Let* LWX. št. Us. Lfs»l|ana, sonsf 4. fnH)a HH Omu Mu L- _______________________________________________________________________•________j_________________fci__ - - —■---------- ----------i*~-~mm■"^^^»^— isnaja ntt Jan popoldne, ——ii oeoaaje m p—M — I—— 00 sn p*w rvat s Dto 3. do 100 ml a Dto aJSO. od 100 do 000 te« * Din o» eeen utMitd petit mu Dto 4^ Popust po dogovoru, marata dave* posebej. — »Sin■snen Narod« eelja maoaftno v Timosleiljl Dio MU. se ImiasiiiH ni Dio *S~ Rokopis* as 00 rracajo DBEDNtfTVO Dl OlTfcAVNInTVO UUBUANa, aoofljera oMob stav. ft. Telefon: 81-». 81-SS. 81-94. Sl-3ft ta Sl-96 PođralDlet: MARIBOR Stroaamayerjeva Sb — NOVO MESTO. i-jubijanaKa c telefon at. 20. — CELJE: rrtljrtn uredništvo: Strneei 1111 verjeva ulica 1, telefon ftt_ 6&; podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St. 100. — JESENICE: Ob kolodvoru lui Postna Hranilnica * LJubljani St. 10351. Senzacija izza francoskih diplomatskih kulis: ^ Ključ evropske situacije: Sredozemsko morje in Podnnavje Od rešitve problema Sredozemskega morja je v glavnem odvisna rešitev poduaavskega in vseh ostalih evropskih problemov — Usodno posledice Lavalove politike Pariz. 4. julija, r. Komentarji francoskega tiska o zunanji politiki sedanje levičarske vlade v zvezi z deklaracijo vlade v poslanski zbornici in z govori, ki sta jih Imela ministrski predsednik Leon Blum in zunanji minister Delbos, odkrivajo mnoge značilne podrobnosti iz polpretekle dobe, ko je vodil francosko zunanjo politiko Pierre Lava!. Listi pri tem ne prikrivajo/ da \p zapustil Laval svojemu nasledniku slabo dedseino ter da bo novo vlado stalo mnogo truda in žrtev, da zopet popravi napake koleba joče Lavalove politike, ki je zelo zrahljala vezi med Francijo ter njenimi zavezniki. Vedno bolj jasno se vidi. da je bil Laval pripravljen za ceno dvomljivega prijateljstva in zavezništva Rima žrtvovati vse dolgoletne preizkušene in zveste zaveznike Francije. Iz komentarjev francoskih listov- pa se radi vidi. da je ključ evropske situacije na Sredozemskem morju in v Podunavju. ?nln-nn pornrnrtst ]> zbudila rarla^ra zunanje politike sedanje levičarske vlade v orsrarru miniftrekegra predsednika Bluma. socialističnem »Popiilaim*. ki uvodoma navaja najbližje naloge franroske diplomacije. Najnujnejša je sklenitev regionalnih paktov Pito jp treba skleniti podunavski pakt ki mora sdratiti vse podunavske države. Zpvirn-tnski razvoj morda ra7dvaja posamezne podunavske države, toda njihovi živ-Ijanjski interesi narekujejo, da se čimprej združijo v potpodarsko celoto. Ta pakt mora biti pristopen vsaki izmed podunavskih drfav in n*> stne biti naperjen proti nobeni irrrt«»d njih. Sporedno s tem je nujno potreben sredozemski pakt ki nši »fiulfl v?* Hržave od §panij* pa do Balkanske ?ve7p Ta pakt mora Moriti sra-ranrijo. đa ne sme ravln^ati na Sr^dorem-pke-m m^Tjii itfVaka he^^m^nija Italifa nasprotnie V rranr^*kih vladnih krosih s* dobTo za-"r^-J^in v^seh tefsv. ki ^e iim pt^vijn na pr>t. Xa-ve^»in p.#> tudi. da ?e So sklenitvi t^h paktov nsih^lj ftfOrhril* |f»f*f« kor hi «kle-nitov pAdunavsk*»sra pakti sotšeslta kon<»e ftalijanskecra vpliv* r poHumvin k"knT \t» balkanski pakt oslabil rpltr fe*lifp m talkami in prinesel mir femu n«kdai tako nemirnemu k©*ir"lrg Fvropo. GT->siTo pr^^sM nika fasncoske vlade oporaTJT na tn. kalo 2*»1n se je T+^li]* nprll eosknaon* <*a^Vas1o-va&k-eg?* miuistrsk*"?^* pr^ds^om'ka dr Hod-?_#. da bi Avstriio 7Mi?»l 7 |f»1a antanto. V frjin^oskih kroHh- vlad* hAJaren. da bo )fa*lo1ifl1 prenreči] tudi n"»mer* Francije, ako ho Italija s* nadalje razpolaga K jrreds^v; « katerimi drži r ^ahu vse Podu-navie. Ta sr«*dstva pa niso v Srednii r^v-»opi ^iir««5 n* PredoTemsteru morju. N^a t^ n^^in i* podun^T-jtVi rmtt n»po*r*dno v -•v*7? t e.T*»doT^Trskirn paktom, ki predut*'*''-lia. I"1/"'" do v«t#»h evroonkih nroh|fimo*r. ki p^ s»dai na dnevnem r»du mednarodne po- Froblen Sredozemskega morja V pravilno ranimerairj§ fTrtri. ptge >Pe-pulaire*, je treba imeti t vidn «por. ki se v diplomatskem žarjronti nazfva »prohlem Pr*dor^msk*»?a morja*. 5 tem problemom ie v zveri vojna v .Teme 1 m. italijan*lci pohod v Abesinijo. pobuna na Kreti, ireor ar Palettini. dosredki r Effintn fn e»U trsta drujrih r..-ni znanih dorodkor Rivaliteta med Rimom in LoadotMMn Anrle^i so si vedno prizadevali, da drže v svoji oblasti *~se glavne točke n* Sredozemskem .noriu. ki je postalo za britanski imperij življer^ske važnosti, odkar je odprt SuesTti prekop. Na poti preko Sredo-r^mskesra morja drfi Anglija Gibraltar. Malto Port Said in Puez na vbodu v Rdeče morje fn Aden na I z hodu iz Rdečega morja in med njimi celo vTgto važnih ttra-tejpričnih postojank. Angleži go bili nekaj časa zares popolni gospodarji Sredoieingke-ga morja. Odkar pa se je Ttalija zedmila. je postala nevaren tekmec Anglije. Tudi Ttalija je začela na vso moč graditi strate-eri^ne postojanke ob S»fedo»enisfeem morju. Po vojni je dobila povrh *o dndekanefke otoke ki zapirajo Egejsko morje do maloazijske obale Krete S tem te je telo pove č*i vpliv TtaT\ie v vzhodnem delu Fredo-zemekejra morja in to tembolj ker so bile istočasno rssorožene dvdanelsko otine. Toda Italija s tem se ni bila zadovoljna. Leta 1923 je poskušala zavzeti Krf, da bi na t». način postala gospodar prehoda skozi otrantski preliv. Xa v te način skuša učvrstiti svoj položaj v Albaniji. Po svojih agentih vzdržuje zveze z ne^adovoljnezi v Palestini. Jemenu. Hedžasu- Egiptu in vseh državah ob obalah Sredozemskega morja. Le malo je manjkalo, da ni Italija pred dve ma letoma postala gospodar »Temena. Toda Angleži so jo prehiteli in tako je ostalo Rdeče morje v njihovi ohlasti. Letala prati vojnim ladjam Italijani so ee dobro zavedali, da na morju v pogledu vojnega brodovja Angležem niso kos. Zato so se z vso silo vrgli na zgraditev svojega zračnega, brodovja. Moderna vojna ladja stane par milijard, hitra in okretna vbjna letala so mnogo cenejša. Letalstvo je v veliki meri zmanjšalo pomen poprej nezavzetne angleške trdnjave na Malti. Poleg tega so Italijani opremili z namodernejčimi dalekometnimi topovi otok Pantelarijo med Sicilijo in Tanisem. Sedaj lahko vsak 6»f zapro prehod iz zapadnega v vzhodni del sredozemskega morja. Pot Anglije v Indijo je na ta način presekana sredi Sredozemskega morja. Lavalove usluge Italiji I^val pa je napravil Italiji se večje usluge in se bolj okrepil položaj in prestiž Italije na Sredozemskem morju. S pogodbo januarja lf»35 je dal Laval Mussoliniju možnost, da preseka Angliji pot v Indijo izza Sueškega prekopa. Izhod iz Rdečega morja tvori morska ožina Bahel Mandeb. Vzhodna obala te ožine je v rokah Anglije, zapadna obala in otok Dumejra pa sta bila v posesti Francije. Vhod v Rdeče morje je bil tOTej docela v rokah Francije in Anglije. S pogodbo, ki jo je Laval podpisal v Rimu 7. januarja I. 1935, je odstopil Italiji 875 kvadratnih kilometrov ozemlja v francoski Somaliji in otok Dumejra. V poslanski zbornici je Laval zatrjeval, da je to pust kamenit otok in ozemlje bTez prebivalstva. Ni pa povedal, da je Italija dobila s tenvv avo-jo oblast zapadno obalo morske ožine široke komaj tri kilometre, tako da lahko vsak čas prepreči vsak prehod anglesldh ladij. Položaj je sedaj takšen: Na izhodu ii Rdečega morja drži Italija' v svoji oblasti morsko ožino, izza nje fa Eritrejo in Abe-sinijo. Francozi imajo samo pristanišče v Džibutiju. ki pa je brez potrebnega zaledja in docela odvisno od Jtalij*. Izhod iz Rdečega morja je torej docela v oblasti Itali je in če hoče. lahko preseka pot Angliji v Indijo. Franciji v Indokino. Ogorčenje v francoski javnosti pa razkritju take Lavalove politike je tolikšno, da nekateri listi zahtevajo, naj se Laval zaradi veleizdaje postavi pred sodi.-če. Zakaj so propadle sankcije Zanimivo je, da je par tednov po sklenitvi sporazuma med Lavalom in Mussoli-nijem izbruhnila revolucija na Kreti, Ce bi bila ta revolucija uspela, bi bila Grčija izstopila iz Balkanske zveze in Italija bi postala popoln gospodar v Grčiji in v vsem vzhodnem delu Sredozemskega morja. Pa tudi brez tega je ostal njen položaj takšen, da je bilo angleško brodovje. ko je ob pri-četku italijansko-abesinske vojne prišlo na Sredozemsko morje, bilo skoro brez moči proti Italiji. Malta je nezanesljivo oporišče, ker jo lahko Italijani porušijo z letal, Bizer-ta ne more nadomestiti tega oporišča. Takrat je Anjsr?ija stavita Fraoriji vprašanje, ali bi ji za primer spopada z Italijo dovolila uporabo francoske Bizerte. G. Laval je odgovoril negativno. Ansrtija je morala popustiti. S tem je bila zapečatena usoda sank cij in z njimi tudi usoda Abešinije. Važnost konference v Montreuxu Spričo takega položaja na Sredozemskem morju dobiva dardanelska konferenca r Mantreuxe izredno važnost. Ce bi se odklo-le turške zahteve po zoperni utrditvi Efpi danel. potem bi Italija ostala gospodar v vzhodnem deln Sredozemskega morja. Ce pa bodo zahteve Turčije sprejete — in zadnje vesti x-eSo povedati, da je že dosežen načelni sporazum — potem bodo postale Turčija. Rusija in,države Balkanske zveze pomorska sila. g katero bo treba v vsakem primeru resno računati. Razen tega bi sredozemski pakt dajal Angliji možno6t, da se v primeru potrebe posluži pomorskih oporifič v Kgejskem morju. Za Italijo bi potem bilo skrajno nevarno, ako bi izzvala konflikt na Sredio zemskem morjo. Zaradi tega je sredozemski pakt največ-^je važnosti, zaključuje »Popalaire« svoja izvajanja, pa najsi Italija pristopi k temu paktu ali ne. V iem primeru Muesolrni ne bo več razpolagal s sredstvi, ki mu omogočajo, da drži v šahu vse Podunavje in onemogoča sklenitev podunavskega pa' Balkanska zveza pa bi imela čvrsto zaslom-bo todi na jngn. ker se Grčiji ne bo treba več ničesar bati. S tem bi se okrepil ob enem rodi blok Male sntante in njegov vpliv v Srednji Evropi bf »flno pridobil. Žitni monopol v Franciji • opojnoa moclTCT aNPCKBD€€¥asv€^r mil ojboCOm potešitev krafea ta HKratn zvlfaB|e iftaili cea Psm, 4 /ori/e. *. Ma aeji. ki se je pri-čelaivčeraj dopoldne ob 9. ter je trajala neprekidno ves dan in vso noč do poznih jutranjih ur. je francoska poslanak* zbornic« razpravljala o zakonskem predloga vlide. ki predvideva uvedbo žitnega monopole Zakonski predlog določa, da prevzame država vrhovno vodstvo vse žitne trgovine. Prodaja bo urejena tako. da bodo producenti prodajala neposredno konzumentom in bodo vsi prekupčevalci isključeni. Na t« način hoče viada doseči po eni strani pocenitev kruha, ns drugi strani ps izboljšanje cen žitu. Debate je bila selo ostra. Volitve na Fiiukem Hltinki, i. juliji, x. Dtaes tO bili objavljeni nssMnji začasni rezultati pari*-meotarnih volitev: Socialisti 83 (leta 1913 77, agrarcf 54 (53!). Svodi 22 (21). konservativci 10 (17). patriotska fronta 13 (15). Progre-tisti 8 (11), ljodska stranka 1 (2). in mali aoaotj, 0 6) Opozicija ni nmmtommim, enotno. Na eni strani so se opozicijski govorniki upirsli izločitvi žitnih trgovcev, ns drugi strani pa so argarci. dssi v glavnem zsdovoljni z zagotovilom boljših csn. grajali razlikovanje med malimi in velikimi žitnimi producenti. Izražali so tudi bojazen, da bo žitni monopol preveč birokratske ustanova. V vrstah radikalne stranke je visds spočetka velik odpor proti vladnemu načrtu, vendar pa se je. radikalna stranka podredile disciplini vladne večine in je glasovala zs predlog. Vladni načrt je bil snreiet s 375 proti 215 glasovom. Borzna poročila, Csvm, 4. jOtija. Beograd ?, Pariš 90i24?&, London l&ttfe, Kow York 805.875, Bruselj 51.no, Mflaa 84.10, Madrid 41JKk Amsterdam 20820, Berite 12S.125, Dunaj $7.75, Pnafa mm, DaHm oT.ss, Bnsštosti IM Kaj je s povišanjem najemnin v mestnih hišah ? Mestna občina samo „vprašuje" na}emnikc, te so zadovoljni s povišanjem Ljubljana, 4. jufoja. Na VLeujaaji t>«sji ljubljanskega mestnega sveta sta obe. &ve>tn.kka St«nxo Likar in Ivan Kralj vložila na&ledinji nujni predlog radi povišanih najemnin v mestnih hišah: Ko je razpravljal občinski svet na zadnji sen o pravilniku odbora za upravo mest-rrih hiš, je m- s- Stanko Likar posebej vprašal g. župana, če bo obč.nski svet sddtpai o predlogu odbora za upravo mestnih hiš, cifja-r olani «o vsi člani kluba občinskih svetnikov JRZ, kako naj <>e regulirajo najemnine v mesrtnih hišah G. župan je takrat izrecno izjavil, da bo o te»n predlogu sklepal občinski svet, češ, da mora o tako važnih vprašanjih brezpogojno sklepati občinski svet in da je to tudi v intencijah odborovega pravilnika. O najemninah občinski svet še ni oklepal, vendar pa so že dobili natemniki odloka in so se torej najemnina zvišale brez «klepa občinskega sveta, ki rudi ni za to posebej pooblasti] odbora za upravo mestnih hiš. OcUoki, ki so jih dobili «tanovamiski najemniki od mesrtnega načefe-tva, so po svoji stilizaciji in vsebini taki. da so mnogi stanovanjski najemniki zeTadi kratkega roka, zakasnelega naknadnega pojasnila mestnega načelsrtva v časopisih, zaradi nepoučeno-sti in zagrožene takojšnje odipovedii na rvišano najemnino pristali čeprav govore proti »vvsanju važni in neovrgljivi socialni tor stvarni ra slogi. Saj moraijo stanovao i-sfcr rjijemniki v. mestnih hišah od l. aftrila dalje že plačevati višjo najemnino zaradi občutno zvišanih občinskih davikSrn, k*^ se v mestnih stanovanjskih hišah najemnina deljeno računa. Zvedela pa sva, da zahtevajo tudi nove najemnine za naturalne stanovanja mednih uslužbencev, da se ponovno preizkusijo, ker obstoja vtis. da odbor za upravo mestnih his vsarj posameznih pr*me>rov ni mogel zadostno proučiti, ker bi se sicer prizadeti ne mogli pritoževati, kakor se pritožujejo sedaj, varujoč svoje pragmatične in dedere-talne pravice. Odlok utemeljuje zvišane najemnin« z nedonoenostjo mestnih stanovanjskih hiš-Po vsebkii odloka se zdi, kakor da plačujejo najemniki v mestnih hišah tako nizke najemnine, da morajo Ljubljanski davkoplačevalci prispevati, da najemnika v mestnih stanovanjskih hišah lahko skoro zastonj stanujejo, resnica pa je. da tudi mestna občina ljubljanska iz svojih sredstev prispeva del k amortizaciji dolga, zato pa bo post ada v teku časa lastmea vseh mestnih stanovanjskih his. Svoj del k temu pa prispevajo tudi