86. številka. Ljubljana, v soboto 14. aprila. XXI. leto, 1888. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan »«icr, izimši »edelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avfltro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. _ Za Ljublj ano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr.. če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, ,,Gledališka stolba". U p rja v n i s t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Tudi mi moramo priti na vrsto. —o,— Gospod Pražak, voditelj pravosodnjega ministerstva, izdal je te dni naredbo, s katero ukazuje najvišemu sodišču, naj v kazenskih rečeh, katere so se v prvi instanci razpravljale s Češkim ali poljskim jezikom, razloke kasacijske razprave odpravlja na češkem ali poljskem jeziku. Pomenljiva ta naredba ima svoje zgodovino! V seji državnega zbora dne 20. marca t. 1. oglasili so se bili češki, poljski in slovenski poslanci z interpelacijo o tem predmetu. Interpe-lantje so naglašali, da višesodnje razloke o kazenskih rečeh, katere so se v prvi instanci z n ene niski m jezikom razpravljale, odpravljajo in dopoši-ljajo se sodnjim dvorom prve instance na nemškem jeziku. V prašali so tedaj ministra, ali mu je to znano in ali ga je volja ukreniti, da se bode pri javnih razpravah najvišega sodišča praviloma tisti jezik uporabljal, na katerem je razprava tekla v prvi instanci in da se bodo z istim jezikom odpravljale tudi razloke najvišjega sodišča z razlogi vred. Vsled te interpelacije se je gospod baron Pražak obrnil do predsedstva najvišjega sodišča, da mu izreče svoje mnenje in to se je glasilo, da bi bilo proti uzakonjenej jednakopravnosti vseh jezikov, ako bi se pri najvišem sodišči javne razprave vršile in sodbe izdajale tedaj tudi na češkem in poljskem jeziku, izključivši pa slovenski, hrvatski jezik itd. Po vsem tem je sedaj na veliko nejevoljo nemške opozicije in v njej zlasti birokratov vzišel ministerski ukaz, da se najviše kazenske razloke odpravljati morajo s češkim ali poljskim jezikom, kakor hitro je jeden izmej teb jezikov uporabljal se v razpravi prve instance. Gospod baron Pražak je le deloma ustregel interpelaciji. Najnovejši ukaz govori le o razlokah o sodbah, ne veleva pa, da bi se tudi vsa kasacijska razprava vršila v jeziku prve instance, kar je zahtevala interpelacija, skli cevaje se na ustavno zagotovljeno jednakopravnost in na ces. patent z dne 7. avgusta 1850. Ali če ne popolne jednakopravnosti, uživali je bodo Cehi in Poljaki na podlagi novega ukaza znova vsaj ne kaj več pri najvišem sodišči. Dosegla sta ta dva naroda vsaj toliko, da bode odslej najvišji sodniji in kasacijski dvor svoje kazenske razloke LISTEK. Nedeljsko pismo. Šest mesecev držala nas je trda zima v mrzlih svojih sponah. Pričenši sredi oktobra s trdovratnim dežjem, trajala je do male Velike noči, to je do „Bele nedelje" in nam ves ta čas b preradodarno roko sipala mraza, megle in snega z raznimi posledicami v tolikem izobilji, da skoro ne vemo, koliko snegov da smo imeli. A prešla je huda zima kar čez noč, kakor zgodovinsko znamenite osepnice v Djakovem, divna Vesna stopa čez livade, puščajoč pod lahnimi svojimi koraki bujne cvetke, oznanje-valke mladega leta. Škrjanček dviga se gostoleč pod sinjo nebo, na trgu prodaja se retkvica in zelena salata, v „Zvezdo" nastavili so zopet toli prijetne in potrebne klopi, dame Ljubljanske pa prihajajo na šetališča v novih mantiljah, z novimi solnč-niki, v novih opravah, toli lepih in okusnih, da se dotičnim šiviljam in prodajalcem kar srce v žepu smeje. Pomlad je tu, priroda ustaja, z zelenjem se odpravljal na češčini in poljščini, kakor je že do-sedaj sodbe v civilnih rečeh izdajal in odpošiljal spodnjim instancam v češkim in polj s k e m jeziku. Mi Slovenci smo na glasu, da se ne zadovoljujemo s tisto mero jednakopravnosti, katero naš narodni jezik tačas uživa v sodnjih sobanah in aktih ! Nič novega tedaj ni, ako danes zopet pravimo: „Tudi mi moramo priti na vr?to?u Ne sklicujemo se na to, da se z ukazom gosp. barona Pražaka godi pravica tudi Čehom in Poljakom, sklicujemo se marveč na zakone, s katerimi je ista pot slovenskemu jeziku po sodnih instancah odkazana in odprta, kakor drugim jezikom v jednakopravičnej Avstriji! Mi se čudimo, da slovenski državni poslanci, ki so podpisali interpelacijo dra. Zuckra in dra. Madejskega gledo čeških in poljskih razlok pri najvišjem sodišči niso ob jednem vprašali ministra, zakaj se sodnjim dvorom prve instance odpravljajo najviše razloke z nemškim jezikom, ako se je kazenska razprava zvr-šila bila pri prvi instanci na slovenskem jeziku, s slovensko razsodba? Rečena interpelacija je šla nekoliko dalje, to je res, a bil je v njej „minus", ki ga je minister „stante pedeM dovolil glede Čeških in poljskih razlok. Kakšni zadržki so, da najviše sodišče ne bi moglo izdajati slovenskih razlok s slovenskimi razlogi vred, Če tudi se kaBacijska razprava vrši na nemškem jeziku? Kakor so se do-sedaj pri najvišem sodišči civilnopravne razsodbe iz nemškega izvirnika prevajale na češki in poljski jezik in kakor se bode to vsled najnovejšega ukaza godilo za kazenske stvari, — jedno in drugo bi se moralo goditi tudi glede slovenskih aktov in bi se lahko godilo, ker bi za to bilo treba le nekaj malo slovenščine zmožnih uradnikov poklicati k najvišemu Lahko preprečljivo pomankanje dveh ali treh uradnikov ne more biti resna ovira v veliki državi, ako velja s tem zvršiti jasno uzakonjeno jednakopravnost in spolniti zahtevo jednega naroda. Ali: „wozu in die Ferne schweifen . . . .! V Gradci je gospod Waser izdal pred leti ukaz, da se mora nadsodnja razloka utrakvistično intimovati v tistih slučajih, kjer se je razprava pred prvim sodnikom vršila v slovenskem jeziku in kadar je okrajni sodnik izdal svojo sodbo tudi v tem jeziku. Praksa se tega ukaza strogo drži in najbolji jurist, ki dobro zna ukaz primerjati z zakoni, stori pregrinja plan, vse vzbuja se, veselo raja, le Človek je ko prej neslan, le človeka ne prevzame sveži mladoletni dih, razširjajoč se po jasnem toplem vzduhu. Človek sicer prelevi vnanjost svojo, a pod novo pomladansko suknjo utriplje staro, zimsko sebično srce, človek je in ostane zagonetka, katere rešitev niti varna ni, kakor nas uči starodavne bfinge pretožna usoda. Taka zagonetka je tudi dr. Sch. v Ljubljani, po svojem znamenji medicinec, učenec Eskulapov, po svojem javnem značenji pa vladni asistent. Dasi ma je izrek „Sutor ne ultra crepi-dam!" prav na život prikrojen, znal je vender v svoji osobi združiti nasprotujoča si kontrasta: vladnega asistenta in člana konstitu-cijonalnega društva. V zadregi sem, komu bi na tej pridobitvi srčneje čestital, dr. Schaf ferju, da je dobil takega