Izhaja vsako soboto. Naročnina se plačuje vnaprej in stane letno Din 84 —, polletno Din 41’—, mesečno Din 7'—. Rokopisov ne vračamo. Uprava in uredništvo: Gregorčičeva ulica štev. 23, telefon štev. 2552. Poštni predal 169. Čekovni račun štev. 15.420. Leto II. Ljubljana, dne 6. septembra 1930. Štev. 36. Našim naročnikom. Že pri ustanovitvi našega lista nas je vodil princip, da ne kujmo dobička iz dohodkov naročnine ter oglasov, temveč, %. Isto se opaža tudi v večini drugih držav, ki morajo že danes po nedavnih znižanjih obrestne mere iznova računati z znižanjem oficijelnega diskonta, ker je privatni diskont postal v mnogih državah že nižji. Padanje industrijskih in naraščanje bančnih papirjev. V zvezi s statistiko borznih tečajev prinaša »Jugoslovenski Llovd« zanimivo primerjavo padanja in naraščanja posameznih skupin delnic, iz katere posnemamo, da so lekom enega leta papirji našui bank narastli za 7 odstotkov nad povprečnini lanskim tečajem, vrednost industrijskih papirjev pa je v v istem času padla za 18 odstotkov pod povprečno vrednost lanskega leta. Z drugimi besedami povedano: bančni papirji so tekom enega samega leta za 25 odstotkov na boljšem kot industrijski. Eni, kakor drugi se imajo zahvalili predvsem visoki obrestni meri za uspeh in za neuspeh! Nadzorovanje zavarovalnic. Doslej naša domača zavarovalna podjetja niso bila podvržena nikaki državni kontroli v svojem notranjem poslovanju. Nekateri slučaji polomov vsled nesolid-nosti, ki so se dogajali v zadnjem času v inozemstvu, pa so našo vlado napotili, da se je pričela baviti z načrtom zakona o kontroli privatnih zavarovalnih podjetjih. Domnevno bo ta zakon ustvarjen na i podlagi dosedanjega nemškega kontrolnega zakona, po katerem piora imeti , vsako privatno zavarovalno podjetje od državne kontrolne oblasti potrjenega, neodvisnega revizorja, ki je odgovoren j samo državni kontrolni oblasti, slednja pa ima poleg tega še pravico lastne revizije. Škoda vsled madžarske prepovedi transita grozdja. Znana nenadna prepoved prevoza našega svežega grozdja preko madžarskega teritorija ima za posledico nebroj odškodninskih tožb, ker je zadržano grozdje prispelo v inozemstvo pokvarjeno. Odškodninski zahtevek znaša okoli pol milijona dinarjev. Novosadska trgovska zbornica zahteva, da lo škodo plača Madžarska, ker prepoved prevoza svežega grozdja ni utemeljena z nobeno mednarodno pogodbo in je Madžarska sploh ni imela pravice uvesti. To svoje naziranje je zbornica predložila našemu trgovinskemu ministru. Povečanje naše trgovinske mornarice. Jadranska plovidba dobi v novembru iz Anglije dva nova potniška brzoparni-ka. Poleg tega pa je sklenila naročiti v Angliji še dva nova, velika, luksusna pa-robroda, od katerih bo eden nosil ime Prestolonaslednik Peter , drugi pa Srbin . Te dni je bil poleg tega v lilasgo\vu spuščen moderni 9400 tonski tovorni parnik, ki ga je naročila Dubrovačka plovidba. Trgovinska pogodba z Romunijo. Službene Novine objavljajo začasno veljavnost trgovinske pogodbe z Romunijo, ki je bila sklenjena na podlagi sinajskega sporazuma. Pogodba sloni na bazi obojestranskih največjih ugodnosti in je stopila v veljavo namesto ugasle stare pogodbe z začanim trajanjem do 1. januarja prih. leta. Dobra letina sliv. Iz Dunavske banovine došla poročila o stanju ondotnih Slivnikov poročajo, da je letošnja letina sliv veliko večja od lanske in tudi pridelek kvalitativno znatno boljši. Francozi kupujejo lesno destilacijo v Tesliču. Francoska tvrdka >Generale de Commerce et de 1'Industrie« se po svojih zastopnikih pogaja s Prvo hrvatsko šte-diono in z angleško skupino, kot