stanovanjstki najemniki, ki so pO ogromni več mi le slabo plačani državni nameščenci in delavci. Vsebina odloka znova ponavlja že davno ©vrženo trditev o pogrešnosti stanovanjske potetike mestne občine. Ze sedenji občmsfri svet pa je imel priliko videti, da so službe prav U» stanovanjske hiše mestni občini ljubijtfnskri za jamstvo pri najetju novega posojib z» bežigrajsko solo. Ker ava zvedola, da nckaAeri hišni po-seetolki ljubljanski že posnemajo ta slabi zgled mestne občine ljubljanske in so že zvišali najemnine, sklicujoč set na staliioo odbora se upravo mestnih hiš.' predBagevs nujno, naj sklene občinski svet: 1. Razveljavijo se vsi odloki mestnega naoeisšva o regulaciji! najemnin, ki jih je isdalo mestno načelstvo v irvrSevan-u slrfe-pa odbora za upravo mestnih Kis. 2. Mestno knjigovodstvo naj sestavi obračun o gospodarskem m fmsnenem itanju mesenih stanovanjskih hi«, da «e objeJettv-no prikaže. koMkšen del so že doslej prispevali stanovvnfski naiemniki k amortizaciji moitmh stanovanjskih hriš. 3- Odbor za upravo motnih hi s naj pro-u6i referat mesenega knjigovodstva in o ugotovitvah poroča občinskemu svetu na prihodnji javm seji. Zupanovo pojasnilo K tdal župan dr. Adlešič naslednje pojae>niio: Niti v določilih novega zaiuma o mestnih občinah niti v določilih občinskega reda za mes*to Ljubljano ni določbe, da &pada odpoved stanovanj v občinskih hišah ali pa pavi sanje najemnin v pristojnost mestnega sveta zaradi česar me^ni svat doslej tudi ni razpravljal n- pr. o določanju najemnin. Odpoved stanovanj spada v redno upravo, ki jo lzvrsuie predsed-mk mestne občrine z ma^istrabntmii uradniki ob sodelovanju odbora za upravo občinskih nepremičnin^ Pod redno upravo opada tudi regulacija najemnin z vidika, da «*! spravi v fiklaKJ z izdatki za nepremičnine, kar je bi»l tudi edini namen. V kohkor bi se smatratk>, da spada določanje najemnin v kolegijalno reševanje- in sklepanje, za to gotovo ni pristojen plenum mestnega rv«--ta. ker se je s posebnim pravilnikom pooblastil odbor za upravo nepremičnin, da izvršuje te posJe. Odbor je določiti nove najemnine in je njegove sklepe potrdi, na kar so «e pričeli izvrsevs/ti v te»i obliki, da so se poslali strankam predlogi, ne pa odloki, zaradi česar se bodo vsi ugovori proti tem predlogom reševaiM skupno tako, da jih bo gospodarski urad pregledal m nato predložil svoje poročilo odboru za upravo nepremičrrm. Ker je tozadevno posfcnipanje še v teku. smartra. da ni podama nujnost »a «ld«*panje o Isjj zadevi. aJBStsj ke*r gospodarski urad šele pripravka svoje poročilo, če pa bo odbor zrn. upravo nepre-mičnm smartral za potrebno, ga bo predložni tudi plenumu. Zato ni nobene potTcbe, da bi o predloženem predlogu raspravni mestni svet že sedaj, V utemeljevanju nujnost, svojega prevMo-ga je m. s. Liker larazil mnenje, da je bilo bolj pra/viđno staikšre, ki ga je župan zavzel na zadnji seji mestnega sveta, ko je poudaril, da spada ureditev na emnio pred mestni svet. Sedaj se je pa -postavni na drugo stališče, po katerem bi spadalo v redno poslovanje magistrata tudi odločanje o trošarmakih postavkah a*l: pa o odpisu dolžnih najemnin, o čecner običajno sklepa mestni svet. Bil bi pripravljen umakniti svoj nujni predlog, če bi bnV> podano pojasnilo v tem *n>isru. da se povišane najemnine ne pobirajo ljudje pa so v negotovosti m je treba povedatii, ali so stanovanjske odpov#»di res padle v vodo in ali ni treba plačati povišanih na-emmn v osmih dneh. M- s. dr- KanTOŠič *e je izrekel proti nujnosti pretiloga glede na županovo pojasnilo, da najemniki niso dobili odlokov, temveč samo predloge m da bo odbor m, upravo nepremičnin razpravljal o ugovorih proti njim. Načelnik odbora za upravo noprermen n m. s. Stoje je izjavil, da bi morda sklepanje o povišanju najemnm re«i spadalo pred mestnj sveit* če bi se po^-isale najemnine V»em, sk> pa je accnio za njihovo regulacijo, ki- je bila izvršena na ta način, da se j© povedalo na^^innikom. kakšne najemnine se nameravajo nekaterim določrfci. Pnzade-tm je nekaj nad četrtino najemnikov, ki pa imajo možnost ugovora. Doslej m bilo snovanje še nikomur odpovedano in se tudi ne namerava, ee n* bo kakih ermnfrih rsriogov. Zafo ie proti pnirnanju nujnost predlogu m. s. Likarja. Pri glasovanju je večini edkl'nila ntT-nost. nakar je rupan precf^oc o^V-^rai pristojnemu odbor u. P«rry zopet svetovni prvak v tenisu OMtetea porag aMmškega reprezentagrtaa-ki bo nastopU todl v Zafrelra Tnsafssj, 4. julija, Voeraj se je vrtil ▼ Wimbledsnu finale v smgrlu gospodov med Peiijjem in tod Ceemmom. Obs sta bila na 1—learrm turatrju ftnatteta tn kakor tedaj, je tudi letos zmagal Angies Pengr, vendar mu tokrat Nemec nj nudil posebne. ajs> odpora. - - Za finalista je vladalo opromno sanima-nje. Centre eonrt (siasno Icrilee) j« Kil pftpslnonn rssntndsn. Oammu se je pred tekmo pripetile mala nengoda. Ko se je s prišlo do karambola, ki pa ni ime] hujših posledic. Crammova žena je dobila »veni napad .njemu samemu pa se ni ničesar pri. petiJo. Perry je bil v izrsdnj formi, Cramm mu je le v sacetku prveaja sets nudil resen odpor, si ^ pm nategnil kito na nogi. kar ga je precej oviralo tn je popolnoma sgu. Ml fctvve. AngleS je nato gladko asmajral v tren setih s S : 1, S : 1, 6 : O. Kakor mano, je Oramra ftlan aemikaga moStva pri teianah sa Dajane pokal Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 4. julija lttb. 5fev* J5o Ljubljanski mestni svet Nova pogodba % električno gain. Da se uravnoteži mestna blagajna zaradi tega izpadka, je bilo naročen vsem mestnim uradom, da morajo v teku leta 19J6'37 prihraniti najmanj 10 odstotkov na materialnih izdatkih. Ce bi se ugodilo zahtevi po ukinitvi gostaščine ali pa dovolila znižanje tudi za stare hiše. bi to pomenilo i/padek 1,300.000 Din, za kar bi se ne moglo najti nadomestilo. Za*o ni kazalo odlagati sklepanja o pobiranju gostaščine za nove hiše in je bil predlog finančnega odbora, naj se ta gostaščina ukine za I. 1936/37, soglasno odobren. Nato je sledila ra/prava o prevzemu omrežja električne zadruge za Zgornjo in Spodnjo Šiško po mestni občini ljubljanski, o čemer je poročalo že današnje »Jutro«. Mestni svet je proti 7 glasovom odobril novo pogodbo z zadrugo za prevzem električnega omrežja. Proti so glasovali m. s. dr. Ravnihar. dr. Bohinjec, Soss, P. Klinar, dr. Korun. Likar in Kralj. Regulacija Ilirske ulice Mestni svet je sklenil, da se \/.vede regulacija Ilirske ulice po predlogih zainteresiranih posestnikov, ki odstopijo v ta namen potrebni svet in nekaj majhnih hišic mestni občini, a ostanejo v obvezi le do konca 1. 1936. Za.to je treba dovesti ta pogajanja pred koncem leta do zaključka in dovoliti za kritje nekaterih plačil v tem proračunskem letu 45.000 Din, dočim se v i. 1937/38 vnese v proračun 122.500 Din, v 1. 1938/30 enak znesek, poleg tega pa še 61.000 Din. /Sa odstopljeno zemljišče za cestni svet na Vilharjevi cesti se izplača interesentom 5.100 Din, za postavitev linijskega trošarm-skega urada na šmartinski cesti se kupi svet od Društva slepih za 42.000 Din in v iste svrhe v bližini tovarne Štora od več posestnikov potrebni svet po 60 Din meter. Dolg za pokopališče v Dr a vijah l pravni odbor občine Zgornje Šiške je svoj čas najel posojilo 344.000 Din pri Kmetski posojilnici za nakup zemljišča za novo pokopališče. Ta dolg je narasel na 540.000 E>in zaradi neplačanih obresti. Ker je pripadlo to zemljišče mestni občini ljubljanski, prevzame plačilo tega dolga v več letnih obrokih. Splošna Maloželezniška družba dolguje mestni pristavi za garažiranje avtobusov znesek 79.380 Din. Ta dolg se odpiše iz prebitka mestne priprege in sicer iz letošnjega 50.000, ostanek pa rz prebitka za 1. 1936/37. Sklenjeno je bilo načelno, da oddaja hiš- iih smeti privatnim strankam za gnojenje ali pa za zasipanje ne bo v nobenem primeru brezplačna. Zato se tozadevne prošnje za odpis teh stroškov zavrnejo. Mestni svet je izpopolnil svojecasni sklep v zadevi plačevanja priraetkarine po zadrugi državnih uslužbencev v toliko, da se zadruga oprosti prirastkarine izključno le, ako prodaja članom zadruge zemljišča za nabavo stanovanj in če se zadružni deleži ne obrestujejo nad 4 odstotke. Ta oprostitev velja edino le za čiane zadruge, ne pa v primera prodaje nečlanom. Gradbene zadeve Po predlogih načelnika gradbenega odbora dr. Štele ta je bilo odobrenih več parcelacij skih načrtov in nekatere izpremembe regulacijskega načrta ob Šmartinski cesti. Kratfn AiemsaiM&ra i* Na poročilo načelnika tehničnega odbora prof. Hrovata je meatoi svat sprejel po od-froni za postavitev spomenika kralju Aleksandru L v Ljubljani predložene projekte po načrta srh. Plečnika. Nadalje je sklenil nabavo parnega »ntjarja z« mestno občino v znesku 190.000 od Škodovih tovarn v Plznu. Od banovinske podpore mestni občini za brezposelne, ki je določene na 240.000 Din, je bil občini že izplačan prvi obrok oO.OOO Din, ki je bil porabljen is dela na Mirju ob rimskem zidu. Drugi obrok 60.000 l>in se bo porabil zs zgraditev kanala v KeržiČcvi ulici, 5.000 Din pa za popravo ceste k cerkvici na Rožniku. Obrtne zadere Po predlogu načelnika obrtno-industrij-skega odseka d. s. MartinČiča se dovoli Marku Samaluku prenos gostilne s Trnovskega pristana Št. 4 na Poljansko c. 11.. Frančiški Kajfcžu otvoritev buffeta v palači Grafike, Vladu Kozaku koncesija za gostilno na Poljanski c. 21. Jakobu Sedcju za gostilno v mestnem kopalUču Koleziji, Barbari Doležal za ljudsko kuhinjo na Kongresnem trgu št. 3M ki jo je prevzela po umrli teti Uršuli KreČ, odklonjena pa so bila dovoljenja Francu Ocvirku za prodajo klobas na vozičku v nočnem času in v času pomladanskega in jesenskega sejma, kakor tudi za prodajo klobas na Marijinem trgu podnevi, Antoniji Perko za gostilno na Tyr-ševi c. 34 in Vladu Nazorju za gostilno v Puharjevi ulici št. 1. Po poročiiu načelnika zdravstvenega odbora dr. Frana Dcbcvca so bila odobrena zdravstveno-policijska navodila o varstvu snage in higijennc naulicah. Ob 21. uri je predsednik prekinil sejo za par minut, nakar je mestni svet nadaljeval razpravo in sklepanje o nadaljnjih predlogih finančnega odbora. Dovoljen je bil kredit 20.000 Dir* za ureditev poti na Rožnik. Kcšene so bile nato še nekatere manj važne finančne zadeve, med drugimi cela vrsta pritožb proti predpisom mestnih davščin Personalno-pravne zadeve Za pcrsonalno-pravni odbor je poročal m. s. Novak o raznih prošnjah za zagotovilo sprejema v domovinsko zvezo. Med drugim je bila odklonjena prošnja neke inozemke. ki biva še nad 20 let v Ljubljani. M. s. dr. Bohinjec je ob tej priliki pripomnil, da je nesocialno, ako se hoče koga na tak način prav za prav izključiti iz človečke družbe, večina pa je odklonila nicgov izpreminjevalni predlog Nato je župan odka/ala pristojnim odborom ra/ne samostojne predloge. .lavna seja je bila zaključena ob pol 23., nakar je sledila tajna, v kateri je mestni sklepal o raznih personalnih zade\ah. Vprašanje mrtvaške veže Mestni svet je določi! na predlog perso-nalno-pravnega odseka način razglašanja statutov, uredb in pravilnikov (na občin- | siti deski itd.) Namesto umrlega podžupana Jarca je bil imenovan za zastopnika mestne občine v Zvezo za tajski promet m. s. dr* Štele, načelnik tujsko-prometnega svete. Za člane razsodišča mestne bolniške blagajne so bili določeni m. a dr. Korun. Sonersu, Baš in MasiČ. V nazivih raznih upravnih odborov so bile nadomeščene tujke z domačo besedo, tako kura torij aH .direktorij s »upravnim odborom«. Slednjič so bili določeni šolski okoliši narodnih šol v Ljubljani. imenom upravnega odbora mestnega pogrebnega zavoda je njega načelnik m. s.. Stanko Sečnik poročal o zidavi »mrtvaške veže«. Podal je historijat, kako se je to vprašanje v zadnjem desetletju razvijalo. Menil je. da se je o tej zadevi mnogo govorilo in pisalo, a dejanski ni prejšnji mestni svet izvršil nobenih prida priprav za realizacijo tega vprašanja. Namen zgradbe te veže je navidezno dozorel že do licitacije, a se je v zadnjem hipu izkazalo, da ni potrebnih sredstev. V nadaljnjih izvajanjih je poročevalec ostro kritiziral delovanje odnosno nedelovanjc prejšnjega režima na občini, kt-, dejanski ni bilo nobenih priprav. Ni Še določen svet za zidavo, ni napeljan pre-potreben vodovod, ni izračunana rentabilnost ni izposlovano dovoljenje za potrebno posojilo Zato naroča občinski svet upravnemu odboru pogrebnega zavoda, naj, izvrši čimprej vsa pripravna dela za gradnjo »mrliške« veže, — kakor je zahteval m. s. Wester, naj se pravilno po duhu jezika imenuje. — M. s. dr. Korun meni; da poročilo odgovarja stvarnosti, vendar po njegovem mnenji rentabilnost mrliške veže no bo prej dana, dokler zdravstvena oblast ne izreče obHgatornosti da morajo vsi mrtvi priti v mrliško vežo in ne smejo ostati na privatnih domovih. Resolucija upravnega odbora pogrebnega zavoda je bila sprejeta. Isto-tako je bil sprejet od kontrolnega odbora predloženi pravilnik o poslovanju tega odbora. Samostojni predlogi Predsednik je prečita! več samostojnih predlogov, ki jih je odka/al pristojnim odborom. Med temi so bili predlogi m s. Martinčiča radi ograje ob dramskem gledališču, ki je nujno potrebna popravila. Predlog zahteva, naj mestno poglavarstvo pozove upravo dramskega gledališča, da to /adevo v najkrajšem času uredi. Nadaljnji predlog istega m. svetnika radi razširjenja telefonske centrale v Ljubljani, ker sedanja več ne zadostuje. Samo na Mirju je preko 40 prosilcev za telefon in je skoro neverjetno, da državna uprava ne ustreže ponovnim željam, saj bi imela-v prvi vrsti sama največ haška, ako to napravi. Isti mestni svetnik zahteva tudi v svojem predlogu, da se ustje iz Marijinega trga na sv. Petra nasip za vozni promet zapre tako, kakor je že zaprto nasprotno ustje na Hribarjevo nabrežje. Sledila je nujna interpelacija m. s. dr. Likarja in Kralja radi povišani* naiemnin v mestnih hišah. Vlomilci in tatovi na delu V Ljubljani se je pojavila podjetna vlomilska in tatinska tolpa Ljubljana. 