Številka 208
TRST. v sredo 29. julija 1908
Tečaj XXXH
IZHAJA VSAKI DAN —
Hdl ob nedeljah in praznikih ob 5., eb ponedeljkih ob 9. zjutraj. FeaamKne štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tob&karn&h v Trstu in okolici, Gorici, Kranja, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini. Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (tO stot.). OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE t širokosti 1 fcolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. »»m, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po ?0 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka a&daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 8 stot. beseda, naj-«ufcnj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti"1. — Plačnje se izključno le upravi „Edinosti".
Cdttuist
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko*
V edinosti J« moč I
—— NAROČNINA ZNAŠA
*a vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, luoialu aa iMtlJiko IsdanJ« „EDISOSTI" stana : i letno X 5'90, pol leta 2 eO ——
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma ee ne sprejemajo ia rokopisi ae ae vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulioa Giorgio Galattl 18 (Narodni dea) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorc^a
lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti Št. 18. PoHno-hranllnKiil račun It. 841 652. TELEFOfl St 11-57.
BRZOJAVNE VESTI.
Minister Gessmann na Tirolskem.
DUNAJ 28. Minister dr. Gessmann se nahaja na informacijskem potovaniu po Tiri 1 kem. Danes je prispel v Trafoj. Prej je še obiskal Zirl. kjer si je ogledal pogorišče ter obljubil prebivalstvu podporo. Minister cd potuje dfcne* preko Merrma v Bolcan.
Srbski cerkveni kongres.
KARLOVO! 28. Danes je bil otvorjen si biki cerkveni kongres. Kraljevi komisar, pravosodni minister dr. Giinther, je precital m govor, s katerim je prcgl&sil kongres otvor-venim. Nato je pakraški škof pozdravil kraljevega komisarja, nakar je isti odgovoril ter iLod drugim rekel, da je po nslogu cesarjevem izključena razprava o vsakem drugem predmetu, dokler ni izvcl;en oziroma instaliran pjrriiarh. Komisar je poznal kongres, naj v treh dneh določi rok za izvolitev patrijarha ter ga potom predsedstva kengresa o tem c 1) ve s ti.
KARLOVCI 28. Srbski radikalci so imeli eejo, Da kateri to jednoglasno sklenili, da hi do na velitvi za patrijarha vsi složno glasovali za škofa Zmejanovira.
Sk ticanje hrvatskega sabora.
BUDIMPEŠTA 28. List „Keleti Erte-poroča, da lo hrvatski sabor sklican kcncem meseca oktobra.
Sestanek v Revalu
REVAL 28. Včerajšnji konferenci so pri>o8tvo;ali poslanik Nelidov in admiral Touchard ter fianooski vojaški atale v Pe-trogradu.
Venecuela in Holandeka.
\VILLEMSTAD 28. Holandski poslanik Keuss je prejel včeraj brzojavno povelje, da odpotuje tekoj na Hulandsko.
Iz Maroka.
KOLIN 28. Koln Zeitung" poročajo iz Tangerja od 27. t. m . da se potrjuje vesti, da ]e bil Abdul Aziz poražen iu obkoljen med Šair Siaido in Makrasom ter da je vojšks, prišeika iz Latfaja prisilila Abdul Aziza, da se moral umakniti.
Siavjanski umrl.
BUKAREŠT 28. — Znani ruski pevec in kapelnik Siavjanski je včeraj tukaj umrl. Taifun.
HONGKONG 28. (Nemška kab. družba). V minoli noči se je V3ied taifuna zrušilo več hit. Škode ni bilo možno 5e proceniti.
HONGKONG 28. (Nemška kab, družba). Vkljub pravočasnemu svarilu se je vsled tailuna ponesrečilo sedem deloma velikih parnikov. Dva so rešil1. Med zgradbami, i<i so se porušile, jo več trgovinskih hiš. Število mrtvih še ni znano, ali utegne biti precej veliko.
Parnik se potopil, 300 ljudi utonilo.
HONGKONG 28. Kakor poroča neka brzojavka iz Kantona, se je včeraj potopil parnik „Inking". 12 oseb so rešili; okolu 300 jih pogrešajo.
Gibanje v Turčiji.
CARIGRAD 28. Po štambulskih ulicah je živahno. Dečki ponujajo na prodaj časnike, drugi prodajajo rudeče trake s tuiškim napisom • Svoboda, enakopravnost, pravičnost! Te ♦rakove nosijo ljudje na rokavu oziroma na tesu.
SOFIJA 28. Iz Ginaje ob bolgarski meji je dospela senzacijonelna vest, da je prebivalstvo po proglašenju ustave spodilo
PODLISTEK.
Štiri dni.
Crtica iz rusko-turške vojne.
Ruski spisal V. M. GARŠIN.
Hočem se vzdigniti in sesti. To gre težko, ako sta obe nogi razbiti. Treba neko-iikokrat poizkusiti ; slednjič, z očmi, od bolečine izbuljenimi, se usedem.
Nad menoj lisa temnomodrega neba, na katerem blešči svetla zvezda in nekaj manjših, kroginkrog nekaj temnega, visokega. Grmovje je. Ležim v grmovju: zato ne niso našli t Čutim, kako se mi ježe lasje...
Toda, kako sem zašel v grmovje, ako sem bil ranjen na travniku ? Najbrže sem ranjen zlezel s^tn. od bolečin nezavesten. (Judno je samo, da se zdaj ne morem ganiti, dočim sem se vendar mogel privleči do teh grmov. Lahko pa je tudi, da sem imel tedaj fcamo eno rano in da me je druga krogla zadela Se-Ie tukaj.
Blede, rožnate lise so se prikazovale
evropske častnike, katerim je bila poverjena reforma orožništva.
CARIGRAD 2. Govori se, da prično" volitve za meseca avgusta in da bo parlament sklican za 1. novembrs.
CARIGRAD 28. Vsi organi porte ter drugi vladni organi smatrajo evropsko reformno akcijo za Macedonijo kakor dovršeno. Značilno je, da se nadaljujejo navdušena pobratimstva med Grki in Turki.
Na neki manifestaciji, ki se je vršila pred patrijarhatom, je imel nek Mladoturek govor. Patrijarha so dvignili na rame in ga poljubili. Razni govorniki povdarjajo na shodih velikanski razvoj in vspehe Japonske.
BERO LIN 28. „Voss. Zeitung" poroča iz Belegagrada : Glasom konzularnih poročil iz Macedonije so častniki, katerim je bila poverjena reforma orožništva, po proglašenju ustave slekli orožuiško uniformo in oblekli unitouno turških častnikov. Na ta način hočejo demonstrirati preti reformni akciji Evrope. —
MONAKOVO 28. Turška vlada je pri tvornici Krupp naročila topov za šest milijonov. —
ATENA 28. (Aten. ag.) V raznih krogih Makedonije so Mladoturki prisilili voditelje Grkov in Bolgarov, da so se pomirili. Grki so povsod pripravljeni podpirati nov stvarni položaj. Atensko časopisje daja v tem Emislu grškemu prebivalstvu v Turčiji nasveto?.
CARIGRAD 28. Splošno se govori in zatrjuje v krogih porte, da je sultan sinoči pred šejk il islamom prisegel na ustavo in da šejk il islam to danes javno razglasi in se tako postavi nekako za poroka. To utegne zelo pomirjevalno uplivati na prebivalstvo.
CARIGRAD 28. Listi priobčujejo sedaj tudi komentarje evropskega časopisja, kar je bilo doslej nemoguče.
ATENA 28. (Aten. ag.) Grško prebivalstvo v M kedoniji in Epiru je s spremembo zelo zadovoljno in frateruizfra povsod z drugimi narodnostmi.
Dunaj 28. „N. Fr. Presse* poroča iz Rima: Koncem septembra odpotuje kraljica vdova Margarita v Avstra-Ogrsko. Obišče Dunaj, Budimpešto ia Prago. Sevada se izogne italijanskim mestom.
Dunaj 28. — Glasom dospelih vesti se je zdrav3t-eno stanje don Carlosa zbolj-šalo. —
lil 28. Nadvcjvodinja Marija Valerija je ob 11. uri predpoiudne prispela semkaj s petimi otroci. Na kolodvoru sta jo vsprejela cesar in princ Leopold.
Petrograd 28. V okolici Astrahana, Siratova in ob Volgi se jo pojavila kolera.
Beligrad 28. Uradni list je priobčil kraljev ukaz, s katerim je bivši finančni minister, državni svetnik dr. Paču imenovan čle nom samostojne monopolne uprave.
Tridesetletnica
okupacije Bosne in Hercegovine.
Dne 12. julija 1878 je berelinski kongres dovršil svoje zasedanje, vsprejemši ves „berolinski dogovor", ki je končno popravil evropsko geografsko karto, katero je tako nemilo začel predelavati naslednik revolucije — Napoleon.
Člen 25. „berolinskega dogovora" odka-zuje Avstro Ogrski nalogo, da zasede turške pokrajine med Dalmacijo, Drino in banovinsko Hrvatsko, da ▼ njih vspostavi mir in red. Turška zlodela nad krščansko rajo so prišla v pravi čas Avstriji, da kakor mandatarica Evrope inavgurira aktivno delovanje svoje
okoli mene. Velika zvezda je obledela, male so izginile. Gotovo izhaja mesec. Kako lepo je zdaj doma !...
Neki čudni glasovi prodirajo sem k meni... Kakor bi nekdo stokal. Da, to je stokanje. Ali leži morda ▼ moji bližini Se kakšen pozabljeni, z razbitimi nogami ali s kroglo v telesu ? Ne, stokanja je tako blizu, a v moji bližini, se zdi, ni nikogar... Ti, moj Bog, saj to sem jaz — sam! Potihi, tožeči vzdihi; ali je mogoče, da imam res take bolečine ? Mora že biti. A jaz le ne občutim bolečine, ker mi leži t glavi kakor megla, kakor svinec. Bolje bi bilo se uleči in zaspati, spati, spati... Ali se pa tudi kdaj prebudim ? To je popolnoma vseeno.