soborilca pod prepereli svoj prapor, ali pa dr. Sch., da je kljubu temu, da je vladni asistent, ali pa baš zato, bil vsprejet v napominano društvo. Kdo bi pa tudi mogel zoper-stati, kadar čuje ostre nlipike proti vladi, kadar dr. Schaflerju iz sicer molčečih ust privre govor, po višji volji, kajti — „vestigia terrent" Stvar je torej taka, da dobimo na pritožbo proti pravosod-njej 8loveuskej razsodbi od nadsodišča intimat, ki je 8loven8ko-nemški. Zanimivo, !prav zelo zanimivo pa je tudi, da se slovenska nadsodnja razsodba ne napravi pri nadsodišči Graškemu, nego da le-to odpravi zgolj nemško razsodbo in prvemu sodniku dopošlje zgolj nemški odpravek z ukazom, da ga preloži na slovenski jezik. To je neznanski čudno s stališča pravniškega, neznanski čudno s stališča poslovnega in čuden je položaj sodnika, ki je sedaj prelagatelj sodbe in razlogov, kateri čestokrat obaezajo po več pol! Morebiti so ta fakta, ki si jih iz lahko um-ljivih razlogov kritikovati ne upamo, morebiti so ta fakta, pravimo, storila naše zastopnike v državnem zboru tako pohlevne, da niso stvari naše zastopali glede na sodišče tretje instance, katera ni še urejena pri sodiščih druge instance v naših krajih. Če pa je težavno skakuti, naj se tem bolj neutrudno hodi, naj naši zastopniki prično pretresati in reševati bližnja vprašanja! Glede sodnjega jezika ponavljamo staro načelo, da mora slovenska uloga ali slovenski akt rešen biti s slovenskim jezikom bodi v prvi, drugi ali tretji instanci in da slovenska stranka mora dobiti praviloma izviren odpravek razloke od tistega urada, kjer je razloka bila storjena. To je stališče zakonov in muogih niini-sterskih naredeb in naša volja ostane, da to stališče prej ali slej tudi obvelja od najnižje do najvišje instance I Iz državnega zbora. Na Dnnaji, 12. aprila. [Izv. dop.] —j—. „Res tirolicaeu, ta naslov bi pač bila zaslužila današnja razprava državnega zbora, kajti sukala se je zgolj okolu določeb, tikajočih se tirolskih veleposestnikov in volilne pravice. Schmer-lingova volilna geometrija tudi gorati Tirolski ni bila prizanesla. Boječ se prevelicega števila „klerikalnih" poslancev ukrenila je namreč tako, da se je Tirolsko veleposestvo razkrojilo na dva volilna razreda. V prvem posedajo duhovni veleposestniki, drugi razred pa, kateremu je po volilnem zakonu za 1. 1873 prisojena četvorica poslancev, obsega vse tirolske — pleraenitaše, kateri plačujejo 50 gld. davka od svojih posestev. Veleposestvo silen, kakor melinit, dolg, kakor trakulja in kadar neizprosni dr. Sehrev vačne govoriti srpo in britko, kakor bi bajonete sadil? Vladni asistent sem ali tja, po njem je, „halb zog sie ihm, halb sank er hin" in konstitucijonalno društvo je za jednega člana bogatejše, pridobitev, ki je tem važueja, ker je zelo redka. No, to ni jedina zagonetka, ima jih še mnogo v nemške kulture svetišči, kjer so izgredi na dnevnem redu. Ni še mnogo dnij tega, kar se je zopet pokazala nemške gospode gorostasne olikanost. Čitalniška služkinja šla je v kazinsko kavarno po čaj. Jedva ga je dobila in hotela odnesti, kar skoči kakor besen nadobuden nemčur nad njo in jej zbije vso posodo, da se razbije na kosce, kričeč pri tem: „Das slovenische Gesiudel braucht keinen Čaj zu trinken!" Fino omikani ta gospod ni prišel Bog vedi od kod, njegov oče znal je prej slovenski nego nemški, a kaj to de, on je Nemec in spada mej tukajšnjo nemško inteligencijo, kakor kaže prej opisani junaški čin, ki pa ni sam in samcat, marveč ima še celo vrsto za seboj. Izmej mnogega gradiva v tem torej, opirajoče se zgolj na osobno kvalifikacijo volilcev, ne pa na „deželno desko" ali na primerni gruntni davek! Čisto naravno, da se vsled te ure ditve mej tirolskimi veleposestniki nahaja obilo tacih volilcev, kateri so pač po svojih preduikih bili podedovali kak plemeniti predikat, toda ne potrebnih „penez", brez kojih dandanes tudi plem stvo nikakor ne imponuje več demokratični naši družbi. Tacili plemenitašev je v izobilji zlasti na italijanskem južnem Tirolskem in vsled tega obratili so tirolski plemeni rasi italijanske narodnosti posebno bridko ono določbo sedanjega volilnega red, katera jih je "primorala k volitvi hoditi v Inom ost. Torej je baron Ciani že pred jednim letom bil nasvetoval, naj se za ta volilni razred določita dve volišči, jedno v Inomostu, drugo v Tri d en tu. Odsek za volilno retorino, kojemu se je bil izročil Ciani je v predlog, ga je v toliko predrugačil, da je z ozironi na pokrajine, ležeče na južni strani brenerskega prelaza še dodal tretje volišče v Bolzanu. Poročevalec odsekov, stari baron Ign. G i o v b n e 11 i, utemeljil je spremembo sploh z večjo pripravnostjo take razvrstitve, katera bode volilcem prihranila dokaj časa iu troškov. K< lii bi bil pač mislil, da bode taka malo-stna stvar prouzročila ob&irno debato, koja je izpolnila vso današnjo aejo ter se bode še vlekla v jutrajš-njoV Nič manj, nego pet tirolskih poslancev je danes govorilo o tej stvari, in čuda! vsak izmej njih pripadal jo kakemu drugemu klubu. Najprej skušal je pobijati odsekov nasvet pristaš nemškega kluba, dr. Angerer ter je v silno dolgočasnem govoru zlasti razpravljal znani kompromis mej tirolskimi konservativci in italijanskimi liberalci. Najbolj bi mu ugajalo, da se volilua kurija tirolskega veleposestva razdeli po narodnosti v dva samostojna oddelka. Dobro mu je posvetil Ciani, razpravljajoč zgodovino onega volilnega kompromisa ter dokazujoč, da ho se Trentovci stoprav potem bili pogodili s konservativnimi nemškimi Tirolci, ko so liberalci bili razrušili svojo prejšnjo zvezo z italijanskimi veleposestniki ter odločno odbijali vsako novo pogajanje. Tobija Wildauer, svojega znamenja profesor modroslovja na vseučilišči v Inomostu in „orator coronatus" — kajti za svoj govor, kojega je pred več nego 20 leti imel pri Frankobrodskem streljanji proti Metzu iz Darmstadta, prejel je bil red železne krone ter avstrijsko plemstvo — zabava potem poslušalce z govorom, polnim neprostovoljne komike. Sicer je možak jeden naj* pu8tejših brbljačev, kar jih le zmore avstrijski parlament, danes pa je s svojim nenaravnim patho-som, s prečudno gestikulacijo in obilnimi neprimernimi citati izsabil mnogo smeha mej poslanci; desničarji so bili dovolj hudomušni, da so ironično odobravali njegove govorniške kozle. Ubogi Tobija zibal se je v sladkih iluzijah, da so vsi ti „dobro-" klici zares izraz odkrite in pristno pohvale in usedel se je na svoj sedež, ter ves zadovoljen s svojim uspehom samega sebe pohvalil s ponosnimi besedami ; „Tobias, das hast du eininal gut gemaeht!" Polemizoval proti \V i 1 d a u e r j u je najprej Z a 1-1 i n g e r (iz Liechtensteinovega kluba), najbolj ga pa je razrahljal poročevalec