70. številka.
Ljubljana, soboto 28. marca.
VIL leto, 1874.
SLO V E N S Kl NAR 0 D,
Izhaja VBak ttan, izvzemal ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejemati, za avatro-ogerske dežele za celo loto 16 gold , za pol lota 8 gold za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr Za pošiljanj« na dom se. računa 10 kraje, za uienec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ijud.skih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejenian za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačil je od čVtiri-stopne potit-vrste 6 kr., čo ho oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če ue tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat »>• plača šfcninoij za 30 kr Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi biši .Hotel Evropa" Opravmstvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši
Novo ogersko ministerstvo.
Iz Budim-Pešte 25. marca. [Izv. dop.j Vhi naši časopisi brez razločka stranke, so novo nađe ministerstvo simpatično pozdravili. To je znamenje, da bo vse naše stranke vesele in zadovoljne, da se je z ustvarjenjem nove vlado vsaj za Bedanji čas konec naredil položaju, kateri je uže res ne-prenesljiv bil. Z ustvarjenjem nove vlade odvalil se je težak kamen s prs našega državnega telesa, ki je vse naše stranke na isti način težil in dušil, in pretil, da nastane popolna anarhija v politiki. Naše novo ministerstvo nij se ustvarilo naravnim in normalnim potem. Njegova stvaritev je delo Njegovega veličanstva kralja, in zarad tega •e tudi njemu po vseh naših časopisih himne pojo. Novo ministerstvo se je ustvarilo, ker se je ustvariti moralo, ker dežela brez vlade ostati mogla uij.
Ogledajmo si pa pobližje to novo ogersko ministerstvo. Glavne osobe v njem so Bitto, Ghyczy in Bartal, ostali so „minorum geutiuui." Bitto dosedanji predsednik našega državnega zbora, je mož, ki se rad vsakemu klanja, ki je proti vsakemu postre-žen, ki se neče nobemu zameriti. To so same lepe lastnosti, s katerimi samimi pa nobeden minister-predsednik izhajati ne more. Za stvarjajočega državnika, za velikega in že-nijalnega upravnika in politika ga pri nas nobeden ne ima. On je talent stoprv druge vrste. Polje, na katero ga je kralj poklical, mu je več ali manje nepoznano. Sicer bode pa vspeh novega vladanja o njegovih sposobnostih sodil.   Drogi mož našega novega
ministerstva je Ghyczy. On spada med zvezde prve veličine -na obnebji naših državnikov. Njegovo ime ima dober glas v celej deželi. On je bil uže pred letom 1848 na političnem polji delajoč. Patrijot je skozi in skoz, a vendar ne prehud magjarski šovinist. Sedaj je GG let star. On je prevzel teško breme finančne listnice. Financijer pa nij, in če si je prisvojil kakšucga finančnega strokovnjaškega znanja, prisvojil si ga je tako rekoč mimogrede, in samo toliko, ko likor mu ga je ravno treba bila. S svojim fiuančnim diletantizmom bo teško Daše vele državne finance v klasje pognal. V državo-pravnem pogledu je on proti nagodbi z Avstrijo leta 1H67. Proti Deakovej ali nagod-benej stranki je stal v opoziciji. Uvidevši pa, da enostalna negacija nagodbe ne vodi do nobenega uspeha, zapustil je opozicijo pod vodstvom Tisze, ter ustvaril na svojo roko neko srednjo stranko, ki pa do sedaj ni mogla do prave jakosti in važnosti pr.ti. Gbyczy je baje v novo ministerstvo na naročito prošnjo kraljevo stopil. S svojim vstopom se je žrtvoval. Brez njega bi bilo naše novo ministerstvo mrtvo rojeno dete. Oa je, ki ga oživljajo. — Tretji mož novega ministerstva je liartal. Tudi njegovo politično delovanje datira se uže iz pred leta 1848. Bartal je silni govornik Košutove šole.
Po tem soditi, kako se je naše novo ministerstvo ustvarilo, mora se reči, da nij parlamentarno. Prvo glasovanje v sabora o kakšnem načelnem vprašanji bo pokazalo, koliko irra pristašev med narodnimi zastopniki. Deak je sicer svojo zadovoljnost z novimi ministri izjavil, a ta izjava se ima vzeti
bolje kot njegova osobna izjava, ne pak kot izjava njegove stranke, katera uže dolgo več ne stoji pod njegovo absolutno komando. V najnovejši Čas je deset saksonskih zastopnikov iz njegovega kluba izstopilo.
O vtisu, ki ga jo stvaritev novega ministerstva v ostalej deželi naredila, prihajajo zdaj povoljnejšo zdaj nepovoljnejše vesti. Zagrebški „Obzor" o njem takole: „Novo ministerstvo ne bode alferiralo razmere med hrvatsko in ogersko kraljevin*). Gl yczy, naj važnejši mož v njem, ne bode motil svobodnega razvoja v mejah meduarodue pogodbe, Bitto bi pa mogel samo v toliko nc p o voljnoj š i biti nego je bil Szlavy, ker morebiti ne bode znal odločno hrvatske koristi med svojimi soministri zagovarjati." S.bi in liu-muni z novim ministerstvom nijso ničesa izgubili, a tudi ničesa pridobili.
Dolgega obstanka naše novo ministerstvo previdno ne bode imelo. Čo poprej palo ne bode, ga gotovo prvo državno posojilo podere, in novo posojilo se bode uže v jeseni negocijirati moralo. Če bode dobra letina, ali kakor se pravi, če bo „repica" obrodila, je mogoče, da se bode denar ceno na posodo dobiti mogel, če pa repica obrodila ne bode, bode pa zopet preteglo grbava za posojilo in za ministerstvo.
Politični razgled.
