Mfasi mm- iliil *®iBI81illlF DECEMBER 1982 LETO XXX. pcifr&dti£em Letu ketim& a&em £&deLaukam in &adeLa&cem aeLikci deL&uni£i u£pet}&&, ždečima Ln G&ebue &cece Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi Vodstvo delovne organizacije Uredniški odbor Konoplana konoplan S I _I„I irUoi-i iarčo induplati glasilo delovne organizacije induplati jarše Kvaliteti delo, zaupanje vase in medsebojno razumevanje Pogoj za premagovanje dipl. ing. Srečo Bergant Mesec dni nas še loči do konca leta, ki je bilo veliko bolj razgibano od prejšnjih let in v katerem so bili še bolj zaostreni pogoji gospodarjenja. Vemo, da je za stabilno poslovanje in doseganje začrtanih ciljev potrebna tudi stabilna ekonomska politika, kar pa v letu 1982 ni bil primer. Na področju ukrepov eko- ovir nomske politike smo namreč doživeli dva velika preobrata in sicer ob koncu prvega polletja z zakonom o deviznem poslovanju in v zadnjem trimesečju s paketom ukrepov ZIS vključno z devalvacijo dinarja. Taka dediščina iz letošnjega leta in še novi napovedani ukrepi, napovedujejo za prihodnje leto zelo težke pogoje gospodarjenja. To kaže tudi predlog zvezne ih republiške resolucije za leto 1983. Restriktivni ukrepi s področja osebne, splošne in skupne porabe ter cen, nulta gospodarska rast z velikimi omejitvami investicij, ki ne zadoščajo niti za enostavno reprodukcijo, totalna izvozna usmeritev gospodarstva na konvertibilno področje ob še nedodelanem inštru-mentariju stimuliranja izvoznikov nam zelo otežujejo izdelavo plana za leto 1983, s še večjo negotovostjo v možnosti za njegovo izpolnitev. O tem, kaj vse povedano pomeni za DO Induplati, smo se pogovarjali z direktorjem dipl. ing. Srečom Bergantom. Odgovoril nam je: Naj bom kratek! Sem pristaš tega, naj bi se v bodoče manj govorilo in več naredilo. Res je sicer, da se nam v letu 1983 obetajo težki pogoji gospodarjenja, vendar ne brezizhodni, zato menim, da ne smemo izgubiti glave. Vsako stvar moramo trezno premisliti in šele nato ukrepati. Predpogoj za uspešno delo v prihodnjem letu bo samo dobro in kvalitetno delo vsakega posameznika v naši DO, opravljeno s polnim čutom odgovornosti. Naj to ne izzveni kot fraza. Le kvalitetno opravljeno delo bo omogočilo izpolnitev naših izvoznih obvez, ki v prihodnjem letu ne bodo majhne in zagotovilo sredstva za naše nadaljne delo. Potrebno bo več potrpljenja in medsebojnega razumevanja, včasih pa tudi malo več smelosti. illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllll ZATO ŽELIM CELOTNEMU KOLEKTIVU DELOVNO IN SREČNO LETO 1983! iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Delavski sveti so obravnavali V času od 13.9.1982 do 29.10. 1982 so delavski sveti delovne organizacije, TOZD Proizvodnja, TOZD Konfekcija in DSSS na svojih sejah dne 13.9., 30.9., 1.10. in 29.10.1982 obravnavali: — predlog o terminskem nakupu deviz pri LB Banki Domžale — rezultate zborov delavcev sprejetih v TOZD Proizvodnja, TOZD Konfekcija in DSSS glede obravnave predloga o povišanju vrednosti sestavljenosti določenih del in nalog, sprejema sporazuma o združevanju sredstev za pospeševanje izvoza v letu 1982 ter sporazuma o novoletnem obdarovanju otrok -in starejših občanov v občini Domžale — program dela delovne skupnosti LB Banke Domžale za leto 1982 — spremenjeni predlog sporazuma o temeljih plana posebne raziskovalne skupnosti za tekstilno in usnjarsko predelovalno industrijo za obdobje 1981—1985 — sporazum o ustanovitvi skupnosti za ceste občine Domžale — predlog o otvoritvi del in nalog »montaža elementov za koridorje« (TOZD Konfekcija) — predlog o spremembah norm za montažo koridorjev (TOZD Konfekcija) — predloge o investicijskem vzdrževanju in sicer o obnovi tlakov, zamenjavi salonitk v Mengšu ter generalnem popravilu viličarja (TOZD Konfekcija) — predlog o uskladitvi rasti sredstev za osebne dohodke z določili družbenega dogovora (TOZD Proizvodnja in DSSS) — predlog o investicijsko vzdrževalnih delih in sicer obnova betonskega tlaka in kanalizacijskega jaška ob kotlarni, nakupu odrivne deske (snežni plug), popravilo stebrov v skladišču preje, generalno popravilo viličarja, izdelava nadstreška nad delom deponije za premog — predlog razpisne komisije o imenovanju tov. Maksa Lavrinca za šefa kadrovsko-organizacij skega sektorja — program strokovnega dela pripravništva za tov. Hribar Ernesto in Robavs Marjano — podatke o gibanju določenih izdatkov, ki so omejeni ter podatke o nadurnem in pogodbenem delu za obdobje januar—september 1982 — verificirali sklepe zborov delovnih ljudi glede ugotovitve in začasne razporeditve dohodka TOZD in DSSS — imenovali člane centralne inventure komisije ter ostale člane popisnih komisij v TOZD in DSSS ter določili roke za izvedbo popisov — predlog, da se osnutek sporazu- ma o reševanju stanovanjskih potreb delavcev v DO INDUPLATI Jarše, posreduje v javno obravnavo — predlog o podaljšanju roka vračanja deviz ter predlog o terminskem nakupu deviz — predlog o sprejemu samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana LB Banke Domžale za obdobje 1981—1985 ter samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o temeljih planov bank združenih v LB — Združeno banko — predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi komunalne skupnosti Domžale — finansiranje KS Vir—Radomlje v letu 1982 na osnovi določil sporazuma iz leta 1977 Matjaž Pavlin REDAKCIJO SMO ZAKLJUČILI V SREDO 1. DECEMBRA 1982 Poročilo s 6. ločenega zasedanja zbora združenega dela Dne 25. 10. 