Jntru|a tatama.
433. ftegilte.
v
f UiNJnl, v aedeUo, dne 4. ftcenta 1910.
Ceu 4 vburl«.
utnikxun.
*
Jotrani« tidafa v L|abl|amlx
vse leto...............   K 12»—
pol leta...............    tt   fr—
Cctrt leta...............    „   fr—
na mesec...............    M   1*10
Dopisi naj se franklrajo. Rokopisi te ne vra&Jo. Uredništvo: Knaflovt olici št. 5, (t pritlićjo ltTt). telci* It H.
Izbija mak dan jjutr*].
PtsuitiM itorllka 4 wtauw|«b
Interatl: 65 mm široka petit vrsti 14 vin.  Pri večkntni tascrd)!
po dogovoru. Na pismena naročita brez Istodobne vpocUtve naročalnc te ne odra.
Jutraafa lilmja po poitt sa Avstro-Offrafco:
vse leto...............K 18 —
pol leta...............„    9-—
četrt leta.................4 50
na mesec...............M   1*60
Za Inozemstvo ćelo leto.........„ 28*—
Up rataiitf •: Kaafflova šlica 5, (spadaj, dvoriiče levo), telefon it 85.
Najnovejie ¥ostl. — Brzojavna in telefonska poročUa „Slov. Narodu11.
Iz poslanske zbornice.
Dunaj, 4. decembra. Včeraj po-poldne se je nadaljevahi razprava o proračunskem provizoriju. Zboruica je bila nialodane prazna. Kot prvi je govori I bivši zagrizen liberalec, sedaj štajerski klerikalni poslanec d r. V e r s t o v š e k. V svojein grovoru se je skrbno ogibal povedati, da je klerikalec. Govoril je na dolgo in široko o klerikalni obstrukciji v šta-jerskem deželnem zboru. Verstovšek je govoril pred prazni mi klopmi in še tišti, ki so bili v zbornici, ga nišo po-slušali.
Ko je Verstovšek končal svoja izvajanja, je podpredsednik dr. Star-szynski podelil besedo poslancu Va-lousku. Ker pa le - tega ni bilo v zbornici, je izgubil besedo. Nato je podpredsednik izjavil, da ima besedo finaneni ininister vitez Bilinski. To-da tndi ministra ni bilo v zbornici.
Starszvnski je dal ministra iska-ti, vendar je trajalo dobrih 10 minut, predno so Bilinskega našli in ga pri-vedli v zbornico. Medtem je prišlo do ostregra konflikta med podpredsedni-kom in soeijalnimi demokrati, ki so bili nezadovoljni s teni, da se z ministrom ne postopa tako, kakor s po-slanci. Zahtevali so, da naj podpredsednik proglasi, da je tuđi podpredsednik. kakor preje Valoušek izgnbil besedo. Minister Bilinski se je najprvo opra viče val, da ga ni bilo v zbornico in je nato polemiziral proti raznim predgovornikom, ki so izrazili svoje začudenje, da je proračun se-stavljen brez deficita. Minister je re-kel, da je bilo mogoče, se izogniti primanjkljaju samo na ta način, da so se porabile davčne rezerve in se zvišali nekateri davki. Prihodnje leto pa ne bo teh rezerv in bo treba z zopetnim povišanjem davkov pokriti primanjkljaj.
Za Bilinskim je govoril nemški nacijonalec dr. Svlvester, italijanski klerikalec Bugatto in končno dalmatinski napredni poslanec dr. Smodla-ka. Dr. Smodlaka je kritiziral proračunski provizorij ter naglasal. da je le - ta za Dalmacijo manj ugoden, kakor prejšnja leta. Razpravljal je nato o raznih, Dalmacije se tičoeih postavkah ter izjavil, da bo glasoval proti  proračunskemu provizoriju.
Ko je še govoril Sigele, se je razprava prekinila in zbornica je vzela v pretres Pacherjev nujni pred-log glođe poštnih oficijantov. K pred-logu je govoril Tomaševski.
IVihodnja seja bo v torek, dne 6. decembra ob 11. dopoldne.
Jugoslovanski    vseiičiliški   odsek.
Dunaj, 4. decembra. Člani jugo-slovanskoga vseučiliškega odseka dr. Ploj,    Pran Povše in dr. Šuster-
čič so dobili j>ovabilo, naj pridejo v torek 6. t. ju. na konferneco k mini-strskeinu predsedniku baronu Bie-nerthu.Vseučiliškj odsek je imel vče-raj popoldne sejo in je že definitivno sklepa 1 o vneh jugoslovan&kih vseučiliških zahtevah. O teh sklepih pa se čuva najstrožja tajnost. V parlamentarnih krogib se govori,  da se
bodo topot z italijanskim vseučili-škem vprašanj^m resile tud i želje, ki jih zastopajo jugoslovanski po-slaiici. Priznala se bo veljavm>st na zagrebškem vseučilišcv'u položenih iz-pitov tuđi v avNtrijski državni polovici, na vseučiliščih v Prajri in Kra-kovu pa se bodo ustanovile slovenske   doeenture,   odnosno  stolice.
Poljaki in vodocestne zakonske predlože.
Dunaj, 4. decembra. »Poljski klub« je razpravo o vodocestnih predložili odgodil do četrt ka, ker je včeraj odšla večina poljskih posl. z Dunaja. V mdjskih krogi li zatrjuje-jo, da bo Čisto gotovo sprejet v torek predlog, ki ga je stavi 1 glede vodo-cestnih zakonov poslanec dr. Ko-zlovski.
Odlikovani mornarji. Dunaj, 4. decembra, Cesar je z najvišjim odlokom od 27. novembra od liko val mornarje, ki so si pridobili zaslug pri rešitvi Llovdovega parni-ka »Trieste«, kateremu je svoj cas v indijskih vodah pretil pogin radi hu-dih viharjev. Kapitanu parnika, Ed-muntlu Nitsche, je podelil Franc Jo-žefov red III. reda, prvemu, drngemu in tretjemu častniku parni ka, in sicer Mark Antonu Zadro, Kosoviču in Ledu je p>odelil zlati zaslužni križec s krono, brodarju Adolfu Lango srebrni zaslužni križec s krono in krmar-jema parnika »Trieste«, Matesiću in Popoviću, srebrni zaslužni križec.
Bosanski     deželni  šef  general  Vare-šanin gre vendarle v pokoj.
Dunaj, 4. decembra. Kljub de-mentiju »Neue Freie Presse« je vendar toliko kakor gotovo, da odsto-pi deželni š<f general Varešanin v f»okoj. Njego\ a vpokojitev se razglasi že v najkr.-ijšem času.
Nova verska sekta na Ceškem.
