KAT
|(KATEDrA, YUISSN 0022-9296)
Marksistični center ob jubilejih Informativni sestanek med rojaki
V okviru proslavljanja velikih jubilejev partije in Tita je marksistični center (MC) na mariborski univerzi pripravil posvetovanja, filmske predstave in pogovore na temo pomembnih dogodkov, katerih obletnice praznujemo te dni.
Osrednja prireditev kulturnega značaja je bila pogovor s književniki, ki so ustvarjali med vojno in ki ustvarjajo še danes. V pogovoru z naslovom Književnost med NOB so med drugim sodelovali Anton Ingolič, Dušan Mevlja, Nada Gaborovič, Janez Švajncer, Branko Rudolf in drugi. Razvila se je zanimiva debata. Konec maja je MC pripravil na VEKŠ predavanje Revolucija in etika, katerega avtor je bil dr. Boris Majer, predstojnik MC pri CK ZKS. Zaradi studiozno-znanstvene podaje snovi se je predavanja udeležilo mnogo poslušalcev in vsi smo bili z referatom in z načinom posredovanja zadovoljni.
Za mladino Maribora pa je MC organiziral predavanje filmov Desant na Drvar in Rdeči udar v kino gledališču, katerih se je polnoštevilno udeležilo veliko mladih, tako da je bila dvorana dvakrat popolnoma zasedena. Tretji film Rdeča zemlja, ki je bil na sporedu pa je odpadel zaradi nepravočasne dostave distributerja. Za uvodnik k vsakemu od filmov sta poskrbela tov. Kodrin in tov. Golob.
Poseben odbor pa pripravlja posvetovanje na temo: S Titom skozi robijo in obdobje obnove partije, ki je predvideno za 15. junij. Istega dne zvečer bo tudi zaključek prireditev v obliki kulturnega programa z nastopom SNG Maribor in KUD Študenta v unionski dvorani.
Zveza slovenske mladine na avstrijskem Koroškem je bila organizator informativnega dne za dijake slovenskega dijaškega doma v Celovcu, katerega namen je bil spregovoriti o možnostih za nadaljnje izobraževanje slovenske mladine na avstrijskih univerzah (predvsem Gradec in Dunaj). Kot gostje so se udeležili informativnega sestanka tudi predstavniki mariborske univerze, ki so bodoče maturante slovenske gimnazije seznanili z možnostmi študija v Mariboru, z vključevanjem in načinom delovanja v vseh oblikah obštudijskih dejavnosti, z možnostmi za temeljito spoznavanje samoupravnega družbenega sistema, p« seveda še z možnostmi in načinu bivanja naših rojakov v Mariboru v času študija. Predstavitev univerze je bila zasnovana v vseh sferah, ki so za študenta in za način njegovega študija pomembne, torej je ne nazadnje zajemala tudi študentovo družabno, kulturno in športno udejstvovanje v času študija.
Edini problem, ki se je pojavil v debati ter je tako rekoč zaviralni moment za študij rojakov na naših univerzah predstavlja vprašanje nostrifikacije diplom.
Po prikau dela univerz, možnostih študija in bivanja je stekel živahen pogovor med prisotnimi. Zvezo slovenske mladine na Koroškem je predstavil njen predsednik tov. Domej, klub slovenskih študentov v Gradcu tov. Popotnik, življenje slovenske mladine in posebno študentov na Dunaju tov. Malle. Delovne navade in življenjske zahteve študentov v Mariboru pa sta prikazala tov. Sovič in tov. Srčnik, ki sta še zlasti opozorila na vidno vlogo študentov pri samoupravljanju na univerzi.
Začetek je tu, uspeh pa bomo beležili takrat, ko bodo na univerzi med dobitniki diplome tudi naši rojaki z onstran meje.
Jazz festival Ljubljana 77
Tudi letos bo jazz festival v Ljubljani. Sredi junija. Da pa bi potešili najbolj žgočo radovednost, si zapišimo že sedaj .nekaj imen, ki smo jih izvedeli v „krogih"; ki so blizu organizatorju" — Jazzovskemu društvu. Poleg standardnih treh bigbandov naših priljubljeih RTV hiš in ne tako standardnih domačih malih zasedb bomo lahko letos poslušali še celo plejado tujih izvajalcev, med katerimi omenjajo Garry Muligana s kvintetom, Horace Silver kvintet, Lockjavv Davis-Harris kvartet, Zbignievv Namyslowski kvartet iz Poljske, madžarsko jazz-rock skupino Bergendi in še kaj. Pa tudi dvojna poslastica bo, dve res vrhunski stvari za dva različna izbrana okusa: ene bo pogostil Terje Rypdal s svojo novo skupino, kdo pa se bo dal v užitek tistim radikalnejših zahtev, se še ne ve prav točno, je pa zato že znana stvar, da se bo izbor izvršil med Sam Rivers triom ter kvintetom saksofonista Pharoaha Sandersa. Pa še to: pet dni bo letos tega festivala. In veselo pričakovanje vsemi
Zoran Pistotnik
KATEDRA
——иа—. нк	>д>.'ЖаМш
Študentski list, maribor 10. 6. 1977 letnik xvii. št. 14 cena 2 din
Izdaja.. . univerzitetna konferenca zveze socialistične mladine ne mariborski univerzi
Glavni urednik: Lojze Klemenčič (VTŠ)
Odgovorni urednik: Brane Srčnik (VTŠ)
Sekretarka uredništva: Zvonka Serušnik (PA)
Politika in gospodarstvo: Sonia Ploj (VEKŠ), Marjan Toš (PA),
Stavči Bauman (VAŠ)
Študentje in visoko šolstvo: urednik Boris Hakl (VTŠ), Mik Rebernik (VEKŠ);Franci Bračko (VEKŠ)
Kultlira: urednik Bojan Peče (VPŠ), Danila Orešek (II. gimnazija), Polona Hadner (PA), Jasna Arko (PA)
Likovnost: Danilo Vicman (VTŠ);
Fotografija:-Vlado Venuti (VTŠ)
Tehnični urednik: Marjan Hani
Lektor: Alenka Filipančič
Katedro sofinancirajo:
Višje in visokošolske
delovne organizacije Univerze v Mariboru | UK ZSMS, Izobraževalna (tulturna »kupnost Slovenije. Uredništvo in uprava Ob parku 5 bzOOO Maribor, telefon 22-004, tekoči račun 51800—678—81846. Nenaročenih slik in rokopisov ne vračamo. Cena izvode je 2,00 din (letna naročnina 25.00, za ustanove in podjetja 30,00 din). Tisk ČGP Mariborski tuk, Maribor
Zakasneli temelji
Na dan mladosti 25. maja je bila na Koroškem platoju manjša svečanost ob položitvi temeljnega kamna za nov študentski stolpič bodočega naselja ob Gosposvetski cesti. Temeljni kamen je vgradil študent prorektor Mik Rebernik, ki je v krajšem govoru poudaril pomen in zahtevo za gadnjo omenjenega objekta, ki bo precej prispevai k razbremenitvi stanovanjske problematike študentov v Mariboru. Opozoril je tudi na problematiko gradnje v preteklosti in na neralizirane plane, ki so bili v veliki meri posledica proračunskih financijskih odnosov.
Kljub dejstvu, da dom bo ter da je gradnja v teku, pa enomesečna zakasnitev, ki je pri gradnji prisotna, pomeni vnovičen dokaz neagilnosti h neodločnosti nekaterih odgovornih subjektov v Mariboru. Hkrati pa ge priznanje gradbenemu odboru, ki je dobro speljal svojo nalogo, še posebej pa tovarišu Janku Kustru.
Brane Srčnik
Naša
V začetku maja je bilo na visoki tehniški šoli v Mariboru predavanje o jugoslovanski emigraciji v svetu. Predavatelj je analiziral temelje političnih in ekonomskih moči, ki jih ima danes naša emigracija, ter vzroke, ki so botrovali odhodu naših ljudi v tujino.
Opozoril je predvsem na dejstvo, da Je moč političnih emigrantov v stalni degresiji, kar je posledica nizke natalitete in nezainteresiranosti ter cfugačne vzgoje mladih, ter na dejstvo, da je velika večina naših zdomcev — izseljencev emiarlrala iz ekonomskih razlogov.
Omejenih svoboščin in pravic za naše državljane ni, razen za nekaj tistih, katerih politična dejavnost je sovražno naperjena proti naši državi in je zato v interesu naše varnosti in splošne družbene samozaščite, da so ti državljani omejeni v svojem gibanju. Nakazal je tudi možnosti, katerim je izpostavljena naša mladina, predvsem študentje, ki odhajajo v tujino na ftrakso, izlete, študij .. .
Po predavanjih se je razvila živahna debata.
Srb
v začetku junija se je na poti iz Helsinkov v Beograd ustavila v Mariboru mednarodna štafeta razorožitve in miru, ki jo sestavljajo predstavniki Švedske, Velike Britanije, Francije, Japonske in ZR Nemčije. Vejem štafete je bil v prostorih kluba mladih, kjer je prisotne pozdravil predsednik OK ZSMS Maribor tov. Dušan Najdič. Posebna dobrodošlica pa je bila namenjena udeležencem štafete. Sledila sta referata tov. Urbasa in Margana, ki sta orisala sklepe helsinške konference ter podala nekaj izhodiščnih točk za razmišljanje. Ob koncu so udeleženci štafete
odgovarjali na vprašanja mladih in predstavili darila v obliki štafete, ki jih prejemajo na poti po Evropi, ter prejeli posebne brošure posvečene 85. rojstnemu dnevu tovariša Tita s predstavitvijo mesta Maribor.
Maribor je bil za Helsinki, Stockholmom, Malmdjem, KObenhavnom, Hamburgom, Amsterdamom, Bruxelesom, Kčlnom, Bonnom, Parizom, Ženevo, Rimom, Stuttgartom, MUnchnom, Dunajem in drugimi dvainpetdeseto mesto, kjer se je ustavila štafeta na svoji poti v Beograd. Lepa in solidarnostna akcija za internacionalizacijo miru.
Beograd za varnost
Pred konferenco o evropski varnosti in sodelovanju, ki se bo čez nekaj dni pričela v Beogradu, vlada v svobodoljubnih množicah Evrope optimizem življenjskega pomena za prihodnje popuščanje in razorožitev na orožja polnih tleh stare celine. Predvsem je potrebno iskati smisel konference in zato tudi uspeh v dialogih in sporazumevanju med predstavniki Zahoda in Vzhoda, katerih relacijo do svobodne in vame Evrope razmejujejo politične, posebno militaristične težnje in kopičenje zalog orožja na obeh straneh. Seveda pa to ne zmanjšuje vloge ostalih držav, med katerimi je tudi Jugoslavija, ki morajo vztrajno in s skrbno pripravljenimi akcijami spoznanj tvorno in pomembno vplivati na dogajanja v evropskem kotlu, katerega temperatura ne sme prerasti žarišča svobode in miru.
Predsedniki držav in vlad udeleženk helsinške konference bodo potegnili črto pod prizadevanji v zadnjih dveh letih ter primerjali uspehe z določili, definiranimi v sklepni listini helsinške konference. Priprave na beograjsko srečanje potekajo v vseh državah udeleženkah, predvsem pa v Jugoslaviji, saj je izbor Beograde za gostitelja konference šefov evropskih držav ter ZDA in Kanade vnovičen dokaz načelni in svobodoljubni politiki naše države, ki je prav v Helsinkih dala bistven prispevek k uspešnemu poteku in zaključku konference, razen tega pa s svojo miroljubno politiko nasploh pomembno učinkuje in veliko prispeva k uveljavljanju načel enakopravnega sožitja in sodelovanja med narodi.
Zlasti veliko je bilo v minulih dveh letih storjenega prav med Jugoslavijo in Italijo, ki sta z osimskimi sporazumi znova dokazali pripravljenost za popuščanje političnih in gospodarskih neskladij v Evropi in poiskali ustreznejšo skupno pot. Viden napredek je v odnosih med obema Nemčijama, med ZR Nemčijo in Poljsko so se odnosi skoncentrirali v ekonomskem, v zadnjem času pa tudi v političnem pogledu. Vse to še in še marsikatera odtalitev odnosov v političnih vladah stare celine pomeni nov korak k razorožitvi in miru v svetu ter je hkrati potrditev prizadevanj za uspeh helsinške konference ter korak k pozitivnim odločitvam, ki bodo sprejete v Beogradu.
Narodi Evrope naj vendarle spoznajo resnični smisel želja, še bolj pa vrednote svobodnega in nenapadalnega svetal
Brane Srčnik
Študentske volitve na avstrijskih univerzah
11. in .1Z maja so volili študenti na avstrijskih univerzah in umetnostnih akademijah svoje zastopnike. Volilnih upravičencev je bilo približno 91000, od teh pribl. 10.000 inozemskih študentov. Že več ko en mesec prej se je začela intenzivna volilna kampanja vseh političnih skupin, ki so se potegovale za glasove študentov. Sicer ni točno znano, koliko denarja so posamezne frakcije izdale za to kampanjo, prav gotovo pa znaša vsota npkaj milijonov avstrijskih šilingov, ki so jo potrošile predvsem finančno krepke desničarske stranke. (Tako je baje RFS porabiTpreko 6 milijonov šilingov.)
ORGANIZACIJSKA STRUKTURA ŠTUDENTSKEGA ZASTOPSTVA V AVSTRIJI
Organizacija avstrijskih študentov, v katero je včlanjen avtomatično vsak študent, ki je na eni izmed dvanajstih univerz oz. na eni izmed šestih umetnostnih visokih šol (akademij) imatrikuliran oz. inskribiran, je Avstrijska visokošolska zveza (Oesterreichische Hochschuelerschaft — OH).
Najvišji gremij te visokošolske zveze je osrednji odbor, v katerem je 65 zastopnikov (do zdaj 55) iz cele Avstrija
Najvišje zastopstvo študentov na posameznih univerzah so ti glavni odbori univerz. Število njihovih mandatarjev je odvisno od števila študentov na tisti univerzi. Tako ima dunajska univerza, na kateri je vpisanih 33.600 študentov, v glavnem odboru 37 mandatarjev (prej 29). Druga največja univerza je v Gradcu s 11600 študenti ter 17 (15) mandatov v glavnem odboru. Sledi univerza v Innsbrucku z 1CL800 ter tehnična univerza Dunaj z 9.000 študenti.
Na vsaki fakulteti je najvišji gremij ti. fakultetno zastopstvo. Na „bazi" so študentje zastopani v zastopstvih študijskih smeri, inštitutov ter študijskih odsskov.
NA VSAKI UNIVERZI
NA VSAKI FAKULTETI
ZASTOPSTVO
INSTITUTA
ZASTOPSTVO
Studijskega
odseka
ZASTOPSTVO Studijske stroke
OSREDNJI ODBOR AVSTR. VISOKOŠOLSKE ZVEZE
GLAVNI ODBOR
FAKULTETNO
ZASTOPSTVO
Za osrednji odbor, glavni odbor ter fakultetno zastopstvo se volijo samo liste (razne politične grupacije). V ostale gremije se pa volijo zastopniki osebno, to se pravi, da lahko kandidira vsak študent, tudi ti. neodvisni, ki niso pri nobeni študentski stranki.
Nalog študentskih zastopnikov je mnogo. Tako so npr. v Študijskih komisijah zastopani študentje z eno tretjini glasov. Dve tretjini si razdelijo asistenti ter profesorji. V. teh komisijah diskutirajo ter določijo študijske načrte za določeno stroko. Prav tako je naloga visokošolske zveze, da skrbi za „študentski servis", to je skripta, posredovanje stanovanj in možnosti zaposlitve študentov itd.
Zelo važna naloga, s katero se pa skorajda bavijo samo levičarske stranke, je, da politično mobilizira študente ter zavzame stališča k splošnim političnim dogodkom. Tako so se npr. nekatere skupine aktivno vključile v kampanjo proti preštevanju manjšin novembra lanskega leta.
Za osrednji odbor je kandidiralo letos deset skupin. Največja je Avstrijska študentska unija (Oesterreichische Studentenunion — 6Šu), kije v političnem spektru naseljena nekako na desnem koncu sredine. Je praktično študentska skupina Avstrijske ljudske stranke OVP.
Drnga največja skupina je Zveza socialističnih študentov Avstrije (Verband Sozialistischer Studenten Oesterreichs — VSStO), ki je sicer tesno povezana s socialistično stranko SPO, v trenutku pa so kontakti sistirani. To se zgodi vedno tedaj, če nastopa VSStO proti politiki socialistične vlade, kot npr. ob preštevanju manjšin, ko se je VSStO aktivno zavzel za pravice slovenske in hrvaške manjšine, ali pa, če sodeluje s komunističnimi skupinami.
Od levičarskih skupin je treba omeniti še Komunistično študentsko zvezo (Kommunistischer Studentenverband - KSV), prijateljska organizacija avstrijske KP, maoistično Listo komunističnih visokošolskih skupin (LKH) ter trockistično Grupo revolucionarnih marksistov (Gruppe Revoiucionaerer Marxisten — GRM), ki pa številčno niso dosti pomembni.
Do zdaj najmočnejša desničarska stranka je Krog svobodnjaških študentov (Ring Freiheitlicher Studenten - RFS), ki je bil do zdaj tretja najmočnejša frakcija V njem je vključenih dosti neonacističnih skupin, ki so bile v preteklosti idejna gnezda marsikaterega nacista. Med ustanovitelji RFS
najdemo tudi znanega „bumserja za Južno Tirolsko4 in voditelja neonacistične N DP Norberta Burgerja.
Kaj čudna skupina pa je monarhistična JES (Junge Europaeische Studenteninitiative - Mlada evropska študentska inicijativa). Njena duhovna očeta sta med drugimi tudi Franz Josef Strauss ter Otto Habsburg. Podporo dobiva ta skupina kot tudi ostale desničarske skupine od privatnikov, industrijalcev ter veleposestnikov. Sami se imajo za edino pametno alternativo socialističnih skupin.
Najbolj osporavana skupina pa je Akcija nova desnica (Aktion Neue Rechte — ANR). Da sme ta izrazito neonacistična skupina sploh kandidirati, kaže, da teži celotna avstrijska politika močno na desno. Zaradi ANR je prišlo na dunajski univerzi že do krvavih spopadov, pri katerih je policija branila neonaciste, antifašiste pa zapirala.
Rezultati letošnjih volitev so precej nepričakovani. Sicer je bilo pričakovati, da bo OSU zmagala, vendar si nobeden ni mislil, da bo ta skupina dobila v osrednjem odboru absolutno večino. Njen uspeh ne moremo videti v tem, da je delala dobro študentsko politko, temveč bolj v efektu, ki se kaže včasih v nesigurnosti volilcev, ko težijo k močnim strankam in ne raskirajo svojega glasu za ti. ekstremne grupacije.
Razveseljivi so na splošno tudi rezultati socialističnih študentov VSStO in to kljub temu, da je imela in še ima ta frakcije ogromne težave s svojo stranko SPO.
Nepričakovani so tudi uspehi reakcionarnih monarhistov okoli skupine
JES.
Poraza profašističnega RFS se pa veseli vsak napredni študent. Posebno v Gradcu, kije bil do zdaj trdnjava RFS, je dosti zgubil na moči.
Ostale levičarske skupine LKH, GRM ter KSV so se še kar dobro odrezale ter so zastopane v osrednjem odboru s po dvema mandatoma. Neonacisti k sreči niso bili uspešni, vendar bo ANR v bodočnosti velik problem rta avstrijskih univerzah, posebno na Dunaju. V.Gradcu je bila tudi skupina Studentenforum Graz, ki se je pred letom odcepila od desnega krila OSU, uspešna
Udeležba pri volitvah je bila's skoraj 40 procenti precej nizka.
Ob koncu še rezultati z univerz v Salzburgu, Gradcu in Dunaju ter rezultati za osrednji odbor. V oklepajih so rezultati iz leta 1975.
UNIVERZA SALZBURG:
glasovi
OSU	1.294
Leva lista	392
BSS (social.)	201
KSV	179
RFS	176
JES	166
MSB (maoisti)	56
UNIVERZA GRADEC:
mandati
7 (6)
2
1
1
0(1)
0
0
glasovi
1.343(1.096)
1.126 (1.350)
933 860
449 (368)
117(84)
Enotna lista sestoji iz VSStO in Demokratične študentske unije, ki sta pri zadnjih volitvah nastopila vsak zase.
ČSU
RFS
Forum
Enotna lista
JES
KSV
mandati 5 (5)
4 (6)
4
3 (3)
1 (1)
0 (0)
UNIVERZA DUNAJ:
<3su „	6.381		19 (14)
VSStO	1.923		5(6)
JES	1.44.1		4 (2)
Leva lista	1.431		4 (0)
Frakcija teologija	679		2(1)
MLS (maoisti)	519		1 (0)
RFS	442		1 (3)
KSV	396		1 (0)
ANR	170		0
OSREDNJI ODBOR:			
II	glasovi 17.671 (11.307)	mandati	v procentih
OSU		33(21)	48,4 (36,2)
VSStO	a 278 (5.433)	11 (10)	17,7 (17,3)
RFS	3.09» (4.170)	5(9)	14 (15)
JES	1756 (Z 193)	7 (4)	10.2 (7)
LKH	1.168 (1.244)	(2)	12(4)
GRM	1.210 (746)	2(1)	13(2,4)
KSV	1.091 (740)	2 (1)	,0(2,4)
Frak. teologije	1.158(516)	(1)	3,2(1,61
Forum Graz	910	1	1,6
ANR	454	0	1,2
vi, d^^ffnokraticno^^oplno mero nUfovegadela in irtrjevanj^razuma
o iskali genera
Referendum moči
Brez dvoma sl na moremo In ne smemo delati utvar In Iskati samodejnih potez, temveč moramo krepiti pripadnost človeka narodu in v enaki meri tudi pripadnost naroda človeku, kajti le v takšnih razmerah, ki bodo stvarna podoba življenja, lahko trdno in ponosno stojimo na rezultatih iz preteklosti in z delovnim poletom obračamo hrbet nerazvitosti in odvisnosti ter s tem vedno znova dokazujemo razredno in politično pripadnost našega občana.
Izglasovani samoprispevek v Mariboru je, kot ie rečeno, eden izmed mnogih v Sloveniji, katerih namen pa je vedno mak: skupna materialna baza je prvina, katere vloga in pomen sta daleč najpomembnejši potrebi za pot naprej, za uresničitev ustavnih načel in zavestne moči občanov.
Torej je pomen iskati v odnosu človeka do sočloveka, v njunih skupnih željah in potrebah, pa tudi v skupnem delu, katerega izhodišče je vedno človek, človeku in za človeka.
Z uspelim referendumom za podaljšanje prispevka, ki je eden izmed mnogih v tem letu v Sloveniji, ko se prebivalstvo odloča za boljši družbeni standard, s tem pa prav gotovo tudi za zadovoljevanje individualnih potreb, so občani Maribora dokazali svojo zrelost pri odpravljanju problema otroškega varstva, osnovnega šolstva in zdravstva.
Posebno mesto pri tem gre mladim, med katerimi so mnogi letos prvič stopili na volišče in s tem samo pospešili Acije za uresničevanje človekovih življenjskih interesov in potreb. Merilo za doslej opravljeno je izjemno obsežno, prizadevanja preteklih odločitev so obrodila velike in pomembne sadg)f£jM^yževanju dela in sredstev za res človeški jutri. Človekova moč je tako prezentirana v pomembni odločitvi, temeljne pogoje za nove rodove, katerih cilj bo nadaljevanje JUnaštvo in trdnost naših narodov in narodnosti ter raso zlomili odločnosti izkoriščanih množic, ki so sožitja. Zato je tudi naloga današnjih in prihodnjih so osnova za skupno pot v prihodnost in pomemben
mero zrelosti in zaupanja ustvari in zavesti, nskih dneh okupatorjevega nasilja prvinah človekovega postavljenih ciljev, ki
(Ne)aktualnost Leninove države in revolucije (?)
ALI RESNICA JE GRDA. UMETNOST IMAMO ZATO, DA NE BI PROPADLI ZARADI RESNICE (NIETZSCHE).
Leninova Država in revolucija je 1917. leta ugledala luč sveta, da bi ponovno povrnila „življenje" nekaterim delom misli Магха in Engelsa, v katerih sta govorila o pomenu države v socialistični družbi. Lenin je njun pristop ponovno razvil ter dodal analizo izkušenj ruskih revolucij 1905 in 1917.
V času, ko se v italijanskem delavskem gibanju ponovno uveljavljajo revizionistične tendence, je treba ponovno razjasniti nekatere osnovne poglede tega Leninovega dela. (Več o tem, kakor bodo prinesle naslednje vrstice, si lahko preberete v reviji Marksizam danas 7—8/1976, ki je bila v celoti posrečena marksističnemu nauku o državi.)
Tako Магха in Lenina naj ne bi več upoštevali pri naših razmišljanjih, ker da je bojda v strukturi moderne države prišlo do takšnih sprememb, da njune teorije niso več aktualne; moderna država bi naj izgubila značaj razredne države - postala da je nadraznedna Meščansko-demokratska država bi naj bila večen model demokracije in zato jo enačijo z abstraktnim pojmovanjem „demokracije". Če se že kaže kakšen problem, potem se kaže samo v tem — kot to edinole dopuščajo socialdemokrati — da se dani institucionalni model n^jolni z bolj napredno socialno vsebina S tem bi naj bil leninizem, marksizem preraščen.
Ali sta Marx in Lenin res še samo „muzejska eksponata" in čisto nepomembna „ključa za razlago sedanjosti (in prihodnosti)"?
1. S teorijo o prehodnem obdobju med revolucijo, ki razbije kapitalizem, in triumfom socializma ter prehoda v komunizem, so klasiki marksizma ugotovili, DA MEŠČANSKI DRŽAVNI STROJ NE MORE SLUŽITI IZGRADNJI SOCIALISTIČNE DRUŽBE. Delavski razred mora razviti svoj aparat, kar so že pokazale izkušnje pariških komunardov.
Z Država je organizacija nasilja enega razreda nad drugim. Država ni samostojna sila nad družbo, sila, ki naj posreduje med dvema razredoma. Drža/a je proizvod in pojavna oblika nepomirljivih razrednih nasprotij (priporočljivo prebrati Manifest KP).
Meščanska pari amen tarna demokracija postaja prazna školjka, za katero se skriva stvarna organizacija nasilja. V današnjem času pa meščanska država ni več samo „odbor za politična početja buržoazije ‘, ampak se spaja z velikim privatnim kapitalom. Poleg tega se ustvarja novo in celotnejše politično posredovanje, kar se reazlizira s pomočjo javnega kapitalizma in novimi instrumenti vzpostavljanja soglasja (konsensa). Vzpostavljanje soglasja, ki sočasno napreduje v bazi in nadgradnji, pa ne zmanšuje razlik, ampak jih postavlja pod KONTROLO s tem, da jih zalije v sistem. Ravno to, o čemer Marx in Lenin sicer nista govorila, pa podkrepljuje njuno teorijo.
V novi strukturi se zdi, da imajo parlamentarne institucije vse manjšo moč odločanja, so le fasada, za katero se skrivajo resnični opravljalci z družba To je smisel krize parlamentarizma, o kateri se toliko govori. Napačno je mišljenje nekaterih predstavnikov delavskega razreda, da pa je zdaj na njih, da ponovno vzpostavijo „pravi parlamentarizem". Tako se delavskemu razredu namesto socialistične perspektive ponuja pespektiva „DOBREGA KAPITALIZMA". ,
Na to se navezuje dilema italijanskega delavskega gibanja: dilema o „demokratski" in „revolucionarni" poti v socializem. Po prvi bi se naj za socialistično bodočnost delalo znotraj države, to je s pomočjo POSTOPNIH IZBOLJŠAV znotraj sistema s pridobivanjem parlamentarne večine in ohranjanja starih institucij. Torej: teži se za postopnim izboljšanjem položaja brez spremembe bistva (razrednega odnosa). Ta per^jektiva nasprotuje drugi
— revolucionarni, po kateri se oblast osvoji „zunanje", torej s silo, revolucijo z uničenjem obstoječega državnega aparata
Socialistična revolucija se prav gotovo ne more meriti s količino nasilja; lahko je socialistična revolucija brez nasilja in nasilje brez revolucije. V večini primerov naletimo na operiranje z malomeščanskimi frazami ne-umazanja
3. S terminom „socialistične revolucija" je mišljen prevrat, SPREMEMBA ODNOSA PROIZVODNJE, a ne kri na ulicah. Razume se naj
— kar je tudi bistvo Leninove in Marxove 'teorije o državi — da se v OKVIRIH MEŠČANSKO DEMOKRATSKIH ODNOSOV NE MOREJO USTVARITI NOVI NAČINI PROIZVODNJE (morda primer Švedske). Ne gre za to, da se parlament korigira, pocfcrže delavski kontroli, ampak gre za bistvene spremembe strukture. Nova demokracija se lahko gradi samo na novih temeljih.
4. Za Магха in Lenina se diktatura proletariata kaže kot nasilje proletariata nad buržoazijo in kot posebna sile za organizacijo vseh delavcev v novem sitemu; diktatura naj pripravlja kraj države same (odmiranje države); že od samih začetkov ne vsebuje omejitev, ampak resnično razširitev demokracije.
Pod diktaturo proletariata se naj ne razume represivna organizacija oblasti; Leninova „diktatura" ne zajema tega formalnega pojma Bistvo bi naj bilo v tem, da se revolucija ne sme ustaviti nepolitični ravni, hkrati mora biti tudi socialna revolucija. Šele socialna in politična revolucija tvorita VSEBINSKO revolucijo v načinu proizvodnje.
Stvarna zagotovitev socializma ne leži zunaj socializma, ampak v socializmu, v kritiki, v svobodi mišljenja, v likvidaciji vsake birokratske oblasti znotraj partije, v samostojnosti kulture, v stvarni svobodi tiska.....
Za delavsko gibanje, ki se bojuje v opoziciji, garancija za prihodnost ne leži v svečanih konstitucionalnih obljubah („ki so vredne ravno toliko kot babičina kapa na glavi volka v Rdeči kapici" — po L. Libertiniju), ampak v njeni pristnosti, v stvarnosti njene notranje demokracije.
ANDREJ FIŠTRAVEC
Dileme filozofije na slovenskem
aprila letos, se je v prostorih filozofske fakultete v Ljubljani izvršilo posvetovanje o konceptu razvoja filozofije v Sloveniji. Posvetovanje je bilo organizirano z namenom, da bi ob pomoči in sodelovanju predstavnikov družbene skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter strokovnjakov s področja nefilozof-skih strok poskusili vsebinsko oceniti dosedanji razvoj filozofije v Sloveniji, zlasti pa njene prihodnje perspektive in glavne naloge. Ravno tako vsebinsko zastavljena ocena pe je izgleda, pomenila bistven premik pri obravnavanju problematike filozofije v naši družbi, kar se je pokazalo v plodni debati, ki je sledila uvodnima referatoma. V preteklosti se je namreč podobno premlevanje problemov vse prepogosto vrtelo znotraj začaranega kroga organizacijskih in materialnih težav ter le na podlagi tega ugotavljalo odnos skupnosti do filozofije, medtem ko se je izhod iz tega ponujal sam, a ni bil uporabljen. Izhod je ravno v tem, da z vsebinsko in problemsko zastavljeno analizo definiramo sedanje in prihodnje mesto filozofije, njen pomen za nadaljnji samoupravni razvoj ter njen odnos do družbe, kakor seveda s tem tudi odnos družbe do te znanstvene stroke.
Na posvetovanju je bil podan širok diapazon problematike, s katero se filozofija kot stroka srečuje in s katero se bo morala še veliko aktivneje spoprijeti, če naj sodimo po tem, kako poteka razprava o konceptu strok ter v kakšnem okviru poteka. Ena od zelo zanimivih obravnavanih tem je bila vsekakor tista o splošni filozofski kulturi pri nas. V zvezi s to temo je tekla beseda o interdisciplinarnosti kot osnovi za vsebinski napredek znotraj filozofije, pa tudi znotraj drugih znanstvenih strok, pri čemer je bilo poudarjeno, da filozofija nima niti slučajno pretenzij, da bi bila vrhovna razsodnica, kakor se marksizem ne ponuja v rabo kot absolutna resnica, vendar je po drugi strani dejstvo, da je cela vrsta strok pri nas še vedno na predznanstvenem nivoju, na nivoju golega zbiranja gradiva in da jim je tako nujno potrebna neka osredujoča teorija, kar stopa pred filozofijo kot pomembna in zahtevna naloga. Govor pa je bil tudi o nujnosti uvajanja filozofije kot občega predmeta v vse višje in visoke šole, o mednarodni izmenjavi in s tem odprtosti, ki je nujen predpogoj, tako živosti in napredku splošne filozofske kulture pri nas kot tudi plodnemu kritičnemu dialogu z nemarksističnimi filozofskimi smermi, o dokaj mačehovskem odnosu do filozofske publicistike pri nas, kjer pa so že na pragu določeni pozitivni premiki, pa še o čem. Pomemben je bil vsekakor tudi prispevek, ki je opozoril, da se dandanes vse premalo posvečamo splošni filozofski kulturi našega delovnega človeka, „našega Janeza in Micke", čeprav je nujnost nekega marksističnega splošnega nazora med delavci v združenem delu več kot očitna. Opaziti je, da celo na inteligenco, predvsem tehničnih strok, v masovnem obsegu vplivajo nemarksistični pristopi, ali pa se le-ti celo enačijo z marksističnimi; primer je t. im. sistemska teorija. Če pa pogledamo razmerje med šolanimi filozofi ter tisoči in tisoči delavcev, je situacija naravnost katastrofalna. Še posebno, če navržemo še dejstvo, da je študij filozofije pri nas obravnavan kot suficitaren ter so se štipendije študirajočim na ustreznem oddelku ob zadnjih administrativnih ukrepih v štipendijski politiki na veliko ukinjale in zmanjševale. (Baje da ni na oddelku za filozofijo niti enega štipendista, ki s temi ukrepi ne bi bil prizadeti). V tem kontekstu seje pojavila ideja o „bosonogih filozofih" kot enem od možnih sredstev za dvig splošne filozofske kulture, če se seveda ne bodo našle druge proti iz takšnega nevzdržnega stanja. Zanimiva je bila ugotovitev, da se pri nas filozofi in ostali vse premalo ukvarjamo z vizijo naše skupnosti, ki je nujna za kolikor toliko nedeformiran dolgoročni razvoj in je nujna opora vsem sodelujočim v tem razvoju. Tako pa se pri nas dilema postavlja na zelo banalnem nivoju: na nivoju neizdelane vizije komunistične družbe, pomaknjene nekam v megleno in daljno bodočnost, ki je edina alternativa vizija meščanskih futurologov. Ob vprašanju, ali naša družba filozofijo potrebuje in kakšno filozofijo potrebuje, je bilo rečeno, da se zelo pogosto zdi, da za del današnje družbenopolitične zavesti filozofija ni potrebna, ker ji jo lahko nadomesti politologija, politična ekonomija, nekakšen sociofogizem, ali pa celo politični pragmatizem. To pa je velika nevarnost, da se izgubimo v močvirjih dnevnega pragmatizma, kar ima nujno negativne posledice. Iti se kažejo npr. v prodiranju meščanskih koncepcij življenja in mišljenja k nam. Tudi deformacije v stilu tehnokratizma, liberalizma, birokratizma ipd. ter nemoč pri njihovem preprečevanju se kažejo kot posledica izgube filozofične dimenzije v naši družbeni zavsti. Naši družbi je tako filozofija življenjsko potrebna, saj drugače njen razvoj izgublja vizijo in smisel, kar pomeni izgubo zgodovinske perspektive. Če filozofija te naloge ne zmore, pomeni, da ni na ravni današnjega časa, katerega bistvena značilnost je samoupravna koncepcija socialističnega razvoja. Hkrati pa je mnoge prisotne na posvetovanju začudila večinska odsotnost predstavnikov družbene skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, ki so bili sicer nanj pravočasno povabljeni in so dobili vse potrebno gradivo Tako je bila, kljub pomembnosti obravnavane tematike, razvidni in zgoraj zapisanega, izpuščena še ena priložnost, da bi prišlo do plodnega pretresanja teh vprašanj z njihovo pomočjo in sodelovanjem. Celotno posvetovanje ie bilo tako, kot že tolikokrat, dialog strokovnjakov, kar je sicer tudi zelo koristno, a glede na napovedano vsebino posvetovanja le ni moglo popolnoma doseči svojega namena. Ostaja pa odprto vprašanje: ali vsi ti, ki se kljub vabilu in vsemu ostalemu niso pojavili na prizorišču, na ta način odgovarjajo v svojem imenu in v imenu družbe, ki naj bi jo predstavljali, na eksplicitno zastavljena vprašanja o mestu filozofije kot stroke v naši družbeni sredini? Hočemo biti prepričani, da ni tako, kajti v nasprotnem primeru bi bili zelo zaskrbljeni.	Zoran	Pistotnik
GARIBI—HATAO—INDIRA
Po devetnajstmesečnem izrednem stanju smo izvedeli: nova kongresna stranka Indije izhaja iz parlamentarnih volitev, ki jih je razpisala (lahko bi rekli pod pritiskom opozicije), poražena, njena voditeljica Indira Gandhi pa je odstopila s položaja ministrske predsednice. Poldrugo leto trajajoče izredno stanje v državi je dokončno preraslo okvire politike kongresne stranke, ki je uvidela, da pomenijo obstoječe razmere le nujnost, da se krepkeje postavi na noge, da močneje zaživijo interesi njenih voditeljev: „Baharat garibi hatao!" (Indija, odstrani lakoto!) ter da obračuna s ,,prozahodno" usmerjeno opozicijo. Zato naj bi bHa realizacija volitev dokaz za ponovno večinsko podporo stranki, ki že tri desetletja usmerja indijsko ljudstvo v relativno mogoče politične in gospodarske razmere, ki so značilne za „najštevilnejšo demokracijo sveta''. Vse bi se lepo zaključilo, če se temelji parlamentarnih volitev ne bi razlikovali v dveh karakteristikah, gospodarsko politični smeri razvoja Indije in dejanski ideološki preobrazbi strukture njenega prebivalstva, ki jev globalni resnici vendarle precej spremenjena, kar namiguje tudi na izide volitev v Lok Sabhko, vseindijskem parlamentu, katerega poslanstvo je temeljito spremenilo svojo sestavo, s tem pa najverjetneje tudi pojittkf.,Wapoved voditelja opozicije Morardžjja Desaja, sicer sobojevnika Indirinega očeta Džavaharlala Nehruja, o dvotretjinski zmagi je uresničena — opozicijska fronta džanata je dobila 368 poslanskih mest, kongresna stranka pa le 174, torej podatki, ki so razblinili optimističen vstop Indirine stranke v „načrtovano past" ter omogočili vnovičen polet združenim silam za program „NEW Soliderity", ki ga je podprla nenavadno velika in za Indijo izjemna večina njenega prebivalstva, kar je verjetno tudivzrok za izredno visoko udeležbo na parlamentarnih volitvah.	I	: J t; ■ f
KONGRESU OSTAJA BELA TRETJINA ZASTAVE
Metulj indijskega ljudstva (Indira Gandhi) je stopila s svojimi sodelavci v volitve z nasmShom, sicer z rahlim občutkom zakasnelosti, vendar skupno dovolj močna*.da znova dokaže in potrdi svoje mesto med šeststo milijoni Indijcev, enako je volitve spremljal skoraj ves svetovni informativni medij, vendar ob tem spremljanju se je v Indiji dogodilo marsikaj, politika vladajoče stranko je bila preizkušena na več sitih hkrati, kot tradicionalna igra so se tuqj v „državi kast" odkrivale vednonove in nove napake vlade, včasih sicer krenko*hfcpihnjene, toda nikoli brez osnovnih potez.
Kljub izredno dobrim gospodarskim rezultatom in skoraj izničeni infledjjji *so se kazale druge čeri,, ki nikakor niso nadomestile okrog 20 milijonov ton žita, dober pridelek bombaža in jute, dvig rezervnega kapitala že pred nekbj let! začeto splošno akcijo za stabilizacijo in apijo indijskega gospodarstva v osnovi z ustvarjalno hrbtenico -ki ni bil« še nikoli na tako hitri poti razvoja kot ravno v zadnjih Vse 1*> pa je bilo očitno premalo, zlasti zato, ker se je a nezdravo razraščala, anarhija in korupcija sta ogrožali ugled .	.... „ojev indijske družbe, vlada je začela nasilno sterilizacijo moških,
zemljiška reforma je prišla le do besed o odpravi revščine, kajti revni so v ogrdmrti vefirni ostajali revni, razlastitev pokrajinskih mogotcev radž in podobnih trinogov je potekala z neživljenjsko potrebo.komaj opazno. . .„V vserMprp pa je delo vladajoče kongresne stranke vedno bolj izgubljalo svoj odsev* razmere pa so se stalno potencirale, milijoni revnih so izgubljali
X Jr L. . . Ш '5: - kiilitaamllana on mmoni) i СЛ «a red rt
0(1 (Tj
kOt	m,,.—	-_:	„
džanatdrsicer „prolaburistično usmerjene politične stranke
In ravno v obdobju umirajočo moči ihdlrine stranke se pojavi še oseba, ki je izkoristila načeto enotnost vladajočih krogov, poskuša pridobiti
: sicer še vedno zelo močne stranke
ntrutuliUmi, včasih diktatorskimi nastopi, ki volile e še bolj prepričujejo v | odločnost. Ravno njemu se lahko mat^ahvaU^l^ej^wnovesj^ia tehtnim tokrat prevesilo v odločilen j
kongresa ’
T RANSH (MALAJSKI oonc
Ne \j izguba manama za sestavo nove vlade v prihodnjem šestletju ne I samo občuten poraz m m.|bo»j negativnih parlamentarnih volitvah v ndiji. temveč izraziti porazi v „lastnih mestih", kot so Allahabad, kjer je Indira dolgo živela, Nagpur, Agra, Poon«, Bangalore, Madras, Pandur m druga, je prisilil Netimjevo hčer, da je kapitulirala; opozicija pa je uspela s svojimi temeljitimi kritikami v obdobju izrednega stanja - ugled kongresa med najrevnejšimi množicami je kaj hitro splahnel. Niti zavest o začetkih svobodne Indije, Kater« sodobna podoba se je pričela pod vodstvom kongresne stranke, mil odločna in neodvisna zunanja politika države v j stabilnem gospode-skem razcvetu Indiri Gandh. m pomagala do večine, kaj šele do trdne večin*. Bojazen pred porazom je dala predsednici nov polet, tako da je preživljala usodni konec med volile, v' najbolj opozicijsko obarvanih volilnih okrožjih Utar Pr«deša. Biharja, Nagelanda m Bandre (Bomba/), kjer je bilo preprečevanje prirastka prebivalstva vodeno skrajno nedemokratično, kar le vladno stranko kasneje stalo ..perkanbe
Vedno boi j ko so se volitve zaključevale, je naraščala nestrpnost v nasprotujočih si strankah, zato se ni čuditi, če je bž potek volitev v nekaterih predelih volilnih območij dokaj vznemirljiv; prišlo je do prepirov, pretepov, kraj volilnih skrinjic in podobnih ekscesov, volitve so poteka e marsikje tudi po večkrat ali celo pod nadzorom policije, samo da m izostala regularnost. To je bila prva želja vlade, toda vedno bolj ko so se volitve bližale koncu in je mpetost neustavljivo naraščala, je bilo čutiti hirajočo moč kongresa, ki je v zadnjem volil nem dnevu ponekod celo sovražno izzival
združeno opozicijo-socialistično ljudsko koalicijo.
Levji delež za zmago džanate je pripisati kongresu opozicije za demokracijo pod vodstvom Džagdživana Rama, ki se je proslavil že z akcijo, zaradi katere so morale oblasti izpustiti iz zaporov preko 200.000 jetnikov, dokončno pa je razčistil po zmagi na volitvah, ko je prišlo na svobodo poslednjih 30.000 privržencev opozicije na čelu z voditeljem socialistične stranke Kami-George Fernandezom.
Pri vseh teh dogodkih, ki so jih v zadnjih tednih komentiraj po vsem svetu, pa moramo opozoriti še na nevidne akterje indijske politične igre, ki sicer niso odločilno polnili volilnih skrinjic, vendar so se že tradicionalno odločili drug proti drugemu - za pogled skozi daljnogled. V mislih imam pogled na prosovjetske dejavnike (KP Indije), ki so tvorili integralno celoto vladajoče kongresne stranke in kontra usmerjene maoiste, imenovane ,.marksistični revolucionarji komunizma", ki so enotno in složno podpirali fronto opozicije. Vpliv na indijske notranje dogodke je sicer tako z moskovske kot s pekingške strani še vedno neznaten, vendar je občutiti polegvetraz Vrha komunizma tudi veterz Rumene reke.
„Dinastija Nehrujev" se je končala dokaj bridko, čeprav pomeni njihovo delovanje hrano lačnim milijonom, gospodarsko in politično spreobrnjenje nekdanje britanske kolonije, toda očitno vse to ni zadostovalo.
Ljudska fronta je krepko pljunila v roke, smernice razvoja gredo mnogo dlje, kot so šli načrti in akcije poraženega kongresa: vsakemu državljanu poklic, hrano, zaposlitev in zaslužek, bazno reformo v kmetijstvu, enakopravnost vseh ver, moških in žensk, političnih interesov, ustreznejšo politiko cen, pravično delitev ustvarjenega kapitala, poenotenje drugih temeljnih pravic človeka, nadaljevanje neuvrščene politike, gospodarsko in
politično orientacijo na dosedanje zunanje partnerje itd.
Ne le to, da bodo sedeli v Nevv Delgiju novi ljudje, tudi program je bolj svež, rezultate njegove svežine pa bomo lahko ocenjevali čez nekaj let Videli bomo, kaj se bo spremenilo na indijski podcelini, optimizem za pot nove vlade shranimo za nekaj časa v naftalin, če pa bo izpolpjen, potem bo potrebno z Indijo vedno resneje računati!
Brane Srčnik
, 0o
° •
Plodno sodelovanje
V mesecu aprilu so obiskali visoko ekonomsko komercialno šolo v Mariboru slovenski študentje iz Trsta. Program obiska je sestavljal sprejem pri dekanu VEKŠ, ogled kulturnih znamenitosti mesta, sprejem pri rektorju univerze, izlet na Pohorje ter pogovore na izrednem sestanku predsedstva KS ZSMS VEKS,
Na izrednem sestanku je dekan dr. Danilo Požar v uvodu podal preqled razvoja VEKS od leta 1959 do danes in samoupravljanje na VEKŠ Predsednik predsedstva KS ZSMS VEKŠ Ivan Miljenovič je orisal delo ZSMS in samoupravljanje na šoli.
študent iz Trsta Suadam Kapič je podal informacijo, da slovenski študentje na tržaški univerzi sploh niso organizirani v nobeno organizacijo temveč je njihovo delo na prostovoljni bazi. Razmišljajo pa, kako bi se med seboj povezali in organizirali. Pri tern je poudaril, da je zelo majhen odstotek neaktivnih slovenskih študentov. Študenti delujejo v okviru Slovensko kulturno gospodarske zveze. Poudaril je tudi, da o stikih, ki jih je imela ekonomska fakulteta v Trstu z VEKŠ, niso bili slovenski študentje nikoli obveščeni.	'
Po razpravi so sprejeli tudi nekaj sklepov.
Dogovorili so se, da bo VEKŠ organizirala predavanja na temo samoupravljanje in samoupravna socialistična družba v Jugoslaviji. Študentje VEKŠ so tudi sklenili, da bodo slovenskim študentom v Trstu nudili strokovno literaturo, da bi na ta način obogatili njihov knjižni fond.
Slovenske študente iz Trsta bodo prek organizacije AIESEC povabili na prakso z namenom, da spoznajo delovanje naših TOZD, samoupravljanje in delovanje delegatskega sistema.
Problem njihove manjšine bodo skušali rešiti prek šole, saj imajo tesne in dolgoletne stike z ekonomsko fakulteto v Trstu.
Povabili bodo tudi nekaj študentov na VEKŠ in univerzo, z namenom da bi imeli krajše predavanje, kjer bi nam lahko orisali dejansko stanje položaj slovenskih študentov in nasploh slovenske manjšine v Trstu ter okolici. Hkrati bi predočili probleme, s katerimi se srečujejo pri svojem delovanju.
Obisk je bil zelo ploden in upajmo, da bodo vsi sklepi tudi uresničeni. To srečanje je le en dokaz za uspešno delovanje ZSMS VEKŠ zunaj šolskih z^ov.	Franci	Bračko
NA OSTEH
Lepota PA na sliki, a »aloit v gradnjiI
To Jo na tabli - kaj pa v ratnlcl?
(RACIC IN VP GDGI
Kdo to plača?
Nekje ttanovanjika Ritka,
H31S0 VN
n
KOLEKTIVNI SAMOMO
milj vode pa je v vseh oceanih in morjih kar 300 milijonov. Poleg tega je v morski vodi veliko kisika. S spuščanjem škodljivih sestavin v morje uničujemo veliko število organizmov, predvsem alg, ki ta kisik uporabljajo. Ne moremo pa si zamišljati velikega števila industrijskih vej, kjer so ravno te najpomembnejša surovina.
(ali: narav-j vedno drži s skrito napako)
,,Ne odpirajte oken svojih stanovanj, če si nočete pokvariti zraka, ki vam je še ostal na voljo!" Še pred nekaj desetletji bi takšno opozorilo zvenelo kot paradoks, ki pa danes postaja vse bolj zastrašujoča stvarnost. V naši republiki je 12 območij, kjer je zrak onesnažen nad dovoljene* vendar še pod kritično mejo, in kar 13 takšnih, kjer je onesnaženje kritično mejo že krepko preseglo. Posledice so več kot očitne, mimogrede naj omenimo v tej zvezi skokovit porast najrazličnejših obolenj: tako se je na primer v zadnjih nekaj letih povečalo število bolezni srca in obto-61 povprečno za več kot 70 %, da o mehanskih in fizioloških poškodbah, ki jih povzročijo snovi iz onesnaženega zraka, niti ne govorimo. Rodovitne zemlje, ki je sad večstoletne obdelave, je vedno manj. Velike površine nesmotrno zazidavamo, čeprav se v isti sapi zavedamo, da ne pridelamo dovolj hrane in da potrebe vedno le naraščajo. Vedno pogosteje prihaja do degradacije tal zaradi napačne rabe kemičnih zaščitnih sredstev in oelo umetnih gnojil ali odlaganja odpadkov. Poseben problem pri onesnaževanju okolja predstavlja voda, tako morska kot tista na kopnem. Tako je v naši republiki v sušnem obdobju na voljo čistih samo 4,7 % vseh pretočnih količin vode. Zastrupitve rek so dokaj pogoste. Pomori rib (v zadnjih štirih letih je bilo 110 hujših zastrupitev), mešanje strupov z viri pitne vode, kar lahko povzroči za desetletja nepopravljivo škodo in ustvšri mnoga neravnovesja v ekosistemu - vse to meče vzporedno s spontanim razvojem znanosti in tehnologije veliko senco na človekov razum. Mnogo bol) odgovorno in gospodarno bo treba ravnati z vodo! Poglejmo: samo človeško telo je vsebuje 64 % in vsak dan jo moramo nadomeščati s tekočinami in hrano. Deset tisoč litrov vode je potrebno, da zraste toliko trave, kolikor je požre vol, da se spremeni v kilogram njegovih mišic. Brez zdrave vode ne bomo samo žejni, temveč tudi lačni.
Živi svet morskega ekosistema je človek mnogo manj prizadel kot onega na kopnem, vendar je že tudi življenju svetovnega oceana dal svoj črni pečat. Sploh se sedanja daljna perspektiva življenja kaže predvsem v morju, ki tudi sicer skriva v sebi nesluteno množico bogastva. Iz morja pridobivamo vedno več rudnin, saj vsebuje kubična milja morske vode 117 milijonov ton kuhinjske soli in 5,920.000 ton magnezija, kar bi zadostilo svetovni potrošnji te kovine za nekaj let. Iz te količine vode bi lahko dobili še 283 tisoč ton broma in 192 ton joda, 5700 ton stroncija, 8700 ton železa, 94 ton srebra in celo 3 tone zlata. Tako bogatih kubičnih
Okolje onesnažujemo tudi z velikimi količinami odpadkov in mnogi od teh bi lahko bili koristno uporabljeni kot sekundarna surovina v celi vrsti različnih proizvodnih procesov; za uvoz podobnih odpadkov pa smo, denimo, samo v letu 1974 porabili celih 574 milijonov deviznih dinarjev. Žgoče ilustrativne podatke, ki nas opozarjajo na naše napake, bi lahko naštevali še lep čas. Veliko ukrepov smo v tej zvezi že naredili — žal mnogokrat prepozno. Vsako metanje puške v koruzo, vsako izmikanje skozi luknje pravnih določil, ki nalagajo kršiteljem naravnega ravnotežja nalogo, da le-tega znova vzpostavijo ali vsaj ublažijo posledice, nas lahko pripelje v usodne položaje. Zato je v prvi vrsti važno medsebojno sporazumevanje, dogovarjanje in koordinacija dela. Lokalpatriotizem, nepovezanost in neusklajenost interesov in nalog so tisti elementi, ki so v preteklosti kvarno vplivali na proces ohranjevanja zdravega okolja. Upoštevati moramo namreč, da se tokovi v ozračju in kroženje vode ne ravnajo po regionalnih in občinskih mejah. Pomembno se je torej pravočasno lotiti problema, kajti ena škodljiva posledica povzroči celo verižno reakcijo novih - pri tem pa se vzporedno večajo tudi naše nesposobnosti za reševanje le-teh. Več kot očitno pa je eno: vseh teh vprašanj, ki se pojavljajo okoli problema zaščite okolja, ne moremo razreševati zunaj združenega dela in njegovih pogojev gospodarjenja.
Vse, česar popolnoma ne obvladamo, je nevarno. In to, kar obvladamo, je še nevarnejše; potem postanemo lahkomiselni. Velik, skoraj žalosten paradoks je, da se vse prepogosto učimo samo na svojih napakah. Pravijo, da so izkušnje vedno najboljša šola, toda šolnina je v tem primeru zelo draga.
Nota bene: Človek je kljub svoji neustavljivi težnji po nadvladi nad naravo odvisen od sprememb, ki jih povzroča. Dandanes res ne bi mogel biti več Robinzon, osamljen in nemočen v prvobitni naravi; zato se je postavil v intimno odvisnost z živimi bitji, ki jih goji, s svojimi polji in drugimi kulturami.
Menda je vsakomur takoj jasno, da nam tudi najmodernejša tehnika ne bo rešila življenja, če ne bomo ohranili žive narave. Rezumen človek lahko ohrani samo tiste sesalce in ptice, ki jih vzgaja v hlevih in tistih 3000 rastlinskih vrst, ki jih potrebuje za svojo prehrano. Toda upravičeno se lahko vprašamo, ali bo na taki zemlji, brez gozdov, divjih živali, z ribami naseljenih potokov in jezer, še vedno vredno živeti. Dvomimo, da bodo naši potomci v takem svetu še našli dovolj lepote in zdravja
Tone Petelinšek
CERKEV V
POKONCILSKEI OBDOBJI
V. Nadaljevanje
Teori|a o svobodi kot avtodeterminaciji nasprotuje tudi vsem teološkim in drugim koncepcijam, ki poskušajo človekovo nravno delovanje določati z nečim vnanjim, podrejati nečemu nadčloveškemu, onstranskemu.
Zbodi nas že začetek Truhlarjevega rezoniranja ,,Koncil ve, kako visoko današnji svet svobodo ceni In čeprav je mogoče besedo samo ter sklicevanje na svobodo zlorabiti, se vendar koncil ne boji podčrtati, da je današnje iskanje svobode v bistvu nekaj pravilnega in pozitivnega." (str. 23)
Že v uvodnem poglavju Smisel knjige, ko piše dr. Truhlar, da se dandanes ,,v ljudeh vse bolj izostruje čut za človekovo dostojanstvo, za pravico, za svobodo" in da se more otresti močnega vtisa, da je svobodoljubnost Cerkve izsiljena, da je daleč od pristnosti Analogija: Kakor so desetletja težkih bojev delavskega gibanja odločilno vplivala na
10.
izboljšanje življenjskih ter delovnih razmer delavskega razreda v kapitalistični družbi in kakor dandanes buržoazija poskuša vse te dosežke proglasiti za rezultate svojih prizadevanj in modrosti, tako so osvobodilna demokratična stremljenja ter dejanja množic ustvarila vzdušje, ki v njem vsak pojav avtoritarnosti, vsako omejevanje svobode, kaj kmalu zadene na odpor — sedaj se pojavi Cerkev (in s pripombo o možnosti zlorabe besede in sklicevanja na svobodo) „zahteva svobodo, enakost, bratstvo" (str 27). Naprednost koncila se nam zdi močno vprašljiva, če pomislimo, da v dobi soočenja imperializma in socialistične družbenosti sprejme geslo francoske meščanske revolucije in ga nato še pretežno teološko utemeljuje.
V Truhlarjevi interpretaciji svobode ločimo dve plasti: 1) teološki teoretični fundament, ki v njem dominirata tezi, da je Bog ustvaril človeka svobodnega in da se svoboda tesno povezuje z vestjo in Duhom (str. 24); 2) praktične osebnostne in družbene aplikacije, verske m laične.
Oglejmo si osnovne razsežnosti te interpretacije: Svoboda je samovzgi-bovanje človekove osebnosti, |e prehajanje v dobre svobodne odločitve Je torej nekaj notranjega, toda deloma je tudi družbeno pogojena Truhlar navaja naslednje besedilo iz Pastoralne konstitucije o Cerkvi in sedanjem svetu: Čldvekova svoboda mnogokrat oslabi, kadar človek zapade v skrajno uboštvo, kakor se z druge strani skvari, kadar se človek predaja preveč lagodnemu življenju in se zapira v nekakšno zlato osamljenost. Nasprotno pa se krepi, če se človek podreja neizogibnim obveznostim družbenega življenja, sprejema nase raznovrstne zahteve človeškega sožitja in stoji v službi človeški skupnosti " (str. 24) Potem opozarja še na to, da se mora človek osvobajati vsake možnosti strastem in da mora ves njegov napor za uveljavljanje svobode imeti svoje mesto v družbenem delu (str 24) Najvažnejše komponente pojmovanja verske svobode s stališča iz konbilske Izjave o verski svobodi:
V domeni vere ne sme nihče nikomur vsiljevati ravnanj, ki bi bila v nasprotju z njegovo vestjo; tudi ne sme nihče nikogar ovirati, kadar ravna neoporečno po svoji vesti
Človek je družbeno bitje in zato morajo biti tudi poti njegovega iskanja resnice družbene poti: svobodno raziskovanje, pouk, izmenjava misli, dialog Vera je po svoji naravi prostovoljna, neogibno je „razumna in svobodna poslušnost” (str 26)
V treh konkretnih komponentah pojmovanja svobode je marsikaj, kat lahko sprejme tudi vsaka humanistična nereligiozna etika še zlasti vse tisto, ,kar stimulira v človeku družbeno nravne pobude, kar ga usmerja k soljudem
Vest kot govor Boga ter omejitev z „razumno in svobodno poslušnostjo' sta meji, ki ju katoliška Cerkev ne more prestopiti. Vernik mora ostati tako aH drugače podrejen njeni nravni avtoriteti, bodisi da mu govori direktno, od zu-
Priznanje pododboru AISEC na VEKŠ
Al ES EC
(Association internationale des studiants en Sciences economiques et oommerciales) je mednarodna organizacija za izmenjavo študentov ekonomije in komercialnih ved. Ustanovilo jo je pred 30 leti 7 evropskih držav. Danes je v to organizacijo včlanjenih 54 držav, med temi tudi Jugoslavija, W se je včlanila 1952. leta. Osnovni cilj organizacije AIESEC je izpopolnje-^nje znanja študentov ekonomije in priprava za kasnejše delo v gospodarstvu ter razvijanje prijateljskih odnosov med državami članicami.
POMEN PRAKSE V TUJINI
Pomen prakse v tujini je za študenta kot tudi za naše gospodarstvo zelo velik. Med opravljanjem prakse poglablja znanje tujega jezika, seznanja se s tujo tehniko in tehnologijo, načinom vodenja in organiziranja podjetja, kar bo študenta lahko koristno uporabil na delovnem mestu in s tem prispeval k boljšemu in hitrejšemu razvoju naše samoupravne socialistične družbe. Seznani se s kulturnim, socialnim in političnim življenjem določene države, kar mu omogoča ne samo poglobitev znanja, temveč mu lahko koristi za boljše poznavanje tujega trga in njegovih zahtev.
Takšno sodelovanje razvija tudi prijateljstvo med mladimi iz vsega a/eta, vse to pa omogoča širjenje idej miru, mednarodnega razumevanja in koeksistence, kar so bistveni temelji naše zunanje politike.
AIESEC JUGOSLAVIJE
Med vsemi članicami svetovne organizacije AIESEC je Jugoslavija pri samem vrhu, saj je na tretjem mestu po številu zbranih praks kot tudi po številu študentov, ki vsako leto gredo v tujino. Pred nami so samo ZDA in Zvezna republika Nemčija. Vsako leto opravi približno 300 študentov iz naše države prakso po vsem svetu.
Pododbori AIESEC so danes že skoraj na vseh ekonomskih fakultetah ter višjih in visokih šolah. Vidno mesto med njimi zavzema pododbor na VEKŠ, ki deluje že 15 let. Medtem ko je imel v začetku svojega delovanja številne težave, je te v zadnjih petih letih odpravil.
Študentje, ki so vsako leto prihajali v Maribor, so pri svojem obisku pogrešali strokovne razlage našega samoupravnega sistema. Študentje Im tega, predvsem zaradi jezikovnih težav, niso mogli na ustrezen način razložiti, zato so pred dvema letoma pri pododboru sklenili, da organizirajo
seminar, na katerem bi profesorji in drugi strokovnjaki s tega področja predstavili osnove našega samoupravljanja. Seminar, ki je bil v mesecu marcu 1975, je bil uspešen, zato so sklenili s tem nadaljevati.
POPLAČAN TRUD
Meseca julija 1976 so skupno s profesorji VEKŠ organizirali II. mednarodni seminar o samoupravljanju. Ker je seminar, na katerem je bil podan razvoj naše družbe in samoupravljanja pri nas ter novosti po novi ustavi, mednarodni vidik razvoja samoupravljanja in primerjava* participacije in drugih oblik pritegovanja v soodločanje s sodobnim jugoslovanskim samoupravljanjem, dobro uspel, tako po kvaliteti predavanj, zanimanju udeležencev, plodnih diskusijah in udeležbi (50 študentov iz 19 držav), nameravajo organizirati ta seminar tudi v letošnjem letu. Za seminar je že veliko zanimanje, čeprav še uradnih vabil niso razposlali.
Ta seminar je bil nagrajen s prvo nagrado kot najbolje organiziran projekt (1976) na svetu. To je res izredno priznanje, katerega je podelil IAS (Mednarodni sekretariat AIESEC) na kongresu v Atenah, kjer je sodelovalo več kot sto pododborov, katere v večini financirajo države ZDA, zahodnoevropske države, Azija, delno tudi Afrika. To je prvič, da je dobil kakšno priznanje pododbor iz Jugoslavije. Upajmo, da bo priznanje stimulans za nadaljnje delo.
Želja pododbora na VEKŠ je, da seminar, katerega bodo organizirali meseca junija letos,' ne bi bil samo seminar VEKŠ in njegovega pododbora, temveč celotne univerze. Pomen in korist tega seminarja je velik, zato upajo, da jim bo nudila pomoč univerzitetna konferenca ZSMS Maribor in druge družbenopolitične organizacije.
Franjo šaho Franci Bračko
naj, bodisi da se mu oglaša iz globine kot vest - tudi ta je produkt okolja, ^9оје, privzetih običajev, ponotranjenih zapovedi in naukov. Ateizem nasprotje verskemu tutorstvu nad človekovo vestjo in ravnanjem. Človek naj bo porušen, naj prisluhne le samemu sebi in soljudem.
Odgovornost je ena izmed temeljnih etičnih kategorij. Truhlar prikazuje koncilsko razreševanje te problematike predvsem kot ,,vezanje čuta odgovor-nosti s pokorščino" (str. 27), navaja pa tudi več stališč iz Pastoralne konstitucije o Cerkvi v sedanjem svetu in iz drugih dokumentov, ki dajo pojmu odgovornosti še nekatere osebnostne in družbene razsežnosti:
V luči nastajajočega „novega humanizma opredeljujemo človeka pred-'®em po njegovi odgovornosti nasproti bratom in nasproti zgodovini" (str. 26> Poudarjena je odgovornost človeka do samega sebe, do soljudi in (posredno) do družbe v celoti. Podčrtan je pomen vzgoje, ki naj pomaga mladim izostriti čut odgovornosti. Množična občila morajo adekvatno izpolnjevati svoje kulturno in družbenonravno poslanstvo. Za razvoj odgovornosti pri ljudeh so odločilne razmere v katerih živijo - kakorkoli ogrožajo človekovo dostojanstvo di utesnjujejo katerokoli razsežnost njegovega nagažmaja, mora to imeti nega-Ztvne posledice za razvoj občutja odgovornosti.
Te teze so vsekakor sprejemljive tudi za marksiste in ateiste. To je eno iz-tned območij, kjer je med katoličanom in marksistom lahko doseženo popolno soglasje - kolikor, seveda, odmislimo teološke nazorske osnove.
V sodobni humanistični misli figurira odgovornost kot zelo pomemben vidik človekoljubja. V delu Ericha Fromma The Art of Loving (Umijefce ljubavi, №H, Zagreb, 1965) najdemo takšno oznako odgovornosti in dolžnosti:
 Skrb in zainteresiranost vsebujeta še en vidik ljubezni: odgovor-
Zst. Dandanessebeseda odgovornost pogosto uporablja v pomenu dolžnosti, nečesa, kar je človeku vsiljeno od zunaj. Toda odgovornost je v svojem pravem Zmenu popolnoma prostovoljen akt; je moj odgovor na izražene ali neizražene Potrebe drugega človeškega bitja." (str. 1965)
ZOPER INFANTILIZEM
Zelo pomembna razsežnost (po) koncilskega katoliškega etosa je kritika ofantilizma — individualnega in kolektivnega. Infantilizem se pojavlja v najraz-"oneiših variantah v človekovi osebnosti, v medosebnih odnosih, v družbenih 9fupah Pomeni predvsem nezrelost, nedoraslost in omejenost - odnošajsko, nravno ter intelektualno.
Infantilizem je lahko predmet praktično filozofskih (etičnih), socialnopsiholoških, socioloških in pedagoških raziskovanj ter razmišljanj.
Predvsem se mora v problem infantilizma poglobiti vsako družbeno giba-oie. ki je zainteresirano za svojo prihodnost. Vsako gibanje, ki noče postati žrtev degeneracije in razkroja mora imeti svojo izkustveno in teoretično antro-
pologijo ter personologijo. Ce se v družbeno-značajski strukturi ljudi v nekem gibanju, v neki nazorski skupini, kar naprej na različne načine pojavljajo infantilne deformacije, če načenjajo medosebne in družbene odnose, je jasno, da je gibanje oz. skupina v svojevrstni akcijski, miselnostni in moralni krizi.
Ni naključje, da je tej problematiki posvetil dr. Truhlar v svoji knjigi tolikšno poz pozornost. Katolištvo je porajalo in poraja infantilizem. Zamislimo se samo v izraz — „otroci božji". Kaj je pomenil in kaj še vedno pomeni? Majhnost pred bogom, poslušnost v Cerkvi, odvisnost od razodetja, verovanje v dogme, občutje strahu in nezaupanja do vsega, kar ne priporoča Cerkev, beg od kakršnekoli odgovornosti, nesamostojnost v mišljenju in ravnanju. . . V okrilju iracionalne avtoritete se neogibno poraja infantilizem. Pritlikavi podaniki pred velikimi političnimi božanstvi, indoktrinirani ideološki roboti, ki ne morejo več misliti s svojo glavo, ujetniki hierarhičnih odnosov v tehnobirokratskih strukturah, ustrahovani, fanatični, konformirani, zapeljani, karieristični, razosebljeni in drugače prizadeti ljudje v totalitarnih sistemih. . . Skratka, infantilizem se poraja tam, kjer ni elementarnih pogojev za svobodni osebnostni razvoj, kjer so onemogočene izvirne pobude ljudi, kjer se uveljavljajo najrazličnejši nehumani pritiski kjer so se ljudje primorani zatekati k iracionalnim avtoritetam, koncilska kritika infantilizma, ki jo razlaga dr. Truhlar, je zanimiva zlasti zato, ker se v njej dejansko kažejo obrisi novega družbeno-odnošajskega katoliškega nazora. Marksist si mora ob tej interpretaciji zastaviti vprašanje: Ali je sploh mogoče, da bi se Cerkev na svojih versko-nazorskih temeljih lahko uspešno spopadla z infantilnostjo? Ali ne bodo nekateri osnovni dejavni in nazorski principi katolicizma vedno znova in znova porajali infantilnosti v širokih množicah vernikov ter v številnih grupacijah same Cerkve?
Problem nas zanima še toliko bolj, kjer je infantilizem tudi bolezen delavskega komunističnega gibanja — kolikor je v njem še vedno prisotno vse tisto, kar običajno imenujemo stalinistične deformacije: hierarhični odnosi, „kult osebnosti", dogmatizem, različne oblike fizičnega in psihičnega pritiska ter nasilja itn. Z vso gotovostjo lahko trdimo, da bodo socialistična gibanja, države in partije uspele premagovati infantilizem in podobne deformacije (osebnostne in odnošajske) le z uveljavljanjem neposredne demokracije, najširše pobude množic adekvatnega sistema vzgoje, kritičnega mišljenja, svobodne ustvarjalnosti na vseh področjih. . .
Morda je problem infantilizma ena izmed privilegiranih tem dialoga med marksisti in katoliki
Sledimo logiki interpretacije dr. Truhlarja. V poglavju Nega človeška zrelosti si ustvari izhodišče za obravnavo vprašanja, v poglavjih Boj infantilizmu in Skupinski infantilizem opravi kritično analizo, v poglavju Osebni razvoj po družbenem delu pa opozori na glavno vrednoto ih na os
novno smer reševanja problematike.
w
Študent študentu delegat
Stanovalcu študentskih domov se po nekaj letih primeri tudi to, da sede na zatožno klop zaradi nediscipline. Na začetku tega pisanja naj opozorim, da nikakor ne mislim, da je delovanje samoupravnega telesa, imenovanega predsedstvo delegatske konference študentov študentskih domov, nepotrebno ali da bi hotel javno izjavljati svojo nedolžnost ozirom krivičnost disciplinske komisije. Želim opisati in obtožiti odnose, ki vladajo med študenti v študentskih domovih, in kritično oceniti življenje v le-teh.
Pozneje navedene ugotovitve izhajajo iz konkretnega dogodka, ko sva se morala s sostanovalcem zagovarjati pred disciplinsko komisijo in predsedstvom delegatske konference študentov študentskih domov. Podrobnosti zagovora in vzrokov, zakaj je do le-tega prišlo, ne bi navajal, prikazal pa bi le z nekaj dialogi odnos sodnik (S)—obtoženec (O).
O: Mislim, da nisva kriva, ker sva bila v času dogodka v kuhinji. ..
S: Kriva sta, ker popolnoma odgovarjata za vse dogodke v sobi, ki pa je nista zaklenila za sabo .. .
S (drugi): Mislim, da bi morali slišati in obravnavati tudi tretjega obtoženca, ki je dejanje zagrešil.....
S: Za svoje delo tukaj nisem plačan in ne bom izgubljal časa, da bi klical na zagovor vsakega posebej; kazen moramo izreči takoj...
S: Prosim, da zapustite prostor in se vrneta, ko vaju bomo poklicali, ker bomo glasovali tajno...
O: Ne vidim razloga, da bi ustvarjali tabuje tam, kjer ni potrebno . ..
S: Morata ven, ker je to naša stalna praksa ...
O (živčna zunaj slišita močan hrup iz sobe, kjer glasujejo tajno) .. .
S; Izrekamo vama kazen, opomin pred izključitvijo,	tretji	pa	izgubi
pravico do bivanja v študentskih domovih . ..
O: Mislim, da kazen ne ustreza teži prekrška...
S: Kainovati vas moramo vsaj zato, da boste za	zgled	ostalim,	sicer pa
ne vem, zakaj naj bi obstajala disciplinska komisija ....
S (tretji): (ko sva odhajala skozi vrata) Najmlajši prkršek še, pa letita iz domal
Dialogi so napisani po spominu in ne jamčim za vrstni red besed v posameznih stavkih!
Poleg tega, da že teh nekaj stavkov zbuja zaskrbljenost, naj omenim še to, da se nihče izmed prisotnih ni niti z besedico vprašal, ali ni odločitev precej subjektivno pogojentz ozirom na okoliščinezaradi katerih je prišlo do prestopka, in kakšne so zato lahko posledice, če nekdo izgubi pravico do bivanja v študentskih domovih (s podobnimi odločitvami), čeprav je lahko njegovo socialno stanje šibko, nima možnosti najti drugega stanovanja in je vsaj za nekaj časa onemogočen pri študiju. Kljub mojim sugestijam, da mora biti vsaka kazen vzgojna, kar v tem primeru gotovo ni bila, jim je bilo glavno le to, da se izreče „temeljita" kazen. Takšne odločitve in njih utemeljitve
Kako bo Cerkev negovala človeško zrelost? Na to svoje vprašanje dr. Truhlar odgovarja: ,,Z eno besedo: koncil se bori za človeka v kristjanu", (str. 12) Dr. Truhlar močno poudarja te nazorske prvine in razsežnosti: Najbolj ga zanima razmerje naravnega in nadnaravnega življenja. Nadnaravno življnje, ki je „zadnji cilj", ima svoj temelj v naravnem življenju. Ta naturalizem je apliciran tudi na družbeno-nravno področje; v preteklosti je Cerkev pojmovala naravo kot nekaj izvorno-nadnaravnega, sedaj pa že govori o naravnih družbenih krepostih. Poseben vidik naturalizma je tudi novo vrednotenje telesa. Cerkev se nikoli ni do konca odrekla asketizma. Vedno je bolj ali manj jasno dala vedeti, da je telesno življenje mnogo manj vredno kot duhovno, sedaj pa poudarja njegovo častivrednost in ga prepoveduje prezirati; tudi ob obravnavi sprememb redovniške obleke govori Truhlar o novih držah do telesnosti, sveta in dela. „Nadnaravna doraslost se mora uresničevati le znotraj naravne „človeške" doraslosti. Kjer te ni, jo more sicer milost v svoji vsemogočnosti ustvariti in se v njej utelesiti, a takih čudežev milost navadno ne dela; posebno danes ne, ko je povezanost med njo in naravo vse bolj dognana, in to po delu Duha, ki veje skozi svet in Cerkev, Duh pa hoče, da luč, ki nam jo daje, uporabljamo. . ." (str. 13) Ta odlomek je tipičen za (po) koncilski miselni svet j Cerkve: Poudarjeno apelira na človeka, na konkretnega individua, hkrati pa ohranja celotni stari teološki instrumentarij. Poglavje o neki človeški zrelosti dr. Truhlar zaključi z opozorilom, da se morata krščanska vzgoja in samovzgoja vse bolj naslanjati na parapsihologijo, pedagogiko in dialektiko, in s tezo, da osebnostno sicer nedograjeni človek dandanes globlje prodira vase in v zakonitosti, ki človečnost razvijajo, s tem pa ima vse večje možnosti, da doseže zrelost.
Dr Truhlar uporabi v poglavju Bolj infantillzmu ostro kritiko Gorresove Patologije katoliškega krščanstva. Po tem, ko ugotovi, da sta glavna vzroka infantilizma konservatizem in pasivizem združen z neodgovornostjo, citira Gorresa:
■ „Človek se mora zateči v nesamostojno infantilno vol|nost, da obdrži orednost otroške dobe in se izogne naporom odraslih. Poslušnost mu prihrani oreme lastne odgovornosti, mu prihrani napor samostojnega razmišljanja in najdenja, pregledovanja in raševanja vprašanj in nalog.
Pokorščina iz slabosti vali odgovornost raje na druge in si tako prihrani mnoge nevšečnosti Nobenih sporov ji ni treba več vzdržati, nobenih dvomov nositi. ." (str. 15).
Dr Truhlar in Gorres se zavzemata za najnapornejšo varianto vereza hojo po robu, za doživetje enkratnosti (avtentičnosti), svobode, odgovornosti, za akuvno vključevanje v družbo in zgodovino.
lahko daje samo organizacija, ki dela zgolj forumsko, kar potrjuje tudi dejstvo, da ne poseduje nikakršnih samoupravnih aktov, ki urejajo razmerje med prekrškom in kaznijo. Tako je dana možnost, da so odločitve disciplinske komisije odvisne v veliki meri od trenutnega razpoloženja članov te komisije in od prijateljstva in neprijateljstva med člani komisije in obtožencem.
Nedopustno je, da študentje (naši delegati), ki sestavljajo predsedstvo delegatske konference, ukrepajo skrajno formalno in birokratsko, ustvarjajo v sebi mnenje organa nadvlade in prisile. Takšni odnosi vsekakor ne pristajajo naši družbi, sploh pa ne mladi generaciji — študentom — avantgardi (to je le kompliment). Predsedstvo delegatske konference študentov
študentskih domov ne bi smelo omejevati svojih teženj k ureditvi aktivnega in discipliniranega življenja v študentskih domovih na delo disciplinske komisije, četudi bi se naj le-ta zavedala svojega poslanstva. Menim, da takšne vrste odnosi tudi prispevajo k splošni otopelosti in neaktivnosti študentov v študentskih domovih. Trdim tudi obratno, naša pasivnost naravnost ponuja, da takšni odnosi nastajajo ter da prihajajo osebni interesi do polnega izraza
Vzdušje v študentskih domovih spremljam že tri leta, zdi pa se mi skrajno nerazumljivo. Malo študentov dela v ZSMS, malo nas sodeluje in prisostvuje kakršnimkoli prireditvam (npr. ^rilske), indiferentni smo do lastnih in družbenih problemov (npr. štipendijska politika), ne reagiramo niti, če nas doleti kritika, ali smo v svojem življenju in delovanju prisilno omejeni (npr. način nočne kontrole sob, problem mrzle vode, zaletavi ukrepi disciplinske komisije), skratka ne mislimo s svojo glavo revolucionarno, pustimo, da smo podvrženi oportunizmu ter „dobro urejenim" odnosom v samoupravnih prizadevanjih.
Na takšnem nivoju vzpostavljamo odnose danes, ko smo mladi, svobodni in brez življenjskih obveznosti.
Kako bo jutri, ko se bmomo borili vsak za svoj košček kruha?
GrMal	Stojan Povh
PRAV TAKO V POGLAVJU O SKUPINSKEM INFANTILIZMU:
„Skupina bi morala iti v korak z velikim dogajanjem. Morala bi kritično j pregledati svoje pozicije; . . . osvojiti nova stališča. . . A se lagodno ustavi Noče se odreči situaciji, v kateri je - prav v svojih starih nazorih - nekaj pomenila, imela svoje mesto. . Namesto, da bi prenesla tisti razumljivi občut trenutne zmedenosti pri pogledu na toliko novih perspektiv, daje prednost „jasnost", v kateri je živela doslej, in ne pomisli, da je plitvejša dejstva laže jasno pregledati kot pa globine, ki so se pravkar odprle. . (str. 16)
Ta fragment govori o velikih težavah, ne le katolištva, temveč vseh družbenih nazorskih skupin. V bistvu gre za kritiko dogmatičnega mišljenja Toda, če je boj zoper dogmatizem že v vrstah marksistov tako težak, čeprav je marksizem v svojem najglobljem bistvu antidogmatičen nauk, kako težak mora biti boj zoper takšno mišljenje šele v katoliškem verskem občestvu, čigar oeloten nazor temelji v dogmah
Dr. Truhlar ugotavlja še dvoje;
- Infantilna skupina ni sposobna za dialog, za izmenjavo mnenj ter stališč z drugače mislečimi, duhovno razgibanimi l|udmi in grupami.
- Infantilna skupina se zaradi vsestranske nemoči sklicuje na avtoriteto, če meni, da je ta na njeni strani.
Očitno Truhlar Gorresovi kritiki infantilizma ni mogoče očitati nedoslednosti Zdi se le, da njim napor ne more obroditi pomembnejših sadov: Vera v dogme je sama izvir določenih oblik infantilnosti; avtoriteta Cerkve kot institucije, in avtoriteta, ki jo predstavlja sam nauk, sta stalna izvira teženj v znamenju infantilne avtoritarnosti v vsei verski skupnosti -tako pri duhovnikih kot pri laikih.
Prav tako ni mogoče zanikati pozitivnih prvin v poglavju Osebni razvoj po družbenem delu, ki sklepa obravnavo infantilizma in sugerira načine tet stališča za njegovo premagovanje: Človek v družbi ne sme biti pasiven; bit* mora subjekt vzgoje, akter samopremagovanja in samooblikovanje. Vzgojna funkcija družbenega dela je izražena v Pastoralni konstitucij' tako:
„Ko človek dela, ne samo spreminja stvari in družbo, ampak tudi sebe dovršuje.... raste ven iz sebe in nad sebe .." (str. 17)
Človek se mora „odločno odpreti tudi vzgojnim silam družbenega dela" (str 17) Truhlar še posebej opozarja na sodobno industrializacijo in na poosebljevalno funkcijo socializacije
Tu se (po)koncilski etos močno približuje socialistični misli. Prav pojmovanje dela kot naravnega človekovega temelja, pa problem razosebljevalne in poosebljevalne funkcije socializacije, utegneta postati
UTRIP ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE NA
Visoki tehniški šoli Maribor
Obdobje oktober—maj v letošnjem šolskem letu je dovolj dolgo, da lahko realno ocenim delovanje ZSMS na naši šoli.
V preteklem šolskem letu smo ugotavljali, da koordinacijski svet ZSMS, tak, kot je bil, ni dovolj fleksibilen in da se odločitve ne sprejemajo v osnovnih organizacijah, to je v bazi. Zato tudi nekatere OO ZSMS niso prav zaživele. Da bi odpravili to nezaželeno funkcijo KS ZSMS, ki Je imel lastnosti preživelega izvršnega odbora skupnosti študentov, smo KS ZSMS reorganizirali. Tako ga sedaj tvorijo štirje predsedniki OO ZSMS, dva variabilna člana, sekretar in predsednik. Uspelo nam je, da je to zares koordinacijski organ in da so se delo in akcije prenesle v OO ZSMS. S tako organiziranostjo smo prisilili vse OO, da so se aktivirale, kajti nekateri so svoje nedelo prikrivali, čeli saj dela KS ZSMS. Sedaj se je natančno videlo, kaj in koliko je sposobna posamezna OO.
Poudariti moram, da so v začetku vse OO naredile ambiciozne akcijske programe in jih finančno ovrednotile. Vse OO razen na KEMIJI so uvedle svoje žiro račune, tako da je finančno poslovanje v celoti preneseno na OO, kar brez dvoma olajša delo OO. Vse OO razen GRADBENIŠTVA so razvile svoj sistem obveščanja tako, da izdajajo poročevalce z informacijami z družbenopolitičnega, samoupravnega in študijskega področja. Izvedenih je bilo mnogo akcij, ki jih na tem mestu ne bi našta/al, to lahko storijo posamezne OO.
Nx>ak bi bilo, če bi govoril samo o uspehih, kajti ubadamo se tudi z določenimi problemi. OO ZSMS ELEKTROTEHNIKA se je na lanskih uspehih nekoliko uspavala. Pojavljajo se namreč resni kadrovski problemi, kajti prvi in drugi letnik sta nekako nezainteresirana z izjemo redkih posameznikov. Nasploh pa na VTŠ vlada prepričanje, da smo naredili pomemben korak naprej. Tako vse delo ostane na starejših članih, ki imajo zato več funkcii, kar se negativno odraža na študijskem področju. Tudi OO ZSMS KEMIJA in GRADBENIŠTVO se ubadata s podobnimi težavami. Sedaj se OO ZSMS ukvarjajo z evidentiranjem kandidatov (študentov) za pomočnike predstojnikov in prodekana.
Pohvaliti je treba OO ZSMS STROJNIŠTVO, kjer je predsedstvo s predsednikom na čelu s pravilno izbiro članov komisij in z dobro načrtovanimi akcijami najbolj razvejalo svoje dejavnosti in tako tudi uspeh ni izostal.
Povezali smo se tudi z dislocirano enoto oddelkov strojništva in gradbeništva v Celju, ki je bil doslej nekako zapostavljen.
Predsednik KS ZSMS na VTŠ Jože Caf
OBDOBJE PRILAGAJANJA	’/'v
naj bi bilo^obdbbje v življenjujnlade študentke - bruekir^ki vstopa v življenje oziroma ki se mors IrklThMtizirati v novi sredini -^Швапоуапји so rodniajk$t njenega možo; ,	Ч
V^jjPT.prostor" vnajMjtfriir saj 4e le-ta „naelektri'1 v njeni (Motnosti in osebe zaživijo v rahlo erotj*iranem,‘razmišijajočem prostoru, izrega vsak^po svoje išče izhod. Kakšen izhod? •-•To ni nlii enemu ilmed ,jekov" nastalega trikotnika povsem jatno. V tem prostoru pomalem „zorijePfc se vsak po svoje skušajo vanj vključiti, prisiljujejo se/чја bi zmogli vsto|«j v pStor utečenih i nocionainih šablon in v logično^AoAdje sjkorazurfKi. navidezno uravnoteženih, brezizhodnih odnosov. Vi -ЈЗДМјсвфЈто!«' krogu, v katerem se lovijo in v variacijah ponavljajo vedno isto.
TlKST IN DRAMSKE OSEBE
so stalni, vezani in enoten'кагакшг igre, katerege ptfrfttteti sprotno doli®* Mključnost avtonomne,. situacijeTTekst sam pa teži za psiholoj&o koherentnostjo dramskimoseb, temvgč mu gre v glavnin za to, da uvejKi možnosti, ki se ponujajo v trdnih, konstantnih, totalitarno določenih situacijah. Dramski značaj pa pri tam določa in odpira funkcionalnost v orneojenem imanentnem okviru. Posebnost tekste pa je v za naš novi konstrukciji dialogdj^Knimiv^t fwiaIa;lt večine sftnultanih monolMf)v in apartejev in s tem tekst kot tak izkorišča tehniio, znano kotijptranji monolog, ki je mogoča v proznem žanru. S.tenVje avtor besedile (Milan Jesih) vzpjastavil v tem delu nekekfco jJeloMtr izziv predstajlj^ki skuša verificiran- teke vrste strukturo tekiii^S^^ni prostorskjsvlBOžnosti in
EG GLEJ:
BRUCKA ALI OBDOBJE VlVjVa
Nenavaden naslov, ali ne? Pri mnogih je nehote vzbudil različne asociacije. To se je tudi poznalo. Pri obisku namreč, saj se je ljudi kar trlo. Vsi pa so pričakovali nekaj ngnavgdrtega. Ali so to res „dobili"? Ne vem. Morda. Na to bi labtarp&ovoruisamo obiskpvalci.
OBDOBJE PRI L
Jesih) '^Sestavil v tem delu nekekjjcn tktfb^tfmzziv predstj verificiraflf^ke vrste strukturo tekst* V'dani prostorsk živosti. .	^	'
FabulativhSfktljj^ne sledi nek!'Togi časovni logijy^JPKveč jo veže v glavnem le asocia	_	_
Besedilo je sestavno Iz	-	od	pouličnega
do poetično čistega. ’
Režiser predstave je Zvone Šedlbauer, avtor teksta Milan Jesih, glavne vloge pa so upodobili: Sonja — Jadranka Tomažič, Rado — Ivo Ban, Lenča — Neža Simčič.
ASJA
Privilegirana tema dialoga med marksisti in katoliki. Človekova praksa, Pbveščena dejavnost, še zlasti proizvodno delo, je dandanes središčno 4>rašanje napredka in humanizma. Sogovornika, ki se je pripravljen direktno, Prez ideoloških predsodkov, spoprijeti s to' problematiko, socialistične sile v samoupravni družbi vsekakor ne bodo zavračale. Realna osvoboditev kovnega človeka in vse bolj dognano vrednotenje dela, z vsemi svojimi Psihosociološkimi, etičnimi in personološkimi implikacijami, so vprašanja Padaljnjega razvoja samoupravne družbe per excellence.
Vsi vidiki boja zoper infantilnost posameznikov in skupin so pomemben aspekt družbene problematike sodobnosti.
Vsa družbena in nazorska gibanja se rada ponašajo s svojo tradicijo, s svojimi preteklimi dosežki, z ustanovitelji in klasiki, težko pa bi našli takšno, ki в hotelo veljati za konservativno, nazadnjaško usmerjeno. Prav nasprotno; skoraj vsako poskuša tudi v svoji dediščini najti kali aktualnega, sodobnega, Perspektivnega Ideologi si na najrazličnejših področjih in na najrazličnejše Pečine prizadevajo dokazati čimbolj globoke zgodovinske korenine Pazorskega sveta, čigar predstavniki so. Na tem temelju izpopolnjujejo idejni 'Pstrumentarij za svojo celotno dejavnost v danih okoliščinah, pa tudi vizije Prihodnosti. Cerkve ni nobena izjema. Niso tako daleč časi, ko je tudi s*ovenska cerkev svarila pred vsakim novatorjem in vsako novatorijo, ko je
izvirno in napredno proglašala za brezbožno, prekucuško peklenščkovo ^mislico. Dandanes so razmere drugačne: Ljudje ne marajo konservatizma, p® marajo niti starih stvari niti idej, pač pa najraje posegajo za najnovejšim, za
svežim.
V strukturi potreb vlada neverjetna dinamika. Moderna industrija Producira neskončne serije milijonov produktov tako imenovane široke Potrošnje, množična občila pa ustvarjajo v duševnem svetu vse večjo ^stenzivnost interesov in načinov zadovoljevanj. Stvari in ideje morajo biti ^aj na zunaj nove, če se hočejo uveljaviti na prenapolnjenem tržišču vsega. "Potrošniška družba" je sicer vprašljiv izraz, toda stalno naraščanje množične Proizvodnje in potrošnje je vendarle dejstvo, ki daje globok pečat vsemu ooveškemu življenju in družbenemu dogajanju. Veliki premiki v vseh sferah *ožbenega bivanja, nenehne inovacije v vsakdanjem življenju, hitri ^antitativni porast vseh vrst komuniciranja in informiranja so človeka iztrgali '* njegovega relativno stabilnega, le počasi se spreminjajočega sveta; človek 30 mora kar naprej prilagajati, kar naprej usklajevati svojo eksistenco z Ptotamorfozami družbenega okolja.
„Koncilski poudarek razvoja, rehabilitacija .novega', nova ureditev rongregacije za verski nauk' pa hkrati pomenijo načelno zmago nad tistim ^Phservatizmom, ki je ves zaprt le v preteklost, — ves zaposlen le z °hranjevanjem krščanske dediščine, - ki sta mu razvoj in ,novo' sumljiva in
se dejansko pred njim zapira. Cerkev — po krepki podobi Janeza XXIII. ni muzej, krščanska dediščina ni muzejska antikviteta, temveč življenje, ki ga je treba razvijati." (str. 95)
Tako začenja dr. Truhlar poglavje Ven iz konservatizma. Nadalje poudarja, da „nosi pravilno grajeno človeško življenje pečat stalnosti in menjave" (str. 95), da je „osebni svet vselej enkraten" (str. 96), da ima vsaka doba „svoje ozračje, svoje silnice, svoje činitelje, svoje vrednote, svoj razkroj" (str. 96). Na koncu opozarja, da odgovoren človek „ne pazi le, da ne napravi napačnega koraka, temveč tudi, da ne duši življenja" (str. 97). Osrednja misel celotnega besedila po poglavja je .naslednja: Katolištvo se mora počasi odkrižati številnih anahronizmov, ki ga močno bremenijo, hkrati pa se mora nazorsko preusmeriti - iz preteklosti v prihodnost. Seveda to ni niti najmanj lahko, kajti religija ja po svojem osnovnem določilu, po svojih temeljih konservativizem. V celotnem Pokoncilskem katoliškem etosu je prisoten ta težavni boj z anahronizmi; knjiga je polna kompromisnih razrešitev, sprememb naglasov, terminoloških inovacij itn. Tako je, na primer, potrebno ohranjati v današnjem času avtomatizacije, kibernetike, semantike ipd. celotno arhaično in mitološko izročilo svetega pisma. Kakšne težave povzroča to dejstvo, kaže že razlika v izražanju; samo za primer si oglejmo besedili dr. Truhlarja in Dogmatične konstitucije. Medtem ko koncilska Dogmatična konstitucija o božjem razodetju paternalistično, v jeziku dobrih starih časov, ugotavlja, da „po svetih knjigah prihaja svojim otrokom ljubeče nasproti in se z njimi pogovarja Oče, ki je v nebesih" (str. 196), pa dr. Truhlar uporablja povsem drugačen, dandanašnji jezik; zanj „res krščansko poslušanje in branje svetega pisma ni le sprejemanje izjav o Bogu, temveč vstop v vitalen stik s tem Bogom in v izkustveno življenje z njim" (str. 196).
Opozoriti je treba le na nekaj poti iz konservativizma:
— V poglavju Teologija iz vere ljudstva pisec ugotavljaj da so v koncilskih tekstih prisotne „široke perspektive za bodoče vključevanje vernega ljudstva v iskanje teološke resnice" (str. 37). Previdno očita koncilu dejstvo, da laiki niso mogli v njegovem delu aktivno sodelovati, vidno vplivati. Nedvomno je ta svojevrstni demokratizem, ki izhaja iz teze, da je razodeta resnica čast celote „božjega ljudstva" in da se mora v tej celoti razvijati, ena izmed komponent antikonservativizma.
- Zgled Tomaža Akvinskega, dinamičnega misleca, ki „nikakor ni bil le zazrt v preteklost, v izročilo, temveč je hkrati stal v vitalnem stiku z vsemi sodobnimi duhovnimi Rokovi" (str. 91), je gotovo eden najmočnejših izrazov zahteve, da se mora katolištvo odpreti vsem novim idejam. „Sam bi se prvi uprl vsakomur, ki bi se hotel ob njem ustavljati, - ki bi ga hotel imeti za nekaj dokončnega, - ki bi ne hotel iti preko Tomaža, v smislu in strukturah njegove dinamičnosti,” (str. 92), piše dr. Truhlar. Ta svojevrstni teološki antidogmatizem je tudi ena izmed poti boja zoper konservatizem.
GORJE (15. 6./- 3. 7.) makedonska zgodovinska drama Iz srednjeveške Makedonije nam prikazuje režiser in scenarist Kiril Cenevski tragedijo makedonskega naroda po grozljivi bitki na Bjelasici, ko so Turki oslepili vse ujete Samoilove vojake skozi usodo sinov starega Avrama. Film je poln izrednih prizorov in pokrajinskih slik, saj je snemalec za svoje delo dobil v Puli,.Zlato areno". V glavnih vlogah nastopajo Darko Dameski, Oleg Vidov, Tanasije Uzunovič, Fabijan Šovagovič, Marga Potočka, Nada Gešova in mnogi drugi.
PASJE POPOLDNE (15. 6. - 13. 7. ameriška kriminalna drama V trenutku ko vemo, da je režiser tega filma znani Sidney Lumet, vemo da imamo opravka s kvalitetnim in zanimivim delom. Uimet, ki je k filmu prišel s televizije, je istočasno kot Delbert Mann, Arthur Penn in Martin Ritt prinesel v ameriški film mnogo svežine in drugačen odnos do malega človeka, do realnosti vsak-danjega dne. To je pokazal že v prvem filmu „Dvanajst jeznih mož", pozneje pa še v vrsti filmov, ki so vsi humano angažirani. Tokrat je njegov junak bivši vojak iz Vietnama, ki zaide na zločinsko pot, čeprav sam tega ni hotel — in tako postane prej klavrna karikatura zločinca kot pa pravi razbojnik. Film je kandidiral za „Oscarja", glavni igralec Al Pacino (spominjamo se ga iz „Botra") je dobil v San Sebastjanu glavno nagrado, prikazali so pa ga tudi na beograjskem „Festu 76".
DOŽIVLJAJI POMIVALCA OKEN (15. 6. — 3. 7.) angleška komedija Pravo snov za komedijo prav zares lahko nudijo dogodivščine poklicnega pomivalca oken, ki s krpo v roki poklicno gleda Šim ljudem in pri tem doživlja seveda najrazličnejše pustolovščine — najpogosteje seveda ljubezenske ... To snov si je izbral tudi angleški režiser Val Guest, katerega se hvaležno spominjamo zaradi mnogih domislic iz njegovega filma Casino Royale z Jamesom Bondom ... V glavni vlogi vidimo mladega talentiranega komika, ki si je v Angliji že priboril splošno priljubljenost:	Robina Asquitha.
Njegova živahna neprisiljenost daje filmu glavni	čar. Ob njem
nastopajo še	Anthony Booth,
Linda Hayden, Sheila VVhite in Dandy Nichols. PASJE POPOL-
?
Literarni večeri (ne)zanimanje med študenti
V času prireditev marec—april—maj 1977 se je v Podzemlju zvrstilo več bolj ali manj uspelih literarnih večerov. Vendar pa je bilo za izvajalce dokaj nespodbudno že to, da je bilo publike bore malo, saj je bilo v glavnem vedno največ deset poslušalcev. Kljub temu pa je bil literarni večer kranjskih študentov z visoke šole za organizacijo dela eden izmed najboljših. Predstavili so poezijo že znanih pesnikov (Župančič, Menart, Kovič), v katero so vpletli poleg glasbenih točk tudi lastno poezijo. Ves program je bil prijetno ubran, zaokrožen v smiselno celoto, katere glavna poanta in izhodišče za razmišljanje poslušalcem je izzvenela v ostro obsodbo družbe, brezčutne in neusmiljene, ki ne zna (ali ne zmore?) sprejemati lepote trenutka, ki ne zna ceniti majhnih, a večkrat še kako pomembnih trenutkov v pisani paleti, ki jo riše posamezniku tok življenja.
RISANJE PO PLOČNIKU - ATRAKCIJA ZA MARIBORČANE?
Meseca maja so študentje mariborske univerze (no, bodimo natančnejši — štirje s PA, eden z VEKS in eden z VTš) olepševali pločnik pred Modno hišo na Partizanski cesti. Zbrali smo se že kar zgodaj zjutraj, dan je bil lep, sončen in ko smo ugotovili, da od tistih dvajset prijavljenih nobenega več ne bo, smo začeli. Ogradili smo del pločnika, zmešali barve in z velikimi potezami začeli „ustvarjati". No, priznati moram, da je nastalo kar nekaj uspešnih „mojstrovinic". Ljudje so se ustavljali, komentirali, nekateri bolj „pogumni" so stresali (neumne) opazke, v glavnem pa je akcija pritegnila pozornost mimoidočih. Skoda je, da je prvi dež neusmiljeno zbrisal vse po vrsti in ni prizanesel niti najuspelejšim karikaturam.
ARANŽIRANJE IZLOŽBE V MODNI HlSl - NEUSPEŠNA USPEŠNICA
Modna hiša je študentom gostoljubno odstopila izložbo za aranžira-nje. Vse lepo in prav. Vendar se je že začelo bolj kislo. Najprej smo izvedeli, da smo za en dan prepozni (čeprav nam niso sporočili, da moramo priti dan prej), nato ni bilo na voljo dovolj lutk za aranžiranje, krona vsega pa je bila v tem, da prijavljeni študentje (30) niso prišli, razen petih, ki so se potrudili in držali obljubo.
Izložbo se jim je posrečilo (kljub raznim težavam) kar uspešno aranžirati, vendar pa nas je vse skupaj neprijetno presenetilo to, da so aranžirano izložbo še isti dan (kakšni dve uri zatem) podrli poklicni aranžerji in razpostavili vanjo metrsko blago. Zakaj? Ali je trud študentov tako malo vreden (kljub dogovoru)? Zakaj so na to akcijo sploh pristali, če so jo že v samem začetku obsodili na propad? Kdo je kriv?
ASJA
— Koncil je moral rehabilitirati ženo. Vsi elementi zapostavljanja ženske v doktrini in praksi Cerkve so hud anahronizem. Dr. Truhlar sicer opozarja še na različne vidike zapostavljanja žene, ki z religijo in s Cerkvijo zanimajo skoraj nobene zveze; katoličani naj bi se v vseh sferah družbenega življenja zavzeli za enakopravnost žena. To je gotovo ena izmed komponent usmerjenosti zoper konservatizem,
- „Moj prijatelj Roger Norman, Žid iz Freibourga, reklamni agent, ob vsem tem pa dober človek, me je prosil, da vam posredujem tole informacijo: Sporoča vam, da ni ubil Jezusa Kristusa. Ne sicer zaradi tega, ker ne bi bil sposoben koga ubiti, toda Jezusa Kristusa vsekakor ni, celo ne za volanom svojega rdečega triumfa. O t^m je popolnoma pripričan. Zahvaljuje se za namig, ki ste ga dali udeležencem zadnjega koncila, da ga osvobodijo obtožbe, toda pripominja, da naj nihče več ne vlači na dan te stare zgodbe -Hitlerjeve obtožbe proti Židom so druge vrste; pravi, da ponovno odpiranje dos|eja, pa čeprav še tako dobronamerno, lahko ustvari okrog njega atmosfero nezaupanja, škodljivo za njegov bussines Prosi vas, da se v prihodnje prepričate, kaj ljudje mislijo, preden se odločite, da jih proglasite za nedolžne " (Robert Eskarpi, Otvoreno pismo bogu, Vuk Karadžič, str 71) To ljubeznivo ateistovo pisanje opozarja na eno izmed globoko nazadnjaških praktično teoretičnih stališč katolicizma. „Dejstvo je, da je do tega koncila nečloveški in nekrščanski antisemitizem prejemal vedno znova hrane tudi iz mnogih sestavnih delov katoliškega bogoslužja, kateheze in pridige Janez XXIII |e bil odločen vsemu temu napraviti konec, kar pa z zgolj administrativnimi posegi (čiščenje liturgičnih knjig) zaradi trdovratnosti podtalnih kompleksov in agresivnih nagonov ni bilo mogoče..." (str. 45) Dr. Truhlar navaja nekatere teološke argumente zoper katoliški antisemitizem, pa tudi mnenja nekaterih teologov, da je koncil ostal pri rehabilitaciji židovstva na pol poti Treba je pripomniti, da idejna in praktična razrešitev tega vprašanja ni mogoča brez njegove demitizacije Dr. Truhlar sam pravi, da je obtožba Judov za „umor Boga" nesmiselna; moral pa bi iti najmanj dva koraka naprej 'n ugotoviti, da je ta nesmisel živel kar lepo število stoletij v katoliški praksi m doktrini, pa še to, da je sedaj prav zaradi tega nesmiselno in smešno teološko premlevati... Čeprav le načelna in teološko argumentirana, je obsodba antisemitizma vendarle eden izmed momentov usmerjenosti zoper konservativizem.
Tako bi lahko še nadaljevali - toda naj bo dovolj Koncil je na številnih področjih družbenega življenja in cerkvene dejavnosti ter doktrine zasnoval takšna stališča, ki so dandanašnjemu človeku bližja. Cerkve bije zapleten boj zoper posamezne momente svojega konservativizma. Tudi v vrstah katolikov, duhovnikov in laikov, še dolgo ne bo povsem jasno, kaj vse je mogoče imeti
za konservativno. Tu so stališča močno diferencirana - to je odvisno od posameznih skupin in osebnosti. Za ateiste sta cerkev in vera v celoti nekaj konservativnega.
Koncil se je ukvarjal tudi z vprašanjem starševstva, ki se s problematiko konservativizma tesno povezuje.
Edgar Morin je v znanem eseju o množični kulturi široko opisal to civilizacijsko vprašanje. Oglejmo si nekaj njegovih stališč:
„V arhaični družbi ohranja starost avtoriteto modrosti; prehod v obdobje zrelosti se uresničuje z obredi, ki dejansko pokopljejo otroštvo in rodijo moškost Z razvojem civilizacije avtoriteta starcev odpada, vstopanje v obdobje zrelosti pa je počasnejše:..
Tip človeka, ki dominira v zgodovinskih družbah, je zrel človek. Toda nasproti temu človeku je v momentih krize sodobne družbe, postavljen mlad človek, celo mladenič..." (E M., Duh vremena, Kulture, 1967, str. 166)
In še:
„Novi vzor je človek, ki v ljubezni, v blagostanju in v intimnem življenju poskuša uresničiti svojo osebnost. Moški in ženska se nočeta postarati; večno želita ostati mlada, da bi se vedno ljubila in uživala v sedanjosti. (E M , str 170)
Morin govori o večno mladih idolih filma in televizije, o industriji pomlajevanja in lepšanja, o procesu degerontokratizacije itn. Čeprav nas tu zanima povsem druga tema, je jasno, da so vse temeljne propozicije iste. Tudi kristjan oziroma katoličan je človek te dobe, tudi on diha ozračje njenih vzorov m mode, se identificira z junaki filma in športa.
Poziv cerkvenim funkcionarjem, naj se vsaj do dopolnjenega 75. leta starosti sami odpovejo svoji službi, niti m bistven. Gre pač za upokojitev oseb, kr ne morejo več uspešno izvrševati svojih nalog Bistveno je, da mora Cerkev pred svojimi verniki biti mlada, pomlajena. Dr. Truhlar poudatja svetopisemsko misel, da niso leta, ki bi množila modrost, temveč duh. Množična občila katoliških ustanov, še posebei publikacije za mlado generacijo, so najlepši dokaz za to, da Cerkev ne pozablja na nobeno bistveno značilnost ali težnjo moderne dobe Truhlar opozarja na mnogo hitrejši razvoj sodobnega sveta, hkrati pa na „krčevito obrambo starih oblik, ki se včasih stopnjuje do prave resolucije konservatizma" (str 98) Starodavna institucija se z naporom otresa starševstva preživele avtoritete starcev.
Vladimir Sruk
„Šnicl"z mariborsko omako
Prišel je nekaj ur pred koncertom v depandanso študentskih domov, kjer je bil napovedan koncert. Z Mihom, ki je skrbel za ton in razsvetljavo, sta razpostavila rekvizite. Odšli smo na kozarček in medtem je tekel tale pogovor.
Tomaž, v katerem znamenju si rojen?
— V ribah.
Kako bi okarakteriziral samega sebe?
— O p...a, to je nemogoče, no ja, sem inteligenten glasbenik.
Kakšno je tvoje privatno življenje?
— Povezano z glasbo. F...m rad (kdo pa ne?). Lahko rečem, da živim normalno življenje. Nimam nikakršnih ambicij za hišo in tri otroke, niti deviacij za malomeščanstvo.
Kakšen je tvoj tip ženske?
— So trije tipi: tipično sexy, punčkasta, pametna in simpatična.
Nisem pa še našel ženske, ki bi bila kombinacija vseh treh tipov.
Kakšna naj bi bila po tvoje idealna ženska?
— Je ni.
Kaj pa moški? Ga tudi ni?
— Ga ni.
Kakšen se zdiš sam sebi?
— Zanimiv in spremenljiv.
Tvoja najljubša pijača?
— SOUTHERN COMFORT (žgana) in NEVVCASTLE BROVVN ALE (pivo).
Si popularen. Kaj ti to pomeni?
— Ali sem? Saj resi To je navidezna kompromisnost in definitivna nekompromisnost.
Si študent. Kaj študiraš in kaj nameravaš po diplomi?
— Študiram na filozofski fakulteti v Ljubljani — slovenščino in angleščino. Če bom diplomiral, se bom še vedno ukvarjal z glasbo.
Dobivaš veliko pošte?
— Ne preveč. Naraste v glavnem takrat, kadar se pojavim v kakšni reviji kot intervjuvani in kadar me predvajajo na TV.
Si že dobil kakšno ženitno ponudbo?
— Ne, razen od nekega moškega.
Kaj ti pomeni denar?
— Sredstvo za dosego mnogih ciljev (totalna neodvisnost od česarkoli, vzdrževanje 4 krat 5 kvadratnih metrov. 4 kitare, 2 orglic), nikakor pa mi denar ni namen. Sicer pa ga nikoli nimam kdo ve koliko.
Pišeš tekste za skladbe vedno sam?
— V glavnem, niso pa vsi izključno moji. So tudi izjeme.
Kako sprejemaš kritiko?
— Predvsem mora biti objektivna, čeprav sem zaenkrat še vedno sam sebi najboljši kritik. Do sedaj sem bil v glavnem deležen
samih p h kritik. Pozitivna naleti na nerealno reakcijo, pri
negativnih pa pisec ne ve, da je kreten.
Si duhovit?
— Vem, da sem. To dokazuje ,,folk", ki se smeji. Če pa se ne, poskrbim, da sem vonjav.
Si že kdaj pomislil, da bi se za nastop namaskiral, uporabil make-up?
— Sem, vendar nimam toliko denarja, da bi lahko imel maskerko, da bi najel redarja in nakupil potrebno kozmetiko.
Veliko si potoval, gostoval si po Angliji. Česa se najraje spominjaš?
— Dobrega piva in žensk, vendar ne Angležinj.
Pred pričetkom koncerta je v prostorih Katedre uglaševal kitaro, po tnalem kaj zaigral, telefoniral Karmen, ki je prav ta dan ni bilo doma, tu in tam povedal kakšen svoj „vic", preizkušal orglice... Študentska menza se je medtem polnila s poslušalci, ki jih je tokrat prišlo res veliko.
Nato je stopil pred publiko na improvizirani oder iz 4 miz, na katerem je bila pogrnjena preproga, razstavljene kitare in kdo ve kaj še vse. Neonske luči so ugasnile, prižgali so se rdeče-modri reflektorji in pričel je.
Med dvournim koncertom je ves čas zabaval publiko tudi s ,,štosi", kot jim pravi, no enkrat pa so ga študentje tako razjezili, da je nameraval Prekiniti koncert. To so bili, kot je sam rekel, „neki debili”, ki so prišli Pač z namenom, da se „ven mečejo” pred drugimi. Nekateri med njimi so se pred tem v ta namen „podkrepili” z nekaj kozarčki alkohola.
V glavnem pa je publiko precej navdušil, saj so na koncu skupaj z njim skorajda vsi (sigurno pa vsi fantje) prepevali zadnjo skladbo „Tiček moj”.
Po koncertu. ..
Kaj lahko rečeš za današnjo publiko?
— V veliki večini normalna.
Kako reagiraš, če imaš pred sabo primitivno, in kako, če imaš inteli-9entno publiko?
— V veliki večini jih je vedno od vsake nekqj. Sicer pa je tako: kadar so karte drage, gredo primitivci za ta denar raje na pivo in pridejo na koncert normalni poslušalci.
Kaj meniš o dobrodelnih koncertih?
— Načelno sem zanje, seveda morajo biti dobrodelni v obe smeri. Ne prenesem koncertov, na katerih se hoče kdo okoristiti z izvajalcem (denarno). Imel sem že več dobrodelnih koncertov, med njimi v Kamniku (Dom invalidne mladine). Višnja gora. Debeli rtič (za Tolmince).
Kaj je zate angažirana glasba?
— To, da mi na radiu rečejo, da ne morem posneti skladbe za predvajanje, čeprav sam isto skladbo igram na koncertih.
Pravijo, da si glasbeni spomin. Kaj meniš o tem?
— Res, imam spomin kot slon in boljši posluh.
Kaj je zate sodobna glasba?
— To, da bi Dubravka Tomšič vrgla klavir iz devetega nadstropja na cesto.
Kakšna publika ti ustreza?
— Moja.
Kako opraviš s prenapeteži?
— Včasih jih sam vržem ven, včasih kdo drug, ali pa igram „na štrom" tako dolgo, dokler se ne „zmatrajo". Jaz se namreč ne.
Kdo ni tvoj vzor?
— Bob Dylan.
Si svoboden umetnik in ne komercialist?
— Ja res. Svobodni umetnik je v istem „rangu" kot obrtnik in plačan sto petnajst „jurjev" na mesec. Poznam pa umetnike s tam statusom, ki zaslužijo po 17 milijonov, plačajo pa samo nekaj deset jurjev na mesec.
Kakšna se ti zdi prihodnost?
— Rožnata z rahlim navdihom rdeče.
Imaš prijatelje in sovražnike?
— Sovražnikov nimam, sem pa sam sebi sovražnik, ker sem preveč pameten, da bi bil lahko razsoden. Imam prijatelje in nekaj takih, ki pravijo, da to so, v resnici pa niso.
Kdaj se spet vidimo?
— Cim prej.
Kaj bi izjavil za javnost?
— Pozdravljam vse Mariborčane, ki imajo radi edinega močvirnika — mene.
Kaj misliš o avtoriteti?
— Ne priznavam nobene avtoritete po letih in po „poziciji". Avtoriteta je možna edino tista, ki si jo ustvariš sam s svojim delom.
Ali bi napisal članek za kak študentski list?
— Za Tribuno sigurno ne, Tribuna je K...c. Tribuna ni nič.
V mislih sem imela Katedro!
— Zanjo bi napisal gloso z naslovom: Jaz in Maribor.
Ste že pokusili „šnicl” v omaki? Še ne? Pridite na naslednji koncert Tomaža Domicelja.
В ШДШ Б.ЛНКА ЈУГОС ЛЛ» ИЈЕ
нашш лАштеимлуи« uafuiha шкл м јупхздмц v  ___________________
'та':мјтј'ји}^&
V SR Sloveniji trenutno z vso resnostjo preučujejo predlog o tem, da bodo morali bodoči mladoporočenci po letu 1980 pred poroko obvezno obiskovati najmanj šestiirni tečaj zaradi čim boljše priprave na zakon.
Ker pa bodo zlasti v manj razvitih občinah težave s predavateljskim kadrom (zdravniki, psihologi, pravniki); obstaja predlog, da bi to reševali s solidarnostnim prelivom iz drugih občin.
Mariborski študentje se tega predloga upravičeno bojimo. Solidarnostni preliv seje namreč v SR Sloveniji dosedaj bolj slabo izkazal na štipendijskem področju. Potem ko sedaj nekateri izmed nas niso mogli več študirati, ker niso imeli štipendij (6. seja itd.), bomo v bodoče še bolj prizadeti, ker se po letu 1980 ne bomo mogii poročiti, če bo solidarnostni preliv deloval tako kot pri štipendiranju.
Pri vsem tem je ena sama rešitev. Študent in študentka, poročita se torej pred letom 1980 (ali pa sploh ne, kar je tudi možna rešitev).
BOR
BEOGRAD (dopisništvo Kate — Krah pri Aviogenexu|:
Na seji ZIS, ki ja bila v drugi polovici aprila, ao med drugim opozorili na kritičen poloial jugoslovanskega civilnega letalstva ter na težava, s katerimi se letalska organizacija srečujejo.
No. glada na v praksi že dobro vpeljana ..kamikaze" (prebliski letalskih tragedij) smo bili vsa doslej mnenja, da so takšne in podobne akcije namenjena že zdavnaj amortiziranim Jeklenim ptičem, katerih prodaja naj bi pomenila izgubo stika z vrhom avlosodobnosti in tehnične Izpopolnjenosti. Kako smo se usekalll Pa rea kaža. da se prerokovanja vedno bolj uresničujejo, kajti poslej bodo ostale zunaj sistema družbenega subvencioniranja od prevoznih sredstev samo la človekove noge. zato vam želimo čimveč hoje. dokler Imate še svoje lastne noge. 2e Jutri je lahko (kugačal
ZAGREB (dopisništvo Kate—Krah pri Vjesnikul:
Med sodno razpravo proti odgovornim za letalsko tragedijo nad Vrbovcem Je bilo moč slišati, da Je bila kontrola letenja med najboljšimi letališkimi kontrolami v državi tar da Je Iskati vzrok tragedija tudi v tem, da se pilota nista videla.
Kvaliteta kontrole je eno, odgovornost in varnost pa drugo. Za rešitev druge ugotovitve pa predlagamo, da uporabo radarskih sistemov zamonjajo optične naprave (očala, daljnogledi, periskopi ...), da pa Ima vsak pilot, ki leti nad Jugoslavijo, za skrajni primer v žepu še rožni venec In molitvenik. Skoda, da rešitve nismo ts prej odkrili, mogoče še pred nesrečnim septembrskim dnem lanskega leta.
š	DUNAJ (tajno poročilo agencije APAJ:
Nedavna odločitev OZN. da prenesejo nekatere organe Iz Ženeve na Ckinaj. ponuja Avstriji novo vlogo, ki sl Jo Avstrijci želijo za utrditev pravnega statusa nevtralna dežele. Razlogi Avstrije za takšno poteze niso le ekonomskega, temveč tudi političnega značaja, kajti njena mejitev na Ш	Cahoslovaško, Madžarsko in Jugoslavijo pomeni istočasno mejitev na
:*	vzhod in Balkan, torej na dve vrsti socialističnih sosedov.
H	Vse	lepo In prav. Vendar kje bo lahko avstrijski obrambni minister
LUttgendorl odslej tolmačil svoje teze, ni znano. Mogoče se bo preselil v n	Ženevo Skratka, pozabiti bo treba na marsikatero njegovo izjavo In tedaj
ш	bo izvor Donave zopet v Schwarzwaldu.
MARIBOR (dopisnik Kate-Kraha Siva Vest): Dileme o gradnji velike H	večnamenske hale so končane. Stroji so zaorali zemljo In v dobrem letu
Ц	bo hala zgrajena in opremljena. Komisija, katere namen je bil uskladiti
id	želje in potrebe občanov, je sklenila svoje raziskave in izdala predlog za
projekt, ki je prebivalcem občine Maribor na ogled v Prepirnlkovl 13 S	vsak dan od 8. do 16. ure. Kot je razvidno Iz predloga, poteka lokacija od
■	Oeškega nabrežja do Pobreške ceste. Sredinski del hale bo na nihajočih
nosilcih mogočno premostil Dravo In odlično izkoristil urbanistično praznino. Tako je komisija Izpolnila tudi najpomembnejše vprašanje Mariborčanov, ki je zaradi svoje odprtosti zaviralo gradnjo hale: namreč kje naj se hala gradi, ali na LEVEM ali na DESNEM bregu Drave Cestitamol
BEOGRAD (športna redakcija Pukla Lopta): Naš fusbal vse bolj tone, kljub temu pa se neprecenljivo dviga kvota denarja, namenjena tej športni panogi. Tovariši v klubih in v državni reprezentanci so se že tako privadili na milijone, da raje gojijo simpatijo do denarja kot do resnega In 1 vztrajnega dela v nogomotu. Tak primer imamo tudi v Mariboru. Selektorji državne reprezentance . Boškov, Mladinič, Toplak... se menjajo tako hitro, da sl otroci njihovih imen ne morejo niti sproti zapomniti.
Da pa imamo odlično razvito axport import dejavnost (pomembna gospodarska in politična zahteva), je razvidno iz tekem državne reprezentance. Nogometaše, ki smo jih nekoč Izvozili, zopet uvažamo
Odličen zunanjetrgovinski boom. ni kajl
HELSINKI (poročilo sodelavca Kate-Kraha Iz Mikkelija):
Kot je znano je (Inska vlada sprejela ob koncu preteklega leta petletni varčevalni zakon, ki določa, da je sprva v naslednjih dveh letih, po potrebi pa tudi dlia prepovedano uetanovitl nove državne urade, ministrstva, pokrajinske urade in vseh vrst inštitute ter širiti mrežo administrativnih tatanov In administrativnega oaebla.
Želimo si lahko le. da bi se enako ali pa vsaj podobno zgodilo tudi pri nas. In upamo, da se s Finske v Jugoslavijo ne bo prenesla la KVSE. Ideja gotovo ni slaba, vendar je vprašanje, če bo upoštevana tudi v jugoslovanskih vrhovih?
Slovensko izseljensko društvo „Maribor" iz Hildna v ZR Nemčiji se pritožuje, da SO Maribor nima interesa za temeljitejšo navezavo stikov med Mariborom in društvom, ki nosi njegovo ime, ter da so se še tisti izjemni dogovori, ki so bili ob ustanovitvi društva, izjalovili.
Tako tavajo eni Mariborčani po Mariboru, drugi po Hildnu, pa (skoraj) ne vedo drug za drugega.
Verjetno bi bilo bolje, če bi društvo v Hildnu spremenilo svoje ime: mogoče bi uporabili osebno ime enega izmed funkcionarjev mariborske občine.
Konkretnost v dejanjih na bi bila zastonjl
RADIO LJUBLJANA KU KU KU ....... KU KU KU  RADIO
MARIBOR HRRRR, HRR, H R, hr, h,_________
Jeseni 1976 je Radio Maribor podaljšal svoj jutranji program za pol ure. Toda tako je bilo le mesec dni, potem pa naenkrat STOPI Očitno je odločilno vplivala EKSKLUZIVNOST enega naroda, enih poslušalcev in ene radijske postaje. Vprašanje je, ali je zopet botrovalo malodušje in otroška naivnost vodilnih tovarišev.
Pa pustimo zdaj ozadje in poglejmo problem. Te pol ure razširjenega programa je prebivalce severovzhodne Slovenije seznanilo s turistično ponudbo, s prostimi kapacitetami v hotelih In drugih gostiščih, vestmi z letališča Maribor" itd, toda zdaj ni oddaja ki bi obveščala prebivalce Štajerske o prostih sedežih za letalske pa tudi železniške prevoze in aranžmaje turističnih in potovalnih agencij v Mariboru, Celju, Ptuju, Murski Soboti in drugje. Zlasti zato, ker lahko slišimo v polurni oddaji radia Ljubljana podatke le za Maribor, ostali kraji štajerske pa so le poredko omenjeni, kaj šele njihove turistične in manifestativne ponudbe oziroma prireditve. /
Pa je sekundarnost vendarle zaznati, kako pa policentričnost?
Rjtem, ko je združenje PTT služb poslalo na trg
„nove" znamke, predlagamo, da podobno stori
tudi narodna banka Jugoslavije. Prilagamo prototipi