1982 je zasedal zbor Združenega dela v sejni sobi skupščine občine Domžale na šestem ločenem zasedanju, ki ga je vodila predsednica zbora tov. BLEJC Danica. Izvolili smo verifikacijsko komisijo, ki je prisotnim potrdila mandat in ugotovila, da je navzoča večina delegatov, tako da je zbor lahko nadaljeval z delom. Nato smo potrdili zapisnik petega ločenega zasedanja in za tajnika Zbora združenega dela predlagali in sprejeli tov. OREL Antona. Predlagali in izvolili smo tov. BELE-VRHOVEC Heleno za vodjo Temeljnega sodišča v Ljubljani — enota Domžale. Dosedanja praksa je pokazala, da občani večinoma uveljavljajo svoje pravice brez ustrezne strokovne pomoči. Možna alternativa je brez dvoma služba pravne pomoči, ki bi zagotovila občanom, kot tudi manjšim OZD in DS kvalitetno pravno pomoč pri uveljavljanju njihovih zakonskih pravic in dolžnosti, opravljala pa bi tudi strokovne storitve s področij gospodarskega in samoupravnega prava. Za financiranje dela službe pravne pomoči bi se porabila sredstva, ki so se že dose-daj uporabljala za pravno pomoč v drugih, manj učinkovitih oblikah. Elaborat o družbeni in ekonomski upravičenosti delovanja službe pravne pomoči je bil sprejet, Osnutek akta o ustanovitvi pa se posreduje v javno obravnavo. Sekretar skupščine DPZ nas je obvestil o opredelitvi DPZ, naj se v zvezi z ustanovitvijo službe pravne pomoči pripravi nov predlog elaborata. V nadaljevanju smo razpravljali o predlogu odloka o spremembi odloka o davkih občanov. Že v letu 1982 je bila uvedena dodatna stopnja 33 % davka iz OD od kmetijske dejavnosti za tiste zavezance, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in sicer zato, da bi postopno izenačili zavezance, ki ne plačujejo prispevka za zdravstveno in starostno zavarovanje kmetov z zavezanci t. i. »čistimi kmeti«, ki plačujejo te prispevke. Ker pa se je zgodilo, da po dodatni stopnji plačujejo davek tudi nekatere kategorije zavezancev, ki jih lahko štejemo za »čiste kmete«, zdravstveno zavarovanje pa imajo zagotovljeno v drugih svoj-stvih, je predlagana sprememba odloka, s katerim bodo kmetje ko-operantje, kmet j e-uži valci invalidnin in preživnin, ki imajo zagotovljeno zdravstveno varstvo, obdavčeni po nižji stopnji kot »čisti kmetje«. Predlog odloka o spremembi odloka o davkih občanov je bil sprejet in stopi v veljavo (se uporablja) osmi dan po objavi v uradnem vestniku občine, uporablja pa se že od L 1. 1982 dalje, če je ugodnejši za zavezanca. Na seji je bil tudi podan predlog o uporabi sredstev solidarnosti SRS za delno odpravo posledic plazov in pozebe v občini Brežice. S tem v zvezi smo sprejeli sklep, da se skupščini občine Brežice za delno kritje škode, ki je nastala zaradi pozebe in zemeljskih plazov spomladi 1981 ter znaša skupaj 103,948.350 din, odobri uporaba sredstev solidarnosti v znesku 5,275.300 din, kar predstavlja 3 %, neporabljenih sredstev solidarnosti oblikovanih v letu 1981. Statutarno-pravna komisija je podprla spremembo in dopolnitev obrtnega zakona. Na pobudo Splošnega združenja lesarstva Slovenije, je posebej obravnavala prvi člen sprememb in dopolnitev, ki določa, da bi lahko obrtniki, ki imajo obrtno dovoljenje za razžagovanje lesa za potrebe svoje dejavnosti in za krajevne potrebe, žagali les kot storitev tudi za OZD. Predlog spremembe prvega člena osnutka sprememb in dopolnitev obrtnega zakona je obravnavala tudi komisija za družbenoekonomske odnose in bila mnenja, da žagarstvo ne sodi med deficitarne obrtne dejavnosti in da je opremljenost žagarskh obratov v družbenem sektorju boljša, zato s teh vidikov ne vidi potrebe po dopolnitvi člena osnutka zakona. Po burni razpravi je bil predlog dan na glasovanje. Večina delegatov se je odločila za spremembo in dopolnitev obrtnega zakona, da se deveta alinea sedmega člena dopolni tako, da se dodajo besede: »ter organizacija združenega dela«. Sprejeli smo tudi odlok o spremembi odloka o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Domžale, ki se glasi: »Kupec je dolžan nakazati prispevek samoupravnemu skladu za pospeševanje kmetijstva in intervencije v proizvodnji hrane v občini v tridesetih dneh od nakupa kmetijskih pridelkov.« Po razpravi o predlogu samoupravnega sporazuma o usmeritvi dela prodajne cene bencina in plinskega olja je bil sprejet sklep o odstopu 15 % deleža zbranih sredstev od podražitve pogonskih goriv (to predstavlja za Samoupravno komunalno interesno skupnost Domžale izpad sredstev 4,000.000,00 din, kar je bilo upoštevano pri rebalansu plana za leto 1982), republiški skupnosti za ceste, zaradi težke finančne situacije. Zbor je potrdil predlog, da SOb Domžale sprejme Dogovor o podeljevanju domicilov enotam in službam NOV in POS ter aktivistom O F v predloženem besedilu z dopolnitvijo, ki jo predlaga Komisija za varstvo invalidov in borcev NOV SOb Domžale in sicer: »Enoti, službi in aktivistom OF se izroči listina o podelitvi domicila in prapor oziroma spominski trak na svečan način.« Glede na to, da vprašanj na celotno obravnavano gradivo ni bilo, smo delegati zaključili s svojim delom. Fanči Dosedanje vnašanje podatkov potom luknjanja kartic bo zamenjala disketna zajemalna enota Obisk delovne skupine CK ZKS Delovna skupina CK ZKS, ki je sredi novembra obiskala občino Domžale, je sredi drugega dne popoldan obiskala tudi našo delovno organizacijo. Kot je znano, je CK ZKS vpeljal tak način dela z namenom, da bi se njegovi člani kar najbolj neposredno seznanili z delom v TOZD, KS in podobno. Poleg Ivana Godca, izvršnega sekretarja predsedstva CK ZKS, ki je skupino vodil, so bili v njej še Martin Košir, rep. sekretar za LO in član CK ZK Slovenije, Ludvik Zajc, sekretar medobčinskega sveta ZKS, Marjan Jelen, član RK SZDL ter Igor Makovec, strokovni sodelavec v CK ZKS. Skupino sta spremljala Angelca Kržan, sekretarka obč. komiteja ZKS in Ljubo Arsov, član občinske konference ZK Slovenije. Sekretarji vseh treh OO ZKS (tov. Majdič, tov. Kavčič in tov. Jerman) S strani naše delovne organizacije pa smo se pogovora udeležili člani ZKS, nosilci samoupravnih in poslovodnih funkcij ter predsedniki družbenopolitičnih organizacij. V uvodnem delu pogovora je Mirjana Kavčič, sekretarka OO ZKS DSSS Induplati, ki je pogovor tudi vodila, kratko