Praga, 4 decembra. Kakor po-ročajo češki isti iz Visoke Mvto, se je v tamošnji okolici oživela nova verska sekta, ki se vzdržuje zlasti vseh alkoholnih pi.iac in ka jenja. Clani te verske sekte se tuđi skrbno izogibajo ženskam. Zakon smatrajo za greh. Clani te verske sekte se zbi-rajo v gozdovih okolice, zlasti v go-zdovih okoli Polične k svoji službi božji.
Sokolska društva v Makedoniji*
R. — Skoplje, 4. decembra. Sokolska ideja se širi tuđi po Makedoniji. Povsod marljivo snujejo sokolska društva. Te dni so ustanovili »Srb-skega Sokola« v Tetovu.
Prestavljen sultanov namestnlk.
K. — Skoplje, 4. decembra. Ta-kajšnji sultanov namestnik, ali kakor se službeno imenuje, valija Mazhar bej je premescen v Trapezunt v Malo Azijo. Premešcen je bil zato, ker ni hotel izvesti nekaterih naredb carigradske vlade.
Izgnani Arnavtl. R. _ Skoplje^   4. decembra.    Z vlakom iz Mitrovice je dospelo sem-kaj 30 vklenjenih Arnavtov, ki jih je
vojno sodisče obsodilo na izgnanstvo iz domovine. Prepeljejo jih v Malo Azijo.
Ubit šolski nadzornik.
R. — Skoplje, 4. decembra. V Velesu so sredi mesta ob belem dnevu ubili neznanci nadzornika za bolgar-ske sole, Bana Kuševa, brata ondotne-ga zdravnika Petra Kuševa, Nadzornik je bil ubit v neposredni blizini policijske stražnice. Morilci so bili v ar-navtski narodni nosi. Po umoru so vojaki obkolili vse mesto, vendar pa policija ni dobila v pest zločincev.
Potres v Srbiji.
Belgrad, 4. decembra. V Ćupriji so včeraj zjutraj ob 8. uri 30 minut i čuti li 1} prečej močne potresne šunke s podzemeljskim gromonjem. Tuđi iz Jagodine poročajo, da je bil v istem času tam dokaj močan potres, ki pa ni napravil nobene škode. Ljudje se pri prvem šunku nišo miiiigo prestrašili, pri tretjem pa so prestrašeni bežali iz hiš ter se pripravljali, da bi kampirali pod milim nebom. Sele ko so se prepričali, da se šunki več ne ponavljajo, so se zopet vrnili v stanovanja.
Železniška nesreća.
Krakov, 4. decembra. Pri Rze-szovu sta včeraj trčila drug ob dru-gega dva tov. vlaka. Uničenih je bilo 20 vagonov, k sreči pa ni ponesrečil nobeden   iz med   uslužbencev.
Zopet oropana cerkev na Poljskem. Vratislava, 4. decembra. V cerkvi v Sosnovicah je bil ukraden kip Matere Božje, v katerem je bilo mnogo draguljev in biserov, ki re-prezentirajo vrednost več tisočakov. Tatovi so odnesli s seboj tuđi vec dragocenih cerkvenih }>osod. O sto-rilcih ni nobenega sledu.
6ospodarsko aapredno društvo za šorijakobski okraj v £jobljani
priredi
t md«l|o, 4. tee«Mbra 191« •» 3. ari pmpolšmm w gostfbri „pri ■IMta« um D^raftU c«ffl (ob
diol narodno oaprednib
volilcev in volilL
DNEVNI RED:
Nagovor predseđnika.
Porodilo deželnegra poslanca, gospoda dr. Tavčarja o delovanjn deželnega zbora in pogubnih sklepih, ki jih je storil deželni zbor za Ljubljane.
Porocilo g. dr. Sviglja o poli« tičnem položaju.
Pojasnila na razna vprašanja na-vzočim volilcem in volilkam.   •
Ker je dnevni red shoda splošno važnega pomena, se pričakoje obile udeiežbe, h kateri vljudno vabi
ODBOIL
Sodni predsednik Elsner.
ICo smo se op>etovajio in z vso od-ločnostjo upirali imenovanju nem-škega naeijonalca za prvega sodnika v naši slovenski deželi, so se nam kle-rikalci rogali, rekoč, da hoćemo ka-kega slovenskega liberalca spraviti na to mesto. Danes pišejo s cinizmom, ki je lasten samo za razžirjanje laži in brezdomovinstva dobro plaćanim ljudem v Kopitarj**vi ulici, da naša stranka ni niti s prstom ganila, da bi preprečila imenovanje Elsnerjevo iu da se je tuđi nujni predlog Hribarjev v državnem zboru vložil tako pozno, da ne more imeti uspeha. Same laži, s katerimi hoćejo zavezniki nemskega protestanta dr. E g e r j a in kneza Auersperga prikriti svoje brez-doiuovinstvo.
Resna kandidata za predsedniko-vo mesto pri deželnem sodišču sta bila poleg Elsnerja, kandidata nemske-ga Volksrata, še državni pravdnik Trenz in novomeški predsednik dr. K a v č i č. Nobeden izmed le-teh ni naš pristaš, kar mora biti znano tuđi »Slovencu«. Trenz je zineren Nemec, dr. Kavčič pa konservativeu Slovenec, ki do sedaj ni nikoli kazal politične barve, a je po svojem mišljenju gotovo bliže klerikalcem kot nam. Mi nismo v nikaki zvezi ž njim, in kolikor ga poznamo, mu gotovo ui bilo ljubo, da smo pisali o njem. Tega nismo storili zaradi njegove častite osebe. ampak zaradi pravične stvari. Tvar piše »Slovenec« o tem, je res-nično le to, da nismo nie storili, da bi bil kateri izmed naših somišljcni-kov imenovan za deželnosodnega pre<lsednika. Mi ne rabimo predseđnika za se, ampak za slovenski narod. Priporočali smo dr. Kavčiča kot iz-redno nadarjenega, nepristranskega in vzornega slovenskega sodnika, ka-teremu ne more nihče kaj očitati. Prusofilska graška gospoda okoli »Grazer Tagblatta« mu le tega ne more odpustiti, da je pred 21 leti ure-dil za »Slovenski Pravnik« slovensko izdajo kazenskega zakona in postoj>-nika in s tem olajšal slovensko urado-vanje
Mi tuđi ne pobijamo Elsnerja zaradi njegove osebe ter mu ne odre-kamo sposobnosti. Mi pobijamo le Hochenburgerjev sistem, katerega re-prezentant na Kranjskem bo Elsner. Ako bi Elsner tuđi postal Slovencem pravičen, eesar ni pričakovati, moramo njegovo imenovanje pobijati z vso odločnostjo.
Nam prizadeta krivica se ne da vec poravnati. Hochenburger pojde, a Elsner ostane. Slovenski poslanec, ki sedanjemu justičnemu ministru privoli le en vinar, je izdajalec našega naroda, naj bode to dr. Šusteršič ali kdo drugi.
