Poätnina plačana v gotovini ¦Hh^l ^^^^h^I^F^IA fl^^H ^^^^H ^¦^V ^^^ Cena 1.50 din Izhawi vsak petek ob 16. // Naročnina znaša mesečno po poSti 5 din, v Celju z dostavo na dom po raznašalcih 550 din, za inozemstvo 10 din // UredniStvo: Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, pritličje, desno; uprava: levo // Telefon Stev. 65 / / RaCun pri poStnem čekovnem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 ieto XXI. Celie. petek 24. marea 1939 Štev. 13. BogaSa država — Celje, 24. raarca. Daleč naokrog po svetu gre glas o naravnih zakladih, ki jih krije v sebi obljubljena dežela --- Jugoslavija. ...',. ¦ .v,;, . .¦¦! >¦-, \>" . *•*!?**!• i.V:vi..ii.v.r,>.AvvJv ^.w ;¦.:, .jlkfliiiv!-" Ü1*»*',-.'. , M VUH> *ctav:e bavi s poljedelstvom, ki je ne samo pri nas, marveč tudi v dru- gih državah že od nekdaj najmanj do- noana gospodarska panoga. Malo boljši je položaj kmeta v industrijskih drža- vah, ako obdeluje zemljo irrtenzivno in racionalno. Pri nas pa kaže zlasti v ju- govzhodnih predelih države aačin obde- lovanja zemlje z lesenimi plugi itd. še daoes mocne znake srednjeveške za- oetalosti. Ako upoštevamo, da so temu neeodobnemu in neracionalnemu načinu obdelovanja zemlje pridružujejo čeato še elementarac nezgodc: velike in kata- atrofalne poplave, toča itd., ni prav nič čodno, da padejo kmetovalci vsled ne- urejenosti kreditnih razmer v odvisnost zloglasnih zelenašev, ki z oderuškimi 40 in več odstotnimi obrestmi zasužnju- jejo ubogo kmečko ljudstvo v gospodar- skem in političnem pogledu. . Zelenasi so gnojni čir na zdravem te- lesu kmečkega naroda, ki se rau z ne- verjetnim cinizmom predstavljajo in vsiljujejo kot njegovi politični voditolji in odrešeniki. Podeželskim zelenašem se pridružu- je Čaršija z židovstvom na čelu, ki z odločilnim poseganjem v naše politične m gospodarske prilike zastruplja s svo- jo koruptno miselnostjo naše javno živ- Ijetrje. Da spričo takih razmer po dvajsetih lctih skupnega državncga življenja še nismo prišli do izvajanja zakona o po- bijanju korupcije, ni nikako čudo! V iluatracijo naših razmer navajamo naalednjj primer: V rL '«mar" M ^- ''¦¦<'¦ ! •&**& Yte)w> miit», v/ c»aJto!'j*»^1 '¦';wi' &u*n\ bow* ift/fl Uli •>.$** >>y, ?fj>''r ¦¦¦/••"¦••r.'A* ay.»? / •¦'L*•'"¦• ' <":*i '-V ' •' ¦•• a\, •;, .fei j I'jBCHft.v:,. v .¦¦ v/. ¦'/<&)' .'.-/^ v„\tf//l3V. 'as /> .45« p.OW'i." iv. V/-Ä^«'i> ator/fo, i/r //4» *^h dim» '/x i//jsf''^y,^ ^/y^od ää ^ä K '4«), -1/, ?! ^pT'-.••Y>'< '"l/A r'iOfr1 Ä» Naäa naravna bogastva pa počivajo | Me$tni ivef €eli$ki 1935 -1938 | " (Konec.) Po opisanem uvodu skuša avtor na J čim lepše zvoneč način opisati delovanje | imenovanega mestnega sveta celjskega J v letih 1935 — 1938. je razdelil svoje j opisovanje na osem poglavij, od katerih ! ima prvo 10 podnaslovov, drugo pa tri. j Nekatera izvajanja hočemo na kratko i omeniti. } Avtor navaja, da je obca gospodar- i ska depresija v svojem višku v letih i 1932.- -1934. močno zaraajala in vrgla lz | ravnovesja poprej normalen potek go- ; spodarjenja. Kriza denarništva je po- vzročila zmanjšanje davčne moči in s tern tudi ntezadosten dotok v mestno I blagajno. Tako atanje, ki je onemogo- j čalo mestni občini caljski vsako večje ! udejstvovanje, je povzročilo, da je mest- j ni svet, ki je bil imenovan 1. 1935., to I skrbno razmotrival in hotel poživiti go- I spodar3ko aktivnost celjskega gospo- darstva. V 3 letih so po ten navedbah imeli 338 raznih sej in na njih obrav- navali 2117 zadev. Zanimalo bi sedaj marsikoga, kaj je neki v dobi pred imonovanjem sedanjega mestnega sveta ! delal prejšnji mestni svet, saj avtor 3am ! pove, da je bila gospodarska kriza, I v 1. 1932.—1934. na vrhuncu. Sedanje- i ,ca mestnega sveta ni nič motila gospo- | darska kriza, temveč je od leta do leta hladnokrvno za milijonske zneske zvi- ševal mestni proračun. Po združitvi obeh dosedanjih občin pa je ostalä vsled gospodarske krize izcrpana davc- na moč zaradi uniiikacije predpisov za proračun okoliške in mestne občine, ki jo je izvršil mestni svet, baje brez po- j 3ebnih novih obremenitev in je bila | oTidravitev celjskega gospodarstva čast- i no izvedena. Čeprav to vidimo in čitamo v urad- nem listu, torej ni finančno ministrstvo J t isto, ki daje predpise za proračune, am- ; i pak sedanji celjski mestni svet, ki mu niso milijonske nove obremenitve celj- skih davkoplačevalcev v teh treh letih j nič posebnega. ! j Pri poročilu o najetju posojila v zne- I sku 5,000.000 din za sanacijo Mestne hranilnice navaja avtor, da so to poso- jilo najeli proti 7-odstotnim obrestim, dočim je Mestna hranilnica zahtevala I ! 8% obresti letno, in da je na ta način J samo na obrestih prihranjeno letno j 100.000 din. To ne drži: prihranek na j obrestih znaša v tern primeru 50.000 din ¦ Glede mestnega avtobusnega podjet- ja, ki ga imenuje najmlajše mestno podjetje, pove avtor, da je vsled vztraj- nega prizadevanja g. dr. A. Ogrizka pričelo poslovati 1. 1929. in da je že v prvih poslovnih dobah jjokazalo, da je ; na poti trajnega razvoja. Vendar ae je j takratni upravni odbor v easu gospo- j darske krize, po dveh hudih udaicih od- ločil, da podjetje likvidira. Glede poslo- j vanja tega podjetja od 1. 1935. naprej, ko ga je prevzel novi odbor, smo sicer videli v mestnih obračunih obračune, ki so bili vse prej kot ugodni. Na eni zad- j njih sej mestnega sveta so tudi predo- ! čili neke številke in podali zaupno poro- čilo, ki nas naj prepriča, da je podjetje I v celoti sanirano in še več. Avtor pa j pravi ob koncu svojega poročila, da se | podjetje vidno krepi in ni več daleč, ko ga bo mogoče uvrstiti med aktivna mestna podjetja. Sedaj bi bilo pa kon- čiK) res na mestu, da bi se iz prihodnje- ga obračuna lahko videla resnica. Pri j poročilu o gradnji garaže je čutil av- tor potrebo poudariti, da so vsa dela izvršili domači celjski obrtniki. Ali mor- da ni bilo povsod tako? Kar se tiče ' ocene vrednosti vozovnega parka, tudi ni prepričevalna trditev, ki pravi, da je ; znaäala pod staro upravo bilančna vred- nost vozovnega parka 280.455 din in da se je pod novo upravo vrednost kar po- trojila ter je znašala 750.262.03 din, če- prav se je število voz povečalo samo za 3. AH ni mogoče stara uprava le previd- j no bilancirala in se je nova uprava poslužila nekakšne valorizacije vred- nosti voz? Poročilo pravi nadalje: Sedanji mest- ni svet je postavil eminentno važno socialno institucijo, t. j. Delavski dom. To je v redu, Delavski dom je bil po- treben. Vprašanje pa jc, ali bi se ob dobrem in smotrnem gospodarstvu ka- kršnih konstatacij je to poročilo polno, moglo doseči, da bi ta stavba ne sta- la okrog 2,800.000 din, pri čemer so bile proračunske vsote prekoračene za 800 dalje v zemlji in čakajo, da jih bo dvig- nil in se nasitil z njimi — tujec ... V času, ko se nam obeta ureditev ve- likih notranjepolitičnih problemov, je potrebno, da obrnemo pozornost odgo- I vornih einiteljev tudi na ureditev živ- I ljenjsko važnih gospodarskih vprašanj, | od katerih pravilne resitve je v največ- j | ji meri odvisen obstoj in napredek na- šega naroda v gospodarskem, socialnem in kulturnem pogledu. Delo ne bo lahko, ker bo naletelo na velik odpor temnih sil, zato se bodo mo- rali lotiti očiščevalnega posla ljudje že- lezne energije in neomajne poštenosti, če bodo hoteli skidati iz našega Avgije- vega hleva gnoj, ki se je nakopičil v njem v teku dolgih let nekontrolirane- ga gospodarstva. Predvscm pa je po- trebno, da se odpravijo vse predpravi- i.:e inozemskih podjetij pred našimi do- mačimi podjetji na škodo države in na- š<5ga narodnega gosopdarstva, da se ukinejo pretirane zaščitne carine, ki omogočajo pljačkanje našega naroda pri kon'zumiranju zaščitenih proizvo- dov tujih podjetij, da se odpravijo vsi privilegiji, ki jih uživajo pri nas tujci, ki jih je treba tudi glede dajatev ize- načiti z našimi državljani. Izgovor izvestnih naših krogov, ki za- stopajo za mastne podkupnine interese tujega kapitala, da smo kapitalno revna država in da smo vsled tega primorani z raznimi ugodnostmi in olajšavami omogočiti udejstvovanje tujega kapi- tala pri nas, je jalov, ker mora vsak ra- zumen človek vedeti, da išče medna- rodni kapital zaposlitve vedno tarn, kjer ae mu obetajo maetni dobički in da se pri tem prav nič ne ozira na to, v ka- teri draavi je ekeploatacijski objekt. | Da se prepreči nadaljnje izkoriščanje našega naroda, je treba pričeti neizpro- sen boj proti vsem kartelom in njih monopolnemu položaju ter z znižanjem uvoznih cariH omogočiti svobodno kon- kurenco, ki je v interesu širokih ljud- skih mas kot konzumentov industrij- ' j skih proizvodov. Z vsemi silami raoramo delati na tem, da se čimpreje gospodarsko osa- raosvojimo od tujega kapitala, ki nam je dobro došel samo v toliko, v kolikor se zadovolji s skromnimi dobički in v kolikor njegovo udejstvovanje ne na- sprotuje gospodarskim in političnim in- teresom države in naroda. Pod nobenim pogojem pa ne bi smelo biti dovoljeno delovanje tujega kapitala v narod- | nostno mešanih obmejnih predelih dr- žave, kamor spada samo naš domač na- cionalni kapital z zavednimi nacionalno usmerjenimi ljudmi na čelu! Za vso neizmerno škodo, ki jo je utr- pel doslej naš narod vsled škodljivega izkoriščanja naših zakladov in ljudskih delovnih sil po tujem kapitalu, nosijo odgovornost tisti ljudje, •-¦• ¦•¦ ¦¦'¦'• ¦•' :¦ ¦. ¦ >jf. t \ **' *-.• *Y* a ,. -' ¦ -\ *' *•' -"^0 Zato se naj takoj stavijo pod naj- strožjo kontrolo vsa tuja podjetja ter ugotovi, kdo omogoča izvoz ogromnih dobičkov tujih podjetij iz naše države. proti krivcem pa uvede kazensko posto- panje zaradi izdajstva naroda in domo- vine! Le tako bomo odpravili siromaštvo našega naroda in dosegli, da bo živel v bogati Jugoslaviji srečen in aadovoljen narod v blagostanju. ------------------------------------------------- i tisoč din. Poročilo navaja, da je vzrok temu po'visanje cen gradbenih potreb- ščin. Mirno pa trdimo, da to ni glavni vzrok prckoračenja. Velik del te krivde nosi oni odsekj ki ni poskrbel, da bi bila dela pravočasno razpisana in pravočas- no oddana, da je bilo treba z nadaljeva- njem započetih del eakati, ker naročena dela včasih niso bila niti oddana, ko hi morala biti že v teku, da je bilo treba nekatera dela po dovršitvi spet poprav- ljati itd. Medtem je seveda preteklo mnogo dragocenega časa in s tem je bila deloma povzročena dražja nabava gradbenih potrebščin. Pri stavbi je manjkalo ravno to, kar poudarja avtor ponovno v brošuri: smotrno in pravilno izvrševanje započetega projekta. Glede donosa ljudskega kopališča v zvezi z Delavskim domom priznava av- tor sicer sam, da bo podjetje kljub >>spretno izvedeni kombinaciji« pasivno letno za izvestno dobo za 38.000 din. Kot davkoplačevalci se pa ne moremo otresti bojazni, da bo ta izguba letno glede na sedanje poslovne neuspehe iz- datno večja. Da ima 3tavba po navedbi avtorja 5420 m2 prostornine, namesto 5420 m*. jc najbrž samo tiskovna napaka. Avtor obširno opisuje pridobitev Kva- ternikovega posestva in ureditev Mest- nega zavetišča v Medlogu. Ko se j«- leta 1934. obravnavalo vprašanje, da se ustanovi spomenik kralju Aleksandru v obliki socialne institucije, konstatira, da takratni odbor za postavitev spomenika te akcije ni razumel. Navaja nadalje. da se je vrednost kupljenega posestva po komaj dveletni upravi po mestni ob- cini v primeri s kupnino skoraj potro- jila. Skoda le, da ne izda avtor recepta, po katerem je mestni občini bilo mogoče v dveletni upravi napraviti tak čudež. da se je vrednost te nepremičnine vsled te uprave kar potrojila; marsikateri Celjan bi ga rad uporabil. Avtor je ugo- tovil, da so znašali stroški obeh sedaj združenih obČin za preskrbo revežev v dobi 1919—1935 skupno 4,731.117 din. Skoda ie samo, da ni tudi za dobo 1935- 1938 izračunal v to svrho izdane vsote; ako bi tej vsoti prišteli letno zneske po več stotisoč dinarjev, kolikor znaša po- leg rednih izdatkov za preskrbo reve- žev v Mestnem zavetišču še vsakoletna izguba te institucije — pa ne iz naslo- va preskrbe revežev —, bi prišli do spo- znanja, da so se izdatki za preskrbo revežev v dobi 1935—1938 procentüalno napram prejšnji dobi silno povečali. Iz te brosure izvemo med drugim, da imajo šolske sestre, ki negiijejo oskrbo- vance, tudi za ekonomijo posestva (za hmeljarstvo, živinorejo, svinjerejo itd.) potrebno kvalifikacijo. Nega oskrbo- vancev ja pa taka, da se vsak, ki ne boleha na kakšni zlobni bolezni, kmalu po sprejemu zredi! Regulaciji Savinje in pritokov je po- svečeno obširno razmotrivanje. Avtor Stran 2 »NOVA DOBA« — 24. in. 1939 Štev. IS. navaja, da je regulacija Savinje raz- deljena na 7 etap, dolgih približno 1 km. Ta navedba seveda ni točna. Pri tern velikem delu je najvaž- nejše, da se poudarja potreba čim izdat- nejšega prispevka državne uprave za dovršitev tega za Celje življenjsko po- trebnega dela. Ta zahteva pa je vse premalo poudarjena. Ce vprašanje dr- žavnega prispevka ne bo pravočasno re- seno, bo dovršitev šeste etape nemogo- ča in bo ravno mesto Celje s tern riöff« bolj prizadeto. Brošura navaja, da so izdali v teh treh letih iždatne vsote za preureditev wadnih prostorov in za uradne prosto- re mestne policije, za kar so investirali čedno vsotico 617.985 din. Navaja nada- Ije, da so v Novi vasi sezidali 2 delavski hišici kot tip za nameravano večjo de- lavsko stanovanjsko akcijo. Ljudski glas trdi, da je tip hišice ponesrečen, da je material, iz katerega so zidane, raanj vreden in' da so hišice predrage. Mostovom in brvem je posvečen le kratek odstavek. Smatramo, da je to popolnoma naravno, saj je glavno delo postavitev novega, Celju primernega mostu čez Savin jo, ki ga najbrž še dolgo ne bo. Upravičena je bojazen, da bo stari most vzel prej slovo, predno bo zgrajen nov. Glede cest čitamo, da si je osvojil mestni svet načelo, pobrigati se za cest- no omrežje priključenih krajev. Tedaj pač cesta, ki je zgrajena okoli cerkve ev. Jožefa, ne odgovarja tem načelom. Ta cesta je ravno dokaz, kako se ce3te 2 javnim denarjem ne smejo graditi. Brošura našteva celo vrsto pešpoti, ki da so bile sedaj na novo zgrajene. Res pa je, da so nekaj pešpoti, tako v "n.gradu in Zavodni, popravili. Brošura dosledno napačno navaja, da se je povečalo omrežje pešpoti za 1930 m. Ugotavljamo, da je občina razmero- ma najmanj storila za ceste v mestu sa- mem. Tu je cela vrsta cest, ki so nujno potrebne ureditve. Mestne prebivalce avtor kar lepo potolaži, »da je mestni svet za redno vzdrževanje in snaženje celotnega omrežja lepo skrbel.