Telefon št,. 74.
Posamna številka 10 Iu
/s paitl prajemaa: ta
•ilo leto naprej 26 K — h
C1 leta » 13 > — > rt » » 6 » 50 • Mesec > 2 ► 20»
V Hravnlitvu prejemal: za
•alo leto naprej 20 K — h
C 1 leta » 10 » — » trt » » 6, —» aesec » 1 > 70»
Sa pošiljanje na dom 20 b na mesec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Naročnina In inserate sprejema upravništva v
Katol. Tiskarni Kopita: -jeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma n« vsprejemajo.
Uredništvo je ▼ Semenskih ulicah it. 2,1., 17.
Izhaja vsak dar ,izvzem£l nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 160.
V Ljubljani, v sredo, 15. julija 1903.
Letnik XXXI.
Nemška gospodarska
pomoč ?
i
Dne 10. julija t. 1. so prišle v razgovor ljubljanske demonstracije tudi v trgovski in obrtni zbornici kranjski.
Zbornični svetnik g. Ivan Kregar je vložil nujni predlog, s katerim je v ime obrta protestiral proti nečuvenemu fruktifi -ciranju imenovanih demonstracij od strani izvestnih nemških nacijonalnih krogov. Ob enem pa je izrekel tudi ogorčenje, da je tudi korespondenčni biro, kateri je v rokah vlade, pretiraval in dejstva, ki so se pozneje izkazala neresnična, pustil nepreklicana.
O Kregarjevem predlogu vnela Be je živa debata in posegel je vmes tudi zbornični svetnik Gassner z govorom, katerega je bil prineBel v zbornico spisanega na pisalnem Btroju. Gospod Gassner je imel očividno pripravljen ta govor za konec seje. Jasno je tudi, da je bil ta »govor« redigo-van v sporazumu nemške stranke na Kranjskem.
»Deutsche Stimmen« donašajo dobesedno koncept Gassnerjevega govora in pravijo o njem, da je napravil »govor« gospoda Gassnerja »globok vtis".
Gassnerju sta dobro odgovarjala zbornična svetnika Kregar in Hribar.
Ker pa je Gassnerjev govor koncipiran na čisto napačni premisi, češ, da potre-bujemo v deželi tujega, to je nemškega kapitala, da se povzdigne dežela, moramo temu stališču odločno ugovarjati, ker imamo dosti in zadosti kapitala v deželi. Treba le vstvariti pogoje, da domača podjetnost investira domači kapital v podjetja v deželi.
Ta, od Nemcev z jerobsko ošabnostjo vedno ponavljani nazor, da treba v deželo tujega kapitala, je popolnoma napačen in za našo narodno eksistenco naravnost poguben. Brez ozira na to ali ono stran hočemo to svojo trditev utemeljiti.
Pred vsem pa navedimo glavno točko skrbno pripravljenega Gassnerjevega govora.
Gassner pravi med drugim tudi to-le: »Nobena dežela ni tako močno navezana na tujo pomoč, tujo podjetnost in tuji kapital kakor Kranjska in dogodki z dne 24. maja in 7. junija v Ljubljani, se morajo z ozirom na trgovino in obrt označiti kot samomorna dejanja, ker so bolj kakor vsako drugo sposobna, da odbijajo vse one elemente, katere mora dežela z vsemi sredstvi vabiti v korist trgovine in obrta « — Nadalje Gassner razlaga, da ima dežela obilo neporabljenih vodnih sil, delavno in pridno prebivalstvo, krasne pokrajine, a da vse te ne donaš* deželi dobička, ker odbija »tuji element« narodno nasprotstvo.
Kakor smo že prej rekli, dvomimo, da je ta govor vzrasel samo na Gassnerjevem zelniku. Bil je nekak »Schacbzug* nemške stranke. Pa bodi temu kakorkoli, mi smo še hvaležni, da je podal nemške nazore o deželi, kapitalu in tuji pomoči g. Gassner. Nam je dana priložnost, da te nazore preiščemo na pravo vrednost in to hočemo tudi storiti.
Zavarujemo pa se že naprej, ako bi se hotela naša izvajanja tolmačiti tako, kakor bi odobravali znane dogodke, ker baje odbijajo »tuji element« od dežele.
Z demonstracijami ne bomo odbili od dežele ne židovskega niti nemškega elementa, ako bo našel v deželi svojo eksistenco in svoj profit!
Dolenjska železnica.
(Govor posl. Pfeiferja.)
Dne 19. junija je poslanska zbornica razpravljala o lokalnih železnicah. Pri tej priliki je posl. Pleifer utemeljeval na slednjo resolucijo:
»C. kr. vladi se naroča, naj takoj prične dogovore s kranjskim dež. odborom glede podaljšanja dolenjske železnice, za nov načrt normalnotirne belokranjske železnice dovoli potreben državni prispevek, da se more ta zgradba že prihodnje leto uvrstiti med nove lokalne železnice«.
Predložene so bile že mnoge prošnje, da se spopolni železnično omrežje na Kranjskem. Vlada je sedaj ustregla le eni želji, da se namreč Tržič zveže z železničnim omrežjem. Vsi drugi načrti so ostali še na strani.
Mej temi je načrt glede podaljšanja dolenjske železnice skozi Belo Krajino. To vprašanje se ne zgane z mesta, akoravno se
je že mnogokrat obravnavalo v tej zbornici in je konsorcij že predložil splošni načrt s preračunom. Zastopnika dolenjskih okrajev edaj zbornici in vladi naznanila ta na-ki je bil izdelan za široko- in ozkotirno ico. Troški za ta načrt so znesli okoli Id. v najboljši nadi, da Bela Krajina ko potrebno železnico. Z ozirom na nančne razmere dežele Kranjske in tov je bila to pač znatna žrtev, tem načrtu bi znašali stroški za no železnico 4 in pol milijona gold., tirno pa okroglo 3 milijone; po kvem načrtu bi troški znašali le gld. Ta Gorjanijev načrt je kon-dložil želez, ministerstvu, a ga nil, tako da danes ministerstvo ega načrta, a je pred dvema letoma gospod ministe^jpjavil, da to vprašanje ni še zrelo, sem je zopet sprožil 10. junija 1901. in 2. maja 1902. Tedanji poročevalec gosp. Povse pa je bil od vlade pooblaščen izjaviti, da hoče vlada uvaževati mojo resolucijo glede podaljšanja dolenjske železnice.
Akoravno je ostalo vse pri Btarem, vendar belokranjsko prebivalstvo ni še zgubilo upanja, da se uresniči njegova želja, ker je to vprašanje za Belo Krajino največjega pomena. Gre se za obstanek prebivalstva: ali se ondi prične novci življenje, nov razvoj, ali pa prebivalstvo popolnoma propade.
Ker bo razni govorniki v tej zbornici in v kranjs"kem dež. zboru že večkrat in obširno dokazovali potrebo te železnioe v gospodarskem, trgovinskem, kulturnem in strategičnem oziru, bilo bi odveč, ko bi to danes ponavljal.
Splošna želja je. da se to vprašanje več ne odlaga, ker prebivalstvo čimdalje propada ter se izseljuje v Ameriko.
Druga prošnja je, da se železnica zgradi širokotirno, ker bi ozkotirna železnica ne bila v pravi zvezi s svetovnim prometom in bi bila vožnja lesa, apna, opeke, itd. predraga na ozkotirni železnici.
Kar se tiče zgradbenega kapitala, naj bi se vlada ozirala na slabe finančne razmere dežele in dragih interesentov. Ta naša želja gotovo ni pretirana, ako pomislimo, da so bogatejše dežele, Moravska in Slezija, dobile več takih lokalnih železnic brez dež. prispevkov.
Zato prosim vis. vlado, naj njeni organi spopolnijo dotični načrt brez novega prispevka interesentov, ker so ti itak že plačali 7000 gld. To namerava moja resolucija, katero priporočam zbornici in visoki vladi. (Pohvala.)
Bolezen sv. očefa.
Jako vznemirjajoča poročila zopet prihajajo iz bolniške sobe sv. očeta. Luč na nebu ugaša! Po teh poročilih moramo biti vsak trenotek pripravljeni na smrt Leona XIII. Bližnjo kataBtrcfo naznanja posebno dejstvo, da moči sv. očeta počasi, a vendar vedno bolj zapuščajo in da živahnoBt duha zapušča hirajoče telo.
Nekateri rimski listi so včeraj priobčili vest, da ima sv. oče raka na jetrih, a »Capitano Fracassa« odločno temu oporeka.
—	Glavna nevarnost je v pojemanju moči. Po noči od ponedeljka na torek je sv. oče večkrat fantaziral, zjutraj se mu je zopet vračala zavest. L a p p o n i ga je prosil, naj vzame nekoliko bouilona, a sv. oče je to odločno odklonil. Tekom noči je zavžil nekoliko kapljic tokajca.
Profesor M a z z o n i je včeraj ob 10. uri 45 minut dopoludne izjavil, da življenje sv. očeta počasi ugaša. Ob 5. uri včeraj popoludne so izjavili zdravniki: „S!a-bost traja dalje. V možganih je vedno manj krvi, kar povzroča, da se manjša jasnost duha. Preiskava oprsja je dognala, da tekočina v prsih ne narašča.
Tudi popoludne sv. oče ni mogel spati, dasi so v sobi napravili temo. Slugi Centru je rekel sveti oče, da čuti bližajočo se smrt. Na povelje zdravnikov so vsi obiski vstavljeni. Malo prej je bilo pri sv. očetu nekaj kardinalov
Ob 7. uri 40 minut zvečer se je pedal profesor Mazzoni zopet v Vatikan Ob o vri, uri 30 minut zvečer so izdali zdravniki naslednji buletin: »Bolnik je dan precej mirno preživel. Od časa do časa je bilo opažati nekoliko pojemanja moči. Žila slaba 88, dihanje 32, temperatura 36 8. Moči sv. očeta počasi, a vedno bolj zapuščajo. — Mazzoni, Lapponi. V Vatikanu so danes po noči imeli zopet popolno nočno službo. Tudi laška vlada je bila s svojimi uradniki v per-manenci. 11 kardinalov je prenočilo v Vatikanu. Kardinal Rampolla je brzojavil vsem kardinalom: Položaj sv. očeta ne dopušča nobenega upanja več.«
—	bv. oče je bil tako slab, da so v Vatikanu splošno mislili, da ne bo preživel noči. In vendar je tudi še preteklo noč kljuboval smrti!
Razna poročila.
Rim, 15. julija. Ko je sveti oče včeraj zjutraj zopet prišel k zavesti, preiskal mu je dr. Rossoni oprsje. Ko mu je zdravnik potrkal na prsa, zašepetal je sveti oče : »Saj še vedno otlo doni.« Sveti oče je nato
LISTEK.
Rimsko pismo.
Dnevi skrbi in vznemirjenja so, v katerih živimo v bližini težkobolnega sv. očeta. Od rane ure, ko zapoje petelin, do pol 12 ure v temni noči, ko Be z ropotom zapro vrata, oblegajo Vatikan velike množice ljudi, vsake starosti in vseh slojev. Mnogi stoje pri obeliskih sredi trga sv. Petra in zro s tožnim pogledom gori v drugo nadstropje Vatikana, kjer častitljivi starček že teden dni leži na smrt bolan. Velika množica ljudi se gnete pri vhodu v Vatikan; sosebno so tu poročevalci raznih listov. Zapusti tedaj Vatikan kak znan prelat, kak vatikanski uradnik ali kaka druga vplivna oseba, takoj ga obstopijo žurnalisti — in odgovarjati mora na tisoč vprašanj. Da lepše vzdržuje red, je italijanska vlada zdatno pomnožila straže na sv. Petra trgu; v palači sami pa ne smejo papeževe čete zapustiti stanovanja in mnogo stražo so podvojene.
Ko pride čas, da maestro di časa, Pu«
coinelli, prebere zdravniški buletin, tedaj bo
/
dovoli občinstvu dostop skozi Damazova vrata — in na stotine ljudi dere po stop-njicah majordoma do tlakovanega in z oboka nimi dvoranami obdanega Cortila. Buletin se prebere v majhni sobi hišnikovi, ki se nahaja na desni strani vhoda bcala Nebi le in ki ima komaj za 30 oseb prostora. Tu sem se gnete vbc. Poleg knezov, markijev, meščanov Btoji revna perica iz TraBtevere in črnooki bam.panjec, ki v zadregi vrti v roki svoj širokokrajni klobuk. ŽurnaliBti v največji naglici zapišejo buletin in še par besed spregovorijo s poleg stoječim prelatom, na kar hite na sv. Petra trg do prvega iz-voščeka, da se prepeljejo na glavno telegra-fično postajo. — V Vatikanu samem namreč ni telegraličnega urada, marveč se vse depešo iz Vatikana izroče zapečatene zaupljivim osebam, ki jih oddajo na glavni tele-grafični postaji, odkodor se odpošljejo.
Med tem pridrdra pred vhod v Vatikan voz za vozom; osebe, ki niso še svoj živi čas storile koraka v Vatikan, prihajajo in odhajajo. Pisana slika se vrši pred našimi očmi pri Damazovih vratih.
Poročevalci katoliških časopisov (Osser-vatore Romano, Voce della Verita, milanski
Osservatore Cattolico in Koln.-Volkszeitung) imajo svoja stanovanja nasproti Scala No-bile, ki pelja do sob papeževih. To se je pa dovolilo katoliškim poročevalcem s posebno naklonjenostjo, da zamorejo vse dogodke iz neposredne bližine opazovati. Iz teh stanovanj — drugekrati stanovanje požarne brambe — imajo časnikarji razgled na celi vatikanski dvor. Noben kardinal, noben poslanec ne more prevoziti širokega dvora, da ga ne bi videli od tod. S temi stanuje tudi „Cavaliere Benaglia", ki ima nalog takoj po smrti sv. očeta podati se h kardinalkamerlengu Oreglia in mu sporočiti žalostno vest. Njegova uniforma leži v sobi majordoma in voz stoji pripravljen za vsak hip.
Nepozabljena pa nam ostane noč od torka na sredo, v kateri so dali sv. očetu poslednje olje. Bila je dokaj hladna noč. Papeževi karabinci, ki stražijo palačo, so imeli malo pred deseto uro generalno inšpekcijo; in vso osebe, ki ne spadajo v Vatikan ali pa niso imele posebnega dovoljenja od majordoma, so morale zapustiti palačo. V vatikanski župni cerkvi je bilo Najsvetejše izpostavljeno in vsa tako imenovana papeževa družina t. j. osebe, ki streLejo sv.
očetu, so ondi pobožno molile za zdravje sv. očeta. Zamolklo je udarila ura deset — čas svetega opravila je prišel.. .
Msgr. Bisleti je prosil v to papeža za dovoljonje, kar mu je sv. oče dovolil, po-kimaje z glavo. In skoraj nato je stopal po razsvetljenem hodniku proti papeževi sobi msgr. Pifleri, kojemu so sledili členi fami-lije Pecci, msgr. Zichy, Scapinelli, Angeli in Marzolini. Sakrista je nesel sv. olje v mali skrinjici. Leo XIII. je poznal vse okolo stoječe ter prikimal msgr. Pilleri, naj pristopi k postelji. Med tem. ko je msgr. Pifferi ma-zilil roke, je zasukal sv. oče roke in pokazal, naj jih mu ne mazili na dlani, ker tu so mu bile žo dvakrat maziljene, ko so ga v mašnika posvetili in ko je postal škof, marveč na vnanji strani. Okolo stoječi so pokleknili ob postelji in sv. oče je tiho zašepetal: Benedico vob! nakar se je zopet vlegel. Zdravnik Lapponi je mignil navzočim, naj se odstranijo; Camillo in Kichard Pecci sta poljubila velo roko svojega strica. — V sobi so ostali zdravnik, Centra in de CaBtro. Zunaj v stranski sobi pa so vnovič pokleknili duhovni gospodje in molili.
