(jfiSžhm yjVAND f~yu6tice..* NO. 4 ^ yf- SPIRIT FORGlx. " IOQj iGUAGG ONLY Saving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER g jgg CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 7, 1971 LETO LXXVI. — VOL. LXXVI Ilian zavrnil zahtevo odbora sen. S. Ervina Predsednik je odklonil zahtevo posebnega senatnega odbora za izročitev preko 500 posnetkov razgovorov in drugih dokumentov Pele hiše. SAN CLEMENTE, Kalif. — Posebni senatni odbor za preiskovanje Watergate zadev, ki mu načeluje sen. Sam Ervin, je zahteval pod kaznijo od Bele hiše izročitev preko 500 dokumentov, med njimi vrsto posnetkov razgovorov predsednika Nixona z njegovimi sodelavci in pomočniki. Zadnji petek, ko je potekel čas izročitve teh dokumentov, je predsednik Nixon to odklonil sklicujoč se na ustavo, ki določa ločitev izvršne, zakonodajne in sodne oblasti v ZDA. V odgovoru sen. Ervinu kot načelniku senatnega odbora pravi predsednik ZDA, da bi izročitev vseh zahtevanih dokumentov brez dvoma uničila tajnost predsednikovih stikov in s tem spravila v nevarnost vršitev temeljnih dolžnosti in nalog zvezne vlade, določene v ustavi. Nixon pravi v svojem odgovoru sen. Ervinu, da je zahteva po dokumentih “očiten poskus poseči v izvršno oblast do stopnje, ki predstavlja nasilno prilaščanje oblasti”. Odbor je odgovoril, da za enkrat ne bo zahteval izročitev dokumentov preko sodišča; ampak bo počakal, kaj je sodišče odločilo o odborov! prejšnji zahtevi, ki jo je Bela hiša odklonila, odbor pa se je nato obrnil za pomoč na sodišče. Predsednik Nixon je reorganiziral tudi svojo pravno obrambo. Na čelu te je sedaj Jamas D. St. Clair, znan odvetnik iz Bostona, rojen v Akronu, O. Sedanji Nixonov glavni odvetnik J. Fred Buzhardt je postal predsednikov pravni svetovalec, zavzel je torej mesto, ki je bilo po odstavitvi J. Deana prazno. Novi grobovi Angela Burja V Euclid General bolnišnici je umrla 26. decembra Angela Burja, živeča zadnji čas v Slovenskem starostnem domu na Neff Rd., preje pa na 698 E. 156 St, vdova po pok. Johnu, teta Mary Wolosonovich (N. Madison, O.). V Jugoslaviji je zapustila 4 sestre in brata. Pogreb je bil s sv. mašo v cerkvi Marijinega Brezmadežnega Spočetja v Madisonu v petek, 28. decembra iz Behm pogrebnega zavoda v Madisonu. Frederick Reachek V soboto je nenadno umrl v Lutheran Hospital 51 let stari Frederick Reachek iz Lakewoo-da, Ohio, mož Gabriele Marie, roj. Skvarča, ki je zapustil dva baum brata in dve sestri na Poljskem,' od koder je prišel v ZDA 1. 1951. Bil je neodvisen strojnik- izdelovalec. Pogreb bo iz Zakrajško-veča pogrebnega zavoda jutri, v torek, ob 9.30, v cerkev sv. Vida ob 10., nato na pokopališče Sv. križa. Na mrtvaškem odru bo danes od 2. do 5. pop. in od 7. do 9. zVečer. Thomas J. Spellman V soboto zjutraj je umrl v Belmor Manor negovališču 71 let stari Thomas J. Spellman z 2068 Green Road, rojen v New Kensingtonu, Pa., od koder je Zvezni senator Ohia W. 1>. Saxbe je bil v petek zaprisežen kot novi zVezni pravosodni tajnik, 70. po vrsti, odkar obstoje ZDA. WASHINGTON, D.C. - William B. Saxbe je zadnji petek odstopil kot zvezni senator O-hia, na katerem mestu mu je sledil H. Metzenbaum, sam pa je bil nato zaprisežen kot novi, 70. pravosodni tajnik ZDA. Saxbe je bil zaprisežen na Sv. pismo, ki ga je držala njegova žena Ardath. Navzoči so bili med drugim bivša pravosodna tajni- Iz Clevelanda in okolice Vodnik zvezne oskrbe z energijo William E. Simon trdno Marijanski koledarji— vztraja pri zahtevi, naj gasoiinske postaje na enkrat Ameriška Domovina je prejela ne prodajo nikomur več kot 10 galonov gasoiina, če- leP° stenske in žepne slovenske tudi je smiselnost in uspešnost te zahteve močno Marijanske koledarje. Kdor bi dvomljiva. .....--.--z===z=-.rr=—j ga želel imeti, ga dobi zastonj l predsednika Nixona. j v uradu WASHINGTON, D.C. — Wil- Nakaznice ali ne ? ■ Banketa Federacije liam E. Simon, zvezni vodnik o- W. E. Simon še vedno upa, sIov upokojencev‘ skrbe z energijo, je pretekli če-; da ne bo treba uvesti nakaznic y februarju ne jjo_ j trtek objavil, da je dosegel z za kupovanje gasoiina. V pre- Federacija klubov slovenskih | oljnimi družbami in z neodvis- j cejšnji meri naj bi bilo to od- upokojencev sporoča, da za 16. jnimi prodajalci gasoiina dogo-j visno od tega. koliko olja iz februar letos napovedanega | vor, da ne bodo prodajali posa- arabskih držav bo pritakalo v banketa ne bo. | meznim potrošnikom na enkrat i ZDA kljub uradni prepovedi Qdbor za 1974_______ j več kot 10 galonov gasoiina. To ivseb dobav arabskega olja ZDA.! Federacija klubov slovenskih ka Kleindienst in Richardson, j POZNANI OBRAZ — Šejk Ah- naj bi pomagalo varčevati z ga- Doslej ga je pritakalo povpreč-; upokojencev ima za leto 1974 osebje pravosodnega tajništva med Seki Yamani je zdaj po ' solinom, zato mož trdno vztra- ino °kou /00,000 sodov dnevno. j sledeči odbor: predsed. Al Sain novi senator Ohia H. Metzen- vsem svetu znana pojava kot go- ja pri svoji zahtevi, za katero j Egiptski zastopnik v ZDA dr. jovic, 1. codpred. Anton Peru- vornik in glavni -predstavnik a-1 hoče, da bi veljala povsod. V Ghorbal je včeraj na CbS 2. podpredsednik Louis William B. Saxbe je neodvi- rabskih držav, izvoznic olja. Ohiu je naletel na odpor pri; sPredu Pied narodom dejai, Arko, ta j. Antonia Stokar, blag. .sen republikanec, ki se ni bal; Šejk je minister za olje v Savd-, Gulf Oil in pri Schio. Simon je ; G’a zavHi obnova dobav arabske- Joseph Ferra, zapis. John Ter- ostro kritizirati vlado in samega ' ski Arabiji in je bil ponovno v • napovedal, da bo začel kazenski Ja_°^a ZDA od tega, ce bo mo- ček, nad. odbor Stefi Koncilja, ‘oljno politiko predsednika Nixona tekom svo- j Evropi in v ZDA. kjer je pojas-' postopek proti tistim, ki cene j ega zastopanja Ohia v Senatu, i njeval arabsko Kct tak v Beli hiši ni bil pri-; ------ ljubljen iri gotovo ne bi bil nikdar imenovan na sedanje mesto. Do tega je prišlo šele, ko je postalo jasno, da Senat ne bo potrdil imenovanja pravosodnega ZDA matoile nekaj fojashra iz Tajske tajnika, o katerega popolni ne- Po umiku 3,701* mož je osta- lo na Ta j s h e m še okoli 35,00C pripadnikov oboroženih sil ZDA. odvisnosti ne bi bil prepričan. Po zaprisegi je Saxbe dejal, da je bil vprašan, če je on za prišel v Cleveland 1. 1920, zapo- j rcd m zakonitost, na to je odgo-slen pri Picker X-Ray kot eks-!vor,il: i,Da> zakon ima smoter pediter skozi 26 let do svoje red v družbo, dati vsa- U1“,c “““Ju ^ upokojitve. Bil je mož Jose-; kem^ posamezniku pravico po- ' * b phine, roj. Eckart (sestre mest.1 vedati svoje mnenje brez strahu 1 • i £ , . . . ,, odbornika E. Eckarte v Euclidu) pred Velikim bratom.” Izjavil ie ™ teh PCgodb 50 imele_n! ag irr-°1tonstl ko Pncakujejp, ' - - " skem v • času vojne v intiokim aa >bodo ^etosnju pomlad _____________I; močne letalske sile, pa tudi ne- plačevati za galon običajnega BANGKOK, Taj. — Združene države imajo s ”ajsko posebno gasoiina in drugih proizvodov olja protizakonito povišujejo. Vlada ne bo dovolila neutemeljenih povišanj cen Ko napovedujejo povišanje cen gasoiina na 75 centov galon in celo na $1, je Simon v svojem nastopu na sporedu “Vprašanja in odgovori” na ABC izjavil, da vlada ne bo dovolila poviševanje cen ali prodajo gasoiina po nedovoljenih cenah, j Ni povedal, kako daleč misli | vlada pustiti porast cen, pač pa | je v razgovoru s sodelavcem U. ! ti. News & World Report dejai, • WASHINGTON goče pri lazgovciih v Žene ri Louis Dular in Frank Korun, med Egiptom in Izraelom skoro! poročevalec Frank Česen. Seje doseči sporazum o umaknitvi iz- se vršij0 po potrebi raelskih čet iz Egipta. štiridnevni teden-' Trdijo, da je bil pretekh pe- župarL R j. Perk je izjavil> tek in soboto dosežen načelni da ufegne mesto uvesti zaradi sporazum med izraelskim ob- varčevanja 4-dnevni delovni te-rambmm ministrom Dayanom den. Zaradi finančnih težav bo in ameriškim državnim tajni- treba zmanjšati število mestnih kom Kissmgeijem o tem vpra- uslužbencev in morda preosta-šanju. Bot naj bi bila tako od- lim znižati začasno plače za 1077, j prta vsaj za prvi - delni dogo- kot se je to zgodilo pred dvemi 'vor- I leti. Zadnje vesti oče Donne Plesničar, Jacquelyn dalje, da se zaveda velike odgo- Reiss (Chicago, 111.) in Thomasa vernosti svoje nove službe, pa , . , . . „ ... . ...... J, 6-krat stari oče, brat Marie tudi odgovornosti celotne vlade. kaJ drugega vo^stva' Amenskl gaS°lma kaklh f5 ccntov' NaP°' Soellman (Pa.). Pogreb bo iz “Če pravnega sistema ne bomo VO;,a5ki strokovnjaki Pomagajo vedi da bo galon gasoiina stal Zelotovega pogrebnega zavoda branili, če ne bo upoštevan od TajsM v njenem b°ju z rdečimi ?1;°°’ ]e 0Znaal 28 ‘ “eoogov- na E. 152 St. danes donoldne ljudstva, potem ni poti, ki bi gVeriId’ ki 50 bili zlasti delavni ob 10.15, v cerkev sv. Marije mogla zadržati našo družbo ^a se^er0vzhodu države> ki meL Ne Pričakuie Porasta cen Magarete (Bluestone & Monti- pred anarhijo,” je dejal Saxbe. cello Rds) ob 11., nato na poko- Precej prahu je dvignila nje- pališče Vernih duš. gova izjava dan preje, da je ---------- • ..........