Cena 3 Sin
UpravnlStvo: Ljubljana, freaemov« ulica St. s*. — Telefon St. 2036.
loseratni oddelek; Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 149«
Podružnici: Maribor, Aleksandrova it. 13 — Celje, Aleksandrova cesta
Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub> iana št. 11.84« - Praha čisto 78.180 Wien, Nr. ros-*4i-
Leto VIII, št. 191
Ljubljana, nedelja 14. avgusta 1927
m= latiaja ob 4. ajutrii. =t
Stane mesečno Din *$•—; za inozemstvo Din 40*— neobvezna
Oglasi po tarifo.
Uredništvo i
LJubljana, Knaflova ulica štev. 5/L Telefon št. 3073 in 2804, ponoči tudi it. 4034.
Rokopisi se ne vračajo.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Ljubljana, 13. avgusta
Nehote bo postala zgodovinska zasluga g. Vukičeviča in dr. Korošca, da se bodo vsi demokratski elementi v državi združili ter prevzeli vodstvo države v svoje roke.
Za obračunanje z reakcijo, korupcijo in gnilobo v državi je bila prilika že v zadnji Narodni skupščini, čim dalje bolj je prodiralo naziranje, da države ni mogoče in ne bo mogoče sanirati, dokler se ne razbije NRS ter v njej ne izvrši proces ločitve, dobrih od slabih elementov. G. Uzunovič je bil s svojo radika-lijo že čisto na koncu. V skupščini ni bilo niti ene stranke več, ki bi bila pripravljena s podporo NRS podaljševati neznosno stanje v državi. Le SLS je tako rekoč v odločilnem trenutku, ko je bila radikalna stranka že na robu propada, priskočila g. Uzunoviču na pomoč ter s koalicijo ž njim preprečila njegov odhod, a tudi onemogočila odhod NRS z vodilnega mesta jugosloven-ske politične pozornice.
Po razpustu Narodne skupščine se Je pričakovalo, da bo g. Vukičevič z razkolom NRS izvršil sanacijo v tej stranki. Kmalu pa se je videlo, da ne gre za nikako stvarno in idealno sanacijo, temveč pTedvsem za osebne ambicije in osebna razračunavanja. Ves nimbus idealizma pa je Vukičevičevemu prizadevanju odvzelo dejstvo, da so z nastopom g. Vukičeviča v NRS presedlali na njegovo stran baš oni elementi, ki so bili prononsirani kot korupcijonisti ter kot glavni krivci nezdravih razmer v državnem aparatu in politični javnosti. Na vladno plat so jo tudi takoj udarili najhujši teroristi ter absolutisti policijskega aparata, katerim ni nobena stvar sveta in ki se ne strašijo pred nobenim sredstvom za dosego svojega namena. Vesti, ki prihajajo dan za dnevoin lz južnih krajev naše kraljevine o nasiljih, so le majhen odsev terorističnega režima, ki sedaj cvete v teh krajih.
In zopet je bila zgodovinska zasluga SLS, da je v velevažnem trenutku, ko bi bilo treba definitivno obračunati z onimi, ki niso sposobni udariti državi novo pot, baš ž njimi sklenila pakt, ki ničesar drugega ne zasleduje, kakor etabliranje reakcije pod samovoljo vele-srbstva. SLS se je celo tako mudilo, da stopi v vrste reakcije, da ni mogla počakati niti volilnega rezultata, ki nai odloči med velesrbsko reakcijo ter ju goslovensko demokracijo. Zapustila je svoj slovenski, svoj avtonomištični program, zavrgla prečanske interese, žrtvovala načelo državljanske svobode ter enakopravnosti vseh državljanov samo zato, ker smatra zvezo z Vukičevičevim delom radikalije za najjačjo oporo ul-tramontanske politike ter podporo klerikalnega gesla: «Mi sami in samo mi.»
SLS je s tem svojim korakom krenila nazaj na politiko dr, Šusteršiča v dunajskem parlamentu, ko so klerikalci bili zadovoljni, da so smeli z miz nemških grofov in baronov pobirati drobti-ne in ko so bili blaženi, da so lahko kot slepo orodje tujega gospodarja preganjali in uničevali na Kranjskem vse, kar ni hotelo kloniti pred politikujočo duhovščino. Tako so postali klerikalci v Jugoslaviji drobtinarii, ki so se že v naprej odrekli možnosti, da postanejo kdaj enakopravni in enakovredni element z onimi, ki so se jim udinjali.
Zelo karakteristično je, da ie SLS danes vsa polna hvale o režimu g. Vukičeviča, ki ni smatral za potrebno, da bi se na vladnih mestih oziral na upoštevanje Slovencev in Hrvatov, kaj šele na zastopstvo prečanskih interesov. Tudi takozvani Državni odbor za štednjo, ki je prava karikatura gospodarskega sosveta vlade, ni našel pri SLS nobenega odpora, dasi je med 19 člani g. Smodej skoraj bela tn po vrh še gluhonema vrana, ki tej skoraj samosr-bijanski korporaciji nikdar ne bo oči klju-vala.
Zmotili so se gospodje klerikalci, ako so mislil; in upali, da se bo njihovo prodan-stvo beograjski čaršiji tako obneslo kot svoj čas prodanstvo nemškemu Dunaju. Jugoslavija in Avstrija. Po celokupni naši državi je zavrelo. Vse, kar se zaveda, kaj značijo za narod in državo državljanske 8vobodščine in kaj pomenijo za ljudstvo temelji demokracije, se dviga, da obračuna s poskusi reakcije. Voditelji in pristaši vseh strank v dTŽavi se pripravljajo, da obračunajo 11. septembra s kliko, za katero ne stoji nihče razim sile policijskega aparata.
Laskav članek „Timesov" o Jugoslaviji
London, 13. avgusta, p. Povodom jugo» slovensko«angl!eškega sporazuma o odpla« čevanju vojnih dolgov priobčujejo london« ske «Times» daljši simpatični članek o Ju. gosiaviji. Zlasti obširno se bavijo z gospo« darskim položajem in s finančnimi razme. rami Jugoslavije. Pri tem povdarjajo, da je Jugoslavija z lastnimi močmi rešila svojo valuto in konsolidirala državne finance, ta« ko da vživa danes utemeljeno zaupanje vsega sveta. List izraža nado, da bo skle« njena pogodba o odplačevanju vojnih dol« gov rodila še tesnejše in živahnejše gospo« darske zveze med Anglijo in Jugoslavija
Pred zaključkom vlaganja list
V torek je zadnji dan. — Na brzo roko se v zadnjem trenutku
še poravnavajo spori. — Kandidature SDS v vsej državi. —
Nedeljski shodi in sestanki
ditelja obeh skupin Demokratske zajednice Ljuba Davidovič in dr. Meh-med Spaho, ki hočeta s svjjiin skupnim nastopom demantirati vesti o nesoglasjih v Demokratski zajednici. Gotovo se bosta ob tej priliki dotaknila tudi konflikta, ki je nastal radi radikalne zahteve, da mora ir. Spabo umakniti svojo kandidaturo v Novem Pazaru. Iz okolice Ljube Davidoviča se doznava, da bo šef Demokratske zajednice jutri v Banjaluki ponovno ostro napadel vlado, ker še neprestano dobiva poročila o volilnem terorju organov g. Vukičeviča.
Pred svojim razhodom so imeli radikalni ministri danes dopoldne še daljšo konferenco z min. predsednikom g. Vukičevičem. Novinarjem so na njihova vprašanja odgovarjali, da so razpravljali o političnem položaju. Na vprašanje, kaj je z afero radi kandidature dr. Spaha v Novem Pazarju, so zatrjevali, da so časopisne veoti o tem konfliktu močno pretirane in da tudi ni res, da bi protikandidat dr. Spaha, minister za vere Obradovič, zagrozil z demisijo. Dokazovali pa so, da bj bilo, ne v interesu radikalov, temveč v državnem interesu želeti, da bi dr. Spaho svojo kandidaturo umaknil.
Drugače je vladalo danes v Beogradu popolno politično mrtvilo. Ministrski predsednik popoldne niti ni prišel v svojo pisarno, ampak je šel lovit ribe, zvečer pa je ostal doma.
Beograd, 13. avgusta p. Ker poteče v torek rok za vlaganje kandidatnih list, morajo pasti jutri in v ponedeljek odločitve v vseh še obstoječih sporih. Zato bo jutrišnja zadnja nedelja pred tem rokom v vsej državi izredno živahna. Vsj ministri in politični voditelji so odpotovali iz Beograda in se razkropili v vse smeri. Minister pravde Subotič bo imel shod v Senti. zunanja minister Marinkovič V Beli cerkvi, prosvetni minister Perič v Loznici itd. Svetozar Pribičevič je odpotoval v Medjim.urje, kjer bo jutri in v ponedeljek cela vrsta shodov in sestankov SDS. Tudi Stjepan Radič bo imel jutri večji shod v Iloku.
Z velikim zanimanjem sledi politična javnost dejstvu, da se SDS tudi v Srbiji vedno bolj uveljavlja. Stranka je tudi v skoraj vseh srbijanskih okrožjih postavila svoje liste ter so njene šan-se, zlasti v Šabcu, Kragujevcu, v top-liškem okrožju, v Nišu in v južni Srbiji prav dobre. Nesporno bodo samostojni demokrati tudi v teh krajih znatno porastli ter dobili nekaj mandatov. SDS bo v novem parlamentu zavzemala močno pozicijo ter bo kot levo krilo demokratske fronte in kot glavna pobornica za moderne socijalne in gospodarske principe igrala v mnogem oziru odločilno vlogo.
Izmed jutrišnjih shodov vzbuja razmeroma največ zanimanja shod Demokratske zajednice, ki se bo vršil v Banjaluki. Govorila bosta na njem vo-
Blejski pakt se razvija v bSelsko
blamažo
Nobena stranka razen SLS noče nič o njem vedeti« — Radikali ga proglašajo za osebno zadevo g. Vukičeviča. — Vse je proti uvedbi gosposke zbornice. — Celo Vukičevičevi pristaši so nezadovoljni
Beograd, 13. avgusta p. Razprava o aferi blejskega pakta je definitivno razčistila tudi jpoiitično taktično ozadje tega »spomzuma«. Današnja demokratska »Pravda« povdarja predvsem, da je šlo Vukičeviču predvsem za to, da prepreči politično nadmoč svojih zaveznikov v vladi — Demokratske zajednice. Po daljših izvajanjih prihaja »Pravda« na podlagi informacij uglednega vladnega radikala do sledečega zaključka: »G. Vukičevič je napravil pakt z g. Korošcem v prvi vrsti proti Demokratski zajednici, poskušajoč na ta način, da si osigura svojo pozicijo po volitvah.« Seveda je to bilo v času, ko je g. Vukičevič še verjel, da mu bo mogoče poraziti svoje protivnike v raditalski stranki in doseči pri volitvah ugodne uspehe.
Razčiščeno je tudi vprašanje, s kom je g. Korošec sklenil blejski sporazum. Dolgo so interesirani krogi vzdržavali utis. da gre za pakt med SLS in NRS. Tudi to se je izkazalo kot izmišljeno. Radikalna stranka se z vso odločnostjo brani pakta. Oficijelno vodstvo stranke, glavni odbor, je na usta g. Ace Stanojeviča izjavilo, da o paktu ničesar ne ve in se je s tem demantijem odločno zavarovalo proti vsaki identifikaciji s stvoritelji pakta. Danes se je v »Politiki« oglasil »odličen član iz grupe g. Uzunoviča« (kakor se trdi. g. Maksimovič), ki povdarja, da je pakt osebna zadeva g. Vukičeviča in da nazori, glede katerih sta se sporazumela SLS in Vukičevič, v nobenem oziru ne
vežejo radikalne stranke. »To so samo mišljenja gg. Vukičeviča in Korošca.«
Kakor znano, tvori državnopolitično vsebino pakta dogovor, naj bi se potom revizije ustave uvedla poleg zbornice poslancev še posebna gosposka zbornica. Proti tej ideji je zavladal tako splošen odpor, da jo je danes smatrati za propadlo. Razen klerikalcev in Vukičevičevih maloštevilnih radikalov so vse stranke proti. V »Politiki« je danes še posebno podčrtano mišljenje Demokratske zajednice z Ia-pidarnim stavkom: »Mi demokrati smo proti ustanovitvi gornjega doma. ker ga smatramo za reakcijonarno institucijo. V ostalem mi ne verujemo pravljicam o reviziii ustave, ker je vse to v sedanjih prilikah neresno.« Ako se pomisli, da sta za uvedbo gosposke zbornice, ki je dosegljiva le potom revizije ustave samo gg. Korošec in Vukičevič in se ima pred očmi, da bi se morale za njo izreči tri petine nove Narodne skupščne, ako bi se hotelo, da pride načrt sploh resno v pretres, potem je že danes jasno, da je cela stvar popolnoma propadla.
Najbolj značilno je pač dejstvo, da poluslužbeno »Vreme« danes v uvodniku ugotavlja, da so do sedaj objavljene podrobnosti iz blejskega pakta izzvale nezadovoljstvo celo pri Vukiče-vičevem delu vladie . . .
Blejski pakt, ki se je nekaj dni sem pretvoril v blejski škandal, se vedno bolj razvija v veliko blamažo obeh kompaktantov.
Važne spremembe v diplomaciji
Beograd, 13. avgusta, p. Kakor je izvedel Vaš dopisnik iz krogov zunanjega ministr« stva, se pripravlja nov ukaz o upokojitvah in imenovanjih v naši diplomatski službi. Med drugimi bo najbrž upokojen dosedanji dolgoletni pariški poslanik ar. Spalajkovič. Kot njegovi nasledniki se imenujejo seda« nji londonski poslanik Gjurič ter narodna poslanca Milan Grol in Ljuba Mihajkmč.
Proces proti zagrebškim komunistom
Zagreb, 13. avgusta, r. Pred tukajšnjim sodiščem je bila zaključena sodna razpra« va proti trojici komunistov Obtoženi so biH, da so stali v stikih z Moskvo, da so od tam prejemali instrukcije in da so iz« dajali komunistično biblioteko. Državni pravdnik dr. Ivo Morocchino je zahteval obsodbo po zakonu o zaščiti države. Bra« nitelji obtoženih komunistov Šumanovca, Skoriča in Durmana so dokazovali, da nji« hovi obtoženci niso mogli zakriviti kaznji« vega dejanja, ker biblioteka, ki so jo izda. jali v Zagrebu, sploh ni bili zaplenjena od strani policije ali državnega, pravdništva. Navzlc temu je bil obsojen Maja Suma« novič radi zločina proti državi na podlagi zakona o zaščiti države na 2 leti zapora in na povračilo vseh pravdnih stroškov. Mi« lan Du-rman in Dragutin Škorič sta bila oproščena.

Nasilno deložiranje
vagonarjev
200 železničarskih rodbin v Zagrebu na cesti.
Zagreb, 13. avgusta, r. Železniška direk« cija v Zagrebu je včeraj dostavila nad 200 železničarskim rodbinam, k; stanujejo v vagonih na slepih tirnicah blizu Novega Sajmišča naredbo, da se mcrajo do konca tega meseca izseliti. Ta naredba se uteme« ljuje s tem, da železnica potrebuje vagone za predstoječo izvozno kampanjo. Vsled te naredbe bo koncem avgusta 200 železničar« skih rodbin s približno 1200 člani, med ka« terimi je 500 otrok, na ulici.
Železničarji so se po sprejemu naredbe železniške direkcije napotili v prostore Sa« veza najemnikov in prosili za zaščito. Za« prosili so tudi velikega župana za odpomoč. Železničarji prejemajo povprečno 23 do 32 dinarjev dnevno in jim je zato popolnoma nemogoče, da bi si dobili stanovanja po no« vth zgradbah A železniška direkcija jim preti z nasilno deložacijo tekom 14 dni. Železničarji so odposlali brzojavne prote« ste in prošnje tudi na ministra saobračaja, na ministra za socijalno politiko in na mi« nistrskega predsednika.
Toča v Brdih
Gorica, 13. avgusta, o. Davi se je v Brdih tekom viharja usula debela toča, ki je v nekaterih krajih uničila skoro ves pridelek, kar <a je bilo po letošnji hudi suši ostalo.
Posredovalna vloga povojne Avstrije-
Zanimive izjave francoskega parlamentarca, ki je na svojem študijskem potovanju po osrednji Evropi, prispel na Dunaj
Dunaj, 13. avgusta, d. Včeraj je dospel semkaj francoski poslanec in profesor Andrej Friebourg, ki je po nalogu parlamentarne akcije radikalne stranke prepotoval srednjeevropske države, da se pouči o političnih in gospodarskih prilikah. Friebourg je referent zunanjepolitičnega parlamentarnega odbora francoske zbornice in se je podal na to študijsko potovanje v sporazumu z zunanjim odborom in francosko vlado. Doslej je prepotoval Poljsko in Češkoslovaška ostane nekaj dni na Duaju, nato pa odpotuje v Budimpešto, Beograd in Rim. Po zaključku svojega potovanja bo izdal o položaju v srednji Evropi posebno knjigo in izdelal poročilo za francoski zunanji odbor, ki bo tvorilo podlago za določitev nadaljnih smernic francoske politike v srednji Evropi.
V razgovoru z novinarji je Friebourg obžaloval, da si Društvo narodov ni izbralo za svoj sedež Dunaja, M ima najbolj centralno lego in je zato najbolj pripraven. Dunaj naj
bi postal centralna točka miru in pobratim-6tva narodov. Najvažnejša naloga Avstrije v bodočnosti bo posredovanje med Nemčijo in Francijo. Po njegovem mnenju ni dvoma, da bo imela bodoča vojna svoj izvor v srednji Evropi. Francija bo s svoje strani zastavila vse svoje sile, da podpre mirovno misijo, ki pripada Avstriji. Predvsem bo Francija podpirala gospodarsko obnovo in je radevo-lje pripravljena dovoliti Avstriji olajšave na podlagi največje odgovornosti, seveda le v slučaju, da bodo temu vzgledu 6ledile tudi druge večje države.
Med drugm je nadalje nagli.sil, da se je na Poljskem in v Češkoslovaški razgovarjal z merodajnimi krogi o možnosti faktične podpore pri avstrijski gospodarski obnovi in pri tem z zadovoljstvom ugotovil, da vlaia tudi tam napram Avstriji najboljše razpoloženje. Končno je ugledni francoski politik povdaril, da je treba tem 6krbneje odstraniti vsako nevarnost nove vojne v srednji Evropi, ki bi rodila le zmago komunizma.
Redukcija okupacijskih čet v Porenju
Pogajanja med Parizom in Londonom. — Končna odločitev v
Ženevi?
Pariz, 13. avgusta d. Med zavezniškimi vladami so že dalje časa vrše pogajanja glede znižanja okupacijskih čet v Porenju. Oficijelna francoska agentura objavlja o sedanjem položaju tega vprašanja nastopni komunike: Na pristojnih mestih v Londonu In Parizu potrjujejo, da sta francoska in angleška vlada v načelu pristali na novo redukcijo zavezniških okupacijskih čet v Porenju, vendar pa definitiven sporazum še ni dosežen. Anglija si prizadeva, da bi pridobila francosko vlado za večje znižanje porenjskih posadk. Anglija bi v tem slučaju reducirala svoje čete v enakem razmerju za najmanj 10%. Poincarč in desničarska krila francoske vlade pa sta pristala na znižanje za največ 5000 mož, dočim predvideva angleški predlog redukcijo 8—10.000 mož.
London, 13. avgusta s. K vestem, da bo angleška armada najbrže v kratkem zmanj
šala posadko v Porenju izve »Reuter«, da glede tega vprašanja še ni padla odločitev. Pričakujejo, da bo vprašanje zavezniških čet v Porenju ponovno proučeno na prihodnjem zasedanju Društva narodov. Med Londonom in Parizom se završijo tozadevni razgovori. Angleško stališče se bo predvsem ravnalo po tem, kakšne morebitne sklepe bo glede znižanja svojih čet storila francoska vlada. Vsako znižanje angleških čet bo gotovo v odgovarjajočem razmerju z znižanjem francoskih čet.
Berlin, 13. avgusta (be) Francoski pol-uradn; krogi poročajo, da izvaja angleška vlada v Parizu pritisk, da se omeji število francoskih zasedbenih čet v Porenju. Anglija sama je pripravljena, da reducira svoje čete za 10%. »Vossische Zeitung* poroča, da predlaga Anglija znižanje francoskih čet za 10.000 mož. V kompenzacijo bi se zasedbena doba Porenja podaljšala.
Ruska opozicija nadaljuje svojo akcijo
Zdi se, da je stališče opozicije neomajano. — Novi atentati in
nove smrtne obsodbe
Moskva, 13. avgusta d. Ukor, ki ga je dobila opozicija od plenuma centralnega odbora, je nikakor ni ostrašil. Ko sta Rikov v Moskvi in Buharin v Ljeningradu na svojih zborovanjih poročala o zasedanju centralnega odbora in o akciji proti opoziciji, so posamezni strankini funkcijonarji takoj odločno nastopili proti njima. V Moskvi je Smirnov energično zastopal stališče opozicije proti politiki strankinega vodstva v Ljeningradu, kjer je bila sploh vsaka debata preprečena, pa je predlagala opozicija posebno resolucijo proti strankinemu vodstvu. Nastop opozicije je dokaz, da so simpatije širokih mas, ki same nimajo možnosti, da bi izrazile svoje mnenje, na njeni strani. Komunistični tisk je zaradi teh po-
novnih napadov opozicije zelo razburjen jn grozi znova z izključitvijo vseh opozicijo-nalcev iz stranke.
Snoči je bil izvršen atentat na dva višja uradnika mestne uprave, ki sta obenem ugledna člana vodsta komunistične stranke. Doslej neznani storilec je oba polil z vitrijolom. Ravnatelj bolnice Butosov je poškodbam podlegel, neki inženjer pa se še bori s smrtjo. O podrobnostih tega atentata čuvajo oblast; strogo tajnost, ker ima izključno politično ozadje.
Po 19 dnevni razpravi sta bila včeraj bivši general Anenkov in šef generalnega štaba Denisov obsojena na smrt. Oba sta vložila prošnjo za pomilostitev.
Nova revolucija na Portugalskem
Iz Lizbone poročajo, da je bil državni udar preprečen, toda po drugih vesteh se da sklepati, da vlada ni gospodarica položaja
Madrid, 13. avgusta, (pa.) V Portugalski je izbruhnila revolucija. Vlada je demisijo-nirala.
Paril, 13. aprila. Uradna zatrdila portugalske vlade, da je revolucija vdušena, ne odgovarjajo resnici. Vlada je bežala v Ama-doro, s katero so vse zveze pretrgane.
Pariz, 13. avgusta, s. <Havas» poroča iz Lizbone, da so 6e desničarski člani kabineta zarotili vsled imenovanja polkovnika Suse, ki je znan kot pristaš levice, na mesto ministrskega podpredsednika, ter vdrli v sobo ministrskega predsednika Zaimiea, ki 90 ga z revolverji v rokah pozvali, naj odpokliče novega ministrskega podpredsednika ter sestavi vlado desnice. Uporniki so imeli le začasne uspehe ter so se morali v kratkem ■umakniti. V Lizboni vlada mir. Kljub temu je smatrala vlada, da je najpametnejše, da
se umakne na letališče v Amadoro pri Lizboni. Predsednik Carmona je izjavil, da je gospodar situacije.
Zariz, 13. avgusta. 9. <Havas» poroča iz Lizbone, da vlada kljub včerajšnjim dogodkom povsod mir. Major Filomeno Hannana, vodja upornikov, je bil aretiran.
Lizbona. 13. avgusta, s. Upor na Portugalskem je bil v kali zatrt. Atentat na državnega predsednika je bil preprečen. Večji del armade je na strani predsednika generala Carmone.
London, 13. avgusta, (lo.) Vojaška revolucija na Portugalskem se je ponesrečila. Ogromna večina armade v Oportu podpira vlado. Po drugih poročilih je garnizija v Oportu in v Lizboni izdala manifest, v katerem naznanja, da je vlada demisijonirala. Zaradi cenzure manjkajo natančnejše vesti.
Kako je pobegnil general Zagorski
General je bil izpuščen na podlagi potvorjenega povelja. — Aretacija poveljnika vojaških zaporov
Varšava, 13. avgusta, d. V aferi generala j Zagorskega, ki je brez sledu izginil, je nastopil senzacijonalni preokret. Njegova izr pustitev iz zaporov se ni izvršila po naročilu pristojne oblasti, marveč gre kakor pri pariškem Daudetu za mistifikacijo.
Dne 6. t. m. 90 6e javili pri poveljstvu vojaških zaporov v Vilni trije oficirji ter izročili poveljniku pismo, podpisano od vrhovnega vojaškega državnega pravdnika in vidirano od vojnega ministrstva, ki je vsebovalo povelje za takojšnji izpust generala. Poveljnik zaporov je brez obotavljanja izročil eekorti svojega jetnika. Naslednjega dne je poveljnik zaporov brzojavno vprašal v Varšavi, ali je bil ujetnik pravilno izročen. Šele sedaj so v vojnem -ninistrstvu zvedeli, da je general pobegnil. V ministrstvu ni bilo o kakem povelju za njegov izpust ničesar znanega. Ministrstvo je takoj izdalo povelje za aretacijo begunca, ki pa je medtem brez sledu izginil. Pognano je le toliko, da se je po svojem betru iz vilnskega zapora več dni mudil v Varšavi, pozneje pa manjka za njim vsaka sled. Poveljnik zaporov v VUai in dežurni oficir sta bila aretirana.
V vojnem ministrstvu naglašajo, da o izpustitvi generala Zagorskega sploh ni mogoče govoriti, ker 90 baš v zadnjem času prišli na svetlo novi dokazi njegovih zlorab. Francoski industrijalec Renier je izpovedal, da je neka francoska tvrdka izplačala generalu dva čeka, glaseča ss na 630.000 frankov kot provizijo za dobavo vojaških letal za Poljsko. Domneva se, da je Zagorski zvedel za te nove dokaze in da je iz strahu pred svojo nadaljno usodo pobegnil.
Nove določbe za naturalizacijo v Franciji
Pariz, 13. avgusta, d V kratkem izide no« vela k državljanskemu zakonu. Starostna meja za naturalizacijo v Franciji se zniža v bodoče od 21 na 18 let. Karenčna doba je znižana na 3 odnosno 1 leto, v izjemnih slučajih pa sploh ni potrebna. Naturalizira* nim državljanom se priznavajo iste drišav« Ijanske in politične pravice kakor rojenim Francozom, vendar pa lahko šele 10 let po naturalizaciji opravljajo javne funkcije po« slancev, senatorjev, obč. svetnikov itd.
Še en udarec železničarjem
Kleroradikalni objem rodi strašno gorje na vseh koncih. Tako tudi biti mora, ako je javna uprava prepuščena najbolj nesocijalnim strankam v državi, katerim ni drugega na misli, kakor obdržati v rokah politično nadmoč. Kaj jim je vse drugo mar. Ako državljani ne bodo pokorni, pošljejo nad nje žan-darje in policijo, kakor se to v velikem prakticira. »Zakaj ima pa kovač klešče . . .» Zato, da jih uporablja!
Kleroradikalni režim ni prizanesel najbednejšim. Pa čemu tudi: Reveži so Itak brez moči in nanje ni treba imeti ozirovr Ozire so imeli klerikalci do črnogorskih princev in do velekapita-listov. katerim so s čl. 82. fin. zakona prištediii milijone in milijone, zato, da so iste mogli vzeti revežem. Poleg drugega so klerikalci pristali na obdavčenje staroupokojencev in invalidov. Sedaj pa osrednji urad za zavarovanje delavoev v Zagrebu razglaša, da je ustavil izplačevanje rent onim železničarjem, ki so se ponesrečili pred 1. julijem 1922., ker ni kredita ... S to hladnokrvno ukinitvijo so med železničarji dejansko prizadeti najbednejši, stari in za vsako delo nesposobni invalidi. To je brezprimerna sramota in klerikalcem nobeno izmikanje ne bo pomagalo. Tisoče rentmkov-železničarjev je s to ukinitvijo izgubilo zadnji in edini vir dohodkov, ki je bil že itak skromen. Ministrstvo za promet osrednjemu uradu ni dalo na razpolago kreditov, dasi je po pozitivnem zakonu k temu dolžno. Ministrstvo saobračaja izvaja socijalno zavarovanje svojega osobja in kot tako bi moralo prevzeti tudi izplačevanje starih rent in k tem priznati dra-ginjske doklade. Dasi je bilo na to potrebo ponovno opozorjeno in je vladi bilo znano, da nastopi neizbežna katastrofa, vendar ni storila ničesar. Pri tem so prizadeti predvsem železničarji Slovenije — in tu so odgovorni klerikalci. Tudi minister za soc. politiko doktor Gosar je bil na situacijo izrecno opozorjen, pa je molčal. Finančni zakon, ki bi potrebne kredite moral vsebovati, je bil s pomočjo klerikalcev izglasovan, a SLS je imela takrat vse druge skrbi nego da bi bila mislila na slovenske železničarje.
Minister saobračaja g. Milosavljevič je kot ožji pristaš g. Vukičeviča zvest zaveznik klerikalcev. Tako se klerikalna socijalna politika skladno velikemu paktu izenačuje z ono radikalov, dokler ne bo popolna tema.
Izjava obl. poslanca Ivana Ureka
Ljubljanski voditelji »Slovenske kmetske stranke« razpošiljajo svojim pristašem in drugim po deželi letake, v katerih ml na najpodlejši način kradejo čast in mi očitajo razne nekorektnosti, katere so popolnoma neresnične in na ta način vedoma lažejo. Te laži na prav zvit način ponavljajo v »Kmetskem listu«. Med drugim ra znašajo sledeče:
Urek je zahteval od načelstva oz. tajništva SKS ali mandat ali pa Din 100.000. UTek se je ponujal Korošcu oz. klerikalcem kot oficir. Urek je zanemarjal svoj poslanski mandat ln živel mesto da bi delal v parlamentu za koristi svojih vodilcev, razkošno v Rogaški Slatini, kar dokazuje dejstvo, da je pisal g. Drofeniku, takratnemu narodnemu poslancu karto polito z vinom in pripombo, da Je Drofenfk nespameten, da se muči v tej vročini v Beogradu, med tem ko se njemu dobro godi. Urek je zahteval telefonično od Drofenika, da mu dvigne dljete za tri mesece in mu jih do-pošlie.
Kako lažnive so te klevete, sledi iz sledečega:
Ljublj. generali so širili prvotno vesti po brežiškem okraju, da sem zahteval 40 tisoč dinarjev ali pa mandat To je trdil napram sedanjemu njihovemu kandidatu Pin-teriču njih tajnik g. Bukovec Zato imam več prič na razpolago. Ker se je pozneje zdela ta vsota gg. prenizka, so jo zvišali na 100 tisoč dinarjev, češ da bo bolj vleklo.
Glede trditve, da sem se ponujal klerikalcem, pa naj si bo kot kandidat aH Pa samo oficir ali rekrut, ugotavljam, da nisem glede kakršnekoli politične akcije govoril z nobenim od voditeljev od SLS v zadnjih letih. Izjemo tvori samo moj pogovor z g. Tratnikom, župnikom ln oblastnim poslancem, ki mi je na kolodvoru v Brežicah 'prigovarjal, da naj vstopim v SLS, oz. se njim pridružim, ker bi potem zavo-jevall celo Posavje. Jaz sem njegovo ponudbo striktno odklonil.
V dobi, ko sem bil narodni poslanec, bilo Je leta 1922, sem težko obolel, bil operiran v Leonišču v LJubljani In se zdravil v Rogaški Slatini samo en teden, od koder sem bil prepeljan na klinfko v Zagreb. Za prvi mesec sem zaprosil dopust in dobil seveda Izplačane dijete, kj mi jih je g. Dro-fenik dvignil ln poslal. Za vse druge mesece pa nisem prejemal nikakih dijet in ml Jih tudi nihče ni mogel dvigniti. Da bi pa Jaz poslal g. Drofeniku kakšno karto z vinom polito In tako neumne vsebine, je laž, kar sledi £• Iz dejstva, da nisem smel ves čas svoje bolezni piti vina.
K3]db moj! bolezni sem Izvrševal sprejeto dolžnost kot narodni poslanec ln najmanj polvico uspehov, ki Jih je dosegel takratni klub SKS, je bilo moje delo. Kar pa sem dosegel kot poslanec osebno za svoje vrtače, je pa presegalo daleč uspehe, ki jih je donesel g. Pncelj kot minister ln poslanec, katerega smo moral! ravno pod mojim vodstvom nasanjati k delu. Glej »Kmetijski Ust« 5t. 4. 23, 24, 25, 26, 29, 46, 48, Itd. iz leta 1921.
Pred 2 letoma Je strankino razsodišče, kateremu sem prediožH moja dela kot poslanec, izdalo pismeno ugotovitev, da sem vržfl dolžnost kot poslanec r palm meri.
Vsled tega Imenujem vsakega, ki trosi ali kl bo trosil te izmišljen® p hudobna re-sti, lažnivca in bom t sakem stečaja ko se bo krivca dalo docnatl, ga tiral pred sodišče. V ostalem pa bom še obilrno o stvari razpravljal v »Kmetskem glasniku«.
V Globokem, dne 13. avgusta 1927
Ivan Urek. m. p.
O •• I* i,v •
Socijausbcne m komunistične kandidature
Kakor smo že poročali, so vložili so-cijalisti svojo kandidatno listo za skupščinske volitve v Ljubljani. Kandidat je železniški revident Josip Kitek, njegov namestnik pa uradnik Bolniške zavarovalnice Ivan Mlinar. Komunisti in ber-notovci so vložili skupno listo z odvetnikom dr. Milanom Lemežem kot kandidatom in Zvonimlrjem Bernotom kot namestnikom. Listi sta po vrsti tretja in četrta.
Tudi za volilno okrožje Ljubljana-Novo mesto sta vložili obe skupini svoji kandidatni listi. Na socijalistični listi je nosilec tajnik OUZD Stane Likar, srezki kandidati pa železničar Fran Jernejčič za Črnomelj, posestnik Valentin štebl za Kamnik, mestni uradnik Nace Mihevc za Kočevje, knjigovez Josip Pastorek za Kranj, uradnik Delavske zbornice Josip Kopač za Krško in Litijo, vlakovodja Ljudevit Miklošič za Logatec, viški župan Jurij Petrovčič za Ljubljansko okolico, Fran Jernejčič za Novo mesto in Fran Koren za Radovljico.
Nosilec komunistične liste je inž. Dra-gotin Gustinčič, srezki kandidati pa med drugimi Marcel Žorga za Ljubljansko okolico in Kočevje, Mirko Weinber-ger za Litijo, Anton Žnidar za Kamnik in Kranj in dr. Milan Lemež za Radovljico. Socijalistična lista na Kranjskem bo četrta, komunistična pa peta.
Politične beležke
Nova obremenitev občin in drugih samoupravnih teles
Generalna direkcija neposrednih davkov je podrejene finančne delegacije obvestila, da je čl. 76. fin zakona glede obdavčenja samoupravnih nameščencev jasen in pravi, da je iste obdavčiti tako, kakor zasebne nameščence. Do sedaj so bili nameščenci raznih samouprav obdavčeni kakor državni uradniki, od sedaj pa bodo tudi deležni one davčne poostritve, katero je kleroradikalni režim prinesel zasebnim nameščencem. Ker davke samoupravnih nameščencev navadno plačujejo dotične samouprave same, pomeni torei čl. 76. fin. zakona njih znatno finančno obremenitev. Pa saj klerikalcem do raznih samouprav nikdar dosti ni bilo (vidi Zbornico za TOI), zato so mirne vest; mogli glasovati tudi za to obremenitev! Morda pa je bila tudi ta obremenitev »vtihotapljena«?
Težki očitki proti radičevskim voditeljem
Včerajšnji zagrebški »Hrvat« objavlja senzacionalni članek bivšega radičevske-ga narodnega poslanca Stjepana Uroiča, ki označuje politiko gospoda Radiča kot iz-dajništvo za hrvatski narod. G. UtoIč ugotavlja, da so imeli iz šlToko zasnovanega hrvatskega seljaškega poleta le poedincl meterijalni dobiček. Nadalje pravi, da bo moral Radič dajati odgovor narodu dne 11. septembra tudi radi svojih zavoženih hrvatskih gospodarskih institucij, kjer so se vršile velike nerednosti. Uroič navaja m. dr. da Je Savez hrvatskih seljačkih zadrug izročil g. Predavcu L 1922. znesek 800.000 kron v svrho, da plača s to svoto pri »Hrvatskem seljačkem domu« zadružne deleže ki so jih podpisali in vplačali kmetje Sirom cele Hrvatske. Od takrat je preteklo pet let. Denar ie izginil in kakor trdi g. Uroič, ni bil nikdar izročen »Hrvatskemu seljač-kemu domu«. Poslanec Uroič zahteva, da se mora stvar izročiti sodnijL Narod pa naj sam dne 11. septembra obsodi Radiča in njegovo okolioo.
Volilni guljaš
Klerikalci so slovenskemu malemu človeku prinesli za volilni guljaš same »dobrote«: obdavčenje invalidov in staroupoko jencev, poostritev obdavčenja zasebnih nameščencev, ukinitev borz dela, likvidacijo socijalne politike, darila velekapitallstom v obliki oprostitve občinskih doklad, darilo črnogorskim princem, redukcije železničarjev itd. itd. Ker pa ta guljaš smrdi in volilci od njega beže, so klerikalci besni in kradejo dober guljaš po drugih mizah in ga hočejo odnašati svojim volilcem, češ, da je isti iz pristno klerikalne kuhinje. Posebno Gosarjev guljaš ljudem ne gre v tek. Kajti stranka, ki je preje uganjala samo socijalno demagogijo ln je vsak ptičji spev socialno pobarvati hotela in je vse socijalno delo imela v zakupu — na jeziku — je s finančnim zakonom oživotvorila celo serijo največje socijalne reakcije in to med volilci žge in peče. Zato je naravno, da si klerikalci ravno socijalno politični^ »guljaš« hodijo izposojevat drugam in trdijo, da je vse dobro njih delo; kjer pa bi bila taka trditev le preveč očividno iz trte zvita se pa odrežejo, da Je drugih delo za nič, kakor n. pr. Žerjavov pravilnik o bratovskfh skladnicah, dasi danes tisoče rudarjev trepeta, da ne bi izgubili dobrot tega pravilnika. Najnovejši socijalno-politični klerikalni guljaš je njih skrb za Inozemske rentnl-ke, invalide dela, ki žive predvsem na Westfalskem. Dr. Gosar se je torej zanje brigal ln je opozarjal. Dejstvo je, da ta briga in to opozarjanje m" imelo uspeha. Trgovinska delegacija v Berlinu o vsem ni imela niti pojma. Šele dT. Žerjavova intervencija je odprla oči. Če torej dr. Gosarje-ve brige pri radikalih zadevajo na gluha
ušesa, sakaj pa potem hoče s njimi kakor tajavlja dr. Korošec deliti srečo in nesrečo. Saj bi klerikalci vendarle morali vedeti, da volk ovce še nI nikdar poslušal, lisica pa zajca ne. Klerflcalci se zadovolje z »brigam« v ostalem bodo pa radikali delili »srečo in nesrečo« tudi v socijalni politiki. Samo da bi na strani kleroradikalov v tem pogledu bila samo sreča reakcije, nesreča pa pri vseh, ki so pomoči potrebni. Neuspe hi in demantiranje socialne politike res niso stvari za klerikalni volilni guljaš.
Radikali in radičevci v Ljubljani
Kakor smo že poročali, radikali v Ljub-: Ijani ne postavijo svoje, kandidatne liste, ker nihče ni hotel prevzeti kandidature. To pot Izjemoma tudi dr. Ravnihar ni hotel kandidirati, kar je brezdvomno v posredni ali neposredni zvezi s pojedino, na katero sta ga pred tedni na BIeiweisovi cesti pozvala gg. Vukičevič in dr. Korošec. Zato Je na vseh sejah Mestnega odbora NRS v Ljubljani s tako vehemenco zagovarjal mne nje, da morajo vsi radikali v boj za zmago klerikalcev v Ljubljani. Kakor se nam sedaj poroča je na zadnji seji, katere se je udeležilo dvajset ljudi, prodrlo stališče, da Ima vsak ljubljanski radikal za skupščinske volitve proste roke, da voli kogar hoče. Takih radikalov, ki bi šli z dr. Ravniharjem v klerikalno skrinjo, bo pa zelo malo. — Včeraj se je po Ljubljani raznesla tudi govorica, da nameravajo sedaj radičevci nastopiti s svojo listo, katere nosilec bi bil bivši tajnik Prepeluhove republikanske stranke, in sedanji radičevec g. dT. Lončar. Pristaši Radičeve stranke se celo hvalijo, da bodo na svoio stran dobili tudi uradniške tnalkontente, katenm radičevski uradniški program očividno zelo ugaja. Vsekako bi bila to volilna kurlozlteta.
Lista SDS v Beogradu
Beograd, 13. avgusta, p. Danes je bila pri tukajšnjem prvostepenem (okrožnem) sodi« šču vložena kandidatna lista SDS za skup« »črnsko volitve za mesto Beograd. Lista, katere nosilec je dr. Srgjan Budisavljevitf, je po vrsti peta.
Aretacija funkcijonarjev HSS
Varaždin, 13. avgusta, n. Danes je poli« cija zaprla predsednika in tajnika radidev« ske okrožne organizacije v Ludbregu rada znane okrožnice, v kateri pozivata prista« še naj s silo preprečijo volilno agitacijo nasprotnikov. (Vsebino te okrožnice smo navedli v včerajšnjem <rJutru». Op. ur.)
Sprejem madžarskih športnikov v Beogradu
Beograd, 13. avgusta, p Danes popoldne •je prispelo v Beograd moštvo madžarskega nogometnega kluba Hunearia, ki bo jutri igralo za srednjeevropski pokal z BSJC. Budimpeščani so bili v Beogradu prav pri« srčno sprejeti. Na kolodvoru jih je priča« kalo okrog 1500 beograjskih športnikov in drugega občinstva.
Velika suša v Istri in na Krasu
Trst, 13. avgusta, o. Suša, ki pritiska že dva meseca, je v Istri uničila skoraj ves pridelek. Polja so ožgana; na mnogih krajih je zmanjkalo tudi pitne vode. Če ne bo v kratkem kaj dežja, se bodo popolnoma po« sušile tudi trte, v katere polaga istrski kmet še poslednje upanje. Slično sliko nudi tudi ves Kras.
Odgoditev prekooceanskih poletov
zaradi slabih vremenskih poročil. — Kako je opremljeno nemško letalo
Berlin, 13. avgusta, (be.) Zaradi izredno neugodnih vremenskih poročil je bil polet obeh nemških letalcev, ki bi imela danes popoldne startati, odgoden. KCnnecke je od-letel danes popoldne iz Berlina v Kolin, odkoder je nameraval nadaljevati svoj preko-oceanski polet, a ga je moral zaradi neugodnih vremenskih poročil odgoditi.
Za eventualno potrebno pomoč obeh nemških prekooceanskih letalcev je ameriška vlada odredila na Novi Fundlandiji posebno opazovalno službo. Tja je bila odrejena tudi francoska vojna ladja, da proži v slučaju potrebe pomoč.
San Johna. 13. avgusta, s. Francoska vojna ladja <ViIle D Xs* je odplula proti Grand Banca, kjer bo počakala, da priskoči na_ pomoč vsem prekooceanskim letalcem, ki bi bili v stiski.
Berlin, 13. avgusta, (be.) Letalo, s katerim bodo poleteli nemški letalci v Ameriko, razpolaga z najboljšim motorjem na svetu. Izdelano je iz trdega aluminija in njegova nosilnost je tako velika, da lahko vzame 6 seboj dovolj goriva za polet. Letalo je dolgo 105 metra, visoko pa 2.9 metra. V letalu lahko sedita, ne da bi se ovirala, dva pilota. Za sedanji polet sta pilota zavarovana s posebno stekleno streho, ki se more odstraniti, ako hočeta pilota iz letala. Letalo je težko 2600 funtov, naloži pa jih lahko 19.000. Ko bo letalo zapustilo Evropo, bo težko štiri tone. Propelerji so istotako iz kovine. Motor razvije lahko 310 konjskih sil, ima šest cilindrov in hladilni aparat. Motor napravi v minuti lahko 1500 obratov ter porabi na uro za vsako konjsko silo 10 gramov olja.
Potres v Švici in Italiji
Berlin, 13. avgusta, (be.) Davi je bil v Engadinu zelo močan potres, ki je povzro« čil v Moritzu. v Maloji in drugod med šte« vilntmi ietoviščarji nepopisno paniko.
Rim. 13. avgusta, (be.) V severni Italiji so čutili močan potres.
Eksplozija peklenskega stroja v Milanu
Milem, 13. avgusta, o. V prvih jutranjih urah je bilo slišati v ulici XX. septembra silno detonacija Eksplodiral je peklenski stroj, ki so ga neznani storilci položili na okno neke vik. Eksplozija ni povzročila ve« liko škode, ker se je peklenski stroj raz« letel na prostem. Pokvarilo se je nekoliko zidu; pričele so goreti tudi oknice, kar pa so kmalu pogasili. Vzrok atentata ni znan. Policija je uvedla preiskavo.
Izortje 8000 delavcev
Krefeld, 13. avgusta, (be.) Porenjske tvornice svile so tzprle 8000 delavcev.
Kakor mačka z mišjo!
Tržaške «Noviee> prva žrtev fašističnega asimilacijskega bes&ila.
c. d. Trst, 12. avgusta.
Sklepi provincijalnih fašističnih federacij-skih tajnikov za enotno nastopanje v svrho čim hitrejše asimilacije <drugorodnega» živ-Ija na Primorskem, se že izvršujejo v polni meri.
Kakor sem poročal v prejšnjih dopisih, je brezdvomno glavna ost te enotne fižisMčne akcije naperjena proti našemu tisiku, ki je kljub vsemu dosedanjemu nasilstvu z uradne in neuradne fašistične strani ostal i v svojem bistvu i glede števila listov vsaj doslej neizpremenjen in je danes pravzaprav v resnici še edini znak našega narodnega življenja — drugi pravijo: našega narodnega umiranja — na Primorskem. Da so si vzeli fašisti, službeni in neslužbeni, za prvi cilj svoje enotne akcije naš tisk, se je že jasno pokazalo v postopanju tržaškga pre-fekta nasproti <Edinosti», katero je dal dan za dnem zaplenjevati brez najmanjšega, oziroma iz popolnoma iz trte izvitih razlogov, samo da je tako dobil <zakonit> vzrok, da je posvaril list. Kaj pomenja taka posvaritev, je znano: po dveh posvaritvah odstavi prefekt odgovornega urednika in list je obustav ljen, ker novega odgovornega urednika prefekt seveda ne potrdi. Seveda ima list pravico, da se pritoži proti prefektovi posvarit-vi, toda kolikor je znano iz dosedanje prakse, še noben list ni uporabil tega pravnega sredstva, ker se itak že vnaprej v6, da pritožba nima odgoditvenega učinka. Če je torej list že posvarjen dvakrat, mu je s tem zapisana gotova smrt.
S požvaritvijo < Edinosti, se je usoda vseh naših primorskih listov izenačila, ker so bili vsi cetali listi že vsi po enkrat posvar-jeni in je bila cEdinost* eama še neposvarje-na. Sedaj je torej za vse liste treba le še ene posvaritve in potem — konec I
Kakor se zdi, so prvi naš list, ki ga zadene smrtna obsodba, tržaške tNovice*, tednik, namenjen v prvi vrsti kmetskemu prebivalstvu tržaške pokrajine in slovenske severne Istre, ki pa je vsled one cločitve duhov> postal nekaka protiutež, da rečem tako <edi-njaštva> proti kolikortoliko rdečkasto pobar vanemu krščansko - 6ocijahiemu, ah kakor bi vi rekli, klerikalnemu tMalemu Listu> in se je precej razširil tudi po goriški strani. <Novice», ki so bile že enkrat posvarje-ne, so bile v zadnjih časih ponovno zaplenjene in zaplenjena je bila tudi zadnja številka, ki naj bi bila izšla z datumom 11. t. m. Kaj je bilo vzrok te zaplembe, ni še znano. Toda <Novice» so bile prošli teden po-svarjene, v drugo I Odnosni odlok tržaškega prefekta se sklicuje na posvarilo, ki ga je naprtil prefekt listu že lanskega leta, in sicer 17. julija, in na ponovne zaplembe lista, povdarja, da je list kljub prvemu po-svarilu objavljal članke in dopise, ki da so pisani v pravcatem demagoškem duhu in so zelo nevarni, ker bi lahko pobunili duhove proti odredbam državnih oblasti, a poleg tega še polni neresničnih trditev o javno znanih dogodkih. Prefekt pravi nadalje, da j list tudi v drugih svojih člankih in sploh v i celoti s tendenci joznim razpravljanjem <o i dobrinah in moralnih vrednotah enega naro-| da» in razširjanjem razburljivih, pretirano črnogledih vesti o gospodarskem položaju v deželi škoduje javnemu redu in državnim interesom. Vse te pregrehe so torej nakopale ubogim <Novicam» drugo posvarilo, kateremu pa je tudi že sledila druga zaplemba. Posledica bi torej morala biti, da prefekt v najkrajšem času odstavi odgovornega urednika Janka Runtiča, s čimer bi bil seveda obenem tudi obustavljen list, ker je izključeno, da bi prefekt potrdil novega odgovornega urednika, ki bi ga predlagalo lastništvo li6ta.
