PoStnlna plačana v gotovtnL Leto XV., štev. 296 LJubljana, ponedeljek 24« decembra 1934 Cena 2.— Din opravoisivo ojUDijana Kn&fljeva ulica a — feielon ftt S122 3123, 3X:H. 3125. 3126 uiseratru Jdaeien: Ljubljana Selen« Durgova tli 3. — Tel 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosp os Ka ulica St 11 — Teieton St 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica 6t. 2. - Teieton St 190 Računi pn pošt tek za vodih: Ljubljana St il 842 Praga čislo 78-180, Wipn St 105 241 Naročnina znaša mesečne Dio 25.— Za inozemstvi Lhn 40.— Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. Telefon 3122. 3123. 3124. 3125 3126 Maribor Gosposka ulica 11 Telefon St 2440 Celje, Str^ssmaverjeva ulica St. 1. Telefon St 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tartfu Srečne božične praznike vsem naročnikom, sotrudnikom in inse-rentom! »JUTRO« Današnja, božična številka »Jutra« ima 24 strani. Poslana je bila tudi vsem naročnikom ponedeljske izdaje »Jutra«. Ponedeljska izdaja, ki bi morala iziti danes, bo ta teden izjemoma izšla v četrtek zjutraj. Poslali pa jo bomo tudi onim naročnikom »Jutra«, ki na njo niso naročeni. Na praznik mirovne blagovesti Letošnji božič, ta tradicionalni praznik miru in mirovne blagovesti, je za nas Jugoslovene zagrnjen v črno. A na flor naše žalosti pada kakor luč z božičnega drevesa rahla zora svetlejše bodočnosti. Kajti vanjo verujemo še odločneje in fanatičneje nego prej. Prebili smo trde preizkušnje. To, kar se je dogajalo v zadnjih mesecih potekajočega leta, je zahtevalo zlasti od nas, ki ljubimo domovino in stojimo z vsem zanosom za nacionalno državo, trdinih živcev, moralne sile, hladnokrvnosti. Danes ne ležimo na mehkih blazinah lagodnega upanja, da je sedaj vse v redu in da ni več potrebna borba za državo, za utrditev vobode, za mir. Po preizkušnjah zad-:ih mesecev smo pa prepričani bolj ko daj prej, da bomo prebili tudi nadaljnje tegobe in zgodovinske ciklone, ki jih se zanese useda na razvojno pot našega naroda m naše države. Kajti vzlic vsem lepim besedam, s ka-terimi utegnejo uvodničarji velikih evropskih listov proslavljati božično idejo :nim in krščanske ljubezni kot temelja današnje civilizacije, vemo zlasti mali narodi, da se vrši v Evropi neusmiljena, četudi v časi zakrinkana borba med dvema čisto nasprotnima svetovno-politični-ma naziranjima. Po Masaryku bi ju lahko označili: borba med Cezarjevo in Kristusovo mislijo. Borba med pravico Meje in pravico fizične sile. Tusdi borba med malimi in velikimi narodi. Čeprav bi bilo napačno, ako bi zani-kavali moralni pomen Društva narodov, kise je uveljavil tudi v ženevski razpravi o jugoslovenski tožbi zoper Madžarsko, ali če bi omalovaževali zavezniško zvestobo Francije in posredovalno vlogo Velike Britanije, je vendarle jasno eno: Vsa moralna sila naših argumentov, vsa obtožujoča pravičnost našega stališča, vsi odnosi zavezništva in interesov velesil bi imeli mnogo manjšo prepričevalnost in učinkovitost, če ne bd v Ženevi brezpogojno stalo za jugoslovensko zahtevo predvsem petdeset milijonov ljudi — to se pravi: tri mednarodno politično I popolnoma strnjene države Male antante. Francija in države Balkanskega sporazuma so samo učvrstile položaj treh združenih manjših narodov, ki so zaklicali vsemu svetu: Nostra res agitur, za našo skupno stvar gre! Temelji miru in boljše bodočnosti vseh narodov in držav, ki jih je osvobodila svetovna vojna, bodo varni toliko časa, dokler bo stala za njimi jasno izražena volja teh narodov, da hočejo za vsako ceno varovati svojo svobodo in nezavisnost. Posamezni glasovi ne zale-žejo: treba je strnjenih blokov, čvrstih zvez, ki spajajo tja do vseh konsekvenc. To je današnji življenjski problem na-sledstvenih držav. To je edini učinkoviti odgovor vsem, ki sanjarijo o restavraciji, in vsem političnim špekulantom na zapadu ali jugu Evrope, ki bi hoteli plačevati svoje račune na stroške številčno šibkejših narodov. Po prevratu smo mislili, da je naša svoboda zajamčena z nekimi idejami, ki so dotlej veljale, n. pr. z naravnim narodnostnim pravom, s samoodločbo narodov itd. Zahrbtna in obsežna propaganda, ki so jo pričeli zoper te ideje imperialistični sloji nekaterih narodov, v zvezi z raznim: deklasiranci, revizionisti in političnimi teroristi v tej ali oni državi, je obrodila nevaren sad. Ta sad je padel z drevesa v Marseilleu v obliki krogel iz orožja, ki nosi simbolično ime pa rabe 11 um: pripravljaj vojno! Po marseilleu se je marsikaj zjasnilo. Marsi-kakšna prezgodaj razkrita politična karta je šla pod mizo. Protimirovni terorizem se je potuhnil. Toda nenasičen ape. tit revizionizma, reakcionarni sen impe-rialistov, intrigantska umetnost »svetega egoizma« — vse to je ostalo. Vse to čaka in preži In vendar: iz vseh preizkušenj smo izšli močni in neupogljivi. Pokazalo se je dvoje: moralna sila naše države io — fizična odpornost naše zavezniške politične fronte Celo tisti konservativni krogi v zapadnih državah, ki so gledali na nove države kot na neko zgodovinsko napako, so zdaj spoznali, da so države Male antante ogelni kamen današnje Evrope. In ta kamen se ne more premakniti, ne da bi se globoko zamajal ves sistem in katastrofalno porušil mir. Prav zaradi tega smemo biti zadovoljni z rezultati najtežjega leta v naši povojni zgodovini Dokazali smo, da smo potrebni svetu in da tudi mi čvrsto nosimo temelje, na katerih sloni vsa za- Ozadje pogajanj med Francijo in Italijo: Mussoliniievi napori za rešitev fašizma Po porazu revizionistične politike grozi Italiji vedno večja osamljenost, iz katere tvori edini izhod sporazum s Francijo, ki naj dvigne blesk toneče zvezde fašističnega voditelja V ospredju vsega zanimanja mednarodnih političnih in diplo. matskih krogov je sedaj vprašanje zbližanja med Francijo in Italijo. Ves svetovni tisk obširno razpravlja o tem osrednjem problemu evropske politike In objavlja informacije o baje že doseženem sporazumu v bistvenih vprašanjih odnošajev Italije in Francije. Ker gre pri tem v veliki meri tudi za odnošaje Italije do Jugoslavije in Male antante, zanima ta akcija francoske diploma, cije tudi našo javnost. Zato prinašamo v informacijo naših čita-teljev pomembna izvajanja diplomatskega sotrudnika beograjske »Politike«, ki velja za odličnega poznavalca evropskih političnih prilik. V svojem članku v glavnem izvaja: Pravo ozadje Italijanskega vabila Lavaln Še vedno ni določeno, kdaj bo Laval odpotoval v Rim in v Rimu postajajo že nestrpni. Lavalov prihod naj bi namreč nekoliko dvignil pomen diplomatske akcije fašistične Italije, ki je v zadnjem času zabeležila same poraze. Kakor znano, objavljajo italijanski listi ob obisku vsakega tujega državnika dolgovezne članke pod devi-zo, da je Rim središče svetovne politike, ker hoče na ta način Mussolini pri razoča- ranih italijanskih množicah ublažiti vtis mnogoštevilnih porazov. Toda obiski postajajo čimdalje redkejši in pošiljata samo še Budimpešta in Dunaj svoje zastopnike v Rim- Razumljivo je torej, da je napoved skorajšnjega prihoda francoskega zunanjega ministra izzvala veliko radost. V sedanjem trenutku je povsem vseeno, ali bo Lavalov obisk prinesel kakšne resne sklepe, ki bi zadovoljili zahteve imperialistične Italije, glavno je. da se fimprei izvrši, ker je pričelo prevladovati prepričanje, da postaja Mussolini iev vpliv na svetovne dogodke iim dalje slabši. Bistvo kolonialnega problema v Afriki Evropski listi trdijo, da sta se Rim in Pariz že sporazumela o afriških kolonijah, ni pa še znano, v kolikor so upoštevane italijanske zahteve glede Etiopije, ki predstavljajo glavno vsebino Mussolinijevih teritori-jalnih stremljenj v Afriki. Težkoče za sporazum med Italijo in Francijo. v kolikor se tiče Afrike, pa niso samo v tem. Zadovoljitev tozadevnih zahtev bi bila samo urod v ono veliko akcijo, ki stremi po italijanskem protektoratn nad vso severno Afriko ali vsaj nad onimi njenimi deli. kj leže ob obali Sredozemskega morja- Dedščlna Rima v Afriki Mussolini je že parkrat poudaril, da se smatra sedanja Italija v tem pogledu kot naslednica tradicij starega Rima- Ko je pred par leti obiskal italijanske afriške pokrajine. je prišel tudi v Homs, kjer eo razvaline starega rimskega mesta Leptis Magna, kar je dalo povod italijanskemu tisku, da opozori na dedsčino, ki jo je zapustil Rim tretji Italiji. Kakor znano, uči fašizem, da je Italija v svojih 06vajalnib akcijah preživela tri velike dobe- Najprej širjenje rimske kulture^ z neposrednim osvajanjem, ki je bilo izvršeno pod vlado raznih Cezarjev, zatem svetovni kulturni preporod pod vplivom čisto intelektualne in moralne moči renesance, naposled pa vpliv, ki ga izvršuje na svetovne dogodke fašistična Italija z nekakšno sintezo prejšnjih dveh stremljenj. Sam Mussolini je dejal, ko je prišel na afriška tla, da nima njegov obisk nobenega administrativnega obeležja in da ie manifestacija one eile. ki živi trajno v Rimu in ki se s ponosom širi na' oSsle Sredozemskega morja. Pri takem pojmovanja italijanskih pra-vie do afriških pokrajin je razumljivo, da so Francozi zelo oprezni glede koncesij Italiji. Ne gre *golj za nekoliko sto ali tiso* kvadratnih kilometrov nepreglednih puščav. temveč sa razseino ozemlje in prilike, ki jih misli Mnssolini izkoristiti za svoje nadaljnje odvajalne načrte. Jugoslavija ne potrebuje priznanja Mnogo važnejši je seveda spor, ki 6e tiče razmerja med Rimom in Parizom glede na Evropo. Listi označujejo kot osnovo tega spora napete odnošaje med Italijo in Jugoslavijo. Trdijo, da Laval ne pojde prej v Rim, dokler ne bodo ti odnošaji urejeni na kakršenkoli način- Pri tem tudi govore, da bo francoska vlada zahtevala od Italije, naj prizna integralnost sedanjega ozemlja Jugoslavije. kar bi bil pogoj za vsako resnejše sodelovanje med Parizom in Rimom. Nesporno je, da bo morala Francija pri razgovorih z Italijo upošterati stremljenja in interese držav, na katere naslanja svojo politiko ohranitve miru. Toda pogrešna je trditev, da obstoja med Italijo in Jugoslavijo kak poseben spor. V kolikor obstoja nesoglasje, je posledica splošne italijanske politike, zasnovane na stremljenju po reviziji mirovnih pogodb. Jugoslavija je neodvisna država, katere mednarodni vpliv je v velikem delu Evrope odločilnega pomena-Njen sedanji obseg je zajamčen z mirovnimi pogodbami, ki so jih podpisale mnogoštevilne velike in male države. Zato ni niti potrebno, niti ne hi bilo dostojno za Jugoslavijo. čp bi Italija šele sedaj priznala s posebno izjavo njen obstoj. Tndi Laval je zelo točno obeležil bistvo odnošajev Jugoslavije kakor vse Male antante do Italije. »Naši razgovori z Italijo.« je dejal v svojem govoru 30. novembra, >ne bodo odgovarjali svojemu pravemn namenu, ee ne bodo nudili zadostnega jamstva za zbližanje med Italijo in Malo antanto. zlasti pa med I tali; in Jugoslavijo. Šele. kadar se bo do- seglo to zbližanje ia torej tudi sodelovanje, bo mogoče misliti na resnejše delo sa pomirjen je Errope* Jugoslavija ne zahteva od Italije nikakih posebnih koncesij Ne gre torej za noben poseben spor med Rimom in Beogradom, še manj pa za bojazen Jugoslavije za ohranitev samostojnosti. Gre pred vsem za splošne poteze Mussoli-nijeve politike, ki prinašajo vznemirjenje v Evropi, ki je prav tako neprijetno in nevarno za ostale države na Balkanu, v Ponunav-ju, v Srednji Evropi kakor za Jugoslavijo. Beograjska vlada ne zahteva v odnošajih do Rima samo to, kar je v interesa splošne ureditve razmer na našem kontinentu. Fašistična »Tretja Italija" Mussolini je določil za leto 1937. proslavo 2.0001etnice rojstva rimskega cesarja Avgusta. S to proslavo želi fašistični vodja pokazati na neposredno zgodovinsko zvezo, ki obstoja med starim Rimom in sedanjo Italijo. Fašistična »tretja Italija« je po njegovi trditvi nosilka tudi vseh onih načel univerzalnosti, ki jo je predstavljal cesar Avgust s svojo vlado. Razumljivo je, da mora biti pri takem pojmovanju Mussoliniju zelo neugoden sedanji mednarodni položaj Italije padna omika. Ni miru brez nas in proti nam. Naj le oznanjajo evangelij politične nemorale, naj povzdigujejo mržnjo, naj poveličujejo narodno sebičnost in pravico pesti! Tudi nam so se ideje spremenile v aritmetiko, tudi mi predstavljamo število, moč, odpor. Toda naša vera ni cezarska, ni imperialistična: v tem je naša prednost za bodočnost. Zakaj prej ali slej se bo pajčevina teh ce-zarskih imperializmov, ki jo tkejo razni oboževalci sile in zanikovalci pravice, raztrgala ob čvrstem zidu mladih narodov, ki hočejo živeti in biti svoji gospodarji na svojih tleh. Nova konjunktura imperializma se bo zlomila ob dejstvu, da manjši narodi niso več mali po duhu in da se ne dajo parceliraiti za zelenimi mizami imperialističnih državnikov. Zato naša božična misel ni posvečena samo evangeljskemu klicu: Mir ljudem, ki so dobre volje! Dobra volja, ki hoče ohraniti mir. je danes istovetna zlasti z volje maniših narodov, ki hočejo ohraniti svobodo iai ki branijo velilko etiko pravice in resnice v mednarodnih odno- šajih. Samo ti narodi so danes stebri mini in civilizacije. Tej misli na mir, ki ga varujejo strnjene zveze miroljubnih narodov, se pridružuje še misel na notranjo silo naše države. Kajti bret notranjega edinstva smo slabi ne le napram nasprotnikom, marveč tudi napram zaveznikom. Notranja moč naše države, ki slom samo na brezkompromisni politiki državnega in narodnega edinstva, je pogoj naše moči v svetu. Ne oznanjamo novih misli: poudarjamo staro resnico. Kakor ni miru, če nismo močni na zunaj, tako ga ne bo, če ne bomo trdna na znotraj. Čvrsto zavezništvo in nacionalno čvrsta notranja politika — to sta dva stara, a neprestano veljavna klica »ljudem dobre volje«. Kajti za vsak narod, zlasti pa za našega, veljajo besede, ki jih je izrekel Doumergue pred rakvijo ministra Barthoua: »Narodna edinost na znotraj je neizogiben pogoj mednarodnega dela. Needirni narodi so slabi narodi in postanejo plen vsakršne nevarnosti.« To bodi vocffina misel letošnjega božiča. pred temi svečanostmi. Neodvisno od vseh imperialističnih stremljenj je ta položaj dejansko zelo ugoden. Sforza ima popolnoma prav, če trdi, da ni nobena velesila dosegla z vojno toliko kakor Italija. Osvobojena vsakega neprijetnega velikega soseda nima proti sebi nobene države, ki bi postavljala kakršnekoli zahteve glede na njeno ozemlje. Razen tega je bila že pri mirovnih pogajanjih priznana za velesilo in sodeluje kot taka pri vseh mednarodnih razgovorih. Plašč za fašistične neuspehe Za vsako drugo državo bi bil to vseskozi zavidljiv položaj, ki bi zadovoljeval vse prirodne težnje velike države, toda fašizem se ne more in ne sme zadovoljiti s tem. Moral ie zanesti med množice mistiko o velikem rimskem imperiju, čegar naslednica je današnja Italija. Ta mistika mu je bila potrebna, da prikrije z njo vse neprilike, s katerimi se mora danes boriti italiianski narod. Te neprilike so sicer po večini posledica splošne svetovne krize, toda fašizem je pri prevzemu oblasti obliubUal, da jih bo samo on mogel odpraviti. Te obljube pa niso bile niti od dale* izpolnjene in namesto njih oonuja Mussolini razočaranim množicam postavljanje od starega Rima. Nevarnost za evropski mir Tudi v tem zapeljevanju množic je glavna nevarnost za mir in red v Evropi. Moč Italije nikakor ne zadošča, da bi mogel Mussolini samo z njo vsiliti svojo pre- moč vsemu ostalemu svetu. Zato je postavil nekakšno zahtevo, s katero bi mogel razvneti gotove kroge na našem kontinentu zase. Zdelo se mu je, da je stremljenje po reviziji pogodb zadostno razširjeno in da bi mogel z njegovo pomočjo ostati vodja velikega evropskega pokreta. Ta zahteva pa ne predstavlja nič jasnega in gotovega in bi Mussolini prišel v zelo neprijeten položaj, če bi bil pozvan, da naj pove, kje in na kateri strani naj se izpremc-ne določene meje. Toda prav ta negotovost je povzročila, da je prišel oboževani vodja vseh nezadovoljnih držav in vlad v nasprotje s stremljenji po ohranitvi stanja, ustvarjenega v Versailleso, ki ga tudi Francija. Nevoščljivost in ljubosumnost do Francije V revizionističnem stremljenju prihaja do izraza vsa ona nevoščljivost, ki jo goji fašistična Italija proti Franciji. Odnos med tema dvema latinskima državama ne odgovarja onemu pojmu, ki ga je ustvaril Mussolini zase o pomenu tretje Italije v svetu. Po svoji fizični moči, kulturnih vplivih in svojih zvezah z ostalimi narodi predstavlja sedanja Francija nesporno mnogo bolj močnega činitelja kakor Italija. Ta pomen Francije je v nasprotju z onim mitom o veliki dediščini, ki jo je Rim zapustil fašističnemu voditelju 7. nalogo, da jo čuva in povečuje. Revizionistični prestiž nazaduje na vsej črti Glede na to je malo upanja, da bi moglo priti med Parizom in Rimom do kakega ožjega sodelovanja Da se to doseže, bi se moral Mussolini odreči vodstvu revizioni-stičnega pokreta. Odreči pa se mu ne more, ker /e to potrebno za njegov prestiž, ki je poslednje mesece doživel mnogo udarcev. Vse njegove kombinacije, ki jih je snoval z namenom, da bi ojačil svoj položaj pri vzpostavljanju rimskega imperija, so se razbile. Zveze s Turčijo, Grčijo, Bolgarijo, ono »pristno« prijateljstvo s Sovjetsko unijo in z Nemčijo, vse se je omajalo, vse je napravilo mesto novim svežim organizacijam. Mala antanta. Balkanski pakt, cela vrsta sporazumov, ki jih je sklenila Rusija z drugimi državami, pa tudi zaupanje, ki ga ponovno pričenja dobivati v Evropi Nemčija, vse to je zmanjšalo pomen revizionističnega zanosa, ki ga je vzdrževal Mussolini, da bi samega sebe povzdignil. Mora pa se priznati, da je z redko vztrajnostjo branil svoje postojanke in da jih še danes brani. Kljub vsemu razočaranju, ki sta ga doživeli Avstrija in Madžarska v svoji politiki z Italijo, sta ji vsaj na videz še vedno zvesti. Mussolini si je tudi prizadeval, da hi ohranil v Podunavju svoj vpliv in da bi odtod slabil ter rušil organizacije, ki branijo v sodelovanju s Francijo sedanji red v Evropi. Njegova prizadevanja bodo sicer brez dvoma zaman, vendar pa jih ne more opustiti, ker bi drugače priznal svoj politični poraz, ki bi pomenil i>oraz vseh onih meglenih načitov za vzpostavitev pomena rimskega imperija povsod v Evropi, zlasti pa na Sredozemskem morju. Očitno je namreč, da ima njegova podjetnost v Podunavju namen, zagotoviti mu zaledje pri obali Afrike. Ni izključeno, da bo Italija nemalo osamljena in razočarana z navdušenjem pozdravila Lavala. Njegov poset naj bi služil italijanskim množicam kot dokaz, da je Rim središče svetovne politike. Čeprav so upi za kakšne globokejše iz-premembo v italijanski politiki slabi, more vendar Jugoslavija samo pozdravljati poiskus za uresničenje sporazuma med Parizom in Rimom. Ničesar ni treba opustiti, kar bi moglo doprinesti k pomirjenju Evrope, če ne zaradi drugega, pa vsaj zaradi tega, da se ugotovi odgovornost vsakogar. Angleško časopisje o naši novi vladi Vsi listi pišejo o njej simpatično in vidijo v njej nov korak k notranji konsolidaciji Jugoslavije London, 23. decembra. AA. Vsi današnji britanski listi z velikimi simpatijam: spremljajo razvoj jugoslovenskega političnega položaja in posvečajo veliko pozornost sestavi nove jugoslovenske vlado. Listi soglasno poudarjajo stremljenje Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, da postavi državno upravo na čim širše nacionalne temelje, omenjajo pa tudi visoko zaupanje mandatarja, zlasti po ujegovib uspehih v ženevi, ki so potrdili mednarodni pomen Jugoslavije in modro in odločno stališče njenega takratnega zunanjega ministra g. Jevtiča. »Times« označuje pomen vladne spremembe kot epohalen, izreka priznanje zaslugam g. Jevtiča, zlasti njegovim ženevskim uspehom. List dalje poudarja, da je minister general živkovič močna osebnost v kabinetu in navaja njegovo zvestobo dinastiji ter priljubljenost v vseh krajih države. »Manchester Guardian« takisto hvali g. Jevtiča in poudarja, da je doživel popoln uspeh. Njegova vlada, pravi list, pomeni velik napredek nasproti prejšnji Uzunovičevi vladi. »Morning Post« obžaluje, da niso radikali in dr. Korošec pokazali več zmisla za politiko sodelovanja. Več listov omenja vstop Hrvatov, Slovencev in muslimanov v vlado in vidi v tem dokaz nacionalne sloge in poroštva za uspeh. Posebno poudarjajo listi vstop dveh mladih zastopnikov jugoslovenskega zadružnega gibanja v vlado. Vse to bo pripomoglo po sodbi listov h konsolidaciji in okrepitvi Jugoslavije kot medna rodnesa činitelja in k utrditvi ugleda g Jevtiča za razprave o zunanjepolitičnih vprašanjih, posebno v odnošajih s Francijo in Ttnl'jo Italijanski komentarji Rim. decembra, d. Italijanski ti«k je kazal veliko rezerviranost napram jugoslovenskim dogodkom ter je o krizi vlade objavljal samo poročila brez lastnih komentarjev. Sedaj, po sestavi Jevtičeve vladi objavljajo listi tudi kratke komentarje, v katerih izražajo svoje zadovoljstvo nad to rešitvijo. Jevtičeva vlada, piše n. pr, Popo-lo d' ltalia<, pomeni zadovoljivo rešitev, ker jamči nadaljevanje dosedanje evropske orientacije jugoslovenske zunanje politike. Novi predsednik vlade Jevtič želi vsekakor mir in ne bo dopustil, da bi delal kdo proti temu načelu. Seja ožjega glavnega odbora JNS Beograd, 23. decembra, p. Seja ožjega glavnega odbora JNS bo v petek 28. t. m. (ne v četrtek, kakor smo včeraj poročali) ob 10, dopoldne v prostorih Narodne skupščine. Novi ministri na božičnih počitnicah Beograd, 23. decembra, p. Danes so odpotovali iz Beograda vsi ministri katoliške vere, da praznujejo božične praznike v krogu svojcev. Med drugimi so odpotovali minister dr Kožulj v šibenik. minister dr. Vrbanič v Zagreb in minister dr Marušič v Ljubljano. Vsi ministri se bodo vrnili v četrtek 27. t. m. v Beograd, ker bo tega dne seja ministrskega sveta, iz Beograda se je odpeljal v Zagreb tudi predsednik senata dr Tomašič. Z njim ie potoval minister n. r. dr. Kramer v Ljubljano. Novi prometni minister inž. Dimitrij Vu-jič bo takoj po božičnih praznikih najprvo inspiciral vsa vefja gradbena dela železniške uprave, nato pa se bo posvetil reorganizaciji administracije svojega resora. Italija In Abesinija Nova težka preizkušnja za Društvo narodov - Italijanski kolonijalni imperializem — Pravo ozadje konflikta med Italijo in Abesinijo Ženeva, 21. decembra. Društvo narodov je komaj rešilo dve težavni nalogi, problem posaarskega plebiscitnega kompleksa, pa nič manj zapleteno zadevo, ki jo je do kraja zamotala maršej-ska katastrofa: rešilo — to moramo pristaviti s posebnim poudarkom _ modro in učinkovito Že se pa pojavlja nova afera, ki ne obeta dobrega. Konflikt med Abesinijo ter Italijo je to. torej zadeva, katere težišče ne ieži v Evropi. 2e po tem moremo presoditi, da ta afera ni take prirode, da bi se zaradi nje Evropa moda znajti v novih vojnih krčih, ali vendarle afera, ki moro [■■ovzročiti prav neprijetne situacije. Vsebina konflikta je znana in prav za prav na prvi pogled enostavna: Spopadla sta se dva m^ja^a Italijan-ki ter abesinski oddelki so se srečali v popolni bojni opremi. pa so se udarili. Celo prav temeljito udarili: porodila so pri|x>vedovaln o zelo številnih žrtvah, tako da je mogel človek takoj dobiti vtis. da tu ne gre za običajno mejno aferico, kakor se dogajajo ppvsod na mejah, morda za navaden nepravilen prestop meje, izvirajoč iz slabe orientacije, pa brez drugačnih nagibov ter vzrokov. Poročila zadnjih dni so šele prinesla jasnost, kaj je prav za prav pravo ozadje spopada ter njegova bistvena vsebina. Ne gre potemtakem samo za običajen mejni presto[>ek, ki se likvidira z obojestranskim obtaiovanjem ter medsebojnim opravičenjem. Ure marveč za spor o meji, za razliko o naziranju, kje poteka meja med ozemljem samostojne države Abesinije ter italijansko koloni io Somalijo. Mejni spopad ima tedaj mnogo tehtnejše ozadje in neprimerno težjo vsebino. Saj spada v kompleks onih sporov, ki jih je tudi še danes najtežje reševati, to ie med prepire za zemljo. Vsaka obeh strank trdi. da je ozemlje, na katerem se je spopad dogodil, njeno ozem-l:e ter da je sovražnik udri na tuia tla in tamkaj izvršil napad. Dandanes je takih s;jorov že malo na svetu, skoraj bi mogli reči. da so ostali privilegij Južne Amerike, kjer n. pr. Bolivije in Paragvaja ni mogoče pomiriti, marveč se kar enostavno bojujte brez vojne napovedi za sporni terito-r j. povzročajoč Društvu narodov velike težave. Slično more postati za ženevski fo-r .m težavna in neprijetna zadeva tudi abe-sin.-ko - italijanski konflikt. Italija in Abesinija imata sicer pogodbo, po kateri sta se zavezali, da predložita eventualne spore v arbitražo tretjemu. Toda a: .ikaeija tega dogovora se z italijanske strani zavrača z motivacijo, da sploh ne gre za spor. marveč samo za običajen mejni prestopek, ki ga je treba likvidirati po pravilih o o^ravicenju v mednarodnem ce-remr'nielu. To zahteva Italija od Abesinije. ki bi. ako se vda. s tem priznala, da je oni mejni teritorij žare? italijanska last. Do takega priznanja pa se države ne spustijo tako lahko, zlasti ne. kakor tu. kjer je tudi druga stranka prepričana, da se je bojevala na svojem ozemlju. Akp se vživimo v dolžnost nepristranskega opazovalca, da pravično presodi, kdo i m.h prav. razumemo zadrego, ki se je pojavila v nekaterih krogih mednarodne politične javnosti. Primerjali so različne zemljevide in našli, da se komaj po dva ujemata. Nekateri imajo potegnjeno mejo bolj na račun :tali;anskega. drugi abesinskega ozemlja. Večina ima Ualual zabeležen kot abrsinski kraj, na nekaterih je postavljen reio do PO km stran od meje. ali najde;o se vendarle tudi karte, na katerih je ozna-č i kot italijanska posest. Italija in Abesinija imata staro pogodbo, s katero se je meja določila. Toda kakor je pri takih prilikah navada, se je meja označila samo z glavnimi točkami. Tu pa gre za široko področje, ki je na splošno silno slabo poseljeno, v tem področj"u pa celo povsem neobljudena stepa. l'alual sploh ni morda kaka vas ali mesto. marveč samo oaza s studenci. Ali naj bo že s krajem samim kakorkoli, eno jn prav gotovo: tu se nekdaj za mejo niso dosti brigali. vsaj ne za podrobnosti. Toda sedaj je stvar drugačna, zakaj Italija kot kolonialna država ne le da si natančno odmerja svojo posest, marveč je ravno sedaj v vseh svojih kolonialnih območjih v ekspanzivnih težnjah. Prav to pa daje sedanjemu konfliktu še poseben značaj. Dovolj je, ako posebej opozorimo na kolonialne težnje fašistične Italije, na njihovo prav sedaj aktualno dinamiko. Neprestano se ponavljajo v poročilih o pripravljajočem se sporazumu med Francijo in Italijo vesti o bodočih koncesijah, ki jih je Francija pripravljena napraviti Italiji ravno v Afriki, s tem. da ji misli odstopiti >popravo meje« pri Tunisu. pa pri gorovju Tibesti v Sahari, morda ceio v toliki meri, da bi Italija segla do trgovsko tako važnega Čad-skega jezera. Kakorkoli so se te vesti s francoske strani demantirale, vendarle ^e pojavljajo v vedno novih verzijah. Celo o britskih koncesijah so že govorile verzije, in sicer v tem smislu, da je londonska vlada pripravljena prepustiti — Abesinijo v italijansko interesno sfero. Kaj bi to pomenilo. pač ni treba razlagati. Eno ostane pri vseh teh, fe ne popolnoma izmišljenih, pa vsaj prav gotovo silno pretiranih vesteh: povsem določna slika, kako dosledno se Italija trudi, da bi dosegla kak uspeh v svojih kolonialnih priz-ad°-vanjih. Zato ni prav nič čudno, če je ves svet spopad pri Ualualu razumel tako. kakor da nam je gledati v njem prvo stopnjo v novi seriji italijanske ofenzive zoper Abesinijo, ofenzivo, ki naj bi ne imela nic manjšega namena kot pripraviti prisvojitev te edine, še povsem samostojne afriško države. Kakor da smatraio v Rimu, da je sedaj napočil oni čas. ko bo mogoče popraviti ono. kar je bilo zagrešenega pred nekako štiridesetimi leti s porazom pri Adui Pa ne le, da je svet tako pojmoval prve vesti o konfliktu; podoba je. da se nahajajo v prav takem razpoloženju tudi Abesinci sami in da so spričo tega tako občutljivi. Evropa ni prezrla, kako dobro se Abesinija zaveda položaja; saj je pričela iskati opore celo v poživitvi n. pr. trgovinskih zvez z daljno Japonsko, računajoč, da bo ta neevropska velesila morda vendarle imela smisla za protievropsko obrambo. Kjer pa vlada tolika nezaupnost. tamkaj ni čudno, če se le prehitro sprožijo puške. Abesinija je zaenkrat šele opozorila Društvo narodov na ualualsko afero. Ali kakor stoje stvari, je komaj mogoče dvomiti, da ii bo potreben še apel na Ženevo. In tedaj se bo ženevski mednarodni forum znašel pred jako težavno nalogo, katere rešitev n<» bo šla tako gladko od rok. kakor so šli posli na zadnjem zasedanju. Ako nas presoja n<» vara. se pripravlja težavna afera, katere komplikacije bodo spominjale na razplet dogodkov ter akcij na Daljnem vzhodu. Vrh tega je spor take prirode. da bi se mogli spopadi ponavljati ter kar brez formalnosti preiti v dejansko borbo večjega obsega Danes še ne. ali že jutri more Društvo narodov stati pred veliko prestižno naloga ki si je v Ženevi nihče ne želi 1 pozabite ZALOŽITI SE |gf> ZA BOŽIČ 2 IZVRSTNO t?. ŽITNO A D R I A Boljševiška opozicija Atentat na Kirova je bil delo široko zasnovane zarote proti sedanji sovjetski vladi .Moskva, 23. decembra, d. O preiskavi z.iradi umora Kirova. ki je bila zaključena 1-. decembra, poroča ruska brzojavna agencija: Preiskava je ugotovila, da je bil Nikolajev, ki je izvršil svoj zločin 1. decembra, član teroristične ilegalne protisovjetske skupine. sestavljene iz pristašev opozicije Zinovjeva v Leningradu. Nikolajev je izvršil umor Kirova po naročilu terorističnega ile-galnesa leningrajskega centruma, ki ga je prejel od nje^oveua voditelja Kotoiinova. Preiskava je dognala, da je bil vzrok umora Kirova stremljenje te skupine po desor-gar.izaciji vodstva sovjetske vlade s terorističnimi dejanji proti glavnim voditeljem sovjetske moči in doseči na ta način izpre-membo sedanje politike v smislu načel Zi-novjeva in Trockega. Kar se tiče umora Kirova. je obtoženec navedel nadalje kot vzrok maščevanje proti Kirovu. ker je ideološko in politično razbil leningrajsko skupino bivših pristašev Zinov-jeva. Nikolajev je tudi izpovedal da je bila bivša opozicija ogorčena proti Kirovu zlasti zaradi borbe, ki jo je organiziral proti leningrajskim opozicionalcem. Preiskava je r.adaPe ugotovila, da p-edstavlja ta proti-sovie~ska skupina osamljeno skupino, ki ie izgubila vsako upanje v podporo množic, ki je bi'a zapisana pogubi in ki je zaradi brez-upnosti za uresničenje svojih ciljev nastopila teroristično pot. V ilegalnem terorističnem leningrajskem centrumu so bili Potolinov, Sacki. Rumjan-cev, Mandelstamm, Mjasnikov, Levin, So-sicki in Nikolajev kot bivši člani opozicije Zinovjeva. Razen navedenih so bili aretirani tudi Sokolov, Zvezdov, Juskin, Antonov, Hanik in Tolmazov, ki so bili izročeni v smislu odredb centralnega izvršnega odbora Sovjetske unije sodišču vojaškega kolegija najvišjega sodnega dvora. Vsi ti ljudje so bili v različnih časih zaradi svoje pripadnosti k bivši protisovjet-ski opoziciji Zinovjeva izključeni iz komunistične stranke, v katero pa so bili po večini zopet sprejeti, ko so podali oficijelno izjavo o svoji popolni solidarnosti s politiko stranke sovjetske vlade. Nikolajev, ki je bil že v početku 1. 1934. zaradi prekr-sitve discipline izključen iz stranke, je bil zopet sprejet vanjo po dveh mesecih, ko je izjavil, da obžaluje svoje dejanje. London, 23. decembra. AA. O aretaciji bivših ljudskih komisarjev Zinovjeva in Kamenjeva objavlja Reuterjev urad poročilo svojega moskovskega dopisnika, ki pravi med drugim, da proti tema dvema ni zadostnih podlag za obtožbo pred vojaškim kolegijem vrhovnega sodišča, pač pa bodo prišli ostali obtoženci pred to sodišče. Verjetno je. da bosta Zinovjev in Kamenjev z nekaterimi drugimi prvaki postavljeni pred posebno sodišče, ki bo odločalo, ali naj jih upravna oblast izžene v pregnanstvo. Izgon terorista Perica iz Belgije Liege. 23. decembra d. Včeraj je potekel preiskovalni zapor, k- ga je odredil belgijski preiskovalni sodrik za emigranta Perica, ki re prišel iz Nemčije v Belgijo, da bi reorganiziral teroriste v Seraingu. Perč je imel madžarski potni list ter je bil aretiran zaradi potvarjanja uradnih listin. Bržkone bo izgnan iz Belgije preko nemške meje. Zaupnica Flandinovi vladi Pariz. 23 decembra. AA. Poslanska zbornica je snoči sprejela načrt proračuna v tretjem čitanju. Zanj je glasovalo 478 poslancev proti 120. Na snočnji seji je poslanska zbornica spreiela tud' zakonski načrt o ratifikaciji mednarodne železniške konvencije od 9 septembra 1923. sklenjene v Bernu. in mednarodno konvencijo o pobijanju ponareja- nja denarja, sklenjeno 20. aprila 1925 v Ženevi. Tudi senat je snoči sprejel proračun z nekimi izpremembami. Glasovalo je zanj 348 senatorjev, 11 pa proti. Žitni zakon je senat sprejel s 134 glasovi proti 64. Med razpravo o žitnem zakonu je vlada postavila vprašanje zaupnice, ki jo je izrekel s 1S8 glasovi proti 40. Mandžarski napad na rusko utrdbo London. 23. decembra d »Harbin Times« poroča, da je prišlo pri ruski utrdbi Dunin na vzhodni meji Mandžurije do hudega spopada med ruskimi in mandžurskimi četami List priznava, da so mandiurske čete oblegale rusko utrdbo, kar pa zagovarja s tem. da je Rusija utrdbo namenoma zgradila na mandžurskem ozemlju Ob meji krožijo mnogoštevilna ruska letala, ki opazujejo premikanje mandiurskih čet. Prav vesele praznike Vam želi >_< Tovarna hranil in pražarna »ADRIA«, L. & M. Krebelj, druž. z o. z. GLEVCE, Ljubljana .^v :iv •i.-«' ■\v. »cov- j>f MS.'": N\IŽ- -; . t-- . _ - _ . . -p- i^v' -zin. V paradižu kanarčkov Ljubljana. 23. decembra. V telovadnici mestne ženske realne gimnazije je »Društvo za varstvo ptic« danes dopoldne otvorilo svojo tradicionalno božično razstavo kanarčkov, ki jo prireja letos že desetič. Poleg pokroviteljice razstave županje ge. Olge Pucove in poleg številnega občinstva, ki se zanima za vzre-jo in vzgojo krilatih domačih pevcev, so prisostvovali otvoritvi tudi predsednik mestne občine dr. Puc, zastopnik banske uprave inž. Benko in pa zastopnik zagrebškega tovariškega društva Konig. V imenu odsotnega predsednika je tajnik Kelnerič otvoril razstavo s kratko pozdravno besedo. nato pa so si gostje ogledali zanimivo razstavo, na kateri predstavljajo člani društva nad 2n svojih najodličnejših pevcev, ob enem pa tudi nazorno kažejo, kako se s kanarčki ravna. Nekatere specialne tvrdke so pri tej priliki razstavile vzorno izdelane kletke in pa krmo za domače ptice. Društvo samo pa razstavlja tudi lične in pripravne krmilne hišice za ptice pozimi, ki so interesentom po nizki ceni na razpolago. Razstava bo odprta v«e praznike. Na sveti dan bo ljubljanska radijska postaja prenašala petje razstavljenih kanarčkov, tako da bo nale najboljše pevce lahko poslušala vsa nasa domovina in še ljudje onkraj državnih meja Na Štefanovo pa bo tajnik Kelnerič na razstav predaval o boleznih in prehrani kanarčkov Že pred otvoritvijo se je sestala posebna cenilna komisija, ki so jo tvorili znani strokovnjaki Kelnerič. Sever in Gojzdni-kar. da ocenijo najboljše izmed razstavljenih kanarčkov V mladinski skupini so od 360 dosegljivih točk prejel' kanarčki (navajamo imena niihovih lastnikov): I. Michl Oliver 300 (velika zlata kolajna, ljubljanska in zagrebška z diplomo in pa prehodno darilo, srebrn lovorov venec): II. Omahni Franc 291 ''velika zlata kolama): III. Golob Franc 2°1 fmals zlata): IV Konig Bra^imir iz Zagreba 291 (velika srebrna); V Biter.c Jože 2S5 (mala srebrna). V skupini starejših pevcev pa so bili nagrajeni: I. Dobrave Miha ir Celia 333 (velika zlata): II Francki Alojz 330 (mala zlata): III. Michl Oliver ?oo (velika srebrna): IV. Opek3 Josip 2S2 (mala srebrna). Se nekaj drugih kolekcij prav dobrih pevcev pa bo nagrajenih s častnimi diplomami. Pokroviteljici ge. županji je g. Michl v znak hvaležnosti razstavliakev poklonil prvovrstnega kanarčka s kletko. Sneg v Beogradu Beograd. 23- decembra, p. Danes je ▼ Beogradu prvič v letošnji zimi pričelo snežiti. Snežilo je dopoldne, vendar pa se je sneg sproti tajal. ' Proti večeru je začel znova padati sneg v gostih kosmih ter je dal prestolnici zimsko ta božično obeležje. Vremenska naooved Splošni pregled vremena 23. t. m.: Ciklon na zapadu in jugu Evrope, visok pritisk v oralih delih Evrope V Jugoslaviji je bilo oblačno m hladno vreme v vsej kraljevini, z dežjem in snegom na zapadu države. Slaba košava v Podunavju Minimalna temperatura Novi Sad —3. maksimalna Herceg-novi 14 Novo^adska vremenska napoved «a ponedeljek: Oblačno 'n hladno vi*me. mestoma dež in sneg, posebno na zapadu drža- I ve. 1 so preložili celo vrsto predlogov proti državnemu tožilcu in predsedniku sodišča. Istočasno so sporočili sodišču, da njihov klient ne bo prisostvoval procesu. Sodišče je predloge odvetnikov zavrnilo in odredilo. naj se privedejo obtoženci. Ko pa so pričeli žrebati porotnike, so ugotovili, da jih je izmed 30 odsotnih 14. Zato je sodišče izjavilo. da ni mogoče pričeti razprave ter jo je odgodilo za negotov čas. Tako so končno prizadevanja Polihronopulosa po odaoditvi procesa vendarle uspela. Kdaj se bo pričel, bo določil državni tožilec. Sodišče je kaznovalo odsotne porotnike vsakega z globo po 15.000 drahem. Izmed 14 prisotnih porotnikov jih je 12 pristašev Tsaldarisove vlade, dva pa sta pristaša Venizelosa. Jasno je. da pristaši Tsaldarisa zato niso prišli k raz-čravi, da bi izzvali odgoditev procesa in tako ustregli Polihronopulosu. Zadnje športne vesti Grška : Jugoslavija 2 : 1 (1 : 1) Atene. 23. decembra. AA. Dopoldne ob 10. so se zbrali zastopniki jugoslovenskega, rumunskega in bolgarskega športa ter njihove nogometne reprezentance, ki se udeležujejo tekem za balkanski pokal in so korpo-rativno odšli pred grob grškega neznanega junaka in tam položili svoje vence. V jugoslovenski delesaciji je bil tudi naš atenski poslanik g. Hristič z osebjem poslaništva. Navzočna sta bila tudi bolgarski in romunski poslanik v Atenah s svojima gospema in zastopniki grških oblasti. Popoldne ob 15. se je začela tekma Grčija : Jugoslavija Na igrišču je bilo zbranih okoli 20.0C0 gledalcev. Med občinstvom je bilo opaziti mnogo zastopnikov najodlič-nejše atenske družbe. Prisotni so bili dalje naš poslanik g. Hristič in rumunski ter bolgarski poslanik. V imenu grške vlade sta prišla na tekmo prosvetni minister Makro-pulcs in mornariški minister Hadžikiriakos. Igra je bila zelo živahna. Grki so igrali z velikim elanom in požrtvovalnostjo. Jugosloveni so bili tehnično sicer boljši, toda posamezni igrači so israli pod običajno formo. V 9. minuti je bila igra z enominutnim odmorom prekinjena. Vse občinstvo je vstalo s sedežev in izkazalo z molkom čast viteškemu kralju L"edinitelju. Nato se je igra nadaljevala. Jugosloveni so v premoči in se jim res kmalu posreči zabiti svoj gol, na žalost edinega. Nato so sledili izmenični napadi, dokler niso v 38. minuti izenačili Grki. Tako je ostalo do konca prvega polčasa 1 : 1. Med odmorom je naš poslanik g. Hristič obiskal naše igralce. V drugi polovici mora vratar Culič v 20. minuti zaradi poškodbe zapustiti igrišče. V 25. minuti je kot proti Jugoslaviji: iz zmešnjave pred vrati dosežejo Grki svoj zmagonosni gol. Rezultat ostane neizpremenjen do konca Med Jugosloveni sta bila najboljša igrača Lehner in Vujadinovič, vsi drugi so bili pa slabši kakor običajno. Čakovec. 23- decembra. Podaljšek 5 minut predčasno zaključene prvenstvene tekme med Železničarjem in CSK ee je pod stvom sodnika Reinprech*a končal neodločeno 0:0. Rezultat vse prvenstvene tekme e brezmejni nesreči, ki nas je zadela, 6e je rodilo vse polno prigodnic v poeziji, nastopih, svečanih govorih, prizorih, živih slikah, v podobah in kipih- Priznati moramo da je večina vsesa tega izraz notranje žalosti in le poedini primeri delajo videz, da so nastali zsolj zaradi konjunkture- Po-les nekolikih mani vrednih zasnov pa je nedvomno nastalo mnoco pravih vrednot, kajti celiki dogodki zapuste v velikih ljudeh doboke doime. iz katerih se rode bo-gati plodovi. V zadnjih dneh smo spoznali nekaj takih biserov razbolele školjke. Ni da b: jih našteval prezreti se pa ne sme med niinr Ferianov: »Krik domovine« »Krik domovine« je neke vrste melodrama. prireiena za sokolski oder. ker združuje v spbi recitaciio. dialog. pesem in pretresuiočo žalostmko. ritmično telovadbo * simbol-fmimi ffibi. nekako gunnastično panfomino Oddalieno fantovsko netie in v m>r„ .as»n?e delo nrpVJne strašna vest- Oo-cnoHpr -V mrfov Množica ne vemte. do-IcVr da «e mora nomo vdati- »Mar nismo dovoli 7P pil' bridkosti, da duše pnane nam tava?o v čas9 ^rce. ki ie v ljubezni planr telo bohotno za nas je še včeraj, obstalo je v ranah vtoplje.no, da najde v grobu zavet- so bile duše, vsi pa radi, da so si mogli za spomin vzeti vsaj drobno knjižico, kjer je natisnjena Ferjanova melodrama: »Krik domovine«. Melodrama je bila kvintesenca komemo-racije. ki jo je pretresljivo pripravil g. pri-marij dr. Brezovnik s svojim govorom o treh velikih Karadjordjih, dokler ni zamrla njegova beseda ob grobnici na Oplencu-Orkester je kakor vedno tudi tokrat mojstrsko izvajal novo Adamičevo Žalno koračnico. ki jo je sloveči skladatelj nalašč v ta namen priredil, nato Keteleijev Sank-tuarij in še Chopinovo Žalobno koračnico. Večer je bil eden izmed onih, ki vodijo preko življenja v kraljestvo duha in umetnosti. Banski šolski nadzornik Andrej Skulj Ljubljana, 23. decembra Te dni je dospel dekret za drugega ban-skega šolskega nadzornika in je bil na to mesto imenovan g. Andrej Skulj. Po upokojitvi banskega šolskega nadzornika g. Andreja Rapeta, odličnega šolnika in mladinskega pisatelja, se je razmotrivalo tudi o tem, naj bi obe sistemi zirani mesti šolskih nadzornikov dobili kandidati izven krogov osnovnošolskega učiteljstva. Zmagalo pa je načelo, naj nadzorujejo osnovne šole osnovnošolski praktiki in tako je zasedel mesto banskega šolskega nadzornika, kakor mano, že odlična šolnik g. Fran Drnovšek. Drugi banski šolski nadzornik g. Andrej Skulj se je rodil L 1880. na Griču pri Velikih Laščah. V Ljubljani je dovršil nižjo gimnazijo in učiteljišče, prvo učiteljsko službo pa je nastopil v št. Janžu na Dolenjskem. Kot šolski upravitelj je deloval v Tržišču polnih 16 let ter si pridobil posebno pomembne zasluge za povzdig kmetijskega šolstva. Sestavil je vzorne učne načrte, uspešno pa se je udejstvoval tudi kot pisatelj šolskih knjig. Po vojni je bil imenovan za sreskega šolskega nadzornika ljubljanske okolice, potem pa je deloval kot nadzornik šolskih vrtov pri banski upravi, zadnje čase je opravljal posle poslovodje banovinskega šolskega odbora, ki se bavi v glavnem z zidanjem in preurejanjem osnovnih šol. Pri večini šolskih zgradb v zadnjih letih je sodeloval neumorni g. Skulj ter si tudi tako pridobil velike zasluge za napredek našega šolstva. V Ljubljani in po mnogih drugih krajih ga poznajo in čislajo tudi kot glavnega tajnika Sadjarskega in vrtnarskega društva in kot vzornega strokovnega preda- vatelja. Udejstvoval se je tudi kot poverjenik JUU za Slovenijo, nekaj časa pa je bil tudi urednik »Učiteljskega Tovariša«. Važno je tudi njegovo udejstvovanje pri »Mladinski matici«, izdal pa je tudi več knjig, namenjenih vzgoji naših bodočih kmečkih gospodarjev in gospodinj. Vest, da sta zavzela najvišji službeni mesti pri našem osnovnem šolstvu dva odlična učitelja, ni razveselila samo učiteljstva temveč tudi ljudstvo, ki pozna oba banska šolska nadzornika iz njunega dosedanjega, osnovnemu šolstvu in narodni proeveti posvečenega udejstvovanja. Umetnik Arens predstavlja Jugoslavijo Krasen praznik naše kolonije v Nemčiji Essen, sredi decembra. Lansko jesen je že tretjič bival v Jugoslaviji popularni mladi vestfalski akademski slikar Josef Arens. Prepotoval je zlasti vso Južno Srbijo in s kamero in skicirko nabral naravnost obilen plen. S celo zakladnico pestrih motivov iz življenja te naše najsliko-vitejše pokrajine se je vrnil v domovino, v prijazni samotni umetniški dom Halfmanns-hof, ki ga je pred nekaj leti dala veliko-mestna občina Gelsenkirchen nekaterim svojim najboljšim umetnikom na razpolago. Neutrudno snujoč se je 331etni mojster lotil velikega dela in je do letošnje jeseni ustvaril toliko umetnin, da je z njimi lahko napolnil stene prostrane razstavne dvorane v gradiču umetnikov. Nedelja 9. t. m. je bila lep praznik, ki je privabil k otvoritvi Arensove razstave reprezentativno družbo Nemcev in predstavnikov jugoslovenske kolonije v Porurju. Razstavo je otvoril mestni svetnik dr. Wendenburg. Njegov nagovor jc bil pred vsem namenjen našim predstavnikom: »Otvarjam razstavo vaše domovine! Tu je predstavljena domovina jugoslovenskega naroda. ki se nikjer v Nemčiji ne udeležuje tako številno pri gospodarskem delu, kakor v naši industrijski pokrajini. Mi vemo in poudarjamo, da so naši gostje bistri, okretni in pridni in da posebno cenijo eno: nemi-novno zvestobo domovini, ki jo hočejo učvrstiti tudi v srcih svojih obrok. Nova Nem- čija spoštuje jugoslovenski narod, ker ve, da je zvest samemu sebi. Zato se posebno radujemo, da je bil vprav sin naše industrijske pokrajine in našega mesta gostoljubno sprejet in visoko počaščen v vaši kraljevini, kjer mu je bilo omogočeno, da je spoznal vso bujno pestrost Jugoslavije in jo posnel z redno natančnostjo in raznolikostjo, na način, ki nas takoj osvaja. Iskreno sočuvstvovanje, ki ga izkazuje naše prebivalstvo svojim jugoslovenskim sodelavcem, je povsem v skladu z voljo in ravnanjem nemške državne vlade. Nemški narod je pokazal globoko žalost, ko je Jugoslove-ne zadela nenadomestljiva izguba njihovega junaškega naroda.« Ob koncu je dr. Wendenburg poudaril, da vodi Adolf Hitler nemški narod k medsebojnemu sporazumevanju. Vzkliknil je njemu na čast in ob tem otvoril razstavo. Prisrčno se je za nagovor zahvalil naš generalni konzul dr. Pantič iz Diisseldorfa. izrekel je vse priznanje in zahvalo mojstru Arensu, ki ni samo velik umetnik, marveč tudi spreten diplomat in vnet zagovornik medsebojnega spoznavanja Jugoslavije in Nemčije. Njegovo dosedanje delovanje, še zlasti pa pričujoča razstava dokazujeta, da je za zbliževanje narodov in držav neobhodno potrebno vzajemno spoznavanje zgodovine in umetnosti. Jugosloveni smo bili in ostanemo miroljuben narod, ki enako kakor ostali civilizirani narodi želijo vedno le miren kulturni razvoj. Želimo prijateljstva z vsemi kulturnimi narodi in stremimo po odkritosrčnem sodelovanju v vsakem pogledu. Dosedanje razstave Josipa Arensa s pričujočo so nam jamstvo, da smo na pravi poti. Vsa navzočna odlična družba se je navdušeno odzvala vzkliku generalnega konzula na čast umetniku. Arens sam je nato povedel družbo pe razstavi ia ji tolmačil živalco, ki je nasproti človeku prijaznejša kakor marsikateri kuže, kar zadostno dokazujeta naši sliki, posneti pred dvema mesecema od ljubljanskega turista, ljubitelja živali. svoje umetnine, ki so vzbudile izredno pozornost. Res da ne vse enako, ali nekatere umetnine so pravi biseri in v celoti je razstava na izredni višini. Vsi veliki dnevniki Porurja so prinesli poročila o otvoritvi, nekateri tudi posnetke najboljših umetnin. Splošna je sodba, da je ta razstava najboljša, kar jih je doslej priredil Arens. Pravo občudovanje vzbuja slika: Pogreb pravoslavnega popa. Umetnine so izdelane v različnih tehnikah, ki jih Arens vse enako obvlada, največ pa je olja in radirank. * Dopoldne iste nedelje so predstavniki jugoslovenske kolonije v Sloveniji imeli svoj zbor v Gelsenkirchenu. Najprej je bila žalna maša, potem pa sestanek, na katersm je govoril o prebridki izgubi Jugoslavije g. generalni konzul dr. Pantič. Župnik Kauf-hold je poželel naši koloniji za vse nadalj-ne čase dobro prijateljstvo z nemškim narodom in zvestobo Jugoslaviji. Potem je pevzel besedo mestni svetnik dr. Wenden-burg k: je zlasti razvijal načrt, kako naj se prihodnje leto priredijo počitniška potovanja iz Porurja v Jugoslavijo. Predsednik Pavel Bolha je žel obilo odobravanja po navdušujočih besedah o medsebojnem spoštovanju obeh narodov. Slednjič je generalni konzul dr. Pantič ob ovacijah prečita! brzojavke, namenjene v Beograd, ki izražajo zahvalo, zvestobo in zaupanje jugoslovenske kolonije mlademu kralju in voditeljem domovine. Tako je bil letošnji 9. december res prekrasen, četudi zaradi kraljeve smrti otožen praznik naše kolonije na nemškem zapadu. Umetnost ekrog božiča Umetnost si pri nas polagoma utrja pot tudi med preprosto ljudstvo, meščansko, ki si od svojih dohodkov sicer ne more odtrgavati za nakup dragih umetnin. Okus našega povprečnega človeka se je že visoko dvignil, iz dneva v dan je po naših izložbah manj takih cenenih, ničvrednih predmetov, ki jim pravimo kič, ker ne oči-tujejo poleg svoje cenenosti prav nič. kar bi imelo tudi le nadih umetnosti. je-..!