—- ™ <51 na _k..0=9= pravosodno tajništvo stvar ooii- ZDA’ s0 te umaknile del svojih ' " p’ S3 . »e, da je to vedno bde v'naši * * Tajske. Zadnje mesece je * deželi in da bo to tudi pod nje- •**> *»<» ke novih 3,700 ame- Pozval L k znižani a ■govim vodstvom. Sodniki, javni ‘Ti? mesec povišani cen' surovega tetici, zvezni maršali bodo ime- )<> ««»• ■» se 33'009- olja v tujini in izrazil prepriča Direktor urada za vseljevanje novani na temelju priporočil V zadnjem času je bilo umak- njg) da bo to vprašanie' enJ nai. in naturalizacijo rmnzarja že se- vladajoče stranke. njenih 25 dvomotornih jet letal važnejših na mednarodni konfe- laj »e J-edržavijane, oa mo- j ------0----- EB-66 za elektronsko vojskova- renci za olje ki jp pripravlia rajo tekom meseca januarja. pn- 9 nje 2 vsem njihovim osobiemi °" predsednik Nixon.' javiti pravosodnemu tajništvu IlUSeiOln koli 600 mož. Na Tajskem je se- Na taki konferenci nai bi se na posebnih obrazcih (forms), | ALIQUJPPA, Pa. - Rojaki- daj ckoli 575 ameriških letal, v bližnji bodočnosti zbrali visoki ki so na razpolago na poštah ni a Frances Kopač, 740 Shef- med njimi F-4 lovci-bombniki predstavniki držav, ki olje izva-in v vseh uradih Immigration field A ve., Aliquippa, Pa. 15001, in okoli 50 strateških bombnikov žajo, in predstavniki držav ki and Naturalization Service. je dobila sporočilo da ji je v Sev- B-52. Ameriške letalske sile so so glavni kupci olja. Potrebo po Kdor se ne bi prijavil se iz- niči v Sloveniji umrla 27. de- bile mečno vprežene v letalske taki konferenci je ugotovil prvi postavlja nevarnosti kazni in cembra 1973 teta Amalija Perc. napade na Severni Vietnam in dr. H. Kissinger v svojem go- LbNDON, Vel. Brit. morebitnega izgona iz .ZDA. Tu je zapustila sina Johna Perc na rdeče položaje v Južnem voru v Londonu pretekli me-Formularje je treba vrniti do in sorodnika Franka Kokotec Vietnamu vse do končanja so- see, ZDA pa jo sedaj skušajo " ianuaria 1974. ter Mary Scinkovec. vražnosti v preteklem januarju, uresničiti pod vodstvom samega ji na Laos. Ko je bilo lani uradno konec vojskovanja v Indokini vsaj za domačega surovega olja Cena domačega surovega olja je porastla pretekli mesec za Simon PRIJAVA NEDR2AVLJAN0V Saigon se sporazumel z Viet Kongom o ujetnikih SAIGON, J. Viet. — Vlada Južnega Vietnama se je dogovorila z rdečimi o obnovi izmenjave ujetnikov. Te so nekaj časa izmenjavali, nato pa so se sprli in zamenjavo v lanskem juliju, ustavili. Sedanji sporazum je ‘načelen’ in upajo, da ga bedo izvedli. Radi bi imeli menda ujetnike doma do novega leta Tet, ki se začne 23. januarja. j Clifford Irving bo skoro na svobodi NEW YORK, N.Y. — Clifford Uving, ki je leta 1972 izdal ‘živ-' ijenjepis’ bilijonarja industrialca Howarda Hughesa in bil nato zaradi ponareditve tega obsojen na dve leti in pol zapora,' DEŽELNI PRIDELKI SE ZADNJI MESEC ZOPET PODRAŽILI bo '4- februarja 1974 na svobo-dk zvezne ječe v Danbury, Conn., so ga prepeljali v New York, kjer čaka tev. v pomilosti- ^ Temenski prerok COLDER Oblačno z verjetnostjo nale-a vanj a snega. Najvišja temperatura okoli 26 F (-70. WASHINGTON, D.C. — Deželni pridelki so od avgusta do novembra v cenah padali potem, ko so nekaj mesecev preje silno naglo rastli. Od srede novembra pa do srede decembra so se cene deželnih pridelkov zopet začele dvigati in porastle za nekako 1.5%. Poljedelsko tajništvo je objavilo, da so bile cene deželnih pridelkov koncem leta 1973 za povprečno 34% višje, kot so bile leto preje. Četudi so v septembru te cene padle za 8%, v oktobru za 4% in nato do srede novembra za 1.5%, so imeli potrošniki od tega komaj kaj koristi. Vse sta pobrala trgovina in predelovalna industrija. Med tem ko so farmarji izgubili pri cenah deželnih pridelkov 15.7%, so posredovalci pobrali od te- ga povprečno 13.7% in le o-stanek so prenesli na potrošnike. Posredovalci, pre delovale! in trgovci trdijo, da so morali s povečanim dobičkom, ko zmanjšanja cen blaga na debelo niso prenesli na potrošnike, nadomestiti izgube, ki so jih imeli sredi leta, ko so morali sami nositi del povišanja deželnih pridelkov v času nadziranja njihovih cen. Ti izgovori imajo nekaj osnove, toda še dolgo niso opravičilo za sedanji grabež posredovalcev deželnih pridelkov in njih izdelkov na poti s farm do potrošnika! Poročilo poljedelskega tajništva posebej navaja cene živine. Te so od srede novembra do srede decembra padle za novih 5%, pa so bile še vedno 15% višje od cen eno leto preje. Tako je bilo govedo po $37.60 za 100 funtov žive teže, med tem ko je bilo v avgustu $51.70. Razlika je vsekakor precejšnja, toda v trgovini je veliko manjša in skoraj komaj opazna. To še posebno, če jo primerjamo s cenami pred enim letom, ko je bila cena živega goveda $34.80! Cena živega goveda je porastla v 12 mesecih za pičlih 10%, cena mesa pa vsaj za trikrat toliko! Po podatkih poljedelskega tajništva so cene govejega mesa na drobno od avgusta, ko so dosegle višek, padle do srede decembra le za 6.4%, med tem ko so cene žive živine nižje za 26.3%. Posredovalci so povečali svoj delež dohodka za 54% v dobi od avgusta do novembra, ugotavlja ; A. Novak bo kandidat : za senat v 31. okrožju— Rojak Anthony Novak zasto-D.C. — Pod- pa v državnem senatu 23. voliv-predsednik G. R. Ford je de- ni okraj, pa se je baje odločil ja! včeraj, da upa na dosego kandidirati v 31. okraju, kjer je kompromisa med Ervinovim število slovenskih volivcev od-senatnim odborom in Belo ločilne važnosti. V 31. okraj hišo o izročitvi določenih do- spadajo namreč poleg 32. varde knmentov na vpogled. j Clevelanda, Euclid in druga vz- COLUMBUS, O. — Guv. Gilli- ; hodna predmestja, kjer je na-gan bo 15. januarja poriai let- sel j enih veliko Slovencev. V 23. no poročilo o “stanju države” , okraju je po spremembi njego-glavni skupščini, ki se je pre- vib meja porastlo število črnin tekli teden sestala k svojemu volivcev in bi utegnil, kot trdi-rednemu zasedanju. Prve dne- jo, imeti A. Novak težave, če bi ve dela bo posvetila vpraša- poleg njega kandidiral še kdo s njem oskrbe z energijo, nato podporo narodnostnih skupin, pa se bo iotila drugih nujnih Zadušnica— poslov in rednega dela. V torek ob 8. zjutraj bo v olja v tujini in izrazil prepriča- PHNOM PENH, Kamb. — Via- cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. dne sile so po zadnjem poro- Tonija Krampla ob 1. obletnici eitu v štrih večjih spopadih smrti, pokončale okoli 100 rdečih §eja____ borcev. Odprle naj bi bile Podružnica št. 41 SŽZ ima ju-cesto št. 4 od glavnega mesta tri, v torek, ob 2. popoldne sejo do morja. Povečan pritisk v SDD na Waterloo Road, čla-rdečih na glavno mesto v zad- nice so vabljene, da pridejo na njih tednih naj bi pomenil pri sejo in da poravnajo asesment. pravo na večjo splošno ufen- -------j------ živo. Japonska bo zmanjšala Voja- svoj izvoz za 15-20% štvo čuva od sobote letališče TOKIO, Jap. — Zaradi posle-rleathrow s tanki in drugim die oljne krize bo Japonska v težkim orožjem, ko so oblasti letošnjem letu zmanjšala svoj prijele vesti, da nameravajo izvoz za 15-20% in s tem spra-arabski gverilci napasti z ra- vila v težave gospodarstva ka-ketarni SAM kako ameriško kega pol ducata azijskih držav, ali izraelsi-.o potniško letalo, med njimi zlasti Južne Koreje, ŽENEVA, Šv. — Danes bodo Tajvana in Hong Konga obnovljeni razgovori med vo- To bo povzročilo nejevoljo na jaslumi predstavniki Egipta in Japonsko, proti kateri se je že Izraela o odmiku obojnih čet pred časom pojavil odpor zaradi na pouroeju Sueškega prekopa. njene gospodarske politike, ki Pričakujejo, da bo Izrael jo smatrajo Azijci