B slabotnim glasom pravil zdravniku, kako je kot osemletni deček tako nevarno obolel, da so zdravniki izgubili vse upanje, a je bolezen vendar vsled svoje krepke konstituoije prestal. Hotel je tudi vedeti, katere bolnike zdaj zdravi Rossoni, ter je končno dejal, da ga pozornost a\atrijskega cesarja, ki mu je poslal takajca iako veseli.
Rim, 15. julija. Sv. očetu vedno bolj
zateka)o noge
R i m , 15. julija. Danes po noči je bilo na trgu sv. Petra na tisoče ljudi. Vse je čakalo smrti svetega očeta, ki pa ni prišla, zdravniki pričakujejo, da katastre (» nastopi tekom dneva ali pa tekom prihodnje noči. Sveti ode še spozna svojo okolico, a ima večinoma zaprte oči.
R i m, 15. jul. Listi pišejo, da bi v slučaju, ako bo izvoljen novim papežem 63 letni kardinal Oreglia, izpolnilo se prerokovanje škofa Verdino, ki je živel v 13 stoletju v Otranto in ki je dejal, po Leonu XIII. bode zasedel papeški prestol menih.
R i m, 15. jul. Baccelli se je izjavil: O bolezni sv. očeta ne morem ničesar izjaviti, ako bolnika ne vidim. Njegovi zdravniki so pa tako vešči, da pač lahko smatram njihovo diagnozo za pravo. Nihče ne bo mogel reči, da niso zdravniki storili vsega, da bi papežu rešili življenje, kar pa je bilo nemogoče.
Rim, 15. jul. Rampolla je tekom dneva zopet tresla mrzlica. Lapponi ga je obiskal in mu svetoval, naj si privošči miru, a Rampolla je kljub temu ves dan naporno delal. V Vatikanu se boje, da bo imelo to zanj nevarne posledice.
R i m, 15. jul. Izvenvatikanski listi pišejo, da kardinala kamerlengo Oreglia nadzorujeta dva detektiva laške vlade.
R i m, 15. jul. Včeraj bi imela biti v navzočnosti sv. očeta seja kongregacije obredov v zadevi proglašenja jeanne d' Are blaženim. Radi bolezni sv. očeta je seja preložena.
Rim, 15. julija. V slučaju konklave bo portugalski poslanik od strani diplomatov poverjen za posredovalca mej vlastmi in provizorično vatikansko vlado.
Rim, 15. julija. Minister Zanardelli je izjavil, Italija jamči za popolno prostost konklave. Garancijska postava bode imela popolno veljavo.
Položaj ii a Ogrskem.
Razmere na Ogrskem se še nikakor niso zboljšale in vse kaže, da se pripravljajo v bližnji bodočnosti novi zapletaji. Število poslancev, ki hočejo obstrukcijo za vsako ceno, nikakor ni tako majhno, kakor si ga želi Viada in niena večina. Na znano pova bilo poslanca Barabasa s* namreč, kot se pričakovali, ni odzvalo le 7 ali 8 poslancev, marveč 20. Posvetovanju je predsedoval stari Madarasz. Zborovalci so sklenili, da izvolijo poseben odsek, ki bo uredil in vodil obstrukcijo. Somišljeniki Barabasovi, kar jih še ni izstopilo iz Košutove stranke, store to v bližnjih dneh, če se ne posreči Košutu, da jih pridobi za svoje namene. Poslanci divjaki so že skoro vsi vstopili v Barabasovo frakcijo, poleg tega se pa pomnožuje tudi iz vrst drugih strank. Sklepom tega posvetovanja pripisujejo parlamentarni krogi velike posledice.
Istodobno kot Barabas je pa tudi Košut nameraval prirediti posvetovanje poslancev vseh strank, ki so vnete za gospodarsko delo v zbornici. To zborovanje se pa ni meglo vršiti, čeravno je bil predmet privlačen tudi za liberalno stranko, kajti pozivu se je odzvalo le prav malo poslancev. Košut
Poročevalcem v teh dnevih res ni lahko priti do mirnega dela. Ze od sobote tedna tekajo vsi poročevalci z velikimi preglavicami okolu, ako hočejo vse dogodke iz Vatikana natanko sporočiti — in v tem jih pripeka rimsko julijsko Bolnce s svojo temperaturo. V teh dnevih sta v Rimu dva središča: Vatikan in glavna telegrafična postaja. Po poti od Vatikana do telegrafične postaje hite neprenehoma vozovi in srečuješ todi vedno iste obraze, pač mnogi hiti po tem potu do dvajsetkrat na dan. Trg sv. Petra po dnevu ni nikakor prijetno zbirališče; grozovito pripeka po dnevi todi solnce. In kdor prehodi trg, teče pot raz njega in zdi se mu, kakor bi bil prišel iz peči.
Govorilo se je tudi že v teh dneh, koliko Rim sočustvuje z boleznijo sv. očeta. Citirale so se priče iz leta 1878, ki govore o vse drugačnem takratnem življenju v Rimu, ko je obolel Pij IX. Toda to kar tako tja v en dan pisati, tudi no gre. Pomisliti se mora pred vsem, predno se Rimcem očita manjše zanimanje za papeža, da živimo zdaj v juliju, ko jih je že tisoče in tiBoče zapustilo Rim in odšlo v letovišča. Pij IX. je zbolel v februvariju in ne v juliju. In v juliju bi mogel človek vztrajati dolgo časa na trgu sv. Petra ob vročini 30 stopinj?
je moral posvetovanje odpovedati. Liberalci so neki izjavili, da se v sedanjih razmerah ne morejo odzvati Košutovemu povabilu.
V zbornici je včeraj vladinovec S z e -ter milo tožil nad opozicijo, ki ni zadovoljna s svojo zmago in še nadaljuje ob strukcijo. Govornik kaže na veliko škodo, ki jo povzročuje obstrukcija deželi, državi in ogrskemu parlamentarizmu. Opozicija naj pomni, da imajo trajno veljavo edino le ustavnim potom pridobljene pravice. Opozi cionalni poslanec B e o t h y je pa odgovarjal, da 8e prav nič ne piaši pred cx lex stanjem in tudi suspendiranja ustave se ne boji. Obstrukcije se udeležuje a popolno zavestjo svoje odgovornosti napram volivcem in no vsprejema vladnega programa. Za K h u e n a je že to Blabo spričevalo, ker je bil preje ban hrvatski. — Razprava o Khuo-novem programu torej še ni končana in opoz cija bo poskrbela, da se debata zavleče še za nekaj dni. V teh razmerah bo vlada kmalu brez moči.
Policija v ogrskem parlamentu.
Policiia v ogrskem parlamentu hoče štrajkati. To službo opravlja mestna policija in sicer mora dati vsak dan gotovo število mož, ki jih plača pisarna poslanske zbornice in jim preskrbi tudi hrano. Do 1. 1902, ko je bilo otvorjeno novo parlamentarno poslopje, so dobivali stražniki vodia. kortrolor in pa 6 mož vsak dan 35 do 45 K. V novem poslopju pa potrebujejo radi številnih vrat vsak dan blizu 100 mož, za kar treba plačati 112 do 120 K, kar ni ravno veliko, Če se nomisli, da izdajo n« dan za razsvetljavo 680, za — led pa 340 K. Sedaj so pa ustavili tudi to plačo, češ da je previsoka.
Policija pa jo odgovorila: brez denarja ne bo straže! tur se obrnila do min. predaed-mka S z e 1 I a. Poslednji pa je kot notranji minister razsodil, da mora straža zastonj vršiti to službo, ker je drugje plačana. Na čelnik policije pl. lludnay pa ni bil zadovoljen a to razsodbo ter sa je pritožil na upravno sodišče. Obenem je pa naznanil zborničnemu predsedniku, da tako dolgo ne da več straže v parlament, dokler nieo poravnane vse tirjatve. Podobnega štrajka menda doslej še ni poznala zgodovina.
Po volitvah v Nemčiji.
Iz poleg stoječega zemljevida so razvidni vspehi zadnjih državnozbrrskih volitev v Nemčiji po okrajih in pa razmerje strank, ki bodo sostavljale novi nemški državni zbor.
Po uradnih izkazih so dobili: socialni demokratje 3,025.103 glasov, centrum 1 853.707, n»ci' nalni liberalci 1.243 393, konservativci 909.714. liberalna ljud. stranka 523 505, Poljaki 340 480 državna stranka 282.454, antieemitje 244.587 liber. zveza 241.116 bavarska in virtemberška kmečka zveza 117.327, zveza kmetov (bauernbund) 114 350, liberalci divjaki 102.974, Velfi 94150, nemška ljudska stranka 93 §04, al-zaška deželna stranka 81.527, narodni gnoi-alci 27.334 kandidatje srednjega stanu 26.809, kršč. soc. 23.115, Danci 14 843, Litvanci 6012 in konečno meklenburška stranka prava 502 glasova. Soc. demokracija je dosegla najvišje število lo na ta način, da je postavila kandidate v vseh volivnih okrajih in ker ao z njo glasovali nezadovoljni elementi raznih drugih strank.
V socialno - demokratiški stranki vlada vkljub 81 priborjenim mandatom precejšnja needinost. Elemente v tej stranki razburja vprašanje glede podpredsednika. Kot druga najmočnejša stranka v zbornici ima vsekako pravico do zastopstva v predsedstvu in centrum bi jej tudi priznal podpredsedniško mesto. Toda v stranki ni nikogar, ki bi bil po »Vorviirtsovem« mnenju sposoben za to mesto. Eden del kandidatov noče prevzeti dolžnosti podpredsednika, kot so obisk pri cesarju, mnoge formalnosti, ki niso v soglasju s značajem in programom soc. dem. Vollmar, Auer, Heine in drugi tega mesta ne vsprejmo, isingerja pa večina ne mara. Vsekako se bodo v tem oziru vršili še hujši boji mej sodrugi-poslanci.
Zanimivo izjavo o moči centra je podal te dni prot staritaki pa«tor Naumann, vodja nacionalnih Booialcev. V svojem gla-s lu »Die Zeit« piše mej drugim: »Centrum je v zadnjem voiivnem boju silno pomnožil število glasov- Število njegovih volivcev je naraslo za 300.000. Niegove vrste bo bo torej pomnožile ne samo vsled naravnega naraščaja katoliškega prebivalstva, marveč tudi preko njega. Se nikdar ni izšel centrum ponosneji in gotovejši iz volivnega boja, kot sedaj, in tak ostane, dokler levica ne postane zmožna za vlado (kar se pa seve ne zgodi.) Levica je danes bolj kot kedaj poprej odvisna od socialne demokracije. A centrum vlada, dokler socialna demokracija ne postane nacionalna. No, poslednje se pa tudi ne zgodi in ostane ta želja le prazen
sen.
Razmere na Grškem.
V dobi par tednov so dobili na Gtšketn že tretje ministerstvo, ki je v
včerajšnji seji poslanske zbornico vendar dobilo soglasno zaupnico. D e 1 y -a n n i s u je sledil Teotokis in temu sedaj delyanni8t R a 1 1 i. Vso kabinetno ter parlamentarno krizo pa povzročuje edino le boj mej skopuškimi veletržci in pa domačim kmečkim prebivalstvom. Obe prejšnji vladi je vrgel takozvani »korintni monopol«. Pod imenom »Korinthe« umeva namreč grški vinogradnik drobno rozino ,. jagodo a posebne vrste vinske trte Ta sadež tvori na Grškem skoro edini dohodek, kajti mej 70 milijoni kron, ki so jih dobili lansko leto za izvoz svojih pridelkov, je nad 40 milijonov dohodka od rozin.
Treba je torej, da obrača vlada tej pro dukciji vso mogočo skrb ter varuje kmete posebno pred brezvestnimi oderuškimi veletržci in njih agenti. Tega pa ni storila Teo-tokiBOva vlada. Dokler je bila na krmilu, so jo popolno omrežili razni špekulanti, ki so vedno znali najti pravo pot, da so dosegli svoj namen. Pridelovalci so komaj ob najboljših letinah ohranili ravnotežje v domačem gospodarstvu. Poleg tega je nepopisno deloval davčni vijak. — Delyannis je ob nastopu vlade izkušal pomagati kmetu ter predložil načrt, po katerem bi se podržavila trgovina z rozinami tsr s tem omogočile take cene, da bi pridelovalci mogli izhajati tudi ob slabih letinah. Ta načrt, ki ga je prebivalstvo navdušeno pozdravilo, so pa preprečili pristaši Teotokisa in v zbornici vrgli Delyannisa. O viharju, ki je zbog tega navstal po vsej deželi, smo že poročali. Njih posledica je nastop Rallijeve vlade, ki je vsprejela Delvannisov načrt. Sedaj so pa nastopile proti uvedbi monopola razne vele
sile, predvaemi seveda kramarski Angleži, ki so protestirale proti — kršenju trgovinskih pogodb ! Umevno je, da bo vlada od'o5no zavrnila tako insinuacijo ter zahtevala, da umaknejo tuje vlade svoj ugovor. To je v včera šiji seji z vso odločnostjo naglašal novi ministerski predsednik in zato tudi dobil soglasno zaupnico.
Iz brzojavk.
Kot naslednika K a 11 a y a se imenujeta sedaj tudi še ogrski finančni minister L u k a c s in pa bivši minister H i e r o n y m. — Za mesto pravosodnega ministra, ki je odloži Koerbir v najkrajšem času, se poleg Gert scherja imenuje tudi predsednik deželnega nadsodišča v Lvovu vitez Czernicky. — Subvencija katol. šol. društvu. V včerajšnji seji dunajskega občinskega sveta je vzbujal občno veselost izrek dr. Luegerjev, da mora tožitelj Orel v tem slučaju obžalovati, da ni Žid, ker se iz razsodbe nekako razvidi, da imajo katoliki prav za prav manj pravic nego židje, in bi bil žid Orel v pravdi zmagal. — V srbsko skupščino bo volilo vsakih 4500 davkoplačevalcev enega poslanca, skupaj tedaj 159 Doslej je štela skupščina 130 poslancev. Iz Madrida se poroča, da je preprečila sedanja španska vlada se stanek kralja A'1'onza z njegovo materjo bivšo regentinjo Kristino, ki bi so imel vršiti v San Sebastjanu, kjer je zaupnik Kristine v ta namen že najel stanovanje. — Kitajski cesar je izdal tajno povelje, naj se kitajske dijake, ki so sumljivi, da so napravili zaroto proti M.indžu dinastiji, are-
tira, krivce umori, ostale pa, ki so le sumljivi, izžene. — Deželni zbori bodo, kakor poroča „Moravska Orlice« Bklicani še le decembra mest ca. — Pogreb Kali a y e v se vrši jutri v Budimpešti, kamor pripeljejo truplo z Dunaja. Udeleži se ga mej drugimi tudi načelnik bosanske vlade z uradniki.
Iz Št. Vida nad Ljubljano.
Da svet ne pozabi, da imamo v St. Vidu tudi »inteligenco« in da se ista malce prikupi komu, zato pošlje naša popolnoma neugledna gospoda včasih kak žaltav ocvirek v »Slov. Narod*.
V najnovejšem časa so na vrsti vodovodi, javne licitante. občinski odbor, župan, župnik in ljubljanski knezoškof. V občinskem odboru v St. Vidu so po trditvi »SI. Naroda« sami »kimovci«, zato ker ne morejo ubraniti Urbančku iz Podgore, da bi si ne napravil vodovoda. Da je c. kr. komisija na licu mesta vso to zadevo preiskala in Urbančku dovolila vodovod, kaj to briga šentvidsko »inteligenco«, ki hoče bolje poznati dotične postave, kakor vsi uradni organi.
Toda Urbančkov vodovod ni ae glavni predmet premišljevanja šentvidske »gospode«. Tista voda, ki bo tekla v škofove zavode, tista hoče kar zadušiti šentvidsko »inteligenco«. Ta vodovod bo veliko hudodelstvo tatvine in ropa po mnenju »Slov. Naroda«. Kaj mar to šentvidski »inteligenci«, da je knezoškcl postavnim potom dobil dovoljenje za vodovod. Kaj mar tej »gospodi«, da sama
Dalje y prilogi.
