaknila." Tako je v eni izmed svojih črtic zapisal slovenski pisatelj Ivan Cankar, kateremu se je mati zdela svetnica.
Maja
Iz Nemčije smo se preselili v Slovenijo in si ustvarili prelepo bivališče v prelepi vasici s prelepimi gozdovi, ki jo obdajajo. Mati seje po dolgih letih težkega dela le nekoliko oddahnila Vzgajala je svojo hčerko, ji brala pravljice, ko ni mogla zaspati, jo nahranila, kadar je bila lačna in jo potolažila, kadar ji je bilo hudo. Sedaj ta hčerka piše ta sestavek in razmišlja, kako težko je opisovati vez, ki se je med nama spletla. Mati mi pomeni vse, to pa sem spoznala, ko je zaradi bolezni odšla v bolnišnico. Upan, da ji bom kdaj lahko vrnila vsaj polovico tistega, kar mi je dala.
Andrea
Moja mami je zelo velikodušna in dobrega srca. Zelo rada mi pomaga pri vsakem delu, ki ga opravljam. Podpira me pri športu in nasploh pri vsem. Mama pravi, da se moram več učiti, posebno zdaj, ko sem v 8. razredu. Večkrat jo poslušam in se grem učit, če le nisem slabe volje ali utrujen. Vendar se z mamo dobro razumem in mislim, da ni boljše na tem svetu, kot je moja mama.
Robert
Toda v bolnišnici, kjer so jo odpeljali na vozičku k zdravniku, se nisem mogla premagati. Oče je šel z
njimi, jaz pa sem sama v čakalnici jokala. Pred očmi so se mi zvrstili vsi dobri in slabi trenutki, ki sva jih doživeli z mamo. Tisti večer sva se morala z očetom kar sama odpeljati domov. Oče meje počasi potolažil in umiril. Naslednji dan sem komaj čakala, da sva poklicala v bolnišnico in zvedela, da jo greva lahko popoldne obiskat. V sobo sem stopila preplašeno. V tistem trenutku, ko sem zagledala mamo, se mi je zdelo, kot da sva na svetu samo mama in jaz. Od tistega dne se je najin odnos zelo spremenil. Prej sva bili prijateljici, zdaj pa se mi zdi, da je med nama še nekaj več.
Vesna
S službo je zdaj kar zadovoljna, čeprav je enkrat na teden dežurna in enkrat na mesec dežurna za dva ali tri dni. Njena plača ni dovolj velika za tako težko delo. Vsaj jaz tako mislim.
Tomaž
Denarja pri hiši ni bilo, saj je moj stari ata vse zapil, stara mama pa je delala na sosedovih poljih, tako, da moja mama in stric nista bila nikoli lačna.
Tomaž
Veliko otrok se ne zaveda, kako je, če nimaš matere. Mislijo si, da bi bilo mogoče bolje, da je ne bi bilo. Jaz vem, da je mati ena sama, a na žalost je moja že pokojna.
Simona
Jaz imam svojo mamo zelo rad. Mama mi velikokrat pomaga in je
zmeraj prijazna z menoj.
A. L.
Vendar pa mislim, da se z mamo ni lepo kregati, kajti mama je ena sama na svetu.
Robert
Ob tem pisanju sem spoznala, da me ima mama rada in noče, da bi trpela. Spoznala sem, da jo moram spoštovati, saj me je rodila in vzgojila. Vem tudi, da ji moram pomagati, kadarbo pomoči potrebna.
Karmen
Nekoč sem mamo užalil. Šla je iz sobe. Šel sem za njo in seji opravičil. Zopet sva postala prijatelja.
Aleš
Moja mati je imela težko otroštvo. Imeli so kmetijo in zelo veliko dela. Zato ni končala osnovne, niti srednje šole. Včasih je delala na sosedovem polju, da bi zaslužila denar za obleko in obutev. Morala je skrbeti za mlajše sestre in brate.
T.	B.
Velikokrat me prijatelji sprašujejo, kako to, da se ne razumem s starši. Enostavno! Z njimi se sploh ne da pogovarjati.
E. Č.
Z mamo se nikoli v življenju ne prepirava in tudi z očetom ne.
Goran
Povedala mi je, da je njenanaj večja želja, da bi bila zdrava. Ko ji kdaj pa kdaj pride, da ne more dihati, bi ji zelo rada pomagala, čeprav vem, da ne morem. Ima srčno bolezen, ki ji od časa do časa ne pusti dihati.
Aldina
Najlepša dogodka zimske šole v naravi
Letos smo imeli petošolci sedemdnevno zimsko šolo v naravi. Bivali smo v domu na Soriški planini, kjer je bilo več kot pol metra snega. Tu sem doživela dva prijetna dogodka, ki ju bom opisala
V našo sobo je stopila učiteljica Katja in mi zapela pesmico. Sprva sem se začudila, zakaj mi učiteljica sploh poje, toda kmalu sem se spomnila, da imam danes rojstni dan. Njeno petje me je razveselilo in presenetilo. Prinesla pa mi je tudi pošto. Takoj sem pismo odprla in v njem zagledala čestitko. Tudi nje sem bila vesela. Preostanek dneva sem nato preživela na snegu, po večerji pa smo priredili zabavo.
Drug prijeten dogodek sem doživela na smučeh. V šolo v naravi
sem šla predvsem zato, da bi se naučila smučati. Ko sem prvi dan stopila na smuči, nisem obvlada ravnotežja. Ker sem bila vztrajna, je bilo vsak dan bolje. Zadnje dni sem dobila veselje in na tekmovanju sem že varno zapeljala po progi.
Irena Poglajen, 5. a, dopisniški krožek OŠ, Šmartno pri Litiji
Jaz nisem nič smučal, razen na tekaških smučeh. Sankal sem s svojim krožnikom za sankanje. Hrana je bila zelo dobra. Bedenje in skakanje po hodniku je bilo super.
Tadej Kanižar
Ko smo bili že nekaj časa na Pokljuki, sem zvedel, da imajo v hotelu razne zanimive igre. Ena izmed teh je bila zračni hokej. Tam sem zapravil skoraj ves denar. Lahko bi rekli, da je taigrica bila poraba denarja. Tukaj sem igral skoraj z vsemi sošolci. Igral sem tudi s tovarišico za smučanje. Najboljši nisem bil, naj slabši pa tudi ne. Ampak tako mora biti.
XY
Na Pokljuki mi je bilo najbolj všeč smučanje. Naučil sem se lepo smučati. Ko sem prišel na smučišče, nisem znal preveč smučati, ko pa sem odšel, sem bil pravi Tomba.
Poldi Herman, 5. a
Ko smo se z Viševnika vračali v dolino, sva se z Tadejem peljala na lopati in Tadej se je zabil v drevo.
