241. številka. Trst v petek dne 23 oktobra 1903. Tečaj XXVIII „EDINOST" izcaia en trm t na dan. rmznn nedelj in praznikov, ob 4. ari pop. — Naročnin« znaša: za v ne ieto 24 K. e« pol leta 12 K. za čem leta 6 K in za en mesec 2 K — Naroćnmo je piaćeTati naorej. Na naraODe arei pril jiene naročnine se uoravništvo ne ozira. Po tobakarnah v Trsta se prodajajo posamične f tevilke po 6 stot f3 nvč.); izven Trsta pa po 8 st. Telefon številka 870. o— O glasilo političnega društva „€5inost" za primorsko. V d i u* tati je moč ! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Posiana. osmrtnice in javne zahvale, domaći oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrauko-vani dopisi se ne sprejemajo. Hocopisi ie ue vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-•ništvo v ulici Molin plccolo it. 7. II. nadatr. Naročnino in ogiase je plačevati loco Trst. Uredniitvo in tiskarna ; ulica Torre Bianca 12. Avstrijski problem. XII. Dr. Koerber se odi kuje in je znan po obilni samozavesti in veri v samega sebe. On ceni visoko svoje lastne kvalitete in je uverjen, da združuje v sebi, kar je potrebno, da ee avstrij-ki problem dovede do razrešitve, ali — kakor bi rekli gospodje, ki pišejo v »Trieeter Tagblatt« —, »da se državna ladija izvede iz med skalovja našega znanega položaja na pot, po kateri edini je možno dospeti iz visoko vspenjajočega se valovja narodnega spora v mirneje vodovje, po katerem pride država do vspešne bodočnosti«. Ladija avstrijske države je dobila vendar enkrat krmilarja s krepko roko in vso mornarsko spretnostjo, ki jo dovede v pristanišče mirnega razvoja. Avstrija je dobila končno državnika, na katerega je čakala in po kate-remje hrepenela že dolgo! Dr. Koerber vsaj je uverjen o tem, da je ta državnik — dr. Kcerber! Sam nam j« že povedal to v nešteto lepih, vsikdar »programatičnih« govorih in povedali so to ravnokar tudi gospodje, ki p še j o v »Triester Tagblatt«. Dr. Koerber ima tudi vedno v žepu recept, o katerem je uverjen kakor skala trdno, da ne more zgrešiti svojega učinka ! Avstrijski problem je — o tem menda Eoglsšamo vsi — eminentno narodnostnega značaja. Vsi drugi ljudje si domišljajo, da je za razrešitev tega problema potrebno v prvi vr=ti, da se ugladijo ostrine, ki provzročajo narodne in jezikovne koLfl.kte, da se kolikor le možno utesaijo in zmanjšajo plcš*e, na kuter.L drgnejo nasprotujoči si narodni interesi eden ob druzega, kar pro vzrcca ogenj. Drugje ljudje menijo, da treba gasiti tam, — kjer gori ! Noga je gotovo važen ud na človeškem telesu, kdor ga je izgubil, občuti to za veliko nesrečo. Ali to nam vendar pripozna VBakdo, da bi bilo ne- i ltaii;ani in Nemci s^ametno, ako bi hoteli mazati nogo tudi j možno zabeležiti le najrahleje znamenje, da tedaj, kadar imamo hudo bolezen — v ao Nemci ali Italijani pripravljeni odmakniti ! * se le za sam las od naroduo-političnega sta- ( e je — in je neoporečno — avstrijski lišča, ki je zavzemljejo v mej se bojnem boju ?! prob.em spec fi*no narodnostne nravi, potem Je-li je morda razmerje med Čehi in Nemci mora oni, ki hoče razrešiti avstrijski problem, postalo le za najncanjo nijanco mJeje v pri-issati najprej sredstev, ki morejo delovati čakovan'u onih milijonov za gospodarske naravnost na narodno oziroma jezikovno potrebe ? Ne, ne tu, ne tam se ni položaj vprašanje samo, mora proučevati in uva- spremenil na bolje, marveč dogodki na Če-ževati elemente narodnega vprašanja samega ! škem in na Moravskem in dogodki v Ino- Dr. Kcerber je uverjen drugače. On je mostu pričajo, da se položaj poojatiuje bolj uverjen, da najbolja metoda za zdravljenje v in bolj. glavi je mažnja po nogi — gospodarstva. Na Dosedanje skušnje že, ki jih je doživel s ojem reševanju avstrijskega problema se dr. Koerber se svojo metodo, govore tako, dr. Koerber noče d< takniti narodnega vpra- da je ta metoda zgrešena in da ne dovede do sanja, vsaj ne načinom, ki bi dajal nade do vsp^šne razrešitve. On se marveč trdovratno, po vseh predpisih navihane taktike, izogiblje tega vprašanja in zahteva, da bi se ga iz ogibali tudi drugi, in da bi po takem ovinku došli tja, kjer bi se narodno vprašanje enostavno izgubilo pred veHkimi gospodarskimi akcijam ! On ne misli odpravljati, ampak bi hotel, da kar sami ob sebi izginejo tisti vzr> k-, ki delajo, da je rešitev avstrij skega problema toli težavna. Z drugimi besedami povedano : narodi naj se odrečejo svojim narodnim aspiracija m, priznajo naj nemško hegemonijo in — avstrijski problem bo rešen ! Takov je dr. Koerberjev recept. Edino pravi — kakor pravi on in kakor govore tudi vsi drugi, ki prisegajo na zastavo ger-manizatoričnega zistema. — Tistega zistema, ki umeva morda vse drugo, a ne umeva narodne evolucije v zadnjih desetletjih, ob kateri je postal ta zistem nezmožen, kerje anakronizem, nezmisel. Gospodje v »Triester Tagblattu» pa so nam ta anakronizem, ta nezm sel, to preziranje glavDfga elementa, ki daje avstrijskemu problemu svoje označje, pogrevali kakor kvinte-senco državniške modrosti združene v gospo Ju Koerberju ! Ti krogi so trdovratno gluhi in slepi za nauke tiste zlate šole, kateri pravimo praktične skušnje. — In tudi dr.u Koerberju bi menda moralo zadoščati to, kar je že s-m doživel na vpotrebljevanju svojega toli slavljenega recepta. Mari ni že vrgel na mizo, okolo katere se prepirajo Italijani in Neme' v Tirolu, razoa gospodarska vprašanja?! M&ri ni celo parlamentarnim potom zagotovil Cehom in Nemcem celo vrsto milijonov za gradhe kanalov, urejanje vodovja in razne melioracije ?! Sa je pa morda radi tega le za najrahleje znamenje ublaž io nasprotje med v Tirom, je-li je bilo cilja nikdar. Te skušnje podajajo dr.u Koerberju spričevalo, da nam je plastično predo čil, kako naj se ne rešuje avstrijski problem!! Govor teh skušenj je tako glasen in jasen, da je prepričevalen za vsa-kogar — le za dr. Koerberja ne ! S trdo vratnostjo, ki naravnost osuplja, hoče on razreševati avstrijski problem po svoji metodi : problem naj se kar sam po s e b i i z-nebi svoje vsebine, svojega bitstva — pa bo rešen. E seveda, to bi veljali, ako ne bi bilo male kljuke vmes ! — Ta kljuka je, da je to, kar zahteva dr. Koerber, po zakonu razvoja in življenja v narodni duši — nemožno, izključeno ! Če bi bilo to možno, zgodilo bi se bilo že zdavna, ko je imela državna avtoriteta vso