Mtnm> pteflanw v gotovini« Leto XVm., št. 1SS Ljubljana, sreda 7. julija 1937 Cena 2 Din upravmatvO) L.juDijana, tCnafljeva ulica 0 — Telefon St. 8122. 8123, 3124, 8125, 8126. toseràtnj oddelek: LJubljana, Selea-burgova di. S — TeL 3392, 8482. Podružnica Maribor: Gosposka uHca št. 11 — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova uL fit. 2 Telefon št 190. .Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« ljana št. 11.842, Praga «slo 78.180, Wien 8t 105.241. vsak dan azco ponedeljka« Siaročnina mafia mencčpo Dta ft— Za faHiwauatro Din Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 8126. Maribor, Gosposka uUca 11, telefon fit. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica fiter. 1, __telefon št. 65._ Rokopisi se no vračajo. NOVA ANGLEŠKA DEMARŠA V BERLINU Angleška vlada marljivo izkorišča odgoditev zasedanja londonskega odbora in pripravlja v tesnem sporazumu s Francijo nove predloge za rešitev španske krize — Franco za odpoklic tujih prostovoljcev? Amerika na strani Francije in Anglije London, 6. julija, br. Ne da se sicer še reči, da je v napetosti, ki je zavladala zaradi spora glede kontrole v Španiji in politike nevmešavanja, nastopil kak viden preokret. vendar pa kažejo nekateri dogodki, da je napetost vendarle nekoliko popustila ter da še vedno računajo v me-rodajnih diplomatskih krogih, da bodo pogajanja, ki se živahno nadaljujejo na vse strani, vendarle dovedla do nekega za oba tabora sprejemljivega kompromisa. To potrjuje tudi okolnost, da je bila prvotno za danes sklicana seja londonskega odbora odgodena do petka, kar dokazuje, da žele v Londonu omogočiti nadaljevanje pogajanj, ter da se nadejajo uspeha. Tudi za jutri določena debata v spodnji zbornici o španskem problemu je bila odgodena, da ne bi škodovala razvoju diplomatskih pogajanj. Zunanji minister Eden je na današnji seji spodnje zbornice izjavil, da zaenkrat ne more povedati še nič novega, da se stališče angleške vlade ni v ničemer spremenilo, da pa upa, da bo mogel v kratkem dati zadovoljiva pojasnila. Nova demarša v Berlinu Kot najvažnejša dogodka v teku današnjega dne beležijo novo demaršo angleške vlade v Berlinu in pa dolg sestanek zunanjega ministra Edena s francoskim poslanikom Corbinom, ld je dobil od svoje vlade nova navodila. Glede obeh teh dveh dogodkov ni mogoče izvedeti nikakih podrobnosti. V londonskih diplomatskih krogih pa zatrjujejo, da angleška vlada marljivo izkorišča odmor v zasedanju londonskega odbora ter pripravlja nove predloge. Vsekakor pa je z nadaljevanjem pogajanj pridobljen čas, ki igra v diplomatskih bitkah največkrat odločilno vlogo. Kakor beležijo današnji listi, se dajo i i splošnih diplomatskih izjav posneti nekateri obrisi. ki dajo naslutiti, da se pripravlja znaten preokret. Iz nekaterih znakov sklepajo celo na to, da računa angleška vlada zlasti s popustljivostjo Nemčije, ki v Španiji ni tako neposredno zainteresirana, kakor je Italija. Gospodarski interesi Nemčije bi se dali tudi po drugi strani zadovoljiti General Franco se približuje Angliji V nekaterih londonskih krogih celo sodijo, da igrata Hitler in Franco pod eno odejo. Franco se skuša zadnje dni kar očitno približati Angliji, želeč se očlvidno otresti pretesnega objema Rima. V vsakem pogledu skuša ustreči željam Anglije. Pristal je na to, da morejo angleška industrijska podjetja na ozemlju, ki je v njegovi oblasti, nemoteno nadaljevati svoje obratovanje in izvažati rudo in druge surovine v Anglijo, dočim je glede obnove obratovanja dragih inozemskih podjetij nedostopen. Na dragi strani pa je tlal po svojih zaupnikih sporočiti angleški vladi, di bi bil pripravljen pristati na odooklic tujih prostovoljcev, če mu priznajo značaj vojskujoče se stranke. London nepopustljiv V Londonu so to sicer z zadovoljstvom sprejeli na znanje, vendar pa pravijo: naj-prvo umik prostovoljcev, potem šele priznanje vojskujoče stranke Fran cove vladi, pri čemer pa se mora seveda v polni meri še nadalje ohraniti mednarodna kontrola. V najboljšem primeru bi se obema španskima taboroma lahko priznala pravica, da vodita svojo akcijo v obalnem pasu, širokem največ tri milje, izven tega pasu pa mora biti vse pod kontrolo francoske in angleške mornarice. Izdatna podpora ali umik Po informacijah, ki so jih dobili v Londonu, je general Franco po svojih posebnih odposlancih obvestil obenem Rim in Berli», da je docela izključeno, da bi mogel zdržati preko zime, ako prej ne bi prišlo do odločitve. Za dosego zmage pa mu je nujno potrebno še najmanj 100.000 mož in najmanj 500 najboljših letal. Ako mu Italija in Nemčija tega ne moreta preskrbeti, se mora pogoditi z Anglijo in Francijo, da najde vsaj časten izhod. Zadnje zmage na baskovski fronti so požrle vse njegove rezerve ter so stale silne izgube na ljudeh in materialu. Spričo takega položaja so v Londonu prepričani, da bosta morala Rim in Berlin popustiti. Seveda se mora vsa zadeva urediti tako, da to ne bo izgledalo kot kapitulacija. V zvezi s tem je tudi najnovejša demarša angleške vlade v Berlinu. Bližnji dnevi bodo pokazali, ali bo diplomatska akcija, ki jo vodi angleška vlada v najtesnejšem sporazumu s Francijo, rodila zaželjeni uspeh. Seja londonskega odbora odgodena London» 6. julija. w. Seja odbora za nevmešavanje, je, kakor je zunanji minister Eden danes sporočil v spodnji zbornim« končnoveljavno določena za petek. Eden je pri tem nastopil proti očitkom opozicije, da ee pogajanja ne vršijo dovolj hitro. Poudarjal je. da angleška vlada ni le stavila svojih lastnih predlogov, temveč se izjavila tudi za razpravo drugih pravičnih in fair predlogov. V teh okoliščinah je prepričan, da se bo to izkazalo v splošnem za koristno. Na nadaljnje vprašanje je Eden opozarjal, da pomeni vrzel v por morski kontroli preje korist za vlado v kValeaciji, feoit m Spaa$ko' naciopalietigao vlado. Kar se tiče portugalske meje, je prepričan o tem, da se na tej meji ne bodo vršile nobene zlorabe' ker je naredba portugalske vlade o tej stvari še vedno v veljavi. Francoska vlada v permanenci Pariz, 6. julija. AA. Dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta v palači Ma-mignon pod predsedstvom predsednika vlade Chautempsa. Seje so se udeležili tu-dli Blum, Sairraut in Delbos. Sklenili so poleg drugega, da se bodo od časa do časa vršile konference v zunanjem ministrstvu, da prouče razna vprašanja, tičoča se notranje in zunanje politike. London, 6. julija, g. Francoski poslanik v Londonu Corbin, ki 8e je včeraj vrnil iz Pariza, je imel daljši razgovor v angleškem zunanjem ministrstvu z zunanjim ministrom Edenom o španskem vprašanju. Diplomatski krogi namigavajo. da Amerika popolnoma odobrava stališče Anglije in Francije v španskem konfliktu. Grandi pri Edenu London, 6. julija. AA. Italijanski poslanik v Londonu grof Grandi je imel danes v zunanjem uradu z zunanjim ministrom Edenom daljši razgovor. [fin In Berlin odklanjat a kompromis Nemški listi očitajo Parizu licemerstvo — Tudi italijanski tisk odklanja vsako popuščanje Berlin, 6. julija. AA. Današnji nemški listi ee še vedno bavijo z obiskom valencij-skih zastopnikov v Parizu. »Völkischer Beobachter« piše; Nihče več he dvomi, da prosjači Valencija samo tam, kjer upa na uspeh. Vsekakor emo zelo radovedni, ali bo londonstki odbor za nevmešavanje zdaj še tako drzen, da bo ponovno dal na dnevni red stari načrt pomorskega nadzorefcva, kakor sta ga predložila Anglija in Francija. To bi bil vrhunec licemerstva, ki ga prekaša le še - licemerstvo moskovske diplomacije. »Berliner Zeitung« domneva, da so zastopniki Valencije prišli v Pariz, da pripravijo vse potrebno za nove velike dobave vojnega materiala. One tovarne vojnega materiala na Francoskem, ki še niso podržavljene, imajo še mnogo blaga v skladiščih in lahko uetrežejo valencijskim željam. Prav tako kažejo veliko zanimanje za to stvar tudi orožne tovarne v Belgiji, na Holand-©kem. v Švici in na Angleškem. »Berliner Lokalanzeiger« piše: če pride ta teden v odboru za nevmešavanje do resnih pogajanj, bo morala Francija pojasniti, na kakšni politični osnovi se pogovarja z Valencijo. »Germania« se vprašuje, aH 60 tajni sprejemi zastopnikov Valenoije v Parizu odprli oči odgovornim možem na Angl&škem in ali bodo zahtevali od Francozov potrebnih pojasnil. Valencijska prošnja za pomoč v Parizu, posobno pa sprejem valencif'skih zastopnikov pri predsedniku fran-coske vlade in francoskem zunanjem ministra età ponovno pokazala, kje sede tisti možje, ki vodijo za kulisami taiko ostro borbo proti nemškim in italijanskim predlogom. Milan, 6. julija. AA. »Popolo d* Italia* prinaša uvodnik, v katerem pobija fran-eosko-angleško tezo, po kateri stališče Italije in Nemčije ograža status quo v Sredozemlju. Ne Italija, ne Nemčija nimata pohlepa po špainskem ozemlju; Kalija brani samo enotnost in nedotakljivost Španije in s tem tudi Evropo. V nasprotju s tem pa krši Sovjetsflca Rusija a podporo zahodnjih demokracij suverenost Španije. Turi neka »Stampa« nastopa odločno proti -vsakemu kompromisu glede Španije, češ da bi po tej poti samo komunizem dosegel svoje cilje. »Gazzetta del Popolo« pa poudarja; da mora obisk bolj-ševdškoga Negrina v Parizu odpreti Angliji oči. „Nas ne zanima!44 Rim, 6. julija. AA. »Giornale d'Italia* piše o vprašanju nevmešavanja m pravi med drugim: Kdaj bodo na drugi strani Alp prišli do spoznanja, da Mussolinijeva Italija ;e Nemčija Adolfa Hitlerja niso šolaròki, ki po izpitu čakajo sklepov drugih. Italija se je skupno z Nemčijo odločila popolnoma neodvisno za svoje stališče, prevzema zanj popolno odgovornost m se n'kakor ne boji stališča, ki ga je zavzela druga stran. Zato poročila o kompromisu ne zanimajo ne Italije ne Nemčije. iz rezerve? Van Zeeland o svojih razgovorih z ameriškimi državniki Amerika hoče mir v Evropi Bruselj, 6. julija, br. Belgijski ministrski predsednik Vau Zeeland se je davi z letalom vrnil iz Londona v Bruselj. Takoj po svojem prihodu se je sestal z zunanjim ministrom dr. Spaakom ,nato pa je bil v dve uri trajajoči avdienci pri kralju Leopoldu, kateremu je podrobno poročal o svojih razgovorih v Washingtonu in Londonu v zvezi z mednarodnim položajem. Novinarjem, ki so ga ne:trpno pričakovali, je Van Zeeland izjavil, da je navdušen nad sprejemom, ki ga je bil deležen v Ameriki. Z doseženimi rezultati je izredno zadovoljen, ker presegajo vse, kar se je moglo pričakovati. Ne prinašam nič določenega, je nadaljeval Van Zeeland, vendar pa ml je poveril prezident Roosevelt nekatera važna sporočila. Dobil sem vtis, da Amerika sedaj ne misli več ostati desin-teresirana za dogodke v Evropi in da se pripravlja na to, da aktivno poseže v evropsko dogajanje, ker smatra, da bi mogla mednarodna napetost, ki jo je izzval španski problem, dovesti do katastrofe, kar bi uničilo tudj vsa prizadevanja za go podar-sko obnovo sveta in izzvalo novo nedogled-no katastrofo za vse človeštvo. Moja anketa se zdaj nadaljuje, čeprav prinašam s potovanja pomembne in hra-brilne besede ter zelo važne podatke, seveda ne morem reči, da bi prinašal tudi potrebne sklepe. Na vprašanje, ali bo še dalje ostal v stikih s predsednikom Rooseveltom in zu-'nanjim ministrom Hullom, je belgij'-ki ministrski predsednik odgovoril, da bo to odvisno od okoliščin. Stopili smo v medsebojne stike, je rekel Van Zeeland, in mislim, da to že nekaj pomeni. Van Zeeland je nato zavrnil glasove, da bi v USA zaprosil posojila. Prav tako je izjavil, da so Zedinjene države nasprotne nekim gospodarskim organom in kontin-gentiranju. Ob sklepu svoje izjave je Van Zeeland dejal: S seboj ne prinašam nikake konvencije, tudi ne nikakega redigiranega načrta, ne sklepa o novih sestankih s pomembnimi o ebnostmi, zato pa nosim veliko bodrilo ljudem dobre volje v stari Evropi. Ni dvoma, da bo tisto, kar se ima narediti, nekoliko težko. Američani bi hoteli svobodno trgovino, svoboden promet denarja in svobodno proizvodnjo. Skratka morali bi pokazati Zedinjenim državam, da se je naša stara celina odločila ukiniti vojne priprave in odločno začeti delo za splošni mir. Neki novinar je hotel napeljati razgovor na Španijo, nato pa na načrt o letalski razorožitvi, toda Van Zeeland je na to odklonil vsak odgovor. Letalke Earhardtove še vedno niso našli San Francisco, 6. julija. AA. Tu vlada veliko vznemirjenje zaradi negotove usode letalke Earhardtove. Iz Tokia poročajo, da je japonska matična ladja za letala »Amoi« dobila nalog, da pomaga z vsemi svojimi letali in vodnimi aparati pri iskanju. Razen tega je v ta namen odplulo več vojnih ladij v vode okrog otoka Howlanda. Predlagali so tudi, naj bi ameriška obrežna služba organizirala natančno iskanje v vodah 281 milj južno od otoka Howlanda. Ni izključena tudi možnost, da se Earhardtova nahaja na enem izmed otokov Feniksovega otočja. Obalno poveljstvo je danes ob 10.15 objavilo, da je ameriška ladja »Itasca« pre-stregla signale Earhardtove, in sicer 281 milj severno od otoka Howlanda. Kapitan »Itasce« je opazil na morju signalne rakete. Takoj je dal na istem valu, po katerem se javlja aparat Earhardtove, sporočita brzojavko; Mr&E&rhardt vidimo signale in smo obrnili proti vam. Pozneje pa se je izkazalo, da gre za pomoto. Washington, 6. julija. AA. (Reuter). Po poročilih z »Itasce« je možno, da so svetlobo, ki so jo opazili z ladje in ki so jo imeli za signale z letala mrs. Earhardtove, povzročile vremenske prilike zlasti velika vročina. O Earhardtovi zaenkrat še vedno ni nikakih zanesljivih vesti. Požar na pariški razstavi Parte, 6. julija. AA. (Havas). V mircv-■ nem paviljonu pariške razstave je davi ob i 11. uri izbruhnil ogenj. Nastal je med zaboji materijaia. Vzrok še ni pojasnjen. Organizacijski odlbor je nrnenja, da je ogenj nastal zaradi malomarnosti. Ogenj so takoj pogasili delavci, ki delajo v paviljonu. Paviljon bo otvarjen pfribodnjo eo-i bo to, Dunaj in Berlin Pričetek zasedanja „poravnalne44 komisije na Dunaju ne obeta mnogo uspehov Dimaj, 6. julija, g. Danes ae je pričela na Dunaju konferenca mešanega avstrij-ako-nemškega odbora, ki ima nalogo razčistiti. vsa vprašanja z dne 11. julija 1936. Kakor znano, je bil ta sporazum, ki naj bi zagotovil neodvisnost Avstrije, sklenjen v glavnem na pritisk Rima. Kaj kmalu se je pokazalo, da na nobeni strani ni bilo prave iskrenosti, odnosno, da so sklepali ta sporazum na obeh straneh z docela drugačnih vidikov. Avstrijci so mislili, da se bodo a tem zavarovali pred nadaljnjim rovarjenjem narodnega socializma proti avstrijskemu klerikalnemu totalitarnemu režimu, Nemci pa so upali, da bodo krojili usodo Avstrije po svojih načrtih. Posledica tega so bili nešteti incidenti ln spori, ki so vedno znova zastrupljali ozračje. Razmere so postale tako napete, da je baš včeraj avstrijski poslanik v Berlinu inž. Tauschitz izročil protestno noto avstrijske vlade proti hujskanju po nem- škem tisku in nemškem radiu. V takem ozračju se sedaj pričenjajo dunajska pogajanja. Že prva seja je pokazala, da od te konference ni pričakovati posebnega uspeha. Avstrijski zastopniki so pred« ložili nemškim zastopnikom kopico pritožb, k{ naj dokažejo, da Nemci doslej niso spoštovali sklenjenega sporazuma. Nemci na to očividno niso bili pripravljeni tn jih je postopanje avstrijskih zastopnikov dokaj presenetilo. Iz zadrege so se izmotali na ta način, da so predlagali izvolitev raznih komisij, ki naj te pritožbe preiščejo. Med tem bodo tudi a svoje strani zbrali gradivo in ga servirai! avstrijski vladi. V dunajskih krogih gledajo na to konferenco z velikim nezaupanjem in si ne obetajo nikakega izboljšanja sedanjih znova napetih odnošajev med Dunajem in Berlinom in ne prikrivajo svojega razočaranja nad julijskim sporazumom. Prednjeazijski blok Turški glasovi k podpisu zavezniškega _ Turčijo, Iranom, Irakom in Afganistanom Ankara, 6. julija, AA. Poiuradni »Ulus« komentira bližajočo se sklenitev vzhodnega pakta med Turčijo, Iranom, Irakom in Afganistanom v Teheranu in pravi, da pomeni to za vse prijatelje miru enega izmed najbolj veselih dogodkov v letošnjem letu, ker bo z njim zajemčena varnost od sredozemskih obal pa do Osrednje Azije. List naglaša prijateljsko iskrenost, ki navdaja te države, medtem ko po drugi strani večina Z3ihcdnih držav ni mogla še urediti niti nekaterih osnovnih vprašanj. Tudi vsi ostali listi posvečajo svoje uvod- nike skorajšnjemu podpisu vzhodnega pakta v Teheranu, že sama sklenitev te pogodbe in pa podpis zapisnika o iransko-iraški meji, s katerim se ureja spor o 5ta-el-Arabu, kaže, kolikšnega pomena Je ta dogodek. V zvezi s tem naglaša jo listi izjave iranskega zunanjega ministra na snočnjem banketu v Teheranu, prirejenem na čast iraškemu ministru. Tam poročilom dodajajo listi slike iranskega vladarja Ri-ze Pehlevija in iražkeoa vladarja gazija Ul-Evela. Krvave borbe v Asturiji Nacionalisti poročajo o novih zmagah na baskovski fronti Madrid, 6. julija. AA. Ministrstvo za narodno obrambo je objavilo uradno poročilo, ki piavi, da so vladni oddelki odbili napad pri La Calvi Republikanske dete so zavzele na osrednjem bojišču Casa de Ma-juelos. Na severni fronti je prešlo na vladno stran 50 nacionalistov. Salamanca, 6. julija. AA. Uradno poročilo nacionalističnega poveljstva pravi: Nacionalisti prodirajo v santandrsko pokrajino in so po sijajnih borbah zavzeli Monte Castro, kjer se je sovražnik zelo utrdil, iz-koriščujoč naravne ovire pred to postojanko. Zavzeli smo celo pogorje. V pokrajini Leon in v Asturiji so oddelki zajeli pogorje Somosiedo in skoro uničili rdeči asturski bataljon. Razpršili smo nato drugi asturski bataljon, ki je hitel na pomoč prvemu. Na bojišču je obležalo 300 sovražnikov. Vinogradi so pokriti s trupli, ki jih zaradi naravnih ovir ni mogoče pokopati. Ob koncu bitke so nacionalisti zasedli trinajst postojank v tem pogorju. Izgube nacionalistov so neznatne. Na madridski fronti je bil odbit napad na cesti, ki vodi v Ca:-a de Campo. Sovražnik je imel mnogo izgub. Odbit je bil tudi napad pri Questa de la Perdides, kjer je sodelovalo v bitki 16 ruskih tankov. London, 6. julija. AA. Glede na vesti, da je general Franco prepovedal tujcem vstop v Bilbao, potrjujejo britanski diplomatski krogi, da so nacionalistična obla-atva sicer dovolila vrnitev v Bilbao nekate- rim uradnikom, kl so ▼ Blužbt pri skih službah, ne dovolijo pa prihoda v Bilbao drugim tujcem in to vse dotlej, doki« se razmere ne normalizirajo. London, 6. julija. AA. Včeraj je priplul v tukajšnjo luko iz Santandra parnik »MoL ton« s 1.745 begunci. Davi so jih začeli tz-krcevati. Valencija, 6. julija. AA. Po uradnem poročilu so republikanske čete »vzele vas Brun te zapadno od Madrida. Strupeni plini t Berlin, 6. julija. AA. »Börsen Zeitung< poroča iz Bilbaa, da računajo tamkaj z bližnjo uporabo strupenih plinov po vladnih četah. Zadnje mesece so na raznih bojiščih ugotovili, da se vladne čete poslužujejo strupenih plinov. V zadnjih 14 dneh so na nekaterih važnih postojankah vojaki dobili poškodbe od strupenih plinov. Med podjetja ki dobavljajo vladnim četam strupene pline, spadajo predvsem tovarne» »Union Espanola de Coloreantes Explosivos« in >Industrias Manufaktura« v Bareeloni. Zaustavljen angleški parnik Londf Ti, 6. julija. AA. Dve nacionalistični vojni ladji sta preprečili angleškemu parniku »Gajmoji« vhod v Santander. Pamnr'k je hotel sprejeti santandrske begunce. Angleška admiraLrteta še nima O tem poročila. Poplava na Kitajskem Nad milijon ljudi brez strehe — I.500 kv. kilometrov pod vodo Sanghaj, 6. julija, br. V pokrajini Ki-jangsi, ki je ena najbolj gosto obljudenih kitajskih pokrajin, so nastale katastrofalne poplave. Vse reke so prestopile bregove. Pod vodo je 1.500 kvadratnih kilometrov. Nad en milijon ljudi je moralo zapustiti svoje domove in bežati pred mokrim elementom. Med begunci vlada silna beda. Pomanjkanja hrane so se pridružile še raz- ne epldemlčne bolezni. Oblasti so skoraj brea moči, ker jim primanjkuje vsega, zlasti pa prevoznih sredstev, da bi mogli begunce porazdeliti po drugih pokrajinah. Tudi zaloge živil so zelo pičle, zdravnikov pa skoraj ni. Mednarodni Rdeči križ je organiziral nujno pomožno akcijo in poslal v poplavljeno ozemlje večje število zdravnikov in bolničarskega osebja. Novi incidenti med Rusijo in Japonsko Dairen, 6. julija. AA. Vrhovno poveljstvo kvantunške armane na Amurju poroča, da je prišlo do novih kršitev nedotakljivosti meje po sovjetskih četah. Južno od Rišana je danes priè'a neka sovjetska patrulja na mandžurska tla. Patruljo so takoj vrgli nazaj čez mejo in je pustila na manžurskih tleh dva mrtva. Nekaj ur nato so sovjetske čete vdrugič prekoračile mejo, to pot z dvema topoma Japonskim ojačenjem se je posrečilo nasprotnika vreči nazaj; pri tem so imele sovjetske čete velike izgube. Tokio, 6. julija. AA. Vrhovno poveljstvo armade v Kvantungu poroča, da se je pripetil nov incident na vzhodni meji Mandžurije, 50 km južno od mesta Misana v pokrajini Jaderi Hankl. 