Sašo
Na Pokljuki smo se smučali. Zadnja dneva je bilo sončno vreme. Prvič sem stala na tekaških smučeh.
Anja K., 5. a
V šport hotelu Pokljuka smo igrah zračni hokej. V 2. nadstropju smo imeli zabavne igrice. V 3. nadstropju smo imeli svoje sobe. Zraven hotela je bilo smučišče in vlečnica. Imeli smo tudi progro za tekaške smuči. Zelo smo se zabavali.
Klemen Izlakar, 5. a
Ponoči smo se pogovarjali o vseh stvareh in se smejali. Nismo mogli zaspati.
Stefan Ajdanič, 5.a
Z Davorjem, ki nisva šla v šolo v naravi, sva cel teden hodila v šolsko knjižnico. Tam sva računala račune, reševala druge naloge ter brala knjige.
Rudi Prašnikar
Tekmovali smo za medalje in diplome.
Blaž
P»C
1111
lili


I
-
j&T
I
■
lil
r Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate leT
■	priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta -I ZO.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo Iemaleoglase(največ20 I
■	besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo -I le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino I ^pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
STANOVANJA, PARCELE
PRODAM enodružinsko hišo, komunalno urejeno, možna dograditev ali vikend, tel.: 65-201.
PRODAMO zemljišče na Podmeji (Knezdol), tel.: 21-613.
PRODAM garsonjero, 28 m2, tel.: 27-321.
NAJAMEM garsonjero vTrbovljah, tel.: 27-060 (med 18. in 20. uro)
PRODAM stanovanje v centru Zagorja, 64 m2, CK, toplovod, dvigalo, 6. nadstropje, vseljivo avgusta, tel.: 61-996.
AVTOMOBILI, DELI
PRODAM ALFO 33 Boxer, 1. '86, avto je ohranjen, cena po dogovoru, moj naslov: Lapornik, Opekama 36, Zagoije
PRODAM R 4, 1. '79, reg. do 6/96, za 1.000,00DEM, tel.: 22-118
PRODAM Vugo 45, I. '86, cena po dogovoru, tel.: 73-615.
KUPIM poškodovana in nevozna osebna vozila za rezervne dele, tel.: 63-101.
PRODAM ATX 50 c, 1. '88, ugodno, tel.: 22-795, popoldan.
PRODAM Lado samaro, bele barve, 3 vrata, 5 prestav, registriran celo leto, 1. '88, prevoženih 80.000,00 km, tel.: 43-251.
PRO DAM altemator in zaganjač motorja za VUGO, tel.: 44-187.
PRODAM 2 avtomatika - zelene barve (vozen) in modre barve (nevozen), oba skupaj za 320 DEM, tel.: 43-565.
RAZNO
NUJNO rabim 1.500,00DEMza dobo 3 mesecev, vračam še 1.000,00 DEM več, tel.: 77-267,62-430.
PRODAM 2 tsena, tel.: 21-613.
PRODAM akvarijske ribe, tel.: 21 -489.
PRODAM skoraj novo motorno žago TOMOS, tel.: 24-708.
UGODNO prodam 4 moške obleke ŠL 54 in moško suknjo za 18.000,00 SIT, tel.: 62-139.
PRODAM palični mešalnik Braun-Siemens, nov, tel.: 62-430, 77-267.
PRODAM avto sedež CHICCO, cena po dogovora, tel.: 75-201 dopoldan, 75-235
za brezplačni mali oglas
Tekst: .
Moj naslov:
računalnikom, hitro, lepo in brez napak -ROMANIX - tel.: 71-323, vsak dan, Loke 41, Kisovec.
LEKTORIRAM vse vrste besedil (diplomske, seminarske naloge,...), tel.: 22-396.
STAREJŠIM, slabotnim osebam in in validom nudimo nego in pomoč na domu,
tel.: 26-624.
CENTRALNE kurjave napeljujem in instaliram, tel.: 24-748.
RENT-A-CAR osebnih vozil, non-stop, tel.: 27-386.
po 16. uri.
PRODAM C 128 skasetaijem in5 kaset in TV, cena 350 DEM, tel.: 43-565.
PRODAM etažno peč za centralno ogrevanje - raztezna posoda, črpalka, cevni termostat, tel.: 42-150, po 17. uri.
PRODAM otroško posteljico zjogijem, športni voziček in termoakumulacijsko peč, tel.: 24-965.
PRODAM 101 plinsko bombo za5.000 SIT, tel.: 64-250, 64-166, do 16. ure.
PRODAM nerabljen pletilni stroj PFFAF 6000. Cena po dogovoru, tel.: 27-060(med 18. in 20. uro).
PRODAM motorko znamke STDHL -DOLMAR, malo rabljeno, cena po dogovoru, moj naslov: Roman Strmljan, Okro garje va 6, Zagorje.
KUPIM bikca simentalca ali sivčka od 150 - 200 kg, tel.: 42-221.
UGODNO prodamnovo hladilno omar o, tel.: 62-139.
INŠTRUKCUE
ŽELITE BOLJŠO OCENO
POIŠČITE POMOČ - inštruiram matematiko in liziko, po želji tudi kakšen drug predmet, tel.: 24-457.
INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719.
INŠTRUIRAM strokovne predmete elektrotehniške smeri, slovenski jezik, MA inFI za srednjo šolo, tel.: 64-285.
INŠTRUIRAM angleščino za OŠ in srednjo šolo, tel.: 64-610.
INŠTRUIRAM angleščino za OŠ ter angleščino, nemščino in francoščino za 1. in 2. letnik srednje šole, tel.: 43-756 od 12.00 -14.00 ure.
INŠTRUIRAM MA in FI za OŠ in srednjo šolo ter za 1. in 2. letnik fakultete, tel.: 061/1261-282, Oto, študentski dom, soba 136.
INŠTRUIRAM angleški jezik za OŠ in srednjo šolo, tel.: 26-671.
DELO
IŠČEMO ulične prodajalce v Zagorju, tel.: 64-250, dopoldan.
DIJAKI IN ŠTUDENT JE! Prepisujem seminarske naloge in druge sestavke z
NAGRADE za naročnike
ZASAVCA
1 . NAGRADA:
flonv vrednosti 22.500 SIT
- NUDIMO VAM DARILA ZA VAŠE NAJDRAŽJE - PARFUME. POSLIKANO STEKLO
r r p < .
2. NAGRADA:	TISKARNA. ŠTAMPILJKE, NAPISI
Alojz Sešlar s.p.
Podlipovica 31 1411 Izlake feLOČOI/74-lBO
x: 0601/74-110
.........:...........
i i <e>it v n i
3. NAGRADA:
: PANASONIC radiokasetofon
A L D I O A VIDEO TRGOVINA Prešern o v a 37 , ZAGORJE Tel.:	0 601/61	67 S
1ef,fax:0SQT764-fi7O
d.o.o.