za “kolonia-umakml svoje čete z zahod- lizemy V Tokiu se boje, da bi nega brega prexopa, nato pa se nerazpoloženje ^ j f rtTmVSe r pr ski pokazalo že ta teden, ko bo la kakih 30 milj v notranjost „ f , . . ’ _ c- - p , , , m J . predsednik japonske vlade Ta- Smajskega polotoka. To naj . Jl c , . , . ... „ . , .J naka obiskal 5 držav lugo- bi omogočilo Egiptu odprtje h d A ■■ g Sueškega prekopa in vrnitev - je'_______________ prebivalstva v naselja vzdolž prekopa, ki je v vojni junija; 1987 moralo bežati dalje v j Egipt. WASHINGTON, D.C. — Bivši pravosodni tajnik E. L. Ri-; chardson je bil imenovan za direktorja raziskav o krajevnih upravah na Woodrow Wil-1 son International Center for! Scholars v Washingtonu, D.C., ob letni plači $25,800. MOSKVA, ZSSR. — A. Saharov uradno poročilo poljedelskega tajništva. Cene prašičev so bile v novembru $40.40 100 funtov žive teže, v decembru povprečno $38.20 in pred enim letom $29.50. Kljub vsemu izrednemu povišanju živil v preteklem letu napovedujejo, da bodo cene teh v prvi polovici leta 1974 še dalje rastle, le “nekaj bolj umirjeno”. Šele za drugo polovico leta napovedujejo, da utegnejo biti cene spet nekaj nižje. Živine je sorazmerno dovolj, več kot lani, pa baje nekaj manj kot leto preje. Tudi drugih deželnih pridelkov je na razpolago v zadostnih količinah in ne bi bilo potrebe po porastu njih cen, če ne pride do kakih večjih sprememb na mednarodnem, svetovnem trgu. in nekaj drugih sovjetskih intelektualcev so se zavzeli za A. Solženicina, ki ga v posebnem pismu označujejo za “ponos ruskega naroda in vsega kulturnega sveta”. Tass ga je označil za “odpadnika” od komunizma, ki neutemeljno sramoti sovjetsko ljudstvo in daje nasprotnikom pomirje-vanja svobodnega demokratičnega sveta s Sovjetsko zvezo orožje za boj proti temu cilju. /1MERIŠKA »ORiOVIIM AIUEIIICAIH-HOIVIE 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: 6a Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Ca Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto BESEDA IZ NARODA polno in uspešno novo leto 1974! Lepo pozdravljam! Mary Bozich SUBSCRIPTION I'ATES; United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5,50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 man . 3; $6.00 for 3 month« Friday edition $6.00 ,f % one year. SECOND CLASS POSTAGE PAY* AT CLEVELAND, OHIO 3 No. 4 Monday, Jan. 7, 1974 Dr. J. F.: Komunistični manifest 1848 III. Pred več leti se je vršil na Dunaju mednarodni zgodo- Upokojenci ¥ Euclidea EUCLID, O. — Naša letna seja dne 6. decembra 1973 je bila dobro obiskana. Na njej se je zbralo kakih 400 upokojencev o-bojega spola. Sejo je vodil naš predsednik Krist Štokel, ki je po dolgi odsotnosti spet prišel med nas. Kot veste, je Krist resno zbolel na obisku v domovini, -toda njegova trdna narava in močna volja je z zdravniško pomočjo premagala težko bolezen. Pevski zbor Jadran priredi dobrodelni koneorl v SOH CLEVELAND, O. — V soboto, 19. januarja, ob 7.30 zvečer priredi koncert in ples pevski zbor Jadran v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Ta priredba je namenjena v ko-Predsednik Stoke! je imel na.rist našemu narodnemu shajali-naši glavni seji kremenit govor.: šču Slovenskem delavskemu do-Poudarjal je, da dokler bomo mu na Waterloo Rd., katerega delali skupno- v korist kluba in'upravni odbor je razširil avto-za izboljšanje naših velikih pro-: parkališče poleg Doma in za blemov, bomo Uspeli. V slogi je kritje teh stroškov se potrebuje moč. Življenje upokojencev bi denar. Nakup stanovanjske hiše bilo v marsičem izboljšano, če poleg Doma in izravnava parka-bi višja gospoda v Washingto-; lišča sta precej stala ter je prav, nu, D.C., upoštevala naše pro-; da priskočimo sedaj na pomoč bleme. I upravi Doma. r;cu, vcv 1CL1 ac V!SU ““ yuuaj,u 1UVUT1UU11!) Z'6.UV1U Na seji smo razpravljali o raz-! Za začetek so se odzvali pevci vinarski kongres . To je nekakšna olimpijada zgodovinar-,^ Vprašanjib v korist kluba, in pevke zbora Jadran, da bodo jev in tudi prilika, da se srečujejo zgodovinarji s celega ^ sveta. Udeležili so se ga tudi ruski zgodovinarji. Češki in slovaški zgodovinarji so pripotovali z ladjo po “modri” Donavi. Vsak dan jih je avtobus vozil na predavanja in po predavanjih nazaj v njihovo plavajočo ječo na Donavi. Haehnel, Handelinus in po izvirnem slovenskem imenu Petelin. Rojen je bil med 15. in 31. julijem 1550 v Ribnici na Dolenjskem. Glasbeno- izobrazbo je zajel v cistercijanskem samostanu v Stični in potem kot organist deloval po raznih samostanih v Avstriji, dokler ni bil končno- nastavljen za organista na cesarskem dvoru na Dunaju. Očrt potem končuje z ugotovitvijo-,. da Galusov stil združuje holandsko polifonijo z beneško multikoralno-st j o. Ta najnovejši izid (1973) Ga-lusove 400 let stare latinske maše je velikega kultumo-zgodo-vinskega pomena za nas Slovence. Kdor je ne more dobiti v glasbeni trgovini, naj jo naroči pri: BASF Systems, Division of BASF Wyandotte Corporation, Bedford, Mass. 01730. Plošča je izšla pod štev. KBB 21303. Stane okrog $5. Ta Galusova skladba nam bo v naših domovih v prijetno-, četudi le delno nadomestilo v časih, ko škripanje citer izrinja iz svetišč veličastne speve in odmeve Beethovnovih, Mozartovih, Haydnovih in -Schubertovih latinskih maš. F. Ž. spomni žalostne resnice. Mnogi j ^ yggj kar j e vidnega in ne-jezuiti v Ameriki in po svetu j vidnega^ ustvaril sam: Zemljo, hočejo hoditi svoja pota. Prej ^ kateri hodimo, dragocene koso papeži našli v njih borce za vine ^ kamne; živa bitja - ne-sv. Cerkev. Sedaj pa ji mnogi katera tako majhna, da jih ko- do-datek k našim pravilom; že-' priredili v ta namen ta dobro-ne, katerih možje so upokojeni,' delni koncert v soboto zvečer, lahko pristopijo k našemu k-lu- 19. januarja. S- koncertom zač-bu, če niso zaposlene. Dalje je nemo ob 7.30 zvečer, od devete bilo sprejeto, da se naša pravila do ene ure bo pa ples, kjer bo- odrekajo pokorščino. Veliko, veliko je Berriganov. In to boli sv. očeta. Drugo leto bodo imeli vsi jezuiti zborovanje. Papež je poslal okrožnico, da naj volijo take delegate, ki imajo prvotnega duha. Ti pa bodo- gotovo potem storili vse, da se bo red zopet uvedel v družbo. Sv. oče je že 3-krat prosil generala jezuitov Pedra Arrupe, naj očisti družbo, jo obnovi. -Zdi se, da je ta predstojnik predober ali morda prepovršen ali preboj eč — da se boji zamere ... Slovenskim jezuitom, ki toliko dobrega store našemu narodu, ta papežev ukor družbi gotovo ne velja. Saj se že nad 40 let trudijo v Bengaliji, da oznanjajo- Kristusa poganom in sedaj jih več deluje v Zambiji. Žanjejo lepe uspehe. Pater Poderžaj piše v božičnem pismu: Ker je bengalski maj opazimo s prostim očesom. Zopet druga so tako velika in težka, da tehtajo več ton. Ustvaril je mrčes, žuželke, ptice, živali, več s-toti-sočev različnih vrst. Človek, ki je svet zase, je najvažnejša božja stvar. Potem so njegove stvari angeli, brez števila jih je. In daleč v vesolju vidimo lučice, zvezde jim pravimo; tudi nje je ustvaril Bog. Nekatere od njih so milijonkrat večje o-d sonca in sonce je 30,-000,000-krat večje od zemlje. O, kako veliko je vesolje! Mi na naši zemljici smo v primeri z vesoljem samo kot zrno peska ali prahu. Kako mogočen svet je ustvaril Bog! In preden je bilo vse vesolje z zemljo vred ustvarjeno, je že živel Jezus, naš Odrešenik s svojim Očetom, ki ga je ljubil in bil neskončno srečen z Njim. Veliki in mogočni Bog Kansaškg drobtinice V SDD ima svoj glavni stan pevski z-bor Jadran, že odkar je bil Dom odprt. Sedaj, ko vidijo, Naš prihodnji piknik bo me--da se dela nekaj dobrega za bodočnost SDD, so pevci in pevke radevolje priskočile na -pomoč za izravnavo nastalih stroškov s predelavo parkališča. Brez -dvoma tako čutijo- tudi ostala društva, ki so lastniki, in zborujejo in prirejajo v SDD kot so: društvo V boj 54 SNPJ, Stragglers 614 SNPJ, Utopians 604 SNPJ, Svoboda 748 SNPJ, Circle 3 Mladinski zbor SNPJ Clevelandska federacija društev SNPJ, Odbor farme SNPJ, Progresivne Slovenke krožek 1, Cerkniško jezero 59 AMLA, Blejsko jezero 27 AMLA, Upokojenci, Balincarski klub, Waterloo- Homeowner’s Association in mnogo drugih. Članstvo zbora Jadran in zaupniki SDD vse prijazno vabijo na veliko udeležbo na zabavnem večeru in soboto, 9. februarja 1974, v Slo-; venskem društvenem domu na : Recher Avenue. Večerja