5. julija je namreč prestopil mejo oddelek 550 sovjetskih vojakov s tremi topovi. Teklo, 6. julija AA.'Agencija Domej poroča iz poučenega vira, da ao vse sovjetske čete, ki ao bile zasedle otoka Senfujo in Molsoj, 4. t. m. oba amurska otoka spet zapustile. povišanje davkov v Franciji Paris, 6. "julija. Finančni minister Bonnet izdeluje skupno a posameznimi oddelki finančnega ministrstva načrte, ki ji bo predložil ministrskemu svetu, ki ee bo Sestal po odgoditvi sej obeh zbornic. Ministrski predsednik Chautemps in finančni minister Bonnet bosta predsedniku republike najbrže predložila v podpis samo eno na. redbo, ki pa bo vsebovalo več členov. Nekateri teh členov bodo naperjeni proti neplačevanju davkov. VJada upa, da bo e tem pridobila približno dve milijarde novih dohodkov. Cela vrsta drugih odločb so nanaša na spremembe direktnih in in direktnih davkov ter zvišanje tarif za železnice» pošto brzojav in carine. Iz teh po-viškov upa vlada dotiti 6 do 8 milijard frankov. Bolezen patrijarha Beograd, 6. julija. AA. V zdravstvenem stanju Nj. svetosti so nastale živčne komplikacije, ki orairajo redno prehrano. Toplota X* Ufe «V dhüii -- ^^ »JUTRO« št. 155 Srda, YH. TOt Seja narodne skupščine še vedno nove interpelacije — Razprave o in razmerah v Sloveniji — Zakon • prekrških Beograd, 6. julija, p. Narodna skupščina je imela danes po treh dneh, spet svojo sejo, na kateri se je nadaljevala razprava o načrtu zakona o prekrških. Ker je bilo prijavljenih precej govornikov in se mora še pred pričetkom razprave o konkordatu uzakoniti tudi načrt finančnega ministra o novih kovancih, je skupščina zasedala danes malone parmanentno do 8. zvečer. Le v prv:h popoldanskih urah je bil kratek odmor. Nekateri govorniki, zlasti posi. Cvetic, Dušan Ivančevič, dr. Došen in Koman so s svojimi temperamentnimi izvajanji vzbudili v skupščini izredno pozornost in ozračje je zlasti na popoldanski seji postalo spet zelo napeto, vendar seje zaradi tega ni b:lo treba prekiniti kakor zadnjič. Vsi so govorili o dogodkih in razmerah v Slo-■veniji. Med drugimi je posi. Rudolf Plesko-vič vložil interpelacijo na prosvetnega ministra zaradi premeščenja učiteljev, ki imajo kvalifikacijo za pouk na nadaljevalnih strokovnih šolah, v kraje, kjer takih šol ni, posi. dr. Riko Fux pa interpelacijo na minerskega predsednika glede sokolstva v Sloveniji. Poslanci Prekoršek, Lukacič in tovariši so vložili interpelacijo na predsednika vlade o tem, kdaj bodo izpolnjene ponovne napovedi članov vlade glede povišanja uradniških prejemkov. Skupščina je bila nato obveščena o sporočilu predsednika vlade, da bo na znano interpelacijo poslanca Milana Mravljeta in tovarišev o dogodkih v Sloveniji odgovoril obširno govoril o sedanji borbi hrvatskega naroda in o načinu te borbe ter razlagal, kako ravno ta način daje Hrvatom potrebno moč«. Nadalje je govoril o potrebi čiščenja v radičevski vrstah. Odstraniti je treba vse one, ki bi <5 svojim delom kvarili slogo in ovirali končni uspeh. Razpravljal je tudi o socialnem problemu hrvatskega kmetekega pokreta in orisal* kako si on predstavlja razmere in življenje >v svobodni domovini«. Na žalost »Hrvatski dnevnik« o tem ne pove nikakih podrobnosti. Zborovanje slovenskih mačkovcev Zagrebški >Obzor« poroča iz Ljubljane: »Včeraj (v nedeljo)'"-je bila v Ljubljani skupščina slovenske Gospodarske sloge. Med drugim sta bila navzoča poslanec dr. Rudolf Dobovišek in dr. Lončar. Na zborovanju je bil prečitar» naslednji brzojavni pozdrav dr. Mačka«. »Od srca pozdravljam slogo slovenskega Icmetiskega Qjudstvac. Predsednik Jože Čeme je potem prečital brzojavni pozdrav, ki naj se pošlje dr. Mačku kot vrhovnemu predstavniku hrvat-sko-slovenskih gospodarskih teženj. Govorilo. je več govornikov, a na koncu je bila sprejeta resolucija, ki protestira proti bojnemu razpoloženju v svetu, obsoja oborožene spopade ter zahteva ohranitev miru, demokracije in svobode. Opaženo je bilo-da tej skupščini ni prisostvoval dr. Kuko-veo s svojimi ljudmi, ki so istega dne imeli v Ljubljani politično konferenco«. 0 tej konferenci g. dr. Kukovca poroča jstj list, da so se zbrali predstavniki »kmečko-delavskega pokreta« in da je predsedoval dr. Kukoveč. Sprejeta je bila resolucija, ki zahteva koncentracijo vseh demokratskih sil v državi. Dr. Kukovec je poudarjal- da stoje On in njegovi prijatelji na stališču, naj se notranie politične reforme izvedejo na bazi narodno-politienili individualnostih, za katere se je izrekla tudi Davidovičeva demokratska stranka. ' 1 Nova državna palača ' vBeqgradu - V prisotnosti predsednika, wlade in nekaterih ministrov so-v nedeljo v Beogradu svečano položili temeljni kamen za monumentalo zgradbo, v kateri bodo nameščeni razni finančni uradi, med drugimi II. davčna uprava za mesto Beograd ter kontrolni oddelek in laboratorij finančnega ministrstva. Palača bo veljala 8 milijonov dinarjev in bo končana že prihodnje leto. Denar je žg pripravljen. 1 Izid volitev na Irskem DoubUn, «. julija. AA. Davi «b S. so razglasili končne volilne resnitateu Dobili ■o: stranka De Valere 67 mandatov, stranka Cos grava 44 mandatov, laburisti 11, neodvisni 8. Pli plebiscita za novo ustavo svobodne države Irske je glasovalo 650.846 volil cev za ustavo, 436.046 volil cev pa proti njej. jeklarski industriji Cleveland, 6. julija, AA. Danes dopoldne so po 41-dnevni stavki začele spet obratovati tovarne za jeklo. Več sto delavcev se je vrnilo na delo pod varstvom policije in 1.500 narodnih gardistov oboroženih s strojnicami. Doslej ni bilo nikakih incidentov. debelost ni lepa in lahko često dovede do nezadostne neg« telesa. Kjer se opušča pravilna nega la briga za prebavne organe, kjer se ničesar ne podvzame, da se telo redno opra&ča Škodljivih usedlin ln gošče, tam nastan« debelost, sprva komaj opazno, toda nevzdržno, a poleg debelosti se pojavijo tudi druge ovire, ki pretvarjajo življenje v. muko. Urejena prebava, pravilno presna*» ljanje to sta poglavitna pogoja za dobre zdravje. Že več deceni j ev znana in od zdravnikov priporočana je KRUŠEN sol kot dobei regulator prebave in preosnove, zatorej začnite tudi Vi s kuro s KRUŠEN-soljo, Če trpite zaradi debelosti. Originalna velika steklenica, stane sama Din 45.—, a zadošča za tri mesece, mala steklenica pa Din 27.—. Dobiva se samo v lekarnah. Ogla« reg. S. br. 29.513/35 Ljubljanski mestni svet Zadnja seja pred poletnimi počitnicami Vedno nove aretacije v Rusiji Tokio, 6. julija. AA. Po poročilu ogencije Dome j so prijeli glavnega poveljnika sovjetskega tihomorskega vojnega brodovja admirala Viktrova. Nadalje poroča agencija Domej še o drugih aretacijah v rdeči vojski. V Hqbarovskem so aretirali topni-čarskega polkovnika Petrova in predstojnika političnega odseka Boljanskega. Aretirane osebe so prepeljali v Moßkvo. Tudi rekord Newyork, 6. julija. AA; Za narodni praznik 4. juh ja je bilo tudi letos v USA mnogo smrtnih primero» zaradi prometnih ta drugih nesreč. Samo prometne nesreče So terjale ta dan 310 mrtvih, dalje j<» 142 oseb , _ _____________ utonilo, zaradi ognja so pa našle smrt 4 I dišče se je postovi lo na nasprotno stali-osebe. 107 ljudi se je ubilo pri raznih diu- 1 Sče, da gre Za dejanje v smislu po kazan-gih nesrečah. Na stotine ljudi so pa pre- skem in ne po volilnem zakonu. O tem peljali v bolnišnice zaradi dobljenih ran. I načelnem vpraéanju bo moralo izreči svo-ro je obenem največje število smrtnih it- jo besedo zopet kasacijsko sodišče v Za-tev na ameriški narodni praznik. J g-rebu Sodni odmev občinskih volitev Ljubljana, 6. julija. V zvezi z občinskimi volitvami ,ki so bile 5. avgusta L1904. v Lukovici pri Domžalah in v katerih sta kot nosilca list nastopila Anton Kersnik z Brda in Ivan Novak iz št. Vida, sta bila pred ljubljanskim okrožnim sodiščem 18. novembra lani posestnik in gostikrčar Franc Benko-vii5 iz Blagovice in šoltski upravitelj Franc Sevnik iz Radočaja pri Delnicah, prej šolski upravitelj v Tuhinju, opreščena obtožbe, da bi bila nam eroma spremenila v zapisnikih število glasov na korist Novakove in na škodo Kersnikove liste. Proti tej razsodbi je vložil državni tožilec dr. Fellaher predlog za revizijo. Stol sedmorJce v ZagTebu je predlogu ugodil in odločil, da se ima vršiti pred istim sodiščem n-cva razprava. Ta razprava je bila danes pred malStrn senatom pod predsedstvom s. o. s. Rajka Lederhasa s sodelovanjem s. o. s. Ivama Kralja in Frana Kovača. Obtožbo je zastopal državni tožilec Goslar. Oba obtoženca sta v svoj zagovor navajala iste razbremenilne okolnoeti, kakor že ob priliki prve obravnave, ki je vodila do oprostilne razsodbe. - Kakor tedaj je bila pravtako tudi danes reprodukcija za presojo njih krivde ali nekrivde važnih podrobnih okolnosti zelo otežkoče-na, ker se neve priče marsikaterih okolnosti, ki so se dogajale pred tremi leti, niso več mogle do potankosti spominjati. V teku nad sedem ur trajajoče današnje razprave je predsednik senata zaslišal več funkcionarjev volilnega cdbora, med temi trgovca Josipa Rusa iž št. Vida pri Lukovici in posestnika Antona Lev ca, nadalje zaupnike kandidata Antona Kersnika bivšega župana Ivana, štrekarja in Alojzija Pestotnika in končno kot glavno pričo kandidata Kersnika samega. Po krajšem posvetovanju je senat spoznal oba obtoženca za kriva-, da sta po predhodnem dogovoru kot državna uslužbenca potvorila zapisnik o poteku volitev ter ju je pogojno Obsodilo na 4 mesece zapora in na povraßilo stroškov kazenskega postopanja. Proti razsodbi je branilec obeh Obtožencev dr. Marjan Zajec prijavil revizijo. Že v svojem obrambnem govoru je poudarjal, da je dejanje, ki sta ga bila obtožena današnja obtoženca, kaznivo izključno le po določiiih zakona o volitvah narodnih pcslancev in ne po določilih kazenskega zakonika. Po zakonu o volitvah narodnih poslancev pa je pravica do pregona že rfr-starana, ker je bila ovadba podana šele po preteku enoletnega zastarelnega roka. So- Ljubljana. 6. julija Pred počitnicami se je mestni svet danes ob pol 18. sestal še enkrat k seji. Župan dr. Adlešič je imel po otvoritvi kratek spominski govor za pokojnim nadškofom dr. Jegličem, ki je bil že 1. 1918. ob priliki 20-letnice škofovanja. izvoljen za častnega meščana Ljubljane. Poudarjal je njegove zasluge za ustanovitev prve slovenske gimnazije v Št. Vidu in za prve slovenske učne kniige ter omenjal, da je pokojnik iskreno ljubil Ljubljano. Zaključnemu klicu »Slava!« so se pridružili vsi člani mestnega sveta. Nadalje se je župan spominjal pred dnevi umrlega obrtniškega organizatorja, bivšega mestnega svetnika Ivana Srebota ter mestnega gasilca Janka Menarda, ki sta preminula po zadnji seji. Finančne zadeve Na poročilo načelnika finančnega odbora je bilo določeno besedilo zadolžnice za posojilo 2 milijorov dinarjev, ki jih bo mestna občina dobila pri OUZD za mrliško vežo. Dalje je mestn; svet odobril računski zaključek Mestne hranilnice za 1. 1936. in Kreditnega društva Mestne hranilnice za isto leto. Sklenjen je bil nakup stroja za E ometanje, ki bo veljal 120.000 Din. Občina o 50.000* Din plačala takoj, ostanek pa 1. maja prihodnjega leta. Enako je bil sklenjen nakup drugega cestnega valjarja, ker sedanji edin? valjar ne zadostuje več za obširno cestno omrežje. Valjar bo veljal 140.000 Din. Od tega se plača 40.000 Din pri dobavi, ostanek pa tudi 1. maja 1938. Za nabavo vslike cestne tehtnice pri troìa-rin-skem uradu na Dolepjski cesti ie oil dovoljen kredit 75 000 D:'.n. Za 12.000 Din se bo kupil star osebni avtomobil za potrebe trošarinskega urada. Odklonjena je bila prošnja najemnikov v mestnih hišah poleg carinarnice, da bi občina znižala najemnine. Sokol v Sišks je dolžan občini 128000 Din -na t-aksah za svoj kino. Dolg je. nastal zaradi tega, ker je dobilo društvo svoj čas zagotovilo finančnega odbora da se mu bo-do te takse odpisale. Sedanji mestni svet je lani uk'nii vse olajšave temu društvu glede plačila občinskih davščin. Pritožbo proti temu sklepu je banska uprava zavrnila. Sokol v Šiški je nato prosil mestni srvet. naj mu črta vsaj zaostanek. Finančni odbor predlaga, naj se prošnja odklon:, in naj se znesek 128.000 Din poračuna pri najemnini, ki jo plačuje občina temu društvu za dnevno zavetišče in za otroški vrtec v letnem znesku 30.000 Din. Podžupan dr. Ravnihar in m. s. Likar sta priporočala, naj se prošnji šišenskega Sokola vsaj delno ugod*. Pri giasovaniu pa je bil z večino glasov sprejet predlog finančnega odbora. Odobiena sta bila kredita 10.536 Dm za obnovo prostorov mestnega fizikata in 5000 Din za nabavo 100 pendrekov za tTošarin-ske paznike. Društvo Atena je sporočilo občin:, da nima sredstev za odstranitev ograje okrog svojih dosedanjih športnih pro- storov v Tivoliju, ki jih je občina društvo odpovedala. Atena prosi, naj občina na lastne stroške odstrani ograjo. Obenem prosi, naj se ;i prizna odškodnino za dosedanje investicije. Prvi prošnji je mestni svet ugodil, drugo je odklonil. Odklonjen je bil svoječasmi predlog m. s. Ferda Pavlica, naj bi se hotelom zaračunavala poraba vode v enaki izmeri kakor za zasebna stanovanja; pet hotelskih sob naj bi se računalo za eno stanovanje. Za tlakovanje Celovsäce ceste je bil naknadno odobren kredit 250.000 Din. Zavrnjeni so bili ugovori zoper razne mestne davščine, trem ugovorom pa je bilo ugodeno. Pri Mestnem pogrebnem zavodu je bilo odpisanih 93.000 Dm dubioznih terjatev. SK Iliriji je bila za mesec jtmij. j*riij im avgust dovoljena brezplačna poraba vode za polnjenje kopalnega bazena. Odpisane so bile nekatere neizterljive stanovanjskr najemnine in občinske davščine. Razni sklepi Na predlog obrtno-industrijs»kega odbora je bilo ugodeno prošnji Jakoba Sedeja za prenos gostilne iz Mencingerjeve ulice 4 v mestno kopališče ob Ljubljanici, Mirku Uk-marju za prenos gostilne iz Frankopanske ulice 5 v Vegovo ulico 2, Josipu Omahnu za gostilno na Dolenjski cestì 35. Berti Osefc za restavracijo in kavarno v Frankopanski ulici 1, Vinku Baius za gostilno na Dolenjski cesti 5, Tereziji Stante za buffet na Zaloški cesti 27, Frančiški Lisjak za gostilno v Mencingerjevi ulici 14, Rozi Peric za gostilno v Staničevi ulici 2, in Kristini Novak za gostilno na Tvrševi cesti 84. Zavrnjenih je bilo šest pro-šenj. Mestni svet je nadalje sklenil, da ne priporoči banski upravi prošnje Ivana Straha za Pogrebni zavod v Soetrem. Nadalje je bila odklonjena prošnja^ sla-doledarjev za prodajo sladoleda v vozičkih. Na pobudo gradbenega odbora so bile odobrene zaprošene parcelacije Edvardu MesesnélU, Ani Suhadolnik, Radu Pezdirju. Korzikovlim dedičem. Rački Štruklju ter Josipu Pavlinu. Odobrena je bila izpremem-ha regulacijskega načrta za Krakovo in Trnovo po navodilih prof. Plečnika. Na predlog Olepševalnega odboTa je bil odobren pravilnik za izposojanj© dekorativnih rastlin iz mestne vrtnarije. Na predlog trošarinsskega odbora je bila odklonjena cela vrsta pritožb zoper predpise trošarin in v dragih trošarinskih zadevah. Rešenih je bilo ugodno več, prošenj jm zagotovitev sprejema v domovinsko zv«*o. V akciiski odbor za rešitev kolodvorskega vprašanja, v Ljubljani je bilo imenovanih sedem zastopnikov mestnega sveta. Ravno tako so bili irvoljeni novi člani v odbor za upravo mestnih nepremičnin, ki je bil podal ostavko. S tem je bfl din^vm red jjrnre šefa «Srpan ter jo je (župan zafkljuffil ob 20. Redila f« tajna seja. na. kateri je bilo rešenih nekaj prošenj za pri7nam'e pokojnin ter več manjših personalnih zahtev. Surov napad na mlado Sokolico Vransko. 6. julija V nedeljo popoldne se je peljala s kolesi večja skupina naraščajnikov in nara-ščajnic iz Šoštanja na Vransko, kjer ie bil nastop tamošnjega društva. Na Gomilskem se ie neka 16 let stara naraščajnica ločila od družbe, ker je imela tam opravke. Ko je potem sama nadaljevala pot proti Vranskemu, jo ie pred Kaplo ustavila gruča fantov ter jo prisilila, da je stopila s kolesa. Vprašala je, kaj ji hočejo namesto odgovora pa so začeli zmerjati njo in Sokole z izrazi, kj jih nj mogoče napisati. Ko jim je lioteja s kolesom uiti, io je eden izmed surovežev udaril s pestjo s talco silo po obrazu» da se ji je ulila kri iz nosa in ust in se je zgrudila na cesto. Suroveži 60 potem hitro odšli, odnesli pa e seboj še dekletovo torbico z robcem, železniško legitimacijo in 40 Din denarja. K sreči ßi je naraščajnica kmalu opomogla, vendar pa se precej časa ni mogla voziti, ker se ji je v glavi od udarca še vse vrtelo. Šele kasno popoldne je prispela na Vransko in lahko povedala, kaj se ji je zgodila Natečaj za kip „Karadjordje" Beograd, 6. julija. AA. V zvezi z natečajem za izdelavo kipa »Karadjordje«, je ori predsednika narodne e/kmpščine imenovano razsodišče za oceno vloženih načrtov prisodilo drugo nagrado delu -pod geslom »llstanak« kiparju Franju Kršeniču \i Zagreba, tretjo nagrado pa beograjskemu kiparju Petru Palavjčiniju za delo pod geslom »804«. Prve nagrade ni prisodilo nobenemu vloženemu načrtu. Tekmovalci naj se izvolijo obrniti na tehnični odsek narodne skupščine in prevzeti svoja dela do 15. julija. V nasprotnem primeru narodna skupščina ne bo nosila nobene odgovornosti več. Dobrovoljci pri vojnem ministru generalu Mariču Beograd, 6. julija. AA. Minister vojske in mornarice general Marič je sprejél nocoj oib 18. uri predsednika zveee vojnih dobrovolj-cev Luja Lovriča fn podpredsednika Djor-dje Lazareviča in Bogdana Smiljaniča, ki go mu v imenu glavnega odbora izročili Met-i-no o Častnem članstvu zveze vojnih do-brovoljcev. Hhratu je sprejel odposlanca sreske organizacije vojnih dobrovoljcev v Ljubljani predsednika J erasa in odbornika dr. Turka, ki sta mu izročila razkošno vezano knjigo »Dobrovoljci-gvaddtelji Jugoslavije«, ki jo je izdala ljubljanska organizacija dobrovoljc&v. Pretresljiva tragedija Varšava, 6. julija AA. V vasi Volici v jpokrajmi Jasni se je pripetfla nemavadno pretresljiva nesreča. Neki triletni fantek je padel v vodnjak. Njegova še ne 12 letna sestra ga je hotela rešiti in je tudi utenila. Obupana očj fai mati sta si nato v obupu s koso prerezala vrat. Strela zažgala Celje, 6. julija. Danes okrog 16. Je prigrmelo nad celjsko kotlino hudo neurje. Med neurjem je strela zažgala štiri požare. Na Ložnici je treščilo v kozolec posestnika Lipovška. Kozolec je pogorel do tal. Gasilci iz Babnega in Celja so komaj preprečili, da se ogenj ni razširil še na sosedna poslopja. Druga strela je zažgala vojaško skladišče poleg milarne »Hubertus« na Spodnji Hudinji. Vojaka, ki je stal na straži, je strela omamila. Hitro »o ga spravili na varno in ga po daljšem prizadevanju obudili k življenju. Skladišče, ▼ katerem je bilo polno sena in slame, je bilo v hipu v plamenih In je ogenj resno ogra-žal sosedno milarno. Na kraj požara so prihiteli gasilci iz Celja, takoj za njimi pa še iz Gaberja. S skupnimi napori se jim je posrečilo, da so obranili tovarno in ostala poslopja. Vojaško skladišče je pogorelo do tal. Strela je nadalje zažgala tudi neko poslopje v Prožinski vasi pri štorah ter neko gospodarsko poslopje v okolici Dra« melj. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved: Postopna pooblačitev nagnjenje k nevihtam. Dnnafeka: Precej oblačno, vedno večje nagnjenje za nevihte in dež, temperatura po najhržg padja» ~~ »JUTRO« St. 155 ■■ 7. OT. 1937. Naši kraji in ljudje Na sokolskem tabora v št. Vidu Pred 25 leti je ttmrl dr. štrekelj Danes poteče 25 let. ko je umrl v Gradiču profesor slovenskega jezika na vseučilišču dr. Karel Štrekelj. Doma iz Gorjan-skega pri Gorici, je postal urednik Državnega zakonika, nato pa redni vseučiliški profesor v Gradcu, kjer je izšolal generacijo s!ovensk:h profesorjev. Bil pa je sam tudi delaven, saj nam je izdal zakladnico slovenske narodne pesmi pri Slovenski Matici v štirih debelih knjigah, poleg tega pa še mnogo etimolosko-historičnih in d;alekto-loških razorav. Šele 25 let je od njegove smrti, pa moramo priznati, koliko je slovenistika v tem času že napredovala, seveda le na ugodnejših tleh ljubljanske univerze, zlasti po delih dr. Breznika in dr. Ramovša, ki sta oba Strekljeva učenca. Štrekljevo literarno zapuščino je dobila Slovenska Matica. Ob 25. obletnici Štrekljeve smrti bi bilo pač želeti, da se to gradivo uporabi, kolikor je še uporabljivega ob napredku zadnjih desetletij. Marljivemu zbiratelju in temeljitemu je- so se posebno odrezali naši vrli vojaki — zikoslovcu dr. Streklju pa ostane zaradi I planinci in želi za svojo odlično izvedeno njegovih del slavno ime v slovanskem je- 1 ° — ». -„i- ~ rikoslovju. 