NOVEI 1 P Vel svet. 2 3 Ver. dule NBER 16 S Otmar 17 N 23. pob. 18 P Odon 0 zabojev po „6 pušk, štiri protiletalske topove in tri letala. Rim, 9. novembra. AA. Današnji »Popolo di Roma« priobčuje vest, o prihodu nove in velike pošiljatve vojnega gradiva v Džibuti. List navaja, da so protiletalski topovi, ki se nahajajo v tej pošiljatvi japonskega porekla. Vse to gradivo je namenjeno četam rasa Nasibuja na ìnz-b.em bojišču. V kratkem izide v slovenskem prevodu epohalna knjigra Abesintfa Nerešeni problem Afrike. Cena broš. Din 30-—; vez. Din 40'— Naroča se pri založbi „Dom”. Ljubljana Koncentracija abesinske armade na jugu Resen položaj Addis-Abefca, 9. novembra. Poročevalec agencije Havas je zbral naslednje informacije : Zaradi resnosti situacije je opaziti vedno manj notranjepolitičnih trenj, ki jih je bilo v Abesiniji vedno zelo mnogo, v vseh slojih se opaža prvenstveno potreba po obrambi absinskega ozemlja. Vlada v Addis-Abebi izkorišča zelo premeteno vse osebne spore, da bi boljše organizirala odpor proti sovražniku. V kratkem bo odposlan na tigre jsko fronto dedžas Taf ari, ki je sodeloval pri uporu Tigre j cev proti cesarju Meneliku in ki je bil doslej v zaporu. Vlada mu je poverila to misijo, ker je znan kot sovražnik Gukše. Tudi ostali šefi ti-grejskih pokrajin, ki so bili v miru pod nadzorstvom oblasti, zlasti dedžas Abarato-dola in Fitaoriri Ara j a, so bili odposlani na fronto, ker odlično poznajo tamkajšnje razmere. V Addis-Abebo je prispel danes neki bojevnik jz Tendijena, ki je izjavil, da se v tamkajšnjih hribih sploh niso vodile ni-kake borbe, nego so se vse operacije omejile na četniške spopade. Vedeti pa je treba, da traja potovanje iz Addis-Abebe v tigre jsko deželo najmanj 14 dni in da so se v tem času prilike v mnogočem izpreme-nile. Prvo letalo nad prestolnico? Addis-Abeba, 9. novembra. Posebni Hava-sov dopisnik poroča: Danes je nad Addis-Abebo letelo letalo, o katerem mislijo, da je italijansko. To bi bil prvi primer poleta italijanskega letala nad abesinsko prestolnico. Uradna poročila Rim, 9. novembra. Agencija Stefani poroča, da so italijanske prednje straže snoči prodrle 30 km daleč od Makale. Na nekaterih krajih so se spopadle s skupinami Abe-sincev. Tudi desno krilo italijanske vojske je nadaljevalo prodiranje proti Tanskemu jezeru v amharski deželi. Ista agencija Stefani poroča, da Mukala ni bila cilj sedanje italijanske ofenzive. Druga divizija askarov pod poveljstvom generala Vacalussa že prodira dalje proti jugu. Askari bodo skušah prodreti do jezera Ašangija. Pričakovati je, da se bo ta faza italijanske ofenzive razvija vse bolj naglo in da bo nasprotnik končno prisiljen sprejeti bitko, l i mora postati odločilnega Pomena za vojno v Vzhodni Afriki. Opera-?‘ie, ki se bodo sedaj pričele, bodo največjega pomena. Posebno misijo ima’ tudi general Maravigna, ki operira s svojim armijskim zborom na skrajnem desnem krilu. Vojaki se vračajo Napoli, 8. novembra. AA. Iz Vzhodne Afrike je včeraj neki parnik pripeljal 350 vojakov, za katere so zdravniki izdali iz- pričevala, da ne morejo prenašati vzhodno-afriškega podnebja. Z istim parnikom se je vrnilo tudi večje število delavcev, ki jim je potekla delovna pogodba. Koncentracija čet v Libiji London, 9. novembra, n. Poročevalec agencije Reuter poroča iz Aleksandrije, da je o priliki potovanja skozi Libijo in Cirenaiko opazil, da je bil večji del italijanske vojske umaknjen z obmejnega ozemlja in da so izvršili koncentracijo vojnih sil v Cirenaiki. Tam se sedaj nahaja okrog 38.000 vojakov in 9.000 Arabcev, ki jih nameravajo v kratkem poslati v Vzhodno Afriko. Vojska v Cirenaiki razpolaga z 20 blindiranimi avtomobili, 100 tovornimi avtomobili, 130 letali, topovi in drugim vojnim materialom. V luki Tobruk je zasidrana matična ladja za letala »Miraglia«, poleg nje pa so še štiri križarke in štiri podmornice. Poročevalec pravi nadalje, da je ugotovil, da se je egipt-ska vojska pripravila na defenzivno vojno. Zgrajenih je bilo več protiletalskih baz. Poročevalec ugotavlja, da so ga povsod sprejeli ljubeznivo, a da so se vendarle vedli napram njemu kot človeku, ki mu ni zaupati. Kako le bilo v Gorahaju Pariz, 9. novembra. AA. Havas porova iz Ri. ma tele podrobnosti o zavzetju Oorahaja: Prvi je vdrl v mesto v novi s 5. na ti. t. m. oddelek tankov. Za tanki so vkorakali v mesto italijanski pešci in askari, zasedli glavne točke mesta, nato pa začeli preganjati sovražnika. , Vam, 9. novembra. AA. Havas poroča iz Addis-Abebe: Še zmerom prihajajo zelo redka poročila z bojišča. Abesinsko vrhovno poveljstvo še ni izdalo uradnega seznama izgub zadnjih dni. Neuradno izjavljajo, da je pri zavzetju Gorahaja padlo samo 12 Abesincev, tiO jih je pa ranjenih, italijanske izgube «o pa mnogo večje. fComflffs ali Tsafdéms ? Atene, 9. novembra. AA. Bivši ministrski predsednik Tsaldaris je snoči na sestanku narodnih poslancev, ki so pristaši populistične stranke, izjavil, da bo po povratku Nj. Vel. kralja Jurija v Grčijo stranka pozvana, da sestavi novo vlado, ker ima večino v narodni skupščini. Nada je, je dejal, da se velika narodna skupščina ne more razpustiti, ker še ni dovršila svojega dela za spremembo ustave. Po tej Tsaldarisovi izjavi je ministrski predsednik general Kondilis dejal, da Tsal- daris nima dovolj razumevanja za politične realnosti. Atenska agencija poroča : Tsaldarisova stranka je objavila listo svojih članov-po-slancev, ki je ni moči smatrati za točno. Po tem seznamu bi ta stranka imela v parlamentu 154 članov toda na seji Tsaldarisove stranke je bilo prisotnih samo 87 poslancev. V najboljšem primeru sme stranka računati s tem, da bo imela v parlamentu 130 pristašev od 300 poslancev, kolikor jih šteje sedanji parlament. Avstrija moleduje zaman London, 9. novembra, n. Današnji »Daily Mali« potrjuje vest, da so zastopniki angleških upnikov dokončno odbili predlog avstrijske vlade o enoletni odgoditvi plačila dolga »kreditnega zavoda«, ki znaša 10 milijonov funtov. Volilna napetost v Angliji London, 9. novembra, n. Zadnje dni so začeli pristaši delavske stranke sistematično ovirati shode vladne koalicije. Tako je snoči minister vojske lord Helsham v Walthanpstonu se s težko muko prišel do besede. Pristaši delavske stranke so delali neprestano medklice. Pri tem so jih podpirali skrajni levičarski elementi. V Ilfordu je snoči govoril prvi lord admi-ralitete sir Bolton Eyres Monsell, ki je v svojem govoru ostro napadal delavsko stranko. Dejal je med drugim, da je Alexander, ki je bil prvi lord admirali tete v delavski vladi, pred dnevi na nekem shodu izdal državne tajne, za katere je izvedel za svojega ministrovanja. S tem je povzročil veliko škodo, ki bo zadela interese angleške mornarice in angleške državne obrambe sploh. Vse kaže, da je s tem mislil govornik govor Alexandra, ki ga je imel nedavno tega v Datleju. Alexander je v tem govoru dejal, da razpolaga Velika Britanija, v nasprotju s trditvami sedanje vlade, še vedno z najmočnejše opremljeno vojno mornarico na svetu. Alexander je govoril tudi o nekih novih in modernih protiletalskih topovih, ki jih imajo angleške vojne ladje. Aljehin : Euwe — 8 /2 ; 7 V* Amsterdam, 9. novembra. AA. Snoči se je zaključila 16. šahovska partija med Aljehinom in Euwe jem. Po 65. potezi se je Euwe udal. Po sedanjem stanju tekmovanja za svetovno šahovsko prvenstvo ima Aljehin šest, Euwe pet, pet partij pa je bilo remiziranih. Prihodnja partija bo odigrana jutri v Eindhovenu. špionažni proces v ČSR Praga, 9. novembra. AA. Danes se je pričel proces proti skupini vohunov. Pri preiskavi se je ugotovilo, da so vohuni pošiljali podatke in dokumente o češkoslovaški vojski nemški informacijski službi v Dresden. Vremenska napoved NOVI SAD: Deloma oblačno po vsej kraljevini, samo na skrajnem severozapadn, v Primorju in na jugu prevladuje oblačno in deževno vreme. Temperatura se je nekoliko zvišala po vsej kraljevini. Najnižjo ima Kosovska Mitroviča 0 stopinj C, a najvišjo Novi Sad 20 stopinj C. Napoved za jutri : Prevladovalo bo oblačno po vsej kraljevini z nekoliko razjasnitve v vzhodnem delu države. Deževalo bo mestoma zlasti na zapadu. Temperatura se Ito zvišala na vzhodni polovici, a na zapadu bo nekoliko padla. — Solnce vzhaja oh ti. 17, zahaja pa oh 16.16. DUNAJ: V severnih Alpah spremenljivo oblačno vreme. Od časa do časa lepo. Južni vetrovi. Politični utrinki Učitelji, naročajte vendar „Gtas nareda“ Pod tem naslovom odgovarja »Slovenec« v imenu svojega nebogljenega bratca, ki med drugim pošilja naše učitelje preko meje, na članke, ki so jili učitelji in objektivni ocenjevalci našega javnega mnenja naslovili v našem listu na slovensko javnost. Da bodo naši čitatelji lahko kritično presodili odgovor »Slovenca«, ga priobčujemo v celoti: »Med »Domoljubom« in »Glasom naroda« se je razvil zanimiv spor zaradi učiteljev (ne učiteljstva!). »Domoljub« pove, kako je bilo zadnja leta po naših ljudskih šolah, zakaj v>,e je morala šola služiti in kako so se nekateri učitelji v teh letih proti narodu obnašali. »Glas naroda« bi pa rad dopovedal, da se je učiteljstvo vseskozi lepo in prav obnašalo. »Glas naroda« pri tem pozablja, da izhaja šele prvo, »Domoljub pa že 48. lelo, in da so tista leta, ko »Glasa naroda« še nikjer ni bilo, vse stanove med našim narodom temeljito prerešetala. Mnogo jih je iz vsakega stanu, ki so se narodu zaradi svojega čudnega protizakonitega, kaznivega pa še nekaznovanega obnašanja na smrt zamerili — tudi med učitelji, mnogo pa jih je iz vsakega etanu, ki jim bo narod za njihovo nekaznivo, pa vendar kaznovano zvestobo in poštenost v tistih najhujših letih vedno hvalo vedel in jih bodo še pozni rodovi v čislih imeli — indi med učitelji. Zato naj »Glas naroda« nič tako vsevprek ne hvali in priporoča, vse je prerešetano in vsak posameznik je priljubljen ali pa zasovražen po svojih delih, popraviti je te mogoče samo s časom in deli, ne pa s pisanjem. Ako bo »Glas naroda« tako trmasto pral in prikrival stare grehe, se ga bo res prijel priimek, da je zadnji odmev Marnšičevega glasu, potem ga pa učitelji čisto gotovo ne bodo naročili.« — Mi vemo prav dobro — kljub naši mladosti, da je »Domoljub« že v prvem mesecu svoje mladosti prerešetal učiteljski stan in ga tudi obsodil v kolikor ni klonil pod njegovim strankarskim diktatom. Literatura ' »Domoljubovih« in tudi »Slovenčevih« stolpcih v zadnjem polstoletju proti učiteljem, je v resnici bogata in taka, da M oba vrla katoliška lista boljše storila, Če bi to dobo sploh zatajila. Podtikati nam ono patentirano »Slovenčevo« krilatico o »našem dobrem narodu« je vsekakor drznost visoke potence. Vemo, da »Slovencu« ne gre v račun, da eo naši člankarji izrekli ugodno sodbo n. pr. o slovenskem katoliškem duhovniku in slovenskem učitelju. »Slovenec« bi vsaj pri prvih slišal rad čisto kaj drugega ... Da, gospodje, vse je prerešetano in vse postavljeno na desnico in levico, pa ne po delih, sposobnostih in srčni kulturi, ne po moralnih in etičnih merilih, tudi ne po resnični, iskreni in odkritosrčni naravi, pač pa edino samo po učinkih nasilnega duhovnega in političnega diktata. In proti temu diktatu, ki grabi pod nakovalo vse kar ne kloni pod njegovim udarom, se bori »Glas naroda«. Ponovno pa moramo gospodom v Kopitarjevi ulici na ves glas povedati, da bomo z isto neizprosno doslednostjo odkrivali »stare grehe«, kakor bomo žigosali vse »sveže napečene«^ kolikor bo to odvisno samo od nas. — Neokusni naslov, s katerim je »Slovenec« obogatil svojo duhovitost, diši vse preveč po nečedni konkurenci, da bi mogli nanj odgovarjati. Isto velja tudi za stare oštarijske vice. »o zadnjem odmevu Marnšičevega glasila«, ki jih, kakor izgleda, s tako veliko skrbnostjo zbirajo »Slovenčevi« reporterji. Naši preko morja Viteškemu kralju Beograd, 9. novembra. AA. Jugoslovansko prosvetno in kulturno društvo v Buenos Airesu je poslalo pred nekaj dnevi preko poslaništva kraljevine Jugoslavije v Buenos Airesu srebrno in zlato umetniško izdelan venec s prošnjo, da ga polože na grob blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. S tem dejanjem se hočejo naši izseljenci vsaj malo oddolžiti spominu nesmrtnega vladarja. Venec so napravili iz prispevkov naših vrlih rodoljubnih izseljencev, po večini delavcev, in predstavlja veliko vrednost, ki so jo naši siromašni izseljenci z ljubeznijo zbrali, »obžalujoč samo, da niso mogli poslali na grob ljubljenega vladarja venca iz suhega zlata«. Sredi venca je plaketa » temle posvetilom: »Aleksandru Zeduiitelju : Tvoj svetli um, tvoje toplo srce, tvoja jeklena volja, tvoja krepka desnica so ustvarili Jugoslavijo. S tvojo mučeniško krvjo je posvečena. Tvoj prezgodnji grob je njen oltar, nad katerim bo večno gorela luč vse narodne hvaležnosti. Pred tem oltarjem se ti zakolnemo, da bomo izpolnili tvoje sveto volilo: ohranili bomo Jugoslavijo! — Jugoslovansko prosvetno in kulturno društva, Buenos Aires 1935.« Kraljevsko poslaništvo v Buenos Airesu je jMislalo venec preko našega konzulata v Trstu na zunanje ministrstvo v Beograd. Omenjeno društvo je zaprosite v pismu na ministra Kn-mnenovila, da naj skupaj s senatorjem dr. Petrom Zecom in dr. Grgo Anđjelinovićem položi ta venec na grob blagopokojnega kralja in obenem sporoči prisego jugoslovanske nacionalne kolonije, da bo v Argentini čuvala volilo viteškega kralja. — Minister Mirko Komnenovič bo po dogovoru z omenjenima gospodoma položil te dni venec na grob pokojnega kralja Aleksandra na Optencu. Osebne vesti Beograd. 