\olruiiJ«* dežele
V Ljubljani 27. marca. V državnem ^hoi-u je bilo 2G. t. m. zopet jako živahno.   Fanderlik je nasve-toval slovanske paralelke na brnski tehniki, Beer in Sturm sta proti njemu govorila. Mi-
Listek.
Slovanska čitalnica v Trstu.
„Veseli obrazi krog in krog!
Po njili pa se ti oziraš vesela; Nij videti tu težav in nadlog;
Tu srečen jo vsak, kdor nij, pa so dola."
Boljše ko so žene, tem menje se o njih govori, pravi stara prislovica. Slovanska Čitalnica v Trstu se po listih tako malokrat imenuje, kakor bi je no bilo. Muogokateri bode mislil, da je zadremala in da še sedaj dremlje, a temu nij tako. Napreduje, krepko napreduje na notranjo in vnaujo stran, le da jej nij di.no vsakega dogouljaja, ki se v njenih prostorih godi, po noviuah raztrobiti širokemu slovenskemu svetu.
Precej tu uaj poudarim, da se ona v novih svojih prostorih, prekrasno opravljenih in ozaljšanih, trudi člauovom svojim ponu diti toliko, kolikor jej jo v sedanjih razmerah le ponuditi mogočo. Predpustom imela je lepe plese in igre, ki so vsem zel6 uga-
jali ; očitna priča tema je to, da se je število družnikov v malo tednih precej pomnožilo. Sedaj v postu pa vabi z mičnimi govori tržaške Slovane, članove in nečlanove — v svoje prostore. Preobilna množica poslušalcev, ki se vsakrat zbero, priča, da tudi s tem hvalevredno zvršuje svoj namen. Ce bode sedanji odbor tudi naprej vodil jo tako vestno, tako skrhljivo, ter gledal še na vpeljavo glediščnih iger, postala bode čitaluica res pravo ognjišfco, pravo središče tukajšnjim Slovanom.
Med vsemi veselicami, ki jih je pa Čitalnica napravila v sedanjih prostorih, odlikovala se je najbolje sinočna veselica s petjem in godbo.
Program tej veselici bil je mnogovrsten in izpeljava točna, in izvrstna uravnava tega programa pokazala je očitno, kako veliko moči za petje in godbo ima čitalnica tržaška. Začela se je veselica s srbsko pesnijo „Na moru", katero je naš Davorin Jenko za časa svojega bivanja med srbskimi bratji v Pan čevu in Belemgradu zložil za   m- /.ki zbor.
Šestuajsterica naših pevcev pela je mile njene glasove brez najmanjše napake. Pa kako bi je ne bili dobro izvršili, ker zbor naš ima pevovodja, ki je petju udan z dušo in telesom.
Za rečeno pesnijo sledila je igra na glasovir. Mlada gospa čast. g. dobtarja M., ki je uže prejšnja leta kot gospica večkrat čitalničarje razveseljevala s svojo umetnostjo in ročnostjo, svirala je na glasoviru Liva-dičevo kompozicijo „Plač za dragom". Naše srce je mehko, upogibljivo kakor vosek. Vnanji svet pa tudi najkrotkejše misli imajo premnogo vpliva nanje. Ker je tako občutljivo, vzbuja mu tudi godba zdaj velečastne, zdaj otožue, mile občutke, ki pa so vse po-sredovaui po nasej du^i. Deuašnja veselica nam je spričala dejansko resnic o onih btse-dij, s katerimi je zadnjo soboto v čitalnici slovenski govornik poudarjal občudovano silo, ono čarovno moč godbo in petja, melodičnih zvokov in ubranih glasov. Pri zvon-čenji in sviranji godbinskega orodja, rekel je govornik, prehajajo lastnosti teh teles, nji-
nisterski načelnik Anersperg si upa trditi „odločno", da zdanja vlada nij pristranska za Slovane ! Pri naslova „srednje Sole" govore Vurni, Vitezič iu Meznik, dokazovaje, kako vlada Slovane v Šolah povsod zanemarja. De£wm*»f vstane in nekaj pripoveduje, da njegovi slovenski volilci hočejo, da se njih otroci v nemškem jezika uče.
S cesarskim pismom na Andrasija, Auersperpa in Bito a  objavljenem v zadnji „Wiener Ztg." — sklicujejo se delegacije i na 20. aprila v Pešto.
Zopet se mnogo o tem piše, kako se je | Avstrija postavila navzoči v-zhoflnjemu i vprašanju. Večina novin je tega mnjenja, da hc je pri zadnjem obiskanji avstrijskega cesarja na ruskem dvoru stvar na dobro obrnila, namreč tako, da sti Rusija in Avstrija ] sklenili Turčijo pri mira pustiti, da se sama ; razdrobi, ako nema životne moči. Neki sicer ugibljcjo, da se je govorilo tudi o tem, kdo in kako bode dedoval, ako Turčija razpade; vendar se oglašajo  veljavni  glasovi z resničnim opominom, da Turčija ima uže dediča, in to so Srbi, Bolgari itd. ki bodo na i razvalinah Turčije svoje države naredili. In baš Avstriji je najmeoje treba protiviti se tej edino mogoči in edino pravični prihodnjosti.
V 11*111 J<» <ll'ŽtlT4».
#Vancoska zbornica je sklenila, da zasedanje do 12. maja odloži. Pri debati o podaljšanji oblasti municipalnih svetov se pričakuje velike živahnosti.
