KULTURNO POLITIČNO GLASILO Poštni nrad: 9020 Celovec — V erlagspostamt: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt Pa |ja |ja LETNIK XXII. / ŠTEVILKA 49 CELOVEC, DNE 3. DECEMBRA 1970 CENA 2.50 ŠILINGA OB ROBU KOROŠKE PRORAČUNSKE DEBATE: Koroški Slovenci želimo živeti v resnični enakopravnosti! Pretekla proračunska debata v koroškem deželnem zboru je spet — vsaj v prvi fazi — stala v znamenju nerešene problematike slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Kakor smo poročali že v zadnji izdaji NT, je, po tozadevnih iznašanjih svobodnjaškega poslanca Kaufmanna, tudi klubski načelnik OVP poslanec Knafl zavzel stališče do odprte problematike. Ker je moral v javnosti na osnovi poročil v dnevnem koroškem časopisju nastati vtis, da je zahtevala koroška OVP ugotavljanje manjšine, prinašamo originalni tekst Knaflovih izvajanj. »Ich mdehte namens meiner Partei das Bedauern ausdriicken, dafl es nicht gelingt, die Probleme der Minderheit, im Zusam-menhang mit dem Staatsvertrag, aus dem Parteienstreit herauszuhalten. Wir hiclten es filr den glucklichsten Vorgang, wenn allc im Landtag vertretenen Parteien, unter Vorsitz des Herrn Landeshauptmannes, sich auf eine gemeinsame Linie gegenuber der im Lande lebenden Minderheit zusam-menfinden konnten. Da dies aber anschei-nend nicht moglich ist, hat sich die Oster-reichische Volkspartei neuerlich sehr ein-gehend mit den Verpflichtungen aus dem Staatsvertrag gegenuber der Minderheit be-fafit und ist zur Erkenntnis gekommen, dafl es am besten der Entspannung dienen wiirde, we?m gerade die Bcvolkerung, die es betrifft, Entscheidungen treffen komite. Die OVP hat in diesem Sinne einen Ge-setzentumrf ausgearbeitet, der den Geni e in den der betroffenen Landesteile er-mbglichen soli, die offenen Fragen durch Volksentscheid zu losen. Die OVP steht nach wie vor auf den Grundsdtzen dieses Gesetzentivurfes vom 27. 4. 1967 und kann die anderen Parteien nur auffordern, iiber diesen Gesetzentiuurf in Verhandlung zu tre ten. Es wird dabei nicht zu iibersehen sein, dafl es unmbglich ist, eine Losung zu fin-den, die den Extremisten voli entspricht. Wohl aber mufi und kann eine Losung ge-funden werden, die der Mehrheit der in diesem Raum lebenden Bcvolkerung die Spannung nimmt und der Minderheit das Gefuhl vermittelt, frei in einem freien Staat zu leben.« Zakonski osnutek, o katerem govori predlog, je bil izdelan vigredi 1967 na Dunaju in predvideva izvajanje zaščitnih manjšinskih določil vsepovsod tam, kjer zahteva tretjina Občinskih odbornikov občinsko ljudsko glasovanje in kjer se v ljudskem glasovanju odloči tretjina občinskega prebivalstva za dvojezične napise itd. Že 7. julija 1967 so zastopniki koroških Slovencev pri razgovoru na Dunaju omenjeni o-snutek odklonili. Dr. Regin ald Vospernik, predsednik NskS, je v razgovoru s celovško Volkszei-tung z dne 28. XI. 1970, kjer sta sodelovala tudi klubski načelnik Knafl in strankin načelnik dež. svetnik Bacher, iznesel tudi temeljne pomisleke koroških Slovencev in navedel predvsem dva vzroka za odklonilno stališče: 1. O tem, ali naj država izvede mednarodno zajamčene obveznosti, ki izvirajo iz člena 7 avstr, državne pogodbe, ne more biti glasovanja. 2. Ob realizaciji tega zakonskega osnutka bi nastala pravna negotovost, kajti le občinskim odbornikom in njih mili volji bi bilo prepuščeno, ali se naj določila izpolnijo ali ne. Ne glede na to, da bi nov občinski odbor (po naslednjih volitvah!) lahko ukrepal drugače. Treba pa je pribiti, da izvajanja klubskega načelnika Knafla nikakor niso merila v smer zahteve po ugotavljanju manjšine. To je razvidno tudi iz izvajanj strankinega načelnika Sacherja, ki v omenjenem razgovoru izrecno poudari, da se naj koroškim Slovencem ne vsili nobena rešitev. Dobesedno pravi: »Die Karntner OVP war, ist und bleibt bemiiht, die Frage der slowenischen Volks-gruppe aus dem parteipolitischen Streit herauszuhalten. Wir haben die Anliegen der Minderheit, vor allem auf ivirtschaft-lichern Gebiet, nicht nur anerkannt, son-dern zu ihrer Losung entscheidend beige-tragen. Wir sind uns auch der Bedeutung des kulturellen Lebens dieser Volksgruppe beivuflt. Wcnn die OVP Initiativen zur Losung noch offener Fragen unternommen hat, so unter Beriicksichtigung der Tatsache, dafl mit dem gelegentlichen Erivahnen von of- fenen Fragen eine Bereinigung nicht er-wartet werden kann. Es ist zivangsldufig, dafl mit dem Entivurf nicht ein Anspruch auf Vollstandigkeit erhoben w er den kann. Bei der Erarbeitung des Entivurf es waren wir bemiiht, eine echte Diskussionsgrund-lage zu schaffen. Es ist selbstverstdndlich, dafl der sloivenischen Volksgruppe keine Losung oktruiert iverden soli. Der Vorschlag, den unser Klubobmann gemacht hat, dafl unter Vorsitz des Landeshauptmannes eine Kommission eingesetzt iverden soli, um einen gemeinsamen Stand-punkt zu erarbeiten, tragt dem vorherge-nannten Grundsatz ebenso Rechnung ivie die Oberlegung, dafl das Minderheitenpro-blem von Praktikern und Menschen be-urteilt, entschieden und gelost iverden soli, die hievon auch betroffen sind.« In potslamec dr. Paulitsch (OVP) je v radijski oddaiji 27. XI. povedal sledeče: Die Fragen der sloivenischen Volksgruppe in Kdrnten haben im Zusammenhang mit der Debatte im Karntner Landtag eine ncuerliche Aktualitdt erreicht. Die sehr klare Stellungnahme des Generalred-ners der OVP, Abg. Knafl, ivurde von der SPO beniitzt, um der OVP Interpretatio-nen zu unterstellen, die mit den Aussagen des Sprechers der OVP in krassem Wider-spruch stehen, so dafl es zu einer Wieder-holung dieses Teiles der Rede kam. Sei-tens der OVP ivurde der Wunsch ausge-drilckt, im Lande eine gemeinsame Linie aller Parteien in dieser Frage zu erreichen, um. einerseits die Verpflichtungen des Staatsvertrages zu erfiillen, die von der slo-ivenischen Volksgruppe immer ivieder ge-fordert ivird und andererseits diese Frage mit den Vorstellungen der Minderheit zu koordinieren. Die OVP vertritt daher die Meinung, dafl die Bcvolkerung, die diese Fragen betrifft, darilber selbst die Ent-scheidung zu treffen hube, natilrlich unter Beriicksichtigung des Minderheitenrechtes. In dieser Richtung hat die OVP einen Entivurf vorgelegt, der den rechtlichen und verfassungsmafligen Erfordernissen in Er-fiillung des Staatsvertrages entspricht. Der OVP ist aber bekannt, dafl die Minderheit mit der aufgezeigten Form der Regelung nicht einverstanden ist. Man ivird die Be-miihungen in der aufgezeigten Richtung fortsetzen, mit dem Ziel, die einvernehm-liche Losung zu erreichen. Es ist daher ge-samtpolitisch unverantivortbar, ivenn die SPO in Kdrnten Versuche unternimmt, Unruhe und Spannung zu erzeugen, die darauf abzielt, das besteliende Vertrauen zivischen den christlichen Sloivenen und der OVP zu storen. Mit der Minderheit kann und soli man keine Politik machen, sondern gemeinsam versuchen, die Probleme zu losen. Die politische Entscheidung Janko Ogris: Koroiki Slovenci proti ugotavljanju manjšine »Rad bi, kot pripadnik slovenske skupnosti, katere mentaliteto iz lastnega izkustva resnično poznam, tukaj, v deželnem zboru izrecno opozoril na to, da koroški Slovenci načelno odklanjamo vsakršno koli ugotavljanje manjšine.« To slovesno izjavo je podal v četrtek, 26. novembra, v deželnem zboru, ob priliki debate o deželnem proračunu (trajala je štiri dni), socialistični poslanec Janko Ogris, kot predstavnik koroških Slovencev. V svojem govoru je Ogris med drugim dejal, da bi bilo prav nespametno izvesti ugotavljanje manjšine proti volji prizadete slovenske skupnosti, ker bi s tem ponovno vzplamtelo sovraštvo med obema narodoma, kar bi imelo za posledico občutno poslabšanje položaja in motenje miru v deželi. der Karntner, die der sloiv. Volksgruppe angehoren, mufi genauso ivie die der anderen Karntner frei sein und kann nicht mit der Frage der Erfiillung von gesetzli-chen Verpflichtungen des Bundesstaates Osterreich aus dem Staatsvertrag manipu-liert iverden. Uvodnik v socialistični Karntner Tages-zeiitung z dne 29. XI. 1970 (OVP-Selibstfaller) izraža začudenje nad zadržanjem OVP in pravi, da je z objavo dr. Vospernikove-ga stališča v Volkszeitung nastala »kurioz-na situacija«, da je Narodni svet odklonil zakonski osnutek, ki ga je izdelala OVP. Na tej situaciji ni nič kurioznega, kajti narodnopolitična organizacija zastopa v prvi vrsti narodno-politične interese. Prav tako kuriozna bi morala po tej logiki koroškega socialističnega glasila biti izvajanja v Slovenskem vestniku v zaide vi izključitve socialistične mladine iz stranke, ki zelo ostro kritizirajo zaidržamje koroške socialistične stranke. Hkrati ponovno poudarjamo, da smo pripravljeni za razgovor v kateremkoli vprašanju in da pozdravljamo predlog klubskega načelnika koroške OVP Knafla, da bi nadstrankarska komisija pod predsedstvom gospoda deželnega glavarja proučila vsa odprta manjšinska vprašanja in iskala rešitve. Z veseljem smo vzeli na znanje, da je načelnik parlamentarnega kluba OVP prof. dr. Stephan Koren v pismu z dne 17. novembra 1970 odgovoril na vlogo, poslano od proslave 8. novembra na Dunaj, da parlamentarna frakcija OVP ne bo podprla morebitne iniciative svobodnjaškega poslanca dr. Scrinzija glede ugotavljanja manjšine. Od socialističnega parlamentarnega kluba do danes nismo dobili odgovora. IZ VSEBINE: • Kdaj bodo oblasti prepovedale Heimatdienstovo delovanje? str. 2 • Verdijev »Othello« v celovškem Mestnem gledališču str. 3 9 Manjšino je treba podpirati str. 4 • Svet spoznati — svet spremeniti str. 6 • France Bevk: Oče in sin str. 7 • • Radiotelevizijski program str. 8 SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE V CELJU gostuje s tragedijo Otona Župančiča Veronika Deseniška Režija: Franci Križaj Scena: Avgust Lavrenčič Kostumi: Mija Jarčeva V NEDELJO, G. dec. 1970, ob 11,30 v farni dvorani v ŽELENI KAPLI in ob 19,30 v farni dvorani v ŠMIHELU PRI PLIBERKU PONEDELJEK, 7. dec., ob 19.30 v kino dvorani v BOROVLJAH TOREK, praznik Brezmadežne, 8. decembra 1970, ob 19. uri v farni dvorani v ŠT. JAKOBU V ROŽU Na prireditev vas vljudno vabita Krščanska kulturna zveza v Celovcu in Slovenska prosvetna zveza v Celovcu Vstopnice v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, pri voditeljih farne mladine, v pisarni Krščanske kulturne zveze in Slovenske prosvetne zveze in eno uro pred pričetkom predstav. \ Kdaj bodo oblasti prepovedale Heimatdienstovo delovanje? Že pred leitošnj im 10. Oktobroma je Karnt-nar Heimaitdienist zapisal v svojem glasilu Ruf dor Heimat, da se mora obrambni boj 'naidlailjievati vse doillleij, dokler ne iizgiine eden iizmed obeh koroških narodov. Koroški Slovenci s 'Bo izjiavo nismo šli v javnost pred 10. oktobrom, ker nismo želeli vnašati nemira v priprave za deželni praznik. Ker pa poziv Narodnega sveta koroških Slovencev na veliki proslavi dne 8. novembra v celovškem glasbenem domu na naslov Oblasti in gospoda notranjega ministra do danes ni našel odmeva s strani oblasti, smo primorani ponovno opozoriti z vso odločnostjo na to vprašanje. 