40. Številko.
V LJubljani, v ponedeljek, 11 februarja 1908.
XLI. leto.
Izhaja vsa* dan zvečer lzvzemil nedelje in praznike ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K. za pol teta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za polHeta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vse drage dežele in Ameriko telo leto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopae petit-vrste po 14 h, Če se oznanila liska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole franko vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo m npravnlstvo je v Knaf lovih ulicah št. 5. — UpravniŠtvu jnaj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari
Uredništva telefon st 34. Posamezne številko po 10 h. Dpravništva telefon št. 85.
Donim shod „narodno-nopredne stranke" v »Mestnem domu".
Včeraj dopoldne sta priredila na sestanku narodno-naprednih zmupnikov soglasno postavljena kandidata gg. dr. I v-a n Tavčar in dr. Karel Triller shod svojih volilcev, da jim očrtata svoje bodoče delovanje v deželnem zboru. Shoda se je udeležilo okoli 500 volilcev, da je bila dvorana do zadnjega kotička polna. Shod je otvoril predsednik »Slovenskega društva« g. dr. Alojzij K o k a 1 j. Pozdravljajoč volile«?, ki so se v tako častnem številu odzvali vabilu narodno-napredne stranke na shod, časnikarje in g. drž. poslanca Ivana Hribarja (Navdušeni živio-kliei), je v svojem govoru na-glašal, da se je shod sklical v to svr-ho, da se predstavita volilcem moža, ki so jih zaupniki soglasno postavili, za svoja kandidata.
Oba kandidata sta znana slovenski javnosti kot moža dela, ki sta si pridobila na političnem polju že izrednih zaslug in ki jamčita z vso svojo preteklostjo in s svojim dosedanjim delovanjem, da bosta kot poslanca moža na svojem mestu, ki bosta v deželnem zboru uspešna znala braniti interese slovenske prestolnice, naše bele Ljubljane. In prav v bodočem deželnem zboru bo treba na napredni strani celih m o Kešiti se bo moralo vprašanje deželnozbor-ske volilne reforme. Vlada je že v preteklem zasedanju predložila načrt preosnove volilnega reda, a ta načrt je tak, da je absolutno nesprejemljiv za narodno-napredno stranko.
Ta volilna reforma hoče petrifi-cirati zastareli privilegij neruskih veleposestnikov, oropati meščanstvo dosedanjega zastopstva, delavstvo pa še tudi v prihodnje izključiti od sodelovanja v deželnem zakonodaja]nem zastopu. Glede zastopstva je bila že dosedaj Ljubljana močno prikrajšana, a z novo volilno reformo jo hočejo še občutneje oškodovati. Ljubljana plačuje polovico deželnih davkov, a ne dobi za to od dežele ničesar, a tudi pri preosnovi volilnega reda se ji hoče dati tako zastopstvo, ki ne odgovarja niti številnosti prebivalstva, niti davčni moči. Bodocnosl našega mesta se je reševala tudi na shodu, ki sta ga snoči priredila na tem mestu takozvana »neodvisna« kandidata« Na tem shodu je bila baje glavna točka gospodarsko vprašanje. Kako so na tem sestanku   razvozlavali to
LISTEK.
Ljubezen KonCanooe Klare.
VIII.
(Dalje.)
Maršal Marmout ji' sledi! odhajajoči Klarici z očmi. Komaj je bila vrata zaprla za seboj, je maršal že položil svojo roko markizi Heleni okrog pasa, dihnil rahel poljub na njene lase in potem so njesrove nstne iskale njene ustne.
Maršal je bil pač vajen lahkih zmag nad ženskimi srci in to ga je zapeljalo, da je tudi pri markizi Heleni prezrl tisto nežnočutnost, ki jo zahtevajo prav v takih trenotkih mehke ženske. Saj nekaj ljubih, nežnih besed bi bila markiza rada čula, pre-^no jo je maršal poskusil poljubiti. Da ji je kar roko položil okrog pasa in jo hotel poljubiti, to jo je prestrašilo. Ubranila se je maršalovega poljuba in se izvila iz njegovih rok.
»Ne — ne — nikakor ne,« je polglasno vzkliknila in se umaknila (»d mize za nekaj korakov.
V maršalu pa je že vrela kri. Z
vprašanje, nas ne zanima toliko, znamenit je bil ta shod zaradi tega, ker se je eden izmed govornikov zavzemal za to, naj se tudi pri nas da Nemcem popolna ravnopravnost. (Klic: »To ni res, tega ni rekel!« Klici: Bes je! Tako je govoril dr. Ravnihar!) To se je zgodilo v času, ko imajo Nemci pri nas vse, kar si požele, ko se nemški živelj v kranjski deželi favorizira na vseh koncih in krajih, ko Nemci v naših obmejnih deželah z največjo brutalnostjo in brezobzirnostjo pritiskajo in zatirajo naše rodne brate! Ni se po tem čuditi, da je na snočnem shodu zakli-cal nekdo govorniku ironičen »hoil«. V takem položaju, vzpričo takšnih razmer pač ne bo težko izbrati volil-cem izmed kandidatov, ki jih bodo smatrali za vredne svojega zaupanja, in čisto gotovo je, da bodo oddali pri volitvah svoje glasove kandidatoma narodno - napredne stranke dr. Tavčarju in dr. Tr i 11 e r j u. Ko je predsednik imenoval za zapisnikarja g. sod. oficiala v pokoju P r i -j a 11 a , je oddal besedo g. kandidatu dr. Ivanu Tavčarju, ki je med navdušenimi ovacijami navzočih volilcev pričel svoj govor tako-le:
Slavni shod! Ko stojim pred vami kot kandidat, mi ni treba posebej naglašati, da ostanem tudi v bodoče, kar sem bil do sedaj. Moj vzor je stranka, in sicer slovenska napredna stranka! (2ivio-klici in ploskanje). Brez strank si ne moren: misliti političnega življenja, če bi jih ne bilo, bi se morale ustvariti! Zatorej me tisto jokanje o bratomor-aem boju ni nikdar ganilo, ker sem prepričan, da se je politično gibanje po celem Slovenskem poživilo le vsled našega takozvanega »bratomornega« boja! Za stranko smo, in zvestoba stranki se mi vidi prva dolžnost vsakega resnega politika! Ce me izvolite poslancem, ostanem zvest svoji stranki, kar sem bil, to ostanem. Moj ideal ni bil nikdar tisti plot, ki je danes modro, jutri črno in poj utrnem morda rdeče prevlečen. Na zvestobo stranki prisegam in program mi je na kratko ta: Ljubljana mora ostati v naprednih rokah, (Tako je! Splošno pritrjevanje), a v deželnem zboru se bodem vselej za listo potegoval, za kar se bode potego vala naša napredna stranka. S tem je od moje strani vse povedano! Cas volilnega gibanja je čas obljub. Kandidat navadno vse obljubi, a potem se kinalo prepriča, da svojih obljub ne more izpolniti. Naravno: Vsaka obljuba stane denarja. Ce hoče-1 pokloniti svojim volilcem izpolneno obljubo, stane to denar. Tega denarja pa ne moreš drugod dobiti, kakor zopet pri volilcih. To se pravi, v en žep
močnimi rokami je prijel mark izo in jo privil k sebi.
»Zakaj ne t« je vprašal težko so-peč in zopet poskusil Heleno poljubiti.
A zopet se ga je, četudi le težko, ubranila.
»Ne — ne ue pustim se poljubiti Ostati hočem poštena žena.«
»Helena nikar se me ne branite. Ali me ne ljubite?«
»Sama ne vem . . . morda . . . prej se mi je zdelo da, zato sem poslala Klarico iz sobe ... a sdaj . .«
»Jaz vas ljubim, Helena, brezmejno vas ljubim. Nikar me ne pehajte od sebe. Zakaj bi me ne ljubili? Saj vendar veste, da vas vaš mož ne ljubi . . . Da, vaš mož vas vara . . .«
»Tega ne verjamem. Pa, če je tudi res — kaj zato t Ali me to opraviči varati njega? Niti iz osvete nečem izgubiti svojega poštenja;«
»Markiza . . . Helena . . . ne bodite tako neusmiljeni . . . jaz vas ljubim in pokazali ste mi že dostikrat, da me ljubite tudi vi. Ali mar nima va pravice, postati srečna in uživati slast svoje ljubezni.«
Veliki, m(xmi mož je strastno privil drhtečo mlado ženo k sebi in ji poljubljal cvetoča ustna tako vroče, da je vsa premagana ležala na njegovih prsih. Odpora ni bilo več .. .
jim vtakneš spolneno obljubo, z dru-gege žepa jim pa vzames denar, kar ga je stala obljuba. (Pritrjevanje in ploskanje). Tako teče stvar In zatorej greši vsak kandidat -le na lahkomiš-ljenost svojih volilcev, ako jim zlate gradove obljublja, katere bi morali volilci končno sami poplačati. Moja navada pri kandidaturah ni bila, da bi bil zagazil v kake ekstreme. Kar se po p a meti doseči da, za to se bom potegoval, zvezd z neba vam pa ne bom klatil, ker jih ne morem doseči. (Tako je! To je poštena odkrita beseda). V tem pogledu ne bom konkuriral s kandidatoma, katera sta včeraj zvečer zborovala v ti dvorani in ki sta po ljubljanskih voglih nabila plakate, tako velike, kakor jadra pri morski ladji! Će bota izvoljena, pravita neumorna delavca, bodeta v hipu sanirala deželne finance. Koj ko stopi v deželni zbor dr. Vladimir Ravnihar, (Klici: Izdajalec!) bo mahnil z rokavom, pa bode padel z njega milijon, katerega bo uporabil za naše trpinčeno učiteljstvo. Dr. Gre-gorič pa bo prezida! deželno bolnico, bo prezidal deželno blaznico in samo enkrat bo dihnil, pa bo ljubljanskim hišnim posestnikom odpuščen vsak vinar potresnega posojila. (Veselost) . Moža bodeta za svoje obljube potrebovala kakih petnajst milijonov. Sedaj med volilnim gibanjem jih imata, kje naj jih pa pozneje vzameta, to pa sam bog ve! Ce se v tako stvar bolj natanko pogleda, opazi se v nji velikanska neodkritosrčnost, da ne rečem velikanska brezvest-nost. Ce Vinko Gregorič in Vladimir Ravnihar nimata kje kake zlate žile skrite (Viharna veselost), potem naravnost za nos vlečeta svoje volilco, potem grešita na naivnost ljubljanskih volilcev. In ti so že svojemu imenu dolžni, da zapode take kandidate ter jima v dejanju pokažejo, da sta le ona dva naivna, ne pa vi, volilci deželnega stolnega mesta! (Tako je! Pritrjevanje in ploskanje).
Sploh častiti volilci, je tudi v politiki zahtevati, da smo odkritosrčni. In meni se vidi, da bi morala biti Ljubljana, to prvo volilno telo v deželi, užaljena, ako se ponujata kandidata, katera o sebi ne vesta drugega povedati, nego, da sta »neodvisna«. Ta neodvisnost je vreča, v kateri naj bi Ljubljančanje kupili dva mačka, (Veselost) ta neodvisnost je pa tudi dokaz velike politične bojazljivosti, ker se gospoda kandidata ljubljanskim volilcem s pravim obrazom pokazati ne upata. (Tako je! SI ini ta se!) Dr. Gregorja pravi obraz je klerikalen, ker ga pa klerikalna stranka sama ne mara, skuša politično svojo penzijo pri Ljubljani dobiti. Zatorej si je dal krinko pred
V tem hipu so iz sosedne sobe zn-doneli koraki in maršal je moral izpustiti markizu. Za nekaj trenutkov je vstopila v sobo Klariea, noseč na rokah celo skladovnico vsakovrstnih šatul, v katerih je markiza hranila svoj lišp. Klariea je morala slišati poljubovanje, kajti bila je bleda kakor zid in se je komaj premagovala. Markiza Helena je na prvi pogled spoznala, da ve Klariea zdaj vse in strah jo je prešinil, da misli Klariea morda več, kot se je v resnici zgodilo.
Tudi Klariea je čeprav te naglo pogledala markizo, a njene misli so bile vse drugačne kakor sta menila markiza Helena in maršal Marmont.
Grenka čuvstva so objela KI ari-čino dušo. »Taka je torej žena tistega moža, ki ga ljubiš z vso silo svojega srca,« si je rekla Klariea, razvrščajoč lišp po mizi. »Ti spoštuješ zakonske pravice te žene kot nekaj tako svetega, da zatiraš in udušuješ svojo ljubezen do njenega moža, ona sama pa zaničuje svoje najsvetejše dolžnosti.«
Klarično vedenje je vzbudilo v markizi vest. Spreletelo jo je spoznanje, da se je izpozabila in v trenotku je bila že tudi odločena, da popravi, kar je storila. S tem sklepom je dobila že tudi oblast nad samo seboj. Postala je mirna. Pomagala je jema-
obraz, meneč, da ga Ljubljana ne bo spoznala. Tako burko z Ljubljano igrati, se mi vidi nedostojno, nedostojno za vestnega kandidata, nedostojno pa tudi za resnega volt t ca! In kaj naj rečem o dr. Vladimiru Rav-niharju, ki mi je v življenju ljub kolega, ki me je pa v politiki včasih že malo oglodal ter me prav rad metal med staro železje? (Veselost). Kaj se pri gospodu Vladimiru za njegovo masko skriva, nravzaprav sam ne vem! Ali občutek imam, da bi bil mož rad nekaka politična pilpo-gačica, (Viharna veselost), katera bi rada okrog frfotala malo v svitu, malo v temi. In sedaj vas, čestiti volilci vprašam, ali je Ljubljana mesto za take politične netopirčke? Ce Ljubljana še kaj nase gleda, če še kaj da za politično odkritosrčnost, mora politikom, ki se ne upajo pred njo z odprtim vizir jem stopiti, prag pokazati! Kdor hoče biti v politiki pisan kot velikonočni piruh, ta naj gre v kako pogorsko vas, tam bo morda na svojo neodvisnost še ujel kake kaline. (Tako je!) Ali v Ljubljani se na tak lep ne vsedamo več, tu zahtevamo, da ima vsakdo pogum brez ovinkov zastopati načela svoje stranke.
S tem sem odpravil neodkriro-srčno neodvisnost svojih nasprotnih kandidatov, in gotovo ne bodete od mene zahtevali, da bi se še v kako daljšo polemiko spuščal s tema gospodoma !
Ali v bodočem deželnem zboru se nam bo treba pečati z odkritosrčnostjo drugega faktorja. Kakor sta Gregorič in Ravnihar vsled ?voje zaslepljenosti premalo odkritosrčna, je pa ta faktor preveč odkritosrčen in zatorej ga slovenski poslanci v bodočem deželnozborskem zasedanj a ne bodo mogli prezreti. Ta preodkrito-srčen faktor je naša slavna vlada. Tu se mi je pečati z baronom Schwarzem, deželnim predsednikom na Kranjskem, ki je v zasebnem življenju vse časti vreden mož. Zategadelj bi moral odločno ugovarjati, ako bi se moji napadi smatrali za osobne napade, kateri mi niti na misel ne prihajajo. Vzlic temu pa mislim, da bodo slovenski poslanci prav storili, če bodo v deželni zbornici c. kr. deželnega predsednika barona Schwar-za nekoliko na solnce potegnili ter si načela njegovega uradovanja nekoliko bližje ogledali. Mi se vsi še dobro spominjamo, s kako strastjo so klerikalni poslanci svoj čas naskočili barona Heina ter si s svojim bojem priborili precej popularitete v deželi, ker so ravno trdili, da velja njihov boj Jerman i za tor ju Hcinu. O germa ni za tor j u Sclnvarzu pa nočejo dandanes ničesar vedeti. (Tako je!) Gospoda moja, v deželi se igra pre-
ti lišp iz šatul in kar tako mimo grede, kakor bi bila z maršalom govorila v popolnoma brezpomembnih rečeh, je naenkrat rekla:
»Premislila sem, kar sva prej govorila. Sicer premišljam te malokdaj resno o kaki stvari, a zdaj se je zgodilo.«
Maršal je seveda umel. Vaj hoče doseči markiza s temi besedami.