predstavila nastanek in razvoj naše DO. Nato je Stane Jerman, sekretar OO ZKS TOZD Proizvodnja podal prikaz delovanja OO ZKS po TOZD in v DSSS, Matjaž Pavlin, vodja kadrovske službe pa je opisal delovanje delegatskega sistema v povezavi s samoupravnimi organi. V zadnji točki uvodne predstavitve je dipl. ing. Srečo Bergant, direktor DO, naše goste seznanil z gospodarjenjem in programom ukrepov v naši sredini v povezavi s popravki srednjeročnih planov. Ta zadnja tema je bila tudi osrednja tema celotnega kasnejšega pogovora, kar pa upoštevajoč težke gospodarske razmere ni bilo naključje. Goste je predvsem zanimalo, kako Induplati premaguje težave pri nakupu surovin, kako se vključuje v skupna prizadevanja za čim večji izvoz na konvertibilno tržišče, kakšne so možnosti za navezavo stikov s partnerji iz tretjega sveta in podobno. Po direktorjevem pojasnilu, da dinar kljub vsem ukrepom še vedno ni edino plačilno sredstvo na domačem trgu, so jih zlasti zanimale naše možnosti v bodoče. Beseda je tako stekla tudi o naših načrtih za bolj Delovna skupina CK ZKS (od leve proti desni: tov. Ivan Godec, tov. Martin Košir, tov. Ludvik Zajc, tov. Marjan Jelen in tov. Igor Makovec) oddaljeno prihodnost, možnostih uporabe domačega znanja in načrtovanih dopolnitvah oz. spremembah proizvodnih programov. Nedvomno je kratko odmerjen čas obiska preprečil, da bi se z gosti več pogovorili tudi o drugem delu življenja v naši DO, o delu družbeno političnih organizacij, delovanju samouprave in podobno, saj bi nam gostje, še zlasti na tem področju, lahko pomagali z nasveti in konkretnimi rešitvami naših vsakdanjih problemov. Morda so nam prav zato ob slovesu radi obljubili, da nas kmalu ponovno obiščejo. Lavrinc Maks Kakovost izdelkov Če pogledamo kako se giblje odstotek I. kvalitete pri metražnem blagu vidimo, da niha med 80% in 89%, torej imamo mesečno od 11 do 20 količinskih % manjvrednega blaga- Odstotek I. kvalitete je vsekakor zelo nizek in bi ga nujno morali izboljšati. Vzroki za toliko manjvrednega blaga so manj objektivne, kot pa subjektivne narave. Vsaka »malenkost« lahko »pripomore« do slabše kakovosti. Npr. slabo navite osnove, vozli, ki se razvezujejo, manjkajoče niti v osnovi, slabo naviti votki, pomešane partije preje, neurejene statve, neurejeni unifili, neizpolnjevanje predpisanih postopkov v recepturah itd., itd. Lahko bi naštevali še in še. Vsak za sebe točno ve kje bi lahko drugače, bolje delal, pa se mu nekako ne da. Z boljšim delom bi tudi stimulacija bila višja, ker bi več lahko prodali po normalnih cenah, brez popustov. Dogaja se, da drag uvožen material na statvah zaradi malomarnosti predelujemo v škart. Kje naj bi tu imeli zaslužek? Prvo filament drago plačamo, ko ga predelujemo, tej ceni prištejemo še stroške predelave, na kraju pa dobimo škartirano blago, ki gre bodisi po znižani ceni na tržišče ali pa celo v kg-ostanke. (Torej potem, ko vložimo še delo in kemikalije, prodamo kg gotovega blaga ceneje kot pa stane kg preje!) Mislim tudi, da se predpostavljeni premalo zavzemajo za nove delavce. Novincem je treba posvečati še posebno skrb, če hočemo, da se bodo razvili v dobre in odgovorne delavce. Npr. nova tkalka res še ne ve, kdaj ima pokvarjen stroj, kdaj ji nagaja material, kdaj je kriv unifil itd. Zato bi moral mojster sam skr- beti, da bo stroj pravočasno popravljen in ji svetovati, kaj in kako naj dela, da bo blago kvalitetno. Isto velja tudi za druge oddelke. Navedla bi samo še podatek o kakovosti naših izdelkov v mesecu oktobru 1982. Kakovost vseh adjustiranih tkanin je bila: 82,8% I., 10,4% II., 4,8% III. in 2,0% IV. kvalitete. Od tega je bilo v I. kvaliteti po posameznih obratih: predilnica: 86,9% I. kval. preje tkalnica: 89,5% I. kval. tkanin oplemenitil.: 95,5% I- kval. tkanin Tu niso navedeni popusti, ki jih dajemo na račun slabše kvalitete konfekcioniranja, ker zberemo te podatke po zaključku leta, ko imamo zbrane vse upravičene reklamacije na konfekcijsko delo doma in na tujem. Karolina Puhan S SEJE OBEH ZBOROV SKUPŠČINE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA Seja je potekala 13. 10. 1982 v prostorih skupščine občine Domžale. Po ustanovljenem uvodnem postopku smo se lotili obsežnega dnevnega reda, ki je med drugim obsegal tudi: — osnutek sprememb in dopolnitev Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti socialnega skrbstva Domžale za obdobje 1981 —1985. Prilagam obrazložitev, ki jo je pripravil odbor za svobodno menjavo dela in finančna vprašanja. Ocena uresničevanja družbenega plana občine Domžale za obdobje 1981—1985 v letih 1981 in 1982 kaže na spremembe nekaterih ključnih pogojev gospodarjenja in razvoja občine, kar narekuje spremembe osnov planov, predvsem glede ekonomskih odnosov s tujino in oblikovanja razpoložljivih sredstev. Spremembe in dopolnitve družbenega plana občine Domžale za obdobje 1981—1985 potekajo skladno s spreminjanjem in dopolnjevanjem planskih aktov posameznih nosilcev planiranja. Tako smo tudi mi preverili svoje razvojne možnosti in pripravili osnutek sprememb Samoupravnega sporazuma o temeljih plana naše skupnosti za srednjeročno obdobje 1981—1985 s ciljem, da bi zaostrene gospodarske razmere čimbolje obvladovali. Že v letih 1981 ter 1982 opažamo realen padec vrednosti programa V obravnavi so bili tudi naslednji sporazumi: — Predlog Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah medsebojnega sodelovanja in razmejitev nalog med zdravstvenimi skupnostmi in skupnostmi socialnega skrbstva, — Samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela pri zagotavljanju socialnega in zdravstvenega varstva oskrbovancev v Domu upokojencev Domžale in Domu počitka Mengeš, — Združevanje sredstev za dejavnost Skupnosti socialnega varstva Domžale za leto 1982, — Samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah Samoupravnega sporazuma o skupnih