« Ves poslednji del spremlja žalobni koral, ki ga je skomponiral g. Justin, a tako posrečeno, da izvira tako rekoč sam iz scene, da niti ne opaziš, kedaj je začel, le to veš, da izginja v neizmerno žalost tja nekam v večnost. Sokolsko društvo v Murski .Soboti je s silno požrtvovalnostjo spravilo Ferjanovo-Justinovo umetnino na oder in to na predvečer rojstnega dne Viteškega kralja- Mogočnejše komemoracije pač ni moglo napraviti nobeno veliko mesto •.. Kaj je bilo tu truda, požrtvovalnosti, ljubezni in žalosti! Ko se je prikazala ožarjena slika mrtvega kralja nad lučko groba. je pretresel pogled nabito polno dvorano, mnogi pa so pritisnili robček na solzne oči. Strašno razbolele Članom in poverjenikom Vodnikove družbe Kakor nam poročajo iz pisarne Vodnikove družbe, je vendar le uspelo, zaključiti še >red božičnimi prazniki celotno ekspedicijo letošnjih knjig. Druž-bina pisarna je delala takorekoč podnevi in ponoči, da je izvršila ogromno delo. Tako so torej tudi poverjeniki iz bivše mariborske oblasti prejeli knjige še pred božičem. V evidenci družbi ne ga tajništva so nekateri poverjeniki, ki se do danes še niso oglasili. Opozarjamo jih, da naj pobite z naročilom, ker se jim pozneje lahko zgodi, da bodo knjige pošle. Člani Vodnikove družbe in vsi drugi, ki se zanimajo za njene knjige, naj vprašajo pri znanih krajevnih poverjenikih, ali so že prejeli knjige. Letošnji knjižni dar Vodnikove družbe je po obsegu večji od prejšnjih let, zaradi tega tem bolj odtehta sorazmerno malenkostni znesek 20 Din. Zanimajte se ob božiču za knjige Vodnikove družbe! Florida v prašku! Florida-kakao! Florida-čokolada! Florida-cikorija! To so proizvodi zlata vredni! Naši javnosti! Beda med našimi akademiki je vedno hujša in v teh težkih dneh je prikipela do vrhunca. Številni akademiki so danes brez zadostne obleke, v nezakurje-nih sobah jim je onemogočeno študira-nje in mnogi poznajo le po en obrok hrane dnevno. Akademiku je zaradi njegove akademske samozavesti težko pokazati svoje pomanjkanje, a če hoče dobiti skorjo kruha, je skoro vedno prisiljen ponižati se. Zato so vsi akademiki ljubljanske univerze složno organizirali Akcijo za pomoč revnim akademikom, ki stoji pod pokroviteljstvom rektorja g. dr. Ramovša in tako jamči, da bo podprla akademike le glede na njihove potrebe. Zato se obračamo na vse intelektualce, gospodarske institucije, industrijce, trgovce in druge pridobitnike v Slove- niji, da priskočijo na pomoč. Razposlali bomo položnice; one, ki bi raje darovali v blagu, pa prosimo, da ga odpošljejo na naslov: Akcija za pomoč revnim akademikom, Ljubljana, univerza. Pomoč nam je dobrodošla v kakršnikoli obliki; dalje prosimo posameznike v Ljubljani, da bi bili pripravljeni sprejeti kakega akademika na prehrano, četudi le po en dan v tednu. One, ki bi nas mogoče pomotoma prezrli, si dovoljujemo obvestiti, da jih bosta posetila po dva naša zastopnika po 15. januarju. Vsa akademska mladina bo znala dobroto ceniti; zavedala se bo, da v življenju ni osamljena, ampak, da jo naša javnost ščiti in ji stoji s pomočjo ob strani. Akcija za pomoč revnim akademikom ljubljanske univerze. Koliko velja vodovod v hribih V septembru je bil dograjen za Viševk in Vrh pri sv. Trojici nad Moravčami vodovod, 530 m nad morjem. Prav gotovo zanima slovensko javnost, koliko velja tak hribovski vodovod, zato objavljamo izvleček obračuna stroškov, iz katerega je razvidno, kako se je vodovod gradil pod nadzorstvom banovinskega inženjerja in s podporo banske uprave. Banovinske podpore je bilo 55.000 Din, izdatkov v denarju iz prispevka interesentov 5.068 Din, prispevek interesentov s prostovoljnim delom 18.660 Din, skupaj torej 78.728 Din. Prihranka zaradi dela v režiji je bilo 11.272 Din. Vse v vsem torej 90.000 Din. Iz obračuna stroškov novega vodovoda je razvidno prav natanko, kako se je porabila banovinska podpora 55.000 Din. koliko so prispevali interesenti-kmetje sami v denarju (5.068), koliko s prostovoljnim delom in koliko se je prihranilo zaradi dela v režiji. Vodovod je bil že od početka v načrtu zasnovan le za vasi Vrh in Viševek in to zaradi slabega toka (izvirka) studenca. Vrh ima zdaj higienično zajeto vodo na pipo in vas ima tudi higienično cementno korito za napajanje živine. Kljub temu pa da imajo Vrhovci veliko korist od novega vodovoda namreč zdravo, čisto pit- no vodo za ljudi in živino, niso ničesar prispevali interesirani gospodarji ne z delom ne z denarjem. Ravno tako tudi že-jani ne, dasi imajo vodo sedaj pol kilometra bliže svoje vasi. a pri zgradnji niso pomagali, seveda jim pa vode tudi v suši ne bo nihče kratil, ako je bo dosti za vse. Glavno delo,- težaško in vožnje (okrog 5.000 ur, to je 208 dni) so opravili Višev-ljani sami. Ves pesek, ves cement, cevi in ostali material so morali iz Podpeči in Domžal 12 km daleč v hrib zvoziti, zajetje studenca, rezervoar, vse jarke (500 m) za vodovod so sami izkopali in to ob času največjega kmečkega dela. Vsa čast njihovi delavnosti in požrtvovalnosti. Tu ima slovensko ljudstvo zgled, kaj vse se da doseči z nesebičnostjo in složnim delom. Vodovod je z zdravstvenega, gospodarskega m tujsko prometnega gledišča velikanske vrednosti ne samo za ožjo okolico, temveč za ves okoliš, zlasti pa za izletnike, ki mno-gobrojno zahajajo k Sv. Trojici, kjer uživajo prekrasen razgled po vsej Sloveniji. Zato tem lepša zahvala banski upravi za izkazano podporo za vodovod. ČUVAJM0 JUGOSLAVIJO za manj denarja Udomačena divja koza Rezi Pri turistih in avtomobilistih je deležna vseh dobrot in vedno čaka na nje pred carinskim uradom pri Sv. Ani. Komaj se ustavi avtomobil, že skoči prijazna Rezi — da, kar naravnost v avto in nadleguje potnike tako dolgo, da dobi cigarete, čokolado ali slaščico. Fotografirana je bila bog ve kolikokrat, posebno od inozemskih turistov in avtomobilistov, ki prihajajo čez Ljubelj v naše kraje. S turisti jo ta mlada emancipiranka ubere kar na Zelenico, Begunjščico ali na Vrtačo in se proti večeru spet vrne sama ali pa v družbi turistov k svojemu skrbnemu lovcu. Prenočuje vedno na prostem, pa na.i dežuje ali sneži. V hlevu noče prenočevati, nikakor ne! Pozimi je najbolj zadovoljna s svojim prenočiščem v naravi, pod belo snežno odejo, izpod katere kuka njena bistra glavica. Kakor je videti, ljubka Rezika še ne Sedemletni Gusti Corriary-Zadnik je naš novi »Peterček«. Jutri ob 11. dopoldne bo nastopil prvič. Priljubljeno Golievo božično igro je zrežiral prof. Šest. TUNGSRAM Wt nitka v dvojni vijačnici ■■ svetlobna množina v dekalomenih Pred dvema letoma je Bornov lovec pri Sv. Ani nad Tržičem ujel v baronovem revirju malo divjo kozo (gamsa), ki je izgubila svojo mater. Da jo je obdržal pri življenju, ji je dajal skrbni lovec vsak dan mleka iz steklenice in sesala je kakor dojenček. Zdaj, ko je že dorasla, se hrani z dobro planinsko travo in rožami, je pa tudi vsako drugo hrano, kakor ljudje, razen mesa. Najbolj požrešna je »Rezi«, kakor jo zovejo, na cigarete. V poletnem času, ko je večji promet v tem kotu, použije z največjo slastjo tudi po 30 do 50 cigaret na dan. Nikakor se razvajenka seveda ne brani čokolade in slaščic. bo zapustila človeške družbe. Sicer pa, kdo bi vedel, kdaj se bo za stalno preselila k svojim tovarišem v bližnjih gorah. Ta bo pa najlepša, če kdaj pripelje s seboj — naraščaj. Kogar zanesejo noge ali avto k Sv. Ani. na ne zamudi si ogledati to lepo 4 _ Ponedeljek, 24. XIL 1934 Za napredek Bohinja Različni dopisi in članki, ki smo jih brali v zadnjih mesecih v naših dnevnikih, kažejo, da narašča zanimanje za Bohinjsko jezero in da se utrjuje zavest, da je treba za vsako ceno ohraniti naravno lepoto tega jezera in njegove okolice. Kažejo pa tudi, da je malo takih oseb, ki bi se zavedale, da se morajo javnim potrebam države, naroda, banovine podrediti osebne koristi. Ni moj namen zavračati vse one bolj ali manj neumestne trditve, ki jih je narekovala sveta sebičnost posameznikov, povedal bi pa rad še enkrat na polna usta, da v nekaj letih ne bo več onega Bohinja, ki vabi prijatelje prirode in učenjake iz vseh krajev kulturne Evrope, če one oblasti, ki so v to poklicane, ne bodo odločno zavrle sebičnih stremljenj vseh onih, ki ne morejo ali nočejo razumeti, da je sveta dolžnost nas vseh čuvati naravno lepoto naših najlepših krajev in vse bistvene znake njih domačnosti. Neobhodno potreben je v prvi vrsti regu lačni načrt za najbližjo okolico Bohinjskega jezera recimo za Fužinsko polje, Ukanco, Ribičev laz. V zvezi z regulačnim načrtom pa stavbeni red, kakor ga uporabljajo kulturni narodi za zaščite potrebna ozemlja. Oboje menda že pripravlja kr. banska uprava. Zadeva je torej v teku. Treba je le, da se hitro in pravilno izvrši. Kar se tiče nujnosti, smo ponovno brali, da je že veliko zamujenega. Dosedanji grehi bi se pač dali še popraviti. V prihodnje jih je vsekakor treba zabraniti. O načinu izvršitve bi pa, ker gre za javno zadevo ,po mojem mnenju javna debata ne škodovala. Naj se nam torej ne šteje v zlo ,če s tem člankom to debato načnemo. Upam, da s tem služimo dobri stvari. Ce smo prav poučeni, dela regulačni načrt za okolico Bohinjskega jezera referent za stavbne zadeve pri bančni upravi. Znano nam je, da se dotični gospod zavzema vestno in natančno pa tudi z vnemo in razumevanjem za ta svoj referat. Vkljub temu se nam pa zdi upravičeno vprašanje, če je umestno, da odločuje o neštetih največkrat kočljivih vprašanjih, recimo o tem ali naj se na določenem delu obrežja Bohinjskega jezera sploh dovoli kaka stavba, ali le stavba posebne oblike, posamezna oseba. Pomislimo le, koliko interesov se križa že pri proglasitvi manjšega objekta za naraven spomenik! In koliko šele, če je treba ohraniti naravno lepoto ali krajevno domačnost večjega ozemlja. Zato se nam zdi nele povsem naravno, marveč celo potrebno, da rešujejo taka vprašanja vsi intere-sentje v skupni komisiji. Odredbe takih komisij bi imele pač solid-nejšo podlago in večji ugled, kakor pa odredbe posameznikov. Sicer pa mora biti tudi banski upravi sami ležeče na tem, da se odij nezadovoljnežev, katerih pod vlado svetega egoizma nikjer ne manjka, ne usmerja proti posameznim osebam. Za take komisije govori tudi okolnost, da se tudi pri bratskih narodih, kakor pri Poljakih, Čehih in Rusih vprašanja ki se sučejo okrog varstva naravnih, kulturnih in zgodovinskih spomenikov, rešujejo na enak način. Slednjič pa take komisije v dvomljivih primerih lažje in bolj odločno varujejo namen in cilj konkretnega poslovanja. Dvomljivih primerov je pa pri reševanju vprašanj o zaščiti naravnih ali kulturnih spomenikov in o varstvu domačnosti več ko preveč, saj so že pojmi teh kulturnih potreb, posebno pri nas, čudovito relativni. Toliko v splošnem. Kar se tiče regulačnega načrta samega poudarjam samo, ker se je poudarilo že neštetokrat, namreč, da mora ostati obala .jezera prosta, nezastrta. Na zapadni strani naj bi bil hotel Zlatoiog približna skrajna meja za stavbe. Na vzhodni strani jezera pa mora ostati pešpot, ki že stoletja vodi tod mimo jezera, nedotaknjena, obal jezera do te poti, oziroma do gotove širine pa tudi popolnoma prosta. Ostane naj na tej strani kvečjem »Pirčeva vila« kot spomin na zaslužnega očeta našega umnega kmetijstva. Pešpot mimo te vile naj se pa ne prestavlja v breg, ker bi bila taka rešitev neumestna, z estetičnega stališča pa naravnost pogreš-na. Tisto masivno kopališče iz betona, ki je zidano za eno družino in bi zadostovalo letoviščarjem cele sezone, naj se razlasti in odstrani. Odstrani naj se vsekako tudi neokusna stavba, ki jo je postavil hotel Sv. Duh ob plitvini jezera kot kopališče. Plitvina ob kateri stoji ta kopališka stavba, je najpripravnejši prostorček jezera za kopeli na prostem in se je v ta namen tudi od nekdaj uporabljala. Temu namenu bodi ohranjena tudi zanaprej. S temi kratkimi opazkami smo opozorili na nekatere smernice bodočega regulačnega načrta. In te smernice naj bi pristojne oblasti iz javnih ozirov upoštevale. Ce piSemo o Bohinjskem jezeru, ne smemo za molčati, da se v zadnjem času v naših krajih trdovratno vzdržuje govorica, da je Bohinjjsko jezero last občine Srednja vas. To govorico podpirajo tudi nekatera dejanja predsednika oziroma upravnega odbora te občine in se lahko tolmačijo kot poseganje v lastninske pravice do Bohinjskega jezera. Občina Srednja vas zahteva od vseh, ki imajo čolne na jezeru, plačilo določenih letnih taks. Te takse zahteva celo od onih, ki imajo svoje čolne ob južni obali jezera, kjer leže Državna zemljišča. Nedvomno more take takse pobirati le lastnik. Tudi nekakega paznika je postavila občina Srednja vas na jezero, ki naj bi čuval nad moralo kopalcev. Ker nikomur ni znano, da bi bila javna morala od strani kopalcev kedaj kaj trpela, je označena skrb za javno moralo skoro prevelika. Vztrajno se nadalje vzdržuje govorica, da namerava postaviti občina Srednja vas na vzhodni obali jezera javno kopališče, ki naj bi s svojimi dohodki podprlo občinsko blagajno. Iz teh okolnosti bi se dalo sklepati, da si občina Srednja vas rea lasti lastninsko pravico do jezera. In to kljub temu, da je jezero vpisano v zemljiški knjigi za javno laat. Da ostane jezero tudi zanaprej javna last, nad tem bodo čuvali v to poklicani državni uradi, ker to zahteva korist Bohinjskega kota, dravske banovine in vse države. Vsa čast predsedniku občine Srednja vas! Velike so njegove zasluge za Srednjo vas. Avtomobilska cesta, ki bo vezala Bled z Bohinjem naj bi pridržala v Srednjo vas. Potok Ribnica je v gorenjem toku, v kolikor teče po ozemlju Srednje vasi, lepo uravnan. Kvečjemu bi se mu moglo očitati, da smatra Srednjo vas za glavno privlačno točko tujcev. Saj je krasna okolica Srednje vasi, krasne so košenine, pašniki in planine na obronkih okrožujočih jo holmov, hribov in gora. Glavna privlačnost za tujce, ki že dolga desetletja posečajo Bohinj, je pa vendarle Bohinjsko jezero z najbližjo okolico, nedosežna lepota Ukance s slapom Savice in p- za Narodni park proglašena Dolina sedmih jezer, ki je že sama na sebi najlepši alpski vrt naše države. Dokler bodo te naravne lepote zavarovane s primernim regulačnim načrtom in stavbenim redom, toliko časa bo ostal Bohinj za-željeno letovišče za vse tiste, ki iščejo naravne lepote. M. H. Za vinogradništvo in sadjarstvo —— ptujskega sreza Podružnica Vinarskega društva v Ptuju je na nedavni seji razpravljala o stanju naših vinogradov in vinogradnikov. Ugotovljeno je namreč, da so naši lepi vinogradi v Halozah pretrpeli zadnja leta več elementarnih nezgod in da je stanje vinogradov zaradi toče, perosnosrwe in ostarelosti tri v zelo slabem stanju. Zato je potrebno resno misliti na obnovo vinogradov. Obnova pa se ne bo mogla izvršiti brez tuje pomoči ali brez posojil. Znano pa je. da denarne podpor« ne koristijo mnogo, zaradi česar bi bilo bolj koristno, da se dado vinogradnikom brezplačno trsne sadike ali se jim vsaj omogoči njih nabava po znižani ceni- S tem bi se zelo pripomoglo v obnovi vinogradov, ker bi se sadilo re* le trsie primernih sort in na podlagi, ki je v sortimentu banske uprave že določena. Tako bi se na drugi strani naposled tudi omogočilo tipiziranje vin Za obnovo vinogradov v ptujskem srezu, ki je največji vinorodni okoliš v dravski banovini, bi bilo potrebno, da se v Ptuju ustanovi banovinska trenira, ki bi razdelitvah brezplačno ali na no znižani ceni oddajala trsne sadike. S tem v zvezi bi bilo seveda potrebno, da ee nastavita dva kmetijska referenta: eden. ki bi st bavil samo z vinogradi »n padovniaki. drugi bi se na posvpfil ostalim kmef;'«kim nanogam. Vinarski in sadjarski referent bi obenem tudi lahko opraviial trenico. kakor sp ie to vršilo nred vojno, ko je bila v Ptuju deželna trsnica. Odbor ie tud.i pretresal vprašanje ustanovitve vinskih ko?, ki bi z nj'mi zelo dvignil tujski promet, obenem pa spoznavanje vina in lepih Haloz. Obravanavalo so je tudi sadjarstvo glede na kakovost in enotnost sadnega pridelka-V to svrho nai bi se prireiala poučna predavanja v jesenskem, zimskem in pomlad, času in sicer o izber: sadnih sort, sajenju, gnojenju, obrezovanju, škropljenju, obiranju in sortiranju sadja in o prodaji po produktivnih ali splošnih zadrugah Določile naj bi se za saitnje nastopne sadne sorte: kanadka. boskopka. londonski peping. bau-manca in bobovor. kot postranske sorte pa mošancelj. pnnčcvo jabolko, vivanke in ontaro. Da se omogoči kmečkim sinovom in hčerkam kmetijski pouk. naj se zniža na vseh kmetijskih šolah preskrbovalnina mesečno na 75 D>n Tudi bi se nai uvedel na narodnih šolah kmetijski nadaljevalni pouk. h kateremu se nai bi pritennik sadiarvako pod^n^nico v Ptiru 7n vos ekrai. Valfer M-beD5 v Za vrču ra JTnlorp 'n Spodnje Dravsko polip .Ta^zia Toni«k t* ,T'ir!;nr«ih 7" ^'ot-enske gor'ce Anton Ktipčifi mlajži v Ptujski gori za Gornje Ha'ore. Od ban^k^ nr»rare je pričakovati. da bo nidniral* te sklene in nasvete. Zlasti bi se lahko v Pt»»'u ustanovil?« Pa<*5«r«Va zadni^a. ker so oh5>'r»v nm^iri \n l-leti na razpolago od bivše Vinarske zadruge. Življenje metliškega srsza Iz pogovora z banovinskim svetnikom Martinom Bajukom Metlika, 22. decembra. Bela Krajina je po naravi lepa, ne ravno plodna in ni osiromašila po krivdi pridnega in delavnega Belokrajinca, marveč je bila le vedno od vseh oblastev pozabljena in zapostavljena. Niti za časa Avstrije, niti od deželnega in poznejšega oblastnega odbora ni prejemala dotacij in dobrin, ki so jih bili drugi kraji deležni. Krediti za ceste, vodovode, pašnike, pogozdovanje, živinorejo, zadružništvo, elektrifikacijo in in druge javne dobrine so vedno izčrpali drugi okraji, a Bela Krajina je bila prepuščena precej neusmiljeni usodi, ki jo je poleg slabih, neplodnih zemljišč tepla še s šibami ognja, neurja in suše. Malo boljše gospodarsko življenje se je pričelo v Bel' Krajini šele zadnja tri leta, ko je postala upoštevana v enaki meri, kakor ostali kraji naše banovine. Vendar še danes občuti bridko potrebo po neštetih javnih napravah, ki so drugim krajem že dolga leta v procvit. Prav obupno je stanje belokrajin^vih cest. V celi banovini ni na nobeni banovinski cesti I. in II. reda strmejših klancev, kakor zlasti v metliškem srezu. Omenjamo le banovinske ceste H. reda Metlika-Drašiči • banovinska meja, Metlika-Rado-vica-banovinska meja in Gaber-Metlika-Božakovo-banovinska meja, ki naravnost kriče po popravilu in znižanju Te ceste bi bilo predvsem potrebno najnujnejše popraviti in preurediti in sicer s sredstvi iz bednostnega fonda ln državne podpore za javna dela, ki jo »pričo svojega siromaštva baš Bela Krajina v posebno veliki meri zasluži. življenjskega pomena za ves metliški srez je vodovod, ki pa je — ne upoštevaje gradbo vodovoda za mesto Metliko — še vedno na mrtvi točki, ker je predvideni proračun za današnje čase previsok, a zmanjšanje ni mogoče, ako se delu samemu ne želi škodovati aH pa ga nesolidno izvesti. Delo bi se moralo takoj pričeti vsaj postopno, pa naj si bo z najetjem dolgoročnega posojila. Enako je treba gledati tudi na problem elektrifikacije Bele Krajine. Naglasiti moramo zlasti potrebo zgraditve večjega števila kapnic v vsem metliškem srezu, da se tako vsaj zasilno od-pomore vsakoletnemu pomanjkanju vode v dolgotrajnih sušnih mesecih. Banovina bi morala posvetiti največjo pozornost tudi pogozdovanju, ki se je v območju bivše občine Suhor na Mišinem brdu in Griču pričelo ie letos, dočim bodo ostali za to pripravni kompleksi prišli na vrsto v prihodnjih letih. Belokrajinci bi bili s temi rešeni številnih elementarnih nezgod, ki sedanji rod tepejo iz leta v leto. Potrebo vseh javnih del v Beli Krajini opravičuje zlasti tudi dejstvo, da leži daleč od mest, kamor bi kmet prodajal svoje pridelke, a nima niti (vsaj ne metllšk* srez) prav nobene IndustrHe Ljudem je danes edina možnost zaslužka javno delo. ki vrže vsaj potrebne zneske za davke Zlasti potrebno bi bilo revidirati zemljiški davek Bele Krajine, ki je odmerjen mnos-o previsoko zaradi napačne klasifikacij zemljišč. Bela Krajina je večinoma kraška brez gozdov in potrebnih travnikov, ki so kmetu za blagostanje najbolj potrebni, pa bi zaradi teea bilo upravičeno in nujr.o potrebno znižanje omenieneara davka, ki najbolj teži vse naše eospodarte. Nasprotno gospodarskemu položaju me- tliškega sreza je stanje šolstva zadovoljivo, za kar ima zlasti naše vrlo učltelj-stvo velike zasluge. A tudi ta boljši položaj je zgolj moralen, ker so vse šole v sila težkem gmotnem položaju. Posebno hudo je, kar se tiče dajatev drv in stanarine učiteljstvu, za kar je nujno potrebna razbremenitev. Mnoge naše občine so namreč s proračuni visoko preobremenjene ter znašajo občinske doklade ponekod celo 400%, kar najjasnejše dokazuje stanje naših davkoplačevalcev Zadovoljive uspehe pokazujejo v Beli Krajini kmetijsko gospodinjski tečaji, ki so vedno dobro obiskani. Tudi v bodočih letih jih je potrebno redno prirejati, a vse stroške naj bi prevzela kr. banska uprava, ker občine nimajo kritja. Prav potrebno je tudi prisilno zavarovanje proti toči, ki bi ga naša banovina morala uvesti, kakor je že uvedeno v savski banovini Bogatejši in gospodarsko boljši kraji naše domovine ne občutijo nikdar tako močne potrebe po tem zavarovanju, kakor Bela Krajina, ki že po svojem geološkem ustrojstvu nima v ztmlji nobo nega bogastva in je zaradi tega vsaka elementarna nezgoda toliko težja. Zavarovanje bi se moralo uvesti seveda z zelo nizkimi odstotki, a prispevati bi morali tudi država in banovina. Nasprotovanja gospodarsko boljših krajev je sicer razumljivo, toda v tem primeru bi moralo vladati načelo socialne kmetske samopomoči: kdor ima več, naj v sili vsaj skromno pomaga revnejšemu od sebe. H koncu naj omenimo še železniške zveze z Belo Krajino, ki zaslužijo grajo. Kljub vsem našim prošnjam in dokazovanjem železniška direkcija nikakor ne uvede boljših zvez, da bi zadnji popoldanski vlak iz Ljubljane na Dolenjsko vozil \6aj do Metlike. ne le do Novega mesta. Upamo, da bo slednjič tudi železniška uprava uvidela, da spričo takih zvez izgovor o pasivnosti proge ni umesten, niti ni umestno prikrajšati celo pokrajino za zvezo z njenim kulturnim ln gospodarskim središčem. R—y. Lepote Dravinjske doline 1'tuj. v decembru. Za tujski promet in letoviščarje je naposled le odprta vsa Dravinjska dolina. Mnogo zaslug pri tem ima |>odružnira SPI) na PoljCanah. ki je odprla pot na košati Boč, da je prejel namesto dež oznanjajoče kape lep razgledni stolp za pokrivalo Lepa je Dravinjska dolina. Od Poljfan proti jugovzhodu se vije Dravinja ob vznožju Boča. mimo prijaznih vasi: Poljčane, Studenica, Makole, Štatenberg, Pečke. Vse so za letoviščarja kar pripravljene, saj nudi sam grad štaten-berg pri Makolah za GO ljudi hrane in streho. Področje podružnice v Poljčanah sega do Majšperka. kjer je zgrajena večia tovarna tanina poleg dičnega gradiča, ki je bil prej minoritski samostan. Do sem sega Gornja Dravinjska dolina, odtod naprej je območje Spodnje Dravinjske doline, ki pa je šele s komaj sedaj dokončano cesto odprta svetu. Sega dol do St. Vida pri Ptuju, kjer se izteka Dravinja v Dravo in razgled z Varejskega vrha naravnost veličasten. Oba brega Dravinje sta v spodnjem delu pokajena z vinorodno trto ter spadata v območje Gornjih Haloz. Od Majšperga navzdol nam na levem bregu pade v oči lepa gotska rerkev Matere Božje na Ptujski ali Črni gori (znana božja pot), ki je videti kakor koklja, varujoča piščeta pod svojimi perotmi. Le zvonik s svojo svetlo pločevinasto streho ne spada tja. Po vsej Dravinjski dolini vodi lepa banovinska cesta z različnimi krajevnimi imeni. Od železniške postaje Poljčane preko Ptujske gore na Ptuj in obratno je vsak dan enkratna avtobusna zveza, ki do-naša tudi pošto. Naravnost mačehovsko pa je. da nimata važna letoviščarska kraja Studenica in Makole brzojavne in telefonske zveze. Enako je z raznašalcem pošte. Od Majšperka naprej proti izlivu Dravinje pridemo do občine Dolena in do lične- ga gradu istega imena na desnem bregu Dravinje. last ptujske posojilnice. Na najvišjem vrhu opazi oko cerkvico Sv. Janža v Gornjih Halozah, čuvarja najlepših vinorodnih nasadov najizbranejših vinskih trt. Govori se, da je namen Tujskega prometnega društva v Ptuju, s pomočjo lokalnih faktorjev urediti grad Doleno enako kakor Šta-tenberg za letoviščarje in kopalce v Dra-vinji, na Janškem vrhu pa ustanoviti »vinsko kočo<, slično pohorskim kočam. Kakor je širok razgled na Boču, tako očarujoč je pogled z Janškega vrha. Čudiš se, da je ta izredno lepa točka tako malo znana. Imamo lepe kraje, kakor so n. pr. cele Haloze, pa jih ne znamo odpreti svetu in potujočemu občinstvu. Če uresničimo v prihodnjem letu letovišče v Doleni. na Janškem vrhu pa vinsko kočo, bo dosežen prvi del težke naloge: slikovite Haloze odpreti tujskemu prometu. Ves levi breg Dravinje tvori hribovje, ki se vleče od Jožefa pri Slov. Bistrici preko Črešnjevca do Ptujske gore in navzdol do izliva v Dravo v približni dolgosti 24 km. Preko tega hribovja vodi na Ptujski gori dobra banovinska cesta Ptuj - Rogatec in pri Črešnjevcu (16 km od Ptujske gore) vodi tretja prehodna cesta. Drugi prehod na Makole, banovinska cesta Šikole - Mostečno se gradi že 29 let pa še ni dograjen. Želeli je, da se dogradi še ta zadnji del v dolgosti 900 m, s čemer bo preskrbljeno tudi z dobrimi cestnimi zvezami in naša prelepa Dravinjska dolina bo kmalu zaslovela po vsej domovini in gotovo tudi v inozemstvu. Le tako se bo dvignil tujski promet in po-magano bo ptujski okolici v prid razvoju industrije, na drugi strani pa našim Haloža-nom. ki zdaj trpijo glad in bedo. ker ni zaslužka in ni prometa, čeprav so vsi pogoji podani. Želeti je. da bo Tujsko prometno društvo ta načrt izpeljalo v prid vsemu prebivalstvu Dravinjske doline' Prometne zveze šmarskega sreza Kakor smo že beležili, praznuje šmarski srez letos 10'etnico ustanovitve Objavili smo doslej o njegovih življenjskih razmerah nekaj člankov, tu sledi tretji: 2e v prvem članku o terenskih in gospodarskih prilikah je čisto pravilno poudarjeno, da komunikacijski sistem v srezu otež-koča pospeševanje njegovega gospodarskega in kulturnega napredka Ena edina železnica komaj 194 km banovinskih cest — za razmeroma velik srez. ki je povrh še po svoji terenski konfiguracij izredno kompliciran, je to malo Povrh pa je ta komunikacijski sistem tudi Je dedščina poprejšnje upravne razdelitve, ko je sodni okraj Rogatec kot del ptujskega glavarstva gravitiral v Ptuj, šmarski sodni okraj kot del celjskega glavarstva v Celju, m kozjansk- kot del brežiškega sodnega okraja v Brežice. Tako ima n. pr. kozjanski sodn okraj speljane kolikor toliko najkrajše zveze do posavske železniške proge ki vodi v Brežice (Sv. Peter—Bizeljsko—Brežice. Kozje—Pod-sreda—Rajhenburg Planina—Sevnica), njegove cestnc zveze v sedanji center Šmarje pa gredo po velikih ovinkih preko Podčetrtka in Pristave na en, odnosno preko Slivnice, Sv. Jurija in Grobelnega na drugi strani. Problem, kako z novimi prometnimi žilami odpreti zlasti nekatere dele sreza. ki so bili dozdaj naravnost odrezani od sveta n prometa, je na dnevnem redu ves čas odkar srez obstoja, vendar je šele v zadnjih letih opaziti prehod k praktičnemu delu v tem pogledu. Saj imamo v srezu velike vinogradniške m sadonosne okoliše, kakor je n. pr. virštanjski. odkoder ni bilo mogoče sadja spraviti v zdravem stanju na nakladalno postajo, n ne polovnjaka vina brez nevarnosti, da se ti polomi ali voz ali pa živina v groznih klancih neprevoznih občinskih cest in kolovozov. Isto velja za Jaslice v naši najstarejši vasi Če bi se dandanes, po svetovni vojni, vrnili o božiču tisti Kamnogoričani, ki so umrli pred dobrimi tridesetimi leti, bi bržčas ne mogli verjeti, da so prišli v svojo rojstno vas. Božič nekoč in dandanašnji! Božič je bil nekoč ves v znamenju jaslic. Kaj so bile Kamnogoričanu jaslice, to smo najbolje razumeli tisti, ki smo bivali mnogo zunaj, tamkaj spoznavali svet in prihajali v domačo vas za praznike. Drugod, posebno v mestih je bil že mnogo prej izginil oni lepi, domači slovenski duh, ki se je menda najdelj obdržal pri nas. V Kamni gorici niso bile jaslice le za mladino, bile so za vse. Vse, od otrok preko cvetočih deklet in fantov, zrelih mož in žen, dostarih ženic in belolasih starčkov, vsi so postali v svetem božičnem času otroci. Ko je zadišalo po božiču, so bili pozabljeni prepiri, ugasnili so plameni sovraštva in v srca se je naselil blaženi, božji mir. Rekel sem, ko je zadišalo po božiču: To se je zgodilo že po sv. Miklavžu Dolgi večeri so nagnali vaščane k zakurjeni Ijubenski peči. kjer se je pričel pogovor o jaslicah. »Kaj boš naredil ti letos novega na jaslicah?« »Veš kaj: zadnjič sem videl Ribničana in ta mora letos na naše jaslice.« •No, meni manjka nekaj pastirčkov in ovčicl« Tretji je pravil, da postavi nov grad. Spominjam se. kako smo nekoč gledali v koledarju Mohorjeve družbe naslikanega foonja. Tako nam je ugajal, da smo sklenili v pogovoru pri gorki peči, da postavimo na jaslice nove svete tri kralje na takih konjih. Kamnogoričan ni kupoval jaslic. Vsi Kamnogričani smo postali pred božičem kiparji. ilovico, iz katere smo ustvarjali, smo si nabavili, preden je zapadel sneg, in jo shranili v vlažnih toplih prostorih, da se ni posušila in zmrznila Nekateri so najbolj cenili ono z •Vreč«, drugi z Bokovlja, nekaj posebnega je bila zelena, mastna ilovnata prst, tako zvani »zeleni juv« iz Vrčice in pa »rdeči juv« iz »Krede«. Pa celo v dve uri oddaljeno Ljubno so hodili nekateri Kamnogoričani po snov za kipe in jaslice. Orodje, ki smo ga rabili za izdelovanje, je bila deščica, nazvana tarča, s katero smo snov mehčali in čistili, star nož, navadno pipec in nekaj obrezanih, koničastih koščkov lesa ter pisker vode. Pri zakurjeni peči, ob svetlobi petrolejke, se je vršila umetnija. Nekateri so uporabljali za model kipe starejših mojstrov, drugi slike, najsposobnejši pa so delali kar po svoji glavi. Ko so bili kipci izdelani, smo jih žgali v peči, nekateri pa tudi na ješah, v vigencih. Važno je vedeti, kaj vse je moralo in kaj je smelo biti na jaslicah. Toda: kaj so bile prav za prav jaslice za Kamnogori-čana? ' V tisti lepi dobi. ko je v naši vasi še dišalo po božiču, je bila v srcih čisto druga pobožnost kakor je bila drugače pri ljudeh in jo po večini najdemo, odnosno jo občutijo ljudje v današnji materialistični dobi. Večina liudi. stari in mladi, niso imeli do malega Božjega sina, ki je ležal v ja- slicah, v slami gol in sta ga grela osliček in voliček, nobenih prošenj in pritožb, niti za mehki sedež v nebesih ga niso prosili. Vsi so občutili le veliko čisto ljubezen do Božjega sina. Sreča je sijala z lic pobožnega ljudstva. Malemu Bogcu je bilo vse le hvaležno in tisti, ki je delal jaslice, je skušal to hvaležnost prikazati na najlepši način, pač kakor je bil to občutil. Poleg svete družine, Božjega sina, njegove matere in rednika sv. Jožefa, sta bila pri hlevčku, narejenim iz lesenih palčic in pokritim s slamo, osliček in voliček. nad hlevčkom pa so peli »angelci«, nazvani tudi »glorice«. »Glorice« so bile najmanj tri. Če so bile pa jaslice velike, nu, potem se je število »gloric« pomnožilo, včasi do deset. Visele so v dveh ali celo treh vrstah, pripete na žice nad hlevčkom. Poleg svete družine so bili posebno važni za jaslice pastirčki in čreda ovčic, ki se je pasla na hribčku, nad hlevčkom. Okoli hlevčka so klečali pastirčki, ki so prinašali sinu Božjemu darila. Vprav v tem se vidi najbolje, kakšno je bilo razpoloženje stvaritelja jaslic do Je-zuščka, ki so ga nazvali nri nas kratko »Ješčka«. Kaj vse so pastirčki prinašali »Ješčku«? Prvi mu je nesel ovco, drugi maslo, tretji goloba: celo majhnega zajčka sem videl v naročju klečečega pastirčka. Ljudje so pač vse prikazali tako. kakor so čutili. Čuvstvovanje do jaslic je bilo izraženo še z drugimi bitji. Tako so morale biti na jaslicah vse važne osebnosti znane v vasi in tudi take. ki so jih vaščani kje videli. Na poti v hribček si srečal krošnjarja. Iju-benskega lončarja in celo peka. ki je nesel v košu preste. Čudna osebnostna kam- nogoriških jaslicah je bila Tirolka »Brida«. To je bila ženska, oblečena po tirolsko, s klobukom na glavi. Nesla je včasi tudi škaf na glavi. Kako je prišla le-ta na jaslice, ne vem. Na nobenih jaslicah ni smel manjkati »jager«. Lovec je stal v hribu in streljal na gamsa, stoječega na sosednem vrhu. Druge divjadi ni bilo na jaslicah. Sredi hriba je bil mogočen grad narejen iz lesa in belo pobarvan. S stolpa je visela zastava, pred gradom so stali vojaki, oblečeni v bele suknje in modre hlače. V grad so vodila velika vrata. Grad na jaslicah je predstavljal mesto, v katerem so stanovali judovski mogotci s Herodom na čelu Zadnji so prišli na jaslice sv. Trije kralji, ki jih je pripeljala v Betlehem velika zvezda repatica. Kralje in zvezdo so postavili na jaslice šele na dan pred njihovim praznikom. Postavljati smo pričeli na dan pred svetim večerom, končali pa o sv. treh kraljih. Na zidu so ostale jaslice do svečnice. Lepi, svečani so bili dnevi, ko smo nabirali mah. Če je bilo kopno, je bilo lahko, če je pa počivala priroda pod belo dejo, so ozeb-li prsti. Kamnogoriške jaslice .tiste, ki jih je delal v mladosti sloveči slikar Matej Langus, ko se je še vadil v kovanju žeb ljev, so bile pravkar razstavljene v Ljubljani. Kakor povsod HrnrtoH ie tud' v Kamni gorici uničila civilizacija vso vaško poezijo. Svilene rute so izpodrinili klobuki in razne kanice, jaslice pa tuje božično drevesce. Tiho zeleno poezijo mehkega mahu nadomešča zlato in srebro, ki se leskeče v svitu raznobarvnih svečic. Lepo. čisto pobožnost otroških src je izpodrinila sebičnost po božičnih darilih. —s i svetoštefanski okoliš, za vinske kraje okrog I Rog. Slatine in Kostrivn ce, pri Zibiki, | Sladki gori itd. Zgraditi predvsem dobro transverzalno zvezo preko Virštanja na eni strani iz sotelske doline, na drugi strani iz Loke pn Zusmu odn. iz Lesičnega, to je b 1 eden glavnih problemov v srezu. S pomočjo državnega in banovinskega gradbenega sklada ter s pripomočjo občinskega kuluka in samopomožne akcije interesenta je sedaj to delo v teku. Gradi se že cesta iz Lesičnega proti Virštanju. gradi se pa tudi ona iz Loke proti ViriJtanju. m upam, da bo tekom dveh let transverzalka do Golo-binjeka v sotelsk dolini zgrajena. S tem bo svetu odprt eden naših največjih vinskih «n sadnih okolišev. Naravno pa samo s tem še problem naših prometnih žil v srezu ni izčrpen. Treba bo občino Planino na skrajni južnozapadni granici sreza z novo cestno zvezo z Dobja mimo Kalobja do Sv. Jurija čimbolj približata trgovskemu centru Celju na eni in s skrajšanjem pota v Sv. Jurij tudi sedežu sreza Šmarju na drugi strani. Treba bo Sv. Petru pod Sv. Gorami s preložitvijo ceste s klanca na Skopečnem v dolino Bistrce omogočiti lažji dostop v Kozje. Trebalo bo omiliti strašni klanec pri Fužinah (ne ban. cesti med Planino in Pilšrtanjcm). Treba zvezati Zibiko najkrajšim potem preko do-I ne Ločence s postajo Grobelno. Sladkogoro treba zvezati i proti Lipoglavu i proti Me-stinju z novimi cestnimi zvezami. Sv Flori-jan pri Rogatcu mora dobiti najkrajšo zvezo v Rog Slatino, za kraje ob Sotli med Rogaško Slatino n Sv Emo treba zgraditi novo dobro cesto. Tudi dobre prometne zveze s sosedno savsko banovino z dobrimi mostovi preko Sotle — vse to so načrti, ki spadajo v prvo petletko gradbenega programa v našem srezu. Vprašanje sotelske železnice, kr je bilo poprej skozi desetletja na dnevnem redu, jc sedaj po izgradnji proge Rogatec—Krapina, s katero smo dobili najkrajšo zvezo z Zagrebom, stopilo v ozadje. Za vedno? Kdo b to vedel! Gotovo je. da danes vočigled težkim finančnim prilikam na to resno misliti ne moremo. Zato se za enkrat zadovoljujemo da smo vprašanje postajališča pri Lipoglavu (med Poljčanarm ;n Ponikvo) spravili z mrtve točke n do realizacije. Vesel- bomo če bomo tekom prihodnjih let mogli realizirati vsaj del našega nad deset milijonskega cestnega programa Potek seje srezkega odbora za javna dela dne 9 t m . kateri sem prisostvoval, mi je pokazal razveseljivo sliko: v del sem, da se možje, zastopniki naših občin ne uda-jajo iluzijam in ne love ze prazne pene, ampak gledajo na vse te probleme kolikor mogoče najbolj realno In še eno: nič ni bilo čuti zabavljanja in jadikovanja ampak vseskoz jasne izraze trdne m krepke volje, čimbolj dvigniti vsako posamezno vas in tako polagoma celi srez Ne dvomim, da bo pri dobri volji naroda sameg« ter me-rodajnih oblasti ki jim ie poverjena skrb za napredek in blagostanje moč; še mar-s kak načrt realizirati V tei ver me podkrepijo dejstvo da stoji n« čelu politične uprave g. dr Maraž katerega uvidevnost in skrb za srez sem že podčHal dalie da vodi sresk- cestni odbor šmarsk; župan g dr. Lorger mož velike nicijative in energije, da imamo pr banovin' kot Mana banovinskega sveta vnetega 'n neumorno delavnega zagovornika mteresov našega sreza g Flori ian« Oaišeka ;n končno da mamo n« čelu vseh občin može preudarne, uvidevne in odločne Solidarno delo vseh teh činiteljev bo rodilo usnehe Nar. poslanec Vekoslav Spindler a novem mostu Viteškega kralja Kako se razvija promet na novi zvezi Velikega Beograda V Beogradu, pred božičem Ogromne so bile množice iz vsega Velikega Beograda, ki so prisostvovale slovesnemu trenutku, ko je prvi kraljev namestnik knez Pavle prestrigel trak v narodnih barvah, ki je edin še zapiral pot čez novi trdnjave na dunavsko stran in bo v kratkem najpomembnejša prometna zveza, ker bodo tod vozili vsi vlaki na veliki dunav-ski, pančevski most. En sam pogled z mostu tja doli, zlasti na tisto strašno staro turško še vedno obljudeno podrtino ob kraljev namestnik Nj. Vis. knez Pavle je s prerezanjem traku otvoril most. Na levi bivši minister za gradbe dr. Srkulj, kraljev namestnik dr. Stankovič, na desni beograjski predsednik mesta dr. Petrovič. most Viteškega kralja. Samo Njega ni bilo, ki naj bi bil s tem simboličnim dejanjem irročil ljudski uporabi eno največjih in najpomembnejših prometnih sredstev, kar se jih je zgradilo v naši državi od njenega začetka pa do danes in mu je bil On sam spočetnik. V nedeljo po otvoritvi ni bilo lepo na m ostu! Je pač bila v prvi vrsti ljudska radovednost, ki je prignala vse te tisoče na most, in pa želja, da bi se mogli pobahati, da so bili, če ne že prav prvi, ki so pritekli z beograjske na zemunsko ali z zemunske n i beograjsko stran, pa vendar vsaj med prvimi. Za most sam, njegovo okolico, za div-ni pogled, ki se nudi z mosta na vse strani, je med tistimi prvimi tisoči bilo pač bore malo zanimanja. Rilo jih je tudi brez dvoma, ki so takoj tisti prvi dan hoteli ugotoviti, koliko je treba, da se pride s tnko-le zložnim korakom od »Šiška« na beograjskih Terazijah do »Črne mačke« v iZemunu in Švaba Rraschla v švabskem Iranztalu za njim, ki ima tudi neko naše ime, katerega pa ne pozna menda noben Beograjčan, vsaj tistih nobeden, ki zahajajo tjakaj. Za ljudskimi množicami so se vsuli z obeh strani avtomobili, mototikli, vozovi in kolesarji. Tramvajskega prometa seveda še ni, ker je tramvajska dvotima proga dovršena samo toliko, da sta položena oba tira. ali ni še napeljan elektrovod. Vse to se izvrši šele prihodnje pomladi in je dotlej podaljšano življenje parničkom, ki vozijo med Beogradom in Zemunom še tembolj, ko med Beogradom in Zemunom ni uveden niti promet z avtobusi. Ali če vprašate že danes parobrodnega uslužbenca, ki na parniku pobira voznino, kako vpliva otvoritev mostu na povodni promet, vam potoži, da se že sedaj znatno pozna. Seveda! Treba je samo precej zgodaj zjutraj priti na most, pa se vidi, kako z 'zernunske strani sem drdrajo drug za drugim dvovprežni vozovi z lepimi konji, na vozu pa voznik, ki mu že od daleč čitaš z obraza njegovo Svabsko pokolenje, poleg njega pa krepko nasajena kmetica istega rodu, ki skimi pndelKi ie napolnila voz s Kmet-in j;h vozi na beograjski trg. Prti je vse to prihajalo z železnico ali parniki; danes pa po lepi cesti in čez most, ko je tako ceneje. Konj in vozovi so doma in stoje posebno sedaj, ko gremo v zimo, brez dela v hlevu in kolnici. Marsikdo, ki si je prej utrgaval od ust dva dinarja za II. razred na parniku, hodi sedij peš iz Zemuna v Beograd in se tako tudi vrača in marsikateri uradnik, ki se je doslej vozil z vlakom ali pamikom v svojo beograjsko službo, si je že zdavnaj pred otvoritvijo m-ostu nabavil na dražbi v tej ali oni beograjski zastavljalnici, »banki", k ' . ki mu sedaj imenitno rabi. Zlasti, ko se vrača. Kajti je z zemunske strani vendarle precej klanca z nasipa po viaduktu do mosta in o dmosta do Tera/.i.i, dočim narobe teče samo skoraj vse do Zemuna. Trajalo bo pač še nekaj let, preden bo dohod k mostu na beograjski strani dostojen ot xt, jkvir k sliki, ki se nudi cioveku, ki od Terazij prihaja tja dol proti ni ~>stu. To Prizrenski mimo trga na Zelenem vencu, kjer se od dvotirnega tramvajskega tira, ki vodi k mostu, odceplja enajstica, katera vodi v Karadjordjevo in pristanišče, v široko Brankovo hodiš že med skoraj izključno modernimi večnadstropmca-mi. Toda Brankova sama kaže danes še na vseh koncih in krajih gola rebra starih podrtin, ki so morale pasti, da se je dobil prostor /.a razširjenje ulice. Po obeh straneh leseni plotovi, iznad katerih štrle ruševine odsekane ulice, ki jim ni podaljška, temveč se je treba vzpenjati do njih po lesenih stopnicah. Staro poslopje državne tiskarne katerega so odsekali nekako tret;ino stoji tam žalostno zapuščeno in mu 'odpada omet. Po pobočju na desni strani o posadili smrečice, borovce, taje, menda tudi nekaj tis in drugega zelenja. Ko vse to poraste, bo seveda to zelenje pokrilo marsikatero predpotopno podrti 10. ki sedaj s svojo zapuščenostio m nesnago bije v oči In kako nenrijetno mra-na je ozka Karadiordjeva. prava pristamska ulica v kakem precej zapuščenem iranskem pristanišču ko jo z mosta gledaš globoko pod seboj Pa potem tisto revno ozko sav-sko nabrežje z enotirno železniško progo, ki vodi od glavne postaje okoli spodnje desnem vznožju mogočnega prvega oporišča zadostuje za spoznanje, da je treba brez pomislekov naravnost pobriti vso levo stran Karadjordjeve vse od Beograjske zadruge pa do zadnje barake pod Kale-megdanom, da sc tako dobi prostora za široko novodobno nabrežje z novodobnimi pristaniškimi napravami. Ona dva zaključka ogromnega stopnišča, ki se i7. Karadjordjeve vzpenja po mostišču v Brankovo, ki sličita na četve-rooglati kapelici, bi pa menda pač biAi mnogo primernejša visokemu sivemu okviru kablovnega nosilca, če bi nosila nekaj takega, kar je zamislil mojster Meštrovič v svojih konjenikih. Ali na drugi, na ze-munski strani, kjer prehaja most v viadukt, ni stopnišča in seveda tudi ne takih »kapelic«. Diven je pogled z mosta vsenaokoli Na mostu je vedno zelo živahno. Po sredi drve avtomobili, vozovi in kolesa, po obeh stranskih, pešcem namenjenih, z asfaltom tlakovanih hodnikih pa je tudi vedno dovolj občinstva. In čudno, da se tu ni uvedel prometni red, kakor so ga skušali uvesti na »korzu« v Knez Mihaj-lovi Ln kakor velja za vozila: »drži desno!« Sčasoma pa menda pride tako, pa bo hoja po mostu udobnejša. Če pogledaš z mosta podse, sc vali pod teboj zelenkasto rjava Sava in vidiš par-nik, majhen ko čolnič, ki prihaja sem dol od Zemuna, zavija preko drugih ob drugih se lomečih savskih in dunavskih valov v Savo in pristaja v pristanišču. Tam niže doli leže podunavski parniki, nad njimi tam gori pa se vzpenjata Kalemegdan in trdnjava, malo bliže semkaj pa saboma cerkev. Tam v Dunavu ležita Veliki in Mali Vojni otok, še dalje tam onstran ve-letoka pa »pančevski rit«, sedaj osušeno obdunavsko barje, nova žitnica novega Velikega Beograda. Na severu tamkaj pa Ze-mun, sedemnajsti beograjski »kvart« s sramoto pol porušenega madžarskega milenij-skega stolpa nad seboj. Zakaj ga že zdavnaj niso podrli? Ali da! Saj je čas najboljši mojster za take stvari. Še kak tak udarec, kakor je bil predkratkim tisti iz Ženeve, pa se sama poruši vsa milenijska slava krone sv. Štefana! Trikotnik med cestnim nasipom ter Dunavom in Savo je prazen. Samo majhno kopališko poslopje leži tu na savski obali. Ali na drugi strani, kjer med železniškim in novim mostom mogočen nasip brani Savi poplavljanje razsež-nega ozemlja med železniško progo in novo cesto, pa je tam pod železniško progo vzrastlo iz tal že celo naselje in pozdravljajo gledalca lične bele hišice z rdečimi opečnimi strehami. In cene stavbiščem hitro rastejo. V beograjski javnosti je že precej močno bobnelo in grmelo proti temu novemu naselju, češ, da tu ne raste nov Beograd, temveč nova Jatagan-mala, ker se zida brez regulacijskega načrta, toda takega načrta doslej res ni, pa lastniki stavbišč' zidajo in zidajo, prepričani, da jim nihče ne more ničesar, ker so svoji gospodarji na svojem... In naposled zopet nazaj čez Savo: vsa savska stran prestolnice do skrajnih svojih meja na komaj doglednem zapadu in jugu, kjer se v ozadju dviga Avala, ti leži pred očmi. Proti večeru, ko se zahajajoče solnce od tam gori za Savo s svojimi zadnjimi žarki upira v okna prestolničnih palač in kolib, da zažare v njegovem krvavo rdečem svitu, začne str-mečemu gledalcu nehote vstajati pred očmi vsa sto in stoletna krvava zgodovina, ki se je od starega Singidunuma pa vse do danes uničujoče, pa zopet zidajoče valila preko teh voda in gričev nad njimi in naposled tu, s tem mostom, postavila mogočen spomenik narodu, ki jc tako slavno dobojeval svojo junaško borbo za osvobo-jenje in uedinjenje, in Njemu, ki ga je vodil v njej, ter sedaj v miru zida svojo bodočnost, stremeč k razvoju in napredku. Stoječ na mostu kralja Aleksandra I. more Jugosloven ponosno in samozavestno gledati v to bodočnost, tujec pa spoznati, da stoji v prestolnici naroda, ki je enako velik v borbi in miru, ki bi, če bi bilo treba, brez dvoma znal enako odločno braniti to svojo bodočnost, kakor odločno stopa vanjo! Prvi pohod čez most: za člani vlade množina Beograjčanov frr* rj. M2%ivlm sveie um naš mladi kralj Peter Ugledni francoski list »Figaro« je objavil 18. novembra t. 1. izpod pere* sa Ludovica Ferta naslednji članek: Že cn mesec je potekel od pretres* Ijive tragedije v Marseilleu. Cas gre svojo pot. Vendar krut spomin na dan 9. oktobra še ne bo kmalu izbrisan iz spomina nas vseh. Xov kralj; kralj, ki je še otrok, vla* da sedaj v Beogradu po svojem re* gentskem svetu. Kako se mu godi? Ali nadaljuje svoje študije? Kako na* preduje in kakšni so ti študiji? Kakš* ne težnje ima mladi kralj in kaj mu najbolj ugaja? Pojasnila, ki so do« spela iz njegove najbližje okolice, nam dajejo danes možnost odgovoriti na vsa ta vprašanja; dajejo pa nam ob enem tudi možnost, da vsaj nekoliko spoznamo značaj in osebnost mlade* ga kralja. Kralj Peter II. trenutno ne biva v glavnem poslopju kraljeve palače. Prebiva v posebnem poslopju. Soba, v kateri se navadno nahaja, je eno« stavna, poslikana je belo. Njegov vzgojitelj prebiva v sosednji sobi in ne daleč od sobe, v katero sta se na* selila mlajša bratca sedanjega kralja. Poleti in pozimi ostajajo tudi ponoči okna odprta Kmalu po pol sedmi uri, ko kraljev* ski otrok vstane, se poda k zajtrku, katerega povžije največkrat v družbi svojih bratcev. Po zajtrku zajaše mla* di kralj svojega ponija Sury*ja in se poda v spremstvu svojega pobočnika na kratek izprehod. Po povratku okrog osme ure se prične učenje, ki traja vse do opoldneva. Učni načrt, po katerem študira mla* di kralj, je isti, kot za prvi razred srednjih šol v Jugoslaviji. Pridan pa je še študij tujih jezikov, študij ustav* ne zgodovine, upravnega prava, narod* ne zgodovine, zgodovine kraljevske rodovine in študij osnovnih naukov vojaških ved. Star komaj 11 let obvla* da mladi kralj že dovolj dobro franco* ščino, angleščino, nemščino in ruščino. Očitno zanimanje pa kaže za liziko, kjer je tudi že pokazal nepričakovane uspehe. Pred kratkim se je pokvaril električni zvonec v poslopju, v kate* rem prebiva Popravil je napako še predno ie prišel monter, po katerega so poslali. Tudi pri igračah se odraža to zanimanje za praktične vede. Nje* gova najbolj priljubljena igrača jc ču* dovita, mala električna železnica, ka* tero jc dobil pred dvema letoma od francoske vlade. S to železnico se za* bava na tratah kraljeve palače in vča* sih povabi svoja dva bratca na kra» tek izlet s to svojo železnico. Ob enih je kosilo. Tu je prisotna tudi kraljica Marija. Po kosilu ima mladi kralj prosto za razvedrilo. Za» teče se k svojim igračam ali pa se poda na izprehod. Trikrat tedensko pa pridejo k njemu mali beograjski šolarčki k skupni telovadbi Ob šestih Človeško telo in njegovo naravno zdravljenje. Prišla je zima. Treba je posebno paziti na zdravje. Naše telo je onemoglo. Padi tega mu moramo pomagati in ga očistiti nakopičenih škodljivih tvarin ter mu dovajati nove oživljajoče soke. Priporoča se naravno zdravljenje z zdravilnim PLAN1NKA čajem ki je pripravljen večinoma iz najboljših planinskih zelišč in je njegovo koristno delovanje že priznano v znanstveni medicini. PLANINKA zdravilni čaj je dober regulator za čiščenje in obnavljanje krvi ter učinkuje 6—12 tedensko zdravljenje s Pla-ninka čajem izredno dobro: pri slabi želodčni prebavi in zaprtju, pri slabem in nerednem delovanju črevesja, pri napetosti telesa, pri omotici, glavobolu, nespečnosti in zgagi, pri obolenjih sečne kisline in hemoroidih, pri obolenju jeter, pri nervozi in živčnih boleznih Planinka zdravilni čaj pospešuje tek. M.RHlMvl PLANINKA tOGAVIlNI CA J Kog. £» >. r-j.->:e,( :0. julija Zahtevajte v lekarnah izrecno PLANINKA CA J BAHOVEC za Din 20.— paket, ki vsebuje samo tedaj pravi PLANINKA čaj. kadar je paket zaprt in plombiran ter nosi naslov: LEKARNA: MR. BAHOVEC, LJUBLJANA se učenje nadaljuje. Ob pol osmih pri* de spet kraljica k večerji in ob deve* tih mora mladi kralj v posteljo. Ob nedeljah pa ima popolnoma pro* sto. Nikakega učenja! Takrat se kralj popolnoma posveti priljubljenim spor* tom, kakor so plavanje, ribolov, ve* slanje in lov v sezoni. Ko sc bo velika bol ublažila, se bo vse to nadaljevalo, kajti čas in življe* nje tečeta. Kralju Aleksandru je pa najbolj ugajala velika resnost, ki jo že kaže mladi kralj. Točnost in pre* vidnost že kažeta nagnjenje k redu. smotrenosti, varčnosti. Na šaljiv na* čin je okregal svojega mlajšega brat* ca, ki si je pri divjem plezanju po drevju raztrgal hlače. Neprevidnež je popolnoma pozabil na najmlajšega bratca, na Andreja, ki podeduje ve* čino oblek po starejših dveh bratih, kadar postanejo tem premale! In oče, ki je mimogrede slišal te šaljive očit* ke, je stekel k sinu — bodočemu kra* lju. in ga objel, navdušen nad toliko premišljenostjo. Škoda! To so le lepi spomini od včeraj; danes so že pod kopreno oto/nosti. Kralj Aleksander in Ribniška dolina Naše zemsko življenje je — razen v de-tinstvu — polno bojev in težav, naporov in razočaranj. Le redko sije solnce prave sreče, spokoja in zadovoljstva. To so družinski godovi, po prestanih študijskih izpitih in morda še kdaj. Svojevrstno razpoloženje in občutje pa navdaja človeka na poročni dan. Na obrazu smehljaj, v srcu raj duše, duša polna zlatih sanj. Vsa ta radost in prelest zajame deloma tudi ženinovo in nevestino hišo in svate. Ob svatbi v kraljevski hiši se prenese svečano razpoloženje in radost na vso državo, na vse državljane in to tem bolj, čim večja je ljubezen in češčenje naroda do dinastije. Tako je bilo nam leta 1922. Naš tedanji kralj Aleksander I. iz zaslužne dinastije Karadjordjevičev se je ženil z rumunsko princeso Marijo. Ob tekmovanju, kdo bo pokazal več vdanosti in pozornosti, ni hotel zaostati kočevski okraj, odnosno Rib-niško-sodraška dolina. Toda s čim naj izrazi svojo veliko ljubav do kraljevskega para? Obveljala je slednjič misel, pokloniti darilo iz izdelkov suhe robe. Kdo je prvi prišel na to idejo, ne vem več. Pač pa sva se tudi o tem menila s trgovcem g. Ivanom Kljunom iz Ribnice, ki me je obiskal v pisarni (bil sem takrat okrajni glavar v Kočevju). Sestavil se je poseben odbor, ki so bili v njem: inž. Rudež Anton, graščak v Ribnici (predsednik), pisec tega članka kot častni predsednik, ravnatelj meščanske šole Mervič Anton kot tajnik, ribniški župan Novak Ivan kot blagajnik; dalje odborniki: strokovni učitelj Trošt Janko, Oberstar Josip in Lovrenčič Anton iz Sodražice, KI jim Ivan iz Ribnice; v odbor pa so bili pritegnjeni še gg.: Erker Ferdinand, dekan v Kočevju, Skulj Karo!, narodni poslanec v Dolenji vasi, in Pun-gartnik Josip, profesor v Kočevju. Ta odbor se je lotil vsestransko dela. saj je bil že maj, poroka pa je bila določena na 8- junija. Z vso naglico so se izdelovali izbrani predmeti, ki jih je bilo treba še poslikati, da bodo bolj prikupni. Slikanje sta oskrbela že Trošt Janko in ljudsko-šolski učitelj Završnik. K skupnim izdatkom so prispevale občine vsega okraja. V3e to delo seveda ni moglo biti dovršeno pravočasno, dasi so z izdelavo predmetov poverjeni mojstri (Gnidica. Ivane iz Sodražice in drugi) hiteli, vendar pa je vidno napredovalo. Slednjič je bilo celo darilo izgotovljeno, od zaprošene uprave dvora pa še ni bilo odgovora, ali se darilo sprejme ter kdaj in kje bi se moglo predati. Odbor se je zalo obrnil na g. ministra Ivana Puclja, ki je posredoval. Tako sem prejel nekega dne pismo od g. pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja, da ho Nj. Vel. kralj Aleksander sam prevzel delo v Ribnici, kjer se je hranilo v Rude-ževi graščini. Dan? Nihče ni vedel točno, kdaj. Po par dneh pa kar odrinem z ženo v Ribnico, kjer izvem v svoje veliko veselje, da je prišlo telefonično obvestilo, da pride kralj Aleksander danes z Bleda v Ribnico. Hitro je bil pripravljen sprejem: ves odbor z inž, Rudežem na čelu, župan z občinskimi odborniki, oblastveni zastopniki, nekaj narodnih noš in precej ljudstva. Nestrpno pričakovanje jugoslovenskega kralja, ki ga bodo skoro vsi videli prvič. V diru se ustavita na trgu pred gradom dva elegantna avtomobila, iz njih pa izstopijo: kralj z ministrom Pucljem in adjutantom, tedanjim kapetanom Pogačnikom, pokrajinski namestnik Hribar z divizijonarjem. župan pozdravi jaz se javim, Pucelj predstavlja. Tudi tukaj je pokazal kralj Aleksander izreden spomin. Starosto sokol-skega društva dr. Schiffrerja je po dolgem času nato takoj spoznal v sprevodu korakajočega in je rekel spremstvu: jEvo vam lečnika od tamo dole!« In zdaj k ogledu! Vsi številni predmeti so okusno razstavljeni, kralj se zsnima za vse. Pucelj kot ribniško-velikolaški rojak tolmači. Tu se spomnim, da so me kočevski meščani ob odhodu naprosili, da bi silno radi videli našega kralja. Govorim z adjutantom Pogačnikom in ministrom Pucljem. Slišim, kako on povzame besedo o tem pri kralju in kako kralj izjavi: »Pa vi ste tu znani z vsem, kakor mislite, da je prav.« Odločeno, da se odpeljemo še v Kočevje! Ko zaznam to, odhitim na pošto in orožniško postajo, da preskrbim dostojen sprejem v Kočevju in da se zavaruje pot. Po kratki zakuski v gradu, ki se je je kralj čisto domače udeležil, odhitimo. Vse je šlo gladko. Ob 16 km dolgi cesti žandarmerijske patrulje, v Kočevju vse ulice polne oblastvenih zastopnikov in ljudstva, živahno spoštljivo pozdravljanje. Ribniški venec iz suhe robe na grobu Viteškega kralja na Oplencu. Kralj je kazal zadovoljstvo in bi bil gotovo dal ustaviti avto, pa je prevestni stražnik ljudi odganjal. Tako smo vozili počaka skozi mesto do narodne šole in od tam na rudnik. V naglici nisem vedel, kaj naj bi se kot najprimernejše pokazalo kralju. po drugi strani pa viso::i gostje niso imeli veliko časa in so se hoteli vrniti ni Bled ob določeni uri. Na rudniku si je dal kralj pojasniti obrat. Marsikomu, čigar srce je morda bilo še neodločeno, se je naselila v duši gorka ljubezen in veliko spoštovanje do našega demokrat onega kralja, ki se je s svojim nenadnim posetom namah vsem prikupil; ve3 dogodek jc ostal v živem spominu vsakemu, ki ga ie doživel ali slišal o njem od r.e.posrednih udeležencev. Por č io darilo je bilo potem jeseni odposlano upravi dvora v Beogradu. Ribniška dolina se je spomnila svojega kralja oh njegovi svatbi, spomnila pa se aa je tudi ob njegovi — tragični, za vso državo tako usodni smrti. Ribničani so pohitri, pretreseni v dno duše in polni pietete, da se zadnjič poslove od mrtvega kralja, tja v Eeograd in na Oplenac. S seboj so ponesli krasen venec in to spet iz — suhe robe. Poklonila ga je občina Ribnica. Tako je ostala prelepa dolina od Velikih Lašč in Eoaražice do Ribnice združena s kraljem Aleksandrom ob njegovem najve-selejšem in najžalostnojS^m dnevu zemske-ga življenja Dr. Fran Ogrin. Javna sodna dražba se vrši dnevno od 9. do 12. in od ^15. do 18. v trgovini »Jugošport« preje A. Ras-berger, Miklošičeva cesta 34. Gramofoni, plošče, radio-aparati. z^čniki. radio-potreb-ščine, veliki gramofoni za kavarne, koncertne dvorane itd. 11442 Samo ,.BKB4A" smuči in pribor bodi Vaše, a KVALITETA ostane dosledno naše geslo! Za enak denar Vam postrežemo z res izbranim blagom B.Kolb& Predali*, Ljubljana, Selenburgova 6 ASE UČI NASA SMUČARSKA OPREMA VAM MORE ŠELE NUDITI PRAVI UŽITEK! ZAHTEVAJTE NAS CENIK VIDELI BOSTE, DA SMO SE PRILAGODILI BREZ ŠKODE ZA KVALITETO DANAŠNJEMU GOSPODARSKEMU POLOŽAJU. 