Giovanelli, dokazujoč, da je odsekov nasvet opravičen po praktičnih razlogih ter da ugovor VVildauerjev nasprotuje logiki, dasi izvira od — profesorja logike. Pri glasovanji vsprejme se odsekov načrt kot podstava generalne debate z glaBovi desničarjev, Coronini-jevcev iu članov trentinskega kluba. — Nadrobna debata pričela in dognala se bode v jutrajšnj i seji. oziru bodi posvečenih par vrst drugemu takemu junaku kaziuskemu, ki je letos jedeukrat obžaloval, da nema misnice (arzenika), da bi ž njo potresel vse, v Čitalnico namenjene sladčice. Lep par to! Lfpa ilustracija duha, ki veje v nasprotnem nam ostrogu! Tu, modrijani „Wochenblattovia, poglejte se v zrcalo! da bodete znali, kje se nahaja „Verrohung" in „Gefuhlsrohheit". Nasproti tem izrodkam na socijalnega življenja drevesu bodi tu mesta patrijarhaličnemu dogodku, ki ga je nedavno pripovedoval nek župnik neki družbi. V skrajnem severo-zahodnem delu Kranjske, kjer gospodujeta cokla iu raševina, na polji pa samo oves in krompir, pastiruje župnik, najstarejši v kronovini. Dolgo vrsto let je že ondu, privadil se je ovčic, ovčice pa njega in prav po domače se imajo, kar imajo na srci, potožijo drug drugemu. Tako je nekoč gospod župnik v cerkvi začel svojim vernikom razlagati, da jih ima sicer zelo rad, a da to vender ne gre, da tako redko kdo umrje. Kdo bo še k vam prišel, ko ni nobenega zaslužka ? vprašal je svoje ovčice naposled. A zdajci oglasi se izmej množice star mož: Naj pa o ni u m rjo, saj so najstarejši v fari! S. Dopisi. Politični razgled. \oii-.ui.j4- dežele. V Ljub'j a ni 14. aprila. Slabe rtnačne razmere napravljajo ogerNkej vladi velike skrbi. Treba bi bilo zagrajati in urejati reke, pa so državne blagajnice prazne. Posojila* je le težko dobiti in le z jako neugodnimi pogoji Do letos je židovski kapital rad podpiral oger-sko vlado, a sedaj je drugače. Rothsckild že ne mara nič več posojevati, zlasti za ogerBko papirno rento nikjer več ne marajo. Negotovost v vnanji politiki hudo tlači tudi ogerske finance. Vlada se je nadejala, da bode dobila lepe dohodke od ob-dačenja špirita, a sedaj se že v obeh državnih polovicah močno agituje proti prevelikemu davku na žganje. Če bi predloga bila zavržena, prišla bode vlada v velike zadrege. Xnanje države. Razkol me) srk.sko radikalno stranko je vedno večji. Nekateri so v klubu predlagali, da bi samo voljeni skupščinarji smeli biti klubovi člaui, ne pa imenovani. Ta predlog bil je sicer odklonjen, pa ne baš z veliko večino. V odseku, ki pretresuje vladno predlogo o novem občinskem zakonu, imajo vladni nasprotniki večino. Vladno predlogo so toliko predelali, da je sedaj vlada neče sku|jščini predložiti. Kakih 60 radikaleev baje hoče že iz kluba izstojdti, ker ne odobravajo vladne prijenljive politike. ItiiNkt državni sovet se je baje te dni posvetoval o nekom projektu, da bi za naprej prenehalo iztiranje v Sibirijo. Ta projekt se pa razteza le na one, ki bi imeli biti vsled sodnijske razsodbe pregnani v Sibirijo, ne pa na one, katere pošljejo v Sibirijo administrativnim potom. Žlodejce, katere bi imeli poslati v Sibirijo, bodo zapirali od 3 do 6 let. Ta naredba pa ne bode veljala za zločince, kateri so obsojeni v Sibirijo k prisilnemu delu. — Minister bogočastja ie odredil, da se bode odslej na šestero raz rednih ženskih učiliščih v Rigi, Drptu in Holdingenu poučevala ruščina po G ur na teden. Poleg tega so bo3ta razlagala od-dej v teh učiliščih zgodovina in zemljepis ruske države. Pre-menilo se bode tudi nekoliko učno osobje. Ker je turško sodišče v Skadru že dvakrat oprostilo morilce jezujita Pastore, ukazala je vlada da je odpeljejo v Carigrad, kjer pridejo zopet pred sodišče. Turki bi bili radi morilce izpustili, a italijanski in avstrijski veleposlanik jako odločno zahtevata, da se kaznujejo. I{ u mi ii us k :i vlada se nadeja, da bode jeseni pri \olitvah dobila večino, kajti narod se bode do tedaj pomiril. Vladni nasprotniki bi pa radi takoj volitve, ker vedo, da ne bode lahko spodri-niti vlade, če se naroda poloti zopet prejšnja ravnodušnost. Ko bi bile sedaj volitve, prišlo bi gotovo do velikih neredov, katere bi si skušali porabiti v svojo korist. Ker so z izgredi vrgli ininisterstvo Bratianovo, nadejajo se, da hi tudi na ta način pomeli sedanjo vlado. — Zaradi izneverjenja zatoženi polkovnik Majkan obsojen je na 10 mesecev ječe in zgubi svoj čin. Kakor je znano, bil je Majkan dober prijatelj Bratianov in je baš njegovo slepar-stvo mnogo pomoglo, da je propala liberalna vlada. Na Kreti vlada vedno večja vznemirjenost. Mej narodom razširja se vest, da je sultan pripravljen privoliti, da se otok zjedini z Grško, samo mohamedanski Krečani ga še odgovarjajo. Po tem takem ni čudno, da so kristjani jako nevoljni na mobamedanske sorojake in se je torej bati, da ne bi prišlo do nemirov. Razburjenost je pa še to po-vekšalo, da so mohamedanci poslali deputacijo v Carigrad. Sam francoski mi nisi er.ski predsednik spoznava, da s to zbornico vladati ne bode mogel. V kratkem hoče zahtevati od predsednika republike in senata, da se zbornica razpusti. Ko bi pa zbornice ne hoteli razpustiti, bode Flou.uet dal svojo ostavko. ItalijmiNki ministerski sovet je že pretresal vprešanje, če bi ne bilo umestno popolnem ostaviti Massaue, ker bi je itak obdržati ne mogli, dokler si ne prisvoje sosednih abesinskih krajev, kar bi pa bilo jako težavno in negotovo. V angleskej spodnjej zbornici začelo se je drugo branje zakona o razširjenji lokalne avtono mije. Pri generalnej debati izjavil je Stamfield v imenu opozicije, da njeni vodje predloge sploh ne mislijo pobijati, samo v specijalnej debati bodo predlagali nekoliko prememb. Derviši napravili 80 ustajo v Maroku, ki se jako hitro širi. Ustaja baš sedaj, ko se je imela sniti maročanBka konferenca v Madrida, je vsekako pomeuljiva. Povod ustaji in podrobnosti še nam neso znane. Iz I Juhi Jane 13. aprilo. [Izv. dop.] Letošnji redni občni zbor kranjskega odseka I. občnega uradniškega društva Avstro-Ogerske — isto tako letošnji redni občni zbor tukajšnega uradniškega hcanilnega in posojilnega društva vršila sta se minulo nedeljo dopoludne v tukajšnji Schreinerjevi pi-varni. Pri prvo omenjenem zboru udeležilo se je 45 društvenikov. Predsedoval je c. kr. deželni šolski nadzoruik g. Jakob Smolej. Predsednik ob kratkem poroča o splošnem delovanji uradniškega društva Avstro Ogerske. Temu poročilu posnemamo, da je društvu od leta 18G4., ko se je ustanovilo, do minulega leta 1887. pristopilo 92.589 udov. Koncem leta 1887. zabeležilo je društvo število 52.547 efektivnih pogodeb zavarovalnine za 521 10 milj. gold. — kapitala in 276,126 gl. rente. Denarni promet v letu 1887. dosegel je znamenito vsoto 9 milijonov gold. — Radi