Leto VIII, štev. 41
Uublfana, četrtek 17. februarja 1927
Poštnina pavšaiirana.
Cena 2 Din
и lihij» ob 4. WBtr»l. ва
Stane mesečno Oin »5 —; sa ia» zematvo Din 40*— neobvezno.
Oglasi po tarifa.
Ilpedniiivo 1
Ljubljana, Knaflova ulica fttev. 5/L Telefon itev. 7*, ponoči tudi Itev. 34.
«J TJ
		' 1
mm	.-V."	
		
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravništvo: Ljubljana, Prešernov» ulica fct. 54. — Telefon 4t. 36.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica St. 4. — Telefon St. 4.9s
Podružnici: Maribot, Barvarska ulica St t. — Cel|e, Aleksandrova cesta.
Račun pri poStnem ček. zavodu : Liub-iana št 11.84s - Praha čislo 78.180. Wien, Nr. 10S.S41.
Pekel pod vlado rimsko-pravoslavnega sporazuma
Velik sovor Svetozarla Pribičevica v Narodni skupščini
Vodja SDS je ob napeti pozornosti celega parlamenta in ob burnem odobravanja celokupne opozicije podal uničujočo kritiko notranje in zunanje politike današnjega režima: „Narod je pričakoval, da ga ogreje solnce iz Beograda, a je dočakal, da ga bije toča."
Beograd, 16. februaria p. Kot glavni govornik je v današnji budžetnl debati nastopil v imenu Samostojne demokratske stranke poslanec Svetozar Pribičevič. Uvodoma je zaprosil predsednika Narodne skupščine, naj vpliva na ministrskega predsednika, da poda zbornici iziavo o notranjem In zunanjem položaju drfave. Finančni minister je otvoril proračunsko deba'to s finančnim ekspczejem, potrebno pa Je bilo, da tudi predsednik vlade pove skupščini kakšen je naš politični položaj, že zaradi tega, ker vlada ni podala v zbornici nobene deklaracije. Zelo slaba Je praksa, ki Jo je g. Uzunovič uvedel, da se v naši skupščini ne govori o zunanji tn notranji politiki.
Politični skoki g. Uzunoviča
a Pribičevič je potem nadaljeval: »Vidim g. Uzunoviča (posl Kosta Tlmotijevič: »Zelo potrtega!«) že v par vladah raznih političnih smernic. Najprej Je bil v vladi Narodnega bloka. Kmalu potem smo ga videli v vladi narodnega sporazame z g. Radi čem. Skoraj nato Je stopil na želo vlade narodnega sporazuma ln Je proglašal da je sporazum temeljna politika naše države. Malo časa potem ga vidimo na čelu vlade novih političnih smernic: sodelovanja z g. Korošcem. Ako bi se bilo to zgodilo po daljših pavzah, bi mogli to še razumeti. Toda g. Uzunovič stopa na čelo vlad raznih političnih smernic hitro drugo za drugo. Skoraj se nam zdi, da mu je vseeno, kakšno smernico imajo njegove politične kombinacije. Njemu Je le za to, da Je na čelu teh političnih kombinacij. Od resortnlh ministrov Je menda v najtesnejši zvezi z ministrskim predsednikom notranji minister, M je nekako njegova desna roka.
Tudi zunanji minister
Je stalen v teh vladah, kakor le njegov šef. Minister za notranje posle je dal zapreti g. Radiča, ko je bil na krmilu Narodni blok. Par mesecev potem Je radičevska stranka obtožila istega notranjega ministra. O. Uzunovič je bil v vladi Narodnega bloka, potem je vodil politiko narodnega sporazuma Sibov in Hrvatov ln Je proglašal, da je sporazum z Radičem temeljna politika naše kralievine. V vladi z g. Korošcem pa vlada g. Uzunovič brez Hrvatov.
Z našega stališča narodnega edlnstva
ne bi ugovarjal temu, ako bi se, ustvarila dobra večina v skupščini. Sem pa proti temu, da se ustvarjajo plemenski bloki. Ustvariti Je treba enotne večine, da se more v Narodni skupščini sestaviti taka vlada, ki bi mogla z njo delati. Ako pa g. Uzunovič proglaša, da je politika sporazuma fun-damentalua politika naše države. Je zanj res fatalno, ako ima po svoji lastni Izjavi kabin/t brez Hrvatov. Ministrski predsednik le dosegel s svojimi šestimi vladami v resnici svetovni rekord. O. Briand Je bil v dvajsetih letih na čelu tolikih vlad, kolikor iih je sestavil g. Uzunovič v enem ne celem letu. Mislim, da gospod Uzunovič za svojo osebe ni na mestu za sestavljanje kabinetov, ker se n.tbena njegovih vlad tri stabilizirala.
Ko je bil pokojni Nikola Pašič na čelu vlade se je reklo: -Pašič je star, Pašič ni ekspe-ditiven, s Pašičem ni mogoče rešiti nobenega važnejšega, času primernega narodnega in državnega vprašanja!« Ko Je gospod Uzunovič strmoglavil Pašiča in prišel na njegovo mesto, so isti ljudje govorili: »Sedaj imamo novo moč, mlajšo!« Gospod Uziunovič sam je označil kot najvažnejšo lastnost svoje vlade, da je ekspedl-tivna. Toda g. Uzunovič je bil vedno eks-peditiven le v rušenju svojih kombinacij, nikakor pa ni pri stvarjanju in vodstvu državne politike . . . Nekaj, kar je strahovito nemoralno, je
vstop g. Krste Miletiča v kabinet g. Uzunoviča. Vsi se spominjamo, kako je v »Politiki« g. Krsta Miletič Izjavil, da bo posebna depu-tacija zaprosila za avdijenco pri kralju in predložila tudi skupščini nujno Interpelacijo s protestom proti ministrom Ntečlču, Ma-kslmovlču In UztmovUa, ki da so agi ti rali s kraljevim Imenom proti Pašiču. Naglašal Je. da Ima dovolj dokazov, da strahovito obtoži te tri ministre. Danes pa vidimo, da so ti gospodje zopet lepo skupaj. Ne mislite. da narod take stvari pozabi. Ljudstvo smatra, da je politično nemoralno, da sedi g. Makstmovič skupaj z g. Krsto Miletičem te da Je g. MiletJČ vstopil v Uznnovičev kabinet.
Razkriti hočem še eno nemoralnost, Id je vgnezdila v današnji viadL
Min. predsednik ie obrazložil svoj gospodarski program, toda ne v Narodni skupščini, ampak novinarjem. Med drugim je rekel, da se bo vlada borila proti luksuzu. Mislim pa, da je
največji luksus v naši državi, kakršna Je danes, predsednik vlade brez portfelja. Govornik navaja Mussolinija, Pomcaréia, Marxa, ki vsi opravljajo tudi resortne posle. Naš g. Uzunovič pa le povz-dlgnjen kot edini minister brez portfelja. Ako bi mu prometni minister general Mi1o-savljevič ne bil prepustil izdajanja brezplačnih železniških voznih listov, bi g. predsednik ne imel nobenega posla. (Buren smeh v vsej skupščini.)
G. predsednik je odkril, da
Imamo v vladi posebna postranska ministrstva.
Taka postranska ministrstva sta dobila njegova draga in velika prijatelja gg. Miša Trifunovič in Milorad Vujičič. Ko sta vstopila v vlado, nista vedela, kakšen resort dobita. Kakor se mečejo kovčegi v hotelske sobe, tako je tudi ministrski predsednik premetaval ministre iz resorta v resort. In ko sta se ta dva ministra oprostila svojih portfeljev in dala ostavko, je Uzunovič zmlgnll z ramo ln rekel: To nI nič važno, ker se bosta resorta Itak spopohiila. (Glas med radikali: To Je naša Interna stvari) Pribičevič: To ni vaša stvar, to Je stvar vse diržave. (Timotijevlč: Vaša stvar Je kakšna kuharica, ne pa minister.)
Kar v vladi Uzunoviča posebno bije v oči, kar je
neparlamentarno in neustavno, Je, da vidimo v vladi Uzunoviča tako zva-ne ministre strokovnjake. G. predsednik vlade bo dopustil in priznal, da vse avtoritete državnega in ustavnega prava stoje na stališču, da je parlamentarna vlada, kakršna mora biti v naši državi po čl. 1. ustave, ona vlada, ki ni samo odgovorna parlamentu, temveč Id Je sestavljena iz vrst parlamenta. Pribičevič citira debato Iz usiavotvorne skupščine, ko se je dopustila Izjema le za vojnega ministra, ter navaja, kako je to v drugih državah. G. Korošec Je imel prav, da je tako ogorčeno obsojal
imenovanje generala za ministra saobračaja.
V svojem govoru na Vrhniki 2. ianuarja je glasom »Slovenca« navajal svoj razgevor z Uzunovičem ob priliki ponesrečenega poskusa, da vstopijo klerikalci v vlado, povedal je, kako silno ga Je ogorčilo, da vstopajo v vlado generali, povdarial je, da Je SLS demokratična stranka in da ne more sprejeti generala, ker je to proti demokraciji. Dr. Korošec je posebno naglašal: Ne gre, da bi generali vladali našemu ljudstvu, oni naj bodo v vojašnici, naj bodo za tisto, za kar so določeni, politiko naj puste našemu ljudstvu. »Tako sem rekel g. Uzunovlču te ntu izjavil: Ne morem!« Pribičevič nadaljuje: Ta »ne morem« dr. Korošca, ki ga je rekel Uzunoviču, se je po preteku enega meseca pretvoril v: »pokorno javljam, razumem gospod Uzunovič!« (Buren smeh v vsej Narodni skupščini.)
Pribičevič povdarja izjavo Uzunoviča, da Je v prometnem ministrstvu bil kaos in da Je bil potreben general strokovnjak, da v ministrstvu napravi red. To je prava
katastrofa in bankrotstvo radikalne stranke,
da oni iz svojih vrst niso mogli najti človeka, temveč da so morali privesti generala. To je najboljši dokaz, da radikalna stranka ni sposobna za vodstvo državnih poslov.
Moralične in politične osnove klero-radikalske koalicije
Pred kratkim časom smo imeli sporazum med radikalno stranko ln HSS. G. Uzunovič je ognjevito branil ta sporazum, sedaj pa se meče ogenj na HSS in napravil se je sporazum z dr. Korošcem. Uzunovič je napravil veliko napako, ker skupščini ni povedal
zakaj in na kateri načelni bazi je napravil sporazum z SLS,
kakšno smer ima politika tega kabineta te kako se bo ta sporazum izražal v velikih vprašanjih, posebno v vprašanju šolskega zakonodajstva in v vprašanju konkordata. Konkordat, ki naj ga naša država sklene z Vatikanom, hi Izgledal popolnoma drugače, ako bi bila v vladi SDS, kakor sedaj, ko Je na vjadi stranka g. Korošca. Ali je g. Uzunovič pred sestavo svojega najnovejše-sa kabineta z vodstvom SLS ventilirai to
važno vprašanje? Vlada Narodnega bloka je stala
na stališču edinstva naroda,
ki bi se imelo po ustavi Izvesti v vseh panogah državne uprave. Posebno pa v šolstva Jaz bi b'1 ze'o vesel, ako bi me gospoda iz SLS demantirala, vem pa, da Je načelno stališče SLS da smo Srbi, Hrvati in Slovenci trije narodi. Vprašam g. Uzunoviča, ali Je to naše veliko vprašanje razpravljal z SLS prej, nego je člane te stranke uvedel v svoj kabinet? DaUe vprašam ministra prosvete: ali bodo odslej, ko so gospoda iz SLS na vladi, v šolah naše države, posebno pa v Sloveniji učili našo deco, da so člani enega nerazdeliivega naroda, ali da so î'anl treh narodov. Mislim, ako |e to za g. Uzunoviča malemkcst, ako se to vprašanje njega ne tiče, ako Je zanj nevažno, da je za nas zastopnike naroda to eno največjih vprašanj našeSa narodnega In državnega življenja In s pravico zahtevamo, da g. Uzunovič da precizno obvestilo o tem vprašanju. (Burno pritrjevanje.)
Velika zunanjepolitična vprašanja
Vsa država je vznemirjenja zaradi zunanje sîtuacUe. Država se nahaja v težki krizi. Govori se, da radi te težke zunanje krize ne moremo iti na volitve, dasi je potrebno, da narod razčisti situacijo. Vsekakor le v središču interesa
odnošaj naše države napram Italiji
Mussolini je nedavno, rekel, da se Italija mora razširiti ali pa eksplodirati. Je H vstop Mussolinija v Albanijo, Je B tiranski pakt posledica tega Mussolinijevega načela, da se rtalija mora razširiti, in ali to pomeni, da se ItaHla more razširiti na Balkanu? AH Je odgovorni vodja naše zunanje politike sploh sposoben, da nam kaj pove ln ali nam more razložiti zunanjo situacijo? Res je, da Imamo dragocena prijateljstva ta mislim, da država, kl Je v zvezi Male antante. ni Izolirana, naša država se lahko naslanja na veliko prijateljstvo Francije, vem pa. da nismo dobro očvrstlil In organizirali svojih prijateljstev In zvez 1. 1923.
Ko sta se Pašič ln Ninčlč vrnila Iz Rima,
sta bila navdušena. Trdila sta, da so Italijani velik in Iskren prijatelj našega naroda. Jaz sem že tedaj rekel: Ne bodite tako sentimentalni In nikar ne verujte, da je Mussolini prijatelj naše države. Takrat se je govorilo, da je Mussolini posebno prijatelj Srbov, zlasti pa Srbijancev. Ako katerega nima rad, s>0 to Hrvati in Slovenci, toda nas Srbe pa ima rad. Naglašalo se Je, da je glavna naloga naše zunanje politike, da spoprijateljimo Italijo s Hrvati in Slovenci. One. ki so tako govorili, so dogodki uverili, da Italija tudi Srbov nima rada, da gotovo nima rada Srbijancev, ker pot v Zagreb iz Albanije vodi najprej prelko Beograda. (Klic: Propadla je Avstrija, pa bo propadla tudi Italija!) Pribičevič: S takimi klici ne bomo izpcdblli Italijanske ekspan-zijske politike, temveč samo tako, ako Imamo na čelu avtoritativno vlado, ki ima moč in vpliv, da tudi v Evropi najde prijatelje proti tej politiki.
To, kar se dela v Italiji proti naši državi,
se ne dela nikjer. Ne vem, ali je naše ministrstvo obveščeno, kolika propaganda se v Italiji vrši proti naši državi. Opozarjam na to, da vlada, ki ima deset glasov večine, nima zadosti avtoritete, da reši težak zunanji položaj.
Pribičevič nato govori
o odnošaji h naše države napram Madžarski.
V zadnjem času so se vršili nekaki razgo» vori z Madžari o ureditvi naših odnošajev. Ne pozabimo, da v današnji madžarski vladi, kateri je na čelu grof Bethlen, imajo madžarski šovinistični elementi veliko be« sedo in da še vedno velja geslo, da se mo« rajo vsi Madžari zediniti v borbi za osvo« fcojenje zasužnjenih bratov. Zahteva se re« vizija mirovnih pogodb, posebno trianon« ske pogodbe, po kateri bi se razdeljene madžarske pokrajine zedinile. V madžar« skem parlamentu se pogosto čuje govor o tem, da 3 in pol milijone Madžarov živi pod tujo oblastjo. Nedavno je madžarski general Sipos rekel, da mora biti sen bo« dočih madžarskih generacij, da osvobodijo zasužnjene brate. ,7idite, kako govori ma« džarski parlament, kako govori madžarski ministrski predsednik in madžarski gene« ral. Dalje govori Pribičevič
o politiki povrnitve Habsburgovcev
n* madžarski prestol. V času takozvane« ga Karlovega puča smo izjavili, da smatra« mo povratek Habsburgovcev na madžar» ski prestol za casus belli. Na tem stališču mora vztrajati tudi današnja vlada.
Pribičevič dalje kritizira
postopanje zaveznice Rumunije
in govor ministrskega predsednika v Bukarešti, ki je bil objavljen v naših listih.
Ali je dostojno Narodne skupščine, da nič ne vé o vsem, kar se dogaja v zunanji politiki? (Timotijevic: Vlada nam dovoljuje, da kupujemo novine in ee iz njih informiramo.) Pribičevič citira dalje govor češkega ministra za zunanje stvari dr. Beneša, ki je pred tremi tedni obširno poročal v odboru za zuna-njo politiko češkoslovaške o zunanji situaciji. Po njegovem govoru je sledila cela debata o njegovem ekspozeju in vse stranke so se udeležile te debate. V vsej državi se je govorilo o zunanji politiki,
pri nas pa niti nimamo odbora za zunanjo politiko.
Jaz ee čudim samo poslancem vladne večine, da ne skočijo in rečejo ministrom: Saj mi nismo vaše sluge, temveč vaši gospodarji.
Pred sestankom oblastne skupščine
Dne 23. februarja se sestanejo oblastne skupščine. Želel bi, da dobim od vlade kakršnokoli izjavo, da bi vedel, kako bodo oblastne samouprave delovale. Kako je urejeno finančno vprašanje oblastnih samouprav? Naš uarod pravi: Dosti je! Ako se bodo potrebščine oblastnih samouprav pokrivale z novimi dokladami in davki, bo narod te samouprave zasovražil in jih bo pro-kleL
Narod ne prenese nobenih novih davkov in doklad.
Vlada bi morala obenem z Narodno skupščino proučiti to vprašanje in seetaviti anketo o vprašanju, kateri državni dohodki bi se morali prepustiti samoupravam, da bi mogle funkcijonirati in vršiti svoje velike nalogo. Ako se resno lotimo tega vprašanja ln ako se bodo oblastne samouprave dovolj dotirale, bo to največje in najsignrnejše sredstvo, da se izpodbija vsakršni federalistični pokret Ako bo narod videl, da oblastne samouprave funkcijonirajo, da imajo znatne kompetence in da se samouprave spoštujejo, bo vsaka sled federalizma izginila. Ko je Herriot govoril o unilarizmu in federalizmu, je rekel: Unitarizem je ustvaril genije francoskemu narodu, federalizem je ideja germanske rase nemškega naroda.
Partizanstvo in teror v državni administraciji
Do neznostnoeti se je razvilo strankarstvo v državni administraciji Teror oblasti postaja vedno večji. V primorsko - krajiški oblasti je SDS dobila nad 50.000 kroglic, danes pa tam nima skoro nobenega občinskega odbora! V občini Srb n. pr. je veliki župan imenoval komisarja, ki je kot nosilec radikalske liste izvedel volitve. Čuvarje skrinjic so odstranili, našega kontrolorja 60 z fizično silo vrgli lz dvorane in proglasilo ee je, da je bil izvoljen radikalni občinski odbor. Par tednov nato je pri oblastnih volitvah v isti občini SDS dobila 1200 glasov, radikali pa 105! (Buren smeh, ogorčeni klici.) Gospoda vprašam, ali ni to razbojniški poskus? Narod v novih krajih je pričakoval, da ga ogreje solnce iz Beograda, sedaj pa pravi, da ga iz Beograda bije led. Samo nadaljujte tako! Ako vlada ne stori potrebno, da se taka razbojniška uprava odstrani, bom imel korajžo, da narod pozovem, naj jo sam odstrani. (Uzunovič ves rdeč vrti glavo in kliče: To nam je pretil tudi Demetrovič!) Ne more se dopustili, da srezki načelniki vladajo po Bachovem sistemu.
Gospodarska kriza in vlada
G. Uzunovič je dopovedoval gg. novi» narjera, da bo vlada vse svoje moči pora« bila zato, da reši našo gospodarsko krizo. Gospodarsko krizo more rešiti samo močna vlada, ki ima polno zaupanje. Ko je bila v Franciji lansko leto velika go« spodarska kriza, je Poincaré sestavil vi a» do, v kateri je bilo šest bivših ministrskih predsednikov, vlado, ki je bila sestavljena od poslancev desnice in levice. Ta vlada Poincarejeva je imela avtoriteto v franco« skem narodu in je rešila gospodarsko kri« zo. Današnja vlada pri nas pa nima naj» elementarnejših pogojev za reševanje, ona nima zaupanja naroda. (Radikal Marku» šev: Vi se jezite, ker niste v vladi!) Pri» biče vid: Ne gre za mene, gre za vse druge stranke, ki so bile za tako vlado, jaz pa zares ne bi želel, da bi bil z vami na vladi.
Edino pravilna pot
G. Uzunovié je kroni izjavil, da se vo» litve ne morejo vršiti, ker je parlament potreben radi težke zunanje situacije. -Vprašam vas, kdaj je bil parlament vpra« šan glede kakršnegakoli zunanjepolitičnega vprašanja? Zakaj nam je sploh potreben parlament v zunanji politiki, ko ga pa ni» kdo nikdar, ne vpraša?
Zahtevati se mora od vlade, da se spreji me nujen zakon, s katerim bi se ustava cživotvorila, da se sprejme uradniški za* , kon, s katerim bi se uradniki izločili iz po> litične borbe, s katerim bi se onemogoči» lo, da bi se uradniki metali v politični are« ni kot korteši posameznih strank, da se onemogoči zloraba javnih oblasti.
Svobodne volitve so interes krone in države.
Krona bo mogla krizo sigurno rešiti samo tedaj, ako bo vedela, da ima pred seboj praie zastopnike naroda, ne pa poslance, katere je privedla policija. Če pri svobodnih volitvah nobena stranka ne dobi homogene absolutne večine, pomeni to, da je narod napotil stranke k sodelovanju. Šele po takih volitvah bi mogle stranke delati skupno. Da presekam vse nadaljne kom entame v javnosti, moram reči, da se izjavljam ne samo proti vojaški in civilni diktaturi in za polno spoštovanje parlamentarizma v državi, temveč tudi proti vsakemu poskusu za ustvarjanje tega ali onega stanovskega značaja naše države, ker smatram da je vse to kršitev velikega nesmrtnega načela suverenitete ali veličanstva naroda. (Tako jel Burno odobravanje.) Stanovsko pomeni, da ni suverenitete naroda. Ziv-ljenski interes vseh strank je, da se zagotovi spoštovanje parlamentarizma v tej državi.
Nezakonitost osnova kleroradî-kalskega pakta
Sporazum goep. Uzunoviča s stranko dr. Korošca je ustvarjen na nezakonitih in protizakonitih osnovah. Eden od prvih pogojev gosp. dr. Korošca za vstop v vlado je bil ta, da se izpremeni uredba o poslovniku za oblastne skupščine v tem pravcu, da se oblastni odbori volijo z večino glasov, ne pa proporcionalno. (Minister Boža Maksimovié: To ni točno.) Pribičevič: Potem pa vprašam, ali je res, da je minister za notranje stvari objavil povsem protizakonito nov poslovnik, odnosno izprememil veljavni poslovnik v tem smislu? (Maksimovié: Bes je, da je ta predpis izpremenjen. Klici: To je nezakonitol Maksimovié: Nezakonit je bil predpis, toda ni nezakonita izprememba! Dr. Srgjan Budi-eavljevič: Le potolažite se. Državni svet bo ta vaš sklep razveljavit ker je to čista nezakonitost.) Stranka gosp. Korošca je pri vst«>-pu v vlado zahtevala to zato, da bi si rasigu-r&la svojo večino v dveh slovenskih oblastih in da bi tam v oblastnih odborih br-es vsake kontrole in kritike izvedla v oblastni skupščini svoje homogene odbore. Ko pa je stranka gosp. Korošca znala sebi to osigurati, bi morala reči narodu še nekaj drugega. To je
ali so se z vstopom v Uzunovl<5evo vlado klerikalci obvezali,
da bodo odobrili vse one konvencije, ki so bile sprejete med našo državo in Italijo in posebno bi bil dolžan povedati gosp. Korošec narodu, da se je obvezal da bo glasoval tudi za tako zvane nettunske konvencije? (Klici: Oni molče!)
Vlada tolažbe z nebeškim kraljestvom
Kar se tiče proračuna samega, je glavna odlika današnjega budžeta to, da se nadaljuje slabo gospodarstvo. Finančni minister sam je priznal, da 60 «obremenitve velike». Vendar pa je današnja vlada dovolila, da davčne obremenitve ostanejo še nadalje. In namesto, da se zmanjšajo, vlada to veliko nepravilnost utrjuje, namesto da bi se izvedla proračunska deflacija. sprejema se
proračunska stabilizacija na temelju preobremenitve naroda in na temelju
neenakih davkov. To pomeni, ds bo gospodarska krisa trajala dalje in se bo poslabšal težki položaj države in naroda. V teh težkih in kritičnih časih se vlada zadovoljuje 9 tem. da za bodočnost daje obljube, praksa današnje vlade eo obljube za bodočnost. Zdi se, da bo vlada pod vplivom spoštovane klerikalne stranke v Narodni skupščini v bodoče na vsa vprašanja odgovarjala: Bodite potrpežljivi, ker vaše je nebeško kraljestvo. Vlada našemu narodu samd lahko priporoča nebeško kraljestvo, ker je na današnji zemlji nevzdržen pekeL (Buren smeh.) čakajoč na to obljubo se mera narod pomiriti s svojim obupnim življenjem v deželi pekla pod vlado rimsko - pravoslavnega sporazuma. (Burno ploskanje pri vsej opoziciji in pri enem delu radikalov.)
Uzunovič odgovarja Pribičeviču
Vtis Pribičevičevega govora je bil tako globok, da se je min. predsednik čutil primoranega takoj odgovarjati Bil pa je v svojih izvajanjih izredno nesrečen. Uvodoma je g. Uzunovič omenil. da mu ni ljubo, da se na ta način kritizira budžet Ekspozé finančnega ministra je bil resen in ga je zlasti resno vzel posl. Voja Veljkovič. Trebalo bi se oizirati na izvajanja ministra Markoviča. (Klici pri SDS: Čakajte, pride vse na vrsto!) Vlada ima gotovo obširen program, ve pa, da ga ne bo mogla v celoti Izvesti. Uzunovič pravi, da ni on kriv, ako se g. Pribičevič ni mogel prilagoditi novim razmeram. Min. pred-
sednik je zadovoljen, ker je baš vlada Narodnega bloka, vlada g. Pribičeviča s svojim delom prinesla te ugodne rezultate, da se je mogel napraviti sporazum s HSS in pozneje z SLS. Res je vlada Narodnega bloka povzročila iz-premembo stališča radičevcev, ki so po svoji marčni deklaraciji omogočHi sporazum z radikali in Uzunovič ni kriv, da se Pribičevič ni udeležil novih kombinacij. (Klic samostojnih demokratov: Pted dvema dnevoma je Radič tajavii, kako je bil prevaran od vas radikalov in da ima Pribičevič prav, ko je rekel, da je sporazum med radičevci in radikali nemogoč!) Uzunovič je na ta Idic
molčal. Dalje je rekel, da res v današnji vladi ni nobenega Hrvata, da mu je to posebno žal, da pa vlada vendar ni vlada proti Hrvatom. Uzunovič pravi, da se ni treba čuditi, da on vedno prihaja kot predsednik, da ima za seboj solidno večino. Prihajal bo vedno, dokler bo imel tako večino. On ni kriv, ako so prihajale razne krize vlade, krize je izzval Radič. (Klici iz opozicije: Zakaj ste ga pa potem vedno znova vzeli v vlado.) Uzunovid pravi, da je moralo tako biti.
Ako je bil sprejet general v vlado, ni bil sprejet kot general, nego kot strokovnjak, ker je težko stanje v prometu treba urediti. Isti razlogi so dovedli tudi do tega, da le postal finančni minister neparlamen-tarec, kl je znan strokovnjak. Glede sporazuma z SLS omenja, da, ako se bo glede konkordata zavzemalo kako drugo stališče, da se bo to vprašanje z njimi uredilo pravočasno. Dalle navala, da je radikalna itranka pripravljena sodelovati z vsemi strankami, ki želijo, da se država uredi. Priznava, da mu ni uspelo sestavit! do sedaj take vlade, toda on ni kriv, ako druge stranke nočejo z njim. Obljubi, da bo minister za zunanje stvari dal odgovor v Narodni skupščini o vseh vprašanjih zunanje politike. Naša Javnost ne potrebuje niti trenotek biti v skrbeh, da Je radikalna stran-
ka uničila radikalne principe, ker radikalna
stranka na njih počiva.
Nato dobi besedo radi osebnega pojasnila Svetozar PriblčevkJ, Id ponovno polemizira z min. predsednikom. Ako sem dobro razumel g. predsednika, se radikali akomo-dirajo vsakemu stanju. MI ae ne moremo akomodirati vsaki situaciji. Priblčevič se čudi Uzunoviču, ki zameri opoziciji, da tako često ruši vlado. Vlade ne ruši opozicija, temveč Narodna skupščina. Čudim se, da Uzunovič iz tega ne izvaja posledice. Vsa država pravi: dosti Je s takim parlamentom, dosti je z Uzutiovičem, nam je potrebna vlada močnejše avtoritete. Urtrno-vičeva vlada je od naroda dobila ie naprej nezaupnico, ker so radikali in SLS ostali v eklatantmi manjšini pri oblastnih volitvah. Vprašanje konkordata in šolskega zakonodavstva sem namenoma povdairil, ker sta ti dve vprašanji sedaj na dnevnem redu. Kar se tiče generala, Je g. Uzunovid ustvari! opasen precedens. Ako more sedeti v vladi en general. lahko sedita tudi dva, jih lahko sedi deset, pa tudi štirinajst. Da je ta precedens ustvaril to, Je zgodovinska zasluga Nikole VI. Uzunoviča ter klero -radikalske vlade. (Bnren aplavz, Uaunovld mola.).
Seja Je bila zaključena ob 2. Jutri Je Interpelacij ski dan.
Včerajšni politični dogodki v Beogradu
Nesklepčnost seje anketnega odbora. — Razpust Jovanoviče-vega kluba. — Plenarna seja zakonodajnega odbora. — Nov predsednik odbora za izenačenje davkov.
Beograd, 15. februarja, p. Danes po- ! ka v osebi posl. Bogoljuba Kujundžiča, oo&dne se je zopef sestal plénum anket-	J—" —-»-л-.ч, <*
nega odbora, da razpravlja o raznih interpelacijah proti bivšim ministrom. Med njimi se nahaja tudi interpelacija klerikalnega poslanca Hodžarja proti bivšemu ministru Žerjavu. Soglasno je bilo mišljenje, da ta interpelacija, ki je prosti prepis novinarskih člankov iz Radikala, katerih avtor urednik Ivanič je bil na tožbo dr. Žerjava medtem obsojen radi klevete na 3 mesece zapora, ne more tvoriti predmet resne razprave. Pojavil se je predlog, naj se interpelacija izroči v študij dvema članoma odbora, da predložita, ali se naj o tej stvari v anketnem odboru sploh še obravnava ali pa se jo naj položi ad acta. Ker ni bilo navzočih dovolj članov anketnega odbora, je bilo sklepanje odloženo. Nato je bilo govora o interpelaciji posl. Sečerova, oziroma o obtožbi Velizarja Jankoviča radi odkupa orientalskih železnic. Zadevo proučuje poslanec Svetislav Popovič, ki bo podal konkreten predlog anketnemu odboru.
Danes popoldne je imel sejo skupščinski odbor za zakon o izenačenju davkov. Izvolil si je novega predsedni-
ker je dosedanji predsednik g. Krsta Miletič postal minister.
Beograd, 15. februarja, p. Klub Ljube Jovanoviča je imel danes sejo, na kateri je sprejel na znanje, da so se njegovi člani vrnili v matični radikalski klub. Predsedništvo skupščine je prejelo obvestilo, da je posebni radikalski klub prenehal obstojati.
Beograd, 15. februarja, p. Danes popoldne je imel sejo plénum zakonodajnega odbora. Takoj početkoma je poslanec Superina (HSS) pokreni! vprašanje, je-li zakonodajni odbor sploh kotn-petenten, da razpravlja o zakonskem načrtu o centralni upravi, češ, da ta načrt ni nikak izenačevalni zakon, ampak popolnoma nov zakon. Minister Vasa Jovanovič se čudi. da je posl. Superina postavil to vprašanje šele sedaj, ko je zakon skoraj gotov. Posl. Ladislav Polič se pridružuje Šuperinovemu mišljenju. Predsednik odbora izjavlja, da je to vprašanje sporno in da bo zahteva! od vlade pojasnila, zakaj je ta zakon prišel pred odbor. Nato se je vršila razprava o čl. 9. in 10. načrta.
Za nesrečne kraje prizadete od potresa pomoč ni nujna
Tako so odločili včeraj kleroradikali. — Uzunovič smatra, da je najprej e treba zbirati podatke. — Komur je hiša porušena, naj spi pri sosedu. — Nadaljevanje proračunske debate.
Beograd, 16. februarja r. Danes dopoldne Je vlada imela sejo, na kateri je sklepala o predlogih samostojnih demokratov in ostalih klubov glede nujne pomoči po potresu prizadetim krajem. Vlada Je sklenila, da odkloni nujnost vseh teh predlogov.
Za današnjo sejo Narodne skupščine je zavladalo veliko zanimanje. Najavljen je bil govor vodje SDS Svetozarja Pribičeviča o proračunu. Diplomatske lože so bile zasedene, takisto tudi galerije ds zadnjega kotička.
Seja se je pričela ob pol 11. Po sprejetem zapisniku je rporočil predsednik Marko Trifkovič, da stopi na mesto pokojnega poslanca Bešireviča posl. Haidar Asanovid. Skupščina je to odobrila. Nato je skupščina razpravlja'a o nujnosti predlogov posl Grisogona (SDS), Jovanoviča In Preke, ki zahtevajo takojšnjo državno pomoč za kraje, ki jih je zadela potresna katastrofa. Posl. Prvislav Grisogonb Je izjavil v Imenu SDS, da Je pričakoval, da bo vlada sama od sebe storila primerne korake in nudila takojšnjo pomoč ponesrečenim krajem. Vlada pa je šla preko te elementarne nesreče molče. Če vlada sama noče ali ne more, naj prepusti Narodni skupščini, da ona določi v.šino pomoči. Nato je navedel ftevilne podatke o obsegu nesreče in o povzročeni škodi. Citira brzojavko lz Malega mesta blizu Stona, ki javlja, da se Je tamkaj porušilo nad 100 hiš. Zahteva v Imenu SDS takojšnjo pomožno akcijo. V istem smislu in za nujno pomoč so še govorili zastopniki vseh ostalih opozicijskih strank Kapetanovič (DZ), dr. Ladislav Po-Bd (ied.), Stijepo Matešič (rad.) in Dimitrije Vujič (zemlj.).
Predsednik vlade Uzunovič je Izjavil, da globoko obžaluje nesrečo, da pa je treba najprej hladnokrvno zbrati potrebne podatke o višini In obsegu škode. Ako Je kdo ostal brez krova, naj spi začasno pri sosedu. Da pomiri opozicijo, ki je kazala znake ogorčene nezadovoljnosti, je Uminovid izjavil, da bo vlada izdala potrebna navodila veKkim županom v doUčnlh krajih In odredila, da čim prej zberelo podatke in da po možnosti priskočijo na pomoč prebivalstvu (Ostri medklici.) Sledilo Je glasovanje. Vladna večina je odklonila nujno pomoč po potresa prizadetim krajem. Opozicija protestira ogorčeno. Nastane oglušujoč krik.
Ko se Je razburjenje poleglo, odgovarja predsednik skupščine na vprašanla posL Mirka NeudorferJa In dr. Stanka Sibenlka. Minister notranjih del Boža Makslmovlč pa na vprašanja posl. Kujundžiča o srezkem poglavarja Ševlčn, U Je baje izvršil pone-
verbe. Po manjših formalnostih se preide na dnevni red: nadaljevanje načelne debate o proračunu za 1. 1927-28.
Prvi govori vodja SDS Svetozar Pribi-čevič pred polno dvorano. Cela zbornica posluša njegov govor z največjo pozornostjo. Oglašajo se le radikali z redkimi medklici. Radičevci osUentativno ploskajo mnogim odstavkom Pribičevičevega govora, kar vzbuja mnogo pozornosti. Pribide-vičev govor ie napravil globok utls.
Včerajšnji potres v Ljubinju
(Glej obširna poročila v notranjosti lista.)
Beograd, 15. februarja, p. Današnja po« novna potresna sunka v Ljubinju, ki sta se dogodila ob 10.52 in 11.10 ter trajala po tri sekunde, sta povzročila škode okoli 3 milijone dinarjev. V glavnem v Ljubinju samem, kjer se je porušilo 26 poslopij. Qo» veških žrtev ni bilo. Nad Ljublnjem se je odkrušil kameniti breg in se sesul na hiše. Posebno hudo sta bili prizadeti tudi seli Milankoviči in Hankovo.
Tatarske vesti v inozemstvo,
Beograd, 15. februarja, p. V inozemskem tisku se širijo fantastične vesti o potresih v naši državi Javljajo, da je po! naše dr» žave porušene. Reuter vprašuje danes, jell istina, da je stotisoč človeških žrtev. Jas. no je, da so te vesti izmišljene po borznih špekulantih in imajo namen škodovati na« ši valuti.
Novi italijanski poslanik še ni imenovan
Rim, 16. februarja, o. «Agenzia In-formatore della Stampa» zatrjuje, da ne odgovarja resnici vest nekaterih inozemskih listov, da je za novega italijanskega poslanika v Beogradu določen komendator Biancheri. Tukajšnji diplomatski krogi zatrjujejo, da vlada sploh še ni vprašala Beograda za agrement novemu poslaniku.
Smrtna nesreča pri gradbi ceste
Trst, 16. februarja, o. Pri gradbi nove ceste med Miramarom in Triičem je v predoru prezgodaj eksplodirala mina. Ka» menje je zasulo 50!etnega kamnoseka Ja. koba Pangerca lz Kala na Goriškem in ga teko hudo ranilo, da je rvečer podlegel poškodbam. Njegova žena se mudi v Ju. goslavijl, njen naslov pa ni znan, da bi ji mogli sporočiti smrt moža.
SIS stranka davčnega vijaka
(Z dežele.)
Razkritja v «Jutru» kdo je bil tisti, ki je prinesel Sloveniji davčne poviške, so vplivala uprav senzacijonalno. Kajti SLS je znala s tisoči lažnih vesti zavesti ljudstvo tako temeljito v zmoto, da je vso odgovornost valila na SDS, zlasti pa na g. dr. Žerjava.
Veliko je bilo razburjenje radi tako zvanega davka na vojni dobiček, ki v resnici ni nič drugega kakor velikanska doklada na dohodnino za nazaj. In celo naprednjaki na deželi smo pozabili, da je ta davek izšel iz Protič-Koroščeve vlade (6. aprila 1920.) ko ni bilo tam ne enega demokrata. Ta Koroščev davek je Slovenijo olajšal za najmanj 800 milijonov Din.
Davek na poslovni promet, velike takse zlasti gostilničarjem so delo SLS leta 1920. To je hud poper zlasti za klerikalne gostilničarje, ki vsako leto plačujejo strahovito gostilniško takso.
Cesar pa doslej nismo znali in je prav. da je «Jutro» pribilo, je, da so isti klerikalci (dr. Korolèc) bili za prepustitev bivših deželnih doklad državi (in-kameriranje), vsled česar so se te doklade začele zvati «jedinstveni državni prirez» in smo od njih plačali strahovito 30 odst. linearno doklado. To je omogočilo, da država ni oddala, kar je bila dolžna dati za cestne odbore.
Mi naprednjaki smo preveč pozab-Ijivi in kakor smo pozabili, da je SLS sama ukinila deželni odbor, tako smo pozabiH, da je deželne doklade sam gospod Korošec imenom SLS nesel v državno blagajno. Priznati se mu mora, da je SLS znala svoje delo dobro zatajiti. ker je z lažmi celo nas naprednja-ke zamrežila. da smo na to pozabili.
Prav je tudi, da se javnost ponovno opozori, da je zvišanje zemljarine In 30 odst. linerano doklado prinesel homogeni radikalni režim leta 1923., ki ga ie SLS ustanovila in vzdrževala.
Res upravičeno se sme trditi, da je SLS stranka davčnega vijaka.
Kajti to po deželi vsakdo ve. če je v
Krščanska morala škofovega lista
Glasilo klerikalne strauke za poceumne-vanje vernega slovenskega ljudstva »Domoljub« poroča o glasovanju v anketnem odbora pod naslovom »Velik uspeh SLS zoper korupcijo« ter piše med drugim: »šlo Je sedai za to, kakšen prediog naj stavi ta odbor Narodni skupščini, in tu se je razvil zanimiv boj med SLS bi žerjavovci, v katerem je SLS častno (!) zmagala ter korupciji — če (!) Narodna skupščina Izvrši ta predlog — zadala za vedno smrtonosen udarec! Znano je, da so demokrati (žerjavovci) sami prizadeti po korupciji, da so od korupcije živeli in nk ta način dobivali milijone denarja. Slučaj s Slaveasko banko, kjer je bila njihova roparska korupcija tako obsežna, da je banka sfcrahirala, nam dovolj Jasno kaže, v kakšni žlahtl so žerjavovci s korupcijo. V celem večletnem botu zoper kortrpedjo so žerjavovci smešili SLS ter udarjali proti niej. Zato nam je čisto razumljivo, da so tudi v teh zadnjih bojih ko se javno niso upali postaviti za korupcijo, vse poskušali, da bi ostalo odiprtih še mnogo skrivnih vratc, po katerih bi se mogel stekati Javni denar še v prihodnjosti v žerjavovske strankarske in zasebne k ase«.
Klerikalci so imeli priliko, da obtožijo sam. demokrate pred anketnim odborom in sedaj postva Pribičevič dr. Korošca, naj z vsemi sredstvi, ki iih ima njegova stranka kot aktivna članica sedanjega režima v rokah, uvede sodno postopanje proti vsem, ki $o količkaj krivi. Klerikalci tega niso storili in ne bodo storili, ker dobro vedo. da bi doživeli le veliko blamažo in da bi bila vsa njihova obrekovanja proti sam. demokratom sodno postavljena na laž.