27. Oktobra sta naslovili obe osrednji organizaciji koroških Slovencev (Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev) na predsednika avstrijske republike Franca Jonasa in na notranjega ministra Otta Roscha pismi, v katerih opozarjata obe organizaciji na omenjeno zločinsko zadržanje Karntner Hei-matdiensta. Pismo zveznemu predsedniku Jonasu se glasi: Sehr geehrten Herm Bundesprasidenten Franz Jonas W i e n Betreff: Fragen der slowenischen Minder- heit in Karaten. Sehr geehrter Herr Bundesprasident! Die beiden unterzeichneten Zentralorga-nisationen der Karntner Slowenen wollten Ihre Anwesenheit bei der 50-Jahrfeier der Karntner Volksabstimmung nicht dazu be-niitzen, um Sie, sehr geehrter Herr Bundesprasident, auf die nicht erfiillten Verspre-chungen und die noch nicht durchgefuhr-ten Staatsvertragsverpflichtungen zugun-sten der slowenischen Minderheit auf mer k-sam zu machen. Da der Karntner Heimatdienst jedoch, wie wir aus der Presse erfahren konnten, die 50-Jahrfeier zum AnlaB nahm, um er-neut gegen die Minderheit und ihre Rechte aufzutreten, erachten wir als Vertretung der Karntner Slowenen es als unsere Pflicht, Sie, sehr geehrter Herr Bundesprasident, auf die noch offene Frage, wie die Zulassung der slowenischen Sprache zu-satzlich zum Deutschen als Amtssprache und die Verfassung der Bezeichnungen und Aufschriften topographischer Natur sowohl in slowenischer Sprache wie in Deutsch in den Verwaltungs- und GCrichts-bezirken mit slowenischer oder gemischter Bevolkerung, aufmerksam zu machen. Des-gleichen wird § 5 Art. 7 des Staatsvertra-ges 1955 leider nicht gehandhabt, obwohl verschiedene Vereine und insbesondere der Konkret verweisen wir auf die beigclegte entfalten, die darauf abzielen, der sloweni-schen Bevolkerung ihre Eigenschaft und ihre Rechte als Minderheit zu nehmen. Konkret verweisen wir auf die beigclegte Oktober-Nummer »Ruf der Heimat — Mit-teilungen des Karntner Heimatdienstes Nr. 14«, wo auf Seite 2 offen die Fortsetzung des Abwehrkampfes verlangt wird, solan-ge es neben dem deutschen noch ein slowe-nisches Volk gibt. Wir erblicken in dieser Verhaltensweise cine Tatigkeit, die nach obiger Staatsvertragsbestimmung verboten ist. SchlieBlich beinhaltet § 4 Art. 7 des Staatsvertrages die Bestimmung, daB oster-reichische Staatsangehorige der slovveni-schen Minderheit in Karaten an den kul-turellen, Verwaltungs- und Gerichtseinrich-tungen in diesem Gebiet auf Grand glci-cher Bedingungen wie andere osterreichi-sche Staatsburger teilnehmen. In diesem Zusammenhang erhalt Art. 68 des Staatsvertrages von St. Germain noch eine be-sondere Bedeutung. Die beiden unterzeichneten Organisa-tionen verweisen bei dieser Gelegenheit dali er auf ihr Memorandum vom 11. 10. 1955, in dem sie ihre Ansicht zur Interpre-tatiom des Artikels 7 des Staatsvertrages im Besonderen und zur Regelung der Minder-heitenfrage im Allgemeinen zum Ausdruck brachten. Wir sind der Meinung, daB die darin zum Ausdruck gebrachten Ansich-ten im Wesentlichen auch heute noch ihre Gultigkeit haben und zielfuhrend sein konten. Auf keinen Fali aber kann auf Grand unserer bitteren Erfahrungen die leider in den bisherigen Durchfiihnmgsgesetzen ver-ankerte und von deutschnationalistischen Kreisen immer wieder geforderte Minder-heitenfeststellung zu einer friedlichen Lo-sung der offenen Fragen ftihren, weshalb wir sie als untaugliches und unzeitgemaBes Mittel zur Regelung der Minderheitenfra-ge mit aller Entschiedenheit ablehnen. Bei diesem AnlaB bringen wir unsere vorbehaltlose Loyalitat und Trene zum Staate Osterreich zum Ausdruck und er-suchen Sie, sehr geehrter Herr Bundespra- sident, unsere obigen Ausfiihrungen zur Kenntnis zu nehmen und in Ihrer Eigenschaft als oberster Wahrer der Rechte und der Verfassung die entsprechenden Veran-lassungen treffen zu wollen. Mit dem Ausdruck unserer vorziiglichen Hochachtung! 3. novembra 1970 nam je odgovoril predsednikov kabinetni direktor dr. Tre-scher, da je zvezni predsednik pismo prejel, 'da pa v okviru ustavno določenega delokroga nima možnost, da bi ukrepal v vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Zdi se nam, da je in mora biti državni predsednik vrhovni varuh ustave, predvsem pa varuh človečanskih pravic vseh državljanov. Zato se ne moremo pridružiti mnenju, da predsednik ne bi imel nobenih možnosti. Prav gotovo nima možnosti neposrednega ukrepanja, vendar lahko napoti potrebne korake. Zveznemu ministru Rbschu pa sita obe organizaciji 27. X. pisallu: An das Bundesministerium fiir Inneres zu Handen des Herm Bundesministers Otto Ro sc h Herrengasse 7 1010 W i e n NA SREČANJU FURLANSKIH IZSELJENCEV V ŠVICI Pred kratkim so se v Lausaimni v Švici sestali predstavniki furlanskih iziseijienoav, ki delujejo v Švici. Glavna in skoraj ediina točka je bila prošnja, residlucijia, ki so jp naslovili na deželo Furlanijio-Juiiiljislko krajino, da bi jo posredovala italijanski vtladi. Izseljenske orgainizacijie so zastopali predstavniki 'posameznih sekcij, din še nekateri politični predstavniki,. Društvo slovenskih izseljencev Beneške Slovenije jie bilo najbolj zastopano, kar z 19 predstavniki. Bistveno za Beneško Slovenijo 'je pri 'tem shodu 'im dokumentu dejstvo, da so furlanske organizacije iln društva podpirla — in to prostovoljna, brez vsakršnega pritiska — zahtevo slovenške etnične manjšine ■po pravicah, ki ji pritičejo- DR. KIRCHSCHLAGER O IZVAJANJU »PAKETA« ZA JUŽNO TIROLSKO Avstrijski izuimamji minister dir. Rudolf Riirchsohlager j,e na konferenci, o avsitrijiski Betreff: Tatigkeit gegen § 5 Art. 7 des Staatsvertrages 1955. Sehr geehrter Herr Bundesminister! Die unterzeichneten Zentralorganisatio-nen der Karntner Slowenen verwedsen auf die beigclegte Oktober-Nummer »Ruf der Heimat — Mitteilungen des Karntner Heimatdienstes Nr. 14«, wo auf Seite 2 offen die Fortsetzung des Abwehrkampfes verlangt wird, solange es neben dem deutschen noch ein slowenisches Volk gibt. Wir erblicken in dieser Verha 1 tensweise eine Tatigkeit, die darauf abzielt, der slo-wenischen Bevolkerung in Karaten ihre Eigenschaft und ihre Rechte als Minderheit zu nehmen und die nach § 5 Art. 7 des Staatsvertrages 1955 verboten ist. Mit der Bitte um entsprechendes Ein-schreiten zeichnen mit Vorzuglicher Hochachtung! Kljub 'temu, da je pismo staro več kot mesec dni in kljub javnemu pozivu 1000 koroških Slovencev, naj oblasti končno u-krenejo kaj proti prepovedani Heimat-diensitovi dejavnosti, gospod notranji minister do danes ni odgovoril. Ne moremo si msiliti, da se avstrijske oblasti strinjajo z zločinsko zahtevo po likvidaciji slovenskega naroda, kajti podobne zahteve so prinesle v preteklih desetletjih nad človeštvo neizmerno gorja. zunanji, pdMltii|ki v llatošnjem letu na kratko omenili tudli vprašanje Južne Tiroilske. Poudaril jie, da Avstrija z zaupanjem pričakuje uresničitev operativnega koledarja im izvajanja »paketa«. Politični učinek tega bo toliko večji, kolikor bodo posamezni ukrepi čimiprej uresničeni. Dodal je, da Avstrija mora iskreno priznati, da doslej ni bilo glede tega vprašanja s sirarni, Italije nobene zamude. OZN BO PROUČILA POLOŽAJ ARABCEV NA ZASEDENEM OZEMLJU Glavna skupščina, OZN 'jie sklenila vključiti v sivoj’ dnevni med kot »nujno in važno vipraišiainjie« iparociilfo posebne komisije sve-tofvine organ'iizaoi(j'e o 'položaju arabskega prelbiimallsitva na zasedainih ozemljih. Komi-:si(j|a j|e med iprelsikatvo na zasedenih ozem-llljilh uigoitbivilla vrsto kršitev človečanskih pra|viic, ki j jih predvideva listina OZN. Plrieldlstoimik Izraeffla j|e preiškovallmo ko misijjo ozinialčil za »protiiustavmo- nezaikani-itio iln prfiisitrainskoi« tar izjavili, dia Izrael zavirača 'poročilo komiisijje. OD TEDNA DO TEDNA .......................................................................n.....................Hlinili..................................i.........milili.........im..............lil..........Minili...................................................iimmimi.......................................................milil........... TEDENSKO OGLEDALO - KOMENTAR - REPORTAŽA - TEDENSKO OGLEDALO - KOMENTAR - REPORTAŽA - KOMENTAR - TEDENSKO OGLEDALO Hlinim.........i............................im........milil.......iiiii........................................................................................milili....m..................muli......iiiimm................................mimmiimi....................ihiiiiiiiiiii..........i............................................ DIE VORWEGGENOMMENE KOALITION SPO—FPO Krei$ky: Testamentsvollstrecker Olahs VON HANS MAGENSCHAB To, kar smo v NT zapisali že kmalu po 1. marcu 1970, ko je socialistična stranka bila nepričakovana zmagovavka, se je zdaj z vso jasnostjo uresničilo: koalicija med SPO in FPO. V tej luči je možno tudi razumeti vso umazano afero okoli ministra Ollingerja. Danes vam prinašamo članek iz zadnje številke uglednega avstrijskega tednika „Die Furche" o najnovejšem razvoju v dunajskem parlamentu (Op. uredn.). Die Katze ist jetzt aus dem Sack. Nach dem 20. November 1970 vverden die Uhren in der osterreichischen Innenpolitik ein vvenig anders gehen. Die Zeiger sind blaurot. Seit dem 20. November stecken SPO und FPO nunmehr im gleichen Radervverk. Doktor Kreisky h at das Schicksal seiner Minderheitsre-gierung mit einer VVahlrechtsreform verklam-mert, die ihm auch im Fali von Neuvvahlen keine absolute Mehrheit der SPO bringen wird. Koa-litionen kann ein Bundeskanzler Kreisky aber ernstlich nur mehr mit der FPO eingehen. Die Zustimmung der FPO zum ersten sozia-listischen Budget ist mehr als ein Schaukelakt: Es ist die Zustimmung der Nationalen zum Ar-beitsprogramm der sozialistischen Regierung. Wer noch im Sommer den Meldungen des „Spiegel“ nicht glauben vvollte, daB zvvischen SPO und FPO ein Pakt besteht, weiB es nun schon genauer. Was 1963 und 1964 Franz Olah nicht gelang, ist jetzt (fast) schon perfekt: eine geheime Koalition. Kreisky als Testamentsvoll-strecker Olahs ... Die Taktik — zvvischen Polsterturen im Han- senbau des Parlaments noch blumenreich um-schrieben — zeichnet sich ab: Die FPO soli vorderhand als Schraubenzieher das Gebalk* der „schwarzen“ Reichshalfte Oster-reichs lockern; die FPO bringt als Budgeterfolg gerade biirgerlichen VVahlergruppen einiges: • Den Weinbauern das Auslaufen der Wein-steuer, das unter OVP-Ministern nie zu er-reichen war; • den Arrivierteren im Land das Ende der zehn-prozentigen Autosteuer, die auch den Mandel jammern lieB; 9 allen Bauern einen hoheren Dieselpreisaus-gleich. Die „Skandinavisierung“ der OVP soli wei-tergehen. Stuck fur Stiick sollen selbst Stamm-vvahler unsicher vverden: schon spricht die SPO von der Ruckgangigmachung des erhohten Mietzinses fiir Geschaftslokale, was vveiland tausende GreiBler und Handvverker sauer gegen die Volkspartei stimmte. Jetzt h at man den ka-tholischen Privatschulen angeboten, was man selbst jahrzehntelang (noch in der Koalition) vervveigerte. Und schon hort man von massiven Hilfen fur die Bauern, sofern sie aus der Biin-dephalanx der OVP ausscheren. Ist aber einmal der VVahlerblock der Volkspartei an den Randern „zerfranst“, dann sucht man sich die Stunde fiir Neuvvahlen gut aus. Die VVahlreform wird die Zahl der FPO-Mandate vvahrscheinlich fast verdoppeln — der Vor-sprung der SPO scheint ausbaubar zu sein. Und vvann schlagt fiir Rot und Blau die beste Neuvvahlstunde? Dann, wenn die Volkspartei ohne erklarten Fiihrer, geschvvacht aus miBlun-genen Bundesprasidentenvvahlen und mit leerer Kasse Erholung braucht. Das ist — man nehme den politischen Kalender zur Hand — im spaten Friihling der Fali — im Mai oder noch besser sogar im Juni 1971 —, besonders dann, wenn schon die ersten Kolonnen nach Siiden fah-ren. Der Vorsprung einer rotblauen Koalition darf realistischervveise bei Vermehrung der Natio-nalratssitze mit 15 Mandaten veranschlagt vverden. Und was Brandt und Scheel im September 1969 vvagten, vverden mit sicherem Parlaments-polster erst recht Kreisky und Peter tun. Wer konnte sie hindern? Seit dem 20. November sind die Moglichkei-ten begrenzt. Die Volkspartei steht noch immer im O ut. Auch jene, die mit FuBballregeln unvertraut sind, vvissen, daB da Torschiisse nicht moglich sind. Und daB man zuriick aufs Spielfeld muB. Spielen aber heiBt auch im FuBball Kampfen. Wer jetzt noch (wie am Semmering vvahrend der OVP-Klausur) meint, mit den Freiheitlichen ins Gesprach kommen zu konnen, der h at ver-schlafen. Es gibt nur mehr eine OVP-Chance: absolute und konseguente Oppositionspolitik, kein Schielen nach (alten) Freunden, kein H offen auf ein VVunder. Wie es geht, demonstrierte letzten Sonntag der christlich-soziale Gesin-nungsfreund Franz Josef StrauB an Isar und oberer Donau. Man wird sich in der Volkspartei zur H a rte entschlieBen mussen: gegen die Regierung, ihre Verbiindeten und gegen sich selbst. Das Brot der Opposition ist hart. Man vvird im Klub der OVP jetzt besser lernen konnen, wie man Oppositionspolitik macht. Das h at die SPO nach 1966 auch gelernt (und die VVunden „Dringlicher Anfragen" zieren noch heute die Exminister der OVP), das h at die FPO schon in der Koalition vorgemacht (und vvird auch vveiterhin geniigend Chutzpe besitzen, sich auch jetzt noch als Opposition aufzuspielen). Die Volkspartei vvird Ordnung in ihre Finanz-lage bringen mussen: die VVahlgange