« Mestni svet je po prikliučitvi okoliške občine razširil po navedbi brošure vodo- vodno omrežje. Trdi se, da je na tem področju za nami bogata doba stvarne- ga dela. Vemo pa, da je bil mestni vo- dovod zgrajen 1. 1908. za takratno malo Celje in da je kapaciteta tega vodovoda že davno prekoračena. Da ne bo vodne mizerije pozimi in poleti, bi morali v tem mestnem podjetiu nujno poskrbeti, da se zajamejo novi vrelci in omogoči zadosten dotok vode. Tudi kanalizaciii mesta posveča av- tor pozornost. Ugotavlia, da so s kana- lizacijo v Celju pričeli že v rimski dobi. Temu početnemu delu na tem področiu sc seveda pridružuje uspešno delo seda- njega mestnega sveta. Sistematično ka- nalizacijo pa bo po mnenju avtorja mo- goče izvesti šele po dovršeni regulaciji Savin je. Zelo gostobesedna je brošura v po- glavjih, ki obravnavajo socialno, mla- dinsko, delavsko in starostno skrbstvo. Sedanji mestni svet je ugotovil, da so- cialni odbor, ki bi le podelieval podpore iz meščanskega oskrbovalnega sklada, ni sodoben. Zato se je osnoval lasten so- cialni urad. Zanimivo pa bi bilo vedeti, kje so sedaj razni skladi, ki jih je prev- zela sedanja uprava. Avtor navaja, da je mestni svet osvojil sklep, da se naj midi nezaposlenim v prvi vrsti zaposli- tev, ne pa podpora. Kljub tem smerni- cam so pa na seji 14. oktobra 1938 sprejeli statut socialnega skrbstva z dvema pravilnikoma o podeljevanju podpor, ki omogočata »pravično uredi- tev ubožnih podpor in odpravo slehern'e zlorabe«. To trditev postavi avtor takoj, ko je bil sprejet statut, ki je »sodoben in gibljiv«. Vsekakor preroške besede! V isti seji se je ta mestni svet spomnil s posebnimi dokladami delavskih rod- bin s številnimi otroki, ne da bi za to imePv tekočem proračunu sploh kako podlago. Zgodilo se je to šele v tretjem letu poslovanja tega tako socialno ču- teČega mestnega sveta, pred skupščin- skimi volitvami dne 11. decembra 1938. V tem poglavju obravnava avtor tu- di javne kuhinje. Poročilo je podrobno glede kuhinje Vincencijeve konference, samo kot kronisti pa ugotavljamo, da bi avtor poročila o delovanju tega mes'ne- ga sveta, če poroča o tej kuhinji, vseka- kor ne smel prezreti delovanja ostalih kuhinj in kuhinje oo. kapucinov, ki imajo na tem področju vsaj enake za- sluge, V poglaviu zdravstva navaja avtor med drugim, da je energična akcija proti onesnaževanju Savinje večji vid- nejšl. zunanji rezultat zdravstvenega in higienskega programa mestnega sveta. Vabimo avtorja, naj se katero koli ju- tro, izvzemši ponedeljek — izvestni obrati ob nedeljah ne obratujejo — v zgodnji jutranji uri potrudi do naše »bistre« Savinje, pa bo videl, da ni »bi- stra« ampak dobesedno črna. Ce je to viden* rezultat izvajanja gornjega pro- grama, ne moremo temu nie oporekati. Brošura navaja, da je mestni svet po- kazal »živo zanimanje za potrebe sport- nih in telovadnih organizacij«. Ugotav- ljamo pri tem, da ni mestni svet svojega ; živega zanimanja« napram vsem tem organizaeijam pri razdelitvi denarnih podpor v enaki meri realiziral, marveč je to izvršil po njemu lastnih vidikih. Enake svoje vidike je imela sedanja mestna uprava pri svojem sklepu, da se v neposredni bližini mestnega pokopali- šča — oddaljenosti komaj nekaj dese- tin metrov — zgradi velik sportni Sta- dion1. Dom mrtvih mora imeti primerno lego in okolico, sportni Stadion prav ta- ko, skupaj pa ne spadata! Pri opisovanju delovanja Mestnega gledališča brošura pomotoma navaja, da je mestna občina dosegla, da je že v sezoni 1936-37 prirejalo Ijubljansko Narodno gledališče predstave v Celju. Take predstave so bile že mnogo prej, ko je vodilo celjsko gledališče Drama- tično društvo v Celju. Pri poročilu o trgovini, obrti in indu- striji navaja avtor, da se te gospodar- ske stroke, za katerih razvoj je kazal sedanji mestni svet živahno zanimanje, »zelo dobro razvite«, »živahne in ob- sežne«, v nekaterih strokah »pa celo vo- dilne v državi«, da se jo po letih krize »izboljšalo stanje« in da imamo spet »prejšnji razmah« itd. Gospodarstveniki izvedo iz tega precej obširnega poročila, I da se jim sedaj dobro godi, kajti »obrati se množijo in rastejo«, »vsako leto se veča denarni dotok v Celje«. Take in podobne konstataeije so tu publicirane. Sedaj se pa v resnici boiimo, da bo iz- vedel tudi kak Clan katere koli davene komisije za ta rožnati položaj naših go- spodarstvenikov. Posledice bodo prišle same od sebe. Ce primerjamo tu opisani splošni gospodarski položaj s položa- jem, kakor ga opisuje v svojih publika- cijah Zbornica za TOI v Ljubljani, do- bimo vtis, kakor da je mesto Celje edi- na zelena gospodarska oaza v splošni gospodarski depresiji naše banovine. Ob zaključku avtor še na kratko poro- ča o mestni plinarni kot najstarejšem mestnem podjetju in o mestni klavnici, ki je po tej navedbi aktivna in ima let- no okrog pol milijona dohodkov (po j proračunu za 1. 1939-40 znašajo dohodki j tega podjetja 419.650 din, izdatki pa j 533.090 din, torej je podjetje pasivno za 113.440 din). Poroča nadalje o mest- nem vodovodu, čigar omrežje se je raz- širilo, o mestni elektrarni, ki ima se- daj tok od KDE in ne več od Fale, ter končno o novih članih obeine. Izdana brošura naj prikaže v kar naj- lepši luči uspešno delovanje mestnega sveta v zadnjih treh letih. Zato je polna hvale in samohvale ter olepševanja dej- stev. Dokazala pa je, da se gospodarske zadeve ne smejo obravnavati z vidika potreb dnevne politike. Sicrbite za redno stollco. Poskusite Leo-pilu- le, ki že po petih, šestih urah dovede- jodolahke^jiinpri-, jetnega odvajanja. OglHB reg, pod Sp. br. 969 od 28. x7ly3S Prof. Jojip Kožuh — 85-letnik Mladeniško eil, veder in zdrav je do- polnil profesor v p. g. Josip Kožuh v Celju v sredo 22. t. m. 85. leto svojega življenja. Jubilant se je rodil 22. marca 1854 v Dvoru pri Polhovem gradeu. Gimna- zijo je obiskoval v Trstu, kjer je matu- riral 1. 1878. Nato je odšel na Dunaj, kjer ie od 1. 1878. do 1880. študiral na silozofski fakulteti, potem pa je nada- ljeval študije do 1. 1882. na graški uni- verzi, kjer je bil usposobljen za zgodo- vino in zemljepis s slovenskim uenim jezikom. Od 6. novembra 1882. do 30. septembra 1883. je služboval kot su- plent na ženskem učiteljišču v Gorici, cd 1. oktobra 1883. do 31. avgusta 1886. pa na višji gimnaziji v Gorici. Dne 31. avgusta 1886. je bil imenovan za provi- zoričnega glavnega učitelja na tem za- vodu. Od leta 1886. do 1889. je bil clan izpitne komisije za osnovne in meščan- ske sole s slovenskim, hrvatskim in ita- lijanskim učnim jezikom, od 1. 1888. do 1891. je sodeloval pri učnem načrtu za primorske osnovne sole, od ]. Januar ja 1892. do 20. oktobra 1897. pa je bil okrajni šolski nadzornik v koprskem okraju za slovenske, srbohrvatske in italijanske osnovne sole. Kot suplent na goriški gimnaziji je postal soustanovi- telj Dijaške kuhinje v Gorici ter je bil od 1. 1884. do 1886. njen blagajnik in reditelj, od 1.1896. do 1899. pa je bil blagajnik Posojilnice v Kopru. Z odlokom z dne 3. julija 1899 je bil dodeljen samostojnim nemško-sloven- fikim gimnazijskim razredom v Celiu. L. 1922. je stopil v pokoj. V vseh štiri- desetih letih svojega ves'nega službova- nja ni nikoli imel izrednega dopusta. Narodno, kulturno in vzgojno delo, ki ga je opravljal na Goriškem in v Istri, je prof. Kožuh nadaljeval z vso vnemo takoj po prihodu v Celje. Dija- kom je bil izvrsten, izredno blag, lju- bezniv in očetovsko dober učitelj ter je ostal vsem bivšim učencem v najlepšem spominu. Mnogo let je bil odbornik Ci- talnice in predsednik Glasbene Matice v Celju. Od 1. 1900. do 1924. je bil clan načelstva Posojilnice v Ceiju. Se sedaj z veseljem sodeluje v odboru Podporne- ga društva za revne učence na drž. re- alni gimnaziji v Celju. Mnogo let že opravlja funkciio revizorja Zvezne ti- Äkarne v Celju in je tudi predsednik društva Dijaški dorn v Celju. Z izredno ljubeznijo in vnemo pa se je posvetil Dijaški kuhinji v Celju. Njen odbornik je postal 1. 1902., njen pred- sednik pa je že od 1. 1906. Nešteto je bivših dijakov, ki jim je Dijaška kuhi- n.ia pod vodstvom prof. Kožuha očuvala zdravje ter omogočila študij in s tem tudi ustvaritev eksistence. Vsi ti se še danes z veliko hvaležnostjo spominjajo svojega dobrotnika prof. Kožuha. Po upokojitvi se je popolnoma posveti Di- jaški kuhinji in bil pred dvema letoma izvoljeiT za njenega cas'nega predsedni- ka. Vsak dan ga vidimo v kuhinji sredi dijakov, za katere skrbi kakor oče in ki ga tudi ljubijo in spoštujejo kakor last- nega očeta. Prof. Kožuh pa se je udejstvoval tudi kot avtor znanstvenih del. Leta 1907. je izdal v Celju 136 strani obsegajoče in z 52 slikami okrašeno »Navodilo h kar- tografičnim osnovam«. V izvestjih sa- Kino METROPOL Celie KPD prireja od 24. do 26. marca predava ja s filmom ROBIN HOOD 27. do 30. marca nepozabni film po Anzengruberjevi ljudski igrl Kirehfeldsks iu&nik Hans /aray Hansi Stork mostojnih nemško - slovenskih gimnazij- skih razredov v Celju so izšle v letih 1907., 1908., 1910., 1911., 1912. in 1913. naslednje njegove razprave: »Podoba, velikost in razdelitev naše zemlje« (14 strani), »Cas in njegova določitev« (22 strani), »Letoštetje« (12 strani), »Kr- ščansko štetje po praznikih«. (15 stra- ni) in »Solnčne ure« (14 strani). Jubilant je bil 1. 1931. v znak prizna- nja svojih zaslug na vzgöjnem, narod- nem in kulturnem področju odlikovan 7 redom sv. Save IV. stopnje. V sredo ob 11. dopoldne so obiskaji jubilanta gg. dr. Juro Hrašovec, gimn^L- zijski direktor Fran Mravljak in prof. Pavel Holeček ter mu v imenu gimnaafi- je in Dijaške kuhinje iskreno čestitali k jubileju. Cestilkam se pridružujemo tudi mi z željo, da bi usoda naklonila priljübljenemu in splošno spoštovanemu g. prof. Kožuhu še dolgo vrsto let zdravja, zadovoljstva in plodonosnega ude jstvovan ja! Akademska mladina le data dober vxgled Združeni akademiki ljubljanske um- verze so izdali naslednji proglas: »Akademikom Aleksandrove univerze! Težki svetovno politični položaj, v katerem se je preko noči znašel ves svet, posebno maii narodi, nas je združil v enoten akademski narodni blok, da s tem dokažemo svojo noomajno narodno in državno zavest. Združeni akademiki Aleksandrove univerze stajimo na stališču, da je edi- no močna, na podlagi enakosti narod- nih pr*avic Slovencev, Hrvatov in Srbov urejena Jugoslavija izključni okvir, v katerem moremo in hočemo živeti na- rodno in državno življenje. Združena slovenska akademska mla- d.ina Aleksandrove univerze slovesno iz- javlja, da se v interesu narodne soli- darnosti odreka vsem medsebojnim tre- njem. SKAD Danica, JNAK Edinstvo, JNAD Jugoslavija, AKD Kladivo, DSKA Savica, Slovenski klub, AK Stra- ža, SKAD Zarja.