smrti izplačalo je upravništvo društva v istem letu nič manj kakor 617.744 gld. in od ustanovitve do sedaj blizu 73/i0 milj- gld. zavarovalnine. Navedene številke 8vedočijo dovolj ob uspešnem razvoji društva. Za blage namene uporabilo je društvo znamenite vsote. V minulem letu n. pr. izplačalo je 21.160 gld. v podporo društvenikom. Vsled novega zakona o „črni vojski" v zadnjem letu nastalo je Jpereče vprašanje, kako bi se dalo pravilno rešiti zavarovanje za slučaj vojne. To vprašanje doseglo je v obče zadovoljno rešitev. Drugo dokaj znamenito vprašanje za c. kr. uradnike pa še vedno čaka rešitve. To vprašanje tiče se gmotnega stanja vdov in sirot uradniških. Do sedaj postavno odmerjenjemirovnine za uradniške udove in preskrbovalnine za njih sirote nikakor ne ugaja sedanjim razmeram. Akopram se je v merodajnih krogih čestokrat poudarjalo, da je treba v tem oziru kaj ukreniti, vender vidimo dan danes to vprašanje še vedno na istem stališči, kakor je bilo v letu 1873., takrat ko je vlada izprevidela, da je uradniku treba povišanja njegove plače. Uradniške društvo trudilo se je in se še trudi neprenehoma, da bi tudi ono v tem oziru kaj pripomoglo uradniškemu Btanu. Da se vprašanje doslej ni rešilo ugodno, temu morajo pač nasprotovati drugi uzroki. Predsednik potem nadaljuje poročilo o znauae-uitih dogodkih kranjskega odseka uradniškega društva v minulem letu in o delavnosti odborovi. Kranjski odsek izgubil je leta 1887. primeroma veliko število udov vsled smrti. V spomin blagih ranjcih ustanejo zborniki. Kranjski odsek urad. društva imel je koncem leta 1887. 422 udov. Tekom omenjenega leta odpadlo je 15 društvenikov, a pristopilo jih je 24 udov. Na življenje zavarovanih bilo je 287, deležnih pri hranilnem in posojilnem društvu 133 z ozirom na tiste, kateri so bili tudi zavarovani, 235. Zavarovalnih pogodeb koncem leta 1887. bilo je 388 za 426.838 gld.; tekom leta 1887. odpadlo je 26.844 gld. zavarovalnine iz 27. pogodeb. Priraslo pa je 32 pogodeb z 41.866 gld. GoBpod predsednik poudarja na podlagi zaključka minolega leta, da društvo sicer polagoma, a vsekako istino napreduje. (Konec prih.) Iz Celja dne 8. aprila. [Izv. dop.] Danes je bila pri tukajšnji c. kr. okrožni sodniji glavna obravnava zoper Janeza Pevca in Blaža Kovačiča zavoljo teškega telesnega poškodovanja in hudodelstva goljufije. Slučaj slednji: Dne 25. aprila 1887. sta Bedela Blaž Erjavec in Helena Požek z Janezom Pevcem iz Vobon ▼ krčmi. Janez Pevec je odšel prvi blizu ob pol devetih zvečer, kmalu za njim druga dva. Blaž Erjavec pravi, da ga je ob devetih na potu domu blizu Skazinega hrama napadel Janez Pevec in ga teško poškodoval. Tako tudi pričuje Helena Požek. Janez Pevec je tajil, pa je bil Že meseca julija 1887 krivim spoznan teškega poškodovanja. Čez nekaj dni prišel je k svojemu zagovorniku dr. Josipu Sernecu ter dejal, da je Blaž Kovačič prišel in mu sam obstal, da je on Erjavca pretepel tisto noč. Takoj se je uložila prošnja za ponovitev kazenske obravnave, katerej se je tudi ustreglo ia Blaž Kovačič je bil dejan v zapor. Blaž Kovačič je trdil, da je dne 25. aprila ob 10. zvečer prišel s Hrvatskega, in blizu ob jed- Dalje v prilogi. Priloga „Slovenskemn Narodn" St. 86 14. aprila 1888. naj 81,ih idoč mimo Skazinega hrama slišol govorit] Erjavca s Heleno Požek. Ker je te dolgo nanj je cen bil, ga je pretepel, in še tisti večer domu priiedli to povedal nekemu Gačnerju. Ker sta Erjavec iu Helena Požek trdila, da sta dobro spoznala Pevca kot storilca, in da se je reč vršila ob 9. uri in ne ob jednajstih je c kr. državno pravdništvo še jedenkrat zatežilo Janeza Pevca zavoljo teškega telesnega poškodovanja in oba zaradi goljufije zavoljo krivega pričevanja. Vsa ta Btvar dobi večjo zanimivost le iz sledečega: Mej pričami jo bila pri glavni obravnavi zaslišana tudi neka Marija Kresnik. Ta je povedala, da je že trdno bila spala, da jo je prebudilo kričanje Helene Požek, kije vpila na pomoč, „ravbarji" pretepajo Erjavca". Priča si ni upala iz postelje iz strahu, vender ko so kmalu potem bili vsi odšli, je nužgala žigico, gledala na uro, in videla, da se je stvar zgodila ob jednajstih zvečer. Ta priča je bila mej preiskavo dvakrat zaslišana, prvikrat pri c. kr. Šmarskem pristavu gospodu D., kateri jo napravil slovenski zapisnik, (pri prvem zaslišanji ni bilo vprašana o času, Udaj jo je krik vzbudil,) dru-gokiat pa je bila zaslišaua od c. kr. pristava S , kateri je zapisnik, narekoval nemški, akoravno pa zaslišana ženska ne razumi niti besede nemški. Vsied tega nemškega zapisnika pa je bila pred c kr. pristavom S. odgovorila, da ona ne ve, o katerem času se je vršilo tisto kričanje blizu nje ! Predsednik prečita priči Mariji Kresnik, kar je pred g. S. govorila, in da da danes prav nasprotno trdi, da je na uro gledala in se prepričala, da se je stvar godila ob 11. uri. — Priča pa reče, da je čisto gotovo rekla gospodu S., da se je stvar godila ob 11. uri, da pa ne ve, kaj je g. S. dal zapisati v zapisnik, da se njej ni nič pročitalo. Zdaj so je moral gospod S. sam poklicati kot priča. Ta je zopet trdil, da Mica Kresnik laže, in da mu je odločno odgovorila, da o času, kedaj se je stvar zgodila, nič ne ve. Tudi gospodu pristavu pove Mica Kresnik v lice, da mu je povedala da je žigico zapalila in videla, da je takrat ura kazala 11.! Državni pravdnik je predlagal naj se ta priča takoj dene v zapor, ker je jedenkrat gotovo krivo pričala. Zagovornik pa je djal: Zopet je tukaj slučaj, iz katerega se vidi, kako nedostatno in nespametno je uradovanje v nemškem jeziku s čisto slovensko stranko. Postava jusuo terja slovensko zapisovanje. Toliko naredeb je že prišlo od visokega c. kr. pravnega ministerstva in vender se zopet in zopet greši proti postavam, ter se zapisniki narekavajo nemški. Najvažnejše pri zaslišanji je, da se naposled zapisnik stranki prečita od besede do besede. Će ga potem na vprašanje odobri, potem še le je stranka odgovorna za besede in jih je odobrila za svoje. Uradni dostavek na konci: „Vorgelesen riehtig", nikakor ni formalnost, to je najvažnejši del in jedini zanesljivi dokaz, da sta se sodnik in stranka popolnem razumela, — če to manjka, se pa ne ve nič. Sodnik je lahko preslišal, ko mu je priča govorila od ure i. dr., menda je ravno narekoval, ali mislil na kaj druz ga, uboga stranka pa 4ie more, če se nemški narekuje, vedeti, kaj je dal sodnik zabeležiti in kaj ne. Tepenje pa se je moralo vršiti ob 11. uri, ne pa že ob 9..uri, kajti neka druga priča, Juljana Rosencvet piavi, daje večerjala, ko je že tema bila, da je potem šla spat in da je Helena Požek, domov prišedši, jo prebudilu iz trdnega spanja. Ker je 25. aprila dan že prav dolg, ni mogoče misliti, da bi