V »Domoljubu« pišejo skoro izkjučno duhovniki in na njegovi zadnji strani sta podpisana 2 duhovnika. Tudi ljubljanski škof je že objavljal v njem svode članke in ga priporočal kot »višji pastir«. Ob neki priliki Je škof celo slovesno izjavil, da klerikalni listi nikdar namenoma ne lažeio in da moralo, ako to nevedoma store, po sklepih katoliških shodov neresnico popraviti. Teh sklepov takozvani katoliški listi doslei še niso nikdar izvršili. Njihova klerikalna mo» rala ihn tega ne dopusti. Klerikalci so oprostili v anketnem odboru obtožene krivce, glasovali z radikali. »Domoljub« pa vpije sedaj da so »žerjavovci po tem krepkem udarcu, ki ga Je dobila korupcija v preiskovalnem odboru, zakričali kot obstreljena zver«, ter otorekuje po svoiem klerikalnem lopovskem načinu sam. demokrate. Na to «Domoljubovo» moralo je slovenska duhov Kina s škofom vred lahko ponosna, kakor so lahko ponosni na svoje glasovanje v anketnem odboru v radikalni družbi po razgovoru Uzunoviča z Radom Pašičem ta dr. Korošcem.
Mi seveda ne navajamo «Domoliubovtb» Izvajanj, da bi z njimi polemizirali, temveč za to, da zopet enkrat pokažemo moralično pokvarjenost škofovih listov v vsej njeni sramotni nagoti.
davčnem oziru komu bila zadnja leta pomoč mogoča, je bil to uspeh boja pri davčnih komisijah in tozadevnih pritožb. Kontingentiranje pridobnine in povrnitev davčnih komisij zlasti glede doho-darine v dveh instancah, je nevenljiva zasluga demokratske stranke, za katero ji mora biti vsak pravičen človek hvaležen.
SDS je mnogo preskromna in premalo je v davčnih zadevah pokazala na resnično stanje. Braneč ' državo kot državotvorna stranka H prav nič ni bilo treba nositi niti del odgovornosti za davčne poviške. Kajti te poviške je prinesla SLS s svojim Korošcem, ki je leta 1920. za vse glasoval in vse podpisal (in to je bilo leto davčnih katastrof!) leta 1923. pa je podprl radikale, da so nas oskubili do golega, obenem pa je hodil po Sloveniji in psoval na vse ono, kar je sam naredil. Od jezuitov hi se mogle učiti vse druge stranke.
Davčni «maestro» g. Korošec je Slovenijo potlačil v nečuvene davke, SLS mu je zato dala možnost, a otroka, to je davčni vijak sta oba zatajila.
Sedaj vidimo, da je glede delavske dohodarine isto. Ne vem, zakaj ne opozorite javno, kar vsak naročnik «Uradnega lista» lahko vpogleda: «Pravilnik o davku na ročno delo je izše! avgusta 1925., ko je bil na vladi režim RR. In šele na podlagi tega «Pravilnika» se je izačelo organizirati pobiranje.
Ljubljančani, ki imajo dostop v vse politične informacije, bi bili morali ljudstvu od nekdaj istino tako odločno pojasnjevati, kakor to sedaj dela «Jutro». Zdaj imamo dokaze v roki, da je vse poviške prinesla SLS, ali pa z njeno indirektno pomočjo NRS, tisto SDS, ki nam je prinesla kontingent pridobi-ne, davčne komisije in pavšaliranje davka na poslovni promet, pa po krivem obdolžujejo tujih grehov. Širimo istino med ljudstvo, resnica je smrt klerikal-stva.	d.
Pred novimi volitvami v Avstriji
Dunaj, 16. februarja, s. V vodilnih poli» tičnih krogih smatrajo za gotovo, da seda» nji parlament ne bo mogel spraviti pod streho soeijsinega zsvsrovanja. Kdaj bo» do pogajanja kot brezuspešna zaključena, je samo vprašanje Uktike. Ravno tako dvomljivo je tudi, ds bo prišlo do rešitve novele k carinskemu pristojbeniku. Z go tovostjo je pričakovati, da bo priilo te pred poletjem do novih volite*.
Politične №ke
Kako so klerikalci potegnili tobačno delavstvo?
Ko so klerikatlci vstopili v vlado, so v ljubljanski tobačni tovarni pričeli njihovi agitatorji raznašati vest, da bodo klerikalni ministri takoj poskrbeli za ugoditev zahtev tobačnega delavstva. Pod to pretvezo so razvili živahno agitacijo za svojo Jugoslovansko strokovno zvezo in delavci ter delavke so že živeli v prijetnih nadah, da se bosta v tobačni tovarni pod blagoslovom klerikalnega režima začela cediti mleko in med. Za včeraj popoldne so klerikalci sklicali shod tobačnega delavstva v Mestni dom, da bi kovali železo, dokler je še vroče. V pričakovanju, da bodo zvedeli, za koliko se bodo povišale pokojnine in plače, so se delavci zlasti pa delavke v precejšnjem številu udeležili shoda. Prejšnje navdušenje za klerikalne ministre pa se je na shodu izpremenilo v hudo razočaranje. Na shodu so delavcem in delavkam povedali, da s povišanjem ne bo nič, ker imajo v Beogradu še sami zase premalo denarja. Delavci in delavke so na shodu in po shodu ogorčeno protestirali, češ, da jih klerikalni voditelj samo za nos vodijo. Tako je lažnjiva klerikalna agitacija samo razburila delavstvo, ki je sedaj po pravici lahko skrajno ogorčeno nad klerikalnim demagoštvom.
Socijalni program ministra dr. Gosarja
Minister za socijaino politiko dr. Gosar Je pustil objaviti v listih svoj socijalni program, Id ga misli v vladi izvajati. Objavil ga ie zato, da pove, da niti skromnih načrtov svojega prednika ne bo mogel izvršiti. Dr. Gosar se predvidoma že v naprej izgovarja, da »doba, v kateri je prevzel re-sor socijatae politike, ni ravno najbolj po-voljna za intenzivno izvajanje socljalne politike, in da bo mnogo, kar bJ se lahko (!) storilo, moralo radi razmer, v katerih živi» mo, ostati skromna želja«. O dr. Gosarja so včasih govorili, da Je socijolog, zato ee naravnost čudimo, zakaj bi sedanja doba ne bila primerna sa intenzivne izvajanje socljalne politike, ko so potrebe največje. In zakaj naj ostane skromna želja tudi to, kar M se lahko storilo? Iz dejstva, da je dr. Gosar kot minister za socijaino politiko pristal celo na popolno odpravo posredovalnic za delo is na znatno črtanje izdatkov za invalide, se more sklepati, da so vstopili klerikalci v vlado ta vsako ceno in da so v svojem pohlepu po ministrskih stolčkih v dogovoru z radikali pozabili na vse potrebe delavskih slojev, tudi na take, katerim bi ee lahko zadostilo, ako bi klerikalci v odločilnem trenutku mislili nanje. Kdo pa je glasoval proti odpravi davka na ročno delo in raznih nesocijalnih določb finančnega zakona in novega državnega proračuna? Da se eocijalna politika ne more intenzivno izvajati, so krive razmere, ki so jih klerikalci z glasovanjem sa proračun sami ustvarili, in zato je dr. Gosarjev izgovor obsodba klerikalne vladinoveke politike, ki obenem tudi dokazuje, da je socijalni program SLS samo kos papirnate cunje.
SLS zoper «an ti državne» elemente
SLS le le oblekli policijsko uniformo. In da se poslužimo njenega žargona: začela je pridno denuncirati. To pot nismo še demokrati na vrsti, ampak samo HSS in komunisti. V Beogradu je »Jugoslovanski klub« (t J. klerikalci) dal v Uste Izjavo, da to radičevci državi nevaren element Tudi
vsa politika g. Radiča da Je državi nevarna. Včeraj pa »Slovenec« na široko razpreda to obdoliitev (pred l. februarjem bi jo Isti list imenoval »demmcljaciio«), češ. Radič ni za red, zahteva preveč svobode, j« sa brezvladje, je aniisocijalen in bi bil celo komunistom nevaren. Glej. glej! Tak je klerikalcem Radič od l. februarja 1927.. odkar je SLS oblekla uniformo s šajkačo na glavi! Leta 1924, ko je Radič re« bil republikanec ln je potoval po Evropi, da ruši Jugoslavijo, in le bil v Moskvi, da se združi s komunisti. takrat je ista SLS pod vodstvom istih poslancev slavila in častila Radiča! Radič Ji je bil vzor politika, državotvoren, pameten. Korošec ie hodil v Zagreb poklanjat se mu skoro vsak teden in sta skuhala skupaj »federalistični blok«. Ko je SDS pritisnila Radiča radi njegove tedanje politike, kdo je najbolj kričal o policajih in za svobodo, nego SLS! Danes pa, ko je Radič mooarhlst in Je na največje začudenje tudi v opoziciji precej popustil na nekdanjih zmotah, danes je istim klerikalcem Radič driavi nevaren element. Ta preobrat se je pri SLS izvršil 31. Januaria 1927 zvečer, ko je vstopila v vlado. Značajna stranka, kaj?
Madžarski izhod na morje
Rim, 16. februarja, o. V tukajšnjih madžarskih diplomatskih krogih izjavljajo, da pride ministrski predsednik Bethlen šele tedaj v Rim, ko se doseže popoln sporazum med italijansko in ju-goslovensko vlado glede dostopa Madžarske do morja na Reki in glede tranzita madžarskega blaga preko jugoslo-venskega ozemlja.
Nemška diplomatska ofenziva proti Poljski
Varšava, 16. februarja, (va.) Časopisje i ogorčenjem komentira prekinjenje nemško-poijekih trgovinskih pogajanj. Listi posebno naglašajo netakten način in pomanjkanje vsakih upravičenih razlogov s strani Berlina. Publicist in poslanec Stranski piïe, da je prišlo do prekinjanja pogajanj proti pričakovanju nemškega »unanjega ministra dr. Strese-manna. Ta dogodek eo zakrivili nemïki nacijonalci. Prekinjenje pogajanj je treba smatrati ko» posledico gospodarske politike grofa Kalkreutha in odločilnega vpliva grofa Westarpa na nemško zunanjo politiko. Kakor hitro eo nemški nacijonalci priili v vlado, eo takoj pričeli s diplomatsko ofenzivo proti Poljski In njenim državnim mejam. Konîno pravi Stranski, da j« sedanja nacijonaiistična nemška vlada pričela izvajati dosledno re-vanžno politiko.
španske zahteve glede Tangerja
Pari», 18. februarja, (be.) Včeraj je bila predana v zunanjem ministrstvu španska nota glede Tangera. Španija je opustila svoje ргејђЦв zahteve po Tangeru ter se zadovoljuje c spremembo tangerskega statuta, z redakcijo nevtralnega pasu, s ukinitvijo kontrolne komisije in z uvedbo španske carinske policije.
Paris, 16. februarja, s. Kakor poročajo, je Španija v noti, ki Jo Je včeraj taročila političnemu ravnatelju zunanjega ministrstva Beaumarehaiseju, med drugim stavila glede Tanger* nastopne zahteve: Ukine naj ee kontrolni odbor, ki Je bil dosedaj sestavljen ia konzulov Francije, Španije, Belgije, Anglije, Amerike, Italije, Nizozemske in Portugalske. Ustava mednarodnega zakonodajnega zasedanja naj se spremeni. Mednarodna cona naj se teko omeji, da pripadata Tanger in pristanišče v špansko cono. Orožniška služba naj se reorganizira; carinske tarife in kontro'a dolgov, ki so dosedaj v veljavi, naj se popolnoma ukinejo. (Glej tudi članek na str. 9.)
Amerika grozi s pomorsko konferenco brez Francije
Newyork, 16. februarja (be-s). Ker je Francija odklonila Goolidgeov predlog, bo Amerika predlagala pomorsko konferenco, ki bi se je udeležile samo štiri ali celo le tri velesile. Državni tajnik Kelk>g izjavlja, da Francija ni razumela pravih namenov ameriške vlade. Razorožitev na morju se ne sme odgoditi na nedoločen čas. To vprašanje se mora rešiti, preden se prične razoroži t vena konferenca v Ženevi. Če pride do sporazuma med 5 velesilami glede omejitve lahkih križark in podmornic, ne bo ženevska konferenca vsled tega prav nič trpela.	,
Ninčic še vedno zagovarja svojo politiko
Pariz, 16. februarja. «Matinov» dopisnik Je imel v Beogradu razgovor z bivšim jugo slovenskim zunanjim ministrom dr. Ninči» čem. Iz tega razgovora je dobil vtis. d* položaj v vzhodni Evropi ni opasen, da pa je nejasen. Poučeni krogi v Beogradu so uverjeni o naravnih silah, ki delujejo v Evropi in ki bodo kljub spletkam nekate« rih in slepilu drugih končno le pripomogle duhu miru do zmage. V vzhodni Evropi smatrajo Francijo za poosebljenega duha miru in njeno politiko za najbolj sposob. no, da ustvari miroljubno razmerje med poedinimi državami.
«N. Fr» Presse» preide v drugo lastništvo?
Dunaj, 16. februarja, g. Že nekaj časa se Sirijo govorice, da preide «Neue Freie Presse» v druge roke. Sedaj potrjuje krščansko-socijalni «Neuigkeits-Wellblatt», da se pleto pogajanja za prevzem tega časopisa. Neka inozemska družba, ki dela z bavarskim kapitalom, je pred kratkim kupila glasilo haken-lcreurierjev «Deutschftsterreicbleche Tages-zeitung». Berlinsko založništvo Fudolf Mos.°e namerava svoje delovanje razširiti tudi na Avstriio. V to evrho se vrše podajanja t izdajateljem <Neue Freie Presse» dr. Rene-diktom Pogajanja so že precej napredovala in bodo baje že v par dneh povoljno zaključena. Dr. Benedikt obdrži še nadalje vodîrtvo lista
Smrt italijanskega kardinala
Rim, 16. februarja, o Ob 2. popoldne \e umrl v starosti 70 let kardiMl Raoozzi de Bianchi
Naši Kraji in, ljudje
Zgodovinski potres leta 1667 v Dubrovniku
Iz zgodovine potresov v Hercegovini ln Dalmaciji. Leta 1667. okoli 3 do 4 tisoč mrtvih, mesta Dubrovnik, Kotor, Budva ln Kastelnovl popolnoma porušeni.
lega poslopja. Vse državne in privatne
Hercegovina in Dalmacija, kateri je te dni opustošil potres, sta bili že ponovno pozorišče težkih potresov, od katerih so bili nekateri še mnogo težji kakor sedanji. Od številnih potresov v teh krajih, za katere je točno znano, navajamo samo sledeče: Dne 14. februarja 1481. ob 5. zjutraj, torej istega dne in isto uro kakor letos, so občutili v Dubrovniku močan potres, ki je poškodoval veliko število hiš. Leto kasneje sta bila tamkaj zopet dva precej močna potresna sunka. Posebno hud je bil potres 5. maja 1516., ko se je vdrlo tudi več plazov in je zemlja razpokala na mnogih krajih. Dne 17. maja 1520. je postalo žrtev potresa 27 oseb. Nekatere hiše v Dubrovniku so bile popolnoma porušene, števSne cerkve močno poškodovane m se je škoda cenila na 100.000 dukatov. Tudi po dubrovniški okolici je povzročil ta potres velika opustošenja. Po pripovedovanju ljudi se je takrat zdelo, kakor da se hoče gora nad Dubrovnikom zrušiti na mesto. Po tem prvem udarcu so čutili še celo leto ponovno več ali manj močno potresne sunke.
Prestrašeni Dubrovčani so postavili takrat pri frančiškanskem samostanu cerkvico z napisom, «da odvrnejo nebeško jezo v najhujšem potresu . . .»
Najstrašnejši in najusodnejši izmed potresov, ki so opustošili Dubrovnik, pa je bil 6. aprila 1667., ki je popolnoma opustošil ne samo Dubrovnik, temveč tudi Kotor, Budvo, Perast, Kastelnovi itd. Bilo je ravno na veliko sredo ob 2. popoldne. Potres je trajal po eni verziji samo pol minute, po drugih četrt, oziroma celo pol ure. Najhujši udarec je bil v Dubrovniku, nekoliko manjši, vendar še jako močan pa v ostalih navedenih krajih. V državnem arhivu v Benetkah imajo še sledeča originalna poročila o tem strahovitem potresu, ki so jih napisali tedanje priče strašne nesreče:
«V Kotom se je porušil velik del mestnih nasipov, dve knežji palači, oba stolpa in fasada katedrale, cerkev in samostan Sv. Angelja in dve tretjini ostalih poslopij. Budva je bila skoro popolnoma porušena, v Kastelnovem je ostalo samo 12 nepoškodovanih hiš, v Perastu se je zrušilo več hiš. na otoku Sv. Jurija cerkev, ki je pokopala pod seboj 28 ljudi Skupno število mrtvih v Perastu je bilo okoli 40. Na otoku Mlje. tu so se zrušile vse hiše, Oruž je bil močno opustošen.»
Najtežja katastrofa pa je eadela pri tem potresu Dubrovnik. Tedanji beneški namestnik v Dalmaciji je poslal 18. aprila 1667 svoji vladi o potresu iz gruške luke sledeče poročilo: «Tekom enega samega «očenaša» je strašen potres uničil vsa poslopja Dubrovnika in pokopal pod razvalinami ogromno število prebivalcev. Okoli 4 do 5 tisoč ljudi je postalo žrtev katastrofe. Po izjavah redovnikov je potres prizanesel komaj eni tretjini prebivalstva. Ogromen požar, ki se je razvt! po potresu po vsem mestu, in divja še sedaj, 13 dni po potresu, je opustošil še to, kar ni uničil potres. Razen javnega žitnega skladišča in carinarne ni niti enega ce-
PERNIOL
najbol še sredstvo zoper vsakovrstne
ozebline če tudi že gnojne. Dobiva se v leka'nah in drogerijah.
kipr ne :	1
laboratorij „TR0LIST", Lnga'ec.
TVORNICA:
Christian Gottlieb
Welner d d Auerhammer b) Aue.
Zastopstvo: Alfred Krauser. Subotlca.
<1&
hiše, knežje palače, cerkve in samosta. ni leže v ruševinah. Strašen bič je poslal Bog nad to pokrajino. Razvaline so zaprle vsa pota in ulice, tako da ni mogoče ne naprej ne nazaj. Nasipi ob morski strani so k sreči le neznatno poškodovani, istotako tudi utrdbe. V svoji palači je poginil tudi knez, izginile so cele rodbine. Od velikega števila samostanskih sester, ki so bile v osmih samostanih, se jih je rešilo samo 62. samostani sami pa so popolnoma porušeni. Žrtev potresa je postal tudi nizozemski rezident, ki je potoval skupno s svojo ženo v Carigrad. Od njegovega spremstva, ki je štelo 32 oseb, se je rešilo samo 9 oseb.*
Na poročilo o strašni nesreči je nudil Dubrovčanom svojo pomoč tedanji bosanski paša, sami Dubrovčani pa so poklicali takoj na pomoč tudi sosede. V mestu se je sestavila nova vlada, ki je z drakoničnimi odredbami vzdržala red in vodila vsa reševalna dela.
Kaj je povzročilo sedanji potres
Seizmološki zavod v Beogradu je Izdal o vzrokih sedanje potresne katastrofe sledeče poročilo:
Velika potresna katastrofa, И je zadela te dni Južno Hercegovino ln Dalmacijo, ie nastala po do sedaj zbranih podatkih radi premikanja treh velikih zemeljskih plasti. Do premikanja je prišlo vsled pritiska z za-pada, ker je bilo porušeno ravnotežje na dstu Jadranskega morja. Najopasnejše premikanje zemeljskih mas je nastopilo vzdolž tektonskih naselbin, kakršnih je ravno v tem predelu zelo veliko.
Pri sedanjem potresu se je najprej premaknila plast med naselbinami, ki se raztezajo južno od Mostarja proti Trebinju. Druga linija gre od Stona preko Ljubinja ln preseka Dabarsko polje. Največja opustošenja so bila v pasu med Stonom In Lju-binjem. Premik tega bloka je spravil v gibanje tudi sosednji blok med Popovim in Dabarskim poljem ln so nastala zato močna upostošemja v Ljub in ju in Plani. V zvezi s tem ie bil premaknjen tudi tretji blok med dolnjim tokom Neretve v smeri Metkovid-Ravno in M ostar—Dabarsko polje, kjer je prišlo do upostošenj v stolačkem srezu in vzdolž Neretve.
Kretanja teh velikih delov zemeljske plasti so se raziširila na veliko daljavo, ki Je zaenkrat še nI mogoče ugotoviti. Povsod na tem prostoru, skozi katerega je šel zemeljski val, Je polno slabih tektonskih naselbin in se bodo še javili lokalni potresi, deloma slabši deloma močneiši. Taki potresi bodo tvorili skupno z onimi iz glavnih blokov dolgotrajno serijo naknadnih potresov. Vsi ti potresi, čeprav slabi, so velikega znanstvenega pomena in Je zato potrebno, da vsakdo, ki je čutil na našem ozemlju potres, obvesti o tem seizmološki zavod v Beogradu, ki se specijalno bavi s tem proučevanjem.
Naknadni potresi ne bodo imeli škodljivih posledic, pojavijo pa se lahko v nekaj mesecih ali čez eno lefto. Ta redek pojav na našem ozemlju, ki ima tudi svoie dobro poznane In opisane predhodnike, zasluži največjo pozornost in podrobno proučava-nje.
Ponovni potresi v Sarajevu In Ljublnju
Sarajevo, 16 februarja r. Danes je bil tu zopet lahek potres, ki je trajal samo 3 sekunde. Ljudstvo, ki Je še vedno v strahu, Je pričelo taikoj beižatl iz hiš. Vendar pa se ie panika kmalu pomirila, ker je potres nI več javiL V Liubinju sta bila dva potresna sunka. Človeških žrtev ni.
Zagreb, 16. februarja r. Tudi seizmogra-fi tukajšnjega geofizičnega zavoda so zabeležili danes dopoldne ob 9.50 potres, ki ie trajal zelo kratek čas in ni bil močan. Centrum je bil isti kakor zadnje dni. Razen tega je veliki seizmograf zabeležil še precej močan potres v oddaljenosti 9000 km.
Zagreb 50.000 Din za ponesrečence Zagreb, 16 februarja r. Zagrebški župan Heinzel Je ukazal iz fonda za ponesrečence 50.000 Dta za prebivalstvo, ki je prizadeto od potresa.
Zagrebški Rdeči križ je dal v isti namen 10.000 Din, v slučaju potrebe pa se bo izvedlo tudi javno zKranje prispevkov.
SLS in naše gledališče
Jezuitsko načelo si fecisti, nega je sedaj taktična parola SLS. Giede ljubljanskega gledališča je obetala čudeže, če pride v vlado. A ni se še ogrela v njej, že je posla» nec Smodej predlagal, da se iz finančnega zakona izbaci določba o uporabi eventu» alnih viškov dohodkov, ki so jo tam pusti» 1: celo radikali. Bodočnost bo pokazala, da je tedaj bila zadnja prilika, da se s pa« metno stilizacijo baš tega člena finančne« ga zakona reši gledališka finančna kriza. Kmalu nato je bil imenovan za upravnika g. Kregar. Če bi bili ministri SLS si samo toliko truda vzeli, da bi bili telefonirali kabinetu ministra prosvete, da jih to vpra» šanje zanima, imenovanje bi bilo zadrža» no. A dasi je vsa javnost vedela, da je vsak dan pričakovati odločitve, se je SLS potuhnila. Zdaj pa kolobari palce nad debelim trebuščkom in vzdihuje, da ni nič vedela in da ne more za to, če g. Zorman nima izpita za strojnega ali za montan« skega inženjerja. To dvorezno obnašanje se nam je zdelo potrebno, da ga pribijemo.
Sveta gora
Slavospev človeški zvestobi v večnem ledu!
Občni zbor Savinjske podružnice SPD. v Celju
V soboto zvečer je bil v restavracijskih prostorih Celjskega doma 33. redni letni občni zbor Savinjske podružnice SPD. Po pozdravnem nagovoru predsednika g. Kocbeka je podal tajniško poročilo g. učitelj Zdolšek. Podružnica je imela 1. 1936 539 članov. Trajno slabo vreme in vremenske nezgode so podružnična delovanja ovirale. Umrla sta ustanovnik g. dr. Rihard Bergman, okrožni zdravnik v Žalcu, in član Leopold Pretnar v Celju. Največ obiska je imela pač Celjska koča, ki je oskrbovana celo leto. Obiskalo jo je 2864 oseb. V ted koči je bil 1. maja planinski dan, ki je moralno in gmotno zelo lepo uspel. Izvršila so se potrebna popravila pri kočah ln popravile in osnažile poti, zlasti od slapa Savinje na Okrešelj ta od tu na Kamniško sedlo. Veliko delo so izvršili nekaiteri neumorni planinci s tem, da so na novo markirali razna pota. Vsem tem bodi Izrečena najlepša hvala. Prirejali so se v preteklem letu skupni Izleti; zlasti pridno so obiskovali naše planine zagrebški SHemenaši.
Zadeva pri Piskeraikovem zavetišču je sedaj zemljelcnji-žno popolnoma urejena. Planinski vandalizem je treba z vsemi sredstvi zatreti, ker je še mnogo ljudi, ki kljub oblastni prepovedi trgajo zaščitene planinske cvetke. Take osebe je treba brezobzirno naznaniti. Žalostno je dejstvo, da se dobijo ljudje, ki trgajo liste iz spominskih knjig, knjige same pa počečkajo. Taki ljudje ne spadajo na planine, najmanj pa v naše planinske koče. Zelo hudo prizadeta Je bila podružnica po vremenskih nezgodah in poplavah. Opustošena so razna pota in podrti razni mostički Upajmo, da se bo posrečilo s požrtvovalnostjo posameznikov in s podporami oblasti preboleti tudi te udarce.
Vesel dogodek za podružnico v minulem letu je bil, da je prejel načelnik visoko odlikovanje, red Sv. Save 4. razreda za svoje 301etno zaslužno in uspešno delovanje na polju slovenske alpinisrike. Izdal le lepo opremljeno in bogato ilustrovano knjigo »Savinjske Alpe«, kl je bila vsestransko dobro ocenjena.
Iz blagajniškega poročila Je razvidno, da je imela podružnica lep denarni promet, ki je znašal Din 305.836.84. Čista imovina se ie zvišala za 63.502 Din.
Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik, dosedanji dolgoletni in zaslužni predsednik g. Kocbek, v odbor pa gg.: Ti lier. Vrtove, Čuk, Zdolšek, Zemljič, dr.
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama
Četrtek. 17.: Zaprto. Petek, 18.: «Pri lepi krčmarici». E. Sobota, 19.: ob 16.: «Skopuh». Dijaška predstava pri znižanih cenah. Izv.
Ljubljanska opera
Četrtek, 17.: «Boris Godunov». Gostuje 21»
ga Zalewski. Izv. Petek, 18.: Zaprto.
Sobota, 19.: «Rigoletto». Gostuje Žiga Za» levskL Izv.
Mariborsko gledališče
Četrtek, 17.: «Tovariši». A. Premijera. Petek. 18.: ob 17 (5.): «Trnjulčica». Šolska predstava. Zelo znižane cene.
Mneorgski: Boris Godunov. Nocoj ee poje v ljubljanski operi ta brez dvoma najznamenitejša ruska opera, ki je na sporedu vseh velikih svetovnih opernih odrov. Pri današnji predstavi poje naslovno ulogo slavni ba-ritonist Žiga Zaleveki. ki je, kakor znano, poleg fialjaplna eden najboljših interpretov te velike in posebno v igralskem oziru izredno težke uloge. Poleg odličnega gosta nastopijo Se nafli Slani: ga. LevSetova, Polièeva,
Pohičkova, Ribičeva in Thierry - Kavčnikova ter gospodje Betetto, Kovač, Krnttl in Zupan v glavnih ter Banovec. Mohorič. Mitroviï, Se-kula. šubelj ln Simončič v manjših ulogah. Predstava je izven abonmaja.
Dijaška prVdstava v ljubljanski drami bo v soboto, dne 19. t. m. Uprizori se Molièrov «Skopuh» z gosp. Rogozom v naslovni ulogi. Začetek točno ob 4. popoldne. Cene so znižane.
Šolska predstava «Trajulžice». V petek. 18. februarja ob 5. popoldne se uprizori priljubljena otroška igra «TmjulSca» kot Šolska predstava ob najnižjih cenah.
Strindbergovi «Tovariši» na mariborskem odru. O slavnem norveškem pisatelju Strind-bergu. ki je umrl 1. 1904., je izšlo nebroj razprav ta razmotrivanj. Nič manj komentarjev niso doživela njegova dela. Kot eden največjih dramatikov ln mislecev ee je poglabljal v vsa iivljemeka vprašanja, v vse duševne uganke, jib analiziral in tolmačil. Zlasti pa eo dovedle pisatelja lastne bridke izkušnje do razmotrivanja o zakonskem življenju ali bolje: kakšno je, odnosno kakSno bodi razmerje med možem In ženo. Ta snov je posebno nazorno, v kratkih dramatičnih dejanjih obdelana v «Tovariših», katerih premijera bo na mariborskem odru danes, v četrtek. Igrajo ga. Bukšekova, gdč. Kraljeva, tarieva, KovaSiSeva, Savmova, Lubejeva in
D AN ESI Veličanstna premijera monumentalnega filma:
Izgubljeni sin
Danes ob 4., pol 6., pol 8» in 9.
Predprodaja vstopnic
k LJUBLJANSKI
ino
dalje.
DVOR
Telefon 397
(The Wanderer) — Monumentalno delo v 2 delih naenkrat, 9 dejanj. Življenje, sijaj in razkošnost pogan» skega Babilona ter njega končna propast. Goreča Ijubav izgubljenega sina m zvodnice Tishe, svetnice boginje Istare. Življenje v slasti in uživanju. V glavnih _vlogah lepotica Greta Nissen in William Collier ml.___
Kalan, Brodar in Kopiašek. Kot zaupniki so se določili gg. Pilih (Žalec). Pauer (Bra-slovče), Golob (Vransko), Šuster (Mozirje), Jeraj (Rečica), Druškovič (Ljubno), Podbreznik (Gornji grad), Kosmač (Luče), Anton Herle in Ošep p. d. Belšak (Solčava). Preglednikom računov sta izvoljena gg. Kralj in Kunej iz Celja.
Pri slučajnostih je poročal g. Tiller o povečanju koče na Korošici, ki se bo izvedlo do 1. 1930. G. Vrtovec je poročal o načrtu za zavarovanje turistov za slučaj nesreč. Glede ceste od Luč do Solčave in Logarske doline, ki je vsled povodnji za promet uničena, je pričakovati, da se bo od Luč do Solčave popravila že do letošnje sezone, ostali del pa bo to leto zlasti za avto-mobilni promet zaprt. Treba je dobiti primerna sredstva in je g. Žabkar stavil resolucijo, da naj izplača država okrajnemu za s tcrpu one doklade, ta" jih je pobrala, da s tem omogoči vsaj najnujnejša popravila.
Predsednik je po dve in polurnem glasovanju zaključil lepi občni zbor z nado na povzdigo našega planinstva.
gg. J. Kovič, Železnik, Grom, Piraat Režira J. Kovič.
Razstava del Dijaškega kluba ia arhitekturo v Beogradn. DijaSki klub za arhitekturo na beograjski univerzi je otvoril dne 15. t. m. javno razstavo del svojih članov. Razstavljeni so diplomski izdelki absolventov oddelka za arhitekturo na beograjski tehnični fakulteti, v prvi vrsti dela, ki so bila nagrajena z letoSnjo svetosavsko nagrado.
Puškinova slavnost v Ljeningradu. Dne 10. t. m. so obhajali v Ljeningradu 90, obletnico smrti največjega ruskega pesnika Л. & Puškina. Spominsko komemoracijo je aranžirala Akademija znanosti. Kot govornika eta nastopila akademika Karpinskij ln Konij. PuSkinovo nekdanje stanovanje v Ljeningradu je sedaj izpremenjeno v muzej.
Spominu italijanske tragedinje Eleonore Duše je bil posvečen večer dne 7. februarja v milanskem gledališču Mansoni. V atriju gledališča 90 ob tej priliki odkrili poprsje slavne igralke, delo kiparja Mtaerblja. Sodelovali so predstavniki oblasti, pisatelji, časnikarji, dramatiki in Igralci. Slavnosti govor je imel Renato Simoni. Potem se Je igrala Vergova drama «Cavalleria rusticana» fer Dumaeovo delce «Visite de noces». ' Ulogi Santuzze, oziroma Lidije v teh dveh delih eta bili namreč dve sijajni partiji velike tragedije. Spominska svečanost na čast poknjniei se je vršila tudi v gledališču Dal Verne, kjer se je uprizorila D'Annunzijeva «Cittâ mor-ta». Tu je imel nagovor na publiko igralec Zacconi.
Skrivnostni umori nad Črnomljem
Pred letom smo čitali v »Jutru«, da je bilu v vinskih goricah nad Črnomljem tekom zadnjih par let oropanih in zadavljenih po vrsti pet bajtaric-samotark. Način teh roparskih umorov je kazal na enega in istega volkodlaka, ki je moral krajevne ta tudi csei'Ee razmere žrtev dobro pi znati in je imel svoj delokrog v rajonu Straini vrh, Jelševnik, Doblička gora, Maverlen, Ml-klarji, Brezovica ali pa tod vsaj svojo »maršruto«. Vse žrtve so stanovale po samotnih zidanicah in bile na glasu, da imajo, ali pa dobivajo po par dolarjev iz Amerike. Pri vseh je ogled ugotovil, da je »storilec« prebrskal skrinje in iskal denar. Koliko in kje ga je našel, se ni dalo dognati.
V bližini vasi Brezovica, ne daleko ceste, vodeče iz Črnomlja v Kočevje, je zadavil »storilec« 301etno samotarko, jo posadil v pozituro obešemke ta ji ovil žico okoli vratu. Stvar pa je napravil tako nerodno, da je komisija na prvi mah pogodila, da ne gre za samomor, ampak za be-stijalnost, združeno z zločinsko prefriga-nostio. Zadavljeno dekle je namreč sedelo na tleh. Zadaj nad vratom je bila pa žica, da se ne bi mogoče odvila, pritrjena z žebljičkom. Pri tej in tudi drugih zadav-ljenkah so ugotovili vrh vsega še spolne zlorabe.
Vse to pa ni naše javnosti bogve kako razburilo. (Pri nas pač pet umorov ni niti policijskega psa vrednih. Kdo bi pač z njim eventualno došlega detektiva plačal, ko še orožniki nimajo prostih voženj, kadar zasledujejo zločince. Sicer pa se stvaT tudi res ne sme pretiravati, ker je veliko »olaj-šilnih okotaostl«. Prvič so bile vse podav-Iijene osebe že prilično v letih. Po obče priznani teoriji nacijonalnega ekonoma Mal-thusa le itak bolje, da se staTe babe poda-vijo. »Storilec« je torej pravzaprav dobrotnik človeštva. Drugič pa ni bila niti ena zadavljenih krasotic. Ker so se preživljale z delom svojih rok, so bile te roke grampave. Pa naj bi se bile preživljale s čim drugim, da bi prišle v časopise! Tretjič Itd Sploh veliko »olajšitaih okolnostl«.
Prah bi bil nemara prikril umore, žrtve i protokole, da se ni dne 20. oktobra 1926 v opisanem rajonu zopet nekaj zgodilo.
Tega lepega jesenskega večera je sedalo namreč par prijateljev v Puhkovi zidanici v Stražnem vrhu, uro nad Črnomljem, pri kupici vina. Naenkrat požar v smeri Jelševnik. Najhrabrejši skoči ta poteče po samotni stezici na kraj nesreče. Ne daleč od pogorišča, h kateremu so hiteli ljudje Iz vseh strani, priteče našemu Junaku iz smeri od pogorišča črna moška ' oseba, vidno razburjena, v naročje, črna oseba Je bil vaški črednik Iz Maverlena Mlhitsch. Na pogorišču: orožniki, gasilci, zîjala, vedT-ca. škafi itd. Gorela je zidanica starega »Hornarja« — Matije Kobetiča. KJe Je starec? V hiši gori mirno petrolejka, toda veža je v dimu in ognju. V sobi starca ni, zunaj tudi ne. V veži se spodtakne gasilec ob človeško truplo. Stari Ногпат s presekano glavo leži med kadml. Krvava sekira, pokradena gotovina okoli 10.000 Dta, sodnija, protokoli. Lov za Mihitschem. Ni ga. Odkod je doma? Kje stanuje? Črednik Je bil le navidezno za par tednov na Maverlenu, potem izginil čez hribe via Maverlen, Mi-kiaril. Brezovica, kočevske vasi, v svojo domačijo, selo Dol Lazi (Hinterberg) pri Kočevski Reki. Neumorna orožnika Lešnik in Bizjak za nJim po najgršem potu, dežju ta blatu preko Miklarjev v Kočevje. Gostilna v Lazih. Tu prijateljčki, med njimi Mlhitsch, pijejo — kuhano vino. Energičen nastop, duševni ta hlačni polom Mihltscha, aretacija. V MiMteehevih čevljih' se najde 9.000 Dta. Priznanje. Mlhitsch eskortlran od utrujenih orožnikov v Črnomelj. Sodno priznanje, lasten opis zločina Vse se nJe-ma.
Pojasnilo: VeCkrat Je delal kaj malega v vinogradu pri starem Homarju. Tudi dan ta večer pred umorom je nekaj brkljal tam ta tako zaznal za denar. Sploh je prihajal zadnja leta Iz svoje vasi v naše kraje: Maverlen, Jelševnik Itd. Prenočeval brezposeln po praznih zidanicah Itd.
Do tukai ie Slo gladko. Preprosti, natur-no misleči BelokranJec si konec povesti volkodlaka predstavlja Jako enostavno: če
druge umore prizna, ali ne, roparski umor starega Hornaflja zadostuje za vrv. Zaslužena je pošteno. Toda ta naturni mož se zelo vara. Ne pozna namreč — modernih, »človekoljubnih« teorij ter visoke stopnje moderne psihijatrije. Predvsem naj si zapomnijo tisti, id privoščijo Mihitschu neza-služeno smrt, tole: moderni juristi morajo biti humani, seveda s »storilcem«, ne z žrtvami, ki so že pod zemljo. Pravi moderni juristi bi morali pravzaprav jokati, ko zagledajo »obtoženca« ta nekako tiho simfpa-tizirati z njim zlasti, ako Je oropal in moril. Dame seveda še bolj. (Vide — Čaruga!) Posebno pa se mora priznati, da se ne bi obsodilo kakšnega — »duSevno bolnega«, makar pok olje bataljon zdravih ljudi. On je bolnik in ima kot takšen pravico do življenja in do klanja zdravih Ihidl. Po zatrdilu najmodernejših učenjakov Je vsak človek kolikortoliko abnormalen, morilec pa posebno, zato se ga mora poslati v — bolnico in blaznico ta lepo z nJim ravnati, da se povrne o prvi priliki zopet med ljube na-daline žrtve. Pravilno human človek ne bo obžaloval žrtev. Po teh principih se ima ravnati z Mihitschem. Najprej ga morajo preiskati Juristični učenjaki In če bo količkaj pameten, ga dobe tudi medlcinarskl v roke. Stvar bo potekla tako:
Juristi bodo preiskovali aH Je podan »do-lus direetus ali Indirectus, ali le culpa lata, dolo prozetma«. Ako bo mož pameten, bo rekel, da nI Imel namena umoriti, ampak mu je sekira le slučajno lzdrknila Iz rok, Hor-nairjev denar pa v žep. Juriste bo že s tem pognal v kozil rog to Jim zadal težke bri-ge. Ako pa pride celo na trditev, da je bil pijan, kar ne bo težko saj Je s svojo žrtvijo prej pil v zidanici, se napravi malo neumnega, potem Je že napol rešen. Prišel bo v roke še hujših učenjakov — medlcinar-Jev. П ga bodo z veHklmi očali gledali ta natančno izpitaH:
Najbolje bo opravil, če mu le kakšen praprastric, malo telesno, še bolje pa duiev-no klecal. To klecanje mu bo neprecenljive vrednosti. Če pa bo tako nesrečen, da se ne bo našlo nič siabe, stare žlahte, naj kljub temu ne obupa. Vprašan bo namreč ne le po svojih ta svoje flabte boleznih Itd,* ampak tudi astronmmične, matematične ta druge naloge bo Imel rešervati ln ni vrag, da se kje ne zaplete.
Vsekako naj bo vsestranskih' simpatij siguren. Do obsodbe Je vsekakor g. Mihltsch še jako daleč, še dalj do kazni. Vse to pride v najslabšem slučaju, če bo res neumen, ko se bo že pozabilo ла žrtve ta volkodlaka.
Kakor Je voia&a Justice med vojno obešala ln streljala poštenjake Jcruto, krvoločno in kratko, tako mota,, prtija ta one-gavl civilna v miru brez konca ta kraja s pravimi zločinci.
Volkovi v Hercegovini
Vsled ogromnega snega, ki je zapadel mestoma tri metre na debelo, so pričeli pritiskati v Hercegovini volkovi s planin v nižine. Velike črede so prodrle te dni v Gac-ko ta napravile tamkaj pravcat pokolj med govejo živine in drobnico.
Šumarski referent v Gacku je napravil radi tega s svojimi gozdarji energičen pogon na volke. Tekom dveh dni so lovci ustrelili 18 volkov, od katerih so bili posamezni do 60 kg težki. Razen volkov je padlo tudi 25 lisic. Ker pa pogon na volkove nikakor ni najboljše sredstvo proti njim, se bo boj nadaljeval sedaj — s strihninom. Šumska direkcija v Sarajevu- je že izročila šumarskemu oddelku v Gacku za to potrebne količine strupa.
Smrtna nesreča
pri Igranju s puško
V Rogozi pri Hočah se je neki fantek igral z lovsko puško in pri tem ustrelil v glavo 141etno Štefko Cerar, svakinjo upravitelja Scherbaumovega posestva. Deklico so odpeljali z rešilnim vozom v mariborsko bolnico. Med potom pa Je težko ranjena Štefka Izdihnila.
Utopljenec v Savi
Na božični dan je skočil Anton Odlazek, hlapec pri posestniku Borišku v Šklen-drovcu, v Savo in so ga kmalu zagrnili valovi. iskanje njegovega trupla je ostalo brez uspeha Našli so je sedaj čisto slučajno. Ko je šla v nedeljo, 13. t m. Bori-Skova sestra z Trbovelj proti domu, je opazila vslea plitve Save ravno na kraju, kjer se je Odlazek utopil, moško truplo. Obvestila Je o dogodku takoj ljudi, ki so potegnili mrtveca iz vode ta spoznali v nJem nesrečnega Odlazka. Utopljenca so pokopali na pokopališču v Zagorju.