Ali vendar je še nekoliko upanja, da se list vsaj za sedaj še reši smrti. Kakor sem namreč omenil zgoraj, so bile cNovice> prvič posvarjene 17. julija lanskega leta in je torej odtlej že poteklo skoraj 13 mesecev. Velja pa namreč, kar se tiče posvaril, da se posvarilo, če je poteklo po njem leto dni, ne upošteva več, ker se je pač list tekom leta poboljšal, ali pa da se vsaj ne upošteva v polni meri. Če bi bil torej tržaški prefekt napram <Novicam» vsaj kolikortoliko lojalen, bi moral priznati, da so se «Novice» tekom leta po prvi posvaritvi poboljšale, da lansko posvarilo ne prihaja več v poštev in mora torej sedanje posvarilo veljati za novo prvo, a ne za drugo posvarilo. Tako bi pač moralo biti; toda zelo malo verjetno je, da bi fašistični prefekt, ki ima nalogo, da na katerikoli način najde zakonite razloge za zatretje našega tiska, postopal proti slovenskemu listu na ta način. Sumljivo je že dejstvo, da se v svojem posvaritvenem odloku sklicuje na lansko posvaritev in navaja kot vzroke za sedanjo posvaritev tudi zaplembe pred potekom enega leta po prvi posvaritvi, kar je vse znak, da ne namerava upoštevati onega enoletnega roka. To pa znači, da bo v kratkem izdal odlok za odstavitev odgovornega urednika.
Po vsem tem je torej precej jasno, da bodo <Novice» prva žrtev fašistovskega asimilacijskega besnila. Njim bodo seveda sledili ostali naši listi. Postopek bo, se razume, povsod isti: še par zaplemb po vrsti — dopis o suši. ki je uničila vse poljske pridelke, in bojazen prebivalstva, da bo pozimi moralo stradati, že zadostuje! — druga posvaritev, potem še ena zaplemba ali pa tudi ne. pa bo konec lista za listom. Pet odlokov tržaške in en odlok gori Ske prefekture, pa ne bo več <Edinosrti». <Novice*. <Malega Lista*, dstarske Riječi*, tPučkoga Prijatelja, in <Goriške Straže«. Ostanejo potem le še nepolitična <Naš Glas* in <Ženski Svet* in hrvatski list za ženska ročna dela cVez», goriški <Gospodarski Liet» ter <Narodni Go-sfiodar*. polumesečna priloga <Istarske Ri-ječi» in »Razumni Gospodar?, mesečna priloga <Puekoga Prijatelja*, ki izhajata kot samostojna lista. Da se bo našel kak primeren <zakonit» razlog tudi še za zatretje tega »ostanka ostankov naše narodne prosvete«, ni treba dvomiti.
Skoraj bi človek rekel, kakor je dejal Krist Judežu: »Stori, kar misliš storiti!*, da bi bilo vsaj že konec tega nevrednega mač-kinega igranja z mišjo, ki je določena, da neizprosno izgine v njenem želodcu!
Fašizem proti duhovnikom
Rim. 13. avgusta, o. Današnji »Oeservatore Romano, objavlja poluradno noto, v kateri pravi, da je videmska policija aretirala več duhovnikov, ki so skoro vsi iz Rezije in so bili odvedeni v videmske zapore ter bodo skoro gotovo konfinirani. »Osservatore Romano* protestira proti takemu postopanju videmske policije, ki je ravnala brez vednosti višjih cerkvenih oblasti. Vatikansko gla-; silo obžaluje, da se je to zgodilo v katoliški i državi in da so policijske oblasti postopale proti duhovnikom, katere prebivalstvo ljubi in spoštuje. Imena aretirancev niso še
• TTlflTlfl
Madžarska izzivanja
Budimpešta, 13. avgusta, d Včeraj se je vršil v prostorih paroplovne družbe pod predsedstvom grofa Almassyja ustanovni občni zbor madžarske.lige za revizijo tria« nonske mirovne pogodbe. Izvoljen je bil poseben odbor, ki naj izdela pravila. V pro« vinci je bilo istočasno ustanovljenih tzide« set pokrajinskih podružnic. Liga bo pred« vsem vršila v tu« in inozemstvu propagan* do za revizijo trianonske mirovne pogodbe.
Pred novo grško vlado
Atene, 13. avgusta, (be.) Predsednik re« publike je sprejel demisijo kabineta Zai* mis. Konzultacije za sestavo novega kabi« neta se prično jutri.
Atene, 13. avgusta, (be.) Ministrski pred« sednik Zaimis bo sestavu vlado brca treh ministrov ljudske stranke, ki so demisijo« nirall
Atene, 13. avgusta, (be.) V Grčiji ae uve» de zopet smrtna kazen.
Rusko-avstrijski odnosa ji
Moskva, 13. avgusta, d. »Ekonomi čkaja 2izn», oficijelno glasilo sovjeta za delo in gospodarstvo, objavlja pod naslovom cNe« smiselno izzivanje* daljši članek o avstrij« skoaruskcm konfliktu. Člankar opozarja na veliko nevarnost, ki preti odnošajem med sovjetsko Rusijo in Avstrijo, ako bo av« strijska vlada še nadalje vztrajala pri svoji izzivalni politiki. Vsa avstrijska javnost dobro ve, da sta dr. Rappaport in Lengvel prišla na Dunaj izključno k v gospodarskih poslih, toda g. Hartleb svojih, nedvomno v kaki policijski stražnici spisanih natolce« vanj noče preklicati. Gospodarski odnošaji med Avstrijo in sovjetsko Rusijo, ki so bi« li na potu najlepšega in najplodovitejšega razvoja, so naleteli v osebi tega moža, ki je sovjetsko Rusijo globoko razžalil in izzival, na resno oviro. Sovjetska vlada zahteva primeren komentar avstrijske vlade k iz« j a vam g. Hartlefea.
Sovjetske zahteve na mednarodnem kongresu strokovnih organizacij
Stockholm, 13. avgusta, d Semkaj je do« spel Lubimov na čelu 65 mož b roječe de« legacije na mednarodni kongres strokovnih oiganizacij. Pri sprejemu novinarjev je na tozadevno vprašanje izjavil, da je v smislu ruskih zahtev prva in glavna naloga stro« kovnih organizacij, da podpirajo delavski razred ter da se v tej smeri podvzame ener« gična in aktivnejša akcija. Nevtraliteta mo« ra izginiti. Angleška delegacija namerava staviti predlog za boj proti vojni nevarno« sti Sovjetski krogi so mnenja, da ne po« maga dosti govoriti o vojni nevarnosti, mai» več je treba resnega dela. Kongres bo mo« ral razpravljati tudi o obkroževanju sov« jetske Rusije in o varšavskem atentatu. Ruska delegacija bo med drugim zahtevala, da proglasi kongres ruski jezik kot četrti razpravni jezik kongresa. To zahtevo opra« vičuje že sestava delegacije, ki jo vodijo predvsem delavci in kmetje in pa veliko število članstva (12 in pol milijona), ld ga zastopa ruska delegacija na kongresu.
Fašistične organizacije v Albaniji
Rim, 13. avgusta, o. Zastopnik fašistične stranke v Albaniji je podal cTribuni* po« ročilo o fašistični organizaciji v Albaniji. Fašistične organizacije delujejo v Valoni, Draču, Tirani, Skadru in v Santi Kvaranta ter v Siaku.
Pohod severnih kitajskih čet proti jugu
London, 13. avgusta, s. «Times» poročajo iz Sanghaja, da so severne čete dosegle no« ve uspehe. Mogoče je, da bodo tekom ene« ga tedna ogrožale Sanghaj. Ker je pričako« vati napadov na Nanking, so bili inozemski prebivalci mesta pozvani, naj bodo priprav« ijeni, da se vkrcajo na vojne ladje.
London, 13. avgusta, d. Iz Kijukijanga poročajo, da je general Čangfatkvaj progi a« sil obsedno stanje. Vsi komunisti so bih takoj nato aretirani, 26 voditeljev komuni* stov pa je bilo brez sodbe justificiranih.
Šangha), 13. avgusta, (be.) Konzularni zbor je prepovedal povišanje carinskih do* klad v območju tujih naselbin.
Usoda Sacca in Vanzettija
Charlesiovn, 13. avgusta, s. Ko je davi jetniški zdravnik obiskal Sacca in Vanzet« tija, ie Sacco nekaj pisal, dočim je Vanzetti spal. Sacco je vstal, odšel < vratom ter se kakih pet minut razgovarjal z zdravnikom. Na vprašanje, ali bi bilo umestno, da se prične s prehrano, je zdravnik izjavil, da zato še ni primeren čas.
Newyork, 13. avgusta, (be.) «World» po« roča, da se je eksekucija Sacca in Vanzet« tija odgodila na zahtevo ameriških diplo« matov, ki so stalno poročali o naraščajočem sovražnem gibanju proti Zedinjenim drža« vam. Boje se za življenje Sacca, ki ni za» v žil že 28 dni nobene hrane
Nemčija in kolonije
\Villiamstown, 13. avgusta s. Na zaseda« nju ^Instituta of Politica* je izjavil bivši nemški finančni minister dr Reinhold, da smatra Nemčija izgubo svojih kolonij za krivico in da pričakuje povrnitev kolonij od Društva narodov. Povrnitev dveh aK treh kolonij bi Nemčijo zadovoljila.
Ministrski jubilej dr. Strese-manna
Berlin, 13. avgusta, (be.) Dt. Stresemann, k! praznuje danes štiriletnico ministrova« nja, je bil dosedaj minister v osmih kabi« netih in dvakrat tudi ministrski predsednik. Od leta 1923. naprej je zunanji minister. Prekaša Stresemanna v ministrski lcarijeri edrnole minister za državno hrambo Gea* sler, ki je sodeloval dosedai v 14 ministri« stvih.
Mont Blanc — Monte Mussolini...
Chamonix, 13. avgusta, s. Karavana gor« skih vodnikov se ie danes s pomočjo pa« triotskih organizacij odpravila t>a Mont Blanc, da zasadi nanj francosko zastavo. Ta manifestacija naj bi pokarala svetu, da je Mont Blanc na francoskem ozemlju. Ta gesta naj bi bila odgovor na zadnjo itali« iansko idejo, da bi imenovali Mont Bkuo Monte Mussofini
Danes v nedeljo in pondeljek:	Danes monumentaJmi francoski filmski umotvor, ki prekaša aK6mgsm*rk». — PrvM v Ljubljani! - PREMIERA! _ Novo! Vrfe^ja! Š^^MalSpij^Us .6™»»
^SS** ŠPIJONKA Z BALKANA
Telefon 2730.	Razprodane predstavo v Beogradu!	luno «LTVOr» _
Odbor obrtnega društva v Središču ob Dravi
(V »redi predsednik Z&dravec.)
Hrepenenje po Ameriki
Izkušen Slovenec, ki je dolgo bival v Ameriki dn zdaj po povratku v staro domovino spoznava razmere v naši državi, nam pošilja naslednje zanimivo in poučno pismo:
Naj govorim s komur hočem, vsak bd se rad izselil v Ameriko. Prepričan sem, ako bi zopet odprli pot. kakor je bilo to pre" vojno, bi se izpraznila polovica Evrope. Ljudje pač še vedno mislijo, da se v Ameriki pobira zlato na cesti. A temu ie ravno nasprotno. V Ameriki morajo delati ljudje kakor Srna živina (posebno priseljenci)! Res je, da dobro zaslužijo, toda tudi uničijo živce in mišičevje pred pravim časom. Ko sem jaz leta 1904. prišel prvič v Ameriko. si je človek lažje pomagal. 'Ako si takrat stopil v kak salon (gostilno) in naročil za 5 centov piva, si se lahko najedel zastonj. Sira, gnjati, klobasic in drugega je bilo kakor v Indiji Koromandiji. Še celo juho so ti serviirali fraeko. In to je trajalo do leta 1915-16. Tega leta je bilo vse odpravljeno in danes moraiš plačati vsak košček kruha.
Naši priseljeni inteligenti pridejo Ie s težavo do boljše aLi celo državne službe. Vsak izmed teh srečnih pa mora biti že ameriški drižavljan, obvladat; mora dobro državni jezik in mora imeti še protekcijo. Akto vsega tega ni. moraš prijeti za kramp ali lopato, kakor vsak preprost delavec. Shajališče teh reduciramcev je na tako Imenovanem Bowery v Newyorku. Tam naletiš na evropske profesorje, kapetane, učitelje in sploh na višje in nižje uradnike, ki v bedi propadajo. Ako greš malo dalje in kreneš na desno, naletiš zopet na celo vrsto brezposelnih, ki se tiščijo drug poleg drugega ln čakajo pred neko cerkvijo, da dobe kavo s kruhom ali pa malo vodene juhe. Ce proti večeru kreneš v park. so že vse klopi zasedene za prenočevanje.
Ako bi hotel vse opisati, kar sem videl, in sam doživel v obljubljeni deželi Ameriki, bi gotovo ne dobil toliko prostora v
našem »Jutru*. Mogoče bo kdo rekel: Zakaj pa se vsak, kdor pride zopet v domovino, vrne v Ameriko In noče ostati doma? Po mojem mnenju je to radi tega, ker ima
danes dolar visoko vrednost. Ako bi pa zaslužil pri nas dnevno 100 Din, a v Ameriki samo 2 dolarja, bi si gotovo vsak premi" slil, preden hi se vrnil nazaj čez lužo. Pravijo, da je Amerika svobodna, jaz pa rečem, da človek v Jugoslaviji bolj svobodno živi.
K sklepu povdarim: ako bi bilo pri nas že vse urejeno, da bi nas davki tako ne uničevali in da bi ljudje delali tako, kakor v Ameriki bi bila pri nas dvoina Amerika.
F. S.
Esejist Janko Lavrin
naš belokranjski rojak, profesor na univer*
zi v Nottinghamu, slovenski kulturni kon» zul na Angleškem, se mudi sedaj na počit* nioah v Sloveniji.
Kranjska gora, sredi avgusta.
Tiha melanholija je razlita nad vso pokrajino korenškega jezera, kjer se zbira Sava in se v pokojni samoti pripravlja za drzni pohod skozi vso Jugoslavijo. Živega glasu ni sirom okrog; poletno solnce strmi enolično v ozko dolino, jezerska tesna gladina se svetlika monotono, če za trenutek slaboten veter spolzi skozi zapuščeno bičje. In da ne gleda na to samoto vesela Planica s svojimi srebrnimi, s snegom pokritimi tovariši, bi človek mislil, da se vozi mimo utopljene zagorske vasi, ki so jo zaradi njenih grehov ugonobili zelenkasto umazani valovi začaranega jezera.
Cesta je vzpeta tik nad jezercem in je položena ob vznožju zelenih Karavank, ki so v tem predelu relativno jako nizke in dosegajo nedaleč odtod na korenskem prelazu najnižjo visočino. Cesta je slaba in vidi se takoj, da ni prometa na nji. Tu in tam je razvita od hu-
Na koncu našega sveta
sko, v zadnjo jugoslovensko vas. Rateče. Vaščani se umikajo s ceste in čudoma strme na ljudi, ki so prišli na obisk k njim, ki so najzapuščenejši med naj-zapuščenejšimi. S črno zavistjo, z živim občudovanjem zre hribovska deca na malega, moško zavestnega šoferja, ki vodi z največjo sigurnostjo težki avto skozi ozko vaško ulico, ki je čudovito tiha in na obeh straneh okrašena z rdečim cvetjem, visečim z visokih linic nizko po zidu. Tri kratke hipe — in avto brni že zopet med poljem. Izza črnega, visokega zelenja tam na levi se sveti zopet srebro, kot da je udelano v samo jasno modro nebo — izdani, ugrabljeni orjak Mangart kipi tam naravnost do solnca, kot da protestira prav pred božjim tronom zaradi sramote, ki so ga z njo oblatili ljudje in golazen iz daljnih nižin, kjer ni zvestobe in silnega planinskega hrepenenja.
Avto se zasuče in zdrkne v stran. Bližajo se graničarji in onstran meje
Društvo je bilo ustanovljeno leta 1920, — 1. 1921 je ustanovilo obrtno nadaljevalno šolo v Središču, katero po večini še danes vzdržuje. Tudi sicer je društvo zelo agilno, priredilo je več shodov, sestankov in zabav in se živahno udeležuje obrtno-stanovskega dela v mariborski oblasti. — V Središču se vršj danes zlet Jugoslovenske gasilske zveze.
-3®-
v sodnijske zapore v Mariboru, kjer čakata na sodbo.
Na meji blizu Sv. Križa nad Mariborom je nekj W. hotel vtihotapiti brez vsake carine in drugih pristojbin na naše ozemlje sladkor, saharin in še nekaj drugih, carini podvrženih predmetov. Blaga je imel toliko, da ga je naložil kar na voz in ga hotel s konji potegniti preko meje. Toda finančna kontrola, ki pazno čuva mejo, je drzinega tihotapskega voznika seveda takoj zasačila in mu zaplenila voz z blagom in vprego. Vse to je izgubljeno za tihotapca .povrhu pa bo moral plačati še občutno globo io odsedeti zapor. Ali ne bd bilo za kmetiča bolje, da bi raje vestno obdeloval njive, kakor da se ukvaria s tako opasnim poslom?!
Tudi železnice smatrajo tihotapci še vedno za ugodno prevozno sredstvo. VSa si jim kako malenkostno tihotapstvo res uspe, toda morajo biti že precej prebrisani, kajti na železnici je vedno dovolj organov, ki strogo pazijo na kretanje sumljivih potnikov. Tako je bil pred par dnevi na glavnem kolodvoru v Mariboru opazovan neki mož, ki se je zdel precej nenormalno reje«. Povabili so ga na stralžnico in ugotovili, da njegova debelost zares ni pristna. Možak je imel pod suknjo in v suknji okoH 5 kg saharina, ki ga je nameraval pretihotapiti na Hrvatsko.
Nekatere mariborske branjevke na Glavnem trgu tudi menijo, da jim njihova trgovina ne prinaša dovolj zaslužka. Da bi
Tihotapci saharina v Dravski dolini
Zaplemba tihotapskega blaga s kon i vred na meji. — Tihotapstvo v Mariboru. — Aretacija tihotapcev in razpe-čevalcev.
Maribor, 13. avgusta Pred par dnevi se je nekje v Dravski dolini pripeljal z brodom čez Dravo že dolgo zasledovani tihotapec raznega blaga, Ignac K. Tudi tokrat ni prišel prazen. Bil je dobro založen s saharinom. Ker pa ga je izmučala dolgotrajna in naporna pot, se je podal v krčmo, da se primerno okrepča. Obenem je tudi pričakoval svojega enakovrednega tovariša Jerneja Š., ki se raje peča s tihotapstvom, kakor da hi opravljal svojo obrt Orožništvo je bilo pravočasno opozorjeno na Ignaca K. Izvršilo je aretacijo. zaplenilo saharin in Ignaca spravilo na vanno. Orožniki so nato ostali še dalje na preži. Ni preteklo mnogo časa, ko je prišel v gostilno tudi Ignac o v pričakovani tovariš Jernej. Sedel je v gostilno in čakal. Polagoma ga je očividno začelo skrbeti, kje se Ignac tako dolgo mudi. Povprašal je gostilničarja, ki mu je kratko pojasnil, da ga čaka zaman. To je Jerneja tako splašilo, da jo je hotel naglo odkuriti. Toda enaka smola, kakor Ignaca, je doletela tudi njega. Orožniška patrulja ga je čvrsto prijela in ga združila z Ignacom ter oba vredna tovariša skupno s 5 kg zaplenjenega saharina izročila finančna kontroli, ta pa
Naši podeželski odri
Rudoli Juvan, zastavljalni uradnik v Ljubljani, kandidat za sreza Litija in Logatec.
Najmlajši iugosiovenski šofer, Boris Menard iz Ljubljane.
i ?
Ivau Lončar, župan in posestnik v Tržiču, kandidat za srez Kranj.
dournika, ki je pljusnil preko svojega jarka in šinil kar čez oesto. Avtomobil ne more razvijati svoje normalne brzine, ker preveč odskakuje in je cesta tako ozka, da jo naš avto skoro vso zavzema. Nasproti prihajajoča živina nas gleda zavzeta in ne ve, kam bi se umaknila. No, naš šofer je preudaren in i pameten dečko: najmlajši je izmed vseh šoferjev v Jugoslaviji, komaj devet let šteje, pa bi se mu lahko zaupal tudi na divji poti na sam Vršič. Avto postane, dečko komaj vidno posmehne; živina defilira mimo, avto zabrenči in zdirka skozi samoto.
Puščoba izginja vedno bolj, solnce se smeje tod že dobrovoljno. Na levi se je razgalila vsa slikovita Planica s svojimi razdrapanimi, golimi gorami. Izza snega se blešči vitki Jalovec, z ogromnimi boki je uprta nanj široka Mojstrovka in od Kotovega vrha pa do zadnjih pečin treh Ponc se iskrita v silnem solncu srebro spranih skal ln jasna belina večnega snega. Toda samo za trenutek. Živo zagrinjalo, spleteno iz zetenih smrek in stoletnih hoj, za vrši jadrao od nekod iz dehteče zagorske modrine in zakrije srebro in vse bogastvo zaklete olaninske kraljičine in se ti zdi, da si samo sanjal.
Mladi dečko, naš šofer Boris, se komaj namuzne in z roko komaj vidno nekaj tipa po volanu. In avto zabrenči in smukne med hišami v zadnjo stoveo-
se leno pretegavajo slokobedri Lahi in si popravljajo smešne čepice. Dečko Boris, naš moški šofer, se ozre za trenutek preko meje, posmehne se zanič-ljivo in zamahne z roko. Avto rine nazaj in brni, brni, da jeka sem doli od Klanske strani; Borisova roka počiva mirno na volanu, avto se obrača in že drvi po cesti proti Patečam, skozi Rateče in piska žalostno mimo mesta, kjer je zagledal naš tovariš Joško Tonejc žalostno smrt. Podkoren, samotna pot ob senčnih Vitrančevih senožetih — in že se smeje pra-znična Borovška ves in že žvrgolijo krog in krog čudokrasne vile, ki jih je letos Borovška ves vsa polna in so prišle z daljnega juga, kjer rodi vsak solnčni žarek vilo-krasotico in je vsaka misel žvrgoleča pesem. Elegantno se avto zp .uče in že je v garaži Slavčevega hotela, kjer je doma najboljše vince zame, a samo za druge nasmeh najzalših deklet, ki jih pa zaradi prepovedi nikakor ne smem posebej hvaliti.
In Boris, naš moški šofer, se ml po-smeje in že ve, zakaj se mi je posmejal. Kakor star vojščak salutira z mirno roko in dasi je najmlajši, je vendar najboljši in najpametnejši šofer — za svoj trud ne zahteva niti pare. Bog ga živi in ga priporočam vsakomur na vsaki poti od Rateč pa doli do Kajmakčalana.
Josip Vandot.
Naši kandidati
Priobčujemo slike nekaterih kandidatov na napredni listi dr. Gregorja Žerjava v volilnem okrožju Ljubljana-No-vo mesto. Z objavljanjem slik kandidatov in namestnikov v obeh slovenskih okrožjih bomo nadaljevali, kakor nam bodo dospevale.
Klement BeIovsky, posestnik v občini Mirna, kandidat za sreza Črnomelj in Novo mesto.
Anton Jug, gimn. ravnatelj v Ljubljani, kandidat za sTeza Kočevje in Krško.
Diletantje v Podsredi v bizeljskem okraju so nedavno uprizorili z lepim uspehom igro: «Med hajduke pa ne gremo.» Slika predstavlja marljive igralke
in igralce po predstavi.
Slavnostni sprevod gasilcev v Kranju z novo motorno brizgalno
torej Izboljšale bilanco svojega poslovanja. sj pomagajo s prodajanjem vtihotap-Ijenega saharina, pri čemeč precej zaslužijo, . . . ako ... Da, ako Km ne bi or gani kaj hitro prišli na sled! V hiši neke take branjevke je finančna kontrola te dni izvršila preiskavo in res našla v neki vreči okrog 3 kg saharina v škatlicah. Bra-njevka se bo seveda morala zagovarjati pri oblasti in bo občutno kaznovana. Tihotapstvo s saharinom je torej v Mariboru ki okrog precej v cvetju. Ne glede na riskant-T)o trgovanje z njim in na občutne kazni se je čuditi ljudem, da kupujejo saharin, ki ie dovolj škodljiv človeškemu organizmu. Celo v Avstriji, odkoder prihaja ves v tihotapljeni saharin, je zabranjen v prodaji m vsak zavojček je opremljen z listkom: »Inlandsverkauf untersagt!«, kar je paS zadostni dokaz o koristnosti saharina.
Voda zalila Kisovški rov
Zagorje, 13. avgusta
V četrtek. 11. t. m., se je hitro razširila novica, da je KisovSri rov zalila voda in da bo mnogo delavstva brez dela. Vaš dopisnik je na pristojnem mestu prejel naslednje informacije:
Nedavno so na MartanovSevi parceli na Lokah našli velike plasti premoga. Pričeli so torej z odkopom iz Kisovca pod Medijo na Martanovčevo polje. Pri tem dehi so v četrtek naleteli na dolomit {n so ga začeli razstreli eva ti. Kar naenkrat so opazili, da je voda vdrla v rov. Voda se ni mogla naenkrat zadržati in je tekla po novo skopani .60 m dolgi progi v jarek n. Horizonta in v IV. horizont, kjer se nahaja najboljši premog. Vodni pritisk se je sčasoma povečal na 8000 litrov na minuto, kar seveda sesalke niso mogle zmagovati in so Jih morali demontirati.
Treba je bilo ugotoviti, odkod je voda vdrla v rov; ali iz potoka Medije, malega potočka Ribnik, ali iz hriba Borovnika, v katerem je polno vode. V petek se je pripeljal tudi s. rudniški glavaT Stergar. Končno se je danes, v soboto zjutraj posrečilo strokovnjakom, da so omejili nadaljni pritok vode. In kakor se čuje, bodo lahko v 4 dneh z delom zopet nadaljevali.
Delavstvo je bilo silno obupano, kajti, ako se strokovnjakom ne bi posrečilo pritok zajeziti, bi voda zalila ves rov in par sto delavcev bi bilo brez kruha.
Na lovu za hajdukinjo Stojo Markovičevo
Zagreb, 13. avgusta.
Za črnogorsko hajdukinjo Stojo Marko« vičevo, ki je v petek dopoldne pobegnila iz ženske kaznilnice v Zagrebu, je na no« gah ves detektivski aparat. Policiji se je posrečilo izslediti šoferja, ki je pomagal znani odmetnici Stoji Markovičevi pri be* gu iz zagrebških zaporov. Šofer je izjavil, da ga je najel neznan moški ter da je nje« ga in neko žensko, ki je po opisu brez dvoma Markovičeva, popeljal do Tuskanca. Tam »ta oba izstopila in odšla peš dalje, šofer pa se je s svojim avtomobilom vrnil v Zagreb.• O Markovičevi in njenem sprem« Ijevalcu doslej policija ni mogla najti še nobenega sledu.
Po štirih letih odkrit umor
Osluševci, 12. avgusta
Dne 23. marca zjutraj raco je prebivalce vasi Muretinci niže Ptuja vznemirila novica, da je mladi, komaj eno leto poročeni posestnik Franc Janžekovič ubit. Uboj se je izvršil na njegovem dvorišču. Orož-ništvo je aretiralo osumljeno njegovo ženo Marijo, roj. Tomažič, njenega očeta Štefana Tomažiča iz Male vasi in brata Ož-valda Tomažiča. Osumljeni so Wli rad; tega, ker so prejšnji večer prihajali iz Ptuja in se prepirali med seboj, kar so sosedje slišali.
Pri preiskavi je Ožvald Tomažič izjavil, da je on sam ubil svaka Janžekoviča, nakar sta bila žena in njen oče izpuščena iz preiskovalnega zapora. Pred poroto je torej prišel samo ženin brat, oziroma svak ubitega Janžekoviča Ožvald Tomažič. A po čudnem naključju in nerazumevanju stavljenih vprašanj, ki so se glasila na uboj in prekoračeni sil obran, so porotniki oboje zanikali, radi česar je bil Ožvald Tomažič oproščen.
Vdova po ubitem Janžekoviču se je kmalu potem poročila s posestnikovim sinom Janezom Ribičem iz Male vasi, s katerim je imela že prej Ijubavno razmerje. Govori se da se to razmerje tudi ni prekinilo za časa njenega leto dn; trajajočega zakona.
Nedavno pa je orožništvo ponovno aretiralo Ožvalda Tomažiča in z njim tudi Janeza Ribiča. Po izjavi neke priče, ki pri poroinj obravnavi ni bila zaslišana, je pokojnega Franca Janžekoviča umoril Janez Ribič.
Dotična priča je že pred par dnevi o stvari pripovedovala tudi vašemu poročevalcu. Na vprašanje, zakaj ni takrat, Joo se je vršila preiskava, povedala, kar je videla in vedela, izjavlja, da to ni bilo mogoče radi botrine z Ribičevimi starši. Sedaj pa priča vest ne da miru in mora povedati, da je Ribič pričakoval iz Ptuja vračajoče Tomažiče in Janžekoviče ter menda z njihovo vednostjo umoril Janžekoviča, da je tako prišel na posestvo in obnovil nekaj časa motene ljubezenske odno-šaje z Marijo.
Ako se navedbe te nove priče, ki je nota bene sosed Tomažičevih ta trdi, da je videla, kako se je pri svinjskem hlevu Ribiču izpodrsnilo, ko J« v nervoznem pričakovanju hitel Janžekoviču nasproti, potrdijo, tedaj nI dvoma, da je bil straftji umor že skoraj 2 leti snovan. Tudi se je izkazalo, da je kritično noč bil Ribič doma, dočim je pri prvi preiskavi trdil, da j« hfl v Celju. V rokah ima sedaj zadevo sodišče in gotovo dobi morilec zasluženo kazen.
SLS stranka srednjeveškega duševnega nasija
Župnik radi volitev izreka interdikt nad volilcem. — Zloraba vere v politične svrhe. — Dvojna mera morale SLS
V Preddvoru na Gorenjskem so bile meseca julija občinske volitve. Župnik Franc Lakmayer je bil doslej absolutni politični in duševni gospodar v tej občini. Pri teh obč. volitvah pa se mu je nekaj kmetov uprlo in postavili
so listo, ki je imela precej uspeha. Agitator za to listo je bil tudi kmetovalec Aleš Pekovec, poštenjak od nog do glave, ki se mu je uprlo, da bi mirno gledal, kako sramotno gospodarijo gotovi elementi v občini. Aleš Pekovec je veren človek, ki je kaj pogosto zahajal k obhajilu. Nihče se ni spodtikal nad tem, dia ni pristaš g. župnika, akorav-no vneto vrši svoje verske dolžnosti. In tudi župnik1 je bil z njim zadovoljen do volitev. Povodom volitev pa je Aleš Pekovec nastopil s kritiko občinskega gospodarstva in ga nekateri prizadeti tožijo pri okrajnem sodišču radi žalje-nja časti. Preden pa se je ta stvar pred sodiščem razpletla, je Aleš Pekovec prejel naslednje pismo župnika Franceta Lakmayerja:
Aleša Pekovec, posestniku h. št. 3
Zaradi očitnega pohujšanja, ki ste ga dali celi občini pratečtne dni, ko ste vedoma in zlobno lagali in obrekovaii, Vas kot Vaš župnik izključim za dooo pet mesecev, do 20. decembra t. 1.. od sv. obhajila in torej ne dovolim Vam pristopiti k mizi Gospodovi v župnijah preddvorske občine: Preddvoru, Goricah, Trsteniku in Kokri.
Ako bi pa kljub prepovedi pristopili, Vas obhajajoči duhovnik prezre. O tem obveščam vse dotične duhovnike.
Že mnogokrat so se farani nad Vašo skrajno hinavščino in ziobnostjo spodtikali, ko so Vas kot očitnega grešnika gledali pri mizi Gospodovi! Res! Vaša drznost je presegala in presega vse meje!
Bil sem do Vas skrajno obzirljiv in prizanesljiv, a sedaj ste dopolnili mero hudobije in zato Vas kot očitnega grešnika cerkveno kaznujem.
Če se pa v tem času zopet pregrešite s kako očitno lažjo ali obrekovanjem, boste izključeni od sv. obhajila vernikov do posta prihodnjega leta.
V	slučaju, da bi v tem času smrtno nevarno oboleli, boste obžalovali pohujšanje pred tremi pričami in prosili odpuščanja, kar bodo dotične priče razglasile bo občini.
V	Preddvoru, dne 25. julija 1927.
Franc Lakmayer 1. r., župnik
N. B. Opozarjam Vas, da me do tega koraka ni prisilila nobena maščevalnost zaradi agitiranja, ampak hočem, da Aleš postane vreden svojih dveh poštenih bratov! Da Aleš spozna, da se nahaja na zelo nevarni poti pogube!
Glede volitev pripomnim, da mi je še celo všeč, da pride nekaj drugih mož v odbor! Pa niso prišli v odbor po pošteni agitaciji!
Naravno, da je ta interdikt vzbudil v vsej okolici veliko in mučno pozornost Ljudstvo, v kolikor pozna vso zadevo, se zgraža nad župnikom in zbija šale radi njegovega dejanja. Stvar pa je prodrla v širše kroge in postaja
kulturna afera prvega reda
Na prvi pogled je jasno, da gre za politično osveto župnika za volilni upor državljana, ki je postopal po svojem prepričanju. Ako je Pekovec v agitaciji kaj rekel, česar ne more direktno dokazati, to se bo pokazalo. A to ni merodajno, bajti nedvomno je že zdaj, da je imel kot občinar povoda dovolj, da kritikuje dosedanji odbor in župni-kove kandidate. V nobenem primeru pa to ne briga cerkvene oblasti, temveč le sodišče, če ga razžaljeni pozovejo na pomoč.
Župnik hoče Pekovca osramotiti in ponižati, da zastraši druge. Pismo g. Lakmayerja zelo spominja na srednji vek in je za celo Slovenstvo velika sramota. V prosvetljenejših narodih bi tak župnik ni en dan ne mogel ostati na svojem mestu. Interdikt g. Lakrna-verja, ki mu slede trije župniki Iste fare, je nedvomno znan tudi višji cerkveni oblasti, a ta ne gane s prstom. Saj je to v intencijah politike škofa.
Gospodje pa se jako-moti jo, če mislijo, da jim te metode kaj koristijo. Ta meč ie zelo dvorezen in vzbuja v ljudstvu dvome v resnost cerkvenih kazni. Gg. politični duhovniki, ki se tako spozabljaio, se upravičeno smatrajo kot neizmerno smešni zeiotl.
S stališča cerkvenega prava ni Jasno. kaj je prav za prav ta čudovita kazen, ki jo je izrekel župnik. Vsekako jo je spekel in objavil pismeno drugim župnikom bi obdolžencu brez vsake preiskave in razprave. Stvar je taka, kakor če prizadeti sam toži in sodi. Iz-ključenje od zakramentov Je del kazni »interdlkta«, Id ga sploh ne more Izreči kak župnik. Za delikt po Can. 2355, ki pa za ta slučaj ne more priti v po-štev, taka kazen sploh ne obstoja. Izrek župnika je popolnoma samolasten in brez podlage v kanonskem pravu in je za žalitev ,ki je v njem, župnik odgovoren užaljenemu po zakonu, cerkvenemu predstojniku pa disciplinarno. V naših razmerah je seveda le pričakovati. da škof župnika še pohvali.
Cerkvena kazen je ponižana v politično sredstvo, ki je pa bolj farsa kakor resnoba. Naš narod ima v tem pogledu dober pregovor: »Vera gre p° duhovnikih gor, po duhovnikih dol!«
Morda bi bilo umestneje, da se uporabljajo od strani cerkve kanonične kazni zato, da se napravi red v duhovščini sami. G. Korošec ie zadnji čas zelo živahen, da druge uči morale. Mesto da preganjajo ubogega Aleša Pekovca iz Preddvora, naj cerkveni krogi raie proučujejo Can. 2357 in 2359.
Nepojasnjen požar v Budini pri Ptuju
Požrtvovalen železničar med gorečim tramovjem.
Ptuj, 13. avgusta.
Zvečer ob 19.45 je izbruhnil nenadoma požar v hiši zakoncev Megli č v Budini pri Ptuju. Imenovana sta se mudila danes v Mariboru, odkoder sta se vmila z vcčct« nim vlakom. Komaj sta prispela domov, je bila naenkrat vsa hiša v plamenu. Poslop« ja so bila krita s slamo in je pogorelo vse do tal. Bližnjim sosedom in požarni bram« bi iz Ptuja, ki je bila takoj na licu mesta, se je posrečilo rešiti vsaj živina
Pri reševalni akciji se je najbolj odli« koval železničar Franjo Winkler, lri je bil eden izmed prvih na kraju nesreče. Pri re« Sevanju pohištva iz goreče hiše ni pazil, da j<e ogenj že tako napredoval, da sta se oa« enkrat zrušila nad njim streha in strop in ga pokopala pod seboj. Winkler je dobil tako težke opekline, da ga je moral gasil« ski avto takoj prepeljati v bolnico. Skoda je velika. Kako je ogenj nastal, še ni znano.
Neprestano naraščanje tatvin v mestu in na deželi
Popuščanje javne varnosti. Posledica brezposelnosti. Tatinske organizacije stanovanjskih podgan in kradljivcev koles.
Ljubljana, 13 avgusta
Tatvine in vlomi so v Ljubljani, v okolici, pa tudi zunaj na deželi čedalje bolj pogosti. V mestu je v najbolj vročih tednih število tatvin nekoliko padlo, zato pa je bilo čuti tem več o tatinskih posetih stanovanj v kmetskih hišah. Svedrovci so na poslu posebno tedaj, ako so dodobra prepričam. da so hiše prazne, brez čuvarja, ko se ljudje mudijo zunaj pri poljskem delu. Seveda pa kmetski domovi, zlasti gostilne ali trgovinice niso varne pred vlomilsko sodrgo pomoči. Orožniki so imeli zadnje čase obilo posla z rafiniranimi uzmoviči, katerih za enkrat še nimajo vseh pod ključem.
Po deželi se je klatilo in se še klati obilica delomržneižev, po večini mladih ljudi, ki se včasi družijo v cele tolpe in odhajajo na delo skupno ter si potem dele ples. Največkrat pa se pobratita samo po dva taka nepridiprava, ki potujeta iz kraja v kraj, si podnevi ogledata pripraven objekt za vlom ali tatvino, ki jo ponoči izvršita, nato pa izgineta kakor kafra po ure in ure daleč, kjer se zopet lotita dela.
V ljubljanski (okolici stratid že mesece
France S t r g a r, zunaj na deželi pa neki Petrič poHeg obilice drugih ptičkov z dolgimi kremplji. Javna varnost je na deželi močno padla, kar je v zvezi s čedalje večjo brezposelnostjo.
V Ljubljani so dalje na delu »stanovanjske podgane«, mali vlomilci v barake, že-parji in priložnostni tatovi. Skoro najhujša vseh tatinskih tipov pa so »•kolesarju. Ne mine dan, da ne bi bili prijavljen) vsaj dve tatvini koles. Kam ti tatovi odprem. Ijajo ukradena kolesa, še doslej ni točno dognano. Skoro gotovo pa je, da obstoja nekje delavnica, kjer tatovi ukradena kolesa predelajo, nakar jih prodajajo na deželo ali jih celo spravljajo v denar nižje doli na Hrvatskem.
Samo letos je bilo policiji prijavljenih že kakih sto tatvin koles, izvršeaih v ljubljanskem policijskem okoliša Koliko pa jih je bilo pokradenih v okolici mesta in koliko na deželi? Policij; s« posreči izslediti le to ln tam kakega tatu koles, ki je ukrade! kolo samo slučajno, ni pa mogoče priti na sled organizirani tolpi kolesarskih tatov. Enako je glede topovskih članov podganje družbe, ki imajo zatočišče in skrivališče ukradenega blaga baje pri neki ženski v bližnji ljubljanski okolici. Tatovi so Izredno predrzni; obenem pa tako rafini* rani, da jim nj mogoče priti za hrbet ter lih razkrinkati. Te vrste tatovi se po navadi rekrutirajo iz mladih pokvarjencev s periferije, ki obljubljajo postati še pravcati strah Ljubljane.
Dopisi
JEŽICA. Prvotno za danes določena so-kolska prireditev se vrši v nedeljo, dne 21. avgusta pri Plorjančku (sedaj Štlm). Prijavljena je velika udeležba Sokolstva iz ljubljanskih in bližnjih društev Pri telovadbi in veselici sodeluje priznana godba Sokola I., ki odkoraka izpred Narodnega doma v Ljubljani točno ob 13. uri na Ježi-co. kjer je pri Urbančku ob po! 15. sprejem. Javna telovadba se prične ob 16. in bo nastop najboljših telovadcev gotovo vsakogar zadovoljil Za zabavo, za jed in pijačo je nagskrboeje pripravljeno. Pričakujemo, da bodo tudi domačini s številno udeležbo pokazali, da cenijo vztrajno prizadevanje našega Sokola. Prijatelji plemenitega sokolskega dela in prijetne zabave, v nedeljo vs* k Štirnu! Zdravo!	1216
RAJHENBURG. Kakor že javljeno. priredi rajhenburški Sokol danes popoldne svoj lavni nastop, po katerem se razvije na lepem in prijetnem veseličnem prostoru neprisiljena zabava ob sviranju godbe domačega gasilnega društva. Za tešitev gladu in žeje bodo v mnogih paviljonih skrbele na-
rodne dame; v tem pogleda ne grozi po-
setnikom nikaka nevarnost Železniška zveza je na vse strani nadvse ugodna a Raj-henburg je ietovišCarstei kraj, čigar Prirod-na lepota razveseli posetnSka. Pridite torej, bratje in sestre, kakor tudi vsi sootfšHeni-ki in prijatelji Sokolstva in podprite naše narodno in kulturno delo! Zdravo! 1219
M\ onstran granit
p— Iz Idrije so poslali letos v morsko kopališče v Gradežu 5 bolehnih otrok. 5tro« ške plača fašij. Goriška «cLa Vedetta deli' Isonzo® hvali fašistično človekoljubnost in dostavlja, da bo drugorodno ljudstvo s spoštovanjem videlo v fašizmu svojega ve« lUcega dobrotnika! Idrijski rudarji žive v bedi, ker jih italijanska uprava nesramno izžema. Nedavno so jim znižali plače, dasi sc jim obetali povišek. Idrija je velika in Da stotine je v njej bolehnih otrok. Ako bi imesl fašizem, ki razpolaga z ogromnimi de« namimi sredstvi, res kaj si ca do idrijskih otrok, bi jih poslal v Grade ž večje število pa ne samo 5 balil!
p— V Tolminu prirejajo raznovrstne ples ne veselice v zabavo tujcem, katere so privabili na letovišče. Organizirali so 6. t m. posebno veliko prireditev tako«!e po be« nečansko. Potem pa jc sledila veselica za domače otroke, po katerih steza fašizem svoje kremplje...
p— Velika tatvina. Nadzornik paroplov« ne družbe Adria je pri pregledovanju skla« dišč v ulici Goldoni ugotovil tatvino raz« nih reči v vrednosti 60.000 lir. Prijeli so nekega M Mandiča in N. Nikoliča, ki sta osumljena, da sta izvršila tatvino.
p— Prepovedani prireditvi. V 5t Mavru pri Gorici in v Kobaridu ste se imeli v 151 ti
14. t m. kulturni prireditvi. Oblast j« je prepovedala..
p— Poročil se je kipar Fran Gorše z uH» teljioo Maro Kodričevo.
p— Arabščino so uvedii na italijanski gimnaziji v tripolitanskem Bengasiju kot učni predmet v času, ko so v Julijski Kra« jini v Evropi vrgli iz vseh šol jezik avtoh« t onega prebivalstva, italijanski minister se celo ponaša a tem pred kulturnim svetom.
p— Pri Črnem vrhu nad Idrijo je bit 11. t m. slovesno zaprisežen 152. infanterij« ski polt Vojaški kaipfem in poveljnik sta naglašala hrabrost sassarskega polka na Krasu in ob Piavi Ob meji se vršijo pogo« stoma zaprisege italijanskega vojaštva.
p— Rop v Brestovici. Pred poroto v Go« riei se je vršila razprava proti štirfen mle« deničem, ki so bili obtoženi, da so lani oro> p&li v Brestovici na Krasu Andrej« Kro« šlja ter mu vzeli 15.800 Kr. Izmed obtožen« cev so prisotni trije: J os. Pahor, Avguštin Perdec in Rudolf Ferfoija, odsoten pa je Karol Perdec, ki je pobegnil iz zapora. Obsojen je Jos. Pahor na 8 let ir 22 dni ječe, Perdec in Ferfolja sta oproščena. Ta» ko i nato se je vršila razprava proti Karlu Perdecu, ki je obsojen na 15 let Jede.
Zanesljivo zaščitno in zdravilno sredstvo
pri vseh hemeroidalnih obolenjih je speci« fično ugodno delujoči «POSTERIZAN». — Ta preparat je pripravljen na podlagi naj« novejših znanstvenih raziskovanj ia črevos« nih bakterij, Id po ode mesece povzročajo hemeroidalno vnetja Nobeno sredstvo ne deluje v toliki meri povcijno in brzo na hemeroidalno težko če kakor cPOSTERL. ZAN», ld se dobiva po vseh lekarnah. — Informativno znanstveno razpravo o tem pošilja brezplačno «JSIS» d d Zagreb. 9021«a
Solkanski most
Pred par dnevi se je izvršila slovesna inavguracija novega mostu čez Sočo pri Solkanu. Leta 1906. je bil izgrajen solkanski most, delo je izvršila tvrdka Redlich in Ber-ger, porušen je bil v vojni L 1916. Za časa gradbe nove planinske železnice se }e mnogo pisalo o Blovfčem solkanskem mosta, ki predstavlja največji železniški most take vrste na svetu. Večji mostni oblok, 90 m, je čez Siro v Plauenu v Nemčiji, služi pa le navadnemu prometu, solkanski znaša 85 m.
O solkanskem mostu Sitamo v Klodicevem opisu nove železnice s Koroškega do Trata to-le: »Most tvori nad vodo velikanski lok 85 m. Dolžina vse zgradbe znaša 220 m s postranskimi odprtinami vred. Najbolje poj-mimo smelost loka, ako se postavimo k enemu temelju in pogledamo navzgor, z ne-
gnali sloveči solkanski most v zrak. Avstrijci so bili na Gabrijelu in so imeli električno zvezo do mosta, o kateri so se nagle sledi pri obnovi mosta. Ko so se Italijani amaknili do Piave, so prišli Avstrijci zopet v Gorico. Treba vzpostaviti železniško proga Napravili so čez Sodo kovinasti most z 90 m težo tipa Roth in Wagn«r. To je bil most za silo, ki pa je služil prometu do zad-
80 končno zagospodovali Italijani na GoriSkem, so nekaj časa ogibali, ali naj zgradijo trden kovinasti most, ali naj obnove prejšnjega, ki ga je občudoval ves evet? Odločili so se za obnovo. Določali so takoj izpremembe. Debelost obloka pri temelju so mižali od 3J5 na 8.10 m in na vrhu od 2.10 na 1.80 m. Ob straneh so štiri odprtine
Nekdanji solkanski most
Provizorični solkanski most
Novi solkanski most
verjetno lahkoto se vzpenja ozka ka menita proga v zrak, zdi se nam, da je nemogoča stvar in da se zdaj in zdaj podere. Oblok je debel pri temelju 3.5 m, na vrhu 2.10, visok pa je 21.8 m. V stavbi je 1900 m» četvero-ogelnikov iz kamenolomov pri Nabrečini. Za oporno lesovje za časa gradbe so uporabili okrog 1200 m3 lesa in okrog 250 centov železa za razne zveze. Na sredi se je naslanjala vsa opora na steber v vodi, ki so ga posadili pnevmatično 9.4 m pod najnižjo vod no gladino (razlika višine vode ob suši in povodnji znaša do 8.6 ml). Na oder nad lokom so do vazal i rezane kamne iz 300 m oddaljenih skladišč ter jih postavljali na osmih krajih obloka na mesto. Tako je bila zasigurana nepremičnost in enakotežnost lesenega, oziroma na njem ležečega kam en i-tesa loka. Vse je bilo tako dobro narejeno, da" so delo v 18 dneh dogotovili. Cez mesec dni so podrli oporno lesovje in pokazalo se je, da se je znižal vrh obtoka le za nekaj milimetrov> . . .
V noči od 8. na 9. oktobra 1916, takoj, ko so Italijani zavzeli Gorico* »ta dve mini po
in ne več pet. Navedeno znižanje je po italijanskem opisu imelo sa posledico, da se je namesto 1960 m* kamenja za predvojni oblok porabilo sedaj le 1600 s prihranitvijo 300.000 lir. Delo se je pričelo junija 1926, v avgustu je povodenj odnesla vse pričeto delo, nakar se je moralo od kraja začeti. Za oblok se je porabilo 700 m8 jelčnega Lesa proti predvojnim 1180. Gradba obloka se je pričela 1. septembra lani, končala »4 je 9. decembra. Kamenje so dobili največ is kamnolomov pri Viceozi, za nekatere notranje dele se je porabilo aabrežinsko kamenje. Pri odstranitvi opornega lesovja je znašalo znižanje obiokovega vrha pet milimetrov. Novi most tvori enak lok 85 m, kakor prejšnji.