9:0tm SIT iv,	...m®«®;
5. NAGRADA:
6. NAGRADA-	kmetijske, zadruge.
Vp.lnchi o - v višini 8,0pQ SIT .....EKTgtiiJ . .
7. NAGRADA:
. f rizerske storitve v vrednosti. 9.000 SIT	m • " -n
NAROČILNICA
: ZASAVC Cesta 20. julija 2c. 1410 Zagorje o/S tel.:: 0601764 250, 64 166 fax. 0601764 494
Naročam časopis ZASAVC	j
Imo in priimek"...............:......
kraj .............. poštna št.. ....... |
ulica.............. telefon.	.
datum n.::;. podpis...................  '
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)
mm:
mm
III«!
1410 ZAGORJE OB SAVI, LOKE 64
iPlllllift
72,00 sit/kos
4.950.00	sit
1.280.00	sit
2.300.00	sit
ITALIJANSKI DVOJNI OPEČNI ZAREZNIK MARSICLESE j«; ARMATURNA MREŽA P/6	15/25
ARMATURNA MREŽA4,2/4,2	20/20 '
ARMATURNA MREŽA 6/4	15/25
STAVBNO PO HIŠ7VO	i
SANITARNA KERAMIKA KERAMIČNE PLOŠČICE/ " " '
OSTALI GRADBENI MATERIAL PO ZELO UGODNIH CENAH

miMi VAM mODCN
vsi tmmmui m ko dosti imm nmoNSmaim-m au 71-122.
jiliiilil
IRGOVINA	ZAG
aaMMMBIIISIIIIM
TRGOVINA
lin
lig
d . o . o
Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158
PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV.
VABI VAS trgovina	v Kisovcu in Litiji.
Vsak dan od 700 do 1 900, ob sobotah 700 do 1300
- itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev topli podi širine 2, 3 in 4m - karnise vseh vrst
- zavese domačih in tujih proizvajalcev - šivanje zaves po naročilu
-	barve akril, jupol, barve za les in kovino
-	robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI
- polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plute in ostalih lesenih podov
nova talna obloga - izgotovljen lakiran parket
pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga
posteljnina
ZDRAVSTVENI DOM TRBOVLJE Rudarska cesta 9 1420 Trbovlje
ODDA V NAJEM
prostor v izmeri 23,24 m2 površine - v kvadraturo je všteta tudi souporaba WC.
Lega: v pritličju Zdravstvenega doma Trbovlje.
Prostor bomo oddali najboljšemu ponudniku za optiko za določen čas 5 let z možnostjo podaljšanja.
Podrobnejše informacije dobite v ZD Trbovlje. Rudarska 9, tel.: 26-488. Pisne ponudbe oddajte na isti naslov v 10 dneh po objavi.
m
O
A/-*?	-S/ X)	'i				BIVŠA AVSTRIJSKA SMUČARKA, SLALOMISTKA MAIERH0FTER		NAŠITEK NA UNIFORMI, PRIMEREN ZA ČINE	MENJALNIK TOPLOTE		tretja GRŠKA ČRKA	PREBIVALKA ATEN	AVSTRIJSKI KNEZ IN POLITIK (VVINNEBURG 1773-1859)	KREPAK ROPARSKI PTIČ PEVEC	i	£ \ .1			\
				ŽUPAN POD FRANCOZI				SESALEC IZ RODU KOPITARJEV									
								PAPEŠKO SODIŠČE					m m, m				
W V ITtSTP -X ? "\w.u				ZDRAVNIK, KI OPERIRA													
				IGRALEC													
				SLOVENSKA SLIKARKA PLESTENJAK													
	XL		NESTR0K0V- NJAKINJA											AROMATSKA SPOJINA, SESTAVINA ETERIČNIH OU			
			ŠOLSKI RED						EGIPČANSKI FARAON								
			VELIKO NOMADSKO PLEME (JASI)						STARO IME ZA CAPETOVVN								
POLOTOK NA SEVERU RUSIJE, BLIZU MEJE S FINSKO	BORILNI ŠPORT							SREDNJE- EVROPSKO GOROVJE								SLAVILNA PESEM	
	BARVA IGRALNIH KART																
								SL.PESNICA (MAJDA)									
					NOETOVA BARKA					NIKOLAJ EKK			SLOVENSKI PISATELJ ZORMAN				
										RODIČ ZA SUŠENJE ŽITA							
AVSTRIJSKA TISKOVNA AGENCIJA				IGO GRUDEN	ZNAČILNOST POJAVA GLEDE NA UČINEK	REKA NA RUSKEM DALJNEM VZHODU (1145 km)							BEOGRAJSKI N0G0M.KLUB				
													ROJSTNI KRAJO. ŽUPANČIČA				
KEMIJSKI ELEMENT (Ro)						OMEJEN, NEUMEN ČLOVEK						VELIKA ŽILA ODVODNICA					
												GLMESTO ZAMBIJE					
						DUŠA UMRLEGA											
RASTLINA, KI JO NAJDEMO NA ROBOVIH gozda, ZAČIMBA NA PIZZAH								DROBEN, RAHEL SNEG								ODUČEN HOLANDSKI KOLESAR NA DOLGE PROGE (JAN)	
								TV ZASLON									
	PRAVO- SLAVNI DUHOVNIK	SLONOV ČEKAN	SLOVENSKA POKRAJINA	VELIKA MORSKA ŽELVA							UNITED NATIONS			BAKHOVA PALICA	VISOKA ENOLETNA GOJENA RASTLINA		
				PLEME, NAROD, SKUPINA													
ZGORNJI DEL PRIPRAVE ZA ZAPIRANJE							KARLI ARHAR			KOREOGRAF OTRIN	SLOV SMUČARKA (NIVES)						
							LEVI PRITOK VOLGE										
											TEMNI DEL DNEVA						
DEKORACIJA						PROSTOR ZA SPREJEM PACIENTOV											
						IVAN ŽABOTA											
IZDELEK IZ TRDEGA MATERIALA V OBLIKI KIPA									KOVINSKI ZNAK PRI PADNOSTI KAKŠNI ORGANIZACIJI								
SESTAVIL DAMJAN KOVAČ	STAR0- JUDOVSKI KRALJ				SLOVENSKI SMUČAR (ROBERT)				MODREC, VELJAK				PRIPADNIK STAROGER- MANSKEGA PLEMENA				
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke pošljite do 13.3.1996 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upoštevali le modre ovojnice.
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	nagrada: Walkman
2.	nagrada: 2x videokaseta
3.	nagrada: 2x videokaseta
Izžrebanci nagradne križanke 7/96
1. nagrada: Obesek iz zlata v
vrednosti 4.500 SIT, Zlatarstvo Bajde Radeče, Ana Praznik, Polje 8, Zagorje
2.	nagrada: Obesek iz zlata v vrednosti 3.000 SIT, Zlatarstvo Bajde Radeče, Fani Žvar, C. 9. avgusta 8D, Zagorje
3.	nagrada: Obesek iz zlata v vrednsoti 2.000 SIT, Zlatarstvo Bajde Radeče, Vesna Kovač, Pod ostrim vrhom 38, Trbovlje
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje", do 14.3.1996.
Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke 8/96:
SLOVENSKI, TS, EURO-SONG, KOK, REGINA, PIKA, AIDS, SALALA, OVAL, ANAA, NA, ETOLIJA, ENNS, JARO, TRNJAČA, GOLENICA, ICA, MANTA, AHILES, KIJ, ERGELA, JAKA, AJLEC, OBAD AR, IN, LAER, PLEN, MENINA, PETRA, KANAL, LAŠVA, REKA, ARIJA, ORIANA, NIKANDROS, MAHNIČ, APIS, AIDA.
Če se vam je pokvarila kamera ali videorekorder jo dajte v prave roke. Samo pri nas boste na popravilo dobili šest mesecev garancije.
NOVO!
Prodaja avdiovideo tehnike ter TV
sprejemnikov
MIDJiaSEBMIS
ZALOKAR
Trbovlje, Šuštarjeva 3 tel.: 0601/22 466
Sprejem operalov oh ponedeljkih, sredah in petkih, med lOh -12hin I6h- I8h.
m	MEjk sm
Naša bodočnost
V trboveljski bolnišnici so se od 27. februarja do 2. marca rodili:
27.2.: Karmen Cirar, sin Matjaž; Gabi Javoršek, Kisovec, hči Anja; Klavdija Drstvcnšck. Hrastnik, hči Patricija;
28. 2.: Muhamera Delič, Zagorje, sin Eldin;
29. 2.: Irena Polc, Čemšenik, hči Špela; Nataša Pušnik, Dol pri Hrastniku, hči Monika; Sabina Pompe, Sevnica, hči Ana -Izabela;
1.3.: Bojana Kos, Zagorje, sin Matic; Nada Podkoritnik,
Hrastnik, sin; Mateja Železnik.
Laško, hči Eva;
2.3.: Marjana Vidmar. Krmelj, sin Tim.
Iskreno čestitamo!
Pogovor
Štiriletni deklici se pogovarjata. Prva reče: "A veš, da sem vcelaj pod ladijatoljem našla kondom!?" Druga pa vpraša: "A les, kaj pa je to ladijatol???"
Lepotna operacija
Starejša ženska se hvali prijateljici, kako lepo gladko kožo ima po toliko in toliko lepotnih operacijah. Pa jo vpraša druga: "Kaj sta pa tisti dve piki sredi čela?" "Ah, samo prsne bradavice."
Samomor
Stara ženska seje odločila, da bo naredila samomor s pištolo, ker seje pač naveličala živeti. Pa gre k prijateljici po nasvet, kam naj se ustreh, da bo kar najhitreje in stoodstotno mrtva. Prijateljica ji svetuje: "Hja, dva prsta pod levo dojko ustreli, pa boš sigurno mrtva! Drugi dan pa je v črni kroniki pisalo: "XY seje ustrelila v levo koleno..."
Osvajanje
"Včeraj sem bil v kinu in imel sem občutek, da se mi hoče krasna blondinka, kije sedela poleg mene, približati." "Po čem to sklepaš?" "Kar naprej si je popravljala nogavico."- "To se mi ne zdi zadosten vzrok." "Motiš se, popravljala si jo je z mojo roko!"
Na sodišču
"Obtoženi, sosedu ste razbili obraz. Kakšno orodje ste uporabljali?" "Nikakr šnega, vse je bilo ročno delo."
Na avionu
Župnik se prvič v življenju pelje z letalom... Stevardesa mu ponudi konjak... Župnik: "Kako visoko pa letimo?" Stevardesa: "Deset tisoč metov!" Župnik: "Potem mi pa raje prinesite limonado, smo preblizu šefa!"
OVEN Ambiciozno se boste lotih obveznosti in novih načrtov. Izkazovali boste svojekvahtetein zmožnosti. Pazite, da le ne boste pretiravali - zlasti pri zabavah. Št.: 19.
BIK Največ pozornosti boste namenili prijateljem. V ljubezni boste potrebovali malo več samokontrole, saj kar preradi bežite pred osamljenostjo v toplo ljubezensko gnezdece. Št.: 9.
DVOJČKA Vaša družabna narava bo v polnem zamahu. Razigrani boste, radovedni in pripravljeni na nove izkušnje. Če ste v zakonski zvezi, so možna prehodna nesoglasja. Št.: 25.
RAK Želeli si boste poslovnih uspehov in napredka, vendar boste v to morah vložiti mnogo več truda. Prijateljstva bodo odigrala veliko vlogo v vašem ljubezenskem življenju. Št.: 20.
LEV Pred vami je mnogo ugodnih presenečenj. Ljubezen, družina in otroci bodo v središču vaše pozornosti. Z ljubeznivostjo in diplomatsko držo boste dosegh skoraj vse. Št.: 5.
DEVICA Poslovna stran življenja vam bo omogočila, da pokažete svoje sposobnosti in znanja. Bodite čim bolj mirni in se izogibajte dramatičnih vznemirjenj. Pazite na zdravje. Št.: 2.
TEHTNICA Vaša šarmantna narava bo naklonjena osvajanju in druženju s prijatelji. Zakonske zveze bodo pod vplivom nestabilnih dogajanj. Pazite se preteklosti. Št.: 24.
ŠKORPIJON V središču vaše pozornosti bo poselin kariera. Z marljivim in odgovornim delom boste uresniči h nekatere poslovne želje. V ljubezni bo potrebno več razumevanja. Št.: 1.
STRELEC Rešile zaostale probleme, preden se lotite novih nalog. Manjša nezadovoljstva bodo prišla iz poslovne strani življenja. Ne prepuščajte se občasnemu nezadovljstvu. Št.: 12.
KOZOROG Polni boste kontradiktornih reakcij in razmišljanj. Za spremembe še niste pripravljeni, zato boste zadrževali trenutno stanje - ravnali se boste po liniji najmanjšega odpora. Št.:8.
VODNAR Izčrpavali vas bodo nesporazumi in težave pri komunikaciji z bližnjimi. Tolažbo boste iskah pri dobrem prijatelju. Lahko se zgodi, da nekdo prižge plamen v vašem srcu. Št.: 23.
RIBI V ljubezni boste že le h nekaj bistvenega spremeniti. Pazite, da ne boste poklonih srca napačni osebi. Ne zapostavljajte poslovnih obveznosti. Št.: 16.

