95. številka.
Ljubljana, v sredo 28. aprila 1897
XXX. leto.
hhaja vsak dan s«c*cr, izimSi nedelje in praznike ter velja po post i prejeman za avetro-ogersk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt teta 1 gld., za jedrn ■eeeo 1 gld. 40 kr, — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vso leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr,, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mrser, po 30 kr. za četrt leta. — Za toje dežele toliko več, kolikor poštnina zna&a. Za oznanila plačnic ae od fitiriatopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Dre-dništvo in npravni&tvo je na Kongresnem trgn št. 12. Dp r& v u i i l v ii naj se blagovolilo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t, j. vse administrativne stvari.
V zmislu §, 17. društvenih pravil sklicuje se
OBČNI ZBOR
delniškega društva
„Narodne Tiskarne**
na dan 2. maja 1897. leta
ob 11. uri dopoludne
v prostorih „Narodne Tiskarne".
Dnevni red:
1. Poročilo predsednikovo.
2. Bilanca „Narodne Tiskarne" za H to 189G.
3. Nasvet upravnega odbora o izplačanji dividende.
4. Volitev pregledovalcev računov.
5. Posamezni nasveti.
Opomnja: §. 16. Kdor v občnem zboru hoče glasovati, mora svoje delnice vsaj pet dnij pred občnim zborom v društveno blagajnicu uložiti.
Upravni odbor „Narodne Tiskarne".
v
Častiti gospodje volilci!
Ta teden izbrati Vam bode v občinski svet može svojega zaupanja, katerim hočete izročiti skrb za napredek in blagostanje stolnega mesta.
Koliko lepega in koristnega je tekom let in sosebno po potresni katastroti storil občinski svet, to mora videti in čutiti vsak, a marsikaj, kar se je sklenilo zadnji čas, čaka še izvršitve.
Občinskemu svetu je naloga, da z vsemi silami in neutrudljivo deluje v prenovljen]e in v povzdigo naše, vsem tako mile bele Ljubljane.
Izvrševalui oabor narodne stranke priporoča Vam v ta namen kandidate, o katerih je prepričan, da imajo voljo in zmožnost, de lovati za Vašo blaginjo,
Kandidatje narodne stranke za I. volilni ru%re<l,
ki voli v petek, dne 30. t. ni.,
so gospodje:
Ivan Gogola, c. kr. notar in posestnik ;
Fran Grrošel, trgovec in posestnik;
dri Josip Stare, c. kr. finančne prokurature pristav in posestnik;
Ivan Velhavcrh, posestnik in tovarnar;
Fran Žttžok^ c. kr. nadinžener in pt sestnik.
Častiti gospodje volilci! Ako zjedinite svoje glasove za kandidate, katere Vam priporoča izvrševalui odbor narodne stranke, pripomogli boste k taki popolnitvi občinskega sveta, katera bode v sebi imela poroštvo za uspešno in tudi plodonosno delovanje njegovo.
Volite torej soglasno!
V Ljubljani, dne 28. aprila 1897.
Za izvrševalni odbor narodne stranke: Dr. Karo! vitez Bleivveis-Trsteniški
predsednik.
Bodoča trocarska zveza za Balkan.
V izradco resni dobi sta se sešia avstrijski cesar in ruski car v Peterburgu. Na Balkana vir; neke tajne sile delujejo neutrujeno proti Slovenstvu, zlasti pa proti Rusiji, a Grki nadaljujejo vzlic nevarnim porazom trdovratuo svojo vojno proti Turkom. Nevarnost velikega požara, ki so more r4. , tekniti do malega na vse velevlasti, pa postaja čim dlje večja. — V tej nevarni dobi ae hoče ustanoviti trocarska zveza za Balkan.
J hi: o je, da imata Nemška in Rusija skupni interes, da paralizujeta vpliv Anglije, ki je v tajni zvezi z Grčijo. Ako se vslcd pohoda nemškega cesarja na Dunaja in valed sestanka našega in ruskega carja res ustanovi trocaiska zveza, v kateri bi pre-
LISTEK.
Marta Timar.
Spisal Kolom nn Mikszath.
Dobre so vse in večinoma tudi plavolase one mlade žene v mesteca, a najboljša in najbolj pla-volasa je bila Marta Timar.
Odkar je pa oženjena, opaziš le redko kdaj nasmeh na njenih ustnih. Poprej si videl često nje najsrčnejši nasmeh, a sedaj nje najžakejši. S svojo srečo ni nikogar težila, in tudi a žalostjo ne stori tega. Ne razodeva je namenoma. Ali njen bledi obraz, ta vedno bledejši obraz, pripoveduje dan za dnevom vsakomur, kar itak že vsakdo ve.
Njen mož jo je lahkomiselno in neusmiljeno zapustil. In vender je bil priden mlad človek, naj-pridnejši in najizurjenejši tesar v vsem okraja. Kdo bi veroval, da bo varal to angeljsko dobro ženo, da bode noč dveh goljnfnih črnih očes njegovo sice tako zaslepila, — da bode z- ono pobegnil v avet. da so tam pogubi!
Nobenega poročila ni dobila 0 njem. Kdo ve\ kj»m ju je vedla potr Cestni prabt v katerem ao se izgubljale njune stopinja, tega .ne. povš, sapica ne itda, kje da sta, šumljajoče listje' tega ne pravi dovolj glasno, daai govori o tem!
Zdaj jo nazivljejo vdovo po živem moža. —
Će bi bil vsaj jedno besedico izpregovcril, ko jo je zapustil, ne bi bilo lepi plavolasi ženi tako hudo pri srca! Da bi jo vsaj še jedenkrat poljubil, Če tudi mrzlo, ako tadi prisiljeno, — da bi ji bil le rekel: „ Nikdar več me ne vidiš, kajti drugo ljubim, drugi posvetim svoje življenje . , .!*
A ukradel se je od doma, tako sta se bila z ono domenila. Odšel je in ni se več vrnil. In od tega je že jedno leto, polno lbto!
A povrne se zopet! Prav gotovo! Saj Peter ni hudoben človek! Srce je imel vedno debro, ni mogoče, da bi bilo nakrat tako pokvarjeno postalo. Ta ženska mu je morda zmedla pamet, se mu morda »rinila v srce, a to js le neprava barva, ki s časom izhledi in izgine. Povrne se zopet!
Marta Timar je upala, in ako so ji mej šivanjem padle škarje iz naročja, je vselej izdihnila: „0, da bi se zapičile v desko", in ako je skozi okno zagledala vzletevšo srako, vzdihnila je vedno: aDa bi se le vsedla na našo streho!"*)
A niti škarje, niti srake niso hotele lagati.
Zvečer je sedla pred vežo, od ta je videla daleč — po vijoči se cesti do tja, kjer so se oblaki dotikali zemlje.
Svojo malo ročico je držala v senčilo nad lepim bledim obrazom in tako je zrla na ono skrivnostno listino, na kateri so se kot posamezne Črke
*) Zelo razširjena vraža, znamenje poseta.
vzela vodstvo Ruska, tedaj rastane vprašanje, se li bode brigala Angleška še kaj za rešitev balkanskih hematij, ali bo pustila vsa na miru, kakor je pustila armensko vprašanje, katero je izzvala lani na škodo ruskemu ugledu v Mali Aziji. Egoistična Anglija, ki je delala v krščanskem in v grškem vprašanju vedno zgago, je sedaj prav vesela, ker je obrnjena pozornost vseh velevlastij na razpletek grško tbiške afere; nepaznost velevlistij hoče namreč izrabiti v to, da dobi čim preje v BVOJe roke iztočno obalo Afrike, kjer imajo Nemci nekaj kolonij. Zato je Nemčija proti Angliji; Rusija pa želi oslabiti Anglijo radi erijenta in radi Azije. Nasprotovanj.*) Angliji združuje torej dva tako nasprotujoča si elementa kakor sta slovanska Rasija in Veliko-nemčija. Kmalu se pokaže, se li izpolni želja Nemčije ter se ustanovi trocarska zveza. Ako se izpolni, potem bode Grška, hujskana od Angležev, menda mirovala. Ako pa ne pride do zveze v Peter-burga, uprizori Anglija 8 svojim denarjem v Mace-doniji, za hibtom Tarčije bržčas velik ustanek, in ves balkanski kotilikt se bode začel razvijati drugače.