« Akademska mladina nam je v uaod- norn zgodovinskem trenutku vsem dala dober vzgled in pokazala pot, po kateri naj gre naše javno življenje. Danes ni čas za medsebojna trenja, ko nas vse kliče domovina na skupno delo v pre- urejeni in močni Jugoslaviji! Molitvcniki, rožni venci in razne lepe stenske slike poceni in v veliki izbiri pri tvrdki Karl Goričar vdv., Celje, Kralja Petra cesta 7—9. Imamo že tudi najno- vejše velikonočne razglednice! Pomembna proi/ava Diiaške kuhinie v Celiu V ponedeljek 20. t. m. jc poteklo dvajset let, odkar se je preselila Dijaš- ka kuhinja v Celju v sedanje prostore na drž. realm gimnaziji v Celju in za- čela kuhati v lastni režiji. Prve težkoce je pomagala prebresti ga. Marija Kleš- nikova, vdova po priljubljencm profe- sorju Hinku Klešniku. Ga. Klcšnikova je dve leti in pol z veliko požrtvoval- nostjo vodila kuhinjo. Ves čas pa mar- ljivo in vzorno gospodari v kuhinji g. I Hino UNION 24 do 26 mnrca nnivt'Cji in naj epSi f Im DANA V PLAVJEN (Blautuehs) Zarah Leander __ w'»y Birgel 27. do 29 marca hr ljantna satire v okv'rn ra7hur1i>'ih nU;n n?^- danje pHri*ke -Couiedi'- Fmncaise« VELIKI DOM WAN Olivia de Havilland Brian Aherne I prof. Josip Kožuh, ki že 33. leto nače- ¦« Dijaški kuhinji in jo je iz majhnih početkov v teku svojega vzorncga vod- st.va privedel do lepega razvoja ter jo postavil na trajno podlago. K tcmu sta v obilni meri pripomogla dva velika do- brotnika Dijaške kuhinje in sicer po- kojni župnik Matija Frece v Petrovčah in cinkarniški poduradnik Franc Koro- šec v Celju. Na dan obletnice je predsednik g. prof. Kožuh zbral svojo dijaško dni- žino okrog sebc in jo z lepim nagovorom opozoril na ta pomembni dan. Naj bi se ob tej priliki spomnili te važne dijaške us'anove vsi prijatelji mladine, zlasti pa on'i, ki so svojeas sa- mi uživali podporo celjske Dijaške ku- hinje.* Štev. 13. »NOVA DOBA« -— 24. III. 193» Stran 3 PfocfOOTOSfio ude/sfvovan/e Jadranske sfraže v Celiu Krajevni odbor Jadranske straže v Celju je imel 17. t. m. zvečer občni zbor v mali dvorani Narodnega doma ob lepi udeležbi članstva. Predsednik g. dr. Goričart je podal po pozdravnih besedah kratek historiat Ja- dranske straže in krajevnega odbora v Celju, ki bo slavil letos v juniju deset- letnico obstoja. Krajevni odbor je tudi lani priredil propagandna predavanja in proslavo Jadranskega dne ter omogočil mladini bivanje na morju. Na celjskih šolah je organiziranega nad 2500 pod- mladka. Zanimanje za Jadransko stražo ter njene ideje in cilje se je lani v Ce- lju močno poživilo. Močna pomorska za- vest Cehov in njihovo veliko zanimanje za naš Jadran je krepko utrjevala tudi slovansko zavest. Občni zbor je počastil spomin umrlih članov gg. Valentina Hladina, Aleksandra Kandušerja, Av- gusta Lavrenčiča in Martina Orehovca. Predsednik se je zahvalil vodstvom celjskih šol, učiteljstvu, tisku, občini in vsej javnosti za naklonjenost in pomoč ter sporočil občnemu zboru pozdrave Hiariborskega oblastnega odbora. Tajnik g. Gerlant je v svojem poro- eilu lepo orisal silo in važnost našega morja in delo Jadranske straže, ki je ustanovila pomorski muzej in zgradila več mladinskih domov ob morju ter pr*opagira tudi čim intenzivnejše eko- nomsko izkoriščanje našega morja in in ureditve naše morske obale. Sloveniji je nujno potrebna cesta in direktna že- lezniška zvcza z našim morjem. Kra- jevni odbor JS v Celju je tudi lani uspešno širil ideje JS in dvigal zavest v silo našega morja. Ob priliki Jadran- i skega dne je priredil osem predavanj, | predvajal poučne filme in razstavil po- morsko literature Pridno je tudi širil propagando brošure. Sodeloval je pri proslavah 20-letnice Jugoslavije. Kra- jevni odbor ima 269 rednih članov in 43 pomagačev. Podmladek na šolah se marljivo udejstvuje in je priredil tudi več predavanj. Podmladek na gimnaziji je priredil lani 11. maja uspelo akade- mijo, podmladka na drž. dekliški in de- ski meščanski šoli pa sta uprizorila lepo Golievo mladinsko igro »Petrčkove po- slednje sanje«. Lani je obiskalo naš Ja- dran nad 160 članov in članic podmlad- ka iz Celja. Odsek JS na Ostrožnem de- luje zelo agilno. Celjski krajevni odbor je bil tudi lani v ozkih stikih z maribor- skim oblastnim odborom in glavnim od- borom JS v Splitu. Blagajnik g. Ciro Sadar je poročal, da so znašali lan'ski dohodki 20.627 din, izdatki pa 17.392 din. Vrednost inven- tarja krajevnega odbora znaša 4924 din. Na predlog člana nadzornega odbora primarija g. dr. Raišpa je prejel odbor razrešnico s pohvalo. Na predlog g. direktorja Mravljaka je bil soglasno izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. dr. Goričanom na čelu. Pri slučajnostih je poudaril g. Štaut potrebo čim večje propagande za naše morje in izpopolnitve naše obrambnosti na morju v sedanjih prilikah ter iznesel umesten predlog, da bi se uvedla široko zasnovana zbirka, ki bi nabrala JS do- volj sredstev za nakup križarke. Na predsednikov predlog je bila poslana pozdravna brzojavka predsedniku glav- rega odbora JS dr. Ivu Tartagliji. Delo SK Celia Celje, 24. marca. V s.n:uu zvečer je bil v Celjskem do- mu občni zbor SK Celja ob lepi udelež- bi članstva. Predsednik g. Božidar Rav- nikar je v svojem poročilu omenil, da se mora klub boriti s finančnimi tež- kočami in da je kljub temu sedaj po- . ravr.al vse svojo obveznosti. Glavni vir dohodkov tvori Celjski karneval, ki ga ! prireja klub vsako leto. Predsednik se j je zahvalil vsem damam in gospodom, ki so sodelovali pri letošniem Celjskem karnevalu, in vsem ostalim, ki so s svo- jimi prispevki podprli klubovo delo. Tajnik g. Mirko Presinger je poro- I čal, da ima klub nogometno, lahkoatlet- I sko, teniško, table teniško. sabljaško, ; drsalno, smučarsko in plavalno sekcijo. V vseh sekcijah razen v plavalni, ki ji za razvoj in delovanje primanjkuje v Ce- lju primernega bazena, je bilo delova- nje zelo živahno. Klub ima 1 častnega predsednika, 2 častna člana, 267 pod- pornih in aktivnih članov ter 37 mladi- ne. Lani v septembru je priredil klub proslavo svoie 20-letnice s sodelova- njem vseh svojih sekeij. Proslava je uspela zelo lepo. Klub je bil lani z vsemi sportnimi forumi in društvi v pri- jateljskih odnošajih. Iz poročila blagajnika g. Munde po- snemamo, da so znašali lanski dohodki 42.554.50 din in izdatki 35.806 din: pre- bitka je bilo torej 6.748.50 din. Za nogometno sekcijo je poročal njen tajnik g. Sotl. Sekcija ima 63 aktivnih članov, od teh 29 mladine. Moštvo je odigralo 29 tekem in sicer 15 prven- stvenih, 12 prijateljskih in 2 pokalni. Klub je trenutno na drugem mestu v celjski skupini z 9 točkami in z razliko golov 23:9. Mladina je odigrala 11 te- kem in sicer 3 prvenstvene in 8 pri- jateljskih ter je na tabeli na prvem me- stu s 6 točkami in razliko golov 10:1. O delovanju lahkoatletske sekcije je poročal g. Pertot. Število sekcijskih članov je naraslo lani na 32. Sekcija je priredila lani štiri mitinge ter je uspeš- sodelovala na mitingih v Ljubljana, Mariboru, Laškem, Trbovljah in Zagre- bu. V Celju je SK Celje v lahki atletiki na prvem mestu, v državi pa med 56 klubi na 26. mestu. Za novo sezono je ker so se znixale cene za Persil in Henko. To je za naše gospodin je res prijetno pre- senečenje. Sedaj lahko prednosti Persila in Henka še bolje izkoristite. Ako perete s Persilom in Henkom boste najbolje obvarovali Vaše perilo, ki bo obenem snežnobelo in svežedehteče. Uporab- Ijajte Persil in Henko vedno po navodilih v predpisani količini brez vsakih drugih primesi. .perilo namocile '*y. Omehiajle vodo z •>'' Perilo kdhajle ' lit 'not '¦" L» dodatkom .Henko' .^i-'.V '74 \ut [ 4' Teoeljilo .... •; jzperile Pcrsilm Henko b re z teh d y e h n j pra n j a ! sekcija preuredila tekališče in skakalni- co na Glaziji. Za teniško in drsalno sekcijo je po- ročal g. Volkar. Teniška sekcija je ime- la v pretekli sezoni 38 članov in 18 čla- nic. Sekciji še primanjkuje rutiniranih igralcev. Na raznih nastopih pa se je sekcija uveljayila in je dvignila zanima- nje občinstva za teniški sport. Drsalna sekcija ima 7 prijavljonih članov. Te- čaje za drsanje je vodil g. Riko Presin- ger. Smučarska sekcija, za katero je po- ročal g. Smid, ima 6 verificiranih članov Skupno s SPD v Celju je priredila tek- mo v slalomu pri Celjski koči. Tekmo- vanja za državno prvenstvo v alpsld kombinaciji na Pohorju se je udeležil 3 clan sekcije. Pomanjkanje snega je zelo oviralo delovanje te sekcije. Po poročilih sabljaške, table teniške sek- c*Je> gospodarja in arhivaria je prejel odbor na predlog člana nadzornega od- *v»ra L. Kocuvana razrešnir.o. V novi* odbor so bili za dobo treh let soglasno izvoljeni naslednji gg.: pred- sednik Božidar Ravnikar, I. podpred- sednik Franjo Smid, II. podpredsednik Josip Pleteršek, I. tajnik Mirko Presin- ger, II. tajnik Franjo Sotl, I. blagajnik Franc Munda, II. blagajnik Rudolf Roj- nik, arhivar Ivan Dečman, gospodar Jože Koprivšek, odborniki dr. Cerin, dr. Ivič, dr. Kloar, Tine Kopušar, Slavko Kukovec, Tone Pajk, Rado Pečnik in in Leo Vučer, načelnik nogometne Sek- cije Stanko Pertot, lahkoatletske Feri Pleteršek, teniške Volkar, sabljaške Vi- car, smučarske Smid, drsalne Riko Pre- singer in table teniške Latinovič. Clani nadzornega odbora so gg. Josip Borlak, podpolkovnik Krasnik, Ivan Kocuvan in Janko Wagner, člani častnega razsodi- šča pa gg. dr. Goričan, dr. Kloar in Adolf Presinger. Pri slučajnostih je prejel odbor na predlog gg. dr. Kloarja in Oberlindtner- ja pooblastilo, da izvoli iz svoje srede eksekutivo. Vodstvo in treniranje mla- dinskega nogometnega moštva bo pre- vzel g. Riko Presinger, ki bo tudi z na- sveti in direktivami sodeloval pri treni- ranju prvega in rezervnega moštva. Glede gradnje justične palace na Gla- P. St.: Va$ Oresie Vas Orešje je kakor večina vasi tarn okoli: hiše so raztresene po hribu, ki je nagnjen nekako proti jugu in zahodu, da se vse hiše kopljejo v solncu ves božji dan. Do vsake hiše pelje skromna poljska cesta, le tam, kjer so se hiše nekako zgostile, kjer jih je kar šest na kupu, tam je občinska cesta, kamenita v poletju, blatna in neprevozna v po- «iladi in jeseni, kajti strmina in ilovka sta vzrok, da vleče močna živina komaj prazen voz. Tako se je zgodilo, da so bili posestniki v Orešju vedno nekako bolj ; zase, saj niso imeli nikakih zvez z zu- nanjim svetom. Kako bi ga tudi imeli? V skromnih.domovih so se stiskali, ob- :,delovali svoje njivice in kosili nekaj , svojih travnikov, da so si mogli prere- diti nekaj živinčet. Ko je živinče doraslo , ali se odebelilo, so ga gnali na sejem, se veselili priredka, poplačali davke, vČasih še kupili obleko in poklicali čev- , ljarja naštero, da jim napravi obutev za družino ter pričeli rejo in pitanje znova. Koruza in krompir sta jim prirasla za .potrebe doma, za sol in petrolej so skr- belc gospodinje, ko so pošiljale v za- meno jajca v trgovino. Kdor je imel vi- : nograd, je vsaj na pomlad prodal ves pridelek, da je plačal kopače, vezače in g^lico, sam pa je pil v lef.u ob delu vo- do, le ob jutrih na tešče in ob košnji in mlačvi požirck žganja. Ljudje so si hodili pomagat drug k drugemu, kajti nihče ni imel sam preveč, a sleherni je imel vsaj komadič lastne zemlje. 