1 vajo s puškami navdušeno priznanje mnogoštevilnega občinstva Rogaška Slatina je spet zaživela Različne adaptacije in prenovljeno kopališče Rogaška Slatina, 6. julija. Nenavadno lepo vreme v mesecu juniju Je v Rogaško Slatino, naše najlepše zdravilišče, privabilo toliko gostov, da je po veselem živžavu dobila že skoraj čisto veliko-eezonsko lice. Skoraj vsi najuglednejši in Itudi skromnejši gosti Rogaške Slatine so &o tudi letos obiskali že v predsezooi, da si modernemu stilu. Streha, ki je ploščnata, je vsa iz bakrene pločevine in je stavba zato dosti pridobila v estetskem in praktičnem pogledu. Poleg zunanjih preureditev je bila v hotel vpeljana tudi topla in mrzla voda. v vse sobe pa so bil4, vzidani novi umivalniki iz fajance, stene ob umivalnikih pa so opločene s keramiko. Cela no- fta ko v času, ko uprava zdravilišča lahko »udi precejšnje ugodnosti pri cenah za stanovanje, hrano, zdraviliške pripomočke in takse, utrdijo zdravje in naberejo obilo no-Vi h moči. Prav vsi so odhajali od nas zadovoljni in okrepčani. V prvih dnevih julija so prišli spet novi gostje, da uživajo bla-g odati našega svetovno znanega zdravilišča ali za zdrave letovišča z vsemi udobnostmi lin razvedrili, ki jih uprava zdravilišča nudi v veliki sezoni poleg zdravilnih vrelcev in drugih prirodnih krepčil. Za letošnje leto je uprava Rogaške Slatine vse potrebno ukrenila in pripravila že pred začetkom sezone, da tako v polni meri zadovolji časih tudi neskromne želje svojih številnih gostov rz skoraj vseh držav Evrope. Vsa dela, ki so bila začeta ob koncu zime in pospešeno nadaljevana v prvih pomladnih mesecih, so bila do 1. t. m. končana. Različne preureditve v notranjosti hotelov pa so bile dovršene še do 1. maja. dodi m sta bil' v prvih julijskih dnevih dovršeni še dve res važni adaptaciji: popolna modernizacija hotela »Aleksandrov doun« in ureditev nove kopališke stavbe ob športnem bazenu, ki velja danes za enega najlepših in najbolj higieničmh v državi. »Aleksandrov dom«, ki je bil svojčas se-Cesijska stavba, je bil letos temeljito preurejen. ker ga je zob časa — stavba je že precej stara — močno načel. Sedanja preureditev odgovarja v vsakem pogledu prav vsem sodobnim zahtevam turistične publike in modernega hotelirstva. Načrte za zunanjo ;n notranjo preureditev te stavbe je po iniciativi ravnatelja zdravilišča, banske-ga svetnika g. Ivana Gracnarja, izdelal inž. arh. Glanz, učenec mojstra Plečnika. Prejšnja seces'jska fasada se je sedaj umaknila tranjost sedaj res moderne stavbe je urejena nenavadno udobno ter vsa izoova preslikana in prepleskan*. Poleg drugih udobij modemih hotelov je bila v »Aleksandrov dom« vpeljana tudi svetlobna signaLv zaoija. Nova stavba ob športnem kopališču, ki služi kot slačiltMca, je bila v lastni režiji sezidana v rekordnem času dveh mesecev. Tudi za to stavbo je izdelal načrte inž. arb. Glanz. Stavba je dolga 88 m. široka 7 m, visoka 4.5 m in leži ob glavni cesti, ki je bila lanske jeseni novič asfaltirana. Športno kopališče v Rogaški Slatini je z dograditvijo te nove stavbe popolnoma izolirano od prometne žile, kar so zahtevali predvsem zdravstveni in hig^eničtii interesi. Poslopje je krito z valovitim salonitom tn je razdeljeno v dva dela: ženski in moški oddelek, ki pa imata skupen vhod. Na vsaki strani je po 48 lesenih slačflnic, ki so pokrite s pleteno žično mrežo, zraven njih pa sta še dve veliki skupni slačihrici, ki merita vsaka 54 m* in imata po 150 omaric. Poskrbljeno je bilo seveda tudi za moderne prhe, ki so obložene s keramičnimi ploščicami. Nova kopališka stavba, ki je zidana zelo solidno in v učinkovitem, modernem slogu, nudi kopalcem in športnikom res največje udobje, samemu zdravilišču pa je nemalo pripomogla k še popolnejši urejenosti in sodobnosti. Če upoštevamo, da je uprava Rogaške Slatine izvršila od lanske sezone do začetka letošnje še dosti raznih drugih del, kakor preureditev kanalizacije, asfaltiranje ceste, ki vodi skoz5, središče zdravilišča od hotela »Solne e « do nedavno čisto prenovljene železniške postaje, vzidava dvigala v »Ljubljanskem domu«, veliko število manjSih. nujnih popravil na stavbah in naposled popolno modernizacijo železniške postaje, ki jo je izvrgla železniška uprava ter preureditev prostora in ceste pred postajo, izvršene od domače občine, vidimo, da je bilo skupaj z že omenjenimi deli v »Aleksandrovem domu« in na sportem kopališču v pretekli, mrtvi sezoni izvršenih toliko prepotrebnih obnov, kolikor še v nobenem letu doslej. Zmerom večja sodobnost in udobnost potrjujeta upravičeni sloves naše Rogaške Slatine in njenega ugleda pri nas in v inozemstvu. Te dni so prišH v Rogaško Slatino tudi člani orkestra ljubljanske opere, ki bodo koncertirali trikrat dnevno. Za letošnjo glavno sezono ima uprava zdravilišča v načrtu tudi večje število različnih glasbenih prireditev, »zvedenih pa bo tudi več simfoničnih koncertov, ki jih bo prenašala tudi ljubljanska radijska postaja Ljubljanska opera bo izvajala »Sevilj&kega brivca«, »Prodano nevesto« in »Madame Butterfly«, da tako iznova potrdi svoj sloves, ki si ga je pred mednarodnim občinstvom priborila lansko leto. Poleg teh umetniških prireditev bo prirejenih seveda tudi več zabavnih in športnih, ki bodo gostom Rogaške Slatine prav tako napravile bivanje še prijetnejše. Skoraj odveč je, če dodamo, da se Rogaška Slarina ni nikoli razvijala tako lepo, kakor sedaj, poudariti pa moramo, da že danes med vsemi jugoslovenskimi zdravilišči in letovišči po svojem udobju in po svojih prireditvah zavzema prvo mesto, ki ßi ga bo č:sto gotovo za zmerom ohranila Težnje strojevodij Upravičene zahteve strojevodij Ljubljana, 6. julija. V naši državi nimamo nobene strokovne in stanovske organizacije, ki bi se mogla po solidarnosti članstva meriti ss Združenjem strojevodij državnih železnic in brodov. V tej strokovni organizaciji je včlanjenih 99 odstotkov vseh strojevodij v državi. Kakor smo že poročali, je v Beogradu zasedal kongres Združenja strojevodij, od katerega člani mnogo pričakujejo. Na vsa merodajna mesta je bil s tega kongresa naslovljen apel, naj se vendar že enkrat uredi položaj strojevodij, ki so za naporno in odgovorno službo zelo slabo plačani in nimajo nobenega priznanja za svoje delo in požrtvovanje. Strojevodje so uvrščeni med služitelje in zva-ničnike, ker jim prosvetna oblast noče priznati, da je njihova temeljita strokovna izobrazba toliko vredna kakor znanje, pridobljeno v štirih razredih srednje šole. Mnogo trpkih in pretresljivih besed je bilo izrečenih na kongresu. Vse so opravičene in zdramiti bi morale vest odgovornih činiteljev in vse javnosti. Odbornik združenja, ki je letos prisostvoval kongresu strojevodij v ČSR, je pripovedoval, kake je na kongresu češkoslovaški minister v dolgem govoru Izražal zahvalo ln priznanje strojnemu osebju za njegovo požrtvovanje v naporni in odgovorni službi. Vsa češkoslovaška javnost se je z navdušenjem pridružila temu priznanju. Med strokovno izobrazbo naših ln čeških stro- ELIDA MILO Že deset let ljubljenec vsake lepe žene jevodij ni razlike, je pa velika razlika med položajem, ki ga zavzemajo strojevodje v vrstah državnega uradništva pri nas in v ČSR. V ČSR so strojevodje dobro plačani in nikomur ni prišlo tam na misel, da bi jih uvrstil med služitelje, odnosno, da bi podcenjeval njihovo temeljito strokovno izobrazbo. Strojevodja je z eno nogo v grobu, z drugo pa v zaporu! Tudi to je bilo izrečeno na kongresu in dokazano z drastičnimi primeri. Služba strojevodje je zelo nevarna in kadarkoli se kaj pripeti, je strojevodja klican na odgovornost. Pri tem se ne upošteva, v koliki meri izpodkopavajo duševne in telesne moči strojevodje njegove slabe gmotne razmere in eksistenčne skrbi. Iz mode smo prišli, je z bridko ironijo vzkliknil neki delegat. Svet občuduje letalce, avtomobiliste, motocikliste, najrazličnejše športnike, za moža, ki vodi ogromne lokomotive, pa se nihče več ne briga, kakor da je postal sestavni, brezčutni del stroja Sicer se še to ne da reči, zakaj za stroje se brigajo, na strojevodje pa so vsi, kakor je videti, popolnoma pozabili. Redko kdo se spomni, da je usoda vlaka in vseh potnikov v rokah človeka, ki je sestradan in ves izčrpan. Na kongresu je bila sprejeta soglasno z velikim odobravanjem resolucija, ki zahteva razvrstitev strojevodij na podoben način, kakor je bilo to določeno v zakonu srbskih državnih železnic od leta 1910. dakx je zamišljeno kot zbirka linorezov, ki naj bi v groteskni obliki prikazali časno in večno podobo našega malega in velikega človeka. Razdeljen bo na tri cikle, ki tvorijo vsak zase zaokroženo celoto in nosijo naslove »In vino«, »Lede in labodi« in »Ecce homo«. Prvi ciklus nam bo predstavil našega člo/eka. kakršen se nam „Ecce homo!" Značilno za naše kulturne razmere je, da so naše starejše zaKžbe prav dandanes, ko čuti človek najbolj skelečo žejo po stvarni in duhovni odrešitvi, skoraj brez izjeme opustile skrb za izdajanje aktualnih, iz doživetja čaga napisanih del in upravičujejo svoj obstanek pred svetom in zgodovino samo še z gospodarsko in moralno neriskantno pozornostjo klasičnim tvorcem. Zato nd čuda, da rase Jo nove zasebne založbe kakor gobe po dežju, in njihovo poslanstvo je predvsem, pomagati do javnosti delom mladih, ki se niso mogla uvrstiti v stare programe iz preprostega razloga, ker go zrasla iz današnjega dne in so namenjena njemu. V to vrsto spada tudi »Ogledalo« znanega slikarja Ljuba Ravnikarja, ki izide v kratkem v založbi Istega imena. »Ogle- »V vinu je resnica?« j8»vlja v neizbežni luči krčme in alkohola, drugi je posvečen ljubezni pa užitkom in zablodam, ki rasejo iz nje, tretji pa nam bo prikazal človeka v vsej njegovi bedi in veličini. Ker si umetniškega dela z ostro izraženo idejo in drzno, izvirno obliko ne moremo zamišljati kot knjige za mncäaoo, je aivtor zasnoval IZbrano luksuzno izdajo na najfinejšem angleškem papirju, ki bo izšla v omejeni nakladi. Delo zasluži, da mu naša kulturna javnost posveti vso pozornost. Nedeljski uspehi na tekalisču Ljubljana Je preteklo nedeljo v lahki atletiki slavila lepe zmage, Id so Jo dvignile do zavidljivega naslova — najmočnejšega središča države v tej športni panogi Atleti lahkoatletskl h reprezentanc LJubljane, Zagreba in Beograda, zbrani prod častno ložo, pozdravljajo zastopnika visokega pokrovitelja prireditve. Na «o najbolj vidni atleti Ljubljane, za n#ml pa Zagrebčani (Zgoraj) Prizor s finalnega teka na 400 m s zaprekami: žorga (L) skače čez zadnjo zapreko pred ciljem ln zasede v skupnem vrstnem redu drago mesto. — (Spodaj) Drugoplasirani Ing. Kailay (Z) pri uspelem skoku v daljino Kongres profesorjev Mestar Veren odraz svoje okolice je hercegovska metropola — Mostar. Leži pod planinami Veležem. Humom ki Planinco. Mesto hrani mnogo zgodovinskih znamenitosti ln še več prirodnih krasot zato amo prvi dan bivanja v Mostar ju porabiö za njegovo razgledanje. Neposredna okolica ne napravi najboljšega vtisa, ker so planine nad Mostarjem brez gozda, obrasle le s travo in nizkim grmičevjem. Pač pa je društvo »Bor« pogozdilo Hum, ki domini-ra nad celim mestom Iz Huma želijo ustvariti mostarski Marjan. Starinsko, srednjeveško mesto je zgrajeno na sivih golih pečinah smaragdne Neretve. Med kamenitimi hišami so številni vrtovi, kar daje mestu prijaznejše lice. Tudi Moetarju je dal Orijent svoj pečat. Bil je ustanovljen v turški dobi z namenom, da zetemmi sosedni slavni Blagaj in samostojnost države Hercega Stjepana. Primersko-bene-gka kultura, ki je prodirala sem z Jadrana po dolini Neretve, je dala mestu ži-vopLsni in monumentalni značaj. Zato je tudi Mostar poln kontrastov, izraz najrazličnejših političnih in kulturnih vplivov tu na mej med vhodom in zahodom. Vse te kontraste kulturnih vplivov in zgodovinskih okolnosti je Mostar spojil v eno posebno harmonijo. Stari del mesta je grupiran na prostor okrog impozanitne-ga Starega mostu, ki so ga zgradili Tur-ki L 1566. čez Neretvo v loku kot neki okamenjeni polumesec. Po svoji arhitek-je ta most edinstven, v naši državi. Na Obeh straneh mosta so stare prodaijal-nice (magaze) v beneškem slogu, zidane iz kockastega kamenja (čep) s šestimi železnimi vrati. To je stara mostarska čaršija. Na levem obrežju Neretve imamo niz prodajalnic (dučani) — stari Kujun-džiluk, kjer je nekdaj zelo cvetela domača Obrt: zlatarska, graverska cizelerska. Tu so domači mojstri topili zlato in srefbro ter delali nakit — .prava ulica alkimistov. Na desni strani Neretve so ha mami (kopališča) in tabaci (kožaraka industrija), ki deluje še danes. Iz Kujundžikika se nadaljuje drugi del stare čaršije »Mala Te-pa«. Kot dsruga bosanSka in hercegovska mesta ima tudi Mostar številne džamije. Visoko se dviga 20 minaretov kupolastih turških moRlnlc, dočim imajo pravoslavni le eno cerkev v bizantinsko-srbskem slogu, in ravnotaiko tudi katoličani edino baziliko. Znamenita je Karadjozbegova džamija z biblioteko in fcunbetom pesnika Osmama Djikiča. Turistom je znan hotel »Neretva«, zidan v mavrskem slogu. Pod njim je lep mestni park z mediteranskim cvetjem in eksotičnim drevjem. Poleg hotela je gradska banja, ki spada s svojim slogom in konfortom med najlepša kopališča na vsem Balkanu. Vmes je čez Neretvo impozantni most kralja Petra L Osvoboditelja. — Zgodovinska vloga Mosta/rja je bila prvotno izključno strategič-na, ker je za Turke predstavljal važno operacijsko bazo. Pozneje je zadobfl tudi trgovski pomen, saj leži Ob Neretvi, edini večji reki, ki veže s svojo dolino notra-1 njost z Jadranom. V novejšem času je co- stato mesto ne samo pomembno politično, temveč tudi kulturno, književno ki gospodarsko središče. Književno delo se v Mo starju začenja že od srede 19. stoletja, L 1886. je izšel prvi Ust »Glas Hercegovca«, kateremu so pozneje sledJH drugi. Slaven je postal Mostar po krožku mladih književnikov: Alekse šantiča, Jovana Du&iča in Svetozarja čoroviča ,ki so izdajali v letih 1896 — 1901 književni Ust »Zora«. Od muslimanskih pesnikov sta najznamenitejša Osman Nuri Hadižlč in Osman Dji-kič. — Lepo število kulturnih in nacijo-nalnih delavcev je vzgojila mostarska gimnazija', ustanovljena 1. 1893. s prvim razredom.' Od L 1900/01 je popolna esem-razredna. Veljala je za pravo žarišče narodnega življenja s smelim nacijonalnim zanosom ter tako glavna opora narodnim vodjem, s katerimi so imeli amladinci — dijaki tesne zveze. Vse stroge policijske in politične mere niso mogle tega zatretL Revohicijcnami duh je zajel dijaštvo mostarde gimnazije zlasti po aneksiji 1. 1908 in v dobi balkanske vojske L 1913— 1914., ko je bik) izključenih 114 dijakov — cela petina, a večina dijakov je imela najslabšo oceno iz vedenja radi političnih »izgredov in nemirov«. Zato je avstrijska vlada takoj v začetka svetovne vojne L 1914. zaprla mostarsko gimnazijo »na leto dni zaradi neprestanih dijaških nemirov in izgredov, pa oelo žalostnih pojavov an-tkttnastiönih in antimonarhističnih, ki se pojavljajo zlasti zadnje leto«. V tek. letu 1915/16. je bdla gimnazija znova odprta, a le nižja, višja pa le postopoma. Sedanje monumentatalo gimnazijsko poslopje na začetku šetatfšča vojvode Mlšiča je bilo zgrajeno .11898 v mavrsko-evropskem slogu. h. 1902 so ga razširili za eno krilo. Prvi dan kongresa Dan pred otvoritvijo kongresa, 8. julij« je bila plenarna seja glavne uprave z vsemi predsedniki sekcije. Od ljubljanske sekcije sta sefi prisostvovala njen predsednik Grafenauer in blagajnik E*r. Novak. Na seji, ki je trajala od 8—12 ln od 16—20 ure, je bila razprava o pu ipivavah za kongres, predsedniki sekcij so daH poročila ter soglasno ugotoviM, da je položaj profesorjev obupen. Sklenjeno Je, da znova opozorijo merodajne činiteljje, daje že dvanajsta ura, da se profesorsko vprašanje uredi. V ministrstvu prosvete defla posebna komisija, sestavljena od direktorjev in načelnikov — brez predstavnikov profesorskega društva —, a pod predsedstvom ministrovega pomočnika g. Djoke Kovečeviča, na zadnji redakciji novele k srednješolskemu zakonu. Komisija ima sicer proste reke tako v pogledu vprašanja avtomatičnega napredovanja, napredovanja v m/2 po 26 letih službe tn Skrajšanja službene dobe na 30 let, vendar o vsem tem bo imel zadnjo besedo finančni minister Jd bo dal noveli res zadnjo redakcijo. Vse pa kaže, da novela pred jesenskim zasedanjem ne bo prišla pred parlament. Ljubljanska sekcija je na seji zahtevala, da se vprašanje napredovanja v m/2 za-öasno — dokler ne bo sprejeta novela — uredi na podlagi obstoječih zakonskih določb, ki to ne izključujejo. Zato naj se sestavi in objavi ran glista tudi za profesorje IV/1. — Na plenarni seji je bilo govora tudi o delovnih zajedndcah, bolniškem zavarovanju, ki je poleg Ljubljane organizirano tudi že v Zagrebu. — V toku tega dne je prispelo v Mostar veliko delegatov iz cele države, vendar bo udeležba manjša kot se je pričakovalo, ker prometno ministrstvo nI dovolilo četrtin»-ske vožnje. Kongresisti so nastanjeni deloma po hotelih, deloma po koorviktah ia prfrvaitzdb stanovanjih, V nedeljo, 4. julija je bfl ob 8 uri sllo-vesno otvorjen kongres v prostorih hrvatskega pevskega društva »Hrvoje«. Predsednik glavne uprave, g. Radoje Kne-ževič, otvarja kongres ter se v izbranih besedah spomni sla-vne in herojske preteklosti Mostarja, spominja se mosta/rakih junakov zaslužnih za osvobojen je Hercegovine in zedSnjenje z drugimi Jugoslove-nL Pravi pionirji v tem nacdjonalnem delu v dobi robova n ja so bili frančiškani iz Bosne in Hercegovine in mostarski velikani A. fiantlč, Sv. čorovič in Osman Dji-kič. Omenja naäalje še nacijonalna fai kulturna društva tal njihovo vlogo v preteklosti ter povdarjBv da more edino šola tal prosrveta kansolidSrati razmere v naši državi. Na predlog g. Kneževida je bflo nato izvoljeno predsednlštvo kongresa in Acer predsednik Bruno Marčič, direktor gimnazije iz Mostarja, prvi predsednik Šalih Baljič profesor v Mostarju, drugi podpredsednik Vaso Gajič, profesor v Mostarju, za tajnika poleg drugih Pavle Uran-kar, profesor iz Ljubljane; v verifikacij-ski odbor je prišel od slovenskih delegatov dr. Fran Novak, v kandidacijski odbor in v odbor za resolucije Pran Grafenauer .predsednik ljubljanske sekcije, v odbor za prošnje in pritožbe Simon MSlač, profesor ie Maribora. — Direktor Marrfič zavzame kot predsednik kongresa svoje mesto, pozdravlja navzoče, a posebej za-stopmfika Nj. Vel. kralja Petna H. g. Dušana Tamindžlča, direktorja učiteljišča v Mostrala kot zastopnika prosvetnega ml- Domače Testi! * Svečanost m Kajmakfalann. Spominska cerkev na Kajmakčalaflu s« pripravlja na svojo slavo, ki bo na Petrov dan. Kakor prejšnja leta, bo tudi letos veliko romanje na taborišče zgodovinske bitke, kjer bodo romarji polastili spomin kajmakčalanskih junakov. Tudi letos todo prispeli udeleženci iz vseh pokrajin in ustanovljen je bil odbor, ki se briga za sprejem in za namestitev gostov. Od prometnega ministrstva je že doslo obvestilo, da bodo imeli vsi udeleženci četrtinsko vožnjo na državnih železnicah. Odbor je pripravil udeležencem brezplačna prenočišča v Bitolju v osnovni šoli sv. Save. Pripravljena pa so tudi prenočišča na Kajmakčalanu pri Vla-èkih kolibah in pri planinskem domu na Jelaku. Cesta, ki vodi iz Bitolja na Kaj-makčalan, je popravljena in se da po njej do kraja voziti tudi z avtomobili. Letošnja spominska svečanost na Kajmakčalanu bo spet velika nacionalna manifestacija. KDO ÉE NE VE? (vl/v kj i-j all^ v u 4 ^ bele < . din 18.— barvaste din 20.— manufaktura , f. k s. SOUVAN MESTNI TRG 24 * Ižvolitev rekiorja in dekana na eko-nomsko-komereialni visoki šoli v Zagrebu. Profesorski svet ekonomsko-komercialne visoke šole v Zagrebu je na svoji redni seji 2. t. m. za L 1937/38. ponovno izvolil za rektorja rednega profesorja Filipa Luka sa, a za dekana rednega profesorja dr. Josipa Nagya. * Maturantje fn sošolci ljubljanskega učiteljišča iz L 1907., ne pozabite na sestanek 10. julija ob 14. * Zahteve nafih pomorščakov. Delavska zbornica v Splitu je poslala ministrstvu socialne politike, prometnemu ministrstvu in direkciji pomorskega prometa v Splitu nujno spomenico o rešitvi zelo važnih vprašanj pomorščakov, ki so zaposleni pri vseh naših plovbah. Tako se zahteva nujno re-šenie vprašan? delovnega časa na ladjah Jadranske. Dubrovniške in Zetske plovbe. Na raznih ladjah teh plovb delajo mornarji po 17 in celo do 22 ur na dan. To je zaradi tega. ker so bile 1. .junija uvedene neke nove proge in so tako nekateri parnik i morali opravljati dvojno službo, ne da bi bile prej direkcije plovb poskrbele za pomnožitev osebja. Posadke so ostale ißte in tako se je zgodilo, da so morali posamezni mornarji opravljati še enkrat toliko službe kakor prej. Zaradi prekomernega dela so mornarji izčrpani in ko zahtevajo zdaj ureditev delovnega časa, opozarjajo opravičeno, naj tudi ravnateljstva plovnih družb upoštevajo, da je preobremenitev pomorščaka nevarna za vso službo in za v»e podjetje. V spomenici je predlagano, naj se določi delovni čas mornarjev ha višek 12 ur. onim pa, ki zaradi sedanjih razmer morajo delati še dalje, naj sé plača za vsako uro dvojna mezda. Spomenica govori tudi o tem, da so na mnogih brodovih uglednih plovb zelo slabe zdravstvene razmere in da je hrana, ki je mornarjem vračunana v mezde, nezadostna in slaba. Lutz-peči povsod najboljše. * Orkanske nevihte nad Bosno. Zenica r. okolico ima veliko škodo od orkanskega neurja, ki je divjalo v nedeljo popoldne. Nad Zenico eo 6e spustili črni oblaki, ki so vse zatomnili. 11 teh oblakov so udarjale strele, ki so zanetile nekai kmetskih domačij in staj v okolici, pozneje pa se je vsula med ploho tudi debela toča. Še več škode kakor toča je povzročil močan vihar, ki je razdejal več hiš. Velika škoda je tudi po njivah in vrtovih. Pomnite: Elektro podjetje Havliček je samo eno ln to edino HAVLIČEK Fran na Sv. Petra c. 5, kličite za elektro popravila telefon samo 34-21. * Dijaška kabin ja »Domovina« ▼ Ljubljani je končala z letošnjim šolskim letom svoje 28. poslovno leto. Podpirala je letos 60 dijakov ljubljanskih srednjih in strokovnih šol. Razdelila je 15.327 obrokov hrane. Odbor >Domovine< ee vsem javnim in zasebnim dobrotnikom kar najtoplejše zahvaljuje ter se le nadalje priporača njihovi velikodušni naklonjenosti. Bodoče matere morajo skrbeti, da se izognejo vsaki lenivosti prebavil, posebno zapeki, z uporabo naravne »Franz-Jose-fove« grenčice. — »Franz-Josefova« voda se lahko pije in deluje v kratkem času brez neprijetnih pojavov. Ogl. reg br. lBMOMB ♦ Draga gkapiaa strok odide na letovanje na Počitniški dom kraljiee Marije pri Sv. Martinu na Pohorju za čas od 14. t. m. do 12. avgusta. Otroci naj pridejo dne 10. t. m. ob d. v Zdravstveni dom. Maribor, Koroščera ulica, kjer bodo zdravniško preiskanL Dne 13. t. m. naj prinesejo svojo prtljago v banovineki dečji dom, Maribor- Strossmajerjeva ulica 30, Dne 14. t. m. pa naj deca bo pripravljena ob 12. pred banovinskim dečjim -domom, Maribor. Slrossinajerjeva tri. 30, odkoder ee odpeljejo z avtobusom direktno na Počitniški dom na Pohorju. Deca, ki pride iz drugih krajev, pa naj bo dne 14. t. m. ob 15.15 v Slovenski Bistrici-mesto, odkoder se bo odpeljala skupno z ostalo mariborsko de-oo na Pohorje. ♦ Graditev važne železniške proge. Pri graditvi železniške proge Ustiprača—Foča delajo zelo intenzivno. Na progi je zaposlenih okrog 2500 delavcev. Pričakuje se, da bodo dela zaključena do konca leta 1938. Pri delu so bile velike ovire zaradi graditve mostov preko Drine pri Goraždi. Zanimivo je, da pri tem velikem delu ni mogoče dobiti dovolj domačih delavcev, ker se je zdaj spet precej razvila lesna industrija in se bosanski delavci rajše vdinjajo pri lesnih podjetjih, kakor pa pri graditvi železniške proge. ♦ Potrdila o velikosti neposrednega davka zaradi odmere šolnine. Dravska finančna direkcija v Ljubljani razglaša: Državni upokojenci ln upokojenke, ki jim izplačuje pokojninske prejemke dravska finančna direkcija v Ljubljani, naj prosijo za potrdila o velikosti uslužbenskega davka, ki jih bodo potrebovali ob vpisu otrok v šolo zaradi pravilne odmere šolnine za leto 1937./1938., že v juliju ali v začetku avgustu 1937. Prošnjam, kolkovanim z 10 din, naj prilože za potrdilo kolek za 20 din, Za vsak zahtevani uradni prepis potrdila pa kolek za 10 din. Obiščite od 31. julija do 8. avgusta 1937. 