I. Priloga 157. £tev. „iSlovenca** dn6 15. julija 1903
ni pri tem vodovodu n č prizadeta, tisti pa, ki so prizadeti, bodo pili čisto vodo, ki bo napeljara iz vc dovoda v njih hiše in ne bodo imeti ne samo nikgke škode, marveč dobiček, ker bodo imeti v svojih hišah dovolj dobre vode. Sicer pa je gola resnica, da so bili z načrtom za vodovod vsi priza deti posestniki zadovoljni, kakor so še da-danes. Edini gospod nadučitelj J. Zirovnik se je nekaj repenčil pred cgledom, na dan ogleda pa ga niti ni bilo blizu.
bedej čez dve leti pa piše »inteligenca« v SI. Narodu: .Morebiti bo pa nazadnje prevzvišeriega knezoškc fa le sram ljudem potrebno in lastno vodo šiloma jemati. Velečislana šentvidska »inteligenca", zakaj se vendar nisi uprla o pravem času, ko ti je knezoškcf »siioma« hotel vzeti tvojo lastno vodo ? Kje pa imate »intelegent-neži« v bt. Vidu kaj laBtne vode? Vaša .lastna« voda je menda samo tista, ki se vam dela v možganih, druga, katero vži-vate, je pa lastnina posestnikov. Svojo znano učenost hočete pri vsaki priliki kazati, pa vam vedno spodleti. Od tod tista jezica. S tem, da je g. nadučitelj J Žirovnik kupil za ljudsko šolsko knjižnico Homera, se pač ne more sklepati, da je šentvidska inteligenca« tako izobražena, da bi bolje poznala postbve o lastninski pravici kakor c. kr, uradi.
G. župan Belec, Vam dam pa ta le nauk: Zakaj se tako trudite, da bi Št. Vid povzdignili? Zakaj Bte šli vendar k javni dražbi Cebavovega pesestva? Kakih dva tisoč krcn bodete tako izgubili pri tem posestvu, zakaj niste še drugo proč \ rgli?
Ker se govori, da se ramerava izdati neko poročilo o šentvidski šoli in obenem nekoliko opisati šentvidski napredek sploh, težko pričakujemo tistega dne, ko bomo brali razne zanimivosti iz šolske občine. Radovedni smo, Če bo g. poročevalec opisal vse vasi, hiše in šupe v občini, morda se bo pa g. poročevalec le omejil na poročilo, kako drugje čudno sodijo o napredku naše šole. Povedal bo gotovo to zanimivost, da naše učeoce in učenke ne sprejemajo v Ljubljani v višje razrede, marveč vse obsodijo še enkrat v iste razrede, katere so ob iskovali naši učenci včasih že po d-e leti v at. Vidu. Če pa katerega vendar sprejmejo v višji razred ali celo v latinske klopi, mu pa koncem leta nalc že tistih kljuk, da komaj sope, ko nese spričevalo v očetovo hišo. Toraj na dan s »poročilom", da svet spozna slavno šentvidsko ljudsko šolo, ne pa samo vodovode, licitante in šupe.
Cerkveni letopis.
Birmovanje v novomeški in leskovskl dekaniji.
Prevzvišeni g. knezoškcf dr. Anton Bonaventura Jeglič se je vrnil predvčeraj opoldne z Dolenjskega, kjer je v novomeški dekaniji in v treh župnijah leskovške dekanije opravil kanonično vizitacijo in delil zakrament sv. birme. Bir mancev je bilo: dne 14. junija v Mirni peči 379, 15. junija v Prečini 206 16. junija V Vavti vasi 169, 17. junija v Soteski 50, 18. junija v Poljanici 97, 19. junija v Črmo-šnjicah 280, 28. jun. v Novem mestu 355, 1. julija v Šempetru pri Nov. mestu 184 2 julija v Smarjeti 295, 3. julija v Beli cerkvi 131, 4. julija v Šmihelu pri Nov. mestu 375. 5. julija v Toplicah 288, 6 jul. Podgradom 93, 7. julija v Stopičah 253, 8 julija v Brusnicah 275, kjer je prevzvišeni tudi posvetil ondotno župno cerkev. V novomeški dekaniji je bilo torej birmancev vseh skupaj 3430. V 1 «-s k o v š k i dekaniji: dne 9. julija v Št. Jerneju 599, 11. julija na Raki 312, 12 julija v Leskovcu 365; skupaj 1276.
Šolska poročila.
Letno poročilo III. mestne p e t r a z-redne deške ljudske šole v Ljubljani tudi prinaša na uvodnem mestu H. Trunkov spis v Dimnikovi prestavi .Staršem šolske mladine". Koncem šolskega lela je bilo na šoli 222 učencev, od katerih je bilo za višji razred sposobnih 196, nesposobnih 26. Slovencev je bilo 219, drugih narodnosti 3. Za vstop v srednjo šolo se jih je oglasilo 43. Podučevalo je osem učiteljskih moči. V obrtno nadaljevalni šoli je bilo 99 učencev.
Letno poročilo mestne slovenske osemrazredne dekliške ljudske šole v Ljubljani tudi prinaša spis „Star-šem šolske mladine", ki je res kaj krasen spis. Naj bi pač vsi stariši uvaževali pisateljev klic: »Skrbite posebno za vzgojo src svojih otrok; zakaj le na takih tleh vzraste prava sreča Vzgajajte jih posebno k bogaboječnosti, hvaležnosti in resnicoljubju. Ne dajte se nikdar za kako neresnico zavesti. Vcepite svojemu otroku tudi ljubezen do domačega kraja in do domovine. Pri blagih, plemenitih činih kažite svoje veselje in do-
padajenje, pri slabih pa gnjev in stud; bodite svojim otrokom vedno sami najboljši zgled, ker potem bodo znali ljubiti, kar je dobrega in plemenitega, zaničevati pa, kar je slabega in hudobnega. Ako bi vsi slovenski stariši tako vzgajali svoje otroke, bil bi srečen slovenski narod! Število učenk je bilo koncem leta 7 6 7, mej njimi 753 Slovenk, 5 Nemk in 9 drugih narodnostij. Sposobnih za višji razred je 674, nesposobnih 81. Za vstop v učiteljišče oziroma višjo dekliško šolo se je oglasilo 55 učenk. Poučevalo je 19 učnih moči.
Letno poročilo š tiri razredne ljudske šole v Rudolfovem zabele-žuje, da je šola imela koncem šolskega leta 220 učencev, od teh je bilo sposobnih za višji razred 162, nesposobnih 58. Poučevalo je 6 učiteljev redovnikov.
Letno poročilo II. mestne šest-razredne deške ljudske šole v Ljubljani ima na čelu spis: .Staršem šolske mladine". Poučevalo je na tej šoli 13 učiteljskih moči. Koncem šolskega leta je bilo na šoli 543 učencev, od katerih je bilo 538 Slovencev. Za višji razred je bilo sposobnih 493, nesposobnih 45. Za vstop v srednje šole se je oglasilo 84 učencev. Na obrtno nadaljevalni šoli je poučevalo pet učiteljskih moči 101 učenca. V šolski delam i se je poučevalo v lepljenstvu in v pletarstvu.
Izvestje c. kr. II. državne gimnazije vLjubljani za preteklo šoUko leto je tudi slovensko. Na čelu izvestja je življenjepis »Profesor Simon Rutar«, spisal Dragotin Lončar. Učiteljskih moči je bilo na zavodu 14 za obvezne in 6 za necbvezne predmete. Koncem šolskega leta je bilo na tej gimnaziji 340 dijakov. Vsi so Slovenci. Prvi red z odliko ima 18, prvi red 212, drugi red 50, tretji red 16 dijakov, ponavljalna Bkušnja se je dovolila 42 dijakom, dodatna skušnja 2 dijakoma. Od-ličnjaki so iz poročila razvidni.
Drugo izvestje mestne nižje realke vldriji za šolsko leto 1902/1903 ima uvodoma Bpis dr. S. Benka »Kje naj postavimo mejo psi-hiškemu življenju v organi š k i prirodi«, dalje je v izveatju spis Maksa Pirnata »Pripravniški tečaj v Idriji« in »Kratek opis novega realčnega poslopja« iz peresa ravnatelja g. P i r o a. Učiteljskih moči je bilo 7. Število dijakov koncem šol-skega leta je bilo 88. od katerih je dobilo odliko 5, prvi red 56, drugi red 17, tretji red 5 dijakov, ponavljalni izpit se je dovolil 5 dijakom. S prihodnjim letom se otvori III. razred. Izvestje je slovensko. Olličnjaki so iz poročila razvidni.
Uršulinske dekliške šole v Ljubljani ao končale šolsko leto danes zjutraj b slovesno sveto mašo. Ravna teljstvo je izdalo 42 strani obsežno letno poročilo, ki objavlja na uvodnem mestu pod skupnim naslovom »Složno vzgojno delovanjevšoliindoma« Slomškovih sedem prošenj materam in očetom in slovenski prevod H. Trun-kovega spisa »Starišem šolske mladine«. Iz letnega poročila izvemo, da so bile v uršulinskem samostanu te-le šole: otroški vrtec, vnanja ljudska šola, slovenska meščanska šola, notranja ljudska šola, notranja meščanska šola in učiteljišče z učnim tečajem za učiteljice ročnih del. —
V	otroški vrtec je hodilo 54 deklic.
—	Vnanja ljudska šola je imela v 10 oddelkih 487 učenk; sposobnih je 408, nesposobnih 74, neizprašamh 5. — Slovensko meščansko šolo je ob iskovalo 113 učenk; 99 jih je dobilo prvi red, 11 je nesposobnih, 3 pa neizprašsne.—
V	notranjo ljudsko šolo je hodilo 197 učenk; sposobnih je 171, nesposobnih 23. — Notranja meščanska š o 1 a je imela 119 sposobnih in 19 nesposobnih učenk, 3 bo ostale neizprašane. — Učiteljišče je imelo letos drugi in četrti letnik. V drugem letniku je bilo 26 gojenk; mej njimi je 10 odličnic. V četrtem letniku je bilo 20 gojenk; 18 jih je naredilo zrelostni izpit (5 z odi.), 1 bo ponavljala izpit čez dva mesecs, 1 je bila premlada'in bo pozneje delala izpit. — Vučnem tečaju zaučiteljice ročnih del je bilo 8 gojenk; vse so naredile izpit, med njimi 2 z odliko. — Prihodnje šolsko leto se prične 16. septembra.
—	V učiteljišču bodeta prihodnje šolsko leto otvorjena prvi in tretji letnik.
Novice iz Amerike.
§ Konec velike stavke stavbinskih delavcev je bil, kakor poroča brzojav iz Ne\v Yorka 13. t. m. Zmagali so delodajalci. 20 000 delavcev je že pričelo delati, v par dneh p; bo pri delu zepet 50.000 delavcev § Čudna družba treznosti. V tovarniškem mestu Youngstown v Ohio jo poli-
cija izpraznila tamošnjo gostilno, kojo je vzdržavala in vodila druiba treznosti, ker ni ta pazila na polnočno postavo in se je preveč popivalo takozvanega temperančnega olja ali piva za trezneže, ki ima nad 2 odstotka alkohola v seb>.
§ Mesto pogorelo. Ogenj je skoro do tal pokončal mesto New LiBbon,Wis Skoda se ceni na stotisoče dolarjev.
§ Pevski zbor žvižga. Nedavno so poročali listi, da je v združenih ameriških državah neki slavni pevec na odru žvižgal svojo ulogo, ker je imel glas hripav. V Millville pa je sedaj uvedel duhovnik Metho-distov nekaj stičnega v — cerkev. Namestu petja mu 30 mlad,h fantov žvižga na koru melodije. Res amerikanskol
§ 500 OOO ločitev zakona je bilo zadnjih 20 let v ameriških združenih državah. Lep sad civilnega zakona. Dva in pol milijona otrok je pri tem trpelo, odvetniki so pa zaslužili nad 100 milijonov kron.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 15 julija.
Goess odstopi? Kakor javlja »Grazer T^gblatt«, je odstop ces. namestnika Goessa in policijskega ravnatelja v Trstu pred durmi. Oba se s svojega odpusta nič več ne povrneta na svoji mesti.
Sokolovi izleti po Gorenjskem. O tem se menda ne bomo z nikomer pritekali, da so Sokoli po svojih voditeljih popolnoma pod skrajno liberalno komando in sicer prav tako ljubljanski kakor kranjski. To je sicer njihova stvar; a naših mož bi se moralo vsaj toliko tikati, da bi sami na noben način, če tudi samo posredno, liberalnim frakarjem ne brisali prahu s črevljev. Nekateri tega še danes ne razumejo, da se s skromno prijaznostjo pri liberalcih zasluži edino le zbadljivo preziranje, pri nas pa temeljito nezaupanje. Na Gorenjsko so ee osokolili liberalni velmožje. S aokolskimi izleti hočejo rešiti Gorenjce »klerikalne" tme. Zadnjo nedeljo so jo krenili v Cerklje. Ljubljanski župan je vse aranžiral. A vrlih Cerkljancev ni premotil. Došle Sokole bo pozdravili učitelji, enajst mož broječ oddelek gasilcev in eno dekle s tremi tovarišicami. Še »živio« niso spravili skupaj. Popoldne pridejo še kranjski z bando. Na Vavknovem travniku zunaj vasi Be je pričela ob 5. uri telovadbs. Radovednost za godbo je skupila kakih 40 mož in 30 fantov poleg otročajev in žensk. Tu zaide med Sokole glas, da jih mislijo fantje napasti, in junaško jo odkurijo že ob 7. uri preklinjajo cerkljanske kmete. Menda ne pridejo več v Cerklje. Mi privoščimo tudi Sokolom svežega gorenjskega zraka, a to jim pa bodi povedano, da jih naše ljudstvo v sedanjih razmerah ne more sprejeti kot sebi sorodnih prijateljev. Liberalci naj le bodo, če jim je to boljše, a naivnost se tudi liberalnim nad in pod Sokolom ne poda!
Zdaj pa molče kot zid! Kdo? Tista nemška glasila, v katera ležejo svoja kulturna jajčeca nemški in ljubljanski panger-manski razsajači — dr. Binder, Dzimski, Ja-nuBchowsky in pobalinska sodrga s karni-jolskimi trakovi in plavicami. O zadnjih škandalih ki so jih nemški študentovski po-balini v našem mestu naredili, ne črhne graška nemška žurnalistika niti besedioe I Že ve, zakaj ne! To je dokaz, da se tem nemškim ljudem pri nas predobro godi.
—	Umrla je na svoji graščini poleg Celovca grifica Pottiny, rojena Cho-rinsky, stara 82 let.
—	Predstava na Brezovioi Izobraževalno društvo na Brezovici priredi v nedelj o dne 17. julija 1903 pri „ J a k č e v c u « št. 25 popoldne ob 3. uri zabav o. Vspored: Petje. — .Doktor Vseznal in njegov sluga Štipko Tiče k«. Veseloigra v 2 dejanjih. Čisti dobiček je namenjen za družbeni dom. Z ozirom nato se prepla-čila hvaležno sprejemajo.
—	Novo izobraževalno društvo V Črnem vrhu nad Idrijo se je ustanovilo kat. izobraževalno društvo. O namenu društva, h kateremu je takoj pristopilo 44 mož in mladeničev, je govoril č. g. katehet Fr. Osvald iz Idrije.