Avstrijo in Rusijo pa vežejo interesi, katere morata braniti na balkanskom polotoka. Avstrijsko, nemško in rusko časopisje govori o nujnoBti, da se vzdrži „status <i<io" turškega cesarstva. Ta .status qao" je torej temelj nove trocarska zvezo za Balkan.
Se nedavno se je hlinila Nemčija, da se ne meni kar nič za balkanske odnošaje. Slavne v.o be* sede Bismarckove, da noče žrtvovati Nemčija za rešitev balkanskega vprašanja kestij niti jednega pomoranskega grenadirja. Nu, danes govori Veliko-nemčija že povsem drugače! Ravnodušnost Nemčije je bila le navidezna, v resnici pa se je zanimala najbolj intenzivno za Balkan. Zaano je, da nemški časniki na dopustu u >'• turško vojsko. A zakaj se brigajo Nemci za Turčijo? Zato, ker se boje v slučaju razpada Turčije, da sa okrepe slovanske balkanske državice, pa da se raztegne s pomočjo Grčije vplivnost sovražne Anglije. — Tudi Avstrija ne želi, da se poveča na Balkanu meč Slovanov,
pojavljali težki vozovi, kramarji, popotniki, in kdo ve kake druge prikazni še vse.
Vašlani so hedili pogosto mimo nje, jo tudi pozdravljali, a ona ttga ni opazila.   „Marta priča-; kuje svojega možaso si šepetali in se nasmehovali.
In vender je imela nboga Marta prav ! Njeno srce je več vedelo, več slutilo, nego so megli vedeti vsi modrijani tega sveta. Ko je neko dopoludne z velike skrbljivostjo prilivala tobakovim listem, (vrnivši se, je moral mož vender po zimi kaditi iz svoje pipice!) je natopila stara, kozava ženica na dvorišče, doneBla ji je sporočilo.
.Prihajam od tvojega moža, Marta! Prosi te, da mu odpustiš! Kesa se tega, kar je storil. — Tam v tretji vasi, v Gozonu dela, ravnokar popravljajo kositarski cerkveni stolp. Ne upa se, da bi došel sam, ker se boji, da se preveč huduješ nanj. Ako mu odpuščaš, pridi k njemo ! To ti sporoča".
„Klimo", je rekla krotka plavolasa žena.
Odložila je črno rnto in vzela za na pot ra-dečo, praznično, Petrovo najljubšo barvo. In — saj sa tadi lepše ped i za ta lepi dan .. .
Na zvonik se je imel nasaditi poslačen križ. Njena milost, gospa oskrbnica je porodila dvojčka, in v proslavo tega je iz veselja napravila cerkvi to darilo.
„K<lo od vas, mladiči, prevzame to delo Vu je prafial Mihael Rogi, tesar.
R irrija pa ima v Sibiriji in v Mali Aziji S« toliko opravila, da se ji s^daj Se ne zdi primeren čas, ko bi se pokazala evropska vrata — Turčiji.
Bojazen pred mogočno Anglijo, pa strah, da bi mogli balkanski odnošaji zaplesti tri najbolj interesovane velevlasti v boj s nedoglednim izidom, dtaii torej Avstrijsko, Nemško in Rasko v zvezo, ki bi čavala, da se na B J kanu ne premakne ni< česar. — Ta zveza je zategadelj najvažnejši namen poseta avstrijskega cesarja na rnskem dvora. Ako se trocarska zveza ustanovi ca trdai poJlagi, potem se onemogoči zahrbtno spletkarenje egoistične Anghjp, zajedno pa se ustanovi najboljše jamstvo, di se evropski mir A; dolgo ne bo skalil. Ako pa se pogajanja razbijejo, bati se nam je na slovansko grškem jngn te najusodnejših viharjev.
V IJiihljunl, 28i aprila.
Podeželenje šole. Klerikalci delajo na to, da po Dodeže'enju šjle vsaj v nekaterih deželah dobe v roke. Nemškoliberalni listi razglašajo, da bi za to, da se šolska zakonodaja prepusti deželnim zbo rom, bilo tr*-ba v državn°m zbora dvotretjinske ve čine, ker določa ustava, da spada šola pod državni zbor. „Vaterland" in dragi klerikalni listi pa sedaj dokazu ieio, da take večine ni potreba. Njih dokazi so pač malo šepavi, a razkrivajo jasno želje avstrijskih kl«nkalcev. Za nas Slovence bi gotovo ne bilo v korist, če s« šolska zakonodaja prepasti deželnim zborom, kajti v deželnih zborih razmere niso ugodne.
Osnova slovaške gimnazije prepovedan a. 01 ksr je vlada zatvorila slovaške gimnazije, katere je narod v.'drž*val z vso požrtvovalnostjo, nimajo Slovaki nobene srednje št le. Hoteli so Slovaki zatorej na r»vcje stroške slovaško gimnazijo ustanoviti in so nameravali oinovati c rufitvo, ki bode nabralo potrebna s^ditva in ta zavod osnovalo. Za gotovo 83 upali, da se j m to ne beda zabranjevalo, ker po ogerskem narednestnem zakona imajo državljani j !«»In je nar. clno^ti s svojimi sredstvi ali združenjem p avico, snova'i v iS je, ar dnje ia ljudske šole. V ta namen imajo pravico, ti snoviti društva, sklepati njih pravila in na podlagi potrjenih pravil denar nabirati. Slovaki bo na podbgi tega zakona vlani v januvarju vladi predložili pravila, a njih vloga se je rešila te dui. Mmhtt r notrr njih stvarij je osnovo tacega druMiva prepovedal, ker je za višje izobra ženja slovačke mladine ža dovolj skrbljeno na seča njih državnh 5 lah in ker Slovaki nimajo lastnih čolskih knjig, rabile bi se češke šolske knjige. Kako jn ua Ogerskoia pr-fckrbljano za veje iz braženje plovauks mladiue, vidno je iz t*ga, da se na nob-ni državni gimnaziji nlov ščina uiti kot predmet ne poučuje. Ministrov u Vaz je popolnoma nezakonit. Njega ne briga, če so slovaško šole potrebne in k »'': .c knjige so bedo r ' K to jo stvar učnega ministra. Minister notranjih fetvorij ima samo potrditi društvena pravila. Nov dokaz, da na Ogerskem v'ada le surovo nasilje.
,J iz", je odgnverl Peter, 3jaz gospod mojhtsr !u
„Poidi raje ti, Samuel Behndek! Ti Peter, si že nekoliko pr^nookret^n."
„Niki1 r s i nis^m čutil čvr<*t?jš*ga in mlajšega".
,11 d ti verjamem. Oprosti ei se svojih spon. Torej si jo vecder le spodil?  Hm!  A ni bila na pačna ženska, kaj, Saizuei?"
Peter je povesil glavn in počasi in čmerno odgovoril: B Pes nasitil sem se je! In, da govorim resnico, kar j« okroglo, se opoteka".
„In tako se je tudi od tebe opotekla? Oajefi, Samuel V Hr-hebe! Ti nepridiprav! A zdaj boš tudi križ nasad l.u
Pater je Sarncela pogledal zan čljivo, a mirno.
„Zakaj Samuel, gosped mojster? Jaz ga že še nasadim. Pričakujem nekoga od nekod. Srce mi utriplje od negotovosti, jtli pride alt ne. Ža radi tega grem na stolp, da zrem daleč na okreg, daleč tja, do konca ekrajne ceste".