Tako kaže pogled na solkanski most obnovitev starega z lahko izpremetnbo vodilne ločne Črte, da se doseže boljša porazdelitev moči po raznih sekcijah obloka. Italijan*!
listi pravijo, da je zgradba novega mert* izvršena izborno in da dela čast tvrdki Ra-gazzi v Milanu in njenim inženjer jem.
Domače vesti
*	Kraljev dar Sokolu na Korčuli. Admiral Priča prisostvuje danes sokolskemu 7.1etu na otoku Korčuli, kjer bo v kraljevem imenu na svečan način izročil Sokolu novo zastavo.
*	Dar kraljice Marije za ljubeljsko dirko. Kraljica Marija je poklonila zlato dozo s svojim monogramom kot častno darilo za najboljšega vozača jutrišnje avtomobilske dirke na Ljubelju. Ta nov dokaz priznanja in zanimanja naše kraljice za avtomobilski šport bo vzbudil gotovo v javnosti radosten odmev.
*	Učiteljski izpiti. Iz pisarne velikega župana mariborske oblasti smo prejeli: Z ozirom na časniško vest, da je ministrstvo prosvete odredilo, da se vrše prihodnji mesec pri vseh prosvetnih oddelkih praktični učiteljski izpiti, pojasnjujem da ta odredba ne velja za Slovenijo, ker se tu ne opravljajo izpiti učne usposobljenosti po čl. 30 rak. o narodnih šolah z dne 19. aprila 1904, ampak kakor je odredilo ministrstvo prosvete z odlokom O. N. br. 49.816 z dne 6. avgusta v konkretnem slučaju v zadevi neke prošnje za dovoljenje delati izpit učiteljske usposobljenosti v Su-botici, da velja za učiteljstvo v Sloveniji za polaganje izpita učiteljske usposobljenosti še vedno odlok bivš. avstr. min. za uk in bogočastje od 31. julija 1886. št. 6033, v smislu naredbe min. prosvete O. N. br. 1-.054 z dne 5. marca 1924.
*	imenovanja in premestitve v sodni službi. Premeščeni so po potrebi službe: kanclist Josip Gole ž od okrajnega sodišča v Ptuju k okrožnem sodišču v Mariboru; kanclist Anton M a tiči č od okrajnega sodišča v Ložu k okrajnemu sodišču v Logatec, kanclist Ferdo Paradiž od okrajnega sodišča v Žužemberku k okrajnemu sodišču v Kočevje, kanclist Miloš L e b i č od okrajnega sodišča v Mokronogu k okr. sodišču v Brežicah. — Na lastno prošnjo jc premeščen kanclist Franc R i g 1 e r od okr. sodišča v Gornji Radgoni k okr. sodišču v Ribnici. — Imenovani so: za področje viš. dež. sodišča v Ljubljani: Anton Križnik za kanclista pri okr. sodišču na Vrhniki, Anton Cmer za kanclista pri okr. sodišču v Celju, Drago Grabnar za kanclista pri dež. sodišču v Ljubljani — vsi v njihovih dosedanjih skupinah in kategorijah. — Dalje so imenovani: Janko Bogateč pisarniški oficijant pri okrajnem sodišču v Ljutomeru za kanclista pri okrožnem sodišču v Mariboru, Anton W e b e r, pisarniški oficijant pri okrožnem sodišču v Celju, za kanclista pri istem sodišču: Štefan F r i e d .r i c h, pisarniški oficijant pri okrajnem sodišču v Murski Soboti, za kanclista pr; istem sodišču; Ferdinand Hab-j a n, vpokojeni orožniški narednik v Ljubljani, za kanclista pri okrajnem sodišču v Škofji Loki; Josip Pintar, orožniški narednik, za kanclista pri okrajnem sodišču v Ptuju; Metod Sprogar, sluga pri okrajnem sodišču v Laškem, bivši orožniški narednik, za kanclista prj okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici; Matija Majcen. orožniški narednik, za kanclista pri okrajnem sodišču v Mokronogu; Josip H e b a r, žandarmerijski narednik, za kanclista pri okrajnem sodišču v Črnomlju; Fran I s t e n i č, orož. narednik, za okrajno sodišče v Žužemberku; Josip. Po-g r u j c, pehotni narednik-vodnik za kanclista pri okrajnem sodišču v Gornji Radgoni. Za kancliste v področju višjega deželnega sodišča v Ljubljani so imenovani: Minka W e b r o v a in Julka K r h n e t o v a, obe pisarniški oiicijantinji pri deželnem sodišču v Ljubljani, in orožniški naredniki Anton H o 1 c, Franc Ferjančič, Jane a Žagar ir> Bernard Kovač. Za pisarniške priprav nlke v področju višjega deželnega sodišča v Ljubljani sta imenovana Rudolf D e č -m a n. pisarniški pomočnik pri okrožnem sodišču v Celju, in Zdravko B a u m g a r t-n e r, pisarniški pomočnik pri okrajnem sodišču v Tržiču.
*	Razgovor z Jankom Lavrinom. Pod tem naslovom je včerajšnji »Slov. Narod« objavil nekaj podatkov o profesorju londonske univerze g. Janku Lavrinu v obliki intervjuva. Opozarjajo nas, da je ta »razgovor« izšel brez vednosti g. profesorja in da od njega ni bil aprobiran Gre namreč le za privatne informacije našega sotrudnika, ki so bile potem sestavljene in objavljene v obliki intervjuva.
*	Preserje pri Ljubljani. Zadnji »Kmet-ski list« se moti ali pa vedoma laže, da so pri občinskih volitvah oddani glasovi za »kmetsko delavsko listo«, glasovi SKS. Ni tako ne!
*	Smrtna kosa. V Rajhenburgu je v petek Pc daljšem bolehanju umrla gdč. Marica K u n e j e v a. Pokopljejo io danes ob 9. dopoldne. — V Hrastniku je v petek umrl ugledni posestnik in gostilničar g. Miho Dernovšek. Pogreb se bo vršil danes popoldne ob 15.30. Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Kongres vojvodinskih obrtnikov. V prisotnosti ministra za trgovino in industrijo g- Mehmeda Spaha se v Novem Vr-basu otvori danes obrtna razstava. Za razstavo se je pripravilo 650 razstavljalcev. Razstava se otvori na slavnosten način in bo trajala do 21. avgusta. V zvezi z razstavo se vrši Jutri prvi kongres obrtnikov Vojvodine.
*	Predavanje o gledališki razstavi v Magdeburgu bo priredila uprava Narodnega gledališča v Ljubljani tekom meseca septembra. O celotpi razstavi, zlasti pa o zgodovinskem oddelku, bo predaval gosp. Ciril Debevec, o tehničnem pa gospod upravnik ing. K r e g a r. Izvajanja bodo spremljale po možnosti skioptične slike. Ker je gradivo precej obširno, se bo vršilo predavanje najbrže v dveh, odnosno treh večerih. Natančni razpored, čas in mesto bomo ie pravočasno oWayffl.
*	Otvoritev borze dela v Splitu. V smislu odloka ministrstva za socialno politiko se v Splitu v bližnjih dneh otvori borza dela, ki bo takoj pričela s svojim poslovanjem.
*	Tečaj za topograisko službo v artilje-riji. V vojnem geografskem institutu se mcseca decembra otvori petmesečni pripravljalni tečaj mlajših oficirjev za vršenje topografske službe v artiljeriji. V tečaj se sprejme deset oficrjev,- ki po činu ne smejo biti starejši od kapetana 2. razreda. Prijave se sprejemajo do 15. sept. 1927.
*	Jugoslovenska pesem v Frankfurtu. Pevsko društvo »Zora« iz Karlovca je v četrtek odptovalo v Frankfurt ob Meni kjer bo v okviru mednarodnih glasbenih priredb reprezentiralo jugoslovensko pesem in priredilo koncert narodnih pesmi. Pevci nastopijo v narodnih nošah iz vseh krajev Jugoslavije. Naslednjega dne pa priredi »Zora« koncert moderne jugoslovensko zborne glasbe. Na povratku se »Zora« ustavi v Monakovu, kjer poseti tamkajšnjega vrhovnega župana, ki se je letos dalj časa mudil na našem Primorju.
Danes ob pol 15. popoldne otvoritev Sokolskega doma na Grosupljem, združena z javnim nastopom in sokolsko zabavo. Bratje Sokoli in prijatelji So-kolstva, posetite v čim večjem številu to prireditev!	1209
*	»Jadranska Straža« za avgust. Te dni
je izšla avgustova številka naše reprezentativne pomorsko - propagandistične revije »Jadranska Straža« z zanimivo vsebino. Na prvem mestu objavlja informativen članek »Fašističko oduševljenje za rat«. Iz peresa dr. Grge Novaka poteka razprava »Posljednje borbe za Jadran«. Nadalje slede članki: »Jubileji njemačke pcmorske tehnike«, »Historijat sovjetske trgovačke flote«, »Naša primorska mesta« (Rab z mnogimi ilustracijami), »Višina i jačina valova«, pomorska beletristika, turizem na Primorju, »Putnik« in propaganda za Jadran, listek in društvene vesti. Članke pojasnuje veliko število uspelih foto-grafičmh reprodukcij. »Jadranska Straža« izhaja pod uredništvom direktorja Silvija Alfireviča enkrat mesečno in stane za celo leto 100 dinarjev.
*	Naraščajski dan v Bohinjski Bistrici se vrši jutri, v pondeljek, kar je včeraj v notici pomotoma izostalo. Dopoldne tekme, popoldne nastop pred Sokolskim domom, Polovična vožnja z običajnimi izkaznicami dovoljena.
*	Zatvoritev mestne ljudske kopeli v Kolodvorski ulici. Ker se bo prihodnji teden pričelo s popravljanjem, snaženjem in be-Ienjem mestne ljudske kopeli v Kolodvorski ulici, bo ta od jutri, t j. 14. avgusta t. L nadalje zatvorjena. Zopetna otvoritev bo pravočasno naznanjena v listih.
*	Lovi občin Bolehnečici, Galušak, Gra-bonoš, Ivanici, Kraljevci, Okoslavci, Slap-tinci, Sv. Jurij ob Ščavnici in Trbegovci se bodo oddajali v zakup za dobo šest let na javni dražbi, dne 20. avgusta 1927 v občinski pisarni pri Sv. Juriju ob Ščavnici.
*	Iz Rimskih Toplic. Za današnjo nedelio se obeta izreden poset Rimskih Toplic. Danes priredi namreč železničarsko podporno društvo »Sv. Rok« iz Zagreba celodnevni izlet z 800 do 900 člani in lastno godbo. Gostje se pripeljejo s posebnim vlakom že ob 9. dopoldne, ter se vračajo zvečer ob 21. Da bo poskrbljeno za celodnevno zabavo in oskrbo in dobro razpoloženje se priredi v krasnem sadovnjaku g. Lokovše-ka (Bogilč) na Ogečah velika ljudska veselica z raznimi zabavnimi atrakcijami in mnogobrojnimi bogatimi šotori. Celotni aranžman te prireditve je prevzelo naše agilno gasilno društvo, v korist svojega bodočega gasilnega doma, ki naj bi še to jesen prišel pod streho in ki bo v kras celi naši lepi dolini. Ker je v Rimskih Toplicah že vsako nedelio iz vseh sosednih mest in krajev posebno Celja, Zagreba, Radeč itd., izreden obisk izletnikov, kopalcev in po-setnikov, ki tudi to nedeljo ne bo izostal, in ker se pričakuje, da se bo tudi domače prebivalstvo polnoštevilno udeležilo te največje in najlepše prireditve letošnje sezone bo ta tudi gotovo najsijajnejše uspela, kar tudi mi od srca želimo.	1217
Danes ob 5. lupi
velika tombola
v Mojstrani
*	Polovična železniška vožnja za dijake.
Prometno ministrstvo je izdalo nov odlok glede voznih olajšav za dijake srednjih šol. Po tem odloku imajo diiaki štirikrat na leto pravico do polovične vožnje na državnih železnicah in sicer prj odhodu na velike počitnice, o Božiču in Veliki noči ter pri vpisovanju v šolo. Glede vpisovanja je določen čas od 15. avgusta do 15. septembra. Vsi oni, ki bi hoteli potovati prej ali pozneje, morajo plačati celo vozno karto.
*	Tečaji »Brezalkoholne produkcije« se
bodo na željo mnogih interesentov vršili za časa letošnje jesenske pokrajinske razstave Prvi tečaj se vrši dne 19. septembra. Kdor se želi tečaja udeležiti, nai sporoči naslov »Brezalkoholni produkciji« v Ljubljani, Poljanski nasip 10.
*	Izvoz brezalkoholnih sokov. Mnoge države, posebno Nemčija in Norveška zelo povprašujejo po koncentriranem brezalkoholnem soku iz sliv, sadja in grozdja, za katerega se plačujejo sorazmerno visoke cene. Že letos bi lahko prodali velike množice, v prihodnjih letih bo pa povpraševanje vsled vedno naraščajočega konzuma še bolj živahno. Da bi že letos lahko z izvozom pričeli in tako še v večji meri prispevali k omiljenju naše gospodarske posebno vinske krize, se vabijo vsi, ki Imajo smi-
sel za razvoj našega narodnega gospodarstva, da se pridružijo akciji, ki jo je pod-vzela »Brezalkoholna produkcija« v Ljubljani, kateri naj se čimprej prijavijo za sodelovanje.
*	Velik požar v Beogradu. V četrtek ponoči je v beograjskem hotelu »Makedonija« na nepoiasnen način izbruhnil požar, ki ga ie prvi opazil hotelski sluga in ki je pozneje iz goreče sobe rešil že nezavestnega otroka. Kmalu je razen gasilnega društva prihitelo na pomoč 200 orožnikov in mnogo meščanov, katerim se jc končno posrečilo omejiti požar. Škoda znaša približno 250.000 dinarjev.
*	Nesreča voznika. 19 letni Janez Bur-zar je peljal včeraj popoldne voz apna na kolodvor v Tržič. Ko je peljal z vozom pod nekim hribom, se je ua vrhu odkrušila precej debela skala in ie zdrvela v dolino ter ga zadela naravnost v glavo, tako da se je nezavesten zgrudil poleg voza. Slučajno so nezgodo opazili ljudje, ki so mu prihiteli takoj na pomoč. Precej težko ranjenega so ga prepeljali s popoldanskim vlakom v Ljubljano, kjer je ponesrečenca rešilni oddelek prepeljal v bolnico.
*	Umor ali samomor v Baški. V Baški na otoku Krku so pretekli petek popoldne tamkajšnjega veleposestnika Marka Miha-liča našli na postelji mrtvega v njegovem stanovanju. Okoli vratu je imel privezano vrv, dočim je mrtvec ležal kot da bi spal. Sumi se, da gre za umor in da je storilec hotel fingirati samomor. Upati je, da se ta zatimivi slučaj, kakršni so v Primorju prav redki, kmalu razjasni.
*	Suša zatrla malarijo. Huda suša, ki letos vlada v Dalmaciji, ima poleg slabih posledic tudi svojo dobro stran. Kakor javljajo splitski listi, so se v Dalmaciji vsled suše izsušila tudi razna močvirja, ki so bila prava zalega malarije. Kakor se čuje iz zdravniških krogov, je radi tega malarija v Dalmaciji letos skoraj popolnoma prenehala.
*	Aretiran prorok iz Sente. V Sremu se je v zadnjem času pojavil neki Franjo Vidakovič, vrtnar iz Sente. Oznanjeval je evangelije ter izjavljal, da ie svetnik in da bo kmalu izbruhnila vojna. Policijska oblast je izdala za njim tiralico. Novi »svetnik« je bil v Vinkovcih aretiran. ,
*	Potres v Dubrovniku. V noči od četrtka na petek so nekoliko minut po polnoči čutili v Dubrovniku precej močan va-Icvit potres, ki je trajal štiri sekunde. To Je že tretji potres tekom meseca avgusta.
*	Smrtonosen mušji pik. Iz Šoštanja nam poročajo: Pred dnevi je posestnico Marijo Koren v Topolšici pičila muha v zapestje. Posestnica se kljub zdravnikovemu naročilu ni podala takoj v celjsko bolnico. Šele dva dni pozneje je šla v bolnico, a je bila vsaka zdravniška pomoč že prepozna. Ko-renova je še isti dan umrla radi zastrupi je: nja krvi. Zapušča več nedoletnih otrok. Prepeljali so jo iz Celja v Šoštanj in jo pokopali na tukajšnjem pokopaiičšu.
*	Zločin Slovenke v Parizu. Iz Oslušev-cev v Slovenskih goricah nam pišejo:- K Vašemu poročilu o zločinu Slovenke v Parizu, kj je umorila 141etno deklico in jo oropala za 3000 frankov, Vam v svrho natančnega informiranja javnosti poročamo, da se zlo&nka piše Pepca Kureš, doma iz Moškanjc. Glasom Vašega poročila je tudi pred sodiščem navedla napačno ime. Tudi je »Jutro« že pred par leti poročalo o hotelskih tatvinah, ki jih je zagrešila Pepca Kureš, doma iz ptujske okolice. O najnovejšem njenem zločinu je orožništvo že izvršilo poizvedbe v njenem domačem kraju.
*	Slovenka nameravala izvršiti samomor v Zagrebu. Predvčrajšnjim zvečer so pa-santi v Zelengaju pri Zagrebu našli na klopi neko dekle, k; se je zvijalo v krčih, iz ust pa so ji prihajale krvave pene. Poleg nje je ležala stekleničica z lizolom. Bilo je jasno, da je dekle nameravalo izvršiti samomor. Rešilno društvo je nesrečno dekle prepeljalo v bolnico, kjer so ji izprali želodec. Bila je to 20 let stara sobarica Roza Kolšekova iz Konjic, usluž-bena pri nekem zdravniku v Radniškem dolu. Dekle je ostalo v bolnici, ker ima težke notranje opekline.
*	Samomor v cerkvi Kakor poročajo s Sušaka se je včeraj zjutraj v cerkvi sv. Je-rotrima na Reki v samomorilnem namenu zastrupila 18 letna Marinka Tišnerjeva. Vzrok: nesrečna ljubezen.
KUŠAKOV1ČA KALODONT
najboljša pasta za zobe.
*	Pri zastajajočem telesnem odvajanju,
napetem telesu odvečni želodčni kislini, glavobolu razdražljivosti, občutku tesnobe, splošnih slabostih, utrujenosti uospešuje ptirodna grenčica »Franz-Josef« brez truda in bolečin lahko izpraznitev. Najznamenitejši zdravniki tega stoletja so vodo »Franz-Josef« z velikim uspehom porabljali pri moških, ženskah in otroklh. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah.
*	Čudežne zdravilne uspehe dosežete pri revmatizmu. krčih, nevralgijah (ischias). pri živčnih in ženskih boleznih, pri zapne-nju žil, motenju preosnove, ostarelosti, kron. kožnih boleznih, svoje telo okrepčate in pomladite, ako napravite kuro v starodavnem radioemanacijskem termalnem kopališču Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36—38° C. Postaja Straža-Toplice (3 km). Sezona od L maja do 30. sept. Ves modern komfort. Prospekte na zahtevo Pošta, telegraf in telefon	142
*	Pristni želodčni liker »Florijan« izdeluje E. Kavčič. Glej tudi današnji oglas!
1220-a
*	Svetlopisni papir negativni 42—52 pozitivni 52. 62 Din priporoča papirna trgovina I Gajšek nas!. Ljubljana. Sv. Petra cesta 2.
180
*	Tkanina »Eternum«, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved manufaktura Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7.	95
iiheni
Balon obrc
zelo odporna in elastična c.n.i vista, skoio neprodotna, malo obrabliiva, omogoča množino Kilometrov o kateri do sedaj niti sanjali nismo. Continental tipa Ballon lahko brez pre-membe koles pritrditi na obroče za visoki pritisk.
Štedite čas in denar I
Generalno zastopstvo VIKTOR BOHINC, LJUBLJANA.
*	Županstvo občine Trebnje razpisuje natečaj za izdelavo idejnih škic za novo uradno poslopje v Trebnjem. Razpis je objavljen v »Uradnem listu«.	1195
*	Zobni atelje Fran Radovan nasproti velesejma zopet redno odprt.	1212
*	Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, Ljubljana, Stari trg 12 in Židovska ulica 4.	93
ITO — zobna pasta najboljša!
*	Opozarjamo na današnji oglas potovalne pisarne Jos. Zidar za družabno potovanje v Palestino. V cenah so zapopadeni razven hrane in vožnje po suhem in po morju tudi vsi izleti, vodniki, vstopnine itd.
1174
+ Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Zenko Hribar, Celje, Slomškov trg št. 1. (pri farni cerkvi), ki je otvoril na novo svo jo trgovino pletenin z veliko tovarniško zalogo vseh vrst pletenih izdelkov. 1203
*	Opozarjamo na pristni malinovec tvrdke Alko. Več glej oglas zadaj!	1220
*	Žika je samo ena. Zaradi izredno dobrega okusa ima vedno več prijateljev. Ni čudno, če se pojavljajo tudi ponaredbe. Pri nakupu pazite zato na ime »Zika«.
276
Iz Ljubljane
o— Akcija za «Treznostni dom» v Ljubljani. Stanovanjsko krizo občutijo tudi naše treznostne organizacije in abstinentski krožki, ki nimajo primernih poslovnih prostorov, sob za sestanke in lokalov, kjer bi se lahko stalno članstvo shajalo in gojilo domačnost in družabnost. Znano je tudi dejstvo, da mladina tudi z dobro vzgojo polagoma zabrede v pivsko družbo ako ji ne nudijo primerni lokali potrebnega zavetišča v prostem času. Iz potrebe se je porodila misel s sodelovanjem v poštev prihajajočih organizacij zgraditi primeren treznostni dom tudi v Ljubljani. Ideja se takoj ne bo mogla realizirati, toda vztrajno dolgoletno požrtvovalno delo lahko to misel uresniči.
u— Vidovičev klub v Ljubljani otvarja v drugi polovici septembra t. 1. ponovno svoje večerne tečaje in sicer: nižji in višji tečaj. Predavajo prvovrstne profesorske moči vse srednješolske predmete. Pismene prijave sprejema klub do 1. t. m. in jih je vposlati na naslov kluba »Šola na Ledini«. Dne 31. t. m. pa se bo vršil ob 20. zvečer v zadnji sobi Narodne kavarne v Gosposki ulici članski sestanek, kjer bodo dobili re-flektanti podrobne ustmene informacije. — Odbor.	1218
u— Evangeljska cerkvena občina. Danes ob 10. služba božja. Na lekti g. župnik Ger-hard May iz Celja.
u_ Kopališče v Koleziji, se je zopet otvorilo. Ni sicer vse tako urejeno, kakor bi bilo želeti, vendar pa je voda v bazenu čiščena, na razpolago so tri vodovodne prhe ter solnčna kopel in je tudi skrbljeno za snago v vodi in kopališču. Prijatelji plavalnega športa dobite tu v priljubljenem
starem kopališču zopet svojo uteho.. V restavraciji poleg kopališča pa je dobro poskrbljeno za uteho po kopanja izpraznjenih želodcev. Občinstvo se na to opozarja, da si ogleda to kopališče ter se v teh toplih dneh v bližini svojega doma ohladi. 1226 u— Ne glede na visoke številke v mesecu priredi NSZ in Vrtnarsko društvo na Strelišču pod Rožnikom danes, za slučaj slabega vremena pa jutri veliko vrtno veselico pod imenom »Rožnodolski cvetlični vrt.«
u— Kam pa jutri v pondeljek, 15. avgusta? Vsi v Novi Vodmat v bližino šole na javno telovadbo in veselico, ki jo priredi »Sokol v Mostah« Poskrbljeno bo za dobra jedila in izvrstno kapljico. Igra železničar-ska godba »Sloga«. Prireditev bo ob vsakem vremenu. K obilni udeležbi vabi Odbor.	1197 u— Pred porušenjem mestne hiše na Poljanski cesti. Ugleden meščan nam piše: Nikakor ne morem razumeti, kako more mestni magistrat na vsak način podreti popolnoma trdno hišo na Poljanski cesti št. 15 in vreči stranke v času najhujše stanovanjske bede na cesto. Poslopje je trdno, brez vsakega stavbnega pogreška in vredno še milijone. Mnogo bolj bi bilo na mestu in v večji meri služilo odpravi stanovanjske bede, če bi mestni magistrat dozidal še eno ali dvoje nadstropij, kar bi trdni temeljni zidovi z lahkoto prenesli. Na ta način bi pridobili razmeroma veliko število cenenih stanovanj fn se ne bi bilo treba tako nepotrebno razmetavati s posojilom, ki ga bomo morali ljubljanski davkoplačevalci drago vračati. Med strankami, ki bodo morale že v prihodnjih dneh na cesto, vlada razumljivo razburjenje. Neki gospod iz magistrata jim hodi na tihem prigovarjat, češ. naj nikakor ne protestirajo, ker da bodo dobila druga stanovanja. Toda do danes še ni niti ena teh strank pod novo streho. Mnenja sem, da bi mnogo bolj kazalo graditi s posojilom na primernem mestu na periferiji priprosta stanovanja za revne sloje.
DANES »Špijonka z Balkana"
Monumentafno francosko filmsko delo.
u— Oddaja regulacijskih del v Grada-
ščici. Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti z dne 16. avgusta št. 86 prinaša razglas Gradbene komisije za regulacijo Gradaščice o pismeni in ofertni licitaciji za prevzem regulacijskih del v Gradaščici, od konca že izvršene nove struge nad
Pokrivala, s katerimi se ravna pravilno, trajajo večno.
Volnena pokrivala zahtevajo veliko skrbnost pri pranju, tako da ne izgube svojo
prvotno lepoto in toploto, katere so njihove glavne prednosti. Namočite vaša pokrivala v dragoceno LUX»ovo peno, pustite ista tako namočena
nekoliko minut, ter jili nato skrbno izperitel Varate se, ako mislite, da se pokrivala morejo prati na vsak poljubni način in vsakim
poljubnim pralnim sredstvom. Uporaba LUX»a vam se izplačal
šoleziio do Iztoka Gilnščice, in v Glin-ščici do železniškega mostu na Viču, nakar se Interesenti opozarjajo,
u— Zasledovanje zločinskega zvodnika mladih deklet Ljubljanska policija je na lovu za brezvestnim individujem nekim mladim zavajalcem mladih deklet, ki se je predstavljal okrog kot trgovski potnik. Radi zvodništva je imel S. že nekoč opravka a policijo in sodiščem. Po prestani kazni je podlež nekaj časa miroval, zdaj pa je že nekaj mesecev zopet pridno na delu. Bil je vse dm na nogah, zahajal je v razne Darke, se zadrževal v malih gostilnicah in iskal žrtev za svoje »odjemalce«, ki jih je imel po večini med tulci, pa tudi med domačini S. se je gibal vedno v družbah, ki so io tvorili ljudje s kriminalnim pečatom ln iz te družbe je tipal okrog za dekleti. Tu je ri>iral Informacije o raznih dekletih in njegovi prijatelji so mu tudi dajali naslove raznih žensk, ki so bile pripravljene oddajati sobe, kjer so prirejali kavalirjl pravcate orgije. S. je ustavljal dekleta, jih vabil s seboj ter jih oddajal kavalirjem proti pLačik 5Q Dta. Ako mn dekle ni hotelo slediti ln kavallrjn m hotelo biti na razpolago, je S. napel druge strune ter ii pričel groziti s »policajem«. Navadno je tudi preje izvohal kako dekletovo skrivnost, ki jo le izrabljal za pritisk na boiazljrvke. S. je imel sobe v različnih delih mesta, kamor je vodil dekleta la »kavalirje«. Njegovo početje je prišlo na dan šele sedaj ko se Je na policiji zglasllo več deklet, tudi že znanih tajnfc prostitutk, ki so se naveličale njegovega terorja.
n— Policijski drobiž. Hladno to deževno vreme je Ljubljančane tako streznilo, da ni imela policja včeraj skoraj nobenega posla. V policijskih zaporih se je znašlo le par beračev, ki so priromali z dežele v LJubljano, pričakujoč obilnih darov. Mesto tega pa iih je policija povabila na ričet. Družbo ita le delalo troje veselih pijancev, ki so bili nekoliko preglasni in morajo zato delati pokoro.
u— Voznikom! Naznanjam, da sem uredila hlev na Amtorožovem trgu 9. Sprejemala bom konje in vozove vsak čas v varstvo. Gostilna pri Konjičku.	1220
u_ Ih-. Demšar zopet redno ordinira.
1208
—————————————— ■
21. avgusta vsi k priredita1 Sokola* na Jezico!
7»_____
u— Ivanka Praznik, papirna trgovina, ust. 1903. le sedaj: Erjavčeva c. 2. 1097 o_ MaJjnovec, pristni dobite v drogeriji Kane, Židovska ulica.	1039
u_Stenico! najbolje sredstvo proti stenicam v zalogi drogerije A. Kane, Židovska ulica.	#	1006
h Celja
o— Iz poslovnega sveta. Na Slomškovem trgu v Celju le otvoril novo trgovino s pleteninami g. Zeoko Hribar, sta tovarnarja Dragotina Hribarja iz Ljubljane.
e— Obolenje radi kopanja. Letošnje lepo vreme ln huda vročina Imata za posledico, da se ljudje prekomerno kopljejo. Zlasti deca ie nesgnana, V Celju so v zadnjem ča-an oboleli otroci na vnetju ušesne mrene, ker se pri kopanju prehladijo.
e— Mlad utopljenec obujen k življenju. V Skofji vasi se je kopal v Hudinjl 6 letni Pfiberv Tejenček. Pri Majdičevem jezu je zašel v globoko vodo. Ker nI z:nal plavati, se Je potopil. To je videla domača dekla, k; je začela klicati na pomoč. Ker ni bilo nikogar v bližini, je stekla po Alojzija Sne-deca, ki je slučajno na dopustu. Ta je skočil v vodo in ga plavaje Iskal. Slednjič ga Je dotipal z nogami ln po daljšem trudu prinesel na suho. Takoi je začel z oživljanjem utopllenca in nadaljeval gibe celo nro Zdravnik iz Vojnika Je kanstatlral, da je deček še pri življenju in odredil vse potrebno. Dasi je kmalu pokazal znake življenja, se je predramil šele po preteku 24 ur in prve besede, ki jih ie izustil, so bile: »Prinesite mi vode!«
Iz Maribora
a— Kozaki v Maribora. Iz Beograda je prispela v Maribor skupina donskih koza-kov, ki prirede danes ob 16. na Teznu velike konjske dirke. Na sporedu so tudi zanimive ukrajinske in kavkaške igre ter tekme jahačev za nagrado izbranim damam. Dama, koie kavalir prispe prvi na cilj, dobi prvo nagrado.
a— Zobozdravnik dr. Stamol ne ordinira do 1. septembra.	862
a— Požar v tovarni Durjava. Včeraj zjutraj okrog 4, je Izbruhnil požar v tovarni perila g. Maksa Durjave v Gregorčičevi ulici 24. Delavci, kj stanujejo v hiši In mariborski gasilci so po enournem delu pogasili ogenj. Precej Scode je povzročil požar v prlkrojevalnici perila in v knjigovodstvu. Oblastvena komisija je pritrdila domnevi lastnika tovarne, da ie zakrivila požar neprevidnost dimnikarja, ki je prejšnji dan iz-iga! HVtmiiV in ni postavil požarne straže preko noči, da bi se prepričal, da je ogenj v dimniku že ugašen.
a— Preiskava proti Moderndorierju in tovarišem ustavljena. Kakor nam poroča jo, je mariborsko okrožno sodišče ustavilo preiskavo proti vsem osumljencem v tako zvani mežiški aferi Kakor znano ie začetkom aprila t. L bilo aretiranih v tej zadevi več oseb, med njimi tudi oblastni poslanec g. Moderndorfer. Sodišče je ugotovilo, da »e g. MSderndorferju in njegovim tovarišem Iz kraj. šol. sveta mežiškega ne more očitati ničesar kaznivega.
a_ Praznovernost gostilničarja. V petek
ponoči je hotel postati neki gostilničar s Koroške ceste brez dela in truda milijonar. Nagovarjal je nekega znanca, stanujočega v bližini mestnega pokopališču. Naprošeni pa ni bil le za tako neumnost, temveč je gostilničarja ovadil policiji. Vprašan, kako je prišel na to vsekakor originalno idejo je izjavil, da ie našel v svoj gostilni čudo-
vit listek, v katerem je bilo nafctčno opisano, kje je hudič zakopal zaklad in kako ga je treba rešiti. Soditi je, da ie hotel nikdo potegniti več lahkovernih Mariborčanov, kajti iste noči je stikalo več lindi po mestnem pokopališču za zakladom.
a— Grozen samomor na železnici. V petek zvečer se je vrgel pod lokomotivo v Magdalenskem parku okrog 50 let star moški. ki so mu kolesa odtrgale obe nogi, roki in zdrobila glavo. Ker nI imel pri sebi nikakih listin, doslej njegove identitete še niso mogli ugotoviti. Strašno razmesarjeno truplo so prepeljali v mrtvašnico.
Žrebanje loterije trgovske
akademije v Ljubljani nepreklicno 31. oktobra. Srečka Din 10. Dobitkov 885 od 50 do 100.000 dinarjev. — Poskusite srečo. Naročite takoj srečke.
182
Iz Trbovelj
t— Iz seje občinskega odbora. Soglasno ie bflo sklenjeno, da preskrbi občina za po« Stično ekspozituro uradne prostore, opre« mo, uvede v te prostore električno luč in državni telefon ter preskrbi stanovanje za uradnike, ki bodo dodeljen: ekspozituri. Zu» panu se naroča, da ukrene vse potrebno za izvršitev soglasnega sklepa.
t— Sodišče v Laškem poroča, da so izčr« pani krediti za vzdrževanje uradnih dni v Trbovljah. Da pa b>>do uradni dnevi še nas dalje omogočeni, prevzame stroške do no* vega drž. proračuna občana sama. Ker je trboveljska občina največja davčna moč v Sloveniji, je upravičena zahtevati, da nosa te stroške država. Občina je napravila ta sklep iz socijalnih ozirov. da se prihrani stoterim strankam, ki imajo opraviti s so« diščem, stroške za potovanje v Laško.
t— Nadzorsvo nad ureditvijo tržnega prostora se izroči tvrdki Ročak » Ciuha, ki je izdelala tudi tozadevne načrte. Občina da ves materijal, zaposliti pa se morajo v prvi vrsti domači delavci, predvsem staro« upokojenci.
t— Seja krajevnega šolskega odbora radi oddaje rokodelskih del pri gradbi meščan« ske šole se bo vršila v torek ob 16. uri v šolski pisarni
t— Poškodbe. Delavec Kravogel je dobil pri kopanju premoga poškodbo na očesu. Ker obstoja nevarnost, da izgubi oko, je bil odpravljen v ljubljansko bomico. — Dela* vec Brglez je dobil pri manipuliranju z vo» zički lažje poškodbe na desni roki. Zdravi se v tuk. bolnici. Oba poškodovanca sta bila zaposlena na zapadnem okrožju.
t— Sokol priredi 18. septembra veliko tombolo. Kakor vedno, sc tudi letos do« bitki zelo lepa in vlada za to tombolo že sedaj veliko zanimanje. Kakor čujetno, se bo vršila tombola nepreklicno 18. septem* bra in to ob vsakem vremenu.
t— Umrli so v minulem tednu: Macur Jože, 2 mes., Retje 45, sin rudarja; Zupan Neža 79, Retje 7, prevžitkarica; Martim Marija 31, Retje 65, žena delovodje; Kraj« šek Ana 80, Loke 87, žena rudlarja; Likar Ana 8, Loke 324, hči rudarja.
Iz Zagorja
z— Pasji kontumac. V trojanski občini je razglašen pasji kontumac. Pred mesecem se je priklatil v vasi Jesenovo in Čemšenik stekel pes ter obgrizel dve osebi in več psov. Osebe so takoj oddali v Pasteurjev zavod v Celje Te dni so orožniki s konja« čem pobrali vse pse in tudi postreliB vse mačke, kolikor so iih dobili Okoličani, ki imajo opravila v gornji občini, naj ne jem« Ijejo psov s seboj, kajti kontumac se iz« vaja z vso strogostjo.
z— Pazite na otroke! Otroci imajo grdo navado, dia se obešajo na vozi Ste, ki jih vleče rudniški vlak. V sredo zvečer se je v Toplicah zopet obešalo več otrok in je 61etni deček rudarja Podlogarja prišel z nogo pod kolo, ki mu je palce na nogah zmečkalo. Otroka so morali takoj odpraviti k zdravniku.
z— Potreba javne kopalnice. Zadnje ča» se se je v zagorski občini marsikaj n&pra« vik) za olepšavo kraja, kar je vse hvale vredno. Misliti bo p« treba, da se tudi za ljubke potrebe kaj uredi Velika potreba je, da bi se napravila javna kopalnica, ki bi se uredila z malimi stroški v «Kotrede« šci». Akcija, ki bi bila v korist malim lju« dem naj bi našla odmeva pri prihodnji seji gerentskega sveta.
z— Beganje ljudstva. V okolici Zagorja vrše komunisti volilno agitacijo in razkla« dajo svoj program, katerega pa večina ne razume, in se ljudstvo po nepotrebnem razburja. Tako se je te dni v Zagorju ogla« silo več posestnikov iz okolice. Vpraševali so, ali bo res sedanji denar propadel, in če je res, da bodo tudi komunisti dobili vso oblast v roke. Potolažili so se, ko so pre« jeli zagotovilo, da denar še ne bo propadel, in naj ga kar prineso v posojilnico, da se bo še povečal. Da bi pa komunisti dobili oblast v svoje roke, lahko posestniki sami preprečijo s tem, da pri volitvah volijo Slovensko zdniženo cospodarsko listo, ad PTUJ
j_ Tragikomična poskusna vožnja z motorjem. Te dni si je, knjigovodja g. Er» vin D. nabavil novo motorno kolo «Indi« an». Ko ga je preizkušal, je vzel na zadnji sedež s seboj tudi še kleparja Sch. Ko sta dirjala skozi Prešernovo ulico, sta se zale« tela v izložbeno okno klobučarja E. Slave« titseha, razbila šipe in se končno v izlož« benem oknu ustavila. Motor je znatno po« škodovan, zadnji vozač Schuster podrapan, medtem ko je ostal D. brez poškodb, iz« vzemši škodo v žepu, ki jc bo utrpel, ko bo moral poravnati vso škodo. Malo več previdnosti in počasne vožnje bi bilo pač tudi v Ptuju primemo. V vseh drugih me« stih je že zabranjena prevelika naglica m tudi ne sme biti izpuh odprt, a vsega tega pri nas noben vozač ne upošteva.
j— Tiranje živine skozi mesto. Zadnje dni je izdalo srezko poglavarstvo razglas, da je prepovedano goniti več kakor po tri glave živine zvezane na vseh okrajnih ce« stah, ker vse. kar bi bilo več. ogroža pro« met in varnost potnikov. Zlasti velja to za promet v mestnem okolišu rn na mo« stovih. Mestni magistrat ie pooblaščen po potrebi ukreniti tozadevno tudi strožje me« re. Mesarji in prekupčevalci živine se opo« zarjajo na gornji odlok.
Listnica uredništva
G. D. B--f, Maribor: Dokaj ubranosti, premalo deianja: v koš.,— Posnetke bi mo« rali videti.
Na Ljubelj!
Šport
Poleg velikega števila avtomobilov se je za Ljubelj prijavilo tudi rekordno število motocMstov: med njimi so zastopanj tudi najboljši avstrijski in češki vozači. Avtomobilski khib, Sekcija LJubljana, nam javlja da morajo biti vozači kakor sovozačl na tekmi opremljeni s čeladami in morajo pri tekmi pokazati svoja vozna dopustila ter verifikadjske dokumente. Proga na Ljubelj je za motociklista posebno zanimiva, ker ni zlepa sHčnih klancev v kurvah', pri katerih mora vozač pokazati posebno rutino. Ne !e dirka, marveč tudi ocenjevalna vožnla bo nudila gledalcem zanimivo sBfeo. Motodklistična dirka na Ljubelj bo obenem pokazala tehnični napredek moto-cfldtana ter gradnjo strojev ter podala iasno sHko o tem koliko Je tehnika napredovala v teku enega leta.	, ,
Ker bo po vsem pričakovanju na ljube&j« ski tekmi obisk ogromen, opozarja Auto« mobilski khrb cenjeno občinstvo, da se pra« vočasno razdeli ob progi. Iz Tržiča do staT« ta rabijo pešci pri zmerni hoji ca. 40 minut, do cilja pa približno 2 uri. Na cilju bo pri« pravljen prostor za približno 300 gledalcev in na serpentinah od Sv. Ane do cilja pri« bližno za 1000. Da se preprečijo eventualne nezgode, ki bi mogle nastati radi preveč napolnjene ceste, bo ta del ceste zaprt, ko bo napolnilo predvideno število gledalcev. Isto se bo vršilo sukcesivno od cilja proti Sv. Ani. Ker se nahajajo na raznih delih ceste med Tržičem in mejo posestva z na« sadi, travniki itd. prosimo občinstvo, da ne skuša krajšati poti preko travnikov, njiv in vrtov, marveč hodi po običajni poti, in si«
cer vedno po desni ;trani ceste.
•
Danes ob 21. se vrši v prostorih Avto« kluba na Kongresnem trgu razdePtev da« rit združena z veliko sportsko zabavo. Svi« ra iazz«band, vstopnine ni. Vsi člani avto« mobSskega kluba, prijatelji avto« in moto«
rrta ter prijatelji športa sploh se vabijo, se čim številnejše udeleže tega rendez« vousa naših najdrznejših športnikov.
Lahkoatletsko prvenstvo Slovenije poedincev za 1. 1927.
V dmeh 14. ta 15. t. m. se vrši na igrišču SK Ilirije s pričetkom obakrat ob 16. moško prvenstvo LLAP-a za poedince. Nastopijo najboljši atleti Ljubljane, naši najmočnejši zastotmikS atletike v Sloveniji. Povdariti le treba da ne gre v tem boju za točke, temneč ta nastop Je le nekaka kontrola vsakega atleta za sebe, koliko Je napredoval od prejšnjega leta. Klubi se ne biiejo za točke; bol se vrši le med atleti v svrho doseženia čim boljšega plasmaja v plemenitem boju za najvišji cilj — za častni naziv prvaka Slovenije za I. 1927. — Lanskoletni prvak! so bili: na 100 m in skok v dali: dr. Perpar, 200 m: Steolšnlk 400 m: Omerza. 800 m: Arbar. 1500 m: Gaberšek. 5000 m: Sla^ničar, 4 X 100 m: ASK Primorje disk: Smersu, kladivo: Slamič krogla: Zuoan kooje: Ore* hek. skok v vis in ob palici: Grezorka. troskok: Fr5hIIch. Ti atleti bodo seveda z vsemi močmi skušali tudi letos ohraniti prvenstvo in bodo naoe]i vse moči. da se obdržijo napram novim talentom Boi bo vsekakor oster in napet. — Letos ie tekmovalni program precej spremenjen in stavlja na atlete mnozo večie zahteve Posebno utegne biti zanimiva švedska štafeta 400 X 300 X 200 X 100 ki je nova v programu. Tekmovalni progranf ie sadeči: 14 avg.: 100 m predteki. skok v dali. 100 m semifi-nale. kopje 100 m finale, skok v vis. 4 X 100 m predteki, 1500 m. 200 m predteki, krogla. 400 m predteki. 15. avz.: 4X100 m finale, troskok 200 m semiftaale. disk. 200 m finale. 5000 m 400 m finale .skok ob palici. 800 m, kladivo. 400 X 300 X 200
X 100
Vstopnina bo v svrho propagande zelo nizka in bo vsled teza vstop vsakomur omogočen. Občinstvo se opozaria. da se v vsa" kem oziru ravna po navodilih rediteljev, da se na ta način omogoči redno iti httro izvedbo tekmovalnega programa.
Nogometne tekme za coškod-benl fond LNP-a 14. in 15. t. m.
L kolo: Jadran : Krakovo — Primorje : Hermes — lUrlla : Slovan.
Po enomesečnem odmoru se vrše iutri. v nedeljo I*n na praznik na igrišču ASK Prl-morla prve tekme letošnje Jesenske sezone. Tekom poletnega odmora ki traja sedai lz-vzemši pri Tlirill že dva meseca, so vsi klubi zelo spremenili svoia I. moštva. Momen-tano kvaliteto posameznih' klubov in njihove izglede za bližnjo jesensko prvenstveno tekmovanje se bo dalo prav dobro presoditi že v prvih nastopih iutri in na praznik.
I. kolo tekem za poškodbetii fond LNP.a, ki za moraio absolvirati klubi v najmočnejših sestavah tudi z igrala", ki v prvenstvu še ne smejo nastopati — obeta prinesti zelo zamimive in živahne tekme. Po daljšem presledku se bo zopet zbrala tia igrišču publika. ki čuti in si mn a ti žira z našim športom. Športno publiko opozarjamo na te tekme posebno, ker ie presežek namenjen fondu za pomoč poškodovanim ta obolelim igralcem naših nogometnih klubov, torel v namen. ki zasluži vsestransko podporo.
Tekme se vrše v sledečem redu: v nedelio ob 16. uri Jadran : Krakovo ob 17.30 Primorje : Hermes: na praznik ob 17.30 Ilirija : Slovan.
Ali bo Francija zmagala?
Pred odločilno borbo za Davisov pokal.
Letošnje tekmovanje za Davisov pokal bo videlo v izzivalni rundi predvidoma ista nasprotnika, ki sta se pozledala že lani in predlanskim: ameriško Unijo ir, Francijo. »Predvidoma« ie to pot skoro odvišna beseda: zakai nihče ne dvomi, da n:mata ne Japonska ne Kanada, ki se bosta 20. t. m. v Chicazu borili za kvalifikacijo zmagovalca v ameriškem pasu. prav rrkakih izzledov proti evropskim finalistom Francozom.
Tako se bosta v tretje srečala Amerika in Francija. Predlanskim so Američan; zmagali 5 : 0 čeprav so bile tekme daleko srditeiše kakor bi se mozlo sklepati iz končnega rezultata. Toda takrat sta i Tilden i Johnston še uživala sloves nepremazljivosti in v doublu francoska dvoiica Borotra - Bruznon še daleko ni bila na tei višini kakor ie letos. Lani ie šlo Američanom že težie: zmagali so 4 : 1 toda točka, ki so si io zaslužili Francozi, ie imela v moralnem poiledu zanje mnogo večio ceno kakor zenlj številčno: da! io Jim ie namreč veliki Tilden. ki ie v eoičnem boiu podlegel mlademu La.
costu. Francozi so takrat kljub porazu dokazali. da so Američanom enakovreden nasprotnik. Svoj mednarodni razred na so imeli priliko pokazati nekai dni po izzivalni rtmdi na tekmovanjih za ameriška prvenstva gospodov v singlu. kjer se Je dogodil pravcat čudež: prvič Je takrat Amerika doživela. da se ie na nienih tleh odigral finale med dvema inozemcema Francozoma La-costom in Borotro. zakai vsi Američani, med nJim! tudi Tilden in Johnston, so izpadli že v prejšnjih rondafi.
Kakšna pa ie slika letos? Za Američane gotovo še neugodnejša kakor po tridu lanskih bojev za ameriško prvenstvo. Tildnu takratni poraz ni dal miru; hoteč se revan. šlratl ie odšel s Huntrom v Evropo na turnejo kjer ie odigral celo vrsto Interaacijo-nalnih tekem z evropskimi državami. Zmagal je s Huntrom nad Nemčiio, Belgijo. Ho_ landsko Anglijo in Irsko pri Francozih pa se mu je zataknilo. Sam res ni izgubil no-beneza boja (pri čemur velia upoštevati, dn se je matefi Amerika-Francija vršil na ood-Iazi »best of three«, v katerem Francozi niso tako močni kakor v »fivu«). toda zaželi ene revanše ni doživel. Nasprotno! Pri pariških' prvenstvih za ie Lacoste v drugič položil na tla in ni si še dobro opomogel od tega poraza ie moral v Wimbledonu vtakniti že drugega v žep. to pot že v semifi-tialu proti Francozu Cochetu.
Tako ie danes razmeri e med Tildnom io Francozi Težje Je presojati izglede francoskih prvakov napram Johnstonu, M letos še ni dal nikake prilike za kolikor toliko zanesljivo presojo svoje moči. V Ameriki ga vobče smatrajo enakovrednega Tildnu, morda za nianso slabšega. V doublu je imela še lani .Amerika strašno orožje v kombinacijah Richards . Williams odnosno RichaTds . Kinsey — toda Richards in Kin-sev sta šla v tem med profesLionale. Kakor čita-mo. bosta letos izrala proti Francozom Tilden - Hunter, kombinacija, ki se je obnesla v Wimbledonu. ki pa ie sicer inferior-na dvojici Borotra - Brugnon.