Ako se postavimo na stalidče uradništva, moramo Elsnerja priite-vati takozvanim »streberjem«, kateri si prizadevajo s prilizovanjem in po ovinkih   izpodriniti    svoje prednike.
Značajnost in kolegijalnost n* odlikuje takih ljudi. Zaslužnih in odličnih prednikov bi Elsner tuđi pri
vojakih ne mogel preskočiti. Stotnik Hofrichter je poelal Brojim predni-kom strupene pilule, pri nas pa tega ni treba. Pri naši birokraciji odlo-čuje pristno nemško mišljenje. Strup za slovenske sodnike se pa izdeluje v Nastićevi tovarni v Kopitarjevi ulici. Ako je Hribarjev nujni predlog*. ki je bil vložen pri prvi seji, prišel prepozno, naj bi klerikalci vsaj tako ocitno ne kazali svojega veselja ndđ tem, ako predlog ne bode imel uspe-ha. Vprašamo jih, kaj so in kaj ho-Čejo oni storiti kot odgovor na Hochenburgerjevo zaušnicof Dr. Su-stersič je znan sovražnik slovenskih vodnikov, in s tem dejstvom vlada računi. Drugi elani njegovega kluba ne sniejo brez njega ničesar storiti. Edi-ni slovenski poslanec sodnijskega ^tami je sodni svetnik F o n , ki se je pa pri glasovanju za Gregorčičevo lum-parijo v goriškem dež. zboru prostituira 1 in pokaza 1, da sta mu narodni in pravni čut tuja. Fona vec zanima Fonova gostilna v Gorici, kakor tužne justične razmere pod graš-kim nadsodiščem. Kako se dela v personalnih zadevah, naj se gre učit k svojemu kolegi Marckhlu, ker ima konkretalni status vedno pri roka h ter prav spretno igra na šahu in izpodriva naše pozicije.
Volitve v delavsko zavarovalnico zo-per nezgode v Trstu.
Dne 29. decembra t. 1. se vrše do-polnilne volitve v predstojništvo ter razsodišče delavske zavarovalnice zo]>er nezgode v Trstu. Za našo deželo no te volitve največje gospodarske važnosti, in treba napeti vse sile, da si pridobimo primerno zastopstvo v tem velevažnein zavodu, kateremu gospodari jo sedaj Italijani v naj-veejo škodo nasejra delavstva. Uspeh je le niogHH* ob složnem in enotnem postojanju. Osu oval se je zategadelj v Ljubljani skupen odbor, ki vodi volitve in zbira g-lasovniee. V imenu te^ra otlbora se obraća va do vseh naših delodajalcev z uljudno prošnjo, da takoj pošljejo na s podliji naslov glaso vniee. Glasovniee ino rajo biti pravilno podpisane. Glasovnice za podjetnike podpiše gospodar, g"la-t^ovniee za delavee 7>a gospodar in kot zaupnik delaveev ž njim i v so-glasju eden od uslužbencev. Imen kandidatov prosi va ne vpisovati, storil bo to odbor zategadelj, da 1k>-do glasovniee }>ravilno izpolnjene ter fte glasovi ne bodo cepili. Za skupni odbor: Josip L e n a r p i (•, predsed-nik trgovske in obrt niske zbornice. Ivan K r e g a r , predsednik zavoda za po-spesevanje obrta. Glasovniee naj se pošiljajo na naslov; Zavod za po&pcševanje obrta  v  Ljubljani.
Dr. Ivan Tavear med Srbi.
Med Srbi se je v zadnjem času pričelo živahno zanimanje za slovenske razmere in za slovensko književ-
nost. Novi list, ki ga izdaja znani srbski pisatejj BranUlav Nušić, »Tribuna« si je nadel njriogo, da po svojih niočeh seznani srbeko občin-etvo s slovenskimi razmeraiui in s slovensko literaturo. »Tribuna« bo priobdevala pregledne referate o slovenski knjiievnosti ter slike posani-nih uglednih delaveev na sloven-skem kulturnem polju. Kakor čujemo, bo med prvimi priobčila referat o književnom delovanju dr. Ivana Tavčarja s pisateljevo sliko.
Na današnji rolUni »hod fti »RibUo« na Dolenjake ceM
vabimo cenjene volilke in vollloe, d* se ga udeleže v čim največjem Stevi-lu. Na shodu govori ta gg. dr. Tavear in dr. Š v i g e 1 j.
Breiobsirnoat.
Jutranjo izdajo naSega lista po-siljamo na deželno vlado v cenzuro med pol 1. in 1. popolnoei. Dotične številke nosi na deželno vlado uslužbenec, ki je na to zaposljen v tiskarni še do 3. ali ćelo do 4. zjutraj. Povaem umljivo je, da je zanj vsaka minuta dragocena. Toda na deželni vladi menda mislijo, da ima vsak toliko časa na razpolago, kakor oni« Zgodilo se je te dni, da je naš uslužbenec nese 1 predpisane ekaemplare na cenzuro ob pol 1. ponoći. Takrat je imel službo, to je, sprejeti v cenzuro predložene izvode detektiv Gerlovič. Toda moža ni bilo nikjer. Uslužbenec je caka! oetrt ure, pol ure, toda o Gerlo-viču ni bilo ne duha, ne sluha. Potekla je ćela ura in ob pol 2. je končno ven-darle primahal od nekod gospod detektiv. Zaradi te komoditete gospoda detektiva je moral nato uslužbenec več nego uro delj delati v tiskarni. — Zahtevamo z vso odločnostjo, da se v bodoče kaj takega nikdar več ne dogodi.
Proe s  škodljivci Ljubljane!
Pod tem naslovom je izšel v »Narodni tiskarni« letak, ki ga priporo-čaino vsem ljubljanskim političnim društvom, da ga razdele med ljudi. Stroški so minimalni.
Naglo poročanje.
Najboijši in najbolje informirani list pod solncem božjim je brez-dvomno škofov »Slovenec«. Da je tuđi najhitrejši in naj točne jši v poro-čevanju, to se razume. V včerajsnji stevilki na primer čitamo med tele-fon&kimi in brzojavnimi poročili to-le »brzojavko«: »Ban Tomašič za hr-vaško šolstvo v Istri. Zagreb, 3. de-cembra. Tornašić je podaril iz sred-stev brvaške vlade »Družbi sv. Ciri-la in Metoda« za Istro 5000 K.« — Prav zanimiva vest, samo strahovito stara je že, naš list jo je namreč pri-občil v večerni izdaji med »jugoslo-vanskimi   vestmi«     ne  morda včeraj
ali   predvčerajšnjim,     marveč     pred
■
dobrim — ineseeem! Sicer pa so sem-tertja zanimive tuđi nie&ec stare »braojavke«.