Pisma bralcev
Zasavc obja-cjja odmeve na prispevke v časopi^irm mnenja bralcev o življenju in dogajanju v ZasavjufNepodpisanih pisem ne objavljajo. Dolžina pism^je zaradi prostora omejena na naječ SO^tipkajbr^vrsOc^Uredništvo si pridružuje-pfavico skrajšauMSt ali pa objavfthdajjšega, če OMBifda bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino.
Spoštovani gospod Tomaž Vresk!
Vaše odprto pismo v Zasavcu (št. 7 z dne 22. februaija na strani 40) meje presenetilo. Iz njega sledi, da je komuniciranje z menoj nemogoče, čeprav sva dan pred izidom vašega pisma in še enkrat potem skupaj sedela in razpravljala o problemih, ki ste jih navedli v pismu. Kar zadeva način izbiranja kadrov oziroma kriterijev za izbor, mi pač morate dovoliti, daimam kot župan, seveda ob spoštovanju kriterijev strokovnosti, pravico in dolžnost, da pri izbiri tvorno sodelujem.
To velja tudi za organizirano sodelovanje občinske uprave in vodenje postopkov izbire prijavljenih kandidatov za zasedbo delovnih mest. Vsi postopki za izbiro kandidatov in zasedbo delovnih mest so potekali v skladu z veljavno zakonodajo in sprejetimi internimi akti občinske uprave.
Na osnovi predhodnega dogovora smo Vam v vsakem času pripravljeni omogočiti vpogled v celotni postopek pri izbiri kandidatov, za katere ste spraševali.
Lep pozdrav!
Župan občine Trbovlje Janez Malovrh
Kje so meje laži?
(odgovor na PRO ET CONTRA, Zasavc št.8, 29.02.)
Zasavc se že več kot mesec dni ukvarja z dogajanjem v OO SDSS Trbovlje, ki ga po nujakot vročo temo. Čeprav je po moje tema že prežvečena, le ga. Petričeva zaradi svoje častihlepnosti ne more preboleti svoje neizvolitve, sem zaradi bralcev dolžan odgovoriti na nekaj očitnih laži, ki jih navaja ga Petrič.
Postopek evidentiranja strankinih kandidatov za državni zbor teče in bivše predsedstvo, vsaj v moji prisotnosti nikoli ni razpravljajo o trboveljskih kandidatih. Zakaj, ve samo ona (ker je kandidirala samo sebe?). Že vsa leta živim v Trbovljah, tu sem si ustvaril tudi družino in zgradil hišo, zato je izjava o izstrelitvi naluno plod bolne domišljije ga. Petrič. 19. decembra 1995 nisem bil na sestanku. Na sestanku pred volilno konferenco gospod Janša ni omenjal kakršnekoli kandidature. Njenpredlog kandidatov za predsednika OO SDSS Trbovlje pa
je vseboval eno samo ime: Alenka Petrič, kajti protikandidata njeno častihlepje ne prenese. Skratka, laž za lažjo. Kje so meje?
S svojimi izjavami se je ga. Petrič popolnoma razkrinkala. Zahvaljujem se za izstop iz stranke, kajti po vašem izstopu beležimo množični priliv novih članov SDSS. Toliko bralcem v presojo.
Predsednik OO SDSS Trbovlje, Slavko Kmetič
Politika je takšna, kot so ljudje, ki jo izvajajo
(odgovor na PRO ET CONTRA, Zasavc št.8, 29.02.)
Zasavc je potencialnim volilcem SDSS ponudil v presojo dvoje različnih videnj o istem dogodku - konferenci SDSS in dogajanju pred njo. Za demokratične medije nenavadno, za Zasavca pa značilno, kako so enemu i n drugemu odmerili časopisni prostor. "PRO" nastopajoča damaje dobilašest stolpcev, njen "CONTRA" sogovornik pa samo tri. Da smo že kar globoko v predvolilni kampaniji kaže tudi dejstvo, da Zasavcj o "strankarskih peripetijah", ki se tičejo le članov stranke, obvešča tudi vse potencialne volilce. Prav zaradi njih, še posebej pa tistih, ki so naši stranki že zaupali svoj glas menim, da je obrekovanjem, neresnicam in žalitvam, ki jih bivša predsednica OO SDSS razglaša, potrebno sekaj dodali. To so naslednji argumenti, dejstva in vprašanja.
1.	Odkod Petričevi fiksna ideja, da sem kandidatka za državni zbor? To dejstvo si je izmislila, na ta račun me obrekuje in diskvalificira (češ, da sem neprimerna, nekateri dopisniki pa to, v skladu s svojo profesionalno etiko razglašajo celo po Radiu Slovenija). Na njen očitek, da nimam ambicij, odgovarjam: bolje brez njih, kot pa da bi jih izživljala, tako kot Petričeva, ki svoja patološka nagnjenja uporablja na umazan in zloben način v škodo dmgih.
2.	Na razšitjeni seji predsedstva 19.12.95 so res padale hude besede, njen mož me je zmetjal z opico, sama pa mi je tudi kasneje pojasnila, da sem bilain bom predpražnik. Temu sicer ne pripisujem posebnega pomena, saj je to stvar njihove dmžinske folklore. Značilna za sestanekje bila še povečana
jakost govorjenja "privržencev" Petričeve in motnje v govorjenju (vpliv prekomerne konzumacije tekočine za vlivanje poguma). Bivše predsedstvo je volilno konferenco izglasovalo, takoj zatem pa je bivši podpredsednikizjavil, da izstopa iz stranke in odšel. To je človek, ki je svoje intelektualne potenciale med drugim vlagal tudi v blatenje mene in moje dmžine, pisno celo pri različnih funkcionatjih stranke na državnem nivoju.
3.0 pismih zoperbivše predsedstvo OO SDSS mi je govorila Petričeva, odvečje torej sprenevedanje. Pisali naj bi jih člani bivšega vodstva eden dragemu.
4.	Bivše predsedstvo ni nikdar čutilo potrebe po obravnavi mojega dela v občinskem svetu, me ni povabilo, da poročam na konferenci, čeprav sem to želelainbipo statutu morala. Odlanske jeseni so bile proti meni upetjene diskvalifikacije in obtoževanja, aktivnost Petričeve je bila usmetjena v to, dami onemogoči delo tudi na državnem nivoju.