—	Napredek v Šiški. Včeraj je bila jako, važna seja občinskega odbora v Spodnji Šiški. Glavna točka dnevnega reda je bila naprava vodovoda. Seje se je vdeležil tudi vodja okrajnega glavarstva g. L a p a j n e, ki je tako jasno odboru razložil potrebo vodovoda, da je bilo pričako-
vati, da se naprava vodovoda sklene brez dolgih debat. A vnel se je hud boj, ker nekaterim to ni šlo v glavo. Občinski odbornik Ojster se je toplo zavzel za vodovod in pobijal vsa nasprotna mnenja, kakor tudi neki predlog, ki bi, ako bi bil sprejet, povzročil, da bi bila vsa stvar zaspala. Tudi g. glavar je proti takemu predlogu protestiral. Nato je bil sestavljen nov predlog, s katerim se občinski svet izjavlja pripravljenim napeljati vodovod, kakor tudi urediti kanalizacijo in sicer s tem pogojem, da občina ne da več k napravi vodovoda, kakor 15 odstotkov. Ne ve se, kaj bo k temu rekla deželna vlada. G. voditelju okrajnega.glavarstva se dobre pitne vode potrebni Šiškarji srčno zahvaljujejo za njegov izvrsten referat. Tekom nadalnje seje je stavil občinski svetovalec g. Klemenčič predlog, naj se nekoliko bolj pazi, do katere ure so gostilne odprte, in naj se od gostiln, ki imajo po 11 uri zvečer odprto, zahteva licenca!
—	Iz Toplic na Dolenjskem se nam poroča, da je število kopaliških postov koncem minolega tedna naraslo na 349. V začetku sezone ao topličarji tako naredko prihajali, da se je Topličanov lotila splošna nervoznost. Sedaj pa nam vsak dan prinaša goste od vseh strani. Mej drugimi je bil tu general b e m u a iz Sarajevega, potomec rodbine Zemlja iz Gorij, obrsta K n o b -I o c h in L u k a n c Izmed duhovščine smo imeli duh. svetnika G o 1 o b i č a in zlato-mašnika Okorna iz Senožeč. Tega je kopanje tako okrepilo, da si upa doživeti stotino let. Dalje sta tu župnika brata R a • movš, župnik Skuhersky iz Loke pri Z danem mostu in misijonar K i t a k. Za nekatere boli zni, zlasti revmatizem, je edino zdravilo kopanje v topli vedi. No — in čez dolenjske Toplice jih ni. Zatorej k nam, dokler je še kaj prostora! Tudi rev-niši bolniki ei lahko pomagajo, po kmetskih hišah se dobi stanovanje za 40 vin. — Za prihodnji teden je napovedana kneginja Aleksandrina Windisch-Graetz iz Haasberga pri Planini.
—	Dezerterja 97. pešpolka Avgusta Gomisela iz Krepelj so prijeli v Barceloni in ga pripeljali v Trst.
—	Raspuščen je obč. svet v Smo horju na Koroškem, ker je pričel izvrševati vodovodni projekt, o katerem več kot dve tretjini prebivalcev ni hotelo nič slišati.
—	Slaba vest ga je gnala na koprive. Bilo je na nekem trgu. Kupec sadja izplačeval je ljudem, kar jim je šlo za prodano sadje. Denar leial je na mizi. Nekega pa so prsti tako srbeli, da ni mogel storiti drugače, nego da je vzel z mize nekaj svit-lih kronic, katere pa mu niso pritikale. Kupec, ki je to zapazil, rekel je dotičnemu nekaj časa potem, da to nikakor ne gre, in mu žugal ce!o z orožniki, ako mu koj ne povrne svetlih kronic, kar se je tudi zgodilo. Kmalu potem zagleda oni, katerega so srbeli prsti, orožnika, ki se je bližal njegovi hiši, in mislil si je koj, da orožnik njega išče. Naglo zbeži iz hiže, bilo je to že pozno v noč, in teče na neki vrt, kjer se zarije v koprive in kjer je celo noč ostal. Drugi dan pa, ko se je prepričal, da ni orožnik njega iskal, prikaže se zopet v domači hiši, a imel je ves obraz rudeč. Ko prive so ga namreč ožgale. Bog ve, ako ga bodo še kedaj frbeli prsti ?
—	Praznik sv. Cirila in Metoda v Aleksandrijl. Pise se nam iz Aleksan-drije: Desetletnica na čast sv. Cirilu in Metodu se je v nedeljo 5 julija izvršila slovesno. Ob 7. uri je bila slovenska služba božja, pri kateri so Slovenke pod vodstvom častne nemške šolske sestre Germane pele vrlo dobro. Mej sv. mašo je pristopilo mnogo Slovenk pa tudi Slovencev k skupnemu sv. obhajilu, pri katerem se po tukajšnji zelo vko-reninjeni navadi dele svečanosti primerne podobice, torej pri naši sv. apost. Cirila in Metoda, pa takih ni bilo mogoče dobiti. Koristno bi bilo, da bi se preskrbele čedne podobice sv. Cirila in Metoda s kratkim življenjepisom, kajti malo brezbrižno je to, da Be iste na Slovenskem ne dobe. Naj se ta nedostatek čim preje odpravi. Popoldne je bila na vrtu g. trgovca Fr. Zarli veselica po sledečem vsporedu: nagovor, deklamacija himne sv. Cirila in Metod*, kratka mična predstavs, ki je izvrstno vspels, nato razne priložnostne deklamacije in slednjič igre na prostem. Obilna je bila vdeležbs, pa tudi radost vdeležencev. Reči smem, da se sveta apostola Ciril in Metod v Aleksandriji častita v pravem krščanskem in narodnem duhu. P. B e n i g e n.
—	Finančna služba. Višjim davkar-skim inšpektorjem je imenovan davčni inšpektor g. Adolf K1 o d i č vitez Sabladosky v Slovenjem gradcu. — Prestavljeni so gg.: Davčni oficial Franc Kunej iz Brežic v Celje, IvanŠkoflek iz Maribora v Brežice. Davčni adjunkt g. Franc Robič je prideljen okrajnemu glavarstvu v Celju. — Prestavljen je dalje respicijent g. Osvald Drevenšek iz Konjic v Ptuj, respicijent g. LudovikPernek iz Ptuja v smarje, nadpaznik g. Anton Strucl iz Šmarja v
Konjice, in gospod J. Jurko iz bt. Petra v Kozje.
—	Napad na dežel Šolskega nad zornika. Nekdo je te dni v Spijetu napadel det. šol. nadzornika g. Zavadlava, ko Be je sprthijal na morskem obrežju b ta-mošnjim gimnazijskim ravnateljem. Napadalec je gosp. Ztvadlava uc aril, potem pa zbežal.
—	Potreba slovenskih iol v Trstu.
Na državni nemški ljudski šoli v ulici Fon tana v Trstu je bilo ob zaključku šolsketra leta 1158 učencev. Mej temi je bilo: 304 Nemci, 491 Italijanov, 347 Slovencev, 7 Hrvatov. 1 Srb, 3 Č hi, 2 Poljaka, 2 Madjara in 1 Arabec. Slovenski tečaj je obiskovalo 261 otrok, bolsko izvestje te šole izkazuje torej 347 Slovencev I Za koliko bi pa na-rasllo to število, ako bi bili izkazani za Slo vence vsi, ki so Slovenci?! A to je Se le ena šola! Kje so druge nemške šole?! Kje so množice slovenskih otrok, ki obiskujejo komunalne laške ljudske šole?! In slednjič ne smemo pozabiti blizu pol tisočaka slovenskih otrok, ki obiskujejo šolo družbe sv. Cirila in Metodija pri sv. Jakobu! Ali mero-dajni činitelji še nimajo dovoli dokaza o potrebi slovenske šole v mestu Trstu!
—	Paralela. V oddelku sodišču odločenem poročamo, kako da je mož, ki se računi k nemški inteligenci, zdelaval učitelja slovenskega. Zadnjega je pri obravnavi njegov zagovornik imenoval s pridevkom »der g u t m a t i g e Tribnik«. In ravno zavoljo znane »dobrodušnosti« njegove ga nekateri Slovenci prištevajo po krivici celo med Nemce, Nemci pa ga imajo seveda za Slovenca. oadaj sledi, kar hočemo naglasiti. Pri tem obžalovanja vrednem prigodku človeku nehote pride na misel primera: Ko bi mož izmed inteligenca slovenske bil nakleatil uči telja nemškega, polivali bi se potoki nemSko-liberalnega črnila na »surovost« Slovencev. Poštena duša slovenska pa posameznih slučajev ne mara generalizovati po vzgledu naših nasprotnikov. A kdo danes dotično atero obžaluie bolj, kakor prevročekrvni gospod sam ?
—	Dobavni razpis. Ravnateljstvo dr žavnih železnic v Beljaku razpisuje dobavo kovaškega oglja in koaksa. Ponudbe je vložiti do 1. avg. ob 12 uri opoldne. — Ob enem se vabijo interesenti na vlaganje po-rudeb za nakup starih kovinskih rmterijalij. Te ponudbe so vlagati do 30. julija opoldne pri ravnateljstvu v Beliaku.
—	Poroka na s.mrtni postelji. V bolnici v Ljubnem na Štajerskem se je začetkom julija na smrt bolna 23 letna zaseb-nica Tet\vanger poročila z deželnobrambov-skim narednikom I. Zechnerjem. Par dni na to je umrla.
—	K vojaškim vajam na Rakek je odkorakal danes zjutraj pešpolk št. 27 iz L ubljane.
—	Poročil se je danes popoludne g. dr. med. Ernst Majer, sedaj v Gradcu, z gdč. Pavlo T o m a š i č , hčerko viš.ega deželnosodnega svetnika.
—	25 letnico bo v kratkem praznovala tovarna smodnika pri Kamniku.
—	Lovčeva smola Te dni je nek trgovec iz Z dne šel lovit divje gosi. Imel je nepričakovano srečo. Skoro ie zapazil pred seboj troje gosi. Ustrelil je. E ta gos je obležala mrtva, ostali pa ste samo nekoliko ranjeni sfrčali proti — njegovemu domu. Streljal je na svoje domače gosi. Kako je domača gospodinja pohvalila lovca, o tem molči zgodovina in menda tudi lovec.
—	Dogodki v Ricmanjih Iz R c manj pišejo „Edinosti", da sta bila tamkaj dne 9. t. m zopet dva pogreba — brez duhovnika. Molitve je opravljal zopet vaški župan. Pokopali so bili 19 letnega Josipa Kureta in 18 letnega Josipa Berdona. „Eii-nosti bi bili hvaležni, ako nam pove, je - li g. P o ž a r že prišel iz Rima. Več, ko dobimo odgovor.
—	Aretiran vojak V bližini Celovca bo aretirali infanterista celovškega dež bram-bovskega polka Avgusta Jakovičaiz Kranja Hodil je v razna župnišča, hotel se vedno spovedovati, simuliral omedlevice in izvabljal na goljufiv način denar. Jakovič je popolnoma zdrav.
—	Mesta, kuga za slovenske po sle Koliko sinov in hčera našega naroda izgine v valovju tujine, koliko se jih izneveri materni besedi! Mladenič, dekle, pride v meBto, misli, da je sedaj gospod, gospodična, akoravno opravlja morebiti slabša dela, kakor bi jih doma nikdar ne hotel. Pa kaj to, v mestu je, gospod hlapec je, gospodična-dekla je. slovenski svoj materni jezik zametuje ter se sili, da govori in piše v tujem. Pred menoj leži pismo nekega dekleta, katera tudi misli, da ne bo gospodična služabnica, ako ne bo pisala domov v tujem jeziku. Za kratek čas, pa tudi v pouk in svarilo podajem to pismo cenjenim bralcem. Ta „kolobocija« se glasi: „Liebste Dante! Jest vam morem Angat, Pisati, saj niht pese das Ihsolank, nihtpisala, sm dag ih kane cajthb. Ut pin nir dasukom. Utj Angros heses, kipt cerficudom, sin ja cva hajsa Ankafehass, ut Hitel gibecpaj hundert čimer, sinja Finfodraek dinspodn, Ut ihpin
ahdurt, ih pin Farksjar pin hinkommen. Maegredomro. Mujne Muter, ket Ahniht žleht, unt Fater ketjim Ah gundt, gnndse-pesa gen. Moj brodor Gustel dedut šlosajraj lerns, Maj brudo johao, tenvaseniht erhad minir pisal. Ljubra, Deta mnestepiBala dai saslek Fišera is dassklabe, Majgot vam ba-ren ihnohanmal, hinkom. File griae, af ole, ih vinče angliklih, Najesjah saj langleben. utksunt pajben sajniht pesae dante. Gortrude Pšenica.« Ber.te in strmite. Kdo je kaj razumel? Tako se sramoti tak človek Bam sebe, pokaže, da je prazna slama med bujnim žitom, la koliko enakih slučajev bi lahko navedel, vendar naj bo dovolj za sedaj. Elina misel, edina beseda, ki sem jo v stanu izreči, je: »Kdor zaničuje se Bam, podlaga je tujčevi peti!"
Ljudska veselica v Tržiču. Družba sv. Cirila in Metoda \zdržuje v Tržiču otroški vrtec. Ker prispevki udov tržiške podružnice nikakor ne pokrijejo stroškov, je priredilo »Katoliško izobraževalno društvo sv. Jožeta v Tržiču« s pomočjo tržiškega cerkvenega pevskega zbora v prid družbi sv. C rila in Mct)da dne 12. julija t 1. „L j u d s k o veselico« zunaj Tržiča na Slapu pri Krvinu. Lspaki so že teden dnij poprej vabili Slovence iz Tržiča in okolice, nai se udeležijo te »Ljudske veselice«. Po Tržiču je vse govorilo: „Stoj! kam boš šel v nedeljo? — »K Krvinu na Slap!" In to se je tudi res zgodilo. Kar v trumah so prihajali ljud|e. tudi gospoda, bodisi delavci in kmetje h Krvinu. Sa pred četrto uro popoldne je bilo zbranih nad 500 oseb na prijaznem Krvinovem vrtu. Točno ob četrti uri je nastopil cerkveni me šani zbor tržiški in za njim moški zbor društvenikov izobr. dr. bv. Jožefa. Obadva zbora sta pod spretnim vodstvom g. orga-nista in pevovodje Fr. Slabeta tako izvrstno pela, da sta po vsaki točki žela o^lno zasluženo zahvalo. Komični prizor: „Š t e t a n gre iz ofcet' domov" je vzbudil splošno veselje. Gj. Franc Vidic in Jožef Zupan sta kakor navadno res častno rešila zadano nalogo. VmeB med pevskimi točkami je stopil na oder vč. g. duhovni svetnik in župnik F r. Špandal. V svojem krasnem nagovoru je ii. govornik poudarjal, kako potrebna je družba sv. Cirila in M-toda za Slovence in kako koristna posebno za Tržič, kjer vzdržuje otroški vrtec. Na veselici je bilo zbrano slovensko občinstvo, inteligenca in priprcsto ljudstvo. Tukaj se vidi splošno navdušenje za mili materni jezik slovenski. Koncem svojega govora je vč. g. predsednik tržiške podružnice pozval zbrano občinBtvo, da je trikrat zaklicalo »Slava?« Njeg. Veličanstvu. Ljudska veselica je imela na men, privabiti h Krvinu vse slovensko misleča občinstvo. Kljub zelo nizki vstopnini je nad 170 kron ostalo čistega dobička za naš slovenski otroški vrtec v Tržiču. Živela družba sv. Cirila in Metoda !
Ljubljanske novice.