drugačno moč nad narodi in ko narodna ideja ni tako intenzivno delovala na vsa srca. Če bi bilo mGŽno, kar zahteva dr. Koerber kakor sred-Btvo za rešenje avstrijskega problema, potem pa niti ne bi bilo avstrijskega problema z njega sedanjo vsebino ! Politični pregled. V Trsta, 23. oktobra iy03. Iz deželnih zborov. V deželnem zboru istrskem je včeraj prekipelo. Mera nasilja in krivice je polna in naši so bili dolžni pravicam in ugledu volilcev in svojemu lastnc-inu dostojanstvu, da so se odločili za najenergičneji odpor. V zbornici, ki zastopnike večine prebivalstva iz-ključa iz vseh odsekov in tako gazi pravico in parlamentarni princip . v taki zbornici morajo pasti vsi oziri ! Tudi letos je zbornica izključila slovensko hrvatske poslance iz vseh odsekov. Istrski deželni zbor ima jedino to žalostno slavo, da večina v njem tako nesramno prezira manjšino, ki predstavlja tretjino zbornice (a vrhu tega še večino prebivalstva v deželi.) Takih razmer bi se sramovala celo Turčija. Narcd je izročen na milost in Demilost vladajoči stranki in c. kr. oblastim, parlamentarno zastopstvo naroda pa najbrezobrazneji večini v deželnem zboru. Kako so možne vendar take razmere ? Težko so verjetne take razmere, a vendar jako umij i ve, ako je vlada zadovoljna ž n j i m i ! A da je zadovoljna, to se more trditi apodiktično. Čujte le. »Naši Slogi« je sporočila povsem zaupna oseba, da sosepred-minolo sredo vršili tajni pogovori med na- ta-le okolnost : isti dan je bila tudi seja deželnega šolskega sveta za Istro. V to sejo pa nista prišla ni grof G o o a 8 i n B e n n a t i. Bila sta oba zadržana — drugje ! Vspeh teh tajnih dogovorov se je takoj pokazal v drznem preziranju manjšine, v nečuvenem gaženju parlamentarnega principa in povsodi veljavnih parlamentarnih tradicij od strani večine in na škodo manjšini v tem deželnem zboru. Je-li čuda, da je ob takih okolnostih prekipelo v manjšini, da je mera potrpežljivosti polna ? Na itak že skrajno (gorčeni manjšini sta včeraj predsednik in večina za-grešala nova žaljenja in novo nasilje. Predsednik je hotel mašiti usta dru. Trinajsticu, ker si je le-ta upal staviti neko interpelacijo v hrvatskem jeziku. Deželni glavar je neprestano segal govorniku v besedo, da raz-pravni jezik je jedino italijanski. Dr. T ri-najstic pa ni odnehal. Mej tem pa je galerija besnela, ropotala, žvižgala, ali naši se niso dali terorizovati, marveč so uprizarjali viharen odpor proti predsedniku in proti večini. In izdaten odpor je bil, kajti prisilili so predsednika, da je dal izprazniti galerijo, da je moral trikrat prekiniti sejo in da je slednjič moral zaključiti sejo. Dr. Trinajst i c je zaklical predsedniku, da on, Trinajsti« ne bo trpel nikacega javnega nasilja s predsedniške mize doli, a poslanec dr. Laginja je zaklical predsedniku, da je sramota to, da predsednik deželnega zbora v Istri ne zna hrvatski. Poslanec dr. Stanger je proglasil predsedništvo odgovorno za vga žaljenja na škodo manjšine, od strani — galerije. Na glasovanju po imen: h o predlogu dra. Trinaj3tica je bil uglušljiv vihar. Ko so poročilo o laškem gimnaziju v Pazinu izročili cdaeku, je hotel pcslanec M a n d i 6 prečitati nujni predlog, naj se pozove vlada, da dovoli podpore za lajšanje bede med prebivalstvom na deželi; to je bilo zopet v znamenje za nove viharje. Rsdi zahteve Mandiceve, da se o predlogu razpravlja nujno, je prišlo zopet do silnih spopadov, ki so dobili svoj zaključek s tem, da je predsednik (na predlog poslanca Bartolija) zaključil sejo. Signori so izvedeli včeraj, da more priti konec tudi njihovemu »delovanju«. A kdo je mestnikom grofom Goeisom in nekaterimi j 8okriv na tem? Naj zabeležimo par dejstev! Neposredno pred zasedanjem so bili tajni pogovori med namestnikom in italijanskimi voditelji. Neposredno po otvorjenju zasedanja se je zapričelo /Staro nasilje in proglašanje jezika večine prebivalstva v deželi! Včeraj prvaki večine v tem deželnem zboru. Med temi je bil tudi glasoviti Bennati. To zadošča, da si moremo misliti svojo o teh dogodkih. Resničnost vesti, da so se vi šili ti tajni dogovori nam potrjuje tudi PODLISTEK. 37 njikrat po salonu, kjer se je plesalo. Brez-dvomno je hotel, predno zapusti ples, vzeti Ženska tridesetih let B seboj podobo, kakor tudi gledalec v operi ne zapušča svojega prostora, dokler ni videl konečnega nastopa. A tudi iz lahko umlji-vega vzroka je proučaval gospod de Van-danesse to povsem francosko življenje, sijaj in smehljajoča se lica, te parižke veselice, ter jih primerjal v duhu z novimi obrazi in sli-Zenstvo ni imelo nanj nobenega vpliva kovitimi prizori, ki so ga čakali v Neapelju, več, bodisi, da je smatral resnično strast za kjer se je namenil pomuditi nekaj dnij, predno nekaj, kar zavzema preveč prostora v živ-1 se poda na J*voje mesto. Francoski spisal : H o n o r e de Balzac. Poslovenil K. Z. III. V tridesetem letu. 1 enju politika ; bodis', da so se mu dozdevali malenkostni opravki s površno galanterijo prenizki za krepko srce. Na Francoskem noče nikdo, bodisi tudi kak sreden značaj, biti samo duhovit človek. Tako se je bil tudi Karel, čeprav še mlad — štel je komaj tri-detet let — že filozjfično navadil videti tam ideje, učinke in sredstva, kjer možje njegove Htarosti vidijo navadno čutstva, zabave in iluzije. Potisnil je nazaj, na dno svoje plemenite duše mladini vstvarjeno vročekrvnost in razburjenost. Trudil se je, da bi postal hladen razmctrivalec, in da bi pokrival svoje duševne zaklade z ljubeznjivimi oblikami, navadam; ia preme te nostmi. Pogledal je za d- »To so torej«, si je dejal, »najelegant-nejše, najimovitejše in najodličnejše parižke dame ! Tu so junaki dneva, tribune plemstva in slovstva ; tam umetniki; tam spet mogotci. In vendar vidim le malovredne spletke, mrtvorojena ljubimstva, prazne smehljaje, zaničevanje brez vzroka, motne poglede, mnogo, a brezvspešno potratenega duha. Noben duševni izraz ni pristen. Kdor želi opazovati le lepo zatakojeno perje, nove pajčolane, dra-žestne toalete in slabotne ženske, kdor hoče videti le cvetočo površino življenja, ta nahaja tu svoj delokrog. Zadovoljiti se treba z brezpomembnimi frazami, z očarajočimi krinkami in ne zahtevati čutstev. Ne opažam nobenega onih obrazov, ki nam kažejo dušo, udano skesanim mislim. Ne opažam nobene ženske, s katero bi se hotel spustiti v boj, in ki bi potegnila možkega s seboj v prepad. Kje je najti v Parizu take eneržije ? Bodalce je čudna reč, katero obešamo na zlat žebelj in ulikamo v lično nožnico. ZenBke misli, čutstva, vse si je podobno. Mi vsi smo oblekli črno obleko, kakor bi žalovali za umrlo Francosko. Svojih sovrstnikov ne ljubimo. Mej ljubečimi je treba izjednačiti razlike, izpolniti presledke. Ta čar ljubezni je zginil leta 1789. Naša dolgočasnost, naši pusti običaji so posledica politiškega sestava. V Italiji vsaj je to kakor odrezano. Tam ao ženske še nagajiva bitja, nevarne sirene, brez razuma, brez druge logike, kakor te, katero jim dajeta nagnjenje in okua, in katerih se je treba varovati, kakor tigrov.. .