Listek.
377
je tam blizu, ki se omenja v isti župi pri Milkoviči str. 31)? — Zelo hvalno je, da se je g. pisatelj oziral tudi na krajevne pripovedke, le škoda, da jih ni vzprejel več in da ni rajši zapisaval iz narodovih ust, nego da je posnemal modernega pesnika. Tisto modrovanje o kamniškem jezeru na str. 137. je čisto nepotrebno, ker v zgodovinskih časih j'ezera v Kamniku gotovo ni več bilo. Na močvirnat, vodat svet pa kaže mestna patrona sv. Marjeta, ki se vidi tudi v mestnem grbu, le da je tu pomešana in združena z zakleto deklico Veroniko, ki ima ribji rep. Ta spominja kozmogouiške pripovedke o »ribi Fa-roniki«, ki baje drži vso zemljo : »Ce bom jest z repom zvila — Ves svet se stresel bo; Ce bom pa hrbet zvrnila — Ves svet pogubljen bo!« (Vestnik k »Zori«, 1873, str. 176). Otlina z zakladi na Malem gradu se omenja že leta 1263., ko je Friderik Ortenburški zapustil svojemu bratu Henriku »antrum et castrum Lapis« (Sumi, Urkun-denbuch, 249). — Jezik je gladek, vender nahajamo nekaj manjših pogreškov: rokodeljci (25), ukužen (m. okužen 32), odlok (m odlog, 23), Varaždin ni na Ogerskem (32), in v Bečah (37) nikakor ne gre pisati, ker ljudstvo izgovarja: Beč, Beča\ a v starih listinah se piše   »Fiitsch«   (Milkovic, 49)   in   uradni   imenik   rabi   torej   pravilno   obliko    »Buč«.
S. R.
Didaktika Jana Amosa Komenskega. ,,Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani" je osnovalo posebno pedagoško knjižnico, v katere prvem zvezku je nadučitelj g. Jernej Ravnikar priobčil prevod Komenskega ,,Didaktike'\ O tej knjigi, slovečem delu slavnega pedagoga, zdi se nam vsaka priporočila beseda odveč; potrebno pa je, da izrecno pohvalimo ,,Slovensko učiteljsko društvo", ker se je lotilo izdajanja pedagoške knjižnice, in g. Ravnikarja, ker je oskrbel lep in gladek prevod. Cena 50 kr.
Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko imajo v 2. sešitku to-le vsebino: Prof. S. Rutar poroča nadalje o izkopinah pri sv. Luciji blizu Tolmina, prof. dr. Fr. Kos¦ priobčuje regeste k domači zgodovini devetega stoletja, prof. Jos. Apih razklada v zauimljivem članku, čegar gradivo je nabral v listinah ljubljanskega muzeja, kakšna je bila na Kranjskem obrtna politika 18. veka, in naposled arhivar A Koblar završuje svoje drobtinice iz furlanskih arhivov. — V ,,Malih zapiskih" čitamo o prazgodovinskih najdbah na Kranjskem leta 1894., beležko o francoskih kroglah v Ljubljani in poročilce o imenitnih birmancih v Ljubljani leta 1600. Na zavitku je zapisnik darov deželnemu muzeju leta 1894. in zapisnik knjig in časopisov, ki so jih poslala zvezna društva ,,Muzejskemu društvu za Kranjsko"  od dne 23. jan.   1893   do dne  14. febr.   1894.
»Slovanska knjižnica« je prinesla v svojem 15. snopiči tri krajše povesti, katere smemo prištevati boljšim spisom, kar jih je bilo priobčenih v tej zbirki. Sosebno krasna je povest ,,Kjer je ljubezen, tam je Bog", ruski spisal grof Lev Tolstoj, poslovenil Adolf Pahor; drugi povesti sta ,,Rakvar" (Grobovščik), ruski spisal A. S. Puškin, poslovenil y. K—j., in ,,Božena", iz češčine preložil Rny. — V 16. snopiči čitamo povest ,,Turopoljski top", hrvaški spisal Avgust Senoa, poslovenil Peter Medvešček, in ,,Dvoboj", iz zapiskov prijateljevih, spisal Svatopluk Cech, poslovenil y. M. Frankovski. Oba prevoda sta dobra in zanimljiva,  prvi je lepši  od   drugega.
Najnavadnejše jezikovne napake učencev ptujskega okrajnega glavarstva in kako je naj učitelj iztrebi. Govoril dn^ 7. avgusta 1893. pri uradni učit. konfereuciji v Ptuji Anton Kosi, učitelj v Središči. — Vsebina tega pouatiska iz letošujega ,,Popotnika" je razvidna iz naslova. Želeli bi, da bi se po marljivem g. pisatelji ravnali tudi njega gg. tovariši in po njegovem vzgledu zatirali jezikovne napake v svojem bivališči. Cena brošurici   12  kr.