Tedni so začeli Karlisti republikansko španjsko mesto Bilbao z gorečimi kroglami nastreljavati. Cele ulice so gorele. V eno predmestje, Albia, so se Karlisti uže vseli. ,
Moč republikanske armade v Biskaji je zračnnjena na 32.000 mož in 05 topov. Pred nekaterimi dnevi je bila številka za nekaj tisoč večja; a zdaj se bržkone nij zraven računal oddelek generala Lome, ki iz Mi-rande operira. Serranova armada je v dva corpsa razdeljena; prvemu zapoveduje gene-ralljetnant Letona, drugemu general Primo de liivera. Chef generalnega štaba je general Lopez Dominguez, oni, ki je Kartageno premagal. Letona in Loma Karliste se strani napadata, kat rib je med Valmasedo in So-morrostrom 45 bataljonov nastavljenih. Blizu Bilbae so Karlisti dobili malo trdnjavo las Delinas in 40 karabinarjev. Da se ima kmalu hud boj vneti, se od vseh stranij zagotavlja; pa se tudi govori, da je Serrano zbolel.
V nemškem zboru se je nadaljevala debata o tiskovni postavi. Pri zadnjem (35) paragrafu se je vnela huda diskusija. Ta paragraf se glasi: ,,Ta postava dobi moč 1. julija 1874. V Alzaciji-Loreni se upelje s posebno postavo." Alzacijski poslanec Guerber
hovo mehkost in trdost, njihova raztegljivost in napetost v našo dušo, ter po njej rodijo v srci poslušalca enake lastnosti, vzbujajo mu popi luem primerne srčne Čuti. Izvrstno sviranje čestite gospe pokazalo nam je izurjeno umeteljnico, ki je z izbujenimi zvoki izbnjala v nas mile čuti tožbe za izgubljenim ter nas nadajala s popolno udanostjo v nemilo osodo.
Za igro na glasoviru vrstile ste se dve pesni. Prvo — „Rožico" — pela je izurjena četvorica naših pevcev. Ne vem ali se pisatelj teh vrstic moti ali ka-li, ker se mu zdi, da se je pri tem četverospevu časi kaki glas nekoliko tresel. Morebiti bil je le oder temu kriv.
Prekrasna pa je bila pesen „Na straži", katero je za četverospevom pel celi zbor. Tu moram očitno čestitati njenemu pisatelju pesniku Cegnarju. Tica v gaji poje rano in pozno, naj jo kedo posluša ali ne: tica veseli se lastnega petja, topi se v lastnih občutkih, kajti neka notranja sila sili jo k petju.
je predlagal, naj se ta odločba prečrta, po kateri bi državna dežela ne bila deležna tiskovne postave. Govornik je hudo polemiziral proti državni vladi. Iloverbeck je toisto predlagal. Migael je potlej surovo govoril proti alzacijsko-lorenskim poslancem. O Teu-tscliu je rekel, da je bil toliko „nor" (!) da je Nemško sval necivilizirano državo. Pri besedi „noru se po vsi zbornici hud Suni začne. Knez Hohenlohe je ta izraz imenoval nedostojen, ravno tako je Windthorst Miguela hudo rezal v živo, in tudi Lasker ga je grajal, pa zraven proti Guerberju govoril. Guerberjev predlog je potem z 174 glasovi proti 129 padel.
Novi angleški Disraelijev kabinet je začel svojo uradno delavnost z dejanjem milosti, kajti sklenil je, Kenije, ki so Se v zaporu, pomilostiti.
Dopisi.
% Dii ii iijii 25. marca. [Izv. d opi h.) Take zmešnjave menda še nij lehko bilo v državni poslanski zbornici, kakor včeraj pri glasovanji zarad teologične fakultete v Insprukn. Pokazalo se je zopet očitno, da med tako zvano „ustavoverno" stranko je baš toliko ali še več strankarstva, kakor med opozicijo; in če je Herbst pri adresni debati se hvalil in širokoustil, da so ustavo-verci popolnem edini, opoziciji pa oponašal da je raztrgana in ncedina, lehko bi se mu to včeraj bilo povrnilo. Razpor med ministarstvom in Hcrbstom je očividen in neza-celjiv; moraliČna izgnba pa je na strani Herbstovej. Mož se je imel za vsegaroogoč-nega, ministri bi morali biti njegove marijo-nete; mislil je in zanašal se, da oni poslanci staronemške stranke, kateri imajo njegovemu uplivu zahvaliti se, da so izvoljeni proti mladonetncem, da bodo vsi, kakor zid stali za svojim tačasnirn protektorjem Herbstom, — a stvar se je vse drugače zasukala. S tem, da je Herbst povsod izpodbijal mlade, in prejšnje vladne mameluke naprej silil, prišlo je v državni zbor mnogo onih mož, katerim neodvisno mišljenje tam neha, kjer imajo ministri svoje želje. Večina Herbstove garde je pobegnila v ministerijelni tabor in mož zdaj stoji osamljen, je še zmirom vodja, a brez vojakov. Na splošno politično dituvacijo pa bode ta začasni razpor brez posebnega upliva in moti se,  kdor bi na to
Gotovo bilo je navzočnemu pesnika obilo plačilo, ko je slišal od močnega zbora svojo pesen tako navdušeno peti. Mili glasovi pevski morali so se uže v njegovem srci odmevati, ko je skladal pesni lepe besede. A lepoto pesni delajo zvokovi, prijetni, lepo ubrani človeški glasovi. Besede same na sebi, rekel je zadnjič slovenski govornik v Čitalnici so večkrat gladke in puhle in pamet jih more notranjemu čutu, notranjim mislim popolnem potujčiti: ton, glas človeški pa je človeku bistven, glas je človeka prava lastnina, glas je rojenec, glas je ljubljenec njegovega srca. — In ti mojsterski pevci! Vestnega poročnika dolžnost bila bi našteti vaša imena od prvega do zadnjega ter vas vrstoma hvaliti, tako dobro ste se ponesli z rečeno pesnijo. Pa ne zamerite mi, če tega ne storim, uže za to ne, ker tega ne dopušča prostor! Tudi veste, da se slavni vojvodi v vojskah poslavjajo, če lastnimi rokami prav nijso prelili le kapljice krvi. : Kakor ne srčni vojaki veselć zmage, slave in Časti ljubljenega svojega vojskovodje, naj
zidal kakšne politične kombinacije o prevrata politične sisteme.