« Gospa Firmiani je prekinila ta samogo-vor, čegar nešteto nasprotujočih si, nedovršenih in zmedenih misli ni mogoče navesti. »Hočem Vas predstaviti dami, ki Vas želi poznati po tem, kar je slišala o Vas«, je rekla prijemši ga za roko. Sprervela ga je v sosednji salon, kjer mu je s pristno parižko kretnjo, smehljajem in pogledom, pokazala damo, sedečo v kotu kamina. »Kdo je ona?« je vprašal živahno grof de Vandenesse. »Dama, o kateri ste gotovo več nego enkrat govorili, bodi, da ste jo hvalili ali grajali; dama, ki živi v samoti, pravo skrivno bitje..« »Če ste bili kedaj v svojem življenju milostna, tedaj mi imenujte njeno ime.« »Markiza d' Aiglemont.« »Dam se poučevati od nje; iz srednjega soproga je znala narediti francoskega starešino, iz neznatnega človeka političnega velikana. Toda recite mi, prosim, verjamete-lif da je, kakor so trdile nekatere dame, radi nje umrl lord Grenville?« »Možno. Po tem izmišljenem ali resničnem dogodku je uboga žena popolnoma spremenjena. Ni se še povrnila mej svet. Zvestoba, trajajoča dtiii leta, pomenja nekaj v Parizu. Če jo tukaj vidite...« Gospa Firmiani je prenehala; potem pa je nadaljevala zvito: »Pozabljam, da mi je molčati. Idite, govorite z njo.« (Pride se.) se je večina še ponašala a tem, da deželni glavar take dežele ne zna hrvatski m je se zaeramovala ta jezik! Če tej kronologični vrsti dejstev prištejemo še dejstvo, da je vlada priporočila imenovanje takega deželnega glavarja in da je bil ministerski predsednik Koerber te dni v Trstu in da ta prilika gotovo ni mimoišla, ne da bi ga bil namestnik obvestil, kaj se je dogovarjalo in kaj ima priti : potem pač ne more biti dvoma, da vlada ne prigovarja besnenju večine, marveč soglaša ž n j i c,! Dalmatinski. V včerajšnji seji dalmatinskega deželnega zbora eta posl. Biankini in Vnkovic predložila interpelacijo glede pre -tečega podraženja živil in sta zahtevala izdatno vladno podporo. Vsprejeti so bili v vseh treh čitanjih zakonski načrti glede formalne spremembe ^ 6. deželnozborskega volilnega reda in glede spremembe £ 110 občinskega volilnega reda, dalje zakoniki načrt glede uvedenja posel ne takse na podelitev občinske pristojnosti v drugo občino in slednjič zakonski načrt glede povišanja takse na pse. Pristojnim odsekom pa so se odkazali zakonci načrti glede ustanovitve četrtega tečaja na zadcrskem učiteljišču in glede ureditve potekov v raznih občinah. Istotako se je izročil posebnemu odseku predlog poel. Biankinija glede ureditve učiteljskih plač. V motivaciji tega svojega pred* loga je posl. Biankini napadal vlado radi zanemarjanja Dalmacije in radi njenih ger-manizatoričnih tendenc. Dan prihodnje seje se ni določil. V dež. zboru Češkem nadaljujejo Nemci z obstrukc jo z raznimi predlogi glede verificiranja zap saikov prejšnjih sej in za glasovanja po imenih. V zi>ornici niže-avBtrijski je poslanec dr. Lueger porabil priliko razprave o , proračunu za š >lstvo za hude napade na socijalisti čnega držav, in dež. poslanca Sajtza, ki je učitelj po svojem poklicu. Dr. Lueger j* navadno — osebno izročil kralju demisije, marveč da jo je istemu poslal po predstojniku svojega kabineta, kar dokazuje, da je pri kralju padel v nemilost. Tudi dunajski »E:\ trablatt« je prepričan, da je Zanardelli padel vsled odgoditve carjevega potovanja v Rim. O stanju ministerske krize ni danes važnih vesti. Tržaške vesti Tržaške volitve pred dež. sodiščem. O včerajšnji razsodbi državnega sodišča, ki je v novo potrdilo našega narodnega in jezi kovnega prava v Trstu, in o tem, kako je italijansko novinstvo vsprejelo to razsodbo, spregovorimo nekoliko jutri. Le to naj zabeležimo, da je vse z veliko napetostjo pričakovalo razsodbo in da je ista vzbudila veliko zadoščenje v vseh naših krogih. Ob enem je včeraj državno sodišče razsodilo o pritožbi dra. Dapangherja, a je to pritožbo odklonilo. Razsodba je, da se prito-žitelju ni kršilo politično pravo, ker je mogel glasovati; za sodbo o sleparijah na volitvah pa ni poklicano državno sodišče. O teh bo sodilo upravno sodišče. Slovenščina na naših sodiščih. Mini-sterstvo za pravosrdje je izdalo novo odredbo glede ureditve jezikovnega vprašanja na deželnem sodišču v Trstu. Glasom te odredbe se bo moralo deželno sodišče tudi od sedaj naprej obračati do tukajšnje odvetniške V resnici ne bi smelo biti na teh mestih prostora za ljudi, ki goje ni najmanje nnsprotstvo ali antagonijo do kateresibodi narodnosti v deželi. Če pa se zahteva od izveslne znane strani, da naj se kar vsa štiri vprašavna mesta popolne z ljudmi, ki ne goje samo v svojem srcu, ampak ki so tudi pripravljeni javno kazati svoje naeprot-stvo do bIovenskega prebivalstva in odrekati temu poslednjemu Bleherno pravo v jezikovnem pogledu: potem pa je to zahteva, ki daleč presega vse meje onega, kar more tolerirati tudi najskrajneja popustljivost v političnih in narodnih bojih. Taka zahteva je toli drana, toli krivična, toli nedopustna, da bi jo moralo to slavno ravnateljstvo načelno odbijati in prezirati v svojih poročilih na više mesta. Institucija pošte in brzojava je iz tiste vrste inBtituoij, ki morajo OBtati odtegnene političnim bojem. Na tej instituciji morati odločati vedno le pravičnost do vseh in praktična potreba. Kako pa se na izvestni strani nimalo ne dajejo voditi od stvarnih, ampak le od ozirov narodnega in političnega na-sprotstva in strankarskega interesa, to je eklatantno razvidno iz srdite kampanje proti višemu kootrolorju v Carigradu, o katerem se boje, da bi mogel biti imenovan za poštnega oskrbnika v Gorici. Vsa kampanja proti temu možu je zasnovana na podlagi laži. In oni, ki delajo proti njemu, lažejo