kulturno - politično glasilo
mašni paramenti in cerkvene posode.
Graz, Prokopig. 2	— Celovec, Ebentaler
Strasse 36 (sprejemanje popravil in izdelovanje društvenih zastav).
svetovnih in domačih dogodkov
3. leto / številka 41
V Celovcu, dne 10. oktobra 1951
Cena 70 grošev
Simitec - štol
(,,Dcr slovveriische Bruder”)
Za Pemio še Egipt
KoroSki pisatelj Fr. Perkonig je prvi izgovoril besedo o slovenskem bratu na Koroškem. Hote ali nehote je s tem zarisal osnovno nalogo, ki jo ima Avstrija in katere dobra ali nepovoljna rešitev odloči njeno bodočnost. Vsi stvarni avstrijski zgodovinarji, začenši od Čeha Palackyja, soglašajo v tem, da je avstrijsko poslanstvo v povezavi nemškega tlela Avstrije z obrobnimi slovanskimi ljudstvi. Položaj slovanskih skupin v Avstriji je barometer solidnosti ali nesolidnosti avstrijske države. Stara monarhija se je razbila ob velenemškem nerazumevanju slovanskih teženj. Povojna republika Avstrija je od Seipla preko Dol-iussa do Schušchnigga sicer skušala reševati narodnostni problem v državi, a je končno klonila pred nemšk. nacionalizmom. Tretja Avstrija Rcnnerja, Fiegta in Rornerja spet stoji pred taistim vprašanjem in ne bo mogla preko njega: kako naj se v okviru državnih meja ustvari mirno sožitje avstrijskega nemškega ljudstva s slovanskimi skupinami.
Nam je vsaka država ne samo človeška tvorba, marveč tudi orodje politike Previdnosti, člen božjega načrta na tej zemlji. S prvim dnem frankfurtskega parlamenta minulega stoletja, ko je nemški nacionalizem v Avstriji prvič dvignil glavo, se vije črna nitka avstrijske žaloigre v i'ežiji vele-nemštva do ločitve Madžarov iz državne skupnosti, do politične osamosvojitve slovanskih ljudstev bivše monarhije, do umora Dollfussa, do pokopa Schuschniggove Avstrije. V novi Avstriji so dunajski Čehi, gradiščanski Hrvati in koroški Slovenci morda zadnjič nekako darilo božje Previdnosti Avstriji, naj končno obračuna z nemškim nacionalizmom in najde pravično sožitje s Slovani lastnega političnega ozemlja. S trenutkom, ko je izpričana nezmožnost avstrijske države za reševanje teh osnovnih kulturnih vprašanj, je hkrati zaigrana avstrijska samostojnost. Brez svoje osnovne ideje mora vsaka država prej ali slej postali plen tuje miselnosti.
Narodnostni problem pa je predvsem kulturni problem. Ali ima avstrijski nemški narod dovolj kulturne, nravne sile, da prizna v dejanju enakopravnost drugega naroda v isti državi in v isti deželi? Ali so upravni uradniki, učitelji, kulturniki in gospodarstveniki, ki sta jim njihov jezik in kultura njihovega ljudstva prvina njihove narodne zavednosti, nravno močni dovolj, da spoštujejo tudi sosednji narod, njegov jezik in njegovo kulturo? Postopanje s slovenskim človekom v uradu, na železnici, v trgovinah, način pouka slovenskih otrok v šolah, obzir do slovenskih gospodarskih potreb — vse to in še več je dejanski odgovor na to vprašanje. Izjave vodilnih mož ostrine sožitja lahko omiljujejo, članki v časopisih lahko objektivno razpisujejo, praviČ-nostni čut poedinih pametnih zamore lajšati boleče rane medsebojnih odnosov. O dobrem ali slabem sožitju narodov-sosedov pa odločujejo vsi, ki so na kakršnem koli mestu upravnega, kultur., šolskega in gospodarskega aparata dežele. Njihovo mnenje ni njihovo ravnanje s Slovenci, njihovo mnenje o slovenskem jeziku in slovenski kulturi ter njihovo tozadevno zadržanje odloča dobro ali slabo sožitje narodov-sosedov. V rokah vseh teh je končno usoda in bodočnost tudi njihovega lastnega naroda ui države.
Kako politično kratkovidna je iz te perspektive izjava podkloštrskega župana o brezpotrebnosti dvojezičnega šolstva. Kakšna nacionalna zaslepelost je morala uapotiti pliberške pobaline k napadu na dva nedolžna slovenska rojaka. Kateri duhovite/. je pogruntal veleizdajo učitelja Kurbusa. Zlonamerna in protidržavna pa je Velcnemška nacionalna gonja, ki se skriva
Ko je bila podržavljena petrolejska industrija v Perziji, ni bila s tem prizadeta samo Anglo-Iranska petrolejska družba kot lastnica vseh naprav za črpanje in čiščenje petroleja, ampak posredno vsa Velika Bri-anija. Saj so velikanski dobički, ki jih je dobivala Anglo-Iranska petrolejska družba, prinašali dohodke vsemu britanskemu prebivalstvu. Razen tega pa je bila Velika Britanija v političnem ugledu močno prizadeta, ko je odpovedala Perzija pogodbo o črpanju petroleja z navadnim podržavlje-njem vseh naprav, ki jih je uredila tekom desetletij Anglo-Iranska petrolejska družba.
Ko so ostala pogajanja med Veliko Brita-| nijo in Perzijo brezuspešna in ko tudi posredovanje Amerikanca Harrimana ni imelo nikakega vidnega uspeha, je izročila Velika Britanija spor v reševanje Varnostnemu svetu pri Organizaciji združenih narodov. Na prvi seji so sklenili v Varnostnem svetu, da je Varnostni svet pristojen, da o tem vprašanju razpravlja, nato pa so seje odložili, da pridejo zastopniki Perzije v New York. Na sejo je odpotoval sam perzijski ministrski predsednik, Mossadeq, ki pa je takoj ob svojem prihodu v Ameriko močno obolel in leži v New Yorku v bolnici.
Egipt odpouedule pogodbe
Med tem pa je udarila v svet druga, za Veliko Britanijo in za njen ugled v svetu še bolj razburljiva vest. — Leta 1936 je sklenila Velika Britanija z egiptovsko vlado posebno pogodbo, ki dovoljuje Veliki Britaniji v Egiptu razne predpravice. Večkrat pozneje je že egipovska vlada napovedovala, da bo treba to pogodbo spremeniti. Nadalje je zahtevala tudi vlada Egipta, da naj bi bil Sudan — to je veliko ozemlje, ki se razteza jugozapad. od Egipta v notranjost Afrike — priključen Egiptu kot sestavni del egiptovskega kraljestva. Kot na-daljna zahteva Egipta je bila, da Velika Britanija umakne svoje čete iz Egipta, ki jih je imela tam v smislu omenjene pogodbe iz leta 1936. Končno pa je zahtevala egiptovska vlada za sebe nadzorstvo nad Sueškim prekopom, ki teče skozi egipčansko ozeipljc.
Velika Britanija je z razgovori o vseh teh vprašanjih odlašala, dokler ni perzij. zgled vplival tudi na Egipt. — Pretekli ponedeljek je namreč egiptovski ministrski predsednik, Nahas paša, zahteval od egiptovskega parlamenta, da razveljavi anglo-egip-čansko pogodbo iz leta 1936, kar je egiptovski parlament z velikim navdušenjem sprejel. Sprejel pa je parlament tudi sklep, da se razveljavi pogodba iz leta 1899, ki daje Veliki Britaniji predpravice v Sudanu. Istočasno pa je ukinil parlament tudi pogodbo o pravici posadk britanskih čet ob Sueškem prekopu.
„lnlj Egipta in ludana”
Nadalje je egiptovski parlament v Kairo še sprejel zakon, po katerem postane kralj Faruk »kralj Egipta in Sudana”.
Te vesti iz Egipta so močno pretresle Veliko Britanijo in gotovo ne bodo, brez vsakih posledic na izid britanskih volitev, ki bodo v dobrih desetih dneh. Bivši britanski ministrski predsednik Churchill je označil odpoved pogodbe med Veliko Britanijo in Egiptom kot „novi udarec proti Veliki Britaniji, ki je še težji in bolj žaljiv za Veliko Britanijo, kot pa udarec, ki ga je doživela Anglija v Abadanu v Perziji.
Britanski zunanji minister Morrison je izjavil, da Velika Britanija ne bo priznala odpovedi anglo-egipčanskc pogodbe in je sklical vojaške poveljnike z Bližnjega Vzhoda v London na važno posvetovanje. Vendar pa je veliko vprašanje, če bodo Združene države Amerike, ki pridobivajo tudi v Sredozemlju vedno več vpliva, dovolile kak vojaški ukrep Velike Britanije v Egiptu. Verjetno bo morala pristati Velika Britanija na sklepe egipčanskega parlamenta.
Tudi v New Yorku poudarjajo politični krogi, da je odpoved anglo-egiptovske pogodbe velikega in mogoče tudi usodnega pomena za zapadni svet, ker bi gotovo vsak nemir in vsako nezadovoljstvo v Egiptu izrabila takoj Sovjetska zveza v svoje namene, kar vse bi zelo oslabilo položaj zapad-nega sveta v »hladni vojni” med Zapadom in Sovjetsko zvezo.
Za dasati oktober v Velikovcu
Ob priliki obletnice in praznovanja desetega oktobra kot obletnice koroškega plebiscita je bila na predvečer tega dne proslava v Velikovcu. Ob tej proslavi so proslavili tudi obnovitev starega velikovškega gradu, ki so ga preimenovali v »Novi grad”. V slavnostni dvorani je bila slavnostna seja velikovškega mestnega občinskega sveta, na kateri je župan Martin Hosp najpreje pozdravil deželnega glavarja Ferdinanda VVedeniga.
Deželni glavar je v svojem pozdravnem govoru med drugim dejal:
pod krilatico »Eltermecht” in bi rada odstranila iz ljudskih šol zadnjo sled slovenščine. Varnostni aparat, ki naj čuva mir, red in solidnost države, bi bil v tem primeru dolžan, da v kali zatre sleherni slični poizkus kot izrazito izdajo avstrijskih interesov in avstrijskega poslanstva.
Se to: So med nami ljudje, ki govorijo v družini in soseščini naše domače, slovensko narečje. Velcnemška šola in vzgoja sta jim ubili narodnostni čut in spoštovanje lastne materinščine. Tem ljudem je treba povedati — in v to so poklicani predvsem predstavniki naroda - soseda - da je narodno odpadništvo najgrši in najžalostnej-ši sad velenemštva in njegove sebičnosti. Narodni socializem je smrtna obsodba tega nemškega nacionalizma in s tem tudi
»Kakor ste samo s skupnim sodelovanjem mogli izvršiti dela pri obnovitvi Novega gradu, tako naj nas to spominja, da bomo tudi v bodočnosti mogli vsa važna vprašanja rešiti samo v skupnem in sporazumnem delu vseh.
Letošnji deseti oktober hočemo praznovati v razpoloženju miru in se bomo pri tem spominjali vseh onih, ki so doprinesli k temu, da je naša koroška dežela to- in onstran Drave ostala svobodna in nerazdeljena. — Kakor pa želimo in zahtevamo, da se (Nadaljevanji na 2. strani)
smrtna obsodba narodnega odpadništva; Zaničevanje lastne materinščine in sramotenje lastne kulture je očiten greh nad seboj in sodobnim časom.
Zremo v bodočnost. Iz optimizma slovenskega človeka verujemo, da se bo Evropa s svojimi narodi po vseh strašnih zablodah in zmotah stoletne zgodovine končno znašla v sebi. Bodisi mirnim ali zopet nemirnim potom bodo evropski narodi končno dozoreli do spoznanja, da so si medsebojno enakovredni in enakopotrebni bratje. Tedaj bo, pred petnajstimi leti preu-ranjeno k 10. oktobru izgovorjena beseda o slovenskem bratu, dobila svoj pravi pomen. Kot dan :s bo stal slovenski narod .tudi tedaj. Naj ne bi moral izgovoriti obtožbo: Kajn, kje so moji bratjel
i
POZOR!
Zagotovite si svojo volilno pravico za volitve v kmetijsko zbornico! Vsak naj sam skrbi, da bo v volilnem imeniku! Posebno naj pazijo dvolastniki in užitkarji.
Hkratoe visrF*
Na Koreji bo verjetno prišlo med poveljnikoma čet Združenih narodov in poveljnikom komunističnih čet do sporazuma o nvem kraju, kjer naj bi se nadaljevala pogajanja za premirje na Koreji. Novi kraj za pogajanja naj bi bila mala vas blizu Kaesonga z imenom Panmundčon.
Ob drugi obletnici vzhodne nemške države so bile v vzhodnem območju Berlina velike proslave. Pozdravne brzojave sta poslala tudi generalisim Stalin in predsednik Vrhovnega sovjeta, Svernik.
V	južno ameriški državi Kolumbiji je plaz zasul deloma osebni vlak. Pri tem je bilo mrtvih 32 oseb, 16 pa težko ranjenih.
Zastopniki Združenih držav se pogajajo v Madridu na Španskem o zgraditvi ameriških pomorskih oporišč v Španiji.
Predsednik ameriškega generalnega štaba, general Bradly, je odpotoval v Atene in v Ankaro, da se vse potrebno dogovori, kar je v zvezi s pristopom Turčije in Grčije v obrambno zvezo severoatlantskih držav.
Na najvišji gori Evrope, na Montblanc-u (višina 4807 m), sta pristala z letalom v višini 4300 m dva švicarska časnikarja. Ker pa se je letalo pri pristan ju deloma pokvarilo, je ostalo izpostavljeno viharjem in snegu, drzna letalca pa sta morala peš v dolino.
Nekateri ameriški listi vedo poročati, da se bosta Jugoslavija in Italija verjetno spb-razumeli zaradi tržaškega vprašanja še pred koncem letošnjega leta.
Na Koreji so v veliki ofenzivi, katere se je udeležilo okrog 100.000 mož, čete Zdru-ženh narodov znatno napredovale v komunistične postojanke. S tem so verjetno hotele razbiti zbiranje komunističnih oddelkov za novo ofenzivo proti četam Združenih narodov.
Argentinski general Benjamin Menen-dez, ki je bil glavni povzročitelj upora proti vladi Perona v Argentini, je bil po ponesrečenem uporu obsojen na 15 let ječe.
Naj večje število brezposelnih na vsem svetu je v Italiji, kjer dosega njih število povprečno 1,700.000. Italiji sledi Nemčija (1,250.000), Belgija (250.000), Velika Britanija, Francija, Avstrija (okrog 100.000), Španija, Nizozemska in Danska.
Predsedstvo jugoslovanske Narodne skupščine je sklenilo odpraviti ministrstvo za zunanjo trgovino in štiri gospodarska ravnateljstva. Posli teh uradov bodo po poročilih iz Beograda prenešeni na pokrajinske vlade.
V	zadnjem času so cene na svetovnih trgih nazadovale, vendar pa se to pri nas še prav nič ne pozna, ker se trgovci izgovarjajo, da so nakupili še po višjih cenah, Kaj pa takrat, kadar cene rastejo in so trgovci nakupili še po nizkih cenah?
Novo izraelsko vlado je sestavil spet prejšnji ministrski predsednik David Ben Gurion.
Za angleške volitve so postavili liberalci 150 kandidatov manj, kakor pa pri zadnjih volitvah. Splošno sodijo, da bi prejšnji liberalni glasovi mogli priti v dobro konservativni stranki, kateri tudi prisojajo večjo verjetnost zmage kakor pa laburistični stranki.
Na Francoskem so bile v nedeljo volitve v pokrajinske zbore. Volili so polovico poslancev. Pri tem so dobili največ glasov komunisti (23.8%), vendar pa manj, kakor pri zadnjih volitvah v poslansko zbornico. Po jakosti jim sledijo: zmerni in konservativni (21.3%), socialisti (17.2%), dego-listi (134%) in ljudska stranka (8.9%).
Politični teden
Perzijski spor radi petroleja se je — vsaj zaenkrat — končal s porazom Anglije. Nadaljevanje tega spora se bo odvijalo na zasedanju Varnostnega sveta UNO, ki bo v naslednjih dneh.
Na Koreji traja še naprej ofenziva UNO divizij, medtem ko še ni jasno, ali se bodo pogajanja spet pričela ali ne.
Okrog vprašanja volitev v vsej Nemčiji je v teku velika polemika med politiki za-padne in vzhodne Nemčije.
V Angliji jc v teku volilna borba, ki se bo razvijala precej v znaku angleškega umika iz Perzije.
Angleži so izpraznili pristanišče in mesto Abadan
Vsekakor je to zelo dalekosežen dogodek, čeprav spada le neposredno v okvir hladne vojne. Je tudi eden najtežjih udarcev, ki jih je Velika Britanija doživela po zadnji svetovni vojni. Tako iz gospodarskega, pa morda še bolj iz prestižnega razloga. Velika diplomatska bitka sc je vodila dolge tedne med perzijsko vlado, ki je podržavila petrolejsko industrijo in med angleško vlado, ki tega koraka ni priznala. Trumanov posebni odposlanec je posredoval na licu mesta in ni mogel doseči sporazuma. Angleži so pripeljali v perzijske vode svoje ladje, Perzijci so zagrozili z vojno, če bi angleški vojak stopil na njih tla” V ozadju je kot teman oblak visela perzijsko-sovjetska pogodba, po kateri ima Rusija pravico Vkorakati v deželo, če bi jo ogrožala tuja Šila.
Danes je položaj tak, da so Angleži, proti svojim prvotnim napovedim, da bodo z vsemi sredstvi branili varnost svojih državljanov v Perziji, čez noč izvedli njih vkrcanje na ladje in povratek v Anglijo. Tu so bili uradniki petrolejske djmžbe Anglo-Ira-nian Co. V Perziji ni več Angležev. Seveda je ta sklep angleške vlade izzval v angleški javnosti nemalo kritike in ostrih napadov, zlasti po vsem tem, ko je bilo slišati prav iz vrst vlade toliko odločnih in samozavestnih besed na naslov Perzije. Posvetovali so se generalni štabi, govorilo se je o vojni pripravljenosti mornarice in letalstva itd. Razočaranje'je zdaj razumljivo.
Mossadcq prisostvuje osebno seji Varnostnega sveta
Premeteni perzijski predsednik upa oči-vedno, da bo tudi tam izigral Angleže. Ti so iz splošno-svetovnih razlogov morali opustiti misel na vojaško reševanje in so ves spor predložili UNO. Tukaj bo prišlo do hudih besednih dokazovanj, ker imata pač oba protivnika svoje dobre in slabe dokaze. Amerikanci bodo kot do sedaj, tudi tokrat igrali vlogo posrednika, medtem ko bodo Sovjeti najbrž na perzijski strani. Največji uspeh za Angleže bi pač še bil, če bi po Varnostnem svetu mogli pripraviti Perzijce na pameten kompromis. Mossa-deqovo dosedanje zadržanje pa to skoraj izključuje. Kar se Amerikancev tiče, pa je njih osnovna politika do daljnega in bližnjega Vzhoda v tem, da preprečijo vdor komunističnih ali tem prijateljskih struj v področja, ki leže v območju zapadnega sveta. Zato tudi v perzijskem slučaju ne bodo za vsako ceno na strani Anglije. Mossa-dequ bodo pa verjetno skušali z izdatno gospodarsko pomočjo otajati njegovo trdovratnost.
Kako bodo volili Angleži?
Vsake svobodne volitve se vrše pač v znaku zunanje in notranje-političnih vprašanj
NESPORAZUM med OVP in VDU Za volitve v koroško deželno kmetijsko zbornico so bila pogajanja med zastopniki OVP in med zastopniki VdU zaradi skupnega nastopa na volitvah. — Kakor poročajo nekateri listi („Kleine Zeiung” in „Salzburger Nachrichten”) so se pogajanja razbila in je zato verjetno, da bosta na volitvah nastopili obe skupini, vsaka s svojimi kandidati.