4. julija. Policija je zopet na s-levlu najbrže ne preveliki, zato pa tem podjetnejši vlomilski in tatinski družbi, ki se zadnje čase kaj pridno adejstvaje v raznih okrajih me^ta. Na delu so menda sami mladi tatovi ie zaenkrat še ni dognano, če gre za brezposelne, ki so prišli v Ljubljano z deteje ter iz drugih krajev ali za prave Ljubljančane. Te dni po vlomilci ponoči obiskali trgovino v Pokopališki ulici 2 v Mostah ter odnesli ?troj za striženje las. 5 ker toaletnejra mila. 2 kjr Nivea kreme, več baterij, več skatel sardin, nekaj knsov sira in salam. 4 steklenice konjaka in nekaj manufakture. Trgovec Rok Peselj je prijavil, da so mu napravili drzni vlomilci nad 9000 Din škode Tstp noči so se vlomilci vtihotapili tudi v jrostilno Frančiške KaČiČeve na TvTsevi cesti, kjer so pe napili, nato pa odnesli vež partij igralnih kart. Pozabili tudi niso na eiirarefe. ki so jih vzeli s seboj več škatel. Pred dnevi se je splazil vlomilec v stanovanja Ivane Zumerjeve v VrhovČevi ulici docim so dnuri najbrže oprezovali v bližini. Vlomilec je iskal denar, pa je Imel smolo. Tztaknil je samo denarnico služkinj« Anic« Strekljeve. v kateri pa j« nas>l lamo nora dva dinarja. Vlomile* so pri delu zaročili, vendar se mu je posrečilo zbežati. V temi so rooirli opaziti, da jrre za okrop f?8 let starega izredno gribČnega. neznanca. Včeraj ponoči je neznan uzmovič obiskal stanovanje Rudolfa Mlinarja na Sv. Jerneja cesti 1 m odnesel rjave hlače, rjav suknjič in več kopov perila.. Vlomilci so poskušali svojo srečo tndi v raznih trafikah in sicer v Rožni dolini, na Viču ter v središču mesta. V nekaterih primerih M> imeli uspeh in so odnesli tohacne izdelke in denar, ponekod pa so bili prepodeni. Zmerom pa so imeli srečo, da so odnesli pete in jih tudi mso mojrli zasledovalci v nobenem prime-■ rn spoznati Najbrže isti tatovi kradejo, tudi kolesa Samo v preteklem tednu je bilo namreč policiji prijavljenih osem tatvin kole«., ki jih tatovi spravljajo najbrfe na deželo. Včeraj ponoči so poruvali neznani storilci pred Podlesnikovim vrtom v Suvoborski ulici precej krizantem, ki so jih postavili s Koreninami vred ns cesto pred Milerjevo mesnico v Janševi ulici. Nato so vlomili v gostilno. Da ne bi prebudili domačih, so z demantom odstranili šipo na vratih, ki vodijo v gostilno. Sipo so postavili na tla, ključ pa, obrnili in prišli tako neslišno v lokal. Pokradli so ves denar, — k sreči je pustile natakarica samo drobiž v^ točilnici, — pojedli in odnesli vse meso, namizne prte in servijete in ostale gostilniške predmete. Po načinu vloma je soditi, da so brli vlomilci silno sestradani. Po kotih so namreč ležale kosti; na nekem kosu mesa so se poznali celo odtisi zob požrešnega vlomilce. V ostalem pa so morali biti silno predrzni in brezbrižni. Ko so se pošteno napili vine, je neki tolovaj zunaj pred vrati — zaspal. Okrog tretje ure zjutraj se je vrnil Miler-jev stanovalec domov. Takoj je opazil, da v gostilni ni vse v redu. Pred vrati speči vlomilec se je tedaj prebudil. V roki se mu je zabliskal dolg mesarski nož. s katerim je napadel Milerjevega stanovalca. K. sreči se je znal ta pravočasno umakniti. Stekel je po Janševi ulici ter klical na pomoč! Ta trenutek pa so izkoristili vlomilci ter jo jadmo odkurili. Spotoma so še pobrali krizanteme. ki so jih prej pustili pred mesnico. Klar jih v naglici niso pobrali, so jih drugo jutro mimoidoči ljudje; na cesti pa je ostalo še precej prsti, kar izpričuje, da so tatovi kri/antem m vlomilci v Milerjevo gostilno eni in isti. Vlom in tatvina je bil takoj prijavljen šišenski policiji, ki pozvedujc za neznanimi storilci. Baje, vodi sled v bližino gramozne jame. Mož z žalostno preteklostjo Celje, -4. juh.,*. Pred tnailim senatom okrožnega sodišča v Cedju se je zagovarjaj včeraj 3?-letni nevarni zločinec Ferdinand Gfrorer. rOJ«*n v Kni'ttelfeldu, pristojen v Mislinje pri Slo-venjgrajdcu, trgovski pomočnik in natakar brez stalnega bivališča, čigar zadnje stanovanje je bilo na Sp. Hudinji pri Celju. Gfrorer se je leitos 13. februarja popoldne splazi«! v stanovanje branjevke Marjete HoeniJoove v Gaber ju pri Celju. V nočni omarici je naSei! kihieV odprl z njrim omaro, vzel iz nje 3024.50 Din in pobegnil. CoLi-ska policija ga je že uro pozneje areti-irala v neki gostilni. Pri njem so naslri še ves ukradeni denar. Gfrorer ima za ^eboj zek> pestro in žalostno pretefcloat. Ze leta 1913- ga_ je deželno aodiače v Ljubljani obsodilo na S tednov zajpora- Med v^mo je vstopil pro-»tovoKjno v vou*ko. Leta 1920. je nas*opil v Jugostsv4>i ksdrski rok, a je že po netih mesecih dezertiraj m pobegnil v Avs-trijo. Sttri tedne pozneje je izvršil v Ava*riji roparski umor in je bil 1. 1921. obsojen na 15 let težke ječe. Ko je sedel v kazm&nici vlom, zaradi češer so ga obsodili Se na 3 leta jede, zaradi neke druge tatvine v kaznilnici pa je dobil Se 5 himccm. T>ne 33. maja 1°32. je bil pogojno odpuščen iz kaznilnice in odpremljen v Jugoslavijo. Dne 12. meja 1°33. ga je savsko dVvizijsko vojaško sodišče v Zagrebu obsodilo zaradi dezertacije na 1 leto in 2 meseca zapora-I Iz Celja je bi že policijsko izgnan. p*i se je Idjub temo apet vrnil. Gfrorer je priznal vlorn v Gobarju, trdil pa je. da omara ni frfle zaklenjena- Obsojen je bU na 2 leti robije, po prestani kazni pa ga bodo prfdržart 3 leta v kazenskem zavodu. Kop«! «mm«c Ma«»t 350 delavcev na cesti Km iittiTiU ▼— gradWy dela, U Jih i« aameravala Ltv r 11 ti letos Jesenice, 4. julija, V soboto dne 20. junija je ejadbeno podjetje »Slojrrad« odpovedalo službo okoli 330 sezonskim delavcem, zaposlenim pri gradnji niš ra pri novih objektih v tovarnah KID na Jesenicah in na Javorniku. Odpoved, ki je stopila Janes po 14 dneh v veljavo, je prUla nenadoma, nihče ni prHSako-val, da bi se zdaj. ko je višek gradine sezone, ustavila velik* že započeta investicijska dola, ki jih je nameravala KI1> izvršiti še letos. Podjetje je ustavilo velika dela na stavbah v tovarni in iiven nj»', ustavilo jo tudi gradnjo treh velikih stanovanjskih hiš za namc>c>nce ob Slomškovi in Sokolski ulici, za kattie so temelji že Ukopani in izravnana tudi stavbišča. Tu«li veliko napravo, ki jih je iiamcravalo podjetje graditi v osrčju mosta v parku Hrenovcu. se memla no bodo irnulile na Josonicah. temveč nokjo bolj v sredi$ce države. To naprave bi letno porabile nad lO.ooo vajronov lesa, ki bi se davadki na Jesenice iz raznih delov sav« sk^ in dravske banovine. To bo zopet n.ij-huje zad*ln naSo lesno industrijo, ki je zaradi nesrečnih sankcij že itak na tleh. Kadi prwcair]e tovarn KFP je pričakovala novf|ra močneera odjemalca in dobrejra pl.-tčnik:* in je i tem dejstvom Ze tu«li ra-(*mnla. Z ustavitvii« crsdbenih del je prizadetih zaenkrat okoli 3T>0 sesonakih delavcev, ki bodo najbrte danes (V soboto) odpuic>n: in viteni na cesto. Kam naj j;re letos kaz.r»l največji razmah, kakršnega te skoraj ni Inlo po prevratu. Y*e živi v veliki u+srotovesti. kaj ho prinesel jutrišnji dan. v>*HUI fistth. ki so nameravali letos graditi hi>e. čakajo kaj lw>. Nihče no mor«- riskirati svoj h skromnih, težko prisluienili sriktajikoi rt stavbe, ki hi bile morda zjrrajene nt pes*k. Pravijo, da ?o >e gradbena dela ustavili zaradi novih objektov v železarni v ^eniei, v katori se bo Izdelovala tudi žiea in riki in Hrucri izdelki, za katere je ol^mj-N i 7.olo7.ars,ka industrija v Sloveniji n« n • d«-ra svojo veliko k*p*oitctn odgovarjaj4 j h tržišč. Gospodar* k** ust»nov*» in ifotavstt« s*t«-kovne onrant/arii** so interveniralo nr» vc^h pristojni^ raetsih. da se najde prava pot in da >e nrišomu cro^pArlarstvn in tišoj?*— r»r:d nih ljudi zagotovi delo in vrne rsiinanje. šišenski najemniki in elektrika Veliko razburjenje zaradi nove pogodbe med mestno občino in Električno zadrugo v diski Ljubljana. 4. julija. I/ vrst stanovanjskih najemnikov v Šiški nam pijejo: Nova pogudba med mestno občino in Električno zadrugo v iiški, ki jo je včeraj sklenil občinski svet, je pri vseh hišnih najemnikih, v Šiški vzbudila veliko vznemirjenje. To je razumljivo, saj bo i novo pogodbo utrpelo prebivalstvo Šiške, ki ga tvorijo po ogromni večini najemniki, veliko i/gubo. Predvsem izgube najemniki neomejeno pravico do električnega toka po stari 2,90 Din in bodo morali plačati takoj 5 Din, četudi se i/sclc le iz sedanjega stanovanja v sosedno hi^o. Predvsem pa izgube šnkarji zavetišče za onemogle m sirote, ki bi se po stari pogodbi zgradilo za 3 milijone Din in, kar je najvažnejše, bi za to zavetišče skrbela mestna občina, kar predstavlja še mnogo večjo izgubo, ki se da v sedanji vrednosti oceniti na lepo število milijonov. Malo zavetišče, ki bo ostalo, bo po s\oje oskrbovala Vincenjeva konferenca, ki bo sprejemala v zavetišče kogar bo ona hotela in že sedaj napoveduje, da bo zbirala v Šiški prispevek za oskrbovanje zavetišča, tako da bodo končno prebivalci šiske še sami plačevali stroške za oskrbovanje. Funkcionarji zadruge sami priznavajo, da Siska z novo pogodbo vse to izgubi in da so se temu odpovedali, ker mestna občina ljubljanska ni v takem finančnem stanju, da bi mogla prispevati 2 milijonov in še vzdrževati zavetišča. Nerazumljivo nam je, odkod naenkrat ta velika uvidevnost funkcionarjev zadruge /a interese mestnih financ, ko je bilo prej vedno rečeno, da je treba izbiti, kar se izbiti da. Če funkcionarji zadruge ne bi zavlačevali podpisa prejšnjih pogodb, bi imeli ši.škarji danes neokrnjene pravice stare pogodbe. Vprašamo, kdo je pooblastil načelstvo zadruge, da stopa v nova pogajanja, če mestna obe in* ljubljanska sama ni zahtevala teh pocaianj in tudi ni izrazila nobene želje, da bi po godbo spremenila zaradi slabega finančnega stanja Vprašamo načelstvo zadruge, kdr ga je poblastil, da spreminja pogodbo * škodo Siškc, ko je vendar občni zbor ~i rekonvaleecenri itd. itd. Poletna sezona od lo. junija do konca avgusta. Pavšalna penzija u*>polna oakrba In kopeli): za 20 dni od 1400 do 1.400 Din Popoln kom-fort. divna ia> idilična okolica z lepimi - m prijetnimi izprehodi. Pojasnila in prospekte daie uprava. Zborovanje rudniških nameščencev Trbovlje. 3. julija. V sredo »večer ob 10. uri so se zbrali v svojdi društvenih prostorih v rudniški restavraciji na Vodah tukajšnji rudniški nameščenci, da »lišij^ porodila društvenih funJccijonarjev o najaktualnejših problecnpih name^čenskega stanu. Predisednik Društva rudniških nameščencev g. Volčanšok je v akoraj dveurnih Mzčnpnih irvaja-njrrh najprej obraziožH priM-devanj« druAtv«, da se owm*ck novega službenega reda prilagodi duhu in napredku easa, zlasti, da do-aeie spremembo nekaterih členov, ki bi Mli v neprrlos nameščenedva, Tafco je Društvo rudniških nameščencev zaslišalo potom priflrtojnih krajevnih skupin društva mnenje vsega rudniškega namešecnatva dravake banovine, ter na podlagi podanih pomislekov in protipres ruilniako namešcenatvo s 1. jeUjem pta- vzelo višje pokojninsko zavarovanja v lavno samoupravo, od česar vi obeta Tma^nih koristi, zlasti pozneje, ko s*t utegne konjunktura v rudarstvu z boljšat i. — Kontno je C- Vrirfčanšek poročal še o poOovanju iVukfvjrrinskftga zavrnia za preteklo poslovno leto. Vsa poroči !a f*o zbnani nameščenci poslušali z največjim zan manjem, kar *e dokaz, da so bih na dnevnem re»d"u problemi, fci žrvo zanimajo našejj« nameščenca, «aj j« od ugodnega Stanja" istih odvisen pri marsikaterem bodisi doorobii ali pa obs-tanek v sedanjosti ali pa v bodočnosti _ 7^\h Msasaoenatva je, da se taka sestanki vr^ v*aj vsaka 2 meseca, da *t> članstvo s*7rw-ni «»aj z nAivaž-nejN-imi in najakfualen jlroi perečimi vprašanji namešrenskega s+anu. KOLEDAR Danes: Sobota, 4. julija katoličani : t/rh Jutri. Nedelja, 5. julija katoličani: Ciril m Metod, Dobruska. DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA Zaprto. KI KO IDEAL: Ljubimci. KISO SLOGA: Krvavi kapitan KISO ŠIŠKA: Kraljica ljubezni. JUTRIŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA; Zaprto KISO IDEAL: Ljubimci. K/SO SLOGA: Krvavi kapitan KISO ŠIŠKA: Kraljica ljubezni. Jubilej Stepanjikega Sokola ob 16 javni te,ov*dba na lctnem telovadišču. Sokol Ljubljana Zgornja SiSka otvoritev letnega telovadila in jevna telovadba ob 16 Gasilska četa Ljubljana — Vič ob 11 blagoslovitev motorne brizgalne. ob 16 veselica n« vrtu g. Zavašnika na Viču. DKtURNE LEKARNr Osne* in jutri: Dr. Piccoli, Tvrseva Ce, sta 6. Hočevar. Celovška cesta 62, Gartus Moste — Zaloška easta Sfer. »9» >SLOVEN8Kl NAROD*, MtoU, 4. julija 1*66. Stran 3 Inozemski avtomobilist pred zapornicami Železnice eo po vsem svetu največje nasprotnice avtomobilizma Ljubljana, 2. julija. V Ljubljani trpi promet boij kakor v Londonu. London je največje mesto tako zva-nega starega sveta, zato smemo reči, da je v njem vozni promet mnogo živahnejši kakov v Ljubljani, ne da bi tvegali preveliko zamero. Poletne mesece je Ljubljana skoraj brez vsakega prometa. Avtomobil na cesti je skoraj tako velik dogodek, kakor kje v pozabljeni vasi. Vendar se včasih zgodi, da naše ceste ne morejo več zmagovati prometa. Kakor v največjih velemestih zastane ve« promet. V dolgi vrsti stoje vozila tesno drugo ob drugem, kmečki vozovi, tramvaj, kole?