Te dni je minister Lasser na izrečeno željo povabil štajerske državne poslance, da so v pričo ministrov Banhansa in De-pretisa izrekli svoje želje zarad železnice Dunaj-Nov i. Ministerstvo namerava državnemu zborn predložiti postavo, po kateri bi država pri zidanji te železnice pripoma-erala, pa samo za eden del, ali od Dunaja do Feringa, ali od Radgone do Feringa. Poslanci so vsi zahtevali, naj se začne zidanje od Dunaja do Feringa. Pri tej priložnosti sta poslanca dr. Voiiifak in dr. Foregger povdarjala važnost železnice skozi skalsko in s a vinsko dolino od Knittel-felda do Celja ali še naprej do ZapreSiča. Minister Banbans je obljubil, da hoče Se to leto po vladnih inženirjih dati preiskati dotične železniške Črte, ter da bode v prihodnji sesiji državnemu zbora načrt te železnice predložil.
Domače stvari.
— (Ljubljanska realka.) S prvim oktobrom t. I. se realka preseli v novo veliko hranilnično poslopje, katero je ljubljanskemu mestu odst pila kranjska hranilnica za pet let brez najemščine. Prostori v Marovi hiši, kjer je realka dozdaj umeščena bila, bodo se prezidali in porabili potem za dekliško šolo-vadnico.
— (Iz Gradca) se „Pressi" piše, da nekateri pravnarji, na čelu jim Herman, nameravajo za slovenske univerzne študente nekak „seminar" osnovati, kjer bi se libe-raluškega duha varovali. — Ha, ha. Zidajte kitajske zidove, če hočete, napredku struge ne zajezite.
— (Z naših srednjih šol.) Posebno zadnja tri leta nekateri n.*mSki učitelji animirajo učence na naroČevanje necih pruskih dijaških časopisov, ki so za Avstrijo nepa-trijotični in celo lascivno pisani. Tudi na ljubljanski in baje na mariborski gimnaziji se je skušalo take liste širiti, posebno lšni in letos neko „Walhallo". Naučni minister Stremaver je zdaj ostro ukazal direktorjem naših gimnazij in realk, da vse te nemške časopise iztrebijo.   In  prav je storil, da bi
se bi tudi vi veselili slave in hvale, vasema pevovodju očitno tu izrečene. A vaš voditelj takrat nij bil kakor kak vojskovodja, ki na vzvišenem prostoru le opazuje in vodi krvavi boj, vaš vodja bil je takrat, kakor vselej tudi mojsterski pevec, ki je sam izvrševal najtežjo nalogo pete pesni. Iz kamena moralo biti bi srce, katerega bi skozi in skozi ne prešinili, ne omečili bili premili glasovi njegovih samospevov. In ubrani glasovi sknpnega zbora so pomnoževali utis glasa pevovodjevega. Gromeče ploskanje, živahni slavo klici kazali so občno zadovolj-nost. Tega mi še pristaviti nij treba, da so morali pesen ponoviti.
Tej pesni je sledila igra na citre. Primerno visoko rasena devojka stopi na oder in živahno ploskanje jo pozdravi. Bila je krasna gospica M., ki je nže lansko leto bila čitalnici s svojo igro na citre napravila veliko veselje. Pri tej priliki so odborniki morali pač živo čutiti ali vsaj očitno videti, da prizorišče nij bilo popolnem primerno napravljeno denaŠDJej veselici.   Odveč namreč
le povsod tako! Pri tej priložnosti pa tudi Stremavr ukazuje, da naj direktorji strogo pazijo, da ne bo nobeden dijak ud kacega javnega društva.
— (Umrl) je predvčeranjem na kozah Notraujcem znani bivši graščinski oskrbnik Likar, zadnja leta ujetnik na ljubljanskem grada.
— (Iz Gorice) se nam piše: Po slovenskem dobro znani ruski profesor J. Bau-douin de C o ur t en ay, spisatelj knjižica „Nekatere opazke ruskega profesorja", ki s« dobivajo v Gorici in Ljubljani pri raznih knjigotržcih po 30 kr., je dobil povabilo v Krakovsko univerzo za mesto rednega profesorja primerjajoč gramatike slovanskih jezikov.
— (Iz K os ta u j e vi ce) na Dolenjskem se nam piše: Naj mi bo dovoljeno na dopis z Kike od 8. marca t. m. nekoliko opomnit* in reč bolje natanko razjasniti. Resnično je, da je v graščinskem oddelku v Krako-vem gorelo, in da je neki neznan hudodelni človek začel požigati in da bi se bil tudi resn'čno ^poŽar razširjal in veliko dreves uničil, ker je bilo ravno na ta dan pri nas precej viharno, ko bi ne bilo v pravem času potrebne moči, a tukaj naj mi bo dovoljeno dostaviti, da nij samo vse česti vredni žnpan z Rike vse pripomogel, da se nij požar razširjal, ampak tudi gozdarje Kosta-njevške se more očitno pohvaliti, da so kakor hitro je bilo naznanjeno, da v Krakovem gori, precej prihiteli in so res po vsi moči si prizadevali, da so nesrečni ogenj vgasili. — Posebno Janez Novak, Jože Eniraerling, Alfred Muda, Jože Pavlin in pa Kostanjev-ška žandarma gospod Nande Jaut in žan-darm Anton Stubica so veliko storili. Sicer se je pri ogledovanji pogorelega oddelka pokazalo, da nij ogenj tako strašno veliko škodo napravil , in nij pogorelo 30 oralov, temuč samo IS oralov in da je škoda samo 40 gl. cenjena , ker je veČjidel le trnje, listje, trava in loček gorel.