dosedanjima lastnikoma industrije za destilacijo lesa v Tesliču. Po poročilih merodajnih osebnosti, je francoska ponudba ugodna ter je pričakovati v najkrajšem času sklepa kupčije. Izvoz opija. Na naše tržišče opija je imel doslej Solun velik in kvaren vpliv. Po prizadevanju naših gospodarskih krogov pa se je tržišče za opij preneslo v Skoplje, da se je na ta način otreslo škode, ki jo je imelo doslej od solunskega posredovanja. Ze prvi rezultati so zelo ugodni ter je bilo doslej v inozemstvo prodanega (50.000 kg opija po ceni Din 680-—. Železniška proga Bakar-pristanišče je že domala dovršena ter so v teku že zaključna dela. Še tekom tekočega meseca prično z gradbo modernih pristaniških naprav, ki bodo Bakru v veliko korist, obenem pa bodo razbremenile Sušačko pristanišče. Izvoz bauksita. Po nekoliko mesecih počivanja je bila te dni iz šibeniške luke odpremljena zopet prva pošiljka bauksita v Rotterdam v višini 4700 ton. Norost v našem izvozu. ! Med izvoznim blagom v prvi polovici tekočega leta se prvič nahaja tudi surova svila v težini 6048 kg in vrednosti 3-6 milijona dinarjev, ki jo je izvozila Kranjska industrijska družba ter izvoz bombažne tkanine v težini 6378 kg in vrednosti 1-3 milijona dinarjev. Kakor so te številke majhne, pričajo o napredovanju domače tekstilne industrije. Izum za prisilno štednjo. S. Rendulič v Zemunu je iznašel uro, ki gre samo tedaj, ako vsakih 12 ur vložiš en dinarski novec. Za vlaganje večjih prihrankov pa je posebna odprtina. Zakon o delniških družbah je dovršen ter bo uzakonjen do 15. t. m. Najvažnejše so določbe o državnem nadzorstvu za preprečevanje nesolidnega poslovanja. Važnejše naredbe prinesemo v eni prihodnjih številk. Sveže grozdje za Poljsko. Poljska vlada je obvestila polom našega trgovinska ministra naše gospodarske organizacije, da je dovolila za letos iz naše države uvoz svežega grozdja do višine 250.000 ton z veljav nosijo do konca tekočega leta. Uvoz koruze v Španijo zopet dovoljen. Španska vlada je ukinila svječasno prepoved koruze, vsled česar je uvoz naše koruze v Španijo zopet omogočen. Omejitve dela v dalmatinskih cementarnah. Vsled premajhne prodaje je morala tvornica cementa »Daimatia« mesto dosedanjih treh osemurnih izmen delavstva uvesti štiri šesturne izmene, isto-tako tvornica »Portland«, da jim ni potreba odpuščati delavcev, ki imajo tako komaj polovično mezdo. Jugoslovansko-madžarska trgovska zbornica. V Beogradu in v Budimpešti se snujeta jugoslovansko-madžarski trg. zbornici, katerih namen je, delovati za trgo-I vinsko zbližanje med obema državama. Inozemski potniki za pisalne potrebščin. Zadnje čase se vedno bolj pojavljajo po zasebnih podjetjih potniki inozemskih tvrdk, ki ponujajo v nabavo razne pisalne potrebščine. Na nek tak prijavljeni slučaj je ljubljanski magistrat kot obrtna oblast prve stopnje kaznoval inozemskega potnika, banska uprava pa je razsodbo razveljavila in potnika oprostila. Vsled te oprostitve je ljubljanski trgovski gremij vložil pritožbo na bansko npravo, sklicujoč se na edino pravilno stališče, naj se v interesu domačih trgovcev s pisalnimi potrebščinami, ki plačujejo visoke davke, tolmačijo tozadevne zakonske odredbe tako, da bodo zajezile dotok tujih agentov in dale možnost obstoja domačim trgovcem. Proga št. Janž — Sevnica. Obširni gradbeni program predvideva tudi zgradbo normalnotirne proge Št. )anž — Sevnica v dolžini 12 km ler so gradbeni stroški preračunani na na 34 5 milijona dinarjev. S to progo bo dobil velik del Dolenjske ugodnejšo zvezo s Štajersko in z Zagrebom. Pospešitev zveze Slovenije z morjem. Na Sušaku