,No, pa bodi! Torej podvizaj se, sam ti podam, kad ir boš gori, križ iz vrhne line".
Peier je bil kaj hitro na vrhu, plezal je spretno p j lesenem cgradju kot veverica.
„Sem s križem.", je zaklictl, pripognivši se, „da ga hi• ro ntsjdJmJ*.
„Tuk;ij, sinko".
Peter je sphzal še višje, in ko je bil po vrezu ua vrtu, prežal je proti bspvjnneki cesti.
,Tam priLejati. To je Marta! Teče pred atarkr,
Bosanska kmetska deputacija na Dunaju. Ž a ko je bil cesar v Zagreba, ee je neka boaecska deputacija bila prišla pritoževat, da se v Bosni kmetom kratijo pašniške pravice. Bosanska vlada je stvar pojasnila, da zemlje, ki j« is obdalana, ni mogoče kmetom vrniti za pašnike, sicer pa imajo kmetje ša dovolj pašnikov. Poslednje pa nI bilo resnično. Bosanski kmetje so sestavili neko spomenico, da stvar predlože vladarju. Ko so za spomenico iskali podpisov, je dala bosanska vlada devet kmetov zapreti. Štirje so skrivaj odšli na Dunaj. Oadu so čakali 16 daij, da dobs avdijenco pri cesarja, katero jim je obljubil isposlovati mini* ster K ,;!■>)■. M nister je celo obetal, da je sam predstavi vladarja, a pot*m ni imel nikdar časa. Deputacija je, boječ se, da jo z odgonom ne odpravijo v Bosno, izročila cesarski kabinetni pisarni epomenico in prosila za osebno varstvo. Prošnja kmetov g'ede osebnega varstva se je uslišala in dalo so je slednjemu 25 gld. za pot v domovino. Kaj ho stori glede pašniških pravic, se ša ne ve. V ■r.m kab netni pisarni so se jako čudili, da 80 take razmere, da bosanski kmetje calo zi osebno varnost prosijo. Morda naposled tudi na Dunaju spoznajo, da Kallayj.va uprava Bosne in Hercegovine ni tako vzorna.
Balkanske slovanske države dalajo sedaj nemškemu Časopisju velike skrbi. Homatije, ki so nastale vsled grško turške vojne, niso nastale brez upliva na ostalo krščansko preb valstvo Balkana, ki je jedino navzlic različnim političnim nasprot-etvoca, kadar sj gre proti — Moham^dancem Tac-kom. Vs - kaže, da ie velika nevarnost, da posaž^jo tudi Bolgari, Srbi in Ćrnogoroi v boj, ako se ne ust> uovi kmalu trocarska zveza za Balkan, ki bo imenovane male slovansko državice prisilila k miru, Ideja vel k-; Srbije se baš sedaj zopet pojavlja. Bnlgarski zistopntk v Carigradu jo ža zagrozil sultanu, da s? Bulgarija mobilizuje, ako turška vlada ne izpolni takoj beratnih zahtev. Tarčija je torej v škripcih in sim ruski zastopn k Netidov je na prošnjo sul tana pozval Mirkova, naj vpliva pomirjevalno na Bilgare. Tudi Srbi so jako bojeviti. Mobilizacija srbske in bu'g irske vojske, ki sta obe vrlo izvež bani in oboroženi, pa se more izvršiti v 3 do 4 dneh.
Posredovanje velevlasti) Sedaj, ko so Grki tepeni, t-.e že začenja ur.va i e/ropska dipiom JCija. da bi po?reJov\*.!a. Francoski in nemšzi vladni listi pišejo, da naj Gcika nekoliko odjenju in se cbrue do velevlasti. S tem hočejo dati razumeti Grkom, kaj naj store. Nemški listi malo boljt osorno pijejo proti Grški, francuski pa jako laskavo. V Atenah in Carigradu pa najbrž nimajo poiobnega veselja obračati se do velevla-tij, ke: so se prepričali, da je evropska diplomacija s svojim posredovanjem glede Krete naredila popolen li a^ko. Velevlasti iščejo svojih koriatij, njih jedinost je pa sano slep:Io.
zdaj jo zavijata v vas." Srce mu mečno utriplje, 'i u ti, d i ga nekaj davi, reka se mu trese, pred očmi re cu stemni.
„Hola, Peter ali je ža nasajen?"
Prestrašen in n tresočim glasom odgovori: nMa katero glavico naj ga nasadim ?
Stari tesar ju zbledel, se prekrižal v etolpovein oknu in žalostno mrmral: „Nasidi ga, na katero hcčeštt.
Saj je bila le jodna g'avica! Samo oni, ko* gar je zadela omotica, mogel je vidati dve ali tri. Starec jo vedel, kaj da pride.
Kakor divji je hitel doli po atopneah, vedel je, da ko pride doli, bo Peter že tudi doli, — da, ta bo že mnogo dalje, — že v večnosti. Istodobno sta došla mož >n ž ona k stolpu. A on iz visočine — mrtav.
Miru se jo vrgla nema na umrlega, ga po-ljub d vala in dolgo držala v krčevitem objet u.
Ko so jo n I nii odstranili, bil je nj a otožni obraz tako mil, tako miren kot običajno. Ni imela niti hetele niti solze.
Obrnila se je, še jedenkrat se ozrla na mrtveca in se zgrudila. In potem je zopet vstala, prijela s železno pestjo starko in ju vprašala z zamolklim glasom: „Zakaj ste me dovedli sam? Kje ga bom zdaj pričakovala?
In šele zdaj so se ji ulile solze kakor iz za* grajenrga poteka.
Dopisi.
Z Bleda*, 26 aprila. Žapanov stol je zopet
zasedel gosp. J. Peternel, kateri se je bil pred 3 tedni tej časti odpovedal. To je najvažnejša novica iz naiega kraja. Volitev se je vrfida preteklo soboto in sicer soglasno, kar je najboljši dokaz, koliko zaupanfa nsiva stari, ali prav za prav novi naš župan. Ne nesaupoica za dež. poslanca gosp. J Ažmans, katero je on podpisal, ne njegova dva predloga, da bi se nastavil za poletni Čas policaj in da bi se zidala abožna hiša, mu nista izkopala tal, kakor bi nekateri radi in kakor bi tadi rad znani aSlovenčevi" dopisnik. Omljivo je. da so poročila v „ Slovenca" o nas vedno strankarska ia tako v neresnico zavita, da hi ne more nikdo narediti jasne podobe o naših razmerah, nego nas vsak m .di bolj krivično. To ni nič čudnega! Kajti dopisniku ne gre vse po volji, ker si na damo vsakemu nepoklicanemu v naAo zadeve mešati in si zapovedovati, in zato on zavija resnico in razliva jezo nad nami liberalci, oziroma klerikalci. Kakor znano, ni pri nas več toliko liberalcev, kolikor jih je naredil ,Slovenec" pred leti, kajti naš divni Bled je po nedolžnem razupit kot „skrajno liberalno gnezdo* '•-'j »Slov.* 46) Ali je bila nezaupnica dež. poslancu g. J. Ažmann potrebna ali ne, o tem se nočemo prepirati. Vsemu svetu je iz časnikov znano, da je naš občinski odbor preteklo jesen sklenil soglasno, prositi g poslanca, naj delnje na to, da se upeljojo neposrednje tajne volitve, kar je g. poslanec tudi obljubil. Če torej obljube ni spolnil, je bila nezaupnica ca mestu. Njega sicer n smo želeli imeti za poslanca, ali zdaj mota zastopati koristi vseh volitcev brez razločke, ne pa samo nvoje stranke. — Kar se tiče pol čaja, ee bo m iral pri nas na-etaviti, naj bo občinski odbor ž njim zadovoljen aii ne. Vlada ga namreč na podlagi zakona rahteva in je v ta namen stavila že 3% na občinske do klade brez naša vednoati in brez uašega dovoljenja, (jlrde ubožna hiše je občieski odbor že prad dvema lotoma sklenil, da se ima zidati. Naš župnik bi seveda rad ta denar porabil za cerkev, če bi ga < ;d in smel. S tem, da govori javno zoper ubožno hišo, kaže malo krščanskega usmiljenja do ubogih. To neprem*šljeoo govorjenje mu zaa pri z"«d*n i cerkve bolj škodovati, kukor mu bo Ijabo. Neresnično pa zop^t poroča „Slovenčev" dopisnik, da se bodo vsled zidanja ubožuice povišale doklade. il . .'■ a'-c Mubr, k&teri je getovo ne bo potreboval i a kateri plača toliko davka, kakor kaka mala vas, daroval je prostovoljno 500 gld. in g. Luckmann tudi toliko. Z vsemi darili se je ubožrega denarja nabralo nad 5000 gld Ta svota bo gotovo zadostovala, da in bo vsled tega z<danja tr ba prav nič povišati doklad. To so tiste tri točke, zaradi katerih bo g. Peternelu odborniki izraz;li zaupanje o tem, da so ga zopet volili jednoglasno za župana. Prvi svetovalec, g. H , kateri je vodil tača« županstvo, pa j > bil toliko netakten, da še Peter-nela kot odbornika k tej seji povabil ni. Zakaj ne, si lahko vsak sam misli. K iker povsod, ne gre tudi pri nas camo za komando. Ker župnik nima povsod p;ve boaed, hujska zoper župana, zoper občinski odbor, zoper bralno društvo ia zoper vsacega, k lor ni ž njim. Pii tem bogoljubnem delu mu na vso moč pomagata župnik KaTar z Bohinske Bale in kaplan Jakelj iz Ribnega. Žalostno, a resnično!