9. novembra b. Za vršilca dolžnosti načelnika štaba mornarske komande je imenovan kapetan korvete Borie Pire, za načelnika vojne intendanture pa podpolkovnik Ivan Jane. Premeščen je višji davčni kontrolor Bole Frane, višji davčni kontrolor Devetak Slavko z davčnega urada Ljubljana v Ljubljana okolica, Jermovšek Slavko iz Novega mesta v Mursko Soboto, Rudolf Zeslin iz Kranja v Škofjo Loko, Avsic Ludvik iz Škofje Loke v Ptuj, Dominik Šmid iz Šoštanja v Maribor okolico. Kralieviia v Romuniji Beograd, 9. novembra. AA. Nj. Vis. kraljeviča Tomislav in Andrej sta odpotovala daneg ol) 18.30 v spremstvu dvorne dame g. Hadžičev« in podpolkovnika Mušickega, adjutanta Nj. Vel. kralja, v Romunijo. Nj. Vel. kraljica se je pripeljala v pristanišče z Nj. kr. Vis. knezom namestnikom Pavlom. V pristanišču so se od njih poslovili kraljevska namestnika dr. Ra-denko Stankovič in dr. Ivo Perovič, predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stoja-dinovič, dvorne dame in civilni ter vojaški dom Nj. Vel. kralja. Komunike poslanskega Muha JR% Beograd, 9 novembra. Klub skupščinske večine jn jugoslovanska radikalna zajednica sta imela nocoj od 17. do 20. ure skupno sejo pod predsedstvom Stevana Stankoviča, predsednika kluba skupščinske večine, in Draglie Cvetkoviča, predsednika poslanskega kluba jugoslovanske radikalne zajednice. Po seji so izdali tale komunike: Klub narodnih poslancev skupščinske večine in klub narodnih poslancev JRZ sta imela skupno sejo v veliki dvorani narodne skupščine, danes 9. novembra od 17. do 20. ure. Seji so med drugim prisostvovali ministri dr. Milan Stojadinovič, prede, vlade in zim. min., dr. šef-kija Behmeu, minister brez portfelja, Svetozar Stankovič, kmet. min., Djuro Jankovič, min. za gozdove, gradbeni minister inž. Milan Bobič, minister za telesno vzgojo in zastopnik ministra za socialno politiko g. Koninenovič ter finančni minister dr. Dušan Letica Predsednik kluba narodnih poslancev Draglia Cvetkovič je poročal o delu kluba narodnih poelaneev, o uredbi za razdoffitev kmeta in o številu vpisanih članov kluba. Klub skupščinske večine ima vpisanih 174 članov, od kate- Ali je §6Spà Ivcmko »fokne? Nikakor ne! Smeji se some «vejim originalnim mislim: Tole noš kužo je naprom potepuhom in postopačem prov tak kakor je terpentinovo milo Zlatorog noprom umazaniji. Naš kužo užuga vsakega pritepenca, terpentinovo milo Zlatorog po vsako umazanost pri perilu. rib jih je v klubu JRZ 137, razen njih je pa v klubu skupščinske večine še 37 poslancev, to je skupaj 174. Prihodnja seja kluba narodnih poslancev skupščinske večine in kluba narodnih poslancev JRZ se ho vršila v nedeljo 10. t. m. ob 17. uri. Seja plenuma kluba skupščinske večine JRZ bo v ponedeljek 11. t. m. ob 17. uri za izvolitev kandidatov za stalne skupščinske odbore. 14. novembra A smura, 9. novembra. AA. Bavas poroča: Po uradnih podatkih so Italijani imeli od začetka vojne tele izgube: Padli so en oficir, trije evropski vojaki in 32 askarov. Ranjeni pa so bili štirje oficirji, šest evropskih vojakov in 71 askarov. Noben italijanski vojak ni bil vjel. RazSiritev pokojninskega zavarovanja za vso državo Beograd, 9. novembra. A A. V zvezi z resolucijo, sprejeto 3. t. m. v Beogradu na anketi skupnega odbora Zveze zasebnih nameščencev Jugoslavije, Zveze bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov Jugoslavije in Zveze lekarnarskih sotrudnikov Jugoslavije, je minister za telesno vzgojo ljudstva in zastopnik ministra za socialno politiko in narodno zdravje postal Osrednjemu uradu za yi-varovanje delavcev, poziv, naj takoj prouči vprašanje o sprejetju zakona o obveznem zavatwa-nju delavcev proti brezposelnosti. Prav tako je g. minister pozval SUZOR. uai prouči vprašanje sestave posebnih krajevnih organov SU-ZORa za izvedbo Irotniškesza zavarovanja zasebnih nameščencev. V zvezi z zahteve «ave- Pred volitvami v stalne skupštinske odbore Beograd, 9. novembra b. Razgovori med posameznimi poslanskimi klubi so že več dni v teku. Številno najjačjj klub JRZ je imel danes plenarno sejo, ki se je je udeležilo kakih 90 narodnih poslancev in ki ji je prisostvoval tudi predsednik vlade dr. Stojadinovič. Poleg ostalih tekočih vprašanj »o razpravljali tudi o volitvah v stalne parlamentarne odbore. čeravno se opozicionalni klubi še niso definitivno odločili, kako se bodo opredelili pri bodočih volitvah v skupščinske odbore, smatrajo tukajšnji politični krogi, da bodo opozi-cionalci predložili enotno listo. Pri enem delu poslancev prevladuje mišljenje, da bi se vsi sedanji klubi porazdelili v največ dve ali tri skupine, ker bi bil na ta način po njihovem mišljenju nastop v skupščini enotnejši. Vendar pa je še zelo veliko vprašanje, ali bo taka konsolidacija tej skupini uspela. Beograd, 9. novembra b. Danes popoldne ee je *vršila »eja medklubskih odborov in sicer Celje, 9. novembra. Pod predsedstvom župana se je vršila snoci ob 18 na magistratu redna občinska seja. Uvodoma je župan poročal o nekaterih izvršenih delih, med drugim je omenil, da se je 31. 10. deputacija mestne občine zglasila pri banu Dravske banovine ter mu izročila prošnjo glede regulacije Savinje, preskrbe brezposelnih pri regulaciji Sušnice in drugega. Ban je deputaciji izjavil, da bo prošnjo skrbim premotrii in obljubil tudi prispevek 250.000 Din. Nadalje se je izvršila zaprisega novoimenovanega odbornika Ivana Riscbnerja ter prečitano pismo obč. odbornika Koželja Andreja, ki je kot železniški uradnik premeščen v Ljubljano. Župan je poročal tudi o prepotrebni kanalizaciji in napeljavi vodovoda na hrib Sv. Jožefa. Na zadnjo interpelacijo g. Roša glede otvorilve nove Oblakove ulice je župan odgovoril, da M znašali stroški 65.000 Din, v proračunu pa je kritja le za 10.000 Din ter bodo zato napravili le pešpot, drugo leto pa ulico. Finančni odbor. Odobri se znesek 500 Din za kritje stroškov spomenika bivšim judenbur-škim vojakom. Za ponovno ocenitev občinskih nepremičnin se izvoli komisi ja : Golograne, ing. Pristovšek, Strenčan, Rihteršič in dr. Skoberne, ki naj to cenitev do 1. 12. izvrši. Za gradnjo delavskega azila v Celju bo sedaj občina za-prouila Borzo debi v Ljubljani za dovoljenje posojila 1 milijon 25 tisoč Din z,a amortizacijsko dobro 25 let. Do 31. L 1936 mora odbor, v katerem so Mihelčič, Prelog, Bitenc, dr. Vor-šič, Golograne, dr. Hodžar, dr. Skoberne, Šubic, Pristovšek in Pibrovec, izvršiti vse priprave in do 20. IL mestnemu svetu poročati, tako da se bo spomladi z delom lahko pričelo. Regulirali so najemnine v mestnih hišah, in sicer so jih znižali onim, ki plačujejo nad 200 Din, za 5%, onim, ki pa plačujejo pod 200 Din mesečne najemnine, pa za 10%. Za stroške proslave rojstnega dne Nj. Vel kralja Petra, kar je vodil Sokol in druga društva, se dovoli Din 1000. Na pripombo g. Roša, da bi bilo potrebno društvom povrniti vse stroške, okrog 2800 Din, je finančni referent odgovoril, da ni kritja v proračunu. Glede napeljave vodovoda na hrib Sv. Jožefa ge sklene, da se izvede v celoti, polovico že v letošnjem letu. Celotni stroški bodo znašali 150.000 Din. Pri vodi se bo pobiralo 1 Din več kakor znaša cena 1 kub. metra v bivši okoliški občini. Za nakup bivšega Rebekovega posestva ob Mariborski cesti je finančno ministrstvo dovolilo nabavo posojila pri mestni hranilnici. Za ta nakup so se izvolili razen župana še Prelog in dr. Hodžar. Gospodarski odsek. V stari gimnaziji se je oddalo stanovanje Končanu Francu za ЗеО Din. Najemnina se je znižala najemnikom v 4 stanovanjih. Zemljišče trgovca Rožiča na koncu Jugoslovanskega kluba, Nezavienega kluba in Narodnega delavnega kluba. Za Narodni klub so se seje udeležili dr. Lovrenčič, dr. Mirko Košič in dr. Pinterevič, za .Jugoslovanski klub Milan Božič, za Jugoslovanski neodvisni klub inž. Voja Djordjevtč. Obravnavali so o politični situaciji kakor tudi o enotnem nastopu narodnih poslancev pri bodočih volitvah v stalne parlamentarne odbore skupščine. Pri seji je bila dosežena popolna enotnost in bodo vsi opozicionalni klubi postavili enotno listo. Sprejemi pri Aei Stanojeviču Beograd, 9. novembra b. V teku današnjega dne je predsednik izvršilnega odbora JRZ g. Ara Stanojevič sprejel več prvakov JRZ in ostal z njimi v daljšem razgovoru. Med ostalimi je sprejel tudi ministra za telesno vzgojo naroda g. Komnenoviča in ministra za šume in rude Jankoviča. Oba ministra »ta ostala pri predsedniku dalj časa v razgovoru. Kersnikove ulice bo kupila občina po Din 25 za kvadr. meter. Občina bo uredila tudi materijalno skladišče tehničnega oddelka pri »Stari kroni«, za kar bodo znašati stroški 11.986 Din. Delo se odda najnižjemu ponudniku. Odbor za občinska podjetja je poročal o namestitvah javnih svetilk. Posestnikom novih hiš na Pohilah ee bo napravila brezplačna napeljava toka, odjemalci pa bodo zato plačevali po 5 Din od kw. ure. Za klavniškega referenta se izvoli nameeto pok. Fr. Rebeusehegga g. Ivan Martinčič. Gradbeni odbor je poročal o predvidenih javnih delih, m sicer nadaljevanje regulacije Suš-nice od Ostrožnega do občinske meje, regulacija Koprivnice na Dobravi in v Lokroveu, razširjenje in ureditev ceste na stari grad, preureditev ceste na hribu Sv. Jožefa in o že imenovani kanalizaciji in napeljavi vodovoda na hrib Sv. Jožefa. Občina naj pokrene akcijo, da bi vse občine ob državni ceeti Št. Ilj—Ljubljana intervenirale pri državni upravi za prispevek popravila in modernizacije te eeste.^ Hiša Hranilnega in posojilnega društva n» Glavnem trgu št. 15 bo dobila kanalizacijo, kar bo stalo 6500 Din. Poteg sedanjih 8 cestnih delavcev se namesti raze» zidarja Dragotina Božiča še 2 nova. Socialni in zdravstveni odbor je podal poročilo o ureditvi kartoteke ubožcev in brezposelnih ter o ustanovitvi socialno zdravstvenega oddelka. Nadalje je poročal o anketi za pomožno akcijo, ki se je vršila pretekli ponedeljek. Poete odbora pomožne akcije bosta vodita magistralni direktor Šubic in mestni tajnik Vltavski. — V kttratorij mestne knjižnice so izvoljeni razen župana še Roš, Lukman, Vltavski, dr. Voršič, Krajnc in dr. Skoberne. V odbor za občinska podjetja »e izvoli nov član Rischuar. , Slučajnosti. Odbornik Holmjee je razpravljal o raznih nedostatkib. ki so se pojavili v Vitanju pri vodovodnih napravah, pri čemer «e dnevno izgubi okrog 400 kub; metrov vode. Odbornik Lukman predlaga, da naj zgledu občine glede znižanja najemnin etedijo =e drugi hišni posestniki. Odbornik šmigovc m.erpehra župana, kaj je s katraniziranjem Vodnikove ulice., in naglasi potrebo, da se hodnik pred meščansko šolo uredi, nakar je župan odgovoril, da je ta postavka v proračunu črtana. K temu pripominjamo, da je letos prejšnji mestni svet sklenil, da se katranizacija kljub črtanju izvrši, BSK : Racing-Club 3:2 (1:2) Pariz, 9. novembra. Današnja nogometna tekma med BSKom. ki se je vrnil iz škotske, in pariškim klubom. Ra-cing, je končala 8 lesno zmago Beograjčanov 1 3:2. dene resolucije, naj se imkoiriiosko zavarovanje zasebnih nameščencev, ki velja za »daj samo za nameščence v Slov eni ii in Dalmaciji, razširi ub. vso državo, je g. minister na podlagi pooblastila finančnega zakon» za 1934/35 in 1935/36 pozval Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, naj sestavi načrt uredbe » razširitvi pokojninskega zavarova»?s »a nameščence vse države in naj zbere, v to sv-' ■> eo«rabne statistične podatke. Volilna pravica mobilnih obrtnikov v Zbornice Beograd, 9. novembra. AA. Med trgovskimi, industrijskimi in obrtniškimi zbornicami so postavili vprašanje ali imajo lastniki obrta brez stalnega poslovnega kraja volilno pravico v zbornicah, če se njihova dovoljenja po § 184. obrtnega zakona «lase samo za eno leto. Ministrstvo za trgovino Ш industrijo je izdalo sklep, da lastniki takih obrtov (krošnjarji) nimajo volilne pravice v zbornicah. Kongres ljudskih univerz Beograd. 9. novembra b. Dane» dopoldne je bi] v veliki Kolaričevi dvorani prvi kongres ljudskih univerz iz vse države. Kongresa so se udeležili delegati iz vseh krajev naše države, kjer delujejo ljudske univerze. Kongresu je predsedoval dr. Aleksander Belič. univ. prof., ki je pozdravil navzoče delegate in očrtal delo kongresa. Zagovarjal je lezo, da bi se izdelal enoten program po skupnih vidikih na veeh ljudskih univerzah v državi, tz.med »loven •kih delegatov je poročal tudi inž. Janko Kukovec iz Maribora. Posamezni delegati so obširno poročati o delovanju ljudskih univerz »a svojih področjih. Poleg tega pa je bilo tudi več predavanj. Kongres «e nadaljuje še ves jutrišnji dan. Zgradarina in nove najemnine Beograd, 9. novembra. A A. Finančni minister Dušan Letica je izdal sklep, itaj se pri odmeri zgradarine za leto 1936 upoštevajo tudi pogodbe o «spremenjenih najemninah do vključno 1. novembra. S tem sklenem finančnega ministra je ustreženo upravičenim zahtevam hišnih lastnikov, ki navajajo dejstvo, da se zakupne cene in vrednost stanovanj in lokalov v mnogih primerih «premene med 16. oktobrom kot dnevom objave poziva k jiredlozHvi prijave za zgradarino do vključno L novembra t. 1. Radi tega smejo davčne uprave pri odmeri zgradarine ■ leto 1936 upoštevati Uidi nove pogodbe in določiti davčno osnovo po najemninski vrednosti stanovanj i» toltalo« na dan 1. novembra t. !.. če se je med tem časom v resnici izvršila »sprememba. lOOIetnica rojstva D. Jenka Beograd, 9. novembra b. Nocojšnja »Pravda« priobčuje članek znanega srbskega publicista Franka Dragotiimvič3 o Davorin» .fenku za stoletnico njegovega rojstva. Kakor smo že poročali bo beograjsko Narodno gledališče proslavilo spomin stoletnice Davorina Jenka o predvajanjem njegove igre »Vračart s petjem. Smrt pravoslavnega vladike Beograd, 9. novembra b. Včeraj je timrl_ v sanatoriju Živkovič pravoslavni škof v Vršcu dr. Geurgij Lelir, eden najuglednejših cerkvenih dostojanstvenikov pravoslavja. Danes dopoldne eo njegovo truplo prepeljali v Vršac, kjer ho jutri ob ogromni udeležbi pravoslavnega klera in prisotnosti patriarha Varšave svečan pogreb. Nakup in prodaja nepremičnin П Preskrba posojil // Nakup in pro-daja hranilnih knjižic