izvoljeni akcijski odbor za zgradbo železnice Kočevje — Vrbovško agilno deluje ter se poda te dni v Beograd, da požuri izvršitev tega načrta. Tvornica steklenih plošč. o katere ustanovitvi smo že poročali, bo zgrajena v Pančevu. Francosko -čehoslovaška družba prične obratovati z delniško glavnico 20 milijonov dinarjev. Tvornica bo v stanu kriti celotno potrebo naše države. Ustanovitev jugoslovansko-ncmškega trgovinskega biroja. V Beogradu in v Berlinu sta se na inicijativo naših in nemških gospodarskih krogov ustanovili pisarni za pospešitev trgovinskih vezi med Jugoslavijo in Nemčijo. Hitro odpošiljanje svežega grozdja. Prometno ministrstvo je odredilo železniškim direkcijam, da skrbe za nemoteno odpošiljanje svežega grozdja ter naj v slučaju potrebe vagone s svežim grozdjem priključijo osebnim vlakom. Madžarska je ukinila prepoved tranzita za naše grozdje in ostala le pri zahtevi, da se k vsakokratni pošiljki priloži tudi dokument o zdravstvenem stanju in izvoru blaga. Hmeljarska razstava. Hmeljarsko društvo za Slovenijo praznuje 7. t. m. petdesetletnico obstoja, združeno z hmeljarsko razstavo v Žalcu. Za prodajo starih žitnih zalog. V Privilegiranem izvoznem društvu v Beogradu se vrše posvetovanja, kam in kako plasirati preostanke zalog lanske letine, katerih vrednost se ceni na tri milijarde dinarjev. Posebno za koruzo treba najti odjemalca, ker imamo še lanske okoli 20.000 vagonov za izvoz. Dopolnitev trgovinske pogodbe s Poljsko. O priliki agrarne konference v Varšavi je bila sklenjena tudi dopolnitev naše trgovinske pogodbe s Poljsko, po kateri je dovoljen večji uvoz naših pridelkov, posebno sliv, sadja, vina in kon-serviranih rib. Dva nova potniška avijona z desetimi sedeži in z motorji po 740 ks naroči naše Društvo za zračni promet. Opravljala bodeta zvezo Beograd—Podgorica—Sušak—Zagreb. Zanimanje za soljena čreva v sodčkih se je pojavilo na Finskem ter naj interesenti sporoče svoje ponudbe zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu pod št. 4880. Pridobivajte našemu listu vedno nove naročnike! Konkurzi. Vre«ko France, d. z p. z. v Ljubljani, Rutarjeva ul. 7. Prvi zbor uppikoy dne 5. septembra; oglasitveni rpk do 3Q. spp-tmbra; ugotovitveni narok 19. oktpbra pri c^eželnem sodišču y Ljubljani. Salamon Anton, trgovec, Šmartno v Rožni dolini. Prvi zbor upnikov 17. septembra; oglasitveni rok do 10. sept.; ugotovitveni narok 20. sept. pri okrožnem sodišču v Celju. Janez Aljaž, d. z o. z. v Boštanju, sedaj v Kresnikah pri Štorah. Prvi zbor upnikov 15. sept.; oglasitveni rok do 30. septembra; ugotovitveni narok 13. okt. pri okrožnem sodišču v Celju. Odprava konkurza. Kralj & Bolha v Ljubljani. Konkurz odpravljen, ker je vsa masa razdeljena. Poravnava. Požun Franc, trg., Trbovlje-Loke. Potrjena 50% poravnava, plačljiva v 10 mesečnih obrokih, od katerih prvi zapade 5. pktdbra. Traun Pavla, trg. v Maribpru. V koii-kurzni za$£y.j je sklenjena poravnava upriikov III. razreda s takojšnjim odplačilom v višini 20%. Konec poravnave. »Sani}«, tvornic^ čokolade, d. z o. z. v Hočah. Poravnalno postopanje je končano. Po širnem svetu. Po zaključku varšavske agrarne konference. Konferenca agrarnih držav v Varšavi, na kateri je bilo zastopanih osem evropski agrarnih držav (glej zadnjo številko), ki združujejo okoli 80 milijonov prebivalcev je bila 31. t. m. zaključena. Dasiravno ni prišlo do konkretnih sklepoy, je zavzela konferenca važno stališče, da se ukinejo dosedanji carinski sistemi na podlagi klavzule o največji ugodnosti ter da se namesto tega uvede preferenčni carinski sistem, ki bo dajal prednost evropskemu