os- nasproti planiranim vrednostim v srednjeročnem obdobju (v letu 1981 za 2%, v letu 1982 za 15%), hkrati pa tudi realen padec vrednosti programa v letu 1982 nasproti letu 1981 za 7 o/„. V prihodnjih letih od 1982 dalje lahko pričakujemo le 1,8% rast in ne 5 %, kot je bilo prvotno planirano, kar pa pomeni, da bo vrednost programa v celotnem srednjeročnem obdobju 119.522.000 din oz. realno 18% manjša od prvotno načrtovane. Temu ustrezno smo popravili tudi predlog sprememb SS o temeljih plana oziroma zaradi lažje primerjave že kar predlog novega sporazuma, v katerem so navedene že sprejete vrednosti programa ter predlagane spremembe. Samoupravni sporazum bo posredovan v javno obravnavo. — V drugi pomembni točki smo obravnavali predlog rebalansa finančnega plana skupnosti za leto 1982. Skupščini socialnega skrbstva je predlagan valorizacijski program za 1888.000 din (5%). Dodatno je predlagan še valorizacijski program za 1.755.000, ki smo jih namenili za stimulacijo izvoza (sklep 2. Skupščine skupnosti socialnega skrbstva Domžale). Na podlagi osnutka valorizacijskega programa je bil pripravljen predlog rebalansa finančnega plana Skupnosti socialnega skrbstva. vrednostno v din novah in merilih za uresničevanje svobodne menjave dela na področju zavodskega varstva odraslih oseb v SR Sloveniji, — Samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje cen oskrbe v organizacijah za usposabljanje. V razpravi je bila podana pripomba na ceno oskrbovalnega dne, ki jo zajema samoupravni sporazum o skupnih osnovah in razmejitvi nalog med zdravstveno skupnostjo in skupnostjo socialnega skrbstva. Obrazložitev na to pripombo sta nam podala direktorja Doma upokojencev Domžale in Mengeš. Lidija Petaci OBISK V ŠOLI SAMOUPRAVLJANJA Domžalski Klub samoupravljavcev v tem in v prihodnjem letu organizira šolo samoupravljanja. Ta šola ni šola kot taka, ampak so predavanja s sodelovanjem oz. razpravo na določene teme. Prvi enotedenski tečaj v letošnjem letu je trajal od 15. do 19. novembra 1982, ostali tečaji pa bodo trajali do vključno meseca junija 1983. Šole samoupravljanja se lahko udeleži vsakdo, ki ga to zanima oz. so ga predlagale družbenopolitične organizacije v DO. Predavanja smo imeli v dvoriščni sobi Restavracije Pošta v Domžalah od 7. do 14. ure. Udeležba je bila obvezna, ker se po dogovoru z DO udeležba na tečaju šteje kot redno opravljanje delovnih obveznosti. Vsak izostanek se šteje kot neopravičena odsotnost z dela in ga bo klub samoupravljavcev sporočil DO. Teme katere smo poslušali v tem tednu so bile iz petih različnih področjih in sicer: politični sistem socialističnega samoupravljanja (tov. Ivkovič, tov. Tekavec, tov. Gedrih), uresničevanje svobodne menjave dela (tov. Zupanek, tov. Primožič), uresničevanje samoupravnega družbenega planiranja (tov. Šetin), splošna ljudska obramba in družbena samozaščita (tov. Ivkovič), nacionalno vprašanje in graditev jugoslovanske federacije (tov. Dure tič), informiranje in komuniciranje v samoupravni socialistični družbi (tov. Brojan), ter subjektivni faktor kot ustvarjalna sila družbe (tov. Kušar). Vsako večje poglavje je imelo še kakih 8—10 podnaslovov. O podanih temah, so nam spregovorili strokovni delavci, ki delajo na tem področju v občini Domžale. Po vsakem končanem predavanju smo reševali teste. Tako smo ugotovili koliko znanja smo pridobili. Rezultati testov so bili uspešni. Med predavanjem smo imeli kratke petminutne pavze in en večji odmor za malico. Petek, zadnji dan v tednu je hitro prišel. V dopoldanskem času smo slušatelji poslušali predavanje predsednika skupščine občine Domžale tov. Kušarja, na temo subjektivni faktor kot ustvarjalna sila družbe. Zelo zanimivo predavanje, saj nas je tov. predsednik kljub petku in naveličanosti sedenja s svojim izredno lepim in tekočim pripovedovanjem znal pritegniti. Ob 12. uri smo imeli okroglo mizo, kjer smo se pogovarjali o vseh problemih naše družbe. Pri okrogli mizi so sodelovali nekateri predavatelji in drugi funkcionarji DPO iz naše občine. Iz naše DO je bilo 5 slušateljev (Urbanija Jelka, Prelovšek Ivan, Zalokar Draga, Šoltič Marinka, Korošec Marinka), tekom celega tečaja šole samoupravljanja pa se bo udeležilo 40 slušateljev. Jelka Urbanija Predlog plana a) povečajo se družbenodename pomoči kot edini vir preživljanja s 1.10. za 6 % b) povečanje sredstev za zavarovanje rejnic c) zmanjšana pomoč oskrbovancem d) porast stroškov za oskrbovance v posebnih socialnih e) porast pogrebnih stroškov f) potrebna sredstva za realizacijo programa SSV g) prenizko planirana sredstva za združevanje v banki h) odpisane terjatve (oskrbnine, rejnine) i) previsoko planirana sredstva za sofinanciranje ZPM j) stimulacija izvoza k) dodatna potrebna sredstva za ureditev, dopolnitev in povečanje kapacitet l) pokrivanje dela amortizacije: dom Domžale dom Mengeš +23.861 +270.000 —550.000 zavodih +150.000 +51.000 +6.000 + 37.000 + 30.000 —20.050 + 1,755.000 +500.000 + 1,020.000 +370.000 Skupno +3,643.000 IZ NAŠIH OBRATOV — IZ NAŠIH OBRATOV IZ NAŠIH OBRATOV Oplemenitilnica: »Čez sedem let vse prav pride« pravi star slovenski pregovor, ki je svojo potrditev doživel tudi v oplemenitiinici. Ob nastopu krize s kurilnim oljem, s katerim grejemo sušilno-razpenjalni stroj Artos, smo ponovno usposobili impregnirni stroj z udomačenim imenom »cilindrica«. To ime tudi ni brez razloga, kajti tretjina stroja se sestoji iz cilindrov, to je sušilnih bobnov. Zgodovina tega stroja nam je bolj malo znana, kajti njegova starost je že častitljiva. Stroj je pravzaprav sestavljen iz treh delov prinesenih iz raznih krajev naše domovine. Tako je foulard (to je tisti del stroja v katerem blago cmakamo z raznimi impregnimimi sredstvi in ga ože-mamo), ostanek impregnirnega stroja, ki je bil demontiran ob rekonstrukciji stare oplemenitilnice in nosi napis Haubold Chemnitz. Znano nam