-4 in tudi kakšen avtomobil. Sčasoma se nabere tudi množica pešcev. Vse čaka. kakor da se je zgodila sredi ceste velika nesreča. Kdor ne pozna naših razmer, bi mislil, da imamo razstavo vozil na cesti. In kdove kaj hi si še mislil. Mi si pa ničesar ne mislimo. Potrpežljivo čakamo, ,ia nam končno zopet odpro cesto, kakor da. se nam nikdar nikamor ne mudi. Takšni prizori niso ha I redki. Vsak dan jih lahko vidite na ce&tnh. kjer se križajo z železnico. Na nekaterih križiščih je zastoj razumljiv tudi za tujca, saj je pač treba cesto zapreti, ko vozi čez njo vlak. Seveda drucje na svetu takšne prometne ovire odpravljajo. Pri na« se pa oglaša ta ali oni boječe, da bi jih bilo treba odpraviti. Samo po pphj p« razume, da se nam ne mudi. To še ni nujno in nimamo denarja. Pri nas ima bf-seda nujno sploh poseben po men. Vse glavne neste v Ljubljani ali njeni neposredni Nižini križajo železnice in na vsafe teh križiščih se morajo ustavljati seveda tudi inozemski avtom ob ili s ti. ki nas nekoliko bolj pojro.cto obiskujejo poleti in se čndijo našim cestam kakor največjim Čudnom te«ra sveta. Ker so nase ceste res znam^nitA, mislimo, da bo njihova znamenitost odtehtala vse žrtve in jezo avtomo-bilistOT- in da bodo kljub vs^mu prihajali k nam. Seveda je vprašanje. Če o teh stvareh Spina kaj mislimo. Tujci se ne čudijo samo rctmin cestam samim na sebi. temveč tudi ureditvi prometa na križiščih. Po svetu je š> sicer nekaj takih križišč, a težko je reči, da bi te na njih ustavljal promet tako. kakor na primer na Dolenjski cesti. Na Dolenjski cesti je nekaj ur na dan zelo velik promet, posebno ob sejmskih dneh dopoldne. Dolenjska cesta je zelo važna, saj veže Ljubljano z Zagrebom in od nje se odcepi edina naša cesta, ki drži k morju. Zato vidimo na nji pogosto inozemske avto-mobiliste. Toda temu no posveča nihče nobene posebne pozornosti in ne pripisuje nobenega pomena. Železnice po vsem svetu so največji nasprotniki avtomobilizma ' ' . ', J«, \ - . , ', Menda ne bomo dočakali, da bi mu priznala kakršnekoli predpravice. Zlasti ne. da bi smeli avtomobilisti voziti na Železniških križiščih, kadar bi se jim zdelo. Prednost ima vlak. o tem ni treba niti razpravljati. To je še posebno očitno na Dolenjski cesti kjer se je včeraj tuji avtomobilist pred spuščenimi zapornicami lahko prepričal, da se mora železniškemn prometu pri nas pokoriti ftt drug promet, Toda tujci so trdovratni in avTornobilist pred spuščenimi zapornicami ni mojre! razumeti, zakaj mora biti cesta zaprta tako dolgo, zakaj so zapornice spuščene, 5e preden odhaja vlak s kolodvora. Prosil je čuvaja, naj ga spusti Čez križišče, češ. da se mu silno mudi. Čuvaj si ni upal prekršiti predpisov in vse lepe prošnje niso nič zalegle . ^ *.'"/.'.'.'. je. Če bi ne pustil čez križišče tudi rešilnega avtomobila, čuvaj je dejal, da rudi rezilni avtomobil ne more biti izjema, kakor ne inozemski avtomobil. Končno se je moral tudi inozemski avtomobil udati v usodo. r * v Sitni avtomobilist nas bo še obiral po svetu, toda mi se zato niti ne zmenimo §oliohtvo Ob srebrnem Jubileju štepau]skesa Sokola Ljubljana. 4- juKja-Juixi prosiva marijivi štepanjsdci Sokol svoi srchmi ju£wtei — 25 letnico, odkar ie rarr*roe*rl kriia v najožjih ča*>ih avstrijskega suženjstva. Ni bilo lahko v ti-siih nevarnih časih propagirati vseslovan-ske sokolske miški, la je polagam«, zajela skotraj ves slovenski narod. Ustanovitev sokolske župe Ljubljana I. ki ji je bil duša Sokol I na Taboru, ie dala pobudso za ustanavljanje sokolskih društev v ljubi jamski okolici. Zlasti znani septemberskj dogodki so močno dvignrili narodno zavest, ki se je najbolj urtrjevađa v sokolskih društvu h. Fožrtvovvidni Sokol I, ki mu je stal takrat na čehj starosta br. dr. Pavlo Pestot-nik, je bil matrično društvo novo ustanovljenih sokolskih dsraštev v Mostah in Stopanji vasi Se pred ustanovitvirto šbepanj-skega Sokola so zahajali zavedni dtepaiaj-s-Ji ferttje v telovadnico k Sokoln I na Le-d"!ino. Tam so se navzeli pranega Tvrse-v©ga sokolskega d« ha in po ^nestsanskem preudarku so skleroih" ueterjovitš lasfcno sokolsko društvo. Mised je padla na rodo-vitna vla. Z moralno in gmotno pomočjo Sokola I na Tabor« so sklicali 1. ofctoabna 1Q11 v narodni goartriirni br. Rridfa usta-novni občni zbor- Ustanovilo se je cfcnost-vo pod imenom »Tesovadrao druSev© Sokol v Steoann vaai.« Na ustanovnem občnem zboru ie bil izvoljen za prvega starosto br. Ivan Briceih ki ie starostoval društvu pol m h 1*5 let. za načelnika pa br. Ivan Brončič, ki ie vodil tehnično dete v društvu 11 let. Med tistimi, ki so pciožiJH temelje step«n'>kemu Sokolu, so btld Se bratje Ivan Selan, Anrton Novak. Jože An-žič. Franc Anžič, Ivan Anžie, Jernej Hleba, Mihajlo Bed a j. Franc in Josip Kretfar. teff pokojni bratje Anton Rebemik. Polde Caric in Blaž Štele. Poleg teh pa je dal krepko pobudo za ustainovitev Sokola takratni učiteli v Sp. Hrušici, sede* sol. um*, v pokoju br. Ivan Lokar & svofma smo-voda °r. Francetom in dr. Jankom Lokar- jem* Med svoje največje dobrotnike pa Sbe-je štepanjski Sokol br. Josipa Anžiča, ki je dal društvu na razpolago svoj sakm. Id ga je društvo brezplačno uporabliaio cio lota 1929. ko si je postavilo laste© Sokolski dom Ob svoji 15 letnici ie razvil šterjanjsla Sokol svoj prapor, ki mu je kumovala požrtvovalna s. Rezika Brieljeva. Razvoje ptrapora ie bila mogočna sokolska manifestacija, ki ic še bolj dvignila ogled ste-paniskega Sokola. V 25 letih svojega ob^ stoja se ie štepanjski Sokol v poku meri zavedal svojdh dolžnosti, ne le v telovadnici marveč tudi v pogledu sokolske p*o-svete. D:*»štvo je imelo tamburaški, pevski in dramatični odsek, posebno marljiv pa je knjižnični odsek, ki ima izbrano zbirko najmodernejših slovenskih knjig. Knjižnica je dostopna ne le članstvu, matr-več tudi ostalemu občinstvu, je vzorno urejena in bi bila lahko za zgled ostalim sokolskim knjižnicam. Najbolj pereče vprašanje ie SobnMi dom, ki je le nedograjen in mu manjkaj nujno potrebni stranski prostori. S požrtvovalnim delom bo društvo skušalo do-1 seči tudi ta cilj in zato lahko upravičeno pričekv < tk. da bo mogel štepanisloi Sokol j j;< letnici ofvorfH prenoviien in razširjen sokolski dom. Tudi v tehničnem podedu ie bilo društveno deflovanie od začetka do dane« na višku 2e tafcoi prvo leto po ustanovitvi ie priredilo društvo svoi prvi iavnd telovadni na«top. lei ie po kritiki tedanjega župoega vestnika uspel nad v*e pti6a*D- vianje. Štepaaijski Sokol je imel pred vojno svojo vzorno vrsto ki je vzbujala vri javnih nastopih občo pozornost. Mod vojno je seveda sokolsko detio, kakor povsod drucod počivalo, žaro pa ie štepainjski Sokol tem krepkejše začel delovali po vojna. Društvo se ie od leta do leta kreokaie razvijalo in je danes eno najmočnejših v vzhodnem delu Ljubljane- Društvu aaaanarjcaje zda? most j&vi in požrtvovalni starosta br. France Slana, ki mu stoja ob starani prav tako pridna in delava! jna društvena oprava Br. Slama je Sobni starega kova izpred vojnih Časov. Kot Sokol se je naiiprei udejstvoval v Postojni, odkoder je prišel leta 1la Višnja gora, 4. julija. V nedeljo priredi Sokol v Višnji gori svoj javni nastop, združen z narodno veselico in dobro jsjohfnim araooaovnm. — Dopoldne se poizkusijo sokolski Uhkoadu H v štafetnem teku na 1500. 800. 400 In 300 m. Oficaelni sprejem gostov bo Ob 1330, natto pa krene po mestu povodca s godbo na četu. Višnja gora ae prepravlja na sokolsko slavje, predvsem je na delu z vso resnostjo naša sokolska družina. Marljive roke urejujejo še v zadnjem hipu tisoč malenkosti, da bodo posetniki odnesli Čim lepši spomin U starodavne naše Višnje gore, ki pričakuje svojih sokolskih prijateljev od blizu in daleč. Kakor smo obveščeni, bomo imeli pri-14» pozdraviti ta dan v Višnji gori v močnejšem številu pripadnike Sokola L Tabor is Ljubljanskega Sokola, v posebno radost pa nam bo imeti v svoji sredi energičnega Sokola-borca hipnega podna-čelnika, brata Rusa Jožeta, ki bo na našem društvenem nastopu zastopal župni tehnični odbor. I^revi zagore na Starem gradu velilri kresovi, ki bodo omamili kot sverti glasniki naš sokolski prazniik. z zastavami okrašeni naši domovn pa bodo na voden način mani!estkali sokolsko idejo in s tem prt- | padjnost k veliki sokolski družini lepe naše Jugoslavije* rVijarelji sokohrva! Pridite k nam. bodite z nama, kakor so z vami vedno naša soknfeka erca! Zdravo! + — Uprava Šakala Ljabljana-Vie vabi svoje članstvo, naraščaj in deco, da se jutri potnoitevilno ndelefti nastopov bratskih društev v Stepanji vasi in v Zg. S$ki. Zbor Članstva v kroju s praporom za Stepamo vas je ob pol 14, pred Sokolskim domom, odkoder odkorakamo skupno na birališče pred Mestni dom. Udeleženci nastopa v Zg. Šiški se pa zberejo ob 14. in odkorakajo skupno pod vodstvom načemika br. Križaj* v Zg. §i£ko. Nadalje se udeleži društveni deputacija v kroju slavja domače srasilske čete ob 11. ter se vabi članstvo, da se v civilu z znakom udeleži tudi tega slavja. Uprava. Prijetno sveže —. lepo dišeče po vsakem pranju Pretresljiva tragedija v Rožni dolini Omračil se uro je um in s fcarnnom se ie tolkel po glavi Ljubljana* 4. julija. Snoči je prišlo v Rožni dolini do tragičnega dogodka, ki je zelo pretresel pae-bivalce Rožne doline. Na mirni Cesti L kjer ni skoraj nobene* ga prometa, poleg Kollmannovega posestva, so se po 18. začeli zbirati ljudje. Privabil jih je krik nesrečnega človeka, ki se mu je omračil um. Nesrečna mati je klicala na pomoč smrtno preplašena, kajti sin je pograbil kamen in se tolkel divje po glavi Gledalci so bili preveč zbegani in boječi, da bi priskočili in zvezali nesrečneža. Kakor navadno pri nesrečah, je bilo izredno mnogo radovednežev, med njimi pa ni bilo nobenega dovolj prisebnega, da bi lahko pomagal. Zato si niso vedeli pomagati drugače, kakor da so se obrnili na policijo. Toda tedaj je bilo že prepozno. Nesrečnež je bil že ves oblit s krvjo. Pogled nanj je bil strašen: glava je bila vsa krvava, kakor da bi imel posneto vso kožo. Kri mu je lila iz ranjene glave v curkih. In uboga mati je bila tudi vsa krvava po rokah in nogah. Edina ona si je upala v bližino nesrečneža. Toda pogled na krvavega sina jo je končno povsem stri. K sreči je bilo med množico vsaj toliko ljudi, da so jo zadržali ob strani. Sin se je medtem, ko je že prihitelo več stražnikov in ko so poklicali rešilni avtomobil, sam umiril. Sedel je na na podstavku vrtne ograje in sklepal roke. Bfl je povsem tih m nekateri so z grozo Letošnji mariborski teden h? Maribor, 4. Jnlijau Letošnji »V. Mariboreki teden« bo predvsem svečan in pester, keT bo to jubilejna prireditev, ki ji bo pokrovitelj Nj- kr. Vis. kraljevič Andrej. Vršil se bo od t. dn> ft. avgusta. 5udil bo popolno sliko gosponasv gkega in kulturnega življenja našega severnega ozemlja. Številne in zanimive rasatav-ve, ki bodo prikazale bistvo nalaga severnega zivija, pa tudi mnogo zabavnega, za kar bodo poskrbele najrazličnejše atrakcije, ki bodo Mariboru popolnoma nove. Popotno industrijsko in gospodarsko obeležje, ki ga bosta pokazali splošna Industrijska in tekstilna razstava. Nudil bo zanimivo in postio obrtno revijo, s katero se bodo naši vrrl obrtniki uveljavili kot povsod priznani m odlični strokovnjaki. Veliko tujskopro-metno razstavo s številnrmi krasnimi motivi solnčnih Slovenskih goric, zelenega Pohorja in idiličnega Mariborskega otoka. — Žensko obrt. Žena bo obiskovalcem prikazala svoje udejstvovanje v gospodinjstvu in obrti, ki je uspešno in koristno. — Pestro spominsko razstavo slik odličnega Ža pokojnega slovenskega umetnika profesorja Gvajca in krasno razstavo slik na steklo m keramiko. — Modno revijo, ki jo že nestrpno pričakuje zlasti naš ženski svet, saj pa bo tudi zelo zanimiva in zabavna, ker bodo modo razkazovale lepe manekenke, za razvedrilo bo pa skrbel conferencier gledališki igralec g. Harastovič. — Veliko gasilsko razstavo in gasilski kongres združen s proslavo 651ernice. — Mnoge športne prireditve in kongrese. — Zanimivo razstavo protiplinske obrambe in obrambe pretf napadom iz zraka. — Vinsko razstavo s poku gnjo. ki bo še bolj ntrdila sloves naših svetovno znanih vfn slovenskih vinogradnikov. — Filatelistično razstavo, združeno z borzo znamk, kar bo vsekakoT veHka a trak rija letošnjega >Marihorskeg» tedna«. — 50 odstoten popust po nagih felemtcah m znaten popust na zračnih progah Aeropota ter na parnilnh. Grdo krošn]ar]en]e s krahom nrejea smo: Lep dokaz. Irsko demoralisa joče vpliva sedanja gospodarska kriza te prav na vse stanove, j« dala raikijl čas sele nelojalna, vprav grda tailuiremm med ljubljanskimi pekovaarjinl uiojatrf. Sicer je tav konkurenca zajela le manjši del mojstrov vendar je sam način, kako jo ta del mojstrov la> vaja, pereč s« le za pekovski stan temveč za vse rjunijanskrj ptebivalstvo. Ore saun* rec sa povsem navavkKv m po obrtnem asu komi prepovedano krofeijarenje s kruhom, po htfah, ki je doslej <*>£> spoštovanega pekovskega rfiairii nenadno, v higienskem pogledu ps> nsstufc vso grajo knJ-tuiuega meseans. DeaSsj je bOa navada, da se sulisvalrl mojstri dostav«jeH kruti Is ssoftm pre- prodajalcem izkljucuo po svejfn pernocni- I Ua m ssjancfh. Ta*o je piasei ugotovili, da si je s pločevino prerezal vrat ter da je zato izgubil glas. Nesrečna mati je vsa obupana dajala podatke stražniku in vzklikala: — Moj Vladko, Vladko! Moj sin! Pomagajte! Saj smo Slovenci, saj smo s Primorskega! Samo 24 let je star in če bo moral umreti! Zapišite, bil je korepetitor. Vladko Kumar. Preveč je študiral, bil je na konser-vatoriju, pa so mu popustili živci. Prosila je, da bi naj kdo dal svež robec. da bi mu obvezali vrat. Toda nihče v vsej množici ne mogel pomagati niti z robcem. Ona bi mu rada pomagala, toda omahovala je, ko ga je zagledala in ni mogla napraviti več koraka, pa tudi ljudje je niso pustili v bližino. Rezilnega avtomobila ni bilo dolgo. tako se je zdelo v dramatičnih trenutkih, ko je mati tožila s takšno nepopisno žalostjo. kakršna govori le iz materinskega srca. Niti jokati ni mogla, pač pa so imeli solzne oči gledalci m celo stražniki so bili globoko pretreseni. Končno je prispel rešilni avtomobil in ljudje s<~- 5 razhajali povešenih glav, kakor da so sokrivci v tej pretresljivi tragediji. Toda vsi se niso niti takoj razšli. Nekateri so tolažili ubogo mater, drugi so pa brezobzirno razpravljali pred Kumarjevim domom, ali so poškodbe smrtne ali ne ... Dopoldne so nam sporočili iz bolnice, da je nesrečni Kumar umrl zvečer ob 10. Izgubi! je preveč krvi in zdravniki mu niso mogH več resiti življenja. I w a v m 3 W a! TERPENTINOVIM MILOM Pere res belo! lo. Prireditev združeno s proMavo m tekmovanjem za dan lo. in 16. avgmsta je odobrilo tudi ljubljansko strelsko okrožje. Apeliramo na javnost, naj ne prezre vaba la marljive kranjske strelske družin«*. t» resnično narodno—obrambne organizacije, ko bo slavila svojo desetletnico, aaj se ravno njeni člani kranjsko mesto in njo-govo čast po vsej državi naravnost odlično in zmagovito zastopali. le© preprodajalca v roke kupca naravnost cd peka in se as čistočo ni bilo treba bati. Zdaj pa ie delj časa opažamo v zgodnja jutranjih urah vsakovrstne ljudi, molke, ienafce in otroke vseh starosti, ki nimajo i pekovskim poklicem nič opraviti, a> hodijo od hiše do hiše in ponujajo ve« premotan in preomeokan kruh strankam, boljše sluadnjam m onim, ki se jim ne da stopiti do peka. Tako prodajajo ti ljudje, ki so pač le pograbili lepo priliko, da zaslužijo nekaj dinarjev, kruh na najbolj umazan način — in blago tistemu, ki kupi zadnjo štruco iz krosnjarjevega kosa! Nu, od srca mu želimo: »Dober tek!