blagu na evropskih tržiščih ter na ta način omogočil agrarnim državam prodati poljske pridelke na evropskem trgu, nasprotno pa daje preferenčni (prednostni) sistem tudi večjo možnost prodaje industrijskih produktov, kar bi evropske industrijske države prav lako ščitilo pred konkurenco prekomorskih držav. S tem predlogom stopijo agrarne države pred Društvo Narodov. Poleg tega sklepa se je ustvaril temelj za sodelovanje agrarnih držav v bodočnosti. Zlasti se proučuje možnost izmenjave domačih pridelkov, veterinarsko vprašanje, vprašanje racijona-lizacije izvoza in financiranj, ki bodo predmeti razgovorov na prihodnji agrarni konferenci. Pred konferenco v Ženevi. Društvo Narodov prične s svojim rednim zasedanjem dne 8. t. m. v Ženevi. Najbolj nas zanima zadržanje konference nasproti akciji agrarnih držav, katerim industrijske države očitajo, da so započele gospodarske razgovore preko Društva Narodov. Zastopniki agrarnih držav ne bodo imeli težkega stališča, ker je akcija agrarnih držav posledica dejstva, da Društvo Narodov ni posvečalo zadostne pozornosti potrebam poljedelskih držav in se oziralo največkrat samo na želje industrijskih dežel, ne glede na to, da so si koristi in želje obojih v nasprotju. Za omiljcnjc svetovne gospodarske krize. Mednarodna trgovska zbornica je proučila vzroke sedanje gospodarske krize, ki sicer temelji v povečani produkciji in istočasno zmanjšani konsumni moči (ki je pa že sama po sebi posledica gospodarske krize), vendar pa ne zadene nič manjša krivda previsoke obrestne mere in vzporednega kopičenja zlata. Zbornica poziva vse emisijske banke, naj store vse za znižanje obrestne mere ter za svobodno kroženje kapitala, ki ga je sicer povsod v preobilici. Avstrija in Madžarska. Na zadnji seji vodstev avstrijskih trgovinskih zbornic so se predstavniki avstrijskega gospodarstva izjavili za trgovinsko zbližanje med Avstrijo in Madžarsko, ki naj bi zasiguralo madžarskim poljskim pridelkom čim večji uvoz v Avstrijo, nasprotno pa naj bi Madžarska omogočila povečani uvoz avstrijskih industrijskih izdelkov. Kakor kaže, je Avstrija prva zavrgla trgovinski sistem na bazi 'naj večjih ugodnosti ter želi uvesti z Madžarsko preferenčni sistem. Kako stališče zavzame Madžarska, za enkrat še ni znano. Avstrija bi skušala enake sporazume napraviti tudi z drugimi državami. Tud.i Švica se bori z gospodarsko krizo. Trgovinska bilanca Švice za prvo polletje je pasivna za 346 milijonov frankov, ker je močno padel izvoz, vsled česar so morala mnoga podjetja omejiti produkcijo. Cene na debelo naglo padajo ter so v zadnjih treh letih šle navzdol za celih 12 odstotkov. Tudi število konkurzov narašča in je letos v prvem polletju zabeleženih 326 novih slučajev nasproti 303 lanskim. Anglija za znižanje carin. Pred odhodom k zasedanju Društva narodov v Ženevi je izjavil angleški trgovinski minister, da bo ponovno poizkusil doseči sporazum za znižanje carin, ki so po njegovem mnenju eden glavnih vzrokov splošne gospodarske krize. Nova tekstilna surovina. Že nekaj let se opaža v izvozu iz tropskih držav naraščanje trgovine s kapo-kom. Kapok je plod tropičnega drevesa, ki ga je zlasti v angleški Indiji prav mnogo. Plodovi so zaviti v nekake kokone, ki se oluščijo ter se na ta način pridobi od eneua drevesa 2 do 5 kg suhih vlaken. Kapokova vlakna imajo pred bombažem to prednost, da so približno šestkrat lažja in nepremočljiva, da zamore iz kapoka izdelana tkanina ležati po cele tedne v vodi, ne da bi pokazala kake znake gnitja. Naseljevanje delavcev v Franciji. Francija je država brez brezposelnosti, dasiravno se tuje delavstvo