Potnika  v &o3a.
Včeraj ob 4. popoldne sta pri-*pela v Ljubljano Atilij Zanarcli in Kv(^en Vianelo, o kaierih smo poro-čali, da potujeta okrog po avetu v fcodii, ki sta si ga sama izdelala. Sabo imata velikega psa, da jih brani pred napadi. Čudna ]x>thika sta se nastanila na Dunajski cesti pri »Bavarske ni dvoru«.
MtHjine . kongregacije h4 ljnbljan. šlth <fthiB tavodlk.
Na tukajenji realki je ka te li et Jerše ustanovil dve Marijini kongregaciji: slovensko in nemško. Real-ci I. II. III. in VII. razreda so član i tega društva. Sicer je to neverjetno, ali le resnično. Dijaki gotovo nišo iz svoje lastne volje stopili v kongregacijo, ampak -so bili v to prisiljeni, ker se katehetu ne upajo zameriti. Zanimivo je to, da sta v sedinem razredu elana Marijine kongregacije samo dva i u še ta sta Neinca. — Klerikalna propaganda je v cvetu v vseh ucnih zavodili, zla^sti ]>a na deželni trgovski soli. Tu so na delu vsi profevsorji in učitelji, ki gojence eelo v soli priprovarjajo, naj pr istopi jo tej ali oni klerikalni organizaciji. Vkljub temu, da je agitacija silno intenzivna, vendar se dosedaj kleri-kalcem še ni posrečilo mnogo gojen-cev izvabiti in vjeti \ svoje mrež**. Opozarjamo starše, ki i majo svoje sinove na tem zavodu, naj pazijo, da jih jim klerikalci ne pokvarijo.
Smrtna kosa.
V Štepanji vaši je umrla gdč. An-gela Anžičeva, hčerka ondotnega po-sestnika. Pokojnica je bila članica podružnice »Družbe sv. Cirila in Metoda.« Pogreb bo danes ob 4. popoldne. Podružnični člani in članice se vabijo, da se udeleže pogreba.
Koncert v »Narodnem domu«.
Danes se vrši prvi veliki ljudski koncert »Zveze slovenskih pevskih drustev,«^ na katerem nastopajo ljubljanski in zunanji pevski zbori, ter popolni orkestar »Slovenske Filharmonije«, in sicer v veliki dvorani »Narodnega doma«. Vstopnina je jako nizka. Sedeži po 2 in 1 K, stojišča po W vin., dijaške vstopnice po 30 v. Dobiti jih je v Šešarkovi trafiki od pol 4. nadalje pa pri blagajni v »Narodnem domu«. Začetek točno ob pol 5. popoldne. Opozarjamo naše čitatelje, naj posetijo ta koncert v kar naj-obilnejšem številu.
»Zlatoroga — opera!
Slovensko narodno pravljico o Zlatorogu in o trentskem lovcu je prvi spesnil R. Baumbach. 2klaj pa je izsla nova opera Viktor Glutha z na-
slovom »Zlatorog« (Trentski lovec) v treh dejanjih in s predigro. Naši dramatiki in komponisti so si torej dali vzeti tuđi to snov od — Nemca.
Slovensko deželno fledaličee.
Danes popoldne ob 3. se igra pri zelo zniŽanih cenah vele zabavna in n«petegfl dejanja polna komedija »Tat v$eh U tov« (izven abondemen-ta; za lože pilr); zvečer izjemotea ob pol 8. pa ste poje Leh&rjeva o|>ereta »Grof Lukseinbtiriki« (za hef*ar). — V torek se po vec letih upriebri 2Opet H. Ibsenova drama ter se igra prvic drama v štirih dejanjih »Stebri družbe« (za par - abonente). UpHzoritev te drame je časten dogodek za naše gledališče. — V spomin grofa L. N. Tolstega se uprizori v kratkem neka njegova drama. — Na čast jugoslo-vanskim gostom, ki se udeleže Vrazo-ve slavnom ti »Slovenske Matice« v Ljubljani ne uprizori prihodnjo sobo-to opera »Tannhauser«.
li sodne dvorane.
Okrajmo Modite* ljubljansko.
Nadležna repa. Fžitkar Podržaj v Gatini si je spravil nekaj repe za zimo. Spravi 1 jo je, kakor se repa po navadi spravlja: zakopal jo je in po-kril z zemljo. Zakopal jo je pa na ta-kem kraju, kjer je mislil njegov so-sed Zupancič, da ima pravico voziti. In Zupančič se je nad nadležno repo razjezil. Dne 30. oktobra in dne 15. novembra je vzel v roke vile in mo-tiko in je Podržaju vso repo izpod ko-pice izkopal. Zaradi tega dejanja, ki se kvalificira kot zlobno poskodova-nje tuje lastnine, je dobil Zupančič pri okr. sodiseu teden dni zapora.
Pretepaei. Dne 14. novembra z večer je spremi jal Alojzij Bobič ne-ke^ra dekleta domu v Bizovik. Tu mu pridejo nasproti trije fantje in ga na-padejo. Eden ga je ćelo udaril s kolom in eden ga je sunil z žepnim nožem v hrbet. Pretepači so bili Janez in Jakob Mojškerc in Janez Žirovnik. Bobiceve poškodbe so pa take, da jih bo moral sodni zdravnik morda kvalificirati kot težke telesne poskodbe. Da sodni zdravnik izreče svoje mne-nje ,se je obravnava preložila.
Razne stvari.
*  Obešena morilka. Iz Vratislave prihaja   poročilo,   da  so   predvčeraj-šnjem obesili v zaporih v Vratislavi agentinjo Valerijo    B u n z e 1, ki je umorila  in  oropala uradnika  Karla Weissa, da si preskrbi doto.
*  Kot defravdant prijet Nekda-
njega ogrskega poslanca E b e r j a sta ustavila včeraj v Parizu na bou-levardu dva detektiva, češ, da je defravdant, ki ga policija že dolgo časa
LISTEK.
Na robu prepada.
Povest; spisal F. R. (Dalje.)
Kakšno skrb pa naj imam! se je oglasila Valjavka. Prav nobene nimam. Matevž je priden, zdrav in krepak, gospodarstvo je v redu, jaz lahko mirno umrem, kaj naj mi torej dela skrb.
Jula se je zopet vlegla na travo in položila roke nad glavo.
E mati, saj nisem šlepa, je meni-la ravnodušno. Saj mi ni nič mar, kake misli in skrbi imate. A časih »edite kakor zamaknjeni ćele ure in na obrazu se vam vidi, da imate veliko brigo, da vam nekaj prav poseb-nega na srcu leži ...
Beži, beži, se je branila Valjavka, kaj bi to onegavila.
Starka je bila nekoliko v zadre-gi, kajti na tihem je priznavala, da je Jula govorila resnioo in obenem delala trdne sklepe, kako bo v pri-hodnje se bolje skrivala svoje misli in svoje skrbi.