« Pa ne to. da trpi od te umazane prodaje precejšen del ljubljanskega prebival, stva, temveč trpe tudi vai pošteni pekovski mojstri. Saj more s tako konkurenco en sam brezvesten mojster ubiti deset poštenih obrtnikov! Zato je v interesu ljubljanskega meščana prav tako kakor poštenega pekovskega mojstra, da ta «fw»m«< posel posameznikov oblast enkrat za vselej prepreči. Pekovskih prodajam v Ljubljani prav gotovo ni premalo, kruh dobiš že skoraj v vsaki trgovini, razen ▼ teh si ga pa človek nabavi lahko v vsaki mlekarni m eeio v branjarijl ki jim ga daje sam pek. Obrtni zakon naj izvaja v polni meri! To zahtevata v tem primeru zdravje ljubljanskega prebivalstva In stanovska zaščita pekovskih mojstrov. 10 let Strelske družine v Kranju Kranj, 3. juQja. Sedaj že pokojni mag. pharmacije in ju_ goskvvenski ta ali oni obljubil na policiji, da ne bo več beračil, najbrž ni mislil resno. Zato so bili mnogi že neštetokrat zaprti. Nekateri izmed njih pa menda beračijo že iz protesta proti preganjanju. Vendar so se berači zadnje čase Čutili preveč ogroženi v svojem poslu. Policija je prirejala petek za petkom racije po mestu in niti najbolj izkušeni berači se niso čutili več varne. Sila kola lomi, zato so berači sprevideli, da se bodo morali odpovedati svoji stari, nenapisani pravici ter da si bodo morali pomagati drugače, da bi ne bili prikrajšani. Ne vemo, ali so organizirani ali ne, pač pa lahko rečemo, da so solidarni. Ta teden so namreč začeli beračiti namesru v petek v četrtek. Bilo jih je skoraj več na ulicah kakor prejšnje čase ob petkih. Sicer so nekateri »pravoverni« beračili še včeraj, vendar je petek izgubil zelo mnogo na svojem pomenu. Tradicija je omajana tako močno, da je v dvomih tudi policija. ali naj prireja racije še ob petkih ali ob četrtkih — ali pa oba dni. Vse kaže, da berači ne bodo kapitulirali. Teden ima sedem dni in berači bodo najbrž zopet prestavili svoj dan na katerikoli drugi dan, če se bo ta praksa obnesla. Prišlo bo sicer do zmešnjav, kajti v Ljubljani nimamo samo beračev, ki beračijo le enkrat na teden. Zato je prišlo že v četrtek do kolizij m berači so se morali dolgo truditi, da so razložili svojim stalnim »strankam«, zakaj so prišli po svoj davek dan prezgodaj. Ljudje so se namreč bali, da bodo berači kljub temu prav tako pritiskali na kljuke tudi v petek. Berači so pa dali častno besedo, da jih v petek ne bo. <*!e bi pa že prišel kdo, naj mu pokažejo vrata, saj oni nimajo s »tistimi« nobenega opravka, Tako so torej naši berači ugnali koledar. Morda bo tedaj boljše na svetu, ko bomo odpravili pratiko; zdaj si ne vemo pomagati drugače, da odpravljamo s prepovedmi beračenje, ker pač ne moremo odpraviti beračev. Iz škofje Loke — Ob M>kolskem pramiku. Župni in društveni zlet, danes Ln jutri, bosta privabila v Škof jo Loko ne le z Gorenjske, marveč tudi iz drugih krajev brate in sestre, sokolske goste, ki jim kliče Škof i a Loka najprt-sreoejso dobrodoAliro. Vsak sokolski praznik pomeni v razvoju sokotetva korak napre-j in kaže, da je sokotetvo na pravi poti, na poti tistih idealov ki morajo biti vsakemu državljanu najbolj pri srcu. Dosedanjim uspehom se priključujejo novi, vrednj te.m več, ker jih pripravljajo Sokoii in SoJcolire izklesani značaji, možje in žene. ki točno vedo kam vodi njih pot. Napore sokolskih telovadnic bomo imeli priložnost oceniti, osobito pa nam je v radost, da bomo mogli pozdravili v svoji sredi tudi brate, ki bodo ponesli naše ime preko mej Jugoslavije, na berlinsko obmpiado. Nas topli pozdrav veljaj prav tako jezdnemu odseku Ljubljanskega Sokola, ki bo s svojo prisotnostjo poveličai praznik župe in jubilej škofjeloškega Sokola Vsem, ki bodo prihiteli na na5 soklskl pdaznik. veljaj dobrodošlica Akofje Loke. ki radostna in vesela dela. da bodo vtisi vseh njenih prijateljev Čim lepei. — Lep selski prasni k. y poročilu o proslavi je pomotoma izostalo da je imela proslavo Biaieaaiki iela v Skotji Loki. Stran 4 »SfrOVggggl WA*VV*, %o*x* p. j»tj» asaspj Ife 150 POPUSTA MA KAM NAJSOU»WWftE CKNE IV LČIKEK BLAGU VAM OTJBI MNVFAETVBA IOVAK KeUsgMftBt trt 15 (pri tvatkl etrkvi) DNEVNE VESTI __ Češkoslovaški poslanik na Bledu. Češkoslovaški poslanik na našem dvoru g. dr-Girsa ie odpotoval včeraj opoldne iz Beograda na Bled. „ Iz državne službe. Premeščen je po služr.enj potrebi arhivar^ki uradnik Josip Kokalj iz d-žavnega zdravilišča v To*)lčf-ci v Higienski zavod v Liubliani, imenovana fe Lavrič Marija uradniška pripravnica pri higienskem zavodu v Ljubljani ft arhivsko uradnim, služba j© prestala Cmre-ka-ju Francu rečnemu naizorni-'u-zvaniSiji«. ku pri tehničnem razdflku sreskega naC*l-fetva Mari'^ar levi bree in Alojziju Prose-nik.i polickakemu: itralniku-pripravnikulll. skupine zvaničnikov pri upravi policije v Ljubi rani — Iz banovinske službe. Imenovani se: za primari ja splošne bolni se v Mariboru asistent dr. Vekos av Vrbniak za banovin, skega a^rarnepa višjega pristava pri banski upravi banovinski agranv pristav ing, Alfonz Pire, za banovinskega uradniškega pripravnika pri sre.skem cestnem odboru v Gornjem Gradu Stanko Vel; konja, za ba Bjfrvinakoga. uradniškega pripravnika prt areskrrn naeelstvu v Celju Franc Kocuvan, za banovin skega uradnika pri sreskem cestnem odboru v Črnomlju banovinski uradniški pripravnik Branko Fantič, za ba novinsko uradniško pripravnice pri banski upravi banovinska dnevnicarka zvan"ćn*ca Pavlina Pissk. za banovinskega služite ja pri banski upravi banovinski dnevnicar slu-zitelj Jernej Gorgič in za tonovi nek as;a s1^ iitelja splošne bolnic? v Mariboru strežnik Or.bald Pepelnjak; premeščena pta na lastno prošnjo aekundari^ banovinske bolnice v Manbor-4 dr. Sava Aleksič v banovinsko bo i niče v Ce-lju in po službeni potrebi tajni areskepa cestnega odbora v Novem maštu Bogomil Rams k sreakemu častnemu odboru v Radovljico. V višjo skupino se pomaknjeni šef oddelka banovinske bolnu ee v Mariboru dr. Janko Demoviek. uprav. n-: uradnik pri banovinskem zdravilišču v Evoberni Branko Wudler in cestni nadzor. nik zvanicnik pri tehničnem razdelku sra-?kega na-selstva v Ljubljani Franc Debevc. KINO SLOGA, tel. 27-30 V soboto ob 19.15 in 21.15 uri PREMIERA ODLIČNEGA FILMA „Krvavi kapitan" V glavni vlogi Errol Flynn, odlični naslednik slavnega in nepozabnega R. Valentina, predstavlja v teni filmu mladega zdravnika, k' je po zli usodi Zfc.šel v suženjstvo in postal slovit morski razbojnik, strah in trepet karibejskega zaliva. Film je odlične kvalitete in povzet po istoimenskem romanu Rafaela Sabatinia. Ne zamudite prilike ogledati si ta film ter si rezervirajte pravočasno vstopnice I _ Avtobusna zvezi Belgija-Jadran. V Ba- njslukj so se mudili ie dni predstavniki nekega velikega avtobusnega podjetja z Bruslja. V Jugoslavijo so prišli, da prouče možnost direktne avtobusne zveze Bruselj-Liubliana-Zagreb- Banialuka-Sarajevo - Dubrovnik. Izjavili so, da bo otvorjena ta av. tohusr.a proga ie v juliju. Avtobu* bi vozil dva do trikrat mesečno po potrehi pa tudi večkrat. Belgijski izletniki bi se ustavljali med potjo v vseh večjih naših medlih — Sprememba voznega reda na Dolenjsko Potujoče občinstvo in zlasti izletnike, namenjene v dolenjske kraje, opozarjamo na spremembo železniškega voznega reda za nedelja in praznike, ki ie stopila v veljavo 6fc i unija Na nedelje in praznike vozita ii Ljuhljne na Dolenjsko ziutraj dva vlaka i prvi (izletniški) odhaja ob 5-2o iz Liubl.iane ;n vozi do Karlovca (brez zveze na Kočevje), drugi pa ob 7.24 iz Liuhl.'ane do Novega mesta. oz. do Kočevja. V nasprotni smeri vo. zuta zvečer tudi dva vlaka, prvi odhaja iz Novega mesta ob 1&.13 (iz Kočevja ob 1$.), in pride v Lmhljano ob 10 30. Drugi vbk Ozietniiki) adhafa iz Karlovca ob lo-42. is Novega mc^ta pa ob 19.11. in pride v Ljubljano ob 2i.o2 Za te vlake veljajo ob nedeljah izletniški oziroma nedeljski vomi Listki — Harrv Piel na poti v Dalmacijo, V če, trtek je vozil skozi Ptuj avtomobil filmskega igTalca Harrv Pio'a. ki je namenjen v DaJmacijo, kjer bo snemal nekaj filmov. . Pozno popoldne pa je prispela v Ptu-j vest da se j° avto v bližini Kozminc prevrnil v jarek in so ga. le a težko muko zopsi spravili na cesto. Ker je bdi avto poškodovan, so ga spravili na Breg pri Ptuju v meha-ničn odelavnico Artenjaka. kjer so avto popravili in je lahko že danes nadaljeval pot proti Šibeniku Na veliko začudenje radovednežev pa 6lavne§*a ijrralca ni bilo v avtomobilu, ker Se je spri 9 našimi carinskimi organi tn pravi da ne pride v Dalmacijo dokler ta spor ne bo pora^saa. — Vs ko let« 8 OOO srednješolcev ved. N% .etoš"3j? i kongresu v Varaždinu bodo pro se; ji obravnavali tudi vprašanje nafti}) srednjih, šol ki so ž© davno prenapolnjen*. Prosvetno delo j« od leta do lets težje, ker nam prir_anjkuje šolskih poslopij. Sadnja leta imajo nase srednje šole povprečno S tisoč diiakov in dijakinj na leto več. Ce računamo 50 dijakov na oddelek, bi morali dobiti vsako «eto naimanj 160 novih oddal* kov ali pc -ih osem grimnaajj. -^ Plezalni tečaj, ki je bil nameravan v Martuljku bo zaradi nepredvidenih ovir ▼ dneh ob 9. do 12- t. m, na Knrosiei v Savinjskih alpah pod istimi pofoji Tečajnikom bo postarbljeno m brajplatao pra*o- čiiet in kuhan j* laitns hrsas. Ta«aj j« as-menjen prsdvssm zaftttaiko«. peueil as] bi jih v rabi vrvi in ostalih f»fcai«nih sre4-stev, spoznavanju ttrena in prema^evaaju ovir. Uepopobil naj bi tečajnike za pedvze-manje samostojnih lažjih plezalnih tur. Prijave sprejema še do vštetega 7. t. m. pisar* na Osrednjega-odbora v jubljsni. Planinci, ki so se ž« pnjarill u Msrtuljsk naj *»• javijo, ali pojdejo na Korolieo. — Podpora kontrolnim m &$\iAn\m postajam Poljedslsjto ministrstvo Je o4e*ri-10 so 000 Din podpore kontrolnim i« efltd-nim postajam v Beogradu Zagrrebu. Ljubljani. Splitu o-maea zemlja naa kliže gostoljubni tiri nas vabijo. — Clrfl Metodova proslava. Pedraiaics SV Cirils in Metoda Javoralk tor ICoro-ika Bela na ft*H praslavl djse 4. Julija op pol ti. s ikroaiBO ftasUvo prert atreikl« vTtoajB M 0M ipaiiti na pa. Affl| nt Ma* toda. Sodelujeta sokolska fodba Jeseaire in pevsko društvo »Sava«. ~ Vrenaa. Vremenska napoved pravi, da bo aprespenljivo oblačno, nestalno vrepae. Včeraj je deževalo v Ljubljani. Mariboru m Roe^Skj platmi- Najvilja temperatura ja asiavaals v Beogradu is Skoplju a?, v Ro-sjaaki Slatini 28. v Splitu 24, v Ljubljani 24.6. v Mariboru Zarrebu in Sarajevu 24-Davi je kaaal bsrometer v Ljubljani T61.4. temperatura je anasala 14. -, Xcveron sfepar. Pri pocestnici Jeri Al«ksa v Sostrezn se je te dni »a1***! ne. znan prekupčevalec s konji in ji na avit način vsili! bolno kobilo proti zameni s dobrim in zdravim konjem Aleksova je le* le pozneje ugotovila da je osleparjena in sicer za kakih 2000 Din Prijavila je sleparije orožnikom, ki so ugotovili, da je bil konjski prekupčevalec neki Peter Kunstelj doma iz okolice Vrhnike Kunstelj, ki živi baje v konkubinatu s ciganko Lojzo. je ne-nasno kam pobegnil in ne morejo izslediti ne njega. n§ prisleparjenega konja. — F*>»f*snu de«nvse. Od doma iz Laz pri Hojtinju je ie sredi prstek lega meseca odšel 251etni delavec Anton Krač. Kakor je tedaj povedal doma se je namenil v cerkev v Sevnici, kjer ga pa niso videli- Ker je bil Krnc pred svojim odhodom precej potrt, njegovi domači ne izključujejo samomora. Krnc je bil oblečen v modro ob leko ter je imel pvi aebi srebrno uro in 300 ZMn gotovine. — Drzen vlom v Vrhovljok. V Vrbovljah pri Lukovici so te dni v zgodnjih jutranjih uran vdrli v stanovanje Polonice Kralj neznani vlomilci. Iščoč deasr so v stanova nju vse premetali in slednjič iztaknili zlat-pino. Odnesli so 8 zlatip prstanov, voč srebrnih m**kih žepnih ur 2 mali budilkj igralnih kart in kakor v Bodijevj a!*-ri ima tudi tu prste vmes neki ruski -emi-grant.______________________^^_^_^_^^ KINO IDEAL Renate Btuller. Gustav Fr«bUcb v prekrasnem fibnu LJUBIMCI po motivih najlepše Oothejeve Iju-bavpe povesti >Hermann in Dorothaa« Penes ob 10.. 12. in 21 15 uri. jutri. v nedeljo, ob 15., 17., J9. in 2113 uri. H L.nblfane —lj Velika sezona živilskem trgu- zivil-eki trg je zdaj ob vsakem tržnem dnevu popolnoma zaaadSB. Tudi danes je bil iz. reden naval na njena. Kste, da bodo mora li kljub vaamu zadet; misliti na njegovo razširjenje, »daj ie ne mislijo, kar je pač i^jenostavnejpi inbod. Posebno primanjkuje prostora aa nelenjedni trg. Na njem je jts iaredao mnogo letošnji© domaČih pridelkov, kakršne smo doslej W uvažali. Tako je n. pr. *a mnogo etročjaga fižola, ki je po *.$0 Pto- naprej. Zdaj je že začel konkurirati uvezenemu. Dovolj je tudi že zoljnstih glav, ki niso posebno drage, po 1.50 Din naprej komad. Inredno mnogo je kumar, ki ao se tudi naglo pocenila m jih prodajajo zdaj te od 5o par naprej. Novi domači krompir tu* že nekaj časa konku. rira uvoženemu, saj ga prodajajo že od dinarja naprej kg. v spioemem pa po l-2o Din. Oreh je letos tako obrodil, da adaj prodajajo aduščenega po 1.50 Din liter. Po, volj je seveda tudi že domače kolerabe, peee itd. Na sadnem trgu ni ve* toliko če. ienj, vendar se »eraudi tega niao podražile. Borovnic je bilo danes na vozove .prodajali so jib povprečno po 1.50 Din liter. Podražile so s« rdečo jagoda in sicer celo na 7 Din liter tu in tam. »ar vedno dežuje, tudi rasto gobe in trg je dobro založe« a njimi Jurčke prodajajo po 5 Din merica. Precej je tudi že malin, ki ao po a Dto lir ter Perutninski trg je bil danes dobro založen, vendar zaradi tega jajca niso bjla nič cenejia Prodajajo jih celo 14 komadov po 10 Din. kakršna so bila prejšnje čaae 18 komadov za isto ceno, —4J Ni bilo tako hudo. Včeraj smo pri-občUi pod naslovom > Skrajna posurovelost« dopis iz občinstva, temelječ očivjdno na napačnih informacijah ali zlobnoati. O se-distjčnem trpinčenju prijaznega črnega mucka v tem primaru ne more biti govora, kpr je slo ze skrajno nadležnega, napol podivjanega mačka, ki je neusmiljeno pokončava! mlade ptičke v gnezdih in ee-lo piščance. Stanovalci bližnjih Hiš so že dolgo govorili, da bi ga bilo treba ubiti. To neprijetno dalo je opravil pes čuvaj, ki pa mačka seveda ni trgal. t*mvee ga je samo zgrabil in stisnil pa je halo po njem. Nobenega trpinčenja torej ni bilo in tudi no-bene posuroveloatl ne. ^4i Upsrtl en v lj«Mja*ft od 2t. jnaija do 2. julijž: Uršula KordiŠ. 