I a ti n i č.
rA l>ini»|n, 26. aprila. Kakor je že ,S!ov. Narcd" svoječasno poročal, namerava „Slovansko pevsko društvo" začetkom maja prirediti vel;k konci rt. Odkar je utcp.l na čelo pevskega zbora naš rojak g. Hub.d, začelo se je v društvu novo življe« n;e. „Slovansko pevsko društvo* goji sedaj muzikalno nmetnoet v velikem slogu, postati hoče, v kolikor to že ni popreje bilo, središče slovanska pesmi na Dunajt. A žal, da se ima hi 'i v dosego tako idealnega smotra, baviti z tnarsikakimi težavami, s težavami, katere povzročujejo člani pevskega društva sami. Zlasti obisk pevskih vaj ni tak, ka-koršen bi moral biti, Pred vsem je žalostno znamenje, da bo društvu odtujujejo Bloven»ki dunajski visoko Šolci. Slovenski akademiki, kateri imajo v svoji Bredj toliko izbornega pevskega materijala, da jih rudi tfga zavidajo drugi dunajski Slovani, bili so že dolgo vrsto let najmočnejši faktor v društva, katero ja bilo ponosno na slovenske akademike-pevce. Pričakovati je bilo, da se v trenutku, ko stopi na čelo pevskega zbora Slovenec, število slovenskih akademikov v društvu pomnoži. Pričakovati ja bilo, da bode naš Hubad uplival nanje k. kor g set, da bode vsak dunajski Slovan, kateri čabi sposobnosti petja v sebi, z vesoljem vstopil v »Slovansko pevsko društvo* To se je sicer deloma tadi zgcdilo in zlasti damski zbor, kateri je sploh jako marljiv, se je vsled tega skoraj potrojii. A majhna je število slovenskih akademikov-člauov. Poznamo mnogo dunajskih slovenskih visokošoicav, ki so na V aru kot dobri, izurjeni pevci, kateri pa iz same komoditete ne vstopijo v društvo, v kaferem bi mogli v muzikalnem oziru Ie kaj pridobiti! Nočejo žrtvovati par ar na teden v namen, ki je gotovo plemonit, ne glede nato, da je njih narodna dolžnost vetopiti v društvo. Vpisanih je sedaj k več ■ iemn deset slovenskih akademikov, kateri res obiskujejo redno pevske vaje, drugi so člani samo na papirju, ali pa de tam nel In zlasti k zadnjim skušnjam   hodi bore malo slovenskih visokošol-
cPv! Vemo sicer, da so vzrok tema deloma tadi velikonočne počitnice. Nočemo in ne moremo v tem oiira slovenskim ftkademikom-pevcem količkaj pod tikati, saj te počitnice vsak rad preživi v domovini, j|i vender bi ne bilo baš pretežko, zlaati onim pevcem, kateri ao ae tadi pred počitnicami udeleževali pevskih vaj za nekoliko dnij skrčiti počitnice, ter se žrtovati za rs»no nameravani koncett. Saj je .Slov. pevsko društvo* to samo ovaževalo, fgr preložilo korcert od 3 na 7. dan majal Naj ae ua#e beeede ne uorjevajo napačno ! Pre smo slovenske akademike, da v^aj v bodočem letu pristopilo v velikem številu „S2 vanskemu pevskemu društvu", da post a ne'O v njim sepet eni trden steber, knderi «o bdi slovnnuki akademi v nj*ga prospeh v mino-|ib časih! To so d'Ižni slovenski visokošolci storiti slovanski narodni č^sti, vodji Hubadu, ideji slovenske pesmi!
Slovenski visokošolec.
Dnevne vesti,
V Ljubljani, 28 aprila.
— (Občinske volitve.)   Pri današnji dopol-nloi vcltvi iz dru;; ga razreda je bilo oddanih 525 glas-v. Iz-JTlj..ua rta bla narodna k.snddata in scar iaiener g. Pavlin s 330, not '.-.r g. P 1 a n t a n z 299 gtasovi, dočira je dobil nemški kandidat, hra-mlnčii  tr daik  g. Dzimskj 218 glasov  in ie torej propal. Nocuški voiilci so na glaaovn ce zapisali največ samo ime svoj--ga kandidata, le izjemoma ! je kateri glasoval tud. za jeđnsga izmej slovenskih | kandidatov.   Jako  čudno  in malo častno ulogo so j pri dananašajp volit/i  igreli  Usti ag-tatorji, kateri, j 80 pri volitvi iz 111. r . rdi vrdili akcijo „meš«'an* j akfga "folilaegU odbora*, in se sicer pri vsaki pri- i liki pehajo bodi za  klerikalno  stranko ali za Gregorjevo s';\ nčloo.   Ti moije 83 danes lovili zuaue jim narodna  vcliice in jim pregovarjali, naj črtajo j ima jednoga narodnih kandidatov in na; zapiše o na : njega mesto ime teniškega  nttcijnnulca I ) im■-k' ga. Iz s'.ojj inicijative tega   niso  storili,  nego brez ! dvoma po n^rjč.'u    Kl»r k*!na  stranka y> spojini i priatiiŠoru pa.. priporočala, naj ae volitva no udtleze ' in to isto je stord tudi  meščanski volilni odbor, ' v istici  p.;  agitu.eta  po  svojih ljudeh očitno za j nemško k/:tidid(vte in zoper slovenske, kar je Škandal I j
— (Porotno sodišče )   Za  prihodnje zase j danje porotnega sodišča, kateco ae zcčoe 31. muja, I so hiii iz r Ivo! ko porotniki nasiedOji g^.: B ndff ) Karo!,  mizar ia hišni posestnik, Brauke Rijmuad, j blagajnik   okrajne   boh-.iAse   blagajnice,    Č«š tovar 1 Janez,  krČaar in hišni posestnik,  Doiinar Janei, I branje s ec. Gorše A: tov, kantiuer rn iifini poa^et-rik,  vsi v Luhljani;  Gasperin  Jakob,   ključar v žkofji  Lik1-;   11 aiptmann  AJilf,   p e;kar  ia biSni poeessmk, J >nfcovič J., prevaievalto in hišni posestnik,   Jsbačin   J.imz,   trgovec,    Kajzel A'ojzij, trgovski poslovod'«, Krisppr Josip, trgovec iu fcišm posistnik, Kuoc M. lil«, krojaški mojster in h sni pose-t<:ik, vi v Ljubljani; Kre»jn*-r J, postHtnik remljš' v Kranju; Kutactar Aaton, c. ar. notar na VrboiL'; LavrenčiO Josip, bln|<ajrdk m-3fi o^a užt uinsktga  za'-vtip*  v Ljubljani;   Lenček N,   c kr. notar v Šk f. L ki; L uhkbj Ju In, pcaes nik v Gor. Logatcu; Le larčič J sip,  po^Htnik in tovarnar na Vrhmk ; M   š »1 Anton,  krojaški  moj^er v Ljubljani; Moro Viktor   profcuri.it v L ubijani;  M yar Peter, krčmar v Kranju; Naglas Viktor, prodajale pobieivo,   O-cfj'; Ferdo,   deželno*blagajni  c lici jal, PavJočič Fra* jo,  hišni   posestnik,   Perdan Janez, trgovec i o b š a  posestnik, Pernat J.inerz pekovski mojster io hi&d poMdFttnik, Podiesnik J n.. nsojac in hišni posestnik, vsi v LVnijani; Pučnik Iv. n rad, posodi ;< k   ze-ra'j &i  v   Kr«r.ju;  Rči^er  Jan'ja sen., trgovec in hi -ni pr*8-stn«k v Ljubljani;  R hrman Vikt., trgovec v Ljabljani; b«.ron Recbbacb Friderik, gr, ^čak na B'du;  Stih mi tt F«rdo. trgovec in hišni