»In kako ste se odločili, markiza
»Najbolje bo, da o tej stvari več ne govoriva.«
Markiza je menila, da je s tem premotila Klarico in obenem povedala maršalu, kar mu je hotela povedati, naj namreč ne goji nobenih upanj, da postane njegova ljubica vzlic vsemu, kar se je bilo med njima zgodilo. Njen sklep je bil trden in to jo je navdajalo z veseljem in s ponosom. Čutila je v svojem srcu neko zadoščenje, da je premagala veliko skušnjavo. Tako ji je bilo, kakor da je šla skozi velik plamen, čutila pač njegovo vročino, a se rešila iz njega nedotaknjena. Ta njena zavest ji je dala moč, da se je vedla naravno in je mogla neprisiljeno in kakor po navadi občevati s Klarico.
Posvetovanje markize Helene s Klarico o maskeradi je bilo sedaj tako strokovnjaško, da se ga je maršal
cej nevarna komedija. Človek bi prvi hip mislil, da je naš gospod deželni predsednik samo marijoneta v rokah dr. Šusteršiča in hudobni jeziki pravijo, da je dr. Šusteršič, kakoi je že dolgo časa faktičen škof v deželi, tudi faktični deželni predsednik v Ljubljani. (Viharno pritrjevanje in klici: Škof in deželni predsednik je obenem!) Na prvi pogled se vidi tako, in res je, da baron Scnwarz, če dr. Šusteršič le pocuka za kako žno-rico, takoj vzdigne ali roko ali nogo. (Smeh). Ena največjih klavrnosii baron Schwarzeve administracije je ta, da je kakor dekla vdinjan pri eni sami stranki, to je pri naši klerikalni stranki. (Klici: Nemcem!) O tem bom kasneje govoril. Kar ta stranka želi, to je baronu Schwarzu ukaz. In v kolikor pridejo slovenske zadeve v poštev, ni c. kr. deželna vlada ničesar drugega, nego ekspozitura eksekutivnega odbora slovenske ljudske stranke. (Pritrjevanje). Baron Schwarz je pravi postrešček slovenske ljudske stranke, posebno takrat, kadar je treba s palico udri-hniti po slovenski napredni stranki. V ti servilnosti tiči sistem, kar vam bom prav kmalo razložil. Baron Schwarz, kot c. kr. deželni predsednik — ali mu je v srcu to všeč ali ne, ne vem — se nalašč kaže, da pri svoji administraciji ni objektiven, on hoče biti partajičen, on te partaji-čnosti nikomur ne prikriva, on stoji odločno na strani slovenske ljudske stranke, in če le s prstom migne, že pokaže pri tem, da bi slovensko napredno stranko rad v žlici vode vto-pil, če bi jo mogel. V tem tiči sistem, v tem tiči vladni sistem barona Schwarza; kaki so nameni tega vladnega sistema, o tem vam bom pozneje govoril. Jaz trdim, da se obnaša baron Schvrarz s polno zavestjo tako, kakor da je strežaj dr. Ivana Šusteršiča. Posebno sedaj pri volitvah se je to pokazalo. Polovica ljubljanske volitve se je prenesla v hotel »Union«! Človek se trudi in trudi, da bi mogel uvideti, čemu je bilo to potrebno. 2e dolgo časa se je vedelo, da bode dr. Vinko Gregorič kandidat v Ljubljani. In ravno »Union < je zavetišče tega kandidata,on je lam kuhan in pečen, on je faktotum v hotelu »Unionu«. Kje na svetu bodete dobili deželnega predsednika, ki bi pri takih okoliščinah odkazal volitev v poslopje, kjer je eden izmed kandidatov takorekoč doma? (Res je! Pravi škandal!) Ze i ozira na vsakdanji takt , katerega mora vsak deželni predsednik vsaj nekaj imeti, bi človek mislil, da je kaj takega nemogoče. Pri tem pa je še upoštevati, da je volitev razpisana v poslopju, kjer ima klerikalna stranka svojo pivni-
... —
Marmont kaj hitro naveličal, zlasti ker ni mogel ujeti nobenega pogleda več, ki bi mu bil dal upanje, da markiza Helena še ni izrekla zadnje besede.
Ko je bil maršal odšel, se je v sosedni sobi vzdignil marki d' Aure-ville z zofe in leno steza 1 «voje ude. Slišal je bil vse, kar se je zgodilo med maršalom in med njegovo ženo, a vznomirolo ga to ni.
»Moja Heleniea ima tudi svoj romanček,« je zevajoč rekel sam pri sebi. »Dokler me ne osmeši, naj se le zabava, saj v tej dolgočasni Ljubljani itak nima nič veselja.«
To je bilo vse, kar si je marki mislil, a da se njegova žena zapeljivemu maršalu ni vdala, to mu je bilo vendar prijetno, to je laskalo njegovemu samoljubju in ga vsaj deloma potolažilo za neprijetnosti in poniževanja, ki mu jih je nrovzročnta princezinja Dietrichstein.
Pustil je Heleno in Klarico pri njiju posvetovanjih o toaleti in o li-špu za veliko maskerado in šel iskat razvedrila in zabave v Koloretovo kavarno, kjer je bilo zbirališče francoskih oficirjev in kjer se je kartalo in popivalo cele noči.
(Dalje prihodnjič.)
co, svojo kavarno, tako, da bodo vo-lilce lahko terorizirala, dočim zakon zapoveduje, da se ima volilni lokal nekako nevtralizirati. Sicer pa rad pripoznam, da je cela zadeva več ali manj malenkostna, in da je glavni njen namen ta, nam postaviti nekake kavdiniene vislice, pod katerimi bomo morali stopati k volitvi v velik gavdij gospoda Štefeta in drugih takih klerikalnih korifeji (Viharna veselost) . Imel pa se je pri tem brez dvojbe tudi namen, očitno in pred celim svetom deklamirati, da stoji — če že ne deželna vlada, pa vsaj c. kr. deželni predsednik baron Sehvvarz, pri ti volitvi na strani slovenske ljudske stranke! Mi to jemljemo v vednost ter smatramo preložitev volitve v Gregoričev hotel na čin nespametne, nepotrebne in tudi smešne neobjektivnosti.  (Tako je!)
In sedaj vprašam, čemu postopa baron Schwarz tako? Odgovor ni težak. Baron Schwarz ne postopa brezplačno, kar da Šusteršiču in njegovi stranki, za to vzame na drugi strani bogato plačilo. Na videz je baron Schwarz marijoneta v rokah voditelja slovenske ljudske stranke, v resnici pa baron Sehvvarz s koncesijami maši dr. Šusteršiču oči in usta, da ne vidi in ne opazi ničesar. Vsled tega se časi, v katerih-smo mislili, da so že davno pretekli, zopet vračajo. V deželi imamo zopet tisto birokratsko germanizacijo, (Klici: Vestene-ckovi časi!) o kateri smo menili, da se na Kranjskem ne bode upabi več | na dan! Načelnik ti germanizaciji je c. kr. deželni predsednik baron Sehvvarz. (Škandal!) Ali poma^racev se mu ne manjka. Pred kratkim smo čuli v mestni zbornici poročilo, da je pričelo nadsodišče v Gradcu preganjati slovensko besedo in da se je pričela zopet tista otročja inkvizicija proti posameznim slovenskim stavkom. Zopet vidimo v pravosodja junake, ki menijo, da je avstrijska j lističa rešena,če se je v aktih prečrtala slovenska beseda! Zatorej prav kma-lo doživimo, da bo Ljubljana nekak »Egerlandchen«, ki bo kinalo zaslovel po celi Avstriji. Uradovanje pri naših c. kr. polit, oblast ni j ah vam ni neznano. Kolikor največ mogoče, je nemško, ali baronu Schvvarzu, ki je c. kr. predsednik v ogromni večini slovenske dežele, se je videlo to nemško uradovanje preslovensko. In zakaj, ker je baron Hein v politični službi namestil preveč Slovencev. Pritožil se je radi tega pri ministrstvu in zahteval, da naj se mu v deželo pošiljajo nemški mladeniči, da bodo s tem, ker ne bodo vešči slovenščini, državno upravo na Kranjskem zopet ponemčili. (Cujte! Škandal!) Tam smo, kjer smo bili za časa grofa Turjaškega! Naši mladeniči v politični upravi ne bodo dobili službe, ker se baron Sch\varz boji, da bi se državna uprava radi tega na Kranjskem preveč poslovenila! Da, častiti volilci, tako daleč smo že! A naši klerikalci so lepo mirni in tihi, samo da jim je baron Sehvvarz dal ogromno koncesijo, da mora polovico ljubljanskih volilcev voliti v dr. Grcgo-ričevem hotelu!
Jaz za svojo osebo želim, da se našim nemškim sodeželanom ne krati niti najmanja ustavna pravica in jaz bi najstrožje obsojal vsakega Slovenca, ki bi nemškemu jeziku skazal tisto sirovo zaničevanje, katero je svoj čas kazal nemški uradnik našemu slovenskemu jeziku! Pri tem pa sem strog sovražnik vsaki germanizaciji, posebno če se vrši le-ta od strani političnega uradnika. Jaz smatram germanizujočega birokrata za velikega škodljivca ljudstva, za velikega škodljivca dobre uprave in za največjega motitelja tistega vsaj primitivnega soglasja, katero se mora vendar enkrat roditi med posameznimi narodi naše Avstrije! Zatorej sem pa tudi prepričan, da bode bodoči deželni zbor pravo ukrenil, če si bo zakulisno delovanje našega gospoda deželnega predsednika bližje ogledal ter vse tisto na solnce privlekel, kar je baron Sehvvarz diplomatsko maskiral s cenenimi koncesijami, katere je dajal slovenski ljudski stranki!
Glavna in skoraj edina naloga bodočega deželnega zbora bode volilna reforma. Mi vsi občutimo, da je ta reforma neizogibna sedaj, ko se je volilna pravica za državni zbor tako bistveno spremenila. Veliko se govori o splošni in enaki volilni pravici, in jaz bi se je za deželni zbor ne bal ravno tako, kakor se je nisem bal za državni zbor, ako bi se bila hotela npeljati resnična, splošna in enaka volilna pravica. Ta volilni z istem, mov, ako se uporabi v svoji čistosti, oprt na enake pravice in enake dolžnosti, je vzor vseh volilnih ziste-(Tako je!) Da pa se tudi prestrojiti, da služi v kalne namene! Pri državnem zboru je imel ustanoviti nemško hegemonijo, onstran Litve pa se bo splošna i n enaka volilna pravica sprejela le tedaj, če se bo z njo za večne čase moglo podjarmiti nema-džarske narode. Kar se tiče deželnega zbora, naš položaj v tem vprašanju
ni težaven. Mi danes jasno vidimo, da Kranjska za svoj deželni zbor n* dobi splošne in enake volilne pravice, ako v ta namen ne zastavi vseh svojih moči v deželi najmočnejša stranka, to je slovenska ljudska stranka. Ce bi bila konsekventna in če njeno navdušenje v državnem zboru, kadar se je šlo za uvedbo splošne in enake volilne pravice, ni bilo ponarejeno, bi prevzela sedaj vodstvo, sedaj, ko se gre za uvedbo splošne in enake volilne pravice v deželni zbor! Mi ji hočemo slediti! Nikdar pa nas ne bode dobiti za eksperimente, pri katerih bi ostal zastareli privilegij edeninosemdesetih veleposestnikov nedotaknjen in pri katerih bi služila pokvarjena splošna in enaka volilna pravica v dosego politične goljufije, s katero bi se prikrajšala volilna pravica našega meščanstva. Pri državnem zboru smo že doživeli tako politično goljufijo, pri deželnem zboru je pa nočemo doživeti! (Viharno pritrjevanje).
Vsak rodoljub pa v dnu svoje duše dandanes občuti: da je eno predvsem potrebno. Da prične naš deželni zbor redno delati in funkcionirati. Da se to doseže, je iskreno želeti, da se bodoči deželni poslanci z mirnim in kolikor mogoče s hladnim duhom zbero v deželni zbornici.
Kdor v tem pogledu razburja in razvnema duhove, ta je jako slab politik! Žalibog, da moram tudi na tem polju barona Schwarza postaviti v vrsto hudih grešnikov! Tu mislim na famozno kandidaturo radovljiškega okrajnega glavarja! Gospod Kristan nam je v ti dvorani očital, da smo krivični, če uradnikom ne dovolimo pasivne volilne pravice. Oisto prav ima, ako bi mi tako pravico uradnikom res jemali! Nasprotno uradnik, katerega narod ljubi, kateri pozna potrebe naroda, je dostikrat najboljši kandidat. Vselej pa mora prinesti s sabo značajno prepričanje, katero je neodvisno od njegove c. kr. službe .(Tako je!) Gospoda pl. Detelo pa je deželni predsednik komandiral k ti kandidaturi pod pogojem, da ne pristopi k nobenemu klubu, k nobeni stranki in da ne prireja nikakih shodov. Gospod pl. Detela ne sme biti ne Slovenec, ne Nemec, ne naprednjak, ne konservativec, ne tič ne miš. ne krop ne voda! Po mojih mislih je taka kandidatura škandalozna. (Viharno pritrjevanje). Pa tudi sramotna je: predvsem za c. kr. kandidata samega, ki se daje zlorabljati v take namene od svojih predstojnikov! Sramotna pa je tudi za volilce, ki se hočejo zadovoliti s kandidatom, katerega edini program v tem obstoji, da javno izjavlja, da nima nika-kega prepričanja. (Res je!) Za našo stranko je pa ta kandidatura prav zelo provokatorična, ker se nam hoče s c. kr. vplivom od jesti mandat, katerega nam bi drugače odvzeti ne mogli. Kake posledice bo ta nesrečna kandidatura imela v deželni zbornici, danes niti ne vem. Prej kot ne se bodo pa tisti očetje, ki so spočali politični porod gospoda pl. Detele, še kesali!
Proti koncu naj omenjam še potresnih posojil, katere bi rad dr. Gregorič izkoriščal v svoje agitatorične namene. To je gotovo, da vsak želi, da bi se potresna posojila Ljubljani odpisala. Glavno delo pa se i m«; pri tem zastaviti na Dunaju, kakor se je svoj čas, dasi brezuspešno zastavljalo. Tukaj s ponosom lahko opozarjam, da je poslanec našega mesta storil vse, kar je bilo mogoče, in da se dr. Gregorič v tem ozirn zavija v perje mojega prijatelja župana Hribarja! • (Pritrjevanje in klici: Zivio Hribar!) Naravnost otročje pa je bilo, da se je za včerajšnji shod z Du naja naročila posebna brzojavka, katera diši po menažerijski reklami. (Klici: Tako je! Umazana čifutska reklama!) Kdor pozna politično življenje, ve, da take naročene brzojavke stvari vselej več škodujejo nego pa koristijo.
Pri koncu sem. Dr. Vladimir Ravnihar, ki bode prej kot ne celo življenje ostal mlad Adonis, se spod-tika nad mojo starostjo. Verujte mi, da bi bil tudi jaz vesel, če bi naš gospod Bog ne bil starosti ustvaril. (Viharna veselost). Ali pri sedanjih razmerah stvaritve morate z mano vzeti tudi moja leta. Sicer vam pa ne delam nikake sile. če me počastite s svojimi glasovi, Vam bodem hvaležen. Če mi jih ne daste, se bomo ločili z besedami: pa brez zamere!«
Ko je dr. Tavčar končal svoj govor, so mu navzoči volilci priredili viharno ovacijo in navdušenega aplavza ni hotelo biti konca.
Ko se je navdušenje poleglo, je predsednik dr. K o k a 1 j dal besedo g. kandidatu dr. T r i 11 e r j u , ki je govoril tako-le:
Velecenjeni gospodje volilci! Gospod predgovornik nam je podal točno in jasno sliko težavne splošne politične situvacije v naši deželi in v tem pogledu vas jaz ne bom mučil z novi izvajanji. To pa tem manj, ker bi moral le ponavljati, kajti moje naziranje se do pičice strinja z onim
čestitega prijatelja in tovariša dr. Tavčarja. Njegova pot bila je vedno ona neustrašnega slovenskega rodoljuba in prepričanega naprednjaka. Na tej poti skušal sem mu slediti tudi jaz in ta pot ostala bo tudi v naprej moja pot.