5.	Od družbe, ki je zapustila SDSS volilci niso in ne bodo imeli nič. Kjerkoli bo ta skupina delovala, se bo ukvarjala s sabo. Tisti, ki ne bo plesal, kot žvižga Petričeva, lahko pričakuje zahrbtne, lažne obtožbe in "obravnavo" v Zasavcu, časopisu starih preverjenih političnih smeri, ki preživlja čas do volitev, tako, da ustvaija negativce, ki so praviloma konkurenčne politične stranke. Vzporedno poteka pranje možgan s pisanjem o "dobrih, starih, naših preverjeno uspešnih" kadrih, ki pa bolj malo povedo, kaj so za Zasavje štorih, raje pripravljajo teren za nove obljube. Prihaja čas maškarade. S spoštovanjem do bralcev, občinska svetnica OO SDSS:
Aleksandra Forte
Protestno pismo
V zadnjem času je v medijih zaslediti veliko govorao odstranitvi spomenikov Edvardu Kardelju in Borisa Kidriča v Ljubljani. Z ozirom na to, da takšna namera zadeva vse udeležence NOB in vse državljane - somišljenike, smo člani ZB in udeležencev NOB občine Zagorje ob Savi s tem v zvezi sprejeli naslednje protestno pismo:
Člani Zveze združenj borcev in udeležencev NOB občine Zagorje ob Savi, zbrani na razšitjeni seji 23. 2. 1996, smo obravnavali problematiko z zvezi z odstranjevanjem nekaterih spomenikov in znamenj NOB, med dragim tudi spomenikov Edvardu Kardelju in Borisu Kidriču.
Po obširni razpravi vseh udeležencev je bil soglasno sprejet sklep, da smo odločno proti kakršnikoli odstranitvi spomenikov in znamenj iz časa NOB, posebej pa še zgoraj omenjenih spomenikov.
Za takšno odločitev smo se dogovorili zaradi tega, ker smatramo,
da nam poznavanje preteklosti omogoča razumeti sedanjost ingraditev bodočnosti. Menimo, da še vedno velja Ciceronova misel, ki jo je izrekel pred 2.000 leti: "Če ostaneš neveden, kar se je zgodilo pred tvojim rojstvom, boš vedno otrok. Kaj velja namreč človeško življenje, če s pomočjo zgodovine ni vtkano v življenje prednikov." Vsa velika dogajanja, težkein zmagovite vojne NOB morejo in moraj o postati temelj novih stvaritev in vzpodbuda za delo prihajajočih generacij. Borci namreč ugotavljamo, da nam pet let samostojne in demokratične Slovenije daje misliti, da je čas podiranja spomenikov za nami.
Menimo, naj mestni svet pri svojem delu odločanja upošteva naše mnenje in zahteve terpredlagamo, da pri svojem delu posveti več pozornosti gospodarskim, kulturnim, stanovanjskim, zdravstvenim in drugim zadevam, karprebivalri glavnegamesta Slovenije še kako pogrešajo.
Za občinski odbor ZBU NOB Zagorje ob Savi, Franc Božič
Spoštovano
uredništvo!
Ivan in Slavi Sikili iz Trbovelj se s pismom v rubriko Pisma bralcev pridružujeva vsem pozitivnim mnenjem o bioenergetiku Ivanu Pircu iz Hrastnika
Nekaj besed o najinih izkušnjah. Sam sem po poklicu elektrovarilec, sicer že štiri leta prijavljen na Zavodu za zaposlovanje in invalid 3. stopnje. Posledice dela v proizvodnji sem najprej občutil v ušesih - zaradi slabega sluha sem se več let posluževal slušnega aparata Spal več kot dve uri in pol v eni noči nisem že 10 let. Nenehno so me bolele otekle bezgavke, zbadalo me je v križu, v rokah sem bil popolnomabrezmoči. Po objavi članka o čudodelniku Ivanu Pircu sem se oprijel zadnje rešilne bilke in ga 29. novembra prvič obiskal. Kar je najpomembneje - odrešil me je vseh težav. Spet slišim brez aparata, dobro se počutim brez kakršnihkoli tablet, stanje celegatelesa se vidno i zboljšuje. In za vse to, kar gre gospodu Pircu posebna zahvala, mi v moji finančni stiski, ni bilo treba p bičati nobenih njegovih storitev.
Pozitivnim izkušnjam se je v premagovanju svojih, povsem drugih bolezenskih težav, pridružila še žena. Tudi ona je dolga leta pogostokrat obiskovala zdravnika - zdaj bolezni druga za drugo izginjajo. Ob koncu le še to: pri bioenergetiku Ivanu Pircu sva na lastne oči doživela marsikateri čudež. Prej vanje nisva verjela - zdaj verjameva
Ivan Sikili, Trbovlje

Koncert
Zagorje - V Delavskem domu Zagoije bo 9. marcaob 19. uri koncert Mešanega pevskega zbora Divača pod vodstvom Antona Baloha in Mirjane Gvozdenac.
Zagorje - V Delavskem domu Zagorje bo 15. marcanastopil Magnif-ico.
Predavanje
Trbovlje - UNICHEM - klub GAJA organizira 9. marca predavanje o obrezovanju sadnega drevja v dvorani AMD Trbovlje. Predavanje bo vodil diplomirani inženir agronomije Danijel Bračič.
Trbovlje - Hortikulturno društvo pa v torek, 12. marca ob 17. uri, pripravlja v predavalnici Delavskega domaTrbovlje predavanje o balkonskih zasaditvah v stanovanjskih naseljih. Predaval bo Slavko Zgonc.
Obvestilo KnijriacatmLv.giivHmstmki bo /atadr »daplaci jeod 11, mate; d.djc zapri., Piem.-dif., n., JlI. bodo predvidoma trajala en
mesec. V tem času si lahko bralci del gradiva (avdio in video kasete, časnike in časopise, obvezno
s,ednicšolre, sposojajo v soj.u sobi Delavskega doma v
.............is:
brale, m zahval... /,
razitmcvanfe.
Trbovlje - Na OŠ Revirski borci bo 20. marcaob 18. uri uvodno predavanje v tečaj globinske meditacije GAMA. Vstopnine za uvodno predavanje ne bo. Vse informacije lahko dobite na Cent tu za duhovno kulturo v Ljubljani, tel.: 061/323 308.