Koncert učiteljskih abiturijentov se je
vršil Binoči ob dokaj pičli udeležbi občinstva. Ljubljančanov ni bilo skoraj nič navzočih. Pač bi bila tu prva dolžnost profesorjev in učiteljev kakor tudi druge inteligence, da bi se bili v večjem številu udeležili koncerta ter tako pokazali avoje simpatije napram abiturljentom-učite-ljem, kakor tudi učiteljem samim, saj je bil čisti dobiček namenjen »Učiteljskemu domu«! Učitelji bo vendar oni faktorji, ki prvi vzgajajo malo deco in jim polagajo temelj za poznejše študije. S tega važnega stališča bi pač naša inteligenca lahko pokazala več de-janjske simpatije učiteljem, kakor pa je to pokazala ravno sinoči, ko je bila koncertna dvorana do malega prazna! — Kar se tiče proizvajanja posameznih točk, moramo pohvalno omeniti dobro izvežbani pevski zbor gojencev in gojenk c. kr. učiteljišča, ki je vse toJke pod vodstvom gospoda profesorja Dekleve kaj precizno, kakor tudi z vnemo in navdušenjem proizvajal. Vidi se, da se na učiteljišču goji prava glasba, ki blaži in povzdiguje duha. Sosebno krasno je pel mladi pevski zbor gojencev in gojenk E. Adamičeva mešana zbira »Lipa« in »V gozdu«. Zala sta ta dva zbora največ pohvale — in morali so ju ponoviti. Gospod komponist E. Adamič — mladi učitelj — sme ponosen biti na svoji kompoziciji; tako mili sta in nežni, zloženi popolnoma v narodnem slovanskem duhu. Tudi oatale pesmi je mladi pevski zbor rešil z največjo natančnostjo, kakor so bile Foeraterjeva »Ave Maria«, Vilharjevo »Slovo« in Grieg »Nova zemlja«. Ponosni Btnejo biti gojenci in gojenke na svoje vspehe, ki so jih želi Binoči; in mi jim le želimo, naj Btopajo krepko in pogumno po tej poti dalje, Se k večjemu k slavnejšemu. Abiturijentom pa želimo prav mnogih zdat-nih uspehov na njihovi trdi poti, na katero so stopili v teh dneh, da se bodo veselili svojih sadov v poznejših letih, ko bodo znali, da njihove nade, ki jih je polno mlado srce, niso bile prazna morska pena — njih
i neumorni trud bo poplačan tisočkrat. Naj delujejo z ljudstvom, ne proti ljudstvu, in dobri prijatelji ostanemo. — Tudi vojaška gedba je rešila svoj program, toda pogrešali smo pri njej sinoči natančnosti. Naravnost neumljivo se nam pa zdi, kako more g. častnik-dirigent takoj po prvi točki oditi in prepustiti dirigiranje naredniku! Ali je narednik utaknil denar v žep ali g. častnik-dirigent? Kadar bo pa v kazini kak koncert, bo lahko častnik dirigiral magari tudi celo noč! Ali je ta denar drugačen, kakor oni, ki pride iz slovenskih rok? Ob tej priliki je c. kr. deželna vlada zopet pokazala znano svojo nervoznost, ki se kaže često v popolnoma neutemeljeni skrbi za Ruse. Vlada je naročila c. kr. ravnatelju učiteljišča g. L e v c u, da se ne sme noben gojencev in gojenk I., II. in III. letnika vdeležiti koncerta, ako se ga vdeleže ruski dijaki, ki so se pa že včeraj opoludne odpeljali iz Ljubljane. Abiturijentom samim se seve ni moglo nič prepovedati in jim gosp. ravnatelj tudi nič prepovedal ni. Ta odredba deželne vlade, ki še vedno ne ve, kedo je teptal cesarsko zastavo na kazinskem vrtu, je vzbudila po Ljubljani zopet mnogo razburjenja, kerjebila naperjena proti popolnoma nedolžnim gostom našega mesta. Ali se taka skrb deželne vlade opaža tudi tedaj, ko prihaja izvestna gospoda iz „Reicha" v ljubljansko kazino in prinaša nemške marke za vsenemške namene na Kranjskem? Ako deželna vlada s tako skrbjo pazi na našo mladino, naj pazi tudi na svoje mlade uradnike, da bodo nekoliko manj se kazali v sprednjih kazinot-skih vrstah!
Osebna vest. Med. dr. Dčmeter vitez Bleiweis-Trsteniški odpotuje in ne ordinira od 20. julija do 1. avgusta.
V »Prešernovem hramu" v Rožnih ulicah se je vršila, kakor je bilo naznanjeno, veselica v proslavo Prešerna. Veselica je krasno vspela in je bila zabava animirana. Zbralo se je toliko občinstva, da je vladala prava gnječa. Godba, „šramel-kvartet", je izvšila svojo nalogo častno, tako, da so bili posetniki veselice prešinjeni veselja in zadovoljnosti. Posebno pa je bil to dan mladine, ki se je topila v veselju in rajala do konca. Posebno pa se mora pohvaliti točno postrežbo gostilničarja, ki je skrbel, da so bili posetniki veselice vrlo zadovoljni.
Odhodnico priredi dmes ob 7. uri zvečer pri Conžku ljubljansko učiteljsko društvo gg. Ganglu in Vrablu.
Okradeni krznar. Hugonu Waneku, krz-narju na sv. Petra cesti štev. 21. je včeraj popoludne ukradel neznan tat rz spalne sobe kovinasto škatljico, v kateri je imel zlato žensko uro, vredno 70 kron, in kovinasto verižico. Ura je imela vdelanih na krovu pet dianrantov. Tatvine sumljiv je neki postopač, ki je v hiši beračil.
Daljnogled ukradel je v nedeljo jerme-narski vajenec Viktor Jarc svojemu mojstru, jermenarju Mihaelu Jagru na Poljanski cesti št. 24 in je nato pobegnil iz službe. Včeraj ga je policija prijela. Pripovedoval je, da si je daljnogled le izposodil, da mu ga pa je v Lattermannovem drevoredu neki fant iz žepa ukradel.
Zahvala. Vsem dobrotnikom in prijateljem, ki so na katerikoli način kaj pripomogli oziroma darovali za našo veselico, ki se je vršila 28. p. m., se najtoplejše zahvaljujemo. Skrbeli bodemo, da se imena p. n. dobrotnikov v našem društvu, ki šteje nad 18 sto članov, izvedo, da se spoznamo in ravnamo po geslu: »Svoji k svojim!" — Odbor društva delavcev in delavk c. kr. gl. t o b. tovarn e.
Izseljevanje v Ameriko. Danes po noči odpeljalo se je z južnega kolodvora v Ameriko 52 izseljencev s Hrvaškega in 13 s Kranjskega. Polic ja je priiela nekega fanta, ki je hotel pobegniti v Ameriko, da bi se odtegnil vojaški dolžnosti.
Tatvina v cerkvi. V frančiškanaki cerkvi je bila 12 t m. v gnječi delavki Alojziji To-mažič iz Tuhinja ukradena denarnica, v kateri je imela 12 K.
Najdena zapestnica. Jožefa Enaenhardt, šolska učenka je našla na Franca Jožefa cesti srebrno zapestnico.
Iz salez janskega konvikta. Šolsko leto se prične v tem zavodu, kakor na javnih ljudskih šolah, b 15. septembrom t. 1.; pod-učuie se tudi v istih predmetih. — Število mladih »godcev« tudi narašča. Ta zavod izvršuje vestno in nesebično svojo plemenito nalogo in zato je vreden priznanja in podpore.
Včerajšnjega mirozova društvene godbe
se je udeležilo obilo občinstva. Godba je svirala vse točke precizno in pokazala, da se pridno šola. Nastopila je to pot 24 mož močna. Pri povratku pred mestno hišo je dalo občinstvo du'ka svoji hvali in zaklicalo gDdbi nadušen »*ivio«!
Izgubljeno. Žepno uro je izgubil v nedeljo zvečer vajenec A. J. od Plankarjeve gostilne na Dolenjski cesti do zidanega mostu. Kdor jo je našel, se prosi, naj jo 1 oddd Florjanske ulice št. 13, III. nadstropje desno.
Filljalke za prodajo kruha in peciva. Na bv. Petra cesti je odprl isto gosp. Jakob Zalaznik, v Kopitarjevih ulicah (Mahrovo pritličje) pa jo odpro prihodnji teden goapod J. Kantz z Rimske ceste.
Dogodki na Hrvatskem.
Pred tridesetimi leti in zdaj.
Iz Hrvatske.
Meseca septembra bo trideset let, ko je po hudi in vztrajni borbi med mažaronsko in narodno stranko zasedel staroslavno sto-lico hrvatskih banov pravi narodni ban Ivan Mažuranic. Takrat je bilo v hrvatskem narodu toliko narodne moči, da je odstranil proti volji mažarske vlade najprej nasilnega bana Raucha, vstvaritelja poznate hrvatsko ogrske nagodbe, in za njim še dva banska namestnika Bodekoviča in Vakanoviča.
Naijhuja je bila borba proti banu Rauchu, ki je preganjal vse rodoljube z največjo strogostjo. Opozicionalni časopisi so se morali preseliti iz Zagreba v Sisek, v vojaško Krajino, kjer se je izrekla tudi osodepolna obsodba za bana Raucha, vsled katere je moral tudi oditi na „unanje", kakor se je prej sam rogal opozicionalnim činovnikom, katere je spodil iz službe. BodekovičJ njegov naslednik, je bil blag mož, pa se ni mogel vzdržati, ker so Mažari hoteli nadaljevati režim Rauchov; zato so si izvolili Vakanoviča, katerega so podpirali z vsemi sredstvi, samo da se vzdrži mažaronski zistem na Hrvatskem. Vakanovič je razpisal nove volitve, da dobi mažaronsko večino v saboru; toda pri teh volitvah je popolnoma propadel, v sabor je prišla ogromna večina narodne stranke. Te volitve so se vdeležili takrat vsi činovniki ter so ravno oni odločili, da je bila popolnoma premagana mažaronska stranka.
Zdaj bi se bila revidirala že pod Rauchom sklenjena nagodba v pravem narodnem duhu, kakor je to želel sam novi ban Ivan Mažuranic, toda Mažari so znali tudi to preprečiti. Po nagodbi sme priti v hrvatski sabor virilistov toliko, kolikor znaša polovica izvoljenih poslancev. Ti virilisti sploh ne dohajajo v sabor, ker velikaši na Hrvatskem so malomarni za napredek svoje domovine. Toda 1. 1873. so pa vendar prišli, seveda opozorjeni od ogrske vlade, da zaduše pravi narodni duh v nagodbi, ki se je imela spremeniti. Nagodba iz leta 1868. je bila sicer revidirana, toda ne v onem duhu kakor ga je žtlela narodna stranka in ž njo ban Mažuranic, vendar pa je s to revizijo narodu vsaj malo odleglo, ter se je mogel od zdaj mirneje baviti z urejenjem svojih avtonomnih zadev. Hrvatska se je začela lepo razvijati posebno v narodnem pogledu. Odprlo se je vseučilišče, preporodila „Matica Hrvatska", preuredile so se ljudske in srednje šole, le v gmotnem pogledu ni bilo pravega preporoda, ker po nagodbi so ostale Hrvatom še vedno vezane roke v financialnem pogledu. Mažarom pa še ta narodni napredek na Hrvatskem ni bil po volji, ter so začeli uvajati mažarski jezik na železnice in zajed-niške urade. To je bil začetek mažarizacije, a vlada Mažuraničeva se ni odločno uprla tej nakani mažarske vlade. Da ni to storila, oponesel je v zadnjem saborskem zasedanju sam Khuen Hedervary dr. Derenčinu, ki je bil takrat predstojnik sodbenega oddelka deželne vlade. To je bila zares velika krivda Mažuraniceve vlade, ker so Mažari od tega časa neprenehoma in vztrajno napredovali z mažarizacijo na Hrvatskem pod naslednikoma Mažuraničevima Pejačevicem in Khuen He-dervaryjem. Toda vsega tega ne bi bilo, da so ostali hrvatski volivci tako značajni, kakor so bili od 1. 1871—1873. Po odstopu Mažu-ranica se je v tem pogledu vse spremenilo. Ko je bila L 1881. in 1882 vojaška Krajina razvojačena, je bilo sprejeto tudi činovništvo iz Krajine v državno službo, a to činovništvo je bilo zbrano od raznih življev, le narodnih najmanje. Ko je v Hrvatskej zavladal ban Khuen Hedervary, je imel poleg drugih mažaronov, žalibog mnogo iz poprejšnje narodne stranke, tudi to činovništvo, navajeno vsakemu služiti. Razume se, da je novi ban to činovništvo posebno odlikoval, dočim pravi hrvatski činovniki niso mogli napredovati, dokler so ostali narodni. Da pridejo tudi oni naprej, so se oklenili novega gospodarja, in kmalu se je razvilo štreberstvo, kakoršnega še ni bilo nikdar na Hrvatskem.. Tako je prišlo, da je mogel ban Khuen Hedervary rušiti s svojim činov-ništvom narodno opozicijo na celej črti ravno tako, kakor je narodno činovništvo 1.1871 do 1873. rušilo mažaronsko stranko. Činovništvo odločuje na Hrvatskem v vsem, a se je žalibog slepo udalo današnjemu zistemu.
Radi demonstracij v Gorenji Reki je bilo obsojenih 26 kmetov. Ob znanih sodnijskih razmerah na Hrvatskem seve izborni obrambeni govor g. dr. Pero Mag-d i č a ni mogel dosti pomivati. Od 3 L ob tožencev je bilo obaojemih 26 v j e č o od 3 mesecev do 3 let, pooatreno a ' postom vsacih 14 dni. Pet obtožencev je
bilo oproščenih. Ker je državno pravdništvo prepovedalo izdajanje delavskega lista čiste stranke prava »Hrvatski R-idnik« v Zagrebu, prifel je izhajati nov list „Novi Hrvatski Radnik.«
Dogodki v Srbiji.
Radi umorov v Belgradu ja zblaznel sin bivšega srbskega ministerskega predsednika Georgieviča. Odpeljali so ga v nek praški zavod
Beligra|»ki listi ostro napadajo vojnega ministra generala Atanackoviča, ker pri pred včerajšnjih imenovanjih ni povišal zarotnikov. »Stampa* zahteva, naj vojni minister odstopi. Isti list javlja, da je major Laza-r e v i c , eden glavnih zarotnikov, povišan v podpolkovnika.
Kabinetni tajnik kralja Aleksandra dr. Miloš Petronijevič je odpuščen iz državno j službe. Na njegovo mesto je imenovan dr. "Nenadovic
Dr. Nenadovič je včeraj odpotoval v Ženevo, da razpusti ondotni dvor kralja Petra.
V	NiŠu bo bile v ponedeljek občinske volitve. Došlo je do takih iigredov, da so morali volitev prekiniti. Liberalci so sa borili z radika'c .
Nova skupščina bo imela 150 poslancev, doslej jih je imela 130.
Iz Biaritza se poroča, Ha se je kraljica Natalija izjavila, da ne rtfl-ktira na zapuščino umorjenega svojega sina ter prepušča dadščino sestričini kralja Aleksandra, Nataliji Konstantinovic kateri je kraljici Natali|a krstna botra in ki ima za moža črnogorskega princa Mirka.
V	Belgradu so razširjene vesti, d a 8 e namerava kralj Peter zopet poročiti, in sicer z neko rusko princezinjo. Dr. Nenadovic bo radi tega potoval v Petrograd.
Iz Semlina sa poroča, da je tekom meseca junija radi preobrata v Srbiji 1350 Srbov pobegnilo preko Semlina iz Srbije Tudi tekom julija je došlo mnogo beguncev.
Balkan.
Dne 10 t. m. je došlo na podnožju Hajidi gore do krvave bitke mej tuiškimi vojaki in bolgarsko četo, kateri je zapovedoval načelni« makedonske notranjo organi-sadje A 1 e k s i s, ki je bil v tem boju z nekaterimi tovariši ubit. Alefcsisa so se Turki silno bali.