V hipu, ko se pripravljam, da bi se ulegel, obsije bled pramen meseca razločno kraj, kjer ležim, in jaz vidim nekaj temnega in velikega, ki leži kakih pet korakov pred menoj. Nekje na njem so vidne svetle pike, ki se blešče v mesečini. To so gumbi ali orodje. To je ali mrlič ali ranjenec.
Vse mi je enako, jaz se nleiem...
Ne, ne more biti. Nafti niso odšli. Oni
politike, ki jo mi nazivljem o: nemški Drang na Balkan !
Avstrijski zastopnik minister Julij An-drassy se je povrnil s kongresa z dobrim sadom. Že tedaj so bili na Dunaju uverjeni, da Bosna in Hercegovina obilno nadomestita avstrijske izgube v Italiji.
Dne 27. julija je sledila ratifikacija dogovora. a dva dni kasneje je FZM bar^n Josip Filipović prešel Savo pri Brodu, dočim je avstrijskim ćetam — bili so zgolj sloven ski ia hrvatski junaki — na severovztoku in severozapadu zapovedoval podmaršal baron Štefan Jovanović.
Dne 29. julija 1878 — danes se torej dovršuje 30 letnica — zaplapolala je v Bosanskem Brodu na Savi avstrijska črno-ruinena zastava in Bosna-Hercogovina je bila proglašena kakor okupirana v imenu Nj. Veličanstva Frana Josipa.
Krščani so v velikem veselju pričakovali tega dne, pak so se v Mostaru in Serajevu dvignili proti turškim oblastim. Za to ustajo so mnrgo delali osobito dalmatinski Hrvatje, ki so se nadejali jedinstva domovine, ko bo Turčin pregnan iz Bosne. O dalmatinski akciji bi vedel največ pripovedovati zadarski rNarodni list", čegar uredništvo je bilo sadežem generalnega štaba ustašev in njihovih prijateljev.
Ali Turki se niso hoteli pokoriti volji berolinskega kongresa. Dvignili so se preti „kaurinu", a še danes se ne ve, koliko je bilo njihovih ustašev.
Do prvih spopadov je prišlo v Hercegovini pri Čitluku in v Bosni pri Maglaju. Kakor rečeno : v Serajevu in Mostaru so se dvignili krščani. V prvem se je pogubil zloglasni Hadžiloja, a v drugem so ubili kajma kana in muftijo.
Napredovanje avstrijskih čet je bilo počasno, ker so ae turški ustaši držali hrabro. Na vshodu, pri Dobosnici, je podmaršal Szapary doživel celo poraz.
Baron Filipović je po krvavi bitki zmagovito vstopil v Serajevo dne 19. avgusts. Bihač je pal 19. septembra, Tuzla 21., Livno in Klobuk 29. istega meseca. V mesecu oktobru so bili zavzeti Gorazda, Višegrad, Čajnica in Foča. V teb spopadih je operiralo do 250.000 avstrijskih vojakov, od katerih je ostalo na bojnem polju 7 tisoč junakov.
Te številke pričajo, da Hercegovina-Bosna ni okupirana, marveč v resnici z bojem osvojena.
Vojniška uprava, ki še danes vlada v „okupiranih deželah*4, bila je odijozna domačemu prebivalstvu takoj z začetka. A ko je bila leta 1881 uvedena vojaška dolžnost, je vnovič počila ustaja, ki pa je bila takoj udušena.
Leto potem je prevzel „civilno upravo" skupni minister financij Kailay, kateremu je pred par leti sledil sedanji vrhni upravitelj dežele, baron Burian.
*
* *
Trideset let je minolo, odkar je Avstrija dobila veliki humanitarni in politični mandat, pak je to krasna prilika, da vprašamo to maudatarko za račun njenega delovanja.
Ne bo se obotavljala. Pokaže n;-.m že-leznice, poti, razvoj industrije in n>ir turških krvnikov, pak najde se Evropejcev, ki bodo ploskali Avstriji: Hvala ti! Častno si rešila nalogo ! I
Ali mi, ki smo sosedje avstrijskemu delu v okupiranih deželah, mi, do katerih še vedno dan na dan prihajajo glasovi nesrečne bosanske raje ; mi, ki bolje umevamo jezik hrvatskih in srb>kih delegatov, kadar v avstrijski delegaciji govore o okupatorski Avstriji ; mi moramo danes pGnoviti staro
tožbo: Bosna in Hercegovina sta rani na jugoslovanskem telesu, zrcalo r a z n a r o d o v a 1 n e politike D r a n g a.
Morda sta v Bosni in Hercegovini industrija in trgovina danes relativno na viši stopinji, nego li sta bili pred 30 leti. Ali pa je to dovolj ? In kar je glavno : za koga se je izvršil ta napredek ? ! !
Poglejte Serajevo! Pravi pravcati mali Berolin! Deželo so poplavili tuji uradniki, ki več ali manje (in če*to, na žalost, jako Često pod hrvatsko firmo) vsi služijo državni ideji dranga. Industrijo pak in bolje panoge trgovine drže v ovojih rokah nemški i n m a-djarski Žici je, ki pustošijo po bosanskih šumah in rudnikih.
Domače prebivalstvo je zapostavljeno povsodi: v javnih službah, v trgovini; z eno besedo : povRodi, kjer se ne rohnje.
Ako pa tudi domače prebivalstvo napreduje ekonomski in kulturno, se ima za hvaliti na tem jedino zavednosti narod3, ki so jo probudili sosednji bratje.
Glavni vir bede bosanske raje, vir, ki bi ga bila morala okupatorka zamašiti že v prvih letih svojega delovanja., ta je Se zavetišče krivic, ki označujejo turške razmere v Bosni. To je agrarno vprašanje, ki ga Avstrija še vedno nikakor noče rešiti, ker bi se s tem rešil narod, da se ojači do samostojnosti !
Ali Avstrija je v tridesetih letih svojega dela došla tudi do tega vspeha, da morejo danes Bosanci zavidati — Turčijo, kjer so tudi dobili uitavo in parlamentarno življenje, dočim o njih, Bosancih, civilizovana okupatorka pravi, da za ustavo niso zreli.
Turčija je danes (ako izvzamemo razmere v Hrvatski, ki so buje nego turške) v — Bosni in Hercegovini!!
Vprašanje je sedaj : zakaj vladajo turške razmere v Bosni in Herce-g o vini?!
Evo zakaj : ker se je narod začel buditi mnogo poprej, nego je okupatorka izvršila glavno točko svojega programa, ki je vodii Andrassy-ja na berolinskem kongresu.
Bosna še ni absolutna nemška kolonija ; Bosna postaja celo zelo sumljivo oporišče za daljno avstrijsko akcijo na Balkanu.
Zato Bosna „ni zrela" za parlamentarizem in zato njena vojaška sodišča imajo še mnogo posla $ „srbskimi ve'eizdajalci".
Ali mi se ipak nadejamo, da 30-Ietno izkustvo dovede do 'pameti tudi dunajske iu peštanske kolonizatorje. Ker to ni Maroko, ni Zanzibar, ampak srce Balkana, obkroženo polnim življenjem v Banovini, Dalmaciji in Srbiji. Trzanja v teh deželah odmevajo čvrsto tudi v Bosni in Hercegovini.
Dosedaj je šlo dobro, dokler se je znalo z Dunaja doli motiti skladnost teh trzanj, dokler se je s pomočjo poslušnih cerkvenih dostojanstvenikov (Stadler) in priseljenih uradnikov znalo motiti slogo med domačim hrvatskim in srbskim prebivalstvom.
Ali dan, ki že sije v Banovini in Dalmaciji, zašije polnim sjajem tudi v Hercegovini in Bosni, in tedaj uvidijo bratje, d a njihova nesloga služi le tretjemu!
Do te sloge mora priti ! Kako se potem reši vprašanje „okupiranih" dežel, to je težko predvidjati. Kajti končno rešenje tega vprašanja se identilikuje s kako aneksijo ; ali danes so razmere na Balkanu preveč motne, da bi se moglo misliti na aneksijo Bosne in Hercegovine kakor na kako jednostavno vprašanje.
Kakor Slovani želimo mi ipak, da se izvede tudi aneksija in nočemo biti nasprotni,
so tu, so pobili Turke in zasedli postojanko. Zakaj ni slišati nobenega govorjenja, nobenega prasketanja ognjev straž? A saj le od slabosti ničesar ne slišim. Oni so gotovo tu.
„Na pomoč! Na pomoč !"
Divji, brezmiselni, hripavi kriki se izvijajo mojim prsim, in nobenega odgovora ni nanje. Glasno odmevanje v nočnem zraku. Sicer je vse mrtvaško-tiho. Le cvrčki cvrče nevtrudno dalje. Mesec gleda dol na-me sočutno in s polnim obrazom.
Ko bi oni tam bil ranjen, bi se od takega krika prebudiL A je mrlič. Eden naših ali Turek ? Moj Bog! Kakor bi ne bilo rseeno ?... In spanec se zgrne na moje otekle trepalnice.
*
* *
Ležim z zaprtimi očmi, dasi sem že dolgo časa zbnjen. Nočem odpreti oči, ker čutim skoz zaprte trepalnice solnčno luč: Se odprem oči, me bo bodlo. Je tudi bolje se ne premikati. Včeraj (zdi se mi, da je bilo včeraj ?) so me ranili; pretekel je en dan, dragi preteče — in jaz bom nmrl. Vse mi je enako. Najbolje je se ne ganiti. Naj ostane
telo nepremično. Kako dobro bi bilo, ustaviti tudi delovanje možganov! A ni ga mogoče ustaviti z ničemer.., Misli, spomini se dre-njajo po glavi. Sicer pa ne bo dolgo trajalo, kmalu bo vsega konec. Samo v časopisih bo stalo par vrstic, da so, kakor rečeno, naše izgube neznatne : ranjenih je toliko in toliko; padel je enoletni prostovoljec Ivanov. Ne, celo imena ne bodo pisali; rečeno bo enostavno : ubit — eden. Kdorkoli, kakor tisti neznani psiček...