9752 A. Goreč«z... Ljubljana POLEG NEBOTIČNIKA TELEFON 30-06 Oomače vesti * Na sveti dan leta 1884. se je prvič sestal pod načelstvom pokojnega notarja Luke Svetca pripravljalni odbor, da ustanovi narodno-obrambno družbo sv. Cirila in Metoda, kar se je tudi izvedlo naslednjo pomlad. Petdesetletnico druž-binega plodonosnega dela hočejo njene številne marljive podružnice proslaviti s podvojenim delom. V snovanju je važna nova podružnica v Beogradu. Pa tudi nekatere podružnice, ki so po vojni utihnile, se pripravljajo k novemu življenju. To bo najlepša proslava petdesetletnice naše organizirane narodne obrambe, ki potrebuje bolj kot kdaj vsestranskega uvaževanja, podpore in razumevanja. NAJLEPŠE ZIMSKE SUKNJE J. MAČEK, Aleksandrova cesta » Dr. Stampar in dr. Borčič spet v domovini. Te dni sta se vrnila v domovino znana organizatorja državnega zdravstva dr. štampar in dr. Borčič. Znano je, da ju je Društvo narodov v sporazumu 6 kl-t, vlado poslala, da organizirata po jugoslovenskem vzoru higiensko službo na Kitajskem. Dr. Borčič, ki je direktor zagrebške Šole za narodovo zdravje, je bil v rumeni državi štiri leta. Zdaj se je vrnil v Zagreb in prevzel svoje mesto. Dr stampar, generalni direktor higiene v pen-ziji, ostane me?oc dni v Zagrebu pri svoji ohitelji, nakar ee spet vrne na Kitajsko NE BO VAM ŽAL če boste za nego kože rabi'i kamilčno kremo attstlo Pazite na ime KAMILA m na rumeno-modro škatlico. * Pomorsko-propagandni tečaj Jadranske straže. Odbor za pomorsko-propagandni tečaj Jadranske straže ie radi kasno došlih prijav šele včeraj zaključil svoje delo ter sporoča vsem pnjavljencem, da je bil zaradi obilice priglašenih kandidatov primo-ran osnovati dva tečaja, ki se bosta istočasno vršila v predavalnicah na trgovski akademiji. V tečaj je bilo sprejetih 60 učiteljev in učiteljic ter profesorjev na stroške Jadranske straže ter 70 oseb, ki so se prijavile na lastne stroške. Prijav je došlo preko 20<). Vsakomur, ki je navedel počitniški naslov, se je dostavilo obvestilo na istega, sicer pa na njegovo šolo, kamor naj se obrne, da bo pravočasno obveščen. Vsi, ki so morali biti za letos odklonjeni, ostanejo v evidenci za naslednji tečaj. • Za doktorje vsega zdravilstva je bilo v soboto 22. t. m. na univerzi v Gradcu promoviranih pet Slovencev in sicer: Po gruje St. iz Ptuja, Breznik Vlad. iz Koga, Mihelčič Alojz iz Semiča, Pintarič Ivan iz Bogojine v Prekmurju in Celeš-nilt Franc iz Ljubljane. Čestitamo! ESENCE za likerje in rum 40 vrst ter čisti 96% alkohol po najnižjih cenah! Navodila na razpolago 10909 DROGERIJA I. KANC Nebotičnik, LJUBLJANA * Zrakoplovna zveza Beograd — Kairo. Prihodnje leto bo Beograd po zračni poti neposredno zvezan tudi z Egiptom. Nemško društvo za zračni promet »Lufthansa«, ki ima svoj sedež v Berlinu, bt> uvedlo redno potniško in poštno zrakoplovno progo men Berlinom in Egiptom Proga bo vodila preko Dunaja, Beograda, Soluna in Aten v Kairo Službo bodo vršili velik; trimotorni avioni V njih bo prostora za 18 potnikov in za 2000 kg poštnih pošiljk Motorji teh letal bodo imeli po 750 konjskih Sil, brzina pa bo znašala 280 km na uro. da bo trajal let iz Berlina v Kalr' 16 ur * Alpinski odsek Slovenskega planinskega društva vabi turiste aministe. da javi jo vse letošnje važne in težje plezalne ture. posebno prvenstvene, v prvi vrsti one. ki se nanašajo na domače Alpe (Julijske. Kamniške. Saviniske. Karavanke), v drugi vrsti po Balkanu in prvenstvene ture izven balkanskega ozemlja Ta poziv ve->■?<» t-ijdi ra hrvrtn^p 7 rtameiom *><"> al- OCNi MM- .MlKOLSKI DOM< V ŠIŠKI - Telefon 33-87 Naš nrngram premiera praVr filmske operete polne glasbe petja ljubezni in humorja »Pomladni zvoki4' Lepa Claire Fux, Slanica milanske -skale if Maris IVetra finski tenorisi v srlavnih vloeah Ža humor skrb-• ..fntiblie"« iw«t sni narav ni posr^tV' Sicilije ^redstsve se vrše v tdrek in sredo ob 3. 5.. 7 in 9 uri zvečer Rezervi rfritP vstopnice telefonično pinski odsek SPD imel v evidenci vse važnejše cure ter bo tudi skrbel, da se važne ture objavijo tako. kakor je to navada pri inozem-kib listih, vsekakor pa v »Planinskem vestniku« Alpinski odsek SPD opozarja alpiniste plezalce, da slovenske Ko-oške Alpe niso še predelane in se je to »oprišče prepustilo docela nemškim alpinistom. medtem ko Karavank od severne strani ni še niti eden slovenski plezalec tredelal. Pozivajo se naši plezalci, da si za bodočo sezono delo porazdele. Alpinski odsek SPD obenem javlja, da je osrednji xibor SPD določil gotov znesek, ki naj služi za podelitev nagrade pisateljem propagandnih člankov za postojanke Sv Janez, Zlatorog, Kamniško Bistrico. Dom na Krvavcu in Veliko planino. Članke je nasloviti na literarni odsek SPD v Ljubljani. V poročilih je zapisati točno slovenska mena vrhov, višino, izhodišče in dohodi-šče, trajanje cele tur« in čas čistega plezanja ali je tura težka, srednjetežka ali zelo težka al"1 je bila potrebna raba vrvi, dere« in klinov, in število spremljevalcev. ♦ Odprte planinske koče SPD. V Triglavskem pogorju so odprte in zasilno oskrbovane v času od 22, decembra do 2. Ce hočeš dobro musko imet* kupuj ari ^tadio (fivherlet Ljubljana, Kongresni trg 8. januarja 1935 Dom na Kredarici in Sta-aičeva koča, v katerih okolici so idealni smuški tereni. Snega je zapadlo okrog enega metra na stari podlagi. Ako v dolini ne bo snega, bo v tem času tudi odprta koča pri Triglavskih jezerih, ki leži v osrčju Triglavskega pogorja in od koder so krasni smuški izleti na vse strani. Za smučarje bo za praznike zelo pripravna Erjavčeva koča na Vršiču, kjer je snega preko enega metra do dolnje vojaške stražnice Stalno pa so oskrbovani: Dom v Kamniški Bistrici, kamor vodi krasno speljana vozna cesta. Dom na Krvavcu ima okrog sebe že dovolj snega za smučarje. Velika planina vabi planince in smučarje. Ob Bohinjskem jezeru morete poceni prebivati vse praznike in božične počitnice pri Sv. Janezu ali pri Zlatorogu Tomazi-nova koča na Sv gori je vedno lepa iz-letna točka Dom na Mrzlici je enodnevna tura iz Trbovelj s povratkom preko gmo-horja na Laško. Koča na Ljubniku je stalno z vsem oskrbovana ter nudi krasen razgled. Valvazorjeva koča je odprta vse leto. Koča na Smrekovcu je prijazna izletna točka. V Logarski dolini so odprte postojanke SPD Pohorje vabi s svojim čarom ljubitelje prirode. * Smuški tečaji SPD. Smučarski tečaj, napovedan za čas od 25. t. m. do l januarja pri Sv Janezu odpade zaradi neugodnih vremenskih prilik v dolini. Pač pa se bo vršil smuški tečaj od 2. do vključno 9. januarja 1935. pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru pod vodstvom smuškega učitelja g Tavčarja Ivana Pogoji so enaki, in sicer stane prijavnina, prehrana in prenočišče za celo dobo 500 Din. V času od 2. januarja do 9. januarja 1935 se bo vršil tudi smučarski tečaj na Krvavcu pod vodstvom smuškega učitelja JZSS g širclja Hinka. Smuški tereni okrog doma so idealni. Stroški znašajo skupaj 450 Din. Na Veliki planini pa bo smuški tečaj SPD od 2. do 14. januarja 1935 Stroški za celo dobo znašajo Din 700. za sedem dni pa 400 Din. Tečaj bo vodil smuški učitelj JZSS g. Zupan Ervin. število posetnikov teh tečajev je omejeno. Prijave sprejema pisarna SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4, palača Viktorija. * Napredek turizma v Bosni. Planinska društva v Herceg-Bosni so imela 1. 1923 v Sarajevu svojo prvo skupno sejo in je bil tedaj med drugimi predlogi za napredek turizma sprejet tudi sklep, naj bi se izdal čim prej reprezentativen vodnik po bosansko hercegovskih planinah Uredništvo vodnika je bilo poverjenio kustosu sarajevskega muzeja inž Popoviču, ki je sedaj dovršil svojo nalogo V prihodnjih dneh bo izšel iz tiska vodnik pod naslovom »Po planinah Bosne in Hercegovine« To je prvo reprezentativno delo te vrste, ki je izšlo v Sarajevu Dobro bo služile domačim in tujim turistom Vodnik obse ga 160 strani teksta, ima pa tudi 40 foto-grafičnih posnetkov ter preko 30 skic planin in poti * Smrt odličnega znanstvenika ln pedagoga v Beogradu je umrl bivši upravitelj pedagoškega seminarja prof dr Milan Ševič Prof dr £evič se je rodil 1 1866 v Novem Sa^u. filozofijo, davistiko in ger manistiko pa je študiral v Nemčiji in švi ci Dolga leta je služboval kot srednje 5olsk> profesor v raznih krajih Srbije, mnogo pa je potoval tudi po raznih ev ropskih državah Bil je eden riajžasluSnej ših organizatorjev in voditeljev pedagoškega seminarja in plodovi! strokovni pisatelj Njesove razprave so objavljale ihnose fu&oslovettske. a tud« hotvnrske in ->emskp pnb';Vaf>iie 7°°'ii7nesrfl znan«tve nika >n r>ed3ffrv»s> b^-r. k večne mil počitkr v NoVerirt Sa^U « Kulturno in n^^vetno društvo »Cankar« v Beogradu ima že tretje leto v svojem nrogramu: združitev vseh sloven- Jod proti sklerozi, brom in roe-^^^^^ fa-ti za živce, mangan za kri, fl^^MA magnezij za žolč in jetra, litij proti sečni kislim, težke kovine ^^^^^^ za protoplazmo in žleze, oglji-^^^ kova kislina za srce in žile. kalij za ledvice, kalcij proti vnetju, kataru, žveplo proti revmi alkalije proti želodčni kislini in še mnoge druge zdravilne minerale proti nastajanju kamnov krčem itd: vse te sestavine vsebuje izmed vseh mineralnih vod vse Jugoslavije samo znana Radenska! Zato je tako dobra, pitna in zdrava! skih društev v Beogradu kot eno najvaz ceiših temeljnih misli svojega kulturnega delovanja ■ Beogradu Na žalost društve v s vejem delovanju ni našlo dovolj raz umevacja zv to edino lepo, izvedljivo za tnisel. ki je med beograjskimi Slovenc-zel^ razširjena Fuzija slovenskih društev je po našem mišljenju še vedno aktualna saj je to želja večine tukajšnjih Sloven cev ponovno poudarjamo, da je v "nV/e-si; i uiturniga ugleda beograjskih Sl^.en-cev, da se vsa tukajšnja društva oziroma . govori tukajšnjih društev za fu zijo. kar jc treba le toplo pozdraviti Enodružinsko vilo DANES CEL DAN [ ODPRTE TRGOVINE Serija 30 smučarskih božičnih razglednic Fotoaparati že od Din 75.— dalje Vse fotopotrebščine dobite najceneje Foto Tourist Lojze Smuc LJUBLJANA, Aleksandrova 8 10894 i »o "■■-.-■.• «-_-•. .-M masivno in solidno zidano obstoječo iz 4 sob, kuhinje in vseh pritiklin popolnoma podkletno Vam zgradi za Din 85.000.— PIRC GABRIEL, mpst" stavbenik LJUBLJANA, šelenburgova ulica št. 7 * Učenje tujih jezikov v Zagrebu. V področju Prosvetne zveze v Zagrebu, o kateri je »Jutra« nedavno poročalo, uspevajo v zadnjem času prav posebno kurzi in večerne šole raznih tujih jezikov. Prosvetna zveza posluje že 14 let. Po statističnih podatkih je razvidno, da govori v Zagrebu 109.000 prebivalcev poleg materinščine še tfladio - (Dober let d. z o. z. Kongresni trg 8 Zastopstvo-Mor nyphott kak tuj jezik. Med tujimi jeziki zavzema prvo mesto nemščina, ki jo obvlada 55 tisoč prebivalcev. To so večinoma starejši ljudje, ki so se nemščine naučili že pred vojno v utrakvističnih šolah. Francoščino obvlada 10.000 prebivalcev, toliko pa je tudi takih, ki govorijo italijanski To so večinoma novi Zagrebčani, ki so se priselili iz Dalmacije. Madžarščino obvlada kakih 9000 oeeb in so to večinoma nekdanji uradniki madžarske uprave in železničarji. V zadnjem času je v Zagrebu ve- " liko zanimanje za angleščino in za razne slovanske jezike. Poročila šol za tuje je zike dajejo prednost Berlitzovi učni metodi. Pri tolikem zanimanju za tuje jezi ke pa se je v zadnjem času močno zmanjšalo število privatnih učiteljev, ker so pač njih posel prevzele razne organizacije. KAŠELJ IN HRIPAVOST Ublažijo PINOMENTOL sladkorčki, sestavljeni iz smrekovega ekstrakta in mentola. Radi tega zrahljajo katar olajšajo izločevanje sluzi ter desinficirajo usta in grlo. 285 /JB\ PINOMENTOL zavitek Dtn 3.— Apoteka Mr. L. Bahovec, L j u b 1 j a na , Kongresni trg štev. 12. * Beograjski stavbni pravilnik. Naša prestolnica je po 16 letih dobila pravilnik, ki bo urejeval stavbinetvo na njenem področju V povojnih letih se je tudi v Beogradu zidalo pač, kakor se je komu zdelo. Regulacijskega načrta ni bilo in stavbnega pravilnika tudi ne. Sedaj pa ima prestolnica svoj regulacijski načrt in zadnja seja občinskega sveta je odobrila tudi stavbni pravilnik. V pravilniku je Najlepše darilo za Božič in Novo leto je umetniška slika naših priznanih umetnikov. Oglejte si veliko razstavo na MESTNEM TRGU 25, nasproti magistrata A. KOS 11489 Zanimiv dogodek. Dnevnik »Deutsches Volksblatt« v Novem Sadu je priredil in-seratni natečaj, pri katerem so čitatelji glasovali, katera reklama je po vsebini m obliki najlepša in najučinkovitejša. Zmagovalca prve grupe tega inseratnega natečaja št. 2 sta: Domača tovarna čokolade »Mirim« s svojim inseratom »VEC RADOSTI, VEC ZADOVOLJSTVA«, izišlem na pol strani, in tt. »Bata« Obe tvrdki sta prejeli enako število glasov. Ta uspeh domače tovarne čokolade »Mirim« najbolje prikazuje njeno pozitivno delo v vseh smereh in napravlja vtis. da se mora ceniti delovanje in izdelke te tovarne ne samo lz gledišča podpiranja domačih izdelkov temveč ker je tovarni čokolade »Mirim« uspelo vsled bogatih izkušenj in visokega znanja svojih strokovnjakov da se uvrsti med najboljše evropske tovarne. To je gotovo za- . nimivo in razVeseljivo za naSo javnost. i posebno važna določba o višini stavb v strnjenem načinu zidave. Graditi se smejo samo poslopja v višini pet nadstropij. Uporaba kletnih prostorov za stanovanje je prepovedana Strogo je prepovedan tudi odvod deževnice s streh na ulične pločnike, kar je doslej bilo še precej v nava di. Deževnica se sme odvajati le po ceveh pod pločnikom v ulične kanale Posebni predpisi veljajo tudi za razne poslovne lokale In delavnice Za lepoto ln zdravje nosite dobre steznike in nedrčke od I. SalaJ, Aleksandrova 2-1. * Dovršitev durmitorske ceste. Odbor, ki je bil izvoljen v maju 1933.. da bi vodil dela na cesti Šavnik—Žabljak—Lever—'Tara — Plevlje, se je razšel, ker je njegova naloga končana. Načrti za gradbo durmitorske ceste datirajo še iz predvojne dobe in so bila pred svetovno vojno že začeta dela na progi Nikšič—Durmitor. Po osvobojenju se je mnogokrat razpravljalo o nadaljevanju važnega dela, načrti pa so ostali dolgo časa neuresničeni zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev Ko je pokojni vladar obiskal Črno goro, je odredil, da se z delom ne sme več odlašati. Tako so potem v 14 mesecih s stroški od 20 milijonov dinarjev zgradili vele-važno cesto, ki daje Beogradu najkrajšo zvezo z morjem. V spomin na pokojnega kralja Aleksandra, po čigar odredbi je bilo dovršeno velevažno delo, bodo postavili pri Vražjem jezeru veliko piramido s kipom pokojnega kralja in s spominsko ploščo. » Otvoritev novega važnega mostu. Preko reke Ukrine. nedaleč od vasi Otočka v derventskem srezu so dovršili dela pri velikem novem lesenem mostu. Most bo v prihodnjih dneh izročen prometu. Zaradi pomanjkanja sredstev so morali delo večkrat prekiniti, sedaj pa je vendarle dovršeno in je novi most važna pridobitev za velik okoliš, ker bo z njim močno skrajšana važna pot od Broda do Dervente. * Obsodba vseučiliškega profesorja, ki je sramotil mrtvega rektorja. Pred meseci je bila v Zagrebu velika senzacija razprava proti vseučiliškemu profesorju dr. Mikuli-čiču. ki ga je tožila vdova rektorja zagrebške univerze dr. Belobrka, da je skrajno žaljivo govoril o njenem pokojnem možu. Na razpravi so nastopale številne priče, ki so pripovedovale, kako se je toženec o rektorju žaljivo izražal takoj po njegovi smrti in enkrat celo pred inozemskimi profesorji in zdravniki, ki so prišli v Zagreb na kongres. Profesor dr. Mikuličič je bil spoznan krivim, pritožil pa se je apelacijskemu sodišču. To sodišče je sedaj potrdilo razsodbo, po kateri je bil profesor dr. Mikuličič obsojen na 6 tednov zapora pogojno na pet let in na 2.900 Din denarne kazni. * Pravda diiakovega očeta s profesorjem. Okrajno sodišče v Beogradu je več dni razpravljalo o zamotani zadevi iz neke beo- tfladie - <&oberlet d. z o. z. Kongresni trg 8 Zastopstvo - (BlauputiGt grajske gimnazije. Kot tožiteij je nastopal profesor latinščine Karapandjič, obtožen pa je bil svetnik prometnega ministrstva Bojič. V tožbi je bilo navedeno, da je svetnik Bojič ovadil profesorja Karapandjiča, da muči dijake in da se je neki dijak zaradi njega ubil. Zagovornik toženega svetnika Bojiča je navajal v obrambnem govoru, da se pismo, ki ga je toženec pisal mini*ru, ne sme smatrati za ovadbo, temveč za navadno privatno pismo. Bojič je tako pismo pisal zaradi tega, ker je bil prepričan, da je profesor nenaklonjen njegovemu sinu in ker je verjel govoricam, da se je zaradi istega profesorja neki dijak usmrtil. O tem je govoril ves Beograd, splošno pa je znano tudi to, da je bil profesor že mnogokrat grajan zaradi navad in obnašanja, ki ni v skladu z učiteljskim poklicem. — Jaz n. pr.. je dejal odvetnik, poznam tožitelja kot tako strastnega lovca, da se ne morem predstavljati, kako naj bi pravilno vzgajal mladino Mogoče so taki ljudje za kirurge odlični, za profesorje pa niso. Celo tu na razpravi je tožiteij dejal, da »rešuje državo pred intelektualnimi invalidi«. Naše otroke ima torej za intelektualne invalide. Profesor mu je takoj segel v besedo, češ. da je s svojimi besedami hotel samo povedati, da so med dijaki tudi intelektualni invalidi. Ker se tožencu dokaz resnice ni posrečil, je bil obsojen pogojno na 2 mescca zapora in na 600 Din globe. » Tihotapsko skrivališče v zavetišču za gobavce. Tihotapci tobaka v Bosni in Hercegovini povzročajo s svojo drznost jo in iznajdljivostjo velike preglavice finančnim organom. Vtihotapljen tobak skrivajo na najnenavadnejših mestih in prenašajo z najrazličnejšimi triki Zad nje tihotapsko skrivališče pa je presenetilo tudi vseh zvijač vajene finančne organe Tihotapci so namreč večjo koli čino tobaka skrili v zavetišče za gobavce pri Sarajevu. Organi finančne kontrole tega tobaka seveda ne bodo zaplenili, pač pa bodo poskrbeli, da bo čim prej uni »Radio Ljubljana«. Prvi slovenski tednik za radiofonijo, glasilo slovenskih po-slušavcev, številka 45. — Ta naš tednik je v šestem letu obstoja. Božična številka dokazuje vso njegovo povezanost z našim radijem in interesi poslušavcev Z lepo opreme združuje na skromnem prostoru same aktualne prispevke (Letošnji sveti večer ob aparatu, pregledi sporedov in misli k njim. glasbeno kritiko, zanimive paberke, članek o reklami v ameriškem radiu itd.) Tehnični del vsebuje razpravo o magnetnem zvočniku. — Programski del je kakor običajno bogat, obsega 21 strani — Vsak slovenski poslušavec bi moral biti naročnik teg« tednika (tromesečna naroč nina 35 Din. polletna 70 letna 140 Din uprava je na Miklošičevi cesti 7. Ljublja "al * K»l pravi (31 peron o mladosti starosti in smrti? V svojem velikem delu »O starosti« pravi nesmrtni modrijan že pred kakimi 2084 leti, da Je najboljša vršta več viazne ^ , N in mrzCc nccje fi.KO" ŠsM&O. N 0 5 i T E sn U ta, če narava delo, ki ga je ustvarila, tuoi sama zopet razdene. Nadalje veli, da se moramo od mladih let v tem vaditi, da smrt zaničujemo. — Ali ni to čuden opomin sredi božične radosti? Baš to radostno razpoloženje nas spominja hkrati na dolžnost, da se uspešno borimo proti oslab-ljenju svojih duševnih sil in zdravih čutov in da preprečujemo bolezni, te protinarav-ne rušilke življenja. — vsakdo je v stanu, da obvaruje predvsem tiste organe zdrave, od katerih pravilnega delovanja je zdravje najbolj odvisno, namreč prebavne organe: želodec, črevo, jetra, obisti, vranico itd. Saj zadostuje, da telo od časa do časa temeljito prečistimo in ga osvobodimo nakopičenih škodljivih t v ar in in strupov, s tem mu zavarujemo nemoteno kroženje krvi, brez katerega ni življenja. — To pa je dandanes ena najlažjih nalog, saj so nam na razpolago izborna naravna sredstva, kakor na primer obče priljubljeni Planin-ka čaj Bahovec, ki ga izdelujejo iz skrbno izbranih zdravilnih zelišč visokih planin. Ne-le bolniki temveč tudi nešteti zdravi ljudje, zlasti izobraženci, pijejo vsako leto vsaj skozi 6 tednov zvečer, preden ležejo k počitku, kozarec tega Planinka čaja Bahovec ter odvračajo s tem prerano poapnenje žil Ln druga zla, ki se pojavljajo zaradi motenj v prebavilih. — Tako nam predstavljajo Ciceronove modre besede vprav nekako navodilo, kako naj se borimo zoper vzroke obolenj ter si skozi vse življenje obvarujemo svežost duševnih sil in zdrava čutila. Kaj je Agrippa? * OpoKrjamo daneš še prav posebno na naše male oglase. Izbira v ponudbah in zahtevah je velika. Priobčujemo male oglase na straneh 22. in 23-, vse ostale, ki so bili izjemno sprejeti še po božičnem roku, pa na strani 20. * Priporočamo prav toplo razpečavanje Ciril Metodovih razglednic, zakaj s tem f opiramo CM družbo, domačo obrt in domače umetnike! Držimo se gesla: Kupuj-:no domače blago! » Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrcbljeno perilo v najlepšo Izdelavo. « Pozimi, ko je hrana težka, pijte Ra-d^nfko za čiščenje krvi. It U^Miane u— Zlata nedePa brez zlatega bleska. Zadnja nedelja pred božičnimi prazniki je vsako leto praznik poživljenega trgovskega prometa. Ljudje, ki so med tednom zaposleni in zadržani, gredo ta dan v trgovino, da v miru in s preudarkom izberejo darila, ki so iih namenili svojim dragim. Letos je že sv. Miklavž pokazal, da decembrska sezona nc Ho čez mero živahna, in tako je tudi včerajšnja nedelja rotekla mnogo bolj hladno in tiho kakor kdaj prej. Trgovine so bile sicer ves dan odprte, toda promet je bil bolj skromen in medel. Nekaj je k temu gotovo pripomoglo tudi dejbivo, da je zlata nedelja padla letos tik pred praznik svetega večera in so se ljudje, ki so tftadic - <Ž£cherlet d. z o. z. Kongresni trg 8 Zastopstvo - Standard imeli tak namen, založili z blagom že prejšnje dni. Ulice in lokali pa so bili ves dan polni občinstva, ki zavoljo nejasnega, neodločnega vremena letos še vobče ni prišlo do tega. čemur se reče zimska narava. u— »Siroti Zorica in Marko« in »Pod božičnim drevesom«, dve ljubki mladinski igrici Milana Skrbinška ponove v šentjakobskem gledališču na Štefanovo 26. t. m, ob 16. Obe igrici sta dosegli pri premieri pravr lep uspeh. Režijo vodi ga. Metka Bučar-zeva. Sodelujejo člani odra in otroci. Predprodaja vstopnic od srede dalje od 10. do 12. in eno uro pred predstavo. Opozarjamo starše na uprizoritev obeh igric. Privoščite svojim malčkom urico čistega veselja! u— Društve »Tabor« bo priredilo božio-l.ico drevi ob 8. v gostilni Mahnič (New-yLiiv> na Viču. KLOBUKE za idočo sezono v raznih barvah in oblikah ter razne športne in zimske čepice za gospode tn dečke nudi v veliki izbiri MIRKO BOGATAJ trgovina klobukov LJUBLJANA, Stari trg štev. 14 Cene zmerne Sprejemajo se popravila. Smučanje na travnikih Cekinovega grid je strogo prepovedano. u— Plesni spored Jenkove šole v Kazini bo za praznike naslednji: v torek ob 20.1/. izpopolnjevalni tečaj z božičnico in v sredo . popoldanski ples od 4. do 8 ure V četrtek »nadaljevalni tečaj« z začet-n'štiir« poukom točno ob 20. Posebne ure ln informacije dnevno. film Tarzan in njegova družica v glavni vlogi John Weissmuller. Plavalna umetnost, boji z nosorogom in levi, ogromna krdela slonov in drugih zveri, ter nežna ljubezen do svoje družice vse to so odlike tega velefilma ki bodo zadivile staro in mlado Predstave v torek in sredo ob 3., 5., 7. in 9., v četrtek in petek pa ob 8. uri zvečer - Dodatek fiov zvočni žurnaJ m jOgljene k r tačice iobavlja najhitreje za vse vrste električnih strojev in aparatov domača tvrdka Ivan Paspa i sinovi Zagreb L poštni predal štev. 60 u— Silvestrov večer pevskega društva i-Ljubljanski Zvon* bo letos v vseh prostorih Sokolskega doma na Taboru z bogatim sporedom. Iz Maribora a— Občina podpira siromašno deco. V včeraj objavljenem članku »Socialne naloge Maribora« smo v glavnih potezah podali pregled vnete mladinske socialne politike v Mariboru. Nekaj podrobnih številk iz novega proračuna ustvarja konkretno sliko o velikih prizadevanjih mariborske komunalne politike na področju mladinskega socialnega skrbstva. Tako prejema stalno podporo od občine 131 otrok, in sicer prejema 45 otrok mesečno po 50 Din, 23 otrok po 80 Din, 24 otrok po 100, 12 otrok po 130, 15 otrok po 200, pet otrok po 250 in sedem otrok po 300 dinarjev mesečno, skupno pride torej mesečno Din 16.640. Razen tega gre za revne učence 50.000 Dni vodstvu I. otroškega vrtca 1500, vodstvu drugega otroškega vrtca 2000, vodstvu tretjega otroškega vrtca 2000, otroškemu vrtcu v petem okraju pa 1000 dinarjev. Za hrano gojencem v xMla-dinskem domu, in sicer 30 otrokom letno Din 54.750 od dečje postaje in Din 66 tisoč za prehrano 100 otrokom v dnevnem zavetišču. Razen tega daje mestna občina za oskrbo otrok v tujih zavodih v Mariboru, Ljubljani, Ponovičah in Slovenski Bistrici 31.900 dinarjev. Potem še za letovanje na morju 30 otrokom Din 22.500, na Pohorju pa 100 otrokom 55.000 Din. KAKOR BISERI SO ZOBJE AKO UPORABLJATE a— Bratje Čehi ob božičnem drevescu. Včeraj popoldne je bila v mali dvorani Narodnega doma prisrčna božičnica, ki jo je mariborski Češki klub priredil češki deci. Bila je ljubka in ginljiva božična slovesnost bratske mariborske češke kolonije- a— 109 časopisov v Mariboru. V letošnjem Mariborskem koledarju je izšla med iruj*im tudi temeljita in izčrpno obravnavana razprava, ki jo je napisal ravnatelj študijske knjižnice v Mariboru prof. Janko Glaser, v kateri podaja pregled v Mariboru izhajajočega časopisja po prevratu. Med navedenimi 109 časopisi je 22 takšnih, ki so bili v Mariboru samo tiskani, ki pa nimajo sicer z njim ožjega stika. V poštev je vzel ravnatelj Glaser pri tej svoji razpravi vse časopise od političnih in gospodarskih do strokovnih in društvenih. Iz pregleda je razvidno, da je izhajalo po prevratu v Mariboru največ časopisov v letu 1930., in sicer 29, takoj zatem sledita leti 1938. in 1933. z 28 časopisi, dočim je bilo število izhajajočih časopisov najmanjše leta 1918., ko je izhajalo v obdravski prestolnici komaj 18 časopisov. a— Bilanca »zlate nedelje«. Pogled v trgovine je včeraj nudil živahno sliko v kup-Cijah mariborske »zlate nedelje«. Mamice in deca ... Kaj pravijo mariborski trgovci? V slaščičarski, modni in sorodnih strokah je kupčija še šla, v drugih strokah pa so se čutili znani odmevi: kriza-a-a! a— »Dve srci v tričetrtinskem taktu« utripijeta. Jutri bo v Narodnem gledališču premiera po tem znanem šlagerju prirejene operete »Izgubljeni valček«. Bo ta uprizoritev nedvomno višek letošnje mariborske glasbene sezone. Muzika, balet, vložki, ku-pleti. Režira naš Lojze Herzog, režiserja Skrbinšek in Stupica, aranžer plesov Hara-stovič, scenograf inž. arh. Stupica. V večjih vlogah nastopijo naša primadona Udoviče-va, Barbičeva, Zakrajškova, Severjeva, San-cin, Skrbinšek, Stupica, P. Kovič, Furijan. Košič, Gorinšek. V ostalih vlogah sodeluje malodane ves ansambl. a— Lepa pobuda- Letos prvikrat bo kvartet .»Jadrana« pod vodstvom magistratne-ga uradnika Fr. Avsenaka zapel v tukajšnji splošni bolnišnici bolnikom in bolnicam na božično noč nekaj božičnih in drugih primernih pesmi- a— Bitka bo... V zvezi z občinskim proračunom ia 1935 se bo na proračunski seji obravnavala tudi nova uvozninska tarifa. Stališča prizadetih so različna. Pri mestnem predsedniku dr- Fr. Lipoldu so se oglasile razne deputacije. ki so izrekle svoje želje ter s' vile svoje konkretne predloge. Kakor izgleda bo med zagovorniki nasprotujočih sfinteresov prišlo do bitke. No. takšne »besedne« bitke niso nevarne- _ a— Grob se za grobom vrsti. V Židovski ulici 8 ie umrl v starosti 67 let Jožef Zunko. v Smetanovi 34 soproga magistratnega sluge Julija šaberl, stara 59 let, v Metelkovi 7 zasebnica Marija Krajnc, stara 67 let, v starosti 70 let pa ie preminul delavec Valentin Filei Žalujočim naše sožalje! m m Vesele božične praznike Z. K. D. OTROfeKA PREDSTAVA 8! »Janko in Metka« otroška bajka Parada lutk. barvana šala m p? m m m 5SVT Ljubimkanje v parku črtana šala Š&B mi. ^ m) mi- m. Predstave za praznike ob 11. uri pred poldne Vstopnina Din 4.50 in 6.50 »— Olajiano delo. Novo uredbo predlaga mestno knjigovodstvo v zvezi z novim proračunom, in sicer se nanaša ta nova uredba na tako zvano prirastkarino. Uredba s pravilnikom sicer dosedanje davščine bistveno ne spreminja, vsebuje pa točnejše besedilo in eksaktnejšo formulacijo, ki daje uredbi večjo preciznost. S tem bo mestnemu poglavarstvu delo mnogo olajšano, kar je namen nove uredbe. Besedilo nove uredbe je povzeto po novi ljubljanski prirastkarinski uredbi. a— Panika v vrstah nočnih krilatk... V noči na nedeljo se jim ni dobro godilo. Po sumljivih mariborskih kotičkih in ulicah so po njih stikali. Tri so se radi tajnosti svojih poslov morale preseliti v Ključavničarsko 2. Iz 1— Dvojni jubilej. Ga. Marija čokelc v Celju je obhajala pred dnevi svoj 60. rojstni dan in obenem 301etnico, odkar opravlja službo hišnice v občinski hiši Na okopih 9. še na mnoga leta! 1— Promoviran je bil v soboto na gra-ški univerzi za doktorja vsega zdravilstva g. -Ivan Honigmann, sin znanega trgovca g. I. Honigmanna v Celju. Čestitamo! 1— Včeraj na »zlato nedeljo« dopoldne so bile trgovine odprte, nakupovanje pa ni bilo posebno povoljno. Podnevi je začel lahno naletavati sneg, ki pa je na žah st smučarjev povečini sproti kopnel. Pobelit je samo višje vrhove. 1— Brezposelnost narašča dalje. Pri celjski ekspozituri javne borze dela se je od 11. do 20. t. m. na novo prijavilo 114 brezposelnih, posredovanje je bilo izvršeno samo 1, odpotovalo je 10, odpadlo 5 oseb. Dne 20. t. m. je ostalo v evidenci i-io brezpoeelnih (509 moških in 36 ženski nasproti 447 (414 moškim in 33 ženskam) dne 10. t. m. 1— Dve predavanji. Na Štefanovo ob 8. zjutraj bo predaval v občinski posvetovalnici na Bregu sreski kmetijski referent g. Vernig o pridelovanju krme in sodobnem krmljenju molzne živine, svinj in kokoši. V četrtek 27. t. m. ob 20. bo predaval v Obrtnem domu strokovni učitelj drž. tekstilne šole v Kranju g. Maks Stupica o vezavah, dekompoziciji tkanin in kalkulaciji, sploh o najpotrebnejšem, kar mora vsak trgovec ali trgovski nameščenec vedeti o tekstilni industriji. 1— Mladinski odsek obrtnega naraščaja v Celju, ki ga je ustanovilo Društvo ju-gosl. obrtnikov, je osnoval tamburaški odsek in odsek harmonikarjev. Ustanovil se bo še mešan zbor in šahovski odsek. Mladinski odsek namerava tudi prirediti ciklus predavanj o raznih poučnih vprašanjih. 1— Pri davčni upravi v Celju so predvidene večje Izpremembe. Nekaj uradnikov pojde v pokoj, na njih mesta pa bodo prišli drugi. Tako je pred dnevi nastopil službo iz žmarja v Celje premeščeni višji kontrolor g. Franc Pirih, iz Litije pa pride v Celje višji kontrolor g. Alojz Jago-dič. 1— Sokolski lutkovni oder bo uprizoril na Štefanovo ob 10. in 15. v telovadnici okoliške deške narodne šole lutkovno igro »V božični noči«. 1— Celjski mestni avtobusi bodo na božični dan po odredbi banske uprave obratovali v običajnem obsegu. žalostinke. Bodi mu ohranjen lep spomin, hudo prizadetim preostalim naše iskreno sožalje. s— Razid akademskega krožka. Jeseniški akademski krožek, ki je uspešno deloval nekaj let, se je razšel, ker nima pogojev za nadaljnji obstoj. Iz Trbovelj t— Sokotsko gledališče vprizorl na Štefanovo najboljše Cankarjevo dramatično dedo »Hlapci« kot jubilejno predstavo, s katero počasti spomin Cankarja ob 16. obletnici njegove smrti. Iz Hrastnika h— S reško sodišče v Laškem razglaša, da se bodo vršili v občinski pisarni v Hrastniku uradni dnevi 19. januarja, 16. februarja in 16. marca vsakokrat od pol 9 do 12 in od 15. do 16. ure. h— Obe podružnici CMD — moška in ženska sta razpečali 800 božičnih razglednic, nekaj pa jih je še ostalo v zalogi. Rodoljubi. sezite še danes po njih. h— golarska kuhinja nahrani dnevno 220 šolarjev. 120 otrok dobi po četrt litra mleka in kruh, 100 otrok pa je deležno tečnih in okusnih obedov. ....TUDI DAME SO LJUBITELJICE OD PEKLENSKIH MUK DO ZDRAVJA POTOM TOG AL TABLET Togal tablete so sredstvo, v mnogih slučajih preizkušeno proti: revmatizmu. ishiasu, pro-tinu, hripi, živčnim bolečinam, glavobolu in boleznim prehlada. Togal deluje dobro in je neškodljiv za želodec in ostale organe v predpisanih dozah. Togal pomaga. Poskusite tudi Vi Togal tablete! Poskus bo tudi Vas uveril. Togal pomaga izločevati sečno kislino. Dobiva se v vseh lekarnah. Odobr. S. br. 17661 od 3. decembra 1933. CIGARET VARDAR IN DRINA Iz Novega mesta n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal jutri (v torek) ob 18. in 20.15 ter na (Štefanovo) ob 15., 18. in 2015 Se je čas, da si nabavite dober in cenen radio aparat, toda le znamke PHILIPS! Dobite ga na male obroke pri M. VAHTER, Novo mesto zvočni film »Neznanka — ljubim "Te!«. V glavnih vlogah: Magda Schneider in Willi Forst. Predigra: Foxov zvočni tednik. Iz Konjic nj— K odhodu davčnega upravitelja g. Blažona. Te dni nas je zapustil davčni upravitelj g. Davorin Blažon ki je šel na svoje novo mesto v Logatec. Med nami je bival 16 let in si je pridobil splošne simpatije zaradi svoje vestnosti in ljubeznivosti. Hudo bodo občutila nastalo vrzel naša narodna društva. Bil je neumorni sokolski delavec prav od ustanovitve Sokola. Z vnemo je deloval pri tukajšnjemu salon- stor. kjer je bilo odrejeno, da bo vsajena zgodovinska lipa. Navzoči so bili predstavniki vseh oblasti z g. dr. Maražem. sreskim načelnikom na čelu. V imenu občine je govoril župan g. dr Lorger. V kratkih besedah je orisai veliki pomen zgodovinske lipe. Med govorom je sadil drevo g. šolski upravitelj, da bo pričalo zanamcem veliko ljubezen do ljubljenega kralja Petra II. Slfdila je slavnost šolske dece v sokolski telovadnici. Na sporedu je bil slavnostni govor in alegorija, ki so jo predvajale učenke. Ganljiv je bil pogled na deklice, ki so molile ob spomeniku kralja Mučenika. Šolski slavnosti je sledila slavnostna seja uprave šmarskega Sokola. Starosta br. dr. Hrašovec je po kratkem nagovoru prečital poslanico SKJ. kateri je sledila ustmena. nato pa pismena prisega vsega članstva. Na proslavi je sodelovala tudi šmarska sokolska godba, ki je s svoiim izvajanjem žela splošno priznanje. Slavnost je zaključil br. starosta s pozivom članstvu na poslednje besede Viteškega kralja: ščuvajte Jugoma vi jo!* TRNOVLJE-LJUBEČNA. Sokolska četa Trnovlje-Ljubečna je priredila svečano proslavo 1. decembra ob polnoštevilni udeležbi članstva, naraščaja, dece in drugega občinstva v lepo okrašenem šolskem razredu. S pesmijo »Sokolski pozdrav« je bila otvor-jena seja, ki jo je vodil podstarosta br. Anton Mahen. Prosvetarka sestra Milena Žagar je imela govor o pomenu Uedinjenja ter se je s spoštovanjem in hvaležnostjo spomnila blagopokojnega Viteškega kralja. Nato so se izvajale pevske točke pod vodstvom vaditelja br. Hermana Deutschmana ter deklamacije. Vse članstvo je položilo ob koncu svečano prisego kralju Petru II. Kupujte samo domače blago! VELENJE. G. M. Valenčak. trgovec v Velenju, je daroval namesto venca na kr 6to pokojnega g. Josipa Demšiča več Vosov flanele za tukajšno revno deco, za katero mu izreka P. R. K. najiskreneišo hvalo. ZALOG. Na praznik uedinjenja sta bili cerkveni opravili v župni cerkvi in v podružnici Sv. Andreja v Sp. Kašlju. Opravilu so prisostvovali predstavniki občine. Sokola, gasilcev in drugih društev. Po službi božji so se udeleženci zbrali v Zalogu, kjer je med šolskim poslopjem in šolsko dre- VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE ! ZA PRAZNIKE MONUMENTALNI VELEFTLM KLEOIPAT1RA Razkošje ln zabave Egipta proti osvajalskemu Rimu. Najzanimivejše poglavje iz svetovne zgodovine! NAJVEČJA LJUBAVNA SENZACIJA VSEH ČASOV. CLAUDETTE COLBERT J O S E F SCHILDKRAUT Telefon 21-24 O M O Telefon 21-24 ELITNI KINO MATICA Predstave ob 3., 5., 7.15 in 9.15. Predprodaja od 11.—'/i 13. ure. Rezervirajte vstopnice! O 4% O O^O^O^rO^O^rO^O^O^O^O^rO^O^rO: 1— v celjski bolnišnici je urmla v petek 801etna prevžitkarica Marija Kadilnikova iz Hrenove pri Vojniku, v soboto pa 67-letni pomožni delavec Jakob Bač iz Celja (Kovaška ulica 3). V soboto je nmrla v Celju (Glavni trg 15) 741etna postrežnica Marija Gajškova. 1— Kino Union. Danes zaprto. Na boiič in Štefanovo ob 16.15, 18.30 in 20.46 zvočni velefilm »Pomladna pesem« (»Schubertove melodije«) in dve zvočni predigri, ▼ četrtek 27. t. m. ob 16.30 in 20.30 zvočni film »Dirižibl, heroji zraka« in zvočna predigra. Iz Kranja Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi VRTNARIJA LAP KRANJ, poleg Narodnega doma. 11505 Iz Tržiča Kino predvaja na božič in na Štefanovo izredno lep film »Uspavanka«; v glavni vlogi slavna umetnica Dorotea Wieck. Dopolnilni spored: črtana ssnešnica in dva nova tednika Z Jesenic s— Andreja Hermana poslednja pot. Po daljši bolezni je v četrtek zvečer v 62. letu preminil g. Andrej Herman, posestnik, gostilničar m mesar na Jesenicah. Zapustil je soprogo, sina in hčerko, ki pa sta že oba preskrbljena. Bil je dober gospodar, ki si je v teku dolgih let uredil prijetno domačijo, da bi na jesen svojega življenja lahko mirno užival sadove svojega dela, a mu je dolgotrajna bolezen naposled pretrgala nit življenja. V soboto popoldne se je vršil izpred hiše žalosti pogreb na farno pokopališče na Jesenicah. Na čelu velikega žalnega sprevoda je igrala sokolska godba žalostinke. za njo so korakali gasilci z Jesenic in Hrušice in obrtniki z zastavo. Za krsto in sorodniki pa se je vila dolga vrsta prijateljev in znancev rajnkega. Sokoli v civilu, uradniki in delovodje KID in nešteto njegovih stanovskih tovarišev in ostalega ljudstva. Pred hišo žalosti, pri kapelici na pokopališču in ob odprtem grobu mu je zbor pevskega društva »Save« pel skem orkestru, ki je pod njegovim vodstvom odlično uspeval. Želimo mu na njegovem novem službenem mestu obilo za-dovoljnosti. nj— Preložitev ceste k trškemu sejmišču. Na zadnji seji občinskega sveta je bil sprejet predlog, da se preloži cesta, ki drži zdaj k sejmišču preko leenega mosta čez Dravinjo na levi breg Dravinje. S tem bodo odpadli znatni stroški za vsakoletno vzdrževanje mostu, ki je žc v slabem stanju. V zvezi s tem je stavil ponudbo tukajšnji tvorničar usnja g. Alfred Laurich, da se zaveže zgraditi cesto in betonsko skarpo ob Dravinji na lastne stroške, ako mu odstopi občina tisti del stare ceste, ki drži med njegovimi objekti. Iz življenja na deželi SV. 02B0LT OB DRAVI. Tukajšnja narodna šola je priredila, ob priliki rojstnega dne blagopokojnega kralja Uedinitelja bo-žičnico, pri kateri je bilo obdarovanih mnogo siromašnih olrok. Iskrena hvala vsem ki so prispevali k tej obdaritvi, zlasti mariborskemu učiteljišču in vadnici, ki sta prevzela nad našo obmejno šolo pokroviteljstvo in ki sta na pobudo direktorja g. Ka-dunca, profesorskega zbora in učiteljstva vadnice z nabiralno akcijo omogočila obdaritev ŠMARJE PRI JELŠAH. Prvega decembra, po službi božji so se tržani podali na pro- r t Vesele božične pravnika! ZVOČNI KINO DVOR, tel. 27-SO predvaja za praznike ln naslednje dni premiero vesele burke med ledom in snegom Dva vesela vraga Sodelujeta: Guzzi Lantschner m Walter Rimi Predstave za praznike ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer Vstopnina Din 4.50 in 6.50 I I 4 o i vesnico že nekaj dni prej vsadil spominsko lipo šolski upravitelj g. Silvester. Slavnostni govor je imel g. Silvester. Govorila sta še predsednik gasilske čete g. Mehle Miha in železničar g. Maselj. Nato se je pričela v polni šolski sobi svečana seja sokolske čete. Pevci so zapeli sokolski pozdrav in nato je prebral starosta br. Schlag poslanico SKJ in je vse članstvo svečano priseglo zvestobo Nj. Vel. kralju Petru 11. Proslava se je vršila zvečer tudi v Požarjevi dvorani. Na odru je bil v črno zavit podstavek s kipom blagopokojnega kralja, pod kipom pa je bila pritrjena slika Nj. Vel. kralja Petra II. Po odsviranju državne himne je član občinske uprave g. Ciril Požar podal zgodovino od vojaških uporov v Ju-denburgu, Muravi in Radgoni in o vseh dogodkov do poloma centralnih velesil ter prešel na zgodovinski 1. december leta 1918. Na koncu govora so udeleženci zaklicali trikratni »61ava« blagopokojnemu kralju Uedinitelju in trikratni »Naj živi naš mladi kralj Peter II!« Sledilo je nekaj otroških deklamacij, nato pa je zaigrala godba »Lepo našo domovino«. — Občni zbor zaloške sokolske čete bo v nedeljo 30. t. m. ob 14. v šoli v Zalogu. Četa uprizori v januarju v Požarjevi dvorani »Ro-kovnjače«. ZLATOLICE- 14. t. m. je bil objavljen članek, da se je izpeljala akcija za priključitev krajev Zlatoliče. Rošnja in Loka k srezu Maribor desni breg in da se je za priključitev izreklo 90% vsega prebivalstva kar pa ne odgovarja resnici. Od prebivalstva v kraju Zlatoliče se ni izrekel niti eden za priključitev k srezu Maribor desni breg. Vsi ti kraji gravitirajo k Ptuju ta pripadajo geografsko v resnici le ptujskemu srezu. ZREČE Po žalostnih dogodkih smo letos proslavili praznik Uedinjenja še slo-vesneje kakor druga leta. Po sv. maši ob 8. so se zbrali Sokoli, občinstvo in šolska deca v telovadnici. Na črnem ozadju odra med zelenjem in belim cvetjem smo zagledali na desni strani sliko blagopokojnega kralja-mučenika, na levi pa sliko mladega kralja Petra n. v sokolski obleki. Tako okrašen oder je mnogo pripomogel, da je globoko učinkoval pestri spored, katerega je sestavilo šolsko in sokolsko vodstvo. Pri izvajanju nekaterih deklamacij, zlasti v prvem delu programa, ki je bil posvečen spominu blagopokojnega kralja, ni ostalo suho nobeno oko. Vsa čast starosti Sokola, šolskemu upravitelju gosp. Mravljaku in njegovemu učiteljstvu. Po proslavi v telovadnici se je zbralo občinstvo in šolska deca pred narodno šolo. kjer sta se vsadili dve spominski lipi. Govorila sta župan Dav. Kračun in prosvetar Sokola br. Kozjek. odAH^U^ TOives\pvo , - He StoAvj«- Odobr«n» od Ministrstvo socijotn« politike tn narodnega xdrevfj4 s. Ust 249 od 19. d 1932, eePERTOAR RRAMA. Začetek ob 20. Torek. 25. ob 11.: Petrčkove poslednje sanje. Mladinska predstava. Izven. Cene od 20 Din navzdol. — Ob 20.: Cvrček za pečio. Izven. Cene od 24 Din navzdol. Sreda, 26. ob 11.: Jurček. Mladinska predstava. Izven. Cene od 20 Din navzdol. — Ob 20.: Matiček se ženi. Izven. Cene od 28 Din navzdol. Četrtek, 27. zaprto. Petek, 28.: NVaterloo. Red Sreda. OPERA. Začetek ob 20. Torek. 25. ob 15: Od bajke do bajke. Balet. Izven. Cene od 30 Din navzdol. _ Ob 20: Štirje grobjani. Izven. Cene od 40 Din navzdol. Sreda, 20 ob 15.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Cene od 30 Din navzdol — Ob 20.: Iloffmannove pripovedke. Izven. Cene od 30 Din navzdol. Četrtek, 27. zaprto. Petek, 28.: Mignon. Red Četrtek. Božični repertoar drame ima mladinski predstavi na Sveti dan in na Štefanovo, obakrat ob 11. uri, na kar prav posebno opozarjamo. Na Sveti dan se vprizore »Pe-terčkove poslednje sanje« s 7 letnim dečkom Gustavom Corriarvjem v naslovni vlogi. Na Štefanovo pa je »Jurček«, znana Golieva mladinska igra. Na Sveti dan zvečer ob 20. se vprizori globoko občutena božična pripovest »Cvrček za pečjo«. Na Štefanovo pa najstarejša domača veseloigra Linhartov »Matiček se ženi«. Vse predstave so po znižanih cenah Božično obdarovanje v operi. Na Sveti dan ob 15 se ponovno vprizori Nedbalov balet »Od bajke do bajke« Pri tej predstavi bo Jezušček delil darila navzoči mladini. Darila prosimo, da se oddajo vsaj do 15 ure 25. t. m. v stanovanju gledališkega mojstra g. Lebna v operi. Za to predstavo veljajo znižane operne cene od 30 Din navzdol. Ostale operne predstave v božičnih dneh so: na Sveti dan zvečer dne 25. ob 20. uri se poje \Volff-Ferrarijeva komična opera »Štirje grobjani«. Na Štefanovo popoldne ob 15. uri izredno zabavna opereta »Sveti* Anton, vseh zaljubljenih patron«. Obisk toplo priporočamo Ob 20. pa se pojejo Hoffmanove pripovedke z go. Gjungjenac v glavni ženski vlogi. Za vse predstave veljajo znižane operne cene. Abonente reda Sreda in Četrtek opozarjamo, da bodo imeli svojo predstavo prihodnji teden v petek 28. t. m. in sicer abo-nenti reda Sreda v Drami, reda Četrtek pa v Operi. ŠENTJAKOBSKO RLFTMLISČR. Začetek ob 20.15 Sreda, 26.: Siroti Zorica in Marko. Pod božičnim drevesom Začetek ob 16. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20 Torek. 25. ob 15.: Žalujoči ostali. Znižane cene. — Ob 20.: Izgubljeni valček. Premiera. Izven. Sreda. 26. ob 15.: Hamlet. Znižane cene. — Ob 20.: Izgubljeni valček. Tragična smrt zgraditelja palače Društva narodov Iz Bourga en Bresse poročajo, da se je znani pariški arhitekt Henri Paul Nenot smrtno ponesrečil. Na povratku iz ženeve v Pariz se je njegov avto zaletel v neko drevo. Nenot in angleška skrbnica, ki se je vračala z njim, sta za poškodbami umrla, Nenotova žena in šofer sta bila hudo ranjena. Nenot je štel 81 let. L. 1927 je skupaj z Julienom Flegenheimerjem napravil načrt za palačo Društva narodov v ženevi in je v mednarodnem natečaju odnesel prvo nagrado. Nenot je postavil tudi spomenik kralju Viktorju Emanuelu v Rimu in je vodil predelavo pariške Sorbonne. '»5 '.vVf, |.WF< '*< Vesele božične praznike! ZVOČNI KINO IDEAL -jm m m ihfrs Za praznike premiera vesele e-las- V/AŠ Ko^l i,---------6 m ih^fi m ?M ViiVfi (M ?M j® bene komedije GODBA, MLADOST, $1 —---- * LJUBEZEN Mnogo smeha, godbe, petja razposajenosti rif4 in sfa leo slezak, elza \\ agner sybille schmitz Predstave ob 3., 5., 7. in 9.15 uri Gospodarstvo Za revizijo davčnega zakona Čim se je pričela pred meseci praktično izvajati novela k davčnemu zakonu od 18. februarja, s katero je bila uvedena minimalna davčna osnova za pridobnino, in ko so se pokazale nove trdote, ki jih je povzročila ta davčna novela, smo na tem mestu opozorili na nevzdržnost tega novega sistema zlasti pri odmeri pridobnine v praksi in smo postavili zahtevo, da bo treba čim prej napraviti korake, za zopetno revizijo zakona, (glej jJutro« od 19. septembra t. i.). Navedli smo številne momente ki govorijo zato, da novega sistema ne bo mogoče obdržati, ker gredo nove določbe glede pridobnine (§ 7) v številnih primerih preko cilja Poudarili smo tudi, da način odmere po zunanjih znakih (na osnovi najemnine za stanovanje in lokal) ni umesten za odmero pridobnine. Kjer obstoja ta sistem (Francija, Belgija) se uporablja izključno za odmero dohodnine, torej za odmero davčne oblike, ki zajame in obremeni celokupne dohodke posamezne osebe. Te davčne oblike pa mi ne poznamo. Pravilnost tega stališča se je kmalu izkazala zlasti pri odmernem postopanju za pridobnino v Ljubljani in Mariboru. Tudi naša zbornica za TOI je na svoji zadnji plenarni seji na podlagi referata zborničnega podpredsednika g. Josipa Re-beka zavzela stališče, da je treba davčno novelo od 18. februarja t. 1. nujno revidirati, ker je praksa pokazala, da vodi ugotavljanje davčne osnove po najemnini za stanovanje in lokal do očitnih krivic in ker uveljavljenje te minimalne davčne osnove ne vodi k cilju, ki si ga je finančna uprava stavila. Pač pa je priredba pridobnine sedaj zelo komplicirana, kar bo imelo za posledico, da se bo ogromno število zavezancev pridobnine pritožilo na reklamacij-ski odbor, da se ji minimalna davčna osnova zniža na višino davčnih dohodkov, tako da bo za velik del zavezancev odmerno Nemčija nam v kliringu dolguje ze :uo milijonov Uin vprašanje nemškega Klirinškega dolga v nasprotju naši državi postaja vedno resnejše, ker saldo nemško-jugeslovenskega kli" ringa stalno narašča. Po obvestilu naše Narodne banke je stanje terjatev naših izvoznikov v Nemčijo, ki so jih nemški uvozniki v markah že poravnali na zbiralnem računu obračunske blagajne v Berlinu, naraslo dne 22- decembra na 220 milijonov dinarjev. Tega dne t?o bile našim izvoznikom v Nemčijo izplačane v kliringu terjatve po avizih do številke 2359 od 25. septembra t. 1 Stanje naših klirinških terjatev v Nemčiji se je v zadnjem času ponovno dvignilo. Po klirinškem računu se je ta saldo v zadnjih dveh mesecih gibal tako-le: 28. septembra 1934 1 26.0 milij- Din 20. oktobra 1934 160.0 ,. „ 6- novembra 1934 180.0 17. novembra 1934 1760 „ 24 novembra 1934 171.6 „ 30- novembra 1934 175.7 „ „ 8. decembra 19&1 192.5 „ 15. decembra 1934 218.0 „ 22. decembra 1934 2200 „ Gornje številke nam kažejo, da se je v dveh mesecih vsota na<ših izvozniških terjatev v Nemčiji povečala za skoro 100 milijonov dinarjev. V novembru je kazalo, da se bo naraščanje salda ustavilo, toda že proti koncu me*>eca se je saldo pričel zopet dvigati in je samo v zadnjem mesecu narasel za skoro 50 milijonov Din. Kakor je podoba, bodo morali naši zvozniki. ki sedaj izvažajo v Nemčijo, čakati na izplačilo v klirinsiu kakih pet mesecv. da pridejo na vrstni red izplačila. Ta klirinški saldo je nastal zaradi tesa. ker je letos naša trgovinska bilanca z Nemčijo na podlagi nove trgovinske pogodbe zelo aktivna. Vzrok temu vitkemu saldu pa ie tudi okolnost. da mi izvažamo predvsem kmefiiske proizvode in to v jr^en^ki izvozni sezoni, dočim ee uvoz iz Nemčije prilično enakomerno razdeli na vse leto; pa tudi okolnost. da are naš izvoz večinoma profi takojšnjemu plačilu, dočim uvažamo iz Nemčiie mnogo blaga. kj jra Plačamo šele po daljših plačilnih rokih. Vsekakor pa je znesek naših izvoz-nišk:h terjatev že tako znaten, da bodo potrebni nuini koraki v cilju zmanjšania tega salda, in to ne samo zaradi izvoznikov samih. ki morajo tako dolgo čakati na izplačilo svojih terjatev, temveč tudi zaradi potrebnega našem. d? bi se omeieval naš izvoz v Nem?'jo. treba ie najti način, da se t a saldo izrsvns brez škod« ra na5 izvoz- Kakor je podoba so že v teku pr:zadevania v tem pravcu- P^ed dn^vi smo c;t:rali vest rfunaiske >NVue Presse*'. oo kater; SO V teku PO<-ra innia zaradi sVlprptve vel;k'h kompenzacijski kupčij med Avstrijo Jugoslavijo in Nemčijo, p*-? čemer bi J-icroslaviia izvozila znatne kol;č;ne kom-7* v .4varijo. Avs»riia v ustrezajoč? vrednosti sovpJr, v Nomčiio Nemčija pa industrijske izdelke v Jugoslavijo. Citroen v poravnavi Kakor je »Jutro« že poročalo, je prišla največja francoska avtomobilska tvrdka Citroen v plačilne težkoče. Vest o težkočah pri Citroenu je vzbudila v vseh evropskih finančnih krogih veliko pozornost, saj gre za ogromno podjetje, čigar pasiva se cenijo na 2 milijardi francoskih frankov, t. j. na okrog 6 milijard dinarjev. Tvrdka Citroen, ki jo vodi ustanovitelj Andre Citroen, pogosto nazvan tudi evropski Ford, se že od letošnjega februarja bori s težkočami. Te težkoče so postale akutne v trenutku, ko tvrdka ni mogla plačati menice za pol milijona frankov ter je tvrdkin upnik stavil predlog za otvoritev konkurza. Na ta predlog je sodišče priredilo preiskavo, nakar so sledila pogajanja z nekaterimi upniki, kl so Imela za posledico, da je tvrdka prosila za sc likvidacijo. Sodna likvidacija pa je v Franciji podobna naši instituciji prisilne poravnave, ker pride do deianske likvidacije le v primeru, če poravnava ne uspe Sor* 5če ie predlogu ugodilo in imenovalo likvidatorje. Ker gre za podjetje, kl zaposluje okrog 20 non delavcev !n bi bilo prizadetih z rod-blnsklmi člani okrog 50.000 ljudi, se je francoska vlada živo zanimala za stvar, vendar postopanje prenešeno na reklamacijski odbor, kar gotovo ni bil namen davčne novele. Tudi novosadska Zbornica za TOI je imela te dni svojo plenarno sejo in je v soglasno sprejeti resoluciji postavila na prvo mesto zahtevo po ukinjenju § 7. davčne novele od 18. februarja t. 1. glede minimalne pridobnine. Tudi zagrebški gospodarski krogi si mnogo prizadevajo, da bi prišlo do revizije letošnje februarske davčne novele. Včerajšnje »Novosti« objavljajo o tem vprašanju članek, ki pravi, da so uvedbo minimalne pridobnine gospodarski krogi že v početku presojali negativno, zlasti, ker se po tej reformi odmerja pridobnina po zunanjih znakih, ne da bi se upošteval praktični poslovni uspeh Danes, ko se vidi, kako ta sprememba funkcionira pri odmeri pridobnine v praksi, zahteva gotovo vse gospodarstvo, da se ta način opusti. To pa ne zahtevajo samo pripadniki gospodarskih stanov, temveč tudi pripadniki svobodnih poklicev, ki enako plačujejo pridobino in jih je novi sistem posebno zadel, zlasti v primerih, kjer posamezni odvetnik, zdravnik ali arhitekt nima v sedanjih časih posebnega zaslužka in živi predvsem od imovine, ki si jo je prištedil v prejšnjih boljših časih Sedaj pa mu postaja najemnina za drago stanovanje fatalna pri odmeri pridobnine V praksi eo se pokazal' primeri, tako nadaljujejo »Novosti*, ki so naravnost absurdni in je odmerjena minimalna osnova v popolnem nasprotju z dohodki posameznika Izkušnja nam jasno kaže, da stanarina nikakor ne more bit' merilo pri odmeri pridobnine, zlasti pa ne more biti edino merilo List zaključuje z ugotovitvijo, da je bilo morda prej obdavčenje ne^ovoljno, kar pa ne more bit' danes razlog za pretiran je v drueem pravcu. je dala razumeti, da ni pripravljena dati podjetju subvencije in ga sanirati. Vlada se je postavila na stališče, da je doba državnih intervencij na polju zasebnega gospodarstva zaključena, seveda pa je napravila vse korake, da se pogajanja za sanacijo s privatnimi sredstvi pospešijo. Največji upnik podjetja je znani tvorničar pnevmatik Michelin, ki mu podjetje dolguje 60 milijonov frankov. Ker bi ustavitev obrata imela nedogledne posledice glede na veliko številu delavcev in nameščence" so liKvicU— torji odločili, da se obrat vrši dalje, vendar se bodo zaenkrat izplačevali samo prejemki nameščencev in delavcev. V ta namen potrebna sredstva so baje zasigurana. Obrati bodo le začasno ustavljeni do 4. januarja, da bo mogoče napraviti točno inventuro. Družba Citroen ima 400 milijonov frankov delniške glavnice in poleg tega še 250 milijonov obligacijske glavnice. Produkcija družbe je zadnja leta tvorila 35 % vse francoske avtomobilske produkcije. Tvrdka pa se ne bavi samo s produkcijo avtomobilov, temveč oskrbuje tudi pretežni del pariškega prometa avtotaksijev ter vzdržuje številne avtobusne zveze z okolico Pariza. Delnice družbe Citroen so na pariški borzi naglo nazadovale in notira jo sedaj le 10 % nominalne vrednosti. Na zunaj se vidi polom te velike tvrdke v tem, da je pretekli teden ugasnila ogromna svetlobna reklama preko vse dolžine Eiflovega stolpa, kjer se je svetil napis Citroen kot daleč naokrog vidni nočni simbol Pariza. Koliko znaša izguba tvrdke Citroen je danes še težko presoditi. Pariški list »Le Jour« ceni deficit Citroenove družbe na 7Službenih Novinah« dne 5. decembra . bo torej prepoved izvoza stopila v veljavo 5. januarja 1935. = Uspeh politike nizke obrestne mere v Angliji. Te dni je angleški zakladni minister Chamberlain izjavil, da bo angleška vlada nadaljevala svojo politiko nizke obrestne mere, ki je mnogo pripomogla do zboljšanja gospodarske konjunkture v zadnjih dveh letih zlasti pn razbremenila javne finance, kakor tudi industrijske in trgovske tvrdke S konverzijami je v zadnjih letih uspelo državi in občinam znižati obrestno breme za najmanj ^ do 2/s prejšnjega bremena, ker so se obresti dolgoročnih dolgov znižale od 4 in pol do 5 na 3%. Za državo pa pomeni nizka obrestna mera še to ugodnost, da lahko dobi danes na denarnem trgu na zpMsdne menice denar po brezm-imerno nizki obrestni meri M do V2% na leto. Blagovna tržišča bombaž. -r Newvork, 22. dec. Tendenca stalna. Zakli. tečaji: loko 12.80 (12.75), za maj 12.75 (12.66~). 