Pač pa je danes moja dolžnost, čestiti gospodje volilci in somišljeniki, da vam razkrijem načrt, po katerem nameravam zastopati in braniti zlasti interese in težnje naše ljubljene bele Ljubljane za slučaj, ako me vaše zaupanje postavi na odlično, a tudi težavno in odgovorno mesto zaupnika vseslovenske presto-lice v deželnem zboru kranjskem. — In tu se mi je pred vsem dotakniti dejstva, da bo prihodnja deželnozbor-ska kampanja stala v znamenju volilne reforme. Na tej neodložni iz-premembi deželnozborskega volilnega reda pa ima Ljubljana kot srce dežele kranjske in tudi kot nositeljica in plačnica ogromnega dela deželnih bremen tako velikanski interes, da vas, čestiti gospodje volilci, mora pred vsem zanimati vprašanje, kako stališče zavzema tu kandidat, katerega se vam priporoča v izvolitev. In v tem oziru, moja gospoda, moram jaz odkrito in iskreno izpovedati, da sem stal glede načela volilne pravice, vsi-kdar na skrajnem levem krilu naše narodno - napredne stranke in da stojim tam tudi še danes navzlic vsem bridkim izkušnjam, ki jih je doživel slovenski narod ob u pel javi splošne in enake volilne pravice za osrednji parlament in vzlic precej globokemu razočaranju, katero je doživela v tem pogledu pač cela avstrijska javnost. — Jaz videvam namreč poglavitni, če ne edini razlog vsem dosedanjim neuspehom prvega ljudskega parlamenta v Avstriji V dejstvu, da ni prodrlo načelo primernega varstva manjšin, t. j. načelo proporcionalnosti volilne pravice. (Res je!) Pod pogojem te kav tele pa sem jaz slej kop rej absoluten pristaš splošne in enake volilne pravice zlasti tudi za dežeini zbor kranjski, ker bi se potem nobeni stranki, ki ima resnično zaslombo v narodu, ne bilo bati tistega neznosnega major izo van j a, kateremu so številno šibke je stranke izpostavi jene tudi po novem volilnem redu za državni zbor. In ker ima naša narodno - napredna kot svobodomiselna stranka po mojem trdnem prepričanji skalnato zaslombo zlasti v inteligenci slovenskega naroda in jo bo vedno imela, zategadelj bi jaz v deželnem zboru kranjskem dvignil obe roki za splošno in enako volilno pravico po proporci j onalnem sistemu. (Ploskanje!) Zalibog pa bo ostalo to moje stališče, tudi če bom izvoljen, zgolj akademično! In to ne brez krivde naše klerikalne stranke, ki je vriskala ob upeljavi splošne in enake volilne pravice za državni zbor, ker jej je pri tej reformi brutalnost številk brez regulatorja proporc i j on al-nosti zajamčila nad vse krivično te-rorizovanje naprednega meščanstva, ki pa leži sedaj v prahu pred tistim pamfletom na pravično volilno reformo, katerega je bil vrgel liki novodobni Brenus, na vladno mizo pokojnega našega deželnega zbora sedanji najmlajši avstrijski baron Božidar Schwarz. (Klici: Tako je! Klerikalci se valjajo v prahu pred nemškim birokratom.) Pa seveda, saj tudi ta »reforma« garantuje Slov. Ljudski Stranki politično uničevanje tiste meščanske inteligence, v kateri si ta stranka zaman trudi pridobiti trdnih tal! In to je vladna nagrada klerikalni stranki za prizanašanje oni nad vse krivični, privilegovani nemški poziciji v našem deželnem zboru. — Saj je resnica — to lojalno priznavam — da zastopniki tistih štirih tucatov nemških baronov, ki po večini niti v deželi ne bivajo, lahko z golo abstinenco preprečijo vsako jim neljubo volilno reformo, a resnica je po mojem trdnem prepričanju tudi ta, da bi bila z doslednim in vzajemnim delom obeh slovenskih strank že danes razbita in uničeni ta sovražna trdnjava. (Pritrjevanje.) Taka vzajemnost, tako za enkratže zamujeno združenje ad hoc brez zata-jenja lastnih načel pa bi bilo po mojem mnenju tudi v bodočnosti mogoče le tedaj, ako pride klerikalna stranka do spoznanja, da svobodomiselne stranke v slovenskem meščanstvu ubila ne bo in ubiti ne more, ker je taka stranka naravna in neizogibna emanacija slehernega kulturnega naroda. (Ploskanje in pritrjevanje.) in do spoznanj a,da vsled tega svobodomiselnega meščanstva tudi pravične soudeležbe pri deželnem gospodarstvu oropati ne sme in ne more! — To spoznanje pa danes žal Se pogrešam in zategadelj se bojim, da bo v bodočem deželnem zboru treba še trdega in neizprosnega boja za pravice kranjskega slovenskega meščanstva, katero representujete v prvi vrsti vi, Častiti gospodje ljubljanski volilci.. Najslabši vaši zastopniki v tem boju pa bi bili pač mošje, ki se vam sadnje dni z bobnečimi obljubami
sa mešetarje ponujajo po ljubljanskih vogalih, Češ. 4a niso ne ptič ne miš. Mešetarje v ne rabimo, sakaj neizogibna mešetarija bi Šla na naše stroške. (Klici: Tako je. Pri volitvi bomo mešetar jem pokazali vrata!) Pošteno sporazum i j en je je mogoče le #4 strank« do stranke. V ta boj in eventualna ta pogajanja mora vsled tega poslati tudi narodno -napredna stranka zanesljivih svojih moš in v to poklicana je v prvi vrsti Ljubljana. Ako meni poverite ta častni posel, veleoeujeni somišljeniki, tedaj bi pri vsi dobri in pošteni volji za sporacumljenje imel pred očmi neizprosno tri kardinalne točke: PrvtČ da bi nikdar in pod nobenim pogojem ne privolil v to, da bi izšla iz boja za pravično uravnavo volilne pravi o e brez globoke rane tista neznosna, nesocijalna in ana-hronistiČna nemška supremacija, reprezentirana v takozvani veleposestniški kuriji. (Viharno pritrjevanje) — Drugič bi se z vsemi in če Greba tudi z najskrajnejšimi sredstvi uprl zoper to, da bi se — kakor je to zapisano v v vladni predlogi — še bolj pri -striglo itak že preskromno zastopstvo naših mest in trgov, pred vsem pa našega stolnega mesta. Ta naša Ljubljana je že danes najbolj zanemarjena pa-strka (Klici: Res je! Ljubljani se dela krivica!) med vsemi deželno-zborskimi volilnimi okraji. Izmed 37 poslancev prisojena sta jej bila dva taČas, ko je štela komaj 20.000 duš, torej   okroglo vsega deželnega
prebivalstva. In ista cela dva poslanca volila bo tudi sedaj, ko šteje blizu 40000 duš, torej skoro Vi-> cele deiele ter mora zmagovati vrhtega tretji ao vseh deželnih potrebščini Po samem številu prebivalstva bi torej pristojali Ljubljani vrefor-movanem deželnem zboru s 47 poslanci najmanj 4 zastopniki, po interesnem zastopstvu pa 8—10, a vladna reforma, sezidana na tem interesnem zastopstvu, prepušča    Ljubljani milostno
— stara dva   mandata! (Klici:
Škandal! Kje je pravica?) Tako volilno „reformo" moja gospoda, bi jaz kot ljubljanski poslanec po svoji vesti in svojem prepričanju moral obsoj ati,in z vsemi in tudi z najskrajnejšimi sredstvi pobijati, dokler sa preveč kričeča krivica vsaj deloma ne popravi in ublaži. Tretja točka mojega neizprosnega načelnega naznanja pa bi bila ta, da bi — dokler se kakor rekoč ne da doseči proporcionalni sistem — deloval z vso vnemo in silo na to, da doseže kar najizdatnejše zastopstvo tudi oni del prebivalstva, ki nosi dosihdob le bremena deželnih potrebščin, ne da bi imel tudi pravice posegati v detelno go-spodarsvo. V tem pogledu bi jaz nikdar ne pozabil, da sem tudi poslanec in zaupnik teh doslej brezpravnih naših someščanov. — (Ploskanje.) To je, odkrito in neustrašno povedano moje stališče glede volilne reforme, in tako, moja gospoda, si mi si m jaz reševanje tega vprašanja „ua podlagi narodne in sooijalne pravičnosti."
In sedaj prehajam na gospodarsko vprašanje. Tu pa moram biti posebno skromen, ako hočem biti vesten. Tistega dvojnega sv. Miklavža, ki se Vam vsi 1 uje s polno torbo sladkih obljub po ljubljanskih vogalih nočem posnemati. Kandidata vladno - klerikalno - nemške koalicije
— tako ju pač smem imenovati danes, ko je gotova stvar, da bode šli zanjo v boj vsi ti trije združeni nasprotniki slovenskega napredojaštva — sta si glede svojega gospodarskega programa stvar uredila jako komodno, in tudi jako — neprevidno. Komodno za to, ker sta meni nič tebi nič prepisala na svoje lepake bogate obljube, s katerimi je klerikalna stranka obsipala svoje kmete na zadnjem zaupnem shodu ter sta pri vrgla še par ocvirkov za trgovce in obrtnike. Neprevidno pa za to, ker sta prezrla, da je gospodarski program klerikalne stranke popolnoma agrarski, kar je tudi naravno, ker ima te stranka edino zanesljivo zaslombo v kmetih. Gospodarski interesi mestnega prebivalstva pa so dandanes v marsičem naravnost nasprotni agrarnim zahtevam in zategadelj si ne morem predstavljati [mestnega poslanca z agrarskim programom. Spominiati se Vas usojam le na boj zoper po draženje mleka in mesa, v katerem si meščan in kmet stojita naravnost sovražna nasproti. Jaz bi vsled tega kot mestni poslaneo ne mogel delati nikakršnih koncesij pretiranim agrarnim zahtevam klerikalne stranke ter bi smatral marveč sa svojo poglavitno dolžnost, da bi se s vso silo upiral zoper tako nepotrebno in zgolj politično razsipanje deželnih sredstev, katere mora v največji meri zmagovati mestno prebivalstvo, v agrarne svrhe. Zlasti
pa bi se Še branil vsake nove pg, sebne davščine na potrebaa živila itd ki zadeva, kakor kaže izkušnja, naj. hujše neimovite slojeve mestuega pr$, biva stva in onega večjih industrijami^ center. — Deželi bo torej treba na. drug, pravičnejši način iskati novi^ virov dohodkov v prvi vrsti zato, čl| plača svoj častni dolg učiteljevu g primerno regulacijo sedanjih narav, nost sramotnih plač. (Pritrje. vanje.) Podrobneje vam danes, častiti gospodje volilci, svoiega gospodar-skega programa ne morem razvijati zastavljam vam pa svojo moško besedo, da bom, ako me počastite z vašim zaupanjem, skušal po najboljših močeh braniti pravične gospodarske interese mestnega prebivalstva. (Živio-kiici!) In bojim se, da bodo ti interesi v našem novem de-želnem zboru prav krvavo potrebni energičnih brani, teljev. (Res je! NeustraSnih mož nam je treba!)
In sedaj izbiraj zavedno ljubljan-sko meščanstvo! Uradniki, trgovci in obrtniki ste po veliki večini. In jaz vprašam: ali se more ogrevati kakršnikoli uradnik za ofioi. jalnega ali ueoficij alnega kandidata one stranke, ki je stoprav pred par meseci v zloglasni Gostinčarjevi inter-pelaoiji, podpisani od vseh kranjskih klerikalnih poslancev, naravnost za sleparje, go-ljufe in krivoprisežnike opso-vala naše vrle narodne sodnike? Mari mu nezabranjuje tega najnavadnejši čut stanovske solid arnosti, pa naj bo potem podpiran ec klerikalne stranke Peter ali Pavel? In je-li zamore zaupati takemu kandidatu zavedni trgovec in obrtnik, ako se spominja, kako stru. peno je hujskala klerikalna stranka stoprav preteklo jesen zoper vseslovenski trgovski shod, zoper to vele-Častno in povsem nepolitično trgovsko manifestacijo, ki je imela pred očmi zgolj povzdigo gmotnega blagostanja celotnega slovenskega naroda!
Izbirajte! Na eni strani se vam priporoča mož, ki ni nikdar obračal svojega plašča po vetru, ki vam pa obljubuje zgolj to, da želi postaviti svoje skromne I mo^i v pošteno službo napredne bele Ljubljana; na drugi strani pa stojita pisana kandidata treh strank, ki bi niti eni ne mogla izpolniti bogatiL obljub, katere delata vsem trem!
In nečesa ne pozabite, velecenjeni gospodje volilci, tega, da se ne gre za osebe, temveč za stvar in da omahljivca ne sme biti v naših vrstah. Zmaga obeh naprednih kandidatov v Ljubljani ne bo zmaga oseb, temveč zmaga ideje naprednosti in svobodomiselnosti, bo dokaz, da je ta ideja tudi v slovenskem narodu nepremagljiva.
In tako bodi, če je to vaša volja, slovenski napredni možje, zakaj iz vaših rok želim jaz imeti svoj mandat, zgolj in edino iz vaših — ali pa nobenega!"
Dr. Trillerjeva izvajanja so volilci odobrili s hrupnim aplavzom, kar je dokaz, da je govoril volilcem iz srca. Ker se vkl ub opetovanemu pozivu ni nihče oglasil za besedo, je predsednik zaključil shod s pozivom na zbrane voliloe, naj na dan volitve složno kot en mož oddado glasovnioe za oba napredna kandidata dr. Tavčarja in dr. Trillerja.
Cesarjev jubilej.
Dunaj, 16. februarja. Kakor znano, je izrekel cesar željo, naj bi narodi njegove 60ietnice ne praznovali s hrupnimi in dragimi priredbami, temuč s splošno koristnimi in dobrodelnimi ustanovami. Pri tem je cesar mislil v prvi vrsti na skrb za otroke, saj se imenuje naše stoletje otroško stoletje, ker se je vendar začelo posvečati nekaj več skrbi za vzgojo in telesno negovanje deteta. O tej cesarjevi želji se je posvetoval že tudi ministrski svet ter prišel do sklepa, da priporoči javnosti obsežno akcijo za preskrbo otrok kot glavni oilj patrijotičnega prizadevanja povodom cesarjevega jubileja. P:i tem se misli na različne naprave, ki so v tesni zvezi s skrbjo za otroke, kakor ustanovitev šol za matere, domovi za dojenoe, brezplačna delitev mleka sa revne dojenčke, vzgoj evališča za nepopolno duševno razvite otroke, otro-; ške bolnišnice, ortopedični zavodi za telesno pohabljene otroke, letovišča za revne otroke velikih mest itd. Komisija odličnih strokovnjakov bo pomagala vladi organizirati to jubilejno nalogo. Darila v U namen bodo sprejemala predsedstva vseh namestništev in deželne vlade.
Zalaganje armade.
Dunaj, 15. februarja. Podod-sek avstrijske  delegacije sa
(Dalje v prilogi.).
1. Priloga »Slovenskemu Narodu" št 40., dne 17. februari« 1908.
galaganje armade je končal danes svoja posvetovanja. Sprejetih je bilo mnogo resolucij v prilog kmetijskim, industrijskim in obrtnim slojem, V teh resolucijah se pred vsem zahteva, naj se strogo gleda na to, da pride avstrijska državna polovica pri zalaganju armade po razmerju kvote do veljave. Nadalje se zahteva pospeševanje kmetijskega zadružništva, organizacija kontrolne in evidenčne službe v poljedelskem ministrtstvu.
Program čeških kompromisnih strank.
Praga, 15. februarja, češki ra-dikaloi, napredni državnopravni in češki narodni socijalisti so izdali ravnokar skupen volilni oklic, v katerem zahtevajo splošno volilno pravico za deželni zbor in razširjenje njegove kompetence. Nadalje zahtevajo, naj se kraljevi grad na Hradčinu in sploh vsa kronska posestva vrnejo deželi Češki. Obljube, ki jih je dal kralj češkemu narodu v reskriptu leta 1871., se naj izpolnijo. Končno se zahteva za dežele češke krone posebno najvišje in upravno sodišče.
Uprava Bosne in Hercegovine.