Kakor se govori, je bil Odlazek na božični dan z več fanti v Drnovškovi gostilni v ŠklendTOvcu. Razgreti od piiače so se fantje končno sprli radi nekega dekletaf V razburjenosti je Odlazek nepričakovano zapusti! lokal in se pognal naravnost v
„Bitka kod Kaporeta"
od generala Aleksandra D askaloviča
lahko naročite Dri: Ljubomiru Manola, Split. Istarska ulica 2 za ceno Din 50. — Denar se vpoš-
lje vnaprej. Vojaki, orožniki in finančni stražniki dobe popust	Knflgarne popust
Savo. Pomoč, katero mu je posestnik Fe-le ponudi; z vejo, je odklonil, nakar ga je vrtinec zasukal in potegnil v globočino.
Divji prašič raztrgal obmejnega stražnika
Z bolgarske meje so predvčerajšnjim pripeljali v Skoplje vojaka obmejne straže Stojana Stojanoviča, katerega je v planini Pelasici napadla čreda divjih preši-čev. Ko sta Stojanovič in neki njegov tovariš začela streljati na mrjasce, je skoraj vsa čreda pobegnila, le eden je ostal na mestu. Misleč, da je mrtev, se mu je Stola-novič približal, tedaj pa je mrjasec nenadoma skočil pokonci, ga napadel in grozno razmesari!. Tovariš ponesrečenca je ustrelil zverino, ki tehta 180 kg. Stojanovič se bori v bolnici s smrtjo______
Sneta gora
Pretresljiva tragedija dveh turistov v bojno lepi noči.
Življenje Eskimov na Grenlandiji
Film, katerega je napovedala ZKD že v prošlem tednu in nazorno predočuje žrv« fjenje Eskimov na Grenlandiji, je končno dospel v Ljubljano. ZKD ga bo predvajala v soboto in v nedeljo dne 19. m 20. t. m. v prostorih kina Matice. Spored bo vele. zanimiv ter bo občinstvo kar najbolj zado» voljil; vsak posetnik filma dobi lepo sli« ko o krajevnih razmerah tam gori na se. veru, o življenju, šegah in navadah ondot» nih prebivalcev, ki žive svoje siromašno življenje pod večnim ledom in snegom, v večni zimi in mrazu. Film predočuje tudi živalstvo tamkajšnjih krajev ter lov na tulnje, mrože, bele medvede itd. Poleg te.
fi sporeda bop redvajala ZKD tudi film, i prikazuje uporabo modernega padala ter drzen in smel skok iz aeroplana med poletom.
Celoten program je torej izredno zani. miv m poučen, vsled česar priporočamo publiki, kakor tudi dijaštvu in šolski mia. dmi, da poseti predstave v čim večjem šte» vilu.	,
V soboto, dne 19. t. m. ob 14.30 uri se bo višila posebna predstava za dijaštva za katero veljajo za šolsko mladino znižane vstopnice po 2 Din za sedež na poljudnem prostoru. Za ostalo publiko bodo predsta. ve v nedeljo 20. t. m. ob 9.30 in 11. do. poldne. Vstopnice se dobe v predprodaji pri blagajni kina Matice, vselej en dan pred vsako predstavo.
Pred sodniki
Strugar Figec je uekako tako-le govoril pred senatom: «Že maja leta 1924. so kradli razni fantiči po Ljubljani in tudi gostilni-čarki pri «Debelem Hrvatu, so odnesli mnogo srebrnega jedilnega orodja. Naši stražniki in detektivi so tičke kmalu polovili in jih opravili v tesne kletke. Med pričami, ki so bile zaslišane, ste zaslišali tudi mene. Jaz sera vam lagal, pa nisem hotel sodnije goljufati; lagal sem 6amo zato, ker me je bilo sram, da bi povedal, čeprav zaprisežen, da so ti fantiči - uzmoviči moji znanci. Veste samo zato sem rekel, da Staneta ne poznam. Menil sem, da ste že na tisto zadevo pritisnili val veliki pečat in jo vložili v tisto omaro, kjer prično svoje delo z akti pridni molji, ki ne poznajo paragrafov. Pa sem se tako debelo zmotil. Zdaj pa stojim tukaj pred vami in se kesam, saj bom 2 meseca sam. Da, da zaprt bom 2 meseca v ječi. pa mi nič kaj ni po-všeči
Lani avgusta sta Štefka in Matilda, delavki na Bledu, naenkrat jeli nositi domov krompir. Ko so ju sosedje vprašali, kje imata nii-vo, sta dejali, da njive nimata, a krompir sta zaslužili s poljskim delom. Tam okoli so se pa ravno isti čas jele pojavljati poljske tatvine. Takoj so sd jeli ljudje šepetati, da sta poljski tatici Štefka in Matilda. Zvedeli so o tem tudi orožniki in obe tatinski družici sta se morali zagovarjati pred senatom. Štefka: «Jaz sem nedolžna, kako bom uboga, šibka stvarica nosila po 25 in' 30 kg krompirja domov?» — Matilda: «No, sem ga pa jaz. ki komaj svojega otročeta vzdignem !» — Mali An-žek: <0 mama, mene pa гез lahko vzdigneš; samo zadnjič te je hrbet bolel, ko si prinesla celo vrečo krompirja!» — Matilda: cTiho. žaba, nič mu ne verujte gospodje- otrok je otrok; naš Anžek pa rad laže H — Predsednik: «Tiho! Kradli sta, pa mir besedi: Štefka, ti si še zelo mlada, sedela boš teden dni;
vi, Matilda, pa kar 14 dni.
•
šaljivec Matevž iz okolice Kamnika je zelo zabaven mož. Če se pa nasrka vina, d ostane zbadljiv, a včasih tudi kar zloben. Lani je bila tam blizu sodna komisija, ki je cenila neko hišo, a Matevž, ki je bil baš tedaj precej natrkan. je pričel vpiti: Kdo da več! Prvič, drugič, tretjič!» Sodnik ga je posvaril, naj molči, pa ni hotel. Jel je razgrajati : «Kaj boste vi, prekleti škrici, nimate nič za govoriti, saj vas mi plačujemo!» «A mi vas bomo pa 3 dni krmili z rifetom,> je dejal sodnik ln poklical orožnika. Matevža je sodnik discipliniral pa je moral še pred eenat. «O, ta številka 13 je pa res nesrečna.» je vzdihoval, ko mu je predsednik pojasnil, da bo sedel še 10 dni. Pritožiti se pa ni hotel, čeprav je mislil, da bo opravil z denarno globo.
Izjava.
Vse govorice, ki me obrekujejo, kakor da bi bil govoril, da smo ob priliki po« vodnji v Hrastnici plesali, ko je vdirala voda v gospodarska poslopja, so laž. Res« niča pa je. da smo pomagali reševati živino m blago. Čim bi se govorice še širile, bom vsakega razširjevalca laži sodno zasledovaL Šutna pri Škof ji Loki, 15. febr. 1927. 260 JAKOB PLESTENJAK
ridar. Sutna 15, p. Škofja Loka.
Mojim volilcem
Podpisani Joško Finžgar, kmečki sin y Sv. Marjeti na Dravskem polju, se zahvaljujem vsem naprednim volilcem, ki so ml 23. januarja dali svoje zaupanje, da jih bom zastopal v oblastni skupščini.
Zavedam se svojih predstoječlh dolžnosti. Deloval bom, kolikor ml bo mogoče v prid ljudstvu. Stopil sem v politično borbo lz trdnega prepričanja, izboljšati razmere na gospodarskem, socijalnem in kulturnem polju, ki danes ječijo pod režimom klerikalcev. Znane so mi razmere vseh stanov, posebno na deželi. Boril se bom v enaki meri za dobrobit kmeta, delavca, obrtnika in uradnika ter napel vse svoje sile, da jim tzboljšam položaj.
Vsem svojim nasprotnikom pa, ki me obžalujejo in mi očitajo, da nisem krenil na pravo pot, odgovarjam, da ml je pot ki sem jo nastopil, sveta in bi bila potrebna vsem, ki še tavajo v temi.
Trdno sem prepričan, da pride čas, ko bodo nasprotne struje propadle to zmagala bo naša napredna ideia. Sv. Marjeta na Drav. polju, 14 febr. 1927 F i n ž s a r Joško, oblastni poslanec
Naši onstran granic
Izjava.
Podpisani nisem plačnik za dolgove, ki jih dela na moj račun moj oče Martin Krt»
ševec.
KRA5EVEC IVAN. kovač
TomSelj h. St 15. ц Ig.
K našemu manjšinskemu vprašanju
(Dopis lz krosov naših kulturnih delavcev)
Baš ko je ministrski predsednik g. Uzunovič sestavil svojo zadnjo vlado in se le izkazalo, da bo ona navezana na glasove nemških poslancev v Narodni skupščini, |e nepričakovano In presenetljivo za marsikoga izjavil, da je vprašanje usode Barodnih manjšin, v prvi vrsti nemških, v naši državo že dozorelo tako, da se bo treba ba-viti z njega končnoveljavno rešitvijo. Gospod Uzunovič je že precej dolgo šef naše vlade; da te izjave ni podal že prej, ampak šele v trenotku, ko Je potreboval glasove nemških poslancev, vzbuja surmvjo, da je šlo tu za politično kupčijo. Tak način reševanja manjšinskega vprašanja ne more imeti trajnega uspeha. Vlade niso večne, tudi Uzunovičeva ne. Ako da Uzunovič Nemcem za njihovo pomoč proti sedanji opoziciji razne koncesije, jim jih ravno ta opozicija, ko dospe na vlado, lahko ne le zopet odvzame, ampak Jim celo za kazen še malo pristriže. Za Nemce more torej tako postopanje imeti samo slabe posledice.
Mnogi so si sicer mislili, da je vprašanje nemških narodnih manjšin v naši državi že rešeno in urejeno. Te nevedneže Je Uzunovičeva vlada poučila, da so v hudi zmoti. In vendar Je senžermenska pogodba, ki v zaščito narodnih manjšin določa njihove pravice in je merodajna i za našo državo i za Avstrijo, v veljavi že sedmo leto. Ce torej sedaj naš ministrski predsednik izjavlja, da bo šele treba one določbe senžermenske ' pogodbe pri nas iznesti, potem pač tudi nima dosti moralne podlage očitati avstrijski vladi, da ona še ni rešila manjšfnjskega vprašanja koroških Slovencev. Slabo uslugo je napravil g. Uzunovič s svojo izjavo našim rojakom, njihovim zatiralcem pa Je z njo stisnil novo orožje v njihove boievite pesti.
Toda narodnim manjšinam je treba odmeriti njihove posebne narodne pravice točno v onem okviru, ki ga določa senžermenska pogodba, nikakor pa ne na podla-gi kake trenotne politične konštelacije.
Po tej pogodbi ima narodna manjšina samo v pokrajinah, kjer je kompaktno naseljena, določene pravice do zaščite uporabljanja in gojenja svojega tujerodnega jezika pred uradi, v javnosti in v ljudski šoli.
Kdor pozna narodnostne razmere v Sloveniji, bo moral pritrditi, da bi moglo tu priti v poštev po besedilu in duhu onih določb kvečjemu prebivalstvo jezikovnega otočiča Kočevje in Apaške kotline ob avstrijski meji; kajti samo tu in nikjer drugod v Sloveniji bivajo Nemci kompaktno. Raztreseni udi nemškega rodu v Mariboru, v Marenbergu, v Celju aH Ptuju po onem besedilu nimajo pravice narodne manjšine.
Treba pa je tudi vidno povdariti velikansko razliko, ki obstoji med zunanjepolitično orijentacijo vojvodinskih in banatskih Nemcev na eni in Nemcev v Sloveniji na drugi strani. V tem pogledu ni treba nič pretira-.vati, pa tudi ničesar prikrivati. Nemci v Vojvodini al- v Banatu dobro vedo, da v nemško državo nikoli priti ne morejo in da jim izmed držav, med katerimi bi eventualno mogli izbirati, reže in jim bo rezala najboljši kruh vedno le naša država. Tem Nemcem dati vse ugodnosti, ki so jim itak že 7 let zajamčene v senžermenski pogodbi, ni le postulat pravičnosti, temveč tudi odgovarja interesom naše države na madžarski in rurmmski meji. O naših Nemcih na avstrijski moji pa je narodni poslanec SLS Smodej še Jeseni 1. 1925 moral nasloviti na zunanjega ministra dr. Ninčiča Interpelacijo zaradi njihovega zadržanja in nji hove propagande za priključitev Maribora k Avstriji, oziroma Nemčiji. Dobro leto prej pa je »Cillier Zeitung« v uvodniku javno smela pisati, da z obema rokama podpiše, da Nemci v Mariboru res želijo od naše države proč! In kdor zasleduje razvoj nemškega takozvanega narodno-obrambnega in narodno-bojnega slovstva, ve, da postaja vedno drzneiši in silnejši klic Nemcev, da se morajo spodnještajerski kraji združiti z veliko Nemčijo. Kdor resnično mišljenje naših Nemcev ob avstrijski meji dejansko pozna, ne more za trenotek dvomiti o zunanjepolitični orijentaciji večine njih. Druge razmere zahtevajo drugo merilo in drugih mer; to bo morala upoštevati tudi Uzunovičeva vlada, ako se bo hotela resno ba-vlti z manjšinskim vprašanjem; favoriziranje nemštva na naši severni granicl pa bi pomenilo tudi še povrh gojenje nemčur-stva, onega sramotnega madeža, ki se ga Slovenci dosfhmal še nismo znali oprati.
Po vsej Sloveniji gre glas, le „Domovina" je za nas!
«Hlapec Jernej» v Gorici
Po dolgem neprostovoljnem odmoru j« pričelo «Dramatično društvo» v Gorici w> pet s svojim delovanjem. V soboto 12. fo» bruarja je otvorilo svoj sezono g dr»m»t> zacijo Cankarjeve« «Hlapca Jerneja».
Ne bomo ponavljali grozot prvih dni Isa skega novembra. Faiisti so zasedli prosto, re Trgovskega doma in jih niso hoteli da« ti nazaj. Tudi tedaj ne, ko je »aro njih vodja — odkritosrčno «li neodkritosrčno — obsodil napade in obljubil kaznovati kriv« ce. Krivci niso bili pa kaznovani, krivica nI bila popravljena. (T« dni izvemo, da začne po dolgih treh mesecih neka preiska« va in da bo škoda povrnjena. To vest pa po šzku&njah. ki jih imamo, sprejemamo z veliko skepso.) Slovenci so bili prisiljeni, da so oddali prostore Trgovskega doma v najem šolskemu skrbništvu v Gorici. In le dejstvu, da so se razmere proti Sloven« cem na zunaj malo omilile se moramo za» hvaliti, da so je posrečilo doseči tako po. godbo, da so Italijani prepustili Sloven« cem dvorano za določeno Število predstav na leto. Dejansko stanje je danea taka da so gospodarji v prostorih Trgovskega doma Italijani, Slovenci, ki so pravi gospo« darji pa so le njih ponižni podnajemniki. To poniianje je bilo treba potreti, če so hoteli rešiti vsaj delec, ki se jim Je nudil.
Na ta način je priSlo do tega. da se je prireditev lahko vršila, ko je Dramatično društvo vložilo prošnjo za predstavo po ■redpisih. Bilo je veliko težav in poti veli« O sitnosti in nadlog, najmanj toliko, koli» kor jih je imel «Hlapec Jernej», preden je prišel do konca rvoje križeve poti. Dasi je delo prevedeno v razne svetovne jezike Id ie dvaknt celo v Italiianščino, vendar so imeli goepodje pri oblasti vse polno pomislekov proti temu. če bi dovolili to predstavo ali ne. Predstava ai bila pisme» no dovoljena, ampak ustno.
Otvoritev je bila sijajna. O dramatizaci» jI C«nkarjerega Hlapca Jerneja ne bomo govorili, o igranju pa samo to, da je bila igra dobro inscenirana in igrana tudi. Za« nima nas množica, ki jc prihajala v soboto zvečer in v nedeljo popoldne iz mesta in iz okolice, sploh iz vseh krajev dežele, od Bovca in Vipave, celo ia Trst» in zasedla prostore Trgovskega doma do zadnjega ko» tička. Lahko rečemo, d- imamo morda le par izjem, da je bila dvorana Trgovskega doma tako zasedena kot ta večer.
Zanimvo ie bilo, kako ao se valile tnno« žice iz dvorane in v dvorano ob kordonu karabinjerjev. V dvorani, na dvorišču je bilo vse polno detektivov, navzoč je bil tudi sam policijski komisar.
Pritrditi smemo, da je bilo za varnost Slovencev popolnoma preskrbljeno. Če bi bilo dne 4. novembra vsaj na polovico to» liko, bi se žalostni dogodki, ki so škodo« vali ugledu italijanske države, nikoli ne bi» li zgodili. In to bi bilo bolje za goriške Slo» vence, za Italijane pa tudi.
Slovenske knjige iz vasi, ples v vas
V St Petru pri Gorici vlada kot pode» štat in šolski nadzornik neki Ceschia, ki je bil pred vojno za učitelja v Ločniku pri Gorici. V kolikor smo informirani, je bil omenjeni gospod tedaj ravno tako hud av» strijakant, kot je danes zagrizen italijanaš. Med vojno je celo zbiral prostovoljce, da je napadel Italijane za Kalvarijo. Kakor vsi talci ljudje, ki jih peče preteklost hoče tudi on zakriti svojo prenapeto avstrija» kantstvo s prenapetim italijanstvom. Na» šim ljudem daje ob vsaki priliki nasvete, da naj gredo čez mejo. Češ: «Mi smo tu in tu tudi ostanemo!» Posebno je vzel na pi» ko št. peterska društva, ki jih dolži sploh vsega, kar se v št. Petru zgodi.
Kako globoko je sovraštvo tega človeka nasproti slovenskemu življu, priča dejstvo, da je nekemu gostilničarju grozil, da mu vzame koncesijo, ako bo širil knjige «Gori» ške Matice». Zaman je gostilničar ugovar. jel, da so knjige cenzurirane in tiskane v Italiji in radi te<?a, ako jih je širil, ni napra vil noben ga prestopka. Gospod podeštat j- trdil svoje in konec besedi.
Ta bivši avstrijakant je ukazal učitelji» carn, da naj izvabijo «Prve korake» (nekak abecednik za deco) :n «Kolačke» (ilustri. ran zbornik pesmic in berilc) od otrok na ta način, da jim rečejo, da naj jih prine. sejo v šolo, kjer bodo prerisovali iz njih. Ukaz je bU izvršen. Otroci so ubogali. Uči» tcljice so nato pobrale knjige in jih niso več vrnile.
Po naših pojmih jo to tatrina: če hočemo biti bolj predrzni: rop s pomočjo zvijače. Po pojmih podeštatovih je to gotovo na» rodno delo.
Isti mož, ki se bori proti slovenski knji» g:, proti slovenskim društvom in njih kul» turnemu prosvetnemu delu, isti mož skrbi za to, da se pod njegovim paševanjem vrši v Št. Petru ples za plesom, kjer izgublja naša narodna mladina zdravje in denar, kjer se sklepajo tesni stiki med našimi dekleti in med Italiiani To je njih mirno sožitje, to je njih mirno sodelovanje obeh narodnosti: pri plesu. Nismo proti plesu iz principa, a smo proti plesu tam, kjer mečejo knjige iz hiš, kjer ne puste kultur« nega udejstvovanja. ples pa goje sistema» tično v gotove namene.
ie na naše čitalnice pod pretvezo, da je zbiranje prepovedano — kam naj poten
p— Tržaški Lloyd prof/ Reki. Rečani so silno razgreti proti Lloydu, katerega ob« dolžujejo, da deluje proti interesom njiho» vega pristanišča vedno občutneje. Tržaški Lloyd bi imel izvažati z Reke neko iz Ma» džarske in Jugoslavije prihajajoče blago, ali kratkomalo so njegovi brodovi izostali in blago je bilo treba pošiljati z Reke v v Trst po železnici, potem je Tržaški Lloyd ono blago vkrcal v Trstu namesto na Re» ki. Dotične pošiljke pojdejo odslej direkt» no v Trst. Čemu pa jih odpravljati na Re» ko? Tržaški Lloyd ima tudi z raznimi zu» uanjimi izvozničarji pogodbe, ki so v ko» rist Trstu in puščajo Reko na strani. Tr» žaški Lloyd smatra reško pristanišče za postransko, katerega se posluži ravno, kar treba. Na Reki raste napetost proti Trstu in bo izbruhnila v hude napade na Trža» čane. Reško pristanišče je izkazalo za leto 1926. narastka v prometu za 138.000 ton napram 1925. Ali to zvišanje je le slučaj« ta Brez štrajka angleških rudarjev, ki je povzročil večje pošiljke premoga iz zaled» ja, bi izkazala Reka občutno izgubo za lansko leto. Z Reke povdarjajo. da se mora končno spraviti v ravnotežje pomorska služba za Benetke, Trat in Reko. drugače si Reka ne bo nikdar nič opomogla in tudi Madžari jo puste na cedilu, ako ne bo tam brodov Tržaškega Lloyda.
p— Za edrugorodce» v Knežaku in Za» gorju so ©tvorili večerne tečaje za pouk v italijanščini. Učili bosta italijanski uči« teljici Ferrari in Gentile, ki ae znata slo»
venskil
p— Tobak. Tvrdka Paganetto 4 Migliet» ta je dobila koncesijo za saditev tobaka v reški pokrajini.
p— Se vedno se oglašajo iz Rusije bivši vojni ujetniki Tako je pisal domov na Opčine Josip Vremec, da je še živ. Deset let ni bilo Dobenega g-lasu o njem. 2ivi v saratovski guberniji. Iz severnega kavka« škega okraja se je javil po 12 letih Egidij Deželi č, rodom iz Pule.
p— Tajno agencijo za izseljevanje je odkrila policija v Trstu. Sleparski izseljeni gki agent je hodijo po deželi in prodajajo potne listine ljudem, ki se mislijo izseliti Mnogo jih je šlo na lim tržaškim malo« pridnežem. ki so nabrali velike vsote e svojimi ponarejenimi listinami. V neki hiši na Korsu v Trstu posluje «posredovalnica zs nameičanje delavcev». Pod tem našlo« vom se je skrivala sleparska izšeljeniška agencija. Polieija je aretirala lastnika «po« sredovalniee» Stenoviča in njegovega to« variša Pontinija ter zaplenila 17.000 lir, ki so ležale v pisalni mizi.
p— Cene živini in mesu v tržaški po» krajini. Deželna fašistovska zveza trgov« cev je določila cene živini in mesu. Goveja živina »e kupuje na živo težo po 2-50 do 280. najboljša žival po 3. Mesarji sekajo po 7.80 do 12.40, tako da so sedanje cene mesa v Trstu z ozirom na ceno živin« pre» visoke za 30 odst. Cena govejega meea je navedena n» debelo kvintal 720 lir.
p— Sedemdesetletnica poroke. Redek jubilej! Dne 17. t. m. proslavita sedem« desetletnico poroke g. Ivan Jurca, lesni trgovec in posestnik in njegova soproga Marija v Gorenjem št 5 pri Postojni. Po» ročila sta se 17. februarja 1857. v Stude« nem. Jubilant Jurca je imel šele 19 let ko je prevzel domače posestvo in se oženil. Otrok imata Sivih še tri. trije so umrli; vnukov je 28, prevnukov 11. Gospod Jur« ca je znan kot velik lesni trgovec ia izbo« ren kmetovalec. Bil je vedno marljiv m priden goepodsr, kj je storil tudi mnogo v »p loin o ljudsko korist Naj živita slav« Ijenca v miru in sreči do najdaljših mej človeškep» življenjal
p— Odšla sta v Jugoslavijo učiteljic« Marica Petrič in Janko Petaros iz Golca. Ljudje so ju imeli radi in bridko jim je bilo pri srcu, ko sta se poslavljala. Gospo« dična Petričev« je med vojno storila ljud» stvu mnogo dobrega.
p— Na Sušaku pri Jelianah proeijo že dolgo časa, da bi se popravile občinske po« ti pa je vse zaman. Deževje je napravilo veliko škodo in ako ne bo kmalu pomoči, ne bo mogoče več voziti po poti, po kateri se vozi vsak dan veliko tudi iz državnega gezda. Davki so veliki, v občinskem uradu pa pravijo kmetom, da aaj si kar sami po« pravijo poti. To je gospodarstvo!
p— Liklorskega posojila je podpisalo naše ljudstvo v Julijski Krajini ogromne vsote. Sedaj poroča faSistovsko glasilo v Trstu, da so podpisali «alloglotti» (lj°dje drugega jezika) liktorskeg« posojila 304.950 hr potom svojih gospodarskih zadrug, po» sojilnic in hranilnic v Gorici, Trstu, Puli, Idriji, Kobaridu, Tolminu, Bovcu, Tomaju, Fostojni in Buietu.
p— Velika tatvina v Prvačini. Neznani tatovi so odnesli iz stanovanja mesarja Vinkota TuSarja dragocenosti za 1150 lir, denarnico s 14.290 lirami in vzeli s seboj tudi Tušarjevo fašistovsko izkaznico. Orož» niki iščejo tatove.
p— Komuniste in esubverzivne indivi» du je» zasledujejo po Tržiču orožniki in it iličniki podnevi in ponoči. Sedaj so are» tirali zopet celo skupino takih nevar» nih ljudi. Baje so to brezposelni, ki uga» r.jajo protidržavno politiko. Izročeni so so» dišču. Pri enem so našli v žepu pariški «П Corriere degli Italiani», ki je v Italiji stro» go zabranjen, ker pobija fašistovski režim. Tega zadene posebno ostra kazen.
p— Končno aretiran. Radi raznih tatvin jc bil obsojen Ivan Stanič na zapor 25 let Staniča pa ni bilo pri razpravi, marveč se je skrival po raznih kTajih po deželi. Že več mesecev je hodil okoli, ne da bi se ime ni! kak orožnik zanj. Sedaj so ga pa konč» no le iztaknili ob meji blizu Idrije in are» tirali. Pri njem so našli hranilno knjižico, glasečo se na njegovo ime, s svoto 87 ti» seč lir.
p— Slovenski pismonoše. Slovenske pi« snr.onoše so precej vzeli na piko, dasi prav vestno izvršujejo svojo dolžnoet. Tako so ra primer v Gorici in v Trstu pretipali obi« sti vsem pismonošara, v katere organizacije K» vpisani, k«tere liste imajo naročene, celo le imajo slovenske knjige v hiši. Mnogo slovenskih pismonoš so odpustili. Te dni izvemo, da so začeli odpuščati slovenske pismonoše po deželi kar po vrsti. Celo po «reželi tedaj! Vzrok? Teg» ne vemo. Bo najbrž ta. da so Slovenci in da bodo morali prepustiti svoj kruhek Italijanom. Nov na» čin italijanske kolonizacije naših krajev.
p— Razprava radi nesreče v rudniku pri Kaštelirju. Leta 1925. se je dogodila v rud» riku pri Kaštelirju v Istri nesreča. Odtr« gala se je masa materijala in pokrila pod seboj 9 delavcev. Prebivalstvo je razburje» no obdolževalo ravnateljstvo krivde na smrti 9 delavcev. Obtoženi so bili te ne» sreče inženjer Gelhart, inženjer Carta, iz« vedenec Patelli; nadzorniki Anton in Si Sterk ter E. Gossetto. Glavni inženjer rud« rika Maver je trdil, da je kriva nezgode reracijonelna metoda izkopavanja in pa tu» di meteorološke razmere, inž. Sorasio je trdil, da bi iz tehničnih razlogov ne bila s'edila nezgoda. Državni pravdnik je za» hteval za obtožence strogo kazen in glo» be, ali sodni dvor je vse oprostil
p— Liktorskega posojila Je podpisala Istra po novem poročilu nad 10 milijonov lir. Fašisti so pritiskali in grozili ter do» segli tako visoko vsoto. V Pazinu so pod» pisali posoiila 470000 lir. sama občina je podpisala 25.000 lir.
p— Društvo na Srpenici. Na Srpenici pri Bovcu imajo lepo uspevajoče prosvetno društvo, ki je včlanjeno pri Zvezi prosvet« nih društev v Gorici Mladi fant le se zbi« rajo zvečer v društvenih prostorih, da be« rejo liste in knjige, ali pa se tudi drugače ra pošten in kulturen način zabavajo. To pa našim «kulturonoscem» ni po volji. Ko so bili namreč zbrani dne 13. januarja t I. mladeniči zvečer v čitalnici, je pridrvel skozi vrata brigadir z oroïnikom. kl je ra« kričal, da je vsako ibiranie strogo prepo« vedano in je razgnal društvene člane. Na ta način je seveda onemojfočil druftveno delovanje. Predstav oblasti ie itak ne do» v d ju je jo, zdaj so pritisnili na krat način
Roparji v Istri. V Vodûjan se jc ve
gremo P— —-—.
zil trgovec Ivan Isič. S seboj je imel pro cej denarja. Na poti so ga napadli trije roparji, ki so noeUi puške. Isič je pognal konja, ali roparji so ga hitro ustavili iu nabili Isiča ter vrgli z voza. Vzeli so mu denarnico s 6000 lirami in izginili v bliž= njem gozdiču. Roparji so bili maskirani. Orožniki jih sedaj iščejo.
p— Ples in zapravljanje. Neverjetno je. koliko plesov se vrši po širni Julijski Kra. jini nedeljo za nedeljo, pa ne samo sedaj v poskočnem pustnem času, ampak sko? i celo leta Kdor ne pozna razmer v deželi, bi sodil, da prebivalstvo prekipeva blago stanja, ko pa plešejo po tolikih krajih! L' Istre prihajajo hkratu s poročili o groznem gospodarskem stanju naznanila plesov, h Veprinca pišejo v «Istarsko Riječ», da vsi od kraja plešejo, moški in ženske, ceb ne delja da je grozno. Pri plesu se tudi pije krčme so polne. Tam niliče ne joče in nt toži, toda posetite v pondeljek plesalca in vinskega brata, pa boste čuli njegovo sto kanje in v solzah se hoče vtopiti... Ni ta ko samo v Veprincu, ampak še marsikje drugje. Plesi dajo italijanski oblasti na le; to ogromne prejemke in krčme plačujejo velike davščine. Kulturno delovanje se рв ustavlja, dovoljujejo se ljudstvu demoraii zujoči plesi, ki pospešujejo tudi izšeljt; vanje.
Italija proti Trstu!
«Plavajoči vzorčni sejem». — Kamenjan fašistični generalni sekretar. — Oškodovano delavstvo in zasebno uredništvo.
Da pravi, pristni Tržačan ne more žive; ga videti renjikola, Italijana la starih itali» janskih provincij, je stara stvar. Dočim ga je v prejšnjih časih smatral zlasti za co spodarski manj vrednega, ga smatra sedaj za izkoriščevalca, ki odjeda Tržačano vsak danji kruh, ki mu je že itak po italijansko pičlo odmerjen. Posebno jasno pa se je pokazalo to nasprotje ob priliki otvoritve takoimenovanega «plavajočega vzorčnega sejma», ki je bila prošlega tedna v Benet» kah.
«Tržaška svobodna plovba» (Navigazk» se Libéra Triestina»), kateri stoji na čelu veliki častnik reda italijanske krone, go» spod Hektor Polič, sin znanega reškega brodolaatnika in hrvatskega rodoljuba Po« liča, ki je nekdaj v družbi s prvakom re» Skih Hrvatov, Erazmom Barčidem. stal na čelu hrvatskega narodnega pokreta na Reki je v glavnem na svoje stroike. ali ven» dsr s podporo rimske vlade priredila na svoji ladji «Sistiana» nekak «plavajoč vzorčni sejem», ki naj pokaie zlasti prebi» valstvu vzhodne in juine Afrike napredek italijanske industrijske proizvodnje in jej pridobi novih odjeroslcev.
Renjikolsko nasprotje nasproti Trstu je Slo teko daleč, da je doseglo pri rimski vladi, da se ladja tržaike paroplovoe druž< be, ki je dala ladjo brezplačno na razpela* go in sploh zamislil» in izdelala ve« načrt za «sejem», ni opremil» sa «sejem» v Tr= stu, temveč v Benetkah, samo da ne bi Trst imel kaj dobičke od tega podjetja Seveda, vsi na «sejmu» razstavljeni pred» meti bi bili morali priti v Trst kjer bi se bili morali razložiti in zopet vkrcati Ime» lo bi zaslužek tržaško delavstva imeli bi zaslužek tržaški obrtniki in slavnostna otvoritev bi privabila v Trst toliko in toli« ko ljudi iz vseh krajev Italije, ne političnih kričačev, temveč industrijalcev ш trgov, cev, ki bi se ob tej priliki mogli bolje spo» znati s tržaškimi trgovinskimi in indus tri» jalnimi krogi in videti kako Trst s svoji« mi luškimi napravami daleč presega v pri» pravnosti in udobnosti vse ostale italijan« ske luke. Ali to bi predvsem škodovalo Benetkam, in tako se je zgodila da eo pogoltnile Benetke ves dobiček, ki bi ga bil po vsej pravici moral imeti Trst od tega popolnoma tržaškega podjetja.
Lahko si mislite, s kakimi blagoslovi so blagoslavljali Tržačan je otvoritev «plava« jočega vzorčnega sejma» v Benetkah, Be« netke, fašistično vlado in vse, kar je v zveri ž njo! In posebno še sedaj, ko je gospodarska kriza v Trstu ie dosegla tako strahovito težino, da se že vse lomi pod nja Saj se je n. pr. doznalo prav te dni. da je največja trgovska tvraka, ki ima svoje prostore na Korzu, ponudila svojim upnikom izvensodno poravnavo *a 35 od» stotkcrv njihovih terjatev. In tako tvrdka za tvrdko!
Dogodilo se je te dni, da je vrhovno vodstvo konfederacije fašističnih sindika» tov odredilo izpremembo v generalnem se« kretarijatu v tržaški provinciji. Prišel je novi generalni sekretar in je seveda sku« šal takoj stopiti v stik z maso. Tako so sklicali delavstvo v Tehničnem zavodu, da bi se mu bil predstavil novi generalni se» kretar in mu govoril o pomenu fašističnih strokovnih organizacij. In kaj se je zgodi, lo? Delavstvo, ki je vse organizirano v fašistični organizaciji, je s kamenjem na» skočilo generalnega sekretarja in njegovo spremstvo ter je morala nastopiti fašistič» na milica in karabinjerji, da so obvarovali gospodo frčečih kamenitih bomb in jo pod zaščito pušk rešili iz nevarnosti, ki ji je pretila s strani razjarjenega delavstva. Pa ie tudi res popolnoma razumljiva ta raz» jarjenost
Kakor pri delavstvu, ravno tako pa je tt,di pri zasebnem uradništvu, kateremu je fašistični režim pač naložil organizacijo v sindikatih, zato pa mu odvzel vse. kar je imelo dobrega v prejšnjih časih. Zasebni uradnik mora biti zavarovan v fašistični okrožni bolniški blagajni, ali dočim dela» vec dobiva bolniško podporo vsaj že po petem dnevu bolezni, jo dobi zasebni urad r.ik šele po preteku celega meseca. Penzij» ski zavod pa so sploh popolnoma odpra.» vili in zavarovancem so izplačali edinole ■njihove prispevke brez obresti in jim od« trgali za razne stroške, največkrat narav, rost izmišljene, znatne zneske, od 500 do 1000 lir. Uredništvo penzijskega zavoda pa je dobilo naravnost ogromne odpravnine, ravnatelj okoli pol milijona lir, drugi višji uradniki po par sto tisoč, a celo tipkarice. ki so imele komaj po 12 let službe, po 70 in Se več tisoč lir. In ravno tako uradni« štvo bivše okrajne bolniške blagajne, ki se je izpremenila v okrožno bolniško bla» gajno v smislu novega zakona o bolezen» skera zavarovanju. Vse to na račun delav. stva in zasebnega uradništva, ki je pač lah» ko ogorčena da so mu odvzeli te po tež» kem, dolgotrajnem boju priborjene dobro» te in sicer samo zato, ker stara Italija v svojem socijalnem nazadnjaitvu nikdar kaj takega ni imela in noče. da bi nove pro» vincije imele kaj boljšega kot ostala dr» Sava.
Domače vesti
*	Upokojitve v državni službi. Na predlog ministra pošte ln brzojava so trajno upokojeni: Matko Rôthel tajnik poštne di-rekcije v Ljubljani; Miha Bajt. poštni uradnik v Kranju; Ivan Mermolja, poštni uradnik v Mariboru; Ivan Doviak, poštni uradnik v Novem mestu; in Minka Oovekar, poštna uradnica v Ljubljani in Luka Gazeli, uradnik pri poštnem madu Ljubljana 1. — Upokojen je tudi ravnatelj zemljiške knjige Anton Spende pri октајпет sodišču v Ljubljani.
*	Spomenik Miloradu Draškoviču. Takoj
po zločinskem atentatu v Delnicah se je pod predsedstvom patrijarha Dimitrija konstituiral poseben odbor, ki je pričel akcijo, da se pokojnemu notranjemu ministru Miloradu Draškoviču postavi dostojen spomenik. Ker Je sedaj zbrana potrebna glavnica. Je odbor na svoji predvčerajšnji seji skJenH, da se takoj razpiše natečaj za najboljši projekt. Spomenik bo stal pred novim parlamentom.
*	Se ena zmaga SDS v logaškem okraju.
Pri nedeljskih občinskih volitvah v Hotedr-Stci je zmagala Esta SDS z 92 glasovi proti listi SLS, ki je prejela 61 glasov. Napreduj aki imajo tedaj 6, klerikalci pa le 3 odbornike.
*	Subvencije za sokolska drnStva. Ministrstvo prosvete le določilo kredit v znesku 100.000 Din za subvencije sokolskim in drugim gimnastičnfm društvom.
*	Depntaclja meščansko-šolskih učiteljev pri ministra proevete. V pondeljek je prispela v Beograd depurtacija meSčansko-šoI-»kih učiteljev, obstoječa te predsednika Savez», Mite Ojorgjeviča In delegatov Hu-meka te Maribora, Puškarja iz Sarajeva, Barjaktaroviča te Osjeka, Magdiča lx Zagreba ta Puhmerja iz Splita. Popoldne je bfla deputacija sprejeta od ministra prosvete Vade Vuklčevlča, katerega Je opozorila na potrebo predložitve poeelnega zakona o meščanskih šoteh In posebnega učnega načrta In programa za te tole. Q. minister je teiavfl deputaciji, da se takoj po novem zakonu o osnovnih šolah predloži skupščini tndi poseben zakon o meSčanskih šolah In »e bo todelal tudi učni načrt hi program.
*	Senzacijonalna obravnava pred državnim svetom. Pred tretjim oddelkom državnega sveta se bo vršila v prihodnjih dneh obravnava proti krtvcem. obtoženih zaradi propasti bakarskega priataniKa. Kakor zna so, se je bakarsko prlstadiče pričelo graditi leta 1934. In Je delo prevzelo gradbeno podjetje »Beton«. Pristanišče je bilo leta 1906 dograjeno ia Izročeno prometu. 2e čez par dni pa «e le zidovje začelo rušiti ln v kratkem se Je vsa obala pogreznita v mor-le. Prometno ministrstvo Je vsled tega obtožilo pri državnem »vetu kot krivca šefa pomorsko-eradbene sekcije v Bakru Inž. Vinka Buzotlča kot projektanta in gradbenega nadzornika, načetafka direkcije pomorskega prometa v Splitu Inž. Bhača ta inž. Linardoviča kot organa oblasti, Id bi marala vršiti nadzorstvo pri delu. Za to obravnavo vlada veliko zanimanje..
*	Tajništvo Zvez« Jugoslov. demokratske mladine obvešča vse organizacije »Edinost« da se vrši seja delegatov poedinih organizacij v soboto dne 19. februaria ob 8. zvečer, Oaleva rilca St 2-1 Dolžnost veeh organizacij je, da dospe delegati v pravem času v Ljubljano.
*	Kongres blzantologov v Beograda. Kar kor smo poročali, se bo vršil v Beogradu letos kongres bteantologov. Svojo udeležbo je dosedaj prijavilo že približno 300 znanstvenikov te Pariza, Londona. Prage, Pe-trograda. Dunaja, Rima, M Dneh ena, Bonna, Frankfurta, Bruxellesa, Bukarešte, Barcelone tn raznih drugih krajev. Zanimivo le, da se je največ udeležmikov priglasilo te Ru mumije. V dobi kongresa se bodo vršila predavanja v 11 sekcijah. Po zaključku kongresa se prirede ekskurzije v južne kraje naše države.
*	Sprejem gojencev v pehotno podoiiclr-sko šolo. IL pehotna podoficlrska šola v Bi-leču v Hercegovini sprejme dne 1. maja 1927. nove gojence. Kandidati morajo biti stari vsaj 17 let, a ne stareiši kakor 31 let. Natančnejši pogoji se zvedo pri županstvih, na žandarmerijskih postajah ta pri vojaških komandah. Prijave se sprejemalo takoj.
*	Matija Hiti — 70 letnik. Včeraj je slavil g. M. Hiti, upokojeni nadučltelj, zdrav ln čil ob strani svoje vrle soproge Josipi-ne 70 letnico rojstva. Rodom iz Zamosteca na Dolenjskem je spočetka služboval na Dolenjskem, nazadnje pa 22 let kot naduči-telj v Dobu pri Domžalah. Služboval je dolgih 48 let, ta je bil učitelj z dušo ta telesom. Udejstvoval pa se je tudi izven šole. Posebno se mu je priljubila glasba. V Dobu že vodi nad 24 let cerkveni pevski zbor, katerega so in še radi pridejo poslušat o priliki cerkvenih slavnosti od blizu in daleč Politično se javno ni udejstvoval, bil In tudi je pa še vedno odločen narodnjak. Odkar je začel učiteljevati je stalen naročnik »SI. Naroda«, torej okrog 50 let Preteklo leto je slavil 50 letnico mature. Po 48 letnem vzornem učiteljevaniu uživa zasluženi pokoj v lastni, prištedeni hišici v Dobu. Dal mu Bog, še mnoga letal
*	Ali Je to tudi pravica? Pišejo nam: Država nikakor noče uvideti, da zasluži z drž. nameščencem poročena drž. nameSčemka za isto delo tudi isto plačo. Ne, ker se le poročila z drž. nameščencem, se ii odvzame polovica draginjskih doklad; zakaj pa ne tudi polovica dela in dolžnosti, kar bi bilo logično in pravično? Ali je pa to samo za kazen, ker je poročila drž. nameščenca. Najbrže, ker se to po zdravi pameti ne da drugače tolmačiti. Predsednik UJU je obiskal dne 24. jan. pomočnika prosvetnega ministra g. Obradoviča ter ca med drugim пкИ vprašal, U Je T J*oraA»u odredba,
da se izenačijo prejemki omoženih učiteljic z učitelji? a Obradovič je odgovoril na to vprašanje, da je to težka zadeva. Čudno, saj ne gre za milost, ampak samo za pravico! A to še ni dovoli! Državnim uradnikom odteguje država že 6 mesecev od drag. doklad za poplavljerace (ali še poplave niso prenehale?1) in ne uvidi da bi odtegnila z drž. nameščenci poročenim drž. name-ščenkam samo polovico, ker Jim da tudi samo polovico. Ali pa se boji, da bi se čutile mogoče zapostavljene? Dekla bi s takšnim ravnanjem ne bSa zadovoljna, državna na-meščenka pa mora biti?