2iv- ljenje je bilo mirno in počasno, saj je posegla komaj včasih smrt v to vas, redkokdaj se je oglasila muzika ob kaki poroki, tiho so opravili tu in tam kak krst... Neko vznemirjenje pa je nastopilo, ko so prišli inženjerji merit za železnico, ki bi se naj dotikala tudi Orešja. Kmalu za njimi so prišli še delavci, ki so pre- metavali zemljo in pripovedovali o svo- jih zaslužkih. Mnogo jih je zahrepenelo po novem zaslužku. Odšli so in zame- njali plug in koso za kramp in lopato ter dali slovo domači vasi. Včasih so se šc vračali, polagoma so se razgubili in utonili v svetu. Vračali so se kvcčjemu po letih bolni in invalidni, da so pokaš- ljevali kako jesen pod orehom, pozimi ali na spomlad pa so zapustili svet... Zeleznica pa je prišla. Mnogi sc vlaka niso mogli nagledat', "rj jih jc: bilo, kj ga niso prej še nikoli videli. Polago- ma so se sprijaznili s črno kačo in se pomenkovali, kdaj se bodo prvič z njo peljali v mesto ... Vlak pa se je ogla- šal za ovinkom vsak dan ob istem času in budil zaspance zjutraj, klical gospo- dinje, da je čas skrbeti za južino, pri- ganjal pastirje na pašo ... vsem je de- lil čas in jih priganjal na delo, kajti fara je tam za bregom in le redkokdaj je pihal ugoden veter od vzhoda, da se je slišal zvon ali celo ura od fare. Gledanje na svet se je z železnico sil- no spremenilo. Medtem ko so se prej zanimali zares le za dogodke treh far na okoli, kakor so za nje zvedeli na sejmih in žegnanjih, in jim je bilo vse drugo daleč kakor rusko-japonska voj- na, so sedaj začeli govoriti tudi o poli- tiki in stvareh, kakor so jih čitali v novinah, kajti tudi novine so prihajale za nedeljske popoldneve v vas. Pa tudi o shodih in volitvah so začeli razprav- ljati, kajti vse se je pričelo tikati tudi njih samih. Cas je dozoreval po svoje. Kar ne- kaka soparica je legla na deželo, nihče ni prav vedel, zakaj in kako, možje in fantje so se pričeli solznih oči poslav- ljati od doma, odhajali so na fronte, bojevat se, ne da bi prav vedeli, zakaj naj pravzaprav zapustijo svoj mirni dom, svoje majhno življenje in gredo streljat in morit v tuje kraje, za katere niso še nikoli vedeli, proti drugim mo- žem; kakršnih še n'iso nikoli videli. Vča- sih so pač že slišali o Rusih, da jih je ! neizrečno veliko, o Srbih, da so tam ! doli nekje na Turškem, največ so vedeli j še o Italijanih, kajti te so spoznali, ko so prihajali v te kraje zidat in so jedli samo polcnto. Francozi so bili pa tako daleč, da do njih ne seže niti vojska, skoraj da so bili bliže Amerikanci, ka- terih pa itak nihee ne more premagati, kajti tam je bogastva več, kakor si mo- re kdo zmisliti. Za denar pa se vse dobi, tudi vojna. In z Amerikanci gre še An- glež, ki sploh samo na morju živi, zato ga navadna vojska, pa bila peš ali na konju nikoli ne doseže. Ko bi šlo za kak fantovski pretep, tam bi že še zmagali, čeprav bi šlo z nožem in zares, tako pa, ko se vojska ne more prav obrniti, ko so sovražniki na vseh straneh, tako pa ne more nihee prav razumeti, zakaj je pravzaprav vojska, ko se ne da niti zmagati. Da bi šlo samo za tistega ene- ga ali dva človeka iz Sarajeva, bi bilo vojne kmalu konec, kajti že sto in ti- sočkrat sta maščevana pri bitkah v Galiciji, ko so popadale kar cele črte na obeh straneh ... Pa povelje je po- velje in nihče ni smel več misliti, vse je moralo samo ubogati. Ubogati celo, ko so prišli premetat vso hišo, ko so sti- kali po pečeh za skritim žitom, ko so tipali repove po hlevih in jih pošiljali za vojaki na fronto. Pa še ceno so sami določali, da so imeli ljudje še pota, predno so prišli do denarja... To je bilo joka in jeze in celo sovraštva! Stran 4 »NOVA DOB A« — 24. III. 1939 Štev. Ü. ziji, ki sta jo dobila SK Celje in celjski Sokol za 50 let v najem, se je razvila živahna debata. Iznešena je bila kriti- fea, da sedaj kljub najemni pogodbi za- fcijajo pri merjenju količke na Glaziji in kvarijo bariero. SK Celje in Sokol sta doslej investirala v Glazijo že nad 100.000 din. Vsi trije sloven ski sportni khibi v Celju se morajo boriti za svoje igriščo. Načrt gradnje novega igrisea blizu mestnega pokopališča je docela pogrešen, ker nogometno igrišče nika- kor ne spada v bližino pokopališča. Ce foodo gradili justično palaeo na Glaziji, ?ahteva SK Celje, da mu občina takoj preskrbi drugo, primerno igrišče. V za- devi Glazije nastopa SK Celje spora- zumno in v soglasju s Sokolom. Politika X Pri nas in drugod. V zadnjem času so Nemci v Jugo3laviji po svojih pred- ßtavnikih poslancih in senatorjih ter po avojem tisku razvili koncentrično borbo proti določbam uredbe, ki v obmejnih krajih urejuje prodajo in nakup po- »estev. V Nernčiji pa je k dosedan'jim zadevnim določilom dnc 15. februarja Ktopila v veljavo zakonska odredba, ki «rejuje prodajo in nakup ter naselje- vanje. Po tej zakonski odredbi more jo lastniki zemljišč svobodno razpolagati forez višje odobritve samo s parcelami v izmeri 1 ha. To pomeni, da ne more na Koroškem in v slovenskerri delu Stajer- ake, ki je pripadel Nemčiji, noben slo- venski kmet prodati svojega posestva koraur bi hotel in ga tudi ne more ku- piti ter se na njem naseliti. Celovški •»Grenzruf« iskreno pozdravlja to nem- ško odredbo, ki da je zlasti važna v ob- mejnem pasu, kjer se mora z novimi na- seljenimi nemškimi kmeti ustvariti tr- den nemški obrambni zid. S to odredbo je doseženo v Nemčiji, da bo vsako slo- vensko posestvo prešlo pri prodaji v nemške roke, kar pomeni, da mora slo- venski živelj, ki šol že itak nima, >"r X Krivice Iz lanske volilne borbo naj ne popravijo. Predsednik vlade g. Dra- giäa Cvetkovič je 17. t. m. sprejel dele- gacijo senatorskega kluba JNS, v kateri eo bili predsednik kluba g. Krsta Rado- Tanovic ter gg. dr. Albert. Kramer in Ar. Nemec. Ob tej priliki se je razvil dolg razgovor o politiki vlade. Delegati senatorskega kluba JNS so opozorili v razgovoru predsednika vlade na to, da se njegove odredbe glede poprave v volilni borbi storjenih krivic se ne izva- jajo povsod. Predsednik vlade g. Cvet- kovic je dejal, da mu je to deloma že znano, da pa je trdnt» odločen popravo krivic iz volilne borbe izvesti v vseh po- krajinah države. Izdal je že naredbo, da se takoj izbrišejo vse policijske denarne in zaporne kazni ter ustavi njihovo izvr- ševanje in izterjevanje, v kolikor so Ibile te naložene v zvezi s političnimi do- godki. Kar se tiče državnega uradniš- tva, bo sam vodil evidenco o poprav- ljanju storjenih krivic. Senator g. dr. j Kramer je nato še obsirno razpravljal s i predsednikom Cvetkovičem o posebnih političnih prilikah v Sloveniji in med drugim opozoril tudi na cenzurno prak- .so. Predsednik vlade je zagotovil dr. Kramerju, da bo upošteval zadevne nje- gove pritožbe in1 odredil prim erne ukrepe X Nacionalno gospodarstvo. »Slove- nija« objavlja: »Hrvatski dnevnik« po- roča, da je svoje dni imenoval dr. Milan Stojadinovie Hamdija Afgana, bivšega imenovanega mestnega načelnika v Ba- njaluki, za trgovinskega atašeja za Tur- čijo in mu določil mesečno plačo 15.000 dinarjev. Hamdija Afgan sicer dobiva to place, ni bil pa še niti en dan v Tur- čiji. Ni ouda, ee je ob takem gospodar- stvu moral Stojadinovic znižati place | in pokojnino, nekje sc mora denar za take lepe zaslužene place vendarle vzeti. X Senat je v četrtek odobril novi dr- j žavni proračun in financni zakon. Se- nator ji JRZ v proračunski debati niso sodelovali. Izmed opozicije je govoril v j proračunski debati tudi senator dr. Kra- mer, čigar tehtna izvajanja o naši no- Iran ji politiki iii' proračunu so vzbudila v javnosti veliko pozornost. X Amnestija za polieijske prestopke. Z ukazom kraljevih namestnikov je po- deljena splošna amnestija za vsa kazen- ska dejan'ja (prestopke), zagreŠena do vštetega 5. februarja t. 1., za katerih preiskavo in sodbo so pristojne oblasti splošne uprave, ne glede na to, ali se j je postopek že začel ali je v teku, ali pa je sodba postala pravomočna ali ne. De- narne globe, ki so bile že izterjane, pa se ne bodo vrnile. O vseh spornih vpra- šanjih, nastalih na podlagi tega ukaza, bo razsojal notranji minister. Te amne- stije bo deležnih okrog 17.000 oseb. X Zaswlba Cegkc in Moravske po Nemčiji je povzročila izredno živahno diplomatsko delavnost po vsej Evropi. Anglija je pokrenila akcijo,' da bi se /Vriglija, Francija, Rusija, Združene dr- zave in še nekatere države strnile v ve- lik blok za očuvanje svetovnega miru in za enotno obrambo pred morebitnim napadalcem. V tern smislu so že javno nastopili zlasti angleški državniki. De- mokratične velesile ne priznavaio sta- nja, ki je nastalo z zasedbo Ceške in Moravske po Nemčiji. Med Nemčijo in Slovaško je bila za 25 let sklenjena po- godba o nemžkem protektoratu nad' Slovaško. X Ncmčija je /asedla tudi klajpedsko o/cmlje. Na poziv nemške vlade je li- tovska vlada v sredo izročila klajpedsko izemlje Nemciji, ki je nato zasedla to ozemlje. Kancelar Hitler je v četrtek obiskal Klajpedo. X »Gottscheer Zeitung« je glasilo Nemcev na Kočevskem. Tiska se v go- tici in piše prav pogumno, kakor pač to odgovarja namenu in ciljem onili, ki pri 1 nas trpe »preganjanje in silo«. Ob pri- liki nenadne zasedbe Ceškoslovaške po nemški vojski, se je ta časopis izredno potrudil, da prikaže svojim bralcem na Kočevskem pravo sliko ozadja in do- godkov samih, ki so danes predmet j razburjenja in posvetovanj odgovornih j vlad po vsem svetu. List piše o »praš- j kih nasilnikih, protinemškem terorju, ¦ streljanju, ubijanju, nasiljih« in dostav- lja ob koncu, da je »Praga blaznela«. Tako da je moralo priti do odrešenja, ko je usoda češkega naroda prešla v roke Hitlerja, kar da pomeni red, za- konitost in mir. X Kočevci v tlunajskcm radiii. Ko- roški Slovenec«, glasilo slovenske manj- fiine v Nemčiji, objavlja v svoji številki 7, dne 15. t. m.: V petek zveeer so v dunajskem radiu nastopili pevci iz Ko- čevja v Sloveniji. V izbranem sporedu so podajali pesmi svoje domovim;, v prost.i besedi je njihov napovedovalec vmes tolmačil njihove življenjslre okoli- ščine in kulturne težnje. Večer je za- ostavil prav dober vtis — ne najzadnje pri slovenskih poslušalcih, ki bi si šeleli spet kdaj nastopa slovenskega koroš- kega zbora v ljübljanskem radiu. X ProdKednik francoskc republikc Lcbrun je prispel s svojo soprogo v [f rek na oficielni obisk v London. Na kolodvoru Victoriji sta sprejela visoka j^osta angleški kralj Jurij VI. in kra- l^'ica Elizabeta z dvornim spremstvom. Po veličastnem sprejemu, ki se je pre- tvoril v mogočno manifestacijo francos- sko-angleškega zavezništva, sta se od- peljala visoka gosta v spremstvu an- gleškega kralja in kraljice rra dvor, kjer so jima bili pripravljeni posebni apartmani. Angleški kralj in kraljica sta priredila v sredo v Buckinghamski palači večerjo na cast predsedniku fran- coske republikc in njegovl soprogi. Ob tej priliki sta izrekla kralj Jurij VI. in predsednik Lebrun dve pomembni zdra- vici, v katerih sta podčrtala važnost. sodelovanja Anglije in Pranclje v inte- resu miru in obrambe temeljnih demo- kratskih in človečanskili načel. V Če- trtek je priredil angleški parlament predsedniku Lebrunu svečan sprejem. Domaie vests Prelat dr. Fran Kova^ič f. V nede- ljo je umrl v Mariboru v 72. letu sta- rosti bogoslovni profesor prelat dr. Fran Kovačič, znani naš zgodovinai", predsednik Zgodovinskega društva in Muzejskega društva v Mariboru, ured- nik -»Casopisa za zgodoviiro in narodo- pisje«, avtor odlicnih lokalnih zgodovin in monografij, zaslužni obmejni nacio- nalni in kultumi delavec ter pobornik slovanstva. Pokojni je bil tudi častai clan Muzejskega društva v Celju. Veli- kemu znanstveniku in nacionalnemu borcu dr. Franu KovačiČu bodi ohranjen nadvse časten spomin! — Vsem pevsklm društvom in zbo- rom Ipavčevc in Hnhadove župe! Pev- sko društvo »Sloga« v Rogaški Slatini bo priredilo letos 6. avgusta proslavo svoje 15-letnice, združeno z velikim kon- certom raznih pevskih zborov. Vabimo k sodelovanju vsa društva oziroma zbo- re omenjenih žup in jih prosimo, da bi ta dan ne prirejali nobenih svojih ali sličnih prireditev, temveč da bi navedeni datum, nedeljo 6. avgusta 1939, rezer- virali za izlet v Rogaško Slatino. Po- drobnejše bomo obvestili društva z okrožnico. Vabimo k sodelovanju tudi n^sm^^ zobnapasta Chlorodont ona društva, ki še niso včlanjena v nä- vedenih župah. Ako bi katero društvo pomotoma ne prejelo naše okrožnice, prosimo. da nam javite z dopisnico. — Fevsko in prosvetno društvo »Slo^a* v Rogaški Slatihi. ' " Pomladanska smuka na, KoronitM. Kocbekov dom na Korošici jc žo otvor- jen in oskrbovan. Korošica slovi po svojih smuških terenih, ki spadajo k najlepšim v Slovereiji iu se razprostira- jo v nadmorski višini 1800 do 2000 ni. Notranjost Kocbekovega doma je bila lani lepo urejena. V jedilnici jc naine- ščena nova kmečka peč, ki jedilnico pri- jetno ogreva, zato je bivanje v ix>tnu prav prijetno. Na Korošico vodijo zimske markacije iz Luč ob Savinji (5 do 6 ur) in s Presedljaja nad Kainoi- kom. Letos bo Korošico obiskalo wmogo smučarjev, ki se že javljajo tudi iz tujine. —¦ .Jugoslovenska revija. Najnovejfia, dvojna številka tega zanhnivega iii krasno ilustriranega organa turističnih. zvez-na Suaaku, v Ljubljani in Maribo- ru, ki izhaja v Ljubljani, ima naslednjo pestro vsebino: Naš najaktualnäjgi problem: naše ceste in naš turiaeta. Vladimir Regally: Crna gora za svoje turističko izgradjivanje. Prof. Frarto Violič: Nekoliko statističkih podatalca o turizmu u Sušaku. Vladimir Regally: Pohorje kao vječita himna ljepote. Jan- ko Jazbec: Proljetna sezona na Rabu. Rad primorske kr. banske uprave na promicanju' turizma. Nenavadmo nagli razvoj naše lepe Rogaške Slatine. Vla- dimir Regally: Ko smo pristali ob obali naše solnčne Korčule. Razno. — Duimjskä \Temenska napovpd «a soboto 25. t. m.: Močno oblačno, nekoli- ko toplejše, padavin v s])lošnem ne bo. Celieinokolica c Nove^a žnjrana iri nekaj uovih mestnih svetnikov smo dobili. Za nove- ga župana mesta Celja je imenovan odvetnik g. dr. Alojzij Voršič, za člane mestnega sveta pa so imenovani gg. Alojzij Mihelčič, sodnik upravnega ao- dišča dr. Mlinar, ravnatelj banovinske- hranilnice Oskar Cernelč in železniŠici uradnik Franc Repnik. Clan mestnega sveta knjigarnar g. Franc Leskovsek je razrecSn svoje funkcije. c II. celjski kultumi teden bo od 29. aprila do 7. maja. Priprave so v polneta teku. Program in vse ostale podrobtW)- öti bodo v kratkem objavljene. Vesele so bile samo nekaterc ženske, ki so dobivale vojno podporo, da so brez- skrbno zapravljale, in želele, da bi mo- žev še dolgo ne bilo domov, da bi še dolgo živele na podpori.. . Kmalu je bilo tudi tega veselja koncc, vojne pa še vedno ne ... V vsako hišo se je naselila potrtost, vsi so cutili, da prihaja konec, le konca ni bilo. Pač, prihajal je tudi konec z nekim maščevanjem za vse trpljenje skozi leta ... s koncem za vse, ki so jih mučili in preganjali in poši- ljali na morišče »saj prihaja novi Čas, ko bomo sami svoji, ko bomo sami go- spodarji, ko ne bo več vojske, ne bo več davkov, to se pravi, davki bodo že, kakor bomo sarai radi plačovali zf> kake ceste ...