je, da ta tovarna sploh več ne obstaja. Za foulardom je sušilna komora, katere namen je tkanino površinsko osušiti, da se impregnimo sredstvo, s katerim je prepojena tkanina, ne prijemlje na cilindre. V tej komori je tudi razpenjalna veriga s prižemami, ki služi zato, da blago obdrži pravilno širino. Verigo in vse kar spada zraven smo leta 1968 kupili v To-sami, kjer so z njeno pomočjo sušili gazo. Ohišje komore so izdelali v »Zarji« v Žalcu. Tretji, zadnji del stroja so cilindri, greti s paro, na katerih se blago dokončno posuši. Te cilindre smo kupili v tovarni Motvoz in platno v Grosuplju, kjer jih je lastnoročno demontiral naš ključavničar tov. Mrdje-novič in na katerih je letnica 1903. Cilindre so nato v SKIP temeljito obnovili, uliti so bili tudi novi zobniki, doma pa smo zvarili ogrodje za cilindre. Stroj so zmontirali in postavili naši vzdrževalci (Mrdjeno-vič Drago, Klemenc Franc in Hudomal Drago) na podlagi načrtov naših takratnih konstruktorjev VVeiss Janeza in Lesjak Juša. Tako torej ta stroj po nekajletnem mirovanju zopet služi svojemu namenu. Še več, saj na njemu v eni fazi naredimo tisto, kar smo dosedaj selili iz stroja na stroj. V kolikor je delo na tem stroju vestno opravljeno, dosegamo tudi odlično kvaliteto obdelanega blaga. Blago z doke vodimo v foulard Impregnimo maso črpamo v foulard direktno iz sodov s pomočjo posebne črpalke Da bi cisterno spravili na za to predvideno mesto je bila potrebna Je že na varnem precejšnja mera vozniške spretnosti IZ NAŠIH OBRATOV — IZ NAŠIH OBRATOV — IZ NAŠIH OBRATOV — Posušeno blago polagalna naprava odlaga na voziček Iz uvoza smo končno prejeli tudi sinter bronzne dele za verigo sušilno-razpenjalnega stroja Artos. Remont tega stroja smo prvotno nameravali opraviti v prvem tednu novembra, kar pa bi sovpadalo z remontom kotlarne, kjer so montirali predizparilec. Slednje je bilo zaradi prihajajoče zime bolj potrebno, saj smo z začetkom deževnih dni vsako leto občutili »slabo paro« najbolj v oplemenitilnici, kjer je odjem največji. Slaba para je bila zaradi iztrošenega predizparilca, posledice pa smo najbolj občutili pri barvanju. Generalni remont Artosa bo tako opravljen do novoletnih praznikov, saj bomo z njim pričeli v ponedeljek 20. decembra. S tem v zvezi smo bili primorani na tem stroju ponovno organizirati štiriizmensko delo, kajti do 19. decembra moramo dokončati vse tisto blago, kar bi ga brez remonta do konca meseca. Štiriizmensko delo bo predvidoma organizirano tudi v letu 1983, kajti obetajo se nam večje količine blaga za oplemenitenje, kar pa je v dani situaciji vsekakor razveseljivo. Katja Khan VZDRŽEVANJE: Že v oktobrski številki smo obširneje pisali o nujnosti zamenjave starega predizparilca, ki je pretekel, z novim. Sedaj, v decembrski številki, pa že lahko z zadovoljstvom napišemo, da je delo opravljeno. Iztrošen predizparilec smo tokrat zamenjali z novim že tretjič in ponavadi je delo trajalo ca. 15 delovnih dni, tokrat pa le rekordne 4 Okoli kotla je bilo potrebno postaviti zidarski oder dneve (od petka 29. oktobra do ponedeljka 1. novembra), tako da je v torek kotel že normalno obratoval. Pri demontaži starega in montaži novega predizparilca so sodelovali monterji-varilci iz tovarne Duro Bakovič in naši kurjači, katerim gre tudi vsa zasluga, da nismo kakšen dan ostali brez tehnološke pare. Pogled na star predizparilec, preden je bil odstranjen in zamenjan z novim Dela je strokovno vodil tov. Stane Marolt, saj je bila tokrat uporabljena nova tehnika vgrajevanja. Pregled je opravil republiški inšpektor za parne kotle, kar priča o tem, da so morala biti dela opravljena tehnično brezhibno. In res, tokrat so se naši »kurjači« in tov. Marolt izkazali! Sestavljanje novega predizparilca Tudi to je razvoj — zahtevno in odgovorno delo Tudi letne prigrade v izvoz — prigrada »Princess« skupine tov. Pislaka Ekskurzija v Mokronog Sobota 20. november. Megla je ležala nad vso ljubljansko kotlino, ko smo se odpeljali na sindikalno ekskurzijo v Mokronog, kjer ima naša DO — TOZD Konfekcija svoj obrat. Bilo nas je za dva polna avtobusa, saj so se ekskurzije udeležile sodelavke in sodelavci obrata Peče, radomeljske konfekcije, ceradnega oddelka, kovinskih konstrukcij, mengeške šivilje ter predstavniki konference sindikata iz Jarš. Malo čez osmo uro zjutraj smo krenili izpred tovarne v Jaršah in kmalu zatem, ko smo zapustili Ljubljano, zagledali sonce, ki je že sijalo Dolenjcem, nas pa toplo pozdravljalo. Dobra volja nas je družila v pesmih in pot do prvega postajališča, kjer smo se okrepčali s kavico, je kar prehitro minila. Kmalu smo prispeli v Mokronog in odšli najprej v kulturni dom, kjer nas je čakalo prvo Dva avtobusa sta bila komaj dovolj za vse, ki so želeli obiskati sodelavce v Mokronogu presenečenje. Po pozdravnem govoru predstavnice DOS Mokronog, smo si ogledali program, ki ga je pripravila mladinska folklorna skupina. Videli smo njihovo veselje, gibčnost in posluh za dobro voljo in pesem, kar so hitro prenesli na vsakega izmed nas. To je potrdilo tudi burno ploskanje. Prikazali so nam svoje plese in običaje ter nam povedali marsikaj zanimivega iz zgodovine svojega kraja. Skratka, pripravili so nam čudovit sprejem. Tudi mi smo jim prinesli skromen spomin iz Gorenjske. Po končanem Pozdrav z Gorenjske — tov. Hafner izroča skromno darilo predsednici OO sindikata iz Mokronoga kulturnem programu smo si ogledali naš obrat konfekcije, ki že nekaj časa dela v prenovljenih prostorih stare osnovne šole. Videli smo ves potek dela in bili presenečeni nad zelo lepo urejenimi delovnimi prostori. V šivalnici smo občudovali predvsem nekatere faze pri šivanju šotorov. Tudi ostali prostori so udobno urejeni, kar skupaj z dobrimi stroji, vpliva na dobro počutje in doseganje dobrih rezultatov. čas do kosila smo nekateri prebili z ogledom Žalostne gore nad Mokronogom, nekateri