45 let. zasebnic*; dr. Josip Fon, M lat »es«ttf sdravnik; Lju-boair Golob. 13 dni. sin živilje. Vič; Janko Čelnik, M let, trgovec; Ante Grom. 80 let. carinski inspektor v p.; Marija Rugelj. 89 let. pestrelniea: Marija Moeilniksr, rojena Makla, ?* let. vtitkarlea: Anten Kngornik. 65 let. hišni posestnik, Moste; v ljubljanski bolnici so uatrtlt Frane Malnsr. «0 let. dni-nar. Makov hrib pri čabra? Fran ja Jano-šiš, 57 let. posestpiea. Vrh, ofer. *t, Rupert; Frane Horltnar. 33 let, brivski ajojster; Bo. jaa Uraie, I leti, sin delavca: Helena Hča* kar, 23 let. sluškinja. Skofja naa pri Tr. hovljab; Ifaacij Učakar, 1 leto, sin plstar-ja. Stud* pri Domialahj Marija Poienei 63 ltt, dpinarica, Kalcr pri Logatcu, Jože Ber-jraant. 30 let. mlinar In ka jžar, Seaieica pri Medvodah: Anton Sinček Kosi. sin pečarja, l lato. Vič: Drairs Musrerle. 14 let h« tra-fik*a*a;.Hibard Adami?, «5 let, trgovski pat«**; Tereti}* lirik. 14 Ist. kvi f»*tftfii-ka, OvT. M pi foUaMk; Matij T'epaU W+ Mrt Masi prakrnian flln. ki Ja aavduia pmhttko v^vajkaja pnutore l QffJSteVF««eaaalMli HEEVRICH GZOmOZ in dmgi! KINC 1INIOM TEL. 22-21 v novi vlogi kot simpatičen kavalir, oavojevalec ženskih are v filmu KARNEVAL (MAn« DOLI) Nov Foxov zvoCni te 16., lft.15 in 21.15, jutri (v nedeljo) ob 15., 17., 19. in 21. 62 ^a župnik v pokoju. Kureloek pri 2e-limljR. —lj Velika adaptacija v filharmonifni dvorani. Filharmonieno dvorano, ki je bila najbolf akustična v Ljubljani, so začeli prezidavah. Dvorana dobi velik balkon, v ospredju jo pa bodo podaljšali proti Ljubljanici. V ozadju, v prvem nadstropju, bodo uredili manjšo koncertno dvorano, ki bo. kakor obetajo načrti, ena pajlep*:h koncertnih dvoran v Ljubljani. Zaradi prezidavo bodo tudi prestavili kinematografsko aparaturo nadstropje vise. Velika dvorana bo pridobila « preureditvijo mnogo sedežev, zlasti na podaljšanem balkonu, ter ro poslej lahko nadomestovala pri koncertih uoi* on?ko dvorano Zaradi prezidav kinematograf ne bo obratoval do jeseni. Dr. SREČKO PUHER ne ordinira do 16« avgusta. —lj Vtem hkrhaim mamicam ie Rad on posvetovalnica na Mestnem trgu 33. uredila sobico, kjer se bodo malčki pod nadzorstvom gospodične igrali in malo posladkali, tudi dojenčki se bedo prav dobro počutili. To emo pripravili zato, ds omogočimo tudi tistim mamicam obisk, katere nimaio kje pustiti evo-ih malčkov- Večji otroci s] bodo lahko ogledali kino. nato pa zopet med igračke. Med tem pa bodo mamice lahko brez skrbi prisostvovale predavanju o pravilnem ravnanju s perilom, svilo in volno, kar je posetno važno prav radi ne<;e otrok, saj je vsaki materi zdravje miljen-cka naiboli pri srcu. Taka predavanja se vrše izjemno samo vsaik četrtek točno ob 4. uri popoldne in le 9e do 23. t. m. ^lj Ciš*«oje uradnih prostorov v Auer ipersrori palači. Mestni eksekucijeki qrad bo radi čiščenja uradn'h prostorov dne 6. in 7- julija za stranke zaprt. —-Ii Moška podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Sp. Šiški vabi vse prijatelja družbe, zlasti pa vse odbornike in član** iz Šiške, ki so bili. ali so ?e člani podružnice na slavnostni občni zbor. ki bo v nedeljo 5. t. m. ob pol 10. uri v Sokolskem rto-mu v proslavo obletnice podružnica. Vabljeni so vsi, ki liubijo narodno obrambno delo. — Otvoritev letnega telovadila Sokola v Zg. ŠisMti se vrši v nedeljo 5. t. m. ob 15. 2 javnim nastopom in veselico. Sodelujejo sosednja bratska društva. Za jedaoo in pijačo je vsestransko poskrbljeno — cene zrnem© — vstop prost: Denar se počitnice prihranite. Se nakupite manufakturno blaao pri tvrdki NOVAK na Kongresnem trgu (pri nunski cerkvi). —Ii Moške srajee, maiee piiame, paeove, kravate in nogavice kupite dobro pri tvrdki Miloš Karnienik. Stari trtj 8. —lj Gospodarako-kulturno društvo LjuH-Ijana-Vič Je na svoji redni odborovi seji razpravljalo o odmeri novih občinskih davščin za posestnike bivše občine Viča, posebno glede goetašcine, vodarine in kanali* zaeijska pristojbin«, soglasno se je »kleni-lo, da bo druitvo vložilo pritožbo, ker tna-tra, da je oMavčba previsoka. ^lj Bombonisre v Ljubljani — prosijo svoje eenjans odjemalce da vzamejo na znanje, da bodo v mesecu juliju, avgustu v nedeljah in praznikih borabonjere zaprte. —Ii Družtv« šeleiniških npokojencer aa drarsko banovino v ljubljeni razglaša, da lahko postanejo lelernilki delavni Člani bob niikega fonda rudi njegovi redni Slani. Na novo se sprejemajo v Članstvo tudi v«i hi vil delavci, ki so bili upokojeni pred IS. Junijem letos. Če prijavijo svoj pristop. Smatrani bodo za Slane in njihove pravice bodo tekle pri fondu od prvega dne po izvršenem prvem odtegljaju prispevka za fond. Pri* spevkov ta nszaj od dneva upokojitve ae ne bo zahtevalo —lj Autoousn l izlet v »Dolino gradov« k ogledu gradov in znamenitosti Klevovaa, Kostanjeviškege, Tolsti vrh, Kartuzije, r*le-terje, slovenskih Benetk Kostanjevice, dolenjske metropole JCovo mesto priredi združenje železniških uradnikov v nedeljo dne 12. julija z odhodom is LJubljane ob 5. uri. Cene vožnji iz Ljubljane in prvovrstno kosilo 90 IMn. Prijave in informacije v trgovini Ticar, Oelenburgova ulica. Število udeležencev omejeno! I*leta s« udel^žj lahko vsakdo ter priporočamo, da izrabite to edinstveno priliko. —lj Prijet pobnjsevalee otrok. Na Poga-carjevem trgu je stražnik včeraj popoldne aretiral 2«letnega Franceta Z »tami-jooega v Kopališki ulici, ki ji izvabil s so. boj 71etno Rosiko pod pretvezo, da ji bo dal sladkordkov. Odvedel jo je v stranišče, kjer ga je pa zasačila, delavčeva žena Amalija O. Pri zaslišanju je deklica iapo vodala, da jo je Z. te prod dnevi zlorabljal. Perveranefi bo dajal ga svoje dejanje odgovor pred sodiacem. —lj Nogavic si je hotel nabrati. Delavec Jože O- je stopil vfteraj popoldn« v trgovi, no Bata v fielenburgrovi ulicj kjer si je v gneči jal tlačiti za hlača nogavice, ki jih ja pot»>rml š prodajna mize. Pri tam poeAu ga je pa opaši I a prodajalka Prida Simon- Oieeva, k* g* je izročala stražniku. -Jj Zobozdravnik dr. MIlan Perko. ordi- nira do nadaljnega vsak teden v torek, sredo in četrtek. —lj Da iii«dl«-i;.i fti»!.>S«^ pfisostmk F'anc Vesel, doma iz Podpr^^e občina Dra^a na Notranskem je vozil ;>r«»d dnevi domov s travnika voz sena Na -iabi poti m» e vo7 prevrnil m , ie V*>*.^1 dobil pri padcu te£k<* notranje j»oškodhe m -i rlomil s> levo noco. Pone^rf^enet;« starčka so prepeljali v bolniro v Ljubliano k*er '• pa dane« poško>zikT» OeTomni stmaki- katere f«t3\ tniRkoprorootTTi zveri vlof,irl v to loki. bodo poSovo TWRTi v«ffk u^peh v korist nase propaerande v mo-zemstvu. Tnteroe^ntom je v*wTT? xa oeno 15 T>in ne rozporag« pri T^^kojpr*>motni Zvez! v Mariboru. er»rr pa Je raldef m H jra rada prodala. Zahtevata sta re tO.000 drnarjev za tako ocTorrrno vsoto. Kmet se je dal pregovoriti in gprrsffl se je s deranom v po-^raianje. Obtjtrhtl jfma je 4.000 Dm. *e mn prepnutita zalrfoti denar Cferana sta »preleta oormdho m rjaročlla. da naj prfneee obljubljen! wte«ek na doffovorjono mo«to v Grozd pri Podovi. Lampret si je pri sosedu izposodil 4 tisočake in Žena Jih je nosla drugi dan v goad, kjer Rta ie čakala cijra-na, fi strgala denar tn nornanokam rz^rrni-la. Razočarani rjoeentnfk je svojo nosrečo prilavfl omfrrfkotn. ki pa prebrk«noov nteo mojsrli nafti. — Brezposelnost v Maribora s*o je rrteeeca jtmija nekoliko ublažila vendar pa je Število brezposelnih se vedno veffko. Mariborska borza, dela je rmeta pretek TI mese** v evidenoi (T76 hrerpofcolrrm moslrih in ?7*2 že^nsk. V jrmfrn se |e na novo prffav3o 144 moftrrn rn 140 žensk. W sn brez poeTa. nh-čuten prirastek bror-poserrifh Izkazuje zrastl nanjarska obrt m industrija. Va pod por t h je Rorza dela rrpla/Ala t^.Svl T>m. — Koristen priročnik »Ooat rn poetre4ft>a« za natakarje, kuharje in udeležence v Mariboru. Iz Celfa —c Vprašanje Delavskega azile. Gradnia Delavskega a^ila *i gledali*o.*m lv» ->ui..i 2 milijona dkrwu"jcv, torej pol rmlijoma več. nogo je bik> prvotno prodviceoo. Zaflo b*> mestna občina najela pn borz.i dbia is naknadno brezobrestno posojilo v znosku W).000 Din za dobo 25 lot- NaArti ze to stavbo ao že izdelani. —c Za nove poslopje OUZD v CcUu bo diU tneartna občina aemljišče na Vrazovem trgu le pod pogojem brejr^ačno na ra^p*^ lago, Aa zgradi OUZD poslopje rw»u0 kubičnih metrov kamna lomlenca. —c Noeno lekarniško službo rm* do vštetega peika 10. tm. lekarna ^»Pri orlu-na GTavnem trgu. —e Ci"i-Metodov kres lv> drevi na St., rem gradu, na kapucinskem mos'n r*a bo pela »Olika« slev u primerne pesm*. —c Kanalizacija. Zarad' bodoče re^ula-c\;e 5>avnnie Ho mestna občina opustila poda! jšan je kena>Ta ob Sa\inji pred prvim ielezniškim mostom. V to arvrhn dr>točeni denar bo porabila za kanalizacijo Gahori.i i Nosu, vena in hriba ov. Joaoia. Štev. 150 »SLOVENSKI NAROD«. *>***, 4. julija im. Strto 5 Skakanje s padali gojc x največjo vnema v Rusiji, kjer je poetalo pravi narodni sport Skakanj« s padalom je sport, ki razvija v Člov-ku pogum, hladnokrvnost in žilavost, lastnosti, brez katerih si praktičnega letalstva ne moremo misliti. Skakanje s padali goje z največjo vnemo v Rusiji. V drugih državah si zaenkrat samo prizadevajo posnemati ruske poskuse. V Rusiji imajo že mnogo posebnih skakalnih stolpov, da se lahko začetniki vežbajo v skakanju s padalom. Ta sport ima. dve stopnji; začetniki se vežbajo v kriških, drugi pa v skakalnih sta-nicah Skakalni krožki se lahko ustanove pri vseh podružnicah Oso iahima (Centralna organizacija civilnega letalstva), v vseh tovarnah in visokih ^olah. Namen teh krožkov je teoretično in praktično vežbanje skaka-#nja s padalom. Članov ne sme imeti krožek i7pod 10 ii. ne nad 30. Krožek je organiza-torno združen z najbližjim aeroklubom. od katerega dobiva v^a potrebna navodila. Pouk je razdeljen na osem odelkov in traja 1—2 meseca. Krožek mora imeti lasten pa- dalni stolp tipa Standard. V ta namen se pa lahko preuredi tudi cerkveni stolp, tri-gonometer, morski svetilnih itd. Kako se poučuje v krožkih? V 18 urah pouka dobi učenec teoretično podlago o konstrukciji "n funkciji padala. To je priprava /a skakanje s padalom. Vsak učenec mora skočiti 3—5 krat. Vsako mesto srednje važnosti \ Rusiji ima skakalni krožek s stolpom. Skakanje s padalom je postalo narodni spurt, sport pa postaja igra. Za drugo stopnjo vežbanja skrbe skakalne stanice, ustanovljene pri vsakem aeroklubu. Tam se mladina že uči skakati iz letal in sicer pod vodstvom strokovnjaka, ki ga dodeli država. Kdor ima za seboj elementarno vež banje v krožku in zdravniški pregled, se lahko prijavi v skakalno stanico. Skupini okrog 20 učencev je vedno dodeljen skakalni instruktor. Absolventi skokov skakalne šole dobe posebne znake m diplome. Drugi tečaj i^sega tudi 18 ur, od katerih odpade 16 na zlaganje vseh tipov padal, 2 uri pa na skoke iz letala. \ si absolventi tečaja seveda niso izborni skakalci, kakor bi utegnil kdo misliti Vsi so t>a skočili po večkrat z 25 m visokega stolpa in najmanj po enkrat iz letala. Samo tisti, ki pokažejo posebne lastnosti, pridejo v vojaške sezname. Na vojaških manevrih nastopajo kot pehotinci ali lahko topništvo v sovražnem zaledju, kamor jih spravijo z letali. 5000 skakalcev bi že lahko odločilo usodo sovražne armade. To je vojna naioga. V mirnem času bi pa morali pripisovati skakanju s padalom vsaj tak pomen kakor plavanju. Zanimiva je analiza duševnega stanja in reakcije o.iih ki skočijo iz letala v globino i.OOO m. Skok s padalom zahteva povsem zdrav organ..em. Najintenzivnejša reakcija pred skokom je silno razburjenje, ,ugo-tovljrno v 75°/« primerov. Navadno so ljudje pred skokom s padalom zelo rdeči, sedeti ali stati ne morejo mirno, mnogi so pa tudi bledi, zenice se jim razširijo in njihove kretnje postajajo nesigurne. Take pojave so opazov-ui pri nekaterih že 4—5 ur pr^d poletom. S ponovnimi poskusi so pa vsi ti nevšečni pojavi navadno izginili. So pa tudi ljudje, ki jih pred skokom s padalom prevzame strah, tresti se začno po vsem telesu, postane jim slabo in navadno celo bruhajo. V splošnem je pa težko potegniti mejo med poedinimi kategorijami ljudi v tem pogledu, ker reagira skoraj vsak drugače na tesnobo pred skokom s padalom. Zato mora vsakega skakalca pred skokom temeljito preiskati zdravnik. Pregled tik pred vstopom v letalo odloči o dovoljenju za skok. V trenutku skoka začutijo vsi skakalci silno razburjenje, celo tisti, ki se zde na videz povsem mirni. Tu govori pač čut samo ohrane. Srce je najboljši kazalec razburje- j nja pri prvem skoku. Pulzacija srca doseže 120 ali še več utripov v minuti. Včasih drhte tudi ustnice in v krvi se izloča več sladkorja. Faze skoka so tri. skok sam, padanje in pristajanje. Najbolj razburljiv je scVeda skok, ki je edini odvisen od človekove volje Zato se tudi večkrat zgodi, da se ta ali oni skakalec ne more odločiti za skok in ostane na sedežu kakor paraliziran. In tu se baš pokaže, kako važno je vežbanje, da mladini ne upade pogum, da se čuti pri skoku tako varno, kakor če plava v reki. Poskusi v Rusiji so pokazali, da se skakalci večinoma prav tako boje skočiti s stolpa, kakor iz letala. Izkušeni skakalci pa celo trdijo, da navdaja bližina zemlje pri skoku s *stolpa človeka z večjim strahom, nego praznina pod letalom. Skakalec po skoku najprej nekaj časa pada in šele potem se odpre padalo. V Rusiji rabijo za vaje padala, ki se odpirajo avtomatično. I/med 19 skakalcev sta znala samo dva opisati nekaj sekund prostega padanja, drugi so se pa spominjali padanja šele od trenutka, ko se je padalo odprlo. Po treh ali Štirih skokih so se pa privadili tudi prostemu padanja. Iz tega je razvidno, da se mora človek naučiti skakati s padalom. Če hočemo, da bo padalo res igralo svojo vlogo v letalstvu, kajti v praksi letalec šele med prostim padanjem sam odpre padalo. Ali je nevaren sunek v trenutku, ko padalo odpre? To je odvisno od lege telesa in sile vetra. Bili so primeri, da