vedoma. Slavno ravnateljstvo pošte in brzojava v Trstu naj nam ve- zbornice, da ista določi branitelje za sloven- ruje, da mi poznamo tega moža že dolgo let. ske kazenske razprave. Ako bi pa odvetniška > M o ž ni bil nikdar stranka r. To zbornica določila za slovenske kazenske raz-j jedino je res, da mož ni še nikdar javno pro-prave branitelja, ki ne bo poznal slovenščine, glasil, da je odpadel od svojega naroda, in sodišče ne bo dolžno držati se tega izbora in bo moralo samo izbrati branitelja izmed tu-kajšnjih slovenskih branitelje v. Ako pa isti slučajno ne bi hotel vsprejeti obrambe, mo ralo bo sodišče izmed svojih sodnih uradnikov izbrat' sposobnega branitelja za slovensko kazensko razpravo. Na ta način je pravosodno ministeratvo kri čel : Ven iz šile s takimi vzgojevatelji! ; "Streglo opravičeni zahtevi slovenskega pre- Prišlo je do burnih prizorov med krščanskimi socijalisti in rečenimi poslanci. bivalstva in predlogu slovenskih odvetnikov. S tem je storilo konec onim zlobnim in ob Kriza na Ogrskem. Tudi ogrski jednem neslanim komedijam, ki so jih itali-6rbi so se začeli gibati in premišljati o sta- jans^i odvetniki začeli zadnje čase uprizarjati lišču, katero naj zavzamejo nasproti sedanjemu položaju na Ogrskem. Najprej Romuni in sedaj Srbi, gotovo pridejo na vrsto tudi ostale nemadjarske narodnosti na Ogrskem, da pouče prevzetne Madjare, kako so preslabotni, da bi dosegli vse one zahteve, za katere so se začeli sedaj boriti in za katere se v prvi vrs*_i bori Košutova stranka. Ako vsa sedanja madjarska politika konča z grozovitim iijaškom in ako izidejo Madjari iz tega boja močno oškodovani in oslabljeni, kriva bo na tem v prvi vrsti Košutova stranka, ki s li z glavo skozi zid in za katero mora — v strahu, da ne izgubi popularnosti — hote ali nehote capljati tudi liberalna stranka. Kakor uvo loma omenjeno, začeli &o se sedaj gibati tudi Srbi na Ogrskem in so za prihodnjo nedeljo sklicali v Karlovce javni srbski shod, na katerem se bo razpravljalo o sedanjem političnem položa u na Ogrskem ni res!) da so bili v minolosti v obsežju tr- na razpravah, ko so zahtevali, naj se jim tozadevni slovenski akti prevajajo na italijanski jezik in naj se njim na ljubo poživlja na razpravo tolmač, ki jim bo prevajal na italijanski jezik vse, kar se bo govorilo sloven -ski. Vse te zahteve so opirali na ono famozno »italianitu del foro«, češ, da ni smeti kršiti italijanskega značaja tržaških sodišč. Ta argumentacija pa je ravno tako smešna, kakor je argumentacija izveatnih la-tinizatorjev, ki pravijo, da so papeži dovolili slovansko bogosluženje le cerkvam, toraj mrtvim zidovom, in ne živemu narodu. — Tako je tudi s to »italianita del foro« : sodišče mora kakor je bilo sedaj ostati vedno italijansko in naj bi tudi v bodoče makar sami kitajski sodniki sodili v njem izključno kitajske obtožence, katere bodo branili le kitajski branitelji. Pustimo zgodovino in denimo (kar pa in o narodnih pravicah ogrskih Srbov. O stanju krize ni danes nikakih posebnih poročil. Parlamentarci in stranke pehajo se sem in tja, vsakdo meče krivdo na dru-zega, da je prišlo do takih zmešnjav in nihče prav ne ve. naj bi li silil na pre ali se pa povrnil nazaj na pot, iz katere je zašel. V liberalni stranki nastaja nasprotstvo med Tiszovo in Apponvijevo skupino vedno večje in bržkone se liberalna stranka popolnoma razdvoji. Tiszova skupina je namreč pripravljena uklonili se vladarjevej želji, dočim Apponvi nikakor noče popustiti od svojega stališča. Dogodki na Balkanu. V zadnjem mimeterskem svetu v Carigradu se je pr nci-pijelno sklenilo zapričeti s počasnim opušČe-vanjem onih redifov, ki so najdalje časa mobilizirani. To odpušoevanje je že pripravljeno, a se ni še pričelo. Soglasna konzularna poročila iz Ssoplja, Bitolja in Soluna zatrjujejo, da se nadaljujejo izgredi turških čet in v prvi vrsti redifov dru-zega razreda. V Skoplju je neki red f umoril nekega krist jana. Kriza v Italiji- »Kolnische Zeitung« javlja iz R>ma, da se je hotel Zanardelli prepričati, da-li ima še večino v zbornici, ali to da mu je preprečil kralj, kateri je zahteval od Zanardellija, naj poda svojo ostavko. Zanardelli da ni — kar je popolnoma ne- žaškega deželnega sodišča sami Italijani in da je bila torej »italianilil« tega sodišča popol* noma opravičena. Man pa naj radi tega oBtane to sodišče italijansko tudi v slučaju, da je iz obsežja tega sodišča izginil tudi zadnji Italijan?! Tu pač ni treba biti juristom, da ee umeva, kako nesmiselna je taka zahteva ! Dejstvo je, da Slovani sestavljajo sedaj večino prebivalstva v obsežju trža šsega deželnega Bodišča in pred tem dejstvom se bi| morala umakniti tudi Bt*»tisočletna razvada, ki jej pravijo — »italianiui«. Odprto pismo ravnateljstva pošte in brzojava t Trsta. Prejeli smo : Iz slovenskih listov je morda posnelo to Blavno ravnateljstvo, kako se je jela naša slovenska javncBt zanimati -a to, kaki možje bodo imenovani na ona štiri prevažna mesta v področju tega ravnateljstva — v Trstu, oziroma v Gorici in Pazinu —, ki bo izpra-žnjena in se imajo skoro popolniti ! Zanimanje v naši javnosti se je vzbudilo izlasti vsled pritiska od izvestnih znanih strani, da bi na ta mesta prišli sami prononsirani sovražniki slovenskega prebivalstva, ki bodo hoteli trdovratno odrekati našemu jeziku vsako mrvico pravice. Tudi to slavno c. k. ravnateljstvo pošte in brzojava ne bo hotelo menda tajiti, da ni dovolj razloga za vznemirjenje na slovenski strani. da ni nikdar roval proti interesom svojega naroda. V toliko — ali le v toliko — je mož res slovenski agitator. Kar ee govori več, je absolutna laž. To slavno ravnateljstvo naj bo uverjeno, da ga morda nima med podrejenimi višimi uradniki ni enega samega, ki bi se tako skrbno izogibal vsem narodnim in političnim homatija m, kakor se je ravno Furlani ves čas, kar službuje. — Njegova — kako bi rekli ? — tenkovestnost je sezala na pr., ko je služboval v Goric?, tako Jaleč, da so mu njegovi lastni rojaki čestj hudo zamerjali in mu očitali indiferentizem in brezčutnost do lastnega naroda ! (Je bi imelo torej imenovanje tega moža izostati radi tega, ker da je politični agititor, potem bi bila to nečuvena, vnebo-vpijoča krivica ! Ali hoče to slavno ravnateljstvo poste in brzojava v Trstu res izzvati tako krivico ? In to na ljubo ljudem, ki hočejo preprečiti