TRBOVLJE
tel.: 0601/21 358 26 056 26 333 fax: 0601/26 228
ČETRTEK 7.3.1996
09.00 VIDEO STRANI, 12.00 MLADINSKA ODDAJA (p), 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 ZASAVSKI MAGAZIN (ODDAJAETV IZLAKE), 20.30 SKUP ZMETAN - MESEČNI PREGLED ZANIMIVIH DOGODKOV IZ ZASAVJA
PETEK 8.3.1996
09.00	VIDEO STRANI,12.00SKUP ZMETAN (p),18.00VIDEOSTRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 ŽEBLJIČKI (Razvedrilna oddaja s filmsko lestvico in skritim gostom), 21.15 FILM TEDNA (izbor gledalcev)
SOBOTA 9.3. 1996
13.00	VIDEO STRANI, 16.00 REZERVIRANO - SNOOPV, 17.00 FILM TEDNA (p)
PONEDELJEK 11.3. 1996
PONEDELJEK 11.3.1996
20.00 ATV ŠPORT - ŠPORTNA ODDAJA LITIJSKEGA ŠPORTA IN ŠPORTNIKOV, ENKRAT MESEČNO KONTAKTNA ODDAJA Z GOSTI IN ODPRTO TEL. LINIJO, 20.30 INFORMATIVNA ODDAJA - PONOVITEV PETKOVIH INFORMACIJ Z DOPOLNITVAMI
TOREK 12.3. 1996
20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE, 21.30 PONOVITEV ATVŠPORT
SREDA 13.3.1996
20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE
ETV ZASAVJE
ČETRTEK 7.3.1996
830 VIDEOSTRANI, 10.00 SREDA NA ETV (p), 11.30 VIDEOSTRANI, 17.00 TOREK NA ETV (p), 20.00 ZASAVSKI MAGAZIN, 20.30 EPP, 20.33 NE ZAMUDITE, 20.35 KNJIŽNI MOLJI. 20.45 MINI PET. 21.05 POZOR, SNEMAMO, 21.15 PREDSTAVITEV SREDNJE ŠOLE ZA ELEKTROTEHNIKO IN GOSTINSTVO ZAGORJE;
PETEK 8.3. 1996
09.00 VIDEO STRANI, 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 MINI PET - LESTVICA OTROŠKI H PES MI,20.45 ŠPORT ZA ŠPORT - GREGOR KITA VAM PREDSTAVLJA ZASAVSKI ŠPORT TOREK 12.3.1996 09.00 VIDEO STRANI, 12.00 ŠPORT ZA ŠPORT (p),	18.00
VIDEOSTRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 HIGIENA - MESEČNA ODDAJA O ZDRAVSTVU.20.45PRI-JETEN VEČER Z METO MALUS SREDA 13.3.1996 09.00 VIDEO STRANI, 12.00 HIGIENA (p), 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 KARMEN CESTNIK PREDSTAVLJA - GOSTA ODDAJE STA DAMJANA GOLAVŠEK IN ČARLI NOVAK (ODDAJA ETV IZLAKE), 2130 REPORTAŽA O MOTORNIH SANEH (ODDAJA ETV IZLAKE)
ČETRTEK 7.3.1996
20.00 VIDEO BOOM 40 - ZABAVNOGLASBENA ODDAJA ZLTV SLOVENIJE, TEDNIKA KAJ IN ANTENE
PETEK 8.3. 1996
20.00	INFORMATIVNA ODDAJA, 20.30 PONOVITEV VIDEO BOOM 40
SOBOTA 9.3. 1996
10.00	VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER
NEDELJA 10.3.1996
10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER
830 VIDEOSTRANI.10.00 ČETRTEK NA ETV (p), 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00 SREDA NA ETV (p).
20.00	IZBOR IZ PROGRAMA KANALA 10: AVTOSVET, HIGIEA;
SOBOTA 9.3.1996
8.30 VIDEOSTRANI
NEDEUA 10.3. 1996
9.00 ZASAVSKI MAGAZIN (p), 9.30 EPP, 9.33 NE ZAMUDITE, 935 KNJIŽNI MOLJI (p), 9.45 MINI PET (p), 10.05 POZOR, SNEMAMO (p), 10.15 KARMEN CESTNIK PREDSTAVLJA: ANDREJ ŠIFRER(p)! 1.45 PRIJATEL (p), 12.25 NE ZAMUDITE
PONEDELJEK 11. 3. 1996
8.30 VIDEOSTRANI, 20.00 3-2-1-START, 20.30 EPP 20.33 NE ZAMUDITE, 20.35 KULT & URA, 21.20 NE ZAMUDITE
TOREK 12.3. 1996
8.30VIDEOSTRANI, 10.00 PONEDELJEK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 20.00 KARMEN CESTNIK PREDSTAVLJA: DANIJEL ŠMIT -DANNY;
SREDA 13.3.1996
8.30 VIDEOSTRANI, 10.00 TOREK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI,
18.00	PONEDELJEK NA ETV, 20.00 VIDEOBUM 40,20.45 EPP, 20.48 NE ZAMUDITE, 20.50 REPORTAŽA: MOTORNE SANI.
ČETRTEK 7.3.1996
6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ. 14.15 POROČILA. 14.45

OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK,16.4SOBVESTILA IN EPP.17.00 OB SAVI NAVZDOL, OB SAVI NAVZGOR, 18.45 POROČILA, 19.00 - 24.00ŽIVA NOČ24.00 -6.00NOČNI PROGRAM
PETEK 8.3.1996
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM,10.00-14.00PROGRAM MAJ,
14.15	POROČILA, 14,45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL, 15.30 GLASBENE NOVOSTI,16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 17.00 MLADINSKI VAL,18.45POROČILA. 19.00 NOČNI PROGRAM
SOBOTA 9.3.1996
8.00	DOBRO JUTRO, 9.00 POPEVKA TEDNA, 10.00 GOST NA RADIU.10.45EPP, 11.00TEDEN BIL JE ŽIV, 12.00 KUHAJMO Z DUŠO,
12.45	OBVESTILA IN EPP, 13.00 POROČILA, 14.00 ČESTITKE, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA,
16.15	RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE,
19.00	NOČNI PROGRAM
NEDEUA 10.3.1996
8.00	- 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 CICIVRTILJAK, 10.45 OBVESTILA IN EPP, 11.00 TEDEN JE ZA NAMI.
11.15	VIŽA TEDNA, 12.00 VEČNO ZELENE MELODIJE, 12.30 EPP. 12.450B V@STILA.13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE 19.00 NOČNI PROGRAM
PONEDELJEK 11.3.1996
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MA.U4.15POROČ1LA.14.450BVE-STILA, EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OB VEŠČA,15.30ŽELEL1 STE JIH SLIŠATI, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00RADIO NA OBISKU. 18.00 ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM
TOREK 12.3.1996
6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ,14.15P0R0ČILA,14.450BVE-STILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT,
18.45	POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM
SREDA 13.3.1996
6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM. 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 SPOROČILA. 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP,
17.00	UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM
I

r
+	m
■___________________________■
Elaktrolizniki
r
Prva zasavska veselica tega tedna je bila v Hrastniku. Bila sta oba hrastniška poslanca in še eden, pa en hrastniški župan in en minister, nebroj direktoijev in plebsa. Ploskalo se je predvsem dvakrat. Prvič, ko sta minister Metod Dragonja in direktor Branko Majes s škarjami zastrigla v otvoritveni trak, in drugič, ko je z Bleda z enourno zamudo pridrvel premier Janez Drnovšek. Nekazlopamtila so takoj vedela povedati, daje bila zamuda tokrat večja kot pred nekaj meseci, ko je v isto dvorano na gimnazijski žur premier pridirjal z Malte.
Dveploskanji pa sta bili neupravičeno manj poudarjeni. Premalo bučno je bila nagrajena poezija težkotonažne kemije, ki je sledila premierovemu nagovoru, in pa eno loški trud: po pijačo so se prireditelji potrudili na obronke Pohorja.