oae-tn.k, Sapp&ntechitsoh L-»o. hraniluičoi cfioijal, S-rabon A«idr^», bi*5^i i>osestuik in trgovec, Velko vrb J., ponnit.uk Ž ;itk Karol, pekovnki mojuter, »ai v Ljubijjmi. — N.>nieotovalui porotniki: Accetto Jakob, zioars'-i mcj«trr in bišai posestn L, Dolenc Ludo« ik, daponent, Fl>nder F'aujo, mizarski mej-s(er io bit-ini ponehtnik, A. pl Fr«nken, komptoiriHt, Stupar Franjo, prietav p-narne kmet'jske družbe, Uinbtrger Anttu, trgc»ski pt močnik. Zamejc Gre v r. po bovški mojotor in b;h«i posestnik, Pt-rne M.tija, drovljarSKl mojster in hišni posestnik, in Pcžlep A a: ur- trgovec ia bisni posestnik, vsi v Ljabljani.
— („Slovenskoga   planinskega društva*
izlet k Sv Jostu ) ki je bil določan na pr«tečeno becieljo, se je rada neugodnega vrrmena preložil, in flicnr na prihodnjo r-edeljo, t. j. 2 maj čuka. Izlet vrai se ob ugodnem vremenu. Odhod zjutraj ob 7. uri 10 m iz Ljubljane. N&tančneji vspored pri-tbčih hodemo v petek.
— (Cistercijenzi v Zatičini) V*st, da so uočejo Oiatercijenzi zopet naseliti v Zatičini in da 8o kupil: endotni samostan, ni razen „Slovenca" in njegovih pristašev nikogar oveselda, toliko manj,
ker bi naselitev (' -terc janzov bila kmetakemn prebivalstvu na mattrijelno škodo in bi po nepotrebnem obremenila državni zaklad. Na srsčo še ni stvar končno dognana in zategadelj ss nam adi umestno, da stvar pojasnimo. Pogodba radi nakopa zatiškega samo9fat.a še ni potrjena. Cistercijenzi zahtevajo namreč'-, naj prevzame država cakrbo 9 patronatov, kar bi provzročilo državi znatnih in nepotrebnih atroškev. Vi.di tega sama ne mora dovoliti, nego mera dob<t; dovoljenja obedveh zbornic. Kadar pride stvar v parlaf.rnt. skrbeti bode, da 89 pojasni in ča le mogoče, da se naselitev Cistercijenzov prepreči, si posebno zategadelj, ker bi to bilo na ikodo kme tovalcom. Slednji so Imeli doslej v zakupu mnogo sveta, spt-dajočega k zatiškema samostana ia plače »li zanj primeroma malo zakupnino. Naravi)o je, da bodo Chterjenzi te zakupnike postavili na suho in fcer imajo k*\Vor v-si redovi t idi C stercijenzi lepe krajcarja na razpolaganje, pokupili bodo kar mogoče največ svefa, da svoje posoBtvo lepo zaokrožijo. KeiSt je reve! in pod uplivom duhovniška avtor.tete seda lahio njefi, da proda svoj s et. S takim pi kanova nj m z iclj-kč bi 'o pospeševalo proletariziranje na A ;a kmetskegy. prebivalstva in v to ne more in ne sme privoliti noben pošten prijatelj slbvenukeg* kmeta.
— (Ia Zagorja na Pivki) se nam piše: Prerano trrmi^oieuja dr. Antonu Bilcu odkrijejo dm 2. rr.aja J. I njeg i zcanet m prijatelji spmienik na poke i<\ i h n Sv. Pavla pri Zagorju. Sia'.nost se T;rr/i z molitvami »-a p kopališča Sv. P^vla pri Zagorju o VaB urJ p P' lulne, s pet em, govorom in zodfciitj-'m u\> xen.ka. Zat -.i .»-esti-n^k znsnce/ in prijat*l;«v pokojnikovih v hibi „Bral. drušiva* v Zagorju. — Pri
htanku putjo dor.ia«.ega pevskega zb^ra. Zianci in t-iMHt- Iji blagega pokojn ka biagovoie n;ij ae udeležiti te alovei^osM v polnem števlu, da pri< merno pr^/nujemo spomin obče pr'ljubljenflga _oo-kojoika, G j p dom t;d-lMŽi;kom, ki pridejo z že-lezuioo do p staja Št. Pr<t*r, stal bode voz na razpolag* oh 1 a4   ur« popoudr>e iat*ga dne.
— iGrand Hotel Suda) aa bivša ^or^er^ka kro ia* je prm  v-.-fi aOtSi iS j/o-itilna v Gjrici, a kar ie >a u»^i gUtno — je v naš h rokah, je s'o venuki hotel. Pclejr pripro-jte.ši g"Sf.iloiAke soho za ožje družbe ima đvs   Veliki  salona,   po.»ebno   1-p vrtui 8a!o-j in ra pol-tno dobi leo vrt    Tor?j vse čednosti, katere m ure ponuditi hotel  Zategad j poživljamo vsa rojake ^lovenake,  naj   prd-»jo od koderkoli v Gorico   u h  e preuočiti v boljšem ho t« »u, aaj bo nataV'jo f tem bote!u.   Tu bo odslej ved o o dovolj narrdve dru?.be. Svoji k avojiml
— (Slovensko jezikovno vprašanje v *r žaških rnagistratskih uradih pred državnim sodiščem.)   Na pritožbo M »tka Al-indiča po odvt-t-u»ku dru  Gregorina  proti  rošitvi  tržaškega mag srata. 8 kateio ee je odbila elovmnka uic^a odbor« za MartetanSev  Bpomenik  z motivacijo, da je spi oatia v jeziku, ki ni jezik  tržafike oblina,  vrAi t?o drgneš 28. t. m. razpr. va pred c. kr. državnim sodiščem na Dunaju.   Pritožbo zastopa duua;ski odvetnik dr. Lenocb ; mag>atrat zastopa dr. Muauich-
— (Čehi v Zagrebu) Nocoj bodo dospeli člani če'<kt-g* planiuskega draštva, ki so potovali preko Ljnblja'/G na hr.atsiO Rako tar nast.-pili svoja potoauje p eko Dalmaci e, Hercegovina in Bo »ne. v Zagreb. Na poziv hrva^8kega planinskega drufttva so se s^šla ainoČi zagrebška društva in razne korp raci je v Zagrebu, di se drgovoro za sijaien vzprejem Cehov. Hrvatsko gledališče bo imalo svečano predstavo »Prodane neveste'', prednjo pa bo proBlovila goipa M II n }i č k a S:rr z n „Po zdrav čfšk^j hr>č katerega je zlcž'1 za to priliko dr. Avgust Harambašič
— (Narodna dirka v Zagrebu) I. hrvatsko društvo bioikliatov pnreoi an* 9 maja veliko naredno dirko, pri kateri i/m^jo dirkati člani vseh hrvatskih in slovenskih bcikJ,ških d.-uštav.