Kdo bo torei letošnji zmagovalec v Da-visovem cupu? Francozi ali Američani? Vprašanje ie vzlic nedvomni superiornosti »štirih mušketirjev« (kakor so Američani šaljivo nazvali Francoze Lacosta. Borotro, Cocheta in Brugnoma) nad ameriškim moštvom še vedno odprto. Vooštevati treba razna navidezna itnponderabilia ki oa igrajo ravno v športu cesto odločilno vlogo. Trenutno nerazpoložemje vročina, publika, nenavadna hrana. Poslednji trije momenti so zvesti zavezniki Američanov, ki so iim že 1. 1925 ta 1926 mnogo pomagali do zmage. Ali iim bodo tudi letos?
Francozi so samozavestni. Američani nervozni. Tilden daje tatervjuve. povzdiguje Francoze v nebo. Simptomi. Naša progno-za? Prerokovanje ie sicer riskantno. toda če pretehtamo vse navedene momente bi si drznili staviti na Francoze. Seveda: brez obveznosti...	br.
Prvenstvo Jugoslavije v plavanju
Jadran (Split) — prvak države, drugo me« sto zasede Jug (Dubrovnik), tretje mesto Viktorija (Sušak), četrto meso ASK Pru morje (Ljubljana) ln peto mesto SK Ilirija (Ljubljana).
V torkovi številki smo priobčili provizo« rične rezultate o plavalnem prvenstvu Ju« gosi avti je na Sušalni. Pri definitivni ugoto« vitvi se je pokazalo, da so bili glede točk in placementa klubov deloma netočni Pra« vilen placement je sledeči: I. mesto Jadran (Split) 234 točk, II. mesto Jug (Dubrovnik) 125 točk, HI. mesto Viktorija (Sušak) 121 točk, IV. mesto ASK Primorje (Ljubljana) 35 točk, V. mesto SK Ilirija (Ljubljana) 34 točk VI. mesto Šport (Sombor) 23 točk, VIL Brdianin (Beograd) 15 točk, Vni. mesto Gradjanski (Dubrovnik) 15 točk, IX. mesto Tri ton (Split) 11 in pol točk, X. me« sto Bob (Beograd) 6 točk. XI. mesto Gra« djanski (Karlovac) 5 točk, XII. mesto Fi« rule (Split) 3 in pol točk, XIII. mesto Kar« lovačko Sportsko Udruženje, 2 točki; nepla« sirani ASK (Zagreb) in Beograd (Beograd). Poročilu je treba še dodati, da se je gdč. Marica Ogrinova (ASK Primorje) plasirala na 5. mesto v plavanju dam 400 m prosto.
Službene objave LNP. (Iz seje posL od« bora z dne 10. avgusta 1927. Nadaljevanje) Obvešča se klube LNP, da je odredil JNS za termin 16. oktobra tekme v korist jugo« slovenskega olimpijskega fonda ter se jih poziva, da za ta dan ne sklepajo nikakih lastnih prireditev. Na prošnjo SK Ilirije se rezervira termin 9. oktobra v Ljubljani za letošnjo tekmovanje za Gosposvetski pokal Ljubljanski klubi se pozivajo, da za ta dan ne sklepajo drugih tekem, temveč da se v čim večjem številu prijavijo k pokalnemu tekmovanju. Na znanje se vzamejo prijav« niče igr. Frangeš Ernest, Marčinko Aleksan. der in Pasternjak Siegfried za SK Železni« čar (Maribor) ter se jim priznava pravo na« stopanja v poskusnih tekmah navedenega kluba za sprejem v JNS; formelna verifi« kacija sledi po včlanjenju SK Železničarja v JNS. — Na znanje se vzame dopis SK Slivnica od 8. t. m. in prijavnice, s katerimi prijavlja v verifikacijo igralce Anzelc Slavo. Braz Edo, Budkovič Ivan, Cetinski Miha, Kunej Alojzij, Milavec Miro Miškič Djuro, Moleč Pero, Pogačnik Vlado. Simščak Ni« kota. Zgane Anton, Zumer Ivo, Kunej Mat«
ko Navedenim igralcem se prizna pravo nastopa v poskusnih tekmah SK Slivnice za sprej«n v JNS; formdna verifikacija sledi po včlanjenju SK Slivnice v JNS — Ven« ficirajo se s pravom nastopa dne 28. avgu« sta za SK Slovan: ŽelezniK Marjan, Nov« Ijan Stanko, Tratnik Josrp in Cehovin Ka« roL — Tajnik II.
Podsavezni kapetan g. Pelan je radi pre« zaposlenosti odstopil. LNP je z njun brez dvoma izgubil osebo, ki je bila najbolj po« klicana za to odgovorno mesto.
Slavia na Dunaju. Včeraj sta igrala praška Slavia in Hakoah neodločeno 1:1.
Tekma Ujpest — Slavi]a za srednjevrop« ski pokal je odgodena do 21. t. m., ker bi se sicer morale vršiti v Pragi na isti termin dve enakovrstni prireditvi.
Svoboda, igralec praške Slavije, ki je ka« kor znano, v reprezentativni igri proti Jugo« slaviji igral najslabše v češkem moštvu, je bil vsled zanemarjanja kaznovan s denarno globo 1000 Kč.	. , _
ASK Primorje, nogom. sekcija. Danes naj bodo ob 17. v garderobi na našem igri« šču sledeči igrači: Anžlov-ar, Ivo, Pečnik, Sočan, Camernik, Jug I in H, Privšek, Sla« par, Ter ček, Zalar, Glavič, Turkovič. — Načelnik
SK Jadran. Danes ob 16. uri na igrišču Primorja tekma s SK Krakovo. Na igrišču morajo priti sledeči 'gralci z opremo: Gart« ner, Žnidarič, Zor, Kos, Bončina, Pokora, Rogač, Logar, Brcar, Rape. Sandi, Banovec, Varoga, Jerina. — Tajnik.
SK Slovan (nogom. sekcija) Na praznik 15. t. m. ol 1730 na igrišču Primorja tekma za poškodbeni fond, Slovan : Ilirija. Ob 1630 v garderobi: Grobelnik, Marchiotti L in IL, Fkh, Skalar, Volkar. Rahuš, Koschel, Strehovec, Lumbar, Novljar.. BogeL Burger, Bucik in Hiršman. Rediteljsko službo vršita Premeri, Cehovin, Farlani m Wagger (trake prejmejo imenovani v garderobi). Blagajni« ško službo vrši Bucik Tone — Načelnik.
SK Svoboda. Na praznik 15. t. m. ob 5.23 zjutraj odhod z glavnega kolodvora na Je« senice. Igra se s SK Bratstvo. Ob 5. morajo biti sledeči na glavnem kolodvoru: Starčnik, Novak, Boncelj, Potrato. Bagg-ia, Sušnik, Kovač Rado, Jesenko, Breznik, Skapin. — Vsak navedenih igračev se naj zglasi v ne« deljo dop. na igrišču radi prevzema svo« jih rekvizitov (opreme).
ŽSK Hermes. Postava ŽSK Hermesa proti ASK Primorju za dne 14 t. m: Novak, Sernec, Osterman, Habicht, Marinko, Drak« sler, Kos, Škrajnar, Svetic, Zalokar, Klan« čnik, Ložar II. Imenovani morajo biti ob 13. v klubovem lokalu pri Šlibarju. Obenem se pozivata Idubova gospedarja Ušan in Bezlaj v svrho razdelitve opreme.
/1SK Primorje (bazena sekcija). Pričetek rednih treningov v sredo 17. t. m., ki se bo« do vršili po sledečem redu: I. skupina ob ponedeljkih, sredah in petkih, II. skupina ob torkih, četrtkih m sobotah, in sicer vsak dan od 17.30 dalje. Prosim vse članice, da se treningov redno udeležujejo. K pristopu vabimo tudi nove članice. — Načelnik.
Kdo ječetrti in kdo peti? Včerajšnji za. grebški jutranji listi prinašajo vesti, po ka« terih je bil vrstni red pri plavalnem prven« stvu Jugoslavije po kontroli in ponovnem preačunanju spremen'en sledeče: 1. Jadran '(Split) 234; 2. Jug (Dubrovnik) 126; 3. Vik. torija (Sušak) 121; 4. Primer je (Ljubljana) 35; 5. Ilirija 34 točk itd. Oficijelnega plače, menta še nismo dobili na vpogled; službeno glasilo plavalnega saveza «Sportista» prina« ša v svoji zadnji številki z dne 11. t. m. še stari vrstni red, ki. kakor smo že pisali, po doseženih rezultatih ni pravilen. Čudno je, da savez v tej zadevi molči.
Spor med Jugoslavijo ir Madžarsko je po prizadevanju predsednika BSK porav« nan. Ujpest potuje sedaj v Subotico. Hun« garia pa v Beograd. Slednja je handica« pirana radi odsotnosti fameznega Ortha m Hirzerja. Veseli nas, da spci ni zavzel več« jih dimenzij in škodoval izvedbi ene izmed najzanimivejših nogometnih konkurenc v Evropi.
Odbor saveznih lahkoafletskih sodnh kov. Pozivam vse lahkoatletske sodnike, da pridejo brezpogojno na igrišče SK Ilirije danes ob 15. uri. — Predsednik.
Kako se naučim fotografirati
ie ravnokar izšla v drugi popravljeni
izdaji — Dobi se v vsaki knjigarni. Ona Dm 10-—
Vremensko ooročilo
Meteorološki	' l.iiihlinm 13. avgusta 1927.	Vjiina barcmelrH	tri
Kraj
Cas
.pazovan;.
21
Barom	Temper	1 ►	Snel vc-11 , Srzint » metrih	Oblačno 0—10
L 63-4	170		E 2	5
763-5	20 r		WNW 2	9
176-" 9	70	fc9	Ti 1 r n	0
j i64 -	14 0	-0	\VNW 3	5
„7610	21-0	76	W 2	3
7f06	21 0	1	mirno	0
7606	270	45	mirno	0
/ 59 7	c'4-0	63	oiirno	0
	70	75	SSW 6	0
762-5	14-0	6	SW 2	2
dež
27.0
Ljubljana I (dvorec) . ,
Maribor . . Zagreb , i Beograd > , Sarajevo ! Skopi ie Dubrovnik Split i Praha
Solnce vzhaja ob 4.58, zahaja ob 19.11, luna vzhaja ob 20.1, zahaja ob 436.
Naiviši« temperature dane » Liuhlian' 28.0 C, najnižja 16.0 C Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Semintja oblačno, morda tudi deževno. Ne
vihte niso izključene. Hladno vreme. Pozneje najbrž zboljšanje. Tržaška vremenska napoved za nedeljo: Močni, kasneje slabotni vetrovi iz vzhoda, ozi roma severovzhoda. Nebo oblačno, vreme deževno; pozneje skoraj jasno. Temperatura od 16 do 23 6topinj. Morje razburkano
Padavine
Vrsta
dež
' mm do 1. ure
36.0
Iz življenja in sveta
Ob sedemdesetletnici južne železnice
Naša prva železnica. Po lito-grafiji v «No-vicah* 1. 1848.
Najvišja vzpenjača na svetu
Francozi grade na vrh gore «Aiguille du Midi» 3.843 m) vzpenjaoo, ki bo najvišja na svetu. Z gradnjo so začeli že pred 17. leti, toda med vojno in prva povojna leta je delo docela zastalo. Do zdaj je zgrajen prvi del proge (do višine 2664 m), ki so ga pred dnevi slavnostno izročili prometu.
Naša skavta pa sta svojo sodbo o morju strnila v kratko- in jedrnato besedo: »Prima!«
Starejši je zopet segel v skladišče za srajoo in kar je to pot privlekel na dan, je bila razglednica: v ospredju je klavrno ždelo drevo in mršave svoje veje molilo od sebe, kakor bi prosilo vbo-gajme; vzad pa so se razprostirale čudovite barve, to je bilo morje, sredi morja je tičal čoln kakor muha v močniku.
Poučil me je moj starejši, da se takim slikam pravi »štimunga«. V risanju ima odlično.
Mlajši je grajal, da je drevo na sliki kakor star čik.
Stare® pa je nadaljeval svoj pouk. Rekel je: če bi bik na sliki še kaka breskev ali kos melone in par rezin salame, pa bi bilo sliki ime »tihožitje«.
Nato je povedal mlajši, da je od melon in salam bljuval kakor star čik.
Nakar je starejši mlajšega zatožil, da je neumen, kakor da bi bil padel na beton. Ko je bljuval, da ga je gnal v taborno lekarno, tam so imeli na razpolago ricinovo olje, Hofmanove kapljice, aspirin in dvanajst injekcij zoper teta-nus, mlajši pa da je trmasto odklanjal sleherno zdravilo in se je potem starejši moral žrtvovati ter je vzel obrok Hof-
manovih kapljic na sladkorju, da nista prišla zastonj.
Sploh je grajal mlajšega, kakor svinje da je, jabolka da je jedel kar taka, kakršna je kupil od umazane branjevke.
Nasproti je trdil mlajši, da je na beton padel starejši, ker da je jabolko, preden ga je jedel, najprej obliznil in obrisal v robec, potem pa da se je v isti robec useknil, kar da ni higijenično.
S kratkim boksom se je uredilo nesoglasje v vprašanju zastran higijene in je zmagal starejši, kajti ima odlično tudi v higijeni.
Zastran morja pa sta oba soglašala, da je morje pri Omišlju prima.
Vendar sta dejala, da je na Rabu morje še bolj prima, ker je ona četa, ki je taborila na Rabu, trikrat imela pečene ribe s fižolom, na Omišlju pa jih njihov kotel ne enkrat ni imel na na jedilnem listu.
To pa da je bila edina hiba morja pri Omišlju m so drugače prima taborili in so spali v svojih šotorih kakor star čik.
Le eno noč da so imeli slabo; divjal je vihar, »Jaremu polžu« je odneslo šotor in je »Jari polž« tulil kakor...
Rekel sem, da že vem. kako je tulil; tulil da je kakor star čik.
Oba sta me začudeno pogledala in me je starejši vprašal, mar da sem ba
Letos ko obhajamo 70-letnco južne ali savske železnice, je kaj zabavno in poučno prelistavati naše, pa tudi tuje liste iz tiste dobe, ko so stekli prvi »hlaponi« in »lukamatije« po tračnicah. Tedanje Bleiweisove »Novice« so s prvim vlakom, ki je odlezel iz Ljubljane v Trst, napravile debelo piko in naznanile novo dobo, dobo prešernega materi-jalizma, ki milemu zaplankanemu slovenskemu narodu baje ne bi mogla prinesti nič dobrega. Koliko tragikomičnih zgodb hranijo sodni in drugi arhivi, ki poročajo o odkupovanju in razlastitvi zemlje in stavb, koder je imela steči železnica! Podoba je, da je imel naš narod do danes dve »junaški« dobi, v katerih je pokazal višek svoje odpornosti. Prvi odpor je veljal nasilnosti graščakov, drugi pa gradbi železnic. Na zunaj je seveda tudi tedaj izgledalo vse lepo in gladko. Trgovci so pospeševali gradnjo železnice, ki bi naj vezala Ljubljano z ostalim svetom na vse kriplje in menda še nikoli niso pokazali tolikšno podjetnost kot baš tedaj. Saj so samo ljubljanski trgovci sklenili nakupiti za cel milijon goldinarjev delnic južne železnice!
Težišče odpora pa je bilo v krčmah, kjer se je zbiral »ta veseli furmanski svet«, ki je moral gledati, kako mu železni nestvor posega za vrat in izmika tla. Danes se po gostilnah legalnim potom politizira, tedaj pa so se pri rdečem cvičku kovale črne zarote in atentati proti železnici in kaj pogosto so deževale težke vozniške pesti po glavah tistih, ki so si tedaj upali trditi, da bo železnica prinesla narodu blagostanje.
Da pa ne bo bliščal v prečudni luči konservativnosti samo naš človek iz tiste dobe. naj za protiutež omenimo še dva večja evropska naroda. Angleža mora pač obliti rdečica, če najde v arhivu zapisnik, da je tega in tega dne ta in ta poslanec v angleški zbornici predlagal :
»Naj se sprejme zakon, da mora vsaka lokomotiva sama svoj dim požirati, ker grozi sicer splošno zastrupljenje po strupenih plinih, ki uhajajo iz lokomotive.«
Nemci so imeli takrat še bolj razvit humanitarni čut kakor v svetovni vojni. Za časa prvih železnic so resno debatirali o tem, da je treba zgraditi na obeh straneh proge visoke lesene plotove, ker se je sicer bati, da bi vsled blazne vlakove hitrosti začeli noreti ob progi ljudje in živina. Nemški »Mihel«. čigar tehnika je danes na prvem mestu, tedaj ni mogel najti med svojimi bralci dovolj pogumnega človeka, ki bi si upal za strojevodjo na lokomotivo; morali so si za ta »vratolomen posel« preskrbeti An-
Fr. Ž.:
0 želvi, starem čiku in higijeni
Moja starejša dva skavta sta tri tedne taborila na Omišlju in se kopala v morju in prej res nisem vedel, da je človek tako umazan, če pride iz morske kopeli. Posebno mlajšega se je držala debela plast blata in sem ukazal, naj jo previdno stržejo z njega, če bi morebiti izpod blata prišla na dan kaka mumija egiptovskih kraljev ali kak rimski mozaik ali kaka okamenina.
Toda sta povedala fanta, da to ni od morja, nego je od železnioe.
Reči moram: ne zdi se mi prav, da železnica z brezobzirno roko kar na mah zopet uniči vso snago, ki so si jo mladi ljudje v potu svojih žuljev krvavo prigarali v dolgih treh tednih! Kam plo-✓emo! Kdo je, ki bo ob takih razmerah še hotel in bo tvegal za snago stroške in trud! —
S seboj sta prinesla mlado želvo. Starejši jo je privlekel izza srajce m povedal, da sta jo kupila na Sušaku za tri dinarje, toliko da jima naj povrnem! Za prevoz in za prehrano na poti pa da mi ne zaračunita ničesar.
Vzrojil sem, kaj da mislita! AU ne
gleža. Ta Anglež je vžival na Nemškem 1 uprav fordovsko pozicijo. Njegova plača je bila znatno večja od plače prvega 1 železniškega direktorja, kajti Nemci so i dejali, da je ubogega človeka, ki dan za dnevom gleda smrti v oči, vendar treba i primerno oškodovati. Torej ni prav nič čudnega, če so si tudi naši ljudje pred- ] stavljali železnico kot zlohotno pošast, ki bo vedno ogrožala ljudi in živino.
Taka je bila atmosfera, dokler so trajala pripravljalna dela. Šele železnica sama je strah pred železnico končno razblinila, počasi zmodrila ljudi in jih naučila ceniti pregovor, da je čas zlato.
Južno železnico so gradili v etapah. Najprej so jo potegnili od Dunaja do Dunajskega Novega mesta, nato čez Semmering do Gradca, in šele od tod do Ljubljane. Baš ko so gradili progo čez Semmering, sta trčila skupaj dva za tiste čase prav značilna dogodka. Progo na Semmering je namreč gradil inženjer Ghega. Baš tedaj, ko je po semmerinških serpentinah sopihal prvi, z gradbenim materialom težko obloženi vide, je imela dunajska akademija znanosti in umetnosti važno sejo. ki je v posebni spomenici izrazila mnenje od-
-S®
Angleške železnice v boju z avtomobilom
Angleške železnice občutijo bolj kakor katere druge konkurenco avtomobilov. Vse večje železniške družbe so se zato resno začele baviti z mislijo, kako bi vsaj nekoliko izpodrinile avto in pritegnile publiko nazaj k sebi. Pogodile so, da sta jim odprta le dva izhoda: znižanje voznih cen in zboljšanje ter pospešenje železniškega prometa. Tako je sklenila pred nekai dnevi londonska družba North Eastern Railway, da čimprej zniža prevozne tarife in da uvede izletniške karte za znižano ceno.
V juliju in avgustu je ta družba organizirala 410 enodnevnih izletov s povprečno ceno 65 par za 6 kilometrov. Njeni izletniški vlaki vozijo po 250 do 300 km brez prestanka. Poldnevni teleti, ki jih je družba uvedla spomladi leta 1925, so se izkazali za zelo posrečene, zakaj do danes se jih je poslužilo že nad milijon potnikov. Izletniške karte so zelo cenene: vožnja iz Leedsa v London in nazaj (dvakrat po 297 km) stane 165 Din vštevši kosilo v wagon-restavrantu, in traja dvakrat po tri ure
Vrhu tega so nekatere družbe uvedle karte z znižanimi cenami, ki se jih lahko poslužujejo ljudje, ki se vozijo v območju 35 km od velikih mest. Te karte veljajo v delavnikih od 10. ure zjutraj, v nedeljah pa ves dan.
vesta, da je gospodarska kriza, in kako naj ob pičlih dohodkih redim še en rep povrhu!
Potolažila sta me, da je želva taka žival, da šest tednov zdrži brez jedi in pijače in se niti sedmi teden ne spozabi, da bi rohnela nad oblastjo ali klela nega, nego je tiha in vdana kakor star čik.
Nato sem v božjem imenu privolil, da ostane pri nas. Rekel sem: lepe njene lastnost! naj bodo nam vsem za zgled!
Nesli smo jo na našo parcelo, dali ji špinače, kolerabnega perja in kos buče in je jedla kar od kraja. To mi je bilo jako všeč. Pohvalil sem jo vpričo vseh in sem gojil tiho nado, da mi bo v hvalevredno oporo pri vzgoji dece. In še se mi je rodila misel: če bi hotela in bi se količkaj naučila lajati, bi nam lahko red-kev čuvala od tatov, in sem si obetal od nje neizmernih koristi
Ponoči pa je nenadoma izginila in smo Mi jako razočarani.
Značaja želv ne poznam do dobra in ne vem, zakaj nas je razočarane zapustila. Morebiti jo je užalil prebogati obed. ko lahko šest tednov zdrži brez jedi in pijače. Pa je šla, da si drugod poišče mesto, kjer jo bodo bolje razumevali in bodo v višji meri čislali mene sposobnosti.
ličnih strokovnjakov, da je popolnoma in za vse večne čase nemogoče, da bi se kdaj kak vlak mogel povzpeti po semmerinških strminah!
Dne 16. septembra 1849 je prisopihal med grmenjem topov in urnobesnimi živio klici prvi vlak z Dunaja v Ljubljano. Od tod naprej so gradili progo do Trsta še celih 8 let in pogosto je celo izgledalo, da proge sploh ne bo mogoče izvršiti po prvotnem načrtu. Šele 28. julija 1857 je bila proga dovršena. Prv} vlak, natrpan s samo odlično gospodo. med katero so bili tudi člani cesarske hiše, je vozil v Trst. Od tedaj naprej se je začel na južni železnici reden promet; po trije vlaki na dan so vozili med Dunajem in Trstom.
Od tedaj, ko so prinesle Bleiweisove »Novice« zgornjo sliko, pa do danes je preteklo pičlih 80 let. In da bi danes videl pričujočo sliko fijakarski konj, ki s stojičnim mirom stoji ob barijeri, med tem ko mu drvi pred nosom orijenteks-pres. bi se pomilovalno nasmehnil in neverno zmajal z glavo. In tudi slovenski kmet se je seveda tedaj tako neznansko, kot kaže slika, oplašil le v fantaziji nemškega risarja.
Londonska družba North Easten je pod konec pretečenega meseca uvedla iz Londona na Škotsko nov brzovlak, ki premeri 450 km dolgo razdaljo med Londonom in Newcastlom v 5 urah in 25 minutah. Vlak se na vsej dolgi progi ne ustavi na nobeni postaji.
General Wood,
guverner Filipinov, je te dni umcL
Zal nam je. da je Sla. Toda ne čutimo se krivih. Nismo mogli pričakovati, da se ji bo tako zelo zamerila takšna reč, kakor je bogat obed.
Kdo ve, kake želje in nade so ji polnile nedrje, ko je storila usodni korak in krenila iz varnega naročja parcele v svet! Spremlja naj jo naš blagoslov! Ko zdrži osem tednov brez jedi in pijače, kdo ve, kod £ še cvete sreča! Niti ni izključeno, da je ne bi sprejeli za činov-nika. Skoraj mislim: če bi se naučila in bi znala peči kavo. pa bi jo sprejel, ko lahko zdrži brez jedi in pijače, kajti je res skrajni čas, da dobimo take činov-itike.
Kakor koli — ohranili ji bomo prijazen spomin in vrata na parček) ii ostanejo vsekdar odprta. —
Poleg blata in želve sta prinesla naša skavta z Jadrana mnogo omembe vrednih opazovanj in se jima je obzorje sploh čudovito razširilo.
Bila sta prvič na morju.
Lani je bila hčerka prvič, teta si jo je vzela s seboj, da je ni bilo ponoči strah, Pa je vedela povedati o morju to, da je jako »hecno«. Kajti hodi moja hčerka na Iicej in je ni stvari pod milim nebom in je ni bilo in je ne bo, ki ne bi bila »hecna«, in ne rečem, da ni prav tako.
Komično-resen intermeao
v Boargetn
ena med LeviMo
scena med Leviaen
inženjerjem Matžusom, prijateljem.
Padajoče zvezde
V tihi, vedri poletni noči med 9. in 14. avgustom se marsikomu nudi prilika, da vidi krasen prizor: z neba se na gosto utrinjajo zvezde in padajo v te* mine. Naši kmetje imajo navado, da si v takih trenutkih kaj zažele, zakaj sta* ro praznoverje pravi, da m takrat od* pirajo nebesa in Bog izpolni vsako že» Ijo, zlasti še, če si kdo zaželi bivanje v paradižu. Take »zvezde« imenujemo znanstveno meteorite; ponekod jim pravijo »kresnice«, ker svetijo ponoči kakor znane muhe tega imena.V starih rokopisih so zaznamovane kot «solze sv. Lovrenca«. To ime je v zvezi s cer* kveno zgodovino: 10. avgusta 1. 258. je umrl mučeniške smrti krščanski .škof Lovrenc, ki so ga Rimljani preganjali in trpinčili zavoljo njegove vere. Tisto noč se je pojavil na nebu cel dež kres« nic, tako da so praznoverni Rimljani od groze poskakali po koncu. To je sa« mo dokaz, da so se že takrat pojavljali meteoriti med 9. in 14. avgustom. Po« jav je bil znan tudi v starem veku; ki« tajski zvezdoznanci so ga zabeležili 1. 687. pred našim časovnim štetjem.
Kaj so meteoriti ali kresnice? Zvez« doznanec Schiaparelli je dognal leta 1866., da meteoriti potujejo okoli soln« ca po isti poti kot komet (zvezda repa« tica) »1862 III«. Tako je bil podan te« melj teoriji o izvoru meteoritov. Da« nes sodimo, da so to ostanki nekdanjih zvezdsrepatic, ki so končale svojo aha* sversko pot po vsemirskem prostoru in se iz teh ali onih vzrokov razpadle. Njih drobci so ostetli še naprej v kro« gu solnčne ali zemeljske privlačnosti in nadaljujejo pot razpadlega telesa. Do« gnano je, da obstoji okrog 100 meteo« ričnih rojev.
Tak roj pride zmerom v teh dneh v smer, kjer je zvezda 3. velikosti Gam« ma v ozvezdju Perzeja. Zato se avgu-stovi meteoriti imenujejo tudi Per« zeide. Posamezni kosi smelo v teminah
E. H. Temine,
je preplaval pred dnevi kanal «La Manche« v 14 urah 27 minutah. To je že enajsti uspeli poskus preplavan j a Rokavskega pre* liva.
Ljubezen je bolezen
Ondan se je nudil potnikom ekspres-nega vlaka London _ Liverpool razburljiv prizor. Ko se je vlak. ki vozi s hitrostjo 90 km na uro, ustavil na postaji Skipton, so popotniki opazili, da neki moški skače po vagonskih strehah z voza na voz. Nihče ni dvomil, da se je čudnemu akrobatu zmešala pamet. Vse je strahotna čakalo trenutka, ko se bo mož prevrnil in padel pod kolesa drvečega vlaka. Tudi prometni uradnik je
nebeškega oboka že pred 9. in še po 14.
avgustu. Največ jih pada v zgodnjih jutranjih urah. Utrinjanje meteoritc*r štejemo med najlepše pojave, ki nam jih nudi pogled na zvezdno nebo.
V nedeljo s
SIMULANTA
kratna, elegantna, Ijuberno - pntolovna veseloigra. Lafeti bolnik tn lepa adravnica. — Nenapek) atmolinnje boJesal Jurtt na ieoako srne. Lin ber ne pesna »prefca. — Pogumnemu ? Bog pomaga. — Sijajni recept: c Kako osvojiti ljubljeno ieeo.J — Raznovrstne »eczacije se vrste v ameriškem tempo. — Lepi igralci. — Krasna b» nerija. — Romantični naravni posnetki. —•
V slogi mladega kavboja imenitni
HOOT GI5SON
Predstave ob 3!f pol 5., 6., pol 8. in 9. uri.
ELITNI KINO MATICA, Kongresni trg št. 9. Telefon 2124
pri nJem čudno široke hlače in ga vpraša, čegave so.
—	Za ruskega carja, — je odvrnil mojster.
—	Takoj sem mislil, da so te pokve-čene hlače namenjene ruskemu tiranu. Oh, kako rad bi ga bil zadel v teh hlačah z dobro merjeno kroglo! — Je rekel carjev sovražnik.
Krojača je posta3o strah. Kot »dvorni človek« je čutil dolžnost, da poljskega groia ovadi Res so dali Ostrowskega zapreti. Ali grof je imel vplivne prijatelje in je bil proti kavciji kmalu izpuščen na prosto. Angleži so skušali carja pomiriti ali Nikolaj I. je dobil čuden strah. Neprestano je trepetal pred atentatom. Londonskih hlač sploh ni hotel obleči Ko pa je izvedel, da je O stranski na prostem, je dal povelje za odhod.
Pogajanja za ožji sporazum med Anglijo, Francijo in Rusijo so se razbila. Poglaviten povod so bile hlače, ki Jih je krojil carju londonski krojač. Sodobni zgodovinarji pa so si lomili glave z vprašanjem, zakaj je Nikolaj I. pred zaključkom pogajanj odšel. Pisali so o vsem drugem, le o hlačah so molčali
Če se oženi grof s plesalko
Pred letom in mesecem so listi poročali o nepričakovanem zakonu med aristokratom in plesalko. Mladi avstrijski grof Paul Eltz se je v južni Ameriki v nekem buenos-airskem bani seznanil z lepo plesalko Schrammovo. Mladca sta si bila takoj iz početo simpatična: sklenila sta svojo ljubezen zapečatiti tudi s poroko in sta stopila pred oltar. Kmaiiu potem, ko sta se zvezala v cerkvi pa sta se razšla; plesalka je nekega dne meni nič tebi nič izginila iz stanovanja. Kam je šla. ni vedel nihče izmed sorodnikov, najmanj seveda mož. Nekaj časa je pozvedoval po nji, potem pa je naložil svoje reči v kov-čeg in se prepeljal čez ocean domov.
Slučaj je nanesel, da se je nekega dne sprehaa! po dunajskem Pratru — in glej! nasproti mu Je prišla pobegla žena. Odkod? Ali se je skesala? Ne, stoj! Tu velja takoj zavozljati pretrgano nit in začeti s pogajanji za ločitev zveze — si je mislil grof. Približal se ji :e in ji je brez razočaranja in brez očitkov predlagal, naj vloži ona prošnjo za ločitev. On da bo s svoje strani isto storil. Storil je res in je navedel v svojem spisu, da se Je plesalka, katere ne smatra več za svojo ženo. pregrešila s tem. ker je ljubimkala z drugimi in ker je sprejemala tuje gospode v njunem skupnem stanovaniv.
Pred sodiščem pa je toženka navajr la v svojo obrambo druge razloge. Dejala je. da si je prislužila v Ameriki veliko premoženje. Ko je imela prihranek na strani, je srečala grofa Eltza. Postala mu je žena in ga ie vzela k sebi. Gre! je bil lenuh, delal ni nič in je žrve! od niene plače. Med tem ko je ona plesala in se mučila. je on vSval sadove njenega truda Zabaval se je in je zapravljal denar v kvartanju. Potrošil ;e velike svote in je naposled iz, ginil. Plesalka ga je opomnila, naj se
vrne k nji, a grof ni dal od sebe glasu. Sporočil Š ie po drugi, da se njegovi sorodniki upirajo tej zvezi in da noče nič več vedeti o njej. Plesalka se je potem morala izseliti in se je naselila na Dunaju.
Sodišče je zakon ločilo; proglasilo je, da sta kriva ločitve oba, mož in žena; grof zato, ker je poznal plesalkino preteklost, še preden se je oženil in ker se Je dal od žene in njenih ljubimcev celo vzdrževati; plesalka pa zategadelj, ker je sprejemala moške v stanovanju tudi med časom, ko je še priznavala grofa za svojega moža.
li>|>. • ••	v«, •
Miiitanzacija pocitmc v Rusiji
Voditelji rdeče armade, ki se čedalje bolj navdušujejo za militarizrranje sovjetskega prebivalstva na Ruskem, neprestano iščejo novih potov in načinov, kako bi učvrstili v Rusiji vojaški Juh. Član revolucionarnega sovjeta Podvo-finski je pred kratkim v tisku javno obravnaval vprašanje militarizacije poletnih počitnic sovjetskih dijakov in dopustov režimskih uradnikov.
Njegov predlog se je glasil takole: Dvotedenski dopust sovjetskih uradnikov m počitnice študentov je treba izkoristiti za jačanje fizične odpornosti Dijaki in uradniki naj gredo v vojaško urejena taborišča v gozdove, uče naj se streljati, spoznavati kompas in določati orijemacijo, proučevati karto, signaliziraj z zastavicami postopati s sema-forom itd. Na nočnih marših naj se do-pustniki navadijo orijentacije po zvezdnatem nebu. Tudi kuhinja tre sme ostati ljudem tuia; vsak dopustnik mora znati skuhati kosilo in večerjo, seznaniti se mora z vsemi možnostmi, ki ga utegnejo srečati v vojaškem življenju.
Kot vrhovno načelo te militarizacije je proglasil Podvojinski »ljubezen do vojaškega duha«. Predlog se ie danes že pretvori! v dejanje: širom Rusije so vzirikla vojaška taborišča, v katerih se pripravlja mlajši svet na dogodke, ki jim car;stična Rusija ni bila dorasla
Radovednost
—	Da, Lojzek, ufieajaki pravijo, dt ao na luni živa bitje!
—	A res? Kje 90 pa takrat, kadar ni hine?
videl blazneža na strehi in je telefoniral na prvo stražnico, naj vlak ustavi To
se je zgodilo. Brž se je začel lov za norcem, ki pa je proti splošnemu pričakovanju mimo in pametno zlezel s strehe. Dognalo se je. da je mož sicer popolnoma normalen, le zaljubljen je do blaznosti Njegova izvoljenka Dorofcy Evansova se je vozila ž njim v istem vlaku. Med potjo mu je rekla, da ne verjame njegovim besedam o ljubezni; če bi mu velela, da naj zleze na streho drvečega vlaka, sigurno ne bi tvegal te nevarnosti. Mladenič pa je vzel ljubi-čine besede dobesedno. Ni sj dal dvakrat reči: zlezel je na streho drvečega ekspresnega vlaka in skakal po vagon-skih strehah. K sreči se mu ni nič zgodilo, le globo je moral plačati. Pa Je položi denar s čvrsto nadejo. da ga bo zdaj njegova Dorothy rajši Imela.
Kako naj se varujemo pred strelo
Letos, ko je ozračje tako pogosto nabito z elektriko, zaradi česar toliko grmi in treska, bodo zanimali nasveti, ki jih daje skavtski pisatelj Beard glede varovanja pred strelo.
Kadar je nevihta, nikar ne vedrimo pod drevesom na odprtem prostoru in tudi ne v bližini drevesa, zakaj tu je nevarnost precej velika. Izogibajmo se telefonskega in brzojavnega omrežja; tja rado trešči Prav tako so nevarni plotovi iz žice. Izkušnja kaže. da izmed skupinskih dreves najrajši trešči v javore. orehe in visoka igličasta drevesa na vlažnem prostoru, zlasti kraj ribnika.
Ljudske množice ali črede živine so med električno nevihto vedno nevarne. Prav tako dežniki z jeklenimi šibami in kovinsko končnico. Na odprtem polju je človek zanesljivo varen le tedaj, če se vleže na tla. Seveda je slaba stran te varnosti v prehladu, ki si ga lahko nakoplje, ker ga popolnoma premoči Brez dvoma pa je oni. ki stoji med nevihto na odprtem polju, v veliki nevarnosti. Vsak pozna kak slučaj, ko je strela ubila človeka, ki je vedril pod drevesom ali šel po polju. Mnogokrat je že ubila n. pr. kočijaža s konji. V ameriški vojski predpisuje službeni reglema. da morajo med nevihto vojaški vozniki stopiti z voza in se postaviti proč od konja. Prav tako se ne sme delati s kovinastan orodjem ali odpirati skrinj s takim orodjem.
V zaprtih prostorih se svetuje, da med nevihto ne stojmo pri peči ali pri ognjišču. Gorki plini lahko pritegnejo blisk skozi dimnike v prostore. Ne stojte po nepotrebnem med dvema kovi-nastima telesoma, n. pr. med železnimi vraimi in vodovodom. Najvarnejši proetor za časa hudega treskanja je volnena, usnjena ali žimnata plahta na železni postelji, vendar pa le tedaj, če se železa ne dotikamo. Kovineska postelja ie sploh neke vrste strelovod, ki preprečuje, da bi morebitna strela zadela osebo, ki je iolirana od kovinske postelje z opisano plahto.
Ne stojte na vlažnih tleh in ne črpajte vode iz studenca. Ne stojte tik pod lestencem ali ridiatorjem. Med nevihto se ne poslužujte interurbarnega telebna. V krajih, kier so podzemni vodi, seveda te nevarnosti ni.
Plesalka - mestni župan
Čudnega župana si je izvolilo nedav» no mestece Jader Greenvich v Ameri* ki. Pri občinskih volitvah sta se pulila za župansko čast dva mestna odličnika: dr. Joe Gould, učenjak, ki se je prosla« vil z vrsto znanstvenih knjig ter je znan kot resen in soliden meščan, in Charles Ashlev, gledališki igralec, ki je priznan umetnik in tudi v okoliških mestih čislana oseba.
Na splošno presenečenje pa se veči« na volilcev ni odločila ne za učenjaka in ne za igralca, temveč je dala glasove 191etni krasni plesalki Miss Cortezovi, ki si je pridobila simpatije meščanov po svoji lepi postavi in zlasti po div« nih nogah. Po presenetljivem volilnem izidu je krenila množica radovednežev pred dom novoizvoljene županje. Vprašali so jo, kakšen program ima za povzdigo svojega mesta?
Županja ni bila prav nič v zadregi: zaplesala je black«botom in uprav elek«
tam, ko se vtikam. »Jari polž« da ni tulil kakor star čik. nego je tulil kakor avto.
Še sta povedala, da na Omišljn nimajo kina, pač pa muhe. Prebivalci da so deloma v Ameriki, deloma pa sede pri Boboviču v štacuni in pijo malinovec, liter po tri in pol. Vozu pravijo »karo-ca«, četrtinki »kvaru, maša pa da traja dve uri in pol.
Tudi mesto Krk da so si šli ogledat in so našli ondi kremove rezine po dinarju. Prima!
Na Sušaku pa da se dobe tri kremove rezrne in obrok s^doleda za deset Din; vsak dan imajo štiri vrste sladoleda in ga jedo domačini, kakor pri nas stlačen krompir.
Mislim, da sem zapisal vse, kar sta vedela povedati s taborenja na Jadranu. in da nisem nič pozabil. In zadovoljen lahko potrdim, da denar, kar ga je stalo njuno morje, ni bil vržen tako rekoč v vodo, nego sta si imenitno okrepila žekx3ec in z njim v harmoničnem skladu tudi duha.
Saj bo v tovarni cM visand, vsakdo lahko ti danes oriseže. da se vri delu *CUo*Smonada
kot okrevalo nalboi) vrieie.
HMMIllItlllllimillllMIHtll
trianrala občinstva Ljudje so jo vzeti na ramena in jo nesli v mestno hišo. Tako voli Amerika župane!
Kaj bo: ženska ali moški
Ogromna večina smrtnikov ni v zadregi glede pripadnosti temu ali onemu spolu in si tudi ne dela skrbi, da bi se utegnil kedaj moški izpremeniti v žensko aH narobe. Toda iznajdljiva priroda je v svojem večnem stremljenju po varijacijah nekatere ljudi kruto udarila, ko jim je natovorila mimo kopice običajnih življenskih skrbi še to nenavadno skrb. Taki spolno neopredeljeni alj premalo opredeljeni ljudje se imenujejo hermafroditi. Med dvo-spolci pa je malo izrazitih; pri večini se razvoj izvrši povsem neopažemo in normalno. Mogoča pa so tudi presenečenja, ki smo jih omenili uvodoma.
S takim primerom hermairoditizma se zdaj bavijo češki zdravniški krogi Gre za deklico nekega železniškega uslužbenca v Frankstatu na severnem Moravskem. Stariši so Jo sprejeli kot hčerko; dobila je pri krstu žensko ime in so jo tudi vedno smatrali za žensko bitje ter jo kot tako vzgojevali. Sedaj je stopila v 15. leto, ki je — kakor znano — v doraščanju mladine zlasti za ženske dokaj važno, bi glej — od dne do dne je boli podobna fantu. Visoka je 150 cm, krepke postave, močnih, mišičastih udov. Na zgornji ustnici in na bradi so ji začele poganjati kocine, ki so 1—3 cm dolge. Goltanec ima moško obliko in tudi glas zveni v basu. Deklica sama pripoveduje, da ni nikdar v življenju obSutila nič ženskega v sebi in se je vedno čudila, da jo oblačijo kot deklico. Imela je vsekdar moške nagibe; rada se je igrala z dečki in je v tepežih z njimi zmerom zmagovala. Najljubša ji je bila telovadba, zanimala pa so jo le moška opravila v hiši in na polju. V 13. letu so ji jeli poganjati brki pod nosom, v zadnjih letih pa se je rada zaljubljala v deklice, katerim je nosila razne darove in ž njimi koketirala. Bližjih stikov ni imela, ker se je bala kazni. Pred zdravniki je izjavila, da bi rada postala moški.
Ta devojka, ki noče bi tj ženska, je bila minule dni v Brnu natančno preiskana in operirana. Zdravnik je ugotovil, da je duševno bližja moškemu nego ženskemu spolu. V njenem telesu so sicer'ženski organi, vendar pa nerazviti in nesposobni za funkcijo, a tudi moški niso toliko fazviti, da bi mogla brez nadaljnega veljati za moškega. Zdravnik sklepa, da je sicer ženska oseba, ki ima ženske organe, vendar pa je na pol moška. Z drugimi besedami: njen spol bi se lahko imenoval nevtralen ali tretji spol. Ta pa praktično ni mogoč.
Na daljna zdravniška preiskava bo dokazala, ali se da izpolniti njena želja, da se z operacijo pretvori v moškega. Vsekakor se hoče deklica, če ji je že priroda dovolila samoodločbo, čimprej rešiti bluze in krila in se za vse čase posloviti od spola pramatere Eve. Če bo šlo...
Nenasiten ženskar
V Genovi je b® minule dni aretiran znani advokat Giuseppe Mazzarini. Mož je veljal v mestu kot ugledna oseba, čeprav so ljudje poznali njegovo slabost: prevročo ljubezen do lepih žensk. Zdaj pa so razkrili nenavadne sleparije, ki jih je uganjal ta ženskar, da je lažje zadostil svoji strasti. Najel si je pisarniški lokal v bližini neke ženske posvetovalnice. Na-stopnice je postavil staro žen-šče, — svojo služkinjo, — ki je za dober denar napotila vsako mlado in lepo žensko v advokatovo pisarno. Mazzarini se je predstavil kot zdravnik in je te ženske zlorabil. Na ta način je zapeljal najmanj 60 mladih žensk, preden je bila vložena ovadba.
Zoper Mazzarinija se je pritožila tudi predstojnica nekega genovskega ženskega samostana. Mazzarini je prišel nekega dne v samostan oblečen koi duhovnik in povedal, da je doktor medicine. Začel je preiskavati nnne. a opa-tinja ga je pri tem delu zmotila. Mazzarini je naglo pobegnil in se odpeljal v avtomobilu, ki ga je čakal pred samostanom.
.Aretacija pohotnega advokata je vzbudila v Genovi veliko senzacijo.
Milan Fabjaneič:
Mimogrede
So zgodbe, ki o njih ne veš, zakaj so se dogodile in kako so se končale. Ljudje se razburijo, iz njih plane vsa poživinjenost ljudske surovosti, nato pa se vse pozabi, kakor da se ni nič zgodilo.
V	nedeljo popoldne, ko je bilo v gostilni dosti pivcev, je vstopil dokaj čedno oblečen, visok neznanec, sedel za prazno mizo in naročil mero žganja. Ko mu jo je krčmarica prinesla, je tujec kar zvrni! tekočino vase in zahteval: »Še eno mero!«
Krčmarica mu je nalila znova in tudi sedaš je neznanec duškoma izpraznil stekleničioo, ne da bi kaj razlagal Kakor da se ga je polotila neka tiha prekomerna strast, je krepko zahteval še trestjo mero. Krčmarica ga je začudeno pogledata in se razjezila:
»Tega pa ne, da bi kdo pijan obležal pod mizo v moji gostilni«
V	neznančevih očeh se je čudno za-bHskalo in ves Je vztrepetal od togote. Mak) Je pomislil in se odločii: »Pa daj vrček piva!« Sedaj je krčmarica odnehala in mu je natočUa vrček. Ko ga je postavila predenj, ji je neznanec osorno
nfafmA.
Adventisti napovedujejo konec sveta
V Parizu je zboroval kongres adveo-tistov, na katerega so prišli zastopniki iz vseh krajev sveta. Glavna točka zborovanja je bila propast sveta in znaki bližajočega se konca: veliki potres, mrk solnca in lune, padanje zvesd, propast narodov in oboroževanje.
Adventisti so ugerfli takole: Veliki potres je že bil leta 1755. ko je bila razdejana Lizbona. Katastrofo so čutili tudi v Švici, v Afriki in na Antilih. Dan solnčnega in 1 unii»ega mrka pa je bil 19. maj 1780. ko je bila Anglija v popolnem mraku. To naravno čudo je začelo ob 10. zjutraj in je trajalo nad pol dneva. Tretji znak, deževanje zvezd, je M 13. novembra 1833. Francoski astronom Flammarion, ki je pisal o tem dogodku je prispodabljal pojav padanja zvezd, padanju snega, učeni profesor Oemskad pa je izračunal, da je padlo z nebo v eni sami uri 34.640 zvezd. Poslednje znamenje propasti sveta pa je po sodbi ad-ventistov veliko oboroževanje, v katerem tekmujejo danes najmočnejši narodi na svetu, Angleži, Američani in Japonci Ko bo ta etapa končana, pride ura usode in svet bo izginil
Zaklal je ženo z britvijo
V	Berlinu se je odigrala te dni strahovita rodbisska tragedija. 38-letni brivec Walter Dittmer, ki se je oženil šele pred pol letom, je zaklal svojo ženo z britvijo. Zakonca sta imela zadnje mesece mučno in nesrečno življenje. Briv-nica, od katere sta živela, je sicer dobro nesla, toda žena je opazila, da ji je mož nezvest in da ga zanimajo Pred vsepi nedorastla dekletca. Ker se Je Dittmer nedavno zopet pregrešil, je njegova žena povzročila razburljiv prizor ter mu je zagrozila pred vsemi pomočniki, da ga bo ovadila oblast! ter ga spravila v ječo. To je moža tako razburilo, da jo je sklenil umoriti. Zamašil ji je usta z robcem, ji prerezal vrat, pobral vso gotovino in vrednosti teT zbežal Kriminalna policija ga zasleduje.
Mednarodni sporazum in hlače
V	neki zbirki političnih anekdot črtamo sledečo zgodovinsko zanimivost:
Leta 1844. se je imela skleniti ožja zveza med Anglijo, Francijo in Rusijo. V ta oamen je prišel v London ruski car Nikolaj I. Takrat se Je v angleškem javnem življenju čutil vpirv naprednih struj in zveza s caristično samodržav-no Rusijo, ki sta jo pripravljala dvor in viada, ni bila svobodoljubnim krogom niroalo simpatična. Vrhu tega so se liberalni Angleži v tistih časih ogrevali za Poljake, ki so bili pod kopitom ruskega carizma.
V	Londonu je bil na glasu krojač In-kson.. ki je šival tudi za dvor in za drugo najvišjo gospodo. Ko je prišel Nikolaj I. v London, je sklenil, da si nabavi novo obleko. Princ Orlov mu je priporočil Inksona in ta je delo prevzel. Tiste dni pa pride k njemu poljski plemič grof Ostrowski, kapitan francoske vojske in velik sovražnik carizma. Opazi
Kazen
—	Nikoli ne bom portbS, kako str&sno me je oče kaznoval, ko sesn mu ukrai smotko.
—	Ali ti je krepko priselil kaj?
—	O, ne! Smotko sem niorai pokaditi!