Izpred porotnega sodišča.
(Tretje porotno obravnavanje. — Hudodelstvo požiganja.) Sodišče je sestavljeno tako: Deželue nadsednije svetovalec  g. Kaprec prvosed-1
je bila sprednja ograja. Kakor okusno je bila prepeta in ozaljšana s slovenskimi barvami, vendar mora zmanjšati lepoto vsake prikazni na odru. Človeško telo je skupna celota. Pri petji, godbi, pri govoru sodelujejo ne le dotični organi, ampak vtis mnogo pomnozuje ali pa manjša vse umeteljnikovo telo. Treba je tedaj, da poslnšalci opazujejo in vidijo celega umetnika, ne pa le njegovo prsno podobo. Pa upajmo, da se bode temu drugikrat gotovo v okom prišlo.
Nastopila je krasna gospica s svojim bratom, kateri jo je spremljal pri igri na citrah, Igrala sta Umlaufovo „Rajsko veselje in uživanje". Ko nežne ročice strunam izvabijo prve glasove, spominjali so me na ono prelepo pesnico:
Glas .sladki slavcu dala si, natura! Da nam v srco trpečo melodije Ljubezen, hrepenenje svojo lije, > Ko tiho v spanji diha plan in gora.
Dalje ko so njene izurjene roke prebirale strune, tem milejši so se glasile; le semtertje je nekoliko močnejše brenkanje ka
nik; deželne sodnije svetovalca gg. P e r k o in pl. Čuber kot votanta. Zapisnikar je av-skultant g. Škrlj. — Državno pravdništvo zastopa, državnega pravdnika namestnik g. Grdešič, zagovornik je dr. Rudolf. — Porotniki bo bili sledeči gospodje: Ziherl Janez iz Čevice. K r a j ner Janez iz Postojne, J. A. Hartman. Leopold Pirker, Avgust Rezljaj. Anton Avbelj vsi iz Ljubljane, Leopold J n g o v i c iz Kranja. Janez Guzćlj iz Lok«. France Golob i Vrhnike, Kržiš n i k iz Žerovniee, France Hodnik iz Bistrice, Janez Mil jave o iz Cirknice in kot namestni porotnik Alojz Pa v Sin iz Ljubljane.
Predsednik Kaprec prebere denea porotnikom prisego aamo v nemškem jeziku, vendar iib sedem priseže v slovenskem jeziku. To postopanje prvosednikovo moramo ostro grajati, tem več. ker nij le nenaravno, ampak naravnost postavi nasproti. Zapisnikar g. Škrlj prebere zadolžno pismo v nemškem in slovenskem jeziku. Iz njega posnemljemo s
11. oktobra lanskeea leta zvečer je nastal v kajži Jarneja Šimenca v Rodici b. št. 6 ogenj, kateri se je iako hitro razširil ter v kratkem Času kajžo in zraven pod taisto streho stoječi živinski hlev z vsem premakljivim hlapom vred vpepelil. — Tr. aodnijskega ogleda v tej zadevi je razvidno, da leži proti aevern od pogorele kajže 30 korakov oddaljena sč škrlii krita ter pred ognjeni varna hiša in malin Franceta Simona, za katero potem sledi veČjidel zelo na tesnem več domov in shramb raznih vaščanov. ki so vse sč slamo pokrite; na iužni strani, 100 korakov daleč, stoji b Skopo krita hiša Karla pl. AVurzbacha; komaj 20 korakov proti vahodn ie pa lesena s slamo krita hSa Gregorja Javornika, in slednjič 60 korakov proti zapadu več lesenih in r Skopo pokritih vaških domovanj in shramb. Na dalje, da je ob Časn požara od jugozapada proti vasi Rodici veter vlekel in da se je vsled tega Javornikova hiša nže vnemala, tako da se je le z velikim trudom prihitelib ljudij in s pomočjo ene gasilnice mogla pred vpepeljenjem ubraniti in tako daljno razširjanje pognbneea ognja ustaviti. — Nadalje se je pozvedelo, da je pri Jarneju Šimenca proti 8 uri zvečer ■ nad hlevom na dilah  goreti začelo in sicer
zalo na bolj krepke čute umeteljnice ter nam primerne izbujalo:
Ko beli dan pripelje mlada zora, Veselo žvrgolo so kvi.ško vije Skrjanee v sinje nebo, da se skrije V daljavi neizmernega prostora.
Boris Miran. O čudna moč, ki jo ročice izbnjajo iz neživih strun! Nehote sem se spominjal Am-tijona, iznajditelja tega godbinskega orodja. Ta glasoviti Amtijon, sin Zevsa in po njenej lepoti toliko občudovane Antijope znal je na citre tako lepo prijetno brenkati, da so se oživile in mu služile celo mrtve stvari. Grška pravi o njem in njegovi umetnosti, da je zi-dovje tebansko samo se sestavilo vsled lepih glasov izvabljenih iz njegovih strun. Rečena prilika naj dovoljno risa umeteljnost in izurjenost, s katero je imenovana gospica s svojim bratom igrala na citrah. Neprestano ploskanje in živahni dobro klici bili so jima znamenje priznanja in hvaležnosti čitalničnega občinstva in to nij tako dolgo prenehalo, dokler se nij čislana gospica z novim kosom sama poskusila na citrah.