Jula pa se ni dala ne iignati ne odpraviti.
Tako slabljenje telefcnih moči, ti prihaja iz možgan, mora biti men-ila nevarno , je menila Jula lokavo. Tuđi gospodična T,i»ilrfl. je imela raT-
no tako bolezni in so jo komaj zopet spravili na no^e.
Kaj ne pr.-ivis? se je začudila Valjavka in stmti ji je prctresel vso ude.
Tako je pripovedovala hišna Ma-rijanica, je d« jala Jula. Gospodična je imela tuđi veliko skrb kali, nekaj ji je pač ležalo na srcu, česar ni hotela nikomur zaupati in to jo je tako morilo, da je težko obolela. Ko je pa vse povedala svojemu očetu, kar je imela na srcu, ji je bilo takoj laglje, zdravje se ji je povrnilo in zdaj je tako čvrsta in vesela, kakbr še nikdar ...
Nastal je molk. Valjavka je nekaj časa ugibala in premišljevala, potem je Julo poklicala k sebi.
Tu sem sedi, je ukazala, in povej po pravici, če znaš molčati in če znaš varovati skrivnoftt, ki se ti jo zaupa.
E, morda se bolje, kakor marsi-kak drugi človek, je resno rekla Jula.
Prav! Mislim, da ti smem verj*-ti in da ti smem zaupati. Nekaj vem namreč in to mi dela velike skrbi in bridkosti in me bo se ubilo.
Jula je spretno skrivala svojo mrzlično rađovediioftt.
Name se lahko ianeaete, mati, je dejala slovesno, saj ve«te, <la sem vam udana.
Valjavka je to satrdilo vzela % zadovoljstvom na znanje.
Ali se še spominjaš, Jula, ie vprašala, da me je rajnka gospa Olga nekaj dni pred svojo smrtjo poklicala k sebi!
Kaj se ne bom spominjala. Saj sem vam jaz sporočila, da morate k njej, kakor mi je povedala Marija-nica.
Je že res, da, je menila Valjavka. Vidiš, ko sem bila takrat pri rajnki gospe — oh — take čudne stvari mi je pripovedovala, da sem še danes vsa zmešana.         *
Gospa je bila pač že hudo bolna in najbrž ni vedela, kaj govori, se je hlinila Jula; na take besede ni dosti dati.
Prav praviš, ljudje časih v bolez-ni sami ne vedo, kaj govore in delajo. No, povedala ti bom vseeno kar sem felišala iz ust gospe Olge. Samo da boŠ res molčala, kakor grob, ker bi bilo vendar prehudo in preveč nevarno, če bi nastale kake govorice.
JUli 6te je zdelo nepotrebno, da bi novič dajala zagotovila svoje moleeč-itoiti.
% mati, če mi ne zanpate, pa mi raje nitetitr fte povejte, saj radoved-na t&o nibem.
Na ta ugovor se Valjavka ni več obotavljafiL ITl^nill » jb k Juli in ji Sepetaje razodela svojo skrivnost.
(h#tfk O^ra mi j^ hajprej pove-daJti, dk Ti Je ifidš nerr«t in d4 jo go-ljufa.
No, je menila Jula, v Trstu delajo menda vsi tako, moški in žen-feke.
Rekla mi je tuđi, da jo Svetlin goljufa z gos^KKiično Elviro, ki se jf zdaj res omožila s Svetlinom.
Ce je Valjavka mislila, da je Julo njeno razkritje le količkaj prest»-netilo, je bila v veliki zmoti. Ju5a jt* bila ženska skozinskoz realističnega življenja in zdelo so ji ni ne pregres-no ne grdo, da se je Svetlin naveličal svoje jetične žene in začel Ijubezen-sko razmerje z drugo, mlado, zdravo in cvetočo žensko, ki je v vsakern ozi-i*u daleč nadkriljevala njegovo iano. A poznavajoč nazore stare Valjavke, ni svojega mnenja izrazila.
O Svetlinovem razmerju z gospodično Elviro 6e je že davno pmi smrtjo gospe Olge govorilo roni ljudini, je zanieljivo opomnila Jula. To vendar ni nikaka skrivnost.
Gospa Olga mi je pa še nekaj za-upala, je z drhteoim glasom šepetala Valjavka. Rekla mi je, da ji Svetlin in Elvira dajeta strup vživati.
Jala se je nasmehnila in pogledala Valjavki v obraz, kakor bi ao hotela prepričati, če je res budna ali se ji sanja.
Oh, mati, kdo bo jeti&nemu čio-\ekudajalstrup; 6e nmrje par tednov prej ali poineje, to je vendar vseeno.
GMJ* frftaialHbl
iš5e. Ker ni imel pri sebi nobene legitimacije, so ga spravili na jako surov način v zapor. Sele zvečer gra je mo-gel legitimirati ravnatelj ogrske hi-poteene banke, Julij Madarassy. Eber se je pritožil pri generalnem konzulatu posebno zaradi brutalnoga poetopanja policije.
*  Voltaire in poStarji. Ko se je pe-Ijal 771etni Voltaire zadnjikrat iz Že-nove v Pariz, si je štel vsak poštar na ćeli poti v posebno ea&t, da gra je smel osebno peljati do prihodnje postaje. Eden teh poštarjev, ki je bil bolan, je naroeil   svojemu   sinu,   naj   on   pelje Voltaireja do prihodnje postaje. »Pomisliti  moraš,  da je v Evropi samo deset kraljev,« je posvaril pri odhodu svojeg-a sina,  »na celein svetu pa je samo en Voltaire!«
"* Scribe in njegov sotrudnik. Duhovi pisatelj Seribe je dobil nekoČ zelo dober odgovor od človeka, od ka-terena je mogel tak odgovor naj-manj prieakovati. Nek bogat tovar-nar je prišel k pisatelju in gra zapro-silv da ga imenuje kot sotrudnika pri neki igri, zato da hoće on prevzeti vse stroške vprizoritve med tem, ko dobi Seribe ves dohodek predstave. Scribe pa, ki se je čutil razžaljenega, pa mu je odgovoril, da se mu ne zdi umestno, ee se vprežeta skupaj konj in osel. Bogati tovarnar pa je vpra-šal Scribeja prav mirno: »S kako pravico imenujete mene konja!«
*   Redka  prisutnost duha. Ko je
hi\ pesnik Lee v blaznioi Bedlam pri Londonu, pra je o-biskal nek njegov ■prijatelj. Lee je bil ravno pri pameti in prijatelja sta se smela sprehajati po veliki blaznici. Prišla sta tuđi na visoko streho, kar naenkrat prime I^ee svojega prijatelja za roko in mu reče: »Daj, skoč.iva v globino, — ne-tsmrtno slavo si pridobiva!« »To ni nie«, je ugovarjal gost, ki je spoznal, da govori Lee v blaznosti, »vsak člo-vek lahko skoči tu dol, s tem se ne prošlaviva, pa pojdiva na dvorišče in skočiva sem gor, to je kaj drugv-ga!« »Prav imaš!« mu je pritrdil Lee, a ostala mu je do smrti ta ideja, da si hoće vzeti življenje s tem, dn skoči z dvorišča na vrh strehe v Bedlam u.