se prič-, , . . ne ob petih (5) in bo na razpo-! k°"ceT’ kl E“ pnredl pevski i j j ./ /n\ v zbor J lago do sedmih (7) zvečer, /a Trebar orkestra. Zato le vkup Jugoslovanski zgodovinarji SO, kakor se je zdelo, imeli tiskajo v obeh jezikih. do igrali godci popularnega še največ svobode. V avli dunajske univerze SO bili zbrani - Pri vsaki organizaciji so vča- Johnny Pecon - Lou Trebar or-okoli Vladimirja Dedijerja. Čeprav nisem nikoli Simpatizi- sih nesoglasja, ni pa potrebno, kestra. Vstopnina za koncert in ral Z njegovimi nazori in delom, mi je bil Dedijer simpati- da se jih oglaša “na ta veliki ples je $2.50. Vstopnice lahko čen Še izza časov Djilasovega procesa, ko je pogumno Stal zvon”. Saj po navadi je prav ti-: nabavite pri članih zbora Ja-ob strani svojemu prijatelju Djilasu, katerega so v težki stj) ki oglaša, kriv vseh nespo-;dran in v bara SDD. uri kot podgane vsi zapustili. Bil je silno skromno oblečen, i razumov. Pametno je, da se ne-Imel sem vtis, da težko živi, čeprav je eden redkih jugoslo- soglasja ohranijo v domačem ar-vanskih zgodovinarjev, ki uživa v nekem smislu svetovni hivu. sloves. Iz tega, kar sem pozneje zvedel, niso bile težke razmere, pač pa, kot izgleda, njegova naravna skromnostj seča julija 1974. in brezbrižnost do zunanjih atributov družabnega položa-; Najame se -ponovno obe dvoja. Imel sem vtis, da še vedno uživa velik ugled med jugo- rani za banket v februarju leta slovanskimi intelektualci. 11975. i Kongres je bil v glavnem dobro organiziran, toda mi-! Prigrizek bo kot po navadi slim, da bi ga v Ljubljani organizirali še boljše. Zanimivo vsako drugo sejo in seje se poje bilo, da so v straniščih “pozabili” na toaletni papir in so novno vršijo prvi četrtek v mega udeleženci morali nositi s seboj in ga po potrebi poso- seču. Ker je v deželi velika za-jati drug drugemu. j bloda> se prav nič ne ve, kaj ' nam bo prinesla bodočnost. Pre- Ko sem hodil od predavanja do predavanja, sem zašel rokujejo tudi primanjkljaje ži-tudi v predavalnico, kjer so študirali zgodovino mest. Vse- veŽ3; m0g0lče pa se -bomo hranili del sem se v prvo klop. Tedaj je nekdo poklical mojega so- 's tabletami? Učenjaki se že seda na levi, spoznal sem, da sedim poleg znanega marksi- precej časa ukvarjajo s tem. stičnega zgodovinarja, na mojo desno pa se je med tem Ena tableta bo zadostovala za vsedla neka dama. Kot je izgledalo, se na snov predavanja en obed To bo sreba za nas ženi posebno spoznala. Nekaj časa je vrtela roko, da sem o- ne nam ne bo treba kuhati pazil, da ima zlato uro, nato pa se jo je polastila.želja daj Blagajnlk oč da'ima se bije in to za vsako ceno. Obrnila se je proti zadnjim klo- - . . - „ pem, kjer so sedeli slovenski zgodovinarji moje generacije in jih začela vabiti, naj ji sledijo na okope. Naenkrat je zakrilila z rokami in zakričala: “Ma Bogo, pa kaži ti njima nešto o Zwitteru!” Slovenski zgodovinarji so previdno molčali in se muzali, še celo mojemu marksističnemu sosedu je šlo na smeh. Pozneje sem zvedel, da je bila dama v modrem profesorica zgodovine iz Sarajeva. Večjega pomena je bilo predavanje o marksistični filozofiji zgodovine, katero se je vršilo še isto popoldne. V marksistični filozofiji zgodovine ali, kakor temu sami pravijo, v historičnem materializmu, so Marksovi učenci, začenši z Engelsom, gledali eno najvažnejših odkritij in obljubo svoje končne zmage. Toda čas in zgodovina sta šla precej drugo pot, kakor jo je predvidel Karl Marks. Milovan Djilas je zapisal, da se je dozdaj zmotil še skoraj vsak zgodovinar, ki je skušal prerokovati bodočnost. V debati je vstal starejši zgodovinar in samo zaklical: Veraltet — Zastarelo! Predavatelj — po videzu profesor iz j Bozich; nadzorni odbor: Mary Vzhodne Nemčije, je bil v vidni zadregi, posebno še zaradi j Kobal, John Troha in Ann Ko-nastopa svojega asistenta, ki je napravil precej mučen vtis.* ran. Poročevalca Mary Bozich Zato je še enkrat ponovil, kaj razume on pod marksistično in Al Sajovec. filozofijo zgodovine. Poslušal sem pazljivo in bil silno pre- v novembru so umrli sledeči senečen. Obrnil sem se k svojemu sosedu izza železne za- člani: Josephine Henikman, vese in mu rekel: “Toda saj to ni marksizem, to je histori- Frances Grebenc, Mary Ryavec, eizem!” Med tema filozofijama je namreč velika razlika, j Frank Mihelich, Mary Matko in Dočim trdi marksizem, da ima odgovor na vsa vpraša-1 Agnes Bozic-nja — zlasti glede bodočnosti, historicizem priznava, da je človek v veliki meri pod vplivom svojih čustev in je zato nemogoče prerokovati bodoči razvoj. Moj sosed izza železne zavese mi je odgovoril: “Saj to je tisto, kar je Marks hotel, drugi so njegov nauk izmaličili.” Nekako isto je trdil francoski pisatelj Sartre, ki je zapisal, da Karl Marks ni bil marksist. Tudi Djilas trdi v bistvu isto, da Marks v svojem nauku ni videl nekaj dokončnega, da je Lenin, ki filozofsko kosdo samo za člane kluba in ne ni bil posebno izobražen, naredil iz Marksovega nauka ide- za niib prijatelje. Prosim, upo-ologijo z lastnimi dogmami. Te ideologije so se oprijeli de- števajte to! lavci, ker so videli v njej obljubo svoje končne zmage, da-1 Tisti> ki ste pomotoma vzeli nes pa je to doktrino, ki se ni razvijala s časom, načel zob klobuke, ste prošeni, da jih časa, znanstvena odkritja in praktične izkušnje. Toda v'vrnete> oziroma jih prinesete v Rusiji se ta doktrina ohranja v prvotni obliki, ker služi novemu razredu kot opravičilo njegove oblasti, posebnih pravic in ugodnosti na račun širokih množic ruskega imperija. (Dalje sledi) godbo bo skrbel Duke Marsic. -Odbor za leto 1974 je sledeč: j Naš sedanji predsednik Krist vesela družba v pomoč našega narodnega shajališča v soboto, Stoke! se odpove predsedništvu. ianuaria> za Slovenski delav-„ ski -dom na Waterloo Rd.! Eno-glasno je bil izvoljen za častnega predsednika. Novi predsednik je Joe Bork, prvi podpredsednik John Grl, druga podpredsed. Ann Mrak, zapisnikarica Mary Bozich, tajnik John Hrovat, 24101 Glenbrook, telefon 531-3134, blagajnik Andy Novi člani v decembru: Zust Stanley in Loretta, Somrak Anthony in Josephine, Kovach Louis in Florence in Bolden E-lizabeth. Po tej glavni seji smo bili postreženi z brezplačnim kosilom. Naj omenim, da je brezplačno Louis Kaferle bar v spodnje prostore. Klobuki so kupljeni v Sloveniji in so nekak spomin na domovino. Vsem našim upokojencem želimo srečno, ljubega zdravja Oaiiisewa plošča WESTMINSTER, Kalif. - Ob 400-letnici plodovitega skladbe-nega ustvarjanja našega slavnega prarojaka Jakoba Galusa-Pe-telina je v založbi nemške družbe BASF in njene ameriške podružnice bila vtisnjena v ploščo njegova mašna skladba Missa ad imitationem, Pater No-ster. Maša ima 6 delov: Kyrie, Gloria, Credo, Sanctus, Benedicts in Agnus Dei. Kakovostno vrednost plošče povzdiguje dejstvo, da jo poje svetovno znani zbor Wiener Saengerknaben. Na zunanjem ovoju plošče je na kratko opisano Gaiusovo življenje in delovanje. Očrt pravi, da se j e Galus pred koncem svojega življenja naselil v Pragi, kjer je skrbno -zbral in uredil svoje kompozicije in jih potem objavil v tisku v štirih zvezkih z naslovom Opus mušicum. Po skrbni zaslugi skladatelja nam je sedaj poznan njegov rokopis in njega tiskana inačica številnih njegovih skladb. Očrt nadalje ugotavlja, da je Galus bil splošno znan -pod ne-latinskimi imeni Handl, Haendl, 1. Božični odmevi. — Sveto-nočni zvonovi so utihnili. Angeli so odpeli svojo “Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji”. V dušah, ki so se z ljubeznijo približale jaslicam, pa še vedno- zveni svetonočna pesem. Saj ne more biti drugače. Duša, ki je pripravila božjemu Detetu mehke, tople jaslice in ga ;z ljubeznijo položila v nje, mora občutiti vsaj nekaj tistega, miru, ki ga je Bog obljubil tistim, ki v Njega verujejo, Vanj upajo in ga ljubijo. Mir! Ves svet vzdihuje in hrepeni po- mira — pa ga ne doseže, Svetni voditelji iščejo poti, ki bi vodile k miru — pa je ne najdejo. Kujejo- zakone, ki bi dosegli mir v lastnih državah in po svetu, pa se mir bolj in bolj umika. Zakaj ni uspeha? Zato, ker so Princa miru pregnali prestola. Le -poglejmo naše ZDA. Otroci ne smejo moliti v šoli. Zdravniki smejo moriti nedolžne, še nerojene otroke in si nagrabiti bogastva s takimi o-pe-raeijami. Naj se Princ mira približa takim modernim Herodom in jih obsiplje s svojim mirom? Da, toda pod pogojem, da se spokorijo. Za vse take je še vedno odprto -božje Srce, če se mu skesani približajo. Da bi le našli ti Izgubljeni sinovi pot, ki vodi k Princu miru. 2. Kampanja molitve za Vietnam. — Človeka boli srce, ko či-ta, da ubogi Vietnamci še nimajo miru. 20 let že trpijo neprestano preganjanje. Mir je bil dosežen — a je le na papirju. Saj smo že naprej vedeli, da bo tako, -kot v resnici je. Tem ljudem je treba pomagati. Marijina modra armada je sklenila, da bo uvedla molitveno kampanjo meseca januarja za ta trpeči narod. 