♦	Himen. Dne 14. t m. se le poročil v Cir-kovcih na Dravskem polju posestnik Jožef Beranlč te Cirkovc z gdč. Jutko Kmetéc iz Pongerc pri Pragerskem. Bilo srečno!
♦	Finančna delegacija objavlja, da izide »Izkaiz o stanju hranilnih vlog (po knjižicah ln v tekočih računih! pri regulatlvttth hranilnicah v Sloveniji za IV. četrtletje 1926« v 18. številki Uradnega lista .z dne 17. febr. 1937.
♦	Pred katastrofo naše živinoreje. V »Hrvatu» objavlja dr. Hažek daljši članek o katastrofi, ki preti naši celokupni živino-rejL Leto 1936, ki le bito polno vremenskih katastrof ta poplav, je prineslo strašnega sovražnika živinoreji, bolezen taikozv. met-Ijavost. V ki3ževaškem okraju je od 33.586 glav živine obolelo na metljavostl 23.900 glav. Ako bi poginilo 10.000 glav živine, bi znašala izguba 24,000.000 dinarjev. Vlada je opustila vsako pomoč in pozabila na ukrepe po pojavu bolezni. Na dTŽavne stroške je bito tztečenih v gori navedenem okraju le 900 glav od 33.900 glav živine, ki je obolela na metfjavostl. Dr. Hanažek poziva drž. oblast naj priskoči hrvatskemu ljudstvu v skrajni uri na pomoč, da ne utrpi uprav katastrofalne škode, Id bi tepodikopala njegovo eksistenco.
♦	Nova radio-postaja v Beograda. V ministrstvu pošte ta brzojava so bili v zadnjih dneh dovršeni načrti za gradnjo nove radio brzojavne emisijske postaje v Beogradu. To bo največia radio-postaja v Jugoslaviji, pa tudi najmočnejša. Z gradnjo pričnejo že letos.
♦	Zopet lovski blagor v Jurkloštro V soboto, dne 12. t. ra. ie ustrelil Boris Sega, gozdar z Jesenic divja svinjo; to Je le v proSlem tednu že drogi komad te tamkajšnjih gozdov.
♦	Ukrepi proti tihotapstvu. Po Bosni, Hercegovini tn Dalmaciji še danes bujno cvete tihotapstvo. Finančno ministrstvo je vsled tega v zadnjih dneh imenovalo znatno število novih finančnih stražnikov ta upa, da se bo na ta način zajezilo In preprečilo tihotapljenje.
♦	RazSirJanJe »španske* v Nlšu. Epidemija »španske«, ki se je pojavila zadnje dni v Srbiji, zavzema posebno v Nišu tn okolici velïk obseg. Obolela so cela sela. Osnovne šole so zaprte za nadaljnih 10 dni. Zalifooz število obolelih ni mogoče ugotoviti, ker se seljjaki ne: javljajo za zdravniško pomoč.
♦	Smrt v valovih Neretve. Iz Mostarja poročajo, da je pri Birnf Skočil v Neretvo tamkajšnji posestnik Milan Stanič. Seljaki so opazili, kako le razburjen hodil ob reki potem pa skočil v vodo ta Izginil v valovih. Kai ga je gnalo v smrt, ni znano.
♦	Tatvina na železnici. Kakor javljajo Iz VinJcavcev, je bil na progi Zagreb-BeogTad v poStnem vlaiku okraden urednik ►Prtvred nika«, ki je bil v kupeju zaspal. Dva mlada zlikovca, Id sta po Izpovedi sopotnikov kmalu (zginila Iz kupeja in v Viwkovcih Izstopila Iz vlaka, sta uredniku odnesla ves denar ln razne dokumente. Policija v Vin kovcih le takoj odredila izsledovanje in mlada tatova aretirala v Mikanovcih.
♦	Živa bakUa. Na Trešnjevki v Zagrebu le predvčerajšnjim pripravljala žena zasebnega uradnika Mara Moravanska perilo za pranje. Stala Je ob štedilniku. Na njeno haljo Je lz Štedilnika padla iskra. Kmalu je bila vsa obleka v plamenu. Ženska je bila v pravem pomenu besede živa baklja. Končno so prihiteli domači ter strgali obleko
Edina ШШ ipetilaM le
IN DIAN PASTA
za £evl|e
7» k
en sam poiskus stalna uporaba
O A N E Si
Lou za zlatom
Največji i Imski umotvor z najslavnejšim film^km komikom
Charlie Ctiaplinom
izven programa:
Pouk o pravilnem
pidV I 1 II C Ш	I^B
Cbarlestonu	^ L I T N I
KINO	%
■ATICA	^
raz nje. Prepeljali so jo v bolnico. Upati je, da ostane pri življenju.
♦	Ribiške priprave, orožje ln strelivo, lovske potrebščine ter vsa popravila pri pcSkarju F. K. Kaiser, Ljubljana.	256
«ITO» zobna pasta najboljša.
•	Tkanina «Eternum» glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manulaktura, Ljub-jana, Tavčarjeva ulica 7-
*	Calderara mlto za britje je v kakovosti neprekosllivo.	60
Iz Ljubljane
Jr— Z ljubljanske univerze. Novo imenovani docent jurtdične fakultete v Ljubljani, g. dr. Albin Ogris bo Imel v petek dne 18. t m. ob 18. uri v zbornični dvorani univerze svoje nastopno predavanje »O rentabili-tetni statistiki delniških družb v Sloveniji v letih 1919—1925.« -
Življenje m umiranje v Ljubljani. Glasom zdravstvenega Izkaza mestnega fizi-kata se je od 8: do 14. februaria rodilo v Ljubljani 33 otrok (19 moškega, 14 ženskega spola), med temi 2 mrtvorojenca, umrlo pa 13 moških in 9 žensk, skupaj torej 22 oseb in sicer: 4 osebe za jetiko, 3 za ostarelostjo
2	za prirojeno slabostjo, 2 za boleznijo na srcu, 1 za davfco, 1 za rakom, 1 za pljučnico, 7 oseb vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov, 1 oseba pa je izvršila samomor. Izmed umrlih so 3 osebe dosegle starost nad 70 let, 5 pa jih le umrlo v prvem letu starosti. Na nalezljivih boleznih so obolele
3	osebe: 1 na ošpicah. 1 na davici in 1 na dtišljivem kašlju.
u— Občni zbor napr. kulturnega In političnega društva Ljubljanski Orad bo danes točno ob 7.30 zvečer. Dolžnost vsakega člana je, da se občnega zbora udeleži ta s podvojeno močjo začne delovati za prospeh društva.
Sveta Gora
Hannes Schneider in Louis Trenker, svetovno znana plezalca — čuvena mojstra zimskega športa.
n— Beograjsko akademsko društvo »Obl-
Uč« prids prihodnji teden s cettm svojim pevskim zborom v LJubljano ter priredi v petek, dne 25. februarja ob 20. zvečer v Unionski dvorani vokahU koncert, katerega Izvaja Obfflčev moški ln mešani zbor, bro-leč točno 100 pevcev samih akademikov. Od teh je 53 sopranov in altOv ter 47 tenorjev in basov. Zbor dirigira Ljubljančanom dobro zmanJ kapetmlk g. Lovro Matačlč Predprodaja vstopnic za ta koncert se vrši v Matični knjigarni. Gene običajne koncertne.	3018 u— Društvo »Treznost« v Ljubljani poziva vse člane in članice. tudi člane mestnega središča »Saveza trezne mladine«, da v čim večjem števiju. prisostvujejo pogrebu zvestega pokojnega nam brata Josipa Pretnarja; pekavskega^Domočntka iz Si§ke. Pogreb je lz mrtvašnice ljubljanske bolnice ob 16. uri. . 1
u— Poverjenik »Vodnikove družbe« za Vič sprejema nove člane do l. marca vsak dan od 7. zvečer dalje v Sokolskem domu na Viču.
u_ Francosko predavanje na univerzi.
V petek. 18. t. m. ob 8. zvečer bo predava! na univerzi g. prof. Warnier lz ZagTeba o temi »Les églises de France« (s skioptičnimi slikami). Vabljeni vsi prijatelji francoske kulture.
u_ Predavanje v «Pravniku.» V društvu
»Pravnik« je bilo te -dni prvo predavanje o načrtu novega avtorskega zakona. Predavatelj univ. profesor dr. Stanko Lapajne je razložil sistematiko zakonskega osnutka in obširno razpravljal o subjektih In objektih po novem avtorskem pravu. Za svoja temeljita Izvajanja ie žel zasluženo pohvalo. Nadaljevanje tega predavanja bo jutri, v petek ob 18 url na sodišču v Ljubljani, soba štev. 79. Predaval bo zopet urafv. profesor dT. Stanko Lapajne in sicer »o vsebini avtorskih pravic« (na delih književnosti, oblikovne umetnost!, fotografijah itd.) Na predavanje vabi odbor vse, ki se zanimajo za to, zlasti člane.
u— Društveni sestanek »Svete Vojske« in dramatičnega odseka se vrši skupno danes zvečer ob 8. uri v glasbeni sobi moškega učiteljišča. Na dnevnem redu so sledeči referati: 1.) Naša doba, akademik V. Sei bitz. 2. Umetnost in alkoholizem. M. Kun ač. 3. Zakaj je potreben dramatični odsek? — Mario. — Vabljeni vsi člani In članice ter prijatelji treznostnega pokreta.
u— Clril-Metodova podružnica v Šiški priredi danes ob 20. uri v prostorih gostilne »Dalmacije« predavenja g. J. Orčarja o te mi: Povratek dobrovoljcev preko Daljnega Vzhoda«. Na zanimivo predavanje vabimo vse prijatelje našega društva.
n— XVIII. redni občni zbor Zveze goetil-ničarskih zadrug v Ljubljani bo danes ob tO. .uri v gostilniških prostorih gospoda Fr. Kavčiča (Karlovska česta) Privoz št. 1. Po . pravilih imajo Zadruge pošiljati na vsakih 20 članov po enega delegata na zvezin zbor Skrbite tedaj za polnoštevilen poset delegatov, kajti čim številnejša je skupščina, tem tehtnejši so njeni sklepi.
u— K članka o Ljubljanskem pogorelem gledališču pred 40 leti omenjamo še: Med možmi, ki so bili pred 40 leti zaposlen} pri nemškem gledališču, ie bil tudi kapelnlk dr. Cerln in sicer je bil on takrat angažiran v orkestru kot goslač. Vsi Instrumenti teda njega orkestTa so ostali po predstavi »Fa-tinice« v gledališču ln so zgoreli, kapelnfk Cerin je svoje gosli odnesel domov in so mu ostale rešene; hrani jih kot dragocen spomin na svoj prvi angažma, v katerem ie Imel mesečne plače 15 gld.
u— Policijske prijave. Od torka na sredo so brli prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 poskušen samomor, 1 telesna poškodba, tuje lastnine, 1 neprevidna vol-
Danes iilmska igra iz družabnega in zakonskega življenja
ZHPELJHNH
V slavni vlogi Monte Blue. - Pouk možem, da ne smejo zanemarjati svojih mlad h žena, a ženam da upoštevajo sktbi možov.
Predstave ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri.	Kino Ideal.
nja, 1 prestopek zglaševalnih predpisov, 2 prestopka kaljenja nočnega miru, l prestopek hoje po železniškem tiru, 3 prestopki avtomobilskih predpisov in 3 prestopki cest nega policijskega reda. Aretacije so bile Izvršene 3 in sicer: 1 radi beračenja, 1 radi postopanja in 1 radi prepovedanega po-vratka.
i_ Aretovan perverznež. V takozvanem TaSkarjevem gozdu so v torek prijeli okoličani 35 letnega, bivšega trgovskega pomočnika Albina N., ki je že več tednov nadlegoval na samoti razne ženske, ali pa se jim v primerni razdalji ponujal. Perverznega .človeka so ljudje tirali v-mesto in ga Izročili policiji.
i_ Naveličala se Je življenja. 20 letna delavka Antonija B., uslužbena v Bonačevi kartonaži v Čopovi ulici je bila razočarana v življenju ta ljubezni. Sklenila je radi tega da se poslovi od življenja in gre v smrt V torek zjutraj je v tovarni izpila kozarec li-zola, vendar pa so njene tovariice pravočasno opazile slabost, ki je obšla Tončko ter obvestile rešilno postajo. Obupanko so prepellali v bolnico, kjer so ji izpraznili želodec in ji tako rešili življenje.
n— Komite natakarjev in hotelskih na-stavljencev je priredil dne 10. t. m. tradicionalno natakarsko veselico s plesom v veliki dvorani hotela »Union«. Veselica je nenavadno dobro uspela ter je bil obisk za skoro 50% boljši od lanskega. Komite se čuti dolžnega, da izreka na tem mestu vsem ki so pripomogli k tako krasnemu uspehu, zlasti pa g. pokrovitelju Mfllierju, hotelirju v LJubljani tn gospej Mikčevi, dalje g- re-stavrateriu Rlstu, ki je postregel posetnike z Izvrstno pijačo in Jedili ter g. Košičku, ki Je blagohotno prevzel in lepo izvedel plesni aranžma. Dalje se zahvaljujemo za številen obisk tudi vsem cenjenim posetrikom. — Komite natakarjev in hotelskih uslužbencev. — Za komite: Ulrik Vospernik. 1059 u— Občni zbor pevskega društva «Sava« se vtši v nedeljo dne 20. t. m. ob 14. uri v društveni sobi, Hradeckega vas 33, z običajnim dnevnim redom. — Odbor.
u— 5000 plesalcev In plesalk ie v LJubljani, ki nestrpno pričakujejo, kateri plesni par bo najboljši na »P.leenem turnirju ta prvenstvo Ljubljane v letu 1927«, ki se vrši v nedeljo 20. februarja popoldne ob 5. v veliki-dvorani »Kazinec. Prireditev bo za vse posetnike tembolj zanimiva, ker tvori razsodišče celokupno navzoče občinstvo. Iti glasuje z listki. Priglašenih je jže osem poznanih najboljših parov,. nàdaljHe: prijave sprejema vodja turnirja g. Jenko v kavarni Emona. Umetniško izdelana priznanja g. arh. Faturja so izložena pri tvrdki Magdič.
262
u— Predpustna otroška čajanka »Atene« 27. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma bo pristopna vsakomur, ki si preskrbi pravočasno potrebjto legitimacijo v Ortopedskem zavodu, Mladika. Zanimanje* izredno velSco.	248
a— Namočena poleuovka pri Fr. Kham.
58
PLES 2505
v slovanskih nošah
dne 24 t. ra v -Unionu".
Cvetno slavje v lloitohami
največja in najlepša pred >ustna
priied tcv bo maši-erada .Ljubi ansne >a Soko a* na pus n; torek, due I. mar:a 192
v vseb prostorih „Narodnega doma"
pod gornj.rn naslovom.
2574
Iz Maribora
V gledališču in na koncertu
ie kašlianje zelo nepr.jemo in neumestno. - ANACOT- PASTILE Vas pred tem čuvajo
boru priredi v četrtek, dne 17. februarja ob 20. uri v telovadnici drž. ženskega učiteljišča (Zrmjski trg) spominski večer v proslavo stoletnice Pestalozzijeve smrti. Spored: 1.) Dr Fran Zgeč: Peetalozzijev pomen za moderno vzgojo. 2.) Recitacije. 3.) Pestalozziju! Slavnostna pesem. Izvajajo gojenke drz. ženskega učiteljišča v Maribora. — Vstopnine nL
a— Mlada nesrečna žena. V mariborsko bolnico so pripeljali iz Hotinje vasi posest-nico Julijano Kacjan, ki je radi družinskih prepirov spila v samomorilnem namenu solino kislino ter po komaj trimesečnem zakonskem življenju umrla v bolnici na za-strupljenju.
a— Gospodarsko In politično društvo za magdalenskl okraj v Maribora ima svojo redno odborov o sejo v soboto dne 19. febr. v gostilni »Friedau«, na Tržaški cesti, ob 20. uri. — Prosimo odbornike, da se seje zanesljivo udeleže..— Odbor.
a— Španska. Mestni fizikat. nam jaylja, da je v mestu 24 slučajev gripe. Tako statistiko je seveda težko voditi in je število španske v Mariboru dejansko gotovo' znatno večje.
a— Borza dela v Mariboru. Zanimanje za Borzo dela je bilo začetkoma majhno, ker je v prvih povojnih letih vladala še visoka gospodarska konjunktura. Le polagoma se le začelo obračati večje število delojemalcev in delodajalcev na ta urad. V letu 1925 so bila priglašena le 2103 službena mesta, v letu 1926 pa že 13.266. V letu 1925 Je Iskalo dela 10.400 delavcev, lani že 21.904. Tako vidimo, kako narašča potreba tega socijal-nega urada ta ne moremo razumeti zakaj je državna uprava Borze dela z novim proračunom docela ukinila.
a— Težko obsojeni — nosilec liste. Mariborsko krožno sodišče je te dni obsodilo nosilca Gospodarske liste v Prekmurju, mariborskega agenta g. Zagorskega radi žalitve policije po § 104 skz. na mesec dni strogega zapora. G Zagorski je namreč nekemu stražniku o priliki nekega spora rekel: »Z mano nimate nič opraviti, kaj ne veste, da sem jaz onsilec liste?«
a— Proslava stoletnice Pestalozzijeve smrti. Pedagoško-dklaktični krotek v Mari-
lz Celja
e— Kolodvorsko restavracijo v Celju je
prevzel s 10- februarjem zopet Slovenec g. Jakob Baraga, ki ga kot zavednega narodnjaka občinstvu toplo priporočamo.
e— Strelska družina v Celju. V pondeljek dne 14. t m. se je vršil v eljske.n domu prvi redni občni zbor pred kratkim usta novijene Strelske družine. Častniški zbor se je udeležil občnega zbora polnoštevilno, drugih članov je bilo le malo. G. polkovnik Na umov ič je po kratkem pozdravu članstvo opozarjal na važnost te organizacije v dr-žavobrambnem oziru ter pozival občinstvo, da se udeležuje redno strelskih vaj. Sledilo je nato poročilo posameznih odbornikov, ki ga je po večini podal g. Kranjc. Določila se je članarina. Na kegljišču Celjskega doma se vrše vsak torek od 8. ure naprej vaje, ki izkazujejo razmeroma lepe uspehe. G. polkovnik Naumovič je nadalje poročal, da pride v kratkem do izgraditve strelišča v jarku za Gozdno restavracijo in Seidlovim studencem na tak način, da bo vsaka nesreča izključena. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik g. polkovnik Naumovič, podpredsednik g. Drago Sirec tajnik podporočnik Illč, blagajnik Janko Wagner in odborniki gg. Adolf Sadar, kapetan Milutinovič, Janko Cergol in Ivan Kranjc. Nato je še g. kapetan Milutinovič ieborno recitiral pesem o dogodku na solun ski fronti, na kar Je bil občni zbOT zaključen.
e— Razpis prostih stanovanj. Stanovanjsko sodišče razpisuje prosta stanovanja, za katera morajo stranke, ki spadajo po stanovanjskem zakonu med zaščitene osebe, vložiti prošnje najkasneje do 22. februarja ob 12. url. Več le razvidno lz razglasa na uradni deski.
e— Razpis ravnateljskega mesta na deški meščanski šoli v Celiu. Na državni meščanski šoli v Celju je razpisano mesto ravnatelja. ProSnje za to mesto morajo vložiti kandidati potom ravnateljev svojih zavodov najkasneje do 15. marca t 1.
e— Poroka. V ponedeljek, dne 14. t. m. se je poročil v Cellu g. Rajko Gradnik, šolski upravitelj na Bledu, z gdč. Cirilo Černeta, kapetana v p. v Celju. Bilo srečno! kapetana v p. Cerneta v Celju. Bilo srečno!
e— Osebna vest G Ferdinand Kvas, av-skultant v Celju, ki je pred kratkim položil sodniški i7pit, je imenovan sodnikom ter prideljen okrajnemu sodišču v Logatcu.
e— Svetosavska beseda v Celju st bo vršila v soboto, dne 19. t. m. v vseh prostorih Celjskega doma. Po programu soditi, bo prireditev v vsakem oziru povovrst-na. Odbor se je potrudil, da zadovolji občinstvo in mu nudi poleg plesa tudi velik duševen užitek. Koncertne točke bodo proizvajali ravnatelj celjske Glasbene Matice g. Sancin (violina), član zagrebške opere g. Jovo Cvijanovid (petje) ter Srbsko pevsko društvo iz Zagreba pod vodstvom profesorja Glasbenega zavoda v Zagrebu g. Stevana Stančiča. Petje bo brez dvoma iz-borno, ker je v zboru 6 članov zagrebške opere. Nav sporedu so kompozicije Mo-kranjca, Lajovua, Hristič-Djordjeviča In španska simfonija Ed. Lala. Pričakujemo, da se bo občinstvo udeležilo prireditve kar v največjem številu.
e— Mestni kino v Celju predvaja še danes zvečer krasno in pretresljivo »Tragedijo« s Henny Porten v glavni vlogi. Je to film. ki je vsebinsko in scenično zelo globok ter ga vsakomur priporočamo. Od petka do pondeljka 21. t m. je na programu dunajski film »Ob lepi sinji Donavi«.
e— Savinjska podružnica SPD. Po občnem zboru, ki se je vršil v soboto, dne 12. februarja v Celjskem domu, se je sestal novo izvoljeni odbor v nedeljo, dne 13. t. m. k prvj odborovi seji, na kateri se je med drugimi važnimi zadevami izvršilo tudi konstituiranje odbora: Predsednik je g. nadučitelj v p. Anton Kocbek, I. podpredsednik g. sodni svetnik Fr. Tiller, II. podpredsednik. g. dr. Ernest Kalan, tajnik g. učitelj I. Zdolšek, njegov pomočnik g. prot Srečko Brodar, blagajnik g. drogerist Filip Vrtovec, njegov pomočnik g. trgovec I Čuk in odbornik g. Kophišek. Prettfedo-valca računov sta gg. ravnatelj Drago Kralj in Anton Kunej. Odborovih sej se udeležujejo tudi zaupniki, ki so se izvolili za posamezne kraje. Vrhutega so se določili pri odborovi seji še gospodarji za posamezne koče, ki bodo vodili nad gospodarstvom primerno nadzorstvo ter tudi takoj odpravili event nedortstke v posameznih kočah.
к Iz Novega mesta
e— Zborovanje učiteljstva iz novome» Vega okraja Občni zbor učiteljskega dru» štva za novomeško okrajno glavarstvo v Novem mestu je potekel zelo napeto. — Obravnavalo se je več zadev, ki so bile proglašene za tajne.
n— Osebna vest. Na kmetijsko šolo na Grmu je imenovan kot strokovni učitelj inž. Franc Absec.
b— Občni zbor Nabavijalne zadruge dr» Javnih uslužbencev in nameščencev za okraj Novo mesto se bo vršil 26. t m.
n— Društveno življenje v Novem me» stu. V Novem mestu obstoji skupno 49 društev, ki so večinoma vsa delavna. Od Novega leta so se vršili, sledeči občni zbe* ri: Sokola, v čigar odbor so bili izvoljeni: starosta Ludvik Kalčič, podstarosta Janko Krajec, tajnica Milena Sušnikova, blagaj. nik Josip Povh, proevetar Martin Matko; podružnice Udruženja vojnih invalidov (predsednik Anton Knaflič, tajnik Fran Savli, blagajnik Miha Lukman, odborniki Ivan Adam, Franc Travican. Ivan Ucman); športnega kluba «Elana» (predsednik Josip Medic, tajnik Fran Mišjak); Saveza jug/osi. srednješolskega udruženja Prosveta (pred» sednik Ivan Germ, tajnik Mlakar); Srednje šolske organizacije «Vesna» (predsednik Ignacij Skoda, tajnik Stanko Jug) ter sa» djarskega in vinarskega društva. Občni zbori večine društev pa se bodo šele sedaj pričeli. Zanimivo je, da obstoji v vsem no» votneSkem okraju še sledeče število dru» štev: Ajdovec (2), Ambrus (3), Bela cer» kev (1), Brusnice (4), Cermošnjice (2), Do» braiče (3). Dvor (1), Gornje polje (2), Mir» na (5), Mirna peč (4), Orehovica (2), Po» Itaoe (1), РтеСпа (4), Sela pri Sumberku (2). št. Peter (4). SmihebStopiče (10), To» plice (8), Trebnje (13), Velika Loka (7), Zagradec (2) in Žužemberk (13). Iz te sta» tistike je razvidno, da deluje več kot polo» vica društev vsega okrajnega glavarstva v Novem mestu.
n— Porotne obravnave. Za oričetek po» rotnih obravnav začetkom marca vlada že sedaj veliko zanimanje. Med drugim se bosta obravnavala dva bestijalna umora.
n— Neznosen gospodarski položaj. V okolici zlasti proti Gorjancem je opažati, da se kmetije čezdalje bolj zadolžujejo. Vse toži, da ni denarja na razpolago. Nič bolje se ne godi obrtnikom in meščanom. Treba je, da se vendar enkrat zganejo pre» možoejši ljudje in prično misliti na sana» cijo težkih gospodarskih razmer. Novo me sto ima kot mesto ob železnici vse po» goje, da se razvije v močan industrijski center, kakor je n. pr. Kranj na Gorenj» skem.
Iz Trbovelj
t— V jarrd se je ponesrečil. Na Tereziji se je v rovu ponesrečil 281etni Ivan Hru» ševar iz Lok 419, po poklicu strojevodja. Ko je stal na jamskem motornem vozu in vozil vlak, je zapazil pred seboj neko ovi« ro, ki jo je hotel odstraniti. Skočil je zato na tla, ne da bi stroj ustavil Ker je bila ovira večja, kot ši jo je predstavljal, ga je motorni voz zagrabil in vlekel s seboj okoli 30 korakov. Kot spremljevalec vlaka se je peljal na zadnjem vozičku zavirač Franc Masel iz Lok 193. Ko je opazil, da se je vlak ustavil in ker ni videl stroje» vodje, je šel pogledat, kaj bi bilo vzrok temu. Našel je Hruševarja na tiru vsega v krvi in razmesarjenega. Alarmiral je hitro svoje tovariše, nakar so Hruševarja takoj prenesli v bolnico. Ugotovili so, da ima zlomljeno ključnico, močne poškodbe na glavi, rokah in nogah ter strta rebra. Po» nesrečencc je imel še toliko moči, da je iz» ovedal, da je sam kriv svoje nesreče, ludarji so namreč zagnali krik, da je ne« sreče kriva redukcija, po kateri so bili od« puščeni vsi kretniki, da morajo opravljati strojevodje dvojno službo.
t— Tatvine v barakah. V Hrastniku in tudi v Trbovljah so zelo pogoste tatvine v barake, kjer prodajajo tobak in razno manufakturno ter specerijsko blago. V Hrastniku je bilo te dni že drugič vlom« Ijeno. Tudi sedaj se domneva, da so vlo« ir.ilci domačini, ki poznajo krajevne raz» mere.
t— Umrli so: Zvonka Pajk, hči rudarja, 8 mesecev, Loke 222; Štefka Petek, hči de» kvca, 6 mesecev, Knezdol 7; Marija Ra« cenovič, zasebnica, 63 let, Retje 73; Mari« ja Jeran, občinska uboga, 80 let, Knezdol 34; Anton Per, posestnik. 71 let Loke 255.
t— Okrevališče v Gaberskem.. Bratov« ska skkdnica v Trbovljah je nameravala zgraditi spomladi okrevališče za rudarje. Neugodno finančno stanje pa jo je prisili« lo, aa je začasno opustila svoj načrt. Po« sestvo, namenjeno za zgradbo, je oddala za dobo treh let v najem penzijonistu Ja» kobu Okornu.
t— Krajevna organizacija SDS v Hrasti riku ima v nedeljo, 20. t. m. ob 3. popol« dne občni zbor v prostorih g. Avgusta Do» linška, kojega se udeleži g. dr. Joža Bo« hinjec. Vse prijatelje in somišljenike va» bimo na čim številnejšo udeležbo.
NCG4VLCE
■>mcE
P1 Ri
гМЋЛ 11Г
l»a[bolj'še.,naj4rpežn e/še, zato najcenejše»
Tragična smrt tenorista Grasovesca
V torek popoldne je na Dunaju lastna žena ustrelila slavnega opernega pevca Grosavesca. Ta žalostni čin je napravil tem globlji vtis, ker je bil Grosa-vescu ljubljenec dunajske publike.
Trajan Grosavescu je bil star dobrih 32 let. Po rojstvu je bil Rumun in je prišel na Dunaj pred Štirimi leti, kjer je bil angažiran pri Ljudski operL Njegov kovinski tenor si je namah osvojil občinstvo. Predlanskim je podpisal pogodbo z državno opero, kjer je pel najboljše partije. Bil je res pevec po milosti božji in je obetal izredno mnogo. V sredo se je imel odpeljati v Berlin na enomesečno gostovanje.
Grosavescu se je leta 1923. oženil z gospo Caltunovo, ki je za eno leto mlajša. Ta dama se je dala ločiti od svojega moža. Iz prvega zakona ima devetletnega dečka, iz drugega pa dvoletno deklico. Pevčeva žena je bila izredno razburljiva in skrajno ljubosumna na svojega moža. Zadnje čase sta se večkrat hudo sprla, ali kmalu zopet spravila. V hišo je skoraj vsak dan prihajala tudi tenoristova sestra CMga. ki študira filozofijo na Dunaju. V torek po kosilu sta se zakonca zopet sprla, ker je tudi žena hotela z možem v Berlin, češ da se preveč približuje neki dami iz dunajske družbe. Grosavescu je bil proti temu. da bi ga žena spremila v Nemčijo, ker se nista tako domenila. Soproga se je vedno bolj vznemirjala in hotela na vsak način zopet spraviti svojo obleko v pripravljene kovčege, ki jo je bil mož že vzel iz njih. Svakinja je sicer mirila, vendar brez uspeha. Naenkrat je počil strel in pevec se je mrtev zgrudi! na tla.
Policija je ugotovila, da je žena ustrelila na svojega moža od zadaj ln da je krogla prodrla čelo. kar je imelo takojšnjo smrt za posledloo. Redarji so odvedli Grosavescovo na policijo, kjer je bila še vedno v takem duševnem stanju, da ni mogla dati nobenega pravega odgovora. Na vsako vprašanje je venomer ponavljala, da jo je mož mučil.
Truplo so prepeljali v sodno-medicin-skl zavod, kjer ga obducirajo.
Sneta Gora
Veličastna drama iz visokih planin. Film. kakršnega še nismo in ga tudi ne bomo kmalu zopet videli
Smrt ruske revoludjonarke Balabanove
Ljenlngrad, 16. februarja, d. V starosti 84 let je umrla ena najbolj znanih ruskih revolucijonark, Angelika Bala-banova.
•
Balabanova se je v političnem življenju pojavila precej zgodaj. Ze v zgodnji mla» dosti je prepotovala kot agilatorka vso Rusijo pa tudi Avstrijo, Francijo, Anglijo in Italijo, kjer je bila mnogo let kot polj» ska delavka. Že leta 1871. se je udeležila vstaje komune v Parizu, l^eta 1900. se je pridružila italijanski socijalistični stranki, kjer se je zlasti udejstvovala v ženskem pokretu. Kot italijanska delegatinja se je udeležila raznih socijalnih ženskih konfe» tenc v inozemstvu. Dve leti pred svetovno vojno je bila izvoljena v načelstvo Italijan» ske socijalistične stranke in v uredništvo «Avantija». Strankino načelstvo jo je ka« sneje poslalo kot svojo zastopnico v med» narodni socijalistični urad. kjer se je ude ji sivovala do vojne. Balabanova ja agitirala tudi v Svicl. Leta 1917. pa je malo pred oktobersko revolucijo prestopila k boljše» vikom.
. Na prvem kongresu komunistične inter» nacijonale meseca marca leta 1919. je bila Balabanova izvoljena za tajnico izvrševal» nega odbora. Vendar se trajno ni mogla sprijazniti z boljieviškimi metodami, vsled česar je leta 1922. odpotovala na Dunaj, kjer je pisala za milanski r Avant i». To pa tli bito prav tretji internacijonall, ki jo je kmalu začela kritizirati. Aprila 1924. je bi» la izključena iz ruske komunistične stran» ke, češ da se je povrnila k menjševizmu in da je aktivno podpirala protirevolucijo» narno socijalno demokracijo v Italiji.
Nov incident v Ventimigliji
Pariz, 16. februarja, d. Javnost razburja nov dogodek ob Italijanski meji. Francoski železničar je pri snaženju voz v Ventimigliji. obmejni postaji na italijanskim tleh, načel fašistični znak in si ga pripel na svojo uniformo. Ko je stopil iz vlaka, eo ga miličniki prijeli in po kratkem zaslišanju na kolodvorskem policijskem komisariiatu odvedli v zapor. Francoski konzul v Ventimigliji se je energično zavzel za železničarja pri italijanskih oblastvih. Šele ponoči se mu je posrečilo doseči, da eo Italijani izpustili Francoza iz zapora. Konzul je o stvari poročal svoji vladi, ki je uvedla preiskavo.
Volitve v poljski gornji Šleziji
Varšava, 16. februarja, (pa.) Pri občin« skih volitvah v Gornji Sleziji so na vsej črti zmagale poljske liste.
Ve&Ja količina
МДШТОШД PAPIRJA
primernega
za trgovce, tovarne za paketiranje, oalje za mesarje, peke in druge
ugodno naprodaj.
Naslov pove uprava ,Jutra'.
Gospodarstvo
Mariborski denarni zavodi po prevratu
V zadnjem čaeu smo ponovno poročali o znatnih spremembah mariborskih .denarnih zavodov. Razvoj je pokazal, da je zasedlo mariborski trg v času inflacije preveliko število denarnih zavodov, od katerih sedaj drug za drugim likvidirajo, oziroma iščejo fuzij, a obenem dobivamo ie nove zavode. Stalno pa se večajo potrebe po denarju, gospodarska kriza in Število brezposelnega bančnega uradnidtva.
Spremembe so se vršile časih tako hitre, da že komaj vemo, kakšne banke smo vse imeli po prevratu v Mariboru. Citatelje bo torej gotovo zanimalo, če podamo o tem kratek informativni pregled.
Ob prevratu 1. 191& so poslovali v Mariboru naslednji denarni zavodi: Štajerska eskomptna banka, Anglobanka in Mariborska eekomptna banka. Poleg njih so bili močni zavodi tudi Mestna hranilnica, Posojilnica in SpodnjeStajerska ljudska posojilnica ter še nekaj manjših kreditnih društev, И pa so se omejevala le na ožji krog svojih malih Stedljivcev. Obe vrsti gornjih zavodov sta imeli strogo ločen delokrog. Prva se je pečala z mobilnim bančnim poslom, druga z vlogami in hipotekami. Ta razlika se je sčasoma izgladila in danes je skoro že ni več. Tako sta postali ti dve vrsti denarnih zavodov med seboj konkurenlinji. Takrat obsto-
teči denarni zavodi so nastali iz tedanjih !o-talnih potreb ln so Jim popolnoma zadostovali.
Kot prva slovensika banka ee je naselila v Mariboru podružnica Ljubljanske kreditne banke, ki je kupila v Gosposki ulici hotel Union in začela tam poslovati že februarja L 1919. PrejSnJe banke so izgubljale važnost, ker so bile preveč odvisne od Inozemskih central. PriSle so tudi pod sekvester ln tako je bilo polje odprto za slovensko banko.
Štajerska eskomptna banka se je izognila propadu s fiai J o s podružnico Jadranske banke, ki se Je naselila kot druga slovenska banka v Seherbeumovi palači. Mariborska eskomptna banka pa je bila narijonallzirana dogovorno s takratnimi nemškimi upravnimi svetniki ln se je kot lokalna banka ugodno razvijala naprej 1er Je v kratkem otvorila celo podružnice v Velikovcu In Murski So-botL Z inflacijo so ee razširjali obstoječi zavodi in prihajali Se novi. Centralna banka Iz Krapine je otvorila podružnico, kl se je tudi naglo razvijala na mariborskem trgu. Sledila je splitska Zadružna banka in ljubljanska Zadružna gospodarska banka, И Je okupirala klerikalne denarne zavode. Iz Mariborske eskomptne banke je tedaj stopil ravnatelj Toman in ustanovil v Mariboru s konzorcijem domačih trgovcev novo Trgovsko banko, ki pa se je potom fuzije tudi kmalu preselila s centralo v Ljubljano tn je ostala v Mariboru samo podružnica. Mariborska eskompt na banka pa je prešla kot podružnica v Pla-vensko banko. Ustanovljena Je bila v Mariboru L 1872. Končno Je ustanovila v Mariboru podružnico še Prva hrvatska Stedionlca iz Zagreba.
Polagoma Je pričela konkurenta med denarnimi zavodi. Prva je Izginila splitska Zadružna bnka, katero je prevzela Slovenska banka. Pa tudi ta se je kmalu umaknila in v njene prostore v Gosposki ulici ee je zopet vselila trgovina. V začetku L 1926. je prevzela Prva hrvatska štedionica podružnico Centralne banke, v katere prostore }e prifla Anglobanka. Slednjo pa Je tudi prevzela Hrvatska eekomptna banka, s katero je dobil Maribor že tretji zagretoSki denarni zavod. Gospodarska kriza je dovedla v minulem letu do nadal£iih eprememb. V prostorih podružnice Slavenske banke je otvorila podružnico Celjska posojilnica, d. d., v soseščini na Aleksandrovi cesti pa se je par mesecev poprej otvorila podružnica Hipotekar-ne banke mestnih hranilnic. Pravkar je prevzela Ljubljanska kreditna banka podružnico Trgovske banke v Slovenski ulici.
Hranilnice in posojilnice so ostale skoro nespremenjene. V maçdalenskem predmestju je nastal nov zavod Jugoslovansko hranilno ln posojilno društvo in Mestna hranilnica je napravila pod svojim okriljem Kreditno druStvo.
Tržna ooročfla
Novosadska blagovna bona (16. t m.) P Sen I ca: baSka. 75 kg, 1 vagon 302 50; bažka, 76 kg, 6 vagonov 305. Oves: baSki. glavna proga, 2 vagona 185. TurSčica: baSka, 3.5 vagona 157.50 — 160; baška, glavna proga, 2 vagona 165; baška, bela, 1 vagon 185: baška. Tise, do 20. maja, 40 vagonov 174.50; sremska, 2 vagona 163 Moka: ba-natska. <0g>, 1 vagon 453; baška, <0g», 2 vagona 455 — 460; baška, еОетх 1 vagon 460; banatska, <2». 2 vasona 407.50; banatska <6>, 1 vagon 312.50. Otrobi: baški, maro-april, fco skladišče Novi Sad, 5 vagonov 155 Fižol: beJL 4 odstotki, 2 vagona 160; ba-Ski, 8—10 odstotkov, 2 vagona 125. Tendenca prijaznejSa.
Zagrebški tedenski sejem (16. t. m.) Sejem je bil zelo živahen. Ponudba obilna. Cene nespremenjene, razen pri volih, ki so ee podražili za 0.50 — 1 Din pri kg. Za inozemstvo so se kupovali konji, dočim je vse ostalo bilo trgovjmo za domače potrebe. Za kg žive teže noMrajo: voli domači I. 9 — 10, II. 8 — 9, bosanski I. 750 — 8 (izjemno 8.50), II. 5—7. krave I. 6—7. П. 5 — 6. junci I. 7 — 8 50. II. 6 — 7.50, Junice I. 6.50 — 7, U- 4.50 do
550, teleta 9 — 13, svinje pitane domače 1250 — 14, do 1 leta 11 — 12, nad 1 letom 1150 — 12.50, zizni prasci 20 — 90 Din. Konji vozni in tovorni 6000 — 10.000 Din za par, žrebeta do 1 leta 500 — 1200, do 2 let 1000 — 1800, do 3 let 2000 — 3000 Din komad. Krma: domača detelja in lucerna 125 do 140, seno I. 100 — 130, II. 90 _ 110, ota-va 100 — 120, slama 80 — 90 Din za 100 kg.
Dunajska borza za kmetijske produkte (15. t. m.) Spričo padlih ameriških in bu-dimpeštanskih terminskih notic je bila temeljna tendenca dunajekega tržišča mirnej-Sa, čeprav ponudba ni bila posebna. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 lig v šilingih : p š e n i c a. domača 41 — 43, madžarska Tisa (7*9—80 kg) 47.50 — 48.25, jugoslovenska (77 — 78 kg) 44 _ 44.75; rž: 36.50 — 37; turSčica: 25 — 26; oves: domači 28.50 — 29.
Dnnajski svinjski sejem (15. t m.) Dogon 10.657 komadov; od teh 4671 12 Jugoslavije. Zaradi zmanjšanega dogona je bil promet zelo živahen. Cene so poskočile za 5 do 10 grošev pri kg žive teže. Za kg žive teže notirajo: debele svinje I. 2.10 — 2.20, srednje-težke 2 — 2.10, km e! ske 1.85 — 2.15 (2.20). stare 1.90 — 2, mesne 1.90 — 2.36 (2.40) šilinga.
= Plenarna seja uprave Narodne banke se • je vršila v pondeljek pod predsedstvom viceguvernerja Narodne banke dr. Protiéa, ker je odstopil dosedanji guverner Gjorgje Vajfert, ki je opravljal ta posel preko 26 let. Na seji se je prečitalo poročilo o bankinem delu v minulem letu. ki bo pjedloženo občnemu zboru delničarjev 6. marca t. L Poročilo, katerega splošni gospodarski del je zelo obsežen, obravnava valutno politiko, stanje našega gospodarstva, izvozno in uvozno trgovino, denarno trži52e, intervencije Narodne banke za stabilizacijo dinarja, obrestno mero ln drugo. Poročilo je bilo eoglasno odobreno. Sklenilo se je, da se bodo takoj po letnem občnem zboru Izdale namesto starih in začasnih nove delnice, ki se bodo glasile na Ime. Delničarji, ki so svoje delnice deponirali za občni zbor, bodo dobili takoj nove.