Dunaj, 16. februarja. Ogrska delegacija je razpravljala v včerajšnji seji o okupacijskem kreditu za leto 1908. Hrvaška delegata dr. Vinko vic in dr. Babic sta se zavzemala za avtonomijo Bosne ter se pritoževala nad germanizacijo v zasedenih deželah. Da si v deželi pravzaprav ni Nemcev, vendar se od vseh javnih uradnikov zahteva znanje nemškega jezika. Po novem tiskovnem zakonu se postopa s časnikarji, kakor z navadnimi hudodelci. — V podrobni debati je govoril minister baron Burian, kije rekel, da je 83% vseh uradnikov v Bosni in Hercegovini Slovanov, med ostalimi 17% pa niso le Nemci, temuč tudi Madžari, Italijani in Rumuni. Vsak Bošnjak, ki ima potrebno kvalifikacijo, se mora glasom statutov namestit'. Danes je že 125 Bošnjakov javnih uradnikov. Znanje nemščine se obli-gatorično ne zahteva, pač pa znanje deželnega jezika. Kar se tiče očitanja absolutizma, je Avstro - Ogrska prevzela v Bosni le osrednjo oblast z nalogo, ustvariti urejene razmere, da bo mogoče polagoma preiti k ustanovnosti, s Čimer se je že pričelo. Glede tiskovnega zakona je treba vedeti, da je Časopisje v Bosni mlado in mlade so tudi moči, zato je treba te elemente šolati, kar je mogoče le tako, da se tiskovni zakon natančno izvršuje. Po vsestranski ministrovi razložitvi je bil proračun v splošnem in v podrobnostih sprejet.
Nasilna razlastitev poljskih zemljišč na Pruskem.
Berolin, 16. februarja. Komisija gosposke zbornice je sprejela znano protipoljsko predlogo v drugem branju, toda z znatnimi spre membami. Tako se glasi § 13.: „Državi se podeli pravica, da si pridobi v obrambo (?) nemštva zemljišča potom razlastitve," takoj nato pa se je vrinil novi § 13. a, ki določa obširne izjeme, kakor: poslopja ki so posve-čana javni božji službi; pokopališča; posestva, ki so last cerkev, verskih družeb; zemljišča ustanov, fidejko-mi80v; zemljišča, ki jih ima sedanji posestnik že najmanj 10 let; zemljišča, ki jih je sedanji posestnik podedoval ali priženil itd. — Sicer pa tudi tako spremenjena predloga še ni zagotovljena, ker se vladi še vedno ni posrečil kompromis z opozicijskimi strankami v gosposki zbornici.
Mobilizacija na Ruskem.
Odesa, 16. februarja. Ve3t, da so dobile vojaške posadke v okrajih Kijev in Odesa mobilizacijsko povelje, je resnična. To pa se ni zgodilo direktno napram Turčiji, temuč zaradi turško-perzijskega konflikta, ki je spravljal v nevarnost tudi ruske interese. Sedaj se je napetost polegla, da se ni bati vojske.
Rusko-kitajski konflikt.
London, 16. februarja. Rusko-vzhodnoki tajska železniška družba zahteva glasom pogodbe iz leta 1896. policijsko in upravno sodišče v Har-binu. Kitajska vlada protestira proti ustanovitvi ruske mestne uprave, češ. da je imenovana železniška družba kupČijsko podjetje. Francosko besedilo pogodbe, ki je edino podpisano, se razlikuje od kitajskega besedila. Vsled tega bo kitajska vlada apelirala na tuje velesile.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 15. februarja.
— Nemški poročevalci, ki iz
Ljubljane pišejo v graške liste, so postali prava svojat, ki laže in zavija,
kjer more. O zadnji seji mestnega sveta ljubljanskega poročajo, da je dr. Tavčar očital baronu Sohwarzu Gassenbuberei, Narretei in tako dalj e. Ni treba omenjati, da je vse to zlagano, in le sad umazane domišljije dotičnoga kazinotskega pisača. Ti gr-mančki bi radi konkurirali s pisavo, katero izlivajo po nNovi Dobi** znani politični klovni Robida, Ravnihar in tovariši. Brez dvojbe družba, katera je druga druge vredna.
— Volilni sk»d trnovskega In krakovskega okraja. „Politično in prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo" je sklicalo na včeraj popoldne v gostilno vrlega narodnjaka g. Steinerja na Opekarski cesti volilni shod, ki je bil izvrstno obiskan. Krakovo in Trnovo se probuja vedno boj in reči se mora, da naj bo ta okraj vsem drugim ljubljanskim, posebno pa predmestnim okrajem v živ zgled, kako je treba delati v narodnem, prosvetnem in gospodarskem oziru. Tako krepke oganizaoije nimamo nikjer. Predvsem je to zasluga
- Političnega in prosvetnega društva", ki z izredno intenzivnostjo deluje vsepovsod. -— Včerajšnji shod je otvoril predsednik sklicujoČega društva kontrolor g. Trstenjak. Kot prijatelji smo se sešli, je rekel, da se pogovorimo o prihodnjih deželnozborskih volitvah. Povabili smo na naš shod oba kandidata gg. dr. Tavčarja in dr. Trillerja (viharni živio-klioi) ter državnega poslanca gosp. Ivana Hribarja (zopetni viharni živio-klioi). Vsi trije so se odzvali našemu povabilu. Ponosni smo na našega državnega poslanoa, ki je goreč prijatelj našega okraja in nam vedno izkazoval svojo naklonjenost. Zato mu izrekam zahvalo v imenu vsega okraja. (Viharno odobravanje.) Kakor njega tako tudi oba kandidata najprisrčnejse pozdravim. Pozdravljam nadalje zastopnike raznih okrajev ljubljanskih.
— Kdo bi si bil pred enim letom upal sklicati pri nas shod, da bi mogel računati na tak velikanski uspeh kot danes? Ne bil bi mogel spraviti skupaj niti polovice tako odličnih oseb. Da imamo danes zaznamovati tak preobrat, je posledica ljubezni do dela, ki se je uprav zadnji čas z elementarno silo razvilo med nami. Pred 20 leti je bilo Trnovo prava gmajna, kjer so se potikali razni sumljivi ljudje, ki so bili nevarni imetju in tudi življenju. Danes pa Trnovo ni več gmajna, ampak civiliziran okraj, ki stoji na braniku za slovenstvo in naprednost. Danes je Krakovo in Trnovo vzor drugim okrajem. Še ne v teku enega leta se je ustanovilo tu šest organizacij, ki vse delujejo za zboljšanje razmer. Ne delamo za sedanjost, ampak za bodočnost. Za gospodarsko stroko tega okraja bo Še treba mnogo storiti. Delali bomo na ustanovitev živinske zavarovalnice (odobravanje). Kakor naša okraja povsod sol damo nastopata, tako se bosta tudi skupno po tezo vala za naša kandidata, da bosta izvoljena. Pri nas je doma stroga disciplina. Naj bo nasprotni kandidat ta ali oni, kdor nima trdnega prepričanja, kdor se lovi in oprijema raznih strank, da bi z njih pomočjo zlezel kvišku, tega in takega ne maramo in ga ne bomo volili. (Viharno odobravanje.) Tega mnenja nisem jaz sam, ampak tudi vsi posestniki, trgovci in obrtniki tega okraja. Naša kandidata sta moža neumornega ne dela narodnem polju. Dr. Triller je neustrašen naroden bo-rilec v obč. svetu, zato ga napadajo naši politični nasprotniki. Dr. Tavčarja poznate vsi kot dobrega prijatelja in odličnega zastopnika slovenstva. Tudi nanj lete nasprotniške pŠice, seveda z istim uspehom kot pri dr. Trillerju. Kot slovenski na-prednjaki in narodnjaki imamo torej dovolj povoda, da jim pri prihodnjih deželnozborskih volitvah oddamo svoje glasove soglasno. (Klioi: Oddali jih bomo!) Predsednik je dal nato besedo g. dr. Trillerju, ki je burno po zdravljen poudarjal sledeče: Moja tovariša sta dr. Tavčar in Ivan Hribar. Ponašam se z njunim pobratimstvom. Ker imam taka pobratima, mislim, da ne morem biti tako zavržen kot me slika „Nova Doba", ki pravi, da sem personifikacija poosebljene nezmožnosti. (Klic: AU dr. Ravnihar po sebi meri?) V občinskem svetu ljubljanskem sem že šest let in nikdar nisem držal križem rok, kadar se je šlo za blagor Ljubljane. Štiri leta sem v upravitelj stvu Mestne hranilnice, v mestnem šolskem svetu sem, predsednik sem „Zveze slovenskih odvetnikov", katera se z vso eneržijo in tudi uspehom poteguje za veljavo slovenskega jezika pri sodiščih. Ako so mi vse to poverili razni merodajni faktorji, potem gotovo ne morem biti tako silno nezmožen, kot trde o meni moji nasprotniki. (Klic: Jezi jih, da sami nimajo tako zmožnih mož!) Nasprotna kandidata igrata sv. Miklavža, ker vse obetata, dasi vesta, da tega ne bosta spolnila. Jaz vam ne morem prinašati sladkih obljnb, a dam vam zagotovilo, da bom s poštenim slov. sroemin in pošteno slovensko dušo delal za vas, kakor sem vajen tako delati.
Zvest pristal ostanem narodnonapredni stranki, pa naj bom izvoljen ali ne. (Klio: Izvoljeni morate biti!) Ne boste dali glasov meni,  ampak narodnonapredni stranki in svobodomiselnim načelom, ki so nepremagljiva. (Viharno odobravanje.) Nato je povzel besedo g. dr. Tavčar, ki je isto-tako burno pozdravljen dejal: Zadovoljen sem, da sem se sešel z vami. Pred 30. leti je bilo v tem okraju še vse drugače, nego je dandanes. Odkar je naša stranka dobila v Ljubljani krmilo v roke,  se je ta okraj znatno povzdignil.   Seveda   se kar naenkrat ne da vsega storiti, ampak je mogoče marsikaj le s časoma doseči. TrnovČani in Krakovčani so bili svoj čas nasprotniki vladajoče stranke. Stvar se je pa preokrenila in danes smo  si  s Trnovčani  in Krakovčani ljubi prijatelji. Prav je in dobro, da smo  si  prijatelji. Od prijateljev ima ta okraj gotovo več nego od nasprotnikov. Volilni boj  se bo v teh dneh zelo  razvil in naši nasprotniki nas bodo na rešeto devali in nam očitali vse mogoče. Izprašal se si svojo vest natanko, a nisem mogel najti nobenega takega političnega greha nad seboj, kakršne mi mečejo v obraz moji politični sovražniki. Največji moj greh je po njih zatrdilu, da sem brezverec,  da naša stranka sploh nima vere. Izjavljam tukaj odločno, da nočem biti brezvereo. V politiki sem se pa držal načela, da vera v njej nima ničesar opraviti in da se ne sme zlorabljati v agitaoijske namene. Zato so mi najbolj zoprni oni kaplani, ki uporabljajo svojo božjo službo v politične svrhe. Na deželi na odpravo take zlorabe ni še hitro misliti, v mestih,  posebno  pa v Ljubljani, bi bil pa že skrajni čas, da gotovi kaplani opuste ta posel. Posebno ta-le trnovski!   Da naša  stranka ni brez-verska,  vidite,   da je trnovska fara mestna in  da jo mesto popolnoma vzdržuje, kar bi gotovo ne storilo, če bi vladali v njej taki brezverci, kakršne nas slikajo.  Vzornega duhovnika imate v vašem župniku Vrhovniku (navdušeni živio-klioi), a klerikalci ga napadajo, da je tudi on liberalec, kar pomeni pri njih toliko kot brezverec in da je ravno tak kot jaz. In vendar je Vrhovnik „anima candida",  ki naj  bi bil za vzgled vsem duhovnikom naše Skorije tako v privatnem kakor v javnem življenju. Iz tega vidite, koliko je verjeti natolcevanjem   naših nasprotnikov. Ako oddaste meni svoje glasove pri prih.  volitvah,   delal  bom  v korist vašega  okraja  po  vseh  močeh. Da bom z uspehom delal, je toliko bolj pričakovati, ker sem obenem občinski svetnik in torej  z dvema žebljema pribit na svoje volilce. (Viharno odobravanje.) — Nato se je oglasilo več volilcev k besedi. Prvi je izjavil, da popolnoma zaupa kandidatoma, da bosta vedno vestno zastopala koristi volilcev, zato priporoča, da jih voh" vsak napreden vohlec. Gosp. Sič je poudarjal, da je okraj dobil že veliko dobrot od mestnega zastopstva, odkar obstoji   trnovsko  politično društvo. Da   pokažemo   naprednost, volimo kandidata soglasno!  G. Bizjak je ostro  bičal  postopanje tistih, ki so nabiti po vseh oglih,   že pri zadnjih državnozborskih volitvah  so hujskali zoper našo stranko in se vezali na vse  plati.  Hinavoi so  in neodkriti ljudje. Zveza z Nemci se jim vedno bolj vidi. Obč. svetnik g. Bergant pozdravi zborovalce kot član političnega  društva za šentjakobski okraj in poživlja, naj vsi oddado svoje glasove kandidatoma. Končni govor je imel  nato  g.  Trstenjak.  Ako bi dobila črna garda v deželi vso oblast v roke, potem naj  slovenski obrtnik in trgoveo kar popusti svojo obrt oz. trgovino. Skrbeli pa bomo, da Nemci in klerikalci ne bodo nikdar odločevali pri nas. Krakovčani in Trnovčani so pokazali  svojo zavednost že takrat, ko so imeli  Ljubljano v rokah Nemci  in nemškutarji. Posebno so pa napredovali ob zadnjih državnozborskih volitvah. Kakor kaže zdaj, bosta imela pri predstoječih volitvah napredna  kandidata :v4 vseh glasov volilcev    Krakovega   in Trnovega. (Odobravanje.)  Gospod  govornik je omenjal   nato    težnje    okraja, za katerega je velikega pomena osuševanje barja, ki se prične letos, ter most na to barje. Navajal je, koliko je društvo že doseglo,  za čem stremilo.  Za strokovno izobrazbo svojih članov je mnogo storilo in je to izobrazbo skušalo zlasti delavstva v prid obrniti, dobro vedoč, da je zavedno delavstvo krepka njegova opora. Zato se bo potegovalo tudi za splošno, a pošteno volilno pravico za dež. zbor, da pridejo zdaj brezpravni sloji do politične pravioe.   Govornik je nato zaključil shod poživljajoč, naj na dan volitve vsakdo voli napredna kandidata, kar jo bilo sprejeto z viharnim navdušenjem, ki se je kazalo med celim zborovanjem. Tako lepega shoda gotovo še ni bilo nikoli v kakem ljubljanskem predmestju pred vsem pa v Trnovem ne, zato je tudi pričakovati, da bo obrodil zaželjene lepe sadove.
— Shod „needtisnlk1' kandidatov« V soboto zvečer sta sklicala takozvana „neodvisna" kandidata dr. Vinko Gregorič in dr. Vladimir Ravnihar v „Mestni dom" shod v svrho, da bi razvila pred volilci svoje programe. Čudno je, da tega shoda nista priredila v „Unionuu, kjer je eden izmed gospodov tako-rekoČ neomejen gospodar. Ali sta se morda bala, da bi se s tem, ako bi sklicala shod v „Unionu", kompromitirala v svoji toliko poudarjam ^neodvisnosti" ? Shoda se je udeležilo kakih 300 do 350 oseb, pretežna večina izmed teh so bili pristaši narodno-napredne in socialno demokratske stranke, ki jih je gnala na zborovanje zgolj radovednost slišati nov evangelij, ki ga hočeta oznanjevati dr. Gregorič in dr. Ravnihar. V sprednjih vrstah so stali klerikalci, ki so vobČe tvorili elitno gardo obeh „neodvisnih" kandidatov. Predsednika „ neodvisnega meščanskega odbora" Fr. Žužk a ni bilo videti, nado-mestoval ga je menda stari Kor-sika, ki ga je dr. Ravnihar pripeljal na oder, da je prevzel predsedstvo. Na shodu smo opazili te-le klerikalne in „neodvisne" kapacitete: očeta P r o-sene a, znanega krčmarja Avguština Zajca, sodovičarja Potnika, trgovca Ledenika, dr. Zajca, mladega Gostinca rja, neizogibnega V o 11 o , uradnika Roštana in BradaŠko, Orehka, Fr. Kristana in bivšega kolarja Anžiča. Poleg teh kapacitet je bilo na shodu Še mnogo klerikalcev „minorum gen-tium", katerih imen ne poznamo, a so služili za izvrstne klakerje. Kot prvi je govoril dr. Gregorič. V uvodu je naglašal, da je popolnoma neodvisen kandidat demokratskega mišljenja Nato se je skliceval na sobotno naročeno brzojavko v „Slovencu", da bo vlada ljubljanskim hišnim posestnikom odpisala potresno posojilo, ter koval iz te vesti reklamo za svojo osebo. Naglašal je, da ima vsak stan svoje eksistenčne pravice, da vsled tega ni prav, da so nekateri stanovi izključeni od deželne uprave. Obsojal je boj drugega proti drugemu ter poudarjal, da je treba ta boj ublažiti s tem, da se doseže edinost vsaj na gospodarskem polju. Zato je on pre vzel kandidaturo kot neodvisen kandidat. V deželnem zboru bo veliko dela in sicer na socialnem, gospodarskem in kulturnem polju. Pred vsem je treba rešiti socialno vprašanje, na katerem temelji tudi gospodarsko in kulturno vprašanje. Nato je razpravljal o zavodih v varstvo mladine, o alkoholizmu, ki ga sedaj izrablja dežela zase, o hiralnicah, o novi železnici, o stalnih obrtnih razstavah, o ljudskem šolstvu in o učiteljskih plačah, o znižanju hišnega davka, o tujskem prometu, o trgovini in obrti itd. Med govorom je stavil razna vprašanja, na katere sta spontano odgovarjala z medklici mladi GostinČar in gospod Avguštin Zajec. Gregor ičeva izvajanja so bila silno suhoparna in nejasna, zato pa tudi niso napravila prav nobenega vtiska na poslušalce.