* (Naši vojaki na Kreti.) Dopisnik „Kola. Z^g." je podal o n/.ejoarodn >ai taborišču v Kane;i sltdcčo ci'i;o sliko: Dobri s:čni Stajero 87 peš-polka i«Hjo pokrajiieko krasno pozicijo, zlosti pa stotniia J u n k o v a. Začudeni si kapujejo Šrajerci turškega konfjtija, katerega jim poan^ajo rujavi paglavci. Slovečci imajo (ep razgled preko zelene Kba niotike, preko vn Kinejske planjave, preko mesta in pre^o morja tja do g>rovja Spada. — Na vež-bal'š'u turške vojašnice, mej cestami, ki vodijo v Sudo in H I mi o, je vedno n j bolj pihana družba, ki io pogovarja v različnejših jezikih. Da je pri tem veliko f,u se umeje. Tam na tleh Čepe turški trobontači ter trobjo iz vaeh pljuč. Ne daleč proč ss vadijo Avstrijci, iikor. pri nj;h koraka italijanska mornarica, polog t h pa se nekateri Žogajo. Nemški in itaiijanbki komando se meša s tnrškim kričanjem, vsemu pa pritrjuje vrišč zamorskih potepencev. Mih. in voHki paglavci, na pol nagi ia z velikimi trebuhi, ae pedo ^kob ve/,bajočih se vojcikov. Dolgo-kraki fiketi nuvajo z nogami veliko ž- go visoko v zrak. črni gl dalci pa kriča in tulijo pri tem, da jo joj. Turško ž muke in turška d: kleta se plazijo okoli
; Štajercev, Italijanov in Angležev, dokler ne posedajo I ur rojene tam po travi poleg spečega oala. Potem pa j sede mirno, kakor da so iz kamna.   Debata Arabka j s strahovito krivimi nogami in s čudovito na no« : tranjo stran zavitimi palci   se priziblje od nekod. Ogrnjena ju v črn pla4č z velikimi rumen mi cvetlicami ; Ahb'iavo daje krasna, saj je obseg njenega života m^lo maniji od 200 let stare kr«t-ike oljne, saj ve, da ima kikor oglje črne oči sredi rumenka-at°ga ,bela' in ona ve, da je njen Eosrk prekrasno plosnat, ne pa grdo oz k, dulg m špičaat.   In ker ijiih. najbolj rumeno in črno b -rvo.  og-j-j) ji naj boj  a*s r iiki  čhetniki z rumeno črnimi p--rtepeii.
* (13!etna samomorilka ) M ni lo rjfdefjo s^ ie vrgla pud dun-jstt' .' r ;ovi.i #. dninarjev* b-ji K itn Kodna iz M'bel}. Vl^k ji je odtrgal gla^o Suno-D • t lika je hotelA saptljati k samomora tad» i) *tnn Franoik.) Kul cb. R Koci ia je bila sila nervozno in bolebao dek;^rcp.
* (Aretovani trgovci z dekleti ) dai ro aretovab v ruski Pol «ai nič inanj aego 58 trgovcev z dekleti. Ta Hrarcotua družba jo %\ el.nvala d kleta k iz »pljuvanja ter jih je od ajtfa v sramotne brloge Brazilije in Argentinije Sovnda so b.ii vsi ti nepoštenja kovici — knvonod ž«li!
Književnost.
— „Vienao4, br. 17., prmi-.ši to vsebino: U proJi^č" (1897) Spjevao Zivjova. — Ni emrtaoj uri. N .v*ia. N-pisao Vjenruelsv Novak. (Svršetak.)
— Riatani k Ingborga ea Frithjofom. VIII. p^ei-Haje iz „Priče o Frthicfa" od lzaijs T^gnejjra. U  po n 6
ovnoga prijevoda sa švedskoga od prof »nora G!. S-.abta u S-nju, hrvatski prepjevao Vj Novak (N;i* avok ) — Zdravi i bolestni. Prip««vi«8t. P i e A. M. S — Tiha nrč je . . . Spjevao R kart Kata-linč J d tov. — Galeb. Komedija a četiri č \a. R k napisao A P. Č hov, preveo MJan pl Ma rekovič  (N ara--»k.) — Joiip Slesinsmr. Prvi ar raki
•"uk kniaževske garde. Pi4e F š Kuhač. (Nla-stavftk) — Z':iie rtrovnioe Napisao Dr^gjtin H-rc, (Nf'.s avak.) — H-vatske narodne pjesme, (sastavak.)
— Lid-ik. K ml'kavna KTiižovnost. U njotao^t Sva-štice, — Siikt:  Peter  Z-injski.   Pročelje š«olske
Nj crt A P eilovida.
Dunaj 28. aprila. Dicašnja seja po-Blanske zbornice kaže, da hočejo nemške stranku d» lati v. obstrukcijo Najprej sta D e 1 v e r t iu S c h ii ti e r e r stav la nujut predloga glede jezikovnih naredb. Ko je hotel* zbornica za-Četi razpravo o točkah dnevn pa reda, je G5 ti zthteval, naj se o tth nujnih predlogih takoj razpravlja, T1 u u k e pa je predlagal, mj se o (Jo bovI zahtevi imenoma #l?»su]e.  Zborhida je
, Gdtzov [udio«; odklonila iu začela prvo čitanje zakbit! keg i  načrta o čekih.   A b r a h a m o -
j \v . c z je predlagal, naj s* nacrt odkaže od-u 2 1 članov, dr. S c h il c k e r je zahteval, naj šteje odsek 32 članov, V u n k e na je nasvetoval 3(5 članov in zahUval zopet 1.T1-B0vanje po imen h. Po trikratnim glasovanja ]).) imenih je zbornica vzprejela Abrahomo wiczev predlog. 1'otein je prišlo na vrsto prvo čitanje trgovinske pogodbe z Bolgarsko. Leeber je govoril o raznih rečeh, katere ne spadajo k stvari, vsled česar so nastali viharni prizori- Sploh je zbornica jako razburjena, kakor za časa kritičnih dogodkov.
Dunaj 28. aprila. Splošno se sodi, da je politični položaj jako kritičen in govori se tudi, da utegne mi niste r-stvo odstopiti, v katerem slučaju bi vlado najbrž prevzelo uradniško mini s t e r s t v o K i e 1 m a n s e g g B a q u eh e m.
Dunaj 28 aprila. Kolosalno senzacijo obujajo n a p i t n i c e cesarja Franca Jožefa in ruskega carja pri slavnostnem obedu v Peterburgu. Oba vladarja sta nagla šala ozko prija teljstvo mej H u si jo in Avstrijo in zlasti po v dar jala, da v popolni solidarnosti delujeta na dosego istega smotra.
Peterburg 28. aprila. Car je sam izročil grofu Goluchouskemu podeljeni mu veliki križec Andrejevega reda, fcm. Becku je car podelil briljante k redu Aleksandra Nevvskega. Splošno se je opazilo, da se je cesar Franc Jožef izredno dolgo posvetoval z grofom Ig-natjevom.
Atene 28. aprila. Prebivalstvo se je pomirilo, ko je čulo, da so odstopili prestolom-sleduik iu generalni štab ter zapo/edn k mornarice, pač pa ni dvoma, da odstopi m nister-st\o. Novo ministt-rstvo sestavi najbrž \odja. opozicije U a 11 i.