naseljuje v Francijo v naravnost ogromnih masah. Tako znaša prebitek števila naseljencev v zadnjih 10 letih 1,219.000’ oseb in to po odbitku onih delavcev, ki so se med tem zopet izselili. Pretečeno leto se je naselilo v Franciji zopet 179.321 delavcev, od katerih je največ Poljakov (55.269), dalje sledi 34.222 Italijanov, 23.980 Belgijcev, 18.980 Špancev, 12.908 Portugalcev, 8.550 Čeho-slovakov, 8.150 Jugoslovenov, 8.124 Nemcev, ostanek 10.150 oseb odpade na različne druge narodnosti. Poslabšanje poljske zunanje trgovine. Dočim je bila poljska zunanja trgovina od julija preteklega leta vedno aktivna, dokazuje letošnja trgovinska bilanca za junij znatno nazadovanje prometa, poleg tega pa je po enem letu mesečna trgovinska bilanca zaključena z 8-l milijona zlotov pasive, kar je v glavnem posledica ruske konkurence, ki jo Poljska najbolj občuti. Naraščanje uvoza jajc v Avstrijo. Dočim je bilo lansko leto v prvih šestih mesecih v Avstrijo uvoženih 72.057 kvintalov jajc, znaša uvoz letošnjega prvega polletja 105.191 q v vrednosti 18-3 milijona šilingov. Kot uvoznica stoji na prvem mestu Poljska s 40.966 q, ki je svoj letošnji uvoz nasproti lanskemu skoraj podvojila, sledi ji Madžarska in na tretjem mestu Jugoslavija še Rusija s 13.850 q, a je letos njen uvoz jajc padel na 4965 q ter jo je naše blago potisnilo na četrto mesto. Na petem mestu stoji Romunija s 4065 kvintali. Vinska letina na Madžarskem je letos mnogo boljša kot lani ter se skupni pridelek ceni na skoraj 4 milijone hektolitrov. Ker nam je Madžarska opasen konkurent, zlasti v Avstriji in je Avstrija sama poleg tega imela tudi letos dobro letino, so izgledi za naša vina tem manj ugodni, če si ne najdemo novih tržišč. Cent* na debelo še vedno v nazadovanju. Indeksne številke cen na debelo so v pretečenem tednu zopet padle in sicer v Ameriki od 83-8 na 82-8, v Franciji od 804 na 80-1, v Angliji od 76-7 na 76-3, v Italiji od 61-6 na 61-2. Edino indeks v Nemčiji se je tekom tedna dvignil od 94*1 na 94*8. Slab položaj železnin&rske industrije. Na svetovnem železnem trgu se pričakovana ustalitev cen železa ni uresničila; nasprotno so zlasti belgijske železarne pričele zopet s konkurenčnimi cenami, vsled česar je največja angleška železarna skrčila delo za polovico. V zaščito pesete je izdala španska vlada prepoved medbančnega trgovanja z devizami, v kolikor to ni potreba bančnih kominentov ter obenem uvedla obvezno vodstvo devizne kontrolne knjige pri denarnih zavodih. Južnoafriški dijamanti. V prvem letošnjem polletju je bilo iz Južne Afrike izvoženo za 4,144.000 funt-šterlingov (1200 milijonov dinarjev) di-jamantov. Lansko leto je bil v prvem polletju izvoz dijamantov za 412 milijonov dinarjev manjši. Borzna poročila. DENARSTVO. Gibanje valute v tekočem tednu. Uradni tečaj Prosti tečaj Din Din 1 angleški funt 274 30 27438 1 amerikanski dolar 56’30 56'25 1 avstrijski šiling 8’— 7'97 1 belga 7[90 7^85 1 bolgarski lev —'41 —'40 1 češkoslovaška krona 1*671 1 67 1 francoski frank 2’215 2'2I 1 grška drahma —'731 —'73 1 liol. goldinar 22’69 22'69 1 italijanska lira 2‘95 2'95 1 madžarski pengo 9'90 9 85 1 nemška marka 13 405 13*45 1 poljski zlot 6 35 6 35 1 rumunski lej —'408 —'41 1 švicarski frank 10 959 10'96 1 španska peseta 6 05 6 07 1 turška lira 26‘80 26’80 I argentinski pezos 20'40 20'50 1 dun>ka krona 1512 15 12 1 turška lira, papir 27'-— 27'— 1 švedska krona 1517 1517 1 zlati frank 10'96 10’96 l kanadski dolar 56’— 56’20 1 norveška krona 1511 1511 I brazilski milreis 6 30 5 65 Stanje neizpremenjeno. Peseta je zopet nekoliko nazadovala od 6’12 na 6 07. Motvoz