Ruski in avstrijski konzul sta bila te dni v okolici K r i v o 1 a k e in I s t i b a , kjer sta preiskala, v koliko so opravičene pritožbe prebivalst?a proti preveliki strogosti turških oblasti Konzula sta svoja opazovanja sporočila H.lmi paši, ki je nato odpotoval tja, da se sam prepriča o položaju. Sploh je turška vlada te dni obljubila, da pošlje po raznih krajih svoje zaupnike natančno preiskat razmere, sultan jo obljubil Bolgarom večji vpliv na upravo, turška in bolgarska vlada pa zagotavljata, da je preklicala svojo odredbo, s katero je rezerviste ob meji sklicala pod orožje, ne pove pa, da edini povod za ta preklio je bližnja — ž e t e v , ki se na B ilgarskem prične te dni. Jako neljubo je bolgarski vladi, da mnogi bolgarski kmetje ob meji prodajajo žito Turkom za turške vojake, ki baje silno stradajo. Bolgarska vlada se boji, da žita z ozirom na veliko število beguncev, katerih število se vsak dan množi, na Bolgarskem ne zmanjka in ne postane na Bolgarskem lakota. Žito je prepovedala izvoz žita,
V mestu Mustafa PaSa ob bolgarski meji so te dni turšii vojaki udrli v bolgarske hiše in iskali orožja. Dogodili bo se strašni krvavi prizori. Kar ni Bolgarov ušlo, vrgli so jih v ječe. Ako se tako godi ob meji Bolgarije na orijentalaki železnici, kamor prihaja vsak dan več Errope^ev, kaj se še-le godi z uoogimi kristijani v notranjosti Tur <5ije! Zi žide v Kišinevu je po konci ves svet, kristijane v Turčiji se pa pusti umirati v potokih krvi.
List „Akropolis" v Atenah javlja iz Soluna: Tukajšnje oblasti so zasledile nov nameravani atentat makedonskega odbora. Atentat bi bil izvršen na ta način, da bi prihodnji mesec istočasno pridrvilo v mesto več bolgarskih vstaških čet, ki bi pričele metati bombe na vladno poslopje. Makedonci so upali s tem izzvati turško prebivalstvo, da bi napadlo Evropejce, kar bi povzročilo, da bi se v zadevo vmešale evropske vlasti.
Veliko senzacijo vzbuja aretacija bolgarskega trgovca Vesova. Pri hišni preiskavi našli so v njegovem stanovanju jako kom-promitujoče listine, mej njimi eno, ki kaže, da je pravzaprav on pravi vodja revolucij-skega odbora v Solunu.
Precej neverjetno se glasi vest današnjih listov, da je sultan zapovedal, da se ne sme ovirati otvorjenje bolgarskih cerkva in šol in da bo izpustil vse zaprte Bolgare, ki bodo na evangelij prisegli odslej biti zvesti njegovi podaniki. To se bo najprej zgodilo v okraju Skoplje.
Bolgarska junakinja Našteva se je zopet pojavila na bojišču. Zapustila je samostan Kanero, kamor je nedavno pobegnila in zbrala je okolu sebe 14 bolgarskih žen v vstaško četo. Tudi bolgarske žene se bord za svobodo domovine.
Književnost in umetnost.
*	Nove orgije in nov sistem. Domača slovenska tvrdka „Brata Zupan" je pretečeno zimo postavila dvoje lepih or-gelj za Lož in Čez-Sočo. Sedaj pa so izgo-tovljene velike orgije broj 90, na katerih so vprizorjene vse najmodernejše novosti. Ta nevtrudno napredujoča firma je z velikimi denarnimi žrtvami, skrbjo in velikimi skušnjami dovršila tako pnevmatično funkcijo na vseh strojih tega instrumenta, kakoršne še v Avstriji ni. Omenjena firma je bila vže par let v dogovoru z najboljšimi svetovnimi mojstri glede pnevmatičnih sistemov. Delale so se doma velike poskušnje in modeli in slednjič se je firma odločila za zanesljiv, jednostaven sistem, katerega mora vsak, kdor to vidi, priznati za trpežnega in najboljšega. Od tipke do piščale ni nobene mehanike, mej manuali, pedalom, registri, kopulami in zbiralniki deluje čisti pnevmatični tok. Na desetbrojni glavni stroj deljujejo samo 4 membrane, na petbrojni gornji stroj samo 2, in na štiri pedalni stroj 2 membrane. Kancela vsakega kora se lahko z roko hipoma izvzame in zopet nazaj vtakne brez vsakega orodja. Mešičkov ni, visečih vcntilčkov ni, tiste omrežne komplicirane mehanike pod sapnico, katera dreza v ventilčke in zahteva vedne regulacije — tudi ni. S kratka, pnevmatičen sistem naj bode res pnevmatičen, ne pa pod sapnico zvezan s^ celo kolobocijo mehanike. Saj pnevmatičen sistem nima druzih tendenc, nego da se vkljub nebrojnih kopul in kombinacij doseže lahka igra in da regulacija razun na relijih (Belais) popolnoma odpade. To je pa s tem novim sistemom vse doseženo. Igralnik je eleganten, registri se ne potezajo in ni treba re-gistrovih gumb z roko loviti in jih ven vleči. Tu se registri otvarjajo in zatvarjajo samo z lahno dotiko jednega prsta. Kolek-tivniki se istotako z dotiko prsta odpirajo in mejsebojno razvezavajo in jih ni treba na stran riniti. — Veliki meh goni kolo z eks-centričnim vretenom, tako, da se v slučaji, ko bi bila na razpolago električna moč, lahko ista na gonjenje meha uporabi. Igralna sapa ima svoj meh, v zvezi z istim zeniščem daje sapo igralni funkciji, kar pa je odveč se pa steka nazaj v veliki magacin in narobe lahko veliki regulator malemu sapo posoja. Vodilne cevke na notranjem stroju so svinčene pocinjene. (Verzinnte Hartblei-rohren), v igralniku pa iz medenine (Messing). Najdaljša kondukta je dolga 10 metrov in vseh cevk nad 1000 metrov. Jezičniki, trom-peta in pozavna ste moderne intonacije, slednja vibrira z bobničnimi membranami. Dispozicija je mogočna in lepa, je sestavljena iz štirih 16stopnih registrov, desetih 8stopnih, treh štiristopnih in dveh mešanih. Cornett trojen in Mixtur čvetoren. T o impozantno delo naj bi si ogledali vsi za lepo glasbo vneti in vešči strokovnjaki, slovenski in tudi drugi. Lepo in častno bi bilo, ko bi slovenska velečastita škofijstva poslala vešče svoje in nepristranske veščake, da presodijo to trudapolno delo slovenske dlani in da že enkrat preneha agentstvo za tujce, kateri za še enkrat večji denar ne morejo podati boljšega od domačinov. Svoji k svojim! Tisočaki, katere pa pobašejo Nemci, pa se nikoli več ne povrnejo nazaj v slovenske roke. Torej „svoji k svojim" 1 Domačine naj se podpira, pa bodo vedno še boljša njihova dela. Opisane nove orgije bodo razstavljene v Kamnigorici do prihodnje sobote.
*	Naše slovstvo in Hrvatje. »Se rafinski Penvoj«, mesečnik, ki ga izdajajo frančiškani v Visokem v Bosni, prinaša v 7. številki letošnjega leta v prevodu povest dr. Ivana Ev. Kreka: »Za brata«. — V posebni izdaji je pa izšla igra dr. J. Debevca: »Liberalizem ali večni žid« v tiskarni Thier-Vogler v Sarajevu z naslovom: »Vječni Zidov. Zalcsna igra u pet čina. Napisao Dr. Debevec, a pohrvatio fra Joša Mijov.« (Preiskano iz »Serafinskoga Perivoja« ) 1903. Cena 1 K. — »Seraf. Perivoj« pravi o tem delu: »Mi pravom čestitamo najprije vele-učenomu gosp. piscu, da mu je djelo tako krasno uspjelo, a onda i našemu marnomu Buradniku, koji si ja dao velika truda, da to djelo pretoči u nas hrvatski jezik, d ponosom moremo iskreno reci, da je naš brat tom tako zanimivom radnjom učinio veliku uslugu našemu listu, ia je njom pomnožao broj naših čitatelja« itd. — Dostavljamo, da je izšel spis dr. Debevca v »Kat. Obzorniku« leta 1897.
*	Zabavna knjižica za slovensko mladino. Urejuje m izdaje Anton Kosi, učitelj v Središču. XI. zvezek. Cena 30 v. O tem sa nam še piše: G. Anton Kosi mar-
ljivo nadaljuje svojo zfcirko. Vsako leto razpošlje po Slovtnskem prav ličen snopč č s kaj mnogovrstnim berivom, ki je zelo pri-merno za mlade čitatelje. Tudi letošnji zvezek obsega raznovrstno berivo. Č ta v njem mladi čitatelj ljubke pesmice; zataplja se v mične povestice in divne basni; poučujejo ga poučne črtice ; pregovori in izreki mu govore marsikako lepo mis&l; razveselju ejo ga kratkočasnice; zapoje si lahko nežne pe-snioe in slednjič si še malce beli mlado glavico z »zmešano štreno.« — Ne bomo navajali vsebine poiameznih ljubkih sestavkov, posezite sami po tej lični knjižici in jo berite ter dajte jo mladini, kar vam naj topljeje priporočamo. Koristili boste mladini, izdajatelja p* omogočili, da nadaljuje svoje hvalevredno podietje.
* Porcijunkula, mala knjižica, ki obsega kratko -zgodovino in molitve za ta odpustek, se dobiva za 10 vinarjev v frančiškanskem samostanu v Novem mestu in pri J. Krajec nasledniku, tiskarju in knjigarju ravno tam.
Izpred sodišča.
Izpred deželnega sodišča.
Surov gost. Dne 29 junija zvečer ie Matija Epih iz Kočevja v neki gostilni v Postojni zmerjal brez povoda krčmarico ter jo hotel tepsti. Ko ga je redar aretiral, zgrabil ga je Epih za bluzo ter vrgel v njega usnjato torbo, nato Be je vlegel na tla in a nogami suval. V občinskem zaporu je razgrajal, zmerjal orožniškega postajevodjo z besedami: »če ne bi imel rok zvezanih, bi vas tako vrgel v zrak, da bi preje razpočili predno bi na tla telebnili.« Sodni dvor ga je obsodil na pol leta težke ječa. — Nevaren sosed. Andrej E-žen, dninar in žrebljar v Kropi ljubi čez vse prekajeno meso in klobase. Po no3i na 12. junija se je splazil v klet soseda Ažmana kjer je pobral prekajeno pleče, več kosov svinjskega mesa in najmanj 20 suhih klobas. Ko j« bil v Oto-čah na dnini, videl je sodelavec Smitek, da je potegnil Eržen suho klobaso iz žepi, jo prelomil, polovico je sam pojedel drugo polovico pa temu dal; pozneje mu je še naročil, ne orožnikom povedati, da sta jedla klobaso. Dne 8. junija mu je dal France Popler 22 K 56 v„ da jih izroči Janezu Do-lencu a toda Eržen je denar zapil. Ker je bil obdolženec že 3 krat zaradi tatvine kazno-van, ga je sodni dvor obsodil na 14 mese-: cev težke ječe.
Mesto v Ameriko vzaporje moral iti 19 let stari Fr. Gjlob, posestnika Bin iz Volčjih njiv, ker se je hotel odpeljati v Ameriko s tujim potnim list >m ne da bi bil preje zadostil svoji vojaški dolžnosti. Obsojen jo bil na 12 dni strogega zapora in i na 10 K denarne globe. — Zaradi ene | krone zaušnico. Tone Osolnik je j vzel iz Kovačeve žage v Domžalah za 8 K ! drv. za katere je ntkaj dni potem odrajtal 1 7 K s pristavkom da je ostalo krono že Žagarju odrajtal. Ko KavčiJ od Žagarja Fran četa Z)rmana krono zahteva, je ta odločno trdil, da ni nikoli od Oaolnika nobene krone prejel. Ko ga je pa dal Kavčič k žagi poklicati, šel mu je Zorman nasproti z besedami, kdaj si ti meni dal krono, ter mu priložil krepko zaušnico. Kasneje se je pojasnilo, da je neki drugi Žagar krono vzel. Sodišče je obsodilo Zormana na 48 ur zapora.
„Sauu ali „ Schivein« ? VKonjicah se je minoli petek vršila obravnava, o katere predmetu se nam iz obtožnice poroča tako le: V sosednjih Zrečah je blizo cerkve pod eno streho trgovina in gostilna. Dne 3. julija zvečer je v gostilni bila mala j družbica. Ta je v svojo sredino privabila j znanca, štacuno zapustivšega gospoda nad-| učitelja Tribnika. Beseda je nekako nanesla besedo med ostalim tudi na šolo. Končavši sicer prijateljske razgovore se je družba razšla okoli devete ure. Gospod nadučitelj pa se je nekoliko pošalil še v sobi s tam stoječim automatom, naj bi za odhodnico po svoji navadi nekaj zaigral. Za majhno darilo je rad postregel. Ko je pa postrežljivec dobil plačano naročilo, naj zakroži še drugi komad, v tem trenotku je priskočil nemški član omenjene družbice, ki je obenem rezervni častnik in posestnik, ter je z obema rokama začel gospodu nadučitelju deliti Zaušnice brez vsakega povoda neposrednega. Med „klapouškanjem" je gospod ponavljal besede: „Sie windische Sau". (Pred sodnikom se je zagovarjal, rekši, da je bil »provo-ciran" v pogovoru „o šoli", a da ni rabil izraza „Sau", ampak „Schwein".) Pri tem prijaznovanji so nadučitelju se poškodovale očali ter padle na tla. Zatem je „cartljanec" bil postavljen še na cesto in čez prag na zemljo padši, ranil se na desni roki pri laktu. Glas o tej »bitki" se je »bliskoma" raznesel tudi po Konjicah in sledečo nedeljo bil je „na dnevnem redu", ker sta oba gospoda po celem okraju znani osebnosti. Ranjenec seveda tega ni mogel prebaviti. Po odvetniku je zadevo razložil sodniku, in čez teden dni, t. j. dne 10. julija se je pri c. kr. okrajnem sodišču v Konjicah
I vršila obravnava. Prenaglemu gospodu nemškemu so prisodili 100 K globe ali 10 dni zapora, 20 K bolniku za potolažbo, 4 K za zdravniško spričevalo in poravnanje sodnih stroškov.
Čast dr. Tume pred c kr. najvišjim in kasacijskim dvorom na Dunaju Kakor smo svoječasno poročali, je spoznal sodni dvor pri porotni obravnavi, ki se je vršila dne 11. februvarija t. 1. v 7nani pravdi dr. Turne proti dr. Alekeiju Rojicu zaradi domnevanega žaljenia časti, da je kazensko postopanje v smislu § 40. k. z. zastarelo in je vsled tega dr. Rojica obtožbe oprostil, dr. Tumo pa obsodilo na plačanje vseh dotedanjih pravdnih stroškov. Najvišje Bodišče je sedaj pritožbo voditelja narodno-napredne stranke dr. Tume zavrnilo.
Pred ptujskim sodiščem je bil znani bivši urednik Kalchberg radi znanih svojih očitanj županu Ornigu obsojen na štiri tedne zapora, poostrenega vsak teden s postom. Strokovnjaki v računih, katere je pripeljal Ornig, so dejali, da bi Ornig še lahko večje svote opravičeno zaračunil.
Razne stvari.
Najnovejše od raznih strani.
Radi moritve Židov v K i š i -n e v u se je ustrelil antisemitaki vodja notar Pisarczevviki, ker je bilo iidano proti njemu povelje, naj ga aretirajo. — Aretirani orožnik. V Przemislu so aretirali orožnika Malyka, ki je pri hišnih preiskavah, katere je izvrševal na povelje oblasti, izsiljeval od ljudij denar v svojo korist. — Španska kraljica vdova bode tekoče poletje dalje časa bivala na Dunaju.
—	P r e h i t r o I Monakovski listi so že včeraj teden napravili posebne izdaje o smrti papeževi. Raz cerkve sv. Martina in raz raznih zavodov so vihrale črne zastave. — Reforma obrtnih šol. Na Dunaju je bilo te dni mnogo shodov, ki so zahtevali, pri obrtnih šolah uvedbo dnernega poduka. — Napad v gostilni. V Lincu je klepar Pavel Mihalovič v Hcfingerjevi gostilni streljal na natakarico Terezijo Minich-mayar. Gostilna je bila polna gostov. Ljubosumni klepar je trikrat ustrelil, a kroglja je je samo oprasnila natakarici kožo na glavi.