50% popusta na železnicah od 29. julija do 10. avgusta 1937.) VELIKA GOSPODARSKA EV KULTURNA REVIJA ! Industrija — Tekstil — Obrt — Trgovina — Kmetijska razstava — Prva fitopato-loška razstava — Pokušnja vin — Zgodovina — Umetnost — Grafična razstava — Tujski promet — Modna revija — Akvaristična — Kuncerejska — Golobarska razstava — Razstava malih živali — Kongresi — Koncerti — Gledališke predstave na prostem — Sport — Veselični park na razstavišču. MARIBORSKI OTOK, NAJLEPŠE KOPALIŠČE V JUGOSLAVIJI, ZELENO, ROMANTIČNO POHORJE, GOSTOLJUBNI, LEPI MARIBOR. VAS VABIJO ! * Pristaniško poveljstvo nameščeno na stari avstrijski ladtf. Pomorsko obalno poveljstvo, ki je bilo doslej v Kumboru, se ßeli te dni v Split. Za poveljstvo so rezervirani prostori v poslopju, ki je bila doslej v njem carinarnica. Ker pa se carinarnica še ne more preseliti v svoje nove prostore, bo obalno poveljstvo začasno nastanjeno na stari avstrijski ladji, ki je zasidrana v pristanišču. GOSPODJE ! Najnovejši vzroci za srajce pri K. SOSS. * Pri žrebanju efektne loteri;e prostovoljne gasilske čete Zadobrova—Sneberje so bile dvignjene naslednje Številke: 796, 64, 1512, 1832, 1719, 682, 1529, 1131, 678, 1605, 259, 71, 1558» 592, 167, 989, 1720. 799, 1882, 1926. 91. 630, 1835, 417, 82, 1947, 273, 567, 1049, 1299, 488, 38, 1692, 1486, 107. 1021, 677, 35, 1173. 1907. Dobitki se dobijo pri tov. Kamšku v Zg. Zadobrovi 17. * Med poletnim dopustom se duševno in telesno izčrpani ljudje najbolj okrepijo, če imajo poleg miru in redne hrane za južino še po dve do tri žličke Ovomaltine v mie ku. Poleti je hladna Ovomaltina odlična okrepčilna hrana, ki izredno prija. Ovomaltina je preizkušena koncentrirana hrana, ki zvišuje moči ter prispeva k utrjevanju mišič in živcev in k večji odpornosti organizma. * Tovarna JOS. REICH sprejema mehko ln Skropljeno perilo v najlepšo Izdelavo. 3 sm niatra, g. MIlana Pctarajčiča, direktorja trgovske akademije v Sarajevu kot zastopnika trgovinskega ministra, pozdravlja dalje zastopnike ceritvenih in vojaških oblaeti. predstavnike humanih iin kulturnih društev itd. ter predlaga, da koeagres pošlje vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru H. in kraljevskemu naimestni-štvu. Nato se je kongres spomnil v tem letu umrlih članov po številu 40, od katerih so iz ljubljanske sekcije sledeči: direktor Mazi, profesor Arnejc profesor Pivko, profesorica Vera—Dostàl Novakova m profesor Kobal. Nato je delegat prosvetnega ministra pozdravil komgresiste in jim želel uspešno delo, delegat trgovinskega ministra povdarja korist profesorskih kongresov, kjer se inteligenca med se bojno spoznava in s tem ustvarja možnost složnega medsebojnega življenja na kulturnem in političnem polju. Prav posebno pa poudarja gospodarsko stran vzgoje naäega našega naroda, kair nam more poetužtti kot primer kršna, bedna Hercegovina, ki je ravno na tem podju že storila velik korak v svojem napredku. Zato nam morajo biti pri srcu predvsem strokovne, trgovske in obrtno-tehniäke in podotae šole. Zastopnik učiteljskega društva pozdravlja kongres in želi, da bi bilo Sodelovanje profesorjev in učiteljev vedno teko tesno in prisrčno. Temu oficljelnemu in Slavnostnemu delu kongresa je sledilo predavanje g. Rad-mila DfcnitrijevMa, profesorja te Mostarja O vzrokih današnjega, občega naafcrojenja nafte srednješolske mladine. Govornik se js globoko tdfcvel f dušo srednješolskega dijaka in z argumenti ovrgel vse očitke, ki gredo na račun idej iin udejstvovanja srednješolske mladine, predvsem na soci-jalnem polju. Kategorično je odbijal oči-tek.da je naše dijaštvo komunistično, ker vsako najmanjše, včasih pcpolncxma nedolžno nezadovoljstvo še ni komunizem in revnotako tudi ne prizadevanje za socijalno reformo današnje kapitalistične družbe. Drugi govornik tega dne je bila gospodična Julija Boškovič profesorica iz Beograda, ki je predavala o sccijalni vzgoji poteim šole. Aalizirala je najprej različne faktorje, predvs?m dom im življenje, ki vplivajo na socijalno vzgojo mladine ter povdarjala nalcigo, ki jo mora imeti šola na tem polju. Govorila je dalje o težavah in asodjalmih vplivih, s katerimi se mora boriti šola, da vzgoji iz dijaka socijalno čutečega člena današnje družbe. Opoldne je bil občni zbor profesorske kreditne zadruige, na kar so kongresisti komparativno obiskali grobove mostarskih književnikov ln pesnikov Aletoaa šantiča in Svetozara čoroviča tn Osmana Djikiča. Na grobovih sta govorila Jovan Radulo-vič in Šalih Baljič. Neto so profesorji razgledali mesto in njegove znamenitosti: Stari most, utrdbe (kule), kopališča (ba-njie), čaršijo, cerkve, džamije, pokopališča, tobačno tovarno in dr. Zvečer Je mestna cibčina priredila na čast kongresi-Stov skupni banket na romantični veliki terasi hotela »Neretva« nati samo globoko vrezano reko Neretva. Na banketu Je poleg drugih govoril tu prišd, nt* t rok« svsfa fte«. Banjalnika bolnišnica je dobila nenavadnega paefenla. Iz vasi Brodarja je prišel 56-letni kmet III ja Mal*, kateremu je med pretepom sosed z velikim do-žem razparal trebuh. Marid je v pravem pomenn besede nosil svoja čreva v rokah od doma do bolnišnice. Iz svoje vasi je šel peš v Sanski most, od Lam pa se je z železnico pripeljal v Banja Luko. Mož ima doma ženo in štiri otroke in šteje se med one redke ljudi, ki s svojo močno voljo premagujejo vse bolečine. Vso dolgo pot je presfai junaško in v bolnišnici se je javil s kratkimi besedami: iEvo, tako je z menoj, zdai pa napravite kar veste in znate«. VELIKA ŽEJA zmanjšuje voljo do jedi ter utruja telo in duha. Ako želite, da ohranite poleti svojo telesno in duševno svežost, jemljite redno hladno Ovomaltine, ki osvežuje in krepi telo in živce. PIJTE HLADNO OVOMALTINE ! Ljudski zavojček din 6.50 Mala škatlica . din 10.50 ♦ Primanjkljaj ▼ blagajni cetinjske mestne občine je ugotovil računovodja uprave zetske banovine. Po njegovem poročilu znaša ta primanjkljaj preko 200.000 Din. utegne pa biti še večji, ker še niso pregledane vse knjige. Občinski blagajnik na Ce-tinju je bil doslej Dušan Bogdanovič, državni upokojenec iz Cetinia, ki ima, kakor pravijo, rodbinsko premoženje in je vedno naličil človeku, ki ne živi preko svojih razmer. Ugotovitev primanjkljaja v občinski blagajni ie povzročila v vsej občini razumljivo veliko senzacijo. Računovodja banske uprave je predlagal, naj še posebna komisija računskih strokovnjakov banske uprave in cetinjske mestne oleine pregleda vse blagajniške spise, ker denarno poslovanje občine ni bilo pod strokovnjaško kontrolo že dokaj let. *0bsodba upravnega uradnika. Kakor smo že poročali, je bila pred okrožnim sodiščem v Bjhaéu razprava protj Radu Željkovjču, ki je opravljal službo namestnika sreskega načelnika v Veliki Kladu-ši. Mož je bil obtožen, da je poneverjl precej uradnega denarja jn med razpravo fe je izkazalo, da je v svoji službi storil še marsikaj ,kaT ni v skladu s častjo upravnega uradnika. Poneverbe njso šle samo iz blagajne sreskega urada, kateremu je predsedoval, temveč tudi iz raznih občinskih blagajn, ko je Zeljkovjč kratkomalo nekaterim občinam predpisal dajatve,^ ki niso v skladu z nobenim zakonom. Nekateri župani so na razpraVj izjavjii. da so mu moral< izplača« u občinske blagajne tisočake na račun inšpekcij, kj sploh niso bile izvršene. Obtoženca je neki učitelj opisal kot brutalnega jn nerazsodnega človeka. Na zapisnik je dal naslednjo fajavo: Nikdar ga njeem vijdel treznega, a kadar je bil h®do pijan, j? zapiral tudi svoje najboljše prijatelje. Ta izjava je preceij podprla predlog obtoženčevih zagovornikov. ki so predlagali, naj bivšega namestnika sreskega načelnika pregledajo psihiatri. To se je zgodilo in poročjlo strokov-njakov se strinja v mnenju, d3 je fceljko-vič psjbopat m da ie zaradi tega zmanjšana njegova odgovornost.. Željkovič je bil obsojen na 5 mesecev strogega zapora in na izgubo državljanskih pravic za dobo dveh let. ; NOVOOTVORJENI PENSION ZA GOSPE »DOM KOLA DOMAČICA« SPLIT — BIANKINIJEVA ULICA 9. Dve minuti od glavnega kopališča Bačvice, štiri minute do centra mesta. Divna, mirna lega. Krasne, velike in zračne sobe. Cena pensiona 55 — 65 din dnevno. Za daljše bivanje popust. Od septembra dalje se sprejmejo gospe, ki si žele večne pomladi na naši rivieri v daljšo oskrbo za ceno 200 — 1200 din mesečno. Družinska domačnost Prijave za daljše bivanje za jesen in zimo sprejemamo že sedaj. Uprava. + Žikine higienične krušne drohtine iz najfinejšega, posebnega peciva so absolutno snažne, okusne in zdrave. Dobite jih v ličnem četrtkilograrnskem zavoju v vsaki špecerijski trgovini. ♦ Najbol i naravna prehrana za dojenčke le Žikin specialni zdrob ta dojenčke in bolnike. Je tako fin. da ga že šesttedenski dojenček pije iz steklniee in z lahkoto prebavi. Dobite ga v vsaki špecerijski trgovini. Dolenjske Toplice železniška postaja Straža-Toplice pri Novem mestu. Radioaktivno termalno kopališče. Sijajni uspehi pri zdravljenju revmatizma sklepov in mišic, bolezni živčnega sistema, ženskih bolezni, raznih težav v dobi mene, or-ganičnih motenj srca in krvnega obtoka, raznih poškodb, zlomljenih kosti i. t. d. Izredno nizke sezonske cene: Za 10 dni Din 700.—. Polovična vožnja. Avtozveza iz postaje do kopališča. Pojasnila daje uprava. ♦ Kflor ima dobre in lepe zobe, se lahko 6meji. Samo od sebe pa je to le redko kdaj. U6ta in zobovje moramo zavarovati pred bakterijami, ki neprestano prihajajo v usta Ali je to sploh mogoče? Seveda je in sicer na ta način, da zjutraj in zvečer izpiramo usta z Odolom. To učinkuje na tri načine. Voni iz ust je čist. zobje so sijajno beli in preprečene so nevarnosti prehlada. Odol je idealno sredstvo za nego ust, ker predre v naiskrivneiše dele ustne dupline ter prepreči procese vrenja in gnitja. Kdor dnevno uporablja Odol, varuje svoje zdravje. Oglas je reg. pod S. Br. 181 od l. I1L 1937 Iz Ljubljane a— Vaditeljsbi «bor Ljubljanskega Sokola naznanja, da bo v juliju in avgustu telovadba članic ob ponedeljkih in četrtkih od 19. do 20., telovadba ženskega naraščaja pa od 18. do 19. n— Prihod nove sknpine ameriških rojakov. Danes prispe z jutranjim monakov-skim brzovlakom- ki prihaja v Ljubljano ob tričetri na 9. dopoldne, večja skupina ameriških izletnikov, ki so se pod vodstvom zastopnika g. Avgusta Kollandra vkrcali 30 junija na največji in najhitrejši parnik sveta »Normandie«, da poromajo na kratek obisk v stari kraj. Oblastva in izseljenske organizacije prirede gostom na glavnem kolodvoru sprejem h kateremu se vabi vse narodno občinstvo. n— V nedelio bo pred bivšim hotelom »Tivolijem« velika vrtna prireditev s plesom in srečolovom. Sodeluje |?odba »Zarja«. Vstopnina samo 5 Din. f^sti dobiček v socialne namene. Pridite, Društvo »Tabor«. KINO IDEAL Gustav Fröhlich — Lida Baarova v prekrasnem filmu »BARKAROLA« Danes ob 16. 19. in 21.15 a— Predstojn'štvo mestne policije objavlja, da bodo redni polletni« pregledi motornih vozil, 'ki služijo javni uporabi, to je avtobusov, avtotak9ijev in avtoizvoščkov ter vseh v letošnjem letu še nepregledanih motornih vozil iz Maribora ter obeh sre-zov dne 14. in 21. t. m., ob 15. v mestni plinarni v Mariboru. Avstrijska ,Kajak" »veza priporoča sa selnöenje lo TSGBAMBA Pil. Drogerija Gregorlč d.b o.a. Ljubljana Prešernova alloa 5» a— Sleparija « nakupom po telefona. V ponedeljek je policija aretirala nekega brezposelnika in njegovo ženo s Tomačeve-ga, ki 6ta skušala s preprostim trikom telefonskega naročila opehariti neko ugledno manufakturno trgovino na Kongresnem trgu. Mož je po telefonu naročLl za okrog 2000 Din moškega in ženskega manufaktur nega blaga in zaprosil, naj sluga vse skupaj prinese na stanovanje znanega krojaškega mojstra na Tyrsevi cesti, ki ie dor ber odjemalec tvrdke. V trgovini so v resnici takoj odmerili blago in zavilek po slugi poslali krojaču, ki se je pa nad pošiljko nemalo začudil, ker pač ničesar ni naitr čil. Sluga je blago nato odnesel nazaj. Sle-parček je imel smolo pri izvedbi svojega načrta. Namenil se je- da bo elugo počakal nekie na cesti in bo s kakšno pretvezo še pred krojačevim domom skušal izvabiti od niega zavoj. Razočaran nad prvim neuspehom, pa ;e mož s Tomačevega malo kasneje naletel na drugega slugo iste trgovine, ki je nesel nekaj brisač in platna v Higienski zavod. A ker je bilo že pozno, je stopil v bližnjo mlekarno- da mu shranijo zavitek, ki bi ga nato po kosilu dostaviL Sleparček je poslal sedaj svojega nedoletne-ga sina, ki je bil z očetom in materjo vred na preži, v mlekarno in z nekimi izgovori v resnici dobil blago v roke. Doma je bil sicer precej razočaran. ker_ se je nadejal bogatejšega plena, a še težje mu je bilo pri srcu, ko ga je malo kasneje na domu poiskal detektiv. n— V tem vročem poletja je kuhanje na električnem rešoju najidealnije. Gospodinje, pridite danes ob pol 5. na poiskuspo kuhanje v Gradišče 14. Zveza gospodinj. a— »Putnikc Ljubljana priredi 11. t. m. avtobusni izlet v Višnjo goro k otvoritvi novozgrajenega kopališča in plavalnim tekmam SK Ilirije. Odhod iz Ljubljane ob 8. iznred biletamice. Gajeva uL Povratek iz Višnje gore ob 22. Cena vožnji tja in nazaj 25. Din. n— Dentisti tehniki se obveščajo, da imajo vsako prvo sredo v mesecu sejo v restavraciji pri »Novem svetu«. Iz Celja 5— Nujna potreba gradnje Justične palače v Celju postane jasna vsakomur, ki pride v grofijo, v kateri je nastanjeno okrožno sodišče. Stropovi in podi. v tem poslopju pa tudi ostrešje so v tako slabem stanju, da je bilo osebje v pisarnah stalno v življenjski nevarnosti. Letos se je mestna občina odločila, da popravi ostrešje in podpre trhle opornike na stropovih in podih s tramov\ Te tramove so namestili v pisarnah, ki pa delajo sedaj še mizennejši vtis nego prej. saj izgleda notranjščina, kakor bi bilo poslopje bombardirano in nato zasilno podprto, da se popolnoma ne zruši. Položaj je nevzdržen, zato postaja vprašanje gradnje justične palače v Celju, ki se vleče že več desetletij, vedno bolj pereče — a tuds. čedalje mučnejše. I BARVANJE LAS IN PRVOVRSTNE TRAJNE KODRE izdeluje frizerski salon »PAVLA« Celje, Kovaška ul. L e— Samo do sobote imate Se čas, da obnovite srečke drž. razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju. e— Kino Union. Danes ob 16.15, 18.30 in 20.30 velefilm »Peklenski otok« z Niglom Bruceiem in tednik. KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 »REMBRANDT« veličasten film o največjem slikarju. e— Težave s kolesarji in motociklisti. V Celju in okolici se je udomačila kazniva razvada, da vozijo mnogi kolesarji po hodnikih za pešce, da zvečer ne uporabljajo luči in tud: ne zvoncev in da motociklisti divjajo po cestah, kakor bi bili sami in bi morali pri srečanju z vozili ali ljudmi kazati razne »bravure«. Ker je tako igranje z zdravjem z.n življenjem ljudi nedopustno, prosimo pristojne činitelje, da bi posvetili tem razvadam vso pozornost in krivce strogo kaznovali, kajtfi tudi v cestnem prometu je treba uvesti čim popolnejši red. EStjU $ k Ü fH ItfiHB Danes poelednjič! Dtvna ljubezenska balada VELIKI IN MALI SVET t glavnih vlogah: Viktor de Kowa, Heinrich George, Adela Sandrock Predstave danes ob 19.15 in 21.15 uri e— Strela je z&nefila požar. V ponedeljek okrog 13.30 je me»d nevihto trešči© ▼ hlev posestnika M?rnika na Ljubečni pri Celju. Poslopje, v katerem je bilo shranjeno poljedelsko orodje, je pogorelo do tal. Na kraj požara so kmalu pribrzeli gasilci iz Tmoveij. Gaberja in Celja, ki so se takoj lotili gašenja, veodar pa je bilo gašenje zelo težavno, ker je primanjkovalo vode. Posestnik je bil sicer zavarovan, a je baje s premijo na dolgu. _^____. Iz Maribora a— 10 letnico mature na tuk. klasični gimnaziji so obhajali v soboto 3. t. m. s tovariškim večerem pri »Orlu«. Slovesnosti, ko so se jih udeležili tudi ravnatelj dr. Tominšek in profesorji dt. DolaT, Tribnik, Skok in dr. Dornik, se je od 46 živih udeležilo 26 tovarišev ,ki so naslednjega dne v nedeljo pohiteli k Pohorskemu domu. a— Kresova nje pri spomeniku kralja Aleksandra na Pohorja. V soboto zvečer 10. t. m. zvečer bo pri spomeniku Viteškega kralja Aleksandra L na Pohorju kre-sovanje. V nedeljo 11. t. m. ob 9. staro» katoliška služba božja, nato pa polaganje vencev na spomenik. Kresovanja se udeležijo vsa mariborska nacionalna društva. a— Obrtno gibanje. V preteklem mesecu je bilo v Mariboru izdanih 13 obrtnih pravic, zbrisanih pa šest. Kače »trnpenjaJe ačaraio s pogledom «roje žrtve, pa jim potem na mah za-s»de ito j e strupene robe ▼ njihor tilnik. Nevarnosti izgledajo včasih dražestoe. čuvajte se jih z uporabo PERMA TEX H1G!3FNSKA GUMA Vremenska poročila Dozdevno vreme v juliju po stoletnem koledarju Dan je dolg 16 ur, 2 minuti tn se do konca, meseca skrajša za 56 minut. S. 7. VUibald k do 9. ^ vro6e ^ lepo, le ponekod deževne motnje C. 8. Elizabeta Mlaj ob 5.12 P. 9. Nikolaj ponočni nalivi močni nalivi od 11. do 27. zelo vroče in lepo, suša, le redkokje malo dežja S. 10. Amalija N.ll Pij P. 12. Janez T. 13. Marjeta S. 14. BonavenL & 15. Henrik P. krajec ob 10.36 P. 16. Marija K. S. 17. Aleš N. 18. Miroslav P. 19. Vtocme T. 20. Elija S.2L Danijel Poročilo Meteorološkega zavoda na nniverrt 5. julija Lfubtjana 7. 763.3, 18.4, 86, W1 0, —, —; Maribor 7. 762.6. 20.0, 70, N2, 6, —, —; Zagreb 7. 763.2, 20 0, 80, NEI, 7, —, —; Beograd 7. 762.4, 20.0, 80, O, 5. —, — ; Sarajevo 7. 764.6, 16.0, 95, SI, 10, —, —; Skopdje 7. 762.7, 19.0, 90, O, 7, —, —; Split 7. 761.5, 23.0. 60. ENE2. 7, —, —; Rab 7. 763.4, 22.0, 60, SI, 5, —, —. Temperature: Ljubljana 26.8, 16.4; Ma-rilor 28.0, 14.0; Zagreb 29.0. 17.0; Beograd 31.0, 17.0; Sarajevo 25.0, 12.0; Skoplje 29.0, 17.0; Split 30.0, 21.0; Rab -, 22.0. 6. jalija Ljubljana 7. 762.4, 18.0. 90, O, 4, —, — ; Maribor 7. 762.6, 20.0, 70, W4, 0, —, —; Zagreb 7. 761.3. 20.0. 80, SSE1. 0, —, —; Beograd 7. 760.3, 21.0, 80. WSW2, 5, —, —; Sarajevo 7. 764.2, 14.0. 90. O, 0, —, —; Skoplje 7. 760.9, 19.0, 80. 0, 8, —, —; Split 7. 761.0. 24.0, 60, NE2. 0, —, —, Rab 7. 761.9, 23.0, 50. O, 0, —, —. Temperature: Ljubljana 27.6, 130; Maribor 29.0. 16.0; Zagreb 28.0. 17.0; Beograd 25.0, 19.0; Sarajevo 25.0, 13.0; Skoplje 26.0, 17.0; Split 30.0, 21.Q* Sab —, 19.0, »JUTRO* št. 155 5 SreHa. VII. T93T7. Gospodarstvo Znatno povečana likvidnost ljubljanske Mestne hranilnice Hranilnica je imela lani ob koncu leta 52 milijonov Din gotovine Mestna hranilnica ljubljanska objavlja avojo bilanco za leto 1936, ki je posebno zanimiva zaradi tega, ker kaže že prve rezultate lani izvedene akcije za vzpostavitev likvidnosti. Predvsem je ugotoviti znatno povečano likvidnost zavoda. Gotovina v blagajni, ki je znašala ob koncu leta 1935. le 2 milijona din, se je ob koncu lanskega leta povzpela na impozantno vsoto 52 milijonov Din. Pretežni del teh gotovinskih sredstev je dobila Mestna hranilnica od 30 milijonskega posojila Mestne občine pri Državni hipotekami banki. Teh oO milijonov je mestna občina v celoti izročila Mestni hranilnici za odplačlo svojega dolga. Vrhu tega pa je mestna občina z emisijo 20 milijonskega 6% obligacijskega posojila, ki je bilo vpisano skoro izključno v starih hranilnih vlogah pri Mestni hranilnici, odplačala nadaljnjih 20 milijonov Din svojega dolga. Tako izkazuje bilanca za lansko leto občutno zmanjšanje občinskih posojil, namreč od 123.3 na 75.4 milijona Din. Od te vsote 75 4 milijona Din odpade na dolg mestne občine ljubljanske okrog 70 milijonov nasproti 130 milijonom ob koncu prejšnjega leta. Povečana likvidnost pa se kaže v bilanci tudi pri naraslih naložbah pri denarnih zavodih. Te naložbe pri denarnih zavodih so se povečale od 21.8 na 26.8 milijona Din, torej za 5 milijonov. Postavka vrednostni papirji se je povečala za 0.8 na 31.7 milijona Din. Menice so ostale na skoro nespremenjeni višini 3.2 milijona Din. Posojila pa so se nadalje zmanjšala, in sicer hipotečna posojila za 6.3 na 21.8 milijona Din, tekoči računi celo za 20.0 na 167.7 milijona Din. Le posojilo Kreditnemu društvu mestne hranilnice se je za malenkost povečalo in sicer za 0.6 na 7.4 milijona Din. Naraščanje novih hranilnih vlog Hranilne vloge so se nasproti prejšnjemu letu zmanjšale za 19.5 milijona Din, to pa izključno v zvezi z emisijo 6% obligacijskega posojila mestne občine ljubljanske, ker so to posojilo vlagatelji plačali s hranilnimi vlogami pri Mestni hranilnici. V celoti so se hranilne vloge zmanjšale od 392.7 na 373.2 milijona Din. če pa odbijemo hranilne vloge, ki so bile uporabljene za vpis 20 milijonskega obligacijskega posojila mestne občine, tedaj vidimo, da se stanje ostalih hranilnih vlog v teku leta ni skoro prav nič spremenilo. Pri tem pa je treba upoštevati, da je bila vsa akcija za vzpostavitev likvidnosti Mestne hranilnice izvršena šele lani ob koncu leta in da so se ugodne posledice teh ukrepov pokazale šele v letošnjem letu, ko so pričele naglo naraščati nove hranilne vloge. Po najnovejših podatkih so nove vloge dne 1. julija dosegle že vsoto 71 milijonov Din, medtem ko so ob koncu prejšnjega leta znašale le 46 milijonov. V prvi polovici letošnjega leta se je torej stanje novih vlog (po odbitku dvignjenih novih vlog) povečalo za 25 milijonov Din, medtem ko se je stanje novih vlog v celem letu 1936. povečalo le za 18 milijonov, in že od te vsote odpade skoro 4 milijone Din na zadnji mesec lanskega leta, ko so bile že izvršene transakcije za vzpostavitev likvidnosti. Odtok starih vlog je bil lani manjši in je znašal brez vlog, ki so bile porabljene ob priliki emisije mestnega obligacijskega posojila, le 19.6 milijona Din, medtem ko je leta 1935. znašal odtok starih vlog 29.6 milijona Din. V zvezi z akcijo za vzpostavitev likvidnosti je Mestna hranilnica že lani 1. decembra oprostila vse stare vloge do 5000 Din, 1. marca t. 1. pa vse stare vloge do 10.000 Din. V celoti je Mestna hranilnica oprostila za 56 milijonov Din starih vlog do 10.000 Din in jih dala na razpolago vlagateljem, ki pa so do 1. julija od teh starih vlog dvignili le 17%, t. j. 9.5 milijona Din. Poslovni uspeh lanskega leta je znašal 7.9 milijona Din. Od te vsote je bilo porabljeno za odpise 3 milijone Din, tako da je ostalo čistega dobička 4.9 milijona Din. Od tega je bilo porabljeno za ustanovitev fonda za dvomljive terjatve 3.77 milijona Din, znesek 1.12 milijona Din pa je bil porabljen za dotacijo splošne rezerve, ki je s tem narasla na 13.9 milijona Din. Poleg splošne rezerve 13.9 milijona Din ima hranilnica še za 10 milijonov Din drugih rezerv, tako da znaša skupna vsota rezervnih skladov 23.9 milijona Din. Glavne postavke bilance kažejo zadnja leta naslednje gibanje: aktiva: gotovina naložbe vredn. pap. občinska p os. hipot. pos. dolžniki pasiva: hranilne vloge splošna rezerva Račun izgube lr stveno zmanjšanje izdatkov za obresti, in sicer od 16.1 na 15.7 milijona Din, in upravnih stroškov od 2.6 na 2.5 milijona Din. Skoro 30 milijonov za odpise v 6 letih Odpisi dvomljivih terjatev so znašali 2 milijona Din, in sicer 0.4 milijona Din zaradi likvidacije kmečkih dolgov in 1.6 milijona Din v tekočem računu. Z lansko bilanco je Mestna hranilnica menda do kraja odpisala vse dvomljive terjatve. Ti odpisi so znašali leta 1931. 