der nach- sten Zeit vverden viel Geld kosten. Sie vvird endlich ihre Biindestruktur auf Wirksamkeit zu uberprufen haben. Seit dem Parteitag im Mai dieses J ah res ist von diesen Versprechungen noch gar nichts realisiert. Auch ohne eigene Zeitung in Ostosterreich vvird man sich vom Liebgevvordenen trennen und dem Notvvendigen den Vorrang einraumen mussen. Denn so dubios sind die Chancen der Volkspartei auch vvieder nicht: • Die SPO-Regierung vvird Schvvacheerschei-nungen zeigen, vvenn man sie hart attackiert — vor allem in jenen Bereichen, die Dr. Kreisky nicht mit seiner eigenen Person ab-decken kann. 9 Ein modernes Profil kann der Volkspartei Terraingevvinn etvva bei den Angestellten, bei der neuen Klasse der technischen Intelli-genz, in den Dienstleistungsbereichen si-chern. • Und die FPO ist unversehens — gerade seit dem 20. November, aufreibbar gevvorden. „Linke“ FPO-Wahler mussen sich ja fragen, vvarum sie nicht gleich zum „Schmied“ — sprich SPO — gehen sollen, anstatt zum „Schmiedel“ — sprich FPO; „Rechte“ FPO-Wahler mogen sich fragen, was ihnen die strukturelle Unterstiitzung der Sozialisten bringt. Und die Prnizip-Oppositionellen (dere n es in der FPO bekanntlich sehr viele gibt) diirften sich bald von der Partei eines Vizekanzlers Peter abvvenden. „Die Furche" h at nicht erst einmal davor ge-vvarnt, das Zusammenspiel von Rot und Blau zu unterstiitzen. Was jetzt kommt, laBt nichts Gutes ahnen: ein VVahlrecht, mit hauchdunner Mehrheit durch das Parlament geboxt, vvird eine arge Belastung der Zukunft vverden. Eine vor-weggenommene Koalition, die einer Partei mit mehr als zwei Millionen VVahlern auf Dauer keine Chance gibt, schafft ungesunde Frustra-tionen. Frustrationen schaffen Spannungen. Man solite das in der SPO zumindest bedenken. GLEDALIŠČE: Oton Župančič: Veronika Deseniška VSEBINA TRAGEDIJE: Srnjo na gradu Desenice in .poslušamo poglavar med Kaitico, ki služi pri grajskih, in Sida, sestro Veronikinega očeta. Zvemo, da je Veronika vstala že zarana, in ko je hitela čez polje, se je vrhu klanca ustavil neznani jahač. Prideta Deseničain in sosed, potsltairni graščak, ki snubi Veroniko že od nekdaj, vendar vise bolj za šalo, saj mu Njena ljubezen je slepa, verjame mu, kakor je na drugi Strani -tudi Friderik ves očiščen in svetal od te ljubezni. Ko raizkri-jle Veronika Jelisavi, koga ljubi, vabi Je-lisava v skupno smrt -tudi Veroniko. Veronika pa že nosi pod srcem dete, odslej se bori 'tudi zanj, odloči se za življenje. Jelisava odide v svoje Sobane, Friderik pa, ki ga Veronika posvari, ne prepreči njenega samomora, prepusti ;se usodi, ki dela tokrat zanj. ODMOR. Drugi del: Friderik se na skrivaj poroči z Veroniko. Kot prvorojenec nosi v sebi še drugo strast: v nasledstvu tekmuje s svojim braitom Hermanom. Zgodi pa se, da se brat smrtno ponesreči. Ko zve za novico, se Friderik ne more premagati, da ne bi jubiliral, celjske zvezde so zdaj samo njegove. Dolgo očetu ne morejo prikrivati sinovo smrt. Ko zve za Friderikovo skrivno -poroko, zahteva v interesu celjske vladavine, v interesu državno-političnih koristi, da se Friderik odreče Veroniki. Ker Friderik ne popusti, prenese oče nasledstvo na Hermana. Herman pa je mrtev. V dramatičnem prizoru, ki sledi, si dogodki hitro sledijo. Stari Herman izroči nasledstvo Frideriku s pogojem, da sicer sme še naprej živeti z Veroniko, pred ljudmi pa ne sme veljajti kot njegova žena. Friderik se ženi ne odreče, zato morata oba v ječo. Zadnje dejanje se dogaja na gradu v Celju. Herman je trd, Friderik ne klone. Zato -mora Veronika pred sodnike, obtožena čarovništva. Toda pravdač, ki ga Herman pokliče, najde v Veroniki sled čiste nedolžnosti. Takole pravi zanjo in za Friderika: »Ljubezni silni paila sta v oblast, to jima je ves grčh.< Zdaj -pokliče Herman ujetega Zida Bonaventuro, pošlje ga k Veroniki, da bi jo zastrupil. Izmučena Veronika pa od žalosti umre sama. Friderik najde mrtvo Veroniko. Lepa predstava Verdijevega „Othella” spolnite-v želje preprečujejo leta. Tako nam ta dva prizora pri-pravita srečanje z Veroniko, zvemo, da je godna za možitev in še kasneje, ko ostaneta brat in sestra sama, da koprni Veronika v veliki svet. Tja ji pripravlja pot Sida, sešila je dragocen plašč, ki naj bi ga Veronika odnesla s sabo v Krško, kjer se mudi grof Friderik Celjan. Plašč je -namenjen grofici Jelisavi, Friderikovi soprogi, ki naj bi ji bila Veronika za dvornico. Ko ostane Veronika sama, ogrnjena v dragocen plašč, se ustavi pred njo neznan vitez — nihče drug kot sam Friderik — in jo pozdravi s preroškimi besedami: »Zdrava, grofica celjska«. V plašč so namreč všite tri zvezde, grb Celjanov. To je ljubezen na prvi pogled, usodna ljubezen, ki določi Veroniki pot in neizogibni konec. Ker ima uprizoritev enotno prizorišče, so spremembe določene z rekviziti, očitne pa so tudi iz vedenja igralcev. Tako nas naslednje dejanje povede na grad v Krškem. Žid Bonaventura kupčujte z dragoceno svilo in z baržuni pa tudi s -strupi, o-ntaimnitmi leki, za katere -se zanima grofica Jelisava. Zakon s Friderikom je neizpolnjen, nepošten. Friderik se vdaja nečistim strastem in Jelisava misli na smrt. Ne vedoč za Friderikovo novo ljubezen sprejme Veroniko kot ljubo in zvesto dvornico. Pa tudi Veroniki ni znano, da je Friderik že Poročen, niti tega ne ve, da je celjski grof. Za drugo operno premiero, tokrat je bil na sporedu Verdijev Othello, lahko rečemo, da je -bila najboljša predstava, kar smo jih doslej videli zadnja leta v Celovcu. U--pravniku Herbertu Wochinzu je samo čestitati, ker je iz izborom -te Verdijeve umetnine podaril ljubiteljem operne glasbe večer, ki je po umetniški storilnosti presegal viša pričakovanja. Verdi je komponiral Othella osem let. Krstna -predstava dela je bila leta 1887 v milanski Scali, kjer se je tedaj zbral cvet glasbenega sveta. Predstava je pomenila veliko senzacijo. KRATKA VSEBINA: 1. dejanje: Močan vihar je uničil turško brodovje, ki je hotelo zasesti otok Ciper, kjer je kot benečanski poveljnik gospodoval Othello. Ljudstvo si je oddahnilo. Jaga razjedajo temni načrti proti Othellu, ki je postavil Cassia in ne njega za pobočnika. V veseli družbi podpihuje Rodriga, naj se bolj zanima za Desdemono (Othellovo ženo). Prešerno razigranost pretrga Othello. Ko se vse umiri, Desdemona in Othello govorita o ljubezni. 2. dejanje: Cassio se želi za včerajšnje veseljačenje opravičiti. Jago mu svetuje posredovanje Desdemone, kar Cassio sprejme. Na vrtu dohiti Desdemono in jo roti, naj pomiri Othella. V tem pa Jago pripelje Othella na mesto, kjer lahko skrit opazuje Desdemono in Cassia v pogovoru. Ko Desdemona nato pride prosit za Cassia, je Othello ves iz sebe; Desdemona mu hoče položiti na glavo robček, kar pa Othello grobo zavrne, robček pobere Emilija, in ga izroči Jagu, ki snuje spletke naprej: Othellu govori o Cassiu, kako lazi za Desdemono in o robčku, ki da ga je Desdemona poklonila ljubčku. Othello priseže, da se bo maščeval. 3. dejanje: Strašanska ljubosumnost Važen šolskozgodovinski zbornik pred izidom Lani je minilo 100 let, odkar je bila na Slovenskem uvedena 8-letna šolska obveznost za vse slovenske otroke. V znamenje te stoletnice je slovenski šolski muzej v Ljubljani pripravil in založil zbornik OSNOVNA SOLA NA SLOVENSKEM 1869—1969, ki so ga uredili dr. Vlado Schmidt, dr. Vasilij Melik in France Ostanek. Obsegal bo blizu 700 strani. V zborniku deluje nad 15 pedagoških delavcev, ki so po zgodovinskih virih obdelali posamezna področja iz razvoja slovenske šole v zadnjih 100 letih. V tem delu bo prvič pri nas kritično obravnavano važno obdobje iz slovenske šolske zgodovine, ki je prineslo slovenskemu narodu poleg določenih bridkosti tudi razveseljiv napredek v obveznem šolstvu, zlasti po letu 1918. V tem stoletnem razvoju so tudi učitelji in slovenski župani prispevali precejšen delež, da so se nekdanje dvojezične slovensko-nemške šole postopno spreminjale v prave slovenske vzgojno učne zavode. V prvem delu zbornika so tile prispevki: dr. V. Melik: Slovenci in šolska zakonodaja pred 100 leti; dr. V. Schmidt: Osnovna šola in osnovnošolska zakonodaja pred 100 leti; dr. J. Sagadin: Kvantitativna analiza razvoja osnovnega šolstva v razdobju 1871 do 1941; I- Ude: Zgodovina slovenskega pouka na koroških osnovnih šolah; D. Pahor: Pregled razvoja osnovnega šolstva na zahodnem robu slovenskega ozemlja; dr. F. Strmčnik: Razvoj izobraževanja osnovnošolskega učiteljstva na Slovenskem v obdobju od leta 1869 do razpada Avstro-Ogrške. V drugem delu zbornika pa obravnavajo avtorji razvoj pouka posameznih učnih predmetov ter ga vrednotijo do današnjih dni. Svoje razprave s tega področja so prispevali: Albert Žerjav, Alfonz Kopriva, Venčeslav čopič, Janez Tomšič, Drago Stepišnik, Venčeslav IVinkler, France Ostanek in Anica Dolanc. grize Othella: Od Desdemone zahteva robček, ki ga obupana Desdemona ne more najti, za kar jo Othello spodi od sebe. Nato prisluškuje pogovoru Jaga in Cassia, v katerem prvi obrača besede tako, da bi se iz njih res dalo sklepati na Desdemonino nezvestobo. Celo robček podtakne Cassiu. To Othellu zadošča; od Jaga zahteva strup za Desdemono. Montano prinese Othellu povabilo za Benetke. V času odsotnosti naj bi ga nadomeščal Cassio. Desdemona ga prosi, naj se pobota s Cassiom, kar Othello odkloni in pobije Desdemono na tla. 4. dejanje: Emilija spravlja nemirno Desdemono k počitku. Zakaj se danes spominja mladih dni, zgodbe o vrbi, zakaj želi poročno obleko? Ko se v palači vse umiri, vstopi Othello in po krajšem prepiru Desdemono zadavi. Tudi Emilijo, ki priteče Desdemoni na pomoč, hoče umoriti, ker sumi, da je pomagala Desdemoni. Na njen krik prihite vojaki in Jago. Ni bilo potrebno izgubljati veliko besed, da je Othello spoznal svojo zmoto in zločinsko Jagovo naravo. Vpričo vseh se nabode na meč in umre ob Desdemoni. Naslovno vlogo Othella je igral in pel tenorist Jakob Roden. Njegovo do norosti segajoče ljubosumje, shicofreno o-mahovanje med ljubeznijo iin sovraštvom, ter psihopaitični kompleks manjvrednosti, da je zamorec, v igralskem oziru skoraj več ne dopušča nobenega stopnjevanja. K temu se druži še njegov krepki, bleščeči junaški tenor, ki je pokazal vse svoje odlike v ariji prvega dejanja, ko Desdemona in Othello govorita o ljubezni, še bolj je glasovno ugajala sopranistka N e 11 y A i -1 a- k -o w -a kolt Desdamona, Oithellova soproga, ki je s pevsko kulturo navdušila poslušalce s svojimi prekrasnimi piani in pianissimi, ki so prišli najbolj do veljave v ariji »Ave Marija« v 4. dejanju. Njena igralska kreacija te presunja v dno srca, kair še pojačuje tragiko dejanja. Zraven teh dveh umetnikov je -treba o-meniti še tretjega gosta, in sicer romunskega baritonista Georga Ionesca, ki je podal Jaga s krasnim modulirajočim baritonom, katerega lepota je v mezza-voce -petju. Tudi tenorist Julius Best, ki je kreiral kapetana Cassia, se je s prijetnim glaso-m dobro znašel med trojico omenjenih opernih umetnikov. V manjših vlogah so nastopili še Helmut Berger (Lodovico), Hubert Arrigo Boito, pesnik in komponist, je priredil Shakespearovega Othella brez nevarnosti za njegovo kvaliteto: Boitov libreto (prevod Shakespearove tragedije) je izredna literarna stvaritev, ki se more primerjati le z najboljšimi tovrstnimi deli v svetovni literaturi. Na sliki glavna nosilca Verdijeve opere: Nellv Ailakovva (Desdemona) in Jakob Roden (Othello). SLOVENCI dama in pa imia Karel Jereb papežev poveljnik pilot Med poveljniki piloti, ki vodijo letalo, v katerem se vozi sv. oče Pavel VI., je tudi Slovenec Karel Jereb. Zanimiv bi bil razgovor s tem poveljnikom, ki ima visoko mesto v družbi »Ali d’Ilalia«. Ladislav Josip Bevc — 80-letnik V mestu Napa v Kaliforniji v ZDA je pred kratkim slavil osemdesetletnico svojega rojstva dipl. inž. Ladislav Josip Bevc, doma iz škocijana. Lep življenjski jubilej je doživel v polni aktivnosti kot pooblaščeni gradbeni inženir v Napi in kot vodilna politična osebnost v naprednih vrstah slovenske emigracije. K»s3ni«a Cern vvill auch in Vorweihnachtstagen dem Kaufmanu dich auf Handen tragen, doch er gerat in Schwierigkeit, kornmt jeder zu der selben Zeit! DAS IST DANN NICHT SEHR VORTEILHAFT, MEINT DIE KARNTNER