—	Strašen ciklon je opustošil okolico okolu Tonkinga. Vihar je ruval drevesa, odnašal strehe in žetev vničil, 36 Kitajcev je ubitih. — Ruski vojni minister Kuropatkin je s svojim spremstvom zapustil Port Artur ter je nastopil pot za povrnitev v Rus jo. — Kuga. »Daily Tele-graph« je izvedel iz Washingtona: Državnemu departementu je bilo javljeno brzojavnim potom od amerikanskega odposlanca v Sant Jago de Chile : Kuga sa je razširila skoro črez vsa pristanišča države Ctiile, vsled česar je poštna služba jako motena, kajti devet tednov že ni prišla nikaka pošta iz severne Amerike, — Velik požar na Moravske m. 11 Trebice se piše: Dae 13 t. m popoludne je v vasi Okriško zgorelo 20 hiš. Skoda je velika. — 4000 mizarskih pomočnikov se v Budimpešti pripravlja na stavko. -—Morilca D o u p a 1 a , ki je umoril gdč. Holoub, so včeraj v Londonu obglavili. — Kneippov spomenik slovesno odkrijejo v Woris h-fenu 9. avgusta t. leta. — Ljudske knjižnice v železniških vozovih namerava uvesti uprava železnic na Danskem. — Prepoved napitnine uslužbencem mestne električne železnine je izdal magistrat v NUrnbergu, češ, da sa mestnim uslužbencem ne sme dajati napitnice. Ali jim bodo radi tega povišali plačo, poročilo no po\6.
—	Ustrelil se je v Toplicah na Češkem veliki industrijec Leopold P e 11 e r. — P o -nesrečeniavtomobilisti. Posestnik Franssard v Mezieres se je z nekaterimi vojaki vozil v avtomobilu, ki se je tako nesrečno zaletel v zid, da Be je razbil. — Zastrupljenega našli so vseufiili-škega profesorja Dante Cervesato, glavno pričo v procesu proti morilcu grofa Bon-martini. — Avtomat doktor. Na ho-landskih kolodvorih stoji avtomat, ki ima podobo staroveškega zdravnika. Telo zdravnikovo ima vse polno lukenj, nad katerimi je zapisano ime bolezni. Ako se v eno teh ljuknjic vrže denar, pride na dan iz avtomata recept, ki gotovo ozdravi dotično bolezen. — V tovarno orožja vSteyr so došle vojaške komisije iz Bulgarije in Rumunije, da nadzirajo izdelovanje novega orožja za imenovani državi. — Stavku-joči policaji. V Budimpešti so doslej v zbornici opravljali varnostno službo mestni policiji. Ker jim je zdaj zbornično predsedstvo ustavilo vsako plačo, češ, da so že pri mestu plačani, bo pričeli stavkati. — Prepozno. V Tunisu so obesili mladega moža iz ondi spoštovane rodbine Mohameda ben Hocbkaoha, ki je zaklal njegovega prijatelja. Rodbina njegova je hotela plačati 15 000 piastrov starišem umorjenega, ako bi morilec ne bil obešen, a dasi so stariši umorjenega silno revni, niso hoteli tega denarja sprejeti. Morilec je bil obešen, pet minut po obešenju je pa došlo uradno poročilo, naj so ga ne obesi, ker spada pod drugo sodišče.
Breszično telefoniranje V vojnem pristaniMu Kiel na NemSkem vršili so se poskusi teUfonirtti brez ž c. V ta namen slu-iijo vojne ladije »Neptun«, »cesnr Friderik III.« in »Nymfa«. Zadetkom so se vršili poskusi na ne posebno veliko daljavo med »Neptunom« in »Nyxfj« z jako povoljnim vspehom. Daljavo so vedno povečavah. Pri vojaških vaiah so telefonirali brez žic 30 kilometrov daleč. Aparati so, izvzemši nekaj slučajev, delah brez napake in se je telefoniranje dobro čulo. Nemški cesar Viljem sa je sam vdeleiil poskusov. Z .t-t >pniki mornarice in strokovnjaki so se izjavili, da so poskusi vspeli in da kaie mornarioi uvesti brezžični telefon.
Napaka reiiteljica življenja. Tole skoro neverjetno dogodbico poroča „Deu-tsehe Juristenzeitung" : Neka gospa, katero so že razglasili za mrtvo, se je vrnila in pritožila proti temu sodnijskemu sklepu, da bi bila že mrtva. A bila je zavrnjena, češ da je čas obroka za pritožbo že potekel. Torej na vsak način so jo hoteli imeti za mrtvo, toda to gospej ni bilo nikakor všeč ter je hotela na vsak način uradno hoditi med Zemljani. In pritožila se je na vse Instance — in k njeni sreči, da so zasledili napako. Čas obroka za pritožbo je bil stavljen na „četrtek, 12. maja 1901", mesto na „torek, 12. maja 1901." V razsodbi se je torej našel dan, ki ni nikdar eksistiral. In v tem je nemško pravo dobilo povod, da pomavga gospej do vseh njenih pravic.
Železnico iz Evrope v Ameriko, menijo sezidati. In sicer so se za to stvar prvi zavzeli Amerikanci ter je že neko ameriško društvo stopilo v dogovore z Rusi glede zidanja železnice na azijatski strani od mesta Vladivostoka do rta Numain. Od tega rta dalje pa bi naredili predor pod morjem v Beringovi cesti, ki loči Azijo od Amerike. Ta morska cesta ni širša kakor je morska razdalja med Calais in Dover in sta v njej še dva otoka. Mislijo pa ta podmorski predor nekoliko širšega sezidati kakor je predor pod reko Sv. Lovrenc. Tudi so menili, da bi napravili most čez Berin-govo cesto, toda to misel so opustili radi premnogega ledu, ki ga koncu zime morje prinese s seboj, kar bi škodovalo mostu. Kmalu bomo torej lahko po suhem prišli v Ameriko.
£vonjenje z elektriko. Svet v res-n ci napreduje — to sem si mislil — ko sem danes bral v lističu »Ave Marija!«, da so pri novi stolnici v Lincu postavili električni motor, ki bode gonil zvonove. Poročevalec pravi, da je trebalo pri tamošnjem zvoniku, če se je hotelo zvoniti z vsemi 7 zvonovi, 20 mož, ki so poleg tega morali lezti 60 m visoko v zvonik. E'ektrični stroj stoji pri tleh ; zadostuje le jeden mož, ki odpira in zapira ventile, in zvonovi se oglo-šajo v linah. Vsekako je ta iznajdba jako važna, ker prihrani mnogo delavnih moči, in mnogo troškov. Po Nemčiji imajo menda že več taoih zvnnilnikov, v Avstriji je linški ie le prvi. — Če bi se ta novost dala prenesti tudi na manjše razmere, bi bil gotovo vsak župnik zadovoljen, vsaj je znano, da ravno zvonjenje mnogokrat prizadeva sitnoBti in nered, ker razposajena farna mladež posluša večkrat pridigo pri zvonovih. — Če bi se to povspelo tako daleč, da bi se moglo zvoniti iz zakristije, bi bil to jako praktičen napredek.
Društva.
(Pevsko društvo »Kolo« v Trst u), vabi na koncert, katerega priredi ob priliki obletnice razvitja društvene zastave v nedeljo, dne 19. julija 1903. na vrtu slov. šole pri Sv. Jakobu (ul. Giuliani 28.) Petje vodi društveni pevovodja g. Grbec. Pri koncertu bo svirala Wagnerjeva godba. Vstopnina 40 v. Začetek ob 2. uri popoludne. K obilni vdeležbi uljudno vabi odbor.
(Postojnski salonski orkester) uljudno vabi h koncertu kateri se priredi v nedeljo dne 19. julija 1903 na vrtu g. Baleta na Uncu. Vspored: 1. Fučik, »Unter Ueberbrettl«, korač. 2. Ziehrer, »Oesterreich in Tonen«, val. 3. Titi, »Pla-ninčica«, ouvertura. 4. Kubišta, „Postonjsko stavlje", p. le. 5. Ziehrer, Odlomek iz operete »Die Landstreicher«. 6. Kuhiata, »Internacij, potpourri«. Odmor. 7. Eilenberg, »In der Waldschn iode". idila. 8. Kubišta, „Skjvenski potpourri« 9 List, „Adelin val ček«. 10. Kubiita. »Čarobna iama«, polka mas. 11. # * # »Koračnica*. Začetek ob 4. uri popoludne. Ustppnina 1 krono za osebo. Ker je čisti dohodek namenjen revnim po-gorelcem MalootoSkim, se preplačila hvale žno sprejemajo. V slučaju neugodnega vremena vrši se koncert teden pozneje, dne 26. julija 1903
Darevi.
Za dr. Lampetov spomenik so darovali: Č. g. Jožef Regen, župnik na Uncu 10 K. Č«.t. g. Jakob Bajec, kurat v Orehku 5 K. »Slovenska Matica« 100 kron. Zbirka v gostilni g. Dom. Rudolfa 10 kron 40 vin. Čisti dobiček veselice v korist dr. Lampetovemu spomeniku 25 K.
Bog plačaj!
Telefonska In brzojavna poročila.
Bolezen sv. očeta.
Klm, 15. julija. (0. B.) Zdravniki so danes konstatirali nekoliko zboljšanja v splošnem položaju sv. očeta in izjavljajo, da ni bližnje nevarnosti, če se ne pojavijo nenadne komplikacije. Sv. oče živi lahko še nekaj dni. Duh mu je postal popolnoma jasen.
lllm, 15. julija. Ob 11 uri 45 minut dopoludne. Položaj nespremenjen. Uradno proglašajo, da je sv. oče sedaj pri polni zavesti. Ne trpi veliko, a toži, da nima spanja, kar je njegova glavna težava. Da bi zaspal, so mu dali piti neko uspavalno sredstvo. Neposredne nevarnosti katastrofe še ni. Moči sv. očeta pešajo dalje, življenje sv. očeta bo počasi ugasnilo.
Bim, 15. julija. Ob 12. uri op o lu dne. Sv. oče je zopet nemirnejši. Dali so mu uspavalna sredstva. Katastrofa je vedno bližje. Mazzoni pravi, da bo sv. oče po noči mirno zaspal.
Rim, 15. julija. V sobi sv. očeta so izpustili kisik. Sv. oče je po noči spal od 11. ure do 1. ure zjutraj. Potem je govoril nekaj besed brez vsake zveze. Ko ga je sluga Centra poklical, se je papež zopet zavedel.
Rim, 15. julija. Lapponi pravi, da sveti oče z veliko težavo govori. Od včeraj se položaj ni poslabšal. Po noči je spil sveti oče nekoliko tokajca in nekaj izvlečka iz jajc. Za konklave se nadaljujejo priprave.
Rim, i 5. julija. V sikstinski kapeli so danes odstranili oder, na katerem so popravljali strop. Iz tega časnikarji sklepajo, da se bo glasovanje pri kon-klavu vršilo v sikstinski kapeli in ne v „Sala regia".
Rim, 15. julija. Lapponi je bil vso noč poleg postelje sv. očeta. Dejal je, da sv. očeta često zapušča spomin, ki je bil njegov ponos. Bolnik pokliče zdravnika ali slugo, potem se pa ne spomni, kaj je hotel.
Rim, i5. julija. (0. B.) Zdravniki so ob 9. uri dopoludne izdali naslednji buletin: Tekom noči je sv. oče spal nekaj ur. Žila 82, dihanje 30, temperatura 862. V splošnem položaju nobene spremembe.
Rim, 15. julija. Po noči se položaj sv. očeta ni veliko spremenil. Sv. oče sicer ni dolgo spal, vendar mu je nemir prešel. Sv. oče sloni na blazinah, ker bi ga ležečega oviralo dihanje. Sv. oče čuti, da se mu bliža smrt, katero mirno pričakuje. Tekom noči ga je zdravnik silil, naj vzame nekoliko hrane, a papež se je branil. „čemu?" je dejal, — „saj se itak bliža konec."
Rim, 15. julija. V Milanu je obolel kardinal Ferrari.
Rim, 15. julija. Ko se je včeraj po mestu raznesla vest, da je sv. očetu zopet slabeje, je na stotine ljudi hitelo na Damasov dvor. Mnogo oseb se je vpisalo v razpoloženo polo. Sv. oče je del popoludneva preživel včeraj v naslonjaču. Kardinalom, ki so bili pri sv. očetu, se je sv. oče zahvalil za njihove molitve in dejal, da je na smrt pripravljen. Ko so kardinali potem na zdravnikovo željo odšli iz sobe, izrazili so svoje začudenje, da so sv. očeta dobili v naslonjaču.
Brežice, 14. julija.*) Prevzvišenega knezoškofa Mihaela smo sinoči naj-sijajneje vsprejeli. Mesto bogato okin-čano z zastavami in venci; poleg duhovščine poklonili so se mu vsi uradniki, mestni zastop, vse šole, odlično občinstvo, odraščeni kakor vsi šolarji izvrstno poučeni.
Dunaj, 15. julija. „Deutsches Volks-blatt" poziva, naj se na Dunaju zbero zaupniki in poslanci onih nemških strank, ki so sklenile najnovejšo parlamentarno nemško „Gemeinbiirgschaft."
Budimpešta, 15. julija. Nekateri današnji listi prinašajo izjavo 48 poslancev, ki pravijo, da ne odnehajo
prej od obstrukcije, predno ne dosežejo popolne zmage. Poslanci izjavljajo, da boja ne končajo toliko časa, dokler se jim ne ugodi glede narodnostnih zahtev v armadi.
Zagreb, 15. julija. Pri nemirih v Bediji so orožniki obstrelili 11 oseb, 2 ste umrli. Jutri pride sem skupno z novim banom tudi grof Khuen Heder-vary. Oblasti imajo pripravljene obširne varnostne naredbe.
Zagreb, 15. julija. Danes so zopet našli dinamitno 1 kg. težko bombo na vseučiliškem trgu v bližini hiše slikarja Vukovca, kjer v prvem nadstropju slanuje znani mažaron Kovačevic. Dinamit ni eksplodiral.
Zagreb, 15. julija. V Gornjem Stenjevcu so kmetje pokradli mnogo dinamita iz ondotne zaloge.
Berolln, 15/ julija. Poznanjska okrajna bolniška blagajna je na občnem zboru odpovedala s 1. oktobrom službo vsem nemškim zdravnikom ter nastavila Poljake. Magistrat je pa ta sklep razveljavil, češ, da so bili merodajni zanj le politiški motivi!
Berolln, 15. julija. „Berliner Tagblatt" javlja, da Rampolla vedno bolj podpira Gottija. V slučaju, da bo Gotti novi papež, postane Rampolla Gottijev namtstnik v kongregaciji „de propaganda fide". Gotti je sin navadnega težaka. Gotti je menih karmeličan, ki kot kardinal ni prav nič spremenil svojega meniškega življenja. Stanuje v samostanski celici in leži na trdi slam-niči.
Solun, 15. julija. Vstaški vodja Aleksij po najnovejših poročilih ni mrtev. Težko ranjen na roki se je rešil v gozd na planini Blašica. Z včerajšnjim vlakom so pripeljali v Solun 62 vjetni-kov Bolgarov, mej njimi tudi dva duhovnika.
Atene, 15. julija. Zbornica je število poslancev znižala od 234 na 198.
New Jork, 15. julija. Brzojavka iz Port of Principe javlja, da je ondi proglašeno obsedno stanje. Narodna garda je poklicana pod orožje. To je nasledek bančnih škandalov, ki so se dogodili meseca maja.
*) Za včerajšnjo številko prepozno došlo.
Op. uredništva.
V
SLOVENEC
ii
se prodaja
doslej v naslednjih ljubljanskih
tobakarnah: Blaž N., Dunajska cesta 12. Brus Maks, Pred škofijo 12 Dolenc Helena*, Južni kolodvor. Kalii Alojzij, Jurčičev trg 2 Sušnik Josipina, Rimska cesta 24. Tonich Ivana, Florijanske ulice 1. Vrhovo Ivan. Sv. Petra oesta 52
Ciril-Metodove biškote
zantevajte slovenski rodoljubi v vsaki prodajalni in pekarni. Ti piškoti so najboljši.