« Da, cesta je bila vedno tudi posebna bolečina za vas Orešje. Zeleli so si jo pač vedno, tudi govorilo se je o njej že nekaj let pred vojno . . . Sedaj pa, ko so možje prišli zopet domov, so komaj utegnili dopovedati svojim doma o svo- jem trpljenju in o grozotnih doživljajih svojih na bojnih poljanah, kajti že so prišli merit, merit novo cesto, ki bi naj rezala ko bela nit vso dolino, da bi bilo mogoče voziti po njej pozimi in poleti, v deževju in suši... Res je, minevali so že meseci, kmetje so se branili, da bi iim odvzeli najboljši kos travnika ali njive, prerekali se, da mora priti cesta tudi do njihovega poda, a končno je bila črta zarisana in zakoli- čena, mnogim v nevoljo, a vsem v ko- rist. Sedaj je bilo treba delavcev, da so ravnali zemljo, da so lomili kamenje, da so ga drobili in vozili. Skratka, v dolino je prišlo novo življenje, celo ne- kaj zaslužka je prišlo. Zadovoljni seve- da niso bili, kajti vse premalo je bilo, kar so zaslužili, pa naj so delali na uro ali akord. Razlika je že bila, kajti onim na uro je bilo neprenehoma treba ostri- ti krampice in so kaj pogosto čakali brez orodja, onim na akord pa ostre- nja ni bilo mar, oskrbeli so si ga zvečer ali vsai zjutraj zgodaj, da jih ni pri delu zadrževalo. Ko je bila cesta gotova, je teklo naenkrat novo življenje mimo Orešja, saj so prašili avtomobili cesto, da si se jim komaj ogibal.. Veliki tovornüki pa so jo kar zaprli, da je bilo sitnosti, kadar si katerega srečal. Pa kakor da bi se zaradi te ceste mimo Orešja tudi ves svet spremenil! Celo tarn zgoraj v zra- ku so sedaj zasledili poli, ki vodijo nad Orešjem, kajti semtertja zabuči v zraku, vse se trese in veliki ptič premeri vse nebo od zahoda do vzhoda. — Ljud- je v Orešju pa so morali nazai na svojo grudo, le da jim je svet sedaj še vse bolj tesen, da je njihovo hrepenenje še j vse večje, da so sitnosti kar vsak dan | nove. Tistega mirnega zadovoljstva, ki je vsaj včasih gledalo s kake line, ni več, pa čeprav se je lina spremenila medtem v okno in se na oknu bohotijo lonci rdečih cvetlic. Za košatim zelenjem se sicer skriva tudi sedaj dcklica, ka- kor se je pred kakimi dvajsetimi leti njena mati, a vse večje In nemirnejše je njeno pričakovanje, kajti ni ga fanta, ki bi bil, kakor je bil njen oče, nič več se ne da živcti doma, ko je treba toli- ko denarja, denarja pa ni, ko je toliko predpisov in potov, da se že nihče vec ne spozna... Pa vendar še prieakuje dekliaka glavica vsa zasanjana za cvet- lico življenja, ki mora priti tudi za njo. Cefiska okolka Ni še dolgo, ko sem izstopil iz želez- niškega voza v Petrovčah, v prijaznem kraju lepe Savinjske dolinc, in se napo- ( til po beli cesti skozi Kasaze do pod- | nožja vsem celjskira turistom dobro ! znanega Smohorja, v Liboje. Gotovo, da se malokateri izmed njih zanima za zgodovino tega kraja. Mogoče kdo pore- če, da za njega ni važno, kakšno je bilo tu življenje pred sto leti. Morda je upravičen. Saj goji v srcu toplejša Ču- stva, ki ga vežejo na družbo in na nje- gov cilj. Tu je bila nekdaj tovarna stekla. Ob strani cesto stole hiše, v katerih «o stan ovali tovarniški delavci. Pozneje, ko je tovarna za vedno utihnila, so se te hiše spremenile v domove rudarjer, ki so se pred nekaj leti preselili v Pe^ čovnik. Tako je izumrlo stoletno življe- nje v lilx)jski glažuti, katere gospodarji so bili Fridrichi. Med njihovimi de'lavei so bili tudi Cehi. Ko sem zapustil prostor 'tovarne, irie je vodila še nekaj časa tlakovana cesta, dokler se nisem znaSel v ilovnati zmeai, uporabni za izdelovanje opeke. To je odsek ceste, ki spada v oskrbo petroT- ške občine, pa 30 gospodje v odboru po- ložili nicno mapo v arhiv in dali njej pripadajoči delež bogve kam. Pred osemdesetimi leti so po tej eesti vozili stcklo na postajo v Celje. Vsakdo mora priznati, da je ta cesta zaradi brezskrbnosti obeinskih gospodov v se- dan jem stanju neuporabna. Malo boljša je, ko stopiš preko meje celjske občine. To je zasluga tam- kajšnjih posestnikov, ki so še preko ob- činskih doklad pokazali svojo marljj- vost s kulukom in z občinsko podporo zgradili betonski most čez hum3ki potok Ves presenečen in vzradoščen nad le- poto kraja ter utrujen od slabe poti sem se zatekel h kmečkemu dvorcu na nizkem griču. Ze prileten gospodar me je prijazno sprejel. Nisem s& nadejal, M«v. 13. »NOVA DOB A« — 24. in. 1939 Stran 5 : Za volitv*» v Pokojninsld zavod za ijameščence v Ljubljani sta vloženi dve listi. Na prvi listi kandidirajo iz Celja in celjskega sreza v delodajalski sku- prai > Združenih delodajalcev« gg. Ru- dotf Stermecki, veletrgovec v Celju (na- mestnik veletrgovec Franc Dobovičnik v Ce.lju), Konrad Gologranc, mestni stav- }>?nik v Celju (namestnik dr. Franc Kotnik, ravnatelj Mohorjeve tiskarne v Celju), Franc Jerič, ravnatelj Ljudske I>oBDjilnicc v Celju (namestnik prof. Anton Cestnik, nacelnik Ljudske poso- jifoiice v Celju), dr. Ernest Kalan, clan uprave Zvezne tiskarne v Celju in Vil- :vo Senica. trgovec v Zalcu, v namesčen- .-ki skupini ^Združene liste zasebnih na- meačencev« pa gg. Albert Medvešek, od- vet.niški' ravnatelj v Celju (namestnik Franc Mtinda, knjigovodja v Celju), Josip Kroflie, faktor Mohorjeve tiskar- ne v Celju, in Maks Šimnovec, uradnik Vzajemne zavarovainice v Celju. — Na drugi listi kandidirajo iz Celja in celj- sk(«ga sreza v delodajalski skupini »Ne- CKiviani gospodarski listi < g. Božidar Ravnikar, lastnik tvrdke Ivan Ravnikar v Celju (namestnik g. F. S. Lukas, ir- govee v Celju). v nameačenski skupini > K:. zelo lep in pester. (i- «Jadranskn straža v Oelju priredi «fanipiio z Ijiidslihn vseučiliŠčem zanimi- y<- in aktualrro predavanje »Naša vojna mwrnarica«, ki ga bodo ponazorovale lepe skioptične alike. Predaval bo refe- rent PJS pri banski upravi g. Viktor PJrnat. Predavanje bo v ponedeljek 27. t. m. ob 20. v risamici meščanske sole. Vstopnina prosta! Vabimo vso narodno javnost, da se predavanja udeleži v ve- likem številu, da tako spozna našo po- morsko silo, ki ie pripravljena vsekdar braniti naše morje. V ponedeljek 3. aprila ob 20. bo istotam zanimivo pre- davanje s skioptičnimi slikami o temi: »Glasba nekdaj in danes.« Predaval bo g. Karlo Sanrin, ravnatelj Glasbene Ma- tice v Celju. c Razdelitev dijaških ustanov pokoj- wega vcletrgovca Antona Kolenca v Ce- lju. Kuratorij ustanov pokojnega celj- skega veletrgovca g. Antona Kolenca je na svoii seji meseca februarja razdelil ustanove in sicer 45 visokošolcem v skupnem znesku 28.500 din in 22 sred- nješolcem v skupnem znesku 5.700 din, skupaj torej 34.200 din. Naša učeča se mladina uživa že dolgo vrsto let sadove življenjskega dela plemenitega pokojni- ka, ki počiva že 17 let na okoliškem po- kopališču v Celju. c Proslava obrtniškoga prazniku. V nodeljo, na praznik obrtniškega zaščit- nika sv. Jožefa, se je obrtništvo ob 8. zjutraj udeležilo maše v opatijski cer- kvi, v kateri je pel moški zbor celjske »Oljke«. Ob 9.30 dopoldne se ie pričelo v hotelu pri ^Belem volu<- obrtniško zborovanje, ki ga je sklicalo Obrtno društvo v Celju. Na zborovanju, ki so se ga udeležili obrtniki vseh smeri, so bila obravnavana razna aktualna obrtniška vprašanja. Podčrtana je bila tudi po- treba združitve obrtništva v moSno eno- to, ki bo lahko povsod uspešno zastopa- la stališče in zahteve obrtništva. c Sresko združcnje trgovcev v Celju jp imelo v sredo redno letno skupščino, ki je bila dobro obiskana. Predsednik g. Košir iz Prekope je po pozdravnih bese- dali v svojem poročilu razpravljal m. dr. o težkočah, s katerimi se mora bo- riti podeželsko trgovstvo, o davenih bremenih in nelojalni kon'kurenci. Taj- nik g. Coklin je poročal o težki pridob- ninski praksi, nelojalni konkurenci, de- litve koruze in moke po obeinah, ki škoduje trgovstvu, o šušmarstvu, na- bavljalnib zadrugah itd. V Celju se je lani osnovala pod okriljem sreskega združenja sekeija lesnih trgovcev iz celjskega, gornjegrajskega in šmarske- s?a sreza. Število članstva združenja je lani naraslo od 582 na 631. Lani je ime- lo združenje 156.099 din dohodkov in 87.945 din izdatkov, prebitek znaša to- rej 68.154 din. Združenje ima 278.026 dm čistega premoženja. Proračun za 1. 1939. predvideva 89.500 din dohod- kov in ravno toliko izdatkov. Stavljen je tail predlog, da hi se dotacije trgov- skih združenj za trgovske nadaljevalne sole zvišale, ker podpore javnih činite- ljev ne zadoščajo. c Nova uprava Strelske družine v C«- l,iu. V nabito polnem salonu v Celjskem domu se je v ponedeljek nadaljeval pred dnevi prekinjeni občni zbor Strelske družine v Celju. Občni zbor je vodil pred dnevi ponovno izvoljeni predsednik g. Janko Wagner. Na predlog poveljni- ka 39. pp. generalštabnega polkovnika g. Mihajloviča so bili izvoljeni v ostali odbor naslednii gg.: za podpredsednika polkovnik Defar, za tajnika I Gorjanc, za tajnika II Gajšek, za blagajnika Vučko, za člane odbora Aman, Keblič, Lakner, inž. Lavrenčič, kapetan Vrebac in narednik Milič, za namestnike inž. Marjanovič, podporočnik Putnik in Dvoršak, v nadzorni odbor pa ravn. Kralj, V. Prelog in Grajžl. Clanarina ostane neizpremenjena. Novi odbor je prejel pooblastilo, da organizira mla- dinski odaek. Ustanovitev ka^cega dru- gega odseka je po pravilih nedopustna. c Iz starokatoliške cerkve. V nedeljo 26. t. m. bo po službi božji redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. c Itazmere na dclovnom trgu. Pri celjski borzi dela je bilo 20. t. m. v evi- denci 1465 brezposelnih (1267 moŠkih in 198 žensk) nasproti 1458 (1266 mo- skim in 192 ženskam) dna 10. t. m. Delo dobijo 3 krojači, po 1 čevljar in kovač, 6 hlapcev, 8 kuharic, 7 služkmj, 6 kmečkih dekel ter po I natakarica in postrežnica. c Kraje\iii odbor Udruženja vojnih invalWov v Colju sporoča: V smislu uredbe o vojnih žrtvah iz 1. 1938. pripa- da invalidnina rodbinam umrlih invali- dov tudi, če so bili ti invalid} ranjenci z 20, 30 ali 40% nesposobnosti za delo, vendar pa jim ne pripada draginjska doklada. Ce take O3ebe niso zapustile žene in otrok, pripada invalidnina nji- hovim roditeljem. Za umrlimi invalidi bolniki z najmanj 70% nesposobnosti za delo pripada tudi invalidnina njihovim rodbinam odnosno njihovim roditeljem. c Ureditcv zdravnLške službe pri po- slovalnici OUZD v Celju. V ambulato- riju OUZD v Celju ordinirajo uradovi "dravniki vsak delavnik v tern redu: dr. Cerin Josip od 8.30 do 11., dr. Drago i Hočevar od 10.30 do 13., dr. Cerin za odsotnega dr. Hribovška od 15. do 17.30 Priporočamo članom in1 njih svojeem, da se V večjem številu poslužujejo tudi popoldanske ordinacije od 15. do 17.30, da se v dopoldanskem času prepreči prenatrpanost čakalnice. Nedeljsko zdravniško službo opravljajo menjaje uradovi zdravniki. Ime vsakokratnega def;urnega zdravnika je razvidno na po- seJmi tabli pred vhodom v poslovalnico oziroma v ambulatorij ter v dežurni le- karni. V nedeljo 26. t. m. bo imel zdrav- niško dežurno službo g. dr. Drago Hoče- var, Kolenčeva 4. c Za Velikonočne praznike je založila Družba sv. Cirila in Metoda šest vrst razglednic. V Celju imajo te razglednice v zalogi ženska podružnica CMD ter vse narodne trgovine in trafike. Nove dolž- nosti nastajajo našemu narodno obrambnemu delu, večje so, kot so bile kdaj doslej. Slovenke, Slovenci poka- žimo v dejanjih, da se zavedamo svojili dolžnosti, ne kupujmo tuje navlake, ku- pujmo naše blago pri naših ljudeh, ne sramotimo časti slovenskega imena s tujimi razglednicami ko imamo lepe in okusne razglednice Družbe sv. Cirila in Metoda! Pomnimo, da gre čisti donos ozila gasilce iz Celja in Gaberja na Jfcraj požara, dobro prevozila ta klanec. Na povratku pa je tudi celjski gasilski »vto vsled cestne ožine obtičal v kanalu pod posestnikom P. M. Gasilci si niso xnogli sami pomägati, dokler ni prišel :üh pomoč posestnik P. M. s svojo živino. Pred letom 1935., ko so posestniki oskrbovali cesto s tlako, je bila costa reß dobra. Dokaz je, da je n. pr. v jeseni leta 1933. tovorni avto bratov Dolin- škov prevozil, čeprav s težavo, vrh s težo 44 centov, a je potem obbičal na prehodu petrovške ceste. Rešili so ga posestniki s svojo priprego. Sličnih primerov je bilo mnogo. Po- sestniki so se hvalili, kako lepo zaslu- žijo denar. Saj je dal neki Zagrebčan nekemu posestniku prostovoljno sto di- narjev s prošnjo, naj ga do večera re- si iz tega blata. Avtomobilisti so ta- krat uporabljali to cesto za'to, ker je bila Savinja odnesla kapucinski most in so šoferji videli tu pač najkrajšo pre- vozno pot. Sedaj si želijo posestniki, da bi tudi elektrika omrežila te lepe poljane. Dalj- novod iz mesta jim je predrag, zato bo- do rajši postavili električno centralo blizu izvira Košnice, kjer je Higienski zavod nekoč iskal vodo za mesto Celje, a je zaradi horicontalne lege ni izko- ristil. Še dolgo mi je pripovedoval gospodar prav romantične zadeve iz tega kraja. Noč je legla na poljane. Moral sem se posloviti. Gospodar mi je krepko stisnil roko v slovo z željo, da bi se še kdaj oglasil. V lepi mesečini sem stopal po trav- nikih mimo gozdov na cesto, ki bi mo- rala vse drugače in bolje ustrezati pot- nikom in avtomobilistom. 