Helena Požek, katera je hitro po tepeži prišla na čisto bližnji dom, žo bila prišla ob 9. uri. Moralo je biti dosti pozneje , torej sta se morala Erjavec in Helena Požek za Skazinim hramom prav dolgo zamuditi — iz katerih uzrokov, nečem preiskavati . . . Dokler ne bo uradovanje s slovenskimi stran kami v slovenskem jeziku, nemarno Slovenci nobe nega zanesljivega sodstva, in se ne bo moglo zanašati se na sodnijske zapisnike niti na druge uradne akte. Slovenci ne smemo in ne bodemo nehali pritoževati se in prositi, dokler nam BOdnije ne dajo. kar jasne postave in ministerske naredbe ziukazujejo. Vsa zatožba se naslanja na na to, da je Erjavec neki že bil pretepen ob 9. uri, da pa je Blaž Kovačič še le ob jednajstih prišel s Hrvat skega v dotični kraj. Priča ni bila v preiskavi po postavi zaslišana, danes pa &e jej neče nič verjeti, iu vender nikdo ne ve, če sta se preiskovalni sodnik in ona bila prav razumela, ali no — itd. C kr. Celjsko sodišče je ukljub vsema ob-s dilo Janeza Pevca in Blaža Kovačiča v zmislu zatožbe, — vender priče Miee Kresnik ni de o v zapor — ravno zavoljo tega ne, ker nemški zapisnik nema dokazilne moči o tem, kar je stranka govorila, in Če je pri podpisu zapisnika vedela, kakšno izpovedbo da odobruje ! I« Ijogsišltega o It raju 12. aprila. [Izv. dopis.] V zadnji številki „Kmetovalca" beremo, da je veleslavna c. kr. deželna vlada ustregla prošnji c. kr. kmetijske družbe kranjske oziroma podružnice Logaške, naj dobe kmetovalci gozdnih sadik iz c. kr. osrednje gozdarske drevesnice zastonj ali pa vsaj po znižani ceni, ter naročila, naj se da pol milijona teh sadik le proti povračilu neznatnih stroškov za izkopavanje in zavijanje. To novico je tukajšnje prebivalstvo z radostjo vsprejelo. Želeti bi le bilo, ko bi se s pošiljatvijo sadik posameznim občinam ne odlašalo, ker ravno sedaj ima ljudstvo največ prostega časa in tudi sadikam bi najbolj ugajalo, če se takoj, kadar mogoče posade, dokler je zemlja še dovolj vlažna in predno pride vročina. Ugovarjati so mi znabiti utegne, da za po-šiljatev sadik ni nobene silo, ker je po gorah še obilo snega, kar za nekatere kraje rad priznavam, vender je pa velika večina izsekanih gozdov in druzih goličav že davuo brez snega in za te kraje naj bi se sadike žo sedaj poslale. Tudi bi bilo želeti, da bi sadike ne bile slabši in različne od onih, ki se dobivajo po navadni ceni in vsaj take velikosti in kakovosti, da bo vredno saditi jih, ker s samim številom in imenom kmetu ne bo pomagano in blagi namen veleslavne c. kr. deželne vlade podariti tolikošno število sadik gozdarstvu in sploh kmetijstvu v korist, ter troški in trud kmetovalcev ostal bi žalibog b rezuspešen. —o. Domače stvari. — (Shod volilcev lil. razreda) je jutri dne 15. t. m. d opolu dne ob 11. uri v mestni dvorani. Ker se bodo na tem shodu predlagali in določili kandidatje za prihodnje dopolnilne volitve v mestni zbor, bilo bi želeti mnogobrojne udeležbe. — (Matica Slovenska) ima prihodnjo sredo, dno 18. aprila ob 4. uri popoludne v mestni dvorani svoj XXIII. redni veliki zbor. Na dnevnem redu so tudi dopolnilne vol itve. Ker se posebna vabila običajno ne razpošiljajo in da bo glasovi po nepotrebnem ne cepijo, nasvetujejo, kakor pri druzih družbah, tudi pri „Matici" nekateri druži.iki, katere odbornike je letos voliti; ti so goBpodje: Bartel Anton, c. kr. gimn. profesor v Ljubljani; dr. J are Anton, prost itd. v Ljubljani; Majciger Ivan, c. kr. gimn. profesor v v Mariboru; PleteršnikMaks, ces. kr. gimn. profesor v Ljubljani; dr. Jakob Sket, ces. kr. gimn. profesor v Celovci; Šuklje Franc, c. kr. gimn. profesor na Dunaji; Vilhar Ivan, posestnik v Ljubljani; Zupančič Vilibald, ces. kr. prof. v Ljubljani; dr. Zupanec Jarnej, c, kr. notar itd. v Ljubljani; Ž o Iga r Mihael, c. kr. gimn. profesor v Celji. — Večina omenjenih je bila že dolgo vrsto let v društvenem odboru in je za društveni prospeb že obilo storila. Po §12. društvenih pravil smejo izstopivši biti zopet voljeni. Želeti je, da ima „Matica" odbornike izvedene v raznih strokah ter po raznih mestih. Pravico voliti imajo vsi udje, ust novni in letui, da le podpiše vsak svoje ime na poseben list, ali njih več skupaj, ter se volilni listki pošljejo „odboru Matice Slovenske" vsaj do 18. aprila pred zborovim s k 1 e p o ni. — („Slovenca) včerajšnja številka bila je koufiskovaiia zaradi članka „Fraucozje o Avstriji " — (Vasi Stožice in Tomačevoob Savi) sta v silni nevarnosti vsled poslednje po vod nji. Vlada je torej odredila ogled na lici mesta, ki se bode vršil dne IG. aprila. Komisijon bode izrekel svoje mnenje, kako bi se dala odstraniti preteča nevarnost — (Železniške postaje v Šiški) ne dovoli trgovinsko ministarstvo. Deželni odbor kranjski in trgovinska zbornica sta se namreč obrnila do trgovinskega ministra, da naj bi se napravila sova postaja Šiška pri Ljubljani zaradi tega, da bi vozni tariti državne že'.ezu.ee velja1' tudi mej Ljubljano in Trstom. Državni železniški svet je skleni)£vladi naitopleje priporočati napravo te postaje Glavno vodstvo državnih ,':eh znic pa se je izreklo proti novi postaj i. ker itak sedanja postaja leži večinoma v občini Šiški in ker bi tudi tačas, ko bi se izpre-menilo ime kolodvora, ne bi mogli veljati za Ljubljanski lokalni promet tariti, ki so določeni za transit. Sicer pa je južna železnica za nekatere stvari, zlasti za les, bombaž in tobačne odpadke dovolila nižje tarife na progi Ljubljana-Trst že 1887 leta, ko se je odprla proga nova Herpelje-Trst. — (Iz Litije) prišla je danes v Ljubljano deputaeija k deželnemu odboru zaradi preložitve ceste čez Bagenšperk. V deputaciji so bili gg: Li-tijanski župan I. Me še k, Šmartinski župan Ig. Zore, graščinski oskrbnik Polan, graščak Fr. H r p n, posestnik in trgovec VVakonigg, poštar L. Treo in posestnik Jaklič iz Šmartina. Načrti za novo cesto so že vsi izdelam in drugi teden pride deželni inženor g. Hrasky na lice mesta. Izvestno se bode nova cesta kmalu začela delati, kar bode za ves kraj tem važneje, ker je mnogo v Zagorji odpuščenih delavcev brez dela in živeža. — (Osep nice.) V zadnjih 24 urah za osep-nicami zbolel: Nobeden. Ozdravela: 1 ženska. Umrl: Nobeden. Ostane še bolnih 9 moških, 4 žeuske in O otrok. Skupoj 22 osob. — (Zadijaško kuhinjo vCelji) nabral je gosp. Anton Fabi a ni, trgovec v Sevnici, 30 gld. 50 kr. K tej vsoti dal je sam G gld., 5 gld. gosp. Kfunstič ostali znesek pa drugi dobrotniki. — (Premog o kope iz Zagorja,) kateri bodo odpravljeni vsled ponehanja dela v Zagorskih premogovih jamah, mora najeti Graško-Keflaška železnica v svoje piemogove jame v Keflahu dužna železnica bode namreč jemala 40.000 ton za 18 88 1. in po 90.000 ton več za leti 1889 in 1890 od Keflaške