pa so si ogledali samo naselje in okolico, ki je bila v soncu zares čudovita. V kulturnem domu so nas nato postregli z jedačo, manjkalo pa ni tudi dobre dolenjske kapljice. Do večernih ur pa smo se nato vrteli ob domačih zvokih harmonikarja Francka iz Jarš, spremljal pa ga je Janez Hafner na »mini bobnih«. Sled- Največjo pozornost je pritegnil V Mokronogu je zaposleno veliko nastop folklorne skupine število mladih Strokovna ocena Franci in Janez v elementu nji je požel za svojo glasbo veliko pohval in mnogi smo bili mnenja, da ima velik Talent in je mogoče celo zgrešil svoj poklic. Pripravil si je zares čudno glasbilo: dva stola, natakarski pladenj, steklenico (prazno — to se ve) ter dve ribniške kuhalnice in vneto tolkel po njih. Iz »mini bobnov« je izvabil tako muziko, da marsikdo ni verjel, da je kaj takega mogoče. Čas pa je tekel in kar prehitro je prišel čas odhoda. Poslovili smo se z željo, da še vnaprej ostanemo v tako dobrih odnosih. »Prelepa Dolenjska, v ponos si nam ti«, tako poje pesem, tako pa smo peli tudi mi, ko smo veseli in razigrani zapuščali ta slikoviti košček naše majhne a lepe Slovenije. Karla Kušar ZAHVALA Vsem sodelavcem in sodelavkam se iskreno zahvaljujem za darilo ob odhodu v pokoj. Magda Doboviček Predstavitev tekstilnih DO članic DITT V domžalski občini smo se inženirji in tehniki iz tekstilnih tovarn File, Induplati, Tosama, Trak in Uni-verzale združili v DITT Jarše. Društvo stalno vključuje nove člane, zato je med njimi mnogo takih, ki ne poznajo niti osnovnih podatkov iz sosednjih delovnih organizacij. Zato smo sklenili, da te podatke posredujemo članom na 17. redni letni skupščini. Menim, da je prav, da se predstavijo tudi v Konoplanu. TOSAMA Domžale Kot rojstno leto Tosame slavijo leto 1923, ko je podjetnik Franc Kocjančič osnoval delavnico, v kateri je z nekaj delavci izdeloval vato, obveze in higienske vložke. Posli so cveteli, saj konkurence v domovini ni bilo, zato se je podjetje hitro širilo in moderniziralo. Vojna je doletela lastnika sredi razvojnih načrtov. Proizvodnja ni bila ustavljena, saj je bil okupator zainteresiran za sanitetni material, hkrati pa je Kocjančič, seveda ilegalno, oskrboval tudi partizane. Ob nacionalizaciji leta 1946 je bilo zaposlenih 40 delavcev. Prvi delavski svet so izvolili leta 1950. Začetek moderne industrijske proizvodnje sega v leto 1955, ko je bila zaključena prva pomembnejša faza investiranja. V tem letu je bilo v tovarni zaposlenih 440 delavcev. Tosama oziroma Vata, kot se je tedaj imenovala, je že imela organizirano mrežo trgovskih predstavnikov in je pokrivala pretežni del domačega trga, tipala pa je tudi za izvozom. Vse več pozornosti je bilo namenjeno izboljševanju kvalitete izdelkov in uvajanju novih proizvodov. Tako se je v letu 1961 pričela proizvodnja cigaretnih filtrov, izdelka, ki je bil za nadaljnji razvoj Tosame nadvse pomemben. V šestdesetih in sedemdesetih letih so se vrstile investicije v osnovno proizvodnjo in spremljajoče objekte. Najpomembnejše med njimi so bile: izgradnja mikalnice in več prizidkov proizvodnih hal za tkalnico širokih tkanin, tkalnico ovojev in pripravljalnico, posodobitev in razširitev kapacitet za tkanje gaze in ovojev, nabava novih strojev za higienske vložke in plenice, preureditev prostorov za konfekcijo, nabava različnih strojev za izdelke sanitetne in otroške konfekcije, nabava linije za izdelavo netkanega blaga, nova trafo postaja, kotlovnica, obrat družbene prehrane ter izgradnja in preureditev skladišč. Zadnji dve leti sta bili kar se investicij tiče, »sušni leti«. V proizvodnjo so vključili le liniji za izdelavo hlačnih plenic, mlin za predelavo odpadkov, križno previjalni stroj in izboljšali transportne poti. Investicij v opremo za izdelavo medicinske plastike pa jim še ni uspelo realizirati. Oprema in proizvodni program je zelo raznolik. Po ocenah nekaterih poznavalcev veljajo za eno naj večjih sanitetnih tovarn v Evropi. Sliko o proizvodni zmogljivosti dajo podatki o doseženi proizvodnji v minulem letu, izraženi v skupinah, kot jih predpisuje Zavod za statistiko: bombažne tkanine 15 milijonov m1 2 3 4 netkane tekstilije 400 t (16,5 mil. m2) vata 14501 sanitetni povoji 140 t drugi neomenjeni tekstilni iz. 2400 t cigaretni filtri 3 milijarde kosov Tosama zaposluje danes 1015 delavcev organiziranih v dve temeljni organizaciji in DSSS. DSSS, ki šteje 271 delavcev, opravlja poleg tipično skupnih poslov tudi komercialna in vzdrževalna dela. Problemi, ki jih v zadnjem času najbolj pestijo, so: velika odvisnost od uvoznih suro- vin ter zahteve domačih dobaviteljev po devizni participaciji, ki je kljub velikemu izvozu ne morejo pokrivati, prepoved oziroma omejevanje izvoza sanitetnih izdelkov, kar onemogoča realizacijo planskih izvoznih obveznosti. Prepoved je bila sprejeta z namenom, da bi izboljšali oskrbo domačega trga, dosegla pa je nasprotno, saj tako niso dobili potrebnih deviznih sredstev za nakup nujnih uvoznih surovin za proizvodnjo izdelkov za domači trg. Pestijo jih slabi dohodkovni rezultati, ki so predvsem posledica nesorazmerja med dobavnimi cenami surovin in prodajnimi cenami gotovih izdelkov, ogromno vrednost pa dosegajo tudi dolgovi tujih kupcev. V TOZD-u Filtri je že vrsto let prisotna negotovost prodaje tako na tujem trgu zaradi velike konkurence, kot tudi na domačem trgu, saj kupci — tobačne tovarne — ne zmorejo devizne participacije za pokrivanje uvoznih surovin, ki v strukturi cene predstavljajo nad 60 % vrednosti. In kaj predstavlja Tosama v okviru občinskega gospodarstva? Po številu zaposlenih so naj večja delovna organizacija, po celotnem prihodku sta večji Helios in Papirnica, po vrednosti izvoza na konvertibilno področje so prvi. Cilji v tem srednjeročnem obdobju niso posebno ambiciozni. Ob pripravi planskih dokumentov so upoštevali težavnost poslovanja. Načrtovana je le