2e iz tujskoprometnih razlogov je ta cesta nujno potrebna ureditve. Če ob- čina nima za to potrebnega kredita, naj sreski cestni odbor in tudi banovina, s svojimi prispevki čimprej omogočita ureditev te ceste, ki bi zaradi svoje važnosti itak morala preiti iz pomanj- kljivega občinskega v banovinsko oskr- bovanje. Cenj. ob'instvu sc priporoCa tvrdka Anton Lečnik xafoga up, zlata, »fcbrniite, nnfika itd. Celje, Glai/ni tro IzkuSen optik na razpolago! IllHlETKEü-jev l>ECILNIPIIAŠElt|N VANILINOV SJLAUläilf teh razglednic v narodno obrambne, prosvetne in šolske namene. c Frizerski in brivski saloni v Celju bodo drevi odprti samo do osmih. V soboto 25. t. m. bodo odprti do 12., v nedeljo 26. t. m. pa bodo ves dan1 za- prti. c Akademija podmbwlkii Jadransfce straže na drž. realni gimnaziji v Celja bo v torek 9. maja v celjskem gledali- šču. Prosimo vsa ostala društva, da bi upoštevala ta datum. c Nov tajnik celjske gasiLnke čete. Uprava prostovoljne gasilske čete v Celju je na svoji seji v četrtek namesto g. Korena, ki se je izselil iz Celja, te- volila za četnega tajnika g. Adolfa Bervarja, višjega oficiala državnega to- žilstva v Celju in tajnika celjske gasil- ske župe, za tajnikovega namestnika pa novinarja g. Slavka Skoberneta. c Administrativni tečaj celjske gasll- ske župe za četne tajnike se bo priiSel v nedeljo 26. t. m. ob pol 9. dopoldne v Gasilskem domu v Celju. c Smrten padec po stopnicah. V četr- tek je padel triletni trgovcev sinček Leopold Stropnik iz Trnovelj pri Celju doma po cementnih stopnicah. Dečku je pri padcu počila lobanja. Prepeljali so ga v celjsko bolnico, kjer pa je davi podlegel poškodbam. c Žetev smrti. V Gosposki ulici 19 je umrl v nedeljo v starosti 51 let zasebni uradnik g. Alojz Medvešek, značajen naroden mož. V ponedeljek je umrla na Ostrožnem 84-letna mestna reva Ana Pergerjeva, v torek pa je umrl na Sp. Hudinji 83-letni delavec Stefan Krasnik. V celjski bolnici so uinrli: 17. t. m. 50- letni upokojeni sodni sluga Josip Koro- šec iz Trnovelj, v sredo 46-letna ga. Beti Pušnikova, lastnica strojne pletil- nice in soproga tajnika Posojilnice v Vojniku, v petek pa 59-letna občinska reva Frančiška Kosova iz Konjic. Po- kojnim bodi ohranien blag spomJn, svojeem naše iskreno sožalje! c Clani celjske podružnJce »Merkur- ja« se ponovno opozarjajo na občnl zbor, ki bo v ponedeljek 27. t. m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma. c Godbeno društvo poštnib namešČen- cev v Celju bo imelo občni zbor v če- trtek 30. t. m. ob 19. v godbenem lo- kalu v 2. nadstropju poštnega poslopja. c Prodaja oljčnih vejic. Drž. krajevna zaščita dece in mladine v Celju bo na cvetni teden od četrtka dalje prodajala oljčne vejice na stojnici na Glavnem trgu. Cisti dobiček te akcije gre v prid naši revni deci. Prosimo prijatelje naše uboge mladine, da pridno sežejo po oljčnih vejicah in odboru a tern poma- gajo, da bo mogel pozimi čira več otrok obdariti z obleko in obutvijo. c Celjsko pevsko društvo je priredilo v soboto dobro obiskan družabni večer v lepo okrašenih gornjih prösTörih Na- rodnega doma. Na sporedu je bil tudi učinkovit nastop primabalerine ge. Mo- harjeve iz Ljubljane, baritonista g. Struklja ob spremljevanju pianistke gdč. Oražmove, virtuoza na harmoniki g. Cirila Rakuše ter mešanega in moške- ga zbora CPD. Med sporedom in po sporedu je bil pies. Prijetna zabava je trajala do prvih jutranjih ur. c Sredpostni sejem. Kramarski in ži- vinski sejem v Celju je bil v soboto slabo obiskan. Prodajalcev ni bilo toliko, kakor sicer, pa tudi kupcev je bilo malo. Izboljšanje gospodarskega položaja se na sejmu še ni poznalo. c Izgon ciganov. Celjsko orožništvo je izgnalo te dni 17 ciganov iz celjske oko^ lice v slovenjegraški srez. Stran 6 »NOVA DOBA« — 24. in. 1939 Štev. 13. c Zaradi odpravljanja telesnega plo- dn je orozniätvo danes aretiralo Mari jo R. iz Arje vasi in jo izročilo okrožnerau sodišču. c Opozorilo vojaškim obveznikom. Mestno poglavarstvo v Celju opozarja vse v Celje pristojne nabornike, da se lahko do 31. t. m. na mestnem pogla- varstvu v aobi štev. 20 prepričajo, ali so pravilno vpisani v spiselc nabornikov. Naborniki iz tuiih občin, kl stanujejo v Celju in se želijo udeležiti nabora v Celju, naj vložijo zadevne prošnje naj- pozneje do 15. aprila na mestnem pogia- varstvu. Vsi vojaški obvezniki, ki doslej še niso prisegli zvestobe Nj. Vel. kralju Petru II., naj se najpozneje do 15. apri- la javijo na mestnem poglavarstvu v sobi štev. 19. Podrobnosti so razvidne iz razglasov, ki so nabiti na občinskih uradnih deskah. c Uredba o poslovnih knjižicah delav- cev in nameščenccv in tuji državljani. Mestno poglavarstvo v Celju razglasa: Po okrožnici kr. banske uprave dravske banovine v Liubljani z dne 6. III. 1939, VI. štev. 1187-12 je osrednja uprava za posredovanje dela pri ministrstvu soci- alne politike in narodnega zdravja spo- ročila pod štev. 469 z dne 24. februarja 1939, da se je treba pri izdaji poalov- nih knjižic tujim državljanom držati sledečih navodil: »Tuji državljani, de- lavci in nameščenci, nimajo pravice do poslovne knjižice. Za pravilnost niiho- vega zaposlenja zadostuje v smislu čl. 1 odst. V. navodil za poslovanje in ravna- nje s poslovnimi knjižicami (Služb. list št. 568-93 ex 38) redna dovolitev za za- poslovanje (izkaznica o poklicu). Zato naj se oblastva, ustanove in zasebniki drže tega do drugih odredb. Pripominja se, da se pripravlja poseben pravilnik za izdajanje poslovnih knjižic tujim dr- žavljanom, ki bo dokoneno rešil to vprašanje.« c Pasji davek za 1. 1939-40. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: V smi- slu pravilnika o posesti psov in pasjem davku v občinah dravske banovine se pozivajo lastniki psov, da prijavijo v času od 1. do 15. aprila it. 1. vsakega nad 3 mesece starega psa pri mestnem računovodstvu (soba št. 12), kjer se dobijo predpisane tiskovine proti pla- öilu pristojbine 1 din. Obenem s prijavo mora nabaviti lastnik za psa znamko, ki stane 4 din, in plačati pasji davek, ki znaša za upravno leto 1939-40 za vsake- ga čuvajskega psa 10 din, za vsakega drugega psa pa 100 din. Za čuvajskega ¦ psa se smatra le tisti pes, ki je 3talno priklenjen na verigi, ali pa je prost v ograjenem prostoru, s kaiterega ne mo- re pobegniti. Po čl. 4 omenjencga pra- vilnika mora n'ositi pes znamko na moč- nem usnjenem ali žičnem vratniku, ki je težko snemljiv. Pes ne sme nositi na vratu poleg svoje smamke nobene druge. Ce se znamka izgubi, je lastnik dolžan nabaviti takoj drugo. Pse brez znamke bo konjač polovil in za 48 ur varno za- prl. Ako se v tern času javi lastnik in dokaže, da je psa prijavil, mu mora konjač psa vrniti, če je pes zdrav in ni sumljiv stekline ter je lastnik plačal za vlovljenje psa 20 din in za prehrano dnevno po 5 din. Lastniki psov se opo- zarjajo zlasti na čl. 10 ciitiranega pra- vilnika, ki predvideva za neprijavljenje odn. za nepravilno prijavljenje psov ali za prekrške določil čl. 4 (nošenje pasje znamke) kazni po čl. 113 zakona o od- vračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni (do 900 din ali zapor do 30 dni). c Varovanje planinske flore. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Občin- stvo se opozarja na predpise o varstvu planinske flore. Po § 3. zakona z dne 28. II. 1922, Uradni list st. 377-115 se ne smejo trgati, ruvati, prodajati, ponu- jati v nakup in izvažati naslednje rasl- line: košutnik ali rumeni svišč (Gentia- na lutea L. et var. symphandra Mrb.); Fröhlichov svedrc ali Fröhlichov svišč (Gentiana Fröhlichii Hladn.); panonski svišč (Gentiana pannonica); Kluzijev "svišč (Gentiana Clusii); Sternbergov klinček (Dianthus Sternbergii); Stru- pena zlatica (Ranunculus Thora); mur- ka ali zamorček (Nigritella nigra L. in Nigritella rubra Richt.); lepi čeveljc ali lepi ceptec (Cypripe- dium calceolus L.); Blagajev vol- čin (Daphne Blagayana Freyer); dišeči volčin (Daphne cneorum L.); progasti volčin (Daphne striata Tratt.); lovoro- listni volčin ali volčji koren (Daphne laurcola L.); planinaka možina (Eryn- gium alpinum L.); kranjski jeglič (Pri- mula carniolica Jacq.); lepi jeglič ali avrikel (Primula auricola); Cojzova vi- jolica (Viola Zoisii); Cojzova zvončica (Campanula Zoisii); rogata vijolica (Viola carnuta L.); cesarski silj ali ce- sarski koren ali jaščerica ali aškerca (Peucedanum ostrothium L.); božje drevce ali božji pies (Ilex aquifolium L.); planika ali očnica ali pečnica (Le- ontopodium alpinum Can.). Orožništvo in vsi javni nadzorstveni organi, poseb- no pa gozdno, lovsko in poljsko varstve- no osobje in tržna policija morajo vsak prekršek ovaditi zaradi kaznovanja. Pre- kräki se kaznujejo z globo do 1.000 din ali do 14 dni zapora, v težjih primerih na se smeta izreči obe kazni. Rastline se zaplenijo. KINO DOM CEL JE Dne 24. in 25. t. m.: »Flaš Gordonova pot na Mars« Od 26. do 29. t. m.: »Vecerna elegija« Od 30. t. m. do 2. IV.: »Ponocna roža« c Bodočnost Vaših otrok je v Vaših rokah, ljube mamice! Velikokrat odlo- čajo že prvi meseci za vse človeško živ- ljenje, in matere, ki se tcga zavedajo, polagajo vso skrb na nego svojega Ijub- ljenčka. Pri tem važnem in odgovor- nem delu Vam hočem pomagati tudi jaz in Vam nudim svojo veliko izbiro raz- nih predmetov, ki so potrebni za nego Vaših otrok. Pred dnevi je prispela ve- lika pošiljka raznih najnovejših mode- lov otroških vozičkov, od priprostega do kvalitetnega izdelka, katerih pa ne mo- rem dati vseh v izložbo, vsled česar si morcte, ne da bi bili siljeni k nakupu, ogledati mojo zalogo. Sveži zrak utrjuje zdravje Vašega otroka, zaradi tega je potrebno, da ga peljete vsak dan na solnce. Vi potrebujete otroaki vozieek in ako ga še nimate, nikar ne odlašajte in oglejte si zalogo pri tv. A. Mislej v Celju c Nočno lekarniško službo ima od 25. do 31. t. m. lekarna »Pri križu«. c Gasilska četa Celje. Od 25. t. m. do 1. aprila ima službo I. vod, inspekcijo poveljnik g. Košir. Iz ohiinstva Starši, pozor! Učenje jezikov je '- za mladino koristno. Pazite pa. komu za- upate v uk svojo deco, pazite, da se tleca pri učenju tujega jezika ne navza- me tudi materinemu jeziku sovražne miselnosti! Dobro si oglejte osebo, ki ji zaupate svoio deco, in preudarite do- bro, ali ie ona oseba vreclna vsestran- skega zaupanja. —j— Celjska specialiteta. V zadnjem casu opažamo, da poseča pridige v celjski evangeljski cerkvi tudi marsikateri ne- evangeličan. Opazovalec dobi vtis, da ni verska vnema vzrok tega pojava; v vi- harni dobi se rado strosi razno seme po raznih, tudi za to neodrojenih zem- ljiščih. —r. Iporf • Celje :Olh.ip in Atlctik:Amatcr. V nedeljo 26. t. m. bosta v Celju odločilni podsavezni prvenstveni tckmi. Odločilo se bo, kateri klub bo zasedel prvo, dru- go, tretje in zadnje mesto na tabeli. Na Glaziji se bo pričela ob 16.15 podsavez- na tekma med SK Celjem in SK Olim- pom. Ker ima SK Celje možnost, da se s sedanjega drugega povzpne na prvo mesta v tabeli, in ker grozi SK Olimpu nevarnost, da ostane na zadnjem mestu in izpade iz prvega razreda, bosta go- tovo obe moštvi pokazali vse svoje zna- nje ter nudili zanimivo igro. Sodil bo g. Skalar iz Ljubliane. Ob 15. se bo začela istotam predtekma med mladino SK Ce- lja in SK Štorami. Na igrišču pri »Skal- ni kleti« pa se bo pričela ob 15.30 pod- savezna tekma med Atletiki in SK Ama- terjem iz Trbovelj. Tudi ta tekma bo odločilna za končni plasma na tabeli, zato bo gotovo tudi živahna in napeta. Sodil bo g. Vrhovnik iz Ljubljane. * V tekmovanju za državno nogomet- no prvenstvo so bili v nedeljo doscženi naslednji rezultati: v Liubljani Ljublja- na :Jedinstvo 2:0 (1:0), v Zagrebu