20 milijonov članov šteje. Če ta armada moli vsak dan rožni venec, prejema sv. obhajilo, se udeležuje sv. maše, in če se ji pridružimo še mi, potem bo gotovo Bog nekaj storil, da ho temu narodu olajšano trpljenje. Saj vendar verujemo v moč molitve. Torej pomagajmo Vietnamcem z molitvijo. Tako molitev Bog rad usliši, ker ni v njej nobene sebičnosti. 3. Twin Circle je prinesel v zadnji številki decembra smešno sliko. Morala sem se smejati. Narisana je -pot, ki vodi v Vatikan. Po nji koraka množica duhovnikov. Ob strani je pa druga -pot, po kateri koraka jezuit, ki predstavlja vso jezuitsko družbo. In ta jezuit, ki je sam, opozarja duhovnike, ki korakajo v vrsti: Hey! You guys are out of line! Ta slika, karikatura, je sicer smešna, a nas misijon kamnito, kot s trnjem neba jn zmlje! O, kdo ga naj o-zaraslo polje, Vas bo gotovo raz-, piše? Mi> ub0lge žuželke, ga ne veselilo, če Vam povem, da bo-do letošnji Božič v Kalyanpur-ju z nami obhajali tudi nekateri spreobrnjenci, ki so bili do nedavna še pogani, kot npr. 45-letna, kmetica Marija Janoki (kresnica). Žena je ob prihodu misijonarja v tisto vas na skrivaj pri vratih poslušala -blago-vest. Zbolela je na raku. Zaželela si je misijonarja. Z veseljem ji je ustregel in jo s sv. krstom pripravil na pot v večnost. Božič je obhajala že v nebesih, kamor se je preselila 24 ur po krstu. 24- letni kemični delavec Jožef Nokul (podlasica) z otroki. 25- letna izobraženka Marija Minoti (prošnja), žena učitelja z dvema otrokoma.” Bog daj p. Podržaju v novem letu zdravja, da bo še mno-go poganskih duš pridružil čredi Gospodovi. moremo doumeti; in kako naj najdemo- primernih besed, da bi ga opisali? Prav go-tovo bi u-mrli od sreče in veselja, če bi mogli videti Boga, kot ga gledajo blaženi v nebesih. Samo v večnosti ga bomo gledali in samo takrat bomo mogb prestati krasoto Očeta in Njegovega Sina, ki živi v Njem. In Jezus je Sin tega Vseve-č-nega, velikega Boga. A kje ga najdemo? Ne najdemo ga v O-četovi palači. Najdemo ga na zemlji v pregnanstvu, v tuji deželi; Dete v jaslicah revnega hleva. Ubog je, četudi je Sin bogatega Očeta. Slaboten in brez moči je, čeravno je ustvaril vesolje. Prevzel je obliko služabnika, akoravno je Gospod gospodov in Kralj kraljev. Zakaj je Bog postal človek? Zakaj je Vsemogočni postal sla-| bič? Zakaj je bogat lastnik ve- 4. Premišljevanje za prvi pe-' s0]ja postal ubog? Zakaj je Go-tek. — Srce Jezusovo, Sinu več- spodar postal suženj? Zato, ker nega Očeta — usmili se nas! Li-! je ljubil nas grešnike, ki smo tanije presv. Srca so sestavlje-j bili na potu pogube. Ljubil nas ne iz 33 vzdihljajev v čast 33 let,1 je in hotel je, da bi Mu vrnili ki jih je Jezus preživel na zem-1 ljubezen, zato je postal slaboten lji. Pri vsakem vzdihljaju je na- j in ubog kot mi. In ko bo dose-ša pozornost obrnjena na kako | gel svoj namen, ko bo videl, da čednost ali lastnost božjega Od-; ga ljubimo a vsem srcem, nas rešenika. Danes ob začetku No-' bo vzel k Sebi, v svoja večna ve-ga leta premišljujmo o Srcu, j bivališča, kjer kraljuje na desni Sinu Očeta. I Vsemogočnega, svojega Očeta. Kdo- je Jezusov oče ? Morda j Tam se bomo vso večnost vese-kak veren in slavni filozof? Ne! | lili in hvalili božje Srce, in se Potem mogoče kak velik kralj?! mu zahvaljevali, da nam je dal Ne! Morebiti kak mogočni vladar vsega sveta? Da in ne! Je- milost ljubiti to Srce. Presv. Srce Jezusovo, -Sinu zusov oče je vladar zemlje in , neba, vsega vesolja in nevidnih i vecne§a ceta> usmili se nas. nebes. On je več kot kak vladar, * s. M. 'Lavoslava L O Kmetijske Šole j njem prispevkov lista ‘Družina’ Skupnost kmetijskih šol Slo- j m Ognjišče. venije je na občnem zboru v; Ptuju ugotovila, da se kmetij-' sko šolstvo še vedno ne vrednoti Mladinski list Mavrica” je list za mlade in enako kako7ost^n^je VSe’ ki vimajo radi otroke- Poma-Pcsebej potrebujejo primerne ga starsiem Pri vzS°jb otrokom stroje, učila in šolska posestva. V lanskem letu je kmetijske šole 1263 fantov in deklet. Kmetje želijo izobraziti svoje otroke za delo na kmetiji. Žal pa veliko izobraženih kme- m mladim pri rasti v poštenju oMskoralo ™ d°broti’ brake 'združuje v ljubezni do Boga in človeka. Izhaja mesečno in prinaša lepe povesti, slikanice, zanimivosti od doma in drugc-d. Krasijo tijcev “uhaja” na draga delov- j° UIftniške barvne slike pri-na področja. Znamh umetnikov. Posamezni “Lačni otrok” Republiški sekretariat za notranje -zadeve SRS v Ljubljani je prepovedal -mednarodnemu izvod stane tri dinarje. Naročite jo lahko na upravi “Družine”. Omejena hitrost Od začetka novembra do kon-skladu “Lačni otrok” s sedežem ca aprila je z novim prometnim v Zagrebu, nabiranje prosto- zakonom na magistralnih (št. 1 voljnih prispevkov na področju do 7) in regionalnih cestah (št. Slovenije z utemeljitvijo, da je 300-400) na 100 km/h. Na lokal-zbiranje dovoljeno samo z dovo- nih cestah je hitrost omejena na Ijenjem pristojnega občinskega' 80 km/h. Na avtocesti je hitrost urada, -česar pa sklad “Lačni o-: neomejena. Spregled znaka ali trok” ni imel. Temu skladu sta “pomota” velja deset starih zelo veliko pomagala z zbira- j ur jev. Josip Jurčič: HČI MESTNEGA SODNIKA Ki “Kaj ne bi bil mogel koga druzega izmed plemenitašev izbrati? Kaj mu neki morejo? On je vladar in ko bi se mu kaj po-robu postavili, za Boga in sveto Trojico, saj so še pesti še kje drugje ko po gradovih, ki bi vedele, kje se meč prime. Jaz pravim, vojvoda ni pomislil, da nam bo Turjačan vedno preglavico delal.” “Nič se ne bomo! S tisto pravičnostjo, katero nam je lani skazal, varoval nas bo tudi zdaj in sami tudi nismo tako slabi, da se ne bi mogli varovati. Čez oj nice svoje oblasti ne bo udarjal.” “Ali tebi bo pisan, Janez! Tebe pozna, on ve, da si ti tisti, ki si si največ prizadel v oni pravdi, da si priče pripeljal pred vojvodo in največ govoril.” “Kaj mi more storiti? čisto nič! Jaz dopolnujem svojo dolžnost, on svojo in še srečala se ne bova. Sicer pa jaz ne gledam šHBiaiAai “Če ne greš z menoj,” — pravi sodnik, — “pa idi k Heleni. Menim, da se je že opravila. Želim ti veliko sreče pri njej, zakaj kakor sem ti že odkritosrčno povedal, rad bi videl zaradi tebe in zaradi sebe, da bi bil ravno ti moj zet. Le ravnaj se po mojih svetih in vse bo prav hodilo. Saj se bova še kaj videla!” Sodnik odide. Simon Grni-ščak pa tudi vstane, izpije ostanek vina iz kupice, da bi se malo ohrabril in jezik omajal, potem pa korači tudi on iz sobe ven, toda ne po stopnicah doli, ampak naravnost po mostovžu. Tam pred zadnjimi durmi malo obsto ji, pogleda, ali mu obleka dobro stoji, pogladi lase ter se odkaš-lja in potrka. Mehek pa precej glasen odziv se v sobi zasliši, ki je velel noter stopiti. Soba, v katero je zdaj Simon stopil, ta je po napravah in pohištvu pričala, da je mestni sodnik Janez Sumerek premožen j! 11 1 * i: KOLEDAR društvenih prireditev toliko na lastni prid. Če mi me- mož. Zakaj čeravno ni bilo vi-ščanje toliko zaupajo, da me deti na lepotijah posebno zlata volijo za sodnika, branil jim bom pravico do zadnjega diha. Zdaj pa pojva! Pozdraviti ga moramo in sprejeti, ker je glavar po našem vojvodi postavljen, naj bo tak ali tak, ta ali oni.” “Saj se vendar ne mudi tako. Posedi še malo, še nekaj bi rad govoril s teboj,” pravi kupec, toda z malo manj srčnim glasom, kakor je govoril poprej. “No, kaj boš povedal,” praša sodnik. “Ti, prijatelj, popolnoma sem obupal skoro, nič ne opravim.” “Nad čim si obupal?” “I, saj veš! — Helena, tvoja hči, jaz ne vem, vse je zastonj. Kakor si prizadevam, ne opravim nič, zmerom je enaka, mrzla in se dela, kakor da ne bi razumela, kaj pravim.” “Nič ne obupaj! Ženske so vse take. Pogodu jim je, če se jim moški klanjajo, samo sram jih je, to svetu pokazati in de- in srebra, našlo se je vendar več reči, ki so po svojem delu pričale, da je je ustvarila izvedena roka laškega ali nemškega umetnika. Tik okna je pri mali mizi sedela deklica, stara kacih devetnajst ali dvajset elt. Kdor bi jo bil videl v beli prosti obleki, kako je povzdignila črne oči in se nasmehnila, ko je zagledala Simona na vratih, ta se pač ne bi bil čudil, da je mož tožil, kako neroden je, ltedar pred njo stoji. “Dobro jutro, Helena!” pozdravlja jo Simon in se ji počasi približa. “Tudi vam dobro jutro! Zgodnji obiskovavci vedo gotovo kaj posebnega povedati.” “Saj veste, Helena, da jaz nikamor ne grem, samo le k vam. Kje bom tedaj kaj posebnega slišal! To veste, da bomo danes novega glavarja videli?” “To je stara novica, ki sem JANUAR 1974 12. — Slovenski športni klub pripravi “Zimski večer” v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Začetek ob 7.30. 