Grosuplje. VREDNOSTNI PAPIRJI. Državni papirji: Vojna škoda prompt-na 436-50—437, 1 'A% Blairovo posojilo 86-50—85-75, 8% Blairovo posojilo 97 do 98, investicijsko posojilo 88—88-50, tobačne srečke 38 ponudba, 1% posojilo Državne hipotekarne banke 85-50 do 86-50, A1/, % bosanske agrarne obveznice 55—55-50, begluške obveznice 77—80, Rdeči križ 55 ponudba. Vojna škoda je malo oslabila, sicr neizpremenjeno. Privatni efekti: Celjska 170, Ljubljanska kreditna banka 125, Prva hrvatska štedionica 910—925, Kreditni zavod 175, Združene papirnice Vevče 126 do 131, Ruše 280—300, Strojne tovarne 75, Narodna banka 8050—8175, Trboveljska premogokopna 395—398, Union 191 do 191-50, Kranjska industrijska družba 312. Popravila se je zopet Narodna banka, ki se je tekom tedna znatno dvignila- * Akcije Kranjske industrijske družbe so šle precej navzgor, tudi delnice Združenih papirnic in Praštedione so se (.krepile. Trboveljska pa je zopet ia-zadovala. Ne pozabite poravnati naročnino* Tržna poročila. Cene poljskih pridelkov na zagrebški blagovni borzi. Na zagrebški blagovni borzi je isto-tako opažati nazadovanje cen žita in tudi mlevskih izdelkov ter so notirale cene začetkom tedna sledeče cene: Pšenica: banatska in bačka 170—180, baranjska 165—175, slavonska 150 do 160, sremska 155—165. Rž: bačka 115—125, slavonska 120 do 130. Ječmen: ozimni (63—65 kg) 100 do 120, poletni (68—70 kg) 160—170. Koruza: bačka in sremska 130—140. Činkvantin: mčrkantilni 200—210. Proso: 90—110. Fižol: beli, novi 380—420; mešani, stari 240—250. Krompir: rožni zgodnji 70—80, beli 55—65. Moka: gris 310—340, Ogg« 300—330, 2 270—300, 4 240—270, 5« 220 do 250, 6 170—200, 8 120—150. Pocenitev masti. V sled malega povpraševanja po debelili svinjah so cene za svinjsko mast v Beogradu tekom tedna padle na 17- 20 dinarjev, dočim so pred tednom znašale še 18—24 dinarjev. Sličen je tudi padec v Zagrebu. Cene vinu v Kaštelih naraščajo. Zadnje odprodaje kašlelskega vina so izpraznile vse večje zaloge, tako, da se nikjer ne dobi več po cel vagon ši-lerja skupaj. V Kaštelu starem se zahteva za opolo (šiler) po 30 Din za alkoholno stopinjo. Tudi za novi pridelek se pričakujejo višje cene, ker znaša letina v Kaštelih komaj dve Iretjini lanskega pridelka, poleg tega pa je okolica Sima pridelala še veliko manj, in bo tudi Splil precej porabil, ker se tudi lam računa z manjšim pridelkom, zaloge pa so povečini prazne. Hmelj. Zaleško poročilo je začetkom ledna beležilo nekaj nakupov po deželi po ceni 475—550 Kč, med tednom so plačevale pivovarne cplo po 650—700 Kč za prvovrstno blago, a so cene zadnji čas ob zelo majhni kupčiji zopet nazadovale ter se gibajo v višini 450—500 Kč za 50 kg. V Niircnbergu se je pričela kupčija zadnji čas nekoliko bolj razvijati, dasi-ravno se opaža oklevanje tako pri nakupovalcih kot pri prodajalcih. Cene se gibajo v višini 50—95 mark za 50 kg. V Žalcu so se sklepali prvi nakupi po 8 Din, a je zadnje dni prišlo do nekaterih sklepov celo po 6 Din za kg. Padec cene konoplje. Tržišče za konopljo je prav slabo »b-iskano ter se blago izpod 130 cm višino .sploh ne kupuje. Trgovci plačujejo konopljo po 30—50 Din. Poročila o pridelku konoplje v drugih državah so slaba ter je pričakovati, da cene zopet porastejo. Tržišče kbžiihovihe v Sarajevu. Sarajevski trg za kbžiihovirio je gotovo najvažnejši v državi, ker se proda tam letno 600—800 tisoč komadov kož v vrednosti 50—60 milijonov dinarjev, po večini v inozemstvo. Zadnje čase je cena krznu Znatno padla, ter se najbolj občuti padec ovčjili kož, ki so se nedavno prodajale še po 110—35 dinarjev, sedaj pa so celih 10 