Potovanje v Liliput. Čudovita zgodba. Poslovenil Vinko Bregar. V Ljubljani 1894.  Založil Janez Giontini.   76. str.   —  Znani Swiftov spis o Gulliverjevih potovanjih je
378
Listek.
preložen malone v vse jezike evropske in je v tem prevodu priromal tudi k nam. Odkod je prevajal g, izdatelj, tega nam sicer ni povedal, vender kaže ves zlog, da se je močno, preveč naslanjal na nemško knjižico take  vrste.   Sicer je knjižica 20 kr.  vredna.
Feldmaršal grof Radecki. Sestavil Fr. N. V Ljubljani 1893. Založil Janez Gi-ontini. 80 str. — Knjižica ni brez jezikovnih in stilistiških hib, vender pa je pripovedovanje v obče gladko in zanimljivo, tako da se radovedni preprosti bralec, kateremu je sosebno namenjena, ne bode spotikal ob posamičnih nedostatkih. Lično delce, čegar naslovni list je okrašen s podobo  Radeckega,  stane  samo  20 kr.
f P. Florentin Hrovat. Dne" 3. m. m. je umrl v Novem Mestu p Florentin Hrovat v 47. letu svoje dobe. Porodil se je dne ti. maja 1847. leta v Gorenjem Tuhinji, stopil leta 1865. v red sv. Frančiška in bil leta 1870 posvečen v mašnika. Od leta 1872. je deloval na ljudski šoli v Kamniku, od leta 1875. pa na ljudski šoli v Novem Mestu, katero je vodil od leta 1877. do svoje smrti. Pater Florentin Hrovat je bil plodovit pisatelj za mladino, kateri je poslovenil več povestij Krištofa Smida in spisal »Kranjska mesta« ; mimo tega je pridno pisal za družbo sv. Mohorja, priobčil opis okrajnega glavarstva novomeškega in sodeloval pri  raznih listih. N.   v. m.  p. !
Razpis pisateljske nagrade. Ocenjevalni odbor za mladinske spise pri ,,Zavezi slovenskih učiteljskih društev" razpisuje darilo prof. A. Bezenška v Plovdivu v znesku 5 avstrijskih cekinov za zbirko najboljših pese ne za slovensko mladino. Pesence naj imajo, ako mogoče, to-le razdelitev: I. Otroško srce (ljubezen do matere, do očeta, izpolnjevanje četrte božje zapovedi, mati uči otroka moliti, ljubezen do bratov in sestra, tovarišev, rojakov in do naroda); II. Prigod ne pesmi (rodbinski in cerkveni prazniki i. t. d.); III. Veselje mladine (pesmi o raznih otroških igrah in delih, n. pr. pastir na paši, deček pomaga očetu orati, deklica materi presti, šivati i. t. d.); IV. Šola (kako si bistrimo um in oblažujemo srce, kako spoštujmo duhovnike in učitelje, kako bodimo prijazni do součencev i. t. d.); V. Poklic (slovenski oratar, drugi stanovi, vsak stan je vreden spoštovanja, v vsakem stanu je človek lahko srečen). Pesence naj bodo kratke, lirske ali epske; epske so lahko nekaj daljše. Knjižica obsezaj blizu 3 tiskane pole v mali osmerki ali pa 5 tiskanih pol v šestnajsterki. Rokopisi brez podpisanega imena pesnikovega — pravo ime se dodaj na posebnem zapečatenem lističi — naj se pošiljajo načelniku gorenjega odbora g. yanku Lebanu, nad-učitelju v Begunjah nad Cerknico, vsaj do dne* 20. julija t. 1. Darilo izplača daro-vatelj  sam  dne"   1.  septembra t.  1.    Ostali  rokopisi se na zahtevo  vrnejo.
Iz odborove seje »Matice Slovenske« dne" 26. malega travna t. 1. — Pozivu ljutomerskega učiteljskega društva, da bi ,,Matica" nabirala doneske za pokritek troškov ob prenosu Freuensfelcovih zemeljnih ostankov v domačo zemljo, ,,Matica" ne more ustreči, ker to ne spada v nje področje. — Predsednik se spominja pokojnega odbornika Ivana Tomšiča. — Zapisnikar poroča v imeni gospodarskega odseka o društvenih računih za leto 1893. Dohodkov je bilo 9023 gld. 20 kr., troškov pa 7531 gld. 47 kr.; potrošilo se je 489 gld. 73 kr. menj, nego bi se bilo smelo. Proračun kaže 19 gld. 80 kr. prebitka; za izdavanje knjig je odločenih 5200 gld. Društveno imenje se je pomnožilo za 1J 37 gld 29 kr., dasi ,,Matica" ni prejela nič večjih volil in je na kurzu pridobila le 18 gld. Vrednost depozit znaša 4384 gld. 34 kr., vrednost ustanov 33442 gld. 39 kr., izmed njih posebe Knezova 30541 gld. 96 kr., kar da 1236 gld. 25 kr. letnih obrestij. — Ker je dosedanjemu društvenemu tajniku poslovna doba zopet potekla, potrdi ga odbor iz nova -za deset let. — Tajnik poroča o knjižnih darilih društvom, šolam i. t. d., o poverjeništvih, o knjižnici, ki je v zadnji dobi narasla za 44 knjig, zvezkov in časopisov ter naposled   o  društvenikih,   izmed   katerih   sta   dva   ustanovuika