Tanno - Chinin tinktura za lase
okrep<*nje in ohranjnje  lasiS(V in preprečuje izpadanje las. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom SO lir.
Jeilli.M Ml»KM ■«❖» (90—16)
lekarna M. Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta št. I
UllH mes.irskega mostu.
Meteorologično poročilo.
Vifiina nad morjem m.
'C a.	*.Cas opazovanja	Stanje baroni.-tri v mm.	IBIIIPB-ralura T C	Vetrovi	Nebo	Mokrina v mm. v 24 arah
«7. 28. ■	9, zvečer 7. zjutraj li. popoL	74' 7 7414 741 1	13 1 110 187	hI. szah. brezvetr. sr. jzah.	skoro jas. skoro ohl. skoro obi.	0 0
Srednja včerajšnja  temporainra  l.'i*0°,  za 14° nornalom
H>-u.r^.©-jsl2:a, "borza*
dne 28 nprila 1897. Skopni državni dolg » notah .... Sknpni drtavci dolg v »rebrn    . .
Avstrijska zia.a renta .....
Avstrijska kronska ronta *•/,     .   . , Ogerska zlat« rcita .   . .
Ogercka kronska roitta 4 "„ , Avstro-ogerskc bacčino doluico
ttreditno delriie........
Liondon viBta.........
Nomski dri. bankovci ta 100 mark
tO mark..... .....
SO frankov.........
(talijanski banV.o.c" G. kr. cekini .   . .
Dne" 27. aprila 181)7 »•/0 državne srećko iz I. 1854 po 'JbO gld Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.. , Donava r*;;. srečke fi°/0 po 100 gld. . , Zemlj. obc\ avstr. 4«/•/„ alati sast. listi
Kreditne srečke po 100 gld.....
Ljnbljanske srečke.........
SČidolfove srečke po 10 gld......
Akcije anglo-nvitr. banko po 200 gld. . Tramvvav-drust. volj. 170 gld. a. v. . . Papirnati rnbeli........
nad
101	gld. 25		kr.
101	s	25	■
133	*	55	
100	•	H)	g
131	n	85	■
99	w	BO	u
944	m	—	
. 163	_	65	
LU	#	50	
f.8	it	60	1
It	>	73	*
s		69	•
5	•	05	
b	■	65	•
154	gld. 5 >		kr.
189	w	75	
137	rt	—	
f'9	t	70	
SOI	t	50	
93	■	25	a
25		—	*
160	9	75	■
419	m	—	•
	-		
		(589	-1)
staro 16 lot, zmožno slovenskega  in nemškega jezika v •
pi^ivi  m  v računst ?u,  želi vstopiti   kot učenka  v  kako |
prodajalniro z mešanim blagom. — Vsprsjemni pogoji naj i se p. filjejo upravnistva „Slov. Naroda* pod znamko „K. 3".
Mesto hišnika
ie takoj lahko nastopi. Oženjeni brez otrok imajo prednost. — Tesar ali mizar. (580—2)
Posredovalna pisarna za službe TL Novotny
Dunajska cesta it- ?• Išče se
vinski hram
v bližini   I, ju l»l jniie  za  blago ne dacu pod vrženo. (660—8) Vač se izve  pri  upravniAtvti „Šlov. Naroda*.
Zastopniki
za prodajo vina
iščejo se za vsak večji okraj.
Pismeno   ponudbe   pod   „zašto p   vina" na upravništvo „Slov. Naroda". (569—4)
! Stanovanja!
S   1. asgimtom  oddajo se v najem Se
tri ntmiovniijtt v novi stavbi nasproti prihodnjemu sodnijskemu poslopju. (558_3)
Pri hiši je veliko dvorišče in lep vrt.
Natančneje se izve pri gospodu .Ionlto-1 11, pekovskemu mojstru na Marije Terezije cesti št 5.
Ces. kr. avstrijske A državno žsleznacs
Izvod iz voznega reda
veljavnega od 1. olcto"tora. 1996,
Na.topno omenjeni  prHiaJalul  In  odhajalnl oaai oanauanl   ar ■» 1 r«d vr<>|n.kt>in «i«h«i (15-95
Odhod Is I.|tihl|ane (jni i,,,; Proga čez Trbiž.
Ob lt. uri 5 min. po nnoi oaobni Tlak ▼ Trbli, Raljak, 0«1ot»* Kranionifaatr, I .J uh no; 6ea Salathal t Anaaee, In.-lil, Omnnden, Solnograd; dea Klein-Rolfllng r Stejr, Line, na Dunaj Tla Araatetten. — Ob 7. on 10 min. ljutraj oiobnl vlak t Trbli, Pontabel, Bsljak, Celovec, Pranaana-foate, Ljubnn, HunaJ , 6ea Salatbal t Solnocprad, 6ea Amatntten na DncaJ — Ob 11 tiri HO min. dopolnilna oaobni Tlak ▼ Trbli, Pontabel, Heljak, 0» loTeo, I^Juhno, Helathal, Dunaj. — Ob 4. uri popoludne oaobni vlak i Trhli, Beljak, Cel ovoc, IjJHbno ; oaa Solathal t Solnoirrad, Ijond-Oaatetn, Zeti nt Jeaeru, Inomoat, Brojjeno, Ourfh, Oenevo, Paria ; caa Kl..»n Kontni« v Hterr, Iiine, DndajeTloe, PlaenJ, Marijina Tare, Uab, Francove v&ro, Karlova tm»p Prago,  ..i- Dunaj via Amatetten.
Proga v Novo mesto ln v Kočevje.
0b (l. uri 15 min. ajntraj metani Tlak. — Ob 19. uri v. min. 9« poliidne neamil vlak. — Ob A. uri tO min. arećer mcAanl Tlak.
Prihod v IjJabl|auo fjuž. kol.). Proga lz Trbiža.
0b A nri ftS min. ljutraj oaobui Tlak a Dunaja Tla Amitottet? Llpakega, l'r KranooTili varnr, Karlovih varov, l! '. k| Marijinih TaroT Planja, HudaJoTic, SolnuKraJa), Llnca, Steyra, 1 s. -i 1 1.-...-».. Tschla, Auaaeea UJnbiia, Oolovaa, Heljak«, Franconrfunta —6l> 11. url J . min. dopoludn* oaobni vlak a Dunaja vfa Am»tott«n, Karlovia varov, Habft, Marijinih varov. Planja, lluctejavia, Hotnof^rada, Lino*, St»yr». Parica, Oeuave, Curlha, Jlre-(jenca, Iuomonta, /ella na j«aoru, Leud-Onatona, tjtibna, Colovua, LiO:j«, Pontahla — Ob 4. nri MS miu popoludne osuhul vlak a Dunaja, e Helithuia, B*ljnkk», Oelovoa, KrnuaauBfeete, Poutablu. — Oh 9. url 4 mm trSCM oaohnl vlak ■ Duuaja vla Amatetten, ia Iij.ihua, Kuljakn, Oelovca PojOaMr..
Frojjs lz Novega mesta ln lz Kočevja.
0b 8. tiri 10 min. ljutraj meinnl vlak. — Ob 3. url 33 min. 10 poluduo me«Mil vlak. — Ob 8. url SH min. lvKĆer motani Tlak.
<Hh>«1 i% 1.1 nbl»u u t* (drž. kol.) t Kuuiullc.
Ob 7. nri 23 min. ljutraj, oh 3. uri 6 min. jiojmlu inn, ob 0. --(V0 mir. ivačer, ob tU. uri Jf. min. aveuer.   (PoiIndiOi  vlak le t oktobuf
Ob  Utilnljtifi  (ll  ; rv.....1
Prllko«! v L|ul»ljj«m> (drž. kol.) Is Hiaiunllcn.