eventuelno imenovanje Furlanijevo v prvi vrsti, da pride na mesto v Gorici slavofoben strankar! A gori že smo rekli, da institucija pošte in brzojava je i* onih institucij, na katerih s»neti odločati le pravičnost do vseh in praktična potreba. A sedaj vprašamo to slavno ravnaleljstvo : bi-li bilo pravično, bi-li odgovarjalo praktičoi vsakdnnji potrebi, ako pride na tako mesto, kakoršno je Gorica se srojim mešanim prebivalstvom, — v mestj, steka promet dežele, ki je po slovenska — ako bi prišel na tako mesto človek, ki ne pozna tudi našega jezika, ali ga pa celo sovraži, kakor bi hoteli ravno oni, ki so uveli gonjo proti Furlaniju ? I Ali bi to slavno vodstvo moglo tako imenovanje opravičevati pred svojo vestjo, vspričo svoje službene prisege, in vspričo Bvoje dolžnosti, ki je veže skrbeti za to, da bo institucija pošte in brzojava v dobro vsej javnosti brez razlike narodnosti ? Oskrbnik v Gorici mora znati tudi naš jezik ! Isto velja sosebno tu Ji za Pazin in za uradnike v Trstu. To je naš postulat. Če bi to slavno ravnateljstvo hotelo — česar pa ne verujemo, vsaj za sedaj še ne — kar ignorirati to našo zahtevo, potem pa bo — boj ! ! Izjava. Nekateri tukajšnji irredentistični listi bo prinesli vest, da so delavci Llovdo-vega arsenala žvižgali ministerskemu predsedniku Koerberju. To ne odgovarja resnici. Ker pa je ta vest zašla tudi že v razne zu nanje liste, izjavljamo podpisani, ki smo bili navzoči na spuščanju parnika »Koerber« v morje, da se Koerberju ni žvižgalo, da se sploh ni demonstriralo proti nikomur, ako abstrahiramo od žvižganja onih, ki so prišli pobirat loj, a so bili odgnani po Lloydovih uslužbencih. Vse drugo je — izmišljotina. (Slede podpisi). Pozor! Ker se je pripetilo že več slučajev, da so posamični členi v knjižicah »Del. pod. društva« ponaredili vpis tednin in celo podpise uradništva, radi česar so jih zadele tudi posledice, in ker se to nepošteno početje še ponavlja, je odber rečenega društva sklenil, da bo v to določen društveni pooblaščenec često pregledoval knjižice na licu mesta v novi luki. — V slučaju, da se zaslede taka ponarejanja, ne bo več usmiljenja, ampak zadene dotičnike vsa strogost zakona. Saj tako početje je pogubno tudi za ponarejalce same, ker ne le, da ne dobe podpore v slučaju po-nesrečenja, ampak morajo še nositi težke posledice zakona, ki je za ponarejalce dovolj strog. Mi upamo, da bo ta opomin zadostoval in da se bo v bodoče sleherni varoval. Pozor torej, da se ne boste kesali, ko bo — prepozno ! Se redno po starem. Pišejo nam : Pred časom ste se v »Ed:nostic pritoževali proti neredu, ki vlada v našem mestu na prodaji rib. Vpraševali ste, kako da se dovoljuje raznim razprodajalcem rib, da hodijo v predmestja, da prodajajo tam ribe, bi so morda že v takem stanju, da utegnejo spravljati v ne\arnost javno zdravje?! Mi smo pričakovali, da omenjeni opomin oblastvom kaj izda, toda včeraj smo se morali prepričati, da je bil vaš glas glas upijočega v puščavi! Po ulici »del Veltro« je nekdo upil in ponujal na prodaj eardele, po ulici »del Olmo pa je neka ženska prodajala takozvane »guate«. Mi smo radovedni, je-li res dovoljena razprodaja rib na ulici ? Ako je temu tako, smo pa zopet radovedni, da-li je kaj in kako preskrbljeno za potrebno nadzorovanje tacega prodajanja ?! Če pa tako razprodajanje ni dovoljeno, smo radovedni, zakej ee isto ne zabranja ? Ćamu imamo v Trstu dva ribja trga in »strogo« nadzorstvo nad ribami, ako se dovoljuje razprodaja rib slehernemu in to celo na ulici ? ! Huda bolezen na očeli. Kakor sa nam poroča iz povsem zanesljivega vira, raz?aja med vojaštvom nalezljiva bolezen na očeh, takozvani »T r a e h o m<. Sedaj je na tej bolezni bolnih do G00 mož! Bolnišfliica (vojaška) je prenapolnjena, a oni, ki so manje bolni, so na gradu, umeje se, da v zdravniški oskrbi. Pri nekaterih stotnijah 97. pešpolka je ta bolezen tako razširjena, da jih je le malo, ki niso oboleli. Na dnevno službo sta v normalnih časih hodili le dve stotniji; sedaj pa morajo jemati možtvo kar iz osem stotnij, in mora pomagati še domobranstvo, katero straži prašilnico na Katinari. Tudi vojaška skladišča mora nadzorovati možtvo, ki ne spada v tukajšoje batalijone 97. pešpolka. Ker je v našem mestu le 1<> Btotnij domačega pešpolka, morajo te vršiti (seveda prihajajo v poštev le Btari vojaki) službo vsakih drugih 24 ur! Izjavljamo pa — da se ne pereče, da hočemo razburjati —, da ta bolezen ni nevarna za življenje, pač pa je ze!6 nalezljiva. Vojaške oblasti delajo z vsemi mogočimi sredstvi na omejenje te kužne bolezni, ki pa je dosedaj vsaj razširjena le med v katerem Be ; vojaštvom 97. pešpolka. Žal, da vojaki sami veliki večini premai0 pazijo Da predpise ter tako neht tć širijo bolezen, katere se je potem težko resiti. Ta huda, da si ne nevarna bolezen ee najlaglje razširja z nesnago, posebno pa z umazanim perilom, z umivanjem v vodi, v kateri ee je umivala bolna oeeba, a tudi po prahu, ki se vzdiguje od tal, kjer se nahaja več bolnih ljudij. Nevarnost je pa v tem, da vojaki zanesejo bolezen na deželo, kjer bi bilo to v pra*'o kalamiteto, ako se pomisli, da na deželi ni zdravnikov, ki bi nadzorovali bolnike in pa na okolnost, da se na kmetih z bolniki, ki niso v nevarnosti za življenje, postopa »na debelo«. Zato je nujno želeti, da oblasti ukrenejo vse možno, da se bolniki čim najvarneje izolirajo. Posbas s prvo »pokušnjo«. Prejeli smo : Ker se že nikdo ni oglasil do sedaj, naj Bporočim jaz, kako se je posrečil prvi poskus z »vinsko pokušnjo«, ki ga je priredil odb r ženske podružnice družbe sv. Cirila in Me-todija v »Narodnem domu« pri sv. Ivanu. Naj hitro povem Bvojo sodbo s par besedami : poskus je VBpel najizborneje, nad vse pričakovanje. Naše dame so priredile dvorano tako primerno značaju veselice, da jim gre vsa hvala! Na treh krajih so dra-žestne dame pod vabljivimi »latniki«, na katerih je rastlo pravo, resnično grozdje, opravljale svojo — trgovino. Kdor se jim je bližal, zgubljen je bil. Neodklonljivo je aapal veem tistim sladkostim, ki so bile razstavljene tam, in pa... kaj ćenn, Blabi, slabi so ti možki.... kateri ni še klonil pred tistim dražestoim nasmehom okoli zornih ustnic, pred tistim ognjem v očesu in pod omamo goste boede rodoljubne slovenske žene, kadar prosi v imenu rodoljubja ? ! Tudi v nedeljo ao slavno zmagovale — zmagovale do..... zadnje buteljke, do zadnje sladČice! In koliko jih je bilo, ki so se — radi dali premagati ! Toliko bi jih ne bili pričakovali. V nedeljo eo se Svetoivanci izneverili svoji starodavni navadi namreč, da na vsaki svoji veselici poskrbe za — slabo vreme. Sreča je bila rt-s, da je bilo tako lepo vreme. Kam bi bile šle vse one množice, ako bi se ne bile mogle utaboriti na velikem prostranem vrtu ? ! Še tako je bila v dvorani gneča taka, da si ee komaj gibal, a temperatura uprav tropična. A kdo se je menil za vročino in gnečo, ko je bilo vse okolo niega tako veselo in zadovoljno ? ! Kes vse, kar je sodelovalo, je tekmovalo s prirediteljicami, da so bili gostje zadovoljni. Prvo naj imenujemo naše »Slovansko pevsko društvo« s Bvojim Sreč-kom na čelu, ki je vs kdar na razpolago, ko gre za našo stvar. V nedeljo so p^vale in pevali posebnim ognjem. Fprav divno je pelo »Slovansko pevsko društvo« (ob spremljeva-nju vojaške godbe) velik zbor iz črnega grabna v Rokovnjač h ; palmo treba seveda pokloniti solistinji gospici Mici Koba-lovi. Slovenska pevska diuetva imajo malo takih pevk. Ali imela je nevarnega tekmeca v našem Jožetu, kije (tudi ob spremljevanju godbe) pel znano ljubko dolenjsko, za tako priliko toli primerno zdr*>vijco »En atarček je živel« s takim zvonaim, vsem legah polnim glasom, da je kar žarelo na srcih slušateljev. Kakim ganotjem je zrl v tisti »kc-zarček« in kako vidno pristna je bila njega in njegovih spremljevalcev.... ljubezen, s katero eo ljubi kozarček... izpraznili ! Jože je ee svojo zdravijco povzdignil vinske poku-šnje razpoloženje na višek. — Brezpogojna hvala gre tudi vojaški godbi. S pravo ljubeznijo in veseljem je spremljevala zbore in eole ; a na veem izvajanju zgolj instrumentalnega dela programa je kazala, koliko jej je ležeče na tem, da ustreza našemu obč.nstvu. Popoln v spe h torej na vsej črti. Čestite datre so sicer stroge v zabtevaoju narodnega davka, ali to pot se smemo nadejati, da so — zadovoljne ! Dunajska »Slovenija« je na zadnjem občnem zboru iavolila za predsednika pravniškega kan lidata g. Bogumila Vošnjaka, pisatelja »Zapiskov mladega popotnika«, sina bivšega dež. i a drž. poslanca Vošniaka na Štaiarskem. Podpredsednik je postal tehnik g. Milan Lenarčič, sin znanega slovenskega tovarnarja in veleposestnika na Vrhniki. Iz-pred naših sodišč*. — Radi pomanjkanja denarja. — 40 letni Henrik Zelada iz Italije nastanil se je v gostilni »Abbondapza«, kjer je prebival več časa. Gospodarju pa se je začelo dozdevati, da mož nima denarja in zahteval je od njeg-a kako pon štvo. Zelada je v to naprosil g. Viljelma Morellija zagotavljajoč ga, da ima na banki mnogo denarja in da v kratkem dobi večjo svoto. Morelli je šel Zeladi na lim in je gospodarju go«tilne »Abbondanza« garant ral za Zeladov dolg. Nekega dne pa jo je Zelada hotel na tihoma pop bati in dospel je že do kolodvora, kjer so ga pa prijeli redarji in odvedli na policijo. Včeraj je moral radi te goljufije odgovarjati pred tukajšnjim dežeiaim sjdiščem in se je opravičeval, da ni hotel gostilničarja, oziroma Bvojega poroka Morellija ogoljufati, marveč, da je nameraval slednjega odškodovati za kron 101.52, katere je moral Morelli zanj plačati. Sodni dvor pa je Zelado spoznal krivim goljufije in ga je obsodi na ^-mesečno ječo, poojetreno z jednino postom na mesee. Podjetna tatica. 19-letna služkinja Eva Pian iz Romansa na Furlanskem morala je včeraj pred tukajšnjim deželnim sodiščem odgovarjati radi več tatvin. Ko je bila meseca julija t. L v službi pri Klorindi ud. p'. Rosen! ach, ukradla je sinu svoje gospodinje, Gustavu pl. Rosenbach, novčarko z vsebino kron. Ko pa je pred tem služila pri g. Vincencu Caidara, ukradla je služkinji Antoniji Cogre, ki je ž njo vred bila v službi pri istem gospodarju, tri krone. Mater iste Cogre pa je nekoliko pozneje potom piema hotela ogoljufati za 20 kron. Eva Piaa je bila že enkrat prej na goriški sodn«ji radi tatvine obsojena na 7 mesečno ječo. Sodni dvor jo je na včerajšnji obravnavi spoznal krivo vseh zgoraj omenjenih činov in jo obsodil na 8-meeeooo ječo, poojstreno z jednim postom na mesec. Karte ne peče, ne gasi. Pek Feliks Quaiat se je dne 5. t. m. na kolesu vozil po ulici Saniti. Blizu uli.ie Madonna del mare pa je moral stopiti s kolesa na tla, ker mu je neki pijanec stopil nasproti. Radi tega je med obema prišlo do prepira in pretepa. Na to pa je pijancu prihitel na pomoč 28-letni Josip Marsili in ko je neki municipalni redar hotel poseči med pretepalce, da bi jih spravil narazen, postavil ee mu je Marsili po robu in začel udrihati po njem. Slednjič so pritekli k tej gruči še drugi redarji ter Josipa Marsilija in onega pijanca, ki te je izdal za 26-letnega Alojzija Marsilija, odvedli v zapor. Na včerajšnji razpravi bil je Josip Marsili radi javnega nasilstva obsojen na 4 mesečno ječo, poojstreno z jednim postom na meBec. V pijanosti. 31-letni Marka Bole je dne 7. t. m. po noči razgrajal v kavarni »Trieste« v ulici Belvedere. Prišla sta dva redarja in ga pregovorila, da je izišel iz kavarne in se napotil proti domu. Ko sta pa redarja črez nekoliko časa šla zopet mimo omenjene kavarne, zapazila sta Boleta, kako je na cesti pred kavarno pobiral kamenje in ga spravljal v žap. Sumila sta, da nameruje pobiti šipe na oknih kavarne in sta ga odvedla na inšpektorat. Tam pa se je Bole ittrgal iz rok redarja Prodana in pobegnil. Ko ga je Prodan dotekel, se mu je Bole postavil v Bran in mu strgal obleko in je istotako postopal tudi proti drugemu redarju Orliču. Slednjič je prišel redarjema na pomoč še tretji redar in odvedli so Boleta v zapor. Na včerajšnji razpravi na tukajšnjem deželnem sodišču je sodni dvor spoznal, da je b:l Bole, ko je zakrivil javno nasilstvo, deloma pijan in ga je obsodil na 6 tedensko ječo, poojstreno z jednim postom. Sodni dvor je bil sestavljen tako-le : Predsednik svet. Petronio; sodniki : svet. t azztfara, Codrig in Rismondo. Državno pravdništvo je zastopal nam. držav, pravd. Minio, obrambo pa dr. Coduri. Prošnja do človekoljubov. Prejeli Zakonska dvojica Fran in Marija Gern, emo bivajoča pri sv. Mariji Magdaleni spodnji št. 395 je dobila trojčke, dve deklici in enega dečka. To je malce preveč za revno rodbino. Ista je sedaj res v veliki potrebi. Človekoljubom velja torej prošnja, da bi kaj pomogli. Oni med