»Na, pij!«
»Ne bom pila. Ne pijem pri gostih.«
Tujec je zadivjal in kriknil: »Pravim, da pij!« Krčmarica je znova odklonila, tujec pa je zgrabil za %TČek in ga je z vso sito treščil krčmarici pod noge. da se je razietel na drobne kosce. Vsa gostilna se je zganila in ni razumela, čemu vse to, krčmarica je začudeno zazijala, nato pa je togotno kriknila: »Sedaj pa plačaj in pojdi, odkoder si prišel!«
Neznanec se je osorno odrezal: »Tebi že ne!«
Pristopil je krčmar. ki je od daleč gledal in glasno zahteval:
»Če nočeš njej, boš plača! pa meni! Plačaj pa pojdi!«
Popotnik ni izpregovoril niti besede, ves se je stisnil, kakor strela je planil kvišku in z vso silo treščil krčmarja s pestjo v nos, da ga je zalila kri. Vsi v gostilni so onemeli pri tem prizoru, na to pa so se divje vrgli na popotnika ki je kakor besen mlatil okoli sebe, da so mu morali zvezati roke na hrbtu in ga privezati h kostanju sredi dvorišča. Ne-sti so ga morali, ker se »e vlegel na trebuh in se in di niti premakniti
Stal je privezan ob drevesu ves raz-mršen, z nasršenim obrazom in sovražnimi očmi V tepežu in prerivanju so mn Mi strgali suknjič. Preiskali so mu
vse žepe, pa niso našli niti beliča. Krčmar, ki si je brisal okrvavljeni nos, je pristopil k neznancu in ga je srdito vprašal: »Boš šel mirno naprej, če te odvežem?«
Iz tujca, ki je kar visel na kostanju, tako visoko so mu bili privezali roke, je udarilo: »Tebi nič mar!« Z vso močjo je sunil krčmarjs pod trebuh, da se je opobeke! in bridko zastokal V okolu stoječih se je razmahnila ubijalna strast z vso togoto, da so s pestmi in brcami o bdela vali privezanega popotnika, ki je namah krvavel v obrazu, in so mu raztrgali suknjič še bolj. Ko si je krčmar opomogel, je divji pridrvel z dvignjenim bičeviiikom in usekal z vso silo kar preko glave. Udarec je tujca omamil. da je obvisel in obmiroval. Pa vendar ni bil ubit. Krčmarja je zasenčila težka bledica in roke so se mu pričele tresti Da li ni morebit preveč udaril? Ta silni udarec je prestrašil tndi druge, da so hodili okoli privezanega, kakor okoli Ijutega risa, Id je še vedno nevaren, in ga prosili naj se sprav} naprej. Tujec pa je trdovratno molčal z visoko Pritegnjenimj rokami na hrbtu, z dvignjeno, okrvavljeno glavo, da so se mu napenjale žile na vratu, in divje po-biiskaval z očmi. Strašno sovraštvo je sevalo iz nfiL Varno so ga odvezali
vedno pripravljeni da ga zgrabijo, in ker se jim je sesedel hote ali nehote, so ga dvignili in odnesli za hlev na travo, ki se je v njo za ril z obrazom in obležal. Ljudje so se poizgubili v krčmo, le krčmar je od daleč pazil da mu popotnik ne bi zažgal hleva.
Tujec je obležal, kakor so ga bili položni in ko so šli črez pol ure za njim gledat, ni bilo o njem ne duha ne sluha. Kakor je bi! prišel tako je tudi izginil Kmalu so ljudje pozabili kar se je dogodilo. in tudi krčmar je izgubil že vse skrbi radi tistega udarca z bičevnikom.
Minuli so trije dnevi in po cesti sta orožnika prignala čisto razcapanega človeka, ki je hodil popolnoma bos in je imel uklenjene roke. Po glavi obrazu in telesu, kolikor ga ni zakrivala raztrgana srajca, so ga zatekale krvave modre maroge, ki so pričale, da so nekje ukle-njenca pretepli na žive in mrtve. Njegove. vse razmršene lase ie lepila strjena kri Krčmar, ki je stal na gostilniškem pragu, se je razveselil, ker je bilo zadoščeno njegovi pravici. Tujec pa je Ponosno korakal po prašni cesti in samo mimogrede s sovražnim pog edom oplazil krčmarja, ki ga je izziva! s svojim tihim smehom.
Molče je korakal popotnik skoz; vu, visok ki ponosen, in se ni ozrl as M
.JUTRO. St, 191
14.5011. 1927:
Kraljestvo
Fllcasti klobučki z aplikacijam!
«eM4tl Kziuuvrituo možnosti, tako da Jtti Jahko s primernimi preureditvami prilagodimo n raznovrstne večerne oblekce. Fil-casti kfobočld ce drže večinoma nevtralnih banmfii oUans, doOm so aplikacije Ce bolj pisane lin so razvrščene v sMHzIrani manlri
Na levi je vzorec klobuSča za konec polet]« ln za zgodnjo lesen Desni, z originalnim okrasjem Ugotovljeni vzorec, Je za Jesenske dni, dočim Je spodnji vzorec bolj prikladen za strapac, potovanje hi gorsU šport.
Prehod k jesenski modi
levo ne na desno, kakor da se ne meni za ves svet. V nJem pa, ki je bil ves razbit, že človeku ne več podoben, je Se vedno bival tisti divji, strašni odpor fn nepremagljiva trma, ki ji nihče ni vedel vzroka, čudmi so ljudje in nedogo-netne so njihove lastnosti! Izginili so za ovinkom.
Po treh tednih Je dobil kromar od 6odniie poziv, naj se zglasi pri njej tega In tega dne. Zadeva: skrivnostni popotnik. Krčmam so trepetale roke, ko je držal pozivnioo. Spomnil se je tistega udarca z bičevmkom, ki je omamil popotnika. Ker pa je bila na pozivnici hišna številka napačna, se krčmar ni odzval, bolj iz strahu kakor pa zaradi napake. Vse je pozabilo skrivnostnega potnika, ljudje in sodnija — on pa je umrl v bolnišnici, ne da b! bila dazvoz-ijana njegova skrivnost
UstaBorij. 1842.	Solidni izvršitev.
Vsakovrstna pleskarska ln črkp-slfkarska čtefe Izvršuje tvrdka B»ata EberI nasl.
Martine. Černe & Co-
LiaMiana. V.
(Preje Cesta'na Zmerne cetot
ulica Ste«. 8
ko železnico)
Jarmlla Haškova:
Detektivska zgodba
Gospod Pokorny je imel v roki detektivski roman in je karajoče govoril svojemu potomcu:
»Nu, lepe stvari mi uganjaš! Namestu z zemljepisjem se mi ukvarjaš z demo-ralizujočo literaturo. Zato pa je tak uspeh: polenil si se, učenja ti ni mar, nikakega reda več ne poznaš, zaverovan si, kakor da bi te luna nosila, in ne veš, kaj se dogaja okrog tebe. To se ne bo dobro končalo. Čigava je knjiga?«
»Franc Zaruba mi jo je posodil.«
»Povej mu v mojem imenu, da to štivo še ni za njegova leta in da sem mu roman zaplenil.«
Gospod Pokorny je vtaknil knjigo v žep in je odšel.
V pisarni jo je položil predse na mizo, da jo vrne tovarišu Zanibi. Ta pa je bil ravno zaposlen in gospod Pokorny je knjigo mehanično odprl. Pogled mu je obstal na stavku: »Emilija je po vonjala tulipan in je umrla.< Sicer so se mu •ustnice skrivile v zamčljiv posmeh, vendar je čital dalje: »Tulipan pa ji je dal ATtur.« Primaknil je stol, obrnil list, obrnil tudi drugega in oči so mu stopile iz jamic,
»Gospod Pokorny,« se je tedaj ogla-
Letošnja jesenska moda ne obeta velikih tepremernib. Glavne linije ostanejo dosedanje. Tudi v materljalu ne bo izoenadenj tn novotarij. Kitajski in maroški torep se bosta Jeseni ravno tako uveljavljala, kakor v poznem poletju. Morda bo oba nekoliko premagal fcrep saiten, ki že sedaj sili v ospredje.
Za jesensko modo se napoveduje karakteristična uporaba talta v oblik! obrobnih aplikacij in okraskov. S taftom se sploh uvaja v modo materij al, ki ustvarja s svojim nenadomestljivim bleskom popolnoma samosvoje učinke. Tafta v tem pogledu ne moreš nadomestiti s svilo ali s kakim drugim blagom. Njegov materija! je tako prl-kupljiv, da omogoča 'povsem nove modne vidike.
Skica predočuje tri zgodnje jesenske mo-
dele posetaLh obleke, ki Jan pač ne moremo odrekati povsem sodobnega okusa in posebno podčrtane mladostne gracljoznostl, čeprav so modeli zamišljeni za priletnejše dame. Moment roladostnosti in elegantne ženskosti je zlasti podčrtan v srednjem modelu. Na krilo so našite okusno učinkujoče cvetke iz taifta. Na desni in levi so raznovrstni vzorci taftovih okraskov, Id prihajajo z jesenskim časom v modo.
Zunanje linije ne bodo v Jeseni doživele izprememb. Vse ostane, kar se tiče kroja, pri starem. Sedaj veljavne spdošee krojne linije se še nikakor ne bodo izživele. Preveč Intimno so zvezane z občutjem sodobne dame te z njenim absolutno iiš modno estetiko usmerjenim modnim okusom.
Radio
Izvleček iz večernih programov
BERLIN (484 m 10 kw), FRANKFURT (428 m 9 kw), LANGENBERO (458 m 60 kw), srnnroART (379 m 10 kw). praga (349 m 5 kw). brno (441 m 3 kw) RIM (450 m li2 k)w), VARŠAVA (lili m 10 kw). DUNAJ (517 m 7 kw).
Nedelja. 14 avgusta.
BERLIN 20: Prenos programa Iz Frank, furta.
FRANKFURT 20: Klasična kitajska glasba. (Uvodno predavanje, nato pa glasbena produkcija kitajskih študentov iz Frank-furta. Prenos te Beethovnove dvorane na glasbeni razstavi v Frankfurtu). LANGENBERG 20.15: L Fatl: »Ločena že. na«.
STUTTGtART 20: Prenos framkfurtskega programa.
(RIM: Simfoničen koncert. — 1. Massenet: Slikovita scena. — 2. Dve pesmi za sopran. — 3. Giordano: »Marcela«, predigra in tntermezzo. — 4. Donizetti: »Marija Rohanska«; aria. — 5. Pon-chielli: Aria iz opere »Zaročenci«. — 6. Borodin: »Princ Igor«. — 7. Četrto dejanje Catalanijeve »Wally«. DUNAJ 20: Prenos koncerta klasične kitajske glasbe lz Frankfurta. VARŠAVA 20.30: Večerni koncert.
Pondeliek. 15. avgusta.
BERLIN 21: Komorna glasba. — 1. Mozart: Klavirski kvartet v G-molu. — 2. Brahms: Klavirski kvartet v G-molu, op. 25
FRANKFURT 21.15: Koncert komorne glas.
be. (Prenos iz Kassla). LANGENBERG 20.15: Počitnice na Severnem morju — 1. Fucik: »M ari i a Ma-rella«: uvertura. — 2. Raibmaninov: Serenada. — 3. Skice. — 4. Benedlx: Janezek - dervlš 5. RoHand: Serenada za flavto. — 6. Skice. — 7. Ochs: »TIč-ka prileti«. _ 8. Skice. STUTTGART 20.15: Poljuden koncert fil-
harmoničnega orkestra. PRAGA 20: Koncert vojaške godbe.
21: Koncert. — 1. Mendelssobn: Odpo-
sil gopod Zaruba, »imate-li morda pri rokah akt štev. VIII. H IV. 2?«
Gospod Pokorny je sicer imel zaže-ljeni akt nekje v predalu, ali naredil se je, kakor da ni slišal vprašanja. Zakaj »Emilija, ki je umrla, ko je povonjala tulipan, je imela na levi dlani neznatno prasko, Artur pa je imel prstan z ostro brušenim briljantom.«
Toda gospod Zaruba je ponovil vprašanje in je obenem pristopil k mizi gospoda Pokornega. Le-ta je sedel z ža-rečimi lici in suhimi ustnicami pri čita-nju pikantnega zapletljaja in se ni zmenil za svojega tovariša. Gospod Zaruba je pogledal gospodu Pokornemu preko ramen v knjigo in je čital, da ima tulipan v zgodovini kriminalistike skrivnosten pomen. Iztrgal mu je prečitano polo izpod rok.
Globoka tišina je vladala v uradu, motilo jo je le enakomerno tikanje ure. Tako zlovešča tišina kakor takrat, »ko se je Emilija zadnjič šetala na vrtu, ne vedoč da se neslišno plazi za njo morilec. Morilcu je s suknjiča padel na tla košček strjene malte, ki mu je bil z odra kanil na rokav, ko so zidarji popravljali pročelje njegove hiše.«
V tistem kritičnem trenutku se je Pokornemu in Zarubi pridružil gospod Pšenička. Videč ju zatopljena v detek-
ved. — 2. Loewe: Archibald Douglas, Balada. — 3. Schubert: Schereo v B-duru. — 4 Loewe: Povodni mož. Odi-nova not. — 5. Brahms: Pet liubavnlh
pesmi. — 6. Weber: Poziv na ples.
BRNO 20: Prenos programa iz Prage.
RIM 21.10: Koncert lahke glasbe.
DUNAJ 20: Odlomki iz operet: »Cigan baron«, »Netopir«. Dijak prosjak«, »Boc-caoclo«, »Tisoč in ena noč«.
VARŠAVA 20.15: Prenos večernega koncerta iz »Doline švicarske«.
Torek. 16. avgusta.
BERLIN 20.30: »Mati zemlja«. (Sodelujejo solisti in orkester).
LANGENBERG 20.30: Simfoničen koncert. — 1. Haydn: Simfonija v C-duru. — 2. Mozart: Klavirski koncert v A-ditru. —
3.	Weber: Arija iz opere »Oberon«. —
4.	Gotz: Arija lz opere »Vkročene pre-pirljivke«. — 5. Brahms: Simfonija št. 2. v D-duru.
STUTTGART 20: Poljuden koncert filhar. moničnega orkestra.
PRAGA 20.10: Mešan večer. — 1. Suppč: »Izabela«: uvertura. — 2. KriSca: Otrokom. — 3. MJsek: Fantazija iz Smetanovih oper. — KriSka: Tri pesmi iz venčka »Otrokom«. — 5. Vieniavski: Spomin na Moskvo. — 6. Strauss: Umetnikovo življenje, Valček.
BRNO 19: Koncert. — 1. Novak: I. kvartet v G-duru. op. 22. — 2. Smetana: Pesmi. — 3. Suchy: Sonaittaa, op 4 za oboo ln klavir. — Dvofak: Pesni. 20. Koncert orkestra ta solistov.
DUNAJ 20: LJubavne zgodbe in ženitvene zadeve. — 1. Rožnati čas! Bubeznl. — 2. Svatba. — 3. Duri in moli zakonskega življenja.
VARŠAVA 20JO: Večerni koncert lahke glasbe.
Sreda. 17. avgusta.
BERLIN 20.30: Koncert orkestra na pihala. 22: Koloraiturno petje. (Sodeluje orkester).
FRANKFURT 20: Melodramatičen večer. — 1. Jarnefeldt: PreludH za mali orkester. — 2. Schumann: Balada o otroku polja. — 3. Vesele pesmi--4 Nicodč:
Dve skladbi za mali orkester: a) Pravljica, b) Na kmetih. — 5. Bodart: Bala* da o ta kraljevi hčerki. — 6. Bodart: Humoristščna suita.
LANGENBERG 20.30: Vrtni koncert komornega tria iz Essena. (Citre, violina, kitara).
STUTTGART 30: Poljuden koncert filhar-i mooščnega orkestra.
PRAGA 18: Otroški večer.
BiSTO 19: Uvod v E. Staryjevo opereto »Ljubljenec maharadže«.
RIM 21.10: Simfoničen koncert.
DUNAJ 21.05: Koncertna akademija. — 1. Brand Buys: Godalni kvartet Suita v starem slogu. — 2. Poljske narodne pe. smi. — 3. Klavirske skladbe. Koncert lahke večerne godbe.
VARŠAVA 20.30: Prenos koncerta iz Kr»-kova.
Četrtek. 18. avgusta.
BERLIN 20.30: Koncert. — 1. Halvorsen: Sarabanda iz Passacaglia. — 2. Arije iz Mahlerjevih oper. — 3. Doma«isky: Duet v F.duru. — 4. Stephan: Pesmi.
—	5. Hiege: Duet za violino in brač.
FRANKFURT 20.15: Galsworfhy: »Okna«.
Komedija v treh dejanjih. Sledi koncert Handkmh skladb.
LANGENBERG 20.30: Zanimive recitacije ta orkestralen koncert.
STUTTGART 20.15: B. Biornsoti: >Novo-noročenca«. Veseloigra v dveh dejanjih. Sledi orkestralen koncert filharmonič-nega orkestra.
PRAGA 20.10: Zabaven večer.
BRNO 19: Orkestralen'koncert. — 1. Smetana: Slavnostna uvertura. — 2. Dvofak: Slovanska rapsodija v D-duru, op. 45 — 3. Fibich: Zvečer. — 4. Moor: Češka suita. — 5. Suk: Un poco triste.
—	6. Dvorak: Slovanski ples.
20: Arije iz italijanskih oper: »Gluma. čd«, »Ples v maskah«, »Bohčme«, »Gio-oonda«, »Cavalleria rusticana«, »Aida«.
RIM 21.10: Prenos iz gledališča.
DUNAJ 20.05: Koncert dunajskega simfoničnega orkestra. -—• 1. »Alfonz in Estrella«. »Rozamunda« Nemški plesi.
—	2. J. Strauss: »Waldmeister«. »Netopir«, Valček. — 3. Jos. Strauss: Vaške lastovice, Valček, Ženska srca, Ma-zurka.
VARŠAVA 20.15: Prenos večernega koncerta iz »Doline švicarske«.
Petek. 19. avgusta.
BERLIN 20.30: Simfoničen koncert. — IMendelssohn: »Athalia«; uvertura. — 2. Mendelssohn: Klavirski koncert v G-roolu, op. 25. — 3. Schirmann: Simfonija št. 3 v Es.duru, op. 97.
FRANKFURT 19: Verdi :»Othello«. (Prenos iz Kassla).
LANGENBERG 20.20: G. Kaiser: »Pogumni mornar«. Komedija z godbo v štirih' dejanjih.
STUTTGART 20: Poljuden orkestralen koncert
PRAOA 20.10: Orkestralen koncert.
21 JO: Klavirske skfladbe. — 1. Severne: Cetdana. — 2. Debussy: a) Menuet. b) La plus que lemte; valček, c) 1' Isie Joyeose.
BRNO 19: Koncert. — 1. Stravinskij: Serenada za klavir. — 2. Haas: Dve kitajski pesmi. — 3. Mrazek: Violinske skladbe. 4. Ooldbach: Pesmi. — 5. Butting: Štir. Je komadi za klavir.
RIM 21.10: Odlomki iz Carabellove operete »Don Gi! Dalle CaLze Verdi«.
VARŠAIV1A 20JO: Koncert orkestra in sofistov.
Sobota, 20. avgusta.
BERLIN 20.30: Recitacije ta pesmi s spremil evanjem lutnje.
FRANKFURT 20: Koncert komornega orkestra. (Prenos iz glasbene razstave).
LANGENBERG 20.05: Poljuden pevski in koncertni večer. 21: Vesel zaključek tedna.
STUTTGART 19.45: Poljuden orkestralen koncert fflharmoničnega orkestra.
PRAOA 19: Prenos opere »WertheT« iz Brna.
BRNO 19: Uvod in izvajanje Massenetove opere »Werther«.
RIM 21.10: Prenos iz gledališča.
VARŠAVA 20.15: Prenos koncerta iz »Doline švicarske«.
najbolpe, naftr p cinejste.
to najcenejše
tivsko zgodbo, je alarmiral sosedno pisarno in prihitela sta Koniček in PIachy in sta Pokornemu iztrgala tretjo polo iz
rok.
In spet je zavladal pokoj. Gospod Zaruba je b2 ujel gospoda Pokornega, oba sta čitala na isti strani in sta se s Hol-mesom veselila najdbe izdajalskega kosa malte. Pšenička Je šele stopal na vrt, Plachy in Koniček pa sta se že prerivala za mrtvo Emilijo s tulipanom.
Vse se je razvijalo v brzem tempu, ali v tem je prišla h gospodu Pokornemu stranka, ki je viharno zahtevala posluha.
Z vzdihom je vtaknil detektivsko zgodbo v žep in je zmedeno odgovoril. Na srečo je odpravil stranko na ravnateljstvo, nakar je brž pograbil klobuk in palico ter odšel. Na ulici je stopil v električno, potegnil iz žepa knjigo In čital. kako je Artur speljal Holmesa na krivo sled, le-ta pa je na cesti pobral ogorek snrotke in je našel na njem isti duh kakor na vrtu.« »Dalje ne vozi,« je dejal izprevodnik in je prijazno pozval gospoda Pokornega, naj IzstopL
Gospod Pokorny je izstopil in je videl, da je v Strašnicah. Stopil je netrte-goma v voz, ki pelje v Prago, se stisnil v kot ter črtal in čital in čital, dokler ni bil njegov duh v BmiHftm grobnici, nje-
govo telo pa v Strešovicah.
Iz Strešovic se je peljal gospod Pokora zopet v Strašnice in je bil pri krematoriju na koncu poslednjega poglavja prvega dela, nadaljevanja pa ni več imel. Omoten od Holmesove bistroumnosti se je spet peljal do končne postaje, kjer je hotel stopiti v najbližjo mu hišo. V temačni veži pa je zadel z glavo ob vrata. To mu je Vrnilo zavest Obrnil se je in je stopil v sosednjo hišo. Toda misli so mu bile pri Arturju, ki si je v poslednjem trenutku z briljantnim prstanom prerezal čreva in je povrhu pogoltnil še prstan, in pri Emiliji, ki je s svoj smrtjo prav za prav poplačala grehe svoje matere. Naposled se je z vso muko osvestil, zagledal pravi tramvaj in srečno prispel domov.
»Ne morem razumeti,« je rekel gospod Pokorny svojemu sinu, »kako se more mlad fante tako daleč spozabiti, da zaradi takega štiva zanemarja svoje dolžnosti. Zatorej ti velim, če ti .ni ljuba palica, da mi izročiš tudi drugi'zvezek šundromana, ki ti je duševno in telesno le v pogubo.«_
„GoId" in „Snecial"
ao najfinejše vrste holandskega kakacva
«YAN KASTER* *
Trije mostovi v Črnomlju
pec razne proizvode otroške spretnosti. »Evo Mareti vretence«, »Barici vitlen«, »Juretu kolica«, »Tebi pa palica! Ali tako paziš na blago«, je zagodel 6tari stric in se hudoval nad mladimi umetniki, ki so pustili živino, da jim je šla v škodo...
Belokranjci so pobožni, zlasti ženski svet in zato ni čudno, da sta dve božji poti: Tri Fare pri Metliki in Zeželj nad Vinico tako zelo obiskani. Na tisoče romarjev pride takrat, da se vse beli na hribčku okoli cerkve. Vsa bela Krajina je zbrana takrat in bližnjih Hrvatov pride jako veliko. Značilno za belokranjske razmere je, da obišče to božjo i*>t tudi veliko Zumberčanov, ki so sicer unijati, pa imajo vseeno veliko zaupanje do Matere božje. >Pri treh farah« se imenuje kraj zato, ker stoje tam tri cerkve: ena poleg druge. Slikovit je pogled, ko se vsujejo verniki iz cerkve.
Po cerkvenem opravilu posedajo ogromne množice okoli cerkve in se krepčajo. Mesarji in gostilničarji pa pečejo jance na ražnju in točijo raznovislne pijače za gladne in žejne, kateri 60 prišli od blizu in daleč. Razni kra- i jazni marindolski pop ti jo kaj rad razloži.
ro. Do pred 100 leti so bili zadnja straža vojaške Krajine ali granice in kot takšni vsi vojaki. Župnij je sedem unijatskih, občin pa 12, ki so se preje zvale kompanije, ker so bili graničarji organizirani vojaško.
Bela Krajina obsega 32 občin s približno 25.000 prebivalci.
Kakor vidimo je Bela Krajina v vseh ozi-rih dežela »pisani« vredna, da jo obišče vsak oddiha željni Slovenec. Vsakomur, ki jo je obiskal enkrat, se bo toliko prikupila, .ia jo ne bo nikdar zanemarjal ob izbiri letovišča.
MR.BAHOVIC
planinka
(AT.
»Plaoinka« zdravilni čaj
zdravi slabo prebavo, zaprtje telesa, napihovanje, slabo delovanje čreves. izpuščaje, obolenja mo-kračne kisline, jeter, žolča in žolčni kamen Pristen samo v plombiranih paketih po Din 20.— z napisom: Lekarna Baho-vec, Ljubljana. 174-a
po novem, samo ne gospodari in ne obdeluje zemlje po novem, zato pa tudi propada. Kar je bilo, tega tudi ne bo več nazaj v Belo Krajino. Obleka sicer izginja, običaji pa še živijo med narodom. Prvi čuvarji narodnih običajev eo naša vrla belokranjska deca. Vodnega čepenja po zatohlih izbah skozi celo zimo se mladina naveliča. Zato pa komaj čaka na prihod pomladanskega junaka zelenega Jurija, Id bo donesel »pedenj dugo travico, latek dugo mladico«. Takrat oživijo belokranjska sela ob Kolpi, ko raja zeleni Jura]
lili tu pred približno 500 leti v Belo Krajiuo doli iz Like *kf:vajoči in iščoči n e ja ,-if-1 marji razgrnejo svojo robo in vabijo romarje, da si kaj kupijo kot spomin na proščenje. Mladina pa zaraja lahkih nog poskočno kolo »u dvadeset i dva« ...
Na Petrovo pa imajo svoje proščenje naši pravoslavni sosedje Marindolci. Marindol je naselbina, ki leži sioer v Sloveniji, to je to-stran Kolpe, puli-ično pa ppada k Hrvaški. Marui,li'lska kronika je vrlo zanimiva in pri-divjimi Turki, ki so prodirali vedno bolj
Stari trg pri Črnomlju
Grad Pobrežje ob Kolpi
skozi vas, spremljan od veselih pobiračev jajec in drugih diobrot. Takrat se razlegajo prvi pozdravi zelene pomladi, ker:
»Prošel je prošel pisani vuzem,
došel je došel zeleni Juraj,
donasel je latek dugo mladico,
pedenj dugo travico.
Dajte mu jajec,
da ga ne bi zajec,
dajte mu vina,
da mu ne bo zima,
dajte mu pogače,
da mu noga po&kače,
dajte mu krivo kost,
da bo laglje šel čez most,
dajte mu grče,
pa če dojti k letu još!
Pipec, uajzvestejši prijatelj belokranjskega pastirja nima preganjačev za seboj kakor v zimski izbi, kjer mu je gospodinja vedno z metlo za petami. Leskov grm daje vso potrebno snov, iz katere ustvarja pastirjev pi-
Njihovi sosedje so Bojančani, ki bo se iia®e-proti našim krajem. Neznansko je trpela Bela Krajina pred temi divjaki. Bojančani so Srbi, pravoslavne vere, edina naselbina v Sloveniji, ki se je obdržala čez 500 let v vsem svojem bistvu. Bojančan do danes ni spremenil svojih običajev in je ohranil sredi med Slovenci svoje srbsko narečje. Moški svet hodi okoli po trgovini, žene so pa doma, opravljajo domača dela, pletejo čarape iu tkejo pnznano lepo domače platno. Žene nosijo za praznike zelo slikovite noše, katerih sliko prinašamo danes. Na Bojancih je edina pravoslavna cerkev v Sloveniji.
Tudi Marindolci so naseljenci, ki so pri-begli istočasno z Bojančani. Oni so pa tam od Glamoča in 6osedje Rosopanjčani izpcd Velebita tam od Zrmanje.
Žumberčani pa, ki prebivajo po vseh Gorjancih so naseljenci, ki so prišli na poziv cesarja Leopolda iz južnih krajev. Za časa Marije Terezije so prestopili v unijatsko v»
Viadukt pri Otovcu
Bojančica
Metlika, metropola Bele Krajine
Semič
zove: »Kume, ne hodi mimo, ja imam dobro vino!« Okoli teh krajev pa je dovolj najboljšega sadja, ki čaka še vedno na solidnega kupca.
Lesa se je v zadnjih letih zelo veliko izvozilo iz Bele Krajine, vendar so še bogati kompleksi, ki čakajo ostrih sekir. Tudi premoga je dovolj v Beli Krajini. Komaj 2 km oddaljeni premogovnik pri Črnomlju daje izvrsten premog. Za fabrikacijo aluminija je zelo važen boksit, ki ga je v bližini Črnomlja dovolj. Poleg tega imamo še razne gline za lončenino, veliko krede in dobrega apnenca za apno. Vse to pa čaka na podjetnega — tujca, do bo izkoristil naivnost in poštenost Belega Kranjca ter mu odpeljal z blagom tudi ves dobiček, kakor se je to že parkrat zgodilo.
Belokranjske reke tečejo izredno počasi in jih topli zrak segreje kakor nikjer drugod v Sloveniji. V normalnem toplem poletju doseže Kolpa temperature, ki smo jih v ostali Sloveniji vajeni le v toplicah ali pri umetno segreti vodi domače kopelji. Kolpa doseže 24 stopinj C in ni čuda, da so kopeli v Kolpi tako priljubljene. Ribolov je v tej reki vsakomur prost. Zato ni čudno, da ima Bela Krajina vse prednosti za letoviščarje: solaca, zraka in vode, česar si mestni človek tako želi. Velika prednost belokranjskih krajev, ki prihajajo v poštev za letovišče je v tem, da se nahajajo ob vodah in to eo: Starodavni Črnomelj ob Dobličici in Lahinji, živahna in prijazna Metlika ob Kolpi, ponosni Gradac ob Lahinji, znameniti grad Pobrežje ob Kolpi in pisana Vinica ob Kolpi. Zal je pogorel Stari trg pri Črnomlju, ki je bil eden najlepših predelov Bele Krajine. Okolica Starega trga je tako divna, da zasluži po pravici ime »belokranjske Švice«. Po teh krajih se dobe sobe za tujce. Naj bi se osnovalo društvo za tujski promet s sedežem v Črnomlju in naj bi posvečalo vso skrb tujskemu prometu, ki je tod doli še popolnoma tuja panoga narodnega gospodarstva. Tudi za gojitev športa je Bela Krajina zelo primerna. Turistom se midi prilika do krasnih izletov na | Mirno Goro (1048 m) pri Semiču, ali na Sv. Goro v Gorjancih iz Metlike. Zelo hvaležna razgledna točka je Velika Plešivica pri Ad-lešičih. Veslači najdejo na belokranjskih vodah dovolj prilike, da preizkusijo svoje mišice z vesli. Za ribiče je Kolpa pravi eldo-rndo, ker loviš lahko brez ribiške karte, kolikor ti je drago. Fotografi najdejo tod toliko lepih pokrajinskih motivov za snimanje. Kdor pride enkrat v Belo Krajino, ostane navadno stalen gost, ker najde toliko zanimivosti, kakor malokje. Jezik, noše in običaji dajejo posebno mikavnost tej deželici.
Zvesite svojim starim tradicijam so osta-j Ie še Adlešičanke, Bojančice, Preločanke, de-j loma tudi še Poljanke in Zumberčanke. Ves ostali svet pa se oblači po novem in živi
Belokranjske gospodarske prilike niso najbolj povoljne. V pretežni večini se pečajo Beli Kranjci s poljedelstvom, živinorejo in vinogradništvom. Belokranjska vina so zaradi svojega dobrega okusa zelo priljubljena. Prekrasen je pogled iz katerekoli točke na belokranjski gorski obod. Od Drašič pri Metliki, v širokem loku preko Semiške gore, pa mimo iznad Črnomlja tja do Tanče Gore so pobočja posajena na gosto s hišicami in zidanicami sredi tesnih vinogradniških parcel. Znani so tudi vinogradi Metliške Veselice, starodavnega Kučera, Vinjega vrha. obeh Plešivic in Zežlja. Gostoljubni Beli Kranjec ne pusti gosta mimo hrama ln ves vesel ga
strani ;x>tnikov. Pri Semiču pripiha vlak iz predora in obstane med samimi vinogradi. Prelep razgled se nam odpre. Pred nami je Široka ravan belokranjske pokrajine. Ona je najnižji in najbolj ravni del Notranjega Krasa, ona je po obmejni Kolpi le neznatno prekinjena, da se na drugi strani nadaljuje in razprostre v nedogledne daljave 75 km preko karlovške Krajine tja do Bihača v Bosni. Osrednji del Bele Krajine leži nekako v če-tverokotniku med Metliko, Semičem, Draga-tušem in Adlešiči. To je grbavinasta in br-tozasta kraška ravan, ki se rahlo giblje med 160 in 190 m morske višine. Le tu pa tam moli iz ravnotnih tal daleč viden posamezen grič (predzgodovinsko znameniti Ručer (220 m) pri Podzemlju, adlešička Plešivica 366 m in dr..) ali vrsta njih (med Semičem in Črnomljem) do 229 m visoki. »Pisana loža (breza, smreka i. dr.) in steljnik sta tod zastopana mnogo bolj kakor njiva in travnik; po dve uri in še več lahko hodi sence želini človek po mehkih stezicah skozi ložo bel
Proščenje
Bunar, Stara in Nova Lipa itd.) Večina nekdanjih vodnih strug stoji danes suha in daje prometnim zvezam mnogo ugodnosti. Drage so n. pr. najprometnejši del metliškega mesta, dočim porablja Tribučki žleb proga gozdne železnice Črnomelj - Veliko Bukovje. Od tekočih rek belokranjskega površja se raz-gledovalcu z višin prav redkokje zasvetlika gladina obmejne Kolpe. Njeni trije pritoki: Lahinja, Dobličanka in Krupa pa so skriti med 16 do 20 m visoke, nenavadno 6trme bregove. Njih izvirki so močni, pravi kraški obrhi, med niimi sta Krupa in Metliški Obrh posebno značilna.
Grad Gradac
Vas Gradac
Do predvojne je bila Bela Krajina akrita Širšemu svetu zaradi preslabe zveze na katerokoli stran. Po 6 ali še več ur so vlekli trudili konjiči čez visoke Gorjance črnožolto poštno kočijo, ki je bila navadno nabasana s trgovskimi potniki ali pa z uradniki, ki so imeli tam doli kakšen uradni posel. Presto-lica je poznala Belo Krajino po turških vpadih in po žlahtni kapljici — več se že skoraj ni vedelo o tej čudoviti deželici
Danes pa popeljemo naše čitatelje v prelepo Belo Krajino. Jutranji »Dolenje« nas potegne v treh urah do Novega mesta, kjer »e začne tako zvana belokranjska proga. Ze lezniške postaje tekmujejo tod v lepoti nasadov, tako da res po pravici vzbujajo vse ■animanje in žanjejo zasluženo pohvalo od
kranjskega dna, da se potem z vlakom vrne na svojo izhodno točko. Naselja so na dnu bolj redka, zato pa toliko večja. Razen Vinice ležijo v njem vsi važnejši vozli prometnega in gospodarskega življenja Bele Krajine, vse, Semič, Črnomelj, Gradac in Metlika pa veže med seboj v velikem loku belokranjska železnica Novo mesto - Karlovac.
Zanimive so vodne razmere Bele Krajine. V nedavnih geoloških časih je tekla po površju deželice gosta mreža potokov. Danes je skrit nivo raznih potočkov za približno 20 m pod površjem, tako da mnoga sela belokranjskega dna zajemajo vodo iz globokih vrtač ali navpičnih jam (Otovec, Desinec, Tribučki
Kulturni pregled
John Ga!sworthy -šestdesetletnik
Dne 14. t m. bo slavil 60-letaico znameniti angleški pripovednik, dramatik ta esa-iist John QaIsworthy. Poleg Shawa in Ches-tertona je Qalsworthy eno izmed onih imen is področja sodobne airgl. literature, ki se v inozemstvu najpogosteje slišijo. Kakor pravkar omenjena pisatelja, predstavlja tudi on globino, duhovitost ta blagodejno, s humorjem združeno ironijo, ki že izza klasičnih dob karakterfzira angleško literaturo.
John Galsworthy se je rodil dne 14 avg. 1867 v Coombe (Sorrey). Po dovršena šttw dijah se je najprej posvetil advokaturi, nato pa je zamenjal zgovornost pravosodnega zagovornika z zgovornostjo književnika. Od leta 1897 živi kot pisatelj stalno v Lan-, donu. Že po prvih spisih si le pridobil priznanje doma in v inozemstvu. Njegova pred. nost je zlasti v tem, da obravnava aktualne probleme. Velja kot strog in vešč analizator ' sodobnega angleškega življenja, vendar pa kaže Qalswoxthy več čustvenosti in razneženosti nego ostri in neizprosni satirik Shaw. Njegov humor Je fin, njegov« duhovitost lahna in salonska.
K poglavitnim spisom J. Gaisworthyja se štejejo »The man oi property«, »The dairk flower«, »Saints progress« in drugi. Izmed njegovih dramskih del so posebno znane »The silver bort«, »Justice«, »The skin ga-ne<, »Joy« ta druga.
Pri nas je Galsworthy znan predvsem kot dramatik. Ljubljanska drama je vprizorila doslej tri njegove komade: »Borbo«, »Go-lobčka« in »Joy«.
QaIsworthy je eden iztned začetnikov in prvih voditeljev važnega polflreta. ki se je začel no vojni med književniki vseh omikanih narodov in ki ga poznamo pod imenom PEN-klubov. Ta mednarodna zveza predstavlja odkritosrčno teižnjo, da se v bodoče preprečijo žalostni pojavi, ki so se dogajali med svetovno vodno ko so tudi književniki otvarjali sovražne fronte zoper tuje literature. Predstavlja vero. da je duševno življenje narodov na svojih najvišjih vrhuncih tista obljubljena dežela, ki lo išče vse človeštvo, zato pa mora ostati v dneh nemira in viharjev zavarovano pred razdiralno slepoto človeških strasti. Pota v to idealno deželo pa vodijo po medsebojnem spoznavanju književnikov ta po medsebojni izmenjavi njihovih del; na ta način se tudi narodi, iz katerih književniki izhajajo, po zaslugi svojih legitimiranih glasnikov duhovno zbližujejo in neprestano obogačujejo. Pokret pomeni penetraciio angleškega optimizma v vse dežele, kier stremi književnost po višjih človečanskih smotrih in zaznamuje že lepo vrsto praktičnih uspehov.
John Galsworthy je spisal za lansko božično številko »Jutra« dragocen članek o tem pokretu; zopet dokaz, kako so se utrla nekoč visoko zabarikadirana pota med velikimi in malimi narodi. Zato se tudi mi s čustvi globoke simpatije in občudovanja spominjamo jubileja velikega književnika in pijanim mednarodne solidarnosti v svetu literarnega iskanja in ustvarjanja — Johna OaIsworthyja.
E. Adamič:
Poletje glasbe v Frankfurtu ob Meni
II. slavnostni koncert (orkestralni večer) I. D. N. G.
Nabito polna opera je nestrpno pričakovala prvega orkestralnega koncerta.
Sandor Harmati, temperamenten dirigent iz Omahe (Nebrasika), je s pomnoženim opernim orkestrom (okoli 60 članov samo godalnega korpusa) izvajal:
1. >The Dance in Plače Congo«, simfonično pesnitev, op. 15., Američana Henry F. Gil-berta. Skladba je nastala pod vplivom opisov življenja sužnjev v New-Orleansu pisatelja G. W. Cable. V nedeljo popoldne so bili sužnji prosti in eo ee zbirali na trgu, peli, pili in plesali divji ples »Bambula«. Ob 9. zvečer so morali vsi domov. Začetek in konec skladbe kažeta v temnih barvah težko usodo, blazne krike, divje proteste proti verigam, sredino pa tvori surov, vedno strastnejši ples v barbarskih ritmih, z dokaj banalnimi melodičnimi domisleld, dramatična ln lirična me-
Na doma slikarjev Šubicev
V Poljanah.
»Od roda do roda se bo povpraševalo po njihovem imenu.« Ta d tat lz Strahove knjige, ki je vklesan na spominski plošči bratov Šubicev v poljanski cerkvi na desnem zidu presbiterija, mi je bil v mislih, ko sem stopal proti domu slavnih slikarjev Šubicev. Pod Skalo se imenuje »predmestje« Poljan, kjer so hiše kakor lastavičja gnešda prilepljene ob reber. Tukaj na št. 39 se dviga lično poslopje z lesenim balkonom na cestni strani. Stanovanjski prostori se nahajajo zgoraj, zato sem moral po stopnicah kvišku. Tam sem našel sedanjega lastnika Valentina Šu-bica, upokojenega poštarja. Kljub visokim letom in bolehanju na sladkorni bolezni, mu je postava še vedno gorenjsko ponosno vzravnana. Lice mu obkroža oeivela brada, iz oči pa mu še vedno sije tipična poljanska dobrodušnost Svojo ta vratno bolezen prenaša s stoično resignacijo. Potožil mi Je edino, da so mu zdravniki naložili strogo dijeto in da je od 90 kg shujšal na 64.
V svoji delavnici, kjer se je poprej mnogo bavil s pod obar stvom in rezbarstvom, mi je odkažal prostor. Bj, tu je bilo pred leti živahno! Mnogo je bilo dela in metafica, imel
eta raznih vrednosti. Skladatelj je k svojim slikam napisal tudi scenerijo in se je skladba v Ameriki večkrat izvajala kot baletna pantomima. Gilbertova glasba je več ali manj konservativna, se giblje v širokih, mnogokrat plitvih plesnih ritmih, njena motorika je simpatičnejša kot njena dokaj solzava sentimentalnost, vendar je pa vse to dosti oplemenitena, zabavna, programna muzika. Harmati je delo oddirigiral briljantno. Komponist, dirigent in orkester so bili deležni močnega aplavza. Gilbertova kompozicija ni težko izvedljiva. V naši, ne še bogvekako napredno orijentirani Ljubljani bi napravila močan vtis.
Popolnoma drugačnega kova, nekaj v resnici »novega«, v okvir stremljenj I. D. N. G. ■padajočega po svoji stvarnosti in koncentraciji je bila Sedma suita, op. 48, Avstrijca Jos. Math. Hanera pod taktirko priljubljenega dirigenta Hermanna Scherchena. Scher-chen ima za novo orkestralno glasbo v Nemčiji največ zaslug. Njegovo dirigiranje z obema rokama — z eno roko taktira, z drugo »slika«, brez taktirke — je zelo zanimivo.
Hauer zahteva za svojo kompozicijo poseben in posebno postavljen orkester. Klavir je pred dirigentom, na njegovi levi ao štiri pavke z enim igralcem, na desni ostala tolkala, trobente in oboe so prvi kor zase, drugi rogovi in basovske klarinete, tretji na strani so godala, torej trije posamezni zbori s tolkali in z glavnim inštrumentom klavirjem v sredini. Huer je vnet apostol 12ton-skega stila, ki ga temeljito razlaga -v o ji pokinični brošuri »Vom Melos zur ke«, N- E. Ne. 8S95. Njegova suita je seeiuaua na »continuo« klavirja. Klavir igra veduo 12 tonov, v vsakem izmed šestih stavkov v gotovi določeni tropi, ki so zopet melično zvezane z melično temeljno mislijo celega dela. Zrcalne in rakove kanone doseže s permutaci-jami 12tonskih vrst. Ležeči glasovi provzro-če mnogoglasje in polifonijo prvotno enoglasne atonalne muzike. Suita je štiriglasna, vedno zvenč istočasno štirje različni toni; toda z različnim križanjem v okviru paralelno tekočih štirih temeljnih linij nastanejo trije Stiriglasni zbori, v celoti tedaj 12 kontra-punktičnih, tektonskih melodij. Kdor 6e hoče natančnejše poučiti o Hauerjevem glasbenem sistemu, naj čita prej citirano brošuro. Kakor pa že ta kratka razlaga kaže, gradi Hauer svojo frapantno glasbo na matematičnih formulah, stereotipnih tonskih obratih, ki kot ozka mreža preprezajo vse instrumentalne grupe. Vseh šest stavkov tvori pisane, blesteče, mavrične, ritmične barvne komplekse najmteresantnejših vrst Hauer je eksponent novega stila, novih glasbenih potov. Njegova glasba je težko razumljiva, ustvarjena s konstruktivno doslednostjo, poštena, postane s časom zelo monotona. Ta monotonost pa je, kot pravi komponist sam, namenoma ustvarjena. Služi naj »meličnemut slišanju. Silno težko partituro je Scherchen s svojim mojstrskim orkestrom razbral bra-vurno in žel gromovit aplavz, zlasti iz vrst galerijske futuristične mladine. Ostala publika je bila perpleksna. Bila je pod vtisom nenadne deževne plohe. Neki nemški glasbeni kritik poleg mene je pošteno zazvdih-nil: »Tej glasbi pa moje uho še ni kos«. Hauer in dirigent sta bila klicana neštetokrat z ropotom, navdušenimi kriki in po drugi strani s smehom. Ta glasba je produkt duha, matematičnih formul, torej hladao skonstruirana s pomočjo »iztnhtanih« receptov.
Kot tretjo koncertno točko je igral Bela Bartok, SchSnbergov učenec in prijatelj, svoj klavirski koncert z orkestrom. Dirigent drugi znameniti nemški dirigent iz Lipskega, Furtvvangler. Prejšnji toplejši, instinktivno ustvarjajoči Bartok (Plesna suita itd.) je postal preračunjeno prrmitivnejši Njegovi na-cijonalni madžarski, balkanski, zelo kratki, mikroskopi Sni pramotivi (Bartok je Madžar) niso niti veseli, niti žalostni, kot niso to celice, iz katerih nastaja življenje. Razviti pa se hočejo v široke linije in izločati v njih spečo skalo človeškega občutenja do najvišje tragike. Bartokova glasba ima v sebi vehe-mentne ritmične energije, ki izhajajo iz njegove nacijonalne gla6be. Tehnika njegovega komposit o rskaga dela spominja na predba-hovsko in bahovsko polifonijo, ustvarjajoč iz duha kontrapunkta novo in zametujoč — znane kontrapunktične motivične formule. Celo delo je čudno disonantno, harmonika sloni na sekundnih postopih (tudi še v prejšnjih njegovih delih), motivični materija] je, kakor že rečeno, malokalibern. To pa je le v kratkih, malih delih zanimivo, v obsežnem delu, kot je ta koncert, pa se kmalu izrabi in kaže precejšnje pomanjkanje konstruktivne potence. Bartok gradi in gradi z malimi sredstvi v širino in postaja skoro enoličen, ker ne gradi obenem v globino in višino.
Poslušal sem ga dolgo časa z interesom. Široko razpredena stvar s stereotipnimi sekundnimi intervali pa nima arhitektonskih viškov, ne zagrabi, ker čutiš v nji hladno preračimjene geste. Pri publiki je Bartok vzbudil istotako deljeno mnenje. Močni protestni vzkliki, pa zopet neukrotljivo odobravanje. Klicali to ga šestkrat na oder in mu eni ploskali kot izvrstnemu pianistu, drugi kot komponistu. Gros parterae publike je tudi v Frankfurtu, kot pri nas, več ali manj indilerenten; največ ploskajo na dijaškem parterju in na galerijah. In tu so struje, ki se medsebojno pobijajo. Vsak protest naleti na protest. Žvižge zaduši teptanje z nogami.
In prav gotovo eo najzanimivejša in najpomembnejša ena dela, pri katerih se široka publika ne more sedinitL Enotno, navdušeno odobravanje široke večino, ki je povsod še močno konservativna, ne mero biti dandanes absolutno nesporno merilo za vrednost kakega dela.
621etni Carl Nielsen je e svojo Peto aimlo. nijo, on. 50, z dirigentom Furtwanglerjem zaključil obsežni koncert. Nieben je še danes voditelj skandinavske moderne muzike, vsaj po imenu. Peta njegova simfonija je pet let stara kot delo, kot stil pa mnogo starejša. Tonalna je, ne ravno simfonična, polna nordijske ubranosti, spominja na Brahmsa, je čista in plemenita, toda nikakor ne značilna za »novo« glasbo. Izhaja Se iz romantičnih zapečkov, je dostojno meščanska, spodobno moderirana muzika komponista, ki je mnogo čutil, aUfel, videl, doživel, mislil, se veselil in trpel. Furtw8ngler je delu pripomogel do zelo močnega uspeha, ki je dosegel, če ne prekosil, uspeh Hauerja. Komponist je moral premnogokrat na oder in konservativni del galerije skoro ni hotel domov.
Zbori
Že tretje leto izdaja pevsko društvo Ljubljanski Zvon z nemalinvi stroški me* sečno revijo za novo zborovsko g«'.asbo »Zbori«, ki ves čas izhajanja objavlja nove ženske, moške in mešane zbore ter tako nudi našim pevskim zborom dovolj gradiva za njihove koncertne nastope. Da ni bilo »Zborov«, bi marsikatera, bodisi sloven« ska, bodisi hrvatska in tudi srbska zborov« ska skladba še ležala v miznicah sklada« teljev. Od lanskega leta naprej si je pa •Ljubljanski Zvon» na rame naprtil še u« dajo glasbencuknjiževne priloge »Zborov«, ki prinaša vseskozi zanimive, tehtne članke, pregled vseh pojavov našega glasbenega življenja, delovanja pevskih društev in zbo» rov itd., taka da so »Zbori« danes za oii« jentacijo potrebni vsakemu inteligentu, ki se količkaj zanima za glasbo.