je bil skakalec ranjen, toda to se zgodi zelo redko. Cim se padalo odpre, postane padanje prijetno. Traje dve do tri minute in skakalec prijadra iz višine 800 do 1.000 m varno na tla. Iz te višine se normalno skače. Hitrost padanja znaša okrog 5 m v sekundi. Ce je veter močan ali če skakalec ni dovolj izurjen lahko nastane neprijetno guganje. To se pa da s primernimi kretnjami telesa in rok izravnati. Med naglim padanjem ali guranjem izgube nekateri skakalci zmisel za stabilnost, kajti njen sedež v sluhovodu zelo trpi. Nevarnost nastane zopet v trenutku, ko doseže skakalec zemljo. Bližina zemlje navda skakalca s strahom. Pravilna lega trupa, skrčenje nog, oklepanje vrvi z rokami, vse to zahteva hladno prevdarnost. Težji ljudje padajo seveda hitreje. Mnogo je odvisno tudi od mišic. Zdravniki so pregledali skakalce tudi takoj, ko so se spustili na tla. rJiii so sicer še razburjeni, toda njihovo zaupanje je bilo že večje. Zdaj bi skočil tudi desetkrat, so zatrjevali. Srce jim je naglo utrpalo, krvni obtok ni povsem normalen, ker skakalec med padanjem težje diha. V moči skakalcev so našli zdravniki abnormalne snovi, med njimi albumin. Znanstveno še ni dognano, kako te snovi med padanjem nastanejo. Cez en dan je pa ves človeški organizem normalen. Samo telesne in duševne lastnosti so intenzivnejše. Nevarnost pri skakanju s padalom predstavljajo še izvest-ne kronične bolezni organizma in motnje v živčnem sistemu. To pa velja bolj za po- kKcne skakalce, nego za športnike. Po ruskem zgledu so lani ustanovili tudi v Franciji skakalno središče v Avignonu, ki je pa namenjeno samo inštruktorjem. Enako pozornost ^posvečajo skakanju s padali v Ameriki, Angliji, Italiji in Belgiju Vsak, kdor sede v letalo, bi moral biti opremljen s padalom. To ne velja samo za pilote in mehanike, temveč tudi za potnike. Ljudje bi morali znati ravnati s padalom in ne skakati prvič šele pri katastrofi. Nima upanja na rešitev tisti, ki se šele uči plavati, ko se ladja že potaplja. Posrečena karak- ! terizacija narodov Pol jeki nacionalizem je zek> dobro označen z zeodbo o slonu, ki si jo )e baje izmisli! Paderevvski v enem svojih objektivnih trenutkov. Pet pripadnikov raxmh narodnosti je hotelo napisati knjigo o slonu. Anglež je odpotoval v Indijo, organiziral tam lov in napisal dt*hel ilustriran potopis: »Kako sem ustrelil svojega prvega slona«. Francoz ie pa odšel v zivalsk; vrt tor napisal takoj knjigo brez vsake vrednosti: »Slon in njegova ljubezenc. — Nemec se je lotil znanstvenega proučevanja in Čez nekaj tet je izdal v petih zvezkih: >Uvod k monograf.ji o proučevanju slonac — Rus se Je napil vodke, od^el v svojo podstrešno sobico in napisal kratko filozofsko tazpravo »Slon — ali sploh otstoja?« — Poljak je pa sedel v Narodno knjižnico in napisal tombasUJ5no brošuro >Slon in poljsko vprašanie-c Ta posrečena karakterizacija spominja močno na dniiio mnotjo bližio !n menda tudi splošno znano. x s v v "*■ * *' v . t * / » V •*#■--..» »y *r ^- ■>» Negnševa ljubica Maršal Badoglio je pripovedoval po povratku iz Amerike zanimivo zgodbo o ne-gusevi ljubici. Drugi dan po zavzetju Adis Abebe se je maršal preselil v »gheni«, palačo pobeglega kralja kraljev. Poslopje je bilo napel porušeno, napol izropano. V pritličju sredi razvalin je našel maršal skrito, od strahu napol mrtvo žensko. Bila je izredno lepa, okrog 30 let stara Abesinka. Ko jo je maršal dvignil in vprašal, kdo je in zakaj se skriva, je padla pred njim na kolena in ga prosila, naj se je usmili. Rila je ena izmed neguševih ljubic, ki ni hotela slediti cesarju v izgnanstvo, češ, da ji je ljubša smrt, nego življenje v tujini. Svojo usodo je izročala v roke zmagovalca, proseč ga samo, naj prizanese njenima otro-čičkoma, skritima nekje v mestu. Maršal Badoglio jo je potolažil in ukazal, naj ji pripravijo sobo ter poiščejo otroka, potem je pa na lepo Abesinko pozabil. Čez nekaj dni si je pa črna lepotica izprosila avdijenco, med katero se je zahvalila maršalu in ga zagotovila, da mu ostane vedno hvaležna in udana sužnja. Potem je Čakala v pisarn: novega gospodarja Abesinije in ko jo je čez nekaj časa prijazno opozoril, da bi bil že čas, da odide, je bridko zaplakala in klicala Boga za pričo, da ni storila ničesar, kar bi dalo maršalu pravico dvomiti o njeni uda nos ti. Treba je bilo mnogo diplomacije in potrpežljivosti, predno so lepi Abeainki pojasnili, da Italjani ne poznajo sužnjev, ie manj pa. da bi zmagovalec kratkomalo prevzel premagancevo ljubico v svojo last. Charles de Lesteyrie umrl V Parizu ;e umrl v nedeljo znani francoski politik in finančni minister Charles de Laateyrie. Pokojni je bil iz rodbine, ki je dala Franciji celo vrsto politikov in učenjakov. Svojo kariero je začel v državni finančni upravi, predaval je pa tudi na zavodu za državne vede. Pot do ministra fi-nane mu je odprlo Studiranje zamotanih gospodarskih vprašanj v Nemčiji teta 1920-21 Temeljito in izčrpno poročilo o finančnih razmerah Nemčije, ki je vzbudilo tudi v nonnški javnosti splošno pozornost, je dalo francoski vladi pobudo, da ga je izbrala za finančnega ministra, ko je Poincare leta 1922 znova sestavil vlado Takrat je bilo treba izsiliti nemške reparacije in v tem pogledu ni nih?e tako dobro poznal Nemčije, kakor Charles de La-stevrie. Draga poruhruka politika Firancije je pa spravila iz ravnotežja državni proračun, francoski dolgovi so narasli in frank je preživljal težko krizo. Leta 1923 je pripravil finančni minister de Lastevrle velike načrte za sanacijo franka in prišel je pred parlament s predlogom o novih davkih, ki jih je hotel brezobzirno izterjava ti. Opozicija je takrat odobrila njegove priprave za ureditev franka pod vtisom naglega dviganja angleškega funta, toda ie Čez Miri tedne je prišla nova vladna kriza in de Lastey-rie je moral postaviti vprašanje zaupnice. Bil je pa poražen. Na njegov neuspeh so močno vplivale bližajoče se volitve. Vreme in zdravje Zadnja leta imamo kaj čudno vreme. Zc lani so zakrivali težki oblaki na vsem ameriškem severnem in srednjem zapadu skozi 182 dni solnce, letos imamo pa podobno vreme v Evropi, kjer se nebo kar ne more zjasniti, a če se že za nekaj ur zjasni, prihrume kmalu nevihte in neurja. Lani so v Ameriki točno ugotovili zvezo med vremenom in boleznimi odnosno umiranjem ljudi. Meteorologom, ki so poročali, da je bilo lansko leto v Ameriki eno najslabših glede vremena in da je to močno vplivalo na zdravje ljudi, so se pridružili zdravniki z dokazovanjem tesne zveze med solncem in zdravjem. L>r. Fishbein in dr. Bundesen pišeta o tem pojavu v reviji ameriškega zdravniškega društva in pravita, da se je število smrti kot posledica bolezni dihalnih organov in srca lani povečalo za 10°/o, kar je neposredna posledica slabega vremena. Oblaki, zakrivajo solce, znižajo naravno dobavo vitamina D v solnčnUi žarkih. Otroci trpe na pomanjkanju ultravijoliča-atih žarkov in niti eden izmed desetih ni deležen potrebnega lečenja, ki bi moglo nadomestiti to izgubo. Starejši ljudje trpe s tem, da njihovo srce ne more prenesti povečane napetosti, združene z odstranjevanjem strupov v porah. Rusija pospešuje poljedelstvo V Ruaiji imajo poseben znanstveni zavod, ki proučuje povečanje letine v prihodnjin štirih letih na 89 mitijard pudov (pud—10 funtov) na leto. Že letos so zasejald pod nadzorstvom tega zavoda z jar ovlzi ranim žitom 5,000.000 ha. S tem se bo povečal letni pridelek za 4,000.000 meterskih stotov. x\la-lo pšenice so pridelovali doslej v odeskem okraju in zato je vzgojil zavod potom križanja posebno vrsto pšenice, ki bo dala že letos 50 ton na 150 kg semena, v tefu 1938 pa računajo že s pridelkom 30000 ton- Zavod pa deluje še na drugem vaiii&in pedlju, namreč na prilagoditvi ozimine nizki temperaturi. Potom križanja hoče vzgojili zelo trpežno vrsto pšenice in izbira jo tako, da seme najprej jarovizira, potem pa takoj poseje. Nežne rastline zmrznejo, trpežne pa ostanejo. Jarovizirano seme in rastline iz njih so namreč za mraz obeutljivešje in izbira je todnejša. V donskem, d nje propet n>v-skem in odeskem olcraju goje tudi nove vrst« zgodnjega krompirja,* ki ga sade poleti-Posadil so ga na 80.000 ha in pričakujejo, da bodo pridelali 900000 ton tega krompirja. Zadnje veliko delo zavoda se tiče bom-bažnika. Poznavalec bombažnima Olžanski je lela 19S4 križal dve vrsti v Rusiji vzgojenega bombažnika in dobil novo vrsto, prikladno za južno pokrajino. Le;a 1938 bodo imeli že toliko semena, da ga ho dovolj za vso oblast. Novi bombažnik ima nekaj milimetrov daljše vlakno nego Schroderjeva vrsta, ki so jo doslej gojili na Ukrajini, po- le*; tega pa sori deset dni prej. Setnetia debe od rastlin, vzgojenih v topim gredah. Dolgo je delalo zavodu preglavice to, da so v gredah vzgojene rastline sicer pognale cvetove, toda pozimi so jih pred oploditvijo izgubile. Slednjič so prišli na to, da je treba grmičkom polomiti vrStčke. Landon — Roosevelto v protikandidat Čeprav se je pojavilo zadnje čase Še nekaj kandidatov na mesto ameriškega prezi-denta, ostane glavni Rooseveltov nasprotnik pri bližajočih se volitvah guverner države Kansas Alfred Landon. On je tudi v Ameriki širši javnosti malo znan. Rojen je bil v Pensilvaniji kot sin angleške rodbine, naseljene v Ameriki že med vojno za neodvisnost, študiral je pravo na kansaški univerzi. Njegov oče je bil zaposlen v petrolejski industriji in sin mu je sledil v poklicu. Več let je iskal nafto, dokler ni prišla vojna in Landon je moral k vojakom. Ostal je pa v Ameriki in bil je dodeljen vojaški kemični službi. Leta 1908 mu je umrla žena. Po demobilizaciji se je znova posvetil svojemu prvotnemu poklicu, iskanju petroleja in trgovini z nafto. Leta 1930 se je sezninil z mlado žena, hčerko kansaškega bankirja Sama Oobba in ona je odločila njegovo usodo. Bila je zelo izobražena in Landon se je poročil z njo. Znala ga je kmalu prepričati, da ima že dovolj premoženja, da lahko začne mirnejše življenje, da bi se lahko posvetil zlasti politiki. 2e čez dve leti po poroki je bil izvoljen za ...vemerja drŽave Kansas. 7dai je pa postal oficijelni kandidat republikanske stranke. Landon je na glasu dobrega administratorja in finančnika. V najhuje krizi je znal spretno uravnovesiti finančno gospodarstvo Kansasa in spraviti davčno politiko v pravi tir. I>a bi populariziral njegov zdravi miael za realno gospodarstvo, ki ga širijo njegovi pristaši, pripovedujejo celo vrsto prigod iz njegovega življenja. Tako pripovedujejo, da je bil Landon že kot deček zelo varčen. Da bi staršem ne bilo treba dajati mu denarja /a vsakdanje potrebščine, so mu prepustili mi farmi kurnik in dohodke od njega. Mali Alfred je pridno krmil kure in prodajal jajca. Seveda je p« vprašanje, ali ne bo Amerika Landonu prevelik kurnik in da-li bi se v \Vashingtonu izka/al enako dobro, kakor se je na farmi. ZALJUBLJENCI MED SEBOJ On: Ljubim te tako. da bi dal svoje življenje zate. Ona: Ze prav, rada bi samo vedela, tm si se dal zavarovati. SLABI ČASI Zavarovalni a^rent: Zdaj so pa res *laM časi. ?amo ene-pra moža se mi je doslej posrečilo zavarovati za pol milijona, pa l* ta mi je čez pičlo Wn umrl. — In kaj ste storili? — Poročil *c.n se z nj^frovo vdovo. DOBER TRGOVEC Zavrnjeni zaročene**: Če ste *e razdrli ra-roko z menoj, mi vsaj povejte !me mnieir* tekmeca. — Kaj jra hočete ubiti? — Ne. pač na hi mu rad ponudil svoj mročni prstan na prodaj. OTROŠKA Mati; Mihec, nikar ne božaj tega psička, utegnil bi te ugrizniti, ker te ne pozna. Mihec; Pa me predstavi. Andrč Tneuriet: 28 nevarni lepilin Roman Jakob ie sedei na krai pregrada, da bi narisa! del pristanišča s skuoin.) hiše za olivnim gozekičem. Delo 2a ie veselilo bol:, nego navadno. Morda iz navdušenja nad krasno lezo mesta *e kmalu naslikal akvarel in ga ves srečen pokazal Tereziji. Pohvalila ga je. da se mu je dobro posreorl. Sotoce je stalo še visoko nad obzorjem, zato sta sedla v senco dreves, kjer so Širile vijofcce prijeten vonj. — Kako krasno je tu! — ie nonovil Jakob in se zleknil udobno nod drevesom. — 2e davno se nisem čuti! tako srečnega. In samo tebi. dušica rnoa. se moram zahvaliti za svojo srečo. — Mer: samo deloma. — ie odgovorila smee. .— Bolj se moraš zahvaliti svoiemu zadovolistvu. da se ti ie oo-srečil akvarel. — Ne bom ta:il. da sem navdušen. da me Je ta kra; naravnost očaral Skoda, da že prej nisva prišla sem. — Saj se še povrneva, draži moj. Veš, na kaj sem mislila ta čas, ko si slikal? Zdelo se mj je, da sem zopet v svovi samoti v Prieure v času. ko sva še tako mirno živela in ko sva se iz vsejra srca ljubila. — Ljubila! — je vzklikmil Jakob. — Zakaj govoriš v preteklem času? Mar naj:n«a ljubezen ni vedno enaka? — Moja, da, toda tvoja, Jakob? ... Priznaj, da se je nekoliko ohladila, odkar sva v Nizzi. — Kaij ti pa pride na misel, — ie za-mrmral slikar in zardel. — Ne zar de vaj in bodi iskren vsaj zdaj, ko si iziečen ... Za hip si se dal zaslepiti krasnim očem baronice Lieb-lingrove, s katero si se seznanil v vili Endymdon. — Toda za boga! — se je branil Jakob, — saj nisem misH resno na to. — Recimo, da nisi mislil resno, vendar pa ne moreš tajrti, da te ie zasle-piia... Boliiša opazovalka sem, nejso si morda misliš, po tvojem vedenju, po tvojih pogledih, ko si govoril s to žensko sem takoj spoznala, koliko Je bila ura. O, vem, da nimaš namena varati me. — je pripomnila Terezija, da bi ga prehitela v novi obrambi. — in če ne zahajaš več h kneginji KolonbuT. te to samo dokaz, da si sam spoznal nretečo nevarnost. ' — Naj bo kakorkoH, — je dejali nežno, zagotavljam te, Terezija, da te še nikoli nisem tako ljubil, kakor danes. — Mishm. da je zdai tvore__Kako pravite temu vi drugi ?... da je tvo.e rapfijanje srečno miniJo. Toda prosim te, da ne začneš znova, kajti moi studenec potrpežljivosti ni neizčrpen. — Kaj. — RezJka. ie odgovoril, hoteč obnrfciti vse v šak), — ti bi mi ne odpustila? — Ne, — je odgovorila in obraz se ii je zresnil. — Ti me še ne poznaš dobro. Hrepenim po globoki ljubezni. Odpiram na s-težaj srce tistemu ki ga ljubim, lahko pa zopet omejim dostop do nie* ga... Sem zelo otročja, zelo zaunliva, če pa opazim, da me hoče kdo smatrati za neumno, je konec vsega... Tedaj vzplamti v meni žefea po osveti in vsako odpuščanje ie izključeno. — No, dobro, nikoli več ne bom iz-kušal tvoje potrpežljivosti. Moja ljubezen do tebe bo vedno tako globoka, kakor je zdaj... Srečen sem. Terezija, da te imam pri sebi. na svošem srcu. Tiha radost in sreča je napolnila moje srce. kakor ta rafskr kotiček na zemlji. Čutim, da sem bolie odpravljen In boli navdušen za delo. da živim mirneje in zadovoljneje. Oh. Terezija, ne zapusti me mkotf. ker ne morem živeti brez tebe! — Zares ne? — je vprašala razburjeno. — Zares ne. zares ne, — je nonovil in ji poljubil roko. Pri svojem vročem temperamentu, temu ostanku njegove Drve vzgoje na kmetih, je govoril prepričevalno in zelo sladko. Obsul ie Terezijo s celo vrsto nežnih izrazov globoke ljubezni, da hi jo tem bolj prepričal o neomačnosti svoje zakonske zvestobe. Konec popoldneva jima je minil v Dri-jetni senci nasproti pristanišča, ki je bilo vedno mirnejše in intimne.