in vred’ nostnih papirjev ADAMIČ ALBIN, Ljubljana Tel. 32-86 Gosposvetska 8 Tel. 32-S Sela mestnega sveta v Celiu fSasiepno preda- uanie dr. VI. Murka Ljubljana, 9. novembra. Danes ob 12. uri se je pred izbrano publiko. med katero smo poleg mnogih predstavnikov našega javnega življenja ter kulturnih in znanstvenih ustanov opazili tudi zastopnika naše bratske češkoslovaške republike v Ljubljani g. konzula Minovske-ga. predstavil z uvodnim predavanjem o »modernih oblikah javnega kredita« nas novi privatni docent za finančno pravo g. dr. Vladimir Murko. Mladega znanstvenika, ki je že 6. privatni docent naše juridične fakultete, v tem tednu pa že drugi docent, ki se je predstavil širši publiki z nastopnim predavanjem, je z izbranimi besedami pozdravil dekan juridične fakultete g. dr. Dolenec, ki je izrazil svoje posebno veselje v tem, da more v g. predavatelju pozdraviti sina odličnega univerzitetnega profesorja, znanega slavista na praški univerzi dr. Matije Murka. S polnim poznavanjem materije je nato g. dr. Vladimir Murko posegel s svojim predavanjem v enega izmed najaktualnejših sodobnih problemov — v problem javnega kredita, ki mu sedanje abnormalno gospodarsko stanje v skoro vseh državah na svetu daje še posebno ostrino. Suho, a stvarno je nred nami nanizal vse mogoče oblike javnih kreditov in jih vsaj bežno tudi mi in želimo mlademu znanstveniku še nekaj smernic za nas. Načelno se je pri tem dotaknil tudi državnega posega v narodno gospodarstvo in ga obdelal s finančne plati, tako teoretično kakor praktično. • Za temeljita izvajanja so' ga poslušalci nagradili z zasluženim priznanjem in posebnimi čestitkami. Tem se pridružujemo tudi mi in želimo mlademu znastveniku obilo uspeha na naši univerzi! Priia^eiiji belega šporia I Oglejte si današnjo matinejo, film ve a e le bele opojnosti, športna šala Dr. A. Fan«-*’» ijiilbezegis v sfgegpa Sodelujejo najnoljši smučarji med ijiini Walter Birni i«i Guzii laoisclmer Metinega danes ott 10*30 uri. Enoine cene. Samo Bin 4*50 na vseli piosiorih Kino Sloga Ljubljanski Dvor "Tel. 3730 Fiim se ponosi zaiimjjiLrai v ponedeljek ob 14T5 po istih matinej, cenah Din 4-50 Ц IšSotSeii spor i stražnikom Škofja Loka, 9. novembra. Sinoči okrog 23. je naše mesto razburil nenavaden dogodek. Cigani so tu igrali in je prišlo do spora med ciganskim fantom Nachtigallom In med stražnikom A. žužkom. Natančen potek celotnega dogodka bo utrdila šele preiskava. Po navedbah stražnika žužka ga je baje cigan napadel oziroma se mu je protivil, radi česar se ga je ubranil s pendrekom. Nachtigall je baje imel srčno napako. i‘0 nastopu s stražnikom so fanta prenesli v voz in je bilo njegovo stanje resno. Poklicali so zdravnika, ki mu je dal injekcijo, vendar je Nachtigall vzlic temu čez pol ure, oziroma po drugi verziji, čez dve uri izdihnil. Obdukcija trupla je pokazala, da rane oziroma udarci niso bili neposreden povod fantove smrti,-ampak da ga je zadela kap. Ljudi je dogodek precej razburil in je bilo čuti najrazličnejše komentarje, ker je ljudi javno mnenje najbrže samo enostransko informiralo. I^es/eca gledališkega igralca Maribor, 9. novembra. Včeraj popoldne okrog 13. se je nudil pa-santom na Aleksandrovi cesti razburljiv prizor. Po nesreči se je gledališki igralec Makso Furlan nenadoma znašel pod težkimi kolesi avtobusa, ki vozi iz Maribora v Radgono, šofer je še pravočasno ustavil voz in preprečil težjo nesrečo. Furi an je zadobil le lažje poškodbe. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer upajo, da bo v nekaj dneh Popolnoma okreval. Paradno gledališč® Začetek ob 29. uri , Drama 10. nov., nedelja ob 15. uri: Frak ali Od krojačka do ministra. Izven. Znižane cene, ob 20. uri: Bratomor na Metavi. Izven. Znižane cene. 11. nov., ponedeljek: zaprto. Opera Začetek ob 20. uri 10. nov., nedelja ob 15. uri: Hoffman-hove pripovedke. Gostuje Marjan Rus. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: Mamzelle Nitouche. Izven. Znižane cene. 11. nov., ponedeljek: zaprto. 12. nov., torek: Aida. Red C. Šentjakobsko gledališče Začetek ob 20.15 uri. Nedelja 10. nov.: Škandal pri Bartlettovih v Vzorni soprog). Legalizaeiia splava m debata ¥ „Slovema" Nobeden slovenski list ni najiravil toliko reklame za resolucijo zdravniškega kongresa v Beogradu kakor »Slovenec -. Na uvodnem mestu je z bombastičnim naslovom boljševizma obrnil pozornost vsakega bralca na ta članek, prav tako na članek gosp. dr. Justina, kjer s svojim vprašanjem ne očita zdravniškemu stanu nič več in nič manj kakor »morihie« namene. ti. dr. ,Tus1in smatra splav za umor, ker je mnenja, da se e spojitvijo moške in ženske spolne slanice, »ustvari, novo, živo, življenja zmožno bitje, ki takrat dobi svojo dušo-. Naše kmetice sicer mislijo, da je to malo pozneje krog tretjega meseca, ko se dete oživi, vendar za naš problem to ni odločilno, če tudi menda ni biološke knjige, ki bi ne učila, da sta obe spolni stanici živi tudi pred spojitvijo. Dalje , čitamo: Vseeno jo, če to bitje tudi ne diha, ne'govori, ne misli (in menda tudi ne čuti), »umor« je umor, pa naj bo to umor odraslega bitja, ali splav nerojenega otroka. Neg te de na to, da je plod življenja sposoben šele s sed-.mimi meseci, zveni le čudno to primerjanje »umora« brezčutnega ploda z umorom na prim. mislečega in čutečega človeka v abesinskih puščavah na čaul imperijalizmu. Vsaka mati bo tako primerjan e ogorčeno zavrnila, pa ludi noben primarij, ki je napravil zakonit splav, da reši mater, ne bo priznal očitka, da je »morilec«. Pa tako primerjanje vodi naravnost do absurda, če pomislimo, da je ženska spolna stanica v resnici popolnoma živa in da mora ob vsakem izostanku oplodnje propasti, kar se v ostalem godi miljardam spermijev. Vsako dekle je krivo dvanajstkrat v letu usmrtitve iz nemarnosti. Pa če bi tudi bilo res; da je »umor« umor. s to trditvijo problem splava ni za korak bližnji rešitvi. Triumfalnim- besedam, da so vsa antikoncepcijonelna sredstva nepotrebna, da obrt mazačev in vseh, ki na debelo splavljajo. sedaj odpadejo odkar poznamo Ogino-Knausovo teorijo ф? smemo zaupati. Nekaj pa vsi pristaši legalizacije splava v izvajanjih odličnega katoliškega zdravnika navdušeno pozdravljajo, lo je priznanje potrebe, regulacije porodov. Torej v .ciljih smo si. vsi edini, na koncu pa se bomo zedinili tudi v sredstvih. Kajti vsi zdravniki in prav vse ženske zagovornice odprave pogubnega § 171 želijo preko kvalificiranejšega eplava v bolnišnicah priti do boljših metod regulacije. - Z legalizacijo naj se reši tisočem ženam življenje z Ogino-Knausovo metodo, ki jo gosp. dr. Justin upravičeno, satno morda malo pretirano hvali in z drugimi metodami bomo splav napravili sploh nepotreben. Ce torej g. dr. Justin in z njim drugi katoliški zdravniki iskreno hočejo boj proli splavu na tej moralnejši podlagi,' sledi iz tega nujno, ■ da morajo podpreti naš boj za posvetovalnice v spolnih zadevah, ki j ili brezplačno vodijo zdrav- niki, kjer bo vsaka žena spoznala Ogino-Krau-sovo teorijo in druge pripomočke. Ta sijajni predlog, ki čisto logično sledi iz izvajanj g. dr. Justina, je bil že realiziran v Nemčiji pod vodstvom dr. Hirschfelda, znanega seksuologa, le žal da je vse to uničil ivitlerizem. Tudi pri nas že dolgo zahtevajo napredne žene poleg zaščite mater in dece in poleg legalizacije splava tudi posvetovalnice, kjer bi zvedelo to, kar obžaluje g. dr. Justin, da tako malo poznajo. Danes se namreč tudi te profilakse lahko poslužujejo samo bogate, katerim tako sijajno služi* splav iz »zdravstvene indikacijev. Upam, da bo tudi g. dr. Justin izvajal iz svojega članka potrebne konsekvence in se priključil aktivni borbi proti splavu. Dokler tega cilja ne dosežemo, pa še tudi pozneje, žal moramo računati s splavom. Tako računa z njim tudi kijevski kongres, ki ga seve hoče nadomestiti z boljšim t. j. s profilakso, iz česar pa absolutno ne sledi, da hoče kakor piše »Slovenec« v obupni nevednosti nazaj k paragrafu, to se pravi k tajnemu splavu, kakor se vrši v Nemčiji in diugod s strašnimi posledicami. Omenjeni kongres je formuliral dobesedno svoje stališče tako: Največje zlo je iz medicinskega stališča tajni, mazaški splav, tudi zlo, če ludi manjše, je legalni splav, tega se pobija s profilakso nosečnosti, to zopet pa s takimi social-no-ekonomskimi merami, da bi bilo vsaki materi možno roditi deco, kolikor bo želela. — Splošno je znano, da je v Sovjetski Uniji uaj-večji prirastek prebivalstva v Evropi, _ splavov pa je razmeroma manj ko v Nemčiji. Če pravi člankar, da -so v Ukrajini napravili v enem letu 140.000 abortusov in ravno toliko žen za invalide, je to preveč na debelo namazano, da bi vsak lajik ne. vedel, da bi pri tolikih invalidih moralo tudi na deset tisoče žen umreti, kar pa se pri zdravnikih le izredno redko zgodi. Tako tendencijozno pisanje vzame članku vso resnost in doseže obratno kot želi. Pred par dnevi, sep «je bavilo svetovno - časopisje s statistiko Društva narodov, da od 2000 milijonov ljudi na svetu komaj -500 milijonov poseduje toliko, da -se. do. sitega nahranijo. In pri taki ugotovitvi govoriti o »sproščenem uživanju kot vzroku splavov, ni to krivično in tudi jako neokusno? Zato moramo tembolj pozdraviti predlog v istem »Slovencu» g. dr. Justina, ki uvideva v obupnih razmerah velike krize (kapitalizma) potrebo po regulaciji ^ porodov in ki smatra videč izhod v relativno dobri, če tudi ne popolnoma zanesljivi Knau-sovi metodi, da se mora tudi izsledke ■seksualne znanosti staviti v službo vsega ljudstva. Tako upam in želim, da bi tudi iz negativne kritike zdravniškega kongresa s strani katoliških zdravnikov. zrastlo enotno hotenje za modernejšo rešitvijo vprašanja splava. Dr. Potrč Jože. Pred združitvijo vseh dobro volitev v enotno zvezo Danes, v nedeljo dne 10. t. m. se zberejo v Trbovljah zastopniki vseh onih naših bojnih organizacij, katerih člani so se med vojno in po vojni borili za svobodo našega naroda in za osvoboditev severnih krajev Jugoslavije. Namen tega važnega sestanka jè, dà se proučijo možnosti za združitev vseh. sorodnih si borbenih pokretov v enotno zvezo, ki hi zbrala .pod svojim okriljem tudi še ostale številne, borce v južnih banovinah naše države, .ki so se po preobratu ramo ob rami.s tovariši Slovenci in Hrvati borili za osvoboditev severnih krajev Jugoslavije, . Za konferenco, ki bo danes ob deveti uri dopoldne v posebni eo.bi gostilne. Volker v Trbovljah, vlada v organizacijah, pa tudi med ostalimi borci. največje zanimanje, kar dokazuje dejstvo, da so prijavile vse organizacije za konferenco številne delegacije, : prav. tako pa bo poslal . na. konferenco, zastopnike tudi Savez rahlih dobrovoljaca .kraljevine Jugoslavije. Je mnogo perečih problemov socijalnega, gospodarskega pa tudi narodno-obrambnega značaja, ki globoko zadevajo interese d ob rov oljskih organizacij in njih člane in katere bodo mogli postopoma in z uspehom rešiti' le, če bodo tesno združeni v enotni organizacijski fronti vsi borci Slovenci, Hrvati, kakor Srbi. Zlasti v socialnem pogledu bo ta nova zveza združenih pokretov lahko storila mnogo za svoje članstvo koristnega, saj so doslej, zaman čakali mnogi v severnih obrambnih bojih* zaslužni borci v revščini in pomanjkanju, da bi jim bilo pomagano baš z one strani, za katerih ideale so se po preobratu s toliko požrtvovalnostjo in hrabrostjo borili, tvegajoč pri tem svoja mlada življenja, pa tudi boljšo eksistenco, ki bi si-jo lahko takoj ob prevratu še ustvarili. Zato želimo akciji za združitev vseh naših severnih borcev in konferenci, ki bo v ta namen danes v Trbovljah, res uspeha. Svečanost v Monakovetn (Od našega posebnega poročevalca.) München, 9. novembra. Eden izmed največjih državnih praznikov nove Nemčije in naj večji praznik Monakovega je minil. 9. novembra 1923 se je pričela doba vrenja in priprav za prihod Hitlerja. Ta dan se je skupina navdušenih pristašev novih idej s Hitlerjem na čelu uprla bavarski socialistični vladi. Upor se je končal s porazom. Hitler in Goring. sta zbežala, a na uionakovskih ulicah je obležalo 16 mftvih. To pa je bil začetek novih podvigov in uporov, dokler ni dobila na-cionalno-socialistična stranka večine in s tem oblasti v svoje roke. Letos je preteklo dvanajst let od tega dne. Leto za letom so hitlerjevci obhajali ta njihov pomemben dan, a letos še s posebnim pompom radi tega, ker so prenesli zemske ostanke padi ili v »Hram slave«. Že ves teden so se vršile priprave za proslavo tega dne. V petek je bilo vse mesto okrašeno z zastavami na pol droga. Tramvaji, avtobusi, kolesa, vse ima rdeče zastave s kljukastim križem. Tu pa tam je videti hiše brez zastav. To so poslopja, kjer stanujejo Židje, ki ne sinejo razobešati nacionalnega znaka Nemčije. Po ulicah so prihajali e kolodvora oddelki za oddelki SS in SA čet iz cele Nemčije. Ulice, po katerih so se vršile novemberske hitite leta 1923, so okrašene na poseben način. Od stebra na steber so visele rdeče zastave s kljukastim križem in z znamenjem zmage — tri kljukaste črte. Na predvečer historičnega dne je zažarelo po imenovanih ulicah 225 žrtvi-nikev - :n na vsakem je bilo ime ene izmed žrtev, Iti je padm v teku let za idejo Kljukastega križa. Pod žrtvenikom pa je z zlatimi črkami napis: »In vendar smo zmagali!