Bask:Jugoslavia 3:0 (1:0), v Beogra- du Gradjanski(Z):BSK 1:0 (1:0) in Bask:Hajduk 3:1 (3:0), v Zemunu Ze- mun:Slavija (S) 1:1 (1:1) in v Varaž- dinu Slavija (V) :Gradjanski (S) 2:0 (1:0). * Tekme za prvenstvo LNP so bile v nedeljo zaključene z naslednjimi rezul- tati: v Trbovljah Jugoslavija:Amater 2:2, v Mariboru Maribor :Zelezničar 1:1 (1:1), v Ljubljani Reka:Kranj 2:2 (2:0), Syoboda:Bratstvo 2:1 (0:1) in Hermes :Jadran 1:0 (1:0), na Jesenicah pa Mars:Kovinar 4:1 (4:1). * Prijateljska tekma v Celju. V nede- ljo je moštvo SK Celja na celjski Gla- ziji v prijateljski tekmi premagalo enaj- storico SK Slavije iz Maribora s 3:2. * Mcdklubsko tekmo v smuku s Sa- vinjskega st'xlla na Okrešelj bo priredil Smučarski klub Celje na velikonočni po- nedeljek. Frischaufov dom na Okrešlju bo za praznike oskrbovan. Poseben av- tobus bo vozil iz Celja na veliko soboto ob 17. izpred hotela Skoberne v Logar- sko dolino. Povratek iz Logarske doline na veliki ponedeljek ob 17. Kdor hoče uživati dva krasna dneva sredi Savinj- skih planin, naj ne pozabi za Veliko noč na Okrešelj! Prijave sprejema in po- drobnejše informacije daje Smučarski kiub Celje. * Snežne razmere dne 24. marca. Mo- zirska koča (1344 m): —6, delno oblač- no, 65 cm snega, sren, v severni legi pršič. Kocbekov dom na Koroäici (1808 m): —9, delno oblačno, 200 cm snega, pršič, smuka odlična. $okolstvo x 2upni cross-country (tek po polja) bo priredila celjska sokolska župa v ne- deljo 2. aprila dopoldne na celjski Gla- ziji. Za prvenstvo bodo tekmovali člani in članice ter moški in ženski naraščaj na 4000, 2000 odnosno 1500 m. Pro- ga za Clane bo tekla izven igrišča s star- tom in ciljem na Glaziji, krajša proga za naraščaj in ženske oddelke pa bo na igrišču. Za tekme se je prijavilo lepo število bratov in sester. Obeta se zani- miva borba. Društva, ki še niso poslala prijav, pozivamo, da to store takoj. Za- nimivo bo tekmovanje sester, ki bodo prvič pri nas pomerile svoje moči na tako dolgi progi. Kakor čujemo, se ca to tekmovanje pridno pripravljajo. Iz nasih kraiev Ga. Beti Pušnikova f V sredo 22. t. m. ob 9. dopoldne je preminula v celjski bolnici v 47 letu sta- rosti znana trgovka in lastnica strojne pletilnice ga. Beti Pušnikova iz Vojni- ka, soproga tajnika vojniške posojilnice. Pokojna se je rodila 1. 1892. v St. Petru v Savinjski dolini. Bila je odločno na- rodna žena ter v Vojniku in daleč na- okoli splošno priljubljena in spoštova- na. Svoja sinova Miho in Janka ter hčerko Ido je vzgojila v strogo nacio- nalnem duhu. V Vojniku se ie na3elila že 1. 1907. in je tu ustvarila pozneje lepo podjetje, ki ga je vodila z veliko spretnostjo in marljivostjo. Iskreno so jo vzljubili tudi njeni nameščenci, ki jim je bila vedno dobra svetovalka In vodnica ter prava mati. Po nesreči z motorjem, ki jo je doletela na Dobrni, kjer je bila ustanovila podružnico, jQ začela vzorna žena hirati. Z vclikim sa- mozatajevanjem je prenašala zavratno bolezßn, ki jo je mučila nekaj let in ki ji je sedaj podlegla. Prezgodnjo njeno smrt objokujejo njen soprog, sinova, hčerka ter velik krog prijateljev in znancev. Gospe Pušnikovi bodi ohranjen časten spomin, svojcem naše iskreno sožalje! v Pravljična i^ra »Jurček« x Vojniku. Agilni dramski odsek Sokolskcga dru- štva v Vojniku pripravlja v režiji br. Zorka in inscenaciji br. Felicijana prav- ljično igro v 4 dejanjih »Jurček«. Z veseljem pozdravljamo srečno zamisel odseka, da uprizori igrico za ' otroke. Društva v Vojniku so zanemariala mla- d'inske igre, katerih je slovenska liiera- tura tako bogata. Zato bo »Jurček« vse- kakor dogodek za našo mladino in tudi za odrasle. Predstava bo v soboto 1. aprila ob 20. za odrasle prijatelje ne- skaljenega uživanja pravljičnega sveta in v nedeljo ob 15.30 za mladino. 1. de- janje nam bo predstavilo igralce na Jurčkovem domu, 2. dejanje bo pripo- moglo ubogemu Jurčku s pomočjo nad- iiaravnih bitij do sreče, 3. in 4. dejanje pa bo srečno razpletlo in zaključilo potek igre. Vse vloge so zasedene po odličnih rutiniranih igralcih - diletantih, ki že nekaj let uspešno vodijo vojniško Talijo z izbranimi in prvovrstnimi gledališkimi komadi. Veselimo se že cvetne sobotc in nedelje ter toplo priporočamo obisk! Dtamlie Mimki teiem in razitava v Dramliah Dramlje, 24. marca. Kakor smo že objavili v »Novi Dobi«, bomo priredili drameljski »gormani«, pod prirediteljstvom podružnice Kme- tijske družbe v soboto 25. in nedeljo 26. t. m. pri nas v Dramljah v Mlakarje- vih gostilniških prostorih vinski sejem in razstavo vin iz Dramcljsko - savinj- skega vinarskega okrožja. Otvoritev bo na praznik 25. t. m. ob 8. zjutraj. Poleg pozdravnih in slav- nostnih nagovorov bodo tudi predava- nja iz vinogradništva in kletarstva z czirom na naše vinarsko okrožje in predpisani trsni izbor. Obenem prireja ta organizacija tudi razstavo starih gormanskih pivskih posod, kar je po- aebnost doslej prirejenih vinskih ra«- stav. Ta vinska razstava je tretja, ki jo prireja omenjena organizacija v na- šem vinarskem okrožju. Obstoje izgledi, da bo Drameljčanom uspelo doseči tak- šen sloves njihovih vin, kakršnega vina po svoji kakovosti res zaslužijo, čeprav so bila njihova vina do nedavnega časa napram drugim vinogorjem v dravski banovir.i zapostavljena. Ta uspeh gre v prilog naši kmetijski podružnici, ki je v ta cilj vložila vse svoje dosedanje skopo piidobljeno premoženje in mhogo truda in skrbi. Celjanom priporočamo, da se zberejo v družbe in javijo vodstvu mestnega avtobusnega podjetja, da jih popelje ob poljubnem casu v lepe Dramlje, da to svojevrstno prireditev posetijo v čim lepšem štcvilu. V obeh razstavnih dneh bo pri vlakih. ki peljejo v smeri Celje—St. Jurlj, ča- kal na postaji okrašen kmetski voz, da popelje posetnike razstave v Dramlje. Tudi avtotak-si bo tam na razpolago in ravnotako za povratek iz Dramelj. Izko- ristite te dneve tudi za izlet na prijazni naž vinski Uršulski hrib! Prireditveni odbor je storil vse, kar je v njegovi moči, da bodo posetniki razstave dobro poBtreženi tako s pijačo, jedačo, gpdbo in plesom. »Sredi polja — sama dobra volja.'< Pridite! Vabijo Vas prireditelji: Koniice Požrtvovalno delo JN$ v konliškem srezu Dne 5. t. m. je bila v Konjicah skup- ščirra JNS in OJNS za konjiški. srez. Predsednik g. Fran Seručar je otvoril sresko skupačino, pozdravil vse navzo- če, posebno pa goste iz Ljubljane, in podal besedo predsedniku OJNS g. Fra- nju Bertonclju. Tudi ta je pozdravil navzoče, predvsem pa naše prijatelje iz Ljubljane posle vodeČega podpredsedni- ka banovinske JNS g. Milana Mravljeta in predsednika banovinske organizacije OJNS inž. Rusa ter domačina in bivSe- ga kandidata na listi dr.. V. Mačka g. Cirila Zagarja. V imenu več kot 300 navzočih delcgatov iz vseh vasi v srezu jo prosil g. Zagarja, da je sprejel pred- sedstvo sreske skupščine, kar so. nav- zoči potrdili z dolgotrajnim apla.vzom. Gosp. Žagar se je zahvalil za zaupa- nje ter poročal o političnih prilikah in tcžavah v srezu. Zahvalil se je vsem ti- stim, ki so dne 11. decembra kljub.vse- mu možato oddali svoj glas za opozicijo S in ostali zvesti svojemu politicnemu prepričanju. Prečital je pozdravno pi- smo senatorja g. dr. Alberta Kramerja ter predlagal pozdravni brzojavki sena- i torjema gg. dr. Albertu Kramerju. in Ivanu Puclju. Zborovalci so sp^jeli predlog s prisrčnim odobravanjem.( | Sledila so poročila funkcionarjev,, Za i sresko organizacijo JNS je kot. ^sreski j tajnik poročal predsedujoči g. Ciril Za- ! ga, za OJNS pa predsednik g. Franjo .- :i|; štev. 13. »NOVA DOBA« — 24. III. 1939 Stran 7* Bertoncelj ter tajnik Karol Strucl. Za blagajnika, ki je bil službeno odsoten, jt; poročal g. Štrucl. Prečital je tudi po- ročilo nadzornega odbora OJNS. Vsi navzoči so odobrili poročila z zadovolj- 9tvom, posebno pa še poročilo agilncga blagajnika g. Geze Kuzmana, ki kljub težkim časom ni prišel nikoli v zadrego. Pri volitvah sta bila izvoljena nova odbora sreske organizacije JNS in' OJNS s predsednikoma gg. Francem Seručarjem in Franjom Bertoncljem na ¦ffelu. Oba predscdnika sta v najtežjih čiasih, ki jih je stranka doživljala, po- gnmno in z uspehom vodila svoji orga- nižaciji. Zborovalci so ju izvolili v pre- pričanju, da bosta s svojimi zvestimi so- deiavci nadaljevala započeto delo še z Večjimi uspehi. """'¦Po končanih volitvah je poročal pred- Sednik banovinske OJNS inž. Jože Rus ik lijubljane. Obširno je govoril o orga- f»izaciji nacionalne mladine in o težki horbi nacionalnih ljudi v zadnjih treh letih, ki so se junaško držali ter okre- pili in očistili svojc vrste. Z bodrilnim pozivom nacionalni mladini je ob sploš- nem ödobravanju zaključil svoja izva- janja. Ker je imel bivši narodni poslanec g. Mravlje še vedno oblastveno prepoved govora na sestankih, mu predsedujoči ni mogel dati besede. V živahno debato, debato, v fcateri je sodelovalo mnogo pristašev, je ob koncu posegel tudi g. Itfravlje ter ob splošncm pritrjevanju poročal o vsem, kar je navzoče zani- malo. Odgovarjal je tudi na štcvilna vprašanja, ki so mu jih stavili navzoči. l; Predsedujoči se je prisrčno zahvalil obema govornikoma, ki sta stara prija- telja in znanca konjiškega sreza. Oba namreČ rada prihata med Konjičano in 'sta 8 tajnikom g. Zagarjem že večkrat prepotovala in obiskala vse organüzaci- je v srezu. Veličastni obisk skupščine •je dokaz, da ju ljudstvo ceni in spoštuje. Odbor je sklenil, da bodo v kratkem občni zbori vseh občinskih in krajevnih organizacij OJNS in JNS. Tako je bil 19. t. m. občni zbor na Skomarju. Dne 25. t. m. bodo občni zbori v Ločah, Spi- taliču in Vrhovljah, dne 26. t. m. v Vi- tanju, Stranicah in Zrečah, dne 2. aprila pa v Konjicah, Oplotnici, Tepanju in ČreSnjicah. Na zborovanjih JNS opažamo vedno vee kmočkega 1 judstva in delavstva, ki je ostalo zvesto svoji ideji. Milan Baiagii Ko sem čital o aretaciji bivšega orož- niškega kaplarja Milana Bajagiča, ki je dvakrat streljal n(a svojo ljubico Ano Zučkovo v Tepanju in usmrtil orožniš- kega kaplarja Jokoviča v Oplotnici, sera se spomnil na lanski 8. december, ko sem 9premljal takratnega kandidata na listi dr. V. Mačka g. Cirila Zagarja v Tepanje na volilni sestanek. Gosp. Za- gar je imel prijavljen in napovedan se- atanek za ta dan ob 15. v gostilni Fran- ca Gučka v Tepanju, očeta Ane Zučkove Ko smo se pripeljali z avtomobilom pred Gučkovo gostilno, so nas naši pri- staŠi opozorili, naj ne gremo v gostilno, ker tarn ni vse v redu. Gosp. Zagar je odgovoril, da je sestanek prijavljen, in atopili smo v gostilno. Z nami je šel tudi zastopnik oblasti. Gospodar je se- del na peči v gostilni, poleg pa je stala gospodinja. Ko smo vstopili, je naročil svoji ženi: »Vprašaj jih, ali bodo kaj pili, drugače pa naj izginejo!« Na vprašanje gostilničarke smo takoj na- ročili liter vina. Sedli smo k edini praz- ni mizi. Pri večji mizi je sedela družba "ttasprotnikov, ki jim je načeloval na- inestnik nasprotniškega kandidata Ma- *ija Napotnik, posestnik v Tepanju. Ze ko smo bili vstopili, so začeli nasprot- niki peti peSem »Hej Slovenci!« in so jo večkrat ponovili. Vmes pa so tolkli 3 kozarci po mizi in izzivali# pOSebno korajžen je bil Karel Kožclj, posestnik to drevesničar z Brega, ki je znan tudi v Celju v onem poslopju, kjer je bila pred vojno meščanska sola. Med petjem je prisedel k nam orož- niški kaplar Milan Bajagič, ki je g. 'Zagarja dobro poznal. Pozdravil je g! Zagarja in se mu hotel opravičiti zaradi gostilničarjevega neljubeznivega spreje- ma. Komaj pa je odprl usta. ga je že poklicala njegova ljubica Ana Zučkova z besedami: »Ajd ovamo, pusti jih, pa znaš, da smo mi ^v-wv-.^. Nato se je Bajagič odstranil. Ko smo pili vino, se je začelo v sobi neko skrivnostno šepe- tanje. Hodili so v sobo in zopst iz sobe ZVEZNA TISKARNA V CELJU izvršuje vsa tiskarska dela po zmernih cenah v kuhinjo. Ker naši pristaši niso prišli v gostilno, je stopil g. Zagar v kuhinjo za gostilničarjom. Ta pa je izjavil g. Žagarju, da ne dovoli v svoji hiši zbo- rovanja izdajalcem slovenskega naroda. Ko ga je g. Zagar opozoril, da ga je bil vendar prosil za lokal, je gostilničar Gueek odgovoril, da ne ve nič o tern in da je on (Guček) : ^ '¦ ""in ne pozna drugega kakor »kseft«. Rekel je: »Pi- jete lahko, zborovati pa ne smete. Ce mi prej niste hoteli pomagati, vas se- daj iaz ne poznam.« Gučkova žena je dejala, da so oni i-.V.'