= Obtok novžanic Narodne banke SHS se
je po izkazu 8. t. m. povečal v prvem to-dne t m. za 70.9 milijona na 5514.6 milijona dinarjev. V istem času se je povečala kovinska podlaga za 115 milijona na 421.4 milijona dinarjev zlate in neœnane vrednosti. Stanje posojil je bilo 1389.7 milijona dinarjev.
= Vinem:'rjenje naših gospodarskih krogov zaradi predstoječega povišanja ovojnih carin na kmetijske pridelke v Avstriji. Avstrijska vlada je izdelala načrt carinske novele, po kateri se znatno povišujejo uvozne carine na kmetijske pridelke, zlasti na žito, m le veke proizvode, meso in živino. Avstrijski minister za kmetijstvo je podal izjavo, da ee je avstrijska vlada odločila k temu koraku v svrho zaščite domačega kme tijstva. NaSi gospodarski krogi, ki bodo z uveljavljenjem poviSanih carin hudo prizadeti, zahtevajo, kakor poročajo Iz Beograda. da naša vlada poseže po represalljah in uvede primerno povišanje carinskih postavk na uvoz industrijskih proizvodov Iz Avstrije. Avstrijski trgovski in industrijski krogi se leh represalij že boje ln menijo, da bo prva posledica poviSanih carin odpoved trgovinskih pogodb s strani Jugoslavije In Madžarske, s čimer bo svstrijska industrija, ki mnogo izvaža v tl dve državi, težko oškodovana. Jasno je seveda, da bo z uveljavljenjem poviSanih uvoznih carin v Avstriji naS izvoz kmetijskih proizvodov v Avstrijo popolnoma zastal, ker že sedaj zelo popušča. V naših uradnih krogih domnevajo, da gre v celi zadevi le za prozoren manever, češ da bo Avstrija odpovedala trgovinsko pogodbo in bo na podlagi povišanih carin ekuSala pri porajanjih za sklenitev nove trgovinske pogodbe doseči večje ugodnosti. Naša vlada naj bo vsekako pripravljena na to, da ne bo sedla na eventualne avrtrijske limanice.
= Svetovna gospodarska konferenca v Ženevi bo obravnavala važna mednarodna gospodarska vprašanja. Često so sicer takšne konference brez praktičnega uspeha, vendar se njihova važnost ne sme podcenjevati. Kakor čitamo v listih, naëa delegacija 5e ni imenovana. Imenoval se je sicer že poseben pripravljalni odbor, sestavljen Iz zastopnikov intereelranih ministrstev in gospodarskih korpo raciji, ki zbira potreben materijal, a dele gacija se bo imenovala naknadno. Upajmo, da se priprave za to konferenco vsše brižno. ker se bodo na konferenci obravnavale gospodarske zadeve, katerih udejetvitev bi koristila velikim gospodarsko krepkim državam, malim, zlasti povojnim gospodarsko Šibkim državam pa bi prinesla ned ogledno Škodo.
= V zadružni register sta se vpisali v Sloveniji naslednji zadrugi: Mlekarska zadruga v Bohinjski Bistrici, r. z. z o z.; Kmečka hranilnica in posojilnica pri Sv Andražu v Slovenskih grorieah, r. z. z n. z.
Izbrisala se je Kmetijska nabavna In prodajna zadruga v Gornji Kungoti, r. z. s o. z. (ker je likvidacija končana).
= Konferenca podonavskih blagovnih bon se je otvorila včeraj na Dunaju. Udeležujejo se posvetovanj zastopniki blagovnih borz Avstrije, Bavarske, Bolgarije, Češkoslovaške, Jugoslavije, Madžarske in Romunije. Namen konference je ureditev žitnega prometa po Donavi.
— Polom velike dunajske tkaninske tvrdke. Z Dunaja poročajo, da je sodiSče razgla-
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani 16. februarja 1927.
Višina barometra 3HS.R m
Kraj
Cas
^-znvanja
os 03
Ljubljana (dvorec) ,
Maribor Zagreb . Beograd Sara ievo Skopi je , Dubrovnik . t
Split .....
Praha . . . .
» • • • • • • « » • » •
7.
8. 14. 21.
8.
7/3-4
773-S
770	9 7-82 773 3 •731 773 5 773 3
774-0 76->*4 '7
771	9 zahaja
1L B o H
-1-5
—	r4 08
-02 -40
—	ô-O -3 0 -50 -2-0
5-0 2-0 -2-0
»Sč

81 83 76 79 45 8S 71 90 7o 38 45
Smer vetia ir brzine
net ri1
mimo mirno S 0.5 S 0-5 NW 3 NNE 3 mirno E 15 SE 15 F 15 NE 3 WSW 15
o
c0
t» — Џ
10 10
л 9 10 9 10 10 16 O
0
1
Vrsta padavine
ob opisovanja
megleno megleno
mezla
аоф umno
megla
» mm âo 7 «re
02
tilo postopanje o prisilni poravnavi nad veliko dunajsko tkaninsko trgovinsko tvrdko Alpenlflndische Warenverkehrsgesellschaft, ki je s tremi milijoni pasiv nedavno ustavila
ki ie s I plačila.
Sobice vzhaja ob 7.1,
NatviSja temperatur* daûes Povprečni barometer i< danes Dunajska vremenska napoved s
Triaška vremenska napoved za Temperatura od
ob 17.28, luna vzhaja ob 1650, zahaja ob 759. ♦ Lluhtiani 2.2 C, najnižja — 2.1 C. » Liuhljan nižji za 3.8 mm kot včeraj, a četrtek: Večinoma oblačno. V severnih Alpab najbrž« malo padavin.
četrtek: Lahki vzhodni vetrovi. Nebo večinoma jaem>. 4 do 9 stopinj. Morje skoraj mirna
16. februarja.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 0 — 87, Vojna škoda 380 — 0, zastavni in komunalne Kranjske 20—22. Celjska posojilnica 195 — 197, Ljubljanska kreditna 150 — 0, Merkantilna 99 - 100, Praštediona 930 — 0, Kreditni zavod 170 — 180, Strojne 85—0, Trbovlje 420 — 0, Vevče 120—0, Split cement 725 — 0, Stavbna 55 — 65, šir 104 — 0. — Blago: Zaključeni 3 vagoni lesa. Tendenca za les mlačna, za deželne pridelke čvrsta.
ZAGREB. V bančnih papirjih ni bilo posebnih sprememb. Pri industrijskih je bilo večje povpraševanje po Dravi, ki se je po zadnjem padcu zopet popravila ter je bila trgovana danes po 450. Vojna škoda je bila malo čvrstejSa. Promptna je bila trgovana po 338; enako kasa, a za ul tirno t. m. po 337. Za april se je ponujala po 340 — Devizno tržišče brez večjih sprememb. Skupni devizni promet je dosegel 6.3 milijona dinarjev. Kotirale so devize: Amsterdam izplačilo 2277 — 2283, Dunaj izplačilo 801 — 804. Berlin Izplačilo 1348.8 — 1351.8, Bruselj 7885 do 7915, Budimpešta 995.5 — 998.5, Italija izplačilo 245.25 — 247.25. London izplačilo 275.99 — 276.79, New York ček 56.75 — 56 95 Pariz izplačilo 223 — 225, Praga izplačilo 168.3 — 169.1, Švica izplačilo 1094 — 1097; valute: dolar 56.075 — 56.275, avstrijski šilingi 8025 — 805.5; efekti: bančni: Eskomptna 104.5—105, Poljo 16 — 17, Kreditna Zagreb 106 — 110, Hipo 645 — 65, Jugo 103 — 104, Obrtna 50 — 52, Praštediona 930—935, Ljubljanska kreditna 150- 0, Narodna 0 — 4600; industrijski : Dubrovačka 380 — 890, Slaveks 130 — 155, Slavonija 84 do 35, Trbovlje 420 — 430, Union 306—315, Vagon 50 — 55. Vevče 130 — 135, Sečerana Osijek 499 — 500, Drava 445 — 450; državni: investicijsko 865 — 86.75, agrarne 55.75 do 56, Vojna Skoda promptna 337.5 — 83S, kasa 3375 — 338, za februar 336 — 337, april 839 — 840.
BEOGRAD. Devize: Dunaj 800.7—803 7, Berlin 1348.81 — 1351.81. Bruselj 791—794, Budimpešta 997 — 1000, Bukarešta 81—32.5, Italija 244.66 — 246 66, London 276 — 276.8, New York 56.75-56.95. Pariz 222.92-224.92, Praga 168.8 — 169.1, Švica 1094 — 1097.
CURIH. Beograd 9.18 ln pet osmink, Berlin 123.2125, New York 519.875, London 25.22125. Pariz 20.40, Milan 22.45, Praga 15.40, Budimpešta 90.95, Bukarešta 2.98, Sofija 8.75, Varšava 5750, Dunaj 73.225.
TRST. Devize: Beograd 40.50 — 41.25, Dunaj 820 — 830, Praga 68.25 — 69, Pariz 90.75 — 9150. London 111.95 — 112.75, New York 28.05 — 23.25, Curih 440 — 450. Budimpešta 402 — 410, BukareSta 13 — 13.75; valute: dinarji 40.25 — 41, dolarji 22.80 do 23.10.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.4525 do 12.4925, Berlin 167.99 — 168.49, Budimpešta 12859 — 124.19, BukareSta 4.1150 — 4.1350, London 84.8875—34.4875, Milan 90.56 -80.66. New York 708.65 — 711.15. Pariz 27.82 do 27.92, Praga 20.987B _ 21.0675, Sofija 5.10 do 5.14, VarSava 7851 _ 79.81. Curih 136.33 do 13658; valute: dinarji 12.43 — 12.49, dolarji 706 — 710.
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.19, v Berlinu 7598.
Slavenska banka
Umik SLS In približanje k našemu stališču.
V	stvari cSIavenske banke* je nedeljski člankar «Slovenca» zašel popolnoma na po« ta nekaterih radičevskih kolovodij, ko so bili v vladi. Smatrali so, da bodo iz polo» ma Slavonske banke skovali ogromen poli« tični kapital proti SDS V tem cilju so pu« stili sanacijo banke ob stran ter se zdrtw žili z Landerbanko v enotno fronto proti domačim ljudem — kakor so jim očitale zagrebške novine. Slavenska banka je na» povedala predetečaj meseca septembra p. L in od takrat naprej so se radičevci glupo zaletavali v SDS ter pustili, da je drago» cen čas petih mesecev za Landerbanko in Trboveljsko mirno potekel, za slovenske vlagatelje pa da se je dan katastrofe ne» ovirano vedno bolj približeval.
V	nedeljo je izgledalo — sodeč po član« ku v «Slovencu», — da hoče iti tudi SLS Isto pot kakor radičevci ter pospešiti ka» tastrofo Slavenske banke. Izgledalo je. da hoče tudi ona iskati v tej nesreči politični kapital proti SDS. Kakor smo svoje dni radičevoem, tako moramo tudi sedaj kleri« kalni gospodi povedati, da tukaj ni poli« tičnega kapitala, ki ga iščejo. Pač pa ima SLS kot vladna stranka sredstvo, da pri« sili vse odgovorne faktorje k sanaciji Sla» venske banke. Ne le tistim, ki so se špe» cijelno bavili s tem vprašanjem, ampak tudi širokim krogom je že znano, kdo je odgovoren za ta polom in znano je tudi, s katerimi sredstvi se more sanacija dose» či. Vsaka vlada — najsibo še tako šibka, — more tekom par tednov izsiliti mirno likvidacijo. Seveda, pod pogojem, da ima dobro voljo in nikakih postranskih name»
tiOV.
Včerajšnji «Slovenec» skuša vsaj deloma popraviti slab utis, ki ga je napravil z ne» deljskim člankom, in navdaja nas nada, da se bo vprašanje Slavenske banke vsaj v doglednem času začelo traktirati s stali» šča interesov slovenskih vlagateljev. Pra« vimo «v doglednem času», kajti iztrezne» nje «Slovenca» še ni popolno. Korak od nedelje do srede še ni zadosten. Lander» banka je vodila Slavensko banko, ona je odgovorna za njeno katastrofo in ona — kar je najvažneše — more z lahkoto po» praviti storjeno škodo. Do sedaj pa nudi Lânderbanka samo 7 in pol milijona, med tem ko je zaslužila s poslom Slavenske banke vsaj desetkrat večjo vsoto. Ni pra» vično. da Lânderbanka. ki je zaslužila na slovenskih tleb deset in deset milijonov in pahnila slovenskega vlagatelja v nesrečo, Izgine iz dežele s pobasanimi milijoni. Naj pusti vsaj del teh milijonov, potem pa naj gre. Ko bo SLS še v tej točki popravila svoje naziranje, bomo složni — in sanaci» ja Slavenske banke je sigurna stvar.
Pestaîozzi med svojimi učenci
(Po sodobni sliki)
A- Panzini:
Sedem deklet
Neka železniška stanica, to vam je pravcata pastaja, kjer se v malem in velikem srpanu ustavlja vlak. Tu blizu se preliva lepo sinje morje. Skozi breze in tamariske se vidijo hišice še mokre od apna, na katerih utegneš brati: »Hiša za najem». — »Da se ognemo nesogla-sicam, ne dajemo na upanje,« — »Prodaja vina in raznega blaga«, skratka, majhno kopališče, kjer še ni kina, ne zdraviliškega doma, ne tenisa kakor po drugih morskih kopališčih. V ta kraj, bolj prazen, prihajajo na letovišče dobre družine skromnega meščanstva, ki ne morejo hoditi niti v Viareggio, niti na Lido. Sedem deklet, dobrih očetnih in materinih hčeric, se je združilo. Suhljate m vitke, pernate in grlate liki kukavice, polnijo obrežje s svojim vriščem in skakanjem. Ali po malem jim postaja dolgčas: bratje in daljni sorodniki, prijatelji enih in drugih, vsi so vprav te dni na izpitih, in jako so si jih zaželele. Morda radi ljubkovanja?
»Kaj mi bo ljubkovanje?« reče Rožica.
In vse druge za njo: »Ba! kaj mi bo ljubkovanje?«
A da bi se bolje smejale, da bi plesale,
se šetale, delale izlete z ladjo, so jim potrebni moški. Toda od močnega spola je bil v kopališču saimo »človek s pesôm«.
»Kako je smešen človek s pesôm«, reče Norina.
»Ali pa ste čule, kakšne poklone mu reže?« dé Julija, »kliče ga radost moja, mon grand ami!«
V nedeljo je trgovec objavil veliko novost: izdeloval bo sladoled od vanilje. Zato so se devojke dobro najedle sladoleda in suhih kolačev.
»Zabavajmo se med seboj,« veli Norina.
»Da, da, zabavajmo se vzajemno!«
»Kaj pa naj počnemo?«
»Napravimo vse enake plašče.«
Bile so srečne ob tej imenitni domislici. Odšle so k suknarju, si dale pokazati vse vrste blaga, nazadnje pa so našle kreton popisati z velikimi rožami. Vsaka se je ovila z njim, da bi videla, kako se ji poda. Oh, prav dobro! Koliko metrov? Po dva za vsako: plačal bo očka.
Štirinajst ročic sedaj kroji in šiva; dva dni veselja in smeha. Izniknilo je sedem tankih metuljev s suknjico do iznad kolena, v obliki pahljače, z golimi nožicami, z nagimi ročicami, z lasmi v vetru. Sedem kitajskih solnčnikov, rde-
sveta
mere v naravi — domača hiša je podlaga vso naravne vzgoje človeštva, šola dobrih leg in države. Iz domače sobe izhaja resnica, moč in blagoslov narodne kulture.« Globoko pre-rojenje celokupne družinske vzgoje je bila njegova končna in najvišja želja.
Pestalozzijevi mnogobrojni spisi so izzvali v celi Evropi največjo pozornost in zanimanje. Njegovih načel in praktične realizacije njegovih idej so se oprijeli pedagogi v vseh kulturnih državah in tvorijo še danes temelj modernega vzgojeslovja. Leta 181S ie izšla
Šolarska umetnost
Na levi: »Gasilci« (Pierre Favre, 12 let, Bern); na desni, zgoraj: »Konjska kopel« (Joerg Wiist, 10 let, Frauenfeld); spodaj: »Čarovnica na svinji« (Meta Meier, 11 let, Basel).
V »Umetnostni galeriji« v Bernu je bila te dni otvorjena razstava otroške umetnosti, ki jo je organiziral »Alma» nach Pestalozzi« ob priliki stoletnice velikega pedagoga. Slično razstavo so v Švici priredili že leta 1922. in je po» kazala velik uspeh. Letošnja jo v tem pogledu še prekaša.
Razstavljena dela izvirajo od učen» cev v starosti deset do sedemnajst let. Namen prirediteljev ni bil, pokazati svetu, česa so zmožni učenci v skladu s šolsko učenostjo, nego jim je bilo predvsem za one kompozicije, ki so proste šolskega vpliva in izvirajo zgolj iz lastne otroške spontanosti. Njih dela naj bi ilustrirala evolucijo otro» ške umetnosti v smeri k umetnosti v pravem pomenu besede, tako da nudijo posetnikom priliko za primerjavo cle» mentov i ene i druge.
Risbe in avkvareli tvorijo pretežno večino razstavljenih slik. A dočim so skušali nekateri učenci vestno posne« mati realnost, je v ostalih prevladala težnja, da bi podali dela, ki jih jim je narekovala lastna domišljija. Dela slednjih so vobče mnogo zanimivej» ša. tako v izbiri snovi kakor tudi po obliki in barvah. Eno od teh kaže so» cijalno»krščansko inspiracijo in ima naslov »Bogatin in revež«. Bogatin ima razkošno vilo in avto, s katerim se pe» Ije v nebesa. Toda na vratih paradiža stoji nadangel Gabrijel, ki bogatinu ne pusti v nebesa, neço zapelje avto» mobil proti prepadu, kjer se avto raz» bije in pokoplje bogatina pod seboj. Ne desni pa je prikazan revež, ki se podaja peš iz svoje lesene koče na pot v nebesa. Tam ga že čaka sveti Peter ki mu prijazno odpre vrata in ga spusti med angele v pa?radiž. Akvarel prika» zn.ie dejanje v petih, šestih fazah.
Na razstavi so navzoča udeležena mesta Bern, Basel, Tessin in Sankt Ga!» len, dočim je romanski del Švice slabo zastopan.
čih in rumenih, se jim niha nad glavicami. Kako so mile! Videti je, kot da so iz neke sezije, proizvod ameriškega stroja!
»Ali ne zameri, Klarica, ne moremo te sprejeti medse.«
»Zakaj me ne morete sprejeti?«
»Zato ker imaš še dolge lase!«
Spremile so Klarico k vaškemu brivcu. Odrezal ji je gosto kito, zatem jej obril zatilek kakor kakemu fratru. In sedaj gre Klarica zmagovito s svojimi tovarišicami. Stopajo po nabrežini, sprehajajo se po stezicah in sicer vse s plesnim korakom, ziba je kitajske solnč-nike. Vrli domačini obstajajo pa se jim divijo, češ, da so to devojčice iz kinematografa. Ali možak s pesom, ki steg-njen drema na peščini, se komaj ozira nanje. Toda evo ti psa, strašnega psa! Toliko da ugleda dekleta, ki se njih radost in barve blešče proti morski modrini, otvori gobec in zalaja: hov, hov. Razprši se preplašena dražestna četa! Gospod s pesôm samo reče: »Ne bojte se, gospodične, moj pes preganja zgolj tatove.«
Lizica mu dé s svojim prezirnim glaskom: »Jaz nisem ukrala niti kakega srca!«	>
»A kaj bi s srcem?« vpraša Dorina.
In vse so prepričavale tega gospoda.
da ne bi vedele kaj početi s srcem.
Gospod se je zdel brezbrižen na te izjave^ gospice so ga obkolile v lepem krogu, pocenile okoli njega ena za drugo in milovale psa. V tem položaju so zapazile, da gospod s pesôm ima zelo plemiško bradioo ter oddaja neko nežno dišavo (»vonj daljine« — pripomni Klarica, ki je čitala romane). Ovil si je boke z nekakovo svileno tuniko, melanholične pepelnate barve. Tiste maloštevilne besede, ki jih je izpregovoril, imajo tuj. otožen naglasek. Gospodične so pod ; močnim vtiskom. Kdo je? Kdo ni? Ej, mnogo je domnev! Dorica reče: A zakaj ne bi mogel biti kralj v inkognitu? Po vojni so mnogi kralji postali nepoznani.
Drugi dan so gospodične, plešoč v redu druga za drugo kot Indijanci, prišle zopet na ono mesto, kjer so bile naletele na gospoda s psom. Tu ga ni bilo več; našle so ga dosti dalje. Bil je zlek-njen na peščeni obali in oprezno jemal iz škatlice rdečkaste in modrikaste prosojne stvarce ter jih deval v usta z velikim užitkom. Gospodične so napravile obroč in sedle, da bi božale psa. Tuji go. spod ponudi škatlico. .
Gospodične so zobale s svojimi pr-stiči. Zobci so se jim pogrezali v to višnjevo in rožasto testo. Kako je dobro! Kako je izvrstno! Kaj je ta slaščica?. '
»Lokum, turška slaščica,« pojasni gospod.
»Ah! Kako je zanimiv gospod s pesom!« Nora meni, da je turški paša.
»Jaz pravim,« se oglasi Lizica, »da ie indijski kraljevič. Indijski princi so taki: oljkove polti s črno bradico.«
»A niso mar indijski knezi temno zagoreli?« poizveduje Rožica.
Ste li videle, dekleta, kak dragulj ima na prstu? Drži ga obrnjenega k dlani. Odprl je roko in tu mu je briljant to-| likšen ko lešnik. Oh! gotovo mora biti perzijski šah!«
»Ampak to ni mogoče! Da je perzijski šah, bi stanoval v Perziji.«
»Ali mar niste čitale v novinah, da so pregnali perzijskega šaha?«
»Tako bi nas mogel vzeti vseh sedem!« se oglasi Rožica. »Kaj ni perzijski šah Turek?«
»Bi ti rada živela v haremu?«
»Zakaj pa ne? Ležiš na svilenih blazinah in venomer uživaš sladke stvarce.«
»Bi ga ti marala?«
»Jaz bi. A ti?«
Vse bi se poročile z njim. Sicer ima res v bradi tu pa tam srebrno kocino, pa to ga dela še zanimivejšega. Se vsaj vidi, da je možak! Vseh sedem je navdušenih za perzijskega šaha; zasle-
J. H. Pestalozzi
Ob 100-letnici njegove smrti 17. februarja.
»Od svojega srca imam, kar sem-t, je pravilno sodil Pestalozzi sam o sebi in je tako dobro označil svoje bistvo. Malo je bilo mož, ki bi mu bili enaki v ljubezni do človeštva. Njegovo življenje je bilo pestro in bogato na izpremembah Po višinah in nižavah je šla njegova pot. Desetletja nepoznan, celo za-sramovan, je dosezal največje časti: francoska republika ga je imenovala za častnega državljana in car Aleksander I. ga je ob neki
priliki obiskal, ea objel in mu osebno izročil
.......
Henrik Pestalozzi in njegov vnuk Gottlieb
(Po Schoenerjovi sliki v curiški knjižnici)
Pestalozzi se je rodil 12. januarja 1746 v Curihu kot sin kirurga, a je že v šestem letu izgubil očeta in je užival nato samo materino vzgojo. To je vplivalo na vse njegovo p<> znejše življenje. V njem je prevladalo čustvo in prevelika zaupnost, popolnoma pa je nedoetajal praktični duh za realno življenja. Nato vzgojen pri stricu, župniku, se je izprva posvetil teologiji, ker je mislil, da bo lahko kot duhovnik največ koristil ljudstvu. A že pri prvih pridigah ga je obvladalo čustvo: pred lastno ganjenostjo je .zastaL Prestopil ie k pravesnanstvu, da bi postal zagovornik siromakov. Toda Pestalozzi in corpus juris se nista skladala, tudi je prišel v nemilost pri vladajočih krogih, ker je pomagal pri pobegu prijatelja, avtorja nekega revolucionarnega spisa. Zato je bil tudi 60dnijsko kaznovan in ni bilo misliti, da bi dobil kako boljšo službo.
Ze pred tem je izšel Rousseaujev »Emile (1762), ki je s svojimi sanjavimi svobodomiselnimi idejami močno vplival na mehko, sprejemljivo Pestalozzi ievo naravo. Odločil
se je za kmetijstvo; v narodu je hotel z vzornim gospodarstvom in z živim vzgledom dvigniti splošen napredek. Praktičnega kmetijstva se je učil pri umnem gospodarju v Kirchbergu, leta 1768 si je kupil pri Bruggu veliko posestvo Neuhol, kamor je leto kasneje pripeljal svojo zakonsko družico, bogato in lepo hčerko curiškega trgovca, in je šel pogumno na delo. Toda že čez 6 let je bil gospodarsko popolnoma uničen In tako je bilo tudi pozneje. Česarkoli se je v gospodarskem oziru lotil, vse mu je izpodletelo. Njegova idealna narava se ni skladala z realnim življenjem. Leta 1775 je ustanovil vzgojevališče za siromašno deco. Vzgajal jo je k delu: poleti poljsko delo, pozimi pa preja in tkalstvo; hkrati jo je tudi poučeval. Četudi v revščini, endar živeti človeka vredno življenje, tega uaj bi se učili. Z otroci je delil bedo in pomanjkanje. Kljub vsem naporom je bil čez pet let gospodarsko popolnoma pri koncu in je pri tem porabil tudi lepo premoženje svoje žene.
Ostal je osamljen na posestvu Neuhol 18 dolgih let, »kakor sova med drugimi pticami«, se izraža sam o sebi. V tej dobi skrajne bede so zrastli v njegovi duši najzrelejši in najlepši sadovi njegovega plemenitega bistva: Večerne ure samotarjeve (1780) ter Lienhard in Gertrud. knjiga za narod (1781). Ti spisi so s svojo duhovitostjo, originalnostjo in plemenitimi idejami v kratkem času zavojevali vso Evropo. V puščavi je postal Pestalozzi nov prerok.
Po francoskih vojnah je blodilo v kantonu Unterwalden nešteto osirotele dece. Bila je zapuščena, nesnažna, bolehna, deloma nravstveno pokvarjena, noben otrok pa ni bil vajen dela in reda. Pestalozzi je deco zbral in se je zavzel zanjo. V uršulinskem samostanu v Stanzu je dobil skromno streho, kjer je bil začasno z 80 otroci v eni sobi. Bil pa je ves srečen v svojem delovanju. »Z njimi sem pla-kaL« piše, »z njimi sem se smejal. Ako so bili zdravi, sem bil sredi med njimi, ako so bili bolni, sem jim bil ob strani Zadnji sera zvečer legeL zjutraj sem prvi vstajal. Molil in učil sem se z njimi še v postelji, dokler niso poapali: sami so tako hoteli.«
Videl je bedo okoli sebe in ni poznal drugega smotra kakor: zatreti izvor te splošne bede — potom vzgoje in izobrazbe. Brezmejno nevednost priprostega naroda je spoznal kot vzrok vse nesreče in bede, zato jo je hotel odpraviti. Tako je postal osnovatclj osnovne šole. Najboljši v njegovi dobi so ga spoznali. Po polomu pri Jeni in Auerbachu je imel Fichle svoje »govore na nemški narod«, s katerimi je hotel pokazati svojemu narodu pot, po kateri more postati zopet sam iz sebe zdrav in močan in je zahteval: novo vzgojo v duhu Pestalozzija. Pruska vlada je poslala zato večje število nadarjenih mladih učiteljev k njemu, kjer je medtem ustanovil v Yverdonu veliko vzgojevališče. Pri njem naj bi se učili »elementarne metode«.
Svojega visokega smotra Pestalozzi ni mogel doseči samo potom šole. Predvsem je hotel izboljšati družinske vzgojne razmere. ■>T)omsče razmere so nrvp in naiboliše raz-
Drugače si ni mogoče raztolmačiti, kako je mogla roditi amputirana ma» ternica, ki je biLa popolnoma ločena od telesa, v katerem je bilo zaplojeno človeško življenje.
Vojvoda in igralka
Iz Dessaua javljajo, da se snuje po» roka vojvode Joahima Ernesta Anhalt» skega z igralko Elizabeto Strickrotho» vo. Poroka se bo baje vršila v začetku marca. Ženin je dovršil v letošnjem januarju svoje 25. leto, nevesta pa je po nekaterih poročilih iste starosti kot mož, po drugih vesteh pa celo nekaj let starejša od njega,.
Vojvoda Joahim Ernst je sin vojvo» de Edvarda Anhaltskega, ki se je le» ta 1918. odpovedal prestolu. To je sto» ril pravzaprav že prej, toda ker je bil Joahim Ernst mladoleten, je vodil re» gentske posle njegov stric princ Ari» bert. Ko je izbruhnila revolucija, se jc v sporazumu z nečakom odpovedal te» mu poslu.
Nevesta vojvode je po poklicu igral» ka. Bila je članica ansambla, ki je 1лп» sko poletje nastopal v Ballenssteedu v Harzu. Tem predstavam je prisostvo» val tudi vojvoda, ki je videl svojo ne* vesto prvič na deskah, se zaljubil va» njo in prosil za njeno roko. Strickro» thova je hči gledališkega intendanta, ki je s svojim osobjem večkrat gosto» val tudi v Londonu.
Železnica skozi Saharo
Realizacija železnice skozi Saharo, ki bi vezala Sredozemsko morje s Sudanom in Kongom, je dolgo časa veljala za iluzijo. Mnogo jih je bilo, ki so mislili, da se to sploh ne da izvesti, toda ko so začeli skozi Saharo voziti avtomobili, so se tudi ti prepričali, da je mogoče tudi zgraditi železnico
Radi tega je začela alžirska vlada najprej kultivirati nedostopne dele terena v okolici reke Niger. Ko je bilo to delo končano, se je pojavilo vprašanje zgraditve železniške proge samo od sebe.
Načrt o trasiranju železniške proge je celi dve leti ležal na mizi alžirske vlade, ki se je borila z velikimi denarnimi težkočami. Projekt je predvideval progo od alžirske obali proti jugu do Hogara, kjer bi se železnica razcepila na dvoje. Ena proga bi šla v Fao, druga pa k Cadskemu jezeru in proti belgijskemu Kongu.
Predeli, skozi katere bo tekla železnica, so glede izvoza zelo važne dežele. Tu raste riž, uspeva bombaž in mnogo drugih cerealij. Doslej ni bilo mogoče nobenega teh produktov izvažati, ker ni bilo prevoznih sredstev. Sedaj bo tudi v tem oziru drugače. Seveda ne bodo samo afriških produktov izvažali v Evropo, temveč bo tudi Evropa skušala okoristiti se s pridobitvami nove železniške proge ter bo izvažala v, centralno Afriko manufakturne izdelke in druge produkte svoje industrije.
Ni več daleč
Maternica, ki rodi sama od sebe
Berlinski zdravnik za ženske bolez» ni, ginekolog dr. W. Lippmann, je imel prošle dni v društvu porodničarjev senzacijonalno predavanje, v katerem je opisal porod, ki ga je izvršila ma» ternica neke ženske sama od sebe. Profesor je bil primoran operirati ne» ko tuberkulozno delavko ter prekiniti njeno nosečnost. Izrezal ji je materni« co iz telesa. Ko je bila operacija že pri kraju in ni nihče mislil, da bi utegnil organ še reagirati, pa se je zgodilo ču» do. Maternica je rodila sama od sebe. Ko so bolničarke opazile, kaj se godi z organom, šo poklicale zdravnika, ki je stvar posnel v film, tako da se je potek poroda ohranil in služi sedaj za profesorjeve zdravniške demonstra» cije.
Stvar je v zgodovini ginekologije brez primere, zato je zbudila razumlji» vo začudenje. Profesor Lippmann nam» reč priha-ja do zaključka, da mora ma» ternica razpolagati s posebnim orga» nom, ki povzroča oorod nri ž^r^.kah.
romlad. Na potu so že ne ugodnejši uzord ansleškega blaga za ob'eke ?a gosood«? in daire. Onozarjamo vse one ki želijo res ugodno kupiti oblačila, da si iz^refo biago pri tvrdki
M. Ban na ResUevi c. 7.
Atelje za prvovrstno izdelavo oblačil ceni. od iemalcem a razpolago.
Spomenik velikemu poljskemu patrijotu
Na bregu Visle pred vrati Krakova se vzpenja majhen kamenit stoičast grič kaj nenavadne vnanjosti: spomenik Tadeju Kosciuszku, poljskemu narodnemu junaku v
osvobodilnih bojih.
celotna izdaja njegovih spisov. Zanjo je dobil petdeset tisoč tramov. BU je to prvi in edini «nanftii uspeh njegovega življenja. In kako je Pestalozzi porabil to v takratni dobi naravnost velikansko premoženje? S tem denarjem je ustanovil na svoj 73. rojstni dan sirotišnico v Clindy. Ostal je zopet brez sredstev, a veliki ideji svojega življenja zvest do konca. Pravilne so besede na njegovem grobu: Vse za druge — ničesar zâse.
Posredno je Pestalozzi močno vplival tu» di na razvoj slovenskega osnovnega šolstva. Zlasti A. JVL Slomšek je prevzel temeljne ideje iz njegovih pedagoških spisov in jih je prilagodil in lokaliziral v svoji pedagoški povesti «Blaže in Nežica».	R. D.
Mlini ne melje jo - ženske se sušijo
Neka dunajska agencija poroča, da so na Dunaju ustavili obrat štirje mli» ni. Ti mlini, ki imajo za lastnico Schel» lerjevo družbo ter meijejo moko naj« fine j še vrste, so morali ustaviti delo ter odnustiti delavce, ker je konzum najfinejše moke zelo padel.
Odkod ta nenaden preokret v pre« hrani dunajskega prebivalstva? Go» spodarske razmere na Dunaju so se v zadnjih letih poslabšale. Ljudje se tudi niso preobjedli belega kruha. V mili» jonski prestolnici avstrijske republike je še vedno dovolj siromakov, ki bi si radi postregli z belim hlebom in s fi» nim pecivom. Kje tiči torej vzrok, da je morala Schellerjeva družba zapreti mline? Evo razlage: Dunajčanke hoče» jo ostati lepe in postati vitke. Speljala jih je »linija«.
Način življenja in prehranjevanja dunajskih žen in deklet je namreč po» vzročil, da je začela prevladovati med njimi zavaljanost in debelušnost. Seveda, če je človek od mladih nog navajen na sladkarije, na kolače in torte ter sladko pecivo, se težko loči od svoje navade, ko pride v leta. In z leti izgine mladost, svežost, izgubi se »linija«. Maščobe, ki se nabirajo v človeškem telesu, napravijo dostikrat še razmero» ma mlado ženo in dekle neokretno in neelegantno. Razvejenost in nezmer» nost v jedi še bolj pospešuje zanemar» jenost v postavi. Zato so Dunajčanke sklenile, da bodo jedle čim manj kruha in močnatih jedi. Dejanja kažejo, da se ta sklep obistinuje. Žena ali dekle, ki hoče držati »linijo«, použije pri obe» du ali večerji kvečjemu dva do tri griž» Ijaje kruha in ostane — vitka ... Moč» natih jedi pa se sploh izogiba in tudi testo zavrača.
Ker ima Dunaj blizu dva milijona prebivalcev, ni izključeno, da se med tem ljudstvom nahaja kakih 200 tisoč žena in deklet, ki žive strogo po dijeti. Povprečno računano konsumirajo te ženske kakih 600 tisoč kosov peciva manj nego prej. In to se na Dunaju pri slaščičarjih pozna. Vsaka slaščičar» na napravi in proda tisoč kosov peci» va dnevno manj kako prej. In tako ustavljajo mlini svoja kolesa, indu» strija peša, linija pa postaja čedalje bolj elegantna . . .
Polet iz Newyorka v Pariz
Poročnik ameriške mornarice Byrd ter njegov pobočnik Floyd Bennett, ki sta znana z lanskega poleta na severni tečaj, najavljata nov polet iz New» yorka v Pariz. Polet bi bil kajpa neprekinjen in če bi dospela oba na cilj, bi prejela nagrado 25.000 dolarjev, kate» ro je v ta namen razpisal neki mecen, Orteifl po imenu.
Zrakoplovca se bosta na tem poletu poslužila letala tipa Focker, ki bo iz» popolnjen po njunih izkustvih, pridob» ljenih pri poletu na severni tečaj. Le» taJo bo opremljeno s tremi motorji ti» pa Wright. Na poletu ju bo sprem» Ijal poročnik Balzchen, član norveške mornarice, njun bivši tovariš, ki je križaril na ladji v bližini Spitzbergov.
Polet financirata znana milijarderja Rockefeller ml. in Ford. Odhod iz Newyorka bo v polovici maja ali pa prve dni junija.
Smrt kralja kavk
Na Tiirinškem je umrl v visoki starosti 90 let mož. katerega je poznala cela Nemčija kot kralja kavk. Pred 40 do 50 leti je hodil Friderik Priegner po sejmih in je kazal svoje čudne dresure najrazličnejših živali. Bil je seveda povsod dobrodošel in privlačen mož, kajti bil je poleg tega, da je znal živali dobro dresirati, tudi izvrsten strelec, ki mu vsaj na Tiirinškem ni bilo premca.
Med njegove največje uspehe štejejo sklenitev prijateljstva med skobcem in ptiči-pevci, pobratimstvo med lisico in golobom ter sožitje med mačko in mišjo družino. Bil je sploh zelo čudaške narave. Kot nekak divji mož je hodil skozi vasi in mesta, in na teh pocesto-vanjih so ga spremljale kavke, ki so letâje šle za njim ter se na njegove klice vsedale na njegove rame.
Mladost Priegnerja je bila zelo romantična. Najprej so ga spravili v Italijo, kjer je služil v vojski kralja
dujejo ga, govoré mu svečano: »Dober dan, dober dan, gospod?« Branijo ga solnca s svojimi solnčniki, jako srčkano sedajo okrog njega na morski breg. Škoda, ker je ta gospod tako molčeč! Ah! Treba bi bilo vedeti, kdo je.
»Vprašaj ga!«... »Ne, vprašaj ga ti!«
Vrgle so kocko, da bi dognale, katera nai vpraša gospoda s psom, kdo je in kdo ni. Kocka je pala na Lizico. A gospod s pesom je to jutro videti veselej-ši. Nekaj se mu sveti ne samo na prstu, temveč tudi v očeh. Lizica drzno vpraša: »Je li gospod sam? Ali ima ženo?«
»Povem vam, gospodične, pravljico: Neki mož je ljubil ženo.. .<
»Oh, za Boga!« je viknilo sedem deklet in se smejalo.
»Lepo?« vpraša Dorica... »Carski krasno in se poročil z njo.«
»Nesrečnik!« je kliknilo sedem deklet.
»Zares nesrečnež!« doda gospod. »Mož je ljubil sladki mir, žena pa buč-nost in brzino; mož je ljubil skromno življenje daleč od ljudi, žena pa sijaj in nabavo. Zato sta se mož in žena ločfla in temu človeku ni ostalo drugo ko psiček ...«
•»'Torej ste ta človek vi!«
»Da, gospodične. A sedaj je nastopila velika premena. Moja žena mi brzojav-Ija, da bo jutri tn. Bila je v OstendL Ima
Franca II. ter se potikal po Siciliji in Južni Italiji. Bil je ranjen v bojih, ušel v Rim in po dolgih pustolovščinah se mu je posrečilo vrniti se nazaj na Nemško. Svoja zadnja leta je mož preživel v domačiji, kjer je ljudem krajšal čas in s tem tudi sebi olajšal nadležna leta starosti.
Najnovejši bulletin o gripi
Zdravstveni odsek Zveze narodov v Ženevi je izdal nov bulletin o stanju gripe na evropskem kontinentu, ki pravi:
V Nemčiji se bolezen še dalje širi, število smrtnih slučajev je v zadnjem času poskočilo. Na Angleškem se je bolezen unesla, zlasti v Londonu in na jugovzhodu. Razsaja pa še vedno v osrčju Anglije in se pomika proti se« verozapadu.
Na Španskem so postali bolezenski primeri redkejši. V Franciji se je za» čela bolezen, ki je bila Se skoro popol« noma ponehala, iznova širiti. Na Mad» žarskem se drži bolezen najtrdovrat» neje v Budimpešti.
Iz Bolgarije poročajo, da je zbolelo do 5. februarja v vsej deželi za gripo nad 100.000 oseb. V naši državi se gri« pa širi posebno v južnih pokrajinah, v Švici število bolnikov stalno pada, na Nizozemskem bolezen pojema v Haagu in Leydenu, iiri se pa v vzhod« nih provincah. Poročila iz Poljske jav« Ijajo, da se bolezen tudi tam krči in da bo zlasti Varšava kmalu izven vsake opasnosti.
Vreme v februarju
E. C. Huggett, »vedeževalec« iz Bea-oonsfielda, prerokuje v svojih vremenskih napovedih za februar pogoste potrese na Daljnem Vzhodu in sicer v času med 11. in 20. februarjem.
Prijaznejše so njegove napovedi za Anglijo in severno Belgijo. Huggett obeta namreč, da bo februar v omenjenih deželah pretežno suh in da bodo le izjemoma nastopile perijode hudega mraza.
Doba tajfunov in potresov na Daljnem Iztoku pa po Huggettovem mnenju ne bo omejena zgolj na sredo februarja, nego se bo še nadaljevala v marcu.
Huggettove vremenske napovedi, ki temelje na opazovanju solnca in njegovih peg, so se dozdaj še vedno obisti-nile. Tako vsaj zagotavljajo anglosaški listi, ki jih sprejemajo očividno brez slehernega pridržka,
X Bitka med študenti in policijo. Med študenti Harvvardske univerze in policisti •e prišlo do pretepa. 43 študentov je bilo aretiranih. Mnogo jih je bilo ranjenih, dva stražnika pa so morali prepeljati v bolnico.