Nato je nastopil dr. Ravnihar. Rekel je, da še pred 14 dnevi ni slutil, da bo kandidiral za deželni zbor. Sele ko ga je eksekutivni odbor njegove stranke pozval, je sprejel kandidaturo, če bo izvoljen, ne bo smatral poslanstva za sinekuro, ampak za polje intenzivnega dela; njegovo življenje je posvečeno delu. Odločil se je za kandidaturo, ker šteje njegova stranka v mestu mnog d pristašev in ker je Ljubljančan. Na očitanje, da je stopil v zvezo s klerikalci in Nemci, odgovarja, da so vsa ta očitanja neresnična. On je pristaš gospodarske stranke, njegovo načelo je narodnost, zato je tudi ne-omadeževan njegov značaj. Šoven on ni, ravnopravnost priznava Nemcu in Lahu. Ker nisem šoven, se mi je to pri gotovih ljudeh celo zamerilo. Po mišljenju je on ne klerikalec, tega pa po'sebe on ne naglasa, saj tudi S. L. S. neČe biti klerikalna. Gonja proti duhovnikom se mu studi, zato ga tudi nihče ne bo videl v onih vrstah, ki bi vodile boj proti duhovščini. Svoj nastop proti narodnonapredni stranki je opravičeval s tem, da je določena poginu, ker so njeni voclitelji baje nesposobni jo rešiti. Glede volilne reforme stoji na stališču kakor klerikalna stranka, da se je za sedaj zadovoljiti s splošno kurijo. Glede veleposestniške kurije je mnenja, da se to vprašanje da najložje rešiti na ta način, da slovenski magnati pokupijo 10 nemških veleposestev na Kranjskem ter s tem pridobe Slovencem večino. Za splošno volilno pravico sta se izrekli klerikalna in liberalna stranka. V odkritosrčnost S. L. S. on veruje, ne veruje pa v odkritosrčnost liberalne stranke, ker bi s tako volilno reformo napred-njaki v bodočem dež. zboru izmed 50 m and. dobili samo 8. Koncem govora je vnovič reagiral na očitanje glede zveze e Nemci in klerikalci ter jih proglasil za laž. Ko je končal, so mu ploskali maloštevilni njegovi pristaši m v prvih vrstah se nahajajoči kle-
rikalci. Za Ravniharjem sta govorila bivši kolar Anžič in — Roitan. O govorih teh dveh je bolje, da molčimo. Med RoŠtanovim govorom je prišlo do dokaj burnih prizorov, kar je imelo za posledico, da je Korsika hitel zaključiti shod. Socialisti so nato improvizirali nov shod. Kot govornik je nastopil sodrug Koomur, ki je neusmiljeno seciral politično hinavstvo „neodvisnih" kandidatov. Prvi nastop neodvisnih kandidatov se je torej končal s popolnim fiaskom, kar je pač slaba perspektiva za volitve same.
— Dr. Ravnikar no Igra pod onim klobukom a klerikalci ln Nemci. V soboto je nekdo, čigar ime nam je znano, a ga za seda) Še zamolčimo, brzojavil samolastno v imenu odbora „Slovenske sokolske zveze" na vsa sokolska društva, da ni resnična vest, da bi predsednik te zveze dr. Ravnihar igral kot „neodvisni" kandidat pri volitvah v Ljubljani pod enim klobukom s klerikalci in Nemci, češ, da je že Ravniharjeva oseba dovoljno jamstvo, da se kaj takšnega ne more zgoditi. Temu nasproti kon-štatujemo samo suho dejstvo, da se Ravniharjevi pristaši javno postavljajo po Ljubljani, zatrjujoč, da Je Ravniharju že zagotovljenih 300 nemških ln 500 klerikalnih gla-807. In če ne tiči dr. Ravnihar pod eno odejo s klerikalci in Nemci, kako je to, da se je na svojem shodu odkrito Izrekel za tisto deielnozbor-sko volilno relormOf katero je sestavila klerlkalno-nemftka koalicija?! Erklaret uns, Graf Orindur, dies Rabsel der Natur! če nima dr. Ravnihar nobenega stika niti s klerikalci, kako je to, da so tvorili na njegovem shodu njegovo elitno kohorto naj zagrizene j ši klerikalci in da je poleg Roštana njegovo kandidaturo priporočal edino klerikalec Anžič? Mislimo, da so to pač dovoljni dokazi za trditev, da dr. Ravnihar ni neodvisen kandidat, marveč kandidat združene nemško-klerikalne koalicije! Tako je in nič drugače!
— Slovenci v Kočevju. Velikansko vrvenje v mestu. Vse glave so skupaj. Vso noč je morala stražiti žandarmerija hišo E. Petsche-tovo na najlepšem mestu Kočevja ... In zakaj? Zato, ker je baje neki Slovenec iz Ljubljane ali od kod kupil to hišo, ker je bil lastnik tako predrzen, da je brez dovoljenja teroristične klike prodal svojo lastnino . . V naši slovenski deželi mora o r o ž -ništvo čuvati proti nesramnim napadom tega rodu našo lastnino... Ali se vam ne stiskajo pesti nehote? Ali vam ne vre kri? Sokoli, tu bo vaše mesto, tu bo torišče za vas. Slovenci, ki tvorijo v kočevskem sodnem okraju, kar mora priznati vsak poznavalec, že danes več nego polovico prebivalstva, so bili dosedaj na nečuven način zatirani. S piščalkami in s pestmi je terorizovalo par premožnih krošnjarjev vse drugo revnejše ljudstvo, ki si niti ni upalo imeti kako prepričanje, niti govoriti slovensko. Da je vlada podpirala nemštvo v šolah, uradih, to je še danes tako v cvetu, da je naravnost sramota. Kdo se ne spomni na izgubo občin Majerli, Draga, Trava I ln samo šole so nam te občine vzele. Sedaj pa kupi Slovenec eno hišo v sredini Kočevja in vse mesto je umetno razburjeno, govori o slovenskem narodnem domu, o čitalnici, o slovenski konkurenci v trgovini in se obnaša naravnost divje. Ali ste nam dovolili najmanjšo zabavo? Ali sploh poznate, kaj je zabava? Ali je pri cenah vaših trgovcev mogoče shajati? Zapomnite si: Svaka sila do vremena! Vaša neumna ošabnost se bo maščevala, še radi se bodete učili slovenščine. Mi vstajamo, in vas je —■ strah .. . Bojite se osvete, od ni nožice neštete? Kaj bodemo mi napravili v svoji hiši, je pa naša stvar. Der Krug geht...
— Volilno gibanje na Goriškem. Iz Gorice 14. t. m. Današnji »Primorec« je obelodanil nekaj imen protiklerikalnih kandidatov. Ti so: državni poslanec S t r e k e 1 j in odvetnik dr. A. Franko za splošno kurijo; za kmečke občine v goriški okolici Fran Obljubek, župan v Kojskem, in Ivan Š a v n i k , župan v Biljah; za Kras v kmečkih občinah učitelj in posestnik Josip Štrekelj; za trge Andrej G a b r -S Ček f tiskar in trgovec v Goriri. Obenem naznanja imenovani list, da se vse druge kandidature popolnijo v kratke m. Kakor čujemo, se raz-vnanie odslej na Goriškem huda DTO-tiklerikalna borba, ki m- LZVecfe v vseh podrobnostih.
— Nov uspeh narodno - naprednega kandidata Št reki j a. Goriški klerikalci ne vedo več koga bi bolj sovražili, ali Gabrščka, ali državnega poslanca Alojzija Š t r e k 1 j a. Noben gad ni tako strupen, kakor klerikalci takrat, ko se zaletavajo v poslanca Štreklja, kateremu hočejo od-jesti vse zasluge. Ali dočim pihajo proti njemu polni pristnega krščanskega    sovraštva,    žanje Štrekelj
uspeli za uspehom. Poročali smo o povišku zneska glede nabave sena za goriške kmetovalce. Kak krik so zagnali klerikalci! Po vsej sili so hoteli ukrasti Štreklju sleherno zaslugo v tej reči ter obesiti vse »sijajne« zasluge na rame malega krščanskega poslanca Fona. Na Goriškem se smejejo klerikalcem vsi razsodni ljudje radi takega neumnega početja, ker poznajo dobro za kmeta delavnega naprednega poslanca Štreklja. Vlada razdeljuje sedaj po Goriškem ameriške trte. Blago je dobro in vinogradnikom všeč. Kdo pa je poskrbel to? Nihče drugi nego pri klerikalcih tako obsovraženi, pri ljudstvu pa tako priljubljeni narotlno-na-predni poslanec Alojzij Št rek ed j. On je stavil v deželnem zboru goriškem resolucijo na vlado, naj se siromaš-nejšim delijo trte zastonj, ostalim pa za polovično običajno ceno. To se je zgodilo, kar je nov uspeh poslanca Štreklja. Klerikalce hoče vrag obse-sti radi tega. Pa naj jih le. Samo bojimo se, da bi zmanjkalo vragov.
— Imenovanje v sodno pisarniški službi- Sodni oficijal Alojzij Skaza v Mariboru je postal višji oficijal, višji oficijal v Št. Lenartu v Slov. goricah Mih. Dermovo zemljiški knjigovodja pri okrožnem sodišču v Mariboru in oficijal Henrik Wudia v Mariboru višji ofioijal pri okrajnem sodišču v Št. Lenartu.
— Profesorski izpit iz francoščine je napravil na dunajskem vseučilišču g. Vinoenoij Marinko.
— Iz železniške službe Dosedanji postajenačelnik v Postojni g. Ivan Smolič je stopil v pokoj in je prišel na njegovo mesto g. Franc Cvek.
— Iz Šolske Službe. Izprašana učit. kandidatima gdč. Margareta Bortolotti je pripuščenakot šolska praktikantinja na šolo v Tržiču. Učitelj g. Anton Ar k o na II. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani, je zaradi bolezni dobil dopust in pride na njegovo mesto izprašana učit. kandidatima in šolska praktikantinja gdč. Franja Triller kot suplentka.
— Komisija za pogozdovanje tržaškega Krasa.  Ža namestnika
predsednika te komisije je poklican namestniški svetnik Alojzij L a s ci a o.
— Namestitev. Mlekarski potovalni učitelj kranjske kmetijske družbe Jakob Legvart je nameščen kot mlekarski konzulent za Kranjsko in dodeljen v službovanje dež. vladi v Ljubljani.
Iz gledališke pisarne. Jutri, v torek (par) se ponovi Adolf Sohwayerjev igrokaz iz dijaškega življenja „Red iz nravnosti".
Slovensko gledališče. V soboto
smo imeli priliko,   ogledati si Adolfa Sehwayerja dijaško dramo „Red iz nravnosti" pred ravnotako mnogoštevilnim,   kakor   hvaležnim občinstvom. V tehniškem o zim je igrokaz vrlo napisan; morda bi učinkoval še krepkeje, da je — mestoma razbli-njena — snov komprimirana v samo tn dejanja. Absolutne umetniške vrednosti mu ne moremo priznati, ker je tendenčen: nekakšna hrija v štirih aktih, filantropska razprava s q. e. d. na koncu. Takšna nepokorščina proti lepoti se, kakor podvsod, tako tudi v „Redu iz nravnosti" kaznuješ pomanjkanjem tiste organske ulitosti, ki jo računamo med značila pravega umotvora . . .   Preidimo   k stvari! Predmet:  Tiranstvo v šoli, tiranstvo doma, pogubonosno negiranje individualnosti in njenih pravic v mladem Človeku. Protest proti temu radi podpišemo; to je rana, ki kvari 99% „kulturnega"   človeštva. Divjaki so hvala Bogu nekoliko srečnejši v tem pogledu.   Ta zla pedagogika  pri tir a petošolca Feliksa, ki je junak drame, v popolno duševno zmedenost, v obup, v samomor.   Nauk za poklicane faktorje: mladina se ne vzgaja zaradi vas, temveč zaradi sebe; ne vcepljajte ji svojih   lastnosti, temveč razvijajte njene.   In brez trinoštva, s spoštovanjem do osebnosti, ki ga je nevarno kratiti človeku.  V toliko tendenca nikakor ni napačna; moralni učinek pač ni izostal pri nobenem gledalcu. Ampak, zdi se, da bi bilo bolje, napolniti dijaški parter s starši mesto s sinovi. „Red iz nravnosti" — ob zaključku šolskega tečaja — težko če je to na mestu: mladina se prerada gleda v gloriji mučeništva, tudi tam, kjer je ni. — Značaji drame so dovolj dobro izdelani, izvzemši Feliksovo mater, ki je pač nemogoča:  ako je bila prej v resnici takšna in takšna, je njena iz-preobrnitev v tretjem  dejanju velik skok preko motivacije. Omenil bi še, da je vsa stvar  naposled preklicano nemška; vse od začetnice do pike je ravno tako stereotipno, kakor sentimentalno, ulito po kalupih, ki jih že poznamo. Kak Rus, recimo — Andrejev, bi bil napisal to dramo drugače; takšna, kakršna je, pa je morala biti sama po sebi kriva, da nekateri igralci brez lastne krivde niso mogli doseči višine, v kateri smo jih upali videti. Vrhutega prelagatelj   ni podomačil niti imen, niti tistega literarnozgodo-vinskega predavanja v zadnjem aktu.
Bogme, saj imamo Slovenci mesto limonad nega Wertherja Še bolj limona dnega Zorina! V neizogibnih mejah, ki smo jih omenili, je podal g. Nučič svojo vlogo odlično, ravno tako g. Toplak svobodomiselnega suplenta: v očaranje parterskega stojišča. G. Dra-gutinovič je bil jako dober, a govoril je mestoma bodoči uradni jezik združene Ilirije, ravno tako ga. Draguti-novičeva, ki je vrlo podala teto Erno. Vrla in uspela je bila ga. Danilova, in skoro enako izboren g. Danilo kot profesor-tiran. G. Molek je igral šolskega slugo z navdušenjem in z obilno srečo. Ga. Borštnikova nam je ugajala, kakor vedno — če izvzamemo to, da epizode niso ravno najboljše, kar se ji more dati. Sliši se, da imamo v torek reprizo te drame. Toda zagotavljamo intendanoo, da nam pripravi z „Zlatim runom" mnogo več užitka; pubertetnega martirija bodi za božjo voljo za nekaj Časa dovolj. „Zlato runo* se je igralo pred razprodano hišo, ob sijajni uprizoritvi ; občinstvo z nestrpnostjo Čaka reprize. Pričakujemo z vso neomajno vero, da je umetniški uspeh „Zlatega runa" vodstvu slovenskega gledališča več, nego idejni uspeh „Reda iz nravnosti" na sedežih ali pa celo gmotni v dijaškem parterju . . .
Vladimir Levstik. Sokolova maakarada. Pojasnila in navodila za letošnjo maskarado se dajejo vsak večer od 8. ure naprej v odborovi sobi „Sokolovi" v Narodnem domu.
Velecenjene narodno dame,
ki so se udeležile v kostumih ali posebnih oblekah zadnje veselice „Izza kongresa", prosi vljudno odbor „Nar. Čitalnice", da se zanesljivo in polno -številno udeleže seje, ki bo v sredo, 19. t. m. ob 6. zvečer v damski sobi „Narodnoga doma". Na sporedu te seje je razgovor o prihodnjem plesu, ki ga namerava prirediti Čitalnica dne 22. ali 26. t. m. v veliki dvorani „Nar. doma". Damska soba bo vestno zakurjena.