4- Liverpool, 71. dec. Tendenca stalna. Z,ik'j. tečaji: za dec. 6.83 (6.S6), za maj 6.81 (6.78). ©tiraj bratovske solze!... Ljubljana, 23. decembra. Za zlato nedeljo se je spet enkrat izkazalo zlato srce LiubMane. Bila je prirejena cela vrsta božičnic z lepim sporedom in izdatnim obdarovanjem. Objavljamo v naslednjem poročila o nekaterih večjih božičnicah. Mestna občina najsiromasnejsim Mestna občila je avOJO uo- žicjuco za ouroKe najsiromašnejših prire-oua ieicw še na podeuao siovesen način, pnreuitev, s kaieio je vsako leto združeno obdarovanje, je le«.Ofc> prenasaia tuui radijska postaja. Ves parter velike umousite dvorane je bii poln drobnih, bledih obrazov z velikimi očmi, ki je človek lahko bral v njih zgodaj dozorele resno ix> in težko skrb. Vsa gaier.ja pa je bila polna staršev iz predmestij in iz delavskih kolonij, ki so grenkega srca in nestrpno priča-xovali, ali bo njuiov mali deležen prav tistega daru, ki ga je to zimo najbolj obupno potreben: obiske, zimske suknje, penla, čevljev ali česarkoli že. Božičnici so prisostvovali tudi predsednik mestne občine dr. Puc z go. županjo, predsednik socialno-političnega odseka mestni svetnik Kosem tn številni drugi člani mestnega sveta, šef socialno-političnega oddelka mestni fizik dr. Rus z ravnateljem Ciuho in vsem drugim osebjem socialno-političnega urada, zbrani 60 bili pa tudi skoraj vsi mestni ubožni očetje. Radijski orkester je zaigral nekaj priliki primernih komadov, nato pa je predsednik meatne občine dr. Puc v kratkem nagovoru na mladino poudaril pomen božiča, tega najlepšega praznika ljubezni, sprave in miru. Ko se je spominjal tragične smrti Viteškega kralja, je v krasnih besedah označil troje velikih žrtvovanj, ki sta jih bili deležna zemlja in naša domovina posebej: kri božjega deteta, ki je prinesla odrešenje vsemu svetu, kri milijonov, ki nam je v svetovni vojni priborila nacionalno svobodo, in kri velikega kralja, ki je dala tej naši svobodi trojno potrdilo in zagotovilo. V imenu obdarovanih malih se je pogumno in jasno zahvalila vsem dobrim srcem z lepo prigodniško deklamacijo mala Slaparjeva. Sledila je kratka božična igra, ki jo je kakor vsako leto naš tu dir al a s svojim drobnim ansamblom gdč. Vencajzova. Otroci so bili navdušeni, odrasli se niso mogli načuditi preprosti in iskreni lepoti, ki jo zna zbuditi tudi v najmanjših ta znana, vzorna vzgojiteljica Posebne pohvale je bil mimo ostalih deležen igralček božjega deteta Jezusa; bolj vzvišenega, bclj resnega veličanstva kakor ta Jezušček ne bi mogel z besedo in pojavom pričarati noben drug igralec na odru. Naposled je prišlo na vrsto tiato. čemur je bilo vse slavje namenjeno. V lepem redu in naglem tempu je pristopala vrsta za vrsto pred oder in vsak je dobil paket koristnih reči, ki je bil že posebej pripravljen zanj, in še škrnicelj minljivih dobrot, kakršne so pecivo, bonboni, pomaranče, fige in rožiči. Vsega je bilo obdarovanih 480 otrok, tako da je nekaj dobila prav slednja potrebna družina, ki je prosila. Mestna občina je za to obdaritev žrtvovala okrog 80.000 Din. Obdarovanje v dvorskem okraju Tudi gospodarsko in izobraževalno dru štvo za dvorski okraj ter obe krajevni organizaciji JNS sta priredili ob 17 lepo božičnico revežem in bednim otrokom iz tega okraja Božičnico je organiziral po seben odbor, ki mu Je na čelu dr. Umnik tajnik je Andrej Ražem, a blagajnik g Karel Urbančič. že kmalu pred 17 uro se Je pričela polniti prostrana dvorana teh nične srednje šole Na odru Je bM postav ljen kip blaeopokojnega kralja Aleksan dra, na steni je visela slika kralja Petra Osvoboditelja, a na drugi strani so bile postavljene jaslice — simbol božiča. Vse navzoče je pozdravil dr. Umnik in se nato v toplih besedah zahvalil pokrovitelju prireditve, županu dr. Dinku Pucu, pa tudi vsem, ki so prispevali in omogočili lepo božičnico, zlasti ministroma dr. Albertu Kramerju in dr. Marušiču, sena torju dr. Ravniharju in drugim, njegov pozdrav pa je veljal pozneje tudi predsedniku gospodarskega in izobraževalnega društva direktorju Reisnerju ter starosti Sokola I. inž. Bevcu kot podpredsedniku druge krajevne organizacije JNS v dvorskem okraju. Otroci 6o zapeli pod vodstvom naduči-telja g. Potočnika več lepih pesmi ln prirejena je bila alegorija. Zapeli so himno, nato je bik) obdarovanih 65 družin in 150 otrok, ki so zapustili dvorano s hvaležnostjo v srcih do plemenitih dobrotnikov ln vseh drugih, ki so pomagali pri človekoljubni akciji. Božičnica „Sočanov" Ljubljana, 23. decembra. Ob 16. je bilo v stekleni dvorani restavracije pri Levu nenavadno živo in skoraj je vladala gneča. Malček pri malčku, vsi radostni, nasmejani, a tudi nestrpni. In z njimi mnogi odrasli, vsi člani velike družine »Soče«. Kakor običajno, so tudi letos izredno agilni in požrtvovalni člani »Soče« nabrali za svoje primorske brate, ki žive v pomanjkanju, lepa darila in jim priredili prijetno iznenadenje za božič. Vse navzočne je pozdravil predsednik prireditvenega odseka obč. svet. g. Cotar. Njegov pozdrav je veljal tudi bratom za mejo, ki ne morejo biti zbrani pod božičnim drevescem. Sledile so razne deklamacije narodnih in prigodnih pesmi, a za obdarovance se je zahvalila ljubka punčka. Prav srčkan je bil prizor, ko je prišel Jezušček v spremstvu sedmih angelov. Zavladalo je res pravo božično razpoloženje, ki ga je še stopnjevalo lepo razsvetljeno in bogato okrašeno božično drevo. Mladino je nagovoril predsednik g. dr. Dinko Puc, jo opozoril na njene dolžnosti do domovine in roditeljev in slednjič vsem navzočnim poželel prijetne božične praznike. »Soča« je nato obdarovala okrog 200 res potrebnih z živežem, obutvijo in obleko, a otroci so prejeli poleg tega tudi slaščice, pecivo irt sadje, da so nasmejanih lic zapuščali dvorano. Vsega skupaj je bilo razdeljenih daril za 15.000 Din, kar je pač ponoven časten dokaz izredne človekoljubnosti članov »Soče«. „Skrb za mladino" Je oskrbela lepo božičnico V lepo okraSeni stranski dvorani Sokolskega doma na Taboru so snoči na prisrčen način praznovali božič siromašni otroci, ki jih leto za letom obdaruje društvo »Skrb za mladino«. Poleg malih obdaro-vancev tn njihovih staršev se je večera udeležilo tudi mnogo občinstva, med drugimi načelnik socialno-političnega oddelka mestni fizik dr. Rus kot zastopnik predsednika mestne občine, mestni svetnik Cotar starosta Sokola I. inž Bevc in zastopniki kolodvorske, šentpeterske in vod-matske organizacije JNS. Zbrano mladino ln starše je v kratkem nagovoru pozdravil predsednik društva mestni svetnik Urbas. ki je očrtal pomen božičnega praznovanja in humanitarne naloge, ki si jih je nadela »Skrb za mladino«. V vznesenih besedah se je govornik spominjal tudi blagopokojnega viteškega kralja. Id mu je vsa zbrana množica trikrat zaklicala »Slava«!, na- to pa so vsi zbrani obljubili ie trajno zvestobo mlademu kralju petru II. Obdarovanih je bilo tudi letos 120 otrok, za kar gre prav topla zahvala vsem dobrotnikom, ki so tudi v teh časih skope štednje ostali zvesti --Skrbi za mladino-; Vsak izmed malih obdarovancev je prejel paketek, v njem pa blago za obleke, čepico, čevlje ali kaj podobnega in pa nekaj sladkarij. Med obdarovanci je bilo tudi nekaj otrok iz prav oddaljenih okrajev, kar priča, da vrši društvo svojo človekoljubno nalogo za bedno deco prav cele Ljubljane. Na sporedu je bila še kratka lutkovna predstavica o medvedu in volku, v premorih pa je igral dijaški oktet, tako da so bili otroci poleg koristnih daril deležni za božič tudi resnično lepe in zanimive urice ob božičnem drevescu. Alpinistična sola TK Skale Kakor smo pred dnevi poročali, priredi TK Skala brezplačno alpinistično šolo. Šola bo obstajala iz teoretičnih predaval in diskusijskih večerov o ideologiji alpinizma. toponomastiki, geografskem in geološkem pregledu naših gorovij, higijeni alpinista. o prvi pomoči in reševanju v gorah, meteorologiji, nevarnostih v gorah, botaniki, zoologiji, o opremi alpinista in plezanju: ta predavanja, ki bodo absolvi-rana v zimskih mesecih, bodo praktično izpopolnile v poletni cezoni terenske vaje v orientaciji, pr*% pomoči in predvsem v plezanju. Vsak udeleženec tc šole bo na Turncu pod Grmado s priznanim plezalnim učiteljem izvršil vrsto poizkusnih plezalnih vežb v raznih načinih plezanja, nato pa pod vodstvom naših najboljših plezalcev nekaj plezalnih tur v Savinjskih in Julijskih Alpah. Šola se prične sredi januarja, teoretični del bo trajal do konca marca, z dvema tedenskima večernima urama, praktični del šole pa se izvede od aprila do avgusta. Prijave za šolo je pošiljati na TK Skalo, Ljubljana, Slomškova 1. Sprejemajo se tudi neorganizirani interesenti. Lokal in termini predavanj se bodo udeležencem pravočasno sporočili. Za učitelje in predavatelje je TK Skala pritegnil naše najboljše alpinistične in znanstvene strokovnjake, njihova imena nam jamčijo za popoln uspeh te šole. TK Skala je s tem započel z novo. doslej pri nas še čisto neznano akcijo. Da je taka šola potrebna, priča ravno letos tako nars-slo število smrtnih nesreč gora, in to celo na navadnih zavarovanih potih. Namen te 4ole je, vcepiti udeležencem osnovne teoretične in praktične pojme o alpinizmu, dati jim osnovo in smer, v kateri se bodo izobraževali in razvijali dalje, in jih tako vzgojiti v cele alpiniste s popolno tehnko in pravilnim pojmovanjem alpinistične vrednote. Nočni požar na Barju Ljubljana. 23. decembra Ob Jurčkovi poti, ki drži z Ižanske ciste proti Ilovici, si je postavil pred 2 letoma posestnik Janez Bule, po rodu iz Mirne, lepo domačijo in zraven tudi velik kozolec. Barjani so že počivali, ko je švignil. kmalu po polnoči iz kozolca visok plamen proti nebu K sreči je še bedela soseda Ana Javornikova. žena mestnega delavca. Hitro je sklicala sosede. Tudi nekateri fantje, ki so se vračali s kolesi iz mesta domov, so prišli na pomoč. Bila je velika nevarnost, da se zažso tudi bližnja gospodarska poslopja in hiše. Gasit so prihiteli barjanski gasilci s svojo novo motorno brizgalno in ob istem času tudi ljubljanski poklicni gasilci. Neki mlad Barjan. ki je reševal izpod kozolca razno gospodarsko orodje, se je po rokah nekoliko opekel. Poklicni gasilci so ga takoj obvezali. Vodo za obe motorni briz-gaini so dobivali delno iz hidranta, delno iz potoka Malega Galjevca. Gašenje je trajalo dobri dve uri.. Kadilo pa se je še danes dopoldne. Zgorela je tudi vsa zaloga sena in slame, ki je bila spravljena pod kozolcem. Prav tako mnogo gospodarskega orodja. Posestnik Bule trpi okoli 25.000 Din škode, ki je krita z zavarovalnino. Kako je ogenj nastal, še ni ugotovljeno. Domnevajo, da je bil podtaknjen od kake maščevalne roke. Posestnik Bule je bil nedavno dvakrat okraden. Sumijo, da je najbrž kozolec zažgal kateri izmed klate-žev, ki hodijo zlasti zdaj pred prazniki okoli kmetov ter so nekateri zeio nesramui, če jim ljudje ne dajejo podpor v denarju. Tragikomičen dogodek ob meji Maribor, 2». decembra. Danes je prišla v Maribor v«st o zanimivem, pa tudi značilnem dogodku, ki se je pripetil ob naši severni meji, in sicer na nevtralni cesti v bližini Ciringe pri Svetini. Dogodek je zbudil med prebivalstvom obilo pozornosti, smeha, pa tudi občudovanja med hrabrostjo in srčnostjo 20 letnega slovenskega dekleta. Ozadje dogodka je sledeče: Posestnik J. Menhart iz ciringe je šel te dni po nevtralni poti proti Svečini. Na desni strani se je med potjo pojavila avstrijska patrulja, sestoječa iz treh graničarjev. Eden od Avstrijcev je povprašal Menharta. kam gre. Menhart je odvrnil, da gre v Svečino. Ko so ga nato Avstrijci vprašali, po kaj gre v Svečino, je Menhart odvrnil: »Kaj vas to briga« in je hotel nadaljevati pot proti Svečini. Tedaj je eden od avstrijskih mejnih organov planil proti Menhar-tu in ga hotel šiloma spraviti z nevtralne poti na avstrijsko stran, da bi lahko izvršil aretacijo. Menhart se je na vso moč upiral, pa je posta1 za to deležen več neprijetnih dotikCKv z avstrijskimi puškinimi kopiti V hipu, ko se je vršila borba, da bi Menharta spravili na avstrijsko stran, se je pojavila njegova žena in v njeni družbi postavno 20 letno dekle iz sosedstva Menhartove hiše Obe ženski sta takoj posegli v borbo s pestmi, avstrijski obmejni organi so dvignili puške in eden od nih je pomeril celo k strelu. V tem hipu pa je slovensko dekle planilo proti Avstrijcu, mu iztrgalo puško in jo vrglo na nevtralno cesto. Ko so avstrijski organi videli, da se 7 dekletom ni šaliti, so se umaknili. Po vsem obmejnem svetu krožijo zabavni dovtipi na ta račun in se daje toni o pri-znanie junaški, mlidi Slovenki. Zadeva je javljena višjim oblastem. ČV ! llflfA« »a! mra rmn VUIUJIUV tfU^VtflUUjV« ALOJZ GRADNIK: BOŽIČNA Sneži, sneži, sneži, sneži . . . na ptice, polja in ljudi, na bilke, veje in opeke, na rože, ribnike in reke. Sneži, sneži, sneži, sneži . . . Kaj luč nikjer več ne gori? Kje so ognjišča za družine? Kaj nič ne sveti v te temine? Sneži, sneži, sneži, sneži . . . Ni več steza, ni več poti, ni vidna več široka cesta, ko mrtva sela so in mesta. Sneži, sneži, sneži, sneži . . . Ni od nikoder pomoči? O, vsi: pogani in kristjani, vsi bomo kmalu zakopani. Sneži, sneži, sneži, sneži . . • Kaj ni več zdaj, ko tiste dni, ko betlehemska zvezda mila ljudi in svet je prerodila? Sneži, sneži, sneži, sneži . . • Kaj zdaj so v časti le pesti? Kaj niso kralji in cesarji več Gašpar — Miha — Bokazarji? Sneži, sneži, sneži, sneži . . . O, Kajni, ni dovolj krvi? Kaj res so še potrebni spori zavist in zdražbe in umori? Sneži, sneži, sneži, sneži . . . in bo snežilo vse noči. Nebesa sejte, sejte kletev, so vsaj za pekel dobra žetev! L I i Prazniki na valovih Pod jugoslovensko zastavo čez ekvator, skozi Magellanovo ožino in ob Ognjeni zemlji Odhod iz Dubrovnika 17. decembra 1933 Tako svečano je bilo tisto nedeljsko jutro! Morje je Še spalo in na pečinah z bršijinom obraslega bisernega otočka Dak-ea so še dremali galebi, ko je med cipresami vedno zelenega Srdja pokukalo solnce. Prijazno je nameždknilo svetilniku na rtu Lapada in ko je bilo za dva moža nad Srdjem, je objelo ves zaliv, ki je oživel v vrvenju lepega jutra. Galebi s pečine so se krače zapodili po morski gladini iska-; hrane /a svoja večno požrešne kljune, bver-.inik na Lapadu je ugasnil. Na ladjah v pristanišču pa se je zbudilo življenje. S starodavne kule Minčeta so se oglasili topov.-ki streli, na jarbolili brodov je za-plapohi lo na tisoče raznobarnih signalnih zastavic- — bil je rojstni dan blagopokojnega kralja Jugoslavije... Na našem jarbolu pa je vihral »Plavi Peter« (plava zastavica z belim pravokot-nikom v sredini) kar pomeni, da brod v kratkem odpluje. Večina članov naše posadke so Dubrov-čani in tako ni čudno, da se je ob odhodu na obali zbrala precejšnja množica. Bili so to v glavnem očetje in matere, bratje in sestre, soproge in zaročenke članov posadke. Brzojav zvoni. Odhod! Težaki na obali so odpeli jeklene vrvi, mornarji so dvignili mostič, vijak pa že meša umaza- Dubrovnik z vzhoda no pristaniško vodo. Poslavljanje je doseglo višek. Za človeka, ki ni »aktivno« udeležen je to prizor pol tragike, ironije in humorja. Na obali zbrani sorodniki uporabljajo zadnje trenotke za dajanje dobrih nasvetov. Vsak po svoje. Oče sinu: »Fant delaj, ubosraj in priden bodi«. Mati: »Moli in ne zapravljaj!« Bratje in sestre skromno: Ne pozabi nas!« — kar pomeni: »Ko sc vrneš, nam kaj prinesi«. -In dekle fantu sramežljivo in proseče v uho šepeče samo: v Bodi dober!« kar ima tudi velik pomen. Vmes pa refren: »Pazi se« in »piši, piši!« Ali ladijski vijak se neizprosno vrti m vsak njegov obrat nas oddaljuje za košček od domovine in že je za nami njen zadnji pozdrav: velika plapolajoča troboj-nica vrh Lokruma. V Alžiru 23. decembra 1933 Alžir — afriški Pariz! že od daleč nas z najvišjega obronka Sahela, z Mont Ban-zarela pozdravlja romarska cerkev Nase Afriške Gospe (Notre Dame de Afnque). Marsikateri mornar poroma k njej na priporočilo pred odhodom v daljnji svet. Vedno bliže smo obali in že občudujemo največjo značilnost Alžira približno 2 km dclgo in *>5 m visoko zidovje, raztegnjeno vzdolž cele luke. Njegovih 350 lokov nosi najlepšo alžirsko cesto. »Bouleward de La RopubIique«. še par obratov vijaka, dolg sirene in ogromno sidro zdrci v globino Zasidrani smo sredi alžirske luke. Od obale se odbije par čolnov, v katerih močni K a b i 1' veslajo s kramam proti bro-du Kmalu je krov pokrit s plahtami, na katerih so -*> zložene krasote celega sveta. Tu lahko mornar kupi toaletne potrebščine razglednice, obuvalo, perilo, vezenine, ciearete in ljubezenske eleksire — za katerih mo? prodajalec jamči z vsemi svojimi premičninami in nepremičninami. Mornarji hodijo od prodajalca do prodajalca. izbirajo, grajajo in hvalijo robo, kregajo se s prodajalci v vseh jezikih — nazadnje pa le vsak nekaj kupi — seveda plača le polovico tega, kar je prodajalec zahteval in vendar je plačal še preveč. A1 ž i r, pristanišče Med tem pa je že majhen motorni vlačilec pripeljal k brodu par ogromnih maon premoga in takoj ga začnejo napol nagi Arabci tovoriti v naše skladišče. V velikih košarah na hrbtu prenašajo premog z ma-one na brod in pri tem ves čas monotono pojejo neko pesem od katere je razumljiv le jokajoč refren »Aj-Ies, aj-les. Zvečer sedim pred gledališko kavarno in se mi zdi, da sedim v kaki bulevardski kavarni v Parizu, ne pa na pragu Afrike. Govori se samo francosko in v tej velemestno mondenski okolici opaziš kakšnega Arabca v značilnih oblačilih, — se mu čudiš kot da si ga srečal v Ljubljani v Zvezdi. Spomenikov ni posebnih — največji je še oni Device Orleanske na konju. Na njegovem podstavku nalepljen letak ti pove, da so »Vauclaire« barve najboljše. — Nekaj, kar se pa res izplača pogledati je prekrasni »Jardin d' Essai«. V tem koščku raja, ki ga oblivajo valovi Sredozemskega morja, obžarjeni od afriškega solnca v senci celih drevoredov fikusov, datljev, bambusov in magnolij — človek občuti ves čar Afrike. A1 ž i r, Boulevard de la Republique Vendar vse to ni pravi Alžir. Gori na hribu, okoli tisočletne trdnjave Kazbah — po kateri je dobil ime ves ta okraj — se je stisnilo par sto hišic. Tja so se umaknili potomci junaških gusarjev, prvotnih gospodarjev Alžira, ki so še pred dobrimi 100 leti bili 6trah in trepet Sredozemskega morja, šele 1. 1&30. je Franciji uspelo ukrotiti te divje sinove solnca in morja ter osigurati pomorski promet sebi pa priba-viti prvo kolonijo — Algerijo. Mrači se že, ko stopam po Rue dela Kaz-i bah navzgor. Po zidovih padajo fantastič- ne sence Arabcev, ki sedijo molče pred hišami — kakor zamaknjeni v duh svojih prednikov, ki jih svare naj ne verujejo slepečim obljubam Sahibovim. Drugo jutro rano pa smo že dvignili sidro iz afriških vod, da ga šele po 4 tednih zopet spustimo v Južni Ameriki v trimili-jonskem Buenos Airesu. Božič na morju Brez snega, pritrkavanja zvonov, da celo brez ene smrekove vejice! čisto drugačno je bilo naše božično nastrojenje 1. 1933. Snežne poljane je nadomestila sinja v nedogled se razprostirajoča morska gladina. Namesto pritrkavanja zvonov so ladijski stroji peli svojo monotono pesem. Drugače je bilo V6e kakor na »pravi« božič. Po palubi se sprehajajo mornarji v prazničnih oblekah; v gručah govorijo o tem in onem, največ seveda o svojcih. Pod platneno streho pa stoji miza, obložena z dobrotami v vseh agregatnih stanjih in vsakdo si danes lahko obilno postreže. V salonu nas pri dolgi mizi sedi enajst. Barba (pomeni v italijanščini stric in tako imenujejo na brodovih komandanta) trije strojni in trije palubni častniki, radiotele-grafist in mi trije kadeti. Tako svečano je vse in vendar tudi smešno! Nikomur ne Na odprtem morju gre beseda iz grla. Sedimo in strmimo nemo v baterijo steklenic na mizi. Imena: »Pokorny«, »Florijan«, »Samos« in »Nalaga« ob katerih se nam sicer porajajo tako prijetni občutki — danes ne delujejo. Polni upanja zremo proseče u »šior Mata«, ki je drugače vedno spiritus movens družbe češ: »Reši nas te neugodne tišine!« In res, komaj viden drget se pojavi na njegovem licu. Pričakujemo nove šale. Bog ve, kaj sedaj moja žena dela?« Nu, vendar — led je prebit! Ah on s svojo ženo! 10 let sta že poročena, pa še vedno uživata medene tedne — pravi on. Kakor ploha lijejo sedaj iz njegovih ust besede in kmalu vemo, kaj rada je in kaj ji ne diši, katera pesem ji je najljubša in še marsikaj. In kaj bi še vse izvedeli, če se ne bi sedaj tudi telegrafist spomnil na svojo ubogo malo Hano, ki je učiteljica v neki vasi na Velebitu in ta trenutek prav gotovo misli nanj. In tako si je vsak po vrsti malo olajšal srce. Zadnji je prišel do besede kadet, ki je povedal, da o tej stvari nima nič povedati. V Alžiru ni dobil od »svoje male« pisma in to ga je tako potrlo, da je sklenil danes vsako misel nanjo zakopati v najgloblji kotiček svoje notranjosti in vse skupaj zaliti s par kozarci malage. Pri svinjski gnjati pa 6e je pogovor že toliko zasukal, da je vsak povedal, kje je bil lani za božič. Najbolj žalostne božične »reminiscenee je imel menda »barba«, ki mu je to že šesti božič po vrsti na morju. Kmalu so tudi gTla stopila v akcijo. Začeli smo z »Rodio se kralj nebeški« — končali pa z »Mara ima... Hudo pa je bilo ko smo ob šestih hoteli vstati od mize pa je natakar začel nositi na mizo večerjo. Za mene pa je sledila najhujša točka dneva in z ozirom te. Buenos A i r e s iz ptičje perspektive pomočjo svetlobnih signalov si želimo srečno novo leto. Blizu polnoči jo mahnemo kadeti, oboroženi s citrami in gitaro ter junaškimi grli na pevsko turnejo po brodu. Bliža se polnoč, ki jo po našem mnenju ne sme nihče prespati. Oblezemo vse oficirske kabine. V vsaki zapojemo novoletno voščilo. Tudi psiček nas spremlja in pri tem neusmiljeno tuli. Ne vem, ali zaradi našega petja ali zaradi meseca ali pa zaradi sira, ki smo mu ga dajali v žganje namočenega. Tudi mi dobivamo razne darove. Ko smo oblezli vse kabine, smo našteli: T, škatelj cigaret, zavoj keksov in steklenica ver-muta. Sledi ponovno »silvestrovanje*. Kmalu ugasnejo za trenutek vse luči — sirena zateglo tuli — oddaleč slišimo tudi druge brodove — prav komaj vidno nas od daleč pozdravlja svetilnik luke v Tx>s Palmasu. Minilo je leto — mi pa plovemo v norem letu v nove kraje. Na ravniku 7. januarja 1934 Vročina, tišina in zopet vročina. Sedmi dan že napenjam oči, da bi videl kje vsaj nejasen obris kopne zemlje. Toda ni ga in najmanj deset dni ga še ne bo. Vročina postaja vedno neznosnejša in tišina vedno bolj moreča. Moštvo že prihaja v položaj, ko se srečavamo na krovu kakor ljudje, ki Ognjena zemlja, motiv se nikoli v življenju niso videli. Oči gledajo brezizrazno v daljavo in na licu moreš čitati skrajno apatijo za vsak zunanji vtis Nič več ni slišati veselega petja in tudi mornarji ne igrajo več »briškola«. Celo kleti se jim več ne ljubi. Tudi na psička deluje to ekvatorsko razpoloženje. Ves dan sedi zraven škafa na vrv privezan ter na vsakega, ki pride mimo, zalaja in proseče gleda, češ: »Potegni malo vode iz morja in me polij!« In mi nm — hočeš nočeš, moramo ustreči v lastnem interesu, drugače bi pobesnel. Solnce nam neusmiljeno navpično pošilja svoje žarke. Vsak posebej delujfc kakor fin sveder, ki se hoče dovrtati do možganov. Kakor skoro na vseh tovornih ladjah — je tudi pri nas paluba železna, tako da te razbeljene plošče skozi podplate pečejo do kože. Opoldne prileze moštvo na krov in takrat se pri kuhinji premlevajo eventualne »novice« N. pr.: »Danes smo naredili 220 milj. Vročina 54 stopinj C, pri kotlih 62—65 stopinj C. Oba kurjača dopoldanskega posada 6ta se onesvestila. Stari Vale je za zajtrk popil pol litra ru- koči del božičnega kosila in večerje — tehnično komaj izvedljiva — nastop službe ob osmih. Gibraltar 27. decembra 1933 Večerni mrak se je že spuščal na morje, ko smo opazili konture km široke gibr-altarske ožine, ključa Sredozemskega morja. Na desni štrli skoraj navpično v zrak 450 m visoka gibraltarska pečina, katere Gibraltar z ladje najskrajnejša točka se imenuje Punta de Europa. V velikih odprtinah na obronku ka menite planine bolj slutimo kakor vidimo ogromna žrela angleških topov, ki bdijo nad »sigurnostjo« ožine. Spušča se tu zelo običajna megla in le s težavo razločujemo na afriški strani brlenje luči iz Tan-gerja in malo močnejše svetlikanje svetilnika Ceuta. Na desni strani pa nam mežikajo luči iz Algecirasa; pot na Ocean pa nam pokazuje dolg svetel trak svetilnika na Punta de Europa. Pri izhodu iz ožine nas na desni pozdravlja Trafalgarski svetilnik, v katerega bližini se nahaja ogromni spomenik angleškega admirala Nelsona — kakor da hoče simbolizirati pravico angleške nad-oblasti nad to važno strateško točko. Noč je že razgrnila svoja krila, ko nas v svoje naročje sprejmejo ogromni mrtvi valovi Atlantskega oceana, za nami pa vedno slabeje razločamo svetlikanje t^af-algarskega svetilnika — zadnji pozdrav evropske celine. Novo leto ob obali Kanarskih otokov Novoletno jutro nas je našlo ob obali vedno zelenih Kanarskih otokov. Vso noč smo silvestrovali. Ladja je bila razsvetljena, da so mornarji s ponosom konstatira-li: »ča je veli »Bremen« kontra našem »Ivi«! Morje mirno kot olje. Morsko miljo od nas ravno v traku, ki ga na morsko gladino riše mesec, plove drug brod. S ma. itd. itd. Ce kdo omeni grozno vročino, je takoj slišati stereotipno »šior koga« (kuharja); »Bre more — sve to je ništa — mi smo lane u Japanu bifteke na polubi pekli«. V takšnem razpoloženju se bližamo ekvatorskemu obroču. Vendar zbijamo kljub neznosni vročini šale na račun zelencev. To so oni, ki gredo prvič čez ravnik. Nekateri imajo o njem zelo čudne pojme. Naš sobar n. pr. me je čisto resno prosil naj ga takoj obvestim, ko ee bo ekvator — videl. »Malega od kuhinje« sem pa poučil, da je ob ekvatorju napeta čez morje ogromna veriga. To pa zato, da pridejo »zelenci« na krst. To pot jih je imelo ta zakrament sprejeti kar sedem, tako da smo imeli obilo dela dokler smo vse »žrtve« potegnili iz raznih skrivališč in jih polovili po palubi — zvezali ob jarbol ter jih polili s par škafi morske vode. Sedaj je pa tudi ta »dogodek-* za nami. Pred nami pa je še 15 enoličnih dni debe-lo-morske vožnje. Buenos Aires Konec januarja 1934 Južno-ameriški Babilon je še spal (če se more reči, da sploh kedaj spi), ko je s konice našega broda zdrčalo sidro v blatno pristaniško dno Boke. Boka! V španščini pomeni to usta. In res so to usta. Usta, skozi katera sprejema milijonski Buenos Aires vaee vse kar služi njegovi vitalnosti. Usta, ki so požrla in požirajo tisoče in tisoče človeških življenj. Revolucije, stavke, vročina, lakota, spolne bolezni in razna mamila — to so vsakdanji pojavi u Boki. Evo slike iz filma, ki ga v Boki vrti — življenje. Dnevi velike »volge« (stavke). Pristaniška sirena tuli 6. uro zjutraj, čas, ob katerem se v normalnih dnevih začenjajo v Boko valiti množice zagorelih luških delavcev. Danes pa stoji ob dohodih v luko stavkaška straža, da bi preprečila delo morebitnim stavkokazom. V pristanišču pa patraljira policija — in razpolaga celo z oklopnimi avtomobili — dočim imajo stav-kaši »samo« strojnice. Delo počiva in ogromna luka izgleda kakor zapuščeno mravljišče. Vendar prispe prot.i večeru na kamionih skupina Poljakov, ščiti jih cela armada policistov. — Stavkokazi začno iz-krcavati velik angleški brod. Angleški funti so zmagali nad strahom in solidarnostjo s »tavkujočimi tovariši. Ponoči so ti delavci ostali v luki. saj so vedeli kaj jih čaka tam. kjer gospodarijo stotine izdanih tovarišev. In vendar je jutranja zarja našla v mlakah krvi na tleh zabodenih 9 trupel — nekaj pa jih je drugi dan tudi morje vrglo na površje. Kaj je prav za prav Boka? Mesto, oziroma predmestje. Ogromen pristaniški kompleke, kjer iz evropskih potniških bro-dov prvič stopijo na ameriška tla ljudje, ki so prišli sem iskat sreče; mesto, kjer mešanica 200.000 Italijanov, Germanov in Slovanov živi, dela, se zabava in umira od lakote. Večinoma so to pristaniški delavci, ki podnevi delajo na ladjah, ponoči pa so sti lni gostje nočnih lokalov. Par jutranjih ur prespe v travi v Porto Movo, pod mostnimi loki ali v 6kladiščih Puerta de Ba-racas. Noči tu prav za prav ni. Saj jo izpreime-ne v dan svetlobne reklame varietejev, kabaretov, danzingov in sličnih zabavišč, kjer v oblakih dima ob zvokih tanga, ob mizah politih z vsemi mogočimi pijačami, sedijo mornarji vsega sveta. Med njimi so stari družinski očetje, utrjeni v borbah z valovi vseh Oceanov in mladi — mnogi prvič v tej moderni Sodomi, ki niti ne slutijo da se tu nahajajo sredi nevarnosti večje od vseh viharjev, nevarnosti, ki zahteva letno več žrtev kakor vseh sedem svetovnih morij. Med mizami pa tavajo one — >-escIavas blancas« — in ponujajo svojo ljubezen v vseh jezikih Večina jih je že na koncu svoje življenjske poti: Beg od doma Mars-seille ali Alžir — Buenos Aires — meseci — mogoče leta — največjega razočaranja in najhujšega ponižanja — in potem — propad v eni ali drugi obliki. Sedaj pa še kaj veselega! N. pr.: Buenos Aires ob karnevalu. Pričakoval sem, da v tako velikem mestu karnevalskega razpoloženja sploh opaziti ne bo. Nu, sedaj pa lahko rečem, da se Niča lahko skrije pred to »fie^to da Carnaval«. Med tem, ko sem v Niči dobil vtis, da ves karneval obstoji v veliki po-vorki na pustni torek — ki je prav za prav kakor neka privilegirana zadeva gornrh de«ettisočev — ki jim rabi, da pokažejo svoje bogastvo — pomeni v Areen-tini fiesta da Carnaval pravi liudski praznik. Vsaj za 4 dni od sobote do pustnetra torka so izbrisane vse družabne razlike, -.■a cesti ee obiemata (oba trezna!) eospod generalni direktor Soda Mitrate Ltd in delavec, ki za 2 pesete na dan ve« teden pod zemljo koplie rove za novo podzemno železnico, zamorka Nava, uhoea pomivalka posode pa vsa razigrana meče koriandol° iz avtomobila, v katerem se razen druži- ne gospoda tovarnarja vozi tudi njegova služinčad. Tako da je res saj te štiri dni to edin! košček sveta, kjer vlada popolna demokracija. Te dneve imajo sicer norci vsega sveta pravico do svojih norčij — nu, tu imajo pa še prav posebne, ki sem jih jaz na svoji koži oziroma obleki in obrazu občutil. £el sem n. pr. po precej zapuščeni ulic! v novi beli obleki. Nič hudega sluteč, delam program za večer: z Anito pojdeva na ples ah in ona me najrajši vidi v beli obleki in — pljusk! kakor da sem stopil pod slap Peričnika — se cedi z mene voda in veselo odteka po razgratem asfaltu. Z višine pa slišim prijeten žen6ka glas: »Najlepša hvala gospod za veselje, ki ste mi ga priredili. 2e celo uro čakam na primerno žrtev. Že sem hotel stvar stražniku povedati — ali ko sem videl, da se mi že od daleč smeje, sem stisnil zobe in gledal priti čimprej na solnee. Kmalu eem se znašel v vrtincu pustnega norenja. Mimo mene švigne velik tovorni avto— na njem pa okoli velikega soda vode, gruča deklet v kopalnih oblekah s škafi v rokah — in kakor bi trenil, som bil drugič krščen. Tolažil sem se ob spominu na Pavliha, ki je bil šestkrat krščen. Sedaj vidim, da je to pač narodni običaj in tudi razumem zakaj je toliko ljudi v pvžamah in kopalnih oblekah. Na vodo sem se sedaj že navadil — ampak lassa! Prepuetim se valovom človeškega morja na Avenida <1i Mayo, kjer mešanica ljudskih glasov, šum avtomobilov in trušč godb sliči rjovenju Oceana pred tornadom. Naenkrat imam občutek kot, da bi se mi okoli vratu ovila kača Spretno vržen Ias-so z velikega tovornega avtomobila in že sem na njem! Okoli mene pa skupina 12 »porotnikov« — norcev, ki me začnejo soditi. sQne nazionalidad es Vd?« »Jugosla-vo« » Polacco?« — »No — Jueoslavo!« Ne morem jim dokazati, da Poljak in .Tueoslo-ven ni eno in isto. Poljaki eo pa tu malo priljubljeni in tako me doleti najhujša kazen Po par minutah se znajdem zopet na tleh v beli mokri obleki no licu namazan s črn;mi "jami — na račun Poljakov in — Carnavala. Minilo ie 14 dni. Naša skladišča so prazna in ladja je pripravljena za odhod. Domov? Ne! bolj daleč v tujino proti neznanim krajem na iuen. ob Oenjeni zemlji skozi npvarno Matrhaelh^etovo ož'no na obalo Tihega Oceana v čile Pomorščak ne sme poznati poč'tVa in miru! Sergej Eppich V lb®ioein)@ v Božič! Sveti večer! Vsak, kdor je še ohranil smisel za čisto in nesebično veselje, se Ca veseli. Tako se človek pomlaja in krepi v miru svetega večera za trde boje in napore življenja. To je doba, ko se misli zapirajo vase,' doba, polna premišljevanja o času in življenju, postanku in minljivosti, spoznanju in usodi. Narava leži pod mrtvaškim prtom, pod njim spavajo kali za bodočo rast. Nad širnim tihim mrtvaškim prtom blestijo zvezde božjega pričakovanja. V teh svetih urah ugasne vsaka strast kakor šum listja v gozdu, četudi razpaljata ves svet prepir in sovraštvo. Globok in svet nur objema upaoolno srce. Že stari Slovani v predkrščanski dobi so praznovali o božiču zimski veliki narodni praznik, zimski sončni kres, čas, ko začenja dan rasli. Pozneje, v dobi krščanstva, pa je postal ta zimski praznik vir in temelj cerkvenih svečanosti. V dobi krščanstva je še vedno vplival poganski kult. seveda v spremenjeni obliki. Nekatere božične navade in vraže nas spominjajo na nekdanje poganske običaje, ki so se ohranili do najnovejšega časa. Krščanska cerkev je sicer zali rala stare poganske malike. vendar pa je morala pod vplivom tradicije in svobode v marsičem popuščati glede starih narodnih običajev. Papež Gregor Veliki je odredil, da naj se krščanski prazniki prilagodijo poganskim in jih, kolikor mogoče posnemajo. Tako je bil stari zimski sončni kres spre menjen v krščanski narodni božič. Mnogo narodnih šeg, navad in vraž je nastalo v poznejši krščanski dobi. Prehajale so iz roda v rod, v bistvu so pa prastare, njihove posebnosti so se ohranile prav do današnjih dni. >Božič< je zmanjševalna beseda od »bog« in pomeni »mali« ali jmladk bog. Uvod v božične praznike je sveti večer, ki mu v Beli Krajini pravijo badnik« ali »badnji večer« (od »bdeti*). Poprtnjak ali božičnik V Beli Krajini spečejo za božič štiri hlebe: prvega iz pšenice, ostale mešane z ržjo; prvi je tudi lepo okrašen z oblikami ptičev, cvetic itd. Imenuje se »božičnik« in ima obliko sita, kamor ga vtaknejo, preden ga denejo v peč. Na Sveti večer prinese gospodinja. ko je že vse odšlo spat, hlebe na mizo, belega v sredo, in jih tako pusti Čez noč Narod smatra hlebe s tem posvečene. Beli hleb pomeni božje dete, trije črni pa svete tri kralje. Na Sveti dan zjutraj nesejo lilebe nerazrezane v kamro ali v klet. Ta običaj se ponavlja na Štefanovo in Novo leto. Na novoletni dan hlebe razrežejo: en del dobi domača družina, drugi del živina, tretji del pa znanci, prijatelji in sosedi. Božični kruh je narodu simbol miru. — O poprt-niku ali poprtnjaku piše tudi Valvasor v svojem znamenitem delu »Die Ehre d e s Herzogthum? C r a i n«. Obenem nam tudi navaja boga Boxitiusa, ki so ga častili stari Slovani; odtod naj bi bil naš »božič«. Tudi so že takrat praznovali »terie bositsehie«. tri svete večere: pred svetim dnevom, pred Novim letom in pred Tremi kralji Že tedaj so delali potice. Po-prtnik so polagali vsak sveti večer na mizo Marsikje ga je prihajal duhovnik blagoslovit ali pa so ga ljudje sami pokropili z blagoslovljeno vodo Nato je družina sedla k mizi in jedla poprtnik Še piše naš stari domači zgodovinar o tem. da so hodili naši davni predniki na sveti večer med polnoč nico za oltar poljubljat pateno. ki so jo na živali »boshia miseza« Če je bil Sveti dan « petek, so po polnočnici vsi hitro tekli do mov. iedli meso in nato vlekli otroke za ušppa. da hi si zapomnili kdaj so smeli v petek jesti meso — Ponekod je dala gospodinja najprej dve slamici navzkriž, name-tala slame na mizo, pod njo in okoli nje Nato je pogrnila mizo s prtom, »stolnjakonu ter postavila na ogal mize poprtnik v re-šeto, pod njega pa ovsa ali kakega drugega žita, brus, ključ in krušnih drobtin, kar naj bi odganjalo razne bolezni in nezgode. — V kočevski okolici so dajali na sv. večer k božičniku na mizo vsakovrstnega žita, razne predmete in tudi jarem, da bi se voli bolj redili; nož pa zato, da bi se tistemu, ki bi ga imel s seboj, ne bilo treba bati čarovnic. — Štajerski Slovenci sicer niso poznali poprtnjak, ko pa so prihajali od »polnočke« domov, so zbudili vso živino, tudi kokoši in svinje. Potem so dali konjem in govedu jesti. Pred kravjim hlevom pa so ustrelili z blagoslovljenim smodnikom, da ne bi imele Čarovnice moči do krav. Tudi Kranjci, zlasti v ribniški dolini, so dajali živini opolnoči detelje, a brez streljanja, to pa zato, da ne bi živina, ki se je vso noč pogovarjala, tožila, da strada. Nekateri, ki so se vrniii iz cerkve, so pokladaii živini in govorili: »Naj ima tudi živina del sv. maše!« —- Po mnogih krajih, tudi na Koroškem in Goriškem, so dajali živini o božičnih praznikih belega božičnega kruha. Ponekod so pekli za živino poseben hlebec. V Semiču so dajali živini božičnega kruha po trikrat: na božič, Novo leto in sv. tri kralje. _ Koroški Slovenci so dajali živini poleg belega kruha tudi posvečene soli. Ta navada, da so krmili živino z božičnikoin, je bila zato, da bi se živina potem bolj redila. — V Beli Krajini so dajali na sv. večer poleg božič-nika na mizo tudi obleko in otrobov. Otrobe so nato shranili, in kadar je zbolela svinja, so primešali otrobe hrani ali pa so jih dali povžiti nekoliko domaČi svinji, kadar je imela mlade, da ne bi škodilo mleku. — V Prekmurju sicer nimajo božičnika, pač pa dajo na božič zjutraj pod mizo v košari ali v kaki drugi posodi vsakovrstnega semena. Od tega dajo opoldne kokošim jesti. Pod mizo dajo tudi tikev (bučo), da bi svinje rajši jedle, potem plužno železo in črtalo, da bi bila zemlja rodovitnejša. pa še koso, bič itd. Na mizo dajo dve stolici; prvo pritrdijo z žeblji, spodaj natrosijo sena, v se no pa denar, ki ga dajo po Treh kraljih siromaku. Po obedu zagrnejo zgornji prt, in v tisto stran bodo hodile vse leto kure. Naslednji dan znosijo vse z mize, pod mizo pa vse ostane, vera, da bo v novem letu boljši j pridelek. Na sv. večer je tamkaj posebna jed repnjača: na testo se posipa repa, nato jo potresejo z makom in dobro poli-jejo z medom, a brez masti, tako se ponavlja v več plasteh, da narase gibanica celo do devet gub! Koleda Ime izhaja iz latinske besede «calendae« in grške »kalandai«. Odtod tudi »koledar«. Poljaki pravijo: kolenda, Srbi in Hrvati: kdleda, Bolgari: kolad in Rusi: koljada. Koleda je bil star poganski in tudi slovanski običaj, ki je trajal po navadi od božiča do sv. treh kraljev. Cerkveni zbor leta 691. je kristjanom prepovedal koledo, češ da so se ob takih primerih godile nepristojnosti; ženske so plesale očitno in pohujšljivo. moški so se oblačili v žensko, ženska pa v moško obleko, z našemljenimi obrazi; točili so vino, na ves glas se grohotali in klicali poganskega boga Bakha. Po cerkvenem vplivu se je poganska koleda prelevila, pokri-stjanila in pocerkvenila. O koledi piše že Valvaror, in sicer, da so hodili od Miklavža do Svečnice okrog fantje in možie v skupinah po šest, sedem, pa celo po petnajst, ki so peli po hišah in pobirali darove Nabrani denar so shranili do Svečnice. takrat pa ao si kupili voska in naredili mnogo tankih svečic. Po tri so spletli in navezali take kite na vrh visokega kola, da so visele navzdol, kar je bilo 0GD W@i%Pa zakaj naj ti šenkam? vprašaš zapeljivo B O N -o: A S E M f! Cigani se legu, na visokem bregu" Bela Krajina, — dežela romantike. Njen simbol, — vitkodebelna deviška breza. V dalj in v šir se vrstijo brezovi gaji, zamaknjeni v visoko praprot pod seboj, kjer se pasejo gruče ovac in lisaste krave. Dežela prelestnih sončnih vzhodov in večerov, ki se prižigajo in ugašajo nad valujočo zemljo. Kakor bi gledal razmetane kulise v gledališki garderobi: zdaj so nagnjene poševno druga k drugi, zdaj so položene v sinje meglieaste daljave med samevajoče skupine gozdovitih gruč ... Ceste, steze in nizke s slamo krite bajte so razpletene in razsute po dnu mehke globeli, iz katere štrlijo samotarske jagnedi. Leteči tropi kavk in vran in škorcev in srak nad koruznimi polji, v plavem zraku. Po sredi globeli se sonči krivuljasta Kolpa kakor mavrična kača iz pravljice. Reka je ob bregovih zaraščena, mirna in globoka, s travnatim dnom, kjer leže debele platice, som in požrešna ščuka. Na drugem bregu Kolpe se belijo hrvaške vasi. Mejni robovi so pa vinski bregovi s tisoči belili zidanic, kjer kipi vino ... Nekje ob poti stoji pod košatim drevesom umazan šotor — »na visokem da je varen pred vodo. V bli- bregn - žini stopica za nogo privezana ogromna gos ali puran; v praproti se pase debel ščetinec. Pri večnem ognju pred šotorom sameva umazan lonec; po grmovju vise raztrgane cape. Cigani so odšli po opravkih. Enega pa gotovo najdeš v bližini, ker mora čuvati »hišo«. Hkrati pa oprezuje za tvojim ogorkom in sanja o cigareti. Nagovori te z glasom, ki se sliši silno žalostno, kakor da ga tišči v želodcu. »Gašpud, dajte mi či-ka!« — Nasproti pride gruča žensk z otroki ob rokah ali povezanih v culo na hrbtu. Cucoramež že kliče iz plenic: Či-ka, čika! Ostali te obstopijo in silijo vate s sklenjenimi rokami kakor v ljubeznivega boga. Se lahko takoj sredi ceste slečeš, — opazovali te bodo z največjim ugodjem. Ako pa ostaneš zakrknjen in greš naprej, te nekoliko časa s pojočimi glasovi spremljajo in se ti nastavljajo na pot. Hkonci pa ves začuden zveš, da si »zlati gašpud. preblagi gašpud«, grof in — vse doli do črnega vraga peklenskega. Izza travnega obronka zaslišiš udri-hanjega kladveca po kamenju. Črni od stoletnega sovraštva do vode si cigani služijo kruh in razbijajo kamenje za na Tripercsna deteljica ciganko z mongolsko vdelanimi očmi. — »Da bom imela ža špomin na vas, ljubi gašpud, dajte, dajte,« ganljivo in prijazno moleduje. — »Kje so moji čevlji?« kriči neki gospod, M se je bil kopal v Kolpi in ne najde obuvala. Orožniki so prijeli sumljivo ciganko. »Tam v grmovju so ležali in sprava]a sem jih, da se ne izgube.* Prav nepopisna skrb, kajti je gospod edino in zgolj po cigankini zaslugi prišel do svojih čevijev. Kadar pride sobota, žvenklja v žepih denar. Vino teče z miz. Pesem je čudovita. Lepa Mara se je obesila na vrat mlademu ciganu in poje naprej »Cigani se legu, na visokem bregu... tandžure, tandžukere ... tam bere, tam prebere«. »Tandoj, tandaloj,« — pritegnejo hre-ščečd glasovi refren. Tej sledi med drugimi sejmarska pesem o ciganu, ki prodaja konja in ga hvali kupcu: »Još me pitaš, dali jede? Jede zob i slamu — ako ima. Ako nema. ne išrte, netreba mu.? — Uprav idealna žival: če ima, je dobro, če ne, mu pač ni treba... In dalje: »Još me pitaš dal' preskoči jendek (plot). Još se ni rodio u carevoj štali, koga on ni preskočio, i to još preskoči uzduš, ne po-preko.. .< Ko pa zmanjka denarja in kredita, se vname prepir in cigani se razidejo, omamljeni od vina si pretijo in kmalu spet vse pozabijo. Včasi posredujejo pesti, polena in drugi predmeti, ki jih je nič hudega sluteči Bog mnogo ustvaril. Največji praznik pa je žegnanje pri »Treh farah« nad Metliko. Takrat navalijo tjakaj tudi njihovi bratje in sestre s Hrvaškega, Rafinirani so tako, da naši ne vzdržijo njihove konkurence. S seboj privedejo kopico pohabljencev, katere porazdelijo na prometnih točkah v najbolj kričeče položaje. Odikazana mesta pa takoj za puste in se postavijo drugam, če se položaj spremeni, vedno po natančno premišljenem načrtu. Za vsem tiči temeljito izvedena organizacija. Odvraten je pogled na sklenjeno vrsto teh nesrečnežev, ki si pa ne morejo misliti vabljivejšega poklica kot je takšno življenje. Ob cesti leži na umazanih capah ostrižena ciganka, na vso moč in v taktu ploska z rokami koncem glave in poje, poje svojo monotono prošnjo: »Smilite se sirotico koja ima padavico, smilite se...« (Uro ali dve kasneje sedi zdrava v zatišju samotnega zidu.) Starec z brado, na moč spominjajoč na rajnega Franca Jožefa, razkazuje z resnim obrazom razgaljeno ramo in skriva ostali del roke v ogrnjen suknjič. Malo naprej moli suho in bakreno rjavo nogo berač s harmonikami in podmolklo bliska z očmi. Tam je drugi padavičar, ki leži z glavo v naročju ženske, ki kriči in otepa z rokami. Okoli vratu si je obesila dve vrsti belih koravd. Pri pokopaliških vratih prepeva drugi o svojih skri-venčenih nogah, sam, brez organizacije, skoro najbolj usmiljenja vreden. Slepa ciganka poleg njega ga skoro prevpije. Nenehoma vzdiguje roke in jih spušča v naročje. Poje ganljive verze: »Daruj mi lijepa desno ruka, očice vam zdrave bile, jer slepoča težka rana, od Boga je darovana... Oj vidite me sirotice, vsega sveta mučenice... Od povoja do pokrova, što su vaši beli dani, to su moje črne noči.« — V neskončni, pesniško občuteni tužaljki ponavlja besede, ki jih je nekoč rekla mati njej, slepi deklici: »Ajde dele po svijetu, kano čela po cvi-ječu ...« — Kakor čebela po cvetju — Grenko cvetje. Ob nagrobniku sedi naslednja iz neskončne vrste in pestuje glavo slepe in neme ženske, ki se venomer smehlja. Med prsti desne roke drži malo peičico in jo neprestano niha: — opravilo, ld vzdržuje čuvstveno ravnovesje tega bitja. Ko ji je njena spletič-na Okradla paličico izmed prstov, se je revica razburila in jo slepo lovila po zraku, dokler je ni snet začutila v roki, potem se je umirila kakor dete, ki dobi cucelj v usta. Med hrup, ki ga povzročajo množice na prošienjih, med zvo-n jen je in razglašene lajne z vrtiljakov, se prelivajo prošnje pojočih ciganov v čudovito sozvočje. Skoro neopazno pa medtem hocuta od berača do berača njih zdrava oskrbnika, cigan in ciganka. Skrivaj pobirata s prtičev naberačeni denar, dajeta navodila, ki jih ni pretežko uganiti, in se vračata po drugi poti z debelo steklenico rakije. Zdaj začne po-tajno krožiti šilee za šiicam od člana do člana sklenjene verige. Pod vplivom po-užite žganice harmonike glasneje zahre-šče, naraščajo pesmi, pohabljeni udje se razkazujejo z večjim poudarkom in vse bolj radodarni romarji trkljajo novce na razgrnjene prtiče pred berači___ Ko mine žegnanje, nalože skrbniki svoje varovance na voz in jih odpeljejo na drugi sejem ali žegnanje. Tako životarijo zdravi poleg pohabljenih, ker so navezani na medsebojno pomoč. V Svržakih nad Metliko živi ciganski župan France. Svojo bajtico si je zgradil v bližini kamnoloma, kjer si s svojo družino pritolče vsakdanji kruh. Zdaj na zimo bo sprejel pod streho najpotreb- 01» eesti. ki Todi t širni svet nejše sorodnike, ki bi jih sicer vzela neprijazna zima pod šotori na prostem. Za božične praznike bodo nakupili mesa. zaklali prašiče in jih spekli na ražnjih, prižgali božična drevesa in se veselili rojstva božjega Deteca, ki se je rodilo revno kakor om sami. V zadnjih časih so ciganom ptreeej utesnili svobodo. Določili so jim domovinske občine ter prisilili njih deco, da obiskuje šolo. Letos poleti sem videl strumnega cigančka, ki je nastopil o priliki sokolskega telovadnega praznika v Podzemlju in žel priznanje. Zapovedali so ciganom, da se morajo preživljati z delom svojih rok, beračenja: »Samo ša-kico bele moke ...« jih pa seveda še dolgo ne bodo odvadili. — Tako civilizacija postopoma odriva ciganski rod in mu od-kazuje tesen prostor med drugimi ljud- TV i Arnost Adamič Janko J. Srimšck »Mož! Zavoljo Križanega prizanesi! Dolgo tako ne bom. Kmalu se me otre-seš. Potrpi! S poti ti bom odšla za vselej! Jakopina! Mož! Usmili se!« Jakopina je zalučal klobuk v zapeček, pridušil se. da je zasmrdelo po žveplu in smoli prestopil prag in zaloputnil z vrati, da se je kos ometa odluščil s hišnega stropa Bolnica na postelji si je z rokami pokrila obraz in zaihtela v sigajočem joku. Troie otrok te spolznilo s peči in se trepeta je zrinilo k materi na posteljo. »Revice ubo^e — Čebelice moje drob-re — Če bi vas ne bilo na svetu — Če bi vsaj vas ne bilo — Oh koliko lažje bi ?e utrgala od tod —« »Ne jokajte, mati! Nikar! Tako hudo mi je mati —« je zastokala Janica. najstarejša. Barica. srednja, je vriSčala v raztrgano sukniieo Najmlajša — Rosika _ tiho čepela ob vznožju maten-r f?°a ležeča in 7 zaspanimi očmi pogledovala zdaj mater, zdaj sestrici — — — Takonina je ? rekami v hlačnih žepih obstal V temačni kuhinji kraj ognjišča ge brez besede zabulil v pocajoča polena. »Vsi vragi so te krstili, zares!« se je obregnil nanj stari Štubljak, sedeč na nizkem stolčku. »Spet ne miruješ. Spat kopi ješ! Božični večer — sveti večer — ti pa kakor zverina, iz hoste prignana! Kaj za tebe ni Boga? Je res samo pekel v tebi? Ej. sin moj, sin moj! Tako ne pcjde naprej! Meni je vsega že zdavnaj čez glavo —« »Meni tudi. strela nebeška, sem stokrat in tisočkrat dejal. Ali konca, pravega konca ne vidim nikjer!« »Toliko trpi sirota! Samo z nitjo je še privezana na življenje, ti pa nenehoma drezaš v ta kupček nesrečnih kosti in kože kakor malopriden paglavec v osinjak. Čuvaj se, Jakopina, ti velim! Trdo te bo petipalo cd nekod, da se boš kar čudil in debele oči delal«. Molčite vendar in ne vezite otrobov! x Kaj vi veste! Moji škornji vas na vaših nogah niso ožulili! Kaj bi se kisali ;n cmihali na tujem bril ofu!« »Torej tako7 Tako govori sin r'očetom? Sram te bodi! — Star sera res, ali slep še zmiraj nisem! —« Stari ie poseeel v ogenj po žerjavico, vložil io v oipo. zapuhal in postrani škilil na sina. »Kaj premišljuješ. Jakopina?« ie vprašal čez čas. Mladi ie molčal. Rdeči odsev plamenč-kov z ognjišča mu je plesal po obrazu, s Jakopina! Sin!« Starec je vstal in z žuljavo roko posegel sinu na ramo. »Ze devet let in več si tak. Skoraj od same poroke z njo! Ves si se izpremenil. Prej — včasih — si bil drugačen — Pa samo molčiš, če ne preklinjaš Pretepal si jo! —« »Ubiti bi jo moral!« »Sin!« > Kaj sin! Že dolgo nisem več vaš sin! j Takle, kakršen sem —« i »Ne greši!« Štubljak je počasi sedel nazaj na stolček. »Vidiš, Jakopina, to-likrat sem vaju prosil molče in z besede, da bi mi rekla, kaj je to prišlo med vaju od samerra začetka, no ti in ona sta oba zobe stiskala in sta mi ob taki priložnosti bežaia izpred oči. Sin, daj! Oče sem tvoj govori, kaj je!« »Lažje bi b^o vam na zemlji in njej v zemlji, če bom še naprej mutast ostal!« ■Bedak! Moram ti reči tako! Menda se me ne bojiš?« »Vas. oče? Preveč vas imam rad —« »Govori, sin!« »Kaj! Sami bodite krivi--Vla- čuga jo! Vlačuga' Vlačuga je bila pred devetimi leti! Vlačugo som vzel za ženo — Prva — Janica — ni moj otrok — Tako! Zdaj veste' Sebi se zahvalite za to kar ste dobi1! Moje roke so čiste!« »Kaj? Kaj? Lažešr Lažeš, sin!« Stari je skoči ! s siolice in vzdignil pesti. »Uda- rim te za to!« »Lažem? Jaz? Ni moja navada lagati oče!« V starčevih očeh se je bliskalo. Švigal je s pogledi okrog sebe in iskal pripravnega orodja, da z njim trešči sina po glavi. Potem mu je s pestjo posegel pod nos. »Ti — Ti! — Obrekovalec! — Tat ženine časti — Ti!—< Sin je z mirno kretnjo odrinil očetovo roko in rekel, kakor bi udaril s kladivom po nakovalu: »Noben tat! Noben obrekovalec! Rekel sem!« Starec se je zamajal v kolenih kakor izpodsekano drevo. Črna megia mu je za vihrala pred zenicami in tipaie ?i je poiskal stolček. »Sin — Jakopina —« »Rekel sem. oče! Rekel tako. kakor je meni rekel pred devetimi leti na cerkvenem pragu, ko sem jo vodil izpred oltarja, pokorni Lonček. »Dobro kupčijo si zbarantal Jakopina.« mi je dejal. Do prvega otroka ti ni daleč. Izgleda, da se vama je mudilo! —« Nikoli pred poroko se je nisem dotaknil, oče — Nikoli! — Prisegam! — In če ne bi znal računati na papiriu in bi koledar in prati-ka bila za me španska vas. bi umel iz-rajtati na prste! V ostalem mi je sama pomagala zložiti račun, ko sem ji ga prvikrat s polenom pisal na pileča — Lepo balo je nevesta Kata pripeljala pod pošteno Štubijakovo streho, kaj ne, oče?« »Jakopina — Jakopina — Sin! — Bog ti pomagaj!« • Dobršen čas je, odkar je Bog pozabil na me! Dobršen čas! Ali bi bilo dobro, oče. zelo dobro za nas vse, če bi se spet enkrat spomnil na nas — * »Oče!« Kaj je, Katica?« »Kaj to zvoni —?« K polnočnici v tretje, snaha! Sveti večer je nocoj — Kaj si pozabila ?« »Oh! Da! Božični večer! — Oče —-odprite okno — Ali sneži zunaj?« »Sneži, Katica — Odprem, če ti ne bo hladno —« »Ne bo. oče — Tako rada bi slišala božične zvonove — Otroci spe?« -Mali dve spita. Janica je z Jakopinom odšla v cerkev —« Stari Štubljak je odprl pol okna in se nagnil venkaj v noč. V kratkem pre-pihu mu je veter prhnil roj snežink v obraz m i:h nekaj zanesel v gorko izbo. »Sneži — sneži, Katica — Če ne bo prenehalo, bo do rana nametalo snega do kolen — Te ne zebe, snaha?