X Divjake so se šli. V Schiltigheimu bli» zu Strasbourga so se otroci igrali «divja» ke». Privezali so svojega 11 letnega tovari» ia Charlesa Haltera k drevesu, mu zakurili pod nogami in pobegnili. K »reči je prišel mimo neki pasant in je napol zadušenega «divjaka» rešil strašne smrti.
X Vlom v dunajsko univerzo pojasnjen. Kakor smo poročali, so pred nekaj dnevi tatovi vlomili v k ves t uro na dunajski uni» verzi ter odnesli rektorju eno verižico in verižice vseh dekanov. Policija je prijele takoj po dejanju enega izmed osumljen» cev, ki pa ni hotel izdati svojih tovarišev. V nadaljnji preiskavi se je kriminalnim uradnikom posrečilo priti na sled še dru» gemu vlomilcu. To je bil pomožni delavec Wôgener, ki se je zadnje čase klatil z uje« tim Kratochvilom. Wôgener je skril ukra» dene predmete in pri njem so našli častno verižico rektorja, verižice petih dekanov in 1006 šilingov v gotovini. Vlomilec je skril vse to v nekem loncu za rože.
X Boj zoper nemoralo v madžarskih Šolah. Prosvetno ministrstvo v BudimpeSti Je izdalo dekret, ki zabranjuje nošo kratkih kril. Krila učenk pa morajo segati vsaj pod kolena in dekleta ne smejo nositi niti bluz s kratkimi rokavi, niti takih, ki so močno izrezane.
X Velik fond ta madžarske knjiievnike.
Nemški pisatelj Franc Baumgarten, rodom iz Madžarske, ki si je napravil s pisateljsko karijero ogromno premoženje, je zapustil vee svoje imetje, ki se ceni na 15 milijard madžarskih kron (približno 12 milijonov Din) v korist madžarskih književnikov. Največji del zapuSčine tvorijo stanovanjske hiše, ki nosijo letno približno 1 milijardo madžarskih kron. Zapuščina določa, da dobivajo književniki kot podporo samo obresti. Pisatelji bodo prejemali letno okoli 800.000 Din podpore. Baumgarten je poleg tega oslavil predstavi-telju madžarske književnosti Mihaelu Babi-ču 800.000 Din letne podpore. Slična volila čakajo tudi avstrijske in nemške pisatelje.
Modema tehnika
Predhodnik radio-aparata
L. 1880. je iznašel A. G. Bell prvi telefonski aparat brezžičnega voda. Z• pred tednom dni, ob priliki petdesetletnice telefona, smo poročali o profesorju A. O. Bellu. četudi dobro poznan kot iznajditelj telefona, ga kot izumitelja 'otofona skoro nihče ne pozna. Ideja fotofona bazira na občutnoeti eelenove celice napram svetlobnim žarkom. Selen je kovina, ki prevaja električni tok, kadar je razsvetljena bolj, kakor v temi. Naša sličica nam kaže tako celico pri S. Predstavljajmo si, da prihaja iz svetlobnega vira, na pr. svetilke L, žarek svetlobe skozi sietem leč (Oj) na zrcalce A. To zrcalo je narejeno iz
svetlopollrane tanke membrane, ki treslje
pod vplivom akustičnih zračnih valov. Svetlobni žarek, ki vpada na to zrcalo, bo dobil torej večje in manjše odklone. Žarek postane nositelj zvočnega vala. Preko 0„ sistema leč tn prizem, ki žarek ojstro usmerijo, pride na oddaljeno posiiajo pri S, kjer vpada na ali poleg selena, ga na ta način bolj ali manj razsvetljuje in mu podeli večjo ali manjšo
grevodnost. Skozi selen poteka vod, ki veže aterijo B in telefon T. Prehajajoči tok inducira magnet in reproducira v telefonski membrani prvotni gins. Četudi se Bellovega fotofona ne uporablja za radiotelefonijo, ker so nam na razpolago daljši in občutljivejši električni valovi, je vendar velike važnosti. Povsod lam, kjer mehanični vzvodi odpovedo zaradi trenja in izgube sile, uporabljamo Bellov svetlobni vzvod. Tako pri relejih v telefonu, pri ojačevalcih, v malo izpreme-njeni obliki pri malih tehtnicah ia pri aparatih za registriranje potresov. Registracija se sicer ne vrši na selen-celico in telefon, marveč na folografični filmski trak, dajalna postaja odgovarja pa točno Ballovi.
Popravljanje bencinskih barelov
Pri lotanju ali varenju pokvarjenih bencinskih barelov nastopajo rade eksplozije, ker tvorijo bencinski plini z zrakom v notranjosti posode eksplozivne zmesi, k! se vžeo, ko pride blizn plamen avtogenskega aparata ali vroč lotalnlk. Poizkušali so izprati bencin lz soda ali izpihatl ga s ka-

klm nevtralnim plinom. Vse to ne pomaga dosti. Zdi se, da tvori bencin ob stenah barelov posediine, ali da se spaja z železno steno v spojino, ki oddaja pri segrevanju bencinske pare, ki mešane z zrakom jako energično razpočijo. Dostikrat se dogaja, da gre uporabljen barel, ko dobi luknjico kar v staro železo, ker se ga boli delavec zalotati ali zavariti, ln to po vsej pravld.
Vendar pa imamo jako enostavno In prl-mlitvno sredstvo, da preprečijo eksplozijo. Ako namreč napolnete barel z vodo tako, da Iztisnete iz njega ves zrak, ne more nastati eksplozivna zmes. ker niti z vodo niti z vodnimi parami bencin ne tvori brizantne emulzije. Pokvarjen sod je treba tedaj postaviti tako. da le ozleda na vrhu; In dotično cev za vodo dvigniti tako. da sta nivoja v barelu In v cevi enaka. Do-točna cev kl je tesno ustavljena ostane
močen avto in že ga vidim, kako sto kilometrov na uro leti po evropskih potih. Ako se ne primeri nezgoda pri kakem prelazu, bo jutri tukaj. »Ako ti živiS v kolibi,« mi piše, »bom tudi jaz. Ako ti ješ ribice, jih bom tudi jaz, a nikoli več te ne ostavim, nikdar več!«
Gospodične niso razumele, a gospod je rekel: »Za toliko srečo se moram zahvaliti samo vam, gospodične...« »A kaj imamo mé opraviti pri tem?« vprašajo vse hkrati.
»Takole je stvar, gospodične. Dokler je moja žena vedela, da sem sam s pe-sôm, me je pustila samega z njim. A ko sem jej poslal fotografijo te skupine, na kateri sem videti blažen ko paša, obkrožen s sedmim mladenkami, ki so ena lepša od druge in vse enako oblečene, ko dvorjanke meni na službo, je moja žena spremenila mišljenje in sedaj prihaja, če se ne pripeti kakšna nesreča. Kako bi mogel sleherni od vas in vsem vkup, gospodične, izraziti svojo veliko, svojo največjo hvaležnost?«
»Jaz se vam čudim!« je vzkliknila Do- 1 rlca, vstajajoč in zapirajoč svoj solnč-nik. In vse druge so se dvignile z bese- j dami: »Čudim se!« A Lizica se je uda- i Ijila in jedva dejala vsa jadna In jezna: »Z bogom, gospod!« In vse mladenke , so se udaljlle z Lizico. »Ta človek je zo- 1
med varenjem na svojem mestu. Med va-renjem nastajajoča para dvigne vodo v dotični cevi. Vodna para se pa nt meša z bencinsko v eksplozivno zmes. kar sem že gori omenil, in čemur je dokaz dejstvo da zadostuje že najmanjša množina vode v bencinu, da prepreči eksplozijo v motorju. Varenje gre popolnoma normalno. Upam, da se udomači navedeni postopek čimprej tudi pri nas, da se preprečilo nadaljne nesreče.
Čistilne naprave za eksplozivne motorje
Cim dalje bolj se širi v naši mali obrti hi posebno v poljedelstvu eksplozijski motor, večinoma stabilni enocilinder, ki ga žene bencin ali petrolej. Oboje gorivo Je
ali umivaike, kjer ostane prah v vod: aH pa posebno konstruirane filtre, ki istotako zastavljajo pot umazanijam, zrak pa propuščalo. Posebno važne so take naprave pri strojih, ki ženejo mlatiinice in čistilnice, ker je okoli teh mašin vedno dos: prahu. Ne le, da se motor kvari, obstoja tudi še nevarnost, da eksplodira pod vplivom fino razdeljenega prahu bencinska zmes že v splmjaču. Na ta način ie bilo povzročenih že več požarov, ki jih ie radi gorečega pogonskega sredstva jako težko pogasiti. Umivalka Ima slabo stran, da izhaja zrak lz nje vlažen, vendar pa pri
treba razpršiti pred vporabo v splinjaču, dovesti mu za zgorevanje potrebnega zraka. in to eksplozijsko zmes zažgati. Razumljivo Je. da mora biti I gorivo i dodatni zrak čist, da ne pride v male odprtinice pesek aH prah, ld bi № zamašil ali vsaj zatesnfl. Zato uporabljajo pri spUiniačih
pogonu s petrolejem to ne škod nje toliko. Sestavljena Je, kakor kaže slika iz her-metfčno zaprte posode, iz ene cevi, ki gre le par centimetrov v notranjost, prisesava motor zrak, skozi drugo vstopa strnja In preide skozi vodo, ki Je v posodi; filter je analogno zgrajen, le da nado-mestujejo vodo platnene ali žične prepre-ge Pri posebno občutljivih strojih leži med prepregaml še plast pavoie ali steklene volne. Bilo bi dobro, da se pobriga tudi pri nas posestnik in obrtnik za to ceno fa enostavno napravo — saj jo napravi lahko vsak kleparski vajenec za par dinarjev.
V to svrho bi se imela že v kratkem med obema državama skleniti arbitražna pogodba, kasneje pa vojna konvencija, ki bi jamčila za sodelovanje generalnih 5tabor obeh držav. Seveda eo tako na Poljskem, kakor tudi na Češkoslovaškem elementi, ki jim ni po godu, zbliževanje Poljske in češkoslovaške, vendar pa je pretežna večina naroda tu in tam odločno za to, da se vzpostavijo med obema državama čim najintimnejši odnošaji. Tudi časopisje je z malimi izjemami za to, da se Poljska in Češkoslovaška na vseh poljih zbližata. Zlasti zastopa to stališče češko časopisje, ki čisto pravilno Izvaja: Naj nihče na Češkoslovaškem ne pozabi, da 88 betonskih utrdb, razsejanih ob poljsko-nemški meji, dasi w zgrajene proti Poljski, ob koncu koncev resno ogroža tudi varnost Češkoslovaške. Znana nam je iz zgodovine usodna zmota zapad-nega Slovanstva — ona, ki je zakrivila bitko na Beli gori. Poldrugo stoletje na to je prišla razdelitev Poljske. V sedanji dobi se razvija proces v obratni smeri. Najprej« Poljska, potem Češkoslovaška.
Po slovanskem svetu
Preokret v politiki Poljske
Poljska politika Je bila po obnovitvi države od vsega začetka orijentirana napram Franciji. Poljskim državnikom se Je zdelo, da je najsigurnejie jamstvo proti vsem nevarnostim, ki bi ogrožale obstoj Poljske, najtesnejša naslonitev na Francijo. Za to so smatrali za svojo prvo dolžnoeL da so sklenil s franeosko republiko zveš», ki bi jih naj ščitila na eni strani proti Nemčiji, na drugi strani pa proti sovjetski Rusiji. Naravnejša zveza bi seveda bila s sosedno češkoslovaško, toda odnošaji med ČeSkc-elovaško in Poljsko so bili po nemell krivdi državnikov, ki so na mirovnih konferencah v Parizu krojili novo evropske karto, tako skaljeni, da v prvih letih po vojni ni bilo mogoče misliti na tesnejše prija-tellske stike med letna dvema, slovanskima državama. Šele, ko je bilo srečno spravljeno s sveta teSinsko ln javorinsko vprašanje, se je razmerje med obema državama tako zboljšalo, da so poljski in češkoslovaški državniki lahko pričeli z delom za medsebojno zbližnnje. Od takrat je poteklo že šest let. V tem času se je marsikaj spremenilo. Odterall so se dogodki, ki eo poljske državnike vodno bolj utrjevali v prepričanju. da zveza s Francijo Se nI zadostno jamstvo zs varnost Poljske. Med tem Je priSIo do nemSko - francoskega sporazuma v Tholryju. med tem je bila odpravljena tudi medzsvpzniška kontrola nad Nemčijo. Vee »e so bili dosrodkl, ki so dali poljskim polilikom In državnikom mleliti Ali je v takih razmerah Francija radosti močan zaveanik, »sko so ee vpraSevall ln prihajali do zaključka, da je pod temi pogoji zveza z Franeljo dokaj problematične vrednosti za Poljsko. To naziranje v poljskih političnih krogih so Re bolj podkrepila razkritja, ds Je Nemčija v zadnjem času močno utrdila mejo proti Poljski In zeradlla silne trdnjave v Kraljeveu (K8-niesbeitru), Hotovu in Kestrinu. Posledica te bojazni In strahu pred Nemčijo Je bilo stremljenje Poljake, da bi se Hm najbolj približala češkoslovaški in preko nje Mali antantl. Zdi se torej, da ni več daleč čas, ko tudi Polfeka vstopi kot član v Malo an-tanto, da ei s tem zagotovi njeno pomoč za slučaj, da bi bila napadena na nipedu ali na vzhodu. Razveseljivo je. da Je naSla ta težnja Poliske polno razumevanje zlasti s gtranl češkoslovaške. češkoslovaški mero-dslni kiwi se prav dobro zavedajo, da ie tudi za njihovo državo življenske vafe>o*tI. ako čimnaibolj učvrste odnoïa je s Poljsko ln jih polnže na najzanesljivejšo baio trajnega prijateljstva fn slovanskega bratrtva.
—	Slovaki na Bolgarskem. V Gornjem Mit ro polju na Bolgarskem ae nahaja močna slovaška naselbina, ki se prav živahno udejstvuje. Ima čeSkoslovaiko šolo s štirimi razredi, na kateri poučujejo češkoslov. učitelji. Kolonija si je zgradila svoj Narodni dom, v katerem Imajo svoj sedež vsa on-dotna slovaška druitva. V Narodnem domu so si uredili tndi gledališki oder, na katerem gledališki >kruiok< pridno prireja predelave, ki so doslej prav dobro povečane. često so v Narodnem domu tuJi predavanja, ld vzbuja» veliko zanimanje V bližini Mitropolja je vas Mrtvica, kjer je tudi močna slovaška naselbina. Tudi tu skušajo in Mitropolja organizirati slovaški živelj: »Kružokt je v Mrtvici priredil že več prav dobro uspelih predstav, v kratkem pa se tu ustanovi tndi čeSkoslov. društvo.
—	Spomenik osvobojenja in spomenik Jann 2ižki postavijo vrh Žižkova nad Prago. Spomenik odkrijejo ob lOletnici osvoboditve 1. 1928. Natečaj za oddajo del za spomenik je že razpisan. Na čeln odbora za postavitev spomenika stoji minister narodne obrambe František UdržaL Spomenik bo monumentsloo delo, kakor ga zasluži veliki zgodovinski dogodek. Radovedni smo, kako bomo v Jugoslaviji proslavili 10-letnico našega osvobojenja in ujedinjenja. Pri nas eo vsi politično tako »zaposleni:, da nima nihče čas® misliti na takšne ima-lenkosti«!
prn!« je zaklicala Klarica. »Zares odvraten!« so rekle vse. »Odvraten!« je zvenelo ko zbor teh sedmih glaskov.
In prav so imele drage devojke. Kolikor so namreč prežale. ne tisti dan. ne pozneje se ni prikazal avtomobil s fantastično gospo. Potemtakem so mogle sklepati: ali se je dogodila nesreča pri nekem prehodu, ali pa je bila gospa iz Ostende zgolj izmišljotina onega gospoda, da bi mogel živeti sam, v miru m pokoju, s svojim kužkom.
Mihajl Zoščenko:
Limonada
Kajpak nisem nikak pijanec. Ce že kdaj pijem, potem samo kako malenkost, bodi si iz vljudnosti, ali pa, da ne kazim družbe^
Več kakor dveh steklenic naenkrat ne morem popiti. Zdravje mi ne dopušča. ' Nekoč sem bil zares ia svoj nekdanji god irpil četrt vedra. No, pa to je bilo v ; mladih, krepkih letih, ko je še srce tolklo ! v prsih kakor neumno in so brenčale po glavi S« razne misli.
Sedaj pa postajam star.
Nedavno tega me je preiskal živtno-zdravnik, moj znanec, tovariš Ptlcin. Silno se je prestrašil, kar tresti se je začel.
—	Pri vas. je rekel, je nastopila popolna devalvacija. Kje tičijo, je rekel pri vas jetra in mehur, to, je rekel, je čisto nemogoče določiti. Vi ste močno pro-pali, je rekel
Najprej sem hotel tega živinozdrav-nika pretepsti, potem pa sem si stvar premislil.
—	Pa povprašajmo sedaj kakega pravega zdravnika, Kaj poreče o tej stvari, si mislim.
Zdravnik ni naše! nikaké devalvacije.
—	Vaši organi, je rekel, so takole še precej v redu. Tudi mehur. Je rekel, je prilično velik in trden. Kar se tiče srca, je prav izvrstno, celo bolj široko je, kakor je treba. Samo, je rekel, pustite pijačo, sicer lahko nastopi smrt kar takole na lepem.
Umreti pa nikakor ne bi hotel. Zivhn pač zelo rad. Sicer sem pa tudi še prav mlad človek. Sele pred nekaj leti sem jih imel tri čez petdeset. Dejal bi, da sem v cvetu moči in zdravja. In pri tem se mi širi srce v prsih. Rajši se od-rečem pijači.
In tako sem pusti! pijačo.
Pijem, pa zopet ne pijem. Mine nra, mineta dve uri. Ob petih popoldne grem seveda v obednico h kosilu.
Z juho sem bi! gotov. Bi! sem pri govejem mesa, kar d poželim malo pijače.
Namestu alkoholne pijače, mislim sam pri sebi, si naročim rajši kaj bolj nedolžnega: recimo, mineralne vode ali limonade.
Pomignem.
—	Ti, rečem, ki mi nosiš na mizo, prinesi mi, ti tele, limonado.
Limonado mi prinese kajpak na tableti, pa mi jo natoči.
Pijem. Stvar je podobna vodki. Po-pijem še čašo. Bogme, vodka. Presneta stvar! Izpijem ostanek. Prava pristna vodka!
—	Prinesi. kličem. Se eno steklenico!
To, si mislim, je morala biti gotovo
pomota.
Prinese mi drugo steklenico.
—	Naroči! sem limonado, sem rekel zakaj si mi prinesel tole?
—	To imenujemo sploh limonado, je reke!, še izza starih časov. Naravne limonade, je reke!, vobče nimamo. Morate pač oprostiti: nihče je ne zahteva.
—	Sem z njo. mu rečem. Natoči!
Tako ni bilo nič iz mojega sklepa, da
bi pustil pijačo. Pa bi jo tako rad. Razmere so bile pač proti temu. Kako 2e pravijo: življenje določa svoje zakone. Človek se jim mora pač pokoriti, kaj hočemo!
Kako daleč gre dolžnost poslušnosti duhovnika?
Can. 127. Codex« iuris canonlci predpi» suje: »Omnes clerici praeeertim vero près» byteri, spécial) obligatione tenentur suo quisque Ordinario reverentiam et obedien» tiam exhibendLc Med predpisi o dolžnostih duhovnikov, ki Jih naiteva titulus »de obli» gationibus clericorom«. Je več takih, ki se tičejo obnašanja duhovnikov, n. pr. glede žensk, obleke, nastopanja v javnem življe» nju, o gospodarskih odnočajih itd. »Obe» dientia« — poslušnost — torej ni edini vir, po katerem dobi duhovnik navodil sa svo« je delo in ponašanje. Nasprotno, njegove dolžnosti in pravice so v cerkvenem ra» kemiku očrtane in navedene. Kaj je torej poslušnost in kako daleč gre?
Moglo bi se primerjati duhovniško dolž« nost poslušnosti z enako dolžnostjo j a v« nega ali zasebnega nameščenca. Poslušnost uradnika se tiče eamo uradnih zadev, iz» ven njih je uradnik dolžan samo obnašati se primemo svojemu stanu. Pa tudi po» slušnost v uradu je omejena: Predstojnik ne sme zahtevati od podrejnega nič ne» zakonitega, še manj pa, da bi smel zahte» vati, da podrejeni zagreši kak zločin ali delikt sploh. V tem «lučaju mu sme odreči pokornost. Celo v vojaški službi imamo slučaje, ko mora tisti, ki mu je kaj ukaza» no, odgovorno premisliti, ali ni njegova dolžnost zavrniti poslušnost (n. pr. če se zaukazuje zločmstvo).
Cerkveni predstojniki iz umljivih razlo» gov skušajo dolžnost poslušnosti podreje» nih klerikov razširiti do skrajnih granlc njihovega zasebnega življenja, zlasti pa od» ločati o njihovih pogledih na javna vpra» šanja. Ni nobenega dvoma, da ordinariji premnogobrat prekoračijo svojo pravico, posegajoč v tisti delokrog, kjer odloča le vest poedinca samega. Prenapeti cerkveni borbeniki skušajo duhovniku vzeti vsako individualnost mišljenj« in čuta, ponižuje» jo ga v slepo orodje, ki mora parirati brez kritike še bolj kakor vojak na bojišču. Ti prenapeteži slavijo to uniformiranje kot sveto disciplino, a ne vidijo, kako ogromno škodo zadajajo s tem postopkom vsemu intelektualnemu in moralnemu razvitku duhovščine.
V duhovniških krogih se mnogokrat de» batira, kako daleč gre »obedientia« in kje jc meja med njo in individualnostjo kle» rika, kako daleč sega delokrog njegove »atnoodločbe, vesti in s tem odgovornosti. Duhovnik, ki samo izvaja naredbe, a sam nič ne sodi in odloča, se gotovo ponižuje tudi moralno. Nikjer niso odnošaji človeka tako nežno prepleteni in tako individualni. V okviru občih predpisov katoliškega za« konika in moralke je dalekoeežen indivi» dualen delokrog za duhovnika, ki po svo» jem značaju ne prenese utesnitve. Kdor hoče dvigniti moralno višino duhovniškega *tanu, mera najti pravo mejo med njo in med »obedentia clericorum«.
Želeti bi bilo, da bi naša duhovščina o tem Se več razmišljala. Ves narod je na tem interesiran. da je nivo duhovščine čim višii. V Sloveniji je smer od zgoraj gotovo odločno reakcionarna. Uniformira se vse mišljenje in čustvovanje duhovnika in bolj je podoben naredniku, kekor odgovorne» mu duševnemu pastirju. Kdor misli, da bi drugače šlo bolie. se smatra, da je za cer» kev manj vreden In mora občutiti posledi« ce. Ordinarij ukazu ie duhovniku, koga mo» ra preganjati, pa bodi tete moralno dober
ali slab. Ukazuje mu politično akcijo, usta» navijanje društev in mu predpisuje delo v gospodarski organizaciji, kljub zabrani v canonu 142. Ukazuje mu vmešavati se v razne volitve, pridigovati o njih, izpostaviti Najsvetejše za zmago škofovih kandidatov. Kjer vlada mir, ukazuje zdražbo in prepir.
Ni dvoma, da škof, ki kaj takega veleva, prekoračuje zgoraj označeno pravico po» slušnosti. Dušni pastir za način in taktiko svojega dela za versko življenje in moralno povzdigo naroda odgovarja sam Bogu in svoji vesti, ako se drži občih verskih in cerkvenih zakonov. Skof, ki z vtikanjem v ta delokrog krši ta čut odgovornoeti, je morda za hip zadovoljen v slepi strankar» ski strasti, a škoda, ki jo povzroča, je trajna in nenadomestljiva.
Duhovnik je pri vsej svoji poziciji v hierarhiji vendar tudi zasebnik, član rod» bine, državljan in član naroda. Ima torej tudi druge dolžnosti, katerih mu nihče ne sme kratiti. Pa tudi v čisto lastnem poklic» nem delokrogu noče biti lutka.
Boj proti duševni neodvisnosti duhovni» ka se je žalibog pojavil v najgrših repre» salijah cerkvenih predstojnikov proti sa» mostojno mislečim duhovnikom. Ta struja, ki je katoliški cerkvi že mnogo škode za» dala, je izposlovala novi canon 454 §§ o nestalnosti župnikov.
Proti Izbrisanju individualnosti in za du» ševno svobodo duhovščine se pojavlja od» por zlasti med bolj izobraženim njenim delom. Za svobodo vesti in odločitve duš» nega pastirja se bori proti izrastkom poj» ma »obedientiae«. Ni dvoma, da mora ves narod v tem boju boljšega dela naše du» hovščine za njeno čast in neodvisnost stati ji ob strani in jo podpretL
Župnik ].
Češkoslovaška politika
Vaine upravne reforme. — Leto volitev. — Boj zoper nemarnost in knltnrna svoboda.
dr. J-, Praga, 8. febr.
V najbližjih dneh, po vsej verjetnosti na začetku druge polovice februarja, bo sklicano daljše parlamentarno zasedanje. Poglavitna naloga, ki jo Ima parlament pred seboj, je pretres zakonskih osnutkov o pokrajinski (deželni) in okrajni upravi. Osnutki eo že izdelani in 60 bili v ministrskem svetu sprejeti. V želji, da ugodi Slovakom, je vla da potisnila v ozadje vse ostale zadeve in se je lotila samo tega upravnega vprašanja. V prvi vrsti pač radi tega. da bi se mogle že v jeseni izvršiti volitve In da bi se leto 1928. začelo v znamenju nove ureditve, ki ima odpraviti razne nepravilnosti in neenakosti v dosedanji upravi.
Koncem minulega tedna so dobili klubi večinskih strank izgoiovljen osnutek in ga bodo sedaj prerešetavali v klubih in odsekih.
Najvažnejša načela eo taka, kakor sem že poročal. Država bo razdeljena v štiri upravne edinice. ki jim bodo na čelu deželni ali pokrajinski zbori, ki bodo izvolili iz svoie sredine deželne odbore. Upravi bo načelo-val deželni predsednik. Deželni zbor bo imel na Češkem 96. na Moravskem. ki bo združena s Slezijo, 54, na Slovaškem 61 ln v Pod-karpatski Rusiji 18 članov. Dve tretjini se bosta izvolili s proporcionalnimi volitvami, eno tretjino pà bo imenovala vlada na predlog raznih zainteresiranih stanovskih organizacij, tako da bodo v zboru tehnični, gospodarski, finančni, socialno-karltativni, kulturni in drugi strokovnjaki.
Na enak način bode organizirani okrajni zbori in okrajne uprave. Okraj ne bo imel manj od 40.000 prebivalcev, ki bodo dali najmanj 18 poslancev. Okraje, ki štejejo nad 100.000 prébivaieev, bo zastopalo 86 poslan-
cev. Okrajni odbor, izvoljen od okrajnega zbora, bo štel 8 članov.
Delokrog bo ostal v splošnem dosedanji, rož ir jen bo zgolj glede kulturne in javno-adravstvene kompetence. Volilo se bo aa podlagi novega volilnega reda za parlament oziroma za občinske zastope.
Pojavili eo se mnogi glasovi zoper priključitev Slezije Moravski in zoper odpravo malih okrožij. Vlada se v eplofoem ni marala odzvati vabljivim glasovom lokalnega patriotizma, ki jih je tudi javnost prešla dokaj ravnodušno. Jasno je kakor beli dan. da razlogi poenostavljenja uprave in štedenja da-leko odtehtajo lokalni patriotizem, tem bolj, ker se bo lahko javno življenje dovolj izživelo v novih samoupravnih in upravnih edinicah, radi katerih pa ne trpi celota in ne preti ne kulturna ne gospodarska ali kaka druga nevarnost
Glavna mesta bodo imela samostojne statute.
Iz tega se lahko posname, da bo po pre-zidentskih volitvah v majniku završelo na Češkoslovaškem novo politično življenje. Tako vladne kakor opozicijske stranke se očividno že zdaj pripravljajo za volitve. Vzlic temu, da nekateri zanikujejo možnost občinskih volitev na jesen — osobito v Pragi — je po zanesljivejših vesteh to popolnoma sigurno, kakor se zdi gotovo, da utegnejo te volitve prinesti važne izpremembe. Ce bi ae pokazalo, da se rezultati volitev v občine ter v pokrajinske in okrajne zbore znatno križajo s sedanjim stanjem, kakor sr ga ustvarile volitve za parlament 1. 1925., ni dvoma, da bo parlament razpuščen in volilci bodo morali izpolnili svojo dolžnost tudi za zakonodajni zbor.
Senzacijo je povzročila vest, da pripravlja pravosodno ministrstvo predlog zakona o pobijanju nenravne literature; senzacijo s pikantnim okusom, ker je pravosodni minister Nemec in klerikalec, ki je Sel po vzorec v Berlin. (O osnutku češkoslov. zakona zoper
»šund« literaturo je poročalo >Jutro< dne 6. t m. Op. ured.) Naši literarni in umetniški krogi so vznemirjeni, ker imajo z državnimi moralizatorji dovolj slabih izkušenj. 0 tem, kaj je nravno in nenravno, naj bi odločeval zbor spodobnih in častitljivih starcev iz političnih strank in korporacij, prav posebno pa bi delila literatom rede iz morale birokracija, ki zre drugače kot umetnik na umetniško ustvarjanje. Kako, o tem imamo dovolj izkušenj iz področja filmske cenzure. Vzlic temu, da ne moremo očitati cenzurnemu zboru slabih namenov, je treba reči, da niso z njim zadovoljni ne lastniki ki-nogledališč. ne občinstvo, zato pa je njegovo delo povsem negativno. V literarnih in umetniških krogih se pripoveduje anekdote o tem, kako je delovala taka nravstvena cenzura že v Avstriji in kakšne vesele rezultate je dosegla. Tako je profesorski zbor neke gimnazije dal dijakom značilen vzgled, kako bi morali lilerati pisati. Znano češko narodno pesem »Nad Berounkom pod Tetinem«, ki ima ljubezenski motiv, je v skrbeh za nravni blagor učencev predelal po zahtevah morale tako, da eo jo lahko peli tudi učenci, ne da bi se pohujšaJi. Tako je pesem začela sleriete:
»Nad Vltavo pod Orlikom lilija rdi,
priden di.iak z besednjakom se tam uči . . .«
Še danes vzbuja veeeloat to blesteče de-}?nje gimnazijske cenzure. Če bodo imeli podobni ljudje odločilno besedo v instancah. ki bodo razpravljale o zabrani kake knjige, tedaj bo predlog ministra Mayr Har-tinga rodil take sadove, kakor jih je pokazala slovita gimnazijska cenzura. Poudarja se tudi, da bi bil tak zakon novo orožje klerikalcem proti naprednjakom in nov političen atentat na svobodo umetniškega ustvarjanja, ki bi nanesel ogromno škodo naši kulturi.
Osnutek tedaj ni bil sprejet z navdušenjem. temveč z odločnim odporom.
Coolidgeov predlog za novo pomorsko konferenco
Predsednik Zedinjenih držav Coottdge Je predlagal ostalim štirim velesilam, ki so se udeležile pomorske konference v Washingtona leta 1922. naj bi se sporazumele glede omejitve onih pomorskih bojnih enot, ki jih washtagtonska pogodba ne omenja. Ko« znano, se je L 1922 določilo razmerje samo za oklopnlce ln velike bolne enote. Amerika in Britanija sta se v tem oziru izenačili. Jaiponski se je priznala pravica samo do do tri petine nujnega kontingenta, dočim se je Franciji in Italiji dopustilo še znatno nižje brodovje velikih bojnih ladij.
Da bi ohranila vsaj v nekem oziru svoio premoč na oceanih, se je Anglija požurila izdelati močno brodovje lahkih križark. ki jih washingtooska pogodba ne omenja. Japonska, Francija in Italija pa so se vrgle predvsem na gradbo podmornic.
Zedinjene države hočejo ustaviti ta napredek drugih pomorskih sil v lažjih bojnih enotah. Iz te želje izvira najnovejši predlog predsednika Coolidgea.
Prizadete velesile bodo nemudoma odgovorile na inicijativo iz Washingtona. Francoski in italijanski odgovor ie že pripravljen, tudi Anglija in Japonska ne moTeta oklevati Ameriška oblast v mednarodni politiki je tolikšna, da noben teh odgovorov ne bo naravnost negativen. Odpor prizadetih se bo pokazal na drug način.
Francija bo imela zopet priliko, da naglasi svoio staro tezo, ki Jo v ogromni večini podpirajo tudi male države: omejitev oboroževanja mora biti vsestranska, tako na kopnem kakor na morjo In vpoštevati se morajo vse bojne zmožnosti posameznih dT-žav ( števflo prebivalstva, zemljepisni položaj, razvitost industrije itd.) Zato bo predlagala kot najprimernejše, da naj se o razorožitvi na morju In na kopnem razpravlja hkrati in sicer na razoroži tveni konferenci, ki jo pripravlja Društvo narodov.
Anglija pa bo sedaj morala priti z barvo na dan. Če bo brez vsega pristala na Coolid geov predlog, bo s tem dokazala, da raz-orožitvene akcije Društva narodov ne Jemlje resno, marveč da JI ie le na tem, da se ohrani angleška svetoma supremacija. Zakaj, ne more biti dvoma o tem, da hoče ameriški predlog iztrgati Društvu narodov Iz rok iniciiativo v Tazorožitvenem vprašanju, kratkomalo napraviti Ihrzorna vsa dosedanja pripravljalna dela v Ženevi, kjer so sodelovale tudi male države in se je dosegla neka baza, ki vsai kolikortoliko dopušča upanje na zagotovitev miru. Po ameriškem predlogu pa bi se eno najglavneiših vprašanj, tičoče se varnosti vsega sveta, izročflo vi Izključno kompetenco petih ne-složnih pomorskih velesil, med katerimi bi diktiral anglosaški blok. čez ženevsko sploš no razorožitveno konferenco bi se nato lahko napravil križ.
Vprašanje Tangera
V Parizu se vršijo pogajanja za ureditev uprave v Tangeru.
Dne 18. decembra 1923. se je sklenila pogodba med Anglijo, Francijo ln Španijo kot tremi najbolj zainteresiranimi državami pogodba, ki je urejela vprašanje Tangera. Italija in Združene države ameriške nista hoteli ratificirati te pogodbe, v kar sta bili upravičeni kot državi, ki sta tudi sopodpisali maroški pakt v Algesirasu.
Mednarodni teritorij Tangera meri samo 600 kvadratnih kilometrov in šteje 74.000 prebivalcev, od tega v mestu samem le 46.000.
Nasprotniki tangerskega statuta so napovedali, da se ne bo obnesel. Drugi so bilj nasprotnega mnenja in še danes trdijo, da se je v glavnem ipak dobro izkazal. Najbolj vztraja na kritiki tangerskega statuta Španija, ki se pritožuje, da je Tanger igral jako neugodno vlogo za časa upora Abd-el-Kràna; ta-čas so se uporniki iz španske cone v Rifu zatekali na internacijonalno ozemlje Tangera in so od tamkaj tihotapili orožje ter pripravljali nove napade zoper Spance. Baš s tega stališča zastopa Španija svojo zahtevo, naj se tan-gersko ozemlje priključi španskemu Maroku. V Franciji, kjer seveda za špansko tezo niso vneti, opozarjajo, kako neprijetno bi se razvila tekom zadnjih dveh let situacija v Tangeru, če bi spadal k španskemu teritoriju in če bi postal z Rifom vred vojno ozemlje. Nagiaša se tudi s francoske strani, da prebivalstvo v Tangeru ne mara ničesar slišati o vključitvi Tangera v špansko cono, zakaj španska uprava nima dobrega slovesa v Maroku. Francozi trdijo, da želijo domačini, naj ostane dosedanja nepristranska mednarodna uprava.
To je več alj manj tudi francosko stališče. Francija želi, naj ostane dosedanji tangerski statut, kakor se je dogovoril 1. 1923., v veljavi še nadalje in naj se le izboljša v onih ozirih, v katerih so se pokazale pomanjkljivosti. Nasprotno pa zahteva bpanija, da se tangerski statut razveljavi in naj se ozemlje Tangera vključi v špansko maroško cono. ali se vsaj podeli Španiji v upravi Tangera vodilna vloga.
Stvar pa je toliko bolj komplicirana, ker je Španija v tangerski zadevi izredno občutljiva. Primo de Rivera, katerega diktatura na Španskem ne stoji prav nič trdno, želi svojo oblast utrditi baš z vnanjepolitičnimi uspehi, zato hoče na vsak način Španiji priboriti Tanger in pri tem ima seveda izdatno oporo v enako usmerjenih željah kralja. V tem smislu piše madridsko časopisje ter utemeljuje španske zahteve po Tangeru trdovratno in temperamentno.
Francija pa se prav tako trdovratno opira španskim zahtevam še iz dragih
Na delo za ljudsko prosveto
Poziv naprednim ljudem ob otvoritvi zbiranja članov za 2» letnik Vodnikove dmžbe.
Naše javno življenje zahteva bolj in bolj trajno in dosledno zaposlenost za svoje cilje. Ni več mogoče vzdržati ga z golim diletantizmom, ki se včasi spomni delati, potem pa zopet zaspi. Javno delo zahteva gotov red, ki ni odvisen od slučajnih razpoloženj, tem» več veleva trajno pazljivost, kakor v kakem obratu.
To velja za kulturna društva vseh vrst, ki potrebujejo krepkih central, to velja za politično delo.
Med organizacijami, ki so nam v naši ljudskodzobraževaini akciji neob» hodne, zavzema eno prvih mest Vod» nikova družba. Škoda, da je niso usta» novili že pred vojno. Konfesionalno tendenčna kultura se sploh ne more smatrati za kulturo. «Kultura», ki stoji pod cenzuro škofijskih ordinarijatov, pač ni nobena kultura, ampak pridiga v drugi obliki, oziroma cerkveno=poli» tična akcija, odeta v plašč prosvetnega dela.
Vodnikova družba je 1. 1926. do» segla nad 14.000 članov. Ne more se naslanjati na kako javno organizacijo, kakor drugi, ki jim je n. pr. cerkveni aparat na razpolago. Njen prospeh je izključno odvisen od prostovoljnega dela ljudi, ki imajo smisla in umevanja za izobraževalno socialno akcijo med slovenskim ljudstvom.
Lanske knjige Vodnikove družbe so bile sprejete z zadovoljstvom naročnl« kov. Za 20 Din štiri lepe knjige, to je pravcati poklon. Ni dvoma, da bo Vodnikova družba tudi letos napela vse moči, da nudi maksimum, ki Je mogoč za skromni znesek 20 Din.
Zato pa je naša dolžnost, da, njeno organizacijo podpre vsak napreden človek, ki ceni važnost čiste in neod» visne ljudske naobrazbe.
Vodnikova družba sloni na poverje» nikih, ki dobrovoljno zbirajo naročnl« ke, oddajo naročnino centrali in raz» dele knjige. Poverjeniki Vodnikove družbe so kulturni oficirji v lzobrafe» valnj armadi. Njih delo Je vezano * žrtvijo časa in energij, a to delo Je nadvse častno.
Reči moramo, da presojamo vred« nost ljudi po njihovem socialnem delu.
Kdor ne najde niti pol ure na dan časa za delo v prid ljudstva, se nam ne zdi polnovreden. Kdor le hoče, ta čas zlahka všteti. Odkrito bi dostavil, da se mi zdi danes, ko se državna odliko» vanja dele brez prave ocene, več vred» no, če je kdo poverjenik Vodnikove družbe in s tem narodni in kulturni častnik, kakor če je lastnik ene ali druge kolajne ali reda. Čutim, da imam napram njemu jasne dolžnosti hvaležnosti in uvaževanja.
Gospodje poverjeniki Vodnikove družbe, ki se tedne trudijo po mestih in selih Slovenije, naj ne mislijo, da njihovo delo ni opaženo in cenjeno. Je tiho seveda in nehvaležno, a poleg notranjega zadovoljstva, ki ga ima po» verjenik, ko je zasejal našo lepo knji» go v mnogo družinico, zadovoljstva, ki je vsakemu socialnemu delavcu pač glavno plačilo, se upravičeno zaveda, da v nacionalni hierarhiji (in to v oni dobrovoljski) zavzema častno mesto, kar ne more ostati pozabljeno.
Ako vem, da je v tej in tej hiši, v tej družini vedno delujoče poverjeni» štvo Vodnikove družbe, tedaj mi je jasno, da imam pred sabo zaslužno in ugledno družino. Poverjeništva Vodni» kove družbe so kakor mali kulturni konzulati.
Mi bi le želeli, da bi imela vsaka občina krepko in energično poverjeni« štvo Vodnikove družbe. Večje* občine pa po krajevnih ali stanovskih vidikih po več, ki si plemenito tekmujejo. Kjer 5e ni poverjeništev, snujmo nova. Javijo naj se dobrovoljcil Stara pover« jeništva naj pa smatrajo za častno nalogo, da I. 1927 pomnože število čla» nov Vodnikove družbe. 20 Din je tako majhen znesek, da v primeri z lepim knjižnim darom Vodnikove družbe pride komaj v račun. Poverjeniki bi mogli pri revnejših pobirati tudi v obrokih.
Za naša mesta, trge in vasi. bodi te tedne tekma, kdo pridobi sorazmerno največje število članov Vodnikove družbe. Prostovoljni pomočniki naj od hiše do hiše pomagajo poverjenikom, zlasti naj se potrudita ženstvo in m la» dina.	Dr. Gregor Žerjav.
Inozemska politika
Italijanska intervencija na Kitajskem
Ko so L 1854. v krimski vojni armade Francozov in Angležev v zvezi s Turki v jarkih pod sevastopolskimi utrdbami ginrle v strašnih naporih, obvladati obrambo ruskih bojnih sil. ki so se zdele kakor hs železa, nepremagljive rn ne-omahljive, se je ponudila mala Sardinija. ki je štela takrat komaj pet milijonov prebivalcev, da pomaga izčrpnim zavezniškim armadam s svojo vojsko. Zavezniške velesile so sprejele z veseljem ponudeno pomoč, ki je štela sicer le 15.000 mož, a je vendarle v kritični situaciji na Krimu zelo mnogo pomenila. In na mirovnem kongresu v Parizu leta 1856., kjer je bila zastopana tudi Sardinija, je mogel s tajnim pritrjevanjem Francije in Anglije minister Ca-vour zbranim diplomatom razpredati svoje teze. da ne more biti trajnega miru v Evropi, dokler ne bo rešeno italijansko vprašanje, dokler Italija ni dosegla osvobojenja in ujedinjenja.