dinarjev cenejše. Cene perutnine in drobnice na sarajevske trgu. Par piščancev 20—50, par kokoši 46 do 60, par rac 30—60, par gosk 50 do 100, par puranov 60—100, jajca po 0-90 do 1 Din komad. Ovce po 200—350 komad, jančki 100 do 130, kozlički 40—100. ŽITNO TRŽIŠČE. Tendenca na žitnem trgu je nestalna ter so šle cene nekoliko navzdol in no-tirajo na ljubljanski borzi sledeče: Pšenica: nova backa: 80/81 kg, 1% pri' mesi, promptna dobava Din 237*50— 240, nova bačka: 79/80 kg 2% primesi, promptna dobava Din 232*50—235, nova hačka: 78/79 kg, 2% primesi, 227*50—230,.;— Vse prompt-na dobava, plačljivo v 30 dneh, mlevska voznina, slov postaja. — Koruza: bačka: zdrava, rešetana, suha Din 185—187*50, bačka okrogla, za mletev: suha, zdrava, rešetana Din 205—207*50. — Oboje mlevska voznina, slov. postaja, plačilo v 30 dneh. — Ječmen: novi spomladanski pivovarski: 69/70 kg Din 220—222:50, novi ozimni: 66/67 kg Din 185 do 187*50. Promptna dobava, slov. postaja, plačljivo v 30 dneh. — Oves: novi baranjske provenience: slov. postaja, dobava promptna. plačljivo v 30 dneh Din 210—215. — Rž: nova bačka: 72 kg, 2% primesi, promptna dobava, mlevska voznina, slov. postaja, plačljivo v 30 dneh Din 170—172*50. — Moka: bačka nularica: slov. postaja, plačilo v 30 dneh Din 395—400. »Tribuna« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovška cesta št. 4 Prodaja na obroke! Lesni trg. Koliko lesa porabi naša industrija j vžigalic. Jugoslovenska akc. dr. žižica, ki ima svojo centralo v Beogradu ter združuje vse jugoslovanske tvornice užigalic, porabi letno za izdelavo žigic in škat-Ijic 12.000 kub. metrov bukovega, lipovega, topolovega in vrbovega lesa. Iz enega kub. metra lesa izdela 2 milijona užigalic ali 50.000 škafljic. Prevozna tarifa za bukovino. Po tolmačenju Generalne direkcije •državnih železnic ni potreba doplačevati 10% poviška za parjeno bukovino v pokritih vozovih. Pač pa se ima ta povišek zaračunati za umetno sušeno parjeno bukovino, ako se zahteva pokrit voz. V odprtem vozu pa je tudi umetno sušeno blago tega poviška prosto. Nazadovanje avstrijskega lesnega izvoza. Izvoz lesa iz Avstrije je znašal v letošnjem prvem polletju 973.009 ton, do-čim je lanski izvoz vprvem polletju znašal 1,190.040 ton, kar znači, da je letošnji lesni izvoz v prvem polletju nazadoval za nad 13 odstotkov. Ruski les na Madžarskem. Dočim so že dosedaj prodrle v javnost nejasne vesti o ustvarjanju rusko-madžarskega lesnega sindikata, ki naj bi oskrboval uvoz ruskega lesa na Madžarsko po vodnem potu iz Črnega morja in po Donavi, je po najnovejših vesteh dosežen v tem oziru sporazum, dasirav-no bo prevoz ruskega lesa na Madžarsko razmeroma zelo drag. Jelovina, ki se bo uvažala iz Rusije, j; zelo lahka in pripravna za predelavo ler prožna; po kvaliteti je jednaka sed- mograški smreki in ima lahno rumenkasto barvo. Za Madžarsko namenejni les se bo rezal na parni žagi v Stalingradu, ki razpolaga s 129 polnojarme-niki. LJUBLJANSKA LESNA BORZA. Položaj je neizpremerijen. Nekaj več sklepov se je napravilo za drva in te-stone. Cene so neizpremenjene. Povprašuje se po sledečeili blagu: 1 Vjtgon neobrobljene bukovine, I., II., 111., od 3 ni naprej, v debelinah 38, 58, 68 mm. Cena Iranko vagon Sušak. Lipovi plohi, I., II., večjo množino. Cena lirihod Sušak. Hrastovi pragovi: 2‘60 ni, Iti X 26 eni gornja ploha; 2'60 ni, 15 X 25, 15 cin gornja ploha; navesti je treb množino ter ceno Iranko vagon avstrijska meja Št. IIj. Plačilo potom akreditiva. Večja partija hrastovih neobrobljenih plohov, I., II. — Cena franko meja Postojna ali •lesenice. Bukovi pragovi: 2‘60 m, 