1.7 milijona Din, naslednje leto 3.8 milijona Din, leta 1933. 7.5 milijona Din, leta 1934. 7.6 milijona Din, leta 1935. 3.2 milijona Din in lani 2.0 milijona Din; skupaj torej v šestih letih skoro 26 milijonov Din. Poslovni uspeh lanskega leta pa je vrhu tega omogočil ustanovitev posebnega fonda za dvomljive terjatve v višini 3.8 milijona Din. če upoštevamo še ta znesek, je znašala skupna vsota odpisov in rezerve za odpise v zadnjih šestih letih skoro 30 milijonov Din. Dohodki od obresti so se zaradi zmanjšanja posojil in zaradi znižanja obrestne mere za posojila mestni občini skrčili na 25.3 milijona Din nasproti 27.6 milijona Din v prejšnjem letu. 1931. 1935. 1936. 0.7 2.0 52.0 30.4 21.8 26.8 29.1 31.0 31.7 103.4 123.3 75.4 48.0 28.1 21.8 263.3 187.7 167.7 479.0 392.7 373.2 9.5 11.7 12.8 dobička kaže le nebi- Povišanje telefonskih taks Takse za medkrajevne telefonske razgovore se povišajo s 15. julijem za 7 do 25% Z odlokom prometnega ministra dr. Branka Kaludjerčiča se z veljavnostjo od 15. julija poviša telefonska tarifa za medkrajevne telefonske razgovore. Povišanje znaša za dnevne razgovore 7°!o do 20°/o, za nočne telefonske razgovore pa 131/:°!o do 25%. Po novi tarifi za medkrajevne telefonske razgovore v času velikega prometa, t j. od 8. do 21. ure (dnevna tarifa) znaša v bodoče taksa za edinico razgovora (3 minute) v primeri z dosedanjo takso, kakor sieri "• (v dinarjih): cona: I. do 25 km II. od 25 — 50 km in. od 50 — 100 km IV. od 100 — 200 km V. od 200 — 400 km VI. od 400 — 600 km vn. preko 600 km Po tarifi za medkrajevne razgovore v času sLabega prometa, t. j. od 21. do 8. ure (nočna tarifa) pa znaša v bodoče taksa za edinico razgovora v primeri z dosedanjo takso, kakor sledi: "4? 0 ¥ vj) 1—, "0 v H3 •0 "> 0 0 p. 5 6 20% 9 10 11% 14 15 7% 18 20 11% 22 25 13.5% 26 30 15.5% 30 35 16.5% eona: J> o O -n •O ^ > O C. I. do 25 km 4 5 25% II. od 25 — 50 km 7 8 15.5% III. od 50 — 100 km 10 12 20% IV. od 100 — 200 km 14 16 14% V. od 200 — 400 km 17 20 17.5% VI. od 400 — 600 km 20 23 15% VII. preko 600 km 22 25 13.5% Kakor nam kaže gornja primerjava je najobčutnejše povišanje tarife za dnevne in nočne razgovore v prvi coni do 25 km, kajti tu se poviša taksa za 20 odnosno 25%. Kakor je znano je bila telefonska tarifa s pravilnikom za notranjo telefonsko službo, ki je stopil v veljavo 1. julija 1935.» nekoliko znižana. Sedaj je za dnevne razgovore zopet uvedena stara tarifa, razen v prvi zoni, kjer leta 1935. taksa ni bila znižana, in v sedmi coni, kjer taksa leta 1935. prav tako ni bila znižana. Za prvo in sedmo cono se torej taksa poviša tudi nasproti tarifi, k:. je veljala pred 1. 1935. novo po- Povišanje telefon, pristojbin za medkrajevne razgovore ima očitno zgolj fiskalni značaj, kajti znižanje tarife, ki je bilo izvršeno 1. julija 1935., ni prav nič vplivalo na dohodke od medkrajevnih telefonskih razgovorov, ker sc je telefonski promet povečal. Po statistiki pošte, telegrafa in telefona» ki jo vsako leto izdaja poštno ministrstvo, so znašali v letu 1935., ko je že pol leta veljala znižana telefonska tarifa, dohodki od taikse za medkrajevne razgovore 51.958.000 Din. leto prej, ko je veljala še višja tarifa, pa so bili ti dohodki celo nekoliko manjši, znašali so namreč 51,597.000 Din. Za leto 1936 nam žal še niso znani podatki, vendar je pričakovati da se v tem letu dohodki spričo oživljenja gospodarstva niso zmanjšali, temveč je verjetno, da so se ceio povišali. K temu je treba še pripomniti, da so finančni rezultati pošte, telegrafa in telefona zadnja leta zelo zadovoljivi in da to državno podjetje prinaša državi mnogo večje dobičke, kakor bi jih prinašalo, če bi ke vodilo pri čisto gospodarskih načelih brez fiskalnih oz i rov. Bilanca pošte, telegrafa in telefona za koledarsko leto 1935. izkazuje namreč pri dohodkih v višini 461.6 milijona Din, čisti dobiček v višini 109.1 milijona Din. Nezakonito proizvajanje piva Dravska finančna direkcija razglaša: Finančna direkcija je ugotovila, da proizvajajo privatniki pivo za domačo porabo, kar je po trošarinskih in taksnih predpisih strogo prepovedano. Pivo je trošarinski predmet ter je proizvajanje piva dovoljeno samo onemu, ki je izpolnil zakonite pogoje po obrtnih, trošarinskih in taksnih predpisih, to je v kolikor prihaja v poštev stališče finančne uprave, da je plačal takso, k:i znaša po tar. post. 92./IL, točka 7. taksn. zakona 10.000 Din, da se je prijavil finančni oblasti kot trošarinski proizvajalec, da proizvaja pivo pod stalno kontrolo ter plačuje trošarino na pivo. Skratka: proizvajanje piva je izključna pravica oblastveno odobrenih pivovarn. Vsakdo, ki proizvaja pivo samolastno, četudi samo za domačo porabo, se torej pregreši proti taksnim in trošarinskim predpisom ter znaša kazen 3 taksami vred po taksnem zakonu za vsak primer 41.060 Din, T^^ä-" Pa znaša redna kazen za prvi primer 500 Din, za vsak nadaljnji primer pa 1000 Din, poleg plačila prikrajšane redne trošarine skupnega prometnega davka in petkratne prikrajšane trošarina in petkratnega prikrajšanega skupnega prometnega davka kot kazen a takso za razsodbo vred. Kazni po trošarinskih predpisih se spremene za primer neizterljivosti v nadomestilni zapor. Jasno je, da bi pomenile te občutne kazni za marsikoga moralno in gmotno propast. Iz tega razloga je postopala direkcija doslej kolikormogoče prizanesljivo ter se omejila v večini primerov na posvarilo prizadetih strank zlasti tam, kjer se je prepričala, da je pripisovati nezakonito proizvajanje piva zgolj nerednosti in nepoučenosti in ne zlobnemu namenu strank. Ker pa to prizanesljivo postopanje finančne uprave doslej ni imelo zaželjenega učinka, ampak se primeri samovoljnega proizvajanja piva ponavljajo ter objavljajo v časopisju celo recepti za proizvajanje piva, je direkcija primorana da se zateče poslednjič k posvarilu po javnem časopisju. V bodoče pa bo postopala proti vsakomur, ki bo po finančni kontroli zaloten pri proizvajanju piva. Občni zbor Kmetijske družbe Preteklo nedeljo se je vršil redni občni zbor zadruge Kmetijske družbe, in aicer v njenih prostorih v Ljubljani. Občni zbor je potekel v popolnem miru in ob velikem zanimanju delegatov za vsa gospodarska vprašanja, ki zadevajo zadrugo kakor tudi našega kmeta. Vodil ga je predsednik zadruge g. Oton Det eia. Na njegov predlog so bili poslani pozdravni brzojavi Nj. Vel. kralju Petru II., kraljevemu namestništvu in ministru za kmetijstvo. Občni zbor se je pridružil todi proslavi mednarodnega zadružnega dne in sprejel tozadevno resolucijo. Počastil ee je tudi spomin pokojnega knezoškofa dr. Jegliča Po uvodnem govoru g. predsednika, so bila preči ta na poslovna in bilančna poročila glavnecra odbora in nadzorsrva, na kar po bili odobreni zaključni rafani za poslovno leto 1936 in je bila odobrena razrešniea glavnemu in nadzornemu odboru. Občni zbor je odobril tudi sklep glavnega odbora, da se delegirata v kmetijsko zbornico g. Oton Detela kot zbornični svetnik in g. Hlade Jože kot njegov namestnik. Delegata rz ptujskega in ljutomerskega okraja sta predli-irala ustanovitev skladišča v Ptuju in Murski Soboti. Tej želii se bo po možnosti ugodilo. Podružnica Ja-renina je poslala resolucijo. ▼ kateri protestira proti uvozu dalmatinskega vina. nadalje proti temu, da se sadje iz drugih banovin' izvaža kot štajersko sadje v inozemstvo. S orožen je bil todi nredlosr. naj vlada izpo-sluje po zrledu v drugih državah pri lastnikih hakrenih rudnikov nrepustitev hakra za izdetavo galice po režijski ceni. Kmetijska družba naj stopi v to svrho v stik z drugimi zadružnimi organizacijami, ki nai složno po-krenejo to za vse vinogradnike važno vpra šanie. Iz kreditov, ki jih ima kmetijsko ministrstvo na raznolasro za zgradbo silosov za pšenico, naj kmetijska družba rahteva potrebne vsote za zgraditev takega silosa v PreVmmrjn za on flot ne žitorodne kraje. Vsi predlogi so bili soglasno »prejeti. Občni zbor je bil zaključen po dve in pol urnem stvarnem razpravljanju. Gospodarske vesti — fzvoz usnja le za deri««. Na predlog Narodne banke in na osnovi čl. 9. pogodbe med državo in Narodno banko o izvajanju zakona o denarju, je finančni minister izdal odlok- da se sme do nadaljnega izvažati goveje in svinjsko usnje samo proti plačilu v svobodnih devizah, pri čemer bo overenje za zavarovanje valute pri izvozu takega usnja dajala kakor doslej izključno Narodna tanka. = Francoski frank. Na mednarodnih deviznih tržiščih se je tečaj francoskega franka docela umiril in ne kaže nrkafcih bistvenih sprememb več. Povsod je včeraj noti-ral francoski frarik na-podlagi relacije 128.50 Din za funt. kakor že v ponedeljek. Glede na pomirjenje je Francoska banka z včerajšnjim dnem znižala eskontno mero od 6 na 5%. Moč sokolskih legi j Škof]« Loka je manifesti* rala za Sokolstvo Borze 6. julij Na ljubljanski borzi so se danes v privatnem kliringu trgovali avstrijski šilingi po 8.49. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingtih 8.51 in v angleških funtih po 238. Nemški klirinški čeki so ponovno nekoliko popustili in stanejo v Ljubljani 12.5450, v Beogradiu 12.60 in v Zagrebu prav tako 12.60, odnoßno za konec juMja 12.55 in za konec septembra prav tako 12.55. Na zagrebškem efektnem tržišču jo Vojna škoda pri nestalni tendenci notirala 407.50 — 406.50 (v Beogradu je bil promet po 408). 6% beghiške obveznice ao se v drobnih komadih trgovale po 74, zaključek Pa je bil zabeležen še v delnicah Trboveljske po 230. Devize Ljubljana. Amsterdam 2400.91 — 2415.51, Berlin 1749.52 — 1763.40, Bruselj 734.82 -739.89, Curih 996.45 1003.52, London 215.61 — 217.66. Nework 215.61 _ 217.66, Newvork 4332.26 — 4368.57. Park 167.97 — 169.41, Praga 152.04 — 153.14, Tist 228.70 — 231.78. Curih. Beograd 10, Pariz 16.8550, London 21.64. Newvork 437.25. Bruselj 73.65, Milan 23.0250, Amsterdam 240.40, Berlin 175.55, Dunaj 81.60. Stockholm 111.5750. Oslo 108.75, Köbenhavn 96.60, Praga 15.26, Varšava 82.95. Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. Efehu Zagreb. Državne vrednote- Vojna Skoda 407.50 — 408.50, 4% agrarne 52 — 52.50, 6% begluške 74 — 74.50. 7% invest. 89.50 — 90.50, 7% stabil iz. 86.50 — 87.75 7% Blair 86 bi., 8% Blair 96 bi.: delni«©- Nar. banka 7150 den., PAB 196 M.. Trbovel>»ka 225 — 235. Sečerana Osijek 170 — 180, Osi-ječka ljevaonica 185 _ 190. Dubrovaöka 365 den.. Oceania 280 — 300, Jadranska 375 den. Beograd. Vojna »koda 408 _ 408.50 (408), 4% agrarne (drobni komadi) 50.50 bi., 4% severne agrarne 52 den., 6% begluške 7625 den., 6% dalm. agrame 74.25 den. (74.50), 7% invest. 89.25 den.. 7% Drž. hip. banka 100 den., 7% Blair S5.F0 _ 86, 8% Blair 95 — 96. Narorìna banka — (7150), PAB 197 den. '197.50). Blagovna tržišča ZITO T Chicago, 6. julija. Začetni tečaji: pSe-n?ea: za julij 124,375, za sept. 125.625, za dee. 127.375: koruza; za julij 125, za sept. 111.875. za dee 81. + Winnfpeg. 6. julija. Začetni tečaji: pSe-nica; za julij 146.625. za okt. 139.25, za dee. 135.75. + Norosadska blagovna borza (5. julija). Tendenca prijazna. — Pšenica: baška in sremske 165 — 167; banafska 165 _ I67; slavonska 165 — 166, baška potiska 169 — 171. Oves; baški, sremski, slavonski 100 — 102.50. Ječmen: bašlki in e remaki 64 kg 115 — 117.50. Rž: baška 144 — 146. Koruza: baška in sremska 91 — 92, banatska 89_90; Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 250 - 260: »2« 230 — 240, »5« 210 — 220; >6« 180 — 190: »7« 150 — 160. >8« 110 — 115. Otrobi; baški bana tek i 86 — 93. Potres zavoljo strelne vaje Ob južnobrefcooskd obali so v eni zadnjih noči občutili dvanajst minut trajajoč petres, ki pa ni imel. kakor ae je pozneje izkazalo, nobenih neravmiih vzrokov. Francosko vojno brodovje je imelo v tej noči strelne vaje s 34-centimetrskimi topovi in grmenje teh mogočnih ognjenih žrel je stresalo zemljo. Skofja Loka, 6. JuHja. Skofja Loka in okolica sta Uli v nedeljo pod vtlskom lepe sokolske manifestacije. Na letnem telovadišču v Puštalu ao ae kmalu po 15. uri začeli zbirati obiskovalci nele iz mesta samega, marveč tudi iz Selške in Poljanske doline in 2abnice. Ob 15.30 ae je začel nastop. Porazdeljeni v telovadne skupine ao a prapori in državno trobojnlco v sredini prikorakale sokolske legije pred tribune. Veličasten je Ml pozdrav državni zastavi, nato pa je zaori-la Pesem sokolskih legij. Petju so se seveda pridružile množice na tribunah! Izpod buden je bil zatem nagovor odposlanca župe br. dr. Obersnela. Dogodki zadnjih časov nas zovejo k prav posebni pozornosti. Budni moramo biti in vsak na svojem mestu. Neupravičeno je bilo sokolstvo izzvano, kar mora roditi odpor. Sokolstvo noče sporov, temveč želi služiti zvesto in vdano svojim vzvišenim smotrom. Smo in bomo ostali prijatelji narodu, ki mu prihajamo nasproti z lučjo resnice. Sila nas najde seve trdno povezane, rušiti si ne bomo dali ničesar, marveč bomo vsekdar ostali borci, združeni v lepih in hudih dneh. Sledil je javni nastop. Najprej je bfl Sta-fetni tek članstva in naraščaja, potem pa je izvajala deca (168) župne proste vaje. župne vaje so prikazale tudi članice, nato pa smo gledali mnoge zanimivosti in ve-selosti, ki jih nudijo raznoterosti. Učinkovit je bil nastop naraščaja s prostimi vajami (57), potem pa je sledila orodna telovadba, kjer se je pokazalo, da ima tudi loški Sokol v svojih vrstah dobre telovadce. Po nastopu članov (73) je bil pozdrav domovini. Praporščaki so spet zavzeli svoja mesta, vsa sokolska družina je zapela »Hej Slovani«. Celotni nastop je bil na zadovoljujoči višini, čeprav je zaradi nezadostne pripravljenosti posameznih skladnost nekoliko trpela. Velika večina nastopajočih pa se je potrudila, da dvigne prireditev na čim lepšo višino. Pri tem naj ne pozabimo članov navesti še prav posebej, saj je bila njih točka res najboljša. Po nastopu je bfla v domu zabava. Val proetori ao bili natlačeno polni. Prej na telovadišču in potem v domu je igrala vojaška godba I. planinskega polka. Planinci sp tudi v najčastnejšem številu posetili nastop poleg mnogih drugih odličnikov. Materialno in moralno je dosegel nastop kar najlepši uspeh. Znova je tudi potrdil, da sokolska misel v škofji Loki krepko živi. Pri nastopu ao sodelovali tudi gostje iz obeh dolin. peneča se pasta za zobe 1 tuba »BOTOT« peneče ae paste odgovarja za tri druge paste. Zato Je Škrat cenejša v uporabi. neumorni vaditelj Strumbel, so bili deležni pohvale in priznanja Po telovadbi se je razvila prijetna zabava. Slavnosti sta prisostvovala tudi narodna poslanca Fux iz Ljubljane in Makar iz Metlike. Društvo jo prejelo več pismenih in brzojavnih pozdravov. Brzojavne čestitke je poslal tudi prvi podstarešina Sokolske zveze Gangl iz Poljske. Sokol v Rušah razvije narašča jski prapor v nedeljo 11. t m. ob 15. na letnem telovadišču svojega doma. Praporu bo ku-moval Sokol Maribor Matica. S tem ku-movanjem naraščajskemu praporu se ponovno potrjujejo tradicionalne narodne vezi med Mariborom in Rušami; osvežuje se spomin na trpljenje narodno zavednih Ru-šanov fa Mariborčanov, ki so bili ob izbruhu svetovne vojne preganjani baš zaradi razvitja prapora Soicolskega društva Maribor — Matice na Vidov dan leta 1914 v Rušah. Z razvitjem naraščajskega prapora Sokola — Ruše ob 30-letnici Sokola Maribor — Matice se želi podčrtati neustrašno delo za čuvanje naše severne meje, ki je še danes potrebno in nujno. To delo pa mora prevzeti na svoje rame v bližnj?- bodočnosti današnji naraščaj. V spodbudo za to težavno delo poklanjajo narodne Ruše svoji mladini prapor — simbol sokolske časti, na katerega bo Sokol Maribor — Matica pripel v znak kumovanja dragocen trak. V nedeljo 11. t. m. naj narodni Maribor obišče Ruše vsaj v istem številu, kakor je to storil narodni Maribor na Vidov dan leta 1914. Postani in ostani član Vodnikove drnibeS p Pod mojim varstvom I lahko mirno čita! NIVEA^ CREME y Koža je odporna, če jo krepi Nivea. Samo Nivea Vam omogoča, da Vam koža enakomerno porjavi in da lahko uživate kopanje na sonca. Ob deževnem in vetrovnem vremenu ste odpornejši proti prehladu. Zato si še danes kupite Nivea, ki je vendar tako poceni! Ne pozabite: Samo originalna Nivea vsebuje Eucerit, td krepi kožo. Sokolsko slavje v Črnomlja Starodavno mestece Črnomelj v Beli Krajini je imelo v nedeljo, ko je Sokol razvil svoj prapor, velik praznik. Razen redkih Izjem so bile vse hiše okrašene z državnimi zastavami in zelenjem. V soboto zvečer je bila v Sokolskem domu akademija v čast kumice prapora Marije Vrankovióeve In kuma dr. Josipa Maleri-ča, ki je bil prvi starosta Poleg Sokolov se je akademije udeležilo tudi mnogo prijateljev Sokolstva iz mesta in okolice. Nedeljske slavnosti je otvorila domača godba z budni co. Dopoldne so prihajali od vseh atrajii gostje. Slavja ao ae udeležile vse sokolske edinice Bele Krajine. Lepo je bila zastopana tudi novomeška sokolska župa pod vodstvom podstarešine Krajca. Lepo Število sokolskih bratov in aeater je prihitelo iz Karlovca. Sokole lz Karlovca je vodil starešina Marko Sablič. Nad sto Sokolov In drugih udeležencev je prihitelo iz Ribnice, Sodražice in drugih krajev. Pripeljali so ae na treh avtobusih in spremljala jih je sokolska godba. Sokoli so pohiteli v Vojno vas na grob narodnega mučenika Kramarja, ribniškega rojaka, ki je bil ustreljen kmalu po izbruhu svetovne vojne. Grob ao okrasili s cvetjem in aelenjem, pevci ao zapeli In godba je zaigrala. Na telovadišču, kjer ao se dopoldne urili vsi člani oddelkov za popoldanski nastop, se Je popoldne formiral sprevod, ki je krenil med sviranjem koračnic ribniška sokolske in domače godbe na trg pred Mestno hranilnico, kjer Je bil postavljen slavnostni oder, obdan od mlajev, zelenja in državnih zastav. Velika množica, zbrana okrog odra, Je sprevod navdušeno pozdravljala. Prapor je razvil kum dr. Ma-lerič, godba Je zaigrala državno himno, zagrmeli ao atreli iz topičev, kumica Vrankovičeva pa Je pripela na prapor trak, ki nosi napis: »Le naprej brez miru!« In datum. Potem je izročil kum prapor starešini Spiru Vrankoviču, iz njegovih rok pa je prapor prevzel praporščak. V imenu novomeške župe je pripel na prapor lep trak podstarešina Krajec, potem pa so a kratkimi govori še čestitali društvu ter navduševali množico za sokolske ideale starešina Sablič iz Karlovca ter Anček in Petelin iz Ribnice. Dva otroka sta prapor okrasila s kito cvetja. Ko so zapeli sokolsko himno in pesem sokolskih legij, se je sprevod nadaljeval čez Mestni trg ln novi most v Sokolski dom. V sprevodu je bilo 13 praporov. Nastop na telovadišču je zelo navdušil veliko množico gledalcev. Vsi oddelki, ki jih je izvežbal RADIO Četrtek & julija Ljubljana 12: Slavne pevke (plošče). — 12.45; Vreme, poročila. — 13; CaB, spored, obvestila. — 13.15; Koncert baletne glasbe (plošče). — 14: Vreme, borza. — 19; C as, vreme, poročiia, spored, obvestila. — 19.30; Nac. ara: Zena v naši kriminalni statistiki (g. Boris Bognolo). — 19.50: 10 minut zabave. — 20; Honegger; Pacifik, simfonična alita (plošče). — 20.10: Javna dela v dravski banovini (Udruženje jugosl. inž. in arhitektov). — 20.30: Večer operne glasbe. Sodeluje g. Jean Franci (tenor), Radio orkester in prof. M. Lipovšek (klavir). — 22: <5as, vreme, poročila, spored. — 22.15 : Vesela glasba (Radio orkester). Beograd 17-20: Koncert orkestra. — 18.30: Narodne melodije. — 20; Violinski koncert. — 20.40: Arije. _ 21.10; Orkestralen koncert — 22.20: Lahka godba. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra. _ 20; Prenos iz Beograda — 22.20: Lahka in "plesna m lizika. — Praga 19.10: Zborovsko petje in vojaSka godba. — 20; Orikester. — 20.55; Suk: »Poletna pravljica«. _ 22.25: Plošče. — 22.85; Klavir. — Varšava 20: Večer lahke in plesne muzike. — 22: Plošče. _Dunaj 12: Koncert orkestra. _ 13.45; Plošče. — 16.05; Klasična glasba: uverture. — 17.05; Piskači igrajo za deco. — 17.45: Klavirski koncert. — 19J5: Ameriški študen-tovski orkester. — 20: Koncert vojaške godbe. — 21; Godalni orkester. _ 22.20: Klavirske skladbe. — 23: Plesna muzika. — Berlin 19.20; Komorni trio za staro glasbo. — 90.10: Plesni orkester. — 22.30: Nem-Ska vedra in narodna glasba. — München 19; Katnikova opereta »Princ iz Tule«. — 21.10: Komorni koncert. — 22.20- Godalni kvartet. _ 23; Plesna muzika. — Stuttgart 19: Zabaven program b plošč. — 20- Glasbeni spored po žeHah. — 21.15- Nadaljevanje koncerta. — 22.30; Lahka godba. — 24: Operni koncert. Iz Ptuja j— Kino Ptuj bo čez poletje v sredo in-četrtek zaprt. Redne predstave v juliju in avgustu so vsako soboto in nedelj*. Prihodnji film je >2ene varajo«. j— Nevarnost požara na železniškem mostu. V nedeljo zgodaj zjutraj je šel g. dr. Šalamun v svoj lovski revir na desnem bregu Drave in je opazil na železniškem mostu gost dim. Ugotovil je. da eo se deške železniškega mosta vnele. Opozoril je na ogenj vojaštvo, ki ie bilo tam v bližini. Vojaštvo je nato ogenj udušilo. škoda je majhna. V Bruslju so starteli k mednarodni tekmi balonov mnogi tekmovalci. Najdaljšo proga je preletel pilot Demuyter, M je pristal v Bigi po 1450 km vožnje Kako se varujemo poletne vročine? Okna naj bodo podnevi zastrta in zaprta — Prednosti platnene obleke — Jej tnalo mesa in čim manj mastne brane, izogibaj se popolnoma alkohola čim dalje prehajamo v poletje, tem višja postaja temperatura in tem bolj trpimo zavoljo visoke temperature. V teh dneh je pač vredno, da se pobavimo z vprašanjem, kako nam je mogoče prebiti vročo letno dobo brez hudega neugodja. Najprvo poskrbimo z zastori in žaluzija-mi, da sonce podnevi ne bo moglo sijati v naša bivališča. Okna naj bodo zaprta in jih odpirajmo le ponoči ter zjutraj, ko je zunanja temperatura nižja nego notranja, S tem da obesimo mokre cunje v stanovanje in tla večkrat poškropimo z vodo, dosežemo tudi, da se bo stanovanje ohladilo. Obleka bodi lahka in zračna. Platnene obleke imajo navzlic zelo razširjenemu nasprotnemu mnenju poleti prednost, ker nam ostane koža v njej hladnejša in bolj suha nego v volneni obleki. S platnene površine voda hitreje shlapi nego z volnene. Priporočljive so tudi obleke iz blaga, ki je sestavljeno iz volne in platna. Za nogavice je izvrstno pol volneno in pol bombažno blago. Moški še vedno niso tako daleč kakor ženske, da bi se za poletne mesece oblačili tako, kakor bi bilo potrebno. Dočim si ženski svet pomaga z lahkimi, tenkimi bluzami, se moški, vsaj po mestih, še vedo mučijo s poškrobljenimi ovratniki, suknjami in telovniki. Važno poglavje je poletna prehrana. Omeji se glede mesa, izogibaj se mastnih jedi. Močnate jedi in sadni soki so za ta čas najprimernejši. Napačno bi bilo, če bi se hoteli izogibati tudi pijače, češ da pospešuje le potenje. Seveda pa piti ne smemo preveč, ker povzroča to res hudo znojenje. Posebno previdni moramo biti glede sladoleda in lednih pijač. To je povzročilo že mnoge želodčne motnje. Mrzla kava ali čaj ugašata žejo najbolje, poprova meta in podobne stvari občutek žeje le omamljajo. Alkoholnih pijač se izogibajmo, nasprotno nam bo koristno sadje, bodisi dobro očiščeno in surovo ali kuhano, pa tudi kakšna hladilna pijača, kakor limonada, sodavica itd. Telesno temperaturo si znatno znižamo, če si obraz in roke večkrat omočimo v mrzli vodi. Enak hladilen učinek imajo kratke mrzle kopeli, če se kopljemo v mrzli vodi, pa pomočimo vanjo takoj vse telo, da se obranimo nevarnih navalov krvi v glavo. če je zavoljo silne vročine koga zadela sončarica, tedaj ga spravimo takoj v hladno senco, slecimo ga in položimo tako, da mu bo zgornje telo višje, če je še zmožen požirati, tedaj mu dajmo mnogo hladne kave ali čaja, eventualno tudi hladne vode. Potem mu ohladimo pregreto telo s tem da mu ga oblivamo z mrzlo vodo, dokler se mu ne vrne zavest in postane telesna temperatura normalna. Utrip se izboljša z injekcijo kafre, v primeru globoke nezavesti (kome) nam preostane samo še poskus umetneera dihania. Vsekako je treba takoj poklicati zdravnika. Atentat na predsednika portugalske vlade V Lizboni Je bD v nedeljo Izvršen neuspel atentat na predsednika vlade, dr. Oleivira Salazarja. Ko je diktator hotel stopiti v cerkev, se je razpočila bomba, ki je zasula predsednikovega spremljevalca z zemljo. SaJazar je ostal nepoškodovan. Sončarica v Mississippiju Iz New Yorks, poročajo, da so imeß te öni v državi Mississippi, kjer je pred nedavnim divjala strašna povodenj, nič manj grozovite dni. in sicer tokrat zavoljo neverjetne vročine. Ta vročina je zahtevala veliko število človeških žrtev. Termometer se je dvignil m 45 stopinj ur senci. Več nego tisoč oseb je dobilo sončarico, mnogo jih je zavoljo nje umrlo. Več nego 100.000 ljudi je prenočevalo ob reki Mississippi ju in mnogi, M so se hoteli v njenih valovih ohladiti, so utonili Kansas City je kakor iizumrio mesto. Vse trgovine so zaprte in uradniki so dobili dopust zavoljo vročine. Asfalt na cesti je postal tako mehak, da avtomobili ne morejo voziti Na križiščih so gasilci z brre-galnami. ki mimoidoče na njih žeJjo obrizgavajo z vodo. 21 klobukov, 19 parov čevljev Croydonski sodniki so lady Elizabeto Prescottovo obsodili na kakšnih 400.000 dinarjev globe. Priletela je namreč iz Pariza in je pri carinskem pregledu zatajila 17 novih toalet, 21 klobukov in 19 parov čevljev, ki jih je bila kupila v francoski prestolnici. Dejala je. da nima ničesar, kar b:i bilo podvrženo carini. Sodišče je v javni razpravi izjavilo, da je treba laž dame iz družbe kaznovati dvakrat tako strogo kakor laž običainega smrtnika. Lady Pres-cottova pripada najožjemu dvornemu kro-f^vj *oda te sodn&ov ni motilo. šest artistov padlo z vrvi v manežo V eirkusn Barnum ▼ New Yorku se je zgodila velika nesreča sredi večerne predstave. Vsak večer je nastopala v tem cirkusu slovita družina akrobatov »The Six Baltics«. Tako je tudi pred nekoliko večeri predvajala čudovite akrobacije na žični vrvi brez varnostnih mrež. Družina sestoji h treh moäküh, ene Renske in dveh otrok. Nenadno se je vrv mfcr-gala in vseh šest nesrečnežev je treščilo 18 m globoko v manežo. Žena in oba obroka sta bila takoj mrtva, vse tri moške so 8 smrtno nevarnimi poškodbami prepeljali v bolnišnico in zdravniki nimajo upanja, da bi jih mogli rešiti. Rooseveltu je grozil V Bostonu so prijeli nekega priletnega moškega, Id Je obdolžen, da je pisal prezi-dentu Rooseveltu pismo, v katerem mu Je grozil z nasilno smrtjo. Mož pride pred sodišča, Premeril je 24.000 km »Paviljon miru« na svetovni razstavi Dne 9. t. m. bodo na pariški svetovni razstavi odprli »paviljon miru«, pri čemer bo pacifistična organizicija priredila veliko manifestacijo, na kateri bodo govorili zunanji minister Delbos, podpredsednik vlade Blum, predsednik poslanske zbornice Herriot, letalski minister Cot in z angleške Btrani lord Robert Cecil ter lord Davies. Govoril bo tudi predsednik norveške poslanske zbornice Hambro. Zveza bivših bojevnikov je pozvala svoje člane in pristaše, naj bi se v stotfeočih udeležili sprevoda, v katerem bodo manifestirali za mir. Astrolog toži Rocke- fellerjeve dediče Smrt ameriškega velebogataša Johna D. Rockefellerja je odjeknila tradì v Budimpešti, in sicer po zaslugi nekega Zoltana En-dreia. ki je po »poklicu« grafolog ter zahteva od Rock feil er je vih dedičev tisoč dolarjev odškodnine. Endrei utemeljuje svojo zahtevo s tem. da je pred petimi leti poslal staremu miljar-derju horoskop z nazlaco. da se mu ni bati za življenje do maia 1937. Takrat Je bil Rookefeller telžko bolan in v velikih skrbeh za svoje življenje^ Endrei ie Rodkefellerjin natančno predpisal način življenja. Bogataš se je njegovih navodil držal in ie uspel, zato zahteva zdaj astrolog za svojo prizadevnost tisoč dolarjev. Notranjost podmornice Sredi razburkanega morja Kakšna je usoda Amelije Eàrhardtove? Je letalka «va ali mrtva? Pogled v »trebuh« angleške podmornice »L 26« Živi mrlič Tragika izgubljenega francoskega geometra Bivši angleški bojevnik James Scott, kl šteje zdaj 63 let, je v treh letih, osmih me-sedh in sedmih dnevih prehodil razdaljo od Londona do Kapskega mesta v Afriki. Na svojem potovanju je raztrgal 23 parov čevljev Čuden doživljaj Je imel matematik in zemljemerec Jean Prüfer iz Metza. Pred nekoliko dnevi so našli v bližini St. Germaina na cesti nezavestnega potepuha Spravili so ga v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je bil zavoljo gladu blizu smrti. Bila ga je skoraj samo še kost in koža, moči ni imel nobene več. Ko se je osvestil, je dejal, da se imenuje Jean Prüfer in da je matematik. Ker mu niso hoteli verjeti, je prosil za papir in svinčnik ter začel razvijati težke matematične probleme. Dokazal je, da je v tej stroki res doma. Vodstvo bolnišnice je nato sporočilo njegove podatke v Metz, kjer so ugotovili, da se ti podatki res krijejo s podatki geometra Jeana Prufera. Ta pa je 1. 1933. izvršil samomor in so ga pokopali v Metzu. Natančnejše poizvedbe so sedai do«~ so takrat našli na deželi cesti neznanega samomorilca, ki ga je Pruferjeva žena po obleki spoznala za svojega moža. Prüfer je bil izginil v poletju 1933. in ni v očeh svoje družine nikoli veljal za normalnega. Ob vsaki priliki in nepriliki je namreč risal Z odličnim spričevalom v smrt Pretresljiv dogodek se Je odigral v Budimpešti. Hčerka nekega finančnega stražnika, 9-letna Margit Nagy, je dobila ob zaključku šolskega leta odlično spričevalo. Vesela Je priletela domov, da ga pokaže materi. Matere ni bOo doma, a kmalu se Je vrnila s trga. Dekletce je «dišalo, kako se v reži pogovarja z neko znanko. V svoji želji, da bi ji lepo spričevalo čim prej pokazala, se Je spravila na ograje stopnic in zrtrčala po razposajeni otroški navadi na-vndoL Nenadno pa Je izgubila ravnotežje ln se Je prekotalila po vsem stopnišču, udarjajoč pri tem z glavo ob stopnice. Obležala Je z razbito lobanjo in zlomljenim > tilnikom pred materjo, ki Je bila od groze vsa trda, v rokah pa je krčevito stiskala spričevalo. Volitve ciganskega kralja Več tisoč ciganov fe Poljske. Madžarske, Češkoslovaške, Rmrmrnske in iz drugih d»-žav se je zbralo te dni v nekèm varSav-skem predmestju, da bi izvolili novega ciganskega kralja namesto Matije Kwieka, ki so ga pred nekoliko meseci v prepiru ustrelili. Vsi kandidati za kraljevi ciganski pre^ stol imajo isti priimek kakor zadnji kralj, čeprav pripadajo raznim družinam. Volilna ceremonija se bo začela s pravoslavno službo božjo in tudi kronanje bo izvršil pravoslavni duhoven. Ciganska organizacija prodaja z dobrim usr>ehom vstopnice za svojo prireditev in računa s tisoči gledalcev. Novi ciVansIki krali bo vodil sodne posle nad svojimi rokki in tudi podajanja.. da bi ti dobili ozemlja, kjer se bodo lahko naselili. geometrične like, se poglabljal v tefflce al-gebrajske probleme in je svoj poklic zanemarjal tako, da je njegova žena z otroki ostavila hišo, iz katere je potem še ««rn izginil. Kratko nato so našli neznanega samomorilca, ki so ga smatrali za Pruferja. Kaj je mož počenjal v vseh teh štirih letih, ko je veljal za mrtvega, še ni pojasnjeno. „Ljudska maska44 v Nemčiji Karhandtova na »letečem laboratoriju« Sobotne vesti nedeljskih Betov, da je letalka Amalija Earhardtova, ki se je ponesrečila na svojem poletu okoli sveta, rešena, se žal, niso izkazale za resnične. Reuter poroča k Washingtons 5. julija, da je svet že nad štirideset ur brez poročil o letalkinl usodi. Amerika je organizirala velikopotezno reševalno ek g pedici jo, ki naj bi prinesla »ženskemu Lindvju« pomoč. Poslali so na morje matično ladjo »Lexington« s 54 letali. Toda doslej se to reševanje ne more pohvaliti z uspehom. Amerika se boji. da se ni končal polet Eàrhardtove s tragedijo... Ameli ja Earhardtova je zbocffla pozornost sveta pred devetimi leti, ko je dosegla višinski rekord za ženske. Prvotno je bila učiteljica, ki pa je dala slovo Soli in se je popolnoma posvetila aeronavtiki, Osrčena po Lindberghovem uspehu l 1927., se je oipnavila z dvema spremljevalcema na polet čez Ocean in je bila res prva ženska, ki je preletela progo od Nove Fundlandije do Waleen. Rabila je za vožnjo dva in dvajset ur. Na angleškem so jo sprejeli z veiikim zmagoslavjem, ki se je ponovilo ob njenem povratku v Ameriko. Tam se je oimožila z založnikom Ge-OTgesom Pahner-Putmanom. L. 1932 je ponovila 6voj prekomorski polet, in s ker sama. Trinajst ur in pol je rabila do Irske. Ko je dvakrat premagala Atlantik, se je začela zanimati za težjo letalske probleme. Pred dvema letoma je skušala premagati Tihi ocean in se ji jo stvar tudi posrečite. Letela je od Hono-lula do Oafklanda v Kaliforniji, napravila 2100 km v 17 urah in 5 minutah. Letos sredi marca je hoteLa uresničiti evoj tretji veliki načrt: pol p* okoli sveta. Startela je v Oaklandu. Deževalo je kakor bi lilo iz Škafa. Kljub temni se je odločila za polet A že takoj v začetku se je zgodilo nekaj, kar ni obetalo dobrega nadaljevanja; letelo se je nagnilo in z velikansko težavo se je letalki posrečilo obdržati aparat v zraku. Imela je pet le srečo, priletela je na Honolulu. Ko pa se je hotela tam ponovno dvigniti v zrak, je počil obroč na kolesu, kar je imelo za posledico hud sbresljaj letala. Bencinski tank se je razmajal in gorivo je začelo brizgati iz posode. Nastal je požar. Na letališču navzoči mehaniki bo takoj priskočili na pomoč. Ree se jim ie posrečilo udrašfti ogenj, toda letelo je bilo močno poškodovano in Earhardtova je morala odgoditi nadaljnji polet. NavzJic temu ni odnehala. Nabavila #t |a nov aparat, ga opremila % vsemi tehničnimi pridobitvami tako, da je dobilo njeno letalo naziv »leteči laboratorij«. S tem letalom je nadaljevala polet čez Tihi ooeaa, vožnjo, ki se o njem še r»e ve, če pomeni za Earbardtovo novo težko življensko pio1 izkušnjo ali strnil. Novi svetovni bofcsac Zlato v hrzem vlaku Kakor poročajo Hstl iz Kodanja, so V brzovlaku, ki vozi iz Berlina v dansko prestolnico, odkrili tihotapstvo z zlatom. Neka danska železniška uslužbenka Js odkrila pri snaženju nekega voza dve papirni vre«, v katerih je našla v svoje začudenje zlate plofiče ln palice. Tihotapci so hoteli zlato očitno skriti, da bi ga po reviziji potnih listov ln carinskem pregledu na meji spet vzeli. Niso pa računali s tem, da vozove med tem pregledom na meji vedno osnažijo. Naslov svetovnega prvaka v boksanju «i jo priboril črnec Joe Louis, ki Je bil lani premagan od Nemca Schmelinga. Louis je porazil svojega nasprotnika Braddocka na tekmi v Chicagu Julij — avgust 70.— dinarjev dnevni pension z vsemi kopališkimi taksa* mL — Direkten vagon iz Ljubljane oh 8.00 zjutraj pride v kopališče ob 14.18 pop. Zahtevajte obširne prospekte od UPRAVE RADENSKEGA ZDRAVILNEGA KOPALIŠČA SLATINA RADENCI (pri Maribora) V Nemčiji so uvedli tako zvano »ljudsko masko« proti plinom, katero bodo v dogled-nem času razdelili med vse prebivalstvo ANEKDOTA Grflki basnopisec Ezop je nekoč dobil naročOo, naj prinese s trga najboljše, kar Je mogoče najti na njem. Prinesel je jezik. Drugič so ga poslali z nalogom, naj kupi najslabše. Prinesel je zopet — jezik. VSAK DAN ENA Usodna svetilka V neki »troj arni v Freiburgu ▼ Svio; je električni tok zaporedoma ubü dve oeebi. Neki 66-letni delavec Brüllhart, ki je delal v kleti strojarne, se je dotaknil slabo i®o-lirane svetilke na svoji mizi in tok ga je ubil. V trenutku je padel na tla in zaman sta se dva zdravnika trudila, da bi ga oživila. Granata med jagodami Postani in ostani član Vodnikove druibe! V gozdu blizu romunske vasi Parisanija so štirje otroci najemnika Balzana nabirali jagode in gobe. Ob gozdnem robu so naleteli na velik kovinski predmet, ki Je tičal globoko v mahu. Izkopali so ga in položili v koš pod jagode. Bila je granata iz svetovne vojne. Ponosni zavoljo svoje najdbe so stopali otroci proti domu. Ko je njih mati doma koš izpraznila, je padla granata na tla. V istem trenutku je nastala strahovita eksplozija. Vse štiri otroke je na mestu ubilo, materi pa je odtrgalo obe nogi In preden Je prihitel zdravnik, je Izkrvavela. Hišo je skoraj porušilo. Iz drobcev granate so ugotovili, da je imela granata v premeru 12 cm. »Ojej, ojej — ogenj vam je torej vzel tudi taščo? Moje sožalje! Kako pa se Je mogla zgoditi takšna nesreča?« »Veste, tašča je tako sladko spala, da se Je nisem upal zbuditi iz sna...« (»Le Rire«) »JUTRO« št 133 Snefla» t 3ÖL 1937. Kultura! pregled Zagrebško gledališče v pretekli sezoni Zagreb, koncem junija Ob sklepu gledališke sezone se slišijo dokaj hudi očitki na naslov uprave, čeprav je le-ta izključno v domačih rokah (v ožjem pomenu). Znano je, da je zagrebško gledališče z velikim posojilom ob začetku sezone dosti dobro uredilo svoje gmotne razmere, tako da očitki merijo samo na delo dosedanje uprave in ne morda na neke zunanje nevšečnosti. Res je, da se taki očitki ponavljajo že več let, vendar so doslej vedno valili krivdo na vnanje vzroke, predi/sem na splošne razmere, v katerih je baje bilo hrvatsko gledališče zanemarjeno. Kot najmočnejši dokaz so navajali neurejene gmotne razmere. Toda z nastopom pretekle sezone so ti dozdevni vzroki vsaj v glavnem odpadli, in če še vedno ni tako, kakor bi si to kritika in publika želeli, tedaj nosi odgovornost samo domače umetniško vodstvo. Predvsem očitajo upravi, češ da je v ©peri enako ko v drami izvedla le manjši del obljubljenega repertoarja. Tudi to, kar je bilo uprizorjeno, ni bilo sistematično, ni kazalo vodilne ideje; bilo je vse preveč improvizirano in brez potrebne umetniške višine. Prav posebno pogrešajo iskanja novih poti in novih možnosti izraževanja, takisto se pravilno ne izkoriščajo razpoložljive režiserke in igralske sile, ki so ostale dostikrat neizrabljene. Vse to velja, vendar s častnimi izjemami, ki jih bomo posebej omenili. Z našega jugoslovenskega stališča moramo grajati, da slovenski in srbski avtorji za hrvatsko gledališče skorajda ne obstojajo, z izjemo Nušiča. V tem pogledu je pač tudi gledališče »žrtev« splošnih hrvatskih razmer, ki jih mora domače vodstvo upoštevati. Uprava se je gotovo zavedla. resnih očitkov in je dala proti koncu sezone, torej že v poletni vročini, celo vrsto premier, ki naj bi v naglici izpolnile dosedanje vrzeli. Dasi gmotna sredstva, s katerimi razpolaga zagrebško gledališče, jpotovo niso razmeroma velika, vendar smatrajo poznavalci gledaliških potreb, da se s proračunom okroglih sedem milijonov in z državno subvencijo štirih milijonov lahko tudi v Zagrebu drži gledališče na primerni umetniški višini in vodi v splošno zadovoljstvo, Res pa je, da je bilo gledališče v tej sezoni nekoliko boljše obiskovano kakor prejšnja leta. Splošni uspeh je bil v operi boljši kakor v drami, to pa v vsa-kern pogledu. V takih razmerah je dal ostavko dosedanji ravnatelj drame Tito Strozzi, znani drarriatski pisatelj in odlični režiser in igralec, ki pač ni izpolnil, kar so od njega pričakovali. Očitajo mu vse hibe repertoarja, padec umetniške vrednosti predstav 5n neizkoriščanje najboljših sil, skratka: rplošni zastoj. A tudi Strozzi ni bil zadovoljen z razmerami, ki vladajo v gledališču: ne z upravnikom, ne z ansamblom. Gotovo je razlog njegovem neuspehu tudi osebna prezaposlenost, kajti res ni mogoče biti hkrati dober ravnatelj, režiser in igralec. Kljub temu, da je po navadi imenovan za ravnatelja drame literat ali vsaj literarno izobražena osebnost, so tokrat storili izjemo in imenovali za novega ravnatelja igralca in režiserja Dubravka Duj-Sina, prvak drame, znanega mojstra klasične tragedije, pa tudi dobrega salonskega in karakternega igralca. Gotovo bo novi ravnatelj našel oporo pri režiserju in dramatiku Ka Mesariču, ki prav za prav opravlja posle dramaturga. Dujšin bo imel rir»sti dela, če hoče spraviti dramo nazaj na nekdanjo višino v srečnih časih Raiča. V svojem nastopnem govoru je poudarjal, da ostane samo eden med dramskimi igralci, enak med enakimi; vodil bo dramo, a dra.ma je ves ansambl skupaj. Z jasno tendenco je naglašal, da zagrebško gledališče ne sme pasti na nivo pokrajinske »šmire«. V pretekli sezoni je bilo v drami skupno preko 20 premier, med njimi tretjina domačih. Od starejših domačih avtorjev smo videli samo Tomičev »Novi red«, toda kljub temu je v drami ostal — stari red. Vse ostalo, kar je gledališče prvotno napovedalo, je odpadlo. Glavna dubrovniška in kajkavska književnost je torej popolnoma zanemarjena. Izveden je bil samo oni del napovedanega repertoarja, ki se tiče so-sodbnih domačih pisateljev in sicer Srna Položaj pisateljev v sovjetski Rusiji Praška levičarska »Pritomnost« je objavila članek Borisa Souvarina »Čiščenje tudi med sovjetskimi pisatelji«. Avtor je ali je bil komunist, zato so njegovi podatki tem tehfnejši. Komaj po>l leta je minilo, kar so pravoverni komunisti zamerili pisatelju A. Gideu, da je povedal nekoliko resnice o pravem položaju literature in umetnosti v sovjetski Rusiji. To, kar piše in s stvarnimi podatki dokazuje Souvarine, je neprimerno hujša obtožba moskovskega re žima. Souvarine uvodoma pravilno poudarja, da se z izrazom »sovjetska literatura-!: često označuje književnost, ki prav za prav ni sovjetska, marveč ruska. Okolnost, da morajo pisatelji živeti pod sedanjim ruskim irežirnom, še ne pomeni, da so za svoj talent in delo dolžni hvalo boljševizmu; tudi ni rečeno, da jim daje režim ugodne delovne pogoje. Večina sovjetskih pisateljev, zlasti še najpomembnejši, so postali to, kar so, samo zaradi tega, ker si drugače niso mogli ohraniti žive kože ter pisati. Nekateri so se režimu prilagodili, drugi so resi-gnirali, tretjim pa tako podložništvo celo ugaja. Resnični sovjetski pisatelji, namreč komunisti, so vsi brez izjeme le malo pomembni. Nato Souvarine označuje usodo pisateljev, ki je nanje boljševiška stranka ponosna: Vladimir Majakovskij in Sergej Jeseni in sta naposled našla izhodišče v prostovoljni smrti, takisto so si končali življenje proletarski pesnik Kuznjecov, simbolisl Vladimir Piast in socialni revolucionar A. Sobol. Gorkij kot sovjetski pisatelj? Nihče ni tako strupeno kakor on postavil na sramotni steber Lenina in Trockega. Ko se je pozneje pridružil Stalinovemu režimu, je bil že pisatelj brezpomembnih del in je umrl v smislu Flaubertovih besed »90us les honneurs qui déshonorent« (rod častni. ki onečaščajo). Boljševiki so imeli v svojih vrstah dva uvaževana kritika: urednika »Krasne Nov« Aleksjeja Voronskega in urednika listov »Novyj Mir« in »Pečat i revolucija« V. Po-lonskega. Voronski je zdaj pregnanec v Sibiriji, čeprav ni bil nikdar obsojen in mu (Feldman), Gornji grad (Habeduš), Dr. (Nušič), Najbolja ideja (Preradovič), Slučaj (Senečič) in nazadnje deli dveh knji-ževnic »Lampioni« (Božena Begovič) in »U pravom svijetlu« (Zdenka Smrekar), o katerih bomo še spregovorili. Drami Strozzija (Gaj) in šrepla (Poslednji kava-lir) sta bili oblastno prepovedani. Od slovanskih pisateljev smo videli samo Dostojevskega »Idiota« in Gorkega »Na dnu« ter »Puškina« Irine Kunjine-Alek-sander, ruske emigrantske književnice, ki živi v Zagrebu. Med domačimi deli je imel največ uspeha Nušičev »Dr.