* URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 13 Ljubljana, torek 24. aprila 1984 Cena 70 dinarjev Leto XLI 666. Na podlagi 20. alinee 335. člena, 1. alinee 350. člena in prvega odstavka 363. člena ustave Socialistične republike Slovenije, amandmaja III ustavnih amandmajev k ustavi SR Slovenije ter 1. alinee tretjega razdelka 70. člena, tretjega odstavka 254, člena in 350. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter odloka o načinu izvolitve predsednika in podpredsednika Skupščine Socialistične republike Slovenije po poteku prve dveletne mandatne dobe (Uradni list SRS, št. 17-787/83) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 12. aprila 1984 sprejela ODLOK o izvolitvi predsednika Skupščine Socialistične republike Slovenije Za predsednika Skupščine Socialistične republike Slovenije se izvoli: Vinko Hafner, delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije. St. 0201-1/84 Ljubljana, dne 12. aprila 1984. Skupščina Socialistične republike Slovenije Podpredsednica Silva Jereb 1. r. 667. Na podlagi 20. alinee 335. člena, 1. alinee 350. člena in prvega odstavka 363. člena ustave Socialistične republike Slovenije, amandmaja III ustavnih amandmajev k ustavi SR Slovenije ter 1. alinee tretjega razdelka 70. člena, tretjega odstavka 254. člena in 351. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter odloka o načinu izvolitve predsednika in podpredsednika Skupščine Socialistične republike Slovenije po poteku prve dveletne mandatne dobe (Uradni list SRS, št. 17-787/83) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 12. aprila 1984 sprejela ODLOK o izvolitvi podpredsednikov Skupščine Socialistične republike Slovenije Za podpredsednika Skupščine Socialistične republike Slovenije se izvolita: Silva Jereb, delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije, Jože Šušmelj, delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije. St. 0201-1/84 Ljubljana, dne 12. aprila 1984. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 668. Na podlagi prvega odstavka 365. člena ustave Socialistične republike Slovenije, amandmaja III ustavnih amandmajev k ustavi Socialistične republike Slovenije ter 3. alinee drugega odstavka 68. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije in 4. člena poslovnika Zbora združenega dela je Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije na seji dne 12. aprila 1984 sprejel ODLOK o izvolitvi predsednika in podpredsednika Zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije Za predsednika Zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije se izvoli: Martin Mlinar, delegat v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije. Za podpredsednico Zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije se izvoli: Inge K r u n i č , delegat v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije. Št. 02005-1,84 Ljubljana, dne 12. aprila 1984. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 669. Na podlagi prvega odstavka 365. člena ustave Socialistične republike Slovenije, amandmaja III ustavnih amandmajev k ustavi Socialistične republike Slovenije ter 3. alinee drugega odstavka 68. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije in 4. člena poslovnika Zbora občin je Zbor občin Skupščine SR Slovenije na seji dne 12. aprila 1984 sprejel ODLOK o izvolitvi predsednika in podpredsednika Zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije Za predsednico Zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije se izvoli: > Majda Poljanšek, delegat v Zboru občin Skupščine SR Slovenije. Za podpredsednico Zbora občin Skupščine Socialistične lepublike Slovenije se izvoli: Silva Bauman-Cenčič, delegat v zboru občin Skupščine SR Slovenije. St. 02004-1/84 Ljubljana, dne 12. aprila 1984. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik . Vinko Hafner 1. r. 670. Na podlagi prvega odstavka 365. člena ustave Socialistične republike Slovenije, amandmaja III ustavnih amandmajev k ustavi Socialistične republike Slovenije ter 3. alinee drugega odstavka 68. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije in 4. člena poslovnika Družbenopolitičnega zbora je Družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 12. aprila 1984 sprejel ODLOK o izvolitvi predsednika in podpredsednika Družbenopolitičnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije Za predsednika Družbenopolitičnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije se izvoli: dr. Ciril Ribičič, delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije. Za podpredsednika Družbenopolitičnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije se Izvoli: Dino P u c e r , delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije. St. 02003-1/84 Ljubljana, dne 12. aprila 1984' Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 671. Na podlagi 7. točke 281. člena in 5. točke 288 člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točke 326. člena, 335. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije. drugega razdelka 73. člena, 75. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 12. aprila 1984 sprejela ODLOK o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji konvencije Mednarodne organizacije dela št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji konvencije Mednarodne organizacije dela št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca, ki ga je Skupščini SR Slovenije poslala Skupščina SFR Jugoslavije. St. ZS 11-1/84 Ljubljana, dne 12. aprila 1984. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner L r. 672. Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi in in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije, izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije ODLOK o pomilostitvi obsojenih oseb 1. člen Neprestani del kazni zapora se odpusti Bezjak Ireni, rojeni leta 1958 v Mariboru, se odpusti neprestani del kazni zapora štirih mesecev, ki jo prestaja od 30. L 1984 in bi jo prestala 30. 5. 1984. V i c k o v i č u Zlatku, rojenemu leta 1964 v Travniku, se odpusti neprestani del kazni treh mesecev zapora, ki jo prestaja od 1. 2. 1984 in bi jo prestal 1. 5. 1984. 2. člen Izrečena kazen zapora sc spremeni v pogojno obsodbo Dimitrijeviču Miloradu, rojenemu leta 1927 v Cupriji se kazen enega leta zapora spremeni v pogojno obsodbo s tem, da se kazen ne bo izvršila če obsojenec v treh letih ne bo storil novega kaznivega dejanja. St. 25-1/84 Ljubljana, dne 12. aprila 1984. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik Viktor Avbelj L r. 673. Na podlagi 22. člena zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3-114/75, 8-487/78 in 33-1608/80) ter v skladu z družbenim dogovorom o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 29-1468/75) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na 125. seji, dne 11. aprila 1984 sprejel SKLEP o vplačilu dela sredstev solidarnosti na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije I Organizacije združenega dela vplačajo na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije pri Službi družbenega knj iMtivodstva 50 u/o zneska vsega obračunanega prispevka solidarnosti iz dohodka v letu 1982, ki ge po določbah 20 člena zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3-114/75, 8-487/78 in 33-1608/30) vodi na posebnih računih pri organizacijah združenega dela. II Sredstva iz I. točke vplačajo organizacije združenega de’a pa vplačilne račune pri Službi družbenega knjigovodstva do 10. maja 1934. III Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-04/82-1/13-1 Ljubljana, dne 11. aprila 1984. Izvršni svet SkupSčme Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Du|an Šinigoj 1. r. • 674. Na podlagi tretjega odstavka 2 člena zakona o nadomestilu dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu (Uradni list SRS. št. 19-865/751 izdaja republiški sekretar zg finance ODLOČBO o ugotovitvi povprečne obrestne mere. po kateri so se obrestovale hranime vloge v SR Sloveniji v letu 1983 Povprečna obrestna mera, po kajari sp sa obrestovale hramlne vloge v SR Sloveniji v letu 1D83 je znašala 9,35 •/». St. 44-13/84 Ljubljana, dne 10. aprila 1984. Republiški sekretar za finance Rudi Sepič L V- 375, Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ. št. 47/83 prečiščeno besedilo) in drugega odstavka 25 členg zakona p obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju, družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, 33/80 in 23/83) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje sploš- nih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupx,ost.h na peuročju družbenih dejuvnosU zg (ero 1934 (Uradni ust SE6, št. 8/84, 9/84, 10/84, 11/54, 12/84) I. V tabeli I. »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se: L Pri zaporedji številki 4 občina Cerknica: — v stolpcu 5 stopnja 0,50 1 I S stopnjo 0,35, — v z— v stolpcu stoipeu 6 vnese stopnja 9 stopnja 0,84 0,28, ' nadomesti s stopnjo 1,34, — V stopeu 10 stopnja 1,14 nadomesti s stopnjo 0,59, — v stolpcu 11 stopnja 5,32 nadomesti s stopnjo 6,19, — v stolpcu 13 stopnjg 0,31 padnmpsti s Stopnjo 0,36, — v stolpcu 14 stopnja 0,20 nadomesti s stopnjo 0,26, — V stolpcu 15 stopnja 1,09 nadomesti s stopnjo 1,30, — V stolpcu 16 stopnja 0,93 nadomesti s stopnjo 0,61, — v stolpcu 18 stopnja 10,36 nadomesti s stopnjo 12,18, — v stolpcu 19 stopnj a 25,87 nadomesti s stopnjo 26,72. 2 Pri zaporedni številki 8 občina Gornja Radgona: — V stolpcu 15 stopnja 0,33 nadomesti s stopnjo 0,98, — v stolpcu 13 stopnja 11,56 nadomesti s stopnjo 11,71, — v stolpcu 19 stopnja 25,05 nadomesti s stopnjo 26,20. 3. Pri zaporedni številki 9 občina Grosuplje: — v stolpcu 15 stopnja 0,61 nadomesti s stopnjo 0,75, — v stolpcu 18 stopnja 9,92 nadomesti s stopnjo 10.06, — v stolpcu 19 stopnja 24,48 nadomesti s stopnjo 24,62. 4 Pri zaporedni številki 14 občina Jesenice: — v stolpcu 9 stopnja 1,16 nadoipe-di g stopnjo 1,28, — v stolpcu 10 stopnja 0,81 nadomesti s stopnjo 0,66, — v stolpcu 11 stopnja 5,16 nadomesti s §topnjo 5,19, — v stolpcu 15 stopnja 0,55 nadomesti s stopnjo 0,70, — v stolpcu 18 stopnja 10,03 nadomesti s stopnjo 10,36, — v stolpcu 19 stopnja 25,31 nadomesti s stopnjo 25,46. 5. Pri zaporedni številki 16 občina Kočevje: — v stolpcu 5 stopnja 0,50 nadomesti s stopnjo 0,35, — v stolpcu 6 vnese stopnja 0.15. — v stolpcu 15 stopnja 0,91 nadomesti s stopnjo 0,71, — v stolpcu 18 stopnja 9,53 nadomesti s stopnjo 9,33, — v stolpcu 19 stopnja 25,40 nadomesti s stopnjo 25,20. 6. Pri zaporedni številki 2*3 občina Litija: — v stolpcu 9 stopnja 1,24 nadomesti s stopnjo I, 25, — v stolpcu 10 stopnja 0,83 nadomesti s stopnjo 0,68, — v stolpcu 11 stopnja 5,43 nadomesti s stopnjo 5,29, — v stolpcu 13 stopnja 0,46 na^omesit s stopnjo 0,43, . — v stolpcu 14 stopnja 0,35 nadomesti s stopnjo 0,32, — v stolpcu 15 stopnja 0,90 nadomesti s stopnjo 0,93, — v stolpcu 18 stopnja 11,18 nadomesti s stopnjo II, 02, — v stolpcu 19 stopnja 26,06 nadomesti s stopnjo 25,75. 7. Pri zaporedni številki 24 občina Ljubljana Bežigrad — v stolpcu 15 stopnja 0,62 nadomesti s stopnjo 0,77, — v stolpcu 18 stopnja 10,51 nadomesti s stopnjo 10,66, — v stolpcu 19 stopnja 25,75 nadomesti s stopnjo 25,90. 8. Pri zaporedni številki 25 občina Ljubljana Center: • — v stolpcu 15 stopnja 0,62 nadomesti s stopnjo 0,77, — v stolpcu 18 stopnja 10,51 nadomesti s stopnjo 10,66, — v stolpcu 19 stopnja 25,75 nadomesti s stopnjo 25,90. 9. Pri zaporedni številki 26 občina Ljubljana Mo-ste-Rolje: — v stolpcu' 15 stopnja 0,62 nadomesti s !stopnjo 0,77, — v stolpcu 18 stopnja 10,51 nadomesti s stopnjo 10,66, — v stolpcu 19 stopnja 25,75 nadomesti s stopnjo 25,90. 10. Pri zaporedni številki 27 občina Ljubljana Šiška: — v stolpcu 15 stopnja 0,62 nadomesti s stopnjo 0,77, — v stolpcu 18 stopnja 10,5J nadomesti s stopnjo 10,66, — v stolpcu 19 stopnja 25,75 nadomesti s stopnjo 25,90. 11. Pri zaporedni številki 28 občina Ljubljana Vič-Rudnik: — v stolpcu 15 stopnja 0,62 nadomesti s stopnjo 0,77, — v stolpcu 18 stopnja 10,51 nadomesti s stopnjo 10,66, — v stolpcu 19 stopnja 25,75 nadomesti s stopnjo 25,90. 12. Pri zaporedni številki 29 občina Ljutomer: — v stolpcu 15 stopnja 0,99 nadomesti s stopnjo I, 14, — v stolpcu 18 stopnja 11,34 nadomesti s stopnjo II, 49, — v stolpcu 19 stopnja 26,07 nadomesti s stopnjo 26,22. 13. Pri zaporedni številki 33 občina Mozirje: — v stolpcu 9 stopnja 1,03 nadomesti s stopnjo 0,59, — v stolpcu 10 stopnja 0,89 nadomesti s stopnjo 0,65, — v stolpcu 11 stopnja 4,98 nadomesti s stopnjo 4,20, — v stolpcu 13 stopnja 0,33 nadomesti s stopnjo 0,29, — v stolpcu 14 stopnja 0,26 nadomesti s stopnjo 0,24, — v stolpcu 15 stopnja 1,01 nadomesti s stopnjo 1,12, — v stolpcu 16 stopnja 0,64 nadomesti s stopnjo 0,56, — v stolpcu 18 stopnja 10,21 nadomesti s stopnjo 9,04, — v stolpcu 19 stopnja 25,18 nadomesti s stopnjo 23,69. 14. Pri zaporedni številki 42 občina Radovljica: ■ — v stolpcu 15 stopnja 0.72 nadomesti s stopnjo 0,87, — v stolpcu 18 stopnja 11,01 nadomesti s stopnjo 11,16, — v stolpcu 19 stopnja 25,84 nadomesti s stopnjo 25,99. 15. Pri zaporedni številki 48 občina Slovenska Bistrica: — v stolpcu 15 stopnja 1,31 nadomesti s stopnjo 1,46, — v stolpcu 18 stopnja 9,95 nadomesti s stopnjo 10,10, — v stolpcu 19 stopnja 24,85 nadomesti s stopnjo 25,00. 16. Pri zaporedni številki 51 občina Škofja Loka: — v stolpcu 15 stopnja 0,71 nadomesti s stopnjo 0,86, — v stolpcu 18 stopnja 12,53 nadomesti s stopnjo 12,68, — v stolpcu 19 stopnja 27,48 nadomesti s stopnjo 27,63. 17. Pri zaporedni številki 52 občina Šmarje: — v stolpcu 14 stopnja 0,20 nadomesti s stopnjo 0,30, — v stolpcu 15 stopnja 1,19 nadomesti s stopnjo 1,34, — v stolpcu 18 stopnja 10,48 nadomesti s stopnjo 10,73, — v stolpcu 19 stopnja 25,67 nadomesti s stopnjo 25,92. 18. Pri zaporedni številki 53 občina Tolmin: — v stolpcu 7 stopnja 0,50 nadomesti s stopnjo 0,85, — v stolpcu 18 stopnja 11,81 nadomesti s stopnjo 12,16, — v stolpcu 19 stopnja 26,62 nadomesti s stopnjo 26,97. 19. Pri zaporedni številki 56 občina Tržič: — v stolpcu 5 stopnja 0,50 nadomesti s stopnje 0,25, — v stolpcu 6 vnese stopnja 0,25. II. Pod zaporedno številko II. A a) in b) »Prispevek iz dohodka po osnovi osebnega dohodka« se: 1. Pri zaporedni številki 4 občina Cerknica: — v stolpcu 3 stopnja 9,60 nadomesti s stopnjo 10,67, — v stolpcu 4 stopnja 0,28 nadomesti s stopnjo 0,29. 2. Pri zaporedni številki 14 občina Jesenice: — v stolpcu 3 stopnja 8,24 nadomesti s stopnjo 8,64. v — 3. Pri zaporedni številki 33 občina Mozirje: — v stolpcu 3 stopnja 8,73 nadomesti s stopnjo 8,13, — v stolpcu 4 stopnja 0,24 nadomesti s stopnjo 0,22. 4. Pri zaporedni številki 47 občina Slovenj Gradec: — v stolpcu 3 stopnja 8,50 nadomesti s stopnjo 9,29. III. V tabeli pod B c) »Stopnje prispevkov iz dohodka« se 1. Pri zaporedni številk: 33 občina Moz rie stopnja 0,13 ukine. -IV. Pregled stopenj davkov in prispevkov začne veljati petnajsti dan po iobjavi v Uradnem listu SRS St. 420-16/83 Ljubljana, dne 13. aprila 1984 Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r. 676. Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 70/80, 34/82, 67/82, 71/82, 77/82 in 68/83) izdaja Republiška uprava Za družbene prihodke ODREDBO o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS št. 39/83. 2'84. 3/84, 4'84. 5/84, 6/84. 7/84, 8/84, 9/84. 10/84. 11/84, 12/84, se stopnje v tabelah IV. a in IV b v stolpcih pod zaporedno številko 3 (zbirna stopnja) pri posameznih občinah nadomestijo z naslednjimi novimi številkami: — pri zaporedni številki 4 občina Cerknica se stopnja 10,36 nadomesti s stopnjo 12,18, — pri zaporedni številki 8 občina Gornja Radgona se stopnja 11,56 nadomesti s stopnjo 11,71, — pri zaporedni številki 9 občina Grosuplje se stopnja 9,92 nadomesti s stopnjo 10,06, — pri zaporedni številki 14 občina Jesenice se stopnja 10,06 nadomesti s stopnjo 10,36, — pri zaporedni številki 16 občina Kočevje 'se stopnja 9,53 nadomesti s stopnjo 9,33, — pri zaporedni številki 23 občina Litija se stopnja 11,18 nadomesti s stopnjo 11,02, — pri zaporedni številki 24 občina Ljubljana Bežigrad se stopnja 10,51 nadomesti s stopnjo 10,66, — pri zaporedni številki 25 občina Ljubljana Center se stopnja 10,51 nadomesti s stopnjo 10,66, — pri zaporedni številki 26 občina Ljubljana Mo-ste-Polje se stopnja 10.51 nadomesti s stopnjo 10,66, — pri zaporedni številki 27 občina Ljubljana Siska se stopnja 10,51 nadomesti s stopnjo 10,66, — pri zaporedni številki 28 občina Ljubljana Vič-Rudnik se stopnja 10,51 nadomesti s stopnjo 10,66, — pri zaporedni številki 29 občina Ljutomer se stopnja 11,34 nadomesti s stopnjo 11,49, — pri zaporedni številki 33 občina Mozirje se stopnja 10,21 nadomesti s stopnjo 9,04, — pri zaporedni številki 42 občina Radovljica se , stopnja 11.01 nadomesti s stopnjo 11,16, — pri zaporedni številki 48 občina Slovenska Bistrica se stopnja 9,95 nadomesti s stopnjo 10.10, — pri zaporedni številki 51 občina Škofja Loka se stopnja 12.53 nadomesti s stopnjo 12.68, — pri zaporedni številki 52 občina Šmarje se stopnja 10.48 nadomesti s stopnjo 10,73, — pri zaporedni številki 53 občina Tolmin se stopnja 1L'81, nadomesti s stopnjo 1.2:16. St. 420-16/83 . Ljubljana, dne 13. aprila 1984. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov I. r. 677. Na podlagi 66. člena ustave SR Slovenije (Uradni list SRS. št. 7'74). 389. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ. št. 53/76) in 18. člena zakona o energetskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 33/81) so delavci po svojih temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih na območju SR Slovenije kot uporabniki, ki so trajneje zainteresirani za preskrbo z električno energijo in premogom, in delavci po temeljnih organizacijah združenega dela dejavnosti pridobivanja premoga in urana ter elektrogospodarske dejavnosti (proizvodnja, prenos in distribucija) kot izvajalci sklenili SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Posebne samoupravne interesne skupnosti za elektrogospodarstvo in premogovništvo SR Slovenije I. UVODNE DOLOČBE .y 1. člen Z namenom, da si z normalnim poslovanjem in razvojem elektrogospodarstva, premogovništva in proizvodnje urana organizirano zadovoljijo potrebe po premogu in električni energiji ter s celotnim družbenim in materialnim razvojem usklajeno razširjeno reprodukcijo ter z namenom, da skupno odločajo o rezultatih minulega dela, opredmetenega z vlaganjem družbenih sredstev v elektrogospodarstvo, se uporabniki premoga, električne energije po svojih temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in delavci elektrogospodarskih organizacij ter organizacij, ki pridobivajo primarno energijo (premog, uran) po svojih temeljnih organizacijah s tem sporazumom združujejo v Posebno samoupravno interesno skupnost za elektrogospodarstvo in premogovništvo SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Skupnost). . 2. člen Pri urejanju medsebojnih odnosov s tem sporazumom izhajajo uporabniki in izvajalci iz 1. člena iz naslednjih spoznanj in ciljev: — da so elektrogospodarske dejavnosti in jedrska dejavnost dejavnosti posebnega družbenega pomena, v dejavnosti premogovništva pa so raziskovanje, pridobivanje in distribucija premoga zadeve posebnega družbenega pomena; — da imajo dejavnosti oziroma zadeve iz 1. alinee tega člena posebno pomebno funkcijo pri ustvarjanju pogojev za celoten družbeni razvoj; — da mora biti razvoj dejavnosti premogovništva in -elektrogospodarstva ter jedrske dejavnosti v skladu z razvojem potreb po premogu in električni energiji vseh uporabnikov; r— da na področju dejavnosti premogovništva, jedrske dejavnosti in elektrogospodarstva ne morejo uporabniki in izvajalci prepustiti urejanje medseboj-' nih odnosov le trgu in njegovim zakonitostim, ker tržno reguliranje ne more biti edina in pretežna podlaga usklajevanja med proizvodnjo in porabo na tem področju in ker se tudi na trgu doseženi uspehi ne morejo vrednotiti le kot delovni uspeh dejavnosti; — da geološke raziskave, gradnja objektov za proizvodnjo premoga, urana in elektroenergetskih objektov, naprav in napeljav temelji zlasti na združevanju sredstev uporabnikov in združevanju sredstev premogovniških in elektrogospodarskih organizacij; — da se zaradi optimalne in zanesljive preskrbe z električno energijo in zaradi menjave povezuje elektrogospodarstvo Slovenije z elektrogospodarskimi sistemi drugih republik v jugoslovanski elektroenergetski sistem in kot njegov sestavni del v elektroenergetske sisteme sosednjih držav; — da zaradi optimalne in zanesljive preskrbe uporabnikov s premogom OZD s področja premogovništva sodelujejo z OZD, ki izvajajo distribucijo premoga in skupaj z njimi vstopajo v odnose z dobavitelji premoga izven SR Slovenije. 3. člen V Skupnosti se združujejo: — delavci po temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter drugi delovni ljudje po svojih samoupravnih organizacijah in uporabniki ▼ oboroženih silah na območju SR Slovenije, kot uporabniki in — delavci po organizacijah združenega dela proizvodnje, prenosa in distribucije električne energije, dejavnosti premogovništva in jedrske dejavnosti, kot izvajalci. 4. člen Uporabniki in izvajalci urejajo, razen s tem sporazumom, svoje medsebojne pravice in obveznosti ter odgovornosti še s statutom Skupnosti in z drugimi samoupravnimi splošnimi akti. 5. člen Skupnost je družbena pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima po ustavi, zakonu, tem sporazumu, statutu in drugih samoupravnih splošnih aktih. Skupnost zastopa predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti ali zadržanosti pa ga z vsemi pooblastili nadomešča podpredsednik skupščine. 6. člen Skupnost je registrirana pri Temeljnem sodišču v Ljubljani, Enota Ljubljana. Polno ime Skupnosti se glasi: Posebna samoupravna interesna skupnost za elektrogospodarstvo in premogovništvo SR Slovenije. Skrajšano ime Skupnosti se glasi: ISEP. Sedež Skupnosti je v Ljubljani. 7 člen V Skupnosti uporabniki in izvajalci zagotavljajo ob razpoložljivih količinah energije nemoteno dobavo po dogovorjeni dinamiki. Redno izpolnjevanje prevzetih. obveznosti, sprejetih s samoupravnim sporazumom o temeljih plana, pa zagotavlja uporabnikom v Skupnosti dogovorjeno prednostno dobavo, predvsem pa prioritetni vrstni red v primeru nastalih omejitev porabe pred nepodpisniki tega samoupravnega sporazuma, kar se natančneje opredeli v samoupravnem sporazumu o temeljih plana oziroma dogovori v Samoupravni interesni skupnosti energetike SR Slovenije. 8. člen OZD energetskih dejavnosti — izvajalci, so se v Skupnosti dolžni z OZD uporabniki dogovarjati o dobavah vse proizvedene oziroma pridobljene energije in v ta namen spoštovati v Samoupravni interesni skupnosti energetike SR Slovenije sprejete dogovore iz prejšnjega člena tega sporazuma. 9. člen Vrsta dejavnosti, ki jo opravlja OZD, ki ni združena v Skupnost oziroma ne izpolnjuje prevzetih obveznosti, ne more v nobenem primeru biti opravičljiv razlog za dobavo energije pod pogoji, ki veljajo za OZD. združene v Skupnost, ki izpolnjujejo prevzete obveznosti. II NALOGE SKUPNOSTI x 10. člen Uporabniki in izvajalci v Skupnosti obravnavajo in rešujejo naslednje naloge: — sprejemajo planske akte. s katerimi opredeljujejo politiko in cilje družbenega razvoja na področju elektrogospodarstva, premogovništva in proizvodnje urana; — sprejemajo programe rg?voja, načrte graditve in investicijske programe proizvodnih in prenosnih elektroenergetskih objektov ip objektov za pridobivanje premoga in prana (v nadaljnjem besedilu; primarna energija), * — obravnavalo in predlagajo načrte geoloških in drugih razvojnih raziskav, — se dogovarjajo q načinu, virih in obsegu zagotavljanja sredstev za gradnjo objektov iz 2. alinee in sredstev za financiranje geoloških in drugih razvojnih raziskav iz 3. alinee tega člena', — usklajujejo programe razvoja in načrte graditve energetskih objektov občinskih energetskih skupnosti, — se sporazumevajo o cenah električne energije in premoga za industrijske porabnike in široko potrošnjo tet o penah prana, — sprejemajo tarifni sistem in tarifne ppsfavke za prodajo električne energije iz elektroenergetskega sistema, — sprejemajo načine in pogoje za ičclaianie elektroenergetskih soglasij kot tudi kriterije za opredelitev vrste in višine povračil uporabnikov za priključitev na električno omrežje, — obravnavajo uresničevanje v energetskih bilancah predvidene proizvodnje, nabave in porabe posameznih vrst energije, analizirajo odstopanju in sprejemajo ustrezne ukrepe, — odločajo o investitorjih za gradnjo s planem določenih energetskih objektov,, za katere uporabniki ip izvajalci združujejo sredstva, — obravnavalo samoupravne sporazume oziroma dolgoročne pogodbe za dobavo potrebne energije iz drugih republik in iz uvoza, — določajo, kaj se šteje za distribucijske objekte, naprave in napeljave, — dogovarjajo se o pogojih in načinu energetske oskrbe odjemalcev, ki imajo poseben vpliv na obratovanje sistema, — dogovarjajo se o postopku in načinu izvajanja redukcij električne energije in zmanjševanju dobav premoga, dogovorjenih s posebnimi ukrepi v planskih aktih Samoupravne interesne skupnosti energetike SR Slovenije, — oblikujejo programe varčevanja in racionalnega ravnanja z energijo, spremljajo njihovo izvajanje in predlagajo ukrene za njihovo dopolnitev ter o tem tekoče poročajo Samoupravni interesni skupnosti energetike SR Slovenije, — odločajo o dobavnih pogojih za dobavo električne energije in premoga, — oblikujejo smernice za delo delegatov v skupščini Samoupravne interesne skupnosti energetike SR Slovenije, — se sporazumevajo o tem, ali naj o posameznih zadevah iz njihove pristojnosti odločj Samoupravna interesna skupnost energetike SR Slovenije. III. PLANIRANJE 11. člen Planski akti Skupnosti so: — dolgoročni plan, — samoupravni sporazum o temeljih plana, — srednjeročni plan, — letni planski akt. 12. člen Dolgoročni plan Skupnosti se sprejema za obdobje najmanj '10 let in dolgoročno opredeljuje cilje, smeri ih možnosti razvoja elektrogospodarstva, premogovništva in jedrske dejavnosti. Dolgoročni plan je podlaga in splošna usmeritev za opredelitev in usklajeno reševanje nalog v srednjeročnem planu na področju gradnje objektov elektrogospodarstva, premogovništva in jedrske dejavnosti. 13. člen S samoupravnim sporazumom o temeljih plana Skupnosti uporabniki in izvajalci usklajujejo in opredeljujejo svoje skupne potrebe in interese ter pravice in obveznosti, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila Skupnost ustanovljena. Strokovne podlage, temelječe na analizi uresničevanja plana v tekočem in preteklem obdobju, na analizi o uresničevanju dogovora o temeljih plana ŠR Slovenije, predvidevanj porabe in proizvodnje električne energije, premoga in urana v naslednjem srednjeročnem obdobju in predvidevanj družbenopolitične skupnosti v okvirih družbenoekonomskega razvoja v naslednjem srednjeročnem obdobju, pripravijo strokovne službe organizacij elektrogospodarstva, premogovništva in proizvodnje urana ter skupna delovna skupnost samoupravnih interesnih skupnosti energetike. Samoupravni sporazum o temeljih plana vsebuje tudi objekte kontinuitete, katerih gradnja se nadaljuje v naslednjem planskem obdobju. Samoupravni sporazum o temeljih plana sprejemajo, po končanem postopku usklajevanja v Samoupravni interesni skupnosti energetike SR Slovenije, delavci OZD uporabnikov in izvajalcev na podlagi elementov za sklepanje samoupravnega sporazuma. 14. člen Odbor za plan in razvoj, ki je odgovoren za pripravljanje plana Skupnosti, obravnava in usklajuje strokovne podlage za oblikovanje elementov samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti. Usklajene elemente ,?a "sporazum sprejmejo udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti po svojih delegatih v skupščini Skupnosti. 15,. člen Uporabniki sprejemajo zlasti elemente, s katerimi opredeljujejo; — obseg potreb po električni energiji, njeno kvaliteto, stopnjo zanesljivosti, obseg potreb po premogu ter obseg potreb po uranu; — proizvodne možnosti in druge pogoje, pod katerimi naj bi bile zadovoljene potrebe po električni energiji, premogu in uranu; — možne lokacije novih zmogljivosti; — sredstva, ki naj bi jih združevali ali kako drugače zagotovili za uresničitev potreb v okviru Skupnosti; — osnove in merila za določitev eene električne energije oziroma zagotovitev nadomestil; — osnove in merila za določitev cene premoga oziroma zagotovitev nadomestil. Izvajalci sprejemajo zlasti elemente, s katerimi opredeljujejo: — obseg in kvaliteto premoga, ki ju lahko zagotovijo ob danih zmogljivostih oziroma iz dobav od drugod, — obseg in kvaliteto električne energije, ki ju zagotovijo ob danih zmogljivostih, v dogovorjeni stopnji zanesljivosti, — osnove in merila za določitev cene električne •energije oziroma zagotovitev nadomestil, — osnove in merila za določitev cene premoga oziroma zagotovitev nadomestil. 16. člen Samoupravni sporazum o temeljih plana Skupnosti obsega zlasti: — program razvoja elektroenergetskih zmogljivosti: raziskave, pridobivanje, predelava, transport, razporejanje, sovlaganje v drugih republikah in AP ter nastopanje v tujini, — programe razvoja premogovnikov- in rudnikov urana: raziskave starih in novih nahajališč, pridobivanje, klasiranje, transport, zagotavljanje količin izven SR Slovenije, — osnove, obseg in način zagotavljanja sredstev za realizacijo programov razvoja iz 1. in 2. alinee tega člena, — prostorski razpored energetskih objektov z zahtevami lokacij, — kriterije in merila za vrednotenje investicijsko-tehnične dokumentacije in za izbor investicijskih objektov, ki mora vključevati kvaliteto, obseg in zanesljivost ter racionalno porabo in proizvodnjo energije, — solidarnostne in druge ukrepe za skladnejši razvoj območij, — pogoje, pod katerimi bodo proizvajalci dobavljali uporabnikom energijo, — elemente tarifnega sistema, — kriterije in merila za oblikovanje cene električ- ne energije, premoga za industrijsko in široko porabo ter urana, ' — program dela in načrt razvoja energetskih dejavnosti za obdobje, daljše kot pet let in materialne obveznosti udeležencev. 17. člen Za srednjeročne planske akte določi skupščina Skupnosti s sklepom o pripravi plana roke, do katerih morajo biti planski akti pripravljeni. Odbor za plan in razvoj pripravi program poteka planiranja. 18. člen Srednjeročni plan potreb po električni energiji, premogu in uranu vsebuje: — srednjeročne cilje raziskav in razvoja dejavnosti, — naloge,' obveznosti in sredstva iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti, — naloge, ki jih prevzema Skupnost po drugih sporazumih, dogovorih in predpisih ter ukrepe in sredstva za njihovo uresničitev, — organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti, — druge ukrepe, ki zagotavljajo prilagajanje načrtovane energetske potrošnje proizvodnim možnostim. 19. člen Srednjeročni plan Skupnosti sprejme skupščina Skupnosti na predlog odbora za plan in razvoj. 20. člen Za izvajanje nalog in uresničevanje ciljev srednjeročnega plana sprejema Skupnost letne planske akte, s katerimi določi politiko, naloge in ukrepe v posameznem letu. Ti akti so temeljni izvedbeni akti srednjeročnih planov in osnova za kontinuirano planiranje. 21. člen Letni planski akt vsebuje tudi ovrednotenje bilance električne energije, premoga in urana ter potrebne ukrepe za njegovo uresničitev. Letni planski akt vsebuje tudi plan geoloških in drugih razvojnih raziskav, objektov za pridobivanje primarne energije in proizvodnjo električne energije. 22. člen Ovrednoteni program dela Skupnosti in skupne delovne skupnosti samoupravnih interesnih skupnosti energetike z virom in načinom financiranja sprejme skupščina Skupnosti. 23. člen Bilance električne energije, premoga in urana so med uporabniki in izvajalci usklajeni, časovno opredeljeni ter količinski in vrednostni prikazi proizvodnje, nabave in porabe električne energije ter za njeno proizvodnjo potrebne primarne energije, vključujejo pa tudi količinski in vrednostni prikaz proizvodnje premoga za industrijske potrebe in široko potrošnjo. Bilance električne energije, premoga in urana SR Slovenije morajo biti usklajene z energetsko bilanco SR Slovenije. Bilance električne energije, premoga in urana so analitično-dokumentacijska osnova planskim aktom Skupnosti. 24. člen Nosilci odgovornosti za oskrbo z električno energijo in primarnimi viri pripravljajo predloge dolgoročnih, srednjeročnih in letnih bilanc električne energije, premoga m urana SR Slovenije po kriterijih, določenih v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Skupnosti. 25. člen Iz predlogov bilanc električne energije, premoga in urana mora biti predvsem razvidno: — planiranje porabe električne energije in. premoga, — planiranje rezerve v energiji in moči, — planiranje pr.oizvocjpje električne energije, vključno s pripadajočim delom primarne energije, — planiranje proizvodnje in nabave' premoga za široko porabo, — možnosti uskladitve bilance električne energije in premoga v jugoslovanskem elektroenergetskem sistemu. 26. člen SOZD š področja premogovništva in elektrogospodarstva predložijo Skupnosti usklajen osnutek letne bilance električne energije in premoga ter urana najmanj dva meseca pred pričetkom leta, za katero b — sprejemajo programje razvoja, načrte graditve in investicijske programe proizvodnih in prenosnih elektroenergetskih objektov in objektov za pridobivanje premoga in urana, — obravnavajo in predlagajo načrte geoloških in razvojnih raziskav, — se dogovarjajo o načinu, virih in obsegu zagotavljanja sredstev za gradnjo objektov iz 2. alinee in sredstev za financiranje geoloških in drugih razvojnih raziskav iz 3. alinee tega člena, — usklajujejo programe razvoja in načrte graditve energetskih objektov občinskih energetskih skupnosti, — se sporazumevajo o cenah električne 'energije in premoga za industrijske porabnike in široko porabo ter o cenah urana, — sprejemajo tarifni sistem in tarifne postavke za prodajo električne energije iz elektroenergetskega sistema, — sprejemajo načine in pogoje za izdajanje elektroenergetskih soglasij kot tudi' kriterije za opredelitev vrste in višine povračil uporabnikov za priključitev na električno omrežje, — obravnavajo uresničevanje proizvodnje, nabave in porabe posameznih vrst energije, analizirajo odstopanja in sprejemajo ustrezne ukrepe, — obravnavajo samoupravne sporazume oziroma dolgoročne pogodbe za dobavo potrebne eTiergije iz drugih republik in iz uvoza, — odločajo o investitorjih za gradnjo s planom določenih energetskih zmogljivosti, za katere uporabniki in izvaialci združujejo sredstva, — odločajo, kaj se šteje za distribucijske objekte, naprave in napeljave, — dogovarjajo se o pogojih in načinu energetske oskrbe odjemalcev, ki imajo poseben vpliv na obratovanje sistema, — dogovarjajo se o postopku in načinu izvajanja redukcij električne energije in zmanjševanju dobav premoga, dogovdrjenih s posebnimi ukrepi v planskih aktih Samoupravne interesne skupnosti energetike SR Slovenije, — oblikujejo programe varčevanja in racionalnega ravnanja z energijo, spremljajo njihovo izvajanje in predlagajo ukrepe za njihovo dopolnitev ter o tem tekoče poročajo Samoupravni interesni skupnosti energetike SR Slovenije, — odločajo o dobavnih pogojih za dobavo električne energije in premoga, — se sporazumevajo o tem, ali naj o posameznih zadevah iz njihove pristojnosti odloči Samoupravna interesna skupnost energetike SR Slovenije, — sprejemajo ovrednoteni program dela Skupnosti in skupne delovne skupnosti samoupravnih interesnih skupnosti energetike z virom in načinom financiranja. O zadevah, o katerih odločata oba zbora skupščine Skupnosti enakopravno, so odločitve sprejete, če so bile sprejete z večino glasov vseh delegatov v vsakem zboru in v enakem besedilu. Ce ni doseženo soglasje med zboroma, se izvede usklajevalni postopek, ki je določen v statutu Skupnosti. 50. člen Delegati skupščine Skupnosti odločajo samostojno v posameznem zboru zlasti o: — izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora, — oblikovanju delovnih teles zbora ter izvolitvi njihovih članov, — elementih za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana, — o drugih vprašanjih, določenih s statutom skupnosti. Vsak zbor veljavno zaseda, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru. Odločitve so v zboru sprejete z večino glasov vseh delegatov. 51. člen Skupščina Skupnosti mora obveščati uporabnike in izvajalce, združene v Skupnosti, o pripravah predlogov za skupščino, o sklepih skupščine Skupnosti in o njihovem izvajanju. 52. člen Skupščina Skupnosti neposredno odgovarja uporabnikom in izvajalcem, združenim v Skupnosti. 53. člen Podrobnejša določila o obveščanju ter o neposredni odgovornosti skupščine in delegatov v skupščini Skupnosti uporabnikom in izvajalcem, združenim v Skupnosti, določa statut Skupnosti. 3. Skupni samoupravni organi 54. člen Za urejanje skupnih zadev, pripravo in izvrševanje samoupravno sprejetih delegatskih odločitev skupščine, uresničevanje sistema družbenega planiranja in izvajanja posameznih nalog skupnega pomena oblikuje skupščina Skupnosti skupne samoupravne organe. 55. člen Skupščina Skupnosti oziroma njena zbora lahko oblikujeta stalna ali začasna delovna telesa za organi- ziranje in usklajevanje priprav za samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje v skupščini Skupnosti ter za zagotavljanje uresničevanja sprejetih delegatskih odločitev. 56. člen Člane skupnih samoupravnih organov voli skupščina Skupnosti izmed delegatov'uporabnikov in izvajalcev. Delo skupnega samoupravnega organa vddi predsednik, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik, ki ju voli skupščina Skupnosti. Predsedniki, namestniki predsednikov in člani skupnih samoupravnih organov se volijo za štiri leta in so lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljeni za isto funkcijo. 57. člen V Skupnosti se oblikujejo: — odbor za samoupravni nadzor, — odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, — odbor za plan in razvoj, — odbor za družbenoekonomske zadeve, — odbor za oskrbo. Odbor za plan in razvoj oblikuje stalni komisiji za: — elektrogospodarstvo, — premogovništvo in pridobivanje uranove rude. V primeru potrebe lahko oblikuje ta odbor še druge komisije. Stalne komisije odbora za plan in razvoj obravnavajo problematiko s področja dejavnosti, za katero so ustanovljene. 58. člen Samoupravno delavsko kontrolo uresničujejo uporabniki in izvajalci v Skupnosti po svojih delegatih v njeni skupščini, njenih samoupravnih organih in delovnih telesih, kot tudi v odboru za samoupravni nadzor. Odbor za samoupravni- nadzor nadzoruje izvajanje sprejete politike, uveljavljanje pravic in obveznosti delegatov Skupnosti, uresničevanje sprejetih samoupravnih odločitev, porabo sredstev ter delovanje organov Skupnosti. Odbor za samoupravni nadzor ima 5 članov. Člane odbora za samoupravni nadzor volijo in odpokličejo delavci in drugi delovni ljudje po svojih delegatih v Skupnosti po postopku, ki ga določa statut Skupnosti. Mandat člana odbora za samoupravni nadzor traja 4 leta. Ista oseba je lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljena za člana odbora za samoupravni nadzor. Način dela odbora za samoupravni nadzor določa statut Skupnosti. Obveznost organov skupščine Skupnosti je, da sproti obveščajo odbor o odločitvah, ki so pomembne za njegovo delo ter da mu dajo na voljo podatke, ki jih potrebuje pri delu. 59. člen Za neposredno uresničevanje in izvajanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite ima Skupnost odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito bpravlja zlasti naslednje naloge: — pripravlja samoupravne akte, ki jih na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite sprejema skupščina Skupnosti, — skrbi za izvajanje samoupravnih aktov iz prejšnje alinee, — sprejema obrambni načrt Skupnosti, — neposredno uresničuje druge naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in planskimi akti družbenopolitične skupnosti. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima predsednika in 4 člane. Predsednika in člane odbora imenuje skupščina Skupnosti izmed delegatov zbora uporabnikov in zbora izvajalcev ter 1 člana izmed delavcev, ki ga predlagajo družbenopolitične organizacije skupnosti delovne skupnosti samoupravnih interesnih skupnosti energetike. Po svojem položaju je član odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito vodja skupne delovne skupnosti. 60. plen Odbor za plan in razvoj opravlja poleg nalog iz 14. in 17. člena tega sporazuma zlasti naslednje naloge: — obravnava in predlaga planske akte, s katerimi opredeljuje politiko in cilje družbenega razvoja na področju elektrogospodarstva, premogovništva in proizvodnje urana. — obravnava in predlaga programe razvoja, načrte graditve in investicijske programe proizvodnih in prenosnih elektroenergetskih objektov in objektov za pridobivanje premoga in urana, — obravnava in predlaga načrte geoloških in drugih razvojnih raziskav, — obravnava in predlaga način, vire in obseg zagotavljanja sredstev za gradnjo objektov iz 2. alinee in sredstev za financiranje geoloških in drugih razvojnih raziskav iz 3. alinee tega člena, — obravnava programe razvoja in načrte graditve energetskih objektov občinskih energetskih skupnosti, — obravnava in predlaga načine in pogoje za izdajanje elektroenergetskih soglasij, kot tudj kriterije za opredelitev vrste in višine povračil uporabnikov za priključitev na električno omrežje, — obravnava uresničevanje proizvodnje, nabave in porabe posameznih vrst energije, analizira odstopanja in predlaga ustrezne ukrepe, — predlaga investitorje za gradnjo s planom določenih energetskih . zmogljivosti, za katere uporabniki in izvajalci združujejo sredstva, — obravnava samoupravne sporazume oziroma dolgoročne pogodbe za dobavo potrebne energije iz drugih republik ih iz izvoza, — obravnava in predlaga, kaj se šteje za distribucijske objekte, naprave in napeljave, — obravnava predloge elektroenergetskih bilanc in bilanc premoga. Odbor za plan in razvoj ima predsednika, namestnika predsednika in 7 članov. Člani odbora imajo lahko namestnike. V odboru za plan in razvoj morajo biti enakopravno zastopani uporabniki in izvajalci. 61. člen Odbor za družbenoekonomske zadeve opravlja zlasti naslednje naloge: — obravnava vprašanja s področja gospodarjenja, Poslovanja in organiziranja OZD elektrogospodarstva in premogovništva, — obravnava in predlaga cene električne energije in premoga za industrijske porabnike in široko porabo ter cene urana, — obravnava in predlaga tarifni sistem in tarifne postavke za prodajo električne energije iz elektroenergetskega sistema, — obravnava in predlaga načine in pogoje za iz- dajanje elektroenergetskih soglasij, kot tudi kriterije za opredelitev vrste in višine povračil uporabnikov za priključitev na električno omrežje, 4 — obravnava uresničevanje proizvodnje, nabave in porabe 'posameznih vrst energije, analizira odstopanja in predlaga ustrezne ukrepe, — obravnava in predlaga pogoje in način energetske oskrbe odjemalcev, ki imajo poseben vpliv na obratovanje sistema, — obravnava in predlaga dobavne pogoje za dobavo električne energije in premoga, — obravnava predloge vrednotenja elektroenergetskih bilanc in bilanc premoga, — obravnava in predlaga ovrednotenje programa dela Skupnosti in skupne delovne skupnosti samoupravnih interesnih skupnosti energetike. Odbor za družbenoekonomske zadeve ima predsednika, namestnika predsednika in 7 članov. Člani odbora imajo lahko namestnike. V odboru za družbenoekonomske zadeve morajo biti enakopravno zastopani uporabniki in izvajalci. 62. člen Odbor za oskrbo opravlja zlasti naslednje naloge: — obravnava in predlaga postopek in način izvajanja redukcij električne energije in zmanjševanja dobav premoga. dogovorjenih s posebnimi ukrepi v planskih aktih Republiške energetske samoupravne interesne skupnosti, — obravnava in predlaga programe varčevanja in racionalnega ravnanja z energijo, spremlja njihovo izvajanje in predlaga ukrepe za' njihovo dopolnitev ter' o tem tekoče poroča skupščini Skupnosti, — obravnava in predlaga dobavne pogoje za dobavo električne energije in premoga. Odbor za oskrbo ima predsednika, namestnika predsednika in 5 članov. Člani odbora imajo lahko namestnike. 4. Predsednik in podpredsednik skupščine, predsednika zborov in njuna podpredsednika ter predsedstvo skupščine 63. člen Skupščina Skupnosti ima predsednika, ki ga izvoli izmed delegatov v zborih skupščine. Predsednik skupščine Skupnosti predstavlja skupnost in jo zastopa v pravnem prometu. 64. člen Skupščina Skupnosti ima podpredsednika, ki ga izvoli izmed delegatov v zborih skupščine. Podpredsednik skupščine Skupnosti pomaga predsedniku pri delu in opravlja v dogovoru z njim posamezne zadeve iz njegovega delovnega področja ter ga v njegovi odsotnosti nadomešča. 65. člen Vsak zbor skupščine Skupnosti ima predsednika in podpredsednika zbora, ki ju izvoli izmed delegatov zbora. Predsednik zbora sklicuje in vodi seje zbora, predlaga dnevni red sej in jim predseduje, skrbi, da se dela po poslovniku in opravlja druge zadeve, ki so določene s poslovnikom skupščine Skupnosti. Če je predsednik zbora zadržan, ga nadomešča podpredsednik 66. člen Predsednik skupščine Skupnosti ter predsednika in podpredsednika zborov se volijo za 2 leti. Podpredsednik skupščine se voli za 4 leta. 67. člen V skupščini Skupnosti se za opravljanje nalog, ki so povezane z usklajevanjem dela skupščine in njenih zborov, oblikuje predsedstvo. Predsedstvo skupščine Skupnosti sestavljajo predsednik in podpredsednik skupščine, predsednika zborov in njuna podpredsednika ter vodja skupne delovne skupnosti. Predsedstvo vodi predsednik skupščine Skupnosti. Pri delu predsedstva sodelujejo predsedniki skupnih samoupravnih organov, kadar predsedstvo razpravlja o zadevah iz pristojnosti teh organov. 5. Skupna delovna skupnost 68. člen Za opravljanje administrativno-tehničnih, plansko-analitičnih in tem podobnih del ustanovi Skupnost skupaj s Posebno samoupravno interesno skupnostjo za nafto in plin SR Slovenije in Samoupravno interesno skupnostjo energetike SR Slovenije skupno delovno skupnost. 69. člen Medsebojne pravice in obveznosti med Skupnostjo in skupno delovno skupnostjo ter način njenega financiranja se določi s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. 70. člen Skupno delovno skupnost vodi vodja te delovne skupnosti. Organizirana je tako, da je zagotovljena strokovnost delavcev za zadeve iz delovanja posameznih energetskih samoupravnih interesnih skupnosti. 71. člen Skupna delovna skupnost ima sedež pri Samoupravni Interesni skupnosti energetike SR Slovenije. VI. URESNIČEVANJE DRUGIH SAMOUPRAVNIH ODNOSOV Samoupravno reševanje sporov 72. člen Za reševanje sporov iz družbenoekonomskih odnosov in drugih samoupravnih odnosov se ustanovi posebno sodišče združenega dela s samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo občinske, posebni in Samoupravna interesna skupnost energetike SR Slovenije. VII. SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI 73. člen Skupnost ima naslednje samoupravne splošne akte: — statut Skupnosti, — samoupravni sporazum o temeljih plana Skupnosti, — plan Skupnosti, — poslovnik skupščine Skupnosti in druge samoupravne splošne akte, ki so potrebni za nemoteno delovanje Skupnosti. 74. člen Statut Skupnosti podrobneje ureja: — ime in sedež Skupnosti, — delovno področje skupščine Skupnosti, — samoupravno organiziranost Skupnosti, — usklajevalni postopek, — pristojnost predsednika in podpredsednika skupščine, predsednikov zborov in njunih podpredsednikov ter predsedstva skupščine, — javnost dela Skupnosti, — opravljanje strokovnih del za Skupnost, — sredstva za delovanje Skupnosti, — reševanje sporov. VIII. OBVEZNOSTI PRI OSKRBI IN OMEJEVANJU PORABE PREMOGA IN ELEKTRIČNE ENERGIJE 75. člen Izvajalci so v času splošnega pomanjkanja premoga in električne energije dolžni sprejeti vse ukrepe, da bo uporabnikom zagotovljena optimalna možna preskrba z energijo. 76. člen Uporabniki energije so dolžni v normalnih razmerah za energijo varčevati in sprejeti vse ukrepe za njeno čim bolj racionalno uporabo. V času, ko nastopi potreba po omejevanju porabe premoga oziroma električne energije, pa so uporabniki dolžni izvajati dogovorjene omejitve. IX. PREHODNE DOLOČBE 77. člen Skupnost prevzame vse obstoječe pravice in obveznosti Plansko-poslovne skupnosti za premog in Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije in jih po vsebini in obliki delovanja prilagodi novi vsebini, prav tako pa prevzame tudi morebitne pravice in obveznosti samoupravnih interesnih skupnosti preskrbovalnih območij, ki glede na svoj značaj sodijo v pristojnost ISEP. 78. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme več kot 50 odstotkov podpisnikov samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije za obdobje 1981—1935 in kontinuiteti do leta 1990 ter več kot 50 odstotkov izvajalcev iz 3. člena tega sporazuma. 79. člen Ta samoupravni sporazum začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, potem ko je k njemu dala soglasje Skupščina SR Slovenije. 678. Na podlagi 48. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Posebne samoupravne interesne skupnosti za elektrogospodarstvo in premogovništvo SR Slovenije je skupščina na skupni seji obeh zborov dne H februarja 1984 sprejela STATUT Posebne samoupravne interesne skupnosti za elektrogospodarstvo in premogovništvo SR Slovenije I. UVODNE IN SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Posebna samoupravna interesna skupnost za elek- . trogospodarstvc in premogovništvo SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Skupnost) je bila ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Skupnosti. Skupnost je samoupravna interesna skupnost, v kateri delavci in delovni ljudje kot uporabniki in delavci OZD dejavnosti za pridobivanje premoga, urana, proizvodnje in prenosa električne energije kot izvajalci uresničujejo potrebe po premogu, uranu in električni energiji. 2. člen Statut Skupnosti opredeljuje podrobneje zlasti: — ime in sedež Skupnosti, — delovno področje Skupnosti, — samoupravno organiziranost Skupnosti, — usklajevalni postopek, — pristojnost predsednika in podpredsednika skupščine, predsednikov zborov in njunih podpredsednikov ter predsedstva skupščine, — javnost dela Skupnosti, — opravljanje strokovnih del za Skupnost, — sredstva za delovanje Skupnosti, — reševanje sporov. 3. člen Skupnost je družbena pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima po ustavi, zakonu, samoupravnem sporazumu o ustanovitvi Skupnosti, drugih samoupravnih splošnih aktih in tem statutu. 4. člen Ime Skupnosti je: Posebna samoupravna interesna skupnost za elektrogospodarstvo in premogovništvo SR Slovenije (skrajšano: ISEP). Sedež skupnosti je v Ljubljani, Hajdrihova 2. 5. člen Skupnost ima štampiljko, ki je oglate oblike z napisom: Posebna samoupravna interesna skupnost za elektrogospodarstvo in premogovništvo SR Slovenije, Ljubljana, Hajdrihova 2. 6. člen Skupnost je vpisana v register pri Temeljnem sodišču v Ljubljani, Enota Ljubljana. 7. člen Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine Skupnosti, v njegovi odsotnosti ali zadržanosti pa ga z vsemi pooblastili nadomešča podpredsednik skupščine. II. DELOVNO PODROČJE SKUPNOSTI 8. člen Delovno področje Skupnosti je zlasti v uresničevanju naslednjih nalog: — sprejemanje planskih aktov, s katerimi opredeljujejo politiko in cilje družbenega razvoja na področju elektrogospodarstva, premogovništva in proizvodnje urana, — sprejemanje programov razvoja in investicijskih programov, načrtov graditve proizvodnih in prenosnih elektroenergetskih objektov in objektov za pridobivanje premoga in urana'(v nadaljnjem besedilu: primarna energija), — obravnavanje in predlaganje načrtov geoloških in drugih razvojnih raziskav, — dogovarjanje načinov, virov in obsega zagotavljanja sredstev za gradnjo objektov iz 2. alinee in sredstev za financiranje geoloških in drugih razvojnih raziskav iz 3. alinee tega člena, — sporazumevanje o cenah električne energije in premoga za industrijske porabnike in široko porabo ter o cenah urana, — usklajevanje programov razvoja in načrtov graditve energetskih objektov občinskih energetskih skupnosti, — sprejemanje tarifnega sistema in tarifnih postavk za prodajo električne energije iz elektroenergetskega sistema, — sprejemanje načinov in pogojev za izdajanje elektroenergetskih soglasij, kot tudi kriterije za opredelitev vrste in višine povračil uporabnikov za priključitev na električno omrežje, — obravnavanje uresničevanja v energetskih bilancah predvidene proizvodnje, nabave in porabe posameznih vrst energije, analiziranje odstopanj in sprejemanje ustreznih ukrepov, — odločanje o investitorjih za gradnjo s planom določenih energetskih zmogljivosti, za katere uporabniki in izvajalci združujejo sredstva, — obravnava samoupravnih sporazumov oziroma dolgoročnih pogodb za dobavo potrebne energije iz drugih republik in iz uvoza, — določanje, kaj se šteje za distribucijske objekte, naprave in napeljave. — dogovarjajo se o pogojih in načinu energetske oskrbe odjemalcev, ki imajo poseben vpliv na obratovanje sistema, — dogovarjanje o postopku in načinu izvajanja redukcij električne energije in zmanjševanju dobav premoga, dogovorjenih s posebnimi ukrepi v planskih aktih Samoupravne interesne skupnosti energetike SR Slovenije, — oblikovanje programov varčevanja in racional-. nega ravnanja z energijo, spremljanje njihovih izvajanj in predlaganje ukrepov za njihovo dopolnitev ter o tem tekoče poročanje Samoupravni interesni skupnosti energetike SR Slovenije, — odločanje o dobavnih pogojih za dobavo, električne energije in premoga, — določanje, katere funkcije v Skupnosti se bodo opravljale profesionalno, — oblikovanje smernic za delo delegatov v skupščini Samoupravne interesne skupnosti energetike SR Slovenije, — dogovarjanje o prenosu pristojnosti nekaterih zadev na Samoupravno interesno skupnost energetike SR Slovenije. III. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST 1. Skupščina skupnosti 9. člen Skupščino Skupnosti sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Zbor uporabnikov šteje 30 delegatov. Zbor izvajalcev šteje 29 delegatov. 10. člen Delegati organizacij združenega dela, delovnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti iz zbora uporabnikov občinske energetske skupnosti tvorijo konferenco delegacij za delegiranje delegatov v zbor uporabnikov skupščine Skupnosti. 11. člen Število delegatov, ki se delegirajo iz zbora uporabnikov občinskih energetskih skupnosti, se oblikuje v skladu z 42. členom samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Posebne samoupravne interesne skupnosti za elektrogospodarstvo in premogovništvo SR Slovenije. 12. člen V zbor uporabnikov pošlje enega delegata tudi pristojno poveljstvo oboroženih sil SFRJ. 13. člen Delegati izvajalcev oblikujejo konferenco delegacij po delovnih organizacijah v skladu s 44. členom samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Posebne samoupravne interesne skupnosti za elektrogospodarstvo in premogovništvo SR Slovenije. 14. člen Mandatna doba delegatov skupščine traja štiri leta. 15. člen Delegati v skupščini Skupnosti imajo pravice in dolžnosti, ki jih določajo zakon, samoupravni sporazum o ustanovitvi Skupnosti, ta statut in poslovnik skupščine. Delegati v skupščini Skupnosti oziroma obeh zborih so pri delu in odločanju skupščine oziroma njenih zborov enakopravni. Vsak delegat, ki se izkaže z ustreznim pooblastilom, ima pravico in dolžnost udeleževati se sej zbora, v katerega je delegiran ter v njem sodelovati v skladu s poslovnikom pri obravnavanju in odločanju o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu. 16. člen Delegati v skupščini Skupnosti imajo pravico in dolžnost: — udeleževati se sej skupnih samoupravnih organov in delovnih teles,' v katere so poslani oziroma izvoljeni in sodelovati pri njihovem delu in odločanju, — z glasovanjem odločati o vseh zadevah in predlogih, ki so na dnevnem redu zasedanja skupščine Skupnosti ali seje zbora, — voliti in biti voljeni v skupne samoupravne organe Skupnosti in delovna telesa, — predlagati v obravnavo vprašanja, ki se nanašajo na delo skupščine in njenih organov ter na izvrševanje sklepov skupščine, — ob pogojih, določenih s poslovnikom, na seji zbora načeti tudi vprašanja, ki niso na dnevnem redu, — sodelovati pri delu skupščine in obeh zborov in redno spremljati delo Skupnosti. 17. člen Delegat, ki je bil delegiran v skupščino Skupnosti, je osebno odgovoren svoji delegaciji ter zboru oziroma organu, ki ga je delegiral za svoje delo v skupščini oziroma njenem zboru. Delegat, ki je bil delegiran v skupščino Skupnosti, je svoji delegaciji ter zboru oziroma organu, ki ga je delegiral, dolžan poročati o delu skupščine oziroma njenega zbora o sprejetih odločitvah in o svojem delu v skupščini oziroma zboru. Delegati so lahko razrešeni oziroma odpoklicani pred iztekom mandata, če ne izpolnjujejo svojih dolžnosti in če tako odloči delegacija, ki jih je delegirala. 2. Način dela in odločanje v skupščini skupnosti 18. člen Skupščina Skupnosti sprejema svoje odločitve na zasedanjih svojih zborov. Skupščina veljavno odloča, če je na seji prisotna večina delegatov posameznega zbora skupščine. 19. člen Delegati v skupščini odločajo: — na skupni seji obeh zborov o zadevah iz 48. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Posebne samoupravne interesne skupnosti za elektrogospo-garstvo in premogovništvo SR Slovenije, — enakopravno v obeh zborih o zadevah iz 49. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Posebne samoupravne interesne skupnosti za elektrogospodarstvo in premogovništvo SR Slovenije, — samostojno v posameznem zboru o zadevah iz 50. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Posebne samoupravne interesne skupnosti za elektrogospodarstvo in premogovništvo SR Slovenije. 3. Skupni samoupravni organi skupščine 20. člen Skupni samoupravni organi, kot tudi delovna telesa skupščine Skupnosti iz 54. in 55. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupnosti, nimajo pristojnosti odločanja izven izvrševanja sprejetih odločitev skupščine. Skupni samoupravni organi kot tudi delovna telesa so se pri obravnavi predlogov odločitev, ki jih sprejema skupščina, dolžni ravnati po njenih smernicah in napotkih. Od drugih organov skupščine ter od organizacij in skupnosti uporabnikov in izvajalcev lahko zahtevajo poročila oziroma podatke, potrebne za spremljanje izvajanja samoupravnih splošnih aktov in odločitev skupščine Skupnosti. Skupni samoupravni organi - in delovna telesa so dolžni seznanjati skupščino o tem, kako se izvaja posamezni samoupravni splošni akt ali posamezna odločitev skupščine, v rokih, ki jih določajo ti akti oziroma na zahtevo skupščine. 21. člen Predsednik, namestnik in člani odbora za plan in razvoj in odbora za družbenoekonomske zadeve se volijo izmed uporabnikov in izvajalcev, in sicer predsednik in 4 člani izmed delegatov zbora uporabnikov, namestnik in 3 člani pa izmed delegatov zbora izvajalcev. Predsednik, namestnik in člani odbora za oskrbff se volijo izmed uporabnikov in izvajalcev, in sicer' predsednik in 3 člani izmed delegatov zbora uporabni- kov, namestnik in 2 člana pa izmed delgatov zbora izvajalcev. 22. člen Člane delovnih teles skupščine imenuje skupščina izmed svojih delegatov, lahko pa tudi izmed drugih delegatov uporabnikov in izvajalcev oziroma posameznih priznanih strokovnjakov. Člane delovnih teles zbora imenuje zbor izmed svojih članov, lahko pa tudi izmed drugih delegatov oziroma priznanih strokovnih delavcev. Delovno telo vodi predsednik, ki ga imenuje skupščina oziroma zbora izmed svojih članov. 23. člen Predsedniki skupnih samoupravnih organov sklicujejo in vodijo seje ter predstavljajo skupne samoupravne organe, v odnosih s skupščino Skupnosti ih njenimi organi kot tudi v odnosih z drugimi organi, organizacijami in skupnostmi. 24. člen Predsednik in vsak član skupnega samoupravnega organa oziroma delovnega telesa je osebno odgovoren za svoje delo. v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi pa tudi za delo in odločitve skupnega samoupravnega organa oziroma delovnega telesa. Predsednik in člani skupnega samoupravnega organa oziroma delovnega telesa so skupščini Skupnosti kolektivno odgovorni za izpolnjevanje nalog organa, kot tudi za smotrnost in zakonitost odločitev, ki jih predlagajo skupščini Skupnosti. Skupna delovna skupnost, ki za Skupnost opravlja administrativno-tehnična, plansko-analitična in tem podobna dela ter njeni posamezni delavci, ki so pooblaščeni za opravljanje določenih vrst pravnih dejanj, so dolžni dajati skupnim samoupravnim organom zahtevane podatke in pojasnila v zvezi z opravljanjem del in nalog, za katere so pooblaščeni. 25. člen Podrobnejše določbe o načinu dela skupnega samoupravnega organa oziroma delovnega telesa ter o postopku sprejemanja odločitev v teh organih določa poslovnik skupščine Skupnosti. 26. člen . Odbor za samoupravni nadzor nadzoruje izvajanje sprejete politike, uveljavljanje pravic in obveznosti delegatov Skupnosti, uresničevanje sprejetih samoupravnih odločitev, nadzoruje uporabo sredstev ter delovanje organov Skupnosti in skupne delovne skupnosti. Skupščina Skupnosti, njena zbora ter skupni samoupravni organi in delovna telesa so dolžni sproti obveščati odbor za samoupravni nadzor o vseh sprejetih odločitvah, ki so lahko pomembne za njegovo delo in mu dati zahtevana pojasnila v zvezi s temi odločitvami. Skupščina Skupnosti je dolžna dati odboru za samoupravni nadzor zahtevane podatke in pojasnila v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti, sprejetih s samoupravnim sporazumom. O posameznem vprašanju, ki je pomembno za delo odbora za samoupravni nadzor, lahko odbor neposredno zaprosi za strokovno mnenje ustrezno organizacijo ali priznanega strokovnjaka. 27. člen Odbor za samoupravni nadzor ima predsednika in dva člana izmed delegatov uporabnikov in namestnika in enega člana izmed delegatov izvajalcev. 28. člen Odbor za sarpoupravni nadzor je dolžan vsaj enkrat letno seznaniti delegate v skupščini Skupnosti s svojim delom. 29. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja naloge, opredeljene v 59. členu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Posebne samoupravne interesne skupnosti za elektrogospodarstvo in premogovništvo SR Slovenije. 30. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima predsednika in 4 člane. Predsednika in člane odbora voli skupščina Skupnosti izmed delegatov zbora uporabnikov in zbora izvajalcev ter izmed delavcev, ki jih predlagajo družbenopolitične organizacije delovne skupnosti SIS energetike. Po svojem položaju je član odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito vodja skupne delovne skupnosti. 4. Poslovnik o delu skupščine Skupnosti 31. člen Podrobnejše določbe o pravicah in dolžnostih delegatov v skupščini Skupnosti, sejah skupščine, posameznega zbora in skupnih samoupravnih organov ter o programiranju dela v skupščini določa poslovnik o delu skupščine Skupnosti. IV. USKLAJEVALNI POSTOPEK 32. člen Ce na sejah obeh zborov skupščine Skupnosti o zadevah iz 48. člena samoupravnega sporazuma o ustanovtvi Skupnosti ni doseženo soglasje, je potrebno opraviti usklajevalni postopek. 33. člen Usklajevalni postopek izvede komisija, ki šteje tri delegate zbora uporabnikov in tri delegate zbora izvajalcev. Komisija dela na seji, ki ji morajo prisostvovati vsi člani komisije. Komisijo za izvedbo usklajevalnega postopka in njenega predsednika imenuje skupščina Skupnosti na skupni seji. 34. člen Skupščina Skupnosti lahko na isti seji nadaljuje razpravo in sprejme odločitev o zadevi, o kateri ni bilo doseženo soglasje, če komisija iz prejšnjega člena tega statuta uskladi stališča in oblikuje predlog odločitve. Ce kljub usklajevanju ni bilo doseženo soglasje v skupščini in ni mogoče sprejeti odločitve s potrebno večino, skupščina predlog odločitve začasno umakne z dnevnega reda, komisijo iz prejšnjega člena statuta pa zadolži, da nadaljuje z usklajevalnim postopkom. V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena mora komisija za izvedbo usklajevalnega postopka v roku, ki ga določi skupščina Skupnosti, predložiti predsedniku skupščine Skupnosti usklajen predlog odločitve. 35. člen V primeru, da po opravljenem usklajevalnem postopku skupščina Skupnosti ne sprejme predloga od- ločitve, odločitev pa zadeva sklep posebnega družbenega pomena s področja elektrogospodarstva in premogovništva, da skupščina Skupnosti pobudo Skupščini SR Slovenije, da začasno uredi to vprašanje. V. PRISTOJNOST PREDSEDNIKA IN PODPREDSEDNIKA SKUPŠČINE, PREDSEDNIKOV ZBOROV IN NJUNIH PODPREDSEDNIKOV TER PREDSEDSTVA SKUPŠČINE 36. člen Predsednik skupščine Skupnosti ima zlasti naslednje pristojnosti: — predstavlja in zastopa Skupnost, — sklicuje in vodi seje skupščine, — organizira delo ter skrbi za izvajanje sklepov skupščine, — skrbi, da skupščina dela v skladu z določili poslovnika, — daje pobude za obravnavo posameznih vprašanj na seji skupščine oziroma zborov, — podpisuje sklepe in samoupravne splošne akte, ki jih je sprejela Skupnost, — skrbi za sodelovanje skupščine Skupnosti in njenih zborov z drugimi skupnostmi in organizacijami, — opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina oziroma posamezni zbor. 37. člen Predsednik je za svoje delo odgovoren skupščini. 38. člen Predsednika zbora uporabnikov in zbora izvajalcev imata zlasti naslednje pristojnosti: — predstavljata zbor, — sklicujeta seje zbora ter predlagata dnevni red sej zbora, — organizirata delo ter skrbita za izvajanje sklepov zbora. 39. člen Če je predsednik zbora odsoten ali zadržan, ga z vsemi pooblastili nadomešča podpredsednik. 40. člen ; i ovijanje nalog, ki so povezane z usklajevanjem uela sej skupščipe in njunih zborov, se oblikuje predsedstvo skupščine Skupnosti. Predsedstvo skupščine Skupnosti sestavljajo predsednik in podpredsednik skupščine, predsednika zborov in vodja skupne delovna skupnosti. Predsedstvo vodi predsednik skupščine Skupnosti. Predsednika predsedstva v njegovi odsotnosti ali zadržanosti nadomešča z vsemi pooblastili podpredsednik skupščine. Pri delu predsedstva sodelujejo predsedniki skupnih samoupravnih organov, kadar predsedstvo skupščine razpravlja o zadevah iz pristojnosti teh organov. 41. člen Predsedstvo dela na seji, ki jo sklicuje predsednik oziroma v njegovi odsotnosti podpredsednik. VI. JAVNOST DELA SKUPNOSTI 42. plen Delo Skupnosti je javno. Skupščina Skupnosti obvešča javnost o svojem de- lu, p dpseganju rezultatov in izpolnjevanju njenih planov ter o uresničevanju družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov v njej. Seje zborov skupščine Skupnosti ter njenih skupnih samoupravnih organov in delovnih teles so javne. Samo pod pogoji, določenimi s poslovnikom skupščine Skupnosti, lahko organ skupščine sklene, da se ob obravnavi določenih vprašanj javnost izključi. 43. člen Predstavniki sredstev javnega obveščanja jnaajo pravico spremljati seje zborov skupščine Skupnosti in njenih organov ter obveščati javnost o njihovem delu, razen če gre za vprašanja, ki se obravnavajo brez navzočnosti javnosti. 44. člen Javnost sej zborov skupščine Skupnosti ter javnost skupščinskih gradiv, odločitev in v obravnavi izraženih stališč se omeji tudi zaradi varovanja podatkov, ki se štejejo kot tajni na podlagi zakona, podzakonskega predpisa ali samoupravnega splošnega akta. Kdor predloži skupščini ali njenemu organu gradivo, ki vsebuje tajne podatke, je dolžan to na gradivu vidno označiti. O omejitvi javnosti na sejah zborov skupščine, njunih odločitev oziroma v obravnavi izraženih stališč zaradi varovanja tajnih podatkov odločata zbora na seji. VII. OPRAVLJANJE STROKOVNIH DEL ZA SKUPNOST 45. člen Za opravljanje administrativno-tehničnih, plansko-analitičnih in podobnih del sklene Skupnost s Samoupravno interesno skupnostjo energetike SR Slovenije in Posebno samoupravno interesno skupnostjo za nafto in plin SR Slovenije samoupravni sporazum o ustanovitvi skupne delovne skupnosti. 46. člen Skupna delovna skupnost opravlja zlasti naslednje naloge: — opravlja strokovne naloge, administrativna, tehnična in finančna opravila za skupščino Skupnosti, za njene skupne samoupravne organe in delovna telesa, — pripravlja letne in srednjeročne energetske bilance, — spremlja in analizira izvajanje energetskih bilanc in pripravlja predloge ukrepov, — pripravlja periodična poročila in informacije s področja energetike, — pripravlja analize, poročila, informacije in druga gradiva za delo skupščine, — pripravlja osnutke samoupravnih splošnih aktov in pogodb, — objektivizira predlpge za obravnavo na organih Skupnosti, — skrbi za nemoteno delovanje organov skupnosti, organizira seje in pravočasno izdeluje zapisnike, — vodi zbiranje finančnih sredstev po samoupravnih sporazumih in skrbi za racionalno In namensko porabo sredstev po sklepih skupščine Skupnosti, — opravlja druge naloge, določene s samoupravni^ sporazumom o ustanovitvi skupne delovne skupnosti. VIII. SREDSTVA ZA DELOVANJE SKUPNOSTI 47. člen Finančna sredstva za delovanje Skupnosti in skupne delovne skupnosti določa skupščina Skupnosti z letnim planom Skupnosti na podlagi ovrednotenega programa dela Skupnosti in skupne delovne skupnosti. Ovrednoteni program dela Skupnosti vsebuje obseg potrebnih sredstev za delovanje te Skupnosti, dogovorjeni del sredstev za delovanje Samoupravne interesne skupnosti energetike in skupne delovne skupnosti. 48. člen Finančna sredstva, združena v Skupnosti, je mogoče uporabiti samo v namene in v mejah, ki jih določa letni plan Skupnosti. 49. člen Izplačila finančnih sredstev v Skupnosti temeljijo na letnem planu Skupnosti. Izplačila, ki so po svoji naravi vezana na sklenitev samoupravnega sporazuma ali pogodbe, so dovoljena šele, ko je takšen akt veljavno sklenjen. 50. člen Funkcionarji, ki opravljajo funkcije v Skupnosti neprofesionalno, lahko prejmejo mesečno povračilo za svoje delo v višini, ki jo določi skupščina Skupnosti. IX. REŠEVANJE SPOROV 51. člen Za reševanje sporov iz družbenoekonomskih odnosov in drugih samoupravnih odnosov v občinskih energetskih skupnostih, posebnih energetskih skupnostih, in v republiški energetski skupnosti ali med njimi, se pri Samoupravni interesni skupnosti energetike SR Slovenije ustanovi posebno sodišče združenega dela. 52. člen Podrobnejše določbe o delovanju posebnega sodišča združenegg dela so opredeljene v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela. X. KONČNE DOLOČBE 53. člen Spremembe in dopolnitve statuta sprejme skupščina Skupnosti po postopku, ki velja za njegov sprejem. Za razlago določb statuta je pristojna skupščina Skupnosti. 54. člen Ta statut je sklenjen ko ga sprejme skupščina Skupnosti in začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS potem, ko je k njemu dala soglasje Skupščina SR Slovenije. 679. Na podlagi 66. člena ustave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 7/74).- 389. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ št 53'76) ir 18 člena zakona o energetskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 33/81) so delavci po svojih temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih na območju SR Slovenije kot uporabniki, ki so trajneje zainteresirani za preskrbo z nafto, naftnimi derivati in zemeljskim plinom ter drugimi energetskimi plini, in delavci po temeljnih organizacijah združenega dela naftno-plinske dejavnosti kot izvajalci sklenili SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Posebne samoupravne interesne skupno-; sti za nafto in plin SR Slovenije I. UVODNE DOLOČBE 1. člen :n. da si organizirano zadovoljijo potrebe po nam, naftnih derivatih, zemeljskem in drugih energetskih plinih ter da skupno odločajo o rezultatih minulega dela, opredmetenega z vlaganjem sredstev združenega dela v naftno plinskem gospodarstvu, se uporabniki nafte, naftnih derivatov, zemeljskega plina in drugih energetskih plinov (v nadaljnjem besediliu uporabniki) po svojih temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in delavci naftno plinske dejavnosti po svojih temeljnih organizacijah s tem sporazumom združujejo v Posebno samoupravno interesno skupnost za nafto in plin SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Skupnost). 2. čtee Pri urejanju medsebojnih odnosov s tem sporazumom izhajajo uporabniki in izvajalci iz 1. člena iz naslednjih spoznanj in ciljev: — da so določene zadeve v naftno plinski dejavnosti posebnega družbenega pomena, — da ima poslovanje naftno plinske dejavnosti na področju preskrbe z energijo pomemben vpliv na celoten materialni in družbeni razvoj, — da mora biti razvoj naftno plinske dejavnosti v skladu-z razvojem potreb po nafti, naftnih derivatih, zemeljskem in drugih energetskih plinih v energetske namene in za preskrbo kemične industrije, gradbeništva in druge industrije z temeljnimi surovinami iz nafte in zemeljskega plina za nadaljnjo predelavo, — da na področju naftno plinskega gospodarstva uporabniki in izvajalci ne morejo prepustiti urejanje medsebojnih odnosov le trgu in njegovim zakonitostim, ker tržno reguliranje ne more biti edina in pretežna podlaga usklajevanja med proizvodnjo in porabo na tem področju in ker se tudi na trgu doseženi uspehi ne morejo vrednotiti le kot delovni uspehi dejavnosti, — da gradnja proizvodnih, predelovalnih, skladiščnih, transportnih in razdeljevalnih objektov temelji na združevanju sredstev uporabnikov in združevanju sredstev naftno plinskih organizacij, — da objekti, naprave in napeljave v transportu, skladiščenju in distribuciji zemeljskega plina sestavljajo tehnično tehnološko enoten plinovodni sistem SR Slovenije, — da so objekti, naprave in napeljave za proizvodnjo nafte in plina sestavni del naftno plinskega gospodarstva Slovenije. 3. člen V Skupnost se združujejo: — delavci po temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih in drugi delovni ljudje po svojih samoupravnih organizacijah ter uporabniki v oboroženih silah SFRJ na območju SR Slovenije kot uporabniki in — delavci po organizacijah združenega dela, ki opravljajo pridobivanje, nabavo, predelavo, skladiščenje, prenos in distribucijo nafte, naftnih derivatov, zemeljskega plina in drugih energetskih plinov kot izvajalci. 4. člen Uporabniki in izvajalci urejajo, razen s tem sporazumom, svoje medsebojne pravice, obveznosti ter odgovornosti še s statutom Skupnosti in z drugimi samoupravnimi splošnimi akti. 5. člen Skupnost je družbena pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima po ustavi, zakonu, tem sporazumu, statutu in drugih samoupravnih splošnih aktih. Skupnost zastopa predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti ali zadržanosti pa ga z vsemi pooblastili nadomešča podpredsednik skupščine. 6. člen Skupnost je registrirana pri Temeljnem sodišču v Ljubljani, Enota Ljubljana. Polno ime Skupnosti glasi: Posebna samoupravna interesna skupnost za nafto in plin SR Slovenije. , Skrajšano ime Skupnosti glasi: ISNAP. Sedež Skupnosti je v Ljubljani. 7. člen V Skupnosti uporabniki in izvajalci zagotavljajo ob razpoložljivih količinah energije nemoteno dobavo po dogovorjeni dinamiki. Redno izpolnjevanje prevzetih obveznosti, sprejetih s samoupravnim sporazumom o temeljih plana pa zagotavlja uporabnikom v Skupnosti dogovorjeno prednostno dobavo, predvsem pa prioritetni vrstni red v primeru nastalih omejitev porabe pred nepodpisniki tega samoupravnega sporazuma, kar se natančneje opredeli v samoupravnem sporazumu o temeljih plana oziroma dogovori v Samoupravni interesni skupnosti energetike SR Slovenije. 8. člen OZD energetskih dejavnosti — izvajalci so se v Skupnosti dolžni z OZD — uporabniki dogovarjati o dobavah energije iz nafte in zemeljskega plina v okviru vse proizvedene oziroma pridobljene energije na podlagi energetskih bilanc, sprejetih v Samoupravni interesni skupnosti energetike SR Slovenije. 9. člen Vrsta dejavnosti, ki jo opravlja OZD, ki ni združena v Skupnost oziroma ne izpolnjuje prevzetih obveznosti, ne more v nobene« primeru biti opravičljiv razlog za dobavo energije pod pogoji, ki veljajo za OZD — združene v Skupnost, ki izpolnjujejo prevzete obveznosti. II. NALOGE SKUPNOSTI 10. člen Uporabniki in izvajalci v Skupnosti obravnavajo in rešujejo naslednje naloge: — sprejemajo planske akte, s katerimi opredeljujejo politiko in cilje družbenega razvoja za področje naftno plinskega gospodarstva, — sprejemajo programe razvoja, načrte graditve in investicijske programe proizvodnih in predlovalnih objektov ter transportnih ih razdeljevalnih objektov, ki so opredeljeni v temeljih samoupravnih planov Skupnosti, — obravnavajo in predlagajo načrte geoloških raziskav in drugih razvojnih raziskav, — se dogovarjajo o načinu, virih in obsegu zagotavljanja sredstev za gradnjo objektov iz 2. alinee in sredstev za financiranje geoloških in drugih razvojnih raziskav iz 3. alinee tega člena, — usklajujejo programe razvoja in načrte graditve energetskih objektov občinskih energetskih skupnosti, — se sporazumevajo o cenah zemeljskega plina in sodelujejo pri oblikovanju cen za naftne derivate, — sprejemajo tarifni sistem in tarifne postavke za oskrbovanje z zemeljskim plinom iz plinovodnega sistema, — sprejemajo načine in pogoje za izdajanje soglasij za priključitev uporabnikov na plinovodni sistem, kot tudi kriterije za opredelitev vrste in višine povračil uporabnikov za to priključitev. — obravnavajo uresničevanje v energetskih bilancah predvidene proizvodnje, nabave in porabe nafte, naftnih derivatov, zemeljskega plina in drugih energetskih plinov, obseg in vzroke odstopanj in sprejemajo ustrezne ukrepe, — obravnavajo samoupravne sporazume oziroma dolgoročne pogodbe in usmeritve o nabavah nafte, naftnih derivatov in zemeljskega plina iz drugih republik in uvoza, — odločajo o investitorjih za gradnjo s planom določenih energetskih zmogljivosti, za katere uporabniki in izvajalci združujejo sredstva, — določajo, kaj se šteje za distribucijske objekte, naprave, napeljave in skladišča, — dogovarjajo se o pogojih in načinu energetske oskrbe odjemalcev, ki ima poseben vpliv na obratovanje sistema, — dogovarjajo se o postopku in načinu izvajanja omejevanja dobav naftnih derivatov in zemeljskega £>lina, dogovorjenih s posebnimi ukrepi v energetskih bilancah in v drugih planskih aktih Samoupravne interesne skupnosti energetike SR Slovenije, — oblikujejo programe varčevanja in racionalnega ravnanja z energijo in naftnimi derivati ter zemeljskim plinom za neenergetske namene, spremljajo njihovo izvajanje in predlagajo ukrepe za dopolnitev ter o tem tekoče poročajo Samoupravni interesni skupnosti energetike SR Slovenije, — odločajo o dobavnih pogojih za naftne derivate in zemeljski plin, — oblikujejo smernice za delo delegatov v skupščini Samoupravne interesne skupnosti energetike SR Slovenije, — se sporazumevajo o tem, ali naj o posameznih zadevah iz njihove pristojnosti odloči Samoupravna interesna skupnost energetike SR Slovenije. III. PLANIRANJE 11. člen Planski akti Skupnosti so: — dolgoročni plan, — samoupravni sporazum o temeljih plana, — srednjeročni plan, — letni planski akt. 12. člen Dolgoročni plan Skupnosti se sprejema za obdobje najmanj 10 let in dolgoročno opredeljuje cilje, smeri in možnosti razvoja naftno plinskega gospodarstva. Dolgoročni plan je podlaga in splošna usmeritev za opredelitev in usklajeno reševanje nalog v srednjeročnem planu na področju gradnje objektov naftno plinskega gospodarstva. 13. člen S samoupravnim sporazumom o temeljih plana Skupnosti uporabniki in izvajalci usklajujejo in opredeljujejo svoje skupne potrebe, interese, pravice in obveznosti, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila ustanovljena Skupnost. Strokovne podlage, temelječe na analizi uresničevanja plana v tekočem in preteklem obdobju, na analizi o uresničevanju dogovora o temeljih plana SRS, predvidevanj porabe in proizvodnje nafte in plina v naslednjem srednjeročnem obdobju in predvidevanj družbenopolitične skupnosti o okvirih družbenoekonomskega razvoja v naslednjem srednjeročnem obdobju, pripravijo strokovne, službe organizacij združenega dela naftno plinskega gospodarstva in skupna delovna skupnost Samoupravni sporazum o temeljih plana vsebuje tudi objekte kontinuitete, katerih gradnja se nadaljuje v naslednjem planskem obdobju. Samoupravni sporazum o temeljih plana sprejemajo delavci OZD uporabnikov in izvajalcev na podlagi elementov za sklepanje samoupravnega sporazuma po končanem postopku usklajevanja v Samoupravni interesni skupnosti energetike SR Slovenije. 14. člen Odbor za plan in razvoj, ki je odgovoren za pripravljanje plana Skupnosti, obravnava in usklajuje strokovne podlage za oblikovanje elementov samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti. Usklajene elemente za sporazum sprejmejo udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti po svojih delegatih v skupščini Skupnosti. 15. člen Uporabniki sprejmejo zlasti elemente, s katerimi opredeljujejo: — obseg potreb po nafti, naftnih derivatih, zemeljskem plinu in drugih energetskih plinih, njihovo kvaliteto in stopnjo zanesljivosti oskrbe, — proizvodne možnosti in druge pogoje, pod katerimi naj bi bile zadovoljene potrebe po nafti, neftnih derivatih in zemeljskem plinu, — možne lokacije novih zmogljivosti, — sredstva, ki naj bi jih združevali ali kako drugače zagotovili za uresničitev potreb'v okviru Skupnosti, — osnove in merila za določitev cene zemeljskega plina in drugih energetskih plinov oziroma zagotovitev nadomestil. Izvajalci sprejmejo zlasti elemente, s katerimi ©predelujejo: — količine nafte, naftnih derivatov in zemeljskega plina, ki jih lahko zagotovijo ob danih zmogljivostih oziroma iz dobav od drugod, — osnove in merila za določitev cene zemeljskega plina in drugih energetskih plinov oziroma zagotovitev nadomestil. 16. člen Samoupravni sporazum o temeljih plana Skupnosti obsega zlasti: — program razvoja naftno plinske dejavnosti: raziskave, proizvodnja, predelava, nabava, transport, distribuiranje, skladiščenje, sovlaganje v drugih republikah in AP ter nastopanje v tujini, — osnove, obseg in način zagotavljanja sredstev za realizacijo programa iz prve alinee tega člena, — prostorski razpored energetskih objektov z zahtevami lokacij. — kriterije in merila za vrednotenje investicijsko tehnične dokumentacije in za izbor investicijskih objektov, ki mora vključevati kvaliteto, obseg in zanesljivost ter racionalno porabo in proizvodnjo nafte, naftnih derivatov, zemeljskega plina in drugih energetskih plinov, — solidarnostne in druge ukrepe za skladnejši razvoj območij. — pogoje, pod katerimi bodo proizvajalci dobavljal) uporabnikom nafto, naftne derivate, zemeljski plin in druge energetske pline, — elemente tarifnega sistema za odjem zemeljskega plina iz plinovodnega sistema, — kriterije in merila za oblikovanje cene zemeljskega in drugih energetskih plinov, — program de!a in načrt razvoja naftno plinske dejavnosti za obdobje, daljše od pet let, in materialne obveznosti udeležencev. 17. člen Za srednjeročne planske akte določi skupščina Skupnosti s sklepom o pripravi plana roke, do katerih morajo biti planski akti pripravljeni. Odbor za plan in razvoj pripravi program poteka planiranja. 18. člen Srednjeročni plan Skupnosti vsebuje: — plan potreb po nafti, naftnih derivatih, zemeljskem plinu in drugih energetskih plinih, — srednjeročne cilje raziskav razvoja dejavnosti, — naloge, obveznosti in sredstva iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti, — naloge, ki jih prevzema Skupnost po drugih sporazumih, dogovorih in predpisih ter ukrepe in sredstva za njihovo uresničitev, — organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti, — druge ukrepe, ki zagotavljajo prilagajanje načrtovane energetske potrošnje proizvodnim možnostim. 19. člen Srednjeročni plan Skupnosti sprejme skupščina Skupnosti na predlog odbora za plan in razvoj. 20. člen Za izvajanje nalog in uresničevanje ciljev srednjeročnega plana sprejema Skupnost letne planske akte, s katerimi določi politiko, naloge in ukrepe v posameznem letu. Ti akti so temeljni izvedbeni akti srednjeročnih planov in osnova za kontinuirano planiranje. 21. člen Letni planski akt vsebuje tudi ovrednotenje bilance nafte, naftnih derivatov in zemeljskega plina ter potrebne ukrepe za njeno uresničitev. Letni planski akt vsebuje tudi plan geoloških in drugih razvojnih raziskav, objektov za pridobivanje in transport nafte in zemeljskega plina, za proizvodnjo naftnih derivatov in objektov za skladiščenje naftnih derivatov in zemeljskega plina. 22. člen Ovrednoteni program dela Skupnosti in skupne delovne skupnosti z virom in načinom financiranja sprejme skupščina Skupnosti. 23. člen Bilance nafte, naftnih derivatov in zemeljskega plina so med uporabniki in izvajalci usklajeni, časovno opredeljeni ter količinski in vrednostni prikazi proizvodnje, nabave in porabe nafte, naftnih derivatov in zemeljskega plina, vključujejo pa tudi količinski in vrednostni prikaz proizvodnje, nabave in porabe naftnih derivatov in zemeljskega plina za neenergetske potrebe. Bilance iz prvega odstavka morajo biti usklajene z energetsko bilanco SR Slovenije in so analitično dokumentacijska osnova planskim aktom te Skupnosti. 24. člen Nosilci odgovornosti za oskrbo z nafto, naftnimi derivati in zemeljskim plinom pripravljajo predloge dolgoročnih, srednjeročnih in letnih bilanc nafte, naftnih derivatov in zemeljskega plina SR Slovenije po kriterijih, določenih v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Skupnosti. 25. člen Iz predlogov bilanc nafte, naftnih deatetov in zemeljskega plina mora biti predvsem razvidi: — planiranje porabe nafte, naftnih derivatov in zemeljskega plina, — planiranje ustreznih rezerv, — planiranje proizvodnje in nabave nafte, naftnih derivatov in zemeljskega plina, — možnosti uskladitve bilance zemeljskega plina v jugoslovanskem plinovodnem sistemu. 26. člen SOZD s področja naftno plinskega gospodarstva predloži Skupnosti najmanj dva meseca pred pričetkom leta, za katero bo veljala energetska bilanca SR Slovenije, usklajen osnutek naftno plinske energetske » bilance. Ta SOZD je nosilka nalog za zanesljivo, zadostno in kvalitetno preskrbo z naftnimi derivati, zemeljskim plinom in drugimi energetskimi plini na območju SR Slovenije in je soodgovorna za izvajanje politike preskrbe v okviru količin, predvidenih v sprejeti energetski bilanci SR Slovenije in Jugoslavije. IV. OSNOVE DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV 1. Združevanje sredstev 27. člen Sredstva za uresničevanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti se zagotavljajo: — z združevanjem sredstev za razširitev materialne osnove dela proizvajalcev in dobaviteljev energije, organizacij združenega dela s področja distribucije pa le, kolikor je to posebej dogovorjeno, — z združevanjem tistega dela amortizacije, ki presega potrebe enostavne reprodukcije organizacij združenega dela energetskih dejavnosti v določenem srednjeročnem obdobju, organizacij združenega dela s področja distribucije pa le, kolikor je to posebej dogovorjeno, — z združevanjem sredstev uporabnikov, — z drugimi viri. 28. člen Osnovni vir za financiranje naložb je združevanje sredstev uporabnikov in izvajalcev. Samoupravni sporazum o temeljih plana Skupnosti določa osnove in merila za združevanje sredstev. Izvajalci obvezno združujejo svoja sredstva za razširitev materialne osnove in del amortizacije, uporabniki pa združujejo sredstva v obsegu ki ga določa samoupravni sporazum o temeljih plana Skupnosti. Osnovna kriterija za določitev višine združevanja sredstev posameznega uporabnika sta doseženi obseg porabe nafte, naftnih derivatov, zemeljskega in drugih energetskih plinov in njihovo predvideno povečanje, kolikor družbeni plan SR Slovenije za določeno obdobje ne določi drugih osnov in virov Uporabniku, ki se odpove pravici do vrnitve združenih sredstev, se-v vsakokratnem samoupravnem sporazumu o temeljih plana določijo večje prednosti in ugodnosti po dobavi energetskega vira od tistega uporabnika, ki se pravici do vrnitve združenih sredstev ni odpovedal. V samoupravnih sporazumih, s katerimi uporabniki in izvajalci združujejo sredstva v okviru Skupnosti. se ti, glede na namembnost energetskih objektov in njihov pomen za uporabnike, dogovorijo tudi o deležu v skupnem dohodku iz združevanja sredstev oziroma o pogojih vračanja združenih sredstev ali o drugih pravicah in ugodnostih glede sredstev, ki so jih namensko združili brez obveznosti vračanja. 29. člen Sredstva, ki jih združujejo uporabniki in izvajalci v Skupnosti, lahko združujejo le-ti v Samoupravni interesni skupnosti energetike SR Slovenije za v naprej dogovorjene namene, opredeljene v vsakokratnem samoupravnem sporazumu o temeljih plana Skupnosti. 30. člen Svoje pravice glede združenih sredstev uveljavljajo uporabniki in izvajalci v skladu z določili zakona o združenem delu, določili zakona o energetskem go* spodarstvu in določili samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti po svojih delegatih v skupščini Skupnosti, zlasti pri odločanju o: — razporedu uporabe teh sredstev in o prioritetnih namenih njihove uporabe. — realnosti investicijskih programov za posamezne planske naloge, — dinamiki realizacije razvojnega programa, — ukrepih za racionalno izrabo zmogljivosti, — načinu gospodarjenja z zgrajenimi zmogljivostmi, — upravljdlcih objektov, zgrajenih z združenimi sredstvi. Uporabniki, ki združujejo sredstva brez obveznosti vračanja in nadomestila, obdržijo 'pravice iz tega člena in druge pravice, ki jih pridobijo na osnovi zd-kona in samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti. 31. člen Na gospodarjenje z zgrajenimi zmtigljivOstttli vplivajo uporabniki tudi tako. da skupaj z izvajalci sprejemajo v skupščini Skupnosti letni planski akt in s tem soodločajo o: — izkoriščanju proizvodnih in predelovalnih objektov ter transportnih ih rdzdeljevalnih objektov iž samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti tekom leta, — obsegu nabave in prodaje nafte, naftnih derivatov, zemeljskega in drugih energetskih plinoV izven republike, — stopnji zanesljivosti oskrbe uporabnikov, — vrednotenju proizvodnje, nabave in porabe nafte, naftnih derivatov, zemeljskega plina in drugih energetskih plinov. 32. člen Uporabniki in izvajalci se v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Skupnosti dogovorijo, da imajo uporabniki, ki združujejo sredstva brez obveznosti vračanja, določene ugodnosti pri tekočih dobavah, kot tudi pri pokrivanju v srednjeročnem obdobju načrtovanih potreb v okviru predvidevanj srednjeročnega plana. 33. člen Pri gradnji objektov, ki se financirajo z združenimi sredstvi uporabnikov in izvajalcev, mora biti zagotovljena racionalna poraba sredstev in stalen vpliv uporabnikov, zlasti: — na izbor in izvedbo geoloških in razvojnih raziskav, — na pripravo in izbor predinvesticijskih študij in optimalnega investicijskega programa, — na sestavo plana po fazah in določitev roka začetka obratovanja, — na izbor nadzornega organa in izvajalcev, — na potek in stroške gradnje investicijskih objektov, — na druge stroške v zvezi z naložbami. 34. člen Drugi stroški naložbe iz šeste alinee 33. člena obsegajo: — plačilo stroškov za pridobitev- in za pripravo prostora, — financiranje odprave posledic in vplivov naložbe na druge objekte, naprave in sisteme do višine, ki odpravlja povzročene motnje, —- plačilo odškodnine, če je z naložbo prišlo do trajnejših posledic, ki jih ni mogoče odpraviti. 35. člen Skupščina Skupnosti določi za izgradnjo objektov po programu investitorja, ki je praviloma organizacija združenega dela energetskih dejavnosti. Uporabniki in izvajalci se lahko dogovorijo, da se določena dela V zvezi š pripfaVo investicij pfenesfejo na speciallzifdhd orgahizadijb združenega dela. V tein primeru taka organizacija ztirližeHegd dela preVzdthe pred skupščino Skupnosti neposredno odgovornost za prevzete naloge. Investitor neposredno odgovarja skupščini za kvaliteto, ceno in pravočasnost dokončanja naložb. Skupščina Skupnosti ih njeni organi lahko v vsakem času zahtevajo od investitorja potrebne podatke. Pravice in obveznosti o pogojih koriščenja združenih sredstev se uredijo s samoupravnim sporazumom ali pogodbo med Skupnostjo ih investitorjem. Ji Oblikovanje cene zemeljskega plina 36. člen Uporabniki zemeljskega plina se sporazumejo z izvajalci za ceno, oblikovano na podlagi ovrednotene bilance zemeljskega plina za posamezno leto, ki bo zagotavljala tak skupni prihodek, da bo pokrival najmanj stroške enostavne reprodukcije in dogovorjeni del za razširjeno reprodukcijo. 37. člen Pri oblikovanju cene zemeljskega plina in tarifnega sistema je kot izhodišče treba upoštevati tudi letne, srednjeročne in dolgoročne energetske bilance, vpliv uporabnikov na ekonomičnost poslovanja plinovodnega sistema ter trajhnje in način omejevanja porabe zemeljskega plina v času omejitev. 38. člen Pri oblikovanju cene se upoštevajo kriteriji in merila za oblikovanje cene in medsebojnih razmerij cen, sprejeta v Samoupravni energetski skupnosti energetike SR Slovenije, merila za oblikovanje cen, določena z zakonom, ukrepi ekonomske politike, politike cen ter naravni pogoji za -pridobivanje nafte in plina, kakor tudi: — materialni stroški na osnovi tehničnih normativov, ki zagotavljajo zanesljivo in varno delovanje plinovodnega sistema, — amortizacija, — dohodek, ki vključuje zakonske obveznosti, obresti od najetih kreditov, nadomestila za dogovorjen obseg samoupravnih pravic, dogovorjene osebne dohodke in sklad skupne porabe za delavce v izvajalni oi-ganizaciji, — vračilo združenih sredstev uporabnikom in izvajalcem ter nadomestil za gospodarjenje z združenimi sredstvi, za katere se dogovorijo uporabniki in izvajalci, — dogovorjeni del odškodnine na enoto proizvoda, ki je ni bilo mogoče poravnati po tretji alinei 28. člena tega sporazuma, — vračilo kreditov. Osnova dogovarjanja o strukturi in ravni cene so v Skupnosti sprejeti normativi in merila za porabo živega dela, za uporabo sredstev in materialni ter drugi poslovni stroški V naftno plinski dejavnosti, ki jih zajemajo samoupravni sporazumi o temeljih plana Skupnosti in dogovori o izvajanju politike cen. Na podlagi tako oblikovane cene sprejme skupščina Skupnosti tarifne postavke za prodajo zemeljskega plina. Pri oblikovanju tarifnih postavk se ustrezno upošteva tudi način odjema in nujnost doseganja racionalnejše-rabe zemeljskega plina. V. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST I. 1. Sestava skupščine 39. člen Organ upravljanja Skupnosti je skupščina Skupnosti. Skupščina Skupnosti ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije uporabnikov, združenih v skupnosti, delegate v zbor izvajalcev pa delegirajo delegacije izvajalcev, združenih v Skupnosti. 40. člen Skupščina Skupnosti ima 54 delegatov s tem, da ima zbor uporabnikov 33 delegatov, zbor izvajalcev pa 21 delegatov. Delegati Skupnosti imajo štiriletno mandatno dobo. 41. člen Delegati organizacij združenega dela, delovnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti iz zbora uporabnikov občinske energetske skupnosti tvorijo konferenco delegacij za delegiranje delegatov v zbor uporabnikov skupščine te Skupnosti. / 42. člen Število delegatov, ki se delegirajo v skladu z 41. členom tega sporazuma, se določi glede na število občin, združenih v občinsko energetsko skupnost za posamezno območje. Po dve občini imata enega delegata s tem, da se ne celo število delegatov občinske energetske skupnosti za posamezno območje zaokroži navzdol. Občinske energetske skupnosti za posamezna območja, v katerih je pretežni del neenergetske porabe naftnih derivatov in zemeljskega plina, delegirajo v zbor uporabnikov še po enega delegata. Občinske skupnosti za posamezna območja imajo v skladu s 1., 2. in 3. odstavkom tega člena naslednje število delegatov v zboru uporabnikov: Energetska raba Neenergetska raba Občinska energetska skupnost za območje občin Gorenjska: Jesenice, Kranj, Radovljica, Tržič, Škofja Loka 2 Občinska energetska skupnost za območje občin Koper, Izola, Piran, Sežana, Postojna Ilirska Bistrica 3 1 Občinska energetska skupnost za ob- - moč je občin Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica, Tolmin 2 Občinska energetska skupnost za območje občin Cerknica, Vrhnika, Logatec 1 Občinska energetska skupnost za območje občin Kamnik, Domžale 1 S i ” Neenergetska raba Občinska energetska skupnost za območje občin Trbovlje, Litija, Zagorje, Hrastnik 2 Občinska energetska skupnost za območje občin Ribnica, Kočevje, Grosuplje 1 Občinska energetska skupnost za območje občin Ljubljana 2 1 Občinska energetska skupnost za območje občin Novo mesto, Trebnje, Metlika, Črnomelj, Sevnica, Brežice, Krško 3 Občinska energetska skupnost za območje občin Celje, Šmarje pri Jelšah, Šentjur, Žalec, Mozirje, Laško. Velenje, Slovenj Gradec, Dravograd, Ravne na Koroškem, Radlje ob Dravi 5 Občinska energetska skupnost za območje občin mesta Maribor, Lenart, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Ormož, Ptuj, Murska Sobota, Lendava, Ljutomer, Gornja Radgona 7 1 43. člen V zbor uporabnikov delegira enega delegata tudi pristojno poveljstvo oboroženih sil SFRJ. , 44. člen Delegati izvajalcev posameznih dejavnosti oblikujejo konferenco delegacij, ki izvoli naslednje število delegatov: — raziskave ter pridobivanje nafte in zemeljskega plina — nabava, cevovodni transport in predelava nafte — nabave, transporta, skladiščenja in direktne dobave naftnih derivatov — nabave, transporta, skladiščenja in direktne dobave zemeljskega plina — distribucije in prodaje naftnih derivatov — distribucije in prodaje mestnega in tekočega naftnega plina 45. člen V primeru sprememb v organiziranosti posameznih dejavnosti izvajalcev ali v številu občinskih energetskih skupnosti skupščina Skupnosti s sklepom uskladi število delegatov na osnovi 1. odstavka 42. člena in 44. člena. 2. Delovno področje ter način dela in odločanja v skupščini Skupnosti 46. člen Skupščina Skupnosti opravlja naloge, določene v 10. členu tega sporazuma in druge naloge, določene s tem sporazumom. 1 delegata 3 delegate 3 delegate 3 delegate 7 delegatov 4 delegate 47. člen Delegati v skupščini odločajo: — na skupni seji obeh zborov, — enakopravno v obeh zborih, — samostojno v posameznem zboru. 48. člen Skupščina Skupnosti odloča na skupni seji obeh zborov zlasti o naslednjih zadevah: — sprejema statut Skupnosti in druge samoupravne splošne akte ter njihove spremembe in dopolnitve, — določi predlog sprememb in dopolnitev tega sporazuma, — sprejme poslovnik skupščine, — voli in razrešuje predsednika in podpredsednika skupščine, — voli in razrešuje predsednike in namestnike predsednikov ter člane skupnih samoupravnih organov Skupnosti, — imenuje in razrešuje predsednike in člane delovnih teles skupščine, — daje soglasje k imenovanju vodje skupne delovne skupnosti, — daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med Samoupravno interesno skupnostjo energetike SR Slovenije in skupno delovno skupnostjo za opravljanje administrativno-teh ničnih, plansko-analitičnih in posebnih del za potrebe energetskih skupnosti, — oblikuje smernice za delo delegatov Skupnosti v Samoupravni interesni skupnosti energetike SR Slovenije, — sklepa o zadevah s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Kadar zbora odločata na skupni seji, veljavno sklepata z večino glasov vseh delegatov obeh zborov. 49. člen Delegati v zboru uporabnikov in zboru izvajalcev enakopravno odločajo zlasti o naslednjih zadevah: — sprejemajo planske akte, s katerimi opredeljujejo politiko in cilje družbenega razvoja za področje naftno plinskega gospodarstva, — sprejemajo programe razvoja, načrte graditve in investicijske programe proizvodnih in predelovalnih objektov ter transportnih in razdeljevalnih objektov, ki so opredeljeni v temeljih samoupravnih planov Skupnosti, — obravnavajo in predlagajo načrte geoloških in drugih razvojnih raziskav, — se dogovarjajo o načinu, virih in obsegu zagotavljanja sredstev za gradnjo objektov iz 2 alinee in sredstev za financiranje geoloških in drugih razvojnih raziskav iz 3, alinee tega člena, usklajujejo programe razvoja in načrte graditve energetskih objektov občinskih energetskih skupnosti, — se sporazumevajo o cenah zemeljskega plina in sodelujejo pri oblikovanju cen za naftne derivate, — sprejemajo tarifni sistem in tarifne postavke za prodajo zemeljskega plina iz plinovodnega sistema, — sprejemajo načine in pogoje za izdajanje soglasij za priključitev uporabnikov na plinovodni sistem, kot tudi kriterije za opredelitev vrste in višine povračil uporabnikov za to priključitev, — obravnavajo uresničevanje v energetskih bilancah predvidene proizvodnje, nabave in porabe nafte, naftnih derivatov, zemeljskega plina in drugih energetskih plinov, obseg in vzroke odstopanj in sprejemajo ustrezne ukrepe, — obravnavajo samoupravne sporazume oziroma dolgoročne pogodbe in usmeritve o nabavah nafte, naftnih derivatov in zemeljskega plina iz drugih republik in uvoza, — odločajo o investitorjih za gradnjo s planom določenih energetskih zmogljivosti, za katere uporabniki in izvajalci združujejo sredstva, — določajo, kaj se šteje za distribucijske objekte, naprave, napeljave in skladišča, — dogovarjajo se o pogojih in načinu energetske oskrbe odjemalcev, ki imajo poseben vpliv na obratovanje sistema, — dogovarjajo se o postopku in .načinu izvajanja omejevanja dobav naftnih derivatov in zemeljskega plina, dogovorjenih s posebnimi ukrepi v energetskih bilancah in v drugih planskih aktih Samoupravne interesne skupnosti energetike SR Slovenije, — oblikujejo programe varčevanja in racionalnega ravnanja z naftnimi derivati in zemeljskim plinom, spremljajo njihovo izvajanje in predlagajo ukrepe za njihovo dopolnitev ter o tem tekoče poročajo Samoupravni interesni skupnosti energetike SR Slovenije, — odločajo o dobavnih pogojih za naftne derivate in zemeljski plin, — sporazumevajo se o tem, ali naj o posameznih zadevah iz njihove pristojnosti odloči Samoupravna interesna skupnost energetike SR Slovenije, — sprejemajo ovrednoten program dela Skupnosti in skupne delovne skupnosti z virom in načinom financiranja. O zadevah, o katerih odločata oba zbora skupščine Skupnosti enakopravno, so odločitve sprejete, če so bile sprejete z Večino glasov vseh delegatov v vsakem zboru in v enakem besedilu. Če ni doseženo soglasje med zboroma, se izvede usklajevalni postopek, ki je določen v statutu Skupnosti. 50. člen Delegati skupščine Skupnosti odločajo samostojno v posameznem zboru zlasti o: — izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora, — oblikovanju delovnih teles zbora ter izvolitvi njihovih članov, — elementih za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana, — o drugih vprašanjih, določenih s statutom Skupnosti. Vsak zbor veljavno zaseda, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru. Odločitve so v zboru sprejete z večino glasov navzočih delegatov. 51. člen Skupščina Skupnosti mora obveščati uporabnike in izvajalce, združene v Skupnosti o pripravah predlogov za skupščino, o sklepih skupščine Skupnosti in o njihovem izvajanju. 52. člen Skupščina Skupnosti neposredno odgovarja uporabnikom in izvajalcem, združenim v Skupnosti. • 53. člen Podrobnejša določila o obveščanju ter o neposredni odgovornosti skupščine Skupnosti in delegatov V skupščini Skupnosti uporabnikom in izvajalcem združenih v Skupnosti, določa statut Skupnosti. 3. Skupni samoupravni organi 54. člen Za urejanje skupnih zadev, pripravo in izvrševanje samoupravno sprejetih delegatskih odločitev skupščine, uresničevanje sistema družbenega planiranja in izvajanje posameznih nalog skupnega pomena oblikuje Skupščina Skupnosti skupne samoupravne organe. 55. člen Skupščina Skupnosti oziroma njena zbora lahko oblikujeta stalna ali začasna delovna telesa za organiziranje in usklajevanje priprav za samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje v skupščini Skupnosti ter za zagotavljanje uresničevanja sprejetih delegatskih odločitev. 56. člen Člane skupnih samoupravnih organov voli skupščina Skupnosti izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev. Delo skupnega samoupravnega organa vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik, ki ju voli skupščina Skupnosti. Predsedniki, namestniki predsednikov in člani skupnih samoupravnih organov se volijo za štiri leta in so lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljeni za isto funkcijo. 57. člen V Skupnosti se oblikujejo: — odbor za samoupravni nadzor, — odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, — odbor za plan in razvoj, — odbor za družbeno ekonomske zadeve, — odbor za oskrbo, — odbor za neenergetsko porabo. 58. člen Samoupravno delavsko kontrolo uresničujejo uporabniki in izvajalci v Skupnosti po svojih delegatih v njeni skupščini, njenih skupnih samoupravnih organih in delovnih telesih, kot tudi v odboru za samoupravni nadzor. Odbor za samoupravni nadzor nadzoruje izvajanje sprejete politike, uveljavljanje pravic in obveznosti delegatov skupnosti, uresničevanje sprejetih samoupravnih odločitev, nadzoruje uporabo sredstev ter delovanje organov Skupnosti. Odbor za samoupravni nadzor ima pet članov. Člane odbora za samoupravni nadzor volijo in odpokličejo delavci in drugi delovni ljudje po svojih delegatih v Skupnosti po postopku, ki ga določa statut Skupnosti. Mandat člana odbora za samoupravni nadzor traja štiri leta. Ista oseba je lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljena za člana odbora za samoupravni nadzor. Način dela odbora za samoupravrii nadzor določa statut skupnosti. Obveznost organov skupščine Skupnosti je, da sproti obveščajo odbor o odločitvi, .ki so pomembne za njegovo delo ter da mu dajo na voljo vse podatke, ki .jih potrebuje pri delu. 59. člen Za neposredno uresničevanje in izvajanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite ima Skupnost odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja zlasti naslednje naloge: — pripravlja samoupravne akte, ki jih na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite sprejema skupščina Skupnosti; — skrbi za izvajanje samoupravnih aktov iz prejšnje alinee; — sprejema obrambni načrt Skupnosti; — neposredno uresničuje druge naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi in planskimi akti družbeno političnih skupnosti. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima predsednika in štiri člane. Presednika in člane odbora imenuje skupščina Skupnosti izmed delegatov zbora uporabnikov in zbora izvajalcev ter enega člana izmed delavcev, ki jih predlagajo družbenopolitične organizacije skupne delovne skupnosti samoupravnih interesnih skupnosti energetike. Po svojem položaju je član odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito vodja skupne delovne skupnosti. 60. člen Odbor za plan in razvoj opravlja poleg nalog iz 14. in 17. člena tega sporazuma zlasti naslednje naloge: — obravnava in predlaga planske akte, s katerimi opredeljuje politiko in cilje družbenega razvoja za področje naftno plinskega gospodarstva, — obravnava in predlaga programe razvoja, načrte graditve in investicijske programe proizvodnih in predelovalnih objektov ter transportnih in razdeljeval-nih objektov, ki so opredeljeni v temeljih samoupravnih planov Skupnosti, — obravnava in predlaga načrte geoloških raziskav in drugih razvojnih raziskav, — se dogovarja o načinu, virih in obsegu zagotavljanja sredstev za gradnjo objektov iz 2. alinee in sredstev za financiranje geoloških in drugih razvojnih raziskav iz 3. alinee tega člena; — obravnava in predlaga programe razvoja in načrte graditve energetskih objektov občinskih energetskih skupnosti; — obravnava In predlaga načine in pogoje za izdajanje soglasij za priključitev uporabnikov na plinovodni sistem, kot tudi kriterije za opredelitev vrste in višine povračil uporabnikov za to priključitev, — obravnava in predlaga uresničevanje v energetskih bilancah predvidene proizvodnje, nabave in porabe nafte, naftnih derivatov, zemeljskega plina in drugih energetskih plinov, obseg in vzroke odstopanj in predlaga ustrezne ukrepe, — obravnava in predlaga samoupravne sporazume oziroma dolgoročne pogodbe in usmeritve o nabavah nafte, naftnih derivatov in zemeljskega plina iz drugih republik in uvoza, — obravnava In daje predloge o investitorjih za gradnjo s planom določenih energetskih zmogljivosti, za katere uporabniki in izvajalci združujejo sredstva, — obravnava in predlaga, kaj se šteje za distribucijske objekte, naprave, napeljave In skladišča, — obravnava predloge bilanc nafte, naftnih derivatov in zemeljskega plina. Odbor za plan in razvoj ima predsednika, namestnika predsednika in sedem članov. Člani odbora imajo lahko namestnike. V odboru za plan in razvoj morajo biti enakopravno zastopani uporabniki in izvajalci. 61. člen Odbor za družbenoekonomske zadeve opravlja zlasti naslednje naloge:. — obravnava vprašanja s področja gospodarjenja, poslovanja in organiziranja OZD naftno plinskega gospodarstva, — obravnava in predlaga cene zemeljskega plina in sodeluje pri oblikovanju cen za naftne derivate, — obravnava in predlaga tarifni sistem in tarifne postavke za prodajo zemeljskega plina iz plinovodnega sistema, — obravnava in predlaga načine in.pogoje za izdajanje soglasij za. priključitev uporabnikov na plinovodni sistem, kot tudi kriterije za opredelitev vrste in višine povračil uporabnikov za to priključitev, — obravnava uresničevanje v energetskih bilancah predvideno proizvodnjo, nabavo in porabo nafte, naftnih derivatov, zemeljskega plina in drugih energetskih plinov, obseg in vzroke odstopanj in predlaga ustrezne ukrepe, — obravnava in predlaga dobavne pogoje za naftne derivate in zemeljski plin, — obravnava predloge vrednotenja bilanc nafte, naftnih derivatov in zemeljskega plina, — obravnava m predlaga vrednotenje programa dela Skupnosti in skupne delovne skupnosti. Odbor za družbenoekonomsjce zadeve in cene ima predsednika, namestnika predsednika in sedem članov. Člani odbcra imajo lahko namestnike. V odboru za družbenoekonomske zadeve morajo biti enakopravno zastopani uporabniki in izvajalci. 62. člen Odbor za oskrbo opravlja zlasti naslednje naloge: — obravnava in predlaga postopek in način izvajanja omejevanja dobav naftnih derivatov in zemeljskega plina, dogovorjenih s posebnimi ukrepi v energetskih bilancah in v drugih planskih aktih Republiške energetske skupnosti, — obravnava m predlaga programe- varčevanja in racionalnega ravnanja z naftnimi derivati in zemeljskim plinom, spremlja njihovo izvajanje in predlaga ukrepe za dopolnitev ter o tem tekoče poroča Republiški energetski skupnosti, — obravnava in predlaga dobavne pogoje za naftne derivate in zemeljski plin, — spremlja realizacijo dogovorjene nabave nafte, naftnih derivatov, zemeljskega plina ter ostalih energetskih plinov, — spremlja in obravnava vprašanja preskrbe Slovenije z naftnimi derivati, zemeljskim plinom in drugimi energetskimi plini. V primerih motenj v oskrbi predlaga ukrepe za odpravo in spremlja izvajanje teh ukrepov, — spremlja izvajanje ukrepov, ki so v zvezi z oskrbe sprejeti v energetski bilanci Slovenije. Odbor za oskrbo ima predsednika, namestnika predsednika in pet članov. Člani odbora imajo lahko namestnike. 63. člen Odbor za neenergetsko porabo opravlja zlasti naslednje naloge: — obravnava in predlaga planske akte, s katerimi opredeljuje politiko in cilje družbenega razvoja za področje naftno plinskega gospodarstva, — obravnava in predlaga tarifni sistem in tarifne postavke za oskrbovanje z zemeljskim plinom iz plinovodnega sistema, — obravnava uresničevanje v energetskih bilancah predvidene proizvodnje, nabave in porabe nafte, naftnih derivatov, zemeljskega plina in drugih energetskih plinov, obseg in vzroke odstopanj in predlaga ustrezne ukrepe, — dogovarja se o postopku in načinu izvajanja omejevanja dobav naftnih derivatov in zemeljskega plina, dogovorjenih s posebnimi ukrepi v energetskih bilancah in v drugih planskih aktih Republiške energetske skupnosti, — obravnava vire, način oskrbe in porabe naftnih derivatov in zemeljskega plina za neenergetske potrebe po količinah, kvaliteti in dinamiki, — obravnava uresničevanje proizvodnje naftnih derivatov in dolgoročne pogodbe ter usmeritve o nabavah naftnih derivatov in zemeljskega plina za neenergetske potrebe, — obravnava predloge predvidene porabe naftnih derivatov in zemeljskega plina za neenergetske potrebe, ki jih pripravi SOZD Petrol v sodelovanju s splošnim združenjem kemijske in gumarske industrije Slovenije, — predlaga ukrepe za racionalno porabo naftnih’ derivatov in zemeljskega plina za neenergetsko porabo, — obravnava in predlaga skupščini v sprejeih kriterije omejevanja pri oskrbi z naftnimi derivati in zemeljskim plinom za neenergetsko porabo v primerih predvidenih pomanjkanj, — obravnava in usklajuje tudi druga vprašanja med porabniki in izvajalci glede neenergetske porabe naftnih derivatov in zemeljskega plina, ki so v obojestranskem interesu, — obravnava predloge bilance nafte, naftnih derivatov in zemeljskega plina. Odbor za neenergetsko porabo ima predsednika, namestnika predsednika in tri člane. Člani odbora imajo lahko namestnike. 4. Predsednik in podpredsednik skupščine, predsednika zborov in njuna podpredsednika ter predsedstvo skupščine 64: člen Skupščina Skupnosti ima predsednika, ki ga izvoli izmed delegatov v zborih skupščine. Predsednik skupščine Skupnosti predstavlja Skupnost in jo zastopa v pravnem prometu. 65. člen Skupščina Skupnosti ima podpredsednika, ki ga izvoli izmed delegatov v zborih skupščine. Predsednik zbora sklicuje in vodi seje zbora, predsedniku pri delu in opravlja v dogovoru z njim posamezne zadeve iz njegovega delovnega področja ter ga v njegovi odsotnosti nadomešča. 66. člen Vsak zbor skupščine Skupnosti ima predsednika in podpredsednika zbora ki ju izvoli izmed delegatov zbora. Predsednik zbora sklicuje in vodi seje zbora, predlaga dnevni red sej in jim predseduje, skrbi, da se dela po poslovniku in opravlja druge zadeve, ki so določene s poslovnikom skupščine Skupnosti. Če je predsednik zbora zadržan, ga nadomešča podpredsednik. 67. člen Predsednik skupščine ter predsednika in podpredsednika zborov se volijo za dve leti. Podpredsednik skupščine pa se voli za 4 leta. 68. člen V skupščini Skupnosti se za opravljanje nalog, ki so povezane z usklajevanjem dela sej skupščine in njunih zborov oblikuje predsedstvo. Predsedstvo skupščine Skupnosti sestavljajo predsednik in podpredsednik skupščine, predsednika zborov in njuna podpredsednika ter vodja skupne delovne skupnosti. Predsedstvo vodi predsednik skupščine Skupnosti. Pri delu predsedstva sodelujejo predsedniki skup-- nih samoupravnih organov in delovnih teles skupščine Skupnosti, kadar predsedstvo skupščine razpravlja o zadevah iz pristojnosti teh organov. 5. Skupna delovna skupnost 69. člen Za opravljanje administrativno-tehničnih, plan-sko-analitičnih in podobnih strokovnih del ustanovi Skupnost skupaj s Posebno samoupravno interesno skupnostjo za elektrogospodarstvo in premogovništvo SR Slovenije in Samoupravno interesno skupnostjo energetike SR Slovenije skupno delovno skupnost 70. člen Medsebojne pravice in obveznosti med Skupnostjo in skupno delovno skupnostjo ter način njenega financiranja se določi s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. 71. člen Skupno delovno skupnost vodi vodja te delovne skupnosti. Organizirana je tako, da je zagotovljena strokovnost delavcev za zadeve iz področja delovanja posameznih energetskih samoupravnih interesnih skupnosti. 72. člen Skupna delovna skupnost ima sedež pri Samoupravni interesni skupnosti energetike SR Slovenije. VI. VI. URESNIČEVANJE DRUGIH SAMOUPRAVNIH ODNOSOV Samoupravno reševanje sporov 73. člen Za reševanje sporov iz družbeno ekonomskih odnosov in drugih samoupravnih odnosov se ustanovi posebno sodišče združenega dela s samoupravnim spo- razumom, ki ga sklenejo občinske, posebni in Samoupravna interesna skupnost energetike SR Slovenije. VII. SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI 74. člen Skupnost ima naslednje samoupravne splošne akte: — statut Skupnosti, — samoupravni sporazum o temeljih plana Skupnosti, — plan Skupnosti, — poslovnik skupščine Skupnosti in — druge samoupravne splošne akte, ki so potrebni za nemoteno delovanje Skupnosti. 75. člen Statut Skupnosti podrobneje ureja: — ime in sedež Skupnosti, — delovno področje skupščine Skupnosti, — samoupravno organiziranost Skupnosti, — usklajevalni postopek, — pristojnost predsednika in podpredsednika skupščine, predsednikov zborov in njunih podpredsednikov ter predsedstva skupščine, — javnost dela Skupnosti, — opravljanje strokovnih del za Skupnost, — sredstva za delovanje Skupnosti, — reševanje sporov. VIII. OBVEZNOSTI PRI OSKRBI IN OMEJEVANJU PORABE NAFTE, NAFTNIH DERIVATOV, ZEMELJSKEGA IN DRUGIH ENERGETSKIH PLINOV 76. člen Izvajalci so v času splošnega pomanjkanja nafte, naftnih derivatov, zemeljskega in drugih energetskih plinov dolžni sprejeti vse ukrepe, da bo uporabnikom zagotovljena optimalna možna preskrba z energetskimi viri. 77. člen Uporabniki energetskih virov so dolžni v normalnih razmerah z energetskimi viri varčevati in sprejeti vse ukrepe za njihovo čimbolj racionalno uporabo. V času, ko nastopi potreba po omejevanju porabe energetskih virov, pa so uporabniki dolžni izvajati dogovorjene omejitve. IX. PREHODNE DOLOČBE 78. člen Skupnost prevzame vse obstoječe pravice in obveznosti Samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin SR Slovenije in jih po vsebini in obliki delovanja prilagodi novi vsebini. 79. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme več kot 50 odstotkov podpisnikov Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin v SR Sloveniji za obdobje 1981 — 1985 in več kot 50 odstotkov izvajalcev iz 3. člena tega sporazuma. 80. člen Ta samoupravni sporazum začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS potem, ko je k njemu dala soglasje Skupščina SR Slovenije. 680. Na podlagi 48. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Posebne samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin SR Slovenije je skupščina na skupni seji obeh zborov dne 15. februarja 1984 sprejela STATUT Posebne samoupravne interesne skupnosti za nafto »n plin SR Slovenije I. UVODNE IN SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Posebna samoupravna interesna skupnost za nafto in plin SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Skupnost) je bila ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Skupnosti. Skupnost je samoupravna interesna skupnost, v kateri' delavci in delovni ljudje kot uporabniki in delavci OZD dejavnosti za pridobivanje nafte in zemeljskega plina, proizvodnje, nabave, transporta in prodaje naftnih derivatov in zemeljskega plina kot izvajalci uresničujejo potrebe po naftnih derivatih in energetskih plinih. 2. člen Statut skupnosti opredeljuje podrobneje zlasti: — ime in sedež Skupnosti, — delovno področje Skupnosti, — samoupravno organiziranost Skupnosti, — usklajevalni postopek, — pristojnost predsednika in podpredsednika skupščine, predsednikov zborov in njunih’1 podpredsednikov ter predsedstva skupščine, — javnost dela Skupnosti, — opravljanje strokovnih del za Skupnost, — sredstva za delovanje Skupnosti, — reševanj et sporov. 3. člen Skupnost je družbena pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima po ustavi, zakonu, samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupnosti, drugih samoupravnih splošnih aktih in tem statutu. 4. člen Ime skupnosti je: Posebna samoupravna interesna skupnost za nafto in plin SR Slovenije (skrajšano: ISNAP). Sedež Skupnosti je v Ljubljani, Hajdrihova 2. 5. člen Skupnost ima štampiljko, ki je oglate oblike z nap1 som: Posebna samoupravna interesna skupnost za nafto in plin SR Slovenije,' Ljubljana, Hajdrihova 2. 6. člen Skupnost je vpisana v register pri Temeljnem sodišču v Ljubljani, Enota Ljubljana. 7. člen Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine Skupnosti, v njegovi odsotnosti ali zadržanosti pa ga z vsemi pooblastili nadomešča podpredsednik skupščine. II, DELOVNO PODROČJE SKUPNOSTI 8. člen Delovno področje Skupnosti je zlasti v uresničevanju naslednjih nalog: — sprejemanje planskih aktov, s katerimi opredeljujejo politiko in cilje družbenega razvoja na področju naftno-plinskega gospodarstva, — sprejemanje programov razvoja in načrtov graditve objektov za pridobivanje nafte in zemeljskega plina, objektov za proizvodnjo naftnih derivatov, objektov za transport in skladiščenje naftnih derivatov in zemeljskega plina, opredeljenih v temeljih samoupravnih planov Skupnosti, — obravnavanje in predlaganje načrtov geoloških in drugih razvojnih raziskav, — dogovarjanje načinov, virov in obsega zagotavljanja sredstev za gradnjo objektov iz 2. alinee in sredstev za financiranje geoloških in drugih razvojnih raziskav iz 3. alinee tega člena, — sporazumevanje o kriterijih in merilih za oblikovanje cen naftnih derivatov in zemeljskega plina za industrijske porabnike in. široko porabo po samoupravnem sporazumu o ustanovitvi Skupnosti, — usklajevanje programov razvoja in načrtov graditve ‘energetskih objektov občinskih energetskih skupnosti, — sprejemanje tarifnega sistema in tarifnih postavk zav oskrbovanje z zemeljskim plinom iz plinovodnega sistema, — sprejemanje načinov in pogojev za izdajanje soglasij za priključitev uporabnikov na plinovodni sistem, kot tudi kriterije za opredelitev vrste in višine povračil uporabnikov za priključitev na plinovodno omrežje za zemeljski plin, , — obravnavanje uresničevanja proizvodnje, nabave in porabe nafte, naftnih derivatov,' zemeljskega plina in drugih energetskih plinov v okviru letnih in srednjeročnih energetskih bilanc, analiziranje odstopanj in sprejemanje ustreznih ukrepov, — odločanje o investitorjih za gradnjo s planom določenih energetskih zmogljivosti, za katere uporabniki in izvajalci združujejo sredstva, — obravnavanje samoupravnih sporazumov oziroma dolgoročnih pogodb m usmeritev o nabavah nafte, naftnih derivatov in zemeljskega plina iz drugih republik in uvoza, — določanje, kaj -se šteje za distribucijske objekte, naprave, napeljave in skladišča, — dogovarjanje o pogojih in načinu energetske oskrbe odjemalcev, ki imajo poseben vpliv na obratovanje sistema, — dogovarjanje o postopku in načinu izvajanja omejevanja dobav naftnih derivatov in zemeljskega plina, dogovorjenih s posebnimi ukrepi v energetskih bilancah in v drugih planskih aktih Samoupravne interesne skupnosti energetike SR Slovenije, — oblikovanje programov varčevanja in racionalnega ravnanja z naftnimi derivati ter zemeljskim plinom za neenergetske namene, spremljanje njihovih izvajanj in predlaganje ukrepov za njihovo dopolnitev ter o tem tekoče poročanje Samoupravni interesni skupnosti energetike SR Slovenije, — odločanje o dobavnih pogojih za dobavo naftnih derivatov in zemeljskega plina, — določanje, katere funkcije v Skupnosti se bodo opravljale profesionalno, — oblikovanje smernic za delo delegatov v skupščini Samoupravne interesne skupnosti energetike SR Slovenije, — dogovarjanje o prenosu pristojnosti nekaterih zadev na Samoupravno interesno skupnost energetike SR Slovenije. III. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST 1. Skupščina skupnosti 9. člen Skupščino Skupnosti sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Zbor uporabnikov šteje 33 delegatov. Zbor izvajalcev šteje 21 delegatov. 10. člen Delegati organizacij združenega dela, delovnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti iz zbora uporabnikov občinske energetske skupnosti tvorijo konferenco delegacij za delegiranje delegatov v zbor uporabnikov skupščine Skupnosti. 11. člen ' Število delegatov, ki se delegirajo iz zbora uporabnikov občinskih energetskih skupnosti, se oblikuje v skladu z 42. členom samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Posebne samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin SR Slovenije. 12. člen V zbor uporabnikov pošlje enega delegata tudi pristojno poveljstvo oboroženih sil SFRJ. 13. člen Delegati izvajalci oblikujejo konferenco delegacij po dejavnostih v skladu s 44. členom samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Posebno samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin SR Slovenije. 14. člen Mandatna doba delegatov skupščine traja štiri leta. 15. člen Delegati v skupščini Skupnosti' imajo pravice in dolžnosti, ki jih določajo zakon,' samoupravni sporazum o ustanovitvi Skupnosti, ta statut in poslovnik skupščine. Delegati v skupščini Skupnosti oziroma obeh njenih zborih so pri delu in odločanju skupščine oziroma njenih zborov enakopravni. Vsak delegat, ki se izkaže z ustreznim pooblastilom, ima pravico in dolžnost udeleževati še sej zbora, v katerega je delegiran ter v njem sodelovati v sklada s poslovnikom pri obravnavanju in odločanju o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu. 16. člen Delegati v skupščini Skupnosti imajo pravico in dolžnost: — udeleževati se sej skupnih samoupravnih organov in delovnih teles, v katere so izvoljeni in sodelovati pri njihovem delu in odločanju, — z glasovanjem odločati o vseh zadevah in predlogih, ki so na dnevnem redu zasedanja skupščine Skupnosti' ali seje zbora, — voliti in biti voljeni v skupne samoupravne organe Skupnosti in delovna telesa, — predlagati v obravnavo vprašanja, M se nanašajo na delo skupščine in njenih organov ter na izvrševanje sklepov skupščine, — ob pogojih, določenih s poslovnikom, na seji zbora načeti tudi vprašanja, ki niso na dnevnem redu, — sodelovati pri delu skupščine in obeh zborov in redno spremljati delo Skupnosti. 17. člen Delegat, ki je bil delegiran V skupščino Skupnosti, je osebno odgovoren svoji delegaciji ter zboru oziroma organu, ki ga je delegiral za svoje delo v skupščini oziroma njenemu zboru. Delegat, ki je bil delegiran v skupščino Skupnosti je svoji delegaciji ter zboru oziroma organu, ki ga je delegiral, dolžan poročati o delu skupščine oziroma njenega zbora, o sprejetih odločitvah in o svojem delu V skupščini oziroma zboru. Delegati so lahko razrešeni oziroma odpoklicani pred iztekom mandata, če ne izpolnjujejo svojih Obveznosti in če tako odloči delegacija, ki jih je delegirala. 2. Način dela in odločanja v skupščini Skupnosti 18. člen Skupščina Skupnosti sprejema svoje odločitve na zasedanjih svojih zborov. Skupščina veljavno odloča, če je na seji prisotna večina delegatov posameznega zbora skupščine. 19. člen Delegati v skupščini odločajo: — na skupni seji obeh zborov o zadevah iz 48. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Posebne samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin SR Slovenije, — enakopravno v obeh zborih o zadevah iz 49. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Posebne samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin SR Slovenije, — samostojno v posameznem zboru o zadevah iz 50. člena samoupravnega sporazuma p ustanovitvi Posebne samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin SR Slovenije. 3. Skupni samoupravni organi skupščine 20. člen Skupni samoupravni organi, kot tudi de1 ovna telesa skupščine Skupnosti iz 54 in 55. člena samoupravnega sporazuma o Ustanovitvi Skupnosti, nimajo pristojnosti odločanja izven izvrševanja sprejetih odločitev skupščine. Skupni samoupravpi organi kot tudi delovna telesa so se pri obravnavi predlogov odločitev, ki jih sprejema skupščina, dolžni ravnati po njenih smernicah in napotkih. Od drugih organov skupščine ter od organizacij in skupnosti uporabnikov in izvajalcev lahko zahtevajo poročila oziroma podatke, potrebne za spremljanje izvajanja samounravnih splošnih aktov in odločitev skupščine Skunnosti. Skupni samoupravni organi in delovna telesa so dolžni seznanjati skupščino o tem, kako se izvaja Št. 13 — 24. IV. 1984 UtiAJDNI LIST Štis Stran 865 . -------------------------------------------—4-----------f---------------------------- posamezni samoupravrii splošni akt ali posamezna odločitev skupščine, v rokih, ki j iti doltičajo ti akti oziroma na zahtevo skupščine. 21. člen Predsednik, namestnik in člani odbora za plan in razvoj in odbora za družbenoekonomske zadeve se volijo izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev, in sicer predsednik in 4 člani izmed delegatov zbora uporabnikov, namestnik in 3 člani pa izmed delegatov zbora izvajalcev. Predsednik, namestnik in člani odbora za oskrbo se volijo izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev, in sicer predsednik in 3 člani izmed delegatov zbora uporabnikov, namestnik in 2 člana pa izmed delegatov zbora izvajalcev. - Predsednik, namestnik in člani odbora za neener-getsko porabo se volijo izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev, in sicer predsednik in 2 člana izmed delegatov zbora uporabnikov, namestnik in 1 član pa izmed delegatov zbora izvajalcev. 22. člen Člane delovnih teles imenuje skupščina izmed svojih delegatov, lahko pa tudi izmed drugih delegatov uporabnikov in izvajalcev oziroma posameznih priznanih strokovnjakov. Člane delovnih teles zbora imenuje zbor izmed svojih članov, lahko pa tudi izmed drugih delegatov oziroma priznanih strokovnih delavcev. Delovno telo vodi predsednik, ki ga imenuje skupščina oziroma zbora izmed svojih članov. 23. čleh Predsedniki skupnih samoupravnih organov sklicujejo in vodijo seje ter predstavljajo skupne samoupravne organe v odnosih s skupščino Skupnosti in njenimi organi, kot tudi v odnosih z drugimi organi, organizacijami in skupnostmi. 24. člen Predsednik in vsak član skupnega samoupravnega organa oziroma delovnega telesa je osebno odgovoren za svoje delo, v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi pa tudi za delo in odločitve skupnega samoupravnega organa oziroma delovnega telesa. Predsednik in člani skupnega samoupravnega organa oziroma delovnega telesa sO skupščini Skupnosti kolektivno odgovorni za izpolnjevanje nalog organa, kot tudi za smotrnost in zakonitost odločitev, ki jih predlagajo skupščini Skupnosti. Skupna delovna skupnost, ki za Skupnost opravlja administrativnotehnična, plan skoanal itična in tem podobna dela ter njeni posamezni delavci, ki so pooblaščeni za opravljanje določenih vrst pravnih dejanj, so dolžni dajati skupnim samoupravnim organom zahtevane podatke in pojasnila v zvezi z opravljanjem del in nalog, za katere so pooblaščeni. 25. člen Podrobnejše določbe o načinu dela skupnega samoupravnega organa oziroma delovnega telesa ter 0 postopku sprejemanja odločitev v teh organih določa poslovnik skupščine Skupnosti. 26. člen Odbor za samoupravni nadzor nadzoruje izvajanje sprejete politike, uveljavljanje pravic in obvez- nosti delegatov Skupnosti, uresničevanje sprejetih samoupravnih odločitev, nadzoruje uporabo sredstev ter delovanje organov Skupnosti in skupne delovne skupnosti. Skupščina Skupnosti, njena zbora ter skupni samoupravni organi in delovna telesa so' dolžna sproti obveščati odbor za samoupravni nadzor o vseh sprejetih odločitvah, ki so lahko pomembne za njegovo delo in mu dati Zahtevana pojasnila v Zvezi s temi odločitvami. Skupščina Skupnosti je dolžna dati odboru za samoupravni nadzor zahtevane podatke in pojasnila v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti, sprejetih s samoupravnim sporazumom. O posameznem vprašanju, ki je pomembno za delo odbora za samoupravni nadzor, lahko odbor neposredno zaprosi za strokovno mnenje ustrezno organizacijo ali priznanega strokovnjaka. 27. člen Odbor za samoupravni nadzor ima predsednika in 2 člana izmed delegatov uporabnikov in namestnika ter 1 člana izmed delegatov izvajalcev. 28. člen Odbor za samoupravni nadzor je dolžan vsaj enkrat letno seznaniti delegate v skupščini Skupnosti s svojim deldm. 29. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja naloge, opredeljene v 59. členu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupnosti. 30. člen Odbor za ljudsko obrambo $n družbeno samozaščito ima predsednika in 4 člane. Predsednika in člane odbora voli skupščina Skupnosti izmed delegatov zbora uporabnikov in zbora izvajalcev ter izmed delavcev, ki jih predlagajo družbenopolitične organizacije DS SIS energetike. Po svojem položaju je član odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito vodja skuphe delovne skupnosti. 4. Poslovnik o delu skupščine Skupnosti 31. člen Podrobnejše določbe o pravicah in dolžnostih delegatov v skupščini Skupnosti, sejah skupščine, posameznega zbora in skupnih samoupravnih organov ter o programiranju dela v skupščini določa poslovnik o delu skupščine Skupnosti. IV. USKLAJEVALNI POSTOPEK 32. člen Če na sejah obeh zborov skupščine Skupnosti e zadevah iz 48. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupnosti ni doseženo soglasje, je potrebno opraviti usklajevalni1 postopek. 33. člen Usklajevalni postopek izvede komisija, ki šteje 3 delegate zbora uporabnikov in 3 delegate zbora izvajalcev. Komisija dela na seji, ki ji morajo prisostvovati vsi člani komisije. Komisijo za izvedbo usklajevalnega postopka in njenega predsednika imenuje skupščina Skupnosti na skupni seji. 34. člen Skupščina Skupnosti lahko na isti seji nadaljuje razpravo in sprejme odločitev o zadevi, o kateri ni bilo doseženo soglasje, če komisija iz prejšnjega člena tega statuta uskladi stališča in oblikuje predlog odločitve. Če kljub usklajevanju ni bilo doseženo soglasje v skupščini in ni mogoče sprejeti odločitve s potrebno večino, skupščina predlog odločitve začasno umakne z dnevnega reda, komisijo iz prejšnjega člena statuta pa zadolži, da nadaljuje z usklajevalnim postopkom. V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena mora komisija za izvedbo usklajevalnega postopka v roku, ki ga določi skupščina skupnosti, predložiti predsedniku skupščine Skupnosti usklajen predlog odločitve. 35. člen V primeru, da po opravljenem usklajevalnem postopku skupščina Skupnosti ne sprejme predloga odločitve, odločitev pa zadeva sklep posebnega družbenega pomena s področja naftnoplinskega gospodarstva, da skupščina Skupnosti pobudo Skupščini SR Slovenije, da začasno uredi to vprašanje. V. PRISTOJNOST PREDSEDNIKA IN PODPREDSEDNIKA SKUPŠČINE, PREDSEDNIKOV ZBOROV IN NJUNIH PODPREDSEDNIKOV TER PREDSEDSTVA SKUPŠČINE 36. člen Predsednik skupščine Skupnosti ima zlasti naslednje pristojnosti: , — predstavlja in zastopa Skupnost, — sklicuje in vodi seje skupščine, — organizira delo ter skrbi za izvajanje sklepov skupščine, — skrbi, da skupščina dela v skladu z določili poslovnika, ■ — daje pobude za obravnavo posameznih vpra- šanj na seji skupščine oziroma zborov, — podpisuje sklepe in samoupravne splošne akte, ki jih je sprejela Skupnost, — skrbi za sodelovanje skupščine Skupnosti in njenih zborov z drugimi skupnostmi in organizacijami, — opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina oziroma posamezni zbor. 37. člen Predsednik je za svoje delo odgovoren skupščini. 38. člen Predsednika zbora uporabnikov ih zbora izvajalcev imata zlasti naslednje pristojnosti: — predstavljata zbora, — sklicujeta seje zbora ter predlagata dnevni red sej zbora, — organizirata delo ter skrbita za izvajanje sklepov zbora. 39. člen Če je 'predsednik zbora odsoten ali zadržan, ga z vsemi pooblastili' nadomešča podpredsednik. 40. člen Za opravljanje nalog, ki so povezane z usklajevanjem dela sej skupščine in njenih zborov, se obli- kuje predsedstvo skupščine Skupnosti. Predsedstvo skupščine Skupnosti sestavljajo predsednik in podpredsednik skupščine, predsednika zborov in vodja skupne delovne skupnosti. Predsedstvo vodi predsednik skupščine Skupnosti. Predsednika predsedstva v njegovi odsotnosti ali zadržanosti z vsemi pooblastili nadomešča podpredsednik skupščine. Pri delu predsedstva sodelujejo predsedniki skupnih samoupravnih organov, kadar predsedstvo skupščine razpravlja o zadevah iz pristojnosti teh organov. 41. člen Predsedstvo dela na seji, ki jo sklicuje predsed-sednik oziroma v njegovi odsotnosti podpredsednik. VI. JAVNOST DELA SKUPNOSTI 42. člen Delo Skupnosti je javno. Skupščina Skupnosti obvešča javnost o svojem delu, o doseganju rezultatov in izpolnjevanju njenih planov ter o uresničevanju družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov v njej. Seje zborov skupščine Skupnosti ter njenih skupnih samoupravnih organov in delovnih teles so javne. Samo pod pogoji, določenimi s poslovnikom skupščine skupnosti, lahko organ skupščine sklene, da se ob obravnavi določenih vprašanj javnost izključi. 43. člen Predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico spemljati seje zborov skupščine Skupnosti in njenih organov ter obveščati javnost o njihovem delu, razen če gre za vprašanja, ki se obravnavajo brez navzočnosti javnosti. 44. člen Javnost sej zborov skupščine Skupnosti ter javnost skupščinskih gradiv, odločitev in v obravnavi izraženih stališč se omeji tudi zaradi varovanja podatkov, ki se štejejo kot tajni na podlagi zakona, podzakonskega predpisa ali samoupravnega splošnega akta. Kdor . predloži skupščini ali njenemu organu gradivo, ki vsebuje tajne podatke, je dolžan to na gradivu vidno označiti. O omejitvi javnosti na sejah zborov skupščine, njunih odločitev oziroma v obravnavi izraženih stališč zaradi varovanja tajnih podatkov, odločata zbora na seji. VII. OPRAVLJANJE STROKOVNIH DEL ZA SKUPNOST 45. člen Za opravljanje administrativnotehničnih. plan-skoanalitičnih in podobnih del sklene Skupnost s Samoupravno interesno skupnostjo energetike SR Slovenije ih Posebno samoupravno interesno skupnost'o za elektrogospodarstvo in premogovništvo SR Slovenije samoupravni sporazum o ustanovitvi skupne delovne skupnosti. 46. člen Skupna delovna skupnost opravlja zlasti naslednje naloge: — opravlja strokovne naloge, administrativna, tehnična in finančna opravila za skupščino Skupnosti, za njene skupne samoupravne organe in delovna telesa, — pripravlja letne in srednjeročne energetske bilance, — spremlja in analizira izvajanje energetskih bilanc in pripravlja predloge ukrepov, — pripravlja analize, poročila, informacije in druga gradiva za delo skupščine, — pripravlja periodična poročila in informacije s področja energetike, — pripravlja osnutke samoupravnih splošnih aktov in pogodb, — objektivizira predloge za obravnavo na organih Skupnosti, — skrbi za nemoteno delovanje organov skupnosti, organizira seje in pravočasno izdeluje zapisnike, — vodi zbiranje finančnih sredstev po samoupravnih sporazumih in skrbi za racionalno in namensko porabo sredstev po sklepih skupščine Skupnosti, — opravlja druge naloge, določene s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupne delovne skupnosti. VIII. SREDSTVA ZA DELOVANJE SKUPNOSTI 47. člen Finančna sredstva za delovanje Skupnosti in skupne delovne skupnosti določa skupščina Skupnosti z letnim planom Skupnosti na podlagi ovrednotenega programa dela Skupnosti. Ovrednoteni program dela Skupnosti vsebuje obseg potrebnih sredstev za delovanje te Skupnosti, dogovorjeni del sredstev za delovanje Samoupravne interesne skupnosti energetike SR Slovenije in skupne delovne skupnosti. 48. člen Finančna sredstva, združena v Skupnosti, je mogoče uporabiti samo v namene in v mejah, ki jih določa letni plan skupnosti. 49. člen Izplačila finančnih sredstev v Skupnosti temeljijo na letnem planu Skupnosti. Izplačila, ki so po svoji naravi vezana na sklenitev samoupravnega sporazuma ali pogodbe, so dovoljena še'e, ko je takšen akt veljavno sklenjen. 50. člen Funkcionarji, ki opravljajo funkcije v Skupnosti neprofesionalno, lahko prejmejo mesečno povračilo za svoje delo v višini, ki jo določi skupščina Skupnosti. IX. REŠEVANJE SPOROV 51. člen Za reševanje sporov iz družbenoekonomskih odnosov in drugih samoupravnih odnosov v občinskih energetskih skupnostih, posebnih energetskih skupnostih in v republiški energetski skupnosti ali med njimi, se pri Samoupravni interesni skupnosti energetike SR Slovenije ustanovi posebno sodišče združenega dela. 52. člen Podrobnejše določbe o delovanju posebnega sodišča združenega dela so opredeljene v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela. X. KONČNE DOLOČBE 53. člen Spremembe in dopolnitve statuta sprejme skupščina Skupnosti po postopku, ki velja za njegov sprejem. Za razlago določb statuta je pristojna skupščina Skupnosti. 54. člen Ta statut je sklenjen, ko ga sprejme skupščina Skupnosti in začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS potem, ko je k njemu dala soglasje Skupščine SRS. 681. Na podlagi 68. člena ustave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 7/74) in 389. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št 53/76) ter 20. člena zakona o energetskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 33/81) so občinske energetske skupnosti ter Posebna samoupravna interesna skupnost za elektrogospodarstvo in premogovništvo SR Slovenije in Posebna samoupravna interesna skupnost za nafto in plin SR Slovenije sklenile SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti ener-• gctike SR Slovenije , I. UVODNE DOLOČBE 1. člen Z namenom oblikovanja in uresničevanja celovite energetske politike, usklajevanja in zadovoljevanja potreb po energiji, skupnega in enakopravnega odločanja vseh zainteresiranih dejavnikov o pogojih in načinu opravljanja .energetskih dejavnosti ustanovijo občinske energetske skupnosti in posebni' energetski skupnosti Samoupravno interesno skupnost energetike SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Skupnost). 2. člen Občinske in posebni energetski skupnosti urejajo, razen s tem sporazumom, svoje medsebojne pravice, obveznosti' ter odgovornosti še s statutom skupnosti in z drugimi samoupravnimi splošnimi akti. 3. člen Skupnost je družbena pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima po ustavi, zakonu, sporazumu, statutu in drugih samoupravnih splošnih aktih. Skupnost zastdpa predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti ali zadržanosti pa ga z vsemi pooblastili nadomešča podpredsednik skupščine. 4. čten Skupnost je registrirana pri Temeljnem sodišču v Ljubljani, Enota Ljubljana. Polno ime Skupnosti se glasi: Samoupravna interesna skupnost energetike SR Slovenije. Skrajšano ime Skupnosti se glasi: RES. Sedež Skupnosti je v Ljubljani. II. NALOGE SKUPNOSTI 5. člen Uporabniki in izvajalci v Skupnosti obravnavajo In rešujejo naslednje naloge: — sprejemajo planske akte, s katerimi določajo politiko in cilje družbenega razvoja v republiki na področju energetskega gospodarstva, — določajo strokovne podlage za ugotavljanje potreb po energiji v občinskih energetskih skupnostih, . — usklajujejo potrebe po energiji občinskih energetskih 'skupnosti glede na možen obseg proizvodnje, nabave in porabe energije v republiki, — usklajujejo samoupravne sporazume o temeljih plana posebnih energetskih skupnosti, — sprejemajo predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana te Skupnosti, — usklajujejo predloge gradnje energetskih objektov in vire financiranja, — sprejemajo načrte geoldških in drugih razvojnih raziskav, — usklajujejo programe razvoja in načrte graditve energetskih objektov občinskih energetskih skupnosti, — sprejemajo letne in srednjeročne energetske bilgnpe, — sprejemajo dolgoročno oceno razvoja energetike v SR Sloveniji, — sprejemajo kriterije in merila za oblikovanje cen in medsebojnih razmerij cen energije, — sprejemajo kriterije za opredelitev vrste in višine povračil uporabnikov za priključitev na distribucijska omrežja oziroma za povečan odjem iz omrežij kot tudi za oskrbo s trdnimi, tekočimi in plinastimi gorivi, — sprejemajo ukrepe za dogovorjeno skladno rast porabe energije v okviru sprejetih planov te Skupnosti, — sprejemajo kriterij* in merila za izdajanj« posebnih energetskih soglasij; — sprejemajo programe varčevanja in racionalnega ravnanja z energijo in spremljajo njihovo izvajanje, — skrbijo za popolno, objektivno in stalno obveščenost javnosti, zlasti o razmerah oskrbovanja z energijo, o pogojih gospodarjenja ter o uresničevanju programa razvoja energetskega gospodarstva, — odločajo tudi o drugih zadevah, če se tako sporazumejo v posebnih energetskih skupnostih. IH. PLANIRANJE 6. člen Planski akti Skupnosti s« — dolgoročni plan, — samoupravni sporazum o temeljih plana, — srednjeročni plan, — letni planski akt. 7. člen Dolgoročni plan Skupnosti se sprejema za obdobje najmanj 10 let in dolgoročno opredeljuje cilje, smeri in možnosti razvoja na področju energetskega gospodarstva. Dolgoročni plan je podlaga In splošna usmeritev za opredeljevanje in usklajeno reševanje nalog v srednjeročnem planu na področju gradnje energetskih objektov. 8. člen Za dolgoročni plan in srednjeročne planske akte določi skupščina Skupnosti s sklepom o pripravi plana roke, do katerih morajo biti planski akti pripravljeni, za pripravljanje plana pa je odgovoren odbor za plan in razvoj. Ta odbor pripravi delovni program pripravljanja piana. V odboru za plan in razvoj morajo biti enakopravno zastopani uporabniki in izvajalci. 9. člen Izhodišča in politika tekočega poslovanja in razvoja ter materialne obveznosti v srednjeročnem obdobju se urejajo v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Skupnosti, operativno pa se ta samoupravni sporazum izvaja z letnim planskim aktom Skupnosti. 10. člen Samoupravni sporazum o temeljih plana Skupnosti vključuje tudi metodologijo in kriterije za izdelavo energetske bilance in osnovna izhodišča za določitev normativov in standardov za ovrednotenje energetske bilance. 11. člen ' Uporabniki in izvajalci usklajujejo svoje interese in potrebe, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila ustanovljena Skupnost, s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Skupnosti. Strokovne podlage temeljijo na analizi uresničevanja plana v tekočem in preteklem obdobju, na analizi o uresničevanju dogovora o temeljih plana SR Slovenije, predvidevanj porabe in proizvodnje energetskih virov v naslednjem srednjeročnem obdobju in predvidevanj družbenopolitičnih skupnosti o okvirih družbenoekonomskega razvoja v naslednjem srednjeročnem ebdebjn. Samoupravni sporazum o temeljih pišeta vsebuje tudi objekte kontinuitete, katerih gradnja se nadaljuje v naslednjem planskem obdobju. Samoupravni sporazum iz prvega odstavka tega člena sprejemajo uporabniki in izvajalci, združeni v občinskih in obeh posebnih energetskih skupnostih na svojih skupščinah na podlagi elementov za sprejemanje samoupravnega sporazuma. 12. člen Odbor za plan in razvoj obravnava in usklajuje strokovne podlage za oblikovanje elementov za samoupravni sporazum o temeljih plana Skupnosti. Klemente za sporazum sprejmejo udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti po svojih delegatih v skupščini Skupnosti. Uporabniki sprejemajo zlasti elemente, s katerimi opredeljujejo: — obseg in strukturo potreb po energiji, — doseženo stopnjo energetske oskrbljenosti, — stopnjo rasti pqrabe energije posameznih gospodarskih in družbenih dejavnosti ob upoštevanju rasti družbenega proizvoda, — strukturo porabe, — strukturo pokrivanja porabe, — ukrepe za uresničevanje sprememb v strukturi, — optimalne možnosti racionalnega izkoriščanja in substitucije energije. Izvajalci sprejemajo zlasti elemente, s katerimi opredeljujejo: — optimalno možnost proizvodnje in nabave energije, — doseženo stopnjo energetske oskrbljenosti, — srednjeročno projekcijo plačilno-bilančnega položaja z vidika oskrbe gospodarstva z energijo iz uvoza, — strukture porabe, — strukturo pokrivanja porabe, — ukrepe za uresničevanje sprememb v strukturi, — optimalne možnosti racionalnega izkoriščanja in substitucije energije. 13. člen Elementi predstavljajo tudi osnovo za pripravo samoupravnih sporazumov o temeljih plana občinskih in posebnih energetskih skupnosti. 14. člen Samoupravni sporazum o temeljih plana Skupnosti obsega zlasti: — strukturo in obseg optimalne proizvodnje in racionalne porabe ter potrebne nabave energetskih virov za območje celotne republike (republiška energetska bilanca), — elemente dolgoročne politike cen energije in njihova medsebojna razmerja ter kriterije in merila za oblikovanje cen, — program geoloških in drugih razvojnih raziskav, — program razvoja nekonvencionalnih virov, — ukrepe za dogovorjeno skladno rast porabe •eerglje, — dogovorjeni vrstni red redukcij dobav energij* na območju SR Slovenije, — ukrepe za zagotovitev interesov SLO in družbene samozaščite, — merila in kriterije za uveljavitev solidarnostnih in drugih ukrepov za pospeševanje skladnejšega regionalnega razvoja. 15. člen Skupnost spremlja zbiranje in uporabo sredstev, ki jih združujejo uporabniki in izvajalci v Posebni samoupravni interesni skupnosti za elektrogospodarstvo in premogovništvo SR Slovenije in v Posebni samoupravni interesni skupnosti za nafto in plin SR Slovenije in lahko predlaga tema skupnostima ukrepe za zbiranje in racionalno porabo sredstev. Skupnost upravlja s sredstvi, ki jih uporabniki' in izvajalci posebnih energetskih skupnosti iz prejšnjega odstavka združujejo v okviru te Skupnosti za v naprej dogovorjene namene, opredeljene v vsakokratnih samoupravnih sporazumih o temeljih plana. 16. člen Srednjeročni plan skupnosti vsebuje zlasti: — dolgoročne in srednjeročne cilje razvoja energetskih dejavnosti z usklajenimi programi graditve energetskih objektov, — naloge in obveznosti iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana, — naloge, ki jih prevzema Skupnost po drugih samoupravnih sporazumih, dogovorih in predpisih ter ukrepe in sredstva za njihovo uresničitev, — organizacijske in kadrovske ukrepe za uresničitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti, — posebne ukrepe, ki zagotavljajo prilagajanje načrtovane energetske potrošnje proizvodnim in nabavnim možnostim. 17. člen Srednjeročni plan Skupnosti sprejme skupščina Skupnosti na predlog odbora za plan in razvoj. 18. člen Za izvajanje nalog in uresničevanje ciljev srednjeročnega plana sprejema skupnost letne planske akte, s katerimi določi politiko, naloge in ukrepe v posameznem letu. Ti akti so temeljni izvedbeni akti srednjeročnih planov in tudi osnova za kontinuirano planiranje. 19. člen Ovrednoteni program dela Skupnosti in skupne delovne skupnosti z virom in načinom financiranja sprejme skupščina Skupnosti. 20. člen Republiška energetska bilanca, kot analitično dokumentacijska osnova plana SR Slovenije je med uporabniki in izvajalci usklajen, časovno opredeljen ter količinski prikaz proizvodnje in porabe energetskih virov. Energetska bilanca SR Slovenije je sestavljena iz — bilance električne energije, — bilance premoga, — bilance nafte In naftnih derivatov, — bilance zemeljskega plina, — bilance daljinske toplote. Energetska bilanca mora biti usklajena z energetsko bilanco SFRJ in je podlaga za samoupravno usklajevanje ukrepov med uporabniki in izvajalci ter podlaga za ukrepe Skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti za njeno izvajanje. 21. člen Osnovo predvidenim količinam energije predstavljajo pri domačih energetskih virih razpoložljive proizvodne zmogljivosti, pri energetskih virih, ki se dobavljajo od drugod, pa dogovorjene dolgoročne dobave na osnovi samoupravnih sporazumov oziroma dolgoročnih pogodb z dobavitelji. IV. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST 1. Sestava skupščine Skupnosti 22. člen Organ upravljanja Skupnosti je skupščina. Skupščina Skupnosti ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Delegate v zbor uporabnikov delegirajo zbori uporabnikov občinskih in posebnih energetskih skupnosti, delegate v zbor izvajalcev pa zbori izvajalcev teh skupnosti. 23. člen Prs delegiranju delegatov je treba upoštevati, da se originalno urejajo zadeve na področju električne energije, premoga, urana, naftnih derivatov in zemeljskega plina v posebnih energetskih skupnostih, na področju distribucije posameznih virov energije, daljinske oskrbe s toploto In na področju mestnega plina pa v občinskih energetskih skupnostih. 24. člen Skupščina Skupnosti’ ima 46 delegatov s tem, da ima zbor uporabnikov 24 delegatov, zbor izvajalcev pa 22 delegatov. Delegati skupščine Skupnosti imajo 4-letno mandatno dobo. 25. člen ■ V zboru uporabnikov je 24 delegatskih mest. Po enega skupnega delegata delegirajo zbori uporabnikov občinskih energetskih skupnosti in sicer: občinska energetska skupnost za območje občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Tržič fn Škofja Loka, občinska energetska skupnost za območje občin Koper, Izola, Piran, Sežana, Postojna in Ilirska Bistrica, občinska energetska skupnost za območje občin Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin, občinska energetska skupnost za območje občin Cerknica, Vrhnika in Logatec, občinska energetska skupnost za območje občin Kamnik in Domžale, občinska energetska skupnost za območje občin Litija, Trbovlje, Zagorje in Hrastnik, občinska energetska skupnost za območje občin Ribnica, Kočevje in Grosuplje, občinska energetska skupnost za območje ljubljanskih občin, občinska energetska skupnost za območje občin Metlika, Črnomelj, Novo mesto, Sevnica, Brežice, Krško in Trebnje, občinska energetska skupnost za območje občin Celje, Šmarje pri Jelšah, Šentjur, Žalec, Mozirje, Laško, Titovo Velenje, Slovenj Gradec, Dravograd, Ravne na Koroškem in Radlje ob Dravi, občinska energetska skupnost za območje občin Lenart, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Ormož, Ptuj, Murska Sobota, Lendava, Ljutomer, Gornja Radgona ter mariborskih občin. Po 6 delegatov delegirata zbor uporabnikov Posebne samoupravne interesne skupnosti za elektrogospodarstvo ' in premogovništvo SR Slovenije in zbor uporabnikov Posebne samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin SR Slovenije. 26. člen V zbor uporabnikov delegira enega delegata tudi pristojno poveljstvo oboroženih sil SPRJ. 27. člen V zboru izvajalcev je 22 delegatskih mest. Po enega delegata, delegirajo zbori izvajalcev občinskih energetskih skupnosti iz 25. člena tega sporazuma. V zbor izvajalcev delegira Posebna samoupravna interesna skupnost za elektrogospodarstvo in premogovništvo SR Slovenije 6 delegatov, Posebna samoupravna interesna skupnost za nafto in plin SR Slovenije pa 5 delegatov. 28. člen Delegati so delegirani za posamezno zasedanje skupščine Skupnosti oziroma za posamezno ločeno sejo zbora, ki je sklicana izven zasedanja skupščine. V zbor uporabniko' oziroma zbor izvajalcev je lahko delegiran vsakdo, ki je v skladu z zakonom iz- / voljen v delegacijo za delegiranje delegatov v zbor izvajalcev oziroma zbor uporabnikov občinske in obeh posebnih energetskih skupnosti. 2. Delovno področje ter način dela in odločanja v skupščini Skupnosti 29. člen Skupščina Skupnosti opravlja naloge, določene v 5. členu tega sporazuma in druge naloge, določene s tem sporazumom. 30. člen Delegati v skupščini Skupnosti odločajo: — na skupni seji obeh zborov, — enakopravno v obeh zborih, — samostojno v posameznem zboru. 31. člen Skupščina Skupnosti odloča na skupni seji obeh zborov zlasti o naslednjih zadevah: — sprejema statut Skupnosti in druge samoupravne splošne akte ter njihove spremembe in dopolnitve, — določi predlog sprememb in dopolnitev tega sporazuma, — sprejme poslovnik skupščine, — sprejme predlog akta o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela, — določi predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti. — usklajuje predlog gradnje energetskih objektov in vire financiranja, — voli in razrešuje predsednika in podpredsednika skupščine, — voli in razrešuje predsednike in člane skupnih samoupravnih organov, — imenuje in razrešuje predsednike in člane delovnih teles skupščine, — Imenuje in razrešuje vodjo skupne delovne skupnosti, — sklepa samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med to Skupnostjo in skupno delovno skupnostjo za opravljanje administrativno-tehničnih, plansko-analitičnih in posebnih del za potrebe energetskih skupnosti, — sklepa o zadevah s področja SLO in družbene samozaščite, — sprejema ukrepe za popolno, objektivno in stalno obveščenost javnosti, zlasti o razmerah oskrbovanja z energijo, o pogojih gospodarjenja ter o uresničevanju programa razvoja energetskega gospodarstva, — odloča tudi o drugih zadevah, če se ustanovitelji tako sporazumejo. Kadar zbora odločata na skupni’' seji, veljavno sklepata z večino glasov vseh delegatov obeh zborov. 32. člen Delegati v zboru uporabnikov in zboru izvajalcev enakopravno odločajo zlasti o naslednjih zadevah: — sprejemajo dolgoročne, srednjeročne in letne planske akte, s katerimi določajo politiko in cilje družbenega razvoja v republiki na področju energetskega gospodarstva, — določajo strokovne podlage za ugotavljanje potreb po energiji v občinskih energetskih skupnostih, — usklajujejo potrebe po energiji občinskih energetskih skupnosti glede na možen obseg proizvodnje nabave in porabe energije v republiki, — sprejemajo načrte geoloških in drugih razvojnih raziskav, — usklajujejo samoupravne sporazume o temeljih plana posebnih energetskih skupnosti, — usklajujejo programe razvoja in načrte graditve energetskih, objektov občinskih energetskih Skupnosti, — sprejemajo letne in srednjeročne energetske bilance, — sprejemajo dolgoročno oceno razvoja energetike v SR Sloveniji, — "sprejemajo kriterije in merila za oblikovanje cen in medsebojnih razmerij cen energije, — sprejemajo kriterije za opredelitev vrste in višine povračil unorabnikov za priključitev na distribucijska omrežja oziroma za povečan odjem iz omrežij kot tudi za oskrbo s trdimi, tekočimi in plinastimi gorivi, — sprejemajo kriterije in merila za izdajanje posebnih energetskih soglasij, — sprejemajo ukrepe za dogovorjeno skladno rast porabe energije v okviru sprejetih planov Samoupravne interesne skupnosti energetike SR Slovenije, — sprejemajo programe varčevanja in racionalnega ravnanja z energijo in spremljajo njihovo izvajanje, — sprejemajo ovrednoteni program dela Skupnosti in skupne delovne skupnosti z viri in načini financiranja, — odločajo tudi o drugih 'zadevah, če se ustanovitelji tako sporazumejo. V. zadevah, o katerih odločata oba zbora skupščine Skupnosti enakopravno, so odločitve sprejete, če so bile sprejete z večino glasov vseh delegatov v vsakem zboru in v enakem besedilu. Če ni doseženo soglasje med zboroma, se izvede usklajevalni postopek, ki je določen s statutom Skupnosti. 33. člen Delegati skupščine Skupnosti odločajo samostojno v,posameznem zboru zlasti o naslednjih zadevah: — izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora, * — oblikovanju delovnih teles zbora ter o izvolitvi njihovih članov, — elementih za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana, — o drugih vprašanjih določenih s statutom Skupnosti. Vsak zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru. Odločitve so sprejete z večino glasov vseh delegatov. 34. člen Skupščina Skupnosti mora obveščati uporabnike in izvajalce, združene v Skupnosti, o pripravah predlogov za skupščino, o sklepih skupščine in o njihovem izvaj anju. 35. člen Podrobnejša določila o obveščanju uporabnikov in, izvajalcev, združenih v Skupnost, ter o neposredni odgovornosti skupščine Skupnosti in' delegatov v skupščini Skupnosti določa statut Skupnosti. 3. Skupni samoupravni organi 36. člen Za urejanje skupnih zadev, pripravo in izvrševanje ' samoupravno sprejetih delegatskih odločitev skupščine, uresničevanje sistema družbenega planiranja in za izvajanje posameznih nalog skupnega pomena oblikuje skupščina Skupnosti skupne samoupravne organe. 37. člen Skupščina Skupnosti oziroma njena zbora lahko oblikujeta stalna ali začasna delovna telesa za organiziranje in usklajevanje priprav za samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje v skupščini Skupnosti ter za zagotavljanje uresničevanja sprejetih delegatskih odločitev. 38. člen Člane skupnih samoupravnih organov voli skupščina Skupnosti izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev, Člani imajo lahko namestnike. Delo skupnega samoupravnega organa vodi predsednik, v njegovi odsotnosti ali zadržanosti pa namestnik, ki ju voli skupščina Skupnosti. Predsednik, namestnik predsednika in člani skupnih samoupravnih organov se volijo za 4 leta. 39. člen V Skupnosti se oblikujejo: — odbor za samoupravni nadzor, — odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, — odbor za plan in razvoj, — odbor za družbenoekonomske zadeve. 40. člen Samoupravno delavsko kontrolo uresničujejo uporabniki in izvajalci v Skupnosti po svojih delegatih v njeni skupščini, njenih skupnih samoupravnih organih ih delovnih telesih kot tudi v odboru ža samoupravni nadzor. Odbor za samoupravni nadzor nadzoruje izvajanje sprejete politike, uveljavljanje pravic in obveznosti delegatov Skupnosti, uresničevanje sprejetih samoupravnih odločitev, nadzoruje Uporabo sredstev tdr delovanje organov Skupnosti. Odbor za samoupravni -nadzor ima predsednika, namestnika predsednika in 3 člane. Predsednika, namestnika in člane odbora za samoupravni nadzor volijo in odpokličejo delavci in drugi delovni ljudje po svojih delegatih v Skupnosti po postopku, ki ga določi statut Skupnosti, Način dela odbora za samoupravni nadzor ter obveznost organov skupščine Skupnosti, da sproti obveščajo odbor o odločitvah, ki so pomembne za njegovo delo ter da dajo na voljo podatke, ki jih potrebuje pri delu, določa statut Skupnosti. 41. člen Za neposredno uresničevanje in izvajanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite ima Skupnost odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja zlasti naslednje naloge: — pripravlja samoupravne akte, ki jih na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite sprejema skupščina Skupnosti, — skrbi za izvajanje samoupravnih aktov iz prejšnje alinee, — pripravlja predlog obrambnega načrta Skupnosti, — neposredno uresničuje druge naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in planskimi akti družbenopolitičnih skupnosti. Odbbr za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima predsednika, namestnika predsednika in 3 člane. Predsednika, namestnika in člane - odbora imenuje skupščina Skupnosti izmed delegatov zbora uporabnikov -in zbora izvajalcev ter enega člana izmed delavcev, ki ga predlagajo družbenopolitične dfgdttiz&dije šktiprič delOVhe Skupnosti. Po svojem položaju j6 član odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito vodja skupne delovne škUpftosti. 42. člčri Odbor za plan in razvoj opravlja poleg nalog, določenih V 8. ih 12. členu tega sporazuma, še naslednje naloge: — obravnava, usklajuje in predlaga strokovne podlage za usklajevanje potreb energetskih skupnosti glede na možen način proizvodnje, nabave in porabe energije v SH Sloveniji, — obravnava samoupravne spbfazume o temeljih plana posebnih energetskih skupnosti in daje pfM^ loge za njihovo uskladitev v skupščini Skupnosti, — obravnava ih predloga programe razvoja in načrte graditve ?er vire financiranja energetskih objektov občinskih energetskih Skupnosti ter daje predloge za njihovo uskladitev v skupščini Skupnosti, ^ Obravnava, usklajuje in predlaga načrte energetskih raziskav in razvoja. — obravnava in predlaga predlog energetske bilance, — obravnava in predlaga dolgoročne, srednjeročne in letne planske akte, s katerimi se določa politika in cilji razvoja v republiki na področju energetskega gospodarstva, — obravnava in predlaga program varčevanja in racionalnega ravnanja z energijo in spremlja njegovo izvajanje, — obfaVnava in predlaga ukrepe za dogovorjeno skladno rast porabe energije v okviru sprejetih planov Skupnosti. 43. člen Odbor za družbenoekonomske zadeve opravlja zlasti naslednje naloge: — obravnava in predlaga energetsko bilanco s predlogom njenega vrednotenja, — obravnava in predlaga dolgoročno oceno razvoja energetike v SR Sloveniji, — obravnava in predlaga predlog kriterijev in meril za oblikovanje cen in medsebojnih razmerij cen energije, — obravnava in predlaga predlog kriterijev in meril za opredelitev vrste in višine povračil uporabnikov za priključitev na distribucijska omrežja oziroma za povečan odjem iz omrežij, kot tudi za oskrbo s trdimi, tekočimi in plinastimi gorivi, — obravnava in predlaga kriterije in merila za izdajanje posebnih energetskih soglasij, — obravnava in predlaga ukrepe za dogovorjeno skladno rast porabe energije v okviru sprejetih planov Skupnosti. 44. člen Odbora iz 42. in 43. člena imata predsednika, namestnika predsednika in 5 članov. 4. Predsednik in podpredsednik skupščine, predsednika zborov in njuna podpredsednika ter predsedstvo skupšč - 45. člen Skupščina Skupnosti ima predsednika, ki ga izvoli izmed delegatov v zborih skupščine. Predsednik skupščine Skupnosti predstavlja Skupnost in jo zastopa v pravnem prometu, v njegovi odsotnosti ali zadržanosti pa ga z vsemi pooblastili nadomešča podpredsednik skupščine Skupnosti 46. člen Skupščina Skupnosti ima podpredsednika, ki ga izvoli izmed delegatov v zborih skupščine. Podpredsednik skupščine Skupnosti pomaga predsedniku pri delu in opravlja v dogovoru z njim posamezne zadeve iz njegovega delovnega področja ter ga v njegovi odsotnosti ali zadržanosti nadomešča. 47. člen Vsak zbor skupščine Skupnosti ima predsednika ih podpredsednika žBOfa, ki j ti voli izrtied delegatov zbora. Predsednik zbora sklicuje seje zbora, predlaga dnevni red sej in jim predseduje, skrbi, da se dela po poslovniku in opravlja druge zadeve, ki so določene s poslovnikom skupščine Skupnosti. Ce je predsednik zbora zadržan, ga nadomešča podpredsednik. 48. člen Predsednik skupščine ter predsednika in podpredsednika zborov se volijo za 2 leti, podpredsednik skupščine pa se voli za 4 leta. 49. člen V skupščini Skupnosti se za opravljanje nalog, ki so povezane z usklajevanjem dela sej skupščine in njenih zborov, oblikuje predsedstvo. Predsedstvo skupščine Skupnosti sestavljajo predsednik in podpredsednik skupščine ter predsednika zborov te Skupnosti, predsednika skupščin posebnih energetskih skupnosti in vodja skupne delovne skupnosti. Predsedstvo vodi predsednik skupščine Skupnosti. Pri delu predsedstva sodelujejo predsedniki skupnih samoupravnih organov, kadar predsedstvo skupščine razpravlja o Zadevah iz pristojnosti teh organov. S. Skupna delovna skupnost 50. člen Za opravljanje administrativno-tehničnih, plan-sko-analitičnih in tem podobnih del ustanovi Skupnost skupaj s Posebno samoupravno interesno skupnostjo za elektrogospodarstvo in premogovništvo SE Slovenije in Posebno samoupravno interesno skupnostjo za nafto in plin SR Slovenije skupno delovno skupnost. 51. člen Gradivo za uresničevanje nalog Skupnosti iz 5.. člena tega sporazuma pripravljajo člani Skupnosti in skupna delovna skupnost, po dogovoru v skupščini Skupnosti pa tudi druge strokovne ter znanstveno raziskovalne institucije. Za skupščino Skupnosti ter za njene samoupravne organe in delovna telesa, kakor tud; za skupščini obeh posebnih energetskih skupnosti in za njune skupne samoupravne organe in delovna telesa, opravlja skupna delovna skupnost zlasti naslednje naloge: — opravlja strokovne naloge ter administrativna, tehnična in finančna opravila, — pripravlja letne in srednjeročne energetske bilance, — spremlja in analizira izvajanje energetskih bilanc in pripravlja predloge ukrepov. — pripravlja analize, poročila, infonnacije in druga gradiva za delo skupščin energetskih skupnosti, — pripravlja periodična poročila in informacije s področja energetike, — pripre v'j a osnutke samoupravnih splošnih aktov in pogodb, — objektivizira predloge za obravnavo na organih energetskih skupnosti, — skrbi za nemoteno delovanje organov ener- getskih skupnosti, organizira seje in pravočasno izdeluje zapisnike. , — vodi zbiranje finančnih sredstev po samoupravnih sporazumih in skrbi za racionalno in namensko porabo sredstev po sklepih skupščin. — opravka druge naloge r1n’o"ene s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupne delovne skupnosti. 52. člen Medsebojne pravice in obveznosti med Skupnostjo in skupno delovno skupnostjo ter način njenega financiranja se določi s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. 53. člen • Skupno delovno skupnost vodi vodja skupne delovne skupnosti. Organizirana je tako, da je zagotovljena strokovnost delavcev za zadeve iz pristojnosti posameznih energetskih skupnosti. Skupna delovna skupnost ima sedež pri tej Skupnosti. V. URESNIČEVANJE DRUGIH SAMOUPRAVNIH ODNOSOV 1. Samoupravni splošni akti 54. člen Skupnost ima naslednje samoupravne splošne akte: — statut Skupnosti, — samoupravni sporazum o temeljih plana Skupnosti, — plan Skupnosti, — poslovnik skupščine Skupnosti, — druge samoupravne splošne akte, ki so potrebni za nemoteno delovanje Skupnosti. 55. člen Statut Skupnosti podrobneje ureja: — ime in sedež Skupnosti, — delovno področje Skupnosti, — samoupravno organiziranost Skupnosti, — usklajevalni postopek, — pristojnost predsednika in podpredsednika skupščine, predsednikov zborov in njunih podpredsednikov ter predsedstva skupščine, — javnost dela Skupnosti, — opravljanje strokovnih del za Skupnost, — sredstva za delovanje Skupnosti, — reševanje sporov. 2. Reševanje sporov 56. člen Za reševanje sporov iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov se ustanovi posebno sodišče združenega dela s samoupravnim sporazumom,. ki ga sklenejo občinske, posebni- in ta Skupnost. VI. PREHODNE DOLOČBE ■ 57 člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo skupščine ustanoviteljev Skupnosti. Ko dan nanj soglasje Skupščina SR Slovenije, se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati prvi dan po objavi. 682. Na podlagi 31. in 54. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti energetike SR Slovenije je skupščina na seji obeh zborov dne 16. februarja 1984 sprejela STATUT Samoupravne interesne skupnosti energetike SR Slovenije I. UVODNE IN SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Samoupravna interesna skupnost energetike SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Skupnost) je bila ustanovljena s samoupravnim sporazumom o usta-novitvi Skupnosti. Skupnost je samoupravna interesna skupnost, v kateri delavci, delovni ljudje in občani kot uporabniki in delavci OZD energetskih dejavnosti kot izvajalci uresničujejo svoje skupne in družbene potrebe in interese na področju energetskega gospodarstva, pri čemer oblikujejo, usklajujejo in spremljajo uresničevanje celovite energetske politike. 2. člen Statut Skupnosti opredeljuje podrobneje zlasti: — ime in sedež Skupnosti, — delovno področje Skupnosti, — samoupravno organiziranost Skupnosti, usklajevalni postopek, — pristojnost predsednika in podpredsednika skupščine, predsednikov zborov in njunih podpredsednikov ter predsedstva skupščine Skupnosti, — javnost dela Skupnosti, — opravljanje strokovnih del za Skupnost, — sredstva za delovanje Skupnosti, — reševanje sporov. 3. člen Skupnost je družbena pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima po ustavi, zakonu, samoupravnem sporazumu o ustanovitvi Skupnosti, drugih samoupravnih splošnih aktih in tem statutu. 4. člen Ime: Skupnosti je: Samoupravna interesna skupnost .energetike SR Slovenije (skrajšano: RES). Sedež Skupnosti je v Ljubljani, Hajdrihova 2. 5. člen Skupnost ima štampiljko, ki je okrogle oblike z napisom: Samoupravna interesna skupnost energetike SR Slovenije, Ljubljana, Hajdrihova 2. Skupnost je vpisana v register pri Temeljnem sodišču v Ljubljani, Enota — Ljubljana. 6. člen Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine Skupnosti, v njegovi odsotnosti ali zadržanosti pa ga z vsemi pooblastili nadomešča podpredsednik skupščine. II. DELOVNO PODROČJE SKUPNOSTI 7. člen Delovno področje Skupnosti je zlasti v uresničevanju naslednjih nalog: — sprejemanju planskih aktov, s katerimi določa politiko in cilje družbenega razvoja v republiki na področju energetskega gospodarstva, — določanju strokovnih podlag za ugotavljanje potreb po energiji občinskih energetskih skupnosti, — usklajevanju potreb po energiji občinskih energetskih skupnosti glede na možen obseg proizvodnje, nabave in porabe energije v republiki, — usklajevanju samoupravnih sporazumov o temeljih planov posebnih energetskih skupnosti, — sprejemanju predloga samoupravnega sporazuma o temeljih plana te Skupnosti, — usklajevanju predlogov gradnje energetskih objektov in virov financiranja, — sprejemanju načrtov energetskih raziskav in razvoj a, — usklajevanju programov razvoja in načrtov graditve energetskih objektov občinskih energetskih skupnosti, —• sprejemanju letnih in srednjeročnih energetskih bilanc, — sprejemanju dolgoročne ocene razvoja energetike SR Slovenije, — sprejemanju kriterijev in meril za oblikovanje cen in medsebojnih razmerij cen energije, — sprejemanju kriterijev za opredelitev vrste in višine povračil uporabnikov za priključitev na distribucijsko omrežje oziroma za povečan odjem iz omrežja kot tudi za oskrbo s tekočimi in plinastimi gorivi. — sprejemanju ukrepov za dogovorjeno skladno rast porabe energije v okviru sprejetih planov te Skupnosti, — sprejemanju kriterijev in meril za izdajanje energetskih soglasij, — sprejemanju programov varčevanja - in racionalnega ravnanja z energijo in spremljanju njihovega izvajanja, — določanju, katere funkcije v Skupnosti se bodo opravljale profesionalno, — skrbi za popolno, objektivno in stalno obveščenost javnosti, zlasti o razmerah oskrbovanja z •energijo, o pogojih gospodarjenja ter o uresničevanju programa razvoja energetskega gospodarstva, — odločanju o drugih zadevah, če se tako sporazumejo v posebnih energetskih skupnostih. III. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST 1. Skupščina Skupnosti 8. člen Skupščino skupnosti sestavlja zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Zbor uporabnikov šteje 24 delegatov, zbor izvajalcev pa 22 delegatov. D. člen Delegate v zbor uporabnikov delegirajo zbori uporabnikov, delegate v zbor izvajalcev pa zbori izvajalcev skupščin občinskih in obeh posebnih energetskih skupnosti. 10. člen Delegati v skupščini Skupnosti imajo pravice in dolžnosti, ki jih določajo zakon, samoupravni sporazum o ustanovitvi Skupnosti, ta statut in poslovnik skupščine Skupnosti. Delegati v skupščini Skupnosti oziroma v obeh zborih so pri delu in odločanju skupščine oziroma njenih zborov enakopravni. Vsak delegat, ki se izkaže z ustreznim pooblastilom, ima pravico in dolžnost udeleževati se sej zbora, v katerega je delegiran ter v njem sodelovati v skladu s poslovnikom pri obravnavanju in odločanju o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu. 11. člen Delegati v skupščini Skupnosti imajo pravico in dolžnost: — udeleževati se sej skupnih samoupravnih organov in delovnih teles, v katere so poslani oziroma izvoljeni, in sodelovati pri njihovem delu in odločanju, — z glasovanjem odločati o vseh zadevah in predlogih, ki so na dnevnem redu zasedanja skupščine ali seje zbora, — voliti in biti izvoljen v skupne samoupravne organe Skupnosti in delovna telesa, — predlagati obravnavanje vprašanj, ki se nanašajo na delo skupščine, njenih organov ter. na izvrševanje sklepov skupščine, — ob pogojih, določenih s poslovnikom na seji zbora načeti tudi vprašanja, ki niso na dnevnem redu, — sodelovati pri delu skupščine in obeh zborov in redno spremljati delo Skupnosti. 12. člen Delegat, ki je bil delegiran v skupščino Skupnosti, je osebno odgovoren zboru, ki ga je delegiral. Delegat, ki je delegiran v skupščino Skupnosti, je zboru, ki ga je delegiral, dolžan poročati o delu skupščine, o sprejetih odločitvah in o svojem delu v skupščini. Delegati so lahko razrešeni ali odpoklicani pred iztekom mandata, če ne izpolnjujejo svojih obveznosti in če tako odloči zbor, ki jih je delegiral. 2. Način dela in odločanja v skupščini Skupnosti 13. člen Skupščina Skupnosti sprejema svoje odločitve na zasedanjih svojih zborov. Skupščina veljavno odloča, če je na seji prisotna večina delegatov posameznega zbora skupščine. 14. člen Delegati v skupščini odločajo: — na skupni seji obeh zborov o zadevah iz 32. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupnosti, — enakopravno v obeh zborih o zadevah iz 33 člena samoupravnegas porazuma o ustanovitvi Skupnosti, — samostojno v posameznem zboru o zadevah iz 34. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupnosti. 15. člen Skupni samoupravni organi kot tudi delovna telesa skupščine Skupnosti iz 36. in 37. ■ člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupnosti nimajo pristojnosti odločanja izven izvrševanja odločitev skupščine. Skupni samoupravni organi kot tudi delovna telesa šo pri obravnavi predlogov odločitev, ki jih sprejema skupščina, dolžni ravnati po njenih smernicah in napotkih. Od drugih organov skupščine ter od organizacij in skupnosti uporabnikov in izvajalcev lahko zahtevajo poročila oziroma podatke, potrebne za spremljanje in izvajanje samoupravnih splošnih aktov in odločitev skupščine Skupnosti. Skupni samoupravni organi in delovna telesa so dolžni seznanjati skupščino o tem, kako se izvaja posamezni samoupravni splošni akt ali posamezna odločitev skupščine, v rokih, ki jih določajo ti akti, oziroma na zahtevo skupščine. 16. člen Predsednika in člane delovnih teles imenuje skupščina izmed svojih delegatov, lahko pa tudi izmed drugih delegatov uporabnikov in izvajalcev oziroma posameznih strokovnjakov. Predsednika in člane delovnih teles zbora imenuje zbor izmed svojih delegatov, lahko pa tildi izmed drugih delegatov oziroma strokovnih delavcev. 17. člen Predsedniki skupnih samoupravnih organov sklicujejo in vodijo seje ter predstavljajo skupne samoupravne organe v odnosih s skupščino Skupnosti in njenimi organi, kot tudi v odnosih z drugimi organi, organizacijami in skupnostmi. 18. člen Predsednik in vsak član skupnega samoupravnega organa oziroma delovnega telesa je osebno odgovoren za svoje delo, v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi pa tudi za delo in odločitve skupnega samoupravnega organa oziroma delovnega telesa. Predsednik in člani skupnega samoupravnega organa oziroma delovnega telesa so skupščini Skupnosti kolektivno odgovorni za izpolnjevanje nalog organa, kot tudi za smotrnost in zakonitost odločitev, ki jih predlagajo skupščini Skupnosti. Skupna delovna skupnost, ki za Skupnost opravlja administrativno-tehnična, plansko-analitična in tem podobna dela, ter njeni posamezna delavci, ki so pooblaščeni za opravljanje določenih vrst pravnih dejanj, so dolžni dajati skupnim samoupravnim organom zahtevane podatke, pojasnila in mnenja v zvezi z opravljanjem del in nalog, za katere so pooblaščeni. 19. člen Podrobnejše določbe o načinu dela skupnega samoupravnega organa oziroma delovnega telesa ter o postopku sprejemanja odločitev v teh organih določa poslovnik skupščine Skupnosti. 20. člen Odbor za samoupravni nadzor nadzoruje izvajanje sprejete politike, uveljavljanje pravic in obvez- nosti delegatov Skupnosti, uresničevanje sprejetih samoupravnih odločitev, uporabo sredstev ter delovanje organov Skupnosti in skupne delovne skupnosti. Skupščina Skupnosti, njena zbora ter skupni samoupravni organi in delovna telesa so dolžni sproti obveščati odbor za samoupravni nadzor o vseh sprejetih odločitvah, ki so lahko pomembne za njegovo delo, in mu dati zahtevana pojasnila v zvezi- s temi določitvami. Skupščina Skupnosti je dolžna dati odboru za samoupravni nadzor zahtevane podatke in pojasnila v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti, sprejetih s samoupravnim sporazumom. O posameznem vprašanju, ki je pomembno za delo odbora za samoupravni nadzor, lahko odbor neposredno zaprosi za strokovno mnenje ustrezno organizacijo ali priznanega strokovnjaka. 21. člen Odbor za samoupravni nadzor ima predsednika in 2 člana izmed delegatov uporabnikov ter namestnika predsednika in 1 člana izmed -delegatov izvajalcev. 22. člen Odbor za samoupravni nadzor je dolžan vsaj enkrat letno seznaniti delegate v skupščini Skupnosti s svojim delom. 23. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja naloge v skladu z 41. členom samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupnosti. 24. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima predsednika, namestnika predsednika in 3 člane. Predsednika, namestnika in člane odbora voli skupščina Skupnosti izmed delegatov zbora uporabnikov in zbora izvajalcev ter izmed delavcev, ki jih predlagajo družbenopolitične organizacija skupne delovne skupnosti. Po svojem položaju je član odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito vodja skupne delovne skupnosti. 25. člen Odbor za plan in razvoj opravlja naloge v skladu s 43. členom samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupnosti. 26. člen Predsednik, namestnik in člani odbora za plan in razvoj se volijo izmed uporabnikov in izvajalcev in sicer: predsednik in 3 člani izmed delegatov zbora uporabnikov, namestnik in 2 člana pa izmed delegatov zbora izvajalcev. 27. člen Odbor za družbenoekonomske zadeve opravlja naloge v skladu s 43 členom samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupnosti. 28. člen Predsednik, namestnik predsednika in člani odbora za družbenoekonomske odnose se volijo izmed uporabnikov in izvajalcev in sicer: predsednik in 3 člani izmed delegatov zbora uporabnikov, namestnik in 2 člana pa izmed delegatov zbora izvajalcev. 29. člen Podrobnejše določbe o pravicah in dolžnostih delegatov v skupščini Skupnosti, sejah skupščine, posameznega zbora in skupnih samoupravnih organov ter o program-'ran ju dela v skupščini določa poslovnik o delu skupščine Skupnosti. IV. USKLAJEVALNI POSTOPEK 30. člen _Qe na seji obeh zborov skupščine Skupnosti iz 32. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupnosti ni doseženo soglasje, je potrebno opraviti usklajevalni postopek. 31. člen Usklajevalni postopek izvede komisija, ki šteje 3 delegate zbora uporabnikov in 3 delegate zbora izvajalcev. Komisija dela na seji, ki ji morajo prisostvovati vsi člani komisije. Komisijo za izvedbo usklajevalnega postopka in njenega predsednika imenuje skupščina Skupnosti na skupni seji. 32. člen Skupščina Skupnosti lahko na isti seji nadaljuje razpravo in sprejme odločitev o zadevi, o kateri ni bilo doseženo soglasje, če komisija iz prejšnjega člena tega statuta uskladi stališča in oblikuje predlog odločitve. Če kljub usklajevanju ni bilo doseženo soglasje v skupščini in ni mogoče sprejeti odločitve s potrebno večino, skupščina predlog odločitve začasno umakne z dnevnega reda, komisijo iz prejšnjega člena statuta pa zadolži, da nadaljuje z usklajevalnim postopkom. V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena mora komisija za izvedbo usklajevalnega postopka v roku, ki ga določi skupščina Skupnosti, predložiti predsedniku skupščine Skupnosti usklajen predlog odločitve. 33. člen V primeru, da po opravljenem usklajevalnem postopku skupščina .Skupnosti ne sprejme predloga odločitve, odločitev pa zadeva sklep posebnega družbenega pomena s področja energetskega gospodarstva, da skupščina Skupnosti pobudo Skupščini SR Slovenije, da začasno uredi to vprašanje. V. PRISTOJNOST PREDSEDNIKA IN PODPREDSEDNIKA SKUPŠČINE, PREDSEDNIKOV ZBOROV IN NJUNIH PODPREDSEDNIKOV TER PREDSEDSTVA SKUPŠČINE 34. člen Predsednik skupščine Skupnosti ima zlasti naslednje pristojnosti: — predstavlja in zastopa Skupnost, — sklicuje in vodi zasedanja skupščine, — organizira delo ter skrbi za izvajanje sklepov skupščine, — skrbi, da skupščina dela v skladu z določili poslovnika, — daje pobude za obravnavo posameznih vprašanj na seji skupščine oziroma zborov. — podpisuje sklepe in samoupravne splošne akte. ki jih je sprejela Skupnost, — skrbi za delovanje skupščine Skupnosti jn njenih zborov z drugimi skupnostmi in organizacijami, — opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina oziroma posamezni zbor skupščine. 35. člen Predsednik je za svoje delo odgovoren skupščini Skupnosti. 36. člen Podpredsednik skupščine lahko po pooblastilu predsednika skupščine tudi trajno opravlja posamezne naloge iz pristojnosti predsednika skupščine Skupnosti. 37. člen Predsednika zbora uporabnikov in zbora izvajalcev imata zlasti naslednje pristojnosti: — predstavljata zbor, — sklicujeta seje zbora in predlagata dnevni red sej zbora, — organizirata delo ter skrbita za izvajanje sklepov zbora. 38. člen Če je predsednik zbora odsoten ali zadržan, ga z vsemi pooblastili nadomešča podpredsednik. 39. člen Za opravljanje nalog, ki so povezane z usklajevanjem dela sej skupščine in njenih zborov, se oblikuje predsedstvo skupščine Skupnosti. Predsedstvo sestavljajo predsednik in podpredsednik skupščine, predsednika zborov, predsednika skupščin posebnih energetskih skupnosti in vodja skupne delovne skupnosti. Predsedstvo vodi predsednik skupščine Skupnosti. Predsednika v njegovi odsotnosti nadomešča podpredsednik skupščine. Pri delu predsedstva sodelujejo predsedniki skupnih samoupravnih organov, kadar predsedstvo skupščine razpravlja o zadevah iž pristojnosti teh organov. 40. člen Predsedstvo skupščine Skupnosti dela na sejah, ki jih sklicuje predsednik oziroma v njegovi odsotnosti podpredsednik skupščine. VI. JAVNOST DELA SKUPNOSTI 41. člen Delo Skupnosti je javno. Uporabniki in izvajalci v Skupnosti imajo pravico do rednega informiranja o problemih in poslovanju Skupnosti, da bi mogli s svojimi stališči tvorno oblikovati stališča skupščine Skupnosti, njeno politiko in odločitve, izvrševati nadzor nad delovanjem Skupnosti ter tako uveljavljali svoje in skupne interese. 42. člen Skupščina Skupnosti obvešča Javnost o svojem delu, o doseganju rezultatov in izpolnjevanju njenih planov ter o uresničevanju družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov v Skupnosti. Seje zborov skupščine Skupnosti ter njenih skupnih samoupravnih organov in delovnih teles so javne. Samo pod pogoji, določenimi s poslovnikom skupščine Skupnosti, lahko organ skupščine sklene, da se ob obravnavi določenih vprašanj javnost izključi. 43. člen Skupščinsko obveznost o obveščanju uporabnikov in izvajalcev, združenih v Skupnost, uresničujejo delegati skupščine Skupnosti in predsedstvo skupščine Skupnosti. 44. člen Delegati so dolžni svojim delegacijam, ki so jih delegirale v skupščino Skupnosti, redno posredovati vse informacije o politiki, problemih, stališčih in odločitvah skupščine Skupnosti ter o izvrševanju sklepov. 45. člen Predsedstvo skupščine Skupnosti organizira pretok informacij s tem, da: — organizira potrebno gradivo in zapisnike za razpravo in oblikovanje stališč v delegacijah, — organizira redno obveščanje preko svojih in javnih informacijskih sredstev, — organizira za skupščino Skupnosti odgovore na ustna in pisna delegatska vprašanja. 46. člen Predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico spremljati seje zborov skupščine Skupnosti in njenih organov ter obveščati javnost o njihovem delu, razen če gre za vprašanja, ki se obravnavajo brez navzočnosti javnosti. 47. člen Javnost sej zborov skupščine Skupnosti ter javnost skupščinskih gradiv, odločitev hi v obravnavi izraženih stališč se omeji tudi zaradi varovanja podatkov, ki se štejejo kot tajni na podlagi zakona, podzakonskega predpisa ali samoupravnega splošnega akta. Kdor predloži skupščini ali njenemu organu gradivo, ki vsebuje talne podatke, je dolžan to na gradivu vidno označiti. O omejitvi javnosti na sejah zborov skupščine, njunih odločitvah oziroma v razpravi izraženih stališč zaradi varovanja tajnih podatkov odločata zbora na seji. VII. OPRAVLJANJE STROKOVNIH DEL ZA SKUPNOST 48. člen Za opravljanje administrativno-tehničnih, plan-sko-analitičnih in tem podobnih del sklene Skupnost z obema posebnima energetskima skupnostima samoupravni sporazum o ustanovitvi skupne delovne skupnosti. 49. člen Skupna delovna skupnost zlasti: — opravlja strokovne naloge, administrativna, tehnična in finančna opravila za skupščine energetskih skupnosti, za njihove skupne samoupravne organe in delovna telesa, — pripravlja letne in srednjeročne energetske bi' lance, — spremlja in analizira izvajanje energetskih bilanc in pripravlja predloge ukrepov, — pripravlja analize, poročila, informacije in druga gradiva za delo skupščin energetskih skupnosti, — pripravlja periodična poročila in informacije s področja energetike, — pripravlja osnutke samoupravnih splošnih aktov in pogodb, — objektivizira predloge za obravnavo v organih energetskih skupnosti, — skrbi za nemoteno delovanje organov energetskih skupnosti, organizira seje in pravnočasno izdeluje zapisnike, — vodi zbiranje finančnih sredstev po samo- upravnih sporazumih in skrbi za racionalno in namensko porabo sredstev po sklepih skupščin energetskih skupnosti, t — opravlja druge naloge, določene s samoup- ravnim sporazumom o ustanovitvi skupne delovne skupnosti. .» VIII. SREDSTVA ZA DELOVANJE SKUPNOSTI 50. člen Finančna sredstva za delovanje Skupnosti in skupne delovne skupnosti določa skupščina Skupnosti z letnim planom Skupnosti na podlagi ovrednotenega programa dela Skupnosti in skupne delovne skupnosti. Ovrednoteni program dela Skupnosti vsebuje obseg potrebnih sredstev za delovanje Skupnosti in skupne delovne skupnosti. 51. člen Finančna sredstva, združena v Skupnosti, je mogoče uporabiti samo v namene in v mejah, ki jih določi letni plan Skupnosti. 52. člen * Izplačila finančnih sredstev v Skupnosti temeljijo na letnem planu Skupnosti. Izplačila, ki so po svoji naravi vezana na sklenitev samoupravnega sporazuma ali pogodbe, so dovoljena šele potem, ko je takšen akt veljavno sklenjen. 53. člen Funkcionarji, ki opravljajo funkcije v Skupnosti neprofesionalno, lahko prejmejo mesečno povračilo za svoje delo v višini, ki jo določi skupščina Skupnosti. IX. REŠEVANJE SPOROV 54. člen Za reševanje sporov iz družbenoekonomskih odnosov in drugih samoupravnih odnosov v občinskih energetskih skupnostih, posebnih energetskih skupnostih in v Skupnosti ali med njimi, se pri Skupnosti ustanovi posebno sodišče združenega dela. 55. člen Podrobnejše določbe o delovanju posebnega sodišča združenega dela so opredeljene v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela. X. KONČNE DOLOČBE 58. člen Spremembe in dopolnitve statuta sprejme skupščina Skupnosti po postopku, ki velja za njegov sprejem. Za razlago določb statuta je pristojna skupščina Skupnosti. ’ 57. člen Ta statut je sklenjen, ko ga sprejme skupščina Skupnosti in začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS potem ko je k njemu dala soglasje Skupščina SR Slovenije. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 683. Na podlagi 149. in 150. člena žakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije ter skladno s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov požarnega varstva na območju ljubljanskih občin in nalogah skupnega pomena za mesto Ljubljana za obdobje 1981—1985 ter plana nalog požarnega varstva v občinah in nalog skupnega pomena za mesto Ljubljana za obdobje 1981—1985 in spremembe in dopolnitve plana nalog požarnega varstva skupnega pomena za mesto Ljubljana za obdobje 1981—1985 v letih 1983—1985, so skupščine SIS za varstvo pred požarom občin: Ljubljana Bežigrad na seji dne 22. 3. 1984, Ljubljana Center na seji dne 27. 3. 1984, Ljubljana Moste-Polje na seji dne 27. 3. 1984. Ljubljana Šiška na seji dne 15. 3. 1984, Ljubljana Vlč-Rudnik na seji dne 26. 3. 1984 ter skupščina Zveze SIS za varstvo pred požarom mesta Ljubljane na seji dne 29. 3. 1984 sprejele naslednji SKLEP 1 Sprejme se letni plan nalog požarnega varstva za leto 1984, v katerem so naloge požarnega varstva ovrednotene na 219,408.593 din od tega din — naloge v občinah 50,516.853 — naloge skupnega pomena 167,891.740 2 Financiranje nalog požarnega varstva se zagotavlja: — iz prispevka, ki ga plačujejo organizacije združenega dela in drugi zavezanci iz dohodka po prispevni stopnji 0,25 “/o od bruto osebnih dohodkov m bo po oceni znašal 190,408.593 din. — iz prispevka od zavarovalnih premij za premoženje, ki ga plačujejo zavarovalne skupnosti in bo po oceni znašal 28,000.000 din. 3 Prispevna stopnja za naloge požarnega varstva v letu 1984 je usklajena z resolucijo o politiki uresničevanja družbenega plana mesta Ljubljane v letu 1984. St. 16/84 Ljubljana, dne 30. marca 1984. Predsedniki skupščin SIS za varstvo pred požarom občin Ljubljana Bežigrad Miro Dešman 1. r. Ljubljana Center Adolf Šket 1. r. Ljubljana Moste-Polje Vlado Drnovšek 1. r. Ljubljana Šiška Matija Terlep, inž. 1. r. Ljubljana Vič-Rudnik Franc Sever, iifž. 1. r. Zveza skupnosti mesta Ljubljane Janez Urbanija, inž. 1. r. , BREŽICE 6S4. Izvršni svet SO Brežice je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na svoji 45. seji dne 5. aprila 1984 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi predloga spremembe zazidalnega načrta za Obrtno cono Brežice 1 Na javni vpogled se za trideset dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS razgrne predlog spremembe zazidalnega načrta za Obrtno cono Brežice. 2 Predlog spremembe za zazidalni načrt Obrtno cono Brežice je izdelal Projektivni biro »Region« Brežice pod št. 180 (OŠC-BM) 84, april 1934. 3 V času javne razgrnitve lahko poda k spremembam zazidalnega načrta svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana delovna ali druga organizacija. 4 Sklep se objavi v Uradnem listu SRS, in na komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Brežice. 5 Javna razgrnitev bo na odseku za urejanje prostora in varstvo okolja Brežice in v prostorih krajevne skupnosti Sentlenart vsak delovni dan od 7. do 15. ure. Št. 350-7/84-7 Brežice, dne 5. aprila 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Brežice Jože Avšič 1. r. 685. Izvršni svet Skupščine občine Brežice je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na 45. seji dne 5. aprila 1984 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi predloga spremembe zazidalnega načrta za Sentlenart 1 Na javni vpogled se za trideset dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS razgrne predlog spremembe zazidalnega načrta Sentlenart I. 2 Predlog spremembe zazidalne načrta za Sentle-'nart »Sprememba II« je izdelal Projektivni biro »Region« Brežice pod št. 1308/U-84, marca 1984. 3 V času javne razgrnitve lahko poda k spremembam zazidalnega načrta svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana delovna ali druga organizacija. Sklep se objavi v Uracinem listu SRS in na komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Brežice. 5 Javna razgrnitev bo na odseku za urejanje prostora in varstvo okolja občine Brežice in v prostorih krajevne skupnosti Sentlenart vsak delovni dan od 7. do 15. ure. St. 350-7/84-7 Brežice, dne 5. aprila 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Brežice Jože Avšič I. r. 686. Na podlagi 61. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in v, skladu s samo- upravnim sporazumom o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva Brežice za obdobje 1981—1985, je skupščine Skupnosti otroškega varstva Brežice dne 10. aprila 1984 sprejela SKLEP o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1984 1 Pravico do denarne pomoči ima otrok delavca oziroma delovnega človeka v znesku: — 1.900 din na mesec, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada do 4.900 din na družinskega člana mesečno; — 1.100 din na mesec* če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada 4.900 do 5.600 din na družinskega člana mešečno; — 600 din na mesec, če jb dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma V katero spada od 5.600 do 6.000 din na družinskega člana mesečno'. 2 V dui.odek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada se štejejo vsi dohodki in prejemki, ne glede iz katerih virov, ali na podlagi katerih predpisov jih družina ima. Kot dohodek delovnih ljudi, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost se šteje dohodek, ki je podlaga za odmero prispevka oziroma davka. Dohodek Iž ktnetijske dejavnosti se upošteva v 13-kratnem znesku katastrskega dohodka. Mnenje o socialnem položaju družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada da krajevna skupnost oziroma organizacija združenega dela. Kolikor še posameznega dohodka ne da natančno ugotoviti (npr. priložnostno delo), krajevna skupnost oziroma organizacija združenega dela oceni \nšino dohodkov, ki vplivajo na ugodnejši socialni položaj družine. 3 Pravico do denarne pomoči ima otrok iz kmečke družine in druge družine, ki ji je pomoč nujno potrebna v znesku 600 din na mesec ob pogoju: — dazje dohodek iz kmetijske dejavnosti glavni vir za preživljanje družine in skupni katastrski dohodek ne presega 9.000 din oziroma 2.800 din katastrskega dohodka letno na družino oziroma družinskega člana ali je družina brez dohodka; — poleg katastrskega dohodka se upoštevajo tudi drugi dohodki družine in tudi druge okoliščine zavoljti katerih je družina v ugodnejšem oziroma težjem socialnem položaju. 4 Otrok, ki itria pravico do denarne pomoči je upravičen do povečane denarne pomoči v znesku: — 600 din na mesec, če je težje telesno ali duševno prizadet; . — 400 din na mesec, če ima enega hranilca. O upravičenosti do povečane denarne pomoči sklepa komisija za uveljavljanje pravic. Pri dodelitvi povečane denarne pomoči komisija za uveljavljanje pravic upošteva vpliv otrokove prizadetosti na socialni položaj družine, oziroma razloge zavoljo katerih je ot- rok, ki ima edinega hranilca v težjem socialnem položaju. 5 Občan, ki s člani svoje družine živi na ...-n^tijskem posestvu sorodnika po katerem ima katerikoli člah njegove družine pravico do zakonitega dedovanja se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti. Višina dohodka iz kmetijske dejavnosti iz prejšnjega odstavka te točke se ugotovi tako, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti deli na lastnika posestva in člane njegove družine, ki jih je on dolžan preživljati ter na občdnovo družino, če občan ne dokaže da tega dohodka nima. • 6 Za družinske člane Se šteje občan, pri katerem otrok živi oziroma h kateremu spada, njegov zakonec oziroma oseba, ki živi z občanom v življenjski skupnosti, otroci in stati starši. Stari starši se štejejo za družinske člane, če so brez lastnih sredstev za preživljanje ali imajo lastna sredstva za preživljanje, vehdar njihovi povprečni mesečni dohodki skupaj s katastrskim dohodkom ne presegajo življenjskega stroška za starostnika. Dohodki enega od starih staršev pri upoštevanju povprečnega mesečnega dohodka iz prejšnjega odstavka te točke, se delijo na oba starša Enako načelo velja tudi tedaj, kadar imata oba stara starša dohodek. 7 Komisija za uveljavljanje pravic lahko ne glede na določbo 1. točke tega sklepa po svobodnem preudarku dodeli denarno pomoč, ali pa jo odreče, če ugotovi, da živi otrok v težjih ali ugodnejših socialnih razmerah. 8 Komisija za uveljavljanje pravic lahko dodeli otroku. ki živi na območju občine enkratno, večkratno ali stalno pomoč v funkcionalni obliki ali v denarju. Pri presoji upravičenosti do te pomoči komisija za uveljavljanje pravic upošteva okoliščine, v katerih otrok živi in dostopnost do vzgojnovarstvenih storitev. 9 Denarna pomoč se praviloma Vplačuje roditelju, drugi fizični ali pravni osebi, ki pretežno skrbi za otroka. Za otroke, ki so vključeni v vzgojnovarstvenih organizacijah in v drugih organizacijah se denarno pomoč preusmeri za povračilo prispevka varstva in prehrane, 10 Občani, ki denarno pomoč že prejemajo, morajo vložiti zahtevek po tem sklepu na obrazcu SP-2 »Sporočilo o spremembah podatkov v vlogi za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic« najpozneje v 30 dneh P° objavi tega sklepa v Uradnem listu SRS. 11 Ta sklep začne veljati osrhi dyn po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1984 d Ulj e. Št. 110-1/84-2 Brežice, dne 11. aprila 1984. Predsednik skupščine Vid Devčič 1. r. 687. V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Brežice, na seji zbora izvajalcev in zbora uporabnikov dne 6. aprila 1984 sprejela SK L E P o enotni valorizaciji preživnin v letu 1984 1 Preživnine, določene do vključno 31. 12. 1932, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški povišajo od 1. 3. 1984 dalje za seštevek srednje vrednosti povečanja življenskih stroškov in povečanja osebnih dohodkov v letu 1983 v SR Sloveniji, kar znaša 33,7 »/o. 2 Preživnine, določene v letu 1983 se od 1. 3. 1984 dalje povišajo za sorazmerni del prej navedenega odstotka, glede na čas, kdaj so bile določene in sicer, če so bile določene za •/• do konca januarja 1983 33,7 do konca februarja 1933 30,9 do konca marca 1983 28,1 do konca aprila 1983 25,3 do konca maja 1983 22,5 / do konca junija 1983 19,7 do konca julija 1983 16,8 do konca avgusta 1983 14 do konca septembra 1933 11,2 do konca oktobra 1983 8,4 do konca novembra 1983 5,6 do konca decembra 1983 2,8 3 Ravno tako kot preživnine, se z istimi odstotki povečajo tudi drugi prispevki svojcev oziroma zavezancev k oskrbninam upravičencev v domovih oziroma zavodih, rejniških in varstvenih družinah, določeni z dogovori o preživljanju, ter vsi drugi dogovorjeni prispevki za upravičence storitev socialnega skrbstva. . 4 Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 55-8/84-2 Brežice, dne 12. marca 1984. Predsednik Skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Brežice Mira Davidovič 1. r. CELJE 688. Izvršni svet Skupščine občine Celje je na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na seji dne 4. aprila 1984 sprejel SKLEP 0 javni razgrnitvi predloga sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Dolgo polje II in zazidalnega načrta Dolgo polje III 1 Javno se razgrne predlog sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Dolgo polje XI in zazidalnega načrta Dolgo polje III (v nadaljnjem besedilu: predlog sprememb in dopolnitev), ki ga je pod naslovom »Spremembe in dopolnitve ZN Dečkovo naselje — Gradivo za javno razgrnitev« izdelal'Razvojni center Celje, TOZD Planiranje pod št. proj. 11/83 v februarju 1984. 2 Predlog sprememb in dopolnitev vsebuje tekstualni del, aproksimativni izračun stroškov za komunalno ureditev zemljišča, potrebna soglasja in grafične prikaze v merilu 1 :1000. 3 Predlog sprememb in dopolnitev določa način urejanja prostora znotraj ureditvenega območja, čigar meje so opredeljene v grafičnem prikazu v merilu 1 :1000 ter potekajo na severu po severnem robu Ulice bratov Mravljakov, na vzhodu po zahodnem robu Kersnikove ulice, na jugu po južnem robu Dečkove ceste in na zahodu po podaljšani Ipavčevi ter Drapši-novi ulici. V tekstualnem delu in v grafičnih prikazih so podatki za prostorsko organizacijo, namembnost, zmogljivost in kapacitete za vse obstoječe dejavnosti ter za komunalno novelacijo znotraj meje ureditvenega prostora. Način urejanja določa pravilnik za izvajanje sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta. 4 Predlog sprememb in dopolnitev se javno razgrne v prostorih občinskega komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja ter v prostorih, ki jih določi krajevna skupnost Dečkovo naselje. 5 Pripombe k predlogu sprememb in dopolnitev lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi. Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS. Št. 350-3/69-5 Celje, dne 4. aprila 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Zvone Hudej, dipl. inž. 1. r. 689. Izvršni svet Skupščine občine Celje je na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni Stran 882 t list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na seji dne 4. aprila 1984 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi predloga sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Breg in Cesta v Laško 1 Javno se razgrne predlog sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Breg in Cesta v Laško, ki ga je pod štev. proj. 352/81 v januarju 1984 izdelal Zavod občine Celje za planiranje in izgradnjo. 2 Predlog spremeb in dopolnitev zazidalnega načrta Breg in Cesta v Laškem vsebuje tekstualni del, soglasja in grafične prikaze v merilu 1 :1000. Predlog obravnava spremembo zaščitenega območja za gradnjo II. faze doma Dušana Finžgarja. 3 Predlog sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta bo javno razgrnjen v prostorih Občinskega komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja ter v prostorih, ’ ki jih določi krajevna skupnost Pod gradom. 4 Pripombe k predlogu sprememb in dopolnitev lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi. 5 Rok za pripombe je 30 dni računajoč od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS. St. 350-9/76-5 Celje, dne 4. aprila 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Zvone Hudej, dipl. inž. 1. r. 690. Po prvem odstavku 123. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) in po podatkih Zavoda za statistiko SR Slovenije o povečanju življenskih stroškov (Statistične informacije št. 8/84) in zvišanju osebnih dohodkov v letu 1983 (Statistične informacije št. 40/84) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Celje na 9. skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 23. aprila 1984 sprejela SKLEP o uskladitvi preživnin v letu 1981 z ugotovljenim zvišanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov 1. člen Preživnine, določene ali dogovorjene do konca leta 1982 se zaradi uskladitve z zvišanimi življenjskimi stroški in osebnimi dohodki povečajo za 33,7 •/« od 1. 3. 1984 dalje. 2. člen Preživnine, določene ali dogovorjene v letu 1983 se od 1. 3. 1984 dalje povečajo sorazmerno času, ko so bile določene in sicer če so bile določene: za ‘tt do konca januarja 1983 -'. -; 33,7 do konca februarja 1983 30,9 do konca marca 1983 28,1 do konca aprila 1983 - L • 25,3 do konca maja 1963 22,5 do konca junija 1983 19,7 do konca julija 1983 16,8 do konca avgusta 1983 14,0 do konca septembra 1983 11,2 do konca oktobra 1983 8,4 do konca novembra 1983 5.6 do konca decembra 1983 2,8 3. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 3. 1984 dalje. St. 554-2'84 Celje, dne 23. aprila 1984. Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Celje Jernej Ozis 1. r. IDRIJA 691. Na podlagi 61. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS. št. 35/79) in samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva občine Idrija za obdobje 1981—1985 je skupščina Skupnosti otroškega varstva Idrija na seji dne 29. marca 1984 sprejela SKLEP o dohodkovnih pogojih in višini denarnih pomoči za obdobje maj—december 1984 I Pravico do denarne pomoči ima otrok delavca oziroma delovnega človeka v znesku: 1.900 din na mesec, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, do 4.900 din na družinskega člana mesečno; 1.100 din na mesec, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, nad 4.900 do 5.600 din na družinskega člana mesečno; 600 din na mesec, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, nad 5.600 do 6.000 din na družinskega člana mesečno. II V dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma , v katero spada, se štejejo vsi dohodki in.prejemki, ne glede iz katerih virov ali na podlagi katerih predpisov jih družina ima. Kot dohodek delovnih ljudi, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost se šteje dohodek, ki je podlaga za odmero prispevka oziroma davka. Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v 13-kratnem znesku katastrskega dohodka. Mnenje o socialnem položaju družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, da krajevna skupnost oziroma organizacija združenega dela. Kolikor se posameznega dohodka ne da natapčno ugotoviti (npr. priložnostno delo), krajevna skupnost oziroma organizacija združenega dela oceni višino dohodkov, ki vplivajo na ugodnejši socialni položaj družine. III Pravico do denarne pomoči ima otrok iz kmečke družine in druge družine, ki ji je pomoč nujno potrebna v znesku 600 din na mesec ob pogoju: — da je dohodek iz kmetijske dejavnosti glavni vir za preživljanje družine in skupni katastrski dohodek ne presega 9.000 din oziroma 2.800 din katastrskega dohodka letno na družino oziroma družinskega člana, aM je družina brez dohodkov; — poleg katastrskega dohodka se upoštevajo tudi drugi dohodki družine in tudi druge okoliščine zavoljo katerih je družina v ugodnejšem oziroma težjem socialnem položaju. IV Otrok, ki ima pravico do denarne pomoči je upravičen do povečane denarne pomoči v znesku: — 600 din na mesec, če je težje telesno ali duševno prizadet, — 400 din na mesec, če ima enega hranilca. O upravičenosti do povečane denarne pomoči sklepa komisija za uveljavljanje pravic. Pri dodelitvi povečane denarne pomoči komisija za uveljavljanje pravic upošteva vpliv otrokove prizadetosti na socialni položaj družine, oziroma razloge zavoljo katerih je otrok, ki ima edinega hranilca, v težjem socialnem položaju. V Občan, ki s člani svoje družine živi na kmetijskem posestvu sorodnika po katerem ima katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega dedovanja. se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti. Višina dohodka iz kmetijske dejavnosti iz prejšnjega odstavka te točke se ugotovi tako, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti deli na lastnika posestva in člane njegove družine, ki jih je on dolžan preživljati ter na občanovo družino, če občan ne dokaže da tega dohodka nima. VI Za družinske člane se šteje občan, pri katerem otrok živi oziroma h kateremu spada, njegov zakonec oziroma oseba, ki živi z občanom v življenjski skupnosti, otroci in stari starši. Stari starši se štejejo za družinske člane, če so brez lastnih sredstev za preživljanje ali imajo lastna sredstva za preživljanje, vendar njihovi poprečni mesečni dohodki skupaj s katastrskim dohodkom ne presegajo življenjskega stroška za starostnika. Dohodki enega od starih staršev pri upoštevanju poprečnega mesečnega dohodka iz prejšnjega odstavka te "točke se delijo na oba starša. Enako načelo velja tudi tedaj, kadar imata oba stara starša dohodek VII Komisija za uveljavljanje pravice lahko ne glede na določbo I. točke tega sklepa po svobodnem preudarku dodeli denarno pomoč, ali pa jo odreče, če ugotovi, da živi otrok v težjih ali ugodnejših socialnih razmerah. VIII Komisija za uveljavljanje pravic lahko dodeli otroku, ki živi na območju občine enkratno, večkratno ali stalno pomoč v funkcionalni obliki ali v denarju. Pri presoji upravičenosti do te pomoči komisija za uveljavljanje pravic upošteva okoliščine, V katerih otrok živi, in dostopnost do vzgojnovarstvenih storitev. IX Denarna pomoč se praviloma izplačuje roditelju, drugi fizični ali pravni osebi, ki pretežno skrbi za otroka. Za otroke, ki so vključeni v vzgojnovarstvenih organizacijah, celodnevno šolo in v drugih organizacijah, se denarno pomoč preusmeri za povračilo prispevka varstva in prehrane. X Občani, ki denarno pomoč že prejemajo, morajo vložiti zahtevek po tem sklepu na obrazcu SP-2 »Sporočilo o spremembi podatkov v vlogi za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic« najpozneje v tridesetih dneh po objavi tega sklepa v "Uradnem listu SRS, XI Ta sklep začne veljati osmi dan po ob)avi, v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1984 dalje. St. 193-1/84 Idrija, dne 24. februarja 1984. Predsednik skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva Idrija Stane Jereb 1, r. 692. Na podlagi 35. člena zakona o družbenem varst-stvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) ter 26. in 27. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva Idrija je skupščina skupnosti na seji dne 29. marca 1984 sprejela SKLEP o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkwv za program Občinske skupnosti otroškega x7arstva Idrija I Ta sklep v skladu z določbami zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) določa osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov delovnih ljudi, ki se jim ne ugotavlja dohodek in delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih. Prispevki so namenjeni za uresničevanje programa družbenega varstva otrok (prispevek po uomicnu m delovnem mestu), ki so jih delavci, drugi delovni ljudje m občani določili s samoupravnim sporazumom o temeljih plana družbenega varstva otrok v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 5/81) m samoupravnim spora-' zumom o temeljih piana Občinske skupnosti otroškega varstva Idrija. II Za uresničevanje programa družbenega varstva otrok v Občinski skupnosti otroškega varstva Idrija združujejo sredstva tudi: — delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot stalni poklic, ki se jim ne ugotavlja donodek, kot denimo književni prevajalci, plesalci, pisatelji, oblikovalci, likovni umetniki', gledališči umetni kij- filmski umetniki, glasbeniki, skladatelji, arhitekti, rejnice, duhovniki, izumitelji in avtorji tehničnih izboljšav, športniki, železniški in ulični prtljažni nosači, novinarji, zdravstveni delavci, Simultani in konsekutivni prevajalci, artisti, manekeni in modni delavci, fotografi, znanstveni in tehnični prevajalci, gradbeni inženirji in tehniki ter drugi (v nadaljevanju: delovni ljudje), — delavci, zaposleni pri zasebnih delodajalcih. III Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz dohodka za delovne ljudi je enaka osnovi, določeni v pogodbi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. IV . Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz osebnega dohodka za delavce, zaposlene pri zasebnih delodajalcih, je osebni dohodek, vštevši vse prispevke, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. V VI VII V Znesek osnov iz 3 in 4. točke tega sklepa ne more biti nižji od zneska najmanjšega osebnega dohodka po zakonu o najmanjšem osebnem dohodku. VI Prispevek za program- vzgojnovarstvene dejavnosti in denarnih pomoči plačujejo delovni ljudje, delavci in zasebni delodajalci v rokih, določenih v zakonu o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti. VII Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 427-1/84 Idrija, dne 29. marca 1984. Predsednik skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva Idrija Stane Jereb 1. r. KOČEVJE 693. V skladu z 12. členom dopolnila št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje za obdobje 1981—1985 je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje na seji obeh zborov dne 22. marca 1984 sprejela UGOTOVITVENI SKLEP o sklenitvi dopolnila it. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje za obdobje 1981—1985 . 1 Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje ugotavlja, da je dopolnilo št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Kočevje za obdobje 1981—1985 sklenjeno, ker ga je sprejela večina" udeležencev sporazumevanja. 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 312/1-l-ZS/ZA-83 Kočevje, dne 22. marca 1984. Predsednik Skupščine Občinske , zdravstvene skupnosti Kočevje Bruno Ciglič L r. 694. Na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/83) in določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje za obdobje 1981—1935 je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 22. marca 1984 sprejela SKLEP o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1984 dalje 1. člen S tem sklepom se določijo osnove in višine prispevkov Za zdravstveno varstvo de1 ovni h ljudi, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost ter drugih občanov. 2. člen Prispevek za zdravstveno varstvo plačujejo delovni ljudje — kmetje: ‘ a) od katastrskega dohodka od negozdnih površin in dohodka od gozda v višini 20 %>, b) pavšal na kmetijsko gospodarstvo 1.340 din. Lastniki kmetijskih zemljišč, ki niso zavarovani kot kmetje po prvem odstavku tega člena, plačujejo za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na njegovi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino oziroma preživnino, niso .pa z njim v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske' člane zavarovanca — delavca, prispevek za zdravstveno varstvo od osnov in po stopnjah iz prvega odstavka tega. člena. 3. člen Delovni ljudje, ki se jim po predpisih o davkih občanov no ugotavlja doliodek (pavšalisfi), plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnov, zbranih za izvajanje svojega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. 4. člen Delovni ljudje, ki sp jim po predpisih o davkih občanov ugotavlja osebni dohodek od opravljanja samostojne dejavnosti, plačujejo, dokler ta osebni dohodek za prvo leto opravljanja samostojne dejavnosti ni dokončno ugotovljen, prispevek za zdravstveno varstvo kot akontacijo od zneska naj nižje pokojninske osnove. 5. člen Delovni ljudje, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (arhitekti, umetniki, filmski delavci, književniki, izumitplji, noviparji, prevajalci, znanstveniki, književniki del, glasbeniki, tolmači, likovni oblikovalci, gradbeni inženirji in tehniki, dentisti, fotografi, rejnice, nogometaši-neamaterji, športniki, manekeni, modni delavci, artisti-plesalci, kolporterji tiska, športniki-amaterji, ki prejemajo hranarino, duhovniki, prtljažni nosači, delavci na kmetjskih zemljiščih) in osebe, ki so sklenile s kmetijsko ali drugo delovno organizacijo pogodbo o kooperaciji (združeni kmetje) ter druge osebe, ki niso vštete v tem sklepu (gospodinjske pomočnice, drugi kmetje in člani njihovih gospodarstev), plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo od izbranih osnov za izvajanje svojega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Te osnove so tudi osppve zg odmero pravic iz socialne varnosti. 6. člen Za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci) obračunavajo in plačujejo prispevek delovne organizacije in sicer: — v primeru, da jim je zdravstveno varstvo v tujini zagotovljeno v breme občinske zdravstvene skupnosti po osnovah, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, — v primeru, da jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo v tujini v breme občinske zdravstvene skupnosti, iz doseženega osebnega dohodka v preteklem letu. Če je delavec več kot eno leto na delu v tujini, se tako ugotovljena osnova poveča za odstotek, na katerega se povečajo osebni dohodki v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji. Za osebe, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju pa so ali niso v delovnem razmerju z domačo organizacijo, je osnova za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo ista, kot jo določi Skupnost pokojninskega In invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Osebe, zaposlene pi, j n (mednarodnih) organizacijah s sedežem na območju skupnosti, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od prejemkov iz sklenjene pogodbe med osebo in tujo organizacijo. Osnove iz prejšnjega odstavka so tudi osnove za odmero pravic iz socialne varnosti. Če oseba iz prvega odstavka prejema navedeni prejemek v tuji valuti, se le-ta za ugotovitev osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo preračuna v dinarje po tečajni listi Narodne banke Jugoslavije, veljavni na dan, ko je prispevek vplačan. 8. člen Osnova za izračun prispevkov za zdravstveno varstvo delovnih ljudi, ki aahoostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in se jim po predpisih o davkih občanov ugotavlja dohodek, je določena v zakonu o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80i 9. člen Za oselje, ki delaj q na podlagi 74. člena zakona o delovnih razmerjih, je osnova za plačilo prispevka za zdravstvene storitve osebni dohodek, pridobljen z delom preko polnega delovnega časa. Prispevek se obračunava in plačuje iz dohodka po osnovi osebnega dohodka. 10. člen Višina prispevka iz 3„ 4., 5., 6., 7., 8., in 9. člena tega sklepa se obračunava in plačuje po prispevnih stopnjah iz preg-eda stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1984 s spremembami in čjopolnitvami, ki ga objavlja Republiška p prava za družbene prihodke v Uradnem listu SRS. 11. člen Občani, ki užiyajp pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno varavo Ri zagotovljeno z nipdnarpdninoj sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja ter drugi delovni ljudje in phčani, plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 450 din mesečno na posameznega upravičenca. 12. člep Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja republik in pokrajin, razen Skupnosti pokojninskega In Invalidskega zavarovanja SR Slovenije, plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 %. 13. člen Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, za delavce-upokojence In druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu in za delavce-kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, plačujpjp zavezanci prispevek za primer nesreče pri delu In obolenja za poklicne bolezni po stopnji 6 % od bruto prejemka. 14. člen ^Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžni plačevati prispevek za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila. za ves čas odsotnosti z dela. Osnova za obračun prispevka iz prvega odstavka tega člena je poprečni mesečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjih šestih mesecih pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust ali ko je nastopila kakšna druga okolnost iz prvega odstavka tega člena. Prispevek za zdravstveno varstvo iz tega člena se obračunava in plačuje po stopnjah iz 10. člena tega sklepa. 15. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1982 dalje (Uradni list SRS, št. 31/82). 16. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa s6 od 1. januarja 1984. dalje. St. 113/4-1/82 Kočevje, dne 22. marca 1984. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje Bruno Ciglič 1. r. 695. Na podlagi 28. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80), na podlagi 18. člena statuta Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje, ter v skladu s 40., 41. in 42. členom samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje za obdobje 1981 do 1985 je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje na seji zbora uporabnikov in seji zbora izvajalcev dne 22. marca 1984 sprejela SKLEP o višini prispevnih stopenj za izvajanje programa zdravstvenega varstva v letu 1984 1. člen Materialne obveznosti združenega dela in drugih uporabnikov za programe zdravstvenega varstva za leto 1984 se določajo z združevanjem sredstev po naslednjih prispevnih stopnjah in v planirani višini: — iz dohodka po osnovi osebnega dohodka za uresničevanje dogovorjenih programov zdravstvenih storitev in drugih skupnih potreb po prispevni stopnji 8,65 odstotka *in v planirani višini 244,941.000 din. — iz dohodka po osnovi osebnega dohodka za pokrivanje obveznosti iz leta 1982 in 1983 po prispevni stopnji 0,90 odstotka v planirani višini 22,937.675,60 din. — iz osebnega dohodka za pravice do socialne varnosti vključno s solidarnostnimi sredstvi po pri- spevni stopnji 1,36 odstotka in v planirani višini 37,814.000 din, — z združevanjem sredstev drugih uporabnikov po osnovah in stopnjah, ki jih določi skupščina občinske zdravstvene skupnosti. 2. člen V zdravstveni skupnosti se sredstva za pokrivanje primanjkljaja ne štejejo med izvirne prihodke in se ločeno ^birajo, evidentirajo ter uporabljajo za pokrivanje primanjkljaja in obveznosti iz preteklih let po sprejetem načrtu pokrivanja primanjkljaja in obveznosti iz preteklih let v občinski zdravstveni skup-dosti. 3. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje, glede prispevnih stopenj pa od 1. aprila 1984 dalje. St. 87/3-1-ZS/SU-82 Kočevje, dne 22. marca 1984. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje Bruno Ciglič 1. r. LAŠKO 696. Izvršni svet Skupščine občine Laško je na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 236. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. št. 21/82) na 43. seji dne 9. aprila 1984 sprejel SKLEP o dopolnitvi sklepa o manjšem odmiku od zazidalnega načrta območja' Laško, desni breg KC-la I V II. točki sklepa o manjšem odmiku od zazidalnega načrta območja Laško, desni breg KC-la (Uradni list SRS, št. 3/84) se pika na koncu stavka nadomesti z vejico in doda besedilo: »s tem, da se celotno območje, ki je predmet manjšega odmika, nameni za gostinsko, ne pa tudi za druge dejavnosti«. II Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-1/83 Laško, dne 9. aprila 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Laško Drago Košak, dipl. oec. L r. 697. Na podlagi 61. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva občine Laško za obdobje 1981—1985 je skupščina Skupnosti otroškega varstva občine Laško na 8. seji dne 9. aprila 1984 sprejela SKLEP o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1984 I Pravico do denarne pomoči ima v znesku: 1. 1900 din mesečno vsak otrok, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada do 4900 din mesečno na družinskega člana; 2. 1100 din mesečno vsak otrok, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 4900 din do 5600 din mesečno na družinskega člana; 3. 600 din mesečno vsak otrok, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 5600 do 6000 din mesečno na družinskega člana. Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne pomoči se upoštevajo vsi dohodki upravičenca in članov njegove družine doseženi v letu 1983; ne upoštevajo pa se dohodki rudarjev nad 42. urnim delovnim tednom. Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v dvanajstkratnem znesku katastrskega dohodka. II 1. Otroci iz kmečkih in drugih družin, ki jim je pomoč nujno potrebna, imajo pravico do denarne pomoči v znesku 600 din mesečno. Otroci iz kmečkih in drugih družin imajo pravico do denarne pomoči, če izpolnjujejo, naslednje pogoje: — da je dohodek iz kmetijstva glavni dohodek njihovih družin ali pa so brez dohodka, — da živijo v kmečkih gospodinjstvih, katerih skupni katastrski dohodek ne presega 9000 oziroma 2800 din katastrskega dohodka na družinskega člana. 2. Otrokom iz kmečkih in drugih družin, katerih dohodek presega višino dohodka, določenega v prejšnjem odstavku, se lahko prizna pravica do denarne pomoči, če živijo v težjih razmerah, zaradi večjega števila otrok ali bolezni oziroma invalidnosti staršev. Pri ugotavljanju socialnega položaja družine se poleg katastrskega dohodka upoštevajo tudi vsi drugi dohodki družine. III Pravico do povečane denarne pomoči ima težje telesno ali duševno prizadet otrok oziroma otrok edinega hranilca, če je ugotovljeno, da je družina zaradi tega v bistveno težjem socialnem položaju, in sicer: — 600 din mesečno telesno ali duševno prizadet otrok, — 400 din mesečno otrok, ki ima edinega hranilca. IV V postopku uveljavljanja pravice do denarne pomoči se upošteva dejansko socialno stanje družine. Če se ugotovi, da družina živi kljub izkazanim dohodkom, ki predstavljajo osnovo za določitev višine denarnih pomoči, v izredno težkih socialnih in materialnih pogojih (bolezen staršev, otrok ali objektivne težave) se lahko denarna pomoč poveča nad višino, ki je določena v L, II. in III. točki tega sklepa, oziroma tudi zmanjša, kadar se ugotovi, da družina kljub izkazanim dohodkom živi v boljših socialnih in materialnih pogojih (dodatni dohodek izven rednega dela). Oceno in mnenje o dejanskem socialnem stanju poda strokovna služba Skupnosti socialnega skrbstva v sodelovanju s socialno službo v delovni organizaciji, kjer sta starša zaposlena ter Komisijo za socialna vprašanja uporabnikov krajevne skupnosti, kjer družina živi. Za člane družine se štejejo še stari starši, ki jih občan in njegov zakonec preživlja, če njihov dphodek ne presega življenjskega stroška starostnika. Občan, ki s člani svoje družine živi na posestvu sorodnika po katerem ima on ali kateri koli član njegove družine pravico do zakonitega dedovanja, se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti, kolikor ne dokaže nasprotno. Višina dohodka iz kmetijske dejavnosti iz prejšnjega odstavka te točke se ugotovi, da ge dohodek iz kmetijske dejavnosti deli na lastnika posestva in člane njegove družine, ki jih je on dolžan preživljati ter na občanovo družino, kolikor ne dokaže, da tega dohodka nima. V Denarna pomoč se lahko delno ali v celoti izplačuje v funkcionalni obliki: plačilo za varstvo in prehrano predšolskega otroka v vzgojnovarstveni organizaciji, za organizirano prehrano otroka v šoli ali kot druge funkcionalne oblike denarne pomoči. VI Dokazila o upravičenosti do denarne pomoči po tem sklepu morajo občani vložiti najpozneje do 1. marca 1984, sicer se jim s 1. majem 1984 ustavi izplačevanje denarne pomoči in povečane denarne pomoči. VII Ta sklep začne veljati, ko ga sprejme skupščina Skupnosti otroškega varstva občine Laško, uporablja pa se od 1. maja 1984 dalje. Predsednik skupščine Franc Cestnik 1. r. . 698. V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Laško na seji dne 16. aprila 1934 sprejela SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenskimi stroški 1 Preživnine določene do vključno 31. XII. 1982 in valorizirane v letu 1983, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški povišajo za 33,7 °/o od 1. marca 1984 dalje. 2 Preživnine, določene v letu 1983, se od 1. 3. 1984 dalje povišajo takole: za u/e preživnine, določene do konca januarja 1983 33,7 preživnine, določene do konca februarja 1983 30,9 preživnine, določene do konca marca 1983 28,1 preživnine, določene do konca aprila 1983 25,3 preživnine, določene do Konca maja 1983 22,5 preživnine, določene do konca junija 1983 19,7 preživnine, določene do konca julija 1983 16,8 preživnine, določene do konca avgusta 1983 14,0 preživnine, določene do konca septembra 1983 11,2 preživnine, določene do konca oktobra 1983 8,4 preživnine, določene do konca novembra 1983 5,6 preživnine, določene do konca decembra 1983 2,8 3 Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Laško Stanc Kramer 1. r. LENART 699. Na podlagi 294. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/82, 1-53/83) in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74, 4-199/78) sta zbora združenega dela in zbor krajevnih skupnosti na seji dne 22. marca 1984 sprejela ODLOK o proračunu občine Lenart za leto 1984 1. člen S proračunom občine Lenart za leto 1984 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v občini Lenart. 2. člen Proračun občine Lenart za leto 1984 obsega: din — prihodke v znesku 98,986.302 od tega: — za razporeditev v posebnem delu 98,203.302 — za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo 783.000 3. člen Od prihodkov proračuna za leto 1984 se izloča v rezervo občine Lenart (1 °/o prihodkov), razen prihodkov razporejenih uporabnikom, ki so po zakonu o sredstvih rezerv dolžni sami obračunavati in izločati del prihodkov v rezervo. 4. člen Izvršni svet Skupščine občine. Lenart (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) je pooblaščen, da ugotavlja usklajenost' obsega proračunske porabe z družbenim dogovorom o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1984. ter 27 Menom zakona o proračunu SR Slovenije za leto 1984. Če bi zaostajalo pritekanje proračunskih prihodkov v taki meri, da ne bodo doseženi v višini iz 2. člena tega odloka sme izvršni svet zaradi ohranitve proračunskega ravnotežja začasno omejiti višino razporejenih sredstev po posameznih postavkah. O sprejetih ukrepih iz prvega in drugega odstavka tega člena mora izvršni svet obvestiti skupščino . občine. 5. člen Sredstva občinskega proračuna še zagotavljajo med letom po dvanajstinah oziroma enakomerno na vse nosilce oziroma uporabnike skladno z dotokom prihodkov, če ni z odlokom ali z drugim aktom Skupščine občine Lenart ali izvršnega sveta drugače določeno. Proračunskim uporabnikom se zagotavljajo sredstva za osebne dohodke ter druge odhodke v višin: dopustnih zneskov po osnovah in merilih veljavnih samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, v okviru proračunskih sredstev. 6. člen Občinski organi in drugi uporabniki sredstev proračuna za leto 1984 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega področja skladno s programom dela Skupščine občine Lenart in njenih zborov za leto 1984 v mejah sredstev, ki so jim s tem proračunom odobrena. Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegale z občinskim proračunom razporejena sredstva, če take obveznosti niso določene z odlokom ali drugim aktom skupščine občine oziroma aktom izvršnega sveta, ki ga je potrdila skupščina občine. Za izvajanje določb tega člena ter za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so posameznemu organu odobrena v proračunu, je odgovoren predstojnik organa oziroma vodja organizacijske enote kot odredbodajalec, vodja knjigovodstva pa je odgovoren za zakonito uporabo sredstev. 7. člen Izvršni svet je pooblaščen, da lahko spremeni namen in višino razporejenih sredstev po posameznih postavkah v okviru glavnega namena, če se izkaže, da je to možno in potrebno, razen sredstev razporejenih upravnim organom in strokovni službi občine in Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart in sredstev razporejenih za delo družbenopolitičnih organizacij. 8. člen Prihodki, ki jih upravni organi občine Lenart dosežejo s svojo dejavnostjo, so dohodek proračuna, kolikor ni s tem odlokom drugače določeno. Določilo prvega odstavka tega člena se ustrezno uporabi tudi za prihodke, ki jih s svojo dejavnostjo dosežeta Temeljno sodišče Maribor enota Lenart in javno pravobranilstvo Maribor. 9. člen Prihodki doseženi s taksami na promet parklar-jev in kopitarjev so prihodek posebnega računa za zdravstveno varstvo živali občine Lenart. 10. člen Sredstva, razporejena za financiranje pravosodnih organov, organa za kaznovanje prekrškov, medobčinskih in drugih služb ter materialnih stroškov Postaje milice Lenart, se v letu 1984 zagotavljajo v skladu z dogovori in sklenjenimi pogodbami, usklajenimi z rastjo sredstev za zadovoljevanje splošnih potreb v SR Sloveniji v letu 1984. Sredstva, razporejena za financiranje upravnih organov občine Lenart, strokovne službe občine Lenart in Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart, pa se v letu 1984 zagotavljajo v skladu s 104. členom zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24-1148/79) za: — sredstva, ki jih delavci v skladu z navedenim zakonom pridobivajo kot dohodek delovne skupnosti, — sredstva za osebne dohodke (funkcionarja, ki vodi upravni organ in njegovega namestnika, — sredstva za materialne stroške, — sredstva za amortizacije, — sredstva za posebne namene. Podlaga za pridobivanje sredstev za delo organa in s tem tudi dohodka delavcev delovne skupnosti, so programi dela in doseženi rezultati dela delavcev pri izvrševanju programa. Sredstva za materialne stroške, posebne namene in amortizacijo se določijo v okviru možne rasti občinskega proračuna. Če se med letom znatno spremeni delovno področje ali pristojnost, obseg in narava nalog organa ter pogoji za njihovo izvrševanje, se mu lahko sorazmerno poveča ali zmanjša tudi obseg sredstev za de- lo. 11. člen Sredstva, razporejena za financiranje ljudske obrambe se nakazujejo na ustrezni račun občine Lenart — sredstva za financ'ranje obrambnih priprav, uporabljajo pa se po sprejetem finančnem načrtu obrambnih priprav. 12. člen Sredstva, razporejena -za dejavnost družbenopolitičnih organizacij, se nakazujejo uporabnikom na njihove račune. 13. člen Sredstva razporejena za dejavnost krajevnih skupnosti, se nakazujejo krajevnim skupnostim v občini Lenart namensko za delovanje delegatskega sistema. Krajevne skupnosti so dolžne zagotoviti namensko uporabo sredstev iz prvega odstavka tega člena. 14. člen Za druga sredstva, ki so v določenih zneskih razporejena v posebnem delu proračuna je nosilec predstojnik upravnega organa, pristojnega za proračun, uporabljajo pa se neposredno iz računa organov družbenopolitične skupnosti oziroma se nakazujejo na tekoči račun uporabnikov za namene, za katere so določena. 15. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve za pokrivanje premalo predvidenih odhodkov na posameznih postavkah in za nepredvidene odhodke. Izvršni svet se pooblašča, da odloča o uporabi sredstev rezerv do višine 200.000 din za izdatke nastale kot posledica izrednih okoliščin, za katere sredstva niso zagotovljena v proračunu, kot so zlasti: poplave, suša, požar, potres in druge naravne nesreče, epidemija oziroma preprečevanje epidemije, živalske kužne bolezni in rastlinske škodljivce ter izredne akcije teritorialne obrambe. Odloča pa lahko tudi o višjem znesku če je to potrebno s tem, da uporabo tega zneska da v potrditev zborom skupščine občine na prvi prihodnji seji. 16. člen Upravni organ pristojen za občinski proračun je pristojen, da po potrebi nadzira porabo sredstev pri proračunskih porabnikih v skladu s sprejetim programom dela ter skrbi za to, da se sredstva namensko uporabljajo. 17. člen Pregled prihodkov proračuna za leto 1984 in njegova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1984, ki je sestavni del splošnega dela proračuna. 18. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984. St. 400-1/83-46 Lenart, dne 22. marca 1934. Predsednik Skupščine občine , Lenart Edo Zorko, dipl. oec. I. r. Pregled prihodkov in razporeda prihodkov proračuna občine Lenart za leto 1984 Grupa kontov Prihodki 72 Prihodki od davkov od osebnih dohodkov 73 Prihodki od davka od prometa proizvodov in storitev ter od davka od prometa nepremičnin in pravic 74 Prihodki od davka na prihodek od premoženja in premož. pravic ter prihodki od drugih davkov 75 Prihodki od taks 77 Prihodki po posebnih predpisih, prihodki od organov in organizacij DPS, pr'hodki iz naslova investicij v gospodar, in drugi prihodki 78 Prihodki od drugih DPS Skupaj prihodki Skupaj din Grupa kontov 40 23,726 488 41 42 28,104.297 43 1,156 589 6,520.864 44 45 46 6,833 245 47 32,644 819 48 98,986.302 Odhodki Skupaj din Sredstva za delo upravnih organov Sredstva za posebne in druge namene za delo upravnih organov Sredstva za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito . Sredstva za spodbujanje razvoja interv. v gospodarstvu in spod. hitrejšega razvoja gospod, manj razvitih območij Sred. prenes. drugim DPS in SIS Sredstva za družbene dejav. Sred. za druge splošne družbene potrebe Izločanje sred. rezerv Drugi odhodki 29.057.000 21.713.000 4,331.364 3,241.508 18,176822 5,693.730 12,780.441 783.000 3,209,437 Skupaj odhodki 98,986,302 HOO. * Na podlagi 294. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/82 in 1-53/83) in drugega odstavka 25. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1-4/80 in 33-1605/80) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. marca 1984 sprejela ODLOK o spremembah odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Lenart za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000 1. člen V l.a členu odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Lenart za obdobje od leta 1988 do leta 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 17-882/79 in 2-140/84) se b*esedilo »do konca leta 1983« nadomesti z besedilom »do 31. maja 1984«. 2. člen 2. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: - »Izvršni svet Skupščine občine Lenart pripravi in do konca novembra 1984 predloži Skupščini občine Lenart osnutek, do konca februarja 1985 pa predlog dolgoročnega plana občine Lenart« 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 30-4/84 Lenart, dne 22. marca 1984. Predsednik Skupščine občine Lenart Edo Zorko, dipl. oec. I. r. 701. Na podlagi 294. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/82 in 1-53/83) in 50. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni .list SRS, št. 1-4/80 in 33-1605/80) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. marca 1984 sprejela ODLOK o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Lenart za obdobje 1986—1990 1. člen Družbeni plan občine Lenart se pripravi in bo sprejet za obdobje od leta 1986—1990 (v nadaljnjem besedilu: družbeni plan občine Lenart). Nosilci planiranja bodo pri pripravi družbenega plana občine Lenart izhajali iz dolgoročnega ■ programa gospodarske stabilizacije, načrta uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini Lenart in dolgoročnega plana občine Lenart. 2. člen Izvršni svet Skupščine občine Lenart pripravi in do 31. avgusta 1984. leta predloži Skupščini občine Lenart predlog smernic za pripravo družbenega plana občine Lenart. 3. člen .... ,... ,4- ■ . -*■> ' • : , ’• . Izvršni svet Skupščine občine Lenart pripravi in do 30. junija 1985. leta predloži Skupščini občine Lenart osnutek, do 30. novembra 1985. leta pa predlog družbenega plana občine Lenart, 4. člen Izvršni svet Skupščine občine Lenart bo decembra 1984. leta predložil podpisnikom osnutek, avgusta 1985 leta pa predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine Lenart za obdobje 1986 do 1990. Izvršni svet Skupščine občine Lenart bo tekoče obveščal Skupščino občine Lenart o usklajevanju dogovora o temeljih družbenega plana občine Lenart in jo obvestil o njegovi končni uskladitvi. 5. člen Izvršni svet Skupščine občne Lenart določi delovni program pripravljanja družbenega plana občine Lenart. 6. člen Vse samoupravne organizacije in skupnosti sprejmejo programe dela za pripravo svojih planov, s katerimi zagotovijo, da bodo njihove aktivnosti za pripravo planov potekale časovno in vsebinsko v skladu s programom dela za pripravo družbenega plana občine Lenart in bodo samoupravni sporazumi o temeljih planov pripravljeni in sklenjeni, plani pa sprejeti v skladu z roki, ki so predvideni za predložitev osnutka oziroma predloga družbenega plana občine Lenart. 7. člen Za delo v zvezi s pripravo družbenega plana občine Lenart bo Skupščina občine Lenart zagotovila posebna sredstva iz občinskega proračuna za 1985. leto, del sredstev pa bodo namensko združile samoupravne organizacije in skupnosti. Sredstva bbdo določena in porabljena v skladu s programom dela za pripravo družbenega plana občine Lenart. 8. člen ■ Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi družbenega plana občine Lenart je komite za družbeno planiranje občine Lenart. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 30-3/84 Lenart, dne 22. marca 1984. Predsednik \ . Skupščine občine ' Lenart Edo Zorko, dipl. oec. 1. r. z LITIJA V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je. skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 2. aprila 1984 sprejela SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški v' letu 1984 1. člen Spremeni.se 6. člen tako, da se glasi: »Lastna udeležba se izračuna v odstotku od revalorizirane točkovne vrednosti stanovanja.« 2. člen Sprememba pravilnika velja, ko jo sprejme zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija. Sprememba pravilnika se objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-10/82-1 1 Preživnine, določene do vključno 31. 12. 1982, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški povečajo za 33,7 “Z# in to od 1. 3. 1984 dalje. * 2 Preživnine, določene ali dogovorjene med letom 1983 pa se povečajo sorazmerno času, ko so bile do- ločene, in sicer če šo bile določene za */• do konca januarja 1983 33,7 do konca februarja 1983 30.9 do konca marca 1983 28.1 do konca aprila 1983 25 3 do konca maja 1983 22,5 do konca junija 1983 19 5 do konca julija 1983 16.8 do konca avgusta 1983 14.0 do konca septembra 1983 11.2 do konca oktobra 1983 8,4 do konca novembra 1983 5.4 do konca decembra 1983 2,8 3 _ Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem li s tu SRS. St. 47/84-MK/54 Litija, dne 9. aprila 1984. Predsednica skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija Irena Hostnik i. r. 703. Na podlagi 20. člena pravilnika o obvezni zagotovitvi lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice na družbeno najemnih stanovanjih, s katerimi razpolaga Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija (Uradni list SRS, št. 30/82 in 23/83) in 16. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija (Uradni list SRS, št. 30/82 in 42/82) je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija na seji dne 26. marca 1984 sprejel SPREMEMBO PRAVILNIKA o obvezni zagotovitvi lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice na družbeno najemnih stanovanjih, s katerimi razpolaga samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija (Uradni list SRS, št. 30/82 in 23/83) Litija, dne 26. marca 1984. Predsednica zbora uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija Dana Babič 1. r. LJUBLJANA BEŽIGRAD 704. Na podlagi 94. člena in 95. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije. ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) in 7. člena odloka o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Uradni list SRS, št. 7/80 in 38/82) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad na svoji 3. seji dne 10. aprila 1984 sprejel ODREDBO o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih in strokovnih službah občine Ljubljana Bežigrad 1. člen Ta odredba določa začetek, trajanje, razporeditev in konec delovnega časa v upravnih organih in strokovnih službah občine Ljubljana Bežigrad. 2. člen Delovni čas v upravnih organih in strokovnih službah je razporejen na pet delovnih dni in traja 42 ur na teden. . 3. člen Gibljivi začetek in konec delovnega časa traja: — ponedeljek, torek in četrtek od 7.30 do 8. ure in od 15.30 do 16.30 ure — sredo od 7.30 do 8. ure in od 17. 30. do 18. ure — petek od 7.30 do 8. ure in od 14. do 16. ure ' 4. člen Čas obvezne prisotnosti traja: — ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 15.30 ure — sreda od 8. do 17.30 ure — petek od 8. do 14. ure 5. člen Uradne ure za. neposredno poslovanje upravnih organov in strokovnih služb z delovnimi ljudmi in občani, organizacijami združenega dela, drugimi sa-moupravn.mi organizacijami in skupnostmi ter drugimi osebami trajajo: — ponedeljek od 9- do 15.30 ure — sredo od 8. do 17.30 ure — petek od 8. do 14. ure 6. člen Pri organizacijskih enotah, ki so vezane na stalno poslovanje za delovne ljudi in občane, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter pravne osebe, pa trajajo uradne ure vsak dan ves čas obvezne prisotnosti, določene v 4. členu te odredbe. 7. člen V primerih, ko to narekuje značaj nalog upravnega organa ali strokovne službe oziroriia način njihovega dela,'lahko funkcionar, ki vodi upravni organ, v soglasju z Izvršnim svetom Skupščine občine Ljubljana Bežigrad, razporedi delovni čas drugače, kot je določeno v 3. členu odredbe, oziroma določi večji obseg uradnih ur, kot je določeno v 5. členu odredbe. 8. člen S posebnim nalogom lahko odredi funkcionar upravnega organa ali strokovne službe opravljanje določenih del oziroma tudi v soboto, nedeljo in na piaz-nik. kadar je to nujno potrebno za izvršitev posebne naloge. 9 člen Podrobnejše izvajanje določb odredbe se opredeli s pravilnikom o razporeditvi delovnega časa. ki ga predpiše funkcionar posameznega upravnega organa oziroma strokovne službe po predhodnem mnenju sveta oziroma zbora delavcev delovne skupnosti. 10. člen Razpored delovnega časa in uradnih ur mora biti označen v prostorih Družbenega centra Bežigrad in se objavi v glasilu SZDL Ljubljana Bežigrad Zbor občanov«. 11. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 12. člen Z dnem. ko začne vetiati ta odredba, preneha veljati odredba o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih in strokovni, službi občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 40/82). St. 115-15/81-3 Ljubljana, dne 10. aprila 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Aleš Čerin 1. r. LOGATEC 705. V skladu z 10 členom aneksa k samoi.ipravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Logatec za obdobje 1981—1985 je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Logatec na seji obeh zborov dne 27. marca 1984 sprejela UGOTOVITVENI SKLEP o sklenitvi aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Logatec za obdobje 1981—1985 1 Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Logatec ugotavlja, da je aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Logatec za obdobje 1981—1985 sklenjen, ker ga je sprejela večina udeležencev sporazumevanja. 2. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. .Št 06-10/82 Logatec, dne 2. aprila 1984. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti ..Logatec Alojz Sajovec L r. 706. Na podlagi zakona o referendumu n drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS. št. 3/73. 23/73 in 17/83) ter statuta krajevne skupnosti Laze in sklepa zbora občanov z dne 17 februarja 1984 je svet KS Laze na svoji seji dne 3. marca 1984 sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega sambp^pevka za so""nancira-nje gradnje asfaltne prevleke v KS Laze 1. člen Uvedbe se krajevni samoprispevek za sofinanciranje gradnje asfaltne prevleke v KS Laze in se razpiše referendum za dan 25 marca 1984. Na podlag: odločitve za referendum z dne 25. marca 1934 je referendum polnomočen in izpe’jan po zakonu. 2. člen O zbranih sredstvih samoprispevka in o njihovi uporabi, je svet KS Laze dolžan izdelati posebno poročilo in ga predložiti na zbor občanov krajanom KS Laze. 3. člen Sredstva zbrana s krajevnim samoprispevkom so strogo namenska in se vodijo na račun krajevne skupnosti Laze. 4. člen Samoprispevek se zavezancem obračuna na podlagi seznama, ki ga je sestavil svet KS in potrdil zbor občanov dne 17. 2. 1984 v navedenih naseljih in Sa plačujejo zavezanci po položnici v enkratnem znesku ali v devetih obrokih, od katerih mora biti prvi najmanj v višini ene četrtine celotnega prispevka zavezanca. Obroki zapadejo v plačilo: 13. 5. 1984, 17. 6. 1984, 15. 7. 1984, 12. 8. 1984, 16. 9: 1984, 14. 10. 1984, 11. 11. 1984, 16. 12. 1984 in 31. 1. 1985. Od občanov, ki ne izpolnijo plačila samoprispevka v določenih rokih, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov občanov. Obveznosti prisilno izterja, uprava za družbene prihodke Skupščine občine Logatec. 5. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. 5. 1984 do 31. 1. 1985. Laze, dne 25. marca 1984. Predsednik sveta krajevne skupnosti Laze Stanislav Kermavner 1. r. 707. Volilna komisija krajevne skupnosti Laze daje po 7. členu zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) POROČILO o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za realizacijo asfaltne prevleke v krajevni skupnosti Laze Referendum je razpjsal svet krajevne skupnosti Laze s sklepom o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za položitev asfaltne prevleke v krajevni skupnosti Laze. Referendum je bil 25. marca 1984. Volilna komisija je na podlagi pregleda glasovalnih spisov preizkusila zakonitosti referenduma in ugotovila, da je bil postopek za izvedbo referenduma in sam referendum izveden v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja. Po ugotovitvi izida glasovanja je volilna komisija ugotovila, da je od 248 volilnih upravičencev glasovalo 234 volilcev. Od tega števila jih je glasovalo »za« 135 volilcev, »proti« 94 volicev, medtem ko je bilo 5 glasovnic neveljavnih. Glasovanja se je vzdržalo 14 volilcev. Na podlagi prej navedenega izida glasovanja, ugotavlja volilna komisija, da je predlog za uvedbo samoprispevka sprejet, saj se je zanj izrekla večina glasovalnih upravičencev. Laze, dne 25. marca 1984. Volilna komisija krajevne skupnosti Laze Predsednik: Franc Šušteršič 1. r. Namestnik: Janez Turk 1. r. Zapisnikar: Branko Simšič L r. član Andrej Kermavnar ml. 1. r. RIBNICA 708. V skladu z prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi m družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/78) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ribnica na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 29. marca 1984 sprejela SKLEP o valorizaciji preživnin v letu 1984 1 Preživnine, določene ali dogovorjene do konca leta 1982, ki so bile v letu 1983 že valorizirane, se povečajo za 33,7 odstotka od 1. 3. 1984 dalje. 2 Preživnine, ko so bile določene ali dogovorjene med letom 1983 pa se povečajo od 1. 3. 1984 dalje sorazmerno času, ko so bile določene in sicer če so bile določene do konca januarja 1983 za Vt 33,7 do konca februarja 1983 30.9 do konca marca 1983 28.1 do konca aprila 1983 25,3 do konca maja 1983 22,5 do konca junija 1983 19,7 do kanca julija 1983 16 8 do konca avgusta 1983 14.0 do konca septembra 1983 11,2 do konca oktobra 1983 8 4 do konca novembra 1983 5.6 do konca decembra 1983 2,8 3 Sklep začne veljati z dnem objave. St. 56-8-76 Ribnica, dne 29. marca 1984. Predsednica skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ribnica Nada Blatnik 1. r. SEVNICA 709. Na podlagi 171. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) in na podlagi 59. člena družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Sevnica (Uradni list SRS, št. 22/81) je Skupščina občine Sevnica na seji vseh zborov dne 20. februarja 1984 sprejela SKLEP o spremembi in dopolnitvi družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Sevnica I Družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Sevnica se spremeni in dopolni: 1. člen a) 2. členu se za 3. almeo doda nova alinea, ki se glasi: — razvijanje kolektivnega dela, odločanja in odgovornosti v organih in organizacijah v občini, vključujoč tudi individualno odgovornost vsakega člana kolektivnega organa ali telesa oziroma vsakega posameznega nosilca javne funkcije za svoje delo; b) za 6. alineo doda nova alinea, ki se glasi: — za uveljavljanje politike odlikovanj in družbenih priznanj kot sestavnega dela kadrovske politike. 2. člen V 4. členu dogovora se v 4. alinei besedilo spremeni in dopolni tako, da se glasi: — določali in razporejali sredstva ža izobraževanje in usposabljanje kadrov ter spodbujali razvoj, vzgoje in izobraževanja v skladu s potrebami združenega dela in celotnega družbenega razvoja. 3. člen 35. člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi: Udeleženci dogovora bomo pri izbiri delavcev za individualne poslovodne organe, predsednike oziroma člane kolegijskega poslovodnega organa (v nadalj-nem besedilu: poslovodni organi) in delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi upoštevali celovitost strokovnih družbenopolitičnih in moralnih načel. Zato bomo pri izbiri kandidatov za navedena dela oziroma naloge poleg strokovne usposobljenosti zlasti upoštevali, da kandidati izpolnjujejo naslednje kriterije: — s svojim delom ispričujejo svojo opredeljenost za socialistični samoupravni socializem, — ustvarjalno razvijajo socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose na podlagi ustave in zakona o združenem delu in poglabljajo odločujoči vpliv delavskega razreda v družbi, — uveljavljajo pridobitev NOV in socialistične revolucije in zasnovo SLO in DS, krepijo bratstvo in enotnost ter enakopravnost jugoslovanskih narodov in narodnosti ter politike miroljubne koeksistence, — dokazujejo svoje sposobnosti in znanje ter ustvarjalno zavzetost pri graditvi socialističnega samoupravnega sistema pri skupnem delu in vodenju ter da se zavedajo odgovornosti za opravljanje svojih nalog, da uživajo ugled in zaupanje v svojem življenjskem in delovnem okolju, — odgovorno izpolnjujejo sprejete delovne in družbene naloge. Načela iz prejšnjega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za področje SLO, varnost in družbeno samozaščito. 4. člen Za 35. členom se doda nov 35.a člen, ki se glasi: Udeleženci dogovora se zavezujejo, da bodo pri kadrovanju kadrov iz 35. člena dosledno uveljavili načela demokratičnosti in javnosti, celovitosti osebnostnih kvalitet, kot jih določa predhodni člen dogovora ter ustreznih znanj in ustrezne zastopanosti neposrednih proizvajalcev in drugih delovnih ljudi in občanov, žensk in mladih neposredno iz združenega dela ter iz družbenega življenja. 5. člen Za 39. členom sledijo novi 39.a, 39.b in 39.c členi, ki se glasijo: 39.a člen Udeleženci dogovora bomo sodelovali pri zadovoljevanju kadrovskih potreb za delo na področju pravosodja. Skrbeli bomo, da bodo kadrovski plani obsegali tudi potrebe po kadrih za delo na področju pravosodja, za stalno evidentiranje kadrov z vseh področij združenega dela, za strokovno in družbenopolitično usposabljanje spremljanja razvoja in za ustrezno usmerjanje kadrov v pravosodje. 39.b člen Pri obravnavanju predlogov kandidatov za nosilce družbenih funkcij v pravosodju, to je za sodnike in sodnike porotnike rednega sodišča, sodnike sodišča združenega dela in drugih samoupravnih sodišč, za javnega tožilca in njegovega namestnika, za družbenega pravobranilca samoupravljanja, javnega pravobranilca, sodnika za prekrške, bomo udeleženci dogovora upoštevali splošna načela in merila kadrovske politike z zakonom določene pogoje in kriterije, ki izhajajo iz z zakonom opredeljene funkcije in pristojnosti sodišč in iz narave ter zahtevnosti del in nalog na posameznih dolžnostih in merilih za nosilce družbenih funkcij v pravosodju, ki jih opredeli koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri predsedstvu Republiške konference SZDL. 39.c člen Pri opravljanju svojih nalog na področju kadrovske politike ravnajo udeleženci dogovora v skladu z načelom, da se pri kadrovanju poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi upošteva celovitost njihovih strokovnih znanj in uresničevanja obveznosti izpopolnjevanja in usposabljanja ter njihovih osebnostnih kvalitet in sposobnosti, kot jih določa 35. člen tega dogovora. Sklep postane veljaven osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 117-5/83-1 Sevnica, dne 20. februarja 1984. Predsednik Skupščine občine Sevnica Joie Bavec 1. r. 710. Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica sta na 6. skupni seji dne 26. marca 1984 sprejela na podlagi 10. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica SKLEP s katerim ugotavljata, da je skupščina sprejela statut Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica, na podlagi česar je le ta postal pravno veljaven Z dnem sprejema tega sklepa je prenehala veljavnost statuta Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica številka 022-l/’76. St. 17-1/84-9 Sevnica, dne 26. marca 1984. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica Franc Ogorevc 1. r. 711. Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica sta na 6. skupni seji dne 26 marca 1984 sprejela na podlagi 38. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Obč nske zdravstvene skupnosti Sevnica SKLEP s katerim ugotavljata, da je k temu sporazumu pristopila večina njegovih udeležencev in je torej pravno veljaven. St. 01-4/84-9 Sevnica, dne 26 marca 1984. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica Franc Ogorevc 1. r. SLOVENSKA BISTRICA 712. Na pod’agi drugega odstavka 2. člena odredba c preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1984 (Uradni list SRS. št. 41-1623/ 83) ter 258. člena statuta občine Slovenska Bistrica (MUV, št. 17/80 in 22/81)-je Izvršni svet Skupščine občine Slovenska Bistrica na 62. seji dne 3. aprila 1984 sprejel ODREDBO o preventivnih cepljenjih — diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1984 I. I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S to odredbo se določa izvajanje veterinarsko-sa-nitarnih ukrepov v letu 1984. pravice in dolžnosti družbenopolitičnih skupnosti, delovnih organizacij. Obdravskega zavoda za veterinarsko in živinorejo Ptuj, obratnih veterinarskih ambulant ter občanov na območju občine Slovenska Bistrica, da se ugotovi in prepreči širjenje v tej odredbi navedenih kužnih in parazitarnih bolezni pri živalih. 2. člen Veterinarske organizacije, ki so po predpisih verificirane za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni, morajo v letu 1984 izvesti ukrepe za ugotavljanje, odkrivanje, preprečevanje in zatiranje določenih kužnih in parazitarnih bolezni na območju občine Slovenska Bistrica. Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe, predpisane po tej odredbi. 3. člen Veterinarske organizacije so dolžne pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe, o tem pismeno obvestiti veterinarski inšpektorat MUIN občin Maribora, občine Lenart in občine Slovenska Bistrica. O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih. 4. člen Odrejena preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. Izvajalec cepljenja mora imeti to potrjeno z laboratorijskimi izvidi. 5. člen Veterinarske organ.zacije morajo ob izvajanju preventivnih cepljenj m za diagnostične preiskave voditi evidenco o datumu cepljenja ali preiskave, o imenu in. bivališču posestnika ali lastnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu cepiva, o serijski in kontrolni številki cepiva, o rezultatu cepljenja ih preiskave. Izvajati mora tudi kontrolo ali so bile vse živali cepljene Veterinarske organizacije morajo spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni veterinarski inšpektorat. 6. člen Stroški za preventivna cepljenja in preiskave, določene s to odredbo, se plačajo s posebnega računa za zdravstveno varstvo živali občine Slovenska Bistrica, razen za cepljenje psov proti steklini. II. PREVENTIVNI UKREPI 7. člen Preventivno cepljenje kopitarjev, goved in ovc proti vraničnem prisadu se mora opraviti v S topnem, Strugu, Pečkah, Makolah, Stranskih Makolah, delu Štatenberga, Globoko, Hrastovec — del, Modraže, Krasni, Novake, Studenice, Brezje, Podboč. Poljčane, Čadramska vas, Lušečka vas, Mostečnem, Ložnici ter pri vseh gospodarstvih ki imajo kmetijska zemljišča na poplavnem področju Dravinje. Cepljenje mora opraviti OZVZ Ptuj, PE Slovenska Bitsrica do 30. aprila 1984. 8. člen OZV2 Ptuj, PE Slovenska Bistrica mora opraviti splošno preventivno cepljenje psov proti steklini do 1. maja 1984. Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti. Preventivno je cepiti tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva — tj. brez ■ pastirja na naravno ali umetno ograjenih površinah, ki so oddaljene od naselij oziroma živali y gospodarstvih zaradi suma, -da h) živali lahko prišie v stik s steklo živaljo. 9. člen Preventivno cepljenje kokoši, piščancev, brojler-jev, puranov in matičnih jat fazanov prati atipični kokošji kugi se mora opraviti: — v perutninskih obratih organizacij druženega dela, — v naseljih', kjer so perutninski obrati organizacij združenega dela ali večje reje individualnih proizvajalcev, — v obratih individualnih proizvajalcev kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost. Na območju občine Slovenska Bistrica opravi preventivno cepljenje OZVŽ Ptuj, PE Slovenska Bistrica in verificirane veterinarske ambulante organizacij združenega dela, ki proizvajajo perutnino v lastnih obratih oziroma v kooperacijski proizvodnji pa tern ohrpočju. - „ Cepljenje mora opraviti na način, ki ga za posamezno vakcino določi prgizvajalec vakcine. 10. člen Valilna jajca smejo izvirati le iz perutninskih jat, v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus niso' bili ugotovljeni pozitivni reaktorji, ki so zaščitno cepljenje proti kužnemu trem or ju perutnine, Mareko-vi bolezni, infekcioznem bronhitisu in Gumboro bolezni in ki po 14. tednu starosti niso dobivale nitro-furanskih preparatov (nitrofurazon, nitrofurazolidon itd.). Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravijo veterinarski zavodi z epiko obratne veterinarske ambulante. Cepljenje proti kužnemu tremorju, Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni opravi z registriranimi vakcinami OZVŽ Ptuj. PE Slovenska Bistrica; v obratih organizacij združenega dela, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo pa obratne veterinarske ambulante. 11 11. člen OZVŽ Ptuj. PE Slovenska Bistrica mora preventivno cepiti prašiče proti svinjski kugi v vseh gospodarstvih na območju občine Slovenska Bistrica, ki imajo deset in več plemenskih svinj oziroma najmanj petdeset pitancev. Proti tej bolezni je obvezno preventivno pepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ne glede na število živali v gospodarstvu. Cepljenje, se opravi s, sevom K-lapiniziranega virusa. 13. člen OZVŽ Ptuj, PE Slovenska Bistrica mora do I. maja 1984 končati VI. splošno tuberkulinizacija goved ter začeti VII. splošno tuberkulanizacijo v krajih, kjer se je v letu 1981 pričela VI. splošna tuberkuliniza-cija tako, da bo do konca 1984. leta tuberkulinizirano z intradenrialno tukerkulirtizapijo 20°/a goved na območju občinp Slovenska Bistrica. 13. člen Nn brucelozo je treba preiskati enkrat letno: — krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prstenastim preiskusom; v primeru sumljive reakcije je potrebno vzeti živalim iz sumljivega vzorca kri za pregled; — osnovne goveje črede organizacij združenega dela s serološkim pregledom krvi; — plemenske živali v osnovnih čredah na praši-čerejskih obratih organizacij združenega dela s serološko preiskavo krvi. Vzorce mleka in krvi odvzame OZVŽ Ptuj, PE Slovenska Bistrica. Mlečno prstenasto preiskavo in laboratorijsko preiskavo krvi (SA-test)' opravi Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj. 14. člen Plemenske bike v prjrodnem pripustu jr treba preiskati na mehurčasti izpuščaj pri govedi (IBR-IPV). 15. člen Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati vse kopitarje, ki-so bili pabuvljepi v lety 1Q83 in vhlevljeni v že okužene in sanirgne hleve. Vzorce krvi odvzame OZVŽ Ptuj, PE Slovenska Bistrica. Serološki pregled vzorcev krvi z geiprecipi-tinskim testom (Coggins - test) opravi VTOZD za veterinarstvo. 16. člen Čebelje družine vzrejevalcev matic ter čebelje družine plemenskih postaj je treba preiskati na hudo gnilobo čebelje zalege, nosemavost, pvšičavost in va-roatozo. Preiskavo opravi VTOZD za veterinarstvo. Vzorce čebel je treba dostaviti organizacijam iz prejšnjega odstavka do 31. marca 1984. preiskave pa morajo biti opravljene do 30. aprila 1984. 17. člen Na vrtoglavost postrvi je treba v ribogojnicah pregledati enkrat letno postrvske vrste rib, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskavo od junija do 31. decembra 1984; vzorci tržnih rib pa. kot to- odredi občinski organ veterinarske inšpekcije. 18. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1/3-322-3/84 Slovenska Bistrica, dne 3. aprila 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občipe Slovenska Bistrica Stanislav Kovač, dipl. inž. 1. r. 713. Izvršni svet Skupščine občine Slovenska Bistrica je na podlagi določil 37. in 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in 2-43/78) in pravilnika o ukrepih za zatiranje in izkoreninjenje kužnih bolezni čebel (Uradni list. SFRJ. št. 49-605'87) ter 258 člena statuta občine Slovenska Bistrica (MUV, št. 17/80 in 22/81) na 62. seji dne 3. aprila 1984 sprejej ODREDBO o zatiranju varooze na območju otžčine Slovenska Bistrica 1. člen Zaradi ugotovitve kužne bolezni čebel varooze se območje občine Slovenska Bistrica ‘proglaša za okuženo s to boleznijo. 2. Sen OZV2 — PE Slovenska Bistrica mora ob pomoči čebelarskih preglednikov pregledati vsa čebelarstva na območju občine Slovenska Bistrica. 3. člen Okužena čebelarstva je potrebno zdraviti najmanj dvakrat letno — spomladi in jeseni. Povzročitelje bolezni je potrebno uničevati tudi z odstranjevanjem pokrite trotovske zalege iz panjev in uporaba drugih strokovnih priznanih metod za uničevanje parazitov. 4. člen Prepovedano je premeščanje okuženih čebeljih družin do konca predpisanega zdravljenja. 5. člen Čebelarji na območju občine Slovenska Bistrica morajo prijaviti svoja čebelarstva na sedežu OZVZ Ptuj — PE Slovenska Bistrica v Slovenski Bistrici do 1. maja 1984. V prijavi morajo navesti: — ime, priimek in naslov čebelarja, — stojišče čebelnjaka, — število in vrsto panjev. 6. člen Stroški zatiranja varooze gredo v breme lastnikov (živali) čabeL 7. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1/3-322-2/84 Slovenska Bistrica, dne 3. aprila 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenska Bistrica Stanislav Kovač, dipl. inž. 1. r. 714. Na podlagi 94. in 95. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SRS ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12'82) in 7. člena odloka o razporeditvi delov-, nega časa v upravnih organih (Uradni list SRS, -št. 7’'80, 38/82 in 10/83) je Izvršni svet Skupščine občine Slovenska Bistrica na 62. seji z dne 3. aprila 1984 sprejel ODREDBO o spremembah in dopolnitvah odredbe o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih in strokovnih službah skupščine in Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenska Bistrica 1. člen Dopolni' se drugi odstavek 2. člena odredbe o razporeditvi delovnega časa v upravmh organih in strokovnih službah skupščine in izvršnega sveta občine Slovenska Bistrica (Uradni list SRS, št 13/83). tako, da se glasi: »Upravni organi Skupščine obč"ne Slovenska Bistrica de'ajo vse delovne dni, razen ob sobotah in sicer: — v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, — v sredo od 7. do 17. ure. 2. člen . V celoti se črtajo 3., 4. in 5. člen. 3. člen 6. člen postane 3. in se v drugem odstavku spremeni tako, da se glasi: »Ce narava del in nalog delavcev, navedenih v prejšnjem odstavku to terja, se delovni čas razporedi tako, da znaša v določeni dobi med letom več kot 8 ur na dan, v preostalem delu te dobe pa manj kot 8 ur na dan. Pri tem pa skupni čas pri omenjeni dobi ne sme biti v povprečju daljši od 42 ur na teden.« 4. člen 7. člen postane 4. in se spremeni tako, da se glasi: »Prihod in odhod delavcev na delo in iz dela se obvezno evidentira z registrirno uro.« 5. člen Vsi naslednji členi se preštevilčijo in sicer od 5 do 13. 6. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja .pa se od 15. IV. 1984 dalje. St. 1/3-14-2/82 Slovenska Bistrica, dne 3. aprila 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenska Bistrica Stanislav Kovač, dipL inž. I. r. SLOVENSKE KONJICE 715. Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice je na podlagi določil 51. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/ 77), odredbe o preverntivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 41/83) in 184 člena statuta občine Slovenske Konji-/ ce (Uradni list SRS, št. 23/82) na svoji seji dne 11. aprila 1984 sprejel ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1981 na območju občine Slovenske Konjice i. Splošne določbe 1. člen Veterinarski zavod Celje, poslovna enota Slovenske Konjice in obratna veterinarska ambulanta Perutnine Ptuj TOZD »Perutninske farme« za potrebe lastne proizvodnje (v nadaljnjem besedilu »pooblaščena organizacija«) morata v letu 1984 opraviti preventivna cepljenja, diagnostične in druge preiskave v navedenih rokih, območjih ter lastnikih, da se preprečijo, oziroma ugotovijo ter zatrejo v tej odredbi navedene kužne bolezni. Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. 2. člen Pooblaščena organizacija mora pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov.iz te odredbe o tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu mora poročati na predpisanih obrazcih. 3. člen Preventivna' cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali trajno zaščitene. 4. člen Pooblaščena organizacija mora voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave živali, o imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, serijski in kontrolni številki cepiva oziroma diagnostičnega sredstva ter o rezultatu cepljenja, oziroma preiskave živali. Pooblaščena organizacija mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata ter o tem obveščati Oddelek za inšpekcijsko nadzorstvo Občine Slovenske Konjice. 5. člen Stroški sistematičnega ugotavljanja kužnih bolezni in preventivnih cepljenj živali po tej odredbi bremenijo posebni račun »sredstva za zatiranje živalskih kužnih bolezni občine Slovenske Konjice«. II. PREVENTIVNI UKREPI 6. člen Preventivno cepljenje kopitarjev, goved in ovac proti vraničnemu prisadu se mora opraviti v naselju Brdo do 30. aprila 1984. Cepljenje opravi Veterinarski zavod Celje. 7. člen Splošno zaščitno- cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do 1. maja 1984. Mlade pse se mora v teku leta zaščitno cepiti proti steklini takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti. Proti steklini se mora zaščitno cepiti tudi goveda na paši na Rogli. Cepljenje opravi Veterinarski zavod Celje. 8. člen Zaščitno cepljenje kokoši in piščancev brojl.erjev proti atipični kokošji kugi se mora opraviti: — v obratih zasebnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji z organizacijo združenega dela, — v obratih zasebnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost, — v naseljih Draža vas. Tepanje, Žiče, Zreče in Bukovlje zaščitni pas' okrog kooperacijske reje kokoši ali piščancev oziroma večje reje zasebnih proizvajalcev. Cepljenja iz prejšnjega odstavka se opravijo z živim ali z mrtvim cepivom, po programu imuno-profilakse (navodilo Republiške veterinarske uprave, št. 322/A-026/82 z dne 11. 3. 1982). Cepljenja, določena v tem členu, opravi Veterinarski zavod Celje, poslovna enota Slovenske Konjice. razen cepljenj v kooperacijskih rejah brojler-jev Perutnine Ptuj, v katerih opravi cepljenje obratna veterinarska ambulanta Perutnine Ptuj. Cepljenje se opravi na način, ki ga za posamezno cepivo določi proizvajalec. 9. člen V valilnici Winter Ane, Zg. Pristava 12 in Marguč Lotke, Zg. Pristava 4, se lahko valijo samo jajca, ki izvirajo iz perutninskih jat, katere so bile zaščitno cepljene proti Atipični kokošji kugi, Kužnemu tre-.morju, Marekovi bolezni, Gumboro bolezni, Infekcioz-nemu bronhitisu in so bile pregledane na kokošji tifus po metodi hitre krvne aglutinacije z negativnim rezultatom ter -po 14. tednu starosti niso dobivale ni-trofuranskih pripravkov. Cepljenje in pregled na kokošji tifus opravi Ve-terinski zavod Celje. ■ — 10. člen Proti prašičji kugi se mora cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 in več plemenskih svinj, oziroma 50 pitancev. Proti tej bolezni se mora zaščitno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo z odpadki živalskega izvora oziroma s pomijami iz javnih kuhinj ne glede na njihovo število v gospodarstvu. Cepljenje s sevom K lapiniziranega virusa opravi Veterinarski zavod Celje. -11. člen Veterinarski zavod Celje mora v letu 1984 začeti VII. splošno tuberkulinizacijo goved ter intradermalno tuberkulinizirati goveda v sledečih naseljih: Breg, Dobrnež, Gorenje, Ličenca, Ljubnica, Nova Dobrova, Novo Tepanje, Prežigal, Skomarje, Sp. Grušovje, Stenica, Tepanje in Zreče. Tuberkulinizirati mora tudi kokoši v naseljih: Kravjek, Slov. Konjice, Bezovje in Hudinja, kjer je bila ugotovljena kokošja tuberkuloza in sicer vsa dvorišča, ki neposredno mejijo na okuženo dvorišče. 12. člen Na brucelozo se mora preiskati z mlečno prste-nastb preizkušnjo krave v hlevih proizvajalcev mleka za javno potrošnjo in sicer enkrat letno. Vzorce vzame Veterinarski zavod Celje v mesecu juniju, preiskavo pa opravi Živinorejsko veterinarski zavod Celje. 13. člen Plemenske bike v prirodnem pripustu se mora enkrat letno preiskati na mehurčasti izpuščaj goved (IBR/IPV). Vzorce krvi vzame Veterinarski zavod Celje, preiskavo pa' opravi VTOZD za veterinarstvo BF Ljubljana. 14. člen Na kužno malokrvnost kopitarjev se mora preiskati plemenskega žrebca in vse v letu 1983 novona-bavljene kopitarje v okuženih hlevih. Vzorce krvi vfeime Veterinarski zavod Celje. Serološki pregled vzorcev krvi z geloprecipitinskim testom (Coggins test) opravi VTOZD za veterinarstvo BF Ljubljana. 15. člen Plemensko jato postrvi v Ribogojnici Agrokombinata Maribor v Bulcovljah se mora preiskati na virusno hemoragično septikemijo šarenk. Vzorce vzame Veterinarski zavod Celje do 15. februarja 1984. Mladice postrvi v Ribogojnici N Bukovlje se mora enkrat letno preiskati na vrtoglavost. Vzorce vzame Veterinarski zavod Celje v času od 31. marca do 31 decembra 1984. Preiskave rib opravi VTOZD za veterinarstvo BF Ljubljana. „ 16. člen Na hudo gnilobo čebelje zalege se mora pregledati vsa čebelarstva v polmeru 3 km od žarišč te bolezni v Bezini in Slovenskih Konjicah. 17. člen Ta odredba začne- veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-38/83-9/6 Slovenske Konjice, dne 11. aprila 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice Janko Kovač 1. r. ' 716. V skladu z 11. členom statuta Občinske raziskovalne skupnosti je skupščina Občinske raziskovalne skupnosti Slovenske Konjice na seji dne 26. marca 1984 sprejela SKLEP o začasnem prenehanju vplačila prispevkov iz dohodka na osnovi dohodka za Občinsko raziskovalno skupnost Slovenske Konjice 1 Začasno preneha obveznost plačevanja prispevkov iz dohodka za Občinsko raziskovalno skupnost Slovenske Konjice v višini 0,02 % od 1. aprila 1984 dalje. 2 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS uporablja pa se od 1. apriia 1984 dalje. Predsednik skupščine Stane Kokelj, dipl. inž. 1. r. VRHNIK ' 717. Na pod1agi 61. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva Vrhnika za obdobje 1981—1985 je skupščina Skupnosti otroškega varstva Vrhnika dne 28. marca 1984 sprejela SKLEP o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 19S1 1 Pravico do denarne pomoči ima otrok delavca oziroma delovnega človeka v znesku: 1.900 din na mesec, če je dohodek družine v katero spada do 4.900 din na družinskega člana mesečno. 1.100 din na mesec, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 4.900 do 5.600 din na družinskega člana mesečno, 600 din na mesec, če je dohodek v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 5.600 do 6.000 din na mesec na družinskega člana. 2 V dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada se štejejo vsi dohodki in prejemki ne glede iz katerih virov ali na podlagi katerih predpisov jih družina ima. Kot dohodek delovnih ljudi, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost se šteje dohodek, ki je podlaga za odmero prispevka oziroma davka. Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v 13-kratnem znesku katastrskega dohodka. V dohodek družine se ne šteje denarni prejetnek po predpisih o vojaških invalidih in znesek vplačanega krajevnega ali občinskega samoprispevka. Ce se posameznega dohodka ne da natančno ugotoviti (npr. priložnostno delo), krajevna skupnost oziroma organizacija združenega dela oceni višino dohodkov, ki vplivajo na ugodnejši socialni položaj družine. Mnenje o socialnem položaju družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada da krajevna skupnost oziroma, organizacija zdraženega dela. 3 Pravico do denarne pomoči otrok iz kmečke družine in druge družine, ki ji je pomoč nujno potrebna v znesku 600 din na mesec ob pogoju: — da je dohodek iz kmetijske dejavnosti glavni vir za preživljanje družine in skupni katastrski do-, hodek ne presega 9.000 oziroma 2.800 din katastrskega dohodka letno na družino oziroma družinskega člana ali je družina brez dohodka, .— poleg katastrskega dohodka še upoštevajo tudi drugi dohodki družine in tudi druge okoliščine zaradi katerih je družina v ugodnejšem oziroma težjem •"acialnem položaju. 4 Otrok, ki ima pravico do denarne pomoči je upravičen do povečane denarne pomoči v znesku: — 600 din na mesec, če je težje telesno ali duševno prizadet, „ , i — 400 din na mesec, če ima enega hranilca. O upravičenosti do povečane denarne pomoči sklepa komisija za uveljavljanje pravic do nadomestil in denarnih pomoči skupščine občinske skupnosti otroškega varstva (v nadaljevanju: komisija). Pri dodelitvi povečane denarne pomoči komisija upošteva vpliv otrokove prizadetosti na socialpi položaj družine, oziroma razloge zaradi katerih je otrok, ki ima edinega hranilca v težjem socialnem položaju. 5 Občan, ki s člani svoje družine živi na kmetijskem posestvu sorodnika po katerem ima katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega dedovanja se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti. Višina dohodka iz kmetijske dejavnosti iz prejšnjega odstavka te točke se ugotovi tako, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti deli na lastnika posestva in člane njegove družine, ki jih je on dolžan preživljati ter na občanovo družino, če občan ne dokaže, da tega dohodka nima. 6 Za družinske člane se šteje občan, pri katerem otrok živi oziroma h kateremu spada, njegov zakonec oziroma oseba, ki živi z občanom v življenjski skupnosti, otroci in stari starši. Stari starši se štejejo za družinske člane, če so brez lastnih sredstev za preživljanje ali'imajo lastna sredstva za preživljanje, vendar njihovi poprežni mesečni dohodki skupaj s katastrskim dohodkom ne presegajo življenjskega stroška za starostnika. Dohodki ^nega od starih staršev pri upoštevanju poprečnega' mggpopegp dohodka iz prejšnjf 3a odstavka te točke, se delijo na oho starša. Enako načelo velja tudi tedaj, kadar imata oba stara starša dohodek. 7 Komisija lahko ne glede na določbo J. tačke tega sklepa po prostem preudarku dodeli denarno pomoč ali pa jo odreče, če ugotovi, da živi otrok v težjih ali ugodnejših socialnih razmerah- 8 Komisija lahko dodeli' otroku, ki ima stalno prebivališče na območju občine, katere komisija je pristojna enkratno, večkratno ali stalno pomoč. Pomoč se lahko dodeli v funkcionalni (povračilo za stroške prehrane v šoli, povračilo za dnevno varstvo in vzgojo predšolskega otroka v VVO in podobno) ali v denarni obliki, vse do višine določene v 1. točki tega sklepa. 9 Komisija za uveljavljanje pravic do nadomestil in denarnih pomoči skupščine Skupnosti otroškega varstva Vrhnika lahko na predlog pristojne komisije dodeli višjo denarno pomoč, kakor je določeno v tem sklepu. 10 Denarno pomoč se praviloma izplačuje roditelju, drugi fizični ah pravni osebi, ki pretežno skrbi za otrgka. Za otroke, ki so vključeni v vzgojnovarstvene organizacije, osnovno šolo in v drugih organizacijah se denarno pomoč lahko preusmeri za povračilo prispevka varstva in prehrane. 11 Občani, ki denarno pomoč že prejemajo, morajo vložiti zahtevek po tem sklepu na obrazcu SP- 2 »Sporočilo o spremembah podatkov v vlogi za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic« najpozneje v tridesetih dneh po objavi tega sklepa v Uradnem listu SRS. 12 Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1983 (Uradni list SRS). 13 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1984 dalje. Predsednik skupščine Jgnez Žnidaršič 1. r. ZAGORJE OB SAVI 718. Skupščina občinske zdravstvene skupnosti je na svoji 10. seji dne 29. marca 1984 sprejela STABILIZACIJSKO VARČEVALNI PROGRAM Občinske zdravstvene skupnosti Zagorje ob Savi za leto 1984 V skladu z določili resolucije o družbenoekonomski politiki in izvajanju družbenega piana SR Slovenije v letu 1984 m v zvezi s predlogom Zdravstvene skupnosti Slovenije, da občinske zdravstvene skupnosti sprejemajo in uresničujejo lastnd Brograme ukrepov in aktivnosti, ki temeljijo na izhodiščih programa možnih ukrepov za nadaljnje zmanjševanje skupne porabe, lobčinska zdravstvena skupnost sprejema lasten stabilizacijsko varčevalni program na področju zdravstvenega varstva. Zavedajoč se dejstva, da resolucija zavezuje vse dejavnike, tako izvajalce kot uporabnike zdravstvenega varstva, da bodo samoupravni organi občinske zdravstvene skupnosti izvajali naslednje stabilizacijske ukrepe za pokritje razlike med potrebnimi in dogovorjenimi sredstvi za financiranje OZS v letu 1984. 1. Samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela z zdravstvenimi organizacijami osnovnega zdravstvenega varstva bomo sklepali v smislu resolucije, na podiagi predloženih stabilizacijskih programov delovnih organizacij in v skladu s finančnimi možnostmi, pri tem pa upoštevali naslednje ukrepe za zmanjšanje stroškov zdravstvenega varstva: — z izvajanjem osnovnega zdravstvenega varstva praviloma v Zdravstvenem domu Zagorje, s katerim sklepa OZS samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela, razen za družinske člane uporabnikov OZS, ki imajo prebivališče izven občine Zagorje. V nujnih primerih se izjemoma lahko izvaja v drugi zdravstveni delovni organizaciji, — z zmanjšanjem obsega dela zunaj rednega delovnega časa; — z uvedbo nadzora pri protrošnji zdravil preko receptov (predpisovanje zdravil za akutna obolenja ter uvajanje zdravil same za 5 dni); — z uvedbo seznama in cenika zdravil, ki so v lekarni na zalogi; — z uvajanjem neposrednega sodelovanja med zdravstvenimi delovnimi organizacijami osnovne in bolnišnične dejavnosti; — z doslednejšim izvajanjem sporazuma o delitvi dela v zdravstvu (strožji kriteriji pri pošiljanju pacientov na specialistične preglede in na zdravljenje v bolnišnice); — z uvajanjem finančnega in strokovnega nadzora nad opravljenim delom v zdravstveni delovni organizaciji; — z izterjavo stroškov v primerih, kadar uporabnik koristi zdravstvene storitve in usluge, ki so mu bile potrebne zaradi poškodbe po tretji osebi ter zaradi izkoriščanja pravic iz naslova zdravstvenega varstva pri koriščenju nepotrebnih zdravstvenih uslug (npr. reševalni prevozi itd.), v primerih pojava alkoholizma; — z organiziranjem izvajanja zdravljenja in nege bolnikov na domu; — z racionalnim izkoriščanjem delovnega časa v ZDO ter izboljšanjem odnosov med' pacienti in zdravstvenimi delavci. 2. Samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela z bolnišničnimi in zdraviliškimi delovnimi organizacijami bomo sklepali na osnovi predloženih stabilizacijskih programov v višini sredstev, kot jih zagotavlja združeno delo. Zmanjšanje teh stroškov bomo dosegli: — z izvajanjem tistih storitev specialističnega in bolnišničnega zdravstvenega varstva samo v Splošni bolnici Trbovlje, ki so dogovorjene po sporazumu o delitvi dela v zdravstvu; — z zmanjšanjem ležalne dobe; — z doslednejšim izvajanjem sporazuma o delitvi dela v zdravstvu v ostalih ZDO; — z izvajanjem ostalih ukrepov za zmanjšanje stroškov zdravstvenega varstva; • — z zmanjšanjem obsega bolnišničnega zdravljenja. 3. V samoupravnih sporazumih o svobodni menjavi dela bomo dovoljevali zaposlovanje samo v osnovni zdravstveni dejavnosti in medicini dela in priznavali dejavnosti v zvezi z novo zaposlitvijo šele z dnem zaposlitve z aneksom k samoupravnemu sporazumu o svobodni menjavi dela. 4. Za smotrnejše koriščenje sredstev za zdravstveno varstvo bomo sprejeli še določene ukrepe za zmanjšanje števila nepotrebnih specialističnih pregledov. V primerih, ko bo opravljen specialistični pregled na zahtevo uporabnika, vendar ta ni potreben, bo uporabnik plačal specialistični pregled ali storitev sam. 5. Zdraviliško zdravljenje v zdraviliščih bomo dovoljevali samo v primerih nadaljevanja bolnišničnega zdravljenja, razen za borce in otroke iz zagotovljenega programa. 6. Skupaj s pristojnimi organi otroškega varstva sprejeli konkretne ukrepe glede varstva in zdravstvenega varstva otrok, da bi zmanjšali odsotnost zaradi nege družinskega člana. 7. V cilju znižanja stroškov za nadomestila osebnega dohodka se bo nadomestilo za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni obračunavalo v naslednji višini: — 70 %i od osnove za prve 3 dni odsotnosti z dela in za ves čas odsotnosti zaradi nege obolelega ožjega družinskega člana; — 80%) od osnove od 4 do 30. dneva odsotnosti; — 90 °/o od osnove od 31. dneva odsotnosti dalje. 8. Sprejeli še nekatere konkretne ukrepe za še nadaljnje zmanjševanje bolniškega staleža s kontrolo bolnikov na domu, ki jo organizirajo organizacije združenega dela 9. Uvedli posebno evidenco nabave in uporabe ortopedskih pripomočkov, ter po končani uporabi zahtevali vračilo le-teh. 10. Z ažurnim delom uprave za dohodke Skupščine občine Zagorje se mora zagotoviti sprotno plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo samostojnih obrtnikov ter drugih kategorij zavarovancev, ki plačujejo prispevke pavšalno. 11. Samoupravni organi občinske zdravstvene skupnosti bodo stalno spremljali izvajanje stabilizacijskih ukrepov kvartalno in potrošnjo kot jo predvideva resolucija. Da bodo lahko to nalogo uspešno opravili, bodo potrebni sprotni podatki o gibanju stroškov ta zdravstveno varstvo. Ta podatke bo pripravljala strokovna služba občinske zdravstvene skupnosti. Predsednik skupščine OZS Zagorje ob Savi Jože Omahne 1. r. ŽALEC 719. Na podlagi 163. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Žalec za obdobje 1981—1935 in 7. člena aneksa št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Žalec za obdobje 1981—1985 je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Žalec 14. marca 1984 sprejela UGOTOVITVENI SKLEP o sklenitvi aneksa št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Žalec za obdobje 1981—1985 1. člen Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Žalec ugotavlja, da je aneks št.'l k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Žalec za obdobje 1981—1985 sklenjen, ker sta ga sprejeli 2/3 udeležencev. 2. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Žalec Marjan Sever 1. r. POPRAVEK V sklepu o razrešitvi in izvolitvi predsednika arbitraže in razrešitvi predsednika arbitražnega senata Arbitraže pri Zavarovalni skupnosti Triglav (Uradni list SRS, št. 9-652/84 ž dne 23. 3. 1884), se 2. točka pravilno glasi: »Dolžnosti predsednika arbitražnega senata se razreši:« \ Zavarovalna skupnost Triglav POPRAVEK V metodo-ogiji za izpolnjevanje obrazca za obra- čun davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, ki je sestavni del odredbe o obrazcu za obračun davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, objavljeni v Uradnem listu SRS, št. 10-499'84 z dne 31. III. 1984, je na koncu zap. št. 9 pravilno »v višini 25.264 din«. Uredništvo VSEBINA Stran skupščina sr Slovenije 666. Odlok o izvolitvi predsednika Skupščine Socialistične republike Slovenije 835 66?. Odlok o izvolitvi podpredsednikov Skupščine Socialistične republike Slovenije 835 663. Odlok o izvolitvi predsednika in podpredsednika Zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije . 835 669. Odlok o izvolitvi predsednika in podpredsednika Zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije 833 670. Odlok o Izvolitvi predsednika In podpredsednika Družbenopolitičnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije 836 671. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji konvencije Mednarodne organizacije dela št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca 836 PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE 672. Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb 836 IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 673. Sklep o vplačilu dela sredstev solidarnosti na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije 836 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 674. Odločba o ugotovitvi poprečne obrestne mere, po kateri so se obrestovale hranilne vloge v SR Sloveniji v letu 1983 837 Stran Stran 675. Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1984 837 C76. Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti e 839 REPUBLIŠKE SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI G77. Samoupravni sporazum o ustanovitvi Posebne samoupravne interesne skupnosti za elektrogospodarstvo in premogovništvo SR Slovenije 839 G78, Statut Posebne samoupravne interesne skupnosti za elektrogospodarstvo in premogovništvo SR Slovenije 848 679. Samoupravni sporazum o ustanovitvi Posebne samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin SR Slo- venije 853 680. Statut Posebne samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin SR Slovenije 863 681. Samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti energetike SR Slovenije 867 682. Statut Samoupravne interesne skupnosti energetike SR Slovenije 874 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 683. Sklep o polnem planu požarnega varstva ljubljanskih občin 873 634. Sklep o javni razgrnitvi predloga špremembe zazidalnega načrta za Obrtno cono Brežice 879 685. Sklep o javni razgrnitvi predloga spremembe zazidalnega načrta za Šentlenart (Brežice) 879 686. Sklep o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1984 (Brežice) 879 687. Sklep o enotni valorizaciji preživnin v letu 1984 (Brežice) 881 688. Sklep o javni razgrnitvi predloga sprememb in do- polnitev zazidalnega načrta Dolgo polje II in zazidalnega načrta Dolgo polje III (Celje) 881 689. Sklep o javni razgrnitvi predloga sprememb in do- polnitev zazidalnega načrta Breg in Cesta v Laško (Celje) 881 690. Sk'cp o uskladitvi preživnin v letu 1984 z ugotovlje- nim zvišanjem življenjskih stroškov in osebniti dohodkov (Celje) 882 691. Sklep o dohodkovnih pogojili In višini denarnih pomoči za obdobje maj—december 1984 (Idrija) 882 692. Sklep o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za program Občinske skupnosti otroškega varstva Idrija 883 693. Ugotovitveni sklep o sklenitvi dopolnila št. i k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje za obdobje 1981—1985 884 694. Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1984 dalje (Kočevje) 884 695. Sklep o višini prispevnih stopenj za Izvajanje programa zdravstvenega varstva v letu 1984 (Kočevje) 886 696. Sklep o dopolnitvi sklepa o manjšem odmiku od zazidalnega načrta območja Laško, desni breg KC-la 886 697. Sklep o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1984 (Laško) 887 698. Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi štroški (Laško) 887 699. Odlok o proračunu občine Laško za leto 1984 8S8 700. Odlok o spremembah odloka o pripravi in sprejet- ju dolgoročnega plana občine Lenart za obdobje od leta 1936 do leta 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000 (Lenart) 890 701. Odlok o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Lenart za obdobje 1986—1990 890 702. Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški v letu 1984 (Litija) 891 703. Sprememba pravilnika o obvezni zagotovitvi lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice na družbeno najemnih stanovanjih, s katerimi razpolaga samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija 891 704. Odredba o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih in strokovnih službah občine Ljubljana Bežigrad 891 705. Ugotovitveni sklep o sklenitvi aneksa k samou- pravnemu sporazumu o temeljih piana Občinske . zdravstvene skupnosti Logatec za obdobje 1981 do 1985 892 706. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofi- nanciranje gradnje asfaltne prevleke v KS Laze (Logatec) 892 707. Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za realizacijo asfaltne prevleke v KS Laze (Logatec)1 893 708. Sklep o valorizaciji preživnin v letu 1984 (Ribnica) 893 709. Sklep o spremembi in dopolnitvi družbenega dogo- vora o uresničevanju kadrovske politike v občini Sevnica 893 710. Sklep d ugotovitvi, da je skupščina sprejela statut Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica 894 771. Sklep Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica 895 712. Odredba o preventivnih repljenjih — diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1984 (Slovenska Bistrica) 895 713 Odredba o zatiranju varoeze na območju občine Slovenska Bistrica 896 714. Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih in strokovnih službah skupščine in Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenska Bistrica 897 715. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1984 na območju občine Slovenske Konjice 897 716. Sklep o začasnem prenehanju vplačila prispevkov iz dohodka na osnovi dohodka za Občinsko raziskovalno skupnost Slovenske Konjice 717. Sklep o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1984 (Vrhnika) 718. Stabilizacijsko varčevalni program Občinske zdravstvene skupnosti Zagorje ob Savi za leto 1984 719. Ugotovitveni sklep o sklenitvi aneksa št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Žalec za obdobje 1981—1985 899 899 900 901 — Popravek sklepa o razrešitvi in izvolitvi predsednika arbitraže in razrešitvi predsednika arbitražnega senata Arbitraže pri Zavarovalni skupnosti Triglav — Popravek odredbe o obrazcu za obračun davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, v Ljubljani — Naročnina za lete 1984 950 din. Inozemstvo 1900 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po vsake številke — Uredništvo in uprave Ljubljana. Kardeljeva 12 — Poštni predel 379 Vil — Telefon direktor uredn,5tv°;pnc kretar, šet računovodstva 224 323. prodaja 224 337. računovodstvo naročnine 21181.4 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oprosce prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72