24 X 14, 14 cm gornja ploha; 2'60 m, 21 X 13, 13 cm gornja ploha; navesti je treba množino, rok dobave ter ceno franko vagon prihod Sušak. Hrastovi pragovi: ca. 10 do 15.000 kom. -'60 ni X 16 X 26 cm. Cena naj se stavi franko vagon nakladalna postaja. Par vagonov smrekovega zdrobljenega čresla. Madrieri: ca. 800 m®, 68 mm X 22 cm širine, prizmirane, od 3 do 8 m dolžine, s 25% 3'33, 3'66, 4'33, 4'66 m itd. Bukovi neobrobljeni plohi: od 80 do 130 cm, z malo 100 njhi, v uzueiriih dolžinah. — Cena naj se glasi franko vagon meja Postojna tranzit. 1 vagon škiiret, 12 nun, I., II., III., medija 24 do 25 cm, konično do 3 Cm; 2 vagona desk, 24 mm, I., II., III., medija 24 do ‘25 cin, konično do 3 cm; 1 vagon plohov, 38 mm, I., II., III., medija 24 do 25 cm, konično do 3 cm; 1 vagon plohov, 48 mm, 1., II., III., medija 24 do 25 cm, konično do 3 cin. Cena naj se glasi franko vagon nakladalna postaja. Smrekove deske, I., II., 20 in 24 nun z medijo 24 mm. Cena naj se glasi franko vagon meja Postojna tranzit. Rabi se eno lepo partijo lipovine za Grčijo, ostrorobe, pararelno čeljene, suhe. Cena franko vagon meja Djevdjelijč. 6 do 7 vagonov lepih orehovih plohov, činiveč črnih (bosanske provenijence). — Več vagonov bukovih metlišč, 27 X27 mm. Cena meja Postojna tranzit. Smrekovi foderini (izključena jelka), I., II., 1 do 2 vagona, z lahko toleranco majhnih zdravih grč v dolžini 4 tli, debeline 16X100 ali 24X115. Dobava naj bi se vršila v 3 ali 4 tednih. Cena naj se glasi franko vagon meja via Postojna tranzit. Smrekove deske: 12 mm 12 ni3, 18 111111 16 ni3, 24 mm 18 m3; vse v širinah 22, 25. 28, 30, 33, 36 cm. Cena franko vagon prihod Sušak. Orehovi hlodi: (za furnir), od 50 cm srednjega premera naprej, od 160 111 dolžine naprej. — Črešnjevi hlodi (za furnir), od '2'30 do 3 111 dolžine, oid 50 cm srednjega premera naprej. — Cena naj se glasi franko vagon Sušak. Borovi brzojavni drogi: 2000 do 3000 komadov, 6'50 111 dolžine, premer v vrhu najmanj 10K> cm. Cena franko prihod Sušak ali franko vagon meja Postojna tranzit. Orehovi I. plohi: brez grč, v sledečih dimenzijah: debelina od 30 cm naprej, dolžina od 3 111 naprej. Cena naj se glasi franko vagon meja Postojna tranzit. Zadostuje 1 majhen vagon od 7 do 8 m3. Hrastovi in bukovi pragovi: v dimenzijah 2-60 111 X 24 X14 X 15 cm; 2-60 m X 21 X 13 X 13 cm. — Cene za hrastove in bukove pragove so sledeče: Hrastovi pragovi Din 66-— za I. razred; Din 58'— za II. razred: Bukovi pragovi Din 44’— za I. razred; Din 38-— za II. razred. — Gornje cene se razumejo za blago poslano »Sotto Palanco<- na Sušaku, popolnoma svobodno vseh davkov in uverenja ter carine. Tozadevna roba se lahko pošlje tudi samo franko Sušak, toda cena se temu primerno zmanjša. Količina, katera se zaključi, je najmanjša 15.000 kom. Oglje, Canello, I.. se ga rabi vsaka množina. Cena franko Postojna. Ca. 1003 suhih, lepo tesanih tramov. 1 vagon lepega, belega javorja (plohi) od 27 do 100 111111. 1 dopion brzojavnih drogov, dobava takojšnja. aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa ANTON LUSIN BORZNI SENZAL ZA LESNO STROKO LJUBLJANA - WOLFOVA ULICA 10-1 Pisma: Ljubljana, poštni predal 85 B r z o j a v : „LU ŠI NANT“ Ljubljana Telefon: 22-90 Račun pri poštni hranilnici, podružnica v Ljubljani 13.999 wvwyyvyyyyywvvwwyyyyyvvvyyyvyvw¥vyyw Praktični nasveti. Kako zalepljanio kuverte. Ob manjši korespondenci lepimo kuverte na ta način, da vsaki poedini z mokro krpico ovlažimo poklejeni rob na zapiralu. Če pa imamo odpraviti večje število kuvert, nam tako posamezno lep-lenje vzame precej časa. Zato vložimo končane dopise