KAUFMANNSCHAFT! *OMXSg8SB8®$81BSB T r a 11 n ig (Montano), Helga W a g -n e r (Emilia, Jagova žena) in Leo Decker (Rodrigo). Za dirigentskim pultom se je -predstavil Robert Filzwieser, ki je imel pevce in orkester dobro v svojih rokah ter je imel najboljše momente v dramatičnih finalih. Odersko dogajanje je mojstrsko vodil grški režiser Evangelatos, dočim je svoj delež h čudovito uspeli uprizoritvi Othella prispevala tudi skladno zamišljena scenerija in kostumi Grka Stefanelli-s a. Tudi zbor, ki ga je naštudiral Mayrho-fer, zasluži pohvalo. Na koncu predstave so dolgo -trajajoči aplavzi avditorija dokazali, kako hvaležno je bilo občinstvo umetnikom za izreden glasbeni večer. B. L. Nova jugoslovanska državna himna Zveza skladateljev Jugoslavije je razpisala natečaj za najboljšo melodijo državne himne. (Pred vojno je bila jugoslovanska državna himna sestavljena iz treh melodij: »Bože pravde« — državne himne stare Srbije — »Lepa naša domovina« in »Naprej zastava slave«, v povojnem času so se začasno, odločili za himno »Hej Slovani«, ki jo imajo tudi Poljaki kot državno). Natečaja so se udeležili kar 204 glasbeniki. Zveza glasbenikov Jugoslavije je podelila edino nagrado makedonskemu skladatelju Tatiju Hrisiku. Tajnik Zveze glasbenikov Vojislav K os tič je časnikarjem izjavil, da je Hrišikovo »Svečano pesem« poslušal predsednik Zvezne skupščine in da bodo kmalu zadevo rešili s tem, da bodo Hrišikovo melodijo proglasili za novo državno himno. • V torek popoldne so v Domu umetnikov odprli tradicionalno božično razstavo koroških likovnikov. Razstava bo odprta do 20. decembra, od 14. do 19. ure, v soboto, nodieljlo in na praznik pa od 10. do 19. ure. • Zaradi velikega interesa je Galerija 61 podaljšala do 12. dec. grafično razstavo našega rojaka Valentina Omana. Ob co&u povedanb SEVEDA PROTI! Hooooruk! Že zopet se zaganjajo, gospodje od Heimatdiensta, vselej domovini zveste organizacije, ki je pozvala pred 10. oktobrom Korošce k »Endlosung« slovenskega vprašanja na Koroškem. Skrbi in srbi jih vse, kar je v zvezi z južno Koroško. Čudimo se, kako so mogli ti ljudje tako vzljubiti to prekleto južno Koroško, ko smo jim pa mi prebivalci teh krajev, mi koroški Slovenci, tako tesno pri srcu. Tokrat pozivajo v celovški »Kleine Zei-tung« (27. nov. 1970, str. 6, levo spodaj) Korošce k budnosti, pazljivosti, kajti v zaključku svojega M enetekelf aresa pišejo: »Če pa bodo nadaljevali trenutna pogajanja z ,Gorenjem’, se bo videl Koroški domovinski svet (Kamtner Heimatdienst) v interesu Koroške primoranega, da bo skrbel za ustrezno obveščanje prebivalstva.« Le kako hočejo obveščati nas prizadete? Ali nam bojo priskrbeli oni primerna delovna mesta. Naravnost bebasta je trditev, da bo sledilo slovensko podseljevanje južne Koroške. O nemški, ki jo pospešujejo sami, seveda molčijo. Auf daB dies Land fur im-mcr deutsch bleibe! Sklicujejo se na duhovne preteklosti, na leto 1920, na leto 1945, ko meja še ni bila varna. Kdo pa je zavojeval Avstrijo leta 1938? Takrat so seveda pozdravljali svojega fuhrerja Adolfa. Pravijo, da ne bo več dovolj delovne sile, ko bi prišla v Velikovec švicarska tvrdka Wild. Ona bo baje požrla vse delavce. In kaj, gospodje od budnega Heimatdiensta, bi povzeli, ko bi se najavila za Pliberk kaka nemška tovarna, ali ameriška, italijanska, angleška, karkoli, samo ne slovenska? Ali bi merili z isto mero kot sedaj? sova Bil je junak . . . Rojakovemu očetu v spomin Mnogo ise govori in piše o junakih današnjega sveta. Kdo je junak? Po mnenju sodobnega svata isaimio tisti, cigar ime tvori uvodne vrstice raznih časopisov in se vsepovsod izgovarja, morda kak L. Armstrong, J. Rindlt in drugi. Toda ali ni tudi med nami dosti, morda še večjih junakov. Ta, čigar spominu veljajo le-te vrstice, je v svojem življenju izvršil marsikatero junaško dejanje. Bil je Slovenec, skoraj devetdeset let. Že to dejstvo ga je stalo zvrhano mero poguma. Preživel je dve svetovni vojni, doživel težke medvojne in povojne čase. Vedel je pripovedovati o marsikaterem bridkem doživetju, a 'tudi o veselih utrinkih svojega življenja. Tožil ni zlepa. Le o tem je večkrat pripovedoval, kako se je branil v plebiscitnem času pred nasprotniki, ki so ga zahrbtno napadali. Gotovim ljudem je pač bil v napoto. Razumljivo: Bil je eden izmed ustanoviteljev šentvid-ske »Danice«, nekaj časa njen predsednik in dolgo njen neutrudljivi sodelavec. Pozabil je na preslano trpljenje in žalost, kadar je pripovedoval o petju, o premnogih odrskih nastopih, o tamburaših in podobnem. Živahno in veselo je zaigral njegov obraz, ko se je spomnil vsega tega. Ni bilo težko uganiti, da so bile to stvari, ki so dlajjlajle njegpfviepnu življenju bogato vsebino in smisel. Mnogokrat j,e bil žalosten, zelo žalosten. Več je moral prestati v svojem življenju kot marsikdo drugi. Devet let je bil poročen, že je moral pokopati ljubo ženo. Za otroke je bilo treba poiskati drugo mater. Tudi njo je preživel. Svojim otrokom je moral biti oče in mati, saj so, čeprav večinoma odrasli, še vedno rabili njiegov nasvet in ga tudi poslušali. Pa je prišlo tisto grozno klanje 1. 1939. Družina je bila scela razdrta. Štiri sinove je zajela vojna vihra; vrnil se je le še eden. Trije so padli v boju za svobodo in lepšo bodočnost svojega naroda. Hčer je bila tirana v Rabensbriick. Neljubi obiski so bili pri Rojaku na dnevnem redu. In oče je trpel, hudo trpel. A klonil ni nikoli. Še vedno se je zavzemal za to, kar je mislil, da jie dobro in pravično. Mar -tak človek ni junak svojega naroda? Sedaj ga ni več. A njegov duh živi. Hudo je od štirinajstih, desetim, še živečim otrokom ob izgubi očeta. Franc Hobel, pd. Rojakov oče iz P ogrc pri Št. Vidu v Podjuni se je v torek, dne 24. nov. 1970, v 89. letu svojega življenja poslovil. Starost ga je strla. Na šentprimškem pokopališču je našel svoje zadnje počivališče. Manjšino je treba podpirati! Katoliška mladina župnije Kazaze vabi na kulturno srečanje z Federalistična unijia evropskih manjšim (FUEV) j|e ipinirediiila zadnji teden (21.—25. novembra 1970) v Bad Kissingenu (Zahod-inia N eimčiljia) seminar za manjšinske vodje in sodelavce. Tega seiminiarjia se je udeležilo približno 30 zastopnikov raznih manjšim, med njimi tudi gradiščanski Hrvatje, koroški Slovenci ter, kar smo billi posebno veseli, tudi Slovenci iz Italije. Gradiščanske Hrvaite jie ,za-sitoipail predsednik Hrvaškega kulturnega' društva dir. Komfeind, Slovence rna Gorniškem,, Tržaškem ter v Slovanski Benečiji pa deželni svetovalec dr. Štoka; v imenu koroških Slovencev -pa -so se udeležili tega seminarja: podpredsednik FUEV dr. Reginald Vospernik, podpredsednik FUEV-miliadiiinisike komisije Filip Warasch iter srednješolec Janko Kulmež. Jezikovni zemljevid? Soproga glavnega tajnika, FUEV Jytte Skadegard, ki jie bila vrhu tega organizacijski vodij a tega seminarja, je v svojem referatu »Taitigkeiiibsiform dier FUEV« med drugima ugotovila, da cela, vrata evropskih manjšin ničesar ali jako malto' ve o FUEV. Nadalje jie govorila o nekem zetmiljievidu, ki ga pripravlja na podbudo FUEV, glavni tajnik dir. Straka iz Gradca, na katerem naij, bi bila zarisana posamezna jezikovna območja. Problematika leži v tem, -kako- bo sploh mogoče napraviti tak jezikovni zemljevid. Z ozirom na to, da bodo tukaj igrala precejšnja nesoglasja med manjšinskim in večinskim narodom precej važno vlogo, je treba to vprašanje glede jezikovnega zemljevida projicirati samo na Koroško oz. celotno Avstrijo! Kdo bo imel prav: nemška večina ali slovenska, hrvaška, židovska — manjšina? Heimatdienst, Ruf der Heimat — ali pa slovenske organizacije ... ? Ga. Slkiadegaird pa je v svojem referatu tudi citirala predsednika FUEV dr. Volg-gerja, ki je v nekem pismu podpredsedniku FUEV Schmidtu zapisal slieidleoe: »Be-ziiglich der neuen Antrage um Mitglied-schaft weiBt Du ohnehin, daB ich schon immer mein Bedenken gegen die Aufnah-me von Griippchen, die man nicht als Volksgruppe bezeichnen kann, amgemeldet babe.« Juižniotirolski senator akceptira, po mnenju ge. Skadegard, samo Nemce na Danskem (Nordschilieswig), Dance nia Nemškem (Sudischtleiswiig), Južne Tirolce, Sudetske Nemce dtn Slovence. Takšno pojmovanje 'predsiedimika FUEV -glede namena Fe-demalistilone unije evropskih mian-j&iin nas jie seveda sila negativno presenetilo im to iz sledečih dveh razlogov: 1. ... ker bi s tem neobhodno zanemarjali rešitev celotnega evropskega manjšinskega vprašanja. Ako pa bi Evropa utegnila zanemariti ali celo sistematično ignorirati to potrebo po celotni ureditvi evropske manjšinske problematike, ne bo dosegla kljub raznim organizacijam v imenu združene Evrope zaželene združitve, in če, potem bo ta stavba slonela na jako slabih stebrih: na takšno združeno Evropo pa se iz srca radi požvižgamo. 2. ... ker je J. Skadegard kot zastopnica glavnega tajnika kritizirala predsednika FUEV. Potemtakem je hkrati javno demonstrirala neki globoki razdor med pred-sedništvom in glavnim tajništvom Federalistične unije. Udeležencem seminarja pa se pojavi vprašanje, ali more biti delo v FUEV pod takšnimi pogoji sploh smiselno oz. produktivno! Pravica samoodločanja Pmeda|v!a|tlalj|i dr. Munch (Haidellbeirg), dr. Korkisch (Hamburg) in glavni itiaijmiilk Paul Skadegard, sjo skušallii v svojih predavanjih odgovoriti s tooretičnega vidika na vpra-šlainjp, kalkp jje mioigoce evropske narodnostne .skupine ismlilseHlnio uvrstiti v Ikoincept da-niašnj(e Evrpjpe; ivlnhiu tega pa sto se dotak-nlillff, vpirašapjla ipraiviiice samoiodllioioainja. Za-niilmlilvo jje dlejisitivto, da zahodna Evropa v sjvojjeim imiedniamodimeim praiv-u še ne ipoz.na zaikonia igflledie pravice saumoodločainjla, medtem ko vidi imiairksiziam-iianiniiziem v tem zakonu prekršek mieidniarodiniega prava. Vrhu tegai jie Koirkisah oipozoiril ipred nevarnostjo, 1ČFiležii v iStreimiljlanjlu po zdlruiženi Evropi iz zgolj gospodarskega vidika, pri tem pa se reševanje narodnostnih vprašanj totalno zanemarja. Politika in razpad Avstro-Ogr-ske monarhije naj bi bil današnji Evropi v opomin! Ugotavljanje manjšine absurdno! Vse oingainiizaiciijie Nemcev na Damskem so zdruiženie >v .enotno oirganiiziacijlo »B-umd der NoindscMlestvigar«. Glavni taijmilk te oirgami-zaicije Rudolf Stehr jie na mašam isemiinairjtt FUEV razpravljal o oirgainiieaioijisikih in gospodarskih iprolhlemiih vsake narodnostne manjšine. Pri -tam je vzeli za podlago oirga-niiziaioijiski, iln gospodarski status v Schileswi-gu, zglasti. pa v severnem Schliesovigu. Ko je tako -govoril -o- dobrem, da izvrstnem organizacijskem aparatu ter o fantastičnih subvencijah, ki jiih prejemata danska in nemška manjšina v Schleswiigu, ki se izražajo •v milijonih, iso se marsikateremu udeležencu seminarja,, zlasti pa zastopnikom Slovencev, sline pocedile, si. je ipoirodiila. v miairsikiaitieri slovenski glavi, misel, komu neki pripoveduije Stehr te reči: Avstriji, ali Koroški... ? Tudii politično so Dalnci in Nemci v nemško-diainiskeirn obmejnem .področij [u kar se da dobro zaščititi. Njihovo število sicer ne zadostuje m lastno- zaisitopsitvo v deželnem zboru, izaito pa so- uredili v držvanem zboru »odbor za stike«, sestojieč se iz -dveh zastopnikov v pariiaimenitu zasitppahiih str-ank ter treh zastopnikov -dotične manjšine. Ta1 odlbor ise sestane imajimianj dvaikralt na leto, kjier zastopniki manjšine predllolžijio težnjie svoje narodnostne skuipine. Ta »odbor za stike« iimia, torej posvetovalUno- funkcijo, in sicer tako v Kopenhagnu Ikoit v Bonnu. In kje ostane Dunaj? Stehr pa je tudi ugotovil, da je ugotavljanje manjšine nepotrebno. Utemeljitev za to trditev je ista, kot naših slovenskih politikov, torej znana; dejstvo pa, da pride iz ust pripadnika nemške manjšine, govori svojo, za nas koroške Slovence brezdvomno pomembno govorico! MIKLAVŽEV AN JEM ki bo v nedeljo, 6. 12. 