Kriza na Hrvašketn.
Ko je začetkom tega leta po znane ni Friedjungovem procesu bau ba-ron jRauch bil prisiljen odstopiti in je prišel na njegovo mesto dr. Nikola pl. T o ni a š i e , se je splošno priča-kovalo, da se bo njemu posrećilo urediti desolatne razmere na Hrvaškem ter enkrat za vselej napraviti konec neustavnim režimom v tej nesrečni pokrajini.
Sporazum novega bana s hrvaško srbsko koalicijo, ki je imela takrat većino v hrvaškem saboru, je dajal vladi možnost, da se vzdrži na po-vršju ter zagotovi izmučeni Hrvaški vsaj za nekaj let toli potrebni notra-nji mir.
JI rvaš ka javnost je prvotno z veliko nezaupnostjo gledala na pakt, ki ga je hrvaško-srbska koalicija skle-nila z dr. Tomašićem, in koalicijski prvaki so imeli semtertja zelo težav-no stališče, da upravičijo pred narodom ta svoj korak.
Ko pa je meseca maja ban dr. To-mašić v saboru razvil svoj program in se postavil na hrvaško stališče, kakor pred njim morda noben ban, se je razpoloženje proti njemu mah oma izpremenilo. Prejšnja nezaupnost se je izpremenila v iskrene simpatije in časopisje je pelo čast in slavo nove-mu narodnemu banu. Takrat se je zdelo, da vlada med vladno većino — koalicijo in banom, popolno soglasje.
Ko pa je prVo navdušenje izhla-pelo in prišla v veljavo zopet vsak-danja realnost, se je opazilo, da med banom in koalicijo ne vlada tisto raz-merje, ki je pogoj sknpnemn plodo-nosnemu delovanju.
Zapazilo se je predveem, da ima ban dr. Tomaaić gotova absolutisti-Ska nagnenja, to se pravi, da zahteva od vsakogar, torej tuđi od saborske redine, to je od hrvaško-srbske koalicije, brezpogojno pokorščino v vseh Tprašanjih.
V koaliciji pa so bili ne mame-luki, marveč možje, svobodni, ki aiso mogli in nišo hoteli prenaSati teroriz-
Ima, iu naj je ta terorizem dohajal tu* di od sicer simpatičnoga bana.
Sprva je prišlo <to iHalih neao-fflaaij, ki to se m i&Moma atopnje-vala v oštre konflikte.
V prvih Sasih je bila vedno koalicija tista, ki je ttončno odnehala ter se podvrgla banovi volji radi ljubega miru in v interesu domovine.
Ko se je ban iz neznanih vzrokov kapriciral na to, da mora biti vladna stranka kolikor mogoče enotna in da je treba vsled tega koalicijo preosno-vati v eno edinstveno politično orga-
Inizacijo, so se hrvačke stranke, združene v brvaško-srbski koaliciji, uklonile banovi zahtevi ter se pretopile v eno enotno politično organizacijo — v »Hrvatsko ujedinjeno samostalno stranko«.
Toda to banu še ni bilo dovolj, on je zahteval še več, nanireč to, da bi bila ta stranka organizem brez volje, slepo orodje v njegovih rokah.
Koalicija pa se je končno vendar-le naveličala, vedno le hlapčevati, zato je zahtevala, naj ban sam izpolni nekatere pogoje, ki so bili sprejeti v sporazumu med njim in koalicijo.
Predvsem je terjala odstranitev sekcijskega načelnika za pravosodje Aranickega kot glavnega krivca škuiulaloznega »veleizdajniškega« procesa.
Ta zahteva je povzročila, da je končno prišlo do odkritega konflikta med bauom in koalicijo.
Posledica tega je bila razpust sabora in razpis novih volitev.
Bau je računal s tem, da mu nove volitve prineso zmago. Toda delal je račun brez krčmarja.
Nove volitve so samo ojačile opo-zieijonalne elemente, obenem pa tuđi povzročile v saboru takšno konstelacijo, da nima niti ena stranka za-se večine.
Ban dr. Tomašič, ki ni pricako-val takšnega volilnega izida, je bil presenečen in razočaran.
Mož, ki je prej zahteval absolut-
Ino pokorščino od koalicije, je postal nakrat ponižen ter jel izpolnjevati tište zahtcve hrvaško - srbske koalicije, zaradi katerih je preje lahkomiselno izzval konflikt ter razpustil sabor z zanesljivo večino.
Aranicki je bil poslan v pokoj, »veleizdajniški« proces pa potlačen.
Toda sedaj pa igra koalicija vlo-go nepristopnega dekleta.
Ban bi se rad sporazumel ž njof a ona to odločno od klanja, ker jo je skušnja izučila, da še tako slovesno sklenjeni sporazum z dr. Tomasičem ni vreden niti piškavega oreha.
S tem je kriza na Hrvaškem pri-kipela do vrhunca in v nekaj dneh že mora pasti odločitev.
Najbrže bo sabor zopet razpu-ščen in razpisane nove volitve, ali pa bo za nekaj časa tuđi formalno sisti-rana ustava na Hrvaškem in viadal bo absolutno kraljevski komisar.
Naj so zgodi že to ali ono, eno je gotovo, da so razmere na Hrvaškem take, da mora prej ali slej priti do popolnegii poloma med Hrvaško in Madžarsko.
Iiiajatelj In odgovorni urednik: Raato Pustoalemfek.
Kje naj kupujem dobre ure In zlatnino? Težko je med mnogimi oglasi ur, ki vsi svoje ure hvalijo za najboljše, pogoditi, katere ure so prave. — Priporocati je cenj. bral- I cem, naj si zastonj dajo priposlati cenovnik svetovnoznane in poštene tvrdke za ure Ma&6 Đohnel, Dunaj IV., Margaretenstrasse 27/68. Tam bodo vselej pošteno postreženi. Zado-stuje dopisnica z natanSnim in raZ- I 1 očnim naslovom zgorajftnje firme.
Loterijske številke.
Drignjeoe ▼ soboto, 3. decembra 1910 frlti    13,    16,    90,   24,    84.
B*i-zt*a porodila.