« Zvečer se je pričel pomikati proti mestu iz treh mem altovski h pokopališč, kjer so ležali padli, ogromen sprevod. Pred univerzo so se4 vsi trije sprevodi združili. Za krstami je. korakalo.. deséttieoFe SS i ii SA oddelko v z m rtvaškimi glavami na čepicah: Za njimi je šlo na tisoče zastavonoš. Točno ob polnoči cb svitu reflektorjev je prišel" pred »Hram slave« Hitler. Množica ga je fanatično pozdravljala. Godba je zaigrala žalno koračnico. Krste padlih pa so bile položene k večnemu počitku. Že včeraj dopoldne je Hitler napravil izlet po mestu. Danes pa si je še ogledal nekatere nove stavbe, Id se grade v sredini mesta. Proti večeru so je odpeljal z aeroplanom. Vino sta kradla V klet posestnika Jerneja Likovca v Trčovi pri Sv. Petru sta v petek ponoči vlomila zakonca Franc in Marija Z. S seboj sta prinesla večjo posodo in sta si jo napolnila z vinom. Tako sta oškodovala posestnika za 25 litrov vina. Drugi dan zjutraj sta hotela v Mariboru vino prodati, vendar ju je še pravočasno zapazilo oko postave. Košaški orožniki so zakonca aretirali in ju po zaslišanju izročili sodišču. 5000 Hudi umira »Newyork Hercdd Tribune« poroča iz Mail a vue v Nikaragui, da živi 5000 članov nekega indijanskega plemena, ki mu je poletna povodenj popolnoma uničila žetev, zdaj izključno samo od banan. Pred kratkim pa je zmanjkalo tudi banan, ker so viharji izruvali drevesa. Tako je temu prebivalstvu ostalo banan le še za 48 ur. Ameriško poslaništvo je sporočilo v Washington, da je njih položaj skrajno kritičen. Čitajte in razširjajte »Glas naroda«! TVORNICA UKORI IS Maš pravi domači izdelek! Ob 100 letnici rojstva skladatelja Davorina lenka Ljubljana, 9. novembra; Danes mineva 100 let izza rojstva skladatelja Davorina Jenka, ki ga po budnici »Naprej zastava slave« pozna pač vsak Slovenec. Davorin Jenko je bil rojen v Dvorjah pri Cerkljah na Gorenjskem. Kot glasbenik je bil vsestranski in plodovit. Njegova dela imajo v sebi še danes mnogo življenjske silo in svežine. Velik del svojega življenja je preživel v Pančevu in zlasti v Beogradu. Njegova je tudi uglasbitev naše državne himne »Bože pravde«. Srbi so slovenskega skladatelja tako visoko cenili, da so ga izvolili celo za člana kr. skrbsks akademije. Glasbena Matica je 1. 1931. skladatelju postavila spominsko 'ploščo na njegovem rojstnem domu, jutri pa bo odkrit spominski steber, ki ga je na prošnjo Glasbene Matice dala posta* viti velikemu pokojniku ob 100 letnici njegovega rojstva ljubljanska mestna občina v Kolodvorski ulici 11, pred hišo, kjer je Davorin Jenko na veke zatisnil oči. KINO UNION TELEFON ŠTEV. 22-21 Danes ob 10.30 uri Mladinska matineja s pravljičnim filmom JANKO IN METKA Vsi sedeži po Din 4'50 Danes ob 15., 17., 19. in 21. uri Tako je končala ljubezen... Nepozabni zgodovinski film o veliki ljubezni Paula Wessely — princesa Marija Luiza Gustav Gründgens, knez Metternich Predprodaja vstopnic od 11. do 12.30 in od 15. ure dalje. тшишшвшившшшашшшшвшшшит Kranj V7 JUDENBURG k odkritju in blagoslovitvi spomenika žrtvam svetovne vojne pripadnikom bivšega 17. pešpolka bo vozil avtobus v nedeljo 10. novembra ob 2. zjutraj izpred hotela »Stara pošta«, Prihod v Judenburg ob 8., povratek istega dne ob 15. Prijave sprejema do 6. novembra gosp. Itangus, juvelin Cena vožnji 150 dinarjev. Marmornata žara, ki jo je podaril ljubljan ski kamnosek Kunovar za grobnico slov vojakov v Judenburgu Dnevni dogodki X Nacionalna ura. Danes v nedeljo ob 19.30 bo predaval profesor dr. Stanko Filipovič o »Važnosti turizma za Jadran«. — Jutri v ponedeljek bo pa predaval književnik Fibe Miličić o »Obisku v Dubrovniku«:. Obakrat prenos iz Beograda. X Konzulat češkoslovaške republike v Ljubljani opozarja vse češkoslovaške državljane na področju Dravske banovine na pravilnik za uporabo uredbe o zaposlovanju tujih državljanov (Službeni list z dne 16. oktobra 1935) in poziva vse čsl. državljane, stalno ali začasno tukaj zaposlene, naj se ravnajo po tem pravilniku in takoj storijo vse potrebne korake zaradi zamenjave dosedanjega dovoljenja za zaposlitev (izkaznice o poklicu); odnosno izposlovanja le-te. Potrebne formularje in navodila dobite pri občnem upravnem oblastvu prve stopnje. * Hišne posestnike vnovič opozarjamo, da morajo vložiti prijave dohodkov od zgradb za davčno leto 1936. najkasneje do 14. nov. 1935, sicer se jim mora predpisati davčna kazen po čl. 137. zakona o neposrednih davkih. Avtomobile in motorna kolesa sprejmem v garažo z vso oskrbo proli nizkemu mesečnemu pavšalu. Garaže in mehanična delavnica Ivan Kopač, Liubllana Frankopanska 21 (tovarna Jugoslèyr), telefon štev. 27-75 X Razpis. Ker poteče aprila meseca 1. 1936. Pečnikar, avtoprometni družbi z o. z. v Sv. Jakobu ob Savi izdano dovolilo za izvrševanje, obrta 'rednega1 prevažaiija oseb z motornimi vozili na progi Ljubljana-^Sušak, .se vsi "interes-, senti ' za " enako ' dovolilo vabijo, da vlože do 20.-t. ril. zadevne prošnje v smislu § 95. obrtnega žakoiia pri pristojnem 'občnem upravnem oblastvu prve stopnje in radi nujnosti o tem neposredno obvestijo kr. bansko upravo, oddelek VIII. v Ljubljani. Kr. banska uprava Dravske banovine. najavljeno za ponedeljek ob 20. na magistratu, se ne bo vršilo. * Ljudska univerja v Ljubljani prične s svojimi rednimi predavanji 11. t. m. Prvi bo predaval univ. prof. ing. arh. Vurnik Ivan: O sodobnih težnjah v arhitekturi s posebnim ozirom na Ljubljano. Ta predavanja bodo v Delavski zbornici ob 20. uri, so brezplačna in vsakomur dostopna. — Učni tečaj nemškega jezika se prične na Ljudski univerzi v torek 12. t. m. — Prijavljen« se naj zbero ta dan ob 20. uri na drž. trgovski akademiji v Ljubljani, Blehveis-sova cesta. Prijave za učne tečaje italijanskega in francoskega jezika sprejema Ljudska univerza, Gosposka ulica 15, do vključno 14. t. m. »FOTOTEHN1KA« D. Z O. Z. LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA 9 kupuje, prodaja, zamenjava in sprejema v komisijsko prodajo, rabljene fotoaparate in vse potrebščine. Najcenejša fototrgovina in strokovna delavnica za amaterska dela. * Revija prvovrstnih igralcev je brezdvonia film, ki ga te dni predvaja kino Union »Tako je končala ljubezen...« V njem nas s svojo globoko in naravnost tragično ganljivo igro očaraj e Paula Wessely. * Danes dve lepi matineji v kinu Union in Sloga. Uprava kina Union je nedvomno ugodila mnogoštevilnim željam, ko je postavila na , program današnje matineje lepo filmsko prav-I Ijico »Janko in Metka«. Znana pravljica bo našim malčkom pa tudi odraslim nudila mnogo presrčnega veselja. Vstopnice k matineji so izredno znižane ter enotne in znaša cena le Din 4‘50 za vse sedeže. — V kinu Sloga pa bodo našli prijatelji belega športa svoje veselje s filmom Ljubezen v snegu, kot uvod v zimsko športno sezono. Tudi v kinu Sloga so cene za matinejo znižane ter znašajo Din 4"50 za ■ vse sedeže. Obe matineji, tako v kinu Union in Sloga, se začneta ob 10.30. Volitve za jesen ----------------- LUTZ * V Šentjakobskem gledališču ponove drevi ob 20.15 izvrstno Hopwoodovo veseloigro »Škandal< pri Bartlettovih« (Vzorni soprog). Predprodaja vstopnic od 10—12 in od 15—17 ter 1 uro pred predstavo. Kapital v zimi ------——=0- Lutz X Kip blagopokojnoga kralja Aleksandra, odlično delo našega akadenfSkega kiparja Nika Pirnata je kupila kralj, banska uprava Dravske banovine ter ga dala na razpolago ljubljanski univerzi, ki je postavila podobo svojega visokega protektorja v avlo — zazdaj le na provizoričen podstavek. Ko bo stala prekrasna umetnina na dokončnem podstavku, bo seveda prišla njena lepota še mnogo bolj do veljave. Posebej je treba poudariti, da je kip vlil v bron naš domači livar France Mostar v Galjevici; s tem doslej menda največjim delom je dokazal, da je kos tudi najtežavnejšim nalogam. Kip je torej popolnoma naše domače delo. Hiiaii Mii JÉ Mo. LMaoo, Milieu tesla 36 Elegantne moške ženske in športne čevlje dobite le pri Na željo se izdeluje tudi po meri Kino »Dom« v Sokolskem domu v Novem mestu bo predvajal danes (v nedeljo) ob 15, 18 in 20.15 zvočni film »Vesela naslednica«. V glavni vlogi: Anny Ondra. Predigra: Para-mountpv zvočni tednik. X Lastni interes vsakega bolnika, ki se želi iznebiti naduhe, pljučnih in drugih sorodnih bolezni, zahteva, da se oltoristi s ponudbo že več let obstoječe veleugledne tvrdke Puhlmann & Co., Berlin 610, Miiggclstrasse 25, 25 a in brezplačno ter poštnine prosto naroči poučno brošuro s slikami. Glej tudi oglas! X Blasnikova »Velika Pratika« za. leto 1936. je izšla in se dobiva pri založniku, tiskarni J. Blasnika nasi., Ljubljana, Breg 10 in v vseh večjih trgovinah. Ta naš najstarejši slovenski ljudski koledar je res praktičen in zanimiv. — Zato ga hoče imeti leto za letom vsaka slovenska družina. Letos mu j è dodana še večbarvna reprodukcija lepe slike »Poklon Modrih«. X ŠTTAR & SVETEK - Štampiljke in etikete — tiraverstvo — sedaj na Marijinem trgu štev.. 8. Telefon 33-87 Liane Haid in Adolf Wohlbrück v ljubki opereti NE BOJ SE LJUBEZNI Za kratek čas in smeh skrbita Theo Lingen in R. A. Roberts. V dopolnilo Paramountov zvočni tednik. Predstave v nedeljo ob 3., 5., 7., 9., v ponedeljek ob 7. in 9. V nedeljo ob 11. za ceno Din 3'—, za otroke Din 2*50 film: MILIJONARJEVA PRIJATELJICA. Pride opereta: ŽENA, KI VE KAJ HOČE Ljubljana DNEVNA PRATIKA Nedelja: 10. novembra. Katoličani: 22. po-bink. Andrej. — Pravoslavju : 28. oktobra. Me. Tereiieije. DEŽURNE LEKARNE Dr. Kmet, Tyrseva cesta 41; Trnkozcv, ded., Mestni trg 4; listar, Šelenburgova ulica 7. * • Mirovna manifestacija Jug. ženske zveze v ponedeljek zvečer je po odloku banske uprave odpovedana. — Zlmruvanje Jug. ženske zveze. Popravila vsakovrstnih isr L. Magušar, urar. Uovi trg 5 Za popravila na dom pišite dopisnico. Postrežba točna! Cene nizke! * Upokojenec nam piše. Upokojenci so pričakovali, da jim bodo pokojniné po občutljivem znižanju pravočasno nakazane. A temu žal ni tako. Danes že štejemo 9. novembra in za pokojnino še ni nakaznice, dasiravno bi denar krvavo potrebovali za kurivo, toplo obleko itd. A ko nimajo zaupanja pri raznih dobaviteljih, si ne bodo mogli nabaviti teh najnujnejših potrebščin. Reveži bodo prenašali mraz in drugo pomanjkanje. * Poskusen samomor. Včeraj dopoldne ob 10. je bila reševalna postaja poklicana v 3. nadstropje št. 12 v Slomškovi ulici. Našla je one-sveščenega bančnega uradnika Frana T., ki je že dolgo časa brez službe. V bolnici so ugotovili, da je vzel veronal in so takoj vse storili, da mu rešijo življenje in zdravega vrnejo obupani soprogi. Do večera ga še ni bilo mogoče obuditi k zavesti. V Ljubljani je novica zbudila splošno sočutje s splošno znanim mladim možem, ki je gotovo zaradi brezposelnosti in skrbi v depresiji posegel po veronalu. Čistilnica - pralnica, svetfoiikainica CUCEK Kolodvorska ul. 23 čisti damske in moške obleke po znatno nizkih cenah. ;is uiuiodez ui fujio * Najboljša veseloigra letošnjo dramske sezone je prav gotovo »Frak« ali kakor se še imenuje »Od krojačka do ministra«. Predstava je v nedeljo 10. t. m. ob 15. uri po znižanih cenah. — »Brotomor na Metavi« ponovno vprizore v nedeljo 10. t. m. zvečer. Delo je imelo na premieri jako lep uspeh. Veljajo znižane cene. * Basist Marjan Rus gostuje v nedeljo 10. novembra v »Hoffmannpvih pripovedkah«. Predstava je ob 15. uri in veljajo znižane operne cene. — Pri nedeljski večerni vprizoritvi operete »Mamzelle Nitouche« poje vlogo Denize Smerkoljeva. Vsa ostal zasedba kakor običajno. Veljajo znižane cene od 30 Din navzdol. * Ekskurzija »Zveze gospodinj«. Agilno društvo Zveza gospodinj« bo priredilo v četrtek 14. t. m. za svoje članice ekskurzijo v »Pitali-šče za perutnino Kmetijske družbe v Ljubljani«, Poljane pri Št. Vidu nad Ljubljano. Zbirališče točno ob pol 15. pri tovarni Štora pri Dravljah. Udeleženke se pripeljejo s tramvajem, ki vozi v Št. Vid, do tovarne, kjer jih bo čakal družbeni zastopnik. * Dobro hrano po zelo nizki ceni dobite v Novi ljudski kuhinji, Vošnjakova ulica štev. 4. MODNI SALON DOLMAN LJUBLJANA — DVORNI TRG 3. (Prelogova hiša) izdeluje DAMSKE KROJE po meri iz najnovejših žurnalov. Istotam tudi informacije za. izgotovite v obleke. * Javen Martinov večer radijske postaje. — Tudi tisti, ki nimajo radijskega aparata ali detektorja, bodo lahko poslušali vesel Martinov večer, ki ga bo priredila Radiofonska oddajna postaja dne 10. t. m. ob 20.15 uri. Ta sicer za oddajo namenjen spored bo namreč javno izvajan, in sicer v dvorani Trgovskega doma na Gregorčičevi ulici. Nastopali bodo poznani in priznani sotrudniki v sporedih naše postaje, kakor : radijski orkester, kmečki trio, kvartet »Hmtadra«, pevski kvartet »Fantje na vasi«, gospod Danilo Bučar in g. Viktor Pirnat. Vstopanje v dvorano bo možno samo do 20.12 ure. Ali so pljučne bolezni ozdravljive? To nad vse važno vprašanje zanima naravno vse, ki bolehajo na astmi, katarju na pljučih, zastarelem kašlju, zasluzenju, dolgotrajni hripavosti in hripi, pa doslej niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobe od nas popolnoma brezplačno knjigo s slikami, izpod peresa gosp. dr. med. Guttmanna, bivšega šef-zdravnika v zavodu za finzen-kuro, o temi »Ali so pljučne bolezni ozdravljive?« Da omogočimo vsakemu takemu bolniku, da spozna vrsto svoje bolezni, smo se odločili v interesu splošnega blagra, odposlati to knjigo na zahtevo popolnoma zaston j in poštnine prosto. Napisati je samo dopisnico (frankirano z Din 1'75) in jo odposlati na PUHÜ.MÄNN a Co., BERLIN 610 Müggslstrasse Nr. 25-25 a Odobreno od ministrstva socialne politike, san. odelenje S. br. 2416 od 12. XII. 1933 ‘ 1 v? mm m s na kar posetnike posebno opozarjamo. Predprodaja vstopnic bo isti večer od 19. ure dalje v Trgovskem domu. Sedeži po Din 6"—, stojišča po Din 3"—. FINE RIMSKE SUKNJE ..«-»■.iS- lastnega izdelka priporoča po zelo nizkih cenah. A, KUNC IzjuMJsaiia, Oösposlca *aL * Pri koncertnem sporedu, ki se bo vršil ob priliki' SOletmce• Giril-MetodOVe družbe- pod visoki m pokroviteljstvom Nj. Vis. kraljeviča Andreja, sodelujeta med drugimi primadona ljubljanske opere ga. Gjunrieriac-Gavella in prvak slovenskih pevskih umetnikov g. ravn. J. Betetto. Častno predsedstvo tega večera so sprejeli g. ban dr. Natlačen, g. divizijonar Nedeij-kovič, g- župan dr. Ravnihar, g, rektor prof. dr. Samec, prvomestnik GiviЛ g", ing. Mačkovšek in .