manjša modernizacija v TOZD Saniteta, odprava ozkih grl in nakup opreme za proizvodnjo medicinske plastike ter netkanega blaga. Z. Seliškar (Ostale članice DITT bomo predstavili prihodnjič) Jabolka naše zdravilo Njegovo pomembnost nam dokazuje že več tisočletij stara zgodovina jablane. Ker imajo jabolka raznovrsten okus in aromo (sladek, kisel, moknat itd.), si tudi najbolj razvajen sladokusec lahko izbere med njimi »svojo sorto«, pa še vse leto jih imamo na razpolago. V jabolku so združene tako hranilne kot zaščitne lasnosti. Pri zdravem človeku jabolka zaradi bogate vsebine zaščitnih snovi (vitaminov in mineralov) preprečujejo bolezen. Glede hranljivosti jabolka za primerjavo lahko povemo, da ima 1 kg le-teh povprečno 600 kalorij in ustreza hranilni vrednosti: 1 liter navadnega mleka ali 1/2 kg skute ali 6 jajc ali 3 kg špinače ali 4 kg solate itd. Ta primerjava nas seveda ne sme zapeljati, da bi mislili, da jabolka lahko nadomestijo beljakovinska živila, kot so meso, jajca, sir itd. Navedene vrednosti v kalorijah lahko upoštevamo pri sestavi obrokov hrane, kjer jabolka samo izpopolnjujejo kvaliteto in uravnovešeno sestavo prehrane. Razen tega so jabolka bogata z lahko prebavljivim grozdnim sladkorjem, kar je posebno koristno za ljudi ki rastejo, ali so preboleli neko bolezen. Končno pa si oglejmo jabolka kot zdravilo! Poznamo predpisovanje »jabolčnih kur« za dosego vitke linije, »jabolčne kure« za razvodenitev tkiva pri srčnih in ledvičnih boleznih, vključevanje »jabolčnih kur« v zdravljenje sladkorne bolezni itd. Nastrgana, presna, kiselkasta, postana jabolka se priporočajo pri akutnem obolenju črevesja z dri- skami. Pri vseh vročinskih obolenjih lahko dobro učinkujejo presna jabolka kot kaša ali sok. Učinkovit je tudi čaj iz svežih ali posušenih olupkov, še posebno, če mu dodamo limono ali med. Starejše osebe, ki imajo motnje s prebavo, naj začinijo solate s kisom, ki je pripravljen iz svežih jabolčnih olupkov. Bolniku, ki prenese samo olupljena jabolka, jih ne kaže oporekati, čeprav so neolupljena jabolka dragocenejša, kajti ravno olupki so bogati z vitamini in hranilnimi snovmi. Eno samo jabolko, ki bi ga zaužili redno vsak dan, bi zelo veliko pomenilo za naše zdravje in preprečevanje bolezni, čeravno bi se poznalo v našem finančnem proračunu. Premislimo! Majda Škrinjar RESTAVRACIJA VAM NUDI: — dvodnevne penzione v času novoletnih praznikov v počitniškem domu na Mali planini Počitniški dom na Mali planini bo obratoval v času novoletnih praznikov, to je 30. in 31. decembra ter L, -2., in 3. januarja _ 1983. Prijave za najmanj dvodnevno koriščenje sprejemamo do vključno sobote, 4. decembra na interni telefon št. 53 (pisarna restavracije). Zadnji dan vplačila rezervacije je 7. december 1982. — enotedenske zimske počitnice na Mali planini Za zimske počitnice sprejemamo rezervacije do 20. decembra, sedem dni pred nastopom pa je potrebno rezervacijo potrditi s plačilom in dvigniti napotnico. Prijavite se lahko za zimske počitnice: od sobote 8. 1. 1983 do sobote 15. 1. 1983, od sobote 29. 1. 1983 do sobote 5. 2. 1983, od sobote 5. 2. 1983 do sobote 12. 2. 1983. V slučaju ugodnega vremena bo dom na Mali planini obratoval že od 18. 12. 1982 do sredine februarja 1983 (pri ustrezni zasedenosti pa še dlje). — večerjo in ples ob domači glasbi vsak torek in petek od 20. do 24. ure. — silvestrovanje Tudi letos bo v restavraciji Induplati silvestrovanje, za katerega že sprejemamo rezervacije. PONUDBA JE VELIKA! ZAGOTOVO BOSTE NAŠLI KAJ TUDI ZASE! Vsak torek in petek poskrbi za ples in razvedrilo v restavraciji kvintet »Dancing« ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ NOVO IZ RESTAVRACIJE V novembru smo pričeli s plesom ob zvokih narodnozabavnega ansambla v prenovljenih prostorih restavracije in sicer dvakrat tedensko ob torkih in petkih, kar naj bi pripomoglo k aktiviranju obratovalnega časa v restavraciji z delom v kuhinji do 22. ure. (po potrebi in prednaročilu pa še dalj). Ta obratovalni čas bo veljal do na-daljnega, kar je odvisno od zasedenosti restavracije, oziroma od prodaje jedil ter event. naročil. Zaradi klasičnega bifeja na kegljišču samo zaradi prodaje pijač ni potrebno, da obratujeta dva prostora. S takoimenovanim »poskusnim delovnim časom« in glasbi ob torkih in petkih želimo nuditi predvsem bližnji okolici (bencinska kriza) ter delavcem delovnih orga- nizacij s tega področja nekaj zabave in razvedrila. Glede na število gostov ob torkih, bomo even-tuelno ta dan ukinili, ali pa uvedli glasbo tudi ob sobotah. Vstopnine praktično ni, saj se 100 din obvezne konzumacije koristi pri plačilu jedil, katere ste naročili po izbiri iz jedilnika. IZ UREDNIŠTVA Iz Delavske enotnosti so nas obvestili o knjigah, ki so izšle pri njihovi založbi v letu 1982 ter rokovnikih za leto 1983. Vsa podrobnejša pojasnila dobite v uredništvu Konoplana. ZANIMIVOSTI OD TU IN TAM (MALO ZA ŠALO, MALO ZARES) Za Konoplan sem pripravil nekaj zanimivosti iz Velike Britanije z željo, da bi se ob njih kratkočasili. — Lažje do potrdila o bolniškem stnlcžu Od 14. junija dalje lahko bolniki v Veliki Britaniji sami izpolnijo in podpišejo lastno potrdilo na osnovi katerega potem zahtevajo nadomestilo za čas bolezni (bolniško) od države. To velja za prvi teden bolezni. To reformo so si britanski zdravniki že davno želeli. Nadomestilo za čas bolezni se v tej državi ne izplačuje, če delavec ne manjka z dela najmanj štiri dni in se je dosedaj dobivalo na osno1 potrdila o bolniškem staležu, ki ga je izpolnil zdravnik. Zdravniki so se upravičeno pritoževali, da sploh ne morejo ugotoviti če je bolnik zares bolan ali enostavno hoče v miru spremljati po televiziji tekme s svetovnega nogometnega prvenstva v Španiji. Namesto potrdila od zdravnika, bo vnaprej veljalo tudi potrdilo samega bolnika za prvih štiri do sedem dni (to je izjava samega bolnika, da