Ob 8. url (fl min. xj'itr*J, ob II. url 1 min. dopoludno, ob ti. nr 90 min. avečor, ob 0. uri 6& min. aveuer. (Poaladnji Tlak le t oktohr-oh ui.!-i' i"   In praaniklh •
icioznisKa postaja
Staroslavno žvepleno kopiiišče na Hrvatskem
1 "
posia
ob zagorski železnici (Zagrob-('akovec).
Analiza po dvornem svetniku profesorju dr. Lud-VrigU 1. 1H94. OS° C ■vnti- vrelec, t.\«*pl;*■ :< <■ nt* lii»v|*>, nedosegljivo v svojem dclovnnju pri nlallČnl *Urialiil in ki>Mteii(nl v ('lenklli. I»<»l; euih v Sgl> •'•'li in • • 1 ■•■ 1»1 i • t * j 1 j p<» mi - lici in xlomlJcii]ii '.k-n č. prollmi, • ImuIIi bolcKiilh. b<>l4'znili v kolki itd., /4-iislilli l»ol«'7.iiili, poltulli in tnjiiih lx>l«>»tiiti, 1 n. iiir ni h bo lez. ni h <il»i-.i] j. iiM-liuriieiii kiitiiru. i U ro IV I j n Hi, itn u I« nI>I bol«>/.iit. .-. < '.nili «lif4krn-#.:juli,      ]     /j*-i i- m p 1 j» n j u po /ji« m ■...■v.'ii ni i
Pitno zaTavlie^rH,irro^,n.^,:^
/.4>h»4li'ii in  v <-rr»lli. pri kIhII žili  itd. itd.
s;     s vi hi%. — Masaža«
Ellravlllftcc r. v>*«-m komfortoui, <p1i> leto odprto; sf/.una traja od 1. maju do 1. oktobra. Prekrasen velik park, lepi nasadi, lepi Izleti, .sttaiuu zdrsrolšksa u'iiiii'. i-•-((■«.1 «•«.!. 1 im ji-j i> < orlceztra /14-tjrelj'ike kr. opere.   Plesne zabave« koncerti itd.
Na postaji Varaždinske toplice pričakuje sleherni dan omnibus goate. Tudi so na razpolago posebni vo/ovi in se je zaradi istih prej obrniti na oskrbniStvo kopaliSć-a
Zdravniška pojasnila daje kopališki zdravnik doklor A. I.4iiiubliio. —Prospekte in brošure razpošilja zastonj in poštnino prosto
oskrbništvo kopališča.
Solicitatorja
popolnoma veSčega slovenskega in nemškega jezika v begedi in pi-mu iu dobro izurjenega v soln.ita-torskem posla, vzprejme t»Uof
dr. Valentin Krisper
(f85—D odvetnik v Ljnbljani.
Od danes naprej pričenši dobiti je vsak dan naj slastnejši
sladoled
pri (582-1)
•Jakobu Zalazniku
.Ljubljana, Nt url trg it. 91.
Stanovanja
se oddajo s prihodnjim terminom meseoa avgusta, v novozidani bi&i (Bavnihar) v dpitalsklh ulloah  it. 7^
in sicer:
V I. nadstropji jedno stanovanje s 5 sobami, kopali« Sčem i. ilr.
V II in v III. nadstropji po jedno stanovanje na nlico s 3 sobami in po jedno stanovanje na dvoriS£e z '2 sobama s pritiklinami. (680—8)
Natančneje se poizv6 tun pri hlini oskrbnlol.
najmočnejša naravna arsen in železo soilr žujoča mineralna veda
priporočevana od prvih medicinskih avtoritet pri :
anemiji, klor osi. poltnih, živčnih in ženskih boleznih, malariji itd.
lM.no k<lrMvl|eti|e up4»r»bCjn M4* Nkoil  i<lo leto.
Znlu  i v vseh trgovinah z mineralno vodo in lekarnah.
Južno Tirolsko,
postaja »iiNm«iiii>Iii' železnice,
l1/* ure oddaljeno od Tridenta, mineralna«  ■» i.«c i - ■»
»>:»;- mi kopelj. p» j> til ii u sd ri> • I r *• n j«* z tu rs I o viiilu, i'li'ktroli-nip ju,   m ix:i/>.   'ii iu \ t  im   u, i III m« M i i kri
Višina nad morjem 535 metrov, prekrasna lega. zaftV.itena od vetrov, dišeč, suh zrak, brez vsefja prahu, stalna temperatura 18 do 22 btopini. SKdriavilffteet prve vrste z obširnim lepim parkom, prekrasen rusgled na dolomite. 200 sob za tujce, obednvalnice in bralne sobe, zdraviški salon. Povsod električna razsvetljava, zdraviška godba, lawn-tenniH. Senfinata i/.prehajali£ca, lepi izleti. Sezona maj-oktober. Prospekte in pojasnila daje kopullšku rt«.viiate)|Ntv«i v Roncegnu. (bli>— 1)
ia
K\ v največji izberi in
po najnižjih cenah.
akove t vencem
z ali brez napisov
v vseli barvah.
(98—30) priporoča
Karol Recknaoel.
(583-1)
£ Biaf-r^ Tii
St 11.!.i-.
Hadi velikega letnega živinskega sojina dno 3. maja letos se ne more vršiti ta dan odrejeno komisijonelno ogledovanje kdaj na živinskem sejmišči I oleg klavnice.
Tukajšnji razglas z dne 1. aprila t. 1. preminja se torej v toliko, da se bode omenjeno ogK dovanje in  razredovanjo konj sicer v istem redu vršilo
dne 3. in 4. maja t, 1. na prostoru pred
S t. Peter sko vojašnico
tako, da ae bodo konji prlpeljavall od St Peterskega mostu ob drevoredu proti civilni bolnici in odpeljavaii mej vojašnico in bolnico.
l.iHfmki kr»nj se opozarjajo, da oddajo še ne oddane naznanilnice, da oglasijo vso premembe o stanju svojib konj od dne" zglaševanja do ogledovanja, t. j. od IG. aprila do 3. umja, pri mestnem magiHtratu, ter da pripeljati da,o svoje konje ob označenem čatu k ogledovanju brez puMehiiega poviibi 1».
Lriatriki, katerih konji so začasno izven mesta, morajo jih pripeljati k razredovanju v mesto, ali pa prositi dovoljenja, da se smejo ogledati v kraji, kjer se nahajajo.
Kdor se temu brez postavnega uzroka ne pokori, se bode brezozirno zakonito kaznoval.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 22. aprila 1897.
Razpis služb.
Vsled sklepa občinskega sveta deželnega" stolnega meBta Ljubljane z dne 3. marca 1H97, po katerem so službe Gradnikov in slug pri mestni hranilnici ljubljanski stalne, razpisujejo se s tem pri tej hranilnici sledeče nt:-:lnH službe, in sicer:
1. Klllžlm .itjlllka z redno plačo MIOO Kiti« in stanarino 300 gld   na b tu,
2. Klužba kontrolorja z redno plačo 134141 ffld« in stanarino 2f>0 gld. na leto,
3. služba blagajnika z redno plaro l.IOO gl«la in stanarino 250 gld. na leto,
4. Nliižba pristani z redno plačo IOOO in stanarino 200 gld. na lo'o,
5. Nlužbl ilveli usl.slciitov z redno plačo po ?00 gltl« in stanarino po 150 tfld. na leto in
G. sBn>.ba sluge z redno plačo 1410 gld. in stanarino 100 gld. na leto. —
Uradniki in sluga imajo pravico do dveh petletnic, ki so določene za tajnika po 150 gld., za druge uradnike po 100 gld. in za slugo  po 50 gld.
Prošnje za službe z dokazili o usposobljenosti vložiti je Irkom ■ S (lilij pri podpisanem ravnateljstvu.
Od uradnikov zahteva se službena kavcija v visokosti omenjene redne letne plače.
V Ljubljani, dm$ 27. aprila 1897. (587>
Ravnateljstvo mestne hranilnice ljubljanske.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne*.