19. — “Pristavska noč” v Slov. narodnem domu na St. Clair avenue. 26. — Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ bo praznovalo 45-letnico obstoja z večerjo. FEBRUAR 3. — Klub slov. upokojencev na Holmes Avenue priredi večerjo s plesom v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Začetek ob 5. popoldne. 17. Slovenska šola pri Sv. Vidu pripravi nedeljsko kosilo v avditoriju. 23. — Dramatsko društvo Lilija priredi Maškaradni ples v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Začetek ob 8. zvečer. Igrajo “Veseli Slovenci”. MAREC 24. — Društvo Najsv. Imena pri fari sv. Vida priredi svoj vsakoletni zajtrk s klobasicami in omletami v farni dvorani pri Sv. Vidu od 8. zjutraj do 1. popoldne. APRIL 20.—DSPB TABOR priredi svoj spomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. Začetek ob 7-30 zvečer. 27. — KONCERT PEVSKEGA ZBORA KOROTAN ob 7.30 zvečer v SND na St. Clairju; po koncertu zabava s plesom. MAJ 12. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo. 17.-19. — Praznovanje 50-Ietnice obstoja Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. JUNII 13., 14., 15. in 16. — Farni karneval pri Sv. Vidu. OKTOBER 19. — Klub nevburških slovenskih upokojencev priredi večerjo in ples v SND na E. 80 St, NOVEMBER finančna sredstva za tisk sta na tej razvojni stopnji problema, ki jih bo treba z združenimi močmi premostiti. Ko nas je pred meseci v družbi dr. Kerna obiskal svetovno znani slovenski fizik dr. Anton Peterlin, je izjavil, da je to delo najpotrebnejše in najpomembnejše pod vidikom slovenskega ugleda v svetu in ohranitve narodne zavesti med zamejsko in zdomsko mladino. Zato trdno upamo, da se nam bo pridružilo še več marljivih sodelavcev, med njimi tudi avtorjev ali soavtorjev za različna področja, kjer je gradivo v glavnem že zbrano in da slovenski rojaki ne bodo dovolili, da bi pomanjkanje finančnih sredstev za tisk zadušilo to plodno in bujno delo. * * * Znani pisatelj in prevajalec prof. Janko Moder, ki je sorodnik zavedne Mejačeve družine iz Arcade Avenue v Clevelandu, nam je poslal svoj slovenski prevod Pierre Bertonove knjige “Zlata mrzlica” (Klondike). Za ameriške Slovence je to delo posebno važno, ker opisuje “Avstrijca” Antona Standerja iz “Unterkrien” (sic), ki je med prvimi našel klondiško zlato. Z dr. Modrom sva zaman skušala dobiti od pisatelja Bertona kakih nadaljnih podatkov in po- vili dobavo 30 milijonov ton o-lja letno. Skupno bi imeli tako zagotovljeno dobavo nekako dveh tretjin sedanje normalne porabe olja. Če pojde vse po sreči, upajo v Londonu, da bo Britanija lahko še pred koncem tega desetletja krila iz svojih lastnih ležišč olja pod Severnim morjem nekako polovico svojih potreb. Vesti o bližnjih pogodbah s Savdijo in Kuvajtom o dobavi olja označujejo v Londonu za “preuranje-ne”. skem društvenem domu na Recher Avenue v Euclidu. Začetek ob 4. popoldne. Edi Gobec Kulturne drobtinice Tudi iz daljne Avstralije, kjer letom to knjigo sposodil od neu-nam pri zbiranju gradiva že več mornega ing. Lada Khama, ki je et zelo marljivo pomagata po- poleg bivšega rektorja Ijubljan-leg nekaj slovenskih organizacij ske univerze prof. Alberta predvsem urednik “Misli” p. Strune, Jeseničana Slavka Tar- lajo se, kakor bi bilo ravno na-1 jo še pred vedela ko Vi. Kaj robe. Sramežljivost je najmoč-: druzega! Pa kaj vidim, danes nejša čut v ženski, pa tudi ena ste se posebno lepo napravili, najlepših in najboljših, zakaj : Tako vam vse stoji, kakor da mnogokrat je obvaruje, da ne bi bili ženin.” padejo. Le pogum, ne odjenjaj,' “Prav veseli me, če vam je in kar je meni storiti, to bom moj opravek všeč,” reče Simon, storil, kakor sem ti obljubil. Si- ki je bil v zadregi za drugačen cer sem Heleni že postrani dal vedeti, kako ljubo bi mi bilo, da bi ti, ki si moj stari prijatelj, bil tudi moj sin, zet; ali naravnost ji še nisem povedal, ker menim, da se še ne mudi.” “Jaz ne vem!” — pravi Simon Grniščak in upre v tla oči, — “tvoja hči je pač čudna deklica, vedno mi je na mislih, še sanja se mi o njej, rad jo vidim in rad hodim v tvojo hišo, ali kedar Pred njo stojim, tačas sem ves drug. Tako mi nekako glavo zmeša, da sem ves neroden in še govoriti ne znam. Saj sicer imam vendar nekaj jezika!” “Napaka je le to, da se tako preveč vdaš njenim muham. Zenske rade vidijo moža, ki je Po znanju in obnašanju nekako presega. Pa nič ne skrbi in ne obupaj. Kar naenkrat ne gre, tudi bi ne bilo lepo, da bi se ti har koj na vrat obesila.” “Zdi se mi, da sem že skoro Prestar za-njo, zato-------” “Kaj še! Njena mati je bila iudi tako mlada ko ona in jaz v tvojih letih, ko sem jo vzel.” ‘Kaj pa meniš, ali ne roji deklici še vedno tisti Lah Krištof Cirijani, ali kako se pravi človeku, ki naj bi ga zlodej-------” A! beži, beži! Ne imenuj Sa' Jaz bi mu že pot pokazal, da mi le pride blizu hiše. Tudi niej sem že govoril o tej reči in hakor sem sprevidel, ne mara čisto nič za-nj. Ko bi pa res kaj imela ž njim, potem že vem, kako moram kakor oče varovati cast in poštenje svoje hčere.” Rekši vstane sodnik in se odpravlja. Simon Grniščak pak je il tako zamislil se v nekaj, da Se s stola ni vstal. odgovor. Deklica se glasno zasmeje in pravi: “O, gospod Grniščak, napak ste me razumeli. Jaz sem mislila le reči, da bi bili taki, kakor ste zdaj, pred leti svoji nevesti dopadli. Zakaj se niste ženili!” “Zato ne, ker mi je neki notranji glas dejal; da me še večja sreča čaka.” “Kedaj bo neki prišla ta večja sreča?” “Helena! saj veste, kako želim, da bi kmalu prišla. V Vaši moči in v Vaši roki je moja sreča, Vas —” “Gospod Simon! Vi neizmerno veliko oblast natvezujete moji slabosti. Ali ne veste, da človek še sam svoje sreče ne more skovati, kako bode le še tujo. Pa zakaj niste šli danes gledat novega deželnega glavarja? Glejte, jaz sem radovedna, kako bo prišel, kdo bo ž njim, ka-kov je in vse. Ko bi Vi bili zraven, povedali bi mi potlej vse natanko.” “Saj so oče Vaš tam, oni Vam še lože povedo.” “To ni res. Oče malo govore. Zato idite, če mi hočete malo prijaznosti pokazati.” “Če pa želite, da bi šel gledat, pa grem. Vse do zadnje pike Vam bom povedal.” Rekši vstane Simon Grniščak s stola, katerega je bil, čeravno nepovabljen, zasedel, in odide. Deklina je potem gledala skozi okno, in ko je videla, da se je na ulicah umeknil za vogel, sedla je zopet in dejala napol glasno: “Idi in ne pridi tako kmalu, sitnost!” (Dalje prihodnjič) Bazilij Valentin in ing. Ivan Žigon, smo dobili novo pesniško zbirko Berta Pribca, pod naslovom “V kljunu golobice”. V Glasu SKA je to po številu drugo pesniško zbirko odlično ocenil slovenski pesnik in profesor Vladimir Kos, ki poučuje na univerzi na Japonskem, istočasno pa očetovsko skrbi za reveže v zanemarjenih japonskih četrtih, pri čemer ga med drugimi zvesto podpira tudi clevelandska rojakinja Ivanka Pograjec. Kos nekatere Pribčeve pesmi dobrohotno in vešče pili, o drugih pa pravi, da so “pretresljivo lepe”, kar je gotovo lep poklon slovenskemu pesniku v Avstraliji in z njim avstraljskim Slovencem, ki tako zavzeto ohranjajo materinščino, se udejstvujejo v dramatiki, petju, šolstvu, športu, gospodarstvu in na številnih drugih področjih. Tudi Avstralija ima svoje slovenske slavčke. Naj bi še dolgo peli v veselje in ponos vseh Slovencev! * * * Iz Portoroža je priromala nadvse zanimiva knjiga o Edvardu Rusjanu, slovitem pionirju slovenskega letalstva, ki ga objektivni zgodovinarji uvrščajo med prve pomembne letalce v Ev- 24. — Dawn Choral Group poda jasnil „ standerju, ki je, kot svo, letni koncert v