družbe, katera se je pa morala obvezati, da bode najela 150 do 160 delavcev, ki so dozdaj delali v Zagorji. — (Posojilnico) snujejo v Šebrejlab. V osnovalni odbor so izvoljeni gg. Harmelj, župan Rejec, podžupan Rejec, Lapanje in A. Močnik. — (Medveda,) 120 cm dolgega in 102 hj teškega, ustrelil je dne 12. t. m. žandarski stiarže-vodja Podmenik pod Mrzavcem. Ustrelil je trikrat vanj. Jedno kroglo dobil je medved v glavo, drugo v steguo, tretjo v trebuh. Ustreljenega medveda peljali so v Gorico. — (Razpisanih) je več mest davkarskih nadzornikov na Kranjskem. Prošnje v 14 dneh. Telegrami „Sk-venskemu Narodu": Rim 13. aprila. Včeraj je papež ma-ševal v sv. Petra cerkvi. Prisotni so bili češki, poljski, hrvatski, slovenski in francoski romarji, vsega vkupe nad 20.000 ljudij. Romarji napravili so sv. očetu velikansko ovacijo in mogočno so odmevali klici: „Slava! Živio!" Po mati podelil je papež romarjem svoj apostolski blagoslov. Po cerkvenem opravilu priredili so v preddvorji vladiki Str6ssmay er ju no samo slovenski in slovanski, ampak tudi vsi drugi romarji veliko ovacijo. Pozdrav bil je naudušen in nepopisen in Italijani so radovedno povpraševali, kdo pač more biti, ki mu velja taka ovacija. Šopronj 13. aprila. Včeraj zvečer ob 8'/a- zopet močen potres. V zelo močnx> obiskanem gledališči polastil se, dam velik strah. Mnogo jih je ostavilo gledališče v strahu, da bi utegnila nastati splošna panika. Predstava vršila se je do konca. Dunaj 14. aprila. Cesarjevič odpeljal se po noči na Ogersko nadzorovat vojake'. — Brambeni odsek bode v ponedeljek razpravljal novelo o brambenem zakonu. Szegedin 14. aprila. Povodenj preti Fel egv bazi. Pariz 14. aprila. Volilni shod v Cateau odklonil kandidaturo Boulangerjevo. London 14. aprila. Gorenja zbornica zavrgla brez glasovanja zakon, po katerem bi žeuske imele volilno pravico. Masava 14. aprila. Prvi v Italijo se vračajoči oddelki ukrcali so se včeraj. -.1 % •v? - „LJUBLJANSKI ZVOI" f-toji (192—273) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. T ii J CI: 12. aprila: Pri siosui: Kuhta, Hoohslnger t Dunaj;«. —Grrjei Trilkovi"" i/. Novega sada. — Lenenbe u iz 4 Vik<>vca. Pri Jlnllel : llitmcb, Oirner, Kifschbunr, Hochmnth g Donata. — Bakalčič i/. Roke. — Haron Tanferei iz Vi 3- nje goro. Pri av*trijhltoui certarji : PtcitTur i/. Tista. Meteorologičao poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tem- Ve-pevatnra t rovi \'.1)U Mo-krina v mm. _2 7. zjutraj 7.'1 v> mm. S-2"C »t. szh. d. jas. — 2. popol. 783 8 nun. U-2«C si. svz. jas. 0-00 mm. 9. zvečer 784*9 m. ")'()" C si IV*. jas. 1 Srednja temperatura 71". za 2 0' pod normalen). ilue 14 aprila t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj 78-35 gld. gld. Papirna renta . . . , Srebrn p. renta ..... r 80' 7( Zlata renta...... „ 110*70 — , 6" „ marčna renta .... „ 93'05 —• „ Akcije narodne banke. . . „ 866'— — „ Kreditne akcije..... „ 270 30 — „ London........n 126-85 — „ Napol......... , 1004 — - C. kr. cekini.....„ 8'87 — „ Nemške marke.....„ 62-32'/, — , 4 / državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 180 gld Državne srečke iz 1. 1*64 100 „ 16G „ Ogerska zlata renta 4°/0 . . ... 97 „ Ogenka papirna renta 5°/0 . ... • 5 „ 5'/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 108 „ Donava res. srečke 5n/0 • • 100 gld. 118 „ Zemlj. obč. avstr. 4l/://0 z'ati B**t U»tl . 127 „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — ,, Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 99 „ Kreditne srečke.....100 gld. 181 „ Radolfove srečke.....10 „ 20 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 103 ,, Traminway-društ. velj. 170 gld. a v. . 213 „ danes 78'4fi 80-75 1H» 86 98 10 8«4-— •270 75 126-H5 10-04 5*96 62 271„ nO kr 45 85 20 80 50 75 Št. 6389. Razglas. (281—1) Iz raznih ozirov prepovedana je vožuja na biciklih in podobnih strojih po vseh ozkih ulicah Ljubljanskega mesta, n. pr. po Špitalskib, Gledaliških, Šelenburgovib in jednacih ulicah; po druzih ulicah, po cestah in trg h dovoljeno je le počasi voziti se z omenjenimi pripravami. Prestopke te odredbe bode mestni magistrat kaznoval z globami do 20 gld., ali kadar bi se globa od prestopnika ne mogla izterjati, z zaporom po jeden dan za vsakih pet goldinarjev. Mestni magistrat Ljubljanski1, dne K), aprila 1888. Bolezni želodca, *** črev, jeter in žolča, *** ozdravi Lippmann-ov Karlsbadski sum či prašek DO 3 do 4 tedenski rabi, pri nenavadnem nakupič -nji toi-ške ali napravi j en ji kisline p > 4 do 6 tedenskej rabi. Raba sdravniiko priporočena. 60 kr. in 2 gld. v lekarnah. Tekoče — Dobiva se v škatljieah po (686—7) -/.h |m./I:h«m c in poarebrrnj«- okvirov areal in p. i »--.i*. k <»v i»telt 1 a, poreelaua, papirja in ilru/.ili Ht\»rii. DSf~ KZrsvuXO in tra;no. *W) Poraba za BledUJega iako priprosta. Cona steklenici a čopičem 1 6 steklenic 5 «1*1. Pniti gotovemu plačilu ali povzetju ga prodaja (2ltJ—10) FEITII .»i. v Brnu (Moravsko). DR A. ROBLEK, mestni fizik, stanuje na sv. Fetra cesti št v lekarja Maver-jn hiši. Ordinira od 8.—9. ure dopoludiie iu od 3.—4. ure popoludne. Za ulooge orezT;ačno. (980-1) Najnovejši in nsjelogauturjši Največja izber ravno tako tudi Najnižje cene. Ia ieznib in solncniki, ravno tako tudi blago za dežnike in solnčnike prodaja (159—6> BONIFACIO AGHINA, tovarna dežnikov in solčnikov, ■v Scli.ellerL"to-a.xg-ov-ili. -a.lica.ln. In., št. -5: |C Točno se izvršujejo vse poprave. "^By Delajo se tudi kostumski solncniki in dežniki. Velikansko peso, nemško in domačo deteljo, raznovrstne trave in sočivja prodaja po najnižji ceni in zanesljivo kalji v > PETER LASSNIK "V Xoix"blja,ni. Poštna naročila se proti poštnemu povze!ju hitro razpošiljajo. (163—7) Najstarejše domače zdravilo je „konc. cvet zsi ude", povBod znan pod imenom (830—'JO; Zlosterneuburški fluid za protin, Preiskan v kemićnih laborntorj h za zdravstvenopolicijske preiskave in je prodaja zavarovana z varstvena znamke. Cena ',, flac. 50 kr., veliki flao. 1 gld. Razpošilja lekar A. HOFFMANN, Klosterneuburg. Za zavijanje in vozni list je plačiti pri poštnih pošiljatvah 15 kr. pnsebe. — Pristnega i ni* v LJubljani lekar J. §woliudu; v Ilutlolfovei. i lekar IVr«l. Slaikir. Vozne karte in vozni listi Ameri Kraljevi) belgij «ki pošt ni parniki .Strti Stal* l.iiK-- iz Aoii^verposaa naravnost v New York in Philadslphio. Koucesijoiiirano od vis. c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje jako rado: koncesijonirano zastopstvo il 1 > 111 * . i i i. IV., Wo^'i*iiiyj,«'i*y,-iif«i«5—6) To krogljice ne shujšajo — kaknr mnoga dragi zdravila — stanja bolnikovega, dokler se boljSi ne čuti. Njihov upliv je, če tndi mil vemlor p.polen in blN neprijetnih nasledkov. k.