1970, ob 14,30 (pol treh) popoldne pri 11 gu v Kazazah. Sodelovali bodo otroški zbori in dekliški zbor. Vsi prisrčno vabljeni! + Učenke gospodinjske šole v Št. Rupertu pri Velikovcu prisrčno vabijo na proslavo BREZMADEŽNE ki bo 8. decembra 1970, ob 14. uri. Spored: Mariji v pozdrav: Pesmi in deklamacije, govor, igra »Slepa Tilka«. VABILO Katoliško prosvetno društvo v Globasnici vabi na MIKLAVŽEVANJE ki bo v nedeljo, 6. decembra, ob 15.30 (pol štirih) popoldne, pri šoštarju v Globasnici. Prisrčno vabljeni! Seminar sam je bil kar zanimiv. Imeli smo možnost spoznati položaj in problematiko drugih manjšin. Pri tem smo marali ugotoviti, da Avstrija oz. Koroška še zdavnaj ni tako vzorno rešila manjšinsko vprašanje, kot beremo oz. slišimo. FUEV pa, ki si je postavila nalogo, pomagati manjšinam pri reševanju njihovih problemov, si zdavnaj ni ubrala poti, ki bi jo dejansko morala ubrati. Sicer poudarja, da je treba manjšine ne samo ščititi, marveč tudi podpirati. Na vprašanje: KAKO? še ni znala odgovoriti! Trije slovenski očaki 90-Ietnica Košnikovega očeta v Lobniku pri Železni Kapli Redki jubilej devetdesetletnice rojstva in sv. krsta je obhajal čil in zdrav Košnikov oče, g. Jožef Piskernik. Rojen je bil 30. 10. 1880 kot sin znanih Vrb-niikovih staršev v Lobniku. Mati pa je bila roj. Muhi, Skalarejva v Beli. V družini je bilo 13 otrok, dva sta umrla v zgodnji mladosti, drugi pa so rastli na Vrbju in v življenju izpolnili v raznih Službah lepo poslanstvo. Od 6 bratov in 4 sester še živi poleg jubilarja g. inšpektor Franc Piskernik. Slavljenec je delal na kmetiji doma kakor bratje in sestre, naj starejši brat Luka je prevzel Vrbnikovo kmetijo, drugi pa so si poiskali druge poklice iin položaje. Med njimi je bila sestra dr. Angela Piskernik, profesorica v Ljubljani, sestra Katarina, poročena Grubelnik pa je umrla kot vojna žrtev v izgnanstvu v Nemčiji. Brat Anton je bil dolgoletni zaslužni občinski tajnik občine Bela. Sestra Mira je bila žena profesorja dr. Janka Kotnika. Nekaj časa je delal slavljenec na žagi in v slovenski zadrugi v Sinče vesi. Leta 1908 pa je kupil Košnikovo kmetijo v Lobniku in se poročil z Uršulo Sadolšek, pd. Žoharjevo hčerko v Lobniku. Bila mu je zvesta in nad vse dobra družica, skrbna gospodinja in mati. Sin Mirko, ki bi bil njegov vešči naslednik, je padel v drugi svetovni voj-nii kot vojna žrtev. Hčerka Urška pa deluje kot izborna strokovna učiteljica na glavni šoli v Železni Kapli. Košnikov oče je zgledno uredil kmetijo, rad pomagal sosedom; udejstvoval se je tudi v javnem življenju kot občinski odbornik in 45 let kot cerkveni ključar romarske cerkve Device Marije v Trnju in član župnijskega odbora. Neustrašeno je vedno zastopal pravico in resnico. Pomagal je dušnim pastirjem razsežne župnije v Železni Kapli z izkušenim nasvetom in delom. V nedeljo, dne 25. oktobra, se je vršila v spomin 90-letnega rojstnega jubileja slovesna božja služba pri Devici Mariji v Trnju. Obenem je bil tudi spomin in zahvala njemu in drugemu ključarju Vivodovem -očetu Francu Bolti-žarju, ki sta opravljala 45 let Službo cerkvenega ključarja pri Devici Mariji v Trnju. Nadpastir škof dr. Jožef Kostner je naslovil na oba jubilarja posebno pismo priznanja in zahvale, ki so ga prebrali pri božji službi. Naj omenimo, da je Košnikov oče tudi duhovni oče trem novomašnikom. Prvi je bil č. g. Anton Kute j, ki je imel novo mašo pri Devici Mariji v Trnju, bil kaplan v Železni Kapli in v Šmihelu ter postal vojna žrtev v drugi svetovni vojni, po težkih mukah v taboriščih v Nemčiji, nazadnje v Dachauu. Drugi duhovni sin je č. g. dr. Miroslav Ostravski, zdaj dušni pastir v Št. Lipšu, tretji pa č. g. France Hudi, voditelj v Mohorjevem dijaškem domu. Franc Boltežar, pd. Vivodov oče v Lobniku pa je obhajal obenem 85-letnico rojstva. Mnogo je trpel v svojem življenju. Ljubezen do domače zemlje, živa vera mu je dala moč, da je vztrajal na težki poti. Med drugo svetovno vojno je moral zapustiti dom in se podati v taborišča Nemčije. Njegov brat in dve sestri so postali vojna žrtev in se niso več vr-(Dalje na 5. strani) MJNTSCHEK-POHIŠTVO Sef, Johann WUNTSCHEK nam je izjavi, da je podjetje, ki ga je 1. 1962 prevzel °d očeta, v razsežnosti podeseteril. Z razstavnim prostorom obsega skupno približno 2000 m2. Mojster VVuntschek je zbiral svoja izkustva v Severni Ameriki, kjer je začel z lastnim podjetjem in je zidal mnogo hiš. Njegova osebna podjetnost in pridnost sta doprinesla, da si danes ne moremo več misliti v naši deželi stroke pohištva brez tega imena. Podjetnik VVuntschek se bo tudi vnaprej prizadeval, da bo številne odjemalce kar najbolj mogoče zadovoljil. Veliko podjetnost in iniciativnost je dokazal mizarski mojster Johann VVuntschek z otvoritvijo hiše za pohištvo, kjer ima vsak odjemalec Stalno priložnost, da si v miru ogleda razno pohištvo. Mizarski mojster ima najboljše mednarodne izkušnje za izdelavo pohištva. Postavil si je za cilj, da bo iskal nove možnosti v izdelavi pohištva, tako da bosta prišli lepota in cena do čim boljše harmonije. Najboljša strokovna izdelava in nove ideje so značilne za novo hišo pohištva, zato tudi merodajne, da je šel dober glas daleč preko južne Koroške. Upoštevanje o-sebnih želja, čut za lepoto, pridnost in ne nazadnje uporaba zdravega domačega lesa so činitelji, ki so pripomogli k uspehu. Na razstavnem prostoru, ki meri približno 600 m2, lahko stalno občudujemo lepo izdelano pohištvo: stanovanjske sobe v določenem stilu, prisrčno otroško-mladinsko sobo, lepo spalnico ali praktično vzidano kuhinjo. Ogled se res splača. Okusno izdelano stilno pohištvo, večji komfort, nove ideje, rustikalne poteze in ne nazadnje u-godne in zmerne cene so predpogoj bogate izbire. Lepota, ki jo moremo občudovati, ni sama od sebe. Čut za lepoto, uporabljena umetnost in harmonija, ki jo da mojster VVuntschek z nekim umetniškim navdihom vsakemu pohištvu, se izražajo v vsem njegovem delu. Pohištvo VVuntschek je danes poznano daleč preko Koroške in ga moremo prištevati k najboljšim avstrijskim kvalitetnim izdelkom. Nonča ves Pliberk Auch bei diesem Bati diie bewahnten STATIC-F ertigteildecken vom BETONVVERK JOSEF M AIE R ST. PAUL, AUersdorfer Str., Tel. 388 u. 320 Schiailisiietime — Hohllhlooksiteiine — Maiuenziiegel Baiustoffe: KARLFERRA BLEIBURG, Telefon 219 Auch hiiier vervvendete man heglas das hochwertige IsoMerglas KLAGENFURT, Mitterhofgasse, Telefon 72 5 66 Z ilmimermainnsiaii^beiten: VALENTIN KROF Zimmerei und Sagevverk EINERSDOKF, Telefon 371 Jv EleikltrolilnsitaEaitiionen: MICHAEL H O L L A U F Elektrountemehmen BLEIBURG, Telefon 280 Diachdeckcr, und Spenglerarbeiitein: Dachdecker- und Spenglermeister FLEISCHMANN und PETSCHNIG OHG — Etemitvertrieb KLAGENFURT Rosentaler StraBe 87, Telefon 82 3 41 Baiumedsterarbeiiten: Dipl.-Ing. ALBERT GLAVVAR Baumeister — BLEIBURG Liahtrdkiliame und Beschriftung: AFW ACRYL-FORMWERK LOCNIKAR VILLACH - Zauchen 45, Telefon 0 42 52 / 210 Pogled v pohištveno razstavišče. Slika levo kuhinjska oprema, v sredini stilno pohištvo in desno staronemška stanovanjska soba. (Foto: Domamjko, Celovec) (Nadaljevanje s 4. strani) bili domov. Hčerka Marica, ki je tudi bled vojno veliko trpela, je letos prerano umrla, hčerka Jereka pa je prevzela kmetijo in gospodari z možem Ivanom in sinovoma. Tudi on je s Koš-bikovim očetom veliko žrtvoval za božjo čast in ohranitev ter rast krščanskega življenja v fari. Ko je bil v Dachauu so mu vzeli tudi rožni venec. Pa si je rekel: imam še deset prstov, ki so ga spremljali pri goreči molitvi sv. rožnega venca. Prišel je srečno nazaj na svojo idilično kmetijo pri Vivodu v Lobniku. Dva stebra, moža trdna in nepremična v svojem značaju za vero in dom... Da bi naša mladina posnemala zgled teh očakov! Po zahvalni božji službi pri Devici Mariji v Trnju, pri kateri so farani kot ena družina sodelovali z molitvijo in pesmijo, se je zbrala družba v župnišču h kosilu. Navzoči so bili tudi bivši kaplani v Železni Kapli. Prisrčna voščila so vsi izražali slavljencema. Mladina je prepevala lepe domače pesmi. Vsemogočni, Gospod življenja, naj ohrani oba slavljenca še mnoga leta med nami! Jogrov ata v Mali vesi pri Škocijanu Med trdne slovenske očake smemo prišteti tudii Miha Kačnika, po domače J o g -r o v e g a a t e j a v MaiM vesi pri Škocjanu, ki jie tudii to jesen praznoval 80-to leto svojega življenja. Ko je prevzel Jogrovo kmetijo, si je poiskal svojo življenjsko družico pri Furjanu. Zakonsko zvezo so osrečile tri hčerke: Anica, Reni in Milica ter sin Mihe j, kateremu je bila namenjena Jogrova kmetija. Atej in mama sta stavila vse upanje na sina Mi-heja, ki je postal žrtev vojne na vzhodni fronti. Zadnjič sta se poslovila od sina v Bregenzu, potem pa jima je ostalo le upanje, da se vrne. Mihe j je obetal postati v vseh ozirih očetov naslednik na kmetiji in v prosvetnem delu. Jogrov atej ni bil le vzoren in napreden gospodar, marveč je bil tudii srce vsqga prosvetnega dela v Skocja-' nu, bil je dolga leta občinski odbornik ter zastopnik kmetov v krajevnem in okrajnem kmečkem zastopstvu in odbornik spodnje koroške mlekarske zadruge. Delo v javnih zastopstvih mu je bilo tudi potrjeno s podelitvijo častnega naslova ekonomskega svetnika. Vsem trem slovenskim očakom kličemo na mnoga leta. ; J Damen-Modepullover Damen-Moderocke Damen-Westen Kinder-Pullover . . Knaben-Mako-Unter-hosen oder -Lcibchen 89.- 169.- 119.- Kinder-Krausel- Strumpfhosen Madchen-Modcrocke Wetterfleck aus prima Loden Kleinkinder-Pyjama Frauen- Kleiderschiiraen Perlon .... SAMONIG-PREISE erlekhtern das Schenken 119.-59.80 149.80 Damen. Perlonstrumpfe Damen- Krauselstrumpfe 75.90 22.90 18.90 39.80 139.- 32.90 59.80 6.90 10.90 Damen- Hakellook-Strumpfe Damen-Jersey-Hosen Damen- Krausel-Kniehosen Damen-Achselhemd gerauht............ Damen. Perlon-Unterkleid Damen-Mako-Pyjama Damen-Hakellook- Helanca-Strumpfhosen Damen. Velours-Nachthemd . Damen- VVaschegamitur . . 19.80 179.- 18.90 27.90 59.-99.-39.- 59.80 Damen-Mako-Hose mit Bein............ Damen-Strumpfhose Jacquardmuster . . Flanell-Leintucher 130x220 cm . . . Synthofaserdecke 130x180 cm . . . Rheumella-Steppdecke mit Wollvliesfullung Glocken-Bettwasche- Garnitur bestickt............ 10.90 26.90 46.90 79.80 249.80 Tuchent mit Halbdaune gefullt Jacquard-Frottee- Handtuch 50 x 100 cm . . . . 299.80 399.- 19.80 Damast-Gedeck fiir 6 Personen . . . Herren- Flanell-Sporthemd . . Herren-Seiden barchent-Pyjama . . Herren- Jersey-Modehemden . . Herren-Helanca-Rollkragenpulli . . . Herren- Hosen oder -Leibchen Makoflausch . . . . Gloriette-Hemden mit Reservekragen . . Herren-Mode-Sexy-Pullover mit Knopfen oder Verschniirung . . 1 8 149.80 59.80 32.90 99.- 149.- Noch mehr zeigen Ihnen unsere Schaufenster-daher... 8 n i i ...ambestengleichzu SAMONIG Svet spoznati — se lahko udeležuje raznih socialnih prireditev. Stroški za takšno izmenjavo znašajo v Leto izmenjave se začne in konča v ju- Evropi do 12.000 šilingov, na kakšnem dru-liju. Udeležijo se je lahko mladi ljudje v gem kontinentu pa 16.500 šilingov, starosti med 10. in 18. letom, ki so zmožni Družina, ki sprejme takšnega študenta se vživeti v druge razmere in se željno se obveže, da mu nudi prijetno stanovanje, naučiti tujih jezikov. za njega skrbi ter mu da tudi malo denarja Možnost imajo mladi ljudje, tudi iz čisto za male potrebe, preprostih družin. Prijave sprejema: Internationaler Christ- Udeleženec živi v državi, ki so mu jo licher Jugendaustaiusch, 1010 Wien, Schel-poiskali v neki družini, obiskuje šolo in linggasse 12/IV. V Spod doma Ut sueiu svet spremeniti Že 20 llle|t dbstaljia v Avstriji zveza, ki nudi mlllatdiilm iljiudenn faiivainijie v tujlih deželah. Zalotilo sc je s to dvostransko izmenjavo mod ZDA in 'takrat še zasedeno Avstrijo. Sčasoma se je [pridružilo tej organizaciji še vtič držav in danes jie možna 'ta izmenjava z npemindvjasatilmi drža]vami vseh kontinentov. Ta zamenjava hoče pokazati probleme tega sveta in odgovoriti na pereča vprašanja, ki jih ne moremo prepustiti samo državam v razvoju, velesilam in tudi ne politikom, temveč da naj vprašanja rešuje tudi mladina sama. Eno leto v drugačni kulturi, pri tujlih ljudeh, naij bo za mladega človeka poziv k sodelovanju za boljši svet. Mladi človek tako spoznava druge razmere, naj sam presoja in spoznava svet s čisto drugimi očmi. Odstranjevanje predsodkov naj bi bil prvi korak k miru. S tem da pristopiš k 'tej organizaciji, se lahko pripraviš na jutrišnji svet. Če se hočeš pridružiti tem mladim ljudem ni nujino, da si kristjan, strinjati se moraš samo s ciljem tega programa. Izmenjava naj bo