In tri leta pozneje je pomoč iste Francije pripomogla Sardiniji, oziroma Italiji do zmage nad Avstrijo ter do narodne svobode in politične enote. Ca-vourjevi računi so se tedaj obnesli jako dobro.
Kako se ne bi danes spomnili na vzgled Sardinije iz dobe krimske vojne, ko je podoba, da dela Mussolinijeva Italija natančno po Cavourjevem vzoru. Italija je brez prave notranje potrebe — saj o italijansKih interesih na Kitajskem ne more biti govora — in brez zadostnega vnanjega povoda Angliji ponudila svojo pomoč v zapletenih kitajskih zadevah. Jasno je. da pomeni italijanska intervencija v Kini — nekako politično posojilo Angliji, ki ga daje Rim, računajoč na sigurno rentabilnost takega podjetja.
Javnost tudi popolnoma pravilno taksira italijansko pripravljenost in v evropskem časopisju se ugiba, kake pro-tiusluge je pripravljena dati Anglija Italiji za intervencijo Seveda se smatra kot samo ob sebi umevno, da gredo te usluge na koncesije v našem področju; Anglija prepušča potemtakem Italiji proste roke na Balkanu. Ker je v splošno bilo tako stanje že dosedaj. seveda ne more biti zadeva obsežena samo s tem; in Če je na stvari kaj točnega, česar pa seveda ne bo mogoče izvedeti tako zlahka, gre gotovo za bolj konkretne nove stvari. Mi imamo dovolj vzroka, da smo v zadostni meri pozorni na italijansko-angleško politiko, od katere si ne moremo obetati dobrega za naše interese.
Drugi komentarji obračajo pozornost v drugo smer: Italija želi porabiti priliko ln v Londonu pripraviti teren za svoje kolonijalne aspiracije. Tudi to je zelo verjetno; saj je še dobro v spominu, da je Anglija že doslej koucedirala Italiji precej v področju Abesinije. kjer se je dežela razdelila v angleško in italijansko interesno gospodarsko sfero: tu more rimska diplomacija doseči še marsikako koncesijo, ki bi zapadla pozneje ob ugodnejši priliki. Italijani so pričeli vrh tega uveljavljati svoje aspi-raoije v južni Arabiji; morda imajo načrte še kje v vzhodni Afriki, kjer je oa primer v portugalskem ozemlju prostora za italijansko gospodarsko ekspanzijo, brez Škode za Anglijo.
In naposled smatra seveda Mussolini vsako priliko za dobrodošlo, da se afirmira v velikem svetu kot kolonijalna velesila: če naj bo torišče za tako uve-Ijavljenje, ki naj stvori osnovo za bodoče pozicije Italije ob strani Anglije in Francije, Japonske ter Amerike, v Kitajski, more biti to kot nalašč v računu velikih teženj fašistične politike. Vrh tega se obrne pozornost na vnanjo politiko, kar je vsaki vladi, ki ima opraviti z notranjimi težavami, v največji meri dobro-» došlo
Pod temi perspektivami nam je gledati na italijansko intervencijo na Kitajskem in ji posvetiti primerno pozornost
Iz sovjetske Rusije
Pred nekaj dnevi je imel Buharin govor, v katerem je govoril o dveh problemih, ki danes povzročata brige vodstvu boljševiške stranke. Ti dve zadevi sta antisemitsko in ukrajinsko gibanje. Buharin je sicer dejal, da niti eno niti drugo ni opasno in da nobeno ne povzroča globlje segajočih diferenc, ki bi mogle imeti za posledioo nove notranje težkoče v stranki. Ali že iz fakta, da se je morala tako visoko stoječa politična osebnost kot je Buharin, v velikem govoru baviti s temi problemi, izhaja, da pomena obeh gibanj ipak ni podcenjevati. Vrh tega to ni prvikrat, da se je na javnih prireditvah boljševiške stranke vršil razgovor o antisemitizmu in ukrajinskem šovinizmu, kar gotovo potrjuje, da je eno kot drugo postalo politični pojav, ki bo v bodoče še vedno, bržkone celo vedno bolj, zanimal celokupno rusko javnost.
Da se širi antisemitizem med množico v Rusiji, in sicer prav tako v boljševi-ški stranki kot izven nje, to je danes fakt, ki ga priznavajo odlične sovjetske politične osebnosti. Pred nekaj meseci je bilo veliko zborovanje v Moskvi, na katerem so nastopili važni sovjetski funkcijonarji ter razvijali teorijo antisemitizma kot program. Sicer so ostali v manjšini in velika večina govornikov ie zavrnila antisemitske teze, toda to so bili voditelji; kakega naziranja so ostale množice, to se seveda iz poročil ni dalo razvideti; sklepati pa se sme z vso upravičenostjo, da so mase še bolj antisemitske nego voditelji. Vse to je zelo razumljivo, če se pomisli, kako vlogo so igrali židje v sovjetski politiki prve dobe: gotovo ni slučajno, da so tekom notranjih nasprotstev odstranjeni mnogi odlični politiki od vodstva stranke in države.
Še mnogo važnejši pa je ukrajinski problem. Ukrajinizacija Ukrajine naglo napreduje, to se pravi v urade in šole in sploh v vse javne institucije se uvaja ukrajinski jezik, namesto ruskega, ki je gospodoval dotlej. Ukrajinizacija se ni mogla vršiti hitreje, ker Ukrajina ni imela dovolj inteligence, ki bi bila književne ukrajinščine dovolj zmožna. Sovjetske oblasti izdajajo od časa do časa poročila, koliki odstotek uradov je že vpeljal ukrajinski jezik; iz teh poročil je razvidno, da stvar ipak dovolj naglo napreduje.
Tekom zadnjih dveh, treh let pa so se pričele množiti pritožbe, da ukrajinski upravni aparat postopa neljubezni-vo napram Rusom, naseljenim v Ukrajini, ki se ne morejo izkazati z znanjem maioruščine. To zadeva posebno delavstvo, zakaj vsa večja mesta v Ukrajini so poseljena povečini z Rusi, ki ukrajinskega narečja ne znajo. Ti Rusi se čutijo med Ukrajinci zapostavljene in na konferencah boljševiške stranke so se pričeli oglašati zastopniki Rusov s pritožbami zoper ukrajinski šovinizem. če je smatral sedaj sam Buharin za umestno, da reagira na ta nasprotja, se iz tega jasno vidi, da odnošaji med Ukrajinci in Rusi v Ukrajini niso najboljši; saj je Buharin naglašal potrebo, da se taktno in obzirno razpravlja ta problem, že iz ozirov na Ukrajince, katerih teritorij je ostal izven ruske sovjetske Unije.
Nasprotstev med Ukrajinci in Rusi se Slovani ne moremo veseliti, niti če se tičejo samo boljševiške stranke. Zakaj ako bi ostala kot stalno razmerje med Ukrajino in ostalo Rusijo, bi s tem nastopil zelo neugoden in kvaren moment v slovanski politiki.
razlogov. Po eni strani ji veleva tako stališče skrb za prestiž v Maroku; zakaj nominalno je maroški sultan še vedno suvereni gospod nad Tangerom in sprememba v smislu španskih zahtev bi gotovo francoskega ugleda pri sultanu ne povečala. Osobito pa se Francija boji spreminjati tangerski statut, ker si misli, da bi to služilo drugim državam — v Parizu mislijo pri tem na Italijo in Nemčijo —, da bi tudi zahtevale revizijo določb glede Maroka. Zato težko, da bi Španci v Parizu našli ugoden teren za svoje teze.
Tretji sopogodbenik, Anglija, je v svojem naziranju glede Tangera bliže francoskemu nego španskemu stališču. V Londonu se gotovo ne bodo sprijaz nili z možnostjo, da bi nasproti Gibraltarju nastala tako važna postojanka v španskih rokah. Zato je verjetno, da bi London zastopaj glede Tangera take spremembe, ki bi v enem ali drugem pogledu zadovoljil španske želje v bistvenih točkah, osobito v vojaškem po gledu, pa bi ostalo pri določbah sedanjega statuta.
A. Mikaš:
Slovenščina pa naše časopisje
Da časopisi ae vplivajo ugodno na jezili, Je znano. Niti eden ne piSe pravilno slovnično, kaj šele beeedoslovno, in takšno slovenščino čita občinstvo dan na dan. in si^pri-evaja vse napake. Uredniki so preobloženi, ker ima vsak list ogromno gradiva in različne sotrudnike. Komaj zmagujejo spise v stvarnem ozira, ne preostaja jim torej časa za pregledovanje jezika, Za to delo bi morali imeti izobražene pomočnike, ki bi brzo odpravljali slovnične in besedne pogrežke. Nikakor ni prav, da se po listih ščeperijo napake, kakor »pred dvemi letic. >,hiša ! dvemi stanovanjisklanjati bi moral vendarle znati vsak pisec, saj je hodil v šolo. Morebiti se ne motim, da šola ne izpolnjuje dovolj svoje dolžnosti napram slovenščini, da učitelji premalo pazijo na pravilnost jezika pri govorjenju in pisanju. Tudi je mogoče. da se nekateri mislijo s takimi oblikami bližati srbščini ali hrvaščini. Pa se jako motijo, kajti teh jezikov množina ee glasi vse drugače. Glede izrazov je še hujše. Za nemščino lazimo, da je sramotno, a nc samo mi. Srbi in Hrvati v svojih časopisih in še veliko bolj. Njih časopisnega jezika ne smemo posnemati.
Pokazati hočem le nekaj najbolj dišečih cvetk z vrta časopisne »slovenščine*.
Grd germanizem je beseda - slediti« za nemško »folgen«: za nočjo sledi jutro, za petjem je sledila predstava, potem slede vrsta sred — pravilno: za nočjo nastopi, napoči "jutro. za petjem je bila predstava, potem je vrsta gred, se vreté grede.
Grozno eta se razmahnili besedi: ? izgledati t, »izglede stvar izgleda drugače, izgleda nevarno, ni izgleda za dobro letino, nima izgleda za službo — pravilno: stvar je drugačna, nevarno je, ni upanja, nade za dobro letino, ne kaže dobra letina, ni kazno za dobro letino, nima upanja za službo, ne more se nadejati službe. Germanizem je tudi beseda «odgovarjati* za nemški »ent-sprerhen«. Za to imamo izraze: primeren, prikladen, ujemati, skladati se.
Doslovno je prevedena nemška beseda >nu>bleiben< 7, rizostati« s prav po nepotrebnem. Nai navedem vzporedne zglede: učenec je izostal iz šole — učenec ni prižel, ga ni bUo v šolo; učenec je izostal iz zavoda — je zapustil zavod, odšel iz njega; letos so izostala darila — letos пЛПо daril, niso došla darila: vsi so priSli, on pa je izostal — njega pa ni bilo, on pa ni prišel; ker ni bilo prostora je izostal spie — ni izšel spis, smo izpustili spis; prerokovali so lepo vreme, pa je izostalo — pa ga ni bilo...
čudno je, da celo izobraženci, И so se učili latinščine, ne razločujejo glagolov »rabiti« in »potrebovati«. Rabiti je toliko kot uporabljati, rabim torej to, kar imam, potrebujem pa to, česar nimam. Kako morem tedaj reči: rabim denar, ko ga nimam 1
Jako kazi jezik beseda »tvoriti« za nem-Sko »bilden« n. pr.: pretežno večino poset-nikov koč tvorijo dijaki, tobakova industrija tvori izdaten vir dohodkov — pravilno: velika večina ... so dijaki, tobakova industrija je vir dohodkov.
Enako je grdo nemškovanje z besedo »slučaj« : v slučaju če. v slučaju slabega vremena. Pri pogojnih stavkih zadostuje samo »če«, »ako«, časovne prislove pa izražamo s predlogom »ob«: ob slabem vremenu.
Glagol »biti« ne ugaja več mnogim novodobnim Slovencem in pišejo raje »stati«. Tako sem Pital celo v odličnem listu v nekem slavnostnem govora: čast, ki mi stoji na razpolago — nam est u: ki mi je na razpolago. Vsi vprek pa pišejo: reč stoji slabo, namesto reč kaže slabo ali slabo je za reč. Glagol sbiti« ima v slovenščini Jako razsežno rabo. Moramo se ga držati in se ogibati tujke »stati*.
"Vojna je zanesla k nam tudi reklo: odločitev spade«, je »padla«. Pišimo vendar: odloči se, odločilo se je! Beseda „potom« poleg samostalnika v drugem sklonu je popolnoma nepotrebna. Zašla je tudi preko nemščine v naš jezik. Zadostuje izražanje s predlogi »s«, »z« ta »po«: potom organiza-caje se doseže veliko — z organizacijo ... predelavo tobaka se vr5i potom strojev — s stroji.
Po časopisih se je razpasla raba sedanlika nedovTŠenih glagolov za prihodnji čas. Tako piSejo celo listi, ki Jih urejujejo šolniki, učitelji slovenskega jezika in tako čitamo sedaj povsod: občni zbor se vrši v soboto. društvo ima občni zbor ali zborovanje v četrtek, pogreb se vrši v nedeljo... Tu je na mestu le prihodnji čas: bo, se bo vršil, bo zborovalo. Ta napaka je tako očitna, da se je vsak, ki ima količkaj čuta za slovenščino, lahko ogiblje. In če jo šolniki zagrešil je jo, je še bolj čudno, saj imajo vendar v Soli priliko, da jih ta napaka neštevilnokrat v oči zbode pri popravljanju nalog. Če se ke-daj gibljem okoli kake srednje šole, tudi slišim take future: popoldne pišemo latinsko nalogo. Tako govore dijaki in dijakinje. Na to bi morali biti pozorni tudi njih učitelji. Is nemščine je posneta beseda: »dan«, »podan« v taki-Ie rabi: če so dani podani pogoji zato, pravilno: če so pogoji za to. če je pogojev za to.
Tudi beseda »prede to ječ r je dosleden prevod >vorstehend«. To izražamo slovensko z besedami, sprednji, zgornji, tu, to.
Iz nemščine imamo todi glagol »predvideti«, »predvidevati«, n. pr. ustava predvideva decentralizacijo uprave, slovensko: ustava določa... Pogreëno je tudi izražanje: bolan je »na« jetiki«, umrl je »na« pljučnici, »na« posledicah operacije. Tu je rabiti Ie predlog »za« s Šestim sklonom.
Jako grdi jezik raba predlogov z različnimi skloni v taki zvezi: pred in po slnžbf. Pisati je treba: pred službo in po službi, ali pred službo in po njej.
Iz srb. ali hrv. so zanesli časopisi todi besedo »pravo« v pomena »pravica« n. pr. : imam pravo na dopust; slovensko Je vendar: imam pravico za dopust ali do dopusta.
Tz srbščine ali hrvaščine jemljimo, česar nimamo, če je mogoče. Bogatiti smemo Jezik, ne pa kvariti ga. Lahko • раамвп re-
čemo, da je slovenski jezik sam na sebi jako bogat in že toliko vsestransko izobražen iu izpopolnjen, da nam ni treba hoditi na posoda Žal da se novejši pisci premalo ozirajo na besedne zaklade, ki jih imamo na razpolago, da jih celo nič ue poznajo in v svoji nevednosti somovoljno kujejo nove izraze, ki ne ustrezajo niti pojmom niti slovenskemu jeziku. Vsak pisatelj, zlasti pa strokovnjak bi moral poznati vso dotično slovensko literaturo in bi moral najprej iz nje zajemati že ustanovljene izraze, ne pa kar na novo delati druge. Na ta način je vse delo prejšnjih delavcev ničevo, dasi je morebiti najboljša podlaga nadaljnemu snovanju terminov. Koliko piscev in pisateljev je, ki jim je tuj Pleteršnikov slovensko-nemški slovar. Profesor Podkrajšek je s pomočjo so-trudliikov tudi sestavil jako obširno terminologijo za razne obrti in druge stroke. Kakor kaže, bo tudi njegov trud jalov. Mlajši rod rad prezira vse, kar so ustvarili starejši resni delavci.
Nekaj časa že se javlja nova prikazen po vseh časopisov: določne oblike pridevnikov na mestih, kjer so edino pravilne, so izginile, celo poleg kazalnega zaimka, Sedaj ne pišejo več: ta lepi cvet, nego ta lep cvet Čudno, da so to novost uvedli prav vsi časopisi, kakor da so se domenili. Radoveden sem, kaj jih je napotilo do tega. Tako ne minejo vedne izpremembe v našem jeziku, da se nikakor ne more ustanoviti. Kdo naj to valovanje ustavi? Kam plovemo z njim?
Kakor v vsem, si tudi nismo edini v pravopisu. Čitamo »bralec« in »bravec«, »voli-lec« in volivec«, tako po različni teoriji. Ker morebiti ni znano, naj povem, da je bilo uredniku slovensko-nemškega slovarja pokojnemu prof. Pleteršniku žal, da se je vdal Škrabcu in uvedel obrazilo »vec«. Njegov slovar torej ne more biti opora tistim, ki tako goreče zagovarjajo to obrazilo. Zakaj nismo ostali pri obliki »-lee.c ki je bila že vkoreninjena v vsem slovstvu in še velja po vseh šolskih knjigah za osnovne, srednje in strokovne šole? Samo razdiranje tega, kar je trdno stalo, namestil trdnosti pa padanje, cepljenje in omahovanje! Nikakor ni čestitati forumu, ki to odobrava. Če bratom Čehom prija obrazilo >-lec<- zakaj bi ga mi zametali? Imamo pa za to obliko oporek tudi v belokranjščini. Nekateri listi uhajajo sedaj še dalje. Pišejo namreč tudi »voliven« i. t. d. To pa je popolnoma napačno, ker se osnova teh oblik končuje na >1.* Prof. Breznik naj bi dotične pisatelje o tem poučil, morebiti bo njegova beseda kaj zalegla. V teh rečeh ne smemo biti popustljivi.
Naj končam z željo, da bi se časopisi ogibali napak, kakršnih sem le nekoliko navedel, in stremljenja, ki se javlja v mlajšem rodu. Časopisje ima veliko moč, naj jo torej uporablja v prid lepemu slovenskemu jeziku! Govoril sem že o šoli. Tudi vsi učni zavodi naj intenzivneje goje pravilno izražanje, da bo mladi zarod poginoma vešč jeziku.
Še en cinitelj je, ki bi lahko jako pospeševal napredek našega jezika, ozir. oviral njegov napačni razvoj. Pokojni prof. Štrekelj je učil na graški univerzi slovenske akademike na podlagi naših časopisov pravilne slovenščine, celo inserate je z njimi prere-šetaval. Naj bi tudi slavisti na ljubljanski univerzi osnovali primerne tečaje za slovenščino! S takim praktičnim udejstvova-njem bi veliko pripomogli k pravilnemu izražanju jezika, kajti s samo teorijo se malo doseže. Slušatelji bi s konkretnim razkazovanjem spisov spoznali ustroj in gradivo elovenskega jezika, da jim bo potem lahko pravilno izražati najrazličnejše misli. Jezik je tudi orodje. Kdor ga dodobra pozna, ga uspešno rabi in mu nikdar ne dela preglavice.
A. Lajovic:
Še ena o Nemcih v Sloveniji in njihovi „politiki sporaz-
uma"
(Odgovor drju. Kamilu Morokutiju na njegovo pismo v Narodnem dnevniku z dne 22. januarja 1927.) Gospod, v svojem pismu pravite, da пчј Vam sedaj, ko sem Vašo politiko sporazuma tako odločno in sigurno obsodil, povem ravno tako obširno in načelno, kako naj zastopajo — z izgledom na realno politični uspeh! — slovanske manjšine na Koroškem in v Primorju svoje težnje.
Iz tega Vašega stavka deduciram, da «i predstavljate kot normalno, da vse narodne manjšine vodijo svojo manjšinsko politiko na isti način in po istih formulah. (V prejšnjih člankih sem poudaril, da ne soglašam s to mislijo.) Iz Vašega stavka pa je dobro razvidna druga Vaša misel, namreč vprašanje: Kako politiko pa naj vodijo Nemci v Sloveniji, če ne te, katero so sedaj započeli?! To mislim, da je jedro, katero ste pa, z ironičnim veseljem pričakujoč, da me postavite v nerazrešljivo zagato, hoteli podčrtati posebno s tem, ker naj bi moj odgovor imel biti smernica za Vaše zadržanje povsod tam, kjer ste Nemci večinski narod.
Zdi se mi, da Vam je tendenca mojih izvajanj ostala skrita. Zakaj ni mi prihajalo na misel vtikati se aktivno v to. kako politiko naj vodite naši Nemci. Bilo bi tako početje poč nesmiselno, ker je jasno, da bi se naši Nemci n« ravnali v smislu mojega mišljenja in da bi očitno vodili tudi ob moji kritiki njihove politike še nalalje ono politiko, katera je primerna njihovi mentaliteti in pa konkretnim življenskim prilikam, v katerih med nami živijo in da bolj naravnost rečem, katera je primerna slovenski sla-botnosti in mali zavednosti.
Moj namen je marveč bil čisto drug. Hotel sem le evojim roiakom osvetliti politično zadržanje naših Nemcev, še predno se je namreč v Narodnem dnevniku oglasil gospod A. G- sem, poznajoč naše ljud;. vedel vnaprej. da bodo blisketajoča sodobna gesla, ki ste jih Vi razsipali v svojem članku, fascini-rala marsikaterega našega lahkovernega in dnSevno nesamostojnega človeka, enako kot so fascinirale našega dobrega, simpatičnega A. G-Ja, ki si od sam« poboino-
sladke zamaknjenosti nad Vašimi iskrečimi gesli ne ve več pomagati in ki se mu sveti obraz od rajske blaženosti, da je blagovolil Nemec-gospod ljudomilo obrniti se do Slovenca in mu natresti na mizo prgišče idej-biserov, biserov, ki so, žal, samo iz stekla.
Še se naš narod ni zavedel svoje vrednosti in cene! Še ne spoštuje sam sebe zadostno, da ga mrzlo-vljuden nasmeh nekdanjega gospodarja spravlja v ekstazo!
V	svojem pismu name ste razprostrli pred menoj celo evoje dosedanje delovanje v manjšinskih vprašanjih.
Moram Vam priznati, da bi bilo moje veselje veliko, če bi bilo to pismo pokazalo, da sem se bil zmotil v svoji analizi Vaše mentalnosti in s tem mentalnosti naših Nemcev. Veselilo bi me bilo, če bi temeljem Vašega pisma mogel ugotoviti, da je samo veled lahkotne površnosti, s katero se ponavadi pišejo dnevniški članki, nosil Vaš članek videz nečesa drugega kot tega, kar odgovarja Vašemu duševnemu bistvu
Obžalujem, da je to moje pričakovanje bilo razočarano po Vašem pismu, zakaj v njem najdem le zopet novo potrdilo za pravilnost svoje analize.
Nečem se postavljati glede naših Nemcev na tako izolirano stališče,, na kakršno se postavljate naši Nemci glede našega naroda. Usoda je hotela, da živimo kot sosedje drog med drugim, zato mi nikakor ni vseeno, kakega mišljenja ste naši Nemci kot celota in naš Nemec kot posameznik. Za moj narod je važno, da miselnost naših Nemcev prav sp<v zna in da se temu primerno orijentira. Nečem pri tej analizi gledati naših Nemcev in in ne Vas sovražno, ker bi si s tem kvaril pravilnost analize in, da-si hočem analizirati hladno, vendar nečem tega storiti desintere-sirano, ker smo obsojeni na primerno sožitje. Ta analiza pa je namenjena zopet v prvi vrsti le mojemu narodu, in če se hočete Vi in Vaši okoristiti z njo, je to stvar Vaše uvidevnosti.
V	Vašem pismu namreč najdem vnovič karakteristično potezo one miselnosti, ki sem jo v prejšnjih člankih označil z značko: ini-perijalistični nacijonalizem.
Vi ste name adresirali željo, naj Vam jaz napravim adekvatni nemški prevod mojega članka, češ da nečete, da bi Vaša interpretacija ojačila oziroma oslabila le eno samo besedo mojega članka.
Ta poziv stavite meni, sinu naroda, na čegar tleh živite in ki Vam daje možnost obstanka, stavite Vi, ki ste, svojčas odpuščen iz naše državne službe, borili oster boj, da pridete zopet nazaj do kruha, ki ga nudi država mojega naroda. ' (Mimogrede rečeno, precej nekonsekventno se mi zdi Vaše po-tezanje za naš državni kruh, od Vas. ki v praksi vodite, I* t sem pokazal v prejšnjih člankih, politiko desmtereeiranosti na naši državi; aH življenje je rado nekonsekventno, in zato Vam ne zamerim.)
Vaš poziv bi z menoj vsak zaveden Slovenec čutil kot nesramnost, če bi vedel, da ta poziv izvira iz miselnosti, ki je Vam zavestno jasna. Toda jaz, ki hočem milejše gledati, jemljem, da izvira ta poziv iz vsesplošne kritično nekontrolirane mentalnosti vseh naših Nemcev, v katerih se poraja Ia miselnost z naivno samoobsebiumevnostjo.
Miselnost, iz katere izhaja ta poziv, bi ee dala formulirati tako-le:
Tebi Slovencu, članu inferiornega slovanskega plemenčiča, če hočeš veljati za kulturnega človeka, je samo ob- sebi umevno, potrebno perfektno obvladanje svetovnega kul turnega jezika nemškega; meni Nemcu, ki sem kulturen človek že vsled gole pripadnosti k velikemu in mogočnemu nemškemu narodu, je pa znanie tvojega slovenskega idijomčiča samo balast, in duševiio^ekono-mično ravnam, če še s tem balastom čim manj obtežujem.
Rekli boste: Ali, dragi gospod, vsi Vaši Slovencu zlasti štajerski, vendar akceptirajo to naše stališče, njim se zdi čisto,v redu in smiselno, da se ne zahteva od nas Nemcev znanje elovenskega jezika, da-si živimo v ju-gosloveneki državi.
Odgovarjam : istina je, kar trdite, ali za nas žalostna in za Vas škodljiva istina, zakaj narod, kateri se zaveda svojega človeškega dostojanstva, ne more delati tega, kar, žal, dela velik del našega naroda in celo naše inteligence, da sam nad seboj v razmerju k Nemcu izvaja neko capitis demiuutio.*
V tem zaničevanju našega jezika in s tem našega naroda vidim nadaljno značilno potez» Vaše in Vaših rojakov miselnosti, im-perijalistično-nacijonalne miselnosti. Sicer je res, da ta Vaša miselnost ni posebna lastnost nemška in da kažejo n. pr. Angleži in Fran-zoci nasproti nemškemu narodu in nemškemu jeziku isto gledanje z viška doli in isto zaničevanje in je zopet res, da se nemški narod, in po pravici, protivi takemu imperijalističnemu nacijonalizinu Angležev in Francozov, nasproti njemu in s tem dela ono in. isto, kar bi morali delati tudi mi Slovenci nasproti Vašemu imperijalističnemu nacijonalizmu.
To Vaše imperijalistično-nacijounlistično mišljenje ustvarja, ker v nasprotju z Vašo manjšinsko-zaščitno teorijo, po mojih mislih težko krizo v Vašem manjšinsko-zašfitnem delovanju, kot ga popisujete v svojem pismu. Tudi to pismo očituje žalibog ono. kar mi je pri prvem .Vašem članku že padlo v oči, namreč, da so Vam ona gesla, ki se tako lepo svetijo in katere naj so misli-vodilje Vašega delovanja, namreč gesls resnične in poštene demokracije in respektiranja posameznega individua spričo enakopravne uvrstitve v zajednico,. le lahek blesteč plašček, ld zakriva Vašo povsem kontremo notranjost.
Priznam, ljudje smo čudna mešanica dobrega in zlega, in nemalega napora je treba, da človek primerno svoje nu dobremu in etičnemu spoznanju-preustvari celo svojo notranjost in dene v uzde tudi najsilnejše svoje pogone. Toda dokler se to ni zgodilo, mi je pokazati le na pogubonosne praktične posledice take dvoličnosti.
Dokler je namreč pravo jedro miselnosti naših Nemcev in miselnosti tudi Vaše: im-perijalistični nemški nacijonalizem in iz tega izvirajoče zaničevanje našega naroda, oziroma, v najmilejšem slučaju, desinteresira-noet na ugodni usodi tega naroda, toliko časa moramo, prisiljeni vsled železne konse-kvence stvari, sklepali, da se Vaš interes za naše slovenske manjšine v tujih državah.
bodisi pod Nemci, bodisi pod Italijani, neha v tistem trenutku, čim smo mi v naši državi Vas popolnoma zadovoljili. Torej je nas interes, da Vam ne daiuo prav nobenih koncesij, ker le s tem Vae obdržimo v akciji tudi za naše minoritete. Vaša iniperijalistični»-nacijonalna orijentacija vede torej nuino do rezultata, da vam nikakor ne smemo dati nobenih pravic. Ta Vaša poteza torej je tista, ki stalno izpodkopava Vašo dobro stran, Vaše zatajevano prizadevanje za manjšinsko zaščito.
Je pa še drug globlji razlog, ki zaprecuje povoljno ureditev manjšinskih pravic, dokler je na Vaši in Vaših nemških rojakov strani razvit imperialistični nacijonalizem.
Psitiološko vzeto je temelj nacionalističnega ;mperij;ilizma velika življenska dinamika in velik razmah in pogon dotičnega naroda. Agresivnost in dinamika teh sil gresta brez mere, 6e ne najdeta odpora. In ni mogoče doseči dobrega življenskega ravnotežja, ce бе narod, v katerega Škodo je usmerjan takšen razmah, ne upre z vso energijo. Čim bolj je tak narod, kot v pričujočem slučaju Slovenci, slaboten v svojem odporu, tèm bolj je sokriv, da se razmahne nasprotniku imperijalistični nacijonalizem. Sokriv je, da
ne nastanejo one trdne vravnovešene baz« življenja, na katerih bi 6« mogla razviti prava poštena demokracija. Demokracija namreč je mogoča samo med enako zavestnim; ljudmi, ki vedo medsebojno ceniti vsak svojo vrednost in človeško dostojanstvo. Ni pa mogoča demokracija tam, kjer se eden smatra mm sebe za gospodarja in drugi sam sebe za sužnja.
Mislim, da naši Slovenci delajo sebi in našim Nemcem malo uslugo in veliko krivico s tem, da kažejo premalo odpora na nemško agresivnost, ker s to preveliko popustljivostjo zaprečujejo razvitek do onega stanja, ki more biti podlaga demokraciji enakovrednih med enakovrednimi.
Vi trdite, da Vam je za pozitivno in konstruktivno delo na polju evropske manjšinske zaščite, in verjamem Vam na besedo, a ne vidim hujše zavore za to Vaše prizadevanje, kot imperialističen nacijonalizem Vašega nemškega naroda. Ta nacijonalizem bi veljalo v prvi vrsti kot zavoro odstraniti. Če se Vam to posreči (seve najprej v Vae samih), je jxxian zanesljiv temelj za resničen m pošten sporazum med nami in Vami, in takega Vašega uspeha bi se odkritosrčno razveselil tudi jaz.
Na sliki 19 imamo načrt dveli stikov рте-jemnih postaj na kristalni detektor, kjer je izvedena antena kot spremenljiv nihalni krog, ki ga z vrtljivim kondenzatorjem (označenim s prečno puščico) uglasimo na postajo, katero želimo prejemati.
Z vrtljivimi kondenzatorji običajnih velikosti pa ni mogoče uglasiti antene na vse valove, ki jih uporablja brezžični promet. Valovi prekooceanskih oddajnih postaj so dolgi do 25.000 m in najkrajši, ki se danes komercijalno uporabljajo, okrog 20 m. Kondenzator, s katerim bi mogli obvladati vso to valovno skalo naenkrat, bi bil praktično prevelik. Pomagamo sd na ta način, da vzamemo razmeroma majhen kondenzator s prilično 300 do 1000 cm kapacitete, s katerim uglašu-jemo le preko omejenega dela valovne skale. Če pa želimo prejemati še daljše ali krajše valove, ki jih e samim kondenzatorjem ne dosežemo več-, tedaj zamenjamo tuljavo z drugo, ki ima več oziroma manj ovojev. Stremimo pa vedno za tem, da moremo z isto tuljavo, le s spreminjanjem kondenzatorja, uglaševati preko črni večjega dela valovne skale.
Tako n. pr. je v stiku a (slika 20) vklopljen vrtljivi kondenzator vzporedno tuljavi, oziroma anteni. V tem slučaju se kapaciteti antene in kondenzatorja enostavno seštejeta. Električna velikost antenskega nihalnega kroga se poveča oziroma se zniža frekvenca!. Najdaljši valovi, na katere moremo še uglasiti anteno, se krijejo s frekvenco, ki jo ima
• Mal zgled: V nekem spodještajerskem mestu pridem v hišo. kjer ordinira zob> zdravnik, dober Slovenec; na ulici ne sme imeti nemškega napisa, ali zato blesti »Zahn-arzt- na vhodu v njegov atelier: ta naš človek očividno misli, da bi bilo od nas že bogokleten napuh, če bi od našega Nemca | zahtevali vsaj pasivno znanje našega jezika; kako pa nam bi mogla priti na um urnebss-na drznost, smatrati za umestno, da naj naš Nemec aktivno obvlada jezik naroda, na čegar tleh in delu živi!
od 05 do 60 kw in jiii uoseže kristalni detektor povprečno še v razdalji od 5 do 50 km. V izrednih slučajih je mogoče doseči tudi 100 km oddaljene postaje in zgodilo se je celo, da so na Francoskem čuli neko ameriško oddajno postajo z enostavnim detektorjem. To pa so Ie silno redki slučaji, kjer igrajo glavno vlogo atmosferske prilike, katerih vpliv na razširjanje elektomagnetnib valov nam je še jako malo poznan. V glavnem torej drže zgoraj navedene številke, ki za naše sedanje razmere, ki leže izven teli meja, seveda niso ugodne. Prejemne postaje na kristalni detektor so za nas začasno brez pomena, zato se moramo ogledati za občutljivejšimi prejemnimi aparati, ki niso vezani ua tako ozke meje.
Prejemni aparati na elektronke
Vse prejemne aparate razdelimo v dve glavni skupini. Prvič prejemni aparati, ki predelajo naravnost v glasove ono energijo, katero prejmejo oddajne postaje, in drugič, aparati, kjer sprejeta energija le sebi enako modulira energijo, ki jo jemljemo iz baterij na prejemni postaji sami. Prvo skupino tvorijo prejemni aparati na kristalni detektor in druge podobne konstrukcije, v drugo skupino pa spadajo vsi prejemRi aparati na elektronke.
Elektronka
Slika 2t
antenski nihalni krog, kadar je kondenzator popolnoma za vrt en.
Najkrajši valovi, ki jih še moremo doseči so pri neizpremenjeni tuljavi omejeni s kapaciteto antene. Na še krajše valove bomo mogli uglasiti, če kapaciteto antene zmanjšamo. Tu uporabimo dejstvo, da je skupna kapaciteta dveh zaporedno staknjenih kondenzatorjev manjša kot kapaciteta vsakega posameznega, in vklopimo (el. 20 b) kondenzator zaporedno v anteno. S pretikanjeui kondenzatorja iz zaporednega v vzporedni stik, kar je praktično lahko izvedljivo, ugla-šujemo preko razmeroma obsežnega dela valovne skale. Ne da bi zamenjali tuljavo, dosežemo na ta način z običajnimi kondenzatorji, pretežno večino vseh radiofonskih oddajnih postaj.
V slučaju rezonance iniluirajo valovi v prejemni anteni razmeroma jake visokofrekvenčne toke, ki jim stavlja tuljava silno velik upor. Posamezni impulzi antenskega toka ee na koncih tuljave nekako nakopičijo: tam nastane visokofrekvenčna napetost, ki žene tok skozi vzporedno priklopljeni kristalni detektor in slušala. Detektor izravna izmenični tok v pulzirajoč enakomerni tok. Vzporedno slušalom je priklopljen kondenzator z nespremenljivo kapaciteto — bločni kondenzator — kakor ga imenujemo. Ta ugladi pulzirajoči tok iz detektorja in ga kot f:st enakomerni tok pušča skozi slušala. so valovi modulirani, tedaj bo seveda moduliran tudi enakomerni tok v slušalih.
Iz opisa je razvidno, kako enostavna je prejenma postaja na kristalni detektor. In za nja oblika ni nekaj primitivnega, kar v praksi mogoče sploh ne bi delovalo, ampak je čisto dovršen tip prejemne postaje, na kakršnih poslušajo milijoni in milijoni ljuii. Vsi posamezni odtenki, ki jih najdemo v tem in onem te vrste prejemnih aparatov, so na mestu le v nekaterih izjemnih slučajih, dočim v splošnem delovanja aparatov prav nič ne zboljšajo.
Iz vidika enostavnosti in cenenosti je pre-jemna postaja na kristalni detektor naravnost idealna. V čistosti in vernosti, s katero re-producira glasove, je ne doseže noben drug tip, kar jih bomo še srečali. Ravnanje s temi prejemnimi aparati je tako priprosto, da posluša lahko nanje vsako dete, ui poleg tega so dovolj robustno izdelani, da prenesejo precej okorno roko ter zdrže leta in leta brez popravil
Njih senčna stran pa je v prejemanju na daljavo. Kajti Hm bolj oddaljeni smo od oddajne postaje, tem mani energije prestreže prejemna antena, in v gotovi razdalji ie premajhna, da bi slušala nanjo še reagirala. Sedanje oddajne postaje oddajajo c energijami
I
Sirka 2t
Elektronke so tiste srebrno-svetle stvarce, ki jih je zadnja leta v9e polno v izložbah vseh elektrotehniških tvrdk. Ta mala čuda elektrotehnike so nosila v začetku vsa mogoča in nemogoča imena, dokler se slednjič ni udomačil naziv, ki se ga bomo odslej dosledno držali. Ob zibelki elektronk se bomo ustavili v enem zadnjih poglavij, kjer bomo spoznali tudi njih nadebudno mladost in sedanje viške. Zdaj pa prodrimo v skrivnostno notranjost steklenega balončka, iz katerega je zrak do skrajnosti izčrpan. Tu je pritrjen na stekleni nogi pločevinast valj.
Slika 22
odprt na obeh koncih, ki mu pravimo anoda a (si. 22). V notranjosti anode je nameščena v spiralo zvita žica m, ki jo imenujemo mreža. V skupni osi anode in mreže pa je med dvema dovodnima žicama vpet žarilni ločeni _ silno tanka nitka iz težko taljivih kovin, navadno iz platine ali volframa. Ža-rilni locenj — imenujemo ga tudi katoda (k) — je prepariran e torijem oziroma s kovinskimi oksidi. Dovodni žici žarilnega locnja, po ena žica od anode in mreže sta nepro-dušno speljani iz steklenega balona do štirih nožic, po katerih se zveže elektronka s ostalimi deli prejetonega aparata

Sokol
Sokol Šiška. Dne 13. t. m. ee je vršil občni gbor našega društva v xelo lepem številu. Članstvo je odobrilo poročila funkcijonarjev soglasno. Odboru se je posrečilo s štedenjem poplačati večji del svojih dolgov in upravi-ieao trdimo, da bomo letoe aktivni v vsakem oziru, kar nam jamči soglasno izvoljeni novi odbor: starosta Ivan Zakotnik, podsta-rosta Srečko Vizjak, načelnik Jaki Jesih, progvetar Albin Adležič, tajnik Hinko Kla-vora blagajnik Mirko Kosirnik, računovodja Veter Brelih, slalističar - arhivar Boltavzar Roman, gospodar Mirko Ceue, gospodarjev namestnik France Šuštar, reklamar Nanda Tušar, novinar Srečko Vizjak in odborniki (iCe): Josip Burja, Rajko Frinčič, Lado Ce-rovac, Ana Wohinzeva. Mara Bajžljeva in Jo-sipina Habetova. Upamo, da zapolje v naših žilah nova kri ln da se vzbudi v nas ona gtara šišenska agilnost. Za letoe veljaj geslo: Več dela, manj kritike, ta pa bodi dobrohotna. Vsi dobro misleči SiSkarji v našo arerto. Ne samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan. — Zdravo l
Sokol v Črnomlja. Letoénji občni zbor Sokola v Črnomlju je pokazal, da vlada v mestu in okolici vedno večje zanimanje za lo zdravo ln krepko narodno organizacijo. Dvorana Čitalnice je bila nabito polna. Starosta br. Vrankovié je poročal o vseh važnejših dogodkih v preteklem letu v Savezu in v iupi in poeval vse brate, naj točno izvriuje-jo svoje dolžnosti. I* poročil posameznih funicijooarjev je razvidno, da je lepo uspevala posebno telovadba, dočim je bil dramatiki odsek premalo agilen. Prepričani pa smo, da bodo naši Igralci letoe s podvojenimi silami poživeli sokolski oder. Blagajniško stanje je prilično povoljno. Z malimi izpre-membami je bil izvoljen zopet dosedanji odbor. Starosta Vrankovid je ob zaključku naglašal, da ni Sokola brez pravega sokolskega prepričanja. Sokol biti znači služiti sokolski ideji, ne ps osebnostim v društvu. Kdor radi osebnosti zapusti eokolske vrste, ni Sokol iz prepričanja. Na vsakem drevesu ostane samo ïdravo sadje, gnilo pa odpade. — Gradbeni odsek priredi meseca junija na trgu pred Posojilnico javno tombolo, za katero vlada te sedaj veliko zanimanje. Glavni dobitki bodo: pitana krava, voz, slamoreanka. Šivalni stroj in kolo. Tablice bodo po 8 Din.
Za Sokolski dnm r Metliki Mesto venca aa krsto umrlega br. Gerbeca eo podarili za Sokolski dom Sokola v Metliki: Viktor Weibl ln Dako Mlakar po 100 Dta; Make Malešič, Ivan MežnarSič, Alojzij Franc in Jože Kam-bič po 50 Din; Jože Btupar ml. In Ivan Crnič no 90 Din; Janko Brafilka. GJuro Smiljanič in Gustav Fux po 20 Din; Franc Kompere te Ant. Zorko po 10 Din; vel ia Metlike; Josip Skubic 60 Din; Janko Weiss 20 Din; oba iz Črnomlja; Ilija Badovtnac 80 Din, Izidor Lajtner; Alojzij Breeeljnik, Jože Roter, po 20 Din, Božo Račid 80 Dta, Jože Javornik 20 Din. Jože Anžič 10 Dta. vsi iz Ljubljane.