-\kjholjSo srodstTO, ki sc je kedaj izumilo Očisti čreva vseli drMisdih tvarin in pusto đrofe v zdravem starji. Najboljše nahajajoče se sredstvo proti uničevalkaina oaiega življenja — neprehavljivosti in O trpnosti jeter. — Te krogljice obvarujejo pred mrzlico in Vsakovrstni m j boleznimi, ker odstranijo iz črev vse si rupepc tvarlne. Kroglice rrplrvajo hitro fn vsnder lahko, ne naprav* liiijoč bolečin. — (Je imaš hud nahod ali ti preti m,v.ln.i, to holi glava čutiš bolečino v hrbta in članih, odpravile ti bodo Seigel-ove čistilne krogljice nahod in piv mmIc mrzlico. Obloien jesih s slanim ukusom Dapravljajo Ikodlirvi snovi v želodci. Nekaj do/. Beigel-ovih krogljic bods očistilo gflodee, odstranilo slab okus in zopet, povrnilo s'ast. đo jedij, in s tem vrne se bkratu zdravje. — Večkrat [Kitasrodijo polstroh\jena živila bljuvanje, slabosti in drisko. Če se čreva s Seigel-o\imi čisiilnimi kio^lj'cami očistijo iaoih nesnag, mirejo neprijetni učinki »n zdi.i\je se povrne. — Se;gel-ove čisiilne krogljice varujejo pred nasledki nezmernega uživanja jedij in pijač — če sc uživajo, prodno gremo »pat — ne da bi kaj motile spanje. — Cena fikatljici Beigel*OVih čistilnih ki'ogljic je B0 kr. — Dobivajo se le v podol;ast'h Skatljicali v vseh lekarnah Avstro Ogerske. V Riedlingsdorfu pri Pinkafeldu, dne 6. oktobra 1S87. Vek častiti gospod! Za>-cs je čudno, kako upliva gShakerjev ekstrakt'', Izrekam svojo najiskrenejflo zahvalo. Polljlte mi hitro 1 steklenico izvlečka in 1 IkatljicO pil po povzetji. .t o>i j: Sc-ltran/.. V Stornbofu pri Češki - Tribavi, dn6 7. oktobra 1885. Velečastiti gospod! Meni poslani ,,Sbakerjov ekstrakt" sem že porabil ter se preveril, kako je dober — gotovo ni nobena sleparija — kajti jako pomagal jo proti moji žo zastarani živčni bolezni. Pošljite m< z obratno pošto šo jsano steklenico. Z vclespoštovanjem Alojzi} Kupinu, hišnik. i.stNitiiii ,.NhUkei-jov«>u;a Irvleoka** in Helgelovlh krogljle jc A.. .1. wiiite, i.iiii-ii-ii a.ondoii. Z in Varincgđan Road XQ. C Glavno zalogo iu eeutnatno rsutpo Uljalnfeo ima Ivan Nep. Ilai-fia, lekarna „uri Zlatem levu" v Krome-riž.i (na Moravskom) in so dobiva skoro v vseh lekainab v Avstriji. Javna prostovoljna dražba hoj. Iz lastnih gozdov prodam OOOO lioj, od 40 cm. debeline naprej Kdor jih želi kupiti, si jih lahko preje ogleda Hoje bodo 21). aprila t. 1. ob 3 uri popoludne na javni dražbi prodane na Vrhniki. (279—1) Z-sra,xi Tcna.šl6_ Umetne (152—14) £ zahe t« zobovja! ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo-vanfa in vse zobne operaei|4> zobozdravnik A. Paichel, poleg Hradeokega mostu, v KOblerJevi hiši, I. nadstropje. Kovčege in torbice (Koffer und Taschen) vsake vrste iu velikosti, jako lepe iu solidno izdelane, za eivliiNte In vojake, po najnižje,] coni. — 'fM trgovec na tlvbolo inijnižje ceno. — Naročbe se točno i/vrSč. — Na pismima vprašanja R dežele i. t. d. se najhitreje odgovarja. (13(>—3) Za mnogobrojne niročbe se priporoča Pmdajalnica: V Kolodvorskih ulicah št. 21. i vizitnice priporoča „Narodna Tiskarna" po nizkej ceni. tovarna za stroje v Ljiljani, zastopnik Ganz-U C«>. v Buuiuipe'ti, preskrbljuje dol.ru-znane tr«lolite raljavnike (llariguis AValzetistllhle), cilindre, Hkrbee (Aufztige), \ ae »piirale, (i-jiokiu i .i; v iu priprave za mline. Narisi in načrti napravljajo so po najnovejših skuinlab. Socci's'liieta: ¥'HnkovrNtue z>i«e In N.r«»|i r.n ebdeloVS« n|e It m. Preskrhnje hitro iduće parne Itrje iu varuiiHtne purnc koti«. Tndl iii'inavlj.i pklnove inotorje. Zastopstvo liiiUKeiiu tfc Un!i'-u nit l>iiuiiji. Indiciranj© parnili stroj©xr, ■ ijili predelovanje ■ Jainaivom, tla m« privaruje pri kurilu. (830—'J3 MARTIN POVERAJ. civilski in vojaški krojač. Jedina in največja *W kristijanskii krojačnica in zaloga vsakovrstnesa Bokna ter narejene obleke. za gospode od s1^ Cela otlcka Salonska Pomladanska suknja Hlače Cela obleka ia dečka V Gorici, na Travniku, nasproti vojašnici. " Haroihe sc hitro hi Hfvo izrrivjejo po nqjnovq}ietn t, roji za mak- *tan iti jo poitmi ceni. Uzorci ae j'Otiljajo na zahttrunjc na og'ed. 8,— naprej 20.- „ 7.50 „ 1.80 1.50 2466 Učenca, ki ie dovršil ljudsko Solo z dobrim uspehom, vnprejriie takoj prodajalnica z ntettaoiui hladom Frideriku Ilomtiua v Radovljici. 274—2) Lepa lahka konjiča, jeden rojave, drugi sive barve, elegantna kočija s popolno upravo in pa lahke sanke, vse skoraj novo, proda se po prav ugodnej ceni. Podrobno poizve se v O. kr. notarakej piHaroi v Radovljici. ^2B6—3) Zobozdravnik AVGUST SCHVVE1GER, Hotel „Stadt Wien'\ .,pri Malici44, ordinira (211—5) od 9. ure do 1 \\. ure dopoludne, 5. „ popoludne. Ob nedeljah od JO. do I. ure popoludne. BK Največja 1 .t il i ri i ij i v K">#|Mi.linj-ivu Najviija odlikovanja in zlato kolajne. Daje a) Ko neprcsiirljivi zaradi lolire'ia ukusa V prodajalnicah koloni-jalnega blaga in delika-tes ter droguerijah se dobiva kaj ? Lit pridejalo, izvrstno mesno juho. Marke: E.rtractnm Purum, Att.r Fines Herbes und Triiffel- U'iirze. Fine moke za juho iz sočivja. Napravljane pod varstvom c. kr. avstrijskega obrtnoga nadzorstva in švicarske občnokoristne družbe. • Osrednja zaloga. VVien, I., Jasomirgottstrasse 6. Prodajajo: Peter Lassnik. II. L, VVenzel. Seliussnig & Weber. - V Zagorji s K. E. Mirhelie, Ivan Miil-ler, Rudniška liratovska. Hkladnica. — V Litiji: Ivan >VaggQHik. (902-21 i nizke cene. ANA MERJESIC ? I pere in prenareja slamnike I po novih modah i2o0—3) j* t na Sv. Petra cesti h. št. 13. ^ Priporočljivo za zasobnike in krčmarje na deželi! gSr Pivo v steklenicah, 33 eksportno pivo, ki se dolgo ohrani, in močno pivo (dvojak) iz pivovarne bratov Koslerjev, v zabojih po 25 in 50 steklenic. j©va zaloga v Ljubljani. 243-3» Hiša z malim vrtom v Kranj i se proda. Natančneje pove iz prijaznosti gospa JI. Marencič. trgovka v Kranjl. (268—3) Naznanilo. Dobro istrijansko vino ua drobno in ua debelo prodaja se v hiši št. 17 v Florijanskih ulicah. Liter po '£—7) '1*1------led"^ Sezija od I. aprila do konca oktobra. KRAPINSKE TOPLICE lia llrviilslit-m. oddaljene 1 uro od postaje Zagorjnnsko železnice Zabok - HrapluNke toplic**. Do 1. junija ln od 1. septembra stanovnina za 25n/0 znižana. Mor ne nkratotberme, iuiajoče 30u do 3")° R. gorkote. Imajo eminentno zdravilno moč za proliti. trganje po ud i It in Alenki kildotrp. Isvhlado. neuralftljo, koeue nolcs.ui in rane kronično ■IriKhtijevo bolezen itd. Veliki basini, sepamtno kop li in kopeli v banjah potil-nico, zdravljenje /. guetjem telesa (maasage , električno zdravljenje. Vso moderne ngod DOfcti. Nizke cene. Zdravnik dr. Josip -'278-1) U'eiUKerl. 