priprava za tvoj poklic, iščemo namreč ljudi, ki se ne bojijo nevarnosti, ki so pripravljeni reševati pereča vprašanja, boriti se za pravičnost, mir, prostost in ki hočejo pomagati pri razvoju boljšega sveta. Izmenjava pa ne sme biti enostranska, zato nudimo tudi mladini tretjega sveta možnost, da se udeleži tega programa. Tudi iz tretjega sveta pride vsako leto mladina k nam v Evropo. Svet spoznati — svet spremeniti, to vam hočemo nuditi. Če se hočeš prijaviti, stori •to čimprej. SVET DOŽIVETI - MOŽNOST ZA TE Mednarodna krščanska mladinska izmenjava omogoča enoletno izmenjavo z osemindvajsetimi državami vseh kontinentov. ICJA je nastala po drugi svetovni vojni. Njen namen je zbližati narode med seboj. Izmenjava poskuša nuditi mladini in družinam, ne glede na raso, kulturo, vero in socialni položaj, možnost srečanja, da bi spoznali narode in vero drugih narodov. NOGOMET Po 14. kolu avstrijske nacionalne lige manjka salzburški Avstriji samo še ena točka, da bi postala jesenski prvak. Salzburžani so v soboto premagali VVattens z 1:0 (0:0). Rapid, najnevarnejši konkurent salzburške Avstrije, ima dve točki manj, ker je tokrat igral z dunajsko Avstrijo 1:1 (1:0). V zadnjem, to je v 15. kolu, bo padla odločitev: salzburška Avstrija igra doma s Sportklubom, ki je tokrat visoko porazil Bre-genz kar s 7:0 (3:0), medtem ko igra Rapid z Admiro. Admira je dobila tekmo proti innsbru-škem VVackru 2:1 (0:1), ki se je tudi potegoval za prvo mesto. Na repu lestvice je koroški zastopnik Radenthein, ki ga je pregazil dunajski VVacker s 4:0 (2:0), Simmering pa si je svoj položaj nekoliko izboljšal z zmago nad Vienno z rezultatom 1:0 (1:0). Sturm Gradec je dosegel na domačem igrišču proti VOEST iz Linza samo neodločen rezultat 0:0, dočim je bil drugi graški predstavnik GAK poražen od LASK iz Linza s 4:1 (2:0). RAPID LIENZ JESENSKI PRVAK Kar ni nihče pričakoval, se je zgodilo: Rapid Lienz je postal jesenski prvak avstrijskega nogometnega prvenstva v regionalni ligi ..sredina". V zadnjem kolu jesenskega prvenstva so vzhodni Tirolci dosegli proti ATUS iz Weiza neodločen rezultat 1:1 (1:1), ter na ta način obdržali prvo mesto na lestvici regionalne lige ..sredina". JUGOSLOVANSKI NOGOMET Predzadnje kolo jugoslovanskega nogometnega prvenstva v prvi zvezni ligi, je prineslo samo enemu slovenskemu zastopniku delen uspeh, Olimpija je v Boru dosegla proti Boru remi 1:1 in tako eno točko. Olimpija pa je vodila tja do 90 minute z 1:0. Drugi slovenski klub Maribor pa je bil hudo poražen v Mostarju: Ve-lež ga je premagal s 4:1 (2:0). Maribor je na 16. mestu in ima 12 točk. Olimpija je na sedmem mestu in ima 17. točk. HOKEJ KAC JE V TRETJEM KOLU Avstrijskemu prvaku v hokeju na ledu KAC je uspelo priti v tretje kolo tekmovanja za evropski pokal v hokeju na ledu, potem ko je v četrtek, 26. novembra, v celovški Mestni hali, v povratni tekmi premagal švicarskega prvaka HC La Chaux-de Fond z rezultatom 2:1 (1:0, 0:0, 1:1). PROTI MADŽAROM DVAKRAT USPEŠNI Avstrijska hokejska reprezentanca je ob koncu tedna absolvirala dve prijateljski tekmi v hokeju na ledu proti Madžarski, ter obe dobila z rezultatom: prva tekma se je končala v Gradcu 6:5, druga pa na Dunaju s 5 :3. SABLJANJE Avstrija je dosegla na mednarodnem turnirju v sabljanju v nedeljo na Dunaju lep uspeh. Čeprav je bil avstrijski branilec naslova Polzhuber v tej disciplini izločen že v četrt finalu, sta dosegla za Avstrijo dva njena sabljača dvojno zmago: Roland Losert je na koncu slavil štiri zmage, le dvoboj z vzhodnim Nemcem Mezingom je izgubil 3:5. Odločitev je padla v zadnjem dvoboju, ko je premagal vzhodnega Nemca Fiedlerja. Tudi drugi Avstrijec Miiller je bil prav tako kot Fiedler trikrat uspešen, imel pa je boljšo razliko zadetkov. SESTRA KATEHISTINJA PONAVLJA Z OTROKI ZGODBO O STVARJENJU SVETA. VSE GRE LEPO PO VRSTI IN PRAV. NAZADNJE VPRAŠA ANICO: „KAJ PA JE STORIL LJUBI BOG SEDMI DAN, ANICA?" DEKLICA MODRO ODGOVORI: „SEDMI DAN PA JE ŠEL LJUBI BOG K MAŠI." KRIŽANKA 1 2 3 4 5 h 7 8 9 10 r 12 H 13 i a 14 15 M 16 £ 17 18 19 20 ■ 21 22 a 23 24 ■ 25 26 27 ■ 28 a 29 30 31 32 a 33 34 35 VODORAVNO: I. poletno gledališče; 6. vas na zahodnem Koroškem; 10. zli duh; II. gora na juf-nem Koroškem; 12. zedinjenje ameriške države, o-krajšava; 13. prislov; 14. Herman Kelih; 18. radijske novice, okrajšava; 16. nikalnica; 17. plezavec; 19. molim, lat.; 21. hite; 22. zdravo; 23. 3. oseba ednina sedanjega časa od glagola sne biti«; 24. im< afriškega plemena; 25. barva kože; 27. ime in priimek; 28. zveličanje, rešenje, hrvaško; 29. ime grške črke; 31. moli, lat.; 33. bog gozdov, rastlinstva' in pastirjev; 34. krt zemljo...; napravi nedoločnik; 35. pozitivna elektroda. NAVPIČNO: 1. tonovski način; 2. resnobno; 3-žensko ime; 4. medmet; 5. hrvaško ime za Anton; 6. vas pod Radišami; 7. EB; 8. nikdo; 9. Gurk; 16. novice; 18. zavetišče; 20. otok na Jordanskem morju; 24. Jezus Nazarečan, Kralj Judovski; 25. denarna enota; 26. tradicionalen; 27. neumen; 30. osebni zaimek; 32. atmosfera, okrajšava; 33. reka r severni Italiji. IZBRANA »LEPOTICA SVETA« V Londonu so pred kratkim izvolili za najlepse dekle na svetu 22-let-no Jennifer Hosten iz Grenade na Antilskih otokih. Drugo mesto je pripadlo 20-letni P e a r 1 Jeansenovi (črna lepotica h Južne Afrike), tretje pa izraelski predstavnici Irith Lavijevi. Četrto mesto je zasedla 20-letna Šve-dinja Maj Johanson. ■ Ivanhoe 1 39 —J »Prevrnili so jim lestvice,« je drgetaje odgovorila Rdbtika, »in vojaki se zvijajo pod njimi Ikafcor pohojena golaizen! — Oblogami raadvlaldiujiejlo.« »Sveti Jurij, udari za nais!« je vzkliknil vitez. »Mar se umikajo, vražji svobodnjaki?« »Ne,« je vzkliknila Rebeka, »drže se prav po svobodnjaško. — črni vitez se 'bliža zadnjim vratom s svojo ogromno sekiro — grmeči udarci, ki jih zadaja, se slišijo vzlic bojnemu 'trušču in vpitju ... Kamenja in 'brun kar dežuje na drznega viteza — on pa se meni zanjio toliko, kakor da je perje ali osatov puh!« »Talko mi svetega Ivana Akrskega,« je rekel Wil£red, veselo se vzravnavši na svojem ležišču, »mislil sem, da premore Anglija siaimo enega moža, ki je zmožen takega dejanja!« »Zadnja vrata se majejo,« je nadaljevala Rebeka, »pokajo — cepijo se pod njegovimi udarci — svobodnjaki so prodrli — mostišče je zavzeto. O Bog, zdaj pehajo 'branilce z obzidja — v jarek jih mečejo! — O ljudje, če ste res ljudje, prizanesite vsaj 'tistim, 'ki se ne morejo več braniti!« »A most — mast, ki drži v grad — ali so se polastili tega prehoda?« je vzkliknil Ivanhoe. »Ne,« je odvrnila Rebeka, »templjar je porušil brv, po kateri so imeli prehod. Le malo braniteljev je ušlo z njim vred v grad — vpitje in kričanje, ki ga slišite, vam oznanja usodo ostalih ... Joj, zdaj vidim, da je še .strašne j še gledati zmago nego boj.« »Kaj delajo zdaj, dekle?« je vprašal Ivain-hoe! »daj, poglej še enkrat — trenutek ni tak, da bi smela omedlevati nad krvolit-jem.« »Za zdaj je minilo,« je odgovorila Rebeka; »naši prijatelji se zdaj utrjujejo v vnanji utrdbi, ki so jo dobili v svojo oblast; tako dobro jih zasl arija pred sovražnimi streli, da jim pošlje posadka le kdaj pa kdaj kako puščico, bolj da bi jih vznemirjala, nego da bi jim v resnici upala škoditi.« »Naši prijatelji se gotovo ne odrečejo podjetja, ki so ga začeli tako slavno in u-spešno,« je rekel Wilfred. »O ne! Zanesem se na vrlega viteza, čigar sekira je lomila hrastove grče in železne drogove. — Čudno,« je zamrmral sam pri sebi; »ali je mogoče, da živita dva, ki sta zmožna tako vratolomnega dejanja? — Žabica in železo na črnem polju — koga naj to pomeni? — Ali ne vidiš na črnem vitezu nikake druge posebnosti, Rebeka?« »Nikake,« je dejala Židinja; »vse na -njem je črno kakor perje nočnega vrana. Ničesar ne morem opaziti, kar bi ga še bolj razlikovalo; a zdaj, ko sem ga videla v bitki kazati moč, bi ga menda spoznala izmed tisoč vojakov. Saj hiti v metež, kakor da so ga povabili na gostijo. To ni samo sila: zdi se, da je vse vitezovo srce in vsa njegova duša v slehernem udarcu, ki ga zada sovražnikom. Bog mu odpusti greh krvopre litja! Strašno in veličastno je gledati, ko slavita moč in hrabrost posameznika zmago nad stotinami nasprotnikov.« »Rebeka,« je dejal Ivanhoe, »naslikala si junaka; gotovo se hočejo le spočiti, da si osvežijo moči, ali pa da dobe priprave, s katerimi prekoračijo jarek. Pod vodjo, kakršen je ta vitez po tvojem opisu, ni ne strahopetne bojazni ne hladnokrvnega o-klevanja ne opuščanja junaških del, zakaj ovire, ki otežujejo nalogo, jo tudi ven-čajo s slavo. Na čast svojega doma in nia ime svoje zorne oboževanke ti prisežem, da bi rad prebil deset let jetnik, če bi se simel le en dan boriti ob boku vrlega viteza v boju, kakršen je današnji boj!« »Joj,« je vzkliknila Rebeka, ki je zapustila svoje mesto pri oknu in stopila k postelji ranjenega mladeniča, »to nestrpno hlepenje po dejanjih, ta borba z vašo sedanjo slabostjo in to obžalovanje nemoči, ki vas tare — vse to je kvarno vašemu o-zdravljienju. Kako morete upati, da boste zadajali drugim rane, preden se zacelijo te, ki ste jih sami dobili?« »Rebeka,« je odgovoril, »ti ne veš, da je tistemu, kdor je vajen viteških dejanj, neznosno držati roke navzkriž kakor menih ali šibka ženščina, kadar se gode okoli njega slavna dejanja. Ljubezen do bitve je hrama, ki nas živi — prah rneteža je zrak, ki ga sopejo naše nosnice! Mi ne živimo in nočemo živeti dalji nego dotlej, dokler smo zmagoviti in slavni. Takšne, dekle, so zapovedi vi tešiva; zakleti smo nanje in žrtvujemo jim vse, kar nam je milega na svetu.« »Oh,« je relkla krasna Židinja, »ta žrtev, hrabri vitez, gori le besu mičetmumega častihlepja in vaše življenje je zgolj pot skozi Moloihove plamene! — Kaj vam ostane v nagrado za vso prelito kri, za vse prebite muke in napore im za vse solze, ki so jih povzročila vaša, dejanja — kaj vam ostane, kadar zlomi smrt junakovo kopje in prehiti njegovega konja brzi dir?« »Kaij ostane?« je vzkliknil Ivainhoe. »Slava, dekle; slava, ki zlati naše grobove in ovekovečuje naše ime!« »Slava?« je povzela Rebeka. »Joj, ali je mar -zarjaveli oklep, ki visi kot mrtvaško znaimeinjle -nad mrkim in razpadajočim vitezovim grobom, in zabrisani napis, ki ga nevedni menih le s težavo bere zvedavemu popotniku — ali je mar to dvoje dovolj nadomestila za žrtev vsafcterega milega čustva im za življenje, ki ga bedno zapravljate s tem, da strmoglavljate druge v nesrečo? Ali je v okornih pesmih potujočega pevca res takšen čar, da vam jie vredno talko slepo zamotavati domačo ljubav, nežno vdanost -srca, mir in srečo, samo da bi postali junaki balad, ki jih po skitajoči se ministre li pijanim kmetom pri večernem pivu?« »Tako mi Herewardove duše!« je nejevoljno vzkliknil vitez, »ne beseduj,, dekle, ko ne veš, 'kaj govoriš. Trudiš se, da bi zatemnila čisto luč viteštva, ki edina loči plemenitost od nizkote in žlahtnega viteza od hlapca in divjaka; njo, ki postavlja vrednost življenja globoko pod ceno časti in nas zmagovito povzdiguje nad vsako muko, težavo in trpljenje ter nas uči, da se ne bojimo nikakega zla, ki mu ni ime sramota. Ti nisi kristjanka, Rebeka; neznana so ti vzvišena čustva, ki utripljejo v prsih plemenite devojike, kadar zve, da je dragi izvršil slavno dejanje, ki potrjuje njegovo ljubezen. Viteštvo! — O, dekle, to ti je vir naj čistejše in naj višje ljubezni, opora zatiranih, pomoč zoper krivico in brzda tri-noškemu nasilju. Plemstvo bi bilo brez njega zgolj prazno ime im svoboda nima boljše zaščite od te, ki jo dajeta viteško kopje in viteški meč.« »Res je,« se je odzvala Rebeka, »hči ljudstva sem, čigar pogum se je odlikoval samo v obrambi domače zemlje, vojevalo pa je le tedaj, kadar mu je Bog ukazal ali kadar je bilo treba obvarovati domovino tujega jarma. Zvok trobent ne obudi Juda več in njegovi zaničevani otroci so zdaj zgolj nezaščitene žrtve sovražnega in bojevitega zatiranja. Izvoljenemu ljudstvu novega Gi-deona ali novega Makaibeja, dotlej se židovskemu dekletu ne spodobi modrovati ° tboju in vojevanju.