je zares bil bolan). Šele v primeru, da bi bolniški stalež trajal več kot sedem dni, bi bilo potrebno zdravniško potrdilo. Nadomestilo za čas bolezni se lahko zahteva na osnovi potrdila, ki si ga bolnik napiše sam, samo štirikrat letno, petič in vsakič naslednjič pa je še vedno potrebno predložiti potrdilo zdravnika. Sedaj se sprašujejo, ali bo novi postopek prinesel več kratkotrajnih izostankov z dela? Velike verjetnosti za to ni. V letu 1970, ko so zdravniki odbili, da podpisujejo takšna potrdila kot protest, ker so oblasti zavrnile njihovo zahtevo za povečanje plač, je število zahtev za nadomestilo za čas bolezni upadlo. Kako to? Britanski zdravniki so namreč nagnjeni k temu, da izdajo pacientom enotedensko »bolniško« tudi če gre samo za najmanjše motnje v prebavi. Nekateri delavci se bodo mogoče tako sedaj, ko po novem odloku lahko sami pišejo »zdravniška« potrdila — torej o tem sami odločajo, hitreje vrnili na delo. — Ste bili na morju? Morda zavidate sodelavcu temno polt? Moda in kozmetična industrija ne držita križem rok. Predstavljamo vam dva nova izdelka, ki pa ju lahko kupite za sedaj le v Angliji. Prvo sredstvo se imenuje »Ultra Glow«. To je univerzalna šminka v enostavni posodi, ki jo je izpopolnil nek ameriški kozmetik. Lahko se uporablja kot podloga, senca za oči, šminka ali za dajanje bronaste barve telesu. Britanska firma, ki skrbi za distribucijo tega izdelka trdi, da telo že v 10 sekundah doseže naravno, zdravo in ogorelo barvo. (Nadaljevanje na 11. strani) obvestila iz kadrovske službe TOZD PROIZVODNJA Vstopi: 1. Zupan Vida, tekst, teh.-tehno-log, vstopila 1.11. 1982, 2. Gabrovec Zdravko, vzdr. strojev v tkalnici, vstopil 2.11.1982, 3. Kocmur Boris, vzdr. strojev v tkalnici, vstopil 9.11.1982, 4. Žavbi Stane, vzdr. strojev v tkalnici, vstopil 10.11.1982, 5. Grah Marta, dvoj en j e v predilnici, vstopila 15. 11.1982, 6. Kocmur Zdenka, snovalka, vstopila 18.11.1982, 7. Hadžič Zehida, tkalka, vstopila 18. 11. 1982, 8. Krčmar Bora, tkalka, vstopila 18.11.1982, 9. Ružnič Vahida, tkalka, vstopila 18.11.1982. Izstopi: 1. Fotivec Mojca, tkalka, izstopila 31. 10.1982, 2. Zajc Vera, previjanje v predil., izstopila 25.10.1982, 3. Grabnar Alojzija, p revijalka, izstopila — upokojena 30.11.1982. TOZD KONFEKCIJA Vstopi: 1. Rode Alojz, ključav. v kovinskih konstr., vstopil 2.11.1982. Izstopi: 1. Zore Olaa, šivilja v obratu Peče, izstopila 29.10. 1982, 2. Burgar Ivanka, šivilja v obratu Mengeš, upokojena 30.11.1982. TOZD Restav. in počit, domovi Sprememb ni bilo. TOZD MALOPRODAJA Vstopi: 1. Lajevec Anica, v. d. vodja TOZD Maloprodaja, premeščena 1.11. 1982. Izstopov ni bilo. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Vstopi: 1. Lavrinc Maks, šef kadr. organ, sektorja, vstopil 1.11.1982. POROČILO O GIBANJU Vrednost točke za oktober je znašala v btto vrednosti 0,10 din. Pregled osebnih dohodkov za mesec oktober 1982 za delo v polnem de- OD ZA OKTOBER 1982 lovnem času, ob normalnih delovnih pogojih in polni oceni zahtevnosti del in nalog: tl ti Q S QQ Qb m N'= nS Nts N c to O 8 O™ O V op m hft hS hK E-M O 8000— 9000 22 5 9000—10000 57 56 10000—11000 63 59 5 11000—12000 115 2 3 57 7 12000—13000 114 3 2 45 9 13000—14000 53 9 5 23 10 14000—15000 30 6 4 7 4 15000—16000 19 2 2 4 14 16000—17000 17 6 6 17000—18000 5 2 1 7 nad 18000 8 4 1 12 46 skupaj 503 26 19 275 108 naj nižji OD 8806 11402 11365 8322 10197 naj višji OD 27758 27520 24828 25621 39481 povprečni OD 12053 14872 14458 11860 17432 Bolniški izostanki v mesecu oktobru 1982 TOZD Zaposleni Bolezen % $ Z S z == 1 II Z RJ == Spremstva Por. dopust 'g j- Izpadle ! ure Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken 527 5.98 0.44 0,97 0,14 1,52 9,05 8.398 Maloprodaja 28 4.08 7,14 11,22 572 Restavracija in domovi 20 5,00 5,00 182 Konfekcija 288 6,72 0,56 1,16 0,36 2,29 11,09 5.624 Delovna skupnost skupnih služb 113 3,87 0,98 3,72 8,57 1.752 Povprečni izostanki za celotno podjetje: zaposlenih 979 delavcev in 2 vajenca Izostanki zaradi bolezni, nege in spremstva 6,93 " o Izostanki zaradi nesreč 0,40"., Izostanki zaradi rednega in podalj. porod, dopusta 2,03 % Skupaj : 9,36 % ZANIMIVOSTI OD TU IN TAM (Nadaljevanje z 10. strani) »Ultra Glow« se proizvaja samo v eni niansi in je primerno za vsako kožo. Posodica tega kozmetičnega sredstva stane 9,95 funta (1.007,60 din) in traja od 8 do 12 mesecev. Drugo sredstvo se prodaja v obliki kapsul in se imenuje »Orobron-ze« ter predstavlja popolnoma nov pristop k sončenju in nov način, kako dobiti lepo rjavo barvo telesa. Omenjene kapsule znatno skrajšajo čas, ki ga moramo prebiti na soncu, da bi dobili temno polt. Z njimi lahko dobimo lepo porjavelo kožo tudi brez sončenja. Dnevno je potrebno jemati 4 kapsule (odvisno od teže telesa). Da bi se doseženi ten kože obdržal, je potrebno še vnaprej jemati eno do dve kapsuli dnevno, ker tako želj ena barva postopoma zbledi dvajset dni po prenehanju jemanja kapsul. »Orobron-ze« pa ne ščiti kožo pred soncem, zato se moramo pred sončenjem še vedno normalno zaščititi z ustreznim sredstvom. Škatlica, ki vsebuje 80 kapsul (za dvajset dni) v maloprodaji stane 14,95 funta (1.513,95 din). (Vir: Mozaik št. 21) ZAHVALA Ob tragični smrti mojega dragega brata VINKA GREGORČIČA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz obrata Mokronog za podarjene vence. Žalujoča sestra Milka Pichler in njegovi domači Rešitve oddajte do 25. decembra v ekon.-anal. sektorju tov. VELEPEC Francu. Nagrade: 300, 200 in 100 din. Nagradna križanka Izdaja v 1400 izvodih DO INDUPLATI Jarše r. o. Uredniški odbor: Darja FORTUNAT, Hilda FRELIH, Gordana GARDAŠEVIC, Katja KHAM, Vida KOŽELJ, Marjan MALI, Matjaž PAVLIN, Kristina PUNGERČAR in Franci VELEPEC, odgovorni urednik. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačala prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72) od 8. 4. 1974).