2 r3*--------^ r3*" ^ F*---- (272-1) FRAN CHRISTOPH-ov svetli Siik 7ai il je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. Zaradi teh praktičnih lastnostij in jednostavnoga rabljunja se posebno priporoča, kdor hoče sam lakirati tla. — Sobo so v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobiva se v jf-Kzbčnih barvah (prav kakor oljnato barvo, in brezbarven (ki daio samo svit). — Uzorci lakiranja in navod rabi dobe se v vseh zalogah Dobiva se v LJubljani pri IVANU PRAN CHRISTOPH, LUCKMANN-u: - v Celovci pri Izumitelj in jedini IzđeloVMtelj pristnega IGNACIJU TSCHAUNER-Ju. svetleg-a laka za tla, l'K A i. A & BER0L1N. +1 lil II l + UMI I >++4Hr^*4HK»; Pristno niflece križao flomace mazilo : je nuj neobhodnejte sredstvo, da S« hitro ozdravijo ult>.», opekline, kiio- i jenje in raa>, ce ne k tlo opraska ali u reže itd. in čudovito upliva , vsted svoje sestave, hitro ozdravi ter v najkrajšem easu vso nesnago potegne iz rane iii b> dobro ozdravi. — Prodaja se pb «o kr. puAica v Ljubljani i v Ickarid ?»pri ».laleia jeleuu»*. |?69 — I) , +4++«W-f++++1 *++++♦>'! I-r++++++ + t J. & S. KESSLER v BRNU, -K 4 4 4 4 t t 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja jo g"o lovo zavarovanje življenja. Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ne smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi iti jsa katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavaiovanje življenji*, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakemu udeleževati se njegovih dobrot. Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki 80 izplača po smrti preostaloj rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo. More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjenej starosti (n. pr. v 40., 50. ali 60. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej. Vse te načine zavarovanja u poljane ima v/ajemuo zavarovalna bauiiu „SI_i-^"VriCT-A." v Pragi, katere prednost je še to. da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887. iznašal l00/?, v prejšnjih letih pa tudi že po 20°/0, 25°,0, celo 48%. Konci leta 1886. bilo je pri banki „SLAVIJI14 za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,835.193 goldinarjev. Vsa pojasnila daje brezplačno • (233—ti) glavni zastop banke „SLAVIJE" y Ljubljani, v lastnej hiši (Gospodske ulice 12). FcrtliiiaiHlov^ ulice št. t sn. pojlljata proti postnemu povzetju: (130-7) Za čas stavbe oriporoča ANDREJA DRUŠKOVIČA Mestni trg št. 10 trgovina z železnino Mestni trg št. 10 v velikem izkoru In po xelo nizki ceni okove za okna in vrata, što rje za štokorioranje, drat in cvck«», samokoliiice, vezi za zidovje, tra verze in ^t;1111 železniške sine za oboke, znano najboljši Kamniški Portland in Roman cement, sklejni papir (Dach-pnppe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in njih posamezne dele. Pri stavbah, kjer ni vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo arah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železne okove. (224—4) JMr Za poljedeljstvo: Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in piužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zmirom sveži Dovski mavec (Lengenfekler Gyps) za gnojenje polja. Najceneje perilo ima Naino FERD. BILINA * KASCH v Ljubljani, Židovske ulice št. 1, Zaloga pristnega ameriškega nepremočljivega J^. in 11 i ■ j % -i o 11 n i m i m n i nnpiin cd cd katero lahko vsak sam osnaži (d CD pred 10 kr. Stoječ ovratnik za dame velja........ ,, „ „ dedke in gospode v modernih fasonih velja..............20 „ "O Zavihan ovratnik v modernej fasoni velja .... 30 „ fl\ Par maniet za dečke v moderne) fasoni velja . . 40 ,, „ „ „ dame ln gospode v vseh modernih fasonih velja..............50 ,, _ VoJaSki in duhovniški ovratniki po različnih cenah. q Kos Hyatt-mila velja............ 6 „ S varilo nedavno pojavljajočiin se jako dvomljivim ponaredbam našega pristnega ameriškega nepremočljivega kajti nemajo pred vsem lepega svita, ki je lasten našim izdelkom, ter se zategadel hitro mažejo, nemajo čiste bele barve in če se nekaj časa nosijo, poBtanejo rumene in trde. Priporočamo po najnižjih conah nftie zaklopne gumbe za ovratnike in manšete najnovejše in v najve$jej izberi. Ovratniki in manšete lz iifona po najnovejših fasonih. Velika izber najnovejših kravat ža gospode iz svile po 10 kr. in vise. (240—4) Igle za kravate, najnovejše. Velika zaloga najnovejših modnih palio po 10 kr. in vise. Pred velikimi izgubami obvaruje laMtniiio proti oonjn in ulomu vama blagajnica, ki je izvestno najboljše in najnenlihodnejše shranjevališče denarjev, vrednostnih papirjev, dragocenosti] i t. d. Marsikatero lepo premoženje bilo je zgubljeno za zmirom po požaru ali vsled tatvine za pravega lastnika, ker zaradi ne modre štedljivosti ni hotel kupiti blagajnice ali je pa to vedno odlašal. Velečastito p. n. občinstvo vabim torej, da se hitro obilno posluži moje bogate zaloge raznih blagajnie. Z velespostovanjem (•27o—1) v Ljubljani, nasproti železnemu mostu. Najboljše sredstvo proti vsem mrčesom, npliva s čudovito silo ter prežene hitro in gotovo vse mrćese, da od njih ("J."i7—2) ne ustane niti ttledu. Popolnem uniči Nteniee in holhe. Temeljito prežene fturlte in njih zalego iz kiiliiuj. 1'rcžene t ta k o f mole. Hitro nas okvoImmII Milnih muli. Varuje domače živali in rastline uirčesov In zaradi ujili liaNtfalili Imleznij. JPopoluem prežene um! nu glavi it«1. Pazi naj se dobro: Kar se v »nuient papirji prodaja, ni prava Zaelierlova apeeijal.teta. 'HH^ Samo v originalnih s tek leni e:i h did»iva ne pristen in po ceni v glavni zalogi LJubljana: J. KACHEKL, Dnunj, I., f>loltlHchiniedgSMIS« !£. Boro vnioa Mihael Kastner. Viktor Schifler. Jan. Luckmann. Peter Laasnik. H L. Wencel. Seliussnig & "VVetoer. C Karinger. Ivan Perdan Josip Terdiua. Gustav Treo. Ubald pl. Trnkoczv. Aug. Spoljarič. J. Klatier. Fran Vernic. Vel. LaSioe: J. N. Justin. Krško: Fran Zesser. Idrija: Fran Kob. Kranj: Fran Dolenc. , K. Šavnik, lekar. W. Killer. laOi: Fran K o var. Kostanjevica: Alojzij Gotsch. Tržič: Gor. LiOgateo Radovljioa: Rudolf ovo : Zagorje: Travnik: Frider k Raitharek. O. Hladnik. A. Roldek. Dom. Rizzoli, lekar. J. Schink. Fran Kovacs. j§ Gg. šolskim predstojnikom g in učiteljem (223—4) priporoča p. trgovina z železnino in orodjem na. Mestnem trgu št. IO vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja (g za sadjarejo in obdelovanje sadnih dreves, rjf in sicer: drevesna strgulja, škarje za go-senice, ročna lopatica, drevesna žaga sadni trgač, drevesne škarje, cep cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnarski nož in drevesna ščetka. Orodja so vsa ua lepo popleskani leseni plošči urejena in po prav nizki ceni. Saga, ^ ilnik, U£ O C > N Elegantne na Mestnem trgu štev. 15. v velikej izberi po čudovito nizkih cenah priporoča naMr.TtrflUL. MIKUSCH, iz