Dnnaj, 4. decembra. Na voeraj*-nji dopoldftttAi predboni je vladalo kljub slabim notacijain iz New Yor-ka in kljnb fie vedno trflJAjo*4thrJ odporn ogrAih oporieljGlittalll btrank proti vladni banani predlogi ■
še precej živahno raspoloženje. Turske srećke in po&amezni bančni pa-pirji, zlasti pa akcijo »Liinder«- in »Union«-banke so naSle mnog'o kupčev. ▼ fainki *& je preoej povpraftc-valo tuđi ia Avstrija emajl-akcija-ini, orožarskimi akcija mi, za akcija-ini Lloydove družbe in po akcijah orientaldke železnice ter montaiiskih vrednostih, ki so na kurzu pridobilo. Na ojmldanski borzi je bila tenden-ca vstrajna in s eje zlanti povpraše-valo po alpinkah in 3 % prijoritetah južne železnice. Rente in devize so bile vstrajne.
l|afcl|«rt«
.Kreiltia banka v Ljubljani-.
Drata kani šmmšftkt tone 3. deceabra ltit.
4«/t mleva renU    .   .   .   . |    93 40       93 60
4 2% srebrna renta ....       9695       97-10                      ^^^^
4-, tvftr. kionska renta   .   .      93 3*      93*65                 fgj^f
4V. ogr.......      9195      9215                   ^•^
4«/. kfinttko deietao posolilo      96—      97'—                       ^K
4% ko. Wke da. banke   .     94 -     95 -          ^jHB^
Sretke U 1.1860 >/•    •   •   •    2235°    229 50         A^H^n^n^L^n^
I    tlake   ......    155—    161-        B^D^L^L^H
M     semeljake  I. Udaje   .    297-50    303*50         wK3SB^nW
n.   M        28250   288-50       mSSmBB^m
„    offfke hlpotečne .   .   24750   25350            ^SSf&^r
„     don. komunalne     .    .    535—     545—               ^HBE^fflr
„     avitr. kreditne  .   .   .     529-—     539—                     —-*«*»—
„       l|rjbl|aiiake   ....        91-         97-
„       avttr. rdeč. krila    .   .        80—        84 —
•t       ogr.      *>      >t       •   •        52'—        56 —
„     bazilika.....      32-       36-
M     turite......     257 50     260-50
■•ImIo#.
Ljubljanske kreditne banke  .     453 —     457 —
Avstr. kredltnega zavoda .   .     67125     672-25
Dunajske banSe družbe .   .     55525     556 25
Jninc ždeznJce.....     115-      116-
Driavne ždernlcc   ....     75150     75250
Alirtnc-Montan.....     769—     770--
Celke tladkome družbe   .   .     252 50     253-
Živnoatenske banke....     276 50     278 —
Celdnl........       1137       11-39
Marke........    117 525    11772«
Franid........       9530       9540
Ure.........       94 90       9510
Rabljl.........     253-75     25450
Žitno eene v Budimpešti.
Dne 3. decembra 1910. Ttrailn.
Pšenica za april 1911...   za 50 kg 1113
Rž za april 1911    ....   za 50 kg   788
Koruza za maj 1911   ...    za 50 kg    563
Oves za april 1911     ...   za 50 kg   847
Effaktlt.
Vzdržno.
Anton Šare     <
LKan, btttnni rika it 5,
u Hjk Uhu riki (ysin(f |Uvm prih)
prolM šfitante mm
■aJce^JJJ Mkip         182
oprem za  neveste.
~                            _ ....                           _t1         '    I
■a Sta|erskeiB,
s li iiiiku ataii»mrtL j
Naplačila je treba dati 20—25.000 K.    I
Posudbe pod tjmU^ti ttmpMl^*    I
na apraTništTo »SIot. Naroda«.       266    I
nPVl   j
dmttij
DfAJOtril JtfffMR! <
U^liM. Šcta*u|tfi ilka ft. i.
tbi niai mm priman
najtopleje znano tkalnicd tš pisano in platneno blago Bratje Krejcar, DobruSka, 5te vi I ka 9213, Češko. Predno sploh kaj naro čite zahtevajte bogate zbirke imenovan« firme, ki se Vam doeolljejo zastonj in po Stnine prosto. Vsakdo se prepričaj in po izkusi.                                                      167
■■■■■■■■■■■■■■■■■i
Boilčno talilo,
najprikladnejše   darilo   za   igralce   na   citrt
99Vseslovanski album"
obsegajoč 100 izbranih najlepših pesmi zi citre. Pregled s cenikom po Sli ja brezplačn( JOSIP SOS« m DmM|m, U4 Ob«r k«tm#BterL                                               27;
Ceaikl s koledarjeai zastoaj     n__„_i
ia poitaiae proiU.   1045      UnfHll
\A^T               Kdor teli i meti
^^T                     dobro aro,  mj
^tf^HAj^           lahtcft z zntnko
^^^ffi^BB^K^m      ker te ore so nij-^RqK^H|H^^V         bolj trpežne io ^MBBBUB^r         BitinČnc, dobe se
Fr. Gndnn
urarJM In trgovcu v Ljubljani.
Dcliičir in zastoaaik švicarskih tovara „Unioi" v Biela in Ocnovi.
Uhaiil, prsUni, briljanfl.
Svttovno znano najflna|a\a blago po  najnlijlh  cenah.
' Perilo I
Pišite po cenovnik o moškem, damskem   H
in otroškem perilu, preprogah in po vzorce   H
tkanega  blaga  na   tkalnico   in   tvornico   H
177                      perila                             I
OSVALD LELLEK   I
Kopmlilče Belohrad (Čeiko). I
Cenovnik dobite z obratno pošto        H
zastonj. |
I |Mo ilie.| I I  M,mk ini I
aal                        ••   v           Kfl        ^|
I     zaviiir,   ■ ■
■       zaiaabn  Ukt kakmsti ■     I
H v kpi skriajiri. ki je pripravna za obe- ■ H  siti aa steno, pošilja proti povzctjn zi  H
■   F.   Vcjdclck,   izdelovalec   orodja, H H^             Bfevnov pri Pragi.        274  ■
t*JIIIB          ■"^^1
Uitt         Vtrstvena znamka:       14T1I
I    £Uant. Casid con^|
■l                 Nadomcstilo za                 H
■   prizoano izitfa^ a«lt«iat UUlUc la   B
■   aiftJMii misi*** prittojiaji M. pa   ■
■   15 h, K 1 40 in 2- se dobiva v v«S   ■
■   lekarnalt Pri nakup« tega splosno   H H   priljublienega   domaćega   zdravila   ■
■   naj te Jem Jejo le origfnalne stekle-   ■
■   nk« ¥ sfcadjicali z «aao Yar»tYe«o   ■
■   zunko »sMraa«, potem je vsakdo   ■
■   prepriCan,  di  Je  dobil originalni   ■
■                     isdelek.                     ■
Vsaka ura
8 dni na poizknšnjo.