Naročila sprejema družbin založnik S. H. Škerl, Sv. Ivan pri Trstu.
Meteorologično poročilo.
Viflina nad morjem 306.2 m, srednji iračni tlak 7460 mm
a Cm »pa- 5 toranju 1	Stanja barometra. t mm.	Temperatura „ po Celaiju	Vetrerl.	Nebo	11 4 H-
14| 9. zve«.	73 n'8	1H9	sfTjzah	oblačno	
,-1 7. zjutr 1 737 4 . 1V6 |2 popol | 736 6 | 25-9 Srednja včerajšnja temperat			brezvetr. 1 » j sl.jug | sk. jasno j ura 17'6*, nortaale 19 7*.		
Dunajska borza
dnč 16. julija.
Skupni državni dolg v notah..........100 55
Skupni državni dolg v srebru.....100'45
Avstrijska zlata renta 4% .....121-25
Avstrijska kronska renta 4%.....100-70
Avstrijska inv. renta 3l/, % ..........92 6i
Ogrska zlata renta 4%.......120 O
Ogrska kronska renta 4%......99 40
Ogrska inv. renta 3'/«%.......9195
Avstro-ogrske bančne delnice.....16 03
Kreditne delnice..........663 60
London vista.............. 25
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. dr?, v.	J17-30
20 mark ............23'47
20 frankov........ . . ,	19-04
Italijanski bankovci........95 25
C. kr. cekini...........n 28
t
ne cene
dnč 15. julija 1903. (Termin.)
Na budimpeštanski borzi:
PSenica ia oktober ...... K	7 15 do
Rž za oktober.........G 18 »
Oves za oktober........6 2S „
Koruza za julij......• »	6-31 »
„ za avgust......»	6 28 »
„ za september.......6-31 »
, za maj 1904 ............5 02 »
(Efektiv).
Dunajski trg.
Pšenica banaška.......K	—
Rž juine železnice......„	—
Rž................
Ječmen , » ........—
„ ob Tisi.......„	—
Koruza ogrska.........6 60
Cinkvant...........7 40
Oves srednji.........6 85
Fižol ............11,—
7-1S 6 19
6 29 6-32 6 29 6-32 603
do —
»' 6 45-
6-75' 8— 6-05 12 —
Listnica uredništva:
Poročila o sv. misijonih smo oddali uredništvu: »Bogoljuba". Radi sprejemamo taka poročila tudi za »Slovenca", a prosimo, da se gosp dopisn.ki ozirajo na to, da zadošča poročilo na dopisnici s kratkimi podatki, kje se vrši sv. misijon in k a k je vspeh. Ostalim namenom služi cerkveni list »Bogoljube.
Gospodom dopisnikom o birmi : Za „Slovenca« preobširno poročilo smo oddali .Bogoljubu', posneli smo pa po dopisu kratko notico. Obširnejša poročila o cerkvenih slovesnostih naj se izročajo cerkvenemu listu .Bogoljubu", političnemu listu »Slovencu« pa naj se o tem blagovoljao pošiljajo kratka poročila z glavnimi podatki, posebnimi zanimivostmi in o vplivu.
Priporočamo se, da nam č.tatelji somišljeniki pošiljajo o vseh dogodkih kratka, hitra in točna poročila ne le s Kranjskega, ampak tudi od drugod, da more tako .Slovenec« kot edini slovenski katoliški dnevnik vsem ustrezati
Olševk: Ako bi bili sprejeli, bi bili priobčili. Morda se je pismo na pošti izgubilo.
Svarilo.
Ker čujemo, da se Janko Mramor izdaje 8e vedno za potovalca podpisane, izjavljamo, da isti že od 1. majnika ni več v naši službi ter da nima pravice sklepati zavarovalnih pogodb v našem imenu.	927 i_i
V Ljubljani, dne 15. julija 1903.
Vzajemna zavarovalnica
proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov.
s poluletnim
Vozni red
koledarjem
, „	v trdnem ovitku
junij - oktober dobiva se v Pro-
dajalnici
1903 858 Ničman
Kopitarjeva ulica in v
Turkovi
prodajalnici na Dunajski cesti v Ljubljani.
Cena 20 vin. (10 kr.)

...........

odpotuje od 20. julija do 1. avgusta.
925 1-1
G5GS


(Sv*


Razpis.
832 6-4
Posojilnica V Dobrepoljah razpisuje natečaj za zgradbo lastne hiše „Naš dom" v Dobrepoljah. Vse delo je proračunjeno na K 19.643-18 in sicer je cenjeno:
1.	Zidarsko delo.......
2.	Tesarsko, steklarsko, barvarsko
3.	Mizarsko.........
4.	Ključavničarsko in dobava železa f>. Kleparsko........
6.	Lončarsko........
7.	Slikarsko........
K 11.130-24 2.671-54 2.345-60 2.545-60 272 20 500 — 178 —
Skupaj . K 19.64318
Ponudbe z 10 % vadijem v gotovini ali vrednostnih papirjih naj se pošljejo do 20. julija, načelstvu. Načrti in proračun so ob uradnih dnevih na ogled v posojilnici, sicer pa v kmetijskem društvu.
V Dobropoljah, 1. julija 1903.
Načelstvo.
Vožnjekarte
in
tovorni listi
v
AMKItIKO.
Kraljevi belgijski poštni parnik
Red Star Linie iz Antverpna
naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje:
Jfe«i	JD I ■■ fi
Dunaj, IV., VViedenergiirtel 20.
ali pa	318 19
KAROL REBEK v Ljubljani, Kolodvorske ulice 32.
1857 35
Anton Presker
krojač v Ljubljani,
Sv. Petra cesta št. 18
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniSKe obleke
iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
= izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
Dobavitelj anlform avstrijskega društva železniških uradnikov.
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah 67121 F. HITI,
3?Ve<l šlcofijo štev- SO. atr Zunanja naročila se točno izvršujejo.
g. piccoli
lekarnar v Ljubljani
dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža
priporoča naslednje izdelke svojega kemično farmacevtičnega laboratorija, ki se izgotavljajo kot sicer vsi drugi medikamenti z največjo skrbnostjo in snažnostjo.
Piccolijeva želodčna tinktura krepi
želodec, vzbuja veselje do jedi. pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin.
Piccolijevo železnato Vino se uporablja
pr malokrvnih, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspehom. Polliterska
steklenica 2 K.
Piccolijevl sirupi U malin ali tama-rinde dajo z vodil pomešani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pa-steurizovana K 1.30.
Zunanja naročila po poštnem pOVZdjU. 708 (50-16) P. n. odjemalci si lahko ogledajo
naš znameniti laboratorij

Vozni red
avstrijskih državnih železnic, veljaven od 30. mala 1903.
Prihajalni in odhajalni čas označen je v srednjeevropskem času. Srednjeevropski čas je kraj-
nemu času v Ljubljani za 2 minu.i naprej.
Odhod iz Ljubljane (juž. kol).
Ob 12. uri 24 min. po noči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno ; čez Seli-thal v Aussee, Iscbl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, na Dunaj via Amstetten.
Ob 5. uri zjutraj v Trbiž (ob nedeljah in praznikih do 16. septembra).
Ob 7. uri 5 min. zjutraj osebni vlak v Trbiž Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno Dunaj; čez Selzthal v Solnograd; čez Klein-Reifling v Steyer, Line, Budejevice, Plzen, Marijint vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago Lipsko.
Ob 7. uri 17 min. zjutraj mešani vlak v Kočevje in v Novo mesto.
Ob 11. uri 51 min. dopoldne osebni vlak v Trbiž. Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj.
Ob 1. uri 5 min. popoldne mešani vlak i Kočevje in v Novo Mesto.
Ob 1. uri 40 min. popoldne v Lesce-Bled (le ob nedeljah in praznikih od 31. maja).
Ob 3. uri 50 min. popoldne osebni vlak v Trbil, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru. Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Franuove vare, Karlove vare Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten.
Ob 7. uri 8 min. zvečer mešani vlak v Ko čevje in v Novo Mesto.
Ob 10. uri zvečer v Trbiž, Beljak.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.)
Ob 3. uri 25 min. zjutraj osebni vlak z Duna;:. via Amstetten, Solnograda, Linca, Steyra, Gmun-dena, Ischla, Ausseea, Pariza Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste.
Ob 7. uri li minut zjutraj iz Beliaka.
Ob 8. uri 44 min. zjutraj mešani vlak iz Ko čevja in Novega Mesta.
Ob 11. uri 10 min. dopoldne osebni vlak > Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba , Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Genove, Ounha, Bregenca Inomosta, Zella ob jezeru, Land-Gasteina, Ljub nega, Celovca, Linca Pontabla.
Ob 2. uri 32 min. popoldne mešani vlak ii Kočevja in Novega Mesta.
Ob 4. uri 44 min. popoldne osebni vlak z Do naja. Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Fran zensfeste, Pontabla.
Ob 8. uri 35 min. zvečer mešani vlak iz Ko čevja in Novega Mesta.
Ob 8. uri 38 min. zvečer iz Lesec-Bleda (le ob nedeljah in praznikih od 31 maja).
Ob 8. tiri 51 min. zvečer osebni vlak z Dunaja via Aintstetten in Ljubno, iz Lipskega, Praga Franuovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Steyra, Solno grada. Beljaka, Celovca, Pontabla.
Ob 10. uri 43 min. po noči iz Trbiža (ob nedeljah in praznikih do 15. septembra).
Odhod iz Ljubljane (drž. kol.)
Ob 7. uri 28 min. zjutraj v Kamnik „ 2. „ 05 „ popoldne „ „ „ 7. „ 10 „ zvečer „ 10. , 4. > „ ponoči „ „ (ta vlak le ob nedeljah in praznikih).
Prihod v Ljubljano (drž. kol.).
Ob O. uri 40 min. zjutraj iz Kamnika „ 11. „ Oti „ dopoldne „ „ (i. r 10 „ zvečer	„	„
„ .♦>. „ 55 „ ponoči. (ta vlak le ob nedeljah in praznikih).
Odhod: Ob 7'29 zjutraj „ 2-13 popoldne „ 815 zveder
Prihod: Ob 6-34 zjutraj „ 12-29 popoldno „ 6-69 zvečer.
Naznanilo.
Kdor hoče poceni in dobro blago, naj naroči moj novi veliki cenik, kateri je gratis. Posebno priporočam novosti v stenskih urah z novim stolpovim bitjem.
Vsa popravila točno in ceno, umetna delavnica v I. nadstropju. Za obilni obisk se najtopleje priporoča
Fran Čuden
urarski trgovec in posestnik v Ljubljani. exportna tvrdka na debelo in na drobno, član švicarskih tovarn Union, založnik c. kr. drž. dolenjskih železnic.
Šivalni stroji, posebno za domačo rabo 256 17	prav p o e e 11 i.
Posojilnica v Celji
zvišala je
s 1. julijem 1903 obrestno mero za vse hranilne vloge na
4V
t. j. na štiri in pol od sto, ter plačuje nadalje rentni
davek sama.
G el j e, 1. julija 1903.
913 3_3	Načelstvo.
Gimnazijski konvikt
v
samostana oo. benediktincev v Sent Pavlu.
v lepem, zdravem kraju Labodske doline na Koroškem.
Javna popolna gimnazija in zasebni pripr-ivljavni tečaj.
na zahtevanje vodstvo konvikta
Prospekt.« pošilja
147 9-8

f
S&2T* Otvoritev nove trgovine!

Ifljudno naznanjam, da bodem 3 11. t. m. otvoril v	ob glavni }
cesti poleg cerkve, hišna štev. 2 (v hiši gosp. S^del-na)
Špecerijsko trgovino
in prodajo mol^s na drobno in debelo.
tfer mi je na tem, da p. n. odjemalce vseskozi zadovoljim, bodisi glede kakovosti blaga, bodisi glede nij^ih cen, upam, da bode p. n. slavno občinstvo mojo dobro voljo upoštevati, ter moje prizadevanje postrezati j najboljšim in najfinejšim blagom, podpirati j najmnogobrojnejšim obiskom.
U nadeji, da mi izka3ej° P■ n- odjemalci svojo naklonjenost, bilježim
k	3 odličnim spoštovanjem
646 12-12	Jv[afoo lavrenčič.
;

4\
\
reg-istrovana zadruga z neomejeno zavezo.
v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1,
v Knezovi lii&i. obrestuje hranilne vloge po	no 95-G3
4% odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za, vložnike plačuje.
Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne.
Poštnega hranilničnega urada št. S2S.406,
Telefon štev. 57.
Naročajte
706 104-16

iz pivovarne v Žalcu in Laškem trgu.
Angeljnovo milo Marzeljsko m milo
z znamko
449 104-31
sta najbolj koristni
C5 d i 2L 3»x i
IT za hišno rabo.
Dobivate jih po špecerijskih stacunahf
Pavel Seemann
izdelovatelj mila in čebelno-voščenih sve6
v Ljubljani.

Odlikovan v Rimu, Kremsu, Inomostu, Kolzanu itd.
prane ^eljmalzl
= kipar, slikar in izdelovatelj oltarjev Št. Ulricli, GrMen, Marienheiin, Tirolsko
priporoma
lastnega dela kipe SVefnlkOV iz lesa ter m n o g o bar v n o. Visokost v cm: 80 100 120 140 150 160 180
z zlatimi robi:	K 46	70	100	136	156	168	280
umetniško izd.	K 62	96	136	147	200	232	292
Proračune j a oltarje, kriševa pota itd. brezplačno. — /Neprimerno se vzame najaj. 'pričala pošljem na ogled proti povraten.	144 12—7
rr\
prva tovarna koles Iv. puch v Gradcu
katere sloviti izdelki so dosedaj še vedno najboljši in neprekosljivi ter zavarovani z oblastveno vpisano znamko I. puch V Gradcu
podelila je
glavno zastopstvo za eelo Konjsko
strokovnjaku gospodu
Fran Čudmi v Ljubljani
pri katerem so vsakemu na vpogled razpostavljeni razni modeli.
C\ JI fi
341 19
Stanje vlog 31. dec, 1902: čez 9 milijonov kron.
1
Najboljša in najsigurnejša «<* prilika za šfedenje! ««
Denarni promet v letu 1902: čez 32 milijonov kron.
Ptfeje: Gradišče št. 1,
LJUDSKA POSOJILNICA
sedaj: ^ongi*esni tt*cj št 2, L nadstropje
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih Obrestuje pO
41
brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik Od vsacih vloženih 100 K čistih --4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 31.deeembra 1902: 9,501.351 K 52 h. Denarni promet V 1. 1902: 32,596.882 K 65 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da hi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so poštno^
hranilnične položnice na razpolago,
V Ljubljani, dnč l.januarija 1903.
Dr. Ivan Šusteršič,	Josip Šiška, knezoškofijski kancelar,
predsednik.	Odborniki:	podpredsednik.
Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. — Josip Jarc, veleposestnik v Medvodah. — Dr. Andrej Karlin,stolni kanonik v Ljubljani. — Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. — Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju. — Ivan Kregar, načelnik okr. boln. blag. v Ljubljani. — Frančišek Leakovic, zasebnik in blagajnik „Ljud. pos." — Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. — Gregor Slibar, župnik na Rudniku. — Dr. Aleš Ušeničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani.
		
jKT Nakup In prodaja IS »sa « o v r »tnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. ((»varovanja za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanj-iega dobitka. — Promese za vsako tre banje. Kulantna izvršitev narodtl na boril.	Menjaricna delniška družba EBGUBM 1., Mfollzelle 10 in 13, Duna|, 1., Strobelgasss 2.	ttV Pojasnila v vseh gospodarskih in flnaadnlh I stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ftpekalaoljsklh 1 vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor 1 |e mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih 1 flavnlo. 134 219 j
Uu*«iel.< m odjovarni uradnik; ir. l|«»ol| Žlblk.		Tisk »KatoliSk« Tiskanje« v Ljubljani.