usmiljenimi, ki bi hotel kaj podariti, naj izvoli poslati na gornjo adreso. Vesti iz ostale Primorska X Švedski kralj v Opatiji. V mesecu februvarju pride v Opatijo švedski kralj Oskar. Vila »Jeanette« je že najeta v ta namen. Kralj ostane v Opatiji tri mesece. Žojim pride veliko spremstvo. Za kralja in in za spremstvo je najetih vsega skupaj 32 sob. x Javen shod je bil v nedeljo v Dolenji vasi, v občini Roč. Shod je sklicalo politično društvo za Hrvate ;n Slovence v Istri. D^šlo je naroda iz vse občine ročke in nekoliko tudi iz buzetske in boljunske. Razpravljali so o prihodnjih volitvah za občinski zastop v Roču, ki je v italijanskih rokah. — Govor li so dr. Trinajstic, dr. Oervar in Fran Fiego. Shod je trajal nad dve uri ob splošnem zanimanju. Vesti iz Kranjske. * Zidov je vojaškega strelišča v Ljubljani se je začelo podirati. Zanimivo na tem pa je, da je strelišče — novo in da je je sezidala kranjska stavbena družba. * 19<>0 K je Zginilo v posojilnici v Trebnem dne 16. t. m. Uradovala sta odbornika Viljem Tomič in Miroslav Pehani. Tomič je vsprejel od neke stranke 1900 K kakor hranilno vlogo. Ta denar je nato Tomič izročil g. Pehaniju, da bi izpolnil hranilno knjižico. Pehani je vzel denar in ga položil na mizo. Ko sta pa odbornika zvečer sklenila račune, sta opazila, da teh 1900 K ni bilo nikjer : vse iskanje ni nič pomagal >y bankovci ao izginili. Še do sedaj se ni moglo dbgnati, ali je bil denar z mize ukraden, ali Bta ga morda odbornika sama kam založila. * Od mraza presenečeni. Pred nekolikimi dnevi se je podala družba štirih hribo-lazcev na Veliki klek. Ko ao opoludne prišli do ko$e, nastal je močan vihar. Tudi je pričelo močno snežiti in snežilo je neprenehoma več nego dve uri. Ko se je nekoliko zvedrilo, napotili eo se turisti domov. Toda med potjo jih je iznenadilo novo sneženje. Toplota je padla na 19* C. Enemu hribo-lazcu zmrznila je leva roka in leva noga, nekemu drugemu obe roki. Po velikem trudu in trpljenju še le se jim je posrečilo priti na svoj dom. Po »Slovencu«. * V Postojni je umrl sirom vse Notranjske poznani posestnik in rodoljub gospod Alojzij Kraigher. Pokojnik je bil vsikdar delaven za gospodarsko povzdigo postojnskega trga. Svojedobno je bil tudi deželni poslanec za mestno skupino Postojna-Vrhnika Lož. Vesti iz Koroške. + Potrjen zakon. Cesar je potrdil postavo, ki jo je sklenil deželni zbor v zad njem zasedanju, in ki določa, kako se imajo ob Bmrti posestnika razdeljevati kmetska po sestva srednje velikosti. -f- Smrt poštenjaka. V Š:. Janžu v Rožni dolini je umrl posestnik Martin Štih. Pokojnik je bii značajen slovenski kmet in neutrudno delaven rodoljub, kakoršojih je malo na Koroškem. Zasnoval je podružnico družbe sv. Cirila in Metodija v Št. Janzu m posojilnico istotam ; sodeloval js na snovanju posojilnice v Glmjah. — Mnogo je storil za svojo domačo občino Svetnavas, kateri je večkrat županoval. Bil je do zadnjega odbornik katolišfco-političnega in gospodarskega dru štva za Slovence na Koroškem. Nastopal je kakor govornik na raznih shodih — sploh je bil povsodi na delu za narodno stvar. Vse življenje njegovo je bilo življenje ljubezni, dela, žrtev in trpljenja za koroške Slovenc?. Hvaležen mu spomin ! Vesti iz štajerske. — Občinske volitve r Maribora. — »Slovenec« je izvedel, da se tudi Slovenci mislijo udeležit: občinskih volitev v Mariboru. Prav je tako. In nič ne dene, če ne bo precej posebnega vspeha ! Tacega tudi ni pričakovati o prvem nastopu. Ali začeti treba enkrat ! Kako je na ;>r. začenjal Lueger na Dunaju?! — Po malih beznicah je govoril 30 — 40 osebam. Gospodovalni liberalci so se mu krohotali. Ali on se ni dal motiti. Šel je svojo pot dalje, pot agitacije in de a in da nes je dr. Lueger — dunajski župan, ki ima ogromno večino dunajskega prebivalstva na svoji strani. Ne povdarjamo tega, da bi slavili dr.a Luegerja, vsakako pa nam bodi mož v izgled vstrajnosti in neustrašenosti! Razne vesti. Češka realka — dedič. V micolem tedniku je umrl v Lipmku na Moravskem člen tamošnjega občinskega zastopa Avgust Losert. Pokojnik si je postavil v svoji opo roki lep spomenik. Zapustil je tamošnji češki realki glavnico 120.000 K, a posebej ša 20.000 K za štipendije. Polom v posojilnici sv. Vaclava v Pragi Sodno postopanje v tej senzaojonelni aferi je stopilo v svoj glavni stadij. Državno pravdništvo je uložilo dne 19. t. m. svojo obtožbo, ki ne šteje nič manje nego 842 strani. PriobSena je tudi že vs*m obtožencem s kanonikom Drozdom na čelu. Rtzprava se prične dne 23. novembra in zadobi gotovo velike demenzije. Doaedaj je povabljenih že 72 prič. Samo čitanje izpovedbe strokovnjakov v računarstvu bo zahtevalo več dnij. Zapisnikov, sestavljenih o izpovedbah prič, b> več stotin. Brzojavna poročila. Kriza na Ogerskem. BUDIMPEŠTA 23. (B.) Ogrska kores-pondenčna pisarna javlja : Odsek devetorice liberalne stranke je imel predpoludne v navzočnosti finančnega ministra dr. Lukacsa sejo, v kateri so došli do sporazumljenja, ki je Lukaos predložil kroni. Lukacs se poda popoludne na Dunaj. Kriza v Italiji. Rim 23. (B.) Kralj se je podal danes predpoludne v 9. uri v kon3ult3, kjer je imel dolg pogovor z ministerskim predsednikom Zanardellijem. Dogodki na Balkanu. CARIGKAD 23. (B.) Bolgarska vlada je prijavila porti, da je Bolgarija odpustila tudi trugi od treh mobiliziranih razredov reserve. Porta pa je obvestila bolgarsko vlado, da je izišel irade, ki sankcijonira sklep ministerskega sveta za odpusčenje redifov in ukazuje, nai «8 ti odredba izvrši. Štrajk v Barceloni. BARCELONA 23. (B) Radi štrajka delavcev v plinarni ie oatalo mesto sinoči (Dalj« na četrti strani.) Izdajatelj In odgovorni urednik FRAN G0DNIK. Lastnik konsorcij lista ,.E d I n o 8 t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost'' v Trati SCl X K X K K X X XXX«XXXttKXXX*XX Svoji k svojim! ZALOGA X I* K pohištva| dobro poznane tovarne mizarsfcc zadruge y Borici (Solkan) H vpisane zadruge z omejenim poroštvom ££ X X X X X xl X prej ^Inton Černigoj Trst, Via dl Piazza vecchia (Rosarlo) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna pobija primorste dežele. SolidnoBt zajamčena, kajti lea se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, ao-derni sestav. Konkurenčne cena. Album pohUtev brezplaSon. X X X « X X X X XXXXXXXXXXX XXXX X Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi :== ulica Tesa št. 52. A. = (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se iii bati nikake konkurenta. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Iloatrovan oenik brezplačno ln franko. TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij -•— TUST =- ulica Malcanton št v. i. po zelo nizkih cenah. ažno naznanilo za krč m ar je in restavraterje ! V dobroznani poznani zalogi steklenine in porcelane tvrdke J Jakob Jtirsch v Trstu, ul. Cavana 6. (nasproti škofijski palači) se nahaja velikanski izbor kozarcev in vrčkov vsake oblike in velikosti. IT Brezkonkurenčne cene. Sprejema zavarovanje človeškega živ-jenja po najraraovrstriejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ngodno zavarovanje na doživetje in 8mrt z zmanjšujoćimi ae vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. „SLA VI JA" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE: Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine prito požarnim škodam po najnižjih c?nah Škode ceniuje takoj in najkulautneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoriatne namene. nerazavetijen<. Mncgo prodajidoic in Leč je bilo zaprtih. Strajsovci so pipe v svetlin cah, da je uhajal plin, gicda. urar pertot Trst ulica della odpirali -----. " " ----- Posle 3> votral ul* * , Torre bianca Prodaja s-rebrne ure od 3 gld. naprej, zlate ur j od 8 gU. naprej. Izbor aitn ga izdeloval! vojaški nženjerji. Guverner je i afeih nrj regolato»jev i. t. d. Popravlja vsako-obvesti; š rajkovce, da ne odneha. via^ne ure po jako zmerni ceni. Delavsko gibanje na Franeozkem. ■—— „„, ,,„ IM „ , „„ ,, , IMW, „^..—.^ ^^ ARMENI IERES 22. (B) Jaures je naj ~ ~ ~ Tovarna zsl C6in6iitii^ T>Xor-r,rs neKem od «'.*9 Premijna rescrva zavarovanja proti ognju........ n 1,632.24^-22 Premijna rezerva zavarovanja blaga pri prevažanju ..... „ 4y.4»S5'07 Rezerva na razpolaganje . . _ 500.000'— Reserva zavarovanja proti preini- njan u kurzov, bilanca (A) . „ 333.822'42 Reserva zavarovanja proti premi- njanju kurzov, bilanca (lij ., 243.331'8 Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . „ 500.000-— Občna reserva dobičkov . . 1,187.164*86 V rad ravnateljstva: Via Valdirivo it. 2, (v lastni hiši.J Velik dohod fnštanja veleur v najnovejših risanjih. Zaloga perila in imbotiranih pogrinjal. zimskih srajc, srajc od fuštanja ter belih v velikem izboru kakor tudi ovratnikov in kravat. Snovi od same volne za obleke za ženske ter vže izgotovljene obleke za delavski ^^oocs^^e^rrr^^oo^ stan. vvv z eno sobo in 2 Bobam' in eno rnhinjo se takoj odda v ulici Industria iu ul. Guardia v i i šah Stolfa. Pisarna v ul. Giuliani št 20 A, I. na^str. od 1—2 in 5—7 pop. Zadnji mesec. Srečkanje, dne 21. novembra 1903. S. kr. dunajska policijska loterija, srečke po 11£. K,00 dobitkov, mej temi 10« slavnih dobitkov v vrednosti krOll 50.000 krOll i ! Prvi trije glavni dobitki kron 25.000. 5000, 1000, se na zahtevanje po odbitku postavnega davka r—------izplačaje v gotovini = Srečke se vdobivajo v vseh menjalnicah, tobakarnah, loterijskih kolekcilah in pri Polizei-Lotterie-Hureati, Dunaj, I., Spiegelstrasse 15. Vsak kupec srečke vdobi izkaz srečkanja brezplačno in franko. Svoji k svojim OBUVALA. — Dobro jutro ! Kani pa kam ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Yam, da greste v ulico Rihorgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobi te vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rebar. Operater kurjih očeh ođliSovani specijalist (HORDAM ki ordinira na Ccrso štv. 2 3, H- nadstropje, naznanja vsem, ki trpijo na kurjih očeh ali vsled zaraščenih nohtov, (hi iste takoj odpra\i po neki posebni metodi, ki ne prov-zroča nikakih bolečin. < ena ci ene krone XXttMXX's XX&X3QC»XXKX»mtf,XXXXXXXXXXX X -ueiu od a>jajqo "bz oJ§"Bja — aoA^jap -ez ^z-eqiuoq po eo^u-j ^ X •—Z op 0Q*Z po BU)jn3 BfiaUDOU! po OBjlJ BUjZOUlU B>j!|9/V K •ti3po'7 'p;t 'aCuijns afusjAod 'a^oj^o ui a^rzoui bz Joqzi ijjsubjti^/^ ^^ jtf ______^^ - 'r oisoj vojia ~ Jf g OSISAIHA^IV za operacijo ni nič, ako se pomisli na velike dobrote, koje se takoj zadobe. JAKOB BAMBIC - trgovec z jedilnim bi ago m -Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejpga. Najfineje testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita, ovso in otrobi. Kazposilja naročeno blaga tudi na deželo na debelo in drobno po jako nizki ceni. m m SSfSfSfSf&SfSfSt&o^&Sf&Sf ® Salvator balzam (Liquer aromatic) Najuspešnejše domače zdravilo proti trganju (migraene), zoboboli, glavoboli, zagrlenju ter raznim želodčnim in črevnim boleznim; zdravi mater nico, jači vid ter je v vsakem pogledu univerzalno domače zdravilo prve vrste. Cena omotu od 11 stekleničic z navodilom 5 K ako se denar pošlje na spodnji naslov. zdravi hitro in temeljito od starih časov vže poznano do-XVctoClJ mače zdravilo — Trpotcev sok. Cena steklenici z navodilom, ako se denar naprej pošlje poštnine prosto K 2.40. NASLOV ZA NAIIOČBE: LEKARNA H „SALVATOKJU ' Fr Riedl, VARAŽDIN kbr. 103. (S iS & & & (S (S & & a a a a m m a QO= O 9 Prodaj aluica obuval Julij a Itomanelli 9 CORSO 8. Velikanski dohod za jesenski čas. Zaloga ga loš. Obnvala za gospode Obuval* za gospe. črna, angleška po gld 3-20, rumena, črni ali rumena, angleška po gld. 3.30 » jk> gld. 3.50 nizki čevlji lakirani ali beli po gld. 1.80 Specijaliteta ubural dečke. >'aroebe po meri. CENE NIZKE. = DRAGOTIN VEKJET TRST. — (C. Vecchiet). Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo na novo stvorjeno prodajalnico zlata-nine, srebrnine in žepnih ur. — Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. > i > 3 > ■ > a > „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polnovplačani akcijski kapital = Špitalske ulice Štev. 2. ===== K 1,^00.000 Zamenjava in eokomptuje Daje predujme na vred. papirje. K U D U i e in p rodni d. lržrebcne vrednostne p*pirje in vnovčuje upale Zavaruje Srečke proti kurzni ... .. . , . _ 1 --■ - kupone. — it ...... izgubi . «te Trste rent, ustavnih pisem, pnjontet, komunainin obiigacij. arećk, delnic, valut, novcev in devis. Vinkuluje In divinkuluje vojaške ženltninske kavcije. Fromeee is dej a k vsakemu šrebanju. ^ Emkompt in Mmmaa menic, ^mm Bor~~m naročila, Podružnica v Spije ta (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do — -dne vzdiga. - - Promet e čeki in nakaznicami.