„Žensko telovadno društvo v Ljubljani" vljudno naznanja, da bode v prihodnje redna telovadba ob torkih in sobotah ob 6. zvečer, ter prosi vse one telovadke, ki se udeleže javnega nastopa, da bi redno pohajale telovadbo.
Gojenkam višje dekliško šolo je poseben damski odbor v soboto priredil v veliki dvorani „Narodnoga doma" plesni venček. Za to elitno priredbo je imenovanje „plesni venček- pravzaprav preskromno, zakaj ta ples spada gotovo med najlepše in najbolj distingvirane veselice tekoče predpustne sezone. Velika dvorana Narodnega doma je bila polna odličnega občinstva, prava radost pa je bilo ogledovati ta bogati ovet ljubkih slovenskih deklet, ki so se zbirale. Za elegantni aranžma in sploh za vso to tako lepo in fino uspelo veselico gre zasluga in priznanj e neumorni gdč. Wesnerjevi. Četvorko je plesalo 165 parov. Izredno pozornost so vzbujali geisha-ples, ki se je moral ponavljati, dalje Mignon-ples in pa beseda. To je bilo izvedeno tako ljubko in gracijozno, da je bilo veselje. Udeležnikom in ude-ležnicam ostane ta krasna prireditev gotovo v najlepšem spominu.
Zaključni venček trgovskih sotrudnikov je bil v soboto zvečer v mali dvorani „Narodnega doma". Pri jako mnogobrojni udeležbi tako s strani dražestnih gospio in gospa, kakor s strani gospodov se je takoj v začetku razvil animiran ples, ki je z vso svežostjo trajal še v jutranje ure. Godbo je oskrbljeval ljubljanski sekstet na lok. Izmed honoracijorjev smo opazili na plesu tajnika trg. in obrtne zbornice g. dr. Windischerja.
Zveza kovinskih delavcev v Ljubljani pri rdi 22. t. m. v gostilni g. Vettra v Florijanskih ulicah veselico pod naslovom „Euo noč v železni deželi".
Račun o dohodkih ln stroških veselice izza kongresa smo objavili v soboto, a ker se je v poglavje „d oho d ki" vrinila pomota, ki pa nič ne spreminja denarnega efekta, objavljamo to poglavje Še enkrat.
Ljubljanski lavni nasadi. Zadnje tedne pridno snažijo razne javne nasade, parke in drevorede ljubljanske. Prav lepo so pristrigli in osnažili kostanje na Šentjakobskem nabrežju, breste ob Bleiweisovi cesti in razno grroičje v drugih parkih in nasadih, toda dela je še za več tednov dovolj.
Najdeno truplo samomorilca.
Že dolgo pogrešanega Al. Cundra vulgo Ovscovega Lojzeta iz Spodnjih Domžal, ki je skušal pred tremi leti usmrtiti svojega očeta in mačeho ter tudi oba težko obstrelil, so na našli 18. t. m. v gozdu Šumberku suhljad zbirajoči otrooi mrtvega. Samomorilec je po storjenem poskusu uboja očeta in mačehe pobegnil v gozd in se je tam ustrelil. Poleg njegovega okostja so našli denarnico, v kateri je bilo 1 74 v. denarja.
NOVO šolsko poslopje si zgradi občina Krtina pri Kamniku.
Iz Colla. Sklicujoč se na paragraf 19. tisk. zakona s dne 17. deo. 1862., dri. zak. št 6 ez 1863 zahtevam ■ ozirem na dnevno vest pod zaglavjem: „Tako dela „naroden" duhovnik" v štev. 34., z dne 11./II. 1908 Vašega lista, da sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in z istimi čkami sledeči popravek: Ni res, da „slovenskomu dečku, ki le malo še ume nemščine ter mi na nemško vprašanje ne more točno odgovoriti, zabrusim v obraz klasičen stavek : „Du windisoher Trottel, wenn du nioht deutsoh kannst, warum gehst du dann in eine dentsche Schule?!"" Res je pa, da tega nisem govoril. V Celju, dne 14. II. 1908. Spoštovanje dr. Matija SlaviČ, veročitelj na dež. mešČ. šoli v Celju. Op. ured.: Prepuščamo svojemu celjskemu dopisniku, da ovrže to trditev dr. Slaviča.
Visoka Starost. V Radgoni sta zadnje dni umrli dve stari ženi, 90-letna Bouvier in 971etna Zapf. Najstarejši prebivalec v mestu je neki Fiirst, ki je v 100. letu.
¥ Mallnltsu na Eoroškem pri predoru skozi visoke Ture delujoči slovenski fantje prirede dne 28. t. m. v kegljiščni dvorani gostilne Anton Štibil delavski ples.
Menažerija in cirkus Kari Kludskv, ki se je ustavil v Latter-manovem drevoredu le za nekaj dni ter prireja predstave vsak večer ob 8., je podjetje boljše vrste, ki ima eksaktno izvežbane moči in izborno dresirane Živali. Zato pa je tudi bil k včerajšnjima popoldanskima predstavama pravi naval. Spored je zelo bogat ter se za vsako predstavo spremeni.
„Društvena godba ljubljanska koncertu je jutri popoldne v kinematografu „Edison", Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa" in sioer pri predstavah ob 4., 5 , 6., 7. in 8.
Ciril - Metodov ples v Trstu je
izvrstno uspel v soboto zvečer. Po-setila sta ga tudi srbski in ruski konzul.
Nesreča pri dolu. Na Reki so padli z zidarskega odra štirje zidarji 8 metrov globoko. Dva sta težko ranjena.
Trebub al je prerezal z britvijo na Reki 19 letni B r o z n i č, ker
je bil obsojen na 40 dni zapora. Smrtno je ranjen.
Tatvine. Dne 15. t. m. zvečer je bilo trgovskemu potniku g. Jožefu Kataverju ukradeno iz veže št 10 v Vegovih ulicah že obrabljeno kolo, vredno 100 K. Kolo je bilo »Grazi-osa« in je imelo prost tek »Atlas«.— Vdovi Mariji Leskovčevi je bila včeraj dopoldne v stolni cerkvi iz žepa ukradena denarnica, v kateri je imela 3 K denarja. Policija je neko osumljenko preiskala, a se ji delikta ni moglo dokazati. — Še meseca oktobra je bila hišniku Ivanu Kav-šku v Šiški iz žepa ukradena žepna ura, katero je tat pozneje zastavil v neki tukajšnji gostilni. Kavšek je dobil uro zopet nazaj, ne da bi se bilo uzmoviču kaj zgodilo. To ga je pa menda ojačilo in poskušal je te dni svojemu tovarišu iz žepa zopet izmakniti 1 K. Ker je bil pa pri kraji zasačen, moral je dati krono nazaj. Poštenjakovič je tudi sumljiv, da je isteg-a dne in na istem kraju iz žepa izmaknil nekemu drugemu svojemu tovarišu 10 K. Svoje poštenje bode moral kmalu zagovarjati prod sodiščem.
Pes popadel je v nekem hlevu na Dunajski cesti 141etnega Ivana Štrajharja, kateri ni imel tam ničesar iskati, in ga na desnem stegnu neznatno poškodoval. Lastnik psa je znan.
Aretovan je bil minuli teden na Jesenicah tesarski mojster Andrej Ulbing, ker je napravil za 4000 K baje goljufivih dolgov in se hotel na tihoma odpeljati
V soboto in nedeljo zvečer je bilo v Ljubljani 28 plesnih venčkov, t. j. za letos, ko je takih veselic mnogo manj, kakor v lanskem predpnst-nem času izredno število. Razen malih običajnih nasprodstev je bilo mesto mirno, le par veseljakov je za-čivkalo po ulicah, ki so bili pa na poziv policije hitro mirni.
Izgubljene in najdene reei. Izgubljena je črna ročna torbica, v kateri je bila denarnica s 50 K denarja. — Nadalje je izgubila neka dama zlato zapestnico z granati. — Dijak Ferdo Schbner je našel žensko uro z verižico. — Gdč. Eleonora Vo-kova je našla denarnico z večjo vsoto denarja. — Na južnem kolodvoru je bila izgubljena, oziroma najdena neka slika, pločevinasta posoda, črna denarnica, en zelen in en črn klobuk.
— Gosp. J. M. je izgubil zlat prstan.
— Šolska učenka Marija Babnikova je izgubila zlato žensko uro, vredno 60 K.
Delavsko gibanje. V soboto se je pripeljalo iz Amerike 150 Slovencev in 50 Hrvatov in Macedoncev. 16 Ma-cedoncev se je odpeljalo v delo na Koroško.
Suknjo je zamenjal v soboto v gledališču na dijaškem stojišču. Pri-
nese jo naj v Zalokarjeve ulice št. 3. — Na Šmarni gori je nekdo včeraj izgubil srebrno uro z verižico. Pošteni najditelj jo naj odda v upravni-štvu našega lista.
Rožne stvori.
* Časnikarjeva usoda. V nekrologu, ki ga je spisal Hugon Vitman pokojnemu glavnemu uredniku »N. Fr. Pr.« Edv. Bacherju, je čitati o usodi časnikarstva in časnikarjev sledeči odstavek: »To je časnikarska usoda, prava šola samozatajevanja . . . Castilakomen človek v tem stanu redkokdaj dobro izhaja . . . Kdor želi, da se mu ime zvončno prenaša od ust do ust, naj si izbere drug poklic. Celo o naj neznatne jšein komedijantu je svet radoveden, kako se imenuje, za časnikarja se svet niti najmanje ne zanima. Treba je, da piše, dobro piše, odlično piše, toda z zadnjo zapisano besedo naj izgine. Pod črto (v podlistkih) more tudi časnikar včasih okusiti nekoliko slave. Tu se navadno pod zadnji odstavek vrže ime ali šifra. Toda isti časnikarski običaj, ki to dovoli ali celo zahteva, ne trpi nobenega znaka pod uvodnimi članki, da bi se pisec spoznal. Napisal ga je gospod Nihče, ki vsak večer začne svoj posel ter se muči cele noči, da zjutraj nikdar sito občinstvo dobi k telesnemu zajtrku tudi duševni užitek. Da, to je časnikarska usoda, in časnikar je ne zahteva boljše. Dobro je, ker ravno ima poklic, ki zna živeti brez slave, dasi navadno deli slavo. List za listom spušča časnikar, da poletijo po svetu, a na nobenem listu ni zaznamovana njegova osebna vrednost. Časnikarjeva slava ostane ononimna, slava brez naslova, glas brez imena, lovorjev venec brez napisa . . .«
* Zagoneten dogodek. Erlavska policija je debila dve brezimni pismi, v katerih se pripoveduje, da sta dva zakrinkana človeka zgrabila ponoči babico Wester ter jo prisilila, da je šla ž njima zavezanih oči. Prišli so v hišo, kjer je ležala 151etna deklica pri porodu. Ko se je dete rodilo, zapovedala sta zakrinkana moška z revolverji v rokah babici, naj dete zadavi, kar je ta tudi storila. Nato sta ji dala 200 K ter jo zopet zavezanih oči odvedla v njeno stanovanje. Policija preiskuje tajmstven dogodek, toda babica trdovratno taji, češ, da je vse skupaj izmišljena bajka.
* Koliko škode napravijo kunci v Avstraliji. V Avstraliji se je neka vrsta kuncev tako razmnožila, da groze upropastiti vse kmetijstvo. Vladni inženirji se bavi jo že dolgo časa z vprašanjem, kako uničiti te živalice. Vlada je žrtvovala v ta namen 5 milijonov kron. Nastavile so se na raznih krajih posebne mrežo, v katere se ulovi vsak dan na stotine kuncev. Na ta način se vsaj nekoliko zmanjšuje število teh nadležnežev, dasi se jih vsak dan tudi naplodi na stotine. Ker je kunčevo meso prav tečno, radi bi ga začeli izvažati v Evropo in Ameriko.
* Bolgarski knez se boji škatelj. Bolgarski knez Ferdinand, potujoč k svoji nevesti, je stopil v Budimpešti iz vlaka. Na kolodvoru je zapazil človeka, ki je imel v roki koviuasto škatljo. Knez ga je takoj imel na sumu, da je atentator, ki ga misli umoriti. Knez je smrtno prebledcl ter je začel z rokami mahati, nakar je pritekel k njemu policijski nadzornik, in doznavši, za kaj se gre, je človeka s škatljo aretiral. Knez se je oddahnil, a na policiji so dognali, da mož ni atentator ter v škatlji ni imel peklenskega stroja, temuč — marinirane slanike.
* Iz kitajske kuhinje. Ko je bil Montignv francoski poslanik v Pekingu, povabil ga je nekoč ugleden mandarin h kosilu. Gostitelj se je trudil, da predloži poslaniku najiz-branejša jedila, ki jih premore kitajska kuhinja. Montignv je sicer prinesel s seboj precejšen apetit, toda sit je postal že pri samem čitanju jedilnega lista, ki je napovedoval konjske ledvice, netopirje, umetniško pražene pajke in pečene bele miši. Poslanik se ni dotaknil nobenega jedila, kar je seveda opazil mandarin ter rekel z ljubeznivim usmevom: »Ekscelenca, pri prihodnji jedi se bodete lahko odškodovali!«Poslanikovo upanje se je oživelo, toda le za kratek čas. Prinesli so namreč na mizo skledo rakov, na vrhu na pečenega psa. Vkljub diplomatičnomu zatajevanju ni mogel poslanik prikriti prestrašenega začudenja. »O«, je m«>-nil ljubeznivi mandarin,«ako opustite tudi to jed, me bodete res užalili, zakaj prepričan sem, da imate radi psa. Saj je pes vendar prijatelj človeka.« Rezignirano se je vdal diplomat v svojo usodo ter si vzel — raka.
* Orjaške ure. Največja ura na svetu je bila dosedaj na parlamentu v Londonu. Sestavljena je iz štirih kvadratov, katerih vsak meri 7 m. Kazalec je dolg 5 metrov. Sedaj obesijo na Eiflovem stolpu v Parizu še
večjo uro. Ogromna ura je bi?a tudi tista, ki jo je neki urar iz Varšave razstavil na razstavi v Cikagi. Ura je predstavljala železniški kolodvor z uradi, brzojavom, čakalnico, sploh z vsem, kar se na postaji vrši. Prilia jali in odhajali so vlaki, nastopali so uradniki, žvižgalo se je in zvonilo. Da je napravil ta čudež mehanike, potreboval je urar 6 let.
* Samomor zaradi nune. V Bou-churchu na Angleškem je videl natakar Italijan Batistelli nekoč na pokopališču lepo nuno ter se smrtno v njo zaljubil. Toda nikoli se ji ni skušal približati, temuč jo je le z daljave oboževal. Nedavno se je zvečer vtihotapil v samostanski vrt, kjer so našli drugo jutro ustreljenega. Pri njem so našli pismo, v katerem opisuje svojo nesrečno ljubezen.
* Najdražji konj. Neki argentinski sportsman je kupil kobilo za 1,375 000 frankov. Dragocena kobila se imenuje „Cilena" ter je potomka „Blanke" in „Soeptra", ki je leta 1902 dobil mnogobrojne nagrade na konjskih dirkah. Dosedaj je bil najdražje plačan konj „Fiyng", za katerega je da1 Francoz Blanc en milijon frankov.
* Katoliška cerkev leta 1907.
Lani je bilo 61 kardinalov, med njimi 36 Italijanov, 2 iz Nemčije, 6 iz Avstro-Ogrske, 6 iz Španije, 6 iz Francoske itd. Vseh Škofij je bilo 1020, med temi je 81 grških unijatov. Naslovnih škofov je 456. V Evropi je 605 Škofij. Skupno z misijonskimi prefekturami je bilo vseh škofij 1175, dočim jih je bilo leta 1681 še samo 667. Najstarejši škof je Hobart Town v Tasmaniji, ki je rojen 1815 ter je postal že s 30. letom škof, tako da nosi mitro že 63 let. Vsi samostanski redovi so se pomnožili, benediktinci so se celo podvojili, le jezuitski red nazaduje. Prekmorske misijonske postaje so se v zadnjih petih letih pomnožile od 25 na 31. Italijanski vpliv je odločilen v kat. cerkvi. Nad četrtino vseh škofij imajo Italijani, isto-tako je nad Četrtino naslovnih škofov Italijanov, a pri „sv. kolegiju" je nad polovico bogato plačanih dostojanstvenikov Italijanov.