člana uštanovnika CM D' g. min. I. Hribar in Tojnp Zupan, Koncertu sledj Slavnostni akademski pleš, n r va in najodličnejša letošnja družabna prireditev. Prireditelji, Akademska podružnica CM D, so za ta večer 16. t. m. na Taboru razposlali vabila. Reklamacije na Družbo sv. Cirila. in Metoda, Beethovnova 2. Telefon 3037. ŽJe». gzzaseli 1Ш. m©vemZ?2P6r zepei Maribor Д Narodno gledališče. Nedelja, 10. novembra ob 20. uri: »Beneška noč«. Ponedeljek, 11. novembra : Zaprto. Д Naj bo srečno! Danes sta se v Mariboru poročila profesor Lojze Bizjak in gospodična Vida Lokar iz Ajdovščine. — Pred oltar sta stopila tudi trgovec Leo Biidefeblt in gdč. Marjeta Kozelek. Д Nov klub. V torek 12. t. m. bo ob 20. uri v hotelu »Orel« ustanovni sestanek Kluba diplomiranih komercijalcev in ekonomistov. Д Shod stanovanjskih najemnikov bo dali es dopoldne ob pol 11. uri na verandi pivovarne Union. Dnevni red: pretirane najemnine. Д Božičnica upokojencev. Društvo jugoslovanskih državnih in samoupravnih upokojencev bo za božič obdarovalo nekatere najbednejše člane, predvsem take, ki so že najmanj 1 leto člani društva in ki doslej še niso bili obdarovani. Reflektanti naj svoje prošnje predlože do 20. t. m, na posebnih obrazcih; ki jih dobe v tajništvu, Vrbanova ul. 59 dopoldne Öd '10. do 11. Д Odbor za počastitev spbmiifa blagopokojnoga viteškega kralia Aleksandra I. Zedinite-Ija naznanja javnosti, da se nahaja njegova pisarna na mestnem poglavarstvu soba. 6 a. Д »Svoji k svojim« — v praksi. V Mariboru imamo slovenske obrtnike vseh panog, ki se morajo boriti z velikimi težkočami za obstanek. Na eni strani imajo močno konkurenco v sta- Eleoantiii kroj „Elegance“, Maribor, Meljska c. 2 Vek. Terzer Pravkar dospela nova pošiljka originalnega angleškega sukna. Brezobvezen ogled rejših obrtnikih, ki so večinoma vzgojeni v strogo nemškem duhu in ki so bili svojčas naseljeni po nemško nacijonalnih društvih in so bili deležni velikih podpor. Žalostno pa je, da imajo ludi še danes prednost prav oni obrtniki, ki so se najaktivneje udeleževali leta 1919. akcije proti Jugoslaviji. Tako so bila v zadnjem času oddana dela pri stavbah delodajalcem, o katerih nam je znano, da so med prvimi narodnjaki«, izključno nemškim obrtnikom. Če se to strinja z akcijo »Svoji k svojim«, naj premišljujejo tisti, ki se ne zavedajo, da je treba tudi z dejanji dokazati svojo narodnost. Д У nedeljo zvečer : »Beneška noč«. Opereto je uglasbil slavni J. Strauss, čigar muzikalna dela so si osvojila ves kulturni svet. Dejanje se godi v Benetkah ter nudi mnogo neprisiljene zabave. Д Svinjski sejem. Na svinjski sejem 8. t. m. je bilo pripeljanih 338 svinj, kupčija pa je bila bolj slaba in je bilo prodanih samo 128 komadov. Cene so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari prašiči komad 40 do 50 dinarjev, 7 do 9 tednov 60 do 80, 3 do 4 mesece 120 do 160. 5 do 7 mesecev 250 do 260, 8 do 12 mesecev 300 do 360, 1 leto stari 480 do 600 dinarjev. Kilogram žive teže je beležil ceno 4'50 do 5'50, mrtve teže pa 7'50 do 10 dinarjev. Д Napadi brez konca. Na cesti pri Sv. Andražu v Halozah je v temi še neizsledeni storilec napadel 391etnega delavca Franc- Peršaka in mu z vilami prizadejal težke poškodbe na levi roki. — 351etnega delavca Ferda Krambergerja pa je nekdo v okolici mesta počakal v zasedi in ga s krampom udaril po glavi. Oh n se zdravita vbolnici. моамо kroirštvo za mme ih gospod. IÄKÖB SMEHÄIf Borštnikov frtt 1 Točna in hitra postrežba. — Cene solidne. Д Borza dela išče za takojšen nastop tekstilnega mojstra za .svilo. Podrobne informacije v pisarni, Gregorčičeva ul. Д Tajinstven strel. Včeraj zvečer okoli 19. ure je magistralna uradnica Klementina Kotnikova, ki stanuje v Popovičevi -dici 13 čula strel h: samokresa in žvenket šipe. Pohitela je takoj v drugo sobo in ugotovila, da ji je nekdo prestrelil šipe na oknu. Policija poizveduje za storilcem. luieìe, lire, zlatnine ih srebrnine, največja zaloga in najcenejše pri juvelirju ißS. EBEEE, LiÉlians, Mestni trg štev. 17 Д S smrtjo so mu grozili. Pri hlapcu K ir hi; ševe gostilne v Vetrinjski ulici so Se SnOCl zglasili trije krošnjarji in zahtevali, da jim dovoli prenočevati v hlevu. Ko pa jim tega ni dovolil, so potegnili iz žepov nože in mu pričeli groziti, da ga bodo zaklali. Hlanec je pred njimi zbežal in javil dogodek policiji, ki je vse tri nasilneže aretirala in jih spravila v hote' »Graf', kjer so prenočevali. Д Sobotni trg. Zaradi ugodnega vremena je bil danes trg posebno dobro založen z zelenjavo. Kmetje so pripeljali 75 voz krompirja, zeljnatih glav. čebule in druge zelenjave, 12 voz jabolk, hrušk in grozdja. V splošnem so cene živilom precej poskočile. Din 120 „ 145 „ !*5 ČEVLJI Moški črn box, visoki . Moški semiš- lak, pole. . Moški moderni, sportski, pole. dvojni podplat . — , Ženski moderni od Din 155 do 170 Ženski navadni od Din 65 do HO Copate za dom Din 45. 35, 30, 25 Velika-izbira ostalih vrst po ugodni ceni. Ogled v novi izložbi ..Prodajalna čevljev" Kolodvorska ulica 11 popreje „pri Pollaku“, Dunajska testa 23_ _l Д Kino Union. Danes najpopularnejša opereta »Ptičar«, pravi ljudski komad Karla Zel-lerja. Film, poln zabave, smeha, ljubezni, glasbe, pet ja in plesa. Glavne vloge : Lil Dagower, Wolf Àlbach-Retty in Marija Àndergast. Д Krznarstvo, Železnik, Maribor, Kopališki! ulica; se priporoča. Д Grajski kino. Danes najnovejši film Gre te Garbo Pisani pajčolan«. Nov triumf nesmrtne, oboževane švedske umetnice. Danes ob 11. uri dop. po globoko znižanih cenah senzacijo-nalen cowboyski film z divjega za nada »Prst usode«. Celie □ Po švicarskih Alpah bo naslov predavanja, ki ga bo jutri ob 20. imel v risalnici deške meščanske šole prof. dr. Brežnik iz Ljubljane. S tem bo ljudsko vseučilišče otvorilo svoja redna predavanja. □ Martinov večer društva jugosl. obrtnikov bo nocoj ob 20. uri v restavraciji Narodni doni. □ Gradnjo delavskega doma je na zadnji seji sklenil celjski mestni svet, ko dobi dovoljenje za posojilo 1 milijon 25 tisoč Din. V de lavsem domu bi imeli prenočišče brezposeln moški in ženske, nameščena bi bito ekspozitura Borze dela, javna kopalnica itd. če se bo te uresničilo, bomo prav veseli. Hato! danes vsi na ftlactinov vecce! Postreženi bodete s pečenimi purami in _ goskami, prašičkom na ražnju, čevabčiči, ražnjiči, domačimi krvavicami in drugimi specija-litetarai. Da pa ne boste žejni pri vseh teh dobrotah, se točijo prvovrstna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. Se priporoča krčma pri „Ivanu" Aleksandrova casta 5 Ptuj Na stanovanju ga je okradel. Pri nekem krojaču v Budini se je zbrala družba vaščanov. Ko je vsa družba odšla razen enega gosta, mu je ta, ko je mojster zadremal, izmaknil iz žepa listnico z 200 Din in izginil. Tedenska reševalna in gasilska služba. Od 10. do 17. t. m. opravljajo gasilsko službo vodnik Vauda Ignac, rojnik Vaupotič Konrad, gasilci Šilc Vilko, Žaler Ferdo, Ratesnojnik Ivan, Pevec Avgust in Spanrig .lože. Reševalno službo pa šofer Širec Franjo, rojnik Kmetec Jože ter gasilca Kuhar Anton in Somer Konrad. Osem ran mu je zadal. Kosec Maks, 23-1 et-ni hlapec iz Hlaponcev, je šel v torek obiskat svojega nezakonskega otroka v Juršince. Ko pa 'se je vračal zvečer proti domu, ga je radi starega sovraštva napadel neki R. A. iz Jur-fo'neev in mu zadal 8 ran, in sicer 5 na glavi, ter mu prerezal levo ulto, nos, nevaren sunek mu je pa zadal ravno pod oko in je le prav malo manjkalo, da mu ga ni razlil. Neznano kam je izginil. Šileč Vilko, 23 letni trgovski pomočnik pri Milku Senčarju v Ptuju, ee je odpeljal v četrlek zjutraj s kolesom v Ormož, kjer je ime) neki služben opravek pri ereskem sodišču in je imel uredili tudi neke poete v Veliki Nedelji. Ugotovili pa so, da ni prispel niti v Ormož niti v Veliko Nedeljo in «e tudi domov še ni povrnil. Zato obstoja sum, da se mu je pripetila kaka nesreča ali pa ga Ve kdo napadel. Slovenigradec Padle junake smo počastili tudi letos. Orobovi so bili najskrbneje okrašeni, sredi grobov pa je bil lep venec v obliki granate In z napisom »Slava junakom!« vse iz belih in rdečih krizantem. Delo je umetniško dovršila, kakor vsako leto, ga. Kopačeva, •opr. šol. upr. Pevci so pa zapeli večno lepo ganljivo »Oj Doberdob«. Smrtna kosa. V tukajšni bolnici sta umrla Jeromel Ivan, dninar iz Straž pri Mislinju, 28 L, in Zbičajnik Marija, žena kočarja iz Sp. Doliča, 44 1. — N. p. v m.! Nesreča po neprevidnosti. Ledin jak Mariji, ženi žagarja iz Kota pri Prevaljah, je pred hišo spodrsnilo in si je zlomila desno roko. Zvočni kino igra v nedeljo: »Tunel« po Istoimenskem romanu. Atovo mesto Novomeška gimnazija je dobila novega učitelja petja prof. Ivanca, ki je te dni nastopil ovoje mesto. Mlademu nadarjenemu muziku želimo, da bi zanemarjeno leho novomeškega glasbenega življenja zopet napravil vredno tradicij Sattnerja in Naceta Hladnika ! O tatinski zalegi v Gotni vasi ali okolici smo nedavno poročali. Čeprav jo orožništvo marljivo zasleduje, se zdi, da še vedno ,ie miruje. Njej pripisujejo tudi zastrupljevanje psov čuvajev v Gotni vasi. Upamo, da bodo prijatelje tuje lastnine kmalu izsledili. Naše prostovoljno gasilsko društvo praznuje prihodnje leto v začetku julija svojo šestdesetletnico. ' Iz dosedanjih priprav je razvidno, da bo Novo mesto v juliju 1936 doživelo lep praznik, ki ga bodo povečali še številni gostje, ki bodo takrat obiskali naše mesto. Radio Nedelja, 10. novembra. Ljubljana: 7.30 Kmetijska ura: O vinskem zakonu (ing. Sergej Gorjup) — 8.00 Napoved časa, poročila, objava sporeda — 8.15 Telovadba (g. šoukal Ciril) — 8.45 Harmonika solo (g. Kokalj Alojzij) — 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve — 945 Versko predavanje (g. p. dr. Roman Tominec)— 10.00 Balade. Vokalni koncert ge. Skvarč Antonije, pri klavirju g. prof. Lipovšek Marjan, vmes plošče — 11.00 Koncert Akademskega pevskega kvinteta — 11.40 Judenburškim žrtvam v spomin — 12.00 Napoved časa, objava sporeda, obvestila — 12.15 Baladna glasba v orkestralni obliki (izvaja Radijski orkester- — 15.00 Plošče po željah — 16.00 Gospodinjski nasveti: Spalnica in njena ureditev (gdč. Lazar Anica) — 16-15 Ura naše narodne glasbe: Koroške in primorske narodne pesmi poje društvo »Tabor«, vmes Radijski orkester — 19.30 Nac. ura — 20.00 Napoved časa, poročila, objava sporeda — 20.15 Martinovanje — pester večer — 22.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda — 22.15 Za ples in kratek čas (prenos iz Nebotičnika), Konec ob 23. uri. Rabllene šivalne stroje kolesa, otroške vozičke, pohištvo, glasbila in vse vrste drugih pred-ki odgovarjajo novim, ku-pite najceneje edino pri »Promet« v "Jubljani (nasproti Križanskc Samo polovično korist imate od radia, če nimate radijske revije. ^aše glasilo je Prv' na* tednik z» radiofonijo RADIO LJUBLJANA čigar 25. številka je pravkar izšla, številka preseneča spet po svoji sodobni ureditvi in neverjetni pestrosti. V njej imate rubrike za kritiko, film, kulturo, tehniko, zabavo poleg strokovnih člankov in številnih slik k oddajam v domačem sporedu. Prinaša tudi izčrpne sporede vseh slišnih evropskih postaj v slovenščinj in obsega 20 strani. Revija Vam pa poleg aktualnega čtiva za. ves teden nudi še zavarovanje za primer smrtne nezgode in Vas zavaruje zoper defekt v Vašem aparatu. Tega Vam ne nudi nobena druga slovenska revija! Zato postanite naročnik Proti mesečni naročnini Din 12"—. Pišite nemudoma upravi : Tednik »Radio Ljubljana«, Miklošičeva costa 7, Ljubljana. Steklenko v glavo ali avstro nemška kultura v praksi šele te dni je prispela v Ljubljano vest o dogodku, ki nadvse zgovorno kaže, kako zelo se motijo oni, ki mislijo, da se smejo člani naše manjšine na Koroškem svobodno kretati ter da so vsaj poedinci varni pred napadi na njih življenje in telo. Dne 20. oktobra je bil v društvenem domu v Dobrli vasi velik nastop slovenskih pevskih zborov Podjune — vzhodnega dela slovenske Koroške. Nad 500 naših rojakov je prihitelo v Dobrlo vas in napolnilo dvorano do zadnjega kotička, skoraj tretjina poslušalcev pa je morala radi pomanjkanja prostora oditi. Ker so slovenske prireditve povsod dobro obiskane, so zavoljo tega nestrpnim Nemcem in nemškutarjem že dolgo trn v peli. Zato jih skušajo motili pri vsaki priliki, enkrat z gnilimi jajci, drugič z oglušujočim truščem, če pa vse skupaj ne zaleže, si pa izberejo žrtve med prireditelji ali med občinstvom. Po končanem koncertu je sedela večja slovenska družba v bližnji gostilni. V sosedno »obo se je natepla tolpa nemških in nemšku-tarskih izzivačev, z namenom, da s »Heil« klici izzove kak nered. Ker naši rojaki na izzivanja niso reagirali, jih je to še bolj razkačilo in sklenili so izbrati si žrtev, nad katero bi se znesli. Ta prilika se jim je nudila, ko je hotela gdč. Milka Hartmanova, slovensko dekle iz pliberske okolice, iti skozi omenjeno sobo na prosto. Ko je šla mimo izzivaškega omizja, je nekdo izmed izzivačev pograbil steklenico za pivo in ji jo od strani vrgel v glavo ter jo pri očesu nevarno ranil. V splošni zmedi, ki je tedaj nastala, je strahopetni napadalec pobegnil, ne da bi ga mogel kdo na mestu prijeti. Šele čez nekaj dni ga je slučajno neki Slovenec spoznal v Celovcu in izposloval njega identifikacijo. Radovedni smo, ali bo sedaj vsaj sodišče z nepristransko preiskavo in s primernim kaznovanjem krivca storilo svojo dolžnost in dalo vsaj nekoliko zadoščenja poškodovanki, katere oko še vedno ni izven nevarnosti. Ne daj Bog, da bi morati tudi glede sodne oblasti zadobiti prepričanje, da ščiti samo pripadnike večine in ne tudi manjšine! Nič manj ilustrativen za miselnost vladujocih avstrijskih krogov pa ni drugi dogodek, ki se je prav tako odigral v Dobrli vasi, samo teden dni navrh. Na zborovanju domovinske fronte, organizacije, katera naj bi po intencijab ustanoviteljev družila vse konstruktivne sile brez ozira na narodnost in mišljenje, v kateri pa vedno bolj narašča vpliv nam sovražne Heimwehr, je govoril tudi — in sicer v navzočnosti številnih Slovencev — dobrlovaški župan Teurer, ki je ves svoj govor posvetil vprašanju koroških Slovencev. Po starem receptu je označil zavedne Slovence za izdajalce — pravi izdajalci, t. j. narodni odpadniki. so namreč »domovini zvesti« — s katerimi da je Nemcem in »domovini zvestim« Slovencem nemogoče sodelovati v okviru domovinske fronte. Slovenski narodni delavci da niso vredni nemškega zaupanja, ker se pred celovško oblastjo zavijajo v državi zveste plašče, v resnici pa tajno rovarijo naprej. Ti spadajo, je dejal, prej v taborišče ▼ WiHlersdorfo. Obregnil se je kajpada tudi ob prireditev na Poljani pri Prevaljah, ob Malgajev spomenik (kakor da bi bili v Avstriji živeči koroški Slovenci pri tem kaj udeleženi!), prav posebno pa je ožigosal pevski nastop dne 20. oktobra v Dobrli vasi kol izzivalne za Nemce. — Glede šolskega vprašanja pa te izjavi) dobesedno: »Vlada se »a nekaj tisoč koroških Slovencev ne more ozirati. Če pa bi ugodila šolskim zahtevam koroških Slovencev, bomo nastopili 8 silo in jih onemogočili s šolskim štrajkom.