Bratje Srbi nimajo niti enega glasbenega časopisa, bratje Hrvatje razpolagajo le s Sv. Cecilijo in v zadnjem času z »Glas* benim vestnikom«, Slovenci pa imamo »Zbore«, »Pevea« (»a svetno glasbo) in »Cerkveni glasbenik« za cerkveno glasbo. Ali j« potečo res treba, da uredništvo in uprava »Zborov« tarnata v vsakem zvezku, da imata malo naročnikov in da §e ti ne poravnajo malenkostne naročnine, ki zna« la na leto le 40 Din?Ali res nimajo naša
društva nobene ambicije več, ali res ne hrepene po napredku pevske umetnosti? Da zagotovimo »Zborom« in »Pevcu« ob« stoj in razvoj v potrebnem napredku zbo« rovske glasbe, apeliram na vsa pevska dnu štva, pevske zbore, njihove predsednike in pevovodje, da svoja društva na oba glas« bena lista naroče, da jih pa tudi priporooe v naročbo svojim pevkam in pevcem, kar-je tem lažje, ker se naročnina lahko plača v obrokih. Ljubitelji in priiatelji naše lepe pesmi, nikar ne dopustite, da bi naša dva glasbena lista morala zaradi malomarnosti društev, pevcev in pevk zožiti svoj delo« krog ali celo ustaviti izhajanje! Vsak iz« med nas stori svojo dolžnost. Takoj, ko po počitnicah začnemo z rednim pevskim de« lovanjem, pridobimo »Zborom« in »Pevcu« čim več novih naročnikov!
Pevovodja.
V. Poljenov
Koncem julija je umrl v mestu Tarusa Ka-luške gubernije znani umetnik V. D. Poljenov. Za njim je ostal 85 let stari J. Rjepin kot zadnji zastopnik onega pokolenja ruskib umetnikov, ki je pripravilo pot novemu impresionizmu. Poljenov (roj. 1. 1844) je eno izmed vodilnih imen v boju zoper tendenčno umetnost, ki so jo svoje dni zahtevali preveč v politiko zaverovani ruski krogi in katerim so mnogi umetniki ustregli. Poljenov je koifčal 1. 1871. Akademijo umetnosti in obenem upravno fakulteto v Petrogradu. Nato je dobil štipendijo za inozemstvo. V Parizu je naslikal veliko zgodovinsko slika »Ujeti Hugenoti«, ki mu je prinesla profesu-ro na akademiji. Ali Poljenovu se je najbolj priljubilo pokrajinsko slikarstvo. Bil je prvi, ki je podajal motive iz skromne moskovske okolice v pravih, resničnih barvah. »Babica na vrtu«, »Zaraščeni ribnik« in sličao (zdaj v Tretjakovski galeriji) so prinesli umetniku največ slovesa. L. 1882. je odšel Poljenov za dve leti na vzhod — v Grčijo, Sirijo, Palestino, Egipt. Vrnil se je z neštetimi študijami in slikami. Vse so bile priprava za največje delo Poljenova »Jezua oprosti prešestnicoc, ki je ena najpopularnejših ruskih slik. Slikovito življenje in zgodovinska natančnost te velike slike pa ne moreta odtehtati notranje umetnikove mlač-nosti, pomanjkanja dramatizma in duševno-sti. Po tej sliki se je vrnil Poljenov k po-krajinarstvu. Navduševal je svoje učence za žive barve in umetniško resnica Is njegove šole eo izšli impresijonisti.
Zdravstvo
Kako se čuvamo bakterij
Že davno so minuli časi, ko so mislili ljudje, da se pojavljajo bolezni radi skrivnostnih snovi, ki nastanejo hipoma iz raznih substratov. Sedaj vemo, da po« vzročajo bolezni neznatna, dobro organi« zirana živa bitja, bakterije, ki se po ustro« ju ne razlikujejo posebno od drugih živih bitij. Tudi bakterije se rode, se razvijajo in umirajo; tudi bakterije imajo svoje do« bre in slabe čase, razmere jim ugajajo ali ne prijajo; tudi njim prete tisočere nevarnosti, Id jih premagajo ali katerim podležejo one. Ko so učenjaki odkrili prve bakterije, so mislili, da nastane bolezen v hipu, ko pridejo bakterije v človeško telo. Kmalu pa je prišlo spoznanje, da se nahajajo bakterije lahko v črevesu, v ustih, na koži in drugod. Navzočnost bakterij še ne pre« nese bolezni. Pogoj, da se bolezen razvi« je, je šele neka dispozicija našega orga* nizma. Kaj pomeni ta iztraz, razumemo najlažje, če si predočimo potek prehlada.
Vnetje pljuč ni neposredna posledica običajnega prehlada, temveč se razvije ta bolezen šele tedaj, ko je zgubilo telo že nekaj toplote in s tem del svoje odporne sile. Pod takimi okolnostmi se morajo bak« terije, ki se nahajajo v pljuča h, hitro in uspešno razviti. Tako nastane tako zvana infekcija. Človeško telo se hoče ubraniti svojih sovražnikov. Zato se zbere cela vojska belih krvnih telesc okoli ognjišča bolezni in skuša premagati sovražnike. Ta boj občuti bolnik: loti se ga mrzlica, in slabi ga. Bolezen se prične. V tem boju odloča telesna odpornost. Če zmaga telo, okreva bolnik, sicer pa podleže bolezni.
če torej vemo, da nastane bolezen šele, ko zgubtoo svojo odporno silo, je lahko bolezni tudi uspešno ubraniti. Predvsem je potrebno, da utrdimo svoje telo, bodisi s primernim delom, bodisi s telovadbo in s športom, bodisi s primemo in zdravo hra« no, bodisi da živimo zmerno in da se vzdr« žujemo Škodljivih strasti. Nevarnosti, da se okužimo, pa se izognemo, če se borimo proti bakterijam. Bakterije na koži uniči« mo, če se pridno umivamo. Zato ogražajo nalezljive bolezni osebe, ki ljubijo teles« no snago, mnogo manj, kakor umazane in nesnažne ljudi. Če smo morali prijemati z golo roko predmete, ki so jih prijemali tudi drugi ljudje, je priporočljivo, da si umijemo roke s kakim destafekdjskim milom n. pr. z afridolom. Bakterije, ki se nahajajo v ustni duplini, ugonobimo, če si izpiramo usta s primerno ustno vodo. n. pr. z ortisanom. Če se pa pojavijo bolezni epidemično, n. pr. če razsaja zloglasna «španska», se moramo posluževati še bolj uspešnih sredstev. V takih slučajih raja?« mo panflavin, ki ga je iznašel odlični mojster kemoterapije prof. Pavel Ehrlich.
Zdravniška posvetovalnica
G. A. K. v M. Lizol je sam na sebi strup in povzroči smrt, vzet v primerni množini, tudi če je razredčen. Ce ga pa zaužiješ nerazredčenega, razžre tkanino (odnosno jo prezre), katere se dlje časa in v zadostni meri dotika. Tako napravi na sluznicah vnetje, razjede in prežorke ter ogroža življenje tudi še z zgolj mehaničnimi okvarami. — G. F. H. v R. Pik čebele ali ose je večkrat že povzročil smrt, zlasti skoro vedno pri piku na jeziku ali v ustih. So pa znani tudi primeri, ko je verjetno radi izredne »idio-sinkrazijes umrl človek na piku. Tudi je v še redkejših primerih nastopila takojšnja smrt radi šoka. Kar velja za ose, veya tem bolj za sršene, s katerimi se nikoli ni šaliti. Pik dalmatinskih in naših škorpijonov vob-če ni smrtnonevaren. Pik večjih tropičnih, zlasti afriških škorpijonov, je pa vedno za življenje opasen. — G. »Blvira. v Lj.c Brez osebne preiskave ni moči izreči, če gre v vašem pririteru pa res za posledice rahiti-de, ni, kakor prav domnevate sami, v teh letih več misliti na kako izboljšanje. — G. J. R. v Lj. Zdravil za vašo nadlogo ni. Pač pa se da s pravilnim dihanjem pripraviti jecljavca do mirne in urejene intonacije in do pravilnega izgovora in gladke govorice. Zanemarjati tudi ni psihične komponente (zadrega, strah). S primernim poukom in vajami se d& mnogo doseči odnosno napako popolnoma odpraviti. Če ste pevec, poskusite znane preproste pesmice s poantirano izgovorjavo početkom počasi peti, potem pa vedno hitrejše in končno tako hitro, da preide petje v govorjenje. V ostalem se morda obrnite na vodstvo tukašnje gluhonemniee, v kateri se morda kak strokovni učitelj bavi tudi za raznimi govorilnimi napakami. — («. M. R. v Lj. Z oklejenimi banderolami opremljene steklenice za pivo, katerih prijetni sladko kisli vonj tako lepo spominja na stare kvargle, niso ne samo nehigijenič-ne, ampak, tako rtrdijo vsi razvajeni sit-neži, skrajno ostudne.. Ne dvomimo, da jih bomo videli poleg klasičnih voz za odvajanje smeti, originalnih postelj za tri bolni-ke skupaj (patent blaznica Studenec) — in Se več takih izrednosti, — razstavljene na prihodnji higijenski razstavi. — G. F. Z. v M. Sredstev, ki bi v dozah, za človeka neškodljivih, zamorila gliste, še manj pa pokončala od njih v črevesju zaplojena jajčeca, ne poznamo. Večina zdravih živali samo težje ali lažje omami, jajec pa sploh uničiti ne more. Zato je treba skrbeti, da omamljene gliste takoj izločimo iz teles« z uporabo odvajalnih sredstev, n. pr. ricinovega olja, sene, purgena itd. Ker eo vsa sredstva več ali manj strupena, je treba previdno ravnati ž njimi; najboljše je, če kuro, zlasti proti trakuljam, poverite vaišemu zdravniku. — G. K. R. v G. Brezpomembno. Grgrajte in izpirajte si usta z lodstotno raztopino galuna
ali še lažjo raztopino kalijevega peimanga-nata. — G. Fr. G. v S. Običajni strupi za podgane vsebujejo kot učinkovita sredstva navadno ali fosfor ali barijev karbonat. Prvo je dobiti v drogerijah samo z nakaznico politične oblasti (fizikat ali okrajno glavarstva), druga veljajo kot nestrupena in so to tudi sama na sebi, ne pa, 5e dojdejo v želodec, kjer se pod vplivom želodčne solne kisline preosnovi barijev karbonat v brezdvom-no strupeni barijev klorat. — G- It G. v M. L. Proti »zagovarjanju kačjih pikov«, »e je vse ostalo storilo, kar treba, ne bi imeli ničesar. »Zagovor« sam na sebi ne škoduje upičencu, in če revežu, ki nanj veruje, oživi zaupanje, ga umiri ia mu dvigne samozavest, potom persuazije ali sugestije, je vsa redu. G Z L. v 31. S. Ze navadne domače malarije jc vedno smatrati za resno obolenja, tem bolj tropične. Obrnite se nemudoma na vašega zdravnika. — G. M. H. v L. Vzemite drobno tkan robec in pihnite med ustnicami, zoženimi kakor za žvižg tobakov dim, ki ste ga trenutek prej vdihnili vase, pa boste videli, kak žliivirast madež vam ostane na ruti. Iz tega, brez nadaljnih eksperimentov, se laiiko prepričate, ali je ioha-lacija škodljiva aline. — G. B. C. r D. Ub-kladke s svinčeno vodo ali darkavsko soljo. Od prvega zdravila 1 žlico na 1 liter vode, od drugega 2 žlici na isto količino vode.
Križanka
VAZA J CVETJE/A
Pomen besed
Vodoravno: 1. ime ponesrečenega le« tak, 7. povratni zaimek, 8. ozvezdje, 9. medmet, 10. plevel, 13. ameriški novec, 15. vas pri Ljubljani, 17. evropsko glavno me« sto, 18. glas, 20. doba, 21. žensko ime, 23. francosko moško ime, 25. valuta, 27. draži« lo, 29. sbh. ime, 31. osebni zaimek, 33. žen« sko ime, 35. nemška pokrajina, 38. pred« log. — Navpično: 1. staroslovensko bo« žansvo, 2. francoski pisatelj, 3. zemljiška mera, 4. papeževo ime, 5. fimboličen napis, 6. žensko ime, 7. lakaj, 10. žrtvenik, 12. vo« žilo, 14. moško ime, 16. del obraza, 17. žen« sko ime, 19. časovni prislov, 22. sestavijo« na vprašabiica, 24. lopa, 26. čut, 28. arabski nomad, 30. poljsko orodje, 32. osebni za« imek, 33. in 34. zemljiška mera, 36 osebni zaimek, 37. lek, 39. kazalni zaimek
Rešitev križanke «Vrček»
Vodoravno: 1. protoplazma, 9. Krn, 10. ena, 11. oboa, 14. Krka, ld pa, 17. bitva, 20. ob, 21. osa, 23. zar, 24. nje, 25. nit, 27. Ala, 29. Erato, 31. Timok, 33. do, 34. Akbar, 36. pa, 37. sok, 39. ata, 41. ar, 42. lak, 44. rž, 45 ave, 47. oba, 49. Levstik. — Navpi č« n o: 1. protoplazma, 2. oko, 3. trab, 4. on, 5 Ie, 6. Anka, 7. zar, 8. arabeska, 12. bas, 13. sta, 15. kaj, 18. iztok, 19. vrata, 22. Ana, 24. nam, 26. itak. 28. lira, 30. rosa, 32 opaž, 35. boa, 38. oral, 40. trak, 42. lev, 43. ket, 46. ve, 48. bi.
io vsak« perilo! Posteljnina prana s PersOMi t tirani «all ta s« »41 iefilec*
sveZMt
Umvaau m po oavodU. aparab«. M prtvi svlltd a£teck.
je pomočnike in vajence, danes pa vladata mir In tišina naokrog. Vsaka stvar, vsako orodje na svojem mestu. V delavnici, v sobah, v predsobi, po stopnicah, vsepovsod menda prirojena gorenjska snaga in red.
V lepo donečem, pojočem poljanskem narečju se spominja Tine prošloeti in pripoveduje o očetu Štefanu ter o bratih Janezu in Jurju. Oče se je priženil semkaj iz bližnjih Hotovelj in je 1. 1859. sezidal sedanjo domačijo. Stric Janez je okrasil vežna vrata z reliefi v lesu. Prizori: Beg v Egipt in Marijino oznanenje ter dva leva. Največji talent med Šubid je bil oče Štefan. Tako sta sodila o njem tudi sinova Janez in Jurij. Sli-kar-eamouk brez vsake šole je poslikal nešteto znamenj, o njegovi nadpovprečni nadarjenosti pa pričajo tudi na domu ohranjene slike v olju: Kristus na križu, Snemanje s križa, Magdalena, pokrajinske slike, več študijskih slik in lastna kompozicija: zgoraj Murillova Madana, spodaj patrom staršev in otrok. Brez vsakega strokovnega študija anatomije se mu je slikanje telesne proporcije in muskulature dobro posrečilo, kar posebno opažaš na rokah Krista na križu. Tine mi je pokazal tudi neko očetovo sliko na steklu. Te vrste slikanja Janez in Jurij nista gojila.
Očetova umetniška narava ter invemeija
je prešla najbolj na Janeea in Jurija. Ze v rani mladosti sta kazala fanta veliko risarsko spretnost, pa že tudi prve začetke poznejše umetniške koncepcije. Z veliko, iskreno ljubeznijo pripoveduje Tine o bratih. Janez je bil v Ljubljani v šoli, pa je zbolel. Zdravniki so svetovali očetu, naj ga vzame domov, kar se je zgodilo. Ostal je doma pri očetu, nato je Sel k WoUu v Št. Vid, kjer je užival prvi strokovni pouk v slikarstvu. Tukaj je napredoval toliko, da je odšel v Benetke na slikarsko akademijo, kjer se je učil in delal tri leta, nato pa je odrinil v Rim za dve leti. Odtod je šel na Bavarsko v Kai-serslautern, kjer je postal profesor na obrtnem muzeju. Tam je tudi umrl 1. 1889., star 88 let.
0 Juriju pripoveduje Tine, da je bil tudi najprej doma in da je pomagal očetu. Nato je šel k Wolfu v št. Vid. študiral je na dunajski akademiji, a je moral prekiniti študij zaradi vojaščine. Udeležil se je tudi okupacije v Bosni. Pozneje se je vrnil zopet na Dunaj, odkoder ga j'e spravil prof. Griepen-kerl v Atene, kjer je delal pri znanem raziskovalcu starin in izkopin prof. Schliemanu. Ponudili so mu tudi na atenski akademiji profesuro. V svoji skromnosti pa je to odklonil. Izgovarjal se je, da Se ne zna dovolj. Odšel je v Pariz, kjer Je preživel deset let
v izpopolnjevanju svojih odličnih slikarskih zmožnosti in v družbi ter tovarištvu najslavnejših svetovnih slikarjev tedanje dobe: Munkacsyja in Hynaisa. Izvrševal je tudi razna naročila za domovino in je pripravljal znane alegorije za ljubljanski muzej. V Parizu se je seznanil z nekim nemškim grofom iz Lipskega, katerega je učil slikarstva. Za poroko je pozneje grof podaril 6voji nevesti grad in je naprosil Jurija, da ga poslika. Ta se je vabilu odzval in je odšel v Lipsko, kjer se mu je utrgala življenska nit 1. 1890. v 35. letu. Mnogo prezgodaj je usahnila umetniška roka obeh bratov! Ali sta prihajala brata domov? O, seveda in še pogosto. To je bilo takrat življenje v Poljanah! Pri Vidmarju je bila tedaj imenitna, daleč naokoli znana gostilna. Ej, tu je bilo veselo, celo šampanjec je tekel! In Tinetu se zaiskrijo oči v spominih na lepe minule čase . . . Oče je bil pa sila nevoljen, ako so 6e fantje ustavili pri Vidmarju prej nego so prišli domov.
Tine me vodi po domačem muzeju in mi z vidnim ponosom razkazuje ostallne bratov umetnikov. Tu visi mnogo začetniških slik, Studijskih slik in skic, raznih portretov, dva Janezova antoportreta, Tinetov portret iz 1. 1880., ki ga je naslikal Janez kot vojaka, korporala. Zelo lep je Janesov portret
Dekleta iz rimske okolice in njegova Usmiljena Samaritanka. Med njimi visi tudi očetova kopija portreta prejšnje vlastelinke na Visokem, Kalanove, ki jo je slikal Janez. 0 tej očetovi kopiji sodijo strokovnjaki, da ne zaostaja za originalom. Največje umetnine obeh bratov pa hranijo številne cerkve po Sloveniji in na Hrvatskem. Domačo poljansko cerkev dičita čudovita Jurijeva »Pietš« in Janezov Sv. Štefan. Janez je naslikal na Bukovem vrhu sv. Notburgo, pri Sv. Volben-ku pa grandijozni sliki sv. Petra in Pavla, ki bi delali čast vsaki katedrali. 0 Juriju mi je pripovedoval Tine, da so njegove slike v štepanji vasi in na Rožniku pri Ljubljani, pa v Šenčurju pri Kranju in v Smart-nem, v Radovljici, v Horjulu in še v raznih drugih cerkvah.
Žareča solnčna obla 9e je pomikala za Ble-gaš, ko sva stopila s Tinetom iz umetniškega svetišča na prosto ter krenila v gostilno k Polonovcu na čašo vina. V divnih barvah so se lesketale zelene poljane, nad pokrajino pa je bil razpet sinji azur, kakor brušeno steklo. Da, tudi v te polne in sočne barve so pomakali slikarji-umetniki Šubici svoje čopiče in so ustvarjali iz domače erude nesmrtna svoja dela.	R. D.
Razgovor z Ramsay Macdonaldom
Za ponedeljek, dne 25. julija popoldne Je delegate, ki so se udeležili londonskega kongresa Mednarodne vseuči-liške federacije za Društvo narodov, povabil k čajanki bivši britanski ministrski predsednik in voditelj angleške delavske stranke R. Maodonald. 67., Frognal, N. W. 3. se je glasil naslov na vaMu. Tajništvo kongresa nas je opozorilo, da naj krenemo dovolj zgodaj na pot, ker je dom našega gostitelja daleč v severnem londonskem predmestju. In res smo se vozili dobro uro z avtom iz mestnega sredSšča Piocadilly, preden smo dospeli do doma Macdonalda. Ulica Frognal je kolonija malih enonadstrop-nih hišic z vrtički. Hiše so po večini last malih ljudi, tako nam je razlagal neki angleški tovariš. V eni izmed takih hišic, ki pa se na zunaj prav nič ne razločujejo od sosednih, biva bivši ministrski predsednik Velike Britamje. Že z ulioe smo čuli glasove na vrtu, zato smo tudi mi krenili na vrt Malce nas je presenetilo, da nismo nikjer opazili v Angliji sicer nepogrešljive livreje. Povabljeni delegatje so bili po večini že zbrani Sredi med njimi smo opazili sivo glavo — Macdonalda, Pristopili smo in se predstavili. Takoj prvi irtis je bil globok: ta veliki politik ima miren in prikupljiv nastop. Govori počasi, brez vsakršnih gest; čuti se, da vsako besedo dobro pretehta. Kdor pozna Angleže, ve, da je samo ob sebi umevno, da kot Anglež ne obvlada drugega jezika kot svojo materinščino. Njegov obraz pa je resnoben, smehljanja ne vidiš na njem.
Medtem so se zbrali vsi delegatje. Macdonald nas porabi v hišo na čaj in pristavi, da je njegova hčerka žal odpotovala na neki ženski kongres v Severno Anglijo, zato se bomo morali zadovoljiti s postrežbo njegovih dveh služkinj. Ko smo se kesneje trije člani jugoslovenske delegacije — slučajno po en Srb, Hrvat in Slovenec — ponovno predstavili g. Macdonaldu, se .ie razvil med nami naslednji razgovor:
Naš delegat: <Dovolite g, predsednik, da se Vam predstavi delegacija iz Jugoslavije 4z kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.*
Macdonald: «A. da. vi tedaj prihajate iz Jugoslovakije. Zelo mi je žal, da še nisem bil v Pragi !>
Navzoči g. Henderson, bivši minister v Macdonaldovem kabinetu pravi: »Gospod, vi se 'motite, ti gospodje prihajajo iz Jugoslavije, iz Beograda.*
V nadaljnem razgovoru smo dobili utis, da ima g. Macdonald informacijo,
da v Jugoslaviji niso vse narodnosti enakopravne. To njegovo informacijo smo seveda popravili in ga opozorili na to, da se v delegaciji, ki se baš razgo-varja z njim, nahaja po en Slovenec, Srb in Hrvat.
Na naše vprašanje, kakšen vtis je napravil nanj gospod Radič, ki je — kakor znano — svoje dni trdil, da ga je Macdonald, takrat še ministrski predsednik, prav prijazno sprejel in mu obljubil svojo pomoč, je Macdonald odgo: vorll, da tega gospoda ne pozna in mu zato tudi ni mogel dati nikakih izjav.
Na vprašanje, kaj sodi o akciji lorda Rothennenea za revizijo trianonske mirovne pogodbe, ni hotel Macdonald naravnost odgovoriti, vendar pa so njegove besede napravile vtis, da ne pripisuje Dej akciji posebne važnosti in da je tudi ne odobrava. G. Macdonald seveda ni vedel, da obstoji naša narodna manjšina v Italiji in še manj, kako se ž njo postopa. Medtem, ko smo se razgovarjali ž njim, je pristopil bolgarski delegat dr. Jančulev in vprašal g. Macdonalda, kaj misli o «macedon-skem vprašanju*. Macdonald se je odgovoru izmaknil z besedami: ^Situacija na Balkanu je težka. Toda preidemo raje na prijetnejše reči!»
Peljal nas je v svojo delavnico in nam razkazal bogato knjižnico. Na mali mizici poleg pisalne mize leži krasna spominska knjiga — kraljev dar — z lastnoročno pisanimi besedami: «Zvestemu prijatelju George V.» Knjigo nam je Macdonald pokazal z velikim ponosom. Poleg spominske knjige leži na mizi še odprto Sveto pismo. Na vprašanje, s čim se trenutno bavi, je Macdonald odvrnil: «Prouču.iem podrobno gospodarske probleme Kanade, odkoder sem se nedavno vnril.» Odtod nas je peljal na svoj vrtiček, ki ga sam neguje. Tu preživlja letošnje poletje, ker mu trenutna politična situacija brani zapustiti London. Kasneje namerava oditi na kratek oddih, da se okrepi po bolezni, ki si jo je bil nakopal na potovanju po Ameriki.
Ob slovesu je g. Macdonald vzpodbujal zbrane delegate k nadaljnemu delu za ideje Društva narodov. Zadovoljni, da smo imeli priliko osebno spoznati odličnega angleškega politika, ki bo imel brez dvoma še odlično vlogo v svetovni politiki, smo se vrnili iz tihega predmestja v šumni London.
M. Z—
Gospodarstvo
Položaj na naših borzah
Tedenski devizni promet je dosegel 19.1 milijona Din. Zanimanje za Vojno Škodo. Bančni ter industrijski papirji zanemarjeni.
Pretekli teden se je tako na beograjski in zagrebški, kakor tndi na ljubljanski de-borzi pojavilo več privatnega blaga, kar je povzročilo, da so tečaji nekaterim devizam popustili za nekaj točk. Na ljubljanski borzi so se nudile predvsem devize na Newyork, Dunaj in Trst. Čeprav povpraševanje po dervizah s strani uvoznikov ni bilo znatnejše, vendar je bil priličen del teh deviz plasiran. Narodna banka je intervenirala le v manjšem obsegu, in to predvsem v devizah London in Curih. Promet se je znatno dvignil, kar je deloma pripisati dejstvu, da smo v preteklem tednu imeli 6 borznih sestankov (ker je v pondeljek praznik, se je danes izjemoma vršil borzni sestanek). Celokupni tedenski devizni promet je znašal 19.1 milijona Din, napram 11.6, 12.6, 13 in 16.7 milijona Din v predhodnih štirih tednih. Največji je bil promet v torek, ko je dosegel 5.6 milijona Din.
V tečajih deviz ni bilo niatnejših sprememb. Tečaj devize na Trst se je gibal v najožjih mejah (309.25 — 309.375), tečaj devize na London pa je bil proti koncu tedna nekoliko čvrstejši.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je pretekli teden pojavilo znatnejše povpraševanje po Vojni škodi. Pri živahnejšem prometu ?e je Vojna škoda napram preteklem tednu (345) znatno dvignila. V četrtek je dosegla najvišji tečaj 351.75 — 352, nakar je proti koncu tedna zopet popustila na 350. Tržišče zasebnih vrednot se še ni moglo oživeti. V bančnih papirjih je bila tendenca mlačna, ter so nekateri tečaji za maierkost nazadovali. Tudi tržišče industrijskih papirjev je bilo razmerama zanemarjeno. Trbovlje je v početku tedna popustilo na 445, vendar se je proti koncu tedna zopet dvignilo na 357.7 do 375. Čvrstejši sta bili Dravi in Šečerana (Osijek).
Komedija z revaliorizacijo lire
e. d. — Rim. 9. avgusta.
S lašistične strani se redno očita jusosio-venskemu tisku, da ali nima pojma o dejanskih razmerah v Italiji pod fašističnim režimom ali pa da objavlja o teh razmerah zlobne izmišljotine in škodoželjna pretiravanja. To velja zlasti o vsem, kar se piše ▼ jogoslovenskih listih o narodnem gospodarstvu v Italiji, ki ga je fašizem baje ne-innerno povzdignil, in prav posebej še o revalorizaciji italijansek valute in njenih do-brodejnih posledicah. Da ae mi ne bodo očitale zlobne mnišljotine in škodoželjna pretiravanja, naj vam navedem tu dobesedno, kar piše v »Lavoru d' Italia« sam vrhovni poglavar vseh fašističnih delavskih organizacij. fašistični narodni poslanec RossocL tisti. ki redne zastopa Italijo ia mednarodnih delovnih konferencah v Ženevi. Iz njegovega članka izhaja jasno, da toliko hvaljena revalorizacija lire ni samo ostala dejanski brez vsakega dobrodejnega učinka, temveč je celo še znatno poslabšala gospodarski položaj najširših slojev naroda. Rossoni namreč piše:
»Fašizem se je popolnoma jasno zavedal, da je v banke in med denarniški svet vobče treba vstopiti ne samo z največjo previdnostjo, temveč celo z nekako pobožnostjo. Ali to pa ne pomen ja. da_bi denarni ški svet moral ostati izven območja fašistične rero-ladje, ker bi bili tako ogroženi njeni poli-
tični uspehi in žrtve naroda. Tako torej obstoji tudi za veliki poslovni svet dilesna: ali ti ljudje podrede svoje koristi narodnim potrebam in zahtevam fašistične revolucije, ali pa jih mora fašistična revolucija upog-niti pod najvišjo oblast režima, ki se ne vdaja pritisku množic, ki pa tudi ni igrača v rokah majhnih skupin nenadziranih afaristov, ki se vedno in v vseh političnih prilikah smatrajo za vsemogočne.«
Narodni poslanec Rossoni je tu zelo milo povedal, da se italijanski denarniški svet pač malo meni za vladne ukrepe in se smatra še vedno za vsemogočnega. Precej drugače, toda še vedno obzirno, pa govori Rossoni o raznih kategorijah delodajalcev, ki nočejo razumeti fašističnega sindikalnega duha. Na podlagi revalorizacije lire samo znižujejo plače delavstvu, da morejo konkurirati z inozemskimi proizvodi, namesto da bi bolje uredili in opremili svoja podjetja. Najhuje pa je udaril po trgovstvu.
>0 trgovstvu.« pravi, >ne bi niti hoteli govoriti. In vendar je vprašanje disciplinirane ureditve trgovstva najnujnejša, najkoč-ljivejša stvar. Kar se dogaja na polju italijanskega trgovstva, je naravnost nezaslišano. 2e nekaj mesecev sem padajo vse cene v trgovini na debelo, pa vendar konsumenti, ki kupujejo na drobno, ne uživajo še nika-kega stvarnega poboljška. Vse vrste meščanstva so že dale radovoljno ali zlovoljno svoj prispevek k revalorizaciji lire in novim gospodarskim razmeram, ki jih prinaša revalorizacija. trgovci pa ne. Niti posameznikom, niti njihovi celoti se morala ni izpremenila. Je še vedno resnica, da kapital in delo proizvajalnega podjetja v mnogih primerih ne dobivata^toliko, kolikor si vzamejo posredniki (trgovci) za predajo proizvodov konsumentom. Vsak poizkus opravičevanja tega škandala se mora zavrniti. Resnica je, da je trgovska duševnost pokvarjena, da trgovini nedostaja organizacije.«
»Mislimo, da je prišel trenutek, da govorimo jasno in nastopimo odločno proti tistim, ka jih zadene največja odgovornost. Tisti kapitalisti, ki hočejo reševati krizo z <ogiodavanjem piač>, tisti hišni lastniki, ki se upirajo zakonu in povzročajo, da pritožbe najemnikov naraščajo na desetere tisoče, tisti trgovci, ki nimajo niti najmanjšega smisla za umerjenost, ki so dvigali cene od tedna do tedna, ko je vrednost lire padala, pa jih niso Tnižali niti za eno stotinko, ko je začela vrednot lire rasti, ki določajo vsak dan cene, kakor se jim zljubi, ki rajši puste, da se blago pokvari, kot da bi ga prodali z zmernim dobičkom: vsi, ki tvorijo višji gospodaren razred, morajo uvideti, da v takem režimu, kakor je fašistični, ni samo dolžnost delavstva, da izpremeni dnševnost in ščiti svoje koristi v skladu z najvišjimi koristmi naroda, temveč da to korporativno načelo velja za vse razrede. Mi trdimo, da imajo dan« višji gospodarski razredi veliko večjo potrebo produktivne sindikalne in lašistične vzgoje kot pa delavstvo!«^
Vrhovni predstavnik vseh fašističnih delavskih sindikatov govori čisto jasno: bančni, denarniški svet industrijalci, hišni lastniki in predvsem trgovstvo izkoriščajo revalorizacijo lire in znižujejo plače nameščencem in delavstvu: cene življenskim potrebščinam pa so ostale na prejšnji višini. _ Tisti. ki plačujejo kot višek fašistične državniške zmožnosti do nebes povzdigovano revalorizacijo valute, so ubogi uradniki in delavci s svojimi »oglodanimi« plačami, katere pa se dalje »oglodavajoc od dne do dne. Edino delavstvo je izoremenilo svojo duševnost, to se pravi, da se je brez ugovora in odpora upognilo pod jarem fašističnega režima in njegovih norih narodnogospodar-
skih poizkusov, dočim pa je vse drugo ostalo neizpremenjeno. Kapitalisti, indurtrijal-ci, hišni lastnii-i trgovci se pač na zunaj klanjajo do tal fašizmu, v njihovi notranjosti pa se ni izpremenilo nič in ob njihovem tihem, prikritem odporu padajo vsi visoko-leteči narodnogospodarski načrti fašističnega režima. Zato pa ogenj in žveplo nanje! To se pravi, ne! Bog ne daj! Pač pa >z največjo previdnostjo, celo z nekako pobožnostjo«! Tam je denar in pred	teletom pada
na trebuh ne samo vrhovni poglavar vseh fašističnih delavskih sindikatov, temveč tudi ves fašistični režim. Je pač bilo tako, da je Rossoni napisal članek, da nekoliko ublaži spi ceno nezadovoljstvo. »Višji gospodarski rezredi«, katere je ošvrknil, pa so se nasmehnili, ko vendar vodo, da ni mislil — za res!
Komedija! Pristna italijanska komedija!
= Zagrebška trgovska in obrtniška zbornica proti netočnim vestem o stanju naše letve. Povodom alarmantnih vesti in na številna vprašanja iz inozemstva je zagrebška trgovska in obrtniška zbornica izdala komunike, v katerem izjavlja, da so vesti, ki se širijo v inozemstvu glede na nedavno izjavo beograjske trgovske zbornice, zlobno interpretirane, kajti navzlic suši ni nevarnosti za prehrano ljudstva, nasprotno ogrožen ni niti narmalni izvoz cerealij. Predsedni-štvo zbornice apelira zaradi tega na vse resne kroge tuzemstva in inozemstva, da ne nasedajo takim vestem, ki imajo edino namen izpodkopati naš kredit v inozemstvu ali pa služiti brezvestni špekulaciji.
= Valorizacija bilance in povišanje delniške glavnice Srbsko-češke sladkorne tovarne in rafinerije d. d. v Čupriji. Dne 7. t. m. se je vršil redni občni zbor Srteko-češke sladkorne tovarne in rafinerije d d v Čupriji. Bilanca te družbe, ki spada, kakor znano, v konoera Praške Kreditne banke, izkazuje za poslovno leto 1926—1927 čisti dobiček v znesku 72 milijona Din, iz katerega bo družba izplačevala delničarjem 30-cdštotno dividendo (60 Din na delnico). Potom valorizacije bilančne vre<taoeti investicij je bil dosežen prebitek v znesku K milijonov Din. Od te vsote se bo 25 milijonov porabilo za povišanje delniške glavnioe cd 20 na 45 milijonov Din (nominalna vrednost delnic so poviša od 200 na 450 Din), ostanek 10 milijonov Din pa za povečanje rezervnega fonda.
= Konferenca v prometnem ministrstva.
V petek se je vršila v prometnem ministrstvu konferenca vseh direktorjev, na kateri se je razpravljalo o organizaciji železniške uprave na podlagi nt ve uredbe o organizaciji prometnega ministrstva in o načrtu uredbe o komercijalizaciji državnih železnic.
= Konkun o imovini Jadranske banke v Trstu odpraTljen. Iz Trsta poročajo, da je tržaški trgovski tribuna! odpravil konkurz o imovini Jadranske banke v frsrtu. ker se je novourejeni Socieia Ano ti ima finanziaria e fiduciaria obvezala, da bo napram upnikom Jadranske banke izpolnila iste pogoje, kakršne so svoječasno -predlagale nekatere druge tvrdke, ki so hotele prevzeti likvidacijo banke. Družba bo izvršila likvidacijo ma9e ter izplačala upnikom na prijavljene terjatve 20 do 25 odstotkov, po gotovem ključa
= Statistika VIL mednarodnega Tzorčns-ga velrsrjma v Ljubljani. Kljub še vedno vladajoči težki gospodarski krizi je izpadel le^ošni velesejem dovolj dobro. Da je v zadnjih letih ponudba blaga večja od povpraševanja. se je zrcalilo tudi na letanjem v.-le-sejmu: zmanjkalo je razstavnega prostora za skoraj 100 prijavljenih tvrdk, katerim se ni moglo dodeliti niti enega kvadratnega metra več. Kupčijski uspehi so bili zadovoljivi, izvedla se je ohširna propaganda za posamezne tvrdke, reprezentanca naših podjetij. našega dela in tapredka je biia častna 1'elrk.i; ■ « it v pa je dok-: -n je si' »es uti fi )a se javljajo ol 1<"'u 'to leta novi interesenti iri da je velesejem uspela in za našo državo prepotrebna stavba, kateri je zadal zasluženo krono kraljev pr^tc-ktorai Na Vil. Ljubljanskem velesej-mu je razstavilo 623 tirdk. od teh 123 iz inozemstva. in sicer iz Amerike 6, iz Anglije K iz Avstrije 36. iz Eelgije 3. iz Č. S. R- 12, iz Francije 10, iz Nizozemske 1, iz Italije 5, iz Litve 1. iz Nemčije 39. iz Ogrske 5, iz Švedske 1, in iz ?-vice 2 Razstavljal« so bili porazdeljeni v 17 velikih skupinah. Na pismena in uslmena vprašanja po uspehu letošnjega velesejma so se razstavljalci pismeno in ustmeao izjavili ter so se te izjave razvrstile po skupinah (v oklepajih: prva številka odstotek zelo zadovoljnih, druga številka odstotek srednjezadovoljnih in tretja številka odstotek nezadovoljnih): papirna industrija, grafika, kartonaža in pisarniške potrebščine (49, 51, 0), pohištvo, stanovanjska oprema in ostala lesna industrija (43, 49. 8), kemična industrija (35. 65, 0), kozmetika (0, 64. 36). industrija živil (33, 53, 14)), galanterija, bižuterija J7, 76. 17), kovinski izdelki in industrija iz železa in jekla (67, 21, 12), avtomobili, dvokolesa, pnevmatika. vozovi, aeroplani (26, 47, 27), strojna industrija (86. 8. 6), elektrotehnika in razsvetljava (0, 79. 21), poljedelski stroji in orodje (43, 39. 18), godala, radio (40. 60, 0), tekstilna industrija, tekstilna konfekcija, k a. žuhovina. perilo, tepihi (47, 34, 19), usnje in konfekcija usnja (56, 41, 3), klobuki (0, 88, 12), lončena roba, keramika (0, 100, 0), stavbarstvo (0, 100, 0), tehnične novosti (49, 47, 4). Resnih kupcev odnosno interesentov (obiskovalcev je bilo 90.000) je bilo 12.2!». Od teh je bilo iz oddaljenejših krajev Slovenije in Prekmurja 32 odstotkov, iz Hrvatske 16.3 odst. iz Slavonije 3.2 odst.. iz Dalmacije 4.4 odst.. iz Banata. Bačke 5.7 odst. iz Srema 1.4 odst-, iz Bosne in Hercegovine
8.3	odst., iz Srbije 17.7 odst, iz Macedonije
2.4	odst., iz Črne gore L9 odst, inozemcev
7.5	odstotka. Od inozemcev je bilo največ iz Avstrije, potem iz češkoslovaške. Nemčije, Italije. Madžarske, Grčije, Turčije Romunije, Francije, Bulgarske, Poljske, Anglije, Švice, Egipta. Nizozemske, Belgije, Švedske, Severne Afrike in Amerike.
= Boj ia ruski petrolej in umetni bencin. Prelom diplomatičnih odnošajev med Angli. jo in Rušo jo je bil povod za nedavno sklenjen sporazum med ruskim državnim petro-lejskim trustom in družbama Standard Oil Co. of Nevvvork ter British Vacuum Oil Co. Po tem sporazumu bosta obe družbi prevzeli polovico (50 %) raskeea za izvoz razpoložljivega petroleja. Dalnjih 35 % je namenjenih za Nemčijo in ostanek za Italijo. Ta sp>> razum je povzročil veliko nerazpoloženje in vznemirjenje v krogih angleške petroleiske industrije, kajti omenjeni Standard - Vacuum koncem namerava prodajati ruski petrolej izključno v srednji in vzhodni Evropi ter v Orijentu. torej v deželah, kjer je do- j sedaj prevladoval petrolej angleško - nizo- j zesneke petrole.iske industrije Za Ameriko i aamo ruala petrolej ne pride v poštev, kep 1
vlada itak nad produkcij a v petroleju. Ameriški koncem Standard Oil pa si je obenem zasigural tudi licenco za izdelovanje umetnega bencina iz premoga po Bergiuso-vih patentih. Tozadevna pogajanja med nem širim barvnim trustom (L G. Farbenindu-strie) in Standard Oil Co. of Jereey so bila pred kratkim zaključena. Po pravkar sklenjenem sporazumu, ki je bil v Heidelberga dosežen med predsednikoma obeh družb, si je družba Standard Oil pridobila pravico za uporabo patentov nemškega barvenega tru-sta (pridobivanje bencina iz premoga, pretvarjanje težjih olj v laži a itd), na drugi strani pa si je nemški barvni trust zasigural eksploatacijo patentov družbe Standard Oil. Kakor se zatrjuje, je način produkcije bencina iz premoga že tako izpopolnjen, da bo nemški barvni trust že v jeseni pričel proizvajati umetni bencin v velikem obsegu.
= Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani 6prejema do 16. t. m. ponudbe glede dobave mehkih desk: do 19. t m. glede dobave tiskovin, 9000 komadov žebljev, raznega pisarniškega materijala in 150 komadov betonskih cevi; do 23. t. m. pa glede dobave pločevine. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije; 18. t m. pri komandi vojnega okruga v Karlovcu glede dobave 80.000 kg slameT pri komandi mesta v Ča-kovcu pa glede dobave 140.000 kg slame; 20. t m. pri komandi vojnega okruga v Karlovcu glede dobave 110.000 kg sena, pri komandi vojnega okruga v Varaždinu pa glede dobave 170.000 kg slame: 26. t. m. pri komandi vojnega okruga v Varaždinu glede dobave 360.000 kg sena, 27. t m. pa glede dobave 380.000 kg sena. — Vršile se bodo ofertalne licitacije glede dobave ovsa, in sicer se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: 22 t. m. pri komandi mesta v Čakov-cu, 23. t m. pri komandi vojnega okruga v Varaždinu, 24. t m. v intendanturi komande savske divizijske oblasti v Zagrebu, 25. t. m. pri komandi vojnega okruga v Karlovcu in 24. t m. pri komandi dravske divizdjske oblasti v Ljubljani (420.000 kg).
Bopze
13. avgusta.
Glede na konec tedna je bil promet na ljubljanski devizni borzi omejen. Tečaji s"o ostali v glavnem nespremenjeni, edino London se je dvignil za 5 točk.
Na zagrebškem efektnem tržišču je danes Vojna škoda popustila. Promptna se je trgovala po 349 — 350, kasa pa po 350. Med industrijskimi papirji je bila zaključena Slavonija po 16.
Devize in valute.
Ljubljana. Curih 1093.5 — 1096-5 (1095). Dunaj 8.005 — a0075, London 27535—276.65 (276.25). Nevvvork 0 — 56.8, Praga 168.2 do 169 (16S.6).
Zagreb. Dunaj 7.9903 — 8-0203, Berlin 13.51 - 13.54, Budimpešta 9.915 — 9.945, Italija 30S.25 — 310.25. London 275-85 do 276.65, Nevrvork 56.675 — 56.875, Praga 168.2 — 169 "Curih 1093.5 — 1096.5.
Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.30. London 25.21, Nevrvork 518.75, Pariz 20.3325, Milan 28.235, Praga 15.39. Budimpešta 90.55, Bukarešta 3.29, Dunaj 73.055.
ElektL
Ljubljana- Celjska 197 — 199, Ljubljanska kreditna 142 — 0, Merkantilna 0—90, Praštediona 850 — 0. Kreditni zavod 160 — 0, Vevče 135 — 0, Stavbna 56—0, Šešir 104—0.
Zagreb. Državne vrednote: Investicijsko S4.5 — 85, agrarne 50 — 505, Vojna škoda 349 — 350. kasa 349 — 350, za september 3505 — 352.5: bančne vrednote: Narodna 4700 — 4750, Eskomptna 91 — 91.5, Kreditna Zagreb 91 — 92, Hipo 55.25 — 56.25,
Jugo 91 _ 92, Ljubljanska kreditna 140—0,
Praštediona 850 — 860, Etno 180 — 186, Ze-maljska Sarajevo 120 — 130; industrijske vrednote: Našice Union 1750 — 0, Drava 525 — 560. Dubrovačka 370 — 390. Šečera-na Osiiek 4S5 — 495, Gutmann 242.5 — 250, Slavoniia 14 _ 16, Trbovlje 3575 — 475, Vevče i35 _ 142.5, Danica 155 — 0.
Blagovna tržišča
Ljubljanski trg
Včerajšnji trg je bil izredno živahen. Dobro založen je bil sadni trg. Cene zelenjavi so bile nekoliko višje, osobito salati, karfijo. li in kumaram, dočim so cene kumarcam za vkisanje padle. Poskočile so tudi cene mlečnim ialelkom predvsem maslu. — Meso in mast: goveje meso 9—20, teletina 20—225, svinjsko meso 20—25, slanina 21—24, mast 24—25 Din kg. Perutnina: piščanci 125 do 225 kokoši 25 — 35 Din komad. Mlečni proiivodi: mleko 2.50 — 3 Din liter, sirovn maslo 48, čajno 60, kuhano 48 Din kg. Jaj-ra: 1 — 1.25 Din komad. Sadje: jabolka 4 do 8. hruške 4 — 10, češplje 6. grozdje 12 do 16 Din kg. Špecerijsko blago: kava 38 do 70, sladkor kristalni 15 Din kg. Hlevski izdelki: moka <0, 550. moka <2, 5.25. pše-nični zdrob 4.50, turščični zdrob 3 — 4 Din kg. Zelenjava: glavnata solata 4—5, endi-vija 3 — 4, zgodno zelje 2 - 3. kislo jelie 5, karfijola 8 — 9, kumare 2, fižol v stročju
2_4, paradižniki 4—5 Din kg. 100 komadov
kumare za vkisanje 7.50—10 Din. Krma: sladko seno 75, polsladko 60. kislo slama 40—50 Din za 100 kg.
Mariborski trg
Včerajšnji trg je bil zaradi deževja manj obiskan. Slaninarji so pripeljali na 17 vozeb 43 zaklanih svinj, ki so jih prodajali po 15 do 17.50 Din za kg na debelo in po 17—3"i Din za kg na drobno. Krompirja je bilo na trgu 8 vozov (cena 1 — 150 Din kg), čebule 16 vozov (250 — 3 Din kg), kumare pa 13 vozov (0.25 — 2 Din kg). Sena so kmetje pripeljali Ie 2 voza. Cene senu so se ponovno dvignile, in sicer na 75 Din za 100 ks. — Ostale cene: Perutnina: kokoši 30—15. piščanci 125—25, race 50 — 70 Din komad. Zelenjava in soeivje: fižol 25—3 Din liter, kumarce 0.25 — 2, čebula 250 — 3. sveže zelje 050 — 2 Din ks, glavnata solata 0.25 do 2, endivija 0.25 Din komad. Sadie: jabolka 5 — 8, hruške 6 — 8, breskve IS — 24 Din ka. maline 6 Din liter. Mlečni izdelki: mleko*2 — 250. smetana 12 — 16 Din liter, sirovo maslo 40. čajno 50 — 60, kuhano 45 Din kg. Jajca: 1—1.50 Din komad.
Ljubljanska blseovna borza (13. t. m.). Les: Tendenca neizpremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona, in to 1 vagon bukovih drv. brez okrogljic. fco. vag. nikL po6t po 195 in 1 vagon desk (smreka. jelka). 24 mm. 4 m. 17 — 40 cm. paralelnih, ostroro-bih, očelienih. IV.. fco. vaeon nakl. post. po ?.60. — Deželni pridelki: Tendenca za pšenico neizpremenjena. za turscico celo čvrsta.
Dunajska borza za kmetijske produkte (12. t. m.) Pod vplivom Budimpešte se je na dunajskem tržišču povečalo zajimanje za rž. Ker je bilo malo ponudb, ni prišlo do večjih zaključkov. Za pšenico je malo zanimanja po nespremenjenih cenah. V turščkd je ten-
denca dalje čvrsta, navzlic temu pa je cena ostala nespremenjena. Za oves je tendenca nekoliko čvrstejša. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 39.5 — 40.5. madžarska Tisa (80 82 kg) 435 — 44: rž: march-feldska 375 — 38, madžarska 37.25—37.50; ječmen: prima 37 — 41. madžarski 36 do 40; turščica: 285 — 29.5: oves: madžarski 2S.5 — 29, rumunski 29 — 29.5.