Cela slika vstane tu pred mojim spominom. Tega je že davno; sicer pa — v»e, celo moje življenje, tisto življenje, ko Se nisem ležal tu s prestreljenimi nogami, leži tako daleč za menoj...
Šel sem gor po cesti, drvenje množice me je ustavilo. Množica je stala tam in molče gledala na nekaj belega, krvavečega, milo cvilečega. Tu je bil majhen, presrčkan psiček : tramvaj ga je bil povozil. Umiral je natanko tako kakor jaz zdaj tnkaj. Neki portir je razpehal množico, prijel psička za repek in ga odnesel. Ljudstvo se je razšlo.
(Dalje.)
Stran II
•EDINOST« štv. 208
V Trstn, dne 29. julija 19(K
da se to zgodi na korist Avstrije. Ali — pod jedinim pogojem : da se Bosna in Hercegovina anektujela deželam, k katerim je tudi pripadala — hrvatskemu kraljevstvu! To je jedino naravno reSenje bosanskega vprašanja. Hrvatsko ujedinjeno kraljevstvo na jugu, to bi pomenjalo pravo podlag) avstrijske balkanske politike, ali to
vsled letošnje spomladanske suše, sestavilo se je obširno sporočilo, t kateremv se navaja število glav goveje živine v trž. 'okolici; koliko se prideluje sena v normalnih navadnih letinah; koliko se ga je pridelalo letos in koliko ga primanjkuje, da se živina preživi. Iz tega sporočila posnemamo glavne podatke. Okolica tržaška ima okoli 2500 glav go
bi pomeojalo tudi konec politiki nemškega veje živine; za prekrmlienje te živine treba v
d ran g 8, katere najžalostnija Žrtva našnja jubilarska Herceg-Bosna!
je da-
J. J.
vrše s i
Sestanek v Revalu.
V tem pristaniščnem mestu se te dui v drugič važni — Nedavno se je vršil carjem in angležkim kraljem. To je bil sestanek prvega reda, kar se tiče njega važnosti za politično konstelacijo v Evropi. Tu se je nadaljevala akcija za koncentracijo evropskih vlasti, ki hočejo berolinekemu vplivu ustvariti izdatno protitežje. Na tej akciji je pokazal angležki kralj Edvard svojo veliko diplomaiično spretnost. A če smemo reči, da se je na tem sestanku postavi temelji
6 zimskih mesecih do 45 tisoč kvintalov sena | računaje navadno 10 kg sena na dan na vsako glavo. Ker se letos ni pridelalo v obče initž četrtino potrebnega sena, jo pomanjkanje veliko. Predlaga in urgira se, naj vis. c. kr. vlada podeli za prvo nujno po-politični dogodku m 0 j najmanje 10 tisoč kron, ki naj se raz-tu sestanek med dele v denarju najubožnišim živinorejcem.
0>talo potrebno množino sena (približno 30 tisoč kvintalov) pa naj vlada razdeli posamičnim živinorejcem tekom prih. zime in spomladi, ko pomanjkanje krme doseže svoj višek. —
Neohodno potrebno je, da vlada osigura in preskrbi potrebno množino sena o pravem času in sicer sedaj takoj, dokler so cene razmerno niže in dokler ga prekupo-
gradbi, moremo pa reči, da se na sestanku,; vaki jn § ekuUuti n9 pokupijo. ki se vrsi v Revalu ravnokar med ruskim	_
Slednjič se priporoča vis. c. k. nameat-i ništvu, da toliko prvo pomoč v denarju, ko-
• 1'1___ l . J!______ _ _____ i____r•	i ...
carjem in predsednikom fraocozke republike, i spopolnjujejo načrti za nadaljnje delo.
Sestanek nosi na sebi značaj velike pri-- likor tudi poznejšo v senu izroči v razdelitev srčnosti in — soglašanja v namenih, j načelništvom sedmerih „Zavarovalnic go-To je razvidno iz zdrahe, ki sta jih izrekla živine" nahajajočih se po vsej okolici, včeraj car iu predsednik na svečanem Tem načelništrom so namreč najbolj natančno obedu.	znane krajevne gospodarske razmere in po
Ijevaje va3 prisrčno na tem obisku, ki ga vsa i najekonomičnejše. Zato priporoča kmetijska Rusija smatra novim dokazom o vezeh iskre- j družba toplo, da se razdelitev mirno vestjo nega' in nepremenjeuega prijateljstva, ki spaja poveri goriimenovanim načelništvom, ki to Rusijo in Turčijo. Vaše bivanje med nami] goto?o izvrše z najboljim vspehom.
bo imelo — tegi siin gotov — ta efekt, da! se bolj utrdite vezi, da bo volja j mjnole nedelje v obeh prijateljskih in medsebojno zvezanih na-! rodov, da tekmujeta za ohranitev in učvr-j ščenje svetovnega mira, blestela v novi luči.: Gospod predsednik I Pijem na vaša zdravje, j v elavo in blaginjo Francije!	J
Predsednik Fallieres je odgovoril :	i
Vaše veličanstvo ne more dvomiti na radosti, ki jo občuti predsedaik irancozkej republike, izražajoč v ruskih vodah prisrčen' pozdrav Francije. Čustva, ki jih radostno; izražam, veljajo tudi njenemu veličanstvu carici, ki pridružuje ljubkost k sijaju tega
Obletnica razvitja zastave društva „Kolo"
„Narodnem domu" v Bar-kovljah je bila pravi častni dan za pevce, pevke, tamburaše in pevovodjo tega društva. Ne spominjamo se z lepa, da bi bilo na kaki veselici občinstvo, tako iskreno in prav iz srca obsipalo pevce in pevke s pohvalo in
priznanjem kakor se je to godilo v Barkov-ljah. Peli so pa tudi tako eksa&tno, fino nijencirano, da je bilo res v pravo naslado za poslušalce. V tem pogledu govori najzgo-vorneje dejstvo, da so morali na burno zahtevo vse točke ponavljati. Izlasti je bilo občinstvo kar elektrizovano ob pevanju H. Vogriča ženskega zbora „Pri belem konjičku" (iz znane igre tega imena) in pa istega skladatelja „Venca" slovenskih in hrvatskih pesmi (oba zbora ob spremljevanju tamburaške ga zbora). V prvem zboru se je pokazala gospica Milka Katalanova, izborna solistinja mehkim, zvonkim sopranom. Kapelnik g. H. Vogrič se je pokazal na tem koncertu zopet spretnega in energičnega pevovodjo, ki ima pevce popolnoma v svoji oblasti.
Tudi burko „Nemški ne znajo4* so uprizorili diletantje kaj vrlo in je ta točka srečno zaključila lepi program. Tudi po oficijelnem vsporedu je občinstvo glasno izražalo svoje priznanje pevskemu drušvu „Kolo".
Z eno besedo: popoln moralen vspeb. Tudi materijalni vspeli je bil dovoljen, a bi bil gotovo še veliko veči, da ni nebo vse po-poludne neprestano strašilo se svojo — mokroto.
Koncert pevskega društva „Ilirija" v Buzetu. Pevsko društvo „Ilirija4* iz Trsta priredi v nedeljo dne 2. avgmta koncert v dvorani „Narodnega doma" v Buzetu, s sodelovanjem „Sokolske godbo" iz Buzeta. Vabi se stem uljudno slavno občinstvo Trsta in okolice na mnogoštevilno vdeležbo na obiske naših bratov Istranov, saj nas tudi oni ob ščejo( kakor se sliši) v velikem številu dne 9. avgusta na slavnosti N. D. O. odbor pevskega društva „Ilirija" je storil potrebno, da bolo izletniki ki se priglase do petka, znižano vožno ceno tja in nazaj in sicer na polovico seveda proti izkaznici izdani od pevskega društa „Iiirija". Druge prijave, to je po petku tega tedna, se bode le vpoštevale v toliko kolikor bo prostor dopuščal v vozovih, kajti približno število vdeležencev se naznani 2 dni pred odhodom železaiški upravi. Prijave vsprejema Josip Prah ulica Industria f>53 I., Babič ul. Is tria, ter v prostrorih „Ilirije" u!. Montccchi 15 vsaki večer od 8 napej.
Grozna tragedija v Rojanu
Celičeva aretirana.
Roparski umor?
Priče smo v analih kriminalitete nena- i pol skritih omotih za umivalnikom v spalnici slavja. —"Zahvaljujem Vaše veličanstvo na'vadnega zločina. Velikanski materijal, ki stoji ao bile roke. Ovoj vsakega omota je bil iz
besedah, izrečenih ravnokar, in srečen sem, da morem tu z vami, vaše veličanstvo, vnovič utrditi čutstva trajnega in zvestega prijateljstva, ki spajajo naš narod. — Ta vez, sklenjena toli srečno v
obrambo skupnih interesov, ima morali radi preobilice dragoceno po3večenje sedanje dobe. Ta vez je v Evropi jamstvo ravnotežja in bo trajala v naj ve če dobro Francije in Rusije. Uverjen sem kakor va5e veličanstvo,
na razpolago za raziskavo zločina, zdi se, debelega rjavega papirja in povezan z močjo da Še vedno bolj povečuje tajinstvenost in vrvico. Omot, v katerem je bilo truplo, je bil grozoto.	- povezan z močnejšo vrvjo. V nekem rešetu
Evo nadaljnih podatkov, v kolikor so jih so našli klopček vrvice in železno žico. To-nabrali naši poročevalci. Mnogo snovi smo liko Dapir, kolikor žice sta iste snovi, kakor
' jutrišnji dan.
Morilcu na sled.
Trebalo je včeraj najprej izvedeti,
so prišli morilcu na sled, kako so ga ujeli,
gradiva prepustiti na pri omotu, ki so ga našli v morju.