« v režiji Ka Mesariča, ki je doživel kar 40 repriz. Od domačih v ožjem smislu je najboljše odrezal Senečič s svojo dramatizirano reportažo »Slučaj z ulice«. Od slovanskih del je sijajno uspel »Idiot« v režiji Strozzija. Izmed starejših del sta se izvajali samo dve: Bühnerjeva Dantonova smrt od Bü-chnerja in Goldonijev »Sluga dvaju gospo-dara«, slednji z lepim uspehom. Toda Shakespeare je izostal popolnoma! Od tujih sodobnih del smo videli: Prvo legijo, Jua-rez in Maksimilijana, slovesno Capkovo »Bijelu bolest«, Candido in Charleyevo teto ter več lahkih komedij. Capkovo pacifistično delo sodi tudi v Zagrebu med najlepše uspehe drame in spregovorili bomo o njem še obširneje. Tudi Prva legija in Charleyeva teta sta vžgali. Naposled so od otroških pisateljev izvajali samo For-sterjevo igro »Robinzon ne sme umreti«. Kakor vidimo, ni bil ne domač niti inozemski spored izbran nič kaj srečno, če izvzamemo že omenjene izjeme. Izvedena je komaj polovica obljubljenega in še to ne" brezhibno. V dramskem ansamblu bo prihodnjo sezono več izprememb. Novo je angažiran prvak sarajevskega gledališča Sima Ilič, ki se je izkazal s svojimi gostovanji v Zagrebu in ki naj nadomešča vse odhajajoče člane. Med dosedanjimi člani drame pojde Ante šoljak v Skoplje, a Predrag Milanov na enoletni dopust. Drugače je pa dram® izgubila v zadnjem času sedem glavnih akterjev, kar bo težko nadomestiti samo z enim novim angažmajem. V operi je bila sezona uspešnejša, dasi smo videli po velikih obljubah samo dve premieri in eno baletno ter sedem na novo uvežbanih repriz. Vendar ne smemo pozabiti, da ima opera stalno na repertoarju 48 velikih opernih del. Od domačih premier smo videli samo obe operi širole, a od tujih Katarino Izmajlovno šostakoviča, ki je pod vodstvom ravnatelja Baranoviča dosegla izredni uspeh. Izmed domačih repriz so izvajali Hatzejev Povratak, izmed tujih pa Otmica iz saraja (Mozart), Wal-küra (Wagner), Ljubavni napitak in Lucija Lammermoorska (Donizetti), Huge-noti (Meyerbeer) in Samson i Dalila (Sa-int-Saens). Edina baletna premiera je bila Hudič na vasi, o kateri smo že poročali. Izmed domačih operet so vprizorili Zajčeve »Momci na brod« in Glozovo »Tu je sreča« izmed tujih Beneša, Jankovca, Kalmana, Millöckera itd. Kljub temu, da marsikaj ni bilo izvedeno, sodi zagrebška kritika, da je bil uspeh opere precejšen in glede na številne dobro uspele predstave res na pre-mierni umetniški višini. V ansamblu bodo še večje spremembe kakor v drami. Naš veliki tenor Josip Rijavec je dobil stalni angažma v Beogradu; hkrati bo tudi pre-fesor na novoosnovani Glasbeni akademiji, vendar utegne gostovati tudi v Zagrebu in Ljubljani. Veilko pozornost je vzbudila v Zagrebu odlična ljubljanska koloraturna pevka Zvonimira župevc, ki je s svojimi gostovanji v Rigolettu, Otmici iz saraja in Luciji Lammermoorski dosegla glas »slovenskega slavčka« in se ravnatelj opere od sile trudi, da jo angažira v Zagrebu, kjer bi bila neopohodno potrebna. Tukaj tudi obžalujejo, da ni moglo priti do an-gažmana ljubljanskega tenorja Gostiča, ki uživa v Zagrebu lepe simpatije. Najbrže bo angažiran kot stalni gost italijanski tenor Christy Solari, ki je tudi ponovno in uspešno gostoval v Zagrebu. Na gostovanje bo povabljena Erika Druzovič iz Berlina. Opereta trpi občutno zgubo z odhodom prvega ljubimca Slobodana živojnoviča, ki je odšel na praško Veliko opereto; sedaj mu bo na jbrže še sledila subreta Ruža Cvetičanin. Torej izprememb dovolj! O. A. ni nihče nikoli dokazal kakšne krivde. Pogonskega so spodili iz redakcij in preganja li, naposled se je moral preseliti v nezdrav krai in je tam umrl za pegastim legarjem. Zanimiva je usoda odbornikov Zveze pro-letarekih pisateljev. Predsednika, kritika L. Auerbacha so poslali v sibirsko pregnanstvo, prav tako je bil deportiran znani avtor »Čokolade« Terasov-Rodionov. Novinar Vardin in zgodovinar Lelevič sta že »na varnem« v Sibiriji: Lebedinov in Rodov sta izginila brez 9ledu. Tudi o mnogih drugih izrazito sovjetskih pisateljih ni čuti nič boljšega. Bivši šef »Izvjestij« L Gronsky je »izginil« slavni ideolog N. Buharin premišljuje marksistično filozofijo v ječi. L. Kamenjev, ki je vodil najboljšo založbo v SSSR in komentiral Macch lavelli ja, Herzena in druge, je bil kakor znano, obsojen na smrt in ustreljen. Zgodovinar S. Platonov, ki je spisal klasično delo o zgodovini Rusije, dalje življenjepisa Ivana Groznega, Petra Velikega itd., je umrl v internaciji, takisto profesor moskovske univerze M. Ljubavskij. Zgodovinarja Ukrajine M. Gruševskega so izgnali v Vjatko, kjer je umrl. Ukrajinskega urednika »Historičnega marksista« Javorekega so ustrelili brez vsakršnih formalnosti. Aretiran in pregnan je bil IvanovRazumni-kov, sloveči kritik, filozof in zgodovinar, komentator Puškina in Tolstega ter izdajatelj Sčedrinovih spisov. Baje je imel »idealistične razgovore« s svojimi učenci, in sedemnajst njegovih učencev je bilo moralo z njim vred v pregnanstvo. Nikolaj Klju-jev, nekdanji Jesenjinov tovariš, je tudi daleč v Sibiriji, prav tako pesnik Osi p Man-detetamm (avtor »Balade o Stalinu«) in humorist Nikolaj Erdman. Pred desetimi leti ie bilo pesnici Ani Ahmstovi prepovedano pisati in je zaradi tega storila samomor. Tudi Mihael Zoščen-ko ni smel pod vlado »mojstra« Auerbacha sukati peresa, Boris Pilnjak je po romanu »Gladno leto« le še životaril, Evgen Zam-jatin je moral po knjigi »Sedaj smo drugi« zapustiti Rusijo in le milostno eo mu bi. li dovolili pot čez mejo; nedavno je umrl zapuščen v tujini. Boris Pasternak, ki eo ga pred leti proglašali za največjega ruskega pesnika, je pravkar tarča sumljivih napadov, Češ da goji »obskurno filozofijo«. I Govoriti o sodobni sovjetski literaturi, pomeni govoriti pogrebni govor, sklepa Souvarine. Cuti se zaton revolucijskih bogov. Plitvost literature, ki i e ovenela še pred razevitoin, ni pojav zase, toda če bi ga hoteli razumeti, bi bili morali seči globoko v zgodovinski problem Rusije. Pisec končuje z upravičenim vprašanjem, kako morata Romain Rolland in André Malraux še vedno videti nekak vzor v režimu, ki tako postopa s pisatelji?! — Souvarine pa je ostal dolžan odgovor na drugo vprašanje: Pod katerim komunističnim režimom se je pisateljem nekomunističnega mišljenja godilo boljše? V Rusiji preganjajo komunr sti komuniste; sedanje žrtve eo pred leti oblastno preganjale ^druge žrtve. Ali Buharin premišljeje v* sovjetski ieči n. _ pr. smrt nadarjenega pesnika Gumilova, ki je bil — prav kakor nešteti ruski intelektualci — brutalno ubit. ne da bi se bil pregrešil b čimerkoli, izvzemši s tem, da ni hotel ali mogel pisati komunističnih pesmi? Koga naj pomilujemo v svetu, kjer danes nekateri ljudje obešajo in jutri postanejo sami obešenci! Ni li v tem neko apokaliptično maščevanje usode? In če take razmere niso barbarstvo, kaj je potem sploh še barbar stvo? Vprašanje, ki ga razum dandanes stavi na dve 6trani, obema diktatorskima ekstremoma, katerih eden samo posnema metode drugega! Zapiski Iz srbskohrvatske književnosti. V zbirki »Naša knjiga« (Kohn, Beograd), so izšle »Pripovetke« Stojana Živadinoviča. — Pri Radomiru D. Giukoviču je izšla druga knjiga anekdot »Nušič u pričama«, ki jih je zbral o popularnem srbskem komediografu in humoristu Milivoj Predi«. — Francosko srbska knjigarna A. M. Popoviča v Beogra: du je pričela izdajati knjižnico »Politika i društvo«. V nji so doslej izšli sledeči zvezki* Dr. MihaLlo Ilič. Pred konkordatom; Božidar S. Markovič, Načela demokracije; Slobodan Braškovič, Aularkija ili «veteka privreda?; Ljuboniir Radovanovič, Odvajanje crkava i države u Francuskoj; Milan M. Zujovi«, Ekonomski i socialni osnovi Deklaracije prava; Dr. Jovan GjorgjeviC, Kontrola ustavnosti zakona i američka demokracija. — Hrvatßka naklada v Zagrebu je izdala dobro dokumentiran znanstven spis univ. prof. dra Mije Mirkoviča jOdrža-nie seljačkog posjeda«. Pisec razpravlja v ptrvem! poglavju o nazadovanju kmečke . ▼ drugem pa e buji hi nje ohra- nitev, pri čemer to dotika najnovejših poizkusov obnove fcmetstva na Irskem, nove agrarne politike .v Franciji in Nemčiji, na Danskem in drugod. — Platonov >Fe-don ili O duši« je izdala v prevodu in « komentarjem dr. Miloša Gjuriča »Luča«, knjižnica Zadruge profesorskega društva v Beogradu. — Aleksander Mužinič je obja vil v Zagrebu svoj spis »Civilizacija, kultura i obrazovanje«. — V Mali knjižnici Matice hrvatske je izšla zbirka Člankov in esejev dr. Vinka Kriškoviča »U svijetu pa radoksa«. — Društvo hrvatskih književni-ca v Zagrebu je izdalo knjigo Zdenke Ju-šič Seunik »Svojim putemc — Dr. Dra gutin Poijugan je spisal in v Vinkovcih pravkar izdal knjigo »Osnovni^ problemi biologije«. — V Savremeni knjižnici Matice hrvatske je izšla Stjepana Mhhalica »Knjiga o Mlakaru i drugima«. — Senzacionalni roman Jolàn Földesove »Ulica močka ritera« je izdala v hrvatskem prevodu založba »Bi noža evjetski pisci« v Zagrebu. Leopardijevi »Canti« izidejo v znamenja 100 letnice smrti tega velikega italijanskega pesnika pri Srbski književni zadrugi v prevodu pesnika Sibe Miličiča in * uvo dom Marka Cara. G. Gesemann e kulturi južnih Slovanov. V zbirki »Handbuch der Kulturgeschichte«, ki jo izdaja potsdamska založba Athenai-on, je poseben zvezek posvečen južnim Slovanom. Prof. Gerhard Gesemann opisuje v zgoščeni obliki geografske in geopolitične temelje kulture Bolgarov, Srbov, Hrvatov in Slovencev, pasove njih kulturnega razvoja in najbistvenejše etnične značilnosti. Ob koncu svoje razprave ^cuša dogle dati linije nadaljnjega kulturnega razvoja Spis je obilno ilustriran. 0 C'ervantesu v jugosloveaski literatori. »Revue de littérature comparée (Paris) je objavila razpravo Milana Markovima »Cervantes dans la littérature Yougosla-ve«. Izviren feški npu Rabindranath« Tha- kurju. Vodilni češki indolog. profesor Karlove univerze dr. Vincenc Lesny, ki je prvi med Cehi prevajal Thakurjeva dela naravnost iz bengalščine in ki je tudi predaval nekaj časa na Thakurjevi Mednarodni univerzi v Šantiniketanu (Indija), je izdal v Pragi obsežno monografijo o tem največjem pesniku in mislecu današnje Indije. SPORT se z lahkoatletskega troboja Kako je po disciplinah in v Številkah Ljubljana izvojevala veliko lahkoattetsko zmago nad Zagrebom in Beogradom V naslednjem objavljamo še nelkaj zar nimiviih podrobnosti z nedeljskega lahkoatletskega troboja med Beogradom, Zagrebom in Ljubljano, ki je prinesel naši lahki atletiki izredno lepe uspehe. Zagrebčani, ki so zaradi zmage Ljubljane najbolj žalostni, se tolažijo še s tem, da bodo o omimraiih tekih z zaprekami, zaradi katerih so prav za prav izgubili bitko, odločali še višji forami. To pomeni. da njihovih protestov, ki jih je že v Ljubljani mrgolelo, tudi zdaj še ni konec. Razen tega pravijo kajpada, da se je težko boriti izven donna, prav posebno pa v Ljubljani. Domači sodniki da niso popolnoma objektivni, česar 6e potem nalezejo tudi drugi, pa se potem vsi poslužujejo vseh mogočih dovoljenih in nedovoljenih sredstev. Tako je to bilo. odkar se goji sport, ne samo pri nas in ne samo v Zagrebu, temveč po vsem svetu. Toda, prav tako kot slaviti zmage, je treba znati prenašati tudi poraze. Tega pa v Zagrebu niso bili vajeni nikoli. Naš poročevalec pa piše še: V teku na 1500 m je seveda zmagal favorit, državni rekorder Goršek. Vodstvo je takoj prevzel talentirani junior Ilirije Kotnik in je v krasnem stilu vodil skoraj 3 kroge. Tedaj je Goršek »potegnile in suvereno prevzel vodstvo, tik ta njim sta mu sledila Flass in Kotnik, dočim je Srakar med tem prehitel Krevsa. ki je začel čutiti posledic teka na 10 km prejšnjega dne. Na zavoju pred ciljem je Goršek ponovno pritisnil in se otresel Flassa, ki je prav tako sigurno oi-pnavil Kotnika. Rezultati prve trojice 4:08.8. 4:10.4 in 4:12.8 so odlični in za Flassa ter Kotnika najboljša, kar sta jih dosegla. Zagrebški trener Finec Kuisma. naš lanski olimpijski smučarski trener, mi je po teku izjavil, da je Kotnik največji talent, kar jih je videl na troboju. Goršek pa da spada v mednarodni razred, kajti dobil je vtis. da je brez posebnega napora dosegel svoj rezultat. Balkanska štafeta 800X400X200X100 m je bila poslednja točka sobotnega sporeda. Ljubljana je veljala ®a visokega favorita, vendar so bili začudeni vsi, Iko je Goršek, dasi komaj tri četrt ure po finalu na 1500 m. prinesel kot pni 10 m naskoka z odličnim časom 2:01. Drugi tekač Ljubljane Sku-šek je v krasnem begu povečal razliko na 25 m. s čemer je bila. zmaga dobljena. Tstc časno je bila tudi odločena borba med Beogradom in Zagrebom v korist Beograda. Doseženi čas Ljubljane 3:27.4 je nov državni rekord, točno za sekundo boljši od nedavnega. ki ga je postavila državna re- prezentanca. Zagrebška štafeta je bila kot tretja diskvalificirana. Junaka drugega dneva sta bila Goršek m Pleteršek, zlasti pa slednji, ki je ta dan nastopil štirikrat, od tega trikrat v finalu m spravil dve zmagi in 1 četrto mesto. Skupno z zaprekami, ki se v soboto še niso štele za troboj in pri katerih so dobili po točkah Beograd 12. Zagreb 0, Ljubljana 8, je bilo stanje troboja po drugem dnevu: Ljubljana 92, Beograd 69, Zagreb 68. Naskok Ljubljane je bil že tako velik, da je moral zadostovati za končno zmago. Stanje dvobojev je bilo po prvem dnevu Ljubljana - Zagreb 11:11, Ljubljana - Beograd 12:9, Zagreb - Beograd 13:8, drugi dan so pa po točkah dosegli po gornjem vrstnem redu- na 200 m 3:8, 5:6, 5:6: skok v višino 8:3, 8:3, 3:8; krogla 3:8. 3:8, 8:3; troskok 6:5, 3:8, 3:8: 1500 m 7:4, 8:3, 8:3; 400 m 8-3, 8:3, 3:8, disk prosti stil 3:8, 8:3, 8:3: 110 m zapreke 8:2, 6:5, 2:8; balkanska štafeta 10:0 (Z. diskvalificiran), 10:6, 0:10. Po drugem dnevu je bilo torej stanje dvobojev: 56-41, 59:45, 40;57, skupno stanje s prvim dnem pa L:Z 67:52, L:B 71:54 in Z:B 53:65. Zagreb je v nedeljo napel vse sile. da bi nadoknadil naskok Ljubljane, kar mu je v resnici uspelo. Slučaj je nanesel, da je šele zadnja točka trodnevne borbe prinesla odločitev v troboju. Ljubljani ni manjkalo dosti, pa bi po lastni krivdi prišJa ob zasluženo zmago. V maratonskem teku je bila 6torjena usodna napaka, da je Jančar tekmoval le za državno prvenstvo, ne pa tudi za troboj. s čemer je Ljubljana izgubila 5 dragocenih točk. Potem je Ljubljana 7.ara-di diskvalifikacije v kratki ßtafeti izgubila še 4 točke, kar je Zagrebu zadostovalo, da jo je prehitel. Zagrebčani so že triimrfirali, kajti Beograjčani so izjavili, da Ljubljana ne bo zmagala na 4X400 m, pa čeprav bi tekla pod rekordom. Na srečo 6e ta napoved ni izpolnila. Borba med Ljubljano in Zagrebom je bila dramatična. Po zaprekah 400 m je Ljubljana zvišala razliko na 103;70. nato je Z. s 100 m zmanjšal na 104:85. Po 800 m je bilo stanje 116:94. po skoku v daljino 119 5:101.5, po 5000 m 133.5:107.5, po kopiu 139.5:118.5. po 4X100 m 139.5 : 126.5. po naslednjih dveh točkah 60 pa Zagrebčani skoraj že dohiteli Ljubljano in postavili stanje po kladivu na 144.5:141.5 in po maratonu na 153.5:150.5. Po predzadnji točki, skoku ob palici, je Zagreb celo že vodil s 158.5:155.51. V štafeti 4X400 m je Šlo torej le za to, če bo Ljubljana dosegla saj 4 toSke več kakor ZagTeb. Razlika pa je znašala celo 8 in ie kraljevi pokal za prvo leto ostal v Ljubljani. M. P. (Konec jutri.) Jubilejna zvezdna dirka v Celje Dne 11. julija bo 15. zvezdna dirka v Celje, ki je obenem kot jubilejna za proslavo 151etnioe te velepomembne diike m dokaz agiloosti kluba slovenskih kolesarjev Celje pod predsedstvom predsednika g. Mirka Fajsa. Klub je vkljub težkim časom obdržal tradicijo zvezdnih propagandnih dirk v Celju. Tembolj zasluži imenovani klub. da se kakor v prejšnjih letih tudi letos udeleži te velepomembne prireditve v polnem številu celokupna biciklistika Jugoslavije. Agilni zagrebški biciklisti vseh klubov, kakor twdi ostalo biciklistiki naklonjeno občinstvo se bo gotovo rade volje spominjalo na velike U6pehe te dhfce, posebno pa na krasen sprejem v Celju, tem fcfceru Savinjske doline. Ob priliki zvezdnih dirk v Celje eo bila vsako leto kolesarska posvetovanja, seje pododborov in tudi seja Saveza, saj je bila ta dan zbrana vsa jugoelovenska biciklistika. Ustanovitelj zvezdnih dirk je velezaslužni kolesarski športni delavec in organizator g. Jakob Gorjano. G. Gorjanc je od leta 1922 do leta 1930 organiziral to dirko. Ta dirka se določi vedno aa redni glavni skupščini Saveza in se na ta dan ne vrši nobena druga prireditev. Zvezdne dirke v Celje so najpomembnejše kolesarsko propagandne dirke . v naši državi. Celje ima tudi zelo ugodno lego in je po legi nekak center kolesarstva v naši državi, ker je pač kolesarstvo v Sloveniji najbolj razvito, a poleg tega lahko računamo še na Zagreb in Varažtiin. ki pa z našimi mesti Ljubljano. Mariborom in Slovenjgradcem tvorijo povezani s Celjem res nekako zvezdo. Ze iz tega se razvidi, da so zvezdne dirke v Celje res pomembne za ves naš kolesarski sport. ^ Na zvezdnih dinkah se spoznajo vsi naži dirkači med seboj. Tudi funkcionarji so vedno v velikem številu udeleženi na teh dirkah. Leta 1930, ko je bil v Celju zadnji kongres Koles, saveza se je zbralo na zvezdni dirki nad 200 dirkačev. Sodeloval je tudi kolesarski bataljon iz Ljubljane. A funkcionarji in izletniki so na povabilo mariborske podzveze prihiteli celo iz Avstrije od tamkajšnjega koles. zveze. Naslednja leta eo bila v znaku goepodaocke krize in je zato tudi udeležba na zvezdnih dirkah bila slabša. Mnogo pa js bilo krivo tudi prejšnje savezno vodstvo, ki za zvezdne dirke ni našlo do* ▼olj razumevanja. Upamo, da bo ▼ tem letu zvezdn» dirka zopet. močneje zasedena. saj je po zadnjih vejjih dirkah «acinmujK za kolesarski sport oživelo. Tudi Zagreb je obljubil večjo udeležbo, aven tega pa se vrši v zvezi z zvezdnO dirko toni seja voeh podzvez; in kongres Saveza kraljevine Jtt- gwla^'. ,. , , Propozicije bodo dostavljene vsem klubom in tudi pravočasno objavljene. Kolesarski Izlet v Postojno Kolesarska podžveza Ljubljana priredi v nedeljo -1. avgusta propagandni kolesarski izlet r Postojno fn Postojnsko jamo. Odhod iz Ljubljane ob 6. uri zjutraj i*pred Narodnega doma za vse kolesarje iz Ljubljane. Kranja. Škofje Loke, Kamnika, Domžal, Medvod Iga in drugih krajev okolice Ljubljane. Odhod z Vrhnike Borovnice, Horjula, Polhovega gradca in drugih bližnjih krajev ob 6.45. Odhod iz Logatca ob pol 8. uri za vse kraje okoli Logatca. Odhod iz Planine okoli po! 9. «re za vse obmejne kraje. Prihod v Postojno okoli 10. ure, sprejem, obhod skozi Postojno, oddaja koles v garderobo, ogled jame cca 3 ure , nato kosilo. Popoldne ob 14. uri bodo velike mednarodne kolesarske diike na progi Postojna-Razdrto km 26. Po končanih dirkah razdelitev nagrad. Povratek iz Postojne ob 17. uri. Cena za prehod meje, vstopnina za jamo, poštnina za posebna navodila, katere prejme vsak prijavljenec pravočasno, legitimacija i.tjd. je Din 40.— Ker je pričakovati velike' udeležbe, j« pripravljeno skupno kosilo v gostilni Pa-ternost, Tiha dolina, Štefin in Kodele. kljub temu. da bodo radi našega izleta ves dan odprte vse trgovine in delikates©. Kosilo stane Din 20.- (8 lir) kateri znesek se plača (ako prijavljenec želi) skupno s prijav-nino. V (»lučaju slabega vremena bo izlet drugo nedeljo 8. avgusta. Prijave: Prijave se sprejemajo inkluzive do 26. t. m. in morajo vsebovati; Ime in priimek z imenom očeta, poklic, datum in kraj rojstva, stalno bivališče, evidenäna številka kolesa tovarniško številko. Prijave sprejemajo: V Ljubljani pisarna g. Gorjanc Jakoba, Miklošičeva cesta 15. telefon 20— 66. Na ta naslov se sprejemajo tudi pismene prijave, 7. nakazilom. Ivan Jax in Sin, trgovina s kolesi, Goeposvetska cesta 1. telefon 24—65. Za kraje okolice Ljubljano sprejemajo prajave tajništva posameznih klubov in društev. Pripravljalni odbor kolesarske pofavezs Ljubljana. S kolesi in motor)! po Slovenskih goricah V nedeljo popoldne je priredil »Perun« v Mariboru tradicionalno kolesarsko in motociklističho dirko na 19 km dolgi progi Maribor—Sv. Lenart, ki je uspela v vsakem pogledu. Start je bil na Aleksandrovi cesti pred Beraničevo gostilno v Koša-kih. cilj pa pri Sv. Lenartu. Za včerajšnjo prireditev je vladalo veliko zanimanje m se je na startu, kakor tudi na cilju zbralo veliko število gledalcev, na progi pa je občinstvo zasedlo vBe zanimivejše točke, odkod» je lahko zasledovalo potek dirk. Razglasitev rezultatov je bila v Anmševi gostilni pri Sv. Lenartu, kjer je vodja dirk g. Hlebš razglasil naslednje rezultate: Kolesarska dirka C19 km), 7 udeležencev: 1. Ivan Stingi 32:7, 2. Emil Lešnik (oba Peron Pobrežje) 33 minut, 3. Oton Ploj (Perun, Tezno) 35:21, 4. Maks Ronnan (Perun, Sv. Lenart) 36, 5. Rupert Vrečko (Perun, Pobrežje). Motociklistična ocenjevalna režnja: (12 tekmovalcev): 1. Drago Štefančič in Marjan Komel 4 točke, 2. Ervin Hartman 43 točke, 3. Ivan Ferk 52 točk. Propozicije za ocenjevalno vožnjo so bile precej težke in eo morali tekmovalci 19 km dolg» progo pre-voiziti v času 25.2 minute. Hitrostna dirka: (6 tekmovalcev); 1. Otmar Križan 13 minut. 