« »Ne. oče' Tako dobro mi je! — Kako lepo pojo zvonovi — Oh, zakaj tudi jaz ne morem k polnočnici —« »Drugo leto pcjdeš. Katica —« ^Nikoli več, oča! Nikoli več! — Oče Največji observatorij na Balkanu Tam, kjer gledajo vsak večer v kraljestvo vsemirja. •. Beograd, v decembru. Ena največjih pridobitev po vojni ne samo za prestolnico, marveč za vso državo je brez dvoma najmodernejc urejeni astronomski observatorij v Velikem Vračarju z vsemi potrebnimi tehničnimi napravami in aparatu Ta naš observatorij, ki je obenem tudi glavna meteorološka postaja, je največja institucija te vrste na Balkanu in se more kosati z vsemi sličnimi opazovalnicami v Evropi- Kar s>e tiče njegove denarne vrednosti. predstavlja naš observatorij velikansko bogastvo. Vsako soboto je beograjski observatorij odprt in na razpolago vsakemu obiskovalcu, da si ga lahko z vseh strani ogleda in da lahko po pospbne-m dovoljenju upravnika, znanega našega astronoma g- dr. Bliskovita, tudi pokuka skozi veliki daljnogled v VBe-mirje in na sivo je oči pregleduje veličastne poljane na naši najbližji sosedi — luni. Te nerodnosti sem se poslužil tudi jaz in se popeljal s tramvajem po Aleksandrovi cesti do Gasilskega doma in jo od tu mahnil peš po brdu na Veliki Vračar. Sonce je še tonilo sredi širne Premike ravnine in iznad Save in Donava so se dvigale la^ne meglice. ko sem korakal po vzpetem bregu proti observatoriju. Kadarkoli sem se obrnil, sem imel pred seboi celotno panoramo prestolnice, ki ti leži tu kakor na dlani Na desno se ti odpira pogled na prostrana banatska polja, ra levo pa se iznad pr'iazner>a brdovja dviga Avala. Vstonil sem skozi ozka železna vrata in vprsSpl po g- dr. Dominku našem ro'aku. ki tu službuje kot asistent- Žal. ga nisem do-bH. Vlogo mo'ega mentorju je nato prevzel sinimatičnf n tudi speCalni fotografski aparat, ki ob primernem eksponiranju zajame panoramo lunine površine. »Kdaj nailnžie opazujete posamezna nebesna telesa?« sem pobaral g. Djukanoviča. »To je različno. Luno n. pr opazujemo najlažje, kadar raste. Seveda mora bit; na jasnem polju brez slehernega oblačka ali cirusa- Kadar je taka jasnina, odpremo streho in izprožimo glavni daljnogled. Posamezne zvezde opazujemo, kadar dospejo v svojo kulminacijo- Daljnogled se da premikati na vse strani, kakor tudi streha. Če hočemo n- pr. opazovati Severnico, zasuče-mo kupolo na levo, odpremo streho in iz-prožiino daljnogled v smeri proti Severnicil« Zanimalo me je, kakšeu je skozi ta daljnogled mesec in posamezne zvezde. — >Tz svojega opazovanja.« ja rekel gosp Djukanovič, »vam lahko povem, da sSm če-stokrat občudoval stanje na lunini površini. Ob zadnjem opazovanju sem mogel razločevati peljane, ki so po vsej verjetnosti pokrile s prahom, in gorske grebene, ki so veliki kakor nekakšni venci. Temne, okrogle pike. ki se vidijo sredi teh poljan in grebenov, so po mojem mnenju ogromne kotline, u.lori. katerih globine bodo bogve-kdaj preiskane.« ^In zvezde?« _ j>Poglad na zvezde za navadnega Zemljana ni toliko zanimiv kakor za znanstvenika. Tega predvsem zanima položaj zvezd, njihovo kretanje in sfere okoli njih. Znanstvenik toliko ne vprašuje, kaj je na zvezdi, dočim navadnega človeka glavno to zanima. Zato bi bili razočaran' ob pogledu na zvezde. Te so namreč veliko bol i oddaljene od naše zemlje kakor pa Luna Nekatere so od nas milijone in milijone kilometrov oddalie-ne in za take tudi naš daljnovid. fen-av dvatisookrat poveča, ne pomeni veliko- Vidi in razločuje sa prav za prav samo barvni soj! Ta ni niti nri dveh zvezda^ enak Nekatere sijo vijoličasto, druge rumeno, tretje oranžno.« »Ljudi pred vsem zanima. če so sr>V>h kje nn kakšni dnirrern svetu živa bitja. Kaj pravite vi k temu?« sGolovo to vprašanje najbolj zanima široke plasti človeštva, pa tudi znanost samo. Toda znanost dosedaj tega še ni mogla ugotoviti. Astronomi so dosedaj mogli na podlagi dolgoletnega študija in opazovanja ugotoviti samo to, da je na zvezdi Marsu, ki je primeroma še najbližja naši zemlji, temperatura, ki je samo za približno dvajset stopinj nižja kakor pri nas. S tem bi bila podana možnost, da obstoji na Marsu vegetacija Ali pa ima Mars dejansko razvito floro in favno, tega še dosedaj niso mogli ugotoviti Vse, kar se govori in piše o kakem življenju, zlasti ljudskem na tej zvezdi, je samo plod domnevanj in sloni samo na teorijah. večinoma pa ludi na fantazijah piscev Za Luno je n. pr. dognano. da nima nikake atmosfere, je torej ogromna pustinja brez sleherne kapljice vode. ki je eden izmed glavnih pogojev vsakega življenja. Nasprotno pa so se astronomi ponovno prepričali, da ja na Veneri, ki je od vseh zvezd v največ- _ jem ohlajevalnem stadiju, gosta atmosfera, ki često zaslanja vsak pogled nanjo- Skozi refraktor se da opazovati tudi Sonce. Za to opazovanje je na refraktorju posebna leča, ki absorbira vroče žarke, tako da se skozi daljnogled nemoteno lahko gleda na sončno oblo. Na njej so vidne le pege, v zadnjem času le ena sama, ki imajo po mnenju nekaterih znanstvenikov značaj erupcije.« Po tem zanimivem razgovoru mi je gosp. Djukanovič razkazal tudi manjši daljnogled, ki stoji v jK)sebni stavbi, prav tako okrogli in s prav tako kupolo kakur jo ima prva, samo da je proporcionalno mnogo manjSa-Mehanizem celotnega refraktorja ie prav isti kakor pri prvem, samo da se da ta upravljati tudi z roko. Manjši daljnogled poveča vsak predmet 4 SOkrat. Med potjo do posebne hišice, ki je po svoji funkciji slična vremenski, ki sloji v ljubljanski »Zvezdi-. m,; jP razlagal mentor o instrumentu, ki služi za opazovanje zvezd na potovanju skozi meridijanske kroge. Vsaka zvezda ima prav kakor naša zemlja svoj dan. Točno kakor ura izdaja, prehaja skozi 6voj meridianski k-og, in spet izgine. To je perpetuum mobile. sloneč na trajnih, nikdar spreminljivih zakonih vsemira. Vsako deseto uro svoiega zvezdnega dne ie zvezda v svoieni višku, (""eslokrat se zgodi, da onazovalčeva ura kaže že deseto, toda zvezda še ni v svoii kulurnacji Vendar zvezda ni na zakasnila niti preuranHa Opazovalčeva ura ie v zamud' ali pa prehiteva. Vremenska h'5'^a. ki «e,rt si jo o^ednl. vsebuje termo^^af zn vroč;no. pcfhmmeter. suM iri mokri haroDiciop in baroTaf. G Djukanovič ie posedal '"n deial: >Evo, 6utra demo imati lepo i suvo vreme.« Na kraju, fcjer je temperatnra redno enaka Mentor me je za tem peljal v poslopje, ki je ta observatorij velikega pomena- V njem ja 12 metrov pod z-emljo časovna kabina, izolirana od slehernega pritiska s šestimi posebno skonslruiran'mi urami, ki do milijo-ninke sekunde natančno kažejo čas. Spustila sva se po ozkih stopnicah v podzemlje. Okrog naiu samo zidovje. skozi katero se vijejo komaj pol metra široki hodniki, ki so na več krajih zaorti z vrati Na ta način je dosežena še pri 12 m vedno enaka temperatura bodisi poleti ali pozimi, katero ie dejansko možno doseči šele v globini 26 m- Zrak postaja vlaž»n in zatohel Dihava g'oboko in neenakomerno. Nao=ied sva na cilju- Prad nama je steklena kabina, pooolnomn prosto pfoieča od zidu. G. Djukanovič razlaga: V tej stekleni kab;ni so nameščene tri ure za s red neevropski in tri ure za zvezdni — astronomski Čas- Vse te ura se naviiaio avtomatično « pomoto električnega st;kala vfviko minuto. V kabino fme stopiti istočasno samo en čWek. Vendar se še to redkokdaj zgodi. Ze samo dihanj« Človeka. ki povzroča vibriranje zraka, lahko nepo-voljno deluje na enakomerno udarjanje sekund. Zunanje ure, ki so v tako zvani časovni centrali, se kontrolira po teh urah večkrat na dan in se vsaka najmanjša iz-prememba sproti zabeleži. Tako nismo tu nikdar v zadregi za napoved točnega srednjeevropskega ali tudi zvezdnega časa. Vse ure so z brezzračnih prostorih in so herme-tičiro zaprte.« Seveda sem potegnil na dan svojo uro, ki mi služi že leta in leta in ki je izpostavljena stoterim zunanjim spremembam zraka in temperature. Divergirala je ravno za eno minuto. Mene seveda to dosedaj ni prav nič motilo. Ena minuta gor ali dol. — toda tu. kjer se borijo za točnost na tisočinko sekunde, pomenja ena minuta že pravo časovno revolucijo. Naravnal sem jo natančno na seknndo po srednjeevropskem času in sem zdaj nanjo ponosen bolj ko kedaj, seveda — za koliko časa? Zapustila sva to precizno napravo in se dvigala po strmih stopnicah spet kvišku, skrbno zapirajo za seboj desetero vrat. da se srednjeevropski in astronomski ča« no »prehladi«. Hvala bogu. zrak je jMistaial gosteJSj in pljuča so začela spet redno delati Kmalu sva zadihala spet svež in prijeten zunanji zrak. Mentor me je nato vodil še skozi par kabinetov. ki so napolnjeni z na iramovrst-nejšimi aparati in instrumenti, katerih imena s»m več ali manj že srečno pozabil Vs.e te nr^ra^e nre^ledu'»io uradniki na observatoriju trikrat na dan in sicer ob 7. zjutraj. ob in zvečer ob šestih. Mod diferenciali iu integrali V istem poslopju, v katerem je tudi globoko v zemlii časovna kabina, so tudi pro- stori, ki so namenjeni Študiju profaborjeiu kakor dijr.«.om. So krasno urejeni in opremljeni 6 slikami in fotografskimi posnetki Lune in ostalega ozvezdja. Najlepši prostor pa služi za biblioteko observatorija- Tu so nagromadene knjige in spisi vseh astronomov sveta, pisave v najrazličnejših svetovnih jezikih. Iz radovedno-sti prije-mljem zdaj za. eno zdaj za drugo. Kamorkoli poseženi, same cifre. Nikjer ne manjka logaritmov, ki smo jih mi, začetniki, v gimnaziji komaj razpoznavali; niti ena knjiga ni brez iniegralov in diferencialov, pred katerimi smo se toliko križali. V loku, po stenah knjižnice, vise slike velikih učenjakov. astronomov. Zanimalo me je, koliko študentov se je posvetilo tej lako zanimivi vedi. G. Djukanovič se nasmeje: »Malo. gospod. Semkaj jih prihaja redno okoli osem- Ti so se posvetili zgolj astronomiji- Nekaj več je matematikov, ki po svojih seminarjih ne najdejo dovolj potrebnega studijskega štiva. Semkaj prihajajo tu
  • v in potem na to opozorijo observatorij, ki to znanstveno izkoristi, preišča in ugotovi.< Še o ninogočem sva razpravljala. Toda zunaj je bila Že trdna noč, ena izmed tistih .jasn:h jesenskih noči. ki napravljnin na človeka neizbrisen vtis. Poslovil sem se od prijaznega g. Diukanovioa in jo mahnil T*r> brdu proti prestolnici, ki ie ležala pred menoj v svojih lisočerih električnih lučih. B. V. o^t o:^ o, veti večer v 1-- > mu ILUSTRIRANA REVIJA UPRAVA: LJUBLJANA KNAFLJEVA ULICA 5 Glasno zadone bohinjski zvonovi. Pritajeno jim odgovarja zvon iz cerkvice svetega Janeza. Jezero poje veselo božično pesem. Zvezde nad njim jo pozvanjajo, nizko vise in se gledajo v valovih. Plan je vsa bela. Gorski velikani strme v višave pokriti s snegom. Zamaknjeni sanjajo v nebo. Hipoma zaživi ob jezeru. Od sv. Janeza se jame pomikati procesija, počasi se vije po bregu proti zapuščeni kapelici. Na čelu procesije gre jelen z blestečimi rogmi — Zlatorog sam. Nocoj se ne boji nikogar, saj je večer ljubezni in svobode, odpuščanja in svetega veselja. Vsak čuti čudežno sproščenje duše. pa če ima vero ali ne, lepo je tisto sproščenje in nadzemska milina je v njem. Zlatorog ponosno koraka pred procesijo, rogovje mu sije kakor ognjena monštranca, oči prijazno gledajo, vsa globokost naše pravljice in naše davnine seva iz njih. Za jelenom korakajo počasi stari Bohinjci, že zdavnaj mrtvi, sive predice, matere v narodnih nošah, divji lovci, drzni planinci in še tisti, ki so streljali kdaj na Zlato-roga. Procesijo zaključujejo mrtvi junaki, ki so se borili po teh planinah. Tujci so in domačini, toda nocoj se vse druži, pozablja sovraštvo in zlobo Zvonček v leseni kapelici brni vedno glasneje. Množice naraščajo. Med njimi korakajo sivi utopljenci, ki so jih požrli valovi in jih je ta noč vrgla na svet. Valovi buče vedno glasneje. ZaČuje se živa melodija, zvezde vmes pozvanjajo s srebrnimi glasovi. Drevje je oživelo, vsa priroda se je predramila. Procesija gre dalje. Že je v gozdu blizu kapelice. Tedaj zašume smreke in jelke. Romarji se ustavijo. Vsak vzame drobno zeleno jelko in zakoraka proti kapelici, ki je čudežno razsvetljena. Zlatorog kleči pred oltarjem. Zlati rogovi žare vedno jasneje, da je cerkvica svetla kakor v poletnem dnevu. Jelke šeleste in drhte. Ledeni biseri na njih gore v smaragdnem siju. sama bleščava in skrivnostnost se razliva po prostoru. Že prihaja svečenik. Kdo ga ne pozna beloglavega triglavskega župnika Aljaža? Tiho in počasi prihaja ves slovesen in veličasten. Polnočna daritev se prične. Darovanje! Vse je tiho in poglobljeno v tajnost sw te noči. Tedaj zunaj zabuči. Oglase ee zvoki neznanih orgelj, ki zagluše svet, hrume in spet prihajajo v tiho žuborenje. Vrata se od pro. Na valovih Savice priplava božji Otrok. Prosojen leži na prozornih, penečih se va- lovih. obžarjen od bleščave, poln krasote nebeške. Množice se zgrudijo na kolena. Vse zaihti. Božje Dete jih blagoslavlja. Vsak čuti mehkobo in slaj. ki ga pretresat;? kakor nepoznana, komaj zaslutena nedojeni-Ijiva sreča, ki ji ne ve imena. Množice vstanejo. Daleč okoli kapelice tm zbrane, a ne drami jih gneča, njih duše se mude pred božjim oltarjem zamaknjene in srečne. Božjega Deteta ni nikjer. Pred oltarjen? še vedno stoji beloglavi župnik in pobožno mašuje, za njim pa kleči jelen Zlatorog. Srca se še in še poglabljajo v tajno on-stranstva, v ljubezen, ki je nocoj zavladala rešila vse ljudi in jih združila v brate. Konec! Množice se dvignejo. Ljudje se prično objemati, poljubujejo se tujci in domačini, neznanci in sovražniki kakor prijatelji in sorodniki. Nocoj so vsi eno, vsi so samo ljudje koprneči po ljubezni in odpuščanju' Sij izgine. Mrtva stoji kapela. Tišina se razliva čca jezero in les. Nikjer ni glasu! Pri Svetem Janezu v Bohinju je ura komaj slišno udarila eno. Gnstar Strniša- SVETONOČNI ZVON popravite mi blazino — Sedela bi — Postelja me peče —« Stari je pomagal bolnici, jo 2 odejo pokril in ji ramena ogrnil z volneno ruto. »Postavite stolec k postelji, oče, in zraven mene sedite — Kaj to zvoni, oče? — Samo z enim zvonom —« »K prvemu evangeliju, Katica —« Bolnica ,ie izvlekla izpod pletenca suho roko in pois-kala starčevo dlan. »Oče — z menoj se skončuje — Jutra ne bom dočakala — Celo meža in Jani-ce ne iz cerkve — Recite Jakopini — v mojem imenu ga prosite, naj mi odpusti — Naj mi odpusti — Zaradi Onega, ki se je nocoj — rodil — naj mi ob-j-iše moj greh — Vi ne veste — oče —« »Vem — Katica — Vse vem —« »Nesrečo in sramoto sem vam prinesla v hišo — oče — Ne zavrzita me z Jakopinom — na zadnjo uro — Ne preklinja jta me — v grobu — Grešnica sem — Grešnica — Oče — odpustite mi — Oba mi odpustita —« »Katica! Hčerka moja! Vsi smo ljudje — Eog je usmiljen — Naj ti tudi On odpusti, kakor t: jaz odpuščam —« »Jakopina —« »Jakopina i* dober — Tudi on ti bo odpustil in pozabil vse —« »Kaj to zvoni, 006?« »K povzdigovanju, Katica —« »Otrok — Janica — naj nikoli ne izve — oče —« »Ne bo! Ne bo! Obljubljam ti, Katica — Ali nikar tako, snahica — Ozdravila boš — Vstala — Vse bo spet dobro! Dobro in lepo, kakor da se nikoli ni nič zgodilo — Z Jakopinom se najprej jaz pogovorim — Skupaj se pogovorimo vsi trije — Nič se ne boj, Katica, hčerka moja —« »Oče — molila bi rada — Z vami skupaj — Pomagajte mi — Sedaj je povzdigovanje pri polnočnici — kaj ne?---« * »--Vsi vi, ki ste morda razžalili in preganjali svojega bližnejga, prosite ga odpuščanja! In vsi vi, ki ste morda bili razžaljeni in ponižani, odpustite svojim žaljivcem, kakor je svojim odpustil On, ki se je rodil nocošnjo sveto noč božjo. Glas in blagoslov miru, ki ga je novorojeno Dete prineslo z neba na svet. odnesite iz hiše božje s seboj na svoje domove — Bodite, prijatelji moji, vi vsi nocoj pastirčki betlehemski in angel' božji na.j tudi nam. naj tudi naši vasi nocoj zanojo- »Slava na viša vah in mir ljudem na zemlji, ki so dob re volje —« Svečenik je pokleknil čred oltarjem in se prekrižal — Jakopina je klečal pred jaslicami v razsvetljenem stranskem oltarju. Ob njem je klečala in se naslanjala nanj Janica. Dekletce je pobožno sklepalo ročice, nepremično zrlo v podobo božjega rojstva in šepetalo očenaš za očena-šom. Jakopina sam s seboj ni bil^ na jasnem, kaj se godi z njim. Vsa bolečina in razsrjenost, ki je še pred uro divjala v njem. ga je v cerkvi — tu pred jaslicami — minila, kakor da se je zrušila nekam v brezmeren prepad. Srce, težko in obremenjeno, je bilo lahko, kakor bi se bila na njem odvozljala in zrahljala tesna in ozka zanka, ki ga je morila in dušila. Mehka, neverjetno mehka žalost mu je zalivala dušo in ni se mogel ubraniti besed otroka poleg sebe, ki jih je vedno in vedno ponavljal v svoji molitvi: »In odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom —« »Kaj je res kriva?« mu je vprašanje zakopalo in zaoralo po glavi: *Ona — Katica — žena s Je!« si je odgovarjal. »Toliko kriva9« »Morda ne toliko — Morda ne samo ona — Morda ie še nekdo drugi zadolžen z istim grehom —« ^Kdo?« »On — Oni — drugi —« »Pa ti?« »Jaz?« »Da, ti!« »Kako jaz? Moj Bog!« »Ali si jo vprašal, ko še ni bilo prepozno, če je čista? Če je brez greha?« »Nisem! Nisem!« »Vidiš! Kriv si! Tudi ti si kriv! Ne bi bil zagreznil z njo vred tako globoko, če bi bil. ko je bilo še čas, storil ono, kar je bilo najpreprostejše in najpotrebnejše! Eno samo vprašanje! En sam odgovor! Ali verjameš, da bi ti bila ona — Katica — taikrat dekle — danes tvoja žena — na tako tvoje vprašanje odgovorila odkritosrčno in po resnici ?« »— — Verjamem!« »Zakaj je nisi vprašal?« »Bal sem se —« »Česa? Resnice?« »Ne! Nje sem se bel in samega sebe!« »Slabič!« »Ali zakaj mi ni sama priznala?« »Ker takrat še niti sama ni vedela, da nosi dete pod srcem!« ♦Res?« »Resnično!« »Grešnik sem! Tudi iaz sem kriv! Tudi jaz —t -« je mo- »Odpusti nam naše dolge lila Janica — Pred oltarjem je ministrant zacing-ljal z zvončkom k povzdigovanju kruha. Jakopina se je potrkal na prsi — »Kriv sem, novorojeno E>ete božje — Odpuščam ji — Odpuščam, Oče nebeški — Odpusti tudi Ti meni —« Zvončki so utihnili Z njimi je po cerkvi utihnilo vse. Samo mašnik je polglasno molil pred oltarjem — In nekje pod korom — tam pri glavnih vratih —• ja nekdo boječe zakašljal — In orgle so žuborele sladko melodijo božične pesmi: »Tiha noč. blažena noč —« Zvončki ministrantovi so zažvrgoleii v drugič. K povzdigovanju V'na — »Otročiček — moj ali tuji — Janica — sirota moja — Moja hčerka boš — Odpusti mi, Katica — Tudi ti mi odpusti, nedolžno dete —« je privil dekletce k sebi — Jakopina in Janica sta v domači veži otepla sneg z obutve in obleke in stopila v sobo. Stari Štubljak je klečal ob Katični postelji in molil iz masnih bu-kvic. Rozika in Barica sta jokali. V Ka-Mčini desnici ie gorela voščenka. Ko so zaškripala vrata, je umirajoča zadnjikrat razveznila oči in s pojema ločim glasom zaklicala: »Jakotmia —! Janica —!« KULTU RIM I PREGLED desetletnici smrti Viktorja Parme Na božični dan pred desetimi leti je v mariborski bolnišnici izdihnil Viktor Farma Smrt ga je presenetila, saj je nameraval pero. s katerim je instrumentiral svojo zadnjo, komično opero, »Pavliho«, odložiti le za toliko časa, da izvrše na njem dozdevno prav nič važno operacijo. Potem pa je hotel s kom poni ranjeni veselo nadaljevati. »Pauseat 23. XII. _ operacija!« si je zabeležil v partituro in odšel pod nož. Osem-inštirideset ur nato je bil po dolgi agoniji že mrtev. S prisrčno slovesnostjo je spremil ves kulturni Maribor pokojnika do vlaka, ki sa je pripeljal v Ljubljano. Matej Ilubad, takratni upravnik Narodnega gledališča. Glasbene Matice itd., se je poslovil pred ljubljanskim gledališčem od mrtvega prijatelja s temi besedami: j Dragi pri jatelj! Poslavljaš se od nas — Ti. ki si bil v zadnjih desetletjih eden naj plodne j š i h slovenskih skladateljev. Tvoje ime je sicer italijansko, a Tvoja duša je slovenska. Odkar si izrekel v pomembnem trenutku: »Slovani ne bodo nikdar premagani«: in »Srbi se opravičeno branijoz in si bil zaradi teh besed preganjan, smo Te še bolj vzljubili in še bolj spoštovali. Bil si velik ljubitelj glasbe in glasbenik svoje vrste brez primere... Oral si ledino slovenske dramatske glasbene literature. Tvoje slovenske izvirne opere »Urh, grof Celjski«, »Ksenijam, »Stara pesem?: in ^Zlatorog« in nekatere operete so se izvajale pri Slovencih. Hrvatih in Čehih z uspehom, ugledom in častjo. Bil si med prvimi, ki so zlagali slovenske izvirne opere: to je historično dejstvo. Tvoja dela zavzemajo častna mesta v slovenskem glasbenem slovstvu. Tvoja koračnica »Mladi vojaki«; pa je najpopularnejša skladba te vrste: dosegla je kot taka evropsko vrednost in se je neštetokrat izvajala v vseh državah Evrope in v Severni Ameriki... Proslavil si svoje i me, proslavil pa tudi narod, iz katerega si izšel in za čegar kulturno povzdigo si z mladeniško navdušenostjo deloval do zadnjega diha. Poslavljamo se od Tebe, mili prijatelj, s težkim srcem; ohranili Ti bomo hvaležnost in izvajali bomo Tvoja dela. Blag in večen spomin Tebi, mili brat, Viktor P a r m a!« Po Hubadu je govoril Julij Betetto v imenu članstva Narodnega gledališča. Dejal je: ""■Parma je bil izjema (med slovenskimi kulturnimi delavci), zakaj za svoj trud je našel priznanje že pred leti, priznanje strokovnjakov in. kar ie veliko večje vrednosti, priznanje naroda. Spominjam se časov, ko sem prepeval njegove pesmi, občutene v narodnem duhu. Iz srca mi je prišel njih melos in našel je tudi vselej pot v srca poslušalcev. Mirno lahko trdim, da so bile takrat njegove kompozicije najpopularnejše v Sloveni ji ..,« Od trenutka teh dveh lepih govorov mine te dni deset let... »Besede, besede, nič kot besede'« Zakaj Ljubljana je vseh teh deset let popolnoma pozabila historično dejstvo, da je bil Parma pionir slovenske opere in da so bile Parmove kompozicije najpopularnejše v Sloveniji, ljubljene med Hrvati in Oehi, znani po Evropi in Ameriki. Ljubljana ni s prav ničemer izražala hvaležnosti pokojnemu milemu bratu, ni vseh deset let izvajala niti enega Parmovega odrskega dela in njen »večni spomin? se je — gotovo ne po krivdi govornikov, ki sta pošteno in iskreno čutila in mislila, kar sta govorila — razblinil v nič tisti trenutek, ko je bil konec paradnega pogreba. Deset let je odtlej, a Ljubljana nima še nobene ulice ali trga z imenom Viktorja Parme! Kaj pa je storil za Slovence, njih kulturo in umetnost? Uglasbil je prvo slovensko veliko opero »Urh, grof Celjski« in prvo slovensko veliko opereto »Caričine amaconke«; uglasbil je opere »Ksenija«, »Stara pesem« in »Zlatorogc, operete »Nečaki, »Vener'.,-; hram«, »Zaročnik v škripcih« in osta\i< skoraj dovršeno komično opero »Pavliha . ki jo je instrumentalno zaključil kapelnik Ivo' Muhvič. Napisal je dvajset instrumentalnih del (dva venca slovenskih pesmi, razne polke, valčke, koračnice, dve četvor-ki in dr.), zložil je en kvartet za godala in enajst vokalnih del (moške, ženske in mešane zbore, samospeve, zdravice, vse s spremljevanjem klavirja ali orkestra), med temi balado »Povodni mož« (Prešeren) za sole, zbor in orkester in »Sveti Senan« (Prešeren), balado za sole, moški zbor in klavir... Ali je to še premalo? — Pa kdo je napisal več? Čigave opere in operete so se igrale večkrat doma in onstran naših mej? -sZ uspehom, ugledom in častjo.« kakor je potrdil najbolj ugledni naš strokovnjak, Matej Hubad. Kdo si je dotlej v širokem svetu tako »proslavil iine« in kdo je dotlej s svojimi skladbami tako »proslavil naš narod«? — O Parmovem »melosu«, ki je prihajal iz srca in našel tudi vselej pot v srca poslušalcev je govoril mojster pevec Betetto. la melos je danes pozabljen, preziran, saj ui sodoben ... »Nemelodično, nemuzično imenujejo to generacijo in o njeni umetnosti pravijo, da je v ritku in nič več v melosu. Morda je današnja generacija izgubila melos in z njim tudi sladkost življenja v dobi, ko pojo drugi glasovi,« pravi Adrienne Thomas. Profesor - glasbenik H. Druzovič pa je pisal: :Kot skladatelj je Parma otrok svoje dobe. Mi vidimo v Parmi slovenskega kulturnega činitelja, ki je s svojim idealizmom pomagal pripravljati polje, na katerem bo bodoči genij uspešno zasejal svoje seme in ga spravil do zoritve To bo potem nova doba naše nacionalni opere. Takrat, v primerni perspektivi, se bo tudi s pravi-n ocenjevanjem imenovalo Parniovo ime, in tudi »Urh, grof Celjski« se bo takrat spet javil kot zgodovinska osebnost na odru, kakor se je zgodilo to vprav letos pri Čehih, ki so iz pietete proizvajali prvo Škroupovo glasbeno odrsko delo »Dratenik; v spomin na stoletnico prve uprizoritve.* (Prosvetni Glasnik II 3 1928.1 da se je z veliko energijo skušal tudi v tej resni operi v izrazu poglobiti in tako svoji naturi iztisniti stvari, ki so njegovi individualnosti' le bolj tuje...« (»Ljubljanski Zvon«, 8. 1921.) Parma si je vso to Laiovičevo kritiko lepo prepisal, na koncu pa pripisal svojo: »Ta ocena je zelo subjektivna. Razumem: on je glasbeno vzgojen in dela muzikalno v nemškem duhu. Srečen se čuti v disonan-cah. Jaz pa sem prepričan, da vsaka skladba brez melodije kmalu izgine. Zal, da so skladatelji, ki kritizirajo druge, premaio objektivni. Najbolje bi bilo. da bi sami kaj večjega komponirali. Potem bomo govorili naprej.« (21.8. 21.) •laz bi dejal: vsak umetnik naj da pošteno kar ima v svoji duši. krvi in po svoji vzeoji. Nepravilno bi bilo zahtevati, naj >o vsi umetniki iste usmerjenosti in iste natu-re. Tudi za resničnega umetnika, ki bi za tiral svojskost, se učil pri drugih — in posnemal druge, velja: Si naturam expellas turca, tamen usQue rcurret, z vilami če preganjaš naturo. povrne se vendar zme- rom. Parmov prapraded z materine strani de Mattei je bil častnik beneške republike, ded častnik Napoleona I-. prababica pa Nemka Maierhofer. Ded z očetove strani je bil An- ton Parma, mitnifar s Podturna pri Črnom lju. oče Ivan državni uradnik v Trstu. Matilda de Mattei in Ivan Parma (čigar priimek zopet izdaja italijansko kri) sta rodila Viktorja, mu dala svojo kri in dušo. Kako naj bi pel Viktor drugače, ko se je od otroških let do moških let izobraževal in oblikoval v Benetkah. Trstu. Zadru, na Reki, v Tridentu in na Dunaju! Šele kot akademik ee je s starši preselil v Ljubljano. se naučil slovenščine in se iz interna-cionalca izprenienil v slovenskega nacional-ca. Kot državni uradnik je vzljubil naš narod. naš jezik, našo umetnost, delal in trpel zanjo. Da, z delom, žrtvami in končno z inučeništvom je dokazal, da je Slovenec in Jugosloven 1 Dr. Fr. Goestl je povedal, da ga je Parma nekdaj vprašal, katere tri opere ljubi najlKjlj. in Parma mu je dejal zase: »Verdijevo »Aido«. Gounodovega »Fausta« in Bi- _ zetovo »Carmen«.« » Spominjam se. da sva se s Parmo skoraj sporekla. ko sem se navduševal za R. Wag-nerja. vsega, od Rienziia do Parsivala. Parma mi je razkačen pritrdil le za Rienziia, Holandca. Lohengrina in Tannhauserja; vse drugo je odklanjal. In spominjam se. da sem mu menda pred enajstimi leti poslal klavirski izvod Hinde-mithovih (menda treh) opernih enodejank. Pritekel je razjarjen k meni in — veselo sva se nakrohotala ... Fran Govekar. Prevajati ali ne prevajati ia lsu (»loieooi uruzovie je se napisal. Pri naših malih in malenkostnih muzikal-nih razmerah se v presojanju naših kulturnih delavcev damo često zapeljati, da gledamo na njih delo z vidika kulturnega stanja narodov z večjo muzikalno preteklostjo in z večjimi umetniškimi dobrinami. Nobena umetnost pa ne prenaša skokov, kajti le-ti se prej ko slej maščujejo. Tak skok n. pr. pomenijo naši niuzikalni ekspresijo-nisti. katerih delovanje moramo smatrati za epizodo, ki nima stika z narodno^ dušo. ampak je le bolestna prikazen naše dobe? ... (»Tabor« 4. marca 1923.) Nekoliko drugače je presojal Parniovo delo skladatelj Oskar Dev: »Foerster in Parma sta bila edina skladatelja, ki sta ustvarila slovensko opero, oziroma opereto in to je ona velika zasluga, ki bo ostala na kontu Parme nei zbrisi j vo zapisana. Ob živahnem temperamentu, svežem duhu in spominu Parme pa si stavim vprašanje, zakaj da je šlo moderno naziranie tako mrtvo mimo njega, da se ga moderni val ni dotaknil... Zakaj je hodil vedno po starih potih... Kot pripadnik stare italijanske klasične šole ne more imeti tiste modulaforične sile in harmonike, ki jo o!>-ridujemo v novoromantikih in sodobnih skladateljih s A naposled je tudi sodobnik O. Dev zapisal : »Parma pa ima mnogo dobrega in posnemanja vrednega. V vzgled naj služi vsem skladateljem njegovo lahkotno oovladovanje oblike. S fonno se dražestno igra. Objet od vročili objemov glasbe si je že v mladih letili ogledal orkestracijo od vseh njenih tajinstvenih strani; odtod prozornost in sočnost njegovega orkestra. Njegov muzi-nalni nivo je povsod dostojen in nudi muzikalno tehtne strani, zadene živo trenutno razpoloženje. V svoji pri prostosti je jasen v melodičnem, oblikovnem in harmoničnem pogledu. Melodije in kantilene so prisrčne, sladkobne in darujejo prijeten oddih ne le onim, ki so dobre, nego tudi onim, ki so slabe volje — in to je velika umetnost...« ( Tabor«' 4. III. 1923.) Citirani naj samo še nekaj stavkov negativne kritike A. Lajovica o »Zlatorogu:.t »Kolikor se morem spominjati prejšnjih dramatičnih Parmovih del, se mi v celoti zdi. da je Parmov napredek v tem de lu brezdvomen. Jasno je videti iz dela (»Zlatoroga«), da ima Parma živahen d r a m a t i č e n č u t; tudi čuta za muzikalno oblikovanje mu ne manjka ... Neprimerno .ljubši mi je Parma, kadar ima možnost, da nam zaigra kaj veselega... ta glasba mu teče naravno, neprisiljeno in s temperamentom. Menim, da bi mu mogoče kaka vesela snov neprimerno bolje ležala od tragične, dasi treba Parmi priznati, Pod tem naslovom so priobčile praške »Literarni noviny«, ki jih je zopet pričelo izdajati podjetno založništvo »Sfinx« (B. •Janda), članek znanega prevajalca in kritika Pavla Eisnerja. Vprašanje nadproizvod-nje prevodov, ki gre baje na škodo izvirne produkcije, je na Češkoslovaškem že nekaj časa pereče in se literarni listi radi vračajo k njemu. Tudi pri nas obstoji podobno vprašanje. dasi v manjšem obsegu in ob nekoliko drugačnih okoliščinah. Toda čujmo najprej mnenje uglednega češkega kritika. Eisner se predvsem obrača zoper tiste »včasih dokaj rafinirane prostake«. ki pra vi jo. da so »literarni prevodi zlo. tujslvo. na pol nekako narodno izdajstvo in da je v literarni produkciji ne le mogoča, marveč celo zaželena samozadostnost«. — »To je zares paleolitski nazor v času. ko vsa ma terielna kultura sloni na pogoju nepredstavljivo razprostranjenega in neskončno tekočega premikanja dobrin z enega konca sveta na drugega. In prav na področju knjige naj bi bila mogoča samozadostnost? Ni mogoča in ne bo več nikdar mogoča, kakor nT nikdar bila. Poveličevalci starih dobrih časov naj se tolažijo, da prevodna literatura v procentnem razmerju z izvirno stalno pada in sicer nepretrgoma od srednjega veka, in prav pri nas v dokaj naglem tempu.« Eisner takisto zavrača željo in zahtevo, da bi v interesu izvirne tvorbe omejili prevodno literaturo, jo podredili procentnemu ključu, nadzorstvu, izbiri po kvalitetnih vidikih in nemara celo posebnemu obdavčenju. Ni dvoma, da je med množico prevo dov tudi marsikak nebodigatreba, vendar pravi Eisner, da so se danes založniki po izkušnjah z literarnim snobizmom že dovolj izučili in postali previdni. Kje vzeti tribuna!, kje poroto, ki bo zaželene ali vsaj sa mo dopustne prevode izbirala resnično nepristransko? Nadalje zavrača Eisner tiste, ki docela^ p° naliki z materialnimi dobrinami skušajo tudi domači in tuji knjigi kot predmetu povpraševanja in prodaje določiti najvišjo mejo mogočega konzuma. »Prav v tem je zmota. Kar velja o češki pšenici v odaosu do kanadske, ne velja tako kmalu glede češke knjige v odnosu do tuje knjige. Ni mi-nima in ne maksima kulturne potrošnje, kajti kulturna dobrina — recite, kar hočete — ni življenjska nujnost. Kulturne zadeve se pričenjajo šele tam. kjer ni nobene življenjske nujnosti. Kultura je surplus življenja in njegov luksuz. Prav razkošje pa za razliko od življenjskih neobhodnosti niina meja potrošnje in se lahko stopnjuje v neskončnost. Dobra knjiga ni še nikdar škodovala drugi dobri knjigi, marveč ji je v neštetih primerih celo temeljito koristila. Dobro, poreče kdo, možnosti knjižnega konzuma so neomejene, toda omejen je žep, zato je tuia knjiga kuga za domačo.« Slednji ugovor zavrača Eisner z ugotovitvijo, da gre za tržne dobrine raznih ka-j tegorij. Češki človek, ki sega po tuji knjigi, j išče v nji tega. česar mu domača knjiga ne more dati. in siecr iz raznih razlogov, mor-i da predvsem zaradi same snovi. Če ta človek ne bo imel kvalitetne tuje knjige, ni rečeno, da bo segel po kvalitetni domači knjigi, ali da bo zaradi tega kupoval več domačih knjig. Vsa argumentacija, brezpogojnih nasprotnikov prevodov, pravi P. Eisner. ima na sebi nekai žaljivo materialističnega. Kakor da bi človek imel vsako leto določeno potrebo štiva. ali potrebo, ubiti s štivom neko porcijo časa; kakor da bi res bilo vseeno, s čim bo zadostil tej potrebi in bi torej domača knjiga morala imeti ne samo prednost, temveč skoraj že monopol?! — Danes ne segamo po knjigi, da bi si »ubili čas«, ker si čas že nekaj časa prizadeva, da ubije nas. ^K meni prihajajo pravniki ali narodni gospodarji in pravijo, da so popolnoma izgubili orientacijo v sodobni literaturi, ker so po tolikerem razočaranju naposled prenehali čitati njene produkte: dobro vedo. kaj bi hoteli čitati, a takisto vedo. kaj jim za nobeno ceno ne prija. Potemtakem ne moreš neke knjige kar zamenjati z nekim drugim knjižnim izdelkom. To pa pomeni, da je potreba čitanja konkretizirana, pri mladih čitateljih prav tako. kakor pri starih.« Iz tega Eisner pravilno sklepa, da domača knjiga ne more že sama po sebi zadovoljiti čitateljskih potreb domačega človeka. Preprosto rečeno: Ni važno, d a čitamo. Važno je, k a j čitamo. A to zavisi od posameznega človeka. — V nadaljnjem dokazuje Eisner narodno - gospodarski pomen prevodne literature in sklepa, da »prevod res ni sovražnik izvirnega dela, in kriza češke knjige, ki se kajpak razteza tudi na prevodno književnost, korenini drugje, v dveh dejstvih in sicer: Da so ti. ki od njih zavisi, s topim cinizmom ubijali najkultur-nejše plasti naroda in da kmalu ni druge dežele, kjer bi množica vojnih dobičkarjev, a pri nas še prevratnih in poprevratnih, imela tako malo kulturnih aspiracij...« * Navajamo Eisnerjev prispevek k vprašanju: Prevajati ali ne prevajati?, ker utegne po svojih načelnih sklepih zanimati tudi pri nas. Če smo na tem mestu in drugod ze ponovno ugotovili nekako majhno inflacijo prevodov v slovenski literaturi, se kajpak nismo pridružili tistim, ki vidijo v prevodni literaturi nepotrebno zlo in ki bi hoteli, da čislajmo samo to, kar zrase na domačem vrtu. Če bi tu res rasle same plemenite hruške ali razkošne tuberoze, bi bilo greh, ako bi preveč obiskovali tuje vrtove, ki so včasih ubožnejši nego se nam zde na prvi pogled; toda. kaj ko je pri nas toliko osata, kopriv in drugega neplodnega dračja! Nepriznani avtorji izvirnih spisov, ki kdaj pa kdaj krošnjarijo okrog naših založb, naj ne mislijo, da je slovenski čitatelj duhovno tako malo prebujen, da si bo dal v prispodobi podtakniti kamen namesto kruha, to se pravi slabo, neužitno domače delo namesto resnične stvaritve, namesto umetniško in idejno tehtnega spisa, četudi je samo prevod... Vsekakor je treba ne le želeti, marveč tudi podpirati domačo literarno proizvodnjo, vendar ne za ceno kvalitete in okusa. Tudi pri nas so potrebe čitateljev konkretizirane in ni res, da bi bil vsak človek za vsako knjigo. Kar se tiče prevodov, bi želeli večjo in strožjo selekcijo, nego jo dopušča P. Eisner, ker je pri nas kulturni krog znatno manjši. Po neki ekonomiji sil, ki velja tudi za »luksuz«, škodujejo slabe knjige dobrim: v prevodni književnosti še prav posebno. Vnaprejšnjega tribunala res ni mogoče določiti, toda arbiter o dobrih in slabih knjigah naj bi bile naše slovstvene revije. Žal. da so le-te v glavnem izgubile pregled današnje produkcije, ki na Češkoslovaškem res ni več mogoč, pri nas pa si ga še vedno lahko zamišljamo. Posredica tega je, da prihajajo pred »tribunak samo nekateri prevodi in še ti imajo kaj različne sodnike, ki sodijo vsak po svojih posta%-ah. Videti je. da se te zadeve ne dajo gladko urediti. Nedvomno pa je tudi v literaturi mogoče nekaj več smotrnosti in gospodar-' nosti. —o. A. G. Matoš Prijatelji A. G. Matoša so za nedavno dvajsetletnico pesnikove snirii izdali kot prvo knjigo novo ustanovljene »\Viesnerove biblioteke« zbornik »A. G Matoš. In me-m o r i a m«. Lastnik in izdajatelj nove knjižnice je Matošev literarni ucenec in prouče-valec Ljubo VViesner, eden najboljših lirikov najmlajše predvojne generacije. Ni samo naključje, da svojo biblioteko otvarja z zbornikom o Matošu. Zakaj Matošev dobri, prefinjeni okus bi gotovo odobril program te najnovejše biblioteke, v kolikor ga izvemo s platnic prve knjige: Zbrane novele Janka Poliča - Kavnova, prevod »Študij o renesansi«, Angleža VValterja Patra, Avguština Ujeviča »Eseji*, pa še prevodi Ho-racia Quiroge in Itala Sveva, ter dr. Thalerja zgodovina jugoslovenske medicine. V znamenju Matoša pomeni: v znamenju stroge literarne kulture. Kdor je bil v in-timnejšem stiku s slovstveno sodobnostjo na Hrvaškem malo pred svetovno vojno, ne bo nikdar pozabil svojevrstnega vpliva, ki ga je imel A. G. Matoš. Mnogim so bile njegove knjige brevir; njega smo nestrpno iskali po revijah in dnevnikih, ker smo vedeli, da bo A. G. Matoš naše doživetje tega dne. Ta častilec Baudelairea. Stendhala. Barresa in drugih je prvi odpiral naše poglede v franco.-ki svet. Iz Francije je prinesel v panonsko provinco ideje in sanje kosmopolit-skega Pariza; bil je oplojen od duha francoskih klasikov in duhovno izoblikovan ob poeziji siinbolistov in bistri prozi modernih esejistov in kritikov, zato je lahko povedal in pokazal mnogo novega. Matoševa gravitacijska sila je bila večja, nego se je zdelo za njegovega življenja. Žarki Matoše-vega duha so prinašali svetlobo in toploto tudi mnogim, ki se niso mogli šteti v občino »matoševcevr. Dvajset let po smrti A. G. M. je še vedno svetlo okrog njegovega imena. Najboljši dokaz je pričujoča knjiga, spisana »u kultu jednoga imena i jedne uspo-menec o »našem največem pokloniku Lje-pote.« Urednik Ljubo \Viesner je za Matošev zbornik izbral predvsem pričevanja neposrednih poznavalcev Matoša. Tako je hotel ohraniti čim več človeških potez svojega mojstra. V tem smislu je bila sprejeta med dokumente o Matošu daljša študija pokojnega Milana Ogrizoviča »Artista«. Dalje spis dr. Boža S. Nikolajeviča »Matoševi boravci u Beogradiu, dva članka dr. Zdenka Vernica, eden spisan ob bolezni, drugi ob smrti A. G. M. Potem esej Avguština Ujeviča, ki je še po vojni gojil Matošev kult v častitljivi formi pariško-beograjske bohčme, pokoj. A. B. Šimiča esej o Matošu in Stanislava šimi-ča »Matoš danas«. V francoskem izvirniku in v prevodu so ponatisnjeni rSouvenirs fraginentaires«, ki jih je spisal Matošev pariški tovariš Andre Rouveyre. Ponatisnjen Ljube Wiesnerja esej »Matoš u Parizu , odlomek iz obširnejše študije o Matošu. o kateri bi želeli, da bi bila kdaj napisana do konca. Zanimivi so Nikole Poliča »Susretaji s A. G. Matošenu, prav kakor Velibora Gli-goriča esej o Matošu z beograjskega vidika. Vrsto spominskih člankov o tem najkoreni-tejšem zagrebškem pisatelju zaključuje Kar-lo Hausler z »Nevermore!« Uvod v ves obilni material o Matošu pa tvori dr. Antuna Barca »Predavanje o A. G. Matošu«, spisano ob priliki dvajsetletnice smrti. Zbornik v spomin A. G. Matoša je topla pietetna knjiga. V nji živi Matošev kult lepote, zanosa, sanje, energije in domačnosti. Kult, ki niti v teh pretresljivih časih ni izgubil pomena. Matoš stoji pred nami kot kontrast modnim geslom naših dni. Kontrast, ki nas sili k primerjanju in premišljevanju. K njemu bi se lahko vračali tako, kot se francoski literarni naraščaj zopet vrača k Peguvu. Matoš je v svojem delu premagal navidezni paradoks združevanja religionizma s svetovljanstvom. Dokazal je, da je mogoče s solzo ljubezni škropiti domačo grudo in vendar biti občan Evrope. Ne le mogoče: tudi potrebno. Njegov kult domačnosti ni slonel na ozkem vidiku provincializma in duševnosli malega mesta, ki še danes obremenjujeta naše dejanje in nehanje. Izviral je iz večne poezije rodnega gnezda in ljubezni do grude. Govorjeno zgodovinsko: v vseh odločitvah se je rajši držal Rousseau-ja nego Voltaireja, rajši romantike nego naturalizma. Veroval je, da sanja in zanos I včasi storita večje čudeže, nego ideja in organizacija. Skratka: veroval je v višji realizem srca in v idealizem volje, ki lahko pre-ustvarjata človeški svet še to: Čeprav je Matoš postavil s svojim hrvaštvom navidezne ograje, je ta prijatelj Janka Veselinoviča in oboževalec mlade Sr-, bije vendarle nekak piemontski Jugosloven. i Kajti njegovo hrvaštvo ni bilo hrvaštvo Vla-ške ulice, marveč hrvaštvo Griča; njegov vzor ni bila zdeinagogizirana masa, marveč stvarjajoča elita. Zanikaval je svojo dobo in njena ozka obzorja. Ni maral realizma nove generacije. Delno po krivici. Današnja doba ne mara njegovega idealizma. Tudi delno po krivici. Toda Matoš še ostaja, še je klicaj in vprašaj na razpotju generacij. O stari Troji in lepi Heleni Homerjeva »•'lijada* in »Odiseja« sta še vedno kompleks velikih zgodovinskih in literarnih problemov, o katerih se tudi danes pišejo knjige. V teku zadnjega četrt stoletja je nastalo več teorij, ki samo dokazujejo posebno zapletenost teh vprašanj. če ni niti danes popolnoma dognano, kdo je bil Shakespeare, se ne bomo čudili ako je kritika tolikanj preluknjala ze brez tega dovolj legendarno osebnost starega Homerja; po njem ni ostalo skoraj nič človeškega Nemara je bil samo nekak starogrški Vuk Karadžič, ki je pesnitve drugih, anonimnih avtorjev, pesnitve, katere so morda živele med Grki kakor narodne pesmi med srbskim in hrvaškim ljudstvom, strnil v epopejo. Danes splošno smatrajo, da Homer, ali tista plejada neznanih pesnikov, ki so se za nas zdruzib v to ime. ni bil tako brez predhodnikov, kakor so mislili stari Homerski pevci -zares pevci, ne samo pesniki — so se učil: pri kretskih, feničanskih in esnptskih pe snikih Še Taine je v svoji lep. filozof,r umetnosti« zastopal nazor, da so bih star-Grkf nekak edinstven, popolnoma izjemer, poiav ki je mogel zrasti samo 'z idealno usodnih eršk^h tal Ta nazor je danes v glavnem zavržen. Dokazan je prehod sta re kretske kulture v srško Tudi v kul u ri w ne dogajajo čudeži Tudi tam velja zakon, da »iz malega raste veliko. Za razlskavanje Homerjevih pesnikov si je v zadnjih desetletjih pridobil velikih zaslug nejavno umrli francoski učenjak in politik Victor Berard. Njegova poglavitna zasluga je v tem, da je piodrobno raziskal geografijo Odiseje. Odstranil je poetično in mitološko zunanjost in dognal na okostju pesnitve zanimiva zemljepisna dejstva, ki kažejo, da tavanje itaškega junaka ni nastalo samo v fantaziji. Zadeva strokovnjakov je, da povedo o tem kaj več. V pričujočem referatu naj opozorimo klasično izobraženega čitatelja na pravkar izišli spis, ki razvija povsem nove teorije o Ilijadi. Gre za knjigo bivšega načelnika grškega generalnega štaba, generala Dousmanisa »Hllias kaj o Troikos polemos«. ki jo je izdala založba Dimitraku v Atenah Alex. Philadelpheus je poročal o knjigi v »Le Messager d'A-thenes« z dne 8. t. m., odkoder posnemamo te podatke General Dousmanis je predvsem razčlenil »Iliiado« z vojaške strani. Doslej so se s tem epom bavili starinoslovci in jezikoslovci, ni pa ga proučil noben vojaški strokovnjak, dasi je »Ilijada« od začetka do konca vojna pesnitev Samo. kdor pogleda na njo kot vojak, jo šele popolnoma doume Dousmanis je našel v »Ilijadi. ce! sistem vojnih operacij, o katerih pravi, da se ne razločujejo znatno od takih operacij v našem času če Homer pripo veduje, da je obleganje Troje trajalo deset let, tedaj to ne pomeni, da so Grki polnih devet let samo prežali pred zidov- jem velikega Priamovega mesta. Nasprotno: v teku teh devetih let so se neprestano vojskovali na vsem Egejskem morju in po vsem obrežju Male Azije, hoteč se polastiti otokov in primorskih mest: prav tako delajo vojske v naših časih, ko skušajo čim bolj obkrožiti sovražnikovo ozemlje in si zagotoviti prometna pota Toda pesnik opeva samo zadnje leto velike trojanske vojne, ki je bila po avtorjevem mnenju prav tako svetovna vojna, kakor tista, čije sodobniki še živimo Kajti tega boja med Zapadom in Vzhodom sklepa grški avtor, so se udeleževal' v«i civilizirani narodi Sredozemja, in sicer na eni strani Grki, ki so v predzgodovin-ski dobi predstavljali ves Zapad. in na drugi strani narodi Male In Osrednje Azije. ki so predstavljali Vzhod Potemta kem je bila trojanska vojna prvi spopad med obema celinama, čijih konflikt se podaljšuje preko naših dni v neznano bodočnost General Dousmanis opisuje v naveden' knjigi razne zanimive podrobnosti in svoja izvajanja prepričevalno arsumentira Pn njeeovem mnenju ni bil Pariš, sloveči sin trojanskega kralja, tak pustolovec 1n eu sar. kakor bi bil po Homerju Homerju je ugrabljenje Helene mnoso lažja zadeva nego se zdi sodobnemu erškemu genernlu ki sodi, da je tako, »homersko«. ugrablje nje bilo kar nemoenče v dobi. ko je bila šparta že močna država z visoko kulturo in z dinastijo, čije člani so gosj>odovali do malega nad vso tedanjo Grško. Sodobni grški general ne verjame davnemu poveli-čevaicu trojanske vojne, da bi Pariš s tako lahkoto spravil lepo Heleno iz dežele, ki je vrhu vsega ležala precej daleč od morja! Preden je hotel ugrabiti špartansko kraljico, ki je bila zaradi svoje lepote na glasu daleč po tedanjem svetu, je moral postati gospodar Egejskega morja Zaradi tega domneva general Dousmanis, da je bil Pariš admiral, ki je s svojo mornarico zasedel otoke Egejskega morja in lakon-6ko obrežje. Menelaj se je zaradi tujega napada na grško ozemlje obrnil do vseh svojih vladarskih sorodnikov, do grških junakov in glavarjev posameznih rodov ter je ž njimi vred pripravil najprej pomorsko, šele nato pa tudi kopneno vojno proti Trojancem. Ali je šlo res samo za ugrabljenje lepe Helene? Dousmanis skuša — menda prvi med raziskovalci Homerja — vzeti ljudem »lepo« iluzijo, da se je velika vojna proti Trojancem sprožila in zavlekla zaradi lepe ženske Olajšani si oddahnemo: torej vendarle ne zaradi ženske! L>ou=manisu se zdi celo za Ahilove čase preneumno. da bi vrli možje in zali junak' toliko časa krvaveli zavoljo neke Helene, pa naj«i je bila še taka lepotica! 2e tedaj je šlo za neko -esnejšo in važnejšo zade vo: za gpspodstvo na morju, za Poseldo-nov trizob Trojancl so obenem s plemeni, ki so jim bila pokorna, iztrgali Grkom ta trizob kar je bila za narod izrazito pomorskega značaja kaj bridka izguba. Za Aga-memnoma in njegove sorodnike — vladar- je je potem takem nastalo vprašanje: biti ali ne biti?! Ali naj se čudimo, da so Grki v tedanjih razmerah potrebovali devet let, preden so tolikanj izgradili svojo mornari-oo, da so se lahko spustili v usodne boje pred Trojo? General Dousmanis torej odkriva za legendarnimi homerskimi boji resne in kar hudo realne probleme, ki so za čudo še danes pred nami. Boj med zapadom in vzhodom, boj za morje — to sta dva motiva, ki sta skoraj dva tisoč let pred Kr. prav kakor danes, vznemirjala narode in delala preglavice vladarjem in politikom. Toda lepa Helena, — ali je -es izgubil*, ves zgodovinski pomen? General Dousmanis gre tako daleč, da se mu nje ugrabljenje ne zdi verjetno niti kot casus belli. Alex. Philadelpheus izjavlja v svojem poročilu o Dousmanisovi knjigi, da se v tem pogledu ne strinja z avtorjem Galantno pristavlja, da je vsaj to treba pustiti ženskam, tembolj, ker je Dousmanis posvetil omenjeni homeroslovski spis svoji ženi. ki je znana atenska lepotica. Pri tem se naš atenski tovariš spominja, kako so Atenča-ni nedavno noreli za Brieito Helm. ko je bila prispela v grško prestolnico In vendar ta ženska, ki je toliko stoletij po lepi Heleni tako razgibala množico na istih grških tleh, nima za občinstvo nič dnige-ga nego samo lepo telo In očarljiv sloves. Temu nrovom g. philadelpheja ne maramo ugovarjati, človeštvo se res dost! ne spreminja. —-n Hdaj je todiC Qe%nsovo \ojstvo v Cuci astronomske vede Krščansko koledarsko štetje so uvedli, kakor zna»>, šele 1. 532. na pobudo meniha DiomzrU. Po njegovi zamisli bi se moralo začeti vsako leto 25. decembra, na domnevni dan Kristusovega rojstva, a ker je bilo to zelo težko napraviti in bi izzvalo veliko zmešnjavo, so se odločili za 1. januai, t. j. za začetek prvega rimskega koledarskega meseca, ki sledi datumu Kristusovega rojstva. Med tem je dolga vrsta zgodovinskih dejstev utrdila, da bi ne bilo naše štetje pravilno, niti če bi se začelo s 25- decembrom 1. leta pred našim faktičnim štetjem. Lukežev evangelij n. pr. pripoveduje, da se je Kristus rodil v letu velikega Avgusto-vega ljudskega štetja. Neki rimski napis nam kaže, da je bilo to 9 leto pred našim žtetjem. Matevžev evangelij veli, da je Herodež umrl v letu Kristusovega rojstva, a Dio Kasij in Jožef Flavij navajata kot čas Herodeževe smrti pomlad 4. 1. pred našim štetjem. Do zanimivih rezultatov je prišla astronomska veda. Zvezda modrecev iz Jutranje dežele je skoraj gotovo istovetna s planetom Saturnom, ki ga je že prerok Amos imenoval »božjo zvezdo Izraela«. Mesijevo rojstvo so židje pričakovali v zvezi s Saturnom. V 1. 7. pred našim štetjem se je Saturn med 10. oktobrom in 15. decembrom gibal natančno od severa proti jugu, kar ustreza gibanju zvezde modrecev. Berlinski astronom Gerhardt je proučeval tudi datum Kristusove smrti. Po evangelijih se je križanje zgodilo 15. dne židovskega meseca nizana, v petek. To je bilo med 1. 30. in 33. po našem štetju, ker ustrezajo ta leta Tiberijevemu vladanju in funkciji Poncija Pilata kot rimskega namestnika. Izločiti je treba leta, ko 15. ni-zan ni bil petek, židovski meseci so se začenjali na večer tistega dne, ko je postala luna vidna. Gre tedaj za ugotovitev, katerega leta je bil tudi 1. dan meseca nizana dan po novi luni, petek. Med navedenimi leti ustreza tej zahtevi samo L 30. Tedanji 15- nizan se sklada z našim 7. aprilom. Verjetno je tedaj, da se je križanje izvršilo tega dne, t. j. 7. aprila 30. Po Lukežu se je začelo Kristusovo javno delovanje v 15 letu Tiberijeve vlade. Tiberij je začel vladati v 1. 12. po n. št., kakor nam dokazujejo napisi na rimskih novcih. Kristus je pričel učiti tedaj v zimi 1. 26.-27. V PRIČAKOVANJU.. B. ROJSTVO ODREŠENIKOVO o čudo Najnadarfenelši cfcrok na sveta — Na isti stopnji inteligence kake? cSKflteij relativnostne teorije, profesor Einstein Sedemletni sin nekega brooklvnskega učitelja. Arthur Greenwood. je po izjavah strokovnjakov ta čas najbolj nadarjeni otrok na zemlji Po metodah, ki so v Ameriki v rabi, mu pripisujejo inteligenčno številko 230. — toliko kakor prof. Einsteinu. Za primerjavo navajamo, da beleži uspešen ameriški poslovni človek inteligenčno številko 100 Arthur Greemvood sam pravi, da mu tudi ne pripada več nego št 100. kar je lep dokaz njegove skromnosti. A čeprav bi ne bila njegova inteligenca niti polovico tako velika kakor Einsteinova, je v njegovem položaju še vedno izredna Treba je pomisliti, da gre pač za sedemletnega dečka, že v svojem 20 rae-sccu je čudežni otrok obvladal abecedo. S tremi leti je poleg materinščine govoril že francoski, danes pa ve o kemiji, astronomiji in fiziki več nego njegov oče — učitelj. Z obiskovalci učeno debatira o matematiki in drugih znanstvenih zadevah, pogovore o pravljicah in slikanicah pa odklanja kot otročje. Govori veliko rajši o politiki in sodobnih vprašanjih. Avtogra-me (to je menda za Američane zelo važna reč) deli v tiskani, kurzivni ali kakšni drugi pisavi, po želji zbiratelja. Zdi se mu pa neokusno, če stremijo ljudje za tem, da bi bili čim češče imenovani v listih. V svoji skromnosti ne vidi v svoji zmogljivosti doslej nič posebnega. Vsakega po-setnika pa mora presenetiti prepad med njegovim nenavadnim znanjem in njegovo zunanjo pojavo. ki je povsem otroška in slabotna Tudi glas mu ie povsem otroški. [sraito apastvo Umor — atrakcifa za tujski promet Zora uoda proti sivim lasem! Ne oarva. temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo. Odobrena od nigijenske-ga zavoda v Ljubljani pod št 23H2-933 kot za zdravje popolnoma neškodljiva Uspet siguren in trajen Cena steklenici bre2 poštnine Din 35.—. ZORA VODA I. OREL ZAOKUB. Radičeva (Duga) ulica 32 Pri naročilu navedite vašo naravne oarve las 03 Aafc utl Zlat! pekel v Največji stroj za dviganje rečnega peska na svetu Mesto Vitim na istoimenski visoki planoti ob Leni je osrčje zlatega ozemlja v sibirski Arktidi. Tam živi 40.000 ljudi samo od pridobivanja dragocene kovine. Skoraj sami politični pregnanci so to, ki jih je sovjetski sistem obtožil sabotaže, in kulaki, večinoma iz Ukrajine in Kavkaza. 6000 do 7000 km dolgo pot so morali opraviti do sem v spremstvu konjeniške eskorte, in živijo tu v stalni nevarnosti, da pomrejo od gladu. Vse, kar je potrebno za življenje, jim morajo pripeljati od daleč in če bi se ta dovoz kdaj za kratek čas ustavil, bi ne bilo nobene rešitve zanje. Zlato so v tem ozemlju odkrili v drugi polovici prejšnjega stoletja, stvorila se je angleško-ameriško-ruska družba za izkoriščanje zlatih ležišč. Kmalu potem so začeli prihajati delavci od vsepovsod, v njihovih vrstah so širili politični pregnanci carske dobe prevratne ideje. L. 1912 so te ideje povzročile stavko, ki so jo oblasti krvavo udušile. Kot branitelj upornikov je nastopal tedaj mladi petrograjski odvet- Naval krvi, tesnoba srca, zasopljenost, tesnobnost, dražljivost živcev, migreno, otožnost, nespanje, odpravimo kmalu z uporabo naravne »Franz Josefove« gren-čice. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da služi »Franz Josefova« voda pri za-gatenju vseb vrst z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Vegetarianstvo in j etika Ena največjih ameriških zavarovalnic je naložila svojim zastopnikom, da v krajih, kje je dosti tuberkuloze, ne smejo zavarovati vegetariancev ali pa le za zvišano premijo Zavarovalnica pravi, da je po njenih statistikah med žrtvami jetike veliko več vegetariancev nego mesojedcev. orllec v objemu f9železne device*4 Prisega na zločinsko čast! — Umor v kaznilnici, kazen za zločin v svobodi nik Kerenski, tisti, ki je nekoliko let pozneje stvoril tako zvano demokratsko vlado Rusije in ki je moral kmalu v ženskih oblačilih uiti v inostranstvo. Pod boljševiško vlado so samomori in smrtni primeri zaradi gladu med prisilnimi kopalci zlata tako narasli, da je poskusila vlada to umiranje končno zajeziti s koncesijo, da smejo delavci po opravljenem robotanju državi pridobivati v pesku Lene zlato na svoj račun. To zlato jim država plačuje z zvišanimi množinami živil. Tako ožive na večer obrežja ve-letoka. Na tisoče ljudi zajema ob svitu oljevk iz struge pesek in izpira iz njega zlata zmea. Nad tem mrgol« njem pa se dviga mogočna senca bagra, ki ga označujejo za največji stroj te vrste na svetu. Zgradili so ga v Ameriki in ga po kosih pripeljali do Arhangelska, ko je izbruhnila vojna. Ko se je 1. 1917 začela širiti revolucija. je Angležem kazalo, da so ga spravili spet po kosih do Vladivostoka. Tam je bilo pristanišče v plamenih in ker so se boljševiki bližali mestu, so ga Angleži spravili spet v ganghaj. Tam je baš divjala druga revolucija Po dolgih pogajanjih je Troeki končno dosegel, da so ,sstniki spravili bager spet v Vladivostok, odkoder so ga s številnimi vlaki spravili do Irkutska iu od tam na armadi vozov do Kačuka ob Leni Tu so podrli cel gozd, da so zgradili splave, ki naj bi bager spravili do Vitima, in pri tem je izgubila življenje cela vojska deportirancev. Deset tedn oje trajal prevoz cd K ".čuka do Vitima. Tu je odtlej dan in noč v neprestanem obratu, s svojimi ieklernmi šapami sega 25 m globoko v rečno blato, ra dviga v višino in zdrobljeno ter sfiltrirano kopiči na bregu Vsako inilo je po zunanjosti slič-no drugemu milu. Kvalitete so pa različne. »Hubertus« milo je samo eno. In »Perion« tudi! Najboljša sta za pranje. In domača! Svoji k svojim! Dolgo časa so se prepirali o tem. da-li je pariška ulica de Lappe »pristna« ali »nepristna«, namreč njeno temno, po apaših in zločinskih skrivnostih dišeče življenje. To vprašanje ni brez pomena. Nešteto tujcev prihaja v Pariz med drugim z namenom, da si ogleda njegovo nočno življenje, njegove razvpite predele, in to zanimanje senzacije željnih tujcev ni brez pomena, tujski promet ima od tega korist, posebno seveda v tistih ulicah, ki jih bogati radovedneži zaradi njih razvpitosti obiskujejo. Zato ni čudno, da si prevejani domačini tu in tam. ker pristna npaška romantika pač ni vedno na razpolago, pomagajo tudi z nepristno: divji razbojniki njihovih zanemarjenih ulic. razbojniki in dekline. ki uganjajo vsakovrstne predrznosti po nočnih lokalih teh ulic pred očmi radovednih tujcev, razgrajajo, plešejo divjaške plese in se tudi oretepajo, se neredko proti trem. štirim zjK"aj, ko »nočno življenje« poneha. spremenijo na poti domov v navadne meščan^, in meščanke drzne apaškt čepice se umaknejo nenadoma solidni »meloni« Marsikje ie apaška romantika le in-scenirana komedija, atrapa. ki naj privabi plačujočega tujca v te in te lokale. O ulici de Lappe so že nekaj časa sumničili da spada rned takšne nepristne apa-ške centre Tujcev je bilo čedalje manj vanjo N*i jih bilo dosti več niti potem, ko so se začele nenadne nočne policijske racije po njenih beznicah. pri čemer je prihajalo v teh beznicah do streljanja v svetilke in divjih nobegov v temi kar je vsekakor vzhujalo doiem da gre nekaj zares in dra žilo hlepenje po senzacijah Tuici so še vedno menili, da so tudi policijske racije -»esek v oči in navadna tujsko-promstna vaba brez resnega ozadja. Zadnje dni pa se jc zgodilo, da so našli neko žensko v nekem lokalu te ulice zadavljeno. Kdo je storil ta zločin in zakaj, še ni znano, raznesle so se pa najbolj vznemirljive vesti o nekakšnem novem Jacku Razparaču, ki hodi po tem predelu in išče v temi noči svojih žrtev. Ali je tudi ta skrivnostni zločinec samo plod reklam, tujsko-prometne vabe? Oblasti ne dado o tem nobenega odgovora. Dejstvo pa je. da je bil na dan, ko so omenjeni lokal znova odprli, takšen naval tujcev v ulico, da jo je morala policija zapreti in spuščati goste vanjo le posamič, potem ko so se izkazali z legitimacijami. Rue de Lappe je znova našla svoj publikum. Treba je bilo nič manj nego zločin, da je dokazal »pristnost« njenega miljeja. Kleopatra v Franciji Znana francoska literatka Menam Har-rvjeva trdi v svojem življenjepisu egiptovske kraljice Kleopatre. da počiva njena mumija na francoskih tleh. in sicer pod dvema konstanjema na vrtu pariške Narodne knjižnice. Ko je bi! Napoleon na svojem egiptskem pohodu, oa je spremljal štab najbolj znanih egiptologov tistega časa: ti so prinesli celo vrsto mumij v domovino, med njimi tudi Kleopatrino. ki so jo pozneje pokopali na omenjenem mestu Tako pravi Harrv jeva in z njo se povsem strinja časnikar le Gentil. ki je stvar več let raziskoval Le Gentil veh, da bi bilo treba mumijo odko-pati in pregledati. Nevvyorški bandit Nikolaj Coper je sedel že štiri mesece v celici 212. zloglasne lišnice v Sing-Singu. Nekega dne je iz-uulbel z dletom, ki so mu ga poslali njegovi pajdaši na skrivaj v hlebu kruha, luknjo v zid, ki ga je ločil od sosedne celice. Luknja je bila dobro skrita za posteljo in mu je dajala možnost, da si je preganjal dolgčas v pogovorih z jetnikom v celici št. 211. Od njega, mladeniča po imenu David Hale, ki so ga zaprli zaradi posku-šenega umora, je zvedel, da si bosta le še kratek čas soseda. Halu se je namreč bližal dan, ko bi ga morali izpustiti. Dolgo je Coper okleval, nekega dne pa se je odločil, da pove Halu nekaj važnega. Na svojo zločinsko čast je moral mladi mož priseči, da ne bo nikomur izdal te skrivnosti. Stvar je bila naslednja: Dan prej. preden so Coperja prijeli, je bil s svojo tolpo na delu, da izpraznijo neko draguljarno. Nabrali so že cel kup brušenih in nebrušenih demantov, rubinov, smaragdov in drugih draguljev v manjšo vrečo, ko je vdrla v draguljarno policija. Coper je z nekoliko skoki in z vrečo v roki pobegnil na prosto in se skril v sosedni muzej. Prišel je v dvorano, kjer so bila razstavljena vsakovrstna srednjeveška mu- Vsakdo zadovoljen! Pridite, izberite pri nas blago za oblačila za jesen in zimo. Prav zadovoljni boste z veliko izbero oblek površnikov in su-keni ter z nizkimi cenami. Drago Schwab, Ljubljana, Aleksandrova cesta. čila. Hipoma je stal pred »železno devico«, tistim strašnim orodjem v podobi ženske, ki je bilo v svoji votli notranjosti nasajeno z noži in bodali in v katero so zapirali obsojence, da so razrezani in krvaveči umrli v njem po počasnih mukah. Coperju je šinila v glavo misel. Ker se s svojim plenom ni čutil dovolj varnega, je odprl glavo železnega lika in skril vanjo vrečo z dragulji. Potem je odšel iz muzeja. 24 ur pozneje so ga aretirali. To je bila Coper jeva skrivnost. Ilalc jc moral še enkrat priseči, da bo o vsem molčal. da bo poskusil iz glave železne device odnesti zaklad in da ga bo polovico shranil za Coperja, ko se bo ta vrnil v svobodo. Druga polovica bi pripadla Halu. Po tem priznanju je Coper stalno širil luknjo v zidu. V noči pred jutrom, ko bi Hale odšel iz ječe, ga je Coper poklical in mu dejal, naj vtakne glavo v njegovo celico, ker mu bo povedal nekaj zelo važnega na uho. Hale je to storil, nič hudega sluteč. V tistem trenutku ga je zgrabila železna Coperjeva pest za grlo. minuto, dve pozneje je ležal Hale zadavljen v celici št. 212. Zjutraj ob šestih pa je Coper skozi vrata celice št. 211. odšel na prosti zrak. Sele pozneje so opazili prevaro in umor. V poznem popoldnevu istega dne je prišel Coper v muzej in se skril v dvorani z mučili. Nihče ga ni opazil, ko so zaprli muzej. V temi se je splazil do železne device in začel iskati po njeni glavi. Hipoma je zatulil kakor uničena žival. Dva paznika sta planila v dvorano in odkrila v železni devici krvavečega človeka. Coper ni poznal mehanizma, po katerem deluje mučilo, nenadoma ga je prijelo, noži in bodala so se zadrla v njegovo telo Sele pol ure kasneje so ga rešili usodnega objema in ga prepeljali hudo ranjenega v bolnišnico, kjer je čez nekaj dni priznal svoj čin. E K Protagoras se je zmenil s svojim učencem Evatlom, da mu bo ta plačal učnino le v tem primeru, če hi svoj prvi proces dobil. Učenec je končal učno dobo, ne da bi sprejel zastopstvo v kakšnem procesu ali učitelju plačal. Končno ga je Protagoras tožil. In Evatlos jc to/bo dobil z znamenitim izrekom: »Moj učitelj ne dobi dogovorjene učnine v nobenem primeru. Kajti, če ta prvi svoj proces izgubim, potem mi po najinem dogovoru ni treba plačati; če pa dobim, govori zame razsodba.« VSAK DAN ENA »O. čestitam ti na tej prekrasni obleki! Prosim te. daj mi naslov krojača, ki ti jo je napravil!« »Dam ti njegov naslov — toda pod pogojem, da mu ti ne izdaš mojega, ker še nisva popolnoma uredila medsebojnih računov.* Kako učakaš sto let? V vseh časih so. se ljudje bavili s skrivnostjo življenja in iskali zanesljivih navodil za življenje v načinu in običajih onih sovrstnikov, ki so dosegli pozne dneve, da hi potem po njih stopinjah dospeli tudi sami na vrh lestve. Bili pa so vedno razočarani. ker so nauki, posneti iz teb življenjepisov. bili močno i-azlični in često baš nasprotni Preden se sploh spuščamo v tako neeno-stavna razglabljanja moramo pred vsem ugotoviti, da-li je vest o takih silnih starostih, kakoi so jih neki posebni srečni Zemljani baje dosegli, resnična. Najbližji nam je primer Zaro-age, ki je šele pred kratkim zapustil našo solzno dolino. Zanj pravijo, d o. je bil star 160 let. Ni pa imel nobenih dokazov, da bi svoje trditve tudi lahko podprl vedno, kadar čujemo o kakšni neverjetni starosti, gre običajno za ljudi, ki so živeli, bodisi v daljnih časih in zato njihove starosti ni mogoče niti preiskati niti ugotoviti, ali pa so se rodili v takih krajih kakor naš a ga da ljudje niso vodili nobenih zapiskov o novorojencih. Kako naj si predstavljamo matriko iz leta 1780. v Bitlisu ali Erzerumu, kjer naj bi se bil rodil naš dobrodušni aga? Prav tako so nezadovoljive zgodbe o zamorcih in Indijancih ter povest o indskem fakirju ki je še leta 1928 pri 115 križih opravljal svojo naporno službo. Iz tistih razlogov ne bo mogoče nikdar ugotoviti starosti škofa Kentigerna, ki je baje dosegel starost 185 let, let francoskega viteza Jeana Des Tempsa, ki je s 225 leti še, kakor pravijo kronisti, služil leta 1025. v armadi cesarja Conrada, ter Kitajca Li-Cing-Fuja, ki je še pred kratkimi leti odrekel Zaro-agi prvenstvo v starosti na svetu, ker si je r.aštel 180 let. Kanadska vlada, ki je ob začetku našega veka zaradi nekih podpor preiskovala starost 421 l;udi, prijavljenih za stoletnike, je ugotovila. da jih je bilo le 82 med njimi res sto let starih in še med temi jih je 75 pretiravalo svoja leta. Zgodbam o silni starosti 150 let in več ne gre tedaj prav nikaka vera. Pač pa poznamo vsi stare ljudi, morda kdo izmed nas celo takega, ki je star nad sto let. Rečemo pa lahko, da so taki liudie danes pogostejši nego so bili v prejšnjih časih. Tako prihajamo do problema, ali je mogoče točno določiti pogoje, ki jih moramo držati da pridemo nekoč tudi sami na spisek stoletnikov Znameniti fiziolog Flourens je nekoč, po-zivajoč se na zakone množenja in rasti, izjavil, da bi človek moral normalno živeti vsaj sto let. Seveda velja to le za ljudi, ki imajo popolnoma zdrave in brezhibno delujoče organe in ki znajo delovanje teh organov tudi ohraniti stalno v nepokvarjenem stanju, iz tega sledi, da je rešitev našega problema odvisna od dveh elementov višje sile. ki si jih moramo posebej ogledati. Zdravi organi, ki delujejo točno kakor nov stroj, so v veliki meri odvisni od po-dedovanja. Neki duhoviti zdravnik je pred leti napisal, da samo oni lahko ra^te krepko ko hrast v gori, ki ima pred seboj celo vrsto stoletnih prednikov Dejansko ni človek nič drugega kot to, kar so iz njega napravili njegovi očetje. Nekateri se rode -rez resne nadloge, drugi pa pridejo na .svet že z zmanjšanim odporom proti zunanjemu svetu, kot produkt pokolenj, iz katerih izhajajo. In res, če pogledamo v podrobnosti življenjepisa večine ljudi visoke starosti, pridemo skoro vedno do dejstva, da je človek, ki je zašel v visoka leta, sin očeta, ki je tudi sam dolgo živel in postavil na svet otroke, ki žive v brazdi svojih prednikov. Zdravi in krepki organi brez napake nas pred vsem ščitijo proti napadom bolezni, ki nas vsak trenutek ogražajo. Zaščita pred boleznijo je pa brez dvoma eden glavnih pogojev, če hočemo uspeti v poskusu, doseči sto let če čitamo življenjepis znamenitih stoletnikov, vidimo, da niso bili skoro nikdar bolni in razumeti moramo, kaj to pomeni. Vsaka bolezen, ki smo jo prestali. čeprav človek od nje navidezno tudi čisto ozdravi, ostavlja v nas svoje sledove. V enem organično napako, v drugem morda le izpremembo čustvovanja, v tretjem pa naj si bo še tako majhno modifikacijo enega ali več organov, posledica je. da od tedai ne obstoja več prejšnja prepotrebna enotnost organov in tkiva in človek ni več tako odporen, kakor je bil doslej S tem pa je tudi njegova bodočnost manj sigurna. Naša naloga pa ni končana s tem, da se bolezni le upiramo Treba nam je tudi opustiti vse, kar bi jo lahko povzročilo, in tu se pojavlja edini činitelj, na katerega imamo kolikor toliko vpliva, namreč da se z načinom življenja znamo izogniti vsakemu prevelikemu naporu, ki bi utegnil škodljivo vplivati na delovanje našega organizma ali ga prezgodaj obrabiti. Ta prenapor pa je lahko nad vse različen ter se zaradi tega ni mogoče spuščati v vse njegove pojave, marveč si kvečjemu lahko ogledamo le njegove glavne vrste in še to le površno. Predvsem pride tukaj v poštev gotovo telesni prenapor Zelo težko je pa vedeti in določiti, kje ta začenja za vsakega po-edinca posebej, zakon individualizma ima v biologiji odločilno veljavo. Ta zahteva, da se vsak med nami razlikuje od drugega in da razpolaga s sredstvi in zmožnostmi, ki so samo njemu 'astne in tako onemogoča, da bi se tozadevno dalo postaviti kako absolutno pravilo. Vse, kar lahko rečemo je da je popolno brezdelje ravno tako škodljivo, kakor pretirano delo. Velika večina stoletnikov, o katerih imamo podatke, so bili kmetje, ki so prav dobro prenašali napore poljskega dela. Zelo redki so pa na tem spisku rentirji. Znano je poleg tega, da se noben organ ne ohrani v dobrem stanju, če ga ostavimo brez dela. Duševni prenapor je mnogo bolj redek, čeprav marsikdo med nami rad trdi, da tako dela, da ga kar glava boli. Ne da se pa reči da takega prenapora ni ter je razumljivo, da vpliva pretirana obremenitev te osrednje točke živčevja na celotni živčni sistem, od katerega na vse zadnje zavisi delovanje vseh naših telesnih organov. Morda igra večjo vlogo v tej kategoriji čutni prenapor, ki kaže polagoma iste posledice. Nad vse veliko vlogo igra čustveni prenapor, kateremu smo posebno v današnji dobi silno izpostavljeni Naša afektivna čustva so stavljena prečesto na hude preizkušnje in ustvarili smo si neke vrste vedno budn*. čustvenost, ki ima mogočen vpliv na naš celotni živčni sistem in krvni obtok Ugotovljeno je, da so skoraj vsi ljudje, ki so dosegli najvišjo starost, bili po naravi zavarovani proti tem sicer tako škodljivim vplivom. Poslušajmo, kaj pravi o tem Cornaro, ki je napisal znano razpravo o dolgem življenju: »Celo smrt staršev in prijateljev mi ne povzroča večje žalosti, kot nek naraven hipen sunek, ki se pa ne da preprečiti in tudi traja »prav kratek čas.« Verjetno je, da vsi ljudje visoke starosti niso poznali te nekam izjemne ravnodušnosti, katere gotovo nima vsak človek Res pa je da na večino teh ljudi dogodki, ki so sicer njihove sovrstnike globoko pretresli, niso napravili nobenega vtisa, in nekateri med njimi so celo izjavili, da si »ne sme kvariti žolčas, kdor hoče postati star. Način življenja stoletnikov je bil po navadi prost vseh velikih strasti, ki imajo običajno usoden vpliv na človeško življenje. Preidimo slednjič k prebavnemu prena-poru, k vprašanju, o katerem si skoraj vsi ljudje mislijo, da bi se vsaj tukaj dal postaviti nezmotljiv recept. Kje je v tem pogledu ono pravilo, ki omogoča človeku prekoračiti običajno mero našega življenja? To pravilo obstoja v eni sami besedi: zmernost. Toda tudi v tem, žal, ni nobene skupne mere Treba je opustiti vsako pretiravanje Dobro Toda kje začenja za vsakega med nami to pretiravanje? Cornaro. ki velja za največjo avtoriteto v vprašanju pravilnega življenja hvali v svoji razpravi zmernost. Toda zmernost je pri njem pomenila nekaj prav posebnega. Namreč, da je vsakega dne použil točno 361 gramov hrane; niti enega samega grama več in niti enega samega grama manj, ln ko je hotel ta točno prepisani obrok dvakrat za nekaj gramov povečati se mu je zgodilo, da bi bil obakrat skoro umrl. Koliko pa je ljudi, ki bi se podvrgli takemu mučenju v življenju? Navzlic temu vidimo, da je velika večina ljudi, ki dosežejo visoko starost, bila zelo zmerna, čeprav nimamo številk, s katerimi bi zmernost izrazili. Vprašanje vosti hranenje zmernosti je tudi s stališča količine in kakovosti hrane popolnoma nerešljivo, kjer je pač nemogoče določiti za vse ljudi enako, koliko smejo jesti in piti. Pravilna množina hrane dvajsetletnika, petdesetletnika in stoletnika gotovo ne more biti enaka. Nekdo si tudi lahko dovoli jedi in pijače, ki si jih je drugi odrekel in mnenja ljudi, ki so dosegli visoko starost, so bila v tem oziru nad vse nasprotna. Kot temeljno pravilo pa ostane, da so vsak zase bili zmerni. Vidimo torej, da zaenkrat ni nobenega točnega in posebnega pravila, kako moramo živeti, da bi nam bila zajamčena visoka starost še bolj iluzorno je zatekati se h kakim skrivnostnim sredstvom, ki jih mazači dnevno priporočajo v časopisju, h •"knajpanju«, ki je marsikje zelo udomačeno, in velja za najsigurnejše sredstvo preganjanja vseh telesnih nadlog, ali celo k iskanju »eliksira življenja«, ki je tudi igral v zgodovini hrepenenja po večnem zdravju in večni mladosti veliko vlogo. Ako še enkrat na kratko ponovimo glavne točke našega kratkega pregleda, moramo najprej ugotoviti, da ne moremo ničesar izpremeniti na naši telesni dediščini, ki igra tukaj največjo vlogo. Gotovo je, da vsi prenapori onemogočajo dosego one starosti, ki jo je Flourens določil kot normalno človekovo starost, zaradi tega je nad vse naravno, če se najstarejši ljudje skoro vedno najdejo na kmetih, kjer so zveze z zunanjim svetom redke in počasne in kjer žive zmerno in redno v miru svoje družine. Sicer najdemo stoletnike tudi v vedikih mestih, celo v takih, kjer je moderna civilizacija na višku. Toda tam so zelo redki. Največ med njimi jih le živi v krajih, ki so ohranili svojo primitivnost ln zaostali za naglico modernega življenja. Njihovo življenje se je razvijalo na solncu in v čistem zraku mirno, monotono in vsakdanje, zato je bilo tudi dolgo. Poleg tega lahko rečemo, da so vsa pravila kako bomo dosegli dolgo življenje, prazna Tudi nasveti, ki jih dajejo stari ljudje, kako se mora živeti, ne veljajo mnogo. Vprašajte jih, naj vam povejo, kako so sami postali stari, pa vam po navadi ne znajo ničesar odgovoriti. Najzgovornejši je primer učencev Benečana Cornara, ki je napisal razpravo in določil čvrsta pravila za dolgo življenje; od teh učencev ni nihče postal nad 80 let star. Vsi ljudje namreč niso iz- JT. Milčlnsld: delani po Istem kopito. In kar enemu koristi, drugemu škoduje. Z eno besedo vsa velika skrivnost obstoja če odštejemo podedovanje, v tem, da se človek drži železnih pravil higiene, pri čemer moramo vzeti to besedo v najširšem pomenu. Dokaz za to imamo v dejstvu, da se povprečno človeško življenje neprestano daljša, odkar so zakoni higiene bolje znani Tako je znašala srednja človeška starost v 18. stoletju 19 let. Poskočila je v letu 1921. na 50 let in je od tedaj še bolj zrastla. irving Fisher pravi, da se bo dvignila na 80 let, ko bomo šteli leto 2000. če bomo dosegli to številko za povprečno človeško starost, bo med nami mnogo stoletnikov. Vsekakor lepi izgledi za naše vnuke. ESSAD BEG ino najbolj poklican za opis zgodo-tor odkriva z dokazi notranjo orga-vanje, njene zarote, njene zmage in ne pozabi nikoli: kri, umor in izdaja 1 se je posrečilo to pot zarote zoper i luči. Njegovo delo je prvo, ki te-je lepo in napeto ter se čita kot IT« začne izhajati že v prvem zvezku . IN SVETA«, ki se naroča v Ljub-e mesečno 8 Din, trimesečno 20 Din, 40 Din. Jezus se je vnovič žrtvoval in ponižal iz ljubezni in na priprošnjo matere Marije, ki ga je odnesla na daljno romarsko pot čez siva morja in lepe dežele, mimo vrtov in zasneženih poljan, da odvzame grehe sveta. Steze skozi Menišijo niso bile zravnane, temačni lazi so zevali, strmci pod Pikovnikom so bili skoraj neprehodni in ubijajoči spešno hojo. In to-iiko rev ter odvzetih grehov prenašati! Jezušček je že skoraj medlel, mraz in kraška burja sta grizla njegova nežna li-čeca... Marija je potrkala na težka grajska vrata. Veža je bila svetla in obokana. Na mostovžu pod stolpom se je pojavil mrk stražar in ju odpodil, češ, kaj nadlegujeta gospodo. Strašni psi so zalajali onstran zidovja in se začeli grozeče trgati z verig. Nemarni grajski hlapci so se nabrali kraj vrat; zasmehovali so uboga romarja in ju prešerno obmetavali s kruhovimi svaljki. Nehvaležni, hudobni ljudje! Božja mati se je vsa žalostna in bedna odpravila dalje. Medtem se je nagnil dan, vse stvarstvo je občemelo v sijaju svetega večera. Napočila je ona blažena ura, ko se razširi rimska cesta in se zgrinjajo angeli iz raja. Nekje je že prizvanjalo. prav nalahno in ljubeče, da ne bi motili zvonovi božične ubranosti, ožje stike z bikom, ki je neomejeno gospodaril v areni. Ubogi torero je v speš-nem diru tekal pred njim in kadar se je po mojsterskem skoku spet čutil varnega za pregrado, je skomignil z rameni proti hrumeči množici, češ, za ženo skrbim, za sedem otrok in staro mater, pa me ne mika, da hi se radi vas dal nabosti. Na lepem mu je nekdo zalučal tik mimo glave pomarančo. To je bil signal za pravcato ploho več ali manj gnilega sadja, zmečkanih pahljač in drugih ne-porabnih predmetov. Espadi se je sredi tega zlatega dežja milo storilo, naslonil je glavo na ograjo in se razjokal, kar je občinstvo sprejelo z neprikritim veseljem. Ko je potolažil svoj gnev, se je odločno pognal proti biku in ga po več ponesrečenih poskusih končno ugonobil, v kolikor že ni žival preje poginila radi izgube krvi. Burka, kruta burka vse skupaj! Junaštvo in romantika sta se umaknila borbi za vsakdanji kruh. Torero ne živi od tega, da bi se izpostavljal nevarnosti, le debelo kožo mora imeti za posmehovanje množice, ki ni prišla na svoj račun, ker je hotela gledati kri, a je videla le, na kak način se je mogoče obvarovati ostrih rogov. Iz razmišljanja me je predramil nastop druge, seviljske kadrilje. Že ob prvih spopadih mi je postalo jasno, da je bila moja sodba presplošna in prenagljena. Ti dečki so bili drugega kova: vedno na mestu, da ščitijo svojega espa-do, ko je tvegal bajne drznosti. Zapeljan od viharnega vzklikanja množic, je napodil svoje ljudi iz arene in začela se je igra med surovo močjo živali in hladnokrvno spretnostjo človeka. Ko je espa-da pokleknil pred sopečega bika, se je naroda polastilo divje navdušenje in klobuki so začeli kar deževati na pesek. Neki možakar pred menoj se je na ta način iznebil pokrivala in suknjiča, ko pa njegovo vzhičenje še ni bilo utešeno. je brez ovinkov snel svojemu sosedu slamnik in ga vrgel v areno. Najbolj se mi je pri tem čudno zdelo, da se oropani za to niti ni dosti zmenil. Stvar mi je postala jasna, ko sem pozneje zapazil pri izhodu dolgo mizo, na kateri so se grmadili klobuki in druga oblačila, s katerimi so bili ljudje počastili pogumnega espado. Iz tega kupa si je smel vsakdo izbrati svojo stvar, če se m bila morda po nesreči izgubila. Jaz sem svojo kapo, edino pokrivalo, raje obdržal na glavi in sem z napetostjo sledil gibom torera, ki se je še vedno bliskoma izmikal nevarnim rogovom, ki so švigali za las mimo njegovih bokov. Hipoma pa je prišlo do velike to<9ke sporeda, ki sicer ni bila napovedana, a so se bili vendar ljudje zbrali v več ali manj prikritem upanju, da bo nastopila. Bik je pridrvel naravnost do torera, ki se je v pasu vkrivil, da bi s tem spet ukanil žival. Morda se je upognil za trenutek prekasno, morda za las premalo, skratka, bik ga je ujel z rogom za obleko in nesel par metrov s seboj. Z zamahom mogočnega tilnika ga je vrgel v zrak in prestregel z glavo. Tokrat je zadel v polno. Tišino, ki je na mah zavladala v areni, je presekal rezek krik egpade, ko mu je rog predrl drobovje. Predno so od vseh strani pritekli na pomoč, je bik vrgel nebogljeno telo ob tla in se besno znesel nad njim. Žalostno, ponižujoče je videti, kako se brezumna žival igra s človekom, imenovanim krono stvarstva, kot mačka s pohabljeno mišjo. Torerovi ljudje so se trudili, da bi izvabili bika od žrtve, — pokončati ga ni dovoljeno — medtem ko se je torero sam nalik na tjulnja vlekel po rokah še kak meter proti ograji in naposled obležal z obrazom v pesku. Prijeli so ga za roke in noge in odnesli. Glava mu je visela nazaj in lasje so se mu vlekli po tleh. Množica pa se je tačas že spet zabavala nad poplahom, ki ga je dvignil bik s tem, da je preskočil ograjo in je po hodniku med njo in tribuno podil pred seboj tolpo torerov, fotografov, reševalcev in časnikarjev. »Viva el toro! Viva!« so vreščali od vseh strani. Za usodo ljubljenca, M so ga odnesli in ki se je osteklenelih oči poslavljal od množice, ki ga je slavila, preživljala in psovala, se ni nihče več zmenil. Videli smo kri, corrida je končana! Zalotil sem se pol ure pozneje, ko sem pred lepakom, oznanjujočim naslednjo bikoborbo, preudarjal, ali mi ne bi kazalo par dni stradati, da bi si prihranil za vstopnico. M je bila zajeta v sleherni odtenek stvarstva, celo v najbolj skrito ledeno svečko, ki se je blestela na smrekovem poganjku. Nič se ni ganilo. Edino tanka srnica se je spustila preko poti in obstala na parobku; njene svetle oči se niso mogle nagledati nebeških popotnikov. Vrh dola je Marija obstala in razmišljala, kam bi krenila z drobnim bremenom v naročju. V duhu je obšla vse vasi in kajže, stisnjene v zagate in med krimska rebra. V paško reber se ji je zdelo predaleč, tudi ni hotela nadlegovati revežev, pri katerih vladata revščina in bob. V Ribjeku pa so ljudje tako osorni in odurni, pobožne romarje radi zasmehujejo. Morda bi našla topel kotiček pri Rožmanovem kovaču... Končno se je spomnila svojega svetišča na Žalostni gori. Tjakaj pojde, tam bo položila Jezusa v jaslice in čula pri njem do svetega jutra, ko se bosta podala dalje. Spustila se je nizdol na presersko stran. Pri kamniški luži je še enkrat previla Jezusa. Silna bolest jo je prevzela, ko je zagledala pred seboj zmra-ženega in bednega sina. Zgrudila se je kraj grmička, ki je edini zelenel sredi zasneženega stvarstva, kakor bi kipelo kvišku prijazno upanje. Tam je razgre- Likovič Joža Betlehemzka skalica (Krimska božična legenda) Bikoborba, sramota našega časa Cenjeno meščanstvo! Ne zamudite edinstvene prilike in oglejte si velezanimivo predstavo. Pred Vašimi očmi se bo odigrala nadvse napeta corrida de toro« — prava, krvava bikoborba. Sest plemenitih bikov bodo neustrašeni toreadorji mučili na tri različne načine in končno ugonobili. Ponosni pikadorji bodo s sulicami zbadali pobesnele živali, medtem ko bodo z rogovi parale trebuhe njihovih iskrih konj. Gospoda, zastal Vam bo dih, ko boste gledali obupno borbo med človekom in zverjo. Dvajset ljudi v smrtni nevarnosti! Samo za osebe jeklenih živcev! Otroci plačajo polovico! Vstopite torej, dame in gospodje, predstava prične vsak čas. mah prenehali, čim je vkorakala v areno kadrilja. Ljudstvo je v hipu pozabilo svoje politične skrbi in pričelo živahna strokovnjaška razglabljanja o vrlinah in slabostih svojih junakov. Ves zamaknjen sem strmel v areno, kjer se je dostojanstveno pomikal sprevod bleščeče opravljenih bikoborcev, ljubljencev množice, pripravljenih umreti za aplavz. Moj privid se je spačil v burko, ko je v areno pridivjal prvi bik. Kadrilja se je pred njim razbežala, prepuščajoč mu plašče in pokrivala. Junaki so v smrtnem strahu z neverjetno spretnostjo po-skakali za rešilno ograjo, ne da bi se zmenili za posmehovanje množice. Tudi pikadorji se niso dosti bolje odrezali. Kot na povelje so padali s sedla in ker so imeli pod obleko še močne ko-vinaste oklepe, je vsak padec povzročil ropot, kot bi se prevrnila kuhinjska posoda. Zaenkrat stvar ni bila bogvekako zanimiva in sem porabil priliko, da si ogledam svoje sosede, ki so zadevo smatrali za pravo narodno sramoto in se tudi temu primerno razburjali. Edina izjema je bil parček, ki je sedel nekaj vrst pred menoj; ta dva sta se venomer le blaženo nasmihala, kot bi sedela pod cvetočim grmom. Ta čas je nastopil espada. Njegova težka naloga je bila, da popravi polom, ki si ga je stekla njegova kadrilja. Toda mož je bil oči vi dno zrasel v istem gnezdu in se je odlikoval po visoko razvitem čutu za samoohrambo. Ves čas je imel eno oko na rešilnih vratcih v ograji in je kazal kaj malo veselja, da bi navezal Reka ljudstva se steka proti vhodu v barcelonsko areno: brezhibno "oblečeni gospodje, odlične dame, vojaki, kmetje, mornarji, zadovoljne meščanske rodbine, brezposelni, žeparji in postopači. Reka se razcepi, polovica gre na senčno in druga na solnčno stran, ki je izdatno cenejša. Narod hiti po stopnicah navzgor. V vsakem nadstropju odpade po gmotnih prilikah en sloj. Najdražji so seveda sedeži tik nad areno, do koder še prinese sapa lahen oblak prahu izpod kopit drvečih živali ali slutnjo vonja po vroči krvi in kjer je še slišati pridušen krik strahu, kadar preplašeni espada dva prsta pred rogovi preskoči ograjo. Najcenejši prostor je na solnčni strani popolnoma ob vrhu in stane tri pesete in pol. Tu zgoraj se razpolože nižji sloji, ki si prineso s seboj malico, zavito v mastne novine, in še iz polnih ust neneho-ma slavijo ali psujejo. Na solnčni strani v višini petega nadstropja je bil moj prostor. Zaslepljen od pripekajočega solnca in mogočnosti prizora sem obstal, ko se mi je vrh temnega stopnišča odprl pogled na ogromno areno —- za trideset tisoč ljudi ima menda prostora — ki mora človeka očarati. Še predno sem našel svoj sedež, je godba zaigrala špansko državno himno. Katalonski narod se v svoji vročekrvno-sti ob njenih zvokih seveda ni mogel vzdržati požvižgavanja in predrzno ostrih opazk proti Madridu. Zdelo se mi je pa, da takšne demonstracije spadajo k vsaki katalonski bikoborbi ravnotako, kot prodajanje pokalic in praženih lešnikov, kajti vsi protivladni šumi so na M > CA Z H Z M »J > »N V ilustrirani tedenski reviji začne izhajati senzacionalno in obenem aktualno deloEssad bega ZAROTA ZOPER SVET z dokumentiranimi opisi najskrivnostnejie in vsevedne organizacije na svetu: ČEKE ALI GPU. Ta beseda, ki skriva v sebi rdeči teror, se ponavlja že dolgo let v Evropi in Ameriki zdaj z grozo, zdaj z oduševlje-njem, ne da bi ljudje prav za prav poznali prave slike te strašne organizacije, ki obvladuje s svojim terorjem šesti del sveta. Essad beg, čigar mojstrski prikaz Stalina je znan v vseh civiliziranih deželah, je nedvom vine rdečega terorja. Avl nizacijo GPU, njeno delo> njene poraze. čitatelj vidi sliko, ki je kažejo pot GPU. Avtorju svet pokazati v objektivn melji na izvorih, pisano pravi roman. »ZAROTA ZOPER SVE nove knjige »ŽIVLJENJA ljani, Knafljeva 5 ter stan pol leta (celotna knjiga) Zopet se je spočel sveti večer, skromen, jasen in svet kakor vedno, poln milosti in belih skrivnosti. Ponižno je potrkal na človeška srca in zamrznjena okenca, na katerih so se že razbohotile ledene rože s svojimi čarobnimi poganjki. Pri bogatinil in kajžarjih! Še enkrat se je razvnela večerna zarja, obsijala mračno obličje zemlje, se nagnila preko p;rasa in Menišije ter poljubila visoko čelo Sv Treh kraljev. Zlate pajčevine so se razpredle nad Vinjim vrhom; pri sv. Lenartu v Dobcu se je oglasil mali bronasti brat in oznanil bližajočo se blagovest. Za Krimčkom se je vgnezdil starikav oblak: tam bo počakal na rimsko cesto, ko se bo zaznala sredi neba in pripeljala s seboi iz vsemirja neštevilne, drobne znanke, ki se bodo vrstile od posvečenega vzhoda, kjer se bodo odprla nocoj rajska vrata in se bo začula iz angelski! "s* povdravna pesem vsem. ki so pravični in blage volje, do grešnega, ternneea zapada. ki ga težita suho zlato in zabloda, od Smrekovca do polhograj-skih globoč... Vse se je že potajilo v svečanem pričakovanju; samo na stranski cesti za Podpečjo se je še žuril voznik iz ižanskih zavodov, ki je čakal na Mrkunovi žagi za izplačilo ter ga je pod večer prestregel še krivogledi krčmar v Ribjeku. Kolesa so dolgočasno klokotala, končno se je zgubil ropot v Podkraju. Prve luči so se zatmile po domeh; dan se je pomaknil. Šentajanar je že odzvonil večno luč in pripravil zvonove za polnoč. Čolnarski hlapci so povezali vesla ter pozabili za nekaj dni Ljubljanico in skrite vrtince. Daleč za morjem, nekje nad obljubljeno deželo se je odprlo nebo. Marija se je pred svetim večerom spustila z nebes na grešno zemljo, z drobnim Jezusom v naročju, s sveto voljo v srcu. Za-hrepenela je, da preživi še enkrat nekdanje skrivnosti, ki jih je bila deležna v Betlehemu, ko so se razmaknili zvezdni kregi in se je od obzorja do obzorja prelival glas hvaležnih nebeščanov: * Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji!« Božja mati Marija se je odpravila iz obljubljene dežele v daljni svet, da bi spotoma odvzemal njen blagi sin grehe in nadloge Zemljanov, ki bi sicer zapravili nebeško srečo. Želela je, da bi radi njune bližine še bolj živo občutili milost svetega večera ... Tedaj sta prišla tudi na ubogi Kras ter trkala tod in tam. Onstran Križne gore sta zgrešila pot v gorske višave. Sneg je zamedel sledi pastirjev, ki so pred tednom nabirali po grapah mah in zbodičje. Košenine in niuljave pod Vinjim vrhom so bile prazne, nikogar nista srečala v Menišiji. Samo v Otavah je še bedel pri odprti lini sv. Andrej in jima pokazal pot v reber do ljudi. Dolgo je zrl za Marijinimi stopinjami. ki jih je ozarjal bel odsvit; nežne grudice so se neprestano drobile za njo kakor ognjeni spreminki. Svetnik se je spokorno zgrudil na kolena in molil dalje. Tako sta se ustavila pred ajdovskim gradom, ki je kraljeval kraj rakiških samot. Marija se je namenila, da bi potrkala ter prosila za topel grižljaj ln kot. Pusta in spolzka pot skozi Menišijo jo je utrudila. Bala se je za svojega sladkega sina! Pred njima niso drobile trume angelov, ki bi jima utirali pot s svojimi ozkimi nožicami in kazali pravo smer 8 svojimi zlatimi temeni. Gospod ŠPORT Predčasno prekinjena tekma Ilirija: Hermes Pri vodstvu Ilirije 2:1 je moral sodnik prekiniti tekmo s Hermesom zaradi neredov. nja vrsta, v kolikor ee je omejila predvsem na obrambo, Ln je ta posel dobro opravila- Na igrišču Hermesa 6e je včeraj vršila tekma med Ilirijo in Hermesom, ki bi morala biti odločilna za prvo in zadnje mesto prvenstvene tabele. Pa tekma ni doživela regularnega konca- V Čakovcu so mariborski Železničarji in Čakovečki SK odigrali še preostalih pet minut zadnjega srečanja, ki je končalo neodločeno 1:1. Ob zaključku športne rubrike nam rezultat teh pet m: !ut. ki je zelo važen, še ni znan- Ilirija : Hermes 2:1 (1:1) Ilirija.: Malič—Svetic, Berglez—Unter-reiter, Sočan, Pogačnik—Ice, Slapar, pikič, Luce, Doberlet. Hermes: OblaK—Klančnik, Košmerl— Ferjan, Košenina, Kretič—Petelin, Brodnik, Zalokar, Morkorel, Kariž. S to tekmo je proslavil Hermežan Klančnik redek jubilej v vrstah naših nogometašev. Poteklo je deset let, odkar zvesto nastopa za barve svojega kluba, obenem mu je bila to 300. tekma. Pred začetkom tekme mu je s priložnostnim nagovorom čestital v imenu kluba podpredsednik g. K&ret, nakar mu je za Ilirijo izrazil čestitke kapetan moštva Berglez, obe moštvi pa sta mu vzkliknili običajni trikratni športni »zdravo«. Nato je sodnik dal znak za pričetek. Začela se je tekma, borba za točke. Takoj v začetnih fazah imajo belo-zeleni premoč v polju, ki se kmalu izraža v celi seriji kotov. Hermežani ubirajo takoj nekoliko bolj defenzivno taktiko, posvečajo mnogo pozornosti obrambi, napad pa pošiljajo sunkoma naprej. "V 10- min. je belo-zelena obramba za hip v zadregi, Mokorel je v ugodni poziciji, pa prvotno okleva, nato pa le odda Brodniku in ta razantno pretvori v 1:0 za Hermes Poslej so Hermežani še bolj defenzivni, nekateri prosti streli na meji kazenske črte jih spravljajo v nevarnost, toda belo-zeleni napad je od sile neplodovit pred golom. Sledi cela kopica kotov za belo-zele-ne, ki z ene strani dovolj karakterizirajo potek igre, z druge strani pa odražajo ži-lavost hermežanske obrambe in nemoč ili-rijanskega napada pred golom. Sredi polčasa se nudi ilirijanskemu napadu zelo realna šansa. lepo streljani kot Oblak komaj še odbije, ponoven strel na gol pa se odbije zopet od Oblaka in igra teče dalje v istem stilu. Končno v 42. min. izenači Ilirija z 11-metrovko; Doberlet nevarno prodre, Ferjan ga proti-pravilno zruši in penaltik pretvori Pikič neubranljivo Drugi polčas slike mnogo ne spremeni. Hermežani se očividno trudijo držati vsaj neodločen rezultat. Sodnik ni igri povsem dorasel, sem-tertja kaj spregleda in igralci si začnejo dovoljevati tudi nepravilnosti. Počasi leze igra v celo vrsto medsebojnih dejanskih razračunavanj, ki imajo za posledico kar pet izključitev, končno pa sodnik še igro predčasno odžvižga. Polčas se začne v znamenju resnejšega pritiska belo-zelenih, že po dveh kotih za Ilirijo sledi zelo slaba igra obeh moštev. Hermežani so pod stalnim pritiskom nasprotnika, vendar ee njihova obramba izredno dobro drži, glavni delež na dobri defenzivni igri pa ima dobro razpoložena srednja vrsta- Točno sredi polčasa se igra odpre. Brodniku izdelajo lepo priliko, pa je ne izrabi. V 2G. min. se Sočan in Brodnik neljubeznivo obdolavata in sodnik otvo-ri vrsto izključitev s tem, da oba pošlje z igrišča- Trenutek nato se Slapar prebije skozi obrambo in zaključi svojo akcijo s strelom mimo vratarja, in z 2:1 je Ilirija v rodstvu. Sedaj se malo spremeni taktika: Herme-žanom se naenkrat zelo mudi, nasprotno pa so belo-zeleni zelo natančni pri vsakem strelu. Igra je medtem postala kljub dvema izključitvama precej surova in v 35. min. izključi sodnik Svetica in Makorela; prvega pač po nedolžnem, vsaj v tem trenutku, precej prej bi že bil zaslužil to usodo. Čez dve minuti je sledil četverici izključenih še Ice. nato je kmalu nastala zmešnjava na igrišču, vdrlo je občinstvo in sodnik je igro odpiskal- Igra res ni bila na višku. Niti eno niti drugo moštvo ni moglo še z daleka zadovoljiti. Belo-zeleni so bili premočni v polju. izkoristili so prednost v startu in boljšo kombinatorno povezanost, toda pred golom so bili zelo nedolžni. Nobena vrsta v moštvu ni dobro funkcionirala. Obramba ni bila mnogo zaposlena, in kar je imela dela, ga ni opravila vedno brezhibno. Srednja vrsta je bila raztrgana in se je šele v drugem polčasu pribrala. kar je trajalo, dokler je bila kompletna. Napad pa je do gotove meje zadovoljil v kombinacijah, streljal pa je izredno malo in slabo- Prj Hermežanih je bila prav dobra sred- Dobra je bila tudi obramba, ki je 'kupno s 6rednjo vrsto imela največ posla. Napad pa je bil nevaren le, če mu je to nasprotna obramba dovolila, sam od sebe si ni znal ustvariti niti ene zrele prilike. Sodil je g Vidic- Prvi polčas še dovolj dobro, ves čas pa nepristransko in objektivno. Le prepozno je hotel postati energičen, ko je že zgubil igro iz rok. in tedaj je e svojimi ukrepi napravil že večjo zmešnjavo. Za tako težke in ostre tekme še ni zrel. Ljudi je bilo sorazmerno z važnostjo tekme mnogo, preko 500. Božični turnir na igrišču Slovana SK Slavija izvede 25. in 26- t. m- na igrišču SK Slovana za Kolinsko tovarno nogometni turnir, katerega ee bodo udeležili poleg SK Slavije še SK Slovan. SK Ilirija in SK Mladika. Pričetek tekem bo oba dni ob 13-15 in 14.30; prvi dan igrata kot prva Slovan in Ilirija, nato Slavija in Mladika; drugi dan najprej premaganca prvega dne, nato zmagovalca- Vsaka tekma bo trajala dvakrat 35 minut, v primeru neodločenega izida bo odločil žreb. Juniorski božični turnir Za božična praznika so se omenili Re-čani in Marsovci s Primorjiši ter bodo pri redili mal turnir svojih juniorjev lsra se na igrišču Primorja, oba božična dneva s pričetkom ob 13 Tekme tra;%io 2 krat 35 minut. Prvi dan nastopita para Mars ; Primorje II m Reka • Primorje I. K-j- se otovanje sami fi-nansirajo, potem moramo apelirati na savez, da čuva interese vsega table teniškega športa v Jugoslaviji ter ne dovoli nekvalificiranim igračem start v reprezentanci. Ako so dotični igralci res najjačji reprezen-tanti našega table tenisa, potem ni ugovora za dopustitev njihovega nastopa v državnem moštvu in je le pozdraviti dejstvo, da si bodo v tej splošni krizi tekmovalci sami finansirali potovanje. Ako pa so med najboljšimi tudi taki tekmovalci, ki za potovanje v London nimajo potrebnih sredstev in če ni nikake možnosti, da se jim potovanje finansira, potem pa zahtevamo od saveza, da Jugoslavija na svetovnem prvenstvu ne starta. Kajti bolje je, da obdržimo dober renome, kakor da si ga gremo pokvarit z eventualno nekompletno reprezentanco. Pravkar smo imeli v Ljubljani državno prvenstvo. Videli smo na startu vso jugoslovensko table teniško elito in zatorej more biti za sestavo reprezentance merodajen edinole izid tega prvenstva. Očitni so bili uspehi ljubljanskih tekmo valcev na državnem prvenstvu in rezultati so dokazali, da sta jim nadmočna edino Hexner (ZKD) in Maksimovič (SSU). V moštvo, ki šteje pet članov, morajo torej priti samo še Sldvenci. Ti so predvsem Nagv in Horvat, dalje VVeissbacher, Drovenik, Marinko in Ziža. Če je savezu izbira težka, naj priredi med imenovanimi kvalifikacijski turnir, in sicer v Ljubljani, sicer pa želimo čim prejšnje imenovanje državne reprezentance brez izbirnih turnirjev v Zagrebu in edinole na podlagi doseženih rezultatov na državnem prvenstvu. Reprezentan-ti morajo nato pričeti s sistematičnim treningom, da se pripravijo na težke borbe, ki jih čakajo v Londonu. Savez pa naj dobro premisli, kaj bo storil, da se bo mogel z uspehom zagovarjati pred najagiluejšimi table teniškimi krogi in vso jugoslovensko javnostjo! Službene objave LTTP. S seje 22- decembra 1934. Dovoli se Reki, Ljubljana, prireditev II. božičnega turnirja s pridržkom, da dostavi podsavezu najkasneje do 29. t-m. razpis- Prihodnja seja u- o. bo 29. t. m-ob 19- v običajnem lokalu. Ta seja bo izredne važnosti ter 6e zato naprošajo vsi gg. odborniki, da se je zanesljivo udeleže. SK Ilirija (nogometna sekcija). Proti Slovanu igrajo jutri: Herman, Franzot. Žitnik II. Lah II, Luce, Jože, Pere, Sandi, Pikič, Doberlet, Erber; rezerve: Malic, Koch, Čer-nač; v garderobi na igrišču Slovana bodite ob 13. Drugi dan. 26. t- m- ob 14-15 v garderobi na igrišču Slovana: Herman. Koch, Zargi. Lah II, Cernač, Eiselt I, Smerdu, Hortner, Grintal. Žitnik II, Kveder; rezerve: Pere, Erber, Scagnetti. ASK Primorje (nogometna sekcija). Sek-cijski odbor želi nogometni armadi prav srečn^ in vesele božične praznike. Sokolstvo imajo dolgo življenje, ker zanje porabljamo le najboljše in preizkušeno tvorivo in ker posvečamo tudi izdelavi vso pažnjo. Ne tišče, ne žulijo, voljnega pa krepkega usnja, lepe oblike, nepremočljivi, kakor vliti na nogo — taki so smučarski čevlji BRANA. Za pojasnila in prospekte se obrnite na tvrdko BRATA NA.6LIČ, 2IRI G. major Jane odhaja iz naših športnih vrst Simpatični in zaslužni športni delavcc g. major Jane, načelnik lahkoatletske sekcne Ilirije in odbornik JLAS odhaja iz Ljubljane na novo službeno mesto v Beograd. G. majonu, ki si je v kratkem času svojega bivanja v Ljubljani tako v službi, še več pa v športnih krog:h pridobil radi svrega vsi-skoz: fair nas*opa in radi velike objekti vrioti mnogih dobrih znancev in pri jati.-lje, želimo na njegovem novem mestu pol-no uspeha. Ob njegovem odhodu mu je priredila Ilirija tovariško odhodnico pri Bankotu in se na prisrčen način poslovila od svojega priljubljenega načelnika. Uvodoma je predsednik kluba g. dr. L a p a j n e poudaril veliko žalost, ko izgubljamo enega svojih najboljših. Posebej je podčrtal vse odlične vrline, ki so g. majorja napravile tako spoštovanega in dobrodošlega povsod, kjer cenijo gentlemanstvo in odkrito, objektivno ponašanje. V imenu sekcije, ki izgublja svojega dosedaj najboljšega načelnika je izročil g. Megušar majorju okusen album poln športnih slik v trajen spomin na Ilirijo in Ljubljano. V svojem nagovoru je g. Megušar kratko in jedrnato očrtal prilike, v katerih se nahaja naš šport, še prav posebej lahka atletika in obenem podčrtal največjo zaslugo g. majorja, ki mu moramo biti zanjo hvaležni, to je njegovo viteško športno ponašanje v vseh ozirih, kjer je šlo za prave res samo športne interese. — G. Sllamič se je kot predsednik zbora lahkoatletskih sodnikov pravtako zahvalil g Jancu za njegovo sodelovanje in objektivnost vselej, kadar je kot sodnik točno in vestno pomagal v sodniškem zboru. G. Kos Tone je v prijetnem tonu za zaključek zagotovil g. majorja, da ga njegovi fantje ne bodo pozabili, ker ga imajo radi G. major Jane se je končno vsem skupaj ginjen zahvalil za vse izraze hvaležnosti in prijateljstva, ki jih ni bil, kakor je sam v svoji skromnosti izjavil, zaslužil, zato tudi ne v toliki meri pričakoval Mogel pa se je v prijetni neprisiljeni družbi prepričati, da je imel g. Kos prav, pa mu tudi mi ob tej priliki želimo srečno pot. obenem pa mu ponovno čestitamo na njegovem napredovanju, ki ga je prav radi svojih izrednih vrlin gotovo upravičeno zaslužil. Pa čimpreje nasvidenje! Da se stari grehi ne ponove... Pred kratkim smo poročali, da je Jugoslovenski table tenis savez sklenil, da naša država zaradi finančnih težkoč letos ne bo sodelovala na svetovnem prvenstvu v table tenisu, ki se bo vršilo od 8. do 16. februarja 1935 v Londonu. Sedaj pa je JTTS ta skiep preklical, ker so se mu ponudile možnosti, da zbere potrebna sredstva za potovanje naše reprezentance v London Ta odločitev je velikega pomena za naš ta ble teniški šport in bo gotovo razveselila sleherne kroge v jugoslovenskem table teniškem športu Posebno oa so vzradoščeni slovenski reprezentanti. katerim se fe končno odprla možnost, da se jim popravi krivica, ki jim je bila storjena pred letom dni, Naša velika naloga Sokolstvo ima po svojem vodniku Tyršu jasno začrtano nalogo: dvigati telesne in nravstvene sile slovanskih narodov, da se ohrani narod v svojem življenjskem boju pri svežosti, krepkosti, odpornosti in duševni čilosti, da v njem ne podleže. Sokolstvo se dobro zaveda, da mu je in bo mogoče izpolnjevati svojo dolžnost napram narodu, ki je iz njega izšlo, le tedaj, ako bo telesna in moralna vzgoja slonela na načelu skupnosti, enakosti in bratstva. Vsi, ki so potrebni vzgoje, je morajo biti deležni^ v enaki meri; nihče naj ne bo prvi, nihče zadnji. Vsakemu moramo dati, kar premoremo, saj leži naš uspeh baš v načelu skupne vzgoje. Ne nekoliko tucatov izvrstnih telovadcev, nekaj stotin učenih ljudi; naša vzgoja mora objeti vse pripadnike našega naroda. Stotisoči zdravih Sokolov in Sokolie z enakimi pogledi glede bodočnosti naroda — to je naš cilj. Saj pravi Tvrš: Poedinec nič _ celota vse! Ako pogledamo po Jugoslaviji, opazimo, da naša stvar bolj in bolj narašča i po ko-likosti i kakovostno. Sokolstvo je potem, ko si je pridobilo krepkih tal v večjih naselbinah, stopilo tudi tja, kjer mu je glavna naloga: telesni in nravstveni preporod našega jugoslovenskega človeka, ki živi izven mest v svojih vaseh in selih. Korak je bil tvegan, toda neizogibno potreben, narekovan po bistvu naše naloge. Da je bil pravilen, nam priča poldrugi tisoč naših čet po vaseh in pol tisoča društev izven mest. Torej nad 2000 postojanki To dejstvo nam nalaga veliko odgovornost. Nadaljujo ustanavljanje postojank še ni zaključeno in pripravljeni moramo biti, da bo v nekaj letih imela vsaka občina svojo sokolsko edinico, pa tudi starejša društva še vedno zadovoljivo naraščajo. Računati moramo s temi dejstvi. V svesti si svoje velike naloge, moramo zagotoviti ves naš dosedanji razvoj. Vse edinice naše organizacije morajo delati intenzivno — gojiti telovadbo z vsemi svojimi oddelki ter vzgajati svoje pripadništvo — saj veli ukaz našega pokojnega pokrovitelja. Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. da smo Sokoli dolžni služiti svojemu narodu od zibelke do groba. Za zagotovitev našega dosedanjega razvoja in bodočega dela nam bo najboljše jamstvo močan, izvežban in navdušen vaditelj-ski kader v vseh edinicah. Prva naša dolžnost torej je. da v prihajajočem letu napne-mo vse sile vsepovsod, da vsaj podvojimo sedanje število vaditeljev in vaditeljic. Potem bo naša, zaenkrat 1S9.000 telovadečih pripadnikov močna armada povečana tako. da bo naš korak med narodom trden in nas bo vodil k velikemu uspehu II. vsesokolske-ga zleta leta 1936. v Beogradu in še naprej. Torej naprej, ne koraka nazaj! V to ime vesel Božič vsem bratom in sestram, ki so dobre volje! Zdravo! Verij. Jugoslovenska predavanja v Opavi in Moravski Ostra vi Naši češkoslovaški bratje v Moravski Ostravi, središču Sokolstva na severozapa-du Moravske in v Šleziji. so prišli na lepo misel, da bi jim predavali bratje iz Jugoslavije o razvoju sokolske misli med Jugosloveni. Naprosili so br. I. nam. staroste SKJ Gangla. ki jim je rade volje ustregel. Za namero so izvedeli tudi opavski, brnski, košieki in še drugi Sokoli ter so seve ravno tako ponovili isto željo. Brat Gangl je bil skupno z br. Švajgarjem itak namenjen kot delegat SKJ na skupščino COS v Prago, pa je ob tej priliki izpolnil opavskiin in ostrav-skim bratom izrečeno željo Ostalim v Ko-šicah. Brnu. Turčianskpm Sv. Martinu pa je obljubil, da bo predaval ob prvi priliki. Ne da bi se spuščali v podrobnosti, moramo naglasiti, da je bil uspeh predavanj br. Gangla tamkaj na stiku češkoslovaške, poljske in nemške meje popoln. I v Opavi ; v Moravski Ostravi sta bili ogromni dvorani sokolskih društev nabito polni, v Ostravi pa so bili nameščeni na ulici zvočniki, ker je po radiu prenašanj govor poslušalo radi pomanjkanja prostora tudi zunaj ogromno mnoštvo ljudi. V obeh mestih so Sokoli spojili Ganglovo predavanje v lep nacionalno-manifestacijski vzpored ponovne obljube večne zvestobe med obema sokolskima organizacijama in narodima V Ostravi pa je sodeloval tudi župni pevski zbor. ki je izvrstno zapel več težkih zborskih pesmi. Poleg br Gangla je pozdravil ostrav=ke Sokole tu di drugi «av*zni delegat br Švajgar. ki je v svojem govoru zla«ti podčrtal veliki pomen sličnih predavalnib večerov Pomen predavanja br Gangla je bil izredno velik bratje so na usta našega br. podstaroste slišali, kako lepo napreduje sokolsko delo t Jugoslaviji, kako je Jugosla- vija sprejela Tvrševo misel kot svojo in s« zaupanje v sokolsko organizacijo vedno bolj širi. Veliko odobravanje, ki je nastalo po njegovem tričetrturnem govoru, je najboljši dokaz, da je članstvo dobro razumelo vsebino in si jo tudi utisnilo v duše. Govor v Ostravi pa je radio prenašal tudi v Košice, Brno in Bratislavo ter so ga poslušali po zelo mnogih sokolskih društvih v območju teli stanic, s čemer je njegovo izvrstno podano predavanje dobilo še mnogo širši pomen. Končno pripominjamo, da sta bila oba naša savezna delegata deležna na vsej njihovi poti izredne pozornosti ne samo ob strani sokolskih funkcionarjev in članstva, temveč tudi od vseh civilnih in vojaških oblasti, ki so i v Opavi i v Ostravi poslale na predavanja njihove zastopnike. — Želimo samo. da bi se v tem pravcu nadaljevalo, radi pa bi čuli tudi med nami brate predavatelje iz češkoslovaškega Sokolstva. Sokolska srca, ki so jih prodajala sok. društva in čete v proslavi 1. decembra v korist svojih socialnih fondov, so bila razprodana po celi Jugoslaviji v dveh dneh. Skupno je bilo naročenih in prodanih 203-000 srčec, kar je pač bilo na zalogi. Ker pa je še vedno povpraševanje po njih, je odločilo savezno vodstvo, da jih naroči še 100.000 ter jih bo nato razposlalo onim društvom, ki še reflektirajo na nje. Sokolska četa v Mozlju. Prvi decembcr smo proslavili v znamenju žalosti. Po pozdravnem nagovoru br. staroste je bila pre-čitana poslanica SSKJ. Nato se je izvršila svečana zaprisega novemu kralju Petru II. Dečja akademija je bila prav zadovoljivo izvedena. V vznesenih besedah je povedala deklica Micka Moharjeva »Zakaj sem So-kolica«. Načelnik br. Mežan in načelnica s. Ulčarjeva sta izvežbala deco, da je svoie vaje lepo podala. — 5. t. m. je obiskal četo Miklavž in obdaroval 34 otrok z oblekcami. — 16. t. m. je bil občni zbor. Prisostvovala 6ta mu starosta matičnega društva br. Lovšin Anton in referent čete br. Smole Franjo iz Kočevja. Novoizvoljeni starosta je br. Aber, ki je izpodbujal članstvo k sokolski disciplini. Iz novomeške sokolske župe. Naša župa se pripravlja na 25 letnico dela za sokolsko idejo na Dolenjskem. V novembru so se zbrali v Sokolskem domu v Novem mestu načelniki in načelnice župriih edinic na zbor, ki ga je vodil župni načelnik br. Papež Zbor je najprej počastil spomin pokojnemu kralju Uedinitelju, nato pa je br. Papež poročal o sokolskem delu in uspehih. Sledil je razgovor o zimskem programu in o jubilejnem župnem zletu prihodnje leto. Sklenjeno je bilo, da se osnujejo v župi in obeh okrožjih smučarski odseki in se priredi v božičnih počitnicah župni smučarski tečaj v črmošnjicah pri Toplicah Nadalje se je določil v juliju 14 dnevni župni prednjaški tečaj, združen z lahkoatletskim in pla%*alnim tečajem in plavalnimi tekmami. Tekmovalne in proste vaje bodo za članstvo in naraščaj iste kakor v drugih dravskih župah. Za moško deco, starejše oddelke in mlajšo deco je sestavil župne vaje br. Tratar iz Trebnjega. Na zboru se je tudi določil okvirni načrt župnih jubilejnih svečanosti. Na jubilejno leto župe pa se pripravlja dostojno tudi župni prosvetni odbor, ki je imel 16. t. m. v Novem mestu konferenco, na kateri so bile razen 3 zastopane vse župne edinice. Prisostvovali so člani ŽPO, župni starosta br. dr. Vasic in župni načelnik br. Papež Konferenco je vodil župni prosve-tar br, Tratar, ki se je ob otvoritvi spomnil pokojnega kralja Uedinitelja, katerega spomin je zbor počastil stoje z dveminut-nim molkom. Nato je br. Tratar podal poročilo o dosedanjem prosvetnem delu ŽPO in vseh edinic, a oba brata okrožna pro-svetarja sta z nekaterimi opazkami izpopolnila predsednikovo poročilo Po pozdravil župnega staroste br dr. Vasiča so se pretresala aktualna prosvetna sokolska vprašanja: o organizaciji sokolskih odsekov. o sokolskem tisku, o poročevalstvn in sokolskem radiu Sklenila se je naposled oreanizacija dramskih in pevskih odsekov K župni jubilejni svečanosti bo ŽPO prispeval nekaj točk V načrtu je organizacija župne tnbileine razstave, ki bo otvorjena ob priliki župnega izleta. Poleg tega bo ŽPO izkušal prirediti v okviru teh svečanosti v prihodnji jesen! župni prosvetni dan. nevske In dram«ke tpVme. Nova izdan Jiis-oslnven«ke Sokolske Matice. Sokolska književna zadruga je izdala izredno okusen spominski albnm o zadnji 7'vlipnsk' poti Ni Vel. ViteSVptra kralja Aleksandra T Upd?n?tf»li* v Marše? ter o nofrrpbnib svečanostih. Album ie uredil br-Celar z vso pazliivnstio t«**- predstavi ia prav lepo spominsko knjigo s 60 posrečenimi slikami. Naročila sprejema JSM v Ljubljani* Najmodernejša šola pod streho Ljubljana je zadnji desetletji s prebivalci narasla. Tudi njen obseg se je povečal, saj so po prevratu sezidali cele nove četrti. S tem je nastala potreba po novih šolskih poslopjih, ker so vse stare šole prenatr-pane, pa tudi zato, ker imajo otroci iz oddaljenejših predmestij predaleč v šolo. Prvi korak k izboljšanju teh razmer je bil storjen, ko so pričeli zidati v veliki gramozni jami v bežigrajskem okraju veliko poslopje za novo osnovno šolo. To bo po več desetletjih prva šola, ki jo zida naše mesto. Podoba je, da bo to naša najmodernejša šola kljub temu, da imajo mnogi pomisleke glede postavitve šole v globoko gramozno jamo. Šolo zida po načrtu arh. Mušiča Ljubljanska gradbena družba, ki jo bo dogotovila do,pričetka prihodnjega šolskega leta, seveda, če bo !e denarja dovolj na razpolago. Pred zimo so stavbo v surovem stanju dogradili in pokrili. Na slikah je videti zgradbo od severne in južne strani. V jami je šola za nadstropje višja. Spredaj bo vhod kar v prvo nadstropje. Učbenik življenja Ni ga kmalu ozemlja, ki bi bilo vplivom m pobudam od zunaj tako odprto, kakor je slovensko. Ob edinem stikališču treh glavnih evropskih narodnih skupin (romanske, germanske in slovanske), tik pred vhodom v skrivnostni Orient ležeče, naše ozemlje režejo po svojem izvoru prastare, po svojem pomenu svetovno važne poti od zahoda proti zapadu, od juga proti severu in obratno. Zato prihajajo že od nekdaj k nam najrazličnejše ideje, ki so kje in kdaj gibale svet. posebno v najnovejšem času je postalo idejno življenje pri nas nad vse pestro, saj skoro ni več — izma ali — jan-stva, ki ne bd imelo pri nas vsaj enega manj ali bolj samostojnega zastopnika. Po vsem tem se ne bomo čudili »Učbeniku življenja«*, s katerim je obogatil naš rojak Martin K o j c iz starega in slavnega Središča božični knjižni trg. Kakor že naslov pravi, gre za učno knjigo, na katero naj opozorim našo javnost z nekaterimi označujočimi in duhov-10 zgodovinskimi opazkami Knjiga obsega predgovor, daljši uvod, 10 lekcij in sklep. Namen pisca, ki 3i je kot psihoterapevt pridobil zdasti na Nemškem in Nizozemskem velik sloves, in o čigar praktičnih uspehih so tudi že naši listi poročali, je izrazito č 1 o-vekoljuben: po novi metodi hoče ljudi rešiti bolezni, nezgod, neuspehov, uboštva, pomanjkanja in obupa. Dobre volje mu torej ne moremo odrekati. V uvodu se pisec najprej kritično raz-jašnjava z dosedanjimi novejšimi in starejšimi zastopniki prihoterapije, kakor so to: Coue, Messner, paracelsus. D' Aspinti, Farja. Temelj njihove metode je staro dejstvo. da vera prestavlja gore. Ker pa je ljudi vedno teže pripraviti do take vere. zato Kojc svojih bolnikov in be-ložnikov noče pregovoriti, temveč jih hoče prepričati in jim dokazati, da je človeška misel moč, tako realna kakor motor z mnogimi stoticami konjskih sil. Odločno odklanja Kojc vsak materiali-zem in smatra, da je d u h. ki suvereno vlada materiji in odloča o vsej naši usodi, v stanu naše telo ne le zgraditi in razrušiti, temveč tudi na temelju novega življenjskega nazora preustrojiti. Za ta svoj nauk se Kojc sklicuje na dejstvo, da žalosten in pobit človek tudi telesno peša in hira, medtem ko spadata veselje in smeh * Martin Kojc, Lehrbuch des Lebens (1935) im Selbstverlag Martin Kojc, Središče ob Dravi, jugoslavien. 168 strani 8». Cena ? k najmočnejšim sredstvom, ki naše telo krepijo. Duhovnost je po Kojcu edini vzrok materialnega sveta, zato uči, da se nobena bolezen z nobenim materialnim sredstvom ne da izlečiti, preden se misli ne preusmerijo na zdravje, in da človek lahko doseže le to, o čemer misli, da bo prišlo, vseeno, za kaj gre. Zato je strah pred kako boleznijo najsigurnejše sredstvo, da to bolezen dobiš. Zlo pride po Kojcu tem prej, čim bolj in več mislimo nanj. Da dokaže moč misli, katerih vsaka ima po njegovem nauku tendenco, da se realizira, se Kojc sklicuje na izredne sposobnosti indskih fakirjev in drugih takih čudodelnikov. Kojc sam pravi, da je nauk o lečilni moči duha že prav star. Poznali so ga že svečeniki-zdravilci starega Egipta in Babilona. Ta nauk, ki že od nekdaj spada k idejnemu zakladu mnogih primitivnih rjudstev, je imel skoz ves stari in srednji vek svoje zastopnike. Učili so ga tudi Ro-ger Bacan, Paracelsus in D' Aspinti. Abbe Faria je prinesel pred 300 leti iz Indije v Evropo nauk o hipnozi. Z njo sta dva zdravnika, Anglež paraid in Francoz Charcet dosegala nepričakovane uspehe, a tudi neuspehi pri lečenju s hipnozo, pa tudi s sugestijo niso izostali. Kajti hipnoza je po Kojcu možna in sugestija učinkovita le tedaj, če se brez odpora vdaš hip-notizerju ter sprejmeš sugestijo brez najmanjšega dvoma in popolnoma brez predsodkov. če tega ni, je vsaka hipnoza in vsaka sugestija, tudi avtosugestija, iluzo-rična. Zato torej hoče Kojc ljudem pomaga-t i do uspeha in jih 1 e č i t i z mislijo, s spoznanjem, kakor sam pravi, ali previdneje rečeno: sprepričanjem. da so vzrok vsemu z 1 u, torej tudi neuspehom in boleznim, napačne, vzrok vsej sreči, torej tudi zdravju in uspehom, pravilne misli. Svoj teoretični uvod končuje Kojc z besedami: xTisočletij je bilo treba, da je človek dobil v svojo oblast prirodne sile, ki oblikujejo njegovo telo. Tisočletja je potreboval, za spoznanje, da njegove misli, ki ga vedno obdajajo, ustvarjajo njegovo telo in njegovo življenje, da ima moč. voditi jih in tako svoje življenje po svojih željah rr.ojstrovati. človek je moral prehoditi ta dolgi razvoj, da postane sedaj zavestno to. kar je prej nezavedno bil — eno s prirodo.« Ker nikakor ni moj namen, devati Koj-čeva teoretična izvajanja na svoje kritično rešeto, še manj pa si lastiti sodbo o pravilnosti in učinkovitosti njegove metode. naj za sklep rečem samo to. da je po mojem mnenju moč Kojca, ki me tudi v marsičem drugem spominja Amerik ancev bolj v praksi kakor v teoriji. Saj tako mnogoznačnih izrazov, kakor bo: duh, materija, čudež, vzrok, posledica, priroda, pri-rodni zakon, življenje itd., torej samih stvari, o katerih se je že prehlo in Se se bo prelilo morje filozofskega črnila, Kojc nikjer ne definira Dober del nepreciznoeti v njegovih izvajanjih gre pač na račun njegovega stremljenja za umljivostjo. Sicer pa se je marsikaj že davno obneslo v praksi, za kar že danes ne poznamo zadovoljive teoretične utemeljitve, m sied^jič ima probiranje še vedno prednost pred štu-diranjem. Kdor je na učinkovitost Kojčeve metode radoveden, naj sam poizkusi in predela njegove lekcije! Dr. MAKS ROBIČ. Koncert Glasbene Matice ptujske Ptuj, 22. decembra. Glasbena Matica v Ptuju je priredila 14. L m. v dvorani Društvenega doma koncert v proslavo lOOietnice rojstva B. Smetane in 301etnice smrti Ant. Dvoraka. Na sporedu so bile skladbe: B. Smetane: Molitev in Veno (Poklonitev) dva moška zbora; Češka pesem: Kantata za ženski moški, mešani zbor s spremljavo klavirja. Trije solospevi: Kdo zlate strunv zahrat zna; Hej, jaka radost v kole; in Nckamenujte prorokv; ter zbor iz Prodane neveste. Kaj bi se ne veselili — mešani zbor, solo in klavir. Od Antona Dvoraka: dvoglasni ženski zbori in klavir: a) Ščipek; b) Golob na javorju; c) Ujeta in d) Prstan. Že spored kaže. da je dirigent pravi glasbenik, ki izbira pesmi menjaje, da se občinstvo ne utrudi. Moški zbor je takoj v začetku z zanosom in z občutjem odpel prvi dve skladbi. Nato je učitelj Drago Hasl imel primerno predavanje o B. Smetani in Antonu Dvoraku. ki je bilo prav primeren uvod v spored koncerta. Mogočno je donela Češka pesem, t. j. kantata v mešanem zboru v vseh točkah, ki jo jc zbor dovršeno in z velikim umevanjem odpel in katero je spremljal na klavirju g. Albert Fras. Dvofakovi dvoglasni ženski zbori so bili čustveno podani ter dinamično na višku. Spremljala jih je na klavirju ga. Kabajeva. Gosp profesor V. Rus je nastopil v treh solo točkah B. Smetane. Z lepim baritonom je dovršeno odpel vse tri točke, ter si pridobil vse poslušalce, ki so ga z velikim aplavzom ponovno klicali na oder, na klavirju ga je spremljal dirigent Č. Šedlbauer. Zadnja točka koncerta je bil mešani zbor iz »Prodane neveste«. Mogočno in živahno je donel zbor: »Kaj bi se ne veselili.« Prijetno je odpel g. Jarc z liričnim tenorjem svojo partijo, na katero mu je odgovarjala z lepo donečim altom gospa Drvenikova. Glasovi so bili pri vseh zborih lepo ubrani, ni manjkalo plastike, prav izvrustne agogike. čisti intonaciji se je vedno družila brez hibe umerjena ritmika. da je bilo petje zbora izredno živo in enotno vlito, vsestransko lepo zaokroženo. Zboru GM kakor njenemu agilnemu dirigentu smo hvaležni, da nam je s tem koncertom pokazal lepo češko glasbo in mu čestitamo k uspehu. Fras. Vinska letina v okrožju Ormož - Ljutomer —r. Ivanjkovci, 22. decembra. O vinski letini v Ijutomersko-ormoškem okrožju je »Jutro« že zabeležilo, da bo po kakovosti izborna, da pa bo količina pridelanega vina zelo majhna. Ta cenitev se je na žalost v polni meri uresničila. Še slabše je. kakor smo v začetku mislili. Takrat smo računali, da bo prišlo na oral vinograda vsaj 5 hI pridelka, sedaj pa se vedno bolj kaže, da niti ta količina ni bila dosežena ln da smemo računati na oral največ 4 hI. Zaradi toplega, lepega jesenskega vremena so vina lepo povrela in popolnoma dozorela. Skoraj vsa so že čista. Buke vina je fino razvit, alkoholna stopnja pa znaša, odgovarjajoč visokim letošnjim sladkornim gradacijam, 13 stopenj in še več. Precej mošta sc je odprodalo žc jeseni. Ob času trgatve je bilo že povpraševanje po skromnih zalogah prejšnjih letnikov. Tudi pozneje je bila prodaja vina dobra, tako da že mnogo let ob tem času nismo imeli tako majhnih zalog. Seveda je na žalost v/rok v tem, da ima vsak vinogradnik na prodaj povprečno komaj eno četrtino toliko vina, kakor ga je imel v dobrih letih. Izvrstna kvaliteta letošnjega pridelka in njegova majhna količina sta povod, da so cene čvrste in da sc prodaja vino od 6 9 Din. Tukajšnja vinarska zadruga priredi 3, januarja 1935 svoj običajni vinski sejem, združen z razstavo. To bo že deseta to- vrst j prireditev v našem kn;ju. Zu leto*, njo razstavo in za sejem je že dosedaj prijavljenih okoli 1000 hI vina, večinoma letošnjega, deloma pa tudi pridelka prejšnjih let. Na prodaj bodo izključno vina iz ormoško-ljutomerskega vinskega okoliša. Kdor se za ta vina zanima, bo imel tukaj najboljšo priliko, da vidi in preizkusi rac.-ne vrste naših vin. Zanimivo je. da se letos, ko še ni snega in se v vinogradih še vedno lahko dela, razmeroma /elo veliko ngola. To je tudi : prav. Mnogi naši nasadi *.o sts_i žc p* J -IO let in več in so torej potrebni regeneracije. Zemlja ni dosedaj še niti enkrat prav zmrzne. KoriVno b: bilo, da dobimo sneg in primeren, ne prehud mraz. Skrajno majhni letošnji pridelek se seveda gospodarsko zelo občuti. Nekaj višja cena za vino nc more niti od daleč nad >-mestiti izpadka. Zato sta i gospodar i vi-ničar v zelo hudem položaju, ker m irata j oba živež kupovati, pa nimata s čim: izjeme so na žalost zelo. zelo redke. Glas iz Brežic Brežice, sredi decembra. Brežice se po malem budijo. Lazar vstaja Skozi dolgo vrsto let, ko je bilo krmilo tega starega mesta v rokah režima stare zaveze, nismo mogli opaziti na licu našega mesta nikake izpremembe k njegovi prijaznejši vnanjosti. Ko je bilo v vseh mestih in manjših krajih naše banovine, kljub vplivu krize, opažati gotov napredek, vitalnost, je ostajalo pri na« vse pri starem. Niti en nov klin, niti en kamen ni bil položen na mesto onih starih, odrgnje-nih kontur na sliki našega mesta. Ko je bilo drugod geslo: napredek, je pri nas ostalo ono udobno: noli me tangere! Naš novi »valija-< je mnogo bolj zapopa-del dolžnosti predsednika občine in pomen samega mesta, katero je dosedaj samo na papirju in na turistični karti dravske banovine figuriralo kot nekakšno letovišče. Stopnja letovišča se hoče zdaj tudi v praksi poudariti in dati Brežicam vidljive prilastke mesta; treba je stopnjema, v mejah možnosti, ustvariti one pogoje, ki jih mora imeti mesto in letovišče. V edino pravem pojmovanju, da se funkcija predsednika občine ne sme omejiti samo na dajanje paraf, ali na ogrevanje predsedniškega stolčka, se je ogledal dr. Drnovšek po mestu in našel na prvi pogled mnoge Ahilove pete v zunanji strukturi svoje občine. Pristopilo se je k delu. Vprašanje nesodobnega šolskega poslopja je rešeno hitro in srečno. S primernimi adaptacijami je postalo to poslopje higie-nično, v vsakem pogledu brezhibno. Zginila je v prvem redu ona atmosfera, ki se je iz intimnih, staromodnih prostorov širila po vsej notranjosti zgradbe. Zunanjost poslopja se sklada s prenovljenimi notranjimi prostori. Naš »rotovž«. poslopje občinskega urada, je dobilo za naše razmere dovolj reprezentativno lice, dočim je s samimi, istotako obnovljenimi in deloma adaptiranimi prostori — v pogledu njihove svrhe — izvršen praktičen razpored. Naša glavna ulica (dosedaj še rbezime-naja«) se temeljito urejuje. Ko se konča delo na njej, bo dobila, tako lepo mveii-rana in že dosedaj z obnovljenimi hišnimi fasadami uokvirjena, zelo prijazno vna-niost. Redka širina te ulice dopušča, da se ob pločnikih zasadi drevored. Kolikor vemo, je tudi to ena točka v programu gosp. predsednika občine. Ta načrt bo po naš« sodbi izveden paralelno s polaganjem že projektiranega asfaltnega hodnika. O tem hodniku je sedaj, v času splošne denarne depresije, malo težko govoriti. Tudi to vprašanje so zapustili stari režimi novi upravi kot mrtvo dedščino. Zapustili so ga iz boljših časov, ko se je marsikaj dalo igTaje investirati. Prej so bile ovire v malomarnosti starih uprav, v arkadijskih ;>o-gledih občanov in v slabem smislu za javni splošni blagor. Danes je dosti dobre volje na strani uprave, ali dobra volja, žal. ne kotira na nobeni borzi. Kriza je postala kronična, kakor je kronična tndi naša malomarnost za splošne javne probleme našega mesta. Nadejamo se, da bomo najhujše preboleli in da bomo mogli z večjim ponosom, z našo obojestransko zaslugo, gledati na svoj«1 mesto. Prebudimo se. in ne bodimo Kitajci! Naravno je treba paziti, da v pogledu olepšavanja našega mesta ne naredimo, pri najboljši volji in nakani, kakšnega saito mortala. Dober opomin naj nam bo v tem pogledu ono arhitektonsko »hiftanje« starega gradu. Grajščina je dala posekati smreke na severnem in vzhodnem boku gradu. V pogledu atmosferskega vpliva na sobe severne strani je čisto postranska stvar, ali je par smrek tam aH ne. Za vzhodno stran še bolj. ker so stala steb-1r — pred viteško dvorano: Celotni optični efekt je ta, da je i sedaj grolo) zgodovinsko poslopje oropano glavnega epiteta vseh starih gradov in da naš stari srad. z ulice gledan, ni več ona romantična kulisa južnega konca glavne ulice, v tem »o. kakor smo se prepričali, vsi Brežičani fflož-ni. Tn Rrežičanom ne more nihče, vsaj ne v teoriji, oporekati dobrega uku<=a. Rectus. Iz akvaristovske torbe Ribe mnaj in doma. Navajeni, da sledi zimi pomlad, se cesto niti ne zavedamo, da je zemlja na poti okoli solnca bas sedaj na važni preokretnici, v zimskem solsticiju. Drveč okoli solnca z relativno precejšnjo brzino 30 km v sekundi, se ta brzina ob prehodu skozi točko ziinske-skega solsticija zmanjšuje, kakor da bi zemlji opešala moč; ko pa premaga to točko, hiti s prejšnjo brzino naprej k pomladnemu enakonočju. Premagana je zima na severni polobli in z zemljo vred hitimo v življenje, k vstajenju v prirodi v pomlad. Zaradi tega je božični čas za vse, zlasti pa za ljubitelja prirode, Čas radosti in veselja v pričakovanju boljših dni. Večji in večji bo postal lok, ki ga solnce opisuje na nebu. Svetlost bo zmagala nad temo, svetlost, ki jo tako potrebujemo, saj smo otroci svetlobe. Ikre naših postrvi leže na dnu voda. v njih klije življenje. Polagoma se bodo pretvorile v majhne ribice in ker bo vendar še zgodaj v letu. ko se bodo izlegle, a vode še mrtve, brez hrane, jih bo obdarila mati priroda z večjo vrečico na trebuhu, kjer je dovolj hrane za prihodnje dni, dokler se ne zdramijo v vodah vse one živalce, 9 katerimi se rede. Nekatere druge vrste se bodo pa v pričakovanju pomladi kmalu po Božiču izdrstile. Menek bo završil svatbo v januarju, ščuka bo začela v februarju, rod ostri-zev pa v marcu. Te ribice bodo zapustile ikre brez redilnega mešička, kajti dotlej bodo oživele v vodah vse žuželke, ličinke in drobnarija ki jo potrebujejo mladiči. — Tudi naši akvariji si bodo pod vplivom svetlobe kmalu opomogli, kajti nekatere rastline počivajo preko zime. dasi je voda v sobnih akvarijih razmeroma topla. Izjemo tvorijo krasna braziljanska kaboniba. podvodni mah, rmanec in grebenika, dočim pa n. pr. valisnerije in podvodne sagitarije počivajo. Čim se pa intenzivnost svetlobe poveča, nas oradostita z obilico svežih listov in poganjkov. A naše ribice pozimi? Tudi njim je zimski čas neprijeten, ne^samo, ker jim ne moremo nudili toliko žive hrane, kolikor bi rade imele, temveč v glavnem zaradi tega. ker jim tu in tam pri- manjkuje kisika; kajti rastline jia ne proizvajajo dovolj pri pomanjkljivi svetlobi, Nu — nekaterim ribicam zadostujejo ludi manjše količine kisika. Idealne ribe za akvarij so pa one, ki so ustvarjene za vdihavanje zraka nad gladino, kakor n. pr. nia-kropod, gurami in dru^e ribe roda Osphro-menidae, ki pridejo v presledkih po mehurček zraku h gladini, ravno tako kakor pupki, povodn i hrošči in nasa nad vse lejja in zanimiva činklja, ki diha sicer s škrgami, čim pa začne primanjkovati kisika T vodi, pride v presledkih po zrak. Zelo skromen glede kisika je tudi nas ploščati kore-selj, zeleni linj in smič, a ludi zobokra-povci, ki ne drste, temveč rode. se zadovoljujejo z manjšimi količinami kisika. Kdo jih ne pozna, teh ljubkih gostov naših akvarijev? Doma so v Ameriki in navajeni na toplejšo vodo. v kateri je vedno manj kisika, kakor v mrzli. Ribe tega rodu so v evropskih akvarijih že v?č desetletij udomačene, kakor n. pr. mečonoši, gaiuburije gupvi iu platv pecilije. Ko govorimo o toplejši vodi, ni treba razumeti toplino kakih 20 do 80 stopinj. V domovini teh ribic se znižuje toplina vode tudi izpod 15 stopinj, redkeje izpod lo do 8 stopinj, a to samo za krajšo dobo. Toplovodne ribe so postale preobčutljive šele v akvarijih, ker so jim ogrevali vodo preko potrebe, deloma so pa tudi zaradi degeneracije manj odporni. Najboljši dokaz za odpornost svežih importiranrev ie, da žive tudi v Neretvi, ki je dokaj mrzla. 15 stopinj jim zadostuie v akvariju, a tu li na nižjo temperaturo jih lahko privadimo. Ribe, ki so živele dlje časa v topli vodi, ne bodo i zdržale hladnejše, njih mladiči, ki jih štreni ramo . pa brez nadaljnjega. Zobokrapovci nitva. temveč tudi zaradi menjave spola. <>d lanskoletnih meco-nošev sem '.rojil samca in 3 samice, ki so po redu rodile, nedavno se je pa ena prelevila v samca Zdaj opazujem drugo samico, ki-se nekako čudno drži, morda se tudi prelevi v moškega. Po ir. Badeju se prelevljajo tudi starejše ze jalove samice v moške. Kakšna nesreča, ko bi bilo povsod tako. Ljubitelj, ki ca prelevitev zanima, naj si dobro zapomni mlajše samice, ki so T prvem letu rodile, in lahko se bo o tem prepričal. Čehi med Slovenci u življenja bratske češke kolonije v Kranju. Kranj, 22. decembra. Kranj, nekdaj patrijarhalno mesto brez industrije - prvi početki industrije so iz L 1900 s Pollakovo tvornico in MajOice-vim mlinom — je v naši državi po 1. 1920. pokazal čisto novo sliko, silen razmah v industriji kako-- tudi v trgovini. Nova od dne do dne naraščajoča mlada kranjska industrija je privabila in zaposlila nove ljudi, med njimi tudi znatno število inozemcev Na ulici in v lokalih slisis danes vsepovsod tuje jezike, srečavaš obraze tujih ljudi, ki pa se seveda v teku let izkušajc približati našim običajem in navadam Izmed vseh številnih tujcev so v Kranju najštevilneje zastopani in nam Slovencem tudi najbližji bratje čehi, ki žive v Kranju in tudi v Stražišču posamezno, v veliki večini pa z družinami in predstavljajo številčno močno in lepo organizirano češko kolonijo , . Pri izseljencih vsakega civiliziranega naroda vidimo običajen pojav, da se v tujini, kjer jih je zbranih 'e malo število, tesno družijo ustanavljajo svoja društva, skr-be. da se njihova deca JČ svojega materinskega iezika Podobno kakor naši Slo venci v Ameriki Westfalip ali Franciji se tudi češki izseljene! v Kranju shajajo ob danil' prMikah m družijo v svojem društvu besedi« To dniStvr b11« ustanovlieno 1 1931 v niem <*> se trrmrentrirab vsi Čehi ki sc nnmeSi«enl v tekalnih tvom?cnh v Kranju češkoslovaška koloni ia v Kranju šteje, če prištejemo tu33 žen? otroke in Nemce, ki so češkoslovaški državljani, skupno okrog 160 oseb in bo najbrž najmočnejša češka kolonija v dravski banovini. Nemci se s Čehi v društvu niso združili. Predsednik Češke besede je svetnik g. inž. Franta ^mer, podpredsednik g. Donat Antonin, tajnik g. ševcu Vilko, blagajnik g. Skr-bek. Društvo ima kulturni namen in je od svojega začetka do danes priredilo veliko število predavanj in drugih prireditev in pridno sodeluje z Jugosloveni. Vsako leto priredi svojo narodno veselico. Iz čistih dohodkov svojih prireditev podpira humanitarne akcije. Tako je darovalo za brezposelne v Kranju preko 2000 Din, a lep znesek tudi za brezposelne rudarje v Trbovljah in poplavljence dravske banovine. Iz svojih sredstev je društvo uredilo vzorno lutkovno gledališče s 40 lutkami, visokimi po pol metra. Glave je izgotovil g. Oldrich ševcu, član češkega narodnega gledališča v Pragi. Dekorativna dela sta izvršila Ladislav šruta in Donat Jan. Pri 'grah pomagajo skoro vsi člani; pri slovenskih igrah pomagajo tudi Slovenci. Predstave obiskujejo prav zelo radi in z velikim veselje-n tako češki kakor slovenski otroci. Saj je to zanje pač najlepša zabava. Vodja gledališča je g ševcu Vilko. Tudi letos so člani češke besede, ki ima «voj sedež v hotelu »Jelenu« v veliki dvo--sni. kakor vsako leto postavili nedavno 'ntkovni oder in bodo predstave ob nede-liah noooHne Nekaj isrer bo tudi v slovenskem iptfku Za te bi potrebovalo društvo več priiateliev lutkovnesra eleda^šča ki bi nomagali igrati pri slovenskih predstavili S Slovenci spala Cehoslovake jugoslo- vendro-čelH-^av^Ira !*~a "t:jc precej članov in ima razna predavanja m prireditve. Glavno delo lige je pa osredotočeno v tečajih češkoslovaškega jezika, ki jih je organizirala skupno s češko besedo. Tečaje posečajo v prvi vrsti češki otroci, pa tudi slovenski, dalje dijaki, tekstilci in odrasli. Tečaje zelo uspešno vodi ga. Lukman-čar-makova, Čehi so se v Kranju že prav udomačili. Po večini so se naučili slovenskega jezika, kar za Nemce ne moremo reči. Radi zahajajo v kranjske družbe, na kranjske prireditve, sodelujejo pri Sokolu, pomagajo s petjem na koncertih in z igranjem v orkestrih. Tudi Slovenci smo se čehov navadili, se spoznali z njimi in jih imamo radi kot vesele in družabne ljudi, pozimi prirejajo družabne večere, na katerih radi pojejo. Bratska Jugoslavija jim je postala druga domovina, kjer se počutijo kakor doma. Zato pa so naši državi tudi iskreno naklonjeni. To se vidi ob raznih naSih narodnih praznikih in na prireditvah. Zato bratje Čehi tudi iskreno sočustvujejo z nami zaradi izgube dASega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja čehi imajo delno iste narodne nasprotnike kakor mi Zato so se ob priliki proslave češkoslovaškega narodnega praznika 28. oktobra prav lepo in s pleteto poklonili spominu blagopokojnega kralja ko so slavili svoje narodne voditelje Masaryka. Beneša in dr Naj bo to poročilo zaključeno z Željo r>o čim bolišem medsebojnem spoznavanju in Čim večjem zbllžanfu med zastopniki bratskeera češkoslovaškega naroda in nami. Kakor mi ljubimo in spoštuiemo nje in njihov narod take naj oni, k! Jih je življenje postavilo med nas. vsestransko in krepko sodeiuieto s nami. Zares bratsko naj bo naše sožitje! —rc. Gasilsko bratstvo Čehoslovakov Kakor je ves naš narod prizadet od mar-sejske tragike, tako je tudi v živo zadelo brate cehoslovake. Ob priliki pogreba Nj. Vel. blagopokojnega kralja Aleksandra I. uedinitelja se je udeležila delegacija češkoslovaškega saveza pod vodstvom starešine br. Raupacha v Beogradu. Delegacija je položila na krsto krasen venec. Pri svojem saveznem oficielnem glasilu >Hasičske Rozhledy« jc posvetila celo številko blagopokojnemu kralju. naši kraljevski rodbini in Jugoslaviji. Z velikim veseljem so pozdravljali »Hasič-ski Rozhledy« poset obeh suverenov Bolgarije in Jugoslavije ter zopetno oživotvor-jenje bolgarsko-jugoslovenskega bratstva. Omenjena številka je bila pred vsem posvečena 1. decembru in njegovi historiji. Starešina češkoslovaškega saveza br. Rau-nach je objavil uvodoma nekako poslanico bratom Jueroslovenom. ki se glasi: ?Za svečani dan uedinjenja vaše slavne domovine, nam vsem tako drage, vam pošiljamo srčne pozdrave, želeč vam mnogo uspeha v vašem velikem narodnem in gasilskem delu Na nesrečo pada svečani dan vašega narodnega uedinjenja v okvir ve-Mke narodne bolesti, ne samo vaše. temveč fudi vsees češkoslovaškega naroda, češkoslovaško gasilstvo ob^tuie vePko ne-nadomestliivo izgubo vašercar Frančišek, Maribor; Rozman Lovrenc iz Boh. Bistrice in Ka-stevc Rudolf iz Brežic. Divulje: liidroaviatiki: Koželj Robert, Zornian Adolf, Ljubljana; Sem Franc. Ljubn*' Poljšak Filip. Brežic1 Bjnkoviea v zetski banovini: kaplarji: S. Marovt, Braslovče; A. Kemperle, Prevalje; M. Felicijan. Šmartno ob Dreti; J. Pogorelč-nik, Slovenjgradec; redovi: S. Terče. Celje: F. Marhat, Mislinje; J. (iril, A. Sinolar. Slovenjgradec; R. Grčar, Celje; A, Grobelnik, Velenje; J. Plazovnik. Mislinje; F. Span-žel. Slovenjgradec; J. Dolar. Velenje. vis. Xa.iprišrčnejša božična in novoletna voščila pošiljamo fantje I. čete, 2. kolesarskega bataljona: kaplarji štojs Fr., Krško; Mlinaric Franjo, Maribor; Gabrič Franc, Kranj; redovi: Krek Ladislav, Skofja Loka; Pire Ferdinand, Dob pri Domžalah; žerjav Slavko, Kranj; Košir Alojz, Kranjska gora; šeme Lojze, Krka; Lipovec Rihard, Draga pri čabru; Hudi Ignac, Hrastnik; Bregar Avgust, Rimske Toplice; De Toma Ivan, Dobrna; Likavec Oskar, pesnica; Fras Friderik, Sv. Ana v Slov. goricah. Kalič: Vodišek Rudolf, orožniški podnarednik. Novi Sad: Vojaki pešpolka kralja Petra I. Franc Ortl, Bošnjak Karol, Braslovče; Stane Štraus, Zaje Vinko, Vrabič Martin, Šoštanj; Musi Avgust, Vransko, škruba Mihce, Šoštanj, Velenšek Martin, Skale Franc, Celje- Deželak Jože. Jurklošter; Petan Franc, Sromlje: Podpečan Miha, št. Janž pri Velenju. Belakorda Franc, Petrovče; Kveder Karlo, Petrovče; Prelovšek Anton. Vransko. Lenart Jože. Slivnica: Podrezovnik Ciril. Reinšnik, Gaber Franc, Slivnica; Brglez Jože. Fijavž Franc. Frankolovo-, Leber Rudolf, Nova cerkev; Lobnikar Anton, Sv Jurij ob Taboru; Zupan Jože. Vransko; Frece Anton, Laško; Gornik Avgust, Sv Jurij ob juž. žel.; P rosen c Bogomir, Zagorje; Breznikar Franc, Sv. Andraž pri Velenju; Brglez Franc, Ponikva; Šulinc Janez, št. Vid pri Grohel-nem; Senegačnik Jože, Frankolovo; Guin-zek Franc, Laško. Pirot: Pisarja vojnega okrožja Leon Ivan-čič iz Krškega in Anton Ojstršek iz Laškega, ki se ob tej priliki spominjata zlasti svojih sokolskiii bratov in sester iz domačih krajev. Oba se udejstvujeta kot člana Sokola v Pirotu. Sisevac: rudarji: Filip Vidic, Vrzolak Anton, Borovšek Martin. Oblak Avgust, Pu-stotižnik Ludvik, Vidic Jože, Florjan Anton, Zaje Ignac, Stan!;o Stanislav, Vihar Martin, Bušej Ferdo, Srebot Martin, Jan Alojz. Zore Jože. So in V) r: Orožniški kaplarji: Zupančič Alojz, Krivec Anton, Mirna peč, Matičič Matija. Ivanje selo - Rakek; Erbežuik Josip, škedelj Franc, Novo mesto, Nartnik Franc, Mirna; Krašovec Ignac. Krško; Ozmec Alojz, Središče ob Dravi; Štamcar Ignac. Tržišče; Beravs Bogomir. Radovljica; Mlakar Vinko, Pragersko; Okorn Karlo. Tržišče; Bobnič Rudolf. Blanca: Kobal Jakob, Logatec; Novak Andrej, Logatec: Pucihar Alojz, Kočevje. SKOPLJE Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem slovenskim fantom in dekletom znancem, prijateljem in sorodnikom želijo slovenski fantje, gojenci XXXXI tečaja orožniške šole v Skopi ju: Brglez Frančišek (Ponikva), čuk Ciril (Logatec), Dime Ivan (Trzin), Ekart Maks (Št. Janž na Dravskem polju), Kajžar Fr (Sorica). L,uznar Jožef (Železniki), Majcen Franc (Mirna peč), Pristave Frančišek (Preserje), Petrič Stanko (Vrhnika), šo-štarič Jožef (Veržej pri Ljutomeru). Tr-steniak Viljem (štrigova pri Ljutomeru). SREMSKA KAM ENI C A. Vsem čitateljem »Jutra« želijo fantje in možje — Slovenci, slušalci žandarmerijske podoficirske šole. vesele božične praznike in srečno novo leto 1935 Uršič Karol Murska Sobota, De-bevc Janez, Padež pri Borovnici, Zupan Alojzij, Log pri Kranjski gori, Petek Josip. Mala štamia. Bukovec Ludvik, Velika Loka, Kos Ivan, Zg. Dobrava. Tancek Fr. Zg. Ig, Vrščaj Franc in Jelen Alojz, Zg. Ponikve, Kovač Jakob, Dolga gora, Pod-milšek Janez, Blagovica, Žcmva Janez, Mevkuš pri Bledu, Perpar Anton, Dobrni-če, Knez Franc Svetina pri Celju, Brino-vičar Franc, Veliki Kamen pri Rajlienbur-gu, Prenk Ignac, Trojane, Ahčin Franc, Lavrica. Kocbek Alojz, Apače, Kokelj Alojz. Dol-Št Vid pri Stični, žitnik Jaka, Grosuplje, Brumec Lojze, S'ov. Bistrica, šurec Janez, Pohova, Leskovec France, Vrhnika, Spilek Janez, Čatež ob Savi, šušnik France, Boh. Bistrica, Mihelič Jože in Suhodobnik Ludvik, Ljubljana, Per-nuš Janko, Sv. Ana, Malešič Janez, Struge pri Dobrepoljah, Prijatelj Janko, Velike Lašče, Mlakar Leopold in Mlakar Matevž, Stari trg-Lož, Mlinarič Rudolf, Vrže, Hiti Tone, Cerknica, Krese France, Dol. Toplice, Kralj Janez Begunje, Drofenik France, Šmarje pri Jelšah, Lupše Janez, Kozje, Škerjanc Martin, Loka pri Zusmu, Furman Franc, Lešje, Pušnik Jurij, Prihova, Sečnik Peter, Horjul, Težak Miha, Zavrče. Sivka Rudolf in Klanjšek Martin, Sv. Jurij ob j. ž., Petrič Lojze, Rateče na Gor. Murko Lojze, Maribor, Novak Jože in Novak Ivan, Ljutomer, Flajnik Jakob, Vinica, Koderman Dominik, Hotič pri Litiji štern Franc. Sp Brnik pri Kranju, Ostrež Peter, Litija. Tuzla: Kresnik Joško. Guštani; Flajs Jo-ško. Št. Janž na Dolenjskem; Tanc Joško, Trbovlje; Vodeb Joško. Slivnica pri Celju. Arek Alojzij. Stari trg pri Slovenjgradcu. Vodice - Šibenik: Podčastniki hidroavia-tilci iz Ljubljane: Be«eljak Ljubo. Rebolj Vinko. Vončina Rajmund. Eržen Emerik. Dolenc Viktor, Divjak Lojze, iz Celja: Božič Marjan. Ručigaj Alojz. Tršavec Franc. Volandovo: Orožniki iz orožniške šole: France Colarič, Sv. Križ pri Kostanjevici: Franc Rep, Sv. Tomaž pri Ljutomeru; Per-pov Stanislav, Korite pri Dobmiču; Jaka Znidar. Nemški rovt; Sever Anton. Stična; Žitnik Franc. Petrovče pri Celju; Pesek Franc. Dvorsko polje; Izidor Kočevar, Ko-ežvska vas pri Metliki; Černe Stanko, Litija; Lovšin Vinko, Ribnica; Pire Aloiz, Št. Jernej na Dolenjskem. Zagreb: Kaplarji iz podčastniške šole: Založnik Anton. Petrovec Stanislav, Jazbec Ladislav, Vodušek Oton, Perovec Karel, Paik Ignac, Lukanc Ilinko, Zore Dušan, Koren Bajko. Zvoleneves ČSR: Štefica in Kary Hrouda. EVGELS HO VEN (Nizozemska). Iz Ho-landije ee Slovenci bolj redko oglašamo ker se je naše število že precej skrčilo Mnogo jih je že šlo in še gredo največ domov, a nekaj tudi v Perzijo Je tako tu, da kdor delo izgubi, ga ne dobi več. Da bi si kdo delo prebiral in šel iz rudnika na rudnik, ni niti govora. Praznujemo vsako soboto in tudi največ ob sredah, a zaslužek je slab. največ od 4.50 do 5.50 goldinarjev Pomanjkanja še ravno ne trpi, kdor ima delo, vendar prihraniti kaj je težko, posebno kdor ima družino. Iskreno želimo, da bi se tudi pri nas v Jugoslaviji razvila močna industrija, ki b: nudila nam vsem zaslužek, da bi ga ne bilo treba iskati po tujini želimo tudi vsem sorodnikom in znancem vesel božič in srečno novo leto, da bi bilo boljše kakor staro! — Mlaker Anton in Ana. Domen šček Anton in Alojz, škraber Leopold in Emilija, Koprivšek Ivan in Terezija, Za gore Ivan, Jože in Antonija, čebin Avgust, Pavla, Leopold in Elizabeta. Gričar Alojz. Marija in Lovrenc, Jagodič Kari Gantar Kari, Salomon Anton. Komanc Fr Celič Jože in Planine Johan z družino Pozdrav tudi od vsega našega tambura-škega društva »Domovine glas« Komiki žive dolgo Med vsemi igralci imajo komiki največ nade na dolgo življenje, tako trdi vsaj angleški zdravnik Hollick. ki je proučil življenje 800 igralcev. Ugotovil je pri tem, da je povprečna življenjska doba komikov za celih osem let daljša nego povprečna življenjska doba igralcev sploh. Hollick se ne spušča v ugibanja, da-li je smeh in humor tisto, kar komikom podaljšuje življenje, ali pa kaj drugega. siutmm Beseda 50 para. davek 2 Din. iz Šifro ali dajanje naslova 3 Oin Naimanjši znesek 12 Oin Izobraženo dekle vajeno trgovine in samostojnega gospodinjstva želi službo. Ponudbe na oiri. odd. »Jutnu pod značko »l>otenjsko«. 35521-- H ranil no knjižico Ljudske posojilnice Celje do 25.000 Din kupim. Ponudbe na Bauman, Poljča-ne. 35531-16 IU> Beseda 1 Din. davek 2 Din ia šifro ali dajanie naslovs 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Kredenco za jedilnico iz orehove korenine, s steklenim brušenim nastavkom, popolnoma novo — prodam. Naslov v vseh [•oslovalnieah »Jutra- pod številko 1ČJ--0. 36531-6 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din Naimanjši znesek 17 Din. Družabnika(co) s cca. 50.000 Din kapitala vabimo k sodelovanju v vpeljanem stavbnem ;>odjetju. Ponudbe r.a ogl. oddel. »Jutrac pod »Pod jetene. 35530-16 Vlogo Kmečke posojilnice za 15".Din kupim proti gotovini. Vlogo Podunavske banke za 100.01» Din prodam ali zamenjam za vlogo Kmečke posojilnice. Adamič — Ljubljana, Vošnjakova ul. št. i. 25533-16 Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Naimanjši znesek 17 Din. Hiše — vile posestva in parccle prodate ali kupite potom reali-tetne pisarne Adamič Albin, Ljubljana, Vošnjakova ulica 4. :>55i2-i0 Hišo v Ltubliani kupim proti takojšnjemu plačilu s hranilno knjižico Mestne hranilnice v Ljub I jani. Ponudbe poslati na oglasni oddel. »Jutra« pod »lliša 1033 355Č3-20 Seseda 50 para. davek t Din za šifre ali dajanj* naslova 3 Din Najmaniš znesek 12 Oin Premožen gospod išče elegantno sobo v no vi hiši pri inteligentni do brosrčni samski osebi ali majhni družini, ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod Beseda 2 Din. davek 2 Dio za šilro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 23 Din. Gospa želi dopisovati z izobraženim gospodom srednjih let. — Cenjene ponudbe na ogl. oddel. »Jutra« pod značko »Božič 1934«. 355£5-:M Beseda 1 Din, davek 2 Din /.a šifro ali dajanie aaslova 5 Oin Najmanjši znesek 17 Din Stroje za mizarje univerzalne, kombinirane, tvrdke Lorenz & iširsteii dobavlja na obroke do 2 leti in strojno orodje po dvetretjinski ceni prodaja Ludvik lleršič, Ljubljana. Rimska cesta 10. 35569-20 Potrt najgloblje bolesti naznanjam, da je Vsemogočni vzel k Sebi mojo iskreno ljubljeno in predobro sestro in sestrično, gospodično f v» v I II Frančiške liersic šolsko ravnateljico v pokoju dne 22. decembra ob 19. uri, prevideno s svetotajstvi. Pogreb nepozabne rajnke bo v ponedeljek, dne 24. decembra 1934 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Levstikova ulica 19, na pokopališče k Sv. Križu. Svete maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Predrago rajno priporočam v molitev. Ljubljana, dne 23. decembra 1934. Žalujoči brat ANTON Železno stružnico za les prodam. P. Škafar. Borštnikov trg .Ljubljana. i" joS-iU Izredna prilika! Prodajamo malo rabljen, dobro ohranjen Dubied ža kard stroj. 120 cm širok, polavtomat št. !0 ter en Cles & Flentje stroj št. 10. polavtomat. 1(20 cm širok, oba stroja za Din 15.000. ter en Cles & Flentje stroj št. 10 z flah žakard napravo. 00 cm širok, v popolnoma novem stanju za Din 7000. Po nudbe na oglasni oddelek ^Jutra« pod »Izredno«. Razno Kanarčke harške vrvivce, fine pevce, samce od 100 Din naprej razpošilja po povzetju Frane ijmid. Dobrava, Vintgar. 355.0-2.7 Radio 3-cevni, na električni tok 130 voltov, ugodno prodam. Vprašati dnevno od 6. do 7. zvečer. Uold, Čopova ulica 2*. 350Č57-9 ^jBSU^BB Beseda 2 Din daveli 2 Din ta šifro ali dSianje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din Gospodična čedne zunanjosti, dobro si tuirana, inteligentna, 39 let stara, želi spoznati (radi osamljenosti) v svr ho skorajšnje ženitve sta rejšega gospoda, aktivnega višjega državnega urad nika, solidnega značaja. Vdovci niso izključeni. — Ker je tajnost zajamčena, so prosi za ponudbe s sli ko. katera se takoj vrne, na ogl. oddelek »Jutra« pod »Mislim resno«. 3351:0-35 isiei mrmotUs m deželo mali oglasnik Novolefsii dat* Za boljše spoznava nje naših prvorazrednih mesnih izdelkov razpošiljamo pakete, v katerih se nahaja 10 različnih mesnih konzerv in en komad zavite šunke v konzervi v teži od 1 kg. Paketi so težki netto 4*4 kg in stanejo po povzetju Din 82.—, ako se pa i denar pošlje vnaprej, i Din 78.—. HERZ IN SIN, tvornica salame in konzerv, Banatski Karlovac DALMATINSKI PROŠEK tri leta star, se toči v gostilni »PRI KMETU«, Gosposvetska cesta št. 8 po Din 24.-, čez ulico po Din 20.- liter. — Istotam se toči prvovrstno dalmatinsko črno in belo vino po Din 10.-, čez ulico po Din 8.- liter ter tri leta stari beli muškatelec v gostilni po Din 14.-, čez ulico po Din 12.- liter. — Vsaki dan sveže morske ribe. Kuhinja izborna; cene zmerne. Se priporoča Doma vdov. Stošič. .i~f.ii tavod Obiiraa Ljutnja-ne ZffŽllC dajte, odnosno naročajte popolnoma brez-obvezno »Leica-filma-nje«. — Se priporoča HOLVNSKI KAROL Foto atelje Aleksandrova cesta 5 Telef. 37-47 FOTO-AVTOMAT Db6tns LlnMjUM MertDi DO^retoO! uvod Vsemogočni je odpoklical k sebi za vedno našo nadvse ljubljeno soprogo in mamo, gospo Franciško Marmsek, roj. BRAJDIH soprogo zvaničnika banske uprave dne 22. t. m., po kratki in mučni bolezni, prevideno s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 24. decembra 1934 ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Baragova ulica št. 12, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 23. decembra 1934 Žalujoči: soprog ANTON, DUŠAN. VILKO, SILVA, otroci ' vffiv/fi'/, 7$. vtv/fr. dvffls 's. v novem Cetu S prihodnjim zvezkom prične ilustrovani tedenski obzornik »ŽIVLJENJE IN SVET« svojo SEDEMNAJSTO KNJIGO, ki bo prav tako kakor vse dosedanje, posvečena intenzivnemu delu za razširjenje duhovnega obzorja širokih množic našega naroda. Prav naša sedanjost, ki zaposluje živce vsakega posameznika v najvišji meri, zahteva bolj nego vsaka druga minula doba sproščenja in odklona od vsakdanjih skrbi in težav. Zato ni čudno, da imajo n. pr. nogometne tekme toliko navdušenega občinstva. Toda ravno zate se sklicujeta znanost in umetnost na svojo ponosno pravico do vzgoje množic, kajti ZNANJE JE SILA, ki premaga prej ali slej vse življenjske neprilike — sila, pred katero so brez moči vsi trenutni pojavi kakršnekoli krize. S tem prepričanjem bo izpolnjeval obzornik »ŽIVLJENJE IN SVET« tudi nadalje svojo dolžnost vzgojitelja množic in preroka boljših časov. Kakor doslej, tako bo tudi v bodoče skrbel s ŽIVLJENJE IN SVET« za povzdigo duhovnega nivoja svojih naročnikov s poljudno znanstvenimi članki o vseh aktualnih vprašanjih sodobne vede, kakor tudi z zdravim razvedrilom in zabavo. V novi knjigi začne izhajati za naše čase pomembno in aktualno delo Essad bega ZAROTA ZOPER SVET z dokumentiranimi opisi najskrivnostnejše in vsevedne organizacije na svetu: Čeke ali GPU, ki obvlada s svojim terorjem šesti del našega planeta. Nadalje bo pričel izhajati silno napet potopis s slikami OD ATLANTSKIH BREGOV DO ANDSKIH VRHOV in nič manj zanimivejši in prav tako bogato ilustrirani potopis MED ZADNJIMI KRALJI MALIKOVALCEV iz plemena Kusangov, ki uživajo mrtvece. Poleg leposlovnih prispevkov naših književnikov bo začel izhajati kmalu po novem letu IZVIREN SLOVENSKI ROMAN ki bo s svojo vsebino priklenil nase vse čitatelje. Navzlic hudi gospodarski krizi se zaveda lastništvo »ŽIVLJENJA IN SVETA< svoje vzvišene dolžnosti nasproti naročnikom revije in je zato sklenilo, da kljub izpopolnitvi vsebinskega in ilustrativnega dela obzornika ne poviša naročnine v pričakovanju, da ga bodo naročniki podprli s točnim plačevanjem itak malenkostne naročnine in s pridobivanjem novih naročnikov. Uprava in uredništvo tedenske revije »ŽIVLJENJE IN f LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 SVET PARKETE hrastove bukove najceneje JOS. R PUH LJUBLJANA Gradaška 22 telefon 513 Hasag Polar Kronos petroplinske svetilke od 50 do 3000 sveč so svetovna znamka! Pazite na označene znamke in zavrnite manjvredne po tvorbe! PETRO-LUX Zagreb, Radišina ulica štev. 9 Cenik pošljemo gratis in iranko reg. pomožna blagajna v Mariboru, Grajski trg 7 Poverjeništvo: LJUBLJANA, Tyrseva 34 naznanja smrtne slučaje svojih članov v mesecu novembru 1934. Grebene Jože, Maršiči Stancer Jera, Babna reka Kotnik Ana, črešnjevcc Pfeifer Ivana, Drakšl Pečnik Antonija Lepa njiva Korošec Marija, Mihovce 40 Veršnik Marija, Guštanj Tušek Marija, Na Hribu Korošec Elizabeta, Studenci šebek Klara. Maribor Ražem Ivan. Bazovica Schmidmger Marija, Laško Geč Franc, Sainožani Lukman Jožefa, Kog Tschinkcl Marija. Koprivnik Žmauc Jožefa, Puconci Gliha Ana, Gorenja vas Pondelak Marija, Sp. 1'ohanca Šteher Kunigunda, Studenci Gerlič Terezija, Zagreb Zagernik Jožef, Črna Ulčnik Pavel, Počehova Lah Alojz, Gomile Rošker Marija. Maribor Grdadolnik Ivan. Ljubljana Baumgartner Katarina, Ljubljana Grebene Jožef, Maršiči Vidovič Marija. Ormož Rečnik Julijana. Bistrica Besednjak Vincenc. Polzela Bogovič Apolonija, Arnovoselo Majhenič Franc. Studenci Pernat Ivan. Črna Kastelic Marija. Krško Grdanc Martin, Prilipe Ribič Julijana, Trčova Rašl Terezija, Rogoznica Krajnc Mihael, Ptuj Spat Julijana, ščavnica Jan Anton, gkale Dvoršak Martin, Stopno-Savinsko žličar Miha, Sv Jurij ob juž. žel Horvat Leopold, Biserjane Praznik Neža, Medvejek Serdinšek Agata. Stojncl Ogrizek Ana, Prepole Roj s Jakob, Brengova Gorše Anton, Maribor Lobenwein Anton, Vuzenica Kociper Marija, Ljutomer Firm Marija, Zagorje žlahtič Barbara, G Hajdina Da miš Terezija, Sp Korena Kek Terezija. Pobrežje — Mbr. Borovič Alojz. Budina Miki Jurij, Drakovci Conšek Franc. Maribor Philip Gustav, Maribor Lappi Jožef, Murščak Friedau Agnes, Studenci Korošak Jakob. Moravci Letting Pasqua, Maribor Čavnik Jernej, Pameče Tiplič Alojzija, Sv Lenart v Slov. gor. Paradiž Anton. Raiiuše Lupinšek Reza. Sv Bolfenk Sinič Antonija, Maribor Petrišič Ivan, Orešje Cimperc Alojzija, Maribor Fridauer Terezija. Pobrežje Po vseh umrlih se je takoj izplačala pripadajoča pogrebnina v skupnem znesku Din 618.770" Kdor še ni član »Ljudske samopomoči«, naj zahteva brezobvezno in brezplačno pristopno izjavo. 11506 Blagajniško načelstvo. KUPUJTE DOMAČE BLAGO!!! srečen doz ic moskT|* to genske jemljejo za zdravljenje seksualnih slabosti in nerazpoloženja. motnje v funkcij sporni organov, pn funkcij« »F" primenn P°^fne n^rvoznosu in nesl-M n^TNAJNOVEJŠI IZDELEK Neškodljive hormonske oilule VI • HA • GE" za moške (rjave), za žensk® (roza». sestavljene so lz preparata mladih zdravih živali po najnovejših raziskavanjih. Pllul«• se dobivajo v vseh lekarnah. GLAVNI DEPOT: lekarnar mr. pharm. & Bogdanovič, k eni. P^ra. laboratorij »Visvit«. Zagreb 6 Jut. Varšavska o *ea 11-Cene pilulam za moške (rjave, m za ženske iroza. to iste. poskusna škatlica 30 komad. Din 80.—. Originalna škatlica 100 kom. z žepnim etuiem Din 220.—• zahtevajte obenem z naroČilom zanimivo in poučno brošuro -Zdravljenje spolnih motenj pri moškem ln ženski«. DOVRŠENO MAZANJE LAHKO STARTANJE ČUVAJTE SE POTVORB! Najbolje, naročite pri svojem trgovcu hkrati Vaše zimske potrebe: Boben od 50 kg originalno konvo od 20 L Poslali Vam bomo direktno! Sicer pa, kupujte prvenstveno originalne plombirane konve od 5 ali 2 litrov, a odprto olje samo pri trgovcu, za katerega ste sigurni, da ima v sodu naš originalni MOBLLOIL Arctic. jdonreno oa nim sol ool. n nar 'dr nr 4601 XI LiKerji Horny NEKOLIKO VIŠJA CENA, se Vam izplačuje 100 kratno z nedosegljivo kakovostjo in vašo sigurnostjo, da ste zares dobili olje, ki Vam bo zagotovilo neovirano in gospodarno vožnjo in prihranilo vse neprilike zimskega pogona (n. pr.: hitrejše razredčenje m olja — izgubo mazivne sposobnosti olja — neminovno f 10i®f m A 211?IS gkodo na motorju — draga popravila in večjo uporabo goriva.) KUPUJTE DOMAČE BLAGO!!! KVALITETNO RUDEČILO ZA LICE IN USTNE 10832 Depot: Drogerija KANC, Nebotičnik In židovska ulica. Standard -Vacuum Oil Comoanv of Jugoslavia, inc. [IVAN ROZINA (PREJE »ORIENT«) trgovina barv in lakov, Ljubljana Velika izbira kemičnih in oljnatih barv, šolskih, študijskih in umetniških barv. Firneži, laki, stekalrski in mizarski klej, šelak, špirit denat. lužila »Arti«, tuši, pastele ter sploh vse slikarske in pleskarske potrebščine. Velika zaloga vseh vrst vedno svežega mavca. Najnižje cene in najboljša postrežba. Prodajalna: TIRŠEVA (Dunajska) CESTA 14 polug trgovine Schneider & Verovšek. 11500 ŽIVE HIBE postrvi, ščuke, krape ln some ter razne druge — nudi najceneje (mrtve ščuke a Din 20.—) — J. OGRINC, »RIBA«, Gradišče št. 7__Tel. 25-84 11491 PRAH ADOLF "ovama volnenih in bombažnih tkanin KRANJ TOVARNA: FRDISKOVO PRI KRANJU OKSFORD 13 11504 VINARNA „Pri tromostovju" toči vsakemu dobro znana prvovrstna dalmatinska vina. Za praznike znižane cene. Od 24. decembra do novega leta čez ulico Din 2.— pri litru ceneje. Vsem cenjenim gostom se vljudno priporoča, želi vesele praznike ln srečno novo leto I. A. SUNARA, Cankarjevo nabrežje št. 5 TVORNICA LINOLEJA ki je zelo sposobna v proizvodnji dražjih in cenejših vrst, Išče ZASTOPNIKA ki je vešč in marljiv ter pri odjemalcih dobro vpeljan. — Ponudbe z referencami, sliko in ostalimi podatki naj se pošljejo pod šifro »VV. E. 276-31« na: Interreklam d. d., Zagieb, Masarykova 28. 11517 Edison Bell gramofoni, najnovejše gram. plošče, radioaparati t'idi na obroke, z garancijo najugodneje naprodaj pri »TEHNIK« J. BANJAI, LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 20 Smuči in oprema po znižanih cenah! ZADNJA BESEDA MODERNE RADIO TEHNIKE Ravnokar so dospeli najnovejši "HIS HASTERS VOICE" radioaparati NOVI MODEL R 143 Najpopolnejši »His Master's Voice« radio-aparat, 8 elektronski superheterodyn. Ta aparat s svojo prvovrstno konstrukcijo, selektivnostjo in lepo zunanjostjo zadovoljuje željam vseh prijateljev radiofonije. Aparat sprejema na vseh valovih. Proti gotovini Din 7000.— Na obroke Din 7700.— NOVI MODEL R 118 je dolgo pričakovani izpopolnjeni radio-aparat superheterodyn s 5 elektronkami. Najnovejša konstrukcija, dovršena selektivnost z najnovejšimi cevmi, kratki in srednji valovi, odličen dinamični zvočnik. Proti gotovini Din 4500.— Na obroke Din 4950.— R 143 Minimalna uporaba toka. Dobi se v vseh trgovinah te stroke In pri generalnem zastopstvu. THE GRAMOPHONE COMPANY LTD. M. MAJSTOROVIČ, Zagreb, Amruševa ulica 5 . • > H Martelle l'lnayre» 96 Upornica Koman >Bom tako dober,« je rekel Bersier, »in tudi čudodelno zdravljenje vzamem nase. Kaj pa pridiga gospodične Bonove?... Ali jo vzamete nase?... Floryjevka je poslala iz Orangea poročilo o .Polikseni': stvar je videti kar brezdanja... Ko se Foucart \ soboto vrne iz Trouvilla, bo vse opravljeno... Saj me ne poslušate . . Nekaj vam je — kje pa boli* ... Bledi ste videti.. .< »Strašni ste, Bersier. Prav res, da mi ni nič.« Odšla je in se s stopnic spet vrnila. >Ce bi kdo vprašal po meni.« je rekla pisarniškemu slugi, »povejte mu. da ne sprejemam obiskov in da naj mi piše semkaj, kdor mi kaj hoče. Mojega naslova ne dajte nikomur « To rekši je stekla po stopnicah in odhitela na postajo podzemeljske železnice ob Palais-Rovalu 34. Spotoma je Jozana videla svoj obraz v zrcalu neke izložbe Bersier je imel prav: bleda je bila videti... Noel bo to takoj opazi! in jo bo vprašal: »Kaj ti pa je?«... J , , Kako naj mu odgovori?-.. Resnico bi mil težko povedala, da, še nevarno bi bilo. po tistem mučnem razgovoru v Boisu.. Noel bi videl v Claudeu čedalje večjo nevarnost za Jozanin in svoj lastni mir: za otrokom bi zmerom videl očeta... Ali naj se mn zlaže? Jozana se je bila zaklela, da ne bo NoSlu nikoli lagala, niti tedai ne kadar bi mu z lažjo prihranila bol Neomejeno odkritosrčnost je bil postavil 7* glavni -ogni svoV Huberti« Vmmaniš* svestna neodkritosrčnost je morala torej že ob izviru zastrupiti njuno srečoi Tn kaj drugega kakor neodkritosrčnost bi zagrešila, če b! zamolčala Mauricev obisk Z »Noel mi ne bi te laži nikoli odpustil,« si je rekla uboga Jozana. »Iz uma bi bil, če bi vedel, da sem mu hotela prihraniti skrb. Kaj ni slabič, saj prenese tudi resnico, ki boli... A Noel tudi ni prizanesljiv filozof. Mojega sinu ni zmožen ljubiti... Samo trpi ga...« »Ali smem omahovati med mučno odkritosrčnostjo in Claudeovo koristjo, da, najino srečo?. Saj ne storim ničesar slabega. S tem samo zabranim, da nama Maurice ne bo nikoli več v napotje, in Noel ne bo nikoli zvedel, da je le malo manjkalo, pa bi bila spet videla tega človeka ..« Ko je izstopila na postaji St. Paul, se se vedno ni bila odločila. Zunaj se je mlačni, deževni dan nagibal h koncu in z jesensko poezijo odeval vijoličasto kupolo cerkve Sv. Pavla, rdečkasta drevesa na malem preddvorju in nekoliko vegaste hišice, ki so bile popleskanp z rumenkasto ali rdečkasto oljnato barvo in vse do starih opečnatih streh pokrite s pisanimi izveski Svetilke pred hotelom so rdečkasto plapolale, nekaj trgovin se je svetilo v rumeni svetlobi, in nekaj metrov bombaževine. ki so bili razgrnjeni pred neko izložbo, se je belilo v somraku kakor razlito apno. Izhodna vrata železniške postaje so bila pod svojo stekleno streho podobna odprtemu, svetli kajočemu se žrelu, ki ie v odmerjenih presledkih bljuvalo žalostne sive človeške valove, največ delavskega stanu Jozana, ki jo je nesel tak val s seboj, se ni mogla odločiti, da bi krenila na ono stran uHce Nedaleč od sebp je videla klop... Minuli teden jo je bil NoSl nekega večera počakal na tej klopi. Z ljubeznijo in strahom ie mislilo nanj Njena omahujoča volja je bila kakor nihalo: razločno je čutila njegove nihl«aie Dn Ne?.. Tn vendar ni bila cfrahopetna Več nevarnosti in več stra hu je bila prebila tisti večer, ko ae mu ie bMn Iznovednla straSne resnice .. A takrat je šlo Se zn prašen strah: to pot 'e ta Slo zn moži ki j resnično silil v nieno življneje in ki se je njeno mišljenje že zdaj ukvarjalo r njim... Ne?... Da?... Mahoma se je odločila: ne»... In 6 počasnimi koraki in nekoliko nagnjeno glavo, s srcem skrčenim od slabe vesti in praznovernega strahu, je nazadnje prišla k Noelu. Sara ji je odprl vrata Bil je sam, zakaj slugo je bil poslal z doma Na pohištvu so bile že prevleke, slike in zrcala so bila zagrnjena, tla brez preprog, zavese pri oknih zadrgnjene Stanovanje, ki je sleherni glas odmeval po njem, je bilo polno molka in večerne teme. V rumeni sobi je umiral soj, ki so ga širile zavese. Noel ni hotel prižgati svetiljke. »Kako pozna si!« je dejal. »Nočem te oštevati... Nocoj je poslovilni večer, in ta naj bo vsaj prijazen, če že ne vesel... A kaj ti je?...« >Nič.. .< >Mar si žalostna?«. >2aIostna sem, ker odhajaš...« »Ali naj ostanem?« »Kaj misliš?... Ko si očetu že sporočil, da prideš.« »Samo reci, pa ostanem. Prva si ti.