« Ali je treba k vsemu temu še kakega komentarja? Radi bi vedeli le to, kaj pravi k temu oni del Slovencev tu in onstran meje, ki še vedno upa, da bo Nemce prešinil čut pravičnosti. enako zanimivo pa bi bilo vedeti, kaj poreče k temu mož, ki je letos svečano zatrjeval, da bo manjšinsko vprašanje na Koroškem — »vzorno rešeno«? Ponareien denar pod strešno slamo Ptuj, 9. novembra. Orožništvo je v Juršincih pred dnevi aretiralo 40 letnega posestnika Vnuka Vincenca iz Slavščine, občina Drbetinci, radi suma ponarejanja denarja. Pri prekrivanju njegove slamnate strehe je krovec našel v strešni slami zavitek, v katerem sta bila 2 ponarejena tisoč dinarska bankovca ter 16 stodinarskih bankovcev, ki so bili šele napol izdelani. Orožniki so bankovce takoj zaplenili in naredili hišno preiskavo. Našli so razno orodje, in pa razne vrste papirja. Bankovce je Vincenc izdeloval s pomočjo kopiranja: pri njem so našli tudi pravi 1000 dinarski bankovec in 2 po 100 Din, po katerih je kopiral ponare-jence. Aretiranca so vtaknili v zapore sreskega sodišča v Ptuju. Sicer pa vse taji in pravi, da mu ni Znano, kdo je shranil zavitek pod streho. Falsifikati so izdelani bolj primitivno in jih ni težko ločiti od pravih. Vse kaže, da je Vnuk delal šele poskuse in ni spravil v promet še nobenega ponarejenega bankovca. Nad mrtvim so se maščevali Kranj, 9. novembra; Žalostno dejanje podivjanosti, kakršnega še ni beležila kronika, se je zgodilo začetkom novembra v Zg. Besnici pri Kranju. Posestnikov sin Janez Kozjek iz Zg. Besnice je nekoč v pretepu po nesreči ubil nekega K. L. iz Gorenje Save pri Kranju. Bratje ubitega so se hoteli nad njim maščevati, toda prilike ni bilo in je Janez Kozjek preje umrl. Ker se niso mogli maščevati nad živim, so se nad mrtvim. Ko je te dni ležal Janez Kozjek na mrtvaškem odru, so ga prišli vinjeni kropil bratje ubitega K., Franc in Janez K. ter še trije tovariši. Ko so vstopili v sobo, kjer je ležal na mrtvaškem odru Janez Kozjek, je Frane K. takoj napadel mrtvega, rekoč: »No, eedaj si pa tudi ti sam tam, kot moj brat, sedaj se bosta pa sama lahko pogovorila, sedaj pa imaš, hudič; te bom za pete prijel in vrgel za vrata. Mojega brata si po nedolžnem ubil in ludi ti si crknil!« Naposled je F. K. stopil nekaj korakov nazaj, opsoval mrtveca in pljuni) proti njemu. Pričujoči, ki so prišli kropit mrliča, so bili vsi trdi od groze. Da ni bilo nekaj uglednih mož, bi podivjane« vrgel mrliča z odra. Toda to še ni bilo dovolj. F. K. je s svojimi tovariši odšel, po vasi so se pa znašali nad pokojnikom z najgršimi psovkami. Priče so natančno izpovedale, kako je bilo, ko so orožniki podivjane« aretirali. F. K. v glavnem vse zanika. Rep žalosten je la dogodek, človek, ki se znaša nad mrtvecem, je pač slabši kot živa). Grozna smrt pod vozom Loče pri Poljčanah, 9. novembra. Posestnik J. Rupnik iz Loč, ki se je pečal tudi s prevažanjem drv, se je te dni smrtno ponesrečil. Cesta, po kateri je peljal z drvmi obložen voz, je precej slaba in Ima še oster ovinek, kar je bilo zanj usodno. Ko je prispel do ovinka, ki ga je sicer že večkrat brez najmanjše nezgode prevozil, se je voz radi razrvanc ceste nenadoma nagnil proti Rupniku, ki je stopal ob strani, in ga pritisnil ob drevo s tako silo, da se siromak ni mogel več ganiti. Le presunljiv krik je še iztisnil iz sebe, nato pa omahnil v nezavest. Na pomoč so pritekli ljudje, ki so bili v bližini pri poljskem delu. Prepeljali so ga domov in poslali po zdravnika. Toda Rupnik je kmalu nato izdihnil. Njegovo tragično smrt objokujejo žena in dva nepreskrbljena otroka. Z nesrečno družino, ki je tako nenadoma izgubila moža in skrbnega očeta, sočuvstvuje vsa vas. lesen le iu, »Ime se zečenfe Kdor želi prvovrstne gojzerice, čevlje za smučarje, kakor tudi vsakovrstne moške in ženske čevlje po meri, naj se obrne na Brecelj Anton, spletno levljarstvo Gradišče 3 Brzopopravi alnica čevljev, galoš in snežk Dobro se skriva Poljčane, 8. novembra. V četrtek smo poročali o dveh vlomih, izvršenih pri K-u in v restavracijo pri kolodvoru. Na podlagi prstnih odtisov je dognano, da je storilec v obeh primerih znani večkratni vlomilec 26 letni Franc črepinko iz Zg. Polskave, ki ga zasledujejo varnostni organi tudi radi pred kratkim izvršenih vlomov v Hočah in Sl. Bistrici. Nepridiprava pa še nimajo, ker se zna spretno skri- N oznanilo Svojim cenjenim odjemalcem vljudno naznanjam, da sem svojo kemično-parno pralnico in barvarno „Ideal", Kongresni trg št. 3 z današnjim dnem opustil, ter ISBroCIl vsa še ne prevzeta naročila tvrdki Franc Šimenc, bigijenična pralnica in svetlolikalnica ter kemična čistilnica Iijubljena, Kolodvorska ul. S. K t»* 1,revzeta naročila se dobijo v sprejemališču Franc Šlmenc-a V Sl. a, nasproti Narodne tiskarne. Zahvaljujem se svojim cenj. odjemalcem za izkazano mi zaupanje in priporočam vsem najtopleje solidno tvrdko Fr arac Šimenc Z odličnim spoštovanjem Males Medogf KINO S 1*00A. Ljubljanski Dvor_____Telefon 2730 Danes ob 15.. 17.. 19. in 21. uri razkošna opereta duhovitega humorja, mladostnega tempa, smeha in zabave Osreči me! Harald Pauken Else Elster Adele Sandrock Richard Romanovsky R. Artur Roberts Ufa-opereta! Nad 200 girisov ! Kot dopolnilo najMvejii Foxov zvoini tednik Premiera! Prvič v Ljubljani in popolnoma novo ! vati. V Poljčanah so ga ljudje videli v gozdu, ko se je zalagal z jedjo in pijačo, ko si jo je prisvojil pri vlomu pri K-r. Zvedeli smo, da je v isti noči izvršil še vlom pri tukajšnjem kovaču Petku, kjer je poleg raznega domačega orodja vzel tudi 1300 vredni strojni sveder. Svojo srečo je poizkušal tudi pri župniku C., pa je bil zasačen in pregnan. Ko je kuharica prišla v shrambo, je opazila neznanega moškega, ki se ji je izgovoril, da išče gospoda župnika, da bi šel na neko veselico. V temi se ji je nato izmuznil. Seveda se je nenadnega obiska kuharica močno prestrašila. Nepridiprav se je skril v shrambo, da bi od tam ponoči opravil svojo posel. Verjetno je, da ga bodo kmalu izsledili. Veličasten pogreb vzgoinika Raineria Pragersko, 8. novembra. V četrtek je bil pokopan v Zg. Polskavi ob ogromni udeležbi naroda, ki se ga ne zbere toliko niti ob največjem žegnanju, tamošnji šolski upravitelj Jože Rajner, ki. je nenadoma umrl v torek zjutraj v mariborski bolnici, kamor so ga v ponedeljek prepeljali. V prvo nadstropje, kjer je še do zadnje ure vzgajal mladino, se ni več vrnil. V pritličju so mu pripravili sobo za večno slovo, odeto v zelenje in cvetje umirajoče narave, ob častni straži Sokolov in gasilcev. Nepregledna množica se je zgrnila za njegovo krsto, ko so mu v slovo zazvonili polskavski zvonovi, še v nedeljo se je sprehajal s tamošnjim župnikom na pokopališču. V razgovoru je dejal med drugim: »Res lepo je naše pokopališče ! « In že štiri dni nato se je stalno preselil tja. Spremljala ga je šolska mladina s šopki in venci v rokah in in solzami v očeh. Spremljali so ga Jadranski stražarji, gasilci. Sokoli, razred gimnazije iz Maribora, stanovski tovariši, bližnji in daljni in končno vsa vas. Žalostno so odjeknile nagrobnice, ki so mu jih peli otroci in domači pevski zbor. Solze so privabljale v oči besede govornikov, župnika Gartnerja v cerkvi in pri odprtem grobu, vojnega kurata g. Rataja, stanovskega tovariša predsednika Tajnika, njegovega učenca, tolažilne besede sošolke pokojnikovega sina in načelnika gasilcev. Pokojnik je bil star 53 leta. Služboval je v Polskavi 31 leto, eno leto pa v Poljčanah. Bil je tip intelektualca, ki s svojim znanjem ni nikdar zadovoljen. Venomer je tipal in iskal novih izsledkov znanosti na vseh področjih. Kot vzgojitelj ni bil čislan samo pri otrocih, ampak je imela vpliv njegova beseda tudi pri odraslih. Bil je blag, a obenem trden značaj, ki je neustrašeno bičal krivice in zagovarjal pravico. Zapušča vdovo z otroci. Blag mu spomin! Po trdem delu ¥ zasluzeni pokol J>jub1iana, 9. novembra. Dan za ciuem izginjajo iz tega ali onega urada prijazni obrazi starih uslužbencev. In takega starega, ljubega znanca je te dni zmanjkalo iz pisarile eksekucijskega oddelka ljubljanskega okrožnega sodišča. V res prigarani pokoj je stopil po 38-letneni, zvestem, nad vse vzornem in poštenem službovanju g. Martin Kopušar, sodni poduradnik. Dolžnost javnosti, v kateri je prebil g. Kopušar v izvrševanju svoje težke in prav nič prijetne službene dolžnosti malone vse svoje življenje, je, da se ob lej priložnosti vsaj s kratkim spominčkom poslovi od svojega starega znanca, tovariša "n prijatelja. G. kopušar se je rodil 2. novembra 1872. leta v idiličnem Ljubnem pri Gornjem Uradu, kjer je tudi obiskoval ljudsko šolo, ki p, je končal leta 1886. Kot 26-leten čvrst scodiije-štajerski, slovenski korenjak je sel k orožni kom in služboval od 11. januarja 1898. do 30. junija 1908 pri orožniškem zboru za Bosno ;n Hercegovino v Banjaluki. Po končani orožniški službi med brati Bosanci je bil sprejet za uradnega slugo pri okrajnem sodišču v školp Loki, od koder je bil premeščen leta 1910 v Radovljico in pozneje v Ribnico na .Dolenjskem Tu ga je zatekla svetovna vojna. Že takoj leta 1919 ga najdemo v sodni pisarniški službi pri deželnem — sedanjem apelaci iškem so dišeu v Ljubljani, kjer je še istega leta potoži! izpit za sodnega poduraduika, za katerega ;e bil imenovan 14. decembra 1922. Naslednje teto je bil premeščen k sreskemu sodiseli ' Ljubljani, kjer je tudi dočakal svojo upokojitev. Pred leti je bil za svoje vzorno m zaslužno službovanje odlikovan s srebrno kolajno zn državljanske zasluge. Sedaj, ko stopa v svoj zasluženi pokoj, ljub ljeti od svoje skrbno vzgojene ter dobro preskrbljene družine, mu želimo vsi od srca, da bi ga zdrav in čil užival še mnoga leta. Ceremonial angleškega dvora Poroka vojvode Gloucestrskega zkega z lady Alice Scottovo Slika kaže bežeče Abesince (v ozadju z belimi oblekami), katere pode v gorovje italijanski Askari 6. novembra, t. j. predvčerajšnjim, na dan poroke tretjega sinu kralja Jurija V. vojvode Gloucestrskega in lady Alice Scottov«, je bil nenavadno lep solnimi dan. tako da so bile že pred osmo uro vse ulice, po katerih je imela iti prmčevska nevesta od svojega doma na Gro-venorskem trgu do tìuckinghafnskega dvora, v dobesednem pomenu n drpane z množico radovednih Londončanov. Ob 10, celo poldrugo uro pred svečano poroke, so morali ves promet po teli ulicah popolnoma ustaviti, podzemeljski vlaki so pa iz vseli londonskih okrajev nepretrgoma vozili okoli Buckinghamskega dvora in okoli Grovenorskega trga vse večje in večje trume moških, žensk in otrok v prazničnem razpoloženju. Slišale so se popularne angleške popevke in petje bivših škotskih vojakov. Naj-večja živahnost je vladala pred št. ‘2 na Gro-venorskem trgu, kjer je do danes prebivala lady Alice in kjer so vsak prost kotiček že ponoči zasedli radovedneži vseh slojev. Vse oči so bile uprte v velika vrata na št. 2, skozi katera se ho zdaj prikazala bodoča snaha britanskega vladarja. • Ob 11.20 se je viharno pozdravljena prikazala v preddvorju svojega doma lady Alice Scott, oblečena v dolgo svatbeno obleko od bisernega satena. Nenavadno elegantna v tej preprosti obleki je lady Alice z mahanjem rok odzdravljala na navdušene pozdrave množice, nato je sedla v razkošni dvorni voz, tako imenovano stekleno kočijo, ki so prednjo bili vpregli štiri prekrasne konje iz kraljeve konjušnice. Zraven nje je zavzel mesto njen brat, mladi vojvoda Backevski. Med neprestanimi navdušenimi vzkliki in v eskorti stražnikov na konjih, je veličastna četverovprega krenila skozi gosti špalir Londončanov proti Buckinghamski palači, v katere kapeli je bila zaradi riadavne smrti nevestinega očeta mnogo preprostejša poročna ceremonija, kakor so prvotno mislili. Sredi mnogih manifestacij in navdušenih pozdravov Londončanov se je hči pokojnega vojvode Backewskega pripeljala s svojim bratom ob 11.28 pred dvorec. Tam je nevesto sprejel maršal dvora kralja Jurija in jo takoj odpeljal v veliki dvorni salon, kjer je stalo v dveh vrstah osem častnih dam. Lady Alice je krenila skozi njih špalir in šla čez stopnice, pogrnjene z rdečimi preprogami na levo v dvorno kapelo, kjer so bili že zavzeli mesta angleški kralj in kraljica in člani kraljevskega doma, Hkratu z lady Alice je prišel v kapelo ženin vojvoda Gloucestrski, ki sta ga sprejela njegovi priči princ Waleski in vojvoda Yorški. Vojvoda Gloucestrski je bil v svečani paradni uniformi majorja 10. huzarskega polka v modrem plašču z zlatimi naši vi in v rdečih hlačali. Na levi strani oltarja, čigar podnožje je bilo pokrito z rdečim cvetjem, sta sedela v rdečem in zlatem naslonjaču kralj in kraljica,, za njima so pa zavzeli prostore švedska kraljica, norveški kralj in Nj. kr. Vis. jugoslovanska kneginja Olga ter švedska prestolonasled-nica, na desni strani oltarja so bili pa mladi vojvoda - Backewski in vojvodinja, sjara vojvodinja, nevestina mati pa je sedela sama na balkonu kapele. Poročna svečanost se je začela točno ob 11.30. Klečeč pred oltarjem na blazinah iz črnega žameta sta vozvoda Gloucestrski in lady Alice izrekla pred canterburyjskim nadškofom tradicionalne besede, ki so predpisane za sklenitev vsakega zakona na Angleškem: »Vojvoda Gloucestrski vzame lady Alice za ženo, ona ho pa svojega moža ljubila, spoštovala in se mu pokorila.