Budilka s stolpDim **;#»«« «*»'•
Tvnnnm                 * bitjtm. taMfilcn ii
"Juum                               ilasho.
Kakofost  I. vrste, 3   ateli,        s prekrasno omarko iz nar.
bije ceJe in pol ure, bodi z        otrhovine.  75 cm vis.,   bije
n>< tilai   stolpoim   zvoncem        ce|e ;B p0| ure. Dudi in igra
stekl« kaialnik    lepo   po-            ,,   ^   K,asbci,e   kOmade
Hrtn okrogel okfir, 3« cm          J   *   J\     ,       „ ...
premera   .    .    .    .    K •—        ob 1»»J»*"«" "*" *  I4'
i svetleiira se km.    , §-5«        Ista brez  glasbe s
okrogla ura, 8 dni                          stolpnla   Mtjem K 10 —
idoća   ..... 6*—
Nengajajoče   se   v 8 dneb franko ia vepoikodovano vzame
naiaj in denar takoj vrat.  3 leta pismene garancije.
Prva In na|v«o|a maloga ur
Mi BOhnel. DonajIV., Margaretenstr. 27 68.
Zahtevajte   moj   veliki cenovnik s čez 5000 slikami, kt ga dobi vsakdo franko in zastonj.
191
Ker smo svojo veliko, novo tovarno opremili z najnovejsimi ttroji% dobavljamo posebno lahko v priznano najboljši izvedbi
pIMke a Uaji
trauriaie MWa s bili
sirove ali emailirane,            216
i lUfliOr#ZBl0« ,     NpMVSBlCO
stroja — drobilnike
»silke n wm
I kakor vse drage poljedelske stroje v i najnovejši   in   najboljši    konstrukciji.
PLUKiiSEL
Dnaj II.. Tabrnirane 17.
Zahtevajte obsežne cenike zastonj  in poštn. prosto.
Zaatopniki Ia ras-prodaialcl se Uiefa
7
Noben Slovenec, ki priđe na Reko
ne srne iti  v  drug hotel  nego v  slovanski
GRfli HOTEL BOU
Vodita ga vrla Hrvata gg. Niko in Teodor Mateljan in ima izvrstno kuhinjo, izborno vino, ter vrlo dobro pivo, poleg tega pa 56 zračnih in v vsakem pogledu čistih mebliranih tujskih sob. — Hotel stoji v mirnem kraju Reke, blizu parobrod, postaj in kolodvora.
<gP/r                          Priporoča se             -             x%
^ M. Kristolič-Bučar \
Stari trg it 28, Ljubljana, aasproti ««i«—ifc«         X 9^" Zadnja moda "^H
BLUZE       KRILA
FINE KOSTIME — NOČNE HAUE      j
na novo vpeljarte, krasne                                        I
VRHNE JOPE — PLAŠČI — PELERINE |
w vtakem blagu, barvi in fazonlf tudl po meri.                   i
|y Najflnejše In kompletne *W
OBLEKICE — PLAŠCKI — PELERINCE
gay    In krstna oprava.    ~^PV
s.    Perilo, predpasniki, m od ere i, otroški klobučki, kapice     s
/\.        in vsmko drugo nodao Ia drobao blago lx solidnih tovaroa       >^V ^jV                       i^T    P« "»inlijl oeni.    "M                    ^s
^v        PoiHJam na ixMro tadl po po iti.        /^
Izredno velik« zaloga.
lili sanke. behsleigbe. ino
1 * «1«              2M
tobavlfa apo«l|alaa lovama aa sfavako-iporta* patroUUae
U. laMita i. FreiM S. II., Moravsko.
IM tinni U mte u bitteitt                Zattmiti zatfnj lajomjJi tnik tt. zi.
89 Drože (kvas) Wi
v[ vlnskesa cueta in drož:.
I  ■                  v Račjem (Štajersko)        249   B   I
^O ^nnlaii nakm. ker n ikte kot najbolji« in naJtrpeZnejSe znane. iw|
„Truovsko obrtna banka v iiiani"
r^fistrovaaa madraga % oai^lvaiai laaistroai
Oiidu umiri: teimia iDa SI. 7. nnioti glavne poste.
Sprcjema vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga pd 4\'3°:0; rentni dav k plačuje zadruga sama. — Sprtjema vloge na tekočt račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Daje posojila na najrazličnejše načine. — aavaotaaa aioalalalea: zamenja tuj denar, prodaja vs ako vrst ne vrednostne papirje, srečke itd. Nakazila v Ameriko. — Esktnptira trgovske menice. — Preskrboje vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd. na vsa tu- in   inozemska tržišča.   —   Izdaja  nakaznice.
Vsa pojasnila  se  dobe   bodisi   nstmeno ali  pisneso  v zadružni
pisarni.                                               10
Drafee w rak fn lwM ti I. li 12. pepoliie 013. di 5.
Ustanovljeno 1853.
(LTophaimCo.
družba z omej. zavezo
tvornica za stroje in železolivnica
Duno] XI, t Gadrunstr. 159
■rado sa spadali tete:
poln«9 jarme vseh vrst za parne in vodne žage,
vse atroje za obdalovanje
laaa I krožne žage, trakovne žage stroje za oblanje, stroje za skobijen je     (Frasmaschine),    stroje   za
luŠčenje furnirja, stroje. za upogojeno pohiŠtvo, stroje za sodarje,  transmisije. Ihpospoktti prorataal stroskov oMsk laioairfa sastoaf.            192
=   Leta 1873. ustanovljen« delnitka dru±ba   =====
Kranfska stavbinska dražba v Ljubljani
Stavbeao podJataUivo; pisana xa arUteklara trn staibtaetolHlika šutm; tosanlM !■ wti%Mntwm i rtrojplm •krateaa ma
itavbana In Una doU; optkarao s stro|alaa akratraa * gaiatih !■ mi Vltai Zunanoload v PadpatH ia * Opatiji. Telefon *tev. 16.                           Priporoć« te mm stavbeiia dala waake vrste.             163          Toiote« »te*, ia.
Član dunajskita in berolinskih pre-voznikov pohištva. — Sprcjema vse v spedicijo spadajoće prevoznine iz vseh in v vse kraje, po najnižjih tarifih. — Prevaža pohištvo v novih patentovanih pohiStveoih vozeh na .-. vse kraje, tuđi v inozemstvo. /.
Spedicijsko podjetje
Sfrejeou u zaltfo razno blago, po-JI hlitroitd. Knsia. šaha ta Osta skla-1 •liea *• u mpotaf«. — NaMrabd] fnmrt DauJ-UiMJaaa li obratMl lastopai t vseh M^Ih aestih. M«j] astopaik n Duaja Je Bari Lavi,' špediter, Dnaj L, SctalM Utr. *M
Ia»tataa ia tlak »Naroda« tlskarae«.
4.