Predvolilno miljenje
Poslanka s Kumljanskega Metka Karner Lukač je povedala, da ne uporablja mila, da njej zadošča voda. Do oddaje teksta v tiskarno nam ni uspelo izvedeti, ali gre za njeno osebno odločitev ali uradno doktrino Slovenske ljudske stranke. Če je drugo, potem bodo na volitve zagotovo šli z geslom, da so njihovi grehi tako majhni, da jih je moč sprati že z vodo.
Predvolilno vojevanje
Zadnjič sta se udarila hrastniški in zagorski župan. Leopolda Grošlja je ujezilo, ker je Matjaž Švagan hotel v nek zasavski papir zapisati, da bo sedež zasavske regije v Zagorju. In je odvihral s sestanka, nekateri pa mislijo, daje njegova jeza tolikšna, da se bo dal iz zagorskih matičnih knjig povsem izpisati. Dobro obveščeni napovedujejo še več trkov: prvega že v bližnji prihodnosti, ko bodo Zagorjani objavili, da so dali izračunati GEOSZ, torej geometrično središče Zasavja, ki pade v zagorsko občino.
Nič novega. Seveda le za tiste, ki sle braliRdečega Revirja pred kakšnim letom.
Predvolilno skakanje
Vse bolj vprašljivo pa je, če bo v Trbovljah na prihajajočih volitvah socialdemokratske glasove nabiralSla vko Kmetič. Šel njihovega volilnega štaba Branko Grims je rekel, da mu niso všeč ljudje, ki skačejo iz stranke v stranke. Slavko Kmetič pa je človek, ki nikdar ne miruje: tudi kadar se z vlaki ne vozi od postaje do postaje.
V Zagorju so z nekaj zamude le začeli proslavljati 700. obletnico prve pisne omembe kraja. Slovesnost je bila na rudniku, saj je tamkajšnji K. na lotu zadel sedmico.
-	A veš, zakaj zagorski župan Matjaž Švagan računalnike okrog deli?
-	???
- Saj jaz tudi nisem vedel. Ampak, ko sem ga zadnjič videl, kako igra H ti ga, mi je takoj postalo jasno, da jih sam res ne potrebuje.
Iz sveta glasbe
Orleki uspešno promovirajo novi CD povsod po Sloveniji. Trboveljska Hiša je na vse trdnejših temeljih. Zasavci pripravljajo novo kaseto. V bližnjem Laškem je godel Kreslin, v Zagorje prihaja Magniftco. Božidarja Volfanda -VVolfa iščejo zaradi neplačane dohodnine...
Sekretarji ostajajo
Bojazen, da bi naši državni sekretarji po izstopu Združene liste iz koalicije odleteli, se je pokazala za nepotrebno.
Malogospodarska Staša Baloh Plahutnik tako na celjskem sejmu Flora ni kupovala vrtičkarskega orodja, ampak je sejem zgolj odprla.
I Loto brezposelnih
L|/c dolgo sc nismo vidčli prt naši priljubljeni nagraditi pk	igri, zalojt danes odmerjamo nekoliko več prostora. Najprej.
I katere številke so bile izžrebane na januarskem žrebanju v | naših kra jih. Takole je šlo:	j
Hrastnik	0 5 3 6
|	litiju	1064
\	T rbovlje	1 5 8 5
Zagorje	1010
jš;In .še nagrajenci. Seznam je kar obsežen, zato sc ga kat j t ; lotimo, v Litiji se nagrada ponuja frizerju in vzgojitelju, v
Hrastniku natakarju, slaščičarju in ekonomistu, ki naj bi j ; zagospodaril v dolski zadrugi. V Trbovljah čaka nagrada fr :	lesarskega delavca, mizarja in zdravstvenega tehnika, največ j
nnerniencev na ie iz Zavor iti: ključavničar, oblikovalec i
mm:
TP POTROŠNJA ZAGORJE
Salon POHIŠTVA
Cesta zmage 29 tel.: 61-068
Preuredimo si stanovanje!
Rako?
s pomočjo prodajalcev v
salonu POHIŠTVA
TP POTROŠNJA
Sedežna garnitura z ležiščem, že od 61.819,20 Sit
Vzmetnice MEBLO 190*90, od 10.688,70 Sit
Pisalne mize, od 8.564,40 Sit
Omare za čevlje, od 7.254,00 Sit
Talne obloge: - itisoni, od 1.180,00 Sit/m2
-	topli podi, od 895,20 Sit/m2
-	preproga 190 0, samo 9.790,00 Sit
Prodajni pogoji:
-	talne obloge 4. obroki, brez obresti
-	gotovinski popusti od -5% do -25%
-	12. mesečno odloženo plačilo, polog 1/12 + obresti
-	do 18. mesečni kredit R + 0
Veselimo se vašega obiska!
poslovalnico
M€D€n Izlake
in
MfiRG/l Zagorje
mdbmt

NA ZALOGI:
*	športni copati L0TT0, ADIDAS, PUMA,...
*	otroški čevlji PETEJAN
*	dekliški bulerji
*	modni salonarji, primerni za maturantske plese
*	usnjena galanterija
NUDIMO VAM UGODNE PLAČILNE POGOJE!
telefon MEDEA: 74-194 telefon MARGA: 64-302
VLJUDNO VABLJENI!
Rjij:
•.y.y.-.y.y.y.y.y.y.y.y.y.y.y.y.y.y.y.y.y.y
■y-y-y-y-y-y.y-y.y.y.y.y.y-y
rz:
!T


(Ob 8. mancM dnevu gena isfc/iene čestitke in obldo gd/tavja geli vsem članicam gditugenja bo/tcev in udelegencev iAKD^B
občinski odbon
^ago/ije ob Sari

■
I
n
II ■ i
■
*
i
■
i
II
l
m
1
I
i
i
i
IS
m
/O
Celje - skladišče
Banka Zasav
Trbovlje
5000003469,9
	
■S	

H
! J
tol CIT
na
tolar
0 0 0
smo S PRCMCKOM POKOJNIMG Mk BkhKO ZkWJG S\ ZkGOTOMTG,
Dk OPRkUIJO V DkMKI PLkČILO POLOŽNIC Zk m
BRCZPL/OO.
5
I
1
2
ii
e
COBISS o
m
LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi
II
II
11
11
I
||
II
s®
m
II
11


Pil
GOSTINSKO
RUDAR p.o.
=3| | d> PODJETJE ccIUIjd trg revolucije 26 TRBOVLJE
DeIovni: i:\uii:	Bisiko	/')
lllillllllllliii
/l\i"k-.., klel)	/-'Vi
!■!//. kiji Is!\k	KeKec
teS.rAVRAt i|E Zasav c	Kolodvor:
(SoboTNA IN NEdl-ljSkA kosil A)
GP RUDAR ZA ZASAVČANE!