« Nato je Canterburyjski nadškof blagoslovil mladoporočenca, pevski zbor dvorne kapele pa je zapel znano cerkveno himno: »Bog nam bodi milostljiv in blagoslovi nas!« Vojvoda Gloucestrski je z vojvodinjo zapustil dvorno kapelo ob zvokih Medelsohnove svatbene koračnice in odšla sta v veliki dvorni salon, kjer sta v navzočnosti kralja in kraljice in tridesetih sorodniIcov lady Alice ter predsednika vlade, notranjega ministra in pravosodnega ministra podpisala z zlatim peresom kraljevski poročni register. Po tej svečanosti sta vojvoda in vojvodinja odšla na balkon Buckinghamske palače. Velikanska množica ljudi je pozdravila mladoporočenca z navdušenim vzklikanjem in ploskanjem. Zelo vesele in dobre volje sta kraljev sin in njegova snaha odgovarjala na pozdrave z mahanjem rok. Nato sta odšla v zlato-belo obednico Buckinghamskega dvora, kjer so pri- redili žen ito vanjsko kosilo za 1.210 povabljencev. Edino zdravico je izrekel kralj Jurij v zdravje in srečo mladih poročencev. Danes oh treh popoldne sta vojvoda in vojvodinja Gloucestrska zapustila buchinghamsko palačo in se v odprtem vozu v spremstvu kraljevske konjeniške garde odpeljala po glavnih londonskih ulicah na železniško postajo svetega Pankracija, od ondot se bosta pa s posebnim vlakom odpeljala v Cathering, kjer bosta prebila medene tedne. Cathering je oddaljen samo dve uri vožnje z ekspresom od Londona. Pred 12 leti in danes Pred 12 leti se je bila agencija Reuter preselila v lepo gotsko stavbo, ki jo je svojčas lepo opisal francoski romanopisec Paul Morand. Pred tem je imela sto let svoje prostore v poslopju londonskega Cityja. Ker pa je posel agencije Reuter neprestano naraščal, so ji postali tudi sedanji prostori pretesni. Tako je nastal načrt novega poslopja, kjer bodo združeni uradi Reuterjeve agencije in ž njo vred prostori agencije »Press Association«. Kakor je znano obstaja med obema agencijama tesno sodelovanje. Novo poslopje bo stalo med Fleet Streetom in Salisbury Squarom. Pogajanja za nakup poslopij, ki so jih podrli, in sestavljanje načrtov za novo poslopje je trajalo eno leto. Novo poslopje bo imelo devet nadstropij. Po svoji zunanjosti bo v kras sodobni angleški arhitekturi. Uradi bodo opremljeni kot rečeno z najpopolnejšimi stroji za sprejemanje in hitro razširjanje poročil. Posebne sobane bodo pridržane za londonske poročevalce angleških prekomorskih agencij in za sotrudnike številnih tujih agencij, ki delajo neposredno z agencijo Reuter. Dopisniki teh agencij bodo prejemali vse vesti Reuterjeve agencije. Vse delo bo urejeno na znanstveni osnovi. Ko bo poslopje dograjeno, se bo začela nova doba v racionalni izmenjavi poročil iz vsega sveta. Zanimivosti z vseh strani Iz Capetouma poročajo, da se je tamkaj dvignil v zrak letalski kapetan Levelin, sin predsednika angleške kraljevske akademije. Letalec je odletel 9. novembra ob 5.18 po tamošnjem času. Spremlja ga gospa Windham. Kapetan Levelin bo skušal postaviti nov rekord za polet iz Capetowna do Londona. Italijani, živeči v Zedinjenih državah Severne Amerike, so ustanovili fond za podpiranje rodbin žrtev abesinske vojne. Fond je že prve dni narasel na 450.000 dolarjev. Agencija Reiiter, največja časopisna agencija na svetu, si bo zgradila v Fleet Streetu v Londonu novo poslopje, ki bo postalo največje središče za sprejemanje, dešifriranje in razširjanje poročil iz vsega sveta. Uradi bodo opremljeni s tehnično najpopolnejšimi aparati. Tu se bodo stekala poročila z vseh pet celin sveta. V novem poslopju bodo obsežni uradi agencije Reuter, agencije »Press Association«, londonski uradi informacijskih agencij za tujino in za angleško cesarstvo, ki ' so združene v Reuterju, prav tako pa tudi novinarske organizacije, ki sodelujejo z agencijo »Press Association«. Reuterjeva poročila objavljajo dnevno tisoči in tisoči listov v vsej Evropi in na ostalih celinah. Ni ga kraja sveta, kamor ne bi prihajale Reuterjeve brzojavke bodisi po kablu ali pa po telefonu in radiu. Tudi naš list jih prinaša. V Reuterjevih uradih delajo vseh 24 ur dnevno. Njegove vesti nato prenašajo iz Londona v vse večje kraje sveta. V zasebni kapeli v londonski kraljevi palači se je v sredo oženil tretji sin angleške kraljevske dvojice vojvoda Gloucesterski z vojvodino lady Alice Scott. Slika kaže poročni par s kraljem in kraljico po poroki. Zadnja levo je princesa Elizabeta in zadnja desno princesa Margareta, hčeri vojvode Yorškega, ki sta bili nevestini družici Vami BvamCRT ZBESNELI Kot čisto nova zmožnost duhovnega življenja se je pojavila v njej neka nepojmljiva svetlovidnost, ki si je ni mogla Kid nikakor raztolmačiti. V nekakem polsnu je marsikdaj gledala dogodke iz popolnoma tujih krajev s tako natančnostjo, kakor da je res osebno prisotna tamkaj. Večkrat je videla Jensa, kako se pogaja s tem ali onim, zdaj v tem, zdaj v drugem mestu, in ji je ostal v spominu tudi ves potek razgovorov. Nekaj časa se je sama mučila s tem, končno pa se ni mogla več premagati in je zaupala očetu, kaj doživlja. Gospod Larsen se je zgrozil, ko je videl s kako bistro ostrino riše hčerka potek dogodkov, o katerih prav za prav ne bi smela niti mogla imeti nobenega pojma. Bil je sam ves vznemirjen, ko se je prepričal, da je njeno pripovedovanje na las enako resničnemu dogajanju. Po nasvetu vseh zdravnikov je Larsen hčerki vse tajil in prikrival, zato je bil tembolj iznenađen, ko mu je nekoč natanko ponovila njegov razgovor z zdravniki. S posebno zagrizenostjo in skoraj z jedko natančnostjo je hotela Kid izvedeti, kaj se je zgodilo z Inge. Tolažili so jo, da je samo nekoliko obolela in da je dobila tako močan pretres živcev, da ne more priti k njej, vendar se Kid s tem tolažilnim pojasnilom ni hotela zadovoljiti. — če mi nočete sami povedati, bom v kratkem izvedela pač na drug način. Saj mi ne ostane prikrita nobena vaša tajna! — je ponavljala gospe Elen, ko jo je obiskala z zdravniki. Učeni gospodje so ji prijazno dopovedovali, da je vse, kar smatra ona za resnično doživljanje, samo čutna prevara, izvirajoča iz bolezni,-ki bo nenadoma minula kakor se je nenadoma pojavila. Kid jih je poslušala in se porogljivo smehljala, češ: — Vaša znanost, gospoda, ne more biti bogve kaj vredna, ako se mora zatekati k laži. Bilo je mučno in stalo je vse dokaj premagovanja, da so ohranili tisti mir, ki je potreben v občevanju z bolniki, Kid pa je bila zdajci kakor obsedena. Vsaka njena beseda je bila ostra bodica, ki je zadela v živo. Končno zdravniški trojici ni preostalo, kakor da se je spoštljivo umaknila in zunaj tolažila gospo Larsenovo. Med tem je Kid, ki je sama ostala v sobi, začutila nemir, kakor ga dotlej ni poznala. Razbeljeni živci so podrhtevali. Tajinstveno občutje neke nepremagljive bojazni jo je tako docela prevladovalo, da je zdaj pa zdaj nehote zamižala in več minut trepetaje pričakovala, kaj se bo zgodilo. Kaj? Tega sama ni vedela. Kakor hitro se je mogla toliko obvladati, da se je začela vpraševati, česa prav za prav pričakuje, je strah minil in je Kid spet odprla oči. Tako se ji je nekajkrat ponovilo v naglih presledkih, slednjič pa je nenadoma opazila, da ni več sama v sobi. Skoraj bi se bila onesvestila. Na sinjem plišastem divanu je sedela ženska. Kid je najprej menila, da je Inge, ko pa je pogledala bolj pozorno, je skoraj zapazila tam samo sebe. — Ne, ne, Kid, nič se ne boj! Jaz nisem ti, a ti nisi jaz! se je zasmejala tujka na divanu. Kid je hotela krikniti, toda glasu ni bilo iz grla. — Nič se ne trudi, Kid! Saj se sploh ni vredno razburjati — — Kaj je? je zadrhtela Kid. — čisto nič posebnega. Zdajle sem se zabavala v Berlinu. Ti še nisi bila tam, kaj ne, Kid? — Odkod me poznate? — Jaz? Kako te ne bi poznala! Saj sem bila že često pri tebi, pa me nisi opazila. Ti si sploh nekam čudna? čemu se držiš tako kislo? Glej, jaz sem vedno dobre volje. Smejem se vsaki neumnosti, ki jo kje srečam, posebno pa tistemu tipanju in tavanju, ki mu reko ljudje spoznanje. Joj, ne veš, Kid, kako me zabava takle človeček, ki misli, da je sonce premagal, pa je siromaček tako ves prikovan na zemljo, da ne vidi niti ped daleč predse. — Nobene besede ne razumem. — No, vidiš, ti si vsaj odkritosrčna, Kid, zato mi tudi tako ugajaš. — Le kako —? — Nikar no! To je najbolj smešna človeška lastnost. Kako? Kaj? Zakaj? Ali ste ljudje otročji! Mesto da bi sprejeli, kar pride in kakor je, venomer vprašujete in se brezplodno ukvarjate s tem, kar vam ne bo nikoli jasno. — Tako čudno je, kar govoriš, neznanka, je buljila Kid. — Saj je vendar ves naš napredek plod iskanja in razglabljanja. Položai lesnega gospodarstva V naslednjem objavljamo referat o našem lesnem gospodarstvu s plenarne seje ZTOI v Ljubljani 7. t. m.: Lesna industrija in trgovina Dravske banovine sta desetletja izvažali svoje leene produkte v Italijo in je bila vsa lesna proizvodnja urejena za italijanski trg. Skoro na vsaki seji zbornice je lesna industrija opozarjala na težave, s katerimi se ima v poslednjih letih boriti izvoznik lesa, toda žal merodajni faktorji doslej niso uva/evali naših prošenj in nasvetov. Med tem pa so naše sosed-Tie države krepko podpirale svoje lesno izvozno trgovino in so za svoje izvoznike dosegle ali posebne ugodnosti, kakor n. pr. Avstrija od Dalije, ali pa dajejo svojim lesnim izvoznikom izvozne premije, kakor n. pr. Rumunija, ki da- je 25odstotno izvozno premijo. Doslej je mogla izvažati lesna industrija m trgovina Dravske banovine do 90 odstotkov lesa v Italijo, četudi ne pod posebno ugodnimi pogoji, kajti vsi drugi svetovni trgi so nam bili skoro zaprti, ali z uvoznimi carinami ali pa radi oddaljenosti. Naša država žal niti od Francije ni mogla doseči enakih prednosti za naš les, kakor jih je dosegla Avstrija za svoj les, v Anglijo, pa se našega lesa sploh ni moglo izvažati. V tej težki situaciji smo se nahajali do pred 1 mesecem, sedaj pa smo zašli z našo lesno izvozno trgovino naravnost v katastrofalen položaj, kajti ako bo tudi naša država pristala na gospodarsko sankcijo proti Italiji, potem je naš izvoz v Italijo za celo vrsto let onemogočen in žage v Dravski banovini bodo morale prenehati obratovati. To pa pomeni najmanj 60.000 brezposelnih, ne glede na propast vseh gozdnih posestnikov in naše resnično nacionalne domače lesne industrije in trgovine. Gotovo je, da se za naš les ne more najti drugega tržišča niti v Franciji, niti v Angliji, radi česar se je vse naše lesno gospodarstvo izreklo odločno proti gospodarskim sankcijam proti Italiji in opozorilo merodajne faktorje na katastrofalne posledice. — Radi tega se je že centralni odbor lesnega gospodarstva na svojih sejah dne 28. in 29. oktobra t. 1. v Beogradu zavzel za naše lesno gospodarstvo in izdelal obširne predloge i proti sankcijam proti Italiji i za olajšanje težkega položaja lesnega gospodarstva za slučaj, da bi se naša država kljub temu izrekla za gospodarske sankcije proti Italiji. Industrijski odsek se je v polni meri priklju- čil zaključku centralnega odbora. Zbornica pa naj sklene, da sporoči ministrstvu za šume in rude, kakor tudi trgovinskemu ministrstvu, da naša zbornica popolnoma soglaša s predlogi in sklepi centralnega odbora od 28. in 29. oktobra t. 1. ter da ponovno apelira na merodajne faktorje, ki so že večkrat obljubili pomoč našemu lesnemu gospodarstvu, da v tej težki situaciji to pomoč tudi resnično nudijo. Borzna poročila CURIH, 9. novembra. Beograd T—, Pariz 20‘2575, London 15T450, Newyork 307'50, Bruselj 5Г9750, Milan 24'97, Madrid 41 "9750. Amsterdam 208'80, Berlin 123"70, Dunaj 56450, Stockholm 784)5, Oslo 76"05, Kopenhagen 67"60, Praga 12-7250, Varšava 57"85, Atene' 2"90, Carigrad 2'45, Bukarešta 2"50, Helsingfors 6"67, Buenos-Aires 0"8325, Cenj. občinstvu se najvljudneje priporočam za izdelavo vsakovrstnih krznarskih del, kakor plaščev. Jop, bov. Itd. katere las-delulem natančno in strokovnjaško po najnovejših dunajskih modnih časopisih. Prevzemam tudi vsakovrstna popravila in asoniranja ter surove kože v strojenje in barvanje v lastni delavnici. Prvovrstna izdelava in nizke cene. Krznarska delavnica ALBERT FRÖHLICH, Sun., CELJE Samostanska ulica, v hiši g. Zany v dvorišču Malo sode bikarbone in kuhinjske soli in Ureditev dolgov potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznih zadevah in vseh drugih trgovsko-obrtnih poslih. — Strokovne knjigovodske revizije, sestava in aprobacija bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. — Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesijonirana komercijalna pisarna: LOJZE ZAJC, Ljubljana, Gledališka ulica 7. Telefon 38-18 Trgovec srednjih let. delaven in zmožen, išče znanja v svrho ženitve z žensko od 30 do 35 let. Pogoji : Lep značaj in nekaj gotovine. Prednost imajo one, M bi imele veselje do trgovine. Samo reene ponudbe pod »Srečen zakon« na upravo podruž. »Glasa naroda« v Celju. ЂшеШ smo se v lepše prostore na Нбиуселм tcfy 4 v bivše prostore Obrtne banke v Gerberjevi hiši Precizna mehanika Čehak Bogomil, Frančiškanska ul. 8 Izdeluje in popravlja