OSKRBNINA V BOLNICAH (v šilingih na dan za osebo, od I. oktobra dalje, v oklepaju dosedanja oskrbnina)
1.	Deželna bolnica v Celovcu, Beljaku in Volšperku:
I: razred 57 (45)
II.	razred 50 (40)
III.	razred 45 (36)
2.	Oddelek za kronično bolne v bolnici v Beljaku: 25 (20).
3.	Hiralnica v Celovcu: 22 (17).
dotične države. V Angliji si stojita nasproti vladna delavska in opozicijska konservativna stranka. Churchill je poznan kot zagovornik močne roke v zunanji politiki in porazi delavske vlade na tem področju mu dajejo kopico dokazov o ..slabosti” te vlade. Na drugi strani je pa tudi res, da angleški narod ne želi vojne, in kakor daje Churchillu prav, kar se vladinih napak tiče, se pa vendarle boji, da bi Churchillova »močna roka” pomenila vsaj približanje nove vojne. Zato bo angleški volilec zelo previden.
V notranjepolitičnih vprašanjih so važna ona, ki se tičejo socialnega zavarovanja, zvišanja življenjskega nivoja, davkov itd. Tukaj obe stranki obljubljata pač najboljše. In tudi tukaj je odprto, komu bo volilec dal svoj glas. Verjetno ne stranki kot taki, temveč kandidatu katerekoli stranke, ki kandidira v njegovem okraju in od katerega še največ pričakuje. Angleški volilci so v tem pogledu prinesli že mnogo presenečenj (1945 poraz Churchillove stranke). Nekaj sličnega se je pripetilo na zadnjem »strankinem kongresu” laburistov, ko je levičarsko krilo bivšega ministra Bevana dobilo največ glasov. Sedanji vojni minister Shimvell pa sploh ni bil izvoljen, čeprav stoji na strogi strankini liniji. To pač nič ne pomeni, kajti včasih je popularnost od-
ločilnejša kot prava linija, čeprav ne za dolgo...
Ali so izvedljive tajne in splošne volitve v vsej Nemčiji?
To se mora vprašati vsak, ki je zasledoval razvoj v svojetskem območju Nemčije. Ni se še pripetilo, da bi se komunistični režim, ki se je z demokratičnimi ali protidemokratičnimi sredstvi polastil oblasti, bil čez noč pripravljen vse to postaviti na kocko.
Vendar je dejstvo, da so Nemci tako v zapadni kot v vzhodni coni nadvse dovzetni za gesla o enotnosti svoje države. Zato te vrste predlogi s strani vzhodnih politikov morajo najti pazljiva ušesa pri zapad-nih kolegih, če nočejo ti tvegati, da se jim bodo množice odtujile. V tej zvezi bi bilo omeniti obisk kanclerja Adenauerja v Berlinu. Njegov namen je bil prepričati Berlinčane, da namerava bonnska vlada pod-vzeti vse, kar je na podlagi demokracije dovoljeno, da bi dosegla zedinjenje Nemčije. Pozval je vzhodno-nemško vlado, naj pristane na volilne pogoje, kakršni veljajo med svobodnimi narodi. Dejal je, da so take volitve mogoče le, kadar v vzhodni coni ne bosta več vladala strah in teror. Berlinčanom je h koncu še ponovno zagotovil, da se njegova vlada bori za enotnost Nemčije. Mnogo negodovanj pa bo na vzhodni strani dvignila njegova izjava, da »dežela onkraj črte Odra—Nisa, pripada nam za Nemčijo”.
Gnila h Junija simbola obrambe
Ameriški »Baltimore Sun” je prinesel uvodnik z naslovom »Grčija in Turčija — simbola obrambe”, v katerem pravi: »Nasprotno od totalitarnih vlad, ,se demokracije spravljajo k reševanju svojih vprašanj na tako obotavljajoč in zamotan način, da uspeh takega dela ni takoj viden.
General Eisenhower je nujno zahteval, naj mu dajo na razpolago orožje in moštvo za obrambo zahodne Evrope. Zunanji ministri Velike Britanije, Francije in Združenih držav so se načelno sporazumeli o tako imenovani »evropski vojski” in ponudili zahodni Nemčiji nekatere pravice, če bi pristopila tudi ona vanjo. Ta predlog pa je tako,v Franciji kakor v zahodni Nemčiji naletel na hudo nasprotovanje.
Na sporedu razgovorov v Ottatvi pa je bilo še neko dnigo vprašanje, tudi eno tistih, ki jih Atlantska obrambna organizacija rešuje počasi, toda uspešno. To je predlog, naj postaneta Grčija in Turčija članici Atlantske zveze.
Prva misel o njunem sprejemu v Atlantsko skupnost se je porodila že v marcu leta 1947, ko je predsednik Truman v poslanici kongresu utemeljil novo politiko ameriškega naroda, ki je kasneje postala znana kot »Trumanova doktrina". Tedaj so se Združene države odločile, da bodo pre-
magale mrtvilo, ki je nastopilo po drugi svetovni vojni med svobodnimi narodi, in da bodo napravile nekaj, da ustavijo Sovjetsko zvezo. To hotenje je dobilo dejansko osnovo v ameriški obljubi, da »bodo vojaško in gospodarsko pomagale vsem narodom, ki bodo težili za tem, da ohranijo svojo svobodo in neodvisnost.”
Državi, ki sta že tedaj najresneje potrebovali to pomoč, sta bili prav Grčija in Turčija. V mesecu maju istega leta je ameriški kongres določil za to 400 milijonov dolarjev. To začetno stanje je doživelo v kasne jšili. mesecih in letih še drugačne oblike: Marshallov načrt. Berlinski letalski most, severnoatlantska obrambna zveza in obramba Koreje.
Mnogo ljudi je tedaj dvomilo, ali je sploh pametno podpirati Grčijo in Turčijo. Sedaj pa, ko gledamo nazaj, moramo priznati, da je prav ta pomoč pomenila rešitev teh držav, če bi pomoči ne bilo, bi bili obe državi danes sovjetski sopotnici onstran železne zavese. Sedaj moramo priznati, da je bila ameriška pomoč začetek skupnega odpora proti sovjetski tiraniji.
Grčija in Turčija sta danes sprejeti med države Atlantske zveze in sta tako postali simbol uspešne obrambe svobodnih in neodvisnih narodov.”
San Fiandiai — mesto miru
Za kraj podpisa mirovne pogodbe z Japonsko so izbrali San Francisco, rojstni kraj Združehih narodov in eno najbolj kosmopolitskih mest sveta.
Predstavniki mnogih držav, ki so se zbrali v San Franciscu 26. junija 1945, da podpišejo listino Združenih narodov, so se znova sešli v tem mestu, da sklenejo mir z Japonsko. Zaradi teh dveh dogodkov je San Francisco upravičeno zaslovel kot »mesto miru”.
Mestno operno gledališče, kjer jc bila podpisana svečanost, je bilo že leta 1945 skozi 9- tednov središče splošne mednarodne pozornosti, ko so predstavniki raznih držav, ki -so se udeležili prve konference Združenih narodov, sestavljali ustanovno listino le svetovne organizacije. Na odru tega gledališča je vsemu človeštvu vzklilo upanje na trajni mir. Tu je imel tudi Truman ob zaključku konference svoj prvi važni govor kot predsednik Združenih držav. Zborovanje Združenih narodov se je namreč začelo 25. aprila, dva tedna po smrti predsedniki Franklina D. Roosevelta.
Med prebivalstvom San Francisca, ki šteje 760.000 duš, najdemo najštevilnejšo orientalsko občestvo, ki živi v Združenih državah. Približno četrtina mestnega prebivalstva je tujega pokolenja in v njej je zastopanih nič manj kot 20 narodnosti.
Kitajci živijo v slikoviti kitajski mestni četrti, ki ima razkošno svetlobno reklamo v kitajskem jeziku. Japonci, ki jih je ka-
kih 5000, tvorijo največjo japonsko skup nost v Združenih državah. Mnogi izmed njih so v vojni služili v ameriški vojski.
Mnogi Amerikanci, ki so po rodu Itali jani, so ribiči. Njihovi majhni čolni križajo po zalivu San Francisca, ki jih spo minja na rodno Sredozemsko morje. Druge velike narodnostne skupine v San Fran cisku so: 15.000 Nemcev, 10.000 Ircev, 7000 Mehikancev in 5000 Švedov.
Ko so leta 1848 v Kaliforniji odkrili zlato, se je sprožil val zlate mrzlice, v naslednjem letu je prišlo v Kalifornijo na tisoče ljudi, ki so iskali srečo. Leta 1850 je San Francisco že štel 25.000 prebivalcev, med katerimi so bile zastopane skoro vse narodnosti sveta. Ob začetku tega stoletja pa je mestno prebivalstvo naraslo na 400.000 duš
Leta 1906 je hud potres razdejal velik del mesta. Potresu je sledil tri dni trajajoči požar, ki jo uničil 30.000 hiš. Pičli dve leti pozneje je bil San Franicisco že popolnoma obnovljen in mestu so napočila leta novega procvita.
San Francisco leži tik pod 38. vzporednikom na mnogih gričih, izmed katerih meri na j višji 300 metrov. Podnebje je zelo milo. Skozi vse leto prodajajo po mestnih ulicah pestro-barvne cvetlice. Mesto je večkrat zavito v meglo, ki prihaja od Tihega morja, vendar pa trdijo mestni prebivalci, ki se sklicujejo na statistične podatke, da uživajo sonce skozi 65% dni leta.
Za deseti oktober v Velikovcu
(Nadaljevanje 8 1. strani)
ta naša pravica (o svobodni in nerazdeljeni Koroški) prizna in spoštuje, tako pa moramo priznati pravice tudi onim, ki so bili drugega prepričanja; tudi pravico teh moramo varovati in spoštovati.
Avstrija želi predvsem živeti z manjšinami v svoji deželi v miru in edinosti. Razen tega pa želi biti v dobrih odnosih tudi s svojimi sosednimi narodi. Zato se veselimo, da so se naši odnosi do jugoslovanskega naroda v zadnjih letih in mesecih bistveno izboljšali in na obeh straneh obstoja iskrena volja te odnose še izboljšati.”
V zvezi z obletnico 10. oktobra piše med drugim tudi dnevnik »Neue Zeit”, glasilo socialistične stranke, katere predsednik je deželni glavar Ferdinand Wedenig, takole: »Pri koroškem plebiscitu je glasovalo za Avstrijo 59 odstot. glasovalcev, to je 22.000 mož in žen. Med temi je bilo okrog 10.000 Slovencev. Zato imamo do Slovencev tudi dolžnosti. In res se nobenemu Slovencu na Koroškem še ni skrivil niti las in Slovenci na Koroškem imajo v celoti vse iste pravice kakor njihovi nemški sodeželani”.
Upamo in pričakujemo — četudi zaradi vednih obljub brez dejanj ne moremo biti v to trdno prepričani — da bo gospod deželni glavar, ki ima do tega prav gotovo možnosti, tudi poskrbel, da bodo postale njegove besede meso in da bomo tudi mi mogli napisati besede, kakor jih je napisala »Neue Zeit”. Te besede namreč še ne odgovarjajo resničnemu stanju na Koroškem.
Sovjetske atomske bombe
Pred dvema letoma jc dal predsednik Združenih držav posebno izjavo, v kateri je sporočil, da je bila ugotovljena v Sovjetski zvezi atomska eksplozija. Od kod so Združene države dobile te podatke, lega svet ni nikdar izvedel.
Prejšnjo sredo zvečer pa je bilo dano iz »Bele hiše” v Washingtonu sporočilo, da sta bila ugotovljena v Sovjetski zvezi dva poizkusa z atomsko bombo in da je od teh dveh poizkusov bil eden uspešen. Tudi sedaj ni pojasnjeno, od kod imajo Združene države te važne podatke.
' .....
Izjava generalisima Stalina
Gotovo v zvezi s temi sporočili iz »Bele hiše” je poklical sovjetski ministrski predsednik, Jožef Stalin, v noči od četrtka na petek zastopnika moskovskega glavnega dnevnika »Pravda” in mu dal posebno izjavo.
V tej izjavi potrjuje najpreje Stalin, da so res napravili v Sovjetski zvezi pred kratkim dva poizkusa z atomsko bombo. Sledili bodo pa še nadaljni poizkusi, ker se pač mora Sovjetska zveza po izjavi Stalina zavarovati pred atomsko vojno, ki jo pripravlja Zapacl. Poudaril pa je posebej Stalin, da sc zato Združenim državam ni treba bati Sovjetske zveze, ker ta ne namerava nobenega napada na Združene države ali katerokoli drugo državo.
Ztaki vomi red
V nedeljo, dne 7. oktobra, jc stopil v veljavo zimski vozni red na železnicah in avtobusnih progah.
Novi vozni red se le malo razlikuje od poletnega voznega reda.
Pri vlakih omenjamo, da izostaneta na progi Celovec—Beljak brzovlaka, ki sta odhajala iz Celovca ob 9.47 in ob 12.00 uri, nadal je izostane osebni vlak z odhodom iz Celovca ob 14.20 uri, brzovlak pa odhaja iz Celovca že ob 21.29 (preje ob 21.43) uri. -V nasprotni smeri vozi iz Beljaka proti Celovcu dopoldanski brzovlak ob 10.20 (doslej ob 10.10) uri, nadalje izostaneta brzovlaka z odhodom iz Beljaka ob 17.25 in 19.15 uri.
Pri avtobusnem osebnem prometu omenjamo, da je pomnoženo število avtobusov, ki vozijo iz Celovca v Borovlje. Ti avtobusi odhajajo iz Celovca ob 5.10, 6.10, 7.10, 7.40
8.10,	10.10, 10.40, 11.10, 11.40, 12.10 12.40,
13.10,	16.10,	17.10,	17.40,	18.10,	18.40,
19.10,	21.10 in 23.35, Iz Borovelj odhajajo avtobusi ob 6.10, 6.40, 7.40, 8.10, 8.40,
9.10,	11.10, 11.40, 12.10, 12.40, 13.10, 13.40,
14.10,	17.10,	17.40,	18.10,	18.40,	19.10,
19.40, 20.10 in 22.10.
Tudi iz Velikovca na Djckšc in obratno vozi po novem voznem redu avtobus razen sobote, nedelje, ponedeljka in srede še ob cenikih, vso dni olj istem času kakor doslej.	•
Ljubljanski akad. pevski zbor na Koroškem
IVAN CANKAR:
■ ■ ■
že tisoč leti
Tri koncerte je priredil: v Beljaku, na Bruci in v Logi vasi. Povsod so bile dvorane polne in prijetno zadoščenje, ki so ga občutili poslušalci, je bilo povsod veliko. Zadoščenje mislim v toliko, ker mora vsak z zadovoljstvom ugotoviti, da taka gostovanja s toplo besedo in visoko umetniško ravnjo posredujejo predvsem lepoto slovenske pesmi, zavidljivo umetniško stopnjo njenih skladateljev in interpretatorjev ter so najboljša in najkrajša pot do medsebojnega razumevanja in spoštovanja.
Ta mešani akademski pevski zbor pod vodstvom skladatelja in dirigenta Radovana Gobca smo pred meseci slišali v Celovcu in moramo reči, da se je vrnil še popolnejši in s še bolj izbranim sporedom.
Približno eno tretjino sporeda so tvorile nove pesmi in skladbe. Velika dvorana v Beljaku je bila polna. Na premajhnem odru se pevci niso najboljše počutili. Med občinstvom je bilo tudi precej Beljačanov, čeprav ne toliko kot bi bilo pričakovati. Beljačani imajo pač bolj trgovsko-promet-ne skrbi in to se je pokazalo še skoraj ob vseh dramsko-koncertnih prireditvah tudi domačega značaja. Polna dvorana pa je dokaz ugleda, ki ga ima Akademski pevski zbor.
V	prvem delu sporeda je pesem ,/Iam kjer teče bistra Žila”, ki jo je priredil Kramolc Luka, potegnila za seboj vse občinstvo. Poseben uspeh sta imeli tudi „Ženka mi v goste gre” in „Komarjeva ženitev . Prva je do sedaj manj znana skladba Zorka Prelovca, ki pa je prijetno karakteristična po šegavosti interpretacije.
V	drugem delu koncerta so peli borbene pesmi izza časa osvobodilnih bojev. Med že znanimi zasluži posebno pozornost skladba Radovana Gobca »Jutri gremo v napad”. Je moderna zborovska kompozicija, naslanjajoča se na nekak impresionizem, ki potem preide v mogočno epično potrditev. Ta Gobčeva skladba je predvsem iz zgolj glasbenega stališča daleč nad kakovostjo običajnih skladb-koračnic, kot sta »Komandant Stane” in »Pesem mlad. dd. brigad”.
Nekaj novega je bila Svarova (dirigent ljubljanske opere) »Slovenska pesem". Iz-brušena umetnina in vsebinsko globoko pomembna. — »Da nas je samo milijon — to lajajo samo hlapci kakor psi”. To je vodilni motiv te skladbe, ki presunljivo ponazarja vso tragiko in veličino naroda, ki se zaveda svoje majhnosti pa tudi svojih velikih zmožnosti in ki se je vedno z žrtvami moral boriti za svoj prostor pod soncem.
V	tretjem delu sporeda sta Tomcev »Narodni motiv” in Lajovčeva »Pomladna pesem” pokazali dve mojstrovini sodobnih slovenskih skladateljev. Po svoji učinkovitosti pa sta pri poslušalcih imeli največ
| uspeha hrvatsko »Kolo” in Tomčeva »Zeleni Jurij”. Na zahtevo in željo dvorane, ki | je bila prevzeta nad lepim in svojstvenim, kar je slišala, je zbor ponovil Prešernovo »Zdravico" v Premrlovi priredbi.
Zuna j je lil dež, srca poslavljajočih se poslušalcev pa je prevevala le želja, da bi tak zbor le Še spet bil kmalu med njimi.
Na nekatera vprašanja s strani domačinov, ali sta v Ljubljani dva akademska zbora, z ozirom na to, da je nedavno gostoval tudi akademski pevski zbor (moški) pod vodstvom dirigenta Simonitija, moremo pojasniti sledeče:	Akademski pevski
zbor pod vodstvom Rada Simonitija je bil sestavljen za spominsko proslavo umrlega velikega skladatelja in dirigenta Franceta Marolta, ki je bil ustanovil in vodil nekdanji Akademski pevski zbor, ki je pred vojno žel toliko uspehov doma in v inozemstvu. V tem zboru, katerega je za to priliko obnovil Rado Simoniti, so sodelovali ob priliki njegovega gostovanja v Celovcu, vsi še živeči in dosegljivi bivši Maroltovi učenci. Tudi Simoniti je med njimi. Dobiček iz koncertov tega zbora je namenjen postavitvi spomenika ustanovitelju in učitelju Francetu Maroltu. Ta zbor trenutno ne obstoja več, pač pa bo ponovno zbran in bi naj vnaprej obstojal kot nadaljevanje Maroltovega akademskega pevskega zbora.
Akademski mešani zbor Radovana Gobca je nastal po vojni in so njegovi člani poleg slušateljev univerze tudi dijaki onih šol, ki bodo stopili na univerzo. Razpolaga z ogromnim kadrom mladega naraščaja in bogato izbiro glasovnega materiala. Je v
Nad vse prisrčno je pismo, ki ga je 1. septembra 1.1. naslovil sv. oče na poljske Škote. V njem se spominja petletnice, ki je pretekla, odkar so se Poljaki posvetili brezmadežnemu Srcu Marijinemu, spominja se pa tudi vseh škofov, ki so se udeležili takratnih nepozabnih slovesnosti in ki jih danes ni več med živimi. Med-temi imenuje na prvem mestu kardinala Hlonda, ki se je odlikoval, kakor pravi sv. oče, po modrosti in po svojih delih in ki je žrtvoval svoje življenje za domovino, sv. Cerkev in za Boga. Na drugem mestu se spominja sv. oče nedavno preminulega, odločnega in pogumnega kardinala Stefana Sapiehe, ki je bil »kakor drevo zasajeno ob bregovih voda”, drevo polno sadov in vzrok zaupnega veselja ne samo za Poljake, ampak tudi za vse krščanstvo. Odšli so v večnost še trije drugi škofje, lučki, čenstohovski in vladi-slavski.od katerih je bil prvi dvakrat begu-
V noben kelih ni točil Bog samega pelina; celo svojemu Odrešeniku je poslal na križev pot Simona Cirenskega. Ni je noči tako temne, da bi tam kje v daljavi ne trepetala ponižna rdeča luč, tolažba srcu; ni ga kraja tako pustega, da bi se med kamenjem ne skrivala zelena jasica. Mnogo in mnogovrstnih težav in nadlog je skusil slovenski narod, oj, in jih bo še več. človek roma po slovenskih deželah, malodušno sklanja glavo in žalostno je njegovo srce. Narod, enkrat blagoslovljen, devetkrat obsojen, kako si živel, kaj si doživel? Tvoja dolga povest je povest o siromaku betežnem, ki vstaja, vstati ne more. Kolikor je dolin in kotlin po teh lepih deželah, ne držale bi vse tiste krvi, ki je bila tod prelita; in koliko je bo še prelite! Komaj si stopil na svet, si bil, ti narod sužnjev, suženj med narodi. Otrok si bil, pa že suženj! Psovka ti je nauk delila, palica ti ga je vtepala. Suvali so te od vseh strani, očmi
resnici elitni zbor študirajoče mladine, kar je ob svežih obrazih in še bolj svežih glasovih mogel vsak poslušalec ugotoviti. Skladatelj in dirigent Gobec je šele v zadnjih letih prešel med »profesionalce”, to se pravi, mu je glasba postala poklic. Iz glasbenega avtodidakta se je v kratkih letih povzpel do eksaktnega dirigenta in plodovitega skladatelja, kar smo poudarili že zgoraj. Radovan Gobec ima veliko bodočnost. In on je poosebljen dokaz talentiranosti in sposobnosti tudi preprostega slovenskega umetnika.
nec, medtem ko je tretji prestal nepopis-Ijivo veliko gorja. Molimo, pravi sv. oče, za vse te pastirje, ki so bili za katoliško stvar tako zaslužni, da bi jim bila naklonjena luč brez zatona in mir brez konča. Vam pa želimo, da bi sledili njihovim zgledom ter napredovali v čednostih.
Nato se spominja sv. oče slovesne proglasitve Marijinega vnebovzetja za versko resnico, ter pravi, kako huda je morala biti njihova žalost, da se te slovesnosti niso mogli udeležiti. »Takrat smo” — pravi sv. oče — »goreče želeli, da bi vas videli, kako se tega dogodka veselite, kajti vaš plemeniti narod je že tisoč let združen z Marijo vne-bovzeto. Prvi tempelj, ki ga je knez Miesz-ko dal postaviti v Gneznu, je bil ravno Mariji Devici vnebovzeti posvečen. — S posebnim veseljem smo se estali in govorili s častitljivim bratom Stefanom Wyszynskim, nadškofom Gneza in Varšave, ko je prišel v
in mačehe, botri in botrice. Včasih si zajokal, včasih si omahnil ves truden, včasih pa si tudi planil. Ali komaj si planil, so te podrli na tla, zvezali so te še tesneje in celo usta so ti zaklenili. V curkih je tekla kri iz tvojih žil, napojila je zemljo za več klaf* ter globoko; zato je ta zemlja rodila; in kadar si jedel sužnji kruh, si jedel sam svoje meso in pil svojo kri. Močan si, o slovenski narod! Tisoč in pet sto let krvaviš, izkrvavel nisi! Narod mehkužnik bi dušo izdihnil, še sveče bi mu ne žgali, še bilj bi mu ne peli — ti pa, tisočkrat ranjen, v trpljenju utrjen, ti komaj zmaješ z rameni pod težko sovražno pestjo in praviš: »Nikarte! Ta burka je stara že tisoč let!”
Grenke in grenkejše so misli romarjeve. Tako mu je pri srcu, da bi molil: »Ne daj mi dočakati, o Gospod, da bi se glasila tuja govorica po teh krajih! Ne daj mi dočakati, da bi storil suženj suženjsko smrt! Moč mu dodeli, da raztrga vrvi!”
Rim počastit bazilike sv. apostolov. V njem smo objeli ter pozdravili vas vse, on pa nas je zagotovil, da se spoštovanje in vera vašega ljudstva do sedeža sv. Petra nista prav nič zmanjšala. Rastite tudi za naprej v čed-nostnem življenju! Nebeška Mati in Zaščit-nica, ki jo že dolga leta častite z milo himno »Bogorodnica Devica”, bo pripeljala poljski narod po temnih viharjih v miren pristan. Spomnite se večkrat, koliko slavnih zmag je izvojeval vaš narod s pomočjo preblaženc Device Marije! Ni še zamrl odmev one znane jasnogorske bitke, ko je mala četa redovnikov in hrabrih Marijinih vitezov prisilila sovražnika, da je moral zapustiti vašo deželo. Jasnogorski Kraljici v varstvo sc je izročil slavni Ivan Sobieski, ki je rešil krščanstvo iz stoletnih sovražnikovih stisk. Ravno tako je Devica Marija pomagala vaši domovini, ko ji je grozila brezbožna nevarnost. In mi sami smo bili v zadnji vojni priča, kaka pobožnost in zaupanje je navdajala srca Poljakov, ki so pev dobljeni zmagi postavili med kadečimi se razvalinami Monte Cassino-ja oltar s podobo prečiste Device. V Loretu pa so Poljaki z življenjsko nevarnostjo ohranili pred ognjem in razdejanjem lavretansko hišo, ki je bila zadeta od vžigalnih bomb. Takrat smo odlikovali s papeškimi odlikovanji one hrabre vojake, branilce Marijinega svetišča.
Se vedno traja boj, še vedno morate prenašati hude naskoke sovražnika, toda zaupajte, kajti nad vami čuva Mati usmiljenja in zato vaše zaupanje ne bo osramočeno.”
(To je le kratek izvleček prisrčnega in spodbudnega pisma, ki ga je naslovil sv. oče na poljske škofe.)
Sv. oče poljskim škofom
iiiiiiiiiiiHuiiiiHiiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiumiiiiimmmiiiiiiiHiimiiiiiiuimmiiiinmiHimuHiimiiiiimmimummiiimiiiiimiimuiiiiiiimiiiimiij
Spisal: j. Simon baar
GOLOBČEK
Poslovenil: ALOJZIJ NEMEC ROMAN	36. NADALJEVANJE
»Le vse name zvrnite, Haudek. Jaz sem v resnici lenuh. Uradi imajo z menoj velik križ. če moram kaj napisati, me morajo po dvakrat ali trikrat opozoriti, zagroziti z globo, celo tožili so me. Lenuh sem, gospod centralni ima prav,” se je smehljal Holoubek in naglo končaval vrsto imen. Hitel je, ker ga je zadnje dni silno bolela glava in hrepenel je po svežem zraku.
Takoj ko je Haudek v torbi odnesel skrbno zložfen zavitek papirja, se je župnik oddahnil kakor po napornem delu. »Moram se malo sprehoditi," se je dvignil od mize in, čeprav je vedel, da je zunaj povsod blato do gležnja, je pogumno šel na sprehod. Hiša, štiri stene so ga dušile kakor ječa, ven v naravo in pod sinje nebo je moral, da bi tam premislil, zbral in uredil, kar mu je v divji zmešnjavi burilo v Notranjosti, jasno je čutil, da sc je približal vrhunec, kriza njegovega duhovnega Življenja, da mora rešiti skrivnost, kakšno naj bo njegovo pastirsko delovanje v njegovi župniji, da ne bo zaman in brez koristi tukaj živel. Dognal je, da je njegovo markovsko načelo: »Preganjati zlo in se boriti proti njemu, kjer nanj naleti,” sicer lepo, vendarle pa puhla beseda, ki je po pravici silila markovskega župnika k sme-
hu. Zlo mora zatirati zgolj v sebi, a na zunaj mora biti njegova delavnost gradeča, pozitivna, zidati je treba, ne rušiti. Da, Holoubek mora delati dobro. »Delati dobro,” se mu zdi mnogo lepše načelo, kakor pa zatirati zlo. Toda kakšno dobro, kako ga delati? Za to gre in s to skrbjo beži Holoubek v polje, gleda na svojo župnijo. Muči ga vprašanje, česa ti ljudje najbolj potre-bujejo? »česa jim nedostaja! Kaj jim mora prinesti, darovati in čeprav bi to moral sam ukrasti?” Tako vprašuje samega sebe, se ustavlja in ogleduje po okolici.
Skoraj bi na glas vzkliknil: »To je lažniva pokrajina!” Tako nenadno živo in silno se je dvignil v njegovi duši ta vtis. »Da bi pokrajina imela gorski značaj, ali pa naj bi bila vsaj čista ravnina — toda to, kar je tu, je očividno le boren kompromis.
Tej pokrajini manjka kamna, ki je hrbtenica zemlje. Tukajšnja rumena in črna prst po svoji rodovitnosti daleč in na široko slovi, v resnici pa ni nič drugega kakor mehka in voljna ilovica, blato, ki šele v ognju postane nekoliko trša opeka. Kako naj v tem brezznačajnem kraju zrastejo značajni ljudje? Zdi sc ti, da je tam v daljavi gozd. Ko pa prideš blizu, vidiš, da si se varal. To je gozd samo na videz, a v resnici je gabrova hosta, grmovje, ki ga ne podirajo, ampak sečejo od panjev. Tega ni treba saditi, ker je samorastno in poganja divje iz štorov kakor plevel. - »Kraju, kjer stojim, pravijo ,Na vrlieh'. Prav za prav pa je to samo najvišja točka v vasi, toda vrh to ni! Niti vršič ne! To ime je zlagano, rabijo ga kar tako,” se jezi Holoubek in se obrne na drugo stran. Tod gleda na reko,
kako se ob nizkih bregovih lepo vali. Voda ji je težka kakor svinec, toliko da se še vali. To je mlaka, jezero, ribnik, močvirje, ne pa bistro šumeča reka. To ni reka, ampak zbiralo luž in nesnage iz vsega kraja, iz vseh cukrarn, tovarn, krznarn, pivovarn in žga-njarn. Lepe božje stvari — ribe — so v njej že davno poginile. Zdaj živijo v njej in ob njej samo paglavci in žabe, komarji in enodnevnice, sive miši in štorklje, pa še te se ustavljajo samo takrat, ko se bliža pomlad. Industrija je vzela reki njene deviške lepote, oskrunila in zasužnjila jo je. Pokorno ji mora služiti kot prodano dekle. Nositi mora ladje, vlačiti splave, goniti mline, napajati tovarne, delavnice in kotle. Zgubila je svojo prirodno mikavnost in se pustila uravnati. Z ravnilom so jo usmerili in s kamni obzidali njene zelene, s travo in jelševjem obrasle bregove, v njej so postavili jezove, zapornice in prehode za splave, bregove so povezali z mostovi in brvmi, uničili so na njej brodove in prevoze, razstrelili skale v strugi in razkopali njene otoke.
Odtrgali so ji mnogo oralov lok in polja, da bi jo brezbrambno usužnjili. Prepovedali so ji celo pomladansko povodenj in vdala se je ter ubogala. Huda jeza je prevzela Holoubka zaradi tega. Zato rajši obrne svoj pogled od nje in gleda drugam, da bi prišel na druge misli. Zagleda se v Tre-štice in Poljane, dve cvetoči vasi svoje župnije, bogati in premožni — pa spet mu neizprosno sili v glavo tisti lažnivi dojeni. »Vse to je laž in prevara. Kakšno bogastvo? Kakšno blagostanje, ko pa živi tam čreda beračev,” in zazdi se mu, da je na koru v
svoji cerkvi, pod seboj pa gleda shujšane, borno odete, slabo hranjene, za groš se prepirajoče udeležence zadušnice za grofom. »Ne, to niso častitljive češke vasi niti posvojena zunanjem, niti po svojem notranjem življenju, nikakor ne! To ni ne žaba, niti paglavec, niti mesto niti vas. Kaj torej? Nekako prehodno razvojno bitje je, ki je zavrglo lepoto in prednosti vasi, navzelo pa se napak in pregreh mesta, toda do zdaj nima niti' njegovega gospodarskega prospe-ha niti kulturne pridobitve. Hiše v teh vaseh se pno z enim ali dvema nadstropjema v višino kakor v mestu; lesenih stavb, preproste s skodlami ali s slamo krite hiše ne najdeš daleč naokoli, vse hiše so okitili z neokusnimi sadrenimi okraski, kričeče prepleskali, prekrili z vzorčastimi cementnimi strešniki pisanih barv. Zato morajo v teh lažnivih hišah živeti tudi lažnivi ljudje," modruje Holoubek in zdi se mu, da je to jasno in naravno. »Odložili so svoj vaški kroj, odeli se v mednarodne mestne cunje, po opičje posnemajo meščane v obleki, pohištvu, prehrani in navadah, v vsem življenju. Uničili so starinski značaj češke vasi, razdelili so se na bogataše in reveže, na gospodarje in delavce. Kmet ne sedi več pri mizi s svojim oračem, malim hlapcem, z delavcem in težakom, in kakor z njimi ne je, tako z njimi tudi ne dela. On jih samo nadzira, pazi, da ne bi lenobe pasli in ne kradli... Na telesu češkega kmeta — to je na njegovem imetju — so živeli gostači, čutili so se kmetski s pose-stvom, kmet z njimi kakor delavec — in dobro je bilo vsem.
.(Dalje prihodnjič)
Nravstvena utemljitev ljubezni do naroda
Dolžni smo svojega bližnjega ljubiti. Toda nismo dolžni vseh ljudi ljubiti v enaki meri. Tiste, ki so nam po naravi bližji, tudi smemo in moramo bolj ljubiti nego druge ljudi. To je red krščanske ljubezni.
V naslednjem hočem našteti nekaj krščanskih avtorjev (pisateljev), kaj pravijo o tem.
1.	Profesor Stiglitz je napisal več knjig, v katerih razlaga vse krščanske resnice, cel katekizem. V knjigi „Sittenlehre” (nravo-slovje) piše, ko razlaga ljubezen do bližnjega:
„Naša ljubezen je splošna, če nobenega človeka, bodisi prijatelj ali sovražnik, ne izključimo iz svoje ljubezni. Seveda nam vsi ne stojijo enako blizu. Starše, brate in sestre ter prijatelje smemo in moramo bolj ljubiti nego druge ljudi.”
2.	Benedektinec p. Pavel Schwillinsky je napisal tri knjige, v katerih razlaga vse resnice naše vere. Ko govori o ljubezni do bližnjega, pravi: „Naša ljubezen do bližnjega mora biti splošna, to se pravi, raztezati se mora na vse soljudi, nobenega človeka ne smemo izključiti iz svoje ljubezni. Razume se samo ob sebi, da s tem ni rečeno, da moramo vse ljudi ljubiti na enak način. Nasprotno nas uči evangelij, da moramo očeta in mater, moža, ženo, brate, sestre itd. bolj ljubiti nego tujce. Torej sorodniki, prijatelji in dobrotniki imajo posebno pravico do naše ljubezni in njim moramo pred vsemi drugimi priskočiti na pomoč, če potrebujejo naše pomoči. Za sorodniki moramo ljubiti naše brate po veri in narodnosti.
..Ljubiti moramo sonarodnjake.” Apostol Pavel je prav dobro poznal čustva, ki nas vlečejo k lastnemu narodu. On pravi: „Sam bi hotel biti izobčen in daleč od Kristusa, namesto mojih bratov, ki so moji sorodniki po mesu.”
»Narodnost pa ne gre nad vero, mi vsi smo otroci enega nebeškega Očeta in odre-šcnci Jezusa Kristusa in moramo svoje krščanske brate ljubiti. Kdor jih zaničuje in svoj lastni narod obožuje, se hudo-pregre-ši zoper ljubezen do bližnjega.”
3.	Jezuit Jakob Zci j je v holandščini napisal dve knjižici »Mesečna duhovna obnova”, ki sta prestavljeni na nemščino. V prvi knjižici pravi:
»Zveličar ni bil, kakor toliko ljudi, prijazen in postrežljiv nasproti tujcem, pa brezbrižen in čmeren nasproti domačim in nasproti svoji najbližji okolici. O ne! Njegovi apostoli, pobožne žene, ki so mu sledile, njegovi prijatelji, kakor Lazar in taistega sestri, so uživali tudi največjo pravico do ljubezni in dobrote njegovega presvetega Srca. Njim je delil svoje največje
dobrote, svojo najprisrčnejšo tolažbo.
»Ali ne pozabim včasih, da imajo moji starši, moja žena, moji otroci, moji bratje prvo pravico do moje ljubezni, do moje prisrčnosti, moje prizanesljivosti, moje pomoči?”
4.	In učenjak Noldin, ki je napisal knjige, iz katerih se učijo bogoslovci, pravi v knjigi O zapovedih:
Sama razumna narava nas priganja da one bolj ljubimo, s katerimi smo bolj zvezani. Milost pa ne uničuje, marveč spopol-njuje naravo. Torej smemo in moramo tudi z nadnaravno ljubeznijo bolj ljubiti one, s katerimi smo bolj zvezani. — Isto nam potrjuje zgled Kristusov, o katerem pripoveduje evangelij, da je sv. Janeza bolj ljubil nego druge učence.” —
Zaključek: Pravi red krščanske ljubezni nam torej pravi, da smemo in maramo one bolj ljubiti, ki so nam po naravi bližji. Bratje po krvi in jeziku, to je sonarodnjaki ali pripadniki našega naroda, so nam bližji
Franc Sal. Finžgar:
nego drugi ljudje. Torej jih tudi smemo in moramo bolj ljubiti nego druge ljudi. Naša ljubezen do lastnega noroda je torej etično ali nravstveno utemeljena in globoko zasidrana.
Ta red krščanske ljubezni do bližnjega nam potrjuje tudi naslednji slučaj: Bilo je kmalu po končanem plebiscitu. Na Lis-ni v šentpetrski fari se je zbralo ogromno ljudi. Pridigoval je tedanji ruški župnik, g. Franc Laure. Spodbujal je poslušalce, naj molijo za spreobrnitev Rusije. In potem je rekel dobesedno: »Posebno pa morate moliti za spreobrnitev Rusije vi Slovenci, ki ste ž njimi (t. j. z Rusi) v narodnem sorodstvu (stammvenvandt).”
Kakor s pripadniki našega naroda, tako nas vežejo tudi z ostalimi slovanskimi narodi vezi narodnostnega in jezikovnega sorodstva. Tudi njim smo dolžni posebno ljubezen. In gospod Laure je poudarjal čisto prav, da nas ta red krščanske ljubezni še prav posebno obvezuje.
'Stomrnka
Veliki zvon je zabučal jz lin pri fari. Od gore do gore je zadonelo kakor božji glas. Na polju se je pripognilo v tiho šumečih valovih žito, vse oškropljeno s srebrno roso. Na vsako okno je potrkal glas zvona in zaklical: Otroci, nedelja! Nedelja tebi, oče, nedelja hlapcu, nedelja hlevu. In razgrnilo se je nad faro do konca in čez konec naprej do prve in devete sosede: sveta nedelja. Pa je zavladal božji mir. Zapuhtelo je nad hribi kakor kadilo proti nebu. Vesela slovesnost je umila žuljave roke, otrla potni obraz. Zašumela so nagubana krila, zacvrkali visoki škornji in korak ni bil prešeren in ni ga gnala skrb. Slovesen je bil in umerjen; tako se spodobi svetišču in zvon je spremenil v svetišče polje in travnik, log in goro. In na vasi! Kdo bi si upal nespodobno teči skozi vas, ali da bi zaškripalo kolo težkega voza, da bi pokaLbič in klel voznik — danes na sveto nedeljo. Beli rokavci dvigajo škafe ob studencu, pri koritu se zlagoma oceja živina. Danes se ne mudi. Da bi kmet oklenil luči težko grivo, da bi jarem stisnil roge voletu —
danes? Danes postajajo fantje s konji, ki so jih prignali napajat. Brzda ne zvenči, zakaj na bražunastih telovnikih cingljajo tolarji ob težkih srebrnih verigah. In kadar done ti, tedaj je na vasi, kakor se je zapisalo na Sinaju: Ne delaj ti, ne tvoj sin, ne tvoja hči, ne tvoj hlapec in ne tvoja živina ...!
In zvon je zabučal vnovič. Iz postavnega doma, iz lesene bajte, od vsepovsod so se prikazovale prazniške postave: dekleta z nabranimi rokavi, belimi kakor iz cukra, z nageljnom in rožmarinom za svilenim nedrjem, z zobčasto ruto v roki. Fantje s suknjiči čez ramo, tolarji ob verižicah — cink, cink — in z drače opisanimi škornji-cami — cvrk, cvrk — kaj pa z viržinko in krivci, to je praznik Celo stare mamice petdesetletna šajevka, ki se je modrikasto izpreminjala v soncu, celo ta: sama živa, Sveta nedelja. Skozi vas so rasle gruče in zunaj vasi so se potopile v morje žita in plule od vseh štirih vetrov, kakor bi živih rož nasadil po zelenih pšeničnih valovih...
IVAN CANKAR:
Ob Krimu se razmakne slovenska zemlja: zavalovi v Dolenjsko, zraste v Gorenjsko in se umiri v Notranjski. Hodim po planotah, ki se dvigajo v kope in se v Snežni-
ku najbolj približajo Bogu. Pojem ob živahni Pivki, a se mi naenkrat zgubi šumeča reka v zemljo. In ko jo sledim, se mi odpre čudovit podzemeljski svet v Postojnski
t Glasbenik Mirko Polit
V Ljubljani je dne 2. oktobra umrl dirigent in skladatelj Mirko Polič.
Mirko Polič je bil rojen leta 1890 v Trstu. Se mlad se je posvetil glasbenemu življenju. Vpisal se je na pravno fakulteto v Pragi, a hkrati študiral glasbo na konservatoriju Verdi v Trstu od leta 1908 do leta 1913, ko je absolviral. Zasluge Mirka Poliča so neprecenljive za razvoj Slovenskega narodnega gledališča v Trstu, kateremu je posvetil vse svoje moči od 1. 1910 dalje pa vse do njegove nasilne zadušitve.
Leta 1925 je prevzel vodstvo ljubljanske opere, na kateri je deloval vse do svoje smrti.
Mirko Polič je uglasbil dve operi in sicer »Mati Jugovičev” in »Deseti brat". Že leta 1910 pa je v Trstu uglasbil za Vojnovičevo dramo »Smrt majke Jugovičev” preludij in koral kot napoved svoje kasnejše opere. Leta 1938 pa je predelal prvo slovensko ljudsko opero Foersterjev »Gorenjski slavček”. Premiera »Desetega brata je bila letošnjo pomlad v Ljubljani.
iiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiii
jami, s kapniki, čudežnimi barvami, velikimi dvoranami. Ko -spet zagledam modro nebo, privre iz zemlje reka z novim imenom: Zdaj mi kaže Unec smer proti beli Ljubljani. Tudi dno Cerkniškega jezera hoče mehkih poljubov toplega sonca, zato v vročih dneh odteče in življenje v jezeru usahne. Temnozeleni gozdovi krasijo ta svet. Žitno polje valovi med skrbno zloženim kamenjem. Trta se umika pašniku in pašnik vrtačam, kadunjam in globokim škocijanskim jamam. Iz zelenja se odražajo beli zidovi notranjskih hiš. Kašče in hlevi so skrbno urejeni. Sadni vrtovi zalagajo trge in mesta.
Nasmejani, veseli ljudje živijo v vaseh. Močno čustvujejo in dosti razmišljajo. Praktični so in k mestu teže. Privzeli so trdno odpornost Primorca, veselo sproščenost Dolenjca, skrb in preračunanost Gorenjca. Niso zagledani vase, v srcu imajo prostor tudi ostali Slovenci.
Pred menoj je kristalno vino, kos belega kruha, rdeče črešnje. Sumeči gozdovi, pravljične kraške votline.
Utrujen se sklanjam nad vso to lepoto, zajemam s prgiščem dobroto in živo verujem, da si tu podajajo roke slovenski bratje.
Človek bi res mislil, da je vsa naša zemlja ena sama pesem in veliko, prelepo doživetje.
Pesem, ki nikdar ne izzveni. Kako bi ne pelo vsako slovensko srce ob tej lepoti!
Proslava 50-lefnice »Narodne šole"
in delovanje šolskih sester v njej
2. Že od vsega začetka je služila »Narodna šola” poleg ljudskošolskega pouka tudi še šolanju šoli odraslih slovenskih deklet je iz leta v leto raslo in jih je 1. 1909 v internatu bila že polovica (15).
Da bi se pa gospodinjska šola mogla otvoriti v celotnem obsegu in nuditi dekletom povsem zadostno izobrazbo, ne le teoretično, temveč tudi praktično, je bilo potrebno gospodarsko poslopje z gruntom, na koterem naj bi se bodoče gospodinje praktično vadile. Vpoštevajoč to nujnost, so šolske sestre 1. 1910 kupile pristavo »Strutz-mannhof” na vinogradih, 10 minut od »Narodne šole”. Na prodaj je bila za 33.000 K. A kje dobiti toliko denarja? V tej veliki zadregi pa jim je Bog poslal iz-, redno velikodušnega dobrotnika, stolnega kanonika Janeza Vidoviča, ki jim je za nakup pristave podaril kar 20.000 K.
Dvajset let pozneje so šolske sestre od istega posestnika kupile tudi še k pristavi spadajoči sadni vrt. In tudi tedaj so se našli dobrotniki, ki so pomagali z brezobrestnim posojilom (žp. Rozman iz St. Petra n. V., stolni kapitelj, mlinar Piopovnik.).
Zares, Bog svojih ne zapusti. In kadar je potreba največja, pošlje tistim, ki vanj zaupajo, pravega »dcus ex machina”.
3. Z začetkom prve svetovne vojne je prišla nad NS in šolske sestre prva velika preskušnja.
Ta tako idealno zamišljena in lepo uspe-
vajoča ustanova je že od vsega začetka imela svoje sovražnike, ki jim je bila katoliška slovenska šola trn v peti. Tem nestrpnežem je vojna nudila priliko, da na vso moč navalijo nanjo ter jo uničijo.
Ob Vseh svetih leta 1914 so nasprotniki NŠ izposlovali pri vojaškem poveljstvu ukaz, da naj se NŠ takoj izprazni za vojake. Takojšnja intervencija g. župnika Treiber-ja pri deželnem predsedniku pa je nakano preprečila. Vojaštvo je tokrat namesto v NŠ prišlo v »Kararvankenhof”.
Medtem so šolske sestre prostovoljno sprejele v telovadnico 35 ranjenih vojakov in jim požrtvovalno stregle.
Začetkom decembra 1914 so sovražniki Nar. šole napravili drugi, hujši naskok na Nar. šolo. Spet pride ukaz od vojaškega poveljništva, da se mora Nar. šola takoj izprazniti za vojake. Spet je g. župnik Trei-ber bil neustrašen in je častniku, ki je povelje prinesel, dejal: »Vsak na smrt obsojeni ima na razpolago tridnevni rok, da se more pripraviti. Ta rok moram imeti tudi jaz...” Zahtevani rok so mu dovolili. Župnik Treiber ga dobro izrabi ter telegrafično alarmira vse dosegljive visoke instance, med drugim prosi pomoči dunajskega kardinala Piffla. Ta plemeniti gospod res intervenira pri vojnem ministrstvu. Istočasno se tudi gospe od Rdečega križa (predsednica Erna pl. Meyerhofer) potegnejo za šolske sestre zaradi njihove požrtvovalnosti do
| ranjencev. Uspeh tako veljavnih interven- j cij ne izostane. Prvi dan sestram dovolijo 2. nadstropje, drugi dan tudi prvo, tretji dan pa še pritličje. Vojaščina pa pride v velikovško meščansko šolo. Končno pa na pritožbo Velikovčanov deželni predsednik odredi izpraznitev pritličja Nar. šole za vojaščino. A ta po enem mesecu odide na fronto. In odtlej ima Nar. šola skozi celo vojno mir pred vojaščino ter se šolski pouk v njej lahko nemoteno vrši.
4. Bog je v svojih načrtih in sklepih ne-preračunljiv. »Moje misli niso vaše misli, moja pota niso vaša pota.” Ob svojem času nam utira in uglaja pot, da naš voziček mirno in gladko teče po njej. Ob svojem času pa dopusti, da ga nam prevrne kak paglavec ali 'zlikovec. In ob svojem času ga nam spet pomaga postaviti pokonci, da ga popeljemo dalje.
Ni dobro in tudi ni moj namen odpirati stare, bolj ali manj zaceljene rane. A toliko bodi ugotovljeno, ko mi je govoriti o najžalostnejši dobi Nar. šole in njenih prebivalcev, da se je v tej hiši nekoč v zgoščeni obliki odigravalo trpljenje naroda na dušah in telesih šolskih sester, ki so še in še pile iz čaše nagrenkejšega gorja za narod.
Po končani svetovni vojni se je začelo za Nar. šolo in zlasti za šolske sestre v njej tako bridko razdobje, tako poniževalna pot na Kalvarijo, da ni pretirano, ako jih imenujemo naše velike narodne mučenice.
Dovolite, da naštejem dejstva, ki so si tedaj z veliko naglostjo sledila: 2. 5. 1919 obstreljevanje Nar. šole, od krogle nadeta urarje 18-letna gojenka Rozika Kofler iz Malošč. Sledi ropanje po vsej hiši, bogo-
skrunstvo v kapeli, izgon sester in njih internacija v St. Andražu (8. 5. 1919). Po mesecu dni (9. 6.) povratek sester v St. Rupert. Nepopisno razdejanje v Nar. šoli, ki je docela izpraznjena, kar je še ostalo, pa popolnoma razbito. Pravtako na pristavi in v župnišču. 19. 12. 1920 izgon župnika Trei-berja po 26 letih pastirovanja v šentrupert-ski fari. V letih 1920 in 1921 ponovne hišne preiskave po orožnikih, nenehno sumničenje in obrekovanje v časopisju, tirjanje prostorov za mestne uradnike, brezizgled-no čakanje na dovoljenje za šolski pouk.
Vendar šolske sestre na izrecno željo celovškega škofijstva ostanejo v hiši ter z novim letom 1922 otvorijo sirotišnico in gospodinjsko šolo za odrasla dekleta z 12 tečajnicami.
V	neprestanem nemiru potekajo naslednja leta, dokler leta 1924 gospodinjska šola ne stoji pred popolno ukinitvijo. Deželna oblast je namreč dovoljenje za delovanje v Nar. šoli omejila na sestre — Korošice, končno pa je okrajno glavarstvo v Velikovcu odredilo takojšnjo odslovitev gojenk (15. 4.), »ker šolske sestre nimajo dovoljenja za gospodinjsko šolo”.
V	svesti si, da jih je božja Previdnost po* stavila na to mesto, in osrčevane po knezo-škofu Adamu, so sestre kljub vsemu vztrajale. Poleti so bile na razpolago škofijski karitas in so sprejemale počitniške otroške kolonije, m. dr. tudi iz Nemčije, čez zimo pa so prirejale gospodinjske tečaje, ki jih oblast sicer ni dovoljevala, pa odslej tudi ne več ovirala. Naše ljudstvo sc je dane priložnosti spet rado poslužilo ter'pošiljalo k sestram čedalje več deklet. Leta 1928 je bilo v Nar. šoli že 53 gojenk.
CELOVEC
Nedeljska služba božja je vsako nedeljo in praznik ob 149. uri v slovenski cerkvi v Priesterhausgasse.
Popoldanska služba božja je ob nedeljah in praznikih ob 16.00 uri.
Alaroiniki, pozor!
V zadnjem četrtletju letošnjega leta smo. Današnji številki smo zopet priložili položnice. Poravnajte naročnino vsi, ki jo še dolgujete!
Vsi listi so s 1. oktobrom zopet povišali svojo naročnino. Mi bomo poskusili vsaj do novega leta brez povišanja vzdrževati list, ki sc mora vzdrževati samo z naročnino in donosom inseratov. Le če bodo eni kakor drugi storili svojo dolžnost, se bo list vzdrževal sam in bo lahko k vsem vprašanjem zavzemal stališče, kakor ga narekujejo naše narodnostne potrebe in naše katoliško prepričanje.
Pred vojno smo plačevali za »Koroškega Slovenca” na mesec en šiling, danes plačujemo za mnogo večji list komaj trikratno ceno, čeprav so se cene vseh drugih predmetov podesetorile.
Troje jajc na mesece ali dva litra mleka za slovensko glasilo res ni preveč, če pa pri vsej stvari še upoštevamo požrtvovalnost listovih sotrudnikov, tedaj smemo pričakovati, da bodo naročniki doma in v inozemstvu storili svojo dolžnost in poravnali naročnino. Kdor še letos ni nič plačal, plača za prvih šest mesecev tega leta 12 šil., za drugih šest mesecev pa 18 šil., torej za celo leto skupno SO šil. Naročniki v inozemstvu pa plačajo za vse leto tri USA dolarje ali primerno protivrednost.
Izredno številna priznanja, ki jih dobiva uredništvo iz naših vasi in tudi iz inozemstva, nam dokazujejo, da je list zadel pra-
Nagrobnc svečke - paket 7 šilingov in nagrobne lučke najceneje pri
F. SIEBERT
Celovec-Klagenlurt, Siaudcrplatz 8
vo smer. Pomagajte tudi vi, da bomo nedo-statke, ki so gotovo še pri listu, odpravili. Posrečilo se nam je, da smo dobili tudi za ženski kot stalno sotrudnico in tako bomo mogli tudi upravičeni želji naših bralk ustreči, i mudili se bomo, da bodo tudi otroci v listu našli svoje.
Na naše bralce pa se danes obračamo še s posebno prošnjo. Iz vsake številke lista razvidite, da oglaša vrsta zelo uglednih podjetij v našem listu. Ti pomagajo s tem prispevkom pri vzdrževanju lista in omogočajo, da ga moremo izdajati za tako nizko ceno. Dolžnost listovih bralcev pa je, da tudi oni kupujejo predvsem pri lir mah, ki pri nas oglašajo. Potrebno pa je, da tudi pri vsakem nakupu opozorite trgovca, da ste brali njegov oglas v listu „Naš tednik-kronika”. Imamo namreč iz cele vrste trgovskih krogov zagotovilo, da se tudi trgovci zavedajo uspešnosti oglašanja v našem listu.
ŠTEBEN V PODJUNI
Slovensko prosvetno društvo »Edinost” v Štebnu v Podjuni sc s tem najprisrčnejc zahvaljuje vsem tistim kmetom, ki so darovali les ali pa prispevali denarna sredstva za nakup klavirja. Ta bo, ko bo spravljen še ostali les, last društva. Tudi tistim velja iskrena zahvala, ki so v nesebičnem idealizmu za skupno stvar pridno pomagali.
S to dobro voljo našili kmetov nam je bilo veliko pomagano in smo tako lažje prestali finančno krizo, ki se v vsaki društveni blagajni pojavi, če sc nabavljajo dragocene stvari.
Obveščamo tudi vse prijatelje dobrih knjig, da je Slov. prosvetno društvo v Štcb-nu prevzelo komisijsko prodajo knjig za spodnjo Podjuno. Cene raznih knjig so bile objavljene že večkrat v »Našem tedniku”. Dobite lahko cele kolekcije, pa tudi posamezne knjige. — Tudi društvena knjižnica se vam priporoča.
Za Slov. prosvetno društvo:
Albert Sadjak 1. r. Marko Dumpelnik 1. r. tajnik	predsednik
KORTE
Otavo smo pospravili. Tudi sadje je že v shrambah, četudi se nc moremo pohvaliti,
ri nas naMmkem
da tn oila letos dobra sadna letina, le češplje so še dosti dobro obrodile.
Zima se bliža s hitrimi koraki in kmalu bomo zopet v snegu. Do takrat pa bi radi še pohiteli z delom, da bi vsaj glavna dela v našem župnišču dogotovili. Če bo pa že letos za stanovanje vse urejeno, je pa še drugo veliko vprašanje. Upamo, da se bo z božjo pomočjo in pripravljenostjo vseh Korčanov na žrtve za dobro stvar dalo tudi to kmalu urediti.
Tatov, ki so ukradli Vole in kravo v Pristovnikovi planini, kakor smo v »Našem tedniku poročali, še vedno niso našli. Dol-
Najboljie pralno milo 18 šilingov kilogram v trgovski hiši
B R U N N ER
Celovcc-Klagenfurt, Priestcrhaushasse
go je že, odkar je bila tatvina izvršena in kar bojimo se, da bo sneg še zadnje sledi zakril in obmejni prebivalci bodo za eno razočaranje bogatejši. Pomirljivo bi delovalo vsekakor vsaj kratko pojasnilo varnostne policije, da stvar še ni zaspala in tudi ne bo. Naš list pa bo od časa do časa še poročal, kako preiskava napreduje pa tudi, če bo mogoče zaspala brez izsleditve krivcev.
Danes moremo poročati le toliko, da so v Beli kmalu po ugotovitvi tatvine opazovali, kako pri igri izgublja Jos. Jernej razmeroma velike vsote denarja. Opozorili so na to orožnike, ki so ga aretirali. Toda pri zasliševanju ni ničesar priznal. Tudi kriminalna policija v Celovcu ni mogla ničesar ugotoviti in menda je vso zadevo prevzela kriminalna policija v Gradcu.
Splošno prevladuje prepričanje, da je morala biti udeležena pri tatvini večja tolpa.
ST. JAKOB V ROŽU
V	nedeljo, dne 7. oktobra so preč. g. kaplan česen blagoslovili novodograjen Stikrov skedenj v St. Petru. Kot mogočna trdnjava se dviga nova stavba — morda v Rožu najmodernejša. Ob blagoslavljanju so sodelovali domači pevci, nakar je gospodar — naš vrli Slikar — navzoče povabil k bogato založeni mizi.
Iz Sroj je prišla božja dekla smrt v Go-rinčiče in tam nepričakovano pokosila Kranjčevega očeta, Janeza Egartner, uglednega gospodarja in poštenega, značajnega moža, v satrosti 67 let. Samo nekaj dni je bil bolan, pa je bila kruta smrt močnejša kot njegova koščena kmečka postava.
Imel je S hčere in enega sina. Dve hčeri sta izgubili moža v vojni in je oče potem obema pomagal pri gospodarstvu. Zelo je bil ljubil svoje otroke, zato ga otroci sedaj tem bolj pogrešajo.
Vsej Kranjčevi družini naše iskreno sožalje!
t Katka Hallcgger
V	nedeljo, 30. septembra, smo spremljali v St. Jakobu v Rožu na zadnji poti mater in gospodinjo Kobintarjevega doma v Src-jah. 52 let je dosegla, v njih dozorela v svojo življenjsko polnost. Rodom iz Knc-
Hanclastc moške srajc« v naj lep Jih vzorcih in barvah. Flanelaste pižame, toplo spodnje perilo v res veliki izbiri
Sriiner
Celovec • Klagenfiirt, Burggasse
zove družine v Podgradu, se je kot dekle odlikovala kot Marijina družbenica in vrla igralka. Leta 1924 se je omožila na Ko-bintarjev dom. Kaj kmalu se je poznala pridna Katičina roka, na lepo urejenem posestvu je začela cveteti mlada družinica. Dobremu možu Hanzeju je žarelo oko ob pogledu na hčerki Katico in Reziko ter na sinčka Hanzeka, ki so rastli ob matni kot rože na vrtu.
Leta 1912 je prišla nad Kobintarjev dom icžka preizkušnja: izselitev v rajh. Junaško
je družinica prenašala trpki udarec in se v .najtežjih trenutkih izročala božji previdnosti. Kako veliko je bilo veselje ob pov-ratku domov. Mati Katica pa je že tedaj zaslutila drugo trpljenje. Zavratna bolezen jo je zgrabila. Vdano je nosila bolečine, še v bolezni je bila v mislih pri vojih dragih.
Njena zadnja pot je bila častna kot pot katoliške slov. matere, Ogromna množica je spremljala žalujočo družino, č. g. Česen so se po obredih z ganljivimi besedami v imenu vseh poslovili od blage pokojnice, pevci pa so v slovo zapeli zadnjo pesem — žalostinko. Naj blaga mati počiva v miru! Kobintarjevim iskreno sožalje!
SELE
Počitnice so minule, ne samo šolske, ampak tudi ženitovanjske. Zdaj na jesen se opaža med kandidati za zakonski stan neko živahno gibanje. V ponedeljek, dne 1. oktobra, sta že stala pred poročnim oltarjem Albin Travnik, p. d. Ridovc in njegova izvoljenka, Marija Kelih, p. d. Sp. Čevhova.
Flanelaste rjuhe najugodneje v trgovski hiši
BRUNNER
Q.’lovec-K lagenlurt, Priesterhausgasse
Oba smo že večkrat videli na društvenem odru, kjer sta svoje vloge tako naravno in prikupljivo podajala, da smo ju šteli med najboljše igralce. Da se bodeta tudi sedaj, ko sta nastopila drugo dejanje v igri življenja, v svojih vlogah kot mož in žena dobro izkazala, o tem smo prepričani. Želimo, da bi v novem stanu uživala mnogo zado-voljivosti in veselja, kakor sta ga nam v igrah mnogokrat pripravila. Bilo srečno!
Šmihel pri Pliberku
Največji praznik našega cerkvenega leta je minul. Večina faranov se ga je udeležila, pa tudi iz sosednih far si lahko videl kakega znanca. Istočasno so bile darovane tri svete maše in nato je bila vsakokrat pridiga. Ob 10. uri so imeli preč. g. dekan in prošt Trabesinger asistirano sveto mašo. Kruh večnega življenja so nam delili pri vse mašah domači gospod župnik. Kruh božje besede pa so kot prvi delili preč. g.
SREČA TE IŠČE...
Pot do sreče je lahka, če zadenete večji dobitek v avstrijski razredni loteriji. Več izveste iz prospekta poslovalnice Schelham-mer & Schattera. Prospekt je priložen današnji številki »Našega tednika”. —
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiii
položil v pesem vse svoje sile, kakor tudi g. profesor Mihelič vso svojo spretnost v orgle, da je bilo res užitek poslušati petje in orglanje. Še drugi dan so ljudje govorili, kako lepa slovesnost je bila ob zaključku dneva vednega češčenja.
Naš gospod niso kmalu kdaj zadovoljni z nami, v nedeljo pa so nas kar pohvalili na prižnici za ta lepi dan, katerega smo naredili Jezusu. Nad 700 obhajil je bilo podeljenih ta dan. Gospodje pa so imeli kar dosti opravka v spovednici in pri oltarjih.
Razen zgoraj navedenih in domačih gospodov so prišli na pomoč še: preč gg. Ivan Sekol, župnik v Globasnici, kaplan Valjavec iz Globasnice, kaplan Gabruč iz Dobrič vasi, g. Učakar iz Kazaz, novi žvabeški gospod župnik Ignacij Zupan, g. Kulmcž iz Pliberka, g. Verhnjak iz štebna, novo-mašnik Mirko Brumnik, g. tajnik Babnik iz Holandije. Ne bi pa bila slovesnost popolna, če bi ne bilo v naši sredi našega dobrega Vinka Zaletela. Tokrat nas pa ni slikal kot je to njegova navada, ampak nam je pokazal s skioptičnim aparatom svoje barvane slike. Te so nas zelo razveselile, obenem smo se pa naučili šele prav gledati barve v naravi, saj jih barvani film lepše pokaže kot jih zna razločevati navadno oko.
Bilčovs
Redkokdaj se oglasi Bilčovs v »Tedniku”. Danes pa moramo nekaj sporočiti, da ne bodo drugje mislili, da smo zaspali.
V poletnem času nas je obdajalo ter čakalo delo na delo, kot je povsod na kmetih. Hvala Bogu smo poljske pridelke srečno spravili pod streho. Letina sicer ni bila zelo dobra, a vendar moramo biti hvaležni za vse, kar smo z znojem pridelali ter iz božjih rok sprejeli.
Nekaj razveseljivega je, da je bila naša farna cerkev letos na novo prekrita. Ker je bilo že nujno potrebno, nas je skrbelo, kdaj bomo mogli streho napraviti, ko je v sedanjem času tako hudo za maferial in delavce. Vsi so pomagali, da so bili stroški kmalu kriti.
Komaj je bila streha gotova, se je na novo poživela že stara želja vseh faranov, da bi si nabavili zvonove, ker jih je naša cerkev v minuli vojni zgubila, že v pni svetovni vojni so vse zvonove zaplenili. Z velikimi žrtvami so kupili farani po vojni
Slovensko prosvetno društvo »Edinost” v Pliberku
Vabilo na
»Prosvetni popoldan"
v nedeljo, dne 21. oktobra 1951, ob 14. uri
pri 33rexni&u v (flibeabu
Spored:	Govor, igra »Pri kapelici”,
pevski in tamburaški koncert, družabnost.
Prijatelji se bodo potrudili, da boste popolnoma zadovoljni in doživeli popoldne, ki Vam bo ostal dolgo v lepem spominu.
Iskreno vabimo, da tudi Vas in Vaših ne bo manjkalo na naši domači prire-
š
ditvi!
SPD »Edinost” v Pliberku Odbor.
Matej Igerc, provizor na Suhi. Drugi pridigar so bili preč g. dr. Franc Cigan iz Kamena. Z vsem ognjem vnetega misijonarja so nam razlagali božji nauk. Kar z besedo niso dohiteli, pa so roke morale pomagati.
Kot grom in strela je učinkovala pridiga preč. gospoda prošta Trabesingerja. Milo in iskreno so nas vabili k mizi gospodovi ter k oltarju preč. g. Alojzij Nemec iz Celovca. Po tej pridigi ob 11. uri sta bili še dve sveti maši; skupno je bilo dopoldne 14 sv. maš.
Popoldne pa smo imeli ure češčenja. Zvečer so nam pridigovali zelo lepo preč. g. dr. Franc Šegula, ki študirajo v Rimu za doktorja svetega pisma stare in nove zaveze. Tako gladko in ognjevito so pridigovali o Jezusovih čudežih ljubezni, da smo jih zelo radi poslušali. Nato so imeli asistirano sveto mašo, ki so jo peli z lahkoto kot slavček.
Cel dan se je izkazal cerkveni zbor s svojim lepim petjem. Pri večerni maši pa je
težke, bronaste zvonove. Druga vojna dru-hal j«; pobrala tudi te krasne zvonove, da bi z, njimi sejala smrt, bedo in opustošenje, četudi so maziljeni in blagoslovljeni v božjo čast.
Toda vseh zvonov niso več mogli raztopiti, tako se je nekaj zvonov iz Nemčije vrnilo. Iz naše fare so se vrnili 3 zvonovi in sicer vsi iz podružnic. Farna cerkev bi jih seveda najbolj potrebovala, a na žalost je ostala prazna in osirotela. Zdaj je prišel tisti čas, ko bosta naša tiha želja in dolgoletni načrt tudi uresničena.
Začeli smo zbirati prostovoljne prispevke in lahko ugotavljamo, da smo povsod našli razumevanje, voljo za naročitev zvonov in požrtvovalna srca. V kratkem času se je nabrala polovica vsote, ki je samoumevno zelo visoka. Treba bo še žrtev in dobrih src, a smo prepričani, da bo šlo vse lepo po načrtu. Težko že pričakujemo velikega dneva, ko bodo blagoslovljeni zvonovi iz stolpa zopet zapeli Bogu v čast, nam pa v veselje in v opomin h krščanskim dolžnostim.
Volitve v kmetijsko ikornico
Pieiiefte volilne imenike l
V	zadnji številki ..Našega tednika” smo obširno pisali o volilnih imenikih in o volilni pravici za volitve v kmetijsko zbornico. Opozarjamo ponovno vse one, ki imajo volilno pravico, da ta navodila ponovno preberejo. Sam sebi in vsemu kmečkemu stanu škoduje, kdor se ne zanima, ali je vpisan on sam in ali je vpisan njegov sosed V volilni imenik.
Zato danes na to pravico in dolžnost spet opozarjamo. Do 16. oktobra najkasneje morajo imeti vse občine volilne imenike sestavljene. Nato pa morajo biti ti imeniki skozi deset dni na vpogled vsakomur. Vsak sme tudi volilni imenik prepisati v celoti ali pa napraviti iz njega samo posamezne izpiske.
V	teku teh desetih dni je dopustno vložiti priziv proti nepravilnostim in pomanjkljivostim volilnega imenika. Priziv je mogoče vložiti ustno, pismeno ali brzojavno pri občinskem uradu. O vsakem prizivu mora odločiti volilna komisija v teku treh dni in mora o svoji odločitvi prizadetega takoj pismeno obvestiti.
Po desetih dneh župan zaključi volilni imenik in vsak vpis ali izbris ali sploh kaka sprememba je nato izključena.
Skrbite zato pravočasno, da bodo v volilni imenik vpisani vsi, ki imajo volilno pravico. Ako potrebujete kako pojasnilo, sc obrnite takoj na naš volilni odbor v Celovcu, Wulfcngassc 15, telefonska številka je. 35-38.
Prva dolžnost vsakega, ki ima po določilih, ki smo jih objavili v zadnji številki „Našega tednika”, volilno pravico, je: Preglej volilni imenik, napravi po potrebi iz njega izpisek ali pa ga daj prepisati. Po-svetuj se nato s svojimi znanci in skupno ugotovite, kdo ni vpisan v volilni imenik, četudi ima volilno pravico. Ugotovite nadalje, če je mogoče kdo vpisan v volilni imenik, ki volilne pravice nima. Po tej ugotovitvi napravite takoj priziv pri občinskem uradu. Ako je vaš priziv rešen neugodno pa ste prepričani, da imate prav, se ponovno v roku treh dni pritožite proti tej rešitvi pismeno ali brzojavno pri občinskem uradu.
Vsak priziv mora biti utemeljen in vsakemu prizivu mora biti priložena že izpolnjena in podpisana popisna volilna pola (VVahleranlagcblatt) ter po potrebi še druge dokazilne listine.
Ha] pa pil nat?
Gotovo ne bi bilo pravilno in ne lepo, če bi hoteli vse tuje hvaliti, vse domače pa grajati. Pravilno pa je, da spoznamo razmere drugod in da poizkušamo izluščiti iz tega, kar je dobrega in za nas uporabljivega in da poizkušamo to izkoristiti.
V	zadnjem času je že postala nekako moda, da hvalimo in občudujemo vse to, kar pride od onstran morja. Mogoče, da je v tem večkrat tudi nekaj pretiravanja. So pa gotovo nekatere stvari v Ameriki, ki bi jih morali boljše spoznati in ki bi jih morali nato prilagoditi našim razmeram.
Danes hočemo samo na kratko opisati en primer, ki bi bil gotovo pri nas zelo posnemanja vreden in bi bilo celo pravilno, ako bi bilo oblastveno odrejeno, da tudi pri nas tako postopamo.
Gozdarski strokovnjaki so pri nas na Koroškem ugotovili, da je v naših gozdovih leto za letom več posekanega lesa kakor pa znaša prirast. Ugotovili sq nadalje, da bo pri nadaljevanju tega prekomernega izsekavanja prišlo do naravnost usodnih posledic. Saj obstoja nevarnost, da bo nastal tam kras, kjer so še danes naši zeleni gozdovi.
Gospodarski strokovnjaki ugotavljajo, da je les naš najvažnejši proizvod in da je gozd temelj našega kmetijskega in obrtnega gospodarstva.
Vse te ugotovitve so gotovo pravilne, vendar preko ugotovitev pri nas ne gremo. Prekomerno izsekavanje traja naprej in ni ga pri nas, ki bi to mogel in hotel preprečiti in ni ga, ki bi strogo pazil na to, da se vsaka izsekana površina takoj pogozdi in da namesto posekanega drevesa zraste takoj novo drevo.
V	Združenih državah ameriških je ena največjih ameriških papirnic in kemičnih tovarn, Crossett Arkansas Companies. To podjetje je sklenilo in ta sklep tudi izvršuje, da mora za vsako drevo, ki pride v tovarno tega podjetja, zrasti vsaj eno novo drevo. Zato daje podjetje vsem onim posestnikom gozdov, od katerih les kupuje, brezplačno toliko število gozdnih sadik, kolikor je potrebno za pogozditev posekane površine.
Pri nas hodijo po deželi številni lesni trgovci in lesni prekupčevalci ter zastopniki in agenti lesnih prekupčevalcev. Njih edini cilj je kupiti po čim ugodnejši ceni les vsake vrste in v vsaki obliki. Ko pa so les kupili in dobiček spravili, se ne brigajo prav nič več, kaj se godi v gozdovih, iz katerih so vzeli najboljša drevesa.
Seveda moramo priznati, da se večkrat tudi gozdni posestniki sami ne brigajo, kako bodo čimprej spet zasadili gozdne poseke in kako bodo skrbeli za čim večji in čim boljši ter čim hitrejši prirast v gozdu. Večina gozdnih posestnikov nima prav ni-kake zasluge pri tem, ako imajo lepe gozdove in ako morejo prodajati vsako leto večjo količino lesa iz svojih gozdov. To jc zasluga njihovih prednikov. Zato pa imajo
tudi dolžnost, da tudi oni skrbijo za bodočnost in da skrbijo za pogozditev svojih gozdov.
Ravno tako pa imajo dolžnost skrbeti za pogozdovanje tudi vsa ona podjetja pri nas, ki imajo iz predelovanja Desa največji dobiček. — Spredaj omenjeno podjetje v Ameriki daje vsem posestnikom, od katerih je les kupilo, eno- do 3-letne sadike, ki jih vzgajajo v državnih drevesnicah. Te sadike sadijo redno v vrstah* ki so oddaljene druga od druge 1.8 do 2.4 metre. V vrstah pa so sadike oddaljene druga od druge po 1.8 metra. Na en hekluar potrebujejo torej 2.500 do 3.000 sadik. In te sadike daje ria razpolago gozdnim posestnikom papirnica, ki je les kupila. Razen tega pa daje brezplačno tudi potrebno orodje in za velike površine posebne stroje, ki omogočajo hitro sajenje gozdnih sadik.
Ko pa je gozdna površina zasajena, sta še dve glavni nevarnosti, ki ogrožata mladi gozdni nasad. Ti nevarnosti nista samo v Ameriki, ampak tudi pri nas, in ti nevarnosti sta: gozdni požar in gozdna paša. Medtem ko je nevarnost požara stalna, je nevarnost poškodovanja po živini predvsem prva leta po zasaditvi. Gozdni posestniki, ki se tega zavedajo, bodo dosegli, da bo ostalo pri življenju vsaj 90 odstotkov zasajenih mladih gozdnih sadik. Seveda pa zato tudi ne bodo pustili, da bi se v mladih gozdnih nasadili pasla živina, ali pa bodo vsaj mlada drevesca dali primerno zavarovati proti poškodbam po živini na paši.
Ali ne bi bilo tudi pri nas potrebno, da bi papirnice, ki živijo od naših gozdov, da bi veliki lesni trgovci, ki tudi zbirajo svoje zaklade v naših gozdovih, da bi vse te prisilili, da ne skrbijo samo za nakup lesa in za dobiček od tega lesa, ampak tudi za pogozdevanje gozdov?
Bojimo pa se, da bi pri nas bilo za tak ukrep potrebnih brez števila novih zakonov, uredb, odredb, predpisov in določil ter uradnih navodil. Potrebnih bi bilo veliko število novih uradov ter državnih in deželnih uradnikov. Ti bi vsi ugotovili to, kar že vsi vemo, da je namreč izsekavanje pri nas nepravilno in prekomerno. Ne bi pa odpravili zla in naši gozdovi, naše naj-večje bogastvo, bi se brez načrta in prekomerno uničevali naprej.
ODŠKODNINA ZA SVINJE
Urad koroške deželne vlade je v zvezi z določili zakona o živalskih kužnih boleznih določil postavke o odškodnini za svinje, ki so zaklane po oblastnem naročilu. Te odškodnine so (v šilingih za 1 kg).
Klavne svinje (oktober 1951),
zaklane	14
pujski (do 8	tednov)	14
pujski (preko 8 tednov, do 50 kg)	13
svinje (preko	50	kg)	12
Ovire mehaniiadje kmetijstva
Več kmetijskih strojev, pospešena mehanizacija, povečana tehnizacija ...! Tako in podobno slišijo naši kmetje iz dneva -v dan.
Verjetno danes res že skoraj ni kmeta, ki ne bi sam uvidel vseh koristi, ki jih prinaša večja uporaba raznih kmetijskih strojev, Ko pa začne premišljevati, kje naj dobi denar za nakup teh strojev, je pa težava že večja. Pri visokih cenah kmetijskih strojev in pri nizkih cenah kmetijskih pridel-
Stroj	kg pšenice
Avstrija
Grablje za seno	1660
obračalnik za seno	2480
brzoparilnik	550
kombinirano orodje	2010
kosilnica	2410
trosilec za umet. gnojila	1910
pihalo za seno (500 mm)	4660
sejalni stroj	3300
Iz prednjih številk vidimo zelo jasno, kako krivično je pri nas razmerje med cenami kmetijskih pridelkov in med cenami za stroje. Ako mora dati pri nas kmet za isti stroj za 50 odstotkov in tudi za 100 odstotkov več svojih pridelkov kakor pa kmet v Zapadni Nemčiji, je mogoče samo tole: Ali
kov je sicer lahko svetovati, toda mnogo težje je te nasvete tudi izvršiti.
Da pa ni ravno nujno potrebno, da je pri nas tako nepravilno razmerje med cenami kmetijskih strojev in cenami kmetijskih pridelkov, kažejo primeri iz drugih dežel. Tako nam povedo številke iz Zapad-ne Nemčije, da je treba tam dati kmetu za kmetijske stroje manj pšenice iu manj mleka, kakor pa mora za isti stroj dati teh pridelkov kmet pri nas. To nam prav nazorno kaže naslednja razpredelnica:
litrov mleka
Nemčija	Avstrija	Nemčija
850	2250	960
1210	3350	1360
470	750	530
1220	2720	1370
1550	3250	1750
1170	2600	1320
2510	6290	2820
2740	4450	3100
naša industrija zasluži preveč ali pa naša industrija ne zna delati racionalno ali pa so cene mleku in ostalim kmetijskim pridelkom pri nas prenizke. Najbrž pa bo tako, da bo krivda pri prevelikih dobičkih in pri neracionalni ureditvi naše industrije in pa istočasno Še pri prenizkih cenah za naše kmetijske pridelke.
Svetovna resolucija o agrarni reformi
Gospodarski in socialni svet ZN, ki je zboroval v Ženevi, v Švici, je sprejel resolucijo o agrarni reformi, ki so jo predložile Združene države.
V tej resoluciji priporoča gospodarski in socialni svet svojim članicam, naj pospešujejo in posvečajo raziskovanje na kmetijskem področju in naj posvetijo čim večjo skrb kmetijstvu. Resolucija poudarja važnost in pomen strokovne pomoči, ki jo nudijo v ta namen posebne organizacije Združenih narodov. Nadalje priporoča resolucija, naj bi države pospešile zadružništvo, kmetijsko šolstvo in kmetijski kredit, naj zajamčijo tistim, ki obdelujejo zemljo, njeno mirno posest in primeren delež žetve in naj jim prožijo priliko, da postanejo lastniki zemlje, ki jo obdelujejo.
Resolucijo so sprejeli soglasno s 14 glasovi, 4 so se zdržali, in sicer Sovjetska zveza, Poljska in češkoslovaška, Mehika pa zaradi posebnih določil svoje ustave.
Načrt o agrarni reformi, ki ga priporoča gospodarski in socialni svet, gre za tem, da se po vsem svetu izboljšajo življenjske razmere kmečkega ljudstva in na ta način ustalijo socialne in politične razmere.
Britanski zastopnik Colley Smith jc v odgovor na izjave predstavnikov sovjetskega bloka glede agrarne reforme v Sovjetski zvezi napadel agrarno politiko Sovjetske zveze. Opisal je zgodovino sovjetske agrarne politike in omenil, kako so sovjetski voditelji izprva podpirali agrarno reformo z razkosanjem veleposestev, nato pa so svojo taktiko spremenili in izvajali kolektivizacijo, ki jo je spremljalo neusmiljeno odstranjevanje kulakov. Dodal je, da angleški kmetje nimajo nobene želje po kolektivi-ziranju.
V nadaljevanju razprave je govoril francoski zastopnik Georges Boris, ki je soglašal z drugimi zastopniki, da ni enotnega čudežnega zdravila, ampak da je za agrarno reformo potrebno več stopenj.
Govoril je nato o človeški želji po lastništvu zemlje in omenil človeške žrtve sovjetskih metod agrarne reforme. Obžaloval je, da po glavnemu tajništvu ZN priprav-Ijeni splošni pregled ne vsebuje sovjetskih izkustev glede agrarne reforme, ki bi bila zelo poučna.
„Tudi najbolj goreči občudovalec Sovjetske zveze," jc nadaljeval Boris, „ne more prezreti tragične likvidacije ruskih kulakov leta 1929. Zastor je padel n/likvidacijo kulakov, naprednih ruskih kmetov, ki niso hoteli sodelovati s sovjetskim komunizmom.”
Boris je nato omenil razgovore med Churchilom in Stalinom med vojno, v katerih je Stalin pripovedoval o boju proti desetim milijonom kulakov, od katerih so mnoge iztrebili. Boris jc dostavil: „Mi ne potrebujemo propagande, ki nam skuša prikriti ceno agrarne. reforme v Sovjetski zvezi.” Omenil je nato, da sledi agrarna, reforma, ki jo zdaj izvajajo v sovjetskih podložniških državah, sovjetskemu vzgledu. Poudaril je, da kri, pot in solze, ki so združene s tako agrarno reformo, ne smejo ostati neopažene.
Poljski zastopnik je predložil svoj osnutek resolucije o agrarni reformi in v svojem govoru izjavil, da se kmečke množice v Srednji in Južni Ameriki, v Afriki, Aziji in na Daljnemu Vzhodu dobro zavedajo, da podpirajo ,.imperialistične sile” sloj veleposestnikov.
GOSPODARSKE VESTI
NOVA RUDNIŠKA LOKOMOTIVA Neka britanska tvrdka je izdelala novo rudniško lokomotivo, ki ima različne prednosti.
Lokomotiva ima jakost 75 konjskih sil in tehta 10 ton. Strojevodja ima s svojega mesta izredno velik razgled — upravljanje lokomotive pa je zelo enostavno: strojevodja razpolaga z dvema vzvodoma, enim za menjavo brzine in drugim za zavore na stisnjen zrak. Oba vzvoda je mogoče sneti in jih pritrditi na nasprotnem koncu lokomotive. Lokomotiva ima štiri prestave za vožnjo naprej, vozi pa lahko tudi nazaj. Vzdrževanje lokomotive je zelo enostavno; posamezne dele je mogoče z lahkoto razstaviti. Razen glavnih delov lokomotive in osi, so vsi njeni sestavni deli izmenljivi pri lokomotivah istega tipa.
NAJVEČJE JEKLARNE V EVROPI
Nedavno je odprl britanski finančni minister, Hugh Gaitskel! v Margamu nove vclejeklarnc „Abbey Workes”,
Jeklarne, katerih zgraditev jc stala naj-
večji del 60 milijonov funtov šterlingov, vsote, katere je britanska vlada določila za razvoj valeške industrije, so najmodernejše na svetu in največje v Evropi. Jeklarne se raztezajo na površini 7 km.
V tovarnah „Tbbey Works" bodo izdelali 1,750.000 ton jekla v palicah letno; naprave za valjanje pločevine z dva metra dolgimi valji, katere so nameščene v 1200 metrov dolgi zgradbi, pa bodo dobavljale velike jeklene plošče, za izdelovanje avtomobilov.
NOVO ZDRAVILO PROTI TUBERKULOZI
Kemična družba GIBA je izdelala novo antibiotično sredstvo, ki so ga preskusili proti tuberkulozi in glede katerega so ugotovili, da ostane učinkovito tudi pri ponovni uporabi. Novo zdravilo bo izboljšalo uporabo streptomicina, ki ga zdaj obširno uporabljajo. Tuberkulozni bolniki pokažejo proti streptomiemu večkrat odpor, kar preprečuje učinek tega antiboitika.
Koroško gospodarstvo
If Sl
Razvoj gospodarstva na Koroškem nam pravi, da je gospodarska slika v veliki meri odvisna od naravnih pogojev. Že narava sama namreč v veliki meri predpisuje, kako naj se razvija gospodarstvo dežele.
I. Les in gozd
Na Koroškem je kar 41 odstotkov vse površine
poraščene z gozdori, zato pa je tudi temelj koroškega gospodarstva v gozdarstvu in v lesnih proizvodih. Gozdovi na Koroškem dajejo letno okrog poldrugi milijon prostornih metrov lesa. Tega v pol-predclanem stanju v veliki meri izvažajo, velike količine lesa pa porabijo rudokopi in premogovniki kot jamski les, nadalje pa papirnice za izdelovanje
LESNA TRGOVINA — ŽAGA
FRANC , ,
/IleitA
KUPIM IGLASTI LES TUDI NA KORENINI SPECIALITETA: TRAMI USO TRIESTE
BRNCA PRI BELJAKU - FURNITZ BEI VILLACH
Vodilni koroški, le zdavnaj priznani zdravilni vrelec
fodtauet SmtkukH
PREBLAVSKA SLATINA
klinično preizkušena za ledvice In mehur pri boleznih želodca (gorečica) pri katarjih dihalnih organov
Izvrstna z vinom - moštom In sadnim sokom BtUkMMUSekdtmf Beettau im Lavanttal, Telefon Preblau 1
Friedrich Kraut
ŽAGA IN MLIN - DOMAČE PODJETJE
Kupuje vse vrste lesa, plohe, tramove, jamski les in les za impregnacijo brzojavnih drogov
Bistrica pri Pliberku Telefon iy
celuloze in papirja ter lepenke. Znani so tudi koroški izdelki lesenih hiš in pa heraklitnih plošč ter pohištva.
Za predelovanje lesa je na Koroškem okrog 1000 manjših žag in pa okrog 040 večjih žag, med katerimi je okrog 200 polnojarmenikov. — Med lesno in papirno industrijo pa so bolj znana podjetja:
Jose!
Weinlander
UmeUU udih
Celovec - Klagenfurl
Telefon 20*69, Papiermuhlgasse 66
MATTHIAS
MORITZ
Umetni mlin in žage
Breg pri Grabšlanjn Rain bei Grnienslcin, lel. 28-44
Kupujem okrogli les vsuke vrste
Umetni mlin
č)e.se§
Htopjitecfi
Zakamen
Pošta Vctrinj - Stein Post Viktring - Koroška tel. 12 51
l
tvornica parketov v Beljaku, tvomicc za kvanizira-nje lesa v Sinči vasi in na Bmici, papirnice v Sv. Magdaleni pri Beljaku, Frantschach-u pri Vol-šperku in na Reberci.
2. Kmetijstvo
Koroško kmetijstvo zaposluje okrog 35 odstotkov koroškega prebivalstva. Značilnost koroškega kmetij-stva je malokmetijstvo. Saj je v ravninskih predelih dežele, torej predvsem v južnem delu, vsaj ena tretjina kmečkih gospodarstev malih kmetij, ki komaj pri zelo intenzivnem delu morejo prehranjevati celo družino.
Rentabilnost koroškega kmetijstva je razmeroma slaba, saj morejo kriti dohodki iz kmetijstva samega (všteti so tudi dohodki iz kmečkih gozdov) komaj Vt vseh stroškov. Ostanek mora dobiti tudi kmečko prebivalstvo (predvsem mali kmetje) iz zaposlitve v obrti iti industriji.
Po zasejani površini jc na prvem mestu pridelo* vanje rži (povprečno ena petina vse njivske površine), nato sledi oves (ena sedmina njivske površine) in šele na tretjem mestu je pšenica (ena desetina vse njivske površine). Koruze pridelujejo na Koroškem največ v Ziljski dolini, v Rožu ter v srednji Dravski dolini. Skoraj ista površina kakor je zasejana s pšenico, jc zasajena tudi s krompirjem, katerega pridelujejo na vsem Koroškem največ v Podjuni.
Sadjarstvo dobiva na Koroškem vedno večji pomen in so tudi dohodki, ki jih prejema kmetijstvo iz sadjarstva od leta do leta večji. Največ sadja in najboljše sadje je v južnem delu dežele, v Celovški kotlini in pa v Labudski dolini.
Koroška ima vse predpogoje za dobro živinorejo. In je res tudi poleg gozdarstva živinoreja glavni vir dohodkov koroškega kmetijstva. Proizvodnja mleka v rednih razmerah zadošča za potrebe koroškega prebivalstva in tudi proizvodnja mesa je za domače potrebe zadostna.
3. Industrija in obrt
Med koroško industrijo omenjamo na prvem mestu premogovno industrijo in sicer premogovnik St. Stefan v Labudski dolini, kjer pridobivajo rjavi premog, ki pa daje komaj 3000 do 4300 kalorij. Največja nahajališča železne rude na Koroškem so pri Hiittenbergu v Krčiški dolini, kjer računaju podzemeljske zaloge železne rude na 15 milijonov ton (letno izkopljejo okrog 200.000 ton). Pomembno je na Koroškem nadalje pridobivanje svinčene rude v Plajbcrku in predelovanje za Ziljici. Obenem s svinčeno rudo pridobivajo tudi cink. Izredni pomen pa je dobila v zadnjih letih industrija pridobivanja in predelovanje magnezita v Radentheinu in v Ferndorfu.
Kot pogonsko silo izrablja koroška industrija in obrt v vedno večji meri električno silo. Zato pa je tudi izrednega pomena povečanje elektrarn na koroških vodah. Pri tem zavzemajo gotovo prvo mesto Dravske elektrarne. Ko bodo zgrajene elektrarne na Reissecku in na Belem jezeru in ko bodo v obratu kalorične elektrarne v St. Andražu, bo mogla Koroška velik del proizvajanc električne sile oddajati izven dežele,
V obrti in industriji je zaposlena na Koroškem večina prebivalstva, vseh industrijskih in obrtnih podjetij pa jc okrog 20.000. Od tega števila je polovico obratov v območju Celovca in Beljaka. Za pospeševanje obrti, industrije, trgovine in prometa sta poklicani na Koroškem zbornica obrtnega gospodarstva in pa delavska zbornica. Največje število zaposlenih jc v industrijskih obratih predelovanja lesa, v stavbarstvu, v oblačilni in v kovinski industriji.
Poleg že omenjenih industrijskih podjetij omenjamo šc tvornice cementa v Krčiški dolini (IVie-tersdorf in Hornburg), opekarne, tvornice lodna in ostalega tekstilnega blaga (Vctrinj, Žihpoljc, Muhi-dorf, Pussarnitz, Passering in Velikovec), usnjame (Celovec, Beljak, Volšperk). kemično industrijo (tvornica klora v Mostiču, kemične tvornice Trci-bach, tovarna vžigalic „Sirius" v Celovcu, itd.), in živilsko industrijo (..Pomona" v Beljaku, mlini v Celovcu, Grabštajnu, Žrclcu, Borovljah itd., špirit in kvas, preblavska slatina, pivovarne v Beljaku, Celovcu in pri Pliberku).
Končno moramo omeniti še tujski promet, ki prinaša zlasti krajem ob koroških jezerih, nato pa tudi mestom in gorskim letoviščem, posredno pa vsemu prebivalstvu precejšnje dohodke.
STRELOVOD naročite pri strokovni tvrdki ING. FRITZ CZERNOWSKY
Celovec - Klagenfurt, Pernhartgasse, Teleton J9«63
EU
Tovarna aknmmaforjev
v Bistrici v Rožu
KoroSei sicer vemo, da imamo v deželi tovarno akumulatorjev, vendar se daleko ne ravedamo važnosti tega podjetja ra koroško in avstrijsko gospodarstvo. Podjetje v Bistrici v Rožu jc na j večja tovrstna tovarna v Avstriji.
O akumulatorju in njegovem gospodarskem pomenu so seve najbolj poučeni vozači motornih koles in avtomobilov, poleg njih pa 5c uslužbenci tovarne, ki od tega dela živijo. Okoli 300 delavcev, večinoma domačinov, hodi dan za dnem, leto za letom na delo v tovarno. Posameznik je seve udeležen samo na proizvodnji enega dela akumula-
torja. Pridne roke vseh pa producirajo napravo, ki je v stanu, da po kemičnem načinu shranjuje v sebi električni tok, ki jc neobhodno potreben za vžiganjc sveče motornega vozila, oziroma pogonskega plina. Ta proizvod bistriške tovarne, kateremu pravimo akumulator, roma v vse dele države in tudi preko državnih meja.
Da je obrat sam, oziroma njegovo vodstvo, v spretnih in veščih rokah, vidi človek na prvi pogled, ko stopi skozi vrata v tovarno. Snažnost in či-stota, vrsta varnostnih naprav, ki naj varujejo delavce pred nezgodami, pričajo, da skrbi podjetje za
iDkfimmuntl mmpf&npt;
Elektro •Fahrseugantriebs • Batlerien
Stationdrr Batlerien mit
Grojš-Oberfliichen-Platten
Telephon-Batterien M otorrad •Batlerien Starter-Batlerien Radio ■Batlerien
AKKIMULATOREIV-FABRIKS- UND VERTRIEBSGESELLSCHAFT «1. B. H.
PACHTERIN DER AKKUMULATORENFABRIK DR. LEOPOED JUNCFER
FEISTRITZ IM ROSENTAL . KARNTEN
Bistrica v Rožu, Koroška
Pztoa/aiatna
if*d<&a(diatn<y
ioifta:
Pogonske elektro-bate-rije za vozila, stacionarne baterije s ploščami z veliko površino, telefonske baterije, baterije za motorna kolesa, startne baterije, ,radio-baterije.
Pogled na tovarno akumulatorjev
zdravstveno stanje delavstva. Istotako je treba omeniti nove kopalne naprave, ki so delavcem, kateri imajo ves dan opraviti s svincem in žvepleno kislino, zdravstvena nujnost.
Poslopja so bila v vsem obsegu po letu 1945 obnovljena in deloma povečana.
Tovarna v Bistrici proizvaja akumulatorje in akumulatorske baterije za radio, za motorna kolesa in avtomobile, baterije za električne lokomotive in baterije izredne zmogljivosti za veliko elektrarno v Kaprunu in kalorično centralo v St, Stcfanu-u v La-bodski dolini. Te zadnje baterije služijo zbiranju električnega toka, ko tovarne, ki normalno dobivajo tok, ne obratujejo.
Obrat v Bistrici dobavlja v zadnjem času, akumulatorske baterije predvsem Jugoslaviji.
Obračun z inozemstvom se vrši v US dolarjih. Na ta način prinaša tovarna državi važne devize (tuj denar).
Sedanja zmogljivost tovarne je v polni meri izkoriščena.
Tovarna akumulatorjev v Bistrici v Rožu ima svojo lepo in ponosno preteklost. Kot tovarna, ki izdeluje Specialni sestavni del za vse vrste industrij, počenši od privatnega pogonskega stroja do finih strojnih električnih izdelkov pa do težke industrije, je bila vedno predmet posebne pozornosti gospodarskih krogov. Radi tega so prišla nad n jo tudi leta, ko ni mogla obratovati, kakor bi bilo v korist domače dežele. Danes je temu drugače. Bistrica v Rožu ima industrijsko podjetje, ki je eden izmed najkoristnejših donosov koroški deželi.
Dobre vožnje garancija — je Barcn baterijal
©cftfof&rdu

Koroško pivo v slari priznani kakovosti že od 17. stolelja
IIN S ER

Baudoffa <Ja» BatonvtfonirKfatfrM
ERNST KRAP1NGER
ST. VilT/ClAN / B A H N W E G 6-8 / TEI. 222
V zadovoljstvo in veselje vam bodo naši izdelki: Votli zidaki, betonski strešniki, betonske cevi, betonski žle-baki in oknjaki, umetni kamen, te-razzo-izdelki, portali, dimnjaki itd. —
Kupujte fmSdvSCHt fM ttQ6Vtikf ki oglašajo v našem listu "Vi
novodobni HOVAL • OGREVALNI SISTEM
omogoča istočasno kuhanje, pripravo vode za kopalnico in kuhinjo ogrevanle več prostorov
PRIHRANEK NA KURIVU
lllllllllllllllllllllliilllllHIlilllllllilllllllilllllllilllllllllillllillllllllllllliillllllilliilllllllllllllllilllllllilllllillillllll
VALENTIN PATERNIONER
Celovec-Klagenfurt, Volkermarkter Ring 7, Telefon 20-72
IZBORNO KAPLJICO TER DOBRA JEDILA VAM NUDI GOSTILNA
„ZUM STILLEN ZECHER"
Celovec ■ Klagenfurt, lO.-Oktober-StraBe
jdukasi
clrneld
Obnavljalec cerkvenih umetnin slikar • pozlailielj - kipar
CELOVEC-KLAGENFURT
Si. Mariin, Kohldorfer StraBe 39, Tel. 28-97
Laslen prenosen specialen oder • najboljša priporočila se nspešno izvršena naročila
Obračajte se na domačina in na moža naše krvi
PREVZEMAM VSA KMETIJSKA STAVBNA DELA
mestni stavbni mojster
CELOVEC - KLAGENFURT, Rosentaler SfraBe 12, Tel. 29-79
OPEKARNE
HANS ZIMMERL
CELOVEC • KLAGENfURT, TEL. 39-6.64 Preskrbite se pravočasno z opeko za zimska stavbna dela LAMBICHL, P. VETRINJ - VIKTRINC DOSTAVE Z LASTNIM VOZOM
Vse poljedelske stroje
kosilnice	mline
mlatilnice	za moko in zdrob
čistilnice za žito	grablje za
slamoreznice	kon jsko vprego
sadne stiskalnice	izrnvače
dizel motorje	za krompjr
kakor tudi:	gnojnične črpalke
mlečne centrifuge	električne plotove
stroje za	za pašnike
surovo maslo	električne motorje
i. t. d.
šivalne stroje nove in rabljene
(rabljene že od S. 750.— naprej)
Bencinske motorje rabljene (generalno reparirane)
nudi najugodneje:
MflX TRAUN
Pliberk-Bleiburg, Kumesihgasse 14
Glavno zastopstvo AGRIA-univcrzalnih strojev, ki sejejo, okopavajo, gnojijo, osipajo, mlatijo, molzejo in prevažajo vse z istim strojem. — Zamenjam ali vzamem v račun tudi rabljene benzin- in dizel-motorje.
ZEUGHAMMERVVERK
mm MULimssoH
FRANTSCHACH-ST. GERTRAUD, Karnten
Qualita!swerkzeuge lUr die Land- und Fortiwirisdiafi. neuzeitlidie AlmsditvendjerSle. Jfcitmtnes* (Bauer, verlange bel Delnem EisenhSndler siets die bekannten und bevfihrfen heimlsdien Qualit6tserzeugnlsse. Gufe Sčbneid und passende Form erleichtem Dir Delne *diwere Arbeitl
Umefni mlini
Otto
Spitfal na Dravi in Miihldorf v Beljanski dolini
Moderni mlini za pšenico, rž in koruzo
Kmetovalci!
JfUeko- {e- Ut ostane-
Mas naizanestuveisi doUadeU!
Pravično ceno mleka pa bo mogoče doseči in jo obdržati le, ako bodo VSi kmetje Složni S Zato naj bi vsi kmetje vnovče-vali mleko edinole pri mlekarski zadrugi.
v
Meluteslta maa a Hoeaika Ut Stajeeslui
Poslovalnica Celovec-Klagenfurt, St.-Velter Ring 59, tel. 46-21
lil
Hatutm Hepetmattidiudusitie
innimniiMiniM
KOROŠKA INDUSTRIJA DEŽNIH PLAŠČEV
daMa vas - č&etndatf
Telefon 25 Koroška
MESTNI TESARSKI MOJSTER
(petin WaCde*
se priporoča za vsa
tesarska dela, naselbinske lesene hiše, ogrodja iz tramov ostrešja itd. po najnizjih cenah
Prevzemam okrogli les od 3 do 10 metrov dolžine in od 16 centimetrov debeline proti takojšnjemu plačilu ali zamenjavi za leseno hišo. pojasnila in nasveti v pisarni v Celovcu - St. Ruprecht, Tflrkgasse 1, Telefon 12-70.
m

Kavarna in slašmarna
ISIAVUM ICO S TA
CELOVEC ■ KLAGENFURT 10.-OUtobor-Str.Be 20 Telefon 27-16
Vabi na svojo izborno kavo, najokusnejše slaščice in sladoled
V Labudski dolini je dvoje nahajališč rjavega premoga, od katerih leži eno v gornji Labudski dolini (premogovnik Wiescnau), drugo pa se razteza južno od Wolfsberga (premogovnika St, Stefan — Marein in Andcrsdorf). Omenjeni premogovniki so v obratu že nad 100 let, deloma (Wiesenau in An-dersdorf) s prekinitvijo.
Pridobljeni premog dovažajo izpod zemlje v premogovnikih St. Marein in \Viesenau po poševnih rovih, v premogovniku St. Stefan pa po navpi&icm rovu iz globine 150 metrov. Na mestih, kjer premog
m M ¥ ¥
■	, ■ I' ■	'
' ■'
. ,	... -i.
,,. ^ ■ .
A, . •„
tf ■A”1 -1®

kopljejo, prenašajo premog nasipne drsalnice, ki sipljejo premog deloma takoj v prevozne vozove ali pa ga sipljejo še preje na vmesne drsalnice oziroma tračne prenose. Taka je ureditev v premogovniku St. Marein, kjer mirni položaji slojev premoga omogočajo uporabo strojev na tirih. Obložene vozičke sklopijo nato v premogovnikih St. Stefan in Marein v vlak, katerega pelje nato električ-na jamska lokomotiva do polnilnih mest
Zračenje jamskih prostorov (preskrba ztaka) oskrbujejo številni zračni rovi in znatno število ventilatorjev. Črpanje vode, ki se nabira v jamskih prostorih, vršijo črpalke z veliko zmogljivostjo. Zavarovanje številnih rovov in jaškov |c različno in se ravna po jakosti gorskega pritiska; tako je notranja izgradba v rovih enostavna lesena gradnja, pa tudi zelo kompliciran poligonalni oboj ali pa tudi železni krožni oboj.
Pridobljeni premog pride nad zemljo v zbiralne naprave (po ena v St. Stefan-u in Wiesenau-u), kjer premog klasificirajo in kjer odstranijo negorljivi material (suho in mokro obdelovanje premoga). Za preskrbo energije ima premogovnik lastno kalorično napravo (kotlarna in elektrarna).
Labudski premog je dober rjavi premog, katerega kurilna vrednost je, različno po sortimentu, med 3000 in 4200 toplotnimi enotami. Ta premog se odlikuje po tem, da vsebuje malo žvepla, da gori na rešetki mirno in z velikim plamenom. Premogov-
nika St. Stefan-Marcin dajeta sedaj 80 odstot., premogovnik Wiesenau pa 13 odstot. celokupne proizvodnje premoga na Koroškem. Podjetje je bilo leta 1946 podržavljeno, in od takrat je proizvodnja premoga narasla od približno 140.000 ton v letu 1946 na okroglo 200.000 ton v letu 1950, to je za okroglo 40 odstot. V prvem polletju 1951 moremo zaznamovati nadaljuj porast proizvodnje za okroglo 25 odstot. napram letu 1950.
Podjetje zaposluje sedaj nad 1000 delavcev in nameščencev, ki so večinoma domačini iz Labudsko doline in so še ozko povezani s starimi navadami.
V okviru načrtne obnove podržavljene temeljne industrije je bila poverjena s pomočjo ERP-kredi-tov labudski premogovni družbi (Lavantaler Koli-lenbergbau Ges. m. b. H.) zelo važna naloga. Ker je poraba električnega toka v naši industriji vedno večja, je bilo treba misliti tudi na proizvodnjo toka v kaloričnih elektrarnah. Ker so v Labudski dolini znatna skladišča premoga, so začele Dravske elektrarne (Draukraftwerke A. G.) graditi leta 1949 v St. Andražu kalorično elektrarno. Ker pri sedanji ureditvi premogovnik v St. Stefanu ne bi zmogel proizvajati potrebne količine premoga, si je zastavilo podjetje nalogo, da začne z delom v novi veliki jami v Walkcrsdorf-u, kjer naj bi segal rov okrog 500 metrov globoko in kjer bi mogli začeti z obratom v tej jami leta 1954. Delo pri obeh podjetjih hitro napreduje in tudi delo pri stavbi sami je že
zadovoljivo napredovalo. Kalorična centrala bo verjetno žc leta 1951 z enim agregatom stavljena v obrat in bo začela s proizvodnjo toka. Do takrat, da bo urejena nova jama v VValkersdorf-u, bo dobavljala kalorični centrali v St, Andražu premog nova pomožna naprava v Kleinrojacli-u po žični železnici. Predvideno je, da bi tako dobivala kalorična centrala letno okrog 200.000 ton premoga.
Pridobivanje premoga v novi veliki jami zagotavlja zadostno preskrbo kalorične centrale v St. Andražu s premogom za dolgo vrst let.
Osterreichische
Draukrafturerke
Avstrijske
Dravske elektrarne
Aktiengesellschaft
delniška družba
GLAVNO RAVNATELISTVO V CELOVCU-KLAGENFURT, B AUMB ACHPLATZ 2, TELEFON 46-11
VccU* v-ec taka če tUhitam	Naša proi”od"ia
Ai/jtu\sUiU dcavskih ehUtcacn d. d. d„, ki j,IS'!
426.800.000	kilovatnih ur
471.700.000	kilovatnih ur
579.900.000	kilovatnih ur
531.900.000	kilovatnih ur
eteldcatht
v
St. Andtai - St. Ančka v (Acaia
Že meseca novembra bo v obratu prvi turbogenerator parne elektrarne v St. Andražu, Temu bodo sledili nadaljnji trije stroji, tako da bo do februarja 1952 celotna predvidena zmogljivost v iznosu 67.500 kilovatov (91.800 konjskih sil) v obtoku. Elektrarna bo tako, kakor je bilo predvideno, že v prihodnji zimi bistveno pripomogla pri premaganju pomanjkanja zimske energije.
I/ zmckt-zbiccdtoi dektcacni
RE1SSECK - KREUZECK
&& tnanikoH dcu%i det steejez
Prvemu delu strojev, ki so bili stavljeni v obrat meseca novembra 1950 pri zimsko-zbiralnih elektrarnah Rcisseck - Krcuzeck, bo sledil letos ob enakem času, kakor jc bilo to lansko leto, drugi del strojev. S tem bodo vpostavljcnc elektrarne z zmogljivostjo 24.000 kilovatov (32.600 konj. sil) in prva gradbena stopnja bo s tem končana. V letošnjem letu bo predan svojemu namenu tudi šc dnevni zbiralnik „Gondclwicsc”. Tako bo mogoče vodo, ki ponoči doteka, zbrati, in jo bodo podnevi, v urah največje potrebe, porabili. Začeli smo drugo gradbeno stopnjo, zgraditev zbiralnih stopnic, ki bodo omogočale z največjim koristnim padcem, t. j. 1771 m (največji na svetu), izrabo vode štirih velikih ledeniških jezer v gorski skupini Reisseck-a. Ko bodo končane te zbiralne stopnice, bodo te elektrarne oddajale v zvezno omrežje letno nadaljnih 72,000.000 kilovatnih ur dragocene zimske energije.
Strojne delavnice „Vicloria"
Rdktt MM
WI!N VII., SCHOTTENFELDGASSE 63, TEL. B 30-0-61
Podružnica:
G r a z, Peter-Rosegger-S&raBe 24
l/si
stroji za tiskanje knjig offset-stiskalnice knjigoveški stroji
kartonažni stroji, kakor tudi rotacijski stroji
specialni stroj« za brezkončne obrazce, vozne listke
stroji za vtiskanje pečatnih značk stroji za kuvertiranje itd.
Velepopravljalnica in bogata zaloga rabljenih, strokovno obnovljenih vseh vrst strojev, ki so zgoraj „	•	naštet'
Blagovolite upoštevati naslov naše podružnice v Graz-u: Strojne delavnice „Vic;oria“ Robert REICHL Graz, Peter-Rosegger-Strafie 24
O. H. G. - GEGRUNDET 1883
»
SAGE- UND KYANISIERWERK HOLZFASERPLATTENF ABRIK
JCiUuiidotl
SCHNITTHOLZ - HOBELDIELEN KTANMASTE
/z(aSe t -16ox tplaUcn 76&Lz(aiet- (Ban- and ^LoLinp.Latfen
Traktorski plugi in orodje
najnovejse konstrukcije
kakor tudi
vprežni plugi vseh vrst
tipa VOGEL & NOOT in SACK
gorski plug „ldeaS(( - gorska krožna brana „EnzIanu
Zahtevajte cenike!
Vogel & Noot unči Sack
Landmaschinen-Verkaufsgesellschatt m, b. H.
Wien I, Landskrongasse 5 - Telefon U 22-4-10

Natronzellstoff- und
Papierfabrik AG.
Frantschach
IN FRANTSCHACH, POST ST. GERTRAUD t. LAV., KARNTEN
Teleton: Wolisberg, KSrnten, 3 ali 144, ali 353 • Brzojavni naslov: Natron Woltsberg Karnten
ilufiuie siatna na itam&U&n v UcaiiU severna od Vttave
smrekov in borov brusni les
/
i
stoječ, dovožen do ceste ali natovorjen v vagon
Na željo Vas obižče naš zastopnik zaradi ogleda lesa In sklenitve posodbe na domu
.J.GsdiieL.
Specialna trgovina za avto-obročc in tehnične potrebščine
ustanovljena 1926
| EN GROS - EN DČTAIL
Celovec - Klagenfurt
Heuplntz 1, Telefon 11>01
Lastno skiadiSče z železniškim tirom, Celovec, tel. 21-07. — Podružnica: P,c!jak-Villach, Ring-mauergasse 11, tel. 47-57, zastopstvo: Dunaj-Wicn, XIX., Chimanjstrassc la.
Plašči za dvokolesa, osebne in tovorne vozove, traktorje in poljske vozove
Gumijaste cevi: za črpanje gnojnice, vode, stisnjenega zraka, vina in piva
Gumijasti čevlji in škornji za kmetijstvo, ribarstvo in vodne stavbe, črpalnc naprave za škropljenje velikih površin.
Trajno goreče peči
za vse vrste kuriva in zahteve ogrevanja — peči za velike prostore — avtomatični kamini — clcktro-peči — petrolejske peči — peči za pralne kotle — peči za kopalnice — peči za kurjenje z žaganjem — štedilniki vseh vrst za gospodinjstvo, gostilne in kmečka gospodarstva. — krušne peči. — Umivalniki za posodo. — Zdravstvene naprave — petrolejski štedilniki — kuhalniki na špirit — svetilke za lotanje. — Rottenmann-skc jeklene plošče za štediinike. — Samotna opeka — rešetke, vratca za dimnike, peči za prekajanje, prevozne električne krušne peči za obrt in gostilne. — Mesarski kotli, dobavlja takoj
podjetje za kurilne naprave
dipl.-ing. Miklau
Celovec - Klagenfurt
Domgasse šlev. 16
Največja izbira blaga na zalogi in strokovna trgovina alpskih dežel.
MATILDE in SIMON
anzian
CELOVEC—KLAGENFURT Kardinalplatz 2
vabita cenj‘ene goste na obisk v prenovljene prostore svojega gostinskega podjetja, kjer se boste okrepčali z najboljšimi naravnimi vini po najnižjih cenah.
PODJETJE ZA GRADNJO CEST IN NIZKIH ZGRADB DELNIŠKA DRUŽBA
PODRUŽNICA V GRAZ-U ZA ŠTAJERSKO IN KOROŠKO
%
Gradbeno vodstvo:
Velikovec - Volkermarkt « Telefon 168
Izvaja vsa dela pri gradnji cest, asfaltiranja in talnih zgradbah • Lastna naprava za drobir in vroče mešanice za posipanje, cest v kamnolomu Trušnje - Trixen pri Velikovcu
ZELLSTOFFABRIK RECHBERG
DER
ARLAND
PAPER- II. ZELLSTOFFABRIKEN A. 6.
KUPUJEMO VEDNO VSAKO MNOŽINO SMREKOVEGA IN JELOVEGA OKROGLEGA LESA, KAKOR TUDI ŽAMANJE IN KRAJNIKE
IZDELOVANJE NAPISOV IN CRKOSUKARSTVO
SUKANJE IN PLESKARSTVO
CELOVEC-KLAGENFURT - Tarviser SfraJje 11 (Lendhafen)
Telefon 44-04	Naročila za povsod
Koroški deželni zavod za zaiarovanie zoper požare
Ustanovljen 1899 po koroški deželni vladi
Zavarovanje zoper ogenj, vlom, poškodbe v stanovanju, orodju, vodovodih, steklu in zvonovih.	ZASTOPSTVA V VSEH KOROŠKIH OBČINAH
Celovec • Klagenfurt Alter Piafz 30 Telefon 1846-1847
Barska kopel doma	Zdrailjenje z neydhartiiiško vodo
z oriij. neydharlinškim „Nthwel>stoi[-onr	proli boleznim želodca, trevesja, jeter,
proti skrnini, ishiasu, protinu in ženskim	žolta in ledvic; dobite v vseh apotekah
boleznim	in drogerijah
Derite članek v številki 39. lista „Naš tednik-kronika"
Razpošiljanje za Koroško:
Moorbad Neydharlingr ».Ruprecht bet viiiadi
2 totiki
IDEAL-TRIUMPH TEMPO - RAPID
je vsak kmet svoj lastni mlinar
To so mlini za vsako svrho. — Nizka nabavna cena, mala poraba sile, največja storilnost, enostavno opravljanje.
Tip Ideal
Velika pridobitev v gradnji domačih mlinov z dvema paroma različnih kamnov, s katerimi morete istočasno mleti. Prihranite na času in pogonski sili, ker morete mleti s tem novim, izboljšanim tipom z obema različnima paroma kamnov istočasno dve različni vrsti žita popolnoma ločeno drugo od druge. To je edini tovrstni mlin. S tem mlinom je mogoče proizva. jati vse vrste moke, zdroba in drobljenke. Trikratno zdrobovo čiščenje.
Tip Triumph
Mlin malega in gorskega kmeta. Mal v izvedbi, velik v storilnosti. Zaradi smotrene izdelave je mlin mogoče povsod namestiti in je prevozen. To je idealni mlin za malega in za gorskega kmeta, ki ima male prostore in malo pogonske sile, hoče pa biti sam svoj mlinar. Proizvaja vse vrste moke, zdroba in drobljenke, trikratno zdrobovo čiščenje.
Tip Tempo
Mlin ra drobljenko s specialnimi kamni, za mletje ovsa in drobljenje vseh ostalih vrst žita. Ureditev sit s trikratnim sortiranjem drobljenke, omogoča izmenjavo sit za mletja vseh vrst moke in zdroba, izredno sposoben za mletje zdroba in moke za žgance. Na željo dobavljamo mlin s pihalom, ki se da uravnavati, da je tako mogoče moko še bolj očistiti otrobov.
Tip Rapid
Mlin za drobljenko, enako zgrajen, z enakimi kamni in storilnostjo kakor pri tipu Tempo, nima pa ureditve sit in pihala.
Ako še nimate mlina ali pa s sedanjim niste zadovoljni, zahtevajte Jc danes obširne prospekte, ponudbe cen in brezplačne nasvete pri izdelova Ini tvrdki:
HEINRKH SOUMLLEfiER
tvornica
strojev
POLISU b.HARTBERO ■»,.*.
Vse vrste kmetijskih strojev, novih in starih; brezplačni strokovni nasveti.
Kmet • mlinar
Kruh je naša najvažnejša hrana. Zato je tudi prva skrb vsakega gospodarja, kako bo poskrbel za zadostno količino dobre moke. Vodni mlini pa so večkrat zelo oddaljeni od kmetije in je zlasti v zimskem času in ob slabem vremenu mletje v teh mlinih zvezano z velikimi ncprijctnosUui.
Zato je bila že vedno želja vsakega kmečkega gospodarja, da bi imel mlin v hiši.
Vsem tem zahtevam in željam je ugodeno z domačimi mlini, ki jih izdeluje izdelovalnica strojev HEINRICH SCHMALLEGGER, POLLAU b. Kart-berg (Štajersko). To podjetje izdeluje štiri različne vrste domačih mlinov: IDEAL, TRIUMPH, TEMEO in RAPID.
IDEAL-mlin je res idealni domači mlin, ki ima dva različna para kamnov ter more luščiti, mleti in drobiti vse vrste žita in tudi stročnice. Za pogon tega mlina je potrebna sila 2 do 4 konjskih sil. mlin tehta 320 kg, je 1,6 m dolg, širok 0,90 m in visok 1.85 m. Na uro namelje mlin 60 do 400 kg moke oziroma drobljenke.
TRIUMPH-mlin je malo manjši, kljub temu pa je njegova storilnost še vedno zelo velika, saj more namleti mlin v eni uri 50 do 200 kg moke oziroma drobljenke. Ta mlin je zlasti primeren za gorske kmete. — Mlin je 1.4 m dolg, 0,6 m širok in 1.65 visok. Teža je samo 195 kg, na uro pa povabi 2 do 3 konjske sile.
Mlina tipa TEMPO in RAPID sta za mletje drobljenke (Šrot) in za mletje ovsa ter za napravo vseh vrst knnilne moke. Razen tega pa moremo » tem mlinom napraviti tudi zdrob ter moko za žgance. Te vrste mlinov so visoki 1.45 m, širina je 0.55 m, dolžina pa 1.1 m. Težki so ti mlini samo 120 kg.
liitclji, pozor!
\aro(ile ob zafelkn šolskega lela:
1.	Slovensko slovnico (skupaj I., II. in III. del)
2.	Zvezdice (pesmi)....................
šil.1-50
2'—
ti
ISTMOVLjEM 1607
SCHIEPPi-PIVOVARNA
U. Grommer ♦ Celovec - Klagenhirt in Podgora
I
Vse šolske potrebščine
KUPITE DOBRO IN POCENI
V KNJIGARNI IN PAPIRNICI
Camtkia
družbe sv. Jožefa
Celovec - Klagenfurf, Volkermarkfer Ring 25, Telefon 26-21
Usfanovljeno 1670
(GlockengieBerei)
Fr.Oberascher &. Co.
SALZBURG - KASERN
Tvrdka jc dobavila v letih po 1945 poleg svoje normalne proizvodnje več kot 400.000 kg zvonov iz Oberaschcrjeve specialne bronse.
Nobena druga avstrijska zvonarna ni dosegla tako visoke zmogljivosti. Ročno mojstrsko delo in čistost zvoka naših zvonov sta dosegla po vseh avstrijskih zveznih deželah polno priznanje.
Dobavljamo zvonove vsake velikosti iz bakreno kositrne bronse ter iz specialne Obcr-ascherjcvc bronse. Dobavimo tudi električne naprave za zvenenje.
Tvrdka Obcrascher jamči za vse svoje izdelke.
'Ji J. Pobudnik.
H&zaMta cvAbMhhcda
rt/si
Vam nudi nova in rabljena moloma vozila v vseh ceneh Izvolile obiskali našo razstavo na Si. Ruprechi Slrasse 4, ki je odprla dnevno od 8. do 12'30 in od 14'30 do 18. ure
&tnPeSvzPxdung:
® SKODA @ TTTtta Mkioi.
JOSEF REITERS ERBE
Žaga - Lesna trgovina - Izvoz lesa
Pliberk - Bleiburg
Beri in siri
Naš tednik - Kronika
BMJER-pojišfriične
ureditve
donašajo na|vef|c pridelke in zagotavljalo pridelke tudi ob suSi
Dvo- in trobatne gnojiščnične črpalke gnojiščnične razpršilne krožne črpalke na visoki pritisk
gnojnične črpalke, gnojiščnična mešala gnojiščnične in razpršilne cevi armatura jam velikopovršinski razpršilci razpršilci gnojiščnicc.
Specialna Ivornica gnoj. in razpršilnih naprav
RUDOLF BAUER. Voitsberg
Štajersko, Ivornica {rpalk In cevi, tel. 74
Praktično razkazovanje na šentviškem jesen, sejmu
sestavni deli z. stroje in avtomobile
Zobčasta kolesa - Strugarstvo - Zunanje in notranje brušenje - Vrtanje in rezkanje - Prebijanje - Stiskanje Rezanje in obrobljanje pločevine 2000 mm dolge in do 5 mm jakosti
Gradnja karoserij za omnibuse in tovorne avtomobile
4!agenfiirter Maschinenfabrik“
(Celovška tovarna strojev)
Celovec • Kiagenfurt Weldmannsdotfer StiaBe 115 Teleton 32-84
___________ HOLZGROSSHANDEL
E X P O R T
1 M p ° R-I KIAGENFURT - Volkermarkfer Slralje 38
Telefon Nr. 15-95
M
TEKSTU IZDELKI TOVARNE
PENKER
PREDNJAČIJO PO KVALITETI IN TRAJNOSTI
Na Koroškem je mnogo večjih ali manjših tekstilnih tovarn, ki izdelujejo razne vrste blaga — od platna, pletenin pa do blaga za ženske in moške obleke in plašče. Tudi finejše tkanine in celo tkanine za posebne svrhe. kakor težja pregmjala in deloma preproge, se deloma izdelujejo doma. To je nadvse razveseljivo, dokazuje sposobnost in vnemo domačega obrtništva, oziroma te vrste industrije ter je v veliko pomoč domačemu človeku.
Eno takih, in sicer najvzornejših podjetij te stroke, je tekstilna tovarna PENKER v Pusarnitz pri Spitala ob Dravi. Posebnost so njeni izdelki blaga za domače potrebe — obleke za praznične in de-lovne dneve ter za koroške narodne noše. Blago za za koroške noše („KSmtncr Anzug") iz. Penkerjcve
tovarne je posebno trpežno, gladko, fino pleteno ter ima vse tiste lastnosti, ki jih kupec najbolj ceni: jc odporno proti vsakemu vremenu, drži gube, ima prijetno barvo in — kar jc tudi važno, predvsem za malega človeka — poceni. Vse tc stvari poznajo seveda predvsem oni, ki nosijo obleke 'u-PENKER-jevcga lodna. Teh jc mnogo, saj imajo številni trgovci tudi na Južnem Koroškem na prodaj PENKER-jevc tekstilne izdelke ter so vsled njih solidnosti s svojimi odjemalci vred izredno zadovoljni.
Mnogi pa so postali pozorni na PENKER-jey loden tudi iz oglasov v našem listu. Tem priporočamo — tako trgovcem kot predvsem kupcem — našim čitateljem, naj se pri prihodnjem nakupu odločijo za Pcnkcrjevo blago, ker jim ne bo žal.
Til NJE
Kraj Tinje omenjajo zgodovinski viri prvič leta 1176. Koncem trinajstega stoletja je označena cerkev kot Marijina cerkev. Sele proti koncu šestnajstega stoletja so ve-likovški prošti preložili svoj sedež iz Velikovca v Tinje, verjetno radi tega, ker se je v Velikovcu močno širil protestantizem.
Leta 1616 je štela tinjska cerkev 18 podružnic in sicer:	Kapela sv. Mihaela na
tinjskem pokopališču; cerkev sv. Ruperta v Virni vasi; cerkev sv. Jurija v Vabni vasi; cerkev sv. Margarete v Goričah; cerkev sv. Mihaela v Šmihelu ob Krki; cerkev sv. Miklavža v Mišljah; cerkev sv. Egida v Lečni gori; cerkev sv. Neže v Streglah; cerkev sv. Andreja v Bučinji vasi; cerkev sv. Jakoba v Pokrčah; cerkev sv. Filipa v Raj-neku; cerkev sv. Martina v Ličji vasi; cerkev sv. Bartolomeja v Medgorjah; cerkev sv. Vinca v Sepcu; cerkev sv. Miklavža v Dražji vasi; cerkev sv, Petra v Grabštajnu;
1CSIF MA\YIEIRIB!RH®OT
MOJSTER ZA KRITJE Z OPEKO IN SKRILJEM
CELOVEC-KLAGENFURT-WEST. Prinz-Eugen StraRe 3, Telefon 42-76
lasten kamnolom
Izvedba vseh strešnih del za CERKVE, STOLPE In gradove
cerkev sv. Ožbalta v Jadovcah in cerkev ger je pri tem svoje delo vzorno opravila, sv. Janeza v Dravskem dvoru. Iz tega pre- Sicer pa so Tinje dale tudi kulturnemu gleda sledi, da je imela tinjska cerkev kar življenju zaslužne može; tako velikega ko-obsežni delokrog in današnja tinjska deka- roškega slikarja Pernharta ali Pernata, genija le malo sega preko teh imenovanih riškega nadškofa Franca Lušina ter zdrav-fara.	nika dr. Kuharja, ki je s svojimi prihran-
Temu položaju odgovarja tudi mogočna ki v Ameriki omogočil ustanovitev tako-stavba tinjske proštije. Če človek opazuje zvanega „Kucherho£a" v Celovcu. Na ža-cerkev in proštijo z južne strani, tedaj ima lost pa vsebina testamenta ni bila nikoli vtis, da sta proštija in cerkev eno poslopje, objavljena in se tudi mnogo govori, da je Letos je dobil tinjski stolp nov križ, ki Kuhar kot Slovenec namenil svoj denar se blesti na vse strani. Firma Mayerbrug- ustanovitvi slovenske kmetijske šole.
iiiiiiiiiHiiiimiimiimmiinmiiiiMimminiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimmimimmiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiimiMiimiimiiiiiiiuimiiiiiiiimimimimiMii
„Hase*n tedniku - HctotUU"
oglašuje, 27 držav ga čujel
MODNA
HIŠA
Mimi Humasm
CELOVEC - KLAGENFURT, PARADEISERGASSE nudi najugodnejše za jesen in zimo:
plaSii ■ kostumi - obleke krzneni plašil samo iz
kakovostega materiala po izredno ugodnih cenah Tudi za močne dame velika izbira
RAZNE VIESTII
PLASTIČNA LETALA
Strokovnjaki za preiskave, ki delajo v letalskem zavodu britanskega ministrstva za preskrbo, predvidevajo skoraj šen pričetek izdelovanja letal iz plastičnega materiala, pri čemur se bodo proizvajalni stroški zmanjšali za polovico. Razvili so novo konstrukcijsko tehniko za izdelovanje letal iz izredno močnega plastičnega materiala, katerega poljubno oblikujejo.
Posamezne dele letala, ki so iz plastičnega materiala, je mogoče hitro izdelati in to z razmeroma enostavnim orodjem. Čeprav je zaenkrat cena tega novega plastičnega materiala približno ista kot običajnega materiala, ki ga uporabljajo za gradnjo letal, se bodo gradbeni stroški vendarle znatno znižali.
VIRAKEL, NOVA ČUDEŽNA TKANINA
Vedno večja uporaba umetnih tkanin je povzročila v ameriški tekstilni industriji velike spremembe.
Med novimi izdelki je tudi „virakel”, zmes 45 % čiste volne in 55 % dakrona, novega umetnega vlakna. Iz nove tkanine izdelujejo moške in ženske obleke.
Novi tekstilni izdelek, ki ga označujejo za čudež, je postavila na trg družba Dee-ring, Milliken and Compa»y. Predsednik navedene družbe označuje za prvi resnično revolucionarni izdelek, ki se da boljše predelovati kot vsaka druga tkanina. Tovarnarji, ki izdelujejo iz virakla tropske obleke in trgovci, ki jih prodajajo, izjavljajo, da so obleke iz virakla hladnejše in lažje ter da se manj gubajo in obrabljajo kot obleke iz katere koli druge umetne tkanine. Obleka iz virakla tehta 285 gramov.
Pocinjcni krmilni kotli —
Kotlastc peči — štedilniki —
Sobne peči.
<Hapetnik
Celot ec-Klagenfurt, Priestevhausgasse 21
Z izdelovanjem virakla so sicer določene težave, ki jih povzroča barvanje in krojenje stoodstotnega dakrona, ki je lahko vnetljiv in ki se naglo raztegne.
Važna novost v tekstilni industriji je tudi novi tekstilni postopek, ki se imenuje ..stazenu”, s katerim kemično predeljujejo bombaž in umetne svile, da postanejo podobne volni.
2E 75 LET ZADOVOLJNI KUPCI!
Pri nas dobite samo kvalitetno blago po nizkih cenah! Pralna Hanela, najboljša kakovost, čisti bombaž flanela za nočne halje, veliko-rožnata' barhent za spodnje hlače, čisti bombaž, rjav, plav rjuhe iz flanele, čisti bombaž, 225 cm dolge mollino, cea 85 cm širok, čisti bombaž perilo: tople damske triko-hlačke, vel. 3 moške lovske spodnje hlače, dolge macco pralna garnitura (hlače, srajca) zimske nogavice, macco ripp, v vseh barvah zimske nogavice, macco svila, v modnih barvah otroške nogavice, znamka „Rotkappchen ”, od prešite in volnene odeje, inlct,
dalje:
15.60 za meter 18.20 za meter 18.50, 19.90 66.-, 69.-12.80 25.50 32.30 25.50 15.60 15.00 6.40
barhent za obleke, perje za postelje (za kg že od 26.60) Dnevno razpošiljamo po pošti!
, v.
JOSEF KAUS & SONN, Beljak-Villaeh, Italienerstr. 12
ČEVLJI
Qraj;
SO RES NAJBOLJŠI
Celovec • Klagenfurt, Burggasse
(QeM.li Smi&ti
LESNA TRGOVINA
Sinča vas - Kuhnsdorf, telefon 9
Kupujem vsako množino borovega, smrekovega in macesnovega lesa posekanega in stoječega, po neugodnejših dnevnih cenah
cAniathei
CELOVEC - KLAGENFURT, PAULITSCHGASSE 9
Zlafi in srebrni nakit, prstani, uhani Valika zaloga vseh vrst in kvalitet
Solidna postrežba - zmerne cene Sprejema tudi popravila
Jo, zu ollen	C?)l „Ach, hort man	^un< ^'er's*	„K6nig''-Mehlspeisen
andern Frogen	F1”013 Meier sagen,	^e'n Grund zu klagen >— /—J	behagen
gibt es jetzt noch	\|i wčs koch ich	'B und schon gor nicht	j jederzeit und
neue Plagenr 1 on Fleischlos-Tagen?" /	zuverzagen:	j	jedem Magen!

SloMksrM cddaie v tadm
CELOVEC (val 417.2 m)
Oddaje vsak dan od 14.30 do 15.00, ob sobotah od 9.00 do 9.30, ob nedeljah in praznikih od 7.15 do 7.45, v torek in izmenoma vsak drugi četrtek in sbboto tudi od 18.30—19.00 ure. — Poročila pri vsaki popoldanski oddaji.
15.	oktobra: Za mladino: Pot iz teme.
16.	oktobra: Zdravnik. — Zvečer: Jezikovni paberki
iz Koroške.
17.	oktobra: Za gospodinje.
18.	oktobra: Za naše malčke. — Zvečer: Iz narodnega
življenja: pesnica Milka Hartmanova.
19.	oktobra: Sodobna vprašanja.
20.	oktobra: Za podeželje.
21.	oktobra: Verski govor. — Pester spored.
NEW-YORK
(val 19, 25, 31, 49, 251 in 379 m)
Oddaje vsak dan ob IS.—1S.13 in od 19.30 do 19.45 (samo val 379).
LJUBLJANA (val 202,1, 212.4, 327.1 m) Oddaje vsak dan od 5. do 7„ od 12. do 15.30 in od 18. do 24. ure, ob nedeljah od 6.30 do 24. ure. — Gospodinjski nasveti vsak torek in petek med glasbenim sporedom od 6.15 do 7. ure, ob torkih tudi ob 13.50. — Kmetijski nasveti ob nedeljah ob 16.50 — Kulturni pregled ob četrtkih ob 14.15 — Zanimivosti iz zdravstva in prirode ob sredah ob 19.40 in ob petkih ob 14.15 — Prireditelji slovenskih narodnih pesmi ob petkih ob 18.00 — Vsak dan ob 22.30 na valu 327.1 m oddaja za inozemstvo.
12.	oktobra ob 14.00: Slovenske narodne in umetne
pesmi
ob 18.30: Fantje na vasi
13.	oktobra ob 17.10: Narodne pesmi
imiiiiiMiiiiiMinimmiHiiiiuiimiiuuiiiiMiiiiiiimiiimiiiiiimiiiiujiiii
Celovec - Mta&enfurt
STADTTHKATER
Predstave ob 16., 18. in 20. uri.
Od 12. do 18. oktobra: „Dic todlichen Traume”
PRECHTL
Predstave ob 16.00, 18.13 in 20.30
Do 18. oktobra: „Dr. Holl zsvischcn ztvei Fraucn"
ttetiak - TitSatfii
BAHNH OFLICHTSPDELE
Predstave ob 12., 14., 16., 18.15 in 20.30, ob nedeljah in praznikih tudi ob 10. uri. Od 12. do 18. oktobra: „Dcr Rcbcll”
Kupujem uporabljivo železo — staro železo — razne kovine — cunje — star papir — kosti — ščetine
IFIRIIGK
Celovcc-Klagenfurt, Salmstrasse 7
Svilene nogavice od Š 17 90 Nylon nogavice od S
v priznano dobri kakovosti in izbiri
©riiner
Celovec - Klagen furl, Burggasse
Domača in inozemska bogata zaloga pnevmatik in gumijastih dušnic (Schlaudic)
Avto hiša
Kaposi&Co.
Cetovec-Klagenfurt
Villacher Strafle 51 Telefon '18-32
M
'f
f.

■'i
Učiteljski zbor ljudske šole v Globasnici sporoča bivšim učnim močem in učencem šole pretrcsljho vest, da nas je gospod
Luka Witternig
šolski ravnatelj in nadzornik nadaljevalnih šol za okraj Velikovec, v nedeljo, dne 7. oktobra 1951, za vedno zapustil.
Dragega ravnatelja bomo spremili v torek, dne 9. oktobra 1951, ob 8. uri, od hiše žalosti v Globasnici na pokopališče v Šmihelu nad Pliberkom.
V Šmihelu je ob desetih maša zadušni ca in nato pogreb.
•	Učiteljski zbor.
S?;? '.Sr

t
V globoki žalosti sporočamo, da je Vsem ogočni po težki bolezni poklical k sebi svojega služabnika
gospoda
Luka Witternig-a
ravnatelja ljudske šole v Globasnici in nadzornika nadaljevalnih šol za okraj Velikovec, dne 7. oktobra 1951, previdenega s svetimi zakramenti.
Blagega pokojnika bomo spremili v torek, dne 9. oktobra ob 8. uri dopoldne, od hiše žalosti v Globasnici na pokopališče v Šmihelu nad Pliberkom, kakor je bila to njegova zadnja želja.
V Šmihelu je ob 10. uri maša zadušnica in nato pogret).
Dragega pokojnika priporočamo spominu v molitvi.
Marija Wittemig, žena in sorodniki.
M'
%
lvV<
?!
1
Č'5,’
'i
i
V-V? V '	./■-	, \	. . T ■ -iV' •
iimiiiiimiiiiumimimimmmiiimuiiimimimitmiimmifiiimitmM
OliUitl p?0s!
llllllllllllllllllllllllflllllllllilllllllillllllllllllllllllllHlIliillllllllllllllllllll
»Hiša malega človeka” dobavlja najugodnejše radio- aparate, elektro material
Radio Schmidt Celovec. Bahnhotstr 32
|jjT!llj|||jNiTll!lllllllllllllllllllllllllllll!l!ll!!lll!llllllllllll Hill Hilli lllllll
Htneiie in $<wdM
posestniki, pomot!
Knpniemo vsako kolilino lesa
SMREKE, BlTiVE, VRBE, CR\E JELŠE. SREBRNEGA TOPOLA In LIPE. Omajen in v lubjn po naj« višjih dnevnih cenah STOJEČ ali Iranko lovarna
Ponudbe na naslov:
Sitm - (ftm&fuk A.
lovarna vžigalic
Klagenfurt-Celovec, Siriusstr. 1
T v r d k a
Gottlieb
Groftnesser
Stavbno in galanterijsko kleparstvo
CELOVEC-KLAGENRJRT
Vllladier Ring 31 — Telefon 24-90
Hubert Hofer
Celovec . Klagenfurt Gelreidegasse 7/8 Slroji in orodje - elektromotorji - hišni vodovodi « dizelmolorji - gnelilniki
Dofca
SE VEDNO NAJLEPSE DARILO
Album Koroške.........................15 šilingov
Križ na gori (Ivan Cankar)............ 5*—
Rotija (Mauser)....................... 3*—
Sin mrtvega (Mauser).................. 3«—
Prekleta kri (Mauser) ................ 3*—
Cmoke« poskoke« (Bazilij)............. 3*—
Cela kolekcija stane..................25 šilingov
Za Inozemstvo stane cela kolekcija 2-50 U. s. A. dolarja
Sdilcppe pivo - tekoče hranivo!
BBBB URADNE OBJAVE
Deželno finančno ravnateljstvo za Koroško
Popis oseb in obratov za leto 1951 Naložitev davčne izkaznice za plače za leto 1952-195.3
Dne 10. oktobra je popis oseb in obratov. Vsak družinski poglavar mora v la namen izpolniti v dvojniku gospodinjsko popisno polo. Ako bi kak družinski poglavar tc gospodinjske pole ne dobil, jo mora zahtevati od hišnega lastnika ali njegovega namestnika.
Vpisi v gospodinjsko polo morajo biti dobro čitljivi. Izpolnjene morajo biti vse razpredelnice, ker so vsi zahtevani podatki važni. Družinski poglavarji, ki tega ne upoštevajo, povzročajo s tem sebi in uradom nepotrebno delo. Naknadne posebne poizvedbe zahtevajo mnogo časa in stroškov.
Za delojemalec, ki vpišejo podatke v gospodinjske pole netočno in nepopolno, more s tem nastati občutna škoda. Obstoja namreč nevarnost, da davčna izkaznica za plačo ne bo pravočasno izstavljena ali pa bo vpisana v nji nepravilna davčna skupina. S tem pa je združena možnost, da bodo nepravilno predpisani višji davčni iznosi.
Gospodinjske pole vsebujejo navodilo za družinske poglavarje. Zato naj vsi družinski poglavarji ta navodila pred izpolnjevanjem popisne pole pre-čitajo. Popisne pole vsebujejo nekatere vpise kot vzorec, ti bodo družinskim poglavarjem olajšali delo pri vpisih podatkov'.
Koroški deželni konservatorij VPISOVANJE
Koroški deželni konservatorij začne s šolskim letom 1951-52 v ponedeljek, dne 8. oktobra. Vpisi dosedanjih učencev so dne 8. in 9. oktobra od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure, vpisi za nove učence pa so dne 11. in 12. oktobra od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure. Mladoletne učenec morajo pri vpisu neobhodno spremljati starši, pri ostalih učencih je to zaželjeno. Pri vpisovanju je treba plačati v gotovini razen vpisnine tudi prvi obrok šolnine. Za dosedanje učenec, ki se ne bi pravočasno vpisali, obstoja nevarnost, da ne bodo več dodeljeni svojim dosedanjim učiteljem, Pojasnila daje tajništvo deželnega konservatorija v Celovcu, Mics-staler Strassc 8, telefon 31-97.
Urad koroške deželne vlade
KONCESIJSKI IZPIT ZA ELEKTRO-INSTALACIJO
Kot predvideni rok za prihodnji koncesijski izpit za clektro-instalacijo pride v poštev prva polovica meseca decembra 1951. Prosilci naj oddajo kolkovanc prošnje za pripustitev k izpitu pri uradu koroške deželne vlade, oddelek 27, najkasneje do 10. novembra 1951,
Zbornica obrtnega gospodarstva za Koroško
zavod za pospeševanje gospodarstva
STROKOVNI TEČAJI
Strokovni tečaj za tapetnike (praktično blazinjenje in spenjanje). Začetek: ponedeljek, dne 15. S-1951, ob 8. uri zjutraj v zavodu za pospeševanje gospodarstva, Celovec, Alter Platz, št. 15-1. Trajanje: 14 dni, od ponedeljka do petka, celodnevno. Konec prijav dne 11. oktobra 1951,
X« Jesen
flanele - barhanti v največji izbiri pri
Ssfhemutter
Celovec - Klagenlurf
KartreitstraBe 1
MALI OGLAS
tmiiiiiiMmiiiiiuiMiiiiiiiiiiMiiiiiiijiiniuiMmiiiimmiiimimiiMiinn'1
Slabo vreme zahteva dobre obutve, čevlje — preproste in elegantne, izdela kvalitetno poceni KREBS (vodja Gustav Stare) Cclovec-Klagenfurt; Blumcngassc.
Feliks Prijatelj, 4642, E. 93'. St. Cleveland« Ohio, USA, išče svojega nečaka Franceta Prijatelj-a, doma iz Male vasi, p. Dobrepolje na Dolenjskem. Franc Prijatelj jc prišel pred kratkim v Avstrijo. Ako od sam čita, ali kdo drugi ve za njegov naslov, jc naprošen, naj javi to na gornji naslov.
Lut i/iiujii vsuko sredo. — Naroča se pod naslovom »Naš tednik«, Celovec, Viktringer Ring 26. — Cena mesečno 5 šil., lelno 56 šil.. ,i> uiozeinslvo 5 dolarje - lastnik "i izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik dipl. trg. Janko Urauk, Celovec, Viktringer Ring 26. — I ish: •Carinllua«, Celovec, Vtilkermarkiet Ring 23
Telefonska številka uredništva in uprave 43-38, — Poštni čekovni urad štev. 69.793.