še. kakor je pač solnce zahajalo za Ferratski rtič-Držeč se za roke sta se vračala v mraku v krčmo. Njena okna sa žarela v večerni zarji. Zadovoljna, da sta gosta tako točna, je jima krčmarica pripravila izdaten obed. Morski zrak in notranje zadovoljstvo sta iima prinesla dober tek. Kakor otr<^ ka ju je pripravila vsaka malenkost mea jedjo do smeha. Zbijata sta šale na račun krčmarjeve kučme, smešna se ima je zdela krčmarica, bahajoča se s svojo kuharsko umetnostjo in govoreča zanič-ljivo o pečenih ribah v Marseil!u. v Can-nes in v Reserve v Nizzi. Nik'"er ne znajo tako dobro pripravljati rib kakor v Saint-Jeanu. Jakob je naročil steklenico asteškega vina in trčBa sta na dolgo srečo svoje ljubezni. Ko sta vstala od mize. je bila ura že osem in treba je balo mislirti na novraitek. — Glejta, — jrma je sve to vala krčmarica, — v BeauLeu lahko prideta po lepi cestii ob morju. Tri če samo, da je bil v vojni, temveč se je tudi vrnil iz nje in vrnil se je nedotaknjen, brez najmanjše rane, brez najmanjše praske in z visokim odikovanjem. Xa to mi utegnete poreči, da mnDgo zahtevam od človeka, da imata moj brat in moja svakinja prav, ko gledata na svojega sina z nežnim in globokim občudovanjem, prav tako kakor moji nečakinji Jeanne in Luisa. Obe obožujeta svojega BUurejfega brata. On je njun malik, je pa tudi malik svojih staršev. Jeanov položaj v rodbini je bil sploh že od nekdaj nedotakljiv. Očetova in materina zaslepljenost se niti pred skrajno mejo pristranosti ni ustavila. Jean je bil ^ilno razvajen. O njegovi vzgoji bi vam lahko povedal na stotin-, čudovitih anekdot, najčudovitejše je pa to, da Jean ni postal najslabši fa'ot, za kar se mora pač zahvaliti prirojeni zdravi pamet i.Raz vaja.1 i so ga na vse načine, on je pa ostal pameten. Nobene neumnosti ni napravil. Zato pa tudi velja doma za vzor popolnosti, a vojna je njegov prestiž še dvignila. Ne smete misliti, da podcenjujem dobre lastnosti BVbjega nečaka Jeana de Liroir. Rad imam tega fanta in med ver-dunsko a*i raznimi drugimi ofenzivami, ki se jih je udeležil, som preživljal v strahu zanj težke ure. Toda vse to mi ne brani obsojati ga. Ah, kako bi strmci njegov oče če bi mu povedal, kaj mislim o njegovem sinu. či bi mu pokazal, kak- šen je v resnici pod svojo uglajeno zunanjostjo, kakšen je njegov pravi značaj. Moj ubogi brat se ni nikoli kdove kako spoznal na to. On niti ne sluti, kakšna neizprosna voJja, kakšen plamte či ogenj, da ne rečem naravnost preračunljiva brutalnost je skrita pod to očarljivo in zapeljivo zunanjostjo. In to njegovo veselje do življenja, kako ruši in tepta pred seboj vse ovire! Sicer ga pa ne bom karal, da je tak, kakršen je. Moja slabost moje pomanjkanje tiste volje, s katero obvladamo sebe in druge, mi je prinesla že preveč bridkih ur. O tem prfca vsa moja dvomljiva eksistenca. Sam moj brat, ki je tako dober in prizanesljiv, mi ne prikriva tega. Zato mu tudi nisem niti z besedico omenil mnenja, ki ga imam o Jeanu. Ne bil bi mi verjel, in pa, čemu bi mu kvaril radost ob pogledu na to, s kakšnim uspehom se je vrgel Jean po krutih letih dolžnosti in žrtev v vrtinec pariškega življenja. Ta fant ima namreč uspeh in ima ga po pravici. O njem mi prihajajo na uho laskavi pok'oni. Pripovedujejo mi o njegovih pustolovščinah, ki mi jih sam niti z besedico ni omenil, ker je skromen ali pa zelo rezerviran. Tako sem recimo zvedel, da navdušeno lazi za gospo de Lignerv. Ko sem zaslišal to ime v zvezi z imenom svojega nečaka Jeana de Liroir, me je kar srce zabolelo. Kakšna preteklost je vstala naenkrat pred menoj! Predočil sem si zopet Diano de Lignerv v vsej slavi njene zmagovite burne mladosti tisto Diano, ki sem jo pred petnajstimi leti tako vroče in tako strastno ljubil in ki je njeno ime še vzvalovilo moje staro petdesetletno srce. In vendar kako daleč so že tisti časi! Jaz som pa prenesel s kruto točnostjo v se 'a-'jost spomine na najino trpko in burno zvezo. Ah, kako me je znala ta Diana de Lignerv mučiti in s kakšno rafinirano umetnostjo je znala zaigrati v meni na vse strune ljubavnih muk! Kako je zlorabljala mojo slabost! Kako se je igrala z menoj! Kak- šen čustveni vihar je razpihala v meni! Po vrsti je delala iz mene omamijenca in obupanca, domišljavca in ubožca. Bil sem suženj njenih muh, suženj njene vrtoglavosti do tistega dne, ko me je odslovila s tako nasmejano in tako neusmiljeno trdosrčnostjo. Od tistega dne je nisem več videl, ker sem bil večinoma odsoten iz Pariza, toda vedel sem, da je še vedno lepav brez srca in nevarna. Zdaj je pa nae*ikrat vstala iz preteklosti ljubosumnost in se mi zagrizla v srce. To krasno telo objame zdaj s svojimi mladimi rokami Jean, ta usta ti lasje bodo pripada1! njemu! Diana spada med ona bitja, ki čas njihovi lepoti ne more do živega, kakor ne izbriše spomina na nje v srcih onih, ki so jih kdaj srečali. Komaj sem pa začutil to bolest, me je postalo sram in skušal sem opravičiti jo. Kolika nevarnost tiči v taki strasti, če gre za mladega moža, kakor je Jean de Liroir. Diana de Lignerv je usodna ženska, a Jean v ljubezni najbrž še ni bil izkušen. Tri leta življenja v strelskih jarkih presneto malo pripomorejo k sentimentalni vzgoji. Jean je seveda energičen in žilav dečko, toda kaj more opraviti odločnost in volja proti lokavi sub-tilnosti in hladni perverznosti take Dia-ne de Lignerv? Kaj mora res tudi Jean pretrpeti to, kar sem nekoč pretrpel jaz? Ali začne z njim znova ono kruto igro, ki jo je igrala z menoj? Toda kako odvrniti od Jeana pretečo nevarnost? Opozoriti ga? Ne verjel bi mi in pa, kako bi se ponižal, če bi odprl pred njim stare rane svojega srca. Preprositi Diano de Lignerv? Smejala bi se mi v obraz in ta misel mi je bila neznosna. Saj gotovo poznate restavracijo Pel-lerin na otoku Saint Louis. To je diskreten in udoben lokal, kjer se v majhnih kojah dobro je. Včeraj, zatopljen v te mračne misli, sem baš jedel tam. ko sta vstopi'a moški in ženska. Komaj sem ju zagledal, sem zadrhtel. Diana de Lignerv je stopala s svojim prožnim in ritmičnim korakom za njo pa moj nečak Jean. Do polovice me je zakrivala k sreči španska stena in tako me nista opazila. Sedla sta na drugem koncu, toda od moje mize sem ju dobro videl. Spričo tega sem si premislil in namestu da bi bil odšel, sem naročil še eno kavo. Se bom vsaj lahko do sitega nagledal te Diane de Lignerv, ki je toliko let nisem videl. • Niso lagali: bila je še vedno lepa. Čas — ji menda ni mogel do živega. Bil je še vedno isti krasni obraz, isti bujni lasje, isto elegantno in harmonično teJo. Nekaj se je bilo pa vendarle izpremeni-lo v nji. Toda nič ni ogražalo neme lepote. Nič ni pričalo, da je med njeno in Jeanovo starostjo tako velika razlika, Diana de Lignerv je bila še vedno Diana de Lignerv ,in vendar, vendar... Ah, kar mi je postalo vse jasno in po vsem mojem bitju se je razlil globok mir, obenem z nekim nedobrim zadovoljstvom. Spoznal sem: Diana de Lignerv je ljubl-'a Jeana de Lignery. Da, ljubila ga je, ljubila z vročo in brezglavo strastjo, s suženjsko in onemoglo strastjo. Ljubila ga je. To se je poznalo na vsaki njeni kretnji, na vsem ravnanju. Ljubila ga je, ker je bil morda zadnja njena strast, tista strast, ki z njo dozoreva zadmji plamen mladosti. Ah kako pokorna in poslušna bo, da si ohrani tega zadnjega ljubčka; koliko bo popustila od svojega ponosa; kako rada bo opustila svoje vrtoglavosti! ' Nisem se več bal. Trpel ne bo Jean, temveč ona. Spoznala bo, kaj so muke ljubosumnosti, fcako človeka boli brezbrižnost, spoznala bo, kaj se prafi obrniti hrbet tistemu, ki te vroče ljubi. Čakajo jo muke, ki jih je s tako naslado povzročala drusrim. Sam način, kako jo je gledal Jean z egoizmom svoje kipeče in silne mladosti, svoje tiranske, vihrave, nasičene in tudi že prefinjene pohote, mi je potrjeval, da imam prav. Bil sem prepričan o tem in skoraj sram me je bilo. da se v«?elim tega kakor plačila usode. To, kar tu priznavam, ni tapo, vem, toda v človeškem arai je tudi podlost in ljubenan ga ne poboljša. Nedelja, 5. julija 8: Zbirka venčkov vsake vnite (plftioo) — 8.45: Čas, porodil«, epored. __ 9: Prene« ii Št. Vida nad Ljuhhano. — 10.15: Koncert radijskega orkestra. __ 11.30; Otvoritev obrtne razstave podružnice društva jugo-slov. obrtnikov v 54. Vidu nad Ljubljano. — 1*2: Narodi pozivajo na olimpiado lPrenos ii Berlina). — 12-30: Preno* protu*-nadnega koncerta iz št. Vida (sodeluiegodba >Lobniki in zbor Jadranskih etraiarjevj. Oddaja je prekinjena od 14. — 17. uie. 17: Kmet. predavanje: Hmeljarstvo v SiO-veniii olinar). — 17.20: V«ak*nru n^- kaj (koncert radijskega orkestra). __ 1&.$0 Otroška ura: Nastop ot'ok (voda g Poročila, vreme. _. 13: ca«, spored, otvestiTa, — 13.15: Koncert radi^kega ork'^rra. --14: Vrem*\ borza. _ 19- Cas, nem*, poročila, spored, obvestila. __.19.90:. Sac. ura. _ 19-50; Nekaj narodnih na ploščah- — 20-10: škofjeloško gospodarstvo fg dr. Pavel Rlaznik). — 20 30: Fintjp na vaai.vmes Kokalj-harmonika. — "J?l 3«V Radijski orkester. — 22- C"as, vreme, poročila, spored-_. 22.20: Radijski orkester. Z Jesenic — Seja jeseniškega ahčinakega eHnara bo drevi ob 20-3n v posvetoval me? hm mesenem ma^ietratu. Dnevni r*d je ir-Mnn valfc-žen. ZAHVALA V najtežjih urah so nam bila v uteho blaga srca. Vsem, ki ste lajšali trplienje našega dobrega ANTE GROMA £3 ob smrti kropili, prinesli cvetja, nam izrazili sožalje, ga spremljali, zapeli lepe odhodnice, se poslovili s toplimi besedami, ga počastili na katerikoli način, bodi tu izrečena naša najprisrčnejša zahvala. Maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, 6. t. m. ob 7. uri pri sv. Jakobu. LJUBLJANA, 4. julija 1936. Maša Gromova z družinami: MIRO in SREČKO GROM in ANTONIN VOSATKA. V dveh minutah gotov sladoled s „Fredovia-Expressu — sladoled strojem Brezr vsake ročne ali pogonske sile. — Brez ledu in soli. V delovanju neprekosljiv — Cena smešno nizka Pojasnila in predvajanje pri tvrdki PETER ANGELO, družba 7 nT I .inhl iann. Krunrižkniisik.i nI 4. Kupujte domače blago! MALI OGLASI Deseda 0.50 para, davek Din 3.— oeseda 1 Din. davek 3 Din preklic! £a pismene odgovore griede malto jgiaaov je creoa prtiožit znam Ko — Popustov sa tnale jglase oe priznamo Čitnic (po dfsetprsinem sitemu) za začetnike In izvežbane. Večerni tečaj- TČna ura znižana na 2 Din Vnisovanfe dnevno. Pricetek novega tečaja 6. uiija. Christofov učni zavod Domobranska c. 15. 10!1 Beseda 50 par davek S-- Din Najmanjši cnedek 8 Din VSA LETNA OBLAČILA li>ter, buret. kaša. * odlični iz-lelavi dobite poceni pri P»*e-o k e r j o , Sv Petra cesta 14. 6.-R. 50 par entlanje ažuriranje vezenje zaves, penila monogramov gumbnic velika zalosa perja a 6.75 Din •Juli Jana c. Gosposveteka 1*« SVEŽE ČŠ&PLJE godile broške debele kiivovka m j. 24,— Brinjevec ,» ., 32.— \EŽE CEŠPUE, zjiodnje hruške debele kg Din S__franko kolodvor po 40 ko košare pošilja G Drerhsler Tuzla 19"23 ■ J :?*%?•! 3 ■ Beseda 50 pat. davek 3.- Dic NaJiiLinjsi znesek 8 Dto 2IVE PIŠČANCE mlade, teža 70 — 80 dkg, komad Din 10-* franko kolodvor, zaboj 25 kom. pošilja G. Drech-sler. Tuzla. 1947 PLINSKI RESO 4 plameni, poceni naprodaj-I Slomškova 14-1. — vprašati od ! pol 11. do pol 12-. 195*2 KOLESA malo rabljena in nova no ns-verjetno nizkih cenah naprodaj, pri »Prometa*. (Nasproti kn-ževniške cerkve) 1953 ŽAGINT ODPABKI bukovi hrastovi in smrekovi suhi po najnižjih cenah se do be pri LavrenčiČ & Co- Ljubljana, Vou par davek S-- Din Najmanj*) znesek 8 Din KUPIM Onken Allgemeine Ge-ftchichte (tudi posamezne zvezke) Ponudbe ustmeno ali pismeno na antikvariat Sever, Ljubljana Stari trg 34. 1917 Seaeda 50 par. davek 8.- Dts Najmanjši coeaek 8 Dto 2ENSKA MOč z večletno prakso, popolnoma fzvežbana za samostojno vodstvo trgovine z znanjem slov., nemškega in hrvaškega jezika, stro. iepisja in vseh pisarniških del, išče službo v trgovini ali pisarni, gre tudi za blagajnicarko. Nastopi lahko takoj ali kasneje. Ponudbe na upravo Hsrta pod >Martnva< 1941 SPREJME 4e va jenka takoj. Salon »La femme chice, Anica PuheJc, Li ubijana, Selenburgova 6-1. 1959 i i I | t Marmelad© in želeji Opekta Navada a*vo}£*k mm približne t kff nur««Ud«f etaa Dia 4'— Navodila za uporabo dobite pri Vasem trgovcu. Razpošilja dr* A« OETKER, Maribor NIZKE CENE dvokolea, otrofikih-igrać-oih-invalidakih voztekov. prevoznin triciltljev, ftivaJnOi strojev. Cenik franJco. »OIBUNAc F. BATJEI^ LHTBUANA, Kariovika oom Podružnica Maribor. Alekaantlroia eeata štev. 26. Makuiaturni papir proda oprava ^Stovesakega Naroda-, L}«tbffana, Kaatlfevd oflea ftev. % DANES in JUTRI ob 6. uri popoldne pečen prašiček in janček na ražnja, eevapMei in ražnjići ter prvovrstna dalm&tinaka vina po n*»;- -'»ih cenah. Se priporočata Brata Vestič Restavraeiia „LLOTU" MODERNA FRIZURA je glavni predpogoj vsake sodobne dame. Poaetite radi tega FRIZERSKI SALON Franchetti Engelbert KOVO VODSTVO Tyrieva e.t via-k-via kavarna »Evropa«. i Tu se izvršuje trajna ondulaeija na najnev«$*em aparatu brez elektrike, brez žic, moderna vodna onduladja, barvanje laa i. t. d. Narodna tiskarna ' LJUBLJANA KHAFUKVA 5 (ZVRdOJS VRa nSKARRKa OBLA A TER SB t •»ipoRofta š Urejuje Joatp Zupančič. — ga »Narodno tiskarne* Fran Jezereek. — Zrn, npcmvo te tmzeratzd dol Hala Oton Chriatot, — Vat ▼ Ljubljani,