od znotraj v gornjem oglu, da je edina peč v koči 10 korakov od tega mesta oddaljena, in se v njej po izpovedbi domaČih nže od ',7 ure zvečer n j več kurilo, da torej nij misliti, da bi se bil ogenj po neskrbi pri netenji zatrosil; marveč da nij mogoče vnetja Simenčeve kajže drugače razlagati, kakor da je bil na omenjenem mestu nad hlevom na dilah požar od hudodelne roke podkurjen. — In res je nže med gorjenjem splošna govorica v Bodici Jarneja Šimenca samega kot požigalca ZHznamovala, in ljudstvo je bilo na-nj tako razsrjeno, da se je od vseh strani vpilo, Šimence naj se v ogenj vrže, tako da je moral od pogorišča pobegniti in se tako preteči nevarnosti odtegni'ci. —
Začelo se je preiskavati in spravilo se jo na dan. da je imenovano kajžo brez dvoma 17 lotni fant Matevž Šimcnec zapeljan po svojem očeti Jarneju Šimencu z hudobnim namenom zapalil. — Dokazano ie namreč no preiskavi, da sta bila Jarnej Šimence in Jakob Šimenec zarad lastnine zgorele kajže v prepiru, ker je poslednji trdil, da je njegova, in da sta se po spričevanji Jakoba Šimenca in Jarneja Cedilnika obe stranki meseca maja lanskega leta pred županom v Jaršah tako poravnala, da je Jarnej Šimenec svojega nasprotnika, kot lastnika kajže št. .'• v Rodici priznal, in se zavezal, ker ie sam se v njej stanoval, iz taiste do sv. Mihela 1874 izseliti s«. — Dokazano je nadalje in Jarnej Šimenec tudi sam obstane, da je on kmalu potem, to je 24. julija 1*7.'» omenjeno kajžo z vso obleko, perilom in lesom vred pri zavarovalnem društvu Viktoriji" za visoki znesek 000 gold. na svoje ime zavaroval, akoravno je bila po njegovi lantni ispovedbi kajža prej pri vzajemnem zavarovalnem drnštvu „Slaviji" le za 200 gl. asekurirana. — Po spričevanji Reze Val petič, Ferdinanda Valpetič in Gregorja Javornika je dokazano, da je Jarnej Šimenec nekaj dni i pred ognjem vsa svoja boljša oblačila, perilo, posteljno opravo, pohišno in pa sobno, kakor tudi večji del svojega mizarskega orodja od hiše spravil, da je tri dni pred celo 6 domačih zajcev, ki bo bili pri hiši, sam < dnesti dal, da se je skratko, kolikor je mogel, potrudil, vse svoje imetje zavarovati. — Po izpovedbi Reze Valpetič,
Imeteljniško veselico je sklenila kan-tata „na Preširnovem domu". Kaj bi tu hvalil ? Preniembo glasov, s katerimi so se zdaj posamezni pevci zdaj vsi vkup posebno odlikovali. Preotožne misli so me obdajale, srce se mi ie topilo, ko se v samospevu oglasi slavček našega pevskega zbora. Pač res se je prvaku naših pesnikov, pač res se je Pre-širnu godilo, kakor popevajo besede drugega mojsterfckega pesnika:
Pod hladno mirno tu gomilo l'i-ćivaj trudno ti Brco; S.tj dokler moglo, si nosilo f''.ovestva vsega .si gorje.
H koucu izrečeni še enkrat splošno hvalo umeteljnicam in pevcem, ki so nam napravili tako vesel večer. Naj bi zlasti pevci tudi v bodoče tako složno delali, tako krepko napredovali iu nas kmalu razveselili z drugimi pesmi, skrbljivemu odboru pa naj bode dovršena veselica v podbujo, da s takim početjem le zamoremo malo po malem pridobiti — slovanski Trst.
V T ti tu 25. marca 1874.
Ferd. Valpetiča, je pustil svojo kravo, katera je bila sicer vedno v hlevu pri jaslih privezana, uže dva dni odvczano v hlevu, liavno tako je pustil po izreku istih 2 prič proti svoji navadi k n ni pir skoz tri tedne pred hišo ležati, kar se je vsakemu Sadno zdelo. Tudi svoj ročen voziček jo pustil zvečer pied ognjem zunaj na prostem, čeravno ga je navadno pod streho spravljal, česar pa onieu-jeni večer, če ravno ga jc Fer. Valpotifi na to opomnil, nij hotel storiti.
Glede na to, da stoji okolo pogorišča zelo na gostem več s Skupo kritih poslopij in shramb, glede na to, da je ob Času požara veter od jugozapada vlekel, posebno z ožin m na okolnost, da se je najb.ižuja hiša uže unemala, in končno na to, da je go-stiujama Rezi Valpotič in Mariji Šimenec vse premakljivo blago zgorelo, — je < čitno, da je bilo s tem požarom tudi ptujo blago v največji nevarnosti pred ognjem, — da ustanovi toraj to dejauje Jarneja in Matevža Šimenca hudodelstva požiga po ijij. 16G, 107 e. in 1 Gl* k. z. kažnjivo po §. 167 e. k. z. katerega sta omenjena dva iz naveden b osumi) silno sumljiva in to tembolje, ker oba trdovratno tajita, da bi bil Matevž Šimenec ravno pred ognjem iz hiše šel in Matevž Šimence tudi taji, da bi bil pred hlevom ogenj opazoval, če ravno se te okolnosti po pričah Rezi Valpetič, Ferd. Valpetič, Marija Šimenec in Jera Javornik dokazane. —o—.
(Dajo prih.)
JPOflltlllO.
Vnem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov.
Revalescičre du Barry
Izvrstna zdravilna hrana Rcvalesciere du Barry odstrani vbo bolezni j namreč bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na pljučah, jetrah, žlezah, na sliznici, v dimnjaku, v mehurji in na ledvicah, tulicrkole, sušico, naduho, kašelj, neprcbavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlico in bljevanje krvi tudi ob času nosečosti, scalno silo, otožnost, Bušenje, revmatizom, protin, bledico. — Iz-
{lisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenji, ki so vnem ekom kljubovale.