* Statistika umorjenih vladarskih glav od leta 1800« Od leta
1800 do 1900 je bilo umorjenih 10 predsednikov, 2 cesarja, 2 sultana, 1 šah in ena cesarica. Od leta 1900 do 1908 so pa umorjeni bili 3 kralji, ena kraljica in en predsednik.
* Evropska gledališča. Francija ima 394 gledališč, Italija 389, Nemčija 205, Španija 190, Avstrija 188, Rusija 99, Belgija 59, Švedija in Norveška 46, Nizozemska 42, Švica 35, Portugalska 16, Danska 13, Turška* 9, Grčija 8, Rumunija 7 in Srbija 6.
• Češminovo  lubje  in sicer
lubje nad korenino in pa tudi lubje od debla, vsako zase nabrano in posušeno, kupuje v vsaki množini firma Dr. Ernst Kumpf v Beljaku. Pri po-sekanju češminovega grmovja je prav priporočati, da se lubje nabira in proda gori označeni firmi. 606
telefonsku in irzolavm
soročlla
Volilni shod v Krškem. KrfikO 17. februarja. Včeraj so imeli narodno napredni volilci shod, na katerem so se soglasno izrekli za kandidaturo notarja Iavana Plan-t an a.
Slo/enska zmaga v brežiškem okrajnem zastopu.
Brežice 17. februarja. Danes so se pričele volitve v okrajni zastop, in sicer je danes volila skupina veleposestnikov. Slovenskih glasov je bilo oddanih 18; Nemci so vrgli puško v koruzo in se niso udeležili volitve. Vsled izida volitve v veleposestniški kuriji preide okrajni zastop v slovenske roke.
(Odvetnik pobegnil. Dunaj  17. februarja. Odvetnik dr. Low je izginil z Dunaja. Odšel je najbrže v London. Pravijo, da je žrtev denarnih Špekulacij.
Saborske volitve na Hrvaškem.
Budimpešta 17. februarja. Is Zagreba javljajo, da je dobil ban baron Rauoh od oesarja dovoljenje, da sme novi sabor takoj razpustiti, ako bi ne dobil pri teh volitvah večine. Takoj po volitvah bo baje ban odlikovan z dostojanstvom tajnega svetnika.
Zagreb 17. febrnarja. Uradni list „Narodne Novine" priobčujejo banovo odredbo, s katero se razpisujejo saborske volitve na dan 27., oziroma 28. t. m.
Dogodki na Portugalskem.
Lisah on a 17. februarja. Ministrski svet je pod kraljevim predsedstvom sklenil preklicati več vladnih dekretov, ki jih je svoječasno izdal diktator Franoo.
Liaabona 17. februarja. Car* valho, finančni minister v kabinetu
Franoo, je na parniku „Kaiser Wil-helm" pobegnil v inozemstvo.
Ltubooa 17. februarja. Ar eto • vali so dve osebi, ki sta na sumu, da sta povzročili eksplozijo v San Au-tonio de Estrella. Zalotili so jih pri fabrikaoiji eksplozivnih tvarin.
Sp ememba poslovnika ogrskega parlamenta. Budimpešta 17. februarja. Ministrski predsednik dr. Wekerle je imel dolgo konferenco s trgovinskim ministrom Kossuthom. Predmet konference je bil dnevni red ministrskega sveta, ki ima definitivno sklepati o reformi državnozborskega opravilnika.
Konstitucija za Bosno in Hercegovino.
Sarajevo, 17. februarja. Zatrjuje se, da dobi Bosna ob priliki cesarjevega jubileja konstitucijo. Deželni zbor bo štel 140 poslancev. Mih! temi ho 46 virilistov in 94 voljenih poslancev.
Trgovinska pogodba med Srbijo in Avstro - Ogrsko. Dunaj, 17. februarja. Srbski ministrski predsednik Nikola Paši ć je poslal ministru zunanjih del baronu A e h r e n t h a 1 u brzojavko, v kateri izraža svoje veselje in zahvalo, da se je končno posrečilo skleniti obe državi zadovoljujoeo trgovinsko pogodbo, ter naglasa, da bo to znatno vplivalo na poglobi j en je prijateljskih odnosa j ev med Srbijo in Avstro-Ogrsko. Baron Aehren-tlial je odgovoril, da je tudi on pozdravil doseženo sporazum i j en je glede trgovinske pogodbe z odkritosrčnim veseljem in da se nadeja, da bo to sporazumljenje tudi blagodejno vplivalo na medsebojne politične od-nošaje.
Nov finski guverner. Petrograd, 17. februarja. Generalni guverner finski G e r -h a r d je odstopil. Na njegovo mesto bo imenovan konjeniški general B a e k m a n n.
Turčija ne misli na vojno. Berolin, 17. februarja. Turški poslanik dementuje vest, da bi Turčija mobilizirala vojaštvo na ruski meji ali da bi mislila na vojno z Rusijo.
Demonstracije na grobu kraljevih morilcev. Lisabona, 17. februarja. Na groben kraljevih morilcev so bile včeraj velike demonstracije. Udeležilo se jih je več 1000 oseb. Demonstracije so se završile v največjem miru.
Protiklerikalne demonstracije. Rim, 17. februarja. Ob obletnici smrti Giordano Bruna so priredili pred spomenikom velikega svobodo-misleca protiklerikalne demonstracije v prilog- odprave verskega pouka v šolah. Demonstracije se je udeleži lo 3000 oseb.
Poslano?
Naznanjam cenjeni javnosti, da sem bil zaradi preogromnega državnega ob* dacenja (okoli 3500 K na leto) primoran dne 31. decembra min, l. opustiti vinsko trgovino, vrnivši svoj patent v določenem času in istodobno v Celju za Trbovlje, v Litiji pa za Zagorje.
Danes pa dobim nepričakovano zopet plačilni nalog za 575 K (£0%) — oprostite, če je premalo! — za prvo četrt leta 1908. Ampak, ne vem — zukaj? Pripominjam, da sem z 31. dec. 1907. opustil svojo trgovino v Trbovljah, ker sem prodal vse nekemu krčmarju ravnotam, tukaj v Zagorju sem pa prepustil vse prostore in nekoliko vina ter posebno koncesijo svoji ženi, da se more preživljati s svojimi ljudmi, — tako, da nisem, kar se tiče njenih poslov, prav nič odgovoren. Vse to lahko dokažem kadarkoli bi bilo treba in resnično ne razumem, kako in zakaj me poživljajo na plačilo za tisto trgovino, ki je ne maram več nadaljevati — čeprav vem, da se morajo plačevati davki tudi, ako kdo nima trgovine!
Zato pa javno vprašam si. gospodo od c. kr. davčnega inspektorata v Celju m v Litiji, kako naj pravzaprav sedaj ravnam, sedaj ko mi je znano, da mi preti uničenje prej, nego bodo prejenjali me zasledovati s svojim orožjem. Predno me pa pokopljejo, moram seveda biti mrtev! Naloženo mi je bilo, da sem moral pomagati plačevati kanone — ali mar nisem dosti pomagal v teh šestih letih, kar sem tukaj, ko sem moral plačati okoli 20.000 K državnega davka?! Dokazila imam v rokah! Ali je znabiti še potreba denarja, da kupim orodje, da me pokončajo do smrti? Takšno postopanje me navdaja s srdom in dajem zato javnosti v vednost, da sem pripravljen tnhoj prodati svoje posestvo v Zagorju in sicer prav rad ter po jako dobrih pogojih. Zraven pa prodam še tudi dobro partijo sodov različne obsežnosti. Za informacijo se je obrniti v Zagorje ob Savi M. 82.
Z vsem spoštovanjem
f52 2
Josip Rossi.
Poslano.*)
V štev.  18.  „Domovine"  z dne 14. svečana t. 1. je priobčen med novicami članek „Iz učiteljskih krogov", ki jasno   kaže   dopisnikovo neume-vanje in nepoznanje  hrastniŠkih razmer. Krajni Šolski |svet hrastniški si usoja k imenovanemu dopisu sledeče pripomniti: Na  obeh  (deški  in dekliški)  šolah je nastavljenih 9 učiteljskih moči, dalje 2 vrtnarici in učiteljica ročnih del, katerim vsem preskrbi krajni šolski svet prosto stanovanje,  ozir.  izplača letne stanarine 80 K, ako ni na razpolago stanovanj, kar je ob  toliki  množini [učiteljskih moči lahko mogoče. Tako se je tudi pok. Verdaju ponudilo 80 K stanarine, stanovanje pa je imel pri svojih Četrt ure oddaljenih  starših. Vendar je on resigniral  na to ter prosil za prepustitev prazne podstrešne sobice v šob,  češ,  da mu zelo ugaja, in krajni šolski svet mu jo je dovolil. Omenjeno   še   bodi,   da suplent ne uživa nobenega prostega stanovanja. Da se še bolj razsvetlijo razmere in pokažejo udobnosti učitelja v Hrastniku   pripomnimo:   Razen prostega stanovanja ozir. stanarine, ima učitelj prosto kurjavo, svečavo, provizorični letno remuneracijo 120 K od kr. šol. sveta ozir. občine in remuneracijo od premogokopa. To so dejstva, ki naj svare učiteljstvo pred nepremišljenim nastopom   lahkomiselnega dopisnika — učitelja! 612
Krajni šolski svet v Hrastniku,
dne 16. februarja 1908.
FenL Boš      Janko Sorčan
načelnik krajnega š. sveta.    šol. vodja.
* Za vsebino tega spisa je urednifitve odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
_SOI n vodo, topi sečno kislino.
Prirodni natrvnsko-UHonsIcl mrtime proti seitU kisU*i,protinu,
čiUtn in bravertUmi h* torom, bolemnim na mehurfu ln ledteah. — Naprodaj poraod, t pri Mihaela Kast erja. 2*4 _
VITA
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Bratje SokoU!
One c. brate, ki se zanimajo za letošnjo maska-rado in bi radi in lahko sodelovali pri raznih historičnih skupinah vljudno va-_ bimo, da se udeleže sestanka, ki se vrši v sredo, dae 19. t. m. ob pol 9. uri zvečer v telovadnici v „Narodnom domu".
Na zdar!
Odbor ljubljanskega „Sokola'.
Da se otroci ohianijo pri zdravju
je mnogo lažje, kakor pa bolnim zapet do zdravja pripomoči. Ako se hoče otroke obvarovati pred trahovitimi strahovitimi poletnimi boleznimi: pred bruhanjem, drisko, Črevesntm katarjem itd. tedaj nej «e jih hrani z otročjo moko nKuieke", ki je edina kot taka znana in fei se je pokazala pri zdravih in na Črevesju obolelih in v razvoja zaostalih otrocih kot jako izvrstno sredstvo. „Der Saagling", jako poučna knjiga se dobi brezplačno v prodajalnah ali pa pii R. Knfeke, Danaj 1.
LJUBLJANSKI
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETD
LETNIK XXVII. (1907).
Uhaja po 4 pole obsežen ▼ ▼•liki osmerki po eden pot na mesec o zvezkih ter stoji vse leto g K so h, pol leta 4 K 60 h, četrt leta s K 30 b.
Za vse neavatrijake dežele 11 K so h na leto Posamezni svezki se dobivajo po 80 b.
„Narodna Tiskarna*' v Ljubljan/.
Borzna
LJvMJasaka
„Kreditna banka v Ljubljani1'.
Uradni knrsi dan. borze 17. februarja 1908.
Blago
maiosaaai papu*.
<?•/, majska renta. . . • w-tV0 srebrna renta . . . ¥L avstr. kronska renta. . h, , zlata . • . ¥f% ogrska kronska renta . I*/. , zlata » . *•/, posojilo dež. Kranjske •V/q posojilo mesta Spljet •V/.       m ■ Zadar
•V/, bos.-herc. železniško posojilo 1902 .  . . ff§ češka dež. banka k. o.
K   ■        - . h »
•V/. **st. P|8m* S*1* dež* hipotečne banke . .
•V/t P***- kora* k °* z 10°/,, pr......
*V/, «st. Pism* Innftr*(-
hranilnice.....
*V/a iast- P»sma ogr. centr. dež. hranilnice .   . .
IV/« z- P*8- °£r- nip* btn-
#V/fl obl. ogr. loKalnih železnic d dr.       . .
fV/o obl. češke ind. banke
l»fa prior. lok. želez. Trst-Poreč......
fit prior, dolenjskih žel. .
H, prior. juž. žel. kup.
•V'C avstr. p os. za žel. p. •.
Srečk«.
Irtčke od 1. 1860'/,  .  . . ,    od 1. 1864 .  .  . .
m tizske......
9    zem. kred. I. emisije
m m m      H* »
m ogrske hip. banke . 9    srbske a frs. 100—
9 turške......
JMsilika        srečk« .  . .
Creditne » ...
lomeške »     .  • .
Krakovske , • • . Ljubljanske „ . . . Avstr. rdeč. križa w ...
Ogr.      „       «     ■      •   • •
fcudolfove . ...
Salcburške „ ... Dunajske kom.  „    • • .
Delni««.
južne železnice.....
bržavne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske , , . . /ivnostenske „ • • Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr.   .  . .
Rima-Muranyi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe .
Valit.
C. kr. cekin......
30 franki.......
|0 marke.......
fovereigns.......
Marke........
Laški bankovci ..... iublji Šolarji
Denar
V786! 99*86
„7 80j
H6r5 94 Bu 1128
U7-9
998
9910 97*75
97 7t»,
r8 05 1G0-06
6h — 1171 5
94 bo 113 -
89 91 lOf'SJ l~0*8o
10 *0 V8 76
&8"i5
9^0 fCFJfri 2 75  lt 3 76
&f9
1(0-
9 26, 1 0 «6
98 hO'
99 76
I
99 90!
98 76 300 7f
99 —
51 90 162 75 260 26
570 — 25 7t, 104 26 184 2b
2? 60 465 1 6 ]0l —
fb'
51 60
3025
66-
illr—
610 —
!! !4V75 I! «76-76 i 1700-—
b41'60
776-
240-
738 i 630 60 8640 — i 63V— t »70- -.
617 — I 151 -
100 76
304 76
• 1 1 1
II 36
19 13
23 51!
24 08' i 11777
i 9670 I z&l! ;     4 84
15*» 90 266 75 1C4 25
276 2:6 7^ 11025 185 26 z4 60 456 — il2 ■ — 1 8'-€9 — 65 60 32
97-/ 1 H>4- -520 —
14*75 676-7?i 17 * 53 €4! 5 J 777-241-741 — 631 50 650 — 636 -z72 — f21— 164 -
1139 19 i& 23 57 24
117 85 95 jO 2 52 5
Dohodki uesellce Jzzn kongresa".
1. Prodane vstopnice.................                                                                            K 3334 22
2. Salon gospe dr. Hribarjeve...............                                                                    . 51727
3. .       .         Hudnikove................ 1427*02
4. .       ,         Toplakove................ 62143
5. Kavarna gospe ravnatelj Šubiceve.............                                                               „ 701 34
6. Buffet       ,    dr. Tavčarjeve..............                                                                  . 735 43
7. Vinarna     ,     . Kušarjeve..............                                                                    . 875*14
8. .         .    Naglasove................ 64223
9. Gospod Josin in Berce za vino.............                                                                    „ 492
10. Gospa dr. Š. za butiljke................ 720
11. Nabrali za kavarno gospodični Snoj in Vidmar.........                                       . 110 —
12. Za salon gospe dr. Hribarjeve nabrali gospa Hribarjeva in Rudeževa         .       . 150*—
13. Za salon gospe dr. Hudnikove nabrale gospodične Jebačin, Kavčnik, BeŽek,
Stare, Mejač................... 295—
14. Gospe Sič in Petrovčič................. 57-—
15 Gospa Pfeifer...................                                                                                             w 24-—
16. ,    dr. Tavčarjeva................. 30.—
17. Za gospo dr. Toplakovo gospodična Piber in gospodične Fabianove ...      . 59*—
18. Gospa Zupančičeva.................                                                                                      m 65* —
Skupaj   ...      K 9656 20
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja v bolezni in ob smrti naše nepozabne matere, sestre itd. pre-blagorodne gospe
Jane E. Nanifnek
roj. Uilliamg
izrekamo vsem prijateljem in znancem najprisrčnejšo zahvalo. Osobito se zahvaljujemo g. dr. I. Štveraku za njegov vsestranski trud, g. F. Be-seljaku za razno oskrbovanje v dolgotrajni bolezni, slavnemu pevskemu zboru in godbenemu društvu za krasne nagrobnice, slav. požarni brambi in vsem posameznikom za spremstvo na zadnji poti.