vsakovrstne lekarniške tehtnice, zdravniške kakor tudi zobotehniške naprave, mikroskope itd. Točna in hitra postrežba. Naroiaite „Glas naroda“! Svetli premog 5600 kalorij : 1 tona k o-sovec 385 Din, 50 kg v vrečah 22 Din; bukova drva, žagana 85 Din kub. meter, cepljena 95 Din, bukovo oglje 0-75 Din kg dostavljeno na dom nudi A. PUTHICH Dolenjska cesta št. 6 Hranilne knjižice prodate ali kupite najbolje potom moje pisarne. Solidno poslovanje! Priložite zmamko! Rudolf Zoré, Ljubljana, Gledališka ul. 12 Telefon 38-10 ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Ivan HUUeUu, Ци&Цања Borštnikov trg št. i — Telefon št. 27-04 Vam Izvrši vsa elektrolnstalacljska dela In popravila! NOVOST v prehrani naše dobe je: Mešanica domačih čajnih rastlin NAJBOLJŠI NADOMESTEK ZA INOZEMSKE ČAJE. - Po odobrenju Min. soc. pol. in nar. zdravja od 11. maja 1935.1. S. br. 14.004. STAVLJA v promet: KMETIJSKA DRUŽBA p. z. z o. z. V LJUBLJANI. II ji IäIWIMäII тШШЕшк •••••••••ee#eeee«eeeee»e#e*»weeeeeeeeeeeeeeee«e*#oeew»eeeeeeeeeee»*»ee*ee# •eeeeeeee#eeeeeeeeeeeeeee#eeeeeeeeeeeeeeeee**eee»eee*eeee»»eeeeeeeeeeeeeee •••••••••••••••J••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••«••••• ••••••••••••••••••eeeeeeee*eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee»eeeeeeeewee»»*»eeee»ee •••••••••••»•»••••••••••«•(»••••••••••••••••••••i, •»•»••••••••••e* »NAŠ ČAJ« za vse: ženske in moške, za odraslo deeo in majhne otroke. — Je pravi družinski čaj iz naših domačih čajnili zelišč. — Pijte ga zjutraj in zvečer, dopoldne in popoldne in ob vsaki drugi priliki. Vsi so zadovoljni, vsi ga hvalijo! — »NAS ČAJ« zahtevajte v vseh prodajalnah! MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane petitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložili za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročila. LEPA KMETIJA, obstoječa iz hiše, gospodarskega poslopja, hleva, kozolca, okrog 6 hektarjev obdelane zemlje, vinograda z donosom do 30 hi vina, njive, gozda itd. v krškem srezu se ugodno proda. Plačilo po dogovoru, deloma v gotovini, ostalo s knjižicami. Pojasnila daje Matija Kotar, posestnik, Gorenje Radovlje, pošta Bučka pri Krškem, ali uprava lista »Glas Naroda«. Novosti za damske plašče pravkar došle! A. & E. Skabernè Ljubljana OPREMLJENO SOBO, v vili, oddam učiteljici ali uradnici. Trnovski pristan 26. GOSTILNO, MLEKARNO ALI SLIČNO bi prevzel v Ljubljani. Tudi za prazne lokale na prometnem mestu se zanimam. Ponudbe z navedbo pogojev na upravo lista pod »De-cember-januar«. ZIMSKA JABOLKA prima kakovosti, strogo sortirana, po nizkih cenah na zalogi. Jabolka za kuho po 2 Din in ceneje, nudi Kmetijska družba, Novi trg 3. SADNO DREVJE, raznih plemen in sort po normalnem sortimentu, visoko, nizko in pritlikavo. Zahtevajte cenik. Drevje v stalni zalogi na ogled. Kmetijska družba v Ljubljani, Novi trg 3. PURANI, GOSI IN DRUGA PERUTNINA iz lastnega pitališča, pitana z mlekom, živa in zaklana, po solidnih cenah vodno v zalogi. Prodajalna Kmetijske družbe, Igriška ulica 3. Telefon 37-55. ŠIV ALNI STROJ (Singer), dobro ohranjen poceni proda Anica Janhar, Žeje pri Medvodah. SOS I ANOVALGA v lepo, snažno sobo v centru mesta, z ali brez zajtrka, iščem. Naslov v upravi lista. OPREMLJENO SOBICO oddam takoj ali pozneje mirni gospodični. Naslov v upravi »Glasa naroda«. POHIŠTVO ERMAN & ARHAR St. Vid nad Ljubljano KISLO ZELJE, REPO, sarmo, prvovrstno po brezkonkurenčni ceni, vsako množino, dobavlja Homan, Sv. Petra cesta št. 81, tel. 3539. PEČI ZARJA najboljše, najcenejše nudim, obzidavam vse vrste Lutzovih peči, štedilnike, oblagam kopalnice, mesnice s keramičnimi ploščicami. Kovče, Ljubljana. Tyrseva 47. Kmečki magazin manufakturna trgovina v Ljubljani, Krekov trg 10 (nasproti Mestnega doma) Vas postreže s prvovrstnim zimskim blagom po izredno nizkih cenah. Obiščite nas in prepričajte se. Naše geslo: Dobro blago! Nizke cene! 500 DINARJEV NAGRADE dam onemu, ki mi preskrbi kakršnokoli stalno službo. Star sem 17 let, močan, priden in pošten. Cenj. ponudbe na upravo »Glasa naroda« pod »Nujno«. GUGALNI STOL, dobro ohranjen, prodam. — Naslov v upravi. ZARADI POZNEJŠE ŽENITVE želi dopisovati s poštenim dekletom mlad, simpatičen fant v stalni službi. Želi se nekaj gotovine. Ponudbe pod »Resno in pošteno« na upravo. Državni nameščenci! Če hočete štediti z denarjem In imeti vedno čiste in blesteče parkete, zahtevajte, v Vaši zadrugi le: Cena škatlji .... Din lu — Velika škatlja ... Din 18"— Odprto po kg ... Din 24’— Glavna zaloga: R. HÄFNER, Ljubljana, CelovJka i. 61 Telefon 35-65 Oglasi llllll!^llilllllll[iIli||||l Papirnato brodovje SB Feiner-Vaio Bratina: Botrca Smri Legenda v šestih slikah Smrt (se pojavi v ozadju, med dvema rožama in pride v sredo med oba bolnika: k nogam otroka in k vzglavju moža). Zdravnik (materi): Tvojega otroka ne morem ozdraviti. Mati: Poskusi vendar še s svojim zeliščem. Tu imaš moje zadnje novce. Zdravnik: Njemu ne pomaga nobeno zdravilo, uboga mati! Mati (se vrže jokaje na otroka). Zdravnik (gospej): Vaš mož bo ozdravil. Dajte mu tega zelišča. Smrt (izgine). Mati:... Mo j otrok je mrtev! Zdravnik...? Gospa (da Zdravniku denarja). Zdravnik (ga da Materi) : Na, kupi si hrane, če ne me boš kmalu potrebovala sama zase. (Mrtvega otroka in moža odnesejo. Bogatega soseda, ki je zelo debel in nadušljiv, pripeljejo v vozičku, naglo z desne.) Bogati sosed: Hitreje! hitreje! Smrt mi je za petami!... (Se ozira strahoma nazaj.) Zdravnik...? Zdravnik: Tukaj sem. Bogati sosed: Naglo, naglo! Pomagati mi morate! Zdravnik: če bom mogel... Bogati sosed: Tako pravijo vsi, a pomaga mi nihče ne. Ampak moj denar pa jim diši. Tu miša. (Vrže zdravniku mošnjo denarja.) Brž! Kaj mi manjka? Zdravnik: Prehitro živite. Bogati sosed: To trobijo vsi za povrstjo. Dalje! Zdravnik: če boste tirali tako naprej, vas bo kmalu konec. Bogati sosed: Vedno ista pesem. Zdravnik: Tik pred večnostjo že stojite. Bogati sosed: Kako? To je vse, kar mi veš povedati? Govori dalje! Dalje! Zdravnik: Dalje si morate pomagati sami. Bogati sosed: Kaj, kako? Zakaj pa ste pravzaprav tu?... Zdravnik: Svojega ogromnega bogastva ne smete uporabljati samo zase. (Dalje.) E^^«iÌ!Ìi®ÌMSi^nlllllll0lÌlllll!ì2HlliC(lìlllli35illl!llll0lllllllti!ÌEilllllllli3Eillffillliì2lillll Galebi nad morjem 1!Ј||'Ја111Ј|1Ш1®и||||||1!Е«и1Ш11!Ви1Ш1111јВШ1:||::;;|||||113В.|||||.||101111111115В1111Ш111дЕ1||||1Ш11ВП11Т Kovačnica v gori Zala: A kaj poreče teta? Anže: Kaj —? Hm, ko bodo videli tam gori, da naju ni, že pride kdo pogledat, če teta ne, pa mati — Zala: In če ne bo nikogar —? Anže (skomigne z rameni): Potem bom legel in zaspal. Kar na tla se zleknem. Miza bo za vzglavje, posteljo si bom pa kar mislil. Zala (se sasmeje, nagajivo): Potem pa pride gorni mož — Anže: čemu ne rajši žalik-žena? (Se zlekne pred mizo. Z leve se za trenutek pojavita Tihainživa.se zahihitata in se naglo zopet skrijeta.) Zakaj se smeješ, Zalka? Zala: Saj se nisem nič smejala — (Proseče.) Anže, jaz se tako bojim — Anže: česa neki —? Zunaj pripeka sonce, a tukaj je lepo hladno. (Naglo.) Pomisli, Zalka, to bi bilo imenitno — Zala: Kaj? Anže: Ako bi zdajle prišla žalik-žena k nama in nama ponudila — ala (nestrpno): Kaj —? (Dalje.) Za mlade zbiraielje znamk Za mlade zbiratelje znamk Na Danskem je poštna uprava izdala znamke v spomin slavnemu pravljičarju H. Ch. Andersenu. Znamko za 10 oerov krasi slika »morske deklice«, ki je eden naj lepših pisateljevih pravljičnih likov, na znamki za 15 oerov pa je slika pisatelja samega. Mali pri tefi Meii Revček Drejlta Preden ga je objela senca bukovega gozda, se je o krenil, veselo poskočil, vrgel vrečo v zrak ter žalostno, pretresljivo zankal: »Ho, ju! Srrrno imam!« Čudnega moža je objel gozd in otroci so se razkropili. Ta prizor sem videla, ko sem bila na počitnicah pri stari materi. Pa jo vprašam: »Draga moja stara mamica, kdo pa je ta Drejko?« Nežno me objame, me pritisne k sebi In skoro še-petaje pove: »Poslušaj, otrok moj! Ta Drejko je bil premožen posestnik tu gori v vasi Vrh. Bil je pohlepen, hrepenel je po oblasti, želel je, da bi se mu vse klanjalo. Nekoč je bil na dražbi občinski lov. Ah veš, kaj. je občinski lov? To so gozdovi posestnikov, ki spadajo k občini. Po teh gozdovih sme loviti divjačino le tisti, ki plača naj višjo najemnino. Ta denar pa uporabljajo za razne dobrodelne namene. Si me razumela?« »Da, stara mamica,« pritrdim. »No, vidiš! Torej ta občinski lov je bil na dražbi. Kdo da vec! Drejko ga je hotel imeti Drugi je ponudil več. Drejko še več. Pa se pojavi tuj človek, bil je bogat tovarnar iz mesta —- in ta ponudi dvojno vsoto. Vsi so utihnili. Drejko je prebledel. Tovarnar je postal lastnik lova. Neke nedelje je bilo Vaščani so šli k službi božji, bogati Drejko pa je šel s puško na rami v prepovedano lovišče. Pozno v noč se je vrnil s srno na hrbtu. Neopaženo je hotel smukniti skozi zadnja vrata v hišo pa ga je le opazoval hlapec Grega, ki je’po-kladal živini. Par tednov nato pokliče Drejko hlapca Grego, rekoč: »Leto je minilo. Izplačal ti bom. Posebne koristi nisem imel od tebe. Tu imaš denar!« »In škornji, ki ste mi jih obljubili?« vpraša Grega. »Ali si ob pamet?« za-гопш gospodar Drejko. »Boga zahvali da ti sploh kaj dam! Lenaril si, pojdi!« Srce je zabolelo vestnega hlapca. Mirno je odgovoril: »Kar ste zahtevali, sem storil in to pošteno.« »Ti, pa pošten? Molči!« se je razljutil gospodar. Nepoštenost je očital poštenemu hlapcu. Sve-ta jeza se ga je polastila in z gromkim glasom je zavpil: »Gospodar, jaz sem posten, vi niste. Ničesar nisem poneveril, a vi ste prinesli srno iz tujega lovišča! Z Bogom!« je še dodal in odšel. Sosedje so culi prepir. Zadeva o srni je prišla v javnost in končno pred sodnijo. ,šest mesecev zapora', se je glasila razsodba. Komaj tri mesece je preživel Drejko v zaporu, pa ga pošljejo domov. Um se mu je omračil. Vidiš, dragi otrok, kam pripelje pohlep človeka ! Glej: bogati posestnik Drejko je danes revček Drejko.« Molče sem objela staro mamico, odšla In smilil se mi je revček Drejko. Draga teta Meta! Citala sem, da Ti tudi sprejmeš kotič-karje v »Glas slovenskih otrok«. Tudi jaz Ti danes pišem. Iz srca bi me veselilo, ako bi mi Ti s par vrsticami dovolila, da se lahko večkrat oglasim s pismom pri Tebi. Iz srca Te pozdravlja Jožica Prosnikova, učenka II. razreda osnovne šole v Ptuju. Draga Jožica! Vedi, da sem tudi jaz iz srca vesela take pridne deklice! Le kmalu mi spet piši in mi povej, kako Ti kaj gre v šoli in doma. Da bi rajši mislila name, Ti pošiljam I kako smo praznovali praznik »vseh sve-knjigo »Sijaj, sijaj, solnčece!« Kadar jo tih«. Rada sem se odzvala Tvojemu va-boš čitala, se še kaj spomni svoje stare jbilu in vedi, da je to moje prvo pismo, tete Mete ki Ti ga pišem. Morda bom med onimi lete ivieie. srečneži_ ki bodo nagrajeni za ta spis. Toraj bom poskusila tudi jaz svojo srečo. Draga teta Meta! že dolgo časa prebiram »Glas slovenskih otrok«. Ne morem Ti popisati, kako se mi dopadejo pisemca Tvojih malih otrok, a še bolj mi ugajajo Tvoji lepi odgovori, in Tvoja izredna darežljivost. To me je opogumilo, da Ti tudi jaz pišem. Letošnje počitnice sem preživela deloma v Rog. Slatini. Bilo je zelo veliko gostov, tudi iz drugih držav. Videla sem našega vojnega ministra g. živkoviča, z velikim spremstvom. Na večer sv. Ane je bila krasna razsvetljava. Umetni ogenj je predstavljal lepe križe, hiše, polžkove hišice in drugo. Veš, ljuba teta, na Slatini je res prav lepo. Morda pa moje pismo le ne bo tako lepo, da bi ga objavila, a prosim Te, da mi pošlješ knjigo, ker zelo rada čitam. Srčno Te pozdravlja Mirica Merslavič, uč. IV. razr. osn. šole v št. Jur ju ob juž. žel. Draga Mirica! šment, kar priklonila sem se, ko sem prečitala Tvoje pismo. Vojnega ministra si videla? Razen tega pa še toliko lepega in zanimivega. Popiši nam no kdaj v bolj obširnem spisu takele počitnice. Veš, moji mali bi vsi radi vedeli, kako človek preživlja počitnice v takem znamenitem zdravilišču. Da boš rajši in lepše napisala, Ti pošiljam za danes knjigo »Da ste mi zdravi, dragi otroci ! « Ti si zdaj itak zdrava, ali ne? Nemara pa najdeš v tej knjigi vzlic temu še vedno dosti razvedrila in pouka. Te pozdravlja teta Meta- Draga teta Meta! V zadnji številki »Glasa naroda« sem čitala, da želiš od nas imeti poročilo, Vsi sveti. že sam Bogec je zakril danes solnce z oblaki, da bi se tem bolj zamislili v današnji dan in se zbrali v pobožni molitvi ob spominu naših rajnih. Tri dni sem vsaki dan hodila s sestricami na pokopališče, kjer imamo pokopano staro mamo in starega očeta pa tudi druge sorodnike. Lepo smo očedile grobove nepotrebnega plevela. Zadnji dan pa smo prinesle samih belih krizantem ih jih okrasile. Starejša sestra je napravila tudi lepe vence. Na sam današnji dan pa so se zbrale na pokopališču cele trume naših faranov. Tudi jaz sem šla z mamo in atom. Prižgali smo. svečke in tiho molili za pokojne. Videla sem, kako si je tu in tam kdo brisal solze, ker mu je bilo hudo. . . Morda je bil sin, ki je stal ob materinem grobu. Nekje zopet si je brisala stara ženica oči za sinom. Zasmilili so se mi in tudi meni so silile solze v oči, ko sem se spomnila svoje predobre stare mamice. Pevci so zapeli »Blagor mu« in »Doberdob« vsem pozabljenim in zapuščenim. Tudi jaz sem prižgala svečko na enem pozabljenem grobu. Mrak je že legal na grob, ko smo zapuščali pokopališče vse v lučkah in dišečih krizantemah. Zahvalila sem Boga, da imam še živo mamico in ateka. Srčno Te pozdravlja Rozika Polovic, učenka IV. razreda osnovne šole v Dobovi pri Brežicah. IH"'"..............''Minil".....................II""""...........................u —........""Ulil................................Hill"................."H........."m Veslanie z zavezanimi očsr!