« Velikodušno dekle je končalo svoj odgovor z žalobnim glasom, ki je izražal globoko bol nad ponižanjem njenega rodu; ‘ta bol je bila nemara še grenikejša, ker je Rebeka mislila, da ji Ivanhoe ne priznava pravice, soditi o vprašanjih časti, in je rie smatra za zmožno, da bi gojila častna in vzvišena čustva. »Kako malo pozna to srce,« je dejala sama pri sebi, »alko meni, da bivata v njem Strahopetnost in podlost mišljenja — zaito, ker sem grajala fanatično viteštvo Naza-rencev! Dal Bog, da bi mogla kapljo za kapljo preliti svojo kri in odkupiti Judu France bevk: OČE IN SIN Poiznal iseim dba, očeta in sina, zakaj neredko sta prihajala tudi v vais, kjer sem bil učitelja. Sinček, ki mu je bilo ime Jer-lejč, je bil šestleten deček rjavih las in °6i; nosil je brazgotino nad levim očesom. Neki paglavec ga je bil zaznamoval s kamnom. Majhen kot klobčič se je trkljal za pčeitom, ki je hodil za delom od hiše do hiše. 'od vasi do vasi. Oče je bil namreč sedlar in so ga tudi klicali za Sedlarja. Bil je majhne postave, nekoliko svedrast in poraslih lic; hodil je malo upognjeno, kot da vleče voz. Težko bi 'bilo redi, kdo je bil bolj navezam .drug na drugega, oče na sina ali sin na °četa. Odkar je bila Sedlarju umrla žena, §a je Jornejč spremljal kot 'koš, v katerem Je nosil sedlarsko orodje. Mož je kmetom Popravljal stare volovske in konjske komate in šival vprežno jiermenje. Kadar mu je zmanjkalo drugega dela, je zakrpal tudi Fak star čevelj. Tisto življenje je dečka tovariško povezalo z očetom. Jedla sta iz iste sklede, spala v istem senu ali slami, zdaj v tej, zdaj v drugi hiši. Jerneje se ni rad družil s tujimi otroki, nagajivci, ki so ga obmetavali s kamenjem. Posedal je pri očetu in mu gledal v roke. Pri tem sta se resnobno pogovarjala kot dva moža, zakaj oče ni poznal otroške govorice. Zavoljo tega je bil deček v besedah prezrel za svoja leta. Oče je vsako nedeljo zjutraj postrgal ves tedenski zaslužek in odšel v prvo krčmo. Jerneje je bosopetil za njim. Sedlar je pil m se nagosto razbesedil kot vselej, kadar Je pogledal v kozarec. Deček je tiho sedel med možmi in vlekel na ušesa. Oče mu je ponudil vina. »Pijte!« mu je rekel. »Zakaj ne pijete?« Jerneje je srknil kislasto vino, ki ga je stresnilo. Kozarec je porinil od sebe. »Le ti pij!« je rekel. »Jaz ne bom.« »Pa kruh jejte!« je rekel oče. »To je dober, pšeničen kruh. Da bi ti 'takega nikoli ne manjkalo!« In Jerneje je otepal kruh. Pivci so se jima posmehovali. »Zakaj sina vikaš, a on tebe tika?« so vprašali. »Manire ga učim,« je z malce prekajenim nasmehom na licih odgovoril Sedlar. »Rad bi ga naučil, da bi tudi on mene vikal, kot se spodobi. Bo že razumel, zakaj to je glavica,« je dvignil kazalec. »Moj fant ni neumen. Če bi bil jaz imel 'tako glavo, ko sem bil še mlad ...« Sedlar ni povedal do konca, kaj bi bilo v tem primeru z njim. Z zvišanim glasom je samo nakazal, da bi bilo nekaj velikega ... Jemejč je kapasto gledal izpod čela. Opazil sem, da ga je bolel rahel posmeh sosedov. Nestrpno je čakal, da bo oče za-luckal zadnji krajcar ali obnemogel od pijače. Potem je očeta spremljal domov. # Neko temno noč je naneslo, da sem hodil le nekaj korakov za njima, ko sta odhajala iz krčme. Oče je sina vlekel zdaj sem, zdaj tja, ko mu je z vso težo visel na komolcu. »Preveč sem se ga nasekal,« se je Sedlar opravičeval. »Saj pijete za svoj denar,« je zrelo odgovoril sinček. »To je moška beseda,« se je oče ves razvnel. »Pijem — pijem, ker mi je žal po materi... Prezgodaj mi je umrla ... Zato sem tak revček ... Ubožec sem, a ti boš velik gospod ... Velik gospod! V mestne šole pojdeš. Vsak krajcar bom branil, nič več ne bom pil... Nič več, da boš lahko študiral .. . Kaj bi rad postal? Župnik?« »Župnik že ne.« »Zakaj ne? Pa učitelj?« »Učitelj tudi ne.« Jemejč ni vedel, zakaj bi ne hotel biti MOHAMED Slavnega francoskega zgodovinarja Maxi-ma diu Čampa je neki dan povabil njegov prijatelj Tessie du Motay na spiritistiono sejoi, ki jo je priredil ta slavni kemik s pomočjo nekega dobrega medij ai. Calmip se je seje res udeležil Ko je bila sklenjena magična veriga okoli mizice, je želel Čamp govoriti s prerokom Mohamedom. Potrkalo je dvakrat na mizico, kar je bilo dogovorjeni znak, da je prerok navzo- -niiti župnik niti učitelj. Morda zaito, ker bi bil rad sedlar, a očetu ni maral razdirati sanj. »Prav imaš,« je rekel oče. »To mi je všeč. Zdravnik postani! Ali pa inženir. Inženir, to je nekaj! Zidal boš velike hiše in gradil mostove... Vsi se ti bodo odkrivali, imel boš denarja na kupe ... Ko boš bogat, ali mi boš vrgel kak tolar?« Jemejč je molčal. Morda je prikimal, a oče tega ni mogel ppaziti v temi. »Ali mi 'boš dal kak tolar?« je ponovil vprašanje. »Dal.« »Saj sem vedel, da mi boš dal. Ti si dober oitrak ... Ne pričakujem mnogo... Za kak kozarec vina ... Ker bom moral vsa ta leta stiskati, da boš študiral... Na stara leta me boš moral podpreti...« Oče je umolknil. V duhu sem ga videl, kako se pijano smehlja predse in uživa v svojih sanjah. Morda se je tudi Jernejč nekam zasanjal. Očetove besede, ki jih je bržkone govoril le v pijanosti, so mu dobro dele. Ostale so mu v srcu kot pomladno sonce. Potem jie nastala vojna in nas raztepla na vse vetrove. Tega ali onega nismo več našli, ko smo se vrnili domov. Pogrešil sem tudi Sedlarja. Nisem ga več srečaval na klancih ne v krčmi. Po naklučju sem izvedel, da je umrl že prvo leto vojne. Neke mrzle noči se je vračal iz krčme in obležal na cesti. Ni imel varuha, zakaj Jernej ča je bila vzela k sebi neka sorodnica, da je hodil v šolo. Sedlar je dobil pljučnico in v vročičnih blodnjah zapustil svet in svoje sanje. Kaj je postalo iz Jernej ča? Ne vem. Moja pot je šla v svet in dečka nikoli več nisem srečal ne slišal o njem. Ostal mi je samo spomin. V ZADREGI čen. Na prvo vprašanje, zakaj morajo romarji, ki romajo v Mekko, pokopati odrezke svoj ih nohtov in las v dolini Mena, mu je medij še dokaj, dobro odgovoril. Zdaj je rekel Camip, da želi preroka vprašati 'nekaj takega, kar se tiče najvišjih misterij, samo če se mu prerok zaveže, da bo na vprašanja odgovoril. Mohamed je pritrdil s tem, da se je culo dvakratno trkanje. Nato je izprogovoril Dana: Zahaja sonce Zahaja sonce in belo ravdn zlati, tam daleč sinje nebo za gorami žari, zahaja sonce in moja duša ječi. Zahaja sonce in zgrinja se megla v polje, kot grenka misel za poljem gozdovi molče, zavzdihnil je zvon, zaplakalo mi je srce. Zahaja sonce. Pa kaj je to v meni, z menoj? Jaz šla bi za njim — v ta zlati soj... Zahaja sonce. Zašlo bo, zašlo še nocoj. Čamp počasi in raizločno ter tako glasno, da je bila vsaka pomota izključena: »Etneiim u etneiim yubku kem?« Mohamed je bil popolnoma zbegan in se je izkušali na različne načine izviti. Toda Čamp ni odnehal. Vedno je ponavljal iste besede, dokler ni duh naposled umolknil. Čamp se je zasmejal, kaljti vprašal je preroka v materinskem arabskem jeziku, koliko je dvakrat dve. Odgovora »Arha« (štiri) ni bilo, zato odslej Čampa ni bilo na nobeno spiritistično sejo več. Butalski gospod župan V Butalah imajo župana, ki je sila gosposki — celd klobuk nosi in pa čevlje ima na škrip, kadar ni bos. Pa mu po opravkih pride na dom ljudski človek iz druge vasi, iz hribov hribovec, in vpraša županovo deklino: »Kje so pa mati?« Deklica mu odgovori: »Naša mati niso mati, so mama!« »Pa kje so?« »Na potoku perejo srajco.« »In ata — kje so?« »In ata niso ata, so papa!« »I no, kje so pa?« »V postelji leže in čakajo na srajco, da bo oprana.« Fr. Milčinski Zlobno »AE imaš novo obltiko, M etika?« »Da, dobila sem jo za svoj štiriindvajseti rojstni dan.« »Beži no, pa je še tako lepa?« iz suženjstva! Oh, dal Bog, da bi mogla z El10 °teti očeta in tega njegovega dobrotnika iz zatiralčevih spon! Tedaj bi videl o-Sabni kristjan, ali j|e hči izvoljenega ljudstva božjega dovolj pogumna, da umre enako hrabro kalkor najbolj ničem urna nazarenska devojka, ki se baha s 'tem, da je potomka neznatnega glavarja v ostrih in mrzlih severnih deželah!« »Spi,« je povzela, ozrši se na posteljo ranjenega viteza; »izmučen je od trpljenja in duševnega razburjenja in njegovo utrujeno telo je porabilo prvi trenutek odmo-ra> da se je predalo snu. Joj, ali je mar zločin, da upiram vanj oči, ko ga morda 'poslednjikrat vidim? — Kdo ve, ali je še dolgo do trenutka, ko teh zalih črt ne bo Vcč oživljal drzni in vedri duh, ki jih niti v spainj,u ne zapusti! Njegove nosnice bodo raztegnjene, usta odprta, oči steklene in kalite s krvjo; najnižji lopov v 'tem pre-totem gradu bo smel stopiti na ponosnega in plemenitega viteza, ki se niti ne bo 'toogel zdrkniti pod dvignjeno peto! — In tooj oče — oh, moj oče! Gorje hčeri, ki ob arih kodirih mladeniča ne misli na njego-Ve $ive lase! — Kdo ve, ali niso te strahote ,SaoJto znanilke Jehovi noga srda nad nečloveškim otrokom, ki ga tujčevo suženjstvo toijše boli od jidtiništva rodnega očeta? — ll0|da izruvati hočemo to blaznost iz sebe, Pa da mi krvavi sleherna žilica srca!« Rebeka se jte tesneje zavila v pajčolan in St*dla nekoliko v kraj od postelje ranjenega iteza, tako da mu je kazala hrbet; in jela j,e hrabriti, ne le zoper grožnjo vnanjega a, ampak tudi zoper izdajalska čustva, ki 1510 86 upirala v njeni lastni duši. TRIDESETO POGLAVJE Med odmorom, ki jie sledil prvemu uspe-11 'oblegovaicev, sita imela templjar in de racy kratek posvet v grajski veži, medtem .!Se je zunaj ena stranka pripravljala na JkcirišČanje dobljene ugodnosti, druga pa Je izkušala ojačiti svoja obrambna sredstva. »Kje je Front de Boeuf?« je vprašal de Btacy, ki je vodil obrambo trdnjave na dragi strani; »vojalki pravijlo, da je ubit.« »Živi še,« je hladno odvrnil templjar; »a čudo ni, da ise je zrušil pod usodno sekiro, če bi tudi res imel bikovo glavo, po kateri ise imenujie, in bi bila desetero pokrita z železjem. Se malo ur in Front de Boeuf bo pri 'svojih -očetih; mogočen steber namenov princa Johna se je podrl.« »In satanovo carstvo je obogatelo,« je rekel de Bracy; »tako se mu godi, kdor zasmehuje svetnike in angele in daje metati podobe svetih stvari in svetih mož na glave te svobodnjaške drhali.« »Beži, bedak,« je dejal templjar; »tvoja praznovernost je vredna Front de Boeufo-vega brezveiratva; ne ti ne on ne moreta utemeljiti svoje vere in nevere.« »Benedicite, gospod templjar,« jte odvrnil de Bracy, »in brzdajte svoj jezik bolje, kadar govorite o meni. Tako mi matere božje, kristjan sem boljši od tebe in 'tvojih pajdašev; zaikaj trdovratno se širi govorica, da redi sveti rad Zionsfcega templja olb svojih prsih nemalo krivovercev in da sir Brian de Bois-Guilbert ni najmanjši med njimi.« »Ne meni se za take čenče,« jie rekel 'templjar; »misliva rajši na to, da ubraniva grad. — Kako so se bili svobodnjaški hlapci na tvoji strani?« »Kakor živi peklenščki,« je odgovoril Bracy, »rojili so nam tik pod zidovi in zdi se mi, da jih je vodil tisti lopov, ki je dobil nagrado v strelski tekmi; spoznal sem ga po rogu in Obramniku. Evo sadov tolikanj hvaljene politike starega Fitzurisa, ki daje tem drznim lopovom samo pogum, da se upirajio zoper nas! Da nisem imel tako dobrega oklepa, bi me razbojnik gotovo sedemkrat ustrelil in vest bi ga pekla prav toliko, kakor da je položil srnjaka ob lovskem času. Vse zakovice na oklepu mi je preštel is svojimi vatelskimi puščicami, ki so mi trkale ob rebra tako brezobzirno, kakor da imam železne kosti. Ako ne bi nosil pod opravo španske verižnjače, me ne bi bilo več na svetu.« »A postojanko ste ohranili,« je rekel templjar; »mi na tej strani smo izgubili vnanjo utrdbo.« »To je huda izguba,« je dejal de Bracy; »lopovi imajo zdaj zaklon, da morejo še huje pritiskati na grad; ako ne bomo zelo pazili nanje, lahko zavzamejo nezastraženi vogal kakega stolpa ali vderejo skozi kako pozabljeno okno in navale na nas. Premalo nas je, da bi mogli braniti vsako točko, in moštvo toži, da se ne more nikjer pokazati, ne da bi pri brnelo na vsakega posameznika toliko puščic kakor na tarčo ob ljudski veselici. Zdaj umira še Front de Boeuf in nam ne bo mogel več pomagati s svojo bikovo glavo in bikovo silo. Kaj pravite, sir Brian, ali ne bi bilo bolje, da se sprijaznimo z neizogibnostjo in potolažimo lopove s tem, da jim vrnemo jetnike?« »Kaj?