Idrija, 15. svečana 1908.
Žalujoči ostali. I
se dajo takoj v najem v Ljubljani, Stari trg s 1.19      668 s Natančneje v isti hifti, II. nadsf r.
Mladenič
25 let star, iSče slutbe. Vstopil bi rad v službo s preprostim opravilom.
Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda". "      6(5 1
Panorama International
se ugodno proda. eis
Poizve se Ped trančo štev. 2.
Št. 4802.
616—1
i
žitne cene v Budimpeitl.
Dne 17. februarja 19.8. Termin
Pšenica sa april  .  .   .   .   sa 60 kg K 11*76
žsenica sa oktober .   .   .   sa 60 kg K 10 24
31       za spril  .   .   .   .   sa 60 kg K 10 £4
čsrusa sa maj 1908   .   .  sa 50 kg K 6*71
sa april ....   sa 60 kg K 7*80 EfVhtlv. 5 vin. ceneje.
Meteorolojlcno poročilo.
V'iina  ta-l  roorjem 306. Srednji Bračni tlak 786-9 mm
j februarja j	Oait opazovanja	Stanje baro metra v mm	° B 2 SI	Vetrovi	Nebo
ie. 16-	9. sv. 7. sj. 2. pop.	744 4 j     6'2 j slab jug 73^1 J     **6 [sL jjsahod 736 7 j     4'5 jsr. jashod			oblačno • *
• 17. a	9. sv. 7. si. 2. pop	736*4 741 4 7496	3*2 j al. sever —3*1 ' sljjvshod 7 Ž p. m jzah. i		* megla del. ob lav
srednja predvčerajšnja ln včerajšnja tempe-f itn rs : 2*7 > mm in 4 4 mra.; norm.: —1 2 \a —0)   pAdavina v »4 nrab 0*0° mm in 0*1 .
Zahvala«
Perušek Franjo, posestnik v Pod-cericvi, se zahvaljuje v svojem kakor tudi v imenu svojih otrok vsem, kateri so spremili k zadnjemu počitku našo preljubljeno soprogo oziroma mater, gospo
Ivano Modrijan.
omož. Perušek
posebno gg. uradnikom in učiteljem, gg. pevcem za prekrasno petje, slavnemu občinstvu ložke doline za obilno udeležbo pri pogrebu
Nadalje se zahvaljujem g. Antonu Semotu za prekrasni in ganljivi govor, g. darovalcem vencev in sploh vsem, ki so izrazili svoje sožalje pismenim potom ali z navzočnostjo pri pogrtbu. oo 9—1
Podcer kev pri Starem trgu, dne 14. februarja 1908.
Vrt v najem!
K mestni hiši št. 16 na Poljanskem nasipu spadajoči veliki vrt z rastlinjakom, v katerem je tudi sta*
no vanje, se da s 1. malem 1908 v najem.
Pogoje je izvedeti pri mestnem gospodarskem uradu v navadnih uradnih urah.
Mestni niosistnit ljubljanski
dne 7. februarja 1908.
Svilnate in Moste
bluze
micm apartnl modeli, tudi juponi
iu spalne suknje iz enega prvih dunajskih specialnih ateljejev se posamezno prodajajo  čudovito ceno.
IV Samo nekaj   dni od od treh
popoldne do zvečer v hotelu pri Slonu« II. nadstropje štev 66 v LJubljani. en i
Pomožni urflaniK
izvežban manj ali več v pisarniških delih evidence zemljiškega katastra, SO išče Dnevno plačilo vštevši nedelje in praznike 2 K 50 v. 613-1
Geometer Witschl, Ribnica
Razne prevode
Iz nemščine v slovenščino
cirknlarjev, pisem in dragih tiskovin oskrbi ceno v tej stroki izvežban uradnik.
Naslov    v   upravnittvu „Slov Naroda".
Trgovci s premogom v Ljubljani!
Pod tem nadpisom je izšlo medtem, ko sem bil bolan, nekaj inseratov, inspiriranih proti meji nadobavi in prodaji premoga. Predroko omenim le, da v kolikor sem se zamogel dosedaj in-formovati, niti eden, ali saj ne vpošteven trgovec s premogom v Ljubljani ni deležen tega lažnivega inserata. Onemu, meni sicer znanemu vprizoritelju tega inserata, ki pa hoče veljati vedno več nego kak trgovec s premogom, bom pa že nategnil ušesa, kakor naglo bom ozdravel. Jos. Paulin, posestnik in lastnik premogokopov v Ljubljani, Nove
ulice štv. 3.
694—8
E 20/8/2
Dražbeni razglas.
Vsled tus. sklepa od 23. januarja 1908 E 20/8/2 se bo
dne 24. februarja ob devetih dopoldne
v hiši Ivana Zupana, trgovca v Šoštanju, h. štev. 162 prodajalo na lavni dražbi:
vsa zaloga manufakturnoga in špecerijskega blaga, I konj, vozovi, konjska oprava, vino, galaterijsko blago in različno pohištvo.
Ti predmeti se lahko ogledajo 24. februarja 1908 v Šoštanju. VeČ se poizve pri podpisanem sodišču.
C kr. okrajno sodišče v Šoštanju
odd. II., dne 23. januarja 1908.
Sprejema sararorsojs ljenja po nsjrsso omta ejftik pod tako agodnimi pogoji, draga aa-raroralaiea Zl savarovaojs as
■aanJiaJo&B* —
ko
-  -  vzajemno zavoro
fondi: 38f242.074TB K. ftzpl Po velikosti
a.SLaYlJH-
ulita banka v Pragi. - - - -odtkodmne bi bap!tali}e 91,936.993-72 K.
ZaTans)o
polarnim ftk Škodo
UiiTS
sfs-nanassja
15
Stenografa Dijak
jenega  v   Slovenki        neiuaki Ste      ^    W ™™"™^aP a^MBMe^Bele^Be«
liurjenega v slovenski in uem&ki gte nografiji, sprejme dr. Ivan Sket v
flericL Plača po dogovora. Strojepisci imajo prednost. 675—2
ae sprejme na stanovanje * dobro hrano m strogim nadzorstvom. 661-3
Vprašanja na uprav. nSI. Naroda*.
?oxor! Čitaj! Pozor!
Pakraške želodčne kapljice.
Staro slovito, iavrstDO delujoče aredatvo pri boleanih v žejodcu in črevih osobito se priporočajo pri zi.prtju in n-ndnun odvajanju pehanju, kongesnji — pomanjkanja teka, krčih itd  Nedosežno sredstvo za vaJržavauje dobrega prebavanja
Deio* uij*> lai»*lno, uspeli »Igureit. Cena Je z«a IS *ieltl+n»c S  a* friDko u u > Nitko poaio f>o |to\zeiJu, ali re ze posije
Manj kot 11 steklenic se ne poš lja. Prosio, o. da se naroča naravi ost od:
Pil irioiA o    lekarnarja v Pakracu it 109 • «JUri^lOci9 (Slavonija).
denar itt»|ir<J
8963   12 D
Farna pralnica in likalnica
(z motornim obratom)
4090-6
C. J. Homonn v Ljubljani.
Po vse do srede vsakega tedna v moji trgovini za pranje in likanje oddano moško perilo se lahko pride v soboto istega tedna ali pa se pošlje venkaj.
Perilo se loko varale- Zmerne cene. Perilo kakor novo.
Agentje
ki bi obiskovali privatne odjemalce, SO sprefno takoj proti visoki proviziji. — Predstavu se je od 10.—12. in od 2.-4 v hotelu „Union14, II. nadstropje, soba itet*. 5L eo8
************* ******* * E
^Pozorl
Oet. kr. avstrijsko
državne železnice.
Izvod
vom®ga reda,
veljaven od dne l oktobra 1907. leta.
Odkod ta Ljubljane jat, teLi
7-05 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž^ Trst, ckr.drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago.
r*07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje.
O'OS pred poldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago,
H-40 pred poldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico drž. žeL, Trs ara. »j Beljak, (čez podrožčico) Celovec.
f-OS popoldne. Osebni viak v smeri: Gro-suplje# Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
$,4o popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel„ Trst drž. žel, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga,
7-iO zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudoliovo, Straža-Toplice, Kočevje.
7'S5 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, praga.
J0-40 ponooM. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica drž. ieL, Trst drž. žeL, Beljak iuž. žel., (čez Podrožčico).
Odhod Is Ljubljane dri. kolodvor;.
7-as zjutraj. Osebni vlak v Kamnik, a-oo popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7-iO zveoer. Osebni vlak v Kamnik 'O so ponool. Osebni vlak v Kamnik. (Samt ob nedeljah m praznikih v oktobru.)
OehOd v Sijukljano (ui. ieL t
S-S8 zjutraj. Osebni vlak is Beljaka Jui
žel., Trbiža, Jesenic, Grrice, Trsta. s-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže
Toplic, Rudolf o ven, Grosuplja. 11-15 pred poldne. Osebni vlak  iz Prage
Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčicr
in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic. 2-32 popoldne.   Osebni vlak  iz Kočevja
Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. *36  popoldne. Osebni vlak iz Beljak?
Nji, že!.. Trbiža  Celovca, Beljaka (čea
Podrožčico; Gorice dri. žeL, Trati dri
žel Jesenic. 6 BO zvočor. Oseb. vlak iz Prage, Celovca
Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic, 8.37 zveoer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže
Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 8-40 zveoer. Osebni vlak iz Beljaka juž
žel., Trbiža, Celovca. Beljaka (čez Pod
rožčico) TrsU drž. žeL Gorice drž. žel.
Jesenic.
iiso peno6l. Osebni vlak iz Trbiža, Ce lovca, Beljaka (čez Podrožčico) TrsU drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic.
Dohod t MaMlaae dri. kolodvori
<5-<*e zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. 10*60 predpoldne. Osebni vlak iz KamrJk? O" O zveoer. Osebni viak iz Kamnika, 9*59 ponoOl. Osebni vlak iz Kamnika. (Sam« ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.)
(Odhodi ln dohodi so naznačen*! v srednji* evropejskem časiU
Pozor!
****
iT
Kavarno ,Leon'
97—7
V Ljubljani
na Starem trgu št. 30
vsak torek, četrtek in nedeljo
uso noč odprta.
04 M N
2 3
m M
H H
9
*
M
S
9 9
M
9 9 9
N «
9 9
m
M M ♦4 M
Na razpolago je najnovejši ameriški biljard in elek-o  o   trlčnl klavir,   o o
Z odličnim spoštovanjem
Ln in Fanl Pogačnik,
C. kr. rairaatailstvo državnih železnic ▼ Trsta
.1
Dober tek
u
3703—7
J(aiserjeve
karamele Iz poprove mete.
Zdravniško preizkušene m -    priporočene! 11
Nenadomestljive   ob   motenju prebave, pomanjkanju slasti« želodčni slabosti itd. Osvežujoče in poživljajoče sredstvo.
». Zavitek po 20 In 40 vin. .*.
Zalogo imajo: V Or'ovHelkarni, poleg že-lesaega mosta v Ljubljani, v lekarni Jos. Mayr v LJubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj Mnana Leusteka v Ljubljani, pri Ubaldu pl. Trnkoczyju v Ljubljani, pri C. Plccoliju in pri A. Bohinc pri Kroni v LJubljani. — V Novem mestu v lekarni Karel Adrijanlc. — V Vipavi v lekarni I.Hus. — V Ribnici v lekarni pri Sv. Štefanu Jos. Ančik. - V Idriji v lekarni Daniei Pire V Metliki v lekarni Ivan Gjuričić. — V Radovljici lekarnar A. Roblek. V Litiji lekarnar Hinko Brilll. — V Kranju lekarnar K. Savnik.
Pozor, gospodje in gospodične!
V svoji lekarniški praksi, ki Jo izvršujem ie več nego 80 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las in proti njih izpadanja - EAFILOB it 1. Povzroča, da postanejo lasje dolgi ln f osti, odstran|a praha) ln vsako kotno bolezen na glavL
Naročila naj bi si ga vsaka družina. Imam premnogo zahvalu ■« m pri-analnic Stane  poštnine prosto na vsako pošto lonček S K 60 h, t lončka B K. Naroča naj se samo od mene pod naslovom
12
II 3b63
PETER JURIŠIĆ
lsksrssr v pakracu iltv. 66 v Slavoniji.
Ne I 262/8/1
Razglas.
610- 1
Okrajno sodišče na Vrhniki oazosuja, da se na presojo Janeza De bevea, pusest. * Borovnici it 6, sedaj v Denver ¥ Ameriki, dovoli m vrsi
prostovoljna javna dražba
zenaliiftća t lož. £t. 1167 kat obi. Borovoica za vzklicno ceno 4200 K ter te določi dražba pri c. kr. okrajni sodoiji na Vrhniki
na dan 14. marca 1908 ob 9. uri dopoldne.
Kupec mrra pred pristopom k dražbi založiti v roke g. drai^eoega ko nvsarja «ad j v zneska 42 J K, to je 10 del izklicne cene v gotovini, ah * do matih, dižavmh ali na borzi zaznam vam b vrednostnih papir/»ht v katerih «e smejo po predpisih veljajočih o tem nalagati novci varovance/ ali vložnib knji Žicah comacrh hranilnic ali posojilnic.
Ker se dražba vrŠt prostovoljno in na zemljišča  niso vkrjiicna nikaka bremena, se ne vrši delitveni narok.
Najvišji ponndek je poravnati tekom 8 dni po sprejeti in odobreni najvišji ponadbi ter.ga je obrestovati po 5 odstotkov od dneva dražbe.
DratheDi pogoji ae lahko vpogledajo v uradnih arah pri c  kr. < krainetn sodišča na Vrhniki ati v pisarni dr Kari Trillerja in dr. Fran Novaka v Ljubijaoi
C. kr. okrajno sodišče no Vrhniki, oddelek I.
dne 15  februarja 1908
LiuNjonsbn kreditna banka v Ljubljan.
Razglas.
VIII. občni zbor
se vrši
v četrtek, dne 5. marca ob 10. dopoldne
o zgornjih prostorih banke o LJubljani, Strharleve ulice It l
Dnevni red:
1. Poročilo upravnega sveta o preteklem poslovnem leta in predložitev računskega zaključka k 31. decembru.
2. Poročilo nadzorstvenega sveta.
3. Predlog upravnega sveta glede razdelitve Čistega dobičsa sa 1. 1907.
4. Poročilo upravnega sveta v storjenih korakih o svrho spremembe pravil in povišanja delnižike glavnice v smislu sklepa zadnjega občnega zbora
5. Volitev upravnega sveta.
6. Volitev nadzorstvenega sveta.
7. Slučajnosti. _ 6u'
Opomba: § 12. družbenih pravil se glasi: Občnega zbora se smejo udeležiti oni delničarji, kateri so položili pri banki v Ljubljani 8 dni pred zborovanjem vsaj deset delnic.
§ 14. Na občnem zboru tvori vsakih deset delnic po en glas, tisti delničarji, ki se osebno ne udeležijo, morejo biti zastopani po drugih delničarjih, ki imajo glasovalno pravico s pooblastili, kakor jih določi upravni svet.
Obrtno naznanilo.
Vdano podpisani, lastnik tvrdke M. KunC V Ljubljani, si usojam svojim cenjenim naročnikom in slavnemu občinstvu
javiti, da otvorim z dnem 20. februarja t. k v ^
prodajalniških prostorih, Dvorski trg 3, na oglu Židovskih ulic
-      u 1^
veliko in moderno znloso oblek za gospode in dečke
iz lastnih in tujih izdelkov.
Kot strokovnjak, v m<&\ z najboljšimi tvrdkami, mi bode mogoče z nizkimi, stalnimi in na vsakem predmetu
Označenimi Cenami, zahtevam kupujočega občinstva v vsakem oziru zadostiti.
NaroČila pO meri bodem izvrševal kakor doslej v mnogoletnem obrtovanju, po najboljših močeh v zadovoljstvo svojih naročnikov. Priporočevaje svoje, sedaj povečano podjetje blagonaklonjenosti slav. občinstva bilježim i»7 t
Dvorski trg št. 3.
Turljjfctnlj in odgovorni urednik: Raeto Pnutoilemiek.
Lastnina in tiak »Narodne tiskarne*.
■
5047
MHA