Sloven- vse ^ Slovenec. Vemo, da je dostikrat za en sam podatek treba napisati tudi po dvajset ali več pisem, predno je končno uspeh in tega recepta se bomo držali tudi tu. Če pa bi slučajno kdo izmed čitateljev kaj vedel o Standerju, kot seveda tudi drugih dognanih ali domnevanih slovenskih uspehih v svetu, prosimo, naj to sporoči na naslov: Slovenian Research Center of America, Inc. 29227 Eddy Road Willoughby Hills, Ohio 44092. Da ne bo gospod urednik segel po Škarjah, naj bo za danes dovolj. Nadaljevanje sledi, kadar bo še za preostale “drobtinice” spet kaj prostora. Naj se danes iz srca zahvalimo vsem časopisom, radijskim postajam in številnim sodelavcem in prijateljem, ki ste nam pomagali z objavami, gradivom, delom in vzpodbudami. Vsem ki čitate ta vrstice, želimo vesele praznike in zdravo, srečno mana, dr. Vladimirja Murka in še šesterice univerzitetnih profesorjev, bogoslovca Hočevarja in nekaj drugih idealistov, naš najplodnejši sodelavec v rodni Sloveniji. Zdaj pa je pisatelj knjige ing. Zlatko Bisail, ki je vodilna avtoriteta na področju slovenskega letalstva (na kar sta nas že pred leti opozorila ing. Kham in naš marljivi sodelavec v Braziliji Vinko Mirt), našel še en izvod svoje knjige in nam ga je s pri- j in uspehov polno novo leto. jaznim posvetilom in nekaj dodatnimi fotografijami poslal za naše arhive in uporabo v publikacijah o slovenskih podvigih. Nihče ne bi slutil, kako odlično mesto Slovenci zavzemajo tudi v razvoju letalstva in vesoljskih programov. V clevelandski knjigi bomo uvodoma objavili tudi nekaj slik letal, ki jih je kot pionir ameriškega in svetovnega letalstva v eni prvih tovarn letal na svetu produciral slovenski izseljenec. Toda poleg slednjega in Rusjana ima naš institut že dovolj gradiva, slik in močne dokumentacije v angleščini, nemščini, francoščini in drugih jezikih o slovenskih podvigih v letalstvu in vesoljskih programih za zelo bogato knjigo ropi. Naš institut si je že pred I samo s tega področja. Čas in Lrndon se pogaja z Hladom o Biatapis olja BEIRUT, Lib. — Tukajšnji časopis Al Diyar je objavil, da se Velika Britanija pogaja Savdsko Arabijo o dobavah olja za naslednjih 10 let v zameno za stroje in drugo industrijsko blago, predvsem tudi za — orožje. Savdska Arabija naj bi Veliki Britaniji dobavila letno v okviru te pogodbe po 30 milijonov ton olja. Posebna britanska delegacija naj bi šla še ta mesec v Riad pogodbo sklenit in podpisat. Britanci naj bi se pogajali za sličen sporazum tudi s Kuvajtom. Tudi tam bi si radi zagoto- SREDI GNEČE —- Samoten kormoran se dviga iz srede jate rac-selivk, ki so se spustile na jezero Shinobazu pri Tokiu na Japonskem. Ibesiiiija bo dobila orožje Iz Eifajske? ADI S ABEBA, Abes. — Kitajska je ponudila Abesiniji dobavo orožja, tudi tankov in letal, da bi ji pomagala nasproti Somaliji, ki jo oborožuje Sovjetska zveza. Abesinija se je pred časom obrnila na ZDA za večje količine težkega orožja, zlasti tankov in letal, pa se v Washingtonu za to niso mogli odločiti. Abesinija se čuti ogrožana od Somalije, ki je po številu prebivalstva in po svojih gospodarskih sposobnostih dosti manjša od Abesinije, pa uživa obsežno podporo Sovjetske zveze. Ta skuša spremeniti Somalijo v svoje oporišče v vzhodni Afriki, ker upa od tam obvladovati vhod v Rdeče morje z juga. Močan vpliv ima ZSSR tudi v Južnem Jemenu, zanj se žene v Je-menu. Ko se v Washingtonu ne marajo odločiti v nobeno smer, je Peking menda ponudil Adis A-'bebi tako želj eno orožje. Ta daje še vedno prednost ameriškemu, pa bo vzela kitajskega, če ne bo dobila ameriškega. MALI OGLASI Atomska elektrarna SYDNEY, Avstral. — Avstralska atomska komisija je izdelala načrte za gradnjo atomske e-lektrarne, ki bo služila za raziskave in za oskrbo z elektriko. PrijateFs Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St Clair * V. 68 St. 361-4211 Help Wanted Male SHIPPING - RECEIVING Small manufacturing firm prefers men with experience. Permanent with advancement. Call for appointment 696-2220. AMERICAN INDUSTRIAL SAFETY EQUIPMENT CO. 3500 Lakeside Ave. Cleveland, O. 44114 (5) PUNCH PRESS OPERATORS and GRINDERS SHEET METAL MECHANICS to work on sheet metal fabrications and electrical cabinets Steady work. Company paid benefits. Interviewing 8 AM to 11 AM. FORMWELD PRODUCTS CO. 1530 Coit Ave. go south on E. 152 St. to end of St (x) Barvanje in papir an je Zunaj in znotraj po zmerni ceni. Prost proračun. Kličite 361-7946 _______________ -(7) GROVEWOOD OKOLICA 5-5 sob vsako stanovanje, v lepem stanju, dvojna garaža. Cenjena za prodajo. 731-3322 PERME REALTY _______________________ (6) Dve hiše naprodaj on enem lotu, ena za dve družine, druga hiša za eno družino, v prvovrstnem stanju, v St. Clairski naselbini. Kličite 481-6224 do 5. do 7. ure zvečer. (-8) JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available. (x) Help Wanted Male or Female Help Wanted Male or Female FACTORY HELP No experience needed. Apply in person INTERSTATE DIESEL CO. 2092 E. 19 St. (6) Help Wanted — Female For Rent — Euclid 4 rooms up, heat and garage included. $115 per mo. Couple preferred. No children. Call after 6 p.m. — 531-8263. (6) NAPRODAJ Blizu Lake Shore Blvd., in E. 185 St. pet sobni bungalow z prostorom za razširanje zgoraj, lepe sobe, garaža. Imamo tudi farme in zemljo naprodaj. Rabimo hiše za naprodaj. Imamo kupce z denarjem za vaše hiše. Hitra postrežba. John Knific realtor 820 E. 185 St. 481-9980 Help Wanted MATURE PERSON For office cleaning, evenings. Five days a week. Approximately 3 hours. Vicinity E. 52 and St. Clair Ave. Good rate of pay. 946-0546 __________________________W Išče žensko Rada bi dobila žensko, ki potrebuje dom, da bi si delile dom v Eastlake, Ohio. Kličite 946-3079 ______________________ (4) HOUSEKEEPER Live in, East Side. Must speak some English. Own private rm. Congenial family. 382-3438 (4) GENERAL HOUSEWORK Three days per week. East side. Near rapid transit. Must speak some English. — 382-3438 (4) General Office Work Typing, Knowledge of Slovenian. Short hours. Call 431-0628 (x) Perme Realty 620 E. 222 St. 731-3322 — Euclid — 732-7251 naznanja da je FRANK J. TAUGHER zdaj njihov zastopnik za nepremičnino. Govorimo Slovensko. Za postrežbo kličite nas. Help Wanted Female SEWING WOMEN and CUTTER needed. New plant. SEWING SUPERVISOR for drapery work room. Salary open. Come out of your home into our new plant. Excellent working conditions. 34300 Lakeland Blvd. 951-2111 after 5:30 932-3992 BČEM0 URADNIŠKO MOČ Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St Clair Avenue Cleveland, Ohio 44183 431-0628 kS------ — ... ----^ V D ■F; : Včasih se je dogodilo, da je pogledalo skozi kuhinjska vrata neko dekle s svetlimi lasmi in velikimi pričakujočimi očmi. Prihajala je zmeraj po gozdni stezi in nikoli ni hotela stopiti v sobo. Bila je Helena. Torej zdaj ji je bil Kvidal dovolj dober? Ali si je morebiti zato predstavljala Mortena lahko prav takega, kakršnega je najrajši imela, skoraj kot kakega princa, ker je bil tako zelo daleč? In kdaj pa kdaj je gotovo napravil dolgo pot na smučeh ali predaval, ali pa pel lepše kakor kdorkoli na svetu. In s kom naj bi bila o vsem tem govorila, razen z njegovo materjo? “Ali ste dobili kako pismo?” Berit se je nasmehnila: “Da, seveda. In ti tudi?” — “Da, ampak kaj piše vam?” In potem je nastal šepet med obema ženskama. Nato je prišla dolga zima brez pisem. Vedeli sta, da je Morten odšel v prerijo ne pa da je bilo tako daleč do pošte. Berit sami je bilo težko, ali najhuje je bilo mlademu dekletu. O božiču je prišla Helena na smučeh. “Ali ste kaj slišali?” “Moj Bog, nič.” — “Kaj pa, če... če se mu je kaj pripetilo? če ... če več ne živi?” — “Ne reci kaj takega, Helena. Saj si vendar lahko misliš, da živi.” )To pot pa je Helena obsedela na kuhinjski klopi in tiho jokala. Izvilo se ji je, da ni bila taka z njim, kakršna bi morala biti. Zdaj se ji zdi, da ne bo imela nobenega veselega dneva več. Če bi ji poslal vozni listek, bi se odpeljala k njemu, pa čeprav bi morala pobegniti z doma kakor tat. Berit gleda zamišljeno predse. če bo dekle res odpotovalo k njemu — čemu naj bi Morten potem še prišel domov? Težko? Biti mati je zmeraj težko, mora se sprijazniti s tem, da je potisnjena v kot, Ampak j Kvidal? Kaj, če so . . . če so vse to samo sanje? Morten, Morten, saj nas vendar ne boš zapustil! Noč je prebdela ob tkanju lepega prta v rdečih, modrih in belih barvah. To naj bi bilo pogrinjalo za njegovo posteljo, ko se vrne domov in se poroči. Nekega dne se ji je posrečilo zvabiti Heleno v sobo, ko nikogar ni bilo notri. “Kaj misliš, bo iz tega?” Deklica je zardela. “Ne vem.” Mati se je nasmehnila. “Ah, jaz tudi ne.” Ali na pomlad je Helena nehala prihajati. Nekega dne jo je Berit srečala na deželni cesti in le s težavo se ji je posrečilo, da je ujela njen pogled. “Ali si dobila kako pismo?” — “Da.”