Na imendan ge. Mici Janša
naj se ves Bohinj strese, ko ji Ljubljančani zakličejo: „Bog jo živi na mnoga leta!"
L H. St.
FRANCE FERTIN
železniški uradnik
ROZI FERTIN, roj. GORJANC
poročena LOGATEC, dne 14. avgusta 1927.
Preko 10.000 Din
mesečno larko za-lužsjo spretni in sposobni ljudie s prodaio vrednostnih drž.
papirjev na obroke. Generalne zastopn ke za vsa mesta v Sloveniji sprejme takoj »UN1TAS*. B og'ad, Tcraziie 14 1. 9000
Radi boiezni in
rodbinskih razmer
U - »»
na najprometneiši cesti pri glavni pošti.
Dva svetla pros.ora cc. 50 m2, izložba.
Potrebno cc 60—65.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra" .Tako; al noverrbra*. &S49
Pazite na znamko!
Tridesetletna iz usnja dokaz - e. da >o čaše 'n aparati znamke WECK za vi-uhavanje na zanesljive.ši ;n rad tega najcei-jŠ!. Zel ' ugodne cene tovarn ši-a zaloga ,WtCK Ljubljena, Kreto« trg 10 1 radstr. (tvrdKa Fructus).
CELJE: Josip Jagodic.
MARIBOR« Carl i-otz.
h b m o n h h nm-rr rrn r 11 rn-rrrT-rT-nrt
Dešenifev sirup
(Syi. Deichien, Pariš) se » »*eh tulturnih državah sveta z najboljšim uspehom upo« rablja kot
krepilno sredstvo,
zlasti pa učinkuje DešijcDov sirup najbolje pii: neurasteniji, nervozu splošni oslabelo* iti, seksualni neurasteniji, rekonvaiescenci itd Dešijenov sirup proizvaja: Dr. Deschien. Pariš. Zaloga za detajliste: cSALUS* d. d
Generalni depoi za Ljubljano: Lekarna Mr. BAHOVEC, Kongresni trg, za Celje lekar. na »Pri Mariji Pomagaj«, za Maribor: «Sa. ius» d d in lekarna »Pri Orlu».
i' 11 .'i PJUA iiujmimmj
Vsem fotoamaterjem!
Gaslfcht-
Bromfde-
„AUT9NA"
Papir
OR1GLNAL-
samotonujoči pap.i slavne angleške
kakovost in marke.
Poskusite, pa boste sigurno tudi Vi med oduševljenimi pristaši te znamke Zahtevajte od Vaših fototrgovcev obzirne brošure!
resa fcSet a ria
z do:go!etno p-skso :n dorro kvalifikacijo sprejmem takoj v Sara evo. Porudoe s kvlifikarijo na irmo Brača Da m tč, veletrgovina • inem, Sarajevo.
M]l V m
2. septembra.
Ruta A.: Začetek in konec potovanja v Trstu.
Ruta B.: Začetek potovanja v Trstu, po. vra:ek preko AtensKonstanrinopia*3*j' fije»Beograda in Zagreba. Potovanje traja: A 19 dni. B. 25 dni.
A.	L raz. Din 17.000 IL raz. Din 12 000 III. raz Din 7500.
B.	L raz. Din 21400. IL raz. Din 17_2S(s DL raz. Din 11500.
Prospekti in informacije so na razpolago v
potovalni pisarni Jos Zidar, Ljubljana, telefon 27—59.
•JUTRU? & m
13
«,NedeU* 14. Km. 1927.
J. O. Curwood:
37
preganjana žena
Roman.
»Vrnite se, Johnny,< je rekel z neobičajno nežnostjo v votlem glasu. »Kmalu bomo na mestu.«
Pogledal je na zapadne vrhove, izza katerih so se širili proti solncu temni oblaki.
»V tehle je dež,« je dodal. »Midva s Pintom se podvizava naprej, da pripravim šotor. Sodim, da imamo do soteske največ še miIJo.<
»In grob, Mac Donald?«
»Grob je tik na desno od kraja, kjer postavim šotor,« je rekel Mac Donald ter brzo odjahal za mezgom Pintom, poganjaje ga v dir. »Ne tratite časa, Johnny.<
Aldous se je spet pridružil Jani.
»Kaže, da bo dež,« ji je dejal. »Takle pacifiški naliv se mahoma prižene z one strani in vas premoči, kakor bi trenil. Donald je šel naprej, da postavi šotor.«
Ko sta dospela do vhoda v sotesko, ni bilo Mac Donalda več videti. Potoček, ki je narasel v hudournik, je vrel iz globeli Njegova struga je bila nastlana s čudno mešanico peščenčevih skal in razbitega skrila; tod je Aldous oprezno izbiral pot za Jano, ki je jahala tik za njim. Nebo nad njima se je začenjalo temniti; naposled se je solnce skrilo in gosta, malone otipljiva tema se je zgrnila okoli njiju. Odmevi daljnega groma so votlo bobneli med gorami Aldous se je ozrl na Jano; kar odleglo mu je ob pogledu na njene bleščeče se oči in na smehljaj njenih ust, ko mu je pokimala.
»To me domišlja Henrika Hudsona in njegovega kegljača,« je rekla mirno. »In pred nama je — Rip Van \VinkleU
Prve velike kaplje »o že padale, ko sta prišla na piano. Soteska je zavijala na desno; na njeni levi strani je rasla ob skalah valujoča bivoija trava, po kateri je Aldous spoznal, da sta prišla do kotline. Kakih sto yardov više v bregu je bil parofoek gozda, in ko je bistreje pogledal, je videl, da se vije iz njega dim. Slišala sta udarce Mac Donaldove sekire. Aldous se je obrnil k Jani in je uganil, da razume. Bili so na koncu svoje poti. Morda so njeni prsti nekoliko krepkeje stiskali uzdo. Morda se mu je le zdelo, da je začul v njenem glasu komaj znaten trepet, ko ga je vprašala:
»Ali je to — tisti kraj?«
»Je. Menda bo prav za tem gozdom. Zdi se mi, da vidim vrhnji rob majhne soteske, kakor mi jo je Keller opisal.« Brez besede je jahala dalje, dokler nista prispela do gozda. Bil je baš pravi čas. Ko sta skočila s konj, so se oblaki odprli in uhlo se je kakor ob vesoljnem potopu. Njeni lasje so bili že mokri, ko jo je privel v šotor. Mac Donald je razgrnil nekaj odej, nato je izginil. Jano je izpreletelo, ko se je spustila nanje. Ozrla se je na Aldousa. V šotoru je bilo skoro tema in njene oči so se čudno lesketale. Nad njima je oglušujoče razsajal grom. Nekaj minut se je čulo nepretrgano rjovenje, ki je stresalo gore nalik salvam iz orjaških topov. Aldous je stal in držal plahto pri vbodu šotora, da bi jo očuval dežja. Dvakrat je videl, kako se Janine ustnice gibljejo, da bi izpregovorila. Naposled jo je začul:
»Kje je Mac Donald?«
Pritrdil Je plahto in sedel na kraj odeje, preden ji je odgovoril.
»Morda je zunaj in opazuje bliske, da bi ga dež premočil,« je dejal. »Nikoli še nisem videl starega Donalda, da bi se bil skril pred ploho, razen kadar je bilo mraz. Konja je privezoval, ko sva midva tekla v šotor.«
Zdelo se mu je, da drhti, čeprav je vedel, da Je ne more zebsti. V polutemi, ki je bila v šotoru, ga je obhajalo koprnenje, da bi se nagnil in bi jo prijel za roko.
Ploha in bobnenje groma sta trajali nekaj menut brez prestanka.
Nato je jeia oevftte pmv tako naglo pojemati, kakor se je bila začela. AMow je vstal bi io spet odenri plahto izpred vhoda.
»Kmalu bo vse pil kraju,« Je dejal. »Za vas, Ladygray, bi bilo bolje, da ostmeto le mrice v Šotoru. Pogledat pojdem, ali se je Mac Donaldu posreCBo, da Je utonil v tem nalivu.«
Jana iti odgovorila in Aldous je stopil pod milo nebo. Vedel je, kje najde starega lovca. Gotovo je bil šel na kraj gozda in je zdaj v tisti mali soteski iskal groba. Do vrhnjega parobka šume ii bilo niti sto yardov, in ko je Aldons stopil iz nje, je stal na travnatem hrbtu, ki je točil sotesko od maflmega jezerca — prav kakor mn je bil Keller ta kraj popisal. Soteska je bila Jedva še streljaj od njega in Mac Donald se je pravkar vračal z nasprotne strani. Aldons se je spustil z griča in mu je hitel naproti. Nič nista rekla, ko sta se sešla — a saj je bila že tovariševa vnanjost odgovor na vprašanje, zakaj voda mu je curkoma tekla iz premočenih las in brade.
»Tamle je,« je dejal, kažoč preko rame. »Prav za onole veliko črno skalo. Grob je, na grobu kamen in na njem ime, ki sem si ga dobro zapomnil: Mortimer Fitz Hugh!«
Oblaki nad njima so se pretrgali Solnce je posijalo z neba, in ko sta se ustavila, gledaje nizdoli na Jezerce, so žarki preplavili zemljo in solnce se je v zlati gloriji dvignilo nad gorami Mac Donald je otepal svoj razmočeni klobuk ob kolenu, med tem ko si je z drugo roko ožemal brado.
»Kaj mislite storiti?« je vprašal.
Aldous se je obrnil proti gozdu. Evo, Jana sama je odgovarjala na Macovo vprašanje. Prihajala je navkreber. Še nekaj trenutkov in je stala pri njiju. Najprej se je ozrla doli na jezerce, nato je uprla pogled v Aldousa. Nikakih besed ni bilo potreba. Iztegnil je roko in ona mu je brez zadrege podala svojo. Mac Donald ju Je razumel. Spustili so se naravnost proti črni skali. Ko so prišli do nje, so se ustavili Aldous in Jana sta krenila dalje. Nato sta oba obstala in Aldous je izpustil roko mlado žene...
licem
družabnika
kot izključni posestnik delnic industrijskega podjetja danes najrentabilnejše stroke, v vrednosti 3,600 000 Din po cenitvi velebanke, s 500.000 Din kapitala
Ponudbe pod: f)lnd. d. d." na oglasni odd.
Jutra".
Cenjenim damam in občinstvu naznanjam, da sem izstopila kot družabnica od tvrdke salona „Chic" Kajfež &Tršan) in
otvorila
9024 a
lastni salon
na
Sv. Petra cesti št. 1
(Hotel Lloyd) in se cenjenim damam in občinstvu priporočamo za nadaljno naklonjenost.
Am. Tršan.
Pristni in pravi «»4 a
Koučičeu
rnstllnshl žeWnl
znan in preizkušen kot zanesljivo domače zdravilo že nad 20 let izdeluje In dobavja
EDINOLE
Rastlinska destilacija „ FLORI AN4
(Izdelovalec Edmund Kavčič) družba z o. z. v Ljubljani Gosposvetska cesta štev. 13 (Kolizej) Vsaka pristna steklenica je opremljena z originalnim podjisonr
Za pristnost Jamči J	__
Varujte se ponaredb, ki se prodajajo namesto pristnega
Kavtiievega ,,F lorijana"
t
Tužnim srcem javljam vsem pri« jateljem in znancem žalostno vest, da je dne 12. avgusta t. L mirno v Gospodu zaspal sfospod
Miho Dernovšek
posestnik in gostilničar v Hrastniku
Pogreb bo dne 14. t. m. ob pol 4. popoldne na pokopališče v Dragi.
Hrastnik, 12. avgusta 1927.
Žalujoča soproga: Antonija Dernovšek in ostali sorodniki
Prvovrstno hrano zo tte,
kakor tudi za uradnike in drugo cenj. občinstvo nudi se dnevno obed in sicer: zakuhano juho, meso, 2 prikuhi in močnato jed ali kompot po Din 7-—, večerja Din 7 — ali pa mesečno skupaj Din 392—. Razen tega se dobi pri vsakem kosilu in večerji 1
kruh in dobra pijača zastonj. Jedila se servirajo od 12—15 ure in od 18—21 ure. Restavracija pri „ZvezdI", Pod mostom 11, Maribor, v bližini drž. mostu. 9045 a
Ka drobilo
Specijalna
Ha veliko
trgovina vozičkov in koles
Sprejema v popravilo vozičke, kolesa, šivalne stroje. = Ponlkljanje, lakiranje, avtogenlčno varenje. =
ZEMELROK OTON
Lastna tovarna Glince- Tržaška c. Prodajalna Marijin trg 8.
Zlato v Ustih!
Fini orans; 22»M karat, fini dtron 18 karat, fini temnozelen 17 karat (Pollergold), posebno močno za kamnoseke 23 karat, dvojno zlato 23 »/4 karat, zlata pena (Metali) orang In dtron za okvirje. Dobavo pri večjih naročilih preskrbim v 10—14 dneh pod tovarniško ceno. — Blago prvovrstno iz največje bavarske tovarne. — Zlato se dobi po 65, 78, 85 mm
Se priporočam
FRANC BRESKVAH, Rimska c. 12.
8907a	Strokovni in preizkušeni poznavalec.
Ne samo najcenejše - ampak tudi najboljše barve* lake, firnež,
steklarski klej, čopiče ter vse potrebščine za slikarje, pleskarje i. dr. v te široke spadajoče predmete dobite v staroznani trgovini na Miklošičevi cesti, nasproti frančiškanske cerkve
Ivan Jantar.
Specijalna mehanična delavnica 7
za popravo Vseh pisalnih, računskih, kopirnih in razmnoževalnih strojev in blagajn po konkarenčni ceni.
hUD. BARAGA, Ljubljana, Šelenburgova al. 6/L itiehm ssso
FRAN KRAIGHER
krojaški mo ster in izde'ovatelj preoblečenih gumbov
LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje 7
se priporoča za vsa v krojaško stroko spadajoča dela. — Radi konkurence in brezpo elnosti se izdelujejo obleke po prvem tarifu z 30% popustom.	asu
Popravila in preobračame oblek -e radevolie sprejme.
Kostanjev taninski les
bukova suha drva
kupuje stalno proti takojšnji dobavi in plačilu
ERNEST HARINC, 8371
Celje, Zri m s kega cesta Stev. 4.
MomifaKtaroo trgovina MARIJA ROGEU
v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta 26 8903 a priporoča veliko izbiro manufakturnega blaga, ženske in otroške obleke in predpasnike, žensko in moško perilo, volnene vestje puloverje. — Za poznejšo sezono, za mesec avgust prodaja vse blago 15 pro:entov ceneje.
aJLJLIPUUUUUULJUUUUUUUUUUUUUUUUL
SstlFovo
0 JEČ JE BRA*N0
Za zdravje Vaših otrok Je No-stelleva moka za otroke na}« bolj priporočlUva.
□CE
u u a n a »Tn
Preselitveno naznanilo!
Oblastveno poverjeni inženjer In oblastveno poverjeni geometer
Ing. Dragotin Gustincic
je preselil svoje pisarno na
Resllevo cesto 3.
Pohištvo
elegantno, fino. cenevredno oo lastnih in danih načrtih
A. AMANN, Ljubljana
Dvorni trg ŠL i
na najbolj prometnem središču velikega indu strijskega kraja se odda za daljšo dobo v najem. K gostilniškim orostorom spada: velika dvorana z gledalškim odrom, tri velike gostilniške sobe, kegljišče, štiri tujske sobe, kuhinja, dve kleti in lepo stanovanje z 2 sobama. Vs> lokali moderno opremljeni. Električna luč In vodovod v hiši. Najemnina po dogovoru. Ponudbe do 1. septembra 1927 osebno ali pismeno na naslov Ana Forte v Trbovljah. 9015 a
Barvanje lasi
.Jaelcior ■ Henne» j« najboljia loiuu . svetovna barva a tarnaj« las «d dr. 1 Domin« & Cie., Paril. V 15 mtanteh I lahko vsakdo z lahkoto popolsoma (rabam laa« t zajeljeno uljaaao. PogniM barvanje je povsem izključeno. Garantirano naravna barva, k) m m da raa-poznati od naravna ia povaaa »aifcad tjtva. Garnitura M Din. - DaMU J« v vseh lekarnah, drogarijab in patfimerijafc «Centifolia», koemetUni tavod, Zagreb, Biča 87, Zahtevajte brejpU&M ilustroran« poapčkte.
PLETILIH STROJ
ploščat, št 8—10, širine 65—100 cm, z 2 vodil®ikorrta, skoro nov 1 krožni stro] (Rundstuhl, 24 fini 36 col. 1 parna lokomobila 9—12 HP,
ceno naprodaj.
Ponudbe pod »šifro »Jeftlna kupnja« na oglasni oddelek »Jutra«.
Stroj zo štetje drobiža
MdomeUa 6 uradnikov.
Šteje in omota do 800 kom. kovlnastega drobila v minuti. Prihrani na času, * Kiti blagajnika, publiko in podjetje. Zahtevajte oferte od trgovine strojev
„S T A N D A R D««
Kralja MIlana br. 71/1. Tel. 21-21.
DVA
kolarska preddelavca
z dobro prakso
išče veliko podjetje v Srbiji.
Pismene ponudbe z opisom dosedanjega delovanja na Zagreb, Glavna pošta pošt pretinac 128
Monopol za prodati.
Ima za Jugoslavijo monopolno pravico francosko-nemškega izuma, za omršavanje in za nego telesne lepote z omatanjem >
PARAFINOM.
Skoraj otvorim svoje podjetje v Zagrebu, ter oddam monopol za pojedina mesta v kraljevini •iHS. investirati je treba ptav malo. — Resni rcflekiaatl naj se obrnejo na naslov: Gospod dr. Gabor Schwarr, Zbgreb, ku6a Hrv. Radlie.
ČADEZ & BRCAR
LJUBLJANA, KOLODVORSKA UL. 35
ima vedno na zalogi po konkurenčnih cenah:
poljedelske trijerije, I" gonilne jermene, naravne in umet. mlinske kamne, mlinske potrebščine.
Korespoirtento(injo)
zmožnega hrvaščine, slovenščine in nemščine v govora in pisavi, perfektnega v stenografiji in strojepisju, samo prvovrstno silo
sprejmemo takoj.
Izčrpne ponudbe s sliko in prepisom spričeval na .PETOVIO" d. d. Ptuj (Slovenija),	XH3 a
Malo stanovanje dveh sob
in pritiklin iS6e mirna staanka. Ponudbe s oeno na upravo cJutra* pod «Dve sobi*.	50
Certan
uničuje stenice in njih jajčeca

Dobite ga v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z materijalnim blagom.
Mlideiio mm la!
Tisoči Id tisoči preleatnih tn interesantnih daa vpotrebljava samo odlične krene od dr. Domine te Cie., Pari*. — Or«me Bos« OaatiisUa, prvorazredna stiha dnevna krema, edina, ki daje licu ono ljubko, ivoie in tamamljiv« izgledanje, poleg tega čuva in Ščiti lice neb dnevnih tnpi. E0 Din. — Creme de France, neprecenljiva ca msstea in tnajna lica, ker M tano da odstraajaje odvečno mast, nego lice doki xa vselej zdravo in lepo izgledanje. SS Din. Gold Cream original, mastna nočna krema a radioaktivnim dejstvom, hrani, jaiSi in negnje koio
lansko alabastreko polt, garantirano neškodljivo 85 Din. — Vtaaigre Ambra, odlični francoski toaletni kis ta jačenje in oeveievaaje kože lica. Nenadomestljivi pri-datek vodi sa umivanje SO Din. — cCentitolla*. ko«. matični uvod, Zagreb, Hica 87. Zahtevajte brezplačna Hostrovue prospekte 1	64-a/I
J. Stlepušln, Zagreb
Jsrjevska al. R
priporoča najbolje tamborlo* strune, oartltara, to Is b
ičine aa vsa daabOa. OdB. tovao na pa-(liki Ulolbil

Pozor 80 ! ženini in neveste!
Žimnlce
(matrace), posteljne mreia, železne postelje (tloiljive), otomane, divane in tapet, tujke izdelke nodl najceneje
Rudolf Radovan
tepetnik
Krekov trg štev. 7
— poleg Mestnega doma.
Kupim vsako množino
smrekovih drogov
od 6 m do 10 m dolžine in od 7—10 cm pisne mere.	8984
Cenjene ponudbe je poslati na:
J. Jelovšek. Murska Sobota (Prekm)
Jfajboljša
svinjska mast
znamke — L P. -— znamke
lastni Izdelek tvrdke E. POPOVIČ - LJUBLJANA
se razpošilja v roSkab po 20 tn 60 ks ter sodih po 90. 100 In 300 k*.
ročna postrežba! Cene najnižje!

XtLroitla. In, vse dopisi, L-coc*, malih oglasov, }-e, poslati* na,-Oglasni, oddeLtk JJTTRA^jubljajia, Prtlcrrioira, ul.4. Cekavnu račun, porine. hranilnic*- Lfub^aaajt 11Ž40..
Talafarh sbujilka, 2492
JkiJi ^loji
4r>h- oplasi, h. sluzyo v posredovalne, in, socialne, aasrune. občinstva,, -usaka beseda, 50 par. tfajmsznjši zsus*k. Vin, Pristojbina, za. šifro Din,3-. Zesiituc, dopisovanja, in. oglasi.
Na/marujv Trusm yui.io~.rrui^isuLd	i/"*,?	r'
iUji vpofiaH obentm, z naročilom,, sicer-sc oglasi ne pnobapr
malih. oglasov za, prt^ številko JUTRA te zakifiLU, eLasi, p-rtuL izidom, Ušla, ob 17 urt,. Psrzsisji sprtjeh, oglas*, bodo obicni v naslednji, šUoilkz, Usta,
TdjLfan, staudka, 24 g 2
kam
Vrtno veselico
priredi Prvo slov. tambu-raško društvo »Krim* t nedeljo, U. t. m. ob 4. uri v gostilni g. Antona Eteinerja" na Opekarski c. U. SI. v s3n5a.ni slabega ▼remena se vtš: prireditev r notranjih prostorih. Za obilno uddežbo se priporoča odbor.	2339"

Pozor društva!
0 priliki 25- in SOletnic ter drugih prireditev se Bajtopleie priporoča za
fotografiranje skupin
foto-atelje D. R o v š e k,
Ljubljana. Kolodvorska 34. Za prvovrstno delo jamčim. Cene solidne.	163
Kemična pralnica in barvanje oblek
T najrazličnejših barvah izvršuje vsa dela v najkrajšem času po najnižjih cenah
ANTON BOC Šelenburgova uL 61 Tovarna: Vič-GIince.

I r'j t.

Kino-operaterja
ki bi samostojno vodil ie peljano kinopodjetje, sprejmem' za jesen. Ponndbe s sliko, prepisom spričeval in zahtevkom plače na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro cKino-operater*.	23318
Deklico
zanesljivo in pošteno, staro od 15 let naprej, sprejme za pomoč v gospodinjstvu Aria Podboj, Ribnica 69.
23356
Več dobrih zidarjev in delavcev
sprejme stavbno podjetje Ivan Ogrin. Ljubljana. Gruberjevo nabrežje štev. 8.
23335
Služkinjo
ti ima rada otroke ter zna šivati, ne pod 30 let staro sprejmem *k 2 otrokoma. Predstavit: se je v trgovini Ignac Andrašič v Kranju 23205
Praktikanta
e 4 razredi srednje šole sprejmem v zobci atelje. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	23224
Mesarskega učenca
krepkega in poštenih staršev sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra*.
23235
Brivskega
pomočnika
samostojnega sprejme z 20. avgustom Anton Cob, brivec v Celju.	23245
Gostilničarja
spretnega in simpatičnega, ali natakarja, ozir. poslovodjo, verziranega v svoji stroki s kavcijo 50—69.000 Din sprejmem za prevzetje vsega obrata z veliko bodočnostjo in sicer večje fine gostilne sredi Ljubljane Dopise na oglasni oddelek nlra» pod »Takoj 15».
23251
Vulkaniziram
nt vr,t* ivtogumt. kikoi tadl
galoše in snežne gumijeve čevlje
Popravljam toleea torje
is mo-
P Skalar. Ljubljana. Rimski) e.=ta U	12
Cen j. damam
naznanjam. da sem pričela c izdelavo aamskih oblek po najnižjih cenah.. Krušič Julijana. Tržaška cesta 27.
2S453
Urarska popravila
sprejema Franc W5lftrng. urar." Ljubljana, Gosposvet-ia cesta 12. — Postrežba tfE*rf ju ®olidne cene. 2tA>7
Avtomobili
E. S. A., motocikli, tovno rr.*-m Za ture.
TATRA AVTOMOBILI ra t Kvaliteti ir ta slabe ceste brezkonkurenčm
VSI REZERVNI DELi zgorajšnjs vozila na i op
DELAVNICE ta vsa motoma rotila. strokov-njaško delo in »oljdne
CfUtS.
GARAŽE vedno na ras-
BENCIN ponoči, 1n»»vni ceni
JUGO AVTO d « o. a.,
Ljubljana. Dunajska t
Telefon 223*. 178
Trg. vajenca
prejme J. Klemenčič, trgovina z mešanim blagom v Kamniku.	23259
Učenko
pri starših stanuj očo. z najmanj 2 razr. srednje šole sprejmem. Ponudbe na ogL oddelek cjutra* pod Jiiro cSpecialna trgovina*.
Prodajalko
pošteno in spretno, ki zna tudi Šivati, sprejmem v trgovino z mešanim blagom na deželi Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe § sliko in prepisi spričeval, z navedbo plače na ogla«, oddelek cjutra* pofl šifro cZanesljiva moč*. 23204
Boljšo natakarico
na račun, s 3000 Din kavcije sprejmem. Naslov pove očlasri oddelek «Jutra>.
2S188
Orožniško kuharico
Slovenko, sprejmemo takoj na žandarmerijsko stanico Erod-Prizrenski. pošta Vrd-nište, Južna Srbija. 23185
Učenca
z 2 razr. srednje šole in vso oskrbo pri starših — sprejme v špecerijsko trgovino J. Krivic, Ljubljana.
23172
li »esalke. tud: po konkurepC;
Trg. uslužbenca
(uslužbenko) prvovrstnega prejmem za delikateso proti zelo dobri plači za takoj ali pozneje. Pismene ponudbe če mogoče z navea-. j l>o prejšnjih služb
oldelek cjutra* pod šiiro •Delikatesna*. — Istotam Eprejmem s hrano v hiši
močno vajenko.
23162
Osebni avto
t izvrstnim motorjem 20 EP. vporabljiv za tovorne svrhe. brezhiben, poceni naprodaj. — Ponudbe na podružnico «Jutra* v Mariboru pod «Ra:».	23341
2 pletilji
lastnimi stroji sprejmem, oziroma dobe delo. Naslov oglasnem oddelku Jutra.
23401
Postrežnico
za vsaki dan predpoldne od 7 ^i. do 12. ure sprejme zakonski par z enim otrokom. Marljivost plačam dobro. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>. 23406
Krojaškega vajenca
sprejme takoj tvrdka A. treskat, Sv. Petra cesta št. 14.	23218
Blagajni čarko
ki je zmožna tudi knjigovodstva, 5prejm«m takoj. Pismene ponudbe na oglas, oddelek <Jntra» pod šiiro ♦Soosobna 357».
Dva vajenca
močna in zdrava, sprejme za kovinostiskarstvo «Nova JugometaIi.ia», tovarna ko-TOiastih izdelkov, Ljubljana, Kolodvorska ulica 18.
Privatni uradnik
sprejme gospodično, ločenko ali vdovo brez otrok, do 32 let staro, kot goepo-dinjo. Dopise, če mogoče ( sliko, ki se vrne, na ogL oddelek cjutra» pod značko »Privatni uradnik«. 23507
Trg. pomočnika
ki ima večletno prakso v delikatesni stroki ali bui-fetu. eprejmem na Sv. Petra cesti št. 43. 23425
Prevoznika
poročenega, s stanovanjem v hiši. sprejmem. Plača po dogovorit. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 23501
Strežnico
sa pranje, likanje in pospravljanje sprejmem takoj brez hrane, proti dobri plači. — Oglasiti se v torek zjutraj. Naslov v oglasnem oddelku c Jutra*. 23420
Učenko
ki dve meščanski šoli, sprejmem v manuiakturno trgovino v Ljubljani. Prednost imajo tiste, ki znajo nemško in ročna dela. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra» Dod »Poštena 32».
23428
Vajenca
za speoijalno ključavničarstvo Siprejme takoj Lovro Rozman, ključavničar in iz-delovatelj tehtnic v Ljubljani, Kriievniška ulica.
23516
Prodajalko
dobro izurjeno prejme M. Berdajs, trgovina z mešan blagom in semeni v Mariboru. Hrana in stanovanje
hišL
Klesar
dobro izvežbanega. po mogočnosti neoženjenega — sprejmemo v veliki kamnolom. Ponudbe pod značko cEiesar K-7QS» na Inter-reklam d. d., Zagreb 1-78, Marovska 30.	23490
Krznar. pomočnike
sprejmem proti dobri plači
takoj. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* Dod cKrznar*.	23374
Gospodinjo
samostojno, ki posodi 7000 Din. sprejme proti dobri plači mlajši vdovec Dopise na oglasni oddelek cjutra* pod »Trajen dom». 23493
Dobro kuharico
starejšo, sprejme gostilna na deželi. Potrebno nefcfcj kavcije. Ponudbe s prepisom spričeval do 15. septembra' na naslov: Stane Lap, Litija.	23366
čevljar, vajenca
tudi takšnega, ki se je ie kje učil. s n r e j m e takoj Viktor Podhostnik, čevljar.
Barbara v Halozah nri Ptuju.	23475
Perutninskega
strokovnjaka
sprejmemo za nameravano
nodjetje perotninske reje JSeflllgelfarm). ozir. družabnika. Penzion Grintovec — irrad Preddvor nad Kranjem.	23358
Bencinski motor
5—6 HP s krožno iagu za laganje leiva kupi takoj Anton Pogačnik, Podnart.
23295
Avto
Itiriaedeini. novejšega tipa-
dobro ohraljen. kupim. Ponudbe z navedbo cene. znamke in opremljenosti na orlasni oddelek «Jutra* pod «F:at Chevrolet*. 23371-a
Avto «Fiat»
l^tonski. v dobrem stanju ceno prodam a£ zamenjam za pettenskega. Našle v pove orlasni oddelek •Jutra*. ~	23287
Pletilje
vsestransko izvežbane išče A. Pomrračič, Celje. Gregorčičeva 3.	23147
Prodajalko
kavcije zmožno, za vodstvo
podružnice sprejme Janči-gaj. Ljubljana TU. 23180
Kot učenca
za prikrojevanje moškega perila sprejmemo najmanj 16 let starega, krepkega, izobraženega mladeniča, — Pismene ponudbe s sliko ali osebni) predstaviti v tovarni T>eriia Karo! Pajk, Celje-Gaberje.	23S72
Mizar, pomočnika
dobro vajenega pohištva masif politiranega, sprejme Golmajer. Ljubno - Podnart-Gorenjsk«. Predstavi naj se osebno.	23262
Knjigovodjo (Injo)
z večletno prakso, zmožnega bilanc, si. in nemške korespondence, na^ 30 let starega (ro) sprejmem. Ponudbe z zahtevo plače na Al. Sotlar. Gor. Radgona.
23265
Avto «Fiat»
l^tonski. v donrem stanju nor eni prodam aH zamenjam za pettonfkega. Naslov v oglisneai oddelku «Jurra*.
232S7
Učenca
za mehaniko, kovaško in
ključavničarsko obrt iščem. Hrana pri podjetju. Prednost imajo samo taJentirani in nepokvarjeni mladeniči Ponudbe na upravo c Jutra* v Mariboru pod «U6nina».
23112
Detajlista
prvovrstnega sprejme tvrdka F. M. Schmidt. 22962
Kuharico
popolnoma samostojno — sprejme s 1. septembrom siovenska rodbina v Zarnn-nu. Plača zeic dobra. Ponudbe na naaicv: Ana Pretnar. (sedaj) PoSbrezje ur: Podnartu.	2S438
B. S. A.
2 V. dobro ohranjen, pro-
. . . i™,	m. ^ V - h. wm ■ c«	i i wr-
da za .>>> D.c radi nakupa OT0Ša.	^ T>oš:je svojo t»-
____ T" "Ti . - ^ _ P-- i -	. — * __r.
Vajenca
krepkega in iz poštene družine. i zadostno šolsko na-obrazbo sprejme večja špecfiffij. trgovina v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Marljiv 227»	2275S
Gospodinjo
išče mirna dmf.ina, — Ponudbe sa oglasni oddelek
»Jutra* pod »Inteligentna in pridna».	" 23447
Samostojno šiviljo
sprejmem takoj (za trgovino) v stalno službo. Prednost ima ona z lastnim strojem. Nasiov Dove oglasni oddelek »JJutra*. 23484
Gospodična
dobre hiše. vešča vseh
hišnih del in kuhanj*, ki bi bila voljna samostojno voditi gospodinjstvo v hiH starejšega trgovca, se n»-
P.esman. P*u;. liadbo na naslov: J.' Miio-i š»vič_ PoštanAi £ah 63 — Skoplje, SrKja. Dobro ravnanje. proeta vožnja do Skonlja. plača po dogovoru ' 23378
Poltovorni avto
Biajher.. z zaprto karoserijo." .lavka prost, v dobrem starin prodam ali zame-niam r,- motocikel s prikolico. Naslov v oglasnem oddelku »Jutr»>. 23S67
Ford-avto
po!:nvnr:;l. iz privatne roke. ra li pomanjkanja pro-sto-a nanrodaj. Na ogled ori American Motors Ltd., Dunatsk* oesta S, dne 16. «. «d It-K. «
Več potnikov
dobrih in agllrl r. nih v manuiaktumi stroki, iščemo za Ljubljano ta okolico. Naelov T oglasacm odddku »Jutra*.
Vajenca ali vajenko
takoj sprejme D. Ifarijikn, uimr v T Jat>tfsTr1, ib rito t
Vajenca
pridnega in poštenega, urarsko obrt sprejmec.. — Naslov v ogitanem oddalkc cjutra*.
Učenko
sprejmem v trgovino e pa-prrjem in pisagiSkiiiii potrebščinami. pod pogojem, da stanuje v mestu. Ponudbe na oglasu oddelek •Jutra* pod šifro »Trgovina s papirjem*.	23165
Služinčad
kuharice, sobarice, natakarice, hišne itd. dobe najlažje službo v Beogradu ako se zsrlase v berou Eko-^eograd. Visana 11 23506
nomija,
Kuharico
samostojno, ki obvlada za silo nemščino, z letnimi spričevali, sprejmem s 1. septembrom. Ponudbe pod »A. B.» na oglasni oddelek »Jutra*.
Krepkega vajenca
& mlarsko obrt sprejme Iv. rigar, jrflarnki mojster. Vošnjakova ulica 6. 23415
Pošteno služkinlo
mlado, za vsa dela takoj sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. £3503
" - 1 ^Ah
Potnika
ki potuje z avtomobilom — sprejmem za dobro idoč oredmet proti proviziji. — Ponudbe se prosi pod šifro »Visoka provizija* na ogl. oddelek »Jntra*. 2S496
Agilne zastopnike
za prodajo srečk na obroke išče bančna posredovalnica Bezjak v Mariboru. 22247
Poverjenike_
ozir. posredovalce sprejmemo proti nagradi za vse kraje v Sloveniji. Ponudbe na naslov: Ljudska samo-jmoč, Maribor. Aleksan-•ova 45.	23346
Potnik
ki potuje po Hrvatski. Bosni. Slavoniji in Srbiji, lahko dobi dobro idoči predmet proti proviziji. — Ponudbe na ogias. oddelek «Juira» pod »Zaslužek*.
23371
Šivilja
srre na dom šivat obleke. Naslov v oglasnem oddelku ; Jutra*.	23379
Z 10—50-000 Din
si lahko ustvarite eksistenco. Ponudbe na podndnico »Jutra* v Marihoru pod »Eksistenčno vprašanje«.
2S114
Postrežnlca
išče zaposlenja v popoldanskih urah. Naslov v oglat, oddelku «Jutr»».
Malo dela
-visok zaslužek! — Iščemo zastopnika (ce) za prodajo švicarskih ur in državnih srečk na mesečna odplačila.
Zumbulovič Ljubljana, Aleksandrova cesta št 12.
23471
Nemščino poučujem
S) uspešni metodL Ura 10 in. Vprašati med 12. _ in 2. uro. Naslov pove oglas^ oddelek cjutra*.
Trg. učenka
ki se je že učila 1 ^ leta v trgovini z mešanim blagom, želi radi propada prej-inje trgovine prilik.0 za nadaljevanje učenja na deželi Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	£3284
Šofer
ki je vešč vseh popravil avtomobilov in drugih strojev, išče službe k osebnem ali tovornem avtomobilu. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra* pod značko cšofer in monter*.	23201
Knjigovodinja
popolnoma samostojna, z dolgoletno prakso, želi službe za takoj ali pozneje v mestu ali na deželi. — Po-udbe na oglasni oddelek cjutra* pod cAmerikansto knjigovodstvo*.	23176
Mlajši knjigovodja
korespondent. spreten potnik. želi službe v kasem podjetju. Položi kavcijo. — ronudbe na oglas, oddelek cjutra* pod cAgilen m 6preten>.	23164
Zastopnik
stalno potujoč do celi Sloveniji, z najboljšimi zvezami, ieli sprejeti zastopstvo še kakeca nredmeta katerekoli stroke! Ponudbe prod pod šifro »Dspeh siguren* na oglasni oddelek »Jutra* 23365
Postranski zaslužek
nudim privatnim in državnim uradnikom. Ponudbe na
oglasni oddelek »Jutra* pod »Življenje*.
Potnike
zastopnike ter trg. informatorje jšče iniormacijsKi zavod. Ponudbe na poštni predal 1S8. Ljubljana. 23455
Pletilja
želi na dom vsakovrstno pletenje Cenjene ponudbe na oglasni oddelek cjutra* 23519 pod značko clrajno*. 23436
Akademika
poučujeta francoščino, angleščino, ruščino, latinščino. matematiko, klavir in gosli. Vprašati po 18. mi. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*.
Slaščičar, pomočnik
samostojen delavec išče flužbe s 1. septembrom v hotelu ali slaščičarni. R. Bauser, Celje, Gosposka uL št. 6.	23S4S
Banke in podjetja!
Mlad uradnik, zdrav in soliden, z dveletno bančno firakso. sedaj v službi drž. železnice, rez. oficir, želi službe v banki ali privatnem podjetju. Dokumente pošlje "na vpogled. Cenjene ponudbe z navedbo plače na oglasni oddeleik cjutra* pod cCinovnik*	23236
Knjigovodja
perfekten bilancist in korespondent. z večletno prai-so. mlad, vojaščine prost, 5 dobrimi referencami, želi
Učenec
t 4 razr srednje šole želi vstopiti kot vajenec v zobate! je v Ljubljani ali kje drugje. Naslov poslala na oglasni oddelek cjutra* pod cZobotehnik*. 23161
Mesarski mojster
dobro situiran, z obrtnim listom, izvežban tudi v pre-kajevalstvu. želi nameščanja pri kakem večjem podjetju! Cenjene ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod šifro cPriden in zanesljiv*.
2346S
Absolventinja
trg. tečaja, začetnica, želi primerne službe Gre tudi nekaj mesecev brezplačno. Ponudbe prosi pod "značko cVestna 20* na oglasni oddelek cjutra*.	22920
Strojnik
zmožen popravil parnih žag, dober brusač, vajen elektrike. išče službe. Nastop po dogovoru. Naslov pove oglasni oddelek cjutra*.
23370
Natakarica
mlada in poštena, želi pre-meniti službo v pošten hotel. restavracijo aii dobro jdočo gostilno. — Nastopi lahko med 16. in 23. avgustom. Ana Bodič, poštno ležeče, litija 13 '23369
Gospodična
stara 16 let, poštena in •:iridna. želi službo pri boljši družini, kjer bi se naučila kuhatL Naslov v ogL oddelku «Jutra*. 23116
Strojevodja
trezen in zmožen popravil, išče službo za vožnjo sli na parožagi za september. Trna večletna spričevala. — Perušid, Klanac — Poštni pretinac 100, (lika) Hrvatsko.	23359
Elektrotehnik
t strokovno šolsko izobrazbo ter 141etno prakso v tu in inozemstvu pri napravah visoke in nizke napetosti, zmožen izdelovanja načrtov, proračunov itd., z lastno koncesijo, išče na-meščenja. Cenjene ponudbe na upravo cjutra* v riboru pod «Zmožen in marljiv*.	23350
Deklico
15 let staro, z dvema mešč. razredoma, bi radi oddali na deželo ali v mesto kot
vajenko v kako trgovino.
Ponudbe na ogias. oddelek cjutra* pod značko-' cZ vso oskrbo*.	23404
Gospodična
ki je absolvirala srednjo tehn. šolo in trgovski tečaj želi primerne službe. Gre tudi k otrokom boljših rodbin. Prijazne ponudbe prosi pod cMirna in vestna* na "oglasni oddelek cjutra*.
22921
Rudniški nadpaznik
z uradnim potrdilom kot obratovodja, i dobrimi spričevali in 301etno jamsko prakso. 48 let star, jugosL
primerne službe. Cenjena	državljan, išče službo_ *»
vprašanja na oglasni odde-	takoj. Ponudbe na podruž-
le*k cjutra* pod cVesten	nico «Jutra* v Celju pod
in zanesljiv*.	£2146	cEnergičen*.	233o<
V ponedeljek!
ijhaiftfisfts fc*«#»>aiifca
Vajenca
proti pta£ »li kosilu takoj epnfm» Aaton Puchs, kletarstvo, Krilevniifca uL 6.
BBS
Pošteno kuharico
katera bi opravljal* tudi 1 nekaj hišnega deia. spre.-mam takoj. Staža naj bc- ; 25—40 let. zdrava, snažna. ! lepega veder*« in zmoSna postrežb, v boljS bi« — Sn«gla bo družini 6 oseh Plača 300—S50 Din. Ponao-bt j»d »Zmoina 87» na ogl-tUWt »Jutra. Bffi7
Rjsko-irancoski veleiilm
ijrandiiozna režia. azkofni alegorični ilesi, m-stenioinost, maščevanje moške
nez estobe Oiig^naini posneta Siriji in Palestini Armada na veibiodh.
Vj 5, 6, io 9.
LUTNI KINO MATICA
T derna ventilacija Telefon 2124
S 100.000 Din
kavcije vstopim v pisarniško službo. Govorim an-eško, nemško in slovensko. Prevzamem zastopstvo Ponudbe na oglas, oddelek cjutra* pod cP eter sen*.
23406
Dekle
z dveletno deklico, išče službo, event. tudi na deželi Gre brezplačno. Naslov pove oelasni oddelek cjutra*.	23391
Strojnik
izučen ključavničar in stru-gar, z večletno prakso, želi premeniti službo. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod šifro cStarejša moč*.
23386
Črkoslikar
vešč samostojnega dela, želi premeniti službo. Ozira se ie na stalno delo. Ceni, ponudbe na oglas, oddelek cjutra* pod značko «Samostojen S7».	23437
Mlado prodajalko
mešane stroke, močno in pošteno, priporočam trgovcem na deželi. Dopise pod cCeneiša moč* na oglasni oddelek cjutra*. 23364
Plačilna natakarica
želi službe v solidni restavraciji ali hotelu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
Pridno dekle
in pošteno, želi službe v kaki* gosfilni. da bi pomagala v knhinji in tudi v gostilni streči gostom ter bi se malo privadila. Naslov pove oglasni oddelek cjutra*.	2351S
Kontoristinja
z znajem slovenske in nemške "stenografije, knjigovodstva in strojepisja, želi službe. Gre tudi kot bla-gajničarka na deželo. Cenj. ponudbe na upravo cjutra* v Mariboru pod «Pošten a*.
23528

Vrhniško opeko
trboveljski premog tB tokova drva aoiA najoeeejt Lovro Erie, Trnovski pristan 1£ Postrežbo točna!
61
Majhen voziček
lestvico in gugainega konja proda J. Šibenik. Br^ 20/IL	23209
Bukovo oglje
prvovrstno vilano. prodam vsake vagonske množine. — Dopise na naslov: 61. Peter v Sav. dolini, pošti ure dal št. 4.	ŠS45-*
Pietilni stroj
0/50, dobro ohranjen, prodam radi pomanjkanja prostora za 2000 Din in 8,'26 a 1200 Din. Naslov v ogL ©idelku »Jutra*. 23258
Žensko kolo
dobro ohranjeno, prodam. Napi o v v oglasnem oddelku «Jutra».
Kuhinjska oprava
5n 2 poEtelji naprodaj Zeleni jami 141.	2S270
Voz gig
dobro ohranjen, prodam ali zamenjam za dobro moško kolo. 'Naslov Dove oglasni oddelek »Jutra*.	2S27J
Mladenič
▼oiašcme prost, z znanjem štirih jezikov, išče siužbo sluge ali kaj stičnega. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Vesten 306».	23306
Orožn. kuharica
z večletnim spričevalom. Seli Btsine službe. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
23264
Tehniški uradnik
vešč vseh strokovnik poslov v strojnih obratih, knjigovodstva. kalkulacij, Btrojni risar in dober dsi-tiiogiai v slovenskem, sr-bohrvatskem in nemškem jeziku, ieli takojšnje nameščanje v tehniškem podjetju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Mlajša zanesljiva moč».
23457
Strojnik
prvovrsten in z dolgoletno prakso, želi spremeniti slui-bo. Nastop od 1. septembra do SL oktobra. Naslov ▼ oglasnem oddelku cjutra*.
Mladenič
ieli stalno službo slug«, irif^i"""" delo v trgo-
vini ali kaj s ličnega. Cehj. ponudbe prosi na oglaEnl oddeiek »Jna»» pod _Eifro »Vesten 85».
Fotograf, pomočnik
dober oDerateur in neg. re-tušer. želi službe. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra*
pod »Fotograf..	23480
Absolventinja
dvorazrBdne drl. trg. šola, začetnica, z dobrimi spričevali, išče primerne sltžbe prijazne ponudbe pod šifro »Pridnost 25» na oglasni oddelek «Jutr»». 23025
Absolvirani jurist
želi zaooslenja v kakršnikoli službi. Cenjene ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra, pod »Zanesljiv 515».	23518
Trgovec
dobro verztran v spscerlj-ski in galanterijski strok:, ki govori več jezikov, želi tjrimeme službe, bodisi tudi kot ootnik aE skladiščnik. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šiiro «Nulno».
£3418
800 hI sodov
iz novega, sklanega le od 1—18 hI proda Franc Zoreč, sodarija. Breg pri Ptuju.	ssia
Mostno tehtnico
skoraj novo. prodam po telo zmerni ceni. Nosi 8000 kg. Pojasnila daje Ivan ttefančič, Viimarje, pošta d LJubljano.
St. Vid nad
Pohištvo
več hrastovih, orehovih in mehkih spalnic in kuhinjskih oprav proda Joan E urnik. mizar v Zg. Sprejema tudi naročila
22344
Pletilne stroje
novejše, dobro ohranjene, ploske na ročmH pogon: ^e-dermann 7/80, 2 nitovoda, 65'25 in 5/60 t	nito-
vodom, Grosser 7/50 in Claess Fieutje 8/50 dva ni-tovoda, dolge sanke, Ssa-der & Graf 8/50 dva nito-voda. rmdi sprememb« obrata prodam. — Stroji se lahko ogledajo v obratu. — Mica Križanič. tovarna pletenin. Celje, Polule št. 4.
2331»
Vinski so<£
od 300 do 500 litrov in
konj. prsna oprema
naaroda;: Počehova S64 pri Mariboru.
23348
Kredenco
poceni prodam. Naslov oglasnem oddelku »Jus»».
Otroški voziček
dobro ohmajan. pon2dj«n, daj. Naslov v oclae. cjutra*. 23400
Žensko koio
dobro ohranjeno, natirodaj v Tomačevem 36.
Lastnik osebne pravice
za gostilno in kavarno, želi službe pri dobro idočem podjetju. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Podjeten*.	23417
Kupci, pozor!
Dne 22. t. m. ob B. uri dopoldne bo v Zg. Docnitiah fcev. 157 sodna razprodaja večje koliEne mehkega in trdega lesa. desk, tramov, hlodov in rem sijev, nadalje raznih voz. 4 konj, 1 krave in seka; rospodar. orodja, in sicer za tretjino sodne cenilne vrednost. PojascCa čaje odvetnSka pisarna dr. Vladimira Kreča v Ljnbija-^ni, Tavčarjeva ulica št 1.
23300
Kopalna banja
in peč nanrerča* na Zrin;-skega cesti fe. 5, pritličje, levo.	£3445
špecerijsko opravo
popolnoma novo nrodant — tudi posamezne kose. Naslov pove oglasu oddeiek
Spalnico
jesenovc. pleekano, poceni proda Andiovic, Domobranska cesta 23.	23441
Radi selitve
takoj ugotino prodam: stroj za praženje kave. Šivalni stroj, razno pohištvo in električne svetilke. Ogledati med 5. in 7. uro. Naslov v oglasnem oddelku Jutra-i>4S3
Pietilni stroj
malo rabljen, št. 10;23, poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
Otroški voziček
eleganten, skoraj nov, poceni proda Ana Januš, Cer-
kvena ulica 21.