Vest, da je hotel odposlati oziroma da ! je že deloma odposlal dva omota po pošti, ni kako ! resni^Da« Sodeč po pripravah, se je hotel iz-nebiti komada za komadom na isti način, ka<
da ta naš sedanji sestanek vnovič p:trdij j-a; '80 na§li y njegovem stanovanju, kdo je kor le to storil z glavo. Za tako operacijo
trdno voljo naših dežel za tekmovanje na • umorJenka vesti) ki smo jih poizvedeli	~ "" ..........
ohramevan-u in uč rščtiniu svetovnega miru.1-	—i,™*™!;-«*;
ohranjevanju in uč rščanju svetovnega miru.< iQ 0bjavili včeraj} je trebalo kontrolirati, pj Dvigam čašu na čsst Vašega Veličanstva, igkati praviino verzijo, znebiti sploh dogodke
njenega veličanstva carice, njenega veličanstva	-- - - - .....
carice-matere in vse carske rodbine. Nazdravljam veličini in 6reči Rusije, prijateljice in zaveznice Francije!
Ogrska.
Konferenca ogrskih Romunov.	[
Iz Arada javljajo, da bo imelo romunsko \ kulturno društvo „Astra- od 6. do 8. avgusta v S_illagy Somly-u tridnevno deželno konferenco, na katero pride tudi mnogo gestov iz Romunske.
Slovaki proti madjarski zvezi.
one primesi ljudske fantazije, ki nekontrolirana od oficijelnih izjav molčeče policije je prosto delovala s prirojeno silo. Vse grozo-! dejstvo pa je že samo na sebi tako tajin-: stveno in nezaslišano, da je bilo rpa težko ! določati, kje je meja med resnico in fanta* ! zijo. In policija je bila tiha
bi bil rabil bržkone ves tedeu.
Kdo je morilec ?
Videli smo vizitoico morilca z imenom : „ Juliu s Fodran Reichsritter von Foiransperg" ; nad naslovom stoji plemska krona. Fodrans-pergovi so star nemški plemski rod na Kranj skem. Julij Foiransperg, ki ima sedaj 48 let, je Član ljubljanskega kolena te rGdbine in se je porodil baje v Kamniku. Pravilo se je o njem in razni listi so pisali, da je inžinir,
Rekli smo, da 6e je kaj čudnim potom1 umirovljen stotnik, da je bil uslužben pri av-prišlo morilcu na sled. On, ki je iz še ne-: strijskem poslaništvu v Carigradu ali pa pri znanih vzrokov ubil ono žensko, ki je hotel na; orijentalskih železnicah, da je bil v zadnjem tako rafiniran način spraviti se sveta sledove j času provizoričen uradnik pri avstrijskem svojega groznega zločina, se je izdal — z Lloydu, potem uradnik pri neki rojanski lesni
neprevidnostjo, ki osuplja ob grozovitosti hu rr, , .	„	„. ,„ , ,( dodelatva in bestijalni rafiniranosti pri od-
Te dni 3e ,. t ^P^	.trganj« najmanjšega dedu. Dogaja se
pri največjih zločinih, ki so bili najbolj
slovaških delavcev, ki je skoraj enoglasno sklenil da slovaški delavci nikakor ne smejo vstopati v katoliško madjarsko delavsko zvezo, ker deluje ista proti Slovakom. Potom agitacije, časnikov in letakov se opozori vse slovaško delavstvo po vsej Ogrski, da ne naseda madiareki delavski zvezi.
Drobne politične vesti,
S srbskega dvor a. Kakor javljajo iz Belegrada, se kralj Peter poda na št ri-tedno lečenje v Ribarsko Banjo. Prestolonaslednik Gjorgje odpotuje pa po dovršenih izpitih v inozemstvo.
Madjarska banka v Bosni, —
Iz Budimpešte poročajo : Peštanska komercijalna banka odpre v Sarajevu svojo podružnico, ki prične delovati Že meseca ja-nuarija 1909.
Nova tajna svetnika. Z Dunaja poročajo, da bosta ministra Prašek in Fiedler teh dni imenovana za tajna svetnika. To sta edina ministra, ki Še nista tajna svetnika.
Italija in Rusija. „Echo de Paria" je priobčil izjavo ruskega poslanika v Rimu Muravieva, v kateri pravi, da postaja zbliževanje med Italijo in Rusijo čim dalje večje in da bo to novi faktor, ki bo poleg fran-cosko-ruske zveze služil ideji svetovnega mira.
Dnevne vesti.
Pomanjkanje krme. — Iz odborove seje „Kmetijske družbe za Trst in okolico" z dne 23. t. m.
Na poziv c. kr. namestništva, da se druž-a izrazi glede pomeči radi pomanjkanja krme
pac
zvito pripravljeni in izvršeni z največjo previdnostjo, da je mata, a usodepolna pozabljivost se strani morilca privedla do razkritja zločina.
Tako tudi v tem slučaju. Porabil je za ovoj odsekane glave papir in obrisačo. In med tem ovojem se je našlo kos papirja z muzikalcimi notami in podpisom morilca. Iz nekoliko zamotanega pedpisa ni bilo težko doznati ime: Fodran. Ob enem pa je že takoj zjutraj nekemu policijskemu agentu, ki si je natačno ogledoval v morju najdeno glavo, letel sum na Fodrana. Poznal je istega prav dobro in ravno pred štirimi dnevi ga je videl v tramvaju skupaj z ono žensko, katere glava je tu stala na kameniti mizi. Govorila sta francozki. Policijski agent ju je nekoliko časa opozoval.
Na podlagi teh indicijev so iuokcijonarji policije okolo 6. ure zvečer obdali hišo in, ker ni bilo Fodrana doma, so počakali na njegov pr«hod. Čim je isti prišel v bližino hiše je bil obdan od policijskih agentov in aretiran. Obledel ie, a ostal navidezno miren in svojega miru ni izgubil niti pri* pogledu na razsekano truplo, niti ko so mu pokazali glavo.
Truplo — razsekano.
Ko so funkcionarji policije stopili v hišo, so takoj našli sledo.e nmora. V jedilnici je bila pletena košara; odkrili so pokrov in zagledali štiri omote, iz katerih je puhtel smrad
J tvrdki. Dejstvo je, da je bil že 6 mesecev brez posla, in tudi njegova tržaška zaposlenja odgovarjajo resnici. Ali kar se tiče njegovih kvalifikacij ni bil niti častnik niti inžinir in njegovo delovanje v inozemstva, kakor tudi sploh njegova preteklost je zavita v moglo tajinstvenosti.
Vedno bolj rase domnevanje, da se ima tu opraviti s tipom klasičnega zločinca. Sicer kaže že njegov obraz (kljubu močni in možati postavi), da je to degeriranec; poteze in razni znaki pričajo o rojenem zločincu, o kriminaloidu po Lombrosovi teoriji.
Klatil se je po svetu, zlasti v Orijentu, in kaj je tam deial, je težko reči. Iz njegovih pisem izvira, da je imel v Orijentu, baje v Drinopelju na Turškem, ljubimske zveze in tudi dve hčerki, sad ljubezni; divje ali zakonske, — je težko reči.
Kaj je študiral, se ne ve. Gotovo je, da je precej izobražen. Vešč je zlasti mnogim jezikom in ima neko pcssbno nagnjenost za tehnične vede. Tako se je našlo v njegovi knjižnici raznih strokovnih inženirskih knjig. Interesantno je, da se v knjižnici nahaja zbirka y več zvezkih „o torturi*1. To bi tudi pričalo o njegovem nagonn k grozovi tostim.
celo policiji še neznan in ki bo dokazal, da je bil Fodran zločinec že ko mladenič. Stvar je velezanimiva in romantična in povemo jo svojim čitateljem v jutrišnji številki.
Pred 6 leti pa je baje na Dunaju poskusil zločin. Skril se je v zaboj in dal ga ponesti v hišo rodbine, kjer je hotel izvršiti zločin. Rodbina pa zaboja ni hotela t>pre;et:, na kar so ga postreščeki pustili stati na cesti. Foedransperg je iz zaboja zlezel in pobegnil.
Interesanten je strogi in vzorni, da pretirani red, v katerem je Foedran drž*i svoje stvari. Tako je mož shran eral najbolj ne-izdatna stvari. Pisma so bila shranjena datumu in dopisovalcih ; na sprejetih pismih je datum odgovora na iste. V kleti eo stare „N. F. Preise" spravljene po zaporedjih številkah. Celo surov papir, kakoršnjega je rabil za omote, je v kleti spravljen z največjim redom. Tudi cigaretne odpadke je shranjeval; našlo se jih je par tisoč. To vse dokazuje neko abnormalnost, ki — dasi ne izključuje krivde — priča vendar o deg ce-riranoiti.
Kdo je umorjenka? — Ljubimka ali hči?
Povedali smo včeraj, da krožite dve verziji : pr?a, da Lucija Fabre, (to je njeno druga verzija, je dokazano,
gledč umorjenko je to šansonetka pravilno ime !) ; da je to Fo Iranova hči. Danes da je umorjenka zares šhtiso-
temu r.a-jtop-l* ,.ExcaIsio;Uu v
netka Fabrć, ki je nedavno v „Gambrinusu" in potem v BarkovJjah. Ta gotovost pa ne izkliUČnje druge verzije, marveč je — na podlagi njegove korespondencije — jako	ljeno domnevanje, da je bila u-.norjena šan.o etlc^ ob enem — morilčeva hči I
IJentificirana je bila nes ečna žitev potom gledališkega agenta Medea, gospo lurja „Gambrinusa" in šansonetk Pini Nissicor, Ha-milton Monteverde, Marie Florette, Cl('*o Diamante in Eine Durva. Vsem tein je bila pokazana glava umorjenke in so jo prepoznali. Flore Florentini (tako se je ista svoj čas priglasila) se je porodila v Milanu in bila pristojna v Bonne na Alžirskem. Govorila je vedno francozki, italijanski je lomila le za silo. Ta tudi tajinstvena oseba je pri>la v Trst pred kakimi štiridesetimi dnevi. Najprej je nastopala v „Excelsiorukt, po preteku petnajstih dni pa v „Gambrinusu", kjer je tudi nastopala kakih 15 dni. Potem je bila brez službe. Stanovala je na Acquedottu št. 0. Že tedaj je k njej prihajal F«3dran na obiske in 23. t. m., torej štiri dni pred umorom se je uboga Fabre preselila k njemu.