Spričevalo fit. 78.621.
Na Dunaji, 1. februarja 1871. Neskončna hvaležnost do Vas mi daje povod,
Vam te vrstice pisati. Bil sem skozi štiri mesece od strašne naduhe trpinčen; nikdo mi nij mogel olajšanja dati, dokler nijsem na svet prijatelja Vaše izvrstne Revalesciere vzel, ki me je od tega zlega temeljito ozdravila. Feliks baron pl. Clarov.
Spričevalo št. 65.71T>.
1'aris, 11. aprila 1866. Moj gospod! Moja hči, ki je izredno trpela, nij uiogla probavljati niti spati; nespečnost, slabost in nervozna razburjenost j<p je prevladovala. Ona se nahaja celo dobro po čokoladi Kevaleseiere, ki jo je popolnem ozdravila, ima dober tek, dobro prebavljivost pomirjene živce, idravo upanje in trdno meso ter jo zopet dobre volje.
H. de M o u 11 o u i s.
Spričevalo št. 73.800.
Ab.liae, 20. decembra 1871.
Tri mesece sem Valo slavnoznano „Re\ale-scičre" užival in po tem od večletne zlate žile ozdravel, ter sem to izvrstno sredstvo enemu svojih prijateljev v rabo pripočil. Prosim torej, da blagovolite takoj DOSlatl 9 timtiio škatlico za mojega prijatelja pm! mojim Vam že znanim napisom po poštnem podvzetji.
Ž vsem spoštovanjem
Jož. Ullein stavitelj.
To.'iuj6i kot meso, prihrani lt»:val<:scic-ro pr ►draJCeafll in pri Otrocih 50krat svojo cei.o ia zdravila
V piehastih piiHieah po poi funta 1 gold, BO kr., I funt \ ;old. 60 kr., 2 funta 4 gold. BO kr., B fuu tov i(l ■-•<!--  19 funtov 20 gobi., 24 fantov 86 gold.
— Bovak ■( a o-LiBcuiten v pnttieah a 2 golil. 60 kr in 4 goM 50 kr. -- ttevaleaoiore-Chooolateo v prahu m v plofcćioah 12 tas 1 gold. 00 kr., 24 tas 2 gold 50 kr., 48 tas 4 gold. f»0 kr., v prahu za. 12U ta 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za .r>7(> tas 36 gold
— Prodaje: Uarry d u Barry & (J o m p. na i»u-imii, H aUtiMhjgasae št. 8, v Ljubijuni Ed H >ihr, v cradcii bratje Obetfadimejrr, v 2*i»-brukn Diechtl & Frank, v 4'elovol P, Birn-baclier, v LouCl Ludvig Miiller, v Nariboru P. K o le tu i k & M. Morič, v MTeruiiu J. B Stockhauaon, kakor v vaeh mestih pri dobrih lo» karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vbo krajo po poštnih nakaznicah ali povzetjih.
Reke.
12% rop« I
Tujci.
26. marca. Huehler ■ Dunaja. —  Dolžan iz
Pruvi
Pri SIouu t Weber iz Zalegaloga. — Schou-lein z Dunaja. — Krajner iz Postojne.
Pri M »i lil: Jugovcc iz Kranja. — Urban-6i6 iz Preddvora. — Sink iz Zagorja. — Freind, potnik, Fuchs, potnik z Dunaja. — Blum, Blauman, potnik iz Švice. — Zlocha, trgovec iz Odonhurga.
Pri Zamorci t Schmidhofer iz Gleichenberga.
Dunajska borza 27. marca.
(Izvirno telegrafiČno poročilo.)
Enotni dri. dolg v bankovoih .   69 gld. 10 kr.
Enotni drž. dolg v srebru    .   .   73   „   00 „
1860 drž. posojilo.....102   „ 75
Akcije narodne banke   .   .     961   „   — „
Kreditne akcije ...       .     213   „   — „
London........111   „   0f> „
Napol..........8    „   92 „
C. k. cekini.......—   „   — „
Srebro......... 106    -   40 „
Odprtje kupčije.
Jemljeva si čast, p. n. občinstvu naznanjati, da sva sedanjo proda-jalnico, ki je imela firmo
na svoj lastni račun prevzela. Zahvaljcvajc se dostojno za dosedanje zaupanje, priporočava se, da se nama tudi za naprej ohrani naklonenost,  in so h«.deva vedno trudila, da sč solidnim delom in urno postrežbo čatditim naročnikom popolnem vstreževa. Spoštovanjem dosedanje vodstvo kupčije
(19) B. Schitnik & Kunst.
Vev sto parov narejenih brevJJev Je zmeraj na prodaj.
iNajveeja do/daj v Ljubljani bivša zbirka ■■'   vseh obstoječih sistemov
šivalnih mašin
domačega in tujega dela, ki so bili obdarovani na dunajski  svetovni laz-sti.v i  z najvišjimi  odlikovanji,   po  jako nizkih oenab z reeluo garancijo edino le pri podpisanem.
Tnm se dobiva tudi najboljša m vila /a mašino, preja, sivanke in skoraj vsi k mašini spadaji či aparati v večji kvantite prav po ceni. __
Franc Detter,
v IJ ubijani, judovska ulica.
WilhelmoY
autiartritični antireviiiatični
čaj SKa ti s v e n j e krvi.