2. Franjo Babiö (14:35, 3. Adolf Pihlerič 15:15, 4. Ivan Beranič 16, 5. Robert Glazer 17:30, 6. Jernej Sela. V težki kategoriji si je priboril klubovo prvenstvo Otmar Križar, v lahki pa Ivan Be-rarfič. Vee dirke so se končale v najlepšem redu, in brez nezgode. Prireditev je bHa vzorno organizirana, za kar gre zasluga neumornim funkcionarjem »Peruna« z gg. Ja* kijem. Kvasom in Hlebšem na čelu. Po dirki je bila v gostilni g. Arnuša pri Sv. Lenartu zelo animirana športna zabava, ki jo je tamkaj priredila Perunova šentle-nartrfca sekcija. V neka) vrstah Prihodnjo nedeljo v nogometu ne bo ve-lik'h dogodkov. V Ljubljani je domači li-gaš še nekaj v pogajanjih, v Zagrebu so glavni klubi deloma na odmoru, deloma pa nimajo nasprotnikov, najboljši nogometaši pa so angažirani za medržavno nogometno tekmo, ki bo na Petrov dan t. j. v ponedeljek 12. t m. z Bolgarijo v Sofiji. Glavna dogodka bosta torej doma obe revanžni kvalifikacijski tekmi za vstop v nacionalno ligo med Jedmstvom in Vojvodino v Beogradu ter med Železničarjem in Saškom v Mariboru. Slednja pa nima prav za prav nobenega pomena, ker je Železničar dobil v Sarajevu »samo« 11 golov in ga čaka torej le še neprijetna naloga, da bo moral še enkrat dvakrat 45 minut tekati za žogo. Rezultat-' po 11 K) se ne ponavljajo kar vsako nedeljo! Splitski Hajduk je v nedeljo gostoval v Dubrovniku in zmagal nad tamkajšnjo nogometno reprezentanco s 5:1 (1:0). Zagrebški lahkoatleti — prav tisti ali pa večina tistih, ki so v nedeljo toliko napenjali mišice ?n vse, da bi spravili prehodni pokal s troboja — so dobili iz Budimpešte vabilo za medmestni nastop s tamkajšnjimi atleti. Prireditev je že sklenjena in bo 25 t. m. odpotovala tjakaj okoli 20 zagrebških atletov. V dogovoru je tud?. revanžno srečanje v Zagrebu. Zagrebška Sparta, ki se je v zadnjih tednih že v Ljubljani dvakrat postavila s precej krepkimi rezultati proti Hermesu m Grafiki, je preteklo nedeljo gostovala v Kranju in tudi tamkaj zmagala z 8:4. Zagrebški nogometni krogi so zaradi tega postali kar pozorni nanjo. Mariborski Rapid je V nedeljo nastopil v pol finalu za državno prvenstvo moštev v Cap ragù proti tamkajšnjemu teniškemu klubu. Mariborčani so tekme dobHi a 3:2 m so s tem postali prvaki, zapadnega pasu ter finalisti za državno teniško prvenstvo moštev. - SK. Ilirija (lahko atletska sekcija). Seja načelatva bo v četrtek Ob 18.30 aa Igri« ae«. Rafael Sabatini: »JUTRO« St 1,55 8 Sreda, t ML 1937. MORSKI KRAQUÜ Gnsarski roman >Počasd, počasi, dragi plemič —c »Ni razloga za počasnost! Railph Tressdlian je bil vsemu okraju v sramoto in pohujšanje. Od Pe-narrowa pa do Tmra, od tod pa l sem izmed pomorščakov, ki so pome-gali uničiti nezmagljivo »armado« kralja Filipa. Zaito mi prošnje niso odbili, sira Johna so pa 8 praznimi rokami poslali domov. Ali se zdaj še čudite, da me sovraži? Če ne verjamete mojim besedam, spremite me in bodite priča razgovora, ki ga mislim imeti s tem skopuhom.« »Pozab® Sbe,« mu je segel plemič Godolphin ▼ besedo, »da imam v smithiški okoU&ci tudi ja® koristi, ki ste jih takisto oškodovali« »Bravto!« ae je zagrohotad sir Oliver. »Vendar že salumi žarek resnice po vseh teh oblakih iskrenega ogorčenja nad mojo hudobno tressfliajnsko krvjo in mojfim morskim razbo jništvom ! Torej ste tudi vi samo branjevec! Kak norec sem bil, da aem vas imel za resnega in sem govoril z vami kakor s častiitim človekom!« Glas se mu je napel, in z zaničevanjem, ki je zadelo omega kakor udarec, je naAMjeval: »öe bi vas imel za takšno klavrno prikazen, na mojo vero, da ne bi bffl zapravljal sape!« »Te besede — —« je začel plemič Godolphin in se togo vzravnali-- »so precej blažje, kakor zatìhnzfte,« mu je sir Oliver presekal besedo. Nato je povzdignil glas in zaklical: »Nick!« »Za to se boste zagovarja®,« je signal plemič. O G L A S O CENE MALI» P» M par m besed» Din S— davka m vsak oglas in enkratno pri» «tojbino Ettn S.— sa «fr» aH dajanje naslovov plačajo oni, M »čejo ■Ina». NaJmanjBl znesek sa enkratno objav» oglasa Din 12.—, Dopisi tn Cenitve se saia&maj* po Din Z,— sa vsako besedo, Din 3.— davka ■a vsak oglas ia enkratno pristojbino Din S— sa Šifro aH dajanj« naslovov. NajmaajBl stesele as enkratno objave oglasa Din 20<—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L- sa besedo, Din &— davka vsak oglas ia enkratno pristojbino Din 5.— sa Mfro aH dajanje Dia Ponudbam na šifre ne prilagajte znamki Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« ]) Jj| j odgovor, priložit« v znamkah Letovišča Beseda t Din. davek 3 Dia, t» šifro ali dajanje naslov* 6 Dia. Najmanjši cneeek 17 Din. Letoviščarje, ki nameravajo v Split opozarjam, da imam lepe gobe oddati, i vso oskrbo a& brez. Cene nizke. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17388-38 Slu žbo dobi Beseda 1 Din, davek 8 Din, ca šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši enesek 17 Din. Brivski pomočnik prvovrsten, dobi stalo« mesto takoj ali po dogovoru. Pri ponudbi je navesti prej-Snja mosta. Salon Mrak, Radovljica. 17398-1 Trgovski pomočnik od as—38 let, dobi takoj mesto. Ponudbe -pod »Speče riet« na podružnice Jutra Maribor. 17*50-1 Kuharico vešfo vseh del, iš&emo za večjo hišo z gostilno ia deželi. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna 99« 17 «m Postrežnico pridno, pošteno, za 2 uri dopoldne, sprejmem. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra. 1743M Sodar samski, sposoben dela samostojno, dobi stal no delo. Ponudbe na «>gl. odd. Jutra pod »Sodar«. 17433-1 Gospodično « perfektnrm znaojean nemščine, iščem k petletnem« Jantku za takoj, tfaslov v vseih poslovalnicah Jutra. 17435-1 Službe iičes Vsaka beseda 60 pat, davek 3 Din, ea šifro alf dajanje naslova S Din; najmanjši znesek IS Din. Zobotehniška asistentka » 6-roesečno prakso, išče »hižbe za takojšen nastop. Cenj. dopise na podružnico •Jutra v Celju pod značko «Praksa«. 17449-2 Trgovski pomočnik [ zdrav, miočan, mlad, želi | mesto v trgovini ali kot skladiščnik. Nastop lahko takoj. Naslov: Kirar, Trebnje štev. 13. 17443-S ^stojbfaie ca male oglase je plačati pri predaji naroda, •aroma jpjevposlati v pismu obenem z naročilom, aK pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, ricer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na : Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana« Prodam Plačilna natakarica zmožna, želi službo v hotelu ali restavraciji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna in agnina*. 17488-3 Maturantka s trgovsko prakso, perfekt-na v nemščini, išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Velika matura«. 17436-3 Vajenci Che) Beseda 1 Din, davek S Din. za šifro alt dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Deklica s tremi razredi srednje iole bi se rada Izučila manufafcturne trgovine. Ponudbe prosim da ogl; oddelek Jutra pod šifro »Kjerkoli«. 17031-44 Krojaškega vajenca sprejme po dogovoru Jakob Smerajo, Borštnikov trg 1, L nad. Ljubljana. 17423-44 Kovaškega vajenca močnega in zdravega, sprejmem takoj. Westermayer, Celje, Kocenov» 11. 17403-44 PoUk Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova Din. Najmaijši znesek 17 DH». Ponavljalni tečaj za srednješolce s ponavljal nimi izpiti ae vrši pri prof. dr. L Eožmanu, Ljubljana, Bleiweisova cesta 5. Prijave od 2SAO. do «mL od 10.—12. ure. Cene zmerne, uspeh zajamčen. 829-4 Beseda 1 Din, davek 3 Da, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši cneeek 17 Din. Kotel za toplovodno centralno kurjavo, 5 in pol kvdr. metrov, skoraj popolno ma nov, pripraven za srednje veliko vilo poce nI naprodaj. A. Erman, Kranj. 17032-6 Pisalne mize dobno ohranjen«, naprodaj pri ABC, Ljubljana, Medvedova cesta 8, telefon 24-44, poleg gorenj, kolodvora. 17445-6 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši snesetk 17 Din. Hranilne vloge prodate najbolje potom moje oblastv. dovoljene pisarne. Takojšnja gotovina. RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledališka 12. Telefon 38-10 233-16 Hranilno knjižico Mestne hranilnice ljubljanske od 10 do 25.000 Din, kupim ln plačam. Vprašati: Marijin trg 3, trgovina. 16941-16 ! Pisarno 3 prostora s pri tik linami, | tik sodišča, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17434-19 Bufet s trafiko v na jprometn ejšem središču Zagreba, dobro vpeljan, s nizko najemnino, zaradi bolezni lastnika, za solidno ceno naprodaj. Veltfk promet alkoholnih pijač. Poslovnim'ca Pavlekovič, Zagreb, Ilica 344. 17461-19 Sobo odda. Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Prazno sobo oddam v Gajevi ulici 9, vrata lil. 17446-33 Lepo sobo eventuelno s kuhinjo, oddam samo eni aH dvema osebama. Novi trg 5TC., levo. 17466-33 Naslove od malih oglasov pošiljamo samo onim, ki pošljejo znamke za 3 din. Dama Nemka Išče gospodično ali gospo za pouk slovenščine. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Perfektem«. 17201-4 INSERIRAJ V „JUTRU"? G. Th. Rothman: VRTISMRČEK in ŠILONOSKA Nove pustolovščine Beseda 1 Dia, davek 3 Din, za šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Elektrolux hladilnike brez motorjev na električni plinski ali petrolnjski pogon prodaja na ugodno odplačilo TEHNA, Ljubljana, Mestni trg 25/1. — Telefon 33-80. 231-29 MUJ/B..111JH Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Motorna kolesa damska in moška, nova, nemške znamke S% KS po Din 4.650, prodaja M. Kramar, Kamnik. 17416-11 POSOJILO morete dobiti v roku 4 dneh v goto v irr in blagovnih bomb HERMES Informacije: Tavčarjeva 2. 86-16 Hranilne vloge vseh denarnih zavodov terjatve in vrednostne papirje T n o v č i m nafkulantoeje po najvišji ceni takoj v gotovini A. Planinšek Ljubljana, Bethovnova al. 14. Telefon 15-10 59-16 Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gumbi - plise entel, ažur, predtisk, mono-grame, hitro izvrši Matek 6 Mikeš, Ljubljana, poleg itotela Štrukelj. 85-30 43 Najbrže sva premalo nežnih rok. Opekline hudo bolijo; in Hinkovo razpoloženje, ki že prej ni bilo prijazno, se v teh okolnostih ni moglo popraviti, ampak narobe. Mahoma jame zmerjati in naju brcne vnos, da se oba prekucneva. »Spravita se!« zakriči. »Vrag vaju vzemi!« Kupim Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši tneeek 17 Din. Otroški voziček globok, ali športni, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod «Plačam«. 17403-7 Družbe Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hiša z vrtom v Orlovi ulici 11 naprodaj na javni dražbi dne 9. VII. 1937. Pojasnila daje pisarna dr. Lapajneta, odvetnika v Ljubljani, Gosposvetska 411. 06416-32 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gostilno vbližlnl mestne klavnice v LJubljani oddam najem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod »Rogaška Slatina« na ogl. odd. Jutra. 17112-17 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pozor čevljarji! Prodam hišo ali dam v najem boljšemu čevljarju, ker je že vpeljana obrt. Ponudba na ogi. odd. Jutra pod »Eksistenca zasigurana«. 17416-30 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro al: dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Enosob. stanovanje kabinet, komfortno, oddam za avgust. Cesta v Rožno dolino šte>v. 20. J7377-31 3-sobno stanovanje zelo lepo, kopalnica, vrt in vso pritikline, odd3m 1. avgusta za Bežigradom. Tešar, HranilnnJka cesta 7. 17444-31 Dvosob. stanovanje krasno, soinčno, parketira-no, pod enim ključem, ted-dam za 1. avgust. Rožna dolina, Cesta VHU13. 17457-31 Lepo sobo z vsem komfoTtom, oddam. Resljeva c. 68. Ogled od 10. naprej (hišnik). 17454-33 Lepo sobo event. dve, z lastnim vhodom, oddam v vili s vrtom, tudi samo za počitniške mesece. Nasliiv v vseh poslovalnicah Jutra. 174131 -as Soinčno sobo opremljeno, s poseb. vhodom. oddam takoj « vso oskrt>o v centru Naslov v vseh pcslovahricah Jutra. 17437-33 4-sobno stanovanje s pritiklinamii, pronovljeno in parketirano, oddam v III. nadstropju, takoj ali za avgust, za mesečno Din 903. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 174M-31 Dve trisobni stanovanji oddam za avgust, komfort, plin. Medvedova ul. 5b, (Ilirija). 37433-21 Opremljeno sobo soinčno in zračno, s posebnim vhodom, poleg ti vol. gozda, oddam. Cesta na Rožnik 47. 17434-23 Sobe išče Sobo s hrano iščem za boljšega solidnega gospoda v centru mesta. — Ponudbo na ogi. odd. Jutra ood šifro »Boljši miren gospod«. 17408-233 Dopisi \ Vsaka Oese n 1 Din; davek 3 Dio. za dajanje naslova 6 Dm; najmanjši znesek 20 Din. < Markica Pisma prejel. Hvala, kmalu. Marko. pridi 1741Ö-34 R. Prosim 7. ob 8. ari pri kop. Ilirija. 17451-34 Dvosob. stanovanje komfortno, s kabinetom in vsemi pritiklmamd, v novi hiši, oddam 1. avgusta. — poslovala!- Naslov v cab Jutra. vseh 17439-31 Stalno garažo za takoj, iščem v centru mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17436-17 Trgovino i mešanim blagom, vzamem v najem, po možnosti v okolici Ljubljane. Pionudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dam gotovino«. 17438-17 Lokali Beeeda 1 Din, davek 8 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Trgovine, trafike industrije, hotele restavracije, bufete, gostilne, krčme, letovišča, posestva, hiše, vile prodajamo in posredujemo nakup uspešno in hitro: Poslovalnica Pavlekovič, Zagreb, Qäca 141. 17430-46 Naročnik! »JUTRA« so zavarovani za 10.000 Din. Dvosob. stanovanje v pritličju, oddam na Cesti 29. oktobra (Rimski) za 1. september za Din 460. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Stanovanje 3 odn. 4 sob s pritiklinami, oddam takoj na Miklošičevi cesti. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. [17405-51 Lepo stanovanje z vsem komfortom, oddam v vili v Zg. Saški pri remiri ob glavni cesti št. 238. Mesečna najemnina Din 500. 17436-31 4-sobno stanovanje komfortno, oddam 1. avgusta. Ogled od 10__,16. ure. Poizve se v pekarni Vidmar Rimska cesta. 17417-31 Stanovanja Beseda 1 Din. davek 8 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši sik tek 17 Din. 4- ali 3-sobno stanovanje pritikHnamd, iščem na Zaloški cesti, Vodmatu ali Mostah. Dr. Krisper Tone, Društvena ul. 20. 17440-31a Ženitve Vsaka bes* da 1 Uta; davek 8 Din. sa dajanje naslova 6 Din; najmanjši znesek 90 Din. Ženitve in možitve boljših slojev posredujemo najvestneje, solidno in diskretno. Informativne prospekte razpošiljamo proti pošiljatvi M) Din v znamkah. Velika izbera odličnih partij: «REZOR«, ZagTeb Pošta 3. 17422-85 » Najboljši trboveljski PREMOG brez prahu, koks, suha drva L Pogačnik BOHORIČEVA 6, Telet. 20-56 Btiretl lister in vsa Is letna oblačila v elegantni Izdelav nudi ceneno PRESKER, Sv. Petra cesta 14 Osluševsko pismo Osluševci. 5. jtriija. Ob koncu marca jc močno narasla Pesnica na več straneh pretrgala nasipe. Prejšnja leta so se take poškodbe popravile najkasneje v enem mesecu po povzročeni poškodbi. Ko pa je v juniju narasla Pesnica in je skozi te odprtine uhajala voda, je morala sedanja generacija opravljati delo prednikov pred 30 leti, ko še struga ni bila regulirana, in je do pasu v vodi lovila pravkar pok o šeno seno. Drugod je voda travo močno oblatila in napravila precej Škode po njivah. Vsa ta Skoda bi bila prihranjena, če bi se poškodbe pravočasno popravile. Ob prvi poplav* je voda izpod jedla temelje pred nekaj leti zgrajenima dvema železobetonskima propustoma in ju zrušila. Ker je tudi na obeh straneh izpodko-palo in odneslo cesto, je promet proti For-minu in ZavrSu onemogočen. Po dobrih treh mesecih je stanje neizpremenjeno. Lani osorej smo še imel: občino, kakor je bila leta 1933. združena. Po tako zva-ni ljudski želji pa so nam odcepili Zarou-šane in Tfbolce in jih pridelili občini Go-ršnioi, nadalje Lasigovce, Polence, Prerad in Brezovce, ki so pripadli novoustanovljeni občini Polenšaku. Po tej razdružitvi sta se število prebivalstva in davčna osnova znižala na polovico. Leta 1934. smo še imeli 114.000 Din davčne podlage, zdaj pa je 'mamo komaj 55.000 Din. Takrat smo izhajali s 75-odstotnimi dokladami. danes jih imamo s šolskimi vred 91 odstotkov. Od lanskega proračuna so se zvišali prejemki predsedniku za letnih 600 Din, blagajniku za 1200 Din, mrliškemu ogledn;ku za 600 Din. Tudi najemnina uradnih prostorov je proti prejšnjim letom zvišana za 900 Din. Ob času, ko je bila še velika občina, smo plačevali letnih 600 Din najemnine, zdaj pri polovici manjši pa 1500 Din. Pač pa se je zaradi štednje odpustr'1 občinski cestar, s čimer je prihranjeno 1200 Din. Tudi je v celoti opuščena taksa na izdajo živinskih oglednih listov in se ti dobe docela brezplačno. Ob »druženju je obč:na Osluševci prevzela 7740 Din dolga pri šoli pri Sv. Marjeti in 24.749 Din pri šoli na Polenšaku. Ob razdruženju občine je znašal prvi dolg okrog 1400 Din, na Polenšaku pa 19.000 Din. Na vsaki strani se je višina dolga v zadnj'h letih znižala s po 6000 Din. Mislili smo, če se nam že vzame imovina — v tem primeru davčna osnova —, da se prevzamejo tudi svojčas prevzeta bremena, ki so bila po prizadevanju prejšnjega predsednika še precej znižana. Toda mi smo tako samo mislili, ker smo živeli v dobri veri, da so s; odločujoči funkcionarji pri občini tudi prečitali paragraf 7. zakona o občinah, kakor so si prečitali paragraf 6. istega zakona, ko je šlo za razdružitev občine. Ker pa so to očitno pozabili, je banska uprava izdala odločbo, po kateri moramo plačati krajevnemu šolskemu odboru na Polenšaku 16.000 Din in šolskemu odboru pri Sv. Marjeti 1383 Din. K tem zneskom je še prišteti 3000 Din za nabavljene betonske cevi, ki so se uporabile pri zgradbi cest v Tibolcih in Polencih. Tako dobimo čedno vsoto, ki obremenjuje sedanjo zmanjšano občino Ošluševce s 40% doklad, kar se bo poznalo pr sestavi prihodnjega proračuna. Da je temu tako, se imamo zahvaliti blagoslovu majhne občine in zadnjim volitvam, katere so nam prinesle nove funkcionarje, ki ne vedo, pri kateri odločbi in kdaj je prositi za pravni pouk, k: tudi ne vedo, da se mora v nadaljnjih 15 dnevih vložiti pritožba na višjo instanco, in ki tudi ne vedo, kdaj in v katerem roku in kam se more vložiti tožba p rot! drugoinštančni neugodni odločbi. Ce bi to vedeli, bi vsekakor bila njih dolžnost, da se v 15 dnevih pritožijo na ministrstvo; ker pa so to opustili, je odločba banske uprave medtem postala pravomočna. mi pa bomo tako srečni, da bomo po zaslugi zdaj pri občini odločujočih ljudi plačali 22.000 Din tujega dodga. Pravda odpuščenega služitejja še po petih narokih ni končana. Upajmo, da pravna zastopnika tožitelja in toženke prideta na svoj račun. O izidu bomo obširneje poročali. Politično oblastvo je razpustilo Prosvetno društvo »Slogo« V Osluševcih. V smislu pravil razpuščenega društva se je osnovalo novo društvo, ki je rmelo v svojih pravilih določbo, da za primer razpusta pripade društvena imovina cerkvi. To novoustanovljeno društvo pa se je po nekaj tednih živijenja na izrednem občnem zboru pro- samo biološka nega lepote od Schröder-Schenke ? — ker so to najstarejše na- Ä^ätO lavne in zajamčene uspešne metode za nego lepote. • Nečista polt • Specijalna prehrana suhe kože • Odstranjevanje gub • • Nega mastnega obraza • Odstranjevanje razširjenih por, ogrcev in neprijetnih dlačic na obrazu • ZAHTEVAJTE BREZPLAČNA NAVODILA IN NAŠE VELIKE ILUSTROVANE KATALOGE ! Parf. in kozmetika „OMNIA", oddelek 1/2 Zagreb, Gunduličeva ul. 8, polukat - TELEFON 97-67 —- Oglas dražbe za dobavo sanitarnih potrebščin« Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu bo imel v petek 16. julija 1937, ob 11. dopoldne v uradnih prostorih v Zagrebu, Mihanovičeva ulica 3 /UL DRUGO JAVNO PONUDBENO PISMENO LICITACIJO za začasno dobavo sanitarnih potrebščin za krajevne organe Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Ponudbe, predpisno kolekovane, po odredbi T. št. 25 taksne tarife zakona o taksah naj se izroče ali s pošto dostavijo v zapečateni kuverti do gori označenega roka Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev (soba št. 305). Kavcijo v znesku 5% za domače, po 10% za tuje ponudbenike je treba položiti pri blagajni Osrednjega urada za zavarovanje delavcev (soba št. 420.) najkasneje do 10. ure na dan odrejene licitacije. Pogoje in obrazec ponudbe interesenti lahko dobe brezplačno pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev (soba št. 305), Polletna vrednost nabave cca 300.000 din. stovoljno razšlo s sklepom, da pripade društvena imovina Ljudski knjižnici pri Sv, Lenartu. Pašne pravice, ki so jih imeli neki posestniki iz Ošluševce v, Cvetkovcev, Trgo-višča čin Senežcev na veleposestvu križni-škega reda pri Veliki Nedelji, so se v naravi odkupile. Baš te dni se vrši nadrobna delitev, s katero pa seveda niso vsi zadovoljni. V društvu »Viribus Unitis«, o katerem smo nekoč poročal, je zavladalo nesoglasje. To je pripisati dejstvu, da je v omenjenem društvu samo eno predsedniško mesto, a potrebovali bi jih najmanj tri. Iz življenja na deželi Iz Škofje Loke 51— Tujskoprometna sezona se lepo razvija. Kopališče v polnem obsegu prihaja do veljave. TPD je storilo vse, kar je biio v njegovi moči. da se počutijo kopalci kar najudobneje. Gostov je v inasta že precej, a še prihajajo. Značilno je, da ee vračajo mnogi, ki smo jih imeli že lani in prejšnja leta v naši sredi. Vse informacije v pogledu tujßkpffa promet« daje občina od nosno tajnik TPD g. dr. Kocijančič, zdravnik na Mestnem trgu. Iz Gornje Radgone gr. Naga dolžnost je, da se v čim večjem številu udeležimo javnega nastopa sokolske čete v Veržeju v nedeljo 11. t m. popoldne. Ugodne zveze z vlakom. Urejnfe Davorin Ravijen* w Izdafe & konsorci.l »Jutra« Adolf Rlbnikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tisfearnarja Fran Jena« — Za fnseratni del je odgorona £3ojz Novak m Yd j I^uMJan*