Sokol Marenberg. Dne 10. t. m. se ie vr-И v Marenbergu občni zbor Sokola Marenberg - Vuhred. Članstvo je s skoro polno-5tevilno udeležbo sijajno manifestiralo sokolsko idejo. Župni odposlanec brat dr. Ser-aec je krepki nsstop obmejnega Sokola prisrčno pozdravil ter ielel društvu kot njegov pokrovitelj v lupnem manjšinskem odboru živahen napredek ln razvoj. Z velikim navdušenjem je bil Izvoljen za starosto dosedanji starosta brat Inž. Franjo Pahernik, za njegovega namestnika pa brat notar Avgust Kol-šek. Odvalila se nam je z grudi težka mora vodnega nezadovoljstva ta nesaupanja ta vedru ga čela gledamo v bodočnost
Sport
Pred občnim zborom Koturaškega Saveza SHS
Pripravljalni odbor kolesarskih klubov Slovenije objavlja na znanje vsem kole» sarskim klubom in društvom, ki gojijo ko» lesarski sport:
Ns sestanku dne 13. t m. je bil izvoljen tričlanski odbor, sestoječ iz sledečih go»
----- M. Ili»
Izleta udeleže, kakor tudi vseh članov smu» ške sekcije bo v četrtek ob 6. uri zvečer v kavarni Evropa v klubski sobi. Pozivamo vse člane smuške sekcije, da se udeleže tega skupnega izleta. Radi prenočišč in po» lovične vožnje naj se v lastnem interesu vsak takoj prijavi. — SK. Ilirija.
Polovična vožnja za nedeljski izlet SK Ilirije je dovoljena. Vsakdo mora ime» ti legitimacijo, ki jih bo dobiti že tekom jutrišnjega popoldneva pri tvrdki Goreč sli pa pri g. Komarju. S to legitimacijo se dobe potem polovične vozne karte pri ko» lodvorski blagajni, in sicer se mora vzeti polovična karta do Tržiča. Pri povratku se vzame zopet polovična vozna karta iz po» staje Žirovnica.
Službeno iz LNP. Seja poslovnega od» bora LNP se vrši jutri, v petek ob 19.30 v dam skem salonu kavarne «Emona»; nato cb 20.30 seja upravnega odbora. Prosim polnoštevilue udeležbe. — Predsednik.
SK Ilirije nogometna sekcija. Članstvo nogometne sekcije SK Ilirije se opozarja na objave sekcijskega načelstva v članski knjigi v kavarni «Evropa». — Načelnik.
Službena objava LLAP Prva seja upr. odbora v petek dne 18. t m. ob 18. uri v Emoni. Obenem predaja poslov. Tajnik I.
Sankaika tekma se vrši v nedeljo 20. t. m. ob 14. uri na sankališču pri Sv. Ja» nezu ob Bohinjskem jezeru. Vstopnina za tekmovalce je 10 Din. Najboljši trije san» kači dobijo darila. Sankališče gre od hote» la Sv. Janez proti vili Stohr ter je dolgo 350 m.
Reprezentančna tekma Jugoslavija : Egipt. Po dovolj lepih uspehih, ki iih je Gradjanski dosegel na Malti, je dobil iz Egipta ponudbo za pet tekem. Gradjanski je to ponudbo sprejel ter bo danes odpo» toval v deželo piramid. Včeraj je JNS do» bil od Egipčanskega saveza brzojavno vprašanje, alt pristane na to. da bi Grad» j ti neki dobil iz domovine še nekaj ojsčenj ter bi kot naša državna reprezentanca na» stopil proti egipčanski reprezentancL Ta tekma bi se vršila 4. marca v Kairi. Vče» raj v sredo zvečer se je JNS bavil s tem vprašanjem ter je verjetno, da je to po» nudbo sprejel. V Kairo bi se v svrho po» ječanja Gradjanskega odposlalo šest ali »edem igračev, predvsem namestnika za vratarja, za enega branilca (Mantler v dr« žavni reprezentanci ne sme nastopiti), za levega in srednjega krilca in za dva na« padalca. — Reprezentanca Egipta je zelo močna, kar dokazuje dejstvo, da je pora« rila na zadnil olimpiiadi s 3 : 0 Madžare, ki so upali, da si bodo osvojili prvenstvo.
spodov: Gorjanc Jakob z« K. K. in rija, Brumat J. za ASK Primorje in Ba« tjel Fran za Zvezo slov. kolesarjev.
Naloga tega tričlenskege odbore je, da uredi vse potrebno glede rednega občnega zbora Koturaškega Seveza kraljevine Sr» hov, Hrvatov in Slovencev, ki se vrši dne 20. t. m. v Zagrebu.
Na nedeljskem sestanku so je sklenilo, de vsi kolesarski klubi Slovenije nastopijo pri občnem zboru solidarno s skupnimi predlogi. Razmotrivalo se je tudi vpraša» nje, da bi se savezno vodstvo event. in po potrebi preneslo v Ljubljano. Dalje se je sklenilo, da se sevezne članarina klubov znatno zniža, izrecno pa se je določilo, da se bo članski prispevek plečeval samo od verificiranih članov kluba (dirkačev).
Da pa moremo vse to skupno izvršiti, je predvsem potrebno, de je vsak klub Slovenije zastopen. Ako nameravete posle» ti v Zagreb svojega delegata, poročajte to vsekakor na spodnji naslov, Ile moremo dotičnemu delegatu poročati glede skup» nega odhoda iz Ljubljane in vseh dogo» vorov glede predkonference, ki se vrši v Zagrebu, dne 19. t m ob šesti uri zvečer v kavarni «Croatia» na IlicL
Ako pa Vam nikakor ni mogoče odpo» »lati delegate, potem blagovolite podpisati bianco poverilnico«pooblastilo, in sicer po predsedniku in tajniku, oz. njih namestni« kih ter pristavite tudi klubsko»dru5tveno štampiljko. Podpisi m štampiljka morajo brezpogojno biti na po^erilnicii
Gotovo boste uvideli, da se trudimo pri« vesti kolesarstvo Slovenije is cele naie dr« žave na ono stopnjo, ki mu gre.
Smučarski izlet na Zelenico. V nedeljo priredi SK Ilirije svoj smučarski izlet na Zelenico, ki spada med najlepše smuške izlete ter je brez opasnosti. Udeleženci potujejo iz Ljubljene v dveh partijah, pr» vf ob 2.50 pop, druga ob 7. uri zvečer. Prenočevalo se bo v poslopju dr. Borna pri Sv. Ani. deloma tudi v gostilni pod Sv. Ano. V nedeljo »lutref je skupen odhod na Zelenico in na Žirovnico nazej. Po po» 'očilih, ki smo jih prejeli, so snežne prilike izvrstne ter se bo smučalo prav do Žirov» r.ice. Za polovično vožnjo se bodo izdaja» ia potrdile v Ljubljeni pred odhodom, ker bo treba jemeti redi rezličnih postej polo» vično kar »o do Tržiče in polovično i» Žirov t-ice. Vsled tega ie potrebno, da se vsi oni, ki se nameravajo udeležiti izlete, prijavijo takoi pri g Ivo Komerj eli pe pri tvrdki Goreč, de se more definitivno odločiti sko se izlet vri i. Sestanek *wb onih. kl M
Mali oglasi Id stalijo v posredovalna bi dimen* občinstva, vsaka beseda 50 par. N a j m e o JII •••••k Din 5-—s
2eaitv«, dopisovanje ter oglasi strogo trgovakega značaja, vsaka beseda Oln I*—. Naju a n j ti ■■•••k Ole
j Opremljeno sobico
j snažno, poceni oddani. Naslov pove oglasni oddelek I «Jutr»».
Opremljeno sobo
I b jiosebnim vflodoni oddam 1 takoj v Slomškovi ulici ti. 1	48«
Dopisi
VIČ. V soboto, od 20. ure naprej bo v gostilniških prostorih »Amerike« na Glincah »Maskerada na morju«, ki jo priredi Narod-no-strokovna zveza Vič-Glince-Rožna dolina. Vstopnina samo Dta 5 Dne 6, t. m. je hnela organizacija redmi letni občni zbor. na katerem Je pokazala, da je v tekočem letu marljivo delovala na kulturnem strokovnem polju. Delavstvo na Viču bi moralo v večjem številu stopiti v vrste Narod-no-strokovne zveze, kajti le ta Ima pravilno pojmovanje do strokovnih ln kulturnih ciljev delavstva.
VRHNIKA. V nedeljo, dne 20. t m. bo predaval v »Jantarju« g dr. Joža Bohinjec o važni temi: Socijalno zavarovanje. Upamo, da bo obiskano v velikem številu ne samo od delavstva, temveč tudi od drugega socijalno čutečega občinstva. SDS.
TRZlC. Po dolgem odmoru priredi v petek 18. t m. tukajšnja deška in dekliška meščanska šola zopet roditeljski sestanek ob 8. zvečer v šolski telovadnici Važno poročilo o stanja vzgoje današnje mladine in o njenem napredku v šoli bo podal ravnatelj g. Lajovic. Vprašanje uvedbe enotne obleke za dekHce ln dij. čepic za dečke pa bosta reševali učiteljici gdč Klinarjeva in Dežmanova. Ker se občinstvo na roditeljske sestanke v polpretekli dobi rado spominja in si Jih želi. pričakujejo prireditelji številne udeležbe. Druga točka dnevnega reda. t j. uvedba enotne obleke in dijaških čepic bo gotovo sprožila obširno debato za ln proti in to le glavni namen večera, kajti v razgovoru se spozna prava vrednost kake ideje.
LJUTOMER. Po kratkem odmoru se Je dramatski odsek Sokola zopet lotil dela ter pripravlja za nedeljo, dne 20 t. m. ljudsko igro »Rokovnjači«. Ker je igra ohranila svojo staro privlačnost, zato |e pričakovati, da bo zopet napolnila dvorano Vse pevske točke spremila društveni salonski orkester, ki igra tudi med odmori. — Dne 26. februarja pa zaključi Sokol pred-pnstno rajanje z običajno in priljubljeno maskerado. Priprave so v polnem teku, zanimanje za to prireditev vsestransko živo. in ker bo igral za ples priznano dober Jazz-band ter bo preskrbljeno za dušo In telo plesaželjnih ta tudi zapeSkariev. zato ber prireditev gotovo višek tukajšnjih pred-Dustnlh prireditev.
ŠOŠTANJ. Prostovoljno gasilno društvo Družmirje priredi v nedeljo, dne 20 februarja ob 8. zvečer v Sokolskem domu v Šoštanju plesno veselico pod imenom »Ples na planini« s prav pestrim sporedom Vabimo vse, osobito planince in planinke. pa tudi maske so dobrodošle. Ker Je čisti dobiček namenjen za nabavo nove motorne brizgalne, pričakujemo, da se boste vsi odzvali našemu vabilu. Godba bo prvovrstna.	263
MURSKA SOBOTA. Požrtvovalni dramatični odsek snknhkejra društva Je priredil v soboto zvečer. 12 t m. v Dlttrlcho-vi dvorani šalolgro »Charlejevo teto«, ki }e v vsakem oziru prav dobro uspela Burko, ki zahteva precej Ijralsklh sposobnosti, le režlral brat Nlšelvicer zelo spretno. Da 1« borka občinstvu zelo ugajala, so dokazali gromki aplavzi In pa «aIve smeha (A odprtem odru. Nepristna fetka — naš buffo-brat Zunančič Je. kakor vselej, tudi v tej vlogi dokazal svojo Igralsko spretnost Tudi ostali Igralci ln IgraBce so dobro rešiti svoje vloge, posebno pa moramo pohvaliti dile-tante-domačiire. ki med sebol tekmujejo, da čim bolje reïijo poveriene Jim vloge. Pri prihodnji predstavi treba polagati le malo več pažnte na pravilno Smtakanje ln
fnatat ■
GDUgm.
dobe
Šoferja-mehanlka
mlade?*, umskega, treznega tn taoesljivege. «prejmem takoj v veletrgovino ta tokratni avto. Prednost Imajo tisti. ki te razumejo v trgovini na debelo, u komlsijons. v pro«tem «asa Cenjene ponudbe na ogla*, oddelek «Jutra» pod iifro «Zanesljiv 47».	4708
Učenca za trgovino
v staroeti 14 let. poštenih ttariev ln • primerno toliko izobrazbo sprejmem • 1 marcem s brano in «ta-novanjem « hiši. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Učenec SS».
4508
Trgovskega nčenca
sprejme » trgovino a meš. blagom Jakob Dereani v Žužemberku na Dolenjskem 4473
SlužinČad
kuharice- 4>barire, natakarice, hlSne Itd dobe najlažje a 1 u t b o v Beogradu ako ie zgiase v birou Ekonomija, Beograd Vaaina 11
Služkinjo
«dravo. polteno In pridne, ki bi mala tod! malo ku-hati. №m k 8 osebam za vsa hišna dela. Nastopi lahko takoj. Plača po dogovoru Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 47!T
Nemško gospodično
solidno tn Intelgentno. - popolnim znanjem srbohrvaifl-ne sprejmem k moji tSletni hčerki. Ponudbe s prilogo rlčeval in alike na Arpad Elatter, veletrgoveo v Sa-boticL	4746
Lepo sobo
, . sredini mesta — a vso j oskrbo oddam dvema go-Naša velika dvorana se I Rp0,j0ma. Naslov pove oglje včeraj tresla od sil» | oddelek «Jutra». 4849 nega smeha, ki ga po« vzroča najboljša burka Sostanovalca
— najboljšega komika sveta:
sprejmem. Naslov v cglas. oddelkn «Jutra». 483»
LOV ZH zLHTomi
Največja mojstrovina filmske umetno-sti! Ve» lika komedija v sedmih dejanjih! — Napete sce« ne, originalne Komične I situacije, duhoviti za« I pletljaji groteska in ljub» Icost življenje in poezi» ja. Vse to je spravil v harmonično enoto naj« | večji komik sveta
Sobo
takoj oddam. Naalov pov« oglasni oddelek «Jutra».
4838
Sostanovalca
sprejmem v Slsto ln zračno sobo « dobro postrelbo. — Naelov v oglasnem oddelku «Jutra».	4855
K akademiku
sprejmem eostanovalca v sobo • separiranlm vbodom hi elektriSno razsvetljavo. Naelov v oglasnem oddelka «Jutra».	4S6T
Učenko
sprejmem v manufakturno trgovino v večjem mestu. Prednost Imajo močne In dobre računarice. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra» pod značko «Učenka 87».
4787
Gostiln, kuharico
spretno, sprejmem čimprej za planinsko restavracijo, kjer je najvrjji promet po. leti. ob nedeljah In praznikih. Ponudbe as oglasni oddelek «Jutru pod Eifro «Štajersko».	4837
Modistinjo
pomočnico - strokovnjakinjo tn dobro poučeno v zadnjih novostih svilenih klobukov sprejmem za en mesec. — Reflektiram samo na prvovrstne moči. — Lahko »e oglase tudi tiste, ki bi izvrševale delo doma Naslov v oglunem oddelku «Jntra»
Žensko
natančno ta pranje In ribanj» «prejmem. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra»
4875
ganjenosti
Predstave sç vrše danes točno ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. Elitni Kino Matica, naingledneiši kino v Liubliani. Tel 124
Trgovec
1Ие za takoj S sobice ali i t večji sobi s kuhinjo. — Plača do 1800 Din. Najraje j na Mlrjo ali Prulah. Ponud-ki ga je gnalo koprnenje I be pod «St. 15/42» na ogl. po zlatu v zasneženo e<"ele!!	4842
Aljasko. Huda borba z lavinami glad. kuhan I čevelj, Silvestrove noč v planinski koči itd itd. I Vkljub pretresljivim do» «Stroga tajnost» godkom vendar smeh do I Pismo dobila iele v torek - • —	_ obialsjem. Poxdri-V Miol
4854
m

Izve rt programa: Pouk v pravilnem Charlestonu II. lekcija (nadaljevanje).
«Mraz»
Dvignite v oglasnem oddelka dvoja pisem. B. K.
4886

Kontoristinja
večletna odvetniška uradnica, s odličnimi referencami kot kontorUtinja v poznani veletrgovini, perfekt-na slovenska, hrv. in nem-ika stenografinja, spretna strojepiska, popolnoma sa-mostojna moč, Kče odgovarjajočega nameMenja v trgovskem aH industrijskem podjetju. Ponudbe s pogoji na oglaeni oddelek «Jutra» pod zna£ko «Ia uradnica».
4801
Pletilja
Kče aluibo s hrano ln stanovanjem v hISi. Naelov v oglasnem oddelku «Jutra».
4806
Pisarniški uradnik
z mnogoletno prakso, sprejme popoldansko službo za računske, dopisne in sploh pisarniške posle. Naelov v oglasnem oddelku «Jutra».
Gumbe
kupite najbolj*» tn uajoe-nejie v tovarni v Mariboru, Slovenska ulice štev S — En gros - sn détail! 43
Trg. učenka
ieli sini bo v trgovini na
deiell. Cenjene dopise na-Pv„ Kolovec it. 45, poita Straža.	4712
Šivilja
Г Siv ai. na dom obleke perilo. Naslov v oglas, oddelkn «Jntra». 4858
Učenca
■a trgovino z mešanim bla. goro sprejme B. Ulakar v SMkL	4840
Les. strokovnjaka
sprejmem za lesno industrijo, s kapitalom, ta veSjo ustanovitev v prometnem kraju bilan Maribora Ponndbe na podružnico Jutra v Mariboru pod «Les».
48»
Mladenič
tS—16 let star. tdrsv. priden in polten, dobi takoj sloffco za lahko delo In pomoč v trgovini Hrana in stanovanje v hiši ter začetna mesečna plača 150 Din 8amo fantje z dežele naj se javijo na oglasni oddelek «Jutra» pod Iifro «Fant z dežele»	4848
Pletiljo
U M me naučila ples« raznovrstne «tvsrt sprejmem v Ljubljani Naslov v oglasnem oddelkn «Jutra» 4887
Mesarski pomočnik
vojaščine prost, t dveletno pomnSnilko prakso. Iznrje» v vsem ter zanesljiv v vsa. kem oziru. išie dobro slut-bo — Naslov pove oglaeni oddelek «Jutra». 4885
Orožniška kuharica
želi spremeniti sinžbo. Pojasnila v posredovalnici za službe «Mrak».	4873
Prvovrstni krojač
za gospode ш dečke, te
priporoč» na dom po nizki ceni. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	4872
Trg. pomočnik
ved et ni poslovodja. Ml sa-■oetejen trgovec špecerije. galanterije m mannfsktnre
Iiče вИчегче slatte Ml za skladiščnike Ul katerekoli drug» stroke — Vaelov v oglasnem oddelku «Jntra».	4S0S-a
Gospodična
vešča nemščine.! erbohrva-Ktne ln slovenščine, kakor tndi V*eb pliarnilVfh del, feH slulbo Magajnffarke aH kaj prlmernera v meetu ali na deželi Ponudbe na oel oddelek «Jntra» pod Iifro «Marljiva»
Trg. pomočnik
Л svojo prvo mesečno plato tistemu. M um preekrbl primerno slnfbo. eventuel-no skladiščnika aH tndi katerekoli drug» stroke — Naslov r oghmern oddelke
Gozdnih delavcev
večje število - Išče dela.
Zmožni so vseh vrst gozd-nega dela in obdelovanja lesa. — Prevzeli bi najraje večje delo v akord Ponudbe na oglaeni oddelek «Jntra» v Ljubljani pod «Delo V štunl»	4850
Drva
Hrastov« odpadke (odpadke od tage) dostavlja oa parketov ua mehka drva po-nizki cem na dom parna taga V ecagnetti Ljublja na ta gorenjskim kolo,Ivo rom — Pri odvetmu večje množine cnaten po past 86
Vino
rizling, silvatiec ln trami-nec leta 1926., portugalec in rizling leta №7 je na- ! prodaj na graičini Impolca — poita Sevnica, Dolenjsko. Istotam tudi naprodaj dobro ohranjen	i
kosiini stroj. >
4847
Neveste in ženini!
Perje ta peteljnino dobite najceneje pri Iv. Osolniku v Sp. Domžalah itev. 33.
4851
Galoše popravlja
C rtu rulkanitacij» Skafai ubljana Rimska aesta II
Posestvo
28 oralov, obsegajoče vinograd, sadonoenik, njive, travnik in gozd, prodam z vsem inventarjem ta Din 250.000. Brunček, Rolpoh, Pesnica pri Mariboru.
Pisalni stroj
in Lux aparat
za čiščenje sob ugodno naprodaj Poizve s« med 12. in 14. uro pri Pavlu Faj-diga, Sv. Petra ceaia 17.
4841
Opremljena
trgovina
gospodarsko poslopje, lep vrt in 3 orale rodovitnega polja ugodno naprodaj. K trgovini spada tudi trafika in točilna pravica Nahaja se v lepem trgu zraven cerkve v mariborski oblasti ob železnici. Natančne informacije pismeno pod «Velik dobedek» ali nstmeno v oglasnem oddelku «Jutra» v Ljubljani.
Več kolov
aa vrtno ograjo prodam. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	4S5S
Lipove deske
lope in brez grč, po 2 m dolge ter 47 cm široke, prodam. Naslov v ogla-nem oddelku «Jutra». 4828
Prodajalka
pridna in poštena, želi premeniti «Inžbo. Ore tndi na deželo. Ponudbe na oglasni oddelek «Jntra» pod šifro «Pridns 100»	, 4857
Šivilja
gre šivat na dom aH pa b laki boljši družini «s sobarico. Naslov v oglasne«) oddelku «Jutra». 4837
Г
2 smoklnga
fina. skoraj oova, tn ravno tik Irak naprodaj v Slomškovi ulici štev. 4/U. levo.
4610
V

Kurivo
PegaSmk Boboriftevs it 9 (Tabor). - Telefon 406 4688
Športni voziček
nov, poceni naprodaj — Naalov v oglasnem oddelkn «Jutra».	4744
Drogov
meeersoTth In smrekovih dolftni «—Um. debelih ed 10—18 «m. srednji premer S—14 cm. proda vč vagonov Uprav, Velika Nedelja 4788
Spalnico
za 1 oeebo. iz mecesnovega lesa. skoraj novo. prodani. Naslov v oglasnem oddelkn «Jutra».	4
Tovorni I Fiat avto
mtoesU naprodaj Naslov
Štedilnik
dunajski, nekoliko večji, najfinejše izdelan in telo malo rabljen, naprodaj radi zmanjšanja gospodinjstva. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra»	4883
Trgovsko hišo
veliko, s 5 til lokali, uvozom, nad 60 opremljenimi sobami za hotel, kavarno, restavracijo ln najrsallč-nejsim inventarjem, ki do-na&s letno okoli 2,000.000 Din, ceno prodam. Ponudbe je poelati na «Posrednik», agentora, Zagreb, lica 54.
4767
Hiša v LJubljani
v Trnovskem predmestju naprodaj za 50.000 Din. Pojasnila daje prometna pisarna Društva hišnih sestnikov v Ljubljani, lendrov» 6.	i
Polenovko
namočeno dobite v»aki pe tek ori I Ruzzoljnt idika t*»sns trgovina in tajtrko valnica Stritar-Lmgsrievs ulica	KI
Vsakovrstno zlato
«ШЧ1Ј» te «aivtlt« ««oa*
Ceroe — iuvellt
Liubliana Wolfov» elles 2 t»
Vinske sode
rabljene, od 30—180 litrov kopirno Oferte ns tovarno kisa Joe. Vodnika dediči. Ljubljana 7. Celovška 42.
4876
Star — rabljen mlin za kamenje
ln šamotn» orfpedkf mleti, kateri tamore ns dan zmleti do 1 vagona, sistem «Le-nard» kipim. Ponudbe na oglasni oddelek «Jntra» «MKn Leoard».
» pod 4845
Kašo. ajdovo moko in koruzni zdrob
dobit» najceneje pri F Jovan. valjčni mlin v Sr Gameljnah. pošta St. Vid nad Ljubljano Zahtevajte cenik	4408
Sladke krme
100 met. In 20 met.
pšenlčne slame
naprodaj v СвЦп - Gabetje IL B.	d™
Hišo
s petimi stanovanji, vrtom m dvoriščem, par minut od Trnovske cerkve prodam za 65.000 Din. Naalov pove oglasni oddelek «Jntra».
4886
Trgovino
z mešanim blagom z zalogo. Inventarjem In stanovanjem. v prometnem mestu na progi Zidani most— Zagreb, oddam v najem (Л-oti prevzetjn zaloge v gotovem plačilu Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Dolenjsko». 4699
rt
Brezplačno
prijavite oddajo stanovanja, sobe. lokala, gostilne, trgovine, delavnice itd. — Posredovanje ta oddajalo» popolnoma brezplačno. — «Posredovalec», Sv. Petra oesta 18.	1698-a
Komfortno
stanovanje
4 sob, sobice, kopalnice in vseh pritiklin oddam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».	4557
500 Dta posodim
ta t meseca najvišjemu ponudnike obresti. Dopise na oglasni oddelek «Jntra» pod «Ugodno 78».	4S78
Sotrudnlka
t kapitalom za hmeljarstvo in drag» podjetja takoj sprejmem. Ponudbe sa podružnice «Jntra» v Mariboru pod «Hmelj». 4821
Sobo
i električno razsvetljavo ie popolnoma tepariranim «bo-dom iščem za takoj • zajtrkom. event. vso oskrbo.
Sovo «uharico»
kapi t tetina, Jarše, pošta 4743
Lep doberman
_____ _______io mesecev star, naprodaj.
Ponndbe na oglas, oddelek I Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» pod tnttt» «H/70». I «Jntra».
4870
Sobo
oddam t hrano ali brei lete I t gospodoma ali lakonee-ma brez otrok. Naslov ~
□glasnem oddelku «Jutra».
Najdebeleiša dama
postane vitka — če hoče;
Sobo
t posebnim vbodom ili* posestnik z dežele za par-dnevno uporabo v mesecu. Ponudbe na oglas, oddelek «Jatra» pod «Soba 91».
4781
сгп I uspeh viden le v par dneh. To doeelete t uporabo angleškega radioaktivnega pre-
parata «8AH08» - čudo, U dale moderno ravno linijo! Uspeh zajamčen, sicer povrnemo denar Cena za-vojčkn franko 85 Din — Uporaba tnnanja. navodilo priložene — Naročila na naslov: «Sanitaria». Crikve. niča, Primorje.	4149
Opremljeno sobo
popolnoma seperlrano, par- j	DvokoleSa
kotirano zračno b> toltačno	|јв ^ Qa,hltr».
takoj oddam v najbližji	^ „j^nV FlorUčii,
periferiji mesta. Naslov »I"	r oglasnem odeiku «Jutra».
4860 ' Čevljarska zadruga
v Ljubljani naznanja interesentom, da se vrši prihodnja pomagal ska preiz-
Stanovanje
sobo tn kuhinjo s pritMU = ^Т^е/Ш
nami iščem z» takoj. Pla-	prijave, katerim
Sam eventuelno za nekaj	priložiti učno spričevalo
časa naprej. Naslov pove | '	o Obrtno
nami
oglasni oddelek «Jutra».
4859
Opremljeno sobo
lepo, s posebnim vhodom oddam v sredni mesta. — Naslov v oglasnem oddelkn «Jutra».	4879
Opremljeno sobo
za 290 Din. in sobo * kabinetom takoj oddam. Naalov v oglasnem oddeikn Jutra.
4871
Lep poslovni lokal
v centru Ljubljane, poleg glavne pošte, v I nadstr. ua ulico obstoječ ii 8 ali S <ob s centralno kurjavo in električno razsvetljavo, telefon, takoj oddam — tudi posameeno. — Na*lov
v	oglaenem oddelku »Juta» ali vprašati na Aleksandro-
vi	cesti št til	8194
Pisarniške prostore
oddam v aajem Naslov v oglasnem oddelka «Jntra». 8	4802
Lokal
v najem na pro-kraj» Naelov je v oglasnem oddelku pod «Lokal 66».
4866
Prazno sobo
i električno razsveUjavo le
posebnim vhodom takoj oddam v Hrenovi nlici 18/1.
4884
Zakonski par
brez otok. išče opremljeno sobo v bližini pošte. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod mfro «Večer».
nadaljevalni loti, je vložiti najtesneje do 9. marca v zadružni pisarni "v Hrenovi ulici it. 4. — Načelstvo.
4869
Največ]] zaslužek
minimalno 8000—8000 Din ln še ve< mesečno se nudi dobro organizatorično »posebnim osebam (tudi trgovcem itd.) pri prodaji najnovejšega gasflnega preparata Kapital nI potreben. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod Silro «Novost».
4846
Kateri hiš. posestnik
na prometnem kraju je pripravljen postaviti pekovskemu mojstru pekarijo s pogojem, da W Imela "kafv-nI dobiček sli kakor bi es ustmsno dogovorila. Pismene ponndbe do dne 28. t. m. na ogl. oddelek «Jutra» pod «Želim napredek».
4848
metnem «Mat!
«Jatra»
Večji trg. lokal
na prometni točki sredi mesta takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku «Jolre».
4880
Trgovino
s mešanim blajrcm. s zalogo ln stanovanjem na pro-m«tn»m kraju Da Gorenjskem oddam Potreben kapital 80.000-40.000 Din. — Naslov v ogltfnsm oddelku
DRAGO STRBENK
uč elj
ANICA OOSTIŠA
uč<i' ljl a poročena Sodražica >6. ftbiuaria lq27 ' Meti ka
Ne odlašajte!
Radi sezijsk« odprodaje
ne morete bolje in ceneie kupiti
sv-.cevlie
L
D0K0*
kakor 'e °ri
PieSernova ulica Stev.

M. Zévaco	7б
Papežinja Favsta
Roman
PardaiHan, z obleko raztrgano od sulic, ves krvav in plameneč, ie šinil kakor strela skozi vrste lokostrelcev.
»Nazaj!« sta zatulila stražarja, ki sta držala Violetto.
Vitezov rapir se je zavrti! v zraku. Železni ročnik je udaril enega stražarjev v sence, da se je zvrnil kakor klada; drugi se je umaknil; še tisti mah Je vitez pograbil polunezavestno Violetto in je obrnil, držeč ubožico na rokah.
»Ubijte ga!« je zakričal Quise s slavnostnega odra. »Ubij-te ga!«
»Premagana sem! Prekletsvo je nad menoj!« je škripala Favsta...
Metež boja med stražo in rokovnjači je postajal čedalje srdi-tejS; plemiči so se usipali z odra in so z dvignjenimi bodali drli nad viteza. Pardaillan je vrgel Violetto v Karlovo naročje.
»Evo ti neveste!...« je rekel z glasom, ki ga je pomnil vojvoda do konca svojih dni.
Karel Angoulêmski, sam ves raztrgan in okrvavljen, je kakor v brezumnih sanjah prestregel mladenko. Baš tisti mah je odprla mile sinje oči... Sredi peklenskega trušča, sredi dima in plamenov, ki so buhali z Magdalenine grmade, sta se spogledala... ne, poljubila sta se z očmi kakor v večno slovo in večno potrdilo svoje ljubezni...
»Naprej!« je kriknil Pardaillan.
In je krenil naprej, delaje pot za Karla, ki je nesel Violetto. Kam je hotel v tem ljudskem morju? Ali je korakal na slepo srečo?...
Ne! Njegovo bistro oko je že uprežalo edino smer, v kateri je bil umik mogoč... ako je bil vobče mogoč!...
»Konji!« je rekel Karlu, kažoč na konje Guisevega spremstva, ki so bili zbrani nedaleč od odra.
In je nameril korak proti konjem...
»Pogini, satan!« je nekdo zatulil pred njim. A že je tudi pal, pobit na tla, lahko da mrtev...
»Glej, glej, gospod de Maineville!« je zamrmral Pardaillan.
Nato je prijel sivoj rapir za ročnik. Stopal je dalje. Ni tekel Ni več drevil kakor prej. Korakal je odmerjeno, zavijaje se v bliske svojega meča. Rapir je žvižgal, švrkal, sikal, udarjal, suval. Kri je brizgala, ljudje so padali kakor snopje. Pardaillan, ranjen v obe roki, ranjen v grlo, ranjen v prsa, razcapan, podoben rdečemu kipu, od glave do nog oškropljen s krvjo, je stopal naprej, krijoč s svojim jeklenim vrtincem Karla in Violetto, uboga zaljubljena otroka, ki sta tonila drug drugemu v oči, kakor da ta minuta ni minuta smrti, ampak minuta njune večne združive!...
»Pardaillan, Pardaillan!« je iajal bojni klic rokovnjačev za hrbom pravljične trojice...
Vitez je dospel do konj baš tedaj, ko se je do dvajset plemičev hkrati zapodilo proti njemu. Vzel je meč med zobe.
»Udri!« so rjoveli plemiči. »Kolji! — Po njem!...«
Pardaillan je zgrabil Karla z devojko vred in ju je vzdignil v nečloveškem naporu; preden se je vojvoda osvestil, je že sedel na konju, z Violetto pred seboj.
»Ubij ga! Kolji! so tulili napadalci...
Dospeli so do njega... Rokovnjači, oplašeni po strahovitih izgubah, so se spustili v beg!... Množica se je vračala, pritiskala je z desne in leve, hlepeč po krvi brezbožneža, ki je bil kriv, da je ostala ena izmed grmad nezapaljena! Lokostrelci in halebardirji so se iznova postavljali v bojni red...
Pardaillan je videl, da je sam... Sam proti tristo plemičem, pet sto vojnikom in desettisočglavemu vernemu tjudsvu, ki je zahtevalo njegovo smrt!
Videl je, da je sam, ln se je nasmehnil...
»O, miljenka moja,« je zamrmral Karel, »poslednja beseda, ki jo izrečem, naj bo beseda sreče... Ljubim te!...
»Ljubim te, moj krasni princ,« je šepetaje odgovorila Violetta. »Moja sreča je popolna, ker smem umreti v tvojem naročju... Ljubim te!...«
Tedajci pa se je obča krviželjna burja glasov iznova prelila v tuljenje groze... Karel se je ozrl in je videl, da se trg okoli njega
prazni... Vse je bežalo: plemiči, straža, množica, vse... Le Favsta je še stala na odru in v nemem gnevu dvigala skrčent pesti...
Kaj se je bilo zgodilo?
Konji spremstva so mahoma podivjali. Več ko štiri sto splašeuih konj se je zapodilo na vse strani; v. svojem brezumnem begu so podirali ljudi, razbijali jim glave s kopiti, padali nanje in jih mečkali pod seboj...
Odkod ta nenadni preplah?... Kaj je bilo živalim? Kako so mogle uiti konjarjem, ki so pazili nanje?...
Tisti mah, ko so se rokovnjači razpršili in so plemiči udarili nanj, je Pardaillan planil k najbližjemu konjarju ter ga je pobil na tla; nato je jel bičati konje z rezilom svojega rapirja. Udrihal je po glavah, po nosovih in lakotnicah... in drezal tu v stegno, tam v prsa, ondi v vrat... Uboge živali so pobesnele od bolečine ln so se zagnale vbeg; Pardaillan pa je planil k drugi skupini konj in je storil z njimi enako... nato k tretji... k četrti!... Ko je bil ves pekel spuščen, je obstal, oddahnil se in mahoma udaril v grmeč grohot...
Glej, konji so zdaj sami opravljali njegovo delo!...
Prvi splašenci so bili poteptali konjarje; peklenska panika se je po bliskovito širila od skupine do skupine; število pobesnelih konj je v nekaj sekundah naraslo na petdeset, prej nego v minuti na štiri sto... Bilo je, kakor da so spustili na trg vse zveri Skrivnega razodetja!... Med tem pa so plapolali iz pepela Magdalene Fourcaudove poslednji plameni in zgoraj, na odru, je Favsta one-sveščena pala vznak ...
Sredi svojega strmenja nad tem čudežem je Karel Angoulêmski zdajci začul rezek glas:
»Naprej, tako vam vseh peklenščkov! Zdaj ni časa, da bi se opajali z ljubeznijo!...«
Ozrl se je in je zagleda! Pardalllana. na konju, ki ga ie bil ujel za uzdo.
»Naprej!« je kriknil vitez, moker od znoja in krvi in ves plameneč od odločnosti.
Zapodil se je proti reki, kjer ni bilo nikogar več, zakaj množica, boieč se, da je konji ne bi potisnili v vodo, se ie bila raz-bežala po sosednjih ulicah.
.PETOVIA' čevlje
LJUBLJANA» Duna/ska cesta 1 a PTUJ. Slovenski trg.
Preselitev.
Krojaška delavnica tvrdke H. PILLER,
se je preselila	2428
na Sv. Petra nasip št. 43.
Sprejemam popravila vseh vrst oblek, bodisi konfekcije
Se priporočam H. Piller.
ali kakega drugega izdelka.
BektograUcnl aparati,
ivitkl, masa, hektografičnl trakovi vedno in najceneje v zalogi pri
LUD. BARAGA, Ljubljana,
Šelenburgo va ulica itev. 6/1. 49 4	Veieion št 980
Zgraditev vodovoda.
Direkcija državnega rudnika v Zabukovci razpi uje na dan 18. marca 1927 v pisarni obratovods va p smmo ofer-talno licitacijo za zgraditev vodovoda, to je: zajezenje vrelca in polaganje cevi ca. 700 m (cevi da rudnik).
Predračunska vsota Din 25.000 —
Ponudbe morajo biti kolekovane z Din 100'— zapečatene in na prednii označene: Ponudba za zgradbo vodovoda. Kavcija v iznosa 5% za îuzemce oziroma 10% za inozemce od ponudene vsote v gotovini ali drž. vrednostni papiriih se mora položti najkasneje do 10. ure na dan licitacije na blagajni podpisane direkcije. Vsak ponudnik mora doprinesti potrdilo od pristojne davčne oblasti, da ima svojo obrt pr javljeno n da je na isto plačal vse davke in pribitke. Ponudbe, ki ne odgovarjajo podpisanim pogojem se ne bodo upoštevale.
Detajlni pogoji, proračun in načrti so vsak čas med uradnimi urami razloženi na vpogled pri podpisani, oziroma se na željo lahko tudi dopošljejo po pošti.
Direkcija državnega rudnika v Zabukovci
št 705/П od 15. februarja 1927.	256'
Zgraditev mostne tehtnice s poslopjem ter zasipa zemilišca.
Direkcija državnega rudnika v Zabukovci razpisuje na dan 17. marca 192/. ob 11. uri v pisarni obratovodstva pismeno ofertalno licitaciio za zgraditev mostne tehtnice s poslopjem in zasipom zemljišča potrebnega za omenjeno graduer.
Predračunska vsota Din 130.000.
Ponudbe moraio biti ko ekovane z Din 100 zapečatene in na prednji strani označene: Ponudba za graditev mostne lehinice.	t
Kavcija v iznosu 5% za tuzemce, oz. 10% za inozemce od ponudene vsote v gotovini ali drž. viednostnih papirjih se mora položiti na kasne e do 10. ure na dan licitacije na blagajni podpisane direkcije.
Vsak ponudnik mora dopm esti potrdilo od pristojne davčne oblasti, da ima svojo obrt prijavljeno in da je na isto plačal vse davke in pribitke. Ponudbe, ki ne odgovarjajo predpisan m pogojem se ne bodo upoštevale.
Detajlni pogoji, proračun in načrti so vsak čas med uradnimi urami razloženi na vpogled pri podpisani, ozir. se na želio lahko dopošljeio tudi po pošti.
Direkcija državnega rudnika Zabukovca
št. 704/11 od 15. februar a IS 7.	256-
t
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljuba hčerka, sestra in teta, gospa
Albina Strniša roj. Novak
včeraj, dne 15. februaria, v cvetju mladosM, po dolgem bo lehaniu. prevld' na s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala Pogreb dage nam p<konce, se bo vršil v četrtek, dne 17 februarja 19z7 ob 2 iz hiše žaiosti, Novi Udmat štev. 36 na poteopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale na Brdu ia St Vidu pri Lakovid.
Ljubljana-Novi Udmat-Št Vd pr- Lukovid, 16. П 1У27
2575	Žalujoči ostali.
Oklic.
Pri okrajnem sodišSu v Radovljici se vrši v ponedeljek, dne
21. lebrnarja 1927
ob 9. uri dopoldue eksekutivna dražba B e n k o v i h zemljišč z restavracijo, laiij-skimi pravicami in parcelo ob Blejskem jezeru, po skupinah.	2534-a
Snežne čevlje
sprejema v popravilo tvrdka M. TREBAR
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6.
Priporoča se
7u
MAST J. P.
lastni izdelek tvrdke
Evald Popovič, Ljubljana.
Cena nizka blago izborno. Razpošilja se v sodih po 50, 100 in 200 kg.
PREKAJENO MESO
\redno v zalogi, ro ^zvanredno nul сеш
KDOR OGLAŠUJE,
TA NAPREDUJE!
OTVORITEV nove PROMETNE PISARNE.
Prvo društvo hišni ti posestnikov v Ljubljani naznanja, da je otvorilo v Ljubljani, Salendrova ul. št. 6/11 oblastno dovoljeno prometno pisarno za posredovanje pri nakupu in prodaji hiš in zemljišč, pri odJaji in zamenjavi stanovanj in prevzemih upravljanja hiš. — Za prodajo je zaznamovanih že več hiš m vil. Za izvršeno posredovanje se bodo računale nizke pristojbine. Potrebne infoimacije se dube ustno a'i Dismeno brezplačno.	>•>72
Zdravje je prava sreča družine,
ako pa hočete da bo stalna je treba misliti kako boste, nadomestili Vaše sile.
koncentrirani produkt nramlmh snovi mleka, jajec ш rakava je pravi blagoi za vse za očeta katerega krepi in jači pri delu in v pisarni, za mater katen množi sile; potrebno je za hišo za dete, kateremu zagotovi najboljši raz-vitek in ga ojači za šolski pouk.
Ena skodelica „OVOMALTiNE* enako je vredna hranljivosti kakor 12 skodelic juhe, 7 skodel.c kakava ali 3 jajc
Ovomaltine se dobi v vsaki apoteki in drogeriji po ceni:
100 gr 18 50 Din. 250 gr 36"25 Din. 500 gr 63-25 Din.
Zahtevajte poskusno pošiljatev, sklicujoč se na list. od
Dr. A. WANDER d. d. tovarna farmacevtskih in dijetetnib preparatov*
ZAGREB. Jorjevska oL 37.