— “In mogoče vozni listek?” Glas se ji je tresel. “Ne.” — “Ali si se spet drugače odločila?” — “Tako ... tako težavno je vse.” Sredi poletja sta bila ona in lensmanov sin oklicana. Berit je sedela v cerkvi, a ni omedlela. Le tega si ni upala, da bi o tem pisala Mortenu. Saj bi ga morebiti tako prestrašilo, da bi povratek še bolj odlagal. Venomer je gledala sliko na omari, pogovarjala se z njo, kadar je bila sama, in tudi pogrinjalo je tkala dalje. Simen je hodil nekaj časa okrog, debel in plavolas in ka- kor nabit z Mortenovimi načrti. Z mlajšimi brati in sestrami ni bil nič kaj milosten, odkar je bil najstarejši. “Pojdi in nacepi drv!” je rekel Petru. “In vaju prosim, da gresta z menoj sadit krompir!” je ukazal sestrama. Hotel je Mortenu pokazati, da je prav tako dobro znal urejati vse kakor on. Ali čas je potekal in pričel se je čuditi, zakaj ni Amerikanec poslal toliko denarja domov, da bi kaj zaleglo. Kdaj pa kdaj po pet ali šest dolarjev se je sicer materi zdela že velika vsota. Ali pa je zadostovalo za banko, za trgovca in davke in še celo, da bi najeli delavce in pričeli na veliko? Kaj neki je Morten mislil? Zdaj je bil Simen tisti, ki je moral hoditi na delo, pozimi na ribolov, spomladi in jeseni na dnino. Zaslužek pa ni bil nič boljši kakor takrat, ko je bil Morten še doma. Bil naj bi z doma in bil naj bi na posestvu. Služil naj bi denar in dvignil Kvidal po bratovih načrtih. Kaj neki je mislil Morten? Prihajala so nova naročila od njega: “Lotite se tega in tega! Pričnite kopati jarke severno od barja!” Prav, ampak sem z denarjem! Saj bo kmalu obogatel, ko je imel vendar tam preko že posestvo, ki je merilo šest sto maalov. Simen nikoli ni pozabil tiste prve zime, ko se je mati nekega dne vrnila domov in vsa žarela. Končno vendar pismo. In denar. Tako? Koliko sto? “Tri dolarje.” Mati je bila bogata, ko je mahala s tistimi tremi tujimi bankovci. Simen je skril porogljiv nasmeh. Ko bi bila mati dobila teh par vinarjev od kakega sina z*Lofotov, bi bila samo vzdihovala, zakaj ni več. Zdaj pa, ko so prišli od njega, ki je bil v Ameriki, od domačega boga, je bilo skoraj kakor cel miljon. Morten ni nič pisal o tem, da je zastavil svojo žepno uro, da je lahko spravil skupaj tolikšno vsoto. O samem sebi sploh ni veliko poročal. Zato pa je dajal nova naročila: Storite to in to do pomladi. Pišite mi novice iz domačega kraja. Ali je Gunnar Ramsoya še župan? Ali jih jih veliko obiskuje okrožno šolo? Ampak veliki Kvidal je strašil tudi v glavah mlajših bratov in sester. In nekega dne je Simen res pričel krčiti svet v bregu onkraj reke. Sekati brinje in grmičje še nekako gre, ali ko je treba kopati ledino, je težje. Same korenine in kamenje, korenine in kamenje. Sreča, da ima pri sebi Petra, prav zares oba čutita križ in ramena. Peter je tako: zelo podoben očetu, trša-tega vratu je in nagle jeze. Ce česa ne more napraviti, takoj kolne in sredi dela se naenkrat vsega naveliča in zbeži čez drn in strn. Vsaka drobtina zemlje mora biti z lopato obrnjena. Za vsako ped se je treba potiti, če so Kvidal na ta način krčili, je umljivo, da posestvo ni večje. In nekega dne sta brata pričela razmišljati o Mortenu, ki je ži-vel tamkaj v preriji s šest sto maali najboljše zemlje. Samo plug mu je treba zastaviti. Če je bilo res tako, kakor je bilo narisano na rdečih in modrih lepakih, ki so jih razpošiljale ameriške parobrodne družbe, tistim tam preko niti za brazdo ni bilo treba hoditi. Kaj še, sedeli so kakor gospodje na plugu in se le zaradi lepšega vozili preko njiv. Tako lepo je bilo zdaj bržkone Mortenu. In zdaj pa zdaj gre v svojo pisarno in piše domov: Napravite to in to! Delajte pridno in čistite zemljo korenin in kamenja. Hej, hej! Sicer boste vsi skupaj okusili bič. Saj menda ni mislil, da bo tam preko hranil in služil denar tako, dolgo, da postane milijonar, bratje pa naj bi zavrgli svoja mlada leta in garali, da povzdignejo Kvidal? In ko bo nekega dne posestvo veliko in lepo urejeno, da, takrat se bo Morten vrnil s svojim bogastvom v žepu. “Zdaj lahko gre- ENERGY WISE SVOJEVRSTEN DOM — Steve in Janet Bonelid v. Bothellu, Wash., sta si postavila tole svojevrstno bivališče, ki je zunaj prekrito s cedrovimi deščicami. Znotraj ima pritličje in prvo nadstropje ter je baje kar udobno. Zgradba je stala okoli $12,000. Speeding uses extra fuel; try to drive at 50 miles per hour. Don’t be a Born Loser! CHICAGO, ILL. SEASON’S GREETINGS! HAPPY NEW YEAR TO ALL OUR FRIENDS JAMES RESTAURANT 1320 S. Halsted SE 3-7820 TOPLOTA — Na sliki vidimo inženirja družbe Corning z napravo za prestrezanje sončne toplote in njeno uporabo za o-grev. To naj bi bila nekaka sončna peč. Napovedujejo, da j bodo take peči nadomestile v\ bodočnosti sedanji sistem ogreva stanovanj in uradov. I ste svoja pota! Zakaj jaz sem (Dalje prihodnjič) najstarejši in posestvo je moje.” Oglašajte v “Amer. Domovini” NAZNANILO IN ZAHVALA Zelo srčno prizadeti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da se je od nas za vedno poslovil naš ljubljeni oče, stari oče, tast Valentine Kosec NOVA VRSTA RUŠILCEV — Vojna mornarica ZDA je dobila novo vrsto rušilcev razreda Spruance, ki so oboroženi z raketami proti podmornicam, s torpedi, običajnimi topovi in imajo na svojem krovu helikopterje za uspešnejšo vršitev raznih nalog. Dragi rajni je bil rojen 6. februarja 1890 v Vodicah na Gorenjskem, Slovenija, od koder je prišel v Ameriko leta 1913. Bil je član Brotherhood of Railroad Carmen in Collinwood Lodge št. 1055. Pogreb je bil 10. decembra 1973 iz Mullally pogrebnega zavoda na 156 cesti v cerkev sv. Paula na Chardon Rd. in na to na pokopališče Vernih duš, kjer smo ga položili k večnemu počitku v družinski grobnici. Iz globoke srčne hvaležnosti se zahvaljujemo duhovnikom pri Sv. Paulu za opravilo cerkvenih molitev v pogrebnem zavodu, čč. gg. Alphonsu, Fangmonu in Hermonu, posebej še č.g. Fangmonu za opravilo cerkvenih obredov in daritev maše zadušnice. Iskreno se zahvaljujemo za lepe darovane vence in cvetje s katerimi so prijatelji okrasili krsto v pogrebnem zavodu, vsem, ki so prišli v tako velikem številu kropit in molit za večni mir njegove duše. Bog naj obilno povrne dobrim srcem, ki so tako velikodušno darovali za maše LE KAJ BI NAJ TO BILO? — Neobičajna podoba predstavlja kos tantalovega karbida, povečan 1200-krat. To je izredno trdna kovinska zlitina, o katere rabi v industriji raziskujejo v General Electric Research & Development Center v Schenectady, N.Y. Umrl je dne 6. decembra 1973 po daljšem bolehanju. in druge dobre namene. Hvaležno se zahvaljujemo vsem, ki so se udeležili pogrebne maše in vsem, ki so umrlega spremili v pogrebnem sprevodu prav na pokopališče. Prisrčno smo hvaležni vsem, ki so nam ob bridki izgubi našega očeta, izrazili svoje sožalje, z nami sočustvovali, nas tolažili in nam bili v kakoršnokoli pomoč v dnevih žalovanja. Zahvaljujemo se pogrebnemu zavodu Mullally na 156 cesti za vso ljubeznivo postrežbo in lepo vodenje pogrebnega sprevoda. Ljubljeni oče, stari oče, tast, počivaj v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka naj Ti bo njena gruda. Prišli so angeli Gospodovi in sprejeli Tvojo dušo in jo nesli pred obličje Najvišjega. Mi, ki smo ostali, pa žalujemo za Teboj in Te pogrešamo. Tolaži pa nas globoka vera, da se bomo enkrat vsi združili in skupaj uživali radosti večnega življenja. Do takrat se Te bomo spominjali z ljubeznijo v naših mislih in molitvah. ti Žalujoči: FRANK, MAKS, VALENTINE ml. sinovi; REGINA, poročena PERONA hčerka; JOE PERONA — zet; JOSEPHINE, DONNA, ROSEMARY — snahe; Vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. Cleveland, O. 7. januarja 1973 Za vsakomina tiskarska dela se priporoča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice. Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE