Poltnfaa plačani ? srofovfcl.
Leto X, št. 115
Ljubljana, sobota 18. maja 1929
Cena 2 Din
»Dk«
kKtomatro 40 Din.
Uredoiitvo 1 KnaAtova i*ca S. Telefon Itor. 3122. 3123. 3124. 3135 in 3126. Maribor: Aleksandrama cesta 13. TeWoa
440.
Cefle: KoceooT* tU. 2. Telefon fcef. 190. Rokopis m a« vračajo. . Oefasi po tarita.
Ljubljana, 17. maja.
Velikokrat so že napovedovali konec Mali antanti. Nešteto je že bilo modrih presoj, ki so pripovedovale, da se je Mala antanta preživela in da ni več potrebna, ni več življenja zmožna.
Ze precej let traja ta skepticizem, če ga smemo nazvati s tem imenom. Seveda prihaja samo od prav določene strani, vedno iz istih virov. Njegova osnova ni morda v stvarnem prevdar-ku, v tehtanju sodobne situacije, marveč edinole v želji, da bi Male antan-te ne bilo več, zakaj marsikdo bi mogel v tem primeru svoje težnje forsi-rati z boljšimi šansami za uspeh. Tako je bilo vsa leta, odkar obstoja mala trojna zveza in prav tako je tudi danes.
Da je Mala antanta ostala ves čas enako trdna in homogena, je gotovo najboljši znak za njeno eksistenčno upravičenost in življensko nujnost. V tem ni prav nič fraze, in nič enostranskega predsodka, marveč samo historični fakt, ki sega še v sedanjost in bodočnost.
Najočitneje se vidi resničnost tega dejstva v srednjem Podonavju. Kljub temu, da se Madžarska ter njeni javni in tajni prijatelji toliko trudijo, kako bi pokrenili revizijsko akcijo do stopnje praktičnega problema, se ne morejo približati uspehu. Revizijska akcija se ne more premakniti z mrtve točke in spada danes med iluzije razmeroma prav majhnega kroga budimpeštanskih šovinistov. Da pa je tako, za to se morajo sosedje in sploh vsa Evropa zahvaliti edinole trdni kompaktnosti Male antante. In v tem dejstvu, ki je vi deti na prvi pogled negativne prirode, je povsem pozitivno jedro njenega uspeha, je povsem pozitivna politika, ki ni ogromnega pomena samo za podo navske države, marveč za vso Evropo.
Nihče si namreč ne sme delati iluzij o tem, kolikega pomena bi bil restav racijski odnosno revizijski uspeh v Po donavju. Uspeh bi namreč nikakor ne bil lokaliziran, marveč bi pomenil silno pobudo za slično akcijo tudi v drugih področjih. Kjerkoli obstoje na tihem iredentistične in reviziske težnje, bi jim dal eventualni madžarski uspeh tolikega poguma in pogona, da bi se politična in diplomatska agilnost v tej smeri silno ojačila. Posledica bi bila obnova napetosti med raznimi državami, potenciranje onih nasprotij, ki jih je miroljubna politika zadnjih let polagoma omilila in zmanjšala. Vsa Evropa bi se spričo tega vznemirila znova.
Da se vse to ne zgodi in ne more zgoditi, v tem je ogromen uspeh Male antante. To je najboljše potrdilo njene velike žilavosti in učinkovitosti in nikakor ni fraza, ako se trdi, da je Mala antanta močna mirovna garancija za yso Evropo.
Mala antanta sega s posameznimi svojimi člani v razna področja Evrope. To sicer po eni strani nekoliko slabi njeno celotno pozicijo, ker so članice razen na skupnem področju angažirane še v čisto specijalnih, teritorijalno izoliranih problemih in interesih. Ali tudi v tem pogledu so poleg negativnih močni tudi pozitivni faktorji. Na Balkanu na primer daje zveza med Jugoslavijo in Rumunijo tako močno oporo tudi Mali antanti, da se nasprotne struje ne morejo učinkovito uveljaviti, kjer ni prav specijalnih pogojev. Prijateljstvo z Grčijo jo podpira še prav posebno. Na severovzhodu jo jačijo ru-munsko-poljski odnošaji, ki vsaj v današnji situaciji pomenijo zavarovanost proti vzhodu. Napram nemški srednji Evropi je sodelovanje med Malo antan-to in Poljsko dano samo od sebe. kar se ie posebno dobro pokazalo ob priliki manjšinske debate v Ženevi.
Tako je Mala antanta za celotno evropsko situacijo prav velikega pomena še vedno in predstavlja v mnogih pogledih celo večjo silo nego samo prijateljstvo in zvezo treh držav. Zato gleda svet na njene konference vedno in tudi to pot s primerno pozornostjo.
(Jpraralitv«) UuMjaaa, Preierno-v« 4 84 Telefon fc. 3122, 3123, 3124. 3I2&, 3124. (Meratoi oddelek: Uuhkjana. Prešernov
trtica 4 Telefon 6t 2402. Podružnica Maribor 1 Aleksandrov« cest
It. 13 Telefon St 45S Podim*«!ca Celje: Knoenova aiica tL 1
Telefon U 100 Računi pn poit tek. eavodih; Ljubljana fe. 11-842; Praha &sio 78.180; VViea Nr. 105.241.
Kralj Boris in princesa Giovanna
Sofija, 17. maja p. V tukajšnjih diplomatskih krogih se govori, da je nedavno tega bivši bolgarski kralj Ferdinand interveniral v Rimu zastran zaroke svojega sina, kralja Borisa z italijansko princeso Gio-vanno. Smatra se, da te vesti odgovarjajo resnici.
Sofila. 17. maja p. Madžarski odpravnik poslov Dekis je priredil snoči v prostorih poslaništva zabavo v čast habsburškega nadvojvode Franca Josipa in njegove soproge. Zabavi so prisostvovali predstavniki bolgarskega političnega in kulturnega življenja. V političnih krogih se smatra, da je bivanje nadvojvode Franca Josipa v zvezi s prijateljskimi pogodbami, ki naj bi se sklenile med Bolgarsko, Madžarsko in Italijo o priliki zaroke kralja Borisa z italijansko princeso Giovanno.
Minister Mažuranič v Zagrebu
Zagreb, 17. maja. Danes le prispel v Zagreb traovinski minister dr. Mažuranič, ki bo osta! tukaj preko binkoštnih pr a mikov.
Velike poplave v Slavoniji, Bosni in Srbiji
Poplave so povzročile ponekod ogromno škodo - V Šu-madiji je oviran železniški promet - Nad Novim Sadom
se je utrgal oblak
Novi Sad, 17. maja, r. Sinoči se je nad mestom med silnim gromom in bliskom utrgal oblak. Velike mase vode so v kratkih sekundah zalile mesto in izpremenile ulice v pravcate potoke. Vsi suterenski prostori so polni vode. Strela je udarila tudi v elektrarno samo, zaradi česar je bil prekinjen električni tok in je bilo mesto vso noč v temi.
Beograd, 17. maja, r. Iz notranjosti Srbije, predvsem iz Šumadije, poročajo o velikih poplavah. Zlasti reki Jašenica in Letinica sta poplavili vso svojo okolico. Vlak, ki vozi iz Lapova v Beograd, je bil danes zjutraj na progi zadržan in ni mogel naprej. Tudi okolica Kragujevca je skoro vsa pod vodo. O velikih poplavah poročajo dalje iz se-verozapadne Bosne v okolici Banjalu-ke in iz okolice Osijeka, kamor sta danes odpotovala minister za kmetijstvo Frangeš in minister javnih del Savko-vič, da na lastne oči spoznata po poplavah povzročeno škodo in proučita način najuspešnejše pomoči oškodovanemu prebivalstvu.
Sarajevo, 17. maja, n. Ker že skoro osem dni neprestano dežuje po vsej Bosni, so narasle vse reke ter se je pojavila nevarnost poplav. Tako je reka Vrbas že prestopila strugo in velika nevarnost preti zlasti pri Laptašu. Voda je odnesla mnogo mlinov, poplave pa so povzročile veliko škodo tudi na polju.
Beograd, 17. maja, p Zaradi velikih poplav in viharjev, ki so nocoj divjali v okolici Smederevske palanke, ie danes zastal ves železniški promet. Iz Beograda sta bila tekom dneva odpravljena le 2 železniška vlaka, ki sta vozila
samo do Smederevske palanke. kjer je železniška proga na več mestih hudo razdejana.
Oi lentni ekspres, ki je noc1? odpe,Jal iz Beograda proti Nišu, se je moral sredi poti vrniti.
Velika škoda v Slavoniji in Sremu
Osijek, 17. maja. č. V sredo je bilo po vsej Slavoniji silno neurje in prav tako tu» di v sosedni Baranji. kjer je škoda enako velika. Razen tega so povzročile mnogo škode tudi strele, ki so zažgale več hiš. V vasi Jagodnjaku v Baranji je strela udari* la v neko hišo ter je zgorelo v njej 26 ovac. Na neki livadi v bližini tega kraja je neurje, ko se je utrgal oblak, zalotilo čres do ovac, ki so v paničnem strahu pričele bežati in prišle do nekega kanala, ki so ga hotele preplavati; pri čemer jih je 200 uto= nilo. Ovce so bile last najbolj siromašnih seljakov. V Slavoniji je neurje povzročilo v sredo največ škode v občinah Belišču in Valpovem. Tam je na nekaterih krajih vo* da 80 cm visoka. Poginilo je zlasti mnogo perutnine, popolnoma pa so uničeni tudi sa» dovnjaki in vrtovi.
Poplave v Srbiji
Beograd, 17. maja č. Zaradi velikega de ževja zadnjih dni se nahajata Šumadija in Resava pod vodo. Posetve so popolnoma uničene. Na ta način bodo seljaki v teh krajih ostali že tretjič brez žetve. Promet z ostalimi kraji je prekinjen. Iz Beograda ni odšel noben vlak v Niš in prav tako tudi iz Niša ne. ker so velike poplave po vzročile silno škodo na železniški progi. Velike poplave so zlasti v Palanki, Kragu-jevski Rači in Menkovcu. Iz Batočine poročajo, da so vsled silnega deževja zadnjih dveh dni poplavljeni kraji od Kragujevca do Kraljeva. V nekaterih krajih je voda visoka nad en meter. Dežuje še vedno neprestano in posetve propadajo.
Prihod čsl. novinarske delegacije v Jugoslavijo
Mariborski in zagrebški pozdrav češkoslovaškim novinarjem, ki potujejo na konferenco Male antante v Beograd
Maribor, 17. maja. Danes popoldne so z dunajskim brzoviakom prispeli v Maribor odlični zastopniki tiska Male antante, ki potujejo na konferenco zunanjih ministrov držav Male antante v Beograd. Z brzoviakom so dopotovali preko Dunaja rumunski no vinski ataše v Pragi Raoul Anatasiu, jugoslovenski novinski ataše v Pragi g. Živkovič ter uredniki g. Hejret za »Narodno Politiko«, dr. Kopecki za »Ceske Slovo«. Sanenberger za »Venkov« in Antonin Peš! za »Narodni osvobozeni«, dočim i« ravnatelj »Cep-sa« dr. Svihovski odpotoval v Beograd preko Madžarske. Na kolodvoru v Mariboru so jih sprejeli Mihajlo Vitorovič v imenu zunanjega ministrstva, mag. svetnik Rodošek za mestno občino, dr. Reisman za JCL, urednika Švajger in Verbič za slovenske novinarje in za jugoslovenski odbor novinarske Male antante ter zastopniki mariborskih listov. Pri zakuski. ki jo je pripravila gostom na čast mestna občina, so se izmenjali pozdravi, nakar so novinarji nadaljevali pot proti Beogradu.
Zagreb, 17. maja č. Nocoj so dospeli v Zagreb češkoslovaški novinarji, ki potujejo na sestanek zunanjih ministrov Male antante v Beograd. V Zagrebu so sprejeli goste češkoslovaški konzul Andrtjal ter tajnik zagrebške sekcije JNU Slavko Vodvarška i« blagajnik Ivo Krznarič z veSjim številom zagrebških novinarjev.
Zagrebška novinarji so spremili goste v Grad-siki podrtim, kjer jim je bila prirejena večerja in
na katero sta prišla tudi mestni župan dir. Srkulj ter rumunski podkoazul Načevič. Tu je bilo izrečenih več zdravic in j« pozdravil goste tudi župan dr. Srkulj.
Z istim vlakom H imel dospeti tudi češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, kii pa je bil zadržan. vsJed česar bo odpotoval Jele v soboto. tako da bo došel v Zagreb v nedeljo zvečer, nakar bo takoj nadaljeval pot v Beograd, kamor bo dospel v ponedeljek.	4
Prihod praškega poslanika v Beograd
Beograd, 17. maja p. Snoči je prispel v Beograd naš praški poslanik dr. Grga An-djelinovič .Njegov prihod je v zvezi s pred-stoječo konferenco Male antante. Danes ie dr. Andjelinovič obiskal najprvo ministra dvora Jeftiča, zatem pa namestnika ministra zunanjih del dr. Kumanudija.
Naša vojaška delegacija za rumunske svečanosti
Beograd, 17. maja p. Opoldne je odpotovala v Bukarešto delegacija našega generalnega štaba. ki bo zastopala našo vojsko na rumunskih jubilejnih svečanostih v Albi Juliji. Delegacijo tvorijo načelnik generalnega štaba Milovan Mi-lovanovič, general Ljuba Marič in polkovnik Mita 2; vkovi6.
Avdijenca vojnega ministra
Beograd, 17. maja. č. Danes se je vrnil v Beograd vojni minister general Hadžič, ki je bil navzoč v Boki Kotorski pri odhodu naše vojne mornarice na potovanje po Sre* dozemskem morju. Takoj po svojem pri* hodu je bil sprejet v avdijenci od kralja, ki mu je poročal o stanju naše mlade voj« ne mornarice.
Povratek ministra Frangeša iz Južne Srbije
Beograd, 17. maja. p. Minister poljedelstva dr. Frangeš je danes pozval k sebi novinarje in jim dal daljše poročilo o svojem inšpekcijskem potovanju po Južni Srbiji. Minister je najprvo opisal posamezne postaje svojega inšpekcijskega pregleda, nakar je povzel reultate svojih opažanj in zatrjeval da je v splošnem s položajem, ki ga je našel v Južni Srbiji, zadovoljen, da pa bodo že prihodnje dni izdani ukrepi, v kolikor so potrebne izpremembe in remedure. Zlasti bo ministrstvo ugodilo željam agrarnih kolonistov v Južni Srbiji.
Zbornične doklade
Beograd, 17. maja. r. V ministrstvu tr= govine je sestavljen načrt zakona o odmeri in plačevanju zborničnih doklad na nepo* sredne davke. S tem zakonom bo urejeno vprašanje doklad v vseh trgovskih, obrtnih m industrijskih zbornicah v zvezi z novim davčnim zakonom. Kakor poročajo beo* grajski listi, določa novi zakon, da mora v bodoče odobriti vse proračune trgov, skih, industrijskih in obrtnih zbornic mi* nistrstvo trgovine in ne. finančno ministr« stvo, kakor je to določal davčni zakon.
Uveljavljenje konvencij z Albanijo
Beograd, 17. maja. p. Danes opoldne je ministrstvo zunanjih del izdalo naslednji komunike:
»Danes, 17. maja 1929 ob 12. uri sta zastopnik ministrstva zunanjih del dr. Kosta Kumanudi in odpravnik albanskega poslaništva v Beogradu Tahir Stila izmenjala ra-tifikaeijske listine konvencije o izročevanju krivcev, konvencije o naseljevanju in konzularne konvencije, kakor tudi pogodbe o trgovini in plovidbi, ki so bile slenj3ne 22. junija 1926 med našo kraljevino in Albanijo.
Delo v Centralnem presbiroju
Beograd, 17. maja č. Prvi šef novega Centralnega presbiroja g. Milan Marjanovič je danes v razgovoru z novinarji izjavil, da bodo dela za organizacijo novega tiskovnega urada gotova \ petih ali v šestih tednih. Za sedaj ima tiskovni urad od-kazane samo prostore in se dela na ureditvi pisarn. Ko bo to gotovo, bo pričel tiskovni urad takoj funkcijonirati in sicer koncem junija ali najkasneje v početku julija. Za sedaj še vedno poslujeta presbiroja notranjega in zunanjega ministrstva.
Svetozar Pribičevič odpotoval v Beograd
Zagreb, 17. maja. r. Po poročilu iz Beo» grada je soproga upok. ministra Svetozar« ja Pribičeviča težko zbolela. Svetozar Pri« bičevič je zato danes opoldne odpotoval v Beograd.
m
„Zeppelin" po obupni borbi z viharji pristal v Franciji
Silno nevaren položaj zračne ladje nad južno Francijo Mistral jo premetava kakor igračo in jo žene proti morju - Francoske priprave za pomoč
Berlin, 17. maja, be. Na povratni poti vozi »Zeppelin« nad Francijo le z dvema motorjema, zato napreduje le počasi. Danes popoldne ob 3. uri ga je nad mestom Nimes zalotil izredno močan veter in ladja se je ž njim borila nad eno uro. Ko je prispela nad Va-leneco, je vodstvo zračne ladje prosilo pomoči ter vprašalo, kje bi lahko pristalo za primer največje sile. Obenem je prosilo francoske oblasti da naj dado na razpolago dovoljno število vojaštva, da bi se na ta način omogočil pristanek.
Kasneje pa si je komandant Eckener očividno premislil in je krenil v dolino, ki je vzporedna z ono reke Rhona. Francosko ministrstvo za zrakoplovbo. ki je s »Zeppelinom« ves čas v zvezi, je ponudilo Eckenerju vsako pomoč in mu javilo, da je v Lyonu že vse pripravljeno za zasilni pristanek. Ob 6. uri zvečer je »Zeppelin« 40 km južno-vzhodno Valence zopet zašel v hud veter. Motorji niso delovali in zračna struja je silno premetavala ladjo, ki je popolnoma brez moči. Francoski mornariški minister je svetoval dr. Eckenerju. naj poskusi še pred nočjo doseči Toulon. kjer ima tamoš"ja posadka vojne mornarice nalog, da prihiti na pomoč z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Vihar žene ladjo proti jugovzhodnem delu francoske obale v smeri na Toulon.
Pariz, 17. maia s. »Agence Havas« javlja iz Lyona: Dr. Eckener je poslal poveljniku mornariškega oporišča v Lyonu brezžično brzojavko, v kateri prosi, naj bi se alarmirala posadka v Valenci. da bi mogel »Grof Zeppelin« tam pristati. Zdi se. da so močni vetrovi v dolini Drome onemogočili nadalj evanie vožnje. Ob 12.05 je zrakoplov letel v višini nad 1000 metrov preko Mon-tclimara s smerjo na Valence-Lyon.
Ko je »Grof Zeppelin« preletel Valenco je prišel iz svoje smeri, kakor se domneva, zaradi tega, ker niegovi motorji slabo delujejo. Močni vetrovi so spravili zrakoplov proti vzhodu. Ob 16.15 so »Grofa Zeppelina« videli nad krajem Crest, 25 km iužnovzhod-no od Valence. Letel je v smeri proti Sail-lans s hitrostjo 30 km na uro.
Ob 1615 javlja »Agence Havas«. da je »Grof Zeppelin« prispel nad Saillans. Sail-lar.s leži 40 km južnovzhodno od Valence. Zrakoplov manevrira zelo težko Zrakoplov je postal igrača viharjev, ker je popolnoma nesposoben za vsako manevriranje.
Minister za zrakoplovstvo ie izjavi! zastopniku VVolfovega urada, da bo poskusil vse mogoče, da se nudi »Zeppelinu« pomoč. Ministrstvo je stopilo v zvezo z vsemi uradnimi krogi ter ie dalo navodila za rešilno akcijo ter za pomoč pri pristanku. Vsi letalski oddelki posadke v Lyonu so bili alarmirani tet ie bilo stavlieno na razpolago tehnično osobje. Ob 15.18 ie dr. Eckener ne daleč od Valence vrgel na vreči s peskom pritrjeno obvestilo v nemškem je-ziku. ki veli: »Prosim, da mi potom posadke v Valence sporočite kraj in kie bi mogel najbolje pristati«. Ob tem obvestilu je bil zrakoplov 400 m visoko ter se ie motal boriti proti močnemu mistralu. ki ie gnal ladjo proti jugovzhodu. Brezžična postaja
v Saillansu se ie zaman prizadevala, da bi dobila zvezo z brezžično postajo, na zrakoplovu.
Pariz, 17 maia g. Po brezuspešnem poskusu pristati pri Portes les Valence ie veter pogna' zrakoplov v južnovzhodno smer. Ministrs'vo za zrakoplovstvo ie v sporazumu z vojnim in notranjim ministrom dalo vsem oblastem na ozemlju Lvona in Valence navodilo, naj nudijo zrakoplovu vsako mogočo pomoč. S krova iavliaio. da pluje zrakoplov ob močnem viharju zelo počasi ter da se silno ziblje, nakar pa so se potniki že privadili. Z zrakoplova vidi'0 prebivalstvo na zemlii. ki živahno gestikulira. Višina, v kateri se nahaia zrakoplov se vedno menja. Sedaj znaša 400 m. kmalu nato pa 1000 m.
Nemčija v skrbeh
Berlin, 17. mjja s. Zadnje v Berlin dospele vesti o »Grofu Zeppelinu« so izzvale veliko skrb glede usode zrakoplova, iz Francije dospele vesti pravijo, da zrakoplov zelo težko manevrira in da ga žene vihar Ni znano, dali ie zrakoplov sprejel brezž;čni poziv francoskega vojnega rtrtii-stra. naj poskuša priti na letališče v Toulon N>i več nikake nade, da bi »Grof Zeppelin« še mogel priti v Friedrichshafen. Prava uganka ie, kako so mogle nastati tako velike poškodbe v strojih. Potrebna bo še natančna preiskava, kako so mogli pri tem poletu nastati tako veliki defekti v motorjih, ki so se že tolikokrat ;zvrs<tno izkazali ter prestali že hujše preizkušnje.
Friedrichshafen, 17. maja g. O tehničnih vzrokih nezgode »Grofa Zeppelina trenutno tukaj še ni nič znanega. Zveza s »Zeppelinom« odgovarja samo kratko, da sliši obvestila iz Friedrichshafna, vendar pa na vprašanja ne odgovarja. Potniki in posadka se počutijo dobro. Zrakoplov, ki ga veter žene proti vzhodnim alpam ie zopet vzel smer proti zapadu in sicer prGti Montelimar Tri kilometre od Montelimar se nahaja teren, ki bi bil pripraven za pristanek. «Grof Zeppelin* je poskusil preheieti gorovje Trois Vec, ki pripada k masivu Roche Courbe. Zdi se pa, da mu to ni uspelo. Sedaj pluie v smeri na Montelimar.
Lyon, 17. maia s. Ob 18.45. »Grof Zeppelin« plove proti Avignonu ter namerava očividno vzeti smer proti letališču v Mar-seille, vendar pa je dvomljivo, če bo mogel dospeti tjakaj, čeprav veter popoldne ni ver tako močan. »Grof Zepelin« ie plul nad taboriščem Henhone. kier so čakale čete. da bi pomagale pri pristanku Vendar pa zrakoplov ni ukrenil ničesar, da bi pristal.
Pariz, 17 maia s. Ministrstvo za zrakoplovstvo sporoča, da je ob 17.50 brezžično dovolilo dr Eckneriu, da sme pristati, ker-koli na francoskih tleh. »Grof Zeppelin« do sedaj še ni odgovoril. Ministrstvo je izdalo vsa potrebna navodila za pristanek. Ob 18. uri ie član nemškega poslaništva Doslaniški svetnik dr. Clodius odlete! z letalom v kraje. kier križari »Grof Zeppelin.«
Zrakoplov srečno pristal
Toulon, 17. maja, g. »Grof Zeppelin« je ob 20.25 pristal na tukajšnjem vojaškem letališču. Pripravljene čete niso zadostovale, da bi zasidrale zrakoplov. Poklicati so morali ojačenje. Upajo, da se bo po njihovem prihodu posrečilo zasidrati zrakoplov.
Ogorčenje na češkoslovaškem nad zahtevo
dr. Schachta
Češkoslovaška bi morala plačati tričetrt milijarde zlat'h frankov kot osvobodilno takso in 30 milijard kron za prevzeto državno Imetje
Praga, 17. maja s. Vest, da vztraja dr. I konference so danes dopoldne proučile pri-Schacht na plačilu češkoslovaške osvobo- 1 držke dr. Schachta. Poroldne jih bodo
dilne takse, je povzročila v češkoslovaškem časopisju vihar. Organ ministrskega predsednika Udržala, agrarni »Večer«, pravi, da prihajajo vedno podrobnejše vesti o zahrbtnem, dobro premišljenem strelu nemškega zastopnika pri reparacijskih pogajanjih. Že danes se je Češkoslovaška javnost zelo razburila zaradi tega predloga. Ako se bo ta predlog izvršil, bo prišlo do takega razburjenja, da ga nihče ne bo mogel pomiriti. Ali naj plačamo za to, da smo razbili Avstrijo? Ali naj plačamo mogoče zato, da se bo vtaknil naš denar v pasivne nasledstvene države? Proti taki krivici bi se dvignil elementaren odpor. Organ ministra Šramka »Praški Večernik« piše: Ali se vam ne dviga kri zaradi postopanja naših prijateljev in zaveznikov, za katere smatramo Francoze. Ne gre za majhne vsote. Osvobodilna taksa sama znaša 750 milijonov zlatih frankov. Poleg tega bi morali plačati velikanske vsote za prevzem državnega imetja, kakor bank. šol. uradov itd. Skupno bi morali plačati več ko 30 milijard kron. Višek vsega pa bi bilo, da bi morali iz težko preizkušenega naroda iztisniti te vsote v korist našega glavnega sovražnika Nemčije. Pogajanja v Parizu se morajo previdno zasledovati in že v naprej reči: »Nikoli!« Delegacije strokovnjaške
skupno še enkrat pregledale.
Češkoslovaška nemška ministra proti mirovnim
pogodbam
Praga, 17. maja s. Glede izjave nemških ministrov dr. Mayr=Hartinga in dr. Spine pišejo listi, da je izjava obeh ministrov vi« sokopolitična, tangira vladno politiko ter je v svojih posledicah naperjena proti mi« rovnim pogodbam. Ni dvoma, da bo ta izjava povzročila primerne politično po« zornost.
Rumunski senator za prestolonaslednika Karla
Bukarešta. 17. maja g. Senator Cornes-cu. ki je v svojem zadnjem govoru v Ter-govištu izjavil, da hoče imeti dežela nazaj bivšega prestolonaslednika Karla in da ga čin. prej pričakuie. je bil izključen iz narodno-zaranistične stranke. S tem izgubi svoj senatni mandat in svojo imuniteto. Državno pravdništvo ga bo obtožilo zaradi veleizdaje.
Seja ministrskega sveta
Ugodne posledice inšpekcijskega potovanja ministrskega predsednika — Pred novelo k novemu trošarinskem zakonu
roku sestavi primerne izpremembe. Prisotni minister dr. Švrljuga je obljubil. da bo sestavil načrt izpreminje-valnega zakona in ga predložil ministrskemu svetu v odobritev.
Seja ministrskega sveta je bila nato prekinjena.
Beograd, 17. maja p. Sinočnji seji ministrskega sveta je predsedoval predsednik vlade general Peter Zivkovič, ki je med drugim poročal o svojem inšpekcijskem potovanju po Hrvatskem in iznesel celo vrsto svojih opažanj. Resorni ministri so si zabeležili opažanja predsednika vlade in bodo prihodnje dni ukrenili, kar se je pokazalo ca "podlagi teh opazovanj za potrebno.
Zatem .ie predsednik vlade poročal o pritožbah proti posameznim ostrinam novega trošarinskega zakona, nakar je m;nistrski svet soglasno sklen:I. naj minister financ dr. Švrljuga v najkrajšem
Beograd, 17- maja. p. Danes dopoldne se je nadaljevala seja ekonomsko - finančnega komiteja ministrov. Seji so prisostvovali vsi ministri gospodarskih resorov. Na seji se je razpravljalo o vprašanju sanacije Zadružnega saveza v Splitu O tej zadevi komite še ni storil definitivnih sklepov.
Pred razpravo proti Puniši Račiču
Opustitev nadaljnjih zavlačevalnih poskusov s strani zagovornikov — Radičeva vdova ne zahteva nikake odškodnine
Zagreb, 17. maja č. »Jutarnji list« poroča iz Beograda: Vsi dosedanji poizkusi zagovornikov.Puniše Račiča in tovarišev, da bi se preiskava zavlekla in odgodila glavna razprava, napovedana za 27 t. m. so se ponesrečili Uspel tudi ni poizkus odvetnika Novakoviča, ki je hotel dobiti od dunajskega specijalista dr. Singerja potrdilo, da je Stiepan Radič umrl na sladkorni bolezni tn ne zaradi rane, ki jo je dobil 20. junija. Sodi se, da ne bodo sledili več nobeni slič-ni poizkusi za odgoditev glavne razprave.
Beograd, 17. maja. Prvostopno beograjsko sodišče, pred katerim se bo vršila glavna razprava proti morilcu Puniši Račiču in njegovima tovarišema, je dobilo po odvetniku dr Draganu Šaferju od ge Marije Radičeve odgovor na svoje vprašanje, ali zahteva od obtožencev kakšno odškodnino za smrt svojega moža. Vsebina odgovora javnosti še Qi znana, zatrjuje pa se, da Radičeva vdova m stavila nikake zahteve po odškodnini.
Naša delegacija za mednarodno konferenco
dela
Še! delegacije bo poslanik Šumenkovič, člani pa m. dr. načelnik
Jeremič, direktor Glaser in tajnik dr. Golia
Beograd. 17. maia p. Zastopnik ministra zunanjih del dr. Kuimanudi in minister za socijalno politiko in narodno
zdravje dr. Drinkovič sta imenovala delegacijo ki bo zastopala našo državo na predstoieči konferenci mednarodnega urada dela v Ženevi koncem maja.
Za prvega delegata in šefa delegacije je imenovan dr. Ilija Šumenkov:č. opolnomočeni minister in naš stalni delegat pri Društvu narodov. Za drugega delegata je postavljen Dušan Jeremič. načelnik ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. Kot namestnik in ekspert prvih dveh delegatov potuje
generalni direktor Središnjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. M;!an Glaser.
Poslodavske organizacije bo zastopal generalni tainik centrale industrijskih korporacii dr. Giorg.ie Čttrč n, njegov namestnik pa ie tajnik Zveze in-dustrijcev v Liubl.iani dr. Golia.
Delavske organizacije bo zastopa' tajnik Saveza u.iedinjenih sindikalnih organzacij Bogdan Krekič. Namestnik in ekspert delavskih organizacij je dr. Živojin Topalovič. generalni tajnik delavskih zbornic v Beogradu.
Pričetek razprave o srbskih predvojnih dolgovih pred haaškim razsodiščem
Ekspozeja francoskega in jugos
nasprotujočih
Haag, 17. maja č. Pred mednarodnim sodiščem v Haagu se je včeraj razpravljalo o trancosko-jugoslovenskem sporu zaradi plačila srbskih predvojnih dolgov. Ves čas včerajšnje razprave je izpolnil francoski zastopnik Montel. ki je dokazoval, da je Srbiia dolžna plačati svoje dolgove v zlatu, ker je bila pri konverziji posojila iz leta 1S95 izrecno rečeno, da bo posojilo plačano v ?'aM. Pred volno ni bilo treba poudarjati razlike med papirnatim in zlatim frankom, ker ni obstojala razlika v tečaju. Razen tega je bila vrednost zlatega
'©venskega zastopnika o obeh si stališčih
franka vedno enaka z vrednostjo papirnatega franka Danes sta zlati frank in francoski frank dve različni enoti. Nadalje je v pogodbah o posojilih iz 1902, 1906, 1909 in 1913 posebej dogovorjeno povračilo v zlatih dinarjih.
Na današnji razpravi je belgijski odvetnik Deveze branil stališče Jugoslavije, ki priznava izplačilo v papirnatih frankih in se sklicuje na to, da so vsa zlata posojila izrecno označena kot taka, kar pa se pri tfh posojilih ni zgodilo in jih torej ni smatrati za posojila v zlatu.
Tujskoprometna anketa na Susaku
Sušak. 17. maja n. Danes se je -na Susaku vršila anketa o ureditvi raznih zadev tujskega prometa. Anketi je predsedoval načelnik ministrstva trgovine in industrije dr. Žižek navzoči pa so bili delegati ministrstev prometa in financ, velikega županstva, zagrebške in primorsko-krajiške oblastne samouprave, direkcije državnih železnic, mesta Sušaka, zagrebške zbornice TOI. Jadranske plovitbe. Zveze hotelirjev itd. Predvsem se je poudarjala potreba zgraditve novega kolodvora na Suša-ku. za kar bi bilo potrebno več milijonov dinariev. ni pa na razpolago nobenega kredita. Zastopnik Jadranske plovitbe ie izjavil. da bo družba zgradila za potnike v luki provizoričen paviljon, zahtevala pa bo tudi od ministrstva prometa. naj zgradi poleg sedanje postaje slični paviljon za zaščito potnikov pred neugodnim vremenom.
Nova razprava pred Državnim sodiščem
Beograd, 17. maja č. Danes se je pred Državnim sodiščem za zaščito države pričela razprava proti mizarskemu pomočniku Savi Medanu'iz Mostarja. Sodnemu senatu je predsedoval Vasa Jovanovič. obtoženca pa je zagovarjal beograjski odvetnik Rajko Jovanovič. Obtožnica državnega tožitelja Ucoviča navaja, da je bil Sava Medan zaposlen v Zagrebu pri mizarskem mojstru G juri Božiču, kamor mu ie bilo nekega dne prinešenih več zavojev komunističnih brošur in letakov. Neki Rus je videl pri njem te brošure in prijavil to policiji. ki je brošure zaplenila, preden jih je pričel Medan razpečavati.
Obtoženec se '"e na razpravi zagovarjal, da js sicer idejni komunist, da pa ni bil nikdar organiziran član komunistične stranke, temveč je samo sodeloval v sindikalnem gibanju, ki ie dovoljeno. O brošurah je dejal, da iih ni niti pregledal in da ni imel namena jih razpečavati. Njegov delodajalec Gjuro Božič je izpovedal, da je delavnica med 12. in 13. uro prazna, vendar pa odprta in je lahko mogoče, da je kdo brošure podtaknil. Neki drugi mizarski delavec, zaposlen pri Božiču, je prvotno izpovedal, da je videl, kako je Medan delil komunistične letake, konfrontiran z obtožencem pa ni mogel svoje izpovedi potrditi. Na predlog državnega tožitelja Ucoviča ie bila razprava odgodena zaradi razširjenja obtožnice na podlagi današnje razprave in izpremembe kvalifikacije dejanja.
Letalska tekma Male antante
Novi Sad, 17. maja. č. Letalska tekma Male antante, ki bi se imela vršiti 25 in 26 avgusta, je odgodena na 6 in 7 septem« ber Obenem je tudi spremenjena proga prvega dne poleta Prvi dan bodo letala Male antante tekmovala na progi Jassy » Lvov < Varšava « Krakov « Praga, drugi dan pa na progi Praga » Brno « Zagreb Beograd = Bukaršta Izmed jugoslovenskih letalcev bod tekmovali majorji Radovič. Navratil in Uzelac,' kapetana Martičevič in Rupčič ter poročnik Bajdak.
Znižanja trošarine na žganje
Beograd, 17 maja č. Tz finančnega ministrstva je bilo danes izdano naslednje obvestilo: sOb uveljavljen ju novega zakona o državni trošarini je bila izdana posebna izjava, v kateri so se povdarjali motivi za uveljavljeni^ tega zakona ter naglašale koristi. ki jih bo ta zakon nudil tako državi, kakor narodnemu gospodarstvu. Razen tega je bilo v tej objavi posebej omenjeno tudi to-le: Potrebno je povdariti, da je novi zakon o trošarini izdelan zelo skrbno z iskreno težnjo, da bi s tem zakonom ne bili oškodovani interesi nobene panoge produkcije Ista skrb se bo posvečala tudi uporabi tegn zakona in v kolikor bi se pokazalo, da prak ' tično ne bi bilo povsem v skladu z narodnim gospodarstvom, se bodo uveljavile potrebne izpremembe. _ Od uveljavljenja tega zakona pa se je medtem pokazalo, da je trgovina z žganjem v Srbiji popolnoma zastala. Z ozirom na slabe letine je potrebno, da se letos promet žganja vzdrži na prejšnji višini in celo po možnosti poveča. O tej potrebi se je osebno prepričal o priliki svojega inšpekcijskega potovanja iudi predsednik ministrskega sveta general Zivkovič Zato je ministrski svet na predlog predsednika sklenil, da se trošarina na žganje zniža od 18 na 14 Din za hektolitersko stopnjo s tem, da velja to znižanje od 15. aprila t. 1 dalje.«
Prebivalstvo Splita
Split. 17. maja n. Štetje prebivalstva, ki za ie izvedla mestna občina skupno s policijo, le pokazalo, da ima mesto Split 38 659 prebivalcev.
. Iz Narodne banke
Beograd, 17 maja p Sinoči se ie vršila pod predsedstvom guvernerja Ignata Bajlonija seja upravnega odbora Narodne banke Podguverner Radovič in generalni d;rektor dr Novakovič sta poročala o sezonskih kreditih pri podružnicah v Varaždinu, Mariboru in Ljubljani.
Pismo iz Poljske
B. K. — Varšava, sredi maja.
Vse do danes se še ni poleglo ogorčenje, ki ga je povzročil v Parizu doktor Schacht z zahtevo, da se naj poljski koridor vrne Nemčiji in da se naj popravi, meja v Sleziji na korist Nemčije. Ta zahteva ie bila kompenzacija Nemčiji za plačevanje reparacijskih anuitet. Korak dr. Schachta je izzval v poljski javnosti energične proteste in vsa Poljska, osobito bivši nemški deli, je z manifestacijami in shodi odločno zavrnila vsako misel na možnost kake izpremembe poljsko-nemške meje. V resolucijah teh protestnih prireditev ]e poljska javnost kakor en mož vstala proti neutemeljenim nemškim zahtevam. Nemilo je ta dogodek vplival na politično strujo v Poljski, ki si je baš iste dni silno prizadevala ustvariti v javnosti ugodno razpoloženje za ubla-ženje poljsko-nemških napetostij.
Nič manj pa ni poljske javnosti raz-dražilo postopanje nemških nacijonali-stov proti poljskim igralcem v Opolju. Podivjani šovinisti so, kakor znano, napadli na ulici nekatere poljske pevce in glasbenike ter jih strahovito pretepli. Poljski listi povdarjajo, da številnim nemškim gledališkim družbam, ki stalno nastopajo v poljski Sleziji, nihče ni skrivil niti lasu. pač pa so jim poljske mestne uprave celo velikodušno odpuščale občinske takse. Ravno zadnji čas je gostovala v poljski Sleziji berlinska opera, ki ji niti občinstvo niti oblasti niso delale najmanjših nepriietnosti Kakor v zahvalo za to pa so Nemci na brutalen način insultirali poljsko operno družbo, ki je gostovala v Opolju. Nemški vladi je bil ta incident silno neprijeten in je kazensko premestila trojico policijskih uradnikov v Opolju toda poljska javnost se ni pomirila s to satisfakcijo in z opravičbo. ki io ie politična oblast izrekla poljskemu konzulu. marveč zahteva bojkot nemškega blaga in zlasti nem Ve umetnosti Kakor znano, bi se morala pred par dnevi uprizoriti na državni operi v Varšavi Wagnerjeva opera »Gotterdammerung«. pa je bila predstava na pritisk javnosti odpovedana. Pod takimi ok >'iščinami je ublažitev nanetih odnošajev med Poljsko in Nemčijo zelo or iblematična. vendar pa je jasno, da Poli ikov v tem oziru ne zadene nikaka krivda V stvari so se bili odnošaji že n koliko zbolj-šali, zadnja dva afronta z nemške strani pa sta zopet vse pokvarila *
Prvi resnično prekrasni pomladanski dan. 3. maj, je veljal vsako'etni proslavi poljske ustave, sprejete v sejmu pred 138 leti, ustave, ki je dovolila zatiranemu ljudstvu svoboščine, kakšnih dotlej ni bil deležen nobrt ia.od v Evropi. Ta ustava je udarila temelje razvoju poljske demokracije, zato s^ ta ob'etnica praznuje z velikimi svečanostmi pc vsej Poljski. Najlepše in najveličastnejše so seveda proslave v glavnem mestu.
Torišče slavju je trg Pilsudskega, kjer so na obeh straneh spomenika knezu Poniatowskemu postavljene tribune za vlado, diplomatski kor, senatorje in poslance. Pester in slikovit je pogled na te tribune; med slikovitimi uniformami diplomatov se opažajo z zlatimi in srebrnimi vrvicami prepletene uniforme raznih vojaških dostojanstvenikov, od katerih se odbija špartansko priprosti kroj sovjetskega vojaškega zastopnika in obleka papeževega nuncija msgr. Marmaggija Na ostalih tribunah so se namestili veterani raznih poljskih vstaj, zastopniki tiska in drugi odličnejši povabljenci.
Na ogromnem trgu pa stoje v vzornem redu polki vseh vrst orožja Med sviranjem poljske državne himne »Je-szcze Polska nie zginela« spremlja pomočnik vojnega ministra general Ko-narzewski predsednika republike Mo-šcickega k pregledu čet. Po obhodu ie vojska defilirala pred tribuno z državnimi dostojanstveniki Najprej so prišle čete pehote z vsemi vrstami tehničnih in ženijskih oddelkov Za pehoto je sledila mlada poljska vojna mornarica, ki jo je občinstvo burno in navdušeno [pozdravilo. Za mornarico je prišlo topništvo od najtežjih do najlažjih kalibrov. Pozornost je vzbudilo topništvo za obrambo proti letalom; topovi te čete mole svoje črna žrela proti nebu, odkoder pričakujejo sovražnika.
Godba preide v korak mazurke. ko se pojavi konjenica, ta tradicijonalno slavna formacija poljske vojske. Zlasti pozdravlja občinstvo z izredno toploto priljubljeno lahko konjenico z dolgimi sulicami in migotaiočimi prapori na konicah. Vojaški sprevod je zakliučil avtomobilski oddelek, za njim pa se je razvrstil naraščaj poljske vojske, mladi strelci. Sokoli in skavti ter udruženje patrijotičnega ženstva.
Vsa ta sila defilira pred predsednikom republike, ki ga trume meščanov neprenehoma pozdravljata z živahnimi vzkliki Majska prireditev je bila leo dokaz poliske vojaške sile in ie dala učinkovit odgovor na nemške zahteve po reviziji poljskih meja ...
Aretacija sum1j^ei?a Jugoslo-vena na Dunaju
Dunaj, 17 maia g V tukajšnjem hotelu je bil prijet 28-letni pogodbeni uradnik sreskega poglavarstva v S'du Oavrilo Sek'č iz Peča Po poročilu velikega župana, ga iščeV) jugoslovenske oblasti zaradi poneverbe uradnega denarja, kar pa Sekič odločna zanika Bil ie izročen sodišču. | ■-S--\
Krvava borba med policijo in stavkujočimi
Stavka v ameriški podružnici nemške firme Bemberg — Več delavcev ubitih, nad 200 aretiranih
je bilo ubitih več delavcev. Ker policija ni zadostovala za udušitev izgredov, so mo-
— London, 17. maja. Po newyorških vesteh je v mestu Elisabeth rown v državi Tenniessee izbruhnila stavka v tovar* nah American Bemberg Company, ki je podružnica nemške delniške družbe Bemberg, ki ima tamkaj večje naselbine. Pri stavki je došlo do velikih izgredov in spopadov med stavkujočimi ter policijo. Došlo je do nepopisnih prizorov in prelivanja krvi. Policija se je posluževala strelnega orožja in
rali poklicati na pomoč narodno milico, pri čemer je ponovno došlo do lesnih spopadov Narodna milica se je morala poslužiti bomb s plinom, ki povzroča soizepje. žele na ta način se je posrečilo odbiti napad stavkujočih delavcev, izvršenih je bilo nad 200 aretacij.
Zahteve koroških Slovencev glede šolstva - odklonjene
Celovec, 17. maja. s. Posvetovanja šol* skega odbora koroškega deželnega zbora o zakonskem predlogu glede samouprave slo« venskih manjšin na Koroškem, ki so ga 14 julija 1927 predložile vse nemške stran« ke, so bila danes prekinjena. Koroški Slo« vcnci pod vodstvom dr. Petka so zahtevali, naj se vse obstoječe utrakvistične ljudske šole izročijo slovenskemu narodnemu udru« ženju, ki se bo ustanovilo. Vse tozadevne proti predloge nemških strank je dr. Petek odklonil.
Kontrola v dalmatinskih industrijski^ nodfctiih
Split, 17. maja. n. Delavska zbornica je z zastopniki zagrebškega Osrednjega ura« da za zavarovanje delavcev izdelala pred* log, naj se izvrši kontrola po vseh indu« strijskih podjetjih Dalmacije v svrho ugo* tovitve, kako se izvajajo določbe o social« nem zavarovanju in zaščiti delavcev ter kakšne so higijenske razmere S tem se ho* čejo zboljšati razmere v nekaterih podjet« jih, ki do sedaj niso polagala na to po« trebne važnosti
Poslovilna avdijenca bivšega poslanika Grisogona
Beograd, 17. maja Bivši jugoslovenski poslanik v Buenos Airesu Ivo Grisogono je bil sprejet v avdijenci od Nj Vel kralja Novinarjem je izjavil, da ie šlo za običajno poslovilno avdijenco. pri kateri je med drugim informira! kralja o stanju naših kolonij in naših izseljencev v Južni Ameriki.
Periskava o beograjskem zločinu na mrtvi točki
Beograd. 17. maja. p. Preiskava o zago« netnem umoru, ki je bil odkrit na kolodvo« ru v Nišu, je zašla na mrtvo točko Poli« cija je prekontrolirala vse prijave o pogre« šanih osebah iz Beograda. Novega Sada in iz drugih mest v Srbiji, a vse kaže. da ne« srečna žrtev ni nihče izmed teh pogrešan« cev Tudi mehanik Dragutin Mišic, o kate« rem po domnevali, da je morda postal žr» tev umora, se je javil beograjski policiji iz Zaječara Šef policije ie zato danes iziavil novinarjem, da bo morala preiskava po« novno kreniti k izhodni točki in začeti od začetka
Mala zračna nesreča na progi Bukarešta—Beograd
Beograd, 17. maia r Včeraj ie divjala nad Banatotr strahovita nevihta. Med 12. in 15. ubro je bilo neurje najhujše. V tem času je prjplul nad Banat aeroDlan družbe Franco-Ronmaine. Pilot je izgubil v gostih oblakih orijentacijo in je skušal previdno pristati na tla Vsled hude burie je aero-plan zadel s krili ob zemljo in se poškodoval. V aeroplanu so se nahajali štirje potniki. med temi ena dama. po poreklu Američanka, ki je potovala iz Bukarešte v Beograd. Moški potniki so dobili lažie poškodbe dočim je ostala dama nepoškodovana. Okoliški seljaki so opazili poškodovani aeroplan in potnike ter prihiteli na pomoč. Obenem so bile oblasti obveščene o aero-planski nesreči
Stroga obsodba zaradi navijanja cen mesu
—	Senta, 17. maja. Čred okrajnim sodiščem se je v sredo vršila zelo zanimiva razpravna proti 27 mesarjem, ker so brez povoda dvignili cene mesu za 2 Din višje, kakor v ostalih krajih Bačke, čeprav so razmere za dobavo živine po/sod enake in je nasprotno v Senti davčna naklada manjša kakor v katerikoli drugi občini. Sodišče je obsodiio štiri mesarje na teden dni zapora in globo po tisoč dinarjev, ostalih 23 pa na 1 do 3 dni zapora in na globo od 150 do 2000 Din. Razsodba sodišča je bila v mestu in v okolici sprejeta z velikim zadovoljstvom.
Otrok utonil
—	Mostar, 17. maja. Včeraj popoldne je odšla 61etna Hadiba Curič z nekoliko starejšim bratom Osmanom k Neretvi, kjer sta se igrala z drugimi otroci, pri čemur je došlo do prerivanja. Mala Hadiba je pri tem padla v Neretvo in utonila.
Bogataš - vodja razbojniške tolpe
— Bukarešta, 17. maja. Tu je izzvala veliko senzacijo aretacija najbogatejšega trgovca v Braili Zaharije Safru. Preiskava je ugotovila, da je bil ta trgovec več let vodja*roparske in vlomilske tolpe, ki je povzročala svoje zločine največ v Besarabiii in Transilvaniji. Pri preiskavi v stanovanju aretiranega trgovca so našli dragocenosti v vrednosti več milijonov lejev.
150 žrtev clevelandske katastrofe
Washlngton, 17. mala. Vojni departement (ministrstvo) ie 'menoval ravnatelja vojno kemičnega oddelka, generala* Glchrisita. za načelnika preiskovalne komisije v clevelandski katastrofi. Število smrtnih irtev se ceni sedaj U na 150. Izmed teh se Jih je večina zaduSila.
Zaroka angleškega prestolonaslednika?
—	London, 17. maja. Listi poročajo, da bo na prihodnjem balu, ki ga priredi švedsko poslaništvo, razglašena zaroka švedske princese Sigride z ansleškim Drincem Valeškim. V ta namen ie te dni prispel v London tudi švedski prestolonaslednik.
Bolgarske priprave za Društvo narodov
Sofija, 17. maja. p. Opažati je, da se je bolgarska vlada začela intenzivno pečati a pripravami za predstoječi sestanek Društva narodov v Madridu. Bolgarsko udružr.ije za ligo narodov in za ohranitev miru zbira potreben materijal, ki bo služil bolgarski propagandi in akciji na tem sestanku. Bolgarska vlada namerava opozoriti Društvo narodov predvsem na težak položaj svojih financ in zahtevati primerne olajšave, po drugi strani pa se bo zainteresirala za temeljito razpravo o manjšinskem vprašanju.
Guverner papeške države
—	Rim, 17. maja. »Corriere della Sera« poroča, da ie imenovan za guvernerja pa-pežke države dosedanji komandant vatikanske žendarmerije Nobile Franchi del Cavalieri
Amerika noče biti eksekutor
—	\Vashington, 17. maia. Državni tajnik Simson je izjavil, da ni in ne bo noben ameriški uradnik pooblaščen sodeiovatt pri mednarodni reparacijski banki, ker Amerika noče sodelovati pri iztirievanju nemških reparacij.
Cook izgubil sovjetsko častno državljanstvo
Moskva, 17. maia. Sovjetska vlada je razveljavila sovjetsko častno državljanstvo tajniku angleških premo-garskih strokovnih organizacij Cooku zaradi njegovih nedavnih pisem, ki jih je poslal VVaieškcinu princu.
Iz seje ljubljanskega magistralnega gremija
Ljubljana, 17. maja
Nocoj se je vršila nad dve uri trajajoča seja magistratnega gremija, ki je razpravljal o vseh tekočih zadevah. Gremij .ie ugodil prošnji inž. Uhlirja glede krajevne pravice za »Visoko« na Golovcu: podelil je koncesijo avtoizvoščku Karolu Kopriv-cu in Milanu Juvanu in ugodil prošnji Iv. Carmana glede dovoljenja za avtobusno vožnjo skozi Šiško pod pogojem, da avtobus vozi po Gosposvetski cesa mimo i i i— rijanskega igrišča do gorenjskega kolodvora ter od tam dal.ie po Frankopanskj cesti mimo cerkve v Zg. Šiško. Dovolil je kredit v znesku 50.000 za postavitev novih stanovanjskih barak na Kodeljevem, kamor se preselijo stanovalci iz Kotnikovih barak na Ledini.
Izčrpna debata se je razvila o nastanitvi tržnega nadzorstva, ki se mora izselit: i z dosedanjih prostorov na Vodnikovem trgu. Začasno se uporabijo za tržno nadzorstvo na Vodnikovem trgu boljše lope, ki se bodo odpovedale dosedanjim najemnikom.
Stavbna dovoljenja so se odobrila Ivanu Pavčniku, ki zgradi enonadstropno stanovanjsko hišo ob Vodovodni cesti, dalje Ce-mažarju in drugu za adaptacijo prostorov nad kotlarno v Igriški ulici. Strojnim tovarnam in livarnam se odobri naprava kanalizacije v Zvonarski ulici. Hiralnici sv. Jožefa je dovoljena gradnja gospodarskega poslopja ob Vidovdanski cesti in gradnja paviljona za trafiko.
Izdana so bila dalje stavbna dovoljenja frančiškanskemu provincijatu za gradnjo doma tretjerednic v Sp. Šiški, Mariji Vidmar za gradnjo visokopritlične hiše v Ko-rj tnikovi ulici, inž. Mikliču za adaptacijo hiše na Borštnikovem trgu, Mariji Pod-krajškovi za gradnjo enonadstropne stanovanjske hiše na Prulah, Franu Pozniču za gradnjo enonadstropne hiše v Podmil-žakovi ulici, Andreju Finku za pritlično stanovanjsko hišo na Ilovci, Otonu Zemel-roku za stanovanjsko hišo in delavnico v Lepodvorski ulici. Matiji Jankoviču za pritlično hišo ob Zeleni poti pod pogojem, da se glede gradnje sporazume s sosedom. Tvrdki Geršak in Comp se dovoli prezidava skladišča v Prečni ulici št. 6, Josipu Modicu se dovoli gradnja pritlične hiše ob Ižanski cesti, Niku Malgaju adaptacija trgovine v Knezovi ulici, Lovrencu Knezu gradnja visokopritlične hiše v Samovi ul.. Otonu Franiku visokopritlična hiša v Mariborski ulici, Borisu Modrijanu enonad-nadstropna hiša v Baragovi ulici ter inž. Vladimirju Šubicu enonadstropna hiša v Levstikovi ulici.
Odobrena so bila uporabna dovoljenja Edvardu Ažnohu za hišo na Dunajski cesti, Antonu Zupančiču za hišo v Podlim-barskega ulici, Mariji Goričan za hišo Za Bežigradom ter Alojziju Urbančiču za hišo ob Zeleni poli.
Gremij je dalje izčrpno razoravljal o zgradbi kopališča v Mednu. Gradnja kopališča se poveri podjetniku, kateremu so bila oddana dela za kopališče na Ježici. Gremij ie dalje sklenil, da zgradi pri kopališču v Mednem ob bregu na prod v sredini Save zasilno brv. Županstvo v Št. Vidu je poslalo dopis, v katerem pozdravlja akcijo ljubljanske občine ter se izjavlja pripravljeno, da primerno uredi pot odnosno stezo od postaje do kopališča. Dekan g. Za« bret je prepustil občini svet za zelo nizko letno najemnino.
Presenetljivi odzivi našega razpisa nagrad za dijake
Med prvimi, ki se je oglasil za našo dijaško akcijo, je bil s krasnim darilom naš tudi v inozemstvu sloviti ju odlikovani mojster za gosli, naš jugoslovenski Stra-divarius, g. M. Mušič, kraljevi guslar in vodja atelijeja za glasbila v lastni hiši v Gradišču na vogalu Gregorčičeve in Igriške ulice v Ljubljani. Preverjen o velikem pomenu in koristi našega razpisa za vso
mladino je poklonil za nagrado krasno violino lastnega izdelka, ki jo strokovnjaki cenijo na 4000 do 5000 Din. Opozarjamo, da M. Musičeva marka sama že znači prvovrsten instrument, ker njegova glasbila sploh uživajo renome najboljših glasbil v državi. Ta mojstrski izdelek bo nekaj dni razstavljen v izložbi tvrdke M. Mušič na vogalu Gregorčičeve in Igriške ulice v Ljubljani, pozneje pa v izložbenem oknu našega inseratnega oddelka v Prešernovi ulici, da podžge še zadnje tedne našo mla-dež k učenju in delu.
Razstavljena violina vzbuja največje zanimanje in polivalo med občinstvom sploh, ki glasno izraža priznanje tvrdki, ker je na tako sijajen način dokazala simpatije do slovenske mladine.
Mladina, Ti se pa te nagrade izkaži vredno z neutrudljivim tekmovanjem za dobre rede!	_
Na smetišču pračloveka
(Predavanje prof. S. Brodarja v Geog. društvu.)
Daljna tisočletja zavijajo v temo početke človeštva. Nihče ni pisal takrat zgodovine, ne v kamen, ne na pergament. Redka so celo orodja, ki so se nam ohranila kot izdelki njegovih okornih rok v nepristop-nih jamah, ki so služile takrat človeku za varno domovje.
Tisočletja so pokrila ta bivališča z mestnim blatem in nam ohranila vsaj spomin na prvo dobo človeškega rodu in njegove običaje. Te blatne plasti so listi zgodovine pračloveka. Niso kaj pogosto posejani, zato smo lahko ponosni, da se je posrečilo tudi na naši zemlji najti tak list, ki bo poleg Krapine ponesel glas o naši deželi širom sveta.
1. avgusta 1928. je plezal celjski profesor g. Brodar po Savinjskih planinah. Morila ga je žeja, da je šel iskat vode v podzemsko jamo tkzv. Potoško zijalko na gori Oljšovi. Tu je naletel na celo nosilnico kosti, ki jih je kot strokovnjak prepoznal za kosti medveda brlogarja, prazgodovinske zveri. Videl je. da je tu nekdo že kopal. Zanimanje za to najdišče ga je v septembru spet gnalo v to jamo. kier je po trudapolnetn delu izkopal za 9 zabojev raznih kosti. Ko je odstranil vrline plasti je vide! kup razbitih in razmetanih delov kosti. ki so bili pomešani s čudno priostreni-mi koščenimi klinjami. Vse kosti so bile deloma preklane, deloma naravnost prepiljene z ostrimi kamni. Tu so ogromne spodnje čeljusti medveda brlogarja lepo pripravne za sekiro. In res. so dolgi čekani vsi obru-šeni, deloma celo odkrhnjeni. Nekatere čeljusti so celo preluknjane v točno opredeljenih razdaljah, tako, da spominjajo morda na nekako primitivno flavto. Vse to kaže, da ti medvedi niso enostavno poginili v jami temveč, da jih je ubila in raztelesila človeška roka.
Nad vse zanimiva so orodja in orožja, ki jih je izbrusil naš praotec iz medvedjih kosti. Kakor i/kuje danes vsak kovač sekire gotove oblike, tako opažamo tudi na teh izdelkih vedno se ponavljajoča razmerja v obliki. Največ so to bodala klinaste oblike v dolgosti 20 do 27 cm. Ker je bilo
raji in.
težko držati take klinje v roki je napravil človek držaj in sicer tako, da je vtaknil to klinjo v kos votle kosti. Mnogo se je našlo takih obrabljenih votlih kosti, v eni celo zalomljen konec klinje, kar jasno dokazuje njihovo uporabo.
Silno zanimivi so tudi ostanki okostja embrijev (zametkov) medveda brlogarja, ki jih je našel prof. Brodar popolnoma nepoškodovane, kar je nedvomen dokaz, da je raztelesil njihove matere človek in vrgel to nevžitno stvar na smetišče.
Da je služil ta prostor za smetišče je jasen dokaz tudi to, da so vse kosti in vsa orodja brez izjeme pokvarjena in polomljena. Zato se tudi ne smemo čuditi, da ni nobenega noža iz kremenjaka med to šaro. Pretežko je bilo napraviti tak nož, zato je bil predragocen, da bi ga metali na smetišče. Da ni človeških kosti zraven je tudi prav naravno.
S spoštovanjem prime človek 20. stoletja tako starino v roko in mu romajo misli nazaj v tisto sivo domovino, ko se je stiskal njegov praotec v temnih jamah, prezebal in mnogokrat stradal. Kdaj je bilo to, ko je mesaril pračlovek s temi nožmi medveda? Kdo bi nam povedal?! Gotovo je le, da ležijo dolga tisočletja med njimi in nami.
Sredi Potoške zijalke so še cele groma-de kamenja, ki se je utrgalo od stropa. Pod njimi je pokopana verjetno še večja množina kosti — morda celo pračloveka, ki je tam spal. Delo je težavno in drago, zato bi bilo dobro, da podpre naša javnost v nadaljnem raziskavan.iu Celjsko muzejsko društvo, ki je sedaj lastnik te jame in pokaže, da ume ceniti kulturno važnost take najdbe.
Pismo iz Koroške
Veliki odbitki v deželnem proračunu zadevajo javna dela in gradbe, ki bi bile povzročile občutno zmanjšanje ogromne brezposelnosti v pokrajini. Opustitev izvršbe načrtov, za katere se rabi razmeroma malo kapitala, odnosno materijala pa toliko več delavskih rok, je padla baš v dobo, ko je bilo v deželi trinajst tisoč podpira nih brezposelnih. Med tem! 13 tisoči delo iščočih ljudi je bilo nad šest tisuč gradbenih in pomožnih delavcev, ki bi bili^ z onimi deli preskrbljeni 'za dalje časa. Slo je za produktivna dela, katerih izvedba bi bila za gospodarstvo velike koristi. Delovno ljudstvo je hudo zadeto in posledice odbitkov bodo morda še prav občutne.
V šolskem letu 1928-29 poseča 22.757 dečkov in 22147 deklic 374 deželnih ljudskih šol. Razven tega je 2493 dečkov in 2016 deklic v 21 glavnih in meščanskih šolah. 398 otrok ne hodi v šolo, od teh jih je z defekti 227. 171 pa je normalno razvitih otrok, odtegnjenih šoli. Koroška izkazuje med vsemi zveznimi deželam! največje število analfabetov. Uspeh šole omejujejo tudi razne olajšave za šolsko posečanje, kakor to povdarja poročilo deželnega šolskega sveta, kateri pa pozablja na glavni vzrok nazadovanja šole na Koroškem, to je strokovno slabo izučeno učite! jstvo, ki se nioia zlasti na deželi pečati v'eč s politiko kot s šolo. V merodajnih korporaciiali se stalno povdarja, da naj se šolstvo prigodi razmeram in skrbeti se mora enako za deželo kakor za mesta, toda šoia tiči v blatu nemške politike, zato pa nira in umira. Dajte ii pravi pedagoški temelj med Nemci in Slovenci pa bo dobro uspela!
Tujski promet raste v koroški de?e!i ra-pidno od leta do leta. Tekom zadtiiih treh let se je dvignil iz Nemčije od 36.000 na 68.000 in iz drugega inozemstva od 27.000 na 54.000. Dotok gostov z Dunaja ie nara-stel od 62.000 na 83.000. iz ostale Avstrije od 74.000 na 88.000. Nekaterim dunajskim listom lani ni bilo po volji, da je bii tujski val na Koroško tako ogromen, zato so bili prinesli vest o neki kužni bolezni, kar pa se je s strani Koroške zveze za tujski promet takoj energično odbil). Lani je plovi a družba na Vrbskem jezeru prevozila 228 tisoč 859 gostov, za 20.000 več kakor prejšnje leto. Zelo se ie razvil zračni promet. Sedem letal je poslovalo na progah iz Celovca. Do konca oktobra lani se .ie prevozilo 1291 gostov. 7600 kg tovornih pošiljk, 12.300 kg prtljage, 20fi Kg pošte in 2975 kg časopisov. Letos bodo na progi Berlin— Regensburg—Sahburg vozili D-vlaki, ki bodo imeli voz drugega in tretjega razreda Berlin—Celovec.
Na letošnjem zborovanju celovškega trgovskega grertii.ia so bridko tt žili o slabih časih. Na Koroškem !e biio lani 141 poravnav in 89 konkurzov. Najintenzlvnejše delo ni dalo uspeha, ker je občinstvo že brez kupne moči. Kar narašča, to so samo bremena. Ako se bo na višjih mes+ih delalo še dalje po dosedanjem r dpačnem po ji nov a-
Zrebanfe w državni razredni loteriji
Dne 15. t. m. so bile naslednje pri nais kupljene srečke izžrebane: Dfll SO.OOO je zadela sreč ka št. »6.862 Din SO.OOO je zadela srečka št. 120.223
Po Din 2000 sta zadeli štev. 46.149, 70.391.
5.702, 7.565, 17.999, 34.698, 40.590, 55.807, 58.397, 70.245, 96.820, 107.924, 115.662, 123.861,
5.708. 7.579, 20.098. 34.711, 46.027. 55.861, 66.629. 74.611, 96.889. 108.121, 120.204. 123.872,
Po Din 5.715. 8.142. 20.110. 34.714. 46.066. 55.872. 66.640. 74.613. 97.322. 108.197 120.223 123.906
500 so 5.724, 8.165. 20.146, 34.717. 46.153, 58.276. 66.659, 74.649. 97.325, 108.233. 120.231, 123.908.
zadele 5.746, 8.192, 20.147, 34.757, 46.156, 58.321, 66.676, 74.688, 97.368, 108.255, 120.275, 123.961.
naslednje 5.744, 10.815, 20.179, 40.502, 46.157, 58.359, 66.684, 84.501. 97.436, 108.273, 120.281,
številke: 5.784, 10.831, 30.926, 40.506, 46.182, 58.370, 66.687, 84.548, 99.778, 109.706, 123.528,
5.796, 10.941, 30.946, 40.520, 53.437, 58.349, 66.689, 84.645, 103.103, 109.776, 123.571,
7.519, 10.966, 30.998, 40.5.34, 53.488, 58,375. 66.696, 96.814. 103.151, 109.804, 123.821,
Vsem onim igralcem, katerim so bile srečke izžrebane po Din 500.—, bomo srečke zamenjali za le neizžrebane. če nam izžrebane takoj pošljejo, tako da bodo mogli nadaljevati igranje na visoke dobitke.
Srečke se tudi lahko zamenjajo pri podružnici uprave »Jutra« v Mariboru ter v Celju. Zamejavali bomo seveda lahko samo toliko časa, dokler bo kaj neizžrebanih srečk na razpolago. Žrebanje bo trajalo en mesec.
Zadružna hranilnica, r. z. z o. z., Ljubljana,, Sv. Petra cesta 19.
nju gospodarstva, mora to privesti do poloma. Značilno je, da je bilo kmetijstvo lani s 17 odstotki svoje temeljne vrednosti obremenjeno po davčnih in bolniško-blagaj-niških zakonih. Za leto 1930. je načriana Koroška deželna obrtno-trgovska razstava. Predpriprave se že vršijo.
Zamenjava nemške mladine za i oletni oddih se izvrši letos že sedmič. Otroci iz Nemčije pridejo na avstrijski jug v času od 1. do 17. julija na štiri tedne. Kolikor bo teh otrok, toliko jih pojde iz Avstrije na nemško severno obrežje. Zamenjavo provede »der Heim - ins - Reich - Dienst« skupno s »Siidmarko « in avsironemško ljudsko zvezo. Pravijo, da se nemški otroci z avstrijskega juga na severu utrdijo v nemškem duhu, onim seveda pa se vcepija misel na ekspanzijo proti evropskemu jugu in proti vzhodu.
Kakor vse kaže bo celovško mestno gledališče prihodnjo zimo zaprto. Dežela ne bo dajala več dosedanje letne subvencije, celovška občina ne zmore nikakega rešilnega prispevanja, gledališče je zastalo z davki in rastejo mu že nova bremena. Celovški vodilni gospodje moiedujeio okoli dežele in zveze, da bi se obdržalo gledališče, katero .ie po njehovem mnenju nujno poticb-no, ker jači nemštvo v ogroženem obmejnem ozemlju in vrši nekako kulturno misijo proti jugu in vzhodu.
Na zborovanju »Siidinarke« v Celovcu začetkom maja se je šurrino naglašalo. da delujejo koroška društva najmarljivejše, 95 je podružnic, nobena druga avstrijska pokrajina jih nima toliko. »Okrožno vodstvo v Celovcu čuva nad koroško zemljo in skrbi, da se na »ogroženih« krajih gradijo šolska poslopja. Vodstvo ima scJaj v rokah tri prošnje za povečanje šol. Svoje glavno delo vrši v »mešanem« ozemlju, kjer ima še mnogo nalog, ki iih treba rešiti.« Dolžnost Slovencev je: skrajna borba proti »Siid-marki«!
Gospod župnik J. M. Trunk poroča v »Amerikanskem Slovencu«, kako so ga pregnali z rodne koroške grude: »Pristojna cerkvena oblast mi je namignila, naj grem v pokoj, naj izginem in kolikor ie prišla posvetna oblast v poštev, je osorno izjavila, da za mene ni mesta ne službe in nai se sploh iz domovine odpravim. Lastna občina me je iztirala iz lastne očetove hiše, kakor se odpravljajo potepuhi in vlačuge. Okrajni glavar v Beljaku, ki je osebno prišel v rojstno vas povpraševat, kaj delam in zakaj se ne odpravim iz domovine, se ie pisal Fabrizzi. drugi so bili iz raiha. prišli" šele včeraj, dušni pastir v domači župniji, ki se ie predrznil prepovedati mi celo maševati, je bil kapucin s Tirolskega, ki je šele pred. Italijani pribežal. Tujci so pregnali domačimi.«
V	dobrlivasi bo na binkoštni ponedeljek dekliški dan z naslovom »Delde v majue. Bralno društvo v Škocjami priredi v nedeljo zgodovinsko ig ro *Zct
Cesta čez Strmec .ie za avtomobile še vedno zaprta. Govori se. da se skoro vpo-stavi avtopromet čez Strmec med Beljakom i:i Bledom.
Drzni obiski rokomavha Načeta Jakopina
Št. Vid, 17. maja.
Za drzne podvige triperesne tatinske družbe, ki sta jo tvorila brata Ignac in Anton Jakopin ter Franc Kolenc se zanima dobršen del naših čitateljev, za potoške hajduke pa se zanima posebno dolenjska stran, ki je bila v velikem strahu pred krvoločnim Kolenccm, ki pa tiči zdaj za trdnim zapahom.
Razbojnik Nace je svojim zasledovalcem ušel. na veliko bojazen vse okolice. Goste orožniške patrulje iz Št. Vida, Polšnika, Sv. Križa in Litije so ves čas za njim na zasledovanju, a mu ne morejo do živega.
Včeraj pa je naredil Jakopin nenadoma zmedo v temenski dolini, na Javorjih in v soseski Bogenšperka, kjer se je Jakopin nemoteno kretal med ljudmi in se spuščal ž njim celo v pometiek. Med našimi ljudmi se govori sedaj samo o drznem Nacetu, ki se potika o belem dnevu naokoli. Vse je v strahu. Jakopin je namreč oborožen in mu ni po lastni izjavi prav nič mar, če jili bo nekaj za vedno — »ohladil«.
»Jaz sem Jakopinov ravbar!«
Drznost mladega hajduka dovolj jasno izpričuje dogodek, ki se je primeril na državni cesti, ki pelje iz Litije preko Bogenšperka, pa se potem na sedlu »Vrata« prevali v temenško dolino, kjer se zveže z državno dolenjsko cesto. Včeraj je počivala pri -kapelici v Vratih stara ženica iz Temenice. Je to po vsej okolici znana mleka-rica in jajčarica Meta.
Počivajočo starko je nagovoril neznan mladenič, ki se je nenadoma postavil pred njo.
»Bog daj. ali pa vrag! Dober dan!« jo je nagovoril.
Bog ga daj, Bog!« mu je dobrodušno prikimala starka. Mladi potnik je sede! kraj nje. Zanimal se je za novice. Povpraševal je tudi, kaj govore ljudje o drznih »rav-barjih«, ki se klatijo po soseski. Meta mu je povedala, kar ji je bilo znano. Nato je mladenič nenadoma vstal, potrepljal je ženico po rami in dejal:
»Tako mati, da me boste poznali... jaz sem — Jakopinov »ravbar!«
Meta še zdaj pripoveduje, vsa tresoča, kako ji je isti čas zastala sapa in je tekla domov, kljub
svojim starim nogam, kot bi
jo gonil vihar.
»Dokler ne bo Jakopinov v arestu, ne bom več stikala za ja.ici. Sem preveč strahu vžila, ko sva se srečala pri kapelici v Vratih.«
»Fant ptiši! Saj so Jakop?nove cigarete!«
V	gozdu proti Javorju je nalete! Jakopin na mladega fanta, ki ie bil namenjen v gozd po fižolovke. Jakopin ga je ustavil ter vprašal to in ono.
»A kadiš?« je Jakopin menil med pogovorom.
»Bi že. pa nimam. Zaslužek je slab,« je odvrnil fant.
»Na, le daj!« mu je ponudil Jakopin pol-1 1 »
Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz-Josefovec gren-čice. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova« voda uravna delovanje črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se človek splošno dobro počuti in da ima jasno glavo. Dobi se v vseh drogerijah, lekarnah in špecerijskih trgovinah.
no škatljo svalčic. »Le vzemi, fant!«
Fant si ni dal dobrote dvakrat ponujati in je vzel polno pest cigaret. Ni se mogel darežljivemu neznancu niti do dobra zahvaliti, kajti ta je že nadaljeval svojo pot. Predno pa je izginil za ovinkom, se je še okrenil in zaklical: »Le dobro naj ti teknejo... in povej doma, da ti jih je dal razbojnik Nace Jakopin, ki ne bo še tako kmalu »hin«...«
»Preden me dobe, bo še nekaj mrzlih.«
Nekako na sredini med bogenšperskini gradom in znano turistovsko vasico Javorje pod Felič vrhom stoji malo naselje Le-skovca. Ker so tamkaj hiše precej na samoti. je pokazal Jakopin v Leskovci celo toliko korajže, da je prišel v hiše. Domačim je ponujal cigarete in tobaka. Svetovali so mu, naj se preda oblastvom:
»Poglej brata Toneta, ki se je povrnil sam v višnjegorsko sodišče. Bolj milostno bo sojen. Le vzemi si ga za vzgled, to bo najbolje.«
Ob teh besedah pa se je Nace Jakopin močno razjezil:
»Ne udam se, »prej bo par drugih mrtvih in mrzlih.*
Leskovčani so se do dobra oddahnili, ko so se znebili neprijetnega obiska. Jakopin je švignil skozi vrata in se zgubil v smeri proti Javorju.
Mestno kopališče se zgradi v Mednu
Ljubljana, 17. maja.
Na današnji seji je niagistratni gremij poleg tekočih stavbnih in drugih zadev meritorno razpravljal tudi o vprašanju, kje ob Savi naj mestna občina zgradi udobno in moderno kopališče. Kakor znano sta obstojala dva predloga, prvi za Jezico, drugi za Medno. Po daljši debati, v kateri se je večina grenii.ia izrekla za Medno, ie gremij sklenil, da se kopališče zgradi v Mednu na svetu, ki je last župnišča v Št. Vidu nad Ljubljano. Kopališče se bo zgradilo z malimi izpremembami v glavnem po načrtih, ki so bili pripravljeni za kopališče na Jezici. Z gradbo kopališča, ker se bliža kopalna sezona, se ima čimprej pričeti.
Kopališče bo dolgo 56 m in široko do 8 metrov. Imelo bo 65 posamnih kabin in več slačilnic za moške in ženske. V sredi konališča bo postavljen bife kakor tudi paviljon za blagajno in prostor za paznika. V kopališču bo prostora za približno 500 in še več kopalcev. Pitna voda se bo preskrbela na ta način, da se bo zavrtal studenec, ker ima teren tam zadosti talne vode. Vsa dela se bodo v najkrajšem času oddala interesiranim podjetnikom. Pričakovati ie. da bo kopališče zgrajeno že v nekaj tednih.
Tudi vlomilci imajo smolo
Ljubljana. 17. maja.
V	hlevu na Vidovdanski cesti so se srnetli v nekem kotu sumljivi tipi in prebirali jutranje liste.
»Viš, viš,c je brundal 221etni postopač Jože Centa, »kako jih išejo. Eh, nas ne bodo dobili.«
»Pijan si bil, kakor klada,< je knštatiral Martin Ribič in postrani pogledal Jožeta.
»Pa imaš le ti strgane hlače,« 6e je zopet osrlasil Jože in se široko nasmehljal. Za njim <so planili v smeh tudi drugi postopači in hiteli spraševat, kje imajo sprav-jjeno nakradeno robo.
V	Ljubljani je bilo zadnje tedne izvršenih več vlomov v razna skladišča, iz katerih so odnašali tatovi najraje razno žico in kovine. če so jih dobili. V noči na 10. aprila so tatovi vlomili v skladišče Škodovih zavodov na Poljanski cesti v bližini mestnih jam. Drzni nočni ptički so odnesli okrog 160 kg bakrene žice. Oškodovanec inž. Fran Štebi je tatvino prijavil takoj, ko je bil obveščen. vendar policija ni mogla najti sledov za uznioviči. Pozneje so bili izvršeni slieni vlomi v razne delavnice in druaa manjša skladišča. V noči na 12. t. m. pa so svedrovci ponovno vdrli v skladišče Škodovih zavodov na Poljanski cesti št. 69 ter odnesli to pot 250 kg bakrene žice. Tatvino je prvi opazil mehanik Emanuel Rosa, ki je pozneje izsledil večji del ukradene robe na vrtu poleg ograje sosednje Saksidove hiše. Kakor prvič, je bil tudi v tem primeru takoj prijavljen vlom in je bil odposlan na mesto vloma kriminalni uradnik. Ker pa je v omenjeni noči močno deževalo, so bili iz prani vsi sledovi za tatovi.
Navzlic temu pa policija ni držala rok križem in jih je slednjič vendar izsledila. Bili so to zgoraj omenjena Centa in Ribič, ki sla pridobila za tatvino tudi 271etneaa Ludovika Čotarjaa. Vsi trije so se navadno zadržavali v hlevu na Vidovdanski cesti, kjer so tudi prenočevali. Ukradeno blago sta Ribič in Centa spravila v svoje skrivališče, nakar sta se domenila z neko tvrdko v Kolodvorski ulici, da jima robo odkupi. Bakreno žico je pripeljal v Kolodvorsko ulico Čotar. Tvrdka je plačala ukradeno žico po 10 Din za kg, dasiravno se plačuje v tr-govini taka žica 40 Din za kg. Ko sta Ribič Tn Centa drugič vlomila v skladišče Škodovih zavodov, blaga nista mogla soraviti v mesto, ker je bij Centa preveč pijan. Navzlic temu pa je imel Ribič večjo smolo, kajti pri skakanju čez plot si je strgal hlače, ki so služile policiji pri zasledovanju in do-
Navdušenje občinstva je nepopisno!
dt>ivne Co§i Mine (pettovne
je film, ki se ne da primerjati z nobenim dosedaj predavani m, to je brezkončna umetnina, v kateri blesti evropska Greta Gurbo, divnolcpa
lBrtgUa {Heim
Predstave danes ob 4.. ^6.. m 9. uri.
Pomnožen orkester!
Krasna godba!
Tel. 2124. Elitni kino Matica
"trn*, /ifeocle,
Vam jamči KAVA HAG brez kofeina. To je izvrstna in prava zrnata kava, ravnokar očiščena kofeina — strupa srca in živcev — ki tolikim ljudem škoduje, ne da bi se tega zavedali. Mnoge nerazumljive težave: nervoznost, trepeta-nje rok, slabo spanje i. t. d. so posledice uživanja kofeina. Poizkusite torej kave Hag. Pri nje uživanju Vam ne manjka ničesar, kar imate pri navadni kavi, nasprotno celo pridobite na zdravju in dobrem razpoloženju.
Originalne zavitke po Din 14.— in Din 27.— dobite v vsaki boliši trgovini. V kraje, kier se še ne dobivajo, jih pošlje vsako množino franko no običajni ceni.
KAVA HAG D. D.. Martičeva N b, ZAGREB.
Vzorec pošljemo po prejemu Din 1.50 v znamkah in vriloženega bona.
KAVA KAG VARU1E Si£Ein ŽIVCE
kazovanju. Ribič in Centa sta bila aretirana predvčerajšnjim v omenjenem hlevu baš tam, kjer sta se smeje pogovarjala, da ju ne bodo dobili. Čotarja je aretiral stražuik na i-rampi ob skladišču glavnega kolodvora. Drzni tatovi so tekom časa nakradli za okrog 16.000 Din vrednosti žice, svinca in drugih kovin, ki so jih spravili v denar. Vsi trije aretovanci so že znani rokomavbi, ki so vsi že presedeli kljub svoji mladosti po več let ječe.
V sezoni bože, komarjev in ljubezni
Beograd, sredi maja.
Ljubljanske gospodične mi bodo oprostile, da uverturo teniule pismu, spočetemu v božanskem mesecu maju pričnem ne z opevanjem ljubezni, kakor bi se to spodobilo, nego z opevanje bože. Da je došlo do tega, je kriv moj prijatelj Tinček in njegov katekizem, da naj se ženska ljubezen daleč skrije pred samo eno čašo dobre bože. Tinček, stari grešnik, me je zapeljal. On popije dnevno 7 do 10 čaš bože. pa je kljub temu še zmerom žejen. In pa, saj je sedaj, maja meseca, tukaj v Beogradu taka vročina, kakor je nimamo doma v Ljubljani, niti v pasjih dneh! Res, v Beogradu moraš sedaj postati pijanec proti svoji najboljši volji!
Tinček se pri takem opravičevanju mnogokrat sladko zasmeje, posebno kadar tudi jaz ne zaostajam za njim pri gašenju žeje s to nedolžno pijačo.
»Kaj bi počeli ljudje v tej vročini v Beogradu, če bi ne bilo bože?« tako sva se vprašala zadnjič obadva, ko sva sedela zopet v najbolj obiskani beograjski bozadži-nici »Pelivan«. Voda v Beogradu ni zdrava, pivo in vino je pa predrago za siromake. kakor smo državni uradniki in druge slične sirote. Alah naj vas poživi, vi modri Turčini, ki ste si izmislili tako iz-borno hladilno pijačo, kakor je boža!
Mogoče mi ta ali ona lepotica ne bo verjela, da se konsumenti slavne beograjske bože rekrutirajo zlasti iz nežnega ženskega sveta, ki v bozadžinicah metropole popoldne, ko .ie vročina najhujša, povzroča šum kakor v panju, vendar mi bo drage volje pritrdila, kar se namreč tiče drugega poglavja tega pisma, poglavja o komarjih, da je Beograd hudo gnezdo komarjev. Saj se mnoga lepotica, ki je že bila v jugoslovenski prestolici, spominja prelestnega majskega večera, ko .ie sedela s svojim ka-valirjem v kalemegdanskem parku, kako so jo skozi tenko tkanino svilenih nogavic pikali komarji.
»Joj, komarac!«
Pa ne samo komarac, nego tudi z oblaki prepreženo nebo nad Savo in Dunavom je zahrbten sovražnik ljubezni.
»Joj. kisa!«
Prišli so na Kalemegdan. ko je sijalo solnce. v slamnikih in svetlih pomladanskih oblekah, ali komaj so sedli pod košate cvetoče kostanje, pa ti pljusne dež! Vse beži iz parka v verando in vežo »Srpske Kru-ne«. Dame se boje za svoje nove toalete, gospodje za svoje nove slamnike...
Mesec maj, ki od pamtiveka velja predvsem za sezono ljubezni, je torej v Beogradu zelo muhast — K.
Ob 12. uri
zaključi oglasni oddelek »Jutra« v Prešernovi ulici štev. 4 spre-
jemanje
inseratov 111
talili oglasov
za 3 dni aktualno binkoštno številko »Jutra«. Le izredno nujne primere, smrtna oznanila etc., bo sprejemal do 4. ure popoldne.
,,»JUTRO"
Domače vesti
*	Imenovanje v sanitetni službi. Za okrož ne zdravnike v mariborski oblasti so imenovani: dr. Stanko Silab v Vitanju, dr. Purič v Čakovcu, dr. Breznik v Cankovi, dr. Rvsienski v Zgornji Polskavi, dr. Sab-liak v Strigovi, dr. Rak v Gornicm Gradu in dr. Šinkovec v Mislinju.
■*■ Spremembe v železniški službi: Premeščeni so poduradniki 1. kategorije: Kotnik Vincenc, Pragersko v Bistrico Boh. jezero; \Vernig Ivan, Bistrica Boh. iezero na Pragersko; Jelen Alojzij Trebnje na Dol v Kočevje: Božič Ivan, Zagreb Sava v Ljubljano gor. kol., Lampelj Josip, kur. Zidani most v kur. Gračac. dir. Zagreb; poduradniki II. kategorije: Kajšcr Anton, p. s. Maribor kor. pr. v sign. sekc. Liubliana; Bab-nik Franc, Ljubljana gor. kol. v Kamnik; Fiego Anton, Metlika v Celje: Sekolec Fr. Tezno na Pragersko; Žagar Ivan. Ljubljana gl. kol. v Novo mesto; \Veyrer Franc, Tezno v Maribor kor. ko!.,; Rechbcrger Viljem, Domžale v Ljubljano gl. kol., Duriava Karel Sv. Peter v Sav. dolini v Domžale; Haas Ivan, p. s. Ptuj k p. s. Zidani most. Sprejeti so za dnevničarje: Lorenci Ivan v Vuze-nico-Muto; Stare Milan v Brežice; Jordan Dragomir v Grosuplje; Rode Ivan v Videm Krško; Paternost Josip v Laško: inž. Pe-ruzzi Stanislav k gradbenemu odeleniu direkcije; Šušanj Ohtaviian v Brežice. Služba ie prestala Bonceli Tomažu. Ljubljana gl. kol.- Jesih Alojziju, Ljubljana gl. k. in Martinčič Alozij, gl. kol.
*	Odvetniški izpit sta napravila včeraj gg. dr. Miloš Vauhnik in dr. Ivan \Vinter-halter, oba iz Maribora.
*	Izpit za rezervne podporočnike so položili tudi naslednji naredniki-diiaki: Andrei Debenjak. K. Jagcr, S. Jaklič. Vinko Jug, Ferdo Kaučič, Karlo Kopic. Anton Kump, Vladimr Kukovec, Josip Laznička. Rudi Se-nica, Josip Strojan. Franjo Uršič. K. Vido-vič in Vladko Weixl. vsi iz Maribora.
+ Ljubljanska opera odpotuje danes iz Splita v Dubrovnik, kier bo v nedeljo zvečer prva predstava.
*	Interurbanski telefonski promet Ljub-l.iana-Semmering ie od včerai dovoljen pod istimi pogoji kakor z Dunajem.
*	Letoviščarska kolonija v Martinšcici. Kolonija Jadranske Straže v Martinšcici pri Sušaku, kjer so lansko poletie letovali r.a.ši »Jutrovčki« in ljubljanske licejke, bo tudi letos namenjen naši mladini. Vso ko-loniio v Martinšcici je prevzelo v svoje upravo letos ministrstvo narodnega zdravja Za šefa kolonije je imenovan lanski upravnik kolonij Jadranske Straže g. profesor Radovinovič. Ponovno zaupanje g. Radovi-noviču kot upravniku je dokaz, da si bo stekla kolonija v Martinšcici prvo mesto med sličnimi organizacijami, ki so namenjene mladi jugoslovenski generacij.
*	Kongres SJSU. župe za Slovenlo, bo letos v Ljubljani v Akademskem kolegiju v dneh 18. do 20. t. m. Na sporedu bodo referati: Ob desetletnici, Dijakinia in naše organizacije, Omladina, Slovenstvo in iu-goslovenstvo, Dijak in soci.ialno vprašanje. V soboto ob 20. bo akademija v Kazini. V nedeljo: celodnevno zborovanje. V ponedeljek; razgovori, izlet, poset dramskega gledališča. Naj bi dal ta kongres novih smernic za bodoče delovanje jugoslovenskega diiaštva iz Slovenije!
+ H kongresu bančnih uradnikov v Ljubljani. Prejeli smo: Nemalo smo se bančni uradniki začudili, ko smo preko novin do-znali, da bo naš kongres razpravljal tudi o pristopu naše organizacije k internaciional-ni organizaciji v Amsterdamu. Doslej ie bila naša organizacija strogo stanovska. Se-dai po hoče menda zagrebška centrala zajadrati v obiem internaciionale. Bančno u-radništvo v Sloveniji ne bo dopustilo, da bi nas zapeljali tja. kamor mi ne spadamo. Ce pa so gospodje kolegi iz Zagreba v družbi z nekaterimi v Ljubljani vendar pripravili teren in bi se niih želia izpolnila, ne bo nam narodnim in naprednim uradnikom preostalo drugo, kakor da gremo svojo pot. Nas bo toliko, da bomo to lahko storili. Vse one bančne uradnike, ki so mojega mišljenja. vabim da o tem razmišljajo. — Bančni uradnik.
*	Vintgar popravljen in otvorien. V vint-garski soteski so vse galerije, mostovi in pota. ki so jih občutno poškodovali snežni in kameniti plazovi, temeljito popravljeni ter je soteska zopet popolnoma dostopna in prehodna.
*	Planinski vandallzem! Razen nekaterih drugih rastlin, ki so pod zaščito in rastejo v Zasavju, je v tem času najboli razširjena cvetlica dišeči volčin. (Daphne cneorum). KHub vsakoletnemu opozorilu, da ie trganje dišečega volčina zabranieno, pa se najdejo še mnogi, ki jim služi redka cvetlica za trgovanje. .Med Savo in Zagorjem, kjer je največ teh vrst dafen, se naleti večkrat na nepridiprave, ki si nalože teh kar na koše in jih potem odpeljejo z vlakom ter ž njimi trgujejo. Opozarjamo na ta planinski van-dalizem pristojna oblastva in prosimo, da podvzamejo najostreiše mere za očuvanje dišečega volčina. Ce bo šlo še tako naprej, bo izginil iz Zasavja najlepši pomladni kras
ki tako živo rdeče pobarva sivino skal. Pozornost bi bilo treba obrniti na kolodvore odkoder izvažajo to cvetko.
*	Otvoritev Aljaževega doma v Vratih bo na binkoštno nedeljo s službo božio ob 11. dopoldne. Vlak odide v nedelio zjutraj ob 5.15. Tudi v Kamniški Bistrici bo na binkoštno nedeljo ob 10. služba božja. Za praznike se otvorita Kamniška koča na Kamniškem sedlu in Cojzova koča na Kokr-skem sedlu. Krekova koča na Ratitovcu se bo otvorila na binkoštno soboto in ostala odprta čez praznike.
*	Poročila sta se v cerkvi sv. Blaža v Zagrebu 16. t. m. Rudolf Godicl. strok, učitelj na deški mešč. šoli v Celiu, in gdč. Pavla Zotterjeva, učiteljica v Petrovčah, hčerka uglednega in obče spoštovanega upok. nadnčitelja, g. Ivana Zottcria na Go-milskem. Obilo sreče!
*	Priprave za II. mednarodno razstavo psov so zaključene. Razstavljalcem so bila razposlana sprejemna potrdila. Katalog obsega okoli 300 res prvovrstnih psov raznih pasem. Da bo delo olajšano, naj privedejo razstavljalci svoje pse v nedelio 19. t. m. točno ob 8. zjutraj na prostor Liublianske-ga velesejma, pod čegar okriljem bo ta razstava.
* Tujci v Dalmaciji. V sredo je prispe! v Split angleški potniški parobrod »Otranto« s 550 turisti; zvečer pa večja skupina nemških turistov. Splitski veliki župan ie odredil, da se morajo v hotelih, kavarnah in penzijonih cene maksimirati. Posebna komisija bo določila' maksimalne cene.
+ Ernest Denisova iugoslovenska ustanova. Institut d' Etudes Slaves v Parizu razpisuje vsako leto nagrado za najboljše zgodovinsko delo o Jugoslaviji, ki naj bo spisano od francoskega avtorja v francoskem jeziku, ter v duhu in tradicijah Ernest Denisovega delovanja. Upravo te ustanova ima Institut d' Etudes slaves de 1'Universitč de Pariš. Rok za vlaganje poteče s 30. junijem. Natačnejši podatki so na razpolago v knjižnici Francoskega isti-tuta v Ljubljani.
Danes!
Danes!
Kralj vseh komikov
X Charlie	k
X £hapUn ^
v njegovem največjem filmu komike, smeha in zabave
s ^lirfeus *
ffi X
Velefilm, ki ga še danes občuduje ves svet.
Ob 4., ^6., ViZ. in 9. uri.
Kino IDEAL.
*	Sprejem gojencev v pomorsko zrako-Plovno šolo. Po odloku ministra vojske in mornarice se v pomorsko zrakoplovno podoficirsko šolo v Divuljah sprejme letos 120 mladeničev iz civila in iz mornarice. Tečaj se bo pričel 1. oktobra in bo trajal dve leti. Kandidati morajo biti zdravi in spo sobni za letalsko službo v pomorskem zra-koplovstvu ter so morali biti vsaj leto dni zaposleni v kovaški, mehaniški. monterski ključavničarski, strugarski, šoferski, elek-tričarski ali kleparski obrti. Opraviti mora-jo tudi sprejemni izpit. Pripominja se, da so po novem zakonu podoficirji. zlasti zra-^oplovni, dobro preskrbljeni. Gojenci imajo po dovršeni šoli pravico, da poznez.ie kot vodje opraviio izpit za strokovne oficirje pomorsko-zrakoplovne stroke.
*	Izvršba na prejemke privatnih nameščencev. V »Organizatorki«, glasilu Zveze društev privatnih nameščencev Slovenije, ie napisal g. dr. Stojan Bajič zanimivo študijo o vprašanju izvršbe na preiemke privatnih nameščencev. «Organzator» se dobi v tajništvu Zveze društev privatnih nameščencev v palači Delavske zbornice, IV. vhod.
*	Izletniški vlak na progi Jesenfce-LJub-ljana. V ponedeljek 20. t. m. bo vozil v primeru ugodnega vremena na progi Jese-nice-Liubljana gl. kolodvor izletniški vlak 929. Odhod z Jesenic ob 18.32, iz Lesc-Ble-da ob 18.53, iz Kranja ob 19.30. prihod v Ljubljano gl. kol. ob 20.18. Popoln vozni red tega vlaka ie razviden na postajah na lepaku »Izletniški vlaki«.
*	Obča obrtna in strokovna mizarska nadaljevalna šola v Št. Vidu zaključita šolsko leto na binkoštno nedeljo. Ta dan bo v ri-salnici otvorjena razstava risarskih in drugih izdelkov, nato pa bodo prejeli učenci izpričevala. K otvoritvi, ki se bo vršila ob 9. dopoldne, vabimo vse cenjene mojstre in vse, ki se zanimajo za naš obrtniški naraščaj. Razstava bo odprta tudi na binko-
BinkoStna prodaja
moškega sukna v največji izberi, dalje oble ke, elegantne čepice, klobuke, trpežno peri lo, samoveznice ter vse druge oblačilne po trebščine s
15—30 % popusta A. PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14.
štni ponedeljek. Na obči obrtni šoli se je izobraževalo v tekočem šolskem letu 100 vajencev, na mizarski pa 102. Vrhu tega sta se vršila na soli še dva tečaja za pomočnike, knjigovodski in risarski. Na poučni izlet gredo učenci letos v dveh skupinah, eni na Jesenice in Golico, drugi v Zagreb,
*	Medicinski ples na Bledu. Liubljanski in zagrebški medicinci priredijo na binkoštno nedeljo v Zdraviliškem domu na Bledu medicinski ples pod pokroviteljstvom dam blejskih zdravnikov ge. dr. Benedikove, dr. Hočevar.ieve. dr. Janežičeve in dr. de Gle-rijeve. Na medicinski ples, prireditev slušateljev ljubljanske in zagrebške medicinske fakultete, opozarjamo tako domače občinstvo blejsko kakor tudi druge nedeljske posetnike Bleda. Na plesu bo igra! priznani jazz-band »Merkur« iz Ljubliane.
+ Proslava Gamsovega stega skavtov, ne bo v tolikšnem obsegu kakor nameravano. ker so bile nenadoma skrajšane šolske počitnice. Bo le tabor Gamsovega stega v nedeljo in ponedeljek. Pridite si ga ogledat.
*	Dražba lova občine Gor. Logatec, ki je bila razglašena v »Uradnem listu« št. 44., ne bo v sredo 22. t. m. temveč se prelaga na poznejši čas. Pač pa bo po istem razglasu dražba lova občine Dol. Logatec.
*	Našim kadilcem. Monopolska tiprava je sklenila izdati za Ljubljanski velesejem od 30. maja do 9. juniia posebno vrsto cigaret »Vardar« ki se bodo prodajale poleg vseh naših specijalitet v sejmskih trafikah za obiskovalce velesejma. Omeniene cigarete »Vardar« se bodo prodajale v škatlicah po 20 komadov po ceni, ki velia za navadne cigarete »Vardar«.
*	Radža Bahadur Sing v Beogradu. Indijski radža Bahadur Sing princ Nepalski, je predvčerajšnjim prispel v Beograd ter se nastanil v hotelu Palače. Princ se je podal na potovanje po Evropi v svrho širjenja ideje miru ter bo v Beogradu priredil konferenco.
+ Sprejem gojencev v artiljerijsko podoficirsko šolo v Mariboru. Komanda artilerijske podoficirske šole 32. art. polka v Mariboru sprejme v tekočem letu 200 gojencev iz meščanstva v starosti 17 do 21 let v podoficirsko šolo. Natančnejši sprejemni pogoji so interesentom na vpogled v mestnem vojaškem uradu v Mariboru. Slomškov trg 11., med uradnimi urami.
*	Pasteurjev zavod v Mostarju. Osebe, ogrizene od besnih psov. se bodo odslej lahko zdravile tudi v Hercegovini. Bakteriološka postaja je od Higijenskega zavoda v Zagrebu prejela potrebne reagcnciie proti steklini in se bodo odslej taki bolniki lahko zdravili v Mostarju. Doslej so se taki paoijenti morali pošiljati v Saraievo. Pasteurjev oddelek bakteriološke postaje je že pričel svoje delovanje.
*	Mučen intermezzo pri poroki. V nekem kraju Boke Kotorske bi se imela vršiti poroka mladega para. Duhovnik se je nekoliko zakasnil, zato so svati posedli po cerkvenih klopeh in čakali. V tem pa so nevesto popadle slabosti. Zgrudila se je na tla: v cerkvi je dala življenje zdravemu fantku, ki je z glasnim jokom naznani! svoj prihod na ta svet. Poroka se seveda, ni mogla izvršiti. Odložila se je za nekoliko časa in se bo izvršila onega dne, ko bo krščen novi državljan naše kraljevine.
*	Tragičen konec 12 letnega dečka. V Cerknem ie zadela 12 letnega dečka Brani-slava Breliha izprožitev elektr. žic visoke napetosti. Kako se je to zgodilo, ni znano. Otrok je obležal mrtev. Oče je čuvaj pri električni napeljavi.
*	Vlom v beograjsko radijsko postajo. Te dni ponoči je neznan tat vlomil v beograjsko radijsko postajo v palači Akademije znanosti ter odnesel raznili stvari v vrednosti mnogo tisoč dinariev.
*	Graviram v birmanska darila tudi še nedelio dopoldne. Graver Anton Ccrne, Kon grešni trg 10.
*	Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.
*	Klobuke iz klobučcvlne (Filz), damske in moške, kemično čisti in lika tovarna Jos. Reich.
*	Gasilno društvo Stožice vabi na vrtno veslico 2. junija pri g. Smcrke v Stožicah.
*	Lutka aH človek? Materija ali duh?
Ob priliki nekih naročil pri fotografu -umetniku V. Beštru (Aleksandrova c.) vodji foto-tečaja na umetniški šoli »Probuda« sem pregledal zbirko njegovih portretov. Čudil sem se bistrosti in urnosti, s katero po kratkem opazovanju »modela« vjame in zadene vedno za bistvo osebe naiznačilnej-ši moment, dočim fotografi običajno postavljajo osebe kot kake lutke v poljubne poze. Divil sem se posebno ljubkim portre. toni otrok, ki takisto ne kažeio nobene mrtve šablone. Upam, da bo znalo p. t. občinstvo v še večji meri nego doslej ta Beštrov bistri pogled, ob vsaki priliki prav ceniti. Ha\vigh! — Henrik Smrekar, um. slikar.	714
*	KAŠELJ. PREHLAD. HRIPAVOS1. PLJUČNE BOLEZNI sigurno zdravi Siro-fen Dobiva se v lekarnah.	357
(PomCadan.stkc
novosti
kakor obleke, bluze, damsko perilo, moško perilo, kravate itd. priporoča, po izredno nizkih cenah domača tvrdfka
Ign. Žargi, Sv. Petra c. 3 in 11
Danes in vse dni! — Senzacija vseh senzacij je film
"EROTIKOJtf"
drama ljubavne strasti, tragedija lepe Ite. V glavni vlogi od začetka do konca lepa Ljubljančanka ITA-RINA - IDA KRAVANJA. —Film se odlikuje po krasnih posnetkih, lepi, pretresljivi vsebini in srčni kulturi. Svobodno, neprisiljeno govori o ljubavtii strasti in trpljenju. Predstave vsak dan ob 3., 5., 7., 9. Mladini neprimerno. Film od cenzure nedotaknjen
Kino »LJUBLJANSKI DVOR«
I
Iz Ljubljane
u— Prekmurci se bodo vozili danes skozi Ljubljano. Danes ob 12.39 se bo pripeljalo s posebnim vlakom v Ljubljano okrog 900 Prekmurcev. Vlak bo stal na glavnem kolodvoru 20 minut, nakar bo nadalieval vožnjo. V ponedeljek ob četrt na 21. se bodo Prekmurci iz Brezja vrnili v Liubljano, kjer se jim pripravlja najprisrčnejši sprejem. Iz LJubljane bodo odpotovali v torek ob 15.20 u— Graški arheološki seminaristi v Ljubljani. Včeraj popoldne se ie pripeljalo iz Gradca 10 slušateljev univerze pod vodstvom svojega profesorja, našega rojaka dr. \Valter.ia Sclimida. Snoči so imeli gostje prijateljski sestanek z zgodovinarji naše univerze v novootvorienem hotelu »Belle-vue«. Danes jim bo njihov profesor razkazal arheološki oddelek muzeia in na licu mesta razložil svoja nekdanja izkopavanja v Emoni. Visokošolci se bodo potem odpeljali dalje v Dalmacijo, da si ogledajo znamenito Dioklecijanovo palačo v Splitu. Dobro nam došli!
u— Iz gledališča. Prva repriza tragedije »Igra ljubezni in smrti« z gospo Šariče-vo, gg. Levariem, Janom, Skrbinškom v glavnih vlogah ter v režiji g. Cirila Debev-ca bo v nedeljo 19. t. m. ob 20. Predstava bo ljudska pri znižanih cenah. Začetek ob 20. konec pred 22. uro. Vstopnice v pred-prodaii v opernem gledališču. Gostovanje članov mariborskega gledališča, ki je bilo napovedano za 22. t. m., se preloži do vrnitve opere v Ljubljano. — Šolska vodstva ki prirejajo šolarske izlete opozarjamo, da bo v četrtek 23. t. m. v dramskem gledališču mladinska predstava po izredno znižanih cenah. Igrali bodo zanimivo in zabavno igro »Modri osliček Miško«. Zunanja šolska vodstva naj blagovolijo pravočasno naročiti vstopnice, oziroma naznaniti približno število udeležencev. Cene od 10 Din navzdol. — Danes bo v drami premijera slovenske drame »Greli«, katere avtorja poznamo že iz vprizoritve »Roka pravice«. Nastopajo gdč. Gabrijelčičeva, in gg. Bratina, Jerman in Kaukler. Režira in inscenira g. Valo Bratina.
u— Srebrna poroka. Prejeli smo: Srebrno poroko je praznoval 16. t. m. gosp. Josip CarI, lastnik Narodne kavarne, v krogu svoje družine. Še mnogo let niemu in njegovi soprogi žele stalni gostje.
u— Poročil se je g. Ph. Mr. Branko Huj z go. Anico Biziakovo. Čestitamo!
u— Svetovni potnik Vaclav Češka, filmski artist in invalid iz Prage ie prispel v Ljubljano. Preko balkanskih držav potuje v Azijo. Večinoma hodi peš in preživlja se s prodajanjem razglednic.
u— Zatvoritev poti v Lattermanovem drevoredu. 18. t. m. se bo začasno zaprla pot, ki vodi od bivšega otroškega igrišča mimo velesejmskih paviljonov proti pivovarni »Union«. Občinstvo se opozarja, da je javni prehod od IS. do inkl. 2". 5. J929. skozi navedeni del Lattertnanovega drevoreda nedopusten.
u— Poskusila vožnja z novim Austro-Fiatom. Magistrovo avtoprometno podjetje ki je oskibelo zvezo s podežc!;em v skoro vse smeri, je nabavilo te dni svoi šesti avtobus. Novi avtobus, ki ga ie tvrdka dobavila z Dunaja, je znamke Austro-Fiat — krasen voz z 20 sedeži in 10 stojišči. Podjetje ie napravilo z elegantnim vozom v četrtek popoldne poskusno vožnio na Bled, na katero je povabilo tudi zastopnike časopisja ter oblastev. Poskusno vožnjo je voz prestal izvrstno. Kakor čujemo bo dobilo podjetje v kratkem še večji avtobus z okrog 40 sedeži. Novo nabavljeni vozovi bodo obratovali na vseh progah v ljubljansko okolico.
u— »Sv. Frančišek Asiški*. Ta zanimivi film, ki nam predočuje življenje velikega svetnika, bo imela na sporedu ZKD v nedeljo in na binkoštni ponedeljek 19. in 20. t. m. v prostorih Elitnega kina Matice. Film je izredno zanimiv, zato najtopleie priporočamo njegov ogled. Predstave bodo oba dneva ob 11. dopoldne.
u— Tri nesreče. Na neki stavbi na Masa-rvkovi cesti se je v petek težko ponesrečil 19 letni kleparski vajenec Anton Zupančič, doma iz Zg. Slivnice pri Grosupliem. Zupančič, ki je imel opravka pri kotlu vrele smole, se je popari! pri delu po levi roki in se hudo opekel. Ker so njegove poškodbe opasne, so ga nemudoma prepeljali z
Zobozdravnik
tir. Iv. Verčon
je do 3 juniia odsoten-ne ordinira
ITRJE za
BIRMO
Ljubljana Prešernova 1
Najboljše in najcenejše si nabavite vsa moška, fantovska in dečja oblačila v trgovini konfekcijske industrije
Josip Ivančič,
LJubljana,
Dunajska cesta št. 7. Lastni izdelki. Cene brezkonkurenčne^
rešilnim vozom v bolnico. Mizar Ivan Re-šek, uslužben v papirnici v Vevčah, je v petek pri zlaganju desk tako nesrečno padel z voza. da je dobil hude notranje poškodbe. 30 letni Jožefi Hacino\i iz Gozda nad Kamnikom je priletel pri delu v oko velik špičast kamen in ga ji skoro izlil. Hacinovo so prepeljali v bolnico.
u— Sokol I. vabi članstvo in naraščaj na izlet binkoštno nedeljo (ob slabem vremenu v ponedeljek). Kroj civilni. Zbiramo se ob 14. v drevoredu Muzei-gledališče; pot na Večno pot-Brdo-Bokavce-Dolgi most (odmor) Mestni log.
u— O nesreči na Masarykovi cesti ie poslala Ljubljanska gradbena družba naslednje poročilo: Kleparski vajenec Franc Ska-ljar od tvrdke Ecker je ime! s svojim pomočnikom Leopoldom Kregariem opravilo na strehi okrog hišice, ki pokriva odprtino za stroje in osebno dvigalo. Odprtina za stroje ie. dokler še ni osebno dvigalo montirano, nedostopna. Vajenec ni imel posla v hišici nad odprtino in je naibrže iz radovednosti težko splezal do te odprtine, v katero je raz streho 21 m visoko padel v pritlič.ie stavbe. K sreči ie bilo v tej odprtini nekaj vreč z apnom. Na te vreče je pade! ter si zlomil enkrat levo roko. pokvaril "os in usta. Kakor smo informirani, ie dečko izven vsake nevarnosti. Poklicana komisija je dognala, da ne zadene ta nesreča n:kogar drugega kakor vaienca samega.
u— Izgubljen konj. Dne 11. t. m. se ie posestniku Pavlu Koviču v gozdu »Kapovcu« pod Tošk itn čelom izgubi! konj, ki se ie pase! prosto po gozdu. Pobegli konj ie star okrog 15 let, je male rasti in teinnoriavs barve.
^esitivracl;« ^»©r
dane!) in jutri
plesna veselica
Flor nogavice
rokavice, damske torbice, moderne obleke, bluze, razno damsko perilo po najsolidnejših cenah pri ŠTERK nasl. KARNIČMK, _Ljubljana, Stari trg 18.
u— Ubegel umobolnik. Minulo sredo dopoldne je na Dunajski cesti pobegni! svojemu spremljevalcu 32 letni umobolni Jakob Juteršek iz Sv. Gotharda pri Trojanah. Reveža je nameraval spremljevalec odprenrti v umobolnico. Juteršek okolici sicer ni nevaren, a bi utegni! v zmedenosti vendarle napraviti tudi kai hudega. Ubežnik ie krepke postave okroglega obraza in bolnih oči. ki si jih vedno briše z rokavom. Oblečen ie v zamazano rjavo obleko in pokrit s ši-rokokrainim rjavim klobukom.
u— Poskusen vlom v trafiko. Ko se je vračal zasebni uradnik Anton B.. stanuioč v Zg. Šiški, v četrtek ponoči okrog 1. domov. je nenadoma zapazil poleg Unkove trafike v Zg. Šiški neznano moško osebo. B., k; ie videl da ima neznanec opravka pri vratih trafike, je takoj priskočil bližje, takrat pa se je že tudi neznanec pognal v beg in izginil na Černetovo dvorišče in dalje proti Večni poti. B. je alarmiral nato lastnika trafike Mihaela Unka, ki je ugotovil, da je neznaec že odprl zunanja vrata trafike in bi se "mu, da nj bi! prepoden, posrečilo kaj kmalu vlomiti tudi druga vrata. Unk je ime! v trafiki poleg tobačnih izdelkov tudi razne druge vrednostne predmete. Vlomilec je bil, kakor ie opisa! B., majhne, šibke postave, naibrže kak potepuh. ki ima svoje skrivališče v šišenskem gozdu.
u— Našega priljubljenega znanega opernega pevca Ljubiše Iličiča slike se dobe v ateljeju Staut v serijah ali posamezno. 691 u— Žalne obleke in plašče, moderne vedno v zalogi pri tvrdki F. Lukič, Stritarjeva ulica.	81
u— Foto-Staut. Kolodvorska 18, fotografira pn znižan'!-, cenah ves mai.	644 u— Sokol H. izleti za binkošti na Veliko planino. Odhod v nedeljo ob 5.40 z glavnega kolodvora. f'o\ ratek v ponedeljek
zvečer.
Iz Maribora
715
Mariborska redakciia »Jutra« ima telefon številko 440.
a— Iz gledališča. Na binkoštno soboio bo nastopil priljubljeni pevec g. Neralič zadnjikrat v krasni opereti »Poliska kri». Znižane cene. — Na binkoštno nedelio zvečer bo prvič v tej sezoni naivečii operetni šlager »Grofica Marica« v novi zasedbi in novi opremi.
a— Odbor kasaškega društva vabi priia-telie konjskega športa, da se danes zvečer udeleže prijateljskega sestanka na čast gostom v Grajski kleti. Vozači si morajo preskrbeti vozna dovoljenja za 20 Din pri g. Iv. Koražiiu. kdor še nima dovoljenja od centrale. Danes ob 17. bo na Teznu pregled konjev, ki na dirkah še niso startali. Na dirkališču bo tudi poskrbljeno za varstvo in poprave motociklov in koles proti mali odškodnini. Danes popoldne se bodo prodajali programi 3 Din izvod, ki se bodo dobili tudi na dirkališču.
a— Težka motociklistična nesreča. Včeraj zarana se je na Teznu pripetila težka motociklistična nesreča, katere žrtev je postala Roza Smolar iz Frama. Na cesti ji je povozil 25 letni mehanik Viliem Meglič iz Orehove vasi, ki je zaposlen pri tvrdki
Gustlnčič. Ponesrečenka ie močno poškodovana in ima natrto lobanjo, pa tudi Meglic ie občutno poškodovan na glavi. Oba so prepeljali v mariborsko bolnico. Kako je nastala nesreča, še ni pojasnjeno.
a— 40 letnico poroke praznujeta v nedeljo 19. t. m. skromno v ožjem rodbinskem krogu naš narodni borec Al. Cesarec, uradnik drž. železnice v p., in njegova soproga Josipina, znana narodna delavka Še na mnoga leta!
a— Koncert v mestnem parku se bo vršil v nedeljo in v ponedeljek 19. in 20. t. m.
V	nedeljo godba drž. železničarjev, v ponedeljek vojaška godba
a— Prijave gluhonemih in slepih otrok.
V	svrho šolanja v zavodih se starši, oziroma varuhi gluhonemih in slepih otrok, starih 6 do 14 let, vabijo, da se zglasijo do 23. t. m. na mestnem fizikatu. Frančiškanska ulica 8-1, med 10. in 12. uro ter prive-deio s seboi v poštev prihajajočega otroka.
a_ Vandalizem na mestnem pokopališču
na Pobrežju. Nedavno smo poročali o pojavljanju skrunilcev grobov na mest. pokopališču na Pobrežju. Neki oškodovanec je takrat razpisal celo nagrado za izsleditev storilca, a brez uspeha. Sedaj smo zvedeli za dva nova tipična slučaja oskru-njevanja božje njive. Pravoslavni prota g. Trbojevič je nedavno okrasil grobove svojih dragih s cvetjem in svečami. Neznana grobna hijena pa je kmalu nato vse okraske odstranila. Tudi z groba inž. Stanka Kostanjevca sta izginila dva venca, ki jih je poslala pokojnikova vdova Kosovka iz Beograda. Vsekakor bi bilo potrebno, da se preskrbi za varstvo grobov dovolj osobja. Saj je na razpolago mnogo invalidov, ki bi proti tnali plači radi menjaje se vršili siužbo nadziranja grobov.
a— Mestni fizikat danes radi snaženia uradnih prostorov ne bo sprejemal strank.
a— Mestno kopališče bo tudi v nedeljo Tta binkoštni praznik dopoldne odnrto. Parna kopeli bo ta dan. kakor običajno, za moške.
Iz Celja
Celjska redakcija »Jutra« ima telefon štc= Vilko 190, ponoči v nujnih zadevah št. 191
e— Iz gledališča. V nedeljo 26. t. m. bo vprizorilo mariborsko gledališče dve opereti: ob 4. melodi.iozncga in zabavnega Le-harjevega »Grofa Luksenburškega« in ob 20. krasno Nedbalovo »Poljsko kri«.
e— Vojni oškodovanci iz Celja, ki se 5. t. m. niso mogli udeležiti zborovanja v Mariboru. se vabijo, da se zanesljivo udeleže sestanka vojnih oškodovancev, ki bo v nedeljo 19. t. m. ob 10. dopoldne v gostilni Filipčič v Gledališki ulici.
e— Nova porodnišnica v Celju. V smislu razpisa velikega župana mariborske oblasti sta se vršila 16. t. m. kornisijonelni ogled in razprava na licu mesta za podelitev stavbnega dovoljenja za zgradbo nove porodnišnice v Celju. Komisiia je po vsestranskem temeljitem pretresu sklenila, da se nova porodnišnica zgradi na prostoru med dosedanjo izolirnico, glavnim poslopjem bolnice in Benjamin Ipavčevo ulico, na parcelah, ki jih je bolniška uprava že svoje-časno kupila od mestne občine v stavbne sv rh e.
e— Dve ženski zgodbi \z Gaberia. Na
policijo se je zatekla po pomoč 25 letna Antonija P., delavka v tovarni Westen in stanujoča v Gaberju, češ da ji preti resna smrtna nevarnost od omožene 24 letne Fri-de R., stanujoče istotako v Gaberju. Frida je namreč strašno ljubosumna na Tončko, ker se baje rada vidita z menim možem. Tončka to zanika, toda Frida ii tega ne verjame. V sredo popoldne ie Frida pričakala svojo konkurentko pred domačo hišo 7. velikim nožem v roki in ii zagrozila, da jo bo kar zaklala, če Tončka ne bo pustila njenega moža v miru. Tončka pravi, da je na vsei stvari popolnoma nedolžna. Kljub temu pa ii je huda Frida naložila precej batin. Frida ie pri zaslišan iti izjavila, da ie že 2 meseca svarila Tončko pred vmešavanjem v njene zakonske oravice in dolžnosti, toda ta je ni hotela ubogati. Zato jo je natepla z golimi rokami, ne pa z nožem. — Istega dne ie pribežala na policijo po pomoč in zaščito delavka v \Vestno-vi tovarni Marta Š., katero jc brez vsakega povoda napadla v njenem stanovanju 39 Jetna Ana .1., žena vpokojenega policijskega stražnika, z velikim odprtim nožem. Policija Ane niti zaslišati ni mogla, ker ic sirota popolnoma gluha in živčno težko bolna Očividno je napadla svojo sosedo v tre-nitku duševne zmedenosti.
e— Nesrečen skok iz vlaka. Že včerai smo poročali o mladem kmečkem fantu, ki je po odhodu mariborskega dopoldanskega vlaka prispel z veliko rano na glavi s pomočjo nekega delavca "a celjski kolodvor, kjer je padel v nezavest, nakar ie bil prepeljan v javno bolnico. Včerai smo v zadevi izvedeli še sledeče podrobnosti: V petek zjutraj se je pripeljal z mariborskim vlakom v Celje 19 letni poljski delavec Franc Skale (ne Šket, kakor smo včeraj poročali) iz Slivnice pri Celju in odšel v mesto, kjer je nakupil več kmetijskih potrebščin, med ostalim tudi škropilnico za trte. Z nakupovanjem ie bil kmalu gotov, itakar ie odšel na kolodvor in se odpeljal z osebnim vlakom ob 10.53 proti Mariboru. Ko ie vlak vozil že s polno brzino, ie Skale v bližini cinkarne neopaženo odiprl vrata vagona in skoči] iz vlaka, ker ie mislil, da je pozabil škropilnico za trte v kolodvorski čakalnici, Skale je priletel z glavo na kamenje ob progi, toda kliub temu se je dvignil in odšel proti kolodvoru. Med ipot.io ga je srečal progovnj delavec Franc Kanje iz Zavodne, ki je opazil, da Skale močno krvavi iz rane na tilniku. Pomagal
Hmeljarji!
Mrčes se že pojavlja na hmelju. Ugonobite ga najsigurneje z kvasijo raztopino. Točno navodilo za priprave te raztopine, kvasija les in mazilno milo dobite stalno v drogeriji »Sanitas«, Celje.	6594
je ponesrečencu do postajnega poslopja, J kjer se je ta zgrudil nezavesten na tla, nakar je bil prepeljan v bolnico. Njegovo stanje je še vedno resno., dasi ne smrtno-nevarno. Stalno še doslej ni pri polni zavesti. Zdravniška preiskava ie dognala, da lobanja ni poškodovana.
iz Kranja
r— Narodna čitalnica v Kranju bo imela svoj 67. redni občni zbor v sredo, 22. t. m., ob 20. v restavracijskih prostorih Narod* nega doma. Vabljeni so vsi člani in prija* telji tega najstarejšega kranjskega društva.
r— Sreča v nesreči. Včeraj dopoldne bi kmalu povzročila neprevidnost neke žen« ske hudo nesrečo. Monter Mavrjeve elek* trarne je imel posla z električno napeljavo na hiši drogerista Šinkovca na Glavnem trs gu ter se nahajal na lestvi v višini druge® ga nadstropja. Mimo je pripeljala s kol e* sijem neka kmetica iz okolice in z vozom zadela ob lestev, ki se je zaradi sunka pre* maknila in nagnila. Monter je v zadnjem hipu pred smrtno nevarnostjo, da pade z lestvijo vred na cesto, odskočil in se ujel za okno. Razumljivo, da so ljudje, ki so bili. očividci, z grozo sledili napetemu po* teku nezgode, ki se je končala zaradi hlad* nokrvnosti in duševne prisotnosti monter* ja s srečnim izidom.
r— Za olepšavo Glavnega trga. Trgovec Jernej Kušlan, ki ima enonadstropno staro stavbo na dolnjem vogalu Glavnega trga nasproti župne cerkve, je zaprosil za stavb* no dovoljenje. G. Kušlan namerava poslop* je podreti do tal in postaviti novo eno* nadstropno vogalno poslopje ? moderno fa* sado. V spodnjih prostorih bodo moderni obsežni trgovski lokali. Novo poslopje bo olepšalo Glavni trg, ki je itak eden naj« lepših in najčistejših trgov v naših pode* žclskih mestih. Gradbo bo vršilo podjetje J. Bidovc.
r— Avtobus vozi v nedeljo iz Kranja v Ljubljano ob 1. in se vrača ob 18. V po* nedeljek vozi ob pol 6. na Brezje ter se vrača ob 11., na Bled vozi ob 13., nazaj ob 21.
Iz Litije
i— \rojaški nabori v litijskem srezu. Razpored letošnjega rednega vojaškega prebiranja v našem okraju je naslednji: 27. t. m. v Zagorju, 29. in 31. t. m. ter 1. junija v Litiji, 3. in 4. junija v Ivančni gorici. Prvega dne rekrutovanja se bo vr* šila v dotični občini zaprisega dosedaj še nezapriseženih vojnih obveznikov, starih do 50 1 in pa hranilcev. Oboji pa se morajo takoj zglasiti na pristojnem županstvu, da se vpišejo v seznam nezapriseženih obvez* nikov.
i— Kratke vesti iz litijske beležnice. Na univerzi v Gradcu je premoviral v pone* deljek za doktorja vsega zdravilstva go* spod Franc Lebinger. sin litijskega trgov* ca. —- Materinske proslave so se vršile v Litiji prav lepo. Naših največjih dobrotnic se je spomnila z internimi proslavami tu* kajšnja osnovna šola. Skoro v vseh razre* dih so pisali o ljubezni do mater šolske naloge. Malčki so napisali prav zanimive spise". Najboljši izdelki so se čitali pred zbranimi šolarji. Materinsko proslavo je imel tudi naš Sokol. — Neki slovenski list je prinesel iz Litije izjavo, s podpisom An* ton Lajovic, trgovec, gostilničar in posest* nik«. Dotični list pa je bil gotovo mistifi* ciran. Pri nas se zdaj dotiena izjava živah* no komentira, ker trgovca, posestnika in gostilničarja »Antona« Lajovca sploh ni v vsej tukajšnji okolici.
Iz Trbovelj
t— Ujet tat. Gostilničar v Sokolskem domu je opažal že dalje časa. da mu po* noči nekdo prihaja v kuhinjo iti odnaša razne stvari, posebno denar. Oprezoval je r.a vse načine, kako bi zasledil tatu, a vse zaman. V soboto ponoči pa ga je priča* kal. Zasačil ga je baš pri delu. V temi sta se spoprijela in ruvala. Tatu se je posre* čilo pobegniti, a gostilničarju je ostal v rokah tatov suknjič, kar je pa popolnoma zadostovalo. Krojač M. je spoznal suknjič kot lastnino delomržnega 191etnega S. Go* stilničar je ovadil zadevo orožnikom, ki pa tatu še niso prijeli, ker se je skril.
t— Nabori bodo letos 23.. 24. in 25. t. m. dopoldne v Društvenem domu.
Iz Šoštanja
š— Materinski dan. V nedeljo 12. t. m. se je vršila v Sokolskem domu proslava Materinskega dne pod veščim vodstvom učitelja g. Vrežeja. Mladina iz osnovne in meščanske šole ie izvajala prav pester pro* gram: deklamacije, petje, recitacije in spe* voigro. Posebno je ugajal govor 16letnega učenca Jana iz meščanske šole, ki ga je sam sestavil. Med ljubkim izvajanjem na* ših malih se je marsikatero oko zrosilo. Polna dvorana je z odobravanjem sprem* ljala točko za točko. G. Vrežeju in marlji* vi mladini gre polno priznanje.
NOGAVICE z ŽIGOM
Gospodarstvo
Pravilnik k reformi davčnega zakona
Najboljše, najtrajnepc. zato 13	najcenejše!
Finančni minister je izdal pravilnik k zakonu o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih, s katerim so se, kakor znano, omilile nekatere določbe rentnega davka, usluŽbenskega davka, hišnega davka ter pridobnine in s katerim je bila tudi določena davčna stopnja za zemljiški davek. Novi pravilnik je glede na davčno reformo smatrati kot doiKjhiitev pravilnika za izvrševanje zakona o nej>osrednili davkih. ki je bil izdan koncem preteklega le':t.
Glede zemljiškega davka vsebuje novi pravilnik navodila za izračunanje dopolnilnega davka po novi, v zadnji davčni noveli spremenjeni lestvici. Pri davčnih osnovah (čisti katastrski dohodek) preko 25.0i)0 Din, se dopolnilni davek do 25.000 Din računa po lestvici z odbitkom, za ostanek preko 25.000 Din pa z 12%. Če znaša davčna osnova n. pr. 52.800 Din, tedaj se dopolnilni davek za vsoto 25.000 Din dobi p« lestvici (14 %. odbitek 900 Din) in znaša 2600 Din, za ostalih 27.800 Din pa se računa 12 % do(>olniliii davek, torej 3336 Din. tako da znaša skupni dopolnilni davek 5936 Din. Za lažje izračunanje dopolnilnega davka je izdala generalna direkcija katastra posebne tabele.
K zadnjemu odstavku drugega člena zakona o izpremembah m dopolnitvah davčnega zakona, po katerem se ne oproščajo hišnega davka one zgradbe, ki so v urejenih krajih, kjer ima sedež sreski poglavar ali ki imajo nad 5000 prebivalcev, najsi so sela ali selske občine, dploča novi pravilnik. da se v takih krajih oproščajo od hišnega davka samo one kmetijske zgradbe, ki se nahajajo izven rajonske linije teh krajev. To rajonsko linijo je treba na jKKllagi pravilnika v teh krajih določiti.
('■lede novih določb davka na rente vsebuje pravilnik naslednje dopolnitve: Od da^ka na rente so oproščeni: 1.) vsakovrstni prejemki države, oblasti, srezov in občin, bodisi iz javnopravnega ali privatnega naslova; 2.) apanaže članov kraljevskega doma. pri čemer so ostali dohodki iz imovinskih predmetov in pravic |>odvržem temu davku: 3) dohodki iz inozemstva diplomatskih predstavnikov in konzulov, njili uslužbencev in uslužbencev njihovih rodbin, toda le če so inozemski državljani, vendar so dohodki takih oseb. ki izvirajo iz našega ozemlja, podvrženi davku; 4.) obresti, ki jih izplačujejo inozemstvu država, oblasti, sre-zi. občine. Narodna banka. Državna hipotekama banka in Poštna hranilnica od postil ali drugih lastnih dolgov, vjtidar so obresti na hranilne vloge, ki jih izplačujejo inozemstvu, podvržene rentnemu davku: 5.) obresti državnih bonov: 6.) obresti, ki jih plačujejo denarni zavodi Pošlni hranilnici za vloge; 7.) obresti državnih in drugih posojil, oproščenih od davkov po posebnih zakonih. ne glede na to. komu se obresti izplačujejo: prav tako so oproščene rentnega davka obresti posojil drugih javnopravnih teles in privatnopravnih institucij, ki so ali bodo v bodoče j>o specijalnih zakoni* o/ro-ščene tega davka; 8.) lastni dohodki društev -in samostojnih fondov. Ivi jih ustanove javna telesa in podjetniki izključno za svoje nameščence in delavce zaradi nezgodnega, bolezenskega, invalidnega in starostnega zavarovanja ali zaradi pokojnin za vdove in za pogrebne stroške: 9.) lastni dohodki bra-tovskih skladnir in ktimtiliranih sirotinskih blagajn, vendar so obresti, ki jih te blagajne in fondi izplačujejo drugim osebam, podvržene rentnemu davku: 10.) obresti, ki jih izplačujejo ali dovoljujejo zadružne zveze svojim zadrugam ali drugim zvezani od denarnih zneskov, deponiranih pri njih, ne pa obresti od hranilnih vlog zadružnikov; U.) dohodki javnopravnega značaja uradov za zavarovanje delavcev, zbornic, cerkvenih občin, ustanov, samostanov in ostalih cerkvenih teles; vendar pa so dohodki privat-nopravnega značaja, ki jih sprejemajo ta telesa, v kolikor ne obstoja špecijalna osvoboditev. podvrženi rentnemu davku; 12.) podpore iu vzdrževalnine. ki jih dajejo zakonci drug drugemu, starši otrokom in otroci staršem ne glede na imovinsko stanje: 13.) štipendije, ki jih prejemajo dijaki od države ali drugih javnopravnih teles, fondov, ustanov itd.; ako pa izhajajo štipendije iz rodbinskih ustanov ali na podlagi testamenta ali legata, so osvobojene rentnega davka le tedaj, če je v ustanovi ali v testamentu izrecno določeno, da naj služijo izključno za študije; 14.) lastni dohodki pen-zijskih fondov za vdove in otroke umrlih državnih uradnikov in uslužbencev (pokojnine iz takih fondov so podvržene uslužben-skemu davku); 15.) invalidske podpore po zakonu o invalidih in pod(>ore, ki imajo zn:t-čaj invalidnine iz fondov, osnovanih po zakonu o zaščiti delavcev, kakor tudi jK>d]>ore in priznanja rodbinam v vojni umrlih oseb; 16.) zakupnine, ki jih prejemajo invalidi ali druge osebe, ki so nesposobne, da obdelujejo zemljo.
Dalje vsebuje pravilnik navodila glede odmere rentnega davka za primer, če dohodek tekom leta prestane ali pa če tekom leta nastane, če davčni zavezanec umre. Postanek ali prestanek davčne obveznosti je davčni obvezanec dolžan prijaviti v 30 dneh.
Glede novih davčnih stopenj rentnega davka pa določa pravilnik naslednje: Davčna stopnja od 15 % se ima uporabljati v vseh primerih, ko se obdavčujejo dohodki od kapitala, danega za jvosojilo z obrestno mero, ki je večja od 12 %. Če pa je dogovorjena obrestna mera z vsemi povračili in odškodninami manjša od 12 %. se uporablja davčna stopnja od 12 %. Vdove, osebe pod skrbstvom iu ostale siromašne osebe, katerih skupni dohodek, podvržen kateremukoli neposrednemu davku, po ocenitvi davčnega odbora ni večji kakor 10.000, plačajo le 8 %
VREMENSKO POROČILO
Meteorološki zavod v Ljubljani, 17. maja 1929. Višina barometra 308 8 m.
• Kraj |	čas	Barom.	Temper.	Rel. vlaga v %
Opazovanja				
l jubila na Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik	8.	756.3 756 0 757-1 754-5 7ZT0	16 14 14 12. 10	70 50 80 90 98
Skoplie	7.	754-8	12	90
Split		754-8	16	60
Smer vetra	0 5 2	Padavine	
«n brzina v m in sek. SW 2 N 3 SW 2 SS\V 2 mirno	I 2 9 >0 10	Vrsta det, pr»i£ dež dež dež	▼ mm do 7. ure 04 2 5
S 1	10	Dež	10
SE2	10	Dež	12
Solnce vzhaja ob 4.30, zahaja ob 19.24, luna vzhaja ob 12.55, zahaja ob 2.15. Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 22 C, najnižja 12 C. Dunajska vremenska napoved za soboto:Še nobenega izgleda za bistveno izboljšanje.
rentni davek. V primerih, kadar se rentni davek pobira po dolžniku (po ustanovah, denarnih zavodih), se uporablja 6 % rentni davek. Obresti., ki jih izplačujejo Poštna hranilnica, regulativne hranilnice, uradniške kreditne zadruge in zadruge ali zveze zadrug, ki ne izplačujejo nikakih dobičkov ali tantijem. so podvržene 3 % rentnemu davku. Poleg v zakonu navedenih oprostitev ni treba zaračunavati rentnega davka, kadar se obresti odobravajo Narodni banki. Državni hi|K>tekarni banki. Privilegirani agrarni banki in Obrtni banki.
= Jugoslovensko društvo za zaščit« upnikov zahteva nov konkurzni zakon in zakon o prisilni poravnavi. Novi odbor Jugosiovenskega društva za zaščito upnikov v Zagrebu je imel v sredo 15. t. ni. v Zagrebu svojo prvo sejo. na kateri je bil ponovno in soglasno izvoljen za predsednika glavni ravnatelj >IsisK d. d. gosp. Drag. Peroš. za prvega i>odpredsediiika gosp. Oskar \Yeiss. za drugega podpredsednika pa gosp. Hugo VVoilner. oba veletrgovca v Zagrebu. Na seji se je nato obširno razpravljalo o škodi, ki jo trpijo upniki zaradi naraščajočega števila konkurzov, predvsem v Beogradu in Srbiji in zaradi zastarelosti in neenotnosti našega insojvenčnega prava. Nato je bil s seje poslan ministru pravde naslednji brzojav: »Vse večje naraščanje konkurzov resno ogra-ža vse gospodarstvo. Zastareli in dolgotrajni konkurzni postopki nikakor ne ščitijo interesov gospodarskih krogov, temveč uničujejo konkiirzno maso in povzročajo nove insolvenre. Prosimo gospod minister, da bi uvaževali te razmere in da hi čim prej predložili nov konkurzni zakon kakor tudi zakon o poravnavi izven konkurza. pri če mer izvolite uvaževati naše svoječasno stavljene predloge.«
= Razpisana dela okrog gradbe Jadranske železnice. Ministrstvo za gradbe je razpisalo licitacijo za g rad bo dveh največjih tunelov na delu normalnotirne jadranske proge Beograd - Kragujevac. Od dovršitve teh dveh tunelov bo odvisna dograditev proge do Kragujevca Prvi tunel »Bela Reka leži 24 km od Beograda na razvodnici Topčiderske in Barajevske reke. Tunel leži v kanienitem terenu in je dolg 380i> m. Drugi »Salankovački tunele pa je oddaljen 35 km od Kragujevca ter se pri dolžini 1500 m nahaja v škriljastem terenu. Licitacija se bo vršila 20. junija.
—	Največja razstava kmetijskih strojev in orodja. Ze lanskoletna jesenska jubilejna kmetijska razstava na Ljubljanskem veleseimu je prikazala obsežno razstavo kmetijskih strojev in orodja. Letošnja razstava kmetijskih stroiev na veleseimu od 30. maja do 9. junija pa bo lanskoletno še znatno prekosila. Razstavljeni bodo vsakovrstni stroji, od preprostega do najbolj dragega in za vse vrste gospodarstva. Nudena bo velika izbira poljedelskega orodja in strojev za mlekarstvo. Večina strojev, ki bodo obsegali približno 2000 m2 razsiavnega prostora, ho v obratu. Razstava se udeležijo domače tvrdke in one iz inozemstva, zlasti Cehoslovaške. Avstrije, Nemčije. Ogrske, Francije, Amerike, Švedske. Danske. Kmetijske stroje razstavi 12 tvrdk, poljedelsko orodje 16 tvrdk, male bencinske motorje za pogon strojev 3 tvrdke, stroje za mlekarstvo 4 tvrdke. Vsak imetnik velesejmske legitimacije, ki stane Diu 30 ima pravico do polovične žel. vožnje. Morete |>a kupiti tudi navadno vstopnico za enkratni vstop po 10 Din. Kmetovalce opozarjamo, da so razstavljeni na veleseimu najrazličnejši predmeti. Naj omenimo samo še zvonove, gasilsko orodje, jermenarski izdelki, verige, različno vozovi, bicikli, obleke, čevlii. sirarski izdelki, plemenska perutnina, domači zajci itd.
—	Navodila za uporabljanje odredb iz trgovinske pogodbe z Italijo, iz trgovinske pogodbe z Grčijo in iz naknadnega sporazuma k trgovinski pogodbi z Avstrijo so objavljena v »Uradnem listu« od 15. t. ni.
= Občni zbori. >Kokra«, tekstilna delniška družba v Kranju 25. t. ni.; Splošna stavbna družba v Mariboru 28. t. ni.; Mariborska tiskarna d d. v Mariboru 29. t. m.
Ogromni dobiček nemškega kemičnega in barvnega trusta. Nemška družba I. G. Farbenindustrie, ki je pred leti nastala po združitvi največjih nemških podjetij kemične in barvne industrije ter industrije zdravil. je imela lani 118.5 milijona mark čistega dobička (1.6 milijarde Din) napram 100.8 milijona mark I. 1927. Iz kosmatega dobička se je samo za odpise grabilo 718 milijona mark (ali preko. 1 milijarde Din). Podjetje bo svojim delničarjem plačalo 12% dividendo.
= Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema :lo 24. t. m. ponudbe glede dobave 180 kg bakrene pločevine, 100 kg kalilnega praška, 100 kg varilnega praška. 800 kg grafita v prahu, 2()()(| doz čistila za kovine in 1500 kg kolo-maza. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 24. t. m. ponudbe glede dobave 3(1 komadov cementnih cevi, lesa in 60.000 kg portlandškega cementa. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Direkcija državnega rud-iika Breza sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave ploščatega železa, delov za plinske cevi in 150 kg vijakov; do 30. t. m. pa glede dobave 40.000 kg portlandskega cementa. Dne 1. junija se^ bo vršila pri direkciji državnih železnic v Zagrebu ofertalna^ licitacija glede dobave raznega električnega materijala. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) Dne 1. junija se bo vršila pri intendanturi dravske divi-zijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave 2500 kg paprike. (Pogoji so na vpogled pri omenjeni intendanturi.)
Borze
17. maja.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Največ potrebe je bilo v devizah na London. Dunaj. Prago in Curih. Vse je krila Narodna banka. Tečaji deviz se niso znatne je spremenili. Med efekti je bila Ljubljanska kreditna banka zaključena po 1°3
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda danes za malenkost okrepila. Za aranžma je notirala 410 — 411, za december 433 — 436. zaključena pa je bila samo za kasa i>o 410. Investicijsko posojilo je notiralo 84.5 — 85.5, agrarne pa so se nudile po 52. Tržišče zasebnih vrednot je dalje zanemarjeno. Med bančnimi papirji so
Za nego Vaših zob more priti poleg Odola samo pasta Odol v poštev, ker je pasta Odol za zobe rezultat študija vede ter 30-letnih izkušenj. Pasta Odol za zobe Vam pomore ohraniti Vaše zobe, očisti jih temeljito ter učinkuje antiseptično. Ni je boljše paste za zobe kakor je pasta Odol.
bili zaključki le v 1'raštedioni po 206, v Ze-maljski po 138 in v Poljedelski po 155; med industrijskimi papirji pa je bila zaključena samo Slavonija jh> 190. Trboveljska se dalje nudi po 470 brez interesa.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 22.87, Berlin 13.50—13.53 (13.515), Budimpešta 9.9195, Bruselj 7.9014. Curih 1094.4—1097.4 (H>95.9), Dunaj 7.9823—8.0123 (7.9973), London 275.60—2170,40 (276), Newyork 56.685— 56.885 (56.785), Pariz 222.30, Praga 167.98 — 168.78 (168.38), Praga 167.98—168.78 (168.38), Trst 297.84.
Zagreb. London 275.60 _ 276.40. Newvork 56.685 --- 56.885. Pariz 221.30 — 223.30. Milan 296.80 — 298.80, Curih 1094.40—1097.40. Amsterdam 22.84 — 22.90. Berlin 13.50 do 13.53, Ounaj 7.9623 — 8.01223. Praga 167-98 do 168.78.
Curih. Zagreb 9.1275. London 25.185, Ne\v-vork 519.20. Pariz 20.285. Milan 27.18. Berlin 123.36. Dunaj 72.90. Praga 15.365. Bukarešta 3.08. Budimpešta 20.45, Sofija 3.75, Varšava 58.22.
Dunaj. Beograd 12.49625 — 12.53625. Berlin 169.01 _ 169.51, London 34.4K50 do 34.5850, Milan 37.2225 — 37.3225, Newyork 710.65 — 713.15, Pariz 27.7650 — 27.8650, Praga 21.02875 _ 21.10875. Curih 136.S8 do 137.88; dinarji 12.44 _ 12.50.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 158 denar, Ljubljanska Kreditna 123 zaklj., Vevče 123 den., Praštediona 850 den.. Kreditni zavod 170 den.. Ruše 250—260, Stavbna 50 den., šešir 105 den., Strojne 70 d^n.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 410—411. kasa 410—411. za juni; 413 __ 415. za december 433 — 436, investicijsko 84.5 — 85.5. agrarne 52 bi.; banfii« vrednote: Praštediona 850 den.. Union 20." do 206. Srjiska 150 — 155. Jujjo 84 — 85. Zemaljska 138 — 14o, Ljubljanska kreditna 123 den.. Poljo 15.5 — 15.75; industrijske vrednote: Našička lt>50 den., Gutniann 2<T do 210, Slaveks lo3 den.. Slavonija 187.5 dr 195. Drava 395 — 410. Šečerana 43!» — 44". Narodna mlinska 20 deti., Ljevaonica 175 do 185. Brod vagon 150 — 160. Vevče 126 den.. Dubrovačka 500 — 540, Oceania 190 den., Trbovlje 470 bi.
Beograd, investicijsko 85 — 86. agrarne 52 _ 53. Vojna škoda 409.5 — 411. za_ december 433.5 _ 434.5. Narodna banka 1650.
_ Blagovna tržišča
-f Žitni trg (17. t. m.) Tendenca na svetovnih tržičih je dalje slaba. Na chicaški borzi je včeraj majska pšenica po zadnjih skokih zopet nekoliko popustila na 101M in tudi terniinski tečaji na budinipeštanski borzi so za malenkost nazadovali. Na vojvodinskem žitnem trgu je razpoloženje dalje zelo slabo ter se opaža velika rezervi ran ost. Baška pšenica stane 235 — 237-5 Din fco nakladalna postaja, banaška pa 230 Din. Tudi cena koruzi je dalje slaba ter stane danes proniptno blago 245 — 247.5. Ker bo morala cena koruzi do nove letine še nre-cej popustiti, se giblje kujičija v najožjih mejah. Zadnje dni je prišla na evropski trg tudi nova Iaplatska koruza, ki je kakovostno piav dobra. Kakor se čuje, so na potu v Evropo precejšnje količine nove laplatske koruze, ki bodo morda pritisnile na tečaje kontinentalnih borz. V Vojvodini se nova pšenica za avgust (uzančno blago brez doplačila) Irguje po 180 _ 190 Din.
-f Ljubljanska blagovna borza (17. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 5 vagonov drv in 1 vagon tramov. Iščejo se hrastovi pragovi. 1.80 111 X 14X20. Deželni priiielki: Tendenca nespremenjena. Zaključen 1 vagon koruze in 1 vagon mokp. Cene pšenici in moki so popustile. Nudi se pšenica (slov. post., nilevska tarifa, plač. ?/l dni): baška promptna j>o 280 — 282.5. za junij po 287.5 - 290. Moka: «-0gr. fco Ljubljana. plač. i>o prejemu po 4ti5—410. Koruza: Iaplatska, slov. post., za maj po 312.5—315, za junij po 307.5 — 310. za julij - september po 302.5 — 305. baška. slov. postaja, plač. 30 dni, promptna po 302.5 — 305. za maj po 305 — 307.5; oves: baški, slov. post.. po 295 — 297.5; ječmen: baški. ozimni po 330 — 332.5.
+ Novosadska blagovna borza (17- t. m.) Tendenca slaba. Promet: 15 vagonov pšenice. 5 vagonov moke. 20 vagonov koruze in 1 vagon moke. Pšenica; baška 235 do 237.5; banaška 232.5 — 235; sremska 235 do 237.5. Oves: baški 230 — 232.5. Koruza: baška in sremska 242.5 — 245; za junij 247.5 do 250: banaška 237.5 — 240. Moka: baška >0g,- 330 — 340; »2« 310 — 320; >5< 290 do 300; >6- 285 — 292.5; »7« 275 — 282.5. Otrobi: baški 170 — 175: banaški 165—170.
+ Dunajska borza za kmetijske proizvode (16. t. m.) Na dunajski borzi je promet dalje minimalen, ker je konsum še vedno rezerviran. Prišlo je le sporadično do majhnih zaključkov za proniptno blago. Cene so ostale nespremenjene.
Definicija
Mfeoraii
Laična šola na Francoskem.
— Od kdaj poteka? — V čem se razlikuje od naše osnovne šole — Njeni nasprotniki
Vprašanje novega šolskega zakona v naši državi je doseglo aktualen stadij. Vsi se zanimajo za ta zakon, šs posebno pa šolniki in starši. Važno in obenem kočljivo v tem zakonu je vprašanje verouka kot učnega predmeta. V razpravljanju o tem vprašanju se često imenuje laično šolstvo v Franciji. O njem vladajo pri nas kaj nejasni pojmi, zato nt bo odveč, če nekoliko pojasnimo organizacijo irancoskega šolstva s te strani, ne da bi sicer hoteli kaj več nego informirati čitatelje o stališču, ki ga zavzemajo pristaši laizacije.
Osnovna šola, kakor je danes organizirana na Francoskem, izhaja iz francoske revolucije. Revolucija je odločila, da naj bo osnovna šola ;ia Francoskem obvezna in laična. Dekret »Konvencije« (francoske narodne skupščine 1. 1792.) pa je ostal mrtva beseda in šele pod tretjo Republiko (od 1. 1871) je ministrstvo Jules Grevja (minister prosvete je bil Victor Duruy) izvedlo laizacijo.
Govorilo se je tedaj — kar francoska katoliška duhovščina še vedno ponavlja — da je sedanja šola »šola brez Boga« in da so učitelji brez vere. Pretiravanje! Beseda iaique (laičen) pomeni »nevtralen« (nepristranski). Šola je laična, to je: nevtralna. Ona ne pozna ne katoličanov, ne protestantov, ne izraelitov; ona pozna samo Francoze, samo otroke, iz katerih hoče narediti ljudi.
V	čem se razlikuje ta šola od naših osn. šol? V tem. da otroci katerekoli veroizpovedi ni dobivajo verskega pouka v šoli. Pouk se ne prične z molitvijo, med učnimi predmeti ni verouka. Šola nima nobenega nadzorstva nad izvrševanjem verskih dolžnosti učencev. Učitelji vseh kategorij državnih šol, ki jim neupravičeno očitajo nasprotniki, da so učitelji bre^ vere. ne skušajo nikdar vplivati na učence v verskem pogledu. Oni so nevtralni v duhu laične šole.
Kaj nadomešča v predmetniku učnega načrta mesto, ki ga zavzema pri nas verouk? Pouk o morali in državoznanstvu. Poučuje se nauk o morali, to je dolžnosti do bližnjega, do resnice in pravice, o bratstvu, odkritosrčnosti, strpnosti, usmiljenju itd.
Laična šola — »šola brez vere«. Da se razumemo! Šola brez vere, dobro; toda moralo bi se reči: šola, ki iz globljih vzrokov — iz spoštovanja do svobode staršev, učitelja in otroka, zaradi spomina na borbe in strahote v preteklosti — v interesu javnega miru, čuva nevtralnost nasproti veroizpovedim ter prepušča pouk njim samim.
Ce se ta nevtralnost lojalno izpolnjuje — in se ne stavijo ovire verski vzgoji, tedaj se ne more nihče pritoževati zoper to. Država je razsodila, da je oče družine poklican odločiti, ali naj se otrok poučuje v verstvu ali ne. Da se da otrokom prilika in čas za ta pouk. je četrtek pouka prost dan. Učenci imajo torej svoje laične ure in svoje ure verskega pouka, ki pa se ne predava v šoli, marveč v cerkvi.
Vse to se vidi kaj enostavno; mislil bi kdo, da gre vse lepo v redu in brez konfliktov. In vendar zadeva francosko laično šolstvo tudi po 45. letih svojega delovanja ob odpor raznih načelnih nasprotnikov, ki bi jim bili nekdanji verski boji ljubši od sedanjega miru.
Zakon laizacije datira iz leta 1886. Victor Duruv je bil njegov začetnik. Toda laiza-cija se ni izvedla takoj na vsej črti. Še deset let po njeni razglasitvi so ponekod duhovniki in redovnice — člani kongrega-cij — poučevali v državnih šolah.
Leta 1905. je bila proglašena ločitev cerkve od države. Od tedaj dalje ni bilo nobenega vzroka več za kakršnokoli vez med cerkvijo in državo. Od takrat naprej je ločitev šolske in verske vzgoje popolna.
Bilo je mnogo sovraštva do nove šole, ki so jo katoliški duhovniki imenovali »šolo brez Boga«. Laični učitelji, ki so prišli v kako hribovsko vas nadomestit očeta redovnika ali mater redovnico, ki sta do takrat poučevala otroke, so naleteli kajkrat na velike težave. Obsovraženi od ljudstva in od svojih učencev, ki so jih starši silili celo k uporom, žrtve zlobe in preganjanja — bi mnogi učitelji laične šole obupali in zapustili svoja mesta, če bi bili izgubili vero v bodočnost v zmago šole, ki so ji udarili temelj.
V	mestih ni bilo posebnih težav, kajti tu je ljudstvo bolj prosvetljeno in je spoznalo, da mu z laično šolo ni bilo storjeno nasilje. Svoboda vesti staršev in otrok ni bila omejena, marveč celo še bolj spoštovana. V izključno katoliških in zaostalih pokrajinah kot je na pr. Bretaniska in Vendska — ognjiščih vsake reakcije, pa se je laizaciia zakoreninjala dokaj počasi. Ali je ideja danes že popolnoma zmagala? To
je na Francoskem še vedno življensko vprašanje.
Francoska država si ni pridržala monopola nad poukom, marveč je dovolila pod svojim nadzorstvom ustanovitev zasebnih šol (ecoles libres). Te šole imajo lahko v svojem predmetniku verouk. Država pa nadzoruje pouk na teh šolah.
So pokrajine, kjer so zasebne šole (eco-lec libres) precej številne. Le te se borijo zoper laično šolo. To borbo vzdržuie največkrat katoliška duhovščina: z zvijačami in raznimi sredstvi skuša zvabiti otroke iz državnih laičnih šol. Res je, da tudi na Francoskem ni vse najboljše in da ie n. pr. geslo bratstva dostikrat samo prazna beseda — kakor marsikje drugod — toda treba je priznati, da je ljudstvo v glavnem razumelo koristnost in dobrine laične šole in da je vrnitev nazaj nemogoča.
V deželi z veliko civilizacijo in v kateri je duh vedno v gibanju, ie laična šola po-trcbna. Vere so preveč narod, cepile Če naj vnašamo v šolo te delikatne razlike, tedaj se nekdanji spori zanašajo Š2 v prihodnost. zato trde pristaši laizacije: napravite črto čez verske razlike v šoli. pustite otroku in staršem absolutno svobodo vesti. To pomeni: oznan.iajmo strpnost bolj kot z besedami z dejanji, spoštujmo vsako prepričanje versko ali drugo, zakaj vsa so vredna spoštovanja, če so iskrena. — šola brez Boga. šola brez vere . . . Morda . . . toda šola, ki neče vsiljevati nobenega verovanja, ki hoče pustiti vsem svobodo v izvrševanju teli ali onih verskih dolžnosti, ki obvaruje učitelja in učenca vsakršne hinav-ščine in hlimbe, šola, ki ne razdvaja učiteljskih vrst, marveč poglablja vezi med vsemi vzgojitelji, šola končno, ki uveljavlja principe iz leta 1789.. ki so postali republikansko geslo »svoboda, enakopravnost, bratstvo«.
Danes je na Francoskem veliko gibanje rimsko-katoliške duhovščine proti laični šoli. Namen te reakcije je jasen: zavladati zopet nad ljudstvom po šoli. Francoski narod. ki je prepojen z doktrino revolucije, bo to preprečil.	Josip J.
Ukročena trmoglavka
Tiskovna zadruga v Liubliani ie te dni izdala Shakespčarievo komediio »Ukročena trmoglavka« v moistrskem Drevodu Otona Zupančiča. Vsebina komediie ie še dokai popularna: Petruccio. Dlemič iz Verone. se poroči z Babtistovo hčerko Katarino, »neznosno reško, kuiavo in trmasto ženo tako nad vsako mero. da bi nihče v razmerah tudi mnogo slabših ne vzel ie za rudnik cel zlata* ter io na svoievrsten način ukroti. Komediio so opetovano daiali v našem dramskem gledališču. Obiskana ie bila vedno polnoštevilno kakor vse Sha-kespearieve igre "a našem odru. Tiskovna zadruga ie zelo ustreela našemu občinstvu, da ie izdala kniieo. ki ie edinstvena po živahnem Doteku deiania in do ieziku. čigar lepoti se ne moremo dovoli načrditi.
»Ukročena trmoglavka« ie novo okno. skozi katerega gledamo v svet. ki ie živel v Shakesipeariu. In ta ie bil oerotnen. sa) naletimo poleg koDice tragičnih pojavov včasih že v istem delu na komične figure, ob katerih se smeiemo iz polnega srca. Veliko in ma:hno. vzvišeno in nizko, lepo in gido. vse to ie Shakesoeariu enako vredno. študija, opazovania dotimevania. Nič človeškega in naravnega mu ni tuie. Naravo v vseh nienih variiantah spoznati in jo doumeti ie temeljito stremljenje njegove ca umetniškega ustvariania. Pri niem opazimo mnogovrstnost in menjavanje junakov kakršnega ni dosegel ored niim in za niim noben drug pesnik. Shakespeare se Dočuti enako domačega v meščanskem in aristokratskem svetu, med kralii. knezi in vitezi. med odličnimi patriciii v palači in med reveži v koči. v parlamentu in v sio-stilnici. v ozkem domačem živlieniu enako, kot v iavnosti in na cesti. Shakespeare pozna enako dobro duševno živlienie mož-kega in ženske, niegov naturalizem se dviga sistematično iz sveta vsakdanjosti v svet velikesra in vzvišenega, svojevrstnega, pravljičnega in fantastičnega.
Shakespeare ie bil roien 5. maia 1. 1564. Letos obliaiamo torei 365 letnico njegovega rojstva Kot igralec z dušo in telesom ie hotel ustvarjati predvsem učinkovite vloge. Spremenljivost nie.govega stila ima nekai osupljivega v sebi. zaradi česar so domnevali niegovi pozneiši raziskovalci, da imaio pred seboi dela dveh. treh pesnikov. Zanimivo ie. kako žleda na smrt. Kakor vsem pravim otrokom renesance. ie tudi niemu smrt Doslednia nuinost živlie-tiia. Pričakuje io s skeptičnim smehliaicm
na ustnah Humoristično se ii prikloni aH pa jo premaga, kakor sta io Romeo in Julija. ki sta doživela bistvenost svoiega ia-za in našla, kar sta naboli strastno iskala: naivišie vzhičenie in naivečjo dopolnitev ljubavnega opoja v smrti zavoljo liubezni.
Shakespeare. »Ukročena trmoglavka«, prevel Oton Zupančič, izdala Tiskovna zadruga, stane broširan izvod 36 Din, vezan 46 Din.
f Prevajalsko delo S. in J. Jerasa
Najpozitivnejša naša kulturna propaganda v inozemstvu so prevodi naših pisateljev v tuje jezike. Po izbranih umetniških spisih bodo drugi narodi najlažje spoznali našo dušo. kakor mi spoznavamo dušo drugih narodov iz njihovih del. Take knjige ne apelirajo samo na razum, kakor članki v časopisih in iniormativne brošure, ampak vzbujajo tudi srčne simpatije. V velikih, odločilnih trenutkih, ki morda še čakajo baš Slovence, so vezi duhovne simpatije često važnejše od intelektualno preudarjenega in preračunjenega stališča.
Zato je prevajanje slovenskih del v jezike velikih narodov eminentno kulturno-nacijonalno delo, čigar pomen se sedaj niti ne da preceniti. Tiho in v ozadju naše javne pozornosti delujeta gospa S. in gospod J. Jeras v tem pravcu. Njun vzorni fran-coski prevod Cankarjevega »Hlapca Jerneja in njegove pravice« pomeni prvo zmago slovenske besedne umetnosti v klasičnem francoskem svetu. Verjetno ie. da je po njem prirejen rumunski prevod in da bo dal podlago prevodom drugih narodov.
Gospa S. Jerasova je šla še dalje. Kot dobra poznavalka angleščine je prevedla »Hlapca Jerneja« tud> v angleščino. Po dolgih in ne baš prijetnih pogajanjih ga je sprejelo založništvo J. Rodker v Londonu, naš rojak, univ. prof. lauko Lavrin, pa je spisal uvod Knjiga se bo imenovala »The Bailiff Jenie.v and liis rights«. Stala bo 6 šilingov. V knjižnem naznanilu, ki ga je izdal založnik Rodker, čitamo: »Ta knjiga se odlikuje po skrajni preprostosti. Poveličuje in oživlja arhaično kmečko veličino. Prav redko najdemo v svetovni literaturi knjigo, ki bi bila tako živa, prepričevalna.
Cankar ni slaven samo med Slovenci, pričuje dejstvo, da je že več njegovih knjig prevedenih v italijanski, ruski, češki, francoski iezik. Cankar je najbližji Tolstemu.«
Skupno prevajata gospa S. in J. Jeras v francoščino Cankarjeve »Podobe iz sanj«. Knjiga je prevedena in ponujena založništvu Plon-Nourrit v Parizu, ki ni še dalo dokončnega odgovora. Med tem so izšli v pariški »Revue bleue« naslednji prevodi Cankarjevih črtic: »Strah«, »Četrta poštarja«, II. in III. poglavje iz spisa »Moje življenje«, »Skodelica kave«, »Gospod stotnik«, »Otroci iu starci«. Nadejajmo se, da bo knjiga »Podobe iz sanj« kmalu izšla celotna v francoščini.
2e lani sta ga. S. in g. J. Jeras prevedla v francoščino »Pohujšanje v dolini šenttlo-rijanski« in predložila prevod gledališču Odeon v Parizu. Odločitve ni, vendar še vedno obstoji možnost, da bo Cankarjeva farsa šla čez francoski oder. Če pomislimo, koliko žrtvujejo n. pr. Čehi za to. da bi zainteresirali glede literatur tnalih narodov hudo konservativne Francoze za
Alois Kalvoda,
znameniti češki slikar
(K članku »Češko krajinarstvo«)
svoje pisatelje in svoje dramatike, tedaj bo skoraj čudež, če bomo Slovenci prodrli na lastno pest, brez oficijelne pomoči, z valeur-jem svojih del in po zaslugi požrtvovalnih prevajalcev.
Gospa in gospod Jeras sta nadalje sprožila idejo, da izdata v francoščino »Pages choisies de Ivan Cankar«, izbor iz knjig »Moje življenje« in »Podobe iz san.i<. Take knjige so v Franciji priljubljene. Tak Cankar bi dobro rabil kot pomožna knjiga za pouk francoščine pri nas. Za sedaj je v teku korespondenca s tremi pariškimi založniki. Med tem je pariško založništvo Hachette samo predlagalo, da bi izdalo kak dober slovenski roman v francoskem prevodu.
Ko smo se informifali o tem zaslužnem delovanju imenovanih prevajalcev, so se razblinile iluzije, da je tako prevajanje v tuje jezike bol.i »dobičkanosno« od pisanja v našem jeziku. Prevajanje iz slovenščine v francoščino ie že samo na sebi težak posel: ko je dovršen, pride križeva pot okoli založnikov: naposled, ko je tudi to opravljeno. se lahko po dolgem drezanju in barantanju dvigne honorar, ki komaj odtehta vse stroške, da o »dobičku* ni niti besede .. .
Morda je ta pozornost nasproti naši simpatični prevajalski dvojici edino, s čimer lahko Slovenci za enkrat poplačamo njun trud, ki je na čast in korist vsem nam . . .
»Biblioteka savremenih jugoslovenskih pisaca"
Iz razgovora z g. Milanom KaSaninom
Pripravlja se knjižno podjetje, ki bo za* mašilo občutno vrzel v srbohrvatski knji* ževnosti. »Narodna Prosveta« v Beogradu je sklenila osnovati veliko »Biblioteko sa« vremenih jugoslovenskih pisaca«, ki bo iz* dajala zbrane spise najboljših sodobnih srbskih in hrvatskih pisateljev. Redakcij« ski odbor tvorijo gg. Jovan Dučič, Veljko Petrovič, Dragiša Vasic in Milan Kašanin. V tej biblioteki, ki bo grafično dostojno opremljena, bodo izšli najprej zbrani spisi Jovana Dučiča, ki so že dolgo čakali za« ložnika, nato pa pridejo na vrsto Vladi« mir Nazor, Veljko Petrovič, Miroslav Kr« leža, Dragiša Vasic, Miloš Crnjanski, Ivo Andrič, Milan Kašanin, Gustav Krklec in drugi.
Povodom prihoda enega izmed uredni« kov te biblioteke v Ljubljano, g. Milana Kašanina, smo se informirali o tem za ju« goslovensko knjigo zelo važnem načrtu. (J. Kašanin nam je pojasnil, da so pripra« ve v glavnem dovršene in da bodo kmalu izšli že prvi štirje zvezki te zbirke — Jo« vana Dučiča zbrane pesmi.
—	Ali je zasigurana tudi finančna pod« Iaga?
—	Posrečilo se nam je premagati težko« če v tem pravcu in vse kaže. da bo imela »Biblioteka savremenih jugoslovenskih pi« saca« tudi materijalen uspeh v toliki me« ri, tla bo zagotovljeno njeno redno izha« janje. Računamo, da se bo naklada gibala v višini kakih 10.000 izvodov, kar je za so« dobne pisatelje že lep uspeh.
—	Ali bo razpečavanjc slonelo na siste« mu stalnih naročnikov?
—	Da, naročniki bodo poglavitna opora tc biblioteke.
—	Pod jugoslovenskimi pisatelji mislite tudi slovenske? V kakšni obliki jih name« ravate izdajati?
—	To vprašanje je za sedaj še nerešeno. Jezikovne razlike so vendar le precejšnje, tako da bi čitanje slovenskih knjig delalo težave ogromni večini vseh. ki bodo tvorili r.aš čitateljski krog. Vendar še iščemo ob« liko, ki bi bila najpripravnejša za sloven« ske pisatelje. Treba se je načeloma odloči« ti; prevajanje ali ne? Pri pesnikih bo mor« da kompromis lažji: original in na na« sprotni strani srbohrvatska prepesnitev. Vsekakor pa to vprašanje zasluži, da ga še proučujemo.
Tako nam je pravil g. Kašanin v raz« govoru. Vse, ki pri nas čitajo srbohrvašči« no — in čas je že. da smatramo tudi sr« bohrvatsko knjigo za domačo — opozar« jamo že sedaj na »Biblioteko savremenih jugoslovenskih pisaca«.
Mariborsko kulturno pismo
Maribor. 15. maja.
»Ljudsko univerzo«: je s 1. majem res doletela usoda, da se je začasno morala preseliti iz svoje večletne predavalnice. Čitalnice, »Študijske knjižnice«- v neprimerne prostore bivega mestnega Apolo - kina. ki so se takoj pokazali kot zelo neprimerni. Kulturna ustanova, ki je prva leta po prevratu toliko trpela zaradi nestalnosti svojih proslorov in večkratne prisilne preselitve. je sedaj brez važnih in nujnih ozro-kov odpovedala enega svojih lepih prostorov drugi kulturni ustanovi z naslednjim stremljenjem . . .
Najzanimivejše je bilo predavanje dr. St. Vurnika iz Ljubljane, ki ga dobr poznamo po njegovih temeljitih člankih v ljubljanskih revijah, o slovenski ljudski umetnosti. Dasi smo slišali v Mariboru že slifna predavanja. vendar je imelo njegovo to prednost, da je podalo pregled naše ljudske
Češko krajinarstvo
(Ob razstavi Jul. Maraka in njegove šole.)
Praga, sredi maja
Velika retrospektivna razstava, ki jo je priredila v Pragi »Jednota vytvarnych limelcu« (Združenje likovnih umetnikov«) rudr priliko, da se seznanimo s celim obsežnim in pomembnim poglavjem v zgodovini češkega krajinarstva. Risbe in olja, ki z njimi govori z razstavnih sten večno iz-premenljivo lice prirode. nazorno prsdstav-ljajo več etap v slikarskem dojemanju in iz-raževanju krajine, nje vnanje in notranje podobe, njene realnosti in njene duše. Sila zanimivo je opazovati, kako se je odnos umetnikov do predmetov niihovih slik iz-preminjal v teku več desetletij.
Razstava ima namen, da dokumentira veliki in trajni poseg Julija Maraka (1835 — 1899) v češko krajinarstvo in njegove sledove v novejšem češkem slikarstvu od 60 let minulega stoletja do danes. Alois Kalvoda, ki je najpomembnejši izmed živečih Marakovih učencev, je uvrstil v razstavo najboljša Mardkova dela in dela Marako-ve krajinarske šole, kjer se povsod živo pozna mojstrovo vodstvo in poznejši razvoj posamejnih talentov.
Nasproti predorom in eksperimentom sto tujerodne smeri v likovnem delu sodobnih umetnikov (združenih v glavnem okrog »Manesa), predstavljalo današnji sledbeniki Julija Maraka nekako tradicionalno podlago, kakor da bi hoteli obvaro-
vati češki pejsaž pred revoiucijskimi formami mladih slikarskih iskalcev. Poslednja razvojna etapa Mafakovcev se končuje s slikarskim impresionizmom. Vsi očituj>io češki značaj v domnevanju in občutenju prirode: v tem pravcu je prispel najdalje po idejni strani in v virtuoznosti slikarskega predstavljanja baš omenjeni Kalvoda.
Marakovo delo očituje razvoj od romantičnega dojemanja kraiine do obsežnega realističnega gledanja. Njegovi učenci so šli dalje. Od opisujočih študij slikarskega opazovanja so krenili k slikarstvu nastroja, k fini diferenciaciji barv, k optičnemu ritmu subjektivnih impresij. Slikarski toni so dobili nežno osojnost, ki je silno vplivala ne samo v ospredju slik, ampak tudi in predvsem v prospektih ozadja, izmed slikarjev, ki so danes že mrtvi, je prispel najdalje Antonin Slaviček. mnogo je obetal prezgodaj umrli Otakar LebeJa, med živimi pa je prvak Alois Kalvoda. V barvi so tedaj Ma-rakovi učenci prekosili svoiega učitelja. Nedosežen je bil Marak v risbah z ogljem, ki si niso pridobile v inozemstvu nič manj priznanja nego doma.
Marak je največji pesnik gozda, kar jih je kdaj imelo češko slikarstvo. Njegove slike so edinstvene pravljice gozdne samote, ki jih je mojstrova risba z ogljem zajela do najfinejših detajlov. Romantične scenerije gozdnih robov, globokih gozdnih zatišij ali razvalin pragozda, ki se jih ni dotaknila človekova prisotnost, oživljenih samo po solnčnem žarku, ptici ali živali, so
našle v Maraku svojega slikarja. Njegov odnos do prirode je lirično intimer, poln tople, neposredne, prekipevajoče čuvstve-nosti. Serija njegovih listov je edina velika himna pos\ etni prirodi. v či.ie celotnem širokem razpetju se bajno uveljavlja igra luči in sence, lomljenje žarkjv, statična mogočnost krajine. Vsak detajl dreves in tal. izsledek točnega in z ljutezni.io pro-žetega študija, živi in se kompozicijski po-zajema do poslednjega poitona. Ta Mafa-kova godba samot je v svojem bistvu tako pristna in češka, kakor sta bila v figuralni risbi češka Manes ali Aleš.
Pesniško občutje, ki ga je Marak naložil krajinarstvu, se .ie zopet visoko dvignilo pri Antoninu Slavičku, kjer se je spajalo z vplivom Chittussija. Slaviček se je kot Ma-fakov učenec zlasti odlikoval v risbi gozdnih motivov; kmalu pa se je bil oprijel barve in monumentalnih slikarskih koncepcij. Premagal je drobno intimno interpretacijo, da barvam jasno in sve.:e življenje, zanašal v slike prosto, široko ozračje. Ta Slavičkova barvna prostornost je zlasti prišla do poudarka v prospektih morja v jugoslovenskih motivih. (Prod nekaj leti je bila Slavičkova razstava tudi v Zagrebu.)
Razen Frante Kavana. čigar slike so eči-tovale trdno realistično konstrukcijo, ie bil mnogo obetajoči učenec Mahikove šole O. I.ebeda. Pri n.iem se zdi. kakor da bi se tragična smrt. ki ga je docela mladega iztrgala češkemu slikarstvu, napovedovala že za življenja z melanholičnim čarom njegovih barv in z otožnostjo nastrojanj, __
Iz dolge vrste imen, ki jih prinaša ta razstava, bi bilo treba še posebej omeniti vsaj Josefa UHmana in Stanislava I.olka z njunim: barvno-pegastimi impresijami, efektno fantazijo Jaroslava Panuška, dekorativna olja Romana Havelke in zmernejša platna Ote Bubenička. Toda izmed živečih učencev Mafakove šole gre prvenstvo že zaradi popularnosti, ki so mu jo prinesle razstave v Avstriji, Nemčiji, na Poljskem, Ruskem, v Italiji in v Zedinje-nih državah, Aloisu Kalvodi.
To. s čimer nas očarajo Kalvodove slike. je predvsem njihova svetla liričnost in bogata čuvstvenost. Skoraj vsa niegova dela so zalita z bujno svetlobo. Malo čeških slikarjev tako ljubi solnce kakor Kalvoda. ki ume prepričevalno naslikati njegovo himnično pesem nad češkim krajem. Nekaka zdrava, kipeča, ubrana polnost čeških polj in gozdov napolnjuje ritcin Kal-vodovih slikarskih pogledov. Njegovo obvladovanje barvnih tonov in odtenkov, s katerimi ume tako čudovito izraziti daljavo obzorij, daie njegovim nastrojem silno sugestivnost. V slikanju predpom!.adi in zime mu ni enakega med češkimi umetniki, takisto ne v liričnem podajanju brezovih logov. (Njegova sloveča »Vasica med brezami« je last rimske Moderne galerije.) In kadar njegove slike delujejo z dekorativno efektnostjo. je v njihovi fini romantični senzitivnosti še vedno mnogo rahle, a resnične poezije.	Dr. Jonp Knap.
umetnosti na slovenskem teritoriju pod vplivom mogočnih sosednih kultur in da nam je obenem pokazal v slikah razvoj naše narodne umetnosti. To je za Maribor tem važnejše, ker je v tem oziru naš mestni muzej zelo reven.
Zanimivo in žalostno kulturno sliko iz preteklih dob nam je podal gosp. dr. Vladimir Travner v dveh predavanjih o čarovništvu in čarovniških procesih, v katerih so Slovenske gorice s Halozami na bivšem Spodnjem Štajerskem prvačile. Prve in zadnje procese je izvedel Maribor, najštevilnejše žrtve so bile — Ljutomer, najstrašnejše in najgrozoviteje pa se je postopalo v Hra-stovcu pri Sv. Lenartu. Podrobneje bo o vsem tem razpravljal predavatelj v »Življenju in svetu?.
Opis tujih, nam malo znanih pokrajin sla podala dva inozemca: Pisateljica Juanita Garoic iz Santiaga v Chile je v nemščini predavala o svoji domovini in s povdarkom omenila veliko ulogo. ki jo v industriji igrajo naši rojaki, priseljenci iz Dalmacije v Chile, švedski novinar Emil Langlet iz Stock-holma pa je v srbohrvaščini govoril o vsestranskem napredku Danske
Kot afirmacija iskrena želja Mariborčanov. naj jim ostane Narodno gledališče neokrnjeno in na primerni umetniški višini, je smatrati štiri zelo dobro obiskane predstave Bernsteinovega »Tata? z ustanoviteljem slovenskega mariborskega gledališča gosp. Hinkom Nučičem in gosi>o Viko Podgorsko, ki je svojo umetniško pot nastopila ravno na mariborskem odru. kot gostoma. Sijajna igra obeh gostov z velikega zagrebškega odra je nekako potegnila za seboj tudi naše igralce: Groma, Rakuša. gospo Bukšekovo. Tudi mariborska publika napolni gledališče. ako se ji obeta umetniški užitek!
Novost je igra v treh dejanjih »Proces Marv Dugan« Bagarda Veilerja, ki naj pokaže ameriško kazensko justico. o kateri se je Pitalo že toliko škandalov, v kritični, satirični luči. Žal, da je za tako veliko igro mariborski oder premajhen in da oba zagovornika (Grom in Rakuša) z državnim pravdnikom (Skrbinškom) vred nastopila mnogo preveč teatralično za resno razprnv-no dvorano, v kateri se ima odločili o življenju in smrti obloženke. Kogar ne moti neverjetna okolnost, da obtoženka kot ob-dolženka nima prav nikake pravice zagovora. a ob istem času sme kot priča j:od prisego izpovedati svojo nedolžnost, bo zanimivi razpravi s karakterističnimi nastopi prvič z zanimanjem in napetostjo sledil.
Ker niti koncertni biro »Glasbene Matice« niti Ljudska univerza nisla upali prevzeti rizika za koncert slovitega Zikovega kvarteta, je čast Maribora rešila gledaališka uprava in dala koncert Zikovcev svojim abonentom. Uspeh je bil popoln. Polna hiša je imela izreden umetniški užitek in ni štedila s priznanjem. Svojemu oficijelnemu programu (godalni kvartet D-dur Vaclava Pichla. op. 10 Debussyja, C-dur Dvoraka) so radi oduševljenosti publike morali dodati še dve točki.
Po enoletnem odmoru je v Nedbalovi »Poljski krvi? elo srečno nastopil v ulogi Bola naš stari znanec gosp. Neralič kot gost in dosegel lep uspeh.
Omeniti nam je še na kratko prireditve mariborske »Glasbene Matice« ob proslavi desetletnice, o katerih so naši listi obširno poročali. Višek je bil njen slavnostni koncert dne 9. maja z veliko V. Mirkovo »Gol-goto« in krepko »Mornarsko«, Adamičevo »Kato« ter ljubkimi Devovimi in Adamičevimi narodnimi. Brez dvoma nepotreben je bil povdarek kontrasta med prvim Devovim in sedanjim Illadnikoviin pevskim zborom, ki bi vsaj ob desetletnici mogla enotneje manifestirati svoja enako resna stremljenja za umetnost. Sijajno uspeli koncert se je nameraval te dni ponoviti, a je ponovitev bila odpovedana.
16. številka »Gledališkega lista« z naslednjo vsebino je pravkar izšla: Romain Rolland: »Igra ljubezni in smrti(Odlomki iz uvoda.) SI. Osterc: Moja opera »Krog s kredo . Ost: Danski teater. Seliškar: r Angelo Cerkvenik: »Greh". Kronika. (Fr. L.) Naroča se pri gledališki upravi. Cena 3 Din.
Beograjska uprizoritev »Gospode G lomita jevih«. Nova drama Miroslava Krleže »Gospoda Glembajevi % delo. ki še bolj od znanega komada >1" agoniji' secira zagrebško družbo na njenih najrazličnejših tipih, ie imela te dni v Beogradu velik usp?h. Režija je bila v rokah najbolj originalnega iugo-slovenskega režiserja dr. Branka Gavelle, izmed igralcev pa je dosegla poseben usp°h avtorjeva žena. ki je imela v tem komadu svoj igralski debut.
Giindiiličero »Dnl.ravko« v kompoziciji Jakova Gotovca. (ki jo je deloma izvajala ljubljanska Glasbena Matica na svojem zadnjem koncertu), so dali te dni v Dubrovniku. Sodelovala so vsa ondotna pevska društva. filharmonija in vojaška godba — več kot 250 oseb. Tako je doživela stara pastoralna igra v rodnem mestu svojega avtorja in v docela novi obliki po več sto letih novo premijero.
Pariška »Opera Comi«jue« t Pragi, ki je uprizorila Smetanovo »Prodano nevesto? v francoščini, bo dala to opero v praškem Narodnem divadlu dne 31. maja in 2. junija pod Massonovo taktirko. Dne 4. junija bodo uprizorili pariški gostje Massenetovo op^ro »Manon?.
t Naša kulturna kronika in hrvatska knii-ževnosf. Zagrebški katoliški dnevnik »Narodna Politika« je obtožil v zelo neokusni obliki »Jutro« protihrvatskih tendenc. Vidi jih predvsem v tem, da smo uvrstili gosp. Gustava Krkleca med srbske književnike. Kako je z njegovim »hrvatstvom ~ in »srb-stvom'. je bilo v našem članku pod zaglav-jem »Srbski književniki prvič na Slovenskem'- povedano dovolj jasno in objektivno. Recitacijski večer, na katerem je imel sodelovati gosp. Krklec. je imel oficijelen naziv »Večer srbskih književnikov« in je torej z nami vred »grešila*: vsa Ljubljana, tudi krogi, ki so zagrebškemu katoliškemu organu najbližji. č'emu torej nepotrebno zaletavanje v politiko in napad na osebe, ki niso v ni-kaki zvezi z omenjeno prireditvijo v Narodnem gledališču? Mislimo, da dajemo v nn-š^m kulturnem pregledu dovolj dokazov, kako upošlevamo tudi hrvatsko književnost.
Reoertoarji
UPBL.1 A\SK A DIM M A
(Začetek ob 20.. snrem^mbe označene.) Sobota, 18.: Greh. Premijera.
LJUBLJANSKA OPEBA.
Zaprto do 26. maja. (Turneja v Dalmacijo.)
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Sobota, 18. ob 20.: Poljska kri. B. Kuponi.
Zadnjič. Znižane cene. Gostovanje g.
Neraliča.
Nedelja, 19. ob 20.: Grofica Marica. Premijera.
Ponedeljek. 20. ob 20.: Grof Luksenburški.
Znižane cene. Kuooni.
WTOM@BI ILIfUM
Tehruoni deJ rubrik« oreijMje avtotetaniam oM-eltk Vaouum OA1 Co<mj>a«y O. D.
Moderne garaže
Glavne komponente avtomobilskega raz* voja so: napredek v konstrukciji avtomo* bila, dobre ceste, razmeroma nizki pogon* ski stroški in dobro urejene garaže.
Razvitek garažne obrti pri nas, pa tudi drugod, je novejšega datuma. Imeli smo si' cer že pred 20 — 25 leti garaže, vendar so te tehnično in organizatoricno bile tako nepopolne, da jih le težko smatramo za ob* jekt obrtnega udejstvovanja. Pa tudi garaš že, ki so nastale kmalu po vojni, ne odgo* varjaio pravemu namenu. One so večinoma nastale iz raznih hlevov ali pa skladišč in so bile dostikrat preveč oddaljene od src dišča mesta. Pa tudi njihova organizacija ni bila taka, kakor jo zahteva pravilna ne* ga avtomobila. Primitivne naprave za pra* nje, za polnjenje bencina in olja itd. niso ravno privlačile avtomobilistov. Tudi cene so bile razmeroma zelo visoke in garaže niso prožile avtomebilistu ničesar drugega, kakor prostor, kamor je spravil svoje vo* ziln T>ryj streho
i o se je v zadnjih letih precej spremenilo. Nastale so garaže, opremljene z vsemi po* trebnimi pripomočki. Velike petrolejske družbe so dale garažam na razpolago moderne bencinske pumpe, iz katerih se toči bencin v točno odmerjenih množinah. S tem je manipulacija z bencinom poenostav« ljcna in avtomobilist je gotov, da dobi toč* no ono količino, ki jo zahteva.
Za napredek garažne obrti pa ni važna samo ureditev prostorov, ampak še bolj važno jc, da nudijo garaže svojim gostom to, kar imenuje Amerikanec »service«, t. j. usluge. Dokazano je, da je šele »service« omogočil prosperiteto mnogih malih garaž, ki drugače ne bi mogle konkurirati z veli* k'mi garažnimi podjetji.
Graditev moderne garaže je vezana na gotove smotrene predpise. Računati se mo* ra vedno s tem, da uživa lastnik avtom o* bila in njegovo vozilo potrebne udobnosti. Prostor, kjer se nahaja garaža in njena pri* stnpnost je seveda velikega pomena in zla* sti vpliva tudi na prodajo olja in bencina, ki je običajno zvezana z garažo.
Čakalnice in .prostori, kjer se lahko gost* je umivajo, kjer lahko pišejo in telefonira* jo, in druge take male udobnosti so za kulturnega človeka neobhodno potrebne. Pri nas so take stvari še neznane, toda pri* šle bodo same po sebi. Drugod se garaže, ki tega nimajo, nikakor ne bodo mogle vzdržati.
Izkušnje, ki jih imajo v vsekakor napred* ni Ameriki, so pokazale, da prosperiteta garaže nikakor ni v absolutni zvezi z njeno velikostjo. Če ne bi bilo tako, bi danes v Ameriki imeli neštevilno nebotičnih garaž. Merodajno za rentabilnost garaže je, ali se dajo vse »usluge« popolnoma razviti. Save* da se zepet »service«- ne da uvesti, ako je garaža premajhna, ker so potem režije pre* ve'ike.
Z uvedbo mesečnih abonentov, ki popol* moma prepuščajo nego avtomobila garaži, si marsikatera garaža opomore. Nikakor pa se ne sme misliti, da se bodo preselili a v* tomobilisti v novo garažo, če bodo tam našli nekoliko cenejši bencin in olje. Od* ločilen faktor je vse prej »service« in do* bro bi bilo, da se tudi pri nas garaže v tej smeri preorientirajo.
Prevare z avtomobilskimi nesrečami v Ameriki
Kakor znano, ie število avtomobilskih nesreč v Ameriki relativno naivečie in zato tam skoraj ne naitfete več posestnika avto-tmbi'a. ki ne bi bil zavarovan. Naraščanie nesreč in iztplačevanje visokih premij, ki jih s tem v zvezi, ie dalo Dovod, da so začele zavarovalnice posvečati avtomobilskim re-srer-.,^ več'o paZlHvost. Posebno pogosto so »žrtve« teli nesreč elegantne mlajše dame. ki takci. kakor hitro ozdraviio. vlože tožbo proti lastniku avtomobila in zahteva;o visoko odškodnino za prestane bolečine. Po dališem zasledovanju so prišle zavarovalnice na to. da ie velik odstotek avtomobilskih nesreč fingiran. kar se vrši približno na sledeči način:
Ulica v elegantnem kvartu v nekem ameriškem mestu, ponoči. ob dežiu... Vznemirjeni glasovi ... Več mimoidočih okroži mlado, elegantno oblečeno damo. ki vzdihuje v težkih bolečinah. Na sredi ceste stoji luksuse-n avtomobil. Šofer prisega.* da nikakor ni povozil dame: gospodu v avtomobilu ie pa videti, da mu ie vse zelo ne-ipriietno. Prihiti redar in začne se zasliševanje. Kai se ie zgodilo? Liudie pokažeio nežno žrtev, ki leži v blatu s Polomljenim dežnikom in raztrgano obleko. Dva gospoda dvigneta damo in hočeta dokazati redarju, da ie zakrivil nesrečo samo šofer, ki ie Ddvozil izza ogla s preveliko hitrostjo in
ki je sploh vozil zelo neprevidno Posestnik elegantnega avtomobila ponudi dami. da bi io odpelial v sanatorii. toda ta nikakor noče sprejeti tega predloga, ker najši ostane v domači oskrbi. Avto io nato odpelie do njenega stanovanja.
Uro pozneje ... V elegantni spalnici leži »žrtev« in okrog nie štirie gospodje. ki kade dobre angleške cigare in se oogovor-jaio o nesreči. Razen dveh. ki in že poznamo s ceste, se seznanimo tukai s hišnim zdravnikom in z advokatom žrtve. Zdravnik konstatira težke notranie noškodbe in advokat že piše tožbo in zahteva visoko odškodnino za svojega kliienta. Tožba pride do sodišča, toda še pred razpravo se do gode obe stranki za 20.000 dolariev. Končni plačnik teh 20.000 dolariev ie seveda blagajna zavarovalnice. Ko ie vsota izplačana, pozabi dama na »težke notranie poškodbe« in adkovatu, zdravniku in dvema pričama žare obrazi od veselia. Trik ie uspel — naši bralci so že gotovo uganili, da ie vse skupai insccnirano in da šofer sploh ni povozil dame Zdravnika in advokata, ki bi prevzel tako umazano stvar, v Ameriki žal ni težko nai ti.
V	največ slučaiih posestniku avtomobila sploh ne preostane drugo, kakor da se pogodi. Take zadeve prideio namreč pred poroto, ki vedno stoii na strani poškodovane dame. Mnogokrat se zgodi, da se izplača do 50.Ofo dolarjev odškodnine.
Policiia v Chicagu ie zasledila eno od takih tolp. ki je v dveh letih »zaslužila« na ta način 225.000 dolariev v devetih mestih. Računaio da so od izplačane zavarovalnine 50.S79.144 dolariev v enem letu debili sleparji v roke naimani četrtino.
Ekonomija pri avtomobilskem obratu
Motor avtomobila je stroj, ki pretvarja toplotno energijo, katero dobiva pri gore* nju zmesi pogonskega sredstva in zraka v mehanično delo. Ekonomije motornega vo* žila presojamo po tem. koliko v resnici iz* koristi pogonske sile od vsake kalorije zgorelega pogonskega sredstva.
Če s tega stališča presojamo vrednost današnjega motorja, bomo rekli, da je to zelo neekonomičen stroj, čeprav se je nje* gova konstrukcija že izredno izboljšala.
Od celotne moči, ki jo dobimo od gori* va, se izgubi 36 odst. pri hlajenju z vodo ali z zrakom. Naslednjih 38 odst. moči iz* haja z odvodnimi plini skozi odvodno česali pa uhaja pri izžarevanju toplote, ne da bi pri tem opravilo kako koristno delo.
Na ta način preostane še 26 odst. ener* gije, ki bi se eventuelno še lahko koristno uporabila. Vendar moramo tudi to neznat* no količino še precej znižati, ker sc de! pogonske sile porabi za to, da se obvlada notranje trenje, kakor n. pr. trenje bata ob cilindrov e stene, trenje ležišč, trenje pri menjalniku itd.
Tako nam končno ostane od vse energ;* je pogonskega sredstva samo 12 in pol od* stotka, od katere se zopet porabi polovica na normalen obrat motornega vozila, a po* lovica kot rezerva, ki se uporablja za več* jo hitrost ali pa za vožnjo navkreber.
Navedeno nam jasno kaže, kako velike važnosti je zmanjšati trenje na minimum. Vse pa. kar na ta način prištedimo, pome* ni ne le prihranek na dragem materijalu, ampak tudi olajša vožnjo, ki postane mno* go bolj udobna in zanesljiva.
Ravno tako, kakor pazi trgovec na vsak izdatek, ki ga ima v svoji trgovini, bo tudi vsak avtomobilist gledal na to, kakšni so njegovi izdatki, ker je razlika med dobič* kom in izgubo zelo neznatna in zato jo lahko vsak najmanjši izdatek spravi iz ravnotežja
Da nam bodo ti stroški jasnejši, naj na* vedemo dva slučaja iz prakse, ki sta zelo poučna:
V	Ameriki so izračunali na podlagi dalj* šega preučavanja raznih statistik, da stane za 6*cilindrski avto na 1 miljo (1.6093 km): bencin 1.29 centov (11 odst.); ol je 0.18 cen* tov (1.5 odst.), gume 1.11 centov (9.5 odsO popravila in vzdrževanje 1.43 centov (12.2 odst.): izguba na vrednosti 2 40 centov (20.4 odst.); obresti 2.62 centov (22.3 odst.); zavarovanje 0 50 centov (4.3 odst.); garaža 0.50 centov (4.3 odst.); davek in pristojbi* ne 1.70 centov (4 odst.); skupaj 11.73 ccn* tov (100 odst.).
Neobičajna preizkušnja za pnevmatike.
Kakor znano, ima soince velik vpliv na pnevmatiko za avtokolesa in vrednost gumijevih obročev je v znatni meri odvisna od njihove odpornosti proti soln^nim žarkom. Zlasti pomembno je to vprašanje za južne kraje. Znana velika tvornica Dunlon izdeluje svoje pnevmatike po kategorijah za razne dele sveta. Da študira vpliv solnčnih žarkov na gumo, je uvedla v svoje laboratorije novo metodo pre>zkuševanja odpornosti pnevmatike proti solnčnim žarkom. Uporablja namreč ultravioletne žarke, ki v toku nekoliko ur izvršijo to, za kar bi soince potrebovalo nekaj mesecev. Ta metoda se je, po izjavah Dunlopovih kemikov, sijajno obnesla in tvornica je sedaj v položaju, da za svoje proizvode v naprej ve. kako se bodo držali v raznih, zlasti tudi še v tropskih krajih.
V	ameriški avtomobilski industriji je zaposleno skoro 4 milijone delavcev in uradnikov. Javnih garaž je v U. S. A. okrog 60 tisoč, mehaničnih delavnic, bencinskih pump in prodajaln avtoolja okrog 90.000 in trgovin z rezervnimi deli okrog 70.000.
Nova tovarna avtov v Nemčiji. Belgijska tovarna Fabrique National d'armes de Guer-re, ki izdeluje avtomobile in motorna kolesa, znane pod znamko F.N., je dobila od nemške vlade dovoljenje graditi v Aachenu tovarno, ki bo oskrbovala nemška tržišča z belgijskimi avtomobili.
Moške srafee
spod. hlače, kravate, naramnice rokavice, nogavice, modne pasove. paFoe. no naisolidneiših re nah pr; ŠTFRK nasl. KA^NIČNIK, Ljubljana, Stari trg 18.
Članom Motokluba „Ljub- I Ijana" in ostalim motocikli-stom!
Za binkoštne praznike priredi Avstrijski Touring-klub, sekcija Beljak izlet v Ljubljano. Izletniki prekoračijo državno mejo na i Podkorenu med 8. in 10. in prideio okrog 13. v Ljubljano. Popoldn enapravijo izlet v | Logatec. Start ob 16. izpred hotela »Union«. Zvečer se vrši pozdravni večer v hotelu »Štrukelj« ob 21.
V	ponedeljek zjutraj ob 9. startajo na Bohinjsko jezero in sicer izpred hotela »Štrukelj« Zvečer se vrnejo črez Podkoren zopet v Beljak.
Moto-klub »Ljubljana« poživlja vse svoje člane in ostale motocikliste, da se udeleže sprejema na meji (Podkorensko sedlo), dal.ie izleta _v Logatec, pozdravnega večera v hotelu »Štrukelj « in izleta v Bohinj, ki je za člane Motokluba »Ljubljana« strogo obvezen
Športna dolžnost vsakega motociklista, posebno onih, ki so bili lansko leto v Beljaku in Celovcu je, da se sprejema in ostalih točk zanesljivo udeleže. — Odbor.
Šport
Športni drobiž
V	Parizu vlada za nedeljsko tekmo med našo in francosko reprezentanco veliko za* nimanje. Francoski listi se bavijo obširno s tekmo ter z našim nogometnim športom. Večina listov izTaž upanje, da se bodo Francozi, ki so tako lepo igrali proti an* gleški reprezentanci, dobro držali tudi pro« ti Jugoslovenom. Vsekakor podčrtavajo li* sti, da Francozi ne smejo napraviti velike pogreške ter podcenjevati nasprotnika, ker da je Jugoslavija v nogometu boljša od Francoske. Francosko moštvo je v glavnem isto kot ono, ki je 9. t. m. igralo proti i Angliji. Francoske barve bodo zastopali na* ' slednji: Thcpot, Anatol, Bertrander, Sega* len, Dauphain, Villaplane, Devaquez, Che* uva, Nicolas, Delfour, Igallay.
30. t. m. se vrši v Gradcu medmestna tekma Gradcc : Zagreb. Zagrebški podsa* vezni kapetan Petrovič je za to tekmo od* redil nastopno moštvo: Potbra.ški*M'alec, Kovač * Ralič, Premrl, Brozovič »Vidrich, Martinovič, Armano, Pavelič, Praunsperger. j Igrači Haška in Gradjanskega niso mogli priti v poštev, ker igrata ta dva kluba 2. junija v prvem kolu tekmovanja za držav* no prvenstvo.
V	Bukarešti so se naši nogometaši izka* zali ne samo kot dobri športniki, temveč tudi kot dobri — ognjcgasci. V noči p>red tekmo proti rumunski reprezentanci je v hotelu, kjer so stanovali naši nogometaši, pričelo goreti. Samo hitri pomoči naših športnikov se je treba zahvaliti, da je t>l pcžfr takoj lokaliziran.
Obstoji možnost, da se bo število udele* žencev tekmovanja za srednjeevropski po« kal s pristopomo Francije povečalo. Toza* devni dogovori med Avstrijo, Madžarsko, I Češkoslovaško, Italiio in Švico na eni stra* ni ter Francijo na drugi strani se bodo sprejeli šele v Barceloni. Prihodnja konfe« renca za srednjeevropski pokal se vrši 9. i junija v Budimpešti.
Predsedništvo FINA je priznalo nasled* nje svetovne rekorde: Gospodje 1000 m prosti stil Arne Borg (Švedska) 13:02; 100 m hrbtno Kojac (Amerika) 1:08.1. Dame: 400 m prsno Braun (Holandska) 6:45.3. — 200 m brbto Braun 2:59.1; ICO m hrbtno j Braun 1:21.3: 400 m hrbtno Braun. 150 var* ; dov hrbtno King (Anglija) 57.1, 400 m pro* ' sto Marta Norelius 5:12.4.
Arne Borg je v Los Angelesu postavil na 440 y»rdov nov svetovni rekord s 4:51. Dosedanji svetovni rekord je imel \Veiss* miillcr s 4:52.
SK Svoboda. V nedeljo igra II. garnitura v Cerknici. Postava v garderob:, kjer naj se dvigne oprema. Odhod ob 14.35. I. garnitura ima trening v nedeljo dop. ob 9.30 uri v naslednji (postavi: Fugina, Gašperšič, Ciniiperinan. Boncl, Habiht. Batič, Ozebek, Starman 1!., Potrato, Zore. Breznik. Igra se s SK Slavijo. Točno do 9. ure naj bodo navedeni v naši garderobi. Ju. niorji trening istočasno.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Pozivajo se naslednji igrači, da se z glasijo danes ot) 18. .30 v tajništvu (Masarykova 1): Korče, Vidic, Bauer, Jež, SoČ3n, Pišek U., Jug II., Privšek, Slapar, Glavič St., Martič, Kariž. — Načelnik.
SK Ilirija (labkoatletska sekcija). Radi štafete naj bodo v ponedeljek točno ob 10.30 pred Narodnim domom naslednji atleti: Režek I.. Pav-ščič, Jeglič, Branko. Ruh. Vidmar. Kumer, Stepiš-nik. Vrečko, Marchiotti, Tirna. Frdhd;ch. Stegu. Režck II., Hladnik, Sporu. Kovar. Soukal. Drese preskrbi Režek I., copate naj prinese vsakdo sam.
ASK Primorje. (Labkoatletska sekcija). Naprošam naslednje gospode, da sodelujejo pri izvedbi binkoštne štafete v ponedeljek, dne 20. t. m. Sodniki: kot zastopnik »Ju-ra« g. Zobce. prof. Cop, svetnik Dekleva. :ng. Štrenar. Kuret, Gor-janc, Brumat. Cek, Fran Maixner. Marinic. Von-čina, Danilo Sancin in Savo Sancin. — Predaje: Puc Igor. Sramel. Turna. Hansi. Jontes. Kovač:č O., Koželj, Slntič, Prašnikar. Ribnjkar, Pintarič, Trost. Ste.pič, Trampuš. Kodran. Puc Drago. Ceh. SK Ilirija se naproša, da delegira za sodniški zbor in predaje deset članov. — Sestanek sodnikov in rediteljev ob 10.30 pred Narodnim domom. — Slačilnica atletov v Nar. domu. — Načelnik L. a. sekcije ASK Primerja.
SK Natakar pozivlje vse svoje igrače, da sc udeleže medsebojnega treninga, ki se vrši v nedeljo ob 8. zjutraj na igrišču ASK Primorje. —
Zbor Inhkoatletskih sodnikov JLAS. Za službujočega odlTornika pri »Jutrovi« štafeti na frn-koštni ponedeljek določam g. Gregoriča R. —
Sekcija ZNS. (Službeno.) Delegirajo se: dne
19.	5. na igrišču Iliriie ob 10.30 Slovan jun. : Jadran jun. g. Lukežič. na igrišču Primorja ob 10-30 Primorje juin. : Hermes jun. g. Jesih; dne
20.	5. na igrišču Ilirije ob 10.30 Slovan rez. : Jadran rez. g. Mahkovec. na igrišču Primorja ob 10-30 Reka rez. : Krakovo rez. g. Czerny.
Redna glavna skupščina JZSS bo v nedeljo, 26. t. m. v beli dvorani hotela Union ob 9. dopoldne. Dostop je dovoljen vsem zimskim športnikom. Pravo glasovanja imajo delegati klubov s pismpnim pooblastilom. Dnevni red bo obsegal poleg običajnih ločk in samostojnih predlogov tudi razgovor o mednarodnih zimskosportnih tekmah v Bohinju 1. 1930. Za udeležence velja polovična vožnja.
OpiKl
Ilirija (Ljubljana) ; Amater
Na binkoštno nedeljo odigra rezerva Ilirije prijateljsko nogometno tekmo s Amaterjem v Trbovljah. Kakor vsa.ko leto, vlada tudi za to tekmo mc-d športno publiko, katera ie vedno ■pozdravljala gostovanje Ilirije v Trbovljah, precejšnje zanimanje. V predtekmi se srečata rezerva Amaterja proti novoustanovljenemu športnemu klubu SK Do-brna. Tekma se prične oh 16. uri, predtekma pa ob 14.30 na igrišču SK Amaterja.
Službene objave LNP
(Iz seje posl. odbora dne 15. 5. 1929.)
Poslovni odbor je verificiral naslednje prvenstvene tekme: Primorje : Maribor 7:3 in 5:4, Železničar rez. : Svoboda rez. 3:0 p. f., nadalje v smislu točke 6. pravilnika za prv. tekme juniorskih moštev tekmi Primorje jun. : Slovan jiun. in II:rija jun. : Slovan jun. z rezultatom 3:0, ker je SK Slovan nastopil z igralci ne-juniorii proti določilom točke 3. pravilnika; jn-niorskemiu moštvu SK S'ovana se razen tega po točki 6. pravilnika zabrani igranje za dobo 14 dni, t. j. do 31. t. m.
SK Ja-dran se poziva, da naknadno predloži do 21. t. m. sestave svojih moštev za tekme Jadran jun. : Ilirija jun. 9. 5., Jadran jun. : Hermes run. 12. 5. in Javornik : Jadran 12. 5.; •posl. odbor predlaga klub zaradi neoddaje sestav sodniku upravnemu odboru v globo Din 75.—.
Posl. odbor poz:va ponovno igr. Čopa Lojzeta (Hermes) in Muslov;ča Josipa (Slavita), da se predstavita poslovnem« odboru na prihodnji seji dne 22. t. m. ob 20. uri, da pojasnita netočnosti v seznamih moštev za tekme dne 5. t. m. Ako ostane poziv .brezuspešen, t?osta igralca suspend:rana in predana kazenskemu odboru. Posl. odbor ie verif;ciral naslednje igralce: s pravico nastopanja dne ?fi. maja za SK Natakar: Pregelj Josip. Sare Peter. Jeranč'č Rudolf, Kuikec Stane. P;n Stane. Je'n^kar Maks; za SK Reka: Eržen Franc; za 2SK Hermes: Mikloš;č Stane. Orehe k Franc: za SK Slovan. Cestar Franc. Dejale Jo Sko. Periraj Jo slo. Per-ko Nane. Smrnkar Ludvik, I eširiak Gvido. Hm-dler Aloizij. ŽVic Franc. Zivic Karel; za SK Čolezničar: Srnob Adolf. Kos'ter Franc. Dobrla Franjo: za SSK Maribor: Pušenjaik Vladimir. Majer Tone;
s nmvico n3sto«**nJa dne 18. novembra 1929 za SSK Maribor Petan Fmost; za SK Svoboda, Ljubljana: Starman AdoTf. — Tajnik II.
SK Svoboda rez. : SK Javornik (Cerknica).
Izvrstna rezerva Svobode igra v nedelio popoldne z navedenem klnibom pr?iate!jf.ko tekmo. Sivoboda je v dobri formi, kar ie dokazala s sWnn zmago nad I. moštvom SK Grafika Tudi SK Javom;k. se r^hnia v prav dobri formi in Ivi	tega tpffmn dokni zammiva. Odigra
se v Cerknici ob vsakem vremenu.
DDL. JEZERO. V nedeljo 26. t. m. vsi na Otok na vrtno veselico, ki jo bo'priredilo prostovoljno gasilno društvo Dol. Jezero z običajnim sporedom. Igrala bo gasilska godba iz Cerknice. Čolni za vožnjo po Cerkniškem jezeru na razpolago poset-nikom. Ker ima društvo ogromne izdatke za motorno brizgalno, ki si jo je nabavilo, se priporoča za mnogoštevilni obisk.
BOGOJINA V PREKMUR.IU. Podpisani se v imenu šolske mladine riajprisrčnejše zahvaljujem g. ravnatelju A. Skali v Mariboru, ki je šel mojim učencem ob priliki majniškega izleta v vseli ozirih na roke ter nam preskrbel hrano v urad. menzi. Nadalje se zahvaljujem gospe Muleievi v Rušah, ki je bila tako prijazna, da je dala otrokom brezplačno prenočišče in zajtrk. Obema, prisrčna hvala! — Oton Brelili, šoi. upravitelj v Bogojni, Prekmurje.
KRŠKO. Namesto cvetja na grob gospe Marije Rupertove je podarila gospa Fani Premelčeva iz Ljubljane 100 Din v prid podružnici Kola iugoslovenskih sester v Krškem. — Prisrčna hvala.
BOHINJSKA BISTRICA. Velika gasilska proslava v Bohinju. V nedeljo 2. junija bodo v Bohinjski Bistrici velike gasilske slavnosti. kakršnih do seda.i Bohinj še ni videl. Zlet radovljiške gasilske župe je združilo bistriško društvo s proslavo 45 -letnice svojega obstoja. Obenem se bo ta dan blagoslovila štiricilinderska motorna brizgalna, ki meče na minuto 1000 1 vode. Program prireditve je na kratko očrtan v naslednjem: Ob 8.37 oficijelni sprejem gostov na kolodvoru pri izletniškem vlaku 920, ki bo že ta dan izjemoma vozil v Bohinj in se vračal s postaje Bistrica-Bohinj-sko jezero kot št. 1919 ob 19.04. Po sprejemu povorka članstva po vasi. Po božji službi ob 11. blagoslovitev motorne briz-galnc pri Občinskem domu in odlikovanje zaslužnih delavcev na tem polju. Ob 13. skupne gasilske tehnične va.ie. Od 14. naprej na dvorišču in vrtu Občinskega doma prosta zabava, katere glavna privlačna sila bo koncert 50 mož broječe godbe na pihala. ki si je pri zadnjem tekmovanju slovenskih civilnih godb priborila drugo mesto. Društvo je že danes s polno paro na delu, da vsestransko zadovolji čislane goste. Podrobnosti se bodo še pravočasno objavile. Načelstvo naproša bratska društva, da pravočasno odgovore na stavljena jim vprašanja, ker je prepričano, da ta dan lahko pokaže, kaj zmore stroga disciplina.
MALA NEDELJA. Narodno kulturno društvo pripravlja akademijo v proslavo Materinskega dne, ki bo v nedeljo 2. junija. Nastopil bo moški in mešani pevski zbor ter po daljšem odmoru tudi tamburaški zbor. Vprizorila se bo tudi mladinska pravljična igra s petjem, godbo in plesom: »Pri mamici je raj«. Sosedna društva se naprošajo. da se ozirajo na to prireditev ter akademijo v obilnem številu posetijo.
SREDIŠČE OB DRAVI. Sokolski pevski zbor je s svojim koncertom, ki ga je priredil pretečeno nedeljo, znova upravičil svoj dober sloves. Pokazal je znova svoje resno stremljenje za višjim. Brezdvomno leži izredno mnogo truda in energije v tem delu, s katerim ie naš požrtvovalni pevo-vodja br. Joža Culek uspel dvigniti sokolski pevski zbor na današnjo višino. Mnogo idealizma, mnogo dobre volje in ljubezni do lepe slovenske pesmi pa je pokazal tudi vsak poedini član zbora. Razveseljiv pojav je tudi nastop Bolfenskega zbora. Podoba je. da bo središki Sokol potom pesmi najlažje osvežil stike z okolico, ki so se zadnji čas med njim in njegovim odsekom pri Sv. Bolfenku. žal. popolnoma zrahljali. Bol-fenski zbor je bil živahno aklamiran in je žel za svoje točke mnogo priznflnia. Vrhunec večera je bila Srh\vabova »Zdrava Marija«. Za sopran solo s. Mire Brenčičeve imamo «amo laskave besede. Pohvalno treba omeniti tudi našo dično godbo, ki je
spopolnila program z več točkami. Ž njo se upravičeno ponašamo. Prirediteljem koncerta, v prvi vrsti pevovodji br. Cul-ku, iskreno čestitamo na uspehu s prošnjo, da nas ne puste predolgo čakati na prihodnji koncert Gotovo bi se obnese! v poletnih mesecih kak izlet v našo okolico, združen z nastopom sokolskega pevskega zbora in godbe.
STUDENCI PRI MARIBORU. Desetletnico svojega obstoja bo proslavil Sokol v Studencih 2. junija. Ob tej priliki bo priredil velik javen telovadni nastop, katerega se bo udeležilo korporativno tudi mariborsko Sokol s t vo ter večje število članstva iz okoliških društev. Za te je naprošena polovična vožnja. Ob pol 15. se bo vršila povorka iz mesta, in sicer od Narodnega doma v Studence, ob pol 16. bo javna telovadba. potem pa prosta zabava. Studenški Sokol, ki zre danes lahko z mirno vestjo riazai na svo.io desetletnico sicer trdo. a plodonosno delo. pričakuje, da se ga bodo spomnili ob tej priliki vsi prijatelji Sokol-stva, ter prosi, naj druga društva upoštevajo okoliščine ter ne prirede ta dan kake večje prireditve.
Novosti Šei»Hak<tbske
f niM'^,'
(Priobčuja knjižničar Matija R o d e.) (Nadaljevanje.)
Podržni Ivan: Martin Brbek. Roman. T. del. 4420.
Mav K.: Križem po Jutrovem, 2. zvezek:
Kako sem v Mekko romal. 4423. Naša beseda. Izbcr pesmi Otona Župančiča 4438p.
Življenje in svet. leto II. 4439r. Ualsworthy John: Tamni svijet. Roman.
1236h. Svijet. 1928. 1237h.
Perzinski VVl.: Samo jedanput u životu. Roman. 1238h. Lovrič Božo: More. Roman. 1239h. Lifzi Bjelevac A.: Melika. Roman. 1240ii. H. de Montberlaut: La petite infante de Ca-
stille. 7C5f. Andre Maurois: La vie de Disraeli. 700f. I). J. Merejskovskv: Pierre le grand. 707f Georges Ohnet: Roi de Pariš. 70Sf. Paul Rourget: L'irreparable. Deuxi£me
amour. Profils perdus. 709f Holitscher A.: Es gesehah in Moskau. Fin
Roman. I0591n. Wallace Edg.: Der Diamantenfluss. 10r>0?n. Stelansson V.: Neuland im Norden. 10o93z. Dreiser Th.: Seh\vester Carrie. Roman. 10594n.
Lobel - Franzesband Jos.: Von der Ehe bls
zur Liebe. 10595n. Salten Felix: Die Geliebte des Kaisers. No-vellen. 10596n.
Elzer Marg.: Schicksalsstunden. Roman. 10597n
Wallace Edg.: Der Doppelganger. J0599n. Klabund: Moreau. Pjotr. Mohammed. Bracke lOOOOn.
Bartz K.: Das Grauen von Cavenne. Ic601n. Frondaie P.: Die Frau von zvveimal zvvan-
zig. Roman. 10605n. Kaergel H. Clir.: Ein Mann stellt sich dem Schicksal. Roman. 1060tin. Huxlev AMous: Paralellen der Liebe Roman. 10607n. Dekobra M.: Me in Freund — der Dieb. Roman. 10608n. Wast Hugo: Die Unerbittliche. Roman. 10009n.
Mann H.: Siben Jahre. Chronik der Gedan-ken und Vorgange. lOOlOz.
Izvleček iz programov
Sobota, 18. maja.
LJUBLJANA 12.30; Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa in reproducirana glasba. — 17: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Nemščina.
—	19: Špšritizem na Notranjskem; psihoanalitična pojasnitev zagonetnega slučaja (dr. Bartol). — 19.30: Početek pokojninskega zavarovanja javnih nameščencev. — 19.55: Odgovor slovenske mladine na mirovni pozdrav mladine iz \Valiesa. — 20: Koncert pevskega kvarteta Glasbene Matice. Vmes žvižga g. Bučar. — Koncert radio orkestra. — 22: Napoved časa in poročila.
Nedelja, 19. maja.
LJUBLJANA 10: Dela v vinogradih: zatiranje škodljivcev (Fr. Kafol). — 10-30: O sadjarstvu predava inž. Skubic. — 11: Koncert radio-orkestra. Vmesne spe ve poje g. Mankovič. — 15:- Go-gol: »Ženitev«; izvajajo člani nar. gled. — 16: R;l»ničan Vrban pripoveduje svoje storije. — Reproducirana glasba. — 17: Koncert rad:o-orke-stra. — 20: Večer slovenske glasbe, izvaja godba Dravske divizije. — 22: Napoved časa in poročila. — ZAGREB 11.30: Dopoldanski koncert. _ 16.30: Prenos nogometne tekme. — 19: Klavirske skladbe starih mojstrov. — 20: Prenos opere iz narodnega gled. — Lahka godba. — BEOGRAD 12.10: Komorna glasba. — 13.15: Poročila. — 17:' Narodno selo. — 20.25: Koncert akademskega pevskega društva »Stankovič«: pesmi Jos. Suka. — 21.55: Godba za ples. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 18.05: Koncert Mozartovih skladb. — 19.05: Koncert godbe na pihala. — 20: Zabaven yečer. — 21: Program iz ttrma. — 21.35: Starejša češka godba za ples. — 22.30: Lahka glasba. — BRNO 16.30: Koncert iz Prase. _ ig: Klavirski koncert. — 19.05: Lahka glasba. — 20.25: Orkestralen koncert. — 21: Veseloigra. — 21.30: Nadaljevanje konceita. — 22.30: Lahka glasba. — VARŠAVA 15.15: Prenos koncerta iz filharmonije. — 18.30: Literarno glasbeni večer. — 20.15: Prenos koncerta iz Poznanja. — 23: Plesna glasba. — DUNAJ 10.20: Koncert na orgle. — 11: Orkestralen koncert. — 16: Popoldanski koncert. — 19.20: Komorna glasba. — 20: Prenos iz dunajske drž. opere: gostovanje milanske »Scale«. — Glasba avstrijskih skladateljev. — BERLIN 16.30: Koncert lahke godbe. — 20: Večerni koncert orkestra. — FRANKFURT 16.30: Popoldanski koncert. — 20.30: Glasbeno literarna b;n.koštna pr:red;tev.
—	LANGENBERG 16-30: Vojaška godba. — 2045: Prvo deianie Wagnerieve opere »Tristan in Isol-da«. — Koncert lahke godbe. - STUTTGART 15.30: Popoldanski koncert. — 20: Veseloigra. — 21.30: Mešan večer. — BUDIMPEŠTA 10: Cerkvena glasba. — 12.30: Simfoničen koncert. — 16: Predavanja in glasba. — 17.35: Pevski koncert. _ 19.35: Dramski večer — Ciganska godba. — TOULOUSE 20.30: Havaiska glasi«. — 20.45: Odlomki iz Massenetove opere »Manon«.
—	LONDON 19.55: Prenos večernic. — 21.05: Pevski koncert in vojaška godba. — RIM 17: Poooldanski koncert. — 20.45: Verdi-eva opera »Ples v maskah«. - STOCKHOLM 18: Prenos več»rnic. — 20.45: Rubnsfeinova sonata za čelo in klavir. — 21.45: Koncert vojaške godbe.
aco
a ce
pa
i
1700 m globoki 67° C žvepieni vulk. izvirki proti revmi gihtu — išiasu.
Po statistiki 1928 od 22.000 bolnikov S0% popolnoma ozdravljenih. Stanovanja imajo razne cene. Ia »Thermia-Palace-Hotel«, močvirne kopelja v hiši, modem. Tennis — Goli, streljanje golobov, angl. kopa-liščni park. — Obalne šetnje. — Oddaljeno od Dunaja 3Vi tire. — Inormacije daje:
L. SCHREIBER, ZAGREB, Akademičkj trg l/II.
ki ga bo kmalu koncc. Kakor je film na nasilen način prikrajšal dramo, ta* ko bo moral sedaj vrniti drami to, kar je njenega. Izgledi drame in gledališča že sedaj naraščajo, seveda pa je dolžs nost gledališča dajati take stvari, ki koreninijo tako v življenju kakor v publiki. Problem trikota je že tako prcmlet, da učinkuje omledno in ga ho zato treba odstaviti z dnevnega re« da.«
Nameravani prekomorski poleti
Kodanjski listi poročajo, da se pris pravlja za prihodnji mesec direkten transoceanski polet iz Newyorka v Stockholm. Letalci pojdejo čez Gron= landijo in Islandijo ter obiščejo tudi Kodanj. Pilota letala ki pojde to ruto, bosta znana letalca Hassel in Cramer. V njunem spremstvu bo ameriški miliš jonar in finančnik Frederik- Aparat bo Fokkerjevega tipa. Drugi preko* morski polet bo 'vegal švedski letalec VVrangel, tretjega pa mislita absolvira* ti dva druga švedska letalca.
Angleški kralj Jurij V.
kmalu ne bo več rekonvalescent. Njegovo zdravje se krepko utrjuje. Ta posnetek je bil napravljen o priliki njegovega izleta v Midhurst.
Govoren film - zadri ie minute kinematografa
Avtomobilski Grand Prix de Bourgogne
Avtomobila §t. 28 in 40 sta dosegla pri Iran. coski avtomobilski tekmi skozj Burgundijo najlepši uspeh. »Matinov« pokal pa je prejela športna vozačica tnadame Dcpretova.
Žene „jockey"
Če so žene »jockev« za Evropo sko= ro novost, pa niso več za Ameriko, kjer se je že pred vojno pojavila pri tekmah žena v kostumu »jockeva«. B'u la je to gospa Maitland Alexandcr. so* proga pastorja prve presbiterijanske cerkve v Pittsburgu. Leta 1906. se je udeležila tekme brez ovir in dobila pr* vo premijo. Ali drugi dan so ji pitts* burške dame zapirale svoje salone pred nosom, ne zato, ke» se je udeležila tek= me, marveč ker je sedela v sedlu ka? kor moški, kar so smatrale gospe za nekorektno in nedostojno. Sedaj je ta predsodek že izginil v Pittsburgu pa tudi drugje in v pariškem bouIogn= skem gozdu jahajo ženske na moški način. Ako bi se na Angleškem, v kla= sični športni debeli, ne bale škandalov, bi mnoge ženske rade pričele posnema* ti pogumno pittsburško damo. Na An= gleškem je nekaj žensk nameščenih v konjušnicah za paže. V Franciji so vsa velika športna društva doslej odkloniš la ženskam dovoljenje »jockeva«.
Poštni uradnik - milijonski tat
Pred pariškim sodiščem se je moral te dni zagovarjat' mož. ki je do nedavno opravljal zaupno službo na pošti in ie zaupanje izrabil v tatinske svrhe. Prilastil si je iz poštne blagajne vsote, ki znašajo skunaj šest in pol milijonov frankov. Obtoženec se piše Severac in priznava tatvino. Z nakradenim denar= jem je razkošno živel, kupoval avto« mobile in kupčeva! z nepremičninami. Poneverjal je denar že leta in leta. oblasti pa so mu prišle na sled šele pred nekaj meseci.
Rimske galere se dvigajo iz vode
Na pobudo predsednika italijanske vlade so začeli dvigati iz iezera Nemi stare rimske ladje.
Pariški reporterji objavljajo v svos jih listih zanimiva izvajanja mladega amer. gledališkega pisatelja Channinga Pollocka. Vprašan po izgledih govos rečega filma onstran Oceana, je Pol* lock izjavil: »Amerika se je filma ta* ko naveličala, da preti kinematografu resen pogin. Občinstvo je v bioskopu otopelo. Govoreči film pomeni za kino nekakšen milosten podaljšek življenja,
Zadn ji Hahsburžani v francoskih Alpah
Kako živi bivši dunajski cesarski dvor na tujih tleh__»Naš kralj
Oton«. — Žita je še vedno v črnini in nosi pajčolan.
V idilični gorski kraj Villard des Lans, nedaleč od Grenobla, je prispela letos pozimi odlična obitelj z damami m otroci. Mati dece se je vpisala v tuj« ski seznam za grofico Luzace. Njeno spremstvo sta tvorili v glavnem dve dami, grofica Korff in grofica De Das mat ter dva kaplana.
Čim so gostje dospeli na mesto, so bile oblasti opozorjene, naj skrbe za mir prišlecev, ki nočejo biti moteni. Grofica Tereza von Korffova je naje« la neko vilo zase in za vso družbo. Ljudje so se začeli zanimati, kdo so prav za prav gostie in ker je splošno znano, da ie grofica Korffova stalna spremljevalka bivše cesarice Zite. ni trajalo posebno dol<io. da so ugenili. za koga gre. Novodošleci so bili — člani bivšega dunaiskega dvora.
Žita se je z otroci nastanila v lepi vili med borovci. Vi'a ima lepa. zelena okna. Sobico v drugam nadstroniu so preuredili v kapelo kier se vs?ko ju* tro bere maša. Žita ji prisostvuje z vsem spremstvom.
Dnevni red 7itinega dvora ni kdo ve kaj posebnega. Nadvoivodmia vstane ob 7. uri ziutrai in zbudi takoi deco. Družina "re v krnelo, po opravs lieni pobo?no«=+i 7s»itrkm"e. notrm se* deio otroci h kniiganr Poni- trnia orj 8 do 11. ure i" se vrši v štirih ieziV'h. največ v r>emščini. po*^m v *rancošris ni. angleščini in šninšeini Ob 11 do* poldne se deca poda na prnctn in se Spr^^ia ter igra H" 1? V^Vsi e^sa so litini otroci zah"5*1' tudi V f"lo«
vadV; vendar ni"5o nikoli telovadil? r
ostalimi otroci. amn^V to -.^l"? raVaTi. da sp ip dvoran* i^nra-mila. Šele nato so začeli telovaditi sami.
Po sprehodu je obed. Prevladuje mas džarska kuhinja. Med obedom svira gramofon, ki ponavlja dan za dnevom stare avstrijske pesmi. Po kosilu se vrše izleti in učenje na prostem. Tako mine dan do večera.
Najstarejši sin Zite je nadvojvoda Franc Jožef Oton. Bratje in sestre ga imenujejo kratko »naš kralj Oton«. Tudi spremstvo ga ne kliče drugače in mu izkazuje za njegova leta nenavads no spoštovanje Veličanstvovanja des žuje na vse strani. Otonu to očividno laska. Glavo nosi visoko pokonci. Po* stave je vitke, oči plavih, lasje so mu svetli.
Med Otonom in brati ter sestrami je precejšnja razlika. V obraz so si sicer vsi podobni, drugače pa je ostala sedmorica Zitinih otrok znatno slabots neiša. Naimlaiša med deco je nadvojs vodinja Marija Ima šele sedem let. Deca je zelo preprosto oblečena, med tem ko hodi Žita še vedno v črnini. Obraz ii pokriva gost paičo'an.
Žita živi zelo samotno. Redko gre iz hiše in nrav tako redko se pokaže pri oknu. Med posli se pojavlja samo tes dai. ko je sigurna, da ie ne bo spoznal noben tuiec. Neko mlado Madžarko ie zamikalo, da bi videla Žito iz oči v oči Izprosila ie dovoljenje pri kuhari* ci. da sme ostati pri niej v kuhinji. Žita ie prišla in zahtevala v nemščini skodelico mleka. Madžarka io je pri tei priliki pozdravila, kar ie bilo bivši cesarici zelo nepriietno Neievoljno je rekla; »Tu se že vse neha. vsi me pos znaio!« Ker je radovednost ljudstva vedno večia. namerava Žita v kratkem odpotovati nazaj v Lequeitio na Špans sko.
Plašč dr. Schachta
Francoski publicist Jules Sauerwein pripoveduje v »Matinu« zanimivo anes kdoto izza zadnjih reparacijskih po« gajanj. Vodja nemške delegacije dr. Schacht je nepretrgano tožil, kako ves like izdatke ima Nemčija, ki baje ne more plačati tega, kar zahtevajo od nje veliki upniki -"Gospodje,« je rekel, »prosim vas, poglejte moj plašč! Nem» ško ljudstvo je tako obubožano, da si celo jaz nisem mogel več let kupiti no> vega plašča.« Strokovnjaki so dr. Schachta pomilovalno pogledali. Owen Young in Morgan sta si celo pomežiks nila. Debata se je nadaljevala. Zopet je prišel trenutek, ko je dr. Schacht menil, da lahko izlije merico sentimens talnosti. Začel je: »V Vzhodni Prusiji je zemlja skoro zastonj. Kako poceni lahko kupiš zemljišče, izpričuje pris mer, da sem jaz lani kupil tam ogroms no imenie za borih 300 tisoč frankov.« Nato belgiiski delegat Franoui: »Vis dite g. doktor, pri tisti priliki bi si bili lahko kupili plašč, ki stane manj.«
Kuga na nemškem parniku
Iz Lizbone poročajo, da ie prispel tia iz Buenos Airesa nemški parnik >-Cap Arcona«, na katerem je 60 pot» nikov bolnih na škrlatici in na bubons ski kugi. Vsi bolniki so iz Argentine. Prosili so, da bi se v Lizboni izkrcali in bi potovali dalie po železnici v Bous logne. Ko ie prebivalstvo to izvedelo, se fa ie nolastila strašna panika in na vlado so bili takoj odposlani ostri pros testi.
Delo, ki se je izolačalo
Rivši prezident Zedinienih držav Calvin Coolidr»e i" dovršil avtobiogras fiio. ki šteie 45.000 besed. Založnik je odkimil rokopis za 100 tisoč dolarjev. Coolidge je pisal delo tri mesece in pol.
Kazni za samce v stari
/1 v«..
Grčiji
Davek na samce je v nekaterih ses danjih državah že uveden, drugod je v načrtu. V starih časih so se tudi obs regali ob samce in vlada v Sparti je bila odredila za. nje originalne kazni. Sodniki so samce lahko prisilili, da so morali popolnoma nagi v hudem mras zu korakati po glavnem trgu med ins sulti in kričanjem množice, ki jim ie očitala, da se odteguiejo svoii dolž* nosti: pomnoževati helenski rod. Sams ci niso smeli k igram, ki so iih proizs vajale najlepše Spartanke. (To pa ni bilo modro. Če bi bili pripuščeni, bi le vjela kaka lepa igralka enega ali drus gega!) Kaznim se ni mogel izogniti nihče, naj bo mlad ali star. (Vztrajali pa so vendar, četudi jih je oblast izs postavljala kazni in posmehu!) Kses nofont pripoveduje, kaj se je pripetilo zmagovalcu Derkvlidasu. ki ie bi! sas mcc. Ko ie prišel v skupščino, se neka= teri mladi ljudje niso hoteli dvigniti s svoiih sadežev. Ko jih ie Derkvlidas začuden gledal, mu je eden izmed njih
rekel zaničljivo, da ne vstane pred njfm, ker bo umrl brez otrok ...
Caruso in milijarderjev pes
Neki newyorški milijarder je povas bil nekoč slavnega tenorista Carusa k sebi, da mu zapoje eden ali dva komas da. Caruso se je odzval vabilu. Reklo se mu je, da bo navzoč samo gospo* dar in da bo pel samo za njega. Tako je b.ilo. Bogatin je Carusa lepo spre« jel in mu rekel: vidite, da sem sam, le psa sem vzel s seboj. Caruso je začel peti, pes pa lajati. Caruso se ni dal motiti in je pesem odpel do konca. Milijarder je bil povsem zadovoljen in je rekel, da je petja že dovolj. Odštel je Carusu dogovorjeno vsoto potem pa se je poslovil z besedami: Moj pes ima navado, da laja, kadar poje moja žes na. Doslej sem mislil, da je temu vzrok njen grdi glas, ali videl sem, da je pes laial tudi. ko je slišal peti vas. Pre* izkušnja je končana. Vas zahvaljus iem... za svojo ženo. Caruso ie ods šel. nekoliko iritiran, ker je služil ekss perimentu s psom, pa četudi je bil mis lijarderjev.
Vsi trije hočejo priti na krmilo
po angleških volitvah, seveda! Od zgoraj navzdol: Mac Donald, vodja labouristov: Llovd George, vodja liberalcev in Baldtviii, vodja konservativcev.
Andre Roman:
Kinematograf
Zakonca Vesperjeva sta bila strastna prijatelja kinematografa. Nobene pre-mijere nista zamudila. Ce jima je kdo napravil opazko, da presega ta kult že vse meje, sta složno odgovarjala:
»Umetnost na platnu razmika obzorja, ustvarja povsem nove poglede na svet, navaja gledalca k novim potom do človeka, književnosti in gledališča.«
Tako sta se navadila debatirati o kinu, kakor razpravljajo drugi o resnih problemih. O najbolj puhlem filmu sta si znala več povedati kokor o najboljšem romanu. Zgodilo se je tudi, da sta časih gledala zelo bedast film, njima pa se je videl komičen. Smejala sta se kakor otroka. Zlasti sentimentalnost jima je ugaiala. Ob njej sta se naslajala kakor šiviljice, ki še niso bile v gledališču.
Razen kinematografa sta ljubila gospod in gosna Vesperjeva svojo edinko Jacquelino. Detecn je bilo dvanaist mesecev. I-melo je zlate laske in rdeča lička. Čeprav se je bi'a rodHa Jacquelina šele v petem letu njunega zakona, sta jo imela skoraj tako rada kakor kinematograf. Saj je bila spočeta v ljubez-
ni! Občudovala sta njene oči in obrvi, ko je ležala v zibelki, poljubljala sta ji ročice in neznansko veselje ju je navdajalo, ko je stiskala drobne pesti.
V otroku sta videla same dobre lastnosti. Sanjala sta o njeni bodočnosti in nenadoma jela verovati v to, da bo Jacquelina, kadar odrase, velika filmska zvezdnica.
Jean Vesper je bil podravnatelj Ly-onskega Kredita. Njegova žena Aneta je poučevala na osnovni šoli. Živela sta za delo, dobro življenje, za Jacque-lino in za kinematograf. To je bilo njuno obzorje, kar je ležalo izven tega, jima je bilo nekako tuje.
Ko se je rodila Jacquelina. sta se roditelja tako bala za otroka, da ga nista upala poveriti nobeni služkinji. Šele po dolgem času sta našla dekle iz Bre-tanje, ki se jima je videlo vredno, da mu zaupata otroka v varstvo. In tedaj sta obnovila zavezništvo s kinematografom. Misel, da bi si kupila majhen kinematografski aparat in bi doma sama predvajala filme, sta po kratkem premisleku opustila. In to samo iz strahu, da ne bi jima ta aparat ubil vseh ! iluzij o filmski umetnosti! Tem strast-j neje ju je navdajala ž°lja. da bi spet j ' šla k predstavi v bioskop. 2e sama at- '
mosfera, sredi katere sta se nahajala, jima je vdihovala posebno občutje. Sredi kinematografskega občinstva sta se počutila kakor doma. učinki svetlobe, ki se je ob odmorih razlila po dvorani, so jima dobro deli, orkester pa je njuno razpoloženje stopnjeval tako daleč, da sta se strnila s stotinami gledalcev v eno telo.
Služkinja, ki se jima je videla vredna, da ji poverita otroka, je bila doma iz Bretanje. Ime ji je bilo Marija Jean-ne. Vesper in žena sta bila z njo zelo zadovoljna. Bila je poslušna, govorila malo. imela je z vsem mnogo potrpljenja, kuhala je izvrstno in vrhu tega je še imenitno pestovala in zabavala Jacquelino. Ko je Vesper dejal, da ji ne more dati visoke plače, je skomizgnila z rameni in je ostala pri hiši ob tistem, kar so ji sami ponudili.
Po šestih mesecih sta se Vesperjeva že upala iz hiše brez skrbi za otroka. Popolnoma sta se lahko posvetila bi-oskopnim predstavam. Po vsaki predstavi sta našla doma Marijo Jeanno pred zibelko. Vselej je držala v rokah I ročno delo. čeprav ni dosti plela. zakaj vzorec je bil skoro vedno enako velik, i Dete je po navadi že spalo, ona pa je ' potakala zibel in zraven pela kako lepo
melodijo.
»Kako je?« jo je vselej nagovorila Aneta.
»Dobro,« je navadno odvrnila služkinja.
A baš tedaj, ko nista mogla ne gospa ne gospod Vesper prehvaliti usluž-nosti in ljubeznivosti Marije Jeanne, se je zgodilo tole:
Pri večerni predstavi v kinematografu je nastal defekt. Občinstvo ie moralo oditi domov, ne da bi bilo videlo film do konca. Tudi Vesperjeva sta odšla domov — a v njuno razočaranje je bilo stanovanje zaklenjeno.
Zvonila sta — Marije Jeanne ni bilo. da bi jima bila odprla. Gospod Vesner je ves vznemirjen segel v žep in skušal odnreti stanovanje s klitičem.
In glej! Ključavnica je bila prosta, vrata so se vdala. A v stanovanju je bilo temno in mračno. Soba. v kateri je ležala Jacquelina v zibelki, je bila prazna. Služkinje in otroka nikjer!
»Marija, kje ste?« je vsa obupana kriknila gospa Aneta.
Marija se ni odzvala. Ni je bilo doma
Gosnod Vesper je razburien preletel vse sobe — povsod ie bi'o prazno. Aneti so se zaš<bila kolena. Padla ie na divan z vso težo svojega telesa in si
jela ruvati lase. Strašne misli so ji rojile po možganih. Utvariala si je, da so vlomili v stanovanje tatovi, ki so pokradli in odnesli vse, tudi Jacquelino, shižkjnjo pa odpeljali in ji zamašili usta, da ni mogla kričati.
Tedai so se sunkoma odprla vrata. Pojavila se je — Marija Jeanne z Jac-quelino v naročju. Takšna, kakor je nista bila Vesperejva še nikoli videla! Ali je bila vobče ona?
»Sai to je vendar beračka, prosia-kinja iz .Pariških skrivnosti'«, si ie dejala gospa Aneta. Iztrgala ji je dete iz rok in ga položila v zibel. Gospod Vesper je plakal.
Polagoma se je vse pojasnilo.
Gospa Aneta ie bila zagrozila Mariji Jeanni s policijo, če ne pove vsega no pravici. In Marija Jeanne je povedala, kakor je bilo:
»Gospa... vselej, kadar ste odšli v bioskop. sem vzela otroka iz zibke in se preoblekla v beračico ... Postajala sem na vogalih in prosila vbogaime... Pekli ste mi. da mi ne morete dati več plače... jaz na sem v pros'ačenjem zvečer zaslužila štirikrat toliko kakor pri vas ves dan ...«
Od tistih dob sta gospod in gospa Vesperjeva prestala zahajati v kino.
Sana čokolada
je najboljša! ^
Specijalrta c©/c«/ada, /eurer-iura, C^Surtfcmasse), najboljša mlečna coGolada, printa coGoladni bonboni, Ganditi itd.
Sana, tovarna čokolade in 6on&onov d• | o« |.f Hoce-SCovenija
Podružnice: gjuMjana, Mlatitiot, Cei)cf
(ftCed, SpCitf &ulafcf <e%Mventca
Iz Novega mesta
Živinska razstava v Novem mestu se
bo v kratkem vršila. Zanimivo ie, da ie li-cencovan.ie bikov v novomeškem okraju, ki se je nedavno vršilo, pokazalo, da bi-koreia nazaduje. Od 23 bikov, ki so jih prignali kmetje v Novo mesto k licencovaniu so bili 4 nesposobni, v Trebnjem ie bilo pa od prignanih 33 bikov 9 nesposobnih. V Žužemberk je bilo prignanih le 10 bikov. Materiial je bil vobče slab; mnoso dobrih bikov,"ki so bili prejšnje leto Dri licencovaniu premovani, so kmetje predčasno prodali" za zakol, kar bo vsekakor neugodno vplivalo na našo bikorejo. Razdelile so se lc premije oblastnega odbora, ki niso bile ravno visoke. Biki so bili montafonske pasme in križanci te pasme.
n— Stanje živinoreje v novomeškem okraju. Po izkazu sreskega ekonomata ;e bilo lani v vsem novomeškem okraju 3404 konj. 19.208 goved, 13.204 prašičev, 20.075 ovac, 908 koz in 53.585 perutnine. Najbolj so obiskani prašičii seiinovi, ki so vsak ponedeljek in na katere pripeljejo okoliški kmetje povprečno po 100 voz z mladimi prašiči.
Iz Ljutomera
Stavbno gibanje je dosedaj v našem mestu precej neznatno. Zidarski mojster 1'relog ometuje obe stanovanjski hiši, ki ju je" zgradila mestna občina. Zunanjost teh stavb je lična, samo okna so se precej zmanjšala. Hotelir Hcrnde gradi nove klo* sete ter zaprt hodnik ob dvoriščnem trak« tu. Pred kratkim dovršil tri avtogaraže. Razen Gasilskega doma menda letos ne bo v Ljutomeru nobenih novih stavb, če ne upoštevamo prizidka k transformatorju 1 alske družbe, ki ga namerava postaviti mestno električno podjetje za nov trans* formator, ki bo dovajal tok Kukovčcvemu mlinu in Fcčarjevi žagi.
lj_ Samomor. Dne 15 t. m. so v sked« r.ju trgovca Scnčarja slučajno odkrili trup« lo hlapca Jožefa Maroše, ki so ga pogre« šali že nekaj dni.. Zadnje čase je bil v svoji službi precej nereden in zato ga je njegov gospodar g. Senčar odpustil. Maro* sa je pokladal konjema med krmo mišni« co (arzenik), ki jo je tudi sam užival ter se je najbrž v obupu ali v pijanosti za= strupil. Truplo so odpeljali v mrtvašnico. Ker je bil samomor očividen, je obdukcija izostala.
Iz Zagorja
7—. Materinski dan. V prostorih Sokol« skega doma se je v nedeljo o-b veliki ude« cžbi vršila proslava Materinskega dneva. Petje in deklamacije otročičev otroškega vrtca ter učencev ljudske šole je občinstvo nagradilo z gromovitim aplavzom. Gospa tngelmaaovi ia Ljubljane je imela lep na« govor, ki je na občinstvo napravil globok utis.
z_ Gostovanje g. Cesarja, člana Narod« nega gledališča iz Ljubljane. Sobotna po« nov na vprizoritev »Dobrega vojaka Švej« ka«. pri katerem je v naslovni vlogi nasto« pil kot gost g. Cesar iz Ljubljane, je zopet napolnila dvorano. Gospod Cesar je pri tej priliki slavil svoj 20. nastop v vlogi iSvejka«. Razume se, da je občinstvo go« spoda Cesarja, ki je podal Švejka tako, kakor ga more podati le on, ponovno kli« calo pred oder. Gostu je bil izročen ob burnem aplavzu lovorjev venec z napisom: »Švejku Sokolsko gledališče v Zagorju.«
z— Živahen sejem. V ponedeljek se je vršil sejem, na katerem je bila živahna kupčija s plemensko živino. Več parov vo« lov je bilo prodanih v Italijo. Hudomušni veter, ki je pihal dopoldne, je pa kramar« jem napravil prccej škode in jeze, ker je podiral stojnice in raznašal blago na vse strani.
Na robu Zagorske doline
Pod goro, »ki umira«, ie razdraDana not na Colniše. Nad nio razpadle rebri: iz vrha v tla se jc neštetokrat razklala skalna gora.
V	špil.io visoko gori se ie zasidrala kriva bukev s koreninami, ki štrle v vrtoglavi iprepad. S poslednjimi močmi se nreriin korenina v ostro čer. Kadar se v noči z brega utrga skala in pridere na cesto, ses tresa prevrtana gora. Vse drobovje ii ie izdolbel trv-človek in zdaj pa zdai strese grozečo grivo v onemelem srdu. Tedai se splaši ia-streb iz duplje in se spreleti skalni plezavec na smreko v dolini. Kakor da bi hotela v obw>u streti vse. tako podira drevie in trga raz sebe poslednii kras. Vsak dan ie boli razorana. boli siva in v sebe zajezena. Človek, ki gre tod mimo. treoetaie prisluškuje v skale. Ogromna v tei nagibnosti ie Ikakor ranien grivast lev, ki v muki snuie zlovešče nakane ... Tam ie umirajoča gora, ki ie v njo zagreblo sto in sto rok kremplje, ki io je navrtalo tisoč svedrov! Se tisoč klefvic io ie posvetilo, milmoni potnih srag prepojili za boren kruhek z srošem plačan.
Poslušam razgovor v gostilni. Za golo mizo sede ob merici piiače. Beseda teče gladko, v šaljiivki ie tolažba take ure.
»Pusti, pusti Miha! Popi akti i iezo! Kai se boš cmeril, sai imaš še otroke, morda bo pa njim boljše«.
»Vidiš Jože. ti govoriš on svoii paimeti.
V	začetku sem veriel. da bo še nekako — bil sein še trda grča. Ko sem uvidel da ni nič serft se tolažil: vsai zn otroke. sem rekel, bo morda kdai boli še. Pa ie še slabše in ne bo nikoli nič prida. Kai? Za Veliko noč ie bila »frišna« svinietina s hrenom, ■notico smo pa pri peku kuoili. Vidiš tako le. Zato pa: pet jil^ ie bilo po vrsti, potam -pa nobeden več«.
»Ali si se iznrevrgel?« ga podraži tisti Cene, ki pravi da ie pri nas boli toplo kot drugie zgol.i zato. ker imamo v hribu štain-koln'<. po dvoriščih pa gnoi. V zakaieno sobo eahrešči poskočni »foks« iz Prage, mali zvočnik siplje neugnane melodiie. pravcato poie-dino razgibanega in toplega čara i-z drugega boljšega sveta. Za hip prisluhnemo. Potem se nadaljuje: tu bučeč wzovor in tam
sentimentalen tango... Dva svetova, ki se
še išče+a.
Ustavim korak ... Pod menoi v grmovju vhoda v Kisovški in Loški rov. Železna cesta izgir.ia v podnožje, no niei se vrsti množica vozičkov liki dolga ploščata stonoga golazen. 'Močan motor iih pritiska pred seboi. mimo elektrarne v ozko dolino. Za ovinkom se strne kotania ... Z leve se zliva v dolino Medija, po plitvem produ hiti v daljo. Ob srebrni vodi vrbe, iesen. iagnied in jelšo. Pod steno, ki ie posuta z belimi dehtečimi vijolicami ie onkraj vodice mrk gruntarski mlin z žago: mirna idila in slan z uspavanko Osvežuioča sooarica se vzdiguie iz vliugaste struge. V daliavi umerjeno topota oarna žaga. Tu sem se razlega krič razposajenih otrok, ki se podijo po šolskem dvorišču. Tam nad ovinkom ie modra plahta nebosklona. V n.io ostro reže in puha dim visoki dimnik rudniške ccntrale. Kakor žrtvenik. se mi zdi. noč in dan bme pod njim železna kolesa, z osmo-ieno reko iim odmeria človek tek in moč... S noti zre v dolino na križ pribit Bog.	N. Adamič.
Pred sodniki
Ženin Viljem
Viljem je čvrst tridesetletnik, doma iz Ljubljane. Mož se zelo rad ženi. Že pred par leti se je ženil pri neki dekli pod Tivo-lijem in jo pripravil ob vse njene prihranke, sebe pa ob zlato prostost. Tedaj je sedel pol leta, zdaj bo pa kar leto dr.i preskrbljen s hrano in stanovanjem. Viljem se je lani res poročil z neko starejšo strežnico, jo pregovoril, da mu je dala denar, kar ga jt imela — in jo potem zapustil. Pričel je prodajati srečke. Lahkovernim ljudem je pripovedoval, da so njihove srečke zadete, da pa morajo še nekaj doplačati, potem lahko denar dvignejo. Marsikdo mu je šel na liin in mu dal doplačilo, ki je šlo Viljemu v žep. Ko Je prodal srečko neki ženici, ki jo je nerada kupila, ji je dejal, ko se je drugič oglasil in jo opeharil za naplačilo: »Poglejte gospa, ste se pa tako branili, zdaj boste pa lahko še hišo zidali!« Ženici se je pač dobro zdelo, ker je mislila, da bo dobila čedno svotico, pa ni bilo nič.
Ker se Viljem tako rad ženi, se je pričel tudi zdaj ženiti. Jel je škiliti na stari-kavo Miciko, ki pač ni vedela, da je že oženjen. Ko ji je ponudii srce tn roko, mu je tudi ona zaupala svojo denarnico, dala mu je še čez 3000 Din, tako, da je ogoljufal ljudi skupaj za 6360 Din.
Ko je ženin čutil, da mu Je za petami policija. je pil lizol in obležal. Rešilni voz ga je odpeljal v bolnico, \;er so mu izprali želodec in ga potem odpravili na sodnijo. .
Kolo je prodajal
Lojze je pred tedni odpeljal izpred sodišča kolo, ki pa ni bilo njegovo. S kolesom se je odpeljal v Kresnice, kjer ga i,e ponujal nekemu železničarju, ki pa je bil poštenjak. Fant se mu je dozdeval sumljiv. Povabil ga je na večerjo, češ, da se bosta doma lažje pomenila. Medtem, ko je kuhala železničarjeva žena večerjo, je šel mož po orožnike. Lojzetu pa večerja ni dišala in brez slovesa je odšel.
Ljubljanska policija pa fanta dobro pozna. Lojze je priznal tatvino. »Praznikov sem se veselil, kolo bi prodal in denar za-pil, zdaj bom pa v zaporu sedel,« je tarnal Lojze, ko je odhajal na šesttedenski oddih.
RADIOAKTIVNO TERMALNO KOPALIŠČE
RIMSKE TOPLICE SHS
Odlične, proti revmatizmu, protinu, išija-su, nervoziteti in ženskim boleznim. Sezona: maj — oktober. Penzjon. Predsezona Din 60.—, glavna sezona Din 80— po osebi. Prospekte pošlje kopališna uprava hrpzplačno.	93-a
ČGnavCjanje
moči, zdravja ir. delovne sposobnosti. Podaljšanje zdravega in aktivnega življenja.
Sodobni človek ne uraira prirodne smrti in mirno, temveč počasi ubija sebe s tem, ker zanemarja očistiti pravočasno čisti organizem od otrovvv, ki se nahajajo v njegovi hrami. Da bi se očuvali predčasne invalidnosti in pogina, treba je od časa do časa čistiti organizem ta ga podvrgavati medicinski reviziji i6tota:ko, kot to delamo z raznimi stroji — a v tem številu z domačim primusom; brez tega stroji zarja ve in se naglo kvarijo. Človeški organizem, ne glede na njegovo opajanje s strupi iz hrane, ositanc zdrav, močan ta sposoben za delo vse dotlej, dokler vrše njegove življenske žleze normalno svoj posel. Slabe pa bolne, izčrpane po ekscesih ali že od rojstva nerazvite žleze ne nasioajo v zadostni meri organizma z dragocenimi fermenti in hormoni energije ta moči; vsled tega se življenski tonus pri organizmovih elementih zmanjšuje, krvotok in razmena materije zastajajo ta v organizmu se nabirajo neodstra-njeni strupi narušene razmene materije (sečna kislina, ura ti, toksini), ki povzročajo slabost, naglo utrujeni«, predčasno ovenelost, vsemogoče bolečine, starost, da celo smrt. Ali k sreči so znameniti znanstveniki — Braum, Sckar, Ka>rno, Žilbert ta dr. dokazali, da se po nasičenju organizma z f i zi jo loškim ekstraktom (kot »Kakfluid«) iz žiivljenskih žlez močne in mlade živali zopet obnavlja mladostna sila in energija. Eto, zakaj se »Kalcfluidc vpo>rab!ija v medicinskem koru vsega sveta že 28 let kot mo-no jaoujooe sredstvo za časa ta po bolezni. »Kale-fluid« je potreben vsemi onim, kojih organizem je naklonjen raznim obolenjem, ali stalno zahteva jačenie moči. izčrpane po bolezni, nehi-gijenski prehrani, ali fizičnem ali duševnem napornem delu! Og. zdravnikom pošl!emo brezplačno »Katefluid« radi po skušnje. Brezplačno se pošlje vsem literatura o »čuvanju ta obnavljanj« zdravja«. Obrnite se na Beograd, Mole-rova ul. 27, Miloš Markovič.
»Kalefkrid« D. Kaletiičenka se dobi po vseh drogerijah ta lekarnah.	5ot9
□□□□□□□□□□□□HDnonDDDODDDDOOCO
2a himno
veli (ca i*hi*a peciva, bonbonov in co/colatie
3es. (DheG
Hfubljana, Sv. (Petra c. 13
\a drobno!	Na debelo!
iinnnnnnnnf ir Tiru lnnrjuuonnnnnnnn
Razpis.
Županstvo trga Trbovlje razpisuje mesto
strojnika
pri hladilnici. — Plača po dogovoru.
Pravilno kolekovane prošnje s spričevali o vsposobljenosti je predložiti najkasneje do 22. t. m. ob 12. uri opoldne v občinski pisarni.
Trbovlje, dne 15. maja 1929.
I. Sitar, župan.
Za stavbe
po znižanih ccnah vsakovrsten suh tesan i« žagan les. — Vsaka množina v zalogi. Žaganje, odpadki od lesa,, drva. Dostava tudi na stavbo.
FRAN ŠUŠTAR
lesna industrija in trgovina, parna žaga LJUBLJANA, Dolenjska cesta 12.
6676
Živina ohrani svojo popolno delazmožnost. če uporabljate poleti speci-jalno ' sredstvo proti obadom
fyhntanbka d ari C a
v veliki izbiri po znižani ceni
L. VILHAR. urar. LJUBLJANA
Sv Petra cesta 36
ki se dobiva povsod.
Dr. A. Kanskj
kemična tovarna Iijubljana, Gledališka 8
Avto-podjetje ADAMČIČ - ŠU-ŠTERŠIČ
naznanja, da bede za Binkoštne p-raznrke in potem redno vsako nedeljo in praznik vozi na novo omnibus ob 8. uri zjutraj in ob 16. uri popoldne iz Ljubljane (izpred Figovca) do Krašnie. Ob 9.30 uri dopoldne in ob 17.30 uri popoldne tz Krašnje (izpred gostilne »P; Pavietu) v Ljubljano. V ostalem ostane vozni red neizpremenjen.
Turisti in izletniki na Lhnbarško goro
se opozarjajo na današnji og'as avto-podietja Adamčič-SuSteršič. Opozarjamo nadalje, da je cd postaje Kresnice na Limbarško goro na no\o markirana pot (3/4 ure). Iz Limbarške gore v Krašnjo (1 uro).' Kdor še ni obiskal te prekrasne izletne točke, naj se odloči, ne bo mu žal! 6660
36 V a kilometrov z 1 litrom goriva
NVaker Chritchlou- 1767 H. st. VVheaton. IM. U. S. A. jc dobil patent na varčevalca bencina, odstranjevalca ogljika za vse avtomobile ta p!:n-ske motorje, ki nadkriljuje vse. kar se je dosedaj izdelalo. Stari »Fordi« dosegajo do 26/4 km z enim litrom goriva, novi Fordi do 22% km. Vsake druga znamka doseza znatno večji efekt od Vt—>2. Izumitelj prosto nudi za vpeljavo tako napravo. Tudi oddaja povsod okrajnim agcntu.ram in zastopstvom, ki lahko skupijo mesečno 250 do 1000 dolarjev. Pišite še danes v angleškem jeziku na: W. Chritchlow 1767 H. VVheaton. 111. U. S. A.	4-3
Zagovodfa
vešč vseh manipulacijskih del na večji žagi, tehnične izrabe lesa ter predvsem popravil vseh vrst žagarskih strojev
se sprejme.
Ponudbe s spričevali rfa Fr. Do-g	lene, lesna industrija, Škofja
5	Loka.
J>o6xo$natta go&tUna pri ISratniGu
naznanja cenj. občinstvu
da je otvorila svojo podružnico
na JCette - JHumovi (prej Martinovi cesti) sfer. 2č
(bivša gostilna Pavšek) IiJFBL<JAXA
Pristna in prvovrstna dalmatinska vina.
Vedno gorka in mrzla jedila. Večkrat tedensko sveže morske ribe. Kdor želi dobro kapljico, naj pride!
Večjo množino
maknlatnrnega
papirja
po 4-- Din za kg
oddamo
Naslov se dobi v npravi „JUTRA"
1906 strani obsegajoči roman je izdala v dveh delih
tiskovna zadruga
V LJUBLJANI
P r ▼ i del ve»l ja broširan 100.— Din
vezan v platno 134.— Din Drugi del velja brogiran 100.— Din vezan v platno 124.— Din
Šoferska šola
oblastveno koncesionirana, !. GABERŠČIK, bivši komisar za šoferske izpite, LJUBLJANA. Bleivveisova cesta 52. Praktične vožnje z modernimi avtomobili, teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov. Prihodnji redni tečaj prične 1. junija.	66-WS
Opr. štev. S 3/28.
6647
Razglas.
Istočasno z izvršilno prodajo pod opr. štev. E 373 26 okrajnega sodišča v Gornji Radgoni se bode vršila dne: 21., 22M 23., 24., 25„ 27., 29. maja 1929 in naslednje dni razun nedelje in praznikov vsakokrat od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure na gradu grofov Chorin&ky v GORNJI RADGONI
prodaja potom javne dražbe vseh v konkurzne mase spadajočih premičnin razne vrste (pohištvo, slike, portreti, preproge, knjige, razna posoda, jedilno orodje etc.).
Pred draženjem, h kateremu se bode pričelo pozivati pol ure po gori navedeni uri, si interesenti lahko ogledajo predmete.
Upravitelj konkurzne mase: Odvetnik dr. Kari Šabec, Gor. Radgona.
^atore, vrtne solnčnike, poljske postel.e
naslonjače
izdeluje
MAKS0 SALG0, Osiiek in Beograd. Kralja Petra 13
Zahvala.
Ker mi na vse obilne in preobilne izraze so-žalja o priliki prebridke izgube moje nad vse ljubljene soproge
Josipine
tli mogoče zahvaliti se pismeno, bodi tem potom izrečena v mojem imenu in v imenu sorodnikov drage pokojnice najprisirčnejša zahvala vsem, ki so mi v teh težkih dneh izkazali svoje sočustvovanje z izjavami sožalja, s cvetjem in venci na krsto ter s spremstvom na poslednji njeni poti.
V Mariboru, dne 17. maja 1929.
6 48	JANKO TAVČAR.
r
Mcbel Zžvaco:
127
V krempljih inkvizicije
Zgodovinski roman.
*To nj za me nič novega.«
Drugače je bil Pardaillan to pot zelo sikop s pojasnili. Niti bese-ifice ni črhnil o tem, kar je bil zvedel zastran Torera, in tudi o Chicovi vlogi je povedal le toiko, kolikor je bilo treba, da je še bolj povzdignil njegovo važnost v Juaninih očeh.
Takoj, ko se je najedel in napil, se je opravičil s silno utruje-ffHjstio, ki nikakor ni bila samo pretveza, ter odšel v posteljo, ki je bila že odgirnjena zanj.
Po Pardaillanovem odhodu se je poslovil tudi Cervantes. Torero je odšel na vrh. da pozdravi Giraklo, in Chico je ostal sam.
PreCkamka Juana ga ni hotela ogovoriti. Ko se je nekaj časa vntila po izbi in videla, da ne odtrga oči od nje, je malomarno krenila proti ograjenemu prostorčku, ki ga je bila uredila zase. Pri tem se je kakor po naključju ozrla preko ramena. Videč, da se pritlikavec ne gane z mesta, se je namrdnila, češ:
»Ne domisli se in se ne domisli, bedak!«
In ker je hotela, da bi se domislil, m« je privoščila očarujoč »rasmešek.
Tedaj je Chico s trepetajočim srcem vstal ki prav tako »shičaj-•*>« krenil za njo v zatišje. Srce mu je tolklo, kakor bi se hotelo
razleteti.
»Kak sprejem mi je namenila?« je strahoma ugibal sam pri sebi.
Juana je bila sedla v edimi naslanjač, ki ga je imela v svojem pregradfku, Chico je smuknil za njo in obstal pred njo kakor nem, s skesanim, potrtim obličjem. Na prvi pogled je bil videti otrok, ki se je nekaj pregrešil in čaka kazni.
Videč, da se od njega ni nadejati prve besede, je pričela sama:
»Tak hraber si, pravijo, Chico? je vprašala.
»Ne vem,« je prostodušno odvrlni pr tlikavec.
»Gospod de Pardaillan je na glas povedal,« je nadaljevala Juana; videti je bilo, da se je polašča nervoznost. »On, ki je sam junak nad Junaki, mora že vedeti, kaj govori.«
Chico je sklonil glavo in zamrmral, kakor da priznava pre-grešek:
»Če on tako trdi, mora biti že res ... A jaz ne vem.«
Juana je jezno zateptala z nožicami.
»Ali ie res, kar pravi gospod de Pardaillan dalje: da bo tista, ki jo boš kdaj ljubil, do smrti gotova tvoje ljubezni?« je zdajci vprašala.
Zelo bi se motil, kdor bi po tem vprašanju sodil, da je bilo v Juani malo deviške sramežljivosti Narobe! Bila je tako nedolžna, da se že zaradi tega ni mogla zavedati, kaiko dirzno vprašuje. Ce bi bila pretkana, ali bi se bila čuvala pokazati svojo radovedsnost!
»Ne vem!« je zamrmral Chico na njeno vprašanje in zardel do uhljev.
Defclica je spet jezno zateptala z nogo in oponesla:
»Ne vem! . . . Tedaj ne veš prav ničesar? To je vendarle pre-meumno. A kako bi mogel vitez govoriti o tem, če mu ne bi bil
sam povedal?«
»O tem nisem črhnil niti besedice, kopnem se ti, da ne,« je hlastno vzkliknil Chico.
»Kako more potlej vedeti, da m.sliš ostati svoji ljubezni do smrti zvest?«
In priliznjeno je dodala:
»Povej, Chico, ali je res, da si zaljubljen?«
Chico je odrevenel . . .
»Katero ljubiš? Ali jo poznam? Tak govori že, ne stoj tako z odprtimi usti! Huda bom.«
Chicove oč; so ji kričale: »Tebe ljubim, tebe! Koga drugega kakor tebe!« — toda hotela je, da bi ji sam povedaL Hotela je slišati.
A Chico ni imel toliko poguma.
»Nikogar ne ljubim .. . razen tebe.« Samo to je zajecljal. »Sama veš, da ne.«
Menda je vedela, sveta Devica! A to je bilo vendarle manj, nego mu je hotela izvabiti. Razočarano se je namrdnila. Kako neumna je b la, da je le za trenutek verovala v Chicovo junaštvo! V njegovo hrabrost, ki ni bila dovolj velika, da bi se bila upala izreči dve besedici: »Ljubim te!« Uboga Juana ni vedela, da izgovarjajo ti dve besedi tudi najhrabrejš; možje le z drhtečimi ustnicami . . .
In tako jo je iz razočaranja obšla želja, aa bi ga ponižala.
Ce ničesar ne veš n nisi ničesar rekel in ničesar storil, po kaj si potlej prišel? Česa iščeš tu?«
Ves bled, toda z večjo odločnostjo, nego bi si jo bil sam prisodil, je odvrnil:
»Hotel sem te vprašati, ali si zadovoljna.«
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. (le pa je oglas priobčen pod šilro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
{fCdor hoče p Zlili
ali GaGo drugo informacijo ticoco se malih
oglasov naj priloži v nnamGah
sicer no ho preje1 odgovora t « Z^MMm
CENE MALIM OGLASOM:
lenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842.


Knjigovodinjo
p0rfwuuu bil»nci»tko
x znanjem upaiškeg-ji jezika ja korespondence smejale
trgovina železa Miloš Olc auek. Karlova«.
Odgojiteljico
V 7 iu t:! let starima otrokoma takoj sprejmem. IVr-iektno zuanje francoščine
je pogoj. ............ » sliko
it, navedbo plačilnih pogojev ua naslov: Spitzer Rudolf, Brotl.	12591
Žagarja
«iol»re<ra iu vestnega, iščem ia takoj za veneeijanko. Avsmiik. Begunje Lesce, ftoreiijsko.	13077
Vajenca
pridnega i" poštenega, starega 16 let. -prejmem ta pekovsko obrt Hrana in Hauov.mje v hiši. drugo l„. dogovoru. Naslov ;w>ve glasni oddelek »Jutra*.
13138
Knjigovodinjo
zmožno vseh pisarniških deL [io možnosti s kav cijo za takojšen nastop, .-prejme Ivan šteh, l>ol>re-iioije.	13058
Dekle za vse
zdrava, ki razume samostojno rlohro kuhati, dobi službo s 1. junijem t. 1. Javijo naj sp samo z dobrimi spričevali na našlo /.'Ha Karamala. Zcmun — kuraniatina uliti 17. 13136
2 čevljarska
pomočnika
%a močno delo ala Ziri potrebuje Kadb 1'zelac, 1' a-tki.	139-S7
Akordanta
»a izdelavo ročne -t resne opeke -prejme opekarna Jelovšek na Vrhniki. 13968
Dve dekleti
»iobri. pripravni za vsa hišna dela. z dobrimi priporočili sprejme Zorka Pelle-jrrini. Zeniun. Kraija Aleksandra ulira 13.	13197
Dva slikarja
sprejme Jemo na Bledu.
13187
Dijaki!
Prevzel bi v popolno Oskr-1»' in proti dogovorjeni plači fanta-študenta, za ča? <»•1 1. junija do 31. avgusta, ki bi imel veselje voliti .s plitviro (ladjo) po jezeru gosi e. in sicer od zjutraj do večera. Vešč 5H'»ra biti vožnje s plitvico. ik>ber plavač. prijazen, posten. uslužen in lepega vedenja t,-r zmožen vsaj nem-jfck^jra jezika. I'onudl>e na Ofrlas. oddelek »Jutra« [>od šifro »Plitvica Bled«.
13117
Učenca
poštenih staršev, ki ima veselje do trgovine, e primerno sol. izobrazbo sprejme V. I' i l i h. trgovec v Žalcu.	13318
Dečka za vse
čvrstega ia poštenega .-prejme Tehna, d. z o. z. Meotni trg i) 1.	13359
Vajenca
za sedlarsko obit -prejmem s hrano in stanovanjem hiši. Cenjene ponudbe poslati ua ogla-ni oddelek »Jutra« pod »Vajenec 15«.
13201
Prodajalko
spretno, prvovrstno moč,— izvežbano v konfekciji, s prikiipljivo zunanjostjo, eta-uujočo pri starših v Ljubljani. sprejmem. Prednost imajo z daljšo službeno dobo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šilro »Dober oku.«.	13331
Snažilca jedilnega orodja
s plačo, dobro hrano in stanovanjem v hotelu srrej-me .1, M m stna k. restavrater hotela ».Slon«.	13399
Kuharico
jKipolrioma zanesljivo in ne nad 4I> let staro sprejmem s l.->. junijem ali io. julijem v Mariboru. Naslov v og'asnem oddelku »Jutra«.
13337
Vajenca
s hrano in stanovanjem v hiši. v trgovino z u-njem sprejme Anton M a r k u n. Kolodvorska št. 41. 13148
Stavbnega tehnika
z večletno prakso ter prvovrstne polirje. samostojne stavbovodje išče tvrdka »Sloprrad«. Ljubljana. 13185
G. Th. Rotman:
Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil
Klobučarskega
pomočnika
za eopate sprejme takoj Frane Jurčec, kiobučar Krško.	13235
Potnike
dobro vpeljane v ljubljanski in mariborski oblasti, v teku 14 dni sprejmemo. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Mineralno olje«.	lSsia
JU.
Damsko perilo
in entlanje »prejme šivilja vsako množino, tudi za trgovine po zelo nizki ce-rri. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 13270
Pletilja
išče delo na dom. Naslov V ogiasnem oddelku Jutra.
13977
Kari May
32 zvezkov. 27 vezanih v polplatuo in 5 nevezanih, prav etno naprodaj. Pod šifro »\Vinnetou« na oglasni oddelek »Jutra«. 13095

1000 Din dobi
tisti, ki mi preskrbi stalno flužbo pomožnega delavca tiskarni, kartonaži ali kaj primernega. Kavcija na razpolago. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Nagrada«.	13155
Uradnik
vešč slov., srbobrv., nemškega in deloma italijanskega jezika ter vseh v pisarno upadajočih poslov, z večletno prakso, žeti primerne službe. Cenj. dopise na oglasni odde'ek »Jutra« pod značko »Treznost in zmožnost«.	13-38
Kot strežnik
v večji gostilni ali podjetju iščem službo. Govorim več jezikov, kakor slov., nemško, angleško in špansko. Naslov v oglasnem oddelku »Jubra«.	13236
Decimalno tehtnico
do 800 kg. skoro novo, ugodno prodam. »Al ko«, Ljubljana-Kolizej. 13964
Gonilna jermena
la češko blago tvrdke t Polickv Varomer ima stal no v "zalogi Rudolf Deržaj, Ljubljana, ~ Kolodvorska ul. št. 38.	120
Odpadke
od parketov. bukove in hrastove, za Kurjavo dostavlja po mzk: cenj na dom V. Scagnettl. parna žaga v Ljubljani, za go renjskim kolodvorom 108
Žaganje '
v rsak! množini po znižani "eni prodaja pa; ca žaga V Seagnatti.	9929
Puhasto perje
razpošiljam po povzetju najmanj o kg po Din 38 kg Izkoristite priliko, dokler traja zaloga L. Brozovič. Zagreb, ilica 82 Kemična čistilnica perja.	189
Fiat avto
3 tonski, takoj za rabo, prodani. Janez VVindiš, Breg pri Ptuju.	11653
Pohištvo
kompletna salon-ka garnitura iz pliša, omara za knjige z brušenim steklom, kompletna jedilnica, stoli prevlečeni z usnjem — vse dobro ohranjeno, naprodaj. Poizve se pri vratarju v Gledališki ulici 3. 13176
Več spalnic
hrastovih in mehkih ter kuhinjskih oprav proda Avgust Cerne, Zg. Šiška 122.
13203
Vila v Kranju
v najle[(šem predmestju jeseni surovo dodelana, s štirimi sobami in stranskimi prostori ter 3 parcelami, je vsled preselitve ca prodaj za lastno ceno Podrobneje povt Pleško. Ru-pa pri Krajiju.	12973
Travniki — parti
na Barju še naprodaj — Plačilo tudi na obroke. — Frane Pust, Streliška 33.
12927
Dve postelji
iz trdega li^sa, z mrežami jjrodam. Naslov t oglas, oddelku »Jutra«. 13288
Trgovski portal
(vTata in tzložbo) v na boljšem stanju prodam. Na ogie^ v Novem Vodinatu št. 37. Pojasnila daje P. Košak. Krekov trg 11 — Ljubljana.	13171
Kočijo
dobro ohranjeno po ugodni ceni proda Tone Fojkar, gost. v Skofji Loki. 13174
Foto-amaterji!
Temnica s kopirnim in po-večevaluim aparatom vedno na razpolago amaterjem pri loto »Kekord«, Miklošičeva cesta 34.	13173
Otroški voziček
malo rabljen, .prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	13256
Tri gozde
na Peržanu, občina St. Vid in popolnoma nov
snežni plug
širok 350 prodam. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«.
132S7
!■	37.
Ko s« j« gospod Kn/atnnrnik kasneje vrnil 4«inov. je vprašal kovač, ki ga je pričakoval: »Kje pa je vaša garaža, gospod Kozamurnik?« — »O jej. saj res, na to nisem pomislil. Kupil sem si avtomobil in idaj niti »e vem. kam naj ga denem pod streho! Kaj Siii je storiti?«
Mesto vajenca
iščem za svojega bivšega učenca pri dobrem ključavničarskem mojstru s hrano in stanovanjem v hiši. — Fant je močan, priden in zelo spreten risar. Cenjene ponudbe na oglas oddplek Jutra« pod »Uprav, o-nov šole«.	13217
Službo gospodinje
ali kuharice išče vdova srednjih let. Ponudbe na osla.-, oddelek »Jutra« pod »Gospodinja«.	13286

Moško kolo
(Durkofip) dobro ohranjen, in
otroški voziček
prodam. Valvazorjev trg 7/11. levo, nafcpr. Križev-niške cerkve. Ogleda se od 3. do 7. ure. 13123
Nagrobni spomenik
lep. iz marmorja, visok naprodaj. Naslov pove ogla-, oddelek »Jutra«. . 13295
Motorno kolo
znamke F. N., 500 cm», zelo ugodno po nizki ceni prodam. Ponudbe lia oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »1987«.	13384
Motorno kolo
»Zflndapp« 2V, HP z električno razsvetljavo, v popolnoma dobrem stanju, prodam za 30H0 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	13097
Pozor!
Na drobno točimo Ia brezalkoholni
jabolčni mošt
po Din 9 liter. Dobi ee v vsaki množini pri Srečku Potnik in drug, Ljubljana, Metelkova ulica S te v. 13.
Limuzina
»W*nderer«. 6 cilinderska, 5 sedežev, popolnoma nova, na prodaj radi odpo-tovanja. Ponudbe na in-fieratni oddelek »Jutra« I>od »Wanderer«. 12931
Avto
dobro ohranjen, šesteede-žen, »Pbaeton«, štiricilindr-eki, kakor nalašč prikladen tudi za tovornega, po zelo nizki ceni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.
13141
Kompletna spalnica
poceni naprodaj. Naslov oglasnem oddelku »Jutra«.
13282
'MU

Fino oblekco
za 9 let starega fantka proda hišnik v Pražakovi ulici 15.	13264
Kopalni plašč
popolnoma nov. poceni prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kopalni plašč«.	13262
Dobro
domačo hrano
za 9 oseb iščem v bližini sodnijc. Ponudbe pod »1. junij na oglasni oddelek »Jutra«.	. 13105
Pozor
trgovci, gostilničarji, posestniki in tudi penzijonisti
ki nimajo žene in odrasle otroke ter si hočejo zasign-rati lepi svoj dom, naj se obrnejo na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Lepi dom«. Vzamejo se 65—70 let stari gospodi, ki imajo prihranka za doživetje. — Skrbljeno je za vtso oskrbo, dobro hrano, stanovanje, za kopanje in zdravnika. Nastopi se lahko takoj — 13089
HarIey-Davidson
1200 tenr, s prikolico, skoraj nov, ugodno naprodaj. Zirovnik, Ljubljana, TVža-13244 ška ceeta 47.	1S276 Jurij ob Taboru,
Exhaustor
z vso napravo za odva'a-nje žaganja itd. od osmih mizarskih strojev kupim Ponudbe na Franc Izgor-šek, Šmartno pri Litiji.
13062
Stare kovine
baker, med evinec, kovinsko žiindro in litine kovin, cinklim, kovinske etrugoti-ne, aluminij, železo, zlitino kupuje po najvišjih dnevnih cenah vsako množino »Ca-lin« k. d., Zagreb, Manda-ličina 6-b.	84
Diro na peresih
dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »St. 100«.
13203
Posestvo
dabickanos.no, z živim m mrtvim inventarjem ugodno prodam 15 minut od Bra-slovč. 30 oralov zemlje ter 5000 hmeljskih sadik. — Natek Franc, Pondor. Sv.
13208
Posest v Sloveniji
od 10—.30 oralom, i večjo hišo, vilo ali gradom ter gospodarskimi poslopji z živim in mrtvim inventarjem kupim. M. Relič, Bled, Vila Mirasan.	13085
3 krasne parcele
imam Se naprodaj nasproti nove šole v Zg. Šiški. — Slavbni matorijal rezervni. Pojasnila daje Ivan Božič, Dravlje št- 2.	13228

Krompirja
zdravega prodam takoj večjo množino. Na-lov v oglasnem oddelku »Jutra«.
13252
Hrastove hlode
kupi J Pogačnik, Ljubljana, Kralja Petra trg št. 8.
12626
Orehov les
rezan, že nekoliko suh, od 10—15 m' prodam. Dopise pod »Lep les« na ogl. odd. »Jutra«.	13265

Visoko najemnino
plačam za 2 komfortni sobi v strogem centru Ljubljane Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Di-stingviran«.	13275
Gospodični
oddam sobo š posebnim vhodom, elektriko in hrano za 650 Din. Naslov v oil. oddelku »Jutra«. 13272
Sobo
s posebnim vhodom, v centru mesta išče za takoj ali pozneje čez dan odsotna gospodična. — Ponudbe nu oglas, oddelek »Jutra« pod »Mirna 102«.	13212
Opremljeno sobo
oddam za 200 Din Naslov v oglasnem oddelku Jutra 13283
Mladega konja
famerikanskepa) lepega, za lahki voz in jahanje po nizki eeni prnda Logar, artiljerijska vojašnica.
13184
Pisalni stroj
»Underwood« dobro ohranjen, ceno naprodaj. Sv. Petra nas;p 43.	12998
Komfortno
stanovanje
v centru mesta, obstoječe iz 4 sob. kuhinje, kopalnice in pritiklin, oddam. — Ponudbe na oglasni oddelek lista pod »Zračno stanovanje«.	12897
Restavracija
dobro idoča in kavarna, na glavni prometni cesti v Zagrebu, popolnoma opremljena, z lepim vrtom in vsem komfortom. takoj naprodaj radi družinskih razmer — Sobe krijejo vso režijo Vrt ima ves potreben kbmpleteu inventar. Cena 225.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	13091
Klet
svetlo in prostorno, 17X5 m, priptavno za delavnico ali skladišče, takoj oddam. Najemnina Din 850.— do 400.— mesečno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 130U5
Skladišče
po mogočnosti tik industr. t.ira, v bližini glavnega ali oren jskega kolodvora v Ljubljani, za stalno zal oso -5 vagonov mineralnih olj in bencina vzame takoj najem novoustanovljena tvrdka. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro Mineralno olje«. 132-3
Majhno pisarno
na prometnem mestu, s telefonom. ali že obstoječo pisarno, ki bi želela sprejeti tvrdko z 2 pisalnima stoloma, iščem Dovoliti se mora izstavitev tvrdkine firme. Ponudbe na ogla ni oddelek »Jutra« pod »Mineralno olje«.	13224
Hišni posestniki!
Stanovanja, ki jih oddajate bodisi ca maj ali poznejši termin, prijavite za oddajo tvrdki »Posest«, Miklošiče va eesta 4. — Prijava in posredovanje za oddajalca popolnoma bretpiačno 78
Stanovanje
2 ali 3 sob išče za takoj ali s 1. junijem družina 3 oseb. ki plača do 1500 Din Ponudbe na naslov: Pavšek — Gradišče 11.	13150
Stanovanje
2—3 sob s kopalnico, ev. parkom ali vrtom iščeš 1. septembrom ali oktobrom Anglo-Jugoslov petro'ejska d. d. v Ljubljani, Mikloši čeva cesta 14.	13222
Stanovanje
2 sob in pritiklin oddam s 1. junijem. Na^ov v ogl. oddelku »Jutra«. 13157
Ribje olje
sveie, naifinejše. norveško iz lekarne dr G Piccoli ja » Ljubljani, se priporoča bledim, slabotnim o sobani 257
Želodčno tinkturo
preizkušeno proti zaprtju in družim težkočam želodca priporoča dr. G. Piccoli, lekarnar v Ljubljani.
Gostilničarji!
Kdo odda celo gostilniško podjetje na prometn-m kraju za avto-takso. Vzamem v najem in tudi kupim v last. — Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« po i »Gotovo plačilo«. 132-?)
Sobo
čisto, po možnosti s sepa-riranim vhodom, iščem za boljšega gospoda za konec maja. Ponudbe na ogla-ni oddeleik »Jutra« pud »1-34«.
13120
Prenočišče išče
soliden in miren obrtni pomočnik, ki je ve« dan odsoten. Ponudbe z nnvedbo cene na naslov: T. Novot-nv, Ljubljana, Gosposvet-ska cesta 2.	13192
Sobo
z eno in dvema posteljama, 7. elektr. razsvetljavo takoj oddam v Novem Vod-matu 67, nasproti tovarne »Jadran«.	13191
1 ali 2 gospodični
sprejmem v svetlo in zrač no stanovanje z električno razsvetljavo, v centru mesta Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 132Š9
Opremljeno sobico
s posebnim vhodom in elektriko takoj oddam. Na.slov v oglasnem oddelku Jutra 13304
Pension Verwega Fenz. — Planina, Jesenice, Gorenjsko
Zdravniško priporočeno naj. višje gorsko okrevališče, 1050 m. v Karavankah pol Golico, brezprašna solnčna lepa, lekovito podnebje za bolne na pljučih in živcih, prvovrstna oskrba, zm°rnc cene.	12701
'J>
Mlad Slovenec
v Ameriki, želi znanja potom dopisovanja z inteli gentno gospodično. stari 16—19 let. Zenitev ni izključena. — Prednost imajo blondinke. Cenjene dopi-e s sliko, katera se na zahtevo vrne, na oglasni od-lelek »Jutra« pod značko »Godless«.	13113
Solnce moje
Ne morem živeti! . . Obljubljam. da Ti bom sledila — resnično!	13-94
Pozor!
Prodam male pisaine stroje
in druge ma.o rabljene ter tudi nove po ugodnih plačilnih pogojih Di«pise na oglas, oddelek »Jutra < po i šifro »Lgudno sem ku-nil«.
13273
Vinotoč pod vejo!
Od 18. maja se točijo prvo-vrstna vina na »Livadi«, Celje-Gaberje 21. 13135
bo
ob 3 stilni
Dieselmotor
že demontiian. 35 HP in
parni stroj
še montiran. 120 HP. vsled elektrifikacije poceni na prodaj. Ponudbe na naslov Ljubljana, poštni predal 130 13084
Parni stroj
polustabilDi. 60—100 HP, dobrem stanju, kupim. Ponudbe na »Parna pilana Fuhrmann. Sunja«. 13125
Ažurira in entia
takoj Matek & Mikeš. Ljubljana. poleg hotela Štrukelj. Vezenje oblek.
13050
»Rekord«
foto-a.telje, Miklošičeva c. št. 34 se priporoča botream in botrčkom.	13172
G. Franjo Stuhec
knjigovodja, nai takoj javi svoji fiiiui sedanje svoje bivališče, če nt> bo službeno zasledovan. 12753a
V Retečah pri Skofii Loki
binkoštno nedeljo uri popoldne v sn-Jankota Prelesnika domača
veselica s plesom
13396
Kam pa kam?
Jutri v nedeljo vsi na veliki vrtni koncert v grostilni pri Dalmatmcu, preje .Vab-mč v Mostah. Tam se dobi res dobra kapljica. 13303
Da damo vsem interesentom za
turhinsGe naprave
priliko, da izvršijo merjenje vodnih sil, odločili smo se poslati našepa turbinskega strokovnjaka j drugi polovici meseca maja na potovanje 110 Sloveniji. Vsi oni, ki žei. 9 postaviti
vodne turhine,
naj r.am to ia.koi javijo, da jih more naš 'strokov, njak obiskati in izmeriti vode.	6587
Strojne tovarne ia livarne d. d. Ljubljana.
Kurja
očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom CLAVEN je mast
3
s
Iščem znanja
za mojo sestr.čno ki se misli poročiti z višjim častnikom ali drž. uradnikom Je inteligentna, 28 let stara, neomadeževana. ima šole, stanuje pri svoji materi na Sp Štajerskem — pri zdravilišču. Poseduje Din 80.000 gotovine, po materini smrti dobi še 40 000 Din — s svojo opremo kakor pohištvom in perilom. Le resne ponudbe do 20 t. m če mogoče s sliko, katera se vrne, na oglasni oddelek »Jutra« pod »Binkošti 20c Tajnost zajamčena. 12657
Pes foxterjer
bel, s črno glavo in črno liso na desni strani, ki slina ime »Bučko«, se je zgubil. Kdor ga najde je naprošen, da ga odda proti nagradi v Gledališki ulici štev. 10 — pri Gombaču.
13290
Razglas
Prostovoljno gasilno društvo Kozarje-Podsmre-ka odda za zgradbo gasilnega loma vsa zidarska tn tesarska dela. — Interesent5 imajo na vpogled načrt pri
Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavn. skladišča
M. Hrnjak
načelniku v Kozarjah št. 11 ,	.
13230 lekarnar — Sisak.
Najcenejša in najlepša
birmanska darila
nudi tvrdka
A. FUCHS,
Šeienburgova ulica št. 6.
Sprejmem
avtopotnlke
proti visoki proviziji z.a provinco v celi SHS ra prevzem ročne kolekcije- Ponudbe z naznačbo referenc in curiculu-in vitae na Jugomosse, Zagreb, Zrlnjski trg 20, pod »58 K«.	6675-a
CM
e*5
DCrkopp <n drugih najboljših svetovnih znamk.
POMNITE, da ima velikansko izbiro koles, šivalnih strojev ter gramofonov in plošč po
najnižjih cenah tvrdka:
»TEHNIK« JOSIP BAHfJAI, Ljubljana
Pražakova ulica IO. Ljubljanski Dvor. V neposrednji bližini glavnega kolodvora.
PRIDITE IN OGLEJTE SI. ALI ZAHTEVAJ 1 E PONUDBE! Prodaja tudi na obroke!	Prodaja tudi na obroke!
Urgjujc Davorin Buvljra. Ladaja M konzorcij «Jutra» Adull Ribuik«. Za Narodno tiskamo d. d. kot tukaroarja traac Jczerfick. Z* maeratiu del je odgovoieo Ajojaij Novak. Va v Ljubljani.