\:}:; in naj jih pustijo pri miru. Odšli smo iz gostilne na cesto, kjer se je bilo zbralo nad 50 pristašev. Ko smo stopili iz hiše, je prišla za nami skupina nasprotnikov in na nas so za- čela padati jajca, ki jih je Gučkov pes sproti požrl. Videli smo, kdo je metal jajca in koga je imel spoštovani gospod Napotnik takrat v družbi. Naši pristaši in tudi oni pošteni Tepanjčani, ki niso naši pristaši, so se zgražali nad tern su- rovim početjem. Milana Bajagiča poznam že več let. Bil je vzoren orožnik. Spoštoval je vse poštene Slovence, ti pa so cenili tudi njega. Vsi so se čudili, kako je mogel Bajagič pustiti orožniško službo. Ana Zučkova, hči gostilničarja Guč- ka, je živela več let 3 svojim možem, ki se bavi s trgovino. Kaj se je potem zgo- dilo med njima, ni povsem znano. Vemo samo to, da je mož obdolžil svojo ženo, da ga je hotela zastrupiti, in da je imela zaradi tega posla s sodiščem. O gostilničarju Gučku pa nam je zna- no, da se je pod režimom JNS delal navdušenega nacionalista. Zahteval je od stranke nemogoče usluge. Zahteval je nemogoče stvari glede svojih sosedov Lamutov. Ker se pa stranKa ni hotela spuščati v take nedovoljene zadeve, se je Guček »spreobrnil«. Vrnil se je v svoj nekdanji tabor in je dancs najvecji prijatelj tistih, proti katerim je prej kli- cal vse biričc na pomoč. Zabukovca z üprizoritev »Svojcglavclta«. Sokol- sko društvo v Zabukovci bo uprizorilo v nedeljo 26. t. m. ob 16. v rudniški kantini v Zabukovci Siberjevo spevo- igro v 3 dejanjih »Svojeglavček« v re- žiji br. Fr. Kojnika. Pri vseh pevskih točkah in v odmorih bo sodeloval so- kolski orkester. Udeležite se predstave v čim veČjem številu! Braslovie br Dr. Janez Lovšin odhaja. S 1. aprilom bo zapustil naš trg zdravnik g. dr. Janez Lovšin. Odhaja na svoje novo službeno mesto v Store pri Celju. Težko bo vsem Braslovčanom ob njegovem od- hodu. Vsi bomo znali ceniti njegovo po- žrtvovalno in težko delo ter ga bomo zelo pogrešali. Gosp. dr. Janez Lovšin se je poleg svojega težkega poklica, ki ga je vedno z ljubeznijo in vestnostjo izvrševal, zanimal tudi za vsa naša na- cionalna društva. Sokol, Rdeči križ, Ja- dranska straža so društva, ki jim je g. dr. Lovšin posvečal vso pozornost in deloval v njih kot predsednik ali odbor- nik. Ob njegovem odhodu iz Braslovč mu žclimo mnogo uspehov in zadovolj- stva na novem službenem mestu. Bra- slovčani ne bomo pozabili na našega zdravnika. Prosimo tudi njega, da bi nas ohranil v lepem spominu in še mno- gokrat obiskal naš trg. br Praktični učiteljski izpit. Pred dr- žavnim izpitnim odborom v Ljubljani je napravil izpit učUelj - pripravnik g. Edvard Uratnik. Cestitamo! Mozirie m Občni zbor Tu.jskopromeftncfja in olepševalnega društva je bil v soboto ob pičli udeležbi članstva v gostilni »Pri pošti«. Iz poročil društvenih funkcio- narjev je bilo razvidno, da je društvo tudi v minulem letu odlično delovalo za razvoj tujskega prometa pri nas. Ko- palni bazen so povečali in poglobili, splanirali so zemljišče za novi park, zgradili so pri kopališču tako potreb- no higienično stranišče. Da se je kopa- lišče v razmeroma kratkem času rao- derniziralo in dobilo tako lepo zunanie lice, gre glavna zasluga banski upravi, ki je društvo že ponovno izdatno pod- prla. Društveni predsednik g. Matija Goricar se je posebei zahvalil blagajni- ku g. Trogeriu in tainiku g. Predanu, ki sta s svojim nesebičnim delovanjem glavna stebra agilnega drustva. Še po- sebej velja to za g. Trogerja, ki je žr- tvoval največ časa in truda za dobrobit društva. Mozirje je v pretekli sezoni obüskalo 36§ tujcev, nočnin pa je bilo 2466. Med obiskovalci je bilo največ na- ših bratov iz savske in dunavske bano- vine, bilo pa je tudi nekaj inozemeev. Program za tekoče leto je zopet bogat in zanimiv. Glavno delo bo regulaeija hudournüka Mozirnice, katere strugo bo- do izpeljali v Savinio. Dela se bodo že kmalu pričela. Zasadili bod onov drevo- red ob Savinji s kostanjem, ob novem parku r»a smrekovo živo me jo. Tako bo kopališče polagoma popolnoma ločeno od ostalih zemljišč. Pozdraviti je treba sklep, da si bo društvo v tekoči sezoni omislilo pri kopališču bufet, nabavilo nekaj ležalnikov, namizni tenis itd. Pro- spektov bo za tekočo sezono še dovolj, sicer pa bo društvo lahko razpošiljalo kolektivne prospekte, ki bodo za vso Gornjo Savinjsko dolino kmalu dotiska- ni. Dejstvo je, da število tujcev iz leta v leto narašča, zaradi česar postaja tuj- ski promet za Mozirje čedalje važnejša gospodarska panoga. m Anketo za določitev novega sadne- ga izbora je sklicalo sresko načelstvo na Jožefovo v mozirsko solo. Iz vseh vzhodnih krajev sreza se je zbralo lepo število sadjarjev, ki so z velikim zani- rrmnjem sledili važni razpravi. Anketo je otvoril in vodil sreski kmetijski refe- rent g. inž. Wenko. Izčrpen referat je podal šol. upr. g. Rozman iz Smartnega ob Paki, koreferent je bil sol. upr. g. Petrač iz Goricc. Oba predavatelja sta se podrobno bavila s hibami sedanjega sadnega izbora in sta v svojih referatih nakazala smeri za novi sadni izbor, ki ga želi uvesti banska uprava na vsem področju dravske banovine. Po vse- stranski stvarni debati, v katero sta poleg mnogih drugih s svojimi bogatimi izkušnjami posegla zlasti g. Matiia Go- ricar iz Mozirja in g. Irman iz Smart- nega ob Paki, je bilo sklenjeno, da naj ostane savinjsko sadno okrožje tudi v bodoče samostojno, kajti savinjsko sad- je slovi dalcč naokrog po svojem izbor- nem okusu. Izražena je bila tudi zahte- va, da se sadi v bodoče manj že preiz- kušenih sort in da se naj ne uvaja no- ve — nepreizkušene. V glavnem so razdelili sadni Sortiment v tri skupine: v gospodarsko sadje, v namizno in v sadje, čigar gojitev zahteva posebno le- go, zemlio in podnebje. Zaradi vedno bolj razvijajočega se tujskega prometa pa prihaja za naš srez v poštev saditev nekaterih ranih sort. V ta namen so iz- brali beličnik in pa nekatere domače preizkušene sorte. Anketa je pokazala, da vlada med našimi sadjarji veliko za- nimanje za to izredno važno gospodar- sko panogo. nri Dramski odsek Sokolskega društva je uprizoril na Jožefovo v režiji prosvc- tarja br. Predana veseloigro »Zakonci stavkajo«. Pred dobro zasedeno dvora- no so večinoma sami novi igralci uspeš- no prestali ognjeni krst. Publika je bila v napetem kontaktu s potekom po vse- bini nc prebogate veseloigre in se ni mogla načuditi in nasmejati dobri igri naših starih rutiniranih diletantov. Se bolj pa je bila iznenadena nad dobro igro mladih, ki so šele prvič pomerili f>voje moči na odru. Posebno velia to za Barbo (s. Vera Trogerjeva) in Tilko (s. Melüa Kovačičeva) ter župana Peregri- na (br. Vladko Miklavc). Nenadkriljiv je bil v vlogi Tomaža br. Blažič, ki je povzročil ob vsakem pojavu na odru salve smeha, isto pa vclja tudi za To- neta, ki ga je dovršeno podal naš stari znanec br. Sirko. Sicer pa so bile vse . vloge odlično in posrečeno zasedene. 2e- [ limo, da bi nam pomlajena dramska družina v kratkem zopet pokazala svoje sposobnosti. m Vprašanje županovega naslednika. Da ne bo napačnega tolmačenja, izjav- lja uredništvo »Nove Dobe«, da g. Dra- go Predan, šolski upravitelj v Mozirju, ni pisec članka, ki je bil pod gornjim naslovom objavljen v zadnji številki »Nove Dobe«. S/oven/gradec Obiimko 9ospodarifvo Slovenjgradec, 24. marca. Ugledna starotrška posestnika gg. F. Z. in I. K. sta izročila našemu dopisniku zanimiv letak, ki so ga izdali kmetje tukajšnje združene občine. Da bo tudi mestna javnost obveščena, s kakšnimi očmi gleda sedaj podeželsko prebival- stvo na prej toliko hvaljeno komasaeijo mesta z okolico, priobčujemo v celoti ta letak, ki se glasi: »Kmetje, davkoplačevalci, nov obemski proračun zopet zvišan. Občinske dokla- de za 21% povečane! Nov občinski proračun leži pred na- mi! Ze ob hitrem pregledu novega pro- računa vidimo veliko. škodo, ki nam jo je prinesla združitev naše obn popravila ¦-- Cene zmerne — Pojtrežba tožna in solid«« Hrastnik h Hrastnik ali Hrastnigg? Clovek pride na hrastniško postajo. Precej pot- nikov čaka na vlak. V čakalnici je večja skupina menda domače gospode, ki jo prav korajžno reže po nemško. Nekaj delavcev sklonjenih glav molči. Clovek se začudi. Ce ne bi videl raznih naših napisov, bi skoraj mislil, da si na kaki postaji onkraj St. Ilja. Ali je res tako (in kako dolgo bo še?), da »nobel« ljud- je so ne znajo našega jezika ali ga pa celo nočcjo znati. Za tnke bi bilo menda še dovolj pros'tora na drugi strani naše severne meje. Cemu bi morali pri nas vedno poslušati tujo govorico, ko je pa naš jezik tako lop! Oof pri Hrattniku o Iz Sokolskega društva. Sokol n*a Do- lu namerava prirediti 2. julija svoj letni nastop. Vsi oddelki se marljivo pri- pravljajo, da bo praznik domačega dru- štva čim veličastnejši. Zadnji nastop je bil 1. 1935.. ko ie društvo razvilo svoj članski prapor. Dolski Sokol ima vse tri prapore, t. j. dečjega. naraščajskega in olanskega. Mladinska sokolska sola je končana. Ob zaključku je društvo nii- dilo deci skromen prigrizek. o V Turju bodo povečali šolo. Načrti in denar so pripravljeni, tako da se bo delo takoj pričelo. S tem bo ustrešeno želji prebivalcev in tudi učiteljstva, ve- lik napredek pa bo storjen v higienskem pogledu. Okoli 125 otrok se mora sedaj stiskati v eni sami učilnici, ki je v opol- danskem odmoru niti ni mogoče dobro prezračiti. Ko pa bodo prizidali še erro učilnico, se bo stvar takoj obrnila na bolje. Radele r Smrt uglednega narodne^a moža. Pretekli teden je po dolgotrajni bolezni premmul g. Gasper Kuhar, železniški uslužbenec na Loki pri Zidanem mostu. Pokojni je bil odločno naprednega mi- šljenja in zvest clan Sokola ter je užival ugled daleč naokoli. Doma je bil iz St. Jurija pri Loki, kjer je imel veliko po- sestvo. V svetovni vojni je bil na ruski fronti ujet. Mnogo let je prebival v Taš- kentu in Turkestanu, o Čemer je vedel mnogo povedati. Prehodil je velik del Rusije. Po vojni se je vrnil domov, s seboj pa je prinesel kal bolezni. Zapu- šča vdovo, pet hčerk in enega sina. Ob številnem spremstvu domacinov so ga položili na pokopališče v St. Juriju pri Loki k zadnjemu počitku. Bodi mu ohranjen lep spomin, svojeem naše iskreno sožalje! r Občni zbor naših Cirilmetodarjev bo na evetno nedeljo 2. aprila ob 15. v go- stilniških prostorih hotela ,Jadrana', na V.ar že sedaj opozarjamo vso našo jav- nost. r Občni zbor SK Itadee. Preteklo so- boto bi bil moral biti v hotelu ,Jadranu' občni zbor SK Radeč. Zaradi premalega števila navzočih članov pa je bil občni zbor preložen na poznejši čas. VEUKONOČNE DOPISNICE I godovne, pokrajinske in umetne dopisnice v veliki izbiri kupltc ugodno v k n j i g a r n i in veletrgovini s papirjem FRANC LESKOVŠEK Celje. Glavni trg 16 i* Sokolski film za miadino. V sobo'o ~5. t. m. ob 20. se bo predvajal v tukaj- šnjem kinu .Jadranu' sokolski film >Oj leti, sivi Sokol!«, ki jc namenjen tudi ljudskošolski mladini. Ker je film ve- likega nacionalnega in vzgojnega pouxe- na, ga priporoča tudi miuistrstyo pro- svete vsej naši mladini in ostali jav^ nosti. r Velika tatvina \ lo.škcm zupnwr u. Pretekli teden se je priplazil ponoči iie- znan vlomilec v župnišče na Loki pri Zidanem mostu ter odnesel domačecnu župniku mnogo prekajenega mesa in drugih predmetov v skupni vrednoati 4.000 din. Vlomilec je zlezel v župnišce po lestvi. Vlom je bil prijavljen var- nostnim oblastem na Zidanem mostu, ki so ukrenile vse, da pride vlomiloc 6hn prej v roke pravice. Več parcel v neposredni bližini mesta Celja so proia. Josip Kirbiš - Celje. Vinogradno posestvo kupim. Ponudbe z opisom posestva in po- siopij ter navedbo cene na A. Peic, Ljublja- na, Salendrova 6. Trgousks pomoinik špecerijske stroke, vešč tudi nemščine, iače službo za takoj ali pozneje. Naslov v upravi lista. Gostilniiani — pozor 1 Specialen ;> '!:-";:i:.-ii.!: .. i/kusrMi sir >. hiehčkih ca. 1*50 kg dobite po nizki ceni pri tv. fffarof Loibner, Cef/e. Kraf/a Ae- fra cesta St. 17, fefefon šf. 12O. Pro s i m, poskusite ! Siavbišie sredi mesta Celja in ffioforno kotfo SG proda. Naslov v upravi lista. Vsaki osebi — družini nudi stolen zaslužek »MÄRÄ«, plctilnicd, Maribor, Orožnova (> - Celje, SlomSkov trg I lABOLKÄ bobovec prodajam na veliko do 40 kg, cena 2.25 din. Prodajam prvovrsten jabolinillk liter 2.25 din. Jabolka si lahko ogledate v Celju, Cankarjeva cesta štev. 9, Josip Kaučič. Za leSno sezi/o se priporoča en o d n a krojainita Maks Zabukošek. Ceffe V letu 1938. v Nabavljalni zadrugi xamenjani klobuk naj se blagovoli istotam vrniti. Celjska posojilnicaddü Celju JE NAJSTAREJŠI NAR0DNI DENARNIZAVOD V CELJÜ Vse hr an ilne vloge, vlozene pri _ CELJSKI POSQJTLNTCT P. D. V CELJU so varno naložene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini D€iiHr, naložen v domač denarni zavod, donaša koristi vsemu domačemu narodnemu gospodarstvu NALAGAJTE SVOJE PR1HRANKE V Celjski posojilnici d.d. v Celju-Namdni dom CENTRALA: CELJE, NARODNI DOM PODRU2NICI: MARIBOR, SOSTANJ Urejuje in za konzorcij »Nove Dobe« odgovarja Itado Pečnik — Za Zvezno tiskarno v Celju Milan Cetina — Oba v Celju