« »Ljubi Noši! Vse bi žrtvoval zame: opravke, zabavo, prijatelje in sorodnike. . Toda jaz nisem zmožna takih nespametnih želja... Odpelješ se. dragi. A prej me moraš imeti rad, še bolj kakor po navadi, zakaj žalostna sem ...« Objel jo je in zašepetal: »Tudi jaz sem žalosten « Steklena streha neke delavnice je z dvorišča metala po stropu. po vogalu zidn in po zrcalni konzoli migljajočo. višnjevkasto električno luč Knvina-sti krogli na znožju postelje sta se po-bllskavall NoSI in Jozana sta slutila drug drugega postavo in obraz, tako blizu sta stala. Kako sta se časih ljubila v zlatem ozračju te sobe. v tem soju. ki je — vroč kakor solnce — nekam skrivno kakor žarenje ognln v kaminu, oblival ljubimca in se jima je zdel kakor duša stare hičr da, kakor duša sveti. JENE MALIM OGLASOM Po du pai za Deseti o, Uia Z.— davna za vsak jgi m> id eriKralnc pristojbino Uin 3.— za Silrc ali dajanje naslovov plavajo oni. Iti »Sčejt služb Najmanjši znesek en enkratno objavo oglasa Uin 12.—. Dopisi ia ženitve »e ^ararunajt, po Uin i.— za vsaKo besedo. L)id 2.— davka za vsak oglas m enkratne pnstojrnnr Dm 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši «neseh za (»nitratno objavo oglasa Dtn 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo p«> Din l.— za besedo. Din 2.— davks za vsak oglas tn enkratno pristojhinc Dm 6.— za Sitro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.— Ponudbam na sirre ne orflaeaite znamk? Le. če zantevate oo Oglasnega oddelka >Jutra« odeovor priložite Din v znamkah. Vse pristojbine za male oglase le plačati pn predan naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali Da po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev 11842. sicei se zaračuna k zgorai navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek M Jutra", Liubliana. kv rmvrmJft Beseda I Um. Javek t Um. ia jilro aH dajanje naslova 5 Dio Najmanjši tneaek 17 Dio. Iščemo mojstra ključavničarskega in mehan. l izpitom in obrtnico, ki je zmožen tudi dela pri loku »ubili ter v izdelovanju žtanc. Zmožen mori* biti tudi popravila strojev, v Svrho izdelovanja lesenih I>redmetov. PHIUdbe s prepisi spričeval in zahtevki ra oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Mojster«. 35286-1 Iščemo delovodjo ki je dobro vešč v lesni etroki, ter v izdelovanju lesenih predmetov. Ponudbo s prepisi spričeval in zahtevki na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Delovodja«. 3.~>38f7-l Gospodična l;i ima do 5000 Din, dobi tlužbo v pisarni. Ostalo po dogovoru. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Sigurnost <.000«. 35244-1 Službo sluge dobi oseba, ki lahko položi jo— 15.000 Din. ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod »Ljubljana lilO«. 3534.J-1 Siroto t perfektnim znanjem srbohrvaščine sprejmem kot pomoč v gospodinjstvu, otrokoma in pisarni. Ponudbe z zahtevki na ogl. oddelek »Jutra« pod šilro »Blizu Bleda-. 3536-1 Strokovnima montažo od -Flarh-rinder - Jacquard - ma- e-chine«, sistem Hunger fc Claus. iščemo. Ceni. odgovor na ogl. oddelek j Jutra« pod »Strokovnjak«. 35359-1 Natakarico f prejmem s 1. januarjem. Predpogoj poštenost. Istotam dobi službo kmečko dekle. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 35412 Mlada cospodipia Inteligentna, vitka, simpatična, izpod 28. se fpre:me pri boljšem samostojnem gosp-du. Ponudbe na osi. odd. »Jutra« ped značko -»Mil-dom«. 35375-1 Fakir oQnho katera bi p-magala prt čarovnijah. V ponudbi Je treba opisati vsaj en čarovniškl t-=k. da se presodi zmožnost. — Po-milhp na oirl. oddelek »Jutra? pod 'Ps5ir*- 354:7-1 Brivskega pOrno^n^k " fcv>) mlade-ra. dobro izu-ie-Tl°<*f> v d^rn^k' ln rpo'-'-: Ftroki. sprejme takoj falno F-anio Apačnik Slov. B!str.ca 35352-1 Oosn-odičrm sprejmem k štiriletnemu otroku ev. samo čez dan. Ponudbe s popi om življen. a, prepisi priporočil ln navedbo zahtevkov pod »Zanesljiva« na ogl. cdd. Jutra« 35410-1 Postrežnico za pospravljanje nekaj ur dopoldne. rabim takoj. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. ;i5445-l Oseba simožna voditi maloprodajo živil (zajtrkovalni-v lastni režiji se išče. Event. sotideležbs prt najemnini Ponudb" na ogl. odd. »Jutra«- pori »Prometna točka 282«. 35516-1 Mlad inženjer kem';r dobi nameščenje v tovar luškem podjetju. Ponudbi s popolnim curiculum vi tae na oglasni oddele!---Jutra« pod »Stalna slu? bac 3S133- Hotelsko kuharico prvovrstno, z dobrimi spričevali, sprejmem s 15. januarjem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šiiro »kuharica 2-«. 3&131-1 Prodajalko mešane stroke, zmožno in samostojno — s primerno kavcijo, sprejmem na deželo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šilro »Prikupna«. 35480-1 Kuharico varčno gospodinjo, staro 35 do 4o let. z nastopom 1. januarja !0:;5, išče orož-uiška postaja Store. 35314-1 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Učenca zdravega, poštenih staršev, 3 primerno šolsko izobrazbo sprejmem v trgovino mešanega blaga s hrano in stanovanjem v hiši. — Balon Josip, Jesenice. 35288-44 Učenko pridno in pošteno sprejmem v trgovino mešanega blaga. Hrana in stanovanje v hiši Ponudbe na podruž. »Jutra« v Celju pod značko »Zvesta.« 35387j44 Učenca z dobrimi spričevali, sprejme takoj z vso oskrbo Franc Riedl, špecerijska trgovina. Pobrežje št. 37 pri Mariboru. 35336-4-1 15letn i te nt pošten in močan, bi se rad izučil mesarske obrti. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 35386-44 Vajenca iz Ljubljane ali okolice, za mehanik, obrt sprejme mehanična delavnica Kristan Franc, Tvrševa cesta št. 54. 93 863-44 ■atkunlBI Beseda 5ft para. davek ii l)iu. ia šifro ali dajanje naslova 1 Din Najmanjši znesek 12 Din 2000 Din plačani tistemu, ki mi preskrbi službo portirja v večjem hotelu. Zmožen sem kavcije in zanesljiv Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »3000«. 35315-2 Mizarski pomočnik m I a d, z večletno prakso, trezen in pošten, zmožen vsakega dela. išče kjerkoli službo" Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šilro »Mizarski pomočnik«. 3531-6-2 Natakarica zmožna kavcije, išče službo — event. vzame gostilno na račun, ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šilro •Zmožna«. 34S1J-2 Korespcndentinja z večletno prakso — brza strojepiska. s perfektnim znanjem slovenskega, srbohrvaškega in nemškega jezika ter istih treh steno-grafij. vešča vseh pisarniških del. išče službo izven Ljubljane. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiva«. 35250-2 Prodajalka z dežele, izurjena v trgovini mešanega blaga, išče službo — najraje v okolici Ljnbliane. — Ponudbe na oirlns. oddelek »Jutra« pod »Prikupna«. 35256-2 Trg. pomočnik-šofer z dobrim nastopom, vojaščine prost, z 20.000 Din gotovine — nastopi takoj vsako primerno službo — tudi kot družabnik ali pot-,:ik. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 35246-2 V planinski hotel kočo) grem za gospodinjo ili kuharico. Imam večletni hotelsko prakso in sem vešča vsega samostojnega rospodinjstva. Nastop ta-oj. Ponudbe na oglasni idelek »Jutra« pod šilro Koča«. 35191-2 G. Th. Rotman: Vožnja s in nfeiie SS3H3 Na sosednjem *rtu sta Dila Pavel in Anica pravkar dobila lepo gugalnico v dar; ker se pa še nista nikoli gugala, nista vedela, kako bi jo spravila v tek, in st* žalostna sedela na njej. Kateri zavod ali večji obrat rabi dobro gospodinjo — neoporečno, srednjih let, zanesljivo in z večletno prakso, naj piše na oglasni oddelek »Jutra« pod ».Nastop takoj«. 35192-2 Maser proti revmatizmu. išijasu, školjozi, ploskvi nogi in pri rekonvalescentih po razni bolezni Vas obišče na domu. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 35343-2 Elektromonter z dolgoletno prakso, zmožen vseh električnih del, kakor tudi navijanja motorjev, želi premeniti službo. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Zanesljiv«. 351-35-2 Natakarica pridna in poštena, zmožna kavcije, želi mesto s 1. januarjem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 35)33-2 Dve ženski srednjih let, bi opravljale vsako delo, tudi pranje in vrtna dela za skromno prazno stanovanje. — Pi meno pod =Februar« na ogl. odd. »Jutra«. 35389-2 QsVrh*t*k posestva delaven, z večletno prakso, poročen, brez otrok, išče službo za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« nod značko i Oskrbnik«. 3-1223-2 Elektriker vešč stro1ne«ra dela išče stalne zaposlitve. Opravljal bi tudi stranska dela Ponudbe na oglnsni odd. »Jutra« pod -29«. 35451-2 Pohištvo popravljat (prenovit) grem tudi na dom. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prvovrsten mizar«. 35187-2 Mesar, pomočnik in prekajevalec išče službo. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 33S93-2 Odvetniška uradnica s sedemletno prakso, išče službo. Gre tudi kot bla gajničarka. 2000 Din plača onemu, ki ji preskrbi stalno mesto. — Ponudbe na oglas, odilelek »Jutra« pod Prvovrstna moč«. 35377-2 Hlapec pošten in zanesljiv. 2 dobrimi spričevali. Išče =lužbo h koniem ali pa za delavca. Naslov pove od"iem nemščino srbohrvaščino. Za odgoT,ar.1a'oxp mesto garancija. Ponudbe pro--1m pod »čim oreje« na cgl. odd. »Jutra«. 35486-2 Pr!d"o dpkle t>o?te"o išče službo v postllnl. zna nekoliko l-uh"t'. nair^le v okolici T;inb!ian° 1. ,1a- ^uarja Ponudbe na osi. odi. »Jutra« nod S5S03-2 Kovačev učni zavod Maribor, Krekova 6 Kurzi za strojepisje, steno gratijo, dopisje, knjigovod stvo itd. se začnejo dne 3. januarja 1035. — Trajanje kurzov 6 mesecev. 35i72-4 Francosko konverzacijo dvakrat tedensko išče tretješolec. Ponudbe z na vedbo honorarja na oglas, oddelek »Jutra« pod šilro »Vestno«. 3->440-4 Šoferska šola I. Gaberščik bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana. Slomškova u!i«i štev. 6 - gara.ia Stupica. 35185-4 Citre novodobno igranje, poučuje po Grunwaldovi metodi Emil Mesgolitz. Jurčičev trg 2,11. 35507-4 Inštruktorja akademika — star. stroke — iščem — prednost znanje nemščine. Ponudbe z navedbo honorarja pod šifro 'Stroke« na ogl. odd. »Jutra«. 35484-4 g Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Zastopstvo metel kot sopreuuiet oddam vpeljanemu in agilnemu potniku. Ponudbe ua oglasni oddelek »Jutra« pod šilro »Petodstotna provizija«. 35307-3 Poverjenike za nabiranle naročnikov naših knjig sprejmemo prjti fiksni plači in proviziji. Naložba »Svetovni detektiv«. Ljubljana, Dvorakova ulica 3. 35403-3 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Elektrotehnično podjetje išče za razna mesta Slovenije agilue in poštene zastopnike. Ponudbe z navedbo dosedanjih službenih mest ua oglasni oddelek »Jutra«' pod značko »Proti proviziji«. 3oOS2-5 2 potnika za Ljubljano in Maribor sprejme takoj tovarna cikonje in kavinih suro-gatav. Obširne ponudbe na ogl. cdd. »Jutra« pod »Kavcije zmožen in vpeljan«. 35404-5 Pozor industrijalci! Intrig ntan trgovac, — akademski naobražen, traži provizlono zastup-stvo za zagrebačko trži-šte. Struka sporedna. — Ponude pod Uspjeh 1935 osiguran K-2970« na In-terreklam. Zagreb 1-78. 35388-5 Zaupnike ki poznajo peke in trgovce z moko. iščemo. Perssons, Liubljana — poštni predal 307. 33501-5 Beseda 1 Din. davek 2 Din ra šifro ali dajani? (laslovr 5 Din Na'inaniš' znesek 17 Din Primerna božična darila priporoča po znižanih ce nah modna trgovina Ig. Žargi, LJubljana Sv. Petra cesta Stev 11. <45203-6 Vozičke za punčke gaga. ne k-oo}«. triciklje »n druge igrače za Božič po reklamnih ce-naji pri S. Rebolj & drug Ljubljana. Gosposvetska 13. S4-6 Beseda i Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanie naslova 5 Din Naimanjš« znesek 17 Din Dijaki 12 Dio Hotel "J"j-jg]av Pension Bohinjska Bistrica Od Božiča naprej vrše »talni t>aiučt:o-ko-™im vodetvo-m Ce i o dm ev na os.krb« s kurjavo 40—50 D;n. Izvrstna hrana elega.ut.ne sobe krasim smuča rek' teren i Gott j-e uživa.jo vee letovišča riske vozne oia.jsa.ve oa naših žceznica.h 34123-4 Krojači in šivilje! Krojna knjiga za damske obleke in perilo, ki ima 156 strani ln preko 100 risb. ie izšla Naslov Knafell Alojzij. — krojni učitelj, Križevnl-ška ul.. Ljubljana. 35401-8 Pumparice oovršniki, obleke, perilo itd. najceneje pn tvrdki Presker, Sv. Petra c. 14. 1(33-6 Lepe jaslice kompletne ali posamezne hlevčke, pastirčke, ovčice. palme itd razprodajam uaj ceneje v Ljubljani. Sv Pe tra cesta 17. 34S97-6 Nogavice, rokavice, dauisko perilo, kravate itd •>d lanes naprej 15 % po pusta ud reklamni! cen v izložbi — Nogavice »Bem berff«. Miklošičeva cesta 14 347G2-6 Stražnike (Hobelbilnke) po 400 Din proda Mišič Franc. Mengeš 35298-0 Salonski akvarij velik, kiaseu, inoiituan na cvetlični mizici, s policami neodvisen od vodovoda in opremljen z elektromoloi jem, s pumpo za vodomet in zrak; s kotličem na ma nometer za prezračevanje, za salone, vestibile. predso be etc. primeren. Na ogled vsak delavnik med 2. in 3. uro pop. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 35250-6 Pis. stroj, Valvasor in Opalog-aph naprodaj pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 351295-6 Vagon splavarskih žeblje^ dobrih, enkrat rabljenih. 6/180 mm in 5000 kg, novih 3.f200 mm poceni proda Ma leševič, Beograd, Bosanska ulica 54. 352S4-6 Registrir. blagajna National Cash, dobro ohranjena, naprodaj po nizki ceni. Ponudbe na Kranic Stane. Borovni ca 78. 35408-6 Otroške vozičke najnovejše modele, dobro blago dobite po reilamu' ce18!-fi Jarmeniki Esterer polnojarmenik, modem, 65U n;m širine, z vozičkom za plohe, Topham polnojarmenik 50 cm širine, dvojni cepilni jarmc-nik, venecijanski jarmeuik, vsi stroji z lastnim funda-mentom. generalno repari-rani, poceni naprodaj. — Jožef Pleiler, tovarna stro jev, Hoče pri Mariboru. 35'. 50-6 Špecerijsko opravo kompletno s tehtnicami in uteži, dobro ohranjeno zaradi opustitve trgovine prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 3435IV6 Damske klobuke izdeluje in preoblikuje po modi zelo skrbno, najhitreje ter ugodno modiftka Slabina Marija, Gosposka ulica 5. — Srečen Božič! 3543.J-6 Vesele božične praznike želi vsem svojim cenjenim odjemalcem ter se priporo ča za obilen obisk tvrdka F M SCHM1TT Pred Skolljo i, Ljubljana, Liugarjeva ulica ste v. 4. Fotoaparat prvovrsten, zaiadi odpoto-vanja po zelo nizki ceni prodani. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 35447-6 Sani eč vrst v obliki kole-selna ln zapravljlvcka. Iu eno d vo. prožno črno kočijo, en landaver in razne zapravljivčke na pe.esih proda in tudi zamenja za stare rabljene Ivan Moonik, sedlar in izdelovatelj vozov, — Mengeš. 35444-6 Bencinsko črpalko na kolesiii, dobro uhranjeno kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Črpalka«. 33343-7 Hrastovih sodov več tisoč kupim. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 35400-7 Beseda 1 Din, davek 2 Din za šifrj ali dajanje oar.l^va 5 Dio. Najmanjši znesek 17 Dio. Knjige kupim! Nem ki umetniški reviji Pantheon in Belve-dere, slovensko knjigo: Otroci papeža. Pismene ponudbe na ogl. odde-i k »Jutra« pod šifro »Belwedere«. 35402-8 Nov ilustrir. tednik »RAKETA« Mesečna naročnina samo 4 Din. Krasna vsebina — lepe slike — zanimivi 6'anki — Zahtevajte eno sliko na ogled od nprave »Rakete« — Moste — Ljubljana. Tovarniška 11, 35453 2 mam Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Tovorni avto 2-tonski Chevrolet prodam. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Chevrolet«. 34462-10 Motorno kolo dobro ohranjeno kupim. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 35435-10 Pletenine kupijo ali zamenjajo se novi vzorci za avto poltovorni ali osebni, popolnoma v dobrem stanju. Eventualno tudi za gotovino. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 35448-10 2 električni svetilki kompletni, za motor, kupi Stariha, poročnik, I. kolesarski bataljon. 35462-10 Oblatila Beseda t Din. davek 2 Din. ra šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Vaša garderoba bo elegantna in bo trajalo leta, če jo daot« v likanje, čiščenje in po-pravo paro-likalnioi, mocnetim ateljeju Josipu Bocu. Kolodvorske ul. C. Najboljša in najce nejša obnovi jai niča oblačil 317-13 Pozor! Pozor! Nošene obleke čiste, pod zelo ugodnimi pogoji sprejema v prodajo »Promet«, komisijska trgovina Napoleonov trg št. 7. 35422-13 Smuči in sanke od najcenejših do najfinejših, v največji izbiri nudi izdelovalec M. t a j f e r, Ljubljana, Trnovska ulica štev. 35 — telefon 34-10. 354S7-S Motorje velike in majhne, na oglje ter generatorje proda Kristan Franc, mehanična delavnica, Tvrševa cesta 54. 351eve iperane ...... 2300 Din p.tiskane ..... 1800 _ jmare ...... 400 „ postelje ...... 200 „ notne omarice . . 130 „ kubinjsk-e o-p-a-ve . 850 „ iuhiUj kred«oce . 425 „ vložki ....... 90 n madroet ..... 230 „ Sprejemajo &e vsakov ns-ma popra v ua po konk u re-učnii h cenah Vse drug" poJrAtvo dobite najceneje samo pn mzaretvn »SAVA« Kolo Ivo rake uJic« IS. Muklofe &ev» cesta 6. Teiefoti 2780. 35508-1.- Damsko modno volneno blago za obleke, v najmodernejših barvah ln dese-nih ista volna felr 90 cm po 28 Din meter pri F. J. Gorlčar. Ljubljana. Sv. Petra cesta 29 34082-12 Dve lepi spalnici črešnjevo in temno-orehovo politirano, masivni po :3600 Din proda mizarstvo Cvetko Kladnik, Mokronog. 35281-112 Hrastovo jedilnico po izredno nizki ceni pro da D. Lancoš, \Volfova JE 354*i7-12 V najem deseda I J:=, davek t LMn za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kolarsko delavnico s 1. januarjem odda v najem M. Sega, Lipsenj — pošta Grahovo-Rakek. 35203-17 Lokal za trgovino z dvosobnim stanovanjem in pritiklinami, električna razsvetljava, na Glavnem trgu v Dolnji Lendavi od dam v najem. V lokalu je bila že 25 iet trgovina z manuiakturo in mod. blagom. pojasnila daje Tomka Helena, Dolnja Lendava. 35 2^1-17 Gostilno po možnosti z nekaj zemljišča, vzamem takoj v najem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« jiod šilro »Takoj 1935«. 35351-17 Usnjarsko podjetje dam takoj v najem. Prodaja ni izključena. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 35376-17 Ribolov postrvji, blizu Ljubljane oddam za daljšo dobo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šilro »Ribe«. 354cl9-17 Gostilno in mesarijo oddam v najem. Ponudbe i znamko za odgovor pod »Eksistenca« na podružnico »Jutra« v Celju. 35502-17 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Planinski dom na Uskovnici od 24. decembra dalje_jad-prt in oskrbovan. 352.77-16 Na Štefanov dan vabim vse prijatelje domače zabave s koncertom v restavracijo čar-man«. Izvrstna jedila ter prvovrstna pijača. — Se priporoča UrbanMč. 35399-18 7 Din stane liter prvovrstnega dalmatinskega VINA zaradi opustitve gostilne Fatur, Večna pot št, 7 — Podrožnik. 3500S-18 f223220 Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Knjižico z večjo vlogo. Zadružne gospodarske banke, zame njam za Ljudsko ali Kmeč ko posojilnico, ali prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Knjižica«. 35300-1« Do 15.000 Din pridobi kdor založi 300O Uin za prodajo prvovrstnega izuma v inozemstvo, v tuji valuti. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kupu«. 35299-M5 20.000 Din posojila želim na popolnoma varno mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šiiro »20.000«. 35303-li6 Vložne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske, kupim in plačam najvišje. Ponudbo na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takojšnje plačilo«. 35305-16 Dolžniki! Po novi minlstr. uredbi dolžniki lahko plačajo pri zaščitenih zavodih 50 odst. v kniižicah in 50 odst. gotovine. Priporočam se za izvedbo teh poslov. Točno in ku-antno poslovanje. Nobenega predplačila. Rudolf Zo--e. Ljubljana. — Gledališka ulica 12. — Telef. 38-10. 35438-16 HranMne kniižice vseh denarnih zavodov kupite in prodate naiu^cdnejše edino pri Eanč. kom. zavod Maribor. Za odgovor 3 Din. Naš poveripnik za Celje je Vinko Gaberc. 35491-16 Hipoteko 500.000 Din iščem na pr-vomestno vknjižbo za novo hišo sredi Ljubljane. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Hipoteka«. 35475-16 Knjižico Kreditne banke, z vlo^o 40.000 Din. in knjižico Jadransko-podunavske ban ke z vlogo 6500 Din. zamenjam za knjižice Mestno hranilnice. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Knjižica«. 354.76-1'j Knjižico Ljudske posojilnice v Celju z vlogo 13.000. prodam pro ti takojšnjemu plačilu za 10.000 Din. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra pod »Gotovina 10«. 352S2-16 Za stare vloge Kreditne banke, se Vam nudi nakup na zelo prometnem kraju na deželi. Vpeljana trgovska hiša z gostilniško pravico, kmetija, gospodarsko poslopje, voda in elektrika. Posa mezne parcele njiv. travni kov in gozdov od 5000 Din naprej. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 35235-16 Kot družabnica vstopim v gostilno na pro metnem kraju. Izobražena sem v obrti in dobra kuharica. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Din 3000«. 3542£-16 Posojilo 20.000 Din iščem na vinogradsko po sestvo. okolica Maribor, pozneje mogoč kup. Po nudbe pod »Vinogradsko posestvo« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 35339-16 Hranilne kniižicc Mestne hranilnice ljubijari ske. Kmetske in Ljudske posojilnice, večje m manj še zneske kupim proti ta kojšnjemu plačilu. — Ponudbe z navedbo zneska in cene na naslov »Kaven«. Ljubljana, poštni predal 150 35336-16 Hranilne knnžice podeželskih zavodov, večje zneske takoj kupim Ponudbe s ceno in zneskom na naslov »Kaven«. Ljub-ijana, poštni predal 150. 35329-16 Posojila HA h-flnilTi* knjižic* dajemo pod nc^n-im- po^roiii na 4af'šo iobo - Preko 2000 ladrijižnikov Pučka Stediooa - Zagreb Naš zastopnik: Zore RuUolI Lru.Uj.afi« Gleda lika a.. št L2 telefon 3&-10. Ia pis-men odgovor 3 DLd v luamkali. 230-16 Družabnika s stavb, koncesijo podjetnega inžeujerja ali stavbenika, ti bi imel približno loU.000 Din gotovine za obratovanje, sprejmem k podjetju oa prometnem kra ju — ali pa mu oddam v najem za to pripravno veliko skladišče s pisarno in drugimi pritiklinami. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »St. 150u«. 34821-16 6000 Din posojila iščem za takoj proti vknjižbi na lepo veliko vilo v dobro obiskanem zdravilišču. Plačam visoke obresti ln dam zastonj za poleti lepo sobo z 2 posteljama. Ponudbe prosim pod »št. 1878« na ogl. odd. »Jutra«. Ljubljana. 35460-16 Knjižico Ljubljanske kreditne banke za 14.000 Din. kupim ta koj! Nujne ponudbe na Edvard Dolenc, Kranj. 34866-1'i Obrtnikom za pas. 8 do 12.000 Din (tudi odpis) v adaptacijo prostor sredi mesta oddam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod Obračun ugoden«. 35413-16 12.000 Din posojila (gotovina) iščem proti vknjižbi na prvo mesto oosestva vrednega 500 tisoč Din pri Ljubljani. Pla am 8 od=t. obresti. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 35397-16 Bančne vi. knjižice kuipuj«n-o. prodajamo tom bardiramo najkulantneje. — Izplačam- takoj v g->Wvi,in Poslovni zavod a i. Ze greb. Praška ml. 6/II. Fci. kit. 38-38 Za odgovor priložiti 3 Din v znamkah. — Gen. zastopstvo za Ljubljano in dravsko banovino Menjalnica Frantar. Ljub Ijana. Tj-rševa (Dunajska) testa 31. 382-16 Družabnika ! s 70(XJ Din, iščem za prekupčevanje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šilro »Priiika«. 354.X»-l*j Davčne zadeve pritožbe, prošnje, informacije daje »Davčna poslovalnica«, Ljubljana. M.klo-šičeva cesta štev. 7 II. 3.» jI l-*./> Trgovino z mešanim blagom : zalogo in inventarjem, na dobri točki in dobro vpeljano, prodam za hranilne knjige ali gotovino. Ponudbe pod Zalega« na ogl. oddelek »Jutra«. 35361-19 Zamenjam vlogo Mestne hranilnice ljubljan ske do zneska 130.000 Din za vlogo hranilnice in poso jilnice z z. n. z. v Kranju Ponudbe na oglasni odde lek »Jutra« pod značko »Kranj 130«. 35385-16 6000 Din vlogo Ljubljanske kreditne banke prodam proti 100% mesečnemu odplaoi lu. Naslov v vseh pošlo valnicab »Jutra«. 35374-16 Hranilno knjižico Mestne hranilnice ljubljan ske. z vlogo 6—7000 Din kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodua prilika«. 35432-16 Družabnico iščem za delikateso. trafiko in bufet. Pismene ponudbe na oglasni odd. Irk »Jutra«.» pod -Družabno a -35441-1*1 i Mesarijo in gostilno ! velika stavba, z nekaj zem-j ljišča, prodamo. Kupci se I naj javijo pod »Prometna i t i ka« na podruž. Jutra« j v Maribo.v, 35193-19 iS s m Posredujem denar vseh denarnih zavodov na hranilne knjižice Rudolf Zore, Ljubljena Gledališka 12, telefon Hranilne knižice vseh ljubljanskih denarnih zavodov kupimo. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« po.l šifro »Takoj gotovina«. 35!7ke posojilnico. Kt.nno P;n kupim. Ponudbe na Oglas, oddelek »Jutra« pod šifro -Dobr,. plačam«. "545.2-1 1 11 ^Mm Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanie naslova 5 Oin. Najmanjši znesek 17 Din. Brivnico lepo opremljeno, s štirimi kabinami daniskega odiiel ka, centralnim aparatom za sušenje las. ua prometnem prostoru v Ljubljani, radi bolezni prodam ali oddam v najem s 1. januarjem. — Pismene ponudbe L oglas. oddelek »Jutra« pod siiro »Zasigurana bodočnost 2.2». -J Mesnico dobro vpeljano na prometnem kraju takoj oddam radi družinskih razmer. — Ponudb« nu oglas, oddelek »Jutra« pod značko -.Prometna točka«. 35312-19 Trgovske lokale z ali brez stanovanja oddam na periieriji mesta. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 353OS-10 Pekarno dobro idočo. na glavni cesti pri Celju, radi dri. in-skih razmer takoj prodam. Ponndbe na podruž. Jutra v Celju pod šifro »Dober promet«. 3>jvil-.'J Prostorno klet suho, v sredini mesta poceni oddam. Naslov v vseh poslovalnicah - Jutra-. Velika uiickama aira.iia ui ae.iiiatesa, ua uajprometnejši ul. ttro-za.g:eios£.ega oiecu-.ca truiiiv&ja, z moc--um odjemom, uileka, — uilecnui izdelkov, cieli-..caesn.n sirov in medu. iruha in peciva, v največjem obratu, vpelja-uim telefonom, moderno opremo, patentno tehtnico, znatno zalogo delikatesnih sirov in medu, — sigurna eksistenca — solidna najemnina, naprodaj zaradi bo-.ezni lastnika: Poslovni-ca Pavlekovič, Zagreb, ilica 144. 35369-19 Buiet s trafiko .n to.en^em pljac, zelo dobro idje, ki proda tetno približno dvesto hektolitrov alkoholnih p.jač. z močnim prometom jestvin ln trafike, prodamo za 16.000 Din v .Zagrebu: — Poalovni-ca Pavlekovič, Ilica 144. 35372-19 Lokal za trgovino ali obrt, po nizki ceni takoj oddam v Mo stah, Ciglarjeva ul. 20. 35471-19 Staroznano gostilno m lokal za mesnico takoj oddam podjetnemu interesentu. Na-dov v v?eh poslovalnicah »Jutra«. 35511-19 Pozor! Pozor! Restavracijo z ogromnim prometom, v centru Ljubljane takoj od dam radi bolezni. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 35489-19 Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Oin Na-maniši znesek 17 Din. Trgovsko hišo z vpeljano trgovino, na prometnem kraju kupim. — Ponudbe s podrobnimi podatki kakor najnižjo n no poslati na oglnsni oddelek »Jutra« pod »Takoj denar« 35330-20 Zemljišče obsegajoče S lepih stavbnih parcel, v Sp. 8iški, zamenjam za hišo. ali prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 33242-20 Usnjarna v Ptuiu s trgovino in stanovanjsko hišo naprodaj. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod značko :l'snjarna Ptuj'. 31736-20 Hiša z vrtom pripravna za obrtnika, v | Rogatcu, blizu cerkve n»-| prudaj za 32.000 Din. Na-: slov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 35101-20 I--- s trgovino gospodarskim poslopjem in zemljiščem, pri ccsti. šoli in cerkvi za 65-000 Din proda Kenda, Čadrain št. 38 pri Konjicah. 352^-20 H'ŠO s 4 sobami, vrtom, dvoriščem in el< ktri. no razsvetljavo. v Mariboru odda s L februarji in 1S95 v najem S. Franc Francekovič. Metelkova, Maribor. 35:170-20 Parcelo v Kranju poleg s stilne -Krona« — pripravilo za stavbišča, cca 3000 m-, c lo ali deloma in dve parceli gozda v Udnem boršt i. proda Kriinar, mlekarna, Tržič. 352>.-30 Posestvo z gostilno in obširnim poslopjem zelo ugodr. pro.lam v bližini Ljubljane. Naslov v vseh poslovalnicah -Jutra«. 35189-.T) Z vilo ali hišo in gozdom na deželi, zamenjam še 5 let davka prosto hišo tik Ljubljane z 9% čistim donosom ali pa prodam pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na ocrlasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sijajna prilika«. 35:97-30 V Ptuju prodam enonadstropno hišo z lepim vrtom in dvoriščem. Ponudbe na naslov; Vaupotio Franc. Ptuj, Vseh svetnikov ulica 7. 35233-30 Nova hiša z električno razsveUiavo, v okoli.-i Celja naprodaj. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 35179-20 Enonadstropno hišo z zemljiščem, gostilno, nie-sarijo in lokalom, pripravno za trgov 1UO, na prometnem kraju tik lame cerkve ugodno prodam. — Naslov v vseli poslovalnicah »Jutra«. oOt&v-JO Hišo s sadnim vituin in njivo, zamenjam za hišo v bližini Ljubljane, ali prodani. l'o-uudbe ua oglasni oddelek »Jutra« pod siiro »Za gotovino«. 3->:6d-20 Posjed trgovinu, poouzeče, akc ste več odiučili kupiti ali prodati, pokušajte kros »Daiuvarčana« Daruvar. Bogati izbor razasilje za Din 10 (marke). 35332-20 Lrkal v centru, z galerijo in iz ložbo oddam e 1. januar jem Istotam naprodaj ve lik. moderen trgovski pult Naslov v vseh poslovalni cah »Jutra«. 354SO-19 Lepo letovišče na Gorenjskem se proda za knjižico Ljubljanske kreditne banke za 00.00«) dinarjev. Vprašanja pod »Letovišče 1935« na oglas, oddelek »Jutra«. 35319-30 Dvostanovanj. hišo z vrtom kupim. Prednostno v šišk; proti prevzemu hipoteke ln nekaj gotovine. Ponudbe na ogl. odd. ^Jutra« pod »Mir«. 35398-20 Hišo s 5 sobami in velikim vrtom se v Ljubljani, Mala čolnarska ulica 3, ugodno proda. 35418-20 Hiša v Ljubljani z 11 stanovanji in velikim vrtom za ?«0.000 Din. kakor hi;e vile trgovine in gostilne v Mariboru naprodaj — Posredovalnica »Rapid«. Maribor. Gosposka ulica 28. 35497-20 >SLAVIJA< JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA \ Ul ItliJAIM, &oNpoaka ulica IZ, telefon štev. 2176. 2276. Podružnice: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Osijek, Novi Sad in Split NAJLEPŠE PARILO ZA VSAKOGAR- Največja izbira nalivnih peres Cene izredno nizke in dobro blago Samo pri: Ogled brezobvezen! LUDV. BARAGA LJUBLJANA NEBOTIČNIK Telefon 29-80 Enonadstropna hiša v Zg. slški. nova. zidana dva dvosobna stanovanja s Kaoinetom ln kletno stanovanje s pritiglinami naprodaj za £5.000 Din. Za izgotovitl ie potrebno 50.000 Din Kupim malo stavbno parcelo v mestu ali v ckollci. Kralj. Zadružna ul.ca 13. Kodeljevo. 35379-20 Vrt obstoječ s približno 1 oralom zemlje. 100 metrov toplih ered komplet, 18 m dolgi kurjeni cvrtli njak. 20 m dolgi nekurieni cvetličnjak. se da v nijem. Vpraša se pri o?l. odd. »Jutra«. 35354-20 Posestvo v Izmer! 16 oralov zemlja s h!5o ln gospodarskim poslopjem. četrt vre od ban ke ce=te, — rro^a-n — Ponudbe na 7a'c Anton. Smar+no oh Dr—* Rt. 7 . 35355-20 Oozd ebs^-a1^ 6 iohov, na lepem v-aMi v Kotrede-žn nrl Za?T'u o prodam vri*i e^tivtnl a°i lvr«tn!iT>,m vnujM^rn. -- Po'*.=-niTn rta Je Josip Cilenšek. LaSko. 35353-20 Trgovsko. p-n narcel«1 ?:nPTm v 7 "tbts*nj — enter sli r.«-ifpriT». Ponndbe T> onTitMnn r»is.irno v ■iM'ani. Wolfova «1. 1. Fr^rovCVa {VT^vn ttnrvtvtip Men r Tna.r(-»i(lo. v rr-<*U*iu trcovtnn v moSoTitm "c^^nlH gO-v tf- n o <4e.+ — r>"rs'vi T-P- VJ e^-n-a^1! nrt 1 eo-a r TV'*1 n ^ 1 ynori- (ro-»"-,!'Vo to. .---. T-^f ^ftl^V-, ! _ O-.-, T-^11 V ~ — ,»1 " " n m—— .. Hfl _ ^ n o I -•+ " rv-^ C1^ _ T -- —. _ T>-. t"^——---t.^^I ----V, T, I Id* rt vrst. trcoviiie, ln-.•* st''Je hotele, gostil-buf°te, trafl w. bra-nj^-ije mesnice, velepo-^estva hiše. vile prodaja in posreduje nuknp n.i^o ln n-> juspešnele: Po lOTitca Pavlekovlč — Zagreb, Ilica 144 35371-20 Ugodna prilika! Zarciui oo.ezm prodam posestvo v dravski dolini blizu Maribora, vse v ravnini, ob glavni ce.-.tl in zeieznici, 30 oralov gozda, njiv, travnikov, sadonosnik ln hmeljski napadi. Vse prvovrstna zemlja. Potreben kapital 120.000 Din — takoj nekaj gotovine ln knjige, ostanek y poldrugem letu brezobrestno. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 35495-20 Enonadstropna vila lepa, z velikim vrtom, v mirnem predmestju Maribora naprodaj. Poizvedbe: Predlkaka Anton. Maribor, Ketfieva ul. 8t. 4. 35492-20 Kupim hišo : dvema sobama in prlti-klinami, večjim vrtom ali 2—3 orali zemlje. V poster pride okolica in kraji Dobo va. Sevnica, Poljčane in Konjic«. Posredovalci izključeni. Martinovi«, Zagreb, Bakačeva 5. S1M8-30 Posestvo vzamem v najem. Ponndbe na oerlasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »M.iribor-sV.i nV-olicn,. 35Ti18-3> Dijaške šobe Be>eiia I Dio, davek 2 Din, za Šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din Dva dijaka sprejmem na hrano in stanovanje. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. Stanovanja Beseda 1 Din, davek 2 Din. za Si!ro al) dajanje aaslova } Din Najmanjii znesek 17 Din. Stanovanje iščem za tebruar. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Pošten 32«. S4083-3Va Enosob. stanovanje veliko in solnčno, z raz gledom na vrt in Cojzov cesto, oddam učiteljici ali uradnici — event. 2 ose bama. Mir in snaga. — Križevniška ulica štev. M 35431 -21 Trisob. stanovanje s pritiklinami oddam b {e bruarjem v Rožni dolini cesta IV it. 85. &550& Enosob. stanovanje oddam takoj ali kasneje eni aii dvema osebama. — Šiška, Kosovo polje MS, 353M-3: Stanovanje 3 sob in 2 kabinetov, kopalnico, solnčno. oddam Vprašati na Celovški cest št. 44/1. levo. 35315-31 Sobo odda Beseda I Din, davek 2 Oin. ca šifro ali dajanje aaslova S Din Najmanjši metek 17 Din. Opremljeno sobo a [osebnim vhodom, zračno in čisto, oddam solidnemu gospodu Cesta na Kotnik št 4(7. 3634S-3S Sostanovalca (ko) sprejme Janežič, Dolenjska cesta št. te. asasa-sj Sobo s posebnim vhodom oddam takoj v Sp. Šiški. Alešev-čeva cesta 32. 3&J96-23 Opremljeno sobo r centru mesta oddam 1 ali 2 osebama v Gosposki ulici ft. 6, dvorišče levo. Dvosob. stanovanje iščem v najbližji perlfe riji ali pri glav. kolodvoru. Plačam 400 do 5C0 Dn. Ponudbe na ogl. oda. »Jutra« pod »Uradnik«. 35458-21a Hr&o 7 gostilno i-vipim ra prometnem kraji. V gotovini plačam Din •o. ostalo pa hranilne knMJicp in prevzem hino-teke. Posredovalci izkliu-č> ni Ponndbe z opisom na OTlnc Oddelek »Jut--* - pod »Klr=i=tenca«. IVMnn p.-f1>'5 'vnft r->!n Tx->+.rebno J^O^i D'n gotovine. — n<\ n-o^-re4-) hipoteko n-^doTn nod lo noVn1!«! T>OffO'l Ni-slo-^ T>of;?T*d v ri-ocerl- ji Tr=friP- ce. 61 Llubljana 35455-20 Gozd v leri leffi. takoj zamenam Ta majhno parcelo v HnW;nn«ikj okolici. — Franc 3nšt»»r. t>i"bl;ana 7. Celovška cesta štev «91. Movo h;?o v P«" M"«r v Polju pri IitubTani. 3 sob°. ki7-k1«* vrt zelo proHqrn N^lOV V v«eh posloT"1-*1^0^ »Jutra.«. 35510-20 knp'rri v mest'' «->an1$o dpi ve-*^ Ponudbe ra o-l-4 -.Pitra* pod »So'ldna stavba« 35490-20 Prvi peno proad-Stl-OTVO z e"^«t'lTio rv-«'or>1eiT> v "Uk P-niidb» na rwl It^-n 35512-2" 20 rtr«'' 1e«l. ' f htSo nt« Mm TO "" r uj Bt«da jO para. davek i OiD ca litru alt dajanj* aaslova 3 Oin NajmanjSt t> s kopalnico, ev. souporabo kuhinje, ->ddam — Ponudbe pod -Solnčnl centrum« na ogl. odd. »Jutra«. 35409-21 Trfsob stanovanje 'nlnčno. I balkonom io oritiklinami oddam s 1. febrnariem Oeled po praznikih AhačiS. Zriniskega cesta 17. 8545?-® Sobico zračno in čisto oddam v bližini kolodvora. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 35406-33 Lepo sobo separirano, poceni oddam — tudi dvema gospodičnama. Linhartova ul. 22/1. 35400-23 Sobo s posebnim vhodom poleg Tabora oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. Svetlo sobico oddam takoj solidni gospodični z dobro domačo hrano in perilom za 4C50 dinarjev mesečno. Stross maverjeva 4/1., desno. Na sproti poljanske gimnazije. 3561-5-33 Opreirljeno sobo solnčno, z elektriko in separatnim vhodom odda 1 ali 2 osebama A v s e c v Polakovi ulici 1/7 — blizu gorenjskega kolodvora. 33392-36 Gdč. aH dijakinjo poceni sprejmem v centru mesta v dobro oskrbo. — Naslov v vseh poslovalni cah »Jutra«. 3.VJ38-23 Lepo sobo s hrano in postrežbo oddani boljšemu gospodu upokojencu ali stalnemu uradniku. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 3K»0-a3 Sobo s posebnim vhodom, oddam ure od glavne pošte — Kolezijska ulica štev. 117, pritličje. 35054-S< Več moških sprejmem na stanovanje In hrano po 3'<0 Din meaečno. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. it.5464-33 Opremljeno sobo vlsokopritllčno, s souporabo kopalnice, oddam takoj ali 1. januarja solidnemu gospodu. Groharleva 7. 35395-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam s 1. januarjem v Ceroeto vi ulici 3, Ljubljana Vil. $3513-36 GOSPODINJA VIHA NOS, če je kruh prenizek in preveč kompakten, ker dobro ve, da pek, če hoče, lahko vse kaj boljšega napravi Zato pa zahteva gospodinja, da dobi samo lepo, visoko, rahlo pecivo, ki je lahko prebavljivo in tako, da že sam pogled nanj vzbuja tek. Kruh namreč ne sme samo napolniti želodca, tudi oči in usta morajo prejeti svoj delež. Prodajalec moke mora zato, če mu je na tem, da se kon-zum poveča, dobavljati peku le kvalitetno najboljšo moko. Pa tudi pek sam je dolžan, da si nabavlja le prvovrstno moko, ker le tako lahko zadovolji konzumenta in služi tako najbolje tudi svojim lastnim interesom. Pek in prodajalec moke sta vezana, da delata v tem pogledu roko v roki. Vsem tem zahtevam pa se da lahko ustreči, zlasti še, če ima prodajalec na razpolago tako prvovrstne moke, kakor so moka znamke Biser Banata in Cesterek, ki so gotovo ene najboljših in ki ustrezajo tudi najstrožjim zahtevam. Moko navedenih znamk zamore Vam dobavljati vsak čas in po najnižjih cenah tvrdka A. VOLK, LJUBLJANA Resljeva cesta številka 24• Prazno sobo i verando odda Hranilni in posojilni konzorcij < Gajevi ulici ft. 9. — Mo deren komfort. Center me sta. 3.7S84-J3 Opremljeno sobico z vso oskrbo oddam za *W Din. Istotam oddam sobo z 2 posteljama Naslov v vseh poslovalni ca h »Jutra«. S5JOO-38 Sobo čisto in lepo poceni oddam takoj ali pozneje 1 ali 2 osebama v Hrenovi ul. 12. 30477-32 r /ji Beseda 2 Dtn, davek 2 Din za iifro ali dajanje aaslova Din. Najmanjši znesek 20 Din. Upoznavanie ako ste se več odlučili za brak, najviše izgleda u uspjeh pruža Vam »Daru-varčan«, Daruvar. Za 16 Din (marke) razašilje mnogo povečani izbor ženid-beno • udajnih ponuiia. 35331-44 Dva mladeniča želita znanja z dvema mladenkama. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Srčki«. 33336-34 Gospod Tomo! Želim vesele božične praznike! Pridem (M. t. m. ob pol 5. zjutraj ▼ Lj. Se lahko vidimo. — Pišite — Vekoslava. 33380-34 Srečne in vesele božične praznike želi Gospodarska eadru-ga mizarskih mojstrov vsem cen j. odjemalcem in se priporoča za nadaljnjo naklonjenost. 35446 Vaša pot usode 1935! Navedite dan. mesec tn leto rojstva, sporočam bodočnost proti prllo-žitvi 25 Din v znamkah. S. J. Habct. Celje, — Slomžkov trg 4. 35498-24 Maribor dvigni pismo! Grafolog. 3050034 tfiivnin w4'hililr9 Beseda 2 Dia. davek 2 Din ia šifro ali dajanje aaslova Din Najmanjši znesek 20 Dia Gospodična leli v svrho ženitve znanja x boljšim gospodom, starim 35—IG let. Ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra bodočnost«. 35110-čK Sobo z balkonom moderno opremljeno oddam na Miklošičevi cesti 19/111 desno. S&442-33 Lepi sobi tndi » vso oskrbo po primerni ceni oddam na Go sposvetski cesti 8t. D2/U. 3&t39-3H Prazno sobo oddam. Poizvs *e v trgo vini na Borštnikovem trgu št. 1. 3&4T3-33 Opremljeno sobo s centralno kurjavo in souporabo kopalnice in telefona odda Jerala. Gledališka 14. 3M66-28 Solnčno sobo separirano. visokopritlično. * parketom in elektriko oddam. Naslov v vseh po slovalnicah »Jutra«. 35150-33 Sobo z 2 posteHama s hrano ali brez odda ( 1. januarjem Čopič. Stari trg št. 38/11. levo. 35457-28 Čvrst fant lastnim posestvom, želi iskreno prijateljstvo z gospodično ali vdovo. Prednost imajo bolj močne po stave, z lastnim stanovanjem ali posestvom, kakr šnekoli starosti. Slika za željena, ki se v neodgovar-jajočem »lučaja diskretno vrne. — Dopise prosim na oglas, oddelek ».Jutra« pod »Ljubljana ali okolica«. 35302-35 Oženiti — poročiti se morete pri nas najdi skretneje in najsolldneje. Prospekte navodila pošlje mo proti vposlatvi 10 Din v poštnih znamkah. Fides. Zagreb. Tkalčičeva ulica 4. 352T9-« Mnogo solidnih gospodov trgovci, obrtniki, tehniki. bančni, državni, sodni, finančni, železniški. banovinski. mestni uradnik! ln nameščenci žele ženitev z od-govar*aJočlml gospodičnami ln srospeml Infor-ma"i1e proti prodpls^Uu 10 Din v znamkah- »Re-zor«. Zagreb, pošta 3. 35368-25 Pozor! i Mlado damo Kateri preudaren očo s inteligentno. « primernim hranilno vlogo ljubljanske ' premoženjem poročim. — Mestne hranilnice v znesku Ponudbe pod značko: »Se 300.000 Din. ki ima pridno . bi primerno« na oglasni in čedno, primerno izobraženo, ne nad 25 let staro hčerko, bi dal svojo hranilno vlogo kot doto hčerki. proti vknjižbi na prvo mesto na veliko, donaša-joče posestvo, združeno s tovarno in več drugimi obrti. t najmanj šestkratno normalno nadvrednostjo ter ugodnostjo, da tem potom zanesljivo dobro preskrbi svojo hčerko, katero dotič-nik poroči, ako si ugajata. — Oglasilec je J* let star, značajen in inteligenten, oddelek »Jutra«. 35338-35 Katera gospodična z nekaj gotovine se želi poročiti i vdovcem obrtnikom in posestnikom. — Ponudbe pod »Slovenjgra-dec« na oglasni oddelek »Jutra«. 353:5-35 Samostojna gdč. 40 let želi znanja z upokojencem osrog 50 let , - starim zaradi skupnega celo sedaj s tovarno polno g0,p0d;njstva. — Dopise zaposlen lastnik, kateremu »osamljena« na po- nmmiinil.iiiA ftnvnn X< A'.I * _ _ primanjkuje samo časa, da si osebno poišče sebi primerno družico. Podeželsko hčerke imajo prednost. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Upoštevanja vredno«. ' 33348-35 družnlco niče. iJutra« Jese-35357-25 Hotelir (posestnik) starejši — želi znanja z boljšo, premožno___ ______________ ln simpatično trgovko ali 3. Pišite Se danes Ženitve in poroke boi.Slh stanov posreduje najvestneje, razpošilja informativne prospekte s predplačilom 10 Din v znamkah najdiskret-neje jRezor«, Zagreb, gostilničarko. — Diskrccija. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobra duša«. 35328-25 Trgovec star 30 let, manjše postave, mirnega značaja in po prospekte I 35364-25 Klavir, harmoniko novo, poceni prodam. Na-v vseh poslovalnicah slov »Jutra«. Več moških vzamem po 300 Din na stanovanje in hrano. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 354S2-33 Kratek klavir skoraj nov, po zelo ugodni ceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah ?Jutra« 37140-Jj Obrt Dr. medicine uradni zdravnik, samec, z mesečnim dohodkom 6000 Din, Zagrebčan, odlična pojava, lepih lastnosti. želi poročiti do- skromen, želi poznanstvo sltulrano gospodično sebi primerno šiviljo ali B ^ trg. pomočnico staro 35 do 33 let. nižjega sloja, pošteno, nerazvajeno. pridno in da ima veselje do trgovine, ter ne gleda samo na lepoto. — imam trgovino v najem, vrednost 70 tisoč. Hrepenim po dobri odkritosrčni ženici, katera ima dom pripraven za tr govino ali nekaj kapitala, da si skupno urediva svojo trgovino za lepo bodočnost. Isto ne gledam na zunanjost. Iskrena naj »e javi in pošlje sliko v oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Iskrena«. 3KJ73-S0 Premožen trgovec samostojen. inteligenten, dobrosrčen, z večjo dobro trgovino, dolga prosto, želi znanja t gospodično ali vdovo, starost 35 do 60 let. Nekaj premoženja za-željeno. Samo resne ponudbe, po možnosti s sliko in natančnim naslovom pod »Srečna bodočnost *4« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 3533T-35 Državni uradniV Seli znanja i Izobraženo, idealno in temperametno gospodično ali mlado vdovo — Dopise s fotografijo na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Vroča kri«. 3523S-35 Posestnik-trgovec tremožen, 33 let star, aka-lemsko naobražen, išče i*-obraženo. situirano gospodično ali vdovo, ki ima veselje do gospodarstva. Več osebno. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sigurna ireča«. 33231-35 Informacije proti predplačilu 10 Din v znamkah: »Rezor«, Zagreb, pošta 3. 35365-25 Odlična gdč. lz ugledne rodbine, 20 let, muzikalna, lepega predžlvljenja. zelo simpatična. z doto 150.000 dinarjev, želi poročiti odli'nega gospoda si-"tirneTa položaja: In-formacile proti predplačilu 10 Din v znamkah: »Rezor«. Zagreb, po^ta 3. 35367-25 ^RBBEBDP Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanie aaslova 5 Din Naimanjši znesek 17 Din Kontrabas »tar, dobro ohranjen, kupi društvo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »A. M., Kranj«. 333t«-36 Klavir t dobrem stanju, lep gin*, ugodno proda Sekaučnik, Stari trg J l/a. 33254-36 Tvornica klavirjev ivan Kacin — Domžale Zaloga v Ljubljani Go-sposvttska cesta štev 12, dvorišče - Oglejte »i prvovrstne moderne orehove pianine od 10.000 Din naprej, ter harmonije od 2000 Din naprej, rudi na obroke. Zahtevajte ce nik. 347»«V36 Britje 2 Din striženje 4 Din Ubiščlle najcenejšo, pre novljeno. 6 i e t o bnvnico »Rapid« na Sv. Petra e. št 25. 3iS60-30 Zobozdravnlška ordinacija » kompletnim inventarjem poceni naprodaj. Pojasnila daje dr. med. \Volf Martin, Sevnica ob Savi. 3iiH>30 Pozor! Pozor! Damski frizerji! Najmodernejši luksuzni aparat za trajno kodra-nje »Saturn«, pokroman z 30 gre kanil (Heizer) 5700 Din, brzosušilnl aparat ■ Schnelltrocken-haube) (pokroman) 950 dinarjev. Grelec za toplo vodo na plin. elektriko ali tpirit od 1100 dinarjev dalje. Umivalnik za pranje glave, luksuzno izdelan 850 Din. — Aparati za električno ma ažo od 800 Din dalje — Ako želite Vaš zastareli aparat za trajno kodranje modernizirati ter ga opremiti s 30 modernimi notranjimi grelci. Vas stanejo vsi kompletni deli z transformatorjem vred samo 2800 dinarjev. Prima dr. Htl-neekejeva voda za trajno kodrsnje 1 I 32 Din 1 1 Fixatlv A za vodno ondulacljo 18 Din. Fi-xatlv C (nerazredčen i 18 Din. 1 1 vode za ble=k in nevtrallzlranle l°s 15 Din brez posode Ga-anc!'a za dobavljeno bla<*o! Tudi obročna planila. l lllivilf Jlprčip zastopstvo nemških strojnih tovarn. LJublja na. Rimska cesta 13. 35443-30 Telefon 2059 ^ Premog jTj^ (arbopakete yt drva in koks ** nudi POGAČNIK Bohoričeva ulica 5. Beseda 1 Dia, davek 2 Din, za šifr« aU dajanje aaslova 5 Din. Najmanjii znesek 17 Din. Volčjo psico dobro čuvajko poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. Kanarčke harcerje z lepo belo kletko proda po IdO Din. — Miklič, Rožna dolina U. 3y, II. nadstropje. 353w-ar Pes Jagdterijer *Cigo« se je izgubil. Proti nagradi ga je odddati Celovški cesti štev. 10 »3414-37 Božično darilo 5 tednov »tare jazbečarje, odlikovanih staršev, z rodovnikom, proda Vrenjak, Rožna dolina, cesta VIL/22 3&4J3-27 Male papige raznobarvne, krotke — in kanarčke čistokrvne Harcerje. izvrstne pevce, bele, raznobarvne, proda Kos, Nunska •TiK«-:*7 psičke 6 tednov stare križance — posavski braki-istrijancl — proda Frano Letnik, Trbovlje L 35401-31 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Šivalni stroj pogreznjen z okroglim čolničkom prodam poceni. Dvofakova ulica 3, t. nadstr., levo. 35405-29 Pletilni stroj »Rogentin« — skoraj nov, poceni prodam. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Regentin«. 35378-29 Stroj za Izdelovanje lesne volne. nov, in žaga za priža-govanje hlodov poceni naprodaj. Vprašanja na naslov: 7.alec, poštni predal št. 10. 35400-36 f nformacije Beseda t Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Uspešni privatni nameščenec Iz vsebine: Kako se pravdno potegujem za kako službo? Vzorne prošnje itd. Cena 35 Din. — K o t a 6, Maribor. Krekova ulica 6. 35371-31 Poročil bi gdč. do 31 let staro Slovenko, čedne zunanjosti, izobraženo, dobro gospodinjo z po tovino — podoficir (narednik), ?7 let »tar Slovenec, ki služi v Srbiji. — Služba stalna in sigurna bodočnost. Samo resne dopise s sliko na oglasni od delek »Jutra« pod značko »Nišava«. 35166-35 Okrožni sodnik dr. prava. Zagrebčan. 40 let star samec, želi ženitev z ed*\ (damo) z odgovarjajočimi kvalitetami čim prej Informa-clie proti predplačilu 10 dinariev v poŠt. znamkah: »Rezor«. Zagreb pon* 3. 35366-25 Boliša cospa trgovka. ve=ele narave, v zakonu varana, stara 41 let. iš^e gospoda v starosti 55 do 70 let z »otoVnn 50.000 Dtn, da M Domaea iz trenutna zadr»<»e. Famcl ln vl6H "rad->'V' 'moto nr»rtnci*t °omidbe pod oH"«lež-do sm^lna rx»i««r»1 odd. »Jutra«. 35394-25 Samo Din 143'- št 695. Elegantna KROM zapestna nra s finim pravim švicarskim Anker kolesjem, v kamnih tekoča, DIN 143.—. St. 696- Ista, s svetlečim kazalnikom ln kazalcem DIN 154.— Triletno pismeno jamstvo. Nikak riziko. Zamenjava dovoljena, vrne se tudi denar. Cenik zastoni in poštnine prosto. H. SUTTNER, Ljubljana s Lastna protokoli rana tovarna ar v Švici. Javna zahvala Podpisana se tem potom prav iskreno lepo zahvalju jem gospodu prof. dr. pri-mariju Zalokarju, da me Je Z dvakratno težko opera cijo rešil prav gotove smr tL - Tržič, 16. dec. 1934. Frančiška Podrekar. 33'.76-31 Ločenci Navodila za ponovni zakon daje brezplačno R o b a s. Cesta na Rožnik štev. 2!>. 85459-31 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova S Din. Na;manišl znesek 17 Din. Prima zimska Jabolka »ortirana. od Din ?-50 da Ije Stalna sadna razstava pri Kmetijski družbi. Novi trg 3 in Igriška ulica 3 fta dramo). Telefon 2105 ali S755 34430 Češnja za izvoz večjo količino kupi Anton Puconja, Ljutomer. 35241-33 Seno prešano, sladko in polsladko, franko vagon, kupim vsako množino aa takojšnjo plačilo. — Klrbiš. Celje. 35350-33 Vsako množino sena in detelje knpl Reiter fz Nemčije — Ljubljana, hotel Kajfež A',¥>1-33 Beseda 1 Din. davek 2 Dtn. za šifro ali dajanje oaslova 5 Dio Naimanjši znesek 17 Din. Razna perutnina jajca, med, orehi ln jabol ka vedno * zalogi po kon Kurenčnib cenah v filijalnl "Sovini Kmetijske družbe Igriški ulici 3 !za dra ojo). Telefon 37.35 34434-33 Vermut vino najboljše, steklenica Din 17, priporoča M. Ravtar v Ljubljani, Stari trg št. 19. Vri d not t Beseda I Din. davek 2 Dia. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Srebrne krone staro zlato in srebro k a p o j • rafinerija tf~agili kov-« v Ljubljani. Danska •lic* fcn 86 — vbod ■ Vidov d«.!»ke eeete (prt g«> stU* M--4UM). 70 Vsakovrstno zlato kopajo po a»»Ti£.n£ CERNE - juvelir Llubllana VVotfova nllea 1 Zlato, srebro, plarin kupa-je Oo naj^išjoh Ad< 90.— prvovrstne za odrasle komplet.......» 170.— Direktno od izdelovalcev Vam dobavlja tudi po naročenih vzorcih šušteršič Franc, Vrhnika 97 Za naročilo zadostuje dopisnica ter po možnosti dostavljam na dom. 11438 i I „ŽIMA" KONJSKA STRUNA (Rosshaar) 2imo za žimnice (madrace) najboljše kvalitete, vsake vrste in v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki FRANC JESE, tovarna žime. Stražišče pri Kranju. Vzorci franko! Ustanovljeno 1768. Cene nizke! šivalni stroji od Din 1600.— naprej Otroški vozički od Din 200.— naprej Dvokolesa od Din 950.— naprej »Sachs« motorji od Din 5000.— naprej pri »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA Karlovška c. 4. Ceniki franko Vesele božične praznike in srečno novo leto 1935 □ svojim vlagateljem želi □ MESTNA HRANILNICA g LJUBLJANSKA g □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Nove vloge, vložene po 1. I. 1933, izplačuje ved- □ no brez omejitev ter jih obrestuje po: 4 do 5%. P 11472 p □ □ □ ____ _n TxjunaaaaaoDLJLiiJJLJL^^ □ □ □ □ o □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ PERJE Kokošje, purje, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno in čohano. Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko. Dobavlja se v vsaki množini E. Vafda, čakovee Telefon Štev. 59, 60, 3, 4. CENE PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE, K3 JIH DOBITE BREZPLAČNO! PRSNE BOLEZNI, KAŠELJ, HRIPAVOST ao navadno posledice p ehlada. V tem slučaju tako] drgnite prsi, vrat ln tilnik z BUSKIM OBLI2EM ln takoj se boste prepričali. da bi se bolezen razvijala dalje. Ravno tako postopajte s tvojimi otroci. Po lovu, po kak j vožnji z vozom ali avtom ali po kakem plesu ali športu, ako čutite kako zbadanje takoj nadrgnite ta mesta z ruskim obllžem ln se tako Iabko ognete vsaki komplikaciji. Ruski obliž je že dolgo znan kot odlično sredstvo proti revmatlz-znu. bolečinah ▼ kosteh glavobolu, lshlasa ln protinu. Dobiva se v lekarnah ln drogerljah Po pofitl stane: 1 Škatlica 33 dinarjev. 2 škatlici 55 dl narj«v. 4 Škatlice 100 Din. Kraljevsko dvorna lekarna, Bogojevfoa, Skoplje. Odobr. od M. 8. P. ta K. Z. 8. br. 20112 Razna uradna raziskovanja potrjujejo, da zamorete »FITONINa uporabljati s popolno sigurnostjo pri vseb POŠKODBAH, OKVARAH, OPEKLINAH, HRASTAH, ČRNIH PRIŠCIH, LI-ŠAJIH, ČIRIH, RANAH OD LEŽANJA, STARIH, ZANEMARJENIH RANAH aa nogah, skrofulo&nib ranah, odprtih ozeblinah iu odprtih bemoroidih. FTTONTNM prepreča infekcijo, obasta VtlUl vi krvavenje, ne dopušča, da bi se rane usmradile in jifa zelo naglo zaceli. Steklenica stane 20 Din v lekarnah. — Po poštnem povietjn vam pošljemo 2 steklenici za 50 Din. Poučno knjižico br. 14 vam pošlje brezplačno »PITON, dr. x o. z., Zagreb 1-78. Registrirapod Sp. br. liS! — od 28. juKja 10G8. L0K0M0BILE tovarn, izd. Lanz 60/78/90 HP tovarn, izd. Wolf 48/60/72 HP tovarn, izd. Esterer 40/50/60 HP nove, s stopničastim kuriščem iz Maribora POCENI NAPRODAJ. Tovarna strojev Schubert-Werk, Graz. 11419 GLASBIL* priznana ; cjso od* i _umeiruKčro____ tot NAJPOPOLNEJŠA in eemjši KRALJEVNI DVORNI DOBAVITELJ NAJVEČ3A DOMAČA RAZ POŠILJA L NA TVRDKA P. SCHNEIDfcft IZDELOVANJE &LASBIL IM GLASBENI.-) PRITEKUN ZfiGREB .TlikoliecvauMO/c Havajske k .are, ki jm^tičr.e harmor„.