((isti krv zoper protin in rcvniatizein)
F 3—31
je kot
spomladno zdravljenje
olovo zdravilno.  krv čisteče sredstvo,
edino
♦♦♦♦♦♦♦♦♦J  ker je od   l\*$fjl%t£ t
♦
♦ uinui v(i(..i ♦    cmakih    ^▼•u« »op« pom-
rijinj«' /iv.iro-
► VL'ljil /.i|.i-r i•«•«•.«.-
X cinikih
Evrope
z naJLtKjim uspehom upotreiojevano bilo.
Ta čaj čisti celi organizem; preisee, kakor nobeno drugo sredstvo, dele eele-a Impla in Odvrne ta njega DO notranjem upotrehlje\anji \ se nečiste za bolezen nabrane reči; tudi je učinek gOtOVO \ztrajajoč.
lemeljito ozdravljenje protina, re\ niati/.ina, otročjih žil in zastaranih, trdo\ ratnih holezni, vedno gnoječih se ran, kakor vseh »pušajov pri spolnih lioleznili in po ko/i, nio/.olov po telesu ali pO lien, lisajev, sililitičnih ran.
Poboliio ugodon uspeh je imel ta čaj pri /.agnjcteiiji jeter in vranice, enako pri zlati žili /.latami, silnem holenji po čutnieali, kitah in udih, potem pri tišanji v /.clodeii, \cln>\ ili, zaporu, scavnih nadlogah, močenji, moškem oslah-ijeuji, toku pri ženah itd.
Bolezni, kakor bramorji, žlezni otok, ozdravijo naglo in temeljito, ako se pije čaj uepre-nehljivo, kajti <m ji; hladeče sredstvo, ki ruz-stopi in žene scavnico. Celi kup spričeval, pri-poznavalnih in pohvalnih pisem, ki ho terjane zastoiy doposiljajo, »pričujejo resničnost zgorej uvajenih razlogov.
V dokaz rečenoga navedemo tukaj vrato priznavalnih pisem:
Ciospo<lu Frane VVilhelmu, lekarju v Neunkircben!
Zagorje, f>. aprila 1S73.
Uljudno Vas prosim, pošljite mi ho dva zavitka mi uže enkrat poslanega pravega Wil-hcliuovcga antiartritičnega antirevmatičnoga k r-\ (»čistilnega čaja po postnem povzetji kakor hitro mogoče in Vam moram za sedaj najtoplejšo hvalo izreci, ker je uže prvi zavitek mojoj gospe, katera trpi uze dolga leta na roviua-tizuiu in zamasenji, precej pomagal, in jo bode kakor upam popolnem ozdravil, ko som uže VBa mogoča sredstva upotrebije\al in od nobenega tako ugodnega nasledka izkusil.
Podpisom bc udani
Ernest Zeynard, rudniški uradnik.
(Gospodu Franc W i 1 h e 1 m u, lekarju v Nounkirchen!
Neutra, 23. aprila lH7.*i.
Užu \ eč lot sem trpel na najhujej bolezni na rcvuii, tako da sem imel rane na nogah, iz katerih jo precej gnoja izteklo. Prisrčna hvala za pravi VVilbelmov autiartritični antirevnuitični krvočisteči čaj, katerega mi je Vase blagorodje novembra Ibi'A poslalo, tista dva zavitka čaja sta mi utešila mojo bolečine in me popolnem ozdravila, kar po drugih sredstvih nij bilo mogoče, za kar do enkrat pošiljam svojo najsrčnejšo zahvalo, tudi som ta pravi VVilbelmovi autiartritični autirevniatieni krvočisteči čaj več bolnim priporočila, kot najzdravilnejši čaj.
Vaša vodno hvaležna      Alojzija Doller.
Gospodu Fr. VVilhelmu, lekarju V  Neiinkbeliču !
Uukreš, 21. maja 1873.
iS pravim VVilheluioviin antiartritičuim anti-revmatičnim krvoeistečim čajem sem dosegel ugoden nasledek pri gospej grotinji 1'araeiu, katera je v bližnji dotiki z našim dvorom in jako priljubljena.
Ta tlaina, katera je poprej na revmatičnih napadih v nogi močno trpela, je od tedaj, ko rabi ta čaj, od njih veliko redkejše nadlego-vana in so tudi le prav slabi. Ker ta dama mi moje naavetovanje vina ne uživa, upam, jo pri nadaljevanem raliljeiiji tega NVilhelmovegu antiartritičnega antuc\ matičnega kr\ očistečegačaja,
njenega trpljenja celo oprostiti, o dobrem učfnu
prejinčan, bodem sedaj ta \Viliielmov čaj povsod priporočal. Ur. Van Kloger.
Svarimo pred ponarejanj eni in sleparijo.
Pravi N\ illieliuov aiuiaruitični ai.tiivvma-tični čaj za cisČl nju krvi se dobivale iz pivu mednarodne laLnikaciju >\ilhelmovega amiar-tiitiči.ega HUliicvinaucin ga čaja za čiščenje krvi v NeiUikirbben pri Dunaji ali v mojih po časnikih uav< Ucmh zaiogah.
/.itvilek,  v M obrokuv   iji Ml «1 j * n.
po predpisu »Uravnika pripravljen, s podukom
v različnih je/.ieih 1 gld., posebej za kolek m zavoj lO kr.
.Na ugodnost p. u obeinsiva so pravi Wilhi'luio\ aiiluutiiličui anlire\iimtični čaj za čiščenje krvi uiui dobiva: v Al a r i b o r u pri Aloifl UuHiidoulu J v Cel) i Itauuibachovi lekarni, bausclieijc\i lekarni, pri Kari Krisjiorjti; v Loncu na Šuij. pri L. Miillerju, lek. ; v Mozirji pri Tribuču; v Varaždinu pri dr. A. llaltvrju, luk.; v Slov. G rade i pri J. Kalligarilhdiu, lok.; v Ljubljani P. Lassuik.
Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastu ina m iuk ,.l\ni< « m iiskaiue"