2347»
Čevljarji
Radi povečanja obrat* na električni pogon, imam naprodaj po zelo nizki ceni malo rabljen levoročni stroj na ročni pogon, kakor tudi stroj za širfanje in štufa-nje. istotako na ročni pogon, katere si lahko vsak čas ogledate pri Ivanu Prešerni, tovarna čevljev, Kranj 23491
2 postelji
kompletni, iz trdega lesa, naorodaj v Ljubljani. Go-sposvetska cesta 13, vrata 82.	2S43S
3 velike oleandre
cvetoče in 1 palmo prodam po zelo nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
23427
Fotoaparat
13 X It. prodam po ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 2343S
Pendel ura
»Geba* na 2 uteži, naprodaj v pisarni »Posest* na Miklošičev-: cesti 4. 23461
Daljnogled
Zeoss, 15 X prodam za 1800 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 23461
Lep voziček
nov, na 4 kolesih, z lestvicami. prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
2S49S
Dirkalno kolo
malo rabljeno, prodam takoj ta 920 Din Naslov t ■lasnem oddelku »Jutra*.
23510
ogli
Čoln
(Kielboot), dobro ohranjen, lahek, ta 2 para vesiov, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23511
Jedilnico
s težkem marmornatimi pl»-ščami, brušenimi stekli ia zrcali, ugodno prodam. In-tereeenti naj javijo naslove po^ »Ugodno 80 A* na ogL oddelek »Jutra*. 23530
Moško kolo
dobro ohranjeno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	23514
VrUUifU
Otavo v košnji
kupi Remec, Zg. Šiška 92.
£3197
Brinja in zulia
prodam veliko zalogo po ZTiif.arit' cenah, ali zamenjam tudi za fiiol, deske, otrobe ali koruzo. — Kan Griinid, Roč, Isto.

Jabolk za prešanje
nudi 2 vagona Marija Sell-Trar. BrE^n, Novo me6to.
23361
Jabolk
T>a.Tmn>iti in za prešat kupim vsako množino po naj-višji een: in proti takojšnjemu plaž-JU. Franc Ko-larifc, Brežice.	2322»
Kupim
Hrastove hlode
od £0 cm debeline naprej kupuje v vsaki množin: parna iaga V. Scagnetti. Ljubljana.	252
Srebrne krone
zupej« m plača oobrt f. - • Ljubljana, n L
Registr. blagajne
»National*, dobro ohranja ne kupim. Ponudbe na ogL oddelek »Jutra* pog šiiro »National*.	23030
Vreče
od trrtraku »oli kupim. Naslov t oglasnem oddelku cJntra*.
Nakovalo
(Ambos) kupi R. AhBn, Liubljsna. Vidovdanska e. št*. 7.	»41«
Konjski gnoj
Ponndbe na
•JUTRO. Št. 191
15
: Nedelj« 14.2/111. 1927
Vsakovrstno zlato
kupuje po uajriSjih senah
Cerne — invelir
Ljubljana. Wollors uL X
Bukovih drv
(enih, cepanih kupim 2 Tar rona. Ponudba na oglasni jddelek .Jutra« pod šifro
i Drva*.	25405
Jutlno embalažo
kupimo. Pismene ponudb« i navedbo cene in množine na ogl. oddelek .Jutra* 28411
Svetlo spalnico
malo rabljeno kupim takoj. Vaslov v oglasnem oddelka .Jutra*.	2320«
Pletilni stroj
od 34/8-60/8 kajta. P<£ nndbe na oglasni oddelek .Jutra* pod šifro »G. H.* 28440
Pekarno
kupim. Ponudbe do 18. t m na oglas, oddelek Jutra pod .Pekarija*.	23478
Realltetna pisarna
družba a o. «.
Sv. Petra c. Štev. 18
proda:
HISO na Taboru, dvonadstropno, večstanovanjako, dvorišče, vrt, 600.000 Din
VILO blizu kolodvora, novozidano, enonadstropno, « sob, vrt, £80.000 Din;
HISO t Novem mostu, enonadstropno, 7 sob, 8 kuhinje, dvorišče, 200.00 Din
HISO T Mariboru, enonadstropno, trietanevanjsko, dvoriščna Btavbe i 1 sobo ln kuhinjo, velik vrt, dvorišče, stanovanja par-ketirana, 800.000 Din;
HISO Z GOSTILNO, center Ljubljane, renovirana — veS opremljenih tujskih sob, velik salon, 800.000 Din;
VSO PABCEL ia Bežigradom in ob Dunajski cesti.
Stavbne parcele
velike od 410—680 m proda Irma Sušnik, Zalotka oesta čt. 21, Ljubljana.
Hipnotizem
sugestije. coučtizem — Poljudno znanstvena razprava Praktični navodila. Poučno in zabavno! — Cena 28 Din franko. .Veda in znanost*. Celje. Razlagova štev. 8.
272

Lepo posestvo
sa Dolejskem, 20 oralov zemlje v najlepši legi, tik farne cerkve in ob glavni cesti, v bližini majnnega mesta ugodno prodam. — Zraven spadata dve zidani Jiiši, hlev ln Supa. Polovica zemljišča je mecesnovoga
oddelka Jutra* pod Silro »Lepo posestvo*.
jmtf
Realitetna pisarna
družba t o. s.
Ljubljana
Miklošičeva cesta 4
proda:
VILO, enonadstropno, Velik vrt, dvorišče, lepa lega, trisobno stanovanje prosto, Rožna dolina, 145 tisoč dinarjev.
VILO, enonadstropno, no-vozidano, 200 kvadratnih metrov vrta, Trnovo, 175 tisoč dinarjev.
VILO, visokopritlSčno, 2000 kvadratnih metrov vrta, 4 sobe, pritikline, krasna lega, Karlovsko predmestje, 160.000 Din.
VILO, novo zidano, 1500 kavdratnih metrom Trta, ilvodružinsko, blizu deželne bolnice, 240.000 D.
HISO, novozidano, visoko-pritlično, 500 kvadratnih metrov vrta, Zg. Siika, 80.000 Din.
HISO, pritlično, 1 oral vrta, m zemljišča, pn Dolenjskem kolodvoru, 110.000 Din.
HISO, visokopritlično, 1000 kvadratnih metrov vrta, lepa lega, Rožna dolina, 120.000 Din.
HISO, pritlično, novozidar no, Vič, 1000 kvadratnih metrov vrta, 50.000 Din.
HISO, pritlično, blizu klavnice, 500 kvadratnih metrov vita, trgovski lokal, ob prometni cesti, 106.000 dinarjev.
HISO, enonadstropno, trgovski lokal, vrt, Kožna dolina, 110.000 Din.
HISO, enonadstropno, lep vrt, Rožna dolina, 100 tisoč dinarjev.
HISO, pred par leti novozidano, 1300 kvadratnih metrov vrta, tričetrt ure od Ljubljane, 60.000 Din.
HISO, pritlično, 1800 kvadratnih metrov vrta, Trnovo, 100.000 Din.
HISO, enonadstropno, več stanovanj pri Sv. Jakobu, obrtni lokal, 95.000 dinarjev. .
Poleg tega ve8je itevilo trgovskih in obrtnih hiš, vil, raznovrstnih stanovanjskih objektov in stavbišč v Ljubljani in c konci,	raznovrstnih
kmetskih, graščinskih in vsleposestev v največji izbiri.
V Rajhenburgu
ali okolici kupim hišico z vrtom. Ponudbe pod šifro «20.000 Din* na oglasni oddelek «Jutra».	22661
Gostilno z vrtom
dobro idočo, na zelo prometnem kraju v Mariboru ladi družinskih razmer oddam proti nizki odstopnim. Ponudb« na spravo »Jutsa* v Mariboru pod .20.000».
23342
Prenovljeno vilo
■ vrtom in sadonosnikom prodam radi družinskih razmer. Vila j« blizu postaje na Štajerskem. Cena 80.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
22188
Novozidano hišo
i restavracijo in veliko dvorano pri drž. delavnici v Studencih pri Mariboru rodam ali dam v najem, aslov v oglasnem oddelku .Jutra*.	2884S
K
Enonadstropno hišo
V Gor. Radgoni št. 18 proda po zelo ugodni ceni A. Rantaša, strojevodja, Studenci pri Mariboru, Aleksandrova 47.	£3851
Posestvo
blizu Maribora, 9 oralov vinograda, Badonosaik, njive, gozd, viničarija in pritikline ter posestvo, 86 oralov, od tega 18 oralov gozda, viničarija, gosposka
hiša. gospodarska poslopja, velik sadonosnik, travniki, njive, pašniki, primemo živinorejo, ugodno naprodaj. Informacije daje Albert Vicel, Maribor, Glavni trg.	23349
Enonadstropno hišo
« dobro idočo trgovino v
ljubljanski okolici prodam fadi bolezni. V hiši Js 9 stanovanj, 3 vsliks kleti, pripravne za vinsko trgovi-tn, poleg velik vrt za zelenjavo. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 23157
Enonadstr. hišo
t lepim dvoriščem in vrtom v hiižini Tržaške ceste radi s-litve prodam za 120.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek Jutra*. 23421
J
it
Posestvice
obstoječe Is vinograda ter njive, t sredi einonadstrop-na hiša, poleg lep vodnjak ter 50 mladih dreves, prodam. Njiva tik kolodvora |e pripravna za zidanje ka-ie restavracije. Pred vsem je pripravno za kake leto-
) priprt iščarje
__ _____ ali vpokojence. —
Prodam tudi več malo rabljenih čevljarskih strojev. Posestvics je oddaljeno 5 minut od kolodvora Straža-Toplice. Anton Mali, čevljar, Gor. Straža. 23247
Hišo
eno ali dvodružinako kupim v mestu ali v bližini tramvaja. Ponudbe sa oglasni oddelek .Jutra* z navedbo cene pod značko .Hitro*.
28191
Enodružinska hiša
v dobrem stanju, s sadnim in zelenjavnim vrtom, oddaljena 8 minut od kolodvora, ugodno naprodaj. — Ogleda se: Gmajna št. 20, Črnuče, pošta Ježica pn Ljubljani.	22846
Pozor, Amerikanci!
Trgovska hiša, v kateri je skozi dolga leta trgovina z mešanim blagom, eksport sena, slame, jajc in deželnih pridelkov, v lepem srez-kem trgu ob železnici takoj naprodaj. Ponudbe na
oglasni oddelek .Jutra* pod .Redka prilika 86*. 22736
Vinograd
veliko obokano klet, tri četrt orala žlahtnega nasada, ostalo njiva, gozd in pašnik, skupaj približno 2 orala, 15 minut od železn. postaje Ivankovd prodam takoj »a 20.000 Din. Prodam tudi čez 2 orala velik
gozd
v bližini Ormoža. Pojasnila daje V. Radanovid, vrtnarstvo v Ormožu.	23072
Posestvo s trgovino
z lepo hišo, v bližini farne cerkve prodam ali dam v sajem z inventarjem vred. Pismene ponudbe na oglas, oddelek .Jutra* pod šifro »Dobra bodočnost*. 23266
Hiša v Trnovem
z vsemi gospodarskimi poslopji, primerna za obrtnika naprodaj. Na ogled ob nedeljah in praznikih ves dan, ob delavnikih pa od 12.—2. ure popoldne Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
23444

Trgovski lokal
s skladiščem in stanovanjem oddam na prometni točki radi smrti s 1. septembrom v najem. Ponudbe sa oglasni oddelek »Jutra* pod »Prilika*.	""""
Delavnico
ali skladišče takoj oddam Cesta na Rožnik 18. 23839
Lokal
i izložbami in 2 skladiščema, pripraven za vsako trgovino ali obrt, oddam v
jjubljani, na glavni cesti, blizu kolodvora. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
23092
Restavracijo
s kuhinjo oddam na račun radi bolezni. Potrebna kavcija 10.000 Din in prejem blaga. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 23062
Gostilno
s sobami za tujce oddam zaradi visoke starosti na račun. Poleg tega lokal za trgovino na razpolago Je v lepem industrijskem kraju na Gorenjskem. Prednost Imajo gospodične ali vdove brez otrok, zmožne delovanja in kavcije. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	22737
Trgovski lokal
■ sobo za pisarno, event. s stanovanjem iščem v LjubljanL Plačam dobro. — Ponudbe na poštni predal It. 127, Ljubljana. 23221
Pekarijo
z inventarjem, prodajnim lokalom in stanovanjem, v sredini Zagreba radi bolezni naprodaj. Mesečni promet okoli 8 vagone. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
23161
Lokal
ozir. prostore, katere bi lahko preuredil v lokal za manufakturo, iščem v sledečih ulicah: Sv. Petra o., Wolfovi ul., Mestnem trgu do Pod Tranče, Dunajski o ali v bližini živilskega trga Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Lolkal 46*.
23446
Pisarniški lokal
če le mogoče s skladiščem iščem s 1. novembrom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Pisarna 66*.
23429
Brivci
Lokal na prometni točki v Ljubljani poceni oddam — pozneje tudi stanovanje. — Pismene ponudbe na oglas, oddelek .Jutra* pod «999».
23419
Prostoren hlev
s šmpo (primerno tudi kot skladišče za sadje itd.) oddam na prometnem kraju, 3 minute od trga, 8 minut od kolodvora. Ponudbe pod •Predplačilo takoj* na ogl. oddeletk «Jutra». 23502
tUmevanja
Preselitve
izvršuje najceneje »Slove-nia-Transport», sped. transportna družba v Ljubljani, Miklošičeva 36 — TeL 27-18 23101
Kateri hiš. gospodar
odda mirni stranki brez otrok stanovanje 2 sobic, kuhinje in pritiklin. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Stalna 96».
23296
Stanovanje
obstoječe iz 2 sob, kuhinje in pritiklin išče za oktober stranka brez otrok. Ako je cena zmerna, plača tudi za par mesecev naprej. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod <1. oktober*.
23257-a
Stanovanje
2—3 sob, kuhlnjs in pritiklin iščem v centru aU sa periferiji mesta s 1. oktobrom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Tričlanska družina*.
Hišo z vrtom
kupim v Sp. Šiški, najraje v bližini Celovške ceste. Poaradbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «A. Z. 100*.	23474
Posestvo
z gostilno, na prometnem kraju blizu Ptuja prodam. Bilo bi zelo ugodno za trgovino. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod šifro »Dobra gostilna*.
23522
Marstan Maribor
Koroška cesta 10, pri poro Sa nakup, prodajo hiš, posestev, mlinov, oddajo gostiln, najem stanovanj is lokalov.	23520
Planino
iščem v najem. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Ljubljana 16».
Gostilno
oddam v najem s 1. septembrom na prometni točki Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	23160
Mlinar, pomočnik
pošten, trezen in zanesljiv, želi premeniti službo, ali vzame mlin v sajem. Ponudbe sa oglasni oddelek »Jutra* pod »26 let star*.
£845»
Stanovanje
obstoječe iz kuhinje in ene sobe, tudi na periferiji mesta išče mirna družina, obstoječa iz 2 članov. Najemnino plača tudi za daljšo dobo naprej. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Mirna druži-na*.
Stanovanje - hišnica
Kot hišnica že več let, želim samo sobo in kuhinjo. Povsod v zadovoljstvo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Hišnica* 23300-2
Stanovanje
sobe in kuhinje ali sobo s štedilnikom išče mirna stranka (1 oseba). Naslov z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Stanovanje 11*. 22086
Stanovanje
£ sob, kuhinjs in pritiklin, v I. nadstropju, z uporabo vrta, v najlepši ulici oddam s 1. novembrom proti mesečni najemnini 1200 Din Ponudbe sa oglas, oddelek »Jutra* pod šifro .Samo solidna stranka*. 23310
Stanovanje
obstoječe iz 2 sob, kuhinje in pritiklin, najraje v manjši vili išče finejša in mirna stranka 2 oseb za takoj ali s 1. septembrom. Prednost imajo stanovanja z balkonom. — Event. posodi tudi
Primeren znesek lastniku, onudbe na oglas, oddelek .Jutra* pod .Mirni dom»
Vsak dan ste lahko tako srečni, da dobite en par čevljev brezplačno in po lastni izberi. Zato kupujte le „OOKO" čevlje, kjer dobi vsak deseti kupec en par čevljev brezplačno« Poslužite se ugodne prilike, ki Vam jo nudi le tvrdka
„00X0", IVAN ČARMAN
Ljubljana, Prešernova ulica 9 (dvorišče).
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin, ca 500 m" vrta odda s 1. septembrom na Brinju ob Dunajski cesti Pokojninski zavod v Ljubljani. 23336
Za dijake
preskrbuje stanovanja ga. Likar, Poljanska cesta 87,
vila Bergman.	23128
Stanovanje
obstoječe iz 3 sob, kopalnice in pritiklin išče mirna stranka brez otrok. Ako mogoče s 1. novembrom. — Cenjene ponudbe sa oglas, oddelek «Jutra» pod šifro »Solnčno 27».	28373
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin, v Spodnji ali Zgornji Šiški želim za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*
Stanovanje
obstoječe iz 2 sob, kuhinje in pritiklin, z balkonom, elektriko is vodovodom oddam v novi hiši v bližini Tabora s 15. septembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	23482
Stanovanje
2—3 sob, event. tudi 4 sob išče mirna stranka s 1. ali koncem septembra v bližini sredine Ljubljane. Ponudbe i navedbo cene na oglasni oddelek »Jntra* pod šifro »2—4 Bobe*.	23171
2-sobno stanovanje
event. tudi brez kuhinje želi dr. Lunaček, Blein-ei-sova 1.	23307
Stanovanje
obstoječe iz 2 velikih sob, velike kuhinje in shrambe oddam za 1. oktober — če mogoče nekoliko plačila naprej. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23455
Stanovanje
4—5 sob, lepo, zTačno in solnčno, v novi hiši, sredi mesta ali v vili želim. — Pismene ponudbe z opisom stanovanja in najemnimi pogoji na glavno pošto poštni predal 153, pod naslovom »Stanovanje*. 23469
Stanovanje
sobe, kuhinje in pritiklin oddam v novi vili. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod «Suteren».
23414
Sobo in kuhinjo
s pritiklinami, v mestu ali bližnji okolici išče mlad zakonski par s 1. novembrom Piača za 1 leto naprej. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod .Predplačilo.,	22931
Stanovanje
1—2 sob, kuhinje in pritiklin išče mirna tričlanska družina za takoj ali z novembrom. Najraje v bližini Tabora. Plača evet. tudi naprej. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod »Suho in čisto*.	23312
Lepo stanovanje
v Mariboru, obstoječe iz kuhinje, 2 sob s pntiklina-mi in vrta, brez stanovanjskega urada, radi od potovanja oddam mirni stranki brez otrok. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
23527
Stanovanje
1 sobe, kuhinje in pritiklin iščem za takoj ali pozneje. Plačam za nekaj časa naprej. Ponudbe prosim pod šifro »Zmerna najemnina* na oglasni oddelek »Jutra*.
28495
Opremljeno sobo
elegantno, oddam takoj loljtemu gospodu Cesta na Rožnik 19.	23838
Dijaka
Sz boljše hiše sprejmem v
bližini obrtne šole in realke na hrano in stanovanje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 23219
Opremljeno sobo
po mogočnosti s posebnim vhodom žeG samostojen gospod. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod ZEačko »Čistoča*.	23231
Gospoda
sprejmem sa hrano in stanovanje na Starem
it. 26/m.
Lepo, čisto sobo
t poBebnim vhodom, pri boljši stranki, v sredini mesta in z elektriko, iščem za takoj. Prijazne ponudbe sa oglasni oddelek »Jutra* pod mačko «K. P. 2376».
23263
Za svojega sina
3. ran. gimnazije iščem v Ljubljani zdravo stanovanje z dobro hrano. — Dr. Stojan, Ljutomer. S8S07
Sostanovalko
sprejmem v Cegnarjevi ul. št. 6/1. ~~~
Opremljene sobe
za samce oddam s 15. av-
gustom po zmerni ceni. — Poizvedbe: Vižmarje št. 81,
p. St. Vid nad Ljubljano.
Dijak
išče stanovanje i vso oskrbo v Ljubljani. Posudbs 8 ceso na naslov: J. Bizjak, Fala.	23347
Dva dijaka
ali dijakinji sprejmem v vso prav dobro oskrbo v sredini mesta. Naslov pove ogl. oddelek «Jutra». 23282
Dva dijaka
mlajša, sprejme boljša družina v vestno oskrbo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	23378
Opremljeno sobo
z elektriko, iščeta mlada zakonca s 1. septembrom — po možnosti v sredini mesta. Perilo lastno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra> pod »SnažnoBt 29». 28329
Opremljeno sobo
z 2 posteljama, event. z uporabo kuhinje oddam. — Poizve se med 18.—2. ali 4.-7. uro v suteresu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	28355
1 ali 2 gospodični
sprejmem na stanovanje s 1. septembrom. — Soba je električno razsvetljena. — Jos. Gale, Dunajska cesta št. 23.	23402
Dva dijaka
mlajša, sprejmeta starejša zakonca brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
23408
V Grazu
šolo obiskujoče učenke sprejmem na hrano in stanovanje. Naslov v oglas, oddelku .Jutra«. 23407
Soliden gospod
išče opremljeno sobo s 1. septembrom. Ponudbe pod »Privatir* na oglasni oddelek .Jutra«.	23409
6 dijakov
sprejmem v bližini srednje tehnične šole na hrano ln stanovanje. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 23392
Prazno sobo
iščem s 1. septembrom v centru mesta. Ponudbe na poštni predal št. 154,
Dijakinjo ali dijaka
iz boljše hiše sprejmem na stanovanje in dobro domačo hrano. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra*.
Gospoda
sprejmem na hrano tn stanovanje na Starem trgu it. 26/m.	23232
Majhno sobico
z električno razsvetljavo oddam solidnemu gospodu, na željo tudi s hrano. — Prule-Sredisa It. 5. 28884
Opremljeno sobo
veliko, prijazno in solnčno, z električno razsvetljavo. po možnosti s uporabo kuhinje ali pa z dobro domačo hrano Išče zakonski par. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Brno*.	23380
Lepo sobo
s posebnim vhodom in elektriko, v bližin! fl. kolodvora oddam eni ali dvema osebama v Kolodvorski ul. St. 84/H, levo.	23435
Maturant gimnazije
Išče sobo s popolno oskrbo
Ei bolj« rodbini, kjer bi hko poučeval nižjeSolca. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod zsačko »Inštruktor 32«.	23132
Dijaka v Celju
(sostanovalca) 9prejmem v vestno oskrbo. Instrukcije do 8. gimn., klavir in vrt Sa razpolago. Pojasnila v posredovalnici Hflttlg, Celje, Glavni trg.	23244
Dijake (inje)
sprejme boljša rodbina v vso oskrhp. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra«.
23304
Profesor
srednje šole vzame 1—S srednješolca na stanovanje b solidno hrano. Dopise na oriasni oddelek »Jutra* pod .Nadzorstvo« — ali naslov i-totam.
2—3 d i toke
sprejmem v lepo in zračno stanovanje z vso oskrbo, v bližini ralke. Elektr. ra*-ivetljavi. Naslov pove ogL oddal* <Ma>. MM
Gospoda
sprejmem na stanovanja. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	23354
Veliko sobo
zračno, kamor lahko postavite štedilnik, odda An-
dlovic, Domobranska c. 23.
23442
Prazno sobo
lepo ln čisto, s posebnim vhodom; pri boljši stranki v Rožni dolini, z elektriko oddam takoj za 800 Din. — Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*.	23454
Vtthran&
Dečka
starega S Vet, brez starfeiv, zdravega in č*dM zunanjosti, oddam ze svojega dobrim ljudem. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».
Kapital
2000 Din posojila
nujno rabi obrtnik proti sigurni garanciji is visokim obrestim. Ponudbe na eglaai oddelek cjutra* pod »Nujfio 2000».	23257
100.000 Din posojila
i š S e prvovrstno podjetje proti 80% obreetovanju. — Ponudbe na upravo »Jutra* v Mariboru pod »Rentabel«.
23118
100.000 Din
posojila iščem sa hipoteko, proti dobrim obrestim. Ponudbe sa oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Sigurna vknjižba*.	........
Družabnika
z vlogo 150—200.000 Din, z ali brez sodelovanja sprejme dobro uspevajoče tehnično industrijsko podjetje. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru poo »Sreča*.	23193
Kapitalista
ki razpolaga z do 70.000 Din sprejmem v dobro, novo podjetje kot družabnika Pismene prijave na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Rentabilno*.
Šettttve
Gospodična
trgovsko naobnima, vešč« >dinj«tva i nekaj joti la odo belo. VI so s simpatič-sterim '
rada seznanila
trgovcem, 88 let, ki ima lastno trgovino. Samo rane ponudbe s sliko in pravim naslovom je poslati na oglasni odelek »Jutra« pod mačke »Zaželjesi dom 11817»
Slovenec
b Nizozemske, ▼ starosti
tl let, saobražen, mirnega značaja, kateri ima prevzeti posestvo v industrijskem kraju v Sloveniji, se 1(11 poročiti z gospodično ali vdovo brez otrok. Dopise t polnim naslovom in sliko sa oglasni oddelek .Jutra*
Sod mačko »Zvecti mlr ia om».
Trgovec
in večji obrtnik, 36 let •tar, IIveč v Južni Srbiji, poroči takoj Slovenko t starost! od 84-40 let, i 75.000 Din dote. Dopis« pod »Jug* sa oglasni oddelek »Jutra*.	"*
Vdovec
hišni posestnik t večji mestu Hrvatske, radi pomanjkanja družbe išče tem potom znanja t svrho že-sitve z vdovo ali gospodično, Staro 36-40 lat, brez otrok. Zeli, da ima nekaj gotovise v denarju ali posestvu. Posudbs s sliko na oglasni oddelek .Jutra* pod značko »Vdovec St. 23214» Tajnost in vrnitev slike zajamčeno.	23214
Sostanovalca
sprejmem v čisto in zračno sobo s posebnim vhodom, k boljšemu gospodu uradniku. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23449
2 di akinil
sprejmem blizu liceja sa stanovanje in hrano. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
23482
Gospodično
ves dan odsotno, sprejmem kot sostanovalko. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
2:3481
2 dijaka (inji)
nilješolca sprejme boljša (i rut i na na stanovanje in hrano blizu pošte. Vestno in strogo nadzorstvo. Naslov pove oglasni oddelek «JutTa».	23489
Opremljeno sobo
lepo, v 1. nadstropju, s posebnim vhodom, v sredini me*ta želi gospod za takoj. Prednost s uporabo klavirja Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šiiro .Soba 12» 2:3412
2 opremljeni sobi
lepi, skupni, v 1. nadstr., s posebnim vhodom, v sredini mesta iščeta za takoj 2 gospoda. — Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra« pod .2 sobi*.	23413
Opremljeno sobo
s prostim vhodom išče gospod za takoj. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod .Soba 83».
23451
Čisto sobo
v sredini mesta išče soliden gospod — po možnosti s hrano, pri boljši družini. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod »Udobno*.
23431
2 sobi
z enim vhodom, v pritličju sove hiše oddam v bližini tobačne tovarne. Pojasnila
v Rožni dolini 11. 23430
Dva dijaka
sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*.
Lepo sobo
8 posebnim vhodom oddam 1 ali 2 gospodoma. Naslov v oglas, oddelku »Jutra».
23434
Lepo sobo
f posebnim vhodom in električno razsvetljavo ceso oddam do 1. septembra v Jenkovi ulici 20. 23317
2 sobi
oddam takoj, eno po želji opremljeno, separiran vhod, v krasni solnčsi legi, v novi vili, z vspm komfortom, električno razsvetljavo in po želji kopalnico. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
23478
Opremljeno sobo
strogo 6eparirano, snažno in solnčno, z uporabo ko-
Slnice in elektr. razsvet-,vo, iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod .It. 40/1927».	23509
Dva dijaka
ali dijakinji sprejmem. — Skrbno nadzorstvo in vaja nemškega jezika. Klavir in vrt na razpolago. Maribor, vila Suškovič, Prisojna uL št. 2, Msljski hrib. 23588
Elegantno sobo
opremljeno, eso večjo ali dve manjši, s posebnim vhodom, najraje i vporabo kopalnice, iščem. Ponudbe pod .Skrajno čisto 60* na oglasni oddelek »Jutra*.
23460
Lepo sobo
oddam esemu ali dvema gosodoma s 1. septembrom; Naslov v oglasnem oddelka
Družabnika
s kapitalom, agllnega in dobro vpeljanega v trgovini z deželnimi pridelki, sprejmem takoj. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod »Poštenje 62».
Družabnika
z osebno pravico sprejmem v trgovino mešanega blaga Ponudbe na oglas, oddelek <Jutra> pod šifro «Samica».
Družabnika (co)
sprejmem za razširjenje trgovine na prometni točki v Celju. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod značko
.Bodočnost*.	23243
20.000 Din posodi
tistemu, ki sprejme 20 let staro dekle v službo, izven kuhinjskih del. Ponudbe na J., P.. Ljubljana, Lipičeva ulica 2.	23448
Bodoča
filmska igralka prosi dobrohotno srce za 3500 Din posojila proti sigurni garanciji. Ponudbe na oglas, oddelek .Jutra* pod šifro .Nujno — hvaležna«. 23487
Družabnik(co)
iščem za kemično stroko s srednjim kapitalom. Ponudbe z navedbo zneska prosim na podružnico .Jutra« v Mariboru pod .Kemika«.
23521
Kdo bi posodil
pošteni in marljivi gospodični 10.000 Din proti dobrim obrestim. — Vsoto po dogovoru v najkrajšem času vrne. S tem bi ji pomagal do samostojnosti, katero ima že deloma vpeljano. Na željo tudi garancija Cenjene ponudbe na oglas, oddelek .Jutra* pod šifro .Kranj«.	23422
Družabnika
ali 100.000 Din posojila na hipoteko ali menico, za rentabilno mlinsko podjetje iščem takoj. Ponudbe na Oglasni oddelek .Jutra« pod .Motor 1927».	23450
2000 Din posojila
nujno rabi obrtnik. Garancija sigurna, obresti visoke Ponudbe na oglas, oddelek <Jutra» pod .Nujno 2000».
23257
200.000 Din posojila
posojila rabim za Izplačilo družabnika is povečanje zelo dobro uspevajočega podjetja, za dobo enega leta, od serioznega privatnika. 10 % obresti plačam za vse leto naprej in nudim za pasivno sodelovanje mesečno 2000 Din plače. Trikratno jamstvo v zalogi in inventarju. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra> pod »Helvetia«.	22781
Kdo posodi
5—10.000 Din za 4 mesece proti garanciji, visokim obrestim in pol vagona drv. Event. soudeležba na do-bičk.u Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Eksport 5*.	23476
Družabnika
s kapitalom od 100—200.000 Din sprejmem za dobro re-nomiranu, solidno in do-bičkanosno podjetje, ki razpolaga z najboljšo organizacijo ter razpošilja svoje blago samo po povzetju in predplačilu. Event. sodelovanju družabnika dobrodošlo, ni pa pogoj. Cenjese ponudbe na upravo «Jutra> v Mariboru pod šifro »Di-skreaija 1887».
J. Vardian, Sisak 54. Brv.
priporoča kot stara 1 zdelo valnica svoje najboljše tam-buric« vseh Trsk Ceniki na razpolago^
Poznanstva
želi mlad gospoj državni
nameščenec z gospodično čedne zunanjosti, t starosti do 24 let. — Dopise na oglassi oddelek »Jutra* do 17. t. m. pod šifro »Poi ša žesitev*.
Veleposestniški sin
27* let star, želi znanja 1 gospodično, ki se razume na gospodarstvo ali gostilniško in trgovsko obrt. Ker mislim prevzeti v mestu večjo hišo in na deželi posestvo, bi se takoj poročil. Potreben kapital okrog Din 100.000. — Prednost imaje mlajše ln t večjim kapitalom. Ker je stvar re6na, prosim, naj ee pošljejo samo resne ponudbe s sliko na podružnico »Jutra« t Mariboru pod »Veleposestnik«.
28523
Pavel Finžgar, Brezje
Badi ureditve Tvoje zadeve, dvigni pismo v oglas.
dnik.
oddelku »Jutra«. Sorod
23169
Mlado deklico
veselo in naobraženo črno-lasko, visoke postave si želim. Cenjese dopise, če mogoče s Bilko Is polnim sadovom sa oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Poznanstvo 95«. 23395
Sonja
^isi sama, moja duša pri Tebi. Zaupaj, po trpljenju — vstajenje. Večno Tvoja SM.	23396
Kateri gospod
starejši, dobro situiran bi finascijelso pomagal mladi ločeni ženi, da bi si opomogla in uredila svoj položaj. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Hvaležnost 80*.
Ljubljana
Upoznatu u tramvaju i Skol-ski drevored molim, da se javi na naslov Kari Lem-ger, Zagreb, poste restante 23875
Milik
Zakaj molčiš? Veselim se svidenja. Poljub. 23367
Močilnik
Dosti veselja in zabave. — Prišel bi, ako bi vedel
Tvoje misli. Spomni Ee me.
23368
Trgovec
marljiv, 88 let star, isteli-genten, plemenita duša, želi znanja i gospodično ali vdovo do 26 let 'staro, inteligentno, lepo, z najple-menitejlimi duševnimi in srčnimi vrlinami ter primernim kapitalom. Dopise s fotografijo, katero vrnem, na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Marljivost 128».
28141
Gospodična
osamljena, značajna, želi radi pomanjkanja znanja dopisovati, oziroma se seznaniti z istotakim inteligentnim gospodom. Le resne dopise s polnim naslovom sa oglasni oddelek »Jutra» pod »Plaha misel>.
Mlad gospod
srčka n in fin, bi se rad seznanil z ljubko, živahno
nodično. staro od 17 do et. Prijazne posudbs s sliko, ki se vrne, na oglas, oddelek .Jutra« pod (Uro .Milan 777».	23274
Amerikanec
ki se je pred kratkim vrsti
ix Amerike, se želi spoznati s vdovo ali ločenko od 28 do 40 let. Dopise na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Novo življenje«. 23416
L. m. b.
V sredo pridem tja, ako TI Je prav? Mnogo p... 23500
2804
odilo
Srečen sem, ker se zgodilo kakor želja moja
bila — le da bi usoda kruta, lepih dat m pa aa kalila.
KHASAHA
»
Eau de Cologne
Ne veste U, kako se bodete obvarovali med hudo vročino poletnih dni. Kadar vaitn omazajo udje ln čutila rabite »Kbasana Eau de Cologne«. ldeatao sredstvo za osveženi« živcev. »Cha> sana Eau de Cologne« le izredno močna koBimka voda. & se dobro orilagod zanimivemu Khasaoa parfeitra. V dražeslmih steklenicah ie prav pripravna za potovanje Dr. M. ALBERSHEIM. Frankfurt a. M. — London.
Inteligent
starejši, simpatičen, resnih nazorov, ki želi prijateljstva z Istotako neodvisno damo, naj pošlje ponudbo na podružnico »Jutra« V Mariboru pod »Ideal 44».
83584
Z. st
Prosim, dvignit« ponovno pismo Ljubljana I.

Glasovirje
ln harmonije
oglašujem, popravljata strokovno ln eenol Tudi potujem! Naročajte po dopbaiei
a Jurasek, Ljubljana WolIova ulica 12.	<0
Harmonij
dobro ohranjen, vzamem v najem, odsosso kupim. — Ponudbe na oglu. oddelek .Jutra* pod mačko »Harmonij 27*.	23822
Godbenike
tudi dobro izvežbane dijake iprejme kino na Viču. V poštev pride: pianist, harmonist, L in H. violina. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod .Godba 27».
28321
Klavirji
tovarna ia zaloga klavirjev, prvovrstsih inštrumentov različnih tvrdk, kakor tudi lastnih izdelkov Poseben oddelek za popravila Uglaševanje in popravila za konservatorij in druge Inštitute izgotavlja moja tvrdka — Točna postrežba in zmerne eene — tudi na obroke Izdelovalec klavirjev
R. Warblnek, Ljubljana
Gregorčičeva ulica št. 5/1.
28272
TUvzrur
Zidarsko delo
nonadstropnega prizidka za tanovanje in skladišča od-m Načrt vpogled Slom. ul. 6.	23278
Za učenje kanarčkov
mladičev proda aparat za
700 Din F. Golob, Ljubljana, Hranilnilka cesta št. 8.
23081
Pljuča!
Zdravniški zavod dr. Peč-nika za pljučne bolezni na gori Janina, občina Sečo-vo, pošta Rogaška Slatina. Prospekt 3 dinarje. 22521
Diplome
ta razne namene izvršuje umetniško po nizki ceni: «Papirol», Ljubljana, Wol-fova ulica 8.	22390
Krasen lov
kjer so jerebice, race, zajci in lisice, oddam za o let, event. sprejmem družabnika Dopise Ba oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Lovec...
23377
Cenitve
veleposestev, gozdov, lesnih in drugih industrij, načrte in nasvete za racijo-nalno, moderno in rentabilno gospodarstvo Izvršuje diskretno in strogo zaupno zanesljiv, prvovrsten Teščak. Odlična priznanja bask itd. sa razpolago. — Skromni pogoji, brza izvedba. Pismene ponudbe pod šifro »Eiport* na ogl. oddelek «Jutra». 2:J323
Klavir za učenje
dajem na raapolago. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Vaje>. 23424
Pianino
dobro ohranjen, naprodaj v Ljubljani, Polja&ska c. št. 11.	23426
Šivali
Nemškj ovčar
psica is 4 mladiči naprodaj Aleševčeva 29, Ljubljana VH.	23393
Lepa papiga
naprodaj pri konjskem me-
Rii - -
sarju na Rimski cesti.
23289
Bernhan&nka
ln 2 dogi poceni naprodaj pri konjskem mesarju na Rimski cesti št. 19. 23290
Mlad doberman
rjav, prvovrstnega pokole-nja, z rodovnikom, naprodaj. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko «Dobermas».	23477
Dobermana
in nemškega ovčarja šest tednov • Naslov
starega prodam. ▼ oglasnem odddku
Brivnico Bočkaj
v Kolodvorski ulici št. 29 (Leon) sem preselil v svoje sove, moderno urejene prostore v isti ulici št. IS in se vljudno priporočam cenj. občinstvu.	23271
Vljudno naznanjava slava, občinstvu, da sva preselila staroznano
gostilno	,
pri sBobenčku«
na Glincah št. 10 (Zadružni dom). Postrežba solidna in zmerne cene. Senčnat vrt, prostor za balincanje. — Ivan in Nefika Kočevar.
23470
Gostil, pravico
oddam proti mesečni odškodnini v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod šifro .Osebna pravica*.	23494
Odeje
vata, volna, svila, izdelovanje, popravila — Rožna ulica 19.	23504
Izjava
Neimenovana izjavljam, da ni resnica, kar sem govorila o g. Ivanki Dondjevič v Celju.	23508
Mamice!
« otroški^ vozičkov raznih vzor-praT po-■••ni naprodaj v tovarni Tribuaa, LjuUjasa, (ariovtka a. 4.
Uradniki in uradnice!
Vaše plače Vam ne dopuščajo, da se Vašemu stanu primerno in dostojno oble-Čete. Ne imejte brige, pomoč Je tukaj. Obl. Ilirija, Mestni trg 17/1. Vam nudi vse manufakturno blago prvovrstne kvalitete na 6 mesečno
odplačevanje. Na poziv tel. 28-25 Vam pošljemo tudi zastopnika v hišo.
8050 a
ČTRMPILJE t fANT.ČERNEl
Ljubljana •
Ma Gasftronomski izložbi v mesecu maju 1a27 v Parizu je
„Ku^mi čaj" 1938
^ zlato kolejno.
(French Line)
157a Havre - Newyork
samo 5 >/a dni čez morje. — Dobra hrana ta pijača brezplačno
Gie Chargeurs-Reunis, Sad Atlantique, Transports - Maritimes
za Severno in Južno Ameriko z ekspres parniki kateri vozijo vsak teden iz Havre, Bor-deauxin Marsflije v Argentinijo, Uruguay, Chile, Australijo in
Kanado. Tnadmi pojasnita daje brezplačno zastopnik
Ivan Ui. Ljubljana
Kolodvorska ulica št. 35.
Najpopolnejši
Stoewer
Šivalni stroji
za Šivilje, krojače in čevljarje tei za vsak dom Preden si nabavite stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki
Lud. Baraga, Ljubljana Šelenburgova ulica 6/1.
trezolačen aouk 15-letn. garanciji Telefon št 980. u
i
S lšCLSCL obleko, bode izgledala zpet kakor S nova, ako jo pustite kemično čistiti v
£ tovarni %jos. Reich
| Tovarna: Poljanski nasip 4-6 Ljubljana, *	Podružnica: Šelenburgova ul. 3.
| Plisiranje v najmodernejših vzorcih tekom I	24 ur.
I Barvanje oblek v različnih barvah.
Revmatizem
Izjava zahvalnosti.
Oosp. dr. 1. Rahlejevu, Beograd, Kosovska 43
Spoštovani gospodi
V letu 1926 se nisem mogel radi hudega reumatizma polnih 28 tednov ganiti iz oostelje. Cim sem uporabil Vaš preparat RADiO BaLSA MIKA, dve steklenici, bil sem prest težkih bo.ečin in sem bil rešen BlagodareS, moram reči, prvo Boga nato pa Vam, danes se počutim zdrav kakor nikoli v svojih 32. letih Vaš lek je med nami priljubljen in bolnihi ga upotrebljavaio uverjeni o njegovi moč, ker je vsim do danes popol noma pregnal bolečine in ozdravil, (mam enega prijatelja, ki boluje na reumatizmu pa Vas prosim da mi po pošti pošljete eno steklenico RADIO BALSAMiKA. — Za že poslano ostanem Vam za vedno hvaležen.
Radosav Sekulič
Danilov Grad, 20. VI. 1927. Lek Radio Balsamaca izdeluje, prodaja in razpošilja po povzetju Laboratorij Radiu BaUamica dra. L Rahlejeva, Beograd. Kosovska 43
sprejme Bratovska skladnica v Trbovljah. Mesečna plača s prostim stanovanjem, kurjavo in razsvetljavo po dogovoru. Prednost imajo reflektanti. s prakso v računski stroki in z najmanj srednješolsko izobrazbo
(maturo).
Ponudbe z navedbo starosti in družinskih razmer, popisom dosedanje službe in prakse, prepisom izpričeval, referenc in plačilnih zahtev je poslati najkasneje do 1. septembra 1927 Krajevnemu upravnemu odboru bratovske skladnice v Trbovljah. 8976
Malinovec
zajamčeno pristen, izborne kakovosti, izdelan samo iz pravih gorskih malin, prodaja v vsaki množini po zmernih cenah tvornica
9009
„ALKO"
družba z o. z.
Ljubljana, Kolizej
Na novo!
Konkurenčne cene!
Na novo!
Zahvala.
Za obile dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in smrti naše nepozabne soproge in matere, gospe
Ivane Anžič
se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo.
Posebna zahvala pa bodi izrečena Mesarski zadrugi, darovalcem krasnih vencev in vsem ostalim, ki so drago nam pokojnico spremili v tako ranogobrojnem številu na njeni zadnji poti. V Ljubljeni, dne 13. avgusta 1927.
filoboko ialnjočl ostali.
Na
No novo otvorleno
trgovina pletenin
ŽENKO HRIBAR,
CELJE, Slomškov trg št. 1
(ori farni cerkvi)
priporoča cenjenemu občinstvu svojo veliko tovarniško zalogo pletenih izdelkov kot:
nogavice, rokavice, pleteno perilo, športne telovnike vseii vrst itd.
po dnevni konkurenčni ceni. debelo!	Postrežba prvovrstna!	Na drobno!
KLIŠARNA JUGOGRAFIKA"
TISKOVNA IN ZALOZNA DRUŽBA Z. O Z.
Vse vrste klišejev, črtne in avtotipije, izdeluje po predloženih risbah, peropisih ali slikah za navaden tisk ali za finejšo izvedbo v eni ali več barvah točno po naročilu, v najkrajšem času in po konkurenčno nizkih cenah.
LJUBLJANA. SV. PETRA NASIP 23-
99
SPECTRUM" d. d.
Inž. Kopista, Dubsky in Krstlč, tvornica
ogledal in brušenega stekla, Ljubljana VII, Medvedova oL 38, teL 343 Zagreb, Beograd, Osjek. Središnjica: Zagreb
Zrcalno steklo, portalno steklo, mašin-sko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena vseh velikostih hi oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe. Izbočene plošče vsteklevanje v med. Fina. navadna ogledala	M
Pozor izletniki in turisti, ki prihajate v Bohinj!
Bliža se sezona. V prospeh tujskega pro. meta sem se odločil ustreči izletnikom s cenejšo in udobnejšo vožnjo s kolodvora do Bohinjskega jezera in do Zlatoroga Do sedaj je plačal vsakdo Din 25— za enkrat« no vožnjo. Letos imam pa dva voza za sku« paj 20 potnikov, m sem določi) ceno 25 di. narjev za obe smeri, če se voz vnaprej na« roči, drugače pa Din 15.— za vsako stran Šolski izleti 10—20 Din tja in nazaj. Cena za kočijo je ista kakor za auto. — Naro* čila, kakor tudi vsa tozadevna vprašanja: Josip Ažman. izvošček. Bohinjska Bistrica
7134«
t
LIZI KUNE J naznanja v svojem kakor v imenu svoje hčerke Mine in
ostalih sorodnikov pretužno vest, da je naša srčno ljubljena hčerka, od* nosno sestra
Marica Kunej
v peteK dne 12. t. m. po dolgotrajni mukepolni bolezni v 29. letu svojega življenja mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb se bo vršil v nedeljo 14. t. m. ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče.
Rajhenbtitg, IZ avgusta 1927.
9037
»aMA n nnvečje skladišče £»•>' nPIIIS C6IIC dvokolea, motorjev,
otroških vozičkov, šivalnih strojev, vsakovistnih nadomestnih delov, pm umatike. Posebni oddelek za popolno popravo, emajliranje in pooik-lanje dvo oles, otrosk h vozičkov, šivalnih stiojev itd. — Prodaja na obroke — Ceniki .tanko
.,TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta št 4.
oBoaoaoBoaoaoaoaoBoaoacsacsaoao
0
Naznanilo.
9017 0
0 Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam da sem pričel izvr-	0 e Sevati svojo krojaško obrt tr Dol Logatcu štev. 5t ■
Q (nasproti eosMne pri Kuncu) kjer bom Uvrševal vsa krojaška	Q
■	dela, kakor tudi kroje (uniforme) itd.	■ 0 Potrudil se bom, kot se je dosedaj bivši delovodja gosi.	Q e K. Iglič, s točno in solidno postrežbo ter se slavnemu občinstvu	■ Q naj-opleje priporočam.	Q
■	Karol Verbič, krojač, Dol. Logatec 54.	■
OBOBOaC3«C3iC31C31C510BC3iCJaCJ10«C3B<.
164 a
Kupim
skozi vse leto vsako množino kostanjevega taninskega lesa, smrekovega lubja celega in drobljenega ter smrekove hme-love droge, proti akreditivnemu piačilu. Ponudbena naslov:
Franc Oset, Sv. Peter » Savinski dolini.
9019
TRGOVSKEGA
POMOČNIKA
sprejmem, boljša moč, dober deta list z dobrimi referencami. FRANC VRHUNC, trgovina Maribor.
KONCIPIJENTA
9032 a
z nekaj prakse išče
odvetniška pisarna v Mariboru
PonudDe na oglasni zavod Vinko Kovačič, Maribor.
Večje množine zdravega in suhega
Smrekovega lubja lupim
takOJ. Ponudbe franko vagon nasloviti na Alaks Podvinec, tovarna usnja, Radeče pri Zidanem
mostu.
PRODAM!
Kdor si želi nabaviti m vo spalno opravo naj si pred nakupom ogleda moje delo. Je solidno in zelo ceno.
August Černe, splošno mizarstvo,
Zg. Šiška štev. 122.	9018
nnnnnnnnrrrTirTnn
Absolventa
rabimo proti takojšnjemu nastopu
□	iz usnjarske šole na Dunaju ali v g Freibergu kot drugega kemika. '
| Ponudbe poslati na tonama stro};! o IHaJSpirku G
g	poŠta Pragersko.	£953 g
□
□ G
n
S
□
c
C
C
z
C C
Odvetnik v Mariboru išče
izurjenega solicitatoria
Ponudbe z navedbo plače in mogočnosti vstopa na Oglasni zavod Vinko Kovačič, Maribor.
LOKAL
90;
v najprometnejšem delu Ljubljane pripraven za vse branže oddam z vso opremo pod uaodn m pogoji. Naslov v oglasnem oddelku „Ju'ra".
179a
POZOR!
Prodaja na drobno vseh izdelkov orediinice in tkalmce V Trtli«, kakor vseh vrst surove in beljene kontenine, bombaža za strojno in ročno delo, vate za odeje itd., se dobi samo pri tvrdki:
PAVLA STRANSKV. trgovina 2 manutakturnim blagom TRZIC na Gorenjskem.
Najcenejši nakup razi. manutakturnega blaga. Velika zaloga. Posebnost:
četico blago (Reichenberg) za dame in gospode.
Urejuje dr. Josip Birsa. Izdaja za Konzorcij »Jutra* Adolf Ribnik«. Z* Narodno tiskarno dd. kot ti&kamarja Fran Jezeriek. Za inseratnl del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.