« je vzkliknil templjar, »jetnike naj jim predamo, da nas bo vsak zasmehoval in preziral kot hrabre bojevnike, ki so bili dovolj pogumni, da so z nočnim napadom zajeli družbo nezaščitenih potnikov, niso pa mogli braniti tega močnega gradu pred itirumn brezdomnih hajdukov, ki jim poveljujejo svinjatrji, butikači in vsakovrsten iztržek človeštva? — Sramujte se tega nasveta, M-aurice de Bra,cy! — Razvaline tega gradu naj 'pokopljejo mene in mojo sramoto, preden pristanem na talko podel in nečasten odgovor.« »Nu prav, vrniva ise na branike,« je malomarno rekel de Bracy; »ni ga še rodila zemlja ne Turka ne templjarja, ki bi mu bilo do življenja manj, nego jie meni. Misli ipa, da ni sramota, ako želim, da bi imel pri iseibi vsaj še petdeset svojih hrabrih kopjenikov! — Oh, moji vrli dečki, če bi vedeli, kako trda prede danes vašemu poveljniku, kaiko naglo kmalu bi se ta lopovska sodrga naveličala boja z vami!« »Želi ;si, kogar ti drago,« je dejal templjar; »glejva le, da se obraniva, kolikor je molžno iz ljudmi, ki jih še imava. Večina njih so Front de Boeufovi pristaši, ki jih Angleži mrzijo zaradi tisočerih objestnosti in zatiranj.« »Tem bolje«, je rekel de Bracy; »ti surovi sužnji se bodo branili do poslednje kaplje krvi, preden se predajo maščevalnosti seljafcov, ki nas oblegajo. Stopiva. Brian de Bois-Guilbert, in misliva na dejanje; naj ostane Matrice de Bracy živ ali pogine — videl 'boš, da se izkaže danes vrednega svojih prednikov in svojie plemenite krvi.« »Na obzidje!« mu je pritrdil templjar; in oba sta se vzpela na branike, da bi storila v obrambo trdnjave vse, kar premore moštvo in kar svetuje spretni bojevniški um. Oba sta takoj uvidela, da je obzidje tik nasproti izgubljene vnanje utrdbe najbolj ogroženo. Res je ločil jarek mostišče in grad in oblegalci niso mogli navaliti na stranska vrata, ne da bi premagali to oviro. Toda templjar in de Bracy sta bila prepričana, da bodo skušali s silnim navalom obrniti glavno pažnjo braniteljev semkaj, vtem pa bodo pripravljeni, da se okoristijo z vsako pomanjkljivostjo obrambe na drugih krajih. Spričo majhnega števila svojih ljudi se viteza nista mogla drugače zavarovati proti takemu presenečenju in sta le razpostavila ob zidu nekaj straž, katerim sta naročila, naj za ženo poplah, če bi pretila nevarnost. Medtem sta se domenila, da bo Bracy poveljeval branilcem pri zadnjih vratih, templjar pa si je pridržal do dvajr set mož kot založno četo, ki jo bo mogel vreči na vsako drugo točko, ako bi bila nenadoma ogrožena. Nesrečna posledica izgube mostišča jie bilo tudi 'to, da obleganci niso mogli tako dobro opazovati sovražnikovega gibanja, čeprav so bili grajski zidovi mnogo višji od vnanje utrdbe; tik pred izpadnimi vrati mostišča je namreč raslo gosto grmovje, kamor so mogli spraviti nar padalci toliko moštva, kolikor so hoteli — in ne samo brez nevarnosti, ampak celo tako, da grajska posadka niti ni vedela zanj. (Dalje prihodnjič) |TV| tedenski program |TV| RADIO CELOVEC NEDELJA, 6. 12.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 7. 12.: 13.45 Informacije — Prešeren na Koroškem — TOREK, 8. 12.: 7.00 Duhovni nagovor — Angel gospodov je oznanil Mariji. — SREDA, 9. 12.: 13.45 Informacije — Športni mozaik — Koroška povest (V. Polanšek: Obir jan — 6). — ČETRTEK, 10. 12.: 13.45 Informacije - Našim mladim poslušalcem — Uglasbitve na Prešernove stihe. — PETEK, 11. 12.: 13.45 Informacije — Cerkev in svet — Kulturna panorama. — SOBOTA, 12. 12.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 14.00 Nobel in njegova oporoka. AVSTRIJSKA TELEVIZIJA PETEK, 4. decembra: 10.00 TV v šoli: Živali z rogaani in rogovjem — 10.30 Področje Kapfenber-ga — 11.00 Program za delavce: Ločene postelje — 18.00 Dunajsko mestno središče — 18.20 »Policaj Bromel«, lahko noč za najmlajše — 18.25 Avstrija — slika - 18.50 Cesaričin sel — 19.16 ORF Hati« zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 »Izobraženi hlapec«, burka Johanna Nestroja — 22.55 Časovni potek dogodkov — 21.55 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.10 Spotoma ob koncu tedna — 22.15 Mednarodni dunajski dnevi jazza. SOBOTA, 5. decembra: 15.35 Koncert ORF — 16.15 Za otroke od 5. leta dalje: »Hišica« — 16.40 Za otroke od 6. leta dalje: »Krt kot vrtnar« — 16.50 Srečni Janko — pravljica — 17.05 Za mladino od 14. leta dalje: Klub Beatlov — 17.35 Za družino: Ida Rogalski — 18.00 Magazin — 18.20 »Policaj Bromel«, lahko noč za najmlajše — 18.25 Kultura — aktualno — 18.50 Heinz Conrads v soboto zvečer — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport - 20.15 šport - 22.15 Čas v sliki -nočna izdaja — 22.30 »Zvezda zakona«. NEDELJA, 6. decembra: 15.30 Za otroke od 6. leta dalje: »Opoldanska čarodejka« — 16.00 Za otroke od 8. leta dalje: »Cappuccetto« — 16.20 Za otroke od 11. leta dalje: »Začarani otoki« — 17.35 Za mladino od 14. leta dalje: Stik — 18.00 Iz moje knjižnice — 18.25 »Policaj Bromel«, lahko noč za najmlajše — 18.30 Eggenbergerjev glasbeni koledar za december — 19.00 Čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 Šport — 20.00 Adventni pogovor 1970 (L del) — 20.15 Peter Alexander — 21.55 Ludvvig van Beethoven 3. del — 22.55 Čas v sliki — nočna izdaja. PONEDELJEK, 7. decembra: 18.00 Znanje — aktualno — 18.20 »Policaj Bromel«, lahko noč za najmlajše — 18.25 Avstrija — slika — 18.50 Leto z nedeljo — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Filmske zgodbe iz Avstrije — 21.05 Šport — 22.05 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.20 Adolf Loos — 22.40 »Dva moža, prašič in noč v Parizu«, filmska komedija. TOREK, 8. decembra: 16.00 Appenzellske gosli — 16.30 Za otroke od 5. leta dalje — »Opica Sambo« — 16.35 Za otroke od 6. leta dalje: »Nespodobni ptič« — 16.55 Ahmc, čevljar — 17.30 Za družino: Šport — 18.00 Afrika na pohodu — 18.25 »Policaj Bromel«, lahko noč za najmlajše — 18.30 Zakladnica Albertina — 19.00 Servus sosed: Elfrie- PASSAP STRICKAPPARATE -ein prachtiges Weihnachtsgescbenk. WOLLBAR bei der Kapuzinerkirche, Klagenfurt VES GRADBENI MATERIAL, kot npr. fistilne vodne naprave, betonske izdelke, ureditev poni. kovalnih jam in LECA-izdelke — tudi na obroke — ugodno dobavi FERLACHER BETONVVERK J. PAGITZ, Ferlach —Borovlje Telefon 04 2 27 / 375 (Dostavljamo tudi ob sobotah!) de Ott obišče Liechtenstein — 19.30 čas v sliki — 19.55 Šport — 20.00 Adventni pogovor 1970 — 20.15 Leoncavallova opera v dveh dejanjih »Bajazzo« — 22.15 Čas v sliki — nočna izdaja. SREDA, 9. decembra: 10.00 TV v šoli: Cerkvena glasba danes — 10.30 Renesansa — 11.00 Program za delavce: »Divje rdeče jagode« — 12.30 Šport — 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: »Snežak« — 17.15 Za otroke od 11. leta dalje: Mali športni ABC — 17.40 Za družino: Pri cvetličnem doktorju — 18.00 Francoščina — 18.20 »Policaj Bromel«, lahko noč za najmlajše — 18.25 Avstrija — podoba — 18.50 Kuhinja v televiziji — 19.16 ORF danes zvečer — 20.06 šport — 20.15 Panorama — 21.15 Moonejev stanovanjski voz — 22.35 Čas v sliki — nočna izdaja. ČETRTEK, 10. decembra: 10.00 TV v šoli: Gost pri Heinrichu Waggerhi — 10.45 Pojm središčne projekcije — 11.00 Fizika za vse — 11.30 Nepoznano sosedstvo — 12.00 Dunajska šola — 18.00 Italijanščina — 18.20 »Policaj Bromel«, lahko noč za najmlajše — 18.25 Šport — 18.50 Decemat M — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Sneg na Kilimandžaru — 22.00 Po sledeh Egona Schieleja — 22.45 Čas v sliki — nočna izdaja. TELEVIZIJA LJUBLJANA PETEK, 4. 12.: 9.30 TV v šoli: škodljivosti v kemiji — 11.00 Angleščina — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 17.45 Bratovščina sinjega galeba —VII. del — 18.30 Popularna glasba — 19.05 Svet na zaslonu Dobra soseda — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Bratje Marx na dirkah — ameriški film — 22.00 Obletnica v hiši — posnetek II. dela koncerta — 23.05 Poročila. SOBOTA, 5. 12.: 9.35 TV v šoli - 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 11.30 Oddaja za prosvetne de- 9.35 Kmetijski razgledi: Zgodba o napredku — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.50 Otroška matineja: Bratovščina Sinjega galeba, Svet v katerem živimo — 11.40 TV kažipot — športno popoldne — 18.30 Mestece Peyton — serijski film — 20.00 TV dnevnik 20.35 Levičarji — humoristična oddaja — 21.35 Športni pregled — 22.05 Poročila. PONEDELJEK, 7. 12.: 9.35 TV v šoli - 10.30 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 15.40 Angleščina — 16.10 Francoščina — 18.00 Zgodbe o Tuktuju — mladinski film — 18.30 Po sledeh napredka — 19.05 Diapazon — glasbena oddaja — 20.30 TV dnevnik — 20.35 D. Rupel: Stari časi — TV drama — 21.20 Znani obrazi — 22.30 Poročila. TOREK, 8. 12.: 9.35 TV v šoli - 10.40 Ruščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 15.55 TV vrtec — 16.10 Angleščina — 17.15 L. van Beethoven: V. Simfonija — 18.00 Pravljica: Jaz sem tiger — 18.30 Torkov večer z ansamblom Richie Vadnala iz Clevelanda — 19.05 Vprašanje neke tablete — 19.30 Osebna nega — lasje — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Moja soproga — 22.30 Poročila — ... Boks Clay: Bonavena — posnetek. SREDA, 9. 12.: 9.35 TV v šoli - 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 15.45 Košarka — 18.00 Moskva: Hokej SZ—ČSSR - 20.15 TV dnevnik - 20.45 Teh naših petdeset let — Leto 1944 — 22.00 Italija danes — reportaža — 22.35 Poročila. ČETRTEK, 10. 12.: 9.35 TV v šoli - 1030 Nemščina — 10.45 Angleščina — 11.00 Francoščina — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 17.45 Veseli tobogan: Kozjansko II. — 18.30 Velika pustolovščina — serijski film — 19.05 Enkrat v tednu — 19.20 Doktor v hiši — serijska oddaja — 20.00 TV dnevnik — 20.35 A. Marodič: Posebni odred — 21.25 Večer z Milanom Osredkarjem — 22.00 L. van Beethoven: VIII. simfonija — 22.40 Poročila. PETEK, 11. 12.: 9.30 TV v šoli - 11.00 Angleščina — 17.45 Bratovščina sinjega galeba — 18.30 Jazz portret — 19.00 Mozaik — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Nočni prehod — ameriški film — 22.40 Poročila — 22.45 Hokej švedska:ČSSR — posnetek. lavce — 16.50 Po domače — 17.20 Ivanhoe — serijski film — 17.45 Državno prvenstvo v košarki — 19.20 Po poti slovenske državnosti — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Rodovnik — zabavno glasbena oddaja — 21.40 Svet v katerem živimo — 22.05 Nepremagljivi — 22.55 TV kažipot — 23.15 Poročila. NEDELJA, 6. 12.: 9.30 Pet minut po domače — KUPUJTE pri tvrdkah, ki oglašujejo v našem listu! DOM V TINJAH vabi dekleta od 14. leta naprej na tečaj za spretne roke Začetek: v soboto, 12. decembra 1970, ’ zjutraj ob 9. uri. Zaključek: v nedeljo, 13. decembra, popoldne ob 16. uri. Pridete lahko tudi že v petek zvečer! Na tem tečaju: Vse za Božič; boš delala jaslice, božične biljetke, majhna, a osebna darila, okraske za božično mizo in božično drevo, božične sveče, zvezdice in še mnogo več. Tečaj vodi strokovna učiteljica gdč. Anica Fugger. Dekle, prijavi se do 10. dec. 1970, pri: Katoliška mladina, 9020 Klagenfurt—Celovec, Viktringer Ring 26, ali pri domačem župniku ali kaplanu. ERoFFNUNGSPREISE in Klagenfurt bei SATTLER am Heuplatz z. B. Kinder-Rippstrumpfhosen S 15 — Damska moda ScKel&eC v veliki izbiri v strokovni trgava ni Klagenfurf-Celovec, Kramergasse 11 Telefon 83 3 95 TIROLIA peči na olje 90 m* samo Ml. 1750.— AEG-avtomatični pralni stroj 4 kg že za šiL 4.600.— Tako ugodno dobite samo v trgovini KRIVOGRAD KATARINA in ADOLF 9143 St. Michael / Bleiburg Šmihel nad Pliberkom Tel. 04235-34 1 97 Vsakovrstne električne stroje dobite na 24 mesečne obroke brez obresti! GRADNJA HLEVSKIH NAPRAV IN POPRAVLJALNICA THOMAS GALLOB 9586 Ftirnitz—Oberrain Bmca—Zgornji Breg Telefon 0 42 57 - 239 PASSAP STRICKAPPARATE -ein prachtiges Weihnachtsgeschenk. WOLLBAR bei der Kapuzinerkirche, Klagenfurt ZIMA PRIDE! Peči na olje Vrata za garaže pri RUTARJU v Dobili vesi Podjunski trgovski center Bratje RUTAR & Co. Dobrla ves - Eberndorf Radioaparatl Šivalni stroji Kolesa V VELIKI IZBIRI (Jžadiokuuj KERN Klagenfurt, Burggane Haš tednik Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. - Telefon uredništva in oglasnega oddeliti* 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24.— DM, za Francijo 30,— ffr., za Belgijo 300.— b£r., za Švico 25,— šfr., za Anglij® 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N. din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.