Vsi jo popisujejo, kakor dobro žensko, ki je v prostih urah pridno delala doma.
Kakor se je bila pogodila z g. Medea, je dobila sedaj angažma v Milanu. Radi večje gotovosti je Medea tja telegrafiral, a dobil odgovor, da je ni tam.
Umorjenka je imela sina.
Veduo je revica govorila o svojem dvajsetletnem sinu, ki da študira v nekem kolegiju v Tuni3u in za čegar vzgojo jo morala skrbeti.
Kdaj se je vršil umor?
Ob9Vs uri zjutraj v soboto so ra^ni sosedje hiše št. 272 slišnli vpitje v hiši. Sosedi Fer-luga pravi, da krik je bil obupen, kakor da bi ženski glas zakričal : „Aiuto papa". Bržkone pa je kričala francoski: Pas, pas ! (Ne, ne !). On da je hotel iti po redarje, ali žena mu je rekla, kaj da se briga za tujo F'vari. (Nihče ni maral za prevzstuega Fodrana). Ali vest ga je vendar nekaj pekla. A videl je v veži zločinske hiša 16-letnega sina C -gli-čeve (!!!) in pred hiso dva zidarja, ni katere ni napravil krik nikakega vtisa. Kmalu potem je stopil iz hiše Fodran sam in sn šalil s Cegličem in zidarjema. To je Ferlugo pomirilo in mislil je pač, da s3 je Fodran le fckregal z ono tujo damo. O drugih natanlu' sti povemo tozadevno še jutri.
Včeraj ob 11*30 sta sodna zdravnika dr Xydias in Castiglioni razparala truplo oziroma dotične kose, ki se vsi nabijajo v mrtvašaici. Sekciranje je dokazalo, da je bila Flore
zabodena v srce
z bodalom, kr.r je provzročilo smrt.
Morilec je bržkone v nedeljo po noči razsekal truplo, vrgel prvi omot z glavo v morje, sežgal
obleko umorjenke in spravil n. pr. kosti v klet. (Videli sta to dve mali Da je šel domov, je to videl nek
nekoliko p-irčiki) pol.Vijaki
agent.
Morileo vse taji!
Kljubu uničujočim dokazom taji Folr&n z neko nezaslišano brezbrižnostjo skratka vse. Radi pomanjkanja prostora povemo jutri r« načinu nj»g>ve samoobrambe.
Iz vzrokov, ki jih ne moremo objaviti radi diskretnosti je nastal sum, da je Fi'» Iran v zvezi z nekim
senzacionalnim tržaškim
zločinom,
ostal ved-
Pisava njegova je krasna, enakomerna. Imamo v rokah pismo, ki ga je Fodran pisal ki je predlanskem bil izvršen in 1. 1905. odvetniku v neki civilni pravdi. Pismo : no — tajnost, je tem bolj interesantno, ker odkriva njegov;	* . *
odurni in prevzetni značaj. Za to objavimo _ . .	.......
to pismo jutri v celoti z nekaterimi zanimi-! Tl' P?daJxatrl0 P?<*atke, kijih je do po^ne vestmi v neki njegovi pravdi.	• ure nabral naš dra6l Poročevalec :
________ Sploh poievedeli smo marsikaj o njegovi Razmerje med morilcem in CeMČevo.
trohnobe. Odvili so omote: prikazala so se prejšnji minulosti, kar vrže raesvetljajoči ia-![jžj Nagib grozaega čina je bil dobička želj -najprej stegna, potem goleni, slednjič noge. V | rek v to tajinstveuo ekzistenco. Znan nam je nost. Gotovo je, da je bil Fodran ljubimec drugem debelem omotu pri jedilni mizi je bilo ' dogodek is njegovega življenja pred štiriindvaj- vdove Celič, ki je stara okolu 50 let. Znano
oprsje in trebuh v treh kosih. V dveh na žetimi leti, o katerem smemo soditi, da je
]Q o njej,
je stara da je bila skupaj
z nje pokojnim
V Trstu, dne 29. julija 1908
►EDINOST« Stv. 208
Strnil ur
možem vratsrica na postaji južne železnice. Še pred smrtjo moževo, je bil Fodrap, ki je bil pri njih na stanovanju, s Celičevo v intimnih odnošajih. Po smrti moževi, pred dobrim letom, je Celičeva zapustila službo ter je Slabivati v ul. Stella St. 2, III. nadstopje. Dajala je v najem sobe tudi na uro in je živela nadalje v intimnih odnošajih s Fodranom, ki jej je upravljal hišo št. 272 v Rojanu ia ki je tudi razpolagal z njenim denarjem. Oba sina Ce-ličeve, eden star 16, drugi 12 let, sta živela z materjo, ki ima tudi deklo.
Glede sokrivde vdove Celic se ne more reči ničesar, vzlic temu da se med ljudstvcm v Rojanu razširja govorica, da je ona nesla glavo umorjene v morje. V ponedeljek zvečer ob 10. in pol uri so jo policijski agenti aretirali v nje stanovanju. Po zasl šanju na policiji so jo izročili v zapor v u ici Tigcr. — Dosed.ij je še vedno v zaporu. Celičeva je govorila z Fodranom deloma nemško deloma slovensko. — liti jo je priha al pogostoma obiskat, in večkrat sta oba skupaj izšla, o tej priliki ona vedni v klobuku, dcčim je sama izhajala brez klobuka. Tudi je pripovedovala, da jo Fodran kmalu poroči.
V soboto ziutraj je Čeličeva Sla na stanovanje F<"»iraaovo, in tu je prišlo med njima do burnega prizora, bržkone radi tega, ker je zvedtla, da ima FoJran novo razmerje z Žensko, ki je bila potem umorjena.
Ffidran, kateremu je ugajalo brezpoaleno življenje, je bii vsled gorioinenjen^ga prepira potrt in bržkone je sklenil znebiti se ženjke, ki jo je bil malo dni prej privedel v hišo ter si p lastiti njenih draguljev (/ vrednosti kakih 3000 K) in njenega denarja. Hotel si je polastiti dragocenost', da bi so pcroč;l z vdovo Celičevo, ki je tudi imela nekoliko denarja.
Je li bil o tem s Čeličevo sporazumljen ? To je tajaa. To pa so ne daja izvajati iz raznih indicijev, iz'a»ti ne iz dejstva, ker je Fodran skušal skrivati pred Celičevo novo razmerje in tudi iz tega, ker je pravil drugim osebam, da je sanšonetka njegova nezakonska hči.
Včeraj zjutraj se je komisija podala na stanovanje F<"»dranovo v Rojanu, kjer je vse natančno preiskala. Našla je za aretiranca uničujočega materijala. Komisija je našla obleko, na kateri so bili sledovi krvi, ki jo je Foiran imel v treuotku, ko je izvršil zločin. Na vrtu pod hišo so našli pepel, ki je očevidno prihajal od obleke, ki jo je imela nesrečna ženska na cebi, ko je bila umorjena iu ki jo je morilec sežgal in pepel zakopal ca vrču, da bi so izgubil vsak sled.
Konstatiralo se je, da je bila Goltinger, soproga kleparja, ki biva v pritličju iste hiše, ki je v soboto slišala obupne klice sanšonetke, v trenotku ko je bila v hiši umorjena.
Včeraj je d.da oblastnija fotografirati cruplo Fabre, katero so iz posamičnih kosov zložili skupaj.
Fodran je prodal dragulje umorjene Fabre. Kje je bil morilec v ponede*
_ .. .. . .	' - . _ , in je spravil tudi njo na obal. — Na obali
Policija je konstatirala, da se jeFGdranjao fie pa ijU(jje _ mej irimi dr. Veronese v ponedeljek zjutraj podal k zlatarjn Ivanu |jD dr. Bcchtinger — potrudili, da so dečka Krizka na Corsu št. 13 ter da mu je ponudil ja g>0 spravili k zavesti, Gospa
je prišla ženska glava v morje. Na ta način je prišla oblastnija, kakor znano, na Bled groznemu zločinu.
Pogreb umorjenke«
Danes ob 11. uri zjutraj se bo vršil pogreb nesrečne žrtve. Kakor je soditi po pripravah, bo isti krasen in privabi velikansko množico ljudi.
Tržaška mala kronika.
V Grljanskih vodah. — Ženska rešila 2 dečka, ki sta bila v nevarnosti, da utoneta. Sama in še dva rešitelja so bili tudi v živ Ijenski nevarnosti. — Kakor je znano, se nahaja več družin iz Trsta na letovišču v Grijanu. Te družine, kakor tudi drugi ljudje prihajajoči vsaki dan iz Trsta, se hodijo kopat v morje na obal pod Grijanom. Moj letc-vičarji je tudi družma dra. Daveglia, a z družino je tam tudi 13-letni nečak dra. Daveglia, imenom Gaston. Predvčeraj malo pred poludne ee je bil šel Gaston (kakor običajno) kopat. A komaj je bil v morju, je slišal, da ga nekdo kliče na pomGČ. Ozil se je in zagledal 11 letnega dečka ( o katerem se je pozneje izvedelo, da je doma iz Gradca in da bc nahaja v Grijanu na letovišču z guvernanto). Ta deček je bil namreč zašel v pregloboko vodo ter je bil v nevarnosti, da u one, Goston je takoi pohitel na pomtč. Treba povedati, da je Ga6ton dcber plavač. Dospevši do dečka, ki je bil v nevarnosti, mu je Gastcn velel, naj spleza na njegov hrbet da ga bo on nesel na kopno, Deček je r<s storil tako. A ko sta bila v najglobokejši vodi, se je deček s taka močjo oklenil Go stons, da so temu pošte moči in je začel pešati, B la sta v trenotku oba pod vodo. Ljudje, ki so ghdali z obali ves prizor, so zagnali krik: vsi so bili prestrašeni, a nihče se ni zganil na pomoč potopljajočima se dečkama. Neki stari gospod se je res spustil nasproti dečkoma, a ker ni znal plavati, se je moral na svojo žalost vrniti, ne da bi bil kaj pomagal. V tem je pa gospa Daveglia, Gastonova tets, kar oblečena skočila v morje in pohitela na mesto, kjer sta bila dečka irginibt pod vod". Ko je dospe'a do njiju, ju je našla, ko sta se z?ijnla in premetavala pod vodo : Gastona ie oni deček tiščal in mu tako branil pomagači si na površje. Gospa je prijela malega Nemca in ga odtrgala od Gastona in ta poslednji je z-.čutivši se svobodnega takoj prišel na površje in začel plavati proti obali, katero je tudi srečno dosegel. — As tem še ni bilo konec: mali Nemec se je trdno oklenil gospe, in sedaj je bila ta v nevarnosti, da vtone ž njim vred. V tem je pa skočil v morje kar oblečen :n z naočniki neki stari gospod (imenoma Egidij B. vodja ljudske šole v Trstu, a sedaj na letovišču v Grijanu) in ta je vzel gOBpej iz rok malega Nemca in ga nesel na obal: deček je bil nezavesten. Gospa je pa v tem skušala priplavati na obal, a v tem potkusu je obnemogla in izginila pod vodo. No, gospod E. B. je šel tudi njej na pomoč
TOVARNA FOHI&TVA
Aleksand* Levi Minzi
trst — ulica delta Cesa št. 46.
Zaloge:
Plazza Ro8arfo štev. z.
Ulica Lazzaretto vecehlo štev. 36.
Trajna zaloga pohištva:
ulica della San I ta štev. 14.
Pisarna:
ulica Lazzaretto vecchlo štev. 36.
Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo.
Telefon: 6-70; 6-68. (Za informacije vprašati 6-70).
M
na prodaj b r o s o, verižico iz koralov in pisalno orodje. Krizka jn kupil brošo in korale. Potem mu je Fodran rekel, da ima na prodaj se druge predmete, češ, da mu je pred kratkim umrla žena in da se hoče omenjenih predmetov znebiti. Dokazano je, da so bili omenjeni predmeti umorjene šansonetke. Več drugih dragulje/ je Fodran zastavil na „montu* in so tudi našli pri njem dotične zastavne istke. Več predmetov še manjka in policija preiskuje, kam da so prišli.
V ponedeljek opoludne je bil Fodran na j kosilu pri vdovi Čeličevi. Obedoval je z veliko
Daveglia in g.
E, B. sta morala v posteljo s hudo mrzlico.
Smeftniea. Deček (sam pri sebi): Jutri moram k spovedi, a greha nimam nobenega. Vem, kaj storim. Materi vzamem eno krono, tako bom imel greh in povrh Se krono !
Koledar In vreme. — Danes : Marta devica. Jutri: Abdon in Senen. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne : -f- 31° Cels. — Vreme včeraj : lepo.
Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno spremenljivo. Zmerni vetrovi. Vroče. Tendenca za nevihte.
Društvene vesti.
slastjo, se šahi in se smijal Po 1 uri je od- j Na splošno zahtevo priredi tamburaški šel in kakor znano, zvečer so ga aretirali. j odsek „Kola" v nedeljo dne 23. augusta D. Kako je prišla policija na sled ? j Vošnjakovo „Lepo Vido" drama s petjem v Včeraj smo, kakor smo v naglici zvedeli, '5 dejanjih. Toliko naznanja slav. bratskim poročali, da je pj papirju, v kateri je bila ] društvom glede odločevanja dneva za more zavita glava, prišla policija na sled zlečinu. j b,tne prireditve.
To je res, ali treba pojasniti, kako se je to ; Klubu „Boljša bodočnost" so podarili o
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zoboy
Izdiranje zobov brez = vsake bolečine
v zobozdravniškem kabinetu
Dr. X Čermak i« g. Juscher
TRST
ulica della Caserma štev 13. II. nadat.
Št. 632
Javna dražba,
v
Županstvo Marezige pri Kopru odda delo za zgradbo no\e ljudske šole v Truškah, ki je proračunjena na 25.000 kron. Pismene ponudbe z označenjem, koliko procentov je pripravljen podjetnik popustiti od proracunje vsote, naj se dopošljejo občini do 10. avgusta t. I. Nacrt na ogled v občinskem uradu vsak delavnik od —12. in od 2.—6. ure.
Županstvo Marezige
dne 26. julija 1908. _Župan: KOCJANČIČ.
Prodajalni ca švicarskih ur
JOSIP OPPENHEIM
urar in izdelovatelj časomerjev.
TRST — CORSO štev. 5 — TRST
blizu knjigarne Vram Bogata izbera zlatih, srebrnih in kovina-
—- stih ur.
Stenske ure z modernim zvonilom. Prstani, uhani, verižice i. t. d. po zmernih cenah.
G-usrino Marcon
:: ulica TivarneUa štev. 3. ::
Priporoča svojo
nalogo oglja in dr^r
ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobne. Pošiljanje na dom.	Telefon št. 168*.
oooooocooooo^ooo
Fdcr iSfe službo ali knkoršno-koll zapo« si'nje: kdor ISPe n rudnike ali »laibeno oponjr, kdor Ima za oddati sobe, stanovanja, dvorane,
kdor Ima rn prodati H5o, polja, drorc « frII pcsojllp, tiujižbe itd. prodati ali kapltt prftičilne ali porabljeno predmete Itd. Itd., ca j ne posluži KALIE OOLA8CV v E d 1 n o * 11", iJ so »ajcenejl, največ £it — najbolj priprava? t dosego nam* na.
Odprla se je
v ulici Belvedere štev. 34 Velika in dobro preskrbljena zaloga
MJske in bolonlske zmesi
8 pridejano tvornico domače zmesi ::::
—	vsak dan Sveže. ______ -
Podpisana se priporoča slav. občinstvu, gotova ti* zadovolji vBaki potrebi, udana
MELANY MINZI
Direktni dovoz štajerskih kokoši in jajc. Specijaliteta: Graške Poulards. Cene dogovorne. — Postrežba na dom.
Ulica Camganile št. iS.
Popravljanje se izvršuje po dogovornih cenah in z garancijo.	i
Zdravljenje krvi
Čaj „Tisočerni cvet« (Millefiori
Čisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavljauiu iu hemeroidam. Jeden omot za zdravljenje stane 1 K ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRAXMARER „fi\ dne JKori" trst, veliki trg
= V prvi avto rizo vani doli za skušnjo ==
enoletnega prostovoljstva
TRST - ulica delle Poste 10
s italijanskim in nemškim nčnim jezikom odprt je letni tečaj tekom poletja. Na stotine nsposobljenoev iz te Sole dobili so izvrstne službe.
Ravnatelj, gimnazijski prof. Riccardo Michs.
zgodilo.
Papir ni bil notni papir, marveč debel papir za omote, premočen od vode. Policijski uslužbenci, ki eo omot preiskovali, ao naSli na papirju dve etiketi, raztrgani in premočeni ter poStni pečat. Na prvi etiketi, to je na polovici te tiskane etikete je bilo čitati besede
priliki proslave 20-letnice obstanka slov. Sole sledeče gospodje in gospe: Obitelj Gobač K 1*20, N. N., Obitelj N. N. in Milka Man koč po K 5—% Perbauc Jakob K 5'—
BOSW

drag* pisana etiketa kakor naslov naročnika:
JIERRN /
/
FODR
/
poštni pečat je imel ime mesta pošiljale : W i e n z datumom.
Policijski uslužbenci 60 takoj sodili, da ie morala neka dunajska tvrdka poslati v omenjenem papirju, v katem je bila zavita glava, kako stvar, so pregledali dunajski imenik trgovskih tvrd iu tako so doznali, da se nahaja, v I. dunajskem okraju AVollzeile nrot- kolirana trgovina z muzikalijami : Bos* w o r fe h k C o. V. Kratochwili' Nach. f.
Na to so takoj telefonirali na Dunaj policijski oblastaiji, naj poizve pri omenjeni t^rdki, komu da je dne cznačenega na pečatu, C poslala blago. Ime naročnika, da začenja pa z: ^ Fddr. T*ko je policiia doznala polni naslov: Julija FOdrana pl. Fodransbergs in takoj si je mislila, da mora i?ti kaj vedeti, kako da *
j f/isnano rsdilno sredstvo i n zim in bins dreke kakor ludi za l&ins na želodcu. 1 Obvaruje is oifeiianiiije ofrccjo drisko in bfenjejrOT kak Knjižica: Otroška hranitev zastonj pri HESTlt Dunaj I.BibersIrassell.

Zdravnik in ranocelnik
Dr. Dinko Tedlozit
specijalist
ZA OTBOtKE BOLEZNI
v ulici Stadion 6. L n. Tstofoa 18, IV (gledal. Feake)
ter ordinira od 2. do 3. ure popoludne.
Krt****
Tržiška tovarna za olja, mazilo za vozove, kemiški proizvodi
Kollar & Breitner
Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement. Karbollnej, Naftalina „GROSSOL" itd. itd.
za sedaj priznano kakor najbolje In naj-trajneje mazilo, ki ohranja nove in stare plasti na a3faltičnih kartonih, skrilnih ___ploščah in vsakovrstnem lamarinu.v.'.v.
Asfaltirani kartoni, isolatorni kartoni, lesni oement, karbolinej, karbolna kiriiii^ asfalti in drugi proizvodi is asfalta in katrama, opolzla olja, mast sa stroje« mf«^* sa vozove, priznane in najbolje snamke (registrirane) mast aa vagone, mast-vaselina aa kose, mast aa oroije, voščilo aa Čevlje itd.
Tovarna in pisarna v TRŽIČU (Monfalcone) pri Trstu.
•••
Kajveija zaloga stekla in porcelana
za domačo rabo in gostilne.
Popolnoma konkurenčne cene.
JAKOB :•: :.: HIRSCH
TRST, ulica Cavana 15
(easpreti škof. palači. Tel. 1350.
Vrata vrčka «1 4
Stran IV
»EDINOST« §tv. 208.
V Trstn, dne julija 1908
CARLO OORTAN Zaloga olja - Jrst - V. Santa Caterina 13.
na veliko in na drobno TELEFON 865. =
Košmerlj Ivan in Blazič Štefan po K 3'—, mislil zaključiti eejo, ko se je oglasil neizogibni Vatovec Katarina, Krebelj I?an, Srebotnjak dr. Pinavsig, zahtevajoč besede in nujnost za Fran. Babić Gregor, Mahne Anton, Jeraj svoj predlog, ki se glasi: Gleda na to, da Peter, Sirk U.f Lenček Anton, Su^teršič Aug. vojaki izzivajo in napadajo meščane, se na-in Cividioi Tomislav po K 2.—, Antončič , laga mestnemu odboru, da ta naznani to pri-Eran. Konsič Heorik, dr. Fran Mandić,, tožbo vojaškemu zapovedništvu z opombo, da Bratuž Peter. Czurda Ana, Furlan Josip, so se ke stvari prej Ie redko dogajale, S:ramšek Lovrenc, Zavadil Josip, Širok sedaj pa, ko je nastanjena v Gorici tufli ko-Andrej, Mikeluci Marija, N. N., Počkaj Ivan njanica, so pa vedr.o na dnevnem redu in in Lozej po K 1*—, Spilar Ivana 60 stot. zahteva odpomcč. Predlog je bil vsprejet eno-N. N. 40 stot. Pevsko drubtvo „Ilirija" K glasno.
4 90, Tamburaški oddesek „Kola" K 5'—. j Ta predlog je pravi „rečem ti, da mine Vstopnino so preplačali sledeči gosp : Cernigoj porečeš", ka,ti dokazano je, da Lahi brez K 1'20, Baea. N, N. po K 1*—, dr. J.! ozira izzivajo in zueramojejo dragonarje in Mandić'80 stot., Pregelj, Kosič, Kosič, Perlič topničarje ; če pa so potem izzivači dobili Or., Čretnik Cetin., Gombač Fran j a po 60 st.; kako po plečih, naj si krivdo pripišejo tami N. N., N. N. j jO 30 stot. N. N. Male, Telj., sebi! Zakaj pa laški listi do eedsj še niso Juriševič, Škrinjar, Kostrin, N. N. Skrk, N.j navedli niti enega imena po vojakih napade-N., N. N., N. N., Franetič, N. N. po 20 st.' nih Lahov ? Edino za to, ker so sami izzvali N. N. 10 stot. Vsem cenjenim darovateljem odpor. Zakaj pa Slovenci nimajo z vojaki in darovateljicam bodi tem potom rečena: nikdar prepirov in pretepov ? Zato, ker so z .Srčna hvala".	!	"""	— —"^ 1
da se zopet oglasi deček Kermauner kateri se je naznanil pri fotografu Jerkiču, ulica delle Poete 10.	1113
Prosi se
Trgovina jestvin
onim. ki imajo veselje do trgovine. Ponudbe pošiljati pod „Primorec" glavna po*ta.	1112
PmHa CD krasna gostilna, ki prinaša dober I I UIICl O C dobiček, z mebliranim stanovanjem cb morju. Vse v najlepšem redu. Potrebno je znanje slovenskega in italijanskega jezika. Cena po dogovoru. Kavarna „MoncenisioJ<* Babini.	1114
Za kupo-prodajo
gostilen in pivovaren, _ najeme gostiln, obrniti se je do BABINI, kavarna Moncenisio.	1115
Poreška klet

Pri Josipu Križman

v Herpeljah it. 58 se toči izvrstno istrsko vino prve vrste po 26 K ali 13 goldinarjev hektoliter in na drobno po 32 kr. liter.	lllti
Filijalka na Općinah štev. 176
IVAN STANICU
7elEPQ5cstniif ? Istri
rcdaja
T1EAM
najfinejše vrste da ! 4 krajo liter v sodih najmanj 56 »itrcv
Na drobno po 20 krajo, liter.
Alojz Legat
potrežba, cene zmerne.
Trst — Amerigo Vespucci 3t 1?. Prodajalna jestvin —točne
671
j njimi prijazni in jih ne zasramuiejo. To naj1 |zVrStllO IStr$kO ViflO fi!^" i upoštevata dr. Pinaucig in mestni svet! Vo- tani pri Vr8aru. Ima na razpolago 15C0 hekt. Vino
Odbor si šteje tudi v dolžnost izreči _ h alo: pevskemu zboru „Čitalnice", pevskemu'ja5ko zapovedništvo da obema gotovo zaslu društvu „Ilirija" ter tamburaškemu oddseku! ženi odgovor !
društva „Kolo" za krasno izvajanje vsporednih toček. Hvala gosp. Vinku Engelmanu za njegovo predavanje o zgodovini naše šole. — Kavnotako hvala diletantom g. Drag. Vrabec, Antonu Strelsky in gospici Josipini Talmajner, to; £onpic&m razprodaj alka m razglednic in sreček.	Odbor.
„Zavarovalnica goveje živine" v Lon-jerju pri Trstu priredi javno tombolo v nedeljo dne 23. avgusta. Srečka stane 40 stot.
Telovadno društvo „Tržaški Sokol"
Bratje Sokoli!
V nedeljo 2. avgusta t. 1. priredimo izlet v Vipavo. Razpored iz-nleta sledeči : Trst — Opčina peš; "/Opčina (od kolodvora drž. železnice
cb 6. uri 15 min.)
Štanjel
vlakom ; Štanjel — Ajdovščina Vi-Pava — Braniča — Štanjel peš; Štanjel — Trst z vlakom. Odhod izpred Narodnega do-xca ob 5. uri zjutraj. V Ajdovščini obed. Podpisani odbor poživlja brate da se mnogobrojno vdeleže tega izleta v društvenem kroju.
Na zdar! V Trbtu, dne 28. julija 1908.
Odbor.
Darovi.
Za društveno zastavo, N. D. O. ki se
razvije dne 9. avgusta t. 1. so nadalje daro-1
Dva vojaka utonila. V Tržiču sta pri kopanju utonila četovodja Štefan Eubica in prostak Ivan Nemec od lovskega batalijona št. 1, ki je v garniziji v Tržiču. Nemec je hotel Kubico rešiti, a pri tem sta oba utonila. —
Vesti iz Kranjske.
Grozdje prodajajo na ljubljanskem trgu po 1 K 60 stot. kgr.	j
Vesti iz Štajerske.
Konjerejsko zadrugo za povzdigo konjereje namerarajo ustanoviti za Bre/. cein okolico. —
Celjski Nemci hočejo ustanoviti obrtno hranilnico in posojilnico.
pri VrBaru. Ima na razpolago 15C0 hekt. Vino ima 10 stopinj. Na željo pošlje uzorce.	1022 i
Na prodaj
hi*a, 5 prostorov in 600 klaftrov zemlje. Sv. Ivan, Skorklja 21S.
1110
Ntfl nrnriat v ^ežani s ^ sobami, kuna ||l U U a j binjo in kletjo, pripravna tudi za obrt. Več pove Ins. odd. Edinosti.	1008
Prnrlain CO obleke za moSke in dečke. Pia-
I ■ UUuJU oC čilo na mesečne aH tedenske obroke. Ulica Caserma 12, I.	892
BI
mm STARA JVIlRODILNlCil ZS
M. F. Mer Succ,
TRST. ul. Barriera vecchia štev. 25.
BOGATA ZALOGA barv, povl&k, čoplčer, pramerlj, kemičnih Izdelkov, miner. vod. parfl-mov, zamahi, železne žice. elastike za cepJJeaJ«, mila n STEKLENIH SIP Za!cga žvepla in modre galice.
.nas
V Rojanu
se oddaata v najem dve stanovanji. Hiša nova. — Bole, štev. 346.
7alnri9 vina istlskega T- TT5te p° 26 K
£.diuyd Vlila hkt od 56 litrov naprej. — Kraški teran po dogovoru. — Jože Če bnlec v Sežani.	1038
V prodajalnici jestvin
Domenico More!«
Trat, nI. Giuseppe Gatteri št. 2 O
vogal ulice Farneto
prodaja po nijzmornejših cenah sladkor, ka»a, riz, ztsesi, moke, naravno maslo surovo in kuhane, vino, pivo in likerji v buteljkah itd. Speoljallteta praških In S. Iinni->lskih gnjati. Foštno pošiljatvč po zmernih oenah.
Hočete se prepričati*
velika skls^li^s
nrpg ialarini
t?
"ent« d«Ha Fanrs 2 jI! uJ. Poet« Ku«v« • (vogal Tor-eate).	_Alla CitU »I LoaAc.
V»!ik iebor L'gctovijenia oblek ta *»ofclr«, tostani zz otroke. Površniki, «oČme	koraki i*
rftiiiiii pf;ietetov. Oblek« i* dem in ^eio.
Tirobfki lodcn. Nepr«aaocljiTi piaifi
Spsoi<aTIt«tx: bl&go to- ta iaoeeaakli I/gotovljajo obleki po meri po najaarf,« •»ocli, to^ao, so'jdro is elegarits® po xickih	v

Odprlo se ie
27. julija otvorila se je na Opčinah (pot proti Sežani) nova gostilna Rizzo. Točil se bo kraški in istrski teran ter belo vipavsko. Izvrstna kuhinja. Cene zmerne, 1007
Pošten
20-letni mladenič- išče .službe, za slugo ali hlapca. Naslov Edinost.	1123
vali: Skupina zasebnih težakov 17 K 30., dr.	llnnHno nrililfSI V Prodajo se novi šivalni
I. M, 3 K, A. K. 2 K, Požar Joa. Pinghard	V9?U,lJd .V" u" a (eIegan^ni in
_ _ .	_	'	,	_	*	^	lnViln^ rw n rl T*n >/i ni. 1.'A V\f\t 1* A K d C .-t-lArllA CTSJ f^tlPlin f\ft
Jakob, Mihevčič- Jos. po 1 K, Kreževič Ant.
80 st, Bufon Jos. 60 stot., Svagel Ferd. 20 st. Živeli darovalci in niih posnemalci!
Nar. delav. organizacija.
Udeležbo na slavnost N. D. 0. dne 9.
avgusta t. 1. so prijavila do danes sledeča društva:
1. „Čitalnica" pri sv. Jakobu korporativne. 2. Pevsko društvo „Ilirija" pri sv. Jakobu korporativno z zastavo. 3, Pevsko druStvo „Velesila" korporativno iz Škednja. 4. Pevsko društvo „Slava" korporativno z zastavo iz S. M. M. Spod. 5. Pevsko društvo „Zvon" z Opčin korporativno. 6. Pevsko društvo „Zora" iz Vrdele korporativno. 7. Pevsko druStvo „Slovan* iz Padrič korporativno z zastavo. 8. Pevsko društvo „Lipa" iz Bazovice korporativno. 9. Pevsko društvo „Zarja" iz Rojana korporativno z zastavo.
10.	Pevsko društvo „Hajdrih" iz Prošeka.
11.	„Tržaško podporno in bralno dru§tvo korporativno z zastavo. 12. Pevsko društvo „Slovanska straža" iz Oropade korporativno. 13. Pevsko društvo „Zvonimir" iz Rocola korporativno.
Vesti iz Goriške.
x Mestni svet goriški je imel v soboto »večer sejo, katere se je udeležilo (kar je z ozirom na prvo točko dnevnega reda jako značilno) le 14 svetovalcev. Šlo se je namreč za to, da se proslavi šestdesetletnica cesarjevega vladanja. Zupan dr. Marani je stavil predlog, naj se v smislu cesarjeve želje ustanovi zavod za vzgojo zanemarjenih ic zapuščenih otrok ter priporočal, naj se v ta namen dovoli znesek K 30000, kar je bilo sprejeto enoglasno in brez prigovora. Zastopnik vlade okrajni glavar grof Attems, je mestnemu za-stopu čestital na tem sklepu, rekoč, da obvesti o tem nemudoma namestništvo, da sporoči vladarju.
Dalje Be je sklenilo zavarovati novo ka-valerijsko vojašnico pri Ogrsko Francoski zavarovalnici, ki je stavila ponudbo, da se plača od vsakih zavarovanih tisoč kron 40 stotink letne premije, od katerih ae edbije še od vsakih p'ačanih 1000 K 20 odst.
Zahteva deželnega šolskega sveta, naj mesto razširi poslopje realke, ako se noče dA se bo Itevilo dijakov nižalo, se je odbila z motivacijo, da se mesto ne čuti obvezano, dona&ati večih stroškov za državni zavod, ker občina je obvezana vzdržavati Ie ljudske šole. za srednje naj pa skrbi država sama ! Zahteva 6e srednjih šol z italijanskim učnim jenkom.
Dnevni red je bil že dovršen in župan je
lahki) za družinske potrebe s 3-letno garancijo po K 64-—. Preprodajalcem se da popust. — Ulica S. Caterina 9, Dvorišče, Skladišče 1 A.	1099
Poc 8tr0S varuh, le 7 mesecev star. Turko, je ■ CO na prodaj. Scorcola, zaloga Vipavskega vina.
||q nVAlloi kisa s 3 prostori in 3 kosi aem-na pruudj lje v PHskovici. Oglasiti *e Via Sapone St. 5. IV. nad., vrata 12._1117
lenfliti poštenega učenca za trgovino jestvin. — ISCttm Leopold Ž g ur, Trat, ulica Poste St. 5.
1124
DANILE PILiM
TRST - ulica Acquedotto 94-
TELEFON 241.
? Velika zaloga gašenega in ■ ■ živega apna.
Tovarna cementnih plošč in zaloga oglja za peči.
Nova prodajalnica ur in dragocenosti
a. BU0HER
(ex drug Drag. Vekjetai
GOB SO štev. 36 — TiiST
Nasproti prejšnje prodajal. DRAG. VEIjET.
Bogati izbor zlatanirie. srebrnine, dragocenosti tn Žepnih ur. Kupuje Jn zmenjuje staro zlato In srebro z novimi predmeti. — Sprejema naroibe in popravlja vsakovrstno, srebrnino in iepne ure	Cene smetne.
t
r
|XAa cp v „Dvorcu" meblirana soba, po mož-ISuv 5C nosti b hjano. Naslov : ..Dvorec 100" pri „Inser odd. Edinosti".	1120
ANTON JOGAN, mizar
Sprejme vsakovrstna naročila in popravljanja.
Ima vedno pripravljeno pohištvo za spalne in jedilne sobe ter kuhinje
TRST — ulica Farneta 45.
NOVA MESNICA
ko$i, vampe in osoljeni jeziki.
Vse po najzmeroejših cenah.
Trst, ul. Beivedsre 40
Prodaja se goveje meso prve vrste, kakor iudi gra-iko meso, najtineje telečje in jančje, ko-■S	Udani C. So^rano
Giuseppe d' Andrea
Terace arski mojster
Trst - Snn Gincomo In Monte 6
prvo podjetje za navadna in fina teracerarska dela
■ -■ --- obstoječe od leta 1852 Sprejme ne t a a i poprarljaitja.
SHajališcs v Mirodilnici Miz2an(S. Giacomos. iM-
Pietro Cucit
mizar
Trst, ulica Fontana št. t in
Specijalist za razkošno pohištvo vsa kega kroja.
Vsakovrstna dela v lesu.
Brezplačno krasne fotoMe gg
za birmo, prvo sv. obhajilo in poroke
; Sv DC dobijo nikjer, pač pa po znižani ceni pri odlikovanem
fotografu jI. Jerkiču
v Trstu zraven glavne pošte št. 10 v Gorici gosposka ulica štev. 7. i v Trstu se slika do 8. ure zvečer pri čarobni elektrifini razsvetljavi.	=
Odlikovana tovarna glasovirjev
s E. WARBINEK :
Trst, Piazza Carlo Goldoni 12
(vogel Corso Via Naova)
SPECIJALITETA pianinov. glasovir jev svetovnih tvrdi: 8XEINWEY in JONS v New Yorku. Schweighofor itd
Mt. piani, orkestrom baimoMii.
Izposoiuje. — Menjuje. — Dajo na o TOkc. Popravlja. - Akordira po zmernih cenah
EDINA HLADILNA PIJACA JE:
Sumeči citra.1 XI
Šumeči cttrat „ZirHIi" od vseh cenjen radi neoporečnih higijeničnih lastnosti, napravi jako prijetno, okusno in hladilno pijačo.
N B Šumeči citrat „Zirilli" je na prodaj samo v sledečih mirodilnicah : CUia. Ernest Alessio, Alojz Battistutta, Bjsiach, Bolle, Brachetti, ller tolo Brusa din Brasini, Cumar, Dapretto Demenia, Dimitrierich, Fornasari, Gatter, Giaschi. Glinscheg, Guarini. Kimez, Krasna, Lavagna, Na prelschmit Pasco Petrone. Pettorich, Poropat, RizzoU, Rutter, Scnssinegli, Skok, Toso, Ursich, Wurer, Zadnik. Zernitz, T.nrzenov, ZudoniRO.
K.er se da hitro napraviti in radi svojih dobrih lastnosti ne bi smel manjkati v nobeni družini.
Nobena pijača ni tako zaželjena kakor ta hladilna pijača, posebno pa v poletnem Času in v toplih krajih, kjer se jo porabi v veliki množini.
Šumeči citrat „Zirilli" je, čeprav ni zdravilo, izvrstno sredstvo proti želodčnim boleznim. Slabi tek, duh iz želodca, suhota jezika, bljuvanje in pregretje neha takoj, ako se pije to hladilno pijačo samo kot odžejajočo. Vsi
oni, ki slabo prebavljajo, bi morali rabiti ta izdelek, ki
I. ... .	, J . „	'	sredstvo proti morski bolezni,
nadknljuje vse druge pijače te vrste.	^
NB. Sumeči citrat „ZIRILLI- ni enak dragim izdelkom slabe vrste, katere se prodaja, ampak ima jako prijeten okus, in ni limonado. Ako se kupnje na drobno, paziti treba na preraro ; poskusiti treba, ako ima Umonaiov oku*. V steklenicah
Tovarna: Trat, ulica Aleaaandro Manzoni £t. 6. ~ Telefon 1863^
Zaprtost, ki se pojavlja sedaj tako pogostoma, za kar se rabi navadno vsakovrstna mečila, izgine takoj, ako se pije Šumeči citrat „Zirilli", kateri vzdržuje telo v popolnem redu. Potniki, letoviščarji, oni, ki morajo dosti sedeti ali pa so daleč od zdravniške pomoči, so vedno preskrbljeni s to pijačo, ki jo rabijo v slučaju zaprtosti ali slabosti, tembolj, ker se ohrani dolgo časa radi zrnate oblike, kar daje možnost, da se nosi vedno pri sebi.
Sumeči citrat ,,zirillije vrhu tega najuspešneje
napravi